1. No category

Osnovna šola Radlje ob Dravi
Koroška cesta 17
2360 Radlje ob Dravi
Telefonska številka: (02) 88 79 572
E-poštni naslov: info@osredlje.si
Spletna stran: http://www.osradlje.si
TURISTIČNA NALOGA ZA 29. FESTIVAL
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA NA TEMO ZGODBARJENJE
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
POVZETEK
V projektni turistični nalogi z naslovom Zigijeva srednjeveška dogodivščina predstavljamo
celosten turistični proizvod, ki se nanaša na srednjeveško zgodovino Radelj ob Dravi.
Učenci turističnega krožka Osnovne šole Radlje ob Dravi smo se podrobneje seznanili z
zgodovino našega domačega kraja. Ugotovili smo, da se je v srednjem veku pri nas dogajalo
veliko zanimivega, o čemer pričajo tudi mnogi kulturno-zgodovinski spomeniki.
Odločili smo se, da bomo našo zanimivo preteklost predstavili tudi drugim. Zato smo iz
koščkov v mozaiku naše zgodovine sestavili zanimivo zgodbo za naše vrstnike med 11. in 14.
letom. Duh Zigi bo obiskovalce skozi zanimive aktivnosti popeljal v daljni srednji vek in jim to
obdobje čim bolj približal skozi nepozabno dogodivščino. Mlade bi želeli izvabiti izpred
računalniških, televizijskih in telefonskih zaslonov, da bi njihove virtualne, animirane in
filmske junake nadomestil duh Zigi in jih skozi zanimive dejavnosti ustvarjanja srednjeveških
rekvizitov in aktivnosti v neokrnjeni naravi navdušil za zgodovino in odkrivanje le-te.
S pomočjo anketiranja vzorca potencialnih gostov smo ugotovili, da je naš produkt za mlade
zanimiv. Naš program pa se je zdel zanimiv tudi pristojnim na Občini Radlje ob Dravi,
Društvu prijateljev mladine Radlje in Koroškemu pokrajinskemu muzeju Slovenj Gradec,
enota Radlje.
Ključne besede: turistični produkt, Radlje ob Dravi, Marenberg, Zigi, Sigfrid Marenberški,
dvorec Marenberg, Grad Marenberg, dominikanski samostan, srednjeveška kuhinja,
izdelovanje srednjeveških rekvizitov.
1
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
ABSTRACT
The tourist project entitled ''Zigijeva srednjeveška dogodivščina'' presents an integrated
tourist product, which refers to the medieval history of Radlje ob Dravi.
Pupils, from tourism group of primary school Radlje ob Dravi, have learned more about the
history of our hometown. We discovered that in the Middle Ages a lot of interesting things
were going on, as evidenced by the many cultural and historical monuments.
We have decided that we will present our past to others. Therefore, we have put together an
interesting story, out of the pieces in the mosaic of our history, for peers between 11 and
14 years. The spirit of the Zigi will take the visitors through interesting activities in the
distant Middle Ages and bring them as close as possible to this period through an
unforgettable adventure. We would like to tempt young people to replace the computer,
television and telephone screens and their virtual, animated film heroes with the spirit of the
Zigi and through interesting activities by creating medieval props and experiencing activities
in unspoiled nature, they will be impressed by history and discovering the history.
Through interviewing a sample of potential guests, we found out that our product is
attractive to young people. Our program, however, was interesting to the responsible in the
Municipality Radlje ob Dravi, the Association of Friends of Youth Radlje and the regional
museum Slovenj Gradec, Radlje unit.
Keywords: tourism product, Radlje ob Dravi, Marenberg, Zigi, Sigfrid Marenberški, Marenberg
mansion, Marenberg Castle, the Dominican monastery, a medieval kitchen, making medieval
props.
2
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli pri nastanku naše projektne turistične naloge.
Najprej bi se želeli zahvaliti učencem 6., 7. in 8. razreda OŠ Radlje ob Dravi za izpolnjevanje
anket.
Zahvalili bi se tudi Občini Radlje ob Dravi in OŠ Radlje ob Dravi za izkazano materialno
podporo pri našem turističnem produktu ter g. Alanu Bukovniku, ge. Alenki Verdinek in ge.
Sari Berglez za sodelovanje.
Hvala vsem učiteljem in delavcem OŠ Radlje ob Dravi, ki ste nam pomagali pri oblikovanju in
izdelavi projektne naloge in stojnice.
Učenci TK OŠ Radlje ob Dravi
3
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................. 5
1. 1 Predstavitev zgodbe Zigijeva srednjeveška dogodivščina ...................................... 5
1. 2 Zgradba naloge ................................................................................................ 7
2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE ................................................................................ 8
2. 1 Zgodovinska izhodišča ....................................................................................... 8
2. 2 Potek raziskave................................................................................................. 12
2. 3 Rezultati raziskave…………………………………………………………………….……………………..12
3. ČASOVNA IN PROSTORSKA RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI TER ZADOLŽITVE ............ 13
3. 1 Izvajalci posameznih nalog ................................................................................ 13
3. 2 Kje se odvija zgodba ......................................................................................... 14
3. 3 Časovna in prostorska razporeditev .................................................................... 15
4. PROMOCIJA IN TRŽENJE ...................................................................................... 16
4. 1 Promocija ......................................................................................................... 16
4. 2 Trženje ............................................................................................................ 17
5. FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA ........................................................................... 18
6. TERMINSKI PLAN DELA ........................................................................................ 19
7. OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA .......................................................................... 20
8. ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 27
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 28
PRILOGE
4
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
1. UVOD
Veliki narodi in velike države imajo »velike« zgodovinske osebnosti in »pomembno«
zgodovino, mali narodi in majhni kraji pa … Ne. Mladi člani turističnega krožka OŠ Radlje ob
Dravi se s tem ne strinjamo. Med brskanjem po literaturi o naši domači zgodovini nas je
presenetila ugotovitev, da je v srednjem veku v našem kraju živel pomemben plemič in da je
bil marenberški dominikanski samostan nekoč eden bogatejših v Habsburški monarhiji. Sicer
pa o naši bogati zgodovini pričajo mnogi ohranjeni kulturno umetnostni spomeniki.
Ko proučujemo našo krajevno zgodovino, ne moremo mimo plemiča Sigfrida Marenberškega,
marenberškega gospoda, ki je prebival na marenberškem gradu. Za časa življenja je bil
pomembna in vplivna politična osebnost na Štajerskem in Koroškem. Povezan je bil z
marenberškim dominikanskim samostanom, marenberškim gradom in dvorcem. Proučili smo
zanimivo zgodovino našega kraja, življenje in delo Sigfrida Marenberškega in zgodovinske
znamenitosti v Radljah in okolici ter si zamislili zanimivo zgodbo, Zigijevo srednjeveško
dogodivščino, skozi katero nas vodi Zigi, duh Sigfrida Marenberškega, in preko katere
spoznavamo zgodovino in kulturno dediščino našega kraja.
Na preteklost našega kraja smo ponosni in jo želimo na atraktiven način predstaviti tudi
drugim.
Pridite in se nam pridružite na zanimivi dogodivščini.
1. 1 Predstavitev teme naše zgodbe Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Zigi je duh našega nekdanjega plemiča Sigfrida Marenberškega, ki je bil marenberški
zemljiški gospod. Zigi bo s pomočjo svoje zgodbe navdušil mlade za raziskovanje domače
zgodovine, saj jih bo skozi zanimiv in doživet program popeljal skozi srednjeveško zgodovino
Radelj in srednjeveško zgodovino nasploh.
SLIKA 1: Marenberški dominikanski samostan v 17. stoletju. (vir: Jevšnik M., Radlje nekoč in danes,
str. 45 )
5
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Rezultat našega dela je torej turistični produkt, ki bo mlade seznanil z zgodovinskim
razvojem Radelj. Mladi obiskovalci se bodo nepozabno zabavali na delavnicah in odnesli s
seboj kar najlepše vtise. Izdelali si bodo srednjeveške rekvizite, s pomočjo katerih bodo
podoživljali Zigijevo zgodbo, zanjo navdušili svoje sorodnike in prijatelje in nas skupaj z njimi
še kdaj obiskali.
Odločitev, da bo glavni akter naše zgodbe Sigfrid Marenberški, ni bila težka. Sigfrid je bil
izmed vseh Radeljčanov najbolj znana, vplivna in slavna osebnost svojega časa. Z njim so
povezane redke legende, ki so še ohranjene v zvezi z Radljami.
SLIKA 2: Sigfrid Marenberški na Marijinem znamenju. (foto: TK OŠ Radlje)
Ker je Sigfrid zgodovinska osebnost, smo naš program postavili v pristno zgodovinsko okolje,
v katerem bi se v domišljiji gostje čim lažje preselili v srednji vek in ga podoživeli. Pristno
zgodovinsko okolje bi predstavljali dvorec Marenberg, Kalvarija s križevim potom,
dominikanski samostan, grad Marenberg in Marijino znamenje. Dvorec se je razvil iz
nekdanje grajske pristave. Po propadu starega gradu so sedež marenberške gospoščine
preselili v pristavo, ki so jo v ta namen povečali in prezidali. Naslednja točka je dominikanski
samostan s Kalvarijo s križevim potom. Samostan sta 24. junija 1251 ustanovila Sigfrid
Marenberški in njegova mati Gizela. Podarila sta mu mnoge posesti, Sigfrid pa je postal
največji dobrotnik samostana. Tega dominikanke vse do ukinitve samostana niso pozabile.
Sigfrida so častile kot svetnika in po njegovi tragični smrti hranile njegove posmrtne ostanke
v samostanski cerkvi. Bogastvo samostana se je večalo tudi z dotami plemiških hčera, ki so
vstopile v samostansko skupnost. V začetku 18. stoletja so na bližnjih vzpetinah dale urediti
postaje križevega pota s kamnitimi kipi, samostansko dvorišče pa so polepšale z mogočnim
Marijinim znamenjem, ki ga sestavlja pet skulptur. Sledi vzpon na Stari grad. Pot do gradu
nas vodi po čudovitem gozdu, skozi katerega sta speljani gozdna učna pot in trim steza.
6
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Pred dvema letoma so bile razvaline gradu obnovljene in obiskovalci dajejo slutiti nekdanjo
veličino stavbe, ki je stala nad trgom. Med obnovitvenimi deli so izoblikovali poseben
prostor, primeren za prireditve, ki ga bomo uporabili pri izvedbi programa. Pot nas bo
vodila tudi do znamenitega Marijinega znamenja, ki danes stoji pred župnijsko cerkvijo.
Nekaj dejavnosti bo potekalo v izvirnem zgodovinskem okolju, druge pa bomo zaradi
zahtevnejše organizacije izvedli v prostorih OŠ Radlje ob Dravi.
Pri sestavljanju in oblikovanju programa smo se povezali s Koroškim pokrajinskim muzejem –
enoto Radlje, ki ima svoje prostore v stavbi dvorca.
Poiskali in predelali smo literaturo, povezano z zgodovino Radelj in tukajšnjimi kulturnozgodovinskimi spomeniki.
Med učenci OŠ Radlje ob Dravi v starostni skupini od 11 do 14 let smo izvedli anketo.
Preverili smo, če je naš program za mlade zanimiv, in skušali ugotoviti, kaj pričakujejo in kaj
si želijo pri turističnem programu.
Člani šolskega turističnega krožka smo si pri izdelavi naloge in programa razdelili delo in vsak
se je vestno lotil svoje zadolžitve. Naše delo je potekalo timsko, med seboj smo se
posvetovali, si pomagali in se spodbujali. Nekaj dela smo opravili v šoli pred poukom ali
popoldan, nekaterih nalog pa smo se lotili doma.
1.2 Zgradba naloge
Našo projektno nalogo tvorijo štirje deli.
Prvi del naloge je t.i. raziskovalni del. Sloni na anketi, s pomočjo katere smo ugotavljali
poznavanje srednjeveške zgodovine pri mladih, preverili smo tudi, kaj mlade zanima in skozi
katere dejavnosti si želijo raziskovati in spoznavati zgodovino. To so bile naše osnove pri
oblikovanju programa.
V drugem delu naloge predstavljamo potek promocije in trženja našega produkta. Brez dobre
reklame se namreč še tako dober produkt ne proda. Ker so naša ciljna skupina mladi med
11. in 14. letom, smo temu prilagodili tudi našo promocijo. Temu delu naloge smo dodali
finančno strukturo programa, v katerem smo ovrednotili posamezne dejavnosti oz. dele
programa.
Tretji del naloge predstavlja našo turistično ponudbo in načrtovanje zadolžitev posameznikov
pri izvedbi programa.
V zadnjem delu naloge smo zapisali naše ugotovitve. Razmišljali smo tudi o razširitvi in
nadgradnji našega programa.
V prilogah smo dodali še dodatno gradivo (reklamni letak, anketni vprašalnik, intervju,
slikovno gradivo).
7
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE
Pri naši raziskavi smo izpostavili naslednja vprašanja:
Ali mladi poznajo srednjeveško zgodovino, ali jih zgodovina zanima?
Kako dobro učenci OŠ Radlje med 11. in 14. letom poznajo zgodovino svojega kraja in
tukajšnje kulturno-zgodovinske spomenike?
Katere aktivnosti oz. delavnice pritegnejo mlade?
Ali sta Občina Radlje in Muzej pripravljena sodelovati z nami pri pripravi in izvedbi programa?
Ali jih naš programa zgodbarjenja zanima in so ga pripravljeni uporabiti kot svoj turistični
produkt? Ali je naš program zanimiv za ZŠKTM Radlje in DPM Radlje?
2. 1 Zgodovinska izhodišča
Radlje ob Dravi se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1161 kot vas z imenom Radela. Nastale
so na pomembni prometni legi, ob obdravski cesti in blizu broda čez Dravo. Kraj je pridobil
na pomenu v začetku 13. stoletja, ko je plemič Albert Trušenjski na vzpetini nad naseljem
postavil grad z imenom Marenberg. To ime se je kmalu oprijelo trga pod gradom. Alberta je
nasledil sin Sigfrid Marenberški. V času njegovega vladanja je Marenberg postal trg in dobil
svojo župnijo. Razvile so se čevljarska, krojaška, usnjarska in pekovska obrt, na prehodu v
novi vek tudi druge obrti.
Trg je od prve polovice 15. stoletja nastopal kot polnopravna trška naselbina, tu je bil tudi
sedež mitnice in nižjega sodstva. Radlje so utrpele tudi mnogo nadlog: v letih 1476, 1480 in
1532 turške plenitve in 1721. in 1727. leta velika požara. Število prebivalstva je le počasi
naraščalo, saj so večkrat izbruhnile epidemije nalezljivih bolezni. V 17. in 18. stoletju se je
začel hitrejši gospodarski razvoj, razširile so se nove panoge kot npr. glažutarstvo,
fužinarstvo in rudarstvo. Prednjačilo je kmetijstvo, kjer je posebej izstopala živinoreja. V 19.
stoletju je bil Marenberg sedež območnega cesarskega sodišča, davčne uprave, poštne in
telegrafske službe, šolskega nadzorstva, cesarskega notariata in žandarmerijske postaje, imel
je tudi zdravnika, gasilsko društvo in že vse od leta 1727 šolo.
V kraju je živelo veliko nemško govorečega prebivalstva, ki je bilo na čelu gospodarskega in
družbenega razvoja. Po 1. svetovni vojni se je položaj Slovencev izboljšal, med drugo
svetovno vojno pa so kraj znova prevzeli Nemci. Po letu 1945 je prišlo do velikih sprememb
na demografskem in gospodarskem področju. Začel se je hiter gospodarski razvoj, zaradi
potrebe po industrijskih delavcih se je število prebivalstva hitro povečevalo. Nekoč ena
največjih slovenskih občin se je v samostojni državi zmanjšala na Radlje in bližnje zaselke.
Prišlo je do propadanja podjetij in naraščanja brezposelnosti. V zadnjih letih se je izgradilo
8
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
veliko nove infrastrukture, ki bo omogočila razvoj turizma in s tem tudi boljšo gospodarsko in
socialno sliko Radelj ob Dravi.
SLIKA 3: Trg Marenberg v novem veku. (vir: Jevšnik M., Radlje nekoč in danes, str. 22 )
Boljši gospodarski razvoj kraja bi nedvomno razveselil najpomembnejšega in najvplivnejšega
prebivalca našega kraja, srednjeveškega plemiča Sigfrida Marenberškega. Sigfrid
Marenberški se je rodil okoli leta 1205. Pogosto je bil skupaj z drugimi odličniki priča pri
mnogih pravnih zadevah in razsodnik v sporih. Imel je povezave z najvišjim plemstvom, bil
pa je vpleten tudi v pomembne politične dogodke tedanje dobe. Njegovo življenje se je
tragično končalo pozimi leta 1272, ko ga je dal kralj Otokar II. Přemisl usmrtiti v Pragi.
O tem dogodku zelo dramatično pripoveduje pesnik Otokar iz Geule v pesnitvi Rimana
kronika. Navaja, da je kralj Otokar potoval skozi Dravsko dolino in da se mu Sigfrid ni prišel
poklonit, ker naj bi bil bolan. Kmalu zatem so ga ujeli in privedli v Prago. Za kazen so ga
privezali konju na rep in ga vlačili po tamkajšnjih ulicah. Nato so ga z glavo navzdol prikovali
na vislice, nakar mu je eden izmed stražarjev razbil glavo. Sigfrid je nedvomno živel v
politično zelo napetem obdobju t.i. medvladja. Kralju Otokarju se je zaradi svojega vpliva in
bogastva najbrž zdel nevaren nasprotnik.
Sigfridovi posmrtni ostanki so bili prepeljani v Marenberg, kjer so ga 26. februarja 1272 v
samostanski cerkvi tudi pokopali. Leta 1654 so njegove ostanke preložili v dragoceno skrinjo
za relikvije. Nekaj let po ukinitvi samostana je bila skrinja prenesena v župnijsko cerkev, v
začetku 19. stoletja pa v Gradec (Graz). Dominikanke marenberškega samostana so Sigfrida,
svojega največjega dobrotnika, častile kot svetnika, saj so trdile, da naj bi se ob njegovih
posmrtnih ostankih dogajali celo čudeži.
SLIKA 4: Skrinja s posmrtnimi ostanki Sigfrida
Marenberškega. (vir: Mlinarič J., Marenberški dominikanski samostan, str. 37)
9
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Nad trgom so na skalnatem pomolu ohranjene razvaline nekdanjega gradu, ki se omenja
med leti 1193 in 1220. V 12. stoletju je grad na šentpavelski zemlji pozidal Albert TrušenjskiMarenberški. Grad je bil sedež marenberške gospoščine. Po Sigfridovi smrti 1272 je grad
prevzel šentpavelski samostan. Nato je zamenjal veliko lastnikov, zadnji lastnik gradu je bil
marenberški dominikanski samostan. Grad so v 15. stoletju razdejali Turki, večkrat ga je
požgala strela, leta 1697 je pogorel in ga niso več obnavljali.
Prvotno je bil grad dvonadstropna romanska stavba obodnega tipa z dvema obrambnima
stolpoma. Grad je obdajal obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most. Lastniki so
grad večkrat povečali, obnavljali in utrjevali. Nad Radljami so danes ohranjene obnovljene
razvaline nekdanjega gradu.
SLIKA 5: Dvorec Marenberg s parkom. (foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 6: Kitajska suličevka v
parku. (foto: TK OŠ Radlje)
Konec 17. stoletja je bil stari grad v hudem požaru popolnoma uničen, zato so upravo
gospoščine prenesli v trg, v nekdanjo grajsko pristavo, ki so jo prezidali v t.i. Spodnji grad.
Prvotno je imel dvorec obliko podkve, danes pa je dvonadstropna stavba v obliki črke L, ki jo
pokriva opečna dvokapna streha. Arhitektonski členi so predelani, ohranjene so le pritlične
arkade v severnem traktu poslopja.
V stavbo vodi renesančni portal iz peščenjaka iz leta 1666 s ploščo z grboma Sigfrida
Marenberškega in opatinje samostana dominikank Marije Ivane Linzer, ki je bil okoli leta
1940 prenesen iz dominikanskega samostana.
Dvorec obdaja angleški park, v katerem rastejo zelo zanimive drevesne vrste, med drugim
kitajska suličevka, štiri vrste jelke, duglazija, klek, rdeči hrast, platana, krvava bukev, tisa,
zeleni bor, dob in rdeči bor. Park krasi še vodnjak okrogle oblike s štirimi izviri vode v obliki
ribjih glav. Na sredini na stebru stoji kip dečka z ribo v rokah.
10
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 7: Marenberški samostan, Kalvarija in dvorec. (Reichert 1864, litografija) (vir: Jevšnik, M.,
Radlje nekoč in danes, str. 36)
V bližini dvorca se še danes mogočno dviga marenberški dominikanski samostan, ki je bil
ustanovljen leta 1251. Ustanovila sta ga Sigfrid Marenberški in njegova mati Gizela.
Samostan je doživel razcvet med 13. in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga oblegali Turki,
poškodoval ga je tudi požar. Zaradi poškodb so ga večkrat obnovili in prezidali. K samostanu
je spadala velika in bogato opremljena cerkev Matere božje. Samostanski kompleks so
sestavljale mnoge stavbe, obdan je bil z obzidjem. V okviru jožefinskih reform je bil leta 1782
ukinjen.
Samostan je imel tudi pomembno vlogo pri razvoju Marenberga in okolice. V njem so se
razvijale lekarniška, dobrodelna, zdravstvena, glasbena, izobraževalna in dušnopastriska
dejavnost.
SLIKA 8: Ostanki marenberškega samostana. (foto: TK OŠ Radlje )
V začetku 18. stoletja je bilo po naročilu dominikank izdelano baročno Marijino znamenje, ki
11
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
je prvotno stalo pred samostanom. Znamenje je bilo po razpustitvi samostana preneseno
pred poslopje nekdanjega sodišča v središču trga, danes pa stoji pred cerkvijo sv. Mihaela.
Sestavlja ga pet figur, ki predstavljajo Marijo z detetom, Sigfrida Marenberškega, sv.
Dominika, sv. Roka in sv. Jakoba.
Na razgibanem terenu severovzhodno od dvorca se razteza vzpetina Kalvarija, na kateri so
postavljeni kamniti kipi, ki predstavljajo posamezne postaje križevega pota. Kamnite kipe je
po naročilu marenberških dominikank leta 1724 izdelal graški kipar Janez Jakob Schoy. Križev
pot tvorijo plastike Kristusa, ki nosi križ, Kristusa, kronanega s trnjem, Kristusa ob stebru in
Kristusa na Oljski gori. Ob Križanem stojita kipa Marije in Janeza Evangelista, ki ju uvrščamo
med najlepše plastike tega umetnostnega spomenika.
SLIKA 9: Portal nekdanjega samostana danes krasi vhod v dvorec. (foto: TK OŠ Radlje)
2. 2 Potek raziskave
Pri izdelavi vsakega turističnega programa je potrebno preveriti, kaj si potencialni gostje
želijo in kaj jih pritegne. Zato smo se tudi mi odločili izdelati raziskavo našega tržišča. V
mesecu novembru 2014 smo med učenci naše šole v starosti med 11. in 14. letom izvedli
anketo. Decembra 2014 in januarja 2015 pa so potekali intervjuji z županom in predstavniki
muzeja Radlje, ZŠKTM Radlje in DPM Radlje.
2. 3 Rezultati raziskave
Anketo smo izvedli novembra 2014 med 160 učenci 6., 7. in 8. razredov OŠ Radlje ob Dravi.
Zanimalo nas je, koliko mladi vedo o zgodovini Radelj in katere vrste dejavnosti bi izbrali za
spoznavanje zgodovine. Podatke smo obdelali in jih ponazorili s tortnimi diagrami.
Ugotovili smo, da večina anketirancev pozna osnovne značilnosti zgodovine Radelj. Nekoliko
slabše je znanje pri šestošolcih. Mladi poznajo večino kulturno-umetniških spomenikov, niso
12
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
pa še vseh obiskali in si jih ogledali. Za turistične oglede so priporočili najbolj znane kulturnozgodovinske spomenike. Med srednjeveškimi delavnicami je bila najbolj zanimiva delavnica
srednjeveške pisave, sledi delavnica izdelave srednjeveškega nakita in orožja, nato slikarska,
kuharska in plesna delavnica. Med srednjeveškimi jedmi se je večina odločila za sadni kruh,
katerega večina pozna, pri ostalih jedeh pa so bili previdnejši in so se zanje manj odločali.
Rezultati ankete dokazujejo, da znanje pri mladih ni najboljše. Zato bi bil naš program zelo
dobrodošel in bi dopolnil pomanjkljivo znanje mladih o domači zgodovini. Veliko navdušenje
so anketiranci pokazali za posamezne delavnice.
Vsi intervjuvanci so imeli o našem turističnem produktu pozitivno mnenje in nam obljubili
pomoč in podporo.
Na osnovi tega lahko sklepamo, da je naš turistični program primeren in zanimiv za možne
goste in partnerje.
3. ČASOVNA IN PROSTORSKA RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI
TER ZADOLŽITVE
3. 1 Izvajalci posameznih nalog
Naš turistični produkt bo tržil Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec – enota Radlje.
Izvajalci programa so učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi ter učenci dramskega
krožka in otroškega pevskega zbora. Pri programu bodo sodelovali še drugi partnerji: Občina
Radlje ob Dravi, OŠ Radlje ob Dravi, Muzej Radlje, DPM Radlje in KD Radlje – likovna sekcija.
sodelujoči
OŠ Radlje ob Dravi
kontakt
Tajništvo šole
02 887 95 72
Turistični
krožek
OŠ Tajništvo šole
Radlje
02 887 95 72
Občina Radlje ob Dravi
Ga. Darinka Švajger
02 887 96 32
Koroški
pokrajinski Ga. Alenka Verdinek
muzej Slovenj Gradec – 02 62 12 549
enota Radlje
Društvo
prijateljev g. Vojko Gmajner
mladine Radlje ob Dravi
070 820 288
Kulturno društvo Radlje Ga. Simona Svanjak
ob Dravi – likovna sekcija 041 363 623
ZŠKTM Radlje ob Dravi
Ga. Sara Berglez
02 887 32 89
zadolžitev
Priprava kosila
Nudenje
prostorov
za
izvedbo delavnic
Sodelovanje
dramskega
krožka in OPZ
Vodenje
in
priprava
programa, vodenje delavnic
Finančna
pomoč
pri
promociji, trženje programa
Trženje programa
Promocija programa
Vodenje
slikarske
kaligrafske delavnice
Promocija programa
in
13
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
3. 2 Kje se odvija program
Program se odvija na originalnih zgodovinskih lokacijah (dvorec, dominikanski samostan,
Kalvarija, Stari grad). Pot je predvidena skozi čudoviti gozd po gozdni učni poti do Starega
gradu, ki se nahaja na skalnatem pomolu nad Radljami. Del dejavnosti poteka v prostorih OŠ
Radlje ob Dravi.
SLIKA 10: Skica lokacij Zigijeve srednjeveške dogodivščine.
4. 3 Časovna in prostorska razporeditev dogajanja
ČAS
9.00–9.15
DOGAJANJE
Zbiranje gostov
PROSTOR
Dvorec Marenberg
ZADOLŽENI
Člani turističnega
krožka OŠ Radlje Alja Golob
Matevž
Rezman
Tasič
Eva Krivograd
Živa Potnik
9.15–9.30
Predstavitev
programa
Dvorec Marenberg
9.30–10. 00
Predstavitev
dvorca
Dvorec Marenberg
Karla Marsel Ficko
Aja Onuk
10.00–10.30
Kuharska
Dvorec Marenberg
Alja Garnež
14
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
delavnica
Katja Kralj
10.30–11.00
Malica
11.00–12.00
Predstavitev
Kalvarija,
Kalvarije
in dominikanski
dominikanskega
samostan
samostana
Matevž
Rezman
Tasič
Alja Golob
12.00–13.00
Vzpon
grad
Živa Potnik
Eva Krivograd
13.00–13.30
Glasbena zgodba Razvaline starega Matevž
Rezman
in ogled gradu
gradu
Tasič, Alja Golob,
Dramski
krožek
OŠ Radlje ob Dravi
pod
vodstvom
Blanke Dlopst,
Otroški
pevski
zbor OŠ Radlje ob
Dravi
pod
vodstvom Simone
Svanjak
Vrnitev v dolino
Trim steza
Eva Krivograd
Živa Potnik
Kosilo
OŠ Radlje ob Dravi Kuhinja OŠ Radlje
ob Dravi
13.30–14.00
14.00–15.00
Dvorec Marenberg
na
Stari Gozdna učna pot
Kuhinja OŠ Radlje
ob Dravi
15.00–16.00
Ogled Radelj
Center Radelj ob Katja Kralj
Dravi
Alja Garnež
16.00–18.00
Delavnice:
OŠ Radlje ob Dravi
–Srednjeveško
vezenje
– Slikarska
Člani in mentorice
TK
Alja Golob
Živa Potnik
Eva Krivograd
Aja Onuk
– Plesna
– Kaligrafska
–Iluminirane
inicialke
Matevž
Rezman
Tasič
KD Radlje-likovna
sekcija
–Srednjeveška
pokrivala
KD Radlje-likovna
sekcija
18.00–18.30
Zaključek
in OŠ Radlje ob Dravi
razstava izdelkov
Alja Garnež
Katja Kralj
18.30–19.00
Večerja
Kuhinja OŠ Radlje
OŠ Radlje ob Dravi
15
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
ob Dravi
19.00–19.15
Odhod gostov
4. PROMOCIJA IN TRŽENJE
4. 1 Promocija
Pomena turizma za gospodarski razvoj se v naši občini zavedamo šele zadnjih nekaj let, ko je
bilo tudi s pomočjo evropskih sredstev zgrajene veliko potrebne infrastrukture. S tem so
postavljene osnove za izvajanje turističnih produktov, tudi našega zgodbarjenja oz. Zigijeve
srednjeveške dogodivščine.
Naš turistični produkt je namenjen mladim med 11. in 14. letom starosti. Promovirati ga
bomo začeli na domači OŠ Radlje ob Dravi.
NAČRT PROMOCIJE
KAJ
Radijski oglas
NA KAKŠEN NAČIN
Obvestilo šolskega radia na OŠ Radlje in sosednjih šolah**
Vsak mesec
Brezplačno
Osebna
Na sosednje osnovne šole**
promocijska
Čim pogosteje
pisma*
Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi
Plakat
Na OŠ Radlje in na sosednjih osnovnih šolah**
Vsak mesec
Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi
Reklamni letaki Na OŠ Radlje in na sosednjih osnovnih šolah**
Vsak mesec
Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi
Vabilo
preko Vsem fb in twitter prijateljem
socialnih
Vsak teden
omrežij
Brezplačno
Turistična
Širši javnosti v Velenju
stojnica
10. marca 2015
Finančno bo stojnico podprla Občina Radlje ob Dravi
*Načrt pride v poštev, ko bomo program ponudili tudi sosednjim osnovnim šolam.
** OŠ Vuzenica, OŠ Muta, OŠ Ribnica na Pohorju, OŠ Brezno - Podvelka, namenjeno
učiteljem zgodovine, mentorjem zgodovinskih krožkov.
Reklamni oglas so posneli učenci turističnega krožka. Kot glasbeno podlago so uporabili
avtorsko pesem Sigfrid. Oglas traja 65 sekund in vsebuje osnovne informacije o Zigijevi
srednjeveški dogodivščini: kaj je to, kje in kdaj se bodo odvijale dejavnosti, kako dolgo bodo
trajale ter na koga se lahko učenci obrnejo za več informacij.
16
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Reklamne letake, vabila, promocijska pisma in plakate so učenci izdelali ročno. Poslikali so jih
s privlačnimi živimi barvami, saj se zavedamo, da je privlačnost reklamnega materiala pri
uspešnosti programa zelo pomembna.
Kot spominek za mlade goste smo pripravili sestavljanke, pobarvanke, razglednice.
Turistična stojnica bo predstavljala grad Marenberg.
Stroški oglaševanja bodo minimalni, nastali pa bodo pri tisku letakov, zloženk in plakatov,
krila jih bo Občina Radlje.
4. 2 Trženje
Da bo trženje našega turističnega produkta čim bolj uspešno, se bomo povezali z drugimi
lokalnimi turističnimi ponudniki, predvsem s Koroškim pokrajinskim muzejem – muzejem
Radlje, DPM Radlje in Občino Radlje ob Dravi.
SODELUJOČI
OŠ Radlje ob Dravi
ZADOLŽITEV
Omogoči brezplačno uporabo prostorov za delavnice,
priprava srednjeveškega kosila
Občina Radlje ob Dravi
Pomoč pri finančni izvedbi programa
Pomoč pri promociji
Turistični
krožek
OŠ Priprava turističnega produkta, organizacija in vodenje
Radlje ob Dravi
programa, priprava propagandnega gradiva, izdelava
spominkov, predstavitev turističnega produkta na turistični
tržnici
Koroški pokrajinski
Nudijo možnost koriščenja prostorov v dvorcu
DPM Radlje
Pomoč pri promociji
ZŠKTM RADLJE
Pomoč pri promociji
Turistični produkt bomo najprej izvajali poskusno in ga po potrebi dopolnjevali. Zatem se
bomo za sodelovanje pri projektu obrnili na Občino Radlje, muzej Radlje in DPM Radlje.
Pri izdelavi našega projekta Zigijeva srednjeveška dogodivščina smo naredili tudi finančni
načrt celotnega programa.
Storitev
Cena na osebo
Malica
Kosilo
Voden ogled zgodovinskih znamenitosti
Delavnice
Večerja
3€
6€
1€
12 €
3€
SKUPAJ
25 €
17
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
5. FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA
a) Plačljive storitve
STORITEV
Tisk anket
PRIHODKI
CENA
Donacija OŠ Radlje ob 3,2 €
Dravi
ODHODKI
CENA
OŠ Radlje ob Dravi – 0,02 €/kos
160 kos
Potni stroški
Sponzorska
sredstva 22 €
Občine Radlje ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi – 0,22 €/km
100 km
Telefon*
Sponzorska
sredstva 1,98 €
Občine Radlje ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi – 0,0330
60 min
€/min
Tisk
80 €
promocijskega Sponzorska
sredstva
gradiva
Občine Radlje ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi 0,40 €/kos
Dvostranska barvna
kopija A4 – 200 kos
Najem
prostorov
OŠ Radlje ob Dravi – 100 €/dan
učilnice,
jedilnica,
sanitarije,
voda,
elektrika
OŠ Radlje ob Dravi –
material za slikanje,
blago, karton, lepilo,
barvice,
papir,
pisala,
zelišča,
skuta,
masa
za
palačinke,
olje,
jabolka
OŠ Radlje ob Dravi 0,2 €/kos
Tisk na karton A6 –
200 kos
Material
delavnice
Tisk
razglednic
Sponzorska
sredstva 100 €
OŠ Radlje ob Dravi
za
Sponzorska
sredstva
OŠ Radlje ob Dravi
Sponzorska
sredstva
Občine Radlje ob Dravi
150 €
40 €
SKUPAJ
397,18 €
*http://www.telekom.si/ceniki/pdf/cenik_klasicne_storitve.pdf
18
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
b) Storitve opravljene s prostovoljnim delom
AKTIVNOST
Izdelava
razglednic
in
pobarvank
Izdelava reklamnih letakov,
plakatov, sestavljank
Izdelava spominkov
Priprava prostorov
Nabava
materiala
za
delavnice
Pospravljanje prostorov
NOSILEC
Člani turističnega krožka
URE
8 ur
Člani turističnega krožka
10 ur
Člani turističnega krožka
Člani turističnega krožka
Člani turističnega krožka
6 ur
3 ure
3 ure
Člani turističnega krožka
2 uri
c) Cena storitev
Storitev
Cena na osebo
Malica
3€
Kosilo
6€
Voden ogled zgodovinskih znamenitosti
1€
Delavnice
12 €
Večerja
3€
SKUPAJ
25 €
6. TERMINSKI PLAN DELA
AKTIVNOST
NAČRT PROGRAMA
TERMIN
Oktober 2014
ANKETA
November 2014
INTERVJU
December 2014
OGLAŠEVANJE
Celo leto
PREDSTAVITEV
Februar 2015 – OŠ Radlje
10. marec 2015 – turistična tržnica Velenje
Februar/marec 2015
IZVEDBA PROGRAMA
19
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
7. OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA
Naš turistični produkt je namenjen domači in okoliški mladini od 11. do 14. leta. Gre za
enodnevni program, s predvidenim začetkom ob 9. 15 in koncem ob 19. 00. Gostje se bodo
seznanili z zanimivo srednjeveško zgodovino Radelj, po kateri jih bo popeljal duh Zigi skozi
oglede zanimivosti, glasbeno igro, srednjeveško hrano in zanimive delavnice.
Število oseb: do 20
PROGRAM:
1. Prihod gostov (9.00–9.15)
Gostje se zberejo pred dvorcem v parku, v primeru slabega vremena pa v dvorani dvorca.
SLIKA 11: Kamnita vaza (park).
(foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 12: Deček z ribo (park).
(foto: TK OŠ Radlje)
2. Predstavitev programa (9.15–9.30)
Goste sprejme Zigi in se jim predstavi. Skozi Zigijevo pripovedovanje o življenju Sigfrida
Marenberškega gostje izvedo nekaj podatkov o zgodovini Radelj. Zigi jim predstavi
dejavnosti, ki jih bodo doživeli in lokacije, ki jih bodo obiskali in spoznali.
3. Predstavitev dvorca (9.30–10.00)
20
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Zigi gostom predstavi zgodovino dvorca in jih popelje po notranjosti, kjer ima svoje prostore
muzej Radlje. Sledi ogled parka, kjer rastejo nekatere redke drevesne vrste.
SLIKA 13: Park v jeseni.
(foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 14: Pogled na vrh Kalvarije pri parku.
(foto: TK OŠ Radlje)
4. Kuharska delavnica (10.00–10.30)
Gostje si pripravijo srednjeveško malico iz sestavin, ki so jih poznali in uporabljali v srednjem
veku. Pri delu jih vodi in usmerja Zigi, ki jih tudi pouči o srednjeveški kuhinji. Pripravijo si
zeliščni skutin namaz in spečejo grajske jabolčne princeske. Pripravijo tudi zeliščni čaj z
medom.
5. Malica (10.30–11.00)
Malico sestavljajo jedi, ki so si jih pripravili gostje v kuharski delavnici: kruh z zeliščno skuto
in grajske jabolčne princeske ter zeliščni čaj.
6. Ogled Kalvarije in dominikanskega samostana (11.00–12.00)
SLIKA 15: Sončna ura na samostanskem zidu. (foto: TK OŠ Radlje)
21
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 16: Kalvarija. (foto: TK OŠ Radlje)
Zigi gostom razkaže Kalvarijo na razgibanem terenu med dvorcem in samostanom. Sledi
ogled ostankov samostana, predvsem lepe sončne ure iz 17. stoletja.
SLIKA 17: Pogled s Kalvarije proti samostanu. (foto: TK OŠ Radlje)
7. Vzpon na Stari grad (12.00–13.00)
Sledi vzpon na Stari grad, ki vodi skozi čudovit mešani gozd po gozdni učni poti, kjer si je
možno ogledati številne drevesne vrste.
22
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 18 : Gozdna učna pot. (foto: TK OŠ Radlje)
8. Ogled grajskih razvalin in glasbene igrice na gradu (13.00–13.30)
Na gradu goste pričaka igralska skupina dramskega krožka in OPZ ter na osrednjem prostoru
obnovljenega dela gradu odigra dva prizora iz življenja Sigfrida Marenberškega. (priloga)
S
SLIKA 19: Razvaline Starega gradu. (foto: TK OŠ Radlje)
23
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 19:Pogled na obzidje starega gradu (foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 20: Pot do nekdanjega marenberškega gradu. (foto: TK OŠ Radlje)
Gostje si ogledajo razvaline gradu, z razgledne ploščadi si ogledajo Radlje z okolico. Razgled
nudi pogled na Pohorje, Uršljo goro, Peco, Dravsko dolino in Radeljsko polje.
24
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 21: Pogled z gradu na Dravsko dolino, Radlje, Pohorje. (foto: TK OŠ Radlje)
9. Vrnitev v dolino (13.30–14.00)
V dolino se vračajo po drugi poti, ki poteka po apnenčastem terenu mimo kraških jam.
10. Srednjeveško kosilo na OŠ Radlje (14.00–15.00)
Goste v šoli čaka srednjeveško kosilo, ki ga pripravijo zaposleni v šolski kuhinji.
Kosilo:
Juha: Sigfridova juha iz kislega mleka
Glavna jed: Svinjska pečenka
Samostanski kruhovi cmoki
Marenberško rdeče zelje
Sladica: Dominikanska skutina zavihnjača
Sigfridov sadni kruh (recepti v prilogi)
11. Ogled Radelj (15.00–16.00)
Gostje se sprehodijo skozi center mesta mimo najstarejših zgradb. Nato si ogledajo Marijino
znamenje s kipom Sigfrida Marenberškega. Zanimive elemente lahko fotografirajo in motive
naslikajo v slikarski delavnici.
25
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKA 22: Marijino znamenje danes stoji pred župnijsko cerkvijo v središču Radelj. (foto: TK OŠ
Radlje)
12. Delavnice na OŠ Radlje (16.00–18.00)
Za udeležence so pripravljene različne delavnice, vsak si glede na svoje interese izbere tri
delavnice, ki jih vodijo mentorji s pomočjo učencev TK:
– srednjeveško vezenje
– slikarska delavnica
– plesna delavnica
– kaligrafska delavnica
– izdelava iluminiranih inicialk
– izdelava srednjeveških pokrival in gradov
13. Zaključek s srednjeveškim plesom in razstavo (18.00–18.30)
Na zaključku Zigi in udeleženci predstavijo nova spoznanja o zgodovini, ki so jih pridobili
tekom dneva skozi različne dejavnosti in si ogledajo izdelke, ki so nastali na delavnicah.
Nekaj udeležencev zapleše srednjeveški ples.
26
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
14. Večerja (18.30–19.00)
Po napornem dnevu se gostje okrepčajo še s srednjeveško večerjo:
Samostanska koprivna juha
Giselin zdrobov narastek ali samostanska jabolčna zavihnjača (po izbiri)
(recepti v prilogi)
15. Odhod gostov (19.00–19.15)
8. ZAKLJUČEK
Zadovoljni ugotavljamo, da nam je uspelo pripraviti zanimiv turistični produkt, osnovan na
zgodovini Radelj. V zadnjih tednih se nam je z vestnim delom uspelo naučiti, kako s pomočjo
različnih raziskovalnih metod in timskim delom pripraviti dober turistični produkt. V našem
turističnem produktu smo uporabili mnoge kulturno-zgodovinske spomenike, katerih
vrednosti in lepot se med vsakdanjih hitenjem mimo njih, niti ne zavedamo. Pripravili smo
program, s katerim gostje zgodovino Radelj namesto skozi suhoparna dejstva in letnice
spoznavajo skozi zanimiva doživetja. Vemo, da bo Zigijeva srednjeveška dogodivščina mlade
navdušila za zgodovino in da jo bodo odslej tudi bolje poznali.
Med našim delom se nam je porodilo še več idej, ki bi jih lahko uporabili v našem programu,
če bi ga razširili na dva dneva. Zanimive bi bile še naslednje dejavnosti:
– kuharsko delavnico bi razširili in udeleženci bi si pripravili celotno kosilo;
– glede na lekarniško tradicijo dominikanskega samostana bi lahko vključili še delavnico
izdelave zeliščne kozmetike (parfumov, krem, mila) in domačih zdravil iz zelišč;
– v okolici gradu bi lahko izvedli »iskanje Zigijevega zaklada«;
– povezali bi se lahko z rejci konjev in izvedli šolo jahanja.
Možnost nočitve bi udeleženci imeli v hostlu v Radljah.
Idej imamo torej še veliko, prav tako pa tudi volje, da jih uresničimo.
27
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
VIRI IN LITERATURA
B. Kuhar, J. Mlinarič, Samostanska kuhinja, Kmečki glas, Ljubljana 2002.
J. Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, Mohorjeva družba, Celje 1997.
M. Jevšnik, Radlje nekoč in danes, samozaložba 2004.
R. Halstead, S. Reid, 120 zgodovinskih projektov, Didakta, Radovljica 2010
http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/koroska/r-3/radlje1.php (dostop 27. 1. 2015)
http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/koroska/r-3/radlje4.php (dostop 27. 1. 2015)
http://www.gradovi.net/grad/marenberg_grad
http://www.obcina-radlje.si/ (dostop 27. 1. 2015)
28
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGE
PRILOGA 1:ANKETA
Pozdravljen/a. Učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi tudi letos sodelujemo pri projektu Turizmu
pomaga lastna glava. Prosimo te, da nam pomagaš pri izdelavi projekta in rešiš kratko anketo.
Hvala za sodelovanje.
Obkroži ustrezne odgovore ali napiši odgovore na črto.
1.
Starost:
a) do 11 let b) 12, 13 let c) 14 let ali več
2.
Spol:
a) moški
3.
Kraj bivanja:
Zg. Vižinga
Sv. Trije kralji
b) ženski
Remšnik
Vuhred
Sp. Vižinga
Dobrava
Sv. Anton
Radlje ob Dravi
Drugo: ________________
4. Kdaj se v pisnih virih Radlje prvič omenjajo?
a) V starem veku
b) V srednjem veku
c) V novem veku
5. Ime Radelj se je skozi zgodovino večkrat spremenilo.
Zapiši: – najstarejše zapisano ime:__________________________
– Ime kraja, ki se je uporabljalo več stoletij:___________________________
6. Kako se je imenoval najbolj znani plemič, ki je prihajal iz našega kraja?
a) Sigismund
b) Sigfrid
c) Albert
7. Kje si se že seznanil/a z zgodovino našega kraja?
a) V šoli
b) Doma, od staršev, starih staršev
c) S pomočjo knjig
d) Preko interneta
e) Zgodovine Radelj še ne poznam
1
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
8. Katere radeljske kulturno-zgodovinske spomenike / stare stavbe poznaš, si zanje že slišal?
a) Stari grad
b) Dvorec
c) Cerkev
č) Samostan
d) Kalvarija
e) Kopališka hiša
f) Marijino znamenje
g) Rožni dvor
h) Stara pošta
i) Stari rotovž
9. Katere stavbe si si že ogledal/a, jih obiskal/a?
a) Stari grad
b) Dvorec
c) Cerkev
č) Samostan
d) Kalvarijo
e) Kopališko hišo
f) Marijino znamenje
g) Rožni dvor
h) Staro pošto
i) Stari rotovž
10. Katere stavbe bi priporočil/a za turistične oglede?
a) Stari grad
b) Dvorec
c) Cerkev
č) Samostan
d) Kalvarijo
e) Kopališko hišo
f) Marijino znamenje
g) Rožni dvor
h) Staro pošto
i) Stari rotovž
11. Katere srednjeveške delavnice bi obiskal/a? Izberi samo tri delavnice.
a) Kuharsko
b) Plesno
c) Slikarsko
č) Izdelava srednjeveškega nakita, orožja
d) Srednjeveška pisava
e) Izdelava zdravilnih pripomočkov in kozmetike iz zelišč
f) Literarno
12. Katerih jedi v srednjem veku še niso poznali? Označi 3 jedi, ki so jih v Evropi spoznali v novem veku.
a) Ajda
b) Koruza
c) Krompir
č) Čokolada
d) Meso
e) Med
13. Katere srednjeveške jedi bi želel/a poizkusiti? Označi tri jedi.
a) Kuhano kračo z jajci
b) Zeliščni namaz
c) Kurji »ajmoht« – obaro
č) Ajdove palačinke z gobami
d) Štruklje z ocvirki
e) Kislo zelje
f) Zabeljeno ajdovo kašo
g) Sadni kruh
2
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 2: ANALIZA ANKETE
Anketa je bila izvedena novembra 2014. Anketirali smo učence v starostni skupini med 11. in
14. letom, t.j. učence 6., 7. in 8. razreda. Anketo je izpolnilo 160 učencev. V anketi nas je
predvsem zanimalo, koliko že vedo o preteklosti Radelj, koliko so za preteklost zainteresirani,
poznavanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, priljubljenost možnih dejavnosti v okviru
delavnic in zanimanje za srednjeveško hrano.
1. STAROST
Starost
1%
30%
do 11 let
12,13 let
14 let ali več
69%
2. SPOL
Spol
46%
moški
54%
ženski
3
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
3. KRAJ BIVANJA
Kraj bivanja
1%
3%
4%
10%
6%
2%
Zg.Vižinga
Remšnik
Sp.Vižinga
Sv. Anton
14%
Radlje ob Dravi
Sv.Trije Kralji
1%
Vuhred
59%
Dobrava
Drugo
4. KDAJ SE V PISNIH VIRIH RADLJE PRVIČ OMENJAJO?
Kdaj se v pisnih virih Radlje prvič omenjajo?
1%
14%
22%
v starem veku
v srednjem veku
v novem veku
ne vem
63%
Radlje se v pisnih virih prvič omenjajo v 12. stoletju, in sicer leta 1161. Dobra polovica
učencev je pravilno sklepala, da se Radlje omenjajo od srednjega veka dalje. Sklepamo
lahko, da gre pravilni odgovor pripisati starejši skupini učencev, ki obiskujejo 7. in 8. razred
in že imajo več znanja iz zgodovine.
4
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
5. IME RADELJ SE JE SKOZI ZGODOVINO VEČKRAT SPREMENILO.
NAJSTAREJŠE ZAPISANO IME
Najstarejše zapisano ime Radelj je dejansko Radlje oz. starejša oblika imena, kot so Radella,
Redlach, Radelach ipd. Današnje ime je torej tudi prvotno ime kraja. To vprašanje je bilo za
anketirance zelo zahtevno, saj je pravilno odgovorilo le 8 anketiranih učencev.
IME KRAJA SKOZI VEČ STOLETIJ
Vse od 13. stoletja pa do leta 1953 se kraj omenja kot Marenberg. To ime še danes nosijo
tudi grad, dvorec in samostan, zato ga pozna več prebivalcev, med anketiranci dobra
tretjina.
6. KAKO SE JE IMENOVAL NAJBOLJ ZNANI PLEMIČ IZ NAŠEGA KRAJA?
Kako se je imenoval najbolj znani plemič, ki
je prihajal iz našega kraja?
1%
5%
Sigismund
39%
Sigfrid
Albert
55%
ne vem
Naš slavni plemič iz 13. stoletja je bil Sigfrid Marenberški. Prebivalstvu ni zelo poznan, v naši
anketi ga pozna le slaba polovica. To nam potrjuje, da je izbira naše teme in glavnega
junaka Zigija pravilna, saj lahko računamo, da bo po uveljavitvi Zigijeve srednjeveške
pustolovščine postal Sigfrid dobro poznana zgodovinska osebnost v Radljah in okolici.
5
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
7. KJE SI SE ŽE SEZNANIL/A Z ZGODOVINO RADELJ?
Kje si se že seznanil/a z zgodovino
našega kraja?
v šoli
13%
doma, od staršev, starih
staršev
11%
48%
s pomočjo knjig
11%
zgodovine Radelj še ne
poznam
17%
Zgodovine Radelj še ne pozna 24 učencev, dve tretjini ostalih pa se je o njej seznanilo v šoli.
O zgodovini domačega kraja se učenci učijo že v 4. razredu, zato lahko sklepamo, da teh 24
učencev za zgodovino ni zainteresiranih, ostale pa bolj ali manj zanima. Nekaj odstotkov
učencev se o preteklosti Radelj pogovarja doma, nekaj jih prisega na knjige, presenetljivo
malo pa podatke išče po internetu. Sklepamo lahko, da bi Zigijeva srednjeveška dogodivščina
večini anketirancev vzbudila zanimanje za zgodovino in iskanje novih podatkov.
8. KATERE RADELJSKE KULTURNO-ZGODOVINSKE SPOMENIKE POZNAŠ?
Katere radeljske kulturnozgodovinske
spomenike/stare stavbe poznaš, si zanje že
slišal?
Stari grad
2%
6%
dvorec
cerkev
14%
samostan
12%
14%
7%
Kalvarija
Kopališka hiša
Marijino znamenje
9%
14%
10%
12%
Rožni dvor
Stara pošta
Stari rotovž
6
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Mnogi kulturno-zgodovinski spomeniki se nahajajo v Radljah na lokacijah, mimo
katerih dnevno hodi veliko ljudi ali pa se nahajajo na izpostavljenih in dobro vidnih
legah. Vsi našteti spomeniki so učencem poznani. Največ jih po pričakovanju pozna
Stari grad, sledijo dvorec, cerkev, Rožni dvor in samostan. Najmanj jih pozna staro
pošto – nekdanje poslopje pošte, ki ima danes poslovno-stanovanjsko funkcijo in
stari rotovž, ki je danes poznan kot Dom obrtnikov.
9. KATERE STAVBE SI SI ŽE OGLEDAL/A?
Katere stavbe si si že ogledal/a, jih obiskal/a?
2%
Stari grad
5%
dvorec
17%
11%
cerkev
samostan
6%
14%
Kalvarijo
Kopališka hiša
8%
Marijino znamenje
Rožni dvor
11%
15%
11%
Stara pošta
Stari rotovž
Najbolj obiskan je Stari grad, ki je tudi rekreacijska točka, sledita cerkev in dvorec.
Najslabši je obisk starega rotovža, ki ga ne poznajo pod tem imenom, ker pa so v
njem mnogi lokali, ki ponujajo storitvene dejavnosti, ga je najbrž obiskala že večina
anketirancev.
7
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
10. KATERE STAVBE BI PRIPOROČIL/A ZA TURISTIČNE OGLEDE?
Katere stavbe bi priporočil/a za turistične
oglede?
3%
Stari grad
4%
6%
dvorec
21%
cerkev
6%
samostan
Kalvarijo
9%
Kopališka hiša
16%
Marijino znamenje
12%
Rožni dvor
12%
11%
Stara pošta
Stari rotovž
Največ anketirancev bi za turistične oglede priporočilo Stari grad in dvorec, sledijo
Rožni dvor, samostan in Kalvarija. Gre za točke, ki so dostopne in so v primernem
stanju za turistične oglede.
11. KATERE SREDNJEVEŠKE DELAVNICE BI OBISKAL/A?
Katere srednjeveške delavnice bi obiskal?
kuharsko
4%
11%
11%
plesno
15%
slikarsko
izdelava srednjeveškega nakita,
orožja
21%
18%
20%
srednjeveška pisava
izdelava zdravilnih pripomočkov
in kozmetike iz zelišč
literarna
8
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Srednji vek je zanimivo obdobje, v katerem se je življenje precej razlikovalo od
današnjega. Največ zanimanja med delavnicami, ki bi nam to obdobje približale, je za
delavnico srednjeveške pisave, nato za izdelavo srednjeveškega nakita in orožja,
veliko interesa je tudi za slikarsko, kuharsko in plesno delavnico.
12. KATERIH JEDI (3) V SREDNJEM VEKU ŠE NISO POZNALI?
Katerih živil v srednjem veku še niso poznali?
Označi tri jedi, ki so jih v Evropi spoznali v
novem veku.
14%
ajda
23%
11%
8%
koruza
krompir
čokolada
14%
meso
med
30%
Do odkritja Amerike je bila prehrana nižjega sloja prebivalstva zelo enolična, med
tem ko je prehrana višjega sloja temeljila predvsem na mesu. Dve tretjini učencev
sta pravilno sklepali, da v srednjem veku niso poznali čokolade. Slaba tretjina je
vedela, da se je krompir v naše dežele razširil šele v novem veku. Za danes zelo
razširjeno koruzo je vedelo le 38 učencev. Največ napačnih odgovorov je bilo glede
medu, ki je že staro sredstvo za sladkanje, a je bilo precej učencev prepričanih, da
ga v srednjem veku pri nas še niso poznali.
9
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
13. KATERE SREDNJEVEŠKE JEDI BI ŽELEL/A POIZKUSITI?
Hrana se je v srednjem veku precej razlikovala od današnje. Bila je bolj enolična,
današnji človek bi pri srednjeveških obrokih pogrešal mnoga živila. Marsikatera
srednjeveška jed se zdi današnjemu človeku nenavadna. Med navedenimi jedmi bi
največ anketirancev poizkusilo sadni kruh, ki je danes tradicionalni božični priboljšek
in ga večina že pozna. Ostale jedi so dobile podobne odstotke, najmanj je
anketirancem dišala zabeljena ajdova kaša.
10
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 3: INTERVJUJI
INTERVJU Z GO. SARO BERGLEZ, ZKŠTM Radlje
1. Ali kot predstavnica ZŠKTM vidite možnost, da bi lahko ZŠKTM ali TD Radlje
tržilo naš program? Kako?
Da, ta možnost obstaja. Skupaj bi lahko pripravili zelo zanimiv program. Ljudje, ki bi se ga
udeležili, bi lahko tudi prespali v Hostlu in podoživeli ta srednjeveški čas.
2. Ali menite, da prebivalci Radelj poznajo krajevno zgodovino?
Bolj malo. To ugotavljamo že več časa, zato smo uvedli poseben program ''Radlje skozi čas'',
kjer vsaki prvi petek v mesecu povabimo Radeljčane in ljudi, ki živijo v okolici, na predavanje
na temo Radelj.
3. Kaj bi lahko glede tega naredili?
Zagotovo bi povabili Radeljčane na tak dogodek, ki ga pripravljate vi oz. na vaš enodnevni
program. Nekaj podobnega smo naredili lani, ko smo organizirali pohod na Stari grad, kjer
smo imeli kostanjev piknik. Dobra pa bi bila tudi kakšna dodatna ura zgodovine v šoli ali
vrtcu, da bi mlade spodbudili k spoznavanju kraja. S programom ''Radlje skozi čas'' bomo
nadaljevali, pripravili bomo tudi različne razstave na temo Radelj.
4. Kaj menite o stanju kulturno-zgodovinskih spomenikov v Radljah? Bi jih morali
še
obnoviti?
Katere?
So
po
vašem
mnenju
dovolj
označeni/videni
za
turiste/domačine?
Naša kulturna dediščina, predvsem kmečka dediščina in dediščina etnoloških ostankov, je
slabo zaščitena. Ljudje, ki imajo to v zasebni lasti, ne prepoznajo prave vrednosti. V Radljah
imamo muzej, kjer se lahko oblikujejo nove zbirke in se lahko ohranijo ti eksponati. Na
primer v Vuhredu je muzej gospodarske, lesarske in etnološke zbirke. Tam so razstavljeni
otroški vozički, praktični predmeti iz kmetijske, obrtniške rabe in vsakdanjega življenja.
Počasi dobivamo nekakšno infrastrukturo, v okviru katere bomo lahko takšne predmete
ohranjali. Po mojem mnenju so definitivno premalo zaščiteni. Potrebne so vsaj tri table s
turističnimi točkami, zanimivostmi in programi. Potrebujemo tudi obvestilne table na prehodu
Vič-Radlje ter dodatno, vidnejšo turistično signalizacijo v kraju. V turistično kmetijskem
centru smo začeli z razvojem novih prospektov. Prav bi prišel tudi turistični zemljevid kraja.
5. Kaj menite o razvoju turizma v Radljah?
11
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Razvoj turizma v Radljah ima velik potencial. Zelo dobro je, da se je osnova gradila na okolju
prijaznem turizmu. Turistična infrastruktura je zanimiva in inovativna, programe razvijamo v
skladu s tistim, kar imamo in to dopolnjujemo z novo, moderno infrastrukturo (vodni in
kolesarski park) .
6. Kaj bi še morali narediti? Na katerem področju?
Več bi morali vlagati v obveščanje, obvestilne table in signalizacijo, v inovativen marketing,
predvsem pa sebe naučiti ceniti to, kar imamo, in mlade spodbuditi, da najdejo v teh
spretnostih, ki jih posedujejo, podjetniško priložnost.
INTERVJU Z GOSPO ALENKO VERDINEK, KPMSG - Muzej Radlje
1. Ali kot predstavnica muzeja Radlje vidite možnost, da bi lahko muzej tržil naš
program? Kako?
Ja, vidim možnost za sodelovanje. Bilo bi dobro, da bi vi, člani turističnega krožka, predstavili
mladim zgodovino našega kraja, ne pa da jo predstavljamo samo mi starejši.
2. Kaj menite, ali prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino?
Mislim, da predvsem starejši ljudje zgodovino Radelj poznajo kar dobro, mladi pa malo manj.
Me pa zelo veseli, da ste se vi začeli zanimati za to, kar je res dobro.
3. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega
predlagali?
Mislim, da se promocija v zadnjem času izboljšuje. Za promocijo se delajo razne table,
označene pa so tudi nekatere poti. Seveda pa še nič ni dokončno in se da še marsikaj
narediti.
4. Se v muzeju kaj dela na trženju naše zgodovine?
Da, v muzeju se dela s trženjem naše zgodovine. V lanskem letu smo izdali brošuro v okviru
označevanja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine Občine Radlje. Namen pa je bil v
bistvu, da se vsak kulturni spomenik, tako kot na primer Dvorec Marenberg, Kalvarija, Stari
grad in drugi, označijo z manjšo okroglo tablo, ki pa po pravilnikih ministrstva ne sme biti
prevelika in izstopati.
12
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov? Imate glede
tega kakšne predloge? Imate glede tega kakšne načrte?
Stanje kulturnih spomenikov ni zadovoljivo. Spomeniki so izpostavljeni vremenskim
razmeram in tako nenehno propadajo. Razmišljamo, da bi te kipe, na primer na Kalvariji,
obnovili in da bi originale prenesli sem v muzej, kopije pa bi ostale v naravi. Na tak način bi
kipe res nekako zaščitili in bi prihodnje generacije imele še kaj za videti. Stare stavbe pa se
nekako vzdržujejo, da ne čisto propadejo.
6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili?
Mislim, da smo jih letos hoteli bolj označiti. Ampak po pravilih ministrstva, da ti objekti ne
smejo biti pregrobo označeni. Table, ki nekaj označujejo, ne smejo biti prevelike, da objekt
na nek način ne oskrunimo. Lahko pa bi bile kakšne usmerjevalne točke za turiste in pa tudi
domačine.
7. S čim se trenutno ukvarjate v muzeju?
Sezona se začne tam nekje od oktobra do avgusta. Zdaj trenutno pa urejam gradivo, danes
pa sem tudi dokončala besedilo za tablo, ki bo stala tukaj na parkirišču. Na tej tabli bodo
predstavljeni tudi nekateri kulturni spomeniki v naši občini. Pripravila pa sem tudi fotografije,
saj so za obiskovalce bolj privlačne in pa včasih povejo o nečem tudi več kot pa sam tekst.
8. Katere razstave imate postavljene?
V muzeju imamo postavljene razstave, in sicer tukaj na lokaciji dvorca: spominsko sobo
rodbine Pahernik, zgodnja leta ustvarjalnosti gospoda Karla Pečka ter zbirko kladiv gospoda
Leitingerja. Imamo pa tudi zbirko skulptur foruma slovanskega kultur centra Radlje in pa na
lokaciji Župankove domačiji razstavo Partizanske sanitete na Koroškem. Na Remšniku pa
imamo razstavo mineralov.
9. Kako ste zadovoljni z obiskom muzeja?
Mislim, da moram reči da, sem z obiskom muzeja zelo zadovoljna, glede na to da smo začeli
z delom tukaj 2013. Domačini so se tudi pozitivno odzvali in se udeležijo raznih otvoritev in
dogodkov, imamo pa tudi posamezne obiskovalce. Beležimo vedno več obiskovalcev,
infrastruktura pa se v naši Občini tudi širi.
10. Bi na koncu še kaj dodali?
Samo to, da sem vesela, da ste nas obiskali, da se zanimate za naš muzej in pa da ste nas
vključili v vaš projekt. Povabim pa vas tudi, da nas še kdaj obiščete in postavite še kakšno
vprašanje.
13
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
GOSPOD VOJKO GMAJNER, DPM RADLJE
1. Ali kot predstavnik DPM vidite možnost, da bi lahko DPM uporabil naš
program? Kako?
Ne, programa ne bi mogli izvajati, lahko pa bi se vključili v program. Lahko naredimo igro,
izvajamo katero delavnico, pomagamo pri predstavitvi ali naredimo postojanke po Radljah.
2. Ali bi ga bili skupaj z nami pripravljeni izvesti med počitnicami kot počitniško
dejavnost za šolsko mladino?
Da.
3. Kaj menite, ali prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino?
Menim, da ne, ne poznamo dovolj naše zgodovine.
4. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega
predlagali?
Ne promoviramo je dovolj, več zgodovine bi lahko bilo v šoli, ogled kakšnega muzeja.
5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov?
Da so dobro ohranjeni, samostan malo manj.
6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili?
Označeni niso dobro, premalo promocij teh znamenj, letakov, brošur. Tudi vidni so slabo.
7. Ali menite, da bi mladino zanimal naš program, bi se ga udeležili?
Ja, je zanimiv.
8. Kaj bi vi pokazali turistom v Radljah?
Predstavil bi jim staro zgodovino:Zigija, stari grad in nove stvari npr. Vodni park Reš.
9. Bi na koncu še kaj dodali?
Veseli me, da v šoli deluje ta krožek, tega bi moralo biti več.
14
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
GOSPOD ALAN BUKOVNIK, ŽUPAN OBČINE RADLJE, PREDSEDNIK TD RADLJE
1. Ali kot predstavnik Občine Radlje vidite možnost, da bi lahko Občina tržila naš
program? Kako?
Vsekakor bi lahko s programom, ki ste ga pripravili, Občina tržila svojo turistično ponudbo.
Gre za izredno zanimiv produkt, predvsem namenjen različnim starostnim skupinam.
Verjamem pa, da bi bil, ker ga pripravljate vi v šoli, prvenstveno namenjen vašim vrstnikom
in tistim obiskovalcem, ki bi v naš kraj prišli na podlagi vašega povabila. Drugače pa je ta
zgodba, ki ste jo postavile v turistično ponudbo, primerna tudi za vse ostale generacije.
2. Ali menite, da prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino?
Menim, da smo v Radljah ob Dravi več pozornosti v preteklosti namenjali obdobju, ki je bilo
eno najpomembnejših v naši zgodovini. To je bilo obdobje v življenju Sigfrida
Marenberškega, v 13. stoletju, ko Radlje z izgradnjo samostana dominikank doživi zelo velik
razvoj. Na nek način pa imamo Radeljčani pomanjkanje zgodovinskega znanja, in iz tega
spoznanja izhaja moja pobuda, da ustanovimo v Radljah enoto Koroškega pokrajinskega
muzeja. Z ustanovitvijo muzeja želimo pri Radeljčanih spodbuditi oz. povečati interes,
poistovetenje z našo zgodovino, ki je bila v nekaterih trenutkih bolj temačna. Prav bi bilo, da
muzealci, zdaj ko jih imamo in ko imamo muzej z nekaterimi zbirkami, že postavljajo v
kontekst tudi naše ponudbe.
3. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega lahko
predlagali?
Kot sem že povedal že v prejšnjem odgovoru, menim, da zgodovina našega kraja dobro
predstavljena, vendar pa so izpostavljeni samo določeni zgodovinski trenutki. Morali bi se
osredotočiti na širše obdobje, na daljše obdobje naše zgodovine. Od tistih začetkov v jamah
na Št. Janžu nad Radljami oz. na Radelci, pa do konca druge svetovne vojne. Iz teh
segmentov zgodovine moramo sestaviti eno rdečo nit, ki bi nas potem tudi popeljala k
povečanem poistovetenju z našim krajem.
4. Se v muzeju dela kaj na trženju naše zgodovine?
Muzealska dejavnost, glede na njeno klasifikacijo, po mojem mnenju bolj predstavlja
predstavitev zgodovine in skozi to opravljanje poslanstva gre za strokovno predstavitev in
obdelavo zgodovine Radelj. Bolj je namenjena temu. S predstavitvijo razstav pa so seveda
tako atraktivni, da lahko v dvorec Radlje, ki bo v prihodnosti namenjen tudi v celoti
muzealski dejavnosti, pripeljemo tudi druge, tudi turiste, ki bodo preko zgodovinskih zbirk
lahko začutili zgodovinski utrip našega kraja.
15
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov? Imate glede
tega kakšne predloge, načrte? Je predvidena kakšna obnova?
V Občini Radlje ob Dravi imamo razvrščenih nekaj deset kulturnih spomenikov, od tega jih je
velika večina v Radljah. Mi smo sistematično pomagali v zadnjem obdobju pri ohranjanju
sakralnih spomenikov, cerkva in kapelic. V obdobju, ki je pred nami, pa si postavljamo
ambiciozne cilje. Seveda je vedno zanimiv in v prvem planu samostan dominikank, ki je v
lasti Občine. Vendar pa so žal stroški preveliki in brez evropskih sredstev tega ne moremo
realizirati. Sistematično in z načrtom obnove se lotevamo tudi ostalih spomenikov v Radljah;
najprej se bomo posvetili Kalvariji in Marijinemu znamenju v centru Radelj. V letošnjem letu
bomo predstavili konservatorski načrt, ki ga za nas izdeluje Zavod za varstvo kulturne
dediščine - center za restavriranje v Ljubljani. Poleg tega pa je potrebno z lastniki tistih
kulturnih spomenikov, ki so v zasebni lasti, poskrbeti, da se ti objekti vzdržujejo v skladu s
smernicami spomeniškega varstva. Jaz verjamem, da se ti lastniki zavedajo vrednosti svojih
spomenikov in jih v skladu s tem tudi ustrezno varujejo ter obnavljajo.
6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili?
Kar se tiče označitve spomenikov, smo mi kot Občina, na območju, ki ga pokriva Zavod za
varovanje dediščine v Mariboru, prva občina, ki je uredila označevanje kulturnih spomenikov
v skladu z uredbo, ki je bila sprejeta predlani. To pomeni, da so ti spomeniki označeni v
skladu z uredbo in tudi, če bi si jih mi želeli drugače označevati, to ni dovoljeno. Tako od nas
jemljejo način označevanja tudi drugi kraji, ki bodo morali do leta 2018 vsi enotno označiti
spomenike. Mi smo v preteklosti razmišljali o drugačni označitvi. V mislih smo imeli drugačne
materiale, vendar smo bili z uredbo, ki je bila sprejeta v skladu z zakonom, seznanjeni, da so
lahko označitve samo takšne. Jaz verjamem, da so dovolj vidne, kar pa se tiče samega
označevanja spomenikov v smislu, ko pride turist v Radlje, pa bo potrebno te brošurice, ki so
izšle, postaviti na tista mesta, kjer bodo informacijske točke (dvorec, center Radelj, hostel
ipd).
7. Ali se v naši Občini dela kaj na področju turizma? Ali kaj načrtujete za naprej?
Občina Radlje je leta 2010, ko je sprejela strateški načrt, turizem opredelila kot eno od
prioritetnih nalog Občine Radlje ob Dravi. In naloga naše Občine je, da temu sledimo. V
lanskem letu smo zaključili dva projekta. Imata strokovna naziva: Drava kot priložnost in pa
Kopalno jezero Radlje ob Dravi. V lanskem letu smo kopalni bazen že predali svojemu
namenu, v letošnjem letu pa s sezono odpiramo tudi avtokamp, glampinge in čolnarno. V
čolnarni so trije čolni, ki bodo nameščeni ob Dravi in se bodo lahko uporabljali za plutje,
veslanje po reki Dravi. Na žalost vlada Republike Slovenije še ni sprejela uredbe o plovnosti,
16
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
tako da tudi, če bi želeli, motornih čolnov ne smemo uporabljati. Za enkrat bo torej možno
samo veslanje. Pričakujemo tudi prvo kopalno sezono v pravem pomenu besede. Poleg tega
imamo v mladinskem hotelu v Radljah 50 ležišč. Danes sem dobil podatke o zasedenosti
našega hotela, ki je skoraj 40 % in pravzaprav iz leta v leto raste. Turizem je tek na dolge
proge in mi smo se ga kot takšnega tudi lotili. V mislih pa imamo že tudi nove projekte, pa
bom malo skrivnosten in jih bom predstavil takrat, ko bodo pripravljeni za predstavitev.
8. Kaj bi vi pokazali turistom v Radljah?
Občina Radlje se je v letošnjem letu odločila, da bo sodelovala v mednarodnem projektu
urejenosti krajev, ki se imenuje Entente florale. V tem kontekstu bomo skušali Radlje
urediti. Projektna skupina se s tem intenzivno ukvarja. V štirih urah moraš komisiji predstaviti
celoten kraj. Mi imamo s tem zelo velik problem, ker imamo veliko pokazati in se sedaj
odločamo, kaj bomo v projekt vključili. Lahko gre za infrastrukturo, lahko gre za kvaliteto
življenja, ki smo jo zgradili, lahko gre za gospodarstvo; skratka koncept, ki bo predvideval to
sonaravno in trajnostno naravnanost Občine Radlje ob Dravi in bo vseboval tudi veliko
turističnih objektov in vsebin.
9. Bi na koncu še kaj dodali?
Dodal bi to, da bi se vam zahvalil, da ste se odločili za projekt, ki prispeva kamenček v
mozaiku tega poistovetenja naših občanov in občank v zgodovinskem smislu. In verjamem,
da bo naloga, ki ste si jo zastavili, uspešno dokončana.
SLIKA 23: Obisk članic TK OŠ Radlje pri županu Alanu Bukovniku. (foto: TK OŠ Radlje)
17
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 4: GLASBENA ZGODBICA
Dramatizacija
Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Ste presenečeni, da me vidite? Me ne poznate? Pa naj se
vam predstavim. Sigfrid sem, Sigfrid Marenberški. No, ne ravno on, ampak njegov duh.
Če se sprašujete, zakaj ne počivam v miru v cerkvi marenberškega dominikanskega
samostana, vam ne znam dobro odgovoriti. Saj so častite sestre dominikanke skrbele z
molitvijo za moj dušni mir, ampak mojemu nemirnemu duhu ni dano počivati. Ko pa se toliko
godi v mojem Marenbergu – ah, oprostite, zdaj se reče v Radljah ob Dravi.
Žal mojega trdnega gradu ni več, le razvaline so še. V samostanu, ki sva ga ustanovila z
materjo, ni bogaboječih in učenih dominikank. Oh, in tudi moje lepe gospe Rikarde ni več.
______________________________________________________________________
PRVI PRIZOR
Nastopajoči: Sigfrid, žena Rikarda, mati Gizela, služabnica, služabnik
Čas dogajanja: 13. stol., grajska sobana, jedilnica, mesec junij
V ospredju miza s stoli in z jedili, pribor, krožniki. V ozadju na desni strani Rikarda s
služabnico, na levi strani Sigfrid s služabnikom.
___________________________________________________________________________
Služabnica: Milostljiva gospa, tale trak vam še zavežem v lase, pa boste urejeni.
Rikarda: Prinesi še stekleničko dišave, ki mi jo je zadnjič podarila ga. Konigunda
Dravograjska. Previdno, samo kapljico sem in sem in sem.
Služabnica: Milostljiva, dišite kot rožni vrtiček. To bo vesel vaš spoštovani soprog!
Rikarda: Zdaj se pa le podvizaj in prinesi na mizo jedi. Mati gospoda Sigfrida je tako
nejevoljna, če obrok ni serviran ob pravem času.
Sigfrid: Ježa čez polja in skozi gozdove, to da človeku moč. Miha, kasneje poglej, če je
grajski hlapec dobro poskrbel za konja. Zadnjič ga je le površno okrtačil, ta nepridiprav! In
par pesti ječmena naj mu nasuje v jasli!
Služabnik: Poskrbel bom, da hlapec Štefan naredi vse, kot je prav. Ali naj pripravi konja za
popoldansko ježo vaše drage gospe?
Sigfrid: Menda ne bo potrebno, žena se bo danes ukvarjala z načrtovanjem jutrišnjega
slavja. Veliko gostov bo jutri na gradu. Glej, da se bo služinčad primerno vedla, hlapci in
dekle, te lenobe, pa naj se urneje lotijo opravkov.
Služabnik: Ne skrbite gospodar. Poklical sem tudi tesarja, da popravi dvižni most.
18
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
V jedilnico prideta Rikarda in mati Gizela, takoj za njima še Sigfrid. Obe se usedeta, mati
ošteva služabnike.
Gizela: Že spet so brusile jezike, namesto da bi pravočasno skuhale. Saj ne veš, kaj bi s temi
služabniki.
Rikarda: Sigfrid prihaja in tudi jedi bodo vsak čas na mizi.
Sigfrid: Pozdravljena spoštovana Rikarda! Dober dan mati, kako se počutite danes?
Gizela: V kosteh spet čutim bolečine in padar mi ni prinesel praškov, ki bi mi jo olajšali.
Sigfrid: Lep dan je danes. Jezdil sem že navsezgodaj v Marenberg in po poljih. Kmetje so bili
na njivah prav zadovoljnih obrazov. Pridelek dobro kaže. Žito je visoko, polja lanu pa vsa
modra. To bi si morali ogledati, ljuba Rikarda.
Rikarda: Bom enkrat v prihodnjih dneh. Danes imam skrbi s pripravo jutrišnje gostije. Pa še
ta sopara, kar slabost me obhaja. Menda ne bo privršala kakšna huda ura.
Sigfrid: Pa tudi če privrši, naš grad je trden in se ne imenuje zastonj Kamen.
Rikarda: Kako vam tekne ječmenova juha s smetano? Kuharica je pripravila še krapa v
koprovi omaki z bobom in lečo in belo pogačo z orehi. Krapa bomo ponudili tudi gostom.
Sigfrid: Dobro je, dobro! Jutri navsezgodaj pa gremo na lov, da bodo na gostiji tudi pečeni
fazani, zajci, jerebičke, pa srna.
Gizela: Draga Rikarda, ali si naročila oskrbniku, naj pošlje po dva kmeta, da bosta nalovila
rib.
Rikarda: To sem storila že zjutraj, mati. Kmetica Marija pa bo prinesla nekaj rož s svojega
vrta.
Služabnica: Milostljiva, ženska s čudovitimi vezeninami prosi, da bi jo sprejeli. Ji rečem naj
počaka?
Rikarda: Saj sem že končala z obedom in želim si videti te nove vezenine. Koliko opravkov!
Pa sem želela še malo igrati na violo, preden jutri zaigram pred gosti.
Sigfrid: Jutri se bo pisal 24. junij 1251, to bo dan, ki si ga, spoštovana mati, že tako dolgo
želite. Jutri bo podpisana listina, s katero ustanavljava samostan dominikank v Marenbergu.
Mogočna Perweinova kmetija, obdana s podarjenimi posestmi, bo dom pobožnih nun.
Gizela: Zato želim, da bodo jutri plemiči, ki bodo priče ustanovne listine, bogato pogoščeni,
saj bodo tudi oni darovali posestva samostanu. Mnogo plemkinj bo v njem našlo svoj mir.
Molile bodo in se izobraževale.
Sigfrid: Tudi cerkveni gospodje pridejo in za vse bo dobro poskrbljeno. Le za ženo Rikardo
me malo skrbi, saj ima toliko skrbi in opravkov.
19
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Gizela: Ne skrbi zanjo, mlada je in zdrava, samo preveč občutljiva. Grem počivat.
Sigfrid: Dobro se odpočijte, mati! Jaz pa grem naročit vse potrebno za jutrišnji lov.
___________________________________________________________________
Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Spomini! Kako bi bili moja mati veseli, ko bi videli, kako lepo
je uspeval samostan. Dominikanke so dobro gospodarile na svojih posestvih. Nune so postale
mnoge odlične plemkinje iz štajerskih in koroških družin. Velikokrat sem prisluhnil njihovi
pobožni molitvi, glasbi in petju. Tudi latinščino so se učile in prepisovale nabožna besedila.
Meščanska dekleta so se v njem učila ročnih spretnosti, izdelovanja sveč in celo knjigoveštva.
Najbolj od vsega pa me je uročila njihova apoteka.
_____________________________________________________________________
DRUGI PRIZOR
Osebe: sestra Katarina, sestra Zofija, bolnik
Prostor: samostanska lekarna, postelja z bolnikom, polica ali miza s stekleničkami, košara z
zelišči
Redovnici urejata stekleničke, prelagata zelišča, štejeta kapljice ipd.
S. Zofija: V trgu je zbolelo za kugo že 20 ljudi. Potrebno bo pripraviti še več zdravil in krp,
prepojenih s kisom, rožmarinovim in sivkinim oljem, da si jih dajo pred usta tisti, ki
obiskujejo bolnike.
S. Katarina: Kuharica bo morala skuhati še več nasitne hrane, da se bodo bolniki okrepili in
se lažje uprli bolezni.
S. Zofija: In naša strežnica Roza naj strogo upošteva navodila in opozori ljudi, naj zavržejo
vso posodo, iz katere so jedli kužni bolniki.
S. Katarina: Jutri je pogreb padarskega pomočnika. Uboga, dobra duša. To je prva žrtev
kuge, pa bog daj, tudi zadnja.
Bolnik: Av, moja noga! Kdo bo zdaj delal na polju!?
S. Zofija: Sestra Katarina, pomagajte mi dvigniti bolnika, da bo laže zaužil prašek proti
zastrupitvi krvi. In rano bom morala previti. Preveza je vsa prepojena s krvjo. V košari imam
sveža zelišča. Dala jih bom na rano, da se bo hitreje zacelila.
Bolnik: Bog vam povrni, dobra sestra!
S. Katarina: Zunaj čaka kmet, ki je prišel po zdravilne kapljice za svojo bolno ženo. Revež je
ves zelen v obraz. Strah ga je, da bo žena umrla in zapustila osem otrok. Aha, tukaj so.
(Odnese kapljice, se vrne.)
20
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
S. Zofija: Naš hišni kaplan se danes tudi ne počutijo dobro. Zjutraj po maši ga je popadla
vročica. Strežnica Roza mu ves čas menjava mrzle kisove obkladke. Mogoče bi bilo dobro
polagati na čelo še bezgovo listje. Še mešanico petih zelišč za krepčilni čaj mu pripravim. S
tem in z božjo pomočjo bi morala vročica do jutri popustiti.
_______________________________________________________________________
Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Uhh, kaj vse je moj duh v stoletjih videl v tem mojem
Marenbergu! Turke, francoske vojake, nemške vojake, tragedije in žalost pa tudi veliko
veselja. Pa povejte, kako naj ob vsem tem mirno počivam?
Veste, da je moj duh letos star 748 let!? Ampak za duhove je to še mladost. Mogoče me
ravno zato večkrat zanese v hišo, ki ji pravijo šola. Kaj vse počnejo in znajo in kakšne čudne
predmete uporabljajo, enim se reče računalnik. Ej, pa igrajo se tudi čudno. Nimajo lokov,
kopij, mečev, frač, da bi mladci pokazali svojo moč. Tekajo za nekim okroglim predmetom,
ga brcajo ali pa mečejo po zraku, zraven pa kričijo, da sem čisto zmeden. In zakaj ne
prihajajo v šolo na svojih konjih, ki so tako plemenite živali! In mlade meščanke so oblečene
kot mladci! Zadnjič, v sobani, kjer se pogovarjajo o meni, o mojih sorodnikih in Marenbergu,
sem mlado damo slišal, da mi je rekla Zigi in da je to ful kul ime.
SLIKA 24, 25: Utrinki z vaje glasbene zgodbe v avli OŠ Radlje. (foto: TK OŠ Radlje)
21
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SIGFRID
(Simona Svanjak)
DOMINIKANKE:
(Simona Svanjak)
1. Rekli so mi Sigfried,
iz Radelj sem doma,
zdaj kličejo me Zigi,
in strašim, kar se da.
Albert in Gizela
bila sta starša mi,
Rikarda je ob strani
kot žena stala mi.
Ref.:
Tu včasih bil je Marenberg,
nad Marenbergom grad,
tu zdaj le razvaline so,
kjer sonči se kak gad.
Kako mogočni smo bili,
nas zgodovina uči,
če te zanima davni čas,
prisluhni zdaj mi ti.
2. Smo samostan zgradili
za žene plemkinje,
ga s polji obdarili,
da bi za nas molile.
Sem smrt jaz našel v Pragi,
nasilna je bila,
so truplo sem poslali
da duša bi mirna bila.
Ritmična improvizacija:
Lipov čaj, lipov čaj,
kuhaj, kuhaj lipov čaj.
Kamilice, kamilice
zdravijo tegobe vse.
Žajbelj daj, žajbelj daj,
hitro, hitro ga grgraj.
Več kot petsto let
smo tukaj me živele,
zdravile in molile,
igrale, predle, pele.
Pomagale ubogim smo,
zdravila smo jim dale,
mlade ženske, deklice
smo poučevale.
Ref.:
Tu včasih bil je Marenberg…
Tu lekarna je bila,
tu mirno smo živele,
igrale na glasbila smo,
pa tud´ korale pele.
Pred ognjem varne nismo b´le,
je večkrat zagorelo,
Pa Turkov smo se bale me,
je iz možnarjev donelo.
3. Več let po moji smrti
pa strela trešči v grad,
čez mnogo let pa ogenj
podre teh kamnov sklad.
Prav mirno ne počivam,
rad hodim v mesto, v grad,
v spomin na staro slavo,
v spomin na lepi čas.
Klošter naš zdaj še stoji,
ni več tako mogočen,
vsak Radeljčan ga vidi rad,
na njega je ponosen.
Kalvarija prelepa je,
pa tudi ura sončna,
žal naše dobe konec je,
pozaba je dokončna.
Ref.:
Tu včasih bil je Marenberg…
22
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SO RADLJE NAJLEPŠI KRAJ:
(Simona Svanjak)
Če rad se sprehajaš, pridruži se nam,
ki na Župank hodimo prav vsak dan.
Na hrib vodi cesta, ni strma zelo,
ni kratka, ni dolga, je pravšnja za to.
Tam na Županku pa hiša stoji,
tja partizani po streho so šli.
Sovražniki vzeli življenje so jim,
visok spomenik je zdaj tam njim v spomin.
Če pot je prekratka, le pojdi naprej,
je cesta res prašna, naravo poglej.
Travniki, pašniki, njive in gozd,
vse te lepote ne najdeš drugod.
Pogledaš na polje, na mesto in grad,
pogledaš še Dravo, to res je zaklad.
Pa hiše in cerkve, in tam Pohorje,
so Radlje najlepši kraj, kar jih pač je.
SLIKA 26: Radeljska cerkev in Marijino
znamenje. (foto TK OŠ Radlje)
23
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
24
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
25
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
26
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
27
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 5: SREDNJEVEŠKE JEDI
SIGFRIDOVA JUHA IZ KISLEGA MLEKA
1l kislega mleka, 2 dl kisle smetane, 5 dag bele moke, 2 stroka česna, ščepec kumine, sol
V slan krop počasi zakuhamo razžvrkljano kislo mleko. Ko juha zavre, dodamo smetano, v
katero smo gladko vmešali moko. Odišavimo s kumino, strtim česnom, osolimo in prevremo.
K juhi ponudimo popražene kruhove kocke ali črni kruh.
SLIKA 27: Sigfridova juha iz kislega mleka. (foto: TK OŠ Radlje)
SAMOSTANSKI KRUHOVI CMOKI
50 dag starega kruha, 2 dl mleka, 1 žlica masla, 2 jajci, muškatni orešček, šopek peteršilja,
osoljena voda
Po starem samostanskem receptu iz 14. stoletja pripravimo kruhove cmoke takole: kruh
narežemo na kockice, ga prelijemo z mlekom, v katerega smo zamešali maslo, in pustimo 15
minut, da se prepoji. Dodamo jajca, ščepec muškatnega oreščka, drobno sesekljan peteršilj
in vse dobro premešamo. Zmes mora počivati 10 minut. Iz nje oblikujemo šest cmokov in jih
kuhamo 20 minut v slanem kropu.
SLIKA 28: Samostanski kruhovi cmoki.
(foto: TK OŠ Radlje)
28
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
DOMINIKANSKA SKUTINA ZAVIHNJAČA
Testo: 1 kg mehke bele moke, 5 dag kvasa, ½ l mleka, sol.
Nadev: 75 dag skute, 3 dl kisle smetane, sladkor.
Premaz: 1 jajce, sladkor
Zamesimo testo kot za kruh, ga oblikujemo v hlebec in za 30 minut postavimo na toplo, da
vzhaja. Vzhajanega dobro pregnetemo in ga znova damo na toplo za 30 minut. V pekaču
testo raztegnemo, da postane centimeter in pol debelo. Namažemo ga z nadevom iz skute,
smetane in sladkorja. Nadevu lahko dodamo tudi jabolka in grobo zmlete orehe. Čez nadev
zavihamo robove testa za 2 do 3 centimetre. Vse premažemo z osladkanim stepenim jajcem
in spečemo v peči ali pečici.
MARENBERŠKO RDEČE ZELJE
SLIKA 29, 30, 31, 32: Postopek priprave zavihnjače. (foto: TK OŠ Radlje)
29
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
MARENBERŠKO RDEČE ZELJE
1 glava rdečega zelja, 7 dag masla, 1 čebula, 2 žlici medu, 2 jabolki, 1 žlica balzamičnega
kisa, 1 žlička pražene kumine, sol
V večji ponvi na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo drobno narezani jabolki in
med. Vse dobro premešamo in dodamo še na centimeter debelo narezane režnje rdečega
zelja in na koncu sveže praženo kumino. Znova premešamo in v pokriti ponvi dušimo 15
minut, da se zelje zmehča. Med dušenjem zelje večkrat premešamo in toplo ponudimo k
ribjim in mesnim jedem.
SLIKA 33: Marenberško rdeče zelje. (foto: TK OŠ Radlje)
SIGFRIDOV SADNI KRUH
________________________________________________________________
Testo: 75 dag bele moke, 75 dag ržene moke, 5 dag kvasa, 1 žlička sladkorja, sol, voda, v
kateri se je kuhalo sadje, 5 dag sladkorja, 2 jajci, 5 dl mleka
Nadev: 30 dag suhih hrušk, 20 dag suhih sliv, 10 dag jabolčnih krhljev, 20 dag lešnikov, 20
dag mandljev, 20 dag suhih fig, 20 dag orehov, 10 dag rozin, sesekljana limonina lupina,
cimet, nekaj klinčkov, 10 dag sladkorja, 0,5 dl ruma, 0,5 dl slivovke
Sadje dobro operemo in čez noč namočimo v vodi. Naslednji dan v isti vodi sadje na hitro
prevremo, da se malo zmehča. Ohlajeno in odcejeno sadje očistimo pečk in narežemo na
tanke rezine. Dodamo narezane lešnike, mandlje, orehe in rozine, potresemo s cimetom in
stolčenimi klinčki, dodamo sesekljano limonino lupino in sladkor ter prelijemo z rumom in
žganjem. Tako pustimo sadje namočeno še ves dan ali pa vsaj nekaj ur. Posebej iz bele in
posebej iz ržene moke, vzhajanega kvasa, mešanice vode, ki nam je ostala od kuhanja sadja,
in mleka zamesimo kvašeno testo in ga oblikujemo posebej v belo in posebej v rženo štručko
ter damo vzhajati. V rženo štruco na pomokani deski vgnetemo pripravljeno sadje. Nato
rženo štruco obložimo še z belo štruco in vse skupaj temeljito pregnetemo, oblikujemo dva
30
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
hlebčka in ju postavimo na toplo, da znova vzhajata. Preden ju damo v pečico, ju večkrat
prebodemo, da izpuhti zrak, ju premažemo z mlekom ali jajcem in spečemo.
DOMINIKANSKA JABOLČNA ZAVIHNJAČA
Testo: 1 kg mehke bele moke, 5 dag kvasa, ½ l mleka, sol.
Nadev: 80 dag jabolk, 10 dag sesekljanih orehov, 5 dag rozin, 1 jajce, sladkor.
Premaz: 1 jajce, sladkor
Zamesimo testo kot za kruh, ga oblikujemo v hlebec in za 30 minut postavimo na toplo, da
vzhaja. Vzhajanega dobro pregnetemo in ga znova damo na toplo za 30 minut. V pekaču
testo raztegnemo, da postane centimeter in pol debelo. Namažemo ga z nadevom iz
naribanih jabolk, orehov, rozin, enega jajca in sladkorja. Nadevu lahko dodamo tudi kislo
smetano. Čez nadev zavihamo robove testa za 2 do 3 centimetre. Spečemo v peči ali pečici.
SLIKA 34, 35, 36, 37 Postopek priprave zavihnjače. (foto: TK OŠ Radlje)
31
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
GRAJSKE JABOLČNE PRINCESKE
_______________________________________________________________
1,5 kg jabolk, 3 žlice sladkorja, 0,5 dl ruma, 1 limona, 15 dag moke, 3 jajca, 3 dl mlačne
vode, 1 žlica olja, sol, vanilijev sladkor
__________________________________________________________________________
Jabolka olupimo, cela previdno očistimo pečk in jih narežemo na centimeter debela kolesca.
Potresemo jih s sladkorjem, prelijemo z rumom in limoninim sokom ter previdno premešamo.
Iz moke, rumenjakov in mlačne vode, ščepca soli, olja in malo ruma zamesimo gosto tekočo
testo in na koncu rahlo vmešamo stepen sneg.
Marinirane jabolčne kolobarje pomočimo v testo in jih na maščobi zlato rumeno ocvremo.
Ocvrte položimo na papir, da se razmastijo, in potresemo z vaniljevim sladkorjem. Lahko jih
ponudimo tudi s šodojem ali z vinsko omako.
SLIKA 38, 39, 40, 41: Postopek priprave grajskih jabolčnih princesk. (foto: TK OŠ Radlje)
32
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
GISELIN ZDROBOV NARASTEK
___________________________________________________________________________
5 dl mleka, 20 dag zdroba, 5 dag masla, 5 dag sladkorja, 4 jajca, limonina lupina, sol, 1 žlica
drobtin
__________________________________________________________________________
V mleko dodamo maslo in sol. Ko mleko zavre, zakuhamo vanj zdrob. V ohlajen zdrob
vmešamo še rumenjake, nastrgano lupino in sneg beljakov, ki smo mu stepenemu dodali še
sladkor. Nepregorno posodo namažemo z maslom, potresemo z drobtinami in stresemo
vanjo kuhan zdrob, zgladimo in spečemo v srednje vroči pečici. Ko se narastek malo ohladi,
ga razrežemo in postrežemo.
Poleg narastka postrežemo pest rozin ter ga oblijemo s sadnim sokom.
SLIKA 42, 43, 44, 45: Postopek priprave narastka. (foto: TK OŠ Radlje)
33
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SAMOSTANSKA KOPRIVNA JUHA
________________________________________________________________
10 dag masla, 50 dag mladih kopriv, 3 stroki česna, muškatni orešček, 1 dl sladke smetane,
sol, poper, pražene bučnice, olje
___________________________________________________________________________
V slanem kropu na hitro prekuhamo koprive in jih sesekljamo. Na maslu prepražimo
sesekljan česen, dodamo koprive, zalijemo z vodo, začinimo z muškatnim oreščkom,
posolimo, popopramo in kuhamo 30 minut. Juho piriniramo in na koncu zgostimo s smetano.
Posebej na olju na hitro prepražimo bučnice. Na krožnik damo malo prepraženih bučnic, čez
to pa prelijemo koprivno juho.
SLIKA 46: Samostanska koprivna juha. (foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 47: Kuhamo in preizkušamo srednjeveške jedi. (foto: TK OŠ Radlje)
34
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 6: OPIS SREDNJEVEŠKIH DELAVNIC
SREDNJEVEŠKI PLESI
V plesni delavnici bomo zaplesali tri srednjeveške plese: dva poskočna saltarella in
malo bolj umirjen ples v krogu (carola).
SLIKA 48 : Deklice plešejo. (foto: TK OŠ Radlje)
SLIKA 49: Ples dečkov. (foto: TK OŠ Radlje)
35
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SREDNJEVEŠKO VEZENJE
V delavnici vezenja bomo s pisanimi nitmi izvezli cvetlične ali drugačne motive na
platno. Ta dejavnost je verjetno bolj primerna za deklice, dečki pa si bodo izbrali kaj
drugega.
SLIKA 50: Primeri vezenja. (foto: TK OŠ Radlje)
36
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SLIKANJE MOTIVOV IZ RADELJ
Delavnica slikanja z akrili na platno bi potekala v šoli. Zanimivosti iz Radelj bi najprej
fotografirali, po vrnitvi z ogleda Radelj pa bi naslikali nekaj motivov. Na delavnici bi
sodelovala likovna sekcija Kulturnega društva Radlje, ki bi posodila tudi slikarska
stojala. Nabaviti bi bilo potrebno platna, čopiče in akrilne barve.
SLIKA 51: Motivi kulturno- zgodovinskih spomenikov iz Radelj. (foto: TK OŠ Radlje)
37
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
DELAVNICA KALIGRAFIJE
Tudi na delavnici kaligrafije bi sodelovali nekateri člani likovne sekcije Kulturnega društva
Radlje. Vsak učenec bi napisal svoje ime (spretnejši tudi več). Za izvedbo delavnice
potrebujemo posebna peresa, ki bi jih priskrbeli člani likovne sekcije.
SLIKA 52: Kaligrafsko pisanje. (foto: TK OŠ Radlje)
38
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
ILUMINIRANE ZAČETNICE
SLIKA 53: Iluminirane inicialke.
SLIKA 54: Pisanje iluminiranih inicialk. (foto: TK OŠ Radlje)
39
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SREDNJEVEŠKA POKRIVALA IN GRADOVI
NAGLAVNI OKRAS
___________________________________________________________________________
Svinčnik, ravnilo, karton, škarje, 2 m tenkega blaga, dve gobi, 3–4 m mreže, najlonsko
nogavico, vato, okrasni trak, spenjač.
___________________________________________________________________________
1. Iz valovitega kartona izrežemo trak, širok 4 cm, ki po dolžini ustreza obsegu naše glave.
Konca spnemo s spenjačem.
2. Iz tenkega blaga izrežemo dva kvadrata. Vsak naj bo dovolj velik, da ga lahko ovijemo
okrog gobe ter spnemo s spenjačem. Zaviti gobi pripnemo na trak iz kartona.
3. Barvasto najlonsko nogavico napolnimo z vato, da dobimo trdno klobasasto obliko.
Odprtino zavozlamo.
4. Okrasni trak ovijemo okrog enega konca klobase ter ga diagonalno speljemo čeznjo do
drugega konca in nazaj.
5. Nato klobaso ovijemo okoli kartona, da se krog in klobasa držita skupaj.
6. Konca klobase sešijemo.
7. Iz mrežastega blaga oz. tila naredimo še tančico, ki jo s spenjačem pritrdimo na notranjost
zadnje strani naglavnega okrasa.
SLIKA 55: Pokrivalo. (foto: TK OŠ Radlje)
40
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
SREDNJEVEŠKI GRAD
_________________________________________________________________
Potrebujemo: ravnilo, svinčnik, škarje, štiri debele kartone formata A1 (50 x 76 cm), tenek
karton velikosti 19 x 7 cm, valovit karton 50 x 15 cm, lepilo, zaščitni lepilni trak, šestilo,
akrilne barve, čopič in lonček z vodo.
___________________________________________________________________________
SLIKA 56: Šablone za izdelavo gradu (vir: R. Halstead, S. Reid, 120 zgodovinskih projektov, str.
20, 21)
1. Stopnice izrežemo iz valovitega kartona, zid ozkega stolpa iz tenkega kartona, vse ostalo
pa iz debelega kartona. Dva zidova A prilepimo na tla stolpa C. Prilepimo tudi strop stolpa C.
2. Na odprte stranice tal, nadstropja in zidov nanesemo lepilo ter pritrdimo še druga dva
zidova. Zunanje kote stolpa zlepimo po vsej dolžini z lepilnim trakom.
3. Na debeli karton narišemo krog s premerom 9,5 cm in ga razdelimo na četrtine. Izrežemo
dve četrtini za tla in strop ozkega stolpa. Zlepimo tla, strop in dva zidova I.
4. Na robove zidov ozkega stolpa I nanesemo lepilo. Zid G upognemo in ga prilepimo na
zidova I. Stikališča prelepimo z lepilnim trakom. Stolp prilepimo na podlago D.
5. Tudi druge stolpe prilepimo v kote podlage. Zidova M in N prilepimo med stolpe. Tla
obzidij E in F prilepimo na zidove.
41
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
6. Po enakem postopku, po katerem smo izdelali druge stolpe, izdelamo nizki stolp B. Najprej
zlepimo dve steni ter nanju pritrdimo tla, strop in tretjo steno.
7. Nizki stolp prilepimo na konec daljšega kraka temelja za stolp in stopnice J. Prilepimo
daljša zidova za stopnice K in krajša L.
8. Podest H prilepimo na ravne stranice zidov ob stopnicah. Na poševne robove prilepimo
stopnice P. Stikališča prelepimo z lepilnim trakom. Vse skupaj pritrdimo na enega od zidov.
9. Izrežemo manjše kose debelega kartona ter jih prelepimo na stene gradu in stolpa s
stopnicami. Ko končamo, poslikamo grad tako, kot da je grajen iz kamnov, in narišemo nekaj
oken.
SLIKA 57: Grad. (foto: TK OŠ Radlje)
42
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 7: VABILO
43
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 8: PROMOCIJSKI MATERIAL (pobarvanke, sestavljanke)
44
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
45
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
PRILOGA 9: OSNUTEK PREDSTAVITVE IN STOJNICE
Učenci TK OŠ Radlje ob Dravi bomo svoj turistični produkt Zigijeva srednjeveška
dogodivščina predstavili 10. marca 2015 v MC Velenje. Predstavitve se bo udeležilo devet
učencev.
Naša stojnica bo predstavljala marenberški grad. Za zvočno kuliso bomo predvajali
srednjeveško glasbo. Glavni promotor našega projekta bo duh Zigi.
Gostom bomo delili promocijski material ter jim ponudili srednjeveške dobrote.
46