1. No category

U VO D N I K
Kuhajmo zase!
V
slovenski živilski proizvodnji je ogromno dobrih, odličnih podjetij, ki izdelujejo izjemno kakovostno hrano iz izbranih sestavin, ki
pripravljajo hrano najprej zase, za svoje družine, za svoje sosede,
za svoje lokalno okolje in enostavno ne pristajajo na slabe rešitve. Z dobavitelji gradijo dolgoročne odnose in partnerstva, skupaj razvijajo rešitve
in iščejo etične poti skozi trg. Vestno skrbijo za zaposlene in so tudi zaradi svojih dodatnih aktivnosti pomemben člen svoje skupnosti. Skupnost
njihovih potrošnikov je tudi njihova skupnost, naravno okolje njihovih potrošnikov je tudi njihovo naravno okolje. Mnoga so že desetletja na trgu in
nameravajo ostati še dolgo. Uspeh štejejo v generacijah – v generacijah
zadovoljnih potrošnikov, zadovoljnih zaposlenih in zadovoljnih lastnikov.
Z
a ta podjetja, naše partnerje,
je nastala ta revija. Za tista Stalno, verodostojno
med njimi, ki se zavedajo, da spada seznanjanje
v odgovoren odnos do potrošnika
potrošnikov z vsem,
tudi ozaveščanje. Stalno, verodostojno seznanjanje z vsem, kar je kar je pomembno za
pomembno za kakovostno hrano. kakovostno hrano.
Kako je pripravljena sodobna hrana, kako odgovarja posameznikovim zahtevam, kje lahko prihranimo čas
in denar in kje ga ne smemo, kaj sploh pomeni kakovost hrane in zakaj
tako suvereno trdimo, da slovenska proizvodnja pri mnogočem prednjači
pred tujino. Kot pravi dr. Aleš Kuhar, prodoren poznavalec trga hrane v
Sloveniji, bi morali o kakovosti hrane poučevati že otroke, če hočemo
dolgoročno pomagati celotni družbi.
Z
ato bomo mi začeli pri družini. Tam, kjer vsak najprej kuha zase. Z
izbranimi slovenskimi podjetji, ki verjamejo, da si potrošnik zasluži
izvedeti več in tako izbirati bolj modro, smo ustvarili revijo za spodbujanje
uživanja dobre hrane. Zavedamo se dilem pri pripravi vsakodnevnih obrokov, razpetosti med pomanjkanje časa in željo po kakovostnem obroku.
Z vsem tem v mislih smo ustvarili prvo številko in tako bomo ustvarjali
tudi v prihodnje.
Katja Petrović, urednica
Kul(inarični) ekspres
Revija za potrošnike, ki hočejo več
www.kulekspres.si
Izdajatelj
ContentNet, d. o. o.
Letališka 32, Ljubljana
T: 059-251-281
E: info@contentnet.si
Direktorica Odgovorna urednica
Melanija Končina Boltin Katja Petrović, katja.petrovic@contentnet.si
Fotografije Grafična podoba in prelom
Matic Eržen, Dreamstime
Katja Mijajlović
Križanka Enigmatika Gider, RadenciLektura ContentNet, d. o. o., Ljubljana
Tisk ChargoNet, d. o. o., Krško
Naklada 80.000 izvodov
ISSN 2232-5859
Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak in Mesa Kamnik.
Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto.
Revija Kul(inarični) ekspres je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo
in šport RS.
Vse pravice so pridržane. Kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja
ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.
P A R T N ER J I
V SE B I N A
Podjetja, ki aktivno vlagajo v
ozaveščanje potrošnikov o varnosti
in kakovosti hrane, v skrb za
zaposlene, lokalno skupnost in
naravno okolje – partnerji revije
Kul(inarični) ekspres:
Sveže
Globalni transport 6
S kilometri se izgublja okus
Od polja do trgovine Za pravičnejše odnose 10
Pekarna Pečjak, d. o. o.
Silvester Pečjak
4
V 40 letih je družinsko podjetje Pekarna Pečjak
zraslo v najpomembnejšega proizvajalca
zamrznjenih izdelkov v Sloveniji, izdelujejo pa
tudi kruh, pekovsko pecivo, jajčne testenine
in sveže slaščice – skupaj več kot dvesto
izdelkov. Ponašajo se z najnovejšo tehnologijo,
ki zagotavlja varnost in kakovost izdelkov ter
zmanjšuje negativen vpliv podjetja na okolje.
Aktivno skrbijo za zaposlene in družbeno
okolje. Pekarno Pečjak od leta 2004 vodi
Silvester Pečjak.
Dodano Sulfiti v hrani – kje vse se skrivajo
12
(Ne)varni info 14
Intervju: dr. Aleš Kuhar
»Vidijo nas kot manj zahteven trg« 15
Meso Kamnik, d. d.
Robert Soban
Korenine podjetja Meso Kamnik segajo v leto
1938, leta 2005 pa so se priključili skupini
Farme Ihan. Prav zato lahko s ponosom trdijo,
da so njihovi izdelki narejeni iz mesa ihanskega
prašiča in živine slovenskih rejcev. Izdelujejo več
kot 70 trajnih, suhomesnatih izdelkov, slanine
in klobase, ponosni pa so tudi na blagovno
znamko Anton, ki združuje kakovostno svinjsko
in goveje meso ter pripravljena živila za žar in
za vsakodneven obrok. Podjetje vodi direktor
mag. Marko Višnar, direktor proizvodnje in
nabave pa je Robert Soban.
Na prostem
Vsak dan je lahko piknik!
Manj prinesi, manj odnesi
16
18
Zamrznjena hrana
Od Eskimov v dve milijardi hladilnikov
20
Olja in maščobe
Lahko jih uživamo, celo moramo jih!
24
Mirovita, d. o. o./Mirosan, d. o. o.
Andrej Zdolšek
Podjetje Mirosan, ki ga vodi Vladislav Korber,
je s 150 hektari sadovnjakov in 60-letno
tradicijo eden od vodilnih pridelovalcev jabolk
in sadik sadnih dreves v Sloveniji. Pridelujejo
jabolka Kiku in Fuji ter pester nabor drugih sort.
Leta 2006 so skupaj s sadjarjem Andrejem
Zdolškom ustanovili podjetje Mirovita, ki
jabolka tudi predeluje v sveže in suhe prigrizke
in polizdelke za živilsko industrijo. Odlikujejo se
po trajni skrbi za simbiozo z naravnim okoljem.
Zdravi prigrizki
Pravi prijatelji za v žep
28
Križanka
3
32
številka 1
〉 junij 2012
Evropejci
proti
gensko
spremenjeni
hrani
S V E Ž E
Ali iščete novice o tem, kaj je novega
na trgu živil in kaj se šele pripravlja?
Sodelavci revije Kul ekspres so za
vas zbrali najnovejše zanimivosti
iz vsakdana slovenske živilske
industrije in tudi IZ širnega sveta
hrane.
E
vropejci imajo do gensko spremenjene hrana vztrajno velik odpor, priznavajo zdaj tudi
svetovni proizvajalci in lobisti gensko spremenjenih semen, ki se po desetletju in pol agresivne promocije zdaj vsaj uradno umikajo iz Evrope.
B
ASF, največje kemijsko podjetje na svetu, ki je leta 2010 dobilo dovoljenje za pridelavo gensko spremenjenega, za papirno industrijo primernega
krompirja v EU, a je med kmeti doživelo popoln neuspeh, je naznanilo, da bo
opustilo oglaševanje gensko spremenjenih proizvodov v Evropi »zaradi množičnega odpora potrošnikov, kmetov in politikov«. Zloglasno podjetje Monsanto, ki trži edini v EU še prisoten gensko spremenjeni pridelek, koruzo, pa
je pravkar obupalo nad promocijo svoje koruze v Franciji, češ, da »pogoji za
prodajo niso idealni«. Le 0,06 odstotka kmetijskih površin v Evropi je zasajenih z gensko spremenjenimi pridelki, delež pa zadnja leta še upada. Čedalje
več glasov se dviga tudi proti uvozu izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo in druge sestavine. Ob tem pa ni jasno, kakšne so alternative.
Žar mojstri se bodo pomerili že desetič
V
Ihanu se bodo prvi konec tedna v juliju spet srečali amaterski in profesionalni kuharski mojstri ter se pomerili v peki na žaru. Skupina Farme Ihan/
Meso Kamnik in Prostovoljno gasilsko društvo Ihan bodo tokrat organizirali
že deseto državno tekmovanje v peki na žaru Žar mojster Slovenije 2012.
Genetika vpliva na okus
N
a tekmovanju se vsako leto v dveh kategorijah pomerijo kuharji amaterji in profesionalni kuharski mojstri, ki s
kreativnimi idejami in zahtevnostjo pripravljenih jedi z
leta v leto presenečajo obiskovalce. Vse mojstrovine so pripravljene iz kakovostnega mesa blagovne
znamke Anton Meso Kamnik. Vsak tekmovalec
mora pripraviti jed na petih krožnikih, od katerih
enega oceni strokovna komisija, štiri pa dajo na
licitacijo, da jih lahko kupijo in poskusijo tudi
obiskovalci prireditve.
N
a Norveškem so z novo raziskavo
potrdili domnevo, ki se je pred časom že porodila v ZDA. Dokazali so namreč, da dedne razlike v receptorjih vonja v nosu močno vplivajo na to, kakšna
hrana je nekomu všeč in česa ne mara.
Ocenjujejo, da razlike v dojemanju vonja
(torej dedne razlike v posameznih receptorjih za vonj) tudi za 40 odstotkov spremenijo intenzivnost
zaznavanja posameznega
okusa in tako vplivajo na
všečnost neke hrane pri
posamezniku.
Zlata sredina
R
N
aziskavo na Norveškem so izvedli s
svinjskimi zrezki. Ljudi, ki
so imeli receptorje za zaznavanje androstenona (hormona,
podobnega testosteronu, ki ga izločajo
prašiči samci), je vonj preveč motil, da
bi jim zrezek teknil, tisti, ki hormona
niso zavonjali, pa so meso z užitkom
pojedli. Sklepajo, da podobne razlike
vplivajo tudi na druge razlike v okusu
posameznikov za hrano.
a škodljive vplive intenzivne monokulturne pridelave sadja in zelenjave
opozarjajo strokovnjaki že leta, zdaj pa postaja čedalje bolj jasno, da
verjetno niti popolnoma ekološka pridelava ni rešitev. Agrarni ekonomisti
pravijo, da se zgolj z ekološko pridelavo ne da zagotoviti dovolj hrane za svetovno prebivalstvo niti surovin za druge
potrebe. Verjetno se odgovor skriva nekje med obema
skrajnostma, morda v integrirani pridelavi, ki je v Sloveniji zelo pogosta kmetijska praksa in prevladuje
predvsem v sadjarstvu.
I
ntegrirana pridelava pomeni, da pridelovalci sodelujejo s celotnim ekosistemom in upoštevajo
prehranske verige od škodljivcev do njihovih plenilcev. Zaščitnim sredstvom se ne odrekajo, vendar omejujejo njihovo uporabo na trenutek, ko škodljivci ali obolenje preseže tisti prag škodljivosti, pri
katerem se rastline v sodelovanju s prijateljskimi organizmi iz ekosistema ne morejo več same ubraniti. Zaščitni
pripravki so blažji od konvencionalnih in skušajo ciljati samo
na organizme, ki so jim res namenjeni – za razliko od konvencionalne pridelave, pri kateri po različnih ocenah le 1 odstotek kemičnih pesticidov
prizadene škodljivce, proti katerim je namerjen, 99 odstotkov pa jih zaide
v zemljo in vodo ter prizadene druge živali. Pravila za integrirano pridelavo
se ves čas zaostrujejo, tako da je čedalje bliže ekološki pridelavi in čedalje
dlje od intenzivne pridelave.
4
Kul(inarični) Ekspres
Pečjak po
novem tudi v Litiji
P
ekarna
Pečjak,
ki
ima 15 prodajaln in
4 lokale, bo letos odprla dve
novi trgovini s kavarnama. V
začetku julija bo zaživela njihova trgovina v Merkurjevi
stavbi v Litiji, jeseni pa še v
novem Bauhausu v Industrijski coni Rudnik v Ljubljani.
V obeh trgovinah bodo poleg osnovnega špecerijskega
programa na voljo tudi vsi
njihovi izdelki, urejen pa bo
še gostinski del za kavo in
prigrizek.
