Več o tekmovanju v smučarskih skokih za osnovne šole

smučarski skoki
Piše: dr. Vesna Štemberger
pa so nas otroci prepričali o nasprotnem, saj
so v krajšem času opravili več spuščanj po
doskočišču skakalnice, kot smo pričakovali.
Tako je ostalo več časa za prvo malico, ki jim
je dala moč za začetek prave tekme.
Šolsko tekmovanje
v smučarskih skokih
Po malici tekma
»Toliko pristne otroške navdušenosti in nepokvarjenosti še nisem
doživela, pa spremljam tekme v smučarskih skokih že šest let.
Tekma je bila res dobra. V izpeljavo je bilo vloženega veliko
truda, da so otroci odšli nasmejani. In kar je še pomembno
– niti en starš se ni pritožil, čeprav so bili otroci
premočeni do kože. In še nekaj: vsi, ki so sodelovali
pri organizaciji, so delali zelo zavzeto. Vesela
sem, da nam je uspelo. In prav zato ne morem
neobremenjeno pisati o tej tekmi, ker sem jo
doživljala preveč intenzivno,« je zapisala
avtorica ob rob svojemu zapisu.
Pred časom je na Smučarski zvezi Slovenije
zrasla zamisel o šolskem tekmovanju v smučarskih skokih, ki bi jih izpeljali v treh regijah
(v ljubljanski, gorenjski, štajerski) ter na koncu
kronali z državnim prvenstvom. Izhajali so iz
dejstva, da se vsak otrok, ki zna smučati, sreča
z najpreprostejšo obliko skoka vsakokrat, ko
zapelje prek grbine. Od tega spoznanja pa do
odločitve o organizaciji in izpeljavi tekme, na
kateri bi otroci skakali na alpskih smučeh, je
bil le še korak.
MAREC
Groza, kdo se je
tega spomnil …
30
Organizacije tekmovanja smo se zato lotili
zavzeto, saj smo izhajali iz spoznanja, da so
smučarski skoki v očeh javnosti nevaren šport,
v očeh staršev pa celo ekstremen, še posebno,
če se z njim ukvarja njihov otrok. Druga
pomembna ciljna skupina, ki smo jo morali
prepričati o prijetnosti tovrstnega tekmovanja,
so bili učitelji. Na koncu se je izkazalo, da so
bili učitelji trši oreh kot starši, saj smo na šolah,
na katerih so se učitelji odločili za sodelovanje,
pri starših izbranih otrok naleteli na pozitiven
odziv. Pridobivanje učiteljev, ki bi bili pripravljeni pripeljati otroke na tekmovanje, je
potekalo bolj ali manj z osebnimi stiki, saj so se
o tekmovanju z nami pogovarjali le tisti učitelji,
s katerimi imamo osebna poznanstva. Žal smo
dobili tudi odgovore v slogu: »Da pripeljemo
otroke na tekmo, bi nas morali plačati,« in še,
»otroci se bodo poškodovali in prehladili,« je
bil dodatek, na začetku pa smo marsikje slišali
znano, »groza, kdo se je še tega spomnil.«
A na srečo smo po šolah naleteli tudi na pozitivne odzive učiteljev. Tako se je na tekmovanje ljubljanske regije prijavilo kar 86 otrok, kar
je bilo več, kot smo sploh pričakovali. Ker pa
je bil 26. januar zopet deževen dan, so se na eni
šoli odločili, da otrok ne bodo pripeljali. Tako
se je v deževnem Mostecu zbralo nekaj več kot
50 otrok, ki so z radovednostjo v očeh čakali,
kaj jim bo prinesel skakalno tekmovalni dan.
Najprej navodila
Ker se otroci s tovrstnim tekmovanjem niso
še nikoli srečali in ker niti nihče še ni tekmoval
v skokih, jim je bilo potrebno na začetku najprej predstaviti potek tekmovanja ter najpomembnejše ljudi, ki so skrbeli za otroke.
Ogrevanje je pomemben del vsakega športnega udejstvovanja, zato so se otroci najprej
razdelili v manjše skupine, ki so jih prevzeli
trenerji skakalnih klubov. Trenerjem so pri
ogrevanju pomagali tudi učitelji spremljevalci
ter otroci, ki že trenirajo smučarske skoke pri
SSK Costella Ilirija. Po ogrevanju so sledila
navodila za spuščanje po skakalnici, nato pa so
se otroci podali na vrh skakalnice, pripravljene
za šolsko tekmo. Ker nekateri niso mogli sami
nositi smuči, so to nalogo prevzeli otroci skakalci, ki so bili na svojo nalogo pri izpeljavi
tekmovanja zelo ponosni in so zato z veseljem
sodelovali. Po prepričanju organizatorjev bi
moral ta del tekmovanja trajati zelo dolgo,
Ker je bila vremenska napoved slaba, smo si
sposodili šotor pri prijaznih šišenskih gasilcih,
v katerem bi se otroci lahko preoblačili in greli,
vendar pa so šli tja samo na malico in pa takrat,
ko smo jih tja napot(d)ili učitelji ali pa trenerji.
Dež, vlaga, sneg – vse to otrok sploh ni motilo
in še enkrat so dokazali, da je dramatiziranje
lastnost odraslih.
Dogajanje na tekmi je ves čas spremljal
napovedovalec Gregor, ki je tekmovanje
popestril s pogovori z najmlajšimi skakalci
kluba organizatorja tekmovanja. Po malici pa
se je začelo pravo tekmovanje, ki je za učence
prvega in drugega razreda potekalo na manjši
skakalnici, za učence tretjega in četrtega razreda pa na večji. Vsak učenec se je najprej enkrat
poskusno spustil po skakalnici, potem pa je
imel še tri skoke, od katerih sta za končni dosežek štela dva najboljša. Resnih padcev nismo
videli, tako da zdravniška služba ni imela dela.
Bilo je nekaj izvirnih skokov, kakšen nov slog
ter predvsem veliko otroškega navdušenja, ki
ga je najbolje strnil dr. Hubert Požarnik, katerega vnuk je zmagal v kategoriji prvošolčkov.
Dr. Požarnik je namreč odpovedal obveznosti,
ki so ga čakale, da je lahko spremljal razglasitev dosežkov, na kateri so se otroci resnično
veselili, še bolj pa vrečke, v kateri je vsakega,
ne glede na uvrstitev, čakala nagrada.
Čas do razglasitve dosežkov so otroci izrabili za to, da so pojedli ogromno pico. Podeljevanje nagrad pa je bilo nekaj posebnega, saj so
jih podeljevali otroci, ki že trenirajo, pridružil
pa se jim je tudi dr. Franci Petek, nekdanji
svetovni prvak, sedanji športni direktor za
skoke na SZS.
Tekmovali zaradi tekme
Da je tekmovanje dobro uspelo, pričajo povratne informacije staršev, ki so domov dobili
sicer premočene, a očitno navdušene otroke,
učiteljev, ki se niso ustrašili izziva in so že pripravljeni na tekmovanje prihodnje leto, ter seveda tudi otrok, ki so poslali nekaj svojih mnenj
… Ko sem se usedla na zaletišču, je bil trener
zelo zanimiv (Beti); ko sem bil četrti (Jan); ko
sem drugi skok skočil bolje kot prvi (David),
ko smo se razmigali (Tea) in nenazadnje »jaz bi
se vpisal, če bi mi oči dovolil« (otroci OŠ Rovte
z učiteljico Emino Šimenc).
Otroci, ki so se na regijskem tekmovanju
uvrstili med prvih pet, so se 4. februarja pomerili na državnem prvenstvu v Žireh. Vendar pa
smo prepričani, da bi večina prišla na tekmo še
enkrat, samo zato, da bi lahko ponovno skočili
in ne, ker bi se jim zdela pomembna uvrstitev.
Kajti smučarski skoki so lahko tudi droga,
vendar tista pozitivna, ko se vprašaš, kako da
lepote (tega) športa nisi spoznal že prej.
Zato smo prepričani, da bodo šolska tekmovanja v smučarskih skokih na alpskih smučeh
postala stalnica v koledarju šolskih športnih
tekmovanj, organizatorji pa se bomo trudili
za večjo odmevnost tekmovanja.
31