1. No category

BARVA CMYK
Seznam »črnih« podjetij
Več premoženjskega kriminala
Z dr. Miranom Puconjo
Predrzni tujci
gredo do konca
Bodo na njem tudi »Hodimo sami
»velika« podjetja? po sebi, še čas
smo pohodili«
Na obeh seznamih tudi okrog
petdeset pomurskih delodajalcev
Stran 3
datum: 11. 08. 2011
Britanski par okradli sredi
avtoceste – Romuni črpali gorivo
iz tovornjakov na počivališčih
Ko nimamo več časa niti za življenje
Stran 11
VESTNIK
stran 1
Čestitamo ob
dnevu združitve
prekmurskih
Slovencev z
matičnim narodom
uredništvo
Stran 17
11. avgusta 2011
Murska Sobota, leto lxiii, št. 32, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 €
Strelec v trapu Boštjan Maček do zavidanja vrednega dosežka
V premislek
Državi
»sladkiš« na
krožniku
Za to sem enostavno živel
in vložil 22 let trdega dela
Majda Horvat
V žepu ima že vozovnico za London! – Za zdaj edini iz Pomurja na olimpijskih igrah 2012
H
rana na krožniku, začinjena z
državnim predlogom o trošarini za nezdrava živila, mi ne
tekne. Bolj jo mešam, bolj se mi upira.
In misel, da bo oblast v skrbi za zdravje državljane s trošarino spametovala.
Preveč prozorno.
Boštjan Maček, ki je doslej najbolj
zvezdnate trenutke v svoji bogati športni karieri doživel pred dvema letoma, ko je dobil na sredozemskih igrah v Pescari zlato kolajno, si
je na evropskem strelskem prvenstvu
v Beogradu priboril bronasto odličje.
Še pomembnejše od tega pa je, da
je z izenačitvijo državnega rekorda
(146/124) izpolnil tudi normo za poletne olimpijske igre prihodnje leto v
Londonu.
Pred njim sta bila le Slovak Erik
Varga in Čeh David Kostelecky, olimpijski prvak iz leta 2008, s katerim sta
imela po finalnem delu šesterice natanko enak izid. Šele po razstreljevanju je Boštjanu za las ušla medalja s
srebrnim leskom. Sicer pa je že prej z
odliko opravil uvodne tri serije, saj je
zadel vseh 75 glinastih golobov. Drugi
dan sta ga čakali še dve seriji, nato pa
je bil veliki finale.
Ekonomisti nas učijo, da bo država z
davkom vplivala na ceno dobrin z namenom, da tako usmerja povpraševanje
in s tem tudi proizvodnjo in potrošnjo.
Čisti ekonomizem in tehnokratizem.
Hrana je vendar veliko več kot le sredstvo za delovanje in poganjanje telesa.
Prepojena je s čustvi. Saj poznate slast
in užitke, ki nam daje, ter tolažbo in toplino, ki jo najdemo v njej. Tolažništva
s prenajedanjem predvsem sladkih jedi
je veliko. Saj vendar gre za nadomestek.
Pa s tem ne želim nastavljati peruti ljudem, ki niso gospodarji svojih misli in
dejanj, ali si, četudi v kapljicah, sami
strižejo zdravje in življenje.
Spotikam se ob napovedani davek tudi
zato, ker bo najbolj prizadel revne ljudi, ki najpogosteje posegajo po nezdravi
hrani zaradi tolažbe in neznanja ter zaradi razvade ali tradicije in ki na lastni
koži občutijo, kaj pomeni neenakost v
zdravju. So razlike v zdravju zaradi socialnih dejavnikov kje drugje v Sloveniji
večje kot prav v pomurski regiji? Nikjer.
»Finalna serija je bila zares stresna.
Začel sem dobro, sredi finala pa me
je zagrabila panika, upadla mi je tudi
zbranost. Po dveh zaporednih zgrešenih strelih sem se ponovno zbral in se
uvrstil v finale. V razstreljevanju sem
se boril po najboljši močeh, zadel dva
goloba, tretjega pa enostavno nisem
več mogel. Dvodnevna tekma me je
povsem izčrpala, zares sem utrujen.
Zadovoljen sem s tretjim mestom, ker
je to zame velik uspeh. Moja velika želja je bila, da se uvrstim na olimpijske igre.«
Nadaljevanje na 3. strani
Nepreslišano
Fotografija Nataša Juhnov
»Za to sem enostavno živel«
V družinskem krogu: Jasmina, babica Marija, oče Franc, Boštjan, sinova Lan in Rene, žena
Mateja in mama Dragica. »Vsi navijamo zanj in se veselimo uspehov. Vedno mu stojim ob strani
in sem zelo navdušena nad njegovimi dosežki. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo držali pesti za
Boštjana, da bi mu uspel veliki met, to je osvojitev kvote za nastop na olimpijskih igrah. Še zlasti
je navdušen starejši sin Rene, ki redno beleži njegove izide in ga spremlja na treningih, kjer
poskuša zadeti leteče tarče. Upam, da bo šel po njegovih stopinjah,« pravi žena Mateja.
POLETNI POPUST ZA UPOKOJENCE!
SAMO DANES, 11. 8. 2011
-10 %
TAKOJŠNJI POPUST ZA UPOKOJENCE
SAMO ZA IMETNIKE
SPAR plus KARTICE! O
Karikatura Anton Buzeti
BREZPLACN
kartica na voljo TAKOJ inin INTERSPAR
v vseh trgovinah SPAR
SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26
Popust velja tudi za izdelke v akciji.
Upokojenci lahko uveljavljate 10% ekskluzivni popust na blagajnah v trgovinah Spar in Interspar. Ko uveljavljate
popust za upokojence, vas prosimo, da blagajničarko opozorite na to, preden vaš račun zaključi. V primeru, da SPAR
plus kartice še nimate, si jo lahko brezplačno in takoj priskrbite v vseh trgovinah Spar in Interspar.
Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za tobačne izdelke, časopise, revije, povratno embalažo, kartice za mobilne telefone, IZI pakete, nakup darilnih bonov in
SPAR darilnih kartic. Popusti ne veljajo za pravne osebe in samostojne podjetnike. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Popust ne velja v trafikah
in restavracijah Interspar. Popust ne velja za nakup oziroma polnjenje kartice Urbana in izdelke blagovne znamke Tchibo ter modne dodatke Beeline.
Da država pobranega davka ne bo namenila krpanju zdravstvene blagajne,
ampak za spodbujanje zdravega stila življenja, se lepo sliši, še lepše pa bi
bilo, če bi zajela pri tistih, ki s prodajo
nezdrave hrane dobro služijo. Če zna
obdavčiti okolju neprijazno proizvodnjo in zanjo postavlja ostra merila, bi
jo lahko tudi ali še bolj, kadar gre za
človeka in njegovo zdravje.
Naročnik
BARVA CMYK
2
datum: 11. 08. 2011
aktualno
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 2
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Dr. Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji
Nezdrava hrana naj bo preteklost
Kronične nenalezljive bolezni v povezavi z revščino dodatno in dolgoročno povečujejo neenakost med prebivalci, je prepričan dr. Ivanuša
Ste prepričani, da vsak posameznik
drži ključ do zdravja v svojih rokah?
»V letu 2010 je bilo v svetu več kot 42
milijonov otrok, mlajših od pet let, s preveliko telesno težo in pogostost otroške
debelosti se hitro povečuje. Nezdrava
prehrana predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in se običajno začne že v
otroštvu. Pomemben delež reklam, ki so
namenjene otrokom, predstavlja oglaševanje nezdravih živil z veliko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli. Kronične
nenalezljive bolezni, ki so posledica nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne
dejavnosti, predstavljajo pomemben oteževalni dejavnik za zmanjševanje revščine ter tako dodatno in dolgoročno po-
večujejo neenakost med prebivalci. Tudi
zaradi teh dejstev je Generalna skupščina
Svetovne zdravstvene organizacije maja
2010 med drugim sprejela pomembno
resolucijo o omejevanju promoviranja
nezdrave hrane otrokom.«
Kateri so osnovni grehi nezdravega življenja?
»V Sloveniji so velik izziv kronične
nenalezljive bolezni, ki so posledica sodobnega načina življenja. Ta se kaže v
uživanju nezdrave hrane, saj je v njej
preveč soli, maščob in sladkorja in tako
tudi preveč kalorij; prav tako pa uživajo
ljudje premalo sadja in zelenjave. Nadalje je premalo gibanja – večino voženj z
avtomobilom naredimo na relacijah, ki
jih v manj kot pol ure lahko opravimo
peš ali s kolesom, zdravje pa si uničujemo tudi z nezdravimi razvadami, kot sta
kajenje in uživanje alkohola.
Posledice so čezmerna telesna teža z
visokim krvnim tlakom, s sladkorno boleznijo, možgansko in srčno kapjo ter rakavimi obolenji. Z bolj zdravim načinom
življenja bi živeli dlje in bi bili tudi v starosti bolj zdravi ter bi lahko življenje uživali bolj polno do pozne starosti.«
Kakšna je po vašem mnenju naloga
šole kot generatorja zdravja?
»Za zdravo starost je treba skrbeti že
od malih nog, pravzaprav že od spočetja (ali še prej). Otroški vrtec in pozneje
šola je prostor, ki je namenjen vzgoji in
izobraževanju. Da bi lahko vzgojno-izobraževalni procesi nemoteno potekali,
je treba zagotoviti več osnovnih pogojev, med drugim tudi prehrano.
Zdrava prehrana je ključna za ustrezen razvoj otrok, zato je pomembno,
da šole zagotovijo otrokom ustrezno
prehrano. Poleg tega ima zagotavljanje
zdrave prehrane tudi pomemben vzgojno-izobraževalni učinek. Če bi otrokom
v šolah ponujali nezdravo prehrano, bi
to imelo poleg neposrednega slabega
vpliva na njihovo zdravje tudi pomemb-
Dr. Marijan
Ivanuša, vodja
urada WHO
v Sloveniji:
»Breskve ali
jabolka, pripeljani
iz daljnih dežel,
so sicer lahko
nekoliko cenejši,
vendar pri tem
nihče ni plačal
računa za bolj
onesnaženo
okolje zaradi
večtisočkilometrskega
transporta.«
tov s prehranskimi izdelki in pijačami,
preprečila vdor nezdrave hrane v prostore, kjer se izvajajo vzgojno-izobraževalni procesi. Naraščajoč trend uživanja nezdrave hrane in pomanjkanja
gibanja vodi v vse večji odstotek otrok
in mladostnikov s prekomerno telesno
težo. Ti dejavniki so še posebno izraziti
pri manj premožnih slojih prebivalcev,
to pa se kaže v vse večjih neenakosti v
zdravju.«
Kaj lahko naredimo sami doma, starši
in otroci, lokalne skupnosti?
Fotografija Bernarda B. Peček
Kaj je zdrava in kaj nezdrava hrana? Ali
je reklamirana zdrava hrana res zdrava?
Svet se vedno znova spoprijema s pojavom novih bakterij in okužb, vedno novimi ugotovitvami in osupljivimi trditvami, nekaterimi tudi privlečenimi za
lase. Prav gotovo pa ni nobenega dvoma, ko gre za primerjavo, ali je za pitje
bolj zdrava voda ali sladkana pijača, ali
je bolj zdrav obrok za mlade tisti s sadjem in zelenjavo iz domačega okolja ali
sladek ali slan prigrizek iz avtomata.
Nekaj pozitivnih ukrepov pri navajanju mladine na zdrav način prehranjevanja je Slovenija v preteklih letih že uvedla – na primer subvencioniranje malic v
osnovni in srednji šoli, prepoved postavljanja avtomatov v šolskih stavbah, ministrstvo za zdravje pa razmišlja tudi o
novem davku na živila in pijače, ki vsebujejo preveč maščob, sladkorja in soli.
V Pomurju je kar 21 osnovnih in srednjih šol vključenih v mrežo zdravih šol,
veliko jih sodeluje tudi v projektu ekošol, štirje zavodi pa so vključeni tudi v
projekt WHO Slovenija z naslovom Prehrani prijazni vzgojno-izobraževalni zavodi. Dr. Marijan Ivanuša, vodja SZO v
Sloveniji, je za Vestnik odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj.
ne vzgojno-izobraževalne posledice. V
Sloveniji so šole dolžne slediti prehranskim standardom. Sistem šolske prehrane je izjemno dragocen, saj zagotavlja
ustrezno prehrano vsem šolarjem. Marsikje po svetu tovrstnega sistema nimajo in otroci med poukom enostavno ne
jedo ali prinesejo hrano s seboj, jo kupijo v avtomatih ali v prodajalnah s hitro
prehrano. Vse te možnosti so neprimerno slabše od sistema šolske prehrane, ki
je na voljo v šolah pri nas.
V Sloveniji zajtrkuje manj kot polovica 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov
in 31 odstotkov 15-letnikov. Če družina
ne more zagotoviti niti tega, da bi imela večina otrok zdrav zajtrk v domačem
okolju, potem toliko težje lahko pričakujemo, da bi uspeli zagotoviti zdravo
malico in morebitno kosilo med poukom, če tega ne bi storile šole.«
Naročniki, s kuponom dobite darilo!

KUPON
mali oglas
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:
Dan priključitve
J. Votek
Z
a Slovence, še posebno za nas Prekmurce bo v sredo pomemben
praznik – dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zavestno sem poudaril Slovence.
Zdi se, da se kot narod kljub že več kot
devetdesetim letom ne zavedamo tega
zgodovinskega trenutka, ko smo dobili
del svoje narodne sicer nekoliko specifične substance v svoje okrilje narodne
biti. Ob tem se je vredno vprašati, kje so
razlogi, da tako obrobno gledamo na ta
pomembni dogodek v narodovi zgodovini slovenstva. Ob takem dojemanju narodove zgodovine, pa tu ne mislim samo
priključitve Prekmurja, ampak tudi drugega velikega zgodovinskega dogodka,
priključitve Primorske po drugi vojni, se
zdi, da nimamo še elementarnega odgovora in tudi stališča o tem, kakšna je
moja ali tvoja narodna zavest.
Ali nam notranja razklanost in polarizacija še vedno ne dovolita toliko razuma in
tudi zdravih čustev, da bi se končno zavedali, da smo Slovenci in da smo narod.
Rojstni dan naročnika v času od 1. 8. do 31. 8. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
»Šole so seveda tržno zelo zanimivo okolje, saj so na enem mestu zbrani
otroci in mladostniki, ki so zelo zanimiva ciljna skupina za prodajo določenih
izdelkov. Sem spadajo tudi sladkane pijače in sladkarije. Te je leta 2010 redno
uživalo skoraj tri četrt petnajstletnikov.
Pred nekaj meseci so v Sloveniji potekale živahne razprave glede ponudbe avtomatov s hrano in pijačami v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ob tem je prav,
da se zavedamo, kaj je osnovno poslanstvo šol (vzgoja in izobraževanje, ne pa
izvajanje komercialno-prodajnih storitev). Šole niso trgovski objekti.
Slovenija je s sprejemom predpisov,
ki onemogočajo postavljanje avtoma-
Komentar
V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati
darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi
Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do
100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo
o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo
za fizične osebe.
Pa vendar so šole nenehno eden od
glavnih ciljev trgovcev in na udaru
marketinga.
»Trajnostni razvoj je v tesni povezavi z varovanjem okolja in zdravim življenjskim slogom. Skrb lokalne in regijske politike naj bo čimbolj usmerjena
v gradnjo pešpoti in kolesarskih stez.
Urbanistične rešitve naj bodo take, da
bo aktiven transport izpodrival vožnjo
z avtomobilom. Zelo pomembno je, da
lokalna politika spodbuja uporabo lokalno pridelane hrane. Breskve ali jabolka, pripeljani iz daljnih dežel, so sicer lahko nekoliko cenejši, vendar pri
tem nihče ni plačal računa za bolj onesnaženo okolje zaradi večtisočkilometrskega transporta. Prav škoda, da se tudi
nekatere velike trgovske verige še premalo zavedajo koristi, ki jih lahko imajo
s prodajo lokalno pridelanih izdelkov.
V Prekmurju je bilo na tem področju
narejeno že veliko in te dobre izkušnje
se počasi širijo tudi v druge regije in na
državno raven. Navsezadnje je odgovornost lokalne, regijske in državne politike, da zagotovi čim bolj zdravo okolje za
vse svoje prebivalce. Seveda pa je tudi
odgovornost vsakega od nas, da za svoje osebno zdravje poskrbimo čim bolje.
In kako nam to lahko uspe?
Jejmo veliko sadja in zelenjave. Izogibajmo se sladkorju, soli in maščobam.
Pijmo vodo in nesladkan čaj vsak dan
in (le če smo polnoletni) kozarec vina
ali piva ob prazniku. In zapomnimo si:
tobak je za v smeti, ne za v usta.«
Bernarda B. Peček
Smo v času, ko je še kako potrebno, da se
spominjamo tistega časa, ne samo zaradi
tega, kar smo dosegli, ampak tudi zaradi tega, da se zavemo, da današnji čas ni
več daleč od tistih časov. Zdaj je še čas,
da se spomnimo tistega časa in dveh desetletij, ki sta mu sledili. Kaj se je zgodilo
in kakšna je bila cena, ki je bila plačna?
Takrat pa tudi danes je imela zgodba
podoben začetek. Švicarski konservativec Burkhart je v enem od svojih pisem
v letu 1876 zapisal: »Imam občutek, ki
še zveni kot norost, toda ne da mi miru.
Država mora ukrepati. Ta koncentracija ljudi v industrijskih halah ne sme biti
prepuščena pohlepu lastnikov kapitala in
vse večjemu siromaštvu ljudi v halah. To
lahko vodi do tega, da pride do podrejanja enemu vodji ali uzurpatorju, ki se bo
končalo v spremstvu bobnov. Ljudje ne
verjamejo več v principe, bodo pa začeli verovati v rešitelje. Zato bo avtoriteta
dvignila glavo v dvajsetem stoletju in to
bo strašna glava.« Gre za bolečo napoved, ki smo jo doživeli v dveh vojnah. Napoved, ki ima svoj smisel in tudi že delno
potrditev v današnjem času. Ne gre za to,
kako bomo zmogli v teh časih, ampak za
to, kako se bomo zoperstavili temu, kar
nas je nekoč že tlačilo. Na to bi Prekmurci morali biti posebej občutljivi, če že ni
narodova celota. Ne tako davno sem se že
dotaknil velike tapiserije z zemljevidom
velike Madžarske, razstavljene v Bruslju.
Ne slepimo se – pod krinko kompaktne
demokracije se že dogajata koncentracija
javne moči in centralizacija, ki je postavila na površje »rešitelja«. Ta ne potrebuje več filozofije in reda, ampak poskuša
z notranjo mobilizacijo postopoma ure-
sničiti svoje velike ideje na račun drugih,
nekoč sebi podrejenih. V tej luči je čas, da
si z izkušnjo takratnega časa pomagamo danes. Na primeru zamejcev se dovolj
jasno vidi, kako se kani popraviti »zgodovinska krivica Trianona«. Hkrati pa
je tudi čas, da se ozremo k sebi in ne dovolimo, da pristanemo na ravni molčeče
mase, ki ji je vseeno, kaj se dogaja okrog
nje. Čas je, da si enkrat zbistrimo duha in
se lotimo svojega prostora in odnosa do
njega tako na duhovni kot eksistencialni
ravni. Priključitev bi morali razumeti kot
dokončno narodovo samopotrditev, ki so
jo gradile generacije. Danes pa se zdi, da
namesto samorefleksije in nadgrajevanja
tistega, kar so ustvarili predniki, nekateri to razumejo predvsem kot posel, ki pa
ga ni več vsako leto, ampak je vsakih pet
let. In še takrat se ne postavimo s svojim
jazom, ampak se manipulira z bitjo tega
dela naroda kot z eksotično kategorijo.
Hkrati pa je tudi res, da zdaj, ko ni države kot tutorja praznovanja, lokalna politična srenja ne premore toliko skupnega duha, da bi se dostojno spomnila tega
prazničnega dneva. Ob tem tudi ne razume tega, da s tem sama počasi ustvarja
podlago, da ljudje ne bodo več verjeli v
principe, ampak rešitelje. Ko pa pridemo
tako daleč, možnosti za popravke ne bo
več, bodo samo žrtve. Teh pa je običajno
največ na robu.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
vroče
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 3
3
Seznam »črnih« podjetij
Bodo na njem tudi »velika« podjetja?
Na obeh seznamih tudi okrog petdeset pomurskih delodajalcev – Seznam narejen na vrat na nos – Koristen le, če bo bolj dodelan
Zadnje dni je medije polnil seznam
tistih delodajalcev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Zavod za zaposlovanje je na podlagi zahteve Delove
novinarke in odločbe informacijske
pooblaščenke javno objavil dva seznama, in sicer seznam delodajalcev,
ki jim je prepovedano zaposlovanje in
delo tujcev, ter seznam delodajalcev s
slabimi referencami. Na obeh so tudi
podjetja iz Pomurja.
Kršitelji na spletnih straneh
Z uveljavitvijo zakona o zaposlovanju
tujcev in zakona o urejanju trga dela je
dobil republiški zavod za zaposlovanje
možnost, da lahko odkloni napotitev
delavcev tistim delodajalcem, ki kršijo
delovnopravno zakonodajo. To pa zahteva tudi evidenco oziroma seznam takšnih podjetij. Objavo tega je, kot že rečeno, zahtevala Delova novinarka, to
pa je dosegla z odločbo informacijska
pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Na
omenjenih dveh seznamih so se torej
znašli podjetja, katerih kršitve se predvsem nanašajo na zamujanje pri izplačilu plač, izdane študentske napotnice
ter zaposlovanje na črno.
Kot so nam povedali na murskosoboški območni službi zavoda za zaposlovanje, se seznama oblikujeta
na centrali v Ljubljani. Podatke dobi
centrala predvsem od inšpektorata za
delo in davčnih uprav, zavod pa je le
tisti, ki seznam poveže z več informacijami ter ga uporablja kot pomoč pri
svojem delu. Območna služba zavoda tudi nima lastnih spletnih strani,
na kateri bi bili posebej izpostavljeni delodajalci s pomurskega območja.
Celoten seznam si lahko državljani
ogledajo na spletni strani republiškega zavoda za zaposlovanje. Na vprašanje, ali bo seznam lokalnih delodajalcev kršiteljev kdaj visel na oglasnih
deskah na lokalnih uradih za delo, pa
še niso znali odgovoriti. Seveda pa
bodo tudi pri njih upoštevali to možnost, da pomurskim delodajalcem s
seznama (od pravnomočnosti odločbe
o kršitvi) vsaj eno leto ne bodo napotili delavcev.
Seznam na vrat na nos
Kot je bilo mogoče razumeti iz pogovorov z nekaterimi gospodarstveniki, naj bi bil seznam narejen na vrat
Pomurski delodajalci
na seznamu
Na obeh omenjenih seznamih so
se znašli tudi pomurski delodajalci. Na prvem seznamu, kjer gre
za prepoved zaposlovanja in dela
tujcev, se je med skoraj 700 znašlo
okrog 50 pomurskih, predvsem
gradbeniki, avtoprevozniki in gostinci. Na seznamu delodajalcev s
slabimi referencami pa so (vrstni
red s seznama): Ciconia (Gornaj
Radgona), Dan-gradnje (Trimlini), Inoks (Černelavci), Pizzerija
Živa (Moravske Toplice) in SG88
(Murska Sobota).
na nos. Na njem so predvsem podjetja, ki so se tam znašla zaradi manjših
prekrškov ali prekrškov zaradi nepoznavanja zakonodaje, pa tudi takšna,
ki so očitane težave že odpravila ali so
v fazi tega ali pa celo več ne obratujejo. Zato bi bilo smiselno seznam objavljati vsak dan, da bi se na njem znašli
pravi kršitelji.
Seveda pa je javna objava obeh seznamov v interesu javnosti, še posebno za iskalce zaposlitve, ki imajo
pravico vedeti, ali je delodajalec, pri
katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo, tako
meni tudi informacijska pooblaščenka. Toda ti bodo za iskalce dela koristni le, če bodo na njem dosledno vsi
tisti, ki v resnici kršijo delovnopravno
zakonodajo, in s podatki, ki bodo koristni za iskalce dela. Trenutno s seznama ni mogoče ugotoviti, od kod je
delodajalec in kaj se mu očita. Sicer
pa uradi za delo tako ali tako delavcev naj ne bi napotili k delodajalcem
s seznama, tako da je javna objava koristna predvsem za tiste, ki sami iščejo delo.
Vsi v istem košu
Da je ta seznam okrnjen, priznava
tudi informacijska pooblaščenka. Na
njem, poleg že omenjenih, tudi ni podatkov republiške davčne uprave o
neplačnikih davkov in socialnih prispevkov.
Vprašanje pa se tudi pojavlja, ali se
bodo na njem sploh kdaj znašla velika
podjetja in delodajalci, o katerih se v
javnosti veliko govori.
O tem se je spraševal tudi predsednik Pomurske gospodarske zbornice
Štefan Sobočan: »Takšen seznam ne
more škoditi, toda biti bi moral bolj
dodelan in na njem bi morala biti tudi
tista podjetja, in to posebej označena,
za katera vemo, da grobo kršijo zakonodajo.« Kot še dodaja, bi oblikovalci seznama morali dodati komentarje.
Na seznamih so namreč takšni delodajalci, ki so nepravilno izdali eno napotnico za študenta, pa tudi tisti, ki
že več časa ne plačujejo plač in prispevkov. Vse se torej meče v en koš,
to pa, kot gre razumeti Sobočana, nekaterim podjetjem, ki se sproti trudijo odpraviti kršitve, škodi pri delu in
tudi zaposlovanju.
Ker gre torej za nedodelan seznam
in različne tipe kršiteljev, bo precejšnja odgovornost na uradih za delo,
saj bodo morali znati presoditi, kateremu kršitelju zavod ne bo napotil
delavcev in katerim se lahko manjši
prekrški spregledajo. Delovna mesta v
teh kriznih časih niso za odvreči.
Ciril Kosednar
Strelec v trapu Boštjan Maček do zavidanja vrednega dosežka
Za to sem enostavno živel in vložil 22 let trdega dela
V žepu ima že vozovnico za London! – Nastopila tudi Boštjanova sestra Jasmina – Zadela je 64 od 75 možnih glinastih golobov
»Na lica so mi
privrele solze sreče«
Na omenjenem evropskem prvenstvu v trapu je nastopila tudi Boštjanova mlajša sestra Jasmina. Zasedla je solidno 23. mesto, pri čemer je zadela 64
od 75 možnih glinastih golobov.
»Moj končni dosežek je dober, če upoštevam zares porazno uvodno serijo, ki
se mi je povsem ponesrečila. Sprva sem
bila zelo živčna in nesproščena. Zares
ne vem, kaj se je dogajalo. Druga serija je bila odlična, v tretji pa me je ponovno malce zdelala nervoza. Navzlic
temu sem se skušala zbrati in si rekla,
da je to moja tekma, ki jo moram izpeljati po najboljših močeh. Na septembrskem svetovnem prvenstvu bom skušala
to mojo težavo odpraviti,« je zagotavljala 31-letna strelka.
Boštjan Maček
z evropsko
bronasto medaljo.
Bodoči olimpijec
ni mogel skriti
svojih čustev.
V imenu puconske občine mu je čestitala Vijola Bertalanič.
Fotografiji Nataša Juhnov
Nadaljevanje s 1. strani
»Za to sem enostavno živel in vložil
22 let trdega dela,« je s ponosom dejal
39-letni Boštjan Maček iz Bodonec, dolgoletni slovenski reprezentant in član
SD Štefana Kovača Murska Sobota.
Dosegel je vrhunski izid in zadržal
svojo visoko formo z nedavne tekme za
grand prix v Beogradu, kjer je zasedel
drugo mesto, na njej pa je postavil tudi
nov državni rekord.
Bronastega odličja so se razveselili
tudi njegovi reprezentančni sotekmovalci in selektor Nikolaj Mejaš. »Boštjanova kolajna, olimpijska kvota, najvišji
športni razred in izenačitev državnega rekorda – to je za nas popoln strelski dan.
Boštjan je presrečen, da je izpolnil
normo za nastop na olimpijskih igrah,
mi pa bomo ta uspeh z veseljem delili
z njim,« so bile prve besede selektorja
Mejaša, ki bo na septembrsko svetovno
prvenstvo, ki bo prav tako v Beogradu,
bržkone popeljal identično zasedbo.
Ves čas pa je bila tudi zvesta navijačica svojega brata Boštjana. Budno je spremljala njegovo streljanje in mu v premorih dajala navodila. »To je tvoja velika
priložnost,« sem ga spodbujala. Očitno
je zaleglo. Ko je imel že zagotovljen nastop na olimpijskih igrah, sem ob njegovem zadnjem uspešnem strelu tako močno zavriskala, da so me sodniki morali
opozoriti, naj bom tiho. Takrat so mi na
lica privrele tudi solze sreče,« je ob vrnitvi pripovedovala vidno ganjena.
Bodonci dihajo z njima
Čeprav sta Boštjan in Jasmina Maček
zaradi zapletenih obmejnih carinskih
formalnosti ob prevozu pušk šibrenic iz
Srbije na madžarsko stran in zastojev na
cestah prispela v domači kraj z več kot
triurno zamudo, se je na dvorišču domačije Mačkovih v Bodoncih trlo ljudi.
Zbralo se je veliko njunih privržencev,
ki so želeli čestitati svojima športnima
junakoma. Ob številnih transparentih in
priložnostnih darilih, pri čemer niso pozabili niti na slovesno torto s fotografijo Boštjana Mačka, so ju najprej prisrčno pozdravili njuni najbližji, oče Franc,
mati Dragica, žena Mateja, sinova Rene
in Lan ter babica Marija. Pri tem so spolzele tudi solze radosti.
Levji delež zaslug za njune dosežke je
treba pripisati očetu Francu, ki je oral
ledino v tem športu. Kot nekdanji uspešen tekmovalec v trapu jima je dal marsikateri koristen nasvet. »Danes sem najbolj srečen, ko vidim, da moja večletna
prizadevanja niso bila zaman. Ponosen
sem nanju, saj sta vnesla toliko veselja v
naš dom, ki ga je težko opisati s preprostimi besedami.« Ne gre pa prezreti tudi
mame Dragice, ki je dobesedno podpirala tri hišne vogale. »Nič ni težko, če veš,
da je v korist tvojih otrok. Doma vedno
trepetamo in upamo na najboljše, zato
sem posebej vesela, če jima na tekmovanjih uspe doseči odličen rezultat.«
Brez njiju si je namreč težko predstavljati vse tisto, kar Boštjana in Jasmino,
zaposleno v puconski občinski upravi, krasi. To je predvsem nepopustljiva
vztrajnost za dosego želenega cilja.
Čeprav izjemnega dosežka niso hoteli obešati na veliki zvon, so se slovesnega sprejema v Bodoncih udeležili tudi
predstavniki puconske občine, športne
zveze, SD Štefana Kovača Murska Sobota, Lovske družine Radovci, katere člana
sta Boštjan in Jasmina, sosedje, znanci in
prijatelji. Posebej čustven nagovor je imel
Karel Pojbič, direktor soboškega Mlinopeka, kjer je kot voznik zaposlen Boštjan.
Kot velik zaljubljenec v to zvrst športa je
slikovito orisal trnovo pot športnika. Na
koncu pa je doslej edinemu pomurskemu
olimpijcu za London obljubil vsestransko
pomoč, da bi na tem največjem tekmovanju športnikov z vseh koncev sveta dosegel nov odmevnejši uspeh.
Milan Jerše
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs.
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za
fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763
203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
BARVA CMYK
4
datum: 11. 08. 2011
gospodarstvo
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 4
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Devetdeset let družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo
Med vrhunske slovenske vinarje
Družba Kapela, vinogradništvo in vinarstvo praznuje letos 90-letnico delovanja. Začetki njenega delovanja
segajo v leto 1921, ko je bilo ustanovljeno banovinsko posestvo, ki je bilo
znano po trsnici in drevesnici. Po drugi svetovni vojni je tu delovala vinogradniško-vinarska šola, prelomnico v razvoju podjetja pa je pomenilo
leto 1959, ko je bila na Kapeli zgrajena
nova okrogla vinska klet. Bila je prva
te vrste v Sloveniji in najsodobnejša v
tistih časih, leta 1974 pa so jo dogradili in v njej je zdaj prostora za 1,3 milijona litrov vina.
27 zaposlenih v družbi Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, ki se jim po
potrebi pridružijo še sezonski delavci, obdeluje 120 hektarjev lastnih vinogradov, klet pa je zelo vpeta tudi v
tamkajšnje okolje. Podjetje pogodbeno sodeluje s 150 zasebnimi vinogradniki, katerim zagotavlja integrirano
obdelavo in pridelavo grozdja, od njih
pa odkupi tudi pridelek. Sledljivost
njihovega vina je tako zagotovljena,
v družbi pa posebno skrb namenja-
Fotografija Ludvik Kovač
Praznovanje obletnice bodo zaznamovali s strokovnim posvetom in praznikom traminca – Klopotec postavljajo že več kot 30 let
Danilo Rihtarič, predsednik Društva vinogradnikov Kapela, Milena Rajk, direktorica
družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, in Jasna Divjak, predsednica
Turističnega društva Klopotec Kapela, so predstavili prireditve ob 90-letnem jubileju
družbe. Povezali jih bodo s praznikom traminca in dvigom klopotca.
jo doseganju čim boljše kakovosti vin.
Naravne možnosti za to imajo, saj se
njihove površine uvrščajo med štiri
odstotke najboljših vinogradniških
leg na svetu, kakovost kapelskih vin
pa potrjujejo odličja, ki jih prejemajo
na največjih svetovnih ocenjevanjih.
V podjetju so v letu 2008 začrtali novo poslovno politiko in si zadali
cilj, da prodajo vina na domačem in
tujem trgu povečajo. Kar 40 odstotkov
naj bi ga prodali na tujih trgih, vendar
zaradi gospodarske krize ne teče vse
po načrtih. Prepoznavnost kapelskih
vin želijo utrditi tudi s širjenjem vinskega turizma, temu dodajajo še poslovni turizem, s temi aktivnostmi pa
želijo prispevati tudi svoj delež k razvoju okolja. V letu 2008 so prenovili
tudi blagovno znamko svojih vin, ki jo
gradijo na vrednotah tradicije.
V družbi so si zastavili tudi smele razvojne načrte, med prednostnimi pa
so obnove vinogradov in posodobitev
vinske kleti. V zadnjih šestih letih so
obnovili polovico vinogradov, obnove
bodo nadaljevali, še letos pa želijo po-
sodobiti vinsko klet. Investicijski načrt
so že pripravili in oddali, saj želijo za to
pridobiti tudi evropska sredstva.
90-letnico delovanja družbe bodo
praznovali konec tega tedna. Za to
priložnost pripravljajo v hotelu Radin v Radencih strokovni posvet o tramincu, ki je prvi te vrste v Sloveniji, o
tem pa bodo izdali tudi zbornik. Prvič
bodo organizirali tudi mednarodno
ocenjevanje tramincev, k sodelovanju
pa so pritegnili vinogradnike in vinarje iz Italije, Avstrije, Madžarske Hrvaške in Slovenije, ki so poslali v ocenitev 71 vzorcev. Pri izvedbi prireditev ob
90-letnici podjetja sodelujejo z Vinogradniškim društvom Kapela in Turističnim društvom Klopotec Kapela. V
nedeljo pripravljajo praznik traminca
in dvig klopotca, spomnili pa se bodo
tudi obletnice delovanja Društva vinogradnikov Kapela, ki bo ob tej priložnosti odprlo obnovljeno vinogradniško hišo. Klopotec, ki ga postavljajo že
več kot 30 let, bodo postavili člani Turističnega društva Klopotec Kapela.
Ludvik Kovač
Kampiranje v Pomurju – Termalni kamp Lipa v Lendavi
Slabše vreme letos ni pregnalo gostov
Ljubitelji kampiranja so nezahtevni, preprosti ljudje, ki si želijo sprostitve, miru in termalne vode – To so svobodni ljudje
Ivan Breznik: »Tik
ob kampu je bazen
Grozd, ki je od oktobra
do maja na voljo tudi
nudistom.«
bili, pri nas pa se ustavi tudi kak kolesar.
Nekoliko slabše vreme letos ni zmanjšalo števila gostov, ampak se je celo povečalo za deset odstotkov.«
Letos so gostili obiskovalce iz šestnajstih evropskih in dveh držav zunaj Evrope. Največ jih je iz Avstrije, na
drugem mestu so Slovenci, na tretjem
Nemci, na četrtem pa Italijani. Za lendavski kamp izvedo z internetne strani, oglaševanja na različnih sejmih, nekateri pa se tudi ob vožnji po avtocesti
ustavijo in se odločijo, da bodo ostali
dalj časa. Pravi, da ni opaziti razlik med
domačimi in tujimi gosti: »Gostje našega kampa so običajno preprosti, nezah-
tevni ljudje, ki si želijo sprostitve v naravnem okolju, miru in termalne vode.
Običajno so dobro situirani. To so svobodni ljudje.«
Pred leti je veljalo, da so čez poletje
bolj prihajale družine, spomladi pa upokojenci, vendar to pravilo ni več tako
očitno. Oskrbnik kampa Boštjan Gjergjek dodaja, da si prizadevajo, da se gostje pri njih čim bolje počutijo: »Najprej
jim seveda predstavimo ponudbo v Termah Lendava, potem pa tudi v okolici.
Gostje niso zahtevni, radi poskusijo naše
domače jedi. Poleti je tudi več ljubiteljev
kolesarjenja, pri nas si lahko tudi izposodijo kolesa, na katerih potem po na-
ših usmeritvah odkrivajo lepote okolice. Med njimi jih je tudi precej starejših,
upokojencev, ki se kopajo, poležavajo
ter si želijo mir in sprostitev.«
Med gosti je tudi Rado Šimunovič iz
Maribora, ki je prvič prišel v lendavski
kamp pred tremi leti in vsako leto preživi tukaj več kot mesec dni: »Za kampiranje v termah sem se odločil, ko sem
ugotovil, da morje ni zame. Pa tudi moj
zdravnik mi je priporočil, da grem v terme, in mi tudi predlagal lendavske. Vse,
kar potrebujem za kampiranje, sem dal
v avto in se pripeljal sem. Tukaj sem s
partnerko in mi je lepo, ne glede na to,
kakšno je vreme. Rad plavam in ves
čas so mi na voljo bazeni s termalno
vodo. Zjutraj, ko se zbudim, grem najprej malo plavat in potem imam zajtrk, nato poležavam in poslušam radio,
potem spet sledi kopanje. Tudi z zaposlenimi v hotelu in kopališču sem zelo
zadovoljen. Bil sem tudi na folklornem
festivalu v Beltincih, na Hotiških ribiških dnevih, ogledal sem si razstavo japonske erotike na lendavskem gradu
in drugo.« Veliko se tudi druži in pogovarja z drugimi gosti kampa. Z družino
iz Celja se druži že tretje leto, zelo pa
se je navdušil tudi za langaš in lendavsko vino.
Jože Gabor
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota
je trenutno razpisanih več kot 130
prostih delovnih mest. Delodajalci
imajo največje potrebe v storitvah,
gradbeništvu in izobraževanju.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
elektrotehnik elektronik – 30, elektrikar – 10, mizar – 8, delavec brez
poklica – 5, mesar – 5, dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) – 4, doktor
medicine – 4, elektrikar energetik – 4,
voznik avtobusa – 4, kuhar – 3, obdelovalec kovin – 3, prodajalec – 3.
Fotografija Jože Gabor
Termalni kamp Lipa je v naravnem
okolju lipovih dreves ob bazenskem
kompleksu Term Lendava. Na hektarju
površine je osemdeset kampirnih mest
za avtodome, prikolice in šotore.
Ljubiteljem kampiranja in narave je
vse leto tik ob kampu na voljo bazen
Grozd z izvirsko termalno vodo, lahko pa se kopajo tudi v preostalih sedmih termalnih bazenih v bazenskem
kompleksu Term Lendava. Vodja kampa Ivan Breznik pravi, da ima kamp tri
zvezdice, ob njem pa je tudi sanitarna
enota, ki jo uporabljajo le gostje kampa:
»Kopanje v termalnih bazenih je vključeno v ceno kampiranja, ob tem pa obiskovalci plačajo še električne priklope.
Ob ponudbi v našem termalnem kompleksu obiskovalcem predlagamo tudi
oglede zanimivosti v Lendavi in okoliških krajih ter sprehode in kolesarjenje.
Pri nas pa so jim na voljo še igrišča za
košarko, tenis, odbojko na mivki in druge športe. Lahko se vključijo tudi v različne programe za odrasle in otroke, ki
jih organiziramo.«
Ker je med obiskovalci kampov tudi
precej nudistov, je od oktobra do maja
bazen Grozd na voljo tudi zanje. Breznik pravi, da cene prilagajajo zahtevam trga in tako imajo tudi ves čas posebne akcije. Cena kampiranja na osebo
je v sezoni trinajst evrov, zunaj sezone pa dvanajst. Če bivajo dalj časa, so
cene nižje, ugodnosti so tudi, denimo,
za petdnevno bivanje družine, ponujajo pa tudi nižje cene za tridesetdnevni
paket, s tem da ni nujno, da je enkratno
bivanje, ampak večkrat kadar koli v letu
dni: »Večji del gostov prihaja z avtodomi, precej jih je tudi s šotori in avtomo-
Vodja kopališča in kampa Ivan Breznik, gost kampa Rado Šimunovič in oskrbnik kampa Boštjan Gjergjek
Iščejo se tudi:
dipl. socialni delavec – 2, inž. strojništva – 1, profesor računalništva z matematiko – 1, profesor razrednega pouka – 1, profesor slovenščine – 1, univ.
dipl. ekonomist – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 5
5
Mura in partnerji
Dve poslovni podobi v poldrugem letu
Prerez četrtletnih poslovnih izidov kaže, da se družba Mura in partnerji še vedno giblje na poslovnem robu
pa na skoraj 700 tisoč evrov. Ta ugodni rezultat je bil predvsem posledica povečanja obsega poslov in novih
zaposlitev. Je pa res, da je Starmanu
uspelo dvigniti dodano vrednost na
zaposlenega za skoraj 40 odstotkov v
primerjavi z letom 2009. Takrat je ta
znašala 893 na zaposlenega mesečno.
Konec tretjega četrtletja lanskega leta
pa 1.263 evrov. Sicer pa je Mura pod
Starmanom ustvarila za 15,9 milijona
evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov
dobička, ki je posledica subvencij za
nove zaposlitve, ki so jih obračunali v
prvem četrtletju. Realno pa se je poslovanje vrtelo okoli pozitivne ničle.
V zadnjem četrtletju lanskega leta je
ustvarila družba s 1310 zaposlenimi
4,8 milijona realizacije, stroški dela pa
so presegli realizacijo in družba beleži za 509 tisoč evrov izgube. Izguba je
zgolj iz razlike med realizacijo in stroški dela, medtem ko stroški materiala v višini 1,7 milijona evrov niso zaje-
ti, če bi bili, bi bila ta več kot milijon
evrov. Ugodnih prvih devet mesecev
je vplivalo na to, da je družba poslovanje sklenila le z nekaj več kot 307
tisoč evri izgube.
V prvem četrtletju letošnjega leta je
ustvarila družba s 1.334 zaposlenimi
6,2 milijona evrov prihodkov, stroški
blaga in materiala so znašali 1,7 milijona evrov in stroški dela 4,5 milijona evrov, ter ob tem ustvarila 48 tisoč
evrov dobička. V poslovni izid je bilo
Fotografija arhiv Vestnika
Poslovni izid Mure in partnerjev v zadnjem letu in pol je treba ocenjevati v dveh sklopih, in sicer prvih devet
mesecev, ko je podjetje vodil še Bojan Starman, in zadnje tri in prvih šest
mesecev letošnjega leta, ko družbo
vodi sedanja uprava z Milanom Mörcem na čelu.
Primerjava je možna na osnovi četrtletnih poročil, ki jih podjetje pripravlja za stečajnega upravitelja. Je pa
res, da so ta poročila najbolj skopa v
primerjavi s tistimi, ki so jih in jih še
pripravljajo druga delujoča podjetja v
lasti Mure, d. d., v stečaju. Za prvo četrtletje lanskega leta sicer ni podatka o realizaciji družbe, je pa podatek,
da je družba ustvarila okrog 410 tisoč
evrov dobička, in to kljub temu, da se
je minimalna plača povečala za dobro
petino, to pa je pomenilo povečanje
stroškov za 2,1 milijona evrov na letni
ravni za takrat 1100 zaposlenih. Ugoden poslovni rezultat je bil posledica
1,4 milijona evrov subvencij za nove
zaposlitve, ki so bile vključene v poslovni rezultat. V drugem četrtletju
lanskega leta je bil dobiček že precej nižji, saj ga je bilo 109.638 evrov.
S 1.129 zaposlenimi pa so ustvarili 4,5
milijona evrov prihodkov, 7,5 odstotka realizacije pa je bilo ustvarjene s
prodajo lastnih blagovnih znamk in
razvoja kolekcij. Dobiček v tem četrtletju je dejansko ustvarjen z realno proizvodnjo, saj v prihodkih ni
več subvencije. Zanimiv pa je podatek o plačah. Pred uveljavitvijo zvišanja minimalne plače je dobivalo minimalno plačo 696 delavcev, v juniju pa
že 1100 zaposlenih – vsi neposredni
proizvajalci. Očitno je bilo za Muro
in partnerje najugodnejše tretje četrtletje, saj je realizacija poskočila na
več kot šest milijonov evrov, dobiček
Skupina AHA, morebitni kupec Mure v stečaju, je v ponedeljek začela skrbni pregled poslovanja in premoženja podjetja
Mura in partnerji, ki ga bo končala do 13. avgusta. Dražba premoženja stečajnega dolžnika je napovedana za ponedeljek,
29. avgusta.
zajetih tudi 45 tisoč evrov subvencije.
Tokrat so stroški blaga in storitev zajeti pri izračunu dobička. V minulem
četrtletju je realizacija poskočila na 7,1
milijona evrov, toda s 115 več zaposlenimi. Stroški blaga znašajo 2,6 milijona evrov, stroški dela pa 4,8 milijona evrov, dobiček pa naj bi bil nekaj
čez 459 tisoč evrov. Izračun o dobičku se glede na realizacijo in stroške
sicer težko izide, ampak upajmo, da
so podatki verodostojni. V tem četrtletju je dobila družba 35 tisoč evrov
subvencij iz programov za zaposlovanje. Prerez četrtletnih poslovnih izidov kaže, da se družba Mura in partnerji še vedno giblje na poslovnem
robu in samo potrjuje predvidevanja
poznavalcev, da družba s povprečno
prodajno ceno minute med 15 in 20
centi dolgoročno ne more računati na
stabilno poslovanje. Problem družbe
pa je tudi počasna rast proizvodnje in
prodaje pod lastno blagovno znamko,
ki v povprečju dosega okrog 5,5 odstotka celotne realizacije.
Je pa zanimivo gibanje sredstev, ki
so bila v lanskem letu ovrednotena
na nekaj več kot 2,6 milijona evrov,
konec junija pa že na 5,9 milijona
evrov. Podobno je s kapitalom, ki je
znašal lansko leto 259 tisoč evrov, konec junija pa nekaj čez milijon. Nakup
EHM-a verjetno ni tako močno vplival na spremembo substance družbe.
Ali je stečajni upravitelj prenesel kak
del premoženja (opremo, nepremičnine ali blagovno znamko) na Muro
in partnerje, pa v poročilih stečajnega upravitelja nismo odkrili, čeprav je
to najbolj realna možnost. Kot je znano, je celotno premoženje ponovno
na dražbi in na koncu ni pomembno,
pod katero streho se prodaja.
J. V.
Ljutomerski obrtnik leta 2011 Robert Krajnc iz podjetja Krim, d. o. o.
S športno vztrajnostjo in borbenostjo
uspešen tudi v poslovnem svetu
Podjetje je bilo ustanovljeno 1993.
leta, kjer so bili najprej v najemniških
prostorih v Stari Novi vasi le trije zaposleni. Od 1999. leta imajo svoje proizvodne in upravne prostore v industrijski coni v Ljutomeru v Ulici Rada
Pušenjaka 17, kjer je redno zaposlenih
13 delavcev.
Danes je Krim na slovenskem trgu
uveljavljeno podjetje za izdelovanje
zahtevne notranje opreme za gostinske lokale, kuhinje, laboratorije in
druge prostore iz nerjaveče pločevine. Njihovi kakovostni izdelki, kot so
točilni pulti, pomivalna korita, kuhinjske nape, delovne mize, viseči elementi, hladilne in toplotne vitrine, so
v objektih v različnih krajih Slovenije.
Prav gotovo pa so najbolj ponosni na
to, da so jim tudi zaupali opremljanje
mnogih državnih objektov, med drugim tudi v protokolarnega objekta na
Brdu pri Kranju, Instituta Jožefa Stefana, domov za starejše občane, šol
in drugih zavodov – plačilni roki pri
državnih investicijah so resda malo
daljši, toda na koncu vseeno dobijo
plačilo.
V okviru letošnjega ljutomerskega
občinskega praznika je Robert Krajnc
na predlog Območne obrtne zbornice
Ljutomer prejel priznanje obrtnik leta
2011. »To priznanje mi je prav gotovo
spodbuda za nadaljnje delo. Je tudi prvo
tako priznanje, ki sem ga prejel za poslovanje, kajti v preteklosti sem prejel
že številna priznanja za športne dosežke,« je povedal Robert Krajnc, ki se je
v mladosti ukvarjal s številni športi. Bil
je motorist, kolesar in judoist, in predvidevamo lahko, da je na ta način dobil tudi osnove in ustrezno motivacijo,
vztrajnost in borbenost za uspešno poslovno delo.
»Začetki so bili težki, ker je bilo treba kupiti prav vse, od strojev do prostorov, res vse. Jaz sem bil prej zaposlen v
LTH Škofja Loka, zato smo se najprej
ukvarjali z vitrinami in hladilniki. Potem pa sem videl, da je na trgu potreba po opremi iz nerjaveče pločevine. Mi
smo začeli potem prvi v tem okolju razvijati to opremo kot pohištvo iz nerjaveče pločevine. Kader, ki je bolj ali manj
stalen, je dobro uigrana skupina, to so
po poklicu kovinarji, obdelovalci ko-
Fotografija Bernarda B. Peček
Nekoliko nenavadno ime podjetja Krim je pravzaprav kratica imen lastnikov družinskega podjetja Roberta in Mire Krajnc od Male Nedelje
Robert in Mira Krajnc sta vodilna v družinskem podjetju Krim, d. o. o.
vin, orodjarji in podobno. Imamo tudi
nekaj zunanjih sodelavcev, predvsem
hladilničarjev, ki poskrbijo za montažo
hladilnih naprav, sodelujemo pa tudi z
inženiringi, ki nam izrišejo načrte za
opremo, mi pa potem po naročilu izdelamo pohištvo. Če pa dobimo praznem
prostor, ki ga moramo v celoti opremiti,
pripravimo tudi celoten načrt tehnološke opreme, točilnih pultov in drugih
stvari.«
Njihova osnovna prednost je, da izdelajo vso opremo po naročilu v dokaj
kratkem roku od 30 do 45 dni. Glede
na to, da izdelujejo po naročilu in po
meri, je njihova cena po mnenju Krajn-
ca sorazmerno nizka: »Cena bi dejansko morala biti višja kot za izdelke serijske proizvodnje, toda glede na trenutne
razmere so zaradi konkurence in krize
v zadnjih letih pravzaprav enake ali
celo nižje.«
Precej je domače konkurence iz okolice Grosupljega in Ljubljane, veliko elementov pa uvažajo tudi iz tujine. Svoje
galvanike nimajo, saj kupujejo polizdelke različnih materialov in formatov,
ki jih v nadaljevanju obdelujejo strojno in ročno, saj je treba tudi veliko poliranja. »Stranke so čedalje zahtevnejše, projektanti in dizajnerji stremijo k
vse modernejšim načrtom. Uvajajo se
različne kombinacije z lesom, plastiko
in drugimi barvnimi kovinami, povsod
pa je še vedno osnovna sanitarna zahteva po čistih delovnih površinah. Naš
letni promet je med enim in dvema milijonoma evrov, v preteklosti pa je bil
še večji. Plačilo zaposlenih je pač razmeram na trgu primerno, toda vseeno
so pri nas bolje plačani kot drugod, saj
delavci ne odhajajo drugam,« pravi Robert Krajnc.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 11. avgusta 2011
pobirki
paberki
Vrhovniki domačih organov pregona
v svoji ihti znova niso razočarali. Tri
zelene zmaje je pod Lendavskimi
goricami čuvalo dva ducata
oklepljenih uniformirancev. Zakaj
taka sila, ni znano, morda pa je
prišlo zaradi trojanskega pobočja
do komunikacijskega šuma s kolegi
iz prestolnice.
Vnet privrženec črno-belih
žogobrcarjev, ki skrbi za uradno
napovedovanje njihovih dosežkov,
se intenzivno uči tujega jezika, da
bi to nalogo v prihodnje opravljal še
na jugu pokrajine. Prvo lekcijo je že
usvojil, saj je modro tribuno spravil
na noge. Le paziti mora, da med
delom ne bo zamešal imen klubov.
Na murskem gradu bo potekal
visok teološki simpozij pod
delovnim naslovom Vpliv sv.
Hezija in sv. Nika Sinajskega na
asketsko življenje v sodobnem
materializiranem svetu. Uvodno
misel bo podal znan obmurski
laik. Kdo pa bodo koreferenti na
simpoziju, še ni znano.
Dobro obveščeni so potrdili,
da v Turnišču letos posebno
aromatiziranega in oranžnega
sladoleda ne bodo delili. Zgodi
pa se lahko, da se bo na stojnici,
predvideni za sladoled, ponujalo
parfume iz najvišjega luksuznega
razreda.
Zdaj, ko »državna« telefonska linija
v Prosenjakovcih ni več neomejeno
dostopna, so tudi bistveno manjše
aktivnosti pri reševanju aktualnih
kmetijskih vprašanj.
Po petanjskem akademskem
centru, ki stoji v parku v zasebni
lasti, dobivamo še en akademski
center, in to v Veržeju. Akademija
se bo specializirano ukvarjala z
rokodelstvom.
stran 6
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
55. praznik Občine Ljutomer
Osem dni prazničnega
dogajanja na več prizoriščih
V praznovanje vključeni vsi občinski in državni zavodi – Podelili občinska priznanja – Občina pa na prosto
Občinski praznik Ljutomera je zaznamovalo pestro dogajanje, strnjeno v
osem dni, v katerih je vsak našel nekaj zase. Vseslovenski pohod konjenikov, nogometni turnir, konjske dirke, večerni koncerti zabavne glasbe,
umetniške razstave, delavnice za mlade, podelitev naslova obrtnik leta je le
nekaj koščkov, med katerimi so Ljutomerčani in okoličani lahko izbirali.
dila županja Olga Karba sama, pa so:
podjetje Makoter, d. o. o., za trideset
let delovanja, razvoja kakovosti storitev in prodor na evropski trg; Mira
Azzeh za tri desetletja prostovoljnega in humanitarnega dela na civilnodružbenem področju; Jiri Chrastek za
dvajset let spodbujanja in utrjevanja
prijateljstva med pobratenima mestoma Ljutomer in Fulnek; Radio Maxi
za 15 let prispevka k širši družbeni podobi občine; Janko Slavič za znanstvene in raziskovalne dosežke v strojništvu in aplikativno delo za slovensko
izvozno industrijo; Simon Balažic za
deset let aktivnega dela pri ohranjanju naravne dediščine in zaščite reke
Mure ter Domen Gnezda za izjemne
študijske dosežke in umetniške uspehe v mednarodnem prostoru.
V svojem nagovoru občankam in
občanom pa je med drugim povedala, da danes živimo v prelomnih časih:
»Živimo v očesu orkana, oslabljeni zaradi neviht, ki smo jih premagali, in
nekoliko prestrašeni nad črnimi oblaki, ki jih napovedujejo na naši poti.
Naši odgovorni vremenoslovci oziroma državni politiki nimajo odgovorov
in ne ponujajo poti, ki vodijo iz nevarnih voda, v katerih plujemo. Prav
v tem je prelomnost našega časa.«
Zato, meni Karbova, je nujno, da stopijo skupaj in storijo največ, kar lahko
kot skupnost naredijo.
Občinski nagrajenci 2011
Na osrednji slavnostni prireditvi
je županja podelila občinska priznanja in nagrade. Plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado je
prejelo Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer ob 140-letnici delovanja za
sodelovanje na področju zaščite in
reševanja, varstva pred požari in preventivne akcije ter za udejstvovanje
na humanitarnem področju. Občinsko pisno priznanje je dobilo Planinsko društvo Ljutomer, ki praznuje 60
let, med drugim za to, ker jim je uspelo zgraditi planinsko postojanko na
Jeruzalemu, ker imajo bogat program
dela in veliko sodelujejo z drugimi
društvi, tudi onkraj slovenskih meja.
Pisno priznanje Občine Ljutomer pa
Občinski nagrajenci 2011 (od leve proti desni): Dušan Hunjadi, poveljnik PGD
Ljutomer, Ivan Kraljič, predsednik Planinskega društva Ljutomer, in Marijana
Sovič. Z njimi županja Olga Karba.
je županja podelila tudi Marijani Sovič s Cvena za aktivno sodelovanje pri
razvoju kmetijske dejavnosti in ohra-
njanju ljudskega izročila, saj več kot
tri desetletja vodi folklorno skupino
na Cvenu. Nagrajenci, ki jih je nagra-
Občina na prostem
Fotografiji Vida Toš
Znan pomurski kmetijec, bioplinar,
telekomunikacijski operater in
specialist za dobro počutje je postal
še navtik. Tako naj bi v teh dneh v
marino, kjer ima skromno hišico za
oddih, vplula največja in najdražja
jahta najvišjega cenovnega razreda,
ki je v njegovi lasti. Zaenkrat ni
znano, ali bo jahto upravljal sam
ali bo najel ekipo skiperjev in drugo
osebje, ki bo skrbelo za njegovo
dobro počutje.
Ker so zdaj vsi usmerjeni na
romanje k Mariji Vnebovzeti v
Turnišče, smo nekoliko spregledali
romanje k Porciunkuli v začetku
tega meseca. Skupinica romarjev
je iskreno meditirala in si tako
zagotovila porciunkolski odpustek
in vstop v družbo iskrenih. Kdo vse
so bili udeleženci, ostaja skrivnost.
VESTNIK
Občina se predstavi na Glavnem trgu.
Letošnja novost občinskega praznika je dogodek »občina na prostem«,
pri katerem so vse občinske službe
in javne zavode za en dan prestavili
na – Glavni trg. Županja Olga Karba
namreč meni, da ljudje še vedno premalo poznajo delo občinskih in drugih institucij, zato so jih na ta način
približali občanom. Tam so se s stojnicami, delavnicami ali kako drugače predstavljali ljutomerska občina
in upravna enota, knjižnica, Lokalna
turistična organizacija Prlekija Ljutomer, Zavod za šport, Zdravstveni dom,
Javno podjetje Prlekija, Komunalnostanovanjsko podjetje, Center za socialno delo in Dom starejših, Geodetska uprava, Javni sklad za kulturne
dejavnosti in Rdeči križ. Županja pa je
– prav tako zunaj – pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila delo občine v letošnjem letu.
Vida Toš
Občina Grad
Praznuje cela občina
Priznanje krajevni organizaciji Rdečega križa
Občina Grad ima svoj praznik osmega
avgusta. V občini se že enajst let držijo tradicije, saj v praznovanje vključujejo vse svoje kraje. Zato slovesnosti
in različna dogajanja potekajo skoraj
mesec dni, po drugi strani pa je to priložnost za predstavitev dosežkov občine na eni in prikaz dejavnosti najbolj prepoznavnih društev v občini,
po drugi strani pa prireditve poživijo
dogajanje okrog in v središču Krajinskega parka Goričko.
Občina je praznik zaznamovala s
slovesno sejo občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo
občinskega priznanja krajevni organizaciji Rdečega križa, ki je dejavna
predvsem pri organizaciji krvodajalskih akcij, med krajani pa je prepoznavna tudi z rednim zbiranjem sredstev in pomoči za socialno šibke in ob
naravnih nesrečah. Ob tej priložnosti
so pripravili tudi sprejem in podelili
priznanja najuspešnejšim osnovnošolcem.
Vrhunec praznovanja pa je povezan s petnajstim avgustom, ko bo
Grad obiskalo veliko romarjev ob praznovanju Marijinega vnebovzetja.
J. V.
Fotografija Natalija Juhnov
6
datum: 11. 08. 2011
Občinski svet je letos podelil občinsko priznanje Krajevni organizaciji Rdečega
križa Grad. Zahvalno listino je v imenu organizacije prejela Darinka Bauer.
BARVA CMYK
lokalizirano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 11. 08. 2011
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 7
7
Prometna infrastruktura
Med šolarje
z 90 kilometri
na uro
Sprašujemo se, zakaj prihaja do prometnih nesreč in kje so vzroki zanje.
Da se nesreča zgodi, mora odpovedati vsaj eden od treh dejavnikov –
človek, vozilo in cesta z okolico –, ki
vpliva na udeležence v prometu in
na nastanek nesreče. »Za ozaveščanje udeležencev v prometu se je v
preteklih letih veliko naredilo, tudi
nov strožji zakon o varnosti cestnega prometa je prispeval svoje, zdaj
pa so na vrsti vzdrževalci in upravljavci cest, da naredijo svoje,« je ob
tem prepričan diplomirani inženir
prometa Jože Škrilec. Na mizo položi zakon o javnih cestah, ki pravi,
da javne ceste morajo biti zgrajene
in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih
pogojev za potekanje prometa, na
primer slabih vremenskih razmer,
lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. »Da bi
dosegli cilje, ki smo si jih zadali glede
zmanjšanja števila žrtev prometnih
nesreč in zmanjšanja števila nesreč,
je treba porazdeliti odgovornost na
vse tri dejavnike, ki vplivajo na nastanek nesreče,« je poudaril Škrilec.
Med vsakodnevno vožnjo smo običajno priča čedalje slabšemu stanju
cest in prometne signalizacije. Denarja za obnovo uničenih regionalnih in občinskih prometnic ponavadi ni, je pa po besedah prometnega
strokovnjaka precej stvari, ki bi se
lahko odpravile z minimalnim denarnim vložkom. Jože Škrilec pravi,
da se problem pojavlja tudi v neusklajeni postavitvi prometne signalizacije na cestah, ki jih vzdržuje Direkcija RS za ceste, in cestah, ki jih
vzdržujejo občine. Prst je usmeril
v regionalno cesto 725, odsek 5668
skozi Fokovce in Selo s priključki
stranskih občinskih cest iz Vučje Go-
Hitro tudi skozi vas
Na cesti skozi Selo je iz fokovske smeri na več mestih znak,
ki hitrost vožnje omejuje na 50
kilometrov na uro, sicer je po
vasi dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro. Razlog? »Če voznik z lokalne ceste iz Vučje Gomile zavije desno proti Selu, je
najprej s krajevno tablo brez
roba označeno območje naselja
Selo, to pa omogoča vožnjo z do
90 kilometri na uro. Ob začetku
strnjenega dela naselja pa je postavljena prometna signalizacija, ki hitrost omejuje na 50 kilometrov na uro.
Signalizacija je postavljena v
skladu z izdanim nalogom Direkcije za ceste, nalog pa je bil
izdan na pobudo Občine Moravske Toplice, ker se je na ogledu
ugotovilo, da je treba vertikalno
prometno signalizacijo na območju naselja urediti v skladu
z veljavnim pravilnikom o prometni signalizaciji,« je o omejevanju hitrosti s postavljenimi
znaki v Selu povedal Janez Kučan, vodja vzdrževanja cest pri
Cestnem podjetju Murska Sobota.
mile in Čikečke vasi. »Čeprav je ob
cesti Vučja Gomila–Selo šola, nikjer
ni znaka za naselje ali omejitev hitrosti, postavljen je le znak za nevarnost, ki voznike opozarja na otroke
na cesti. Tudi odsek občinske ceste,
ki se priključuje na regionalno cesto
v naselju Selo in poteka v smeri Čikečke vasi, ni opremljen z ustrezno
prometno signalizacijo.
V delu, kjer se ta cesta priključuje
na regionalno cesto, je dovoljena hi-
Radarji na zasebnih
parcelah
Prometni policisti so na regionalni cesti proti Prosenjakovcem postavili obvestilo o meritvah hitrosti. Posebne evidence,
kolikšne so hitrosti na regionalni cesti, policisti ne vodijo: v prvem polletju letošnjega leta so
preveliko hitrost izmerili 25
šoferjem, lani v enakem obdobju pa so našteli 17 kršitev. Ker
je ob obeh prometnicah precej
kmetijskih in zasebnih parcel,
je policistom na takšnih zemljiščih dovoljeno merjenje hitrosti le ob privolitvi lastnika, to
pa se po besedah direktorja pomurske policije Draga Ribaša v
praksi tudi velikokrat dogaja.
»Nekateri občani sami prosijo
policiste, da bi na neki določeni lokaciji kontrolirali promet,
in jim pri tem omogočijo uporabo zasebnega zemljišča.« Policisti merilnike hitrosti praviloma postavljajo le na mestih, ki
so javna, in tako, da pri tem ne
ovirajo prometa.
trost na regionalni cesti 90 kilometrov na uro.« Mimo igrišča in avtobusne postaje pri šoli v Fokovcih se
torej voznik lahko pelje z 90 kilometri na uri, ne da bi prišel navzkriž z
zakonom.
A poslej nič več. Novinarska vprašanja so očitno predramila odgovorne
službe. Kot so namreč sporočili iz Javnega komunalnega podjetja Čista narava, ki je upravljavec občinske ceste
Vučja Gomila–Selo, bodo v najkrajšem
možnem času cesto, ki pelje mimo fokovske šole, označili z ustrezno prometno signalizacijo. »Zavedamo se, da
nov zakon o varnosti cestnega prometa nikakor ne bo dovolj za izboljšanje
prometne varnosti. Zato je tudi treba začeti reševati probleme prometne
infrastrukture in poiskati ustrezne rešitve. Če tega ne bomo storili, noben
prometni zakon ne bo prinesel želene
večje varnosti,« je sklenil diplomirani
inženir prometa.
Andrej Bedek
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
www.pomurje.si
Fotografija Ludvik Kovač Na cesti mimo športnega igrišča in avtobusne
postaje pri šoli v Fokovcih ni omejitve hitrosti vožnje
Če se iz Vučje Gomile peljete proti Selu in obratno, hitrost vožnje ni (bila) omejena na 50 kilometrov na uro, čeprav sta ob
cesti igrišče fokovske šole in avtobusna postaja.
BARVA CMYK
(iz)brano
| Vestnik | 11. avgusta 2011
barometer
Dr. Lajos Bence je na predlog
predsednika Vlade Republike
Madžarske imenovan za viteški
križ – red za zasluge Republike
Madžarske. Odlikovanje je
zahvala za zasluge pri delovanju
madžarske narodnostne
skupnosti v Sloveniji, ohranjanju
njene kulturne identitete in
spodbujanju madžarske literarne
dejavnosti v Prekmurju.
Dominik Šteiner pravi, da
druga kandidat in kandidatka
za mesto direktorja MIKK-a ne
izpolnjujeta razpisnih pogojev.
Napovedal je tudi, da je
pripravljen sprožiti upravni spor,
če bo to moral tudi dokazovati.
stran 8
Simona Hauko iz Veščice po šestih letih od diplome delala skupaj nekaj več kot eno leto
Delavnice za brezposelne nuja,
ki jo velja obrniti sebi v prid
»Vsak človek ima neko zanimanje, neko sposobnost in nekaj, kar zna početi. To je treba v sebi najti«
Velikokrat slišimo negodovanje brezposelnih nad aktivnostmi zavoda za
zaposlovanje, ki jih morajo obiskovati. Vsem pa se te ne zdijo tako odveč,
še posebno nekatere novejše, ki imajo nekoliko drugačen pristop. Pozitivne izkušnje s tem ima Simona Hauko
iz Veščice pri Murski Soboti, ki nam
je poleg svoje zgodbo o brezposelnosti zaupala tudi pogled na to in druge
podobne delavnice. Naj povemo, da je
Simona le nekaj dni po tem pogovoru
tudi našla delo.
Čas dela in brezposelnosti
Janko Hajdinjak, nekdanji
direktor cankovske zadruge,
je bil v začetku prejšnjega
meseca imenovan za direktorja
KZ Lenart. Kot je znano, se
je cankovska zadruga pred
leti združila z lenarško.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Simona je diplomirana inženirka
tekstilstva, študij pa je končala pred
šestimi leti. Po končanem študiju ni
mogla najti zaposlitve, tako kot večina z enako stopnjo izobrazbe, zato se
je prijavila na zavodu za zaposlovanje,
kjer je bila dve leti. Potem je vseeno
dobila delo v enem izmed murskosoboških podjetij, ki se ukvarja z oblikovanjem spletnih strani. Po določenem
času je šla na porodniški dopust. Potem dela ni bilo več in še enkrat se je
prijavila na zavodu za zaposlovanje.
Kot pravi, je po šestih letih od diplome delala skupaj nekaj več kot eno leto.
V tem času je počela marsikaj. Dobro se
znajde predvsem pri oblikovanju in risanju, kar je delno njen talent, nekaj pa
je pridobila tudi na študiju. Honorarno
sodeluje pri izdelovanju križank, kjer
riše manjše sličice. Rada ima predvsem
kreativno delo, ne brani pa se tudi kakšnega drugega dela ali dela, ki zahteva
nižjo stopnjo izobrazbe. Med drugim je
že delala tudi kot čistilka, to pa bi sprejela tudi zdaj. Zanimivo je, da je človek
s tako širokim spektrom znanj pripravljen sprejeti marsikatero delo, vendar
tega ne najde.
Simona je poročena in ima dva
majhna otroka. Na srečo je mož zaposlen, toda kljub temu ni lahko, ko po
porodniškem dopustu ostaneš brez
dela z dvema otrokoma, kot je bilo pri
njej. »Najhujše je, ko začneš razmišljati o tem, da leta gredo in da mlajši zasedajo tvoje delovno mesto. Prav tako
pa je vse težje najti delo, če nisi v stiku
s tem, kar se dogaja na trgu dela.«
Delavnice
Zato se je tudi vključila v eno izmed delavnic, kamor jo je sicer napotila njena svetovalka za delo na zavodu. Najprej je pomislila, da gre spet za
neko nujo, ki jo pač mora izpolniti, da
ne izgubi pravic zaradi statusa brezposelnosti. Po nekaj srečanjih pa je mnenje spremenila. Delavnice z naslovom
Prava odločitev za zaposlitev se ji zdijo nekaj bolj »svežega« v primerjavi z
drugimi, ki jih je poznala do zdaj. Prvo,
kar se ji zdi pozitivno, je to, da je urnik obiskov prilagodljiv. To njej zaradi
dveh otrok še posebno veliko pomeni.
Prav tako so jo pozitivno presenetile
predavateljice oziroma vodje delavnic, ki nimajo le teoretičnega znanja,
ampak tudi življenjske izkušnje in zato
razumevajoč individualen pristop. Kot
tretjo dobro plat pa je omenila majhne
skupine. Tako lahko z vsakim od udeležencev pride v stik, se pogovori in izmenja izkušnje. »Včasih so prav brezposelni prvi stik z delodajalci, ki iščejo
tebi podoben kader.« Delavnica je zasnovana tako, da se od ponedeljka do
petka vleče rdeča nit. Udeleženci naj-
prej spoznavajo sami sebe, svoje kompetence, trg dela in delodajalce, nato
pa še vadijo pisanje vlog in ponudb
ter se spoprimejo z zaposlitvenim pogovorom ter medsebojnimi odnosi na
delovnem mestu.
Prava odločitev
za zaposlitev
Spremenljiv trg dela
Kot pravi Simona, je na delavnici predvsem pridobila znanje o tem,
kako se išče delo. Vsakdo namreč misli, da to ve, vendar se trendi na trgu
vedno spreminjajo in delodajalci imajo neke svoje želje in potrebe, katerim
se je treba prilagajati. Prav tako se z
vključitvijo v delavnice prekine pasivnost in tisto najslabše, posedanje
doma in jamranje, zakaj ni dela. Zelo
pomembno pa se ji zdi tudi spoznavanje samega sebe, saj meni: »Vsak človek ima neko zanimanje, neko sposobnost in nekaj, kar zna početi. To
je treba v sebi najti.« Če so delavnice
usmerjene tudi v to in predavatelji veliko delajo tudi individualno z ljudmi,
so te ali podobne delavnice lahko zelo
učinkovite.
Ciril Kosednar
Fotografija Ciril Kosednar
8
datum: 11. 08. 2011
Simona Hauko, udeleženka delavnice (desno), in Nataša Lorber, predavateljica na
delavnicah, poudarjata, da sta pri uspešnem iskanju dela potrebna znanje o trgu
dela in samozavest.
Delavnice Prava odločitev za zaposlitev se izvajajo v petih območnih službah Zavoda za
zaposlovanje v Sloveniji, za murskosoboško pa jih opravlja podjetje Sun iz Gornje Radgone. Brezposelna oseba podpiše pogodbo
za tri mesece. V tem času se lahko po lastni volji udeležuje delavnic, saj se moduli vsak teden in
vsak dan ponavljajo. V treh mesecih naj bi se je posameznik udeležil vsaj petkrat, torej ob različnih dneh, lahko pa se določenega
modula udeleži tudi večkrat. Če
nekaterih modulov ne opravi, še
ne pomeni, da bo zato izbrisan iz
evidence brezposelnih oseb ali pa
bi se mu prekinila denarna pomoč. Vključijo se lahko osebe, ki
niso prijavljene na zavodu, vendar te nimajo pravice do dodatka
za prevoz kot drugi.
Delavnica ima torej zelo fleksibilen urnik, je odprta za javnost in
ima vsak dan tudi termin za individualne pogovore. Prav v tem
je ta delavnica drugačna od dosedanjih, pravi ena izmed treh predavateljic, Nataša Lorber iz podjetja Sun. Za pomursko območje
jih izvajajo v dijaškem domu v
Murski Soboti in na Ljudski univerzi Gornja Radgona. Na dan se
jih udeleži okrog 15 udeležencev,
to pa mesečno pomeni okrog 90
različnih oseb. Kot pravi Lorberjeva, jih izvajajo že od aprila vsak
delovni dan tudi v tem poletnem
času, ko je obisk presenetljivo velik. Delavnica je bila v začetku poskusna, ker pa je bilo zanimanje
veliko, se je obdržala. Tisto, kar
udeleženec »odnese« iz nje, so
informacije o tem, kako funkcionira trg dela in kako iskati delo.
Tudi Lorberjeva poudarja, da potrebujejo iskalci zaposlitve več
samozavesti, ki jim jo na delavnicah tudi poskušajo dati.
Festival Lendava vabi od 19. avgusta do 19. septembra
Jožef Kocon, direktor
lendavske Komunale, je na
dvorišče podjetja sredi mesta
Lendava sprejel tone smeti,
od katerih sta se širila smrad
in mrčes. Brez ustreznih
dovoljenj jih je pripeljalo
podjetje Papir servis, večinski
lastnik podjetja Komunala.
Svetovno prestolnico bograča bodo razglasili 26. avgusta
Bograč je izrazit predstavnik kulinarike tega območja, ki se je oblikovala pod vplivom multikulturnosti
V torek so v Hiši vina Cuk v Lendavskih Goricah predstavili poletni festival Lendava vabi, ki bo potekal od
19. avgusta do 19. septembra v Lendavi
in okoliških krajih. Osrednji dogodek
festival bo prireditev Bogračfest s tekmovanjem v kuhanju bograča in strokovnim kulinaričnim posvetom o bograču, ki bo 26. in 27. avgusta.
Kot je povedal župan Občine Lendava Antona Balažek, sta bila mesto in
občina z odlokom razglašena za svetovno prestolnico bograča, ki ima svoje uradne simbole: obeležje na mestni
hiši, knjigo pokroviteljev in podpornikov, grofa in grofico, uradno osnovno
recepturo za kuhanje bograča in svojo
osrednjo prireditev Bogračfest.
Festival Lendava vabi se bo začel 19.
avgusta z mednarodnim tekmovanjem
v kuhanju ribje čorbe, do 19. septembra pa se bo ob Bogračfestu zvrstilo še
Fotografija Jože Gabor
Karel Pojbič je kot velik ljubitelj
streljanja na glinaste golobe
Boštjanu Mačku, ki je zaposlen v
Mlinopeku, obljubil vsestransko
pomoč, da bo lahko v Londonu
dosegel nov odmevnejši uspeh.
Med uradnimi simboli prestolnice bograča bo tudi obeležje na mestni hiši, ki ga je
predstavil lendavski župan Balažek.
več različnih kulturnih, turističnih in
zabavnoglasbenih prireditev. To bodo
med drugim Vinski festival, Lendavska
trgatev, mednarodna razstava Osem
sodobnih hrvaških umetnikov, finale
evropskega prvenstva ekip mladincev
v spidveju, mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan in druge. Svetovno prestolnico bograča bodo razglasili
26. avgusta, ko bodo tudi odkrili obeležje na mestni hiši v Lendavi.
Balažek je poudaril, da se v lendavski občini zavedajo pomena razvoja
turizma za gospodarski razvoj in tudi
pomena kulinarike pri oblikovanju turističnih produktov. Bograč je izrazit
predstavnik kulinarike tega območja,
ki se je oblikovala pod vplivom multikulturnosti ter kuhinje panonskega
dela Slovenije, Madžarske in Hrvaške.
Ob promociji bograča in turizma sploh
bodo skrbeli tudi za ohranjanje njegove kakovostne priprave in ponudbe, za
kar bo odgovorna lendavska obrtnopodjetniška zbornica. Direktor prireditve Bogračfest je Igor Kolenko, tehnični direktor pa Bruno Perša.
J. G.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
11. avgusta 2011 | Vestnik |
Valerija Žalig, dobitnica Maroltove plakete
Dobitnica najvišjega priznanja, ki ga lahko prejmeš za delo v ljubiteljski kulturi – V tem delu Slovenije ga je
dobil le njen oče Boris Žalig – V tako pristni obliki ohranjenega plesa in folklore nimajo vsi narodi
»Naša hiša je bila
vedno odprta«
Pri folklorni skupini je začela plesati kot majhna deklica, pri 20 letih
je očetu zaradi njegove bolezni že pomagala voditi beltinsko folklorno skupino in postala njen strokovni vodja,
pet let pozneje je učila plesov porabsko folklorno skupino in se tri leta ob
nedeljah vozila v Porabje. »Z očetom,
ki je bil moj mentor, sem vse otroštvo
hodila po terenu in spoznavala raznolikost, cela družina pa je aktivno sodelovala pri nastajanju beltinskih folklornih festivalov. V času beltinskega
festivala je bila naša hiša vedno odprta, k nam so prihajali mnogi stro-
stran 9
9
barometer
Ne silim v ospredje. Iz ozadja
več vidiš in več lahko narediš
»Vesela in presenečena sem bila, ko
sem izvedela, da mi bodo podelili Maroltovo plaketo, priznanje za življenjsko delo in za izjemne ustvarjalne ali
poustvarjalne dosežke,« pripoveduje
Valerija Žalig. »Najprej sem se vprašala, ali za življenjsko delo? Sem res že
toliko stara? Po drugi strani pa pri folklori aktivno delujem vsaj 25 let, sodelujem pa še dlje. Ja, res mi veliko
pomeni priznanje, ki mi ga podeljujejo tisti strokovnjaki na Javnem skladu
RS za kulturne dejavnosti, ki so zelo
zelo strogi.«
Strokovnjaki in poznavalci pa so ne
le opazili njeno delo, ampak so ves čas
spremljali njen prispevek h kakovostnemu poustvarjanju glasbenega in
plesnega izročila, pa ne le beltinskega, ampak tudi izročila Prekmurcev
in Porabcev, in nenehno spodbujanje ustanavljanja prekmurskih godčevskih zasedb, neprecenljivo pa je
tudi njeno prizadevanje za kakovosten razvoj avtentične plesne in glasbene dejavnosti. Čeprav sem kot avtorica teksta hotela, da Valerija tokrat
spregovori o sebi, je pogovor spretno
speljala ali na beltinski festival ali na
folkloro in predvsem dediščino, ki ji
jo je predal oče Boris, dolgoletni strokovni vodja beltinske folklore. Seveda, ko pa so vsi tako povezani in prepleteni.
VESTNIK
Valerija Žalig:
»Spadam
med tiste, ki
zagovarjamo ples
v izvirni obliki, da
skupine plešejo
plese, kot so jih
plesali nekoč, ne
pa da dodajajo
nove elemente.«
Marsel Šalamun, direktor
družbe Rogljiček iz Pristave,
je napovedal, da bodo s 70
zaposlenimi letos ustvarili najmanj
3,6 milijona evrov prihodkov, kar
je dvajset odstotkov več kot lani.
Pomurska turistična zveza,
ki ji predseduje Damjan
Jaklin, je na razpisu za
izvedbo aktivnosti regionalnih
destinacijskih organizacij za
projekt RDO Pomurje, vreden
dobrega pol milijona evrov,
prejela odobreno subvencijo
v višini tristo tisoč evrov.
kovnjaki, Mirko Ramovš, Nežka Lubej in drugi, jaz pa sem jih poslušala
in vsrkavala povedano. Mislim, da je
naš festival v tem prostoru zelo pomemben, saj zadnjih 30 let nanj prihaja vsa strokovna folklorna javnost,
slovenski strokovnjaki in poznavalci
slovenske kulture. Srečni smo lahko,
da smo v Sloveniji imeli strokovnjake, kot sta Ramovš in Marolt, in zdaj
že mlajša generacija, ki se za folkloro
zanimajo, in da imamo tudi po njihovi
zaslugi v taki pristni obliki ohranjena
ples in folklorno dejavnost. Tega nimajo vsi narodi.«
V Beltincih so imeli
prave ljudi
Konec 40 let prejšnjega stoletja je
v naše kraje prišel France Marolt, ki
je zapisoval plese na terenu. Srečal se
je z Matijem Kavašem, ki je na njegovo pobudo ustanovil folklorno skupi-
no, in spoznal Kociprovo bando, ki je
igrala originalno muziko. Tu je bil še
zelo razgledan lekarnar Elemer Szepesy in kasneje še drugi, ki so zaslužni za beltinski festival in vse, kar je z
njim povezano.
Sreča je, da so v Beltincih pravi ljudje, ki so zagrabili in vse skupaj peljali in še peljejo naprej, in da se je
ljudska kultura ves čas raziskovala.
»Tudi moj oče je bil vsestranski, zato
je toliko naredil za Prekmurje. Znal
je šivati, bil je izjemen glasbenik in
izredno dober plesalec. Po njem sem
podedovala plesne sposobnosti, kar
se glasbe tiče, pa raje poiščem ljudi,
ki jo znajo zaigrati,« pove Lela, kakor ji pravijo, ki pa je tudi izjemno
dobra pevka.
Najprej se je ukvarjala le z beltinskimi plesi, z delom na terenu pa je
spoznavala tudi druge prekmurske
in porabske plese. Danes vodi tudi
folklorno skupino KD Miška Kranjca Velika Polana, pomaga folklornim
skupinam KUD-a Frana Saleškega
Finžgarja iz Žižkov, TKD-ja Moščanci
in skupinam iz Porabja, zanje pripravlja odrske postavitve, ki se uvrščajo
na regijska in državna srečanja.
Pripoveduje: »Mene ples ni zanimal samo kot ples, ampak vse, kar
je z njim povezano, kaj je pravilno in
kaj je avtentično. Zavedam se, da moraš zelo dobro poznati izvirni ples, da
lahko narediš dobre koreografije in
plesne predstave postaviš na oder ter
da pri tem ne delaš napak pri figurah
in korakih. Spadam med tiste, ki zagovarjamo ples v izvirni obliki, da skupine plešejo plese, kot so jih plesali nekoč, ne pa da dodajajo nove elemente.
Ni vse ljudsko, niso vsi ljudski glasbeniki, ampak poustvarjalci in iz ljudske
glasbe le črpajo. Mora biti jasna mejna
črta med tistim, kaj je izvirno in kaj je
poustvarjanje. Tudi Marko banda sledi izvirni ljudski glasbi, res pa je, da
mladi danes drugače igrajo kot Kocipri, kot so nekoč, in tudi to je treba
upoštevati.«
Prekmurci imajo
bolj trd korak
Veliko ji pomeni, da je plaketo dobila iz rok Mirka Ramovša, s katerim veliko
sodelujeta in raziskujeta.
»Folklorne skupine smo dolžne
ohraniti ples in glasbo v izvirni obliki. Zato bo naslednji projekt, da se iz-
virni plesi posnamejo. Jaz prav dobro
vem, kdo v kateri skupini zna najbolj
avtentično zaplesati kakšen ples,« pripoveduje. Goričke plese so že posneli, ravensko-dolinske plese v izvedbi
beltinske in velikopolanske skupine
bodo letos, potem pa bodo na vrsti še
porabski. Plesi so zapisani v kinetogramih (mednarodna plesna pisava),
ampak te zapise lahko vsak bere in si
jih razlaga po svoje. Ne samo koraki,
pomembni so tudi drugi gibi, drža,
pristnost.
Za Prekmurce je značilen bolj trd
korak in plešejo bolj nizko, pri tleh.
Goričanci so še bolj trdi od Ravencev
in plešejo bolj sunkovito, so tudi bolj
živahni. »Mi se tudi toliko ne gibamo
v bokih, če omenim le nekaj značilnosti. Tudi Porabci imajo krasne plese in so trenutno zelo moderni. Sotiš
in šarmarjanka se plešeta marsikje,
treba pa je ohraniti te drobne razlike v stilu. Glejte, profesionalne skupine lahko plešejo natančno po zapisih, ampak nimajo tistega izvirnega
koraka, drže telesa. Z leti vidiš, kaj je
treba negovati in razvijati, kaj je pomembno, neprecenljivo pa je tudi, da
imaš ves čas okoli sebe prave ljudi,«
pripoveduje.
»In jaz sem jih imela. Od njih sem
se učila in pri njih sem lahko vedno
preverila, ko nisem bila stoodstotno
prepričana. Sicer pa sem raje v ozadju in ne silim v ospredje, kajti če si zadaj, več vidiš in več lahko narediš.« In
to ji je tudi uspelo. Valerija Žalig z odgovornostjo in veliko zavzetostjo uresničuje cilje, ki jih je zastavil že njen
oče. Ponosna pa je tudi na to, da njena
hčerka Martina nadaljuje to pot in je
že opravila seminar za vodje folklornih skupin.
»Folklora, kot jo poznamo, bo obstala leta in desetletja,« je optimistična. »Mora se ohraniti. Danes je
namreč drugače. Ni več družabnega
življenja in veselic, več se ne pleše. Še
starejši se ne dobivajo več tako pogosto na kavi, ampak sedijo doma za internetom. Žal mi je, da je tako. Zato
moramo gojiti in ohranjati kulturo,
svojo in izvirno, ki je v Sloveniji tako
živa in tako raznolika. Kaj bo, če ne bo
več pristnega druženja, kako se bodo
ljudje sploh sproščali?«
A. Nana Rituper Rodež
Nino Celec, mlad atlet AK
Panvita Murska Sobota, je z
bronasto medaljo v skoku v
daljino na 45. mednarodnih igrah
šolarjev v Hamiltonu na Škotskem
potrdil napovedi strokovnjakov,
da je pred njim lepa prihodnost.
Martina Horvat in civilna
iniciativa za okolju prijazno
postavitev goričkega daljnovoda
ne verjameta v naključje, da
je v občinskem glasilu Občan
hkrati objavljen njihov tekst in
prispevek Elektra Maribor. Pravijo,
da je občina o besedilu civilne
iniciative obvestila investitorja.
Zaradi ponudbe prostih mest
v domovih za starejše je za
vse dobro, da Dom starejših
Lendava – kjer je direktor Franc
Špilak –, ki je pod težo zahteve
ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve do zadnjega veljal
za upravljavca novega doma na
Hodošu, ni šel z glavo skozi zid.
BARVA CMYK
10
datum: 11. 08. 2011
kultura
| Vestnik | 11. avgusta 2011
Prvi Slovenski zgodovinski atlas
V teh dneh bomo na knjižne police dobili dolgo pričakovan in prvi Slovenski zgodovinski atlas, ki bo izšel pri založbi Nova revija. Gre za pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historicistične kartografije,
ki bo vsebovalo 216 zemljevidov, skic, tlorisov, tabel in drugih grafičnih
prikazov. Vsebinsko je razdeljen na štiri kronološka obdobja: antika, srednji vek, novi vek ter 19. in 20. stoletje, v njem pa bo predstavljena zgodovina Slovencev od prazgodovine do samostojne države.
VESTNIK
stran 10
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Filmski razpis
Slovenski filmski center je objavil razpis za sofinanciranje kratko- in srednjemetražnih filmov ter
celovečercev. Za vse skupaj je na
razpolago tri milijone evrov, nekaj
sredstev pa bodo namenili tudi za
promocijo filmov.
Najbolj brane knjige v PIŠK-u
Najbolj brane in izposojane knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so Jože Pirjevec: Tito in tovariši, Damijana Žist: Kriva ali nedolžna?, Natascha Kampusch: 3096 dni, Štefan Kardoš: Pobočje sončnega griča ter Bea Baboš Logar: Mala ulica. Za te knjige so tudi najdaljše
čakalne vrste, ne smemo pa pozabiti, da je veliko dobrih knjig, ki niso na
seznamih najbolj branih in se jih splača prebrati. Pazite tudi, da knjige
pravočasno vrnete v knjižnico, da ne boste plačevali zamudnine.
Folklorna skupina Leščeček KUD-a Slavka Osterca Veržej
Njihov ples zazibavajo valovi Mure
Združuje 35 mladih folkloristov – Po petih letih trdega dela so se letos prvič uvrstili na državno srečanje odraslih folklornih skupin
»Namesto da bi šli v oštarijo, raje
plešemo in se družimo. In trenutkov, ki jih preživimo na odru, ko nekaj vložimo vanje, se bomo vedno
radi spominjali,« pripoveduje Rus. V
Veržeju se je nekoč plesalo, pelo in
Po petih letih trdega dela so nastopili tudi na državnem srečanju v Beltincih, kjer so se predstavili s plesnim spletom Bika na
tören, do 15. avgusta pa bodo nastopali na Škotskem.
Marko Rus pravi, da
če so Prleki posebneži
med Slovenci, so
Veržejci med Prleki:
»Smo bolj hudomušni,
neumnosti in drobne
nagajivosti nam rade
hodijo po glavi.« To
hudomušnost, ki jo
je v knjigi Okrogle o
Veržejcih popisal že
Manko Golar, pa radi
pokažejo tudi v svojih
plesnih predstavah.
sotna in nepogrešljiva harmonika in
klarinet, na primer.«
Njihove praznične noše predstavljajo obleko z začetka 20. stoletja,
želijo pa si, da dobili še delavske. V
igralo, še posebno ob praznovanju
meseca narcis. Že takrat so imeli v
Veržeju tamburaški orkester in folklorno skupino.
A. Nana Rituper Rodež
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Folklorno skupino Leščeček so
pred petimi leti ustanovili mladi Veržejčani z željo, da plešejo ter obujajo
plesno, glasbeno in etnološko tradicijo svojega kraja. Skupina ima danes 35 članov, petnajst plesnih parov
in še glasbenike. Njihova umetniška
vodja je že od vsega začetka Alenka
Belec, ki je tudi avtorica odrskih postavitev. Letos so jih prvič izbrali, da
se s svojimi plesi predstavijo na državnem srečanju odraslih folklornih
skupin. Pred odhodom na turnejo po
Škotski, kjer bodo predstavili prleške
plese in kulturo, je o delu skupine
član in plesalec Marko Rus povedal:
»Najprej smo se sestajali zaradi
druženja, potem pa smo začeli vedno bolj trdo delati, raziskovati dediščino in naš cilj je postal, da pridemo na državno srečanje, to pa nam je
letos tudi uspelo.« Plešejo vzhodnoštajerske plese, plese, ki so jih plesali na Murskem polju, na ravnini od
Razkrižja do Radenec. In kaj opazimo, če jih primerjamo s plesi, ki jih
plešejo v sosednjih krajih? »Pri plesih, ki jih plešemo, je nekaj plesov in
korakov unikatnih in povsem naših,
nekaj pa je podobnosti s plesi, kot
jih plešejo ljudje iz sosednjih krajev,
tudi čez Muro.« Da so se ljudje nekoč družili, se pozna v vseh oblikah
kulture. Rus: »Tudi mi plešemo sotiš,
razlika pa je v obratih. Naša posebnost je morda to, da se bolj zazibamo
in mogoče smo bolj nežni, razneženi.
Kar se glasbe tiče, pa pri nas ni cimbal, na prleških koncih sta bolj pri-
prazničnih, svetašjih oblekah se plešejo plesi ob porokah in praznikih,
v delavskih pa so se vrteli po opravljenem delu. Rus je še povedal, da
so folklorne noše delali po zapisih
in navodilih strokovnjaka za folklorno dejavnost dr. Bojana Knifica, pri
ustvarjanju pa jim pomagajo tudi
strokovnjaki, kot so Mirko Ramovš,
Vasja Samec in drugi.
Usoda EPK 2012
Spominska razstava o dr. Avgustu Pavlu v muzeju
Izsiljevanje
na plečih
kulturnikov
Poslan glas: Ne de tak vsigdár kak je biló
Murski Soboti daljši rok
V razstavnem prostoru Pokrajinskega
muzeja Murska Sobota soboškega gradu so odprli gostujočo razstavo o delu
in življenju dr. Avgusta Pavla Nekdo
nam je poslal glas. Spominska razstava s panoji, predmeti, knjigami in pismi je nastala v sombotelskem muzeju
Savaria, avtorji pa so Maria Kozar Mukić, Judit Pavel in Illes Peter. Govori o
znanstveniku, ki je živel v trikotniku
treh dežel, Cankovi, Potrni in Sombotelu, in pri tem povezoval narode.
Zanimivo je, da se soboški muzej in
pokrajinska knjižica prav njemu lahko zahvalita za nekaj temeljnih del,
ki ju imata v svojih zbirkah. Bil je tudi
knjižničar in muzealec in je med dru-
»Še do konca avgusta smo Mestni občini Murska Sobota dali čas, da se odločijo, ali bodo podpisali pogodbo in sodelovali pri Evropski prestolnici kulture ali
ne,« je na dan, ko je potekel rok za odločitev, povedala Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Zavoda Maribor EPK
2012. »Za podaljšanje smo se odločili zaradi vaših kulturnikov in kulturnih producentov, saj bi odstop ravno njih najbolj prizadel.«
Nerazumno se ji zdi, da MOMS denar
za investicije v kulturo izsiljuje na račun
svojih kulturnikov, ki ustvarjajo in želijo v Soboto prinesti dodatne vsebine in
nove kakovosti. S tem se jim dela velika škoda, saj je EPK lepa priložnost, da
za dejavnosti dobijo še kakšen dodaten
evro in da se v letu EPK-ja več pozornosti nameni njihovemu delu in se zariše
na mednarodni kulturni zemljevid. Iz
MOMS-a so sporočili, da župan še vedno
čaka odgovor državnega sekretarja in pisno stališče vlade, ali lahko računajo na
sredstva za infrastrukturne objekte.
A. N. R. R.
Izjemen znanstvenik, ki je povezoval narode – Posredoval temeljna dela za pokrajinski muzej in knjižnico
go svetovno vojno dal inventarizirati predmete in knjige Prekmurskega
muzejskega društva, ki so jih zbirali za
bodoči muzej in knjižnico. To zbrano
gradivo so madžarske oblasti hotele
premestiti na Madžarsko, Pavel pa se je
temu uprl in se skliceval na negotove
prometne razmere. Gradivo je kasneje
zaupal krajevnemu načelstvu in predlagal, da ga varujejo v soboškem gradu, tako je gradivo, ki je del temeljnega
fonda dveh najpomembnejših kulturnih institucij pri nas, ostalo doma.
Predstavili pa so ga še z drugih vidikov, kot pesnika, ki je objavljal v prekmurskem narečju, kasneje pa v madžarščini. Bil je tudi prvi jezikoslovec,
Ne povesi obvüpano, národ, glavó!
Ne de tak vsigdár kak je biló.
Stoj močno na svétih, starinskih tlej.
V lepšoj bodočnosti vüpanje mej.
Prva kitica iz pesmi Ne de tak vsigdár kak je biló Avgusta Pavla, ki jo je napisal v tretjem letu
vojne in z njo spodbujal svoj narod.
ki se je načrtno ukvarjal z raziskovanjem prekmurskega jezika in govorov,
izdal je Glasoslovje cankovskega narečja, neprecenljiva pa je njegova slovnica prekmurskega jezika, ki bo jeseni
prvič izšla. V madžarščino je prevedel
nekaj temeljnih slovenskih del, tudi
Cankarjevih, Aškerčevih, Prešernovih,
Zupančičevih. Poleg tega je bil tudi
profesor in urednik. Kot literarni zgodovinar je napisal več razprav o književnosti sosednjih narodov, kot etnolog pa je raziskoval narodopisne stike
med Južnimi Slovani in Madžari.
Avgust Pavel je bil tako izjemen
Prekmurec, zaveden Slovenec, raziskovalec, ki je povezoval narode, iskal
sinergije, presenetljivo pa je, da Slovenci o njem ne vemo nič. Na vprašanje, zakaj se o tako velikih možeh
v šoli ne uči, zakaj sta premalo znana njegovo delo in njegov prispevek,
pa Franc Küzmič jedrnato odgovori:
»Na žalost.« Z njegovimi 159 ohranjenimi pismi se je v diplomskem delu
ukvarjala Mateja Žižek. Njegova hčerka Judit pa se je na otvoritvi v svojem
nagovoru spominjala otroških let in
Dr. Avgust Pavel (1886–1946),
pesnik, jezikoslovec, prevajalec,
literarni zgodovinar, etnolog, etnograf,
znanstvenik in še kaj.
očeta: »Oče je veliko pisem tudi uničil, da bi s tem zaščitil sebe in študente, ki so mu pisali v kriznih medvojnih
časih.« Ob letošnjem Pavlovem letu si
želijo, da bi delo znanstvenika jezikoslovca umestili v slovensko kulturno
zavest. In jeseni bo za to še več priložnosti.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
intervju
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 11
11
Z dr. Miranom Puconjo o tem, kaj smo v današnjem času naredili iz časa
»Hodimo sami
po sebi, še čas
smo pohodili«
Ko nimamo več časa niti za življenje –
Kaj je že to prosti čas? – »Cilj je živeti preprosto«
Rekli ste, vsi doživljamo čas subjektivno. A zakaj je dandanes toliko ujetnikov časa? Vsi hitijo, nihče nima časa,
čeprav si ga je treba le vzeti. Ker je
na svetu čas v neomejenih količinah.
Omejeni v svojem času smo le mi.
»Čas je res nekaj subjektivnega, a ta
subjektiviteta propada. Lahko bi govorili o planetarizaciji dogajanja. Mi več
ne živimo. Mi živimo le v kontinuumu
naglega, ponorelega drvenja. To drvenje je namišljeno, abstraktno, kvazi. In nismo več subjekti. Če bi bili, bi
bili suvereni gospodarji samega sebe.
Mi smo to možnost izgubili in mislim,
da smo na stopnji, ko je potreben nov
kopernikanski preobrat. V tem smislu,
da materialno, utapljanje v pridobitni-
Res je, da danes še kmetje nimajo več
časa, a nekaj bo treba narediti. Kar poglejte kategorijo prostega časa. To je
nekaj, kar pozna le moderni človek, saj
je rezultat dodane vrednosti, ko delamo preveč in potrebujemo neki interval, ko rečemo, ta čas pa je samo moj,
osebni čas. Ko je človek pristen, v skladu sam s sabo in srečen. Nekoč prostega časa niso poznali, ker ga niso potrebovali. Niso bili obremenjeni z nekimi
nadpovprečnimi določili o delu, tako
da je to čisto moderna pogruntavščina.
A – absurdno – ko bi ga najbolj potrebovali, si ga ne znamo vzeti.«
Se vam zdi, da ljudje kaj takega, kot
je dolgčas, sploh še poznajo?
se premalo zavedamo. Moj cilj je živeti preprosto.«
Ker kljub temu, da torej ne moremo
povedati, ali je čas končen ali neskončen – je čas vsakega posameznika
končen. Vsi smo omejeni s smrtjo. Se
vam zdi, da če se zavedaš končnosti,
mogoče malo bolj živiš 'tu in zdaj'?
»Mogoče premalo razmišljamo o tem.
Normalno je, da je življenje toliko živo,
dinamično, da je močnejše od smrti. Vitalizem premaga. A smrt je dobra kot
neki kažipot, semafor, ki pokaže smisel.
Življenje nam je dano in to je enkratno,
to moramo izkoristiti, a dobro je, da se
zavedamo konca, saj je to neke vrste
prometni znak na naši poti.«
J
utranja kava s sodelavci. Opazim,
da mlajši moški še nosi uro. To
me preseneti, ker je ura za mlade 'enofunkcijska naprava' in zato
neuporabna. Zato, ko jih zanima,
koliko je ura, gledajo na mobitele, ipode ali podobne igrače. Sodelavka
pa opazi, da sama ne nosim ure, in jo
seveda zanima, zakaj.
Ne maram ure. Ne na roki ne kje
drugje. V mojem stanovanju ne boste
na steni našli niti ene. Ker mislim, da
je čas le koncept. Nekaj, za kar smo se
dogovorili, da se lažje snidemo na neki
točki. To je seveda potrebno. Jaz se dogovorjene ure zelo držim in ne maram
zamujati. A problem mi predstavlja
ura na roki, ki me – tako se mi zdi –
preganja. Sploh ura, ki glasno tiktaka,
je zame čista groza. Kot da mi nekaj
odmerja, odšteva, meri … Čas.
Ker Mirana Puconjo, profesorja slovenskega jezika in filozofije, poznam
kot razmišljajočega človeka prodornih
misli, sem takoj vedela, s kom se bom
pogovarjala o času. Sicer sva potrebovala nekaj časa, da sva se sešla, a najin
skupni čas je bil kakovosten.
O času malo filozofsko
»Zanimivo je, da se filozofi v Evropi
najmanj ukvarjajo s časom, čeprav je to
zelo zanimiva tema. Jaz ločim dve koncepciji. Filozofsko-znanstveno in doživljajsko. Izhajam iz kantovskega videnja časa, kamor sodi vprašanje, ali je
čas končen ali neskončen. Odgovor je,
da tega ne moremo dokončno povedati. Kant je to izpeljal iz svojega temeljnega primata 'bitnosti' – to je tisto, kar
je temeljno, edino, kar je, a nam ni dostopno. Mi pa ga vseeno skušamo ujeti,
razumeti. Lovimo ga v neko svojo 'škatlo', to sta naš prostor in čas. Zanimiva
pa je tudi Heideggerjeva teza, da smo
vrženi v kalup, v naš čas. Jaz si to razlagam tako, da gledam na čas kot nekaj, kar nam je dano, da ga svobodno
izbiramo. Smo torej tisti, ki svobodno
razpolagamo z njim in tudi zanj odgovarjamo. Znanstveno gledano pa je čas
relacija med dvema nihajema in je posledica gibanja. A filozofija je abstrakcija konkretnosti, za vsem tem pa so
vedno doživljajski vidiki. V to smer gre
Heideggerjeva teza, da se resnica dogaja
v času in prostoru. Čas se torej dogaja in
to je ta naš konkretni, doživljajski čas.«
Ko se čas začne tržiti
A zakaj je moderni človek izgubil
sposobnost 'normalnega' doživljanja
časa? Če pogledamo samo stoletje, ali
pa še toliko ne, nazaj, so ljudje veliko
bolj naravno doživljali čas. Prav tako
so poznali uro in merili čas, a vse so
jemali bolj 'naravno'. Tudi smrt, recimo, rekli so pač: »Prišel je moj čas.«
»V kmečkih kulturah je čas naravni tok, o njem niti ne razmišljajo, zaradi ekstenzivnega načina življenja.
Če rečeva ekonomsko – ni še dodane
vrednosti. Še fevdalni čas pozna kontinuiteto nedelitve časa. Z razsvetljenstvom, ko se pojavi zavest subjekta –
Descartov 'Mislim, torej sem' –, pa to
prinese zavest samega sebe in posa-
Fotografija Nataša Juhnov
Čas je sicer konvencija in ga je treba
– če hočeš živeti v neki družbi – sprejeti. Ampak se vam ne zdi, da ga potem jemljemo 'preresno'? In se nam
dozdeva, da ga zmanjkuje?
»Mi več ne živimo. Mi živimo le v kontinuumu naglega, ponorelega drvenja. To drvenje je namišljeno, abstraktno, kvazi. In nismo več subjekti. Če bi bili, bi bili suvereni
gospodarji samega sebe. Mi smo to možnost izgubili in mislim, da smo na stopnji, ko je potreben nov kopernikanski preobrat.« (Dr. Miran Puconja)
meznik začne izstopati. In francoska
revolucija z liberalizmom, razvojem
kapitala in dodane vrednosti, prinese
ovrednotenje časa. In tu čas postane
vrednost, ki jo je mogoče tudi unovčiti in iztržiti. Zato postane neke vrste
vrednota. Tu je ta preobrat. V ruralni
družbi čas ni vrednota, ker je le neki
naravni kontinuum. Industrijska, postindustrijska in informacijska družba
pa so to pripeljale do skrajnosti.«
»... Kar poglejte
kategorijo prostega
časa. To je nekaj, kar
pozna le moderni
človek, saj je rezultat
dodane vrednosti,
ko delamo preveč
in potrebujemo neki
interval, ko rečemo,
ta čas pa je samo
moj, osebni čas. Ko je
človek pristen, v skladu
sam s sabo in srečen.
Nekoč prostega časa
niso poznali, ker ga
niso potrebovali ...«
štvu, ne bo več določalo našega življenja in našega časa. Ampak da bomo
postali gospodarji časa in bomo vzporedno znali gospodariti tudi z objektivno realnostjo.«
Imamo le tukaj in zdaj
Ker posledica drvenja je, da ljudje pozabljamo, da je edino, kar imamo – tu
in zdaj. In večino časa preživimo v preteklosti – in torej govorimo, kako fino
je bilo nekoč – ali pa v prihodnosti –
tipičen primer tega pa je, da ves čas
govorimo, da bomo srečni, ko bomo
recimo na dopustu, ko bomo shujšali
ali kar koli, samo zdaj ne.
»Temu bi jaz rekel odtujena, moderna zamaknjenost. Ki uniči naravno danost, primaren doživljajski vidik
posameznika v času in prostoru. In to
je pravzaprav omama, jemlje nam naravno prisotnost časa. Naj potegnem
vzporednico z zamaknjenostjo, ki je
pristna. To je umetniško ustvarjanje –
naj bo Leonardo da Vinci ali kak moderni pesnik ali pisatelj pa doživlja čas,
ko ustvarja, vzhičeno, v smislu večnosti trenutka. Mi pa trenutno doživljamo negacijo te večnosti. Hodimo sami
po sebi, še čas smo pohodili. V bistvu si
krajšamo življenje, delamo samomor
časa. In sicer tako, da ga zanikamo. To
je moderna oblika samomora.«
A kakšne možnosti sploh ima moderni človek, ki je v tem kolesju službe
in družbe? Res da je vse v glavi, a kaj
lahko naredi, kako lahko sestopi?
»Slišalo se bo tradicionalistično. A
mislim, da je potreben povratek k primarnim, prvinskim oblikam življenja.
»Ne, mi ga več ne poznamo. Ga pa
posamezniki še živijo – recimo osamele osebe, včasih kakšni upokojenci, ljudje, ki na stara leta ostanejo in živijo
sami. Včasih gledam ljudi okoli sebe, ki
ob sobotah, nedeljah doživljajo dolgčas, ali pa ob praznikih, in to je seveda
druga groza. Neke vrste dolgčas je bilo
včasih gotovo tudi služenje vojaškega
roka, še bolj pa življenje v zaporu. O
tem vprašanju dolgega časa bi pravzaprav vedel povedati najmanj – samo
kolikor opazujem okolico.«
A zakaj dolgčas nujno označujemo
negativno? Kaj ni tako kot pri otrocih, da jih je včasih dobro pustiti, da
jim postane dolgčas, saj šele to spodbudi njihovo kreativnost?
»To pa vsekakor. Dolgčas lahko vzamemo kot čas neke akumulacije. Nekega počitka za intenzivnejša obdobja, pridejo pač faze, ki so mrtve, saj
se prav takrat kopiči, akumulira, nabira. In so prav tako potrebne.«
Pa vi? In vaš čas?
»Tudi jaz sem precej obremenjen in
čutim to drvenje, si pa na svoj način
iščem izhode. Ali je to narava, stiki z
ljudmi, naravo, kulturo. Tudi samota.
Ljudje smo družabna bitja, a določen
čas potrebujemo zase, da smo sami, se
prečistimo. Da najdemo svojo, osebno
orbito. Vsak zase. Univerzalne orbite
namreč ni, vse so le osebne. Čim pa ti
priznaš univerzalno orbito, je to planetarni supersubjekt, to pa je absolutna podreditev, moderno suženjstvo
samemu sebi. In jaz poskušam najti
neki svoj osebni interval, svojo osebno pot, saj je življenje prekratko. Tega
Avgusta je zaton
Je pa zanimivo, da imamo ljudje nekatera časovna obdobja – recimo pomlad, poletje, mladost – raje kot druga.
»Da, na dojemanje subjektivnega
časa vplivajo tudi časovna obdobja.
In zdaj, ko smo v avgustu, bi opozoril
na značilnost, ki jo človeštvo od nekdaj čuti. V avgustu se počasi začenja
zaton sonca. In že William Faulkner
je povedal, ko so ga vprašali, zakaj je
enega od svojih romanov naslovil Svetloba v avgustu, da se v njegovi rojstni
Virginiji avgusta začne pojavljati svetloba na prav poseben, močnejši način. In da posebej vpliva na človeka.
Tudi na način, da začne razmišljati o
samem sebi, svojem času, minljivosti.
In da v tej fazi – to pa potrjuje tudi
psihologija – pride do mnogih samomorov. Ljudje padajo v depresije. Tudi
Boris Pasternak je v romanu Doktor
Živago govoril o avgustovski svetlobi.
Pravi, da se pojavlja v dneh po Marijinem vnebovzetju, torej po 15. avgustu,
in takrat naj bi se sonce lomilo pod
posebnim zornim kotom, to pa vpliva
na človeka. Da doživlja čas kot minljiv, da torej minljivost trka na vrata. Saj veste, tudi za našo Panonijo je
značilna melanholija. Ta tip človeka,
njegova psiha in ustroj, je pravzaprav
obrambni mehanizem pred pokrajinskim determinizmom te ravnice. Dolgočasja, enoličnosti, monotonosti. In
v tej melanholiji gre posameznik vase.
To pa je v današnjem času lahko do
neke mere dobro.«
Vida Toš
BARVA CMYK
12
datum: 11. 08. 2011
kmetijstvo
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Oljna ogrščica – Brassica napus L.
vrtnarski utrinki
Setev v drugi polovici oktobra
Kompost in
njegov čudež
Dobro se dopolnjuje z žiti in stročnicami – Pred setvijo je treba narediti kemično analizo tal
Za pripravo dobrega
komposta uporabimo
le z boleznimi in
škodljivci neokužene
rastlinske ostanke
Za oljno ogrščico so primerna globoko
ilovnato-peščena, grudičasta, humusna
in odcedna tla, lažja peščeno-ilovnata
pa le, če je dovolj padavin in so te enakomerno porazdeljene. Na kisla tla ne
sejemo oljne ogrščice, pH naj bi bil 6,5.
Če hočemo imeti visoke pridelke, moramo poskrbeti, da je v tleh dovolj bora in
kalcija. Oljna ogrščica ne mara zelo plitvih tal. Priporočljivo je narediti kemično analizo tal, preden se odločite za setev
oljne ogrščice.
S pripravo tal za setev začnemo po žetvi strnine. Na kislih tleh je nujno apnenje, 1000–2000 kg CaO/ha, nato globoko
zaorjemo, vsaj 20 cm, odvisno od globine ornice. Nato potrosimo še gnojilo
NPK in površinsko obdelamo do drobnogrudičaste strukture.
Za kolobarjenje je zelo občutljiva, na
isto njivo se lahko vrne po treh do štirih
letih, je pa odličen predposevek za vse
poljščine. Sejemo jo vedno na njive, ki se
spraznijo do začetka avgusta. Ne smemo
je sejati za repo, zeljem, kolerabo. Zelo
dobro se dopolnjuje z žiti in stročnicami
zaradi ohranjanja dobre strukture zemlje
(obdelovanje zemlje v različnih letnih
obdobjih, uspešno preprečevanje širjenja plevelov v njivskem kolobarju).
Žetvene ostanke zaorjemo 12 do 15
centimetrov globoko. Za setev je najprimernejša precizna pnevmatska sejalnica ali mehanska. Če teh nimamo, si pomagamo z žitno sejalnico. Pri običajnih
žitnih sejalnicah zapremo ali zamašimo
dovod semena k vsakemu drugemu tulcu, tako da dobimo medvrstno razdaljo
25 (30) centimetrov. Količina posejanega semena na hektar naj bo tri, šest ali
12 kilogramov (odvisno od sorte). Sejemo 150 do 180 kalivih in kalibriranih zrn
na kvadratni meter, globina setve naj bo
dva centimetra (ne pregloboko – slab
vznik). Čas setve je odvisen od vremenskih razmer, optimalen rok je v drugi
polovici avgusta, do 5. septembra (lahko nekoliko kasneje). Obvezno posejemo oljno ogrščico pred ozimnimi žiti. Po
setvi posevek takoj povaljamo.
Na kislih tleh je nujno jesensko apnenje, in to 1000 do 2000 kg CaO/ha, kar
je 1.300 do 2.600 kg apnenca/ha. Sledi
globoko oranje in trošenje NPK gnoji-
- lontrel 100 (1–1,2 l/ha) – uporaba po
vzniku, ko je prvi list razgrnjen – deluje na širokolistne plevele,
- teridox 500 ec (2,5 l/ha ) – uporaba po
setvi, vendar pred vznikom posevka
– deluje na ozkolistne in širokolistne
plevele.
Največji problem imamo z repičnim
bolhačem, repičarjem, kapusovim bolhačem, repno grizlico, repičnim kljunotajem
in repičnim sijajnikom. Pojavljajo se ponavadi v obdobju med 25. 8. in 20. 10. in napadajo mlade rastlinice. V tem času je najbolj
nevaren v glavnem bolhač, ki lahko popolnoma uniči posevek, zato je še toliko pomembnejša pravočasna zaščita. Bolhač je
hrošček, ki dobro skače, škodljive pa so ličinke, sivozelene do črne pagosenice. Škodljivce uničujemo, ko se pojavijo, zato je
potrebno večkratno pregledovanje posevka oljne ogrščice. Uporabite lahko: bolhač
- fastac 100 EC (0,1 l/ha), karate zeon 5 sc
(0,1 – 0,13 l/ha) in mavrik 240 (0,2 l/ha).
Bodite previdni pri škropljenju z insekticidi, ki so nevarni čebelam – preberite navodilo o uporabi!
Metka Barbarič, KGZS, Zavod MS
la. Oljna ogrščica zahteva izdatno gnojenje, ki pa ga razdelimo na tri dele. Jeseni damo 60 kg N/ha, 180 do 240 kg K2O/
ha in 80 do 120 kg P2O5/ha. Dodamo 25
do 30 t/ha hlevskega gnoja. To jesensko
gnojenje opravimo konec julija ali v začetku avgusta. Ko trosimo NPK-gnojilo,
je dobro poseči po kombinaciji, ki vsebuje tudi bor.
Herbicidi, ki so registrirani v Republiki Sloveniji za uporabo v oljni ogrščici
jeseni:
- butisan – S (2–3 l/ha) – uporaba po setvi in pred vznikom posevka – deluje
na ozkolistne in širokolistne plevele,
- butisan 400 SC (2 l/ha) – uporaba po
setvi in pred vznikom posevka – deluje na semenske ozkolistne in širokolistne plevele,
- devrinol 45 fl (2,5 l/ha) – inkorporacija
(zadelava v tla) pred setvijo na globino 2 do 5 centimetrov, deluje na enoletne ozkolistne in večletne plevele,
- fuego (1,5 l/ha) – uporaba po setvi ogrščice in plevelov, ob pojavu prvih dveh
pravih listov – deluje na ozkolistne in
širokolistne plevele,
13. Kmečki dan v Gornjih Slavečih
Zaradi majhnih parcel ne morejo pasti
V Gornjih Slavečih se je pred dnevi zbralo veliko govedorejcev in rejcev drugih
domačih živali predvsem z Goričkega, ki
so nekaj živine tudi pripeljali na razstavo. Tokratni že 13. Kmečki dan je ob pomoči nekaterih drugih društev iz okolice
in Krajinskega parka Goričko organiziralo Govedorejsko društvo Cankova, ki letos praznuje 20-letnico delovanja.
Kot je povedal predsednik društva
Franc Zavec, je v društvu okrog sto članov, predvsem z območja občin Cankova, Kuzma in Rogašovci. Poleg razstav
živine društvo organizira tudi strokovna
predavanja in ekskurzije za svoje člane.
Kot dodaja je na območju, ki ga pokriva
omenjeno društvo, vse manj malih kmetij. Število govedi pri večjih kmetovalcih
se sicer povečuje, toda skupno gledano
gre za upad. Prvi razlog je majhna odkupna cena goveda, kot drugega pa navaja
razpršenost parcel: »Mnogi zaradi majhnih parcel goveda ne morejo niti pasti na
pašnikih.«
Fotografija Ciril Kosednar
Govedoreja bi bila lahko stabilna panoga, toda naša država in njena politika tega ne cenita
Tudi zaradi odnosa države do govedoreje in kmetijstva nasploh mladi v govedoreji
ne vidijo delovnih mest.
Upad govedoreje skrbi tudi Antona
Peršo iz Gerlinec, ki je v cankovskem društvu eden večjih govedorejcev. Kot pravi,
bi bila lahko govedoreja zelo stabilna panoga, toda naša država in njena politika
tega ne cenita. Mladi tudi zaradi tega vse
redkeje ostajajo doma na kmetijah.
Poudarek na letošnjem kmečkem dnevu je bil na razstavi domačih živali. Poleg krav, prašičev in konj so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo drobnice in
drugih domačih živali. Ob tem so organizatorji pripravili tudi revijo najboljših
živali s podelitvijo priznanj in nagrad. Na
prireditvenem prostoru pa so se predstavili nosilci dopolnilnih dejavnosti na
Goričkem ter proizvajalci kmetijske mehanizacije, krmil in drugih proizvodov,
povezanih s kmetijsko dejavnostjo.
Za kmetovalce je bilo tudi organizirano izobraževanje. Prireditev pa so popestrili s tekmovanjem v ročni košnji trave
in kulturnim programom.
C. K.
Fotografija Janez K.
Državno prvenstvo v ročni košnji
Na letošnjem državnem prvenstvu v košnji z ročno koso v Banjščicah na Primorskem je sodelovalo 33 koscev, med njimi osem žensk, ki so se potegovali za naslov najboljšega
v Sloveniji. Med ženskami je zmagala Petra Koler iz Dramelj pred Marijo Veršič iz Ljubljane in Brigito Zajc iz Bure na Dolenjskem. Moški so tekmovali v dveh kategorijah. V
kategoriji A so kosili s koso do 90 centimetrov, najboljši je bil Lojze Križnar s Štefanje Gore, na drugo mesto se je uvrstil Prekmurec Janez Koren iz Bratonec, tretje mesto pa
je zasedel Viktor Borštnik iz Kamnika pod Krimom. V kategoriji B, kjer so kosili s koso neomejene dolžine, je zmagal Tomaž Oblak iz Kranja pred Milanom Markcem iz Bure in
Kanezom Korenjakom iz Slovenskih Konjic. Prvih deset moških in pet žensk se je uvrstilo na evropsko prvenstvo, ki bo od 19. do 21. avgusta v Cerkljah na Gorenjskem. L. Kovač
Kompostišče ali kompostnik je odlagališče za vrtne in kuhinjske odpadke,
hkrati pa je to prostor, kjer potekajo
procesi razgradnje. Organsko snov v
kompostnem kupu razkrajajo bakterije, deževniki in drugi mikroorganizmi. Dobro preperel kompost ima rahlo kislo do rahlo alkalno reakcijo in
ga je možno uporabiti na vrtu za izboljšanje zemlje na gredicah.
Kompost je dobro preperela organska snov, dobljena iz organskih
ostankov iz gospodinjstva, z vrta, od
gojenja gob, iz šote. Kompost lahko
pripravljamo na preprostem kupu na
vrtnih tleh, lahko pa tudi v posebej
za to pripravljenih lesenih ali plastičnih posodah (ogrodjih). Kompostišče
mora biti na golih tleh ali na travi.
Mesto, na katerem je kompost, mora
biti v zavetni legi, delno zasenčeno z
drevjem ali grmičevjem. Prostor naj
bo dovolj velik za opravljanje del med
kompostiranjem.
Za pripravo komposta uporabimo
vse z boleznimi in škodljivci neokužene rastlinske ostanke, kajti povzročitelji teh se v kompostu zlahka hranijo.
Na kompost ne dodajamo ostankov
rastlin, ki smo jih škropili s sredstvi
za zatiranje plevela. Vse okužene in
obolele rastline odložimo na poseben kup in jih zažgemo. Iz rastlinskih
ostankov ali odpadkov pridobimo
kompost, s katerim stalno izboljšujemo vrhnjo (humozno) plast rodovitne
zemlje, na kateri pridelamo zelenjavo. Na kompostni kup lahko odlagamo organske odpadke vse leto.
Na kompostni kup odlagamo: vrtne
in kuhinjske odpadke, nedozorel vrtni plevel, pokošeno in delno osušeno
travo z vrtnih zelenic, listje, praprot,
slamo, steljo, šoto, žagovino, papir, lepenko, lesni pepel, saje, krvno in kostno moko. Čim pestrejša je sestava
kompostnega kupa, tem bolje so rastline oskrbljene z vsemi potrebnimi
snovmi. Raznolikost snovi pri kompostiranju izključuje enostransko in čezmerno gnojenje s posameznimi hranili iz komposta.
Na kompostni kup ne sodijo: steklo,
folije, plastični, kovinski, keramični,
porcelanasti predmeti, olje, laki, barve, ostanki rastlin, okuženi z nevarnimi boleznimi ali škodljivci, ostanki
plodov in okrasnih rastlin, škropljeni s
kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin.
Organske odpadke, ki jih nameravamo kompostirati, pred odlaganjem
na kompostni kup drobno razrežemo
ali obdelamo z drobilnikom. Razcefran in razdrobljen organski material
odlagamo na kompostni kup po plasteh. Da je razkroj vloženega materiala hitrejši, je priporočljivo, da vsako
20 centimetrov debelo plast prekrijemo s tanko plastjo zemlje in potresemo z apnom, kostno moko ali raznimi dodatki za kompostiranje. Za hiter
potek kompostiranja naj bo material
rahlo navlažen, posledice pa so dobra
zračnost komposta ter aktivno razkrajanje in delovanje mikroorganizmov. Ko je kompostnik poln, ga prekrijemo s tanko plastjo zemlje, s folijo
ali s pokrovom, da vloženi material
ohrani primerno vlago in toploto. Od
ustrezne vlage in toplote je odvisno,
koliko časa trajata razkroj in dozorevanje komposta. Čas, ki je potreben,
da je kompostirani kup uporaben, je
odvisen od letnega časa in kakovosti
materiala, ki smo ga dali na kompostišče.
Martina Varga
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
akcija
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 13
13
Naj… domačija 2011 po izboru Vestnikovih bralcev
Šteje vaš glas za vašega favorita!
Domačija, ki bo dobila največ vaših glasov, bo nosilka naslova naj… domačija 2011 po izboru Vestnikovih bralcev
2 0 1 1
Domačija – turistična kmetija Tremel, Bokrači
Domačija Smodiševih, Kuštanovci
Tremlovi imajo
turistično kmetijo s tradicijo.
Od očeta jo je
z ambicioznimi
načrti prevzel
mlad gospodar
Branko, gostinec in ekonomist, ki aktivno komunicira
v več jezikih, v
trdno oporo pa
mu je tudi žena
Simona. Prav v letošnjem letu so se lotili finančno in vsebinsko zahtevne investicije. Obstoječe lepo urejene in skrbno vzdrževane objekte dopolnjujejo z novim centrom dobrega počutja, kar bo obogatilo ponudbo turistične kmetije. Ob klasičnem podeželskem turizmu bi se radi
povezali z vrtci in šolami ter kot vzorčna kmetija otrokom prikazali
življenje na podeželju. Skoraj vse, kar ponujajo gostom, pridelajo sami.
Gospodar Branko ob vsem delu poskrbi še za dobro domačo kuhinjo,
Simona pa ob dveh otrocih za postrežbo in dobro počutje gostov.
Imajo
veliko
kmetijo v osrčju goričkega
hribovja. Kot
mlad prevzemnik je gospodar Aleksander
pred desetimi
leti zgradil sodoben
goveji hlev. Družina
se je razširila s
snaho in otroki, tako da na
njej živijo tri generacije, polne optimizma in pozitivne energije. Srečni so, da uspešno kmetujejo. Obdelujejo 50 hektarjev zemlje, od tega
25 hektarjev lastne, vinograd in sedem hektarjev gozda. Imajo 39 krav
molznic in še okrog 40 govedi, v kooperacijski reji imajo 13.000 piščancev … Kmetija je opremljena s sodobno mehanizacijo. Tudi na kmetiji
pa je, pravijo, najboljša investicija vlaganje v izobraževanje otrok. So
aktivni v številnih društvih, najmlajša Melani pa igra hokej na travi za
ekipo Moravskih Toplic.
Domačija Heričevih, Cven
Domačija Balažičevih, Stara Nova vas
Domačija Klemenčičevih, Bunčani
Mimoidoči najprej opazi veliko trajnic, dišavnic, cvetja
in zelenjave na
vrtu pred hišo,
dvorišče je polno
sadnega
drevja in velikih orehov, veliko gospodarsko poslopje
pa se skriva v
ozadju. Mlad
prevzemnik z visoko izobrazbo Marjan Heric je strokovno dobro podkovan za umno kmetovanje. Nosilna dejavnost kmetije je živinoreja –
pitanci in 17 krav molznic. Mama Francka pa poskrbi za dvorišče, vrt in
kuhinjo. Glede na urejenost dvorišča in gospodinjstva bi predvidevali,
da delata 24 ur na dan, vendar ni tako. Mama si čas vse izdatneje zajema za potovanja in hobije, pa tudi Marjan si ga najde za sprostitev. Pri
hiši najbolj pogrešajo snaho, ki jo čaka pri Heričevih veliko dobrega.
Kmetijo vodi
Sašo, eden najmlajših
prevzemnikov v
Pomurju, ki je
takoj po končani
srednji
kmetijski šoli
prevzel odlično
urejeno kmetijo. S prenosom
lastništva sta
mu to veliko
odgovornost
zaupala starša Jožko in Frančka, sicer pa na domačiji živi še njegova
sestra. Obdelujejo blizu 30 hektarjev zemlje, v hlevih pa prevladujejo
krave molznice. Zdaj jih je okrog 60, ko bodo dograjeni novi hlevi, pa
jih bo 90. Omejitev jim predstavlja prostor, zato so na račun razvoja govedoreje morali zmanjšati vrt, ki ga zdaj toliko skrbneje obdelujejo. Sicer pa na njihovem dvorišču nimaš občutka, da se sploh kaj dela – tudi
pred hlevom so korita z rožami, dvorišče pa je vzorno pospravljeno.
Sodi med pet
največjih kmetij v kraju in
vsi družinski
člani – mama
Antonija, gospodar Jožko
z ženo Lujziko ter hčerki
Alenka in Petra – se preživljajo iz kmetijske dejavnosti.
Ukvarjajo se
predvsem z govedorejo in mlekarstvom. Vzgajajo kasače, imajo 2300
trsov vinograda, veliki orehi na dvorišču pa jim vsako jesen natresejo
ogromno plodov. Sestavni del velikega dvorišča je lepo urejen zelenjavni in cvetlični vrt. Gospodar je zelo aktiven v različnih društvih in
izdeluje loparje za kvasenice, mlajša hčerka Petra je članica državne
reprezentance v nogometu, starejša in mlajša gospodinja pa skrbno
pripravita ozimnico in skrbita za dobro domačo hrano.
Domačija Vračičevih, Senarska
Domačija Paldaufovih, Vučja vas
Domačija Kuzmovih, Borejci
Čeprav domačija geografsko ni več na
območju Pomurja, smo jo
uvrstili
med
finaliste,
saj
ima njena gospodinja Dragica »pomurske« korenine.
Mama je bila
iz Lipovec, ona
pa se je na napredno kmetijo Vračičevih primožila s Ptujske Ceste. Obnovili so staro hišo, ki je zaščitena, in jo vzorno prilagodili potrebam sodobne
kmetije. Poprečno dnevno namolzejo 500 litrov mleka, obdelujejo
13 hektarjev lastne zemlje, nekaj hektarjev imajo najetih, so lastniki petih hektarjev gozda in vinograda s starinsko vinsko kletjo. Gospodar Andrej, gospodinja Dragica, otroci – študenta Anja in Aleš ter
srednješolec Benjamin – in moževa mama se preživljajo s kmetije in
skušajo dobro gospodariti brez posojil. Dragica je predsednica Društva kmečkih žena Sveta Trojica.
Ko stopiš na
njihovo dvorišče, nimaš občutka, da si na
kmečkem dvorišču, kjer je
najpomembnejša dejavnost
vzreja plemenskih svinj. Vse
je
brezhibno
urejeno. 31-letni prevzemnik
kmetije Igor je
odgovornost za kmetijo prevzel z veliko pozitivne energije. Obdelujejo
28 hektarjev zemlje in imajo 42 plemenskih svinj, ob tem pa so trije družinski člani zaposleni. Ob hiši je brezhibno urejen zelenjavni vrt, veliko
je cvetja in zelenja, imajo tudi brajde s senco in kotičkom za družinski
klepet. Oče Jože in mama Verica sta svojo hvaležnost predhodni generaciji izrazila z obnovo okrog 130 let stare hiše, žena mladega gospodarja
Igorja, vzgojiteljica Jasmina, imata dva majhna otroka, pa je v življenje
družine prinesla nove trende, recimo več zelenjave v prehrani. Domačija
izstopa po urejenosti, organiziranosti, delavnosti, ambicioznosti …
Imajo trdno in
vzorno kmetijo. Gospodar
Srečko je mlad
prevzemnik, in
ker je na kmetiji veliko dela
in načrtov, se je
tudi žena Lidija
odločila pustiti službo in se
posvetiti delu
doma. Skrbeti je treba za
okrog 350 kvadratnih metrov veliko hišo, obdelujejo okrog 25 hektarjev zemlje, v hlevu je do 80 pitancev, ob hiši je vrt, brajde ... Imajo
sodobno strojno opremo, letos prihaja na vrsto ureditev dvorišča. Sin
Matej in hčerka Maja, čeprav še osnovnošolca, že rada pomagata, vsi
skupaj pa vzorno skrbijo za bolno mamo. Preživljajo se samo s kmetijsko dejavnostjo, zato so velika obremenitev za kmetijo davki. Pri
odkupu pitancev zelo pogrešajo Mesno industrijo Pomurka.
Strokovna komisija za izbor
naj… domačije 2011 je na letošnji razpis prejela 27 predlogov za naj… domačijo in naj…
podjetniško idejo na podeželju.
Po opravljenih obiskih je
že strnila ugotovitve in sprejela odločitve za strokovne
nagrade, pripravila pa je tudi
predloge za finalni izbor v
kategoriji naj… domačija po
izboru Vestnikovih bralcev.
Visoke ocene strokovne
komisije si je prislužilo devet
domačij, med katerimi boste, bralke in bralci Vestnika,
izbrali najboljšo po vaši presoji. Vse, kar morate storiti,
je, da izpolnite glasovnico in
nam jo pošljete na naslov Vestnik, Ulica arhitekta Novaka
13, 9000 Murska Sobota, najpozneje do petka, 19. avgusta
2011. Domačija, ki bo dobila
največ vaših glasov, bo nosilka
naslova naj… domačija 2011 po
izboru Vestnikovih bralcev.
Da bi se lažje odločili, vam
vseh devet domačij predstavljamo v sliki in z nekaj podatki.
#
Glasovnica
Glasujem za domačijo po izboru bralcev Vestnika
Moj naslov:
Izpolnjeno glasovnico pošljite najpozneje do petka, 19. avgusta 2011, na naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
2 0 1 1
Domačija Gombočevih
(turistična kmetija Kozelinovi), Gerlinci
Stebra turistične kmetije Kozelinovi sta zakonca Anton in
Lidija Gomboc.
S to zahtevno
dejavnostjo se
ukvarjata devet
let. Uspelo jima
je ustvariti eno
najbolj prepoznavnih turističnih kmetij
v Pomurju. Na
domačiji že od nekdaj domuje podjeten duh. V bivši državi so imeli
eno najboljših drevesnic. In tudi za prihodnost dobro kaže: hčerka Marina študira menedžment, Iva, ki bo prevzemnica, pa veterino. Obiskovalcem med drugim postrežejo odlično domačo šunko iz doma pitanih
prašičev, domač kruh, posolanke, gibanico … Poleti jih povabijo v mamljivo senco pod vzorno urejeno brajdo iz jurke, aromona in klintona,
v vinogradu pa ima častno mesto tudi avtohtona sorta gerlinčan.
BARVA CMYK
14
| Vestnik | 11. avgusta 2011
datum: 11. 08. 2011
iz naših krajev
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Martin se s konji in kočijo rad zapelje naokrog
Za konje moraš skrbeti, kot skrbiš zase
Martin Gjerek in njegov vnuk Jani se večkrat zapeljeta s konji in kočijo.
Nemški gasilci
v Orehovcih
Mlada kukavica
Drama na
domači terasi
Kukavica je zarod
šmarnic vrgla iz gnezda
Fotografija Franci Klemenčič
Kukavičji mladič v gnezdu na terasi pri
Maričevih iz Gančan
Fotografija Ciril Kosednar
Prostovoljno gasilsko društvo Orehovci
v Občini Gornja Radgona, ki bo
prihodnje leto praznovalo 130-letnico,
že od leta 1995 sodeluje z gasilci
iz 900 kilometrov oddaljenega kraja
Grenzach-Wichlem v Nemčiji. Do
sodelovanja je prišlo po zaslugi rojaka
Mirka Rožmana, živečega v tem
kraju. Društvi sta med drugim že tudi
pobrateni. Plod tega dolgoletnega
sodelovanja je tudi organizacija
skupnega tabora nemških in slovenskih
gasilcev. Ta je letos potekal med 29.
julijem in 7. avgustom. Skupina 17
članov iz nemškega gasilskega društva,
med njimi je večina mladih v starosti
med 12 in 18 let, je taborila v Orehovcih
ob tamkajšnjem gasilskem domu, mladi
nemški gasilci pa so imeli v teh dneh
tudi vrsto izletov po Sloveniji. Tokrat
je bil že drugi tabor mladih nemških
gasilcev v Orehovcih. Prihodnje leto
bodo odšli na podoben tabor v Nemčijo
mladi gasilci iz Orehovec. F. K.
Pri družini Franca in Cvetke Marič v
Gančanih smo bili priča za ljudi nenavadnemu, a v naravi običajnemu dogodku.
Cvetka in Ferek, kot pravijo gospodarju hiše po domače, ki sta velika ljubitelja ptic, sta opazila, da si je na tramu na
terasi gnezdo naredila ptica šmarnica, v
katerem sta se izvalila dva mladiča.
Šmarnica je drobna ptica pevka, velika kot sinica. Kot je v naravi običaj, sta
starša mladičev poskrbela tudi za hrano
zaroda, nekega dne pa sta Cvetka in Ferek opazila, da sta ptičja starša hranila
nekoliko večjega mladiča. Ker sama nista bila prepričana, sta k sebi poklicala
prijatelja, tudi ljubitelja in poznavalca
ptic, da si skupaj ogledajo zarod. Takoj
so ugotovili, da gre za mladiča kukavice.
Za to vrsto je značilno, da svoja jajca
podtakne v druga gnezda, presenetljivo
pa je, da se je to zgodilo v neposredni bližini ljudi. Mlada kukavica je zarod šmarnic »zmetala« iz gnezda in podtaknila svojega, krušna starša pa sta ga hranila, kot
da se ni nič zgodilo. Na srečo ornitologi za
šmarnico ugotavljajo, da ni ogrožena in
je v Sloveniji zelo razširjena. Zanimivo pa
je tudi, da kukavičji mladič, čeprav je že
vzletel, še vedno ostaja v bližini hiše, kjer
ga še vedno hranita krušna starša.
I. M.
Vaške igre
na Pertoči
Kulturno-turistično društvo Sončnica s
Pertoče je pripravilo pred dnevi vaške
igre, tokrat skupaj s tamkajšnjim
športnim društvom Mladost. Na igrah
je sodelovalo sedem ekip, predvsem
iz domače vasi in okoliških krajev.
Te so se pomerile v sedmih igrah,
skakanju v jumbo vreči, ribolovu, vožnji
samokolnice, metanju mokre gobe,
iskanju kovanca v moki in vesoljčku.
Najbolj spretna v šaljivih in vročemu
vremenu primerno mokrih igrah se je
pokazala ekipa KMN Večeslavci, drugo
mesto je zasedla ekipa ŠKTD Mladost
Pertoča, tretje pa Pertoški bregarji.
Kot pravijo organizatorji, so z obiskom
in udeležbo ekip zadovoljni, saj je
društvo še »mlado«. Ustanovljeno je
bilo lansko leto in je šele dobro začelo
svoje aktivnosti, kamor sodijo tudi
pohodi in proslave ob praznikih ter
drugih prireditvah. C. K.
že tudi vozil mladoporočence v občinah
Beltinci in Črenšovci do cerkve in od
cerkve do kraja, kjer je bila pogostitev.«
Pravi, da je s konji treba biti zelo pazljiv, saj so občutljive živali. Tako je
med drugim vozil tudi star kmečki voz
z leseno-železnimi kolesi, vendar konji
na njihovo ropotanje niso bili navajeni in so bili zelo vznemirjeni ter jim je
bilo neprijetno: »Konji pa so občutljivi tudi za nekatere druge zvoke, ki so
danes v okolici in jih nekoč ni bilo, denimo hupanje avtomobilov. Med vozniki so tudi taki, ki hupajo, ko vidijo,
da se peljem s konji in kočijo po cesti.
Doma imamo samo konje in nobenih
drugih živali. Vendar pa je že s tem veliko dela. Veliko se jim je treba posvečati, se z njimi veliko ukvarjati. Kakor
skrbiš za sebe, tako tudi moraš skrbeti za konje. Če za konje ne nameravaš
dobro skrbeti in se jim posvečati, potem je bolje, da jih nimaš. Pri tem mi
pomagata tudi vnuk in žena.«
Martin pravi, da se je v njihovem
kraju in tudi v okolici povečalo zanimanje za te živali, tudi med mladimi,
vendar bolj za jahalne konje, manj pa
za take, kot so njegovi, kakršne so nekoč uporabljali za delo na njivi.
Jože Gabor
Fotografija Robert Marič
Martin Gjerek iz Dolnje Bistrice se večkrat zapelje s konji in kočijo po pomurskih krajih, pogosto pa tudi kot sodelujoč na kaki turistični prireditvi.
Pravi, da je s konji pravzaprav odraščal, saj so jih imeli doma na kmetiji, ko
je bil še otrok. Potem ko jih niso več potrebovali za delo na kmetiji, jih niso več
imeli, on pa je odšel na delo v Ljubljano
in drugam, vendar si je ves čas želel, da
bi imel nekoč svoje konje. To je uresničil pred petnajstimi leti, ko je kupil prvega konja, natančneje kobilo. Zdaj ima
dve kobili in štiri ponije, ob pomoči sina
in prijateljev pa je tudi obnovil kočijo, ki je bila pred tem v zelo slabem stanju. Naredili so tudi majhno kočijo, ki jo
vlečejo poniji in s katero vozijo otroke:
»Veseli me, da se je za konje začel zanimati tudi vnuk Jani in mi pomaga pri
skrbi za njih in se tudi večkrat z mano
zapelje na kočiji. Konje večkrat pridejo
pogledat tudi otroci iz vasi, s kočijo pa
se zapeljejo tudi znanci. Z njeno obnovo
je bilo precej dela, dodali smo še oblazinjene sedeže, pa tudi gumijasta kolesa.
Večkrat me povabijo na kako prireditev, kjer vozim obiskovalce po kraju
in okolici. Tako sem bil med drugim na
prireditvah na Razkrižju, Bistrici in na
hotiških Ribiških dneh. Petkrat pa sem
Fotografija Jože Gabor
Vozil je tudi obiskovalce turističnih prireditev in mladoporočence – Med mladimi zanimanje za jahalne konje
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 15
15
101. leto Marije Sukič iz Dankovec
PD Gornja Radgona
Za kruhom tudi v Francijo
Na taborjenju
41 mladih
planincev
Kljub visoki starosti in bolezni je še vedno dobre volje in nasmejana – »Vidimo se čez leto dni«
Marija se je rodila
2. avgusta 1910
v skromni kmečki
družini v Otovcih.
S 16 leti pa je šla prvič s trebuhom
za kruhom. Šla je na delo na Madžarsko, kjer so trgali koruzo. Za plačilo je
dobila nekaj koruze, s katero so potem doma krmili prašiče. Čez dve leti
je odšla v Francijo, kjer se je na veliki
kmetiji preživljala kot hišna pomočnica vse do konca druge svetovne vojne. Po vojni se je vrnila v domovino,
kjer je spoznala svojega moža Štefana
Sukiča iz Dankovec. V zakonu se jima
je rodil sin Viljem. Leta 1963 je Štefan
umrl in s sinom sta ostala sama. Postavila sta si novo hišo v Dankovcih.
Čez nekaj let se je sin oženil in k hiši
pripeljal ženo Anico. Kmalu sta se rodila tudi vnuka Simona in Matej.
Kljub visoki starosti in bolezni je še
vedno dobre volje in nasmejana, kot
je bila ob obisku predstavnikov lokalne skupnosti na čelu z županom Ludvikom Novakom. Ob slovesu nam je
dejala: »Vidimo se čez leto dni.«
B. R.
Fotografija arhiv družine Sukič
Marija se je rodila 2. avgusta 1910 v
skromni kmečki družini v Otovcih
materi Ani in očetu Jožetu. Družina
je bila številna, saj je bilo pri hiši devet otrok. Življenje na kmetiji takrat
ni bilo lahko. Kljub temu se najraje
spominja, da je kot dekle najraje hodila na pašnik past krave. Še danes se
spomni njunih imen: Liša in Šeka.
Pozimi so ob večerih pekli krompir
in buče, jeseni so pili mošt, poleti pa
vodo in jedli mlečne kumare, grah na
olju, kislo zelje, krompirjeve in koruzne žgance. Kruha niso jedli pogosto,
saj ni bilo denarja za moko. Poleti so
hodili bosi, saj ni bilo denarja za čevlje,
za zimo pa so imeli škornje, ki jim jih je
naredil domač obrtnik. Oče je bil v prvi
svetovni vojni vpoklican v vojsko. Mati
je ostala doma sama s šestimi otroki.
Po štirih letih služenja vojaškega roka
se je oče srečno vrnil domov. Ko je dopolnila sedem let, je začela obiskovati
osnovno šolo v Otovcih.
Pridobivajo znanje
o planinarjenju in
obnašanju v naravi
Planinsko društvo Gornja Radgona, v
katerem je okrog 350 članov, je letos pripravilo že 36. planinski mladinski tabor.
Letošnjega, ki poteka od 6. do 13. avgusta pod vznožjem Karavank v Medvodju na višini 870 metrov, se udeležuje 41
mladih, ki jih spremlja 19 planinskih zanesenjakov.
Med temi sta tudi predsednik društva Tonček Mlinarič in Anita Mlinarič,
ki ima tudi največ zaslug za uspešno
dejavnost naraščajnikov v radgonskem
društvu. Na taborjenju, ki so ga pripravili skupaj s planinskimi društvi iz Savinjskega meddruštvenega odbora, mladi pridobivajo znanje o planinarjenju
in obnašanju v naravi.
Planinsko društvo Gornja Radgona
bo ob letošnjem občinskem prazniku
Gornje Radgone 1. oktobra praznovalo
50-letnico svojega delovanja.
F. K.
Prekmurski štrki drugi
»Kuha je kot loterija«
Naslednje leto naj bi se liga razširila – Treba še dodelati sistem tekmovanja
Najboljši pasulj skuhali gasilke in gasilci s Kapele
Na prvem tekmovanju v Kraščih so Prekmurski štrki premagali vse ekipe.
S sobotnim tekmovanjem v Ribnici se
je za letos končalo tekmovanje v novoustanovljeni in tudi prvič v takšni obliki organizirani slovenski ligi v vlečenju
vrvi. V njej je zaenkrat sodelovalo pet
ekip iz različnih krajev Slovenije, med
njimi tudi ekipa Prekmurski štrki, ki je
sestavljena iz tekmovalcev iz različnih
Odslej ob petkih
pomurskih krajev, predvsem z Goričkega. Poleg nje so nastopile še ekipe:
Veliki grizli (Ribnica), Izviri Dobrina
(Dobrina), Gamsi (Sevnica) in Sveti
Štefan (Šentjur). Vse ekipe so bile v
dobrih dveh mesecih organizatorice
enega kola tekmovanja, pri čemer so
se seštevale točke vseh krogov. V skupnem seštevku točk je bila najboljša
ekipa iz Šentjurja, Prekmurski štrki
pa so zasedli drugo mesto, enako mesto so zasedli tudi na zadnjem tekmovanju v Ribnici.
Vodja prekmurske ekipe Viktor Vogrinčič iz Krašč je z rezultatom zelo
zadovoljen, prav tako tudi z odnosom
tekmovalcev, saj je ekipa lahko vedno
tekmovala v najmočnejši postavi. Ker
pa imajo prekmurski fantje tudi veliko zaslug pri nastajanju lige, so tudi
zadovoljni s potekom le-te. Naslednje leto naj bi se še razširila, saj so
po nekaterih krajih Slovenije že pokazali zanimanje za sodelovanje, treba pa bo še nekoliko dodelati sistem
tekmovanja in pravila.
C. K.
Podgradje
Kmečka tržnica v Gornji Radgoni Obnova kapele
Ponudba domačega sadja bi bila lahko večja
V mestu Gornja Radgona so si več let
prizadevali, da bi dobili tržnico, kjer
bi lahko kmetje in obrtniki ponujali
svoje pridelke in izdelke. Priložnost se
je ponudila, ko so v središču mesta na
Trgu svobode uredili prostor, primeren za postavitev stojnic. Čeprav na
tržnici predstavljajo in ponujajo pridelke in izdelke tudi drugi, ne le kmetje, so jo poimenovali Kmečka tržnica.
Glavni organizator tržnice je Zavod za
kulturo, turizem in promocijo Gornja
Radgona. Tržnica deluje enkrat v tednu, v petek dopoldan.
Da je bila tržnica potrebna, dokazujeta ponudba in obisk. Ob tokratnem
obisku tržnice so ponudniki na sedmih stojnicah ponujali med in me-
dene izdelke, domače jedi in dobrote
s kmetij, domače sadje in zelenjavo,
domač sir in mesne izdelke ter ročno
izdelane lesene izdelke. Promocijsko
gradivo, prospekte in drug propagandni material pa sta na stojnicah predstavila Društvo Mura Rafting Grlava,
Križevci ter Zavod za kulturo, turizem
in promocijo Gornja Radgona. Največ
zanimanja je za kmečke dobrote, prleške gibanice, domači kruh, kvasenice,
meso iz tünke in druge tovrstne izdelke. Škoda, da na tržnici ni dovoljeno
prodajati sadja tistim, ki niso prijavljeni kot podjetniki, saj bi bila na tak
način ponudba raznovrstnega domačega sadja večja.
Ludvik Kramberger
Blagoslovitev septembra
V Podgradju stoji v središču vasi ob
stanovanjski hiši družine Žnidarič kapela iz leta 1864. Verski objekt je bil
nazadnje obnovljen pred 23 leti in je
že klical po obnovi, ki so jo izvedli letos, ko je kapela med drugim dobila
nova okna in vhodna vrata, obnovljene pa so bile tudi freske.
Obnovitvena dela gredo te dni h
koncu. Brž ko bo kapela dobila povsem novo podobo, pripravljajo verniki Podgradja skupaj z Župnijo Ljutomer verski praznik z blagoslovitvijo,
kar naj bi se zgodilo v sredini meseca septembra. Sredstva za obnovo kapele so in bodo prispevali verniki iz
Podgradja.
J. Ž.
Fotografija Dani Mauko
Janešperska noč in pasuljada
Fotografija Ciril Kosednar
Končano ligaško tekmovanje v vlečenju vrvi
Prvo mesto za kuhanje pasulja je komisija prisodila ekipi PGD Kapela.
Prostovoljno gasilsko društvo Janžev
Vrh je pripravilo v sodelovanju s tamkajšnjim gostinskim lokalom Bar Jahač ob domačem gasilskem domu
družabno prireditev, poimenovano Janešperska noč, ki je potekala že enajstič, ob tem pa že desetič tudi tekmovanje v kuhanju pasulja.
Ekipe, letos jih je sodelovalo kar 16,
so iz že namočenega fižola, kilograma
prekajenih reber, zelenjave in začimb
v treh urah morale skuhati pasulj. Tričlanska komisija, Peter Pertoci, Majda
Šmid in Sebastjan Žitnik, je glede na
urejenost in dekoracijo delovnega mesta, videz in urejenost kuharjev, čistočo, inovativnost, postopek pripravljanja
jedi, predvsem pa okus jedi prvo mesto prisodila ekipi PGD Kapela (Majda
Marič, Silva Meglič, Margica Hajdenek,
Marjan Bračko), drugo mesto ekipi Bar
Grič od Sv. Trojice (Srečko Poštrak, Albert Potočnik, Ermin Bećkanović) ter
tretje mesto ekipi Posunčnica (Silva Kocet, Nataša Kuzma) iz Zbigovec. Zmagovalne in vse sodelujoče ekipe so prejele
priznanja, praktične nagrade in pokale.
Srečko Poštrak, ki je kuhal za drugouvrščeno ekipo Bar, je povedal, da se večkrat udeležuje podobnih tekmovanj, če
mu čas le dopušča, in dodal: »Kuha je
kot loterija, lansko leto sem bil z ekipo
prvi, letos pa drugi.«
Pozornost so že popoldan pred kuhanjem pasulja pritegnile razne šaljive
igre, srečelov, kakšnih dva tisoč obiskovalcev pa sta skoraj do ranega jutra zabavala humorist Pepek z brega in ansambel Štajerski fakini.
Dani Mauko
DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE
Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma.
Na območju Pomurja se srečujemo v
•Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi
sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in
• Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont.
št.: 040 627 946).
BARVA CMYK
16
družabna
| Vestnik | 11. avgusta 2011
datum: 11. 08. 2011
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Komentar tedna na Pomurje.si
Nismo muha enodnevnica
Medtem ko so lansko leto na hribovitem območju krajevne skupnosti Železne dveri rešili velik
problem preskrbovanja z vodo – zgradili so vodovod, na katerega so se priključila skoraj vsa
gospodinjstva – so tik pred podobno akcijo v sosednji krajevni skupnosti Stročja vas. Dela naj
bi stekla že drugi teden, tako da bi predvidoma čez dva meseca tudi v naseljih Ilovci, Strmec,
Rinčetova graba, Nunska graba in Presika dobivali najdragocenejšo tekočino po vodovodnih ceveh.
Za napeljavo blizu 8 kilometrov vodovodnega omrežja, dela bo izvajalo Stanovanjsko komunalno
podjetje Ljutomer, je bilo treba zagotoviti okrog milijon 500 tisoč dinarjev. Vestnik, 11. avgusta
1977
Uporabnik romanm o tem, da bodo traktoristi pod lupo policistov
odslej tudi med oranjem: »Skrajni čas je, da policija bolj trdo prime
traktoriste.«
Fotografija osebni arhiv
Konec julija sta v ruskem kraju Vladimir
pri Moskvi potekala 65. mednarodno
policijsko srečanje IPA-moto kluba in 10.
evropsko prvenstvo v spretnostni vožnji
z avtomobilom in motornim kolesom.
Vsako leto je udeležencev, pripadnikov
policij iz vseh držav sveta, okoli tisoč.
Letos so bili slovenski predstavniki
Tomislav Gönc, Tatjana Goričar in Darko
Miholič, edini Pomurec. Da ženske
vodijo vsepovsod, je dokaz Tatjana, ki
je bila med motoristkami prva, med
avtomobilistkami pa deseta. Darko
Miholič je z motorjem med moškimi
zasedel 10. mesto, ekipno pa so bili 14.
Fotografija Darko Miholič
Fotografija Božidar Šalamon
Čas – kljub jesenskim temperaturam,
ampak mi se ne damo – je še vedno
za piknike. Prebivalci ulice Jezera v
Rakičanu vsako leto pripravijo ulični
piknik, ki so ga naslovili Jezerski.
Letos, četrtič, se jih je zbralo okrog
100, ampak se vsi niso uspeli umiriti za
fotografijo. Ker imajo očitno dobrega
ekonoma, ki kupuje hrano, jim hrane in
pijače vedno ostane, tako da srečanje
ponovijo sredi septembra. Dobro, da
vemo, se bomo kdaj 'prištulili' …
V Vestniku smo pred časom predstavili sestri Urško in Špelo Frančič iz Črenšovec,
ki sta se odločili za študij v Angliji. Urško si tokrat lahko ogledate kot diplomantko,
ob njej je mentor dr. Alan Rice z univerze UCLAN v Prestonu. Urška je diplomirala
na smeri ameriške in dramske študije, zdaj pa si nabira izkušnje še za magistrski
študij. Sestra Špela pa je na isti univerzi, na smeri sodobno gledališče.
Saj veste. Če se boste našli na tej fotografiji, jo izrezali in prišli z njo v našo
naročniško službo, v pritličje Žute kuče v Ulici arhitekta Novaka 13, boste dobili
Vestnikovo majico. Bodite v dobri družbi in nas tudi nosite, ne le berite!
Fotografija Vida Toš
Fotografija Nataša Juhnov
zdaj pa oči na peclje in – poiščite se!
Že deveto leto teče kulturna izmenjava med soboškim vrtcem in vrtcem Alterbach iz Salzburga v Avstriji. Julija gredo naši
otroci in starši v Avstrijo – letos je bilo tam devet odraslih in 12 otrok ter strokovne delavke soboškega vrtca – avgusta pa
Avstrijci vrnejo obisk. Trenutno jih je v Murski Soboti 26, od tega devet otrok s starši, pa tudi strokovni delavci in direktor
ter ravnateljica tamkajšnjega vrtca. Otroška dela 9. mednarodnega likovnega tabora si lahko ogledate v prostorih Gledališča
Park v Murski Soboti, otvoritev bo danes ob 12.00.
BARVA CMYK
kronika
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Julijski rezultati: Pomurka meseca julija
je košarkarica Alja Samec iz Murske Sobote, članica ŽKK Pomurje-Rašica, Pomurec meseca julija pa Stanko Bensa iz Pince
Marofa, avtor knjige Od Soče do Mure.
Predlogi za Pomurko meseca
Marija Cmager z
Razkrižja, dobitnica najvišjega
priznanja ob občinskem prazniku
Občine Razkrižje.
Podelili so ji ga za
zasluge med slovensko
osamosvojitveno vojno,
predvsem za prispevek in pomoč slovenskim oboroženim silam. Pri Cmagerjevih
je bival protidiverzantski vod, hranili pa
so tudi orožje. Za opravljeno nikoli niso
zahtevali plačila. Po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi meje s Hrvaško sta pot
do njihove domačije prekrižala dva mejna
prehoda, to pa jim je desetletje, do ureditve nove ceste, povzročalo velike težave, ki
so jih potrpežljivo premagovali. Čeprav se
sama spoprijema z boleznijo, je angažirana pri projektu Živimo zdravo kot koordinatorka pohodov, brez nje pa ne mine tudi
nobena prostovoljna akcija na Razkrižju.
Pobiralci železa
kot izvidniki
Še vedno odmevata vloma v Čepincih in okolici, ko so za zdaj še
neznanci, najbrž tujci, dve hiši
dobesedno izropali. Bojan Rous
pravi, da so pobiralci starega in
odpadnega železa storilcem kaznivih dejanj morda bili nekakšni izvidniki. »Opazili so, da sta
hiši obnovljeni, kar je za njih pomenilo, da je po vsej verjetnosti
v notranjosti polno predmetov.«
Da ne postanete žrtev nepridipravov, tako kriminalistični inšpektor, lahko k temu veliko pripomorete tudi sami: »Vse prevečkrat se
namreč zgodi, da vlomilci ključe
od hiš najdejo dobesedno pod
predpražnikom, zato bi opozoril
na samozaščitno ravnanje vsakega posameznika.« Vodjo oddelka
za splošno kriminaliteto pa predvsem skrbi nasilnost kriminalcev:
»Storilci so pripravljeni storiti
vse, da ne bi bili prijeti.«
Daša Režonja, študentka
Visoke
šole za gostinstvo
in turizem v Mariboru, rojena v Veržeju, zdaj pa s starši živi v Mariboru.
Na mednarodnem
študentskem inovacijskem tekmovanju v Parizu je skupaj s kolegom zasedla prvo mesto in prejela zlato medaljo. V
močni mednarodni konkurenci sta bila po
mnenju strokovne žirije najbolj izvirna in
prepričljiva z idejo o uspešnem promoviranju gostinskega poklica med mladimi.
Spomladi se je Daša uspešno predstavila
tudi na mednarodnem tekmovanju Gastro
2011 na Braču in sodelovala v številnih drugih akcijah, povezanih z razvojem in promocijo turizma. Je odlična študentka, ki je
že zdaj prepoznavna turistična delavka in
mlada obetavna strokovnjakinja.
Fotografija Nataša Juhnov
Policija svetuje, da vozniki med postankom na avtocesti svojih vozil ne puščajo brez nadzora.
Če pozabijo, se vrnejo
varnostnih kamer, na katerem so
vsi potrebni podatki, torej čas tatvine, registrska števila vozila ipd.
Če pa zaposleni ugotovi, da gre za
našo redno stranko, ki je enostavno
pozabila plačati, jo seveda preventivno obvestimo o tem in do danes
smo vse takšne primere tudi uspešno rešili.« Večkrat se tudi zgodi,
da vozniki nehote pozabijo plačati
gorivo, se pozneje vrnejo in račun
poravnajo. V teh primerih policisti
zoper voznika represivno ne ukrepajo. »Takrat se vsa zadeva, ki je bila
predana pristojni policijski postaji,
torej zapisnik in posnetek kamere,
enostavno prekliče,« je še pojasnil
Bertalanič.
napravami in na predrzen način izvrševali tatvine goriva in barvnih kovin,« je vzrok razkril kriminalistični
inšpektor Rous. Tarče zmikavtov so
predvsem nakupovalni centri, bencinski servisi ob avtocesti in hiše v
odročnih krajih. Na mednarodnem
mejnem prehodu v Petišovcih so tako
nedavno stopili na prste štirim storilcem, ki so v večjih trgovskih središčih,
med drugim v Sevnici in Slovenskih
Konjicah, kradli hrano, pijačo in kozmetiko. Preiskovalce je zbodlo, da so
imeli Madžara, stara 60 in 41 let, in
Madžarki, stari 49 in 41 let, do vrha
poln prtljažnik trgovskih izdelkov, za
katere niso imeli računov in niso znali
pojasniti, kje so jih kupili. V postopku
je prišlo na dan, da je četverica s predpasnikom, ki je imel na notranji strani
všite posebne žepke, kradla po nakupovalnih središčih. Podvige so izpeljevali tako, da sta Madžarki kradli, Madžara pa sta oprezala naokoli, ali jih
kdo vidi. Da so lažje odšli iz trgovin in
mimo blagajn, so za pretvezo običajno kupili žemljico ali čokoladico.
Andrej Bedek
Valerija Žalig iz
Beltinec, letošnja
dobitnica Maroltove plakete, ki
jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje
za folklorno dejavnost. Prejela jo
je za izjemen prispevek k razvijanju folklorne dejavnosti v Prekmurju in Porabju. Od otroštva je v središču folklornega
dogajanja v Beltincih. Folkloro ima v genih po očetu in mami Borisu in Slavi Žalig.
Plesala je že v otroški folklorni skupini,
z odraslo pa je žela uspehe in priznanja,
med njimi evropsko priznanje za izvirnost, Maroltovo plaketo in državno odlikovanje red za zasluge za ohranjanje tradicije. Aktivno se ukvarja s strokovnimi,
razvojnimi in organizacijskimi vprašanji
v folklori, skrbi za podmladek in bogato
znanje razdaja vsem, ki to želijo.
Predlogi za Pomurca meseca
Peter
Beznec,
vodja organizacijskega
odbora 7. Grossmannovega festivala
filma in vina, ki
je letos dobil še
uradni pridevnik
»fantastični«. S
sodelavci mu je
uspelo znova pripraviti odmeven dogodek, še posebej pa so se organizatorji izkazali z najbolj številnim izborom prestižnih gostov, med njimi tudi legendi
filmske industrije: producent in režiser
Menahem Golan ter igralska institucija
sir Christopher Lee. Ob 80 dogodkih, ki
so se zvrstili v enem tednu, in kakovosti
prikazane filmske produkcije pa je bilo
tudi videti, da je s 7. Grossmannovim festivalom živelo, kot še nikoli doslej, celotno mesto Ljutomer. Organizacijska
žilica Petra Bezneca je bila pri tem nepogrešljiva.
Andrej Gerenčer,
častni občan Mestne občine Murska Sobota, ki je
pomembno zaznamoval razvoj
mestne občine.
Z bogatimi političnimi in gospodarskimi izkušnjami je postal njen prvi
župan. V času njegovega županovanja
so uspešno izpeljali natečaj za ureditev
mestnega jedra Sobote, ki je še danes
temelj razvoja mesta. Kot poslanec državnega zbora se je zavzemal za nosilne
pomurske projekte – avtocesto, knjižnico, porodnišnico … Kot izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije za Madžarsko, Bolgarijo, Moldavijo
in Ukrajino pa za izboljšanje gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov.
Aktiven je tudi po upokojitvi, med drugim je že drugi mandat predsednik Društva seniorjev Pomurja.
Boštjan Maček,
strelec iz Bodonec, član Strelskega
društva
Štefana Kovača
Murska Sobota,
je aktualen nosilec evropske bronaste medalje v streljanju na glinaste
golobe, ki si je na evropskem prvenstvu
v Beogradu z odličnim streljanjem priboril tudi vstopnico za olimpijske igre
prihodnje leto v Londonu. S tem se mu
je uresničila velika življenjska želja, v
kar je vložil 22 let trdega dela, na tisoče ur treninga in množico najrazličnejših tekmovanj, na katerih je velikokrat
blestel. Nastopiti na olimpijskih igrah
so sanje vsakega vrhunskega športnika,
ki se odličnemu 39-letnemu prekmurskemu strelcu končno uresničujejo. Je
doslej edini pomurski športnik, ki ima
vstopnico za London!
SMS-sporočila in glasovnice lahko pošiljate do
petka, 9. septembra 2011. Uporabniki Mobitela in
Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na
2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra.
Za Marijo Cmager glasujete tako, da pošljete na
2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Dašo Režonja
RMV P B, za Valerijo Žalig pa RMV P C. Za Petra
Bezneca glasujete tako, da pošljete na 2929
SMS-sporočilo RMV P D, za Andreja Gerenčerja
RMV P E, za Boštjana Mačka pa RMV P F.
Pomurka in Pomurec meseca avgusta
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
#
Boštjan Bertalanič iz naftne družbe Mol Slovenija pravi, da je po statistiki družbe to, da kdo z gorivom
napolni rezervoar svojega vozila in
odpelje, ne da bi plačal, razmeroma
redek pojav na njihovih bencinskih
servisih, vendar je nekoliko višji
na avtocestnem servisu v Pincah.
»Tovrstne dogodke zelo natančno
obravnava naš lokalni pravilnik o
blagajniškem poslovanju, ki pravi,
da je treba vsako krajo prijaviti na
pristojni policijski postaji, tako da
je kraja utemeljena z zapisnikom
policijske postaje. Obvezna priloga takšnega zapisnika je posnetek
vplivalo povečano število oseb z drugih območij Republike Slovenije in
tujcev, ki so med potovanjem in zadrževanjem na območju PUMS-a izvrševali kazniva dejanja. Tako smo prijeli
več združb tujcev, ki so s specialnimi
17
Glasujte za svojega favorita
Britanca okradli sredi avtoceste – Romuni črpali gorivo iz tovornjakov
bi plačali, kradejo blago v bencinskih
prodajalnah, unovčujejo ponarejen
denar, kradejo gorivo iz rezervoarjev
parkiranih tovornih avtomobilov in
predmete iz parkiranih avtomobilov,«
je ponazoril Bojan Rous, vodja oddel-
stran 17
Izbor Pomurke in Pomurca meseca
Nasilni in predrzni
tujci gredo do konca
ka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije tukajšnje
policijske uprave. Za enim primerom
je imela veliko dela patrulja policijske postaje za izravnalne ukrepe, ki
je neko noč na avtocestnem počivališču Dolinsko pri Turnišču opazila,
da sedem ljudi s črpalkami prečrpava nafto iz dveh tovornjakov v druga
dva. Ko sta policista prišla bližje, so
štirje stekli v kabino romunskega tovornjaka in se odpeljali proti Murski
Soboti, vendar so jih izsledili na cestninski postaji v Dragotincih, tri pa
sta policista takoj prijela. V postopku je bilo ugotovljeno, da je sedem
Romunov na silo odprlo rezervoarje
poljskega in slovenskega tovornjaka
in s posebej prilagojeno črpalko prečrpavalo gorivo v rezervoarje svojih
tovornjakov.
Letos v prvih šestih mesecih je bilo
na Policijski upravi Murska Sobota (PUMS) zabeleženih 640 kaznivih
dejanj zoper premoženje. Če primerjamo s podatki iz prve polovice leta
2010, gre za enajst odstotkov več dejanj. »V sektorju kriminalistične policije PUMS ocenjujemo, da je na porast
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
Vedno več premoženjske kriminalitete
Lega pokrajine ob reki Muri je priložnost za različne pridaniče, saj je od
meje do Maribora in notranjost države po odprtju pomurskega kraka
avtoceste le 40, kvečjemu 50 minut.
Avtocesta storilcem torej ponuja možnost, da prej pobegnejo s kraja zločina. Sodobna prometnica pa tudi sama
skriva precej nevarnosti. To sta občutila britanska zakonca, ki sta konec
julija postali žrtvi za zdaj še neznanih
malopridnežev. Pred predorom Cenkova ju je dohitel rdeč ford, v katerem
je voznik začel hupati, potem pa je z
ostrim manevrom britanski par prisil, da sta svojega jeklenega konjička
ustavila na SOS-parkirišču. Do njiju je
prišel sopotnik iz forda in v polomljeni angleščini hitel govoriti, da imata
izpraznjeno zadnjo pnevmatiko. Britanca sta izstopila, da bi preverila, kaj
je z gumo, medtem pa je do njunega
avta prišel voznik forda in izmaknil
dve polni torbi. Nepridiprava sta jo
potem v fordu ucvrla neznano kam.
Na pomurski avtocesti A5 se policisti srečujejo tudi z drugimi kaznivimi
dejanji. »Storilci na bencinski črpalki natočijo gorivo in odpeljejo, ne da
datum: 11. 08. 2011
BARVA CMYK
18
datum: 11. 08. 2011
na sceni
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Raziskava o duševnem zdravju otrok in mladostnikov
Prepoznati je treba mladostnike, ki
imajo duševne težave, in jim pomagati
V raziskavo vključenih štiri tisoč mladih, starih 11, 13 in 15 let – Več težav imajo dekleta kot fantje – Delati za krepitev samopodobe
ugotovitve in analize, trenutno pa je na
voljo nekaj zanimivih ugotovitev.
Raziskava kaže, da večina ali 67 odstotkov slovenskih mladostnikov meni,
da imajo dobro ali celo zelo dobro z
zdravjem povezano življenje. To pomeni, da občutijo srečo, da so zadovoljni
z družino, z odnosi z vrstniki in s šolo.
Čez 20 odstotkov mladostnikov izkazuje težave na emocionalnem in vedenjskem področju, na področju odnosov z
vrstniki in hiperaktivnost. Več težav zaznajo dekleta kot fantje, fantje pa se po
drugi strani bolj srečujejo s težavami na
vedenjskem področju.
Ne sme pa se spregledati tudi podatkov raziskave, da vsaj desetina, torej
vsak deseti mladostnik, svoje zdravje
ocenjuje kot slabo in redno občuti težave, kot so nespečnost, nervoza, raz-
vljalo občutke depresije. Pomembno je,
poudarja dr. Roškarjeva, da se z mladostniki dela za krepitev samopodobe, pri
strategijah reševanja problemov, socialnih veščinah in zdravem življenjskem
slogu, ker ti krepijo duševno zdravje.
Pri skupini mladih, ki izkazujejo slabše duševno zdravje, pa je pomembno,
da to pravočasno prepoznamo in jim
pomagamo v pravem trenutku. Da bi
razvili ustrezne preventivne in intervencijske programe, na Ministrstvu za
zdravje in skupaj z drugimi institucijami pripravljajo Resolucijo o nacionalnem programu za duševno zdravje,
katere del bo namenjen tudi skrbi za
duševno zdravje otrok in mladostnikov.
V Sloveniji je nekaj programov za krepitev duševnega zdravja, na primer Model
zdrav življenjski slog, ki ga koordinira
Mladi morajo vedeti,
da imajo na voljo pomoč
Doc. dr. Saška Rošker, ena od raziskovalk in urednica monografije, poudarja, da je pozitivno, da podatki kažejo,
da ima dve tretjini mladih dobro duševno zdravje, in da se ne sme pozabiti
na tiste, ki so pri tem ogroženi. V prihodnje pa bodo delali več za krepitev
zdravih otrok in tudi za preventivo.
Ugotovitve kažejo, da je večina
mladostnikov dobrega duševnega
zdravja in da se je v primerjavi z letom 2006 stopnja tveganja na nekaterih področjih duševnega zdravja
celo zmanjšala. To preseneča glede
na gospodarske razmere ter vse večje socialne in družinske stiske.
»Res se je visoka stopnja tveganja
za razvoj težav z duševnim zdravjem v
primerjavi z letom 2006 zmanjšala. To
ne preseneča, ampak je pozitiven pokazatelj, gotovo pa je tudi posledica
tega, da se pomena duševnega zdravja vse bolj zavedamo, več pozornosti
se posveča promocijskim programom
duševnega zdravja in preventivnim
programom, manj je stigme, hitreje
prepoznavamo težave in mladi lažje
spregovorijo o svojih težavah.«
Fotografija Jure Zauneker
Kako je s pomočjo mladostnikom,
ki imajo duševne težave? V Pomurju
je znano, da je premalo psihologov,
družinskih terapevtov in drugih strokovnjakov, ki bi mladim in njihovim
staršem priskočili na pomoč.
Večina mladih je zadovoljnih, srečnih, razumejo se z vrstniki in starši. Vsak deseti mladostnik pa pogosto občuti težave, kot
so nespečnost, boli jih trebuh, so razdražljivi in nezadovoljni s svojim življenjem.
uporabi alkohola in drog, spolnosti, trpinčenju, pretepanju in poškodbah ter
drugem. Novembra bo izšla publikacija,
v kateri bodo predstavili podrobnejše
dražljivost, glavobol, potlačenost, bolečine v želodcu, in ni zadovoljna s svojim
življenjem. Približno 30 odstotkov, kar
ni malo, pa jih je v zadnjem leto doži-
Inštitut za varovanje zdravja, strokovnjaki pa si prizadevajo, da bi ga sistemsko vpeljali v vse slovenske šole.
A. Nana Rituper Rodež
»To je zelo težko vprašanje in vprašanje pomanjkanja strokovnjakov. Kar
se šol tiče, imajo mladi na voljo svetovalne delavce in službe, ki jim lahko prvi priskočijo na pomoč. Seveda
pa pomanjkanje kaže na to, da bi bilo
treba najti določene rešitve, privabiti
kader od drugod.«
V eni od mladinskih raziskav so ugotovili, da ravno šolskim svetovalnim
delavcem na šolah mladi ne zaupajo najbolj.
»Gre za obdobje odraščanja, ko so
vrstniki prvi naslov, na katere se obrneš, ko si v težavah, ali pa starši. Z vrstniki se pogovarjajo o odraščanju,
alkoholu, zaljubljenosti, spolnosti, s
Fotografija Ciril Kosednar
Večina mladostnikov v Sloveniji je dobrega duševnega zdravja, je ena temeljnih ugotovitev mednarodne raziskave Z
zdravjem povezano vedenje v šolskem
obdobju (HBSC 2010), ki je v Sloveniji potekala že tretjič. Raziskava poteka
pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsaka štiri leta, v njej
pa sodeluje 43 držav iz Evrope in Amerike. Pri nas jo izvaja Inštitut za varovanje zdravja, pri njej pa sodeluje tudi
naša rojakinja doc. dr. Saška Roškar.
Narejen je na reprezentativnem vzorcu, vključenih pa je več kot štiri tisoč
učencev in dijakov, starih enajst, trinajst in petnajst let.
S podrobnejšo raziskavo želijo dobiti vpogled v razširjenost in razvoj različnih obnašanj mladostnikov pri prehrani, telesni podobi, nadzoru teže, gibanju,
Doc. dr. Saška Rošker
starši pa bolj o življenjskih temah, o
izbiri šole, poklicu. Šolski svetovalni
delavec pa morda res pride na vrsto
nazadnje, ko so se problemi že pojavili in nakopičili. Lahko je tudi stigma,
strah, kako bo svetovalni delavec reagiral, komu bo povedal, in morda ne
vedo, da imajo pomoč na voljo. Je pa
to za nas dobra informacija, da bolj
promoviramo šolske svetovalne službe, na katere se mlad človek lahko
obrne.«
Deset odstotkov mladih zaznava nespečnost, nemir, bolečine v trebuhu,
glavobol ... To ni malo.
»Je veliko, pa tudi ni. Odvisno je od
tega, kako dolgo te težave trajajo. Če
trajajo dalj časa, so znanilci resnih težav, lahko pa, da so odsev trenutnega stanja ali položaja, v katerem se je
mladostnik znašel, recimo zaljubljenost, skrb zaradi ocen. Bolj se mi zdi
problematično, če mladostnik ne prepozna, da se za dolgotrajnimi občutki in bolečinami lahko skriva duševna težava.«
So mladostniki pri 11, 13 in 15 letih
sposobni prepoznati resnost težav?
»To je zanimivo vprašanje. Ja, če
se z njimi redno pogovarjamo o duševnem zdravju, gotovo. Sicer pa tudi
mladostniki ob glavobolih in težavah
z želodcem najprej pomislijo na telesne težave.«
Od ponedeljka do petka bo Festival Zbüjdi se!
Za kakovostno preživljanje prostega časa mladih
Pomagati, preprečevati in premagovati stigmo, predsodke, rasizem in druge nazore, ki vodijo v izključevanje
V ponedeljek, 15. avgusta, dopoldan se
bo začel v murskosoboški Fazaneriji
Festival Zbüjdi se!, katerega namen je
kakovostno preživljanje prostega časa
mladostnikov, mladih in tudi starejših
generacij med počitnicami s poudarkom na vključevanju tistih z manj priložnostmi za to. Festival bo trajal do
petka, 19. avgusta.
Organizator festivala je Pomursko
društvo za krepitev socialnega dela
(PDKSD), vključena pa je še vrsta partnerjev, med njimi Klub prekmurskih
študentov, Društvo študentov invalidov Slovenije, Hiša Sadeži družbe, Art
center, murskosoboški MIKK, Center
Sonček Murska Sobota in drugi. Orga-
nizatorji se zavedajo, da je zaradi nepoznavanja drugačnosti in družbenih
skupin s posebnimi potrebami širša
družba prežeta s stereotipi, predsodki in drugimi nazori, ki vodijo v izključevanje.
Njihov cilj je zato razbiti te stigme
in stereotipe ter že v rani mladosti
razviti občutke za razumevanja raznolikosti. To pa tako, da bodo mlade
prek športnih iger, delavnic in družabnih dogodkov pospremili v fizično in
socialno interakcijo z ljudmi, ki so kakor koli gibalno, senzorno ali čustveno ovirani, imajo motnje v duševnem
razvoju ali zdravju, ter ljudmi, ki si nenamerno ali namerno izberejo druga-
čen slog življenja od tistega, ki naj bi
v družbi veljal za splošno sprejemljivega.
V ponedeljek bo dan nogometa.
Dopoldan bo v Fazaneriji igranje nogometa, likovna delavnica, delavnica
Spoznavajmo prostovoljstvo in Kako
je, če ne slišim. Popoldne ob 16. uri bo
delavnica za udeležence tabora prostovoljstva Modroroki in rjavooki.
V glasbenem večeru bodo ob 20. uri
na Trgu zmage nastopili Dani Kavaš,
Tovariš Strmoglavljen in Dinamizem.
V torek dopoldne bodo dan plavanja
in vodnih iger na murskosoboškem
kopališču in delavnice, popoldne ob
17. uri bo v Pokrajinski in študijski
knjižnici Murska Sobota javna tribuna Perspektive in izzivi pri socialnem
vključevanju brezdomnih oseb, zvečer
ob 21. uri pa na ploščadi pred soboškim gradom Kino pod zvezdami. V
sredo bo Art dan v Art centru v Središču na Goričkem z delavnicami, popoldan ob 17. uri Zeitgeist debata, ob
21. uri pa pohod od Art centra do Hodoša, od tam pa ob 22.20 vožnja z vlakom proti Murski Soboti.
V četrtek dopoldan bo na OŠ I Murska Sobota dan športnih igre z delavnicami in tekmovanji v košarki in odbojki. Ob 17. uri bo na Trgu kulture
otvoritev razstave Nedostopne točke, predaja peticije županom pomur-
skih občin in sprehod do MIKK-a, kjer
bo ogled posnetka predstave Vse, kar
ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali.
Zvečer pa bo na ploščadi pred soboškim gradom Salsa večer. V petek dopoldne bodo udeleženci Dneva v Vasi
sožitja v romskem naselju Pušča spoznavali romski jezik in ustvarjali v delavnicah, popoldne pa bodo obiskali
Dom Lukavci, ki je največji socialnovarstveni zavod v Sloveniji.
Zvečer ob 21. uri bo na dvorišču soboškega gradu sklepni večer z DJ-em.
Več o dogajanju na internetni strani
www.zbujdi.se.
J. G.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
reportaža
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 19
19
Kasaške stave
Za zmago Vitke dvesto trideset evrov
Stavci so na ljutomerskem hipodromu vplačali dva tisoč evrov – V tujini stave prinašajo izjemno veliko denarja tekmovalcem
in igralcem stav, pri nas pa za zdaj še ne – Konjeniškega športa si brez stav enostavno ni mogoče predstavljati
Startni avtomobil se umakne in devet kasačev se ob 15.45 v kvalifikacijski
skupini za slovenski derbi požene v kas
na 2600 metrov dolgi progi. Izvoljenci
ljudstva – parlamentarec Jurša in prleški župani Petovar, Belec in Slana – živčno cepetajo z nogami, v potnih rokah
stiskajo stavni listič, razplet dirke jim
jemlje dih! Kot domoljubi so stavili na
Fiono May iz domačega hleva. V nekaj
manj kot dveh minutah tudi vsi drugi v
nedeljo na tribunah ljutomerskega hipodroma težko dihajo. Drugod po celini recimo Francozi in Italijani ob takih priložnostih vpijejo, kot da je konec
sveta. Tam uglajeni gospodje počasi izgubijo glavo, dame s čudnimi klobuki –
videli smo jih tudi v prleški prestolnici
–, ki so del dirkalne folklore, skrivaj držijo figo ali pesti za svojega favorita. Ni
se izšlo! Lističi letijo v kot, smetano je
pobrala Jolly GJ. Dirko prej pa Vitka, ki
je srečnežu prinesla 228 evrov. Stavec je
na njeno glavo vplačal dva evra.
Po večletnem premoru so se stave
v slovenskem kasaškem športu znova
pojavile šele lani aprila in od takrat redno spremljajo tudi dirke v Ljutomeru.
»Zanimanje za kasaške stave je zmeraj
veliko. Vplačil je bilo okoli 2000 evrov,
od vplačanega denarja je za dobitke namenjenih 80 odstotkov,« je pojasnil Primož Slavič, ki je bil z ekipo odgovoren
za izvedbo stav. Za posamezni stavni listič je treba odšteti najmanj dva evra
(največ 20 evrov), število lističev na
igralca ni omejeno, stavci pa so lahko
stavili na zmagovalca, na prvo- in drugouvrščenega, na tri najboljše konje v
posamezni dirki in na štiri zmagovalce
tekmovalnega dneva. Po besedah predsednika Zveze društev kasaške centrale Slovenije Cirila Smrkolja so gledalci
in stavci zadovoljni, stave pa so nujno
potrebne za razvoj kasaštva v Sloveniji.
»Sedanja oblika stav je najboljša v danih razmerah, vendar si je treba intenzivno prizadevati za nov zakon o sta-
Stavci: parlamentarec Jurša ter župani Belec, Petovar in Slana
Kvote za zmago kasača se spreminjajo
z vplačili – več je vplačil, manjša je
kvota.
Dolgoletni direktor nordijskih smučarjev Lojze Gorjanc je stavil na svojo Jolly GJ.
Razplet dirke jemlje dih!
Fotografije Nataša Juhnov
Za posamezen stavni listič je treba odšteti najmanj dva evra.
Gneča pred okenci za kasaške stave je stalnica dirk v Ljutomeru.
vah na konjskih dirkah, ki bi stavcem
dal možnost staviti tudi na dogodke po
drugih hipodromih v Evropi.« V tujini
stave prinašajo izjemno veliko denarja
tekmovalcem in igralcem stav, pri nas
pa za zdaj še ne. Dohodek organizatorja – 20 odstotkov vplačil – se nameni za
pokrivanje stroškov s prirejanjem stav,
za financiranje kasaških dirk in spodbujanje reje kasaških konj. »Pravzaprav
klubu ne ostane skoraj nič. Treba je plačati stavno osebje in pristojbino za vsak
tekmovalni dan, ko se sklepajo stave,«
pravi Primož Slavič, ki je z bratom razvil spletno aplikacijo www.konjskestave.
si. Želja pa je, kot je povedal sogovornik,
da bi v Sloveniji s kasaškimi stavami dosegli raven, kakršna je v svetovnem konjeniškem športu, ko si tega športa brez
stav enostavno ni mogoče predstavljati. Samo v Veliki Britaniji imajo okoli
7000 stavnic. »Z denarjem od stav se
drugod po Evropi financira celoten kasaški šport, pri nas pa morajo klubi in
tekmovalci skoraj sami poskrbeti za nagradni sklad!«
Športne stave imajo svoje korenine v
18. stoletju, izhajajo pa prav iz konjskih
dirk. Konjske dirke so bile sprva zabava
višjega sloja, kasneje pa so se razširile
med predstavnike vseh slojev, ki so tudi
vedno več stavili. Iz stav na konjskih
dirkah so se potem uveljavile stave, ki
so tudi danes najbolj popularne in razširjene med ljudmi, stave na nogometne tekme. Vroče krvi med stavci običajno ni, po Slavičevih izkušnjah pa igralci
ne tvegajo preveč in raje stavijo na favorite. Kvote za zmago kasača se spreminjajo z vplačili: več je vplačil, manjša je
kvota. Prav zato so kasaške stave imune
na kugo sodobnih stav – prirejanje rezultatov. Tudi na Pomurje.si.
Andrej Bedek
BARVA CMYK
20
datum: 11. 08. 2011
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Počitniške delavnice v dvorcu v Rakičanu
Hitro
Preganjajo počitniški dolgčas
Kako se nekaj premika, merimo s hitrostjo. Hitro se lahko vozi avto; ko nam je
lepo, hitro mine čas; ali pa prehitro zrastemo. Če se nam mudi, je treba pohiteti
in na hitro nekaj narediti. Hitro lahko pomeni v pozitivnem smislu, v smislu, da
hitro pridem na cilj, v negativnem pa nam hitro minejo počitnice ali hitro obupamo in se česa hitro naveličamo. Imamo tudi hitro hojo, hitre vlake in letala, najhitrejše pa so rakete. Za fizika je najhitrejša svetloba, za filozofa pa misel. Znan
pa je tudi pregovor, da kdor hitro da, dvakrat da. Najbolj znani po svoji hitrosti
pa so nedvomno gumpiči, ki jih ne prekašata niti misel in niti svetloba.
Vsak počitniški teden pride 40 otrok – Nove in zanimive izkušnje
Nemški jezik: schnell (šnel)
Madžarski jezik:
gyorsan (gjoršân)
Španski jezik:
rapido (rapido)
Italijanski jezik:
velocemente
(veločemente),
presto (presto)
Francoski jezik:
vite (vit)
Esperanto:
rapide (rapide)
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki
je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Priznala sem krivdo
Mami sem priznala, kaj sem naredila.
S sestro sva se namreč sprli in sem jo
udarila po nosu. Morala je v bolnišnico, jaz pa nisem mogla spati, ker mi
je bilo hudo, ko je ni bilo. Naslednji
dan smo šli k njej na obisk. Bilo mi je
zelo hudo. Opravičila sem se ji in začela jokati. Sestra je bila žalostna, ker
je bila več dni v bolnišnici. Mama naju
je obe tolažila. Sestri pa sem dala poljubček v slovo.
Mislim, da je tudi vam hudo, ko nimate doma sester ali bratov in ne veste, s kom bi se pogovarjali, kam bi šli
... Bratje in sestre morda potrebuje-
jo pomoč pri domačih nalogah. Lahko jim pomagate ali pa ste hudobni
in jim nočete pomagati. Tudi jaz nisem hotela pomagati svoji sestri in
sem rekla, naj pogleda v zvezek, saj
tam vse piše. Ko pa smo doma prenavljali sobo, sem tudi jaz prosila sestro
za pomoč. Ona pa mi je rekla, da sem
dovolj močna, da sama rešim težavo
z desko.
Torej, če vaš brat ali sestra potrebuje pomoč, je ne zavrnite. Tudi jaz
se bom bolj trudila, da bom sestri pomagala in ji stala ob strani.
Diana Pelcl Polenek, Vzgojni dom Veržej
Otrokom je treba ponuditi zanimive
vsebine, saj je zelo pomembno, s čim
se ukvarjajo, kaj počnejo in kako preživljajo počitniške dni.
Otroci so zelo ustvarjalni in mi jim
skušamo na taborih ponuditi pestro
dogajanje, zato se učijo angleščino,
skuhali so marmelado, izdelali ognjičevo kremo, in ker je leto gozdov,
posebno pozornost namenjajo gozdovom, iščejo zdravilne rastline in
zelišča, spoznavajo njihove zdravilne
učinke in uporabo, je povedala Jožica
Sekolovnik, direktorica RIS Rakičan.
Trudimo se, da se tem ne lotevamo
po šolsko, ampak se otroci naučijo življenjskih stvari in pridobijo nove izkušnje. Zato imajo vsak počitniški teden vsaj 40 otrok, starih od pet do 13
let, iz Pomurja in različnih koncev
Slovenije.
Lauro Rep, 8 let, iz Rakičana (levo): »Jaz
sem že drugič na tem taboru in mi je
zelo lepo. Najboljše mi je, ko plešemo
in izdelujemo različne stvari. Če bi bil
doma, bi se igral z računalnikom ali
nintendo. Doma imam še sestro in se
lahko tudi z njo igram, ampak če nas
je skupaj več otrok, nam je lepše. Tudi
kosilo mi je zelo dobro.«
Jakob Cirkvenčič, 7 let, iz Murske Sobote (desno): »Meni pa je tu zelo dobro
kosilo, najbolj meso in riž. Na taboru
sem prvič in se imam fajn. Če bi bil
doma, bi se verjetno igral z babico ali
sestrico ali s kom drugim, malo pa bi
bil pri računalniku in bi gledal televizijo. Ampak tu je lepše, kot če si ves
dan doma, ker se s prijatelji družimo
in skupaj kaj počnemo. Pa še konje
lahko jahamo.«
Fotografije A. Nana Rituper Rodež
Angleški jezik: fast (fast)
stran 20
Iva Žižek, 8 let, iz Rakičana (levo):
»Meni je najlepše, da lahko jahamo
konje in plešemo. Če bi bila doma, bi
se igrala s svojim kužkom Bino. Vmes
sem malo pri računalniku, ampak ne
veliko. Tu je lepo, ker imamo veliko
prijateljev in delamo iz različnih materialov. Imamo prijateljice, se igramo, pogovarjamo in se veliko smejimo. Pa še koga lahko spoznaš.«
Živa Ranca, 8 let, iz Murske Sobote (desno): »Všeč mi je, ker lahko jahamo konje, in ko telovadimo. Učiteljicam tudi
malo nagajamo in včasih kdo sitnari.
Otroci so pogosto, ko jim je dolgčas,
bolj glasni. Odraslim pa ni nikoli dolgčas, ne mamam in ne učiteljicam, saj
so vedno zaposleni. Danes mi je odpadel storž, potem pa se je podobno
zgodilo še drugim. Tako da so učiteljice vedno imele kaj delati. Če bi bila
doma, bi reševala križanke, za računalnik pa ne morem, ker se je pokvaril,
ampak lahko vzdržim brez njega.«
Elektrika na Razkrižju
Moj dedek in babica nista iz teh krajev, zato mi je o dogodku iz preteklosti v našem kraju pripovedoval Dejanov dedek Štefan Novak. Leta 1952
so na Razkrižju dobili elektriko. Do
takrat pa so svetili s petrolejkami in
svečami. Pri napeljavi daljnovodov
in omrežja so pomagali vsi domačini.
Eni so kopali jarke za droge, drugi so
pomagali pri drugih delih. Dedek je
bil takrat star 16 let. Pomagal je vezati izolatorje, da jih je električar dvignil
na drog in jih tam pritrdil. In takrat se
je dedek odločil, da bo postal električar. Dela so trajala zelo dolgo, ker takrat še ni bilo strojev, kot jih imajo danes. Ko so končali, je v vasi zasvetila
električna luč in vsi so bili zelo veseli.
To je bil velik napredek za ta kraj.
Mihael Budinski, OŠ Razkrižje
Počitnice
Konec šolskega leta je tu,
ju-hu-hu, počitnice so tu.
Zdaj bomo plesali, se zabavali
in veselo rajali.
Vsi se veselimo in veselo pojemo.
Radi se imamo in se s sošolci poslavljamo.
Ples, veselje, smeh in zdravje
zdaj na prvem mestu je.
Vsi veseli gremo na počitnice
in nekateri tudi na morje.
V Avstrijo naša družina bo šla
in se odlično zabavala.
Sorodnike bomo obiskali
in se na izlet podali.
Sončnica, Naja Kovač, OŠ Tišina
Ines Pucko, OŠ Odranci
Najmlajši so prebirali pravljice in se zabavali. Nekaj pogumnih nam je pripovedovalo, kako se imajo na taboru.
Elizabeth Hartman, 7 let, iz Beltinec:
»Igramo se in beremo pravljice, zanimive so mi vislice.«
Rok Kolmanič, 5 let, iz Murske Sobota:
»Meni je bilo najlepše, ko smo na kroge lepili pikice, jih pobarvali, zdaj pa
bo iz njih nekaj nastalo.«
Boško Kuzma, 6 let, iz Veščice in Beltinec: »Malo sem doma v Veščici, kjer
mi je lepše in imam več prijateljev,
malo pa v Beltincih. Na taboru mi je
lepše kot doma in kot na morju ali v
Škocjanskih jamah. Ne bom pa pozabil, kako smo jahali konje.«
Luka Horvat, 7 let, iz Murske Sobota:
»Meni je bilo najlepše včeraj, ker so
se nam predstavili reševalci, danes pa
čakamo še policiste.«
Matias Martinuzzi, 7 let, Krog: Meni pa
je bilo najlepše, ko smo delali med-
vedke iz krogov, kot so snežaki, doma
pa mi je bilo dolgčas.
Pia Jureš, 7 let, iz Mekotnjaka: »Meni je
lepo tu in doma, doma se igram s sosedi in se kopam, tu pa imam veliko
prijateljev.«
Tjaša Kavaš, 7 let, iz Beltinec: »Tu mi je
lepše kot doma, ker je zanimivo, doma
pa včasih ne vem, kaj naj delam.«
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 21
21
Odbojkarski klub Panvita Galex starta z visokimi cilji
Znova krojiti slovenski vrh
Okrepitve so sprejemalec Ivan Kurteš iz Varaždina, libero Tin Vrabl iz Maribora in mladi up Urban Drvarič
šem iz Varaždina, liberom Tinom Vrablom iz Maribora in mladim upom Urbanom Drvaričem, podajalcem iz lastnih
mladinskih vrst. Tako smo zaokrožili postavo in dopolnili vsa igralna mesta. Intenzivnim pripravam na novo prvenstvo
bo sledilo več prijateljskih tekem, v Murski Soboti pa bo konec septembra že tradicionalni turnir, na katerem bodo sodelovale atraktivne odbojkarske ekipe,« je
še dodal Roman Ratkai.
Novega izziva se še posebno veseli 26-letni novinec Ivan Kurteš. »Sem
otrok zagrebške Mladosti, kjer sem igral
do svojega 19. leta. Nato sem se preselil
v Varaždin. Izvedel sem, da Panvita Galex potrebuje sprejemalca. Ob pomoči
mojega trenerja Mija Vukovića, ki se dobro pozna s trenerjem Dejanom Fujsom,
so me priporočili za prestop v soboški
klub, s katerim sem sklenil enoletno pogodbo. V novem okolju so me lepo sprejeli. Večino teh igralcev poznam že od
prej, saj smo igrali več medsebojnih prijateljskih tekem. Menim, da je cilj uvrstitev med prve štiri ekipe v Sloveniji
povsem realen.«
Milan Jerše
Fotografiji Milan Jerše
Načrtovano v tekmovalni sezoni
2010/2011 so v Odbojkarskem klubu Panvita Galex iz Murske Sobote izpeljali, čeprav z doseženim ne morejo biti povsem
zadovoljni. Tako v prvenstvu kot pokalnem tekmovanju so nekoliko zaostali za
pričakovanji. »Ker smo po sestavi moštva na približno enaki ravni kot v prejšnji sezoni, ostaja poglaviten cilj uvrstitev med štiri najboljša moštva v državi,
to pa velja tudi za pokalno tekmovanje,«
poudarja član upravnega odbora Roman
Ratkai. Prav tako pozdravlja odločitev
ekipe ACH Volley, ki se je z Bleda preselila v Ljubljano, da bo poslej od vsega začetka igrala v prvi slovenski ligi. »V tem
klubu so namreč ocenili, da jim ta način
tekmovanja bolj ustreza kot nastopanje v
interligi. To je za slovensko odbojko vsekakor dodaten pozitiven dejavnik, ki bo
to športno panogo pri nas dvignil na še
višjo raven,« je prepričan.
Čeprav je do začetka prvenstva v prvi
slovenski odbojkarski ligi za člane še precej časa – start bo oktobra –, so se v OK
Panvita Galex resno lotili priprav na novo
sezono 2011/2012. Od ponedeljka dalje vadijo v športni dvorani OŠ I v Murski So-
Roman Ratkai ne skriva visokih ciljev.
Nova okrepitev Ivan Kurteš
boti, ki bo tudi letos prizorišče zanimivih
odbojkarskih tekem. »Prav je, da se ekipa
od časa do časa prevetri, zato so dobrodošle nekatere spremembe v igralskem
kadru. Odšli so trije odbojkarji, in sicer
sprejemalec Žiga Zupanc v Kropo, podajalec Alojz Kerec v Slovensko Bistrico in
libero Klemen Hrastovec, ki je trenutno
še brez kluba. Po drugi strani pa smo se
okrepili s sprejemalcem Ivanom Kurte-
Petek, 12. avgusta, ob 17. uri v Ljutomeru:
16. Taborski tek. Tek za pomurski pokal
2011. Organizator: Športna zveza Ljutomer.
Informacije: Branko Žnidarič 041 751 841 ali
branko-znidaric@simljutomer.si.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, kjer lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
DP v atletiki
Rozmarič
dvojni
državni prvak
Kot mlajši mladinec slavil
na 800 in 1500 metrov
Na odprtem državnem članskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v Kopru, so tekmovalci AK Panvita iz Murske Sobote
osvojili kar štiri medalje.
Najbolj se je izkazal mlajši mladinec
Tomaž Rozmarič, ki je postal državni
prvak v teku na 1500 metrov z osebnim
rekordom 3:52,66 in v teku na 800 metrov (1:51,62).
Fotografija iz arhiva MO Murska Sobota
V mestu Hamilton na Škotskem so
potekale od 3. do 8. avgusta 45.
mednarodne igre šolarjev, na katerih
je sodelovalo 1250 mladih iz 78
mest iz 34 držav. Tekmovali so v
atletiki, badmintonu, golfu, jadranju,
nogometu, plavanju, odbojki in
tenisu. Med njimi je bilo tudi osem
športnikov iz Mestne občine Murska
Sobota, ki se že vrsto let uspešno
udeležujejo te športne manifestacije
mladih z vseh koncev sveta. Čeprav
niso v ospredju izidi, ampak druženje
mladine, velja omeniti, da se je
najbolje odrezal mlad atlet Nino
Celec, ki je bil v skoku v daljino tretji.
Preskočil je 603 centimetre. Enajsti
je bil Daniel Hari, štirinajsti Dominik
Horvat, sedemnajsti Nathan Kočar,
enaindvajseta je bila Simona Sedonja,
triindvajseta pa Mateja Hari, vsi AK
Panvita Murska Sobota. Tenisač Žiga
Gaber je bil deveti. 46. mednarodne
igre šolarjev bodo v mestu Daegu v
Južni Koreji. M. J.
Fotografija Tonček Gider
Na 45. igrah
šolarjev na
Škotskem Nino
Celec tretji
Tomaž Rozmarič je prijetno presenetil.
V ženski konkurenci teka na 1500 metrov je bila Sonja Neger tretja z osebnim
rekordom 5:01,90, v teku na 400 metrov
pa je bila med članica tretja tudi Anja
Benko s časom 56,57. Zasedla je tudi
sedmo mestu v teku na 200 metrov. Poleg tega je bila Urška Martinec šesta v
teku na 800 metrov in peta v teku na
400 metrov. Špela Fujs pa je bila četrta
na 5000 metrov in osma na 3000 metrov. Vsi so tekmovalci AK Panvita.
T. G.
teden v številkah
Hitrostno rolanje
Golf
Evropsko prvenstvo, Zwolle na Nizozemskem – kronometer na 200 m, st.
mladinke: 16. Tadeja Donko, slovenska
reprezentantka in članica ŠD Dokonca
Lendava; 500 m na cesti: 19. Tadeja Donko. (F. B.)
Tekma za družine in druge dvojice v Moravskih Toplicah – bruto točke: 1. Judita
in Aljoša Bencik, 2. Darinka in Živko Mlinarič (oboji GK M. Toplice), 3. Daniela in
Robert Krempl (GK Radenci); neto točke: 3. Miha in Robert Puklavec (M. Toplice); druge dvojice: 1. Marijan Papež in
Jože Apšner (M. Toplice). (T. G.)
Pikado
5. EDF prvenstvo v elektronskem pikadu
na Dunaju (več kot 600 igralcev iz šestih
držav): 1. Španija, 2. Nemčija, 3. Slovenija
(Andrej Gorjak in Leon Mertuk iz PK Top
Gun Grlava); posamično: 1. Jože Vavtar
(Vavtar team), 4. Andrej Gorjak. (M. J.)
Kolesarstvo
68. mednarodna dirka Po Poljski: 1. Peter Sagan (Liquigas, Slovaška), 73. Simon
Špilak (Lampre-ISD, Slovenija).
Amaterska etapna dirka po Furlaniji-Julijski krajini (113 kolesarjev): 1. Jacub Svoboda (Team Barbariga, Češka),
4. Primož Obal +2:59, 24. Alojz Poglavc,
59. Dušan Hajdinjak, 67. Miran Titan, vsi
Team Turbo Tropovci. (M. J.)
Trap
Grand Prix Winchester na Pragerskem v
streljanju na glinaste golobe (udeleženci
iz šestih držav): 1. Bojan Rakuša (Pragersko) 140, 3. Evgen Pap (SD Štefana Kovača Murska Sobota) 132. Franc Gumilar je
bil deveti. (T. G.)
Atletika
Odprto državno prvenstvo za veterane,
Budimpešta (več kot 300 tekmovalcev
iz sedmih držav): 1. Zdravko Mauko (ŠD
Radenci) v skoku v daljino, 2. Štefan Fujs
(AK Panvita) v teku na 800 m. (M. J.)
Mednarodni veteranski miting, Ljubljana – uvrstitve v posameznih kategorijah: 1.
Štefan Potočnik iz Rakičana v metu diska
in Jože Komaricki iz Murske Sobote v suvanju krogle, 2. Rudi Horvat iz Murske Sobote v suvanju krogle, 3. Štefan Potočnik v
suvanju krogle, vsi Medobčinsko društvo
invalidov Murska Sobota. (T. G.)
Košarka
Tekmi predtekmovanja na evropskem
mladinskem prvenstvu v Oradei v Romuniji: Slovenija – Litva 67 : 51 (članica KK Rašica M. Sobota Alja Samec 7) in
Slovenija – Poljska 38 : 55. Kljub porazu
so se mlade Slovenke obdržale v A-diviziji evropske košarke. (T. G.)
Šah
Državno prvenstvo za članice, Ljubljana – 1. kolo: Nadvešnik – Lea Števanec
(ŠS Tomo Zupan Kranj, doma iz Rankovec) 0 : 1, 2. kolo: Števanec – Kapš 0 : 1, 3.
kolo: Franca – Števanec 0 : 1. (M. J.)
Tudi v 3. kolu 18. mednarodnega prvenstva Štajerske v Murecku so bili mladi Ljutomerčani uspešni. Med 12-letniki
je Luka Skuhala premagal Patricka Nusbaumerja (Avstrija) in je s tremi točka-
mi v vodstvu. Med 18-letniki je bil Jernej
Skuhala boljši od Ptujčana Andraža Šute,
Barbara Skuhala (vsi ŠD Radenska Pomgrad) pa je premagala Hrvata Svena Tico.
Oba imata po dve točki in pol. (T. G.)
Odbojka na mivki
Tretji letošnji turnir za moške dvojice v
soboški Kamenšnici (10 dvojic) – finale:
Roman Ratkai-Peter Polanič – Davorin
Pok-Mirsad Adžić 25 : 22. (T. G.)
Športni ribolov
Tekmovanje v Podgradu pri Gornji Radgoni: 1. Darko Žižek (Lutverci), 2. Drago
Grah (Gornja Radgona), 3. Bojan Merčnik (Murska Sobota). Naslov ribiškega
carja za leto 2011 je dobil Drago Grah
(Gornja Radgona), ki je ulovil 6 kg težko ribo. (O. B.)
Hokej na rolerjih
Končana 3. avstrijska liga, Stegersbach –
polfinale: Horobek pčele Beltinci – Mad
dogs Wienner Neustadt 6 : 5 (David Ošlaj
2, Grega Benko, Niko in David Matko, Jer-
nej Činč); finale: Pingvineki Sombotel –
Horobek pčele Beltinci 5 : 4 po podaljšku,
v rednem delu je bilo 4 : 4 (Niko Matko 2,
Grega Benko, Matej Balažic). (M. J.)
Mednarodne igre šolarjev
45. mednarodne igre šolarjev v Hamiltonu na Škotskem (1250 tekmovalcev iz
34 držav). Tekmovalo je tudi osem športnikov iz MO Murska Sobota. Med atleti
je bil Nino Celec tretji v skoku v daljino (603), Daniel Hari enajsti v teku na
100 m, Nathan Kočar pa peti v B-finalu
na 1500 m. Tenis: Žiga Gaber je v 1. kolu
zmagal, v drugem pa izgubil, medtem ko
je Nika Ščap v 1. kolu izgubila, v tolažilni
skupini pa trikrat zmagala. (T. G.)
Športno modelarstvo
Dve tekmi modelarjev s prostoletečimi
modeli za svetovni pokal, Salonta v Romuniji (80 tekmovalcev iz 12 držav) – večji modeli jadralnih letal F-1 A, mladinci:
1. Črt Šiftar (RŠD Štart Polana); absolutno: 3. Črt Šiftar. Miha Lemut (Društvo
modelarjev Pomurja) je bil peti in sedmi. (T. G.)
BARVA CMYK
22
datum: 11. 08. 2011
šport
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kasaške dirke v Ljutomeru
Evropsko strelsko prvenstvo v Beogradu
Ob prvaku Rajmondu Debevcu
skromnejši Robert Markoja
Domačini odpovedali
Osemindvajseto mesto za najboljšega Pomurca
Ob prazniku občine kvalifikacije za 21. slovenski kasaški derbi v Ljubljani
V tekmovanju z malokalibrsko puško
leže je ugodno presenetil 48-letni veteran Rajmond Debevec, ki je s končnim
izidom 702,8 (598) dobil zlato medaljo.
Drugi je bil Rus Artem Hadjibekov, 700,5
(598), tretji pa Belorus Sergej Martinov,
700,0 (598). Reprezentant Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) je s 594
krogi zasedel 28. mesto.
Na ekipni tekmi z malokalibrsko puško leže je Slovenija zasedla osmo mesto v konkurenci 22 držav. Robi Markoja,
Rajmond Debevec in Željko Moičevič so
skupno zadeli 1777 krogov. Zlato kolajno
je osvojila Francija (1789), srebrno Nemčija (1783), bronasto pa Danska (1782).
Tudi na moški ekipni tekmi z malokalibrsko puško v trojnem položaju je
zasedla slovenska reprezentanca s 3475
krogi osmo mesto. Prvi so bili Norveža-
ni (3488), drugi Francozi, tretji pa Rusi,
oboji so zadeli po 3483 krogov. Na koncu je odločilo večje število notranjih desetk. V posamični konkurenci je zmagal
Madžar Peter Sidi (1273,7/1171), od naših
pa se je najbolj izkazal Rajmond Debevec z 12. mestom in 1165 krogi. Robi
Markoja je s 1155 krogi (392 leže, 380 stoje, 383 kleče) pristal na 38. mestu. Markoja ni slabšega izida pripisal le sprejemljivemu vetru in avgustovski pripeki,
ampak tudi sebi: »Leže sem si privoščil
osem minusov, kar je preveč. Resda je
veter naredil svoje in vplival na tehniko streljanja, a vsega ni bil kriv. Tehnika ni bila slaba, puška je bila mirna, a
sem kleče ustrelil preveč močnih devetk. Morda mi je manjkalo tudi nekaj
športne sreče.«
Milan Jerše
Nov odmeven dosežek Marina Kegla
Tara Star (levo) na vajetih domačina Dušana Zorka, ki je tokrat nastopil za KK Ljubljana, je bila za las ob prvo mesto.
Na ljutomerskem hipodromu je pripravil domač klub 11. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. V osmih točkah
sporeda je videlo okoli 1200 gledalcev
osrednjo dirko za pokal Občine Ljutomer, kjer je nastopila sedmerica 5- do
10-letnih ljutomerskih kasačev. Zmaga
je pripadla 10-letnemu Alain Delonu na
vajetih Dušana Zorka, ki je prejel pokal
iz rok županje Olge Karba.
Osrednja pozornost pa je bila namenjena kvalifikacijam za 21. slovenski kasaški derbi, ki bo 4. septembra
v Ljubljani. Pomerilo se je osemnajst
4-letnih kasačev v dveh skupinah na
2600 metrov dolgi stezi, najboljši štirje iz vsake skupine pa so pridobili pravico nastopa v najelitnejši rejski dirki.
Po presenetljivih razpletih so imeli največ uspeha tekmovalci KK Komenda, ki
so si v derbiju zagotovili štiri nastope.
Ljutomerčani so dobili v nedeljski dirki
le enega udeleženca derbija – Kiga KP
(Uroš Predan), sicer pa bosta po doseženem kilometrskem času v letošnjih dirkah v derbiju zagotovo nastopila še Fiona May (Slavko Makovec) in Albos MS
(Mitja Slavič).
Izidi – 1. dirka za 2-letne kasače: 1. Izak
(M. Slavič ml.) 1:19,8, 2. Arrived Dream
(Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:20,0, 3. Dakot
(Porenta, Ljubljana) 1:22,5; 2. dirka za 3do 6-letne kasače: 1. Leo Gerd (De. Jureš,
Ljutomer) 1:21,3, 2. Porshe MP (P. Zadel
ml., Ljubljana) 1:21,3, 3. Missy (J. Slavič,
Ljutomer) 1:21,7; 3. dirka za 3- do 6-letne kasače, zaslužek do 1500 EUR: 1. Vitka (P. Zadel ml., Šentjernej) 1:17,7, 2. Stejlon (Osolnik) 1:18,1, 3. Florko (Sodec, oba
Ljutomer) 1:18,3; 4. dirka, kvalifikacije za
derbi, 2600 metrov, 1. skupina: Jolly GJ
(Jerovšek, Komenda), 2. Tara Star (Zorko, Ljubljana), oba 1:18,9, 3. Grom BE (M.
Žan) 1:20,6, 4. Hania Vita (M. Marinšek,
oba Komenda) 1:20,7; 5. dirka, kvalifikacije za derbi – 2. skupina: 1. Neysha Gill
(Pirc, Krim) 1:19,8, 2. Mon Cherie Peška
(A. Dolinšek, Ljubljana) 1:20,1, 3. Diamond MS (A. Marinšek, Komenda) 1:20,1,
4. Kiga KP (Predan, Ljutomer) 1:20,2; 6.
dirka za 5- do 10-letne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Alain Delon (Zorko) 1:19,7, 2. Leonidas OZ (Hanžekovič)
1:19,8, 3. Fordena MS (M. Slavič ml., vsi
Ljutomer) 1:19,8; 7. dirka za 3- do 14-letne EU kasače, zaslužek do 3500 EUR,
1600 metrov: 1. Rebeka Alar (Hanžekovič, Ljutomer) 1:16,7, 2. Nubia Lavec (M.
Žan, Komenda) 1:16,9, 3. Inerra (Šonaja,
Ljutomer) 1:17,5; 8. dirka, handicap za 3do 14-letne kasače, zaslužek do 10.000
EUR, 2140 – 2180 metrov: 1. Izmir (Gregorc) 1:19,9, 2. Jack M (V. Marinšek, oba
Komenda) 1:18,8, 3. Rambo (Seršen, Ljutomer) 1:19,1.
Niko Šoštarič
Mladi pomurski tenisač ni imel doraslega tekmeca
V Brnu na Češkem je potekal v soboto 4. tradicionalni mednarodni članski
turnir gluhih in naglušnih v tenisu Brnensky Pohar 2011. Na turnirju je prvič
sodeloval tudi najboljši slovenski gluhi
teniški igralec Marino Kegl (ŽTK Maribor). Marino je z odlično igro dokazal,
da sodi med najboljše gluhe igralce tenisa na svetu.
Turnir je potekal po sistemu Round
Robin. V štirih skupinah so bili razvrščeni po štirje tekmovalci, prvouvrščena
iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale. Marino je suvereno premagal
vse nasprotnike in zasedel prvo mesto
v skupini. Njegove »žrtve« so bili: Jan
Ryšansk, Vit Prochazka (oba Češka) in
Slovak Robert Jungmann, ki jih je odpravil z 9 : 0. V četrtfinalu je z 9 : 0 premagal Maroša Sagula (Slovaška). V polfinalu je bil z 9 : 1 boljši od Čeha Aleša
Matuškoviča, v finalu pa se je pomeril
s starim znancem Vitom Prochazko iz
Češke. Dvoboj je dobil z izidom 9 : 3.
Tretji je bil Čeh Aleš Matuškovič. Marino je dobil poleg zmagovalnega po-
Fotografija Darko Kegl
Fotografija Nataša Juhnov
»Vitez mesta Brno 2011«
Marino Kegl
kala tudi prehodni pokal mesta Brna
in laskavi naslov »Brnensky vitez 2011«.
M. J.
Črno-beli klonili v Velenju
Pari za novo košarkarsko sezono
Če bi bilo tudi v prvem tako kot v drugem …
Sobočanke najprej z Grosupljem
Neizkoriščene številne priložnosti Sobočanov v nadaljevanju tekme
Igralci Radenske Creativa Sobote gostujejo v Mariboru
Stadion Ob jezeru v Velenju, 1400 gledalcev, sodnik: Matej Jug (Tolmin),
strelec: Tolimir (17). Rumeni kartoni:
Podlogar, Mujaković; Horvat, E. Janža,
Eterović.
Rudar: Savić, Jeseničnik, Berko, Stojnič, Dedič, Tolimir, Rotman (Djokić, 67),
Mujaković, Trifković (Žinko, 46), Podlogar (Rošer, 52), Majcen.
Mura: Luk, Kouter (Kous, 46), E. Janža, Ošlaj, Cipot, Maruško, Pavel, Horvat, Fajić, Sreš (Sprečo, 81), Bohar (Eterović, 55).
Po srečanju v Velenju ostajata grenak
priokus in občutek, da bi lahko Mura v
obračunu z Rudarjem dosegla še kaj več
kot samo minimalen poraz. Sobočani
so namreč v prvem polčasu večini navijačev nerazumljivo odigrali z zgoščeno,
zaprto in previdno formacijo, kjer so v
začetku popolnoma prepustili iniciativo
nasprotniku. To se je izkazalo za zgrešeno taktiko, saj je omenjena igra lahko uspešna le, če nihče ne naredi nobene napake. To pa so »Muraši« naredili v
17. minuti po kotu, ki ga je izvajal Mujaković. Po pravem kaosu v obrambi je
naredil veliko napako še vratar Luk, ki
je zaplaval v prazno, in Tolimirju ni bilo
težko zadeti mreže. Kot je bilo vidno že
na prekmurskem derbiju, imajo črnobeli s svojo mlado ekipo precejšnje težave pri lovljenju rezultata. Tako tudi tokrat niso več kot dvakrat (Horvat, Fajić)
zagrozili velenjskim vratom.
V drugem polčasu pa je tudi 12. igralec (številni simpatizerji in navijači Mure
05) videl povsem drug obraz črno-belih.
Odprta, agresivna in napadalna igra je
puščala tudi precej praznega prostora v
obrambi, a je po drugi strani prinašala
tudi velike priložnosti za izenačenje črno-belim. Tako sta mimo vratnic švignila projektila Pavla, namesto notranjega
je zunanji del mreže zadel Fajić, tri minute pred koncem rednega dela pa je
Jug je zamižal ob
grobem in namernem
prekršku Podlogarja,
ki je brez milosti
pokosil Kouterja, za
kar bi si lahko prislužil
tudi rdeči karton.
Eterović zadel še vratnico, čeprav bi resnici na ljubo to priložnost moral izkoristiti. V tem delu bi si Sobočani zaslužili
izenačujoč zadetek, tako da so si domači
igralci ob zadnjem žvižgu sodnika Mateja Juga pošteno oddahnili.
Mura 05 je odigrala srečanje brez izčrpanega in poškodovanega Lotriča,
Jug pa je pošteno zamižal ob grobem
in namernem prekršku Podlogarja, ki je
brez milosti pokosil Kouterja, za kar bi
si lahko prislužil tudi rdeči karton. Zaradi tega prekrška je Kouter namreč po
odmoru moral ostati v slačilnici.
Trener Rudarja Milan Đuričić: »Moji
fantje so imeli srečo, ki pa so si jo sami
prislužili. Mlada in razigrana ekipa Mure
05 nam je v drugem polčasu povzročala
precej preglavic, tako da smo na koncu
zadovoljni z vsemi tremi točkami.«
Trener Mure 05 Robert Pevnik: »V
prvih dvajsetih minutah smo žogo preveč prepuščali nasprotniku. Rudar je
tako lahko izvedel tri ali štiri akcije in v
eni od njih dosegel tudi zadetek. V zadnjem delu prvega in v celotnem drugem polčasu smo bili absolutno boljši,
a zadetka nismo dosegli. Nič, glave gor
in gremo naprej.«
Tomo Köleš
Na Košarkarski zvezi Slovenije so izžrebali pare za tekmovalno sezono
2011/2012. Članice KK Rašica iz Murske Sobote bodo v 1. krogu (15. oktobra)
igrale doma z Grosupljem, v 2. krogu pa
bodo gostovale pri ljubljanski Ježici. V
1. krogu (1. oktobra) 2. SKL se bo Radenska Creativ Sobota v gosteh pomerila z
mariborskim Branikom, v 2. krogu pa bo
doma igrala z Jančami Pritom. Že 18. septembra pa začnejo tekmovanje v 1. SKL
vzhod soboški mladinci, ki bodo naj-
prej doma igrali z Zlatorogom iz Laškega, nato pa bodo gostje Kolpe Črnomelj.
V pokalnem tekmovanju bodo igralke
Rašice 28. septembra gostile Domžale,
1. oktobra pa bodo potovale v Domžale.
Ob skupni zmagi se bodo v dveh tekmah
drugega kroga pomerile z ekipo Athlete. Košarkarji Radenske Creativa Sobote bodo 23. septembra gostovali v Litiji,
pet dni kasneje pa bo povratna tekma v
Murski Soboti.
M. J.
Evropsko kadetsko prvenstvo v košarki
Med izbrankami Juteršnikova
Napredovanje v drugi krog že zagotovljeno
Košarkarica soboškega kluba Rašica Urška Juteršnik bo od 11. do 21. avgusta v
Aradu v Romuniji branila barve naše
domovine na kadetskem evropskem
prvenstvu divizije B. V prvem delu tekmovanja čakata naše košarkarice v skupini B dve tekmi. V petek, 12. avgusta, ob
18. uri se bodo pomerile z reprezentanco
Estonije, v soboto, 13. avgusta, ob 20.15
pa še z Anglijo. Spodbudno pa je, da si
je Slovenija napredovanje v drugi krog
že zagotovila, saj so sodelovanje odpovedale Belorusinje.
M. J.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
Prva nogometna liga
stran 23
23
Nogomet
Kous spet
v Fazaneriji
Točka Nafte proti Olimpiji
Prijateljske tekme
Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 1 : 1 (0 : 0) – Po prikazanem Ljubljančani zadovoljni s točko
Maribor
4
0
0
8 : 3
12
Domžale
3
1
0
8:1
10
Rudar
2
0
2
7 : 4
6
Celje
2
0
2
5 : 3
6
Olimpija
1
2
1
4 : 6
5
Gorica
1
1
2
5 : 5
4
Nafta
1
1
2
5 : 5
4
Mura 05
1
1
2
2 : 4
4
Triglav
1
0
3
2 : 12
3
Koper
0
2
2
2 : 5
2
ofenzivno. V 3. minuti je Fink zapravil
izjemno priložnost za zadetek. Po podaji
z desne strani na drugo stativo je Fink
streljal mimo desne vratnice. Drugo priložnost smo na srečanju videli šele v 19.
minuti, ko je z desne strani slabo streljal Vršič, žoga pa je končala v stranskem
avtu. Najlepšo priložnost za zadetek je
zapravil Radujko v 24. minuti, ko je po
prostem strelu z desne strani žoga s petih metrov poletela prek vrat. V 30. minuti prva priložnost za Nafto. Vaš se je
odločil za močan strel z 20 metrov. Stativa je preprečila žogi pot v mrežo. Že v
naslednji minuti je Zelko z glavo streljal mimo vrat. Sedem minut zatem stoodstotna priložnost Vinka. Žoge, ki so
jo podarili gostujoči igralci, ni znal iz-
Fotografija Erik Kavaš
Športni park v Lendavi, 1800 gledalcev,
sodnik: Darko Čeferin (Kranj). Strelca: 0
: 1 Škerjanc (57), 1 : 1 Polareczki (64), rumeni kartoni: Tomažič - Šeruga, Lesjak,
Polareczki; Čadikovski.
Nafta: Aljec, Korošec, Jerebic, Levačič,
Matjašec, Lesjak, Tomažič - Šeruga, Vaš
(Caban, 74), Sreš, Vinko (Jovanovič, 83),
Zelko (Polareczki, 59).
Olimpija: Džafič, Jovič, Salkič, Anđelkovič, Fink (Škerjanc, 46), Delamea Mlinar (Kašnik, 77), Omladič, Vršič, Radujko, Lovrečič (Ranič, 51), Čadikovski.
Po zmagi na tekmi z Muro 05 so Lendavčani z velikim spoštovanjem pričakovali evropsko Olimpijo. Gostje iz
Ljubljane so srečanje začeli izjemno
Jerebic se je izkazal s svojo igro v obrambi.
koristiti. Iz obrata je zelo slabo streljal
v roke vratarju Džafiču s kakih sedmih
metrov. Strel Vršiča je Ajlec v 43. minuti
s težavo izbil prek prečke.
V nadaljevanju je gostujoč trener Dušan Kosič opravil menjavo, namesto Finka je v igro vstopil Škerjanc. V 48. minuti obetaven prosti strel z 20 m pred vrati
Olimpije, vendar je mlad Vaš streljal v
živi zid in priložnost je splavala po vodi.
Prvi so povedli gostje po napaki domače
obrambe. Prekršek nad Čadikovskim na
približno 30 m od vrat Nafte so gostje na
hitro izvedli. Radujko je v globino podal
do Škerjanca, ki je s strelom v daljši kot
premagal Ajleca. Sedem minut kasneje
so gostitelji izid izenačili po samostojni
akciji Polareczkega. Ta je izkoristil ne-
odločnost Anđelkoviča in mimo vratarja
Džafiča porinil žogo v desni spodnji kot.
Velike napake Lesjaka pred vrati gostje v
79. minuti niso znali izkoristiti. Ajlec je s
padcem pod noge reševal svojo mrežo.
Sodnik Čeferin je Nafto oškodoval v 86.
minuti, ko je dosodil nedovoljen položaj
Polareczkega, ki ga ni bilo. Gledalci so
na koncu igralce obeh moštev za prikazano igro nagradili z aplavzom.
Trener Nafte Stanko Preradovič: »Menim, da smo danes zasluženo osvojili točko. Nismo odigrali tako dobro kot prva
tri srečanja. Kljub temu smo se dobro postavili in prežali na protinapade.«
Trener Olimpije Dušan Kosič: »Moji
fantje niso prikazali pričakovane igre. V
Lendavo smo prišli po tri točke. Nafta
je odigrala srečanje odlično, agresivno
in srčno. Bolj ko se je srečanje prevešalo
h koncu, bolj so bile naše podaje nenatančne. Lahko smo veseli, da smo osvojili točko.«
Maribor edini s
polnim izkupičkom
Nafta – Olimpija 1 : 1 (0 : 0), Rudar –
Mura 05 1 : 0 (1 : 0), Domžale – Luka Koper 1 : 1 (1 : 0), Hit Gorica – CM Celje 2 : 0
(2 : 0), Triglav – Maribor 0 : 2 (0 : 1). Pari
5. kroga: Mura 05 – Triglav (nedelja ob
17. uri), CM Celje – Nafta (petek ob 19.
uri), Olimpija – Rudar, Maribor – Domžale, Luka Koper – Hit Gorica.
Feri Horvat Meštrovič, M. J.
Pred dvema rekreativnima kolesarskima maratonoma
Letos si obetajo rekordno udeležbo
V nedeljo Po Prlekiji, dva tedna kasneje v Radencih – Predstavitev vožnje Alekseja Dolinška na ležečem kolesu
Pokalni nogomet
Nafta v Krško
Fotografija Milan Jerše
Kolesarska sekcija Športnega društva
Radenci pripravlja avgusta dve osrednji rekreativni kolesarski prireditvi v
Pomurju in Sloveniji: 16. rekreativni kolesarski maraton Po Prlekiji in 21. rekreativni kolesarski maraton Tri srca v
Radencih. Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci razkrili nekaj podrobnosti.
Prvi od omenjenih kolesarskih maratonov bo že v nedeljo, 14. avgusta, na
parkirnem prostoru Bioterm Mala Nedelja. Start bo ob 10. uri. Skozi čarobni
svet Prlekije jih bo spremljal zelo razgiban teren s kar 800 metrov višinske razlike. Udeleženci bodo imeli na voljo tri
dolžine prog. Najkrajša, povsem ravninska, primerna zlasti za družine, bo dolga
20 km, mali maraton z dvema vzponoma bo na razdalji 45 km, najdaljši s tremi vzponi pa bo dolg 68 km. Že dan prej
bodo pripravili tematski večer, na katerem bo Aleksej Dolinšek predstavil vožnjo na ležečem kolesu, ki jo bodo obiskovalci lahko tudi preizkusili.
31. rekreativni kolesarski maraton Tri
srca v Radencih pa bodo organizirali v
nedeljo, 28. avgusta, ob 10. uri s startom
pred lovskim domom v Radencih. Tudi
tu bodo na voljo tri proge, in sicer mali
maraton na 27 km z dvema vzponoma, maraton Tri srca na 70-kilometrski
progi po Radgonsko-Kapelskih goricah
18-letni Žiga Kous, ki se je v poletnem prestopnem roku iz Murske Sobote preselil v
Domžale, se je vrnil domov. Vnovič, tokrat
kot posojen igralec, brani barve Mure 05.
Razlog je v tem, ker mladi nogometaš, ki
je igral v pretekli sezoni največ minut v
črno-belem dresu, ni bil sprejet na želeno fakulteto. Poleg tega pri strategu Domžal Darku Birjukovu ni dobil nobene priložnosti za igranje.
Selektor mlade slovenske reprezentance Tomaž Kavčič je razkril svoj izbor za
drugo preizkušnjo v kvalifikacijah na EP
2013. Naši upi se bodo 10. avgusta v Poriju pomerili s finskimi vrstniki, kamor odhajajo s tremi točkami, ki so jih osvojili
v Litvi. Med izbranci je tudi Vedran Vinko (Nafta).
12. krog 1. islandske ženske nogometne
lige: Porka – Fylkir 1 : 3. Porka, za katero
igra Mateja Zver, je z 22 točkami na tretjem mestu.
Prijateljske tekme: Lenti – Nafta 1 : 4
(Nagy; Karnet, Zelko, Vinko, Lesjak), Grad
– Slovenija U-19 1 : 8 (iz Mure 05 Lotrič,
strelec zadetka, Kouter in Janža), Lipa –
Agroservis Beltinci 2 : 4 (Meolic 2; Cigan 2,
U. Kerec, Zelko), Dobrovnik – Turnišče 0
: 5 (Gjerkeš 3, D. in E. Lutar), Grad – Črenšovci 5 : 0 (Buček Huber 3, Kolmanko, M.
Gaber), Dokležovje – Ankaran 0 : 2, Teleing Pomurje Beltinci – Sl. Gradec 6 : 3 (Vrabel 4, Rogan, Kolbl), Lesoplast Križevci –
Turnišče 1 : 2 (Nežič, D. Lutar), Bogojina
– Odranci 1 : 2 (Bogataj; Tompa, Šernek),
Mostje – Bakovci 1 : 3 (Lutar; Jablanovec 2,
Vereš), Hotiza – Polet (Sv. Martin na Muri)
1 : 0 (Čurin), Halbenrain – Rakičan 1 : 2
(Tkalec; Frčko 2), Tromejnik – Hodoš 2 : 0
(R. Bokan, Čontala), Zvezda Dolina – Polana 3 : 9 (Graj 2, Bači; S. Žalik 3, P. Klujber in
Balažek po 2, B. Žalik, D. Klujber), Čentiba
– Nafta veterani 1 : 1 (Herceg; Drvarič).
7. turnir v spomin Jožetu Lebarju - Jušu,
Ljutomer – finale: Rakičan – Ljutomer 4 :
3 po streljanju enajstmetrovk (v rednem
delu 0 : 0); za 3. mesto: Središče ob Dravi
– Ormož 2 : 1. Predtekmovanje: Rakičan –
Ormož 4 : 2, Ljutomer – Središče ob Dravi
1 : 0. Ekshibicijska tekma veteranov: Ljutomer – nekdanji igralci Mure, Nafte, Potrošnika 4 : 3.
Turnir v Gančanih – finale: Agroservis
Beltinci – Gančani 2 : 0; za 3. mesto: Dokležovje – Bratonci 7 : 5. Predtekmovanje:
Agroservis Beltinci – Bratonci 3 : 0, Gančani – Dokležovje 3 : 0.
11. turnir v spomin Štefanu Smeju in Jožetu Biroju v Gaberju – finale: Panonija –
Graničar 3 : 1; za 3. mesto: Kapca – Redics 5
: 1. Najboljši igralec: Nikolaj Biro; najboljši vratar: Daniel Koša (oba Panonija); najboljši strelec: Alan Koša (Graničar).
5. turnir v spomin Damjanu Vučaku v
Puconcih, polfinale: Kema Puconci – Slatina 1 : 3, Tehnostroj Veržej – Čarda 2 : 0; za
3. mesto: Čarda – Kema 6 : 1, za 1. mesto:
Tehnostroj Veržej – Slatina 3 : 0.
Memorial Simona Danča v Kobilju: 1.
Kobilje, 2. Dobrovnik, 3. Žitkovci. Izidi:
Kobilje – Žitkovci 3 : 0, Dobrovnik – Žitkovci 2 : 2, Kobilje – Dobrovnik 4 : 1. Najboljši strelec: Tim Zajtl; najboljši vratar:
Robert Sočič (oba Kobilje).
M. J., F. B., T. G., F. H. M., N. Š.
Gorazd Gider (direktor marketinga Zdravilišča Radenci), Jože Kager (predsednik kolesarske sekcije ŠD Radenci), Zvonko
Murgelj (direktor Radenske), Milan Verdev (stiki z javnostmi)
s sedmimi vzponi in zahtevna srednja
proga s štirimi vzponi na 54 km. Vsak
kolesar bo tokrat prejel kopalno brisačo
Oaza (Po Prlekiji) in polo majico Radenska (Tri srca), na startno-ciljem prostoru
in na okrepčevalnicah ob progah bodo
delili brezplačne napitke Radenske, topli obrok na cilju, omogočili brezplačen
vstop v kopališče Bioterme Mala Nedelja
in dali 50-odstotni popust za kopanje v
Zdravilišču Radenci na dan maratonov.
Poleg tega Zdravilišče Radenci v času od
26. do 28. avgusta ponuja zanimiv konectedenski paket.
Na obeh prireditvah, ki spadata v okvir
akcije Slovenija kolesari, so lani našteli
1426 kolesark in kolesarjev. Ob lepem vremenu računajo letos na rekordno udelež-
bo. Kot je povedal predsednik kolesarske
sekcije ŠD Radenci Jože Kager, bo neuradni konec kolesarske sezone v nedeljo,
4. septembra, na progi med Ljubljano in
Strunjanom. Gre za povsem sprostitveno
vožnjo, katere poglavitni namen je druženje rekreativnih kolesarjev iz različnih
krajev naše domovine.
Milan Jerše
Derbi Tehnostroj
Veržej – Odranci
V prostorih Nogometne zveze Slovenije
so izžrebali tekmovalne pare prvega kroga pokala Hervis Slovenije, ki bo 24. avgusta. Od pomurskih predstavnikov bo
Hotiza gostila Hit Gorico, Grad CM Celje,
Nafta bo potovala v Krško, na sporedu
pa bo tudi tretjeligaški derbi Tehnostroj
Veržej – Odranci. Prosti sta moštvi Adrie
in Šentjurja, v drugem krogu pa se bodo
v tekmovanje vključili še Domžale, Luka
Koper, Maribor in Olimpija.
M. J.
BARVA CMYK
24
preprosto (ne)običajno
| Vestnik | 11. avgusta 2011
Njihova lepota
je v domišljiji
Tudi v času dopustniških dni nam jo
nezgode velikokrat zagodejo. Tako se
mimogrede urežemo, si odrgnemo komolec ali potolčemo koleno. Na srečo
se takšne poškodbe hitro zacelijo, a ob
nepravilni oskrbi nam lahko tudi manjše rane povzročijo neprijetnosti. Zato si
je smiselno zapomniti, da vsaka manjša rana, če želimo, da se hitro zaceli in
ne vname, potrebuje dva osnovna koraka prve pomoči: rano je treba očistiti in
ustaviti krvavitev, če se pojavi.
Vreznina ima gladke robove in lahko hudo krvavi, če je poškodba globoka. Poškoduje lahko mišice, tetive in živce pod kožo. Če je ne očistimo, se lahko
okuži, in če je široko odprta, lahko pušča brazgotine.
Odrgnina nastane, kadar je bila koža
drgnjena ob grobo površino. Ob tem se
majhne krvne žilice v koži potrgajo in
zato se izceja kri. Velikokrat je površina
poškodbe velika, zato se odrgnine lahko hitro okužijo z umazanijo in bakterijami.
Vbodnina je ozka, globoka luknja, ki
nastane zaradi vdora žeblja ali drugega predmeta, ki predre kožo. Vbodnine ponavadi ne krvavijo močno, lahko
pa povzročijo notranjo poškodbo. Veli-
Siva megla
Oblecimo se v lepa siva oblačila in
naša podoba bo metala lepe in mehke
sence.
sivi modni dodatki niso žalostna stran
zgodbe. Oblecimo se v lepa siva oblačila in naša podoba bo metala lepe in
mehke sence.
Tatjana Kalamar Morales
minutka za zavedanje
O notranji sreči
Veliki Sokrat je rekel: »Nezavedno življenje ni
vredno življenja.« – To je samoumevna resnica
Večina ljudi živi mehanično, misli mehanično – v glavnem misli koga drugega –,
mehanično čustvuje, mehanično deluje,
mehanično reagira. Bi radi izvedeli, kako
mehanični ste v resnici? »Joj, kako lepo
obleko imate na sebi«. Ko to slišite, se
počutite dobro, in to zaradi obleke! Kaj
se pri tem dogaja? Ste se kdaj ustavili, da
bi razmislili? Ljudje vam rečejo: »Mislim,
da ste zelo očarljivi, pametni, čudoviti.«
Počutite se prekrasno, ker dobite pozitivno spodbudo. Seveda je prav sprejeti
komplimente in se za njih zahvaliti, problem je le, če smo od tega odvisni, do česar pride v primeru, da si tega sami sebi
ne dajemo z vsakdanjim notranjim prigovarjanjem, z vero in zaupanjem vase,
v to, da smo dobri takšni, kot smo, točno
zdaj, ta trenutek. Kajti v nasprotnem primeru ljudje »pritisnejo na gumb« in ste
srečni, ko pritisnejo na drug gumb, ste
nesrečni. Ne dovolite si odvisnosti v pomenu, da ste zadovoljni s samim seboj,
šele ko vam drugi rečejo, da ste v redu.
Kajti dokler izpolnjujete pričakovanja
drugih, raje pazite, kako se oblačite, kakšno frizuro imate, kakšen avto vozite,
da so vaši čevlji zloščeni – skratka pazite,
da boste živeli v skladu z vsemi njihovimi prekletimi pričakovanji. Med opazovanjem samih sebe boste morda prišli do
spoznanja, da ne živite toliko sebe in svojih potreb, ampak da živite za druge. Seveda je to boleče spoznanje, kajti vsako
prebujenje je boleče, vendar je resnično.
A dobra stran tega je, da potem končno
lahko živite tisto, kar vi sami želite, odgovarjate le samim sebi in vam je malo mar
za to, kaj si mislijo sosedje, sodelavci, sorodniki … Biti generalni direktor nekega
podjetja nima ničesar opraviti z uspešnostjo v življenju, prav tako ne imeti kup
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Dva osnovna koraka: rano je treba očistiti in ustaviti krvavitev, če se pojavi
Sence so ponavadi sive, čeprav se včasih zdi, da so celo obarvane. Njihova
lepota je v domišljiji, ki se prebudi,
ko zagledamo podobo. Slednjo sence
vedno bolj ali manj opazno spremljajo in ji dajejo dodaten čar. Tudi siva
oblačila znajo biti zelo privlačna.
Absolutno. Siva spada med nebarve in se zelo lepo poda ženskemu in
moškemu telesu z rožnatim in bledim odtenkom kože, pa tudi temnejšim barvnim odtenkom. Pri slednjem
je zmeraj zanimivo izpeljati kombinacijo sive z belo in rožnato barvo. Tudi
stran 24
Kako oskrbeti rano?
Sence
Ali siva ponuja izziv?
VESTNIK
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
besede mode
Lahko je poletje, a ko se pojavi prva
jutranja megla, začnemo misliti na jesen. Modni oblikovalci so na letošnjo
jesen mislili že prejšnje leto, ko so se
najprej spoznavali z globalnimi modnimi smernicami, s preučevanjem
svojega trga in družbe nasploh. Oblikovanje oblačil je danes vse prej kot
sanjarjenje pri belem dnevu. Zahteva
popolno koncentracijo in sodelovanje z različnimi strokovnjaki na različnih ravneh in tudi v različnih državah. Znanje tujih jezikov se tako
zmeraj izkaže kot dobrodošlo. In siva
je prej znana kot zimska nebarva glede na poletno svežino barvne palete.
Modni oblikovalci so zadimljene dele
oblačil prav posebej načrtovali. Zdi se,
da ni nobenega kompromisa; telo so v
celoti oblekli v različna siva oblačila,
pri katerih se intenzivnost barve lahko tudi stopnjuje.
datum: 11. 08. 2011
denarja. Uspešni ste, če ste prebujeni!
Potem se vam ni treba nikomur opravičevati, ni treba nikomur ničesar razlagati,
požvižgate se na vse druge. In potem ste
resnično zadovoljni s samim seboj, s svojim življenjem. Ali ni to najpomembnejše
v tem času, ki nam je tukaj odmerjen?
Dejstvo je, da niste niti v redu, niti
ne v redu. Morda ustrezate trenutnemu
razpoloženju ali modnim težnjam. Ali
to pomeni, da ste zdaj v redu? Ali je vaš
»biti v redu« odvisen od tega?
Niste v redu, niti niste ne v redu. Vi
ste vi. Zavrzite vso to navlako, zavrzite
vso presojo in samo opazujte, glejte. In
objemite, sprejmite to, kar najdete, kar
začutite, ne razsojajte, ali je dobro ali
slabo, ker ni, je samo takšno, kot je. Prišli boste do velikih odkritij, ki vas bodo
spremenila, in ne bo vas stalo niti najmanjšega napora. Prišli boste do notranje sreče, notranjega miru, ki je naše
naravno stanje. Te sreče ni mogoče pridobiti, in sicer iz enega samega razloga:
ker jo že imamo. Ves čas. V sebi. Ta resnična sreča ni povzročena, noben vas
ne more narediti srečnega. Ker drugi
niso vaša sreča. Vi ste vaša sreča. Sreča je
naravno stanje otrok, dokler jih ne umaže in okuži neumnost družbe in kulture.
Zakaj je potem ne občutimo ves čas? Ker
najprej moramo ovreči naše iluzije. Ponavadi mislimo, da moramo nekaj dodati, da bomo srečni, ampak resnica je ta,
da je treba le odvreči tisto, kar nam ne
služi. Življenje je lahko in prijetno, neizprosno je le do naših iluzij. Prebujenega
človeka prepoznate tako, da vam, če ga
vprašate »Zakaj ste srečni?«, prebujeni
odgovori: »Zakaj pa ne?«
Tatjana Baligač,
povzeto po knjigi Zavedanje (Anthony de Mello)
vavitev ustavi, rano oskrbite s pripravkom v obliki mazila, kreme ali gela za
hitrejše celjenje. Obvezo nato povežite s
povojem. Obveza je dobrodošla, saj rano
varuje pred okužbo, prav tako pa zmanjša možnost izsušitve rane. Celice se namreč hitreje obnavljajo in manj brazgotinijo v vlažnem okolju.
Kaj nam lahko
ponudi lekarna?
Za oskrbo ran imamo v lekarni tudi
brez recepta na voljo kar pestro ponudbo pripravkov.
lastnost ima zagotovo ribje olje v mazilih (Ribogal, Ribodermin …), ki pospešuje epitelizacijo in na ta način
celjenje poškodovane kože. Vsebuje namreč vitamina A in D ter omega 3 maščobne kisline, ki delujejo
protivnetno. Določeni pripravki vsebujejo ognjič, ki deluje protimikrobno in protivnetno, pospešuje fiziološko regeneracijo in epitelizacijo kože.
Mnogo pripravkov vsebuje tudi cinkov oksid, ki je antiseptik in absorbent (nase veže izloček rane). Dekspantenol (krema Bepanthen plus) se
po nanosu z lahkoto in hitro absorbi-
Preden začnemo oskrbo, skrbno umijemo roke s toplo vodo in milom.
kokrat se navidezno zacelijo, kar ljudje
zmotno pripišejo uspešni zacelitvi. Vendar lahko pride do hudih okužb, tetanusa … Zato je pazljivost nujna!
Kaj storiti ob poškodbi?
Prvotnega pomena je, da preden začnemo oskrbo, skrbno umijemo roke
s toplo vodo in milom. Če vode ni na
dosegu rok, uporabimo razkužilo. Tudi
koža, ki je na prvi pogled čista, ima na
sebi bakterije, ki sprožijo okužbo.
Če rana krvavi, nekoliko počakajte, ker bo iztekajoča kri sprala umazanijo iz rane. Seveda to velja za manjše
rane in manjše krvavitve! Rano sperite
pod tekočo vodo in z blagim milom, še
bolje pa je, če rano sperete s fiziološko
raztopino. Razkužite rano z ustreznim
razkužilom in čistite iz notranjosti rane
navzven. Ko je rana čista, jo do suhega
popivnajte s sterilno gazo.
Če rana krvavi, nanjo položite sterilno gazo in narahlo pritisnite. Ko se kr-
• obvezilni material
Na voljo je široka izbira obvezilnega
materiala: gaze, komprese, povoji, sodobne obloge za hitrejše celjenje, gaze,
ki preprečujejo sprijemanje obvezilnega materiala z rano, lahko so prepojene z mazilom ali razkužilom …
• pripravki za razkuževanje
Primeren pripravek je raztopina rivanola, ki ima močno bakteriostatično
delovanje, to pomeni, da zavira razvoj
bakterij. Prav tako je dobrodošel razredčen etanol (70 %), ki ima optimalno antiseptično delovanje, učinkuje pa
tudi baktericidno, to pomeni, da prepreči razmnoževanje bakterij. Ko izhlapeva, kožo tudi hladi. Tudi jodove
raztopine so primerne. Jod je namreč
baktericid, a deluje tudi proti glivicam,
virusom in sporam. Tudi klorheksidin
kot antiseptik je v mnogih pripravkih
in je na voljo v obliki kreme ali pršila.
• pripravki za hitrejše celjenje
Na voljo je veliko pripravkov, ki pospešujejo regeneracijo kože. Takšno
ra, v kožnih celicah pa se pretvori v
pantotensko kislino (vitamin B5), ki
vpliva na tvorbo in obnovo epitela ter
povečuje čvrstost brazgotin, pospešuje celjenje ran in blaži vnetja. Pripravki s hialuronsko kislino zagotavljajo
vlažno celjenje in so zato dobra izbira
(pršili Cicatridina in Bionect, krema
ali gaze), lahko je dodano tudi koloidno srebro, ki preprečuje razvoj bakterij.
• pripravki za nego brazgotin
Če je rana obsežnejša in globoka,
lahko pušča brazgotine. Tem se lahko izognemo z uporabo pripravkov, ki zmehčajo brazgotinasto tkivo
(Contrakel, Dermatix, Cicatrix …). Ko
se rana zaceli in vzbrsti mlado tkivo,
začnemo nego.
Tudi zato, ker se manjše rane hitro in
lepo zacelijo, si ponavadi zaradi njih ne
delamo prevelikih skrbi. Drugače je z ranami, ki jih zada življenje. Teh ne zacelimo tako zlepa ….
Polonca Fiala, mag. farm.
Jurčke očistimo, operemo in narežemo
na lističe. V ponvi na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo narezane jurčke in pražimo pet minut.
Konce filejev odrežemo in zmeljemo.
Pripravljene fileje solimo in popramo
ter jih na vročem olju na hitro popečemo. Ohrovtove liste blanširamo in
ohladimo v hladni vodi. Korenje, zeleno in por očistimo, operemo in narežemo na koščke. V primerni kozici na
maščobi prepražimo sesekljano šalotko, dodamo česen in zelenjavo. Malo
popražimo ter zalijemo z vinom in mesno osnovo. Solimo in počasi kuhamo.
Mletemu mesu dodamo pražene jurčke, smetano, beljak, sol, poper in drobtine po potrebi. V mešalniku zmešamo
v gladko zmes. Svinjsko mrežico položimo na delovno površino in jo razrežemo na dva dela. Na vsak kos mrežice
damo po dva ohrovtova lista. Na liste
namažemo na prst debelo nadev, na vrh
na sredino pa položimo popečen file. S
pomočjo mrežice meso zvijemo, damo
v pekač in pečemo v ogreti pečici 25 minut pri 220 stopinjah Celzija. Kuhano
omako zmeljemo in precedimo. Pečeno
meso narežemo na rezine, zložimo na
krožnik in podlijemo omako.
Makova krema s
kuhanimi hruškami
z našega štedilnika
Telečji file v jurčkovi skorji
2 telečja fileja
Omaka: 4 šalotke, ena svinjska mrežica,
1 korenček, 300 g jurčkov, 80 g zelene,
4 ohrovtovi listi, 100 g pora,
80 g čebule, strok česna,
1 dl sladke smetane, 2 dl rdečega vina,
1 beljak, 2,5 dl telečje osnove,
1 žlica sesekljanega peteršilja,
50 g masla, sol, mleti poper,
drobtine po potrebi, 40 g olja
40 g mletega maka,
2 jedilni žlici rdečega vina, 1 jajce,
1 rumenjak, 2 lista želatine,
100 g bele čokolade, 30 g medu,
2,5 dl sladke smetane
Kuhana hruška v rdečem vinu:
2 hruški, 2,5 dl rdečega vina,
cimetova skorja, vaniljin strok,
malo pomarančne lupine, 50 g sladkorja
Mak in rdeče vino kuhamo eno minuto.
Belo čokolado razlomimo na koščke in
nad vročo vodo raztopimo. Želatino najprej namočimo v hladno vodo, jo ožmemo in na toplem raztopimo. Jajce in rumenjak stepamo nad soparo, da dobimo
gosto maso. Dodamo stopljeno čokolado
in med. Nato vmešamo še kuhan mak in
želatino. Maso vzamemo iz vodne kopeli in jo malo ohladimo. Nato vmešamo
še stepeno sladko smetano in vse skupaj
postavimo v hladilnik, da se masa strdi.
Hruške olupimo, razpolovimo, odstranimo peške in narežemo na krhlje. Hruške
kuhamo v vinu približno deset minut. Iz
makove mase oblikujemo žličnike in jih
serviramo skupaj s kuhanimi hruškami.
Danilo Kozar
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
datum: 11. 08. 2011
preprosto (ne)običajno
VESTNIK
11. avgusta 2011 | Vestnik |
stran 25
25
Jana Štrakl, Gornjeradgončanka, popotnica, fotografinja ...
Tukaj in zdaj
»Super je, če lahko
nekaj naredim iz nič«
»Prijateljstvo
je precenjeno,«
Norma Bale
j
e bevsknila, še preden je uspela odpiti požirek aperola s
penino, na katerega sem jo povabila. »Kako to misliš?«
sem začudeno dvignila obrv. Poznam jo že dolgo in
poznam jo dobro in vem, da je iz tiste romantične
snovi, ki na prvo mesto postavi družino, nato lojalnost
do prijateljev, potem službe, nekje na koncu lestvice se
znajde celo ljubezen do domovine. Zadnja leta sicer skrbno
izbira, s kom zatolče svoj čas, a kadar vrag šalo jemlje,
brez premisleka vragu podstavi nogo, da se lahko prijatelji
smehljajo naprej. »Ti veš,« je še kar trepetala, »da mi zadnje
čase ne gre najboljše; najbolj me muči zdravje. Marjana,
prijateljica, ki jo imam edino še iz osnovne šole, pa me sploh
ne vpraša, kako sem! Dva meseca že pozna diagnozo, a me
ni niti enkrat poklicala; samo esemes z dobrimi željami mi
je poslala. Si lahko misliš?! No, zadnjič me je povabila na
piknik. Ko sem pomislila, da si bo vmes vzela zame nekaj
minut, je šla pomivat posodo in zlagat perilo. Jaz tega
egoističnega sveta enostavno več ne razumem!«
Navdušenka nad drugimi deželami in kulturami – Fotografinja, tudi nagrajena
Prepoznala sem jo po samo njenih – torej lastno narejenih – natikačih. Že nekaj
dni prej sem namreč na njenem blogu
'janagitana' našla objavo, z obvezno fotografijo seveda, japonk, ki jih je v deževnem popoldnevu sama izdelala. Ti, ki jih
je imela obute, so nastali malo kasneje.
Ampak zaradi fotografije na blogu sem
jih takoj prepoznala in seveda navdušeno vzkliknila: »Tvoji natikači!« Zasmejala
se je, nato sva si dali roki. Jana Štrakl.
Kateri pojmi vse bi jo najbolje označili? Popotnica. Fotografinja. In njen zaščitni znak – fotoaparati Lomo. Analogni
seveda. Kreativka, ki sama izdeluje. Kaj?
Hmmm. Tale članek bo prekratek. Zadovoljimo se s tem: nakit, zvezke in po novem tudi čeveljčke. Vse samo zase. Medtem ko fotografije – na srečo – deli tudi
z nami. Ne le na svoji spletni strani. Tudi
na razstavah.
Naročila sem nama še en aperol, ker je bil ravno v akciji,
in ji servirala staro modrost, da je čas nezmotljiv sodnik. In
zamolčala svoje globoko prepričanje, da tudi prijateljstva
umirajo. Zvečer, pred spanjem, sem nato preletela še spisek
svojih prijateljev od nekoč do danes. Imena na njem so se
dodajala in čez čas izginjala, le nekaj njih se je obdržalo skozi
vse tegobe in lepote odraščanja, dozorevanja in spreminjanja.
Njena razočarana izjava me je zadela bolj, kot bi si želela:
Jana popotnica
Kaj je definicija prijateljstva? Koga ne bi pogrešala, če bi
odšel za pol leta v deževni gozd? Komu lahko zaupam svoj
najgloblji strah? Koga lahko pokličem ob polnoči? Pri kom bi
lahko prespala več kot tri noči, ne da bi se počutila vsiljivo?
Pred kom bi lahko brez sramu plesala na mizi in res glasno
pela (upoštevajoč, da nimam tovrstnega posluha)?
Izplen odgovorov me je vrgel v globok premislek o tem, ali ne
označujemo s prijatelji tudi samo dobrih znancev, ki občasna
srečanja naredijo zabavna in prijetna, ali kolegov, zaradi
katerih so službene ure ugodnejše. Koliko je v resnici tistih, s
katerimi čutimo in jih imamo zgolj iz srčnosti, ne pa tudi iz
preračunljivosti?
Fotografija arhiv Jane Štrakl
V Penini so ob koncu tedna zopet imeli akcijo in na njenem
poletnem vrtu smo se po dolgem času srečali stari prijatelji
(po stažu in žal že tudi po letih). Obdelali smo izpad
Maribora iz lige prvakov, sklenili, da združimo espeje in
ponudimo odkup pivovarne po pravičnejši ceni vsaj deset
evrov za delnico, se čudili briljantnim izjavam potomcev in
se obregnili ob dvajsetletne neuke lepotice, ki vozijo poršeje.
Veseli, da smo si zopet vzeli čas drug za drugega, smo
ugotavljali, kako kvantiteta druženja ni premosorazmerna
s kvaliteto le-tega. Kaj pa je sploh prijateljstvo, sem jih
dregala. Tako dolgo, da je Bor razdraženo siknil: »Pravemu
prijatelju brez slabe vesti poveš, kadar si zaželiš drugo
žensko!«
Jana Štrakl: »Najraje podarim nekaj, kar sem čisto sama naredila, in rada tudi
nekaj unikatnega dobim. Nasploh se mi zdi unikatno življenje edina prava pot.«
riška kultura in salsa.« Azija, pravi, je ne
vleče več, saj se je njen partner pol leta
izpopolnjeval na Kitajskem, pol leta sta
živela v Šanghaju in te kulture ima dovolj. Kitajsko sta sicer prepotovala tudi
od zunaj, podeželje jima je bilo zelo všeč,
v mestu pa – pravi – čisto nič, za kar bi se
splačalo vračati. Čeprav je Jana opravila
en semester kitajščine: »Ja, znala sem se
vse pogovoriti, ampak oni se zelo delajo,
da te ne razumejo.«
Ostanejo fotografije,
ki jih lahko primeš
»Nisem dobila toliko nagrad,« je skromna Jana. »Dobro, ta je bila v močni konkurenci. Nacional Geographic je mojo fotografijo z naslovom Okno lani nagradil.
Uvrstila sem se med pet najboljših, bila
je tudi na razstavi. Moram pa povedati, da se ne prijavljam veliko na kakšne
natečaje za fotografske nagrade. To mi
sploh ni pomembno. Saj je lepo, če drugi
pogledajo fotografije in so jim všeč. Tako
sem recimo tudi letos razstavljala v Ljubljani, ampak v osnovi fotografiram iz
čistega veselja in zase. Pa za moj blog,«
se zasmeje, »včasih se prav posebej potrudim, samo da je na internetu potem
to lepo videti.« Nekaj časa je objavljala
tudi reportaže s svojimi fotografijami s
potovanj v revijah, kot je recimo Svet in
ljudje: »Prav zdaj sem rekla, da bi se morala mogoče malo bolj sistematično 'zraven spraviti', sploh, ker sproti vedno pišem dnevnik.« Debelo pogledam. »Ja, to
pa. Z vsakega potovanja imam svoj dnevnik. In z vsakega potovanja razvijem slike. To mi je všeč. Imam vse tudi na računalniku, ampak nisem toliko digitalna.
Ker fotografije, ki jih lahko primeš, se mi
zdi, da ostanejo. Tudi strašno rada gledam tiste stare, že vse rumene fotografije moje mame in očeta ali še starejše. To
mi je super.« In najljubši motiv? »Ljudje.
Različni, različne rase in kulture. Njihovi
obrazi. Maskiranje, vsa različna maskiranja, ki jih vsakodnevno opravljamo. A še
vedno imam včasih problem pristopiti k
nekomu in ga vprašati, ali ga lahko fotografiram. Obožujem opazovati, kakšni so
ljudje. To me fascinira. Sploh ženske so –
skoraj v vseh kulturah – strašno lepe. Moški so manj zanimivi, ženske pa res zelo.«
Opazila sem tudi, da ima rada podrobnosti. »Ja, to pa od takrat, ko več fotografiram. Se mi zdi, da drugače vidiš stvari. So
ti drugače zanimive.« Na njenem blogu
je videti, da ima rada lomo. Sama to slišim prvič. »Lomo je bilo rusko podjetje
za fotoaparate, bili so popularni tudi pri
nas. Tega podjetja zdaj ni več, nato pa so
Avstrijci začeli ponovno izdelovati take
analogne fotoaparate,« mi pojasni. »Pri
digitalcih pač vse določaš z nekimi nastavitvami ali pa kasneje na računalniku.
Tu je pa film in ta določa, kakšne barve
bo fotografija – ali bo recimo vlekla bolj
na rumeno. Sploh pa, če je filmu že potekel rok uporabe. Imam recimo enega, ki
mu je rok uporabe potekel pred 30 leti.
In tu pride do prav posebnih efektov, ker
so kemikalije že toliko uničene, da so fotografije naravnost krasne.« Oči ji sijejo.
Sicer vedno. A zdaj prav posebej.
Unikatno življenje prava pot
Meni pa sijejo, ko gledam njeno verižico. Sama si je – kot rečeno – naredila tudi
natikače. »Od nekdaj sem rada ustvarjala – najprej z glino pri krožku še v osnovni šoli. Danes pa uhane, verižice, zvezke,
zdaj čevlje. Naučila se bom šivati, stroj že
imam. Najraje podarim nekaj, kar sem čisto sama naredila, in rada tudi nekaj unikatnega dobim. Nasploh se mi zdi unikatno življenje edina prava pot. Tudi, ko
kakšno stvar kupim, že vem, da jo bom
doma spremenila. Če pa lahko nekaj naredim iz nič, je pa to sploh super.«
Vida Toš
Po napetem premoru pa je Nana Bidé, ki je zimo preživela v
živahnem petem pariškem okrožju, stoično zavzdihnila: »Ah,
pravi prijatelj je tisti, ki se vsaj dela, da te posluša.«
namig
Zvezek za dnevnik
v stilu Jane Štrakl
Zvezek je zelo
uporaben za
dnevnik, lepe
misli ali pa samo
kot unikatna
beležnica.
Fotografija Jana Štrakl
»Pa veš, zakaj sem jih zdajle obula?«
me je vprašala, ko sva že sedeli na kavi
in sem občudovala njeno delo na njenih podplatih, »ker je končno sonce!«
In spet sva se smejali. »Janagitana je nastala, ko sem živela v Španiji in tam se
to bere 'hana hitana' in pomeni Jana ciganka. Ker sem – no, zdaj imam službo,
a še vedno – veliko potovala. To nama
je skupno tudi s partnerjem, saj sva že
med študijem ogromno potovala.« To
pa je življenje, pomislim. Čeprav – kaj
pa kruh? »Vedno sva razmišljala zunaj
okvirjev konvencionalne službe, ko pač
ne moreš toliko potovati, in zato so že
med študijem nastajali zametki podjetja,
v katerem zdaj delava. Štirje lastniki, vsi
tu tudi zaposleni, delam pa to, za kar sem
se šolala. Študirala sem sociologijo, smer
družboslovna informatika, na Fakulteti
za družbene vede in se veliko ukvarjam
s podatki, raziskavami, analizami. Trenutno delam raziskavo zadovoljstva v domovih za starejše.«
Ker kar nisem vedela, pri kateri temi
naj začnem, sva najprej obdelali potovanja. Od tod, pravi, tudi izvirata njena strast in ljubezen do fotografije. Jana
Štrakl: »No, fotografija me je vedno zanimala, a ni bilo denarja za kak pametnejši
nakup opreme. Zato sem šla na prvi dve
potovanji – Tajska in srednja Amerika –
s 'trotl' kamero, pa še celo z diafilmom.
Pozneje sem si kupila boljši fotoaparat,
ker sem videla, da s tem drugače ne bo
nič. In ker sem želela to delati tudi dobro, sem šla na tečaj popotne fotografije
k Arnetu Hodaliču in Iztoku Bončini.«
A mene je še vedno zanimalo – zakaj
prav potovanja. In to ne taka klasična, turistična, po hotelih, ampak popotniška, s
čim manj denarja in čim bolj izkustveno.
»Že v gimnaziji me je zanimalo. Ne, ne
izvira iz družine, nihče ni popotnik. Ne
vem, vedno sem uživala, ko sem brala o
nekih plemenih, ljudstvih … Na prvo potovanje sem šla takoj, ko sem bila polnoletna, in sicer z Interrailom po Evropi za
mesec dni, potem pa sva začela potovati
skupaj s fantom. Pri 19 sva šla na Tajsko
– in to kar tako, z minimalno denarja – še
danes se pogovarjava, kje vse sva spala,
v kakih luknjah. Ampak – če bi pa spala po hotelih, pa ne bi imela nič od tega.
Tako še zdaj, ko potujeva, nočeva imeti
preveč denarja. Zdaj greva v Kolumbijo
in sva tudi rekla – po hostlih, pa čim bolj
poceni. Raje daš malo več za kaj drugega. Večje doživetje je, pa bliže si ljudem
in bistvu tiste dežele.« Po Tajski in Aziji
sta obiskala Srednjo Ameriko – Nikaragva, Honduras, Gvatemala, Mehika – pa
še Južno, Brazilijo in Venezuelo. »To je
bila tista sila, ki naju je premaknila, da
sva med letom – poleg študija – veliko
honorarno delala, nato junija naredila
vse izpite, nato pa dva meseca potovala.
Kaj nama še manjka? Nisem videla še nič
Afrike. Letos sva se spet odločila za Južno
Ameriko, ležita nama namreč južnoame-
»Vzemite recimo liste A4-formata – lahko tudi barvne – jih prepognite in v pregibu z iglo naredite več luknjic. Nato jih
zašijte, z navadno nitko, barvno nitko ali
pa z najtanjšo žimo.
Poiščite karton za platnice in izrežite
tako velikost, da bo pokrilo liste, na hrbtu pa naj bo kak centimeter širine. Pla-
tnice najprej oblecite. Lahko v najljubše blago, lahko v ostanke blaga ali kaj
drugega. Vse lahko lepite z navadnim
lepilom, še bolje pa z lepilom za tekstil.
Nato prilepite papirni zveščič na platnice, na koncu pa še z enim lepim kartonom prekrijte notranjo stran platnice in
prvo papirno stran.«
BARVA CMYK
26
turizem
| Vestnik | 11. avgusta 2011
turistične
prireditve
Ljutomer – V petek, 12. avgusta, ob 17.
uri se bo začel na Glavnem trgu 16. Taborski tek Ljutomer v dolžinah prog
od 250 metrov do 8,5 kilometra, ki ga
organizira Športna zveza Ljutomer. Ob
17.10 pa se bo začel 11. Taborski pohod
do Spodnjega Kamenščaka, Zgornjega Kamenščaka in Cezanjevec, od koder se bodo pohodniki vrnili ob nasipu
Ščavnice v Ljutomer.
Budinci – V soboto, 13. avgusta, ob 11.
uri se bo začel pri vaško-gasilskem
domu pohod Ob Evropski zeleni vezi
na Pouti po dolaj, pa bregaj. Dolžina
proge je 12,4 kilometra v Porabje in nazaj, pohod pa se vpiše v Izkaznico pohodov po Goričkem.
Moravske Toplice – V soboto, 13. avgusta, ob 14. uri se bo začel v bazenskem
kompleksu Term 3000 Brazilski dan z
nastopi plesalk in plesalcev iz Brazilije, organizirali pa bodo tudi finalni izbor mis bikini. Na zelenici pa bo ob 16.
uri 3. Žarijada, na kateri se bodo udeleženci potegovali za najboljšega mojstra v peki na žaru na oglje.
datum: 11. 08. 2011
Osem dni Pomurskega poletnega festivala v Veliki Polani
Obiskovalci peli, plesali,
čolnarili, kuhali bujto repo …
Najboljšo bujto repo je skuhala ekipa Društva vinogradnikov Velika Polana – Program tudi za najmlajše
V Veliki Polani se je v nedeljo z zabavnimi igrami Kmečka olimpijada in koncertom Vlada Kalemberja ter skupine
Horizont končala največja pomurska
festivalska prireditev Pomurski poletni festival, ki je trajala osem dni.
Za vse generacije
in različne okuse
Tudi tokrat so gostili številne glasbenike in glasbene skupine iz Slovenije in
tujine za različne glasbene okuse, od
roka do narodnozabavne glasbe. Vsak
dan sta bila dva koncerta. Med nastopajočimi so bili Siddharta, Plavi orkestar,
D'kwaschen retashy, Ansambel Gregorji ter Vlado Kreslin z Malimi bogovi in
Beltinško bando, ki so, kakor tudi drugi
Fotografiji Jože Gabor
V tekmovanju čolnov lastne izdelave Sam svoj čolnar so ekipe pokazale veliko spretnosti in domiselnosti pri njihovi izdelavi.
Na osmem vseslovenskem tekmovanju čolnov lastne izdelava Sam svoj
čolnar, ki je potekalo v organizaciji
Mladinskega kluba Velika Polana na
ŠRC Berek v Veliki Polani, je zmagala
ekipa, ki se je poimenovala Trn Boys.
Ta je prejela nagrado 500 evrov, deležna pa bo tudi večne slave. Drugi
so bili lanskoletni zmagovalci Letalo
prekletih (prej Gomilički pirati), tretji pa Pirati iz Ižakovec. Osem ekip je
tekmovalo v igrah na vodi: nabiranje
zakladov, osvajanje otočkov, sprint z
ovirami in bitka za Berek. Tehnično
dovršenost čolna, nastop čolnarjev in
inovativnost ter domiselnost pri izdelavi čolna pa je ocenjevala komisija, v
kateri so bili Danica Lovenjak, Tomaž
Šalamon in Boško Praštalo.
Jože Gabor
Gornji Črnci – V nedeljo, 14. avgusta, ob
11. uri bodo 13. Turistično-kmečke igre
Občine Cankova. Ekipe se bodo pomerile v petih šaljivih igrah.
Melinci – V ponedeljek, 15. avgusta, bo
občinski spust po reki Muri v organizaciji PGD Melinci.
Martjanci – Vsak petek v avgustu ob
18.30 se bo začel pri utici Turističnega
društva Martin Pohod po Martjanski
poti, ki bo dolg osem kilometrov in je
primeren tudi za nordijsko hojo.
Kuhanje bujte repe je sicer tradicionalno bolj povezano s časom kolin, vendar se je tudi tekmovanje v kuhanju te
prekmurske jedi uveljavilo v sklopu aktivnosti festivala. Bujto repo, ki jo je kuhalo osem ekip, je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili upokojena
učiteljica kuharstva na radenski gostinski šoli Zdenka Tompa, vodja kuhinje v
Termah Lendava Jože Horvat in Jasna
Casar iz Društva za zaščito prekmurskih dobrot Diši po Prekmurju. Ocenjevali so tako potek dela kakor tudi
harmoničnost okusa jedi, pa tudi njen
videz, gostoto in barvo. Med ekipami,
med katerimi je bila ena tudi iz Prlekije, so prvo mesto prisodili ekipi Društva
vinogradnikov Velika Polana, druga je
bila ekipa Čebela – dnevno varstvo Karitas dom Danijela Halasa Velika Polana, tretja pa Polanski Pücki.
Sam svoj čolnar
Grad – V okviru 11. občinskega praznika Občine Grad bo v soboto, 13. avgusta, v šotoru ob nogometnem igrišču
Veselica ob Vel'ki meši s skupino Plamen in Brigito Šuler. V ponedeljek, 15.
avgusta, bo ves dan pri župnijski cerkvi Kramarski sejem v Pörgi, po 11. uri
pa bo zabava s skupino Avantura.
Murska Sobota – Do 25. avgusta bo vsak
četrtek med 18. in 19. uro na zelenici
ob zahodnem delu soboškega gradu v
mestnem parku Joga v parku, ki jo za
vse, ki želijo spoznati in doživeti jogo,
organizira Društvo Joga v vsakdanjem
življenju Maribor.
nastopajoči, pritegnili obiskovalce od
blizu in daleč, ki so se v dobrem razpoloženju zabavali pozno v noč.
Društvo Štrk Slovenije, ki je organizator festivala, si prizadeva, da bi bili
dogodki tako za dušo kakor tudi za
telo, zato so pripravili še vrsto drugih
športnih in zabavnih aktivnosti. Med
drugim so za najmlajše organizirali
poletno počitniško šolo, za najstarejše občane pa srečanje upokojencev.
Na nogometni tekmi sta se tudi letos
pomerili ekipi predstavnikov občin in
predstavnikov medijev, kjer so tokrat
slavili predstavniki občin s 4 : 3. Organizirali so tudi zabavne igre Kmečka
olimpijada, kjer je zmagala ekipa Polanski Pücki pred ekipami Živa meja,
Bečarke in Jenamena.
Bujta repa
Krog – V soboto, 13. avgusta, ob 13. uri
bo 2. spust od Kroga po Mlinarski poti
v okviru projekta Ekomuzej Mura do
Otoka ljubezni v Ižakovcih. Udeleženci
se bodo zbrali ob 12.30 na Otoku ljubezni v Ižakovcih, od koder bo organiziran prevoz v Krog.
Moravske Toplice – V okviru prireditev
Poletje v Moravskih Toplicah, ki jih čez
poletja pripravljata TIC Moravske Toplice in Terme 3000, bo v avgustu Etnosenje vsak teden od četrtka do nedeljo med 18. in 22. uro. Sejem s ponudbo
tradicionalnih rokodelskih izdelkov in
domačih dobrot ter pijač bo pri slaščičarni Cafe Praline. Ob četrtkih ob 20.30
bodo na terasi hotela Termal Etnovečeri s prekmursko in romsko glasbo, ob
sobotah ob 20. uri pa bo v športnem
parku Term 3000 otroška animacija.
stran 26
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ljutomer – V soboto, 13. avgusta, ob
8.30 se bo začel na Glavnem trgu z nastopom Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer in nagovorih
27. prleški sejen po celen Lotmerki s
ponudbo številnih sejmarjev, domačih turističnih društev in drugih. Dopoldansko dogajanje na prireditvi, ki
jo organizira Turistično društvo Ljutomer, bo na osrednjem odru obogateno s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali učenke in učenci
Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera, Ljutomerski oktet, ljudske pevke iz Središča ob Dravi, fantje od Male
Nedelje, folklorna skupina iz Babinec
in drugi. Popoldne bo ob druženju in
kulinarični ponudbi igral ansambel
Toti štirje, zvečer pa ansambel Vitezi
Celjski.
Vidonci – V nedeljo, 14 avgusta, ob 15.
uri bosta v športnem centru nogometno srečanje ob 15-letnici ŠD Vidonci
in zabava z Weekend bandom.
VESTNIK
Prekmursko jed Bujto repo je kuhalo osem ekip, med njimi tudi ekipa Polanskih Pückov.
Na gradu Negova pričakujejo čez tisoč gostov
Salon Traminec s predstavitvijo več kot sto vrst traminca
Ob vinih še vrhunska slovenska kulinarika, izvrstna glasba, poezija in ognjene umetnosti
V ponedeljek, 22. avgusta, ob 17. uri se
začel bo na gradu Negova Salon traminec 2011 s kakovostno vinsko-kulinarično ponudbo in zabavno-umetniškim programom. S to prireditvijo
želijo predstaviti paleto slovenskih in
tujih tramincev v družbi vrhunske slo-
venske kulinarike, izvrstne glasbe, poezije in ognjene umetnosti.
Na lanskem Salonu traminec se je
organizatorjem na gradu pridružilo več
kot šeststo gostov, letos pa jih pričakujejo čez tisoč. Organizatorji projekta
Salon traminec – Hiša dišečega tramin-
ca Steyer, Zavod za kulturo, turizem in
promocijo Gornja Radgona (Kultprotur) ter medijska agencija Mediaspeed so v goste povabili vinogradnike iz
Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Ti
bodo obiskovalcem in ljubiteljem vina
predstavili več kot šestdeset vrst na-
jžlahtnejših tramincev iz različnih vinorodnih okolišev. Za poezijo in glasbo bodo poskrbeli: igralec Boris Ostan,
pesnik Ivo Stropnik ter pesniki in glasbeniki: Vlado Kreslin ter člana skupine MI2 Jernej Dirnbek in Tone Kregar.
J. G.
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
11. avgusta 2011 | Vestnik |
Horoskop napisala
Jolanda
TEHTNICA 24. 9.–23. 10.
Na začetku tedna se boste bojevito zavzemali za dosego svojega cilja. Svoje
zahteve postavite logično in ne zapletajte po nepotrebnem. Od srede pa do
konca delovnega tedna boste bolj debatirali o zadevah nekaterih drugih ljudi
kot pa o idejah, ki se tičejo vas samih.
Bodite nevtralni, posebno v službi, tako
bo najbolje. Ob koncu tedna boste največ naredili, če boste neki osebi ponudili svojo pomoč, saj bodo drugi ponujali samo kritiko. Ob koncu tedna se
lahko imate prav lepo, če boste odprti
do ljudi in druženja.
BIK 21. 4.–21. 5.
ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11.
Najdite ustvarjalne načine, kako ponovno prižgati iskrice v svojem razmerju. S
spontanostjo in presenečenji lahko na
dober način pritegnete pozornost neke
osebe. Nakazano je obdobje zabave,
vendar le, če boste sproščeni.
Nekatera prepričanja boste zamenjali z
novimi. Ob koncu tedna boste trdno na
tleh, končno se vam bodo odprle oči v
zvezi z neko osebo. O njej boste začeli
razmišljati popolnoma drugače. Razmislite, preden komu naredite krivico.
DVOJČKA 22. 5.–21. 6.
STRELEC 24. 11.–22. 12.
Sodelovanje z drugimi vam bo v veselje,
pa tudi ideje bodo naletele na ugoden
odziv. Ob koncu tedna bo položaj zvezd
ugoden za dokončanje nekaterih zadev.
Dostikrat sicer predvsem besedičite, a
tokrat ne bo tako.
V začetku tedna boste v dvomih. Vaše
misli bodo posvečene pomanjkanju
časa in ritmu, v katerem se gibljete čez
dan. Spraševali se boste, ali je treba
stvari pospešiti ali umiriti. Lahko bi v
nekaterih stvareh tudi uživali, a jih preprosto ne boste opazili, saj se vam bo
zdelo, da ste ves čas v časovni stiski.
LEV 23. 7.–23. 8.
Odlična ideja v začetku tedna bo obed
s prijateljem ali ljubljeno osebo. Morda
bi ta oseba lahko bila tudi »bodoča ljubljena«. Če boste obed pripravili sami,
bo še toliko zanimivejše, prijetnejše. Od
srede pa tja do konca delovnega tedna
boste imeli nekaj težav z avtoriteto.
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 19. avgusta 2011.
KOZOROG 23. 12.–20. 1.
Na poslovnem področju lahko začnete
teden uspešno, saj je ponedeljek nadvse
ugoden za urejanje poslovnih ter pravnih in uradnih zadev. Če boste imeli srečo, boste sprejeli tudi obetaven dogovor,
zato nikar ne varčujte z jezikom. Veliko
bo dogajanja na srčnem področju.
VODNAR 21. 1.–19. 2.
To bo teden, ko se vam bo zdelo, da je
uresničljivo vse, zato se lotite tudi obveznosti, ki vam sicer niso pisane na kožo.
To bo tudi čas za dokončevanje in čiščenje, zato poskrbite za vse tisto, kar želite odpraviti iz življenja.
DEVICA 24. 8.–23. 9.
RIBI 20. 2.–20. 3.
V prvih dneh delovnega tedna boste
vzor in inspiracija drugim. Morda boste
inspiracija tudi v romantičnem smislu.
Svoje občutke in čustva boste voljni razlagati drugim, a bodite pazljivi, komu.
Ob koncu tedna pazite, da vas ne potegne v zadeve, ki se vas nič ne tičejo.
Ostanite modri ter stojte za svojimi cilji
in odločitvami, kar velja tudi za poslovno področje. Sredi tedna boste seznanjeni z novim načinom dela, s katerim
se sprva ne boste strinjali. Kmalu boste
spoznali njegove prednosti, zaradi česar se boste veselili novih rezultatov.
deset razlik
Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za
informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
3
6
Rešitev:
2
8
5
Ime in priimek, naslov:
4
8
6
9
1
9
2
3
1
1
7
2
3
7
7
8
9
6
5
3
4
5
2
9
3
Ilustraciji Mladen Mrčela
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
1. nagrada kuharska knjiga: Silva Magdič, Mlinska ulica 2, 9224 Turnišče; 2.–8. nagrada
majica: Zlatko Palić, Vaneča 16 l, 9201 Puconci, Feher Pityu, Filovci 1 a, 9222 Bogojina,
Andreja Kmetec, Stara ulica 22, 9000 Murska Sobota, Taj Tkalec, Kmečka ulica 49, 9231
Beltinci, Lidija Šavel, Vučja Gomila 1, 9208 Fokovci, Lara Čurman, Grad 172 d, 9264 Grad,
Trezika Kocbek, Videm 33, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici.
27
OVEN 21. 3.–20. 4.
Treba bo pokazati nekaj spoštovanja
– četudi ga ne boste čutili –, v nasprotnem boste morali biti pripravljeni na
negativne posledice. Če se boste popolnoma prepustili občutkom, vas od petka popoldan čaka lep konec tedna. Posebno dobro se boste počutili v naravi,
na obzorju bo tudi neka romanca.
Rešitve iz 30. številke: VRNITEV MED ELITO, ROBERT PEVNIK
stran 27
Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter
najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite
031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.)
RAK 21. 6.–22. 7.
Nagrade za
izžrebane reševalce
VESTNIK
BARVA CMYK
28
do
oglasi
| Vestnik | 11. avgusta 2011
Cenik malih oglasov
80 znakov* 81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
8,35 €
8,50 €
8,65 €
8,80 €
8,95 €
9,10 €
9,25 €
9,40 €
9,55 €
9,70 €
9,85 €
10,00 €
10,15 €
10,30 €
10,45 €
10,60 €
10,75 €
10,90 €
11,05 €
11,20 €
11,35 €
Cenik malih oglasov: mali oglasi
do 80 znakov 8,35 evra, vsak
naslednji znak (*znak je vsako ločilo,
presledek ali znak) 0,15 evra.
prispevki za
nakup medicinske
opreme
Osnovna šola Gornji Petrovci namesto cvetja za pokojnega Janeza Zobariča iz M. Sobote 100 evrov; Reflex, d.
o. o., Podgrad, namesto cvetja za pokojnega očeta Janeza Zobariča 130;
sošolci Srednje ekonomske šole M.
Sobota namesto cvetja za pokojnega
Janeza Zobariča 60; družina Žido-Šebok iz Domanjševec namesto cvetja
za pokojnega očeta Silva Kaučiča iz
M. Sobote 20; sosedje iz Jakobovega
naselja v M. Soboti namesto cvetja za
pokojnega Franca Kavčiča 210; družini Kuzma in Nadai iz Puconec namesto cvetja za pokojno Julijo Špilak iz
Radenec 20; odvetnik Jože Korpič iz
M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Milana Weindorferja iz Kupšinec
50; družine Nadai, Kuzma, Huber in
Kolmanič iz Puconec namesto cvetja
za pokojno Julijo Špilak 40; družina
Cipot-Ambruž iz Zenkovec namesto
cvetja za pokojnega Janeza Merico iz
Murske Sobote 20; družina KuzmičŽekš iz Šalamenec namesto cvetja za
pokojnega Janeza Merico 20; družina
Balek iz Neradnovec namesto cvetja
za pokojnega starega očeta in tasta
Jožefa Bakana iz Gančan 30; Naravni park Terme 3000 Moravskih Toplic namesto cvetja za pokojno ženo
Zvonka Špilaka iz Prosenjakovec 70;
družina Zelko iz Tropovec namesto
cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja iz Murske Sobote 20; Alojz Grah
z družino iz G. Petrovec namesto cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja 30; Nada Topolovec iz M. Sobote
namesto cvetja za pokojnega Franca Kavčiča iz M. Sobote 30; sodelavci
Mlinopeka iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Vladimirja Jamborja
iz M. Sobote 193; Družina Zorana in
Milene Bagaroš iz Radenec namesto
cvetja za pokojnega Staneta Mira iz
Radenec 30; družina Kodila iz Mlajtinec namesto cvetja za pokojno Terezijo Vukan iz Gornje Radgone 20;
Krajevna organizacija Zveza borcev
Tišina – nabirka na pohodu ob dnevu državnosti 95; družina Štefana Rajnarja iz Rakičana namesto cvetja za
pokojnega Franca Kavčiča iz M. Sobote 20; družina Recek iz M. Sobote
namesto cvetja za pokojnega Franca
Kavčiča iz M. Sobote 20; sodelavci inšpekcijskih služb v M. Soboti namesto
cvetja za pokojnega Jožeta Bakana iz
Gančan 183.
Vsem darovalcem se zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo na računu
št. 0110 0603 0278 282 s pripisom
»za nakup medicinske opreme«.
Splošna bolnišnica M. Sobota
datum: 11. 08. 2011
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
2-sobno stanovanje v Lendavi
prodam ali oddam v najem. Tel.:
031 235 802 m020662
kmetijski pridelki
živali
NESNICE, rjave, grahaste, črne,
pred nesnostjo. Vzreja nesnic
Tibaot, Babinci 49, tel:. 582 14 01.
m020479
NESNICE, MLADE, začetek
nesnosti, cepljene, rjave, sive, črne.
Naročite: Nemčavci, tel.: 528 11 90,
Petanjci, tel.: 546 15 05, Beznovci,
tel.: 549 10 25, in Grad, tel.: 553 11
48. m020336
BIKCA, starega 2 meseca, prodam.
Tel.: 031 471 229. m020644
posesti
KIOSK za hitro prehrano pri
bolnišnici v Rakičanu, naprodaj.
Ugodna cena. Tel.: 031 581 804.
m020635
GRADBENO PARCELO v M. Soboti
ali Černelavcih kupim. Tel.: 041 870
236. m020652
BUČNO OLJE in bučno seme
prodam. Tel.: 041 725 812. m020642
kmetijska mehanizacija
KUPIMO OBIRALNIK KORUZE,
traktor in druge kmetijske
priključke. Tel.: 030 260 115.
m020607
SILOKOMBAJN SK 80 in zadnjo
hidravlično koso prodam. Tel.: 031
564 640. m020645
TRAKTORSKI KOMBAJN za izkop
krompirja, znamke Hasiia, in pajka
SIP 230 prodam. Tel.: 041 646 087.
KUPIMO KMETIJSKE PRIKLJUČKE
IN TRAKTOR znamke IMT,
Univerzal, Deutz in Fiat. Tel.: 041
341 578. m020649
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta
s priključki prodam. Tel.: 041 793
383. m020650
TRAKTOR FERGUSON 560, s
Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji
VESTNIK
stran 28
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
priključki, odlično ohranjen,
prodam. Tel.: 031 542 680 ali 540 14
11. m020656
razno
VESTNIK lahko
kupite tudi na večini
pošt v Pomurju.
5 cm debele hrastove deske
prodam. Tel.: 031 471 229. m020644
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041
678 966. m020119
DVOKRILNA ŽELEZNA GARAŽNA
VRATA, dimenzije 2500 x 2400
mm, ugodno prodam. Tel.: 572 12
62 in 030 653 770. m020647
delo
AVTOBUSNI PROMET Murska
Sobota, d. d., BAKOVSKA UL. 29
a, 9000 Murska Sobota, z a p o s
l i več voznikov avtobusa (m/ž).
Rok za prijavo: do 16. 8. 2011.
Informacije po telefonu, št. je (02)
530 16 31. m020664
IŠČEM POMOČ oz. OSKRBO NA
DOMU. Informacije Anton Krenos,
Bodonci 133, tel.: 549 10 79.
m020640
storitve
LIZING – TUDI BREZ POLOGA –
www.pomurje.si
za vozila po vaši izbiri! Možnost
odkupa vašega rabljenega
vozila. Posredujemo za več
posojilodajalcev. AVTOMOBILI
P. R., d. o. o., Industrijska ulica 9,
MB, 02 228 30 20. m020196
POSOJILO NA VAŠE VOZILO.
Odplačilo s položnicami.
Možnost plačila starega lizinga
ali posojila. Posredujemo za več
posojilodajalcev. PANTA RHEI &
CO, d. n. o., Industrijska ulica 9,
MB, 02 2283021 m020207
NEMŠČINO USPEŠNO
INSTRUIRAM za vse šole,
pripravljam na maturo in
prevajam. Tel.: 040 741 350, 541
14 56, prof. Tanja Huber, s. p.,
Kardoševa ulica 4, M. Sobota.
m020646
STREHE, KRITINE in žlebove
popravljam. Drago Flisar, Vidonci
125, 9264 Grad. Tel.: 041 884 546.
m020662
Z vami pri reševanju problema prevoza!
Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1
Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno,
a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Martin Horvat
in zunanja, lamelne zavese,
markize in komarnike)
Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi
vozili z nalogom za prevoz.
Pridemo po vas domov.
Pomagamo vam urediti dokumentacijo za
pregled, sprejem ali terapijo.
SANTRA, reševalni
prevozi, d. o. o.
PE Murska Sobota
G r a j s k a u l i c a 11
9000 Murska Sobota
tel.: 02 530 10 03
GSM: 031 646 797
iz Ozke ulice 10 v Črenšovcih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem za izrečene izraze sožalja, za darovane sveče, svete maše in
darove za cerkev ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala je namenjena osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice
Murska Sobota, posebna zahvala pa je namenjena celotnemu osebju
kirurškega oddelka SB M. Sobota in osebju ZD Črenšovci za ves trud in
pomoč med njegovim zdravljenjem.
Hvala duhovnikom g. Ivanu Krajncu, g. Boštjanu Čehu in g. Stanku
Zveru za pogrebni obred ter pevkam in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala govornici Mariji Sever za izbrane besede slovesa in pogrebnemu
podjetju Ferenčak.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat – iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najdražji
Z vami počakamo do konca pregleda.
Po pregledu vas odpeljemo domov.
Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti.
Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje,
so naše storitve brezplačne.
POMURSKO DRUŠTVO
ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota,
Ulica arh. Novaka 2 b,
zbira prostovoljne prispevke
občanov in organizacij na računu
pri Novi Ljubljanski banki:
02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA
SE ZAHVALJUJEMO!
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.
Pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil
dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
Rudolf Sočič
z Vaneče
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče,
v dobrodelne namene ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Hvala gospodu duhovniku Balažicu in LD Dolina za pogrebni obred
in okoliškim LD, pevcem žalostink ter gospodoma Lazarju
in Krančiču za besede slovesa.
Hvala tudi predstavnikom Občine Puconci, Društvu upokojencev
Puconci in Medobčinskemu društvu invalidov Murska Sobota.
Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju bolnišnice v
Rakičanu in Slovenj Gradcu ter UKC Maribor.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najdražji
BARVA CMYK
datum: 11. 08. 2011
11. avgusta 2011 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila
draga mama, tašča, babica in prababica
Helena Filo
iz Kuštanovec 11
Ob boleči izgubi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in
prijateljem za cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter
izražena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala duhovniku g. Balažicu za
ganljiv obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Banfi.
Spomin ...
edini, ki ostane, močan nad vsemi,
edini cvet, ki ne ovene,
edini val, ki se ne razbije,
edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto od takrat,
ko si nas zapustil, dragi
Viktor Čontala
V 67. letu nas je zapustil
naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Ludvik Rituper
iz Fokovec 71
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili
na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala za izrečene besede sožalja, cvetje in sveče
ter darove v druge namene.
Hvala tudi osebju pljučnega oddelka v Murski Soboti
in osebju Kopa Golnik.
Lepa hvala duhovniku g. Balažicu za pogrebni obred,
pevcem in pogrebnemu podjetju Banfi.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
stran 29
29
KOMUNALA
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO,
Panonska ulica 3,
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
iz Nuskove 2
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Žalujoči njeni najdražji
ZAHVALA
VESTNIK
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila
naša draga žena, mama, tašča in babica
Šarolta Horvat
iz Zelene ulice 10 v Murski Soboti
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter
darovali v dobrodelne namene.
Zahvaljujemo se osebju bolnišnice v Mariboru in Rakičanu, gospe
duhovnici Jani Kerčmar - Džuban za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke in DE Pogrebništvo Komunale.
Žalujoči: mož Adolf, sin Boris z ženo Verico,
sin Marjan z ženo Alenko ter vnuki Petra, Dejan, Jan in Tin
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a,
tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Cenik osmrtnic
Trenutek in že te več ni. In vendar si.
V naših srcih boš živela v večnosti.
Po novih hodiva zdaj poteh,
nevidnih, neslišnih, a vedno ob vas,
in od tam po svojih najboljših močeh
briševa solze v vaših očeh.
V SPOMIN
Minilo je
7. avgusta leto in 16. marca sedem let od takrat, ko sta nas zapustila
dragi oče in mama, dedek in babica
Štefan in Terezija Petek
iz Filovcev 135
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njunem grobu, se ju
spomnite v molitvi, jima prinašate cvetje in prižigate sveče.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila draga žena, teta in soseda
Barbara Zadravec
ZAHVALA
V 73. letu nas je po težki
bolezni zapustila naša draga mama, babica,
tašča, sestra, teta in sorodnica
Jolanka Tibola
iz Budinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo v tako velikem številu
pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče,
za svete maše in v druge namene.
Iskrena hvala župniku g. Dejanu Horvatu za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi.
Zahvaljujemo se osebni zdravnici Šbül Benko, osebju bolnišnice
v Rakičanu, posebej pa Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za vso pomoč.
Njeni najdražji
84,50 evrov
91,00 evrov
104,00 evrov
117,00 evrov
130,00 evrov
143,00 evrov
156,00 evrov
169,00 evrov
Dodatek za sliko 16,75 evra.
Naročniki imajo ob naročilu in
plačilu na blagajni 20 % popust.
iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, botrini,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje ter darovali
cvetje, vence, sveče, za svete maše in v druge namene.
Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, govornici za izrečene besede slovesa in vsem, ki ste jo
pospremili na zadnji poti.
Žalujoči mož Alojz
Njuni najdražji
Kako boli in duša trpi,
ko od bolezni usihajo
življenjske moči,
veš ti in vemo mi,
ki smo bili ob tebi
zadnje trpeče dni.
1 kolona x 13 cm
2 koloni x 7 cm
2 koloni x 8 cm
2 koloni x 9 cm
2 koloni x 10 cm
2 koloni x 11 cm
2 koloni x 12 cm
2 koloni x 13 cm
Bila si sonce, ki posije v vsak kotiček srca,
bila si pesem, ki napolni vsako dušo,
obstalo je srce ...
veliko, ljubeče, radostno srce,
mnogo prezgodaj ...
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila
Emilija Kerec
roj. Žohar
iz Kuzme 69
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti, darovali vence, sveče, za vežico v Kuzmi in za obnovo
evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih, nam pa izrazili pisno in
ustno sožalje.
Iskrena hvala gospe Prosič - Filip za pogrebni obred
in pevcem za odpete žalostinke
ter pogrebnemu podjetju Hozjan.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Pogrešali te bova
tvoji pravnukinji Kaja in Ula
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
OO Murska Sobota
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu ob
17. uri na Slovenski ulici 42
Tel.: 051 456 470
Center za
pomoč žrtvam
kaznivih dejanj
M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota
Tel.: (02) 527 19 00
Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!
Pomoč je zaupna in brezplačna. Na
voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!
OZARA SLOVENIJA,
PISARNA ZA INFORMIRANJE
IN SVETOVANJE,
MIKLOŠIČEV TRG 3,
9240 LJUTOMER
Kontaktna številka
O70 550 665
Ponujamo pomoč in podporo osebam
s težavami v duševnem zdravju, ljudem
v duševni stiski in njihovim svojcem.
BARVA CMYK
30
datum: 11. 08. 2011
akcija/pismo
| Vestnik | 11. avgusta 2011
VESTNIK
stran 30
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ureditev okolice
Ljudje, rastline in živali
2 0 1 1
Vsakdo izmed nas si želi imeti okolje,
v katerem živimo, okenske police, vrt,
prav tako notranjost, primerno hortikulturno urejeno. Takega vrta, ki bi bil
popoln, ni. So le naša ideja, strokovni
posvet in naše oblikovanje ter veselje
pri ustvarjanju. Čeprav smo na podeželju veliko v naravi, nas tudi urejena okolica sprošča in vpliva na naše zdravje, življenjsko energijo in ustvarjalnost.
Z opazovanjem in ogledi smo razbirali
zgodbe o odnosu lastnikov do okolice, o
sozvočju prepletenosti ljudi ter rastlinskega in živalskega sveta. Mogočna drevesa pripovedujejo zgodbe o sobivanju
generacij. Ko načrtujemo hortikulturno
ureditev, pomislimo na vse letne čase,
finančno plat in prostor, kjer sadimo rastline. Na podeželju si želimo zelenjavni in zeliščni vrt, večkrat pa naredimo
kombinacijo cvetličnega z zelenjavnim
in zeliščnim.
Na naših obiskih smo videvali različna dvorišča in vrtove. Velikokrat so odvisni od razpoložljivega časa, ki ga lahko
posvetimo rastlinam. Ali bodo na dvorišču gredice in na njih prevladovale trajnice ali sezonske zasaditve ali bomo naredili nasad, ki ne potrebuje pretirane
nege in oskrbe, je naša odločitev. Zelo
pomembno je, da je zasaditev v skladu
z okolico, hišo, kajti vsako zgodovinsko
obdobje ima svoje zakonitosti. Tudi finančna plat, ko investiramo v nakup rastlin in zasaditev, ni zanemarljiva.
Eno najlepših ureditev na obiskanih
domačijah imajo Heričevi s Cvena. Cvetovi, ki krasijo vrt, ustvarjajo barvno harmonijo. V zasaditvah je izražena rumena
barva z oranžno. Dvorišče ima svojo globino, saj je odmaknjeno od ceste. Najprej se
nam pogled ustavi na razkošno cvetočih
trajnicah, ki pričarajo barvitost na vrtu, da
se ta prikaže v vsej svoji lepoti. Dišavnice,
kot so timijan, žajbelj, meta, sivka, origano in druge, ki so na obrobju vrta, gospa
Francka uporablja v kulinarične namene.
Na dvorišču sta dva velika oreha. Tudi gu-
Pisma sprejemamo
na naslov: Vestnik,
Ul. arh. Novaka 13,
Murska Sobota, e-pošta:
vestnik@vestnik.si.
Pisem ne lektoriramo.
»Cerkev, brez
madeža, gube ali
česa podobnega
…« (ef 5,27)
K pisanju tega razmišljanja me je spodbudil članek g. Tineta Mlinariča z naslovom: »So zakoni Cerkve nad božjimi?«, ki
je bilo objavljeno v 29. številki Pomurskega Vestnika (21. Julija 2011). Iz napisanega se da razbrati, da je avtor ogorčen nad
nekaterimi dejstvi, ki so prisotni v Cerkvi.
Marsikatera njegova opazka je bila zame
kot duhovnika spodbuda k razmišljanju o
lastnem duhovništvu in poklicanosti k svetosti. Priznati moram, da me vedno znova
ko obhajam zakramente zadene občutek
lastne grešnosti in majhnosti. Koliko notranjih bojev in premagovanja je potrebno, da človek vztraja v svetosti, pa se kljub
temu pojavi sovražnik, ki med pšenico zaseje tudi ljuljko (prim. Mt 13, 24-43). Skupaj z ruskim romarjem moram sam ponoviti: »Po milosti Božji kristjan, po delih
velik grešnik…« In kot apostol Pavel lahko
prosim svoje župljane in ljudi dobre volje: »Molite tudi zame, da bi mi bilo dano,
ko bom odpiral usta, da bi neustrašeno
oznanjal skrivnost evangelija, za katerega opravljam poslanstvo…« (Ef 6, 19-20).
Fotografija Olga Varga
Ko načrtujemo hortikulturno ureditev, pomislimo na vse letne čase, finančno plat in prostor
Vrtovi na podeželju so večji ali manjši, ponavadi kombinirani z zelenjavnim in sadnim vrtom.
galnice za vnuke, ko pridejo. Francka je
velika ljubiteljica buč, sakralnih podobic
in krizantem, saj je prava mojstrica pri
cvetličnih aranžmajih. Sin Marjan, dipl.
inž. agronomije, je prevzemnik kmetije,
ki nam zaupa, ko ga vprašamo o dodatni
pomoči na kmetiji: »Mladi se zdaj samo
družimo in ne vežemo.«
Ko premišljujem o svojem duhovništvu
se velikokrat sprašujem kaj moram spremeniti, kako biti bolj popoln in v molitvi
prosim milosti in Božje naklonjenosti, da
bi zmogel biti dober in svet duhovnik. Zvečer po končanem delavniku vidim, da mi
ni popolnoma uspelo, da so padci in grehi,
ki sem jih storil, omadeževali mojo vest in
podobo Cerkve, ki je grešna tudi zato, ker
sem jaz njen član. Pa vendar me vedno
znova tolaži misel, da moram bolj zaupati
v Boga, da se lahko razodene njegova vsemogočnost in usmiljenje. V zavesti lastne
grešnosti moram priznati, da je duhovništvo dar, ki mi ga je Gospod naklonil.
Večkrat se počutim kot apostol Peter, ko
iz strahu pred trpljenjem zatajim Kristusa
ali kot Juda Iškariot, ki je Jezusa izdal. On
me pozna, ve za moje napake, neprijetne
lastnosti mojega značaja, pa kljub temu
računa name v duhovniški službi. Tako
kot je verjetno poznal svoje učence, ko jih
je poklical na obali Galilejskega jezera.
To so bili preprosti in večinoma nepismeni ribiči, vsak z svojo zgodovino in temno
stranjo svoje osebnosti. Poklical jih je, da
bi s tem, kar je majhnega ponižal to kar
je veliko in da bi se razodela dobrota in
človekoljubnost Boga samega. Včasih kot
duhovnik doživljam velik pritisk s strani
vseh s katerimi se srečujem, da bom brez
napak, da bom svetnik na zemlji, ko pa v
svoji notranjosti doživljam globoko ranjenost od greha, ki vsepovsod preži na vsakega človeka. Večkrat sem zaradi tega potrt
in malodušen!
hovnikom, ki ne živijo po postulatih posvečenega življenja, omogočiti umik iz
zakramentalnih v opravljanje nezakramentalnih del pastoralnega delovanja…«
Avtorju želim dobrohotno pokazati, da je
pravzaprav ta razprava načela cerkveno
edinost v njenih začetkih in sicer v Afriki,
kjer je deloval sveti Avguštin v četrtem stoletju. Tam se je pojavila skupina imenovana donatisti, ki so Cerkev pojmovali tako,
kot je opisal sveti Pavel: »Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega…« (Ef 5,27).
Po učenju te skupine velja, da vest tistega,
ki podarja svetost, očisti dušo prejemnika.
Veljavnost zakramentov je po prepričanju
donatistov odvisna od povezave med duhovnikom in tistim, ki določen zakrament
prejema. Tako pri zakramentu krsta duhovnik svojo svetost prenese na krščenca
na ta način, da njegovo vest očisti s pomočjo svoje lastne čiste vesti. Takemu nauku
se je postavil po robu sveti Avguštin, ki je
poudaril, da pripisujejo večji pomen duhovnikovi svetosti kot pa resnični in nedotakljivi svetosti Boga. Bolj kot je neka skupnost prepričana o lastni svetosti, manj
prepoznava svojo potrebo po Bogu. Avguštin pri tem poudarja, da so duhovniki tisti, ki pogled vernikov usmerjajo na Jezusa
Kristusa, edinega velikega duhovnika. K
temu je Avguštin postavil koncept duhovnika – grešnika, ki so mu grehi odpuščeni.
Apostoli so sami priznali svojo grešnost in
se niso postavili na mesto bogov. Pavel in
Barnaba sta bila v nevarnosti, da bi ju častili kot bogova, pa sta se temu odločno zoperstavila (prim. Apd 14, 8-18). Po učenju
tega velikega svetnika duhovništvo ni posebna kasta popolnih ljudi, ampak so tudi
sami tisti, ki skupaj z verniki predstavljajo
eno Kristusovo telo. Kljub temu pa si morajo duhovniki prizadevati za svetost in laiki od njih upravičeno pričakujejo, da bodo
ostali zvesti danim obljubam (več o tem:
Tretji Dan, krščanska revija za duhovnost
in kulturo, Medškofijski odbor za mladino,
letnik 2011, št. 3-4).
S tem ne želim OPRAVIČEVATI ničesar,
vendar vas prosim za usmiljenje, tudi duhovnik je samo človek, ki zaklad vere nosi
v lončeni posodi. Greh je greh, pa naj ga
stori laik ali duhovnik, za to ni opravičila.
Potrebno je stalno spreobračanje, pokora
in zakrament svete spovedi!
Iz članka izhaja, da avtor svetost zakramenta primerja s svetostjo duhovnika in
pravi: »Menim, da bi morala Cerkev du-
Od kod toliko moči, pozitivne energije in optimizma, sem se spraševala pri
družini Gomboc, po domače pri Kozelinovih v Gerlincih. Njihov odnos do narave je neskončen. Nekdo je dejal, da
kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot.
Kdor noče ničesar narediti, pa bo našel
izgovor. Že deveto leto združujejo turizem in kmetijstvo. Očarala me je samostojna pergola iz jurke, klintona in aromona, ki pod svojim okriljem omogoča
gostom sproščujoč počitek v varnem zavetju. Samostoječa pergola je umeščena na obrobni del parcele, saj predstavlja zaokroženo celoto, v nadaljevanju
pa so vinogradi v obsegu enega hektarja.
Lastnica Lidija v svojem rastlinjaku nadaljuje tradicijo pridelave sadik in zelenjave, saj je bil dedek priznan trsničar.
Gostinstvo odlikujejo lepo aranžirani
narezki iz okusnih domačih mesnin in
zelenjave s pridihom cvetja. Pri njih pa
zadiši po gibanici, posolankah, ocvirkovih pogačicah in domačem kruhu. Na
Kozelinovi domačiji si gost spočije oko
in telo. Lesen stolp v bližini pa omogoča
čudovit razgled.
Družina Kuzma v Borejcih ima vzorno
kmetijo z mladim prevzemnikom Srečkom in ženo Marijo. Lani so uredili gredico pred teraso, ki ima posebno noto.
Ob obilici dela na kmetiji skrbijo še za
petinosemdesetletno mamo.
Na kmetiji Klemenčičevih v Bunčanih
imajo veliko pergolo iz vinske trte, velik
zelenjavni vrt in veliko raznovrstnega in
zanimivega podeželskega cvetja. Tudi
ameriške borovnice in kivi so na dvorišču. Plodovi večletnih starih orehov pridejo prav za potice, pa tudi za prodajo.
Od kmetijstva živijo pod eno streho složno tri generacije.
Da so na domačiji red, složnost in delavnost, smo videli tudi pri družini Paldauf v Vučji vasi. Dvorišče je prijetno
urejeno s senčnim kotičkom za počitek,
obdanim z razraslim kivijem in pogledom na cvetje v obrobju zelenjavnega
vrta. Ta je zasajen z najrazličnejšo zelenjavo in zelišči in so ga s prihodom
snahe Jasmine še povečali. Vodni motiv
–fontana na dvorišču – je v obliki amfor, kjer se voda steka iz ene v drugo. Ta
otoček z rastlinjem in vodnim motivom
je v središču krožnega prometa na dvorišču. Sploh ni opaziti, da je to kmetija s
plemenskimi svinjami.
Na domačiji Vračič v Spodnji Senarski
imajo posluh za tradicijo.
Čeravno kraj ne spada v Pomurje, nas je
prijava vseeno pritegnila. Ni nam bilo žal.
Gospodinja Dragica ima korenine v Prekmurju in z njo je šel tudi časnik Vestnik,
da ve, kaj se dogaja na drugi strani Mure.
Na nadmorski višini 300 metrov na
Goričkem v vasi Kuštanovci je domačija Smodiševih. Začutili smo neverjetno
energijo in slogo pri ljudeh treh generacij, pravi biser v družini pa je Melani.
Turistično kmetijo Tremel v Bokračih
smo obiskali v času velikih in zahtevnih investicij. Mlad prevzemnik Branko
pove, da bodo turistično kmetijo obogatili z novostmi, kot so center dobrega počutja ter športna in rekreacijska
dejavnost. Uvesti hočejo počitnice na
podeželju za vrtce in šole. Zaradi prekmurskih specialitet in udobne terase
so se tu udomačili kolesarji. Zasaditev
na oknih v rdečem pa poživlja in nikoli ne zastari.
Vrtovi na podeželju so večji ali manjši,
ponavadi kombinirani z zelenjavnim in
sadnim vrtom. Če sami nismo vešči, se
posvetujmo z vrtnarjem ali za to usposobljenim strokovnjakom. Upoštevati je
treba nekaj osnovnih načel oblikovanja,
če želimo imeti lep vrt vse letne čase. V
vsakem primeru pa je treba upoštevati
naš okus in želje tistih, ki bodo v njem
živeli. Vsak vrt je pečat naše osebnosti,
kjer se skriva ogromno energije za sprostitev, druženje, zabavo in občudovanje
domišljije narave. Za vrt si je treba vzeti
čas tako kot za prijatelja!
Olga Varga
K temu naj dodam, da je odrešenje človeka popolnoma Božje delo in sicer po trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa,
ki je edini odrešenik človeka. To odrešenje pa človek prejema preko zakramentov.
Zakramenti so Božji dar odrešenja človeku, ki jih prejema. Zato niso ne duhovnikov proizvod ne proizvod Cerkve. Kristus
je tisti, ki odrešuje po zakramentih v Cerkvi. Tako kot vsak človek tudi duhovnik
potrebuje odrešenja, ki ga je zaslužil Kristus. Posredovanje tega odrešenja po zakramentih pa ne zmanjša učinka Božje
milosti, ker edini pravi veliki duhovnik je
Jezus Kristus, moje duhovništvo pa deleži
na tem enkratnem poslanstvu. Če bi človek lahko s svojo grešnostjo zmanjšal moč
odrešenja in s tem Božjo moč, potem Bogu
ne moremo pripisovati vsemogočnosti.
Duhovnik pri podeljevanju zakramentov
nastopa kot drugi Kristus a le v moči in
milosti, ki jo je obljubil Jezus. Kakor »svet«
duhovnik nič ne doda skrivnosti evharistične daritve, vse se dogaja zaradi Božje
zvestobe, tako grešni duhovnik ne more
nič odvzeti svetosti zakramenta. Odrekanje veljavnosti zakramenta zaradi grehov
duhovnika, bi pomenilo, da ni na svetu nikogar, ki bi lahko posredoval odrešenje.
mo o Cerkvi sveta, saj sta Božji dar človeku za rast Božjega kraljestva. Vsak izmed nas pa lahko, ne samo zakoncu ali
cerkvenim predpisom, ampak celo Bogu
obrne hrbet v svoji svobodi. Za oba zakramenta je potrebna osebna zrelost in
predvsem močna vera. Kakor zakonca
živita zakrament zakona v svetosti in se
trudita, seveda z molitvijo, pogovorom,
za medsebojno ljubezen in zvestobo, prav
tako mora duhovnik v premišljevanju,
molitvi in obhajanju zakramentov rasti
v ljubezni do Kristusa. V Cerkvi imamo
spokorna dejanja, ki naj bi nam vsem, ki
smo tako ali drugače razžalili Božjo ljubezen, pomagala k spreobrnjenju. Saj je
vsa Nova zaveza nenehen klic k spreobrnjenju. Tako pri nezvestih zakoncih kakor pri nezvestem duhovniku mora priti
do osebnega spreobrnjenja. Škof, verniki
ali pa sorodniki so lahko v tem primeru
Božje orodje, po katerih deluje Bog in poskuša srca nagibati h kesanju in pokori.
Lepa beseda, spodbuda, molitev in tudi
post vse to so sredstva, ki jih imamo na
voljo, če želimo nekomu pomagati. Zakrament svete spovedi je tako zakoncem
kakor duhovnikom vedno na voljo, da
prosijo Božjega odpuščanja, sklenejo poboljšanje in se v življenju po spovedi trudijo za sveto življenje. Pri tem pa vedno
obstaja nevarnost, da bi spoved razumeli
kot potuho, češ lahko delam kar hočem,
potem pa pri spovedi Bog vse odpusti. Takšen odnos do tega zakramenta žali Božjo svetost in je izraz, če sploh, plitve vere.
Nikjer ni človeka brez greha. To pa ne pomeni, da nismo duhovniki toliko bolj poklicani k prizadevanju za svetost. Z mojim
razmišljanjem nočem zmanjšati ali opravičevati dejstva, da smo v izpolnjevanju
Božje volje poklicani biti luč sveta in sol
zemlje. Če vernike laike zavezujejo zapovedi, to toliko bolj velja za posvečene služabnike. Jezus sam pravi, da bo od tistega kateremu je več zaupal, tudi več terjal.
Naprej se avtor članka sprašuje o nezvestobi zakoncev, ki so sklenili zakrament
svetega zakona in duhovnika, ki ne vztraja v postavi celibata. Oba z avtorjem se
lahko strinjava, da gre v obeh primerih
za nezvestobo in prelomitev obljube. Ob
zakramenta sta podobno, kot ko govori-
Upam, da sem g. Tineta vsaj malo razumel. S tem svojim razmišljanjem sem
poskušal tudi sam odgovoriti na njegove upravičene dvome. Verjamem, da bi se
ob kavici na župnišču pri Gradi, lahko z g.
Tinetom o njegovih dvomih in skrbeh bolj
podrobno pogovorila. Pohvala vsem, ki jim
ni vseeno za Cerkev, ter vsem laikom, ki
kljub težkim časom za Cerkev na Slovenskem, vztrajajo v prizadevanju za svetost.
Goran Kuhar
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
1. Tukaj sem – Dismissed
2. Nič kriv –
Riki Zadravec in Boogie band
3. Ti si ta – Broken Hearts
4. Južni veter – Daniel Horvat
5. Sam – Marko Pascal Rožman
PREDLOGA
Daj paper – Stekli psi
Poseben dan (Festival Fens) –
Sanja Sovec
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. Želim si, želim – Štrk
2. Deklica – Slovenski muzikantje
3. Ribič in morje – Novi spomini
4. Nekoč, nekje – Prleški kvintet
5. Dobro mi gre – Viher
Petek, 12. avgusta
14.30Romskih 60 minut, tudi o
uspešnem romskem taboru
19.00 Celje : Nafta, javljanja s
prvoligaškega nogometa, Mladi val
in Zimzelenčki
Sobota, 13. avgusta
10.30 Potepajte se z nami
14.30 Oddaja tedna: Barantanje s
prahom s podstrešij, reportaža
Nataše Brulc Šiftar
Nedelja, 14. avgusta
10.30 Nedeljska kuhinja: Peter Vilfan,
Črni Peter slovenske košarke,
danes televizijski komentator
PREDLOGA
Upanje – Navdih
Izgubil sem vse – Ansambel Vikend
1. Najlepša pesem – Nude
2. Alarm srca – Neisha
3. Le srce ne spi – Omar Naber
4. Zate bi snel dol nebo – Flirt
5. Zmorem – Maja Keuc
MOVES LIKE JAGGER –
Maroon 5 + Christina Aguilera
MR. SAXOBEAT – Alexandra Stan
17.00 Mura : Triglav, javljanja s
prvoligaškega nogometa
Ponedeljek, 15. avgusta
11.15 Oaj, kak san zlufto, nogometaši,
trenerji, Šavel & Co
20.00 Kak je indak fajn bilou, tudi o
današnjem velikem šmarnu (Milan
Zrinski)
11.15 Kratki stik, aktualne intervjuje
pripravlja Petra Kranjec
18.00 Srebrne niti, oddaja o delovanju
pomurskih upokojenskih društev
Kupon št. 32
Glasujem za skladbo
Na sobotnem dnevu ekologije in ljudske kulture bo ob 9.30 najprej otroška
likovna delavnica s skupino Panvita. Ob
10. uri bo okrogla miza: Mura – nekoč
in danes – v luči publicističnih, literarnih in projektnih produkcij 20. Büjraških dni. Ob 15. uri bo Büjraštvo na reki
Muri: prikaz izdelave tonjače ali volclina
v izvedbi Društva prekmurskih büjrašov.
Ob 17. uri bodo koncert starih muzik v
sodelovanju z JSKD Slovenije in v izvedbi nekdanjih godcev, ljudska kulinarika in veselica, na kateri bodo igrali stari
muzikanti.
V ponedeljek, 15. avgusta, ob 20. uri bo v
gradu otvoritev razstave fotografij Prekmurje in Prekmurci skozi objektiv fotografov Purača in Žbüla. Avtorja razstave
sta Nikolaj Szepesy in Mark Krenn.
TURNIŠČE
V nedeljo, 14. avgusta, ob 11.30 bo v prostorih Jeričevega doma odprtje dveh razstav: Marijo sem prosila, Marija je izprosila – obleke turniške Marije in Razstava
21. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. Razstavi bosta na ogled
do 11. septembra.
Koncert
MURSKA SOBOTA
V petek, 12. avgusta, ob 21. uri bo na
Trgu kulture v okviru Soboškega poletja
koncert skupine Thanx, ki igra bluz in
balade. V soboto, 13. avgusta, bo prireditev Cimbale, predstavitev – Glasbena
šola Beltinci, ki je edina glasbena šola v
Sloveniji, ki izvaja izobraževalni program Cimbale.
MURSKA SOBOTA
V torek, 16. avgusta, ob 19. uri bo v Gledališču Park osrednja prekmurska slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih
Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik bo Vladimir P. Štefanec, v
kulturnem programu pa bodo nastopili
Vokalna skupina Bel Canto, Soboški harmonikarski orkester, sopranistka Gabriela Bratina ter Anita Gregorec, ki bo interpretirala besedila.
Glasba našega srca:
7 Veličastnih:
Sreda, 17. avgusta
BELTINCI
10.15 Župan v studiu: Anton Balažek,
Občina Lendava
V sredo, 17. avgusta, ob 19. uri bo osrednja slavnostna prireditev ob 15. občinskem prazniku in dnevu združitve
prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Slavnostni govornik bo doc. dr.
Andrej Hozjan, v kulturnem programu
bodo nastopili učenci OŠ Beltinci, ob
tem pa bodo podelili tudi priznanja občine in pripravili sprejem za zlatega maturanta iz občine.
17.00 Osrednja informativna oddaja,
redaktor Jernej Šavel
Četrtek, 18. avgusta
10.15 Občina Kobilje se predstavlja:
župan Stanko Gregorec
20.00 Geza se zeza: naj se čuje,
naj se zna …
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 16. avgusta 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
Od petka, 12. avgusta, do nedelje, 14. avgusta, bo na parkirišču tovarne Planika v
Turnišču prireditev Turizem na koušto.
V petek ob 12. uri bo srečanje upokojencev in zabava s skupino Horizont, ob 18.
uri slovesna akademija ob obletnici nogometnih klubov, ob 19. uri turnir v malem nogometu, ob 20. pa koncert skupine Horizont. Od 9. do 17. ure bo dan
odprtih vrat kulturnih znamenitosti.
Proslava ob prazniku
Domača plošča:
Ime in priimek, naslov:
TURNIŠČE
20. Bujraški dnevi bodo od četrtka, 11.
avgusta, do nedelje, 14. avgusta. V četrtek bo Mitološki večer, v katerem bodo
ob 21. uri poezijo brali člani Društva slovenskih pisateljev Erika Vouk, Barbara
Simoniti in Tine Mlinarič ter gostja Judit Zagorec Csuka. Ples vil bo pripravilo Društvo za kulturo in ljudsko izročilo
Ižakovci, ob tem pa bo še glasba: Klarisa
Jovanović (vokal) in Lado Jakša (klaviature in pihala). V petek ob 21. uri bo večer mladih s koncertom Tanje Žagar in
skupine Hay.
Torek, 16. avgusta
Majico Murskega vala dobi: Vito Šadl,
Cankarjeva ul. 3, 9241 Veržej. Nagrada
čaka v naročniški službi Podjetja za
informiranje.
NSTSNMV:
IŽAKOVCI – OTOK LJUBEZNI
BELTINCI
Na skrivaj – Katja Koren
Sedemnajst – Gal Gjurin
PREDLOGA
Dogodek
Odprtje
PREDLOGA
1. EVERY TEARDROP IS A
WATERFALL – Coldplay
2. SOMETHING IN THE WATER –
Brooke Fraser
3. THE EDGE OF GLORY – Lady Gaga
4. WHEN YOU LOVED ME –
Richard Marx
5. LAST FRIDAY NIGHT – Katy Perry
11. avgusta 2011 | Vestnik |
Büjraški dnevi
V nedeljskem dnevu duhovnosti in družabnosti bo ob 10. uri kulturni program,
ob 10.30 maša za pokojne in žive büjraše, ob 12. uri družabni popoldan z ansamblom Zreška pomlad, ob 18. uri pa
Büjraška noč s kvintetom Polka Punce.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
VESTNIK
stran 31
31
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 11. 08. 2011
ČRENŠOVCI, DOLNJA BISTRICA
V sredo, 17. avgusta, bo ob prazniku
združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ob 16.30 na pokopališču
v Dolnji Bistrici svečanost ob prenosu
posmrtnih ostankov Maistrovega borca,
duhovnika in publicista Jožefa Godine iz
Avstrije v domovino. Ob 18. uri bo v kulturni dvorani v Črenšovcih okrogla miza
Kultura v vlogi ohranjanja in krepitev
občutka domoljubja v Prekmurju in Sloveniji, ob 20. uri pa bo osrednja občinska prireditev Od nekda smo tü veseli,
ponosni lidje, na kateri bosta slavnostna
govornika dr. Janko Prunk in črenšovski
župan Anton Törnar, ob tem pa bo tudi
predaja društvenega prapora (mag. Milan Lovrenčič).
V soboto dopoldne bodo tekme mlajših
selekcij NK Turnišče, med 13. in 18. uro
bo predstavitev ljudskih običajev, igrali
pa bodo Duo Tašek in Matej ter Gitano
band. Ob 15.30 bo nogometna tekma med
slovenskimi župani in novinarji, ob 17.
uri pa med veterani Turnišča in veterani Partizana iz Beograda. V večernih urah
bo polet balonov bakovskih balonarjev,
ob 20. uri pa bodo nastopili Novi fosili in
skupina Tropic. V nedeljo med 10. in 19.
uro bo občinski nogometni turnir.
ŠPRINC
V ponedeljek, 15. avgusta, bo v Šprincu
15. prireditev Pozdrav jeseni ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Začela se bo
ob 10.30 s sprevodom cvetja pri domačiji
Srša v Veščici, nadaljevala pa z mašo pri
kapelici v Šprincu, kulturnim programom, blagoslovitvijo klopotca, vinogradniškimi igrami ter nastopi ljudskih godcev in pevcev. Poudarek bo na srečanju
Prlekov, Prekmurcev in Medžimurcev.
MURSKA SOBOTA –
HIŠA SADEŽI DRUŽBE
V okviru Medgeneracijskih delavnic je
od ponedeljka, 8. avgusta, do petka, 12.
avgusta, vsak dan od 9. do 11. ure poletni tečaj nemškega jezika: Wir sprechen
Deutsch (M. Kančič). Tečaj je namenjen
otrokom od 5. do 7. leta starosti. V torek,
16. avgusta, ob 8.15 bo Pozdrav soncu –
jutranja telovadba (I. Flegar). V torek
se bo tudi začel poletni jezikovni tečaj
angleškega jezika: One, two, three Englich (N. Kumin), ki je namenjen otrokom od 5. do 7. leta starosti. Ob 9.30 bo
I Am (poletni jezikovni tečaj angleškega
jezika), ob 16.30 pa akcija: Pomagajmo
urediti vrt Hiše Sadeži družbe. V sredo,
17. avgusta, ob 9.30 bo Numbers (poletni
jezikovni tečaj angleškega jezika), ob 17.
uri pa Skupina za pomoč – odprto srečanje (AA M. Sobota in AI ANON Murska
Sobota)
LJUTOMER
V okviru ljutomerskega občinskega praznika bo v četrtek, 11. avgusta, ob 15. uri
na Glavnem trgu voden ogled po znamenitostih Ljutomera, ob 16. uri v ŠRC postavitev temeljnega kamna za skejt park,
ob 18. uri v Parku 1. slovenskega tabora
bralne urice za otroke, ob 21. uri pa v
atriju mestne hiše glasbeni večer s skupino Long meter. V petek bo dan odprtih vrat v Muzeju Ljutomer, ob 20. uri pa
na Glavnem trgu koncert lokalnih glasbenih skupin.
RAKIČAN
V prostorih in okolici RIS Dvorec Rakičan v avgustu potekajo Poletni tabori po grajsko za otroke od 5. do 13. leta.
Poletno druženje končajo vsak petek ob
14. uri zabavno, ob navzočnosti otrok in
staršev.
GRAD, MURSKA SOBOTA, MARKOVCI
V nedeljo, 14. avgusta, ob 21. uri bosta
pri župnijski cerkvi pri Gradu sv. maša
in procesija z lučkami, ob 24. uri pa sv.
maša z romarji iz Markovec, Gornjih Petrovec, Murske Sobote in drugih župnij.
Pri stolni župniji v Murski Soboti se bo
peš začelo romanje ob 17. uri, iz Markovec pa ob 18. uri. V ponedeljek, 15. avgusta, bo v župnijski cerkvi praznik Marije
Vnebovzete – velka meša.
Čist moraš s tega sveta. Razstava bo na
ogled do konca septembra.
V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota
je na ogled spominska razstava ob 125.
obletnici rojstva Avgusta Pavla Nekdo
nam bo poslal glas. Gostujoča razstava
muzeja Savaria iz Sombotela in Slovenskega kulturnega društva Avgusta Pavla
bo na ogled do 25. avgusta.
V Galeriji Murska Sobota je na ogled
skupinska razstava Mladi umetniki Pomurja, ki bo do 14. septembra. V petek,
12. avgusta, ob 10. uri bodo organizirali
likovno delavnico iz slikarstva za nižjo
stopnjo Gledamo, uživamo, ustvarjamo.
V Galeriji Robin (Lendavska ulica 1) je na
ogled likovna razstava, ki so jo pripravili
v sodelovanju z akademskimi umetniki iz Pomurja in Evropskim središčem v
Mariboru.
LENDAVA
V razstavnih prostorih Galerije-Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na
ogled likovna razstava z naslovom Shunga – Erotika v japonski umetnosti. Zaradi velikega zanimanja so razstavo podaljšali so 3. septembra.
V lendavski sinagogi je na ogled razstava
umetniških del, nastalih na 16. mednarodni mladinski likovni koloniji LindArt
Lendava 2011.
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled fotografska razstava
arhitektke in fotografinje Marine Lekič
Spomin, ljubezen, opomin.
POTRNA/LAAFELD
V Pavlovi hiši je na ogled razstava Fašizem in Slovenci – izbrane podobe (Umetnost v italijanskih koncentracijskih
taboriščih). Razstava bo odprta do 24.
septembra.
GRAD
V viteški dvorani gradu Grad je na ogled
razstava naravoslovnih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrazca Poljudnoznanstvene ilustracije. Razstava bo
na ogled do 20. oktobra.
RADGONA/BAD RADKERSBURG
V mestnem muzeju (Museum im alter
Zeughaus) je do 30. septembra na ogled
razstava fotografij Boris Jaušovca Fotografski spomin na deset vojnih dni v
Gornji Radgoni.
HOTIZA
V dvorani vaškega doma je na ogled mednarodna likovna razstava Življenje ob reki
Muri, na kateri s svojimi deli sodelujejo
člani likovnih društev Mavrica in Mozaik
iz Murske Sobote ter društva Likovna republika iz hrvaškega Sv. Martina na Muri.
BELTINCI
V beltinskem gradu je na ogled avtorska
razstava Dušana Reška Skrinjice.
RADGONA/BAD RADKERSBURG
V hotelu Radkersburger Hof je na ogled
razstava likovnih del 17. slikarske kolonije Vinogradi obeh bregov Mure.
Kino
MURSKA SOBOTA
V nedeljo, 14. avgusta, ob 21. uri bo na
soboškem grajskem dvorišču kino na
prostem z ogledom filma Maje Prettner
Nikoli za vedno in pogovorom z ustvarjalci filma.
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 11. 8. do 17. 8.)
Domišljijska akcijska pustolovščina Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del – 3D
(od četrtka do torka ob 17.30, v soboto
in nedeljo še 14.45)
Akcija Prvi maščevalec: Stotnik Amerika
– 3D (od četrtka do torka 21.00)
MURSKI ČRNCI
Dokumentarni film Svet oceanov – 3D
(16.50)
Proščenje Marije Vnebovzete bo 15. avgusta z mašo ob 7. in 10. uri.
Znanstveno-fantastični triler Zelena
svetilka – 3D (20.15)
DOKLEŽOVJE
Animirani film Smrkci – 3D (v sredo ob
18.00)
V torek, 16. avgusta, ob 18. uri bo sveta
maša za domovino s položitvijo venca
Ivanu Jeriču.
BELTINCI, TURNIŠČE
V ponedeljek bodo organizirali romanje
ob Beltinec do Turnišča na velko mešo.
Razstava
Akcijski triler Izvorna koda (19.20)
Družinska komedija Pingvini gospoda
Popperja (od četrtka do torka 18.50, v
sredo 20.00)
Komedija Kako se znebiti šefa? (21.20)
Komedija Nekaj sposojenega (17.00, v soboto in nedeljo še 14.40)
MURSKA SOBOTA
Animirani družinski film Avtomobili –
3D (v soboto in nedeljo ob 14.30)
V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota
je na ogled razstava o spodnjem perilu,
higieni in lepotnem idealu v Pomurju
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: joze.gabor@vestnik.si.
BARVA CMYK
(ne)nazadnje
| Vestnik | 11. avgusta 2011
Četrtek:
pretežno
jasno
10 | 24
Sprememba v ponedeljek
Po dežju posije sonce. In tudi tokrat je.
Malo megle in hladna jutra, a to se počasi umika. V četrtek bo precej jasno in že
prijetno toplo. V petek nas bo ošvrknila
oslabljena vremenska motnja, ki pa bo
naredila nekaj več kopaste oblačnosti in
predvsem v hribih ter ponekod v severni Sloveniji kakšno ploho ali nevihto. Pri
temperaturi pa se ne bo nič poznalo.
Tudi v soboto in nedeljo bo precej jasno in že vroče. Ponekod bo pihal južni
ali jugozahodni veter. Vreme se bo spremenilo v ponedeljek. Pooblačilo se bo kar
hitro in že dopoldne se bodo pojavljale
plohe in nevihte, ki bodo čez dan prešle
v enakomeren dež. Ohladilo se bo.
Še vedno je poletje
Avgust je zadnji mesec meteorološkega
poletja. Letos je še posebno muhast. Povprečna dnevna temperatura ta mesec je
v Murski Soboti 20,3 stopinje, povprečna najvišja dnevna pa 27,1 stopinje, kar
je celo nekoliko več od julija. Ste presenečeni? Julij naj bi bil najtoplejši poletni
mesec, kajne? Nekako okoli 27 stopinj
naj bi bilo torej najbolj toplo v povprečju čez dan. Da si boste lažje ocenili, ali
je približno dovolj toplo danes, jutri ...
Tudi najvišja temperatura nasploh je bila
v Murski Soboti do zdaj višja avgusta kot
julija (julija 35,2 stopinje). Ker pa se dan
avgusta začne kar lepo krajšati, se to pozna tudi po temperaturi, ki je konec meseca že nekoliko nižja. Nasploh se v drugi polovici meseca pogosteje zgodi, da k
nam vdre hladen zrak in se s tem konča
vroče obdobje, če je seveda prej bilo. Letos ga ni. Sončnih ur je v povprečju okoli
269, to pa se ne razlikuje dosti od drugih
krajev po Sloveniji. Nekoliko odstopajo
le Rateče z 238 urami in Primorska, kjer
jih imata Nova Gorica 284 in Portorož
309. Poleti namreč poleg oblačnosti vremenskih front količino sonca zmanjšujeta še megla in nizka oblačnost po nižinah
ter kopasta oblačnost, ki nastaja čez dan
z dnevnim segrevanjem zraka. Obojega
je najmanj na Primorskem, zato je tam v
povprečju tudi več sončnih ur.
No, čeprav se poletje počasi nagiba h koncu, je še vedno poletje, zato je
prav, da sije sonce in je toplo ali pa vroče. Oblačnosti bo, če hočemo ali ne, dovolj jeseni.
SUZANA
P – 12. avgust
KLARA
S – 13. avgust
LILIJANA
N – 14. avgust
DEMETRIJ
P – 15. avgust
MARIJA
T – 16. avgust
ROK
S – 17. avgust
PAVEL
V četrtek, 11. avgusta, sonce vzide ob
5. uri in 56 minut, zaide ob 20. uri in
17 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 21
minut. V soboto, 13. avgusta, ob 20. uri
in 57 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip.
fotografija tedna
V enem tednu od
Pertoče do Kopra
Hodil deset ur na dan – Za »obcestne« pohodnike
Slovenija ni ravno primerna, saj je zelo malo pločnikov
Janka Duriča iz Gerlinec smo pred
kratkim že predstavili kot avtorja iger,
skečev in monodram za ljubiteljske
igralce ter pisca člankov za različne
zbornike. Janko pa je tudi rekreativni pohodnik.
Pred dnevi se je peš podal na pot od
Pertoče na Goričkem do Kopra. Kot
pravi, je bil osnovni namen te odločitve uresničitev dolgoletne želje. Ob
tem pa je tudi želel – kot pravi, je morda to njegova poklicna deformacija,
saj je profesor slovenščine – predvsem
mlajšim pokazati, da je pri nekaterih
odločitvah in ciljih treba vztrajati.
Z nje je skrenil le občasno. Kot pravi:
»Če izvzamemo lepoto dežele, Slovenija ni ravno prijazna za pohodnike in
kolesarje, saj je zelo malo pločnikov
in kolesarskih stez.« Na poti je srečal zanimive ljudi, med drugim Španca Reneja, ki je hodil s severa Španije skozi Francijo, Italijo in Slovenijo
s ciljem v Budimpešti. Od njega se je
navzel dodatne energije za nadaljevanje poti.
Jankova pot je trajala sedem dni,
skupaj pa je prehodil 312 kilometrov.
Povprečno je hodil 10 ur na dan in
prehodil nekaj manj kot 50 kilome»Izgublja tisti, ki počitniška doživetja išče v prestižnih turističnih krajih, a
lastnega okolja ne pozna dovolj,« je zapisala Mateja Jamnik z Zgornje Polskave, ki
je dopust preživela – v Pomurju. Ob tem je – poleg mnogih, izbrali smo pričujočo
– nastala tudi fotografija. Mateja pravi, da bi v enem tednu drugje težko užila
toliko kot pri nas, natančneje v lendavskem koncu. Omenila je zdravilišča, pa
po njenem mnenju sanjske pešpoti in kolesarske steze, raznovrstno ponudbo
muzeja in knjižnice, obiskala pa je tudi mejne kraje Madžarske in Hrvaške. Ko
smo jo povprašali, zakaj dopust 'doma', je povedala, da je po njenem naloga
vsakega človeka pravilna opredelitev do domovine. Torej niti poveličevalna niti
poniževalna. Zato jo je treba najprej spoznati, nato pa spoznavati še koščke
sveta. »Prekmurje je sanjska pokrajina,« dodaja Mateja Jamnik, »in doživela sem
čarovnijo prežemanja Prekmurcev in nas, Štajercev.«
Kaj dodati? Mateja je povedala dovolj. Mogoče le to, da ji je čarovnijo uspelo ujeti
tudi v fotografski objektiv. Vida Toš
Sestavite sestavljanko
Vsi, ki boste 28. 7., 4., 11. in 18. 8. zbrali 4 sličice, jih pravilno sestavili in
zlepili ter jih predložili pri blagajni 49. mednarodnega
kmetijsko-živilskega
ME DN AR OD NI
sejma AGRA, ki bo od 20. do 25. 8. 2011 v Gornji Radgoni, boste lahko kupili
vstopnico po simbolični enotni ceni 2 € (velja za odrasle in mladino).
Na dan Pomurja, v soboto, 20. avgusta, pa je ob predložitvi pravilno zlepljene
sestavljanke pri blagajnah sejma AGRA vstop na sejem celo brezplačen!
49. mednarodni
20. – 25. 8. 2011
kmetijsko-živilski sejem
Gornja Radgona
Izbrana trasa med krajema ni bila
čisto naključna, ampak ju je izbral zaradi dveh pomembnih sakralno-umetniških del, na katera je hotel opozoriti. Po mnenju umetnostnih kritikov
je mozaik v cerkvi sv. Helene na Pertoči eden najveličastnejših, mozaik v
cerkvi sv. Marka pri Kopru pa po površini največji v Sloveniji. Avtor obeh
je pater Marko Rupnik.
Po daljših pripravah se je na pot odpravil 27. junija 2011 ob 5. uri. V nahrbtniku je bilo vse potrebno za enotedensko pot, zato je bil težak blizu 12
kilogramov. Pot je večinoma potekala
po t. i. stari cesti, ki smo jo Pomurci
nekoč uporabljali za prevoz do obale.
trov. Na poti je doživel različne vremenske razmere. Prespal pa je predvsem pri znancih in sorodnikih. Na
cilju pri cerkvi sv. Marka pri Kopru so
mu presenečenje pripravili žena Edita
in prijatelji skupaj z ljudskimi godci
Vinski bratje iz Gederovec. Pozdravit
so ga prišli tudi župana občin Tišina
in Cankova s spremljevalci ter predstavniki Občine Koper.
Mnogi so mu čestitali za ta podvig,
toda ko pomisli na druge pohodnike,
recimo na Reneja, se mu to ne zdi nič
posebnega. Verjetno tudi zaradi tega
pripravlja še kakšen tovrsten pohod.
Kako dolg bo, pa še ni hotel izdati.
C. K.
www.pomurski-sejem.si
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Datum:
Poštna številka:
Pošta:
Naravnost na mizo!
narocnina@vestnik.si
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
Ponedeljek:
pretežno
oblačno, dež
16 | 23
Jankova pot od Pertoče do Kopra je trajala sedem dni, skupaj pa je prehodil 312
kilometrov.
vestnikov koledar
stran 32
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nedelja:
pretežno
jasno
15 | 30
Janko Durič prehodil Slovenijo
Andrej Velkavrh
Č – 11. avgust
Sobota:
pretežno
jasno
13 | 28
VESTNIK
Fotografija Mateja Jamnik
vreme Petek:
zmerno
oblačno
12 | 26
Fotografija arhiv J. Durič
32
datum: 11. 08. 2011
Podpis:
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje
vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven
varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno
hranilo in jih uporabljalo samo z namenom
analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter
predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za
informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o
varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o.
o., trajno ali začasno preneha uporabljati
njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov
za namen neposrednega trženja in o tem
v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške
vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje
za informiranje, d. o. o.
FINALNI IZBOR MIS BIKINI,
BRAZILSKI DAN IN 3. ŽARIJADA
sobota, 13. avgusta,
bazenski kompleks Term 3000:
brazilski dan z nastopi plesalk in plesalcev
iz Brazilije ter finalni izbor mis bikini.
zelenica pred hoteli: 3. Žarijada – potegujte se
za najboljšega mojstra v peki na žaru na oglje.
Spremljevalni program: razstava domače obrti,
glasbeni nastopi DUO MAGUŠ, DUO MARJAN in
PÜCONSKI DUET, animacija za najmlajše.
Nagrade za najboljše mojstre v peki na žaru:
1. mesto: 5-dnevni paket za dve osebi na Bledu
2. mesto: vikendpaket za dve osebi v Termah Banovci
3. mesto: enodnevni izlet za dve osebi na Dunaj (Ta Sonček)
www.terme3000.si