poletje je čas žetve poletje je čas žetve
S P O D E Ž E L JA . S I št. 30 / 2013, 1. junij 2013 LJUBLJANSKE MLEKARNE PREVZEL DUKAT SEMENARNA LJUBLJANA Z NOVIM VODSTVOM ČLANI ŽITNE VERIGE ZA SKUPNO MIZO VINARJI IŠČEJO POT IZ NEUREJENIH RAZMER STO IN VEČ LET TRADICIJE ZADRUŽNIŠTVA V NAKLEM IN VELIKIH LAŠČAH ANDREJA JURHAR NOVA MLEČNA KRALJICA POLETNA OPRAVILA NA VRTU POLETJE JE ČAS ŽETVE 쮿 IZ INTERVJUJA MITJA BERVAR 쮿 ZADRUGE NA SEJMU AGRA Zadružništvo je razvojna priložnost za Slovenijo, tudi zato, ker smo Slovenci narod, ki je navajen trdo delati v manjših skupnostih in nam je zadružništvo pisano na kožo. Zadruge in Zadružna zveza Slovenije se tudi letos predstavljamo na mednarodnem kmetijskem sejmu AGRA, ki bo potekal od 24. do 29. avgusta 2013 v Gornji Radgoni. Sejemo slovensko V ponudbi imamo 35 avtohtonih in udomačenih sort, med katerimi so korenje ljubljansko, fižol cipro, motovilec žličar, solata leda, zelje ljubljansko in druge. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, www.semenarna.si, www.kalia.si UVODNA MISEL PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI Bogdan Štepec, direktor Zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja štirikrat letno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. junij 2013 Konec maja 2013 se je zaključila prevzemna ponudba družbe Dukat, ki je v lasti francoskega Lactalisa, za nakup deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Ponudbo je sprejela tudi družba Mlekodel, čeprav si je sama s številnimi napori prizadevala pridobiti večinsko lastništvo in mlekarno ohraniti v slovenski lasti. Odločitev za prodajo je sprejela na skupščini sredi maja, potem ko je bilo znano, da je Dukat postal lastnik 50,28-odstotnega deleža v mlekarni in da je s prevzemno ponudbo želel pridobiti stoodstotno lastništvo. Manjšinsko lastništvo zadrug v mlekarni bi pomenilo naložbo, ki ne zagotavlja sodelovanja v nadzornem svetu družbe in pri upravljanju družbe, manjšinskim delničarjem pa so omejene tudi pravica do obveščenosti in druge upravljavske pravice. O tem kaj z napraviti z dobljeno kupnino bodo družba Mlekodel in zadruge lastnice odločili v bližnji prihodnosti, bilo pa bi prav, da se ga nameni za skupni nadaljnji razvoj zadružnega sektorja. Končno podobo in finančni okvir dobiva tudi Skupna kmetijska politika za obdobje 2014–2020, ki je usmerjena v produktivnejše, a hkrati trajnostno ter v inovacije in znanje usmerjeno kmetijstvo. V Sloveniji se pripravljajo izvedbeni dokumenti, tako imenovani operativni programi, za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. V pripravi je nov program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Spreminja se tudi politični zemljevid Evrope, saj bo s 1. julijem 2013 Hrvaška postala 28. članica Evropske unije. Začeli so se pogovori o odkupu letošnje letine žit, kjer pridelovalci in predelovalna industrija iščemo skupni dogovor in pripravljenost za odkup slovenske pšenice in drugih žit. Težave vinogradnikov, zlasti neurejenost vinskega trga, bi lahko pomagalo rešiti dosledno izvajanje zakonodaje na področju Zakona o vinu, ki bi vinogradnikom in vinarjem zagotavljalo enakopraven položaj na trgu. V postopku sprejemanja je tudi strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo pomagal k uveljavitvi Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov v praksi. Že sedaj bi vas rad povabil, da nas obiščete na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki bo potekal od 24. do 29. avgusta 2013 v Gornji Radgoni. Prvo soboto v juliju praznujemo mednarodni dan zadružništva, letos že 91. po vrsti, in deveti mednarodni dan zadružništva Združenih narodov. Osrednja tema letošnjega mednarodnega zadružnega dne poudarja, da zadruge in zadružna podjetja ostajajo močni tudi v času krize. Ob tej priložnosti vsem zadružnicam in zadružnikom, zadrugam – našim članicam iskreno čestitamo. ISSN 2232–4038 3 AKTUALNO Tudi po obvestilu o sklenitvi prodajne pogodbe prodajalcev z Lactalisom po izteku prevzemne ponudbe Mlekodela oktobra 2012 je družba Mlekodel, d.o.o., skupaj s podpisniki konzorcijskega sporazuma izvajala različne aktivnosti za pridobitev dodatnih delnic, da bi se delež podpisnikov konzorcijskega sporazuma v ciljni družbi povečal nad polovico. »Ko je bila objavljena prevzemna ponudba Dukata, odločitev, kaj storiti, ni bila lahka. Mnenja med zadrugami so bila zelo različna. Na skupščini so se zadruge odločile za prodajo,« pove Stojkovič in nadaljuje: »Zadruge po končani prevzemni ponudbi na poslovno politiko mlekarne ne bi imele vpliva, tudi če bi ohranile manjšinsko lastništvo, saj je novi lastnik jasno povedal, da želi stoodstotno lastništvo s suverenim odločanjem o poslovni politiki mlekarne ter brez možnosti zastopanosti ostalih lastnikov družbe v nadzornem organu in pri upravljanju družbe.« Družba Mlekodel bo potem, ko bodo izvedeni prenosi delnic na podlagi sedanje prevzemne ponudbe in znani njeni učinki, povabila vse podpisnice konzorcijskega sporazuma, da skupaj ocenijo dejansko stanje ter možnosti in pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri usklajevanju in urejanju poslovnih razmerij z družbo Ljubljanske mlekarne, d.d. Ker je govedoreja izjemnega pomena za slovensko kmetijstvo, pričakujemo, da bo novi lastnik z dosedanjimi dobavitelji mleka našel dogovor, ki bo slovenskim kmetom in zadrugam zagotavljal dolgoročen odkup in predelavo mleka po za kmeta sprejemljivih cenah ter potrošnikom zagotavljal nemoteno oskrbo s kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki. A. J. LJUBLJANSKE MLEKARNE PREVZEL DUKAT NOVO VODSTVO SEMENARNE LJUBLJANA Fotografija arhiv Semenarne Ljubljana Konec maja se je zaključila prevzemna ponudba družbe Dukat, mlječna industrija, dioničko društvo, Zagreb, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, za družbo Ljubljanske mlekarne, d.d. Zadruge članice družbe Mlekodela, ki so lastnice skupaj 23,65 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini 14. maja 2013 odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Ljubljanske mlekarne, d.d., v lastništvu družbe Mlekodel, d.o.o., razen dveh. Odločitev so zadruge sprejele po temeljitem razmisleku in vseh preigranih možnostih o posledicah, če delež v celoti ohranijo, če delež prodajo ali če ohranijo kontrolni paket. Vedeti je treba, da je Lactalis največje multinacionalno mlekarsko podjetje v svetu in da v primerjavi z zadrugami lahko izvaja strategijo samostojnega agresivnega vstopa na trg, če je to njegov strateški cilj. Kot je znano, naj bi se za nakup zanimal že večkrat, saj že ima močno prepletene poslovne tokove v regiji, kjer je večinski lastnik italijanskega Parmalata in hrvaškega Dukata. Odločitev za prodajo deleža Mlekodela v Ljubljanskih mlekarnah je temeljila na novih dejstvih, kjer je večinsko lastništvo že bilo v lasti mlekarne Dukat, mlječna industrija, dioničko društvo, Zagreb. Dukat je postal lastnik 50,28-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn marca 2013, ko je prejel dovoljenje Agencije za varstvo konkurence. Z NFD Holdingom, Factor banko, KD Skladi, KD Banko, d.d., in Savo, d.d., ki so prodali večinski paket, je sklenil dogovor o odkupu večinskega deleža že oktobra 2012. Janko Stojkovič, predsednik nad zornega sveta Mlekodela, o prodaji deleža pravi: »Zadruge nikoli nismo bile večinske lastnice Ljubljanskih mlekarn. Na podlagi Zakona o zadrugah v letu 1992 so zadruge v postopku lastninskega preoblikovanja pridobile nekaj več kot 26 odstotkov družbe, do sprejetja prevzemne ponudbe pa so vse posamezne zadruge skupaj in Mlekodel bile lastnice več kakor 38 odstotkov družbe. Kljub temu deležu v mlekarni nam zadnja lastniška struktura ni omogočala zastopanosti v nadzornem svetu in s tem aktivnejšega vključevanja v upravljanje mlekarne. Mlekodel si je zato skupaj z zadrugami, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije vseskozi prizadeval, da bi pridobil večinski delež in mlekarno ohranil v slovenski lasti. Če bi zadruge, ki so danes medijsko najglasnejše in krivdo valijo na druge zadruge in Zadružno zvezo Slovenije, sodelovale v prevzemni ponudbi, ki smo jo dale podpisnice konzorcijskega sporazuma, bi lahko za delnico Ljubljanskih mlekarn ponudili precej višjo ceno.« Edvard Peterlin, predsednik uprave Semenarne Ljubljana, d.d. 4 Po razjasnitvi lastniške strukture v Semenarni Ljubljana ter po potrditvi prisilne poravnave družbe z večinskim lastništvom Deželne banke Slovenije in Abanke Vipe je bila sklicana skupščina družbe, ki je imenovala nov nadzorni svet. AKTUALNO Delničarji Semenarne Ljubljana so na skupščini konec marca 2013 potrdili uvedbo dvotirnega sistema upravljanja družbe in v nadzorni svet izvolili Andraža Gruma, Toma Sokoliča, Miho Štepca in Primoža Žerjava. Delavci so v nadzorni svet imenovali Draga Martinčiča in Marijo Mojco Bohinec. Na prvi, ustanovni seji nadzornega sveta so za predsednika nadzornega sveta imenovali Primoža Žerjava, izglasovali so enočlansko upravo in vodenje Semenarne Ljubljana s štiriletnim mandatom zaupali Edvardu Peterlinu, ki ima dolgoletne izkušnje na vodstvenih funkcijah s področja gospodarstva, financ in medijskih vsebin. Jasna lastniška struktura ter imenovanje novih nadzornikov in vodstva družbe sta pogoj za uspešno poslovanje, dolgoročen obstoj in razvoj Semenarne Ljubljana. KOMISIJA ZA ODPRAVO NEPOŠTENIH TRGOVINSKIH PRAKS Evropska komisija je pripravila Zeleno knjigo o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi, s katero želi ugotoviti stanje v posameznih državah članicah in ukrepati v primerih nepoštenih trgovinskih praks. Slaba preglednost trga, neizenačena pogajalska moč in protikonkurenčne prakse so privedle do izkrivljanj trga s potencialno negativnimi učinki na konkurenčnost celotne oskrbne verige z živili. To je sprožilo potrebo po analizi delovanja oskrbne verige z živili in neživili. V odgovorih Zadružna zveza Slovenije opozarja na nepoštene trgovinske prakse, ki se dogajajo na vseh stopnjah, najizraziteje pa nastopajo na relaciji, kjer je nesorazmerje v pogajalskem položaju najvidnejše, navadno v odnosu dobavitelj-trgovina. V Sloveniji je sicer v veljavi kodeks, ki temelji na samoregulativnih okvirjih, a izkušnje nekaterih kažejo, da slabo ureja odnose med poslovnimi partnerji. Države članice na različne načine rešujejo to problematiko, nekatere urejajo razmerja med deležniki v živilski verigi že v sami pravni obveznosti pravil, ki so ponekod sprejeta v obliki priporočil oziroma kodeksa, nekatere pa v obliki za vsa podjetja zavezujoče zakonodaje. A. J. Selekcijsko-poskusni center Semenarna Ljubljana na Ptuju, kjer od leta 1988 izvajajo vzdrževano selekcijo za 62 sort, od tega 34 avtohtonih slovenskih sort in tradicionalnih sort PRIPRAVLJEN STRATEŠKI NAČRT PROMOCIJE Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, sprejet v letu 2011, postopno dobiva izvedbene dokumente, ki bodo omogočili njegovo izvajanje v praksi. Pripravljen je šestletni Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2013–2018. Po sprejetju strateškega načrta promocije bo sledila priprava izvedbenega dokumenta triletnega strateškega načrta promocije, tako imenovanega programa promocije. Določena bodo tudi področja promocije, kjer bodo natančneje določeni cilji ter opredeljene oblike in vsebina promocije, trajanje in raven izvajanja promocije, finančni načrt predvidenih oblik promocije ter merila in pogoji za porabo sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči. Cilji promocije se bodo osredotočili na izboljšanje obveščenosti in izobraženosti potrošnikov o sistemih kakovosti, sledljivosti in varnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, njihovih posebnih lastnostih ter o različnih načinih pridelave in predelave. Več o strateškem dokumentu na www.mko.gov.si. A. J. Fotografija arhiv Evropske komisije B. J. 5. junij – 13. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij vabi na 13. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij, ki se bo odvijal 5. junija v Portorožu. Program se bo osredotočal na pregled poslovanja živilske panoge, na odnose v agroživilski verigi in iskal odgovore na vprašanja, kaj prinaša agroživilska veriga jutri. Dogodek je brezplačen. Več na http://vrh-zkzp.gzs.si/ 5 Fotografija: Jošt Jakša AKTUALNO SPREMEMBE ZAKONA O GOZDOVIH VINARJI IŠČEJO POT IZ NEUREJENIH RAZMER Pripravlja se sprememba Zakona o gozdovih, ki naj bi po predlogu Ministrstva za kmetijstvo in okolje potekala v dveh korakih. Prva novela naj bi uvedla najnujnejše uskladitve, zlasti izvajanje Uredbe Evropske unije št. 995/2010/EU o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Med drugim so v Zakonu o gozdovih potrebne sprememba pogojev za gradnjo gozdnih prometnic, uvedba spodnjega praga 50 EUR, nad katerim dela v gozdu sofinancira Republika Slovenija, in dopolnitev določbe o predkupni pravici. Po Uredbi 995/2010/EU morajo gospodarski subjekti pri dajanju lesa ali lesnih proizvodov na trg ravnati s potrebno skrbnostjo in v ta namen uporabljati predpisani sveženj postopkov in ukrepov, da se zagotovi upoštevanje prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa na trg. Trgovci v celotni dobavni verigi pa morajo zagotavljati sledljivost tako, da so sposobni navesti: 1. gospodarske subjekte ali trgovce, ki so dobavili les in lesne proizvode, oziroma 2. trgovce, ki so jim dobavili les in lesne proizvode. Na podlagi Zakona o gozdovih je v Sloveniji zakonito pridobljen le les, ki je posekan na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Ker se omenjena uredba v EU uporablja od 3. marca 2013, je ne glede na to, da Zakon o gozdovih formalno še ni spremenjen, priporočljivo, da zadruge, ki odkupujejo in prevažajo les, od 3. marca 2013 hranijo kopijo odločbe o dokazilu kot dokaz zakonitosti posekanega lesa. V zvezi s spremembo Zakona o gozdovih smo predlagali, da podpore za povezovanje lastnikov gozdov niso namenjene le društvom in strojnim krožkom, ampak tudi zadrugam, ki že povezujejo številne lastnike gozdov ter jim zagotavljajo odkup in prodajo lesa. Prav tako smo se zavzeli, da se v zakonu uredi položaj zadrug kot organizacij kmetov, ki bi se jim lahko podelila koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. M. A. Najbolj pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo slovenski vinogradniki in vinarji, so sivi trg na področju vina, neverodostojni in neusklajeni uradni podatki o pridelavi grozdja, vina in zalogah ter neurejenost vinskega trga v Sloveniji. Prav o teh težavah so se pogovarjali člani strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije na svojem srečanju v maju 2013. Nedosledno izvajanje Zakona o vinu postavlja vinogradnike in vinarje v neenakopraven položaj. Pričakujejo njegovo dosledno izvajanje ter v predlogu novega izračuna katastrskega dohodka korekten in pravičen izračun katastrskega dohodka za vinogradnike in vinarje. M. A. ČLANI ŽITNE VERIGE ZA SKUPNO MIZO Začeli so se pogovori o odkupu letošnje letine žit. Tako so se v Moravskih Toplicah 17. maja 2013 sestali deležniki žitne verige skupaj z mag. Dejanom Židanom, ministrom za kmetijstvo in okolje. Predstavniki kmetov, zadrug in kmetijskih podjetij, predstavniki kupcev mlinarjev ter predstavniki podjetij, ki proizvajajo krmila, so sklenili, da se v letošnjem letu odkupi vsa pšenica za slovensko mlinskopredelovalno industrijo, saj v Sloveniji pridelava pšenica temelji na okolju prijazni integrirani pridelavi, zagotavlja sledljivost in posledično tudi višjo kakovost. V prihodnjih tednih se bodo oblikovala izhodišča za letošnji odkup pšenice. M. A. NOVOSADSKI SEJEM V ZNAMENJU OBLETNIC V Novem Sadu je konec maja 2013 potekal Mednarodni kmetijski sejem, ki sodi med pet vodilnih sejmov v Evropi. Letošnji sejem je izstopal po praznovanju 90. obletnice delovanja Novosadskega sajma, najstarejše sejemske hiše v Srbiji, in 80. obletnice Mednarodnega kmetijskega sejma. Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili svečano akademijo, katere častni gost je bil Tomislav Nikolić, predsednik Republike Srbije. Na letošnjem sejmu je sodelovalo več kot 1500 razstavljavcev iz 60 držav, sejem pa so obiskali tudi predstavniki slovenskega zadružnega sistema. B. J. 6 AKTUALNO KD, ki je v trenutnem osnutku izračunov ogromno in nesprejemljivo, bistveno povečuje davčna bremena kmetij in posega v pravice do socialnih transferov. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato zahteva, da se v letu 2013 odpravi sistemske in tehnične napake v izračunih in izdela simulacije vpliva novih izračunov na dohodnino, na socialne transferje, na doseganje praga za vstop v DDV in obvezno računo vodstvo. KGZS vztraja pri zahtevi, da se zaradi vseh napak in težav nov izračun KD začne uporabljati šele v letu 2014. Več na http://www.kgzs.si/ SPREJET PROGRAM ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE PO POPLAVAH Vlada Republike Slovenije je konec aprila 2013 sprejela Program odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v novembru 2012. Na podlagi tega programa bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo lahko dodelilo pomoč v višini 11 milijonov evrov gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, zavodom in zadrugam za škodo na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo vsem upravičencem poslalo obvestila, da predložijo dokazila o nastali škodi. Ministrstvo pa je že izvedlo interventni ukrep preko Slovenskega podjetniškega sklada na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo, na podlagi katerega je bilo dodeljenih 4,4 milijone evrov pomoči po pravilu de minimis gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom za škodo na strojih in opremi ter zalogah. Povzeto po spletni strani KGZS JAVNI RAZPISI Do 12. junija 2013 se gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge in zavodi lahko prijavijo na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007–2013 za izvedbo naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, predelavo živilskih proizvodov, skupne naložbe (kmetijski in živilski proizvodi) ter za prvo stopnjo predelave lesa. Za razpis je namenjenih 14 milijonov EUR sredstev s ciljem, da se izboljša konkurenčnost kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja. Več informacij za razpis lahko dobite na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (Dunajska 160, 1000 Ljubljana), telefon: 01 580 77 92, e-pošta: aktrp@gov.si. V juliju 2013 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predvideva objavo treh razpisov iz Programa razvoja podeželja 2007–2013, ki se bodo nanašali na posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe, namenjene mladim prevzemnikom kmetij, izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – komasacije, in na ukrep diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti. Po obvestilih Ministrstva za kmetijstvo in okolje povzela M. A. in B. J. Po sporočilo Vlade RS povzela M. A. PROTI POVIŠANJU KATASTRSKEGA DOHODKA OGLAS V pripravi je nov sistem izračunavanja katastrskega dohodka (KD), ki prinaša velike spremembe. Novi parametri po prvih izračunih kažejo na velike razlike v KD med posameznimi regijami, predvsem pa kažejo na zelo veliko povečanje KD pri večini katastrskih kultur. Po prvih izračunih Geodetske uprave RS naj bi se KD v povprečju dvignil za več kot petkrat. Vsakršno povečanje 6TCFKEKQPCNPQUXGő MEDNARODNI -/'6+,5-1Ő+8+.5-+ SEJEM M E D N A R O D N I Gornja Radgona 7 www.pomurski-sejem.si NOVICE Priznanja med posamezniki so prejeli Cvetka Mavrič, Metoda Senica, Bogomir Vnučec, Danijel Rihtarič, Martin Mavsar, Alojz Štuhec, dr. Matjaž Glavan, Rok Sedminek, Urška Senčar Hočevar, Aleš Kotnik, Kristijan Hrastar, Dejan Čadež, Jože Kotnik, Andreja Krt Stopar, dr. Milan Zver in Franc Pribožič. Med organizacijami pa so priznanja prejeli Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije za dobro sodelovanje in pomoč pri delu zveze. Zveza slovenske podeželske mladine je krovna organizacija mladih na podeželju, ki združuje 53 društev. Združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva, in je edina organizacija, ki se aktivno ukvarja z mladimi na podeželju. S kmetijskim ministrom o zadružnih vsebinah Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so se konec maja 2013 sestali z mag. Dejanom Židanom, ministrom za kmetijstvo in okolje, ter njegovimi sodelavci. Ministru smo predstavili svoje poglede na predlagane strateške dokumente skupne kmetijske politike. Opozorili smo na težave, ki jih imajo zadruge zaradi plačilne nediscipline, saj živilskopredelovalna podjetja zelo zamujajo s plačili. Ponovno smo odprli vprašanja na področju zakonodaje, za uveljavitev katere si Zadružna zveza Slovenije prizadeva že nekaj časa in bi pomembno pomagala zadrugam. Pri tem smo opozorili na zagotovitev enakopravnega položaja zadrug v javnih razpisih, oblikovanje zakona o podpornem okolju za zadruge, ponovno vzpostavitev zadružne revizije in ustrezno dopolnitev davčne zakonodaje z vidika zadružništva, ki jo poznajo številne evropske države. Opozorili smo tudi na ureditev zakonodaje na področju javnega naročanja, kjer želimo, da v javnih ustanovah naročajo več lokalno pridelane hrane. A. J. in B. J. B. J. Razstava dobrot slovenskih kmetij na Ptuju Fotografija arhiv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Minoritski samostan na Ptuju je od 16. do 19. maja 2013 gostil 24. Razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Razstava, ki jo je organiziral Kmetijsko-gozdarski 20 let Zveze slovenske podeželske mladine zavod Ptuj, je največja in najodmevnejša prireditev na področju razvoja podeželja, ki z blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij povezuje kmetije iz vse Slovenije in zamejstva. Letos je bilo ocenjenih skupaj 1173 dobrot. Na razstavi je sodelovalo več kakor 750 kmetij, predstavljeni pa so bili ocenjeni in nagrajeni krušni, mlečni in mesni izdelki ter kisi, olja, suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava. V posebnem delu razstave se je predstavila gorenjska pokrajina s svojimi značilnimi izdelki in ponudbo na podeželju. B. J. Zveza slovenske podeželske mladine letos praznuje 20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti je aprila 2013 na Brdu pri Kranju pripravila posebno slovesnost, katere častni gost je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. V okviru prireditve je bilo podeljenih 20 priznanj. Zadruga Trebnje opravlja tudi poštne storitve Kmetijska zadruga Trebnje je z majem 2013 postala pogodbena izvajalka poštnih storitev Pošte Slovenije v Hinjah. V prihodnje načrtujejo pogodbeno opravljati poštne storitve tudi v nekaterih drugih poslovalnicah zadruge. S tem zadruga omogoča tudi prebivalcem v odročnejših kraljih nemoteno uporabo poštnih storitev. Prejemniki priznanj ob 20. obletnici delovanja Zveze slovenske podeželske mladine, ki sta jih podelila Rok Roblek, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije 8 Banka se je predstavila na sejmih Loške mesnine odprle novi mesnici Deželna banka Slovenije se je predstavila na zbirateljskem sejmu Collecta in spomladanskem kmetijskem sejmu v Komendi. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v marcu 2013 potekal 7. Mednarodni zbirateljski sejem Collecta, na kate rem je več kot 140 razstavljavcev iz 18 držav predstavljalo zbirke s področij filatelije, numizmatike, kartofilije, militarije, antikvitet, gramo fonskih plošč, zgoščenk, stripov, Razstavni prostor Deželne banke Slovenije na sejmu Collecta figuric, mineralov, fosilov, dragih kamnov ter različne druge drobne zbirke. Velikega zanimanja je bila deležna ponudba Deželne banke Slovenije – zbirateljski kovanci, spominski kovanci in zbirke evrokovancev, ki jih vsako leto ob različnih priložnostih izdaja Republika Slovenija, Banka Slovenije pa je Deželno banko Slovenije pooblastila za njihovo ekskluzivno prodajo. Banka je predstavila svojo novo ponudbo za kmetovalce ter produkte, ki so posebej prilagojeni kmetijskim dejavnostim, tudi na spomladanskem 18. Kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi. S. V. Loške mesnine, ki so v večinski lasti Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka, so v prvi polovici letošnjega leta odprle dve novi mesnici v Zalogu in Žireh. Tako imajo Loške mesnine že sedem prodajnih mest, in sicer v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici, v Mesnica v Žireh Ljubljani v BTC, Zalogu in Plavi laguni ter v Žireh in Gorenji vasi, kjer ponujajo slovensko meso in mesne izdelke, mlečne izdelke in izdelke iz domačega kotička. Fotografija arhiv KGZ Škofja Loka Fotografija arhiv DBS NOVICE KZ Agraria z novo trgovino v Ankaranu in tržnico v Izoli Kmetijska zadruga Agraria Koper je v aprilu 2013 obogatila svojo ponudbo z odprtjem nove živilske trgovine v avtokampu v Ankaranu. V trgovini poleg živil nudijo bogato izbiro sadja in zelenjave lokalnih pridelovalcev ter širok izbor kulinaričnih dobrot slovenskih kmetij. Že drugo leto zapored pa zadruga v Utrinek s tržnice domačih kmetijskih Izoli organizira tržnico presežkov v Izoli domačih kmetijskih pridelkov, ki so jo poimenovali »Ruba z moje njive«. Do septembra 2013 bodo vsako soboto mali lokalni kmetje ponujali svoje pridelke. Na tržnici bodo lahko kupovali tudi gostinci, vključeni v pobudo Kilometer nič, ki morajo zagotoviti, da vsaj 80 odstotkov njihove ponudbe sestavljajo lokalno pridelana živila. Fotografija arhiv KZ Krka Trgovine »S kmetije« v Šentjerneju Kmetijska zadruga Krka je v Šentjerneju odprla trgovino z izključno domačo, lokalno ponudbo živil in sadik. Zadruga želi s tem zagotoviti slovenskemu potrošniku na enem mestu kakovostna, sveža in okusna živila ter sadike slovenskih kmetij, obenem pa podpreti slovensko kmetijstvo in lokalne pridelovalce. Trgovina z imenom »S kmetije« je odprta od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. V zadrugi Cerklje na ogled otroške slike Sto izbranih slik 5. Mednarodnega likovnega tečaja Unesca, ki so ga organizirali na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem, je krasilo prostore Kmetijske zadruge Cerklje. Šola in zadruga na tem področju sodelujeta že več let. Na natečaj je letos prispelo 355 del iz 11 držav. B. J. 9 INTERVJU S ČETRTIM BRANJEM DO VEČJE UČINKOVITOSTI Intervju s predsednikom Državnega sveta RS Mitjo Bervarjem »Državni svet razumem kot most med izvršilno politično oblastjo in civilno družbo (zajema področja gospodarstva, zaščite pravic iz dela, področja sociale, zdravstva, kmetijstva, obrti, opravljanje samostojne dejavnosti, izobraževanja, znanosti, kulture in športa), razpravo o ukinitvi Državnega sveta pa zavračam kot povsem neutemeljeno. Državljani konec koncev na protestih odločno zahtevajo prav to, da se namreč glas civilne družbe pri sprejemanju političnih odločitev bolj kot doslej sliši in upošteva. Pristojnosti Državnega sveta bi veljalo glede na njihove zahteve torej celo povečati, saj bi bil pretok idej in stališč civilne družbe v Državni zbor potem močnejši in kakovost političnega odločanja v parlamentu večja,« je prepričan ob koncu lanskega leta na novo izvoljeni predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. V kakšnem pomenu bi se po vašem torej morale povečati pristojnosti Državnega sveta? Poglejmo konkreten primer: glas stanovske in interesne skupine slovenskih kmetov in zadružnikov je predvsem zaradi aktivne vloge dveh svetnikov, Petra Vriska in Cvetka Zupančiča, v Državnem svetu dovolj močan. A težava nastane, ko merimo rezultate in ugotavljamo, koliko stališč in predlogov, ki jih je na pobudo njunih ali tudi vseh drugih interesnih skupin oblikoval Državni svet, je bilo preko parlamenta tudi dejansko vključenih v izvedbene postopke in v zakonodajo. Malo, premalo, ugotavljamo. Zato je razumljivo, da bi si v tem pogledu državni svetniki želeli več pristojnosti, da bi naše delo pripeljalo do boljših rezultatov. 10 AKTUALNO INTERVJU Fotografija: Milan Skledar Ste cilj, kako povečati učinkovitost dela Državnega sveta, vgradili tudi v program vašega dela v petletnem mandatu? Kot predsednik Državnega sveta sem si postavil več prednostnih ciljev. Najprej se bom seveda zavzemal, da bo delo Državnega sveta potekalo zakonito, posebej pa bom osredotočen na vprašanja sociale in seveda gospodarstva ter zelene energije, ki sta področji, kjer ima Slovenija velike razvojne priložnosti in dajeta pečat naši skupni prihodnosti. Učinkovitost dela Državnega sveta pa bom skušal povečati z uvedbo prakse četrtega branja in uvedbo razprave o tem, kaj še storiti, da bi Državni svet res postal trden most med civilno družbo in izvršno oblastjo, da bi se tako nehala ugibanja o upravičenosti njegovega obstoja. Skupinska fotografija državnih svetnikov petega mandata Žena Sonja, hčerka Urška, sin Jure in prva vnukinja Zala Fotografija: osebni arhiv Mitja Bervar Državni svet je lani sprejel resolucijo za izhod iz družbene krize, v kateri vlado usmerja v prednostno obravnavo zadružništva in v ustanavljanje socialnih zadrug. Zakaj? Ob majhnih in srednjih podjetjih je širitev zadružništva zagotovo razvojna priložnost Slovenije. Ne le zaradi dejstva, da zadruge zaradi svojih vrednot, kot sta solidarnost in prostovoljstvo, povsod po svetu uspešno delujejo tudi v času splošne krize. Tudi zato, ker smo Slovenci narod, ki je navajen trdo delati v manjših skupnostih in nam je zadružništvo tako rekoč pisano na kožo. A še marsikaj je treba v zvezi z zadružništvom vpeljati v zakonodajo, da se bo razcvetelo. Na katere razvojne priložnosti Slovenije še opozarja resolucija Državnega sveta za izhod iz krize? Državni svetniki vidimo veliko razvojno priložnost Slovenije pri zagotavljanju samooskrbe s hrano, v večji uporabi biomase, v širitvi predelave lesa, večji uporabi termalne vode, v eko predelavi, energetski sanaciji stavb. V Državnem svetu zato že pripravljamo vrsto posvetov o posameznih temah, ki jih bomo pripravili skupaj s strokovnjaki in civilnodružbenimi skupinami, posebej pa se bomo osredotočali na primere dobre prakse. V kratkem bomo pripravili posvet o zeleni energiji, zatem pa še o rabi lesa. Državni svetniki so na dejstvo, da Slovenija kot tretja z lesom najbogatejša država v Evropi to naravno surovino premalo izrablja in uporablja, že opozorili, vendar bomo zaradi velike priložnosti, ki jo v ponovnem razmahu lesarstva in lesno predelovalne industrije vidimo za razvoj države, z njo nadaljevali. Damjana Stamejčič Mitja Bervar osebno »Sem človek z veliko energije in optimizma, odločen, da tisto, v kar verjamem, tudi naredim. Zato hudih neuspehov v življenju nisem doživljal,« zase pravi 47-letni predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Diplomant Fakultete za management je otroštvo in mladost preživel v Radečah, Petrovčah in Celju, bil aktivni športnik, pevec in godbenik, se desetletje preskušal kot samostojni podjetnik, pred izvolitvijo za predsednika Državnega sveta RS pa bil ravnatelj ljubljanske Opere. Pri sedemnajstih je prvič postal oče, zdaj z ženo Sonjo in v krogu sestavljene družine srečno živi v Ljubljani. »Nisem zadovoljen z razporeditvijo prostega časa, saj se s športom in kulturo, ki sta moji delovni prioriteti, zasebno uspem ukvarjati manj, kot bi si želel. A ju nadomeščam z bivanjem v naravi in načrtovanjem življenja v leseni hiši ob jezeru, ki jo gradiva z ženo, in ob kateri želiva naseliti dva hišna prijatelja: konja in psa.« 11 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije BREZSKRBNO NA DOPUST S PLAČILNIMI KARTICAMI Bliža se čas dopustov, ko praviloma trošimo več. Na dopust vselej vzamemo nekaj gotovine, navadna plačilna kartica ali kartica z odloženim plačilom pa nam omogočata večjo udobnost, fleksibilnost in varnost, saj lahko gotovino dvigujemo na bankomatih po svojih potrebah ali s plačilno kartico plačujemo na prodajnih mestih ter tako s sabo ne nosimo večje vsote denarja. Za brezskrben dopust poleg doslednega upoštevanja splošnih varnostnih navodil (plačilno kartico in PIN-številko je treba hraniti ločeno, pri vpisu PIN-številke na bankomatu ali prodajnem mestu je treba zakriti tipkovnico ipd.) priporočamo sklenitev zavarovanja tveganja zlorabe plačilne kartice, tako navadne kot z odloženim plačilom, ki krije zlorabo izgubljene in ukradene plačilne kartice ter krajo ali rop gotovine imetnika plačilne kartice. Zavarovalno kritje vključuje škodo, nastalo od trenutka kraje ali izgube do trenutka prijave kraje ali izgube plačilne kartice banki. Če izgubite kartico ali vam jo ukradejo, morate to nemudoma javiti servisnemu centru (telefonska številka je zapisana na plačilni kartici) ali poslovalnici banke, kjer imate odprt račun, ter v primeru telefonske prijave v roku 8 dni v svoji poslovalnici banke pisno potrditi resničnost prijave. Krajo, odtujitev ali rop plačilne kartice ali gotovine je treba nemudoma prijaviti tudi policiji, sicer zavarovalnica za zgoraj našteta tveganja ne odgovarja. Za dodatno varnost pri poslovanju s plačilno kartico priporočamo, da se naročite na storitev SMS-obveščanje. Tako po vsakem nakupu s plačilno kartico in dvigu gotovine na bankomatu dobite SMS-sporočilo z informacijami o opravljeni transakciji, kar vam zagotavlja popoln pregled nad vašim kartičnim poslovanjem – vsak dan in tudi na dopustu. Manca Petelin, pravnica SORAZMERNI DEL LETNEGA DOPUSTA IN REGRESA V veljavo je 12. aprila 2013 stopil nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013), ki vsebuje kar nekaj pomembnih novosti. Med drugim prinaša spremembe pri izrabi letnega dopusta in regresa. Delavec ima namreč pravico do celotnega letnega dopusta v letu le, če je zaposlen neprekinjeno v celotnem letu, bodisi pri enem ali pa pri več delodajalcih. Sorazmerni del dopusta pa se mu v nasprotnem primeru odmeri tako, da pridobi 1/12 letnega dopusta za vsak mesec trajanja delovnega razmerja. Enako velja tudi za regres. Prej je veljalo, da je imel delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu v treh primerih: kadar v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, kadar mu je prenehalo delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, in kadar mu je delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. KAJ JE VREDNOSTNI PAPIR Vrednostni papir je listina, ki vsebuje določene premoženjske pravice, ki jih imetnik lahko uveljavlja. V sodobnem času so večino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kjer je zapisano, kakšne pravice ima iz vrednostnega papirja oseba, ki je vpisana kot njen imetnik, s čimer se je omogočilo lažje trgovanje z vrednostnimi papirji. Vrednostne papirje lahko uporabljamo za različne namene: kot kreditno sredstvo, kot instrument negotovinskega plačevanja, kot podlago za zbiranje sredstev, kot instrument za pospeševanje cirkulacije blaga, kot instrument za financiranje in podobno. Najpogostejše oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni papirji). Delnice poleg premoženjskih pravic v družbi (dividende) prinašajo tudi korporacijske pravice (glasovanje na skupščini delničarjev). B. J. 12 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Fotografija: Bogdana Brilj SEJEMO AVTOHTONA SLOVENSKA SEMENA pridelave. Otroke želimo s tem tudi naučiti, da hrana ne zraste na trgovskih policah in da je področje pridelave hrane eno najpomembnejših. Semena so iz slovenske ekološke pridelave oziroma netretirana s kemičnimi pripravki in tako varna tudi za otroke, ki bodo ta semena sejali. Skrb za prehransko varnost in zdravo prehranjevanje ter izobraževanje in splošno informiranje na tem področju postajajo stalnica, ki postaja vedno pomembnejša tudi v širšem slovenskem prostoru. Tudi v letošnjem letu pristojna ministrstva in druge organizacije posvečamo pozornost aktivnostim, ki bodo spodbudile večjo porabo slovenske hrane in zdravo prehranjevanje, tako s sistemskimi kot promocijsko-izobraževalnimi projekti. Z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk želimo izboljšati zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbuditi aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilskopredelovalne industrije. Posebno pozornost pa namenjamo pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je letos pozvalo osnovne šole in vrtce, da se pridružijo akciji ozaveščanja otrok »Sejemo avtohtona slovenska semena«. Aktivnost je del vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo tudi letos izvedli tretji petek v novembru. Akcijo sejanja semen smo zastavili tako, da smo slovenskim šolam in vrtcem poslali zavojček šestih vrečk semen, ki jih bodo lahko posejali z otroki na gredicah v okviru šolskih vrtov, v lončkih ali koritih na oknih v učilnicah in na terasah vrtcev oziroma šol. Otroci bodo tako spremljali rast oziroma vse faze od semena do hrane ter se učili, kako do čim bolj zdravega in okolju prijaznega načina Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje TEDEN GOZDOV 2013: GOZDOVI ZA VSE Teden gozdov je vsakoletna prireditev slovenskega gozdarstva, ki poteka v Sloveniji že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjem tednu maja tako vse glavne gozdarske institucije nagovorijo najširšo javnost z aktualnim sporočilom, ki ga ponazarja slogan tedna gozdov. Letošnji slogan se glasi: Gozdovi za vse. Teden gozdov 2013, ki poteka od 27. maja do 2. junija 2013, želi poudariti pomen celega spektra vlog, ki jih ima gozd kot celota. Z večnamen skostjo gozda je povezano usklajevanje različnih interesov, ki jih v gozdovih uresničuje človeška družba. Gozd s svojimi mnogimi učinki (proizvodnimi, okoljskimi in socialnimi) vpliva na življenje vsakega od nas in vseh nas. Gozd je vir lesa in zaslužka, dom mnogih živalskih in rastlinskih vrst, je vir pitne Fotografija: Aleksander Marinšek vode, prostor za rekreacijo in oddih ter naš ščit pred različnimi ujmami in negativnimi vplivi naše lastne dejavnosti. Gozd nas tudi uči, kako trajno živeti v sožitju z naravo. Trajnostno ravnotežje med različnimi interesi družbe in možnimi učinki gozda lahko dosežemo s sonaravnim načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi za vse njihove funkcije ter z neprestanim spodbujanjem sodelovanja in komunikacije z vsemi interesnimi skupinami, ki v gozdovih skušajo uveljaviti svoje interese. Temeljni cilj gozdarske stroke je tako v največji možni meri zagotoviti vse dobrine gozda, in to sočasno in na isti gozdni površini. Teden gozdov 2013 spremlja vrsta prireditev, navedene so tudi na spletnem naslovu: http://www.zgs.gov.si/. Besedilo pripravil mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije 13 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS VSAKODNEVNA HRANA Ali kdaj zvečer pomislite, kaj ste si ta dan naložili na svoj krožnik. Vsebina vašega krožnika je namreč vaš dnevni energetski in hranilni vnos, ki podpira delovanje vašega telesa. V zdravju in bolezni! Prehranske potrebe so različne Ker potrebe telesa niso enake, kadar je telo zdravo in ko zboli, je vsaj v nekaterih podrobnostih različna tudi priporočena prehrana za zdrave in bolnike. Te podrobnosti pa so lahko ključne tako za varovanje zdravja kot tudi za uspešno zdravljenje bolezni. Delo namreč deluje na hranila in ne na zdravila ... Osnovna prehranska navodila za zdravje Dokler smo zdravi, na svoj krožnik naložimo raznovrstna in kakovostna živila. Raznovrstna pomeni, da so uravnoteženo zastopani viri vseh treh glavnih hranil. Sladkorji ponujajo hiter bencin za delo našega telesa in ga zlasti potrebujejo celice imunskega sistema in možganov. Beljakovine omogočajo rast in obnovo, nekatere aminokisline pa so tudi pomembni regulatorji presnove. Zato beljakovine ne smejo manjkati v nobeni prehrani. Maščobe pa predstavljajo dolgotrajen vir energije in so hkrati tudi pomemben strukturni del številnih molekul v telesu, tudi hormonov. Zato brez zmerne količine maščob ne gre. Če boste uživali raznovrstno prehrano, boste poskrbeli, da bo tudi vnos vitaminov in drugih mikrohranil zadosten. Kakovostna prehrana pa predvsem pomeni, da živil ne zmrcvarimo s predelavo in da je hranilno bogatejša hrana pridelana lokalno. Kaj pa prehrana za bolnike? Na splošno nekoliko bogatejša z beljakovinami, a o tem naslednjič. Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Odraščanje je preizkus preteklega dela staršev Obdobje adolescence prinaša staršem veliko vzgojnih dilem, ki so najpogosteje povezane z ohranjanjem ubogljivosti odraščajočih otrok, ki so se čez noč iz poslušnih in pridnih otrok spremenili v uporniške, svojeglave, trmaste, brezbrižne. Življenje z njimi v hipu postane težavno za celotno družino. Starši imajo občutek, da so se vsa vzgojna načela in dosežki spremenili v svoje nasprotje. In vsak poskus, da bi se pogovorili in vzpostavili odnos, se ponesreči v nesramno jezikanje, v prepir, v umik in dolgotrajni molk, v medsebojno zmerjanje, poniževanje, agresivne izbruhe ali nasprotovanje. Starši se sprašujejo, kaj so zagrešili, kje so storili napako, obupano iščejo najrazličnejše načine, da bi z otroki vzpostavili odnos, kjer so se počutili varno. Mnogo staršev ni nič zgrešilo, samo ne znajdejo se v vlogi staršev z najstnikom, ki ga je treba počasi postaviti v samostojnost in na svoje noge. Še vedno verjamejo, da jim bo otrok vse povedal, da bodo lahko njegovi prijatelji. Vendar v družinah, kjer so vloge jasne, starši ne morejo biti otrokovi prijatelji. In tako je prav. Prijatelje in zaupnike mora najstnik najti v svetu zunaj družine, ker je to opora k lažji osamosvojitvi. Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE NJENO VELIČANSTVO KOPRIVA Velika kopriva (Urtica dioica) je kraljica med zdravju koristnimi rastlinami. Uporablja se v domačem zdravilstvu in je vsestransko uporabna zelenjava. Njen pozitivni vpliv na organizem je vsestranski, saj deluje krepčilno in čistilno. Nabiramo vse dele rastline skozi vse leto. Najbolj dobrodošle pa so koprive spomladi, ko še ni na voljo dovolj druge zelenjave. Koprive so bogat vir rudnin. Vsebujejo petkrat več kalcija kot kravje mleko in toliko železa kot špinača. Čaj iz kopriv prežene pomladno utrujenost in nerazpoloženje. Koprive pomirjajo in krepijo odpornost. Dobro vplivajo na ožilje, prebavo in presnovo ter žleze. Pomagajo pri preveliki količini sladkorja v krvi. Pater Ašič priporoča koprive tudi pri slabokrvnosti, gripi, obrabi hrustanca, revmatizmu, jetrnih, žolčnih, vraničnih in želodčnih bolezni, pri oboleli trebušni slinavki in težavah v ustni votlini. Koprive so vsestransko uporabne v kulinariki za pripravo omak, juh in čajev. Iz svežih kopriv lahko stiskamo sok. Poparek iz kopriv je odličen za nego las, ker odpravlja prhljaj in krepi lase, ter tudi za nego kože. Koprive so nepogrešljive tudi na vrtu kot naravno gnojilo in škropivo proti listnim ušem. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 14 OPRAVILA NA VRTU POLETNA OPRAVILA NA VRTU rahljanje. Zastirka naj bo debela 3 do 5 cm, saj le tako debela zastirka lahko preprečuje rast plevela. Vlažna zastirka ne sme biti predebela, saj se pod njo ustvarijo anaerobne razmere, ki vplivajo škodljivo na rastline in organizme v zemlji. Če imamo težave s talnimi škodljivci, uporabljamo ostanke rastlin, ki jih te živali ne marajo (proti polžem natresemo na gredice bezgovo listje, proti voluharjem rastline, ki dišijo po limoni). V juliju se vročina stopnjuje, v tem času so rastline v polni rasti. V sušnih dnevih temeljito zalivamo z deževnico ali s postano vodo zelo pozno zvečer. Za kakovosten pridelek moramo poleg namakanja tudi redno dognojevati. Poskrbimo za redno obiranje plodov paradižnika, kumar, bučk, paprike v zgodnjih jutranjih urah. Ko se stebla zgodnjega krompirja posušijo, ga izkopljemo, da bo prostor za potrebne setve endivije, radiča, črne redkve. Tako kot v maju tudi v juniju na vrtu skrbimo za redno zalivanje, okopavanje in gnojenje. V juliju se vročina stopnjuje, v tem času so rastline v polni rasti. Najlepše avgustovsko opravilo je pobiranje pridelkov z vrta. Mesec junij je čas za presaditev sadik poznega zelja, ohrovta, pora, zelene, blitve, cvetače na njihov končni prostor. V tem mesecu lahko že posejemo nekatere zelenjadnice, ki jih bomo pobirali jeseni (kolerabo, radič, endivijo, jesensko solato). Paradižnikom sproti odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove. Kumaram in bučkam odlomimo vršičke po petem listu, da se razrastejo. Krompir osipamo. fotografija Jožica Polajžer Kjer so tla stalno prekrita, je plevela manj. Zemljo zastiramo z različnimi zastirkami, kot so pokošena in vsaj delno posušena trava, zdravi ostanki rastlin, slama, kompost. Najlepše avgustovsko opravilo je pobiranje pridelkov Zastirka zadržuje vlago v tleh, ker zmanjšuje izhlapevanje z vrta. Proste grede pripravimo na ponovno setev z vode s površine, in tako zmanjša porabo vode za 25 do motovilcem, špinačo, zimsko endivijo, pri tem pa moramo 50 odstotkov. Zavira paziti na kolobarjenje. rast plevelov in prepreŠe vedno ni prepozno čuje zbitost tal, izboljša za sajenje nizkega fižola vsebnost hranil in tudi in nizkih sort graha. strukturo tal, zmanjšuje Čas je tudi za presaditev nihanje temperature v endivije, radiča, pora. tleh, s čimer ustvarja Pobiramo zelišča in boljše razmere za jih obešena v šopkih koristne drobnoživke sušimo v senci. Avgust v tleh in za nastajanje je primeren čas za humusa, ter preprečuje nove nasade jagod, ki erozijo. Z zastiranjem jim zboljšamo zemljo si torej prihranimo s kompostom. mnogo dela na vrtu, Besedilo Marjeta Avsec kot so pletje, zalivanje, in Jožica Polajžer okopavanje in Mešana zasaditev na dvignjeni gredici z zastirko Priprava: KREMNA JUHA IZ KOPRIV PO RECEPTU KUHARJA JAKE Za juho uporabimo mlade koprive, ki so okusne. Speremo jih z vrelo vodo in osmukamo. V kozici razpustimo maslo in na njem na hitro podušimo por in sesekljan česen. Nato dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in smetano ter kuhamo 10 minut. Spasiramo s paličnim mešalnikom, da dobimo gladko kremno juho. Začinimo po okusu. Pri serviranju lahko dodamo žličko kisle smetane. Sestavine za 4 osebe: • 500 g kopriv • 1 por • 40 g masla • 8 dl vode • 2 stroka česna • 1,5 dl smetane za kuho • sol, poper, muškatni oreh, majaron 15 PREDSTAVLJAMO Kmetijsko zadružništvo v Naklem praznuje 110 let. Alpski značaj gorenjske pokrajine je že od nekdaj usmerjal njene prebivalce v živinorejo in prirejo mleka. Z izboljšanjem prometnih povezav pa se je še povečalo zanimanje za mleko in mlečne izdelke pri trgovcih iz Trsta, Opatije in Dunaja. Težke razmere so povezale kmete v interesu, da bodo s skupnim nastopom na trgu lažje tržili svoje izdelke. Vse to so bili razlogi, da je bila na območju današnje zadruge leta 1903 ustanovljena Mlekarska zadruga v Naklem, ki je v prvem letu svojega delovanja povezala 27 članov, ki so na dan oddajali 200 litrov mleka. Mlekarska zadruga je med prvo in drugo svetovno vojno doživljala vzpone in padce ter bila večkrat preimenovana. V letu 1948 je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Naklo kot pravna naslednica Mlekarske zadruge. Korenine velikolaškega zadružništva segajo v začetek 20. stoletja. Za Velike Lašče je bilo zgodovinsko pomembno leto 1913, saj so dobile status trga. Tega leta je bilo na pobudo 32 članov ustanovljena Živinorejska zadruga. Njen cilj je bil izboljšati plemensko vrednost živine in dvigniti mlečnost domačih krav. Leta 1928 se je na pobudo Ivana Puclja, takratnega ministra, dejavnost zadruge razširila v Mlekarsko zadrugo, cilja pa sta bila odkup mleka in izdelovanje sira. Po letu 1945 se je oblikovalo pet zadrug: Velike Lašče, Dvorska vas, Karlovica, Rob in Turjak. Leta 1960 se je vseh pet zadrug združilo v Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Fotografija arhiv KZ Velike Lašče STOLETNICA VELIKOLAŠKE ZADRUGE Fotografija arhiv KZ Naklo 110 LET KMETIJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA V NAKLEM Razstava živine ob 40. letnici KZ Velike Lašče leta 1953 V sedemdesetih letih so kmetje pri Hranilno-kreditni službi, ki je bila enota zadruge, najemali kredite pod ugodnimi pogoji. Danes so dejavnosti zadruge trgovina na drobno, odkup mleka, odkup in klanje živine, prodaja mesa in mesnih izdelkov, oskrba kmetov s kmetijskimi repromateriali ter gostinske storitve. V vseh letih delovanja je zadruga večkrat posodobila vse tri trgovine in klavnico. V letu 2010 je odprla nov Zadružni trgovski center, v katerem so poleg dveh trgovin gostinski lokal in prostori poslovalnice Deželne banke Slovenije. Zadruga vsa leta kljub raznim gospodarskim težavam deluje uspešno, za kar gre zahvala članom zadruge, občanom in zaposlenim. Fotografija arhiv KZ Naklo Danes je glavna dejavnost Kmetijske zadruge Naklo odkup mleka in živine. Zadruga letno ustvari 3 milijone evrov prihodkov, večino z odkupom mleka, saj letno odkupi več kakor 8 milijonov litrov mleka. Zadruga združuje 109 članov in ima dve zaposleni, v lasti pa ima 110 ha njih ter 83 ha travnikov in pašnikov. Janko Jeglič, predsednik upravnega odbora KZ Naklo: »V vseh letih od ustanovitve zadruge je kmetijsko zadružništvo koristno služilo tako kmetom zadružnikom, kmetijskim proizvajalcem, zaposlenim v zadrugi kot širši družbeni skupnosti. Kmetijska zadruga Naklo bo tudi v prihodnje skrbela za redni odkup kmetijskih pridelkov svojih članov ter za ustrezno zastopanje svojih članov v združenjih in skupnostih.« B. J. V okviru praznovanja 100. letnice delovanja bo Kmetijka zadruga Velike Lašče 4. septembra 2013 organizira okroglo mizo na temo: »Ali bo na naših mizah še slovenska hrana?« Ob tej priložnosti bo predstavila zbornik velikolaškega zadružništva z naslovom »Prava pot«. V soboto, 7. septembra, pa bo organiziran kmečki praznik z razstavo govedi, konj in drobnice s spremljajočim kulturnim programom. Besedilo Ana Debeljak, KZ Velike Lašče 16 ZANIMIVOSTI Fotografija arhiv Mlekarna Celeia Nova mlečna kraljica je Andreja Jurhar 19-letna študentka prvega letnika ljubljanske Biotehniške fakultete Andreja Jurhar iz Medloga pri Celju je postala zaradi svojega čednega videza in znanja s področja kmetijstva in mlekarstva zmagovalka izbora za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije za leto 2013, ki ga je tudi letos pripravila Mlekarna Celeia. Svoje ključno poslanstvo mlečne kraljice vidi Andreja predvsem v osveščanju ljudi o pomenu mleka in mlečnih izdelkov za njihovo zdravje ter v spreminjanju njihovih prehranskih navad. »V naslednjih tednih in mesecih se bom udeleževala vrste promocijskih in sejemskih dogodkov, velik pomen pa dajem svojim obiskom otrok v vrtcih, ki jim bom skušala na njim razumljiv način razložiti, kako pomembno je mleko za njihov razvoj.« Aktualna mlečna kraljica Andreja Jurhar je prepričana, da bi morali ljudje ob tem, koliko mleka vključijo v svojo prehrano, pozornost posvetiti tudi temu, kako kakovostno mleko uživajo. »Prav Mlekarna Celeia je pri kakovosti mleka in svojih izdelkov zadnja leta dosegla velik napredek, saj je prva v Sloveniji pridobila certifikat »Brez GSO« in porabnikom ponudila najboljše iz narave. Ponosna sem, da sem del njihove zgodbe,« še dodaja Andreja. Darja Teržan marketinška direktorica leta 2013 Na 18. Slovenski marketinški konferenci, ki je potekala pod geslom »Marketing s pogumom«, je bila razglašena najboljša marketinška direktorica leta. Strokovna komisija je naziv podelila Darji Teržan, vodji strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia. Za naziv sta se potegovala še Nataša Hajdinjak iz Skupine Helios in Jožko Križan iz Olimpijskega komiteja Slovenije. Zadružna briška vina prejela odličja v Veliki Britaniji Rebula in Sauvignon Quercus 2012 zadružne Vinske kleti Goriška Brda sta dobitnika zlate medalje na enem od najpomembnejših vinskih tekmovanj v Veliki Britaniji - Sommelier Wine Awards, kjer tekmujejo izključno vina, ki imajo potencial, da povečajo svojo prisotnost v hotelih, gostilnah, barih in restavracijah. To je obenem tudi prva referenčna točka za trgovske kupce vin v Veliki Britaniji. M. S. H. Obiščite največji slovenski vrt na Ptuju V Selekcijsko poskusnem centru Semenarne Ljubljana na Ptuju bodo odprli vrata največjega slovenskega vrta, kjer si lahko ogledate posevke zanimivih in posebnih vrtnin, cvetlic in zelišč s poudarkom na avtohtonih in udomačenih sortah iz vrečk Semenarne Ljubljana. Za strokovne in praktične nasvete boste lahko povprašali Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Zato vas v soboto, 29. junija, vabijo v Selekcijsko poskusni center na Ptuj, Ob Dravi 5a. Ogledi vrta in svetovanja bodo potekali ob 9., 12. in 17. uri. Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja D. S. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RAZVEDRILO ZANIMIVOSTI IN PROSTI ČAS BIOEXPERIENCE EKOLOŠKA KULINARIKA TUDI V TURIZMU V okviru projekta »Bioexperience« Center za zdravje in razvoj Murska Sobota pripravlja različne recepte, ki v svoji osnovi ponujajo domačo, predvsem pa ekološko kulinariko Pomurja. Namenjeni so rabi v gostinstvu, ki bi tako še bolj ponudilo pristno, a tudi zdravo domačo kulinariko. Za vas smo pripravili recept za pirin kruh. Žitarice so osnova človeške prehrane in idealen obrok, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in skoraj nič kalorij. Žitarice so nasitne in hranljive, poleg tega pa zmanjšujejo tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in debelost. Med prve gojene žitarice spada pira, ki je stara vrsta pšenice in so jo uporabljali že pred 10 tisoč leti. V zadnjih desetletjih so piro ponovno odkrili predvsem ekološki pridelovalci hrane. Piro lahko uporabljamo na različne načine, moka je zelo uporabna za pripravo peciv in kruha. SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS PETI PLANET OD SONCA SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC LEKARNA TELESNO POKRIVALO VELIKA PISANA PAPIGA Z DOLGIM REPOM POKONČNO STRUNSKO GLASBILO 6 VALTER BIRSA GANSKI POLITIK (KOFI) ČRTA NA ZAČETKU NOTNEGA ČRTOVJA 2 ČLOVEK, KI NEKAJ UPORABLJA 1 KÖLNSKI NADŠKOF NEKDANJA DRŽAVA ELAMITOV OGENJ 5 KARBOLNA KISLINA HINDUJSKA BOGINJA SREČE SLOVENSKA IGRALKA RINA 4 KOS BLAGA, KI SE NOSI OKOLI VRATU ANJA KLINAR THOMAS EAKINS KEMIJSKI SIMBOL ZA RADIJ VSEVOLOD IVANOV SLOVENSKI GOSPODARSTVENIK IN ALPINIST (FRANC) FRANCOSKI SLIKAR (JOSEPH) VODNE ŽIVALI S KLEŠČAMI KOS POHIŠTVA IZ RAVNE PLOĆE IN ŠTIRIH NOG GESLO: GRAFIČNA TEHNIKA V LINOLEJU 3 7 __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 Rešitev prejšnje križanke je KRIZA. PIRIN KRUH RECEPT ŠTANJEL SE PREBUJA • 70 dag pirine moke • 30 dag polnovredne graham moke • 1 dl olja – lahko tudi brez • 4 dag kvasa • 1 žlička soli • približno 6 dl mlačne vode Iz vseh sestavin zamesimo srednje gosto testo in pustimo, da vzhaja. Ponovno ga pregnetemo in oblikujemo hlebček. Pustimo, da vzhaja, ga namestimo v pekač, premažemo z mrzlo vodo, zarežemo po površini in postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 200 °C. Čez 5 minut zmanjšamo temperaturo in pečemo 50 minut. Vročega premažemo z mrzlo vodo in ga zavijemo v prtič. Dober tek! Z majem se je v prečudovitem srednjeveškem mestecu Štanjel začel niz prireditev pod skupnim imenom »Štanjel se prebuja«. Vse do konca leta 2013 vabijo v Štanjel številne prireditve, gledališke predstave, kulinarični dogodki in še marsikaj zanimivega. Naj naštejemo samo nekaj dogodkov: 29. junija nastop Perpetuum Jazzile, 23. junija gledališka predstava Sljehrnik, 13. julija koncert Vasko Atanosovski trio. Vinsko-kulinarični prireditev »1 Kras 1000 okusov« bo potekala od 14. do 16. junija, sejemska prireditev AlterSLO pa od 12. do 14. julija. Na oba dogodka je vstop prost. Zvrstili se bodo še srednjeveške igre, plesi, tržnica, grajski večeri, jazz koncerti, martinovanje, dogajanje pa se bo zaključilo z živimi jaslicami in razstavo jaslic. Novosti se obetajo tudi v Spacalovi galeriji, kjer bodo letos obeležili 25-letnico otvoritve galerije. Že junija bodo odprli začasno razstavo Vladimirja Makuca. Pripravila Silva Nemeš Fotografija arhiv CZR KRIŽANKA Besedilo in fotografija Olga Knez 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje do 12. maja 2013 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Krediti za kmetijsko dejavnost Banka odobrava gotovinske in namenske kredite kmetom za: - osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov, - nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo, - nakup mehanizacije, - nakup zemlje in urejanje zemljišč, - ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - druge namene za dejavnost. 0,31 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Mlado pitano govedo, razred R3 4,00 Krediti v domači valuti 3,80 Pribitek na 6M EURIBOR €/kg k.t. 3,60 3,48 3,40 do 3 mesecev do 6 mesecev do 12 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev do 72 mesecev do 120 mesecev do 240 mesecev do 360 mesecev 3,20 3,00 2,80 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 €/kg k.t. Prašiči, razred E 2,00 1,95 1,90 1,85 1,80 1,75 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 3,40 % 3,65 % 3,70 % 4,00 % 4,20 % 4,40 % Nespremenljiva obrestna mera 4,70 % 4,80 % 5,10 % 6,30 % 6,60 % 6,80 % 7,10 % Setveni/trgatveni/žetveni krediti do 6 mesecev do 18 mesecev 1,58 Nespremenljiva obrestna mera 4,80 % 5,10 % Kredit za vzrejo govedi, drobnice do 18 mesecev 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 33 37 41 45 49 Nespremenljiva obrestna mera 5,40 % 53 MALI OGLASI Prodam bukova drva Pšenica Prodam suha bukova drva, razžagana in razsekana, dolžine okoli 40 cm. Senovo. Telefon: 040 525 279 3,40 3,10 Nudim pomoč starejšim 2,80 €/kg 2,50 Na območju Škofje Loke in Železnikov nudim nego in pomoč starejšim in slabotnim osebam. Telefon: 07 035 47 80 2,20 2,35 1,90 1,60 Iščem kotel za žganjekuho 1,30 Če ima kdo starejši kotel za žganjekuho, prosim, da mi ga podari ali proda za simbolično ceno. Kamna Gorica. Telefon: 041 419 888 1,00 1 5 9 13 2011 17 21 25 29 teden 33 2012 37 41 45 49 53 Prodam ali menjam oslička 2013 Prodam 10 mesecev starega oslička ali menjam za drva ali priključke za motokultivator Gorenje Muta, okrogli priklop. Škofja Loka. Telefon: 041 758 958 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo! Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 19 51&*;&3/*5414û3.( 548&24(*394; '7*?51&3.);.,.,494;.3*3& ;8*-'&3042&9.-;814;*3./..3 ;*;744'24/: 0/*$;)*û*13.'&30.814;*3./* Smo varna, cenovno ugodna slovenska banka z dolgoletno tradicijo. Preizkusite nas in izkoristite še DODATNE UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ponujamo vam tudi: á razliène vrste kreditov in varèevanj, á ugodne poslovne pakete za podjetja in s. p.-je, á kredite za kmete, á ugodnosti za mlade, á sodobno elektronsko poslovanje in á zavarovanja. 9WFINHNOF_FSJXQON[TXYTI_N[STXYNSHJST[SF ZLTISTXYYTOJ)JüJQSFGFSPF8QT[JSNOJ VeË v poslovalnicah banke in na www.dbs.si.
© Copyright 2024