Zdaj tudi sveža narezana jabolka
D
5
a bi zmanjšali tveganje za okužbe v živilski industriji in v velikih obratih za
pripravo hrane, bodo pri Miroviti v kratkem začeli proizvajati sveža narezana, olupljena in očiščena jabolka. Prva testiranja kažejo, da so jih veseli
predvsem v bolnišnicah, šolah, vrtcih in v večjih menzah, saj je
s tako pripravljenimi jabolki bistveno lažje delati kot s celimi,
pa tudi zdravstvena tveganja so zaradi izjemno kratke poti
jabolka od obdelave do pakiranja in zaradi nevračljive embalaže bistveno manjša. Rezine svežih jabolk iz slovenskih nasadov, ki so poleg menz pripravne tudi za živilsko industrijo
in slaščičarstvo, pakirajo vakuumsko in brez
konzervansov.
G l oba l ni
t r an s p o r t
S kilometri
se izgublja
75 %
mlečnih farm na
Češkem je večjih od
1.000 hektarov. 70 %
mleka na Madžarskem
odkupijo za predelavo
velike mlekarne, ki so
večinoma v tuji
lasti.
Na
Ali si lahko
Danskem
prašičem v hrano
predstavljate,
dodajajo piškote in
da hrana, ki jo v
bonbone, kar slabo
vpliva na kakovost
Sloveniji pojemo v
in okus mesa.
enem letu,
prepotuje milijardo
kilometrov?
Pomaranče
Svinjina
so, ko dozorijo,
iz Danske:
Če se
zelene. Oranžne
1.400 km s
postanejo, če so skladiščene
redno
tovornjaki
na hladnem, pogosto pa jih
vozite po
obarvajo z etilenom ali pa
oranžno barvo kar vbrizgajo
slovenskih
v lupino. Pred prevozom jih
namažejo z voskom in
avtocestah, to
nanesejo sredstvo proti
ob pogledu na
plesni.
strnjene kolone
tovornjakov na
voznem pasu
verjetno verjamete.
okus
Česen
radioaktivno
obsevajo, da
preprečijo kalitev
med transportom
in ohranijo belo
barvo.
Česen iz Kitajske:
8.000 km z ladjo in
tovornjaki
Jagode
spadajo
med 12 živil, v
katerih največkrat
najdemo ostanke
pesticidov.
Mleko iz
Češke: 700 km
s tovornjakI
Pomaranče iz Španije:
1.800 km s tovornjaki
Jagode iz Grčije:
1.600 km
z ladjo in
tovornjaki
Ananas iz Kostarike:
10.000 km z ladjo in
tovornjaki
Plače
obiralcev
ananasa
predstavljajo samo
4 % končne cene,
obiralci malin v Čilu
pa še manj.
P
otovanja, ki ga opravi hrana
v sodobnem času, se ne bi
sramoval niti najbolj vneti popotnik. Polenovke, ki jih ujamejo ob
norveški obali, zaradi poceni delovne sile odpotujejo na Kitajsko, da jih
predelajo, in nato nazaj v norveške
trgovine. Argentinske limone polnijo
police španskih trgovin, medtem ko
Španci svoje limone izvažajo. Polovica graha, ki ga pojemo v Evropi,
zraste v Koreji, čeprav ravno tako
dobro uspeva na domačem vrtu in
poljih. Slovensko mleko zaradi boljše
odkupne cene hiti v Avstrijo, od tam
pa v obliki jogurtov spet k nam.
6
N
Maline iz Čila: 12.000 km
z letalom
apol zrela, umetno obarvana,
medlega okusa, obsevana za
lepši videz potuje hrana od polja do predelovalca, k embalerju
in v pristanišče, preko oceana in
s tovornjaki v skladišča, od tam
v trgovine pa na koncu v vrečkah v naših prtljažnikih na našo
mizo. H kilometrini prištejmo še
isto ovinkasto pot gnojil, pesticidov in insekticidov nazaj na polja, iz katerih raste vse to. Škoda
je teh kilometrov. Doma namreč
pridelujemo odlično hrano, mnogokrat boljšo in okusnejšo, kot jo
uvozimo.
Kul(inarični) Ekspres
Leta 1993 je švedski raziskovalec izračunal, da
tipičen švedski zajtrk, ki ga sestavljajo jabolko,
kruh, maslo, sir, kava, smetana, pomarančni sok in
sladkor, do njegove mize prepotuje razdaljo, enako
obkroženju Zemlje.
S
potrošnjo hrane iz vseh koncev sveta smo Slovenci odgovorni za 60 tisoč ton ogljikovega dioksida na leto. V zraku je zato
7
več škodljivih snovi iz izpušnih plinov, ki povzročajo več akutnih in
kroničnih težav z dihali, alergije in
splošno slabše počutje.
številka 1
〉 junij 2012
G l oba l ni
t r an s p o r t
Č
e vas to ne prepriča, da bi se
raje odločali za slovenske izdelke in dobrote iz lastnega vrta,
za trenutek premislite še o tem:
hrana, ki prihaja iz lokalnega okolja,
je preprosto boljša. Za prevoz je ni
treba obdelovati z vprašljivimi kemikalijami in drugimi bizarnimi postopki. Ker so pridelki (kot surovine
ali končni produkt) bolje prilagojeni
lokalnemu okolju, tudi med rastjo
niso toliko škropljeni kot hrana iz
velikih monokulturnih nasadov. In še
nekaj: 210.000 ljudi v Sloveniji živi
od kmetijstva, še 20.000 pa od dela
v živilski predelovalni industriji. To je
vsak četrti zaposleni – če ne vi, pa
vaš sosed, znanec ali sorodnik. Je pa
že pomembno, kdo ravna s hrano, ki
konča na našem krožniku, mar ne?
Čedalje večjo občutljivost potrošnikov na izvor hrane
mnogi vidijo kot priložnost. Množica novih podjetij
nastaja že iz majhne zaplate zemlje ali zanimive lokalne
kulinarične posebnosti. Poskusite še vi.
Koliko ogljikovega dioksida nastane
glede na obliko prevoza
Tovorna ladja
Ladja s hladilnimi komorami
Vlak
Tovornjak
Letalo
0
100
200
300
400
500
600
Shema: CO2 v gramih na tono tovora na kilometer
V Slovenijo večina hrane pride z ladjami in tovornjaki, z letali pa predvsem
najobčutljivejša živila, denimo maline. Shema prikazuje, koliko ogljikovega dioksida nastane z vsako tono tovora glede na prevozno sredstvo. Tovorne
ladje tako proizvedejo 50 gramov CO2 na tono tovora za vsak kilometer, ki ga
preplujejo, letalo pa več kot desetkrat več.
Slovenski predelovalci v precepu
Z
aradi neusklajenosti med
potrebami živilske predelovalne industrije in kmetijstvom ter zaradi nesoglasja
glede strukture tržne cene hrane
slovenski pridelovalci mleka, jajc,
mesa, sadja, zelenjave in žit prodajajo del pridelka v tujino. Tako
8
se odločajo predvsem zaradi boljše cene. Tako za slovenske predelovalce zmanjka surovin ali pa
so te dražje od tujih. Podjetja, ki
proizvajajo surovine, s tujimi surovinami polnijo tudi svoje zaloge,
pravi izvor pa se skoraj izgubi, če
le surovina ustreza slovenskim
Kul(inarični) Ekspres
standardom. Kar nekaj slovenskih
živilskih podjetij, ki bi rado izdelovalo hrano le iz slovenskih pridelkov, je zato prisiljenih v kupovanje
tujih surovin.
K
akovost v Sloveniji ustvarjene
hrane pa je vendarle visoka. Prav
9
standardi glede surovin – pa tudi
standardi glede predelave, stalen
razvoj in majhnost podjetij – jo
ohranjajo tako visoko, da mnoga
podjetja, ko z izdelki zadovoljijo
slovenskega potrošnika, produkte tudi uspešno izvažajo.
številka 1
〉 junij 2012
OD POLJA DO
TRGOVINE
Za pravičnejše
odnose
Živilski pridelovalci in predelovalci
že leta opozarjajo na trenja, do
katerih prihaja med akterji na
potovanju hrane od polja do
kupčevega krožnika.
N
ekateri menijo, da v strukturi končne cene dobijo pridelovalci premalo in
trgovci preveč, drugi poudarjajo
predvsem, da nihče ne ve, kdo
koliko pobere. Vsekakor je nenavadno, da se kakovostne slovenske surovine izvažajo in se uvažajo
cenejše različice, da slovenski potrošniki kupujejo tujo hrano, naša
pa potuje drugam.
D
a bi odpravili ali vsaj omilili težave med člani slovenske prehranske verige, so lani na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu
v Gornji Radgoni predstavniki kme-
tov, živilske industrije in trgovcev
podpisali Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. S kodeksom so se
podpisniki uskladili, da se bodo po
novem pogajali o končni (ali neto
neto) ceni, tako da bo jasno, kdo
dobi koliko, da ne bodo enostransko spreminjali pogodb, da bodo
naročila spreminjali v razumnem
roku, zaračunavali dejansko izvedene storitve in plačevali račune
v zakonsko določenem roku. Tako
bi se odnos med pridelovalci, predelovalci in trgovci lahko občutno
izboljšal, slovenska hrana pa bi bolj
verjetno ostajala doma.
P
ri pripravi kodeksa je sodelovala množica slovenskih podjetij in
obrtnikov, ki so navdušeno pozdravili njegov podpis. Toda
od takrat bi si želeli nekoliko
hitrejših in odločnejših potez. Kot pravijo, so se doslej
skladno s kodeksom uspeli dogovoriti le o pogajanju o neto
neto cenah, vse drugo
pa ostaja predmet
naslednjih pogovorov. »Zelo smo
veseli za kodeks,
vendar bi si želeli, da bi se stvari
odvijale hitreje,« je še dodala predstavnica
enega od slovenskih živilskih
podjetij.
Jagodni cmoki
Marelični cmoki
Slivovi cmoki
Borovničevi cmoki
Čokoladni cmoki
10
Kul(inarični) Ekspres
11
številka 1
〉 junij 2012
D O D A N O
Sulfiti
〉 instantni čaj
v hrani – kje vse se skrivajo
〉 marmelade, džemi
〉 instantne juhe
〉 pripravljene omake
〉 pudingI
Sulfiti so – ne
glede na nečedno
ime – po eni strani
izjemna stvar. KAJ
PA DRUGA PLAT?
Žveplo je nujno za življenje
Š
kodljivih žveplovih spojin ne smemo zamenjevati z žveplom,
ki ga potrebujejo vsa živa bitja za nadzor prenosa energije v
tkivih, kosteh in v celicah hrustanca ter v aminokislinah. Pripomore k zdravim sklepom, močnim lasem in nohtom. Pomaga pri
alergijskih reakcijah in koristi pri razstrupljanju, učinkovit pa je proti
celulitu. Največ ga najdemo v jajcih, leči, govejem mesu, piščancu,
puranu, fižolu in grahu.
Z
aradi njih sadje ne porjavi, v
vinu se ne kopičijo bakterije,
raki in školjke zdržijo dlje, zdravila so bolj stabilna. Uporabljajo se že
od antike, so poceni in lahko dostopna. Zakaj torej živilci radi rečejo, da
bi si tisti, ki bi našel nadomestilo za
sulfite, zaslužil Nobelovo nagrado?
V
ečina ljudi sulfite dobro prenaša,
pri nekaterih pa te žveplove spojine povzročajo širok spekter kožnih,
dihalnih, prebavnih in srčno-žilnih
težav. Dokazano povzročajo astmatične napade, uničujejo vitamin B in
povzročajo težave ljudem z okvarami ledvic. Občutljivost se lahko pojavi kadarkoli v življenju, pogosteje pri
astmatikih, in velikokrat ostane nepojasnjena ali napačno pojasnjena.
Z
〉 obdelan kokos
〉 suhe marelice
ato ker raziskave zadnjih let kažejo, da te anorganske žveplove
spojine morda le niso tako nedolžne. Pri manjšem deležu populacije
namreč dokazano povzročajo alergijskim podobne reakcije. V ZDA govorijo o prizadetem enem odstotku
prebivalstva, nekateri strokovnjaki
pa predvidevajo, da je delež večji, le
da prizadeti ne poznajo vzroka svojih težav. Predvidevajo tudi, da so
težave v sodobnosti pogostejše, ker
pojemo več industrijsko obdelane
hrane kot nekoč.
E 225 kalijev sulfit
E 221 natrijev sulfit
E 226 kalcijev sulfit
E 222 natrijev hidrogen sulfit
E 227 kalcijev hidrogen sulfit
E 223 natrijev metabisulfit
E 228 kalijev hidrogen sulfit
istim, ki poznajo pravi vzrok svojih težav, zdravniki ne morejo
svetovati drugega, kot da se izogibajo hrani, ki vsebuje sulfite. To pa
je kar zahtevna naloga: nahajajo se
namreč v vinu, pivu in koktajlih, v nekaterih sadnih sokovih, marmeladah,
pogosto v suhem sadju, v vloženi in
posušeni zelenjavi, v obdelanih morskih sadežih, polpripravljenih škrobnih izdelkih, instantnih juhah in omakah, v nekaterih zdravilih. Pa še kje.
12
slovenski zakonodaji so obravnavni kot konzervansi, strokovnjaki pa priznavajo, da predstavljajo
tveganje za zdravje. Navedeni morajo biti na deklaraciji, in sicer z oznakami od E 200 do E 228, kot žveplov
dioksid ali različni sulfiti.
〉 posušena zelenjava
〉 sadni sokovi
Kul(inarični) Ekspres
〉 zdravila
〉 pivo
V
E 224 kalijev metabisulfit
〉 instantni krompirjev pire
〉 Obdelani raki, školjke
T
Predstavljajo tveganje za zdravje
E 220 žveplov dioksid
〉 Vino in kulerji
13
〉 ROZINE
〉 vložena zelenjava
številka 1
〉 junij 2012
(NE)VARNI
I
N
F
O
I N T ER V J U
»Vidijo nas kot
Natančno
poimenovanje sokov
manj zahteven trg«
O
S
d oktobra 2013 bodo morali biti sadni sokovi poimenovani veliko natančneje
kot doslej. Evropski parlament se je tako odzval
na mnoge oblike zavajanja, ki je v industriji pijač
postalo zelo pogosto.
lovenci čedalje hitreje zaradi
nižje cene spregledamo kakovost hrane. Agrarni ekonomist
dr. Aleš Kuhar meni, da tudi zato, ker
smo nekako pozabili, kaj sploh pomeni kakovostna hrana in zakaj je
to tako bistveno. To bi moralo biti
pomembno vsakemu potrošniku, še
pomembneje pa je, da védenje o tem
damo tudi otrokom.
S
ok, ki vsebuje 90 odstotkov enega sadja (denimo jagod) in 10 odstotkov drugega sadja (denimo borovnic), se lahko sedaj imenuje po sadju, ki ga je v
soku več (jagodni sok), po sadju, ki ga je manj (borovničev
sok), ali po obeh vrstah sadja (jagodno-borovničev sok). Po
novem bo mogoča le slednja verzija. Tako imenovani pomarančni sok, recimo, zaradi okusa in barve velikokrat vsebuje kar do 10
odstotkov mandarininega soka. Taka sestava bo po novem morala biti
jasna že iz poimenovanja. Poimenovanje »sok iz mešanega sadja« bodo
lahko uporabljali proizvajalci za sokove iz treh ali več vrst sadja.
Ali je domača, slovenska
hrana kakovostna?
Imamo živila vrhunske kakovosti in
imamo proizvajalce živil, ki ponujajo povprečno kakovost. Žal pa še
vedno premalo potrošnikov ve, kaj
je kakovostna hrana. Ko bi izvedeli, kaj je kakovost, bi ugotovili, da je
razmerje med ceno in kakovostjo
slovenske hrane tako ugodno, da bi
hitro vzljubili domače blago.
K
ot sadne sokove bodo lahko proizvajalci od prihodnje jeseni poimenovali le sokove, ki ne bodo vsebovali sladkorja in sladil, dodatno
sladkani napitki pa se bodo lahko imenovali nektarji. Zdaj proizvajalci
napitke, ki jih sladkajo z umetnimi dodatki, radi opremijo z napisi »brez
sladkorja«, kar je sicer res, a zavaja, češ, da ni dodano nobeno sladilo.
Po novem napitki z dodanimi umetnimi sladili ne bodo smeli biti označeni z napisom »brez dodanega sladkorja«.
Kakšna pa je hrana, ki jo
uvažamo?
Problematične barve na embalaži
V Slovenijo prihaja praviloma nizkokakovostna hrana. Proizvedena je z
namenom, da vstopa v kanale nezahtevnih kupcev in v kanale, kjer so
ljudje pripravljeni na kompromis pri
kakovosti, da bi privarčevali. Komu
gre bolj zaupati, tistemu, ki ga vidimo, ki ima proizvodni obrat v naši
neposredni bližini, ali nekomu, ki ima
obrat 500 kilometrov ali celo več tisoč kilometrov stran od nas, ki niti ne
ve, za koga proizvaja? Slovenski proizvajalci imajo visoke etične standarde o tem, kakšno hrano ponuditi na
trg, tuji ponudniki hrane pa nimajo
prav nobenih emocij do slovenskega
potrošnika. Kruta resnica je, da večina tujih proizvajalcev Slovenijo razume kot terciarni trg. Ponižujoče je,
da če gremo v Trst, dobimo od multinacionalke neko blago, proizvedeno
v obratu za zahtevne trge, v Gorici ali
M
ednarodno trgovinsko združenje NordicCooperation, ki združuje skandinavske države, je opozorilo organe EU na to, da glede barv, ki se uporabljajo na embalaži za živila ali kakorkoli zaidejo v embalažo med procesom
izdelave, v EU ni skupnih standardov. Tema je postala pomembna po švicarski
raziskavi, izvedeni na kartonasti embalaži, ki je narejena iz recikliranega časopisnega papirja. Dokazala je, da kancerogena mineralna olja, ki se uporabljajo
v tiskarski barvi pri produkciji časopisov in ostanejo prisotna tudi v embalaži,
izdelani iz recikliranega papirja, iz embalaže migrirajo v živila.
S
edaj so predpisi glede vsebnosti barv na embalaži ali v njej prepuščeni
posameznim državam, Skandinavci pa priporočajo skupne standarde, ki
bi veljali tudi za tretje države, uvoznice v EU.
BPA spet pod drobnogledom
I
ndustrijska kemikalija BPA ali bisfenol-A, ki se množično uporablja v proizvodnji
plastičnih posod za živila, je že dlje časa na tapeti evropskih zakonodajalcev. Pred
časom je EU določila količino BPA, ki velja za največji še zdrav dnevni vnos (0,05
mg/kg), zdaj pa Evropska agencija za varnost hrane preverja, ali morda tudi tako
majhna količina dolgoročno ne škodi. Na Švedskem razmišljajo celo o popolni prepovedi te kemikalije pri proizvodnji plastike, ki je namenjena shranjevanju otroške
hrane. BPA namreč zaradi kemijske strukture deluje estrogensko – posnema ženski hormon estrogen – in zato povzroča
motnje v hormonskem sistemu, najbolj
ogroženi pa so dojenčki in otroci. V Sloveniji je BPA dovoljen znotraj evropskih omejitev, na voljo pa so tudi
posebej označene plastične posode
in stekleničke za otroke brez BPA.
14
Kul(inarični) Ekspres
D
r. Aleš Kuhar raziskuje na področjih ekonomike živilske industrije, vertikalne povezave
kmetijstva in živilskopredelovalne industrije ter potrošnega vedenja na področju hrane. Išče dolgoročne rešitve
za sožitje med slovenskimi kupci in
15
Doc. dr. Aleš Kuhar, Katedra
za agrarno ekonomiko,
politiko in pravo Biotehniške
fakultete Univerze v
Ljubljani
Sežani pa dobimo izdelek, proizveden
v obratu, ki je morda celo dlje, kot je
obrat, ki proizvaja za tržaško trgovino, in je nižje kakovosten produkt,
prilagojen nižjemu cenovnemu rangu.
Kje vidite rešitev?
Potrošnika bi morali usposobiti, informirati o kakovostnih živilih, da bi lahko postal kritičen do ponudbe. Naučiti bi se moral izbrati tisto, kar je zanj
dolgoročno najbolje. Ko bo znal izbrati
kakovostno živilo, bo začel podpirati
domače gospodarstvo. Samodejno
se bo oblikovala formula, ki bo prinesla rešitev problema samooskrbe.
Kaj pa cenovna občutljivost?
Zdi se, kot da ljudje v Sloveniji ne pomislijo na to, da če kupijo nekaj ceneje, pade drastično tudi kakovost.
Fenomen je tudi, da ne prihranimo
toliko, kot izgubimo na kakovosti izdelka, in zato raste uvoz. Če uvoziš
poceni blago, ki je bilo proizvedeno za
trge z nižjo kupno močjo, in ga prodaš
na trgu s srednje visoko kupno močjo, kot je Slovenija, lahko ogromno
zaslužiš z maržami. Če gledamo globalno, pa je Slovenija dežela z visoko
kupno močjo. Zakaj moram torej kupiti produkt, narejen v multinacionalki
za beloruski ali moldavski trg, plačam
pa le za malenkost manj kot Italijan ali
Avstrijec za proizvod, ki je bil narejen,
denimo, v Milanu ali drugod, kjer proizvajajo za zahtevnejše trge?
slovensko živilsko industrijo ter pojasnjuje možnosti za simbiozo. V reviji
Kul(inarični) ekspres bo odstiral različne
vidike kupovanja in uživanja hrane, pojasnjeval trende v živilski industriji ter
predstavljal svoj vidik na posebnosti in
prednosti slovenske proizvodnje.
številka 1
〉 junij 2012
NA PROSTEM
Vsak dan
je lahko
pikniki SO zanimiv fenomen. Pripravljeni
smo žrtvovati udobje, sedeti na tleh, jesti
iz plastičnih krožnikov, spregledati muho
v pretopli pijači, samo da lahko uživamo v
prvinskem ognju in se družimo z naravo.
Tako smo jedli še takrat, ko smo zaviti v
kože kurili ogenj pred domačo jamo, in tako
radi jemo še zdaj. In zakaj tudi ne bi? Pazite
le na osnovno higieno.
Na čist krožnik
Pečeno hrano odlagajmo v čisto posodo in ne
v posodo, v kateri je bilo prej surovo meso.
Pribor, ki smo ga uporabljali za surovo meso,
pred ponovno uporabo dobro pomijmo.
Pred odhodom – pakiranje
Surovo meso in ribe vedno spakiramo v ločenih vrečkah, da ne pridejo v stik s hrano, ki je že pripravljena za
uživanje. Živila spakiramo na dno hladilne torbe in jih
obložimo s hladilnimi elementi. Torba naj bo polna, ker
bo tako dlje časa ohranjala mraz. Na zadnjih sedežih
avta ali pod sedeži je temperatura med vožnjo nižja
kot v prtljažniku.
Meso naj se odtaja
Na čist žar
Na žaru ne pecimo še zamrznjenega mesa, ker se bo zunaj speklo
hitreje, v notranjosti pa morda še
ne bo pečeno.
Previdno z
začinjenim
mesom
Za piknike, ki so na
zelo oddaljeni lokaciji,
zdravstveni strokovnjaki odsvetujejo mariniranje in začinjanje mesa
že doma, saj je možnost
okužbe tako večja.
Boljša odločitev je začinjanje šele na lokaciji
piknika ali pa nakup že
začinjenih kosov mesa,
ki so nepredušno zapakirani in zato varni pred
okužbami.
Shranimo del
marinade
Del marinade shranimo, še
preden
vanjo
namočimo
meso. Tako bo primerna za
polivanje na žaru. Marinado, ki
je prišla v stik s surovim mesom, moramo prevreti.
16
piknik!
Pečemo samo na
čistem žaru. Ostanki maščob namreč
lahko splesnijo.
Na
vroče
oglje
Oglje je dovolj vroče za peko, ko se obarva belo, ko ne gori več in se tudi ne kadi.
Mesa ne pečemo na zelo visoki temperaturi, še posebno pazljivi smo pri celih ribah
in kosih perutnine, ki jih pečemo nekoliko
dlje pri nižji temperaturi, da se zunaj ne
zažgejo in da so notri res pečeni.
Peko načrtujmo tako, da
hrano postrežemo takoj,
ko je pečena. Kar ostane
(ali morda čaka na pozne
goste), je zaradi ohranjanja svežine hrane in preprečevanja razmnoževanja bakterij priporočljivo
ohranjati vroče, na vsaj
63 stopinjah Celzija. Na
otip to pomeni, da bi bila
tako vroča voda že prevroča za tuširanje. Za še
lažjo predstavo ustrezne
temperature smo zasledili podatek strokovnjakov za gašenje, da voda
pri 69 stopinjah že povzroči opekline.
Še posebno pazljivi moramo biti pri mletem
mesu, ribah in piščancu.
Tople jedi hranimo na
vročem ražnju ali v posebnih posodah.
Hladne jedi naj
ostanejo mrzle
Predvsem je treba biti previden pri
krompirjevi solati, jedeh z majonezo in
smetano, jajčnih in mesnih solatah. Hraniti jih je priporočljivo pri 7 stopinjah Celzija.
Vsekakor velja izkoristiti mrzel potok, če teče v
bližini, ali drug vir mrzle vode – za lažjo predstavo o res povsem varni
temperaturi navedimo, da ima Soča poleti kakih 10 stopinj. Prenosni
hladilniki shladijo do 22 stopinj pod temperaturo okolice, termoelektrična torba, ki jo lahko na elektriko priključimo v avtu, do 16 stopinj
pod temperaturo okolice. Že vnaprej dobro ohlajena, postavljena v
senco in obložena s hladilnimi elementi pa bo hrana zdržala tudi v
cenejših trdih in mehkih hladilnih torbah.
Žar in žoga
ne gresta skupaj
Zaradi varnosti postavimo žar stran
od prostora za igre, zaradi dima pa
tudi nekoliko stran od mize, za katero
posedajo in jejo gosti. Ogenj gori bolj
konstantno, če je žar umaknjen z vetra. Žar mojstru privoščimo senco, a
tako, da ne bo možnosti za požar, in
veliko osvežilne pijače.
Kul(inarični) Ekspres
Tople jedi
naj ostanejo
vroče
17
številka 1
〉 junij 2012
manj odnesi
Manj prinesi,
Odkrili smo odličen motiv za ekološko
ravnanje. reče se mu: denar.
cenejša, kupljena
Nakup hrane
in pijače v večji
embalaži je:
Nakup trajnih krožnikov,
kozarcev in pribora ter uporaba
trajnih kuhinjskih krp STA:
cenejše, saj
cenejši kot nakup
cenejša kot stalno
je kazen, če nas
pri nepravilnem
ločevanju odpadkov
zaloti inšpektor, več
sto evrov.
majhnih pakiranj.
nakupovanje posode in
prtičev za enkratno uporabo.
prijaznejša do okolja
zaradi manjše porabe
surovin in manj odpadkov –
pomivanje posode in pranje
krp je bolj ekološko.
prijaznejši do
okolja.
Ne glede na velikost se
za vse plastenke načelno
porabi enako surovin in
energije. Za pollitrsko
plastenko, recimo, porabimo
enako plastike in energije
kot za plastenko za liter in
pol, čeprav vanjo spravimo
trikrat manj pijače.
prijaznejše do
okolja, ker se da
velik del odpadkov
ponovno uporabiti.
cenejše, ker lahko okusni ostanki od piknika
Hranjenje
odvečne
hrane za
kasnejši
obrok je:
Po pikniku
seveda
pospravimo za
seboj, da se
bomo v svoj mali
raj še radi vrnili.
postanejo še večerja ali kosilo za naslednji dan.
prijaznejše do okolja.
Zgolj zaradi udobja, kratkomiselnosti in slabega
načrtovanja se v svetu zmeče stran kar 40 % hrane,
ki jo ustvarimo. Bodimo del rešitve, ne problema!
Okusen piknik le s
S proizvodnjo pollitrske
plastenke sladkega
napitka se zaradi porabe
energije in surovin v zrak
izloči četrt kilograma
ogljikovega dioksida, od
tega tudi do 70 % zaradi
embalaže.
Transport hrane in pijače
v trajnih torbah, škatlah in
košarah je:
cenejši, ker je treba tudi
plastične vrečke kupiti. Morda
bodo zdržale nekaj piknikov,
platnene torbe in pletene košare
pa nam bodo služile leta.
prijaznejši do okolja, ker
so plastične vrečke od svojega
nastanka do svojega uničenja
veliki okoljski nebodigatreba.
ran rostbif je lahko poslastica, sploh pečen v kosu. Za govedino je primerno, da jo pred peko na žaru mariniramo vsaj en dan. Robove mesa vedno nekoliko zarežemo, da se meso pri peki
ne zvije, kosi pa naj ne bodo debelejši od dveh centimetrov. Če hočemo povsem prepečeno meso, ga na srednji
vročini pečemo deset minut in nenehno obračamo, če
pa želimo, da je meso na sredini še malo rdeče, ga
pečemo okoli štiri minute na vsaki strani. Meso na žaru
je okusnejše, če ga pred pečenjem z rožmarinovo vejico nekajkrat premažemo z mešanico olja in vina ali
piva. Dobro je dodati tudi malo medu in nekaj
začimb. Od začimb se za preliv lahko uporabljajo rožmarin, bazilika, timijan in majaron. Posebno pozorni moramo biti na to,
da meso solimo pred koncem pečenja, saj bo
drugače trdo in ne tako okusno, kot bi želeli.
M
eso naj bo zato skrbno izbrano,
sveže, kakovostno in slovenskega porekla. Zaradi vsebnosti
maščob je svinjina še vedno
najbolj pogosto uporabljeno meso za peko na žaru
– kotleti in vratovina so
nepogrešljiv del vsakega
obroka z žara in morda je
samo svinjsko ribico treba
marinirati nekoliko dlje od drugih
kosov mesa. Lahko pa jo, narezano na
kose, ovijemo v slanino in tako bo veliko bolj sočna. Od govedine je najbolje
peči biftek ali bržolo, tudi primerno mariniKul(inarični) Ekspres
Priprava
domačih
napitkov
(čaja,
limonade)
je:
prijaznejša do
okolja.
kakovostnim mesom
Vsak piknik je lahko slasten in posledično pravi
hit, vendar pa je zato treba izbrati kakovostne
sestavine, ki jih bomo ponudili.
18
pijača je veliko dražja.
Ločevanje
odpadkov je:
Anton na spletu: www.anton.si
Anton na Facebooku: http://www.facebook.com/AntonMesoKamnik
19
številka 1
〉 junij 2012
PROMOCIJSKO BESEDILO
NA PROSTEM
ZAMRZNJENA
H R A N A
Od Eskimov
Že res, da bi bilo najbolje vsak
dan jesti obrok, ki bi ga v celoti
pripravili sami, zraven pa solato
in sladico iz svežih, na domačem
vrtu pripravljenih sestavin. A za kaj
takega bi dan povprečne družine
moral biti dolg vsaj 30 ur.
D
odatnih ur v dnevu ne moremo kupiti, lahko pa poiščemo
druge bližnjice do okusnega
in zdravega obroka. Ponuja nam jih
sodobna tehnologija zamrzovanja.
Vse se je začelo pred
90 leti v New Yorku
C
larence Birdseye, nagačevalec
po poklicu in kuhar po srcu, si je
želel, da bi lahko svoji družini vse leto
kuhal svežo hrano. Med potovanjem
v arktične kraje je med ribarjenjem
z lokalnim prebivalstvom opazil, da
riba zaradi hudega mraza, recimo
–40 stopinj, zamrzne skoraj v trenutku in da ima kasneje enak okus
kot sveža riba. Menil je, da je zelo
hitro zamrzovanje pri izjemno nizki
temperaturi tisto, kar ohrani svežino hrane, in tako je leta 1923 za
sedem dolarjev kupil električni ventilator, nekaj sodov slanice in kopico
ledu ter izumil, nato pa še izpopolnil
metodo hitrega zamrzovanja pod izjemno visokim pritiskom.
Š
e korak dlje v razvoju sodobne
prehrane so z izpopolnjenjem suhih, konzerviranih in zamrznjenih pripravljenih obrokov naredili med drugo
svetovno vojno, za potrebe ameriške
vojske. Iz bolj in manj posrečenih idej
(od zamrznjenih ocvrtih ribjih filetov,
ki so bili takoj uspešnica, do konzerviranih piščančjih sendvičev, ki so na
srečo potonili v pozabo) se je razvila
industrija zamrznjene hrane in predpripravljenih živil, danes vredna približno 150 milijard evrov na leto.
20
v dve milijardi
hladilnikov
Č
B
e zamrzujemo sadne in zelenjavne presežke z domačega
vrta, se industrijski kakovosti zamrzovanja približamo tako, da sadeže razporedimo posamič in jih šele
zamrznjene zložimo v vrečke. Večino
zelenjave je pred zamrzovanjem priporočeno blanširati, da upočasnimo
delovanje encimov, le listnata zelenjava in gobe ne prenašajo dobro
blanširanja.
Sadje in zelenjava
Meso in ribe
rehranski strokovnjaki se strinjajo, da je za kakovost sadja in
zelenjave, ki pride k nam iz zelo oddaljenih krajev, vsekakor bolje, če so
sadeži še pred transportom (takoj
ko so obrani) zamrznjeni, kot če potujejo sveži. Tako so namreč obrani
ravno prav zreli in tudi bistveno manj
kemijsko obdelani. Tehnologija zamrzovanja omogoča tudi, da lokalni
proizvajalci pozimi ponudijo sadeže
(maline, borovnice, špinačo, brstični
ohrovt), ki so rasli v lokalnem okolju
ter bili obrani in zamrznjeni na vrhuncu sezone.
ed najpogostejšimi gosti našega zamrzovalnika so gotovo
meso in ribe. Sveže meso očistimo
in narežemo na porcije, potem pa
ga dobro zavijemo v vrečko ali folijo (v dvojno plast), označimo vrsto
mesa in datum zamrzovanja ter ga
shranimo v zamrzovalnik. Dodatno
zavijemo tudi industrijsko pakirane
kose mesa, da še zmanjšamo vdor
zraka. Kose pred zamrzovanjem čim
lepše razporedimo, da bodo čim hitreje zamrznili in jih bomo tudi lažje
odtajali.
M
P
Pri izbiri zamrznjenih
sestavin je tako kot pri
izbiranju svežih – če
izberemo kakovostne,
pridelane znotraj
etičnih in okoljskih
okvirov, ki odsevajo
naša pričakovanja,
od proizvajalca, ki mu
zaupamo, bomo lahko
pripravili okusno jed.
M
esa ni treba vedno povsem
odmrzniti. Če meso kuhamo,
ga lahko zamrznjenega postavimo
v mrzlo vodo in počasi segrevamo.
Manjše kose mesa za pečenko lahko
pred peko le delno odtalimo, večje
kose pa je treba povsem odtaliti, da
se meso tudi v notranjosti dobro
prepeče. Popolnoma moramo odmrzniti tudi perutnino, saj se drugače ne bo enakomerno spekla.
P
anirane ribe ocvremo kar zamrznjene. Ribje filete odmrznemo
toliko, da se nekoliko zmehčajo in jih
lahko med sabo ločimo, večje cele
ribe pa pred peko povsem odmrznemo. Vse ribe, ki so bile shranjene
zamrznjene, moramo takoj porabiti,
ker se pokvarijo hitreje kot sveže.
Niti zamrzovanje ne ustavi naravnih procesov staranja sestavin in izdelka kot celote, ampak jih le občutno upočasni. Podatki v tabeli so okvirni in veljajo za –18
stopinj Celzija (zamrzovalnik), natančnejši podatki pa so na embalaži.
I
ndustrijsko hipno zamrzovanje sadja in zelenjave prepreči, da bi celične
membrane popokale, in tako ohrani
sadeže v boljšem stanju kot počasno zamrzovanje v domačih skrinjah.
Zamrzovanje nasploh, še posebno
pa hitro zamrzovanje, ohrani večino
vitaminov in mineralov v sadežih (izgublja se predvsem vitamin C), hitro
zamrznjeni sadeži pa med odtajanjem tudi izgubijo manj soka.
Kul(inarični) Ekspres
olj priporočljivo je, da občutljiva
živila, kamor spadajo tudi meso
in ribe, tajamo v hladilniku, čeprav
to precej podaljša čas odmrzovanja.
Če tega časa nimamo, lahko nepredušno zapakirano živilo potopimo v
vročo vodo in ga uporabimo takoj ali
ga odmrznemo na ustreznih programih v pečici ali mikrovalovni pečici.
21
Vrsta živila
Obstojnost
Zