s predelavo mleka bližje potrošniku s predelavo
S P O D E Ž E L JA . S I št. 14 / 2012, 1. marec 2012 STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI VELIKA gOSPODARSKA ŠKODA zARADI BURJE IN MRAzA KMETIJSKE SUBVENcIJE IN DAVKI zAŠčITENI SIRI V SLOVENIJI POMEN gOzDNO LESNEgA SEKTORJA MLEKARSKA zADRUgA PTUJ, NAJVEčJA ODKUPOVALKA MLEKA 140 let zadružništva na Slovenskem S PREDELAVO MLEKA BLIŽJE POTROŠNIKU 쮿 Iz INTERVJUJA PROF. DR. LUDVIK TOPLAK Mednarodno leto zadrug Izhod iz krize vidim v krepitvi temeljev in načel zadružništva oziroma socialno tržne ekonomije, ki jo opredeljujem kot tretjo, alternativno pot. 쮿 TRADIcIONALNI POSVET zADRUŽNIKOV V PORTOROŽU Zadružna zveza Slovenije 6. in 7. marca 2012 v Portorožu prireja tradicionalni 39. letni posvet zadružnikov. VABILO NA XXXIX. LETNI POSVET zADRUŽNIKOV PRIHODNJA SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA S tradicijo v prihodnost Portorož, Grand hotel Bernardin, 6. in 7. marec 2012 Spoštovane, spoštovani! Letos mineva že 140 let, ko se je na Slovenskem začelo razvijati organizirano zadružništvo, najprej zadružne hranilnice, pozneje kmetijske in gozdarske zadruge. Leto 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila tudi za mednarodno leto zadrug, s katerim želi okrepiti zavest ter poznavanje vloge in pomena zadrug za širšo skupnost. Prav zdaj je čas, da pogledamo v preteklost, iz nje izluščimo vse dobro in se temeljito pripravimo na prihodnost, prihodnost, ki jo napovedujejo nova skupna kmetijska politika do leta 2020 in izzivi sodobnega trga. V tem odsevu bo potekalo tudi letošnje dogajanje v Portorožu. Prijavnice in dodatna pojasnila so na voljo v vaši zadrugi ali na Zadružni zvezi Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, Ljubljana, pokličete nas lahko na telefon 01 24 41 360 ali nam pišete na e-naslov info@zzs.si. Praznujmo skupaj in se veselimo dosežkov preteklosti, naše tradicije, ki nas bodo vodili k uspešnemu skupnemu oblikovanju prihodnosti. Zadružna zveza Slovenije Torek, 6. marec 2012 PROgRAM POSVETA zADRUŽNIKOV V PORTOROŽU 9.30 –10.00 Zbiranje in registracija udeležencev 10.00 –11.00 Slovesnost ob mednarodnemu letu zadrug in 140-letnici zadružništva na Slovenskem s podelitvijo jubilejnih priznanj g. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in podpredsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA Pozdravni nagovor dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije 11.00 –11.30 Odmor 11.30 –11.40 Pozdravi gostov 11.40 –12.00 Usmeritve skupne kmetijske politike do leta 2020 in perspektive za zadružništvo g. Willi Schulz Greve, vodja enote za ekonomske analize kmetijstva EU v Generalnem direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije 12.00 –12.20 Izzivi Evrope – usmeritve za kmetijstvo in zadružništvo g. Paolo Bruni, predsednik Evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA 12.20 –12.40 Vplivi reforme skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo in prednostne naloge ministrstva g. Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje 12.40 –13.00 Razprava udeležencev 13.00 –15.00 Odmor za kosilo 15.00 –15.45 Zadružništvo v Španiji – izkušnje za prihodnost g. Eduardo Baamonde Noche, generalni direktor Kmetijskih in živilskih zadrug Španije 15.45 –16.30 Skupna kmetijska politika do leta 2020 ter odprta vprašanja za slovensko kmetijstvo in podeželje prof. dr. Emil Erjavec, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani 16.30 –17.15 Stanje v živilskopredelovalni industriji in prihodnja skupna kmetijska politika dr. Aleš Kuhar, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani 17.15 –17.45 Mladi na podeželju g. Rok Sedminek, podpredsednik Evropskega sveta mladih kmetov CEJA 17.45 –18.15 Socialno podjetništvo – priložnost za podeželje ga. Katarina Hölzl, predsednica Slovenskega foruma socialnega podjetništva g. Miro Jenko, direktor Kmetijske zadruge Cerklje 18.15 –18.30 Skupna razprava in sklepi prvega dne posveta Predstavitev zadrug Severnoprimorske regije 20.00 Gala večerja z Nušo Derenda Sreda, 7. marec 2012 10.00 –10.30 Zadružno hranilništvo skozi čas in Deželna banka Slovenije danes g. Primož Žerjav, direktor Kapitalske zadruge ga. Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije 10.30 –11.00 Kako povečati pridelavo zelenjave v Sloveniji predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter g. Janez Kužnik, KZ Krka Novo mesto 11.00 –11.30 Poslovno sodelovanje zadrug pri oskrbi z repromaterialom g. Marjan Janžekovič, direktor Zadružne oskrbe, d.o.o. 11.30 –12.00 Odmor s prigrizkom Deželne banke Slovenije 12.00 –13.30 Kaj storiti za boljšo konkurenčnost mlečne predelave Pogovor vodi Anemarija Gerold g. Joško Ambrožič, predsednik uprave, Mlekarna Vipava g. Marjan Jakob, predsednik uprave, Mlekarna Celeia dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta Ljubljana ga. Anka Lipušček Miklavič, direktorica, Mlekarna Planika Kobarid ga. Cvetana Rijavec, predsednica uprave, Ljubljanske mlekarne g. Mitja Vodnjov, direktor, KGZ Škofja Loka 13.30 –14.00 Zaključek posveta UVODNA MISEL gRADIMO BOLJŠO PRIHODNOST Bogdan Štepec, direktor zadružne zveze Slovenije S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja dvakrat mesečno Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. marec 2012 ISSN 2232–4038 Spoštovani. Leto 2012 je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto zadrug. Zadruge po vsem svetu združujejo milijardo zadružnikov, delujočih v vseh sektorjih gospodarstva. Zadruge so pomemben soigralec v nacionalnih ekonomijah ter ustvarjajo in zagotavljajo številna delovna mesta. V zadrugah je zaposlenih več kakor 100 milijonov ljudi po vsem svetu, kar je za več kot 20 odstotkov več kot v vseh multinacionalnih družbah. Mednarodno leto zadrug, ki ga letos obeležujemo, naj bi spodbudilo države, da zadruge prepoznajo kot izjemno pomembne partnerice družbenega, gospodarskega in socialnega okolja ter temu primerno spodbujajo njihovo delovanje. V Sloveniji je bila prva zadružna hranilnica - posojilnica ustanovljena v Ljutomeru leta 1872. Od tedaj pa do danes so se zadruge pri nas ohranile ne glede na različne ideologije in družbene sisteme, v katerih so delovale. Nedeljivo premoženje zadrug in etični cilji – vzajemnost in pomoč drug drugemu – ter zadružna načela prostovoljnosti, gospodarske solidarnosti, solidarne demokracije so zagotovilo, da zadružna oblika organiziranosti ne more biti vprašljiva niti za prihodnost. Naša dolžnost je, da s temi plemenitimi cilji seznanjamo soljudi, združujemo naše delo in kapital ter tudi združimo vso našo energijo pri ustvarjanju boljših razmer za delovanje zadrug v vseh gospodarskih panogah. Zadružna zveza Slovenije v ta namen vseskozi od leta 1992, ko je bil sprejet sedanji Zakon o zadrugah in je zveza ponovno reorganizirana in postavljena na prostovoljne temelje, s svojo dejavnostjo interesnega zastopanja, izobraževanja, obveščanja in svetovanja pomaga zadrugam in njihovim članom. Kljub temu pa smo prepričani, da je v naši družbi še vedno preveč neznanja o zadružništvu in gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja, ter ob prevladujočem gospodarskem liberalizmu še vedno preveč ovir za zadružno obliko organiziranosti. Vsako leto od svoje ustanovitve dalje Zadružna zveza Slovenije pripravlja letni posvet zadružnikov in letošnji je že devetintrideseti. Z njim predstavljamo naše delo, pomembne dosežke, primere dobrih domačih in tujih poslovnih praks ter se oziramo v prihodnost, da čim bolje prepoznamo nevarnosti in priložnosti ter izzive vedno bolj globalnega poslovnega okolja. Veseli smo, da se bodo letošnjega dogodka udeležili zelo pomembni gostje, med njimi predsednik Republike Slovenije, ki je tudi častni pokrovitelj mednarodnega leta zadrug. Veseli bomo tudi vašega obiska, da boste z nami začutili vrednote, na katerih temelji zadružništvo, da boste z nami delili vsebine, ki jih bodo predstavili ugledni gostje, in da boste z nami sooblikovali usmeritve naše skupne prihodnosti. Zadruge in zadružna podjetja gradijo boljši svet, gradimo ga skupaj. 3 STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI TRADIcIJA SLOVENSKEgA MLEKARSTVA zgradbah in infrastrukturi. Leta 1956 so se mlekarne prvič srečale z viški mleka, ki pa je bilo slabe kakovosti. Razvoj je nato potekal v smeri zmanjševanja števila kmetij, ki oddajajo mleko, in povečevanja števila krav na kmetijo ter povečevanja mlečnosti po kravi. Izboljšali sta se tudi kemijska sestava in higienska kakovost mleka. Začetke mlekarstva na Slovenskem beležimo v 19. stoletju. Zibelka našega organiziranega mlekarstva so bili zadružni obrati na Tolminskem in v Bohinju. Na začetku so bili mlečni izdelki ob dokaj enostavni proizvodnji slabi in nekonkurenčni številnim izdelkom iz sodobnejših obratov v tujini. Leta 1941 je bila proizvodnja mleka v Sloveniji zelo majhna, kmetje so imeli v povprečju le eno do tri krave z mlečnostjo okrog 1.300 litrov mleka v laktaciji. Po letu 1945 je mleka primanjkovalo predvsem v urbanih središčih, leta 1947/48 pa so bila v Sloveniji ustanovljena Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije s sedežem v Kočevju, ki predstavljajo začetek nastajanja kmetijskih kombinatov in industrijske proizvodnje v kmetijstvu. Prednost je imela živinorejska proizvodnja, predvsem proizvodnja mleka. Po drugi svetovni vojni so bile slovenske mlekarne majhne, zastarele po opremi, Po različnih internetnih in pisnih virih povzela B. J. Od pradavnine do sodobne zgodovine 6000 let pr. n. št.: Udomačenje molznih živali 19. stoletje: Prve zadruge za zbiranje in predelavo mleka na Tolminskem in v Bohinju 1899: Ustanovitev mlekarske zadruge v Škoi Loki 1937: Mlekarna Celeia Od 1945 dalje: Ustanavljanje in prenavljanje mlekarn v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti, Mariboru, Ptuju, Kobaridu, Tolminu, Dekanih, Sežani, Celju, Bohinju, Kranju, na Vrhniki, v Škoi Loki, Prestranku, na Cerknem, v Godoviču in Kočevski Reki 1945: Pomurske mlekarne 1956: Ljubljanske mlekarne 1957: Mlekarna Planika v Kobaridu 1958: Prva serijska izdelava sladoledov 1967: Prvo trajno mleko – Alpsko mleko 1982: Mlekarna Yoviland Vipava 1993: Mlekarna Krepko v Lazah Vir: GIZ mlekarstva Slovenije SLOVENEc LETNO POUŽIJE 230 LITROV MLEKA V Sloveniji smo lani pridelali okoli 600 milijonov litrov mleka, 353 milijonov litrov smo ga predelali v različne mlečne proizvode, okoli 100 milijonov litrov so ga porabili sami pridelovalci mleka, ostalo količino pa pokupile tuje mlekarne. Količina predelanega mleka ostaja v Sloveniji že nekaj let na isti ravni in se bistveno ne spreminja, pojasnjuje predsednica Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije Ivanka Valjavec, tudi količine proizvodov iz predelanega mleka ostajajo približno enake že več let. Sicer pa je bilo tudi lani največ mleka, okoli 160 milijonov litrov, predelanega v sveže in trajno mleko, 31 milijonov litrov pa v jogurte. Pridelano je bilo 19 tisoč ton sirov in skute, 15 tisoč ton smetane in 2600 ton masla. 4 »Nepredelanega mleka v Sloveniji nimamo, saj ga mlekarne od pridelovalcev odkupijo toliko, kolikor ga za predelavo potrebujejo. Okoli 80 odstotkov mleka in mlečnih izdelkov predelovalci prodajo doma, 20 odstotkov pa jih izvozijo,« še dodaja Valjavčeva. Statistični podatki kažejo, da vsak Slovenec povprečno na leto použije okoli 230 litrov mleka in mlečnih proizvodov. D. S. STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI zDRUŽEVANJE EVROPSKIH MLEKARN zA VEčJO KONKURENčNOST MLEKARNE V SLOVENIJI SO SE POVEzOVALE V Evropski uniji se združitve in pripojitve mlekarn dogajajo tako znotraj posamezne države kot med državami. Z združevanjem si mlekarne želijo zagotoviti boljši položaj na trgu in posledično več možnosti za plasma svojih izdelkov. Poleg tega združevanje omogoča tudi zmanjševanje proizvodnih stroškov in boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti mlekarn. Četrta največja zadružna mlekarna na svetu je švedsko-danska mlekarna Arla foods, ki zaposluje več kakor 16.000 zaposlenih in združuje več kakor 11.000 rejcev iz Danske, Švedske in Nemčije. Podjetje je nastalo z združitvijo švedske skupine Arla in danskega podjetja MD Food. Od takrat so prevzeli mlekarne Hansa Milch iz Nemčije, Boxhom Mejeri in Milko iz Švedske, sirarno Allgäuland Käsereien iz Nemčije in White Clover Dairy iz ZDA. Berglandmilch je največja avstrijska mlekarna in med največjimi mlekarnami v srednji Evropi, ki je tudi v zadružni lasti. Združuje okrog 11.000 rejcev in zaposluje okrog tisoč zaposlenih. Nastala je leta 1995 z združitvijo šestih velikih avstrijskih mlekarn, pozneje pa so pripojili še mlekarne Landfrisch Molkereien, Tirol Milch in Stainzer Milch. Mlekarna Lactalis, ki je prisotna v 140 državah in zaposluje več kakor 20.000 ljudi, je ena od največjih mlekarn v Evropi in po svetu. Pripojila je španski mlekarni Forlasa in Puleva, švedsko mlekarno Skanemejer in odmevni Parmalat v Italiji. Število mlekarn se je v preteklosti zmanjševalo in danes imamo v Sloveniji sedem mlekarn: Ljubljanske mlekarne, Mlekarno Celeia, Pomurske mlekarne, Mlekarno Vipava, Mlekarno Planika, KGZ Škoa Loka in Mlekarno Krepko - Kele&Kele, d.o.o.. Razlogi za zmanjšanje števila mlekarn so različni, med drugim so k temu prispevale tudi pripojitve in združitve. Ljubljanske mlekarne so bile ustanovljene leta 1956 kot podjetje glavne Zadružne zveze Slovenije. Leta 2000 so se pripojile Gorenjske mlekarne, leto zatem pa Mariborske mlekarne. Leta 2003 so Ljubljanske mlekarne kupile večinski delež mlekarn v Tuzli in s tem začele zgodbo o Skupini Ljubljanske mlekarne. Mlekarni celeia se je leta 1979 pridružila sirarna Šmarje. Pomurskim mlekarnam so se leta 1998 pripojile Mlekarne Ptuj. Leta 2001 je mlekarna postala večinski lastnik Mlekoprometa iz Ljutomera, ki so ga dokončno pripojili čez tri leta. Po spletnih straneh mlekarn in wikipediji povzel Matjaž Podmiljšak V »zDRAVI« ŠOLI LAVA JEDO TUDI SKUTO »Pri oskrbi s sadjem smo sicer vključeni v 'shemo šolskega sadja', ki jo financira šolsko ministrstvo in nam zagotavlja nabavo sadja iz našega neposrednega okolja. Pri oskrbi z mlekom pa se v 'shemo šolskega mleka' nismo vključili, ker nas že pri sadju jezijo visoki kupi obrazcev in drugih papirjev, ki jih zahteva vključenost v shemo. Smo pa vseeno poiskali dobro in tudi cenovno ustrezno rešitev,« je povedala ravnateljica osnovne šole Lava Marijana Kolenko. Fotografija: arhiv OŠ Lava Celje Celjska EKO osnovna šola Lava se je po letih prizadevanj v letošnjem šolskem letu znašla v skupini tistih slovenskih »zdravih« šol, ki otroke z izobraževalnimi vsebinami in vsakodnevnim ravnanjem spodbujajo k zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja. Kot »zdrava« šola se je sicer hotela pri pripravi malic in kosil šolarjem in zaposlenim oskrbovati predvsem z živili, pridelanimi v svoji neposredni okolici, a jo je čezmerna papirologija od tega odvrnila. Učenci OŠ Lava Celje na različne načine spoznavajo pomen zdrave prehrane in zdravega načina življenja 5 In kakšna je ta dobra rešitev? »Vseh deset celjskih osnovnih šol se je povezalo in se po objavi javnega razpisa skupaj odločilo za enotnega dobavitelja mleka,« je pojasnila Kolenkova. »Zaradi ustrezne cene in tudi bližine smo za dve leti za dobavitelja mleka in mlečnih izdelkov izbrali Mlekarno Celeia iz Arje vasi. Na naši šoli otrokom ponudimo mleko trikrat na teden kot napitek, pogosto tudi kot obrok, pripravljen kot mlečni griz ali mlečni riž. Seveda pa v šolsko prehrano vključujemo tudi jogurte in sire, zadnje čase, ko v »zdravi« šoli spoznavamo njene prednosti, pa vse bolj tudi skuto.« D. S. STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI SLOVENSKE MLEKARNE IN NJIHOVI KLJUčNI PROIzVODI Izjemna pestrost slovenske predelave mleka in številni kakovostni proizvodi, ki jih slovenske mlekarne ponujajo na trgu, dajejo potrošnikom široko možnost izbire. Predstavljamo mlekarne, kjer so zadruge in kmetje njihovi pomembni ali celo večinski lastniki. MU VITA, ALPSKO MLEKO, PLANIcA IN JOŠT PRIHAJAJO Iz LJUBLJANSKIH MLEKARN Mlekarna Planika Kobarid, ki je v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, odkupuje mleko od 150 posoških kmetov, poleg tega pa imajo lastno farmo v Bovcu, kjer redijo 130 krav molznic. Mleko odkupujejo tudi v občini Bohinj, iz njega pa izdelujejo izdelke pod blagovno znamko Bohinjka. Letno odkupijo 9,5 milijona litrov mleka, ki ga predelajo v sire z naravno skorjo, kot sta Tolminc in Planika, sire Kober, Brincl in Bric, ki je zoren v briškem vinu in soljen s soljo iz piranskih solin, ter surovo maslo, kislo mleko, kefir, sladko smetano in skuto, vse pod blagovno znamko Planika. Iz sladke sirotke kuhajo sladko albuminsko skuto, ki jo odlikuje visok delež beljakovin, kot sta albumin in globulin. Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne pravi: »Kralj naših izdelkov je sir Tolminc, ki bo v letošnjem letu kot eden od redkih slovenskih proizvodov pridobil evropsko zaščito geografskega porekla. Posebno pozornost posvečamo našemu konzumnemu mleku, ki ga bomo našim kupcem v kratkem ponudili tudi v stekleni embalaži. Pri svojem delu upoštevamo tradicijo in znanje naših prednikov, kakovostno mleko, ki ga odkupimo od naših kmetov, pa nam omogoča, da lahko izdelamo odlične proizvode. Še naprej se bomo trudili za visoko kakovost vseh naših izdelkov, ki jih želimo približali čim širšemu krogu kupcev.« Fotografija arhiv Mlekarna Planika Kobarid Posebnost Mlekarne Planika je, da so vsi izdelki narejeni iz pasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, v katerem so uničeni zdravju škodljivi mikrobi, hkrati pa so ohranjene bistvene lastnosti surovega mleka. Ljubljanske mlekarne že več kot pol stoletja rastejo iz trdnih korenin mlekarstva, iz katerih črpajo moč za nenehen razvoj ter z novimi in inovativnimi izdelki ohranjajo vodilni položaj na slovenskem trgu in širijo svoje veje poslovanja na tuje trge. Letno v treh obratih Ljubljana, Maribor in Kočevje predelajo okoli 50 odstotkov vsega v Sloveniji odkupljenega mleka. Z dobro zasnovanimi in uspešnimi blagovnimi znamkami Mu, Alpsko mleko, Ego, Maxim premium, Lučka, Planica in Jošt dokazujejo svojo tržno naravnanost. S stalno skrbjo za kakovost in nenehnimi posodabljanji, ki omogočajo novosti, se trudijo ohranjati zadovoljstvo kupcev. »Izzive in priložnosti za mlekarno vidimo v novih trendih na področju zdrave prehrane in v razvoju inovativnih naravnih izdelkov. Veliko priložnosti za rast vidimo na tujih trgih«, pravi cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn. Jogurtovi napitki Mu Vita poleg vseh koristi jogurta vsebujejo 30 % manj sladkorja, 60 % manj maščob in ne vsebujejo umetnih sladil. Odlikujeta jih visok sadni delež in svežina odličnih sadnih okusov. Primerni so tudi za ljudi z laktozno intoleranco, saj je vsebnost laktoze na 100 g izdelka največ 0,1 %. 6 Fotografije arhiv Ljubljanske mlekarne SIR TOLMINc KRALJ PLANIKE KOBARID STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI Daljnega leta 1907 je skupina kmetov v Podnanosu ustanovila manjšo mlekarno. Po drugi svetovni vojni se je mlekarna posodabljala in se maja 1982 preselila na sedanjo lokacijo v Vipavo, kjer nadaljuje s tradicijo mlekarstva na Vipavskem. Mlekarna Vipava odkupuje mleko s širšega območja Primorske in v zadnjih letih predela približno 8 milijonov litrov mleka letno. Najprepoznavnejši izdelki njihove blagovne znamke MLEKO VIPAVA so: Nanoški sir, prvi probiotični jogurt Bifidus, vipavske skute, smetane in fermentiran program jogurtov. Fotografije arhiv Mlekarna Vipava Nanoški sir z zaščitenim geografskim poreklom predelujejo po posebni tradicionalni tehnologiji, ki so jo že v 16. stoletju uporabljali sirarji na Nanosu. Prav zato ima sir znak »zaščiteno geografsko poreklo«, kar pomeni, da je sir izdelan izključno iz kakovostnega domačega mleka krav, hranjenih samo z naravnimi krmili. POMURSKE MLEKARNE ŽELIJO POSTATI PROIzVAJALEc OTROŠKE HRANE Fotografije arhiv Pomurske mlekarne NANOŠKI SIR Iz MLEKARNE VIPAVA Pomurske mlekarne so začele poslovati leta 1945, ko je takratni Mlekopromet začel odkupovati in predelovati viške pridelanega mleka prekmurskih kmetov. Leta 1954 je bila ob pomoči UNICEF postavljena ena od prvih sušilnic mleka. Takrat so se preimenovali v Tovarno mlečnega prahu Murska Sobota. Od leta 1990 nosi družba ime Pomurske mlekarne. Leta 2000 je bila pripojena Mlekarna Ptuj in v letu 2001 je bil pridobljen večinski delež v Mlekoprometu, ki je bil nato leta 2004 pripojen matični družbi. Bernardka Hlebič, direktorica Pomurskih mlekarn: »Naša vizija je v prihodnjih nekaj letih postati proizvajalec otroške hrane. Na ta način želimo pomanjkljivosti pri prireji mleka (neintenzivnost reje) spremeniti v prednosti. Zavedamo se, da je prestop v kategorijo proizvodov izjemno drag in tehnološko zahteven.« Trenutno so njihova najpomembnejša skupina proizvodov siri in maslo. Vse te proizvode odlikuje vrhunska kakovost, priznana tudi na mednarodnih ocenjevanjih. Siri so izdelani ročno in zoreni na klasičen način. Joško Ambrožič, predsednik uprave: »Mlekarna Vipava gradi svojo prepoznavnost na tradiciji in lokalnih posebnostih ter zdravju prijaznih izdelkih višje kakovosti, izdelanih izključno iz domačega mleka. Dolgoročni partnerski odnos z dobavitelji mleka je garancija za kakovostno mleko in vrhunske mlečne izdelke.« zA VARNOST ŽIVIL SE IzVAJA REDNI NADzOR Mlekarne pri odkupu mleka vsakodnevno kontrolirajo vse mleko, ki ga pripeljejo v mlekarno. Najprej se opravi vzorčenje mleka na temperaturo, prisotnost antibiotikov, kemično sestavo, zmrzliščno točko, skupno število mikroorganizmov v mleku in na prisotnost aflatoksinov. V kolikor je mleko neoporečno, se ga sprejme v mlekarno. Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) nad mlekom, ki dnevno prihaja na slovenski trg, ne izvaja posebnega nadzora, saj v skladu z oceno tveganja izvaja stalni nadzor pri vseh nosilcih dejavnosti v celotni verigi mleka, tako pri primarnih proizvajalcih in predelovalcih mleka kot tudi pri njegovih distributerjih, nam 7 je sporočil predstavnik službe za stike z javnostmi na VURS Matjaž Emeršič. Tako Veterinarska uprava skladno z zakonodajo nadzira tehnične in higienske pogoje nosilcev dejavnosti, zdravstveno stanje živali pa tudi vrsto in količino proizvodnje in načine posredovanja mleka na trg. VURS nadzira tudi izvajanje notranjih kontrol, vodenje evidenc in še drugih obveznosti nosilcev dejavnosti. Z vzorčenjem in analizami mleka in mlečnih izdelkov pa VURS redno spremlja tudi pojave kemijskega in mikrobiološkega tveganja ter v primerih, ko takšno tveganje zazna, opravi poseben nadzor, katerega cilj je tveganje odpraviti, so še sporočili z VURS. A. J. in D. J. STROKOVNA PRILOgA O MLEčNI PREDELAVI zELENE DOLINE z NOVO EKOLOŠKO EMBALAŽO MLEKARNA ŠKOFJA LOKA SE USMERJA V EKOLOŠKO PREDELAVO Mlekarna Celeia s sedežem v Arji vasi že več kot 70 let trži svoje proizvode pod krovno blagovno znamko Zelene doline. Izdelki so narejeni iz mleka, ki je odkupljeno izključno na slovenskem geografskem območju in je po kakovosti visoko nad slovenskim povprečjem. Na letni ravni v mlekarni odkupijo več kot 90 milijonov litrov mleka. Prenovljeno celostno podobo blagovne znamke Zelene doline, ki so jo začeli leta 2010, odlikuje nova ekološka embalaža proizvodov. »V najtežjih ekonomskih časih smo imeli v Mlekarni Celeia pogum in optimizem povečati vlaganja v razvoj in tehnološke posodobitve. Rezultat je uspešna rast tako na slovenskem trgu kot na tujih, in to v času, ko je mlečna panoga v recesiji,« pravi Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia. »Kot srednje veliko podjetje smo zelo fleksibilni in prilagodljivi, tako da se lahko hitro in učinkovito odzovemo na nestabilne gospodarske razmere. Biti konkurenčen pomeni biti stroškovno učinkovit in v zadnjih letih smo v Mlekarni Celeia temu vprašanju namenili veliko pozornosti. Tako bo tudi v prihodnje.« Mlekarna v Škoi Loki je enota Kmetijsko-gozdarske zadruge Škoa Loka. Je mlekarna z najdaljšo tradicijo predelave mleka v Sloveniji – od leta 1899, ko je bila ustanovljena Mlekarska zadruga, ki je ustanovila lastno mlekarno. Mlekarna predeluje mleko izključno slovenskega, lokalnega izvora. Vsi izdelki so narejeni iz nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, tako da so mlečne sestavine ohranjene v čimbolj nepoškodovani obliki. Proizvajajo konzumno in ekološko mleko, ekološko sirotko, sveže sire, skute s sadjem, maskarpone, mehke sire, poltrde sire, kajmak, topljene sire za mazanje in rezanje, ekološke čvrste jogurte, ekološke sadne jogurte, ekološke sire ter sladko in kislo smetano. Leta 2011 so pridobili certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. cecilija Lukančič Valič, vodja mlekarne pravi: »Tudi v prihodnje želimo potrošnikom nuditi dnevno sveže, lokalno pridelane mlečne proizvode. Izdelkov ne delamo serijsko, izdelane količine so majhne in ne tipizirane. Vsak zase daje videz doma narejenega izdelka. Velik izziv so nam kakovostni ekološki izdelki iz slovenskega, ekološkega mleka.« LcA najbolj prodajan jogurt v Sloveniji Sladka albuminska skuta Narejena je iz sladke sirotke, ki nastane kot stranski proizvod pri proizvodnji sira edamca in trapista. Sirotko zakisamo, dodamo kanček mleka in segrejemo na ustrezno temperaturo, da se izločijo sirotkini proteini – albumini. Skuta je zrnate konsistence, mlečni sladkor – laktoza pa ji daje prijetno sladek okus. Uživate jo lahko svežo, uporabite za zelenjavne namaze in kot polnilo za razna zavitke in peciva. Posoljeno lahko na hladnem hranite več mesecev. Izdelki LCA Zelene doline so na trgu že več kot desetletje. Odlikuje jih visoka vsebnost probiotičnih kultur, so pa tudi dober vir prehranskih vlaknin, pomembnih za dobro prebavo in imunski sistem. So brez umetnih sladil in barvil, zahvaljujoč nizki vsebnosti maščob in nasičenih maščob pa nosijo tudi znak varovalnega živila, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Fotografije arhiv Mlekarna Celeia 8 Fotografije arhiv KGZ Škoa Loka AKTUALNO Kz AgRARIA IzgUBILA čEz 150 TISOč SADIK MALI SIRARJI TEŽIJO H KAKOVOSTI Burja, ki je minule dni pustošila na Primorskem, in izjemno nizke temperature so povzročile ogromno gospodarsko škodo na kmetijskih gospodarstvih in v zadrugah. Največ škode je na rastlinjakih, kjer je potrgalo folijo in plastične kritine, lomilo loke in zvijalo konstrukcije. Škoda na vrtninah je podvojena, saj je pomrznila zelenjava za prodajo, prav tako pa tudi mlade sadike, ki si jih kmetje sami in KZ Agraria Koper pripravljajo za spomladansko sajenje. Škoda je tudi na vrtninah in sadju, ki rastejo na prostem, na oljkah pa bo po mnenju strokovnjakov škoda vidna šele čez čas. Izjemna škoda je nastala tudi v centru KZ Agraria za vzgojo sadik Purisima, in kot pravi Jožica Bolčič, predsednica KZ Agraria Koper: »Burja in nizke temperature so pokazale vso svojo moč in uničevale vse pred seboj. V zadrugi smo izgubili 150 tisoč sadik. Pridelovalci in zadruga ne bomo zmogli finančno pokriti stroškov nastale škode in bojimo se, da letos prve zgodnje zelenjave iz Slovenske Istre ne bo.« Zadružna zveza Slovenije je v imenu svojih članic pozvala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da poišče vse razpoložljive možnosti in pomaga prizadetim kmetom in zadrugam. B. J. Vrsto svežih, poltrdih, trdih in dimljenih sirov iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka pa tudi jogurte, smetano, kislo mleko, maslo in skuto ponujajo na slovenskem trgu mali sirarji. Povezali so se pred štirinajstimi leti in ustanovili Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki danes združuje 120 članov z vseh koncev Slovenije. Kot je povedala predsednica združenja Monika Ravnik. »Združenje je oralo ledino pri izobraževanju svojih članov tako na področju tehnologije predelave mleka in izdelave mlečnih izdelkov kot tudi pri sprejemanju in spoznavanju standardov varne prehrane. Še danes je ena ključnih nalog našega združenja vezana na izobraževanje članov, bolj kot na začetku našega delovanja pa je izražena tudi skrb za predstavitev in promocijo naših izdelkov. Sire in druge mlečne proizvode naših članov v okviru združenja predstavljamo na vrsti prireditev, vsako leto v oktobru pa tudi na prazniku sira na ljubljanski tržnici.« Nasploh mali sirarji pretežno ponujajo svoje izdelke na lokalnih tržnicah, kjer imajo posamezniki tudi svoje prodajalne, le nekaj malih proizvajalcev sirov se je s svojimi izdelki prebilo tudi na police večjih trgovin. Ravno izobraževanje za boljše trženje je med ključnimi nalogami prihodnjega delovanja združenja, saj želimo, da bi se ponudba naših izdelkov okrepila in razvejala. Naš cilj je med drugim usposobiti ekipo za delikatesno prodajo, ki bo znala naše sire ustrezno predstaviti slovenskim potrošnikom,« je o prihodnjem delu združenja povedala Monika Ravnik. D. S. Fotografija arhiv KZ Agraria Koper FRANc BOgOVIč, NOVI MINISTER zA KMETIJSTVO IN OKOLJE Državni zbor Republike Slovenije je 10. februarja 2012 potrdil deseto Vlado Republike Slovenije. V njej se ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridružuje še okolje v novo skupno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 9 Vodenje ministrstva prevzema Franc Bogovič, ki je zadnja štiri leta vodil Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora RS. Za državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je bil imenovan Branko Ravnik. INTERVJU NA NOVO NAPIŠIMO SLOVAR POJMOV Intervju s profesorjem dr. Ludvikom Toplakom, pravnim strokovnjakom, diplomatom, nekdanjim parlamentarcem in bivšim rektorjem Univerze v Mariboru, članom Evropske akademije znanosti in umetnosti Priča smo pojmovni in vrednostni zmedi tako gospodarskih, državnih, političnih, medijskih in vseh drugih institucij ter tudi zmedi med ljudmi in v družinah. Ozračje nemira krepijo finančna stiska ter velika socialna in politična protislovja. Priča smo splošni krizi vrednot, ugotavlja prof. dr. Ludvik Toplak. Izhod iz krize vidi v krepitvi temeljev in načel zadružništva oziroma socialno-tržne ekonomije, ki jo opredeljuje kot tretjo, alternativno pot med liberalnokapitalistično in državno-kapitalistično ekonomijo. Lahko podrobneje opredelite koncept socialno tržne ekonomije, za katerega se zavzemate že ves čas od osamosvojitve Slovenije? Socialno-tržna ekonomija predvideva organizacijo velikega števila malih pridelovalcev, potrošnikov, varčevalcev, kreditojemalcev ali zavarovalcev, ki se svobodno združijo v zadrugo zato, da v njej zadovoljujejo svoje gospodarske, socialne in kulturne potrebe. Vrednote zadružništva temeljijo na samopomoči, demokraciji, enakopravnosti in solidarnosti ter v praksi predpostavljajo etično načelo poštenosti, javnosti, družbene odgovornosti in vzajemne pomoči. V socialnotržni ekonomiji se vzpostavljajo kooperative, ki so po načelu samooskrbe in podpore, zgrajene od spodaj navzgor in v vertikali, povezujejo proizvodnjo, predelavo, potrošnjo, hranilno-posojilno ali zavarovalno dejavnost in tudi znanstvenoraziskovalno področje. 10 Kako se je koncept socialno-tržne ekonomije oziroma zadružništva uveljavljal pri nas? Leta 1992 smo tudi na mojo pobudo sprejeli Zakon o zadrugah, s katerim smo želeli vzpostaviti evropsko primerljiv model zadružništva, ki bi bil podlaga za dograjevanje koncepta socialno tržne ekonomije. Z zakonom smo zadrugam vrnili nacionalizirano premoženje in kmete - zadružnike postavili za 45odstotne lastnike celotne slovenske živilskopredelovalne industrije, katere premoženjska vrednost je takrat znašala okoli 4 milijone mark, ekonomski delež pa 8 do 10 odstotkov v nacionalni ekonomiji. Vendar se socialno-tržna ekonomija ni uveljavila, ker je prišlo do odklonov in so prevladali drugačni interesi. AKTUALNO INTERVJU Kateri? Pojasnil jih bom na primeru zavarovalnice Vzajemna, ki je bila postavljena na načelih solidarnosti, medgeneracijskega sožitja in zadružništva. A kaj se je zgodilo? Vzajemna je postala plen drugih dveh ekstremnih modelov, privatizacijskega oziroma liberalnokapitalističnega na eni ter etatističnega oziroma državnokapitalističnega na drugi strani. Kje v svetu se je model socialno-tržne ekonomije najbolj uveljavil? Poglejte, po svetu se države v tem kriznem času odločajo različno. Tisti, ki gradijo na delu in vzpostavljajo ravnotežje med realnim in finančnim sektorjem ekonomije, kot denimo na Kitajskem, v Indiji, Braziliji, na Poljskem ali v ZDA, krizo premagujejo. V Evropi pa je Nemčija pred 20 leti, ko so vsi drugi poveličevali novo liberalno ekonomijo in globalizacijo, na univerzi v Marbourgu intenzivno razvijala model socialno-tržne ekonomije in lokalne samooskrbe. To je bistveno prispevalo, da je Nemčija prva v Evropi premagala gospodarsko krizo. Kaj bi po vašem morali storiti pri nas, da bi lahko uveljavili model socialno-tržne ekonomije in zadružništva kot tretjo razvojno ekonomsko pot? Ko so ob razpadu kitajskega cesarstva vprašali modreca, kaj storiti, je odvrnil: Na novo napišite slovar pojmov! Tudi pri nas bi morali marsikaj na novo opredeliti, sam se med drugim zavzemam tudi za ustanovitev združenja davkoplačevalcev Slovenije, ki bi izvajalo politični in strokovni nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja na vseh področjih. V gospodarstvu pa bi morali model socialno-tržne ekonomije uveljaviti z uporabo znanih rešitev iz domačega in v Evropi primerljivega prava ter ob upoštevanju načel solidarnosti, pravičnosti, vzajemnosti in sodelovanja. S posebnimi zakoni bi morali spodbujati zadružništvo oziroma kooperativo v proizvodnji, predelavi in trgovini ter se hkrati zavzemati za razvoj hranilnic, posojilnic in vzajemnih zavarovalnic. Seveda razvojnega preboja brez znanja ne gre pričakovati, zato bi morali med drugim razmišljati tudi o ustanovitvi Prof. dr. Ludvik Toplak z družino na sprejemu pri papežu Benediktu XVI, maja 2006, ob zaključku mandata veleposlanika pri Svetem sedežu Razgovor s predsednikom Evropske akademije znanosti in umetnosti Salzburg, prof. dr. Felix Unger Fotografije arhiv dr. Ludvik Toplak ustreznih šol za kooperativo, kakršna je pred drugo vojno že delovala v Ljubljani. Kakšne pa bi bile za državljane občutne posledice uveljavitve socialno-tržne ekonomije? S pomočjo zadružnega sistema bi bilo vzpostavljeno ravnotežje med finančnim in realnim sektorjem v ekonomiji, ravnotežje med delom in kapitalom, ravnotežje med bogatimi in revnimi. V družbi bi bila vzpostavljena socialna pravičnost in model socialno-tržne ekonomije kot ekonomski temelj, na katerem bi lahko svojo politiko gradile tako desno kot levosredinske stranke. Damjana Stamejčič Ludvik Toplak osebno V Mostjeh pri Ptuju rojen kot šesti od enajstih otrok v kmečki in narodnostno opredeljeni slovenski družini se je po končani gimnaziji Ludvik Toplak odločil za študij prava. Po opravljenem doktoratu je vrsto let predaval na različnih šolah, ko je postal rektor Univerze v Mariboru pa se je zlasti posvečal razvoju temeljnih akademskih disciplin in povezovanju mariborske univerze s tujimi. Kot raziskovalec je napisal vrsto knjig in razprav, kot politik in predsednik družbenopolitičnega zbora v samostojni Sloveniji je bil predlagatelj zakonov o zadrugah, zakona o denacionalizaciji in zakona o omejeni obrestni meri, na civilnodružbenem področju pa je bil med ustanovitelji Ustanove dr. Antona Trstenjaka kot prve slovenske fundacije. V letih med 2002 in 2006 je bil veleposlanik pri Svetem sedežu, zdaj pa kot predsednik vodi Evropsko središče Maribor, visokošolski zavod in raziskovalno organizacijo, ki uresničuje in razvija nove programe, zlasti v Murski Soboti, ki jih javna mreža ne ponuja. Kako pa Ludvik Toplak osebno gleda na svoje vsestransko in dejavno življenje? »Poleg moje poklicne usmeritve me je v življenju posebej zaznamovala kultura, v prostem času pa jadranje, lov in golf. Družina je moje varno pribežališče, v katerem pa me najbolj pomirja druženje z vnuki.« 11 NOVIcE Na zadnjem srečanju v Bruslju sredi februarja je COPA COGECA potrdila dokument, v katerem so zapisani odzivi evropskih kmetov in zadrug na predlog Evropske komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki. COPA COGECA se strinja z zakonodajnim predlogom Komisije glede prerazporeditve neposrednih plačil med državami članicami. Peter Vrisk je izpostavil problematiko slovenskega kmetijstva, kjer prevladujejo majhne kmetije, ki delujejo v težkih obdelovalnih pogojih, zato se ne strinjamo s predlogom za zmanjšanje neposrednih plačil, saj bi zmanjšanje slednjih, slovenskim kmetom bistveno poslabšalo konkurenčni položaj. Najnižji znesek neposrednih plačil imajo baltske države, in sicer od 100 do 150 EUR/ha, medtem ko je povprečje v EU 290 EUR/ha. COGEGA se je strinjala s predlogom glede ukrepov za krepitev vloge organizacij proizvajalcev v kmetijskem sektorju ter predlaga večjo skladnost med mehanizmi skupne kmetijske politike, politike konkurenčnosti in trgovinske politike v Evropski uniji. Podprli smo stališče, da je pomembno vzpostaviti pravila, ki temeljijo na večstranskem trgovinskem sistemu z WTO, ki je najboljši pristop za zagotavljanje poštenih pravil trgovanja. Strinjamo se, da bi se morala mednarodna prizadevanja osredotočiti na zagotavljanje povečanja investicij v kmetijstvu predvsem na področju izobraževanja, inovativnosti, tehnologije, zmogljivosti in raziskav. ŠESTA LIcITAcIJA VISOKOVREDNE HLODOVINE V SLOVENJ gRADcU Fotografija: foto Kajndol cOPA cOgEcA SE JE ODzVALA NA zAKONODAJNI PREDLOg NOVE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE V Slovenj Gradcu je bil 9. februarja dan predstavitve rezultatov licitacije najvrednejše hlodovine. Organizacijo dogodka, ki je bil tokrat rekorden v skoraj vseh pogledih, so zgledno pripravili Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Privabil je 410 lastnikov gozdov s skoraj 2.500 hlodi, 30 kupcev pa je oddalo 5.353 ponudb, pri čemer 328 hlodov ni našlo svojega kupca. Največ pozornosti tako kupcev kot tudi množice obiskovalcev je poželo nekaj hlodov gorskega javorja, od katerih je bil en kos v izmeri 1,77 kubičnega metra prodan za kar 16.577,58 evra. Uspešna licitacija napoveduje svoje nadaljevanje tudi v prihodnje, v tem delu Evrope pa je že postala glavni tovrstni tržni dogodek. Damjan Oražem, ZGS A. J. in K. K. H. Posveta v Državnem svetu RS Uporaba rastlinskega olja za pogon vozil V Državnem svetu Republike Slovenije bosta v začetku meseca marca 2012 potekala dva dogodka. V ponedeljek, 5. marca bo potekal posvet namenjen predstavitvi priporočil OVSE/ODIHR o volitvah v Sloveniji in mednarodnih standardih demokratičnih volitev. V četrtek, 8. marca 2012 pa Državni svet RS skupaj z Zavodom Ypsilon organizira medgeneracijsko srečanje »Veliko nam imajo povedati«. Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko tehniko, organizira seminar v okviru projekta CIVITAS – ELAN z naslovom »Uporaba rastlinskega olja za pogon vozil«, ki bo v torek, 13. marca 2012, v dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana. Kotizacije za seminar ni. Seminar je namenjen strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem kmetijske tehnike, oziroma vsem uporabnikom, ki se v praksi srečujejo z vprašanji s tega področja. Ekološka tržnica v Škoi Loki vabi 18. gregorjev sejem v Novem mestu Z marcem 2012 bodo v Škoi Loki na Mestnem trgu ponovno zaživele Ekološke tržnice. Vsako sredo od 16. do 19. ure boste lahko izbirali v bogati ponudbi ekoloških pridelkov in izdelkov, kot so zelenjava, sadje, sadni izdelki, sadni sokovi in kis, čaji, zelišča, različne vrste moke in pekovski izdelki. Kmetijska zadruga Krka pripravlja tradicionalni Gregorjev sejem, ki bo potekal od 9. do 11. marca 2012 od 9. do 18. ure na Grabnu v Novem mestu. Gre za sejem kmetijstva, vrtičkarstva, vinogradništva in kletarstva. 12 AKTUALNO NOVIcE 8. MAREc – mednarodni dan žena VALENTINOVA TRgATEV Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v februarju 2012 predstavilo razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. Javni razpis je namenjen sofinanciranju razvoja novih ali širitvi obstoječih tržnih dejavnosti, usposabljanju oseb iz ranljivih ciljnih skupin za delo v okviru razvite tržne dejavnosti in ustvarjanju novih delovnih mest za zaposlitev oseb iz ranljivih ciljnih skupin v okviru razvite tržne dejavnosti. Cilj razpisa je podpreti projekte, ki bodo z razvijanjem dejavnosti socialnega podjetništva osebam iz ranljivih ciljnih skupin zagotavljali zaposlitve in ustvarjali nova delovna mesta. Ministrstvo bo sofinanciralo posamezen projekt v višini do 300.000 evrov. Rok za oddajo prijav je do vključno 3. aprila letos. B. J. Družina Perko ob stiskanju grozdja Fotografija arhiv Anton Perko 4,5 MILIJONA EVROV POMOčI zA SOcIALNO PODJETNIŠTVO V Spodnji Velki so na kmetiji Antona Perka, kjer se z vinogradništvom ukvarjajo že 12 let, pripravili prav posebno trgatev, poimenovali so jo »valentinova trgatev«. V lepem, sončnem in hladnem dnevu so na Valentinovo, 14. februarja 2012 opravili trgatev grozdja Laški rizling, ki ga bodo predelali v vino Laški rizling suhi jagodni izbor in ga poimenovali »valentinovo vino«. Da bo grozdje postalo »valentinovo vino« bo potrebno še precej časa. Prva priložnost za pokušino vina bo čez dve leti na dan zaljubljencev. B. J. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v številnih državah praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Ob mednarodnem prazniku žensk vsem iskreno čestitamo! FINANčNE SPODBUDE, NAMENJENE VARSTVU OKOLJA Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) spodbuja investicije v varstvo okolja in v te namene je tudi za leto 2012 pripravil možnosti pridobitve ugodnih kreditov in nepovratnih sredstev. Ugodni krediti: odprta sta javna poziva za ugodno kreditiranje okoljskih naložb za občane ter pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in zasebnike. Dodatna ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja občanom v letu 2012, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih sklad sofinancira in ki skupaj presežejo 10.000 evrov priznanih stroškov, kot so opredeljeni v javnih pozivih. Nepovratna sredstva: za dodeljevanje nepovratnih sredstev je skupaj razpisanih 11,8 milijona evrov sredstev. Za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah bo na voljo 10 milijonov evrov. Za naložbe v nizkoenergijske in pasivne gradnje ali obnove stavb v lasti občin za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti bo razpisan 1 milijon evrov. Skupaj 800.000 evrov pa bo na voljo za naložbe v vozila, ki manj obremenjujejo okolje. Po spletnih straneh Eko sklada povzela B. J. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IzJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROčNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANčNI NASVETI PRAVNI NASVETI mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih poti pri Deželni banki Slovenije dr. Franci Avsec, pravni strokovnjak POSLOVANJE S PLAčILNO KARTIcO JE VARNEJŠE z UPORABO SMS-OBVESTILA KMETIJSKE SUBVENcIJE IN DAVKI Višjo stopnjo varnosti pri poslovanju s plačilno kartico si lahko zagotovite z uporabo storitve »SMS-obvestilo o transakcijah, opravljenih s plačilno kartico«. Storitev vam omogoča, da ob vsakem dvigu gotovine ali opravljenem nakupu s plačilno kartico, tudi za nakupe prek spleta, doma in v tujini, prejmete SMS-obvestilo s podatki o opravljeni transakciji. Tako ste vselej prepričani, da ste nakup ali dvig gotovine dejansko opravili vi. V primeru suma morebitne zlorabe lahko hitro ukrepate, saj je kontaktna številka, kamor pokličete, izpisana že v sms-sporočilu. Uporaba plačilne kartice namesto gotovine vam prinaša številne prednosti: – razpoložljivost sredstev – ne potrebujete gotovine ali čekov, saj lahko nakup blaga ali storitev opravite s plačilno kartico, – enostavnost – kartico lahko uporabljate v okviru razpoložljivih sredstev, nakup blaga in storitev potrdite s svojo PIN-številko ali podpisom, – prihranek časa – sredstev vam ni treba vsakokrat dvigniti v poslovalnicah banke, saj lahko gotovino dvignete na bankomatu ali s plačilno kartico plačate neposredno na prodajnem mestu, – mednarodna veljava – kartico lahko uporabljate tudi v tujini, – preglednost poslovanja – vsak nakup ali dvig gotovine je razviden iz mesečnega izpiska ali v sistemu elektronskega bančništva, – varnost – kartica je opremljena z večnamenskim čipom, ki omogoča tudi varno spletno nakupovanje. KAJ JE REVOLVINg KREDIT? Revolving kredit je kombinacija kredita in limita na transakcijskem računu ter ga ponavadi uporabljajo pravne osebe za tekoče financiranje primanjkljaja likvidnih sredstev. Pri revolving kreditu banka odobri podjetju kredit v določeni višini, posebnost revolving kredita v primerjavi z drugimi krediti pa je v tem, da je črpanje kredita v okviru odobrenega zneska v domeni kreditojemalca, in sicer v odvisnosti od njegovih likvidnostnih potreb. Črpanje mora kreditojemalec predhodno najaviti banki, vendar to kljub temu zagotavlja veliko fleksibilnost pri vzdrževanju likvidnosti. Prednost revolving kredita je tudi v tem, da črpano glavnico kredita podjetje lahko kadar koli predčasno poplača, lahko tudi v delnem znesku, s čimer podjetje stroškovno učinkovito uravnava svojo likvidnostno situacijo. Zaradi navedenih prednosti je obrestna mera pri revolving kreditu ponavadi nekaj višja kot pri klasičnem kreditu za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev. Banka lahko zaračunava tudi provizijo za nečrpani del kredita, saj mora imeti ta sredstva v pripravljenosti za morebitno takojšnje črpanje. A. G. 14 Bralec sprašuje, kako je Ustavno sodišče RS odločilo v postopku za oceno ustavnosti nekdanjega 154. člena Zakona o dohodnini (ZDoh), po katerem se je v davčno osnovo všteval poleg katastrskega dohodka tudi povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih zemljišč, zaradi česar so bili nekateri zavezanci obdavčeni od osnove, ki je bila višja od vsote katastrskega dohodka in dejansko prejetih subvencij. Odgovor: Zahtevo za oceno ustavnosti 154. člena ZDoh je vložilo Upravno sodišče RS. Po njegovem mnenju je bila izpodbijana določba v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, ker je v prehodnem obdobju (za leto 2008) izenačila davčno obremenitev prejemnikov subvencij na podlagi povprečnega zneska izplačanih subvencij, ne glede na njihove različne dejanske prejemke iz tega naslova. Ustavno sodišče je 19. januarja 2012 ugotovilo, da so bili nekdanji prvi do tretji odstavek 154. člena ZDoh v neskladju z Ustavo RS v delu, v katerem so določali, da se v davčno osnovo všteje povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Odločitev Ustavnega sodišča RS se izvrši tako, da se v še nepravnomočno končanih postopkih v davčno osnovo všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar, če je ta znesek nižji od povprečnega. KMETIJSTVO IN gOzDARSTVO sredstvo za dajatve takratni zemljiški gospodi. Tolminc je rumenkaste barve, očesa so redka, v velikosti leče ali graha. Okus je sladko-pikanten. zAŠčITENI SIRI V SLOVENIJI Tradicija, znanje in mojstrstvo ljudi so omogočili, da so slovenski siri postali znani preko lokalnih meja. V Sloveniji imamo zaščitenih več vrst sirov. Med njimi so najbolj poznani Nanoški sir, Tolminc in Mohant, ki so zaščiteni z označbo porekla. Z označbo višje kakovosti pa je zaščiten poltrdi sir brez konzervansov (poltrdi siri Zelene doline). MOHANT Ime Mohant se je prvič pojavilo že v 18. stoletju in še danes se proizvaja po tradicionalnem postopku. Mohant je mazavi sir z močno izraženim vonjem ter pikantnim okusom, ki sta lahko za marsikoga celo odbijajoča. Ker sta zanj značilna, mu pravijo tudi posebnež med siri. NANOŠKI SIR Sir so na planoti Nanos izdelovali že v 16. stoletju. Mleko za proizvodnjo Nanoškega sira se odlikuje po visoki vsebnosti beta karotena, zato je Nanoški sir intenzivno rumene barve. Zaradi specifične mikroflore vinorodnega območja, kjer se nahajajo zorilnice sira, se po dvomesečnem zorenju sira izoblikuje poseben, pikanten okus sira, ki je značilen za Nanoški sir. POLTRDI SIR BREz KONzERVANSOV Poltrdi siri Zelene doline so višje kakovosti, ker so proizvedeni brez dovoljenih dodatnih konzervansov. Narejeni so po običajnem tehnološkem postopku, vendar med postopkom pasterizacije poteka tudi baktofugiranje, ki iz mleka odstrani od 99 do 99,5 % bakterij. Tako mleko praktično ne vsebuje nezaželenih mikroorganizmov in mu zato ni treba dodajati konzervansov. TOLMINc Tolminc je dobil ime po mestu Tolmin ter ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Prvi zapisi o »siru Tolminc« segajo v 13. stoletje, ko je bil sir naveden kot plačilno Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POMEN gOzDNO-LESNEgA SEKTORJA Stanje in perspektive panoge so vidni v marsičem tudi v višini investicij. V Sloveniji govorimo o velikem upadu števila zaposlenih v lesni industriji, s približno 40.000 na morda celo samo dobrih 10.000 ljudi. V zadnjem desetletju je bil v EU zabeležen upad zaposlenosti v gozdno-lesnem sektorju za 22 odstotkov. Ta sektor trenutno zaposluje 2,6 milijona ljudi, večinoma v majhnih in srednje velikih podjetjih, izjema po velikosti so le tovarne celuloze in papirnice. Za naslednja desetletja analitiki gozdarsko-lesnemu sektorju napovedujejo, da bo po pomembnosti postajal ena od najpomembnejših in najhitreje rastočih panog industrije. Nekatere države oziroma gozdarski grozdi v teh državah v to prihodnost že vstopajo. Na primer, na Finskem ta sektor zaposluje 90.000 ljudi, od tega polovico doma in pol na tujem (Fincev je dobrih 5 milijonov), in ustvarja 5,5 % BDP. Celotna finska industrija bo letos za investicije namenila 4 milijarde evrov, od tega v gozdarsko-lesni sektor (ali samo gozdarski, kot ga oni imenujejo) kar 549 milijonov evrov. Letošnje investicije bodo na ravni lanskega leta, pri čemer Fotografija: foto Kajndol jih približno tretjino namenjajo za nadomeščanje starih zmogljivosti, tretjino za nove zmogljivosti, tretjino pa za izvedbo racionalizacij in prilagoditev proizvodnje. S tolikšnimi investicijami so na prvem mestu pred svojo zelo znano industrijo elektronike, strojegradnje ipd. Za ponazoritev: Finci posekajo 50 % prirastka svojih gozdov in na trg pripeljejo letno dobrih 50 milijonov m³ lesa. V Sloveniji je bilo lani posekanih okoli 4 milijonov m³ lesa, zanesljive podatke o investicijah v gozdnolesni grozd pa je zelo težko zbrati, a so najverjetneje nekaj desetkrat nižje od finskih. Kakor koli: upamo, da tudi k nam pridejo kmalu obdelanega lesa vredni časi. Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 15 zDRAVJE IN PROSTI čAS BELO zLATO Za večino sesalcev je mleko prva hrana. Zakaj se je mati narava tako odločila, verjetno nikoli ne bomo popolnoma razumeli. Nekaj odgovorov pa nam ponuja že sestava mleka sama. Kaj je mleko Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu. Glavni delež mleka predstavlja voda, in sicer v kar 87 %. Če pogledamo sestavo kravjega mleka, ki ga najpogosteje uporabljamo, vidimo, da so v njem dobro zastopana glavna hranila (povprečne vrednosti): beljakovine 3,6 %, maščobe 3,5 % in mlečni sladkor 7,4 %. Vsebuje tudi vitamine A, D, E, B1, B2 in vitamin C ter številne minerale. Najboljša oblika mleka pa je prvo mleko ali kolostrum. Kolostrum je »obogatena« oblika navadnega mleka, odlikuje ga predvsem visoka vsebnost snovi, ki ščitijo mlad organizem pred infekti. Mleko koristi zdravju Visok delež vode ter dobra zastopanost sladkorjev, beljakovin, kalcija in drugih mineralov uvrščajo mleko tudi v skupino živil, ki je zelo primerna za vse, ki živijo aktivno in bi radi zavarovali svoje zdravje. Zdravstveni učinki mleka se začnejo že v ustih. Mlečna beljakovina kazein ima namreč neposredni zaščitni vpliv na zobe. Kazein skupaj z beljakovinami sirotke zagotavlja telesu odličen vir vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo potrebuje za rast in obnovo. Mleko torej predstavlja dobro hrano v obdobjih rasti, okrevanja po boleznih, poškodbah in tudi po telesnih naporih. Kombinacija hranil v mleku: beljakovin, vitamina D in kalcija ter drugih mineralov, je zelo ugodna za normalno gradnjo kosti in preprečevanje osteoporoze. In, ne nazadnje, kombinacija hranil v mleku na čelu z bioaktivnimi peptidi in kalcijem pripomore k regulaciji telesne teže. Zato velja kozarec mleka vključiti v prehrano vsak dan. Zelo aktivni lahko uživajo polnomastno obliko, za večino pa je primerno posneto mleko in izdelki iz njega. Mleko pa ne koristi le telesu, koristi tudi duši. Marsikomu topel kozarec mleka pomeni tudi topel spomin na dom in mladost. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Vse za ljubezen Valentinovo je za nami in tako za mnoge ljudi tudi stiska, kaj naj naredijo za ta na novo ustanovljeni praznik ljubezni. Čeprav kroži veliko prepričanj, da je ta dan nesmiseln, da lahko ljubezen izkazujemo vsak dan. Pa nikoli zares ne vemo, kakšna so pričakovanja naše partnerke, partnerja. V nas lahko nastane stiska, ker si želimo narediti prav, ker si želimo razveseliti, ker si želimo pokazati ljubezen in ne vemo kako. Ali je res način, da podpiramo potrošniško evforijo, edini pravi? Srčki, taki in drugačni, v obliki rože, čokoladni, pohani zrezki v obliki srčka. Ja, tako daleč gre lahko človeška neumnost, da to kupi, ali pa pamet, da to izumi. Mi smo se dobili s skupino Modri ključ, fantje so nam puncam pripovedovali ljubezenske zgodbe. Bilo je nepozabno. Med nami se je ustvarila bližina, darilo je bilo nepopisno ogromno, ne da se ga kupiti. Lahko pa vi idejo uporabite naslednje leto ali ob bližajočem prazniku 8. marcu, dnevu žena! Kar naredimo drug drugemu, ima veliko večjo vrednost, kot kar kupimo drug drugemu! Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal Iz zAKLADNIcE NARAVE Žajbelj ima neprecenljivo zdravilno moč »Zoper silo smrti je žajbelj na vrti,« pravi star ljudski pregovor. Žajbelj (Salvia officinalis) naj bi podaljševal življenje. Beseda salvia izhaja iz latinske besede salvare, ki pomeni zdraviti. Žajbelj vsebuje učinkovine, kot so čreslovine in triterpeni, tujon, cineol in kafra. Krepi celo telo in varuje pred okužbami. V ljudskem zdravilstvu se žajbelj uporablja za lajšanje prebavnih motenj, kot so izguba teka, napenjanje, driska in vnetje črevesa, pri čezmernem potenju (npr. v meni), pri težavah z jetri in žolčem ter obolenju žlez. Cenjen je tudi kot krepčilo za živce, zdravi pljuča in nahod. Pomaga pri protinu in revmi, znižuje raven sladkorja v krvi in krvni tlak, varuje pred kapjo ter izboljšuje spomin starejših ljudi. Je uspavalo ter podaljša učinek drugih uspaval in zdravil proti epilepsiji. Uporablja se pri kožnih boleznih, kot sta ekcem in garje, sooru (glivična okužba), kot sredstvo za izpiranje in grgranje pri krvavenju dlesni, vnetju ustne in žrelne sluznice, mandljev, pri vnetju glasilk, pri majavih zobeh in paradontozi. Uporabljamo liste žajblja, nabrane pred cvetenjem, za čaj ali poparek, žajbljev kis, eterično olje, vodne in alkoholne izvlečke. Slednje uporabljamo v manjših količinah, ker vsebujejo večje količine tujona, ki je živčni strup. Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 16 PREDSTAVLJAMO Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da se je število članov Mlekarske zadruge Ptuj od leta 1994, ko je bilo zabeleženih 2.228 članov, zmanjšalo v letu 2011 na 478 članov. Od ustanovitve pa do danes so se kmetije začele specializirati, za mnoge kmetije je postala pridelava mleka edina kmetijska dejavnost. V naslednjih letih je pričakovati, da bodo proizvajalci z malo čredo krav opustili prirejo mleka. MLEKARSKA zADRUgA PTUJ NAJVEčJA ODKUPOVALKA MLEKA V SLOVENIJI Mlekarska zadruga Ptuj letos praznuje 20 let delovanja. Danes je v zadrugi včlanjenih 478 proizvajalcev mleka, od katerih odkupi zadruga skoraj 36 milijonov litrov mleka. V povprečju član zadruge odda več kakor 74 tisoč litrov mleka ali osemkrat več kot v letih ustanovitve. Pred dvajsetimi leti je zadruga štela 2.450 članov in odkupila 18 milijonov litrov mleka. V strukturi predelanega mleka slovenskih mlekarn odkup mleka predstavlja dobrih deset odstotkov, kar zadrugo uvršča v sam vrh odjemalcev mleka v Sloveniji. Osnovne dejavnosti Mlekarske zadruge Ptuj so organizacija odkupa mleka, obračun mleka, nakup opreme in hladilne tehnike za zbiralnice ter oskrba članov z reprodukcijskim in trgovskim blagom, kot so umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva, krmila in drugo. Zadruga je lani kupila 2.100 ton umetnih gnojil in 3.500 ton krmil, 400 ton soje, semensko koruzo, semena trav, apnenec in zaščitna sredstva. Zadruga odkupljeno mleko večinoma prodaja v Ljubljanske mlekarne, približno 24 milijonov litrov, 18 % mleka proda v Pomurske mlekarne, lani junija pa je začela mleko prodajati tudi v Italijo, kamor ga odpelje 13 % ali 4,5 milijona litrov. Jožef Lah, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj: »Ponosni smo na našo zadrugo, ki je v vseh 20 letih beležila nenehno rast odkupa mleka. Odkupljene količine mleka so naraščale iz leta v leto povprečno za dobrih 5 %. Nenehno pa se je dvigovala tudi kakovost mleka, ki ga je zadruga odkupovala od svojih članov, in danes dosegamo najvišjo raven kakovosti mleka po vseh parametrih odkupa. To pa ni naključje, saj smo si vsa leta prizadevali strokovno izpopolnjevati znanje svojih članov s tematskimi predavanji, jih sproti obveščali o novostih in bili z njimi vedno v neposrednem stiku.« Drago zupanič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj: »Zadruga, ki ima pet zaposlenih, je leta 2011 ustvarila skoraj 15 milijonov evrov skupnih prihodkov, kar je za 20 % več kot leto prej. Največji delež v višini 70 % predstavljajo prihodki od prodaje mleka, drugi prihodki so iz naslova prodaje trgovskega blaga in reprodukcijskega materiala. Zadruga ves čas dela z minimalnimi stroški in se trudi del prihodka v obliki ristorna vračati članom. Povprečna odkupna cena v letu 2011 izplačanega mleka je bila 31,96 centa na liter brez DDV. Zadruga načrtuje tudi v prihodnje dvigovati svoj prihodek, predvsem z večjim odkupom in prodajo mleka. Kot največji odkupovalec mleka se zavedamo pomena slovenskega lastništva mlekarn, ki je ključno za dolgoročni odkup mleka, zato podpiramo nakup največje mlekarne ter si bomo še naprej prizadevali tudi za združevanje slovenskih mlekarn, zniževanje stroškov in organiziran nastop do trgovskih verig.« Rast povprečja prireje mleka na kmetijo Vir: arhiv MZ Ptuj 17 Več o zadrugi najdete na spletni strani www.mz-ptuj.si. RAzVEDRILO IN PROSTI čAS NEKOč JE BILO … Mlekarska zadruga r. z. z. o. z. v Srednji vasi je začela delovati 10. oktobra 1926. Razglednica prikazuje svečanost ob njeni otvoritvi. Danes je v njeni nekdanji stavbi gasilski dom, pravi bohinjski ementaler pa se je v Bohinj vrnil 21. junija 2008, ko so ga zopet začeli zoriti v Bohinjski sirarni, d.o.o., v Srednji vasi. KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS NEHOTEN ODZIV ORGANIZMA NA DRAŽLJAJ VRSTA RAZSTRELIVA, PIKRINSKA KISLINA SIRSKI POLITIK (BAŠAR AL) LOJZE PETERLE NEKDANJI NAZIV MONGOLSKEGA VLADARJA TRENJE, FRIKCIJA IZRAELSKI POLITIK WEIZMAN ZDRAVILNA ALI ZAČIMBNA VRTNA RASTLINA UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU RESNIČNOST, STVARNOST 3 10 RAZSTRELIVO MAZILO, POMADA SAMOSTANSKI BRAT VOZILO ZA PLOVBO PO VODNI GLADINI 6 LOV (pogovorno) 11 8 JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA NIKOLAJ OMERSA 12 5 1 ZADNJICA, RITA SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH 9 EMIL ZATOPEK AMERIŠKI PISATELJ (STEPHEN) 2 JOHN ADAMS 7 DEBELO ČREVO (zastarelo) 13 MARJAN FORTIN 4 ŽENSKA Z IZUMETNIČNIM VEDENJEM FILOZOFIJA STOIKOV __ __ __ __ __ __ 8 9 10 11 12 13 Rešitev prejšnje križanke je RAzVOJNI PROgRAM. Besedilo: Stanislav Čičerov MLEčNA PREDELAVA NA gORIčKEM Prav zanimivo podjetno in lokalno razvojno usmerjeno idejo s predelavo mleka na Goričkem razvija kmečka sirarna Gorički raj, ki je v okviru evropskega projekta Krajina v harmoniji, čezmejnega programa Slovenija Madžarska 2007–2013, pridobila možnost najema opreme za pridelavo sira. Pri pridelavi sira nabavljajo predvsem lokalno kravje mleko, zelo intenzivno pa spodbujajo tudi rejce drobnice k pridelavi kozjega in ovčjega mleka, da bi pridelali čim več sira iz te surovine. Več na www.goricki-sir.si. Ovčji sir iz kmečke sirarne Gorički raj z domačo marmelado, orehi in medom Besedilo in fotografija Silva Nemeš ETNOLOŠKA zBIRKA NA KMETIJI LUŽNIK, Sv. Primož na Pohorju Z ispe, od tu in tam v zbirko starin je bistvo zbiranja družine Lužnik. »Neuporabne« predmete je družina načrtno začela zbirati leta 2007. Nekatere predmete so jim podarili prijatelji in znanci. V zbirki so razstavljena kmečka orodja, orodja obrtnikov in rokodelcev (kovaška, mizarska, tesarska), predmeti za gospodinjska opravila, posodje, pohištvo (bogato rezljan stol). Posebnost zbirke so trije zvezki iz prve polovice 20. stoletja, ki so bili najdeni na sosednji kmetiji Pri Petelinu. Zvezek iz leta 1933 je gospodinjska knjiga, v katerega je – verjetno gospodinja Cencka ali njeni predniki – vpisovala vse šihte, ki jih je opravila po drugih kmetijah. Takole piše: »29. aprila sem štihala in cikuro plela, 2. majnika sem v hmelji bla.« V zvezek pa so vpisani tudi odhodki oziroma seznam stvari, ki jih je gospodinja kupovala (meso, blago, čevlje, plačilo šivilji …). Muzej si lahko ogledate po predhodni najavi: Mateja Klug, tel.: 041 213 066 18 Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd Fotografija: Mateja Klug gESLO:__ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 OgLASI AKTUALNE cENE za obdobje od 6. do 12. februarja 2012 v EUR €/kg Mleko 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 0,33 OBROčNO VARčEVANJE zA OBčANE Obročno varčevanje: jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov nad 180 dni nad 1 leto nad 2 leti nad 3 leta nad 4 leta do 10 let dec teden Najnižji obrok znaša 20 EUR. €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,60 MALI OgLASI ODKUP VOzIL 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 Odkupujem cela, poškodovana ali vozila v okvari od letnika 1997 dalje. Telefon 041 597 309 ali marko.polona@gmail.com. 49 PRODAM BUKOVA DRVA teden Prodam bukova drva, razrezana in pripeljana na dom (Škoa Loka). Telefon 041 758 958 ali jereb.stane@gmail.com Klavni Prašiči, razred E 1,60 1,57 1,55 KUPIM MANJŠI zAPRAVLJIVčEK zA PONIJA 1,50 1,45 €/kg k.t. Nespremenljiva obrestna mera 2,85 % 3,85 % 4,35 % 4,50 % 4,65 % 1,40 Kupim manjši zapravljivček v dobrem stanju za ponije. Telefon 031 888 689 ali jereb.stane@gmail.com 1,35 1,30 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1,25 1,20 1,15 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden Pšenica 3,40 3,10 2,80 €/kg 2,50 2,20 2,19 1,90 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja v prihodnji skupni kmetijski politiki pričakuje ustrezne podpore za male in srednje velike kmetije in tiste, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki ter skrbijo za ohranjanje poseljenega in obdelanega podeželja. 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 teden 2010 2011 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo! 19 548*'3&543:)'& ?&21&)* S plaËilno kartico Activa Maestro )JüJQSJGFSPJ8QT[JSNOJQFMPTI[NLZOJÅLTYT[NST SF[XJMGFSPTRFYNM[8QT[JSNONNS [J[WTTGRT§OZ'7*?574;.?./* Odpri RA»UN ZA MLADE UWN)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJ NSN_PTWNXYNÅJÅYJ[NQSJIWZLJ:,4)3489. 'WJ_UQF§ST[TIJSOJWF§ZSF ZLTISTTGWJXYT[FSOJXWJIXYJ[SFWF§ZSZ RTýSTXYUWNITGNY[JQNRNYF_FINOFPJNSÅYZIJSYJ N_WJISNQNRNYXUTQT[N§SNRNXYWTÅPNTITGWNY[J_FÅYZIJSYJ RTýSTXYUWNITGNY[JPFWYNHJ&HYN[F2FXYJW(FWI_FÅYZIJSYJNS GWJ_UQF§JSITXYTUITJQJPYWTSXPJGFSPJ ;FWSJOÅJUTXQT[FSOJ_828TG[JÅFSOJR Za 1 EUR na mesec ob vsakem dvigu ali opravljenem nakupu s kartico Activa Maestro ali Activa MasterCard prejmeš sms-obvestilo o opravljeni transakciji. Tako si vselej prepriËan, da si nakup s kartico ali dvig gotovine na bankomatu zagotovo opravil ti! Veè na www.dbs.si in v 86 poslovalnicah banke v Sloveniji.
© Copyright 2024