1. No category

Letno poročilo
Revidirano, nepotrjeno
2009
1
Portorož, April 2010
Letno poročilo
Kazalo
I.
Uvodni del..................................................................................................................................................... 3
1.
Osebna izkaznica družbe........................................................................................................................... 5
2.
Predstavitev družbe.................................................................................................................................... 6
3.
Pomembnejši dogodki v letu 2009 ........................................................................................................ 10
4.
Dogodki po koncu obračunskega obdobja .......................................................................................... 12
5.
Finančni poudarki poslovanja v letu 2009............................................................................................ 12
6.
Upravljane družbe.................................................................................................................................... 16
6.1
6.1.1
6.2
Poročilo o upravljanju družbe........................................................................................................ 16
Poročilo direktorja družbe.......................................................................................................... 20
Predstavitev Nadzornega Sveta...................................................................................................... 22
II. Poslovno poročilo...................................................................................................................................... 23
1.
Poslanstvo in vizija družbe ter načrti za leto 2010 .............................................................................. 25
2.
Vpliv gospodarskih razmer na poslovanje............................................................................................ 26
3.
Poslovanje v letu 2009 po področjih..................................................................................................... 28
4.
Analiza uspešnosti poslovanja................................................................................................................ 35
5.
Ustvarjanje vrednosti za delničarje ........................................................................................................ 39
III.
Trajnostno poročilo............................................................................................................................... 43
1.
Zaposleni ................................................................................................................................................... 45
2.
Naložbe v letu 2009 ................................................................................................................................. 48
3.
Ravnanje z okoljem.................................................................................................................................. 50
IV.
Poročilo revizorja................................................................................................................................... 53
V.
Računovodsko poročilo........................................................................................................................... 57
1.
Izjava odgovornosti Poslovodstva......................................................................................................... 59
2.
Računovodski izkazi družbe Marina Portorož, d. d............................................................................ 60
3.
Pojasnila k računovodskim izkazom ..................................................................................................... 64
VI.
Dostop do ključnih oseb v družbi................................................................................................... 104
2
Letno poročilo
I. Uvodni del
»Z
voljo in vztrajnostjo
smo dosegli TO KAR SMO...«
3
Letno poročilo
4
Uvodni del
1. Osebna izkaznica družbe
Firma:
Skrajšana firma:
Naslov:
Glavna dejavnost:
Šifra dejavnosti:
Matična številka:
MARINA Portorož, turistično podjetje, d.d., d.d.
MARINA Portorož, d.d.
Portorož, Cesta solinarjev številka 8
Dejavnost marin
93.291
5680832
Davčna številka:
Datum vpisa v sodni register:
Številka vpisa v sodni register:
Osnovni kapital družbe:
Število izdanih kosovnih delnic:
Kotacija delnic:
Število zaposlenih:
SI36450774
13.07.1992
1/03190/22
2.621.332,20 Eur 2.621.332,20 Eur
313.932
Organiziran trg - vstopna kotacija
76 na dan 31.12.2009
Direktor družbe:
Predsednik nadzornega sveta:
Namestnik nadzornega sveta:
Član nadzornega sveta:
Marjan Božnik
Bojan Petan
Franci Zavrl
Željko Vukovič
5
Letno poročilo
2. Predstavitev družbe
Ustanovitev družbe
Marina Portorož, d.d., je bila na podlagi sklepa delavskega sveta Turističnega podjetja Portorož z dne
15.06.1992, ustanovljena kot družba z omejeno odgovornostjo v 100% lasti Turističnega podjetja
Portorož.
Družba Turistično podjetje MARINA, d.o.o., je bila dne 13.07.1992 vpisana pri pristojnem Temeljnem
sodišču v Kopru pod registrskim vložkom št. 1-3190-00.
V procesu lastninjenja je bila družba skladno z ZLPP in prenosom dela družbenega kapitala
Turističnega podjetja Portorož, d. d., dne 03.04.1996 vpisana pri pristojnem Okrožnem sodišču v
Kopru pod registrskim vložkom št. 1-3190-00, kot delniška družba.
Sedež in pravna oblika
Marina Portorož, turistično podjetje, d. d., ima sedež in upravo v Portorožu, Cesta solinarjev 8,
Slovenija. Njene delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v segmentu vstopne
kotacije.
Obvladujoče podjetje in povezane družbe
Obvladujoče podjetje je družba Terme Čatež, d. d., s sedežem na Topliška 35, Čatež ob Savi.
Konsolidirano letno poročilo po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) je
mogoče pridobiti na sedežu obvladujočega podjetja ali na spletni strani www.terme-catez.si (o podjetju
– sporočila za javnost - novinarska soba).
Marina Portorož, d. d. poslovno sodeluje s sestrsko družbo Turistično podjetje Portorož, d. d. in
matično družbe Terme Čatež, d. d. Poleg navedenih družba sodeluje še z ostalimi povezanimi osebami
kot je DZS, založništvo in trgovina, d.d., Promart design d.d., Razvedrilo, založniško podjetje d.o.o. in
Dnevnik časopisna družba, d.d..
Dodatno razkritje
Marina Portorož, d. d., ali katerakoli tretja družba za račun družbe, v poslovnem letu 2009 ni sprejela v
zastavo lastnih delnic in jih tudi na dan 31.12.2009 nima v zastavi.
Družba v letu ni pogojno povečevala osnovnega kapitala oziroma sprejemala sklepe o odobrenem
kapitalu.
Število zaposlencev
Na koncu obračunskega obdobja je Marina Portorož, d. d. zaposlovala 76 delavcev.
Opis premoženja in dejavnosti družbe
Marina Portorož d. d., je na navtičnem trgu severnega Jadrana prisotna že 30 let. S svojo dejavnostjo
uživa sloves ene med večjimi in bolje opremljenimi marinami na tem območju. Zaradi visoke kvalitete
so privezi, kljub razmeroma visokim cenam, v celoti prodani. Privlačnost marine povečuje tudi bogat
turistični utrip ob njej, ki ga omogoča pestra gostinsko-turistična, kulturna ter športno obarvana
tekmovalna in rekreacijska ponudba Portoroža in Pirana.
6
Uvodni del
Glavna področja dejavnosti družbe Marina Portorož d. d. so:
 oddajanje privezov za plovila,
 servisiranje plovil,
 izvajanje športnih in rekreativnih aktivnosti,
 nudenje gostinskih in nastanitvenih kapacitet.
Osnovna dejavnost portoroške marine je oddajanje privezov za plovila. Marina razpolaga s 1.257
komercialnimi privezi, od tega je 659 privezov v morju, 278 komunalnih privezov v kanalu Fazan in
okoli 320 privezov na kopnem. Marina lahko sprejme plovila z dolžino do 30 m in ugrezom do 3,5 m.
Glede na trende povpraševanja po privezih za večja plovila, si družba prizadeva razširiti morski
akvatorij in tako zadovoljiti tudi prestižnejše kupce. Poleg priskrbljenega priveza, marina s svojimi
dopolnilnimi dejavnostmi nudi gostu celovito oskrbo in servis plovila. V osnovno infrastrukturo
pristana spadajo električni, vodni priključki, sanitarije, TV nadzor, varovano parkirišče in omrežje
brezžičnega interneta.
Za dodatno varnost plovil je poskrbljeno z ureditvijo elektronsko zaščitenih vhodov na šestih pomolih.
Za potrebe plovil so bili dodatno zgrajeni suhi pomoli, lastnikom plovil in vsem obiskovalcem marine
pa je znotraj ograjenega in varovanega prostora na volj 650 urejenih parkirnih mest.
Razen trženja privezov na kopnem in v vodi družba uporablja razpoložljive površine v dveh hangarjih s
3.200 m2 uporabne površine. Opremljene delavnice v hangarjih, v katerih se opravljajo vse vrste
popravil na ladijskem trupu in ladijski opremi, merijo 828 m2. V njih in na odkritih platojih se
dopolnjuje celovita navtična ponudba, saj družba zagotavlja svojim najemnikom in obiskovalcem
storitve servisiranja za celostno in kontinuirano vzdrževanje plovil. Ponudba servisnih storitev vključuje
storitve dvigal, popravil, obnove in oskrbe plovil. Marina razpolaga s 5-imi dvigali, od katerih so tri
samohodna "travel fit" (25 T, 30 T in 60 T), ostali dve sta konzolni dvigali od 5 t do 7,5 t. Poleg
navedenega servisna služba poseduje posebno transportno vozilo 30 t za manipulacijo s plovili in
dvigalo za dvig jamborov.
V marini deluje več pooblaščenih servisov za motorje prestižnih blagovnih znamk, kot sta Volvo Penta,
Mercury in drugi.
Marina Portorož v sodelovanju s poslovnim partnerjem organizira odmeven navtični sejem
Internautica, ki se odvija vsako leto v maju. Sejem privabi preko 38.000 obiskovalcev in 250
razstavljavcev in predstavlja salon navtike mednarodnih razsežnosti in ključen dogodek na slovenski
navtični sceni.
V športnem centru namenjenem izvajanju športnih in rekreativnih aktivnosti je obiskovalcem na voljo
13 peščenih igrišč, 4 igrišča s trdo podlago na prostem in 2 pod balonom - pokritem igrišču, 4 betonske
zunanje mize za namizni tenis, 2 igrišči za košarko na katerih je možna kombinacija igranja tenisa ali po
potrebi eno igrišče za odbojko in mali nogomet. Poleg navedenega je obiskovalcem na razpolago igrišče
za mini golf z 19-imi različnimi stezami. Športna igrišča so sprotno in vzorno vzdrževana, ob
centralnem tenis igrišču so tudi tribune, kar omogoča organizacijo večjih turnirjev. Ponudbo dopolnjuje
sodoben večnamenski stadion s 1.300 kvadratnimi metri športnih površin in 1.600 sedeži, ki je
prilagojen tako, da se v njem lahko organizirajo tekmovanja v tenisu, košarki, malem nogometu,
odbojki, rokometu, hokeju na kotalkah in druge večje zabavno-kulturne prireditve. Stadion je edini
tovrstni objekt v Sloveniji, ki lahko gosti teniške turnirje na najvišjih ravneh.
Za gostinske storitve je v sestavi kompleksa Marine poskrbljeno v restavracijah Marina in Laguna, kjer
se gostje marine lahko tudi osvežijo v tamkajšnjem bazenu. V obeh restavracijah lahko obiskovalci
posežejo po izbranih morskih, kraških in istrskih specialitetah.
7
Letno poročilo
Ponudbo dopolnjuje prenovljena razširjena dvorana za seminarje ali izobraževanje, tiskovne konference
in ostala poslovna ter družabna srečanja.
Poleg oddajanja sob je družba bistveno razširila ponudbo nastanitvenih zmogljivosti, saj se je v letu
2008 prvič začela ukvarjati z oddajo novo pridobljenih apartmajskih kapacitet Residence.
Portoroška marina, glede na zmogljivosti privezov v morju, predstavlja 48 odstotni delež celotnega trga
slovenskih marin. V Sloveniji imamo tri marine s sledečimi kapacitetami: Marina Izola razpolaga s 635
morskimi privezi za plovila do 40m, Marina Koper le s 70 morskimi privezi za plovila do 16m,
portoroška marina pa s 659 priveznih mest za plovila od 6 do 25m dolžine.
Ostale dejavnosti družbe so oddajanje trgovskih in poslovnih lokalov v najem. Lokali so namenjeni
trgovini s prehrano, navtični trgovini, trgovini za barve, šivalnici jader, izposoji plovil, šoli jadranja,
agencijam za prodajo plovil, avto-pralnici in bencinskemu servisu. Vse skupaj bogati ponudbo v marini
in jo zaokroža v edinstveno celoto.
Aktivno doživetje morja, regate, prijateljska srečanja, rekreacija, kulinarične dobrote – vse to je
Marina Portorož, obogatena z bližino Portoroža in Pirana, obdana z bogato mediteransko
favno, oljkami, parkom Soline in bližino prijaznih, atraktivnih istrskih vasic.
8
Uvodni del
Organizacijska struktura družbe Marina Portorož, d. d.
9
Letno poročilo
3. Pomembnejši dogodki v letu 2009
Januar – kvaliteta si zasluži pohvalo, prostorska ureditev, revizijska komisija…
Marina Portorož je uspešno opravila presojo kakovosti standarda ISO 9001.
»Ob Marini Portorož in trgovskemu centru Lucija bo leta 2010 začel rasti poslovno-storitveni center.«
Tako je bilo slišati na obširni javni razpravi, ki je bila v prvih dneh tega leta, ko so krajani Lucije
privolili v prostorsko ureditev središča mesta. Zasnovo za pozidavo zemljišča je predstavil arhitekt
Marko Apolonij. V večnadstropnem objektu bo tako zdravstveni dom, tržnica, knjižnica in
večnamenska dvorana, poleg tega pa tudi podzemna garaža za 1500 avtomobilov.
Nadzorniki Marine Portorož so na svoji prvi seji v tem letu za člane novoustanovljene revizijske
komisije imenovali Bojana Petana, Ado De Costa Petan in Zvonka Krulca. Oblikovanje take komisije je
po ZGD-1 obvezno za družbe, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu.
Udeležili smo se mednarodnega navtičnega sejma v Düsseldorfu, ki je po velikosti drugi največji
navtični sejem v Evropi.
Marec – obnove
Člani nadzornega sveta so v celoti podprli prenovo restavracije Marina in obeh centralnih sanitarnih
objektov ter posodobitev elektro priključkov na pomolih. Prižgali so zeleno luč k ureditvi začasnih
sezonskih privezov za mega jahte pred Portorožem, ki bi bistveno obogatilo ponudbo tako Marine kot
cele naše obale. Izvedba je bila kasneje onemogočena zaradi zapletov pri urejanju dokumentacije.
April – požar na barki
Kljub vsem previdnostim, ki jih priporočamo lastnikom plovil, smo bili priča neljubemu dogodku, ko je
v Marini zagorela jahta. Zahvaljujoč se pozornim gostom, učinkoviti reakciji naših zaposlenih in hitrem
pristopu gasilcem je požar povzročil le minimalno škodo.
Maj – Portorož v znamenju Internautice in ....hibridnih plovil
Podpisana in objavljena je bila izjava uprave in nadzornega sveta družbe o skladnosti in spoštovanju
kodeksa javnih delniških družb.
V sodelovanju z družbo Studio 37, d.o.o., smo izpeljali že 14. tradicionalno mednarodno navtično
razstavo – Internautica 2009. Obiskovalci so si lahko pasli dušo in oči po jadrnicah, katamaranih, jahtah
in gumenjakih, v spremljevalnem programu pa so se znašli tradicionalna sejemska regata, razstava
starodobnih plovil, razna strokovna predavanja, seminarji in tematske umetniške razstave. Letošnja
Internautica ni dosegla rekordnega obiska, bila pa je doslej gotovo najbolj ekološko obarvana.
Razstavljavci so predstavili več modelov ekoloških in varčnih plovil na hibridni pogon, ki bodo že v
naslednjih letih na morjih morda delala družbo klasičnim plovilom.
Nadzorni svet je na korespondenčni seji v maju soglasno potrdil Letno poročilo družbe za leto 2008 in
poročilo nadzornega sveta družbe za leto 2008.
Junij- spektakel v Portorožu
Za ljubitelje ulične košarke je bil turnir Marina Portorož še toliko bolj pester in zanimiv, saj se je
državno prvenstvo v Samsung ulični košarki, letos prvič odvijalo na obali. Turnir za uvrstitev v finale
državnega prvenstva je potekal v športnem centru Marine Portorož, na najbolj atraktivni lokaciji na
slovenskem morju. Tako je letošnji turnir poleg košarke ponujal še morje. Bila je prava košarkarska
zabava.
10
Uvodni del
Julij – Vitality institute, tenis in razstava plazilcev
Nadzorniki so odobrili in pooblastili upravo družbe za podpis pisma o nameri o ustanovitvi in izgradnji
centra Marina vitality institute.
Na igriščih marine Portorož je že peto leto zapored od 21. - 27. julija, potekalo odprto prvenstvo
Slovenije v tenisu. Banka Koper »Slovenia Open« je postal najodmevnejši športni dogodek v občini
Piran. Prva zvezdnica je bila brez dvoma najboljša igralka sveta Dinara Safina, ki je z ostalimi igralkami
privabila na turnir približno 45 % več obiskovalcev glede na pretekla leta.
Pred marino je bila na ogled potujoča razstava plazilcev Anaconda. Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji
plazilcev, pajkov in škorpijonov. Med skoraj 300 živalmi je bil tudi dobra dva metra dolg aligator,
posebnost razstave pa sta bili dvoglavi želvi, boa-kača velikanka (150kg, 7 metrov), pajek velikan, živi
kuščar z dvema glavama in še kaj.
Avgust – povpraševanje po privezih za večja plovila
V času poletne sezone gostimo tudi dnevne goste, ki k nam prihajajo predvsem iz italijanskih marin.
Kot vsako leto, se v poletnih mesecih bistveno poveča povpraševanje po privezih večjih jaht, ker pa žal
nimamo urejenih tovrstnih kapacitet, goste vljudno naslavljamo na hrvaško obalo.
September – milijarderji v Portorožu
Le malo ljudi ve, da se zadnje septembrske dni in na začetku oktobra v Piranskem zalivu dobesedno tre
bogatašev. V Slovenijo jih je povabil drugi najbogatejši Slovenec in predsednik Jadralske zveze
Slovenije, Igor Lah. Od 29. septembra do 3. oktobra je bil zaliv prizorišče pete regate prvenstva RC 44
2009 in tretje v Sloveniji. Prvič je prestižno gostovanje potekalo leta 2006, drugič pa leta 2007. Ni
dvoma, da je bila tudi letošnja tekma jadrnic RC44 brezhibno pripravljena in se je zaključila z
razglasitvijo in podelitvijo lovorik, ravno v marini Portorož.
Končni rezultati: 1. No Way back (Pieter Heerema / Ray Davis).
Oktober – turizem kot priložnost za lokalni razvoj
V okviru dvodnevne znanstvene konference Menedžment, izobraževanje in turizem, ki se je odvila v
Portorožu, je potekala okrogla miza na temo Turizem kot priložnost za lokalni razvoj. Direktor
portoroške marine je v kratkem nagovoru udeležencem, prisegel na edino uspešno ekonomijo ekonomijo obsega. Naši načrti stavijo na razširitev marine z izgradnjo privezov za daljše jahte. Tako bi
v to poslovno okolje najhitreje pripeljali goste višjega razreda in s tem povečali možnost plasiranja
svojih storitev.
November – restavracija Marina in Laguna
Vodenje restavracij v Marini prevzame Jože Kopač, dosedanji vodja Claudio del Giusto pa se
profesionalizira kot vodja Residence – apartmajska ponudba v marini.
December – zahvala sofinancerjem
Minilo je leto dni, odkar je vrata odprla prva Varna hiša - krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja
na območju Slovenske Istre. Ob tej obletnici smo se tudi sami znašli na seznamu sofinancerjev
programa, ki ga izvaja Center za socialno delo Piran. In veseli smo, da smo lahko pripomogli k oskrbi
mater in otrok, ter preživljanju njihovega varnega bivanja v centru.
11
Letno poročilo
4. Dogodki po koncu obračunskega obdobja
Februar – trženje apartmajskih kapacitet
Poseben napor oz. vse sile bomo usmerili k temeljitejšemu in bolj agresivnemu trženju apartmajev
Rezidence Marina, saj strmimo k polni zasedenosti le-teh v vrhuncu sezone. V prestižnih rezidencah
velikosti od 70 do 140 m2 ponujamo kraljevsko udobje, razkošne terase z lastnim jakuzijem in
nepozabni pogled na Piranski zaliv. Vse rezidence so opremljene z videofonom, klimo za hlajenje in
ogrevanje, pomivalnim strojem, priključkom za internet, telefonom in dvema LCD televizijskima
sprejemnikoma s kabelsko TV. Znotraj ograjenega območja rezidenc je za goste zagotovljenih dovolj
zunanjih in notranjih parkirišč.
Še več ugodja, v tem letu bomo za naše najmlajše goste rezidenc namestili nova otroška igrala, na
katerih bo preživljanje dopusta za otroke aktivno, za starše pa še bolj sproščeno.
5. Finančni poudarki poslovanja v letu 2009
Finančni poudarki
v Eur
2005
2006
2007
2008
2009
Indeks
09/08
6.246.240
6.653.476
7.060.418
7.919.699
7.388.136
93
1.944.934
1.678.055
1.687.913
1.603.698
1.213.202
76
722.016
678.196
987.239
1.242.652
1.270.249
102
Strošek dela
Poslovni izid iz poslovanja
pred amortizacijo (Ebitda)
1.436.763
1.798.798
1.631.198
1.854.054
1.831.392
99
2.666.950
2.356.251
2.675.152
2.846.350
2.483.451
87
Poslovni izid pred davki
Čisti poslovni izid
obračunskega obdobja
1.827.053
1.515.030
1.269.909
14.313.707
1.306.862
9
1.422.617
1.078.430
1.004.869
13.814.427
1.035.666
7
Denarni tok iz poslovanja
1.985.606
2.657.065
2.898.233
2.094.926
2.184.857
104
Kapital
18.168.081
27.508.871
28.042.695
40.973.579
46.675.088
114
Bilančna vsota
37.386.755
43.525.480
47.552.080
64.461.523
71.043.943
110
Prihodki od prodaje
Poslovni izid iz poslovanja
(Ebit)
Strošek amortizacije
12
Uvodni del
Naložbene aktivnosti
2005
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo
(nove nabave)
Stanje naložb v vrednotnice na dan 31.12.
2006
2007
2008
2009
v Eur
Indeks
09/08
914.063 5.530.737 5.383.248 1.051.771 1.784.404
170
8.053.680 9.286.797 9.789.142 4.307.832 4.307.832
100
13
Letno poročilo
Zaposleni
Število zaposlenih na dan 31.12.
Število zaposlenih iz ur
v Eur
Indeks
09/08
2005
2006
2007
2008
2009
79
77
76
74
76
103
78,40
78,10
76,20
72,11
73,40
102
Delnica
2005
Tržna cena delnice na dan 31.12.
2006
2007
2008
v Eur
Indeks
09/08
2009
37,00
50,08
79,00
70,00
65,0
Dividenda na delnico
2,39
2,39
2,85
3,00
-
-
Čisti dobiček na delnico*
Število delnic zmanjšane za lastne
delnice
4,66
3,53
3,29
45,23
3,4
7
305.454
305.454
305.454
305.454
305.454
100
59,48
90,06
91,81
134,14
152,81
114
Knjigovodska vrednost delnice
93
*Čisti dobiček na delnico je razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in tehtanim povprečjem delnic, od katerega so odštete lastne
delnice družbe.
Nadzorni svet še ni sprejel delitve bilančnega dobička za leto 2009.
14
Uvodni del
Kazalniki
2005
Čista dobičkonosnost prihodkov1
Čista dobičkonosnost kapitala2
Poslovni izid iz poslovanja na
kapital3
Dodana vrednost na zaposlenega4
Dodana vrednost iz poslovanja na
zaposlenega5
Denarni tok iz poslovanja v
prihodkih od prodaje
2006
2007
2008
2009
v Eur
Indeks
09/08
22,78
16,21
14,23
174,43
14,02
8
7,83
3,92
3,58
33,72
2,22
7
10,71
6,10
6,02
3,91
2,60
66
50.840
51.114
51.028
241.442
61.136
25
52.343
53.202
56.514
65.184
59.837
92
31,79
39,93
41,05
26,45
29,57
112
Pojasnila izračuna kazalnikov:
1. Čisti poslovni izid¸obračunskega obdobja / prihodki od prodaje
2. Čisti poslovni izid¸obračunskega obdobja / kapital
3. Poslovni izid iz poslovanja / kapital
4. Poslovni izid pred davki + amortizacija + strošek dela / št. zaposlenih iz ur
5. Poslovni izid iz poslovanja + amortizacija + strošek dela / št. zaposlenih iz ur
15
Letno poročilo
6. Upravljane družbe
6.1
Poročilo o upravljanju družbe
Izjava o upravljanju družbe
Vodstvo družbe Marina Portorož, d.d., pri upravljanju dosledno upošteva določila Statuta družbe,
Zakona o gospodarskih družbah in Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Upravljanje družbe
deluje po tako imenovanem dvotirnem sistemu, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa je
nadzorovano s strani nadzornega sveta.
Organi družbe so: Skupščina, Nadzorni svet in Uprava.
V skladu z določilom petega odstavka 70. člena ZGD-1, družba Marina Portorož, d. d., podaja izjavo o
upravljanju družbe.
Struktura upravljanja in nadzora družbe
Skupščina delničarjev
Skupščina delničarjev kot najvišji organ družbe sprejema temeljne in statutarne odločitve in skrbi za
uresničevanje volje delničarjev, ki jo z glasovanjem potrdijo na skupščini. Ena delnica predstavlja en
skupščinski glas. Družba nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami, njene lastne delnice pa ji ne
omogočajo glasovalnih pravic na skupščini.
Skupščino skliče uprava družbe – direktor na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali zahtevo
delničarjev družbe, ki predstavljajo vsaj 20% osnovnega kapitala družbe. Skupščina se skliče vsaj mesec
dni pred sejo z objavo v časopisu Finance iz Ljubljane.
Uresničevanje glasovalne pravice na skupščini je dopustno le, če tisti, ki se želi udeležiti skupščine
(delničar ali zastopnik delničarja) vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavi svojo
udeležbo. Uprava skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat letno.
Skupščina delničarjev je na svoji 15. seji, dne 31. avgusta 2009, sprejela sledeče sklepe:





