Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
IKAR
januar 2014
Januar 2014
1
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
JADRALNA PADALA:
-Kimfly
-Icaro
-Triple seven
- Independence
-Skyman
-Krilo
RE[EVALNA PADALA
LETALNI SEDE@I:
-SupAir
-Charly
-Kimfly
-Independence
^ELADE:
-Icaro
-Charly
INSTRUMENTI:
-Bräuninger
-Skytraxx
TEHNI^NI PREGLEDI
PRELAGANJA RE[EVALNIH
PADAL
WWW.KIMFLY.SI
Pot na ^rno 28, VODICE
041 677 595
Za ZPLS glasilo izdaja:
Maks Humar, Zgo{a 24f,
4275 Begunje
Prispevke po{ljite po e-po{ti:
@ siol.net
paramax@
Informacije: 041735832
2
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
NOVICE, PORO^ILA, KOLEDAR TEKMOVANJ ...
Iz ZPLS
Ob prvi leto{nji {tevilki na{ega glasila
Ikar se spominjamo lanske sezone; letenja, sre~anj, tekmovanj in dogodkov, ki so
zaznamovali {e eno zelo pestro sezono.
Glede na velikost na{e dr`avice in majhno {tevilo prostih letalcev v primerjavi z
letalnimi velesilami se lahko pohvalimo,
da smo zelo dobro organizirani, ~eprav
ve~ina dela temelji na amaterski in
volonterski osnovi.
Registracija in urejanje vzleti{~ in pristankov, spletno tekmovanje, razvijanje
programov za pomo~ pri letenju, interno
glasilo Ikar, spletna stran, finan~na
pomo~ dru{tvom, zavarovanje AVP
postaj, zavarovanje odgovornosti proti
tretji osebi, UKW frekvenca, prireditve,
podelitve pokalov najbolj{im tekmovalcem, podelitve priznanj – vse to je le
nekaj od tega, kar se dogaja preko celega
leta.
Vseeno bi za lansko leto izpostavili pred-
vsem dogodke ob koncu leta, ki so pripomogli k sre~evanju in dru`enju tudi izven
letalnih terenov:
Razvrstitev najbolj{ih zmajarjev
za leto 2013 na tekmovanjih /
{teje tudi za reprezentanco
- Na Frankolovem je v novembru dru{tvo
DJP Kajuh Frankolovo proslavilo 10. letnico delovanja. Proslava je bila na
visokem nivoju, s predstavitvijo
zgodovine in delovanja dru{tva ter z
veliko vmesnimi kulturnimi in glasbenimi to~kami. Dogodka se je udele`ilo
veliko krajanov in tudi pilotov, ~lanov
sosednjih dru{tev. Za jubilej smo dru{tvu
podelili priznanje ZPLS za uspe{no
desetletno delo na podro~ju jadralnega
padalstva.
Popravljeni rezultati:
1 Franc Peternel
2 Iztok Jarc
3 Alan Sattler
4 Primo` Gri~ar
5 Jo`a Frim
6 Matja` Klemen~i~
7 Stanislav Galovec
8 Marjan Brglez
9 Marko ^ampa
10 Andrej Mravlje
11 Janez Grm
12 Ivan Brov~
13 Miro Pergar
14 Peter Kej`ar
15 Roman Colner
16 Severin Luiza
17 Polona Je`ek
18 Pero Veki~
19 Matja` Valjavec
20 Marjan Primc
21 Tone Mravinc
22 Primo` Trunti~
Januar 2014
425,401391
412,024293
391,678689
380,674832
348,044764
338,964041
221,071017
160,666176
131,384621
126,565275
106,700429
105,598719
86,465506
53,190476
32,285714
15,476190
7,411904
5,047619
4,313492
3,829059
3,470085
0
- Na Tolminskem se je v zadnjih letih v
septembru po zaslugi Ga{perja Prevca in
njegove ekipe »udoma~il« Serial Cup.
Poleg rekreativno-tekmovalnega dela je
poudarek predvsem na razli~nih predavanjih ter na posredovanju izku{enj
vrhunskih pilotov manj izku{enim.
- V Kranju je ekipa dru{tva JPK Orli v
novembru pripravila zaklju~no prireditev
ZPLS z veliko vsebinami. V organizacijo
je bilo vlo`eno ogromno dela, najlep{a
nagrada za njihov trud pa je bilo {tevilo
obiskovalcev, ~lanov ZPLS, ki se nas je
zbralo okoli 400. Podeljena so bila tudi
priznanja za tekmovalne dose`ke, eti~ne
nagrade in priznanja za dolgoletno delo v
ZPLS, dru{tvu organizatorju pa priznanje za odli~no izvedeno organizacijo.
- DJP Lintvar je ob koncu leta pripravil
nekaj zanimivih strokovnih predavanj,
kjer se je vsakokrat zbralo veliko
poslu{alcev, predvsem iz osrednjega in
vzhodnega dela Slovenije.
Preko leta je bilo {e nekaj manj{ih, manj
odmevnih dogodkov, ki so pripomogli k
dru`enju, varnosti in izobra`evanju. Vse
to ka`e na povezanost dru{tev in na{ega
celotnega ~lanstva. Vsem navedenim
dru{tvom in tudi ostalim ~estitamo za njihovo delo. Hkrati napro{amo ~lanstvo,
da uredite pravo~asno ~lanarine za
leto{nje leto, da lahko tudi zveza uredi
vse obveznosti in deluje v skladu s sprejetim finan~nim planom.
V sezoni 2014 `elimo vsem ~lanom lepo
in varno letenje. Prihaja zopet spomladansko obdobje, v katerem smo imeli
`e nekajkrat probleme z neupo{tevanjem
predpisov s strani posameznikov.
Zavedati se moramo, da smo udele`enci
v zra~nem prometu, ki se odvija po predpisanih pravilih, in da moramo skrbeti za
svojo varnost, kakor tudi za varnost vseh
ostalih udele`encev v zraku, zato z
upo{tevanjem tega poskrbimo, da nam bo
{e vnaprej omogo~eno u`ivati v na{em
»hobiju«.
za UO ZPLS
Sre~ko Jo{t
^lanarina ZPLS
za leto 2014
Sprejet je bil sklep upravnega odbora
ZPLS, da se vi{ina ~lanarine za leto{nje
leto ne spremeni. ^lanarina posameznega dru{tva za leto 2014 zna{a: {tevilo
~lanov dru{tva x 20 EUR. Zastopnike
dru{tev prosimo, da to~ne podatke o
dru{tvu s seznamom vseh ~lanov
po{ljejo na elektronski naslov:
brigita.jarc@ejglejnaprej.com
Seznam izpolnite na Excelovem
obrazcu, ki je bil poslan vsem dru{tvom
in je tudi objavljen na spletni strani
ZPLS. ^lanarina mora biti pla~ana do
28.2.2014.
Ugodnosti ~lanov ZPLS so:
- zavarovanje odgovornosti proti tretji
osebi (skupinsko)
- uporaba vseh vzleti{~ po Sloveniji
(za nekomercialno letenje)
- uporaba UKW frekvence 147.800
MHz brez izpita za radioamaterje
- interno glasilo Ikar
- delujo~a spletna stran
- mo`nost pridobitve IPPI licence
- organizirani dnevi ZPLS
- zavarovanje avtomatskih vremenskih
postaj
- 10% popust na kartico ZPLS v vseh
trgovinah Iglu {port
- 50% popust pri nakupu programa za
planiranje in analizo letov SeeYou
3
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
Koledar tekmovanj in prireditev v 2014
Pripravil : Sre~ko Jo{t
JADRALNO PADALSTVO
Datum
FEBRUAR
01 Feb - 08 Feb 2014
01 Feb - 08 Feb 2014
15 Feb - 16 Feb 2014
15 Feb - 22 Feb 2014
16 Feb - 22 Feb 2014
21 Feb - 01 Mar 2014
26 Feb - 05 Mar 2014
MAREC
02 Mar - 08 Mar 2014
07 Mar - 09 Mar 2014
08 Mar - 09 Mar 2014
12 Mar - 14 Mar 2014
15 Mar - 16 Mar 2014
26 Mar - 30 Mar 2014
29 Mar - 30 Mar 2014
APRIL
02 Apr - 06 Apr 2014
04 Apr - 06 Apr 2014
17 Apr - 21 Apr 2014
25 Apr - 27 Apr 2014
26 Apr - 27 Apr 2014
26 Apr - 03 Maj 2014
27 Apr - 03 Maj 2014
MAJ
01 Maj - 04 Maj 2014
01 Maj - 04 Maj 2014
01 Maj - 04 Maj 2014
01 Maj - 04 Maj 2014
09 Maj - 11 Maj 2014
10 Maj - 11 Maj 2014
10 Maj - 11 Maj 2014
11 Maj - 17 Maj 2014
15 Maj - 18 Maj 2014
16 Maj - 18 Maj 2014
23 Maj - 25 Maj 2014
24 Maj - 31 Maj 2014
29 Maj - 01 Jun 2014
31 Maj - 07 Jun 2014
JUNIJ
01 Jun - 02 Jun 2014
03 Jun - 09 Jun 2014
07 Jun - 09 Jun 2014
08 Jun - 15 Jun 2014
14 Jun - 15 Jun 2014
14 Jun - 15 Jun 2014
15 Jun - 20 Jun 2014
19 Jun - 22 Jun 2014
21 Jun - 28 Jun 2014
22 Jun - 28 Jun 2014
27 Jun - 29 Jun 2014
27 Jun - 04 Jul 2014
28 Jun - 29 Jun 2014
30 Jun - 06 Jul 2014
JULIJ
04 Jul - 06 Jul 2014
05 Jul - 06 Jul 2014
05 Jul - 06 Jul 2014
4
Ime dogodka
Kraj (dr`ava)
Manilla XC Camp
World Cup Mexico
PGA-Lithuaian Open
Ozone Corryong Open
Western Cape Open
New Zealand PG Open
Nepal Open Cup
Manilla, NSW (Avstralija)
Valle de Bravo (Mehika)
Trakai (Litva)
Corryong (Avstralija)
Porterville (Ju`noafr{ka republika)
Rotoura (Nova Zelandija)
Pokhara (Nepal)
World Cup Argentina
Stubai Cup
PGA-SLO, CRO Open
PGA-2.nd Asian Championship
PGA-SLO, CRO Open (rezervni termin)
Paragliding Winter Cup
Hohe Wand Pokal
Mina Clavero Cordoba (Argentina)
Stubaital (Avstrija)
Radoboj (Hrva{ka)
Ranau (Malezija)
Radoboj (Hrva{ka)
Nova Gorica (Slovenija)
Hohe Wand (Avstrija)
Paragliding Winter Cup (rezervni termin)
Vr{ac Open-SRB liga
Trofeo Montegrappa
Para{tajerka-SLO liga
Ov~ar mountain league-SRB liga
WPS Dobrostan
Valadares International Open
Nova Gorica (Slovenija)
Vr{ac (Srbija)
Bassano del Grappa (Italija)
Frankolovo (Slovenija)
^a~ak (Srbija)
Asenovgrad (Bolgarija)
Governador (Brazilija)
So~a Open Valley
Greda Cup XC Open
Mosel Open
PGA World Cup Thailand
ParaSmuk-SLO liga
Knja`evac Open-SRB liga
Staufen Cup
Dutch Open
31.st Guardnieri International Trophy
ParaSmuk-SLO liga (rezervni termin)
Para{tajerka-SLO liga (rezervni termin)
World Cup France
Super paragliding testival
British Open
Tolmin (Slovenija)
Hrvace (Hrva{ka)
Mosel River Site (Nem~ija)
(Tajska)
Semi~ (Slovenija)
Knja`evac (Srbija)
Andelsbuch (Avstrija)
Greinfenburg (Avstrija)
Feltre (Italija)
Semi~ (Slovenija)
Frankolovo (Slovenija)
Chambery (Francija)
Kössen (Avstrija)
Meduno (Italija)
Soko Banja Open-SRB liga
Swiss Open
PGA World Cup Germany
Polish Open
Flying days
PGA-British Open
Belgian open
Ratitovec open
World Cup Portugal
Rat Race Paragliding Competition
Si~evo Open-SRB liga
Ozone Chabre Open
Alpenrosen Cup
Spanish Open
Soko Banja (Srbija)
Engelberg ([vica)
(Nem~ija)
Tolmin (Slovenija)
Goldeck (Avstrija)
Shropshire (Wales)
Kobarid (Slovenija)
@elezniki (Slovenija)
Celorico de Beira (Portugalska)
Ruch, Oregon (ZDA)
Si~evo (Srbija)
Laragne (Francija)
Westendorf (Avstrija)
Piedrahita ([panija)
