1. No category

Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje
ŠOLSKI SPLETNI ČASOPIS GLAŽOVNA
ŠTEVILKA 3
december 2013
P
O
J
E
K
T
N
I
D
N
E
V
I
4., 5., 6. december
R
2
0
1
3
HE WL E T T -PA C K A R D
Glavna urednica
Tina Fajs
Mentorici
Helena Topolovec
Bernarda Leva
Lektorica
Bernarda Leva
Avtorji prispevkov
Teja Boršid
Tjaša Volavšek
Pia Novak
Maša Ošlak
Tim Čuček
Nika Bele
Robert Plavčak
Ana Ferme
Sara Kovač
Teja Kovačič
Kaja Kalečak
Jasmina Kovačič
Tina Fajs
Jolanda Čonč
Anita Hudina
Luka Tacer
Urška Jeranko
Martina Trontelj
Estera Gjuras
Nika Jančič
Manca Mrkša
FOTOGRAFIJE
Dijaki in zaposleni na ŠCRS
UVODNIK
»Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje ...
je bil letošnji naslov projektnega tedna, ki smo ga izvajali od srede,
4. 12., do petka, 6. 12. 2013.
Izmed 16 zelo zanimivih ponujenih delavnic smo lahko dijaki izbrali tri in
bili nato dodeljeni v eno izmed izbranih delavnic.
Z raziskovanjem, ustvarjanjem, druženjem, anketiranjem, snemanjem,
debatiranjem in na koncu s skupnimi ugotovitvami smo poskušali odgovoriti na vprašanja: katero znanje imamo v kraju, kako ravnamo z njim, kako
ga uporabljamo, v kakšnih pogojih se razvija, katero znanje bomo v prihodnosti potrebovali?
Postavili smo si cilje, jih uspeli doseči in na koncu svoje znanje delili še med ostale.
Dnevi so minili hitro, mogoče celo prehitro za vse tiste, ki smo se tega tedna zares veselili in si želeli,
da bi delavnice trajale še kakšen dan več.
Projektni teden smo zaključili s predstavitvijo delavnic v kulturnem centru in verjamem, da je vsakomur izmed nas v mislih ostal verz »ti to zmoreš, ti to znaš, svet je tvoj«, kar pomeni, da lahko uspe
vsakomur, ki verjame vase in se ne boji iti nasproti novim izzivom.
.
DELAVNICE SO PRIPRAVILI
Lisjak Luka potrebuje očala
Steklarski mojstri Rogaške Slatine nekoč in danes
Branka Kovačič, Milena Ogrizek in Mojca Roter
Anita Pihlar in Bernarda Leva
Fotografska delavnica
Mineralne vode in naše zdravje
Andrej Hartman
Boris Pokorn in Marko Kubale
Prenos vednosti med generacijami
Prostovoljno gasilstvo in osebna samozaščita
Bogomil Kropej in Tanja Rupnik
Josipa Hrepevnik
Slovensko čebelarstvo – znanje za prihodnost
Okusi podeželja
Tanja Ocvirk in Vesna Kobilšek
Alenka Virant in Rebeka Majer Amon
Povezanost kraja in šole s košarko
Nepravovidnost med starejšimi občani
Zora Tabak in Janez Srebot
Andreja Novak in Zdenka Petelinšek
Dekoriranje stekla
Multimedijska delavnica
Ivan Lampret in Ingrid Slapnik
Helena Topolovec
Sponzorstvo ljubiteljskih dejavnosti / različnih druš-
Izzivi steklarstva včeraj, danes in jutri
tev (naj) rojeva vzajemnost
Agata Brantuša in Mateja Jagodič
Metka Leljak in Renata Špoljar
Ljubiteljska kultura v Rogaški Slatini
Tuji gostje v Rogaški Slatini
Nataša Šafranko in Lavra Bukšek
Gabrijela Fürlinger in Lidija Podpečan
Stran 3
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Steklarski mojstri Rogaške Slatine nekoč
in danes
Teja Boršić
Tako kot čevljarja spremljajo čevlji, tako steklarja spremlja steklo.
Steklarstvo je naš kraj zaznamovalo za zmeraj. Vendar ko slišimo
besedo steklarstvo, le redkokdo
pomisli na ţareče peči, vroče ure,
ţelezo, kristal, trdo delo mojstrov
in unikatne izdelke. Nihče ne ve,
koliko truda, volje pa tudi spretnosti je potrebno za ta poklic. Kljub
temu pa dandanes vse večkrat slišimo, da v tem ni več prihodnosti.
Pa je to res? V delavnici Steklarski mojstri Rogaške Slatine nekoč
in danes, ki sta jo vodili prof. Anita Pihlar in mag. Bernarda Leva,
smo dijaki raziskovali poloţaj
mojstrov in prenašanje njihovega
znanja nekoč in danes.
Steklarstvo je posebej včasih veljalo za veliko umetnost, saj je bila
večina izdelkov izdelanih ročno.
Ker nismo imeli dovolj znanja o
samih začetkih steklarstva, nas je
obiskal gospod Branko Pucelj, ki
nas je o tem bolje podučil. Z vsemi
koristnimi podatki, ki nam jih je
posredoval, smo se naslednji dan
odpravili obiskat steklarske mojstre. Z veseljem so delili svoje
občutke in mišljenje z nami dijaki,
ki smo se za ta dan prelevili v prave novinarje. Skozi prijeten pogovor smo izvedeli marsikaj, med
Stran 4
drugim tudi, da vse predvsem
ţalosti dejstvo, da zanimanje za
steklarski poklic upada, čeprav je
bilo delo mojstrov nekoč častno
delo. Pripovedovali so nam, kako
je bilo njihovo delo včasih cenjeno, in kako so pri tem delu uţivali,
kako jih je veselilo. Preden je bil
kozarec izdelan, je moral skozi
veliko parov rok in ker je to torej
bilo skupinsko delo, je bil pomemben vsak posameznik.
Letos so bile delavnice osredinjene
na raziskovalno delo, zato seveda
nismo razširili samo svojega znanja o steklarstvu, temveč tudi o
metodologiji raziskovanja. Naučili
smo se razlikovati med kvantitativno in kvalitativno raziskavo, za
metodo raziskovanja pa smo izbrali intervju. Zastavili smo si naslednje hipoteze:
1. Zasluţek steklarskih mojstrov je
bil včasih večji kot danes in je bil
primeren njihovemu znanju;
5. Steklarska obrt je vse manj priljubljena zaradi sekundarne industrializacije v steklarskem sektorju.
Vse hipoteze smo s pomočjo pridobljenih podatkov na koncu raziskave tudi potrdili.
Ker pa je vsak delavnico doţivljal
na svoj način, smo zbrali tudi
nekaj mnenj posameznikov.
Na osnovi raziskovalnih vprašanj
šolskega projekta (Katero znanje
imamo v kraju, kako ravnamo z
njim, kako ga uporabljamo in
katero znanje bomo v prihodnosti
potrebovali?) smo ugotovili, da
imamo v Rogaški Slatino zelo
pomembno dejavnost - steklarstvo,
vendar pa je le vprašanje časa,
kako dolgo jo bomo še imeli. Ali
pa se bodo morda vrnili nazaj
časi, ko se bodo za delo steklarjev
zanimali mladi in temu poklicu
vrnili nekdanjo ceno?
2. Druţba se ne zaveda pomena
dela steklarskih mojstrov;
3. Znanje steklarske obrti se je
prenašalo iz roda v rod;
4. Steklarski poklic izumira in ni
prenosa na mlajši rod;
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Klara Koražija: »Spoznavanje ljudi mi
je všeč, zato sem v delavnici zelo uţivala. Od osnovne šole se srednja razlikuje
tudi v tem, da je vzdušje bolj sproščeno,
tako kot je bilo tudi v tej delavnici. Znali
smo sodelovati in stopiti skupaj. Preizkusili smo se v intervjuvanju in se naučili
marsikaj novega.«
Maša Ošlak: »To, da smo navezali stik z
ljudmi, ki so tako ali drugače zaznamovali steklarstvo v Rogaški Slatini, si lahko štejemo v čast. Hkrati pa smo skozi
njihovo ţivljenje spoznali steklarstvo v
vsem njegovem pomenu. Na delavnici
mi je bil še posebej všeč resen pristop k
delu. Pa še obrestovalo se nam bo pri
poznavanju metod raziskovalnega dela v
prihodnosti.«
Brina Sotošek: »V delavnici, ki sem
si jo izbrala, mi je bilo zelo všeč, saj
smo se seznanili z mnogimi zanimivimi in poučnimi rečmi. Še posebej so
mi bili všeč intervjuji, ki smo jih opravili s steklarskimi mojstri. V njih so
nam zaupali veliko podatkov o steklarstvu nekoč.«
ŠTEVILKA 3
Stran 5
Mineralne vode in naše zdravje
Robi Plavčak
Ekipa 18 dijakov s profesorjema
se je v sredo po izteku tretje šolske
ure zbrala v učilnici številka 61.
Po pribliţno pol ure dolgem procesu medsebojnega spoznavanja članov delavnice sta nam profesor
Boris Pokorn in laborantka Vesna
Kobilšek predstavila delavnico,
njen namen in našo vlogo v njej.
Razdelila sta nam učne liste, nam
podala kemične osnove analize
mineralnih vod ter predstavila proces titracije. Ker je v našem skupnem interesu, da ta članek preberete do konca, ne bom pisal o vseh
tehničnih podrobnostih. Čeprav je
teţko ohranjati pozornost tri šolske
ure skupaj, nam je to vseeno uspelo in tako smo se dobro pripravili
na delo.
V četrtek smo se odpravili proti
polnilnici v Rogaški Slatini, kjer
nam je eden izmed zaposlenih
delavcev predstavil zgodovino
slatinskega zdravilišča, njegov
razvoj in pomen za prihodnost.
Ogledali smo si, kako mineralno
vodo in pijačo Cockto spravimo v
plastenke in steklenice, kako jih
izdelajo in ponovno uporabijo. Naj
kot zanimivost omenim, da bomo
lahko kmalu Donat Mg kupovali v
novih plastenkah, ki bodo imele
Stran 6
spremenjeno embalaţo. Po končanem terenskem delu smo se vrnili na
ŠCRS, si nadeli plašče, rokavice in se v laboratoriju spopadli s titracijo.
Iz mineralne vode nam je uspelo določiti vrednosti nekaterih najpogostejših ionov, ki se v teh vodah nahajajo. Rezultati so se seveda nekoliko razlikovali od tistih, ki smo jih našli na etiketah steklenic, vendar vsaj za
zdaj še ne razmišljamo o toţbi proizvajalcev zaradi zavajanja kupcev. Z
dobljenimi rezultati smo bili tako zadovoljni, da smo šolo zapustili kar tri
minute prej, kot je bilo predvideno.
V petek smo se zbrali, da dokončno uskladimo rezultate, pripravimo plakate in predstavitev v kulturnem centru ter seveda pospravimo za sabo.
Zadeva je stekla kot po maslu in ob pol enajstih smo bili pripravljeni na
zaključek projektnega tedna. No ja, do naslednjega četrtka, če še ne dlje.
Proces titracije je bil sicer zanimiv, vendar nekoliko zapleten in
monoton, računanje pa mi je
povzročalo kar nekaj teţav.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Ne morem reči, da sem razumel vse, kar se je ta teden
dogajalo okrog mene, vendar
pa je bil vsaj del tega dokaj
zanimiv, vzdušje je bilo sproščeno in zato nam delo ni bilo
teţko.
Zanimivo je bilo, ker smo
lahko rešitve naših analiz
primerjali z dejanskimi vrednostmi in tako je naše delo
imelo nek smisel.
Obisk polnilnice je bil zanimiv. Ogledali smo si proces od
steriliziranja ţe uporabljenih
steklenic in vse do polnitve leteh z mineralno vodo/Cockto
ter priprave za prodajo. Celoten postopek vodijo računalniško vodeni stroji, usluţbenci
pa odstranjujejo steklenice z
napako.
ŠTEVILKA 3
Stran 7
Prostovoljno gasilstvo in osebna
samozaščita
Tina Fajs
DAN 1: V sredo, 4. 12. 2013, se je
začel projektni teden na ŠCRS in s
tem tudi gasilska delavnica, ki jo
je vodila profesorica Josipa Hrepevnik.
Najprej nam je gospa profesorica
razloţila, kateri pripomočki se
uporabljajo v gasilstvu. Povedala
nam je, kaj pričakuje od nas in
kakšni so naši cilji. Kmalu zatem
smo si ogledali tri posnetke na
spletni strani YouTube; videli smo
grozen poţar, ki se je zgodil v
Ameriki, kasneje smo pa prešli na
slovenska tla. Ogledali smo si posnetek poţara kmetije na Koroškem, ki se je zgodil pred nekaj
dnevi. Nato nam je profesorica
pokazala posnetek lokalnega gasilskega društva PGD Steklarna
Rogaška Slatina, ki se nahaja tik
ob naši šoli.
Drugo uro smo se razporedili v
štiri skupine. Izvedeli smo, da je
prostovoljno gasilstvo ena izmed
funkcij, ki na slovenskih tleh deluje ţe zares dolgo. V tem času nam
je profesorica na hitro predstavila
zgodovino gasilstva in poţarni red
in s tem tudi poţarni načrt naše
šole.
Nato nas je čakalo delo v skupinah. Sestaviti smo morali zgodbo
na temo Evakuacija iz ŠCRS.
Izmisliti smo si morali vzrok za
Stran 8
naravno katastrofo, ki je doletela
našo šolo, in opisati pravilno ravnanje in evakuacijo. Ko smo
popolnoma izpilili naše zgodbe,
nas je čakala predstavitev in ocenjevanje. Zmagala je tretja skupina,
ki je imela najboljši načrt evakuacije.
DAN 2: Po glavnem odmoru smo
se odpravili v gasilski dom PGD
Steklarna, kjer smo si ogledali
posebno vozilo, s katerim gasilska
enota rešuje okleščene avtomobile.
Seznanili smo se tudi z ostalo
opremo in tehničnim orodjem.
teoretičnem gasilskem znanju.
Izvedli smo tudi tekmovanje.
Na koncu pa nas je obiskal še g.
Bojan Hrepevnik, poveljnik celjske regije in prostovoljni gasilec,
ki se z gasilstvom ukvarja ţe 40
let. Predstavil nam je organizacijo
gasilstva v Sloveniji, nato pa smo
mu zastavili še nekaj vprašanj.
Ţe z veliko izkušnjami smo izvedli
še tridelni napad in se tako pripravili na predstavitev v kulturnem
centru.
In ker je preventiva boljša kot
kurativa, smo se preizkusili tudi v
gašenju. Izkušnje so dobra stvar in
bistveno je, da v času, ko kaj zagori, ostanemo prisebni in izberemo
pravilni koncept gašenja.
Vsak je v roke prijel gasilni aparat
(tudi profesorica) in se »spopadel«
z ognjem. Sprva smo bili malce
neprepričani sami vase, a smo nato
ugotovili, kako veliko smo se pravzaprav naučili, kajti večina se je
prvič spoprijela z gasilnim sredstvom.
V nadaljevanju smo delali po skupinah, v katerih smo ugotavljali,
kakšen je pomen bronastih, srebrnih in zlatih značk, ki temeljijo na
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
»Delavnica je bila zanimiva in poučna,
saj smo se naučili, kako ravnati, ko smo
ogroženi. Te stvari smo spoznali na
zanimiv in poučen način. Gasili smo
celo z gasilnim aparatom, kar je bila
res enkratna izkušnja.« Tomaţ Medved
»V gasilski delavnici sem užival, saj sem tudi sam gasilec in me to delo zelo veseli. Bilo je zanimivo,
naučil sem se tudi veliko novega.« Sebastijan Plevnik
»Delavnica gasilstva in samozaščite je bila odlična. Preizkusili smo se v gašenju ognja z
gasilnim aparatom, obiskali smo gasilski dom PGD Steklarna, delali v skupinah in na
koncu uprizorili še trodelni napad, ki ga izvajajo na tekmovanjih. Delavnica je bila dobro
zastavljena; opaziti je bilo, da je prof. Hrepevnik gasilka, saj ima veliko znanja o gasilstvu.« Filip Ţerak
ŠTEVILKA 3
Stran 9
Okusi podeželja
Luka Tacer
V delavnici z naslovom Okusi
podeţelja pri prof. Alenki Virant
in prof. Rebeki Majer Amon smo
spoznavali domačo obrt, trţenje in
izdelavo izdelkov. V delavnici
smo sodelovali dijaki od 1. do 4.
Letnika, ki smo se med projektnim
delom tudi bolje spoznali.
Postavili smo si raziskovalno vprašanje: »Kakšni so pogoji za izdelavo izdelkov domače obrti in njihovo trţenje na območju občine
Rogaška Slatina, Rogatec in Kozje?« Za metodo dela smo si izbrali
anketo in z delom začeli ţe pred
projektnim tednom, saj smo anketirali različne izvajalce domače
obrti v okolici. Zanimalo nas je
predvsem, s katero domačo obrtjo
se anketiranci ukvarjajo, kakšni so
pogoji za razvoj domače obrti, kaj
lahko za boljše trţenje izdelkov
storijo posamezniki oz. občina in
kako bi k razvoju domače obrti
pripomogla boljša turistična razvitost.
V sredo nas je obiskala predsednica Mreţnega podjetniškega inkubatorja Vrelec d. o. o., gospa Branka Aralica - ekonomistka, ki ima
veliko izkušenj s področja podjetništva in marketinga. Predstavila
nam je trenutno stanje v gospodarstvu in nam povedala nekaj o pod-
Stran 10
jetniškem inkubatorju (kakšne so
prednosti za mlade, kdo so člani,
kaj moramo storiti za sprejem v
inkubator …). Izvedeli smo, da je
podjetniški inkubator institucija,
katere namen je spodbujanje razvoja mladih podjetij in omogočanje ugodnih pogojev za najem prostorov, svetovanje, kredite … Drugo uro nam je predstavila nekaj
deficitarnih poklicev, torej poklicev, ki jih na slovenski sceni primanjkuje (tehnik mehatronike,
fizioterapevt, kuhar, vzgojitelj,
kontrolor letenja, inţenir lesarstva,
strojništva, gradbeništva …),
poleg tega pa nam je svetovala,
kako naj se odločamo za študij.
In ţe je bil tu četrtek. Nov dan in
novi izzivi. Ker je bil prvi dan bolj
na ˝izi˝, smo vedeli, da nas čaka še
veliko dela. Najprej smo določili
dijake, zadolţene za predstavitev
naše delavnice v kulturnem centru,
nato pa smo se razdelili v štiri skupine. Tri skupine so bile zadolţene
za analizo in predstavitev odgovorov na zastavljena vprašanja v
anketi, ena pa za pripravo
PowerPoint predstavitve o naši
delavnici. Ves čas je potekala tudi
zanimiva debata o tem, na kakšen
način bi predstavili našo delavnico. Večkrat so v učilnico 58, torej
k nam, zavili tudi dijaki iz foto-
grafske delavnice s fotoaparati in
kamerami in posneli marsikaj
zanimivega. Pri delu sta nam
pomagali prof. Alenka Virant in
prof. Rebeka Majer Amon in tudi
zato je delo potekalo v zelo sproščenem vzdušju, hitro in brez teţav.
V petek smo vsi člani delavnice v
šolo prinesli izdelek iz domače
obrti, ki smo ga uporabili pri predstavitvi v kulturnem centru. Po
dveh urah priprav je napočil čas,
da rezultate delavnice predstavimo
sošolcem. Na odru smo postavili
stojnico z raznimi dobrotami in
izdelki domače obrti. Ugotovili in
predstavili smo naslednje: izvajalci domače obrti na območju občine Rogaška Slatina, Rogatec in
Kozje menijo, da so pogoji za trţenje in prodajo izdelkov zadovoljivi, ţeleli pa bi malo več podpore s
strani občine (finančne, promocijske …). Ugotovili smo tudi, da se
največ anketirancev ukvarja z
vinogradništvom in čebelarstvom,
najmanj pa s sadjarstvom in raznimi ročnimi deli.
Vsi smo se strinjali, da je projektni
teden dobro uspel, saj smo izvedeli
veliko novega, bolje spoznali druge dijake šole in si napolnili baterije za nove podvige.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Filip Kotnik, 1. a
»Projektni teden in delavnica sta mi bila všeč,
saj je bilo vzdušje sproščeno, poleg tega pa
smo bili tudi prej doma kot po navadi. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pripravljali skeč
za predstavitev, zanimivo pa je bilo tudi zbiranje anket.«
Florijan Verbič, 1. a
»Delavnica mi je bila všeč. Anketirali smo
izvajalce domače obrti v naši okolici, da
smo odgovorili na vprašanja. Najbolj všeč
mi je bilo to, da smo se lahko veliko druţili
in spoznavali nove prijatelje. Delo je bilo
zelo zanimivo, všeč pa so mi bile tudi
domače dobrote in način dela v delavnici.«
Jaka Rajgl, 1. b
»Projektni teden se mi je zdel zelo zanimiv.
Všeč mi je bilo, da smo bili med seboj
pomešani in smo se tako bolje spoznali.
Vzdušje v naši delavnici je bilo super.«
ŠTEVILKA 3
Stran 11
Nepravovidnost med starejšimi občani
Martina Trontelj
Mrzlega sredinega jutra je bilo
vzdušje v šoli popolnoma drugačno. Vsi polni pričakovanj v veselem decembru smo po treh urah
pouka končno dočakali začetek
projektnega tedna ŠCRS 2013 z
naslovom »Ujemi svoje sanje, deli
svoje znanje«, kot pravi Nina Pušlar v pesmi »Svet je tvoj«.
Delavnico Nepravovidnost med
starejšimi občani sta vodili prof.
Andreja Novak in prof. Zdenka
Petelinšek. Ker v skupini nismo
bili samo optiki, temveč tudi gimnazijci, je bilo v začetku potrebno
povedati nekaj splošnega o korekcijskih steklih in očesnih napakah.
Poznamo dve osnovni delitvi očesnih napak, in sicer simetrične in
nesimetrične. Pod simetrične spadajo kratkovidnost in daljnovidnost, ki sta najbolj pogosti očesni
napaki, in pa starostna slabovidnost, ki se pojavi po 40. letu starosti. Med nesimetrične očesne
napake uvrščamo pet vrst astigmatizma in prizmatičnost. Tako kot
se razlikujejo očesne napake, se
razlikujejo tudi korekcijska stekla,
s katerimi te napake korigiramo.
Glede na obliko ločimo sferična,
asferična in torična stekla.
Ko je bilo potrebno znanje osvojeno, smo rešili delovne liste z vajami za utrditev in se lotili praktičnega dela. Osredotočili smo se na
starejše, ki jih je ţe ujela starostna
Stran 12
slabovidnost. Lupe so dobra rešitev pri branju ali reševanju kriţank
in ni jih teţko narediti. Prof.
Andreja Novak nam je pripravila
stekla z visoko plus dioptrijo, ţico
in drţala. V okrogla optična stekla
smo z aparatom naredili utor, vanj
vpeli ţico in njen konec z vročim
silikonskim lepilom pritrdili v
drţalo. Med seboj smo si pomagali
in tako v kratkem času izdelali kar
nekaj lup, ki bodo v pomoč starejšim občanom v Pegazovem domu.
V četrtek smo si prisluţili le dve
uri pouka in nato odšli na teren.
Naš cilj je bil Pegazov dom Rogaška Slatina. Še preden smo pripravili vse potrebno, so k nam prihajali upokojenci – naše stranke.
Tretji in četrti letniki programa
tehnik optik smo poskrbeli za pregled vida in servisiranje njihovih
očal, ostali pa so se lotili fotografiranja in anketiranja tako starejših
kot tudi usluţbencev. Imeli smo
polne roke dela, zato so nam pripravili okrepčilo. Rogljički, sadje in
sok so nam dali moči za uspešen
zaključek. Stanovalci doma so bili
videti zelo zadovoljni. Prav lepo
smo jim popestrili dan, se z njimi
pogovarjali in jim pomagali po
svojih najboljših močeh. Tistim, ki
radi berejo, smo podarili lupe, ki
smo jih prejšnji dan izdelali, in bili
so navdušeni.
Analizirali smo svoje delo, pripravili predstavitev in izdelali plakate. Potem smo odšli v kulturni center in si ogledali predstavitve vseh
delavnic.
Mislim, da smo se vsi zelo zabavali, se povezali v dober tim in opravili stvari, kot je treba. Vsak je v
projektu spoznal nekaj novega, še
posebej pri delu s starejšimi, kjer
je bilo potrebno veliko potrpeţljivosti, poslušnosti in dobre komunikacije.
Delavnico smo zaključili v petek.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
»Izdelava lup je bila zelo zanimiva, saj nisem nikoli pomislila, da je tako enostavno narediti
takšno stvar. V domu upokojencev smo se zelo zabavali in
hkrati naredili dobro delo. Stanovalcem smo očistili očala, menjali nosnike, preverili vid in se z njimi tudi pogovarjali. Menim, da
smo se vsi zelo zabavali.«
Ana Brkič, 3. c
»Delavnica je bila zelo zabavna in poučna. Najbolj se mi je v spomin vtisnil
obisk Pegazovega doma in pomoč stanovalcem le-tega. Občutek, ko smo videli
starejše občane nasmejane ob naši pomoči, je bil nepopisen.«
Nastja Andolšek Heine, 4. c
»To je bila zelo zanimiva izkušnja, saj smo izvedeli veliko o
delu, ki ga opravljajo optiki. Obiskali smo tudi Pegazov dom, kjer
smo anketirali občane, opravili
vidni test ter jim očistili in popravili očala.«
Tomaţ Kokovnik, 1. a
»V tej delavnici sem se veliko
naučila o napakah očesa. Posebej
všeč pa mi je bilo terensko delo v
Pegazovem domu, kjer smo gimnazijci anketirali starejše občane.
Delavnica nasploh je bila zelo
dobro izvedena.«
Sergeja Plemenitaš, 3. a
Delavnica je bila super. Všeč mi
je bilo praktično delo – izdelovanje lupe ter sodelovanje med
gimnazijci in optiki.«
Jani Mlinarič, 4. b
ŠTEVILKA 3
Stran 13
Multimedijska delavnica
Nika Jančič
Ines Vozlič
Glavna tema naše delavnice je bila
ustvarjalnost. Naša hipoteza je
bila, da je v skupini delo bolj
ustvarjalno in lahko ustvarimo več
na različnih ravneh.
Seznanili smo se z nekaterimi tehnikami za razvijanje ustvarjalnega
mišljenja. Z metodama naključnih
besed in prisilnih povezav smo
spodbudili svojo domišljijo in si
izmislil zgodbo in slogan. Nato
smo se razdelili po skupinah in
svojo ustvarjalnost izlili še na
papir in tako na inovativen način
predstavili šolo. Učiteljica nam je
pred tem predstavila metodo 6 klobukov, ki nam je pri ustvarjalnosti
dodatno pomagala. Na koncu delavnice smo posneli še kratek filmček za predstavitev. V delavnici
smo zelo uţivali, se nasmejali, o
ustvarjalnosti izvedeli veliko
novega, se spoznali in iskali nova
prijateljstva.
Ines Vozlič
Ustvarjalnost, ustvarjati, soustvarjati,
ustvarjam, ustvarjamo …
»Point« letošnjega projektnega tedna je
bil v iskanju znanja in deljenju le tega.
V naši delavnici pa smo ustvarjali. Malo
za šalo, malo zares. Igrali smo se besedne igre, reševali ankete, risali, barvali in
snemali drug drugega, kako to počnemo. Sliši se nič kaj preveč zateţeno,
kajne? Ja, na ŠCRS se imamo res
»fajn«!
V multimedijski delavnici je bil poudarek na ustvarjalnem mišljenju. Zakaj ga
sploh rabimo? Kaj je ustvarjalno mišljenje? A smo vsi ustvarjalni? Kako
ustvarjalnost razvijemo? Se je lahko
naučimo?
Najprej v pojasnilo. Ustvarjalnost je
miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni doseţki. Bistvo
ustvarjalnosti dejansko ni v rešitvah,
ampak v postavljanju vprašanj in odpiranju problemov.
Si ţe mislim, da je kdo med branjem
rekel: »Eh, jaz pa ţe nisem ustvarjalen!
Sploh ne znam lepo risati ali pa narediti
kakšnega izdelka.« Naj vas razsvetlim
in vam povem, da smo vsi ljudje ustvarjalni. Nekateri bolj, nekateri manj. Vseeno pa smo vsi sposobni, da se domislimo neke ideje, jo nato razvijemo in jo
tudi udejanjimo. Enim leţi bolj tehnično
in naravoslovno področje, spet drugim
pa umetniško.
Stran 14
Najpomembnejše pri ustvarjalnosti je
divergentno mišljenje. Ja, napisano bolj
po domače – izven okvirjev. Biti moramo radovedni, drzni, znati se moramo
prilagajati in iskati še tako nemogoče
povezave.
Tudi dijaki v naši delavnici smo se
podali skozi vse faze ustvarjalnosti. To
so preparacija, inkubacija, iluminacija in
verifikacija. Sliši se abnormalno teţko,
vendar so to faze, skozi katere gremo
vsak dan vsaj stokrat.
V preparaciji ustvarjalec spoznava problem in skuša najti različne poti, ki bi ga
pripeljale do razrešitve problema.
Inkubacijo strokovnjaki imenujejo tudi
faza zorenja, v kateri prej najdene ideje
zorijo. Takrat naš problem vidimo v
novi luči in razmišljamo o njem.
V fazi iluminacije se spomnimo veliko
rešitev, ki tako hitro, kot so prišle, tudi
izginejo. V zadnji fazi, fazi verifikacije,
pa ustreznost rešitve preverimo in vidimo, če smo naš problem sploh rešili.
Tako. Skozi vse te faze smo dijaki potovali v multimedijski delavnici. Iskali
smo nove poti in ideje, da bi posneli nov
promocijski filmček ŠCRS, ki bo še
1000 x bolj zanimiv, sveţ in preprosto
»fajn«.
Nika Jančič
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Multimedijska delavnica je temeljila na razvijanju ustvarjalnega mišljenja. Naučili
smo se različnih tehnik, s katerimi lahko zberemo ideje in ustvarimo nekaj novega.
Zelo zanimiva je bila moţganska nevihta in igra s šestimi klobuki. Vsaka skupina
je ustvarila drugačno napovedno sekvenco za nov promocijski filmček. Delavnica
nam je ponudila veliko novih znanj, idej za ustvarjanje; predvsem pa smo vse tri
dni trdo delali. Menim, da so naši izdelki zgleden primer našega skupnega
»moţgančkanja«.
»Ta delavnica mi je bila všeč. Zanimiva je bila, ker smo se igrali
zabavne igre z besedami. Tako smo prišli tudi do uvodne špice novega filma. Predstavljala sem šolo. Plakat je uspel. Zelo sem se zabavala v naši delavnici in upam, da bomo to spet kdaj ponovili.«
»Bilo je zabavno in poučno. Spoznal sem nove prijatelje. Napisal sem
milijon dobrih sloganov. Nekateri so bili celo tako dobri, da so mi jih
drugi ukradli.«
»Bilo mi je zelo všeč. Vzdušje v naši delavnici je bilo
zelo sproščeno. Izvedeli smo veliko novega o ustvarjalnosti.«
»Delavnica ni bila takšna, kot sem pričakoval, saj nisem
podrobno prebral opisa na prijavnem listu. Vseeno sem
bil z njo zadovoljen; naučili smo se veliko novega o
ustvarjalnosti.«
»Ţe prvi dan smo začeli pridno ustvarjati. Naša skupina je bila super, prav tako sem spoznala nove prijatelje.
Ideja za drugačno delo in ustvarjalnost vsakega posameznika se je po mojem mnenju dobro izkazala. Vaje
za ustvarjalnosti, ki nam jih je pokazala profesorica, so
se mi zdele zanimive. Z delavnico sem zelo zadovoljna
in upam, da bodo drugim naši končni izdelki všeč.«
ŠTEVILKA 3
Stran 15
Izzivi steklarstva včeraj, danes in jutri
Tjaša Volavšek
V naši delavnici smo spoznavali
steklarsko dejavnost v Rogaški
Slatini. Iskali smo odgovor na
vprašanje, ali oz. kako steklarska
dejavnost v našem kraju sooblikuje ţivljenje domačinov.
Postavili smo hipotezo, da prebivalci Rogaške Slatine ţe desetletja
ţivimo s steklarno in s steklom, ki
vsekakor zaznamuje naše ţivljenje.
Kljub velikim teţavam, s katerimi
se steklarska panoga dandanes
spopada, znamo ceniti izdelke steklarjev, ki ponovno osvajajo status
ekskluzivnosti. Vendar pa so
izdelki dokaj dragi in pri negi
občutljivi, zato jih uporabljamo
samo ob posebnih priloţnostih in
poklanjamo kot darila ob pomembnejših praznovanjih in jubilejih.
Prvi dan se nam je pridruţila gospa Zinka Kobula Kamenšek, ki se
ţe več kot 20 let ukvarja z oblikovanjem stekla. Izvedeli smo, da je
steklo umetno pridobljena snov,
katere glavna sestavina je kremenčev pesek. Najdemo ga povsod, ne
le pri vsakdanjih predmetih, kot so
okna ali kozarci, vedno bolj osvaja
področje notranjih interierov,
mode, umetnosti in še bi lahko
naštevali. Posebej zanimiva je bila
za nas informacija, da so čopiči za
poslikavo stekla narejeni iz najboljše veveričje dlake. Gospa Zinka
nas je prevzela predvsem s svojo
Stran 16
neizmerno ljubeznijo do stekla kot
materiala neskončnih moţnosti. S
svojo ţivljenjsko zgodbo nam je
pokazala, da je steklarstvo bilo, je
in bo perspektivna panoga.
Ker nas je zanimalo, kakšen odnos
imajo domačini do stekla in steklarstva, smo izvedli anketo, s
katero smo ugotovili, da se domačini nedvomno čutijo povezane s
steklarsko dejavnostjo in da je
zanje steklarstvo perspektivna
dejavnost. Stekleni izdelki sodijo
med cenovno teţje dostopne izdelke, ravno zato pa imajo toliko večjo vrednost. Poklonijo in uporabljajo se ob posebnih priloţnostih
ter celo prenašajo med generacijami. Nega kristalnega stekla je sicer
zahtevnejša, vendar pa se je zanj
vredno potruditi. Ker so to izdelki
pridnih rok steklarjev, imajo za
domačine tudi posebno sentimentalno vrednost.
V nadaljevanju smo obiskali Steklarno Rogaška Slatina, kjer so nas
sprejele direktorica blagovne
znamke Rogaška Crystal Špela
Sedminek ter dizajnerki Nina
Malovrh in Ivana Potočnik. Pred-
stavitev je bila pripravljena v
angleškem jeziku; tako smo mimogrede lahko malce ponovili in
dopolnili naše znanje angleščine.
Izvedeli smo veliko zanimivega,
vse tri pa so nas prevzele z mladostnim pristopom, energijo in predanostjo svojemu delu in steklu.
Steklarna Rogaška se pri oblikovanju in ponudbi prilagaja zahtevam
in povpraševanju trga. Temeljni
cilji zaposlenih pa so odgovorno
delo, sledenje sodobnim trendom,
prepoznavanje potreb trga in stalno doseganje vrhunske kvalitete
izdelkov. Ustvarjajo in krepijo
globalno prepoznavnost slovenske
blagovne znamke Rogaška. Steklarna Rogaška izvaţa svoje izdelke po vsem svetu. Sodeluje tudi z
drugimi blagovnimi znamkami,
npr. Trump, Nambe … Oblikovalke dobivajo ideje za nove izdelke
tako, da hodijo po mestih (npr.
New York) in tam prepoznavajo
trende. Ogledali smo si še trgovino
in imeli moţnost občudovati tudi
nekatere prestiţne izdelke, kot so
kristalni globus, replika vaške situle in kristalni šah.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Ker sem letos prvič sodelovala v delavnicah, nisem vedela, kaj pričakovati.
Prvi dan smo preţiveli v učilnici, kjer
smo imeli zanimivo predavanje gospe,
ki je nekoč poučevala na steklarski
šoli. Drugi dan smo obiskali Steklarno. Bilo je zelo zanimivo in poučno,
videla sem veliko stvari, za katere
nisem vedela, da nastajajo v Steklarni.
Priloţnost sem imela celo pihati steklo. Projektni dnevi so mi všeč, veliko
sem se naučila in novega videla.
Ana Erjavec, 1. a
Moje mnenje o delavnici je dobro. Na
začetku o poklicu steklarja nisem
vedela veliko. Na terenu mi je bilo še
posebej zanimivo, da smo si ogledali,
kako izdelki nastajajo, obiskali pa
smo celo trgovino s steklenimi izdelki. Ni mi ţal, da sem si izbrala to
delavnico.
Patricija Vahen, 1. a
Menim, da ste vsi profesorji v delavnice vloţili veliko truda in časa. Delavnice niso bile zasnovane le na dolgočasnih urah, ki so skoraj identične
pouku, ampak ste organizirali tudi
oglede, obisk gostov in zanimive raziskovalne pristope, ki so začinili delo.
Predvsem mi je bil všeč ogled Steklarne, saj takšnih priloţnosti ni vedno.
Moti pa me, da je projektnemu tednu
namenjeno vedno manj časa. Prejšnja
leta, ko je bil temu namenjen cel
teden, je bilo več časa za vse, tako
učenje kot tudi navezovanje stikov z
dijaki drugih letnikov, s katerimi se
drugače ne druţimo.
Sara Mikac, 4. b
ŠTEVILKA 3
Stran 17
Ljubiteljska kultura v Rogaški Slatini
Tim Čuček
Kaj sploh je ljubiteljska kultura?
Nekaj, kar je kulturnega? Pha,
nimam pojma in le malokdo je
imel odgovor na to vprašanje. Prav
zato smo si ga zastavili prav vsi
sodelujoči v tej delavnici, ki sta jo
vodili izkušeni mentorici Lavra
Bukšek in Nataša Šafranko.
Najprej smo se seveda umirili in
prisluhnili profesoricama, nato pa
se je delo začelo, in sicer miselno,
naši moţgančki so »mozgali«.
Treba je bilo razčistiti, kaj je ljubiteljska kultura, in brez velikih
teţav smo prišli do zaključka.
Nadaljnje delo pa je potekalo na
zelo sproščeni ravni. Hitro smo
»padli noter«, debata se je razvila
najprej na frontalni ravni, nadaljevala pa v skupinah, pri čemer so
nastali tudi zanimivi miselni vzorci oz. asociacije, ki smo jih v plenarnem delu tudi predstavili. Predavanje o ljubiteljski kulturi, ki ga
je pripravila profesorica Šafranko,
je bilo tako le povzetek naših ugotovitev, smo ponosni ugotovili.
Nato smo delo nadaljevali v dveh
skupinah; manjša je bila zadolţena
za pripravo okrogle mize, druga pa
se je pod vodstvom profesorice
Nataše Novak učila plesati prekmurski ples. Pohvaliti moram dijake, ki sprva niso ţeleli plesati, a so
si kasneje vseeno - z majhno spodbudo profesoric - premislili in se
Stran 18
nam pridruţili. Pokazali so predanost in dokazali, da je vse moţno,
če si le ţeliš.
Drugi dan projektnega dne je bil
vsebinsko še bolj bogat in zanimiv. Delo je prav tako potekalo v
dveh skupinah. Prva je prisluhnila
slikarkam in slikarju iz kulturnega
društva Mavrica, njihovim ţivljenjskim zgodbam, pri čemer smo
občudovali njihove umetnine, prave mojstrovine, ponovili barvni
krog in likovne tehnike ter razmišljali o svojih skritih likovnih talentih. Urica prijetnega druţenja je
hitro minila in poslovili smo se z
ţeljo, da se še kdaj srečamo in
skupaj ustvarjamo.
Druga skupina pa se je med tem
preizkušala v oblikovanju in
modeliranju gline. Gospa Greta in
Jure Rothmeier sta dijake strokovno vodila in usmerjala, tako da je
skoraj vsakemu dijaku uspelo
narediti lep izdelek kot spomin na
delavnico in druţenje.
Višek našega projekta je bila okrogla miza. Alen Bobek in Ţiga
Ţlender sta jo izvrstno pripravila
in vodila. Vabljeni gostje: predsednica JSKD Leonida Došler, zborovodkinja Andreja Došler, ljud-
ske pevke Deteljica, gospod Podkoritnik, vodja glasbene skupine
Zlate strune, predsednik folklornega društva Minerali, člani likovne
skupine Mavrica in oba »lončarja«
so bili zelo zanimivi sogovorniki.
Radi so delili svoje izkušnje z
nami, vedoţeljnimi »šcrs-jevci«,
zato ni bilo vmesne neprijetne tišine. Med drugim smo izvedeli tudi
nekaj novega o folklorni skupini v
Rogaški Slatini, o citrah ter havajski kitari ... , vsi pa so nas s svojim
ţarom povabili medse. Ob koncu
smo jim čestitali, da so ujeli svoje
sanje, in sem jim zahvalili za izkušnje in znanje, ki so ga delili z
nami
Po uspešno zaključeni okrogli mizi
smo se spet posvetili plesu. Našo
koreografijo smo do potankosti
izpilili in lahko rečem, da smo
zelo dobri plesalci, saj smo se
samo v dveh dneh naučili venček
prekmurskih plesov.
Na koncu bi vam rad še povedal,
da smo vsi v delavnici uţivali,saj
je bilo razgibano in pestro, hkrati
pa poučno. V skupini smo imeli
vsi moţnost, da smo ob drugih
spoznavali tudi sebe in svoje talente.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
»Bilo je več, kot sem pričakovala. Bilo
je zabavno in zanimivo. Super je bilo
oblikovati glino in poslušati starejše
slikarje, kako z uţitkom govorijo o svojem delu.«
Tjaša Kos, 4. a
»Delavnica je izpolnila moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, da smo plesali in
izdelovali izdelke iz gline, saj smo se
imeli lepo in hkrati smo se naučili veliko novega. Najbolj mi je bila všeč razstava slikark, saj so me navdušile s slikanjem. Všeč mi je bilo tudi, da je bilo
v delavnici sproščeno vzdušje in veliko
smeha.«
Nika Drimel, 4. a
»V delavnici je bilo zelo dobro to, da nismo izdelovali plakatov, ampak da smo ustvarjali.«
Tina Kokovnik, 1. a
»Delavnica mi je bila zelo zanimiva, saj smo v njej ustvarjali z glino in se seznanili z ljubiteljsko kulturo v Rogaški. Spoznali smo nekatere slatinske slikarje in njihovo delo. Sam sem tudi
ljubitelj umetnosti, predvsem glasbe. Lahko bi tudi slikali.«
Luka Virant, 4. a
»Bilo je zanimivo in zabavno spoznavati ljubiteljsko kulturo na tak način.«
Lana Maslec, 1. a
»Ob smehu in veselju smo se preizkusili v plesu, na dan je prišla naša umetniška ţilica, pogovorili smo se z nekaterimi ljubiteljskimi umetniki. Zelo mi je bilo všeč, da delo ni bilo monotono, da je bilo vse skupaj malo drugače.«
Doroteja Plavčak, 4. b
»Bilo je super! Všeč mi je bilo, da delavnice niso bile dolgočasne. Veliko novega smo se naučili, predvsem je bilo zanimivo plesati in se preizkusiti v ročnih spretnostih!«
Kaja Čepin, 4. b
ŠTEVILKA 3
Stran 19
Lisjak Luka potrebuje očala
Ana Ferme
V naši delavnici smo sodelovali
dijaki, ki nas zanima delo z otroki
ter igranje in ustvarjanje z lutkami.
Predstavo, ki smo se je lotili, smo
poimenovali Lisjak Luka potrebuje očala. Glavno vodilo je bilo, da
bi skozi lutkovno predstavo na
poučen in hkrati prijeten način
pribliţali otrokom očala kot vidni
pripomoček.
Bili smo heterogena skupina, dijaki programa tehnik optik in dijaki
gimnazijskega programa, od prvega do četrtega letnika. Odločili
smo se zdruţiti moči, saj je bil
pred nami pravi izziv. Naš cilj je
bil pripraviti in izvesti lutkovno
predstavo, s katero bi pritegnili. Z
njo smo ţeleli prepričati otroke, da
je nošenje očal lahko tudi prijetno
in zabavno, da je morda z njimi
svet videti lepši in barvitejši. Dijaki programa tehnik optik so se v
Stran 20
delavnici še posebej dobro izkazali, saj so uporabili veliko znanja s
svojega področja.
Dela smo se lotili tako, da smo
najprej prebrali poučno zgodbico
E. Dietla in R. Michla Lisjak Luka
potrebuje očala. Nato smo pod
vodstvom mentoric Milene Ogrizek,
Mojce Roter in Branke
Kovačič izdelali načrt, kako bi
zgodbico spremenili v dramsko
besedilo in jo uprizorili. Delo smo
si razdelili. Nekateri so se posvetili
pisanju scenarija, drugi so izrezovali, šivali, lepili lutke, ostali pa so
barvali in ustvarjali sceno. Ko smo
vsaka skupina zase svoje delo
opravili, smo spet zdruţili moči in
se posvetili oţivljanju lutk. Pri tem
smo se vţivljali v dramske vloge,
improvizirali, peli in igrali na različne instrumente. Ob ustvarjanju
smo zelo uţivali in se zabavali, saj
smo z dramatiziranjem prebudili
otroka v sebi, hkrati pa z nekim
posebnim vznemirjenjem pričakovali trenutek, ko bomo lutkovno
predstavo odigrali pred majhnimi
nadobudneţi v vrtcu, knjiţnici,
naše delo pa seveda predstavili
tudi sošolcem.
Menim, da smo delo odlično opravili, ob tem pa se tudi sprostili in
zabavali.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
ŠTEVILKA 3
Stran 21
Fotografska delavnica
Kaja Kalečak
Vprašanje smisla se odpre, ko se
avtor ozre naokoli in opazi, da je
fotografija znanost in da je na tem
področju že skoraj vse odkrito in
posneto. Končno se pojavi razočaranje, ko se fotograf nauči kritično
opazovati sliko in ugotovi, da sam
verjetno ni zmožen narediti tako
kvalitetnega izdelka. Kljub temu
avtorji vztrajajo. Delo, ki prinese
pičle rezultate, delo, ki povzroča
nepotrebne stroške, delo, ki odžira
družinam čas, se obrestuje z zadovoljstvom zanesenjakov, ki kljub
slabim rezultatom vztrajajo in
korak za korakom izboljšujejo svoje znanje. Zavedajo se, da so le
eden od treh milijard primerkov, ki
to počne le za svoje veselje, da se s
tem počuti izpolnjenega in da s
ponosom pogleda svoje izdelke, pa
čeprav niso idealni. Do trenutka,
ko se avtor ne zave osamljenosti v
brezkrajnem svetu slike, skuša
delovati ekstrovertno, kar ga le
razočara. Tako ostaja v občutku
nemoči ob misli, da tako dobre
slike, kot jo je posnel dober fotograf, sam ne bo zmožen posneti
nikoli. Z vztrajnostjo in željo po
napredku je dober rezultat neizogiben.
Stran 22
Vse to pa vam lahko zagotovimo tudi
dijaki, ki smo ta teden sodelovali v
fotografski delavnici, katere mentor je
bil gospod profesor Andrej Hartman.
Vsi ste ţe najverjetneje kdaj drţali v
rokah fotoaparat in fotografirali.
Nekaterim od vas se je posrečilo in ste
naredili odlične fotografije, spet drugi
pa s fotografijami niste bili zadovoljni. Nekateri se s fotografijo ukvarjate
profesionalno, drugi amatersko, spet
tretji naredite kakšen posnetek kar
tako, za spomin.
Z vseh teh vej smo bili zbrani tudi
dijaki v naši delavnici. V treh dneh
smo ţeleli spoznati skrivnost fotografije in se o njej tudi marsikaj naučiti.
V sredo smo se po prvih dveh urah
zbrali v učilnici in prisluhnili predavanju, ki ga je imel eden boljših fotografov v Sloveniji, gospod Tine Zorec.
Moram priznati, da sem se tudi sama
naučila marsikaj novega o fotografiji,
kar mi do zdaj ni bilo znano. Vse skupaj nam je predstavil na zelo zanimiv
način, ki je bil dostopen tudi tistim, ki
o fotografiji ne vedo veliko. Prikazal
in zaupal nam je trike, ki lahko naredijo fotografijo boljšo od ostalih.
Govoril pa je tudi o napakah, ki se
zgodijo pri fotografiranju, in nas
podučil, kako se le-tem izognemo.
Naslednji dan smo bili dijaki razdeljeni v skupine. Nekateri so ostali na
šoli, drugi pa smo opravljali delo na
terenu z dijaki delavnice Steklarski
mojstri Rogaške Slatine nekoč in
danes. Intervjuvali smo upokojene
steklarske mojstre; nekateri od njih so
opravljali delo učiteljev in dijake urili
v oblikovanju stekla. Sama sem se
udeleţila dveh intervjujev in moram
priznati, da sem bila prav presenečena
in po drugi strani navdušena, kako je
lahko človek tako predan svojemu
delu in ga opravlja s tolikšno ljubeznijo kot ti mojstri. Gospod Remi Kočica
in gospod Karli Holešek sta nam zaupala, kako sta ţe kot mlada fanta prišla v Rogaško Slatino in kakšni so bili
njuni začetki. Po njunih besedah sklepam, da so bili tisti časi precej drugačni od današnjih. Pravita, da so bili to
časi, ko je lahko človek ţivel svoje
sanje, ustvarjal z ljubeznijo in ni hlepel samo po denarju.
Počasi se je naš projektni teden iztekal. Polni znanja, predvsem pa novih
izkušenj, smo se v petek odpravili v
kulturni center in drug drugemu predstavili, kaj smo počeli in kaj smo se
naučili. Letošnji projektni teden je
potekal nekoliko drugače kot vsi doslej in po mojem mnenju je bil najboljši do zdaj. Lahko smo počeli, kar radi
počnemo, in naučili smo se tisto, kar
smo si ţeleli.
Zato, dragi bodoči dijaki, v ţivljenju
vedno delajte tisto, kar ţelite, in ne
tistega, kar bi drugi ţeleli od vas. V
ţivljenju je potrebno ţiveti svoje sanje
in posledično deliti svoje znanje!
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
ŠTEVILKA 3
Stran 23
Prenos vednosti med generacijami
Urška Jeranko
Jolanda Čonč
Sodelovanje in hkrati simbioza (t. j. pojav, da dva različna organizma
ţivita v skupnosti, ki je za oba koristna, soţitje) nas v ţivljenju spremljata
vsak dan. Srečujemo se s starejšimi ljudmi in tudi dosti mlajšimi. Z njimi
komuniciramo, jim prenašamo nauke in zgodbe.
V naši delavnici smo se spoprijeli s prenosom vednosti med generacijami.
Sprva mi niti pribliţno ni bilo všeč, da sem prišla ravno v to delavnico, a
ko je pretekla 1. minuta delavnice, mi je bilo ţal za izrečene besede. Sami
vemo, da je naše ţivljenje polno bajk, mitov, legend, ki so nam jih še kot
otroci pripovedovali starši ali pa stari starši. No, v naši delavnici smo
sklenili te »zgodbice« malce raziskati. Od kod prihajajo, zakaj nastajajo,
kakšne so njihove posledice?
Ţe 1. dan projektnega tedna nam je gospod Kropej razloţil teoretične
zapovedi, ki veljajo za prenašanje po ustnih virih. Naša velika skupina je
bila razdeljena na več majhnih skupin in vsaka je raziskovala nekaj drugega. Skupina maturantov se je posvetila srečnim in nesrečnim izrekom, kot
so npr: nesreča je, če ţenin vidi nevesto v poročni obleki, preden se poročita ipd.
Skupina t. i. mešančkov ( ne vem, zakaj takšno ime, ampak le to mi je
prišlo na misel ... :D) se je posvetila mitom in legendam o tem, kako so
nastali različni kraji, na primer: Kozje, Svete Gore, Bistrica ob Sotli ipd.
Moram reči, da so te legende zelo zanimive, zato resnično priporočam, da
si preberete vsaj eno izmed njih. Skupina bivših fazank pa se je ukvarjala
z različnimi bajkami o Rogaški Slatini.
Naša skupina se je posvetila malo bolj delikatni zadevi. Ker smo mladi
radovedneţi, smo se odločili raziskati skrivnost vile, ki se skriva na obrobju Ratanske vasi, v njej pa naj bi se dogajale zelo čudne in mistične stvari.
Resnično moram pohvaliti vse dijake, ker so bili res, res *pridni*, delali s
(m)o z zanimanjem in verjamem, da smo vsi iz te delavnice odnesli marsikaj. Najbolj pa moram seveda pohvaliti gospoda Kropeja in gospo Rupnik, ki sta delavnico vodila in jo popestrila, da je dosegla sijajen vrh.
Jolanda Čonč
Stran 24
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
»Ta delavnica se mi je zdela zelo zanimiva, saj smo vsi sodelovali in
se dobro razumeli. Naleteli smo tudi na nekaj teţav s spraševanjem
ljudi v parku in domu za ostarele o legendah, vraţah in mitih. Večini
se je mudilo, nekateri se ničesar niso spomnili ali pa niso govorili
slovensko. Končni izdelki so bili zelo dobri, prav tako pa tudi naša
predstavitev v kulturnem centru.«
Jaka Čugalj, 2 .a
»Bilo je fino, zelo sem se zabaval; spremenil pa bi le to, da bi projektni teden trajal ves teden ali pa se naj tako ne imenuje.«
Tilen Druškovič, 3. b
»V naši delavnici je bilo zelo zabavno. Pogovarjali smo se predvsem
o bajkah, mitih in vraţah, ki jih nismo slišali še nikoli. Vse nove
zgodbe smo tudi zabeleţili. Nepričakovano so nas poslali na terensko
delo, kjer smo se soočili s problemom, kako pristopiti do osebe
in zastaviti vprašanje, da bo nanj pravilno odgovorila. Poleg tega smo
med vsemi ljudmi, ki smo jih opazili, morali izbrati tiste, ki bi nam
sploh znali odgovoriti, saj mlajša generacija ne pozna toliko zgodb ali
pa se jih ne spomni.«
Klaudija Šket, 4. a
»Delavnica mi je bila zelo všeč, saj smo počeli nekaj, kar ne počnemo vsak dan. Sprva nisem bila zadovoljna, saj nisem bila v ţeleni
delavnici, a mi je bilo kmalu ţal, ker smo se imeli super. Všeč mi je
bilo raziskovanje mističnih skrivnosti. Na koncu pa moram pohvaliti
svojo majhno skupino (Tilen, Oskar, Barbara in jaz), ki je res najboljša!«
Jolanda Čonč, 3. a
Izjave zbrala
Urška Jeranko
ŠTEVILKA 3
Stran 25
Slovensko čebelarstvo—znanje za
prihodnost
Manca Mrkša
Estera Gjuras
V delavnici SLOVENSKO ČEBELARSTVO –ZNANJE ZA PRIHODNOST smo s prof. Tanjo Ocvirk in Vesno
Kobilšek spoznavali znanje o čebelah in čebelarjenju.
Prvi dan projektnega tedna smo pridobili splošno znanje o čebelah. Zastavili smo teze in cilje našega raziskovanja
in se nato veselo odpravili na delo. Razdelili smo se v skupine in vsaka od njih je dobila svoje področje, ki smo ga
natančno preiskovali. Področja raziskovanja so bila: razvoj čebel, vedenje in sporazumevanje čebel, njihov ţivljenjski krog, čebelji produkti, razmnoţevanje. Delavnica je bila zelo zabavna, saj smo spoznali mnogo do tedaj
nam neznanega.
V četrtek nas je obiskala mag. Andreja B. Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi
Slovenije. Najprej nas je poučila o ţivljenju čebel in nam predstavila postopek pridobivanja medu. Seveda pa smo
lahko dijaki tudi sami preizkusili med ter s posebnimi postopki določili njegovo kakovost. Na prizmo refraktometra smo namazali tanko plast medu, nato pa smo odčitali vsebnost vode v medu. Manj vode kot med vsebuje, bolj
kakovosten je. Določiti smo morali električno prevodnost raztopine, ki smo jo dobili tako, da smo odmerjeni količini medu dodali vodo ter zmes dobro premešali. Ugotovili smo, da poznamo več vrst medu, ki jih lahko ločimo ţe
po barvi in okusu. Mi pa smo te ugotovitve dokazali tudi znanstveno, saj smo lahko iz dobljenih rezultatov razbrali, da je med, ki ima večjo električno prevodnost, temnejše barve. Dobili pa smo tudi nalogo, da med prijatelje in
znance razdelimo ankete. Ankete so pokazale odnos različnih starostnih skupin do čebel.
Stran 26
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Delavnica je bila pestra, saj nas je obiskala gospa iz Čebelarske zveze Slovenije in nam predstavila čebele. S sabo je prinesla več vrst medu, ki smo ga okušali in ugotovili raznolikost
okusov. V medu smo merili vsebnost vode in električno prevodnost ter na podlagi prej pridobljenega znanja določili njegovo vrsto.
Tamara Vreš, 4. a
Delavnica je bila zelo dobro pripravljena. Najbolj zanimivo je
bilo poskušanje medu in poskusi, s katerimi smo določili
kakovost medu. Uporabljali smo posebne aparature in zanimive postopke. Ugotovili smo, da je temen med manj okusen,
vendar bolj zdrav.
Estera Gjuras, 3. a
V delavnici mi je bilo zelo všeč, vendar je bilo premalo praktičnega
dela. Delavnice bi morali razširiti čez ves teden,saj bi se več naredilo.
Jakob Drobne, 2. c
Delavnica, v katero sem se vključila, mi je bila zelo všeč. Zanimivo
je bilo spoznati nekaj osnov o čebelah (kako ţivijo, kaj delajo, kako
se prehranjujejo). Najbolj zanimivo pa mi je bilo eksperimentalno
delo, pri katerem smo poskušali med, merili vsebnost vode in električno prevodnost. Naučila sem se marsikaj novega.
Lucija, 1. c
Na delavnici je bilo zabavno. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo
okušali med in ugotavljali vsebnost vode in električno prevodnost. Izvedeli smo veliko novega o čebelah in različnih vrstah
medu.
Alja Kriţanec, 1. a
ŠTEVILKA 3
Stran 27
Povezanost kraja in šole s košarko
mogel g. Janez Srebot) fantom ni
uspelo premagati nasprotnikov.
Rahlo utrujeni (nekateri manj, drugi bolj) smo se še ustavili pri bliţnjem McDonalds-u in se počasi
odpravili proti domu.
Pia Novak
Medtem ko so drugi še lepo spali v
svojih toplih posteljah, smo
»košarkaši« začeli svoj delovni
projektni teden z voţnjo do Novega mesta. Tam se je v sredo, 4. 12.
2013, odvijal ŠKL turnir za dijake.
Naši fantje so se najprej pomerili z
nasprotniki iz Kranja. Trenerka
naše ekipe, prof. Zora Tabak, je
pred tekmo dejala: »Te bomo zmagali, ker sem se jaz tako odločila!«
In tako je tudi bilo. Po dobri igri
naših fantov je zmaga pripadla
ekipi ŠCRS-ja. Naslednji so bili
dijaki iz Velenja. Utrujenost in
nekaj napak je pripomoglo k zmagi naših fantov. Po dveh tekmah so
si končno lahko tudi oni privoščili
nekaj odmora. Med odmorom je
nekaj punc izvedlo intervju s trenerjem mladinskega pogona v KK
Krka, Teom Hojčem. Ob vrnitvi v
dvorano je sledila še zadnja tekma,
v kateri so vlogo nasprotnikov prevzeli dijaki ŠC Novo Mesto. Kljub
nekoliko »prebujeni« spodbudi s
tribun (za katero je veliko pripo-
Stran 28
Naslednji dan smo se zbrali v učilnici, kjer se nam je kot drugi intervjuvanec pridruţil Peter Markovinovič. S krajšim intervjujem smo
izvedeli nekaj o domačem klubu in
ga tako lahko primerjali z večjimi
klubi, kot je na primer KK Krka.
Po opravljenem intervjuju smo
diskutirali o opravljenem delu in
naših ugotovitvah. Del skupine je
preostanek časa preţivel ob dobrem filmu. Nekaj pa jih je opravilo
analizo ankete, ki smo jo izvedli
med dijaki, vključenimi v turnir
ŠKL.
Projektni teden smo zaključili v
petek, ko je sledila predstavitev.
Za konec bi rada dodala le še
zahvalo, ki gre v prvi vrsti profesorjem, ki so sodelovali z nami pri
projektu. Menim, da so nam pripravili dober program, saj je bila
večina dijakov nad delom v skupini navdušena. Prav tako pa gre
zahvala Ţigi Šviglju, ki je ţe navsezgodaj poskrbel za naše trebuščke in nam prinesel rogljičke. Da
nismo bili lačni, pa je poskrbel
tudi Blaţ But, ki nas je ob uspešno
opravljenem izpitu počastil s sendviči. :)
Niko Volarič, 1. b
Projektni teden mi je omogočil, da sem
spoznal dijake višjih letnikov. Lahko bi
trajal 5 dni.
Nika Bele, 2. b
Naša tematika projektnega tedna mi je
bila zelo všeč. Motilo me je le, da je
projekt trajal tako kratek čas.
David Drame, 2. b
Bilo je prekratko. Sama tema naše projektne naloge se mi je zdela zanimiva.
Všeč mi je bilo, da smo bili ves čas pri
isti delavnici.
Anka Kregar, 2. a
Všeč mi je bilo, da nismo bili ves čas
samo v Rogaški. Zastavljena hipoteza je
bila zanimiva za raziskovanje. Prav tako
so bile presenetljive ugotovitve.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
ŠTEVILKA 3
Stran 29
Dekoriranje stekla
Sara Kovač
Naša delavnica se je začela v sredo.
Zbrali smo se v učilnici in naša
prva naloga je bila, da v krog premera 8 cm narišemo sliko z zim-
Izdelovali smo voščilnice, druge
»Delavnice so bile za super, veliko
skim ali boţičnim motivom. Takoj
steklene okraske in izdelali osnovo
smo se zabavali in ustvarjali.«
smo se lotili dela in s pomočjo
svečnika pred peskanjem. Skratka,
interneta, slik ali pa kar lastne
bili smo pridni, delavni, predvsem
domišljije ustvarili raznolike boţi-
pa ustvarjalni. Ko so bili naši
čne motive. Vsak je nato izbral
izdelki popeskani, smo z njih ods-
»Delavnice so bile zanimive. Zelo
dva najlepša motiva in ju z alko-
tranili folijo, jih očistili in pofoto-
sem uţivala. Upam pa, da bodo
holnim flumastrom prerisal na
grafirali. Ob koncu dneva smo bili
drugo leto prav tako zanimive.«
posebno folijo, ki smo jo nato pri-
ob pogledu na nanje izredno zado-
lepili na barvano steklo in se
voljni, čeprav močno utrujeni.
natančno kot kakšni kirurgi s skalpelom lotili izrezovanja naših
motivov. In tako se je zaključil
prvi dan ustvarjanja.
kjer smo nadaljevali z izrezovanjem, temu postopku pa je sledilo
peskanje naših motivov. In kaj
(Tjaša Anderluh, 2. b)
Zadnji dan je potekal zaključek
projekta. Strnili smo dogodke pre-
»Delavnice so bile zelo dobre,
teklih dni ter pripravili predstavi-
veliko smo se druţili in se spozna-
tev za kulturni center.
vali med seboj. Ustvarjali smo
Naslednji dan smo se ob deseti uri
odpeljali v podjetniški inkubator,
(Andraţ Flis, 3. c)
izdelke, ki so bili zelo zanimivi.«
In kaj pravijo o letošnjem projekt-
(Aleks Brenčič, 1. a)
nem tednu udeleţenci naše delavnice?
smo počeli v času, ko sta Ines in
Andraţ peskala naše
Stran 30
izdelke?
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
ŠTEVILKA 3
Stran 31
Sponzorstvo ljubiteljskih dejavnosti /
različnih društev (naj) rojeva vzajemnost
Jasmina Kovačič
Prvi dan se ob 10.45 zberemo v
učilnici številka 60, kjer nas ţe
čakata naši mentorici, prof. Metka
Leljak in prof. Renata Špoljar.
Polni radovednosti in pričakovanj
posedemo za okroglo mizo, kjer
delavnico začnemo z vprašanjem,
na katerega nič kaj bleščeče ne
odgovorimo: Katera društva v
Rogaški Slatini poznaš?
Znali smo našteti … No, številke
raje ne povem, ampak v primerjavi
s pribliţno osemdesetimi delujočimi društvi je bila naša številka
zelo majhna. Najprej smo si naredili načrt dela in se pogovorili,
kako bo delavnica sploh potekala.
Nato smo pričeli z razgovorom o
društvih nasploh in se soočili z
mnogimi vprašanji in odgovori na
našo temo. Zakaj se ustanavljajo
društva, kako vplivajo na okolico,
kakšno korist imamo od njih, kakšno vlogo igrajo sponzorji in kakšna je vrednost, vloga društva v
ţivljenju posameznika?
Vsi smo se strinjali, da se ustanavljajo zaradi skupnega interesa, druţenja in zabave ter širjenja tradicije in znanja. Razlika je le ta, da se
nekatera društva odločijo, da bodo
delila svoje izkušnje s širšo javnostjo, kar posledično pomeni, da
morajo za normalno in predvsem
uspešno delovanje najti sponzorje.
Večina sponzorjev društva podpira
Stran 32
finančno, vendar smo prišli do
zaključka, da je potrebna vzajemnost in ne le enostranska korist.
Najbolje je, če si društva najdejo
sponzorja, ki jih ne bo podpiral
samo finančno, temveč tudi moralno in bo imel interese v skladu z
njimi. Da bi vključili v naš projekt
še občane, smo se odločili, da sestavimo anketo. Razdelili smo se v
skupine in napisali vprašanja, nato
pa smo izbrali tista, ki so bila skupna vsem skupinam. Ta vprašanja
smo zoţili na anketo s šestimi
vprašanji. Vsak je imel nalogo, da
anketira deset ljudi, naslednji dan
pa smo analizirali rezultate.
Ugotovili smo, da je večina anketirancev vedela našteti vsaj nekaj
društev, ki delujejo v Rogaški Slatini, redno pa se udeleţujejo raznih
prireditev teh društev. Ţelijo si, da
bi bila večja promocija predvsem
preko medijev, saj prenašanje
informacij preko posameznikov v
večini primerov ni dovolj za prepoznavnost. Prav tako smo jih
povprašali, kaj ţelijo sporočiti
ostalim občanom, ki so jim obiski
društev bolj tuji. Povedali so nam,
da se društva zelo trudijo, da bi
zabavala publiko in jim pribliţala
nekaj, za kar se zavzemajo, zato je
prav in tudi najmanj, kar lahko
naredimo, da jih podpremo in se
udeleţimo njihovih prireditev.
Poleg izvajanja ankete smo intervjuvali tudi nekaj članov oz. mentorjev raznih društev v Rogaški
Slatini. Med temi so bili: član
čebelarskega društva Stanko Vostner, mentorica športnega društva
Zora Tabak, Milanka Virant iz
društva Pegazovih muz, Cvetka
Koraţija iz društva Gaja, Sergeja
Sotošek iz ţenskega pevskega
društva in Vida Hustič iz društva
likovnikov.
Iz vseh intervjujev lahko zajamemo dejstvo, da imajo društva velik
pomen na okolje, še bolj pa za vsakega posameznika, ki v njih najde
nekaj, kar ga veseli in izpopolnjuje.
Za konec pa smo povprašali dijake, ki so sodelovali v naši delavnici, kaj so odnesli od tega projektnega tedna.
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
Na delavnici, v kateri smo se osredotočili predvsem na vzajemno sodelovanje med društvi ter
sponzorji in društvi, sem se veliko novega naučila. Najbolj všeč mi je bilo druţenje s člani društev in opravljanje intervjujev. Kljub temu, da
sami nismo seznanjeni z delovanjem društev in
na splošno z društvi, ki delujejo v Rogaški Slatini, menim, da smo nalogo ki smo si jo zadali,
odlično opravili.
Sara Šket, 2. a
Na delavnicah, ki sta jih vodili profesorici Metka Leljak in Renata Špoljar, sem se prav lepo
zabavala. Najbolj všeč mi je bilo intervjuvanje
članov društev, kar je bilo prav zabavno in prijetno. Z Amando sva intervjuvali predsednico
Ţenskega pevskega zbora. S skupnimi močmi
smo le prišli do odgovora na vprašanje, ki smo
si ga zadali.
Pija Čazimi, 2. a
ŠTEVILKA 3
Stran 33
Tuji gosti v Rogaški Slatini
pomočjo knjige s seznamom gostov iz obdobja od 1823 do 1850.
Tretja skupina je okraševala in
izdelovala plakate, četrta pa je
naredila PowerPoint predstavitev.
Pridobljene podatke smo obdelali
in jih predstavili s pomočjo grafov.
Na koncu smo naredili povzetek in
predstavili naše ugotovitve.
Anita Hudina
Delavnica se je začela v sredo od
desetih v učilnici tujega jezika.
Prvih petnajst minut je bilo namenjenih predstavitvi vsebine. Izhajali smo iz glavnega raziskovalnega
vprašanja in še iz dveh podvprašanj. Prvo se je glasilo: Kateri gostje zdravilišča Rogaške Slatine so
bili najbolj številni nekoč in kateri
so danes? Podvprašanji pa: Kakšni
so vzroki za njihov obisk in moţne
posledice oz. vpliv na domače
okolje? Na podlagi opazovanj smo
oblikovali pet hipotez, ki smo jih
med projektom poskušali potrditi z
dvema metodama, in sicer opazovanjem ter zbiranjem podatkov s
pomočjo gradiva in vprašalnikom.
Predpostavljali smo, da je v preteklosti največ gostov prihajalo iz
Avstrije, Italije in Hrvaške, danes
pa so najbolj številni iz Rusije,
Nemčije in Italije. V ta namen smo
obdelali tudi stereotipe omenjenih
narodnosti. Prav tako smo izdelali
vprašalnik, s pomočjo katerega
smo ţeleli izvedeti, kateri gostje in
v kakšnem deleţu prihajajo v
Rogaško Slatino danes.
V četrtek smo imeli preteţno raziskovalno delo. Ena skupina je
odšla na teren z vprašalniki in obiskala hotele Donat, Slovenija,
Sava in Slatina. Medtem pa je ţe
druga skupina zbirala podatke s
Stran 34
Ugotovili smo, da smo določene
hipoteze kar dobro predpostavili,
vendar bi za še natančnejše podatke potrebovali več časa.
Delavnica bi bila zelo dolgočasna, če ne
bi imeli tako dobrih profesoric, ki znata
popestriti zadeve. Uţival sem ob barvanju risb in izdelavi plakatov.
David Drenški
Na letošnji delavnici smo delali raziskave o tujih gostih v Rogaški Slatini. Bilo
je zanimivo, še posebej terensko delo v
hotelih Slovenija, Slatina, Donat in
Sava. Medtem ko sva bila s Timonom v
hotelu Sava zelo lepo sprejeta, so naju v
Slatini praktično nagnali.
Petra Gretić
Ciao!
Mnenja udeležencev
Bilo je super. Naučili smo se veliko
novega in uporabljali smo nove metode
dela. Zanimivo je bilo predvsem raziskovalno delo. To ni bil projektni teden,
to so bile projektne ure. Ţelel bi si, da bi
trajalo dlje.
Doron Mušić
V dobrih dveh dnevih in pol (ob vseh
urah pouka, ki so jih nasilno vsilili pred
projekt) smo poskušali maksimalno
raziskati obiske tujih gostov v Rogaški
Slatini nekoč – in predvsem – danes. V
sproščenem, prijetnem vzdušju smo si
zastavili hipoteze in jih nato skušali
potrditi ali ovreči, tudi z obiskom v
štirih slatinskih hotelih. Pa še Miklavţ
nas je obiskal, tako da ni nihče ostal
lačen.
Katarina Belcer
Letošnji projektni teden je bil izredno
prekratek. V šestih šolskih urah je zelo
teţko izvesti delavnice in se pripraviti
na predstavitev. Mamma mia! Kljub
temu smo se imeli super, delali smo v
sproščenem vzdušju in se ob tem tudi
zabavali. Bellissima!
Luigi (Maja Zupanc)
Projektni teden mi je bil zelo všeč, saj je
bila naša delavnica zelo sproščena in
zabavna. Vsak je imel svoje delo in prav
zanimivo je bilo videti vsakega posebej
zadolţenega za delo. Imela sem dokaj
zahtevno delo, saj sva z sošolko Anito
šteli število gostov v Rogaški Slatini v
preteklosti. Čeprav je bilo delo naporno,
je bilo zanimivo raziskati te podatke, ki
so del naše zgodovine. Na delavnici sem
res uţivala in pridobila nekaj novih
znanj in informacij.
Katja Šekoranja
Projektni teden mi je bil zelo všeč, čeprav so bile to v bistvu projektne urice,
predvsem zato, ker je bila tema delavnice zelo zanimiva. Potek delavnic je bil
sproščujoč in poučen. Všeč mi je bilo
tudi, da smo bili organizirana in delovna
skupina in da smo naše delo končali
tako, kot smo planirali. Delo je bilo
enakovredno razdeljeno med vse člane.
Med delavnico smo se zabavali in mislim, da se je vsak od nas nekaj novega
naučil.
Anita Hudina
U J E M I S V O J E S A N J E , D E L I S V O J E Z N A NJ E
ŠTEVILKA 3
Stran 35
SPONZOR