Leto 2010 - Radenska
leto 2010 Sreœno november, december 2011 Uvodnik 2 Iz vsebine Le še malo nas ločuje do konca leta, ko bomo potegnili črto pod letošnjo poslovanje, žitje in bitje Radenske. Brez dvoma poslujemo na čedalje bolj zahtevnem trgu in trgih, z lojalno in nelojalno konkurenco vred. Na trgu zmagujejo le najboljši, je že zglajena resnica, zmaga na trgu pa je bolj kot kdaj odvisna od slehernika v urejeni organizaciji. Vsak od sodelavk in sodelavcev Radenske v vseh njenih delih je še kako pomemben za skupni rezultat. Tudi in predvsem zato so tako pomembne vrednote, ki nas povezujejo, naša pozitivna naravnanost ter stremenje k vsak dan boljšemu poslovanju, delu in rezultatih. Več kot 140 let dela in poslovanja v tej branži navsezadnje samo po sebi govori o Radenski in njeni uspešnosti v poslih doma in po svetu. Kakovost v Radenski niso le prazne besede, popisani postopki, debeli fascikli poslovnikov – vse to je zgolj del neke urejene organizacije, ki pa brez lastnega napora na delovnem mestu, dviga lastne inventivnosti, samokontrole ter povezanosti v skupno mrežo – ne daje rezultatov. Skupen rezultat pod črto leta, ki mineva bo še kako odvisen od nas samih. Naš motiv, zadovoljstvo in uspeh ne more sloneti zgolj na preživetvenih refleksijah, če želimo dobro sebi in podjetju. Jesen so zaznamovale tudi volitve v lokalnih skupnosti. Volilne obljube bodo mimo in treba bo živeti naprej. Rezultati – tako kaže zgodovina, sledijo le s povezovanjem, iskanjem skupnega imenovalca in kompromisov, od katerih imajo korist in dobro vsi državljani in državljanke, ne le nekateri. Da ne govorimo o koristih podjetniških pobud, podjetij ter okolja in prostora. Radenska je v vsej dolgi zgodovini naredila Radence, jih tudi urbanizirala ter iz majhnega zaselka naredila zdraviliško turistični kraj z urbanimi zasnovami. Prav gotovo je podjetje prispevalo pomemben delež k razvoju občine in kraja, temu se ne bo izognilo tudi v prihodnosti. Tudi tukaj bo na koncu koncev vse odvisno od ljudi, njihovega znanja, srca ter poguma. Srca, ljubezni in zdravja bomo še kako potrebovali v letu 2011. Vam in vašim najdražjim pa v uredništvu Radenskega vestnika želimo vesel in lep Božič ter srečno, zadovoljno in prav uspešno novo leto 2011! Uvodnik Nagovor direktorja 30 let zvestobe Radenski Obetavni rezultati raziskave z naravnima mineralnima vodama Radenska Classic in Radenska Naturelle Radenski πtevilne medalje za kakovost V prizadevanju za kakovost Evropsko zdruæenje polnilcev vod - EFBW (European federation of bottled waters) Naravne mineralne vode kot pomoË proti zakisanju telesa Pepsi cola v Sloveniji Radenska na Kosovem Radenska Naturelle v priroËni embalaæi za otroke Nagradne igre radenske v letu 2010 in sreËni nagrajenci SonËna energija Trg embaliranih vod v Evropi in Sloveniji Lokalne volitve v obËini Radenci 2010 Prenovljena spletna stran Radenske Radenska v skrbi za Ëisto okolje Organiziranost in naloge sindikatov Radenske PoroËilo o stanju varnosti in zdravja pri delu Pred 31. praznikom teka V spomin Posvet zakaj (kdaj) je embalirana voda varen proizvod? Strokovna ekskurzija v Bratislavo Svet delavcev Radenska d.d. Radenci Nekaj o kakovosti in nas samih … Investicijske naloæbe v letu 2010 in plani za leto 2011 Foto nateËaj Radenskega vestnika Naπi sodelavci in njihovi konjiËki Za dobro voljo … Milan VERDEV PredprazniËne prigode RADENSKI VESTNIK – Ëasnik podjetja Radenska, d.d. Radenci. Glavni in odgovorni urednik: Milan VERDEV. Oblikovanje: Zvone Gabrijan. Fotografije: Dani Mauko, foto arhiv Radenske. Naslovnica: Zvone Gabrijan. Izdajatelj: RADENSKA, d.d. Radenci. Naslov uredniπtva: Radenska d.d. Radenci, Sektor za træenje, BoraËeva 37, 9502 Radenci. Telefon: n.c. 520 20 20, 520 36 33. Elektronska poπta: milan.verdev@radenska.si, spletne strani: www.radenska.si. GrafiËna priprava in fotoliti: Atelje za Ërko in sliko, Preπernova 14, Murska Sobota. Tisk: Tiskarna Klar d.o.o., Murska Sobota. Poslovanje Poslovanje Spoštovane sodelavke in sodelavci! »Zvesti so samo pogumni in zaupanja vredni sodelavci« Življenje si moramo urediti tako, da je vsak trenutek pomemben, tako kot je pomembno zaupanje in zvestoba naših letošnjih jubilantov, ki TREM SRCEM RADENSKE izkazujejo svojo zvestobo že 30 let. Zvone MURGELJ, direktor Radenske d.d. Radenci Marsikomu ni dano, da bi 30 let dela preživel v enem podjetju, kar pomeni, da je Radenska uspešno podjetje s tradicijo, in tradicija v Radenski je, da se svojih jubilantov spomni vsako leto. Zato je prav, da se jih spomni tudi letos, saj so s svojim delom dali trem srcem poseben pečat. in brezalkoholnih pijač. Ob teh notranjih ciljih in naporih za dosego ciljev bo še kako pomembno stabilno gospodarsko okolje doma in po svetu. Ob tem ne gre pozabiti treh src Radenske, ki so živa in rdeča, ki so izjemna moč blagovne znamke in ki jo moramo negovati vsak dan znova. Z vedrim srcem in nasmehom na ustih. Ob praznikih, ki prihajajo spoštovane sodelavke in sodelavci, vam in vašim družinam želim vse dobro. Vesel in lep Božič ter srčno, srečno in zadovoljno novo leto 2011! Predvsem pa zdravja, ki ga ni nikoli dovolj. Srečno! Zvone MURGELJ, direktor Radenske d.d. Radenci V Radenski so pustili najlepša leta, košček sebe, ostalim sodelavcem stali ob strani, jim zaupali, vzpodbujali in vlivali novih moči. Letos tako jubilej 30 let zvestobe Radenski praznuje 10 jubilantk in jubilantov, in sicer: FOTO: Dani MAUKO Zgodovina je – pravijo, najboljša učiteljica. Leto 2010 odhaja v zgodovino − iz njega si kaže zapomniti vedre trenutke, pozitivne spremembe ter uspešnost Radenske na čedalje bolj zahtevnih trgih ter v turbulentnem okolju premagovanja gospodarske krize ne le v Sloveniji, tudi drugod po svetu. Pomembno sporočilo za vse nas skupaj je, da smo skozi ta čas šli skupaj po najboljših močeh, ki jih premoremo znotraj podjetja. To smo seveda dokazovali vsak dan na trgu, poslovanje so spremljali tudi in predvsem lastniki v skupni hiši koncerna Pivovarne Laško. Vsi smo se torej kar najbolj trudili za uspešne rezultate, kolikor smo bili pri tem uspešni se bo pokazalo pod črto rezultatov letošnjega leta. A nobenih rezultatov ni brez ljudi, spoštovane sodelavke in sodelavci! Vsi zaposleni Radenske smo ključni za sleherni razvoj, ki ga načrtujemo v naslednjem letu. Kot vsa dosedanja v 141 letih Radenske bo tudi leto 2011 slonelo na povečevanju obsega poslovanja, ki ga bodo omogočili naši inovativni ter razvojni načrti, spremljanje razvoja v svetu ter agresivnega nastopa na domačem in tujih trgih. Vse to seveda ob nesporni kakovosti naših glavnih danosti: naravnih mineralnih voda 30 LET ZVESTOBE RADENSKI Slavica BUDJA Milan HAMLER Viktor HANŽEKOVIČ Sonja Greta MAKOVEC Srečko ORGOLIČ Srečko PAVŠIČ Srečko ŠIJANEC Miroslav ŠTELCER Ivan TRSTENJAK Iskrene čestitke in zaljubljenosti v življenje vam želimo vaši sodelavci in sodelavke! Marija GROSMAN 3 Znanje za razvoj Znanje za razvoj OBETAVNI REZULTATI RAZISKAVE Z NARAVNIMA MINERALNIMA VODAMA RADENSKA CLASSIC IN RADENSKA NATURELLE 4 Že v prvih letih komercialnega izkoriščanja naravne mineralne Radenska je glas o njenem okusu in ugodnih učinkih vzbudil zanimanje številnih strokovnjakov in potrošnikov. Na podlagi raznih študij in raziskav imamo danes celo vrsto argumentov, ki dokazujejo ugoden učinek naravnih mineralnih vod Radenske na človekov organizem. V Radenski se zavedamo, da je kljub ogromni beri že dokazanih učinkov potrebno vedno znova iskati nova dognanja o naših naravnih mineralnih vodah. Rezultati zadnje raziskave z naslovom »Potencialni zdravilni učinki naravnih mineralnih vod Radenska z ali brez rastlinskih ekstraktov«, ki smo jo izvedli v sodelovanju s prof. dr. Avrelijo Cenčič in njenimi sodelavci z Medicinske fakultete Maribor, so potrdili, da so naravne mineralne vode iz Radenske resnično nekaj izjemnega in posebnega v svoji kategoriji. V tej raziskavi smo ugotavljali specifičen učinek naravnih mineralnih vod Radenska Classic in Radenska Naturelle v humanih celičnih modelih v kombinaciji z ali brez ekstraktov gozdnega slezenovca oziroma Malve Sylvestris, pri čemer smo določali biološko dostopnost posameznih mineralnih snovi, antitumorsko in imunomodulatorno delovanje kombinacij naravnih mineralnih vod in rastlinskih ekstraktov kot tudi njihov vpliv na fiziologijo razvoja intestinalnega epitelija. Raziskava je pokazala, da sta naravni mineralni vodi Radenska Classic in Radenska Naturelle visoko biološko aktivni, saj spodbujata integriteto intestinalnega trakta, zavirata delitev kancerogenih celic, spodbujata nespecifičen kot tudi specifičen imunski sistem s protivnetnim delo- vanjem ter predstavljata odličen vir biološko dostopnih mineralov. Dodatki gozdnega slezenovca dodatno povečujejo biološke učinke obeh naravnih mineralnih vod. Še posebej za učinkovito se je izkazala Radenska Classic, ki bi jo na podlagi dobljenih rezultatov ter dodatno podkrepljeno s klinično raziskavo lahko promovirali kot ustrezno prehransko dopolnilo za dostopnost mineralnih snovi, preprečevanju nastanka raka debelega črevesa ter dodatek v prehrani tistih z občutljivim (vnetim) črevesjem ter ustrezno dopolnilo obnovi črevesnega epitelija (npr. po črevesnih infekcijah ali jemanju antibiotikov). Potrebno je poudariti, da so to rezultati preliminarne raziskave in pridobljeni na ravni funkcionalnih celičnih modelov, zato nameravamo rezultate potrditi z dodatnimi raziskavami in kliničnimi študijami, kar načrtujemo za obdobje naslednjih dveh let. Močno si želimo, da bomo tudi v tej fazi dobili vzpodbudne in pozitivne rezultate, kar bi omogočilo vlogo za odobritev zdravstvene trditve s strani Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Lea ŽBONTAR ZVER Poslovanje Poslovanje 45. kmetijsko živilski sejem – 11. ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in predpakiranih naravnih mineralnih vod RADENSKI ŠTEVILNE MEDALJE ZA KAKOVOST V okviru letošnjega 45. kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni je potekalo 11. ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in predpakiranih naravnih mineralnih vod. Ocenjevalno komisijo so sestavljali: prof. dr. Janez HRIBAR (Predsednik) in člani − dr. Majda BAGAR POVŠE, Mojca POVH, univ.dipl. ing. (obe Radenska d.d. Radenci), mag. Tomaž POŽRL, Biotehniška fakulteta Ljubljana, Silva PREGELJ, univ. dipl. ing., Fructal d.d. Ajdovščina, Izr. prof. dr. Marjan SIMČIČ, Biotehniška fakulteta Ljubljana in doc.dr. Rajko VIDRIH, Biotehniška fakulteta Ljubljana. Na ocenjevanju je sodelovalo 9 podjetij s 54 izdelki, komisija pa je podelila 27 zlatih medalj, 23 srebrnih medalj in 4 priznanja. Radenska je v ocenjevanju brezalkoholnih pijač in predpakiranih naravnih mineralnih vod dosegla številne medalje za kakovost svojih brezalkoholnih pijač in mineralnih voda. Komisija je tako Radenski d.d. Radenci podelila naslednje medalje za kakovost: RADENSKA classic – Kraljevi vrelec – Zlata medalja RADENSKA light – vrelec Miral – Zlata medalja OAZA jabolko zeleni čaj – Zlata medalja OAZA malina beli čaj – Zlata medalja Radenska plus active – Zlata medalja Radenska plus protect – Srebrna medalja Radenska plus balance – Srebrna medalja OAZA rdeče grozdje rooibos – Srebrna medalja a VERDEV Milan 5 Poslovanje Poslovanje V PRIZADEVANJU ZA KAKOVOST Sistem vodenja v Radenski, ki združuje sistem vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti živil (proizvodov) in varnosti in zdravja pri delu je v družbi način vsakodnevnega delovanja, ki vodi k osnovnemu cilju – kakovostno, varno, gospodarno in ekonomsko ter ekološko ozaveščeno poslovanje na vseh področjih delovanja družbe. v vsakdanjo prakso družbe, že večkrat ocenjen kot pozitiven in ustrezen s strani Zdravstvenega inšpektorata RS. Kot potrditev uspešnosti sistema HACCP smo se v letošnjem letu odločili za uradno certifikacijo sistema, kar smo tudi izvedli ob redni presoji sistema vodenja 8. novembra 2010. Končna ugotovitev presojevalne skuFOTO: Dani MAUKO 6 Procesni pristop odraža pozitivno prakso v smislu nenehnega izboljševanja in pristop za izpolnjevanje pomembnih ciljev kot so: uspešno in učinkovito poslovanje, optimiranje poslovnih procesov, zmanjšanja obremenitev okolja – količine odpadnih vod, odpadkov, zmanjševanju porabe pitne vode, zmanjšanje porabe energentov, idr. uveljavljamo pozitivno prakso s poudarkom na sistemskem pristopu reševanja problemov, ugotavljanja uspešnosti in učinkovitosti reševanja problemov in procesu stalnih izboljšav. Uvedeni sistem spremljanja kvantitativnih ciljev ključnih parametrov delovanja (kakovosti in varnosti proizvodov, zastojev v proizvodnji, reklamacij in zadovoljstva kupcev, porabe energentov, spremljanje količine zbranih in prodanih odpadkov-gospodarjenje z odpadki, terjatve idr.) je nadgrajen in v smislu procesnega pristopa uveden sistem uravnoteženih kazalnikov za spremljanje učinkovitosti procesov skozi štiri vidike spremljanja: finančni vidik, vidik kupca, procesni vidik in vidik učenja in razvoja. Posebno pozornost namenjamo zdravstveni varnosti proizvodov. V družbi se je v skladu z načrtovanim programom kakovosti pozitivno uveljavil sistema vodenja varnosti živil po principih sistema HACCP (7 načel) kot sestavni del sistema vodenja, s pomočjo katerega ugotavljamo vrednosti in nadziramo tveganja, ki so pomembna za varnost končnega proizvoda in s tem naših kupcev in potrošnikov. Vsak zaposleni se je dolžan držati podanih navodilih in izvajati svoje delo v skladu z opredeljenimi zadolžitvami v HACCP študiji inOsnovnem programu higiene. Sistem je uveden pine SIQ je, da je sistem HACCP skladen z zahtevami standarda FAO/WHO Codex Alimentarius Commission CAC/RCP 1-1969, rev. 4, 2003. Sistem HACCP zajema seveda celoten proces dejavnosti od črpanja vode, razvoja proizvodov do celotne proizvodnje in zajema vse proizvode iz našega proizvodno-prodajnega programa. Kakovost proizvodov potrjujejo tudi pridobljena številna mednarodna in domača priznanja in nagrade za naše nove proizvode. Okoljevarstveno delovanje je povezano z zahtevami standarda ISO 14001 in izvajanjem okoljskih ciljev in programov iz leta 2009 in tekočih v letu 2010. Cilji so naravnani v smeri zniževanja obremenitev okolja z odpadnimi vodami, odpadki, emisijami in racionaliziranjem porabe energentov. Ureditev okolja v družbi iz leta v leto vidno napreduje. Ker se v Radenski zavedamo, da so zaposleni zelo pomemben del vsake organizacije, je pomembno kako se med delom počutijo zaposleni tako fizično kot psihično. Tako skrbimo za varnosti in zdravja pri delu vseh zaposlenih v skladu z zahtevami standarda OHSAS 18001 in aktualno zakonodajo. Število poškodb pri delu se zmanjšuje iz leta v leto. V smislu nadzora nad izvajanjem in s tem verifikacije sistemov smo v skladu z letnim programom presoj 2010 izvedli notranje presoje po posameznih področjih in procesih družbe. Presoje so pokazale, da so sistemi vzdrževani v skladu z zahtevami referenčnih standardov sistemov vodenja, obstajajo pa še priložnosti v smislu izboljšanja, kar so presojevalci podali skozi ugotovitvena priporočila. Na osnovi ugotovitev so bile sprožene aktivnosti v smislu izboljševanja stanja. Ugotovitve notranjih presoj potrjujejo tudi ugotovitve zunanjih presoj, ki so bile izvedene s strani naših partnerjev (Hofer, Pepsi Co, NSF). V mesecu marcu 2010 je bil opravljen vodstveni pregled, katerega rezultat so bili podani sklepi v smislu ciljev in aktivnosti za nadalnje izboljševanje sistema vodenja. Načelo nenehnega izboljševanja je vgrajeno v vsakodnevni način delovanja družbe preko timov / sestankov, sistema inventivnosti idr. V Radenski delujemo v skladu s politikami vodenja iz katerih izhaja, da iščemo nove tržne priložnosti in izboljšujemo kakovost poslovanja, zagotavljamo varnost proizvodov ter optimiziramo procese z novimi tehnično-tehnološkimi in organizacijskimi posodobitvami in s prilagajamo poslovanje razmeram na trgu, posredno zmanjšujemo tudi vplive na okolje in zaposlene ter vzpostavljamo klimo inventivnosti in s tem priložnosti za stalno izboljševanje procesov na vseh nivojih vodenja. Zoran SVETEC Poslovanje Poslovanje EVROPSKO ZDRUŽENJE POLNILCEV VOD – EFBW (EUROPEAN FEDERATION OF BOTTLED WATERS) Embalirane vode so velik tržni potencial, zato so polnilci vod že zelo zgodaj ugotovili, da bi bilo zelo modro, če bi se med seboj povezali in tako povečali možnosti promocije vodnega sektorja kot pomembnega tržnega segmenta in povečali tudi možnosti zaščite svojih interesov. Združevanje polnilcev vod v širšem evropskem prostoru ima bogato tradicijo. Tudi na območju bivše skupne države so polnilci vod vseskozi aktivno sodelovali. Po razpadu Jugoslavije, v kateri je delovalo Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Jugoslavije in je bilo sestavljeno iz predstavnikov polnilcev naravnih mineralnih vod posameznih republik, smo v Sloveniji najprej ustanovili slovensko Združenje proizvajalcev mineralnih vod Slovenije, g.i.z., s sedežem v Radenski, d.d. Člani tega združenja so bili predstavniki družbe Radenska in družbe Rogaški vrelci iz Rogaške Slatine. Slovensko gospodarsko interesno združenje je bilo član UNESEM/ GISEMES (Union Européenne des Industries des Eaux de Sources et des Eaux Minérales/Groupment International des Industries des Eaux Minérales et des Eaux de Sources), organizacije, ki je povezovala in predstavljala evropske polnilce naravnih mineralnih vod in izvirskih vod. Član tega združenja je bilo do razpada Jugoslavije tudi že omenjeno jugoslovansko poslovno združenje. UNESEM/GISEMES so kasneje preoblikovali v UNESEN/GISENEC (Union Européenne des Sources d'Eaux Naturelles/Groupment International des Sources d'Eaux Naturelles et d' Eaux Conditionées) in tako razširili področje delovanja na vse polnilce naravnih in pripravljenih vod. Živahno dogajanje v evropskem prostoru v preteklih petnajstih letih je poseglo tudi na področje interesnega združevanja polnilcev vod, ki je v novembru leta 2003 povzročilo ustanovitev Evropske federacije polnilcev vod (EFBW) s sedežem v Bruslju, ki je postala naslednica združenja UNESEN/GISENEC. Med ustanovnimi člani je bilo tudi Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije GIZ, ki se je v tem času prav tako preoblikovalo v skladu s smernicami v drugih evropskih državah in medse sprejelo vse polnilce vod, ne samo polnilce naravnih mineralnih ali izvirskih vod. V Združenju polnilcev embaliranih vod Slovenije je danes 6 članov in sicer: Radenska,d.d., Droga Kolinska, d.d., Uskok, d.d., Dana, d.d., Pivovarna Laško,d.d. in Pivovarna Union, d.d. Namen EFBW (Europen Federation of Bottled Waters) je združevanje nacionalnih zvez, nacionalnih organizacij in reprezentativnih regionalnih skupin s področja proizvodnje, izkoriščanja in marketinga embaliranih vod posameznih držav ali regij na evropskem kontinentu. Naloge evropskega združenja kot združevalnega organa naj bi bile v tem, da poskuša identificirati in nato najti možne rešitve za probleme, ki predsta- vljajo skupen interes različnih proizvodnih sektorjev, in ob upoštevanju njihove raznovrstnosti tudi zagotoviti njihovo zaščito na evropskih in mednarodnih nivojih v skladu z znanstvenimi, legalnimi, gospodarskimi, komercialnimi in tehničnimi znanji. Nadalje EFBW zastopa evropske proizvajalce, polnilce, distributerje vseh različnih kategorij embaliranih vod pred mednarodnimi interesnimi združenji. Federacija EFBW je članica ICBWA (International Council of Bottled Water Associations) in CIAA (Confédération des industries agro-alimentaires de l´UE), zveze evropske industrije hrane in pijač. Evropsko združenje polnilcev vod povezuje danes dvajset združenj posameznih držav in pet združenj pridruženih članic. Nacionalna združenja in zveze lahko pridobivajo preko EFBW znanstvene, tehnične, zakonodajne in druge važne informacije, ki so pomembne za posamezne kategorije embaliranih vod. EFBW skrbi za pripravo standardov s področja kakovosti in higiene na področju proizvodnje embaliranih vod. Delovanje EFBW je danes usmerjeno predvsem v tri glavna področja, kjer se kažejo mnoge priložnosti in izzivi za polnilce vod: tehnologija in zakonodaja, obveze in aktivnosti polnilcev do okolja ter komunikacija. S področjem tehnologije in zakonodaje se ukvarja delovna skupina TRG (Technical and Regulatory Group). 7 Poslovanje FOTO: Dani MAUKO Poslovanje Na tem področju so aktivnosti usmerjene predvsem v: 8 spremljanje razvoja tehnologij vzpostavljanje tehnoloških pogojev za postopke obdelave vod in vključevanje postopkov v predpise (zakonodajo) pripravi priporočil, predlogov, smernic za dobro higiensko prakso, dobro proizvodno prakso … podajanje predlogov, priporočil, pobud, pripomb na revizije zakonodaje oziroma pobude za revizijo zakonodaje (Direktiva 2009/54/EC, Direktiva 2003/40/EC, Direktiva 98/83/EC, Codex…) trenutne aktivnosti potekajo na revizij direktive 98/83/EC in reviziji Codex Code of Hygienic Practice for Natural Mineral Waters V skupini za okolje (Sustainability Working Group) je delo usmerjeno na dobre prakse v smislu obvez in aktivnosti sektorja v ravnanju do okolja: zaščita vodnih virov optimizacija uporabe vodnih virov (vode) zmanjševanje emisij (optimizacija energetskih potreb, zmanjševanje porabe tehnološke vode, optimizacija obdelav odpadnih vod …) optimizacija transporta izboljšave embalažnih materialov kakovost embalažnih materialov pospeševanje uporabe recikliranih materialov zmanjševanje mase plastenk prednost uporabe slojnih bariernih materialov EFBW aktivno sodeluje v evropski platformi EPBP (European PET Bottle Platform), katere cilj je po- Skupščina EFBW v Radencih. speševanje in izboljševanje reciklirnih postopkov PET plastenk. Ostali partnerji v tej platformi so še UNESDA (European non-alcoholic beverages association), EPRO (European Association of Plastic Recycling and Recovery Organisations), EUPR (European Plastics Recyclers) in PETCORF (PET Containers Recycling Europe). EFBW je prepoznala nekaj ključnih izzivov tudi na področju komunikacije (Communications Working Group) in sicer v smislu: promocije specifičnosti naravnih vod promocije hidracije in potrebe po pitju vode (EFSA prehranska priporočila – Scientific Opinion on Dietary Reference Values for Water, 25 March 2010) promocije vodnega sektorja kot dobrega skrbnika za okolje EFBW tesno sodeluje z evropskimi in mednarodnimi institucijami, ki regulirajo področje embaliranih vod, vključno z Evropsko Komisijo (DG Environment, DG Sanco − He- alth and Consumers, SCoFCAH − Standing Committee on the Food Chain and Animal Health, EFSA – European Food Safety Authority, EEA – European Environmental Agency…) in Codexom Alimentarius (CCFH − Codex Committee on Food Hygiene …). Mag. Aljaž ČOH Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije GIZ Znanje za razvoj Znanje za razvoj NARAVNE MINERALNE VODE KOT POMOČ PROTI ZAKISANJU TELESA Mineralne snovi imajo pomembno vlogo v organizmu. Človek jih sam ne proizvaja, zato jih je potrebno s prehrano vnesti v organizem. V sodobni, predelani hrani pa je čedalje manj mineralov in elementov v sledovih, zato je pitje naravnih mineralnih vod, ki vsebujejo minerale, toliko bolj pomembno za zdravje posameznika. Še pred nekaj leti je v Evropi za naravne mineralne vode veljala zakonodaja kjer je bilo opredeljeno, da je naravna mineralna voda lahko le tista, ki ima raztopljenih vsaj 1000 mg/L mineralnih snovi. Ta definicija se je z leti spremenila tako, da sedaj ni več količina mineralnih snovi tista, ki bi določala status vodam. Radenski je definicija, ki vključuje višjo vsebnost mineralnih snovi najbližja, saj naravne mineralne vode Radenske praviloma vsebujejo višjo vsebnost mineralov. Najpomembnejše in hkrati najbolj raziskane sestavine naravnih mineralnih vod Radenske so natrij, kalcij in magnezij, ki so prisotni v naših vodah v največjem deležu glede na skupno kationsko mineralno sestavo. Manj znani in manj raziskani pa je pomen anionske sestave, kot je na primer hidrogenkarbonat, ki ima pomembno vlogo pri razkisanju telesa. Kaj je zakisanost organizma? Zakisanost označuje stanje v celem telesu. Zakisana so naša tkiva, mišice, medcelična tekočina, tekočina okrog sklepov. Raziskave so pokazale, da je načeto kislinsko-bazno ravnotežje najpogosteje posledica obremenitve organizma s predelano, prazno hrano, bogato z živalskimi beljakovinami in koncentriranimi ogljikovimi hidrati (sladkarije). Pri presnovi navedene hrane se namreč kopičijo vodikovi ioni oziroma kisle spojine. Posledica zakisanosti organizma Regulacija kislinsko-baznega ravnotežja v celici in izven nje je predpogoj za normalen potek vseh encimsko vodenih procesov presnove človeškega telesa. Dolgotrajne motnje v kislinsko-baznem ravnotežju po sedanjih znanstvenih spoznanjih predstavljajo velik dejavnik tveganja pri pojavu kroničnih obolenj kot so na primer osteoporoza, nekatere vrste ledvičnih kamnov, bolezni srca in ožilja, vnetno-degenerativnih sprememb gibalnega aparata (revmatoidni artritis), putika, diabetes tipa 2, alergije in mnoga druga. Razkisanje telesa Hidrogenkarbonat v naravni mineralni vodi igra pomembno vlogo pri RAZKISANJU telesa. Vezan na natrij oziroma kalcij, predstavlja idealni naravni pufer, ki deluje bazično in s tem nevtralizira odvečne kisliovvne, ki nastanejo pri presnovnih procesih. sle e Puferske snovi vežejo kisle koprodukte presnove (vodikoive ione), ki se potem izločijo skozi ledvice. Potek nevtralizacije kislih produktov s hidrogenkarbonatnim pufrom je prikazan z reakcijo: CO2 + H2O D HCO3 − + H+ Vodikove H+ ione (kisli produkti presnove) vežejo hidrogenkarbonatni ioni v ogljikovo kislino, ki končno razpade v vodo in ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid pa se z dihanjem izloči iz telesa, medtem ko se kisli ioni vezani na puferske anione izločajo preko ledvic z urinom. Izločanje kislin torej lahko poteka le ob prisotnosti dovolj velike koncentracije bazičnih mineralov, ki lahko nevtralizirajo kisline, nastale pri presnovi. V primeru pomanjkanja bazičnih mineralnih snovi, ledvice ne morejo izločati kisline, temveč jih mora telo odložiti na različnih mestih. Za telo je izredno škodljivo odlaganje tako vezanih organskih odpadnih snovi skupaj z vsemi toksičnimi snovmi zaužitih s prehrano. Glavne sestavine naravne mineralne vode Radenska Classic in Light KRALJEVI VRELEC v mg/L: – natrij 400 – kalcij 220 – magnezij 95 – kalij 70 – hidrogenkarbonat 2000 – sulfat 72 Kako preprečiti zakisanje telesa? Oskrba telesa z bazičnimi mineralnimi snovmi je pomemben dejavnik pri preprečevanju obolenj, ki se pojavijo po porušenem kislinsko-baznem ravnotežju oziroma pri zakisanju telesa. Pitje naravne mineralne vode Radenska Classic Kraljevi vrelec in Radenska Light Kraljevi vrelec, je glede na bogato mineralno sestavo bazičnih mineralov (kalcij, magnezij in natrij vezani na hidrogenkarbo bonat) izrednega pomena pri izrr izravnavi kislinsko-baznega ra a ravnotežja v telesu. o opravljeni študiji glede stoPo p pnje sprejemanja mineralnih snovi iz naravne mineralne vode Radenska Classic Kraljevi vrelec, je ugotovljena velika biorazpoložljivost prisotnih mineralov, ki se zaradi prisotnega CO2 plina nahajajo v topni obliki zato se lahko neposredno absorbirajo v kri. Tudi prehrana bogata z zelenjavo in sadjem igra pomembno vlogo pri razkisanju telesa, vendar je dodaten vnos bazičnih mineralov zaželen, saj je vsebnost mineralov v zelenjavi in sadju, zaradi načina pridelave in izčrpanosti tal, nizka. Irena RAUTAR 9 Poslovanje Poslovanje PEPSI COLA V SLOVENIJI Pepsi Cola in Coca Cola sta dva najmočnejša globalna igralca na področju gaziranih brezalkoholnih pijač. Pri tem je Pepsi veliko bolj kot v Evropi prisoten v obeh Amerikah ter v velikem delu Azije in Afrike. Coca Cola pa ima najmočnejše pozicije prav v Evropi. know how oz. znanje tako v proizvodnji kot tudi v marketingu in prodaji Zakaj je leto 2010 za Radensko prelomno glede Pepsija? Leto 2010 je prelomno zaradi tega ker je testno za Radensko. Zaradi nezadovoljstva PEPSICA s prodajnimi rezultati predvsem v zadnjih 5 letih, je bil za leto 2010 s strani Pepsica, Radenski dan pogoj. Če želimo zadržati pravico do polnitve in prodaje Pepsi proizvodov v Sloveniji, moramo resnost svojih namenov pokazati z dobrimi prodajnimi rezultati. Kaj ima PEPSICO od prodanih proizvodov v Sloveniji? Dobiček od prodanih količin surovine-to je koncentrata za Pepsi Colo. Ker je njihov dobiček vezan na količine koncentrata-ta pa seveda od količin ki jih mi prodamo, je razumljiv njihov pritisk na prodajo Pepsija. Kaj ima Radenska od PEPSICA? globalno poznan proizvod enega od najbolj dobičkonosnih proizvodov v našem asortimanu zelo dobro alternativo v gostinstvu za izpodrivanje Coca Cole s svojim asortimanom www.radenska.si 10 V Evropi je poslovna politika PEPSICA naravnana v tej smeri, da daje licenco za polnjenje posameznim podjetjem, ki se ukvarjajo s polnjenjem in prodajo pijač –tako kot je primer tudi v Sloveniji. Druga možnost pa je da imajo podjetja v svoji lasti. V nobenem primeru pa vsaj v Evropi ne vlagajo veliko v trg, temveč je ta strošek več ali manj na plečih polnilca. V Sloveniji je sistem dela PEPSICA tak kot v večini držav Evrope. Radenski daje ekskluzivno pravico polnjenja in distribucije Pepsi Cole. Testno obdobje je za Radensko po več letih polnitev Pepsija, prišlo ravno v času, ki je za nas najbolj neugoden. Ne samo za nas, temveč za celotni trg pijač, saj zaradi ekonomskih razmer pada prodaja skorajda vseh kategorij pijač. Od tega so prav gazirane pijače –med katere spada tudi Pepsi med tistimi ki jih je kriza najbolj oklestila. Posledice gospodarsko-ekonomskih razmer, vedno večje število brezposelnih in posledično manjša kupna moč prebivalstva, se odražajo močneje kot smo predvidevali. Kako kaže Pepsiju v Sloveniji v 2010? Kljub krizi, zelo dobro. Do sedaj smo prodali večje količine Pepsija kot v celotnem lanskem letu, dosegli pa bomo tudi rekord prodanih količin v zadnjih 10 letih. Z rezultati smo lahko še posebej zadovoljni, saj jih dosegamo, kot že rečeno, navkljub padcu prodaje kategorije tovrstnih pijač. Tudi predstavniki PEPSICA, ki so bili na rednem letnem obisku pri nas konec oktobra, so bili z rezultati našega dela zadovoljni in nam podaljšali pravico polnitve vsaj še za eno leto. Da pa bi to pravico zadržali tudi dolgoročno, moramo rast prodaje izkazovati tudi vnaprej. Prodaja Pepsija v Sloveniji od leta 1999 glede na distribucijo (retail, horeca) Poslovanje Kaj je doprineslo k dobrim letošnjim rezultatom? Predvsem celovit pristop k aktivnostim pospeševanja prodaje v kombinaciji z oglaševanjem, tako v trgovini kot v gostinstvu. Zaradi testnega leta je bilo v te aktivnosti vloženo nekoliko več sredstev,kot prejšnja leta, k dobri realizaciji pa je prav gotovo doprinesla tudi maksimalna angažiranost in pozitivna naravnanost vseh sodelavcev v Radenski, v gostinskem delu pa tudi sodelavcev s strani HORECE PLG. V letošnjem letu smo pridobili novega kupca, to je LIDL za katerega polnimo ekskluzivno 2L plastenko Pepsija. Če izpostavim samo nekatere aktivnosti; v trgovini – povečanje vidnosti z displeji, paletnimi ovoji – posebna etiketa v znamenju nogometa za 1,5L in 0,5L PET – posebna pakiranja šestorčkov v poletnem obdobju 5+1 gratis in v novoletnem času 4+2 gratis – nagradna igra Pepsi v Mercatorju – oglaševanje na Sparovih senzormatikih – promocije z obdarovanjem kupcev (nogometne žoge, kozarci Pepsi,..) Poslovanje Oglaševanje na senzorjih v Intersparih 11 Potencial Pepsija v Sloveniji raste. Kolosej Ljubljana Indeks potrošnje kategorije gaziranih brezalkoholnih pijač in Pepsija za 2010/2009 v Sloveniji v gostinstvu – v Kolosejih in njihovem zabaviščnem centru Arena smo v celoti zamenjali Coca Colo (CC) s Pepsijem in Fanto z ORO – v nekaterih top in image lokalih smo zamenjali CC s Pepsi (Alaya-Portorož, Primavera –Izola,….) – na prireditvah v okviru asortimana PLG zamenjali CC s Pepsi Mojca POVH Poslovanje Poslovanje RADENSKA NA KOSOVEM Kosovo je država, kjer živi nekaj čez dva milijona ljudi, predvsem Albancev, pa tudi Srbov, Turkov, Romov, Goranov, Bosancev in drugih etničnih skupnosti. Svojo neodvisnost so razglasili 17. februarja 2008, in so kljub nasprotovanju in protestu Srbije in Rusije v naslednjih dneh prejeli potrditev svoje neodvisnosti tako s strani svetovnih velesil (ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija, Republika Kitajska, Avstralija…), kot tudi s strani ostalih držav, med njimi tudi Slovenije in Hrvaške. 12 Vendar pa se je naša pot sodelovanja z Kosovim začela že par let prej, natančneje leta 2002. Od takrat naprej zelo uspešno sodelujemo z našim partnerjem, podjetjem Liridoni P.O. Dečane, ki poleg uvoza naših proizvodov skrbi še za uvoz Laškega piva na trg Kosova. Kljub temu, da Kosovo v ekonomskem pogledu zaostaja za svojimi sosedami, še večji razkorak pa je med njimi in evropsko Slovenijo, je prodaja naših proizvodov na Kosovo več kot odlična. Prejšnje leto smo tako na Kosovo prodali več kot milijon litrov naših pijač, od tega kar 2.532.960 stekleničk Radenske Classic 0,25l. Ko primerjamo to številko z lani prodanimi stekleničkami našega Classica 0,25l v Sloveniji (2.462.057 kosov), hitro lahko ugotovimo, da je kultura pitja na Kosovem precej drugačna kot pri nas. Vsakdo, ki bo ob njihovi dnevni kavi pozabil še naročiti »mineralnu vodu«, bo sprejet s čudnim pogledom. V njihovih očeh sta kava in naša Radenska Classic skupaj idealna kombinacija, kot mlado vino in Radenska v času martinovanja v našem okolišu. Ob predpostavki, da je kosovsko gospodarstvo ubobožano, da je večina mladih nezaposlenih in da so skorajda vse investicije posledica tujih vlaganj in tujih lastnikov, velja, da je prebivalstvo cenovno zelo občutljivo. Na srečo pa slovenske izdelke na Kosovem, kljub višji ceni, prebivalstvo zelo ceni, predvsem zaradi dveh dejavnikov: kvaliteta in tradicija. Tako se lahko na kosovskem tržišču z dobro prodajo pohvalijo tudi ostala podjetja v Grupaciji PLG, Radenska ob kavi je na Kosovem zakon! tako v prodaji piva, ledenih čajev kot tudi sokov. Pivovarna Union je prav zaradi možnosti rasti in povečanja distribucije pred leti kupila delež Pečke pivovare, najbolj znane domače pivovarne. Pečka pivovarna bo poleg polnjenja svojih piv in Unionovih ledenih čajev polnila tudi svojo vodo in gazirano vodo v stekleničke, imenovano Akull. Čeprav lahko pričakujemo dodatno konkurenco, verjamemo v kvaliteto, moč in tradicijo naših treh srčkov, ki so prav gotovo na Kosovem pustili svoj pečat. Letos smo skupaj z uvoznikom Kosovskim kupcem ponudili tudi naše funkcionalne vode, proizvode Radenske Plus. Kljub temu, da imajo naši »južni prijatelji« zelo radi sladke pijače, se tudi pri njih vedno bolj čuti težnja po vedno bolj zdravem in športnem življenju. Ravno zaradi tega verjamemo, da so proizvodi R+ idealni za poučevanje kosovskega prebivalstva o zdravem življenju, poleg dejstva, da na trgu v tem segmentu še ni preveč konkurence in gneče cenenih domačih proizvodov. V začetku naslednjega leta zato tudi načrtujemo TV kampanjo proizvodov Radenske Plus na lokalnih televizijah. Na žalost je bila neuspešna naša prijava na natečaj Italkfora na Kosovem za oskrbo z gazirano in negazirano mineralno vodo, kjer smo »pogoreli« predvsem zaradi cene. Kljub naši kvaliteti in prepoznavnosti je bila na koncu izbrana lokalna, cenejša voda. Prepričani smo, da bomo tudi letošnje leto s prodajo na Kosovo dosegli rast, kot jo dosegamo že par zadnjih let. V naslednjem letu pa bomo poskušali razširiti asortiman Radenskinih proizvodov za Kosovsko tržišče, predvsem s ponudbo naših ledenih čajev, polnjenih v Bosni. Verjamemo, da je brend Radenska na Kosovem prepoznaven in cenjen, ter da bodo naši trije srčki med kosovskih prebivalstvom utripali še naprej s tako vnemo, kot utripajo danes… Primož JAKELJ Novo na trgu Novo na trgu RADENSKA NATURELLE V PRIROČNI EMBALAŽI ZA OTROKE Zelo pomembno je, da otroke že od malih nog naučimo, da je najboljša pijača za odžejanje voda. Otroci so namreč izredno dovzetni za spremembe, le znati jih moramo motivirati. Ravno zato smo pri Radenski naravno mineralno vodo Radenska Naturelle ponudili v manjši embalaži 0,33 L, primerni za otroke – JUNIOR SIZE. Na ta način smo izpopolnili družino Radenska Naturelle, ki je tako na prodajnih policah v plastenkah naslednjih velikosti: 0,33 litra, 0,5 litra, 0,75 litra in 1,5 litra. Na voljo je tudi v stekleni embalaži, in sicer poleg klasične litrske steklenice v elegantnih 0,25- in 0,5-litrskih stekleničkah. Voda je za otroke koristna zaradi številnih razlogov. Vpliva na pravilen razvoj in rast, organizmu pa pomaga, da hitreje prebavi in lažje izloči telesu škodljive snovi. Ker so otroci čez dan zelo aktivni, jim moramo sproti nuditi zadostno količino vode, saj se bodo tako dejansko odžejali na zdrav način, obenem pa se bodo tudi boljše počutili in izboljšali svojo koncentracijo. Ker je voda nevtralnega okusa in nima kalorij, je primerna izbira za zdrav življenjski slog. Pitje vode ima pri otrocih ugodne učinke tudi na zobe, saj z zaužitjem vode splaknemo usta in odpravimo ostanke hrane iz ust, kadar nimamo pri roki zobne ščetke. Pitje vode je zato še posebej priporočljivo po zaužitju sladkarij, ki močno vplivajo na okvare zob. Negazirana naravna mineralna voda Radenska Naturelle je zaradi Otroški bazar v Ljubljani. svoje sestave primerna za številne priložnosti. Ne vsebuje kalorij, je nevtralnega okusa in vonja, poleg tega pa vsebuje naravno raztopljene mineralne snovi, ki jih naš organizem nujno potrebuje, a jih ne zmore proizvajati sam. Posebna je tudi zaradi svoje starosti, saj je nastala že pred 12.000 leti. Ves ta čas je globoko pod zemljo ostala nedotaknjena in neoskrunjena. Njeno kakovost potrjujeta prejeti laskavi Veliki in mali ... mednarodni priznanji in sicer certifikat za zagotavljanje kakovosti in varnosti proizvodov ameriškega neodvisnega podjetja NSF ter Grand Gold Award na mednarodnem ocenjevanju Monde Selection 2008. Lansiranje našega malčka JUNIOR SIZE v mesecu septembru smo podprli s številnimi aktivnostmi tako na prodajnih mestih, v okviru posebnih prireditev (Otroški bazar 2010, Sejem AGRA 2010) in z objavami v primernih revijah. Prepričani smo, da smo z Radenska Naturelle Junior Size ogreli srca naših najmlajših in tudi njihovih staršev, predvsem na podlagi zagotavljanja kakovosti in zdrave, ustrezne izbire. Na nas je, da tako tudi ostane, ker le tako bodo malčki ostali zvesti proizvodom Radenske tudi ko odrastejo. Lea ŽBONTAR ZVER Vesna ŠAVEL GEDER 13 Træno komuniciranje Træno komuniciranje NAGRADNE IGRE RADENSKE V LETU 2010 IN SREČNI NAGRAJENCI v hotelu Ferienalm v Schladmingu + smučarske karte) je prejela Darja Ferk iz Sladkega vrha. 2. nagrada: 1x vikend paket v Zdravilišču Radenci za 2 osebi je prejel Marjan Žargi iz Slovenske Bistrice. 3. nagrada: 1x družinsko kopanje v Zdravilišču Radenci (2 odrasla + 2 otroka) je prejela Saša MLEKUŽ iz Novega mesta. »PEPSI NAGRAJUJE!« »OAZA OSVEŽUJE, SKUTER PODELJUJE« V okviru pospeševanja prodaje priljubljene Pepsi cole smo v Radenski med 1. in 31. decembrom lanskega leta v večjih trgovinah Spar in Interspar v Sloveniji pripravili nagradno igro PEPSI nagrajuje!. Nagradno igro smo pripravili v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci in turistično agencijo Kompas Pomurje in nagrade prilagodili zimskemu letnemu času. Žrebanje smo opravili v sredini meseca januarja na sedežu podjetja in dobili naslednje nagrajence: 1. nagrada: 1x 7-dnevno smučanje za 2 osebi v Avstriji (7x polpenzion OazaNagradnaIgraMercatorOGLAS107x143.ai 1 175.00 lpi Process CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black 15.00° 16.04.10 75.00° 0.00° 45.00° 16.04.10 09:26 09:26 Ob začetku sezone smo za naše zveste potrošnike pripravili nagradno igro, ki je potekala od 29.4. do 25.5.2010 v vseh Mercatorjevih trgovinah v Sloveniji. V nagradni igri je lahko sodeloval vsakdo, ki je pravilno odgovoril na nagradno vprašanje »Kateri je nov okus Oaze?« in nagradni kupon poslal na naslov Radenske d.d. Da bi nagrade bile čim bolj mamljive, smo se odločili, da bomo podelili 3 x skuter Jonway YY50QT-29. Skuterje smo opremili v stilu Oaze in jih oblepili z rožicami. Petra Grubelnik iz Radelj, Andrej Merslavič iz Dobove, Barbara Nemec iz Ljubljane. Nagrajence smo povabili v Radensko na prevzem nagrad in tako so se z nasmeškom na obrazu odpeljali s svojimi skuterji. »ORA – OPROSTI POMARANČA!« Dandanes je internet skoraj da nepogrešljiv medij, ki se ga večina kar rada poslužuje. Da bi se mladim potrošnikom čim bolje približali in jim predstavili nov okus Ore, smo skupaj z agencijo Innovtif kreirali spletno stran www.ora.si, na kateri je od 8.5. do 8.8.2010 potekala spletna nagradna igra. V nagradni igri so lahko sodelovali vsi, ki so v celoti odigrali spletno igro paceman in se ob koncu prijavili z uporabniškim imenom ter veljavnim e-mail naslovom. Vsak teden smo s pomočjo računalniškega žreba podelili 10 Ora majic z motivom naših junakov – pomaranče in breskve. Tako smo skozi celotno obdobje nagradne igre poFOTO: Dani MAUKO 14 V današnjem času je na trgu velika borba za iste potrošnike. Tako poskušamo proizvajalci za najrazličnejše načine privabiti potrošnike, da kupujejo določene proizvode. V letu 2010 smo skozi različne kanale pripravili nekaj nagradnih iger ter tako obstoječim in potencialnim potrošnikom približali nekaj naših proizvodov. V sodelovanju z Agencijo S 2000 smo organizirali javno žrebanje nagrad, ki je potekalo v Hipermarketu Mercator Maribor. Za obiskovalce trgovskega centra smo pripravili dogodek s plesalci, klovneso in manjšimi nagradnimi igrami. Srečni nagrajenci so postali: osvežuje, skuter podeljuje NAGRADE: 3x skuter Jonway Nagradna igra traja od 29 29.4.2010 2010 do 25.5.2010 25 2010 Več o nagradni igri najdete na nagradnih kuponih in na www.radenska.si. Nagradne kupone najdete v vseh prodajalnah in hipermarketih Mercator. Organizator nagradne igre je Radenska d.d. Radenci. Tako so se v lep sončen dan s skuterji nagradne igre Oaza odpeljali srečni nagrajenci. Træno komuniciranje FOTO: Dani MAUKO Træno komuniciranje OSVEŽI SVOJ SVET NAGRAJUJE .AGRADE X-AC"OOK0RO XI0ODNANO XMAJICA0%03) 9H¦RQDJUDGQLLJULQDMGHWHQDQDJUDGQLK NXSRQLKLQQDZZZUDGHQVNDVL 1DJUDGQHNXSRQHQDMGHWHYYVHK SURGDMDOQDKLQKLSHUPDUNHWLK0HUFDWRU 2UJDQL]DWRUQDJUDGQHLJUHMH 5DGHQVNDGG5DGHQFL 1DJUDGQDLJUDWUDMD ODDO Jože Letnik prejemnik prve nagrade Pepsi – Las Vegas »PEPSI – OSVEŽI SVOJ SVET« tem dodatno motiviramo za prodajo naših proizvodov. Nagradna igra je potekala v času od 8.7. do 3.9.2010. Za sodelovanje v nagradni igri so morali natakarji pridno zbirati zamaške Pepsi 0,25 L stekleničke. Za vsakih 100 zamaškov, ki so jih poslali na naš naslov, so prejeli Pepsi majico, istočasno pa so sodelovali v žrebu za mamljive nagrade. »ZBIRAJ ZAMAŠKE PEPSI IN OSVOJI PRIVLAČNE NAGRADE« Kar precejšen del proizvodov prodamo v gostinstvu. Tako smo se odločili, da priredimo nagradno igro tudi za gostince in natakarje in jih s Darja Ferk ob prejemu nagrade 7-dnevno smučanje v Schladmingu. 15 1. nagrado: 5-dnevno potovanje v Las Vegas za dve osebi (4x nočitev z zajtrkom v hotelu 5***** + letalske karte) je prejel Jože Letnik iz Lenarta v Slovenskih goricah. 2. nagrado: rafting na Soči za 10 oseb je prejela Štefica Malajner iz Hoč. Vesna ŠAVEL GEDER FOTO: Dani MAUKO Med 5.8. in 31.8.2010. smo v sodelovanju z Mercatorjem izvedli nagradno igro »Pepsi – Osveži svoj svet« Tudi tokrat smo z atraktivnimi nagradami hoteli privabiti čim več potrošnikov k sodelovanju. Sodelovali so lahko vsi, ki so na nagradni kupon izpisali Ean kodo izdelka Pepsi 1,5 L in kupon poslali k nam. V nagradni igri smo podelili: 1 x MacBook, 5 x iPod in 10 x majica Pepsi. Žrebanje je opravila tričlanska ko- misija na sedežu podjetja. In tako smo dobili srečne nagrajence: Nagrado 1x MacBook Pro je prejel Janez Kološa iz Puconcev. iPod nano je prejelo naslednji 5 nagrajencev: Nataša Nuzdofer iz Škofljice, Slavica Lepoša iz Murske Sobote, Oto Kac iz Maribora, Monika Jaklič iz Krmelja, Boštjan Pintar iz Bleda. FOTO: Dani MAUKO delili 130 Ora majic. Na koncu še je potekalo zaključno žrebanje, kjer smo podelili igralno konzolo Nintendo Wii Sport. Marjan Žargi s soprogo – vikend paket v Zdravilišču Radenci za 2 osebi. Zeleno srce Radenske Zeleno srce Radenske SONČNA ENERGIJA Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. To je energija, ki se obnavlja. Zato, mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike. Sončna energija je energija prihodnosti, njeno uveljavitev pa ovira le draga cena v primerjavi z konvencionalnimi viri energije. 16 Kako lahko sončno energijo uporabljamo? Da bi sonce lahko čim boljše izkoriščali moremo vedeti zakaj, kako in kje bomo to energijo pridobivali in jo uporabljali, ker za razliko od kovencionalnih goriv/virov, ki smo jih navajeni, z sončno energijo nismo oskrbovani preko žic ali pipe. Vedeti moramo koliko energije potrebujemo in koliko sonca nam je na razpolago. Količina sončne energije je odvisna od letnega časa in lokacije. Stanje v Sloveniji Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša približno 23000 TWh, kar je nad 300-krat več kot znaša raba energije. Študije kažejo, da je razpoložljivo pri obstoječih tehnologijah približno 960 GWh na leto, kar je enako približno polovici slovenskega deleža proizvodnje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, oziroma dobri tretjini letne elektrike iz Dravskih elektrarn. Danes izkoriščamo le približno 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehničnega potenciala. V zimskem čadu, ko je potreba po ogrevalni energiji največja, dobimo pa žal le približno 10−15 % celotne letne količine sončne energije. Podatki o letnem številu ur sončnega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 kažejo, da bistvenih razlik v trajanju osončenosti ni, razen seveda v primorskem delu: NAČINI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE Pasivne solarne zgradbe Pasivno sončno ogrevanje in hlajenje igra pomembno vlogo v današnjih zgradbah. Izkoriščanje sončne energije v zgradbi poteka običajno preko zidov, oken, tal in streh, z dodajanjem elementov in površin s katerimi reguliramo ogrevanje, ki ga povzročajo sončni žarki. Za pasivno hlajenje, pa zmanjšamo vpliv sončnih žarkov z zasenčevanjem ali z ventilacijo. Optimizacija prehoda dnevne svetlobe skozi okna, za osvetljevanje prostorov, tudi veliko pripomore k prihranku energije. Pasivno sončno ogrevanje stavb poteka tako, da pri prehodu sončne svetlobe skozi okna zadene določene predmete (tla, zidove, okno), v katere se absorbira in pretvori v toploto. Cena postavitve pasivne solarne zgradbe je lahko povsem primerljiva s ceno »klasično« zasnovane zgradbe. Nemške študije in njihove praktične izkušnje, navajajo vrednosti prihrankov od 70−90%. V razvoju so tudi hiše z letnim shranjevanjem toplote, ki se bodo približale nični porabi. Na ta način bo možno graditi »zero energy houses«; hiše v katerih bo ob popolni uveljavitvi bioklimatskega pristopa k projektiranju zgradb in Letno število ur sončnega sevanja v nekaterih slovnskih krajih leta 1993 1958 POSTOJNA 2332 PORTOROŽ NOVO MESTO 1944 MURSKA SOBOTA 1935 MARIBOR 1893 LJUBLJANA 1891 CELJE 1899 0 500 1000 1500 20002 2500 [ur leto] Zeleno srce Radenske uporabi najnovejših materialov in naprav, kot npr. stekel s spremenljivimi optičnimi lastnostmi, hiša delovala sama zase. Treba je tudi opozoriti, na visoko raven bivalnega udobja in izboljšana kakovost življenja, ki jo nudi taka (pasivna solarna, ekosolarna, bioklimatska) zgradba. Sončni kolektorji Ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji je dokaj razširjeno, ogrevanje objektov pa se, zaradi potrebe po večjih absorbcijskih površinah in akumulacijah ogrevalne vode, uveljavlja šele v zadnjem času. Srce sončnih kolektorjev je črna površina, ki pretvarja sončno energijo v toploto. To toploto se potem prenese za takojšno ogrevanje ali se jo shrani za kasnejšo uporabo. Za prenašanje se uporablja voda, antifriz ali v časih tudi zrak. Poleti je energija sonca največja, tako lahko sanitarno vodo ogrevamo s praktično samo sončno energijo. Pozimi je sončne energije manj, vendar lahko v primerno zasnovanem sistemu kljub temu prispeva doberšen delež k ogrevanju sanitarne vode. Mnenje, da s sončnimi kolektorji ni smiselno ogrevati objekta ne drži popolnoma. Po izkustvih v Nemčiji in Skandinaviji je ogrevanje s kolektorji sprejemljivo v objektih s toplotnimi izgubami do 45W/m2 bivalnega prostora. Zeleno srce Radenske Sončne celice Ravno tako kot sončni kolektorji, spreminjajo sončno svetlobo v toploto, sončne celice spreminjajo energijo svetlobe direktno v elektriko. Narejene so iz silicija, iz drugega po vrsti najbolj razširjenega elementa v zemeljski skorji. Elektriko proizvajajo dokler na soki stroški investicije, in neinformiranost pogosto odvračajo ljudi od njene uporabe. Ampak cene se z leta v leto znižujejo, tako da bo morda v bližnji prihodnosti s sposobna tekmovati s konvencionalnimi energetskimi viri. njih seva sončna svetloba, skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, ne onesnažujejo in ne povzročajo hrupa, zato je proizvajanje elektrike na ta način najčistejše in najbolj varno. Njihova življenjska doba je 20 do 30 let. Toplotna črpalka Fizikalni princip delovanja toplotne črpalke je enostaven in ga že dolgo uporabljamo pri hladilnih napravah. V toplotni črpalki se nahaja uparjajoča se snov, ki okolici odvzema toplotno energijo in jo med kondenzacijo oddaja drugemu mediju. Kot toplotni vir lahko toplotna črpalka izkorišča toploto okoliškega zraka, talne in površinske vode, zemlje in drugih medijev. Toplotne črpalke lahko uporabljamo tako za pripravo tople vode, kot tudi za ogrevanje objekta, samostojno ali v kombinaciji z ostalimi sistemi. Največkrat imajo vgrajen tudi električni grelnik, s katerim lahko po potrebi dogrevamo vodo. Cena sončne energije Solarna energija še vedno spada med zelo drage vire energije. Vi- Sončna energija prijazna za okolje Dejstvo je da v današnjih dneh porabimo vse preveč fosilnih goriv, ki pa zelo slabo vplivajo na okolje. Vpliv tople grede, prevelike emisije CO2, onesnaženje zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice, ki jih ta goriva puščajo za seboj. Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim uničevanjem, je treba naš način pridobivanja energije prilagoditi naravnemu ritmu zemlje in njenim ekosistemom. Ena od rešitev je izkoriščanje sončne energije. Reference: http://www.fmf.uni-lj. si/~jaglicic/solar.htm http://www.gi-zrmk.si/oddelki/ energija/sse.htm http://www.ljudmila.org/rom/ energ/son-pas.htm Tadeja FILIPIČ 17 Poslovanje Poslovanje TRG EMBALIRANIH VOD V EVROPI IN SLOVENIJI Uživanje embaliranih vod predvsem v obdobju zadnjega desetletja dobiva čedalje večje razsežnosti, tako v evropskem kot slovenskem merilu. Tako je npr. povprečni Slovenec v letu 2001 popil 49,6 L embalirane vode, v letu 2009 pa že 56 L (izvzete večje embalažne enote > 10 L). Za primerjavo je povprečni Evropejec v letu 2001 popil 86,9 L, v letu 2009 pa že 104 L. 18 Gospodarska kriza zadnjih let je po podatkih Canadeana rahlo vplivala tudi na segment embaliranih vod, vendar ni prišlo do pomembnega upada prodaje oziroma potrošnje na nivoju Evrope. Potrošnja embalirane vode v letu 2009 je na evropskem nivoju znašala 51 640 mio L, kar v celotni kategoriji brezalkoholnih pijač predstavlja 44 %. Povprečna potrošnja embalirane vode na prebivalca Evrope je v letu 2009 znašala 104 L, pri čemer so razlike med posameznimi državami zelo velike, kot je razvidno iz grafikona. Najmanjšo potrošnjo na prebivalca je imela Finska (16,2 L), največjo Italija (189,1 L), medtem ko je za primerjavo povprečni Slovenec v letu 2009 popil 56 L embalirane vode. Statistika prodaje in potrošnje v Sloveniji za obdobje 2004−2009 kaže rahlo drugačne trende kot veljajo v povprečju za Evropo, predvsem glede deleža gaziranih embaliranih vod, ki je v Sloveniji v primerjavi z Evropo večji od deleža negaziranih vod. Za Slovenijo je značilna visoka potrošnja embaliranih vod večjih volumskih enot, > 10 L oz. B-HOD vode in sicer znaša 13 % celotne potrošnje vseh embaliranih vod, medtem ko je ta delež za celotno področje Evrope le 4,2 %. Lea ŽBONTAR ZVER Vir podatkov: Canadean in European Federation of Bottled Water (EFBW) Tabela: Prodaja embaliranih vod v državah EU za obdobje 2004−2009 EU1 (24 držav) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 EMBALIRANE VODE2 47 322,5 48 938,2 51 182,4 51 670,1 51 712,7 51 636,6 (mio. L) Vrsta emb. vode (%) Naravna mineralna voda 84,0 83,8 84,0 84,8 84,4 84,7 Izvirska voda 12,7 12,9 12,9 12,7 12,4 12,6 Namizna voda 3,3 3,2 3,1 3,0 2,8 2,7 Gaziranost(%) 54,8 55,6 55,9 56,5 56,5 56,4 Tihe-negazirane 45,2 44,4 44,1 43,5 43,5 43,6 Gazirane Potrošnja na prebivalca 97,1 100,0 104,2 104,7 104,3 104,0 (L/leto) B-HOD3 (> 10 L) VODA 1 800,4 1 911,5 2 104,7 2 221,4 2 303,8 2 270,0 (mio. L) 1 2 3 zajete naslednje države: Slovenija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija zajemajo embalirane vode volumskih enot do 10 litrov, torej brez B-HOD3 vode B-HOD (Bulk-home / office delivery) embalirane vode volumskih enot > 10 L Op.: vsi podatki v zeleno osenčenem področju tabele se nanašajo na embalirane vode brez B-HOD vode! Tabela: Prodaja embaliranih vod v Sloveniji za obdobje 2004–2009 1 2 Slovenija 2004 2005 2006 2007 2008 2009 EMBALIRANE VODE1 (mio. L) Vrsta emb. vode (%) Naravna mineralna voda Izvirska voda Namizna voda Gaziranost (%) Tihe-negazirane Gazirane Potrošnja na prebivalca (L/ leto) B-HOD2 (> 10 L) VODA (mio. L) 103,8 105,2 112,2 112,8 118,2 113,2 76,5 7,6 15,9 70,8 12,3 16,9 65,3 16,6 18,1 72,9 19,1 8,1 80,2 12,2 7,6 82,1 11,2 6,7 30,0 70,0 33,5 66,5 35,5 64,5 37,9 62,1 40,8 59,2 38,4 61,6 52,0 52,6 55,9 56,1 58,7 56,0 14,5 15,1 17,0 18,8 19,5 16,9 zajemajo embalirane vode volumskih enot do 10 litrov, torej brez B-HOD3 vode B-HOD (Bulk-home / office delivery) embalirane vode volumskih enot > 10 L Op.: vsi podatki v zeleno osenčenem področju tabele se nanašajo na embalirane vode brez B-HOD vode! Lokalno Lokalno LOKALNE VOLITVE V OBČINI RADENCI 2010 Za javno dobro v občini Radenci bodo poslej za 4 leta v občinskem svetu občine Radenci skrbeli: Marija Grosman, Zlatko Mir, Jožef Kager, Marko Vaupotič (LDS); Jožef Toplak, Anton Šonaja, Franc Pelcl (SDS); Janez Rihtarič, Marija Kupljen (SLS); Franc Škrobar, Janez Konrad (DESUS); Kristjan Kučan (SD); Jasna Koren (NLS Neodvisna lista SKUPAJ), Erik Ivanuša (ZARES – NOVA POLITIKA); Marija Marič (NOVA SLOVENIJA); Miroslav Madon (ŠPORT IN ZDRAVJE). V svet Krajevne skupnosti Radenci so bili izvoljeni: Nikolaj Brus, Jožef Kager, Franc Čuk, Marija Marič, Drago Mir, Veronika Fašalek, Jožef Vaupotič, Franc Rantaša, Marjan Šalamun. V svet Krajevne skupnosti Kapela so bili izvoljeni: Branko Fekonja, Mojca Kocbek, Gregor Belak, Jožef Tivadar, Marko Vaupotič, Aleš Kaučič, Mirko Korošak. Za župana občine Radenci sta se v drugem krogu volitev pomerila Zlatko Mir (LDS) in Janez Rihtarič (SLS). Za župana občine Radenci je bil v drugem krogu z večino glasov (52,17%) izvoljen Janez Rihtarič. 19 Nov občinski svet občine Radenci. PRODAJNI PROGRAM RADENSKE www.radenska.si www.radenska.si PRENOVLJENA SPLETNA STRAN RADENSKE Urejena in učinkovita spletna stran pomembno prispeva k javni podobi podjetja in blagovnih znamk. 22 V letu 2009 je postalo jasno, da je aktualna spletna stran Radenske www.radenska.si, ki jo je za nas izdelal zunanji izvajalec, postala tehnološko in vizualno zastarela ter vsebinsko nefunkcionalna, zato smo se odločili za njeno popolno prenovo. Po opredelitvi naših zahtev in pregledu ponudbe smo se odločili, da bomo projekt prenove spletne strani izpeljali sami. Izkušnje smo tako na vsebinskem kakor tudi tehničnem področju pridobivali že ob vzdrževanju obstoječe spletne strani Radenske in nekaterih drugih projektih, kar nam je dalo dovolj poguma, da smo se odločili za ta korak. Tako smo v podjetju oblikovali skupino za prenovo spletne strani, ki jo je vsebinsko vodila Vesna Šavel, sam pa sem prevzel tehnično izpeljavo projekta. Sodelavci na projektu in vsebinski vodje posameznih področij so bili še Lea Žbontar Zver, Irena Rautar in Milan Verdev. Zadali smo si jasen cilj – izdelati spletno stran, ki v ničemer ne bo zaostajala za produktom zunanjega izvajalca – in rok izdelave 6 mesecev. Skupina je imela redne sestanke, na katerih smo preverjali in sproti usklajevali potek projekta. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil projekt ob zastavljenem roku tudi uspešno zaključen. Pri izdelavi nove spletne strani Radenske so bile uporabljene sodobne spletne tehnologije in postopki, kot naprimer programski jeziki PHP in Javascript, programska orodja Flash/Actionscript in podatkovne strukture XML, s čimer smo ustvarili dinamično in vsebinsko ter funkcionalno odprto spletno stran. Tako kot dosedaj, ohranjamo sistem vsebinskih vodij oziroma urednikov posameznih vsebinskih sklopov in tehničnega vodje, ki skrbi za celovito in pravilno delovanje spletne strani v celoti. Obiskovalca že ob vstopu na spletno stran pričakajo povzetki zadnjih novic, povezave na produktne in ostale spletne strani povezane z Radensko, ter meniji, www.radenska.si www.radenska.si Spoti Radenske tudi na You Tubu. ki kažejo na pet osnovnih vsebinskih sklopov, ki jih navajamo v nadaljevanju. PROIZVODI Vse o naših proizvodih, vključno s slikami, osnovnim in razširjenim opisom, sestavo in ostalimi podatki, letaki in prodajnim programom oziroma pakiranjem. Prikaz proizvodnega programa kakor tudi posameznih proizvodov je izdelan v tehnologiji Flash/Actionscript. PODJETJE Osnovni in razširjeni podatki o podjetju, sistem vodenja kakovosti, kontakti, sporočila za javnost, zemljevid ... Tukaj bi posebej opozorili na zanimivi rubriki Zgodovina in Fotogalerija, kjer boste našli stare fotografije, etikete in druge zanimivosti iz dolge in bogate zgodovine Radenske. AKTUALNO Novice povezane z našimi proizvodi in dogodki v zvezi z Radensko. VODAPEDIA… … ali vse o vodi. V tem sklopu objavljamo bogato znanje o vodah, ki ga premoremo v Radenski. Izraz Vodapedia, katerega avtorica je ga. Lea Žbontar Zver, je izpeljanka iz znamenite Wikipedie – gre torej za leksikon o vodi. ZABAVA Tukaj najdete razne zabavne in izobraževalne vsebine, kot naprimer TV reklame Radenske iz preteklih 50 let, privlačna namizja za računalnik, pravila in rezultate nagradnih iger, otroški kotiček … V rubriki Igre najdete dve igri razviti v tehnologiji Flash/Actionscript na temo Radenske. Vabimo vas, da ju poskusite in se vpišete na lestvico najboljših. Poleg osnovne spletne strani, so bile na novo izdelane ali prenovljene še produktne spletne strani Ora (ora.radenska.si), Oaza (www. oaza.si) in Radenska Plus (www. radenska-plus.si), ki so jih izdelali zunanji izvajalci. Kot uspeh velja omeniti, da smo v času trajanja projekta uspeli pridobiti v last domeno oaza.si, ki je bila v preteklosti zasedena. Takoj po zaključku prenove osnovne spletne strani smo izdelali posebno spletno mesto Radenske na portalu YouTube, kjer so poleg večine reklamnih spotov Radenske objavljeni še videoposnetki povezanih vsebin, športnih in ostalih prireditev v kraju Radenci in podobno. Posnetke na tem portalu lahko obiskovalci tudi ocenjujejo, komentirajo in podobno, s povečano stopnjo interaktivnosti pa je le ta še bolj zanimiv za obiskovalce. Vabimo vas, da nas obiščete in se nam pridružite na naslovu: http://www.youtube.com/trisrca. Kot že rečeno, se spletna stran tudi po dokončanju projekta prenove razvija naprej, saj ves čas uvajamo izboljšave in dodajamo nove vsebine. Poleg tega imamo v načrtu še širitev na druge spletne strani, povezave s socialnimi mrežami, kot npr. Facebook in drugo. Vabimo vas torej, da obiščete našo spletno stran na naslovu www. radenska.si in v množici vsebin poiščete kar vas zanima, prav tako pa bomo veseli vsake pohvale, pripombe ali ideje, ki nam jo lahko pošljete na naslov marketing@radenska.si ali informatika@radenska.si. Dominik OMAR Dominik Omar, tehnični vodja prenove www.radenska.si 23 Zeleno srce Radenske Zeleno srce Radenske RADENSKA V SKRBI ZA ČISTO OKOLJE SODELAVKE IN SODELAVCI RADENSKE UREJEVALI OKOLJE V PODJETJU 24 Radenska ima ob svojih treh srcih še zeleno srce. Kako tudi ne, saj je njena dejavnost tesno povezana in odvisna od skrbnega ravnanja z okoljem. In kdo če ne mi, ki živimo od neokrnjenih naravnih virov, se bo bolje zavedal njihove vrednosti? Na pobudo sodelavk in sodelavcev Radenske, članov sindikata in drugih srčnih žena in mož podjetja, so sodelavci že v pomladi letos pripravili čistilno akcijo znotraj podjetja, kjer so na novo uredili tudi zelenice ob upravni stavbi Radenske in polepšali njeno podobo. Za njih, za številne obiskovalce in poslovne partnerje. Skrb za čisto okolje je v Radencih še posebej izrazita, saj se je tako pomladne akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v Radencih udeležilo skoraj 400 udeležencev. Jesenska akcija je v petek, 15. oktobra 2010 navkljub megli in jutranjemu hladu minila v dobri volji vseh sodelavk in sodelavcev, ki so enkrat še pokazali srčnost, ki je lastna delavcem Radenske. Tudi podjetja so kot hiše, kjer je treba vsake toliko temeljito poči- sti okrog vogalov in skrbeti da rožice dehtijo, da je trava pokošena in da so prostrane površine – v našem primeru Radenske vedno lepo urejene in čiste. Sodelavce je za njihov trud v letošnji akciji podjetje nagradilo s posebnimi majicami Radenske s sloganom »Radenska v skrbi za čisto okolje«, ki jih bodo gotovo s ponosom nosili tudi v toplejšem vremenu. Čistilno akcijo so zaključili z vročimi kostanji in malico ter si na koncu obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo v svoji skrbi za čisto in eko Radensko. Milan VERDEV Foto Dani MAUKO Mi med seboj Mi med seboj ORGANIZIRANOST IN NALOGE SINDIKATOV RADENSKE BOJ SINDIKATOV ZA DELAVSKE PRAVICE Delavci, ki smo člani sindikata v Radenski, smo letos v juniju mesecu za naslednjih pet let izvolili svoje sindikalne zaupnike, ki zastopamo naše interese. Število sindikalnih zaupnikov smo – zaradi zmanjšanja članov sindikata – iz sedem zmanjšali na pet, in so bili izvoljeni: Breda Rožman, Marjan Čontala, Mirko Rakuša, Mirko Štelcer in Valerija Zadravec. Za predsednico sindikata sem bila izvoljena Valerija Zadravec. Dolžnost in pravica nas sindikalnih zaupnikov je, da zagotavljamo in varujemo pravice in interese članov sindikata, ki so zaposleni v družbi. To pravico nam zagotavlja tudi naš delodajalec, z obveščanjem, posvetovanjem in posredovanjem določenih podatkov. Sindikalni zaupniki smo dolžni svojo dejavnost izvajati tako, da je organizacija dela čim manj okrnjena. Kot sindikat imamo posebna upravičenja, ki jih je delodajalec dolžan spoštovati. Ta upravičenja so določno zapisana v zakonu o delovnih razmerjih. Kakor je meni znano in iz dolgoletnih izkušenj sindikalnega dela lahko ugotovimo, da so ta upravičenja tudi izvajana s strani vodstva družbe. Sindikat pravice delavcem Radenske zagotavlja v dveh kolektivnih pogodbah: Kolektivni pogodbi plačilo za delo in Kolektivni pogodbi za delovna razmerja. Obe kolektivni pogodbi zagotavljata večje pravice kot jih kot minimum določata Zakon o delovnih razmerjih in za druž- bo veljavna Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije. Doslej s sklenitvijo podjetniške kolektivne pogodbe nimamo problemov z delodajalcem, zato utemeljeno pričakujem, da bosta ti kolektivni pogodbi, ki potečeta 31. 1. 2011, tudi dalje sklenjeni v vsebini, ki bo zagotavljala najmanj enake pravice kot doslej. Čeprav vsi ne boste delili mojega mnenja, moram priznati, da vodstvo Radenske zagotavlja uresničevanje sprejetih kolektivnih pogodb (redno izplačilo plač, regresa za letni dopust, dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, in dr.) Prav je, da z obstoječim stanjem ne moremo biti povsem zadovoljni in moramo vedno znova skrbeti za še višji standard naših delavcev. Ne gre za prezreti krutega dejstva, da živimo v času in kraju, ko gospodarske in druge razmere ne dovoljuje vsega in vsakomur, saj se družba mora tudi razvijati na vseh področjih. V tem času moramo tudi sindikati biti včasih bolj strpni in postaviti meje svojih zahtev. To smo v Radenski vselej znali. Ne le razmere v državi in v svetu, temveč tudi obstoj lastništva posredno vpliva na naše želene zahteve. Smo v Skupini PLG, smo del te družbe. Treba je in vedno bolj bo to treba, prilagajati se ciljem in usmeritvam vseh v to skupino povezanih družb. Nismo več sami in verjetno ni nobene možnosti, da bi kdaj tudi bili, zato moramo svoja razmišljanja usmeriti v koncernska razmišljanja. To pa je in bo najtežje! To kar naj bolj skrbi nas zaposlene, je seveda ohranitev delovnih mest v družbi. Zagotavljam vam, da bo enaki ali večji količinski prodaji, delavcev ni preveč, zato se za delovna mesta ob takšnem stanju ni treba bati. Delavci Radenske znamo delati in noben pameten lastnik ne odpušča delavcev, ki mu prinašajo dodano vrednost. In to dodano vrednost zagotavljamo v Radenski. Zaenkrat »boj« za delavske pravice naših delavcev ni upravičen. Vedno smo se znali dogovoriti v vodstvom Radenske in doslej je to vodstvo imelo tudi čut za modrost dogovoriti se. Kot predsednica sindikata si želim, da bi tako ostalo tudi naprej ali bilo še celo bolje. Ne želim si konfliktov, želim si rešitev. Zato »citiram.:… Obstaja samo ena pot: razumeti zgodbo druge strani in pojasniti svojo. Razumevanje in pojasnjevanje ne vsebuje sodb, obsodb, domnev, nasprotovanj,dokazovanja in proti dokazovanja«* Valerija ZADRAVEC * (Tatjana Zidar Gale, HRM 6/2008, str. 37) 25 Varstvo pri delu POROČILO Zdravstveni pregledi delavcev Radenske d.d. O STANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU, POŠKODBAH PRI DELU ZA OBDOBJE JANUAR – JUNIJ 2010, V PODJETJU RADENSKA D.D. V obdobju 1−6/2010 se je zdravstvenih pregledov udeležilo 131 delavcev družbe, od vseh pregledanih delavcev jih je 89 delavcev sposobno za svoje delo. Za delo z omejitvami je zmožnih 42 delavcev. Omejitve se pri omenjenih delavcih nanašajo na prepoved dela v prekomernem hrupu in dviganju težjih bremen. Na osnovi rezultatov zdravstvenih pregledov je ugotovljeno, da zdravstveno stanje delavcev ni zadovoljivo. Rezultati prikazujejo nadaljevanje neugodnih trendov; prevelika telesna teža, kadilci, povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor. Zdravstvena služba, ki je opravila zdravstvene preglede priporoča: redno spremljanje zdravstvenega stanja, Povzetek nekaterih aktivnosti dela iz področja varnosti in zdravja pri delu v obdobju januar – junij 2010. Usposabljanje delavcev iz varstva pri delu 26 Varstvo pri delu Redno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavni del ciljev, ki so bili postavljeni, ter jih opredeljuje tudi zakonodaja. Vsi zaposleni delavci v podjetju so usposobljeni za delo na varen način. V prvi polovici tega leta je bilo izvedenih 10 enodnevnih seminarjev usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva, na katerih je bilo prisotno 131 delavcev in 23 delavcev, ki so opravljali periodično usposabljanje za voznike viličarjev. Po končanem usposabljanju so uspešno izvedeni preizkusi znanja usposobljenosti iz varnosti pri delu in požarne varnosti. Vsi udeleženci so uspešno opravili pismeni in praktičen preizkus usposobljenosti iz varnosti pri delu in požarne varnosti. Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva se je izvajalo tudi v mesecih maju in junij (4 termini), na katerih so bili prisotni predvsem dijaki oz. študenti, ki so izvajali počitniško delo oz. obvezno prakso. Nesreče pri delu v obdobju januar – junij 2010 V obdobju 1−6/2010 se je v podjetju Radenska d.d. dogodilo 5 nesreč pri delu, ki so okategorizirane kot lažje nesreče. Nesreča pri delu so bile raziskane in prijavljene na Inšpektorat RS za delo. Upoštevajoč podatke predhodnega leta je prisoten porast števila nesreč, v primerjavi z preteklimi obdobji. Na porast nesreč pri delu vplivajo predvsem ekonomski razlogi (zavarovalnina – odškodnina), saj so nesreče pri delu kategorizirane kot lažje. Prikaz gibanja števila poškodb v obdobju 1991−1−6/2010 Število poškodb Leto povpr. 91−95 povpr. 96−00 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1−6 2010 Število izgubljenih delovnih dni Skupaj na delovnem mestu na poti Skupno število izgubljenih delovnih dni 26,4 28,4 2,9 592,1 486,5 105,6 23,4 20,6 2,8 492,6 403,6 89 18 19 20 18 21 16 21 12 11 1 5 16 16 16 16 20 13 19 12 11 1 5 2 3 4 2 1 3 2 0 0 0 0 502 411 468 443 595 426 328 180 206 − 32 311 316 348 402 471 404 310 180 206 − 32 191 95 120 41 124 22 18 0 0 0 0 Kontrolni pregledi varnih delovnih razmer Zagotavljanje periodičnih pregledov, preizkusov delovnih priprav in naprav V obdobju januar – junij 2010 je bilo izvedeno 11 rednih kontrolnih pregledov ugotavljanja stanja razmer varstva pri delu in izpolnjevanju predpisov iz varnosti pri delu. Delavci, ki vodijo in nadzirajo dela v podjetju so bili opozorjeni na ugotovljene nepravilnosti. V obdobju 1−6/2010 je bilo izvedeno pregled strojev in naprav (124 strojev in naprav). Za vse pregledane stroje so bila izdana ustrezna poročila. Pregledi strojev in naprav se izvajajo skladno z letnim planom pregledov strojev in naprav na podlagi evidence vseh strojev in naprav v podjetju. zaradi zaradi poškodbe na poškodbe delovnem mestu na poti seznanjanje delavcev z varnim načinom življenja, zdravimi življenjskimi navadami, vzpodbujanje delavcev, da upoštevajo ugotovitve in navodila, dosledno uporabo osebnih varovalnih sredstev (ušesni zamaški). Iz starostne strukture zaposlenih v podjetju sklepamo na nadaljevanje neugodnih trendov na področju zdra- Varstvo pri delu Varstvo pri delu vstvenega stanja zaposlenih zato menimo, da je smotrn razmislek o uvedbi dolgoročnega programa spodbujanja zdravega načina življenja zaposlenih v podjetju predvsem na področjih prehranjevanja, opuščanja kajenja, telesne aktivnosti ipd. Zaključek: Stanje varnosti in zdravja pri delu za obdobje januar – junij 2010 ocenjujemo, kljub manjšemu povečanju številu nesreč, zadovoljujoče. Zaradi manjšega porasta števila nesreč pri delu je potrebno posvetiti: večjo pozornost organizaciji in načrtovanju dela, izvajanju vzdrževalnih del in izvajanju dela v proizvodnji ob doslednem upoštevanju navodil za varno delo, prepovedi poseganja v stroje med obratovanjem, okolici delovnih mest, odstranjevanju varnostnih elementov na strojih in izničevanju varnostnih funkcij na strojih, doslednem uporabljanju osebnih zaščitnih sredstev (zaščitna očala pri uporabi kemikalij, zaščitni ušesni zamaški pri delu v ropotu) Mag. MARJANU JUSTINU – VISOKO PRIZNANJE mag. Marjan Justin, strokovni delavec v podjetju Radenska za področje varnosti in zdravja pri delu je prejel priznanje fundacije Avgusta Kuharja za izjemno strokovno in uspešno 32 letno delo na področju varnosti in zdravja pri delu. Z varnostjo in zdravjem pri delu ter požarno varnostjo se mag. Marjan Justin ukvarja 32 let. Začel je v Kmetijskem kombinatu Šmarje in Hmezadu Žalec. Dvanajst let je nato delal v Celjskem Ingradu. Od leta 1992 je zaposlen v podjetju Justin, katerega lastnik in direktor je. Podjetje opravlja različne strokovne naloge tehnične varnosti, kot so usposabljanje delavcev za varno delo, pregledi strojev in naprav, izvajanje različnih Državni sekretar Peter Pogačar izroča priznanje mag. Marjan Justinu. meritev, izdelujejo ocene tveganja in izjave o varnosti. »To so naloge, ki se uvrščajo med zaščitne ukrepe za varovanje zdravja zaposlenih na delovnih mestih in preprečevanje nesreč pri delu,« pojasnjuje mag. Marjan Justin. Doda, da podjetje na področju požarne varnosti izdeluje požarne rede, evakuacijske načrte, usposabljajo zaposlene. Veliko izkušenj in znanje Dolgoletno strokovno delo mag. Marjana Justina ni neopaženo. V utemeljitvi za priznanje je med drugim zapisano: »Ima veliko izkušenj in znanja o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti. Skrbi za varne in zdrave delovne pogoje zaposlenih v različnih podjetjih, s katerimi poslovno sodeluje, za posodobitev delovnih priprav in naprav za varnejše in zdravo delo.« Veliko je naredil na področju izobraževanja, saj sodeluje pri organiziranju seminarjev, posvetovanj in predavanj ter promovira stroko varnosti in zdravja pri delu. Je član izvršnega odbora Društva varnostnih inženirjev Celje, ki ga je predlagalo za priznanje. To mu je na simpoziju Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije ter Zbornice varnosti in zdravja pri delu izročil Peter Pogačar, direktor direktorata za delo na ministrstvu za delo. Prejetega priznanja je bil mag. Marjan Justin zelo vesel, saj je s tem tudi izražen pozitiven odnos dela do stroke varnosti in zdravja pri delu, ki dobiva vse večjo težo in pomen. Proti kratkovidnosti »Varnost in zdravje zaposlenih delavcev je odvisna od delavcev, ki vodijo delovni proces, kakor tudi od delavcev, ki izvajajo delo. V Evropski uniji se Slovenija po številu nesreč na tisoč zaposlenih uvršča na predzadnje mesto,« opozarja mag. Marjan Justin. Izpostavlja, da zaposleni pri delu ne upoštevajo navodil, ne uporabljajo osebnih varovalnih sred stev, na strojih ne uporabljajo tehničnih varnostnih ukrepov. V teh 32 letih mojega dela na področju varnosti in zdravja pri delu se je odnos v večini podjetjih spremenil v pozitivni smeri, varnost in zdravje pri delu dobiva vse večjo težo, pomen… »Posledice podcenjevanja nevarnosti so neizogibne. Številne nesreče, bolniški dopusti, zdravstvene storitve, odškodnine so nepotrebni stroški, posledice naše kratkovidnosti. V mnogih podjetjih se gleda na varnost in zdravje pri delu kot nepotreben strošek. V razvitih državah Evropske unije je vlaganje v varnost in zdravje pri delu naložba, saj se vsak vložen evro povrne dvakratno, torej je donosnost izjemna,« poudarja mag. Marjan Justin. Upoštevanje pravil zmanjša število delovnih nesreč in posledično prispeva k večji produktivnosti in boljšim rezultatom dela. 27 Maraton treh src Maraton treh src Maraton treh src PRED 31. PRAZNIKOM TEKA tudi v bodoče. Kot cilj smo si zastavili rekordno število udeležencev tudi v ostalih panogah, kar ob pomoči lepega vremena ne dvomimo, da bomo dosegli. Maraton treh src je najstarejša tekaška prireditev v Sloveniji, ki izhaja iz Radenske d.d. in po tridesetih letih še vedno ostaja naša prireditev. Zato se bomo še bolj potrudili, da bomo Sloveniji in svetu Radensko predstavljali kot družbeno odgovorno podjetje, ki s svojimi proizvodi in maratonom skrbi za zdravje svojih potrošnikov. Poleg tega lahko udeleženci vsako leto spoznavajo novosti, ki jih pripravljamo in tako bomo tudi v letu 2011 z novostmi presenetili vse, ki bodo 21. maja 2011 v Radencih. Boštjan GERLEC FOTO: Dani MAUKO 28 Prvih 30. nepozabnih Maratonov treh src je za nami. Letošnji jubilej smo vsi skupaj pričakovali v veliki napetosti. Vse nas je zanimalo koliko bo tekačev, koliko pohodnikov, otrok, udeležencev nordijske hoje in tudi vseh ostalih obiskovalcev, ljubiteljev te zdaj že nenadomestljive prireditve za ta del Slovenije. Tekači so se prijavljali že tri mesece pred dogodkom. Prva je bila skupina 30 tekačev iz Latvije, pozneje pa so prijave kar deževale. Rekordi so bili porušeni, tako na krajših razdaljah kot tudi na kraljevski 42 km, kjer je število prvič krepko preseglo 200. Potem pa nas je kar malo šokirala vremenska napoved. Bolj, ko se je bližal 15. maj, vedno slabše so bile napovedi. A s ponosom lahko napišem to kar se je takrat zgodilo. Zjutraj na dan maratona so se množice začele valiti v Radence, moram priznati, da so me v tistih trenutkih spreletavali mravljinci in takrat sem videl kako zelo radi imajo ljudje to prireditev. Ne samo domačini, tudi iz ostalih delov Slovenije ter iz tujine je prišlo rekordno število tekačev, ki so prestavljali svoje meje in tekli pod gesli »Tekmuj sam s seboj« ter »Vsak je zmagovalec«. Še večje veselje pa smo doživljali popoldan, ko so se začeli otroški teki. Kljub dežju in hladnemu vremenu je teklo preko 700 otrok, kar tudi kaže na to, da otroci radi tečejo in ljubijo ta šport, tako da je treba še enkrat iz- PROGR A M Tista sobota, 21. maja 2011 v Radencih bo prav posebna… 8.00 Reka tekačev 30. MTS v Radencih. reči zahvalo in čestitke vsem njim in njihovim staršem. Čeprav je prireditev 30. Maraton treh src končana, delo za organizacijski odbor praktično nikoli ni. Že v jeseni smo začeli s pripravami na 31. MTS, ki upam, da je začetek naslednjih tridesetih. Predstavili smo se že na Ljubljanskem maratonu, tisti člani našega odbora, ki bodo obiskovali maratone v tujini ga bodo prav tako promovirali z letaki in slikami. Naša želja namreč je, da privabimo čim več tekačev iz tujine, ki bodo spoznali to čudovito deželo in se bodo vračali 21. POHOD TREH SRC 9.25 START PARAPELGIKOV – 21,098 KM 9.30 START 31. MARATONA TREH SRC – 42,195 km in POLMARATONA – 21,098 km / državno prvenstvo AZS / 9.40 START TEKOV NA 10 km in 5 km 15.00 START HUMANITARNEGA TEKA / v sodelovanju z Občino Radenci / 16.00 START TEKA VEVERIČK IN SRČKOV 21.00 VEČERNI KONCERT … Podelitve priznanj, bogat spremljevalni program, program za otroke, otroški vrtec Maratona treh src, živahno dogajanje v startno-ciljnem prostoru in na progah tekov, prijave na spletu www.radenska.si … DOBRODOŠLI! Mi med seboj V SPOMIN Herbert ŠEFER (1942–2010) Nepričakovano smo se zbrali na pobreškem pokopališču, da se poslovimo od Herberta Šeferja. Po več kot petdesetih letih poznanstva:vse od dijaških let na soboški gimnaziji in velikem tesnem sodelovanju in druženju, nisem nikoli pomislil, da bom Herbertu Šeferju spregovoril v slovo, in to zadnje, dokončno. Mnoge nas je pretresla vest o njegovem nepričakovanem odhodu brez slovesa. Ob bolečem presenečenju me je prešinila misel o Prešernovem sonetu Memento mori, ki spominja in predvsem opominja o neizprosni minljivosti življenja. Drugi del grenkega vtisa, ki traja in bo še trajal, so spomini na dolgoletno sodelovanje v lepem in tudi trpkem, a uspešnem vodenju Radenske v času njenega razcveta v vseh Mi med seboj njenih tradicionalnih in novih dejavnostih in širitvah v Pomurju, Sloveniji in svetu. Herbert ni maral velikih in dolgih govorov. Zato le nekaj utrinkov z njegove bogate in plodne delovne in življenjske poti. Otroštvo in mladost mu nista bila z rožicami posuta. Vendar je prav to in skrbno domačen okolje usodno vplivalo, da se je razvil v delovnega, odgovornega in klenega moža. To smo opazili že sošolci na gimnaziji. Ob pridnem delu doma je uspešno končal gimnazijo v Murski Soboti in univerzitetni študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Cenil je svoje bližnje v Apaški kotlini in se rad vračal k njim. Takoj po študiju je prevzel odgovorne naloge. Najprej na občini Gornja Radgona. Kmalu je prišel v Radensko. Začelo se je najino dolgoletno uspešno sodelovanje. Čeprav sva si bila različna, sva se prav v tem dopolnjevala v načrtovanju in izvajanju uspešnega, za tiste čase sodobnega tržnega razvoja Radenske v takratni državi, Evropi in svetu. Herbert je bil vedno delaven, zagnan in odgovoren. Bil je strog do sodelavcev in še posebno do samega sebe. Ob predanosti podjetju je imel kot domačin velik smisel za ožjo in širšo okolico. Imel je smisel, in tu je bila najina skupna moč, in skrb za sodelovanje s sodelavci, tako vodilnimi in skromnimi kot s tistimi zvestimi sodelavci v veliki družini Radenske v vseh njenih dejavnostih. Običajno je bil tam, kjer so bili večji problemi. Zato ni presenetljiv njegov odhod iz vodstva podjetja v polnilnico v Boračevi. Uspešno je uvajal sodobno tehnologijo in spremljal razvoj dejavnosti v Evropi. V tej navezi sva vzpostavila močne stike s tujino, tako pri odpiranju novih izvoznih trgov kot pri sklepanju širših poslovnih povezav. Radenska je takrat postala ena najbolj sodobnih in prodornih družb na področju mineralnih vod in brezalkoholnih pijač v Evropi. Herbert pa nikoli ni bil zazrt le v Radensko; vsa leta je bil vpet v dogajanje v ožji in širši okolici Pomurja in v Sloveniji. Zato ni bilo slučajno, da je po odhodu iz firme postal uspešen župan občine Radenci, kjer je enako zagnano vodil vrsto razvojnih projektov. Kot sposobnega – danes bi rekli kriznega – menedžerja ga je Gorenje povabilo v nemški Koerting in kasneje Mura v sanacijo svoje nemške podružnice. Deloval je tudi v slovenski organizaciji nadzornih svetov. V zadnjih letih je bil aktiven v dobrodelnih organizacijah (Lions klub), v družbi vinskih vitezov in še bi lahko našteval. Herbert Šefer je kot uspešen gospodarstvenik in domoljub dal močan pečat razvoju Radenske, gospodarstvu v pomurski regiji in Sloveniji ter v številnih družbenih dejavnostih. Feri HORVAT 29 Poslovanje Poslovanje POSVET ZAKAJ (KDAJ) JE EMBALIRANA VODA VAREN PROIZVOD? 30 V okviru 48. kmetijsko živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je dne 23. avgusta 2010 potekal posvet Zakaj (kdaj) je embalirana voda varen proizvod?, ki ga je že četrto leto zapored organiziralo Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije GIZ z namenom osveščanja javnosti o embaliranih vodah in njihovih lastnosti. Vodilno vlogo pri organizaciji tega posveta je kot tradicionalno prevzelo naše podjetje. Posveta so se udeležili polnilci embaliranih vod, strokovnjaki iz podjetij in ustanov v Sloveniji ter druga zainteresirana javnost. Za razliko od prejšnjih let se tokrat nismo osredotočili na eno osrednjo tematiko, ampak so bila obravnavana različna ta čas aktualna področja in sicer: geološka struktura in lastnosti podzemne vode mikrobiološki oziroma higienski vidik embaliranih vod od repromaterialov do odpadne embalaže v industriji pijač tržno-marketinški vidik embaliranih vod EFBW – Evropska zveza embaliranih vod in njena vloga voda in človekov organizem funkcionalne vode Povabilu za izvedbo predavanja na posvetu so se odzvali priznani strokovnjaki na posameznih področjih: g. Darko Petauer (GEORAZ d.o.o.), dr. Živa Mrevlje (UKC Ljubljana), mag. Marija Lusicky (ZZV Maribor), mag. Aljaž Čoh (Droga Kolinska d.d.), g. Peter Zalokar (TPLAST d.o.o.), g. Janez Hočevar (Aragon, raziskovanje in načrtovanje d.o.o.), g. Matej Stražiščar (Pivovarna Union d.d., predsednik ODEM GIZ), g. Martin Lah (Radenska d.d. Radenci) in ga. Irena Rautar (Radenska d.d. Radenci). Vsebina predstavitev in sprožena številna vprašanja, dileme in komentarji na samem posvetu kažejo na to, da področje embaliranih vod dosega čedalje večje razsežnosti. In prav je, da se določene dileme poskušajo razrešiti prav na tovrstnih srečanjih, kjer so pri- sotni strokovnjaki iz različnih področjih. Še eden izmed argumentov več, da v letu 2011 ponovno zberemo energijo in organiziramo »jubilejni« peti tovrstni posvet v okviru AGRE. V tem trenutku že zbiramo ideje za osrednjo tematiko. Veseli bomo, če nam boste posredovali kakršne koli ideje oziroma predloge, ki bodo pripomogli k uspešnejši izvedbi posveta. Mi med seboj Mi med seboj STROKOVNA EKSKURZIJA V BRATISLAVO Tudi letos smo v jesenskem času izvedli strokovno ekskurzijo. Podali smo se v bližnjo Bratislavo. Pot nas je vodila preko Avstrije, kjer smo se ustavili v železnem mestu Eisenstadt. Ogledali smo si zanimivo staro mestno jedro in čudovit dvorec Esterhazy, ki je povezan s skladateljem Haydnom, nato naprej proti Slovaški. V lepem sončnem vremenu, ki nas je razveselilo smo si ogledali grad Devin, ki leži na sotočju rek Morave in Donave, ta je stoletja veljal za nepremagljivo utrdbo. Po nastanitvi in večerji v prijetnem hotelu smo se odpravili na nočni ogled Bratislave. Drugi dan pa nas je pot vodila v vinorodno območje Malih Karpatov. Najprej smo si v dežju ogledali eno najstarejših slovaških mest Trnavo, nato pa pot nadaljevali po vinorodnih gričih. Ogledali smo si proizvodnjo znane slovaške majolike, kjer smo se tudi sami preizkusili v oblikovanju gline. Sledil je ogled polnilnice in znane kleti, kjer smo ob značilni malici degustirali tudi njihova vina. Nato pa ogled pravljičnega gradu Červeny Kamen. Grad leži v prečudoviti okolici malokarpatskega gričevja. Oprema v gradu je zelo ohranjena in kaj hitro smo dobili sliko o tedanjem življenju. Seveda bi se še sprehajali po čudovitih sobanah in dvoranah ter velikanski kleti, kjer sedaj prirejajo koncerte. Po večerji smo se odpravili v znani klub Harley Davidson, kjer so si naši »fantje« napasli oči. Drugi dan smo se odpravili na avtobusni ogled Bratislave. Povzpeli smo se na grajski grič, kjer je bratislavski grad. Nato smo obiskali Slavin, ki je spomenik padlih v 2. svetovni vojni. Naš obisk smo nadaljevali po ulicah Bratislave, kjer smo občudo- vali znamenitosti ; Michalov stolp, Mozartovo palačo, sprehodili smo se po Michalski in Venturinski ulici.. Sprehod smo končali z vožnjo na ladjici, kjer smo si Bratislavo ogledali še iz panorame na Donavi. Proti večeru smo se poslovili iz prečudovite Bratislave in se podali proti Dunaju, kjer smo si še Donava v Bratislavi. ogledali naselje znanega Hundertwaserja. Občudovali smo njegov res edinstven slog gradnje. Utrujeni in polni novih vtisov smo se odpravili našo lepo domovino in že načrtovali naslednjo relacijo. Tolminska korita Breda ROŽMAN Foto: Dani MAUKO Skupinska slika iz prijetnega druženja na izletu v Slovaški. 31 Mi med seboj Mi med seboj SVET DELAVCEV RADENSKA D.D. RADENCI NEKAJ O ZAKONODAJI 32 Podlaga za delovanje sveta delavcev je ob upoštevanju drugih predpisov iz delovnega in gospodarskega prava predvsem Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki med drugim določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb in se uresničuje zlasti na naslednje načine: s pravico do pobude in s pravico do odgovora nanjo, s pravico do obveščenosti, s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje, z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem, s pravico soodločanja ter s pravico zadržanja odločitev delodajalca. ZGODOVINA SVETA DELAVCEV Možnost sodelovanja pri upravljanju smo s tem, da smo v Radenski svet delavcev izvolili, spremenili v dejstvo že davnega 1996 z izvolitvijo prvega sveta delavcev, ki mu je predsedovala dr. Majda Bagar Povše. In prav tako z izvolitvijo vseh naslednjih svetov delavcev, katerim so predsedovali: Franc Gornjec, Silva Duh in Branko Šafarič, da ne omenjam vseh dosedanjih članov. NALOGE IN NAČRTI Od julija 2009 svet delavcev Radenska d.d. Radenci deluje v novi sestavi: Izidor Mlinarič, Viktor Hanžekovič, Mirko Telkeš, Elizabeta Budja, Milan Rajh, Jožef Kager, Stanislava Špelec, Zlatko Kosič − namestnik predsednika in Franko Lipičar. Na novoizvoljenih je naloga, da interese delavcev poizkušamo udejanjati. Seveda pa je odvisno koliko predlogov, problemov in rešitev se sploh predstavi. Ne glede na to, da vsi člani sveta delujemo neprofesionalno in praviloma v okviru običajnega delovnega časa, smo in moramo biti dostopni za mnenja in sugestije. Pozivam zaposlene, da v primeru pobud ali vprašanj poiščete člane sveta in jih predstavite. Lahko pridete tudi na seje sveta delavcev, ki so načeloma javne. Načeloma v podjetju ni pomembnejših poslovnih odločitev, ki ne bi vsaj posredno vplivale na položaj zaposlenih. Vlaganje v razvoj tehnike in zaposlenih so nujne za uspešno prihodnost družbe. Vključevanje v obravnavo vizije in razvojnih ciljev pa je med drugim odvisna tudi od stopnje interesa zaposlenih oz. njihovih predstavnikov. Večja uspešnost podjetja je skupni interes tako za lastnike in menedžerje kot zaposlene. Interes zaposlenih pa je močnejši na področjih, ki vplivajo na kakovost delovnega življenja. Delavci imamo pravico do sodelovanja pri upravljanju s soodločanjem, vplivanjem na organizacijo dela in pri izvajanju aktivnosti, namenjenih izboljševanju delovnih razmer in humanizaciji delovnega okolja ter pri vseh vprašanjih, ki so v skupnem interesu z delodajalcem, še posebej pri doseganju uspešnega poslovanja družbe. Zdravje zaposlenih je eden izmed temeljev za dobro delo in je med drugim odvisno od načina življenja in življenjskega okolja ter še posebej od pogojev na delovnem mestu. Čeprav je zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer odgovornost delodajalca, prav tako obveznost, da delavskim predstavnikom omogoči sodelovanje pri obravnavi vseh vprašanj s tega področja, bi morali biti za stalno izboljševanje sta- nja varnosti in zdravja pri delu ter sprejetih ukrepih, ki nanj vplivajo, zainteresirani tudi vsi zaposleni. Vsak na svojem delovnem mestu in področju. Ob problemih ali idejah za izboljšanje se obrnite na svet delavcev, ki bo primer obravnaval in delodajalca obvestil o potencialnih nevarnostih pri delu. Preventiva je vedno boljša kot draga kurativa. V smislu preventive je tudi predlog o uvedbi dolgoročnega programa spodbujanja zdravega načina življenja zaposlenih v Letnem poročilu o stanju varnosti in zdravlja pri delu ter o poškodbah pri delu Radenska d.d. Radenci za leto 2009. Čeprav Radenska veliko sponzorskih sredstev namenja športnim aktivnostim in prireditvam, za svoje zdravje lahko največ naredi samo vsak sam. SEJE SVETA DELAVCEV Od julija 2009 smo imeli deset sej, pet jih je bilo skupnih s Predsedstvom sindikata. Obravnavali smo predvsem: poslovnik sveta delavcev, izvolitev predsednika in namestnika, poročila o stanju varnosti in zdravja pri delu, začasno prerazporeditev delovnega časa, volitve in imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet družbe, poročilo s skupnega sestanka predsednikov sveta delavcev in predsednikov sindikata v skupini PLG, delovni koledar, seznanitev in obravnava rezultatov poslovanj družbe, poslovni načrt družbe, dopolnitev sistemizacije delovnih mest, sprememba kolektivnega nezgodnega zavarovanja, poročila s sej nadzornega sveta, seznanitev in obravnava z razvojnimi cilji družbe ter interno izobraževanje in seznanitev s predlogi spremembe zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o urejanju trga dela, Zakon o malem delu, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem zavarovanju). Zapisniki sveta delavcev so po poslovniku ob- Mi med seboj javljeni na oglasnih deskah družbe ter na intranetu. Z izvolitvijo in imenovanjem dveh predstavnikov delavcev (Dominik Omar, Franko Lipičar) v nadzorni svet družbe Radenska d.d. Radenci zagotavljamo sodelovanje delavcev v organih družbe oz. nadzor vodenja poslov ter varovanje interesov družbe kot celote in s tem praviloma interesov njenih udeležencev, med njimi tudi zaposlenih. Čeprav se mora svet delavcev po zakonu vzdržati vsakršnega sindikalnega boja za večje plače, je njegova naloga tudi skrb nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter drugih dogovorov ter skrb za pravno varnost zaposlenih. Ob tej priliki se upravi podjetja zahvaljujem za dosledno upoštevanje dogovorjenega v smeri delavcev, prav tako, da sva lahko predsednik sveta delavcev in predsednica sindikata prisostvovala na sejah poslovodnega kolegija, strokovnim službam pa za pravno in drugo pomoč. POKOJNINSKA REFORMA V času priprave pokojninske reforme je potrebno počakati na dokončno sprejetje zakonov. Kot kaže bomo primorani delati v pozna leta. Prav tako vemo, da bo redna pokojnina v večini primerov še nižja, kot nam jo sedaj obljubljajo. Prav zato v Radenski že od leta 2001 večina zaposlenih ob izdatni pomoči delodajalca varčuje v okviru II. pokojninskega stebra za dodatno pokojnino. Verjamem, da smo dovolj zreli in se zavedamo, kako pomembna je socialna varnost v jeseni življenja. Če si je ne bomo zagotovili sami nam je ne bo nihče. POGLED NAPREJ Ali zaposleni v tem trenutku na prihodnost lahko gledamo z optimizmom v očeh? Mi med seboj Seveda, z radenskimi srci v prsih tudi ni težko. Poleg dolžnosti vestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti imamo pravico soupravljanja, med drugim dajanja pripomb in predlogov. Pametno je pravico izkoristiti, predloge pa modro predstaviti ob primernem času na primernih mestih ter tako aktivno krojiti svojo usodo. Življenje je tek na dolge proge. Srečno. Franko LIPIČAR, predsednik sveta delavcev 33 NEKAJ O KAKOVOSTI IN NAS SAMIH … Mineva leto 2010, z njim vred mineva tudi čas krize, ki sega od politike, gospodarstva in vse do vrednot – kdo smo in kam gremo? Radenska je podjetje, ki je v svoji dolgi zgodovini doživelo že vrsto kriz, a je vedno znova tudi vstalo. Zahvaljujoč predvsem ljudem. Tudi tokrat ne bo drugače, kot je že bilo nekoč. A zrenje v čas nazaj ne pomaga, če se iz naukov zgodovine ne znamo naučiti in imamo v očeh zgolj sebe, zgolj lastni jaz in lastni žep. Od časov rimskih galej, ko so vsi veslali v isto smer, do današnjih časov je posebej v organizacijah in podjetjih še kako pomembno zavedanje, da smo vsi na istem čolnu, ki je na morju konkurenčnosti in le od zavedanja vse posadke je odvisno, ali bomo s čolnom krenili svetlim zarjam nasproti, ali na dno morja. Odgovornost za kakovost je od vseh enaka – od kapitana do posadke. Že od nekdaj je tako in najbrž bo tako tudi v prihodnje. Ne pomaga s prstom kazati na druge, tu in tam pomaga ozreti se sam v sebe, v lastno bitje in žitje – morda se tam skriva še kakšna rezerva. Nekatera podjetja prodajajo sanje, spet druga način življenja, naše prodaja zaljubljenost v življenje. Nihče ne prodaja zgolj motik in lopat, ne da bi ob tem moral še poskrbeti za trženjski splet ter povezovanje vseh, ki sodelujejo v končnem produktu. Kupci so torej v ospredju pozornosti, njim smo zapisani in od njih je dobiček. Oni so razlog našega obstoja. Amen! Milan VERDEV Naloæbe Naloæbe INVESTICIJSKE NALOŽBE V LETU 2010 IN PLANI ZA LETO 2011 Zaradi vsesplošne krize, ki ni prizanesla tudi trgu naravnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter zaradi trenutne situacije v Skupini Pivovarne Laško, katere del je tudi Radenska, je investicijski cikel v Radenski v letu 2010 bil precej okrnjen in omejen. Izvajajo se samo investicije, ki so nujno potrebne z vidika zagotavljanja proizvodnje v primeru dotrajanosti opreme ter prilagoditev opreme morebitnim novim proizvodom. 34 Prilagoditev aseptične linije na kvadratno plastenko Dogovorjeno je bilo, da bo Radenska polnila tudi del aseptičnih proizvodov iz programa Pivovarne Union. Seveda smo morali temu primerno prilagoditi aseptično linijo. Ob prilagoditvi smo jo tudi posodobili in izboljšali. Tako smo na aseptični liniji zamenjali zamašilni stroj – stari je bil že tudi dotrajan, transferne klešče, ki omogočajo enostavnejšo predelavavo linije na drugo plastenko ter dovod plastenk v aseptično komoro. Prav tako smo nabavili tudi orodja za kvadratno plastenko volumna 0,5 in 1,5 L. Za pakiranje kvadratne plastenke je bilo potrebno instalirati tudi razvrstilec plastenk v pakirni stroj. V tem letu smo na aseptični liniji instalirali novi aplikator ročk na pakete; stari je namreč povzročal precej zastojev, istočasno pa je precejšen prihranek na lepilnem traku. Omenjena prilagoditev aseptične linije je terjala vložek v višini ca. 500.000 €. Obnova dotrajanih vrtin naravnih mineralnih voda Zaradi dotrajanosti obstoječih vrtin in že opazne problematike pri črpanju naravne mineralne vode smo bili primorani obnoviti vrtino V-L, ki je v sestavi Radenske Classic Kraljevi vrelec ter vrtino V-pZ, ki je v sestavi Radenske Classic Petanjski vrelec. Vrtina V-L je glo- boka 100 m, medtem, ko pa je vrtina V-pZ globoka 20 m. Prva je bila izdelana v šestdesetih letih, V-pZ pa se je že bližala starosti 100 let. Izvedba obeh vrtin je potekala po pričakovanjih, saj so črpalni poizkusi na obeh vrtinah pokazali, da je njuna kapaciteta celo večja, kot pred obnovo. S tem smo nadaljevali s procesom obnove vrtin, ki so stare 30 in več let. Posodobitev in razširitev skladiščnih kapacitet za gotove proizvode Zaradi širokega spektra proizvodov in s tem potreb po skladiščnem prostoru smo bili primorani posodobiti in razširiti skladišče površine. Tako smo s sendvič steno zaprli del skladišča 3, kjer ni bilo moč hraniti proizvodov ob temperaturah okoli 0 st.C, s čimer smo pridobili ca. 600 m2 skladiščne površine. Prav tako smo z industrijsko cerado zaščitili nadstrešnico, s čimer smo prilagodili skladiščenje tako, da so proizvodi zaščiteni pred sončno svetlobo, dežjem, prahom in mrazom. Za potrebe negaziranih proizvodov in pa repromaterialov ter PET mase pa smo ob nadstrešnici postavili industrijski šotor površine 900 m2. V sklopu tega projekta smo pri skladišču 1 postavili nadstrešek, ki omogoča naklad kamionov izven skladiščnih prostorov. Tako smo bistveno izboljšali kvaliteto skladiščenja v skladišču 1, kjer so kamioni z izpuhi ter prahom stalno ogrožali skladiščene proizvode. Spremembe embalaže in nove embalaže Z januarjem smo za novega kupca prilagodili paletiranje na polovični EURO, t.i. düsseldorfer paleti. Omenjeno paletiranje poteka v ca. tretjini obsega še delno ročno, vendar se planira avtomatizacija tudi tega dela palteranja. V prvi polovici leta smo za potrebe služnostnih polnitev implementirali novo obliko 0,5 L plastenke, s septembrom pa smo družino PET plastenk naše glavne blagovne znamke Radenske Classic razširili z novo članico, to je plastenko »junior« velikosti 0,33L, ki je všeč in prilagojena predvsem našim najmlajšim potrošnikom. Obe plastenki sta zaenkrat namenjeni polnjenju naravnih mineralnih in izvirskih vod. Nabava osnovnih sredstev ali manjša investicijska vlaganja v letu 2010 Zaradi dotrajanosti in starosti voznega parka smo nabavili 2,5 T električni viličar. Omenjeni viličar se uporablja za skladiščenje v visoke regale ter pri komisioniranju, katerega obseg se stalno veča. Prav tako smo tekom leta zamenjali precej dotrajanega drobnega inventarja v proizvodnih prostorih (mize, priročne omare, predalnike ipd) s čimer smo nadomestili dotrajano in neprimerno opremo. Tudi na področju energetike smo nadaljevali z zamenjavo hladilnih plinov s okolju prijaznejšimi. V kontroli kakovosti pa smo prav tako zamenjali nekaj dotrajane Načrti za leto 2011 Plani investicij za leto 2011 so tudi prilagojeni trenutni situaciji ter nekoliko omejeni. Zaradi potrebe po racionalizaciji proizvodnje in spremembi na embalaži (zamašek) je največji projekt za naslednje leto menjava polnilnega stroja za 1 L steklenico. Ob tem je nujno potrebno menjati tudi ele- Izgradnja kanalizacije v vasi Boračeva. ktronski pregled praznih steklenic. Obstoječa oprema je namreč že precej stara in vedno dražja za vzdrževanje, prav tako pa že tudi dotrajana. Omenjeni projekt je prvi večji korak v okviru strateškega projekta Celovite ureditve Boračeve, s katerim želimo optimizirati polnilne linije tako, da bodo boljše izkoriščene in centralizirane. Ob tem bomo primorani vlagati tudi v vodne vire (obnova vrtin, tehnološka voda), racionalizacijo energetike ter seveda v opremo glede na razvoj proizvodov ter novih ali spremenjenih embalaž in po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti tudi v racionalizacijo tež embalaž. Obseg investicij v naslednjem kratkoročnem obdobju bo odvisen od investicijskih in strateških usmeritev skupine podjetij PLG ter razvojnim smernicam proizvodov in tehnologije v naši branži. 35 Martin LAH FOTO: Dani MAUKO opreme: pripravo destilirane vode, generator dušika ter laboratorijski merilec CO2 plina v embalažah. Z izvedenim smo dosegli racionalizacijske učinke, prilagoditve zahtevam trga ter predvsem obnovo tehnološkega parka in interne logistike. Pri investicijskih vlaganjih nam je vedno vodilo, da z vlaganji ne samo pomladimo opremo ali infrastrukturo, temveč vedno tudi nekaj doprinesemo v smislu dodane vrednosti in racionalizacije ter razvoja procesov. Samo tako bomo našim potrošnikom lahko nudili kakovostne in zanimive izdelke, proizvedene z optimalnimi stroški. Seveda bi pa moral biti investicijski obseg za dosego vsega želenega nekoliko večji, kot je bil v zadnjih nekaj letih. Naloæbe FOTO: Dani MAUKO Naloæbe Sedež družbe Radenska d.d. v zimski idili. Foto nateœaj Foto nateœaj Foto natečaj Radenskega vestnika IZBIR A MO VA ŠO NAJ FOTOGRAFIJO! S fotografijo in njeno digitalizacijo se ukvarja čedalje več ljudi, med njimi tudi sodelavk in sodelavcev Radenske. Da bi vzpodbudili njihov konjiček pripravljamo javni natečaj, na katerem bo strokovna žirija v sestavi Jože Pojbič, Milan Verdev, Zvone Gabrijan, Dani Mauko ocenila fotografije, ki nam jih boste poslali najkasneje do 20. januarja 2011. 36 Plavalka – Korčula. Nagrajena fotrografija na 1. foto natečaju Radenskega vestnika. Foto: Irena RAUTAR Vsi, ki želite sodelovati, pošljite na naslov: milan.verdev@radenska.si tri (3) po vašem izboru najboljše in najlepše fotografije, ki ste jih posneli s svojim fotografskim aparatom. Izmed prispelih fotografij bomo pripravili razstavo, prve tri pa bomo nagradili s privlačnimi nagradami Radenske in njenih POP materialov ter objavili v Radenskem vestniku. Prijazno vabljeni k sodelovanju! Naøi sodelavci Naøi sodelavci NAŠI SODELAVCI IN NJIHOVI KONJIČKI Prišel nek čuden čas, ko ljudje le hitijo. Malokdaj si vzamemo čas za sebe, kaj šele za prijatelja, sodelavca… Spominjamo se kako je bilo nekoč, kako smo se zbrali, nasmejali, družili.. Sedaj pa samo hitenje. Nič prijateljskega stiska rok, kramljanja, kavice, kozarčka. Breda ROŽMAN FOTO: Dani MAUKO V goste smo povabili tudi Društvo upokojencev Radenci in prebivalce Dosorja. Tudi oni so bili prijetno presenečeni. Ta razstava je le delček prostega časa naših sodelavcev. Veliko se 37 Razstava v avli poslovne stavbe. FOTO: Dani MAUKO Samo gledanje iz svojih okopov, veliko je privoščljivosti in obrekovanj. Sami smo krivi,da je tako. Vedeti moramo, da smo samo popotniki skozi življenje in bomo na tem našem planetu le kratek čas. Zato želim, da se pozitivna energija dotakne prav vsakega srca. Le tako bomo laže premagovali vsakdanje tegobe, ki nam jih prinaša čas. Tako smo z veliko pozitivne energije pozvali sodelavce naj nam razkrijejo delček sebe. Tisti delček, ki je velikokrat skrit pred javnostjo. Da ne ostane le pri bežnem pozdravu, ko se srečamo na službenih hodnikih. Želeli smo, da pokažejo svojo ustvarjalnost, svoje konjičke.. Bili smo prijetno presenečeni. Odzvalo se jih je 15. Ugotovili smo, da ustvarjajo čudovite izdelke, ki so jih pokazali na razstavi ob dnevu žena. Kako lep je bil prihod v avlo upravne zgradbe, čaroben in pisan, da ti je zaigralo srce. Toliko energije se je pretakalo v izdelkih. Veliko ur je bilo porabljenih za pletenje izdelkov iz vrbe, vbodov s kvačko ali iglo pri gobelinu, potegov čopiča in iskanju motiva s fotoaparatom. Med izdelki so bile tudi lične voščilnice, slike z električno iglo, našiti prti, sestavljanke, leseni krožniki, pletenine ... Čeprav je bila razstava na domačem dvorišču in ni bila deležna širšega občinstva je dosegla namen. Sodelavca sedaj gledaš drugače, saj veš, da je v njem ustvarjalni duh, ki mu ne da miru. jih ukvarja z aktivnim športom. Tega na žalost ni mogoče razstaviti. Tako premoremo veliko tekačev, kolesarjev, košarkarjev, nogometašev, pa tudi zbiratelje znamk, kovancev in še česa je kar nekaj. Ker vse življenje gledam z pozitivno energijo, bi želela, da se izdelki pridnih rok naših sodelavcev predstavijo vsako leto. Pozivam še tiste, ki letos niso zbrali dovolj poguma, da ga zberejo in pokažejo svoje izdelke. Naj bo vsakemu v ponos izdelek, ki pride izpod pridnih rok. Skupinska slika razstavljalcev. Mi med seboj Mi med seboj ZA DOBRO VOLJO … Radenska Srečata se sosedi. Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!« Ko odprem oči pred menoj si ti… Tvoj šumeči glas me pomiri, krila podari.. In dotik na ustih tvoj zaznam kot poljub, balzam. In ko zaplešem s teboj življenje je opoj.. takrat korak mi tvoj sledi duša pa leti, leti. Ko kaplja tvoja mi polzi po ustih kot poljub leden takrat oči odprem − in spet si ti pijača mojih,tvojih dni Radenska s tremi srci si. Poslovneža se pogovarjata. Prvi: »Se ti med seksom kaj pogovarjaš z ženo?« Drugi: »Ne, mobitel dobim šele naslednji teden!« Mož, zdravnik, in žena sta se skregala pri zajtrku. On, ves besen, vstane in odide in ji spotoma zabrusi: »in v postelji si tudi zanič!«. Po nekaj časa se je umiril in se želel opravičiti, zato jo je poklical. Dolgo časa je zvonilo, ko žena končno dvigne telefon. »Kje si bila tako dolgo?« »V postelji«. »In kaj si delala tako dolgo v postelji?« »Iskala sem drugo mnenje!« 38 MARATONEC Micka si je privoščila skok čez plot z Janezom. Ko sta tako nekoč seksala, slišita avto, ki se ustavi na dvorišču. Micka plane iz postelje, pogleda na dvorišče in vzklikne: »Moj Bog, moj mož se je prej vrnil s potovanja. Janez, takoj skoči skozi okno na cesto in izgini!« Janez pogleda skozi okno in odvrne: »Ne morem, Micka. Saj vidiš, da dežuje!« Micka se obupano zgrabi za glavo in krikne: »Janez, če naju moj mož zasači, naju bo oba ubil.« Janez torej plane iz postelje, pograbi svojo obleko, skoči skozi okno na cesto in se znajde v skupini maratoncev, ki prav tisti hip tečejo mimo Mickine hiše. Da bi zabrisal sled za seboj, se jim Janez pridruži. Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa prvi maratonec in vpraša: »Kolega, ali tečeš maraton vedno nag?« Janez: »Vedno. Tako prijetno je čutiti pihljanje vetra, ko sem nag, in tako bolje čutim povezanost z naravo.« Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa drugi maratonec in vpraša: »Kolega, ali tečeš maraton vedno z obleko pod pazduho?« Janez: »Vedno. Tako praktično je imeti obleko pri sebi. Ko pritečem na cilj, se lahko takoj oblečem, usedem v avto in odpeljem domov.« Čez nekaj časa se Janezu med tekom približa tretji maratonec in vpraša: »Kolega, ali tečeš maraton vedno s kondomom na k….? Breda ROŽMAN LISTEK Mož se zvečer vrne iz službe. Na mizi ga čaka listek: »Mama je bolna, odpeljala sem se k njej.« Mož vzdihne in stopi k hladilniku, da bi si pripravil kaj za pod zob, na hladilniku pa listek: »Hrana je pripravljena v hladilniku, grej jo le tri minute v mikrovalovki.« Naročeno -storjeno. Po večerji razmišlja, kaj bo počel, gre v spalnico in na postelji Najde listek: »Sanjaj o meni!« Možu je listkov dovolj. Lepo se obleče in ko hoče obuti še čevlje najde v čevlju listek: »KAM PA KAM?!!« Drobir DROBIR Humoreska PREDPRAZNIČNE PRIGODE po« za bicikl ali kako se že reče − tlačenko. »Joj gospa, malo ste zamešali pojme. Vi verjetno želite tlačilko!« Malo me nejeverno pogleda in nato s skupnimi močmi poiščeva »tlačilko«. Francelj jo pozorno posluša in se smeje: »Ti vsaj dolgčas ni v službi! Sedaj pa grem na en cigaretek, ti pa mirno uživaj!« ji reče in odide. Zunaj se privoščljivo nasmeje prigodam in potegne dim iz cigaFOTO: Dani MAUKO Bližali so se novoletni prazniki in vse je hitelo v neki neizbežni ihti. Namesto, da bi v miru pričakovali najlepši del leta se ljudje spremenijo v hiteče kamikaze. Marjetka je delala v trgovini in vsak dan prihajala domov povsem izčrpana. Ljudje so kar naprej nekaj spraševali, se pritoževali in iskali. Komaj je čakala, da se udobno namesti na svoj naslonjač in se prepusti brezdelju. Francelj je nikakor ni pustil pri miru, tudi on je Luč v temi. venomer kaj brkljal in tečnaril. Ko je videla, da ne bo miru mu je rekla: »Poslušaj, kaj se mi je danes zgodilo v trgovini. Lepo delam, ko naenkrat pridrvi nek tip in me vpraša kje imamo lučke.?« Seveda sem ga najprej čudno pogledala in rekla da v zmrzovalniku kot vedno. Tip me čudno pogleda, se obrne in odhiti po trgovini. Čez nekaj minut je že nazaj z besedami: »Pa veste kaj! Jaz iščem lučke za smreko..!!??« No komaj razrešiva nesporazum že z druge strani prihiti ženska, ki želi vedeti je imamo tlačenke. »V hladilniku!« ji prijazno odgovorim. Glej ga zlomka tudi ona je čez nekaj minut nazaj in začne razlagati da želi »pum- rete. Stopi še malo proti cesti, da bi imel pod nadzorom dogajanje v ulici. Spet potegne dim iz cigarete. V tistem trenutku pa se mimo pripelje snežni plug in od nog do glave zasiplje presenečenega Franclja s cigareto v roki… in smeh mu zamre na zasneženih licih… Breda ROŽMAN RADENSKI SRÈKI Kolièina za 30 srèkov, velikost pekaèa - približno žno 20 cm x 30 ccm m 00 g), 2 veliki zreli banani (skupna teža z lupino - 400 220 g moke iz celega zrna, 1 èajna žlièka pecilnega praška, 30 g rjavega sladkorja, 6 jedilnih žlic sonèniènega olja, 80 ml naravne mineralne vode Radenska Naturelle, urellle le e, 2 jajci, 100 g suhega sadja (fige, rozine, jabolèni krhlji), lji), mašèoba in papir za peko, 50 g bele èokolade, 10 g masla, sok rdeèe pese Loèimo rumenjake od beljakov. Suho sadje narežemo olupimo arežemo na male kocke, banane banane o lupim mo iin n zmeèkamo z vilicami. Z mašèobo namažemo robove papirjem obove pekaèa in obložimo s p apirrjem m za a peko. peko.. Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Iz beljakov Pomešamo rumeneljakov stepemo trd sneg. P omešamo ru umenjake, polovico snega iz beljakov, moko s presejanim olje, naravno mineejanim pecilnim praškom, ol lje e, na aravvno m in neralno vodo Radenska Naturelle, narezano sadje pomešamo je in zmeèkane banane. Vse e rrahlo ah hlo op omeša amo s preostankom snega iz beljakov in nadevamo poravnamo peèeo v pekaè. Površino gladko p ora avn namo in n pe eèe-mo v peèici petnajst minut na 170 °C. Peèeno stresemo iz pekaèa, odstranimo papir peko odstran nimo p apir zza ap eko o in narežemo na rezine ali oblikujemo z modelèkom èkom v obliki srèka. Obliv: Belo èokolado in maslo stopimo v sopari pese. Gladko pomešari in dodamo sok k rdeèe pe s G se. la adko po omeša-mo in tanko nabrizgamo po srèkih ter pustimo, o, da se èokolada strdi. V sodelovanju z Radensko recept pripravila Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5, 9252 Radenci Telefon: 02/5669-160 Fax: 02/5669-170 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si 39 40
© Copyright 2024