Adrenalin-SLO liga
Parababa
Zillertal Open
Kobarid (Slovenija)
Kupres (BIH)
Mayrhofen (Avstrija)
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
05 Jul - 13 Jul 2014
06 Jul - 12 Jul 2014
07 Jul - 13 Jul 2014
10 Jul - 13 Jul 2014
13 Jul - 18 Jul 2014
19 Jul - 26 Jul 2014
27 Jul - 02 Avg 2014
AVGUST
01 Avg - 3 Avg 2014
03 Avg - 16 Avg 2014
11 Avg - 17 Avg 2014
17 Avg - 23 Avg 2014
22 Avg - 24 Avg 2014
25 Avg - 30 Avg 2014
29 Avg - 31 Avg 2014
31 Avg - 07 Sep 2014
SEPTEMBER
05 Sep - 07 Sep 2014
06 Sep - 13 Sep 2014
18 Sep - 21 Sep 2014
25 Sep - 28 Sep 2014
OKTOBER
24 Okt - 26 Okt 2014
NOVEMBER
01 Nov - 10 Nov 2014
Trofeo Parco del 100 Laghi-Campionati Italiani
Chelan Flats Nationals
Nordic Paragliding Open
Greifenburg Open
Disentis Open
World Cup Macedonia
SLO, CRO, BIH, Srbija Open
Parma (Italija)
Chelan Butte, WA (ZDA)
Pedro Bernardo ([panija)
Greinfenburg (Avstrija)
Disentis ([vica)
Kru{evo (Makedonija)
Ra{ka (Srbija)
Para Lisca
Lisca (Slovenija)
13.th European Paragliding Championship
Ra{ka (Srbija)
Junior & Ladies Challenge
Greinfenburg (Avstrija)
TransBalkan - hike & fly
Sopot (Bolgarija)
Aleksandar Lepir Cup-SRB liga
Kraljevo (Srbija)
German Open
Tolmin (Slovenija)
Aleksandar Lepir Cup-SRB liga (rezervni termin)Kraljevo (Srbija)
PGA-4th European Paragliding Championship Vr{ac (Srbija)
Serial Cup
Adrenalin-SLO liga (rezervni termin)
Gin Wide Open
Coupe Icare
PGA World Cup Indonesia
Tolmin (Slovenija)
Kobarid (Slovenija)
Ager ([panija)
Saint Hilaire du Touvet (Francija)
Puncak (Indonezija)
PGA World Cup Turkey
Air Games
(Tur~ija)
Oludeniz (Tur~ija
2.nd Pan-American Paragliding Championship
Tucuman (Argentina)
JADRALNO ZMAJARSTVO
Datum
FEBRUAR
09 Feb - 15 Feb 2014
16 Feb - 22 Feb 2014
27 Feb - 08 Mar 2014
MAREC
12 Mar - 23 Mar 2014
APRIL
06 Apr - 12 Apr 2014
17 Apr - 21 Apr 2014
25 Apr - 27 Apr 2014
MAJ
08 Maj - 11 Maj 2014
08 Maj - 11 Maj 2014
17 Maj - 18 Maj 2014
18 Maj - 24 Maj 2014
23 Maj - 28 Maj 2014
JUNIJ
01 Jun - 07 Jun 2014
06 Jun - 09 Jun 2014
07 Jun - 08 Jun 2014
21 Jun - 05 Jul 2014
JULIJ
08 Jul - 20 Jul 2014
20 Jul - 26 Jul 2013
23 Jul - 28 Jul 2014
28 Jul - 03 Avg 2014
29 Jul - 03 Avg 2014
AVGUST
03 Avg - 09 Avg 2014
10 Avg - 16 Avg 2014
SEPTEMBER
14 Sep - 20 Sep 2014
18 Sep - 21 Sep 2014
Januar 2014
Ime dogodka
Kraj (dr`ava)
Ibituruna Open
Manilla NSW Hang Gliding State Titles
Hang Gliding Pre World Championships
Governador Valadares (Brazilija)
Manilla, NSW (Avstralija)
Valle de Bravo (Mehika)
Aeros Winter Race
Ajdov{~ina (Slovenija)
Dalby Big Air
Trofeo Montegrappa
Trofeo Valerio Albrizio
Dalby Airport (Avstralija)
Bassano del Grappa (Italija)
Laveno (Italija)
St. Andre Open
Bayerische Meisterschaft
Trofeo Zanchetlin
Flytec Americus Cup
German Open
Saint Andre les Alpes (Francija)
(Nem~ija)
Capella Maggiore (Italija)
Americus, Georgia (ZDA)
Greinfenburg (Avstrija)
East Coast Hang Gliding Championship
Swiss Delta Championship
Trofeo S. Elisabetta
World Hang Gliding Championship
Ridgely, Maryland (ZDA)
Courtemelon ([vica)
Cuorgne (Italija)
Annecy (Francija)
Spanish Hang Gliding Championship
Paragliding & Hand Gliding Challenge
Kobala Open
German Open
Kobala Open (rezervni termin)
Lumbier ([panija)
Greinfenburg (Avstrija)
Tolmin (Slovenija)
Niedergoersdorf (Nem~ija)
Tolmin (Slovenija)
Big Spring nationals
British Hang Gliding Nationals
Kru{evo Open
Big Spring, Texas (ZDA)
Laragne (Francija)
Kru{evo (Makedonija)
Santa Cruz Flats
Coupe Icare
Casa Grande, Arizona (ZDA)
Saint Hilaire du Touvet (Francija)
5
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
Vzleti{~e Lijak
- piloti, ki uporabljajo kamenje za balast, naj ga ne pu{~ajo po
pristajalnem prostoru. Odlo`ite ga lahko pri gugalnici ob topolu
Malo je pilotov, ki ne bi poznali vzleti{~a Lijak, zato
ga ne bom opisoval. Zaradi velike frekvence vzletov
je potrebno stalno vzdr`evanje, da ne bi bilo tako
enostavno, pa nad nami vedno bedijo lastniki, agencija za okolje in prostor in agencija za ohranjanje kulturne dedi{~ine.
Najve~ja obnovitvena dela so bila izvedena leta 2001
pred svetovnim prvenstvom v natan~nem pristajanju.
Takrat smo na vzleti{~e pripeljali preko dvajset
tovornjakov zemlje, za izravnavo terena in zatravitev
vzleti{~a. Za vzdr`evanje vsako leto porabimo ve~ kot
100 ur prostovoljnega dela.
Dalj{a su{na obdobja in ve~ja erozija sta vzleti{~e
dodobra na~ela. Dolgo smo modrovali, kako utrditi
vzletno povr{ino, da bi ohranjali pora{~eno vzleti{~e.
Delo je bilo zahtevno, zaradi neugodnega vremena so
dela potekala po~asi, v petih delavnih sobotah smo
poravnali {est tovornjakov zemlje, posejali avtohtono
odporno travo, za{~itili s kokosovo in `elezno mre`o
ter vrhnji del prekrili s senom. Obnovljeni del je
vidno ozna~en s trakovi.
VZLETANJE IZ OBNOVLJENEGA DELA
VZLETI[^A JE PREPOVEDANO DO 30.6.2014.
Uporaba vzleti{~a je na lastno odgovornost.
Za vzleti{~e veljajo splo{na pravila, ki so navedena na
informativni tabli. Vseeno bi rad opozoril na:
- smeti, ~e je le mogo~e jih odnesite s seboj v dolino
- ~e vidite, da kdo pozabi plastenko na vzleti{~u ali
pristanku, ga opozorite
- da svoje biolo{ke potrebe pred vzletom opravite na
primerni razdalji od vzleti{~a, za`elena je uporaba
vzhodnega dela gozda. Uporaba zahodnega dela
med obra~ali{~em in vzleti{~em je prepovedana
- nabava vinjet na pristanku pred letenjem, prodaja
vinjet na vzleti{~u bo dra`ja
- predhodna najava komercialnih dejavnosti
- ~e peljete potnika v tandemu brezpla~no, {e ne
pomeni, da je opro{~en pla~ilu vzleti{~a
V imenu dru{tva Polet se zahvaljujem vsem, ki `e sedaj smeti odna{ate
s seboj v dolino in jih odlo`ite, kamor spadajo.
Hvala vsem, ki ste se udele`ili delovnih akcij ali kakorkoli sodelovali z
dru{tvom Polet v 2013 in z va{o pomo~jo uspe{no oblikujemo lep in
varen vzletno-pristajalni prostor.
@elim vam veliko lepih letalnih dni, ne glede na to, kje letite.
6
Pripravil: Damjan Pregelj
Liga 2013 za jadralne
padalce
Rezultati:
Serijski razred
1 Toma` Er`en
2 Du{an Oro`
3 Bojan Gaber{ek
4 Miha Slami~
5 Marko Novak
6 Jo`e Molek
7* Primo` Su{a
8 Stojan Kranjc
9 Jo{t Napret
10 Simon Konavec
11* Damjan Lotri~
12 Rok Dolin{ek
13 Miran Fridau
14 Igor Er`en
15 Stane Jakopi~
16 Alja` Vali~
17 Toma` Toplak
*….ni ~lan ZPLS
OZONE ENZO
OZONE ENZO
NIVIUK ICEPEAK 6
NIVIUK ICEPEAK 6
OZONE ENZO
OZONE ENZO
OZONE ENZO
TRIPLE SEVEN QUEEN
NIVIUK ICEPEAK 6
Nova Mentor 3
OZONE MANTRA M4
NIVIUK ICEPEAK 6
NIVIUK ARTIK 3
MAC-PARA MARVEL
OZONE DELTA 2
TRIPLE SEVEN QUEEN
NIVIUK ICEPEAK 6
KJP Krokar @elezniki
Polet Nova Gorica
KL Vrhnika
Polet Nova Gorica
KL Vrhnika
DJP Cumulus Semi~
KL Vrhnika
DJP Kovk Ajdov{~ina
DJP Metulj R. Toplice
Adrenalin
KJP Krokar @elezniki
KL Vrhnika
Lintvar
KJP Krokar @elezniki
DJP Metulj R. Toplice
DJP Kovk Ajdov{~ina
KL Vrhnika
9711
9568
9560
8614
8079
7589
7371
6994
6990
5069
5054
4963
4621
4458
4310
4137
4091
[portni razred
1 Stojan Kranjc
3 Simon Konavec
4 Miran Fridau
5 Igor Er`en
6 Stane Jakopi~
7 Alja` Vali~
8 Du{an Durkovi~
9 Urban Vali~
10 Mojca Pi{ek
11 Sandi Kristi~
12 Grega Rutar
13 Damjan ^retnik
14 Toni Pljakoski
15 Miha Senica
TRIPLE SEVEN QUEEN
Nova Mentor 3
NIVIUK ARTIK 3
MAC-PARA MARVEL
OZONE DELTA 2
TRIPLE SEVEN QUEEN
NOVA MENTOR 3
TRIPLE SEVEN QUEEN
NIVIUK ARTIK 3
OZONE DELTA M
OZONE DELTA 2
NIVIUK ARTIK 3 25
OZONE DELTA 2
Nova Factor 2
DJP Kovk Ajdov{~ina
Adrenalin
Lintvar
KJP Krokar @elezniki
DJP Metulj R. Toplice
DJP Kovk Ajdov{~ina
DJP Metulj R. Toplice
DJP Kovk Ajdov{~ina
Lintvar
KJP Krokar @elezniki
DPL Poso~je
Lintvar
DJP Kovk Ajdov{~ina
DJP Metulj R. Toplice
6028
5069
4621
4458
4310
4137
3910
3887
3782
3478
2873
2849
2653
2555
Klubska razvrstitev:
1 KL Vrhnika
2 KJP Krokar
3 Polet NG
4 DJP Kovk
5 DJP Metulj
6 Lintvar
7 Adrenalin
8 DJP Cumulus
9 DPL Poso~je
10 EOL Celje
29897
25560
18888
18195
16176
13114
9385
9383
5880
4135
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
OBNOVITVENI SEMINAR ZA U^ITELJE IN
PILOTE TANDEMOV BO V FEBRUARJU.
INFORMACIJE: Sandi Marin~i~, 041 677 595
Nova pala~inka za nove podvige
V leto{njem letu smo uspeli v sodelovanju Letalske zveze Slovenije in
Zveze za prosto letenje Slovenije nabaviti novo merilno napravo. Obe zvezi
sta prisluhnili na{im pro{njam po nabavi nove merilne naprave, saj je bila
stara `e dotrajana in se je ve~krat pokvarila. Merilna naprava naj bi se nahajala v prostorih LZS, pravico do uporabe pa naj bi imeli vsi klubi, ki so ~lani
LZS in ZPLS. Dolo~iti je potrebno {e pravila uporabe in vzdr`evanja.
Prepri~ani smo, da se bo z uporabo pala~inke na internih klubskih tekmah,
na treningih reprezentance in posameznih reprezentantov dvignila kvaliteteta preciznih skokov. Nenazadnje z natan~nostjo pristanka pripomoremo v
ve~ini primerov tudi k ve~ji
varnosti. Pala~inka ustreza
novim smernicam in pravilnikom v jadralno-padalskem
{portu in ima nulo premera 2
cm. Pala~inki pripada tudi
sodoben prikazovalnik rezultatov, dvignjen nad povr{ino.
Prepri~an sem, da bodo vsi
uporabniki skrbeli za dobro
delovanje in da nam bo dobro
slu`ila
v
tekmovalne,
rekreativne in klubske namene.
[e enkrat: HVALA ZPLS IN
LZS!
Pripravil: Franc Unuk
Vzleti{~e
Kopitnik
Jadralno padalstvo je z vidika pogojev, ki jih potrebujemo za vzletanje
in pristajanje, dokaj nezahtevna
panoga. Potrebujemo nekaj kvadratov o~i{~ene klan~ine za vzleti{~e in
prav tako je s pristankom. A kljub
temu, da do tega pridemo, je treba
prijeti za kak{no te`je orodje in
teren pripraviti, ob tem pa se seveda
pojavijo tudi stro{ki. Tako nam je
ZPLS letos bila pripravljena pomagati in smo la`je izvedli potrebna
vzdr`evalna dela na vzleti{~u
Kopitnik, priljubljeno vzleti{~e v
Rimskih Tolicah, ki je zelo ugodno
za severovzhodne smeri vetra.
Namre~ v spodnjem delu vzleti{~a
je bila podrast `e zelo razra{~ena,
potrebna je bila konkretna delovna
Januar 2014
akcija, prav tako je start dobil tri
nove
kovinske
klopi,
za
makadamsko pot do vzleti{~a pa
smo v za~etku leta naro~ili tovornjak peska. ^lani DJP Metulja se
zvezi iskreno zahvaljujemo.
Miha Senica
DJP Metulj Rimske Toplice
Najbolj{i ZPLS piloti v 2013
Podelitev pokalov na zaklju~ni prireditvi ZPLS
ZPLS – preleti liga –JP (serijski razred)
1. Toma` Er`en
2. Du{an Oro`
3. Bojan Gaber{ek
KJP Krokar @elezniki
DJP Polet Nova Gorica
KL Vrhnika
ZPLS – preleti liga –JP ({portni razred)
1. Stojan Kranjc
2. Simon Konavec
3. Miran Fridau
DJP Kovk Ajdov{~ina
Adrenalin Gor. Poso~je
DJP Lintvar [entjur
ZPLS – preleti liga –JZ
1. Franc Peternel
2. Iztok Jarc
3. Alan Sattler
DPL Let [kofja Loka
DPL Poso~je Tolmin
DPL Poso~je Tolmin
ZPLS – preleti XC Globe –JP
1. Nicole Fedele
2. Uro{ Bergant
3. Andrej Pi{kur
Adrenalin Gor. Poso~je
JPK Kri{ka gora
JPK Kri{ka gora
Dru{tva:
1. JPK Kri{ka gora
ZPLS – preleti XC Globe –JZ
1. Matja` Klemen~i~ DPL Poso~je Tolmin
2. Peter Kej`ar
DPL Let [kofja Loka
3. Alan Sattler
DPL Poso~je Tolmin
Dru{tva:
1. DPL Poso~je Tolmin
ZPLS – to~nost pristajanja –JP
1.-2. Matja` Ferari~
1.-2. Jaka Gorenc
3. Matja` Sluga
^uk Dravograd
KPL Kanja Dol. Toplice
DJP Zlatorog La{ko
Podelitev priznanj na zaklju~ni prireditvi ZPLS
Aljo{a ^oh – za postavitev in ve~letno vodenje XC Globe – OLC
Maks Humar – za dolgoletno urejanje in izdajanje revije Ikar
Rok Golob – za ve~letno urejanje spletne strani ZPLS
Brigita Jarc – za ve~letno administrativno delo v ZPLS
Damjan Pregelj – za ve~letno delo v ZPLS in organizacijo pri registraciji vzleti{~
Jo`ef [tucin – za 50 let aktivnega letenja z letalnimi napravami
Boris ^ebulj, Sebastjan Podbregar, Stane Bajt, Boris Delux, Ale{ Mohori~ in Gorska
re{evalna slu`ba Slovenije – priznanja in nagrade za eti~no potezo - nesebi~no pomo~
pri re{evanju po{kodovancev
Alojz Turk – za osve{~anje in opozarjanje na kr{itve pri letenju
JPK Orli Kranj – za odli~no organizacijo in izvedbo zaklju~ne prireditve ZPLS
7
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
JPK ORLI KRANJ
Zaklju~na prireditev ZPLS
Leto{nja zaklju~na prireditev ZPLS se je
pod organizacijsko taktirko JPK Orli
Kranj odvijala v prireditvenem prostoru
Bazen na Savskem otoku v Kranju.
Ideja, da bi letos prevzeli organizacijo v
na{em klubu, se nam je porodila po
vedno bolj pogostih pogovorih o tem,
kako se v na{ih letalskih krogih nekaj
izgublja. Nekaj, zaradi ~esar smo vsi
za~eli leteti in zaradi ~esar smo se
veselili vsakega prostega popoldneva, ki
smo ga lahko pre`iveli v dru`bi ptic.
Tistih s pravimi krili in tistih z malo manj
pravimi. Zdelo se nam je, da so se prave
vrednote nekoliko izgubile. Izgubila,
~eprav ne popolnoma izginila, je tudi
medsebojna povezanost in nesebi~nost,
predvsem pa se izgublja to, zaradi ~esar
se nas je ve~ina odlo~ila, da postanemo
~lani te pisane dru{~ine. U`ivanje v
letenju in v letalski dru`bi. Nevidnih
vezi, ki smo jih ~utili {e nekaj let nazaj
med kolegi piloti, pa ~eprav nepoznanimi, marsikdo danes ne ~uti ve~.
8
Povezanost, ki smo jo `eleli obuditi. In
resni~ne vrednote, ki se nam zdijo
pomembne.
Zato smo se odlo~ili, da poskusimo te
vrednote znova postaviti na prvo mesto,
da na novo stkemo nevidne vezi in da
opozorimo na stvari, ki se nam zdijo bolj
pomembne od tekmovanj, to~k in kilometrov.
Tako se je porodila ideja o eti~nih
nagradah, nagradah za nesebi~ne poteze
posameznikov, ki je bila povod za
odlo~itev o organizaciji tega dogodka. Te
nagrade so se nam zdele prav tako, ~e ne
{e bolj pomembne kot uradne nagrade.
Bile so gonilna sila, ki nas je dr`ala
pokonci skozi celotno organizacijo
dogodka. Pozitivni pristop je povzro~il,
da so ideje kar de`evale, ugotavljali smo,
~esa pri nas {e ni bilo in ~esa si vsi
`elimo, kako bi vse te ideje strnili v eno
celoto. @eleli smo tudi opozoriti na probleme, ki nastajajo na varnostnem
podro~ju glede re{evanja ob nesre~ah,
obiska tujih {ol in s tem povezanih problemov, kr{enja pravil in kratkih stikov
med re{evalci in piloti ter predvsem
vzpodbuditi razmi{ljanje o re{evanju teh
problemov in pomagati k bolj{i pripravljenosti vsakega posameznika.
Iz vsega tega je nastal dogodek, ki je imel
zna~ilnosti manj{ega festivala z vsebinami, ki jih v na{em prostoru manjka in jih
predvsem {e nikoli ni bilo zbranih na
enem mestu. Vsi slovenski proizvajalci in
prodajalci opreme s testivalom sede`ev,
izobra`evalni del s predavanji, filmski
festival, podelitev nagrad, potopisna predavanja, bol{ji sejem, zabavni in kulinari~ni program, vse na enem dogodku.
To je bila na{a `elja. Predvsem pa ~im
ve~ udele`encev.
Moramo priznati, da je obisk in odziv
presegel vsa na{a pri~akovanja. Dogodka
se je udele`ilo ve~ kot {tiristo obiskovalcev, od tega okoli tristo ~lanov ZPLS.
Mislimo, da nam je uspelo izpolniti zas-
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
tavljeni cilj, ki nam je bil najbolj pomemben – da se obudijo pozabljene vezi, stkejo nova poznanstva in da se znova zavemo, zakaj letimo in kaj je najbolj
pomembno. Lepo je bilo videti veselje v
o~eh starej{ih pilotov, ki so po ve~ letih
sre~ali stare prijatelje, lepo je bilo videti
mlade pilote in te~ajnike, ki so `eljni
znanja poslu{ali napotke izku{enej{ih in
predavateljev, najlep{e pa je bilo videti
ganjene pilote po vsej dvorani in solze v
o~eh ob podelitvi nagrad Roka Roki.
Dokaz, da vrednote niso umrle, samo
zbuditi jih je bilo treba.
Zahvaljujemo se:
- ZPLS za finan~no podporo in popu{~anje pri odstopanjih od ustaljene rutine
prireditve. Upamo, da smo kljub
nekonvencionalni organizaciji zadostili
va{im pri~akovanjem;
- vsem sponzorjem in donatorjem za
finan~na in materialna sredstva, ki so
nam omogo~ila, da smo lahko izvedli
dogodek v takem obsegu in hkrat razveselili nagrajence s prakti~nimi darili;
- vsem predavateljem, ki so se odzvali
na{emu vabilu in bili pripravljeni
prispevati k izbolj{anju razmer na
podro~ju prostega letenja;
- filmskim ustvarjalcem, ki so nam
odobrili predvajanje svojih filmov;
- vsem razstavljavcem, ki so prispevali k
temu, da je bilo na enem mestu zbranih
najve~je {tevilo sede`ev do sedaj,
poleg dodatne opreme, opreme za
varno letenje in pomo~ v nesre~ah,
priro~nikov in obla~il;
- Nikolaju in Mihu za izdelavo eti~nih
nagrad;
- dru{tvu Bazen za uporabo prostora;
- Predvsem pa se zahvaljujemo vsem
obiskovalcem, ki ste nam zaupali in se
udele`ili dogodka. Va{e pohvale,
zahvale in zadovoljni obrazi so najve~je pla~ilo za na{e delo, ki smo si ga
lahko `eleli.
Upamo, da vam bo ta zaklju~ek ostal v
lepem spominu in da se vidimo naslednje
leto v kak{nem drugem kraju.
Letite? Letimo! Skupaj.
JPK Orli Kranj
Fotografije dogodka si lahko ogledate na
straneh:
https://www.facebook.com/JpkOrliKranj
http://www.jpklub-orli.si/
http://www.bazen-kranj.si/
Foto: Alenka Srakar
Januar 2014
9
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
DRU@ABNI DOGODEK
Zaklju~ek sezone 2013 pri Kanji
Tako kot vsako leto doslej smo tudi letos
~lani KPL Kanja poskrbeli, da smo se ob
koncu pika{ke sezone zbrali vsi tisti, ki
tekmujemo v natan~nosti pristajanja.
Povabili smo tudi ostale jadralne padalce.
Udele`ba je bila zaradi enkratnega vremena na zavidljivi ravni. Pri{li so z
dru`inami in prijatelji, ki podpirajo
jadralno padalstvo v Sloveniji. Zbrali
smo se v soboto, 19.10.2013, ob 10. uri
na pristajali{~u v Podturnu pod
Pogorelcem. ^lanice Kanje so poskrbele
za jutranje dobrote in kavo. Odpravili
smo se na Pogorelec. Padalci smo leteli,
ostali pa so u`ivali v jesenskem pohodu.
Izvedli smo eno tekmovalno serijo v
natan~nosti pristajanja, ki pa je dala presenetljive rezultate, glede na to, da sta
tekmovala dva svetovna prvaka, evropski
prvak in dvakratni zmagovalec svetovne-
ga pokala ter ~lani reprezentance
Slovenije. Po pika tekmi smo se malo
okrep~ali in od{li na vzleti{~e Peter na
Stra{ki hrib, ki je v bli`ini. Pet te~ajnikov
je opravilo zaklju~ni let, ostali pa so
jadrali, kolikor se je dalo. Po povratku z
letenja smo okusili slastna odojka, ki ju
je vrhunsko pripravil in spekel na{ ~lan
Jo`e iz Bele Krajine. Za otroke smo
poskrbeli z igrami, ostali pa smo se
udele`ili {e kvadratlona. Letos so bile
discipline malo prirejene za vse tekmovalce – od 12 do 92 let. Tekmovalci so
nastopili v lokostrelstvu, ko{arki, metanju balin~kov v cilj ter v u`ivanju pe~enih
odojkov. Takoj po kon~anem tekmovanju
smo izvedli podelitev, kjer je vsak tekmovalec dobil prakti~no nagrado, prvi
trije v pika tekmi pa pokale. V kvadratlonu pa so bile s pokali nagrajene tudi
prve tri ekipe. Imeli smo ~ast, da nam je
pokale podelil `upan Dolenjskih Toplic,
za kar se mu {e posebej zahvaljujemo. Po
kon~ani slovesnosti in zahvalnem govoru
predsednika KPL Kanja smo bili slo`ni
in smo pojedli {e pe~enega jagenj~ka.
Tekom celega dneva smo pekli kostanj in
klobase. Vina, piva, mo{ta in soka ni
zmanjkalo, tako je bilo tudi obljubljeno.
Da je vsakoletna jesenska prireditev
Kanje vrhunec dru`abnosti v sezoni, so
se ob odhodu v ve~ernih urah zahvaljevali skoraj vsi udele`enci.
Zahvala vsem, ki ste se {e posebej trudili
“na zemlji”, da smo se lahko ostali
imenitno zabavali v zraku in na tleh, pa
vsem prijateljem, ki ste popestrili
sre~anje pri KANJAH v Dolenjskih
Toplicah. Taka sre~anja so “biseri” v
`ivljenju.
Pripravil: Du{an Gorenc Poldi
Slika levo: zmagovalci pika tekme - Radko
[tritof, Poldi in Sa{o Slabanja
Slika spodaj: zmagovalec dneva Poldi na
skrajni levi
Rezultati kvadratlona:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
6.
8.
9.
10
Ekipa Kanja – Matija Novak, Darko Bobnar in Poldi
Letnik 70 – Jo`e Fabijan, Toma` Strni{a in Matja` Turk
Šampioni – Matej Poga~nik, Jaka Gorenc in Tine Gorenc
Gamsi – Radko [tritof, Rok Dobravc in Miran Mikec
Punce – Ana [tritof, Manca [tritof in Mojca Jenko
Naturisti – Jo`e Brada~, Tatjana Kolenc in Du{an [etina
Kavka – Andrej Pu{nik, Janez Cirar in Jerica ^rebin{ek
Te~ajniki mladi – Mario Krape`, Karmen Krape` in Sa{o Slabajna
Te~ajniki stari – Miro Gerdin, Ga{per Stani{a in Martin Petkov{ek
280 to~k
264 to~k
229 to~k
225 to~k
221 to~k
197 to~k
197 to~k
188 to~k
187 to~k
Rezultati pika tekme:
1. mesto: Du{an Gorenc - Poldi 3 cm
2. mesto: Radko [tritof
7 cm
3. mesto: Sa{o Slabajna
15 cm
4. mesto: Jaka Gorenc
58 cm
5. mesto: Andrej Pu{nik
230 cm
6. mesto: Du{an [etina
332 cm
7. mesto: Viki Rataj
360 cm
8. mesto: Tone Svolj{ak
936 cm
9. mesto: Janez Cirar
1000 cm
9. mesto: Janez Kova~
1000 cm
9. mesto: Rok Dobravc
1000 cm
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
DRU@ABNI DOGODEK
Zmajarji letijo z nebes
Najvi{ji vrh v ob~ini [entrupert so
Nebesa z nadmorsko vi{ino 602 m.
Nebesa so zaselek vasi Hom, od koder
se`e nebe{ki razgled na Mirensko dolino,
vidijo pa se tudi vrhovi ju`ne Slovenije:
Gorjanci s Trdinovim vrhom, Ga~e, vrh
Trebnje in celo Sne`nik.
Nebesa pa so tudi doma~e vzleti{~e zmajarskega dru{tva Prelet [entrupert, kjer
zdaj `e tretje leto prirejamo prireditev
“ZMAJI LETIJO Z NEBES’’. Prireditev
je bila v osnovi zastavljena kot dru`abni
konec sezone jadralnih zmajarjev iz
celotne Slovenije, prerasla pa je v
dru`abni dogodek, kjer se sre~ujejo tako
zmajarji kot tudi ostali obiskovalci.
nosti in zajadrali vse tja do 20 min, kar je
tisti dan zadostovalo za prva tri mesta. Po
kon~ani tekmi smo na pristanku za kar
nekaj ~asa pustili na{e “ptice’’ na razstavi
ter se posvetili razli~nim debatam ob
mrzlem pivu. Ker v dobri dru`bi ~as {e
kako prehitro te~e, smo se {e pred no~jo
odpravili nazaj v Nebesa, kjer je sledila
razglasitev rezultatov. Po kon~ani razglasitvi je sledil dru`abni ve~er ob `ivi glasbi, dolenjski kapljici in dobri hrani.
Sre~anje je pustilo pozitiven pe~at na
prav vsakega od nas. Mislim, da se v
dana{njem ~asu premalo posve~amo
takim dogodkom in prireditvam, kjer se
lahko ~lani in simpatizerji tega {porta
skupaj dru`imo, poveselimo, pogovorimo. Zato se ~lani Preleta zahvaljujemo
vsem, ki ste se sre~anja udele`ili. Ostale
pa vabimo, da se nam pridru`ite naslednje leto, prvo soboto v septembru, kjer
bodo zmaji zopet leteli z Nebes.
Pripravil: Zupan Denis,
tajnik dru{tva Prelet [entrupert
Tako kot vsako leto je sre~anje potekalo
prvo soboto v septembru. Prireditve se je
udele`ilo nekaj ~ez 30 zmajarjev iz
celotne Slovenije. Vreme, ki je bilo za
ostale obiskovalce krasno, je za zmajarje
bilo ugodno, vendar ne idealno. Smer
vetra, temperatura, vzleti{~e vse je bilo
odli~no, le oblaki so ponagajali do te
mere, da se nam je verjetno termika skrila na drugo stran Mirenske doline. Temu
primerno smo tudi dolo~ili disciplino prijateljske tekme, ki je bila dolo~ena na
najdalj{i ~as leta, ~eprav tudi speedgliding ne bi bila slaba opcija. Glede na vremenske razmere so se nekateri takti~no
odlo~ili, da se prelevijo v gledalce in so
namesto speedbara prejeli v roke kaj bolj
mrzlega. Kljub temu je na startni listi
seznam kazal 20 prijavljenih tekmovalcev. Jadranje v Nebesih je ob pravih
pogojih v~asih ve~ji u`itek kot marsikje
drugje po Sloveniji, saj letimo nad zelo
razgibanim terenom vinogradov, zidanic,
kozolcev ... Kljub sorazmerno majhni
vi{inski razliki starta in pristanka cca 300
m, so pogoji v~asih idealni tudi za
kak{en dalj{i prelet.
Vendar so bili na dan tekme pogoji okrnjeni do te mere, da so omogo~ali ve~ino
~asa navaden spust v dolino, ki ob normalnem letu traja cca 4-5 minut, kar je
bil tudi povpre~ni ~as ve~ine tekmovalcev. So pa svoje ve{~ine ter vztrajnost
pokazali prvi trije na tekmi (Janez Grm,
Ale{ Megli~ ter Stanislav Galovec), ki so
tisto malo termike izkoristili do popolJanuar 2014
11
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
TEHNIKA LETENJA
Aktivno letenje
Jadralno padalo je zelo nenavadna letalna
naprava, tako nenavadna, da aerodinami~ni zakoni, ki obi~ajno veljajo za
letalne naprave, ne pojasnijo ~isto vsega,
kar se lahko zgodi s padalom. Gre
namre~ za letalno napravo, katere te`i{~e
se nahaja sedem do osem metrov ni`je in
neprestano oscilira naprej in nazaj – te
oscilacije okoli ravnovesne lege je
nemogo~e pojasniti zgolj s klasi~nimi
pravili aerodinamike.
Za razliko od skoraj vseh ostalih letalnih
naprav so jadralna padala aerodinami~no
nestabilna. Povsem stabilnemu letenju
(kadar so vse zunanje sile v ravnovesju)
smo pri~a le v izjemno mirnem ozra~ju
(in nekaterih ekstremnih situacijah, kot je
prevle~en let ali stabilna spirala), toda v
trenutku, ko vremenske razmere niso ve~
idealne, ima padalo povsem svojevrsten
na~in delovanja. Nizko te`i{~e izbolj{a
stabilnost le do neke mere. Nihanje pilota
in padala se posku{a ustaviti v ravnovesni legi, kar pa v razbitem ozra~ju ni
vedno mogo~e. V najslab{em primeru se
lahko nihaji stopnjujejo in zaradi aerodinami~nih lastnosti padala relativno hitro
narastejo do nevarnih kotov, kjer je reakcija pilota kriti~nega pomena. V grobem
bi lahko rekli, da se padalo v turbulencah
obna{a kot ladja, ki jo krmari pijan kapitan.
^e bi {li na ulico in vzeli 100 ljudi, bi jih
bilo 95 sigurno sposobnih leteti z jadralnim padalom. Leteti z jadralnim padalom
v idealnih razmerah je prav sme{no enos-
tavno. Toda v trenutku, ko govorimo o
letenju v termiki, turbulencah in mo~nem
vetru, se {tevilo ljudi, sposobnih varnega
letenja, drasti~no zmanj{a. Poleg
obi~ajnega krmarjenja levo in desno
mora pilot v tej situaciji ogromno
pozornost posve~ati tudi vpadnemu kotu
letenja (ali s tujko »angle of attack«). Z
uporabo zavor in prenosom te`e se mora
pilot ves ~as prilagajati pritisku na
komandah in ob~utkom, ki mu jih padalo
sporo~a preko sede`a.
Tak{no aktivno letenje zahteva ogromno
vaje in je potreben predpogoj za varnost
v ozra~ju, ki ni idealno mirno. Nekateri
piloti imajo tako popolno kontrolo nad
padalom, da se njihova kupola le malo
premika in je bolj ali manj vas ~as mirno
tik nad njihovo glavo. Za opazovalca s tal
izgleda, kot da so vremenske razmere
povsem neproblemati~ne – veliko
neizku{enih pilotov se je tako zna{lo v
precej mo~nej{ih vremenskih razmerah,
kot so pri~akovali in kot so za njih varne.
NORMALNO LETENJE
Aktivno letenje pri normalnem letenju
pomeni, da ne prekora~imo varne meje
nihaja padala in se, ~e je le mogo~e, ves
~as trudimo obdr`ati kupolo tik nad
glavo. Premikajo~i se zrak okoli nas
pogosto zaznamo prav preko nihaja in to
ponavadi na neprijeten na~in. Pri letenju
proti vetru smo najve~krat pri~a nihajem
padala za pilota, vpadni kot padala se
pove~a in lahko mo~no pribli`a meji za
odtrganje vzgona. Pri letenju z vetrom
lahko pri~akujemo nihaj naprej, vpadni
kot se zmanj{a, s tem pa se tudi pove~a
mo`nost deformacije kupole. Oboje se
lahko zgodi na obeh straneh simetri~no
ali povsem asimetri~no - samo na eni
strani.
NADZIRANJE VPADNEGA KOTA
LETENJA
Prepogosto opazimo pilote, ki med letenjem neprestano opazujejo svojo kupolo.
S tega zornega kota je nemogo~e kontrolirati vpadni kot letenja. Informacije o
trenutni poziciji kupole, ki jih dobite
tako, da gledate v kupolo, so nenatan~ne,
prepozne in pogosto celo napa~ne, ker
pilot nima referen~ne to~ke. Poleg tega je
tak pilot tudi precej omejen na dojemanje dogajanja v svoji okolici.
Nadziranje vpadnega kota letenja z
gledanjem v kupolo je neu~inkovito in
se ga morate za vsako ceno izogibati!
Nasvet 1: Glejte v smeri letenja
Spremembe v polo`aju horizonta dajejo
zelo dragocene informacije o trenutni
poziciji kupole in hkrati tudi o vseh
njenih premikih. Pri gledanju v smeri
letenja se bo horizont dvignil, ~e bo
kupola zanihala nazaj, in padel, ~e bo
kupola zanihala naprej. Le v primeru, ko
boste ohranjali svoj pogled v smeri letenja, boste lahko u~inkovito in pravilno
ocenili trenutno stanje kupole nad glavo.
To velja bolj ali manj v vseh situacijah in
je eno izmed temeljnih pravil jadralnega
padalstva, s katerim bi moral biti seznanjen vsak pilot `e v {oli jadralnega padalstva. Mimogrede: bolj kot je pilot
pokon~no name{~en v sede`u, bolj je
stvar zares u~inkovita.
Nasvet 2: Nihaj padala nazaj – NE
zaviraj! Nihaj naprej – OBVEZNO
zaviraj!
Pri nihaju kupole pred pilota se vpadni
kot padala zmanj{a. V primeru velikih
nihajev obstaja, zaradi nezadostnega
vpadnega kota, velika nevarnost nastanka
deformacije. Posredovanje pilota je torej
nujno - zaustavitev nihaja s simetri~nim
12
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
potegom obeh zavor.
Obratno, vpadni kot padala se pove~a pri
nihaju za pilota, npr. vhod v termi~ni steber. Kupola je v tej poziciji blizu to~ke
odtrganja vzgona in napa~na reakcija
pilota na zavorah lahko vodi do negativnega zavoja ali celo popolnega odtrganja vzgona. Ko padalo zaniha nazaj,
mora pilot obvezno sprostiti zavore.
Nasvet 3: Letenjem s konstantnim pritiskom na zavorah
Vse spremembe vpadnega kota v
trenutku vodijo do spremembe trdote
zavor. Pri letenju z rahlo napetimi zavorami lahko na ta na~in zelo hitro prejmemo pomembne informacije o spremembi vpadnega kota in posledi~no o
tem, kaj se dogaja s kupolo, oziroma o
tem, kaj se bo kmalu zgodilo.
Nihaj naprej -> vpadni kot zmanj{an ->
manj{i pritisk na zavorah
Kupola tik pred deformacijo -> vpadni
kot mo~no pove~an -> manj{i pritisk na
zavorah
Nihaj nazaj -> vpadni kot pove~an ->
pritisk na zavorah se pove~a
Primerno napete zavore so pribli`no med
to~ko najbolj{e finese in to~ko minimalnega propadanja. Trik vsega tega je seveda obdr`ati to konstantno napetost zavor,
ki je obi~ajno pribli`no 2-3 kg.
^e se kontrolni pritisk na zavorah
zmanj{a, morate ustrezno podalj{ati va{
poteg zavor, da se vrnete v znano
obmo~je kontrolnega pritiska.
^e se kontrolni pritisk pove~a, morate
ustrezno popustiti zavore, da se vrnete v
znano obmo~je kontrolnega pritiska.
konstantne samo v primeru stacionarnega
leta naravnost, v splo{nem pa se spreminjajo odvisno od vpadnega kota kupole.
Majhen vpadni kot (kupola v nihaju
naprej ali tik pred deformacijo) -> kontrolna razdalja zavor se pove~a
Pri nihaju padala pred pilota (majhen
vpadni kot) se kontrolna razdalja zavor
pove~a. Potrebno se je zavedati, da se
pove~a tudi tako imenovani »mrtvi hod«,
zato je lahko va{ poteg v primeru
velikega nihaja znatno ve~ji kot v
primeru manj{ih nihajev.
Veliki vpadni koti (kupola v nihaju nazaj)
-> kontrolna razdalja se zmanj{a
Pri nihaju kupole za pilota (veliki vpadni
koti) se kontrolna razdalja zmanj{a.
Nevtralni oziroma mrtvi hod zavor se
zmanj{a, kar pomeni, da se bodo vse va{e
reakcije na komandah, tudi tiste najmanj{e, v trenutku poznale tudi na
padalu.
^e se vrnemo nazaj k ideji aktivnega
letenja, to pomeni: navadite se kontrolnega pritiska in naj to postane va{a nevtralna pozicija komand med letenjem. Roke
vedno zadr`ujte v podro~ju blizu kontrolnega pritiska, ne glede na to, v kolik{ni
meri morate zaradi tega {e dodatno
pove~ati poteg zavor.
Pozabite na kontrolno razdaljo – svoje
ob~utke osredoto~ite na kontrolni pritisk!
UKREPAJTE AGRESIVNO IN NATO
ELEGANTNO POPU[^AJTE
Mo~ni, hitri in agresivni potegi so vse
prej kot normalne reakcije v jadralnem
padalstvu, z eno samo izjemo: ko kupola
to zahteva. Tak primer je recimo velik
nihaj pred pilota zaradi turbulentnega
ozra~ja ali pa napake pilota.
Reakcija pilota na zavorah mora biti v
taki situaciji hitra ter odlo~na, poteg pa
dolg, kolikor je pa~ potrebno, da se nihaj
zaustavi. Tudi v tem primeru je kontrolni
pritisk tisti parameter, na katerega se
bomo osredoto~ili. Najbolj tipi~na lastnost velikih nihajev pred pilota je, da se
bo pritisk na zavorah za~el stopnjevati
{ele po `e zelo dolgem potegu zavornih
ro~k. ^e je potrebno, mora pilot v tak{ni
situaciji potegniti zavore tudi v obmo~je,
kjer bi v normalnem letu morda `e
mo~no ogro`al nastanek »deep stalla« ali
ostalih manevrov odtrganja vzgona.
Pomembno: v tistem trenutku, ko se
nihaj naprej ustavi, morate pri~eti elegantno popu{~ati zavore. Zavedajte se, da
ste v tem trenutku {e vedno za padalom
in da boste zanihali pod kupolo, ki je
pred vami – va{ vpadni kot se bo zelo
hitro vrnil v nevtralno ravnino. ^e boste
popu{~ali prepo~asi, lahko nevarno
upo~asnite padalo in padete v prevle~en
let. [e enkrat: vse potrebne informacije
boste prejeli preko kontrolnega pritiska
na zavorah. Le ta se bo namre~ ve~al
sorazmerno z vra~anjem vpadnega kota
proti nevtralni legi. Optimalna reakcija
pilota: popu{~anje zavor s tak{no
hitrostjo, da na zavorah ves ~as ~utimo
kontrolni pritisk – ne manj in ne ve~.
Podobno je v primeru asimetri~ne deformacije kupole ali pa kar celotnega sprednjega roba. Pravilna reakcija v tem
primeru je odlo~en poteg zavor, dokler na
komandah ne ob~utimo kontrolnega pritiska in nato povratek rok v nevtralni
polo`aj.
»Aktivno letenje« se torej nana{a na
neprestano prilagajanje - pove~anje ali
zmanj{anje pritiska na zavorah. Potegi, s
katerimi nadzorujemo tovrstne nihaje, so
obi~ajno razmeroma kratki (10-30 cm),
lahko pa so tudi zelo veliki, {e posebej v
primeru velikih nihajev.
V videoposnetku ustanove DHV z
naslovom »Aktiv Fliegen« avtorja
Christopha Kirscha je podana popolna
demonstracija aktivnega letenja, podobno tudi v filmu Tonija Benderja v svojem
filmu z naslovom »Glüklicher Ikarus«.
PARAMETER: KONTROLNA RAZDALJA
Kontrolne razdalje (dol`ina uporabljenih
zavor, kateri ustreza kontrolni pritisk) so
Januar 2014
13
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
Zaklju~ek »aktivno letenje«
- Pilot naj sedi pokon~no in njegov
pogled naj bo venomer usmerjen v
smeri letenja.
- Neprestano prilagajanje pove~anju ali
zmanj{anju pritiska na zavorah.
- V primeru nenadnega zmanj{anja
pritiska na zavorah mora pilot odlo~no
potegniti zavore, v primeru pove~anja
pritiska pa zavore ustrezno popustiti.
AKTIVNO LETENJE V RAZLI^NIH
SITUACIJAH
Vzletanje na strmem terenu …
Ko se kupola zelo dinami~no povzpne
nad pilota, {e posebej na strmih
vzleti{~ih in v mo~nem vetru, je situacija
identi~na kot v primeru energi~nega
nihaja padala pred pilota med letenjem.
Odlo~en poteg zavor je nujen, da kupolo
zaustavimo in prepre~imo frontalno zapiranje.
… in na polo`nem terenu
Nekoliko bolj polo`no vzleti{~e z manj
vetra po drugi strani od pilota zahteva
ravno nasprotne reakcije – le te so
podobne tistim v situaciji, ko je padalo v
nihaju za pilota. V primeru, ko prehitro
spustimo A nosilne trakove ali pa za~ne
pilot zavirati, ko je padalo {e v fazi dviganja nad pilota, padalo brez izjeme v
trenutku preneha z vzpenjanjem in
ostane za pilotom. V fazi pospe{evanja
na polo`nem terenu lahko `e relativno
kratek poteg na zavorah tako zelo pove~a
vpadni kot, da padalo enostavno ne bo
vzletelo.
Letenje v termiki
Termi~na podro~ja z razli~nimi hitrostmi
dviganja in {e bolj raznolikimi hitrostmi
propadanja zahtevajo `e dobro natrenirano aktivno letenje. Zaradi zmanj{anja
pritiska na zunanji zavori pri pobiranju
termi~nega stebra, na kateri moramo
imeti venomer nekaj pritiska, bo dober
pilot to~no vedel, kdaj lahko pri~akuje
deformacijo (in nemudoma potegne obe
zavori do to~ke normalne napetosti
zavor). Pove~ana kontrolna napetost na
notranji strani obve{~a pilota o
pove~anem vpadnem kotu, v tem primeru
je priporo~eno popustiti zavore, da ne
izzovemo kak{nega prevle~enega leta ali
podobnih nev{e~nosti – to je, ~e je
pove~anje napetosti znatno.
Asimetri~no zapiranje
^e do deformacije kljub aktivnemu
letenju vseeno pride, re{ujete nastalo
situacijo s pomo~jo pravil aktivnega
letenja.
Frontalno zapiranje
Po frontalnem zapiranju bo kupola
omahnila za pilota, medtem ko bo pilot z
ve~jo maso potoval naprej. Padalo zadaj,
pilot spredaj: ob~utno pove~anje vpadnega kota – obstaja ena sama o~itna re{itev:
ne zavirajte ali pa boste s tem tvegali
odtrganje vzgona. Pilot nikakor ne sme
potegniti zavor, dokler ni kupola vsaj
to~no nad njim, ali {e bolje, malo pred
njim. ^e kupola potem zelo agresivno
sko~i pred pilota, je vsekakor
velikanskega pomena, da z enako agresivnostjo tak skok kupole nemudoma
zaustavi.
ROTACIJA
^e sistemu nihanja, kakr{nega smo do
sedaj vajeni, dodamo {e rotacijo, smo
dodali dodatno dimenzijo. Kar naenkrat
ne poznamo le nihanja naprej in nazaj,
pa~ pa tudi vstran. Tako nihanje se
obi~ajno prevede v kombinacijo
zane{enih nihajev naprej in nazaj. To je
zelo pomembno, namre~ bistveno se
spremeni parameter, ki je bil do sedaj
klju~nega pomena: kontrolna napetost.
Taka situacija ob~utno zakomplicira
aktivno letenje.
Asimetri~no zapiranje
^e se po deformaciji kupola nahaja pred
pilotom, mora le ta v trenutku in odlo~no
zavreti odprto stran ter s tem prepre~iti
nekontrolirano vrtenje. Enako pravilo
velja, kadar je nezaprto padalo pred pilotom. V~asih je vpadni kot odprte strani
relativno velik in je padalo vseeno za
pilotom. Kak{ne ve~je reakcije v tem
14
polo`aju bi zagotovo vodile do potencialno zelo nevarnih situacij. V primeru
asimetri~nega zapiranja morajo o
obna{anju kupole vedno odlo~ati akcije
pilota. Velika tendenca k zavoju (padalo
spredaj) = odlo~en poteg zavor na
nasprotni strani. Brez ali pa le mala tendenca zavijanja (padalo zadaj) = ni~ ali
pa le kratek poteg zavore na nasprotni,
odprti strani.
Spirala
V kontrolirani spirali je pomembnost
aktivnega letenja enaka kot pri letenju v
termi~nem stebru, ~e ne celo pomembnej{a. Pomembno: mo~na centrifugalna
sila v spirali spremeni kontrolno
napetost, kakr{ne ste vajeni. Tudi v
zmerni spirali pilot zlahka dose`e
dvakratni
pospe{ek
gravitacije,
sorazmerno se dvakrat pove~a tudi
napetost na komandah. Kakr{nikoli znaki
nekontrolirane rotacije morajo biti nemudoma zaustavljeni. Kupola ves ~as izvajanja manevra pospe{uje preko zunanje
strani rotacije, zato zlahka nadziramo
hitrost z uporabo zavor na tej strani
padala. ^e se hitrost pove~a preko meje
udobja, enostavno pove~amo pritisk na
zunanji zavori in s tem upo~asnimo
rotacijo. ^e se nam zdi prepo~asno,
lahko rotacijo pospe{imo s popu{~anjem
zunanje zavore.
AKTIVNO LETENJE S POSPE[EVALNIKOM
Pospe{evalnik nam ne le omogo~a
ob~utno pove~anje hitrosti letenja (ki jo
moramo premi{ljeno izkori{~ati), ampak
nam omogo~a tudi dodatno kontrolo nad
vpadnim kotom letenja. Tudi tisti, ki
no~ete svojega pospe{evalnega sistema
uporabljati za ve~jo hitrost, ga lahko
uporabljate kot odli~no kompenzacijsko
sredstvo v situacijah z velikim vpadnim
kotom.
Primer: letenje z velikimi u{esi. Uporaba
pospe{evalnika je prakti~no obvezna, da
kompenziramo pove~anje vpadnega kota
in zmanj{amo mo`nosti nastanka za stall.
Ker zavor med velikimi u{esi pa~ ne
moremo uporabljati, imamo v primeru
nihanja na voljo pospe{evalnik, ki se v
tem primeru zares odli~no izka`e.
Ni~elna lega naj bo nekje med polovico
in dvema tretjinama pospe{evalnika. Ko
bo padalo v nihaju nazaj, uporabite preostanek pospe{evalnika, da se vrne nad
vas. ^e pa je kupola v nihaju pred pilota,
nekoliko popustite pospe{evalnik, da se
vrne nad vas. Tako kot koli~ino
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
uporabljenih zavor je potrebno vaditi
tudi, koliko pospe{evalnika bo zadostovalo za nihaj dolo~ene velikosti. Po nekaj
urah vaje bo pilot osvojil popravke s
pomo~jo pospe{evalnika in bo tako
sposoben predvideti vse motnje padala,
ko so te {e v fazi razvoja, in jih tako
pravo~asno prepre~iti.
Pospe{evalnik je lahko odli~no orodje za
uravnavanje vpadnega kota tudi v normalnem letu. Primer: vhod v termi~ni
steber. Nihaj za pilota lahko relativno
enostavno in {e najbolj optimalno kompenzirate s kombinacijo popu{~anja
zavor in hkratne uporabe pospe{evalnega
sistema. Kadarkoli bo kupola rahlo za
pilotom, bo majhen dodatek pospe{evalnika zelo dobro poskrbel, da se va{ vpadni kot ne bo bistveno spremenil. Seveda
lahko pospe{evalnik zopet popustite, ko
se kupola vrne nad va{o glavo.
Pospe{evalni sistem uporabljajte previdno in v zmernih koli~inah – le nekaj centimetrov. »Ve~je je bolj{e« v tem primeru
zagotovo ne dr`i.
Nobeno pravilo ni brez izjem
Kot ste opazili, lahko osnovna pravila
aktivnega letenja posplo{imo na skoraj
vse situacije v zraku. Ena o~itna izjema,
na katero smo ves ~as opozarjali, je
»stall«. V primeru odtrganja vzgona
(=stall) velja ravno nasprotno. Vzemimo
na primer »full stall«: zra~ni tokovi okoli
profila so prekinjeni na obeh straneh
kupole in na{e zavorne ro~ke so v
najni`ji mo`ni legi. Aktivno letenje je
nemogo~e, namre~ padalo ni niti blizu
obmo~ja varnega vpadnega kota.
Povratek v normalno letenje je mogo~ le
s popu{~anjem zavor. Prav nasprotno kot
pri normalnem letenju tokrat niti
slu~ajno ne smete izpustiti zavor, ko ste
pod kupolo ali bog varuj, pred njo. Taka
reakcija bi vodila do zelo dinami~nega
skoka kupole naprej. Zavore lahko
popustite {ele, ko bo padalo pred vami.
dling«. Naslednje vaje so {e posebej
primerne za u~enje principov aktivnega
letenja na tleh.
Poskusite obdr`ati kupolo tik nad svojo
glavo. Obrnite se okoli svoje osi, kot da
ste v zadnji fazi vzleta tik pred poletom.
S pomo~jo ve~anja in manj{anja kontrolne napetosti na zavornih ro~kah
poskrbite, da obdr`ite kupolo nad va{o
glavo. Ko boste to po~eli, se potrudite ~im
manj ali pa sploh ne gledati v kupolo.
Prosite kolega, da vam sunkovito potegne A nosilni trak in s tem simulira nastanek deformacije. Zagotovo boste
opazili, kako znaten je padec napetosti na
zavori zaprte strani kupole. Poskusite
prehiteti svojega prijatelja in tako
prepre~iti deformacijo sprednjega roba –
da vam to uspe, morajo biti potegi va{ega
kolega kratki v ~asovnem smislu in v
smislu razdalje.
Pustite, da se kupola dinami~no povzpne
nad vas in vas prehiti. Ukrepajte z agresivno uporabo zavor. Opazili boste, kako
dale~ morate res potegniti zavore, preden
se na padalu sploh kaj pozna. V tem
polo`aju lahko vadite tudi hitrost
popu{~anja.
… in v zraku
Vzbujanje nihanja in nato ustrezno
posredovanje je najbolj{a mo`na vaja
aktivnega letenja, kar jih trenutno poznamo. Bistvo vaje je, da induciramo
nihanje in nato vadimo ~im bolj elegantno du{enje nihaja kupole. Tako lahko
osvojite intenziteto va{ih potegov in njihovo hitrost, da prepre~ite prevelike
nihaje, hkrati boste dobili zelo dober
ob~utek, kdaj (~asovno) morate ukrepati.
Nihanje s stali{~a ~asa niti slu~ajno ni
enostavno. To boste najla`je osvojili pod
vodstvom izku{enega in{truktorja letenja.
IZBIRA PADALA
»Ve~je kot so zmogljivosti padala,
zahtevnej{e je s takim padalom aktivno
leteti.« ^e letite s padalom DHV 2 kategorije ali vi{je, mora biti va{a tehnika
aktivnega letenja `e popolna. ^e ni,
potem ogromno tvegate. Tudi `ivahna
DHV 1-2 padala dandanes zahtevajo `e
nekaj intuitivnih reakcij pilota.
Piloti, ki ne izpolnjujejo zgornjih kriterijev aktivnega letenja, mogo~e samo zato,
ker nimajo dovolj ~asa za letenje, da bi
tehnike osvojili, imajo na izbiro veliko
DHV 1 padal z zelo visokim faktorjem
du{enja nihanja okoli vseh treh osi
padala, hkrati pa so dandanes njihove
zmogljivosti enostavno fenomenalne.
Zna~ilnost takih padal je, da niso tako
zelo ob~utljiva na reakcije pilota in dajejo precej ve~ reakcijskega ~asa kot
zahtevnej{a padala. Kljub temu pa to ne
pomeni, da vam ni potrebno vaditi
aktivnega letenja. @e res, da so padala
varna, prav to pa je pogosto razlog, da so
njihovi piloti zmotno prepri~ani, da so
lahko kos tudi mo~nej{im vremenskim
razmeram. Odlo~itev, da svojo varnost
prepustite kosu blaga, je seveda milo
re~eno neumnost. Vikend piloti in piloti,
ki le ob~asno letijo se morajo tako na
prvem mestu izogibati vseh turbulentnih
situacij, ne glede na to, kolik{no mero
pasivne varnosti ponuja njihovo padalo.
Karl Slezak
Prevod: Mitja Jan~i~, DJP Metulj
B-stall
Padalo v velikem nihaju pred pilota
lahko z dovolj energi~nim potegom zavor
u~inkovito zaustavimo. Enako velja za
izhod iz manevra B-stall. V tem primeru
je priporo~eno pustiti nihaj brez
kakr{negakoli posredovanja.
Vaja na tleh …
Letenje v dinami~nem ozra~ju je lahko
zelo zahtevno. Opraviti morate ogromno
{tevilo ur termi~nega letenja, preden
boste obvladali tehniko aktivnega letenja.
Odli~en na~in treniranja je »ground hanJanuar 2014
15
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
VARNOST
[est to~k separacije
Po desetletju pou~evanja jadralnega
padalstva ostaja zame {e vedno najte`ja
in najbolj komplicirana tema – varnost.
Opisana je `e v veliko knjigah, od nesre~,
povezanih z avtomobilskim dirkanjem,
do nesre~, povezanih z alpinizmom.
Obstaja milijon na~inov, kako so se ljudje po{kodovali, mednje sodijo tudi padalci in zmajarji. ^as, ki ga vlo`imo v
preu~evanje teh nesre~, {e zdale~ ni
vr`en stran.
Kar sem se nau~il med pou~evanjem in
letenjem (tudi `ivljenjem), je to, da ko se
soo~im s potencialno nevarno situacijo
(vsak let), moram narediti vsaj {est slabih
odlo~itev, da se po{kodujem. Teh {est
slabih odlo~itev – mojih {est to~k separacije – se lahko razdeli v tri skupine.
Za po{kodbe moram storiti dve slabi
odlo~itvi pred letenjem, dve med letenjem ter zadnji dve med samo potencialno
nevarno situacijo. Tudi sam sem se, kot
veliko drugih, nekajkrat spustil po tej
lestvi slabih odlo~itev povsem do dna.
Lahko samo upam, da bodo te lekcije v
poduk vsem, s katerimi jih delim. Tukaj
bom opisal eno tak{no situacijo.
Poro~ilo o letu
Po {tirih letih pou~evanja sem z novim
padalom, navdu{en nad njegovimi performansi, naletel na redek obveznosti
prosti dan. Z padalom EN C klasifikacije, katerega karakteristike so bile bli`e
EN D klasifikaciji, sem opravil `e nekaj
odli~nih poletov. Problem je bil v tem, da
sem prodal svojo rezervo, nove pa naj ne
bi dobil prej kot naslednji dan. Kljub
temu sem se odpravil na vzleti{~e.
Dan je bil ~udovit, jaz in moj prijatelj pa
sva bila edina na startu. 250 m visoka
vzpetina na obrobju doline Blossom
Valley, San Diego z vzleti{~em 442 m
nad srednjim morskim nivojem. El
Capitan je 500 m visoka granitna stena,
katere lepote lahko ob~udujemo ob
pre~kanju Blossom Valley doline.
Primerna je za jadranje na dinamiko ter
za termi~no letenje v popoldanskih urah.
V moji letalni karieri mi do tega dne ni
bilo nikoli treba metati rezerve. Med
drugim velikokrat letimo blizu sten in je
metanje rezerve tvegano. S tem v mislih
sem zapel rezervin kontejner in se pognal
po startu.
Vremenske razmere so bile za moje
znanje primerne, vi{ino sem pridobival
brez problema. S ~asom je misel o tem,
da nimam rezerve, po~asi bledela in sem
se odlo~il za prelet doline do El
Capitana. Vi{ine z novim krilom nisem
izgubljal veliko, tako da je bil prelet
enostaven in brez velikih posebnosti.
[ele eno minuto pred steno me je {esti
~ut za~el opozarjati …
Nekoliko me je sram opisati naslednje
dogodke. Jasneje kot katerikoli glas, ki
ponavadi domuje v moji glavi (in to ni bil
glas s keterim razmi{ljam), mi je rekel:
»Osebe, ki jih {e nisi sre~al, ter osebe, ki
{e niso rojene, `elijo in ra~unajo na tebe,
da bo{ pre`ivel ta let.«Ta glas me je ve~
kot prestra{il. Zelo te`ko pi{em naslednje
vrstice, saj je ta izku{nja zame zelo osebna (do sedaj sem sre~al `e ve~ino teh
ljudi). Med drugim tudi no~em, da bi kdo
pri~akoval, da bo njihov intuicijski glas
tako jasen kot v mojem primeru.
Velikokrat sem se na podlagi intuicije
obvaroval pred hudim, vendar ta glas ni
bil nikoli tako jasen kot tega dne.
Lahko re~em, da sem nervozen pilot.
Vedno je nekje zadaj v moji glavi glas, ki
preverja in i{~e potencialne probleme
med letenjem. Veliko ~asa porabim, da
zbistrim te misli ter izlu{~im samo
najpomembnej{e. Glas tega dne je bil
dale~ od obi~ajnega, zato je bila moja
prva misel to, da ogro`a mojo varnost, in
sem ga kot ostale nepomembne misli
odrinil na stranski tir. [e isti moment bi
se lahko obrnil in varno odjadral na pristanek, vendar nisem hotel, da bi moje
vra`everje vplivalo na moje odlo~itve.
Sam nisem videl nobenih potencialno
nevarnih vremenskih razmer ({e naprej
sem ignoriral dejstvo, da nimam rezerve). ^ez pribli`no tri minute me je
glas {e jasneje in razlo~nej{e ogovoril ter
mi podal enako sporo~ilo kot prej. Spet
sem ga potla~il.
Poro~ilo o incidentu
Letenje sem nadeljeval ob manj{ih
vrhovih v podro~ju konvergence, ki je
nudila oporo {ibki termiki.
Sem pilot, ki med samim letenjem ne
veliko pogledujem na krilo. 99 % ~asa se
osredoto~am na okolico ter na odzive
padala na samem sede`u. Za~util sem
deformacijo krila, ob gibanju krila nazaj
sem predvidel blago frontalno zapiranje,
skratka ni~ huj{ega. Iz tak{ne situacije se
ponavadi re{imo tako, da damo roke v
nevtralno lego ter po~akamo, da se krilo
ponovno formira. Ko krilo dobi obliko, to
{vigne naprej, mi pa poskrbimo, da ga
zabremzamo. V resnici situacija ni bila
tako ro`nata. Padalo je padlo v full stall /
negativo 75 m nad podlago. Po eni
rotaciji in pol sem opazil, da se ni~ ne
spreminja, zato sem se odlo~il pogledati
navzgor. Padalo je bilo v obliki podkve,
16
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
konca krila sta se dotikala in en konec je
bil dalj{i od drugega. Sklepal sem, da bo
konfiguracija ostala stabilna, dokler ne
tre{~im na tla, zato sem 65 m nad tlemi
enkrat po~asi in globoko potegnil krmilni vrvici ter stalno opazoval kupolo, brez
spremembe. 50 m, 40 m, {e enkrat sem
globoko potegnil zavore in se za~el
pripravljati na trd pristak 20 m nad tlemi.
Na tleh je med velikimi skalami ti~al
srednje velik grm, za katerega sem si zelo
`elel, da bi ga ob pristanku zadel.
Ujet sem bil med dva svetova razmi{ljanja. Prvi je hladno opazoval okolico in
reagiral s potrebnimi korekcijami krila,
drugi pa mi je glasno ponavljal: »To se
mi ne dogaja!« Ker nisem imel smerne
kontrole nad padalom, sem lahko samo
stisnil noge in roke bli`e trupu in se
pripravil na najhuj{e.
Kar naenkrat se je padalo samo za~elo
re{evati. Sko~ilo je predme, proti horizontu, in jaz sem refleksno potegnil za
zavore, da bi omejil ta nihaj. Ni~ se ni
zgodilo, saj so bile zaradi twista blizu
vpetja vrvice blokirane. Sam sem bil na
za~etku tega re{evanja obrnjen pro~ od
stene. To mi je dalo nekaj dodatnih
sekund in metrov, vendar se je krilo hitro
obrnilo in me je z ostrim zavojem za~elo
zana{ati nazaj proti hribu. Zavedel sem
se, da bo udarec s tlemi zaradi povi{ane
hitrosti {e ve~ji, kot bi bil prej.
Vrvice na mojem padalu so k sre~i vse
enakih barv, razen krmilnih vrvic, ki so
izrazito debele in modre barve. To je bila
moja re{itev. Zgrabil sem eno izmed
vrvic nad twistom, ne da bi preverjal, ~e
je prava, ter jo potegnil. Ni bila prava. Za
trenutek sem ob~util, kako se je spirala
poja~ala, zato sem naslednji hip potegnil
za drugo komandno vrvico. Takrat se je
vse umirilo. Iz spirale sem se kontrolirano izmuznil z nihajem pro~ od hriba in 5
m vi{ine nad terenom. Dobro sem videl
vse detajle grmovja ter vzorce sne`nih
zaplat na granitnih skalah pod menoj. Od
frontalnega zapiranja do tega trenutka je
preteklo nekaj manj kot osem sekund.
Veliko mojih prijateljev je v podobni
situaciji preletelo zadnji moment za
re{itev in `re me, da ne bom nikoli ve~
govoril z njimi.
Med letom pro~ od hriba sem se najprej
prepri~al, v katero smer je narejen twist,
in ga nato z gotovostjo odvrtel. Kontrole
so se sprostile in let je potekal gladko. Po
pritisku na pospe{evalec sem vedel, da
imam pred seboj {e kak{nih 10 minut, da
preletim sleme in se odpravim na pristanek. Po 30 sekundah pritiskanja na
pospe{evalec so se mi noge za~ele tresti
Januar 2014
in v notranjosti sem ob~util hladno
praznino. Globoko sem se pogreznil v
sede`. Ni me bilo ve~ strah, da bi pri{lo
{e do kak{nega kolapsa, vse, kar sem si
`elel, je bilo samo to, da ~im prej pristanem. Pristal sem brez te`av in odvrgel
sede` na namolzeno padalo. Ni mi bilo
do tega, da bi ga takoj pospravil. Let je
trajal nekaj manj kot 45 min.
Kaj se mi roji po glavi
V incidente se lahko poglabljamo,
kolikor `elimo. To delam v prostem ~asu
tudi sam, a se rad osredoto~am predvsem
na to~ke odlo~itev, ki so kljubovale
nesre~i. Prav je, da za~nemo razmi{ljati o
napakah, ki smo jih storili pred letom.
Vsaka nesre~o lahko primerjamo z lokomotivo, ki drvi proti poru{enemu mostu,
ali pa z ladjo, ki pluje proti ledeni gori.
Na za~etku je potrebno zelo malo truda,
da se izognemo nesre~i. Bli`je in bli`je
kot smo nesre~i, ve~ je potrebnega
fizi~nega in psihi~nega truda, da se ji
izognemo. Potrebujemo ve~ znanja, ve~
mo~i in hkrati imamo manj in manj ~asa,
da pravilno odreagiramo. Zavedati se
moramo tudi, da do nev{e~nosti lahko
pride postopoma ali instantno.
Prvi dve to~ki: jaz in trenutna situacija
Prvi dve odlo~itvi storimo `e pred samim
letenjem, doma. »Jaz« je odraz mojega
fizi~nega in mentalnega stanja. ^e na to
gledamo z vidika varnosti, na »jaz«
moramo gledati vedno iz negativne perspektive. ^eprav se po~utimo odli~no, da
smo zmo`ni dalj{ih naporov in koncentracije, nikoli ne re~emo: »Danes pa je
super dan za testiranje mojih zmo`nosti.
«Pomembneje je, da se zavemo, ko se
po~utimo utrujeni, nervozni ali dehidrirani. Pomembno je, da upo{tevamo,
~emu smo bili izpostavljeni prej{nje dni.
Alkohol, zdravila, spanec, stres, kdaj
smo
nazadnje
leteli,
hidracija,
zdravstveno stanje,… je samo nekaj od
izto~nic, na katere moramo pomisliti. ^e
nismo 100 % pripravljeni, je bolje, da se
letu tisti dan odpovemo. Meja med 100
% pripravljenostjo in ne letenjem je zelo
tanka. Ni se te`ko smrtno ponesre~iti na
»enostavnih« terenih, na »enostaven«
dan in na »enostavnem« padalu.
Potrebno je biti kriti~ni do sebe in se
odlo~ati pametno.
»Trenutna situacija« nam predstavlja
odlo~itve glede na vreme, primernim
jadralnim padalom, letenjem v dru`bi,
izborom primernega vzleti{~a … Vse to
je zelo obse`na tema, vendar jo lahko
skr~imo v splo{no in enostavno pravilo:
~e smo jaz in trenutna situacija
»odli~no«, lahko letimo. Nikoli seveda
ne smemo pozabiti na mo`nost spremembe teh spremenljivk, zato moramo
biti vedno pripravljeni na prilagajanje. To
po~nemo do trenutka, ko se z padalom
odlepimo od tal.
Ko se bli`amo trenutku, da bomo
poleteli, je pomembno, da se ozremo in
opazujemo nebo. Sam jemljem nebo kot
plesnega partnerja in razmi{ljam, kaj bo
potrebno storiti, da bom v harmoniji s
tem, kar bo nebo zahtevalo od mene. ^e
sem prepri~an, da bom kos tej nalogi,
sem pripravljen na start.
Pridejo dnevi, ko se kljub vsemu mojemu
znanju raje usedem in po~akam, da se
razmere umirijo. [ele ko se po~utim, da
sva z okolico na isti valovni dol`ini, poletim.
Drugi dve to~ki: Ples in pasti
Od tistega trenutka dalje, ko pripne{
padalo na sede`, si pilot. Zavedati se
mora{, da je bila to tvoja odlo~itev, da
stoji{ tukaj in da si si sam izbral, da bo{
letel prav v tem trenutku, zato LETI! ^e
si si izbral, da bo{ letel v te`kih razmerah, ni ve~ ~asa za jamranje. Potruditi se
mora{, da se kosa{ z razmerami, v katerih si se zna{el, kot najbolje zna{.
Pasti so vse potencialne nevarnosti, ki na
nas pre`ijo na dolo~en dan. Tukaj se je
potrebno zavedati svojih sku{njav. Kaj bi
nas lahko privedlo do tega, da se upremo
slabi sku{njavi? Kot sam tudi drugi
najve~krat podle`ejo sku{njavi »uspeha«. Sam se po~utim najve~krat razdvojen, ko ne vem, ali naj vztrajam v potencialno nevarnih vremenskih razmerah in
ali naj preletim dolo~eno oviro, za katero
vem, da bo {lo na tesno mimo. V vsakem
primeru pa se velikokrat po~utim
nemo~nega.
Kaj so torej tvoje sku{njave? Kak{ne
nevarnosti na dolo~en dan? Pomembno
se jih je zavedati, {e preden odletimo, saj
se jim samo tako lahko izognemo.
Zadnji dve to~ki: Ustavi se in premisli,
nato reagiraj
Med letenjem z jadralnim letalom je
mo`nost za to, da se utrga vle~na vrv,
dokaj pogost vzrok incidentov. Obstaja
neka kriti~na vi{ina, ki nam pove, ali
lahko varno obrnemo in pristanemo na
letali{~u, ali pa lahko pristanemo samo
naravnost pred nami. Ta vi{ina se giblje
17
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
na okrog 75 m nad terenom, vendar na
na{o odlo~itev ponavadi vpliva {e ve~
drugih faktorjev. Med svojim {olanjem
sem imel izvrstnega in{truktorja. Zame
najpomembnej{a stvar, ki me jo je
nau~il, je to, da se pri tak{nih dogodkih
umirim ter zajamem sapo za premislek.
Jadralno letalo bo s tak{ne vi{ine, z
najbolj{o fineso, tla doseglo v pribli`no
eni minuti. To je skoraj tako kot z jadralnim padalom ali zmajem. Ko se mi je to
pripetilo, mi je moj instinkt rekel, naj se
takoj obrnem proti letali{~u in pristanem.
V tem trenutku me je in{truktor ustavil in
opozoril, naj letim naravnost, se umirim
in razmislim. S tem ko si vzame{ sekundo ali dve za premislek, si kve~jemu
pove~a{ mo`nosti za varen pristanek, saj
lahko mo`gani med tem ~asom bolje
dojamejo nastalo situacijo. Pravilo ~ez
prst je, da si vzame{ 5 % dane vi{ine in
~asa za trezen razmislek.
Verjamem, da so vsi, ki so se v karieri
uspe{no soo~ili z ve~ podobnimi
odlo~itvami, uporabljali to~ko »ustavi se
in premisli«. So ljudje, ki takoj brezglavo odreagirajo, in so ljudje, ki ob danih
situacijah zmrznejo. Kar si mi sami
moramo `eleti, je to, da bi bili osebe, ki
se ustavijo in premislijo, pa ~eprav samo
za del~ek sekunde. Dve sekundi se
mogo~e ne sli{i veliko, ampak v ~asu
krize {e kako prideta prav. Zavedati se
moram, da se to v danem trenutku dogaja meni in da ni ~asa za misli, kot so
»zakaj se to dogaja ravno meni«, saj take
misli zmanj{ajo mo`nost uspe{ne
re{itve. Ponavadi se je te`ko sprijazniti s
tem, ampak prej kot se sprijazni{, ve~je
so mo`nosti za re{itev iz nastale situacije. Potrebno je oceniti svoje mo`nosti,
svoje znanje in opremo (rezerva, sede`,
no` za prerez vrvic …) in sprejeti
najbolj{o mo`no odlo~itev. Ko se
odlo~i{, kaj bo{ naredil, pa ne sme{
odla{ati, ampak NAREDITI!
da se odlo~imo za ENEGA in se ga
dr`imo do konca!
Lahko se bo zgodilo, da smo se slabo
odlo~ili in da bomo kot posledico za to
pla~ali z raztrganim padalom ali pa
zlomljeno nogo. Ni ~asa za pomilovanje
samega sebe in verjemite, da to ni tako
te`ko, kot se vam mogo~e zdi. Skozi
tak{ne odlo~itve gremo skozi vsakokrat,
ko vemo, da se bomo zaleteli. Naj bo to
med smu~anjem, vo`njo z avtomobilom
ali surfanjem, vedno i{~emo na~in, kako
minimalizirati posledice trka.
Te`ko se je odre~i varnosti, ki nam jo
predstavlja kontrola nad padalom, in se
prepustiti nemilosti rezervnega padala.
Postati iz pilota potnik - to je verjetno
najte`ja stvar v letenju. Statistika ka`e,
da je {tevilo izmetov rezervnih padal
manj{e, kot bi za dane situacije bilo
potrebno. Verjetno obstaja veliko razlogov, zakaj je temu tako, a jaz verjamem,
da je to primarno psiholo{kega izvora.
Sam se soo~am s tem problemom tako,
da ve~krat re~em svojemu padalu: »Ti
bodi padalo, jaz bom pilot«. ^e se padalo znajde v nere{ljivi situaciji, nisem ve~
pilot, ampak se odlo~im za izmet rezerve. Mislim, da je pomembna ve~kratna
vizualizacija izmeta rezerve, saj tako
la`je prebrodimo psiholo{ko oviro, ki jo
izmet predstavlja. Sam sem rezervo
metal samo enkrat in lahko zatrdim, da
delujejo presenetljivo dobro.
Pomembno je, da aktivno spremljamo
nastalo situacijo do samega konca. Pa naj
bo to izhod iz krize ali ne. Pilotiraj do
konca! Tako v letenju kot tudi v `ivljenju ti bo tak odnos do nastalih situacij
vedno pove~al mo`nosti za uspeh.
^lanek preveden iz revije: Cross Country
{t.150 – ~lanek: 6° of separation – avtor:
Josh Meyers
Prevedel: Alan Jereb
Naredi!
Zadnji korak pri re{itvi same situacije je
izvedba zadanega plana. Ve~ina ljudi, ki
se uspe{no re{i iz nastalega problema, se
je dr`ala prvotnega plana do re{itve.
Problem in z njim resne posledice nastanejo, ko je oseba neodlo~na v tem
koraku, pa naj to pomeni, da zamrzne, ali
pa hitro spreminja odlo~itve. Moj nasvet
je od nekdaj bil, da se moramo vedno
oklepati izbrane odlo~itve. Med samim
razmislekom se nam bo pojavilo ne{teto
mo`nih izhodov iz dane situacije, vsak s
svojimi plusi in minusi. Pomembno je,
18
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
NASVET
Kako leteti XC z EN A padalom?
To je povzetek iz knjige Brucea
Goldsmitha in prijateljev z naslovom
Fifty Ways to Fly Better.
Va{e EN A padalo je ve~ kot primerno za
XC letenje, a tisti ~len, ki je v tem
primeru odlo~ilnega pomena, je – pilot ...
Prvo padalo je najpomembnej{e. Z njim
se boste nau~ili vseh osnov dobrega
letenja, zato je klju~no, da se na njem
po~utite kar najbolj udobno, hkrati pa je
pomembno, da ima padalo zelo visoko
raven pasivne varnosti, saj le tako lahko
dobro osvojite letenje v ~udnih in nikoli
enakih turbulencah.
Z dana{njimi EN A padali imate v rokah
popolno opremo za te stvari. EN A
padala v ve~ini primerov v termi~nih stebrih pobirajo prav tako dobro, ~e ne celo
bolje, kot padala vi{jih varnostnih razredov in, vsaj moje mnenje je tako,
za~etnikom ponujajo veliko bolj{e
zmogljivosti. Enostavno povedano, sami
pazijo nase in vam tako pustijo ve~ ~asa
za u~enje. Prav tako so odli~ni za zabavo!
V zadnjem ~asu sem naredil nekaj preletov z EN A, EN C in tekmovalnim
padalom: neprimerno bolj sem u`ival na
EN A padalu, ki vedno znova podirajo
moje predsodke o slabem handlingu.
Bilo je ~udovito.
Ve~krat boste sli{ali starej{e pilote, ki
pravijo, da prvega padala ne smete
zamenjati, dokler ne izpopolnite svojih
vzletov, dokler niste navili do baze oblaka, se prvi~ nekajkrat odlepili od
doma~ega grebena in odpravili na prelet
ter se nenazadnje {e iz`ivljali na te~aju
ekstremnih manevrov.
Naj pojasnim razloge za to: kot za~etnik
v zraku imate fenomenalno velika dela s
padalom in vsemi ostalimi parametri, na
katere enostavno ne smete pozabiti.
Prvih 200 ur letenja tako bolj ali manj
porabite zato, da postane ~im ve~ji del
tega nezavedno po~etje, torej osnove –
»ground handling«, kontrola padala,
pobiranje in letenje s pospe{evalnikom –
postanejo rutinske stvari. S tem boste
»ustvarili« nekaj prostora v mo`ganih in
se tako la`je ter bolje zna{li pri na~rtovanju va{ih letov in seveda sprejemanju
pomembnih odlo~itev v zraku – {ele
takrat ste pripravljeni na zahtevnej{e
padalo.
Januar 2014
Seveda ve~ina pilotov naseda praznim
obljubam o bolj{ih zmogljivostih padala
in napreduje po lestvici zahtevnosti padal
mnogo prehitro, realnost pa je `al taka,
da bi precej hitreje napredovali, ~e bi s
prvim padalom leteli povsem na meji
zmogljivosti, ki jih padalo omogo~a.
Par nasvetov, kako dobro leteti s prvim
padalom:
poberete do samega vrha. Morda se sli{i
enostavno, pa ni.
1. Nau~ite se dobro pobirati
Padala z majhno vitkostjo lahko v jedru
stebra obra~amo bolj ozko kot vitkej{a
padala. Pogosto se izka`e, da lahko z
malo spretnosti in nagibom v stran vrtenja pobirate v istem stebru, ko bodo va{i
kolegi z vitkej{imi padali morali kro`iti
okoli vas. Dober pilot bi moral brez te`av
bolje pobirati kot piloti s tekmovalnimi
padali.
6. Vedno se nau~ite kaj novega
Da se ne boste nehali u~iti, naj bo va{
cilj, da se ne bi nikoli nehali u~iti. Veliko
nas postane lenih in menimo, da bomo
postali dobri, ~e bomo samo leteli. Ni
res. Iz napak se moramo u~iti in si venomer postavljati nove cilje.
2. Osvojite nizka pobiranja
Z EN A padali se je la`je re{iti in pobrati
nizko nad tlemi. Z njimi enostavno ni
toliko dela in se lahko bolj osredoto~ite
na termi~ni steber.
3. Izbirajte dobre linije
Va{a hitrost in finesa nista in ne bosta
tako dobra kot na B in C padalih, zato se
morate nau~iti poiskati in seveda tudi
leteti po bolj{ih linijah. Ni vsaka linija
ista!
4. Poberite do vrha
[e enkrat, va{i kolegi na B in C padalih
imajo bolj{o fineso in hitrost, zato je {e
toliko bolj pomembno, da vsak steber
5. Izogibajte se propadanju
Ostanite visoko in pod kumulusom ali
meglico ter na privetrni strani oblakov.
Va{ doseg je omejen s fineso, zato nimate
ravno veliko planov B, C ali D. Letite
premi{ljeno.
Ko boste za~eli razmi{ljati o
zahtevnej{em padalu, se ustavite in
premislite, katere izmed zgornjih stvari
{e niste osvojili … in se {e enkrat
vpra{ajte, ~e ste res pripravljeni.
Ste `e opravili kak{en prelet? Imate te~aj
ekstremnih manevrov opravljen? Ste
pobirali v mo~nem termi~nem stebru na
zavetrni strani grebena, ko je padalo
najraje povsod drugje, samo v jedru stebra ne? Ste pod bazo oblaka leteli z maksimalno hitrostjo? Namre~, ~e {e niste, si
boste z zahtevnej{im padalom res samo
zelo podalj{ali obdobje u~enja.
^e vas zanima, kaj vse {e lahko najdete v
knjigi, si poglejte ve~ na spletni strani :
http://www.youtube.com/watch?v=Vx1h
KuHJYFw
Prevod:Mitja Jan~i~, DJP Metulj
19
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
PREDSTAVITEV PADALA
Nova Ion 3
Nova Ion 3 – the feel-good Intermediate
Performance for All
Podjetje NOVA `e kar nekaj ~asa
postavlja standarde v rekreativnem razredu, tokrat pa so naredili {e korak naprej.
Osnovna ideja razvojnega tima je bila
ustvariti padalo, ki bo imelo odli~ne
letalne sposobnosti in bo hkrati tudi
odpu{~alo pilotove napake. Na kratko
re~eno – padalo bo nudilo veliko in
zahtevalo malo.
Najve~ja novost pri padalu je, da so
razvili pametne celice (ve~ o tem v
naslednji {tevilki Ikarja).
“Za~etniki, stari ma~ki, rekreacijski
piloti in XC piloti, vsi lahko enako izkoristijo prednost tega revolucionarnega
koncepta. V bistvu ION 3 ponuja
zmogljivosti za vse. Zaradi tega je edinstven,” dodaja NOVA testni pilot Mario
Eder, ki je skupaj s kolegom Küngom
razvil zavoro, ki zanesljivo dopolnjuje
zavoj za 360° tudi v mo~ni termiki.
Vodenje padala (handling) je natan~no,
vendar isto~asno tolerantno. Zato je
ION3 primeren za vse in se boste z njim
po~utili res svobodno.
Se `e veselimo pomladanskega letenja.
Pripravil: Misty Dule
Slike: pametne celice ali Air Scoop, design
Ion3, igra nad vodo, King Toni
Izbolj{an je tudi sistem zajemanja zraka
“Air Scoop”, ki je bil prvi~ predstavljen
pri modelu Nova Rookie (2006) in
izbolj{a notranji pritisk v padalu ter
letalne sposobnosti.
Uporabili so dvojni 3D-shaping, zaradi
katerega je sprednji rob padala resni~no
gladek. Pri podjetju NOVA so zelo
ponosni, da jim je poleg performan~nega
napredka uspelo narediti padalo {e z
ve~jo pasivno varnostjo v primerjavi s
predhodnikom ION2.
ION3 je `e pridobil certifikat LTF B v
vseh velikostih (od 55kg do 130kg).
Glede na varnostni razred bi ga lahko
umestili med Priona2 (klasa A) in
Mentorja3 (zgornja B klasa). Gre za
padalo, ki po mnenju predstavnikov
NOVE ponuja to~no tisto, kar ve~ina
pilotov i{~e: varno padalo z izjemnimi
letalnimi sposobnostmi, ki vabi pilote,
da se igrajo.
NOVA testni pilot Mike Küng, pionir v
acro letenju, pravi: “ION 3 je zabavno
padalo, ki se izka`e kot sanje; je xc stroj,
{olski in ne`en acrobat, vse v enem. Ne
more{ dobiti ve~ v enem samem padalu.“
20
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
VARNOST NA PRVEM MESTU - EN A
UPrime
Varnost na prvem mestu - EN A
UPrime je bil zasnovan tako, da bi bil
vstop v svet jadralnega padalstva maksimalno enostaven in varen. Padalo, ki mu
lahko zaupate 100%, saj vam ponuja
najvi{jo raven pasivne varnosti in u`itek
ob letenju, od prvega trenutka. UPrime je
odli~no padalo za za~etnike in ob~asne
pilote.
Enostaven vzlet
Polnjenje krila in faza vzleta sta pogosto
omenjena kot najbolj te`avna in kriti~na,
vendar je z UPrime lahko vse tako enostavno. Pri UPrime smo dali pozornost
tudi te`i. S 4,5 kg (velikost S) UPrime
eden od najla`jih LTF / EN A jadralnih
padal na trgu. Zmanj{anje te`e smo
dosegli z uporabo novega, mo~nega 38 g
/ m² D20 Dominico materiala za zgornji
in spodnji povr{ini v kombinaciji z 42 g /
m² D30 materialom na sprednji zgornji
povr{ini. Nylon pal~ke v nosu profila
dajejo popolno obliko profilu in
zmanj{ajo te`o in volumen pri zlaganju.
Zmogljiv z najvi{jo stopnjo varnosti
{tevilne re{itve v konstrukciji padala med
letom medsebojno vplivajo na optimalno
pasivno varnost. Nylon pal~ke v nosu
profila in postavitev diagonal in reber
znotraj krila zagotavljajo popoln pritisk
in optimalno stabilnost kupole v celotnem razponu hitrosti. Na novo razvit profil krilu daje ve~jo stabilnost v turbulentnem ozra~ju. Po ne{tetih testnih in
primerjalnih letih lahko re~emo, da ima
UPrime optimalen design, ki daje okretnost brez nepotrebnih nihajev.
UPrime - glavne zna~ilnosti:
- Izjemno enostaven vzlet in vodenje
- Najve~ja pasivna varnost
- Nov profil za visoko drsno razmerje
- Kompleksna konstrukcija z V-RIP
- vodi k manj{i porabi vrvic in
zmanj{anju upora
- Nylon pal~ke v nosu profila
- U~inkovit pospe{evalnik za visoke
hitrosti
- Visoka okretnost ob minimalnih nihajih
- Natan~no krmiljenje. Obro~ki za krmilne vrvice na zadnjem robu krila.
- Lahek zaradi uporabe 38 g / m² materiala na zgornji in spodnji povr{ini
- Sprednji rob izdelan iz 42 g / m² D30
materiala
- Enostavno vle~enje u{es z razdeljeno
A linijo
- Dirt-Out odprtine na stabilizatorju za
odstranjevanje umazanije iz krila
- Izjemno nizka te`a in majhen volumen
zlaganja
[e en stavek iz lastnih izku{enj
Padalo se je odli~no obneslo na {olskem
terenu. Zelo lahkotna vodljivost brez presene~enj!
Pripravil: Klavdij Raku{~ek
Eden za vse
UPrime je lahko veliko ve~ kot le
za~etni{ko padalo. Tudi piloti, ki so
zaklju~ili svoje usposabljanje in bi radi
za letenje le najve~ pasivne varnosti,
bodo u`ivali v letenju z UPrime.
Kompleksna konstrukcija z diagonalami
V-RIP omogo~a minimalno uporabo
vrvic in s tem zmanj{anje upora. Padalo
dobro planira tudi pri visokih hitrostih,
kar omogo~a tudi XC letenje. UPrime
vas lahko spremlja od usposabljanja pa
do raziskovanja novih terenov med
preleti…
Januar 2014
21
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
22
Januar 2014
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
RE[EVALNA PADALA
KIMFLY
R-28
Povr{ina
Celice
28,80 m
R-33
2
33,53 m
R-38
2
37,58 m2
18
18
18
1,364 kg
1,546 kg
1,724 kg
Max. obremenitev
90 kg
105 kg
120 kg
Padanje (100 kg)
5,7 m/s
4,6 m/s
4,2 m/s
Te`a
www.kimfly.si
KIMFLY, Pot na ^rno 28, Vodice
041 677 595
Januar 2014
23
Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje
REKLAMA 777
Januar 2014
24
© Copyright 2024