Vabimo vas na seminar Javna naročila 111 aktualnih vprašanj in odgovorov s področja javnega naročanja Sreda, 22. oktober 2014, s pričetkom ob 9.00 uri City hotel Ljubljana, Dalmatinova 15, Ljubljana Predavatelji: ◆ Njives PRELOG svetovalka predsednika Računskega sodišča ◆ Borut SMRDEL predsednik Državne revizijske komisije ◆ mag. Uroš ŠKUFCA izvršni direktor družbe Praetor d.o.o. Vsebina seminarja Javna naročila 111 aktualnih vprašanj in odgovorov s področja javnega naročanja Javno naročanje je z vidika zakonodaje in prakse dinamično področje, ki v izogib težavam, ki lahko nastanejo pri izvajanju javnega naročanja, zahteva vedno aktualno poznavanje prakse. Zato smo vam pripravili seminar, kjer bodo priznani poznavalci področja javnega naročanja odgovarjali na povsem praktična vprašanja, ki se v praksi javnega naročanja najpogosteje pojavljajo. Seminar je tako primeren za naročnike, ki se srečujejo s področjem javnega naročanja, saj bodo ti dobili odgovore na čisto praktične dileme, na katere lahko naletijo v praksi (npr. napačna izpolnitev DDV-ja v ponudbi, zahtevki ponudnikov glede vpogleda ipd.), na drugi strani pa bodo odgovore na pogoste dileme dobili tudi ponudniki (ali lahko naročnik prepove partnerske ponudbe; kako se zaščitim kot podizvajalec, da bom prejel plačilo za svoje delo; v katere podatke lahko zahtevam vpogled in podobno). Seminar je tako odlična priložnost, da pridobite konkretna ter vsebinsko in s prakso podprta pojasnila na najpogostejša vprašanja javnega naročanja. Komu je seminar namenjen Seminar je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z javnimi naročili pri naročnikih, članom strokovnih komisij, predstojnikom naročnikov, vodjem javnih naročil, skrbnikom pogodb, predstavnikom lokalnih skupnosti, pripravljalcem razpisnih dokumentacij in ponudb, vsem, ki sodelujejo pri oddaji javnih naročil in tistim, ki želijo več znanj s tega področja. Program, 22. oktober 2014 09.00 - 15.00 Njives PRELOG Borut SMRDEL mag. Uroš ŠKUFCA 11.00 - 11.30 13.00 - 13.15 V času seminarja sta predvidena dva odmora Definiranje javnih naročil: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Kakšna je razlika med javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom? Je delitev na sklope naročnikova dolžnost ali samo možnost? Kdaj je društvo dolžno izvajati postopek oddaje javnega naročila in ali ga sploh sme izvajati glede na 4. odstavek 16. člena ZJN-2? Ali gre za javno naročilo, če je cena predmeta ponudbe 0? Občina je naročnik po ZJN-2, z njene strani ustanovljeno podjetje za oskrbo z vodo je naročnik po ZJNVETPS: oba sta sofinancerja projekta izvedbe storitve. Občina pooblasti podjetje za izvedbo javnega naročila storitve za 400.000 EUR. Ali se izvede postopek po ZJN-2 (objava v EU) ali po ZJNVETPS (brez objave v EU) – ali ima delež financiranja pri tem kakšen vpliv? Ali avtorske pogodbe/delovršne pogodbe (s subjekti, ki niso gospodarski subjekti na trgu) spadajo pod javna naročila? Ali lahko društvo (npr. društvo prevajalcev) odda ponudbo na javno naročilo in je izbrano, glede na to da ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta na trgu po ZJN-2? Kakšno vlogo imajo »Naročnikove spletne informacije o javnem naročanju« v ZJN-2? Ali lahko ponudnik odda dve ali več ponudb (ter variacije: v eni je ponudnik, v drugi partner, v tretji podizvajalec)/ praksa DKOM? Nesprejemljiva ponudba – ponudba kjer je cena višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu – kako se to ugotavlja v praksi? Ali lahko naročnik, katerega ponudbe presegajo zagotovljena sredstva, prerazporedi sredstva in odda naročilo? Ali je lahko ponudba najugodnejša glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (dobi največje število točk), pa je hkrati nesprejemljiva, saj preseže zagotovljena sredstva in se posledično izbere drugo ponudbo? Kakšen je minimalen standard vodenja in dokumentiranja postopkov pri postopku »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« (število ponudnikov, dokumentacija)? 14. Če v postopku »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« ni na voljo zadostnega števila ponudnikov (obstaja objektivno samo eden na trgu) ali mora naročnik izvesti pogajanja po 29. členu ZJN-2 ali se naročilo kljub temu kvalificira kot postopek z naročilnico? 15. Nepredvidena dodatna dela za 5.000 EUR – ali mora naročnik narediti pogajanja ali zadošča postopek »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« - ocenjena vrednost naročila namreč ni seštevek osnovnega in dodatnega naročila? 16. Ali mora naročnik izid pogajanj za nepredvidena dodatna dela objaviti, če vrednost nepredvidenih dodatnih del gradnje ne presega 40.000 EUR? 17. Ali je smiselno, da naročnik na javnem razpisu odda posel hčerinskemu podjetju (problematika in-house procurementa)? 18. Ali je za oddajo naročila hčerinskemu podjetju naročnika po ZJN-2 postreben kakšen postopek in kakšna je minimalna zahtevana dokumentacija? 19. Kateri podatki v ponudbi so neresnični in zavajajoči? 20. Ali je nesolidna dobava oziroma storitev ali nedokončanje del v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi javnega razpisa lahko razlog za izločitev ponudnika na drugem javnem razpisu, ali uvrstitev na »črno listo«? 21. V odloku je občina za gospodarsko javno službo opredelila, da »lahko« za gospodarsko javno službo podeli koncesijo. Ali to pomeni, da se lahko občina prosto odloči in izvede klasično javno naročilo, če oceni da podelitev koncesije ni smiselna? 22. Ali je lahko naročnik zahteva bančno garancijo v postopku NMV? 23. V postopku pogajanj z edinim možnim ponudnikom ta zahteva avans. Ali ga lahko naročnik zavaruje z bančno garancijo za predplačilo in kako? 24. Ponudnik je predložil bančno garancijo s prekratkim rokom/prenizko vrednostjo/drugačnim besedilom/ali je ni priložil. Ali gre v teh primerih za formalno pomanjkljivost? Javna naročila 111 aktualnih vprašanj in odgovorov s področja javnega naročanja 25. Ali in kdaj se lahko vrne bančna garancija za resnost ponudbe (izbranega/neizbranih ponudnikov)? 26. Ali ima podzakonski predpis kakšne posebne omejitve za jamstva v obliki gotovinskega pologa? 27. Naročnik je zadrževal 10% plačila do zadnje situacije – izvajalec bi mu pustil 5% od tega zneska namesto bančne garancije za izvajanje garancijskih obveznosti – lahko naročnik to dovoli in kaj naj v proračunu s tem denarjem v naslednjih 5/10 letih garancijske dobe? 28. Ali lahko naročnik prepove ponudbo s podizvajalci? 29. Ali lahko naročnik prepove partnersko ponudbo? 30. Ali se lahko gospodarski subjekt sklicuje na resurse drugih (podizvajalcev/partnerjev) oziroma povezano družbo in ali je ta potem podizvajalec? 31. Ali je sklicevanje na reference podizvajalca sklicevanje na kapacitete, če je, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno? 32. Kako ravna naročnik, če je podizvajalec že dobil plačilo od glavnega izvajalca (ker je npr. od njega zahteval avans)? 33. Ali lahko ponudnik zamenja podizvajalca brez soglasja naročnika, oziroma ali je soglasje k zamenjavi v pogodbi sploh pravno veljavno? 34. Naročnik nima podizvajalca v ponudbi. Ali ga lahko priglasi naknadno (ZJN-2 govori zgolj o zamenjavi podizvajalca)? 35. Podizvajalec je priglašen za 20% posla. Ali lahko izvajalec naknadno »priglasi« dodanih 30%? 36. Izvajalec je »pred stečajem«, vseh 100% mu izvajajo podizvajalci. Kaj storiti če sodišče prepove neposredno plačilo podizvajalcem (varovanje upnikov)? 37. V odprtem postopku nobena od obeh ponudb ni popolna. Ponudnika se povabi k pogajanjem, vendar prvi ponudnik odda ponudbo, v kateri je drugi ponudnik partner/podizvajalec, slednji pa ne pristopi k pogajanjem. Ali je tako ravnanje v nasprotju z zakonom? 38. V odprtem postopku nobena od obeh ponudb ni sprejemljiva (postopek s pogajanji po predhodni objavi, objave ni ker je naročnik povabil oba ponudnika). Ponudnika se povabi k pogajanjem. Ali lahko naročnik k pogajanjem povabi še tretjega ponudnika, če izkaže izpolnjevanje pogojev iz odprtega postopka? 39. V odprtem postopku nobena od ponudb ni sprejemljiva. Zakon pravi, da mora naročnik pred pogajanji izvesti elektronsko dražbo (10. odstavek 35. člena ZJN-2)? Kako naj naročnik k temu pristopi? 40. Ali gre za neupravičeno diskriminacijo, če naročnik zahteva, da mora biti npr. odgovorni vodja del član katere od slovenskih profesionalnih organizacij oziroma zbornic? Ali lahko zahteva izpolnjevanje pogoja že v ponudbi ali šele pred pričetkom izvajanja del? 41. Kako izvesti javno naročilo za pogonsko gorivo službenih vozil? 42. Naročnik je 40% solastnik objekta, vsi lastniki želijo obnovo dvigal (ostali lastniki niso naročniki po ZJN-2). Ali je naročnik dolžan ravnati po ZJN-2? 43. Nakup stanovanj/poslovnih prostorov, ki še niso zgrajeni/dograjeni v celoti, gradbena dela pa so se že pričela/pridobljeno je gradbeno dovoljenje? Ali gre za izjemo po ZJN-2? 44. Občinsko prireditev/sejo občinskega sveta bi snemala lokalna TV postaja in jo potem predvajala na lokalni radijski postaji? Gre za izjemo po ZJN-2? 45. Naročnik iima proračun sprejet za dve leti, ZJN-2 pa kot osnovo za izračun jemlje 12-mesečno porabo. Ali lahko kljub temu izvede letno naročilo za 35.000 EUR in enako naslednje leto ali gre za nedopustno delitev naročila? 46. Naročnik je zavezanec po ZJNVETPS in ZJN-2. Izvaja javno naročilo zamenjave oken na poslovnem objektu in počitniški kapaciteti. Po katerem zakonu ravna v prvem in drugem primeru? 47. Kako se pravilno izvede postopek za izvedbo storitev iz seznama storitev B/ kakšna je minimalna dokumentacija v tem postopku? 48. Kaj spada v rubriko druge storitve v seznamu storitev B? 49. Vpogled v ponudbe drugih ponudnikov – katerih podatkov iz ponudbe ni mogoče videti (struktura ponudbene cene, reference ponudnikov, reference kadrov, terminski načrt in plan dela)? 50. Če naročnik v odprtem postopku ni izbral najugodnejše ponudbe, pa gre v pogajanja, ali lahko ponudniki po zaključku postopka vpogledajo v ponudbe drug drugega, ali gre za varovanje poslovnih skrivnosti z namenom novega postoka s pogajanji? 51. Ali je mogoče zahtevati, da ima ponudnik določene kadre s potrebnimi referencami zaposlene? 52. Ali je potrebno zagotoviti prisotnost vseh ponudnikov na ogledu ali zadošča obvestilo vsem? 53. Ponudnik je zahteval vpogled in ga dobil, pa nanj ni prišel. Ali je s tem izčrpal svojo pravico do vpogleda? Kako to vpliva na pravno varstvo v nadaljnjih postopkih? 54. Ponudnik je želel na vpogledu z mobilnim telefonom fotografirati ponudbo drugega ponudnika in naročnikovo dokumentacijo. Ali to lahko stori? 55. Kakšno zvezo imata jezika manjšin pri javnem naročanju (ponudnik je lahko le gospodarski subjekt in ni »manjšina« - ali je tuji ponudnik ali pa domači ponudnik)? Ali to npr. pomeni dvojezično javno odpiranje na območju manjšin? 56. Če mora ponudba prispeti v slovenskem jeziku, del ponudbe (priloga) pa prispe v tujem jeziku. Ali gre za formalno pomanjkljivost ali je potrebno tako ponudbo zavrniti? 57. Ali mora/sme naročnik od tujih ponudnikov zahtevati več kot od slovenskih? 58. Ali mora naročnik od ponudnikov zahtevati dokazila/izjave o nekaznovanosti ali lahko to obveznost izpusti? 59. Ali v postopku »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« veljajo temeljna načela javnega naročanja? 60. Ali je v postopku »z naročilnico/ t.im. evidenčni postopek« mogoče vložiti revizijski zahtevek? 61. Ali je pri konkurenčnem dialogu z objavo v EU s predobjavo mogoče skrajšati rok za oddajo prijav v prvi fazi? Kaj pa če konkurenčni dialog ni objavljen v EU? 62. Kakšni so minimalni roki oddaje v drugi in tretji fazi konkurenčnega dialoga? 63. Naročnik v objavi postopka NMV napove »možnost pogajanj«. Ali je dolžan izvesti krog pogajanj ali lahko kar izbere najugodnejšo ponudbo brez pogajanj? 64. Ali nakup umetniških slik spada pod javna naročila ali obstaja kakšna izjema? 65. Ali lahko za blago »na popolni razprodaji« naročnik uporabi postopek s pogajanji po 29. členu ZJN-2? 66. Pogajanja za nepredvidena dodatna dela (pod pragom EU). Najprej je naročnik izvedel postopek do 10%, sedaj kaže, da bo nepredvidenih dodatnih del še 20%. Kako uporabiti pravila o izjemah? 67. Kako je z obveznostjo objave v EU, če je vrednost osnovnega projekta nad pragom EU, nepredvidena dodatna dela pa pod pragom za EU objavo? 68. Ali se za sklenitev pogodb na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma z več kandidati z odpiranjem konkurence uporabljajo pravila ZJN-2? 69. Ponudnik na trgu nudi sistem elektronske nabave v drugih fazah okvirnih sporazumov, kjer veljajo pogodbena določila. Ali mora tak elektronski sistem podpirati varno elektronsko podpisovanje? 70. Elektronska dražba – ali gre za elektronski sistem, ki zahteva varno elektronsko podpisovanje, ali ne veljajo določbe priloge 23 (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje)? 71. Kakšne so posebnosti pri zagotavljanju pravnega varstva pri okvirnih sporazumih? 72. Kdaj je uporaba blagovnih znamk pri specifikacijah dopustna? 73. Ali je varianta ponudba pravica ali dolžnost naročnika? Variante v primeru merila najnižja cena (38. člen ZJN-2)? 74. Ali mora naročnik pridobiti obrazec BON sam (uradna evidenca) – ta namreč stane? 75. Kako se ne zaplesti v bonitetne ocene (tujci), kaj v primeru partnerske ponudbe (en partner ima SB3, drugi pa SB8, zahtevali smo SB6)? 76. Ali naročnik lahko zahteva starejše/ novejše reference kot so predvidene v ZJN-2? 77. Ali lahko naročnik opredeli certifikat po standardu ISO9001/ISO27000 kot pogoj ali merilo, oziroma ali ga sploh lahko zahteva? 78. Ali obstajajo minimalni roki pod pragom objave v EU? 79. Kakšen je rok za postavljanje vprašanj in posredovanje dodatnih pojasnil v postopkih, ki niso odprti ali omejeni? 80. Kje je meja med pojasnilom in spremembo razpisne dokumentacije in kaj je potrebno objaviti – kako na to gleda DKOM? 81. Ali je mogoče strokovni dialog po 69. členu izvesti samo z enim gospodarskim subjektom in kako strokovni dialog sploh voditi/ kakšna je minimalna dokumentacija pri tem ravnanju? 82. Ali je imenovanje strokovne komisije obvezno? 83. Ali mora naročnik imeti gradbeno dovoljenje, da lahko gre v postopek oddaje javnega naročila gradnje? 84. Ali morajo biti sredstva za javno naročilo zagotovljena (ali je mogoče izvesti »pogojno javno naročilo« - javno naročilo, ki se bo oddalo, v kolikor bodo zagotovljena sredstva v proračunu (npr. s prerazporeditvijo) ali finančnem načrtu? 85. Ali je v ponudbi s sklopi dovoljen pogojni popust (če ga naročnik predvidi/ če ga naročnik ne predvideva z razpisno dokumentacijo)? 86. Primeri formalno nepopolnih ponudb (kaj je in kaj ni formalna nepopolnost – zadnja praksa DKOM)? 87. Kje je meja formalno nepopolne ponudbe pri tehničnih specifikacijah – mora cena ostati ista, lahko dopolnimo npr. količino pomnilnika če prenosnik ostane isti; lahko pri gradnji zamenjamo neprave jaške z ustreznimi – kje je meja zamenjave prvotnega predmeta naročila z drugim? 88. Odprava računskih napak – je napačno podan DDV računska napaka? 89. Odprava računskih napak – v popisu gradnje ni cene za eno postavko – je ponudba nepopolna? 90. Naročnik je v popisu na dnu predvidel »nepredvidena dela – 5%«, ponudnik pa vnesel podatek, ki predstavlja manj kot 5%, ali celo 0 – kako naj postopa naročnik? 91. Kdaj lahko naročnik zavrže zahtevo za dodatno obrazložitev glede na prakso DKOM in kako to stori? 92. 83. člen ZJN-2: kako naročnik posreduje preko portala dodatna pojasnila v drugi fazi omejenega postopka, če pa druga faza ni objavljena? Če se določilo nanaša na prvo fazo (tam ni ponudb, so prijave), kakšen je rok za dodatna pojasnila v drugi fazi? 93. Kakšen je smisel 3. odstavka 87. člena ZJN-2? 94. Ali četrti odstavek 89. člena ZJN-2 zahteva, da se postopek pogajanj opravi vsaj v dveh krogih (faza pogajanj in faza oddaje končne ponudbe)? 95. Ali lahko naročnik zahteva, da kandidati oddajo končno ponudbo ustno (eden za drugim) in ali je takšno ravnanje diskriminatorno? 96. Kako se lahko spremeni sklenjena pogodba glede na vzorec iz razpisne dokumentacije – kaj je bistvena sprememba pogodbe? 97. Je dopustna odpoved revizijskemu zahtevku in če da, kdaj? 98. Koliko znaša taksa za revizijo v času med oddajo ponudbe in izdajo odločitve, ter koliko v primeru, če naročnik ne izbere najugodnejše ponudbe? 99. Uredba o zelenem JN - odstotek ekološko pridelane hrane – se zahteva v vrednosti, teži ali številu artiklov? 100. Ali predložitev lastne izjave da je blago ustrezno glede na Uredbo o zelenem JN zadošča? 101. Ali lahko naročnik objavi JN za običajno hrano in po izjemi (20% oz. do 80.000 EUR – 5. odstavek 14. člena ZJN-2) kupi ekološko pridelano hrano, vsak sklop ekološko pridelane hrane pod 20.000 EUR z naročilnico, skupaj manj kot 80.000 EUR in manj kot 20% vsega naročila)? 102. Kako je sedaj z avtobusi in avtobusnimi prevozi – ali se Uredba o zelenem JN uporablja? 103. Uredba o zelenem JN - ali lahko naročnik zakonito kupi Macbook Air (RAM ni izmenljiv, temveč »zalotan«? 104. Uredba o zelenem JN - ali za tablični računalnik/hibrid tablico s tipkovnico veljajo določila Zelene uredbe? 105. Elektrika – ali lahko naročnik sam določi utež za merila (npr. minimalno 40% zelene elektrike, ki jo točkuje samo do 50% ni ne več)? 106. Pisarniški papir – ali zadošča FSC certifikat prodajalca (zadnjega v verigi), ali mora naročnik preverjati celotno verigo od pragozda preko gozdarja, predelovalca, papirnice, proizvajalca do prodajalca? 107. Kako naj naročnik upošteva določila o deležu lesa po Uredbi o zelenem JN, če les pri adaptaciji ne pride v poštev (prenavlja sanitarije)? 108.Merilo »ocena stroškov v življenjski dobi vozila« - ali lahko naročnik za to merilo predvidi samo 5% utež? 109. Ali lahko naročnik po Uredbi o zelenem JN zahteva, da ponudniki ponudijo avto »dizla«? 110. Uredba o zelenem JN – naročnik bi želel kupiti t.im. hibridno vozilo (kot npr. Toyota Prius, Opel Ampera ipd.). Kako ga ocen glede na formulo »ocena stroškov v življenjski dobi vozila« - katere podatke mora naj upošteva? 111. Uredba o zelenem JN - cena energenta pri vozilu se vnese brez DDV – ali se vnese neto cena brez ostalih dajatev (trošarine) ali s trošarinami? Prijava in odjava • Prosimo, da nas o udeležbi obvestite po priloženi prijavnici. Prijavnico nam lahko pošljete po pošti, faksu, e-pošti ali preko interneta. Na podlagi prijavnice bomo izstavili predračun, po opravljeni storitvi bomo poslali račun. • Pisne odjave upoštevamo 3 delovne dni pred izvedbo. V primeru nepravočasne odjave zaračunamo 50% celotne kotizacije, v primeru neudeležbe brez odjave pa kotizacije ne vračamo oz. jo zaračunamo v celoti. Kotizacija in plačilo • Kotizacija za posameznega udeleženca znaša 230,00 € in DDV po stopnji 22%. • Po predhodnem dogovoru je pri večjem številu udeležencev možen popust. • Kotizacija vključuje udeležbo na seminarju in postrežbo v času seminarja. • Kotizacijo je potrebno poravnati na transakcijski račun NEBRA d.o.o., št. 6100 0000 8269 791 (pri Delavski hranilnici, d.d.). • Rok plačila za proračunske porabnike je 30 dni po prejemu računa v skladu s predpisi. Trajanje (predvidoma) od 09.00 do 15.00 ure Prijavnica na seminar Javna naročila 111 aktualnih vprašanj in odgovorov s področja javnega naročanja sreda, 22. oktober 2014 City hotel Ljubljana Na seminar prijavljamo naslednje udeležence: ime in priimek e-mail ime in priimek e-mail ime in priimek e-mail Informacije: NEBRA d.o.o., Miklošičeva cesta 18, p.p. 4350, 1001 Ljubljana tel.: 01/300 00 60, 300 00 61 faks: 01/300 00 65; GSM: 031/662 193 e-maila: nebra@nebra.si; http:/www.nebra.si/ Transakcijski račun št. 6100 0000 8269 791 Kotizacija za posameznega udeleženca znaša 230 € in DDV po stopnji 22%. Splošni pogoji prijave so sestavni del prijavnice. Pridržujemo si pravico do spremembe lokacije. Pisne odjave upoštevamo 3 delovne dni pred izvedbo. V primeru nepravočasne odjave zaračunamo 50% celotne kotizacije, v primeru neudeležbe brez odjave pa kotizacije ne vračamo oz. jo zaračunamo v celoti. PLAČNIK Ime plačnika Naslov plačnika (ulica/št., poštna št./kraj): Zavezanec za DDV (ustrezno obkrožite) da ne ID za DDV plačnika: Telefon: Faks: E-mail plačnika: Datum: Žig in podpis odgovorne osebe: