BELETRINA 2015 ROMANI: Avtorica: Gabriela Babnik Naslov knjige: Ljubimec (delovni naslov) Biografija avtorice: Gabriela Babnik (1979) je magistrirala iz nigerijskega modernega romana na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Literarne kritike, komentarje, intervjuje objavlja v različnih slovenskih medijih. Leta 2008 je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši prvenec, za svoj tretji roman Sušna doba pa leta 2013 evropsko literarno nagrado. Istega leta je prejela tudi Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Babnikova je tudi avtorica treh radijskih iger. Radijska igra Koža iz bombaža, narejena po romaneskni predlogi, je bila nominirana za nagrado PrixItalia. Kratka vsebina knjige: Roman z delovnim naslovom Ljubimec je grajen izrazito večplastno. V prvem delu sledim zgodbi para, ki preživlja svoj čas med Parizom in Ljubljano. On je temnopolt in prihaja iz centralno-afriške republike Čad, ona pa iz evropskega prostora. V drugem delu romana spremljamo tragedijo zakoncev, ki se soočita s smrtjo štiriletne hčere. Tretji del se odvije v Afriki. Povezovalni lik vseh treh delov je Fadul, nekdanji novinar, ki je zaradi svojih kritičnih člankov pobegnil iz Čada. Na pot se je podal s čolnom preko sredozemskega bazena v Evropo, kjer je bil izpostavljen številnim zlorabam. Fadul se prebija skozi evropsko podzemlje in se preživlja tako, da nudi spolne usluge ostarelim ženskam. Deziluzija, ki jo v evropskem okolju doživi, ga pripelje do odločitve, da se bo vrnil v Afriko, kljub dejstvu, da ima za seboj izkušnjo podzemnih zaporov in poboja 40.000 sodržavljanov. Roman se ukvarja s temo institucionalnega rasizma in hkrati v ospredje postavlja vprašanje možnosti izbire, ki naj bi jo kot posamezniki imeli, ne glede na raso, spol in družbeni kontekst. Avtor: Pavel Basinski Naslov knjige: Lev Tolstoj – Pobeg iz raja Prevod: BorutKraševec Spremna beseda: BorutKraševec Biografija avtorja: Pavel Basinski (1961) je ruski literarni kritik in pisec številnih biografij o ruskih pisateljih. Med njimi je napisal tri dela o Maksimu Gorkem in tri o Levu Tolstoju: Lev Tolstoj – Pobeg iz raja (2010), Svetnik proti Levu (2013) in Lev v senci Leva (2014). Za dokumentarni roman Lev Tolstoj – Pobeg iz raja je leta 2010 prej nagrado Velika knjiga, najpomembnejšo rusko državno literarno nagrado. Kratka vsebina knjige: Basinski se v delu Lev Tolstoj – Pobeg iz raja posveča dogodku, ki je pred sto leti pretresel svet. Znameniti pisatelj in filozofije leta 1910izginil iz svojega posestva na Jasni Poljani, deset dni po tem dogodku pa umrl na zakotni železniški postaji Astapovo. Namen Pavla Basinskega je bil iz različnih virov sestaviti dokumentarno biografijo, delo pa je preraslo v izviren tekst, podrobno literarizirano kroniko Tolstojevega življenja. Lev Tolstoj – 1 Pobeg iz raja ni zgolj zgodba o ekscentričnem umiranju »ruskega Bude«, kot so takrat Tolstoja imenovali, ampak osvetlitev celotnega pisateljevega življenja,ki ga Basinski opisuje skozi prizmo razvpitega »pobega«. Preko asociativnega vračanja v preteklost iz najrazličnejših plati spoznavamo Tolstojev zagonetni odnos do Cerkve, njegov duhovni preobrat, pisateljevanje in odpoved ustvarjanju ter ljudi, ki so živeli v Tolstojevi bližini in z njim. Basinski posebno pozornost namenja tudi osvetlitvi Tolstojevega zapletenega odnosa z ženo Sofjo Andrejevno, zaradi katere in od katere naj bi Tolstoj v resnici pobegnil. Z raziskovanjem dnevnikov, dokumentov in drugih virov je Basinski razjasnil številne mite o pisatelju in hkrati ustvaril literarno dovršeno delo o eni najbolj prepoznavnih figur ruske književnosti. Avtor: Dino Bauk Naslov knjige: Balada o Denisu in Mary, nedokončana ljubezenska zgodba (delovni naslov) Biografija avtorja: Dino Bauk, rojen 1973, pravnik, odvetnik in publicist. Leta 1998 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se najprej zaposlil v državni administraciji, na Ministrstvu za šolstvo in šport. Od leta 2004 dalje je v odvetništvu, v odvetniški pisarni Ferfolja, Ljubič, Bauk. V zadnjih letih se je uveljavil kot kolumnist tednika Mladina. To je njegov prvi roman. Kratka vsebina knjige: Roman Balada o Denisu in Mary, nedokončana ljubezenska zgodba lahko opišemo kot dropbox spomina: avtor je pod geslom shranil spomin, ki prerašča kapacitete vsakdanje uporabe in zahteva svojo presežno dimenzijo, v tem primeru žanr, stil in zaplet, ki spomin disciplinira in ga uspešno stlači v škatlo. Roman namreč spomin ureja kot minsko polje: ni koraka, s katerim ne bi tvegal eksplozije, končna pa je neizogibna. Ljubezen ni realizirana, ker je Denis izbrisan in še izgnan iz države, v kateri je živel celo svoje življenje. Mina spomina je torej Slovenija devetdesetih. Vse kar se je zgodilo prej, življenje s starši in prijatelji, srečanje z Mary, se z izbrisom prelevi skozi ogledalo, v drugi svet, v vojno X-ov in Yov, v domišljijske prostore, ki se kopljejo v krvi realnosti: ni več možnosti za ponovno srečanje z Mary, z lastnim življenjem in identiteto, ki jo je nekdo razglasil za lažno. Narativni postopek Dina Bauka ne zavlačuje dogajanja, ne poglablja napetosti, ne ilustrira okoliščin, ne spušča se v ocenjevanje, ne senči in ne barva: izbris je točka eksplozije, ki dvigne tla in pokrajino naredi drugačno, neprepoznavno. Od te točke je življenje zmeraj onkraj nečesa drugega, nikoli več centrirano in umeščeno. Avtorju je metafizičnost bliže kot realizem, nadrealizem bolj kot etnografizem, cirkularna pisava bolj kot narativni enajesterec. Ni natančno orisanih karakterjev, ni dialogov, ni situacij: ima pa roman tisto, kar bi Alica iz čudežne dežele danes zahtevala od knjige - slike/prizore in glasbo. Bralka oz. bralec je ves čas v stroju, mašini. To ni samo drzno inventivna, to je drzno prezirljiva proza, ki si ne dovoli nobene ublažitve, nobenega placeba, nobenega mehčanja. Roman Dina Bauka je zahtevno branje, ki silovito zastavlja vprašanja, tudi takšna, ki so sicer pridobila všečno legitimnost. S tem vprašanja postanejo neprimerno bolj tvegana, destabilizirajo vsako obliko komodifikacije, uničujejo plitva zadovoljstva in poglabljajo travmatičnost spomina, ko 2 razkrivajo slabo zašite rane, nepravilno zarasle zlome in zanemarjene brazgotine. Za prvi roman je to izjemen dosežek. - dr. Svetlana Slapšak Avtor: Samuel Beckett Naslov knjige: Mercier in Camier Prevod: Jana Pavlič Spremna beseda: Mladen Dolar Biografija avtorja: Samuel Beckett(1906 – 1989) je eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Tega ne potrjuje le Nobelova nagrada za literaturo iz leta 1969, temveč nenehna aktualnost njegovih del in neizmerno referenčno polje, ki so ga ustvarila. Njegova dela ponujajo mračen, tragikomičen pogled na človekovo naravo in se pogosto spogledujejo s črno komedijo in nevsakdanjim humorjem. Beckett je izvrsten in vsestranski ustvarjalec tako na področju dramatike kot tudi poezije in proze. Svoja dela je sprva pisal v angleščini, kasneje v francoščini in jih sam prevajal v oba jezika. Kratka vsebina knjige: Roman Mercier in Camier je delo, ki povezuje Beckettovo dramatiko z njegovimi proznimi deli, obenem pa tudi prvi roman, ki ga je avtor napisal v francoščini. Čeprav je bil napisan že leta 1946, ga je Beckett pripravljal na objavo vse do leta 1970. Mercier in Camier je delo z izrazito dialoško strukturo, v kateri zaznamo zametke kasnejših dramskih besedil Čakajoč Godota in Konec igre. Glavna junaka, napol klateža, napol dendija Mercier in Camier, bralca spominjata na nek drug znamenit par iz francoske literature, na prav tako absurdno tragikomična in hkrati neznosno šarmantna Flaubertova samca Bouvarda in Pécucheta. Mercier in Camier se odpravita na pot, da bi nekaj zapustila. Ni povsem jasno, kam gresta, niti kaj zapuščata. Mesto, različico avtorjevega rojstnega mesta Dublina,si želita zapustiti predvsem zato, da bi se lahko vanj vrnila. Avtor: Tomas Bernhard Naslov knjige: Mraz Prevod: Štefan Vevar Biografija avtorja: Thomas Bernhard (1931), eden od najpomembnejših avstrijskih in nemških pisateljev 20. stoletja. V letih 1955–1957 je študiral dramaturgijo in igralsko umetnost v Salzburgu. Najprej je objavil več pesniških zbirk, literarni preboj pa mu je uspel leta 1963 z romanom Mraz (Frost). Kmalu so sledili novi romani in pripovedi, po letu 1970 pa se je uveljavil tudi kot dramatik. Bil je izjemno plodovit avtor, saj je do svoje smrti v letu 1989 vsako leto izdal po eno knjigo. Prejel je številne nagrade, med njimi nagrado Georga Büchnerja (1970), Premio Mondello (1983) in Prix Medicis (1988). Kratka vsebina knjige: Podobno kot druge Bernhardove romane tudi roman Mraz sestavljajo dolgi, nepretrgani in vsebinsko provokativni monologi, le da tu ne prvoosebnega pripovedovalca, temveč opazovanca. Glavni junak je inteligentni in razgledani, vendar v primež nemoči in brezmejnega življenjskega pesimizma in bolezni ujeti slikar Strauch. Njegov brat, slavni zdravnik, pošlje k slikarju, ki živi v zakotni alpski vasi, svojega zdravniškega pripravnika na daljši obisk. Med opazovancem in opazovalcem se razvije kompleksno 3 razmerje, ki zdravniškega pripravnika pripelje do mejnih eksistenčnih izkušenj, saj si ga dominantna in destruktivna narava slikarja sčasoma povsem podredi. Zdravniški pripravnik bralcu v svojih beležkah odstira svet samotarja in izobčenca, ki je zavrgel ne le svoje slikarstvo, temveč tudi svet in človeka v njem. Glavni junak z ostrim razumom in v slogu nenehnih stopnjevanj spodkopava in izničuje vse, na kar bi se v življenju še lahko oprl: človeško etiko in dostojanstvo, življenjske vrednote, državo in institucije, poslednjo trohico dobrega v človeku. Monologi, ki jih beleži bodoči zdravnik, so prikaz brezupne človeške tragike, samote in popolnega razpada sveta. Avtor: Hugo Claus Naslov knjige: Žalost Belgije Prevod: Mateja Seliškar Kenda Spremna beseda: Mateja Seliškar Kenda Biografija avtorja: Hugo Claus (1929-2008) velja za enega najpomembnejših avtorjev literature v nizozemskem jeziku 20. stoletja. Njegov obsežni opus zajema tako romane, kratko prozo in poezijo kot tudi dramska besedila in filmske scenarije. Claus je po številnih pomembnih domačih in tujih nagradah leta 1986 prejel najpomembnejšo nizozemsko nagrado za življenjsko delo, Prijs der NederlandseLetteren, bil pa je tudi belgijski kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo. Kratka vsebina knjige: Dvodelni roman Žalost Belgije velja za najpomembnejše literarno delo Huga Clausa. Delo je izšlo leta 1983, njegova zgodba pa se odvija v Flandriji v času druge svetovne vojne. Roman, ki je preveden v 16 jezikov, se v prvem, deloma avtobiografskem delu z naslovom Žalost posveča odraščanju desetletnega glavnega junaka Louisa v nunskem penzionatu. Na izjemno kritičen, vendar duhovit način se loteva flamske tradicionalno vzgojene, nemalokrat licemerske malomeščanske družbe ter njenih šibkih točk, kot so številni predsodki, vera, seksualnost. V drugem delu, Belgije, je poudarek zlasti na kolaboraciji, ki se je med vojno razrasla v malih flamskih mestih, in na posledicah, ki jih je ta imela za flamsko družbo. Žalost Belgije je zabaven, vendar pronicljiv portret Belgije v prvi polovici 20. stoletja, ki je obveljal za temeljno delo flamske književnosti tudi zaradi svojega jezika in sloga. Z njim je Claus namreč sooblikoval moderno flamščino in posodobil pesniški jezik z vključevanjem narečnih, francoskih, Belgiji lastnih izrazov. Svojim junakom podeljuje svojevrstne glasove in bralca z menjavo pripovedovalca in časovne perspektive vešče vodi skozi večplastno pripoved. Avtor: Emil Filipčič Naslov knjige: Serafa s Šarhove 2 Biografija avtorja: Emil Filipčič (1951), pisatelj, dramatik, scenarist in igralec. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Danes deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture. Za svoj prvenec GreinVain je leta 1979 prejel nagrado zlata ptica, leta 2011 pa za roman Problemi nagrado Prešernovega sklada. Z romanom Mojstrovka se je leta 2012 uvrstil med prvih deset izbranih romanov za nagrado kresnik. 4 Kratka vsebina knjige: Serafa s Šarhove 2 je roman o prijateljih Risu Boštjančiču in Albertu Dolencu, ki se pri sedemnajstih letih odločita, da bosta ustvarila strip, ustvarjalna strast pa ju ponese še k snemanju skečev na magnetofon. Iz tega nastanejo oddaje Prešernova resnična podoba, Sherlock Holmes in doktor Watson proti komerkoli že, Kmetje, Rudarska nesreča v Trbovljah in kviz Vrzi tri lobanje v zrak in zadeni. Deset let pozneje prijateljema pridejo izkušnje snemanj zelo prav. Ris je poročen in ima štirimesečnega sina, na Radiu Študent honorarno dela kot napovedovalec. Albert hodi s punco, ki jo začenja vse bolj zanimati, s čim se njen fant pravzaprav ukvarja oziroma če sploh kaj dela. To se izkaže za zadosten razlog, da prijatelja ustvarita radijsko igro Butnskala. Petintrideset let kasneje se ponovno srečata.Albert pove Risu, da pravkar riše strip po tonskem zapisu njune radijske nadaljevanke Butnskala. To še ni vse. Ostarela avtorje se odločita, da se bosta ob pomoči mladih genialnih dvojčkov in pustolovca Delamee spopadla z novimi mediji in zavzela Facebook in Youtube. Avtorica: Julija Franck Naslov knjige: Ljubeznivec Prevod: Mojca Kranjc Spremna beseda: Tanja Petrič Biografija avtorice: Julia Franck se je rodila 1970 v (Vzhodnem) Berlinu. Študirala je staro amerikanistiko, filozofijo in novejšo nemško književnost na FU Berlin. Leta 1997 je izšel njen prvenec Der neue Koch, sledile so knjige: Liebediener(1999), Bauchlandung (2000) in Lagerfeuer(2003). Leto 2005 je preživela v Villi Massimo v Rimu. Za roman Mittagsfrau je 2007 prejela Nemško knjižno nagrado, kar jo je umestilo med najuglednejše nemške pisatelje in ji utrlo pot v tujino (roman je preveden v 34 jezikov). Njen zadnji roman, RückenanRücken, je izšel leta 2011. Kratka vsebina knjige: Roman Ljubeznivec pripoveduje o Beyli, ki rada stanuje v kletnih stanovanjih, saj ji ponujajo odličen pregled nad dogajanjem na ulici. Ko se stegne do okenca tik pod stropom, ravno še lahko vidi rdeč avto, ki se poskuša izmanevrirati iz parkirnega mesta. A kako to, da voznik ne vidi ženske, ki se zgrožena umika avtomobilu in pristane pod kolesi tramvaja? Izkaže se, da je pokojnica na tirih Charlotte, Beylina soseda. Beyli se zdi, da je edina, ki je opazila avto, in skrbno pazi, da ne bi nikomur ničesar povedala o tem, še zlasti pa ne policiji. Pa vendar ostane nekako vpletena, saj ji Charlottina teta prepusti nečakinjino stanovanje z osebnimi stvarmi vred. Beyla se nerada preseli v tretje nadstropje in se znajde sredi življenja svoje mrtve predhodnice. S kuhinjskega okna zdaj lahko opazuje tudi Alberta, ki stanuje pod njo. V skrivnostnega moža, ki ga je bila opazila že na Charlottinem pogrebu, se do ušes zaljubi. Uživa v svoji sreči in v izletih z njegovim rdečim športnim avtomobilom. Žal pa se Albert izmika njeni želji, da bi ji povedal kaj o sebi, in si namesto tega izmišlja erotične zgodbice. Sprva se Beyla zadovolji z njimi, kmalu pa hoče več. Polagoma se začnejo zlagati koščki sestavljanke in Beyla ugotovi, kdo je Albert v resnici in kakšno vlogo je Charlotte igrala v njegovem življenju. 5 Avtorica: Jela Krečič Naslov knjige: Ni druge Biografija avtorice: Jela Krečič (1979), novinarka in publicistka. Na Fakulteti za družbene vede je študirala kulturologijo, doktorirala pa iz filozofije na Filozofski fakulteti leta 2009. Že dobro desetletje objavlja članke za časopis Delo, kjer je od leta 2007 zaposlena na kulturni redakciji. Souredila je dva filmska zbornika, ki sta izšla pri Slovenski Kinoteki. V strokovnih revijah objavlja članke na temo filma in umetnosti. Kratka vsebina knjige: Romaneskni prvenec Ni druge je izvirna in duhovita pripoved o zapletenih medčloveških odnosih v sodobnem svetu. Protagonist romana,Matjaž, se po razhodu z dekletom, Saro, znajde v veliki stiski. Zaradi tega sprejme prijateljev nasvet, da naj pot k nekdanjemu dekletu poišče preko novega ljubezenskega razmerjem. Matjažu se sprva zdi, da takšnemu načrtu ne bo težko slediti, a se izkaže za precej zagonetnejšega kot je pričakoval. Komična ljubezenska odisejada glavnega junaka vodi od enega spodletelega ljubezenskega srečanja do drugega. Eno od deklet je preveč puhoglavo, za drugo se izkaže, da je lezbijka, na tretji ga moti njena pretirana človekoljubnost ... Matjaž se v igri ljubezni preizkuša po znanih ljubljanskih lokalih v družbi z njihovimi trdoživimi obiskovalci, v krogu svojih sodelavcev na Krasu, na romanju v Jajce in na nočni Metelkovi, a vedno znova prihaja do sklepa da zanj ni druge od Sare. Končni zasuk v zgodbi se zgodi na otoku Hvaru, ko se protagonist znajde na pragu ljubezenske avanture, ki bi se utegnila izkazati za drugačno od vrste prejšnjih. Avtor: George Orwell Naslov knjige: Burmanski dnevi Prevod: Tina Mahkota Spremna beseda: Mirt Komel Biografija avtorja: George Orwell (1903-1950), novinar, esejist in romanopisec sodi med najpomembnejše pisce dokumentarne in polemične proze 20. stoletja. Z zamudo njegov obsežni opus poglobljeno spoznavamo tudi pri nas. Prevodi del Na dnu in na robu v Parizu in Londonu, Poklon Kataloniji in Pot v Wigan so pritegnili pozornost kritikov in številnih bralcev. Prevod njegovega prvega romana Burmanski dnevi (1934) pomembno širi poznavanje tega izvrstnega pisatelja, ki ga zdaj upravičeno ne poznamo več samo po delih Živalska farma in 1984. Kratka vsebina knjige: »V Moulmeinu, v Spodnji Burmi, me je sovražilo veliko ljudi – samo takrat v življenju sem bil dovolj pomemben, da se mi je to zgodilo,« se glasi pogosto citirani začetek Orwellovega eseja Ustreliti slona (1936). Manj znano dejstvo je, da je Orwell, ta veliki zagovornik svobode govora ter pravic zatiranih, tlačenih in ponižanih, med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji v Burmi. To so bila zanj odločilna leta, saj je »od blizu lahko videl umazanije imperija«, službo pa sčasoma zasovražil s hujšim gnevom, kot si ga je znal pojasniti. Osamljen in vse bolj razočaran nad despotizmom in na videz nezlomljivo tiranijo britanskega radža se po dopustu za božič 1927 v Burmo ni vrnil. Svoje izkušnje med služenjem imperiju v zatonu (Burma je leta 1937 dobila delno 6 samoupravo) je uporabil za snovanje romana Burmanski dnevi. Roman, ki tematizira licemersko življenje britanskih kolonialnih oblastnikov in trgovcev v Burmi, je prepreden s prezirom do lokalnih samodržcev in vsakršnega zatiranja nasploh. Pogosto ga primerjajo s Fosterjevim Potovanjem v Indijo (1924), a je precej bolj pesimističen in trpek. Avtor: Antoine de Saint-Exupery Naslov knjige: Citadela Prevod: Špela Žakelj Biografija avtorja: Antoine de Saint-Exupéry (1900 –1944), pisatelj, pesnik in pionirski letalec. Avtor je zagotovo najbolj znan po svojem Malem princu, napisal pa je tudi več zgodb, v katerih na poetičen način opisuje letalske izkušnje, ki so v veliki meri zaznamovale njegovo življenje in delo (Nočni let, Letalo in planet, Bojni pilot in druge). Saint-Exupéry je dobitnik številnih literarnih nagrad, med njimi velike nagrade za roman, ki mu jo je podelila Francoska akademija. Nekaj let po letalski nesreči, s katero se je končalo njegovo življenje, je posthumno izšlo njegovo življenjsko delo, Citadela. Kratka vsebina knjige: Citadela je Saint-Exupéryjevo posthumno delo, ki je bilo prvič objavljeno leta 1948. Kljub temu, da je v resnici nedokončano delo, velja za avtorjev pisateljski vrhunec, kar je za časa svojega življenja menil tudi pisatelj sam. Spomin na bivanje v Sahari je buril avtorjeve misli, zato je za kraj svojega razmišljanja v Citadeli izbral prav puščavo. V zgodbo urejena zbirka meditacij prinaša misli o življenjski poti posameznika in pomenu stvari, ki pa ga ni mogoče najti v opekah in kamnih, ki gradijo puščavsko utrdbo, pač pa v srcu in duši arhitekta, ki je o utrdbi sanjal in jo zasnoval. Delo je avtorjev poklon človeškemu duhu, pisan v obliki nagovora oziroma pridige, katere osrednja tema je citadela kot utrdba, grad, dom, v katerem bivamo. Avtor na moralni ravni obsoja vsakršen sistem, ki ima materialno blagostanje za edini cilj, in namesto tega poudarja, kako pomembno je »prebijanje«, duhovna rast. Saint-Exupéryjeva citadela je kot »notranje dvorišče«, ki ga vse življenje gradimo okrog nas. Avtor: Andrzej Staisuk Naslov knjige: Dukla Prevod: Jana Unuk Biografija avtorja: Andrzej Stasiuk (Varšava, 1960), poljski pisatelj, esejist in dramatik, je na poljsko literarno prizorišče stopil leta 1992 z zbirko črtic iz zaporniškega življenja Zidovi Hebrona. Od takrat je izdal vrsto zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, ki so mu prinesle sloves enega najbolj kakovostnih poljskih pripovednikov, med njimi: Galicijskezgodbe (1995, slov. 2009), Duklo(1997), Na poti v Babadag(2004, slov. 2007), Fado (2006), Dnevnik, pisan pozneje (2010), Grochów (2012), in več dram, nazadnje Čakajoč na Turka (2009). Napisal je tudi tri romane: Devet (1999, slov. 2004), Beli krokar (1995) in Taksim(2009). Je dobitnik literarne nagrade vilenica 2008 in številnih drugih nagrad, mdr. sklada Kościelskih (1995), Nike (2005), nagrade Arkadyja Fiedlerja (2007), nagrade StanisławaVincenza (2011). Njegove knjige so prevedene v skoraj vse evropske in nekatere 7 azijske jezike. Kratka vsebina knjige: Novelistična zbirka Dukla (1997) Andrzeja Stasiuka – in osrednja zgodba v njej – je poimenovana po kraju ob meji s Slovaško, v katerem se pripovedovalec ustavlja, kadar potuje po južni Poljski. Opisi poti in mesteca, zaustavljenega v času, pogreznjenega v lenobnost in zatišje karpatske pokrajine, se prepletajo s spomini na neki drug kraj in pripovedovalčeva otroška doživetja v njem na obiskih pri starih starših, delavnem in pobožnem dedu ter skeptični, preudarni babici, ki so jo obiskovali duhovi dragih pokojnikov, ne da bi v tem videla kaj nenavadnega. Duklo odlikuje pisateljev značilni slog liričnega opisa prostora, kraja, pokrajine ali potovanja, ki meji na epifanijo, pregnetenega v spominu in domišljiji, prežetega z metafizičnimi premišljevanji. Knjigo zaključi več kratkih poetičnih zapisov o ljudeh, živalih, naravi iz podkarpatskega sveta z refleksivnimi poantami, ki osebna, čutno nazorna doživetja prenašajo na raven občečloveškega in univerzalnega. Avtor: Fulvio Tomizza Naslov knjige: Zlo prihaja s severa Prevod: Vera Troha Spremna beseda: Milan Rakovac Biografija avtorja: Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza (1935-1999) je do začetka šolanja živel v Istri, gimnazijo je zaključil v Kopru, študij pa je nadaljeval v Ljubljani in Beogradu. Leta 1955 se je preselil v Trst, kjer je delal kot novinar na italijanskem radiu, od leta 1981 pa tam živel kot svobodni pisatelj. Napisal je okrog trideset del, predvsem romanov, pa tudi esejev, dram in otroških knjig. Tomizza v svojih delih na različne načine tematizira vprašanje meje, ki pa je ne razume kot prostora razmejevanja, pač pa prepustnosti, ki daje ljudem možnost srečevanja in komunikacije. Pogosta tema njegovih del je tudi izseljevanje Italijanov iz Istre po drugi svetovni vojni in s tem povezanimi občutji domotožja in izkoreninjenosti. Kratka vsebina knjige: V romanu Zlo prihaja s severa, ki temelji na zgodovinskih dogodkih in akademskih raziskavah, Tomizza zasleduje biografijo Pier Paola Vergeria (1498-1565), ki je bil rojen v današnjem Kopru. V razburkanem 16. stoletju, ki so ga zaznamovali religiozni boji med katoličani in protestanti, je bil škof, reformator in pisatelj. S svojo dejavnostjo si je prizadeval pomiriti nasprotja med sprtimi stranmi, čeprav je bil sam bližje religioznemu konceptu protestantizma. Papež ga je z inkvizicijo prisilil, da se je odrekel položaju škofa. Pobegnil je v Švico in Nemčijo in leta 1549 ga je papež izobčil. V zgodbi o Vergeriu se izrisujejo zametki eksistencialnih stisk »človeka meje«, razpetega med dvema gospodarjema, Vatikanom in beneškim dvorom, in dvema klicema: skorumpiranega ozračja Rima in strogega vetra s severa. Avtor: Ilija Trojanow Naslov knjige: Zbiralec svetov Prevod: Brane Čop Biografija avtorja: Ilija Trojanow (1956), bolgarsko-nemški pisatelj, esejist in prevajalec. Leta 1971 je z družino zapustil Bolgarijo in sprva zbežal v München, leto zatem pa so se preselili v 8 Kenijo, kjer je živel vse do leta 1984. Leta 1996 je izšel njegov avtobiografski prvenec, leta 2006 pa roman Zbiralec svetov, za katerega je prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma. Poleg številnih drugih literarnih nagrad je Trojanow leta 2007 prejel še berlinsko književno nagrado ter z njo povezan položaj gostujočega profesorja na FreieUniversität. Kratka vsebina knjige: Ilija Trojanow z naslovom biografskega romana Zbiralec svetov ni poimenoval le človeka, ki ga v njem portretira, Richarda Francisa Burtona, temveč tudi sebe. Avtor je namreč sedem let potoval po postojankah Burtonovega življenja, da bi ga upodobil čim bolj verodostojno. Raziskovalec, prevajalec, pisatelj, vojaški častnik, etnolog, lingvist in diplomat Burton je zagotovo ena najbolj ekscentričnih figur 19. stoletja, kar je v romanu ilustrativno prikazano preko opisovanja njegovih potovanj po Britanski Indiji, Arabiji in Vzhodni Afriki. V prvem delu romana zgodbo poleg Burtonovih dnevnikov podaja njegov indijski sluga Naukaram, v drugem delu, ki opisuje obdobje v Arabiji, Burtonovo potovanje spremljamo preko prepisov posvetovanj osmansko-arabskih veljakov, v tretjem, vzhodnoafriškem delu, pa Burtonovo ekspedicijo pojasnjuje nekdanji suženj Sidi. Roman Zbiralec svetov ni tradicionalna biografija britanskega kolonialnega častnika, čigar potovanja so bila že mnogokrat opisana v knjigah in prikazana v več filmih, temveč izjemno literarno delo, oprto na biografijo raziskovalca, ki je svoje življenje posvetil razumevanju svetov, drugačnih od njegovega. Avtor: Lenart Zajc Naslov knjige: Agencija Biografija avtorja: Lenart Zajc (1967), pisatelj. Študiral je zgodovino in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doslej je izšlo pet njegovih samostojnih del, njegove kratke zgodbe so bile uvrščene v več antologijskih izborov, napisal je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino. Njegov roman 5 do 12h je bil leta 1999 uvrščen v ožji izbor za nagrado za najboljši prvenec, roman Zguba pa leta 2002 v ožji izbor za nagrado kresnik. Kratka vsebina knjige: Roman Agencija je postavljen v obdobje krize in protestov v letu 2012, v čas rastoče brezposelnosti in naraščajočega obupa. Zgodba romana se gradi skozi sedem pripovednih glasov, sedem enakovrednih likov zaposlenih v agenciji, ki se ukvarja s prodajo življenjskih zavarovanj. Usode in značaji pripovedovalcev so tako kot ozadja, ki so jih pripeljala v zavarovalno agencijo, zelo različni, vsak od njih pa zavzema svoje stališče in ima svojevrsten pogled na trenutne družbene razmere. Ko sedem junakov vstopa v domove svojih strank, spoznavajo katastrofalne razsežnosti in bedo krize v Sloveniji. Ta se literarnih likov dotakne, ne glede na to, da sami sodijo med tiste, ki jim gre trenutno razmeroma dobro. Izstopajoč in najbolj nenavaden lik v romanu je mlada ženska Muci, ki odločitev o svojem izvoru prepušča bralcu. Lahko bi bila bitje peklenskega ali nebeškega izvora, duh, mogoče pa le nekoliko nenavadna punca. Agencija je nedvomno družbenokritičen roman, s svojo večplastno zgodbo in prepletanjem pripovednih perspektiv pa tudi mnogo več kot zgolj angažirano literarno delo. 9 Avtor: Dušan Šarotar Naslov knjige: Panorama Biografija avtorja: Dušan Šarotar (1968) je pisatelj in pesnik, avtor številnih scenarijev za dokumentarne in igrane filme, piše tudi za otroke. Leta 1999 je izšel njegov romaneskni prvenec Potapljanje na dah (Študentska založba), njegov drugi roman Biljard v Dobrayu (Študentska založba) je bil leta 2007 nominiran za nagrado kresnik. Objavil je tudi dve zbirki kratkih zgodb, dve noveli in tri pesniške zbirke. Njegove pesmi in proza so vključene v več domačih in tujih antologij ter prevedene v številne jezike. Leta 2012 je izšla njegova prva zbirka esejev Ne morje ne zemlja (Goga), istega leta se je z razstavo cikla Duše predstavil še kot fotograf. S fotografijami nadgrajuje tudi pričujoči roman Panorama. Kratka vsebina knjige: Pisatelj, nemara avtorjev alter ego, išče mir in navdih za pisanje na počasnem potovanju po deževni in megleni irski obali, od tam odpotuje v Belgijo in preko Ljubljane v Sarajevo; predvsem pa ga pot vodi vedno globlje v pokrajine lastne notranjosti. Pripoved je oblikovana kot asociativni tok misli v katerem se časi, kraji in dogodki prelivajo v nenavadno zgodbo s številnimi pripovednimi glasovi. Čeprav vezi med njimi morda niso nemudoma očitne, se v skupni zgodbi ne znajdejo povsem slučajno. Med avtentičnimi pripovedovalci brez domovine, tako izstopajo albanski šofer in priložnostni vodič Gjini, Američanka z irskimi koreninami Jane, emigrantska profesorica književnosti iz bivše Jugoslavije Spomenka, naključna poslušalka literarnega večera v Bruslju, sarajevski pesnik in še kdo. Njihove pripovedi izrisujejo panoramski razgled nad iskanjem tistega, kar bi lahko imenovali dom. Avtorica: Janice Galloway Naslov knjige: Clara Prevod: Tina Mahkota Spremna beseda: Tina Mahkota Biografija avtorice: Janice Galloway je ugledna predstavnica novega vala škotske literature, ki se je zavestno odpovedala stereotipom v opisovanju svoje pokrajine in njenih prebivalcev. V tej literaturi ni več prostora za heroje, ki se podijo po zelenih planinah. Gallowayeva je pikra, sarkastična in analitična pripovedovalka o svetu tukaj in zdaj. Dihati moraš, to je vsa skrivnost (The Trick is to Keep Breathing), njen prvi in večkrat nagrajeni roman, je bil opažen kot eden najboljših škotskih prvencev tistega leta, danes pa velja za klasiko sodobne škotske književnosti. V knjigi Kri (Blood) so izšle kratke zgodbe, leta 1994 pa njen drugi roman z večpomenskim naslovom Tuji predeli (Foreign Parts), za katerega je prejela nagrado McVitie's za roman leta in nagrado E. M. Forster, ki jo podeljuje Ameriška akademija umetnosti in literature. Leta 1996 je izšla zbirka kratkih zgodb z naslovom Kamorkoli pogledaš (Where You Find It), junija 2002 pa roman Clara. Kratka vsebina knjige: Janice Galloway se je s Claro izpisala iz urbane Škotske. Pretanjeno napisani roman v osmih poglavjih, za katerega je glasbeno izobražena pisateljica zgodovinsko ozadje preučevala več kot sedem let, postavlja v ospredje Claro Wieck Schumann, ki jo zgodovina odpravi kot »ženo romantičnega skladatelja Roberta Schumanna«. Clara pa je v romanu predstavljena tudi kot ena najboljših pianistk svojega časa, skladateljica in 10 profesorica. Gallowayjeva v Clari, "romanu o seksu, smrti in moči" spodkopava romantično predpostavko o usodni povezanosti umetniške genialnosti in norosti, predvsem pa premakne žarišče z genija, moškega, na genija, žensko. Pri tem pa je njen roman nadvse sodoben, saj mora Clara sprejemati odločitve, s katerimi se lahko poistovetijo ženske našega časa. Pisateljičin slog ostaja prepoznaven tudi na številnih prizoriščih Evrope v prvi polovici 19. stoletja. Drdranje kočij, zapenjanje steznikov, koncertiranje pred kronanimi glavami, rojevanje – nadvse nazorno, bravurozno in virtuozno, hkrati pa tako jedko, politično in izzivalno. SPOMINSKA PROZA: Avtor: Janko Kos Naslov knjige: Umetniki in meščani Biografija avtorja: Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in urednik. Doktoriral je leta 1969, od leta 1970 do upokojitve je bil profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil sourednik revij Beseda in Perspektive, sodelavec Odra 57 ter glavni urednik Literarnega leksikona. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Poleg znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi mnoge učbenike, priročnike in antologije. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišjo državno nagrado na področju znanosti. Kratka vsebina knjige: V avtobiografskem delu Umetniki in meščani se Janko Kos spominja življenja družin svojih staršev in osvetljuje lastno življenjsko pot. Avtor, ki je bil v času odraščanja v tesnem stiku z umetniškim krogom svojega očeta in po drugi strani del materinega meščanskega miljeja, na poti do svojih študijskih let opisuje svet sodobnikov, med katerimi v manj znani luči spoznamo filozofa Franceta Vebra, mladega Tarasa Kermaunerja, Daneta Zajca in mnogo drugih. Preko gimnazijskih let v nemirnem času 2. svetovne vojne nas avtorjeva pripoved vodi tudi v obdobje njegovega študija in poklicne poti. Umetniki in meščani je zagotovo delo, ki presega okvire spominske kronike, saj je obenem dragoceno pričevanje o obdobju, ki je zaznamovalo stoletje. Avtor: Peter Zobec Naslov knjige: Vsi drugi se imenujejo ljubezen Spremna beseda: Marcel Štefančič jr. Biografija avtorja: Peter Zobec (1932 – 2012),pomočnik režije, scenarist, organizator in režiser masovnih prizorov. Študiral je germanistiko in Jugoslovansko literaturo v Beogradu, kjer je preživel dvajset let svojega življenja. V srbohrvaščino je prevajal slovensko poezijo, prozo, esejistiko in dramatiko, dejaven je bil kot publicist in esejist. Bil je začetnik filmskih oddaj na TV Ljubljana in radiu. V svoji karieri je sodeloval z režiserji kot so Wolfgang Petersen, Sam Packinpah in Boštjan Hladnik. Je avtor trinajstih samostojnih kratkih filmov in 11 dokumentarcev. Leta 2006 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na filmskem področju. Kratka vsebina knjige: Vsi drugi se imenujejo ljubezen je izčrpno avtobiografsko delo enega najbolj prepoznavnih slovenskih ustvarjalcev s filmskega področja. Avtor Peter Zobec v knjigi predstavlja svojo razgibano življenjsko zgodbo, ki jo je popisal v zadnjih letih pred smrtjo. V njej razgrinja svoje otroško in mladostno obdobje, spomine na svojo družino, počitnikovanja, obdobje šolanja, spomine na 2. svetovno vojno, ki jo je dočakal v Beogradu. Preko obdobja študija, Peter Zobec v delu popisuje tudi svojo bogato kariero asistenta režije, organizatorja in režiserja masovnih prizorov pri številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter televizijskih serijah, sodelovanje pri številnih koprodukcijskih celovečernih in televizijskih filmih, svoje delo in potovanja v tujino …Vsi drugi se imenujejo ljubezen je intimna in odkritosrčna življenjska pripoved, obenem pa tudi dragocena kronika zakulisja slovenske in jugoslovanske kinematografije. ZBIRKA KRATKIH ZGODB: Avtor: Matjaž Lunaček Naslov knjige: Beatusille Biografija avtorja: Matjaž Lunaček je študiral medicino in primerjalno književnost. Specialist psihiatrije, ki je svojo poklicno pot posvetil psihoterapiji. Lunaček se profesionalno intenzivno ukvarja z aplikacijo psihoanalize na literaturo in pedagogiko. Dvanajst let v svoji karieri je posvetil razvoju koncepta "vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih". Poznan je po svojih strokovnih člankih s področja psihoanalize. Leta 2011 je pri Založbi *cf izšlo njegovo delo Za drugačno usodo: psihoanalitična teza o Krstu pri Savici, leta 2014 pa pri Cankarjevi založbi zbirka esejev Telovadci nad prepadom. Zbirka kratkih zgodb Beatusille je njegovo prvo samostojno literarno delo. Kratka vsebina knjige: Beatusille je zbirka devetintridesetih kratkih zgodb, naslov pa nosi po eni izmed njih. Gre za začetni verz Horacijeve ode in v prevodu pomeni srečen tisti. Zgodbe v zbirki Beatusille imajo s svojo zgoščenostjo lastnosti črtic ali literarnih slik, stilno pa so zaznamovane s širšo zasnovo in abruptnim koncem. Protagonisti zgodb so neobičajni in nekonvencionalni posamezniki, mestoma svoj glas dobijo tudi živali, ki imajo med pripovedovalci poseben status. Zbirka je razgibana na ravni dogajalnega časa, iz današnjih dni sežejo zgodbe do poldrugega stoletja v preteklost, samo dogajanje pa se giba od realističnih posnetkov do prestopov v fantazijske sfere. Zgodbe v zbirki, čeprav raznolike, delijo tematsko povezanost. Osredotočajo se na ključne, prelomne trenutke v življenju, ki vsakdan nepričakovano povišajo na raven brezčasja. V zgodbah avtor na izviren in prepričljiv način v zgodbah obravnava problematiko medosebnih odnosov ter vprašanja o smrti, ljubezni in posameznikovi svobodi. 12 PESNIŠKE ZBIRKE: Avtor: Tomaž Šalamun Naslov knjige: Orgije Spremna beseda: Aleš Debeljak Biografija avtorja: Dela Tomaža Šalamuna (1941-2014) že od antologijske pesniške zbirke Poker (1966) predstavljajo mejnik v slovenski poeziji. V šestdesetih letih je Šalamun sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan je bil tudi z legendarno skupino OHO, danes pa je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Poleg številnih objav v različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v osemnajst jezikov. Za svoje delo je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado. Kratka vsebina knjige: V Šalamunovih Orgijah med brzicami povezanih dvovrstičnic utripa uporniški in trmoglavi, zvedavi in darežljivi duh, ki hlastno in strastno beleži mnogovrstne preobrazbe vsakdanjega sveta, da bi jih precedil skozi sito osebnega izkustva in vizije, spogledujoč se istočasno z bežečimi trenutki in z vidikom večnosti. Pesmi so dokumenti osebnega in posebnega potovanja, ki pa ni zasebno, saj v pesemsko tapiserijo sugestivno vplete množico lokalnih in mednarodnih niti. Pesniška pletenica dvovrstičnic v Orgijah prikazuje raznolike zakladnice smisla na zagonetno mikaven način, v katerem si elegantni minimalizem podaja roke s tesnobno in begajočo dvoumnostjo, nikoli pa ne odplavi absurdne vere, da je smiselno varovati krhki prostor posameznikovega doživljanja sveta, osebne svobode in dostojanstva. V pesmih iz zbirke Orgije je Šalamun na vrhuncu svoje ustvarjalne moči. Gre za zbirko, ki bo v razkošnem opusu mednarodno najbolj vplivnega slovenskega pesnika vseh časov zapisana kot ena njegovih mojstrovin Avtorica: Cvetka Lipuš Naslov knjige: Kaj smo, ko smo Biografija avtorice: Cvetka Lipuš (1966), pesnica. Na celovški univerzi je končala študij primerjalne književnosti in slavistike, na univerzi v Pittsburghu pa še študij bibliotekarstva in informacijskih ved. Petnajst let je živela v Ameriki, danes pa živi in ustvarja v Avstriji. Njena poezija je prevedena v mnoge tuje jezike, zastopana je v slovenskih, nemških in ameriških revijah in antologijah. Do sedaj je izšlo že šest njenih pesniških zbirk, za zbirko Obleganje sreče je bila leta 2008 nominirana za Veronikino nagrado. Kratka vsebina knjige: Pesnica Cvetka Lipuš se je z dosedanjimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot avtorica s prepoznavno in samosvojo poetiko. Predstavlja suveren in izviren pesniški glas, ki se ne zaustavlja pri tistem, kar je očitno, ampak vedno znova sega preko horizonta pričakovanega. Kot dokazuje tudi najnovejša zbirka Kaj smo, ko smo, je poezija Cvetke Lipuš imanentno svetovljanska in hkrati več kot zgolj takšna. Že naslov pesniške zbirke nam pove, da pesnica niti za hip ne pristaja na samoumevnosti, nasprotno, 13 zaveda se vsake besede, pomenske drže, vsakega samoglasnika. Cvetka Lipuš podobno kot v svojih drugih pesniških zbirkah, tudi v najnovejši,ohranja izbrano besedišče, hkrati pa svoj pesniški svet radikalizira z eksistencialno izkušnjo, izzivi, vprašanji, vsakdanjo mitologijo in neobremenjenim humorjem. Avtorica: Svetlana Makarovič Naslov knjige: Žled Spremna beseda: Miklavž Komelj Biografija avtorice: Svetlana Makarovič (1939) se je rodila v Mariboru in začela svojo kariero kot poklicna gledališka igralka. Danes je po poklicu pisateljica, pesnica in ena najbolj prepoznavnih slovenskih avtoric. Njena poezija je bolj tradicionalna kot avantgardna. Posebnost njenih pesmi je parafraziranje motivov in tona slovenskih ljudskih pesmi ter ustvarjanje obskurne, baladne atmosfere. Objavila je več pesniških zbirk: Somrak (1967), Kresna noč (1968), Volčje jagode (1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Sosed gora (1980) in druge. Makarovičeva je pomembno zaznamovala tudi mlajše generacije: objavila je več kot trideset knjig in petnajst iger za otroke. Odklonila je Prešernovo nagrado. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike. Kratka vsebina knjige: Svetlana Makarovič je bila rojena 1. januarja. Baje so bila tisti dan okna prekrita z ledenimi rožami. Odkar piše, je zima z vso spremljevalno orkestracijo hladu, beline, zabrisanosti, rezkosti, iskanja zavetja in neizprosnosti ena centralnih tem v bogatem ustvarjalnem opusu pesnice. Žled je bistvo zime, njena kristalizacija. Svet, prekrit s plastjo ledu, oster in jasen kot zvočnost besede žled, se prikaže distančen, živ in mrtev obenem, predvsem pa neskončno nevaren in lep. V istoimenski knjigi bo Svetlana na novo napisala, zbrala in narisala tisto, kar predstavlja njeno zimo. Od pesmi, odlomkov iz njenih drugih besedil, do risb in osebnih izpovedi, bo ta knjiga zajetno, pretresljivo, zabavno in neizprosno osebno pričevanje, kaj je zima v naravi in v ljudeh. FABULA ROMANI: Avtor: Clément Bénech Naslov knjige: Slovensko poletje Prevod: Jana Pavlič Biografija avtorja: Clément Bénech (1991) je mlajši francoski avtor. Na znameniti Sorboni je študiral sodobno literaturo in med študijem preživel šest mesecev v Berlinu. Pravi, da ga je k pisanju spodbudilo branje romanov nedavnega Nobelovega nagrajena Patricka Modiana. Je tudi avtor bloga clementbenech.tumblir.com in mu lahko sledimo na twitterju. Leta 2013 je izšla njegova prva knjiga, kratek roman L'été slovène. Prihodnje leto bo izšel še njegov drugi roman Lève-toi et charme. Kratka vsebina knjige: Kratek roman oziroma povest Slovensko poletje se povsem 14 nepričakovano in skoraj neverjetno v nekaj dneh odvije na Bledu in v Ljubljani. Mlad študentski par išče smisel svojega sobivanja in preživlja poletne počitnice na potovanju v Sloveniji. Bodoča doktoranta zgodovine slovenskemu bralcu predstavita prestolnico in Bled ter njune znamenitosti z radovednim pogledom tujca, ki vidi vse enako pa hkrati malce drugače. Ljubka kurioziteta, ki diši po vanilijevi kremi in stepeni smetani, a nima teže blejske kremšnite, temveč bolj lahkoto kakšnega francoskega eklerja z vanilijo. Avtor: Georgi Gospodinov Naslov knjige: Fizika žalosti Prevod: Borut Omerzel Biografija avtorja: Georgi Gospodinov (1968) je pesnik, pisatelj in dramatik ter eden najbolj prevajanih bolgarskih avtorjev po letu 1989. Ima doktorat znanosti, je glavni urednik tednika za kulturo in književnost Literaturen vestnik, na Novi bolgarski univerzi predava sodobno bolgarsko književnost. Živi in dela v Sofiji. Avtor je za svoja dela prejel številne pomembne nacionalne in mednarodne nagrade. Njegov romaneskni prvenec Naravni roman (Естествен роман, 1999) je v Bolgariji doživel devet izdaj in je preveden v 22 jezikov (v slovenščini je izšel leta 2005 pri Študentski založbi). Za roman Fizika žalosti je prejel nagrado za bolgarski roman leta (2011/2012), ki jo podeljuje Narodni fond 13 stoletij Bolgarije, nacionalno književno nagrado Hrista G. Danova za najboljše prozno delo (2012), nagrado mesta Sofija za književnost (2012) in nagrado bralcev cvet Helikona (2012) za najbolje prodajano knjigo v letu 2012. Kratka vsebina knjige: Fizika žalosti je roman, ki smelo raziskuje meje tega žanra in jih tudi presega. Če je bil avtorjev prvenec Naravni roman morda še eksperiment, je Fizika žalosti izredno zrelo delo, ki na novo opredeljuje pojem romanesknega. Predvsem pa je to poetičen roman, delo čuteče duše in odprtega srca, ki nam govori o fiziki in metafiziki bistva človekovega bivanja. Skozi dečkove oči sledimo zgodovini zadnjega stoletja vse do 1. januarja 2012 kakor skozi nekakšen kalejdoskop likov in zgodb. Fizika kot eksaktna znanost o predmetnem svetu, ki nas obdaja, je v tem romanesknem delu soočena z izzivom, razumeti dogajanje, ki je očem skrito, a zato za usodo človeštva nič manj pomembno, nasprotno, je bistveno. V ozadju prefinjenega romanesknega tkanja razbiramo poanto, da svet, kakršen se nam kaže tukaj in zdaj, poleg objektivne znanosti potrebuje tudi literaturo in umetnost, da bi ljudje lahko domislili pot iz zagonetnega labirinta žalostnih usod, v katerih se je zataknil. Avtor: Stefan Hertmans Naslov knjige: Vojna in terpentin Prevod: Staša Pavlović Biografija avtorja: Stefan Hertmans (1951) je eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih flamskih avtorjev, doma in v tujini nagrajevani pesnik, pisatelj in esejist z zavidljivim opusom ter predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. Stalni gost mednarodnih podijev domače in tuje bralce navdušuje s svojimi eruditskimi, poetičnimi besedili, v katerih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva ter odnosa med domišljijo in resničnostjo. Kljub že 15 več kot tri desetletja trajajoči uspešni pisateljski karieri pa je avtor največji preboj zagotovo storil s svojim zadnjim romanom Vojna in terpentin, ki je izšel ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne in takoj vzbudil zanimanje vseh pomembnejših svetovnih založb. Kratka vsebina knjige: Tik pred smrtjo je Urban Martien, ded Stefana Hertmansa, svojemu vnuku podaril dva stara zvezka, ki se ju je ta v strahu pred nepričakovanimi skrivnostmi dolga leta bal odpreti. Življenje njegovega deda je bilo zaznamovano s siromašnim otroštvom v zadnjih izdihljajih 19. stoletja, s srhljivo izkušnjo prve svetovne vojne, z veliko, mnogo prezgodaj preminulo ljubeznijo in gorečo predanostjo slikarstvu. Da bi se dokopal do prave resnice o dedovem življenju, je Hertmans lastne spomine nanj združil s citati iz njegovih zvezkov ter s tem ustvaril ganljivo, melanholično, s simboli prepredeno pripoved ne le o življenju izjemnega človeka, ampak cele generacije njih, o tragični flamski zgodovini, skritih strasteh, in o ranjeni duši preprostega človeka, ujetega med vojno in terpentin. ZBIRKA KRATKIH ZGODB: Avtorji: Desa Muck, Mojca Kumerdej, Barbara Simoniti, Milan Dekleva, Žiga X. Gombač Naslov knjige: Moč lažnega Biografije avtorjev: Desa Muck (1955) je igralka, televizijska voditeljica, publicistka in mladinska pisateljica. Kot literarna ustvarjalka je poznana po svojih zgodbah, podlistkih, novelah, kolumnah in radijskih igrah. Najbolj znana pa je po pisanju proze. Za odrasle je napisala romana Panika (2003) in Peskovnik boga otroka (2006). Izjemno priljubljena pa so tudi njena dela za otroke. Leta 1998 je prejela nagrado večernica za knjigo Lažniva Suzi. Za zbirko Anica je leta 2005 prejela Levstikovo nagrado, kar štirikrat pa je bila ista zbirka izbrana za najbolj priljubljeno v akciji Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev. Zelo priljubljena je tudi njena zbirka knjig za mladino Blazno resno. Mojca Kumerdej (1964) je pisateljica in umetnostna, pretežno plesna kritičarka Študirala je filozofijo in sociologijo kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 1988 redno piše v različne intelektualne in umetniške revije, kot so Problemi, nekdanji Razgledi in Maska, zlasti pa v časopis Delo, v katerem s kolumnami, članki, intervjuji in kritikami pronicljivo beleži dogajanje v sodobnem plesu, gledališču, performansu, filmu in literaturi. Leta 2001 je izšel njen romaneskni prvenec Krst nad Triglavom, leta 2003 knjiga kratkih zgodb z naslovom Fragma (2003), leta 2011 pa je izšla zbirka kratkih zgodb Temna snov. Njene kratke zgodbe so bile prevedene že v številne jezike in bile objavljene v dveh antologijah slovenske kratke proze. Leta 2006 je bila nagrajena s kristalom vilenica. Barbara Simoniti (1963) je pesnica, pisateljica in prevajalka. Leta 1995 je doktorirala iz literarnih znanosti. Izdala je štiri pesniške knjige: Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011) in Voda (2012), knjigo novel Razdalje (1998), v strokovno knjigo predelan doktorat Nonsens (1998), knjigo za otroke Močvirniki, Zgodbe iz Zelene Dobrave, z ilustracijami Petra Škerla (2012) in slikanico Andrej Nespanec, prav tako z ilustracijami Petra Škerla (2014). Za Močvirnike je prejela Levstikovo nagrado 2013 in znak zlata hruška 2013 ter 16 se uvrstila med pet finalistov za nagrado večernica 2013. Po izboru Mednarodne mladinske knjižnice iz Münchna so se Močvirniki uvrstili v njihov izbor 250 najboljših knjig za mladino z vsega sveta, imenovan Bele vrane 2013. Milan Dekleva (1946) je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec. Njegova prva pesniška zbirka Mushi, mushi (1971) velja za prvo slovensko zbirko haikujev. Za otroke piše dramska dela, prozo in tudi lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale. Milan Dekleva je za svoja dela prejel številne nagrade, med njimi Jenkovo nagrado (1990) za pesniško zbirko Odjedanje božjega, Rožančevo nagrado (1999) za zbirko esejev Gnezda in katedrale, Veronikino nagrado (2003) za zbirko pesmi Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?, nagrado kresnik (2006) za roman Zmagoslavje podgan in Prešernovo nagrado (2006) za življenjsko delo. Na področju otroške literature je prejel nagrado desetnica (2011) za delo Pesmarica prvih besed in Častno listino IBBY (2010) za prevod slikanice Julie Donaldson Bi se gnetli na tej metli. Žiga X. Gombač (1976) je svojo kariero začel kot glasbeni novinar, kasneje je kot medijski multipraktik sodeloval in še vedno sodeluje s številnimi domačimi in tujimi mediji. Leta 2002 je začel svoje zgodbe in pesmi za otroke objavljati v različnih otroških revijah, leta 2008 pa je izšla njegova knjiga Jastrebov let, mladinska eko kriminalka, prva iz zbirke Kompanjoni. Leta 2012 je začela izhajati še druga priljubljena Gombačeva zbirka Živa iz muzeja, ki nastaja v skupnem projektu z Narodnim muzejem Slovenije in je v letošnjem šolskem letu nepogrešljiv sopotnik vseslovenskega projekta opismenjevanja Megakviz. Med njegova vidnejša dela spadajo tudi stripovske knjige Dnevnik legionarja Primusa, Primer Gala Matrice, Tisa reši svet, strip Dan ko je izginil ljubljanski Grad, slikanica Skrivnosti mladih levov ter večkrat razprodana in ponatisnjena soavtorska knjiga za odrasle bralce Ultrablues. Žiga X. Gombač je danes zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih mladinskih pisateljev. Kratka vsebina knjige: Avtorji so za festival prispevali kratke zgodbe, namenjene mladim bralcem, za knjigo z naslovom Moč lažnega. Moč lažnega je tudi fokusna tema Fabule, s čimer se tako festival kot knjiga osredotočata na vse, kar je lažno, predvsem pa na razločitev lažnega od resničnega, ki se že od nekdaj kaže kot težavna naloga. POSEBNE IZDAJE Avtor: Feri Lainšček Naslov knjige: Velecirkus Argo Biografija avtorja: Pisatelj Feri Lainšček (rojen1959 v Dolencih, živi v Murski Soboti ) je avtor, katerega bibliografija že krepko presega 100 izvirnih knjižnih naslovov. Najbolj znan je po svojih romanih, doslej jih je ustvaril že 21, nekateri pa so prevedeni tudi v številne tuje jezike. Za svoja literarna dela je prejel mnoge prestižne nagrade in priznanja. Leta 1995 mu je Prešernov sklad dodelil nagrado za roman Ki jo je megla prinesla. Leta 1992 je prejel nagrado 17 kresnik, za najboljši slovenski roman za roman Namesto koga roža cveti. Leta 2007 je ponovno prejel nagrado kresnik za roman Muriša. Zbirka pravljic Mislice so prejela nagrado večernica za najboljšo slovensko mladinsko literarno delo leta 2000, za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški pa nagrado desetnica (2011). Uvrstil se je tudi med deset finalistov za Europe Book Prize, evropsko nagrado za najboljšo knjigo leta 2008. Leta 2008 je na festivalu Slovenskega filma v Portorožu prejel Vesno, nagrado za najboljši scenarij za TV film Hit poletja. Po njegovih romanih je bilo doslej posnetih tudi 5 celovečernih igranih filmov, med njimi tudi za film Petelinji zajtrk, ki je drugi najbolj gledan domači film v samostojni Sloveniji. Kratka vsebina knjige: Fantastična pripoved za otroke Velecirkus Argo je še eno Lainščkovo delo, ki je preživelo v času in je ob ponatisu enako aktualno kot leta 1996, ko je bila knjiga prvič natisnjena. Osrednja protagonista sta deklica Gela Gela in deček Tulsi, ki ju cirkuški čarodej, imenovan tudi Vodnik med deželama, popelje v domišljijski svet opice Banfi. Tako se začne njuno neobičajno in vznemirljivih dogodivščin polno popotovanje v vzporedne svetove. V spremni besedi, ki sicer prinaša tudi celovit pregled Lainščkovega literarnega ustvarjanja za otroke in mladino, je prof. dr. Dragica Haramija, o knjigi med drugim zapisala: »V fantastični pripovedi so jasno začrtani prehodi iz realnega v fantastični svet in nazaj, fantastični svet ima v primerjavi z našim svoje lastne zakonitosti. Vrednote, ki so pomembne za prehode iz enega sveta v drugega, so najbolj srčne človeške lastnosti: poštenost, dobrota, zaupanje. Zaradi dobrote in spoštovanja uspe Geli Geli naposled najti prijatelja in se z njim vrniti na Zemljo, torej nazaj v človeški svet.« Avtorica: Vesna Milek Naslov knjige: Razpoložena za Pariz Biografija avtorice: Vesna Milek je novinarka in publicistka. Prve pesmi je objavila v začetku devetdesetih v literarni reviji Mentor in reviji Apokalipsa. Z novinarstvom se je začela ukvarjati leta 1992 kot študentka prvega letnika Fakultete za družbene vede, najprej kot novinarka v notranje politični redakciji komercialne televizije Kanal A, nato je delala na različnih radijskih postajah. Nastopala je kot avtorica in voditeljica TV oddaj na Kanalu A, POP TV in TVS, in kot scenaristka in moderatorka medijskih prireditev. Preizkusila se je tudi v filmu (v glavni vlogi v kratkem filmu Mitje Novljana Carpe Diem), v stranskih vlogah Borisa Petkovića in Saše Podgorška in v »total gledališču« Tomaža Pandurja Sto minut (po romanu F. M. Dostojevskega), v katerem je upodobila lik Grušenjke. Ko je preigrala večino medijev, se je najbolj našla v žanru intervjuja in v Delovi Sobotni prilogi od leta 1998 pa do zdaj objavila okrog 400 obsežnih intervjujev z osebami iz sveta umetnosti in pop kulture. Izbor intervjujev z domačimi in tujimi pisatelji je izšel februarja 2007. Leta 2007 izdala izbor kolumn z naslovom Brez filtra. Leta 2002 je izšel njen prvenec z naslovom Kalipso, roman v obliki dnevnika, in se takoj po izidu povzpel na prva mesta lestvic prodajanosti, doživel tri ponatise, izšel tudi na Hrvaškem, in bil zadnjih šest let razprodan. Tudi njen drugi roman z naslovom »Če«, ki govori o kompleksnem odnosu moški-ženska, o nemogoči Želji in o ranah, ki jih ta Želja pušča na naših telesih, je segel po prvih klinih slovenskih lestvic prodajanosti in doživel dva ponatisa, njen zadnji roman Cavazza pa sodi med najbolj brane in prodajane 18 knjige zadnjih let. Kratka vsebina knjige: Gre za nekakšen avtoričin čustveni zemljevid Pariza, ki vključuje portrete umetnikov, drobce razpoloženj, impresij, esejev, zametke kratkih zgodb, naključno izbranih osebnosti, ki so zaznamovale mesto, kalejdoskop usodnih ljubezni, nevarnih razmerij, obsesij ter časovnih plasti Montmartra, St Germaina, Monparnassa in podob Brassaia, Renoirja, Lautreca, literarnih opisov Camusa, Millerja, Hemingwaya. Pariz je prikazan kot Hemingwayev »premični praznik«, ki ga, kamorkoli greš, odneseš s seboj. Odpreš knjigo in naključno- kot bi se sprehajal po ulicah Pariza, odkrivaš Pariz templjarjev in Filipa Lepega, Pariz šentjernejske noči, Pariz prvih literarnih salonov 17. stoletja na Place des Vosges. Tudi Pariz francoske revolucije, pa Bonapartejev Pariz, na griču okrog bele cerkve Svetega srca ali na bulevarjih ob cerkvi Svete Magdalene najdeš Pariz belle époque, eksistencialistični Pariz, na Montparnassu Pariz avantgarde … Knjiga je sprehod skozi včerajšnje Parize, v njej je sodobni Pariz, ki je kompleksno in neizogibno prepleten s svojo preteklostjo, z včerajšnjimi Parizi. Avtorica: Vse, kar smo Naslov knjige: Irena Štaudohar Biografija avtorice: Irena Štaudohar je na AGRFT končala študij dramaturgije. Leta 1991 je začela urejati gledališko revijo Maska. Kot dramaturginja in avtorica dramskih tekstov je sodelovala z različnimi koreografi in režiserji (Ivan Peternelj, Anja Medved, Maja Delak, Branko Potočan, Matej Filipčič …). Več let je sooblikovala program mednarodnega festivala Mladi levi. Štiri leta je bila glavna urednica Delove Sobotne priloge, kjer je danes novinarka. Kratka vsebina knjige: V knjigo so vključeni eseji oziroma daljše recenzije o knjigah, ki jih je avtorica pisala za Sobotno prilogo. Govorijo o različnih človeških stanjih, čustvovanjih, o tem, česa vse je človek s svojimi čutili in možgani sposoben. Zato tak naslov – Vse, kar smo – gre namreč za filozofsko delo in hkrati sodobno razmišljujočo knjigo za samopomoč, saj ta govori o človeški volji in njeni moči. O tem, da ima človek v svojem duhu in telesu vse predispozicije, da je – dober in zanimiv človek. Mnogo esejev namreč temelji na najsodobnejših nevroloških odkritjih, evolucionarni psihologiji, moralni psihologiji pa tudi na preprostem pripovedovanju zgodb in o tem, kaj vse imamo v sebi. Naslovi poglavij so montaignovsko preprosti: O življenju, O dvomu, O sreči, O možganih, O čutilih, O ljubezni, O seksu, O samoti, O introvertiranosti, O empatiji, O morali, O delu, O nepoštenosti, O ustvarjanju, O dolgčasu, O mizi … 19