Seznanitev z letnim poročilom družbe in mnenjem revizorja k letnemu poročilu,
seznanitev o sprejemu revidiranega letnega poročila s strani nadzornega sveta,
o uporabi bilančnega dobička leta 2008 in izplačilu dividend ter nagrade upravi za poslovno uspešnost,
o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2008,
o imenovanju revizorja za leto 2009.
Nadzorni svet družbe
Nadzorni svet družbe ima tri člane. Dva člana nadzornega sveta, ki zastopata delničarje, imenuje
skupščina družbe z navadno večino oddanih glasov. Enega člana, ki zastopa zaposlene delavce, imenuje
svet delavcev. To določilo ostaja v veljavi za čas veljavnosti Zakona o sodelovanju delavcev pri
upravljanju.
16
Uvodni del
Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo 4 let in so po poteku lahko ponovno izvoljeni.
Predsednik nadzornega sveta:
Bojan Petan od 21.07.2008
Namestnik nadzornega sveta:
Franci Zavrl od 21.07.2008
Član nadzornega sveta:
Željko Vukovič od 03.07.2008
Funkcije članov nadzornega sveta
Predsednik nadzornega sveta Bojan Petan je generalni direktor Terme Čatež, d. d., direktor DZS Mediji,
d.o.o., prokurist Digitel Komunikacije, d.o.o., Zagreb in opravlja funkcijo predsednika nadzornega
sveta v družbah Dnevnik, d. d. ter Turistično podjetje Portorož, d.d..
Namestnik nadzornega sveta Franci Zavrl je član uprave Digitel Pristop group GMBH, Dunaj.
Pri obeh članih nadzornega sveta ni nikakršnih potencialnih nasprotij interesov.
Člani nadzornega sveta na dan 31.12.2009 niso imeli v lasti delnic družbe. Nadzorni svet ima od 13.
januarja 2009 revizijsko komisijo v sestavi: Krulc Zvonko, Ada De Costa Petan in Bojan Petan.
Način in organizacijo dela nadzornega sveta družbe, ureja Poslovnik o delu nadzornega sveta delniške
družbe Marina Portorož, turistično podjetje, d.d., ki ga je na podlagi določil Statuta sprejel Nadzorni
svet na seji dne 24.04.1997.
Uprava družbe
Upravo družbe sestavlja en član – direktor družbe in sicer Marjan Božnik, ki je bil za direktorja družbe
imenovan dne 17.03.2008 na 40. redni seji Nadzornega sveta družbe.
Odgovornost in pristojnost uprave
Pristojnosti in odgovornosti uprave so urejene z zakonom in statutom, ki v nobenih posebnosti ne
odstopa od zakonske ureditve. Uprava družbe vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost, s
tem, da je za kakršnekoli transakcije z vrednostnimi papirji, odločitve v zvezi z investicijami ali
sklepanjem posameznih pogodb v višini 208 tisoč Eur potrebno predhodno pisno soglasje nadzornega
sveta.
Nagrajevanje uprave
Upravi pripada nagrada iz dobička družbe, ki ji ga dodeli skupščina družbe. Del dodeljenega dobička, s
strani skupščine, lahko uprava dodeli tudi drugim vodilnim delavcem. Nagrada se izplača v gotovini
oziroma delnicah družbe.
Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja
Notranje kontrole pomenijo kontrolo izvajanja usmeritev in postopkov, ki jih je družba vzpostavila in
jih izvaja na vseh ravneh, da bi lažje obvladovala tveganja, povezana z računovodskim poročanjem
Pomembnejše računovodske kontrole so predvsem:
Kontrola celovitosti in popolnosti zajemanja podatkov, ki jo izvajamo s številčenjem dokumentacije
(prejeta in izdana pošta, prejeti in izdani računi ter pogodbe) in s preverjanjem njenega zaporedja.
Kontrola pravilnosti računovodskih podatkov, ki jih zagotavljamo s potrditvami in usklajevanjem
odprtih postavk s kupci in dobavitelji ter mesečnimi pregledi in uskladitvami analitičnih knjig z glavno
knjigo.
17
Letno poročilo
Kontrolo, nadziranje in preverjanja dela ter usposobljenosti sodelavcev, ki delajo z računovodskimi
podatki zagotavljamo s križnim preverjanjem podatkov, kar pomeni, da več oseb pregleduje pravilnost
izkazovanja in evidentiranja računovodske dokumentacije. Kontrolo realnega stanja izkazanega v
poslovnih knjigah pa zagotavljamo z mesečnimi inventurami materiala in surovin na področju
gostinstva in letnimi popisi sredstev na vseh področjih.
Spoštujemo Kodeks upravljanja javnih delniških družb.
Za družbo velja za obdobje celega leta 2009 Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS,
št. 118/2005 z dne 17.12.2005 s spremembami in dopolnitvami, z začetkom veljavnosti z dnem
05.02.2007). Kodeks v prenovljeni obliki, ki je bil sprejet 8.12.2009, pa se prične uporabljati s 1.1.2010,
kar pomeni, da bo tudi naša družba upoštevala to prenovo pri upravljanju v letu 2010.
Kodeks je javno objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze d.d. www.lje.si.
Družba ni sprejela svojega lastnega kodeksa, upravljanje poteka izključno po določilih zgoraj
navedenega kodeksa.
Uprava družbe Marina Portorož, d.d., je sprejela sledečo izjavo:
Uprava družbe Marina Portorož, d.d., Cesta solinarjev 8, 6320 Portorož, objavlja v Letnem poročilu za
leto 2009, izjavo s katero potrjuje spoštovanje Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, z izjemo
nekaterih odstopanj, opisanih v nadaljevanju.
Poglavje 1 Razmerje med družbo, delničarji in drugimi interesnimi skupinami
Točka 1.1.1. Osnovni cilj delniške družbe
Družba v statutu nima posebej zapisanih ciljev, ki jih zasleduje pri svojem delovanju. Nedvomno pa je
eden izmed teh ciljev tudi maksimiranje vrednosti družbe, ki predstavlja enega pomembnejših
elementov gospodarnega načina poslovanja.
Točka 1.2.5. Določilo o prednostni pravici delničarjev
Statut družbe vključuje v 3. členu določilo, da lahko uprava ob povečanju osnovnega kapitala odloči o
izključitvi prednostne pravice delničarjev do novih delnic, za kar pa potrebuje sklep skupščine, sprejet s
¾ (tri četrtinsko) večino.
Točka 1.3.7. Objave na uradni spletni strani družbe
Družba je do sedaj na svoji spletni strani objavljala sklic skupščine, dnevni red in letno poročilo ter
poročilo nadzornega sveta. Na zaključeni prenovljeni spletni strani bo družba ob naslednjem sklicu
skupščine objavila naslov uradne spletne strani družbe in na uradnih spletnih straneh objavila skupno
število delnic in glasovalnih pravic po stanju ob sklicu skupščine ter morebitno besedilo predlaganih
sprememb statuta z ustrezno utemeljitvijo.
Točka 1.3.10. Podatki o članstvu v drugih organih vodenja in nadzora
V letu 2008 je skupščina delničarjev izvolila nove člane nadzornega sveta, za katere ni razkrila članstva
kandidatov v drugih organih vodenja ali nadzora ter morebitna potencialna nasprotja interesov. Uprava
bo navedene podatke objavila na novi spletni strani družbe v Letnem poročilu za leto 2009.
Točka 1.3.18. Posamične volitve članov nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta se v tem letu niso menjali zato skupščina družbe o tem ni odločala, vendar v
družbi ostaja do sedaj veljavno načelno stališče, da se vse kandidate za člane nadzornega sveta voli
18
Uvodni del
skupaj, iz razloga strokovno uravnotežene sestave nadzornega sveta in ekonomičnosti organizacije
skupščine.
Točka 1.3.19. Ločeno sprejemanje sklepov o razrešnici organom vodenja in nadzora
Skupščina družbe je v letu 2009 odločala skupaj o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu
družbe za nazaj. Za delo v letu 2009 bo družba skupščini pripravila predlog za odločanje o podelitvi
razrešnice upravi in nadzornemu svetu z ločenim glasovanjem za vsak organ.
Poglavje 2 Uprava družbe
Točka 2.2.1. Priporočilo več članske uprave
10. člen Statuta družbe določa, da je uprava družbe enočlanska. Upravo sestavlja en član – direktor
družbe.
Točka 2.3.2. Plačila članom uprave
Kriterije pod navedeno točko Kodeksa družba spoštuje, vendar ne v okviru splošnega akta. Plačilo
upravi, to je direktorju, določa individualna pogodba z direktorjem. V okviru določil o plači in drugih
prejemkih je tako predvidena mesečna fiksna plača, plača iz naslova uspešnosti in druge ugodnosti ter
nagrada kot udeležba na dobičku. Druge ugodnosti so opredeljene z ločeno pogodbo.
Poglavje 3 Nadzorni svet
Točka 3.1.7. Seja Nadzornega sveta brez prisotnosti članov uprave
Dosedanja praksa dela nadzornega sveta družbe je bila, da o nagrajevanju uprave ter o oceni svojega
dela odloča v prisotnosti uprave. To opravi v okviru sprejema poročila nadzornega sveta v povezavi s
potrjevanjem letnega poročila.
Točka 3.4.4. Plačila članov nadzornega sveta, ki so hkrati člani poslovodstva povezane družbe
Družba tega priporočila ne spoštuje iz razloga pravičnega in enakopravnega obravnavanja vseh članov
nadzornega sveta. Po stališču družbe je namreč bistveno, da je funkcija člana nadzornega sveta
samostojna in da predstavlja veliko odgovornost za skrb o poslovanju te družb.
Točka 3.4.7. Zavarovanje članov nadzornega sveta
Družba nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti članov nadzornega sveta.
O upoštevanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb bo uprava poročala v letnih poročilih in na
spletnih straneh družbe: www.marinap.si.
V Portorožu, april 2010
Direktor
Marjan Božnik
19
Letno poročilo
6.1.1 Poročilo direktorja družbe
S ponosom, tudi v letu 2009, ugotavljamo, da turistično pristanišče Marina Portorož, s svojo celovito
ponudbo usmerjeno v zadovoljevanje potreb najzahtevnejših navtičnih gostov, sodi v sam vrh navtične
ponudbe tako v ožjem – Beneškem zalivu, kot v širšem prostoru - Jadranskega morja.
Upravljanje le-tega predstavlja osnovno dejavnost družbe Marina Portorož d. d. Med drugimi uspešnimi
dejavnostmi gre šteti zagotovo tudi upravljanje dveh priznanih restavracij: Marina in Laguna, športno
rekreacijskega centra, luksuznega apartmajskega kompleksa Residence Marina in organizacijo številnih
odmevnih promocijskih prireditev med katerimi s ponosom izpostavljamo Internautico – mednarodno
razstavo navtike, ki se letos ponaša s 14. izvedbo.
Družba Marina Portorož, d. d. je v preteklem obdobju ustvarila dobre finančne rezultate, ki omogočajo
nadaljnji stabilen in dolgoročen razvoj. Realizacijo načrtovanih strateških projektov omogoča relativno
stabilna lastniška struktura, z jasno vizijo, ki pogojuje vodstvu družbe vzdrževanje Sistema vodenja
kakovosti MQ z uporabo katerega zagotavlja družbi nenehen razvoj procesov, predvsem pa višanje
kvalitete vseh storitev.
Skupen cilj razvojne strategije sledi težnji po ohranitvi in dvigovanju prepoznavnosti družbe, njenih
produktov in storitev, tako na slovenskem kot tudi na drugih ključnih tujih trgih.
Dosedanji finančno – marketinški dosežki Marine Portorož so poslovno zavidljivi na področju
navtičnega turizma vendar je potrebno za prihodnji razvoj upoštevati vrsto omejevalnih okoliščin, saj je
popularnost navtičnega turizma doprinesla tudi k večji konkurenčnosti hrvaških in italijanskih marin, z
vidika prostorskih širitev marin, cenovne politike, kvalitete in nabora dodatnih storitev. Dodatno
konkurenčno prednost z vidika hitre dostopnosti prinaša hrvaškim marinam, poleg naravnih danosti,
tudi izgradnja avtoceste do Splita in Dubrovnika. Že sedaj, še bolj pa v prihodnjih letih bo omenjeno
vplivalo na zmanjševanje dosedanje konkurenčne prednosti Marine Portorož.
V večjem povpraševanju po privezih za večja, luksuzna plovila, tako imenovane mega jahte, je družba
prepoznala izjemno tržno nišo. Zastavila si je cilj, obogatit svojo ponudbo in s tem poseči po gostih
najvišjega nivoja. Že leta si aktivno prizadeva za razširitev akvatorija marine za večja plovila in
realizacijo projekta z delavnim naslovom Marina City. S tem bi popestrila ponudbo same marine in
učvrstila položaj Portoroža kot vodilne turistične destinacije v Sloveniji.
Marina Portorož, d. d., se še naprej zavzema za celovitost storitev namestitve in servisiranje plovil ter
gostinskega in športno-rekreacijskega programa. Razvojna uspešnost družbe temelji na kontinuirani
širitvi in dvigu kakovosti storitev za uresničitev pričakovanj in zagotovitev zadovoljstva naših gostov.
K kvalitetni ponudbi sodobne marine zagotovo veliko prispevajo dobro usposobljeni zaposleni, ki so
sposobni opravljati in razumeti široko paleto nalog, ki se izvajajo v marini. Delo v marinah je zelo težko
sistemizirati. Zahtevana so raznolika znanja, ki se jih običajno ne da v celoti pridobiti iz učnih
programov. Zahtevana znanja se gibljejo od strogo tehničnih znanj do znanj iz turističnih veščin, ki jih
zahteva »industrija gostoljubja«. Predvsem pa morajo vsi zaposleni od mornarjev na pomolih pa do
uprave nekako »živeti z morjem« in poznati navtično filozofijo ter ponuditi prijazen in ustrežljiv odnos
do lastnikov plovil in drugih akterjev, saj ne gre pozabiti, da so naši gosti v trenutku, ko jih mi
servisiramo na oddihu ali dopustu.
20
Uvodni del
Družba je svoje poslovanje v letu 2009 zaključila z dobičkom, vendar je le-ta izpod dobička preteklega
leta, ko je družba ustvarila enkratni kapitalski dobiček prodaje vrednostnih papirjev, ki ga v letošnjem
letu ni. Ravno tako nam ni uspelo izpolniti vseh ciljev, ki smo si jih zadali s poslovnim načrtom, saj ni
bil dosežen predviden izkupiček navtične prireditve Internautica, prav tako pa je zabeležen izpad
dohodka zaradi prenove restavracije Marina. Več je razvidno iz finančnih poudarkov poslovanja v letu
2009 in kazalnikov, ki se nahajajo v nadaljevanju letnega poročila.
Ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na poslovno leto 2009, predvsem pa
negativnih vplivov globalne gospodarske in finančne krize, ki se vedno bolj zajeda tudi v navtične
kroge, ocenjujemo poslovanje družbe v letu 2009 kot uspešno.
V Portorožu, april 2010
Direktor
Marjan Božnik
21
Letno poročilo
6.2
Predstavitev Nadzornega Sveta
Nadzorni svet Marine Portorož, turistično podjetje, d. d., je skladno s svojo funkcijo nadzora v
dvotirnem sistemu vodenja in upravljanja, ter skladno z zakonodajo, statutom družbe, ter poslovnikom
nadzornega sveta spremljal, nadzoroval politiko in aktivnosti uprave, pri čemer je deloval od nje
neodvisno.
Sestava, usposobljenost nadzornega sveta, dinamika in kakovost njegovega delovanja, ter prisotnost na
sejah so omogočali strokovno spremljanje poslovanja in uresničevanja strateškega cilja Marine Portorož
d.d.
Časovno zaporedje, v katerem so se odvijale seje nadzornega sveta, je zagotavljalo redno in tekoče
obravnavanje informacij o poslovanju družbe, ter občasno podrobnejše spremljanje razvoja poslovnega
položaja in posameznih naložbenih odločitev.
Delo nadzornega sveta in njegovih članov v razmerju do sodelovanja z upravo ocenjujemo kot dobro.
V preteklem poslovnem letu nismo zabeležili nasprotja interesov, ki bi lahko vplivalo na delo
nadzornega sveta.
Sestava in delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2009
Nadzorni svet Marine Portorož je v letu 2009 deloval v enaki sestavi, kot v preteklem letu. Predsednik
nadzornega sveta je Bojan Petan, njegov namestnik Franci Zavrl, ter predstavnik delavcev Željko
Vukovič.
Tudi v sestavi uprave v letu 2009 ni bilo sprememb. Vodi jo direktor Marjan Božnik, ki je nadzornemu
svetu redno in pravočasno posredoval poročila o poslovanju in vse druge informacije, ki so bile podlaga
za sprejemanje odločitev na sejah nadzornega sveta.
Poleg tekočega informiranja o poslovanju družbe, se je nadzorni svet sestal na 4 rednih in 2
korespondenčnih sejah na katerih je podrobneje obravnaval naslednje pomembnejše teme;
 sprejem revidiranega letnega poročila družbe Marina Portorož d. d. za leto 2008,
 konstituiranje novoustanovljene revizijske komisije
(predsednik Bojan Petan, člana Ada DeCosta Petan in Zvonko Krulc),
 potrdil se je predlog investicij (prenove Restavracije Marina, obnovo obeh sanitarnih objektov,
izboljšavo na elektro in vodnih priključkih z uvedbo avtomatizacije, ter poglobitvi obstoječega
akvatorija),
 poročilo o poslovanju za leto 2008 za obravnavo na skupščini,
 predlog uporabe bilančnega dobička,
 predlog imenovanja revizorja (družba Renoma d.o.o.),
 poročila o poslovanju iz posameznega časovnega obdobja,
 nakup obveznic Delo Prodaje d.d.,
 soglasje upravi, k izpeljavi zamenjave zemljišč Marine Portorož z Občino Piran, za potrebe
kolesarske steze v razmerju 1:1 in odložilnem pogoju veljave do uveljavitve LN Marina iz leta
2004,
 nadzorni svet je pooblastil upravo za podpis pisma o nameri za izgradnjo Marina Vitality
institute.
Na vseh sejah nadzornega sveta se je uvodoma obravnavalo realizacijo sklepov prejšnjih sej.
22
Letno poročilo
II. Poslovno poročilo
»Naša pot ni peljala po mehki travi,
tu je bilo morje, valovi in skale.
vendar nas je peljala navzgor,
naprej,proti soncu in uspehu.«
23
Letno poročilo
24
Poslovno poročilo
1. Poslanstvo in vizija družbe ter načrti za leto 2010
Poslanstvo družbe
Marina Portorož d.d. že 32 let s svojo prisotnostjo na navtičnem trgu severnega Jadrana uživa sloves
ene izmed bolje opremljenih na tem področju. Družba vztraja v svojem poslanstvu širjenja navtične
kulture ob skrbi za čisto okolje in ekologijo.
Vizija družbe
Vizija družbe je ohraniti vodilno vlogo in sloves najboljše organizirane marine na domačem trgu. Z
vstopom na trge »mega jaht« in organiziranjem termalno zabaviščnega turizma pa postati enakovreden
tekmec med najvišje pozicioniranimi mediteranskimi navtičnimi destinacijami.
Strateški cilji družbe:





Ohraniti položaj vodilne marina v severnem Jadranu,
razvijati blagovno znamko Internautica,
razvijati kapacitete za priveze »mega jaht« (plovila do 50m),
omogočiti fleksibilnost, pripravljenost in sposobnost hitrega odziva na zahteve in potrebe trga,
povečati poslovno učinkovitost s prevetritvijo poslovnih procesov in racionalizacijo stroškov.
Politika sistema MQ
Marina Portorož, d. d., je že leta 2001 vzpostavila Sistem MQ – Marina Quality, ki predstavlja
integracijo sledečih sistemov vodenja: sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001,
sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, sistem zagotavljanja varnih živil z
vzpostavitvijo kritičnih kontrolnih točk – HACCP in sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po
zahtevah standarda OHSAS 18001.
Osnovne usmeritve pripadnosti in zavezanosti v Sistemu MQ so sledeče:
1
2
3
4
5
6
Politika Sistema MQ je sestavni del poslovne politike družbe.
Kakovost naših storitev, skrbno ravnanje z okoljem, zagotavljanje uporabe varnih živil in skrb
za varnost in zdravje zaposlenih temelji na izpolnjevanju zahtev, potreb in pričakovanj
odjemalcev naših storitev in naših lastnikov, ki skupaj dajejo končno oceno našemu delu.
Strokovni in osebnostni razvoj kadrov ter usposabljanje na vseh ravneh so temeljni pogoji za
uspešno izvajanje Sistema MQ - le trajna in pozitivna motivacija usmerjena v strokovno in
osebnostno rast zaposlenih nam bo zagotovila uspešno izvajanje politike Sistema MQ.
Odnosi z našimi odjemalci in dobavitelji temeljijo na iskreni komunikaciji, medsebojnem
spoštovanju in skupnih interesih, saj jih pojmujemo kot del sistema družbe.
Da bi zagotovili ustreznost, učinkovitost in stalnost izvajanja Sistema MQ, vodstvo redno
pregleduje delovanje vseh integriranih sistemov in zahteva redno izvajanje notranjih presoj in
ostalih kontrolnih aktivnosti, skladno z zastavljenimi plani.
V družbi Marina Portorož, d. d., se zavedamo, da je skrb za čist, zdrav in varen življenjski
prostor temeljni pogoj za razvoj in usmerjanje naše dejavnosti ter zagotavljanje zadovoljstva in
dobrega počutja naših gostov. Varstvo okolja je ena osnovnih pravic, dolžnosti in odgovornosti
vseh zaposlenih in je obravnavano kot sestavni del vodenja družbe.
25
Letno poročilo
Načrti za leto 2010
V Marini Portorož načrtujemo smelo. Z lastnimi zmogljivostmi želimo postati prvi ponudnik celovite
oskrbe plovil in enako kakovostno poskrbeti za lastnike plovil. S tržnimi aktivnostmi želimo dvigniti
prepoznavnost in razširiti uvajanje naših storitev na slovenskem trgu in preostalem trgu EU. Naš cilj je
doseči 8,2 mio Eur čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni 11 odstotno rast čistih prihodkov od
prodaje glede na poslovanje leta 2009. Ob ambiciozno zastavljenem prodajnem načrtu, bomo veliko
pozornost namenili stroškovni učinkovitosti in investicijskimi vlaganji za bodoči donos družbe. Ključni
preboj bomo omogočili z uvedbo dodatnih storitev kot kombinacijo športno nastanitvene in gostinske
dejavnosti. Krepili bomo moč lastne blagovne znamke Internautica, s katero želimo ustvarjati dodano
vrednost in prihodnje donose. Kljub zdravemu optimizmu pa se zavedamo dejavnikov tveganja in
dejstva, da je naša panoga šele sedaj in v prihodnjem letu najbolj izpostavljena učinkom gospodarske
krize.
V družbi načrtujemo materialne naložbe v višini 797 tisoč Eur, od tega tri poglavitne investicije znašajo
764 tisoč Eur in predstavljajo obnovitev sanitarnih objektov v stari Marini, nabavo naprave za
prečiščevanje odpadnih vod pralnice plovil ter obnovo sob nad restavracijo Marina. Vse naložbe so
namenjene tehnološkim posodobitvam, urejenosti zunanje okolice, obnovitvi obstoječih kapacitet ter
zagotavljanju ustreznosti celotne ponudbe v skladu s predpisi.
V letu 2010 je predvidena izvedba petih projektov, katerih časovna izvedba je odvisna od kratkoročno
razpoložljivih virov financiranja in dogovora z lokalno upravo:
 Projekt trženja, ki predstavlja agresivnejšo marketinško politika na področju trženja
apartmajskega kompleksa Residence v povezavi z gostinsko in športno-rekreacijsko dejavnostjo.
 Projekt ureditve procesov in organizacije področja Residence, ki je namenjen izdelavi protokola
upravljanja nastanitvenih kapacitet apartmajskega naselja Residence.
 Projekt Modra zastava predstavlja eno izmed poglavitnih vrednot družbe - skrb za kakovost in
okolje, zato aktivnostim namenjamo veliko pozornosti in jih opredeljujemo kot prioritetni letni
projekt pridobitve tega laskavega naslova, že 16. leto zapored.
 Zaradi velikega povpraševanje po privezih plovil dolžine nad 15m, smo se odločili za naložbo
oziroma projekt širitve akvatorija, ki bi bil namenjen plovilom dolžine od 20m do 50m. S tako
predvideno prostorsko ter programsko zaokrožitvijo kompleksa Marine, bo družba realizirala
preskok v kvaliteti in kvantiteti ponudbe ter izboljšala turistično ponudbo mikrolokacije, kakor
tudi Portoroža. Tveganja glede uresničitve načrtovanih aktivnosti so vezana predvsem na
sprejem lokalnih in državnih dokumentov v povezavi s prostorsko ureditvijo.
 Projekt IT-gostinstvo je zasnovan s ciljem modernizacije gotovinskega poslovanja in
vzpostavitvijo informacijskih povezav in s tem nadzor s strani kontrolinške službe.
2. Vpliv gospodarskih razmer na poslovanje
Gospodarstvo Slovenije
Po predvidevanjih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) je Slovenija ob koncu leta 2009 imela
7,8 odstotni padec BDP-ja, kar je v okviru pričakovanj Jesenske napovedi (Umar, september 2009 - 7,3
odstotni upad gospodarske aktivnosti). Glede na leto 2008 je najbolj upadla investicijska aktivnost, pri
čemer je do upada prišlo v vseh segmentih. Ob visoki vpetosti v mednarodne trgovinske tokove je bil
izvoz manjši za 15,6%.
Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela (zaposlenost v celem letu 2009 znižala za 2,2% glede na leto
2008) in odlaganja večjih nakupov je za 1,4% upadla zasebna potrošnja. Podobno kot v večini drugih
držav pa je prišlo tudi do zmanjšanja zalog, ki je padec BDP poglobilo za 3,5 odstotne točke.
26
Poslovno poročilo
Ob občutnem padcu tujega in domačega povpraševanja so bile med dejavnostmi najbolj prizadete
predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina. Druge tržne storitvene dejavnosti so upadle manj,
finančno posredništvo in javne storitve pa so povečale obseg dodane vrednosti.
Na Umar-ju poudarjajo, da relativno skromna rast gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju kaže, da
je okrevanje nestabilno in postopno (Umar – Počasno okrevanje gospodarske aktivnosti, marec 2010).
Navtična industrija
Kriza navtične industrije ni lokalen temveč globalen pojav. Pregrevanje ponudbe in hiperprodukcija v
navtični industriji in okolju je zaznavna zadnjih deset let. Ponudbi je respondiralo umetno pospeševano
povpraševanje, podprto z nekritično uporabljanimi finančnimi instrumenti: krediti, finančni najemi,
tako imenovanimi »sell and lease back« aktivnostmi. Začetni pokazatelji krize, kot je padec prodaje
manjših plovil, so se pojavili že leta 2007. V letu 2008 je sledil kolaps prodaje plovil do dolžine 24 m.
Vsa dogajanja pa je spremljal razpad trga rabljenih plovil.
Neposredne posledice takšnega stanja so množični stečaji proizvajalcev in prodajalcev plovil, zastoj
razvoja pri oblikovanju in izdelavi plovil in visok padec prodaje celotne navtične opreme. Podatki
kažejo, da sta edini dejavnosti v okviru navtične industrije, ki imata tendenco rasti: zavarovanje plovil in
vzdrževanje. Za dejavnost privezov plovil velja da stagnira.
Napovedi se glasijo, da bo navtična industrija zadnja, ki si bo opomogla po krizi. Po ocenah bo dosegla
v prihodnjih letih nivo 30% - 40% rezultatov leta 2007.
Med rizične trende, ki pa niso vezani na trenutno krizo, je upadanje »ratinga« marine in onemogočanje
širitve marine v tem delu Mediterana. Slednje je posledica opustitve vzdrževalnih procesov in
pomanjkljivim delom z zaposlenimi v preteklosti ter s strani lokalnega okolja omejevanje širitve
akvatorija. Da bi bile perspektive še slabše, lokalno okolje v dolgoročnih strategijah ne vidi možnosti
rasti v širitvi kapacitet navtičnega turizma in zagotavljanja pogojev za sprejem super in mega yacht.
MARINA PORTOROŽ d. d. v kriznem okolju 2008-2009
Že v drugi polovici leta 2008 in v obdobju planiranja za leto 2009 smo v Marini Portorož prepoznali
znake krize in prilagodili plane poslovanja novonastalim razmeram. Kot rizične smo ovrednotili
naslednje dejavnike:
 Povpraševanje po razstavnih površinah Internautice,
 stabilnost najemnikov poslovnih prostorov (prodajalci plovil in opreme),
 zmanjšanje povpraševanja po gostinskih storitvah,
 manjši prihod novih plovil in operacij z dvigali,
 zmanjšano povpraševanje po zimskih suhih privezih in zimovanju v hangarjih,
 varčevanje najemnikov privezov z vzdrževanjem,
 povečano statičnost (ne izplutje) najemnikov in posledično zmanjšanje kapacitet za sezonske
dnevne priveze.
Praktično smo v letu 2009 dosegli končni rezultat, ki predstavlja za 7 odstotkov nižje prihodke
(primerjano z letom 2008). Zabeleženo je nesorazmerno zmanjšanje stroškov za samo 2 odstotka, kar v
poslovnem izidu predstavlja 24 odstotkov zmanjšanje dobička iz poslovanja. Ocenjujemo, da so ti
rezultati, glede na opisano stanje v navtični industriji, še vedno sprejemljiv dosežek.
27
Letno poročilo
Nadaljnji protikrizni ukrepi
Odločitve in ravnanja v času krize delimo na dva sklopa:
1. Ukrepe z dolgoročnimi učinki:
 Postati trženjsko agresivna, uporabnikom in gostom prijazna družba.
 Izvedba projektov rasti, to je povečanje akvatorija in izgradnja termalno kopališkega kompleksa
Marina City.
 Diverzifikacija dejavnosti družbe s ciljem maksimalnega izkoriščanja sinergij vseh dejavnosti
marine (gostinstvo, namestitve, šport…) in bazičnih resursov družbe.
2. Ukrepe s kratkoročnimi učinki:
 Z vsemi močmi vstopiti v trženjske aktivnosti s ciljem prepoznave vseh produktov Marine
Portorož in njihovih možnih medsebojnih dopolnjevanj.
 Oblikovati politike trženja osnovne dejavnosti, kot tudi obrobnih dejavnosti tako, da ujamemo
redke pozitivne trende v panogi.
 Povezati se z vsemi razvitimi sistemi trženja v Skupini Term Čatež in širšem okolju.
 Usmeriti dejavnost družbe v rast prihodkov ob smiselnem optimiranju stroškovnega segmenta.
 Zagotoviti izboljšavo obledelega zunanjega izgleda Marine.
 Z dodatnim izobraževanjem in intenzivno kadrovsko politiko širiti pripadnost družbe in
pridobiti kakovostne kadre za delo.
3. Poslovanje v letu 2009 po področjih
Področje Luka
Področju Luka predstavlja osnovno dejavnost družbe Marina Portorož, to je oddajanje privezov za
plovila v najem. Zaradi različnosti razpoložljivih površin naša ponudba obsega priveze v morju,
komunalne priveze in namestitev plovil na kopnem. Področje Luka je tudi soorganizator salona navtike
Internautica.
Z nastopi Marine na navtičnih sejmih v Düsseldorfu, Tullnu in Benetkah skrbimo za prepoznavnost
marine v Evropi. Z organizacijo mednarodnih regat pa povečujemo pomembnost in prisotnost marine
na področju severnega Jadrana.
Prihodki iz poslovanja v letu 2009 so za 6% manjši od doseženih v preteklem enakem obdobju, vendar
presegajo plan za 1%. Najbolj so se zmanjšali prihodki od sejemske dejavnost in sicer za 36%, medtem
ko so prihodkih pogodbenih privezov višji od lanskih in od planiranih. Odhodki leta 2009 so glede na
predhodno leto nižji za 7% oziroma za 2% glede na plan.
Iz navedenih gibanj izhaja, da je poslovni izid iz poslovanja za 5% nižji od lanskega, vendar presega
planiranega za 9%. Ocenjujemo, da je področje Luka kljub nižjim prihodkom glede na leto 2008 v letu
2009 poslovalo uspešno, saj je poslovni izid presegel planirane vrednosti.
Pogodbeni privezi v morju
Prihodki iz privezov v morju so se povečali za 6% in presegajo plan za 6%. Število letnih privezov v
morju se je manjšalo za 2%, število polletnih pogodb pa je v primerjavi s preteklim letom manjše za
2%. Iz navedenega izhaja, da je povečanje prihodkov posledica višjih cen.
Pogodbeni privezi na kopnem
Prihodki iz pogodb na kopnem so se povečali za 8% in presegajo plan za 9%. Tudi tu se odraža učinek
povišanja cen, saj je število letnih in polletnih pogodb manjše v primerjavi s preteklim letom.
28
Poslovno poročilo
Pogodbeni privezi kanal Fazan
Prihodki od pogodbenih privezov v kanalu Fazan so v primerjavi z letom 2008 višji za7%. Poudariti
moramo, da so vsi privezi prodani ter da je plan dosežen v celoti.
Pogodbeni privezi hangar
Število lastnikov plovil, ki so se odločili za hrambo plovila v hangarju se je zmanjšalo. Za hrambo plovil
v hangarju se v kriznih časih odloča manj lastnikov plovil.
Dnevni privezi
V letu 2009 se je povečalo število dnevnih plovil za 6%. Prihodi plovil na dnevne priveze na kopnem so
se povečali za 5%, v morju pa za 9%. Prihodki od plovil na dnevnem privezu presegajo planirano višino
za 6%, vendar so manjši od leta 2008 za 7%.
Internautica
Globalna kriza se je močno odrazila na področju prodaje plovil. Zaradi ohromitve trga novih in
posledično tudi rabljenih plovil so prodajalci plovil skrčili svoje nastope na navtičnih sejmih.
Internautica je po rekordnem letu 2008 v letošnjem letu primerjalno zabeležila 35% izpad prihodkov.
Pregled sklenjenih pogodb
Morje – letna pogodba
Kopno - letna pogodba
Letne pogodbe skupaj
Morje - polletna pogodba
Kopno - polletna pogodba
Polletne pogodbe skupaj
Hangar
Kanal fazan
Vse pogodbe
2009
2008
492
59
551
213
175
388
25
280
1.244
502
64
566
217
198
415
28
282
1.291
Indeks
09/08
98
92
97
98
88
93
89
99
96
Plan 09
490
57
547
212
179
391
25
282
1.245
Indeks
09/Plan
100
104
101
100
98
99
100
99
100
Prispela plovila na dnevni privez
Morje
Kopno
Hangar
Dnevni privezi skupaj
2009
2008
2.075
625
4
2.704
1.975
572
7
2.554
Indeks
09/08
105
109
57
106
Plan 09
2.020
540
20
2.580
Indeks
09/Plan
103
116
20
105
29
Letno poročilo
Primerjava storitev po zastavah plovil za leto 2009 – pogodbeni privezi
Vrsta zastave
Ostale države
Nemčija
Italija
Slovenija
Avstrija
Skupaj
Hangar
8
3
7
5
2
25
Morje
40
110
45
418
92
705
Kopno
18
60
3
115
38
234
Skupaj
66
173
55
538
132
964
Primerjava storitev po zastavah plovil
za leto 2009 – pogodbeni privezi
100%
80%
Kopno
Morje
Hangar
60%
40%
20%
0%
Ostale
države
Nemčija
Italija
Pregled pogodbenih privezov po zastavah
Slovenija
Avstrija
Pregled prihodov plovil v tranzitu v Marino
11%
14%
Pregled prihodov plovil v tranzitu v Marino
13%
7%
18%
39%
56%
Ostale države
30
27%
9%
6%
Nemčija
Italija
Slovenija
Avstrija
Slovenija
Avstrija Italija Nemčija
Ostale države
Poslovno poročilo
Področje servis
Rezultati poslovanja področja Servis v letu 2009 so v primerjavi z letom 2008 nekoliko slabši. Prihodki
so nižji za 7%, kar je predvsem odraz nižji prihodkov pri storitvah operacij z dvigali, mornarskih delih
ter pri vgradnji materiala in delov za popravilo plovil.
Prihodki od najemnin poslovnih prostorov v Hangarjih so v letu 2009 višji za 11%. Nadalje so se
prihodki od pogodbenih privezov Hangar, ki predstavljajo zimovanje plovil, povišali za 16%.
V področju servis na splošno beležimo upad povpraševanja po storitvah, kar je bilo zaznati že proti
koncu leta 2008 in se je v letu 2009 samo še stopnjevalo. Dejstvo je, da je trg prodaje plovil popolnoma
ohromel. Potrošniški lobi luksuznih dobrin stagnira, kar je vidno iz rezultatov področja servisa.
Operacije z dvigali – število opravljenih storitev
Vrsta storitve
2009
2008
Uporaba viličarja
Dvig plovila
Spust plovila
Dvig jamborja
Spust jamborja
Najem dvigal v mirovanju
Dvigalo za jambor
Strojno pranje
Skupaj
68
992
941
38
21
34
18
603
2.715
107
1.022
1.109
63
44
28
19
591
2.983
Indeks
09/08
64
97
85
60
48
121
95
102
91
Plan
2009
94
1012
1131
58
37
19
26
575
2.952
Indeks
09/plan
72
98
83
66
57
179
69
105
82
Področje športa
Področje šport je v letu 2009 ustvarilo za 254 tisoč Eur poslovnih prihodkov, kar je za 2 tisoč Eur manj
kot v preteklem letu. Kljub višjim stroškom je področje šport v mejah pozitivnega poslovanja.
V letu 2009 se je sezona na športnih igriščih začela z velikonočnimi prazniki v mesecu april. Vreme nam
je bilo naklonjeno, kar se pozna pri porastu zasedenosti igrišč. Glavni vzrok nižjih prihodkov je izpad
dohodka iz naslova poteka reklamne pogodbe z družbo Mobitel. Odločitev Petrola, da svoje športne
igre izpelje v Domžalah, pa smo v zadnjem trenutku uspešno nadomestili z igrami Slovenskih bolnišnic.
Poleg poslovnih športnih iger podjetij, smo nadaljevali s tradicionalnimi teniškimi šolami, Tennis
Schulle Hannes Zischka, teniški Camp Van der Meer in spomladanskimi pripravami klubov iz sosednjih
Evropskih držav. Uspešno smo sodelovali pri izvedbi 5. WTA ženskega turnirja, na katerem je tokrat
sodelovala tudi svetovna številka 1 na WTA lestvici, Dinara Safina. Z dolgoletnim partnerjem
gospodom Bottijem smo povečali število udeležencev Senior& ladies cup turnirja, Junior Cup-a ter
Masters Fun Cup turnirja v oktobru, na katerega se je letos prijavilo rekordno število 647 igralcev, kar
skupaj z ostalimi spremljevalci pomeni 967 obiskovacev. Masters Zavarovalnice Triglav se je tako, kot
že dolga leta, zaključil v septembru. Kot novost moramo omeniti še sodelovanje pri organizaciji turnirja
za vstop v polfinale državnega prvenstva v Ulični košarki – Streetball in športnemu srečanju
glasbenikov Slovenije.
31
Letno poročilo
Kot izhodišče boljšim rezultatom smo za naslednje leto pripravili plan aktivnejšega trženja reklamnih
površin. S pomočjo zunanjih sodelavcev bomo skušali podaljševati sezonsko prodajo v področju športa
in sicer: z nudenjem novih športnih prireditev, z ureditvijo in poživitvijo obstoječih kapacitet, ter z
dvigom kvalitete predvsem gostinskih storitev.
Pregled športnih storitev
Pokrito teniško igrišče
Mini golf - prodane karte
Namizni tenis - ure igranja
Poslovni partnerji - ure igranja tenisa
Klub - ure igranja tenisa
Letne karte - ure igranja tenisa
2009
2008
613
7.441
30
407
4.675
5.081
710
7.895
118
213
5.523
4.940
Indeks
09/08
86
94
25
191
85
103
Plan
2009
725
8.450
135
160
6.200
5.350
Indeks
09/Plan
85
88
22
254
75
95
Poglavitne športne storitve v urah igranja
Področje gostinstva
Področje gostinstva beleži upad prihodkov od prodaje za 21 odstotkov glede na leto 2008. Nižji
prihodki so posledica obnove restavracije Marina, ki je bila v prvih štirih mesecih zaprta. Manjša
popravila in kozmetični popravki so se izvajali tudi v poletni sezoni vse do jesenskih mesecev.
Število nočitev v sobah je nižje za 37 odstotkov v primerjavi z letom 2008 in za 44 odstotkov izpod
planirane višine. Vzrok lahko pripišemo zaprtju restavracije.
Pregled nočitev v sobah
Domači
Tuji
Skupaj
32
2009
2008
974
810
1.784
1.113
1.724
2.837
Indeks
09/08
88
47
63
Plan
2009
1.278
1.927
3.205
Indeks
09/plan
76
42
56
Poslovno poročilo
Število gostov v sobah
Domači
Tuji
Skupaj
2009
2008
391
409
800
457
731
1.188
Indeks
09/08
86
56
67
Plan
2009
509
792
1301
Indeks
09/plan
77
52
61
Pregled prihodkov in razlike v ceni
v Eur
Prihodki
Razlika v ceni
Indeks
2009
Restavracija Marina
Restavracija Laguna
2008
Indeks
09/08
2009
2008
09/08
569.084
911.764
62
321
282
114
537.009
550.367
98
254
208
122
Spodbujajoč podatek za področje gostinstvo oziroma poslovanje restavracij je višja razlika v ceni.
Prihodki so sicer nižji iz razloga obnove restavracij vendar je razlika v ceni ali pribitek višji, kar je odraz
predvsem racionalizacije porabe surovin in nižjih nabavnih cen.
Prihodki od prodaje alkoholnih in brezalkoholnih pijač so v primerjavi s preteklim letom nižji za 15
odstotkov, medtem ko fizični kazalci prodaje pijač kažejo samo 6 odstotno zmanjšanje. Fizični kazalci
prodaje pijač so nižji zaradi že omenjenega zaprtja restavracije Marina, dodatno pa je iz podatkov
razvidno, da so gostje pretežno konzumirali cenejše pijače, kar je še posebej očitno pri alkoholnih
pijačah.
Pregled prodaje pijač v litrih
Alkohole pijače
Brez alkohole pijače
Skupaj
2009
2008
Indeks 09/08
26.675
27.990
54.665
28.268
29.884
58.152
94
94
94
Plan
2009
28.519
30.272
58.792
Indeks
09/plan
94
92
93
33
Letno poročilo
Na gostinstvo izrazito vpliva sezonsko gibanje števila navtičnih gostov v Marini, ki niha glede na letna
obdobja in trenutne vremenske razmere. V izogib navedenim smo v letnem načrtu zasnovali strategijo
ponudbe širšemu krogu gostov, kot so gostje iz kongresnih vrst, poslovni partnerji, hotelski gostje ter
izvajalci in njihovi partnerji, ki opravljajo dela v Marini.
Področje Residence
V področju Residence Marina smo v letu 2009 dosegli 24% zasedenost apartmajev, kar je za 11
odstotnih točk bolje od zasedenosti v letu 2008. Zavedamo se, da dosežen procent zasedenosti ni
spodbuden, kaže pa tendenco naraščanja. Razloge za nizko zasedenost apartmajev lahko najdemo v
slabi prepoznavnosti apartmajev zaradi nedodelane strategije prodaje in oglaševanja apartmajev. Med
poglavitnimi nalogami za realizacijo plana 2010 je agresivnejši pristop oglaševanja in s tem vstop na trg
s ponudbo tovrstnih turističnih storitev. Za leto 2010 načrtujemo 20 dolgoročnih najemov, kar bi
skupaj s sezonsko zasedenostjo pomenilo 46 odstotno zasedenost celotnega kompleksa.
V področju Residence je realizacija prihodkov višja za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2008, v
primerjavi s planom 2009 pa to pomeni le 37 odstotno doseganje prihodkov.
Gibanje nočitev po mesecih v sobah in apartmajih Residence:
2009
2008
Jan
156
0
Feb
186
0
Mar
275
12
Apr
471
32
Maj
619
362
Jun
606
238
Jul
895
811
Avg
1.143
776
Sep
849
392
Okt
483
241
Nov
221
176
Dec
249
162
Nočitve v residence po mesecih 2009/2008
1200
1000
800
2009
600
2008
400
200
0
Jan
34
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Poslovno poročilo
4. Analiza uspešnosti poslovanja
V letu 2009 je družba zaključila poslovanje sicer z dobičkom, ki pa je bistveno izpod dobička preteklega
leta, katere glavni dejavnik dosežene višine je enkratni kapitalski dobiček prodaje vrednostnih papirjev.
Dogajanje na svetovnem finančnem trgu je v letu 2009 vplivalo na poslovanje družbe predvsem na
področju sejemske dejavnosti. Finančno poslovanje družbe je bilo delno oteženo zaradi zaostrenih
razmer v bančnem sektorju, kjer smo se soočili z dražjo ponudbo finančnih virov, višjih obrestnih mer
in krajšim rokom ponujenih finančnih sredstev.
Prihodki iz poslovanja
V letu 2009 je družba uresničila 7,4 mio Eur poslovnih prihodkov od prodaje, kar je za 7 odstotkov
izpod doseženih prihodkov od prodaje leta 2008 in za 10 odstotkov pod načrtovanimi prihodki od
prodaje.
Kosmati donos iz poslovanja je znašal 7.405 tisoč Eur in je za 7 odstotkov nižji od doseženega donosa
iz poslovanja v letu 2008. Na izpad donosa iz poslovanja glede na preteklo leto, so vplivala predvsem
sledeča dogajanja :
 36 odstotkov zmanjšanja prihodkov iz naslova sejemske dejavnosti,
 24 odstotkov zmanjšanja prihodkov prodaje hrane »A la carte« in točilnic,
 23 odstotno zmanjšanje iz naslova mornarskih del ter 28 odstotno zmanjšanje prodaje materiala
za popravilo plovil in
 31 odstotno zmanjšanje prihodkov iz naslova zasedenosti sob.
Stroški blaga, materiala in storitev družbe znašajo 2.664 tisoč Eur, kar predstavlja 36 odstotni delež
v prihodkih od prodaje. Stroški ne dosegajo načrtovane ravni za 12 odstotkov in so za 8 odstotkov
izpod lanskoletne ravni. Glede na načrtovane stroške beležimo prihranek tako v materialu in blagu kot
v stroških storitev.
35
Letno poročilo
Stroški dela v višini 1.831 tisoč Eur so za 1 odstotek izpod doseženih v preteklem letu in za 9
odstotkov pod načrtovano višino. Kljub nižjim stroškom dela glede na leto 2008 se je delež v čistih
prihodkih od prodaje povečal za 1,4 odstotne točke.
Stroški amortizacije znašajo 1.270 tisoč Eur in predstavljajo 17 odstotni delež prihodkov od prodaje.
Delež v čistih prihodkih od prodaje se je povišal za 1,5 odstotne točke glede na lanskoletno raven.
Strošek je za 2 odstotka višji od preteklega leta in za 17 odstotkov višji glede na plan. Višji strošek
amortizacije je predvsem posledica stroška amortizacije novega plovila, zamenjave električnih omaric na
pomolih in celovite obnove sanitarij.
Drugi poslovni odhodki predstavljajo 6 odstotni delež v prihodkih od prodaje in 23 odstotni porast
glede na leto 2008. Odhodki so višji zaradi vknjižbe rezervacij iz naslova tožbe Občine Piran zoper
Marino Portorož, d.d., za izplačilo uporabe obalnega pasu marine (glej pojasnilo Računovodskega dela
letnega poročila, št. 18).
Marina Portorož, d.d., je v letu 2009 ustvarila poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 16
odstotnega deleža čistih prihodkov od prodaje ali 1.213 tisoč Eur, kar predstavlja 24 odstotkov manj
kot leta 2008 in 46 odstotkov manj od načrtovanega poslovnega izida iz poslovanja.
Pregled strukture odhodkov v letu 2009
7%
15%
20%
28%
30%
Stroški blaga in
materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Amortizacija
Družba je v poslovnem letu 2009 dosegla finančni izid v višini 93.660 Eur, kar je za 12.616 tisoč Eur
manj kot v preteklem letu, ko je družba iztržila s prodajo vrednostnega papirja TCRG kar 12.583 tisoč
Eur kapitalskega dobička. Med finančnimi prihodki družba izkazuje obresti za dana posojila, ki znašajo
585 tisoč Eur. Zmanjšanje prihodkov od obresti je predvsem posledica nižje referenčne obrestne mere
Euribor.
Čisti poslovni izid leta 2009 ni primerljiv z doseženim v preteklem letu zaradi takratnega izrednega
finančnega učinka prodaje delnic. Družba je v letu 2009 ustvarila 1.307 tisoč Eur poslovnega izida pred
obdavčitvijo in 1.036 tisoč Eur čistega poslovnega izida poslovnega leta.
Denarni tok iz poslovanja znaša 2.185 tisoč Eur, kar je za 23 odstotkov manj kot leto 2008. Neto
denarni tok iz poslovanja je zaradi 9 odstotnega padca prejemkov od kupcev in za 323 tisoč višjih
36
Poslovno poročilo
akontacij za davek od dohodka pravnih oseb, nižji od preteklega leta. Prejemki od kupcev zmanjšani za
izdatke od dobaviteljev so glede na preteklo leto za 250 tisoč Eur nižji.
Presežek neto denarnih tokov iz poslovanja je družba uporabila za naložbene aktivnosti, izplačilo
dividend in vračanje posojil, manjkajoča sredstva pa si je zagotovila pri bankah.
Pridobivanje virov financiranja pri bankah:
V letu 2009 smo v družbi sklepali samo kratkoročna posojilna razmerja in sicer dve pogodbi z Banko
Koper in NLB. Z Banko Koper smo v drugi polovici leta obnovili »revolving posojilo« s slabšimi
pogoji kot preteklo leto, kar je bila posledica dviga obrestnih marž bank. Z banko NLB smo obnovili
kratkoročno posojilno pogodbo, tokrat s fiksno obrestno mero.
Razpoložljivost likvidnosti virov na dan 31.12.
31.12.2009
14.837
271.891
286.728
Denar in denarni ustrezniki
Nečrpana odobrena sredstva po revolving posojilu
Skupaj
31.12.2008
16.992
226.316
243.308
Finančni položaj družbe
Sredstva
Nakratkoročna sredstva
Kratkoročna sredstva
Obveznosti do virov sredstev
Kapital
Obveznosti do tujih virov sredstev
31.12.2009
71.043.943
39.218.233
31.825.710
71.043.943
46.675.089
24.368.854
Struktura
100
55
45
100
66
34
31.12.2008
64.461.523
51.119.809
13.341.714
64.461.523
40.973.579
23.487.944
Struktura
100
79
21
95
59
36
Indeks
110
77
239
110
114
104
Bilančna vsota družbe je na dan 31.12.2009 znašala 71.044 tisoč Eur in je za 6.582 tisoč Eur, oziroma
za 10,2 odstotkov višja v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2008. Povečanje je predvsem posledica rasti
kapitala oziroma rezerve za pošteno vrednost, katere porast je odraz presežka iz prevrednotenja
zemljišč. Glej pojasnilo št. 17- Računovodsko poročilo.
Prevladujoči in skoraj enako pomembni postavki (po vrednosti) nekratkoročnih sredstev predstavljata
postavki nepremičnine, naprave in oprema ter nekratkoročna dana posojila, ki skupaj znašata 98
odstotkov ali 35.064 tisoč Eur vseh nekratkoročnih sredstev.
37
Letno poročilo
Med kratkoročnimi sredstvi so se na zadnji dan obravnavanega obdobja glede na stanje konec
preteklega leta najbolj povečala sredstva za prodajo, ki dosegajo višino 23.344 tisoč Eur. Med sredstva
za prodajo družba izkazuje prerazporejene naložbene nepremičnine, zemljišča in zgradbe na podlagi
namere o prodaji.
Kazalec zadolženosti, kot razmerje med finančnimi obveznostmi in kapitalom je bil na zadnji dan leta
2009 39,61 odstotkov medtem ko je bilo razmerje konec leta 2008 46,84 odstotno.
Kapital družbe v višini 46.675 tisoč Eur predstavlja že 65,7 odstotkov bilančne vsote in je za 14
odstotkov višji od stanja na dan 31.12.2008. Povečanje se nanaša na oblikovane rezerve za pošteno
vrednost, na zmanjšanje kapitala je vplivala le delitev dividend in nagrad za poslovno leto 2008.
Kapitalsko sestavo družbe predstavlja razmerje 1 : 1,95 med lastniškim kapitalom in rezervacijami ter
dolžniškim kapitalom, ki vključuje kratkoročne in nekratkoročne obveznosti iz financiranja in
poslovanja. Razmerje na dan 31.12.2008 je znašalo 1 : 1,74. Sprememba lastniške strukture kapitala je
posledica 14 odstotnega povišanja lastniškega kapitala glede na 3,7 odstotni porast dolžniškega kapitala.
Struktura kapitala na dan 31.12.2009
Čisti poslovni izid leta
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Preneseni poslovni izid
Rezerve za pošteno
vrednost
Druge rezerve iz
dobička
Lastni deleži
Poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi z začetkom leta 2009 povečale za 1.538 tisoč Eur ali
38 odstotkov, kar je predvsem odraz povečanja odložene obveznosti za davek.
Finančne obveznosti so se v primerjavi s stanjem 01.01.2009 zmanjšale za 701 tisoč Eur iz naslova
odplačil nekratkoročnih posojil. V strukturi finančnih obveznosti predstavljajo nekratkoročne finančne
obveznosti 36 odstotkov, kratkoročne pa 64 odstotkov vseh finančnih obveznosti.
38
Poslovno poročilo
Na dan 31.12.2009 družba s svojimi kratkoročnimi poslovnimi terjatvami pokriva kratkoročne
obveznosti samo v 62 odstotkih, medtem ko jih je po stanju 31.12. preteklega leta pokrivala 104
odstotno. Razlog lahko pripišemo povečanju obveznosti iz naslova zaključene investicije v obnovo
restavracije Marina v mesecih november in december.
5. Ustvarjanje vrednosti za delničarje
Osnovni kapital družbe
Število vseh delnic
Število lastnih delnic
Vrednost kosovne delnice
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2009
Tržna vrednost delnice na dan 31.12.2009
2.621.332,20 Eur
313.932
8.478
8,35 Eur
152,81 Eur
65,00 Eur
Pravice iz delnic
Delnice družbe Marina Portorož, d. d., so prosto prenosljive in izdane v nematerializirani obliki.
Imetnikom zagotavljajo:
 pravico do glasovanja,
 pravico do dela dobička (dividendo),
 pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Delnica kotira na Ljubljanski borzi d.d. v vstopni kotaciji pod oznako MAPG.
Izplačevanje dividend
Vse delnice so navadne, istega razreda in prinašajo enako upravičenje do dividend. Dividende se
izplačujejo v denarju. Družba je v letu 2009 izplačala dividende v višini 3,00 Eur na delnico, kar je bilo
za 5,3 % nad izplačano višino dividende v letu 2008.
Lastniška struktura družbe Marina Portorož, d.d.
Na dan 31. decembra 2009 je imela družba Marina Portorož, d. d., v delniški knjigi pri KDD Ljubljana
vpisanih 331 delničarjev, kar je za 4 delničarje manj kot v letu poprej. Pomembnejših sprememb v
lastništvu v letu 2009 ni bilo. Družba Terme Čatež, d. d., je ohranila svoj celotni delež lastništva in
ostaja večinski lastnik z 73,45 odstotnim deležem.
39
Letno poročilo
Vsi največji delničarji so ostali na svojih vložkih, nekaj neznatnih sprememb je bilo v skupini ostalih
malih delničarjev, vendar je struktura prvih desetih največjih delničarjev glede na leto 2008
nespremenjena.
Deset največjih delničarjev na dan 31.12
Terme Čatež, d.d.
Marina Portorož, d.d.
Delniški VS Triglav steber
Papacom, d.o.o.
Matevljič Marjan
Zornada Vojko
Grizonič Valter
Žerjal Zorko
Fancy, d.o.o.
Praprotnik Milan
Ostali mali delničarji
Skupaj
STANJE
2009
230.570
8.478
7.278
6.928
3.305
3.000
2.353
2.253
1.908
1.824
46.035
313.932
Struktura
2009
73,45%
2,70%
2,32%
2,21%
1,05%
0,96%
0,75%
0,72%
0,61%
0,58%
14,66%
100
STANJE
2008
230.570
8.478
7.278
6.928
3.305
3.000
2.353
2.253
1.908
1.824
46.035
313.932
Struktura
2008
73,45%
2,70%
2,32%
2,21%
1,05%
0,96%
0,75%
0,72%
0,61%
0,58%
14,66%
100
Struktura delničarjev na dan 31.12.2009
Terme Čatež, d.d.
Marina Portorož, d.d.
Delniški VS Triglav steber
Papacom, d.o.o.
Matevljič Marjan
Zornada Vojko
Grizonič Valter
Žerjal Zorko
Fancy, d.o.o.
Praprotnik Milan
Ostali mali delničarji
Gibanje tečaja delnice Marine Portorož, d. d., v letu 2009
Vrednost delnice MAPG je v letu 2009 malenkostno spreminjala svojo vrednost na trgu. Tržna cena
delnice (enotni tečaj na Ljubljanski borzi) je znašala na dan 31.12.2009 65,00 Eur, na dan 31.12.2008 pa
70,00 Eur. Tečaj delnice je v primerjalnem obdobju padel za 7,1 odstotka.
Najnižja vrednost tečaja delnice Marine Portorož, d. d., je znašala 64,00 Eur, najvišja pa 70,00 Eur.
Konec leta 2009 se je vrednost delnice ustalila pri vrednosti 65,00 Eur.
40
Poslovno poročilo
V letu 2009 je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih z delnico MAPG, 56 transakcij, katerih vrednost
prometa je po opravljenih prodajah in tečajih vrednosti delnice posameznega meseca znašala 139.400
Eur. Zaradi majhne razpršenosti ter dejstva, da so Terme Čatež, d. d., večinski lastnik Marine Portorož,
d. d., je takšno stanje trgovanja z delnicami MAPG razumljivo.
Gibanje cene delnice v letu 2009
Kazalniki trgovanja in donosnosti delnic
31.12.2009
Število delnic
Število lastnih delnic
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12. v Eur
Knjigovodska vrednost delnice (brez lastnih) na dan 31.12. v Eur
Čisti dobiček na delnico v Eur
Čisti dobiček na delnico brez lastnih delnic v Eur
Tržna kapitalizacija v Eur
Tržna vrednost delnice na dan 31.12. v Eur
Število delnic (brez lastnih delnic)
313.932
8.478
148,68
152,81
3,3
3,4
20.405.580
65
305.454
31.12.2008
313.932
8.478
130,52
134,14
44
45
21.975.240
70
305.454
indeks
09/08
100
100
114
114
8
8
93
93
100
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2009 je izračunana iz razmerja med višino kapitala in
tehtanim povprečjem števila delnic brez lastnih delnic in znaša 148,68 Eur. Knjigovodska vrednost
delnice v letu 2009 je v primerjavi z letom 2008 višja za 14 odstotkov.
Čisti dobiček na delnico Marine Portorož, d. d., na dan 31.12.2009, je izračunan iz razmerja med
doseženim čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in tehtanim povprečjem števila delnic brez
lastnih delnic ter znaša 3,4 Eur in je za 92 odstotkov izpod doseženega v preteklem letu zaradi
kapitalskega dobička družbe v letu 2008, ki ga je družba ustvarila s prodajo delnic matičnega podjetja
družbe Term Čatež, d.d..
Za delnico Marine Portorož, d. d., v letu 2009 nismo zasledili nikakršnih specifičnih tržnih in
likvidnostinih tveganj, ki bi bistveno vplivala na spremembo vrednosti delnice.
41
Letno poročilo
Lastne delnice
Na dan 31. december 2009 je imela družba 8.478 lastnih delnic, kar predstavlja 3 odstotni delež v
osnovnem kapitalu družbe. Družba nima zastavljenih lastnih delnic.
Delitev bilančnega dobička za leto 2008
Na podlagi skupščinskega sklepa z dne 31. avgusta 2009 je družba sprejela delitev bilančnega dobička
leta 2008 ter v ta namen oblikovala obveznost za dividende v višini 916.362 Eur. Do dne 31.12.2009 je
bilo iz navedenega naslova izplačanih 916.146 Eur, odprtih obveznosti je iz navedenega naslova še 216
Eur.
Predlog Uprave in Nadzornega sveta za delitev bilančnega dobička leta 2009 je v računovodskem delu
Letnega poročila, pojasnilo št. 28.
Javne objave
Medletne javne objave kakor tudi objave cenovno občutljivih informacij bodo objavljene preko sistema
SEO-net na spletni strani Ljubljanske borze (www.ljse.si)ter na prenovljenih spletnih straneh Marine
Portorož, d.d. www.marinap.si.
42
Letno poročilo
III.Trajnostno poročilo
»Iskanje odličnosti pomeni, da
poskušamo dati vse od sebe pri vsem,
česar se lotimo.«
43
Letno poročilo
44
Trajnostno poročilo
1. Zaposleni
Marino Portorož d. d., tako kot vsako uspešno skupino v posamezni dejavnosti sestavljajo posamezniki.
Od njihovega zadovoljstva, ustvarjalnosti, izobraženosti in občutka pripadnosti družbi je odvisno
uspešno delovanje skupine, ki zagotavlja uresničevanje zadovoljevanja vseh želja gosta.
Konec leta 2009 je bilo v Marini Portorož, d. d. po stanju na dan 31.12. zaposlenih 76 delavcev, kar
pomeni povečanje za dva zaposlena glede na stanje leta 2008, oziroma za 2,7%.
Gibanje števila zaposlenih v letu 2009
Pregled povprečnega števila zaposlenih po področjih
2009
2008
Uprava
9,0
8,6
Luka
15,0
15,2
Servis
20,0
18,8
Gostinstvo
26,7
26,7
Šport
4,0
3,8
Residence
2,0
1,8
Skupaj
76,7
75,0
Število zaposlenih po področjih na dan 31.12.2009/2008
45
Letno poročilo
Zaposlovanje
Zaposlovanje v družbi je usklajeno s strateškim razvojnim ciljem, s poglavitno usmeritvijo nadaljnjega
razvoja družbe v strokovnost kadrov in razvoj njihovega znanja. Na novo je družba v letu 2009
pridobila pet sodelavcev na različnih področjih dela. Ravno toliko zaposlenim je prenehalo delovno
razmerje zaradi sporazumne odpovedi, upokojitve ali zaposlovanja za določen čas.
Struktura zaposlenih v Marini Portorož , d. d.
Starosto povprečje zaposlenih na dan 31.12.2009 je bilo 44,7 let. Od vseh zaposlenih je 25 žensk (33%)
in 51 moških (67%).
Starostna struktura zaposlenih se zaradi odhodov in upokojitev delavec in nadomestne zaposlitve
mlajšega kadra, spreminja. Družba pa je še vedno dokaj stara, kar vpliva tudi na absentizem. V letu 2009
beležimo 5.726 vseh ur boleznin. Razveseljivo je dejstvo, da se je število ur boleznin v primerjavi z
letom 2008 zmanjšalo za 12 odstotkov, saj je bilo takrat 6.484 ur skupnih boleznin.
Od skupnih boleznin odpade na boleznine v breme podjetja 3.384 ur ali 59% vseh odsotnosti zaradi
boleznin.
Skupno število vodilnega in vodstvenega kadra v družbi Marina Portorož, d. d. predstavlja 5 zaposlenih
ali 6,6 odstotkov vseh zaposlenih delavcev, od tega so štirje moški in ena ženska. Povprečna starost
vodilnega in vodstvenega kadra je 52,8 let.
Pregled povprečne starosti po področjih
Področja
Uprava in vodja področij
Luka
Servis
Gostinstvo
Kadri in finančno računovodska služba
Residence
Šport
Skupaj
Povprečna
starost
2009
49,8
42,0
44,9
45,3
38,8
41,9
52,3
44,7
Povprečna
starost
2008
48,8
40,0
44,5
46,9
37,8
40,9
51,3
44,6
Število
zaposlenih
Indeks
09/08
6
14
19
25
6
2
4
76
102
105
101
97
103
102
102
100
Stopnja izobrazbe zaposlenih na dan 31.12.2009
31.12.2009
I. - III.
IV.
V.
VI.
VII.
Skupaj
Uprava in
splošne službe
0
0
5
0
4
9
Luka
Servis
Šport
Gostinstvo
Residence
Skupaj
0
5
5
2
3
15
2
7
10
0
1
20
1
1
2
0
0
4
6
12
8
0
0
26
0
1
1
0
0
2
9
26
31
2
8
76
Marina Portorož, d. d. ima izrazit značaj sezonskega poslovanja s tem so pa visoke tudi potrebe po
sezonski delovni sili. Dodatno se pojavlja tudi potreba po razmejitvi delovnega časa po posameznih
skupinah zaposlenih, kjer prevladujejo gostinci. Kljub temu so ob zaključku sezone konstantno
evidentirani opravljeni viški ur. Ure so vodene kot razmejitvene ure z možnostjo koriščenja v zimskih
mesecih ali plačila določena s sklepom uprave.
46
Trajnostno poročilo
Družba se v času viška sezone in potrebe po pokrivanju izrednih primanjkljajev kadra poslužuje s
storitvami študentskih servisov. V letu 2009 je bilo preko študentskega servisa opravljenih skupaj
35.984 ur (od tega za sejem Internautica 2.226 ur).
Usposabljanje
Trajnostni razvoj je področje, pri katerem je izobraževanje - usposabljanje ljudi zelo pomembno. Prav
zato družba stalno spodbuja izobraževanje vseh zaposlenih in si prizadeva za izboljšanje zavesti
posameznika in razvoja njegove odgovornosti za napredovanje in izobraževanje.
Nove tehnologije, novi izzivi v povezavi z novimi zahtevami naših gostov, porajajo potrebo po
usposabljanju z dodatnimi prenosi znanja.
Poudarek smo dali na osebni razvoj in razvoj na delovnem mestu, zato je bilo največ strokovnih
izobraževanj za vse zaposlene izvedenih na temo varnosti in zdravja. Izvajamo razna interna
izobraževanja o posameznem delovnem mestu, tudi po posameznem zaposlenem delavcu z raznimi
tujimi in domačimi zunanjimi izvajalci. V področju gostinstva so bili zaposleni deležni osvežitvi znanja
iz ravnanja z živil, medtem ko so se zaposleni iz področja luke in servisa dodatno izobraževali na
obiskih navtičnih salonov tako v tujini kot doma.
Pokojninski načrt družbe
Že od leta 2001 je Marina Portorož, d. d. vključena v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
zaposlenih, ki predstavlja sestavni del plačne politike. V letu 2009 je bilo v prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje vključenih 44 zaposlencev družbe, za katere je družba prispevala znesek v
višini 33.830,40 Eur, kar pomeni v povprečju 64 Eur na zaposlenega na mesec.
Strokovno sodelovanje
V letu 2009 smo v Marini Portorož ponudili mladim priložnostne zaposlitve. Tako smo študentom in
srednješolcem omogočali opravljanje obvezne prakse kakor tudi študentskega dela, s katerim jim je
omogočeno pridobivanje novih delovnih izkušenj, potrebnih za dobro vključitev v redni delovni
proces.
Zaposlovanje invalidov
Marina Portorož, d. d. je v letu 2009 zaposlovala 7 invalidov z različnimi poškodbami, katere so v
večini posledice bolezni, ena pa je poškodba izven dela. Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov smo deležni dveh oblik vzpodbud zaposlovanje invalidov, v obliki oprostitve
plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih in izplačila nagrad za preseganje
kvote. Na podlagi preseganja kvote je družba v letu 2009 prejela 8.584,60 Eur nagrade, kar je bilo v
manjši meri uporabljeno za izobraževanje invalidov.
Ustvarjanje varnih in zdravih pogojev dela
Vsestranski razvoj od družbe zahteva nenehne aktivnosti in prizadevanja za zniževanje ravni tveganja,
ki so posledica izvajanja delovnih procesov, uvajanja novih tehnologih, konstantnega spreminjanja
delovnega okolja zaposlenih z novimi postopki in podobno. Tako se v družbi nadaljuje revizija izjav o
varnosti z oceno tveganja za delovna mesta, kjer se spreminjajo delovni in tehnološki postopki. Zaradi
varnosti posameznikov in okolice pa se posveča veliko posebne pozornosti zaposlenim z zmanjšano
delovno zmožnostjo.
47
Letno poročilo
2. Naložbe v letu 2009
Družba je v letu 2009 realizirala 1.784 tisoč Eur naložb v osnovna sredstva in tako presegla načrtovane
za 10 odstotkov oziroma za 162 tisoč Eur. Plan za leto 2009 je namreč predvideval vlaganja v naložbe v
višini 1.622 tisoč Eur. Levji delež vloženih sredstev predstavljata obnovi dveh sanitarnih objektov pod
restavracijo Laguno in obnova restavracije Marina ter nabava pripadajoče opreme. Na dan 31.12.2009
so nekatere naložbe še v pridobivanju in sicer v vrednosti 197 tisoč Eur iz leta 2009 ter 141 tisoč Eur iz
preteklih let.
Nabavna vrednost novih naložb v letu 2009
v Eur
2009
3.738
756.265
826.860
197.541
1.784.404
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Zgradbe
Druge naprave in oprema
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali pridobivanju
Skupaj
Nabavne vrednosti pomembnejših naložb v letu 2009 v primerjavi s planom 2009
v Eur
Obnova sanitarij
Jadrnica DUFOUR 44
Zamenjava elektro omaric
Obnova restavracije Marina
Ostale investicije
Investicije v teku - razno
Skupaj
2009
409.145
208.000
85.690
666.600
274.115
140.854
1.784.404
Plan 2009
360.000
90.000
500.000
609.162
63.188
1.622.350
2009/plan 09
114
95
133
45
223
110
Pregled naložb v neopredmetena dolgoročna sredstva
Pri naložbah v neopredmetena dolgoročna sredstva gre le za povečanje vrednosti programa Booking za
rezervacije apartmajev, ki je bil dokončno dograjen skladno z začetno pogodbo.
Pregled naložb v zgradbe v letu 2009
v Eur
Obnovitev dveh sanitarnih objektov v Novi Marini
Povečanje vrednosti zgradbe, zunanja ureditev, inštalacije Restavracije Marina
Razsvetljava tenis igrišč
Poglobitev akvatorija - vlaganje v tuja osnovna sredstva
Namakalni sistem in ozelenitev pomola
Urejanje fekalnega črpališča na objektu Marina Portorož d.d.
Dobava in montaža stavbnega pohištva na objektu Marina Portorož d.d.
Protipožarna zaščita HANGAR
Skupaj
2009
339.413
285.204
54.713
33.010
23.165
5.610
5.300
9.850
756.265
Naložbe družbe v zgradbe in nepremičnine so v letu 2009 visoke, četudi obnova Restavracije Marina na
dan 31.12.2009 še ni bila zaključena, zato bo povečanje vrednosti zgradbe sledilo tudi v letu 2010. V
letu 2009 je znašala naložba iz naslova prenove Restavracije Marina skupaj 667 tisoč Eur od tega 285
tisoč Eur predstavlja povečanje vrednosti zgradbe z novimi inštalacijami, tlaki, ometi, ustrezno
48
Trajnostno poročilo
protipožarno zaščito, 303 tisoč Eur novo pridobljeno opremo in 26 tisoč Eur idejne zasnove in načrti
iz preteklih let. Ob tem ostaja znesek investicije obnove restavracije v višini 53 tisoč Eur še
nerazporejen.
Celotna naložba obnove dveh sanitarnih objektov, ter nabava ustreznih naprav in opreme v Novi
Marini pod Restavracijo Laguna, je ovrednotena na 409 tisoč Eur. Vrednost same obnove zgradb v
višini 339 tisoč Eur zajema temeljito obnovo vseh inštalacij z ustreznimi projekti, novo stavbno
pohištvo ter sanitarno opremo.
Pomembna je tudi naložba v višini 55 tisoč Eur nove razsvetljave na tenis igriščih in naložba v
poglobitev akvatorija v višini 33 tisoč Eur.
Pregled naložb v naprave in opremo
v Eur
Druge naprave in oprema
Oprema Restavracije Marina
Jadrnica DOFOUR 44
Zamenjava 25 kosov elektro omaric v Stari Marini
Oprema obnovljenih sanitarnih objektov v Novi Marini
Nabava novega delovnega čolna
Zamenjava priveznih kolov in okovij v Marini (22 kos)
Oprema kuhinje Restavracije Laguna (hladilniki in zamrzovalne skrinje)
Zamenjava lestev na pomolih (37 kos)
Stiskalnica za smeti 8 m3
Podstavki za plovila
Konvektorji v stavbi recepcije
Nabava stroja za sesanje smeti
Stojala za kolesa (25 kos)
Ostala oprema manjših vrednosti
(table, kosilnica, arhivski regali, koši za smeti, računalniki, tiskalniki, ...)
Skupaj
2009
303.216
208.000
85.690
69.732
24.073
21.822
17.835
14.837
9.380
9.220
8.208
7.529
7.082
40.237
826.860
Visok delež naložb v opremo predstavlja naložba v opremo Restavracije Marina, ki predstavlja skoraj
37 odstotkov vseh naložb v opremo, dobrih 10 odstotkov celotne pridobljene opreme predstavljajo
električne omarice v stari marini in 8 odstotkov oprema obnovljenih sanitarnih objektov. Omembe
vredni sta še dve večji naložbi v opremo in sicer nakup plovila jadrnice DOFOUR 44 za 208 tisoč Eur
in delovnega čolna za 24 tisoč Eur.
Pregled pomembnejših naložb v pridobivanju
Obnova Restavracije Marina
Razvijanje projekta »Vitality center«
Projekt izčrpavanja vode - vrtine
Projekt »Marina city«
Skupaj
v Eur
2009
52.799
44.783
25.477
105.930
228.989
Največji delež vseh naložb predstavljajo nabave naprav in opreme in sicer dobrih 46 odstotkov, naložbe
v zgradbe predstavljajo 42 odstotkov, skoraj 12 odstotkov vseh naložb v letu 2009 pa je ostalo
nerazporejenih oziroma so še v pridobivanju. Prav tako ostajajo nerazporejene nekatere naložbe iz
prejšnjih let.
49
Letno poročilo
Skrb za čistejše okolje je vodilo družbe, kar se odraža tudi v naložbeni politiki. Družba je za
okoljevarstvene namene v letu 2009 kupila novo stiskalnico za smeti, nov stroj za sesanje smeti in nove
koše za smeti ter razdelilnike vrečk za pasje iztrebke. Skupaj je bilo okoli 12 odstotkov vseh naložb
okoljevarstvene narave.
3. Ravnanje z okoljem
V okolju in politiki do okolja prepoznavamo veliko pomembnost za delovanje naše družbe. Pomembno
je okolje z vsemi njegovimi sestavinami: morje, zrak, naravni viri, živali in rastline na kopnem in v
morju in seveda ljudje.
Marina Portorož je zato zavezana k odgovornemu ravnanju z okoljem, ki je skladno z veljavno
zakonodajo, mednarodnimi predpisi, in striktno upošteva, uveljavlja in promovira najvišje okoljske
standarde. Z nenehnimi izboljšavami v načinu življenja na tem področju dejansko zmanjšujemo
možnosti za morebitno onesnaževanje.
Trajnostni razvoj naše družbe, ki deluje na področju turizma, je že standard, ki ga moramo upoštevati,
udejanjati in nenehno izboljševati, saj smo se k temu zavezali. Prijetno, čisto, modro in zeleno okolje je
to kar naši gostje in obiskovalci pričakujejo ob obisku v Marini Portorož, to je obenem lahko tudi
odločujoč dejavnik za naše goste in odjemalce storitev.
Naše delovanje v okolju lahko povzroča tudi neugodne vplive na naravo, vendar si z našimi aktivnostmi
prizadevamo le te zmanjšati na minimum z:
- Izobraževanjem vseh vpletenih, tako zaposlenih kot tudi naših dobaviteljev, odjemalcev storitev
in obiskovalcev,
- skozi notranje presoje preverjamo in izboljšujemo sistem delovanja okoljske politike,
- z obveščanjem vse prisotne v našem okolju opominjamo na znana dejstva in jih pozivamo na
odgovoren odnos do okolja,
- uvajamo napredne tehnološke rešitve,
- vgrajujemo sodobne tehnologije, okolju prijaznejše in varčnejše s porabo energije in surovin,
- pri našem delu uporabljamo okolju prijaznejše materiale in snovi,
- nevarne odpadke skladiščimo in odstranjujemo skladno z zakonodajo, ostale odpadke ločujemo
in s tem pripomoremo k nadaljnji predelavi, deponiranju in njihovem razgrajevanju.
Poslanstvo
V naši družbi zasledujemo dolgoročne cilje za ustvarjanje dobrih pogojev za kakovostno življenje in
počutje vseh, ki v našem okolju kakorkoli delujejo ali se zadržujejo. Kakovostno okolje v prostoru kjer
delujemo povečuje tudi vrednost naše družbe. Okoljski management nam je pri tem v pomoč, zato ga
razumemo kot priložnost in ne kot breme. Vodstvo družbe je odločno, da kot ključni proces v
izboljšavah podpre in spodbuja vse aktivnosti s tem v zvezi ter zagotavlja potrebne vire za izpolnitev
zahtev podanih v okoljski politiki podjetja.
Vizija
Zaposleni v Marini Portorož se zavedamo svoje vloge na področju ekologije, prav zato želimo
vzpostaviti najvišje okoljske standarde. V našem okolju razvijamo visok standard okoljske kulture, ta pa
mora biti prisotna v vseh naših aktivnostih in je eden temeljnih pogojev za dolgoročno blaginjo vseh
udeležencev procesov in hkrati nesebičen do naslednjih rodov. Želimo delovati v skladu s pričakovanji
okolja in širše družbe v katero vštevamo tudi najoddaljenejše tuje obiskovalce in popotnike.
50
Trajnostno poročilo
Cilji
Strateških cilji Marine Portorož pri upravljanju z okoljem so:
 Preprečevanje in stalno zmanjševanje obremenitev okolja,
 varčevanje pri uporabi energentov, vode in surovin v smislu trajnostne rabe,
 sistematično zmanjševanje količine odpadkov in zagotavljanje spoštovanja okoljevarstvenih
normativov,
 v okviru razpoložljivih finančnih sredstev preseganje okoljevarstvenih zahtev in s tem
ustvarjanje nadstandardov delovnega in bivalnega okolja.
Proaktivni pristop Marine Portorož pri uvajanju novih tehnologij in procesov izboljšuje učinkovitost in
kvaliteto storitev naše družbe. Na ta način dosegamo večjo konkurenčnost do naših tekmecev,
povečujemo tudi ugled in vrednost podjetja.
Varovanje morja
Področje marine je v veliki meri umeščeno v morje, tako je največji del našega delovanja povezan in
odvisen od morja, zato je ta človeku dragocen element tudi za nas nenadomestljiv. V skrbi za izboljšavo
in ohranjanje njegove kakovosti smo zavezani k temu, da se nenehno trudimo v smeri, ki omogoča
redno nadziranje kakovosti akvatorija. S pregledi infrastrukture in nadzorom nad sredstvi, ki so
namenjena varovanju morja, zmanjšujemo riziko za njegovo onesnaženje. Službe, ki zagotavljajo nadzor
nad plovili, redno pregledujejo tudi stanje morja, saj lahko v primerih onesnaženja tako hitro ukrepamo.
Smo ponosni nosilci Modre zastave, ki se podeljuje le organizacijam in okoljem, ki izpolnjujejo specifične
zahteve, postavljene na osnovi visokih mednarodnih standardov o varovanju morja, in simbolizirajo naš
odnos do naravnega okolja.
Ravnanje z odpadki
Ravnanju z odpadki pripisujemo pomembno noto. Z osveščanjem želimo pozitivno vplivati na
racionalno rabo in razmišljanje zaposlenih, gostov in dobaviteljev. S skupnimi napori lahko bistveno
vplivamo na zmanjšanje količin odpadkov in neugodne vplive na okolje, ter tako prispevamo k
manjšemu obremenjevanju morja in kopna. Že vrsto let pospešeno razvijamo ločevanje odpadkov z
izgradnjo in obnovitvijo ekoloških otokov ter nabavo primernih smetnjakov.
Kakovost zraka
Z rednimi pregledi in servisiranjem naprav, ki s svojimi emisijami vplivajo na kakovost zraka,
zmanjšujemo škodne vplive na okolje. Nadalje na kakovost zraka vplivamo tudi z izborom energentov
za gretje sanitarne vode. Vse več se odločamo za uporabo plina kot sredstva za gretje, saj je ekološko
bolj sprejemljiv zaradi zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Vpliv hrupa na okolje
V Marini Portorož si prizadevamo za tiho okolje. Naše obremenitve okolja s hrupom so v mejah
normale, saj razen samohodnih dvigal drugega hrupa z našo dejavnostjo ne povzročamo. V skrbi za
brezhibno delovanje strojev te sprotno pregledujemo in servisiramo. Tako se izognemo morebitnim
anomalijam in povečanju hrupa ter pripomoremo k ugodnejšemu in sproščenemu bivanju naših gostov
in obiskovalcev kot tudi zaposlenih.
Energetska učinkovitost
V družbi skrbno nadzorujemo porabo energentov, s tem v zvezi izvajamo stalen nadzor nad redno ali
izredno porabo. Nadziramo porabo vode, elektrike, plina, kurilnega olja in pogonskih goriv delovnih
sredstev. To nam omogoča zgodnje odkrivanje anomalij in odpravljanje neskladnosti. Predvidevamo da
bomo v naslednjih letih prav skozi sledenje in analiziranje, še dodano znižali porabo energije.
51
Letno poročilo
S posodobitvijo dveh sanitarnih objektov smo direktno zmanjšali porabo energije, saj smo v njih
vgradili manj potratno opremo, ter tako racionalizirali porabo.
Poraba vode v m3
Poraba električne energije v Kwh
Odvoz splošnih odpadkov v m3
52
Letno poročilo
IV. Poročilo revizorja
»Skrivnost uspeha ni v tem, da pred
problemom bežimo, se ga skušamo
znebiti ali da pred njim ohromimo;
skrivnost uspeha je, da zrastemo, tako
da smo večji od vsakega problema."
53
Letno poročilo
54
Poročilo revizorja
55
Letno poročilo
56
Letno poročilo
V. Računovodsko
poročilo
»Če želimo postati veliki, moramo biti
skromni.«
57
Letno poročilo
58
Računovodsko poročilo
1. Izjava odgovornosti Poslovodstva
Upravo oziroma poslovodstvo družbe predstavlja direktor Marjan Božnik.
Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto končano na dan 31. decembra 2009 in uporabljene
računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom.
Uprava potrjuje, da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe
in izidov njenega poslovanja za leto 2009.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile
računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da
so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju
družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje
premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti.
Uprava potrjuje, da poslovno poročilo družbe Marina Portorož, d.d. za leto 2009 vključuje pošten
prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja.
Portorož, 17.3.2010
Direktor
Marjan Božnik
59
Letno poročilo
2. Računovodski izkazi družbe Marina Portorož, d. d.
Izkaz poslovnega izida Marine Portorož, d. d., za leto končano dne 31.12.2009
Čisti prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki
Kosmati donos iz poslovanja
Stroški blaga, materiala, in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga
Stroški materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj
Drugi stroški dela
Amortizacija
Drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja
Finančni prihodki
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni odhodki
Finančni odhodki iz obresti
Finančni izid
Poslovni izid pred davki
Davek od dobička
Odmerjen davek
Odložen davek
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Čisti dobiček na delnico
Osnovni čisti dobiček na delnico
Popravljeni čisti dobiček na delnico
Pojasnila
1
1
2
2
2
3
4
5
6
7
2009
7.388.136
16.384
7.404.520
2.663.720
29.977
872.519
1.761.224
1.831.392
1.334.762
252.934
243.696
1.270.249
425.956
1.213.203
696.627
111.954
584.673
602.967
602.967
93.660
1.306.863
271.197
276.791
-5.594
1.035.666
3,39
3,39
v Eur
2008
7.919.699
29.753
7.949.452
2.903.174
30.760
1.133.034
1.739.380
1.854.054
1.252.061
253.648
348.345
1.242.652
345.873
1.603.699
13.460.317
12.708.818
751.499
750.308
750.308
12.710.009
14.313.708
499.280
503.825
-4.545
13.814.428
45,23
45,23
Izkaz vseobsegajočega donosa Marine Portorož, d. d., za leto, končano 31. decembra 2009
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Spremembe rezerv za prevrednotenje nepremičnin
Spremembe rezerv za prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Vpliv odloženih davkov
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Celotni vseobsegajoči donos na delnico
Osnovni vseobsegajoči donos na delnico
Popravljeni vseobsegajoči donos na delnico
60
2009
1.035.666
8.350.226
-1.656.618
-1.099.402
6.629.872
21,70
21,70
v Eur
2008
13.814.428
0
0
0
13.814.428
45,23
45,23
Računovodsko poročilo
Bilanca stanja Marine Portorož, d. d., za leto, končano 31. decembra 2009
Pojasnila
SREDSTVA
Nekratkoročna sredstva
Nepremičnine, naprave in oprema
Neopredmetena sredstva
Naložbene nepremičnine
Nekratkoročna finančna sredstva
Nekratkoročna dana posojila
Vrednostnice razpoložljive za prodajo
Odložene terjatve za davek
Kratkoročna sredstva
Sredstva za prodajo
Zaloge
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila
Vrednostnice razpoložljive za prodajo
Kratkoročne poslovne terjatve
Terjatve do kupcev
Terjatve za davek od dohodka pravnih oseb
Druge terjatve in kratkoročna sredstva
Denar in denarni ustrezniki
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Kapital
Osnovni kapital
Lastni deleži
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne deleže
Rezerve za pošteno vrednost
Zadržani dobički
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije
Nekratkoročne finančne obveznosti
Odložene obveznosti za davek
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Ostale kratkoročne obveznosti
Obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
8
9
10
13
14
7
12
11
13
14
15
16
17
18
19
19
20
20
31.12.2009
71.043.943
39.218.233
17.750.504
56.156
3.717.038
17.314.342
14.916.324
2.398.018
380.193
31.825.710
23.343.684
147.232
7.309.315
3.001.483
4.307.832
1.010.642
700.733
65.702
244.207
14.837
71.043.943
46.675.088
2.621.332
-322.921
4.113.424
663.678
322.921
15.422.621
23.854.033
10.870.487
281.773
6.629.089
3.959.625
13.498.368
11.861.883
619.560
1.016.925
0
v Eur
31.12.2008
64.461.523
51.119.809
29.002.369
59.988
6.946.370
15.067.807
15.067.807
0
43.275
13.341.714
0
143.463
11.589.331
7.281.499
4.307.832
1.591.928
787.108
0
804.820
16.992
64.461.523
40.973.579
2.621.332
-322.921
4.113.424
663.678
322.921
9.828.415
23.746.730
10.441.628
238.715
7.674.014
2.528.899
13.046.316
11.517.740
275.460
992.245
260.871
61
Letno poročilo
Izkaz denarnih tokov Marine Portorož, d. d., za leto končano na dan 31. decembra 2009
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju
Prejemki od kupcev
Prejemki od vrnjenega davka
Drugi prejemki iz poslovanja
b) Izdatki pri poslovanju
Izdatki dobaviteljem
Izdatki za plače in povračilo drugih stroškov v zvezi z delom
Izdatki za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih honorarjih
Izdatki za Davek od dohodka pravnih oseb
Izdatki za Davek na dodano vrednost
Drugi izdatki iz poslovanja
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
Prejemki od obresti
Prejete dividende in prejemki od drugih deležev
Prejemki od prodaje opreme
Prejemki od zmanjšanja finančnih naložb (danih posojil)
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za nabavo opreme, naprav in nepremičnin
Izdatki za povečanje vrednosti naložbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev nekratkororčnih finančnih naložb
Izdatki za pridobitev kratoročnih finančnih naložb (dana posojila)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od prejetih nekratkoročnih posojil
Prejemki od prejetih kratkoročnih posojil
Drugi prejemki iz financiranja
b) Izdatki pri financiranju
Izdatki za izplačila dividend
Izdatki za obresti
Izdatki za odplačila nekratkoročnih posojil
Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil
Izdatki za odplačila finančnega leasinga
c) Prebitek prejemkov/izdatkov pri financiranju
Č) GIBANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV
Stanje na dan 01.01.
Povečanje ali zmanjšanje denarja in denarnih ustreznikov
Stanje na dan 31.12.
62
v Eur
01.01. - 31.12.2009 01.01. - 31.12.2008
2.184.857
2.841.427
8.411.712
9.463.577
8.358.035
9.179.397
982
191.862
52.695
92.318
-6.226.855
-6.622.150
-2.795.570
-3.366.685
-1.630.669
-1.653.226
-32.161
-32.957
-603.363
-280.619
-645.112
-858.804
-519.980
-429.859
-96.063
-4.776.891
5.818.197
3.155.533
1.235.789
15
123.996
125.126
26.913
30.392
4.431.499
3.000.000
-5.914.260
-7.932.424
-30.576
-19.104
-1.817.007
-630.247
0
-3.073
-4.066.677
0
0
-7.280.000
-2.088.498
1.936.410
11.921.975
14.235.999
0
0
11.921.975
14.234.500
0
1.499
-14.010.473
-12.299.589
-896.138
-878.694
-613.541
-758.460
-1.329.950
-1.266.957
-11.165.075
-9.389.500
-5.769
-5.978
-2.088.498
1.936.410
1.939
296
2.235
993
946
1.939
4.113.424
0
0
0
0
4.113.424
2.621.332
0
0
0
0
2.621.332
Kapi talsk
e rezer ve
0
0
0
663.678
0
663.678
Zakonske
rezerve
Izp lačilo div idend
Izp lačilo nagrad
31.12.2008
Bilančni dobiček
01.01.2008
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Prenos čistega poslovnega izida
LETO 2008
4.113.424
0
0
0
0
4.113.424
0
0
0
0
2.621.332
Kapi talsk
e rezer ve
2.621.332
Vpoklicani
kapital
0
0
663.678
0
0
663.678
Zakonske
rezerve
5.594.206
9.828.415
0
3.549.382
Zadržani
dobički
1.035.666
0
0
322.921
0
0
0
9.828.415
0
0
0
0
6.382.919
0
0
-870.544
-13.000
3.549.382
17.363.810
1.004.869
0
0
0
-870.544
0
-13.000
13.814.428 23.746.730
-1.004.869
0
0
-322.921
0
0
0
-322.921
Lastni
deleži
0
0
0
-322.921
0
-322.921
Lastni
deleži
13.814.428 13.814.428
-13.814.428
0
0
-916.362
0
-12.000
1.035.666 23.854.033
1.035.666
13.814.428 23.746.730
Čisti
poslovni
izid
Zadržani dobički
Preneseni
Rezerve
Rezerve
Druge
Čisti
čisti
Zadržani
za lastne za pošteno rezerve iz
poslovni
poslovni
dobički
deleže
vre dnost
dobička
izid
izid
322.921 9.828.415 6.382.919 3.428.057
1.004.869 10.815.546
17.471.114
0 13.814.428
0
-916.362
0
-12.000
6.382.919 16.435.448
0
6.382.919
Preneseni
čisti
poslovni
izid
Zadržani dobički
Rezer ve
Druge
za pošteno rezerve iz
vre dnost
dobička
0
0
0
0
0
0
322.921 15.422.621
0
322.921
Rezerve
za lastne
deleže
Izka z g ibanja kap itala Ma rine Portorož, d. d., za leto končano na dan 31. dece mbra 2008
Bilančni dobiček
01.01.2009
Vseobsegajoči donos obračunskega
obdobja
Prenos čistega poslovnega izida
Izp lačilo div idend
Izp lačilo nagrad
31.12.2009
LETO 2009
Vpoklicani
kapital
Izka z g ibanja kap itala Ma rine Portorož, d. d., za leto končano na dan 31. dece mbra 2009
-870.544
-13.000
40.973.579
0
13.814.428
28.042.695
Skupaj
kapital
v Eur
0
-916.362
-12.000
46.675.088
6.629.871
40.973.579
Skupaj
kapital
v Eur
Računovodsko poročilo
63
Letno poročilo
3. Pojasnila k računovodskim izkazom
Poročajoča družba
Marina Portorož, turistično podjetje d.d. ( v nadaljevanju »družba«) je podjetje s sedežem v Sloveniji.
Naslov registriranega sedeža je Cesta solinarjev 8, 6320 Portorož. Računovodske izkaze družbe za
obdobje od 01.01.2009 do 31.12.2009 je Uprava družbe sprejela dne 17.03.2010.
Družba Marina Portorož, d.d., je odvisna družba matične družbe Terme Čatež, d.d.. Naslov
registriranega sedeža matične družbe je Topliška cesta 35, 8251 Četež ob Savi. Družba Marina
Portorož, d.d., je vključena v konsolidacijo računovodskih izkazov Skupine Terme Čatež kot odvisna
družba.
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Družbe
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja ( v nadaljevanju MSRP) kot jih je sprejela Evropska unija. Družba je na svoji dvanajsti
skupščini dne 24.08.2006 sprejela sklep, da bo od 01.01.2006 dalje računovodska poročila izdelovala
skladno z MSRP.
Podlaga za merjenje
Računovodski izkazi družbe so sestavljeni v Evrih. Pripravljeni so ob upoštevanju izvirne vrednosti
bilančnih postavk, razen zemljišč in finančnih naložb razpoložljivih za prodajo, ki so vrednotena po
pošteni vrednosti. Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 8 in14.
Uporaba ocen in presoj
Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstva določene ocene in predpostavke, ki vplivajo
na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih obveznosti na dan
bilance stanja in zneskov prihodkov in odhodkov družbe v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah
štejejo za utemeljene, na podlagi katerih so izražene presoje o knjigovodskih vrednosti sredstev in
obveznosti.
Popravki računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, v katerem se ocena popravi, če vpliva zgolj na
to obdobje ali pa za obdobje popravka, če popravek vpliva tako na tekoče leto kot na prihodnja leta
Pomembne računovodske usmeritve
Družba je dosledno uporabila v nadaljevanju opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so
predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.
Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v tekočem obdobju. Kadar je bilo
potrebno, so bili primerjalni podatki prilagojeni, tako da so v skladu s predstavitvijo informacij v
tekočem letu.
64
Računovodsko poročilo
Tuja valuta
Posli izraženi v tuji valuti se preračunajo v domačo valuto družbe po referenčnem tečaju ECB na dan
posla. Denarna sredstva in obveznosti na dan bilance stanja se preračunajo v domačo valuto po takrat
veljavnem referenčnem tečaju ECB. Nedenarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti in
izmerjena po pošteni vrednosti se pretvorijo v domačo valuto po referenčnem tečaju ECB, ko je
določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Nepremičnine, naprave in oprema
Izkazovanje in merjenje
Nepremičnine, naprave in oprema, razen zemljišč, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni
vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi
oslabitve. Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavna
vrednost sredstva je sestavljena iz nakupne cene, uvoznih in nevračljivih dajatev ter stroškov, ki jih je
mogoče pripisati neposredni usposobitvi sredstva za uporabo, zlasti stroški prevoza in namestitve.
Kasnejši izdatki večjih vrednosti v zvezi z nepremičninami, napravami in opremo povečujejo njihovo
nabavno vrednost, če gre za nadomestitev in/ali je verjetno, da bodo njihove bodoče gospodarske
koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi.
Nabavna vrednost zgradb in večjih naprav se razporedi na dele, če je vrednost posameznega dela
pomembna in ima različno dobo koristnosti v razmerju do celotne nabavne vrednosti sredstva.
Zemljišča, katera so bila leta 2006 in 2009 vrednotena s strani pooblaščenega cenilca, družba vodi po
pošteni vrednosti. Družba beleži bistveno spremembo vrednosti zemljišča na katerem se nahaja
apartmajsko naselje Residence, pojasnilo številka 12.
Pripoznanje sredstva se odpravi ob prodaji oziroma ko se ne pričakuje več ekonomskih koristi, ki bi
lahko pritekala ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. Dobički ali izgube kot posledica odprave
pripoznanja zaradi odtujitve, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki oziroma odhodki v letu
odtujitve.
Prerazporeditve k naložbenim nepremičninam
Nepremičnine, zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine so obravnavane
kot opredmetena sredstva in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokončanja gradnje ali
razvijanja. Prerazporeditev med naložbene nepremične, družba izvede, ko postane nepremičnina
naložba. Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna v
poslovnem izidu.
Kasnejši stroški
Stroški zamenjave nekega dela opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega
sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale
v družbo ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja, ki so
namenjeni obnavljanju in ohranjanju gospodarskih koristi, se pripoznajo kot odhodek v času nastanka.
Amortizacija
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe
koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob
upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo.
Kot začetek obračunavanja amortizacije opredmetenega sredstva se upošteva dan, ko je sredstvo
razpoložljivo za uporabo.
65
Letno poročilo
Ocenjene amortizacijske stopnje
Zemljišča
Zgradbe
Transportna oprema in plovila
Računalniška oprema
Drobni inventar
Ostala oprema
%
od 1,5% do 10%
od 10% do 20%
25%
20%
od 5% do 25%
Za posamezna sredstva se enkrat letno preverja njihova preostala vrednost, doba koristnosti in
uporabljena metoda amortizacije ter se opravi sprememba, če je le to potrebno.
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva, družba vodi po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in morebitno
izgubo zaradi oslabitve sredstva. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje programske pravice.
Kasnejši stroški
Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče
gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški, vključno z
znotraj družbe ustvarjenim dobrim imenom in blagovnimi znamkami, so pripoznani v poslovnem izidu
kot odhodki, takoj ko do njih pride.
Amortizacija
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe
koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Ocenjene
amortizacijske stopnje se gibljejo od 10 do 20%.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so posedovane nepremičnine, da bi prinašale najemnino ali povečevale
vrednost dolgoročne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremičnine se ne uporabljajo za prodajo v
rednem poslovanju, uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali opravljanju storitev za pisarniške
namene.
Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek
vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Ob pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki
jo sestavljajo nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški
vključujejo stroške za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške zadevnega posla
prodaje.
Če se uporaba nepremičnine spremeni v tej meri, da zahteva prerazvrstitev med opredmetena sredstva,
se njena poštena vrednost spremeni v strošek za kasnejše obračunavanje.
Amortizacija
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe
koristnosti posamezne naložbene nepremičnine. Zemljišča se ne amortizirajo. Ocenjene amortizacijske
stopnje so v razponu od 2 do 5%. Amortizacijo naloženih nepremičnin družba izkazuje med stroški
amortizacije.
66
Računovodsko poročilo
Najeta sredstva
Najem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom
sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v
znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po
začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za
takšna sredstva.
Zaloge
Zaloge materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti
iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog se izkazujejo po metodi tehtanih
povprečnih cen.
Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in drobnega inventarja se izkazuje kot povečanje stroškov
materiala oziroma stroškov odpisa drobnega inventarja, zmanjšanje vrednosti zalog trgovskega blaga pa
kot povečanje poslovnih odhodkov. Normalni in presežni kalo ter primanjkljaji, ki bremenijo podjetje,
se izkazujejo kot zmanjšanje vrednosti zalog ter povečanje vrednosti stroškov popisnih razlik in
obratno pri izkazovanju presežkov. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v
rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti
Neizpeljani finančni instrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne
in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge
obveznosti.
Neizpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za
stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni
instrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju.
Denarna sredstva
Prikazana denarna sredstva in njihovi ustrezniki predstavljajo denar v blagajnah, denarna sredstva v
bankah, vloge na vpogled in kratkoročne depozite z dobo vezave do treh mesecev.
Poslovne terjatve
Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov, zmanjšane za morebitne popravke
vrednosti. Ocena popravkov vrednosti je zasnovana na podlagi razumnega pričakovanja, da poplačilo ni
več verjetno v celoti oziroma v določenem znesku. Poštena vrednost terjatev se ocenjuje individualno.
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Naložbe družbe v kapitalske vrednotnice so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za
prodajo. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so lastniški vrednostni papirji družb, ki kotirajo na
borzi, kot tudi družb, ki ne kotirajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni
vrednosti, spremembe poštene vrednosti pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje
naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid.
Poštena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka
objavljenemu enotnemu tečaju teh delnic na dan bilance stanja. Poštena vrednost delnic in deležev
družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih znanih transakcij. V kolikor transakcij z delnicami ali
deleži v poslovnem letu niso znane, se poštena vrednost določi v rangu njene knjigovodske vrednosti.
67
Letno poročilo
Izpeljani finančni instrumenti
Družba v letu 2008 in 2009 nima izpeljanih finančnih instrumentov.
Osnovni kapital
Navadne delnice
Navadne kosovne delnice so sestavni del osnovnega kapitala.
Odkup lastnih delnic
Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega
nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov
pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo
od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti znesek izkaže kot
povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni presežek ali primanjkljaj pri transakciji se prenese na
zadržani dobiček oziroma na kapitalske rezerve.
Plačila z delnicami, pri katerih podjetje prejme blago ali storitve kot plačilo za lastne kapitalske
instrumente, obračuna kot poravnava s kapitalom, ne glede na to, kako so bili lastni kapitalski
instrumenti pridobljeni. Družba v letu 2009 ni poslovala z lastnimi delnicami, stanje lastnih delnice na
presečni dan je enako stanju na dan 01.01.2009. OPMSRP 11 nima vpliva na računovodske izkaze
družbe.
Dividende
Dividende se pripoznajo med obveznostmi in se izkazujejo ob nastanku poslovnega dogodka oziroma
ob sprejemu skupščinskega sklepa.
Oslabitev sredstev
Finančna sredstva
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da
je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova
tega sredstva.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot
razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi,
razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom,
razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. Pri pomembnih
finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena slabitev preostalih finančnih sredstev
se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti izpostavljenosti tveganjem.
Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v
zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo in je bila pripoznana neposredno v kapitalu,
se prenese na poslovni izid. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve
mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih
sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so
dolgovni instrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Finančna sredstva
razpoložljiva za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, družba izkazuje neposredno v kapitalu.
Nefinančna sredstva
Družba ob vsakem poročanju preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev, razen
naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
68
Računovodsko poročilo
Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za
uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena
vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri
uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo
diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja,
ki so značilna za sredstvo.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska
vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi,
če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je
prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba
zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne
preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri
sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je
mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo gospodarske koristi. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja bistven, družba rezervacije
določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža
obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k
plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane
dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade,
diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je bil narejen na dan 31.12.2005 za vsakega zaposlenega
tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 2,75% letno in predstavlja realno obrestno mero
(donos dolgoročnih državnih obveznic). Izračun je z uporabo metode projecirane enote pripravil
pooblaščeni aktuar. Preračun rezervacij na dan 31.12. od leta 2006 do leta 2009 je družba opravila glede
na spremembo števila zaposlenih. Ob večjih spremembah bo ustreznost višine rezervacij ponovno
preverjal pooblaščeni aktuar.
Zaslužki zaposlenih
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko
je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
Prihodki
Prihodki iz opravljenih storitev
Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti
posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se določi skladno s sklenjeno pogodbo, vezano na
dogovorjeno storitev za posamezno plovilo.
69
Letno poročilo
Prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med
trajanjem najema. Podeljene vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih
prihodkov od najemnin.
Finančni prihodki in finančni odhodki
Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od
odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih
sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu
ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu
poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je dividenda izplačana.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po
pošteni vrednosti skozi poslovni izid in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev. Stroški
izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po nominalnih obrestnih merah. Dobički in izgube
iz tečajnih razlik se izkažejo v čistem znesku.
Davek
Davek od dobička poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v
izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo
neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno
leto, ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja in morebitne prilagoditve davčnih
obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti v bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne
razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski
za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izmeri na podlagi davčnih stopenj, za katere se
pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo sredstvo realizirano ali obveznost plačana in sicer na podlagi
zakonov, veljavnih na datum poročanja. Družba odložene terjatve in obveznosti za davek, ne pobota.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago
prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan letnega poročanja in se oslabijo za tisti del terjatev,
za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnje obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.
Čisti dobiček na delnico
Delniški kapital družbe je razdeljen na navadne prosto prenosljive imenske kosovne delnice, zato
družba prikazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako,
da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom
navadnih delnic v poslovnem letu.
Poročanje po odsekih - področjih
Področje je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s točno določenimi storitvami (področni
odsek). Vsako področje ima odgovornost za doseganje finančnih in poslovnih rezultatov. Področja
krijejo tudi delež odhodkov skupnih služb, ki so prerazporejeni po vnaprej določenih ključih.
Družba ne poroča po območnih odsekih, saj se dejavnost družbe odvija v celoti na območju sedeža
družbe. Družba poroča po področnih odsekih, ki so opredeljeni kot področja v internih aktih družbe.
70
Računovodsko poročilo
Določanje poštene vrednosti
Glede na računovodske usmeritve družbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev
poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti
posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki
so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev
poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma
obveznosti družbe.
Naložbene nepremičnine
Zunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter nedavne izkušnje
pri razmeščanju in razvrščanju naložbenih nepremičnin, kakršne so predmet vrednotenja, najmanj na 10
let ali po presoji Uprave po upravičenosti oziroma potrebi za cenitev, ovrednoti portfelj naložb v
družbi. Poštena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko
nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim
prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno,
neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).
Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s
pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki
odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto
denarnih tokov na letni ravni. Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upoštevati tudi tip
najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremičnini oziroma so nosilci obveznosti po
najemni pogodbi ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremičnine najverjetneje postali njeni
najemniki, in splošno sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za
vzdrževanje in zavarovanje nepremičnine med družbo in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo
naložbene nepremičnine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pričakuje, da bo prišlo do
naknadnih povečanj najemnine zaradi vrnitve v prvotno stanje, šteje, da so bila vsa obvestila in po
potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravočasno.
Naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v
posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na
ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do
zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja.
Poslovne in druge terjatve
Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih
tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. Kratkoročne poslovne terjatve družbe
niso diskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve (popravki vrednosti) na pošteno
vrednost.
Neizpeljane finančne obveznosti
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil
glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Skladno s preteklimi
podatki in izračuni smo prišli do zaključka, da stroški vodenja in najema finančnih obveznosti
zanemarljivo vplivajo na veljavno obrestno mero, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera enaka
pogodbeni obrestni meri.
71
Letno poročilo
1. Poslovni prihodki
Struktura prihodkov od prodaje
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev družbam v Skupini
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev drugim
Čisti prihodki od najemnin
Drugi poslovni prihodki
Skupaj
2009
187.331
6.656.723
544.082
16.384
7.404.520
v Eur
2008
176.894
7.213.021
529.784
29.753
7.949.452
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev so zmanjšani za dane popust v višini 387.993 Eur in
predstavljajo 5,4 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje blaga in storitev v letu 2009.
Pregled čistih prihodkov od prodaje blaga in storitev
Čisti prihodki od privezov, sejemske dejavnosti in »charter« najema
plovil
Čisti prihodki storitev servisa (dvigala, mehanska dela)
Čisti prihodki gostinskih storitev
Čisti prihodki nočitev
Čisti prihodki športnih storitev
Čisti prihodki drugih storitev
Dani popusti
Skupaj
v Eur
2009
2008
4.023.908
858.531
1.237.446
605.101
135.786
371.275
-387.993
6.844.054
4.192.599
995.326
1.566.625
505.770
147.036
353.310
-370.751
7.389.915
2009
617
8.585
425
745
6.012
16.384
2008
250
10.307
11.206
2.919
5.071
29.753
Struktura drugih poslovnih prihodkov
Dobički od prodaje opreme
Nagrada za zaposlovanje invalidov nad kvoto
Odškodnine od zavarovalnic
Prihodki od plačil v preteklosti odpisanih terjatev
Drugi poslovni prihodki
Skupaj
v Eur
Pričakovani prihodki od najemnin po ročnosti
Najemnina do 1 leta
Pričakovane najemnine od 2 do 5 let
Skupaj
v Eur
2009
87.894
617.197
705.091
2008
165.026
549.387
714.413
Pričakovani prihodki od najemnin se z leti povečujejo predvsem iz naslova letne indeksacije cene m2.
Družba ima nepremičnine razpoložljive za oddajo v najem, v celoti oddane. Pogodbe so pretežno
sklenjene za določen čas z možnostjo podaljšanja.
72
Računovodsko poročilo
2. Stroški materiala, storitev in dela
Med stroške materiala družba vključuje stroške surovin in materiala za gostinsko ter servisno
dejavnost, stroške energije, pisarniškega materiala in strokovne literature, odpise drobnega inventarja in
druge stroške materiala kot so poslovna darila in reklamni material.
Struktura stroškov storitev
Stroški telekomunikacijskih storitev
Stroški transportnih storitev
Stroški vzdrževanja
Stroški najemnin
Povračila stroškov zaposlencem
Stroški bančnih storitev in zavarovalnih premij
Stroški intelektualnih storitev
Stroški sejmov, reklame in reprezentance
Stroški fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti
Drugi stroški storitev
Skupaj stroški storitev
v Eur
2009
58.008
5.782
233.225
139.503
17.831
146.798
78.903
355.926
279.864
445.384
1.761.224
2008
64.655
4.520
185.239
192.365
15.374
134.219
111.910
350.667
221.870
458.561
1.739.380
Med drugimi stroški storitev, družba uvršča stroške zunanjih sodelavcev (podizvajalcev), stroške
varnostne službe, storitve pranja in čiščenja, kotizacije seminarjev ter druge stroške storitev.
Med stroške storitev družba izkazuje 6.100 Eur stroškov revizije. Revizijska hiša v letu 2009 za družbo
ni opravljala svetovalnih storitev.
Struktura stroškov dela
Plače
Nadomestila plač
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
Stroški drugih socialnih zavarovanj
Davek na plače
Drugi stroški dela
Skupaj stroški dela
v Eur
2009
1.232.702
102.059
33.831
219.104
0
243.696
1.831.392
2008
1.152.868
99.193
32.623
221.025
20.793
327.552
1.854.054
Drugi stroški dela se pretežno nanašajo na stroške regresa za letni dopust, regresa za prehrano, prevoza
na delo in iz dela ter odpravnine in nagrade, izplačane skladno z delovno pravno zakonodajo in
internimi predpisi družbe.
Družba je v letu 2009 plačala 123 tisoč Eur prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje
zaposlencev in 34 tisoč Eur iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja.
73
Letno poročilo
V letu 2009 je imela družba povprečno število zaposlenih (izračunano iz realiziranih ur) 73,40 (leta
2008: 72,11).
Struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe na dan 31.12.
I. stopnja
II. stopnja
III. stopnja
IV. stopnja
V. stopnja
VI. stopnja
VII. stopnja
Skupaj
3.
2009
2008
9
0
0
26
31
2
8
76
11
0
0
26
27
2
8
74
Strošek amortizacije
Struktura stroška amortizacije
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Amortizacija naprav in opreme
Amortizacija nepremičnin
Amortizacija naložbenih nepremičnin
Skupaj strošek amortizacije
4.
v Eur
2009
7.570
538.074
527.437
197.167
1.270.249
2008
2.269
529.506
513.755
197.122
1.242.652
Drugi poslovni odhodki
Struktura drugih poslovnih odhodkov
Dajatve neodvisne od poslovnega izida
Popravki vrednosti pri obratnih sredstvih
Izgube zaradi odtujitve opreme
Izdatki za varstvo okolja
Rezervacije
Drugi poslovni odhodki
Skupaj drugi poslovni odhodki
v Eur
2009
215.055
124.255
5.704
37.494
35.749
7.700
425.956
2008
113.765
30.191
13.420
42.280
76.840
69.377
345.873
Dajatve neodvisne od poslovnega izida predstavljajo strošek nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča in pristojbine uporabe obalnega pasu luke.
Popravki vrednosti obratnih sredstev se pretežno nanašajo na oblikovanje popravka vrednosti spornih
terjatev. Družba iztržljivost terjatev presoja individualno. Med sporne terjatve družba uvršča terjatve
podjetij, katerih izterjava je predana odvetniku in za katere je na dan 31.12.2009 že v teku izvršilni
postopek na sodišču.
Izguba od odtujitve opreme je vzrok odpisa uničene in zastarele opreme. Največji odhodek predstavlja
odpis prenosnega računalnika zaradi kraje in stroja zaradi njegove okvare.
Odhodke iz naslova rezervacij je družba oblikovala na osnovi ocene tveganja izida tožbe zoper občino
Piran (glej pojasnilo št. 25).
74
Računovodsko poročilo
Med drugimi poslovnimi odhodki, družba izkazuje, poleg specificiranih, še odhodke iz naslova
doniranja sredstev, odškodnine in odhodke preteklih let.
5.
Finančni prihodki
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v Skupini
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
Skupaj finančni prihodki iz deležev
v Eur
2009
0
111.954
111.954
2008
12.583.692
125.126
12.708.818
Družba v letu 2008 izkazuje 12.583.692 Eur kapitalskega dobička iz naslova prodaje 58.374 delnic z
oznako TCRG matični družbi Terme Čatež, d. d..
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah predstavljajo izplačila dividend za naložbo v vrednostni
papir KDD in izplačilo 2. in 3. kupona obveznice DPR1 (glej pojasnilo št.14).
V letu 2009 družba, kot delničar družbe DZS založništvo in trgovina d. d., ni bila deležna delitve
bilančnega dobička. Delež, ki ga ima Marina Portorož, d. d., v družbi DZS založništvo in trgovina d. d.,
ni predmet delitve bilančnega dobička, saj ima status lastnih delnic. V letu 2008 je družba iz navedenega
naslova prejela 111.476 Eur dividend.
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil danih družbam v Skupini
Finančni prihodki iz posojil danih drugim
Skupaj finančni prihodki iz danih posojil
v Eur
2009
474.658
110.015
584.673
2008
729.826
21.673
751.499
Finančni prihodki iz posojil danih družbam v Skupini vključujejo obresti nekratkoročnega posojila
danega matični družbi Terme Čatež, d.d.. Pogodba o danem nekratkoročnem posojilu matični družbi je
bila podpisana marca 2008 v višini 18.065.002 Eur. Pogodbena določila opredeljujejo vračilo posojila v
enkratnem znesku ob zapadlosti posojila, obresti se plačujejo enkrat letno. Pogodba omogoča
predčasna vračila posojila s sklenitvijo aneksa k pogodbi. Leta 2009 je družba Terme Čatež, d.d., na
podlagi aneksa k pogodbi, predčasno vrnila 150.000 Eur posojila.
Finančni prihodki iz posojil danim drugim predstavljajo prihodke od obresti danih posojil družbama
DZS založništvo in trgovina, d. d., in M.B. Satler investicije d.o.o. ter bančne obresti a'vista.
6.
Finančni odhodki
Finančni odhodki iz obresti
Finančni odhodki od obresti iz posojil, prejetih od družb v Skupini
Finančni odhodki od obresti iz posojil, prejetih od bank
Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti
v Eur
2009
134.601
468.366
602.967
2008
238.659
511.649
750.308
75
Letno poročilo
7. Davek
Struktura davka od dobička
v Eur
31.12.2009
276.791
276.791
-5.594
7.086
-1.492
271.197
Odmerjen davek
- tekoče obdobje
Odloženi davek
- nastanek in odprava začasnih časovnih razlik
- sprememba davčne stopnje
Skupaj
31.12.2008
503.825
503.825
-4.545
-6.229
1.684
499.280
Odmerjen davek od dohodka pravnih oseb
Izračun efektivne davčne stopnje
v Eur
31.12.2009
31.12.2008
Bruto dobiček pred obdavčitvijo
Veljavna davčna stopnja
Obračunani davek iz dobička
Davčni učinki iz naslova:
- davčno izvzetih prihodkov
- davčno nepriznanih stroškov
- davčne olajšave
- različnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov
1.306.862
21%
276.791
14.313.707
22%
3.149.016
-8.950
192.014
-114.022
-57.852
-12.708.818
824.630
-120.233
-19.174
Davčna osnova zmanjšana za učinke sprememb
Dejansko prijavljen davek
Odložene obveznosti/ terjatve za davek
Skupaj davek od dohodka
Efektivna davčna stopnja
1.318.052
276.791
-5.594
271.197
20,75
2.290.112
503.825
-4.545
499.280
3,49
Odloženi davek
Oblikovanje odloženih davkov
v Eur
Stanje na dan 31.12.
Rezervacije za jubilejne nagrade in
odpravnine
Rezervacije za tožbe
Poslovne terjatve
Prevrednotenje obveznic DPR1
Prevrednotenje
zemljišč
na
pošteno vrednost
Prevrednotenje vrednotnic
Čiste odložene
obveznosti / terjatve
76
Odložene terjatve za
davek
Odložene obveznosti
za davek
Vpliv na
poslovni
izid
Vpliv na
kapital
2009
2008
2009
2008
2009
28.556
0
20.314
331.323
31.336
8.068
3.871
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-2.780
-8.068
16.442
0
0
0
0
-331.323
0
0
0
0
3.758.597
201.028
2.088.552
440.347
0
0
1.670.045
-239.319
380.193
43.275
3.959.625
2.528.899
-5.594 1.099.403
Računovodsko poročilo
Družba izkazuje odložene obveznosti za davek v višini 3.959.625 Eur iz naslova prevrednotenja
zemljišč in finančnih naložb predvidenih za prodajo.
Vrednost obveznosti za odloženi davek se je v letu 2009 bistveno spremenila iz naslova:
 prevrednotenja zemljišča, kjer se nahaja apartmajsko naselje Residence. Družba je na podlagi
cenitve tržne vrednosti nepremičnine s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin
g. Janeza Kratnar, univ. dipl.inž.grad., prevrednotila vrednost zemljišča na pošteno vrednost.
Krepitev je bila izvedena v višini 8.350.226 Eur (pojasnilo št. 12),
 popravka oblikovanja obveznosti za odloženi davek iz naslova vrednotenja vrednotnice DZS.
Družba je od leta 2004 krepila vrednost delnic DZS in v višini zakonsko določene stopnje
oblikovala obveznost za odloženi davek. Pri tem pa ni upoštevala, da so v primeru naložbe v
vrednostni papir DZS, izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2. Iz navedenega razloga je
družba v letu 2009 zmanjšala obveznost za odloženi davek v višini 239.319 Eur.
Obveznosti za odložene davke so izkazane po stopnji 20 odstotkov.
Terjatve za odložene davke so izkazane po stopnji 20 odstotkov (31.12.2008 21%) in znašajo na dan
31.12.2009 380.193 Eur. Terjatve za odloženi davek družba izkazuje za oblikovane rezervacije,
popravke vrednosti terjatev in vrednotnic iz naslova začasnih razlik.
Vrednost terjatev za odloženi davek se je v letu 2009 spremenila iz naslova:
 oblikovanja popravka vrednosti terjatve za sporne terjatve,
 vključitve odhodka za oblikovane rezervacije v davčno osnovo kot davčno priznan strošek leta
2009,
 prevrednotenja vrednostnega papirja DPR1 na pošteno vrednost.
Gibanje odloženih terjatev in obveznosti za davek
v Eur
TERJATVE
Stanje 01.01.
Vrednotenje zemljišča na pošteno vrednost
Zmanjšanje po 25. členu ZDDPO-2
Zmanjšanje zaradi spremembe davčne stopnje
Sprememba iz naslova črpanja rezervacij
Sprememba iz naslova popravka vrednosti terjatev
Sprememba iz naslova oblikovanja rezervacij za tožbe
Sprememba iz naslova prevrednotenja vrednotnic
Stanje 31.12.
2009
43.275
2008
38.730
-1.492
-1.288
16.443
-8.068
331.323
380.193
-2.984
-4.410
3.871
8.068
0
43.275
OBVEZNOSTI
2009
2.528.899
1.670.045
-239.319
0
0
0
0
0
3.959.625
2008
2.528.900
0
0
0
0
0
0
0
2.528.899
77
Letno poročilo
8. Nepremičnine, naprave in oprema
Struktura nepremičnin, naprav in opreme
v Eur
31.12.2009
11.103.099
9.566.960
4.259.243
335.980
25.265.282
7.514.778
17.750.504
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave in oprema
Nepremičnine v izgradnji in oprema v izdelavi
Nabavna vrednost
Popravki vrednosti
Knjigovodska vrednost 31.12.
Sredstva zastavljena kot jamstvo za dolgove
v Eur
31.12.2009
Knjigovodska
vrednost
sredstva
31.12.2008
13.078.938
18.377.878
5.309.523
184.393
36.950.732
7.948.363
29.002.369
Knjigovodska
vrednost
zavarovane
obveznosti
31.12.2008
Opis zavarovane
obveznosti
Knjigovodska
vrednost
zavarovane
obveznosti
19.296.427
6.080.000 nekratkoročno posojilo
6.8156.815.000
4.300.000 kratkoročno posojilo
4.300.000
19.296.427
10.380.000
10.380.000
*Zemljišče dano v jamstvo za zavarovanje kratkoročnega posojila je v računovodskih evidencah evidentirano kot sklop vseh
parcel športnega parka, knjigovodska vrednost posamezne parcele ni znana.
Apartmajsko naselje Residence
Zemljišče – šport*
Skupaj
Po stanju na dan 31.12.2009 je družba Marina Portorož, d. d., za zavarovanje dveh nekratkoročnih in
enega kratkoročnega posojila pri bankah zastavila nepremičnine na lokaciji sedeža družbe in
nepremičnine na lokaciji področja športa. Zastavljene nepremičnine so vpisane v zemljiški knjigi
Okrajnega sodišča v Piranu pod vložnimi številkami 3638, 3335 in 4216, vse k.o. Portorož.
Struktura nepremičnin v izgradnji in opreme v izdelavi
Projekt Marina City
Prenova restavracije Marina
Projekt Vitality center
Električne omarice na pomolih
Vrtine
Drugo
Skupaj
v Eur
Knjigovodska vrednost
31.12.2009
31.12.2008
105.930
105.930
52.799
28.343
44.783
9.000
78.181
0
25.477
15.450
28.810
25.670
335.980
184.393
Med drugimi sredstvi v izgradnji na dan 31.12.2009 družba izkazuje investicijo v Projekt privezov
»Mega jacht« in ostale manjše nezaključene naložbe.
78
Računovodsko poročilo
Gibanje nepremičnin, naprav in opreme v letu 2009
Zemljišča
Nabavna vrednost:
Stanje 01.01.2009
Nove nabave
Prenos iz investicij v teku
Prevrednotenje na pošteno
vrednost
Odtujitve skupaj
Prodaja
Odpisi
Prerazporeditev na sredstva za
prodajo
Stanje 31.12.2009
Popravek vrednosti:
Stanje 01.01.2009
Amortizacija obdobja
Odtujitve
Prodaja
Odpisi
Prerazporeditev na sredstva za
prodajo
Stanje 31.12.2009
Knjigovodska vrednost 1.1.
Knjigovodska vrednost 31.12.
v Eur
Naprave in
oprema
Zgradbe
Nepremičnine
v izgradnji in
oprema v
izdelavi
Skupaj
13.078.938
0
0
18.377.878
0
801.094
5.309.523
0
827.961
184.393
1.780.667
-1.629.055
36.950.732
1.780.667
0
8.350.226
0
0
0
8.350.226
-10.326.065
0
0
-9.612.013
0
0
-1.878.241
-18.247
-188.307
-25 -21.816.344
0
-18.247
-25
-188.332
-10.326.065
-9.612.013
-1.671.687
0 -21.609.765
11.103.099
9.566.959
4.259.243
335.980
25.265.281
0
0
0
0
0
5.078.552
527.437
-742.063
0
0
2.869.811
538.074
-757.034
-18.247
-182.603
0
0
0
0
0
7.948.363
1.065.511
-1.499.097
-18.247
-182.603
0
-742.063
-556.184
0
-1.298.247
0
13.078.938
11.103.099
4.863.926
13.299.326
4.703.033
2.650.851
2.439.712
1.608.392
0
7.514.777
184.393 29.002.369
335.980 17.750.504
79
Letno poročilo
Gibanje nepremičnin, naprav in opreme v letu 2008
Zemljišča
Nabavna vrednost:
Stanje 01.01.2008
Nove nabave
Prenos iz investicij v teku
Odtujitve skupaj
Prodaja
Odpisi
Stanje 31.12.2008
Popravek vrednosti:
Stanje 01.01.2008
Amortizacija obdobja
Odtujitve
Prodaja
Odpisi
Stanje 31.12.2008
Zgradbe
v Eur
Naprave in
oprema
13.078.938
0
0
0
0
0
13.078.938
18.292.228
0
101.615
-15.966
0
-15.966
18.377.877
5.072.839
0
435.364
-198.680
-59.231
-139.449
5.309.523
0
0
0
0
0
0
4.580.763
513.754
-15.966
0
-15.966
5.078.551
2.495.563
529.506
-155.258
-17.991
-137.267
2.869.811
Knjigovodska vrednost 1.1.
13.078.938
13.711.465
2.577.276
Knjigovodska vrednost 31.12.
13.078.938
13.299.326
2.439.712
Nepremičnine v
izgradnji in
oprema v
izdelavi
Skupaj
214.843 36.658.849
511.941
511.941
-539.252
-2.273
-3.139
-217.785
0
-59.231
-3.139
-158.554
184.393 36.950.731
0
0
0
0
0
0
7.076.327
1.043.260
-171.224
-17.991
-153.233
7.948.363
29.582.52
214.843
2
29.002.36
184.393
9
Knjigovodska vrednosti odpisov v letu 2009 znaša 5.729 Eur (2008 – 5.321 Eur) in predstavlja odpise
zastarele, neuporabne opreme, drobnega inventarja ter opreme v restavraciji Marina. Vzrok odpisa je
predvsem dotrajanost.
Poglavitne naložbe v nepremičnine, naprave in opremo v letu 2009:

Prenova restavracije Marina,

obnova sanitarij,

zamenjava električnih omaric na pomolih,

nakup jadrnice Dufour 44.
Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme glede na predhodno leto je kljub novim
naložbam danim v uporabo v letu 2009 nižja za 11.251.865 Eur. Zmanjšanje je predvsem posledica
prerazporeditve nepremičnin na sredstva za prodajo (pojasnilo št. 12) in stroška amortizacije. Na
sredstva za prodajo so bila prerazporejena sredstva Apartmajsko naselje Residence (zemljišče, zgradba
in oprema - kot denar ustvarjajoča enota) in del zemljišča marine. Sredstva so bila prerazporejena na
sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti na dan 31.12.2009.
Družba je v letu 2009 na podlagi cenitve s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin,
prevrednotila dve nepremičnini. Nepremičnini sta bili vrednoteni na podlagi tržnih vrednosti.
80
Računovodsko poročilo
Prevrednotenje zemljišč v letu 2009
Zemljišče Residence
Zemljišče Parenzana
Skupaj
v Eur
Knjigovodska
vrednost pred
prevrednotenjem
1.413.370
562.469
1.975.839
Krepitev
Knjigovodska
vrednost 31.12.2009
7.901.695
448.531
8.350.226
9.315.065
1.011.000
10.326.065
31.12.2009
12.452
31.12.2008
15.028
Sredstva v finančnem najemu po knjigovodski vrednosti
v Eur
Plavajoči pomol
9. Neopredmetena sredstva
Med neopredmetena sredstva družba izkazuje programsko opremo.
Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009 in 2008
v Eur
Dolgoročne premoženjske pravice
2009
2008
Nabavna vrednost:
Stanje 01.01.
Nove nabave
V pridobivanju
Odtujitve
Stanje 31.12.
Popravek vrednosti:
Stanje 01.01.
Amortizacija
Odtujitve
Stanje 31.12.
Knjigovodska vrednost 1.1.
Knjigovodska vrednost 31.12.
84.066
3.738
0
-285
87.519
36.195
45.020
2.851
0
84.066
24.078
7.570
-285
31.363
59.988
56.156
21.809
2.269
0
24.078
14.386
59.988
10. Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2009
v Eur
Zemljišča
Nabavna vrednost:
Stanje 01.01.2009
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
Stanje 31.12.2009
Popravek vrednosti in oslabitve:
Stanje 01.01.2009
Amortizacija
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
Stanje 31.12.2009
Knjigovodska vrednost 1.1.2009
Knjigovodska vrednost 31.12.2009
Poštena vrednost 31.12.2009
Zgradbe
Skupaj
2.484.874
-145.259
2.339.615
5.633.674
-3.823.210
1.810.464
8.118.548
-3.968.469
4.150.079
0
0
0
0
2.484.874
2.339.615
2.339.615
1.172.177
197.167
-936.303
433.041
4.461.496
1.377.423
1.377.423
1.172.177
197.167
-936.303
433.041
6.946.370
3.717.038
3.717.038
81
Letno poročilo
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2008
v Eur
Zemljišča
Nabavna vrednost:
Stanje 01.01.2008
Pridobitve
Stanje 31.12.2008
Popravek vrednosti:
Stanje 01.01.2008
Amortizacija
Stanje 31.12.2008
Knjigovodska vrednost 1.1.2008
Knjigovodska vrednost 31.12.2008
Poštena vrednost 31.12.2008
Zgradbe
Skupaj
2.484.874
0
2.484.874
5.631.113
2.561
5.633.674
8.115.986
2.561
8.118.548
0
0
0
2.484.874
2.484.874
2.484.874
975.056
197.122
1.172.178
4.656.057
4.461.496
4.461.496
975.056
197.122
1.172.178
7.140.931
6.946.370
6.946.370
Knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31.12.2009 znaša 3.717.038 Eur (31.12.2008
6.946.370 Eur) in predstavlja 46 odstotno zmanjšanje glede na preteklo leto. Zmanjšanje vrednosti
naložbenih nepremičnin je posledica prerazvrstitve naložbenih nepremičnin na sredstva za prodajo. Na
dan 31.12.2009 so bili izpolnjeni vsi pogoji za prerazvrstitev sredstev na sredstva za prodajo. Družba je
iz naložbenih nepremičnin prerazvrstila na sredstva za prodajo nepremičnino Hotel Koper (pojasnilo št.
12).
Družba naložbene nepremičnine vrednoti po nabavni vrednosti in ocenjuje, da njihova knjigovodska
vrednost bistveno ne odstopa od poštene vrednosti. Prevrednotenje naložbenih nepremičnin družba v
letu 2009 ni izvedla.
Med naložbene nepremičnine družba uvršča zgradbe in zemljišča, posedovane za doprinos prihodkov
od najemnin. Največja naložbena nepremičnina je Vila Trnovski Pristan v Ljubljani. Knjigovodska
vrednost omenjene naložbene nepremičnine znaša 1.474.125 Eur (31.12.2008 1.537.864 Eur). Vilo
Trnovski Pristan družba oddaja v najem Helenski Republiki (grška ambasada). Najemna pogodba se
letno obnavlja. Ostale naložbene nepremičnine so bencinski servis, avtopralnica in zemljišče v izmeri
15.574 m2.
Doprinosi in stroški naložbenih nepremičnin
Prihodke od najemnin iz naložbenih nepremičnin
Stroški vzdrževanja naložbenih nepremičnin
v Eur
2009
349.568
1.981
2008
338.897
1.179
Družba, poleg imenovanih naložbenih nepremičnin oddaja v najem poslovne prostore, ki so sestavni
del operativnih zgradb. Poslovne prostore družba uvršča med nepremičnine, naprave in opremo.
11. Zaloge
Zaloge
Material
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
Skupaj zaloge
82
v Eur
31.12.2009
143.488
3.232
512
147.232
31.12.2008
140.749
2.539
175
143.463
Računovodsko poročilo
Družba nima zastavljenih zalog kot jamstvo za obveznosti. V letu 2009 je družba na podlagi letnega
popisa zalog evidentirala 223 Eur presežkov, 38 Eur primanjkljaja in za 6.482 Eur odpisa zalog. Med
odpisi predstavlja največji delež odpis drobnega inventarja v višini 5.562 Eur.
12. Sredstva za prodajo
Sredstva za prodajo glede na izvor pred prerazporeditvijo
v Eur
31.12.2009
20.307.428
4.090
3.032.166
23.343.684
Nepremičnine, naprave in oprema za prodajo (Residence in zemljišče)
Nepremičnine, naprave in oprema za prodajo (del opreme Hotela Koper)
Naložbene nepremičnine, namenjene prodaji (Hotel Koper)
Skupaj
Družba ja na dan bilance stanja prerazvrstila na sredstva za prodajo tri nepremičnine v vrednosti
23.343.684 Eur:
 Hotel Koper v vrednosti 3.036.256 Eur,
 Zemljišče 4.493 m2 v vrednosti 1.011.000 Eur in
 Apartmajsko naselje Residence v vrednosti 19.296.428 Eur.
Na dan 31.12.2009 so bila izpolnjena vsa sodila po MSRP 5 za prerazvrstitev sredstev na sredstva za
prodajo. Družba je na bilančni dan razpolagala z namero o prodaji na podlagi katere je bila ocenjena
verjetnost prodaje na 90 odstotkov. Družba je v ta namen naročila cenitev predmeta prodaje. Cenitev je
bila izvedena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin g. Janeza Kratnarja po metodi
tržnih vrednosti. Družba je na osnovi cenitvenega elaborata prevrednotila vrednosti zemljišč in
prerazvrstitev na sredstva za prodajo izvedla po pošteni vrednosti.
Prerazvrščena sredstva so predmet prodaje kot stvarni vložek v družbo Turistično podjetje Portorož, d.
d.. S prodajo bo družba pridobila večinski delež lastništva v Turističnem podjetju Portorož, d. d..
Prodaja je predvidena v mesecu februar 2010, po sklicu skupščine. Glej dogodke po dnevu bilance
stanja (Pojasnilo št. 27).
13. Dana posojila
Struktura danih posojil po knjigovodski vrednosti na dan 31.12.
v Eur
Nekratkoročna posojila Kratkoročna posojila
2009
2008
2009
2008
Posojila dana družbam v Skupini
Posojila dana drugim
Skupaj dana posojila
14.915.002
1.322
14.916.324
15.065.002
2.805
15.067.807
0
3.001.483
3.001.483
Skupaj posojila
2009
2008
0 14.915.002 15.065.002
7.281.499
3.002.805 7.284.304
7.281.499 17.917.807 22.349.306
Družba je v letu 2008 odobrila posojilo matični družbi v višini 18.065.002 Eur za dobo deset let. Dano
posojilo je bilo na podlagi sklenitve aneksa k pogodbi predčasno vrnjeno v višini 3.150.000 Eur,
3.000.000 Eur v letu 2008 in 150.000 v letu 2009. Pogodbena obrestna mera je priznana obrestna mera
med povezanimi osebami.
Dana posojila drugim vključujejo nekratkoročna posojila zaposlenim po Stanovanjskem zakonu iz leta
1991 v višini 1.483 Eur in kratkoročno posojilo družbi DZS, založništvo in trgovina, d. d. v višini
3.000.000 Eur. Dana posojila se obrestujejo po variabilni obrestni meri 2,81%*. Družba v letu 2008,
med dana posojila drugim, izkazuje posojila zaposlenim po Stanovanjskem zakonu in posojili družbi
DZS založništvo in trgovina, d.d. in družbi M.B. Satler investicije d.o.o.. Posojilo družbi M:B: Satler
investicije d.o.o. je bilo v letu 2009 v celoti vrnjeno.
83
Letno poročilo
Vsa posojila so zavarovana z menicami. Družba pri danih posojilih ni izpostavljena večjim finančnim
tveganjem, saj se večina odobrenih posojil nanaša na posojila matični družbi.
Gibanje vrednotnic razpoložljivih za prodajo v letu 2008
Delnice KDD
Delnice DZS
Delnice TCRG
Skupaj
01.01.2008
Prodaja
146.052
4.161.780
5.481.310
9.789.142
0
0
-5.481.310
-5.481.310
v Eur
Sprememba
poštene vrednosti
0
0
0
0
Ročnost posojil po zapadlosti
31.12.2008
146.052
4.161.780
0
4.307.832
v Eur
31.12.2009
3.001.483
1.322
14.915.002
17.917.807
Zapadlost v enem letu
Zapadlost v enem do petih let
Zapadlost nad pet let
Skupaj
31.12.2008
7.281.499
2.805
15.065.002
22.349.306
* Razpon variabilne obrestne mere je izračunana na podlagi povprečne referenčne letne obrestne mere (Euribor) s prištetim
pribitkom.
14. Vrednotnice razpoložljiva za prodajo
Gibanje vrednotnic razpoložljivih za prodajo v letu 2009
Delnice KDD
Delnice DZS
Obveznice DPR1
Skupaj
01.01.2009
Pridobitev
146.052
4.161.780
0
4.307.832
0
0
4.051.839
4.051.839
Sprememba
poštene
vrednosti
0
0
-1.656.618
-1.656.618
v Eur
Natečene
obresti do
31.12.2009
0
0
2.797
2.797
31.12.2009
146.052
4.161.780
2.398.018
6.705.850
Obveznice DPR1:
Družba je januarja 2009 s podjetjem M. B. Satler Investicije, d. o. o., sklenila pogodbo o nakupu
399.870 obveznic družbe Delo Prodaja, d. d., z oznako DPR1. Obveznice so imenske in prosto
prenosljive. Pogodbeni stranki sta se dogovorili za nakup po ceni 10,17 Eur na obveznico. Nominalni
znesek, na katerega se glasi obveznica je 10,00 Eur. Obveznice družba uvršča med Nekratkoročne
vrednotnice razpoložljive za prodajo.
Obresti se izplačujejo dvakrat letno, 23. junija in 23. decembra. Obrestna mera je spremenljiva in znaša
6-mesečni Euribor + 0,6% letno. Do 31.12.2009 so bili izplačani trije (3) kuponi, družba je iz
navedenega naslova pripoznala 103.004 Eur finančnih prihodkov iz deležev.
Z vrednotnicama KDD in DZS se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Družba
pošteno vrednost vrednoti na podlagi knjigovodske vrednosti delnice v dotičnih družbah. Obveznice
DPR1 je družba na dan 31.12.2009 prevrednotila na pošteno vrednost, vrednost obveznic je objavljena
na straneh Ljubljanske borze. Družba je iz naslova prevrednotenja v letu 2009 izkazala nižjo pošteno
vrednost obveznic v višini 1.656.618 Eur. Negativen učinek na kapital oziroma zmanjšanje presežka iz
prevrednotenja zaradi zmanjšanja vrednosti obveznic, znaša 1.325.295 Eur.
84
Računovodsko poročilo
Struktura stanja vrednostnih papirjev na dan 31.12.2009
KDD 10 delnic
DZS 148.635 delnic
DPR1 399.870 obveznic
15. Kratkoročne poslovne terjatve
Struktura kratkoročnih poslovnih terjatev
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v Skupini
Kratkoročne terjatve za obresti
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Kratkoročno dani predujmi
Kratkoročno odloženi stroški
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve
v Eur
31.12.2009
691.325
9.408
86.593
195.457
380
27.479
1.010.642
31.12.2008
737.936
788.413
0
38.833
1.906
34.255
1.591.928
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v Skupini, predstavljajo terjatve do sestrske družbe
Turistično podjetje Portorož, d. d., v višini 9.408 Eur (31.12.2008 9.291 Eur). V letu 2008, poleg
terjatev do Turističnega podjetja Portorož, d. d., družba izkazuje še terjatve do matične družbe Terme
Čatež, d.d., v višini 779.122 Eur.
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so v letu 2009 bistveno višje glede na predhodno leto iz
naslova oblikovanih terjatev za vračilo med letom preplačanih akontacij davka od dohodka in terjatev
za vračilo DDV po novembrskem obračunu. V letu 2009 družba izkazuje terjatev iz navedenih davkov,
v letu 2008 pa obveznost.
Dne 10.02.2009 je družba prejela Odločbo Carinske uprave Republike Slovenije DT 4242-187/2009-1,
kjer je Ministrstvo za finance odločilo, da družba poravna carinski dolg v višini 34.144 Eur. Pritožba
zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve, zato je družba obveznost poravnala vendar zoper odločbo
podala pritožbo in preko odvetnika vložila upravni spor. Družba poravnano obveznost do carinske
uprave, izkazuje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih.
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev po zapadlosti
Nezapadle terjatve
Zapadle terjatve
Do 30 dni
Od 31 do 60 dni
Od 61 do 90 dni
Nad 90 dni
Odprte terjatve do kupcev
v Eur
31.12.2009
34.968
665.765
137.568
53.592
132.395
342.210
700.733
31.12.2008
187.721
599.387
130.962
132.668
60.221
275.536
787.108
Podatki vključujejo terjatve do kupcev in terjatve do povezanih oseb.
85
Letno poročilo
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev
Stanje 01.01.
Povečanje
Zmanjšanje zaradi povračila davka DDV
Odpis terjatev
Stanje 31.12.
v Eur
31.12.2008
9.414
124.255
0
-17.005
116.664
31.12.2008
9.414
34.433
-4.242
-30.191
9.414
Popravek vrednosti terjatev do kupcev je družba oblikovala za terjatve, za katere uprava ocenjuje, da so
sporne. Družba oblikuje popravek vrednosti terjatve na podlagi individualne presoje. Sporne terjatve so
terjatve, katerih izterjava brez sodnega postopka ni bila učinkovita, zato so za navedene terjatve podane
izvršbe.
Družba je v letu 2009 odpisala terjatve v višini 17.005 Eur iz razloga:
 Ekonomsko neutemeljenega nadaljevanja izterjave preko sodišča. V teh primerih bi sodni
stroški presegli terjani znesek. Iz navedenega razloga so bile odpisane terjatve v višini 3.553Eur.
 Izbrisa iz registra. Družba je odpisala terjatve v višini 4.205 Eur.
 Stečaja družb. Odpisane so bile terjatve treh družb zoper katerih se je zaključil stečajni
postopek. Znesek odpisanih terjatve iz naslova stečaja znaša 9.247 Eur.
16. Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva v blagajni
Denarna sredstva na računih
Denar na poti
Denar in denarni ustrezniki
v Eur
31.12.2009
1.051
2.235
11.551
14.837
31.12.2008
1.167
1.938
13.887
16.992
Denar na poti predstavlja vrednost pologa gotovine v dnevno – nočni trezor, katerega družba polaga
dnevno po zaključkih blagajn na recepciji in v restavracijah.
17. Kapital
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe, registriran na sodišču in v izkazani višini opredeljen v Statutu družbe Marina
Portorož, d. d., znaša 2.621.332 Eur in je razdeljen na 313.932 navadnih prosto prenosljivih imenskih
kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu.
Sprememb v osnovnem kapitalu v letu 2009 ni bilo.
V primeru prevrednotenja kapitala z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin leta 2009 v višini 1,8%,
bi
družba izkazovala čisti poslovni izid v višini 195.514 Eur.
Lastne delnice družbe
Družba Marina Portorož, d. d., je na dan 31.12.2009 posedovala 8.478 lasnih delnic (31.12.2008 8.478)
ali vrednostno 322.921 Eur (31.12.2008 322.921 Eur). Lastnih delnic družba v letu 2009 ni odtujevala
ali odkupovala. Delež lastnih delnic v osnovnem kapitalu znaša 2,77 odstotka.
86
Računovodsko poročilo
Družba lastnih delnic nima v zastavi. Dividende za lastne delnice, ki po zakonu niso upravičene do
udeležbe pri delitvi dobička, družba ni izplačevala.
Delnice
Število delnic 1. januarja
Zmanjšano za lastne delnice
Tehtano povprečno število navadnih delnic
v Eur
31.12.2009
313.932
-8.478
305.454
31.12.2008
313.932
-8.478
305.454
Izdane delnice so vpisane in v celoti vplačane. Vse izdane delnice so istega razreda in omogočajo
lastnikom udeležbo pri upravljanju družbe, glasovalno pravico in pravico do dividende. Ni razlike med
osnovnim in popravljenim številom delnic.
Donos na delnico
Čisti poslovni izid
Tehtano povprečno število navadnih delnic
Čisti poslovni izid na delnico
v Eur
31.12.2008
1.035.666
305.454
3,39
31.12.2007
13.814.428
305.454
45,23
Dividende
V letu 2009 je družba izplačala dividendo v višini 3,00 Eur (2008: 2,85 Eur) bruto na delnico,
delničarjem, ki so bili na dan 31.08.2009 vpisani v register KDD.
Rezerve
Družba ima na dan 31.12.2009 4.113.424 Eur kapitalskih rezerv, oblikovanih v skladu z ZGD-1 iz
splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala v višini 4.016.653 Eur in 96.771 Eur iz naslova
presežka ob konverziji domače valute SIT v Eur.
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne deleže
Lastni deleži
Druge rezerve iz dobička
Skupaj
v Eur
31.12.2009
663.678
322.921
-322.921
7.369.5186.382.919
7.046.597
31.12.2008
663.678
322.921
-322.921
6.382.919
7.046.597
Rezerve iz dobička niso predmet izplačila dividend, razen drugih rezerv iz dobička. Iz drugih rezerv iz
dobička, se ne izplačujejo dividende, v kolikor jih Uprava predhodno ne razporedi v bilančni dobiček.
Rezerva za pošteno vrednost
Presežek iz vrednotenja zemljišč
Presežek iz vrednotenja vrednotnic
Odloženi davek
Skupaj
v Eur
31.12.2009
18.792.985
589.261
-3.959.625
15.422.621
31.12.2008
10.442.759
1.914.555
-2.528.899
9.828.415
Rezerve za pošteno vrednost so oblikovane iz naslova vrednotenja zemljišč in vrednotnic, razvrščenih
kot razpoložljive za prodajo, po pošteni vrednosti. Presežek iz vrednotenja zemljišč je za 8.350.226 Eur
87
Letno poročilo
večji od preteklega leta iz naslova krepitve zemljišča, kjer se nahaja apartmajsko naselje Residence in
dela zemljišča marine. Prevrednotenje je bilo izvedeno na osnovi cenitve, kot podlaga za prenos
sredstev na sredstva za prodajo (glej pojasnilo št. 12). Rezerve za pošteno vrednost iz naslova
vrednotenja vrednotnic so za 1.325.294 Eur nižje v primerjavi s preteklim letom zaradi prevrednotenja
obveznic DPR1 na nižjo vrednost (glej pojasnilo št. 14).
Družba ocenjuje, da so kratkoročne finančne naložbe razpoložljive za prodajo vrednotene po pošteni
vrednosti, saj njihova knjigovodska vrednost na bilančni presečni dan ne odstopa za več kot 20% od
sorazmernega dela knjigovodske vrednosti celotnega kapitala podjetja, v katerem ima družba naložbo.
18. Rezervacije
Gibanje rezervacij v letu 2009
Rezervacije za obveznosti do zaposlencev
Rezervacije iz naslova zaposlovanja invalidov
Rezervacije druge
Skupaj
v Eur
31.12.2008
149.219
12.656
76.840
238.715
Oblikovanje
0
13.980
35.569
49.549
Črpanje
-6.441
-50
0
-6.491
31.12.2009
142.778
26.586
112.409
281.773
Gibanje rezervacij v letu 2008
Rezervacije za obveznosti do zaposlencev
Rezervacije iz naslova zaposlovanja invalidov
Rezervacije druge
Skupaj
v Eur
31.12.2007
168.393
0
0
168.393
Oblikovanje
0
13.730
76.840
90.570
Črpanje
-19.174
-1.074
0
-20.248
31.12.2008
149.219
12.656
76.840
238.715
Rezervacije za obveznosti do zaposlencev
Aktuarski izračun vrednosti ocenjenih bodočih izplačil je bil opravljen za vsakega zaposlenega z
upoštevanjem stroškov odpravnin ob upokojitvi in stroškov vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
dneva upokojitve. Izračun je bil opravljen za leto 2005 in 2006, ob upoštevanju diskontne obrestne
mere 2,75%.
V letu 2009 je družba izplačala eno odpravnino ob upokojitvi in tri jubilejnih nagrad v višini 6.441 Eur.
Družba v letu 2009 ni opravila novega izračuna vrednosti bodočih izplačil odpravnin ob upokojitvi in
jubilejnih nagrad zaposlencem, ker ocenjuje, da izračun iz leta 2005 prikazuje pošteno vrednost
rezervacij iz navedenega naslova, saj je število prihodov novo zaposlenih v letu 2009 podobno številu
odhodov in sicer z zasedbo prostega delovnega mesta, ki se je sprostil ob odhodu zaposlenega.
Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dotacije države)
Družba je za invalide, ki jih zaposluje nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, na podlagi odločbe Sklada, oproščena plačila prispevkov za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
višini 13.980 Eur družba izkazuje med rezervacijami. Rezervacije družba črpa v skladu s 61. členom
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Druge rezervacije
Družba je v letu 2009 oblikovala rezervacije iz naslova tožbe Občine Piran zoper družbo Marino
Portorož, d.d., za izplačilo uporabe območja obalnega pasu. Družba tožbenemu zahtevku ugovarja iz
88
Računovodsko poročilo
razloga nepovrnjenih večjih vlaganj v območju pristanišča na osnovi pogodbenih določil. V letu 2008 je
družba iz istega razloga oblikovala rezervacije v višini 76.840 Eur. Ponovno oblikovanje rezervacije je
posledica dveh tožb istega tožnika za isto zadevo vendar za dva različna obdobja. Prva tožba se nanaša
na obdobje od leta 2004 do 30.06.2007, druga tožba pa od 01.07.2007 do 31.12.2008.
19. Finančne obveznosti
Struktura finančnih obveznosti
v Eur
Nekratkoročne
finančne obveznosti
Kratkoročne
finančne obveznosti
31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008
Prejeta posojila družb v Skupini
Prejeta posojila bank
Obveznosti za izplačilo dividend
Finančni najem
Skupaj
1.285.613
5.343.476
0
0
6.629.089
1.585.628
6.078.286
0
10.100
7.674.014
2.473.819
9.363.109
20.223
4.732
11.861.883
2.508.470
9.008.685
585
0
11.517.740
Skupaj
finančne obveznosti
31.12.200
31.12.2009
8
3.759.432 4.094.098
14.706.585 15.086.971
20.223
585
4.732
10.100
18.490.972 19.191.754
Ročnost finančnih obveznosti
v Eur
31.12.2009
11.861.883
4.524.358
2.104.731
18.490.972
Zapadlost v enem letu
Zapadlost v enem do petih let
Zapadlost nad pet let
Skupaj
31.12.2008
11.523.122
3.736.521
3.932.111
19.191.754
Med finančnimi obveznostmi prejetih posojil družba izkazuje poleg neto vrednosti posojila še
obveznost iz finančnega najema.
Posojila
v
Zapadlost posojil
Eur
31.12.2009 31.12.2008
Posojila domačih bank
Posojila povezanih družb
Finančni najem
Skupaj kratkoročna posojila
Posojila domačih bank
Posojila povezanih družb
Finančni najem
Skupaj nekratkoročna posojila
Skupaj obveznosti iz posojil
9.363.109
2.473.819
4.732
11.841.660
5.343.476
1.285.613
0
6.629.089
18.470.749
9.008.685
2.508.470
0
11.517.155
6.078.286
1.585.628
10.100
7.674.014
19.191.169
Stanje obveznosti na zadnji dan po
zapadlosti:
od 6 do
do 6
od 2 do 5 več kot 5
12
mesecev
let
let
mesecev
8.995.609
367.500
0
0
223.074 2.250.745
0
0
0
0
0
0
9.218.683 2.618.245
0
0
0
0 3.674.050 1.669.426
0
0
850.308
435.305
0
0
0
0
0
0 4.524.358 2.104.731
9.218.683 2.618.245 4.524.358 2.104.731
Pregled posojil po zapadlosti ne vključuje obveznosti za dividende, kar v znesku predstavlja razliko s
preglednico strukture finančnih obveznosti. Obveznosti za dividende znašajo na dan 31.12.2009 20.223
Eur (31.12.2008 585 Eur).
89
Letno poročilo
Posojila kot obveznosti do bank so zavarovana s hipotekami v višini 14.300.000 Eur. Vsa ostala
posojila prejeta od družb v Skupini so zavarovana s finančnim instrumentom menica.
Posojili prejeti od Banke Koper sta zavarovani s hipoteko na apartmajsko naselje Residence v višini
10.000.000 Eur. Posojili zapadeta v letu 2017 oziroma 2018. Knjigovodska vrednost zastavljene
nepremičnine na dan 31.12.2009 znaša 19.296.427 Eur (31.12.2008 11.023.263 Eur).
Posojilo prejeto od Nove Ljubljanske banke je zavarovano s hipoteko na del zemljišča športnega parka
v višini 4.300.000 Eur. Glej pojasnilo 8, tabela Sredstva zastavljena kot jamstvo za dolgove.
Gibanje obveznosti iz posojil do podjetij v
Skupini
v Eur
Nekratkoročno prejeta
posojila podjetij
Skupine
2009
2008
STANJE 1.1.
Kratkoročni del nekratkoročnega posojila
Nova posojila - povečanje
Odplačila - zmanjšanje
Prenos na kratkoročni del obveznosti
STANJE 31.12.
1.585.628
0
0
0
-300.015
1.285.613
Kratkoročno prejeta
posojila podjetij
Skupine
2009
2008
2.322.770
0
0
0
-737.142
1.585.628
2.508.470
300.015
2.377.500
-2.712.166
0
2.473.819
2.637.286
737.142
586.000
-1.451.958
0
2.508.470
Gibanje obveznosti iz posojil do bank
v Eur
Finančni
najem
STANJE 1.1.
Kratkoročni del nekratk. posojila
Nova posojila - povečanje
Odplačila - zmanjšanje
Prenos na kratkoročni del obveznosti
STANJE 31.12.
Nekratkoročno prejeta Kratkoročno prejeta
posojila bank
posojila bank
2009
2008
2009
2008
2009
10.100
4.732
15.073
0
6.078.286
0
6.831.278
0
274
865
0
0
-5.642
-4.732
4.732
-5.838
0
10.100
0
-734.810
5.343.476
0
-752.992
6.078.286
2008
9.008.684 3.811.503
735.000
753.182
13.648.50
9.544.475
0
-9.925.050 9.204.500
0
9.363.109 9.008.685
Med kratkoročnimi postavkami prejetih posojil družba vključuje »revolving« kredit Banke Koper in
Nove Ljubljanske Banke. Nova posojila in odplačila so odraz vračanja in naročanja sredstev po
pogodbah »revolving« posojil.
Delitev posojil glede na fiksno in variabilno obrestno mero v letu 2009
Nekratkoročna posojila
Kratkoročna posojila
Skupaj posojila
90
Fiksna
obrestna mera
0
5.023.803
5.023.803
Variabilna
obrestna mera
6.629.089
6.817.857
13.446.946
v Eur
Skupaj
6.629.089
11.841.660
18.470.749
Računovodsko poročilo
Delitev posojil glede na fiksno in variabilno obrestno mero v letu 2008
Nekratkoročna posojila
Kratkoročna posojila
Skupaj posojila
Fiksna
obrestna mera
0
1.771.328
1.771.328
Variabilna
obrestna mera
9.146.156
8.273.685
17.419.841
v Eur
Skupaj
9.146.156
10.045.013
19.191.169
Kratkoročna prejeta posojila so se obrestovala po nominalni obrestni meri v razponu od 3 do 5,6%,
nekratkoročna posojila pa v razponu od 1,3 do 2,4%.
20. Poslovne obveznosti
Struktura poslovnih obveznosti družbe
Kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj poslovne obveznosti
v Eur
31.12.2009
1.636.485
1.636.485
31.12.2008
1.528.576
1.528.576
31.12.2009
34.099
591.573
59.419
70.797
155.349
636.323
88.925
1.636.485
31.12.2008
26.548
264.982
44.924
332.227
139.379
668.088
52.428
1.528.576
619.560
1.016.925
0
1.636.485
275.460
992.245
260.871
1.528.576
Struktura kratkoročnih poslovnih obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v Skupini
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Kratkoročne poslovne obveznosti za prejete predujme in varščine
Kratkoročne obveznosti do države
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
Kratkoročno odloženi prihodki
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti
Uskladitev z bilanco stanja:
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Ostale kratkoročne obveznosti
Obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti
v Eur
Kratkoročno odloženi prihodki predstavljajo obveznosti lastnikov plovil za najem priveznega mesta v
marini za obdobje januar – april 2010. Družba namreč lastnikom s sklenjenimi letnimi pogodbami
izdaja račune za najem priveza enkrat letno od aprila tekočega leta do aprila naslednjega leta.
Med kratkoročnimi obveznosti do države, družba izkazuje obveznost za obračunani DDV in
obveznosti za prispevke iz plač. V letu 2008 je družba poleg prispevkov za socialno varnost
zaposlencev in DDV-ja izkazovala obveznost za davek od dohodka pravnih oseb.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev, brez obveznosti do družb v Skupini, so se povečale
za 326.486 Eur, kar je predvsem odraz višjih obveznosti za opredmetena sredstva. V letu 2009 je
družba investirala v prenovo restavracije Marina, investicija je bila zaključena konec leta.
Družba med kratkoročnimi obveznostmi izkazuje obveznost do Občine Piran iz naslova uporabe luške
infrastrukture v višini 51.185 EUR, višina obveznosti je nespremenjena od leta 2005. Prejete račune v
91
Letno poročilo
letih 2005, 2006, 2007 in 2008 je družba zavračala iz naslova nespoštovanja pogodbenih določil s strani
Občine Piran. Z Občino Piran je v teku tožba zaradi obojestransko nepriznanih obveznosti oziroma
terjatev. Občina Piran terja Marino Portorož, d.d. za neplačane obveznosti uporabe luške infrastrukture,
Marina Portorož,d.d., terja Občino Piran za sorazmeren vložek sanacije obalnega zidu marine. Družba
je na podlagi poročila pooblaščenega odvetnika v izkazih oblikovala rezervacije v višini 35.569 Eur
(2008: 76.840 Eur).
Kratkoročne poslovne obveznosti do podjetij v Skupini
v Eur
31.12.2008
121
16.960
9.467
26.548
31.12.2009
33.604
495
34.099
Delikatesa, d. d.
Turistično podjetje Portorož, d. d.
Terme Čatež, d. d.
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
Družba Delikatesa, d.d. v letu 2009 ni več del Skupine Terme Čatež.
21. Zunajbilančne postavke
Zunaj bilančne postavke
31.12.2009
14.300.000
14.300.000
Hipoteka kot jamstvo za najeta posojila
Skupaj zunaj bilančne postavke
v Eur
31.12.2008
14.300.000
14.300.000
22. Povezane osebe
Povezane osebe
Prejemki povezanih oseb
Prejemki izkazani v bruto vrednosti leta 2009
Prejemki izkazani v bruto vrednosti leta 2008
Uprava
Nadzorni svet
146.559
193.547
24.122
33.864
v Eur
Poslovodni
delavci
203.929
196.791
Nadzorni svet in revizijska komisija
Prejemki članov nadzornega sveta
Ime in priimek
Funkcija
v Eur
Obdobje
opravljanja
funkcije
Bruto plačilo za
Drugi
Skupaj
udeležbo na
prejemki
seji
Bojan Petan
predsednik
01.01. - 31.12.2009
9.600
4.800
14.400
Franci Zavrl
namestnik predsednika
član
predstavnik
zaposlenih
01.01. - 31.12.2009
7.200
-
7.200
01.01. - 31.12.2009
7.200
122
7.322
24.000
4.922
28.922
Željko Vukovič
Skupaj
Prejemki članov Nadzornega sveta so izkazani v bruto znesku.
Neto prejemki nadzornega sveta v letu 2009 znašajo skupaj 18.694 Eur. Člani nadzornega sveta v letu
2009 niso prejeli nagrad kot delitev bilančnega dobička.
92
Računovodsko poročilo
Predsednik Nadzornega sveta Bojan Petan zaseda članstva v organih upravljanja in nadzora družb:

Turistično podjetje Portorož, d. d., kot predsednik nadzornega sveta.

Terme Čatež, d. d., kot generalni direktor.

DZS Mediji, d.o.o., kot direktor,

Digitel Komunikacije, d.o.o., Zagreb, kot prokurist

Dnevnik Časopisna družba, d.d., kot predsednika nadzornega sveta.
Uprava - enočlanska
Na 40. redni seji nadzornega sveta Marine Portorož, turističnega podjetja, d.d., dne 17.03.2008,
Nadzorni svet imenuje za direktorja družbe g. Marjana Božnika.
Prejemki Uprave
v Eur
Ime in
priimek
Obdobje opravljanja
funkcije
Bruto plača
Regres
Nagrada
Skupaj
Marjan Božnik
01.01.2009 - 31.12.2009
139.568
991
6.000
146.559
Direktor je bil v letu 2009 deležen bonitete za uporabo osebnega vozila v višini 10.590 Eur bruto.
Boniteta ni vključena v preglednici prejemkov.
Družba ni odobrila predujmov in posojil članom Uprave in Nadzornega sveta ter jim ni dala poroštev
za obveznosti. Družba nima do omenjenih skupin oseb dolgoročnih in kratkoročnih dolgov ter
pomembnih poslovnih terjatev. Ravno tako nima pomembnih poslovnih terjatev in dolgoročnih ter
kratkoročnih dolgov do notranjih lastnikov.
Družba, razen direktorja, kot edinega člana Uprave, nima zaposlenih po individualnih pogodbah.
Vodilni delavci področij imajo sklenjene poslovodske pogodbe, za katere veljajo določila panožne
kolektivne pogodbe in interni akti družbe, razen v delu višine osebnega dohodka in delovnega časa.
Direktor Marjan Božnik zaseda članstva v organih upravljanja in nadzora družb:

Turistično podjetje Portorož, d. d., kot direktor družbe, ki predstavlja enočlansko Upravo.

Turistično združenje Portorož, g.i.z., kot član nadzornega sveta.

Dnevnik Časopisna družba, d.d., kot namestnik predsednika nadzornega sveta.
Poslovodni delavci
Po pogodbah o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, je bilo v družbi na dan
31.12.2009 zaposlenih 5 delavcev. Prejemki poslovodnih delavcev znašajo 203.929 Eur bruto in
vključujejo prejemke za osebne dohodke, regres, nagrade in bonitete.
23. Povezane družbe
Skupina Term Čatež
Terme Čatež, d.d.
Marina Portorož, d..d
Turistično podjetje Portorož, d.d.
Delikatesa, d.d.
Terme Ilidža d.o.o.
Termalna riviera d.o.o.
Del Naložbe d.d.
v%
Delež Term Čatež v kapitalu odvisne
družbe
73,45
86,44
prodano
90,00
100,00
100,00
93
Letno poročilo
Družba Marina Portorož, d. d., poslovno sodeluje z matično družbo Terme Čatež, d. d. in sestrskima
družbama Turistično podjetje Portorož, d. d., in Delikatesa, d. d. ter z družbo DZS, d.d., kot posredno
povezana družba preko matične družbe Terme Čatež, d.d.
Poslovanje z obvladujočo družbo
Družba Terme Čatež, d. d., kot obvladujoča družba poseduje 73,45 odstotni delež družbe Marina
Portorož, d.d.
Poslovanje z obvladujočo družbo - stanje na dan 31.12.2009
Dana Posojila
Terme Čatež, d.d.
14.915.002
Skupaj
14.915.002
Obveznosti
19.893
19.893
v Eur
Prejeta posojila
147.500
147.500
Poslovanje z obvladujočo družbo v letu 2009
Terme Čatež, d.d.
Skupaj
v Eur
Prihodki iz
poslovanja
Prihodki od
obresti
190.940
190.940
474.658
474.658
Stroški materiala
Odhodki za obresti
in blaga ter zaloge
810
810
10.696
10.696
Marina Portorož, d. d., poslovno sodeluje z obvladujočo družbo Terme Čatež, d.d., s sledečimi
transakcijami:
 z obvladujočo družbo ima Marina Portorož, d. d., sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu
Hotela Koper. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas, najemnina se obračunava kvartalno.
 Med prejetimi posojili družba izkazuje dolgoročno posojilo Term Čatež, d.d. v višini
147.500 Eur.
 Družba je v letu 2008 odobrila matični družbi dolgoročno posojilo v višini 18.065.002 Eur,
katerega glavnico v višini 3.150.000 Eur je družba Terme Čatež na osnovi aneksov k
pogodbi, plačala predčasno.
Matična družba Terme Čatež, d. d., je podpisala patronatsko izjavo za posojilo, ki ga je družba najela pri
Banki Koper leta 2007. Vse pogodbe med povezanimi družbami so sklenjene v skladu z normalnimi
tržnimi pogoji.
Družba Marina Portorož, d. d., je vključena v konsolidirano letno poročilo Skupine Term Čatež.
Konsolidirano letno poročilo je na razpolago na spletni strani družbe z naslovom:
http://www.terme-catez.si/si/podjetje/delnicarji/porocila/.
94
Računovodsko poročilo
Poslovanje z drugimi povezanimi družbami v Skupini Terme Čatež
v Eur
Terjatve
Dana posojila
Obveznosti
Prejeta posojila
Prihodki iz poslovanja
prihodki od obresti
odhodki za obresti
Stroški storitev
Turistično podjetje
Portorož, d.d.
Skupaj
9.408
0
33.604
3.611.931
9.408
0
33.604
3.611.931
18.203
0
123.905
74.708
18.203
0
123.905
74.708
Marina Portorož, d. d., kot odvisna družba Terme Čatež, d. d., poslovno sodeluje s povezanimi
sestrskimi družbami s sledečimi transakcijami:
 Med prejetimi posojili družba izkazuje dolgoročno posojilo Turističnega podjetja Portorož,
d. d. v višini 1.285.613 Eur in kratkoročno posojilo v višini 2.326.318 Eur.
 Z družbo Turistično podjetje Portorož, d. d., družba poslovno sodeluje obojestransko.
Marina Portorož, d. d., opravlja za Turistično podjetje Portorož, d. d., računovodske
storitve. Turistično podjetje Portorož, d. d., nudi Marini Portorož, d. d., storitve priprave
poročil in vodenja registra delniške knjige.
Vse pogodbe med povezanimi družbami so sklenjene v skladu z normalnimi tržnimi pogoji.
Poslovanje z drugimi povezanimi osebami
Med druge povezane osebe, družba uvršča matično družbo Terme Čatež, d. d., DZS, založništvo in
trgovina, d.d.. S podjetjem DZS, založništvo in trgovina, d. d., je družba Marina Portorož, d. d., v letu
2009 poslovala kot kupec pisarniškega materiala v višini 6.796 Eur stroška letno in kot posojilodajalec
kratkoročnega posojila v višini 3.000.000 Eur. Posojilo je bilo dano dne 04. december 2008, z dobo
vračila enega leta. Decembra 2009 sta družbi sklenili aneks k pogodbi in zapadlost posojila podaljšali za
leto dni. Posojilo ima družba zavarovano z menicami.
Na dan 31.12.2009 družba izkazuje sledeče odprte obveznosti / terjatve do družbe DZS, založništvo in
trgovina d. d :
 Terjatev iz naslova danega kratkoročnega posojila v višini 3.000.000 Eur,
 obveznosti iz naslova prejetega pisarniškega materiala v višini 2.175 Eur (odprte, nezapadle
obveznosti),
 terjatve od obresti kratkoročnega kredita v višini 97.608 Eur iz česar družba izkazuje 86.593
Eur prihodkov iz obresti.
Družba je v letu 2009 poslovala še z drugimi povezanimi osebami vendar v manjšem obsegu:
Razvedrilo, založniško podjetje d.o.o., Dnevnik časopisna družba, d. d. in Promart design d.d..
Razmerje z revizorjem v letu 2009
V skladu s 57. členom Zakona o gospodarskih družbah je revizijska hiša RENOMA družba za revizijo
in svetovanje d.o.o., v času od 15.02.2010 do 19.02.2010, opravila revizijo. Stroški storitev revizije v letu
2009 znašajo 6.100 Eur. Znesek se v celoti nanaša na revidiranje Letnega poročila 2009.
95
Letno poročilo
24. Izpostavljenost finančnim tveganjem
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Denarna sredstva in njegovi ustrezniki
Vrednotnice v posesti za prodajo
Dana posojila
Poslovne terjatve
Skupaj finančna sredstva
Posojila
Finančne obveznosti
Poslovne obveznosti
Skupaj finančne obveznosti
v Eur
31.12.2009
14.837
6.705.850
17.917.807
1.010.642
25.649.136
18.466.017
24.955
1.636.485
20.127.457
31.12.2008
16.992
4.307.832
22.349.306
1.591.928
28.266.058
19.181.069
10.685
1.528.576
20.720.330
Poštena vrednost sredstev in obveznosti je enaka knjigovodski vrednosti. Finančna sredstva v celoti
znašajo 25.649.136 Eur (31.12.2008 28.266.058 Eur).
Vrednotenje:






Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo so vrednotena po pošteni vrednosti na osnovi
tržnih cen (glej pojasnilo št. 14).
Dana in prejeta posojila so izkazana po odplačni vrednosti. Morebitne razlike med izvirno in
odplačno vrednostjo se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja
posojila.
Dana posojila se obrestujejo po variabilni obrestni meri.
Prejeta posojila, razen enega kratkoročnega posojila Turističnega podjetja Portorož, d.d. in
kratkoročnega posojila banke NLB, se obrestujejo po variabilni obrestni meri.
Poslovne terjatve so izkazane po pošteni vrednosti in so oslabljene v skladu z usmeritvami
družbe.
Poslovne obveznosti so izkazane po izvirni vrednosti.
Ob uporabi finančnih instrumentov družba zaznava naslednja tveganja:

Kreditno tveganje,

likvidnostno tveganje,

tržno tveganje,

valutno tveganje,

obrestno tveganje.
Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja družbe s tveganji.
Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, ki
grozijo družbi, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja in
upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti
posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe za pravočasno omejitev
oziroma odpravo. Z izobraževanjem, kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji, si družba
prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge
in svojih obveznosti.
96
Računovodsko poročilo
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica
vključena v pogodbo o finančnem instrumentu ne izpolni pogodbenih obveznosti.
Možnosti, da terjatve do kupca in drugih pravnih oseb ne bodo plačane ali da ne bodo plačane v celoti,
obvladujemo tako, da intenzivno spremljamo, nadzorujemo in sistematično izterjujemo zapadle terjatve.
Družba ocenjuje, da je kreditno tveganje obvladljivo, saj ima utečene postopke upravljanja s terjatvami
in oblikovanjem popravkov vrednosti terjatev, kar namerava v prihodnjem letu poostriti, predvsem pri
spremljanju bonitete svojih bodočih in sedanjih kupcev in prekinitvijo ali omejitvijo nadaljnjega
poslovanja s kupci, za katere družba ocenjuje, da so tvegana naložba. Sistem nadzora nad kreditnim
tveganjem vpeljujemo z uvedbo limitov poslovanja do tveganih kupcev.
Kreditnemu tveganju je družba pretežno izpostavljena na področju luke in servisa in v manjši meri pri
poslovanju na gostinsko-nastanitvenem in športnem področju, kjer se posluje predvsem z gotovino.
Družba poseduje razpršen portfelj kupcev, tako da ni večje izpostavljenosti posameznemu kupcu. S
kupci pogodbenih privezov in servisnih storitev, družba sklepa letne in polletne pogodbe. S
pogodbenimi določili se družba zavaruje pred kreditnim tveganjem na način, da zadrži lastništvo nad
plovilom do popolnega poplačila vseh dogovorjenih obveznosti kupca. Družba ima tako na podlagi
navedenega pogodbenega določila, v primeru neplačila opravljenih storitev, v celoti zavarovano terjatev
z zadržanjem in možnostjo prodaje plovila.
Družba upravlja z dvema danima posojiloma, ki na dan bilance stanja znašata 17.917.807 Eur, posojili
sta zavarovani z menicami. Družba ocenjuje, da ni tveganja iz navedenega naslova, saj sta prejemnici
posojil dobro stoječi družbi, družba Terme Čatež, d.d. in družba DZS d.d.. Posojili sta dani povezanim
osebam.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob
njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih
sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku, in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, brez
da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovanju ugleda družbe.
Likvidnost družba zagotavlja s planiranjem denarnega toka na mesečni in letni ravni in z dogovorjenimi
kratkoročnimi obnovljivimi kreditnimi linijami.
Pri dolžniškem financiranju sodeluje družba z dvema bankama, predvsem z Banko Koper, d.d. in
banko NLB Ljubljana, po potrebi pa tudi z ostalimi slovenskimi ali znanimi tujimi bankami, kar
zmanjšuje možnost nelikvidnosti ob morebitnem izpadu posameznega vira financiranja, zato
ocenjujemo, da je tovrstno tveganje razmeroma nizko.
Tveganju zmanjšane likvidnosti in spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev družba ni izpostavljena,
saj ne poseduje materialno pomembnih naložb v vrednostne papirje, s katerimi bi trgovala.
Tveganje dolgoročne plačilne sposobnosti je sicer prisotno, vendar ocenjujemo da je ta nizka zaradi
ustrezne kapitalske sestave družbe, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi, sposobnosti ustvarjanja
denarnih tokov iz poslovanja tudi v bodoče, visoke kreditne sposobnosti in kakovosti ter tržnosti
premoženja. Kapital predstavlja 66% vseh virov sredstev družbe.
97
Letno poročilo
Zapadlost poslovnih in finančnih obveznosti na
dan 31.12.2009
Stanje 31.12.2009
Poslovne obveznosti
Posojila, dobljena pri družbah v Skupini
Posojila, dobljena pri bankah
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Knjigovodska
vrednost
1.636.485
3.759.432
14.706.586
24.954
20.127.457
v Eur
Zapadlost do Zapadlost v času Zapadlos
enega leta
nad 1 do 5 let
t nad 5 let
1.636.485
2.473.819
9.363.109
24.954
13.498.367
0
850.308
3.674.050
0
4.524.358
Zapadlost poslovnih in finančnih obveznosti na
dan 31.12.2008
Stanje 31.12.2008
Poslovne obveznosti
Posojila, dobljena pri družbah v Skupini
Posojila, dobljena pri bankah
Druge finančne obveznosti
Skupaj
v Eur
Knjigovodska Zapadlost do
vrednost
enega leta
1.528.576
4.094.099
15.086.970
10.685
20.720.330
0
435.305
1.669.427
0
2.104.732
1.528.576
2.508.470
9.003.966
5.316
13.046.328
Zapadlost v času
nad 1 do 5 let
0
791.804
2.944.718
5.369
3.741.891
Zapadlost
nad 5 let
0
793.825
3.138.286
0
3.932.111
Kratkoročna obveznost družbe je glede na predhodno leto nižja iz naslova odplačil nekratkoročnih
posojil. Družba se zaveda kratkoročnega likvidnostnega tveganja, vendar ocenjuje tveganje kor
relativno nizko, ker namerava kratkoročne obveznosti kriti izključno z istovrstnimi viri financiranja,
danimi posojili matični družbi in drugim družbam.
Tržno tveganje
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in
lastniški instrumenti, vplivale na prihodke družbe ali na vrednost finančnih instrumentov. Cilj
obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v
razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.
Tveganje zaradi vpliva konkurence na hrvaškem trgu sicer obstaja, vendar je po oceni poslovodstva
zaradi kakovosti in še vedno naraščajočega povpraševanju po storitvah družbe zmerno. Večje tržno
tveganje vidi družba v prihodnosti, ob morebitnem vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo, za kar se skrbno
in načrtno pripravlja z ustreznimi trženjskimi aktivnostmi, predvsem z kvalitativnim dopolnjevanjem
obstoječih storitev in ponudbi novih za kupce navtičnega kova zanimivih storitev.
Na področju gostinstva pričakujemo manjša tveganja povezana z obvladovanjem nepričakovanih
sprememb cen vhodnih surovin, materialov in storitev, ki pa za družbo ni prevladujoče, vsekakor pa
vpliva na celotno ponudbo in povpraševanje po uslugah v Marini Portorož. Družba si je pridobila
sloves »dobrega plačnika«, zato ima v tem segmentu možnost zamenjave dobavitelja, ki je pripravljen
sodelovati pod vsaj enakimi pogoji kot do sedaj.
98
Računovodsko poročilo
Valutno tveganje
Ob prevzemu evra kot funkcijske valute se je valutno tveganje družbe ob že tako nizkem tveganju še
zmanjšalo. Valutno tveganje zmanjšuje tudi dejstvo, da imamo v Marini Portorož nekaj več kot 43%
pogodbenih privezov tujih gostov, plačila le-teh pa se vršijo v Eur.
Bruto izpostavljenost valutnim tveganjem
Stanje
Valuta
31.12.2009
31.12.2008
Eur
Eur
v Eur
Terjatve
do kupcev
700.733
787.108
Obveznosti do
dobaviteljev
619.560
275.460
Bruto
izpostavljenost
81.173
511.648
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je v družbi najbolj prisotno, kljub dejstvu, da dosega družba na podlagi dobrih
bonitet pri poslovnih bankah najnižje obrestne mere. Vsi krediti pri banki Koper so najeti na osnovi
variabilne obrestne mere. Posojilo banke NLB je vezano na fiksno obrestno mero, posojila sestrske
družba pa pretežno na variabilno obrestno mero.
Za finančne obveznosti do bank, kjer ima družba dogovorjene spremenljive obrestne mere, so le te
vezane na EURIBOR. Izpostavljenost tveganju zaradi spremembe referenčne obrestne mere ni izrazita,
čeprav je vpliv na poslovni izid bistven. Vpliv spremembe obresti je v družbi prisotno, vendar o
tveganju le stežka govorimo, zaradi velikega deleža lastnega kapitala oziroma še vedno relativno zmerne
finančne zadolženosti. Posojila predstavljajo 26% bilančne vsote, delež kapitala pa 66%, razmerje se z
leti še povečuje v prid kapitala.
Pregled tveganja prezadolženosti
v Eur
2009
71.043.943
46.675.088
18.470.749
66
26
Bilančna vsota
Kapital
Posojila
Delež kapitala v bilančni vsoti
Delež posojil v bilančni vsoti
Izračun potencialnega vpliva spremembe obrestne mere v letu 2009
Glavnica
10.006.585
4.732
3.288.129
147.500
Skupaj
Obresti - odhodki
obdobja
265.830
428
123.905
10.696
400.859
Sprememba 100
bazičnih točk
3,66
10,04
4,77
8,25
2008
64.461.523
40.973.579
19.191.169
64
30
v Eur
Obresti
365.896
475
156.786
12.171
535.328
Razlika obresti
100.066
47
32.881
1.475
134.469
99
Letno poročilo
Izračun potencialnega vpliva spremembe obrestne mere v letu 2008
Glavnica
10.786.970
4.300.000
1.585.270
737.500
10.100
Skupaj
Obresti - odhodki
obdobja
511.649
0
85.178
54.278
1.022
652.127
Sprememba 100
bazičnih točk
5,74
1,00
6,37
8,36
11,12
v Eur
Obresti
619.519
43.000
101.031
61.653
1.123
826.325
Razlika obresti
107.870
43.000
15.853
7.375
101
174.198
V analizi so zajeta le posojila obrestovana po variabilni obrestni meri. V tabeli je predstavljena analiza
občutljivosti realno možne spremembe obrestnih mer na dobiček pred obdavčitvijo. Prikazan je vpliv
spremembe obrestne mere s predpostavko, da druge spremenljivke ostanejo enake. Razlika v obrestih
se nanaša na 1 odstotni porast bazične mere Euribor.
Upravljanje s kapitalom
Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, za zagotovitev zaupanja vlagateljev,
upnikov in trga ter s tem trajnostni razvoj družbe. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je
družba opredelila kot čisti poslovni izid obračunskega obdobja, deljen s celotnim delničarskim
kapitalom. Nadzorni svet spremlja višino dividend, izplačanih delničarjem.
Družba si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med višjimi donosi, ki bi jih omogočili z večjimi posojili
ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske pozicije. Kapital družbe predstavlja v celoti 46.675.088
Eur, njegova delitev je razvidna iz pojasnila št. 17.
Družba ima 8.478 lastnih delnic, za katere je oblikovala rezerve iz lastnih deležev.
25. Pogojne obveznosti
Družba ima na dan 31.12.2009 vse pogojne obveznosti razkrite v pojasnilih po posameznih postavkah
izkaza.
Občina Piran je vložila predlog za izvršbo zoper družbo Marina Portorož, d.d., za neplačila uporabe
območja pristanišča od 01.01.2004 dalje. Družba je zoper sklep o izvršbi ugovarjala v celoti iz razloga
neporavnanega investicijskega vložka v luško infrastrukturo leta 2003 v višini 224.817 Eur. Pogodbeni
stranki sta v 7. členu Pogodbe o pogojih in načinu rabe luške infrastrukture, sklenjene leta 1994,
predvideli, da bosta v primeru večjih izdatkov sklenili dodaten dogovor o financiranju.
Glede na potek razprave na sodišču je odvetnik izdal mnenje, da je verjetnost izida tožbe 50%, za kar je
družba v letu 2008 in 2009 oblikovala rezervacije v višini 112.409 Eur.
Prejeta posojila je družba zavarovala s hipotekami na nepremičnine, kar je razvidno v pojasnilu št. 8 in
19.
100
Računovodsko poročilo
26.
Segmentno poročanje
Poslovni segment ali področje je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali
storitvami ter je predmet tveganj in donosov. Družba Marina Portorož, d.d., ustvarja vse prihodke v
Sloveniji, pretežno na območju naslova družbe, zato podrobnejših poročil po območnih segmentih, ne
vodi.
Glavna dejavnost družbe je dejavnost marin. Poleg glavne dejavnosti se družba ukvarja še s štirimi
sorodnimi, dopolnilnimi dejavnostmi. Družba ločeno spremlja poslovanje za pet poslovnih segmentov.
Pomembni poslovni segmenti (področja) delovanja po dejavnostih družbe so:

dejavnost področja Luka,

dejavnost področja Servis,

dejavnost področja Gostinstva,

dejavnost področja Športa,

dejavnost področja Residence Marina.
Glavna dejavnost družbe je dejavnost marin, kjer uvrščamo storitve oddajanja privezov (v morju, na
kopnem in v hangarjih), servisne storitve za plovila, gostinske storitve povezane z nastanitvenimi
storitvami in ostale dodatne dejavnosti, ki jih opravljajo najemniki trgovskih in poslovnih lokalov.
V postavko »nerazporejeno« so vključeni podatki poslovnih prihodkov, odhodkov in dobička, ki jih
družba ustvarja z oddajanjem nepremičnin v najem in prihodki ter odhodki finančnih transakcij.
101
Letno poročilo
Poslovni segmenti v Eur
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev
tretjim osebam
Odhodki iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja
Čisti poslovni izid
Področje Luka
2009
2008
Področje Servis
2009
2008
Področje Gostinstvo
2009
2008
Področje Šport
2009
2008
3.662.060
2.407.071
1.254.988
1.042.773
1.337.390
991.634
345.756
287.407
1.359.518
1.464.005
-104.487
-104.487
254.424
250.676
3.748
3.116
3.901.829
2.584.423
1.317.406
1.064.187
1.436.059
972.317
463.742
374.800
1.713.226
1.638.005
75.221
60.667
256.464
231.971
24.493
19.766
nadaljevanje preglednice
Področje Residence
2009
2008
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev
tretjim osebam
Odhodki iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja
Čisti poslovni izid
456.411
860.718
-404.307
-535.986
337.390
715.325
-377.935
-748.279
Področje Luka
2009
2008
Nepremičnine, oprema, neop. sredstva in
naložbene nepremičnine
Zaloge
Nerazporejeno
Sredstva skupaj
Amortizacija
Aktivirane nove nabave (investicije)
Obveznosti
Nerazporejeno
2009
2008
2009
334.717
304.483
217.214
203.129
117.502
101.354
342.842 13.043.286
7.404.520 7.949.451
6.191.318 6.345.170
1.213.200 1.604.281
1.035.665 13.814.427
Področje Servis
2009
2008
Področje Gostinstvo
2009
2008
15.885.058 17.126.211
0
0
0
0
15.885.058 17.126.211
292.377
253.415
898.586
470.439
6.098.138 5.735.470
479.304
103.045
0
582.349
126.268
31.087
1.044.293
Področje Residence
2009
2008
Nerazporejeno
2009
2008
Skupaj
2008
574.312 2.936.813 2.505.910
104.690
43.572
37.543
0
0
0
679.002 2.980.385 2.543.453
125.711
95.196
111.395
49.034
638.907
16.424
1.013.476 1.760.680 1.505.512
nadaljevanje preglednice
Nepremičnine, oprema, neop. sredstva in
naložbene nepremičnine
Zaloge
Nerazporejeno
Sredstva skupaj
Amortizacija
Aktivirane nove nabave (investicije)
Obveznosti
102
Skupaj
2009
2008
30.424 10.517.420 1.474.125 4.710.823 21.523.699 36.008.727
0 23.343.684
0 23.490.915
143.463
0
0 26.029.329 28.309.333 26.029.329 28.309.333
30.424 10.517.420 50.847.138 33.020.156 71.043.943 64.461.523
510.713
507.680
200.442
200.674 1.270.249 1.242.652
5.078
28.604
0
3.634 1.632.817
573.746
10.023.406 9.356.197 3.650.233 5.802.205 22.698.809 23.487.944
Področje Šport
2009
2008
717.975
614
0
718.589
45.253
59.159
122.059
574.051
1.230
0
575.281
43.777
5.611
75.084
Računovodsko poročilo
27. Dogodki po dnevu bilance stanja
Pomembni dogodki po datumu priprave bilance stanja na dan 31.12.2009:
13. januarja je Nadzorni svet Marine Portorož, d.d., na svoji 47. seji soglašal s predlogom sklepa
uprave družbe o vložitvi stvarnega vložka v povečanje osnovnega kapitala družbe Turistično podjetje
Portorož, d. d., s katerim bo družba pridobila novo izdane delnice družbe Turistično podjetje Portorož,
d. d.. Na seji, poleg navedenega, so člani nadzornega sveta podali upravi soglasje za realizacijo
načrtovanih investicij v letu 2010 do višine 600.000 Eur po kriteriju varnosti in donosnosti.
22. februarja je družba sklenila pogodbo s poslovnim partnerjem Turistično podjetje Portorož,
d.d., o vložitvi stvarnega vložka za dokapitalizacijo ter prevzem novih delnic družbe Turističnega
podjetja Portorož d.d.. Družba vlaga v Turistično podjetje Portorož, d.d., stvarni vložek v višini
24.345.000 Eur, ki v naravi pomeni nepremičnino Hotel Koper, zemljišče 4.493 m2 in nepremičnino
apartmajskega naselja Residence. Iz naslova stvarnega vložka se poveča osnovni kapital družbe
Turistično podjetje Portorož, d.d., in Marina Portorož, d.d. postane lastnica 419.759 navadnih imenskih
kosovnih delnic družbe Turističnega podjetja Portorož, d.d.. Družba po zaključenih transakcijah
prenosa stvarnega vložka postane lastnica 68,28 odstotnega deleža družbe Turistično podjetje Portorož,
d.d.. Družba je zaradi izpolnjevanja pogojev MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in
ustavljeno poslovanje, nepremičnine, ki so predmet stvarnega vložka, prerazporedila na sredstva za
prodajo.
28. Bilančni dobiček
Oblikovanje bilančnega dobička
v Eur
2009
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Preneseni čisti dobiček
Bilančni dobiček
2008
1.035.666
13.814.428
16.435.448
17.471.114
3.549.382
17.363.810
Predlog Uprave in Nadzornega sveta
Predlog delitve bilančnega dobička za leto 2009 še ni podan.
103
Letno poročilo
VI. Dostop do
ključnih oseb v
družbi
104
Dostop do ključnih oseb v družbi
105
Letno poročilo
Marina Portorož, d.d
Cesta solinarjev 8
6320 Portorož
Tel.: +386 5 67 61 200
Faks: +386 5 67 61 510
E-mail: marina.portoroz@marinap.si
Spletna stran: www.marinap.si
Funkcija v družbi
Direktor
Ime in priimek
Marjan Božnik
Vodje
Kapitan marine
Marjan Matevljič
Tehnični vodja marine
Vinko Oblak
Vodja Residence
Claudio Del Giusto
Vodja gostinstva
Jože Kopač
Vodja finančno računovodske službe
Vesna Ternav
106
Telefon
05 67 61 312
E-mail
marjan.boznik@marinap.si
05 67 61 201
captain@marinap.si
05 67 61 202
vinko.oblak@marinap.si
05 67 61 218 claudio.delgiusto@marinap.si
05 67 61 300
Joze.kopac@marinap.si
05 67 61 204
vesna.ternav@marinap.si