1. No category

številka 39 / oktober 2013
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
Intervju
Samo Lozej
Hrvoje Drašković
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
Nov parovod
bloka 3
Odkrivanje in
sanacija puščanj
na vročevodnem
omrežju
2
uvodnik
Interferenca
Irena Debeljak
Protokol čiščenja novega parovoda bloka 3, ki smo ga prepihovali s paro, se je končal
precej hrupno. Nič čudnega, ko je para s temperaturo okoli 500 stopinj in pod pritiskom 90
barov prihajala iz cevi premera 30 centimetrov in tako povzročala precej neprijetne in nezaželene zvoke. Na doživljanje tega hrupa so se ljudje iz okolice odzvali precej vznemirjeno,
medtem ko se zaposleni na ta hrup nismo kaj bistveno odzvali.
Vsekakor smo bolj občutljivi na »šume«, ki se podijo po naših hodnikih. Izpostavljenost
tem neizrazitim tonom je precej individualna, nekaterim lahko povzroča motnjo, drugi to
komaj zaznavajo ali občutijo. V poletju smo bili izpostavljeni širokim spektrom različnih komunikacijskih sporočil. Prvo uradno sporočilo o pripojitvi naše družbe k družbi Energetiki
Ljubljana smo dobili v septembru. Preprosta formula, s katero je opisan proces pripojitve, je
podana, ugotovitve prednosti pripojitve na vodstvenem nivoju so znane. Izvedba aktivnosti
procesa mora biti končana do 1. januarja 2014.
Torej o spremembah, ki jih bo prinesla pripojitev moramo razmišljati, hočeš ali nočeš.
Slika je je jasna, z zvokom ali brez. Za optimalno osvetlitev slike so poskrbeli, vendar
je vprašanje, če ni bila preveč identificirana z idealom. Na delu je neke vrste pogled pod
drobnogledom, kjer bo potrebno izpostaviti pomanjkljivosti tako ene kot druge družbe.
Temperatura na sestankih delovnih (pod)skupin, ki so vključene v aktivnosti pripojitve, se
zvišuje kot funkcija hitrosti približevanja ključnemu datumu.
Razburkani so občutki, s katerimi se soočamo. Hrumenje okoli nas ni samo posledica valovanja naših čustev, ampak tudi butanja različnih vetrov. Posebnosti obeh družb sproščajo
različne vetrove, ki se skozi vrzeli spuščajo kot grmeči plazovi. Sinergije so bile prepoznane,
potrebno bo še določiti obseg simbioze. Sunek vetra je udaril pri pripravi skupnega organigrama (makro sheme) nove družbe. Sunkov trenutno še ni konec, občutljivost postaja vedno
večja, kajti potrebno bo pripraviti še podrobnosti, kot so mikro organizacijska shema in
lokacije zaposlenih.
Kljub nekaterim negativnim vibracijam »skupinske slike« je potrebno priznati, da so
nekateri procesi obeh družb tesno povezani med seboj. Svoj prispevek k osvetljevanju te
slike smo poskusili uloviti v objektiv v uredniškem odboru. V letošnja vzdrževalna dela naše
družbe smo zrcalili tudi vzdrževalna dela področja Daljinsko ogrevanje Energetike Ljubljana, v katerem je oddelek Distribucija toplote, ki je zadolžen med drugim tudi za odkrivanje
puščanja na vročevodnem omrežju in njegovo sanacijo. Projiciranje te »slike« smo trenutno
še poimenovali »gostujoče pero«. V nadaljevanju procesa pripojitve se bo trend sprememb
verjetno izrazil tudi v uredniškem odboru in se odrazil v vsebini revije.
Sliko »posodobitve« na nov sistem vodenja na nivoju nove družbe, ki jo bo oblikoval
objektiv, še ni znana, interference še potekajo, nov vzorec čakamo. Glede na to, da je projekt
vodenja in nadzora 6,3kV in 0,4 kV stikalnih blokov v zaključni fazi, predvidevamo, da bo
medij tudi na tem področju ustrezno izbran. Upam samo, da bo tak, da bo gledal in videl ter
da bo poslušal in slišal.
Interna revija MEGAVAT
izdaja Termoelektrarna
Toplarna Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19 • Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak • Tehnični
urednik: Vlado Maričič • Kogeneracija: Štefan
Šimunič • E-kogeneracija: Primož Škerl • Ekogeneracija: Irena Debeljak • E-generacija in
Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič •
Novinarka: Doris Kukovičič • Fotografije: arhiv
TE‑TOL • Karikature: Ciril Povše • Produkcija:
Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov
uredništva: megavat@te-tol.si
Foto na naslovnici: Boštjan Krašovec
3
aktualno
Zaključena investicija je odmevala
daleč naokoli
Boštjan Krašovec
Para pri prepihovanju novega parovoda
M
ed 28-letno eksploatacijo je kotel 3
opravil cca 170.000 obratovalnih ur.
Toliko je obratoval tudi pripadajoči
glavni parovod med kotlom in turbino. Izde‑
lan je bil iz materiala X20CrMoV121, ki je bil
v času izgradnje bloka 3 pred tridesetimi leti
nov in tehnološko zelo priporočljiv, niso pa
se še dobro poznale njegove pomanjkljivo‑
sti.
V lanskem letu smo na vseh segmentih
dotičnega parovoda izvedli kompletno pale‑
to neporušnih kontrol osnovnega materiala
in odvzem metalografskih replik. Pri meri‑
tvah debelin materiala na kolenih, T-kosih in
ceveh je bilo ugotovljeno stanjšanje debe‑
line sten zaradi deformacije lezenja. Zaradi
tega je bila sprejeta odločitev, da se parovod
med letošnjim remontom zamenja.
V prvi fazi načrtovanja novega parovoda
smo najprej izbrali osnovni material. Odločili
smo se za visoko legirano jeklo X10CrMoV‑
Nb91 s tehničnim imenom P91, ki ima bistve‑
no boljšo odpornost proti lezenju od zgoraj
navedenega X20CrMoV121 in je hkrati teh‑
nološko manj zahteven za varjenje.
Nato je bil izdelan projekt za izvedbo s
kompletnim preračunom novega parovoda,
ki je upošteval manjše popravke obstoječe
trase, spremenjene izvedbe T-kosov ter od‑
vodnjavanj. Segmente novega parovoda je
dobavilo hrvaško podjetje. V primerjavi s pa‑
rovodom B1, ki smo ga zamenjali v letu 2006
in so ga izdelali na Poljskem, je bila kvaliteta
brezhibna in prevzem opreme pravočasen.
Montaža novega parovoda je potekala
hitro in brez nepredvidenih težav. Izvedeno
je bilo 32 montažnih zvarnih spojev, vsi so
bili pregledani tako radiografsko kot tudi
ultrazvočno in magnetofluksno. Preverjene
so bile tudi površinske trdote. Rezultati vseh
naštetih preiskav so bili pozitivni.
Vzporedno s parovodom smo zamenjali
tudi obešala. Ta so med obratovanjem izpo‑
stavljena velikim raztezkom ter drugim nega‑
tivnim vplivom (temperaturni šoki, udari,…) in
običajna praksa v svetu je, da se ob menjavi
parovodov zamenjajo tudi obešala.
Po zaključku vseh montažnih del je bil iz‑
vršen tlačni preizkus parovoda, zatem pa še
izpihovanje, pri katerem smo parovod prepi‑
hali s svežo paro. Ker je šlo za zelo glasen
postopek čiščenja, smo pred tem od Agen‑
cije republike Slovenije za okolje pridobili
dovoljenje za začasno čezmerno obremeni‑
tev okolja s hrupom. Postopek čiščenja smo
opravili v dveh dneh.
Parovod je sedaj pripravljen za obrato‑
vanje. Z zamenjavo smo zagotovili njegovo
nemoteno delovanje do konca življenjske
dobe bloka 3.
Odsek novega parovoda na koti 22 m
4
intervju
Piše se nova zgodovina
Samo Lozej, direktor TE‑TOL
Hrvoje Drašković, direktor Energetike Ljubljana
Pogovarjala sem se Doris Kukovičič
TE‑TOL in Energetika Ljubljana sta ključni družbi za
energetsko oskrbo Ljubljane že skoraj pol stoletja.
Predstavljata enoten proizvodno–oskrbovalni tehnološki
sistem, katerega primarna naloga je zagotavljanje
zanesljive, varne in učinkovite oskrbe s toploto. Januarja
2013 je Energetika Ljubljana postala edina družbenica
TE‑TOL, januarja 2014 pa bo TE‑TOL pripojen k Energetiki
Ljubljana in vseh skoraj 600 zaposlenih bo postalo
del enovite energetske družbe. Kakšna bo ta družba,
kako bo organizirana, kako se bodo spremenili delovni
pogoji, kakšne bodo priložnosti za razvoj, kako se bodo
spremenile pravice zaposlenim ipd. je le del vprašanj, ki
se ta trenutek porajajo med zaposlenimi, ki v svoje delo
že vrsto let, nekateri že več kot 40, vlagajo vse svoje
znanje in večino svojega časa.
Povedano z drugimi besedami - pričela se je pisati nova
zgodovina in breme avtorja trenutno leži na vodstvih
obeh družb.
Samo Lozej, direktor TE‑TOL:
»To bo ključna energetska družba osrednje Slovenije«
Ključ uspeha te družbe je namreč tehnološki
razvoj, prilagojen okoljskim zahtevam, ki jih
od nas zahteva evropska oziroma nacionalna
zakonodaja in o čemer že dlje časa govori‑
mo.
Kakšna naj bi bila enotna družba, kako
vidite njeno vlogo?
Enotno družbo vidim kot ključno ener‑
getsko družbo v osrednji Sloveniji. TE‑TOL
in Energetika Ljubljana sta na eni strani ne‑
ločljiv sistem proizvodnje in distribucije, na
drugi družbi s še neizkoriščenimi priložnost‑
mi za razvoj in preboj na trgu. Skupaj, verja‑
mem, bosta te priložnosti, kot tudi potrebe,
lažje uresničevali.
Samo Lozej
Foto arhiv LPT d.o.o.
Novembra bo minilo komaj leto dni,
odkar ste direktor TE‑TOL in pred vami je
velika naloga – pripojitev družbe TE‑TOL
k Energetiki Ljubljani… Če bi lahko strnili
v stavek ali dva – kaj vam to predstavlja?
Predstavlja mi velik izziv izvesti nekaj, kar
je potrebno in dobrodošlo. S to združitvijo,
poleg ostalih sinergij, ki so bile prikazane
tudi v strokovni študiji ekonomske analize
koristi in stroškov združevanja, bomo pri‑
dobili večji potencial za svoj bodoči razvoj.
Katere ključne aktivnosti trenutno potekajo in katere sledijo?
Pravno-formalno gledano gre za pri‑
pojitev družbe TE‑TOL k družbi Energetika
Ljubljana, vsebinsko pa gre za združitev v
enovito družbo, ki enakovredno ohranja
vse dosedanje dejavnosti. Zato aktivnosti
potekajo na vseh delovnih področjih obeh
družb. Oblikovane so delovne skupine ozi‑
roma podskupine, ki so pripravile program
aktivnosti za posamezna vsebinska podro‑
čja. Precejšnjo pozornost v tem trenutku na‑
menjamo tudi ustrezni združitvi oz. ureditvi
poslovnih procesov v informacijskem okolju.
Skratka, vzpostavili smo več nivojev sode‑
lovanja med družbama, da bi lahko proces
združevanja kar se da optimalno potekal,
predvsem v pomenu nemotenega izvajanja
vseh dejavnosti, ki jih opravljata obe družbi.
Kje vidite največ priložnosti in kje največ
težav?
Prednosti vidim predvsem v enotnem
upravljanju družbe, v sami velikosti in obse‑
gu dela, v razpršenosti dejavnosti in s tem
manjših tveganjih, v finančnem potencialu
družbe kot celote,…
Ampak vse to nam bo vsebinsko določa‑
la tudi cena naših produktov in tudi, jasno,
cena energentov, pri katerih smo odvisni
tudi od tujine. V tem vidim potencialne te‑
žave – imeti produkte z ustrezno ceno, ki
bo sprejemljiva uporabnikom in ki bo hkrati
omogočala normalno poslovanje in razvoj.
Konkretno gledano in vezano predvsem na
TE‑TOL, cena toplote slednjega ne omogoča.
Torej moramo ločiti potrebo po dvigu
cene toplote od razlogov za združitev?
Dvig cene toplote je v vsakem primeru
nujen, če želimo v TE‑TOL s premogovne teh‑
nologije delno preiti na plinsko tehnologijo.
Prodajna cena električne energije v primer‑
javi s proizvodno ceno zadnja leta drastično
pada, ampak takega padca, kot ga je zasle‑
diti z lanskega leta na letošnjega, mislim, da
še ni bilo. Letos prodajamo elektriko po ceni
56,5 EUR za megavatno uro, za prihodnje
leto, to je za leto 2014, pa bo cena le 44,47
EUR za megavatno uro. To je tako močan pa‑
dec, ki v denarju pomeni dobrih 5 mio EUR
5
intervju
manj prihodka iz tega naslova. Prenizka cena
toplote in padanje cene električne energi‑
je, ki mu ni videti konca, ni vzdržno niti za
TE‑TOL niti za združeno družbo.
Kako bo družba po novem organizirana?
Družba bo organizirana po vsebinskih
področjih, sektorjih. Osnova organigrama
je bila v predlogu gradiva za izvedbo pripo‑
jitve, predstavljena lastniku, trenutno pa je
v izdelavi podrobnejša shema organizacije,
skupaj z ostalimi potrebni akti, ki bodo v
začetku novembra predstavljeni Sindikatom
in Svetom delavcev in nato vsem zaposle‑
nim v obeh družbah. Pri pripravi organiza‑
cijske sheme enotne družbe smo sledili že
vzpostavljenim delovnim procesom v obeh
družbah, iz česar sledi, da enovito družbo
sestavlja precejšnje število sektorjev. Morda
prevečkrat poudarjamo, a je tudi prav, kako
ključnega pomena je, da obe družbi čim bolj
nemoteno, varno in zanesljivo izvajata svoje
dejavnosti in obratovanje. Končni uporabni‑
ki zato tega procesa združevanja ne smejo
občutiti kot motnjo v izvajanju naših nalog,
ampak kot korak k celovitim in učinkovitej‑
šim storitvam. Bomo pa v naslednjih letih
organizacijo dela v enotni družbi ustrezno
prilagajali potrebam in nalogam družbe.
Enotna družba bo tako imela dve lokaciji,
so predvidene selitve zaposlenih?
Zaposleni na proizvodnem področju ima‑
jo svoje procese dela, vezane na vir, kjer
delajo, in na tem področju niso predvidene
selitve. Selitve je mogoče pričakovati na po‑
dročju nabave, morda na področju razvoja, a
ne v takšnem obsegu, da bi negativno vpli‑
vale na pogoje dela.
TE‑TOL je energetska družba, za katero
velja panožna kolektivna pogodba elektrogospodarstva. Energetika Ljubljana
deluje pod okriljem komunalne kolektivne pogodbe. Kako ste pristopili k urejanju
tega področja?
Sam menim, da sta obe družbi energet‑
ski družbi. Moramo vedeti, da je TE‑TOL po
instalirani moči eden največjih energetskih
objektov v Sloveniji, tako da pričakujem, da
bo za skupno družbo veljala panožna kolek‑
tivna pogodba, kakršna velja za elektrogo‑
spodarstvo.
Skratka, pravice delavcev se ne bodo
spreminjale oz. naj ne bi bile slabše?
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih
in veljavno podjetniško kolektivno pogodbo
pravice zaposlenih v TE‑TOL ostanejo še dve
leti nespremenjene. Se moramo pa čim prej
lotiti priprave in pogajanj za skupno podje‑
tniško kolektivno pogodbo, kot bo veljala za
enotno družbo oziroma za vse zaposlene v
tej družbi. Dejstvo je, da so med obema pa‑
nožnima pogodbama oz. podjetniškima ko‑
lektivnima pogodbama določene razlike, ki
jih bo potrebno urediti in uskladiti v skupni
podjetniški kolektivni pogodbi enotne druž‑
be, ta pa naj bi, kot sem že omenil, izhajala
iz kolektivne pogodbe za elektrogospodar‑
stvo. Pri tem pa bo potrebno upoštevati vse
specifike za posamezno delovno mesto.
Kdo bo direktor družbe, ki bo štela skoraj
600 zaposlenih?
Za uspeh procesa združitve sva odgovor‑
na direktorja obeh družb, najina ključna na‑
loga je, da le-ta poteka s čim manj delovnih
pretresov in da omogoči čim boljši rezultat.
Odgovorna sva ne nazadnje za vse zaposle‑
ne, ki v tem procesu potrebujejo pravočasne
poslovne odločitve in ustrezne pogoje za ne‑
moteno delo. O direktorju skupne družbe pa
bodo odločali lastniki.
Nekaj združitev ste pri svojem delu že
opravili, pa vendar se lahko strinjava, da
prav veliko podobnosti z združitvijo, kot
čaka ti dve družbi, le ne moremo najti?
Ali pač?
V našem primeru gre za veliko bolj kom‑
pleksno združitev, kot so združitve v manjših
sistemih, npr. v LPT, ko smo v enotno družbo
združevali parkirišča, tržnice in še del javne
razsvetljave, pravzaprav dejavnost prome‑
tne signalizacije. Pri vseh teh procesih je bilo
na začetku kar nekaj nejasnosti, vprašanj,
strahov, razdeljevanje na »mi« in »vi«, ampak
mislim, da v nekem doglednem roku zapo‑
sleni ponotranjijo poslanstvo enotne družbe
in se z njo povežejo, ne glede na dejavnost,
ki jo znotraj družbe opravljajo. Zato menim,
da večjih težav pri združevanju TE‑TOL in
Energetike Ljubljana, ki sta že tako povsem
prepleteni oz. soodvisni družbi že praktično
pol stoletja, ne bi smelo biti. Z vsako spre‑
membo pridejo tudi nove priložnosti, ki jih
velja sprejeti in izkoristiti. Priložnosti za ra‑
zvoj bo dovolj, o tem sem prepričan.
Ste optimistični?
Vsekakor sem optimističen. Predvsem je
potrebno, da se zaposlene v obeh družbah
ustrezno in pravočasno informira ter da se
med seboj pogovarjamo. To je naloga tako
direktorja kot delovne skupine za komuni‑
kacijsko podporo in organov družbe, Sveta
delavcev in Sindikata. Strah je veliko večji in
močnejši, če smo neinformirani, prepuščeni
nevednosti.
Hrvoje Drašković, direktor Energetike
Ljubljana:
»V tej zgodbi lahko vsi le dobimo«
Zakaj, po vašem mnenju, je združitev
TE‑TOL in Energetike Ljubljana potrebna?
Ta odločitev je logično nadaljevanje na‑
šega dosedanjega poslovnega sodelovanja,
ki ga je treba v prihodnje graditi na novih
osnovah. Proces združitve bo trajal dlje kot
samo do 1. januarja 2014, ko bosta TE‑TOL
in Energetika Ljubljana pravno-formalno
ena družba. Poslovodni in strokovni delavci
morajo narediti maksimalno in še več, da
ta pripojitev uspe. Če ne uspe, bomo imeli
problem predvsem mi, ki smo odgovorni, da
obe družbi opravljata svoje dejavnosti in da
sta pri tem uspešni. Predvsem pa smo odgo‑
vorni, da so najprej zadovoljni delavci, zatem
naši kupci in na koncu lastniki. Namerno sem
lastnike izpostavil na koncu. Vse predsodke,
kdo je bolj ali manj pomemben, moramo dati
na stran in se osredotočiti na ključno – na
naše zaposlene in odjemalce.
S kakšnimi spremembami se soočamo?
Ne gre za majhne spremembe, tega se
je potrebno zavedati. Gre za precej velike
spremembe in to zato, ker se razmere poslo‑
vanja močno poslabšujejo. V 11-ih letih, od‑
kar sem v Energetiki Ljubljana, se je panoga
praktično obrnila na glavo. Za prihodnje leto
Hrvoje Drašković
Foto arhiv Energetika Ljubljana
6
intervju
opravljati, priložnosti bodo večje… Moramo
pa se zavedati, da ta družba z združitvijo ne
bo imela večjih prihodkov. Gre za konsolidi‑
rano bilanco, tudi dobička ne bo nič več ozi‑
roma izguba ne bo nič manjša, če ne bomo
uspeli realizirati ustrezne cene toplote.
Tudi razvojno gledano?
Z združitvijo ne bomo rešili problema
niti cene toplote niti zgradili plinsko-parne
enote. Enotni smo si, da je ta dva problema
potrebno rešiti in normalno je, da so pogledi
na rešitev različni. Ampak zgolj z združitvijo
problemov ne bomo rešili. To bi bila iluzija.
Isti ljudje z isto pametjo se bodo reševanja
teh problemov lotili tudi jutri, tako kot so se
ga včeraj. Reševanje problemov bi moralo
biti lažje, saj bomo v eni družbi sedeli za eno
mizo in se morali poenotiti. Vodstvo pa bo
moralo sprejeti odločitve, ki ne bodo lahke
in se jim ne bodo mogli izogniti.
Slika 1: Delovne podskupine v procesu združitve TE‑TOL in JPE.
ponovno načrtujemo manjšo prodajo toplo‑
te, in sicer za 10 odstotkov. Vemo, kako je
s trgom električne energije, tu je še popol‑
noma liberaliziran trg plina… skratka, pogoji
poslovanja so se zaostrili. Če karikiram: bili
so časi, ko smo oktobra pognali kurilno se‑
zono in vse je teklo kot namazano, tudi de‑
narja je bilo dovolj. Temu sedaj ni več tako,
pa ne samo v TE‑TOL in Energetiki Ljubljana,
tudi drugod, da se razumemo.
Kako si predstavljate to enovito družbo?
Kot maksimalno tržno orientirano družbo,
osredotočeno na učinkovito zadovoljevanje
sedanjih in bodočih potreb naših odjemal‑
cev, ki mora imeti vsaj regionalne ambicije.
In če hoče doseči te ambicije, mora doživeti
velike spremembe tako v korporativni kulturi
kot v vodenju poslovnih procesov, predvsem
pa se bo morala zavedati, da obstajajo naši
kupci, ki imajo vsak dan večje možnosti izbi‑
re. Potrebno se je zavedati, da ta družba ne
bo imela zgolj proizvodnje in distribucije to‑
plote, temveč veliko več dejavnosti in s tem
odgovornosti. Predstavljam si tudi, da bomo
uspeli imeti take prodajne cene, ki ne bodo
silile odjemalce, da bodo iskali alternativne
vire oskrbe s toploto. Veliko bomo morali
narediti tudi na energetskih storitvah. Zna‑
nja je v obeh družbah zelo veliko in to znanje
bodo morali uporabljati na različnih ravneh.
Delavcem moramo dati priložnost in jih tudi
motivirati, da se izkažejo.
Torej znanja ne bo primanjkovalo?
Če vso to strokovno znanje, ki ga imamo,
seštejemo, z njim prekosimo vse. Moramo
se zavedati, da gre za različna specialistič‑
na strokovna znanja, celo paleto izkušenj, ki
temeljijo na več desetletnih izkušnjah, manj‑
ka nam le ambicij in takšna organiziranost
družbe, ki nam bo omogočila uporabo tega
znanja. Je pa treba razumeti, da kolektiv v
obeh družbah ni mlad, zato je potrebno z
modernizacijo virov začeti opuščati težka
in slabša delovna mesta in omogočiti zah‑
tevnejša delovna mesta, na katerih bo po‑
trebno pokazati več znanja, ki se ga bo dalo
prenašati med dejavnostmi. Vedno mora biti
prostor za specialistična znanja, ki se bodo
prenašala med dejavnostmi, kar bi omogoči‑
lo tudi ustrezno prestrukturiranje družbe. Za‑
poslovati moramo začeti mlade diplomante
smeri energetika. Družbena odgovornost te
enovite družbe se mora izkazovati tudi v tem
, da nudi mladim zaposlitev.
Govorila sva o priložnostih, ki jih po vaših
besedah ni malo. Vidite tudi slabosti ali
posledice te združitve? Bosta družbi s
tem tudi kaj izgubili?
Večje spremembe povzročajo strahove. A
če gledam realno, mislim, da v tej zgodbi lah‑
ko vsi le dobimo. Vprašanje je le, kakšna je
percepcija združevanja in kaj želimo z zdru‑
ževanjem doseči. Nihče ne bo izgubil dela,
nihče ne bo premeščen na delo, ki ga ne zna
Kaj menite, da je potrebno narediti, da se
bo med obema družbama, ki imata večletno samostojno tradicijo in izgrajeni svoji
korporativni kulturi, ustvaril trden most in
s tem osnova za nadgradnjo?
Jaz bi vprašanje zastavil drugače: kako
mislimo dobre stvari iz ene korporativne
kulture prenesti v drugo in obratno. To je
priložnost, ki pa zahteva spremembe v obeh
starih družbah. Oba veva, da je to izredno
težko, še posebej, če imaš za seboj že več
let dela v eni organizaciji. Ampak nazaj k
vprašanju. V prvi vrsti je osnova za skupno
kulturo ali identiteto skupna podjetniška ko‑
lektivna pogodba, pomembna stična točka
bo najbrž tudi interna revija Megavat, pa
športne sekcije, … V TE‑TOL je tega bistveno
več kot v Energetiki, čas bo pokazal, kaj vse
lahko prispeva k povezovanju zaposlenih.
Razumeti moramo tudi čustveno naveza‑
nost, ki nastopi po dolgih letih dela v enem
podjetju. Naša branža je pač takšna, da je
veliko čustvene navezanosti in tudi veliko
motivov zanjo. Pri ustvarjanju skupne korpo‑
rativne kulture mora veliko narediti vodstvo
ob pomoči Sindikata in Sveta delavcev.
Kdo bo direktor družbe?
Osebno imam mandat za vodenje Ener‑
getike Ljubljana do leta 2016. Ker je združi‑
tev TE‑TOL in Energetike Ljubljana izjemno
zahteven proces, ki bo trajal bistveno dlje od
zgolj izpeljanih pravno-formalnih postopkov,
je bila moja presoja, da od 1. januarja 2014
ta proces vodi nekdo, ki bo imel na razpola‑
go cel petletni mandat. Zato sem predlagal
lastnikom, da za direktorja nove družbe ime‑
nujejo sedanjega direktorja TE‑TOL Sama
Lozeja. Odločitev o imenovanju direktorja
nove skupne družbe pa je, ne glede na mojo
presojo, v rokah lastnikov.
7
kogeneracija
■gostujoče pero
Odkrivanje in sanacija puščanj
na vročevodnem omrežju
Primož Matičič, Energetika Ljubljana
V okviru področja Daljinsko ogrevanje v družbi Energetika Ljubljana deluje
Oddelek Distribucija toplote, ki je zadolžen tudi za odkrivanje puščanja na
vročevodnem omrežju in njegovo sanacijo. S puščanjem vročevodnega
omrežja se, tako kot ostali distributerji, soočamo že vrsto let in ga z različnimi
ukrepi in aktivnostmi skušamo čim bolj zmanjšati.
V
Slika 1: Termografski posnetek anomalije vročevoda v Novih Jaršah
80
- stacionarno stanje nivoja hranilnika
- 10 minutne trenutne vrednosti
75
70
Dodajanje omežne vode [m3/h]
primeru odkritega puščanja omrežja
je potrebno za nemoteno in zanesljivo
nadaljnjo oskrbo s toplotno energijo v
najkrajšem možnem času intervencijsko po‑
praviti okvarjeni vročevod. Pri tem je pričetek
intervencijskega popravila odvisen tudi od
resnosti poškodbe in meteoroloških razmer,
ki omogočijo zaustavitev obratovanja vroče‑
vodnega omrežja. Puščanja z intervencijskimi
posegi povzročajo motnje v dobavi toplotne
energije odjemalcem, poleg tega pa je pu‑
ščanje tudi eden izmed glavnih vzrokov za vi‑
soke toplotne izgube omrežja, tako z izgubo
ogrete vode, kot tudi omočenostjo izolacije,
ki praktično izniči njeno izolativnost.
Vzroki okvar oziroma puščanj so različni,
vendar je eden izmed pomembnih dejavni‑
kov naraščanja puščanja starost vročevo‑
dnega omrežja, v zadnjem desetletju pa tudi
povečanje temperaturno tlačne obremeni‑
tve omrežja, kot posledice povečevanja iz‑
koriščanja vira TE‑TOL z namenom plasiranja
učinkoviteje proizvedene in cenejše toplote
za sistem daljinskega ogrevanja v primerjavi
z vršnimi viri.
Za zmanjševanje puščanja je poleg re‑
dne sistemske kontrole in sanacije odkritih
poškodb omrežja pomembna tudi njegova
stalna sistematična obnova in zmanjšanje
temperaturno tlačnih obremenitev omrežja.
Tako imamo opredeljen Akcijski načrt od‑
krivanja puščanja, po katerem se izvajajo
postopki in ukrepi za odkrivanje in sancijo
novonastalih poškodb vročevodnega omrež‑
ja. V izvajanju je tudi Načrt sanacije vroče‑
vodnega omrežja, s katerim so glede na
starost, pomembnost in okvare v preteklosti
opredeljeni vročevodi, ki jih je potrebno ob‑
noviti v naslednjem šestletnem obdobju. V
pripravi pa so tudi tehnične rešitve, ki bodo
temperaturno tlačno razbremenile vsaj del
vročevodnega omrežja.
65
60
55
50
45
zmanjšanje puščanja
vročevoda preko 30 m3/h
40
35
30
25
20
15
10
DODAJANJE OMREŽNE VODE PRED SANACIJO VROČEVODA
DODAJANJE OMREŽNE VODE PO SANACIJI VROČEVODA
Slika 2: Dodajanje omrežne vode pred in po izvedeni sanaciji v Novih Jaršah
8
kogeneracija
Odkritje in sanacija puščanja
v Novih Jaršah
Po koncu ogrevalne sezone 2012/13 in izve‑
deni sanaciji vseh poznanih poškodb omrež‑
ja, se je na osnovi dodajanja vroče vode v
sistem daljinskega ogrevanja zaznalo pove‑
čano puščanje na vročevodnem omrežju, ki
je odstopalo od predvidenih okvirov.Zato
smo že v mesecu maju skladno z Akcijskim
načrtom odkrivanja puščanja pričeli z izva‑
janjem preizkusov tesnosti po posameznih
zapiralnih območjih vročevodnega omrežja.
Na vročevodnem omrežju sistema daljin‑
skega ogrevanja v Ljubljani je okvirno 60
osnovnih zapiralnih območij, ki se delijo še
na dodatna podobmočja. Zapiralno območje
je del omrežja, ki ga je z zapornimi armatura‑
mi možno ločiti od preostalega dela omrežja
in s tem izločiti iz obratovanja. Na izločenem
delu omrežja je nato možna izvedba različnih
aktivnosti, kot so npr. intervencijski posegi,
vzdrževalna dela, priklopi novih potrošnikov,
preizkusi tesnosti, itd..
S preizkusom tesnosti po zapiralnih
območjih z ustrezno analitično obdelavo
pridobljenih podatkov pridobimo osnovne
oziroma indice o delih omrežja, na katerih je
možna poškodba. Tako smo v juniju na za‑
piralnem območju Novih Jarš zaznali večje
puščanje vročevodnega omrežja (slika 2).
Za natančnejše lociranje poškodbe je bilo
Ali bomo z bajalico res našli vodno žilo?
Slika 3: Puščanje in poškodba vročevoda v Novih Jaršah
potrebno opraviti še dodatne preizkuse te‑
snosti z zmanjševanjem zapiralnega obmo‑
čja. Sočasno z zmanjševanjem zapiralnega
območja smo opravljali tudi poostren vizual‑
ni pregled tras, jaškov in toplotnih postaj, in
iskali indice, ki bi lahko nakazovali na pušča‑
nje vročevodnega omrežja.
Ker je vročevodno omrežje izvedeno pod
zemljo in se okvare težko odkrijejo oziroma
locirajo, smo morali uporabiti tudi dodatne
metode za odkrivanje puščanja vročevodne‑
ga omrežja. S presnemavanjem vročevodne‑
ga omrežja s termovizijsko kamero (slika 1)
in izvedbo revizijskih odprtin smo odkrili in
uspešno sanirali poškodbo na povratnem
vodu vročevoda na območju Novih Jarš (slika
3), kjer je prišlo do prepusta preko 30 m3/h.
9
kogeneracija
Obnova »naše« šestice
Franek Banovec
Skladno z remontnim planom TE‑TOL ter pla‑
nom investicij Službe gradbenega vzdrževa‑
nja za leto 2013 smo konec letošnjega maja
pričeli z razpisnimi aktivnostmi za izbiro izva‑
jalca predvidene obnove industrijskega že‑
lezniškega tira št. 6. Obstoječi železniški tir
v dolžini dobrih 600 m, po katerem v TE‑TOL
dobavljamo premog in lesne sekance, je bil
namreč potreben celovite obnove zaradi
svoje dotrajanosti in tudi zastarelosti.
Zaradi dotrajanosti so postali posebno
problematični leseni pragovi pod tirnicami;
večina teh pragov je bila iz leta 1963, ko so to
progo uporabljali za gradnjo TE‑TOL. Medse‑
bojni razmik pragov ni več ustrezal novejšim
predpisom za gradnjo železniških prog, po‑
trebna je bila zgostitev vseh pragov na raz‑
daljo največ 65 cm. Tudi pritrditev tirnic na
Pred obnovo
pragove ni več ustrezala novim predpisom.
Gramozna greda pod pragovi je bila že
močno zablatena in zaraščena, zato ni bila
več kos svojemu osnovnemu namenu pre‑
našanja napetosti na raščena tla. Posledično
je bilo nujno zamenjati tudi zgornji sloj tega
nasutja.
Oddaja zadevnega javnega naročila je
zaradi relativno visoke vrednosti terjala kar
nekaj časa, smo pa preko končnega izbora
prišli do zelo izkušenega in kvalitetnega iz‑
vajalca, t.j. podjetja Slovenske železnice. Z
njihovo izkušenostjo, tehnološko podporo
in opremljenostjo ter našim sodelovanjem
smo omogočili, da so bila dela izvedena v
zastavljenem roku, pogojenim s kurilno se‑
zono. Prvi transporti železniških kompozicij
z lesnimi sekanci so bili napovedani za 5.
Trasa po odstranitvi starih pragov
in neustreznega nasutja
oktober 2013, zato smo si zadali končni rok
za zaključek del do 23.9.2013. Ta rok je iz‑
vajalec dosegel brez posebnih problemov,
konec istega meseca smo prejeli tudi uradni
zapisnik internega strokovnega pregleda s
strani nadzornikov iz Slovenskih železnic.
Zaključna ugotovitev tega pregleda je,
da so dela opravljena kakovostno in v skla‑
du v veljavnimi predpisi in zakonodajo. Tiri
so tako sposobni za voznoredno hitrost in
osno obremenitev po poslovnem redu in‑
dustrijskega tira TE‑TOL in tako jim je sedaj
podaljšana življenjska doba za nadaljnih 40
let. Vsekakor pa bo potrebno industrijski
tir ter vso pripadajočo opremo in naprave
vzdolž njega še na prej strokovno in redno
vzdrževati.
Trasa po začetnem novem nasutju
in položenih novih pragovih
MWh
jan
feb
mar
Končna trasa industrijskega tira od
23.9.2013 naprej
apr
maj
jun
jul
avg
Tehnološka para (ton)
Proizvodnja januar – avgust 2013
Električna energija (MWh)
Ogrevna toplota MWh)
Proizvodnja
Poraba goriva
MWh
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
ton
jan
feb
mar
apr
maj
Tehnološka para (ton)
Lesni sekanci (OVE) (ton)
Električna energija (MWh)
Premog (ton)
Ogrevna toplota MWh)
Tekoče gorivo (ton)
jun
jul
avg
10
Kogeneracija
Posodobitev vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV razvodov
Anton Simončič
Računalniško vodenje (SCADA)
P
roizvodni enoti TE‑TOL Blok 1 in Blok
2 sta v obratovanju od leta 1967, proi‑
zvodna enota Blok 3 pa od leta 1982.
Vodenje 6,3 kV in 0,4 kV lastne in blokovne
porabe je potekalo preko nadzornih plošč
v komandi glavnega pogonskega objekta
TE‑TOL. Krmilna stikala in relejna oprema je
bila letom primerno dotrajana in zastarela.
Rezervni deli opreme so bili čedalje težje do‑
bavljivi in sledila je odločitev za posodobitev
vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV trans‑
formatorskih celic in medsebojnih povezav.
V preteklem 20-letnem obdobju je bila
obnovljena ali zamenjana skoraj vsa primar‑
na oprema 6,3 kV in 0,4kV stikalnih blokov.
Z novo opremo je bila zagotovljena večja
zanesljivost obratovanja elektroenergetskih
naprav vseh treh blokov TE‑TOL.
V letu 2011 je bil izdelan projekt za izved‑
bo (PZI) vodenja in nadzora 6,3 kV stikalnih
blokov, in sicer: treh stikalnih blokov lastne
porabe, treh stikalnih blokov splošne lastne
porabe ter 0,4 kV stikalnih blokov transfor‑
matorske postaje 1 (TP1) in transformatorske
postaje 2 (TP2), ki služita za napajanje 0,4
kV porabnikov blokovne in splošne lastne
porabe.
V začetku leta 2012 je bila sprejeta od‑
ločitev za izvedbo posodobitve in v oktobru
2012 sklenjena pogodba z najugodnejšim
Nove omare ročnega vodenja
ponudnikom za realizacijo projekta. Zelo
pomembna zahteva pri izbiri izvajalca je bila,
da ima usposobljeno ekipo za izvajanje del
pod napetostjo, saj izklopa 6,3 kV stikalnih
blokov splošne lastne porabe ni mogoče iz‑
klopiti za daljši čas.
V okviru projekta je bilo predvideno
osnovno računalniško vodenje (SCADA) 6,3
kV in 0,4 kV stikalnih blokov, in sicer dovo‑
dnih celic, medzvez in transformatorskih od‑
vodov s posluževanjem in nadzorom preko
dveh monitorjev v komandnem prostoru.
Poleg osnovnega računalniškega vodenja
je bilo predvideno tudi rezervno vodenje v
klasični tehniki preko krmilnih omar BWB in
omar s krmilniki CNQ z namestitvijo v relej‑
nem prostoru na koti +8,00m.
Ob koncu leta 2012 je izvajalec del izde‑
lal krmilne omare za elektro opremo raču‑
nalniškega in klasičnega vodenja ter omaro
za napajanje naprav v sklopu posodobitve
vodenja.
V aprilu 2013, po zaključku kurilne sezo‑
ne, so se začela pripravljalna dela na posa‑
meznih 6,3 kV in 0,4 kV stikalnih blokih, ki so
bili v remontu. Izvajala se je montaža kabel‑
skih polic in polaganje električnih in optičnih
kablov.
Najprej se je začela predelava na 6,3 kV
stikalnem bloku 1BBA, sledila je predelava
bloka 2BBA, nato obširnejša predelava in
obnova 6,3 kV stikalnega bloka BCC.
Zahtevnejša dela, ki so se izvajala na
6,3 kV stikalnem bloku BCA, so se izvajala
postopno - celica za celico, po pravilih in z
Krmilna omarica 6,3kV bloka 1BBA pred izvedbo (zunanji izgled)
Krmilna omarica 6,3 kV bloka 1BBA po izvedbi (notranji izgled)
11
Kogeneracija
Modifikacija sinoptične sheme - dodan 3MKT02
opremo, ki jih zahtevajo standardi za izvaja‑
nje del pod napetostjo. Na koncu so sledile
še predelave 6,3 kV stikalnega bloka 3BBA
in 3BCB zaradi posodobitve delovanja pre‑
klopne avtomatike.
Predelava vodenja 6,3 kV in 0,4 kV stikal‑
nih blokov je zajela 85 srednje napetostnih
celic in 20 dovodnih polj ter medzvez na 0,4
kV strani. Ob rekonstrukciji se je popolnoma
obnovilo krmilne omare transformatorskih
celic, merilnih celic in celic medzvez in zame‑
njalo skoraj vso krmilno opremo, pri ostalih
pa se je naredila posodobitev opreme za nov
sistem vodenja in nadzora. V času montaže
se je po ugotovitvah nadzornikov zamenjalo
tudi vso dotrajano ali poškodovano opremo.
Na vseh celicah so dopolnjene oznake vgra‑
jene opreme vključno s konektorji.
Za potrebe vodenja, nadzora ter zaščit je
bilo na novo vgrajenih 16 mikroprocesorskih
Krmilna omarica 6,3 kV bloka 1BBA po izvedbi (zunanji izgled)
relejev REF 542 plus, položenih cca 400 m
kabelskih polic, 500 m optičnih kablov in cca
14 km energetskih in signalnih kablov.
Vsi neuporabni in poškodovani kabli so v
glavnem izvlečeni in odstranjeni s polic, prav
tako so demontirani in izvlečeni vsi energet‑
ski in krmilni kabli, ki so celice povezovali s
staro nadzorno ploščo, ki ni več v funkciji.
Na blokih 1BBA, 2BBA in BCA so bile pre‑
delane vse krmilne omarice dovodnih, meril‑
nih in zveznih celic, kjer se je vso staro opre‑
mo (inštalacijski odklopniki, releji, sponke…)
zamenjalo z novo. Prav tako so bila za te iste
celice posebej izdelana vrata, na katere se je
namestila večinoma nova oprema. Enako se
je krmilne omarice in vrata omaric predelalo
za celoten blok BCC. V bloka 3BBA in 3BCB,
ki sta novejše izvedbe (ABB) ni bilo potrebno
poseganje v tolikšni meri in je bila opravljena
samo posodobitev na nov sistem vodenja.
Med samo izvedbo je prišlo do številnih
modifikacij, ki so bile narejene z namenom
izboljšanja izvedbe vodenja in nadzora in ki
se jih v projektu PZI ni dalo predvideti. Tako
je bila na sinoptični shemi 6,3kV stikalnega
bloka BCC dodana celica 3, ki omogoča vo‑
denje in nadzor celotnega bloka vključno z
rezervnim vzbujalnim transformatorjem, prav
tako tudi nova medzveza 3BHA01 - BHP03.
Projekt vodenja in nadzora je sedaj v za‑
ključni fazi in bo končan predvidoma do 15.
oktobra.
Po končani izvedbi sledi še šolanje na
računalniškem vodenju SCADA in izdelava
projekta izvedenih del, ki zajema popravke
projekta za izvedbo ter popravke vseh na‑
črtov stikalnih blokov in razdelilnih omar, ki
se kakorkoli navezujejo na novo vodenje in
nadzor 6,3 kV in 0,4 kV razvodov.
Čakajoč na nov Energetski zakon
Irena Debeljak
V tem trenutku, ko pripravljam tole novičko,
je v vladni obravnavi predlog novega Ener‑
getskega zakona. Razlogi za nov Energetski
zakon so predvsem v obstoječi neskladno‑
sti s predpisi EU (prenos direktiv in izvedbo
uredb EU) in odločbo Ustavnega sodišča
Republike Slovenije. Predlog novega zakona
v celoti prenaša deset evropskih direktiv v
obliki tretjega energetskega svežnja v slo‑
venski pravni red. Na novo ureja določitev
omrežnin in pravnih podlag zanje, ki je bilo
po ugotovitvah ustavnega sodišča iz leta
2011 v neskladju z ustavo.
Cilj predloga zakona je na novo urediti
skupna pravila notranjega trga z elektriko in
zemeljskim plinom. Zakon predpisuje pravila
za ločevanje in certificiranje operaterja pre‑
nosnega sistema za elektriko ter pravno in
funkcionalno ločevanje operaterjev preno‑
snih sistemov zemeljskega plina. Ureja pra‑
vila za delovanje sistemskih operaterjev in
notranjega trga z elektriko in zemeljskim pli‑
nom, in sicer tako, da se krepijo konkurenca
na tem trgu, pravice potrošnikov – odjemal‑
cev, hkrati pa povečuje zanesljivost oskrbe z
elektriko in zemeljskim plinom.
Vladi RS se s predlogom zakona daje ve‑
čja pooblastila pri odločanju o tem, katere
tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo
spodbujale, zato da se zagotovi dolgoročno
vzdržna podporna shema za električno ener‑
gijo iz obnovljivih virov energije (OVE) ali iz
soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE),
ter da se sprejmejo potrebne odločitve gle‑
de virov za podporno shemo. Krepko so zni‑
žani pragi moči za proizvodne naprave SPTE,
ki bodo upravičene do podpor.
S predlogom se zagotavljanja zanesljiva
in varna oskrbe s toploto (in hladom) in dru‑
gimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij
z ureditvijo področja distribucije toplote in
drugih energetskih plinov. Predlog zakona
ureja zaščito odjemalcev, tako glede oskrbe
kot tudi glede pogodbenih obvez in dolo‑
čanja cen, pri katerem se upošteva naravni
monopol distributerjev.
Izvajanje distribucije toplote in drugih
energetskih plinov je načeloma izbirna go‑
spodarska javna služba in kot taka v domeni
samoupravne lokalne skupnosti, oziroma
občine. V tem predlogu zakona se podaja
zakonodajni okvir za urejanje gospodarske
javne službe in določanje postopka odloča‑
nja v primerih, ko takšna oblika ni optimalna
in se občina odloči oziroma dovoli izvajanje
distribucije v t.i. tržni distribuciji.
Velja omeniti, da medtem ko čakamo, da
vlada sprejme predlog novega medresor‑
sko usklajenega energetskega zakona, je v
vladni obravnavi tudi sprememba Zakona o
varstvu okolja. A o njemu naslednjič.
12
generacija
■svet delavcev in sindikat
Simbioza ali zgodba o žabi in škorpijonu
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Pripojitev TE‑TOL k Energetiki
Ljubljana
Kljub poletnemu času je bilo dogajanje v po‑
vezavi z našo družbo precej razgibano, saj
so se pri posrednemu lastniku (MOL) odvijali
koraki, ki vodijo do pripojitve naše družbe k
družbi Energetika Ljubljana. Ta tematika je
bila tudi pomembna točka zadnje redne seje
nadzornega sveta družbe v začetku septem‑
bra, v obliki predstavitve vsebine prihajajoče
seje nadzornega sveta pa je bila obravnava‑
na tudi na seji sveta delavcev. Sindikat in
svet delavcev družbe sta sredi septembra
prejela gradivo v zvezi s pripojitvijo za po‑
svetovanje z vodstvom družbe.
Bo pa načrtovana pripojitev imela tudi
precejšen vpliv na organiziranost in sestavo
sveta delavcev. Nastala bo namreč združena
družba, ki bo imela večje število zaposlenih
in še dodatne enote (odvisno od oblikovane‑
ga organigrama). To pomeni, da bo potrebno
izvesti nove volitve v svet delavcev združene
družbe ter upoštevati novo dejansko stanje v
skladu z zakonom (večje število članov sve‑
ta delavcev, nove ali drugačne volilne enote
znotraj združene družbe,… ). O konkretnem
terminu novih volitev svet delavcev še ni
razpravljal, le-te pa se bodo organizirale in
izvedle šele potem, ko bo do pripojitve de‑
jansko prišlo.
Glavni argument pripojitve naj bi bili pri‑
čakovani pozitivni sinergijski2) učinki, posre‑
dno pa naj bi bilo lažje tudi financiranje inve‑
sticije PPE-TOL, ki bi omogočala nemoteno
nadaljnjo oskrbo občanov Ljubljane z daljin‑
sko toploto po optimalni ceni. Ali argumenti
in pričakovanja iz študije držijo, bo pokazal
čas. Pomembno pa bo, da bo tudi morebitno
dosedanje občasno rivalstvo med družbama
po pripojitvi zamenjalo zdravo in plodno so‑
delovanje zaposlenih v združeni družbi. Ko‑
nec koncev bo šlo za eno družbo in cilj vseh
zaposlenih bo morala biti skupna zgodba o
uspehu. V kolikor tega vsi odgovorni, vključ‑
no s posrednimi lastniki, ne bodo dojeli, se
lahko zgodba o uspehu hitro obrne v zgodbo
o žabi in škorpijonu. To pa ne bi bilo dobro
ne za zaposlene v združeni družbi, ne za
ljubljanski holding in ne za MOL, posledice
bi dolgoročno lahko – nič krivi – čutili tudi
uporabniki daljinskega ogrevanja.
Večino zaposlenih v zvezi s pripojitvijo
družbe najbolj zanimajo odgovori na vpraša‑
nje statusa, standarda in pravic zaposlenih
v TE‑TOL po pripojitvi. O tem je sicer pre‑
zgodaj karkoli zapisati, lahko pa izpostavim
osebno mnenje, da se standard zaposlenih
ne bi smel poslabšati, saj je že opravljena
analiza primerjave gibanja bruto plač zapo‑
slenih v TE‑TOL z najbolj primerljivima druž‑
bama v panogi v Sloveniji (Termoelektrarna
Trbovlje in Termoelektrarna Šoštanj) poka‑
zala, da smo zaposleni z letom 2006 (načr‑
tno?) pričeli občutno izgubljati v primerjavi z
zaposlenimi v ostalih dveh družbah in so se
nam do leta 2011 plače primerjalno znižale
za skoraj 15 %.
Že obstoječe stanje ni mogoče argumen‑
tirano opravičiti, popolnoma nesprejemljivo
pa bi bilo še kakršnokoli dodatno odpiranje
škarij. Vsi ti in še drugi podatki (celotna raz‑
širjena analiza) so bili posredovani in pred‑
stavljeni tudi direktorju družbe, predsednici
in namestnici nadzornega sveta družbe kot
predstavnicama družbenika, ter predsedni‑
ku sindikata. Pri zagotavljanju obstoječega
standarda in pravic zaposlenih tudi po na‑
povedani pripojitvi družbe in poteku dvele‑
Boštjan Kocijan
rezultat v naslednjem letu. Vse to pa bo, brez
zadostnih ustreznih ukrepov pri politiki cen
toplote, še dodatno oteževalo izdelavo ka‑
kršnekoli, že tako težko izvedljive finančne
konstrukcije za financiranje nujno potrebne
investicije.
Indeks bruto plač na zaposlenega v EUR (TEŠ = 100)
101
100
99
98
97
96
95
94
93
92
91
90
89
88
87
86
85
84
83
82
81
80
2000
2005
2006
2007
2008
2009
2010
TEŠ
100
100
100
100
100
100
100
100
TET
95,23
96,85
99,61
99,09
100
95,99
98,29
96,77
99,1
98,77
96,83
94,39
88,96
90,92
86,48
85,4
TE-TOL
tnega obdobja, v katerem bo nova združena
družba morala prenesenim delavcem za‑
gotavljati pravice iz podjetniške kolektivne
pogodbe TE‑TOL, bo imel ravno sindikat izje‑
mno oziroma najbolj pomembno vlogo.
Neukrotljiva spirala cene
električne energije
Pri samem poslovanju družbe bi na kratko
predstavil poslovni izid družbe za obdobje
I – VI 2013, ki je še pozitiven, boljši od plani‑
ranega in hkrati slabši od lanskega polletja.
Pričakuje se tudi boljši končni rezultat za leto
2013 od planiranega, bo pa le-ta odvisen od
več dejavnikov, ki se jih brez tveganj vnaprej
ne da dovolj pravilno oceniti.
Problematika nizkih cen električne ener‑
gije na trgu se nadaljuje. Prodajna cena za
leto 2014 bo tako občutno nižja od letošnje,
kar bo imelo zelo negativen vpliv na poslovni
2011
13
generacija
■škd predstavlja
Pohodniška sekcija
Z vrha zremo dol na vas
Slavko Kastelic
P
laninska sekcija ŠKD TE‑TOL je poleg
kolesarske sekcije ena najstarejših sek‑
cij. Z organiziranimi pohodi smo začeli v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja v sklo‑
pu sindikata TE‑TOL. Dolgoletni vodja sekci‑
je je bil sedaj že upokojeni Slavko Blas. Po
vstopu v novo tisočletje sem vodenje posto‑
pno prevzel jaz. Sekcija sedaj deluje v sklopu
športnega društva TE‑TOL in šteje preko šti‑
rideset članov. Med člani so tudi upokojenci,
tako je program sekcije prilagojen različnim
starostnim skupinam.
Vsako leto se udeležujemo nekaterih tra‑
dicionalnih pohodov kot so Jurčičeva pot,
Bregarjev pohod, Po poteh okupirane Lju‑
bljane, Levstikova pot in zimski vzpon na Ja‑
vornik. Po željah in predlogih članov pa smo
skozi leta organizirali še številne druge po‑
hode in vzpone na nižje in višje vrhove gora.
Pred leti smo se začeli ozirati za višji‑
mi vrhovi izven naših meja. Leta 2009 smo
našo toplarniško zastavo prvič organizirano
ponesli preko tri tisoč metrov, in sicer na
3283 metrov visok avstrijski Petzek. Leto ka‑
sneje smo že nabirali ledeniške izkušnje in
preko ledenika zavzeli 3343 metrov visoko
italijansko Marmolado. Leta 2011 smo osvojili
ponos Avstrije - 3798 metrov visok Grossglo‑
Lipanica – zimski pohodi prinašajo posebne izkušnje.
kner. Lansko leto pa
smo toplarniško za‑
stavo prvič ponosno
razvili nad štiri tisoč
metrov. Osvojili smo
najvišji vrh Italije, to
je 4062 metrov visok
Gran Paradiso, ki pa
je na vseh nas pustil
pečat tragedije - ob
sestopu z ledenika
smo namreč izgubili
sodelavca in sople‑
zalca. Za letošnje
leto smo iz tega ra‑
Avstrijski Grossglockner je bil s svojimi 3.798 metri naša odskočna deska na
zloga ekstremnejše
4-tisočake.
podvige opustili.
Letos
oktobra
planiramo pri naših južnih sosedih obiskati hodne dereze, rokavice, nogavice itd. Želje je
Gorski Kotar. Predvidevamo, da bi ob ugo‑ potrebno prilagajati finančnim zmogljivostim.
dnih vremenskih razmerah v dveh dneh
Upam, da bomo z nahrbtnikom na rame‑
lahko obiskali nekaj vrhov te gorske verige. nih lahko še dolgo uživali pogleda z vrhov
Novembra je tradicionalna Levstikova pot in naše bližnje in daljne okolice. Želim si tudi,
nato še po dogovoru zimski Javornik.
da bi člani sekcije bolj tvorno sodelovali pri
Zadnja leta poskušamo, v kolikor nam do‑ pripravi in organizaciji našega programa
puščajo finančna sredstva, poskrbeti tudi za skozi vse leto.
osnovno opremo naših članov. Tako smo v za‑
Lep hribovski pozdrav.
dnjem obdobju nabavili pohodne palice, po‑
14
generacija
■Člen v verigi
Janez Rupar
1989 0000 Člen v inventarju PPE-TOL: 1989 201x PPE-TOL
Pogovarjal sem se Herman Janež
Janez Rupar in Herman Janež ter prizma optimizma
Janez, po spletu okoliščin se je zgodilo,
da naj bi midva naredila intervju za Megavat takole z distance. A bova zmogla? Pa
pazi kaj pišeš, ker gre vse v Megavat.
Čakam! Prepričan sem, da boš zelo inova‑
tiven pri formiranju vprašanj.
Zadnje čase si precej zgoden. Imamo
samo tri možnosti:
a) Zate ne velja rek »rana ura slovenskih
fantov grob«.
b) Tale služba ti je vedno bolj pri srcu.
c) Se samo držiš reda kot na »Holdingi«.
d) a+b+c
Ali boš kaj bolj konkreten, ali naj kar zač‑
nem?
Jaz sem bil vedno kot tvoj pomočnik
uslužen in sem ti že pripravil odgovore od
a) do c) in sem pričakoval, da boš izbral
d). Sedaj pa imam občutek, da ti tole
navsezgodaj ne gre prav dobro… Torej si vodja strateškega projekta. A takšna
titula pride z leti?
Status vodje strateškega projekta pride z
znanjem, izkušnjami in ustrezno komunikaci‑
jo. Že kot vodja energetsko-analitske službe
sem sodeloval na investicijskih projektih.
Najbolj pa je pomembna osebna naravna‑
nost. Vodenje projektov nudi motive za delo
iz rezultatov dela. Vsak projekt je svoj izziv;
dva projekta nista enaka, zato je v takem
delu teh motivov mogoče najti veliko.
a.) Res zadnje čase hodim v službo malo
prej kot minula leta. Razlog bi lahko bil v na‑
činu življenja. Imam veliko hobijev, za katere
potem v popoldanskem času laže najdem še
kakšno urico za pospravljanje domače de‑
lavnice. Dovolj časa pa tako ali tako ni nikoli.
Seveda, kdor zgodaj pride že zgodaj začenja
delati napake. Prej kot so napake storjene,
prej jih lahko popraviš.
b.) Pri srcu? To vprašanje je bolj težavno.
Po eni strani je vodenje strateškega projekta
kot je PPE-TOL vsekakor največji izziv v do‑
sedanjem delu, po drugi strani pa je, kot re‑
čeno, hobijev veliko in pogoji za upokojitev
so tudi že izpolnjeni.
c.) Dela in načina dela na »holdingi« ne
poznam in težko komentiram. Vsekakor pa je
jasno, da bo vpliv holdinga po pripojitvi na
naše delo večji. Vendar pa v tem ne vidim te‑
žav. Pač se bo potrebno ustrezno prilagoditi
novemu »režimu«. Tudi kar se tiče projekta
PPE-TOL, mislim, da bo po tem, ko bomo po‑
enotili gledanja na kompleksnost projekta,
upoštevaje specifike lokacije v TE‑TOL pro‑
jekt laže realizirati.
p.s.: Pa da se razumeva: hočem krtačni
odtis pred objavo!
p.p.s. Malo stresno sem se pripravljal na
ta vprašanja zato, ker jih ti pripravljaš. Po‑
znaš me do obisti z vsemi napakami vred in
zato pričakujem neugodna vprašanja. Upam,
da boš uvideven…
Uf, Janez. S tem odgovorom si močno
presegel moja pričakovanja. Sem mislil,
da se boš samo za d) opredelil, si pa
hkrati že razširil temo na bodoči potek
pogovora, ne pa povsem razkril, ali so
omenjene izkušnje pogojene s 25-imi leti
dela na istem projektu ali šteje tudi kaj
drugega. S krtačnim odtisom bo težka
– sedaj gre to čez tiskalnike in tam iskat
krtače...
Izkušnje zanesljivo pomagajo pri celo‑
stnih opredelitvah. Dolgoletno delo na kon‑
kretnem projektu PPE-TOL pa je bilo zaradi
večkratnega odlaganja operativnega začet‑
ka iz takih in drugačnih razlogov kar stresno.
Projektni tim je strokoven tim in tisto kar smo
naredili (upoštevaje napake) je dobro. Nekaj
izdelkov je bilo eksplicitno pohvaljenih.
15
generacija
TE‑TOL je pridobil na izvajanju več zahtev‑
nih investicijskih projektov kar velik ugled.
Sploh ne gre samo za Razvoj kot sektor ali
projektni tim PPE-TOL. V TE-TOL vrsto let v
posamezne projektne time vključujemo de‑
lavce iz vseh oddelkov na osnovi pravilnika
o projektnem vodenju. Veliko je delavcev, ki
so zaslužni za tak ugled. Bojim pa se, da za‑
radi zmanjšanega obsega investicij ta ugled
nekoliko slabi.
Lahko pa bi res rekel, da smo vsaj na
dveh projektih, ki sem jih jaz vodil, orali le‑
dino. Omenil bi rad izgradnjo informacijske‑
ga sistema TEIS, kjer sva skupaj s Tomažem
Javornikom spoznavala vse faze uvajanja
računalništva v ta sistem. Od nakupa 16 ka‑
nalne A/D kartice z neposredno povezavo v
tokovne zanke vodenja in regulacij blokov
do kompleksnega sistema priklopov, pa
komunikacijske poti sodobnih sistemov vo‑
denja... Javornik je to delo zelo uspešno na‑
daljeval in na TEIS smo lahko ponosni. Tudi
akumulator toplote malo diši po ledini. Že od
ideje dalje smo sami izdelali izračune upravi‑
čenosti na simulacijah z urno dinamiko. Tudi
idejno zasnovo tehnološke koncepcije smo
naredili sami, ki je bila sicer funkcionalno za‑
snovana, izkazalo pa se je, da je bila, milo
rečeno, slaba v primerjavi s to, kakršna je
sedaj. Že po dveh letih se je pokazalo, da je
bila investicija poplačana z učinki.
Omenila sva upokojitev, jaz dodajam –
kaj pa inventarna številka v TE‑TOL? Kaj
bi utegnilo biti prej?
Če ne bi tudi jaz tebe poznal, bi ti že lahko
zameril tole vprašanje… Vsekakor upam, da
bo upokojitev prej.
Pa hobiji, ki bi te vlekli v pokoj? »Vnučkanje« se mi zdi, da se še ne bliža. Mizarstvo Rupar je že precej poznano. Ali kaj
uveljavlja slogan „Trikrat odrezano, pa še
zmeraj prekratko“?
Mizarstvo - dislociran hobi program - me
je res zadnja leta kar potegnilo. Če govorim
o motivih iz rezultatov dela, pri mizarstvu
velja, da dve deske zbiješ skupaj, pa se že
nekaj vidi.
Slišim pa, da ti dobro sede tudi kakšna
stružnica in izdelava delujočih maket
strojev.
Mogoče pa sem pa res malo ponosen na
funkcionalno maketo parnega stroja iz leta
1913 v razmerju čevlja proti palcu.
Skozi pogovor si že omenil PPE-TOL, a
Jože Rojec
Jernej Podobnik
40 let v TE‑TOL
Jože Rojec: »Moram priznati, da je nagra‑
da za 40 let dela v TE‑TOL zelo solidna, zlasti
na situacijo v državi. Morda bo kdo temu tudi
oporekal, a 40 let dela v izmeni je minilo res
hitro, tako da se tega niti dobro ne zavedam.
Če imaš rad izziv, ki ga ponuja energetika in
če imaš prijetne sodelavce, to tudi težko ni.
Na vprašanje, če mu bom namenil nagrado,
žal ne morem dati odgovora, ker ge še ne
vem. Lahko rečem le, da do sedaj še nisem
imel težav s tem, kako porabiti denar. Pro‑
jektov imam še veliko odprtih, pa tudi za ka‑
kšno prijetno druženje bo treba poskrbeti.«
težavah. Jubilejno nagrado bo porabil za
ureditev dvorišča in seveda bo del naklonil
tudi svoji družini.
ne pri hobijih. Skozi 25 let dela na tem
projektu bi mogoče že lahko zašel v kategorijo hobijev?
Teže je opravičiti napake pri vodenju pro‑
jekta PPE-TOL kot trikrat odžagati prekratko
desko, ki je na koncu še vedno uporabna za
nedeljska drva. To se ne da primerjati.
Tam v naslovu članka je pri številkah en
X. Ali bo na koncu ostalo pri enomestni
številki ali raje že sedaj pripravimo XX?
To je nevarna teza. Sam veš, kaj pomeni
julij 2020. Posledice prekoračitve tega roka
so nepredvidljive. Ključni problem je denar.
V času debelih krav smo preveč favorizirali
premog, pa se nam to malo maščuje. Vendar
se je v energetiki večkrat dogajalo to, da so
projekti ležali v predalu, kar naenkrat pa je
prišel čas, ko je bila odločitev dana kot strela
iz neba, projekti pa mogoče že malo zastara‑
ni. Potrebno je biti optimist.
Hvala za pogovor in za konec še s strani
vodje projekta zahtevano pojasnilo o rdeči niti, povzeto po SSKJ: rdeča nit vseh
pogovorov - kar je v celotnem pojavu
bistven sestavni del.
Tomaž Lenart
■jubilanti
10 let v TE‑TOL
Jernej Podobnik svoje delo opravlja na
delovnem mestu »skupinovodja strojnega
vzdrževanja«. Pravi, da je delo že ves čas di‑
namično in izredno zanimivo, kar pa mu vliva
dozo motivacije skozi vsa ta leta. Ob prostem
času opravlja prostovoljno delo gasilca, saj
zelo rad pomaga ljudem, če se znajdejo v
iz Službe strojnega vzdrževanja, Muhamed
Alagić iz Službe obratovanja in Dragan Jam‑
brošić iz Službe gradbenega vzdrževanja.
10 let v TE‑TOL
Tomaž Lenart je na delovnem mestu
»strojni tehnolog« že od samega začetka.
Pravi, da je delo stresno in naporno, a hkrati
prijetno. Pove, da se mu je v vseh teh letih
najbolj vtisnil v spomin projekt »lesne bioma‑
se«, ki mu je povzročil tudi kakšen siv las, a
podal izjemen občutek ponosa in zadovolj‑
stva. Zaradi obširnih delovnih obveznosti
letos konkretnega dopusta še ni imel, zato si
bo z velikim veseljem privoščil dopust v zim‑
skih mesecih, kjer mu bo jubilejna nagrada
še kako prav prišla.
V času od julija do septembra so sicer svoj
delovni jubilej slavili tudi Miodrag Krstić (30
let), Matjaž Janež (10 let) in Samir Beganović
(10 let), vsi iz Službe obratovanja, upokojili pa
so se Boža Dejak iz Laboratorija, Silvo Jere
Jubilantom iskreno čestitamo, upokojencem
pa se zahvaljujemo za prizadevnost in jim
na novi poti želimo čim več kakovostno
preživetega časa.
■Program ŠKD TE-TOL v sezoni 2013/2014
SEKCIJA
AEROBIKA-PILATES
BADMINTON
VODJA
Tatjana PIRNOVAR
Bojan ĐORĐEVIĆ
BALINANJE
FITNES-SAVNA
HOKEJ
KAJAK-KANU
KEGLJANJE-BOWLING
Milenko TRNJAK
Bojan ĐORĐEVIČ
Peter ZUPAN
Tomaž PRIMAR
Marjan HOČEVAR
Primož GOSTINČAR
KOLESARSTVO
Marjan KARPE
KOŠARKA
Gregor VOZEL
sreda: 16.00
po dogovoru glede vremena
torek:19.00 – 20.30
NAMIZNI TENIS
NOGOMET
Tomislav SAJDAK
Bojan ĐORĐEVIĆ in
Robert KUMER
Janez BABNIK
petek: 20.00 - 22.00
poletje: 3. ali 4. liga v Mostah
zima: nedelja: 16.00 – 18.00
sreda: 18.00 – 19.30
2x mesečno po dogovoru
vsak dan: 9.00 – 23.00
PLANINSKA
POTAPLJANJE
RIBIŠTVO
SMUČANJE
STRELSTVO
Magda JANČAR
Marjan PINOZA in
Franci ZADRAVEC
Slavko KASTELIC
Domen PIRKMAJER
Bojan TUREL
Slavko KASTELIC
Sladjan NIKOLIĆ
ŠAH
TEK
TENIS
Drago ČOLIČ
Janez PETRIČ
Štefan ŠIMUNIČ
ZDRAVO Z NARAVO
Vlasta HERVOL KASTELIC
ODBOJKA
PIKADO
PLAVANJE
GESLO
KRIŽANKE:
KDAJ
Vsak dan, razen sobote
Ponedeljek, torek: 16.00 - 17.00
četrtek: 21.00 - 22.00
sreda 14.30 - 17.00
po dogovoru
predvidoma četrtek 22.00 – 23.30
po dogovoru
po dogovoru
po dogovoru
po dogovoru
po dogovoru
vsak dan v sezoni
Torek: 17.30 – 19.30
četrtek: 18.00 - 20.00
po dogovoru
po dogovoru
sreda: 18.00 - 20.00
četrtek: 16.00 - 17.00
po dogovoru
IGRA
AVTOR: ŠVICARSKI SVETLANE
LOVSKI
JOŽE
PRAKAN- MAKARO- OTROKOVO
PES
OKO
BERDON
TON
VIČ
ELDA
VILER
PRENAŠALEC
KJE?
BIT Center, Litijska c. 57
BIT Center, Litijska c. 57
Balinišče Strmec, Bizovik
Fitnes CHAGI, Vojkova 58
Drsališče Zalog
Kegljišče Maksa Perca, Kotnikova ul. 6
Klub 300, Šiška ali Arena Vodafone, BTC
Zbor pred domom upokojencev Zalog
Srednja šola za gostinstvo in turizem Lj,
Preglov trg 9, Ljubljana Fužine
Slovan Kodeljevo, nad gostiščem Pri Jovotu
Slovan – Kodeljevo, igrišče A-C
OŠ Dravlje, Klopčičeva 1, Ljubljana
Srednja šola za gostinstvo in turizem Lj,
Preglov trg 9, Ljubljana Fužine
Magnum, Letališka c., Ljubljana
Atlantis BTC
Krvavec
SD Ljubo Šercer, Zaklonišče na dvorišču Drenikova 32
Prostori TE‑TOL, Toplarniška 19
zima: Teniški klub RIVAL, Kvedrova ul. 5;
poletje: igrišče TE‑TOL
REDKO
MOŠKO
IME
STANE
NOVAK
PRETOK,
STRUJA
PREROKOVANOST
NAJVEČJA
UPRAVNA ENOTA
V STARI
JUGOSLAVIJI
KORALNI
OTOK
TISKANI
MEDIJI
MEHKA
KAMNINA
ZA KIPARJENJE
KRAJ
IN POTOK
V BAŠKI
GRAPI
JAVNI
PREVOZ
ATALOS
(KRAJŠE)
TURŠKI
FEVDALEC
DICKENSOV
JUNAK TWIST
SLAVKO
OSTERC
CANOSSA
(FONET.)
OBZORJE
(STARINSKO)
BOLEČINA
(REDKO)
DRŽAVA V
PIRENEJIH
MEŠČANSKA
BABICA
JAPONSKI
ŠOPEK
“PTICA
MIRU”
EVENTUALNO
ZAPOREDJE
ŠTAJERSKA
GORA
KOCINA
V BRKIH
PLEMIČEV
PODREJENI
ZATOPEK
EMIL
KOS
CELOTE
NIZOZEM.
JADRNICA
OKRASNA
RASTLINA
PERUNIKA
EVICA
TOPLOTNO
NARAŠČANJE
MALI
ZASLON
TEGA
LETA
Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.

Ime in priimek
Geslo
NIKO
GORŠIČ
VOJKA
RAVBAR
KONJ
KOSTANJEVE
BARVE
Naslov
RIMSKA
501
REKA
RHONE
OCENJENOST
VRV,
KONOP
(ZASTARELO)
TE - TOL,
DA NAS
NE BO
ZEBLO!
PROTAKTINIJ
ČUD,
ZNAČAJ
GLASBILO
V STOLPU
CITROENOV
AVTOMOBIL
ZRAK
(LATINSKO)
Nagrajenci iz 38. številke:
63 €prejmeUrška Podlogar
42 €prejmeJanez Orešnik
21 €prejmeFranc Zadravec
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in
upokojenci TE‑TOL. Pri žrebanju bomo upo‑
števali le en izvod rešene križanke na posa‑
meznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom
oddajte v nabiralnik časopisa do 15.11.2013.