Dvesto evrov za jogi Neurejen nepremičninski trg občutijo tudi študentje Milijoni za dediščino Ko te izda telo POLITIKA >12 KRIMINAL >11 Za obnovo parlamenta smo porabili trinajst milijonov evrov NEPREMIČNINE >10 Kako deluje poligrafska naprava in ali jo lahko pretentate ozadja Uvodnik 16,591.616 Luka Jakše, namestnik urednice luka.jakse@delo.si 198,669.110 Pod pokrovom evrov kapitala je lani imela Zadružna zveza Slovenije. evrov je znašal kapital 76 zadrug, ki so članice zveze. 624 milijonov evrov letnega prometa ustvari 76 zadrug, ki imajo 16 tisoč članov in 3000 zaposlenih. Skrivnostna ZZS Po neuradnih informacijah je ZZS lastnica poslovne stavbe na Miklošičevi 4, ki jo vso oddaja (razen prvega nadstropja, kjer ima svoje prostore), med drugim vrhovnemu sodišču in DBS. Prav tako oddaja celotno poslovno stavbo nekdanje gospodarske zbornice. Poleg tega ima na elitni lokaciji na Krvavcu brunarico, v njeni lasti pa je tudi apartma v Barbarigi. Informacije smo preverjali na ZZS, vendar nam niso odgovorili. Na vrsto vprašanj – kolikšno je premoženje zveze (v nepremičninah in deležih podjetij), koliko je bilo pridobljenega po zakonu o denacionalizaciji, koliko so vredne nepremičnine v njeni lasti in kolikšen je prihodek od oddajanja nepremičnin – smo dobili tale odgovor: »Premoženje ZZS je nedeljivo premoženje zadrug, članic zveze, ki ga zveza odgovorno in smotrno upravlja v skladu s sklepi organov zveze.« P o lestvici, ki jo je objavila ameriška revija Newsweek, je Slovenija 24. najboljša država za življenje. Države so primerjali v petih kategorijah: izobraževanje, zdravje, kakovost življenja, dinamičnost gospodarstva in politično okolje. V nasprotju s splošnim prepričanjem na tej strani Alp ugotavljajo, da je slovensko politično življenje precej sproščeno. Koliko je k temu pripomogla politika Janeza Janše, ki si je v prejšnjem mandatu postavila za cilj sproščanje Slovenije, iz raziskave ni jasno, bo pa nekaj o tem moralo reči sodišče na procesih proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju. V senci prestižnega političnega boja med koalicijo in opozicijo in med interesnimi skupinami znotraj vladajoče strukture se mora slehernik boriti za preživetje, kar pa mu pogosto otežujejo prav ti višji interesi. Tako lahko danes v Ozadjih preberete članek o mukah množice študentov, ki v Ljubljani iščejo streho nad glavo. Uka željni se morajo pogosto sprijazniti z dragim ležiščem v kakšni luknji, plačilo za to storitev pa je skrito pred davčnim uradom. Zanje Slovenija, v tem primeru Ljubljana, gotovo ni najboljše mesto na svetu, kot rad poudarja ljubljanski župan Zoran Janković. Nekje v stožiški vročici se je izgubila njegova obljuba o cenovno dostopnejših stanovanjih za mlade, k opaznemu splošnemu znižanju cen pa ne more prispevati niti morebitna razprodaja Celovških dvorov, ki naj bi prinesla vsaj nekaj sredstev na račun zlomljenega Vegrada. Denarja za poceni stanovanja ni, zato se naš hibrid, zaznamovan po eni strani s socialistično miselnostjo in po drugi s surovim kapitalističnim pohlepom, še dolgo ne bo preobrazil v opevano družbo znanja, v kateri bi bil uspeh odvisen od človekove ustvarjalnosti in marljivosti, ne pa od političnih, sorodstvenih ali katerih drugih zvez. Ni torej sredstev, da bi po zgledu zahodnih univerz zgradili kampuse, kjer bi lahko prebivali vsi študenti, zato pa ga denimo za obnovo parlamenta nikoli ne zmanjka. Dokopali smo se namreč do podatka, da je od leta 1996 za lepotičenje hrama demokracije šlo že skoraj 13 milijonov evrov. Zato menim, da so v ugledni reviji dali preveč poudarka zunanjemu videzu naše lepe države in niso pogledali pod pokrov, kjer brbotajo številne krivice, nepravilnosti in umazanije. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da Slovenijo skozi brošuro občutimo (I feel Slovenia) oziroma prodajamo kot raj na zemlji, v resnici pa nas dušijo dvojna merila, ki odmikajo lepši jutri v nedoločeno prihodnost. Denarja za poceni stanovanja ni, zato se naš hibrid še dolgo ne bo preobrazil v opevano družbo znanja. Premoženje Zadružne zveze Slovenije je velika uganka – Že več kot desetletje ni mogoče dobiti natančnega odgovora, saj se mu na zvezi spretno izogibajo. Foto Voranc Vogel Kmetijstvo Lutke na zadružni sceni Na začetku avgusta smo v Ozadjih pisali o ugotovitvah študije o viziji razvoja slovenskega kmetijstva, ki opozarja na slabo organizirano zadružništvo, zaradi česar kratko potegne predvsem slovenski kmet. Hkrati z vprašanjem ustrezne organiziranosti je bilo načeto tudi vprašanje vodenja, češ da slovensko zadružništvo že leta obvladuje ozek krog ljudi in da je v čedalje slabšem položaju. Kaže, da smo odprli Pandorino skrinjico, kajti prejeli smo vrsto odzivov članov posameznih zadrug v zvezi z dogajanjem v trikotniku med Zadružno zvezo Slovenije (ZZS), Kapitalsko zadrugo in Deželno banko Slovenije (DBS). Mateja Babič Z adnja, za zadružnike zelo neprijetna zgodba je povezana z nakupom večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn in še zdaleč ni končana. Vse zadruge, ki oddajajo mleko tej mlekarni, se namreč ubadajo z vprašanjem, kako priti do denarja za nakup. Ker imajo tako zadruge kot lastniki težave z denarjem, iščejo kapital. In del premoženja, ki bi ga lahko prodali ali zastavili pri banki za pridobitev posojila, so do nedavna videli tudi v Deželni banki Slovenije. Hladna prha Ker so zadruge prek Kapitalske zadruge večinski lastnik DBS, so kmetje računali, da imajo premoženje v njej (nekateri so ga želeli zastaviti, drugi prodati, ker se jim banka pač ni zdela tako pomembna kot mlekarne), vendar so pred dvema tednoma doživeli hladno prho. Ko so namreč v DBS začeli povpraševati po kreditih, so dobili odgovor, da nič ni mogoče storiti, ker je Peter Vrisk celotno premoženje zadrug v DBS (po neuradnih ocenah vredno okoli 50 milijonov evrov) zastavil na avstrijski BKS, ko je pred tremi leti dokapitaliziral DBS. Zadružniki so bili šokirani, saj nihče o tem ni nič vedel, verjetno pa niti zdaj zadeva ne bi prišla na dan, če ne bi bilo interesa po nakupu Ljubljanskih mlekarn. Informacije nam je potrdil tudi Boris Rožman, direktor Zveze zadrug Maribor, ki je pred nedavnim v Mariboru vodil sestanek o omenjeni temi. »To drži. Izvedeli smo, da nas DBS ne bo mogla v celoti podpreti pri nakupu mlekarn in da morajo zadruge iskati druge banke. Vrisk je na sestanku povedal, da je vse zastavljeno. Dali smo mu rok, do kdaj mora zadeve pojasniti in najti ustrezno rešitev, tako da bi svoje premoženje lahko zastavili. Res je, vsi smo se samo nemo spogledovali in nikomur ni bilo jasno, kaj to pomeni.« Tudi razdelilnik, ki ga je ZZS poslala zadrugam, koliko naj bi katera prispevala za nakup mlekarn, je marsikoga razburil, predvsem zato, ker zveza ni bila navedena kot ena od plačnic. Zadružniki so o tem spraševali Vriska neposredno, saj je bila dana pobuda, da bi zveza prav tako prispevala sredstva, vendar se o njej ni izrekel. Na naše vprašanje, zakaj ZZS ni v razdelilniku, pa so se na zvezi odzvali tako: »Glede na zastavljeno vprašanje ugotavljamo, da je delovni osnutek nekaterih možnih rešitev v medije prišel nepooblaščeno in ogroža legitimne gospodarske interese udeleženih pravnih oseb.« »Nakup pomembne živilske industrije, kot je mlekarna, je za nas preizkusni kamen. Celoten sistem se je premalo zavzel. V trgovini nismo dovolj navzoči, saj smo iz vseh velikih verig skoraj povsem izrinjeni. Glede tega bi morali več storiti, kajti doslej smo samo izgubljali. Pri zadružni zvezi pa ni čutiti nobenih premikov. Zadruge imajo velike težave z zagotavljanjem tekočega poslovanja, in če se ne bodo povezovale, ne morejo dosti pričakovati. Lahko še naprej samo životarimo,« pravi Rožman. Zapovedan molk kot metoda Sicer pa se je izkazalo, da v zadružnih krogih že dlje časa opozarjajo na težave in svoje pomisleke glede načina vodenja omenjenih institucij, saj smo med drugim pridobili pismo, ki je bilo že pred več kot letom dni poslano članom nadzornega sveta DBS (predsednik nadzornikov je Peter Vrisk), vendar se o njegovi vsebini, tako trdijo naši viri, nikoli ni smelo razpravljati. V pismu, podpisanem z anonimnim imenom (avtorstvo je redakciji znano), med drugim piše, da bo »veliko vprašanj postavljenih tudi o nadzoru največjega lastnika Kapitalske zadruge nad DBS in njenim slabim poslovnim rezultatom. Vsi se sprašujemo, kako je možno, da nadzorni svet dovoli neustrezno vodstveno strukturo v Kapitalski zadrugi (Nataša Belingar) in DBS (Štefan Belingar). Kako lahko mož in žena iz nekmetijskega sektorja vodita dve tako pomembni instituciji in nadzirata sama sebe. Marsikdo si predstavlja, da za tako postavitev vodstvene strukture stoji nadzorni svet banke, ki to dovoli oziroma ste le lutke v rokah vašega predsednika (Vriska). Menimo, da je družina Belingar le nastavljena za vodenje kmetijskega finančnega sistema ter da za vsem tem stojijo večji osebni interesi posameznih ljudi (tajkunov) iz kmetijskega sektorja in KD.« pisanje popravkov, saj so v zadnjem obdobju zelo podobne vsebine pošiljali na Kmetovalca, Kmečki glas in Delo), so na ZZS posegli po drugačni metodi. Predsednikom zadrug so s podpisi direktorja zveze Bogdana Štepca, predsednika upravnega odbora Petra Vriska in predsednika nadzornega odbora Miroslav Pirca poslali dopis (skupaj z zahtevanimi vsebinami popravkov), v katerem medijem med drugim očitajo »sistematično politično kampanjo zoper obstoječo obliko organiziranja kmetov«, iz zapisanega pa vejejo celo grožnje, saj pišejo, da »če nam z objavami ne bo uspelo, imamo pripravljene korake za nadaljnje ukrepanje«. Ker smo tudi pri pripravi tega članka na ZZS naslovili nekaj vprašanj, nad katerimi očitno niso bili navdušeni, so v nadaljevanju pisma direktorjem zadrug zapisali: »Ker pričakujemo, da se bodo napadi na zadruge in zadružno obliko organiziranja v medijih v prihodnje še nadaljevali, načrtujemo skupni kolegij predsednikov in direktorjev zadrug po sejmu v Gornji Radgoni, kjer se bomo pogovorili in dogovo- Peter Vrisk kot predsednik upravnega odbora Kapitalske zadruge upravlja premoženje vseh zadrug, ki imajo v njej različne deleže. Kapitalska zadruga je večinska lastnica DBS, kjer je Vrisk predsednik nadzornega sveta, prav tako je predsednik ZZS, katere članici sta tudi Kapitalska zadruga in DBS. Vrisk na neprijetna vprašanja novinarjev – nemara zaradi prezaposlenosti – nerad odgovarja. Foto Igor Zaplatil Po analizi podjetja Infohit Computers so slovenske zadruge lani svojim dobaviteljem podarile 14,2 milijona evrov. Tako pred lanskim kot pred letošnjim posvetom zadružnikov v Portorožu so direktorji zadrug prejeli pisma anonimnega avtorja (tudi to avtorstvo nam je znano) z vrsto opozoril o tem, kako delujejo ljudje in sistem v omenjenih treh ustanovah. Očitki so zelo konkretni (pismi si lahko preberete na spletni strani našega časopisa www.delo.si/ozadja), toda kot so nam povedali nekateri navzoči na obeh posvetih, se ne lani ne letos niti z besedico ni govorilo oziroma se ni smelo govoriti o »neprijetnih vsebinah«. Mediji – razlog za kolegije? Da imajo v ZZS res nekoliko nenavadne metode delovanja, smo navsezadnje občutili tudi v naši redakciji. Ko smo se namreč odpravili po sledi zapisanega v študiji, omenjeni v uvodu, smo na zvezo naslovili vrsto vprašanj. Namesto odgovorov smo dva tedna po objavi članka (2. avgusta) prejeli zahtevek za popravek, in ko je Delo objavo popravka zavrnilo (mimogrede, na zvezi imajo očitno pripravljen vzorec za rili o nadaljnjih korakih.« Zanimivo, da je treba kolegije sklicevati zaradi pisanja v medijih, ne pa denimo zaradi problemov v zadružništvu, ki so, tako kaže, precej veliki. Podarjeni milijoni Kakorkoli, po objavi vsebine študije, ki je dvignila toliko prahu, smo pridobili še eno analizo, iz katere izhaja, da so slovenske zadruge lani svojim dobaviteljem podarile 14,2 milijona evrov. Do te ugotovitve so prišli v podjetju Infohit Computers, d. o. o., kjer se že dvajset let ukvarjajo z zadrugami – v preteklosti z zadružnimi hranilno-kreditnimi službami, zadnjih šest let pa z enotno informatizacijo slovenskih kmetijskih zadrug na osnovi skupnega računalniškega centra. Po besedah direktorja Aleksandra Šemrla so z dovoljeno analizo nabavnih podatkov vseh zadrug v sistemu dokazali, da dobaviteljem na letni ravni pustijo več kot pet odstotkov svoje marže brez dodatnih pogajanj, s katerimi bi dosegli še mnogo več. »Ko smo na letošnjem srečanju zadružnikov Aleksander Šemrl pravi, da se direktorji kmetijskih zadrug premalo ukvarjajo s svojim poslovanjem in mislijo, da bo to večno teklo samo od sebe. Foto arhiv Ozadij Ciril Smrkolj: Zadružna zveza bi morala svojo vlogo opravljati veliko bolje. Foto Jože Pojbič analizo hoteli razdeliti vsem udeležencem, so nam to na zadružni zvezi prepovedali. Večkrat sem Vrisku povedal o vrednosti skupnega informacijskega sistema vseh zadrug, pa mi je rekel, da je to stvar zadrug, ne zadružne zveze,« pravi Šemrl, ki meni, da je zadružni informacijski sistem močno in še vedno neizkoriščeno orožje v boju z dobavitelji in njihovimi cenami. »Analiza vseh podatkov je pokazala, da je povprečna razlika med nabavnimi cenami 5,68 odstotka. V njej je bilo zajetih dovolj zadrug, da podatek lahko vzamemo kot verodostojen statistični vzorec za vse.« Torej bi pri dobaviteljih z urejenimi nabavnimi pogoji lahko že zdaj iztržili dobrih 14 milijonov evrov. Dosegli pa bi lahko še veliko več, če bi nastopali organizirano, trdi Šemrl. Po njegovem je težava tudi v direktorjih kmetijskih zadrug, ki se premalo ukvarjajo s svojim poslovanjem in mislijo, da bo to večno teklo samo od sebe. Zanimivo, da so v analizi prišli do zelo podobnih ugotovitev oziroma opozarjajo na podobne probleme kot avtorji študije o viziji razvoja slovenskega kmetijstva. žila obravnave teh dveh točk, sta bila nepovabljeno navzoča tudi pri samo ustni predstavitvi izvlečka delovne verzije vizije, ki jo je članom upravnega odbora predstavil dr. Stane Kavčič. Članom je bil na seji izročen manj kot tristranski zapis izvlečka s podpisom dr. Kavčiča. ZZS študija ni bila nikoli izročena v celoviti in dokončni pisni obliki. V glasilu zbornice smo prebrali, da bo podrobneje predstavljena javnosti šele po obravnavi na seji sveta KGZS.« Ker je bil na omenjenem sestanku v imenu ZZS navzoč njen direktor Bogdan Štepec, smo posebej prosili za njegovo mnenje, vendar so nas odpravili z odgovorom: »Bogdan Štepec ni mogel komentirati predstavljenih vsebin, temveč je lahko samo člane upravnega odbora KGZS seznanil z dosedanjim delom zveze in članic na tem področju.« Toda kot pravijo udeleženci sestanka, Štepec ne le da ni imel nobenih pripomb, temveč je študijo celo pozdravil kot dobrodošlo. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, pa pravi, da študija brez dvoma opozarja na ključna nerešena vprašanja znotraj zadružnega sistema. ZZS bi po njegovem morala svojo funkcijo opravljati veliko bolje, torej v smislu prizadevanj za skupno zadružno nabavo, poceni material za kmeta in čim boljše učinke na trgu. »Vse se je razdrobilo. Organi zadrug velikokrat niti ne poznajo zadev, o njih ne odločajo, ampak večinoma odločajo kar direktorji, pri čemer je sporno, da vse ni vedno najbolj učinkovito za zadruge. Upam, da bo kmetijski minister v strategiji zadružni zvezi dal jasno nalogo.« mateja.babic@delo.si Študija za slabo vest ZZS je lani poslovala slabše kot predlanskim, kar je razvidno iz poslovnega izida. Na zvezi glede podrobnosti ne odgovarjajo. Prav ta študija je, tako kaže, precej razburila vodilne predstavnike zadružne zveze. O njej namreč pravijo: »ZZS na predstavitev vizije slovenskega kmetijstva uradno ni bila povabljena. Povabljena je bila k točkama dnevnega reda na seji upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) 10. avgusta 2010, da poda pripombe in predloge na predlog zakona o davku na nepremičnine in na osnutek zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Sodelavca zveze, ki sta se udele-