S P O D E Ž E L JA . S I št. 28 / 2013, 1. januar 2013 STROKOVNA PRILOGA O ZADRUŽNIŠTVU ZADRUGE ZA DOMAČE LASTNIŠTVO LJUBLJANSKIH MLEKARN COGECA IMA NOVO PREDSEDSTVO RAZVOJNE MOŽNOSTI ZELENJADARSTVA V SLOVENIJI USTANOVLJENA UPRAVA RS ZA VARNO HRANO PRIHAJA DOBA LESENIH NEBOTIČNIKOV KRIZA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUG 쮿 IZ INTERVJUJA IVAN KURE 쮿 IZOBRAŽEVANJA V JANUARJU Pravo zadružništvo bo živelo, če bodo dani pogoji in pozitivno okolje za delovanje obstoječih in nastanek novih kmetijskih, socialnih, potrošniških in mnogih drugih zadrug. Zadružna zveza Slovenije pripravlja v začetku leta vrsto izobraževanj, začenši z zadružno akademijo in regijskimi srečanji zadružnikov. 548*'3&543:)'& ?&21&)* S plaËilno kartico Activa Maestro )JüJQSJGFSPJ8QT[JSNOJQFMPTI[NLZOJÅLTYT[NST SF[XJMGFSPTRFYNM[8QT[JSNONNS [J[WTTGRT§OZ'7*?574;.?./* Odpri RA»UN ZA MLADE UWN)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJ NSN_PTWNXYNÅJÅYJ[NQSJIWZLJ:,4)3489. 'WJ_UQF§ST[TIJSOJWF§ZSF ZLTISTTGWJXYT[FSOJXWJIXYJ[SFWF§ZSZ RTýSTXYUWNITGNY[JQNRNYF_FINOFPJNSÅYZIJSYJ N_WJISNQNRNYXUTQT[N§SNRNXYWTÅPNTITGWNY[J_FÅYZIJSYJ RTýSTXYUWNITGNY[JPFWYNHJ&HYN[F2FXYJW(FWI_FÅYZIJSYJNS GWJ_UQF§JSITXYTUITJQJPYWTSXPJGFSPJ ;FWSJOÅJUTXQT[FSOJ_828TG[JÅFSOJR Za 1 EUR na mesec ob vsakem dvigu ali opravljenem nakupu s kartico Activa Maestro ali Activa MasterCard prejmeš sms-obvestilo o opravljeni transakciji. Tako si vselej prepriËan, da si nakup s kartico ali dvig gotovine na bankomatu zagotovo opravil ti! Veè na www.dbs.si in v 85 poslovalnicah banke. UVODNA MISEL ZADRUŽNIŠTVO IMA VREDNOTE Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Graﬁko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja mesečno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. januar 2013 ISSN 2232–4038 Več kot 140 let organiziranega zadružništva v Sloveniji je še utrdilo vlogo in pomen zadrug v mednarodnem letu zadrug 2012, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. V Sloveniji smo spet začeli govoriti o zadružništvu, vrednotah, ki nas povezujejo in vodijo k sodelovanju, demokratičnosti, solidarnosti, enakopravnosti. Kriza, ki nas spremlja že nekaj let, je namreč pokazala, da je zadružni model organiziranja podjetij veliko odpornejši proti kriznim razmeram, da zadružna podjetja kljub krizi delujejo uspešno. V Sloveniji začenjajo nastajati pobude za ustanavljanje potrošniških, samooskrbnih, stanovanjskih, socialnih, energetskih in drugih oblik zadrug. Kmetijske in gozdarske zadruge, ki delujejo v lokalnem okolju, preko katerih poteka odkup in prodaja več kot 80 odstotkov slovenske pridelave, postajajo vse pomembnejši dejavnik lokalnega razvoja in predelave hrane. Celotni zadružni sistem, skupaj s Kapitalsko zadrugo, Deželno banko Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in zadrugami pomembno prispeva k stabilnosti slovenskega kmetijstva. Zadruge ohranjajo stabilno članstvo, povečujejo svoj kapital, povečujejo promet in so aktivne soudeleženke razvoja podeželja. Ohranjanje tradicije, medgeneracijsko sodelovanje, skrb za socialno šibkejše, vse to so ključni elementi, ki spremljajo zadružništvo v njegovi stoinvečletni zgodovini. Kmetijstvo je pomembna gospodarska dejavnost, ki je odgovorna za prehrano vsega prebivalstva na zemlji. Kmetje ohranjamo obdelano in poseljeno podeželje, skrbimo za okolje in se odzivamo na podnebne spremembe. Temu mora slediti tudi prihodnja skupna evropska kmetijska politika. Pomembno je zagotoviti stabilni razvoj kmetijske proizvodnje in neodvisnost pri oskrbi s hrano, varno hrano za potrošnika ter upoštevati raznolikost v pogojih pridelave, značilnih za posamezne države, in ohranjati pridelovalne površine. V zadružništvu prav zaradi njegovega značilnega organiziranja, ki je precej tradicionalno in v sprejemanju odločitev počasnejše, a vendar zanesljivo, saj se odločitve potrjujejo in preverjajo na več ravneh in med različnimi deležniki, ni propadov zadrug ter posledično odpuščanj zaposlenih. Zadruge na dolgi rok zagotavljamo stabilnost poslovanja ter omogočamo prostovoljno vstopanje in izstopanje članstva. Poleg poslovne funkcije, ki jo imamo kmetijske in gozdarske zadruge na trgu, pa imamo zadruge v okolju večplastno vlogo v smeri zagotavljanja dobave varne hrane, varovanja okolja in ohranjanja narave, zagotavljanja socialne varnosti na podeželju, ohranjanja običajev in kulturne dediščine, turizma, izobraževanja. Neravnovesja v prehranski verigi in nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov v primerjavi s cenami v drugih evropskih državah opozarjajo na pomen lastništva živilskopredelovalnih obratov v lasti kmetov in zadrug, ki dolgoročno zagotavlja odkup in preživetje slovenskih kmetij. Zato so naša prizadevanja za nakup največje slovenske mlekarne, ki trajajo že nekaj časa, tako pomembna in pričakovali bi pri tem tudi podporo slovenske politike. Zadružna ostaja naša kmečka banka, ki je ﬁnančni temelj za kmeta in zadruge. Intenzivna promocija, dvig potrošnje slovenskih proizvodov, dobro sodelovanje vseh členov v prehranski verigi, vseh kmetijskih organizacij, sodobni načini pridelave in predelave bodo pomembni za prihodnost slovenskega zadružništva in za samozavest slovenskega kmeta. Naša prihodnost je v močnih zadrugah, ki združujejo in povezujejo mlade sposobne zadružnike, ki z inovativnimi idejami in znanjem prispevajo k uspešnosti zadrug in zadružnih podjetij. 3 ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI KRIZA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUG Ekonomisti, akademiki in mednarodne skupnosti mrzlično iščejo odgovore na vprašanje, kako omogočiti in pospešiti gospodarsko okrevanje. Iščejo načine boljšega upravljanja trga in ﬁnančnih institucij, da bi zagotovili večjo etičnost in transparentnost poslovanja. V iskanju odgovorov postaja zadružništvo vedno zanimivejši način organiziranja in prihodnjega delovanja podjetij. Evropska zadruga (Societas Cooperativa Europaea, SCE) – zadruga kot nadnacionalna pravno organizacijska oblika, ki jo lahko ustanovijo posamezniki ali pravne osebe iz dveh ali več različnih držav članic. Pod določenimi pogoji lahko SCE nastane tudi z združitvijo dveh ali več zadrug, ustanovljenih po pravu najmanj dveh različnih držav članic ali s preoblikovanjem zadruge, ustanovljene po pravu posamezne države članice. Prispevek zadrug h gospodarskemu okrevanju priznavajo tudi številni politiki in vlade, zato spodbujajo posameznike in podjetja, da pristopijo k zadružnemu organiziranju, ki omogoča povečevanje produktivnosti, večjo socialno varnost in deluje v splošno dobro. Zadružna oblika organiziranja lahko namreč preko načel demokratičnosti, avtonomije in neodvisnosti, sodelovanja in skrbi za skupnost, prostovoljnega in odprtega članstva ter drugih zadružnih načel omogoča ali olajšuje vključevanje različnih gospodarskih subjektov v tržno gospodarstvo in je uspešna praksa v mnogih evropskih državah. Mnoge države spodbujajo delovanje zadrug in spodbude zadrugam predvidevajo celo v svoji ustavi, med državami članicami EU na primer Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Portugalska, Španija. Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov pretežno na podlagi sodelovanja, od tod tudi tujka za zadrugo »kooperativa«. Sodelovanje članov z zadrugo in osebna narava članstva sta med bistvenimi lastnostmi zadrug. Člani zadruge z zadrugo aktivno sodelujejo ali kot dobavitelji v prodajnih zadrugah ali kot odjemalci v potrošniških oziroma nabavnih zadrugah oziroma kot delavci v delavskih zadrugah, lahko pa tudi kot uporabniki in izvajalci storitev zadruge v stanovanjskih, kreditnih, zdravstvenih, izobraževalnih in drugih zadrugah. KAJ JE ZADRUGA Zadruga je samostojno združenje pravnih oziroma ﬁzičnih oseb, ki so se prostovoljno združile zaradi uresničevanja skupnih potreb in želja na podlagi podjetja, ki jim je skupno in ga demokratično upravljajo. Pri zadružnem poslovnem modelu so v središču ljudje. Zadrugam ni glavni cilj ustvarjati dobiček, ampak je glavni cilj pomagati svojim članom, da bi dosegli večji gospodarski učinek. Člani zadruge so na trgu konkurenčnejši in uspešnejši, kot če bi vsak član deloval samostojno. § Zadruge so edine organizacije, v katerih so člani vlagatelji kapitala, upravljavci in poslovni partnerji hkrati. Zadružni kmetijski vrtni center V Sloveniji je temeljni pravni akt, ki opredeljuje zadruge, Zakon o zadrugah, ki je začel veljati 28. marca 1992 in je bil doslej trikrat spremenjen in dopolnjen. V statusnopravno zgradbo zadrug posegajo tudi drugi predpisi, tako Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter Zakon o ﬁnančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V Evropski uniji je bila sprejeta skupna uredba o ustanovitvi evropske zadruge, ki je urejena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 in Direktivi Sveta 2003/72/ES, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju evropske zadruge. 4 Bistveni značilnosti zadrug sta dolgoročna usmerjenost in delovanje v lokalnem okolju. Kriza je še okrepila njihov dolgoročni pristop, usmerjen v uresničevanje gospodarske in socialne trajnosti njihovih članov. Glavna značilnost njihovega sistema upravljanja je tudi, da so močno ukoreninjene na ozemlju, kjer delujejo. Dobro poznajo potrebe in želje prebivalcev v lokalnem okolju. Zaradi lokalnih korenin se vedno bolj krepi vloga zadrug pri spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja, ustvarjanju novih delovnih mest in izpolnjevanju ciljev splošnega interesa. V Sloveniji so zadruge s svojim delovanjem prisotne skoraj v vsaki vasi. ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI neracijsko oblikovano premoženje s trajno zadružno namembnostjo. Nerazdelno premoženje je glede na trajanje zadruge praviloma ustvarjeno z delom več generacij zadružnikov. Način varstva tega premoženja pa zagotavlja, da se bo zadružno podjetje ohranjalo tudi za vnaprejšnje generacije zadružnikov, ter ga hkrati veže na določeno teritorialno območje, kar zagotavlja tudi razpršenost oziroma decentralizacijo zadružnih podjemov. KAKO USTANOVIMO ZADRUGO Fotograﬁja arhiv KGZ Slovenske Konjice Zadrugo lahko po slovenskem Zakonu o zadrugah ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko ﬁzične oziroma pravne osebe. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi, ki vsebuje imena, naslove oziroma sedeže ustanoviteljev, sklep o sprejemu zadružnih pravil, sklep o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti v skladu z zakonom in s svojimi pravili, datum in kraj ustanovnega občnega zbora ter podpise vseh ustanoviteljev. Obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge so zadružna pravila. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost. Zadružna trgovina v Ločah ZADRUGE V SLOVENIJI Obči zbor ZZS Zadruga se lahko ustanovi za katero koli dejavnost v skladu z zakonom in lahko posluje s člani in nečlani. Članstvo v zadrugi je odprto. Vsak član ima pravico, da preko občnega zbora sodeluje pri sprejemu zadružnih pravil, sprejemu letnega obračuna, uporabi in delitvi presežka ter izvolitvi in odpoklicu vodstva in drugih organov zadruge. Vsak član ima tudi pravico do odločanja o uporabi in delitvi presežka na podlagi meril, ki jih določajo zakon in zadružna pravila. Zadruge se lahko prostovoljno, zaradi skupnih interesov združujejo v zadružne zveze ali druga gospodarska interesna združenja. V Sloveniji je bilo konec leta 2011 registriranih 352 zadrug, med njimi jih največ oziroma 92 deluje na področju trgovinske dejavnosti, najmočneje pa je zadružništvo razvito na področju kmetijstva in gozdarstva, kjer deluje 91 zadrug. Zadruge delujejo še na področju poslovanja z nepremičninami, na področju trgovine, gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, strokovnih, tehničnih in znanstvenih dejavnosti, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki in drugim. Vse bolj postajajo zanimive zadruge na področju zdravstva in socialnega varstva, prometa in drugih dejavnosti. Vse večji pomen pa dobivajo zadruge na področju šolstva, zdravstva, prehranske oskrbe in socialne oskrbe. KAKO POSTATI ČLAN ZADRUGE Podlaga za sprejem v članstvo je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila. Pristopna izjava mora posebej vsebovati znesek in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik kot član zadruge, ter izjavo, da so mu znane določbe zadružnih pravil o odgovornosti članov za obveznosti zadruge. 14% 26% 26% 3% 8% 3% Nedeljiv zadružni kapital Posebnost zadrug glede na druge gospodarske subjekte pa je tudi nedeljivi zadružni kapital, ki predstavlja vrednostno premoženje, ki se niti ob prenehanju zadruge ne razdeli med člane in tudi ob prenehanju zadruge obdrži zadružno namembnost. Nedeljivi zadružni kapital odraža medge- 8% 6% Vir AJPES Graf 1: Deleži zadrug po dejavnostih na dan 31. 12. 2011 6% Promet in skladiščenje Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo Poslovanje z nepremičninami Predelovalne dejavnosti Strokovne, znanstvene in Oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, tehnične dejavnosti saniranje okolja Drugo Gradbeništvo Trgovina, vzdrževanje/popravila motornih vozil 5 ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI PREDNOSTI ZADRUGE ZADRUGE V SVETU Zadruga kot združenje oseb omogoča prednosti, ki bi jih posameznik s samostojnim nastopom na trgu težko dosegel. Te prednosti so lahko prihranki zaradi večjega obsega proizvodnje oziroma poslovanja. Člani so hkrati lastniki, upravljavci in poslovni partnerji zadruge. Člani sodelujejo pri odločanju in določanju politike poslovanja zadruge in sprejemanju odločitev. Sistem upravljanja zadruge, ki izvira iz solastništva premoženja in obveznosti jamstva, je prilagojen temu cilju. Zadruga zagotavlja članom demokratično upravljanje en član en glas. Premoženje, s katerim posluje zadruga, je zadružna lastnina in je namenjena le poslovanju zadruge. Poslovanje je osredotočeno na dolgi rok. Za ustanovitev zadruge ni potreben ustanovni kapital. Odločitev za članstvo je prostovoljna. Zadruge se osredotočajo na dejavnost in zaposlovanje v lokalnem okolju in na podeželju, kjer opravljajo številne storitve za podeželje in povezujejo partnerje na različnih ravneh. Zadruga je model podjetniškega povezovanja majhnih poslovnih subjektov, ki posluje po ekonomskem načelu racionalnosti. Gospodarski učinek, ki ga zadruga omogoča svojim članom, se kaže v večji kapitalski moči, ki nastane z združitvijo kapitalskih vložkov članov. S tem se zagotovijo jamstva, povečata plačilna in kreditna sposobnost zadruge, ki je tako manj tvegani poslovni partner in lažje pride do ugodnejšega kapitala za povečan obseg poslovanja. S povezavo v zadrugo medsebojna konkurenčnost med člani odpade. Na podlagi sodelovanja članov zadruga lahko tudi izboljša pogajalski položaj članov na trgu, omogoča širše možnosti izbire, boljši pregled nad informacijami in večjo tržno moč, kot bi jo imel posamezni član. Zadruga lahko dosega manjše stroške pri nabavi sredstev ali višje cene pri prodaji proizvodov svojih članov. Zadruga lahko podaljša proizvodni cikel pridelave v predelavo z lastnimi predelovalnimi obrati. Člani zadruge so osebe, ki v zadrugi niso samo pasivno udeležene s kapitalskim vložkom, temveč z zadrugo tudi sodelujejo in pridobivajo koristi pretežno na podlagi sodelovanja, zato je zadruga tesneje povezana s članstvom in v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami omogoča v večji meri poslovanje po načelih trajnostnega razvoja. Člani zadruge participirajo pri dodani vrednosti, ki bi sicer pripadala drugi osebi (posredniku). Ker so v zadružnih podjetjih v središču ljudje in jih nadzorujejo člani, so močno prisotna na lokalni ravni, vendar to ne ovira njihove sposobnosti delovanja na nacionalnem in mednarodnem trgu. Prilagodljivost omogoča zadrugam, da delujejo v vseh gospodarskih sektorjih, tako tradicionalnih kot tudi novih. Po podatkih Mednarodne zveze zadrug (ICA) delujejo zadruge v 61 državah na številnih področjih dejavnosti, predvsem pa na področju zavarovalništva, kmetijstva in živilske industrije, potrošništva in trgovine, industrije in komunale ter bančništva in ﬁnanc, zdravstva, sociale in drugih storitev. Vir: ICA 2012 Preglednica 1: Deset največjih zadrug na svetu po prihodkih Ime zadruge 1 Zenkyoren Dejavnost 2010 Država Prihodek (v mio USD) Zavarovalništvo Japonska Zen-Noh (Nacionalna Kmetijstvo in 2 zveza kmetijskih živilstvo zadrug) Prodaja na 3 Edeka Zentrale drobno 70,70 Japonska 60,88 Nemčija 58,16 ZDA 56,87 4 State Farm Group Zavarovalništvo 5 Nippon Life Zavarovalništvo Japonska 6 ReWe Group Prodaja na drobno Nemčija 52,10 7 ACDLEC – E. Leclerc Prodaja na drobno Francija 46,53 Credit 8 Groupe Agricole Bančne in ﬁnančne storitve Francija 45,73 ZDA 44,20 9 Kaiser Permanente Zavarovalništvo 10 Meiji Yasuda Life Zavarovalništvo Japonska 50,50 37,81 V Evropi je 160 tisoč zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest. V Uradnem listu Evropske unije C 191/24 je zapisano, da je poslovni model zadrug v celoti v skladu z vrednotami Pogodbe EU in cilji strategije Evropa 2020 ter da spodbujajo, da se zadružni način organiziranja razširi in razvije v nacionalnih politikah in politikah Evropske unije. Odpornost in nov razvoj zadrug tudi v času krize Zadružna podjetja v času krize kažejo večjo odpornost kot tradicionalna podjetja. To zlasti velja za zadružne banke, delavske zadruge v industriji in storitvenem sektorju, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila mala in srednja podjetja. Poročilo Mednarodne organizacije dela »Odpornost zadružnega poslovnega modela v kriznem času« navaja, da ﬁnančne zadruge ostajajo ﬁnančno trdne; potrošniške zadruge izkazujejo večji obseg poslovanja, delavske zadruge beležijo rast, saj ljudje izbirajo zadružno obliko podjetja kot odziv na nove gospodarske razmere. 6 Besedilo pripravila B. J. po različnih virih AKTUALNO Lactalis, poseči po mediaciji za kmetijska poslovna razmerja, da so se lahko dogovorili z Lactalisom o odkupnih pogojih za mleko. So vprašali politiko, zakaj podpira Lactalisov prevzem Ljubljanskih mlekarn? Kdo so prodajalci, ki prodajajo Ljubljanske mlekarne? Je res povsem vseeno, kakšna bo prihodnost slovenske govedoreje ob dejstvu, da se kmetje v sosedstvu s protesti bojujejo za višjo odkupno ceno mleka, da bodo leta 2015 ukinjene mlečne kvote. Postopek nakupa Ljubljanskih mlekarn je na strani Lactalisa zelo skrivnosten. Še več, v medijih je minister za kmetijstvo in okolje jasno povedal, da nima zadržkov, če mlekarno kupi tuji kupec, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo pa upa, da je to strateška naložba Lactalisa in bodo zagotovljena delovna mesta. »Po naših informacijah, ki smo jih pridobili na srečanju s predstavniki Lactalisa, je družba odločena kupiti Ljubljanske mlekarne v celoti. Lactalis ni pripravljen pristati na nobene dolgoročne zaveze, ki bi pisno odražale njihove poštene namene in zagotavljale dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah. Interes družbe Lactalis je pridobiti kakovostno surovino, ki jo bodo predelovali v uspešne blagovne znamke. Napovedali so optimizacijo proizvodnje ter razvoj inovacij in trženja. Večkrat so poudarili, da želijo naše mleko pomagati prodajati tudi v druge države,« pravi Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela. »Glede na to, da imajo svoja podjetja že v Italiji – Parmalat in na Hrvaškem – Dukat in da so letos izvedli novo investicijo v Karlovcu, je jasno, da potrebujejo kakovostno surovino. Zatrdili so, da bodo odkupovali mleko od vseh kmetov, tudi tistih z oddaljenih območij, vendar se postavljata vprašanji, po kakšni ceni in kaj se bo zgodilo po ukinitvi mlečnih kvot. Vse bo stvar pogajanj, je pa dejstvo, da bodo preko odkupne cene mleka povrnili kupnino in si zagotavljali ustrezen dobiček. Na slovenski trg bo posredovanih ogromno tujih proizvodov in ni izključeno tudi tuje mleko, saj bodo slovenskega uporabljali za proizvode z visoko dodano vrednostjo. Skrbi nas, da bodo v določenem času ukinili proizvodnjo v Sloveniji, saj imajo na zelo kratki razdalji več proizvodnih obratov. To bi pomenilo uničenje slovenske prireje mleka in opustelo podeželje, kar je nepopravljiva škoda, ki bi se je morali zavedati tudi odgovorni na ministrstvih.« Pod vprašajem je tudi pisanje nekaterih medijev, ki slepo prepisujejo PR članke skupine Lactalis brez kritične presoje o vplivih, ki jih bo takšen prevzem imel za slovensko kmetijstvo, zlasti govedorejo in slovensko podeželje. Mar vedo, da so morali francoski kmetje, torej kmetje v državi, iz katere izhaja skupina Fotograﬁja arhiv Ljubljanske mlekarne ZADRUGE ZA DOMAČE LASTNIŠTVO LJUBLJANSKIH MLEKARN Pomen največje slovenske mlekarne za slovensko kmetijstvo in slovenskega potrošnika je predvsem v zagotavljanju dolgoročnega odkupa mleka za proizvajalce in zagotavljanju oskrbe potrošnikov s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki. Proizvodnja mleka je sonaravna z razpoložljivimi travnatimi površinami in geografsko razgibanostjo slovenskega ozemlja. Z narodnogospodarskega vidika je mlekarna izjemno pomembna za prehrambeno oskrbo prebivalstva oziroma za doseganje dolgoročno sprejemljive in vzdržne stopnje samooskrbe prebivalstva z osnovnimi živili. Trendi na tem področju so zaskrbljujoči, saj se stanje z vidika izrabe kmetijskih površin slabša, trendi pa so neugodni tudi glede ohranjanja poseljenosti podeželja. In vse to bi moralo zanimati pristojne. Kmetje in zadruge se bomo še naprej trudili, da mlekarne ostanejo v večinskem zadružnem lastništvu. A. J. Spoštovani bralci! Veseli smo, da vas je tako veliko, ki prebirate naš časopis, ki želite sodelovati pri njegovem soustvarjanju, ki ste kdaj tudi kritični in nam pomagate biti še boljši. Časopis bo po novem letu izhajal štirikrat letno. Verjamemo, da boste ostali naši bralci tudi v prihodnje. Uredništvo 7 AKTUALNO COGECA ima novo predsedstvo Vinska klet Metlika odprla novo polnilnico V Bruslju je 28. in 29. novembra 2012 potekalo zasedanje COGECA, kjer so članice izvolile novo vodstvo Evropskega združenja kmetijskih zadrug, ki bo funkcijo nastopilo s 1. januarjem 2013 do 2015. Za predsednika je bil izvoljen Christian Pees iz Francije, poleg njega so bili za podpredsednike izvoljeni Manfred Nüssel, predsednik Nemške zadružne zveze DRV, Tomas Magnusson, podpredsednik Federacije švedskih kmetov LRF, Antonia Figueiredo, namestnica generalnega sekretarja portugalske kmetijske zadružne zveze Confagri, in Martin Pycha, predsednik Kmetijske zveze Češke republike. A. J. Kmetijska zadruga Metlika je v svoji Vinski kleti konec novembra slovesno odprla novo sodobno avtomatsko polnilnico steklenic. Nova polnilnica bo na uro lahko napolnila 2.700 steklenic. Novost te sodobne polnilnice je polnjenje vina v steklenice z navojnimi zamaški, kar je v zadnjih letih trend v vinarski industriji. Zadruga je investicijo krila z lastnim vložkom in s 40 odstotkov evropskih sredstev. Ob otvoritvi je direktor Kmetijske zadruge Jože Cajnar povedal: »Odločitev za naložbo v teh težkih časih je bila zelo hrabra, toda Vinska klet je pomemben steber in člen kmetijske zadruge, zato je bila po drugi strani odločitev za investicijo veliko lažja.« Predsednik upravnega odbora zadruge Ivan Kure je med drugim poudaril velik pomen zadružništva, ki se je pokazalo za dobro, saj živi in pusti živeti drugim, česar bi se morali držati tudi drugje v naši družbi. Vina Vinske kleti Metlika sodijo v sam slovenski vrh. Na Slovenskem festivalu vin novembra 2012 v Ljubljani je ledeno vino Kolednik prejelo absolutno najvišjo oceno festivala, poleg tega pa je bilo tudi najvišje ocenjeno vino v kategoriji belih sladkih vin. S svojimi vini pa Vinska klet Metlika osvaja tudi svetovni vinski vrh, o čemer pričajo tri odličja Decanter, prejeta junija preteklo leto na največjem in najprestižnejšem vinskem ocenjevanju na svetu Decanter World Wine Awards (DWWA). Mednarodna konferenca zadružništva V Osijeku na Hrvaškem se je v začetku decembra 2012 odvijala Prva mednarodna konferenca z naslovom »Razvoj zadrug in zadružnega podjetništva na področju jugovzhodne Evrope«. Konferenco je organiziralo Ministrstvo za podjetništvo in obrt, z njo pa so obeležili tudi mednarodno leto zadružništva in 150 let zadružništva na Hrvaškem. Konference so se poleg predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska udeležili številni ugledni predstavniki in strokovnjaki zadružništva z zahodnega Balkana, poleg njih je udeležence pozdravil tudi minister za podjetništvo in obrt Republike Hrvaške. Predsednik zveze je ob tej priložnosti predstavil slovensko zadružništvo ter vlogo in pomen evropske zadruge. Izkušnje zadruge ob vstopu v Evropsko unijo pa je predstavil direktor KZ Krško. Na konferenci so se predstavile tudi lokalne zadruge, ki so razstavljale svoje izdelke. M. P. Nadzor na področju prometa z lesom Napovedana združitev Carinske uprave RS in Davčne uprave RS je na podlagi usmeritev Ministrstva za ﬁnance določila področje prometa z lesom za skupno delovno področje še pred združitvijo obeh uprav 1. julija 2013. V prihodnje bo potrebno zagotovili, da bodo vsi zavezanci za davek izpolnjevali svoje davčne obveznosti v roku v skladu s predpisano zakonodajo, od rizičnosti posameznih zavezancev pa je odvisno, kakšen pristop se bo izbral za dosego tega cilja. Carinski mobilni oddelki so konec leta 2012 opravili poostrene kontrole po vsej Sloveniji, kjer so se osredotočili tudi na področje transporta lesa iz gozda do kupca. Pri nadzoru prevozov lesa lahko mobilni oddelki poleg identiﬁkacije oseb in pregleda prevozne dokumentacije pregledajo tudi dokumentacijo, ki spremlja gozdno-lesne sortimente naložene na prevoznem sredstvu. Na ta način nadzorujejo promet z lesom, saj dokumentacija, ki spremlja prevoz blaga in ugotovljeno dejansko stanje predstavlja pomembno orodje davčni službi pri preverjanju zakonitosti ﬁnančnega in davčnega poslovanja nadzorovanih subjektov. Po spletni strani DURS povzela M. A. Nova polnilnica, pred katero so trak prerezali enologinja v Vinski kleti Ivanka Badovinac, direktor Jože Cajnar in predsednik upravnega odbora KZ Metlika Ivan Kure 8 Besedilo in fotograﬁja KZ Metlika AKTUALNO podlaga za črpanje sredstev EU za obdobje 2014–2020. Več o strateških in izvedbenih dokumentih si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v rubriki Evropska kohezijska politika. Regijska izobraževanja se začenjajo konec januarja Zadružna zveza Slovenije že deseto leto zapored organizira regijska srečanja zadružnikov, ki se jih udeležujejo predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah. Regijska srečanja se bodo odvijala predvidoma v drugi polovici januarja in prvi polovici februarja 2013 v dopoldanskem času. Podrobnejši program in termine srečanj za posamezne regije vam bomo posredovali v začetku prihodnjega leta. Povzela B. J. po spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Javni razpis za ukrep podpore za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov A. J. Sprejet NAP za doseganje trajnostne rabe FFS do leta 2022 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v decembru objavilo javni razpis za ukrep podpore za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov, kjer okvirna višina celotnega razpisa znaša do 1,8 milijona evrov. Prijava na razpis mora biti posredovana na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do vključno 1. februarja 2013. Evropa uvaja enotna merila za trajnostno rabo pesticidov, da bi zmanjšala tveganje in vplive uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z novim Zakonom o ﬁtofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS št. 83/2012), ki opredeljuje pripravo Nacionalnega akcijskega programa (NAP). Direktiva nalaga državam članicam, da sprejmejo NAP za določanje ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjšanje tveganja in vplivov uporabe ﬁtofarmacevtskih sredstev (FFS) na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe FFS. NAP je eden od ključnih dokumentov, ki za doseganje zastavljenih ciljev vključuje naslednja področja: izobraževanje uporabnikov, preizkušanje aplikacijske tehnike, integrirano varstvo rastlin in druge ukrepe kmetijske politike. B. J. Javni razpis za ukrep Podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij Devet milijonov evrov bo v prihodnje namenjenih za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. Javni razpis je odprt do vključno 16. januarja 2013 do 24. ure. Predmet podpore je enkratna ﬁnančna pomoč za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij. Več informacij o obeh razpisih dobite na INFO točki Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel.: 01 580 77 92, e-pošta: aktrp@gov.si. Izdana Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS Pripravljajo se ključni dokumenti za obdobje 2014–2020 Slovenija trenutno tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije pripravlja ključne strateške in izvedbene dokumente za obdobje 2014–2020. Na nacionalni ravni se pripravlja nova Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2014–2020, sočasno pa se pripravljajo tudi njeni izvedbeni dokumenti, ki bodo ﬁnančno ovrednotili razvojne prednostne naloge na vseh razvojnih področjih. Na evropski ravni je Slovenija sredi pogajanj za novi večletni ﬁnančni okvir za novo programsko obdobje in zelo pomembno je, da smo vsi aktivni in se izpogajamo za čim boljši ﬁnančni okvir. Slovenija bo tako kot druge države članice EU na podlagi sprejetega skupnega strateškega okvira Evropske komisije zavezana k pripravi partnerskega sporazuma in operativnih programov, ki bodo Vlada RS je decembra 2012 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti RS. S spremembami uredbe so dopolnjeni pogoji, merila in postopki za podelitev koncesij hribovsko-gorskim kmetom, kar naj bi izboljšalo izvajanje 47. člena Zakona o gozdovih, ki določa možnosti uveljavljanja prednostne pravice hribovsko-gorskim kmetom pri podelitvi koncesij za izkoriščanje gozdov v državni lasti. Skladno z zahtevo Računskega sodišča RS so posodobljeni normativi za sečnjo, zaradi lažjega spremljanja izvajanja koncesije pa so dopolnjeni tudi nekateri obrazci za poročanje. Povzela B. J. 9 INTERVJU NAŠE ZADRUGE NEENAKOPRAVNE NA TRGU Intervju s predsednikom KZ Metlika, podpredsednikom KGZS in predsednikom nadzornega odbora ZZS Ivanom Kuretom Zadružništvo se je v zaostrenih kriznih časih povsod po Evropi in enako pri nas pokazalo za izrazito pozitivno idejo, saj grabežljiv kapital zaradi skupne lastnine in skupnega upravljanja premoženja zadrug ni mogel kupovati in prodajati, ocenjuje nekdanji direktor in zdaj predsednik upravnega odbora največje slovenske kmetijske zadruge Metlika, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in predsednik nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije Ivan Kure. Ne glede na to pa zadružništvo po njegovem še posebej v Sloveniji deluje v izrazito nenaklonjenem okolju in v neenakopravnem položaju na trgu, kar ga ne ovira zgolj v razvoju, temveč do neke mere skupaj z živilskopredelovalno industrijo postopoma uničuje. Kaj je tisto, kar postavlja zadružništvo v neenakopraven položaj na trgu? Že desetletja se borimo proti trgovini, ki je na trgu vzpostavila monopolni položaj in uveljavila nepošteno delitev dohodka, kar občutijo kmetje, zadruge in tudi živilskopredelovalna industrija. Študija priznanega slovenskega agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja pa tudi objektivno dokazuje, da imajo slovenski trgovci najvišje marže v Evropi, kar uničuje ostale deležnike prehranske verige. Monopolni položaj trgovcev na slovenskem trgu je z nedorečeno politiko omogočil in pospešil razmah sivega trga in zelo prizadel tiste, ki na njem organizirano nastopajo. 10 Lahko na konkretnem primeru pojasnite, kaj se je zgodilo? Problem vam bom pojasnil na primeru vinogradnikov in vinarjev. Liter vina, ki ga zadružniki metliške kmetijske zadruge oziroma zadružne kleti prodajo lokalnemu trgovcu, stane na trgovski polici denimo 2,20 evra, pri čemer si trgovec zaračuna maržo in druge bonitete, tako da klet dobi le 1,20 evra. Vino z istega območja pa lahko komur koli v neomejenih količinah prodajajo tudi posamezni vinogradniki in vinarji, ki pa liter računajo po 1,50 evra. Seveda potrošniki raje kupujejo vino neposredno pri vinarju, ker ga po nižji ceni dobijo več. Takšno neposredno prodajo jim omogočata veljavna zakonodaja in tržni sistem, ki organizirane ponudnike vina postavljata v neenakopravni položaj. AKTUALNO INTERVJU Fotograﬁja osebni arhiv družine Kure Pomeni, da nasprotujete neposredni prodaji kmetijskih proizvodov? Nikakor ne. Prepričan sem, da je sistem neposredne prodaje povsem sprejemljiv, saj so v njem predvsem večji kmetijski proizvajalci našli pomembno tržno nišo in vir prihodka. Zakaj torej ne bi sami tržili in prodajali svojih proizvodov, če jim zakonodaja to dopušča? Oblast je tista, ki bi morala poskrbeti, da bi na trgu veljali enaki pogoji za vse. Posamezniki samo pametno izkoristijo tisto, kar jim je dovoljeno. Dejstvo pa je, da so vinske kleti na trgu v neenakopravnem položaju, ker morajo spoštovati veljavno zakonodajo, plačevati za svoje delavce davke in prispevke ter končno tudi davek na dodano vrednost. Enaka zgodba je tudi pri mesu, zakonodaja je pri registriranih obratih posebej zahtevna, kar za neregistrirane prodajalce ne bi mogli trditi. Mesnopredelovalna industrija propada, država pa se ne zgane in problem ostaja nerešen. Kje vi vidite rešitev? Pogoji na trgu se morajo izenačiti za vse ponudnike, razen tega pa mora postati delitev pogače pravičnejša. Kar se dogaja zdaj, pomeni uničevanje organizirane proizvodnje tako v zadrugah kot v živilskopredelovalni industriji. Žal pa odgovorni tega dejstva še niso doumeli. Vsaj na kmetijskem ministrstvu na to temo še niso rekli nobene. Ivan, žena Jožica, otroci Andrej, Viktor in Marko ter hči Mojca ob najmlajšem Janiju, ko je praznoval svoj šesti rojstni dan. pot bi bila, če bi država z dopolnjeno in spremenjeno zakonodajo ustvarila pozitivno okolje za nastanek novih kmetijskih, socialnih, potrošniških in mnogih drugih zadrug, ki bi jih ustanovili člani z izrazito izraženim interesom. Še tako dobra ideja, če ni podprta v okolju, pač ne more zaživeti. Če bodo dani pogoji, bo zadružništvo zaživelo, če ne, bo usahnilo. Kot roža, ki je ne zalivaš. Zanimivo, saj državi skozi te vrste sivo ekonomijo odteče kar precej denarja … Kar izračunajte: če je v Sloveniji čez palec okoli 20 tisoč hektarov vinogradov, ki letno navržejo okoli 150 milijonov litrov vina, od te količine pa registrirano prodamo le 20 do 30 milijonov litrov, koliko denarja bi se znašlo v proračunu, če bi od neposredne prodaje država pobrala le 30 centov na liter … Kako pa kot eden od njenih uglednih članov gledate na vlogo Kmetijsko-gozdarske zbornice pri krepitvi položaja našega kmetijstva, kmetov in zadružništva kot pomembnega dela našega kmetijstva? Velik pomen zbornice vidim v tem, da je prava sogovornica vsakokratni vladi, ker skuša kmetijstvu zagotavljati pogoje za preživetje, ker preko svojih strokovnjakov usmerja na podeželje veliko znanja in si prizadeva za to, da kmetje ne bi bili potisnjeni v položaj drugorazrednih državljanov. Posebej pomembna pa se mi zdi vloga zbornice pri soustvarjanju enakopravnih pogojev za vse, ki živijo od slovenskega kmetijstva. Žal pri tem, vsaj za sedaj, še ni povsem uspešna. Poudarjate, da ne le trg, temveč tudi družbeno okolje pri nas ni naklonjeno zadružništvu. Kaj imate v mislih? Čeprav znova in znova ugotavljamo, da bi nam šlo na vseh področjih veliko bolje, če bi se povezali, tega ne storimo. Tudi pri zadrugah je enako. Čeprav gre kateri slabo, se povezovanja otepa. Zdaj razmišljamo celo o tem, da bi z dodatnim denarjem spodbujali ustanavljanje novih zadrug. Jaz sem proti takšnim rešitvam, ki po mojem ne vodijo v razmah pravega zadružništva. Prava Damjana Stamejčič Ivan Kure osebno Več kot tri desetletja je Ivan Kure delal v kmetijski zadrugi Metlika, zadnjih dvanajst let pred upokojitvijo tudi kot njen direktor. Ponosen je, da se je prej majhna zadruga z naložbami in premišljenimi usmeritvami v programe mesne pridelave, vinogradništva in kletarstva ter razvoja oskrbnih centrov za gostinstvo razvila v največjo kmetijsko zadrugo v Sloveniji z 240 zaposlenimi in še 60 pogodbenimi sodelavci. In prijetno presenečen nad visoko izkazanim zaupanjem, s katerim so ga po upokojitvi člani zadruge izvolili za njihovega predsednika. Ponosen pa je tudi na svojo družino, ženo Jožico, ki je zaslužna za ohranitev in razvoj kmetije v Grmu pri Podzemlju, na hčerko in štiri sinove. Vsi štirje starejši otroci imajo v žepih že fakultetne diplome, le najmlajši Jani je še osnovnošolec. Otroci so že od malega vajeni dela, zato njihov oče upa, da se bo kmetija tudi v prihodnje lepo razvijala. D. S. 11 NOVICE Nova poslovalnica deželne banke Slovenije v Sevnici Otvoritev nove poslovalnice v Ločah Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice je v soboto, 8. decembra 2012, odprla novo trgovino v Ločah v skupni površini 1000 m2, od tega trgovine 350 m2 in 55 m2 bifeja, ostalo pa so skladišča in pomožni prostori. Vseh asfaltiranih površin je skupaj 2750 m2. »Vrednost celotne investicije presega 850.000 EUR brez DDV, ki jih je zadruga ﬁnancirala z lastnimi sredstvi in s pomočjo kredita Slovenskega regionalnorazvojnega sklada iz Ribnice. Trgovina z bifejem bo zaposlenim olajšala delo, kupcem pa ponudila boljšo izbiro, zaposlitev pa so dobili štirje dodatni delavci,« je v uvodnem nagovoru povedal Anton Kuzman, direktor zadruge. Zadruge so ene od redkih podjetij, ki investirajo na podeželju, kjer je kupna moč manjša in so posledično manjši tudi zaslužki. Otvoritve so se udeležili številni ugledni gostje. Deželna banka Slovenije je sredi decembra 2012 odprla novo poslovalnico v prostorih Kmečke zadruge Sevnica na Savski cesti 20c. V novi poslovalnici krajane čakajo številne ugodnosti, tudi plačevanje UPN-nalogov po le 0,90 EUR do konca leta 2013, kar je najnižja provizija med bankami v Sevnici. Poslovalnica je odprta v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 15.30, v torek od 7.30 do 12.00 in v soboto od 7.00 do 11.00. Fotograﬁja arhiv DBS S.V. Fotograﬁji arhiv KGZ Slovenske Konjice A. J. S prerezom traku so novo poslovalnico simbolično odprli (z leve proti desni): Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, Irena Klenovšek, direktorica Kmečke zadruge Sevnica, Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije, in mag. Drago Cerovšek, direktor PE Dolenjska pri Deželni banki Slovenije. Končali so se Lombergarjevi dnevi V organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor so se od 5. do 7. decembra 2012 odvijali Lombergarjevi dnevi, ki so združevali posvete poljedelcev, vinogradnikov in sadjarjev. Na Fakulteti za kmetijske in biosistemske vede v Hočah so domači in tuji strokovnjaki predstavili tehnološke novosti pridelave poljščin, grozdja in sadja, saj so razvijajoče se sodobne tehnologije stalnica in pogoj za kakovostne pridelke. Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije sta tridnevni dogodek podprli v vlogi generalnega sponzorja. V skupnem imenu je tako udeležence ob otvoritvi posveta nagovoril Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, ter poudaril pomen znanja in njegovega prenosa lokalno in širše. Dotaknil se je teme samooskrbe in vloge Deželne banke Slovenije kot ﬁnančne institucije, ki kmetovalcem zagotavlja ustrezno podporo pri ﬁnanciranju projektov oziroma njihove dejavnosti. S. V. Najava konference »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja« Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Mestna občina Slovenj Gradec organizirata v sredo, 16. januarja 2013 ob 10. uri v prostorih MKC, Ozare 18, v Slovenj Gradcu 2. regijsko konferenco z naslovom »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja«. Poudarek konference bo na pomenu in možnostih lokalne trajnostne oskrbe in predstavitvi zakonske spremembe v sistemu javnega naročanja. Gost na konferenci bo tudi minister za kmetijstvo in okolje g. Franc Bogovič. 12 NOVICE tudi prvi Letni bilten DPAE 2012, v katerem lahko preberete zanimive strokovne članek članov DPAE s področja agrarne ekonomike. Razvojne možnosti zelenjadarstva Slovenije Nizka stopnja samooskrbe z zelenjavo, ki je v letu 2011 znašala le 37 odstotkov, nizke odkupne cene in povečanje uvoza zelenjave so najbolj pereče aktualne teme na področju zelenjadarstva v Sloveniji. Kaj storiti, da bi povečali samooskrbo z zelenjavo, izboljšali povezanost pridelovalcev in našli ustrezne poti pri prodaji zelenjave, je bila tema strokovnega posveta v organizaciji Kmetijske zadruge Krka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ambasado kraljevine Nizozemske. S tem dogodkom so organizatorji želeli podpreti slovensko lokalno pridelano zelenjavo višje kakovosti. S primeri dobre prakse so udeležence posveta seznanili predstavniki zasebne nizozemske organizacije za ekološko kmetovanje in prehrano. Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in okolje je na strokovnem posvetu predstavila Uredbo o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih pridelkov in ukrepe za pridelavo zelenjave po letu 2013. Tržno cenovni ukrepi naj bi v prihodnje zagotavljali primeren in stabilen dohodek. Več poudarka bo na ukrepih za podpore za namakanje, v nakup rastlinjakov in nakup specializirane kmetijske opreme, v rabo obnovljivih virov energije. Predvideni so ukrepi, ki bodo pospešili ureditev trajnih nasadov, uporabo stranskih proizvodov za biogospodarstva, omogočili naložbe v hladilne zmogljivosti, razvoj novih praks, podpore nadstandardnim pridelavam zelenjave, podpore organizacijam in skupinam kmetijskim proizvajalcem, promocije shem kakovosti in ekološke pridelave, podpore pri usmeritvi v ekološko pridelavo, ohranjanje domačih sort, izdelavo priporočenih tehnologij in vzpostavitev centrov za namakanje, opazovalne službe in svetovanja. M. A. in M. P. Fotograﬁja Jožef Vinčec Društvo prijateljev agrarne ekonomike. Udeleženci okrogle mize mag. Dejan Židan, predsednik Odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, mag. Denis Topolnik, direktor Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave, dr. Stanko Kapun, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS – Zavod MS, red. prof. dr. Dejan Škorjanc, prorektor za študijsko dejavnost UM, red. prof. dr. Jernej Turk, predstojnik katedre za agrarno ekonomiko na FKBV Zaživel učni sadovnjak Na okrogli mizi, ki se je sredi novembra 2012 odvijala v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, so govorili o možnostih samooskrbe s slovenskimi vrtninami in okrasnimi rastlinami. Zbranim udeležencem je bil predstavljen tudi učni sadovnjak, ki ga je ob pešpoti skupaj z mladim strokovnjakom s smeri hortikulture postavil Jože Santner. Projekt je deležen velikega zanimanja tako osnovnih šol, sprehajalcev in drugih, ki se udeležujejo delavnic o vzgoji sadnega drevja in so presenečeni nad okusom domačega jabolka. »Mladi danes izgubljajo občutek in odnos do hrane, več pozornosti bi bilo treba posvetiti učnim vsebinam v zvezi s pridelavo hrane. To, da sta sadje in zelenjava praktično osnovno živilo v prehrani, nas vedno bolj opominja, da bi bilo treba na vseh segmentih družbe pospešiti vedenje o sadju in zelenjavi. S skupnimi močmi bomo lahko naredili še večjo promocijo zdravi lokalno pridelani hrani, polni vitaminov,« pravi vodja projekta Jože Santner. Lokalna oskrba s hrano postaja vse pomembnejša Lokalna oskrba z domačo hrano postaja ena od pomembnejših vsebin, ki se je vedno bolj zavedajo ozaveščeni potrošniki. In prav lokalna oskrba s hrano je bila tema okrogle mize v začetku decembra 2012 v organizaciji Društva prijateljev agrarne ekonomike (DPAE) v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) Univerze v Mariboru in Raziskovalnim izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan. Na okrogli mizi so udeleženci opozorili na številna aktualna vprašanja, ki močno vplivajo na samooskrbo z lokalno hrano, zlasti na gospodarsko krizo, ki vodi v zmanjševanje dohodkov in posledično zmanjšuje potrošnjo, kar nadaljnje vpliva na zmanjšanje prihodkov kmetovalcev, ki pogrešajo večjo podporo in dolgoročno usmeritev države k lokalni oskrbi tudi v praksi. Društvo prijateljev agrarne ekonomike je ob tej priložnosti izdalo 13 Fotograﬁja in besedilo Jože Santner STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih poti pri Deželni banki Slovenije VARNO SPLETNO POSLOVANJE E-poslovanje postaja med komitenti banke vse bolj priljubljeno zaradi nižjih stroškov poslovanja kot na bančnih okencih, njegove hitrosti in uporabnosti. Z njim vstopamo v globalni svet, v katerem so prisotna številna tveganja in od nas samih je odvisno, ali se jim bomo uspešno izognili. S skrbnim ravnanjem pri poslovanju preko spleta se lahko učinkovito izognemo morebitnim nevarnostim, ki prežijo na nas, zato smo v nadaljevanju povzeli nekaj priporočil uporabnikom za varno rabo e-bančništva: – računalnik, na kateremu uporabljate elektronsko banko, ugasnite, ko ga ne uporabljate, – priporočamo vam, da redno nameščate popravke za operacijski sistem in ostalo nameščeno programsko opremo, – svetujemo uporabo požarnega zidu in redno posodabljanje protivirusne programske opreme, – občutljivih in zaupnih podatkov ne pošiljajte preko spleta oziroma elektronske pošte in jih ne sporočajte preko telefona, – na osebnih računalnikih ne uporabljajte nelegalne programske opreme, – ne odpirajte elektronske pošte neznanih pošiljateljev, v primeru dvoma pa pošiljatelja pokličite po telefonu, – nikoli ne obiskujte spletnih strani preko povezav, ki ste jih prejeli v e-pošti – naslov vedno sami vtipkajte v brskalnik, – skrbno ravnajte s svojimi identiﬁkacijskimi sredstvi in gesli ter – redno preverjajte vaše bančne izpiske in stanje na računu. Z upoštevanjem navedenih priporočil in rednim spremljanjem priporočil vaše banke boste brez skrbi uporabljali vse prednosti sodobnega spletnega poslovanja. Manca Petelin, pravnica MEDIACIJA – NOVA KULTURA REŠEVANJA SPOROV Mediacija je postopek, v katerem poskušata udeleženca spora ob pomoči nepristranske tretje osebe rešiti nesoglasja in doseči sporazum. V postopek mediacije se vključita prostovoljno, da bi poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Z mediacijo se vzpostavlja nova kultura reševanja sporov, saj se poskuša razumeti tako eno kot drugo stran, se poglobiti v interese obeh strani in razumeti ozadje spora. Mediator s svojim znanjem in posebnimi tehnikami pomaga sprtima stranema do razumevanja sebe in druge strani, sodeluje pri iskanju rešitev in pomaga najti za vse vpletene zadovoljiv zaključek. Za mediatorja ni nujno, da bi bil po poklicu pravnik, saj ni sodnik, ki bi na koncu razsodil v sporu, temveč se trudi pripeljati sprti strani do obojestranske rešitve in zadovoljstva. V nasprotju s sodnim postopkom je mediacija hitrejša in cenovno ugodnejša, zmanjšuje možnost zaostrovanja sporov v prihodnje ter prispeva k razvijanju učinkovitih oblik preprečevanja in razreševanja težav in nesoglasij. Mediacija se vse bolj širi na vsa področja življenja in delovanja. KAJ SO PODREJENI DOLŽNIŠKI INŠTRUMENTI? Podrejeni dolžniški inštrumenti so posebna oblika dolžniških inštrumentov (obveznic, certiﬁkatov o depozitu ali depozitu), ki jih izdajajo banke in druge ﬁnančne organizacije (na primer zavarovalnice). Značilnost podrejenega dolga je, da ima nekatere značilnosti kapitala, zato ga ﬁnančne inštitucije lahko vključijo v izračun regulatornega kapitala, ki predstavlja osnovo za izračun količnika kapitalske ustreznosti ﬁnančne inštitucije. Bistvena značilnost podrejenega dolga z vidika investitorja je njegova podrejenost v primeru insolventnosti ﬁnančne inštitucije. Imetniki nepodrejenega dolga so v primeru insolventnosti v celoti poplačani pred imetniki podrejenega dolga, ti pa le, če je na voljo dovolj preostalih sredstev. Glede na stopnjo podrejenosti razlikujemo med različnimi oblikami podrejenega dolga, najbolj podrejene oblike pa lahko ﬁnančna inštitucija vključi tudi v okvir temeljnega kapitala. Pri slednjih inštrumentih ima ﬁnančna inštitucija tudi pravico do neizplačila obresti na podrejeni dolg in do pokrivanja izgube v breme glavnice podrejenega dolga. Z naraščanjem podrejenosti in s tem tveganja ﬁnančnih inštrumentov se povečuje tudi njihova zahtevana donosnost. A. G. 14 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO VZPOSTAVITEV ENOVITEGA ORGANA NA PODROČJU VARNE HRANE, VETERINARSTVA IN VARSTVA RASTLIN Vlada RS v skladu z reorganizacijo s 1. januarjem 2013 vzpostavlja Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Priprava zakonodaje na področju varne hrane in z njo povezan nadzor sta trenutno razdeljena med štiri organe, in sicer na Veterinarsko upravo RS, Fitosanitarno upravo RS (FURS), Direktorat za varno hrano in del Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Z reorganizacijo bo vzpostavljen enovit organ tako, da bodo z združitvijo ukinjeni direktorat in obe ločeni upravi. Iz inšpektorata pa bodo v novo upravo premeščeni ﬁtosanitarni inšpektorji in inšpektorji, ki delujejo na področju hrane. Znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje bo dosežena racionalizacija z zmanjšanjem števila direktoratov in organov v sestavi. Taka reorganizacija sledi cilju racionalizacije dela na upravnem in inšpekcijskem področju, ki zajema enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganja, enoten in preglednejši način komuniciranja z nosilci dejavnosti in potrošniki, povezovanje informacijskih sistemov, poenoten uradni nadzor, vključno z laboratoriji, zagotavljanje večje transparentnosti rezultatov nadzora ter racionalnejšo izrabo kadrovskih in materialnih virov. Zato je v obliki skupnega zakona sprejeta sprememba 11 področnih zakonov, s katerimi je celovito urejena reorganizacija na področju zagotavljanja varne hrane. Organizacijsko bo na podzakonski ravni izvedena sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. S spremembo Uredbe o organih v sestavi ministrstev bo ustanovljena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, torej nov organ, na katerega s spremembo zakonov, prenašamo nove pristojnosti. Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenovala dr. Jerneja Drofenika iz FURS. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje PRIHAJA DOBA LESENIH NEBOTIČNIKOV predvsem na potresnih območjih. Vodilni arhitekt na tem področju je Kanadčan Michael Green, ki že išče lokacijo za svoj projekt 20-nadstropne lesene stavbe. Zanj je les tehnološko najbolj dovršen gradbeni material, vreden vsega spoštovanja. Trenutno gradijo Avstralci 10-nadstropno leseno stavbo v Melbournu, katere prihranek CO2 bo enak umiku 345 avtov s cest. Odgovor pa že pripravljajo Norvežani, ki začenjajo gradnjo 16nadstropne lesene stavbe na severu, v mestu Kirkenes, in bo odprta leta 2014 kot promocija norveškega gozdarsko-lesnega sektorja. V svetu se lesene gradnje razvijajo in širijo izjemno hitro. Tudi naša dežela bi bila še lepša brez množice betonsko-barvastih skropucal, mar ne? Fotograﬁja arhiv Michael Green facebook Polovica svetovne porabe energije gre na račun gradnje in delovanja stavb. Na svetu vsak dan 100.000 ljudi potrebuje nov dom. Osem odstotkov svetovnih izpustov CO2 se ustvari s proizvodnjo betona. Les je v vseh teh pogledih bistveno boljši material in kot kaže, ima pred seboj tudi prihodnost v nebotičnikih, narejenih iz lesa. Najstarejša lesena stavba na svetu je petnadstropna in 32 metrov visoka budistična pagoda Hōryū-ji na Japonskem, ki je bila zgrajena leta 607. V deželi potresov imajo več kakor 500 zelo starih lesenih svetišč in menda sta se v zelo močnem potresu zrušili le dve, ki sta bili visoki okoli 100 metrov in sta bili tudi najvišji leseni stavbi na svetu. Z uvedbo CLT-plošč (vrsta kompozitne plošče z navzkrižno lepljenimi lesenimi vlakni) pa se lesenim stavbam obeta dobesedno polet v višine, in to 15 Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije ZDRAVJE IN PROSTI ČAS SKOK V NOVO LETO Saj poznate kakšno elektronsko sporočilo, ki ponazarja iluzije o pomenu gibanja za zdravje. Na primer tisto, ki pravi, da poštar hodi vse dneve in vseeno zboli. Da ne omenjam kita, ki plava vse dneve in je skoraj samo zelenjavo, pa je debel. Kaj šele zajec, ki vse dneve dirka naokoli, pa živi samo 10 let. Bistvo je očem nevidno Gornje trditve so duševni obliž predvsem za tiste, ki jim je najlepše »gibanje« sedenje ali ležanje. Ti zelo hitro opazijo večino negativnih obrazov telesne aktivnosti, najizrazitejše seveda pri tistih, ki se veliko (ali pa celo preveč) ukvarjajo s športom. Te namreč tudi najprej opazimo. Ne opazimo pa velike množice tistih, ki z zmerno telesno aktivnostjo ostajajo zdravi dolga leta. Mogoče pa poštar pretirava s hojo in je za zdravje zadosti že bistveno manj gibanja? Verjetno bo držalo ravno to. Zmerna telesna vadba je najboljša popotnica v kakovostno življenje in tudi staranje. Dirkati naokoli kot zajec pa je učinkovita bližnjica do poškodb vseh vrst. Seveda pa za zdravje sama telesna vadba ni zadosti, spremljati jo mora tudi ustrezna prehrana, ki naj bo raznovrstna in kakovostna. Mogoče je pa obilnost telesa v stilu plavajočega kita povezana z enostransko prehrano? Težava mnogih namreč ni ta, da bi jedli nezdravo, zajec njihove prehrane tiči v grmu, ki mu pravimo enolično prehranjevanje. Četudi so to na primer najbolj »zdrava« in »eko« žitarice. Zaobljube za zdravje Ko si za novo leto zaželite zdravja, si zato zaželite tudi pot do tega. In dobra pot sta vsekakor redna telesna vadba brez ekstremnih pretiravanj ter uživanje raznovrstne in kakovostne hrane. Pot do zdravja bo tako precej lažja! Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA V slogi in prijateljstvu je moč Časi, v katerih živimo, so časi individualizma. Ne družimo se kakovostno, o svojih stiskah ne želimo govoriti, ker nočemo, da bi si kdo o nas mislil kaj slabega ali da bi celo mislil, da je z nami nekaj narobe. Zato si preprečujemo, da bi si delili zgodbe dobrega upanja. Preprečujemo si, da bi se od drugih ali iz napak drugih lahko učili. Včasih smo živeli v povezanih skupnostih, naše otroke so varovali tudi sosedje. Naj povem preprosto zgodbo. Ko sem bila najstnica, smo počeli zelo podobne neumnosti, kot jih počnejo današnji najstniki. Z eno majhno razliko. Ko sem na primer, kot najstnica, pokadila prvo cigareto in potem še nekaj naslednjih, sem to počela skrbno skrita pred očmi vseh odraslih. Bilo bi popolnoma isto, ali me vidi moj oče, mama ali sosed ali kateri koli drug vaščan. To je bila odrasla avtoriteta, pred katero so se mi tresla kolena. Nikakor se ne bi moglo zgoditi, da bi videli osnovnošolca s cigareto v roki hoditi po cesti, tako kot je danes običajno, saj otroci nimajo vrednostnega in moralnega nadzora. Zato je zelo pozitivno, če se združujemo, pogovarjamo in si dajemo podporo, ker s tem našim otrokom dajemo sporočilo, da je v slogi in prijateljstvu moč. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE KALČKI so prvovrstna hrana Mladi poganjki oziroma kalčki imajo v visoko hranilno vrednost, so enostavni za vzgojo ter vsestransko uporabni v prehrani. So odlična obogatitev in popestritev prehrane zlasti v času ko je na voljo manj sveže zelenjave. Vzgajamo jih lahko na kuhinjskem pultu ali okenski polici. S kalčki popestrimo solate, namaze, priloge, sendviče in druge jedi. S procesom kaljenja semena pridobijo na hranilni vrednosti. Zlasti se poveča vsebnost vitaminov, rudnin in encimov. Tudi sicer je priporočljivo stročnice in žita pred kuhanjem namočiti vsaj za nekaj ur, da se prične proces kaljenja in poveča prehranska vrednost. S predhodnim namakanjem se precej skrajša čas kuhanja. Za kaljenje se največ uporablja seme lucerne (alfa-alfa) in vrtne kreše. Slednja, kot tudi kalčki iz semena redkvice, gorčice, čebule in rukule so pikantnega okusa. Kalimo lahko žita, ajdo, stročnice, semena raznih kapusnic, solat, rdeče pese in sončnic. Kalčki lucerne, detelje in brokolija vsebujejo snovi, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka, ter zavirajo osteoporozo. Kalčki lucerne znižujejo škodljivi holesterol ter spodbujajo delovanje imunskega sistema organizma. Besedilo in fotograﬁja Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 ZANIMIVOSTI »ČE V PROSINCU NI SNEGA, GA MALI TRAVEN DA« Vstopili smo že v novo leto, a kroga božičnonovoletnih praznikov še nismo sklenili. Ta krog bodo po starih verovanjih povezali šele sveti Trije kralji, ki so jih mnogi naši predniki kot tretji božič praznovali 6. januarja in na praznični dan zato razrezali še zadnji božični kolač. Star vremenski pregovor za mesec januar pravi takole: Če v prosincu (januarju) ni snega, ga mali traven (april) da. V mesecu januarju je običajno še premrzlo za delo na vrtu, a nas pratike in nasveti strokovnjakov vseeno pozivajo, naj že premišljajmo, kako se bomo dela na vrtu lotili v primernejšem času. Bomo letos zasadili nove vrtnine, vrt morda razširili, mu dodali toplo gredo ali ob njem postavili kompostnik? Zavzeti vrtičkarji hitro najdejo odgovore na vsa tovrstna vprašanja in pogosto že januarja sprejmejo načrt, ki se ga kasneje držijo pri setvi in saditvi svojega vrta. Sicer pa januarja zimsko zelenjavo, kot je ohrovt, zelje, koleraba in drugo, pustimo v vrtu še vedno pod zaščitno odejo. In čeravno na zelenjadnem vrtu v tem mesecu ni prav veliko opravil, je pogosto več dela v sadnem vrtu. Če zapade težak južni sneg, je namreč potrebno veje dreves otresti, da se ne polomijo, če je vreme lepo in suho, pa se lahko lotimo čiščenja sadovnjakov ter obrezovanja sadnega grmičevja. V vinograd že lahko vozimo gnoj in kompost. Rastlinjake ob lepem vremenu zračimo. Redno pregledujmo shrambe in kleti, kjer imamo uskladiščeno sadje. Gnile plodove odstranimo, stara jabolka pa privoščimo kosom. D. S. MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU Čebelarsko društvo Sežana, ki ga vodi Ivan Atelšek in je lani praznovalo sto let delovanja, že trinajst let zapored prireja natečaje za najboljši med. Priznanja in nagrade za letošnji mednarodni izbor, na katerega je prispelo 95 vzorcev medu čebelarjev iz šestih držav, so slovesno podelili sredi novembra 2012 v društvenih prostorih v Povirju. Čeprav je bila slaba letina, zaradi mraza, dežja in suše in je bila namreč letošnja bera medu znatno manjša kot prejšnja leta, se čebelarji trudijo, da s tradicionalnimi ocenjevanji nadaljujejo, in upajo, da bo prihodnje leto boljše. Prispele vzorce je ocenila posebna strokovna komisija pod vodstvom dr. Terezije Golob, ki je poudarila, da v preteklem letu ni bilo veliko sortnih medu, čista sta bila le akacijev in lipov. Podelili so 31 zlatih, 37 srebrnih in 18 bronastih diplom, preostalim pa zahvale, saj nobeden od vzorcev medu ni bil izločen. Absolutni zmagovalci so bili Alojz Kodermac iz Nebla za akacijev med ter Bruno Berlot iz Kozaršč in Franc Jeram iz Tolmina, oba za lipov med. Naziv šampiona so poleg Kodermaca in Berlota prejeli še Dušan Rakar iz Trebeš za cvetlični med, Peter Vrhunc iz Železnikov za gozdni med in Rafael Jaklič iz Vrhnike za kostanjev med. Besedilo in fotograﬁja Olga Knez Na sliki: Šampioni sortnih vrst medu v družbi organizatorjev tekmovanja Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS NOVI TURISTIČNI PRODUKTI AVSTRIJSKE ŠTAJERSKE IN SEVEROVZHODNE SLOVENIJE KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS TEHNIKA IZDELOVANJA TEKSTILA Z OBLIKOVANJEM VOZLOV UPRAVNI ORGAN MESTNE SAMOUPRAVE VISEČA CVETNA MAČICA SREDSTVA ZA GNOJENJE ELEKTRIČNO NEPRIJETEN NABIT OBČUTEK DELEC 8 TINA MAZE VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO RJAVA PTICA Z ORANŽNIMI PRSMI 5 NASPROTJE NORMALE 6 DENAR (pogovorno) JAP. MESTO NA ŠIKOKUJU, IYO VLADARJEVO POKRIVALO 9 MIGUEL INDURAIN PARADIŽ 10 RUDI ČAČINOVIČ ŠVEDSKI SPIDVEJIST FUNDIN TRENJE, FRIKCIJA 2 TROPSKA RASTLINA S SADEŽI, PODOBNIMI MELONAM Fotograﬁja: arhiv CZR 3 VZMETICA, BREZ TRDNEGA OKVIRA NIKO TOŠ SOKRATOV TOŽNIK Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je kot vodilni partner čezmejnega projekta Hiking&Biking vzpostavil nove turistične kolesarske in pohodniške poti ter parke nordijske hoje avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije. Obe pokrajini sta v okviru projekta pridobili več kot 275 km označenih kolesarskih poti ter več kot 250 km označenih pohodnih poti in poti za nordijsko hojo. Samo v Pomurju na primer je pri vzpostavitvi produktov sodelovalo več kot 22 lokalnih skupnosti, postavili smo 410 smernih tabel in izvedli številne promocijske aktivnosti, da bi ljudje prepoznali našo pokrajino kot prijazno, atraktivno in zanimivo turistično destinacijo za zdrav, naravi in človeku prijazen turizem. Vse informacije na hiking-biking.net. 11 7 SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ) 4 1 1 __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Rešitev prejšnje križanke je VESELI DECEMBER. GESLO: PISKROVEZEC, Srečko Košar, Destrnik Piskroveštvo je bila pretežno potujoča dejavnost, pri kateri so piskrovezci ali loncevezi z žico vezali lončene lonce in pekače. Kot piskrovezci so pogosto na Slovenskem omenjeni Romi ali Rezijani. Pisker, ki ga je zvezal Srečko Košar. Srečko Košar iz Slovenskih goric se je vezenja lončenih loncev naučil pri Hrani: Pomurski muzej Murska Sobota. enajstih letih. To ročno tehniko vezenja z žico je velikokrat videl pri Besedilo: Silva Nemeš sosedu Rajšpu. Tako so po drugi svetovni vojni k Srečku nosili sosedje piskre, največ pa je vezal za domače potrebe. Vezal je največ kropnc - lončenih loncev, v katerih so kuhali hrano za živino v krušni peči. Vezalo se je z namenom, da se posoda ne zlomi in drži dlje časa, pa tudi, ko se je posoda že zlomila oziroma počila. Takrat je razpoko premazal najprej s česnom, njegova tekočina je zaprla razpoko in ustvarila vodotesnost. To dejavnost je za domače potrebe opravljal do šestdesetih let 20. stoletja, kasneje ni bilo več potreb po lončenih loncih. Danes vezenje piskrov prikazuje samo še za potrebe domačega turističnega društva. Več informacij Srečko Košar, telefon: 02/753 44 21. 18 Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 3. do 9. decembra 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 OBRESTNE MERE ZA OBROČNO VARČEVANJE ZA OBČANE 0,30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov Obročno varčevanje: Nespremenljiva obrestna mera do 180 dni 3,15 % nad 1 leto 4,05 % nad 2 leti 4,55 % nad 3 leta 4,80 % nad 4 leta do 10 let 4,95 % dec Mlado pitano govedo, razred R3 4,00 €/kg k.t. 3,80 Najnižji obrok znaša 20 EUR. 3,81 3,60 3,40 MALI OGLASI 3,20 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 3,00 2,80 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 teden Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja Prašiči, razred E 1,95 1,85 €/kg k.t. 1,75 1,71 1,65 1,55 1,45 VABILO NA ZADRUŽNO AKADEMIJO 1,35 1,25 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 Zadružna zveza Slovenije že vrsto let organizira aktualna in strokovna izobraževanja, v okviru katerih lahko pridobite novo znanje, da boste lažje sledili izzivom poslovnega okolja. 53 teden Pšenica Pripravili smo naslednja izobraževanja: 3,40 I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME 1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje − Kaj je zadruga in kako deluje − Članstvo v zadrugi 2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje − Organiziranost in upravljanje zadruge − Branje in razumevanje računovodskih izkazov 3,10 2,80 2,65 €/kg 2,50 2,20 1,90 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 II. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 53 teden 2010 2011 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo! OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA Trening prodajne komunikacije (za prodajalce) Poslovne ﬁnance za vodstvo in nadzornike Vodstvena komunikacija za motivacijo sodelavcev Sestavljanje letnega poročila za zadruge za leto 2012 Prednosti dobre organizacije in sistemizacije dela Varčevanje z energijo, investicije in ukrepi v poslovnih stavbah Za več informacij nam pišite na info@zzs.si. 19 ;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN 548*'34543:)'4?&34;* 897&30*57&;3*48*'* V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR ÈEUH]SODQRYRGHQMH755]DGRORHQRREGREMH ÈEUH]SODQDOHWQDODQDULQD]DSODLOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP SODLORP$FWLYD0DVWHU&DUG ÈVWRULWHYHUDXQEUH]SULVWRSQLQH ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH] PHVHQHJDQDGRPHVWLOD]DGRORHQRREGREMH ÈSRORYLQLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUDXQX ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSODLOQHJDSURPHWD Za veè informacij smo vam z veseljem na voljo v 85 poslovalnicah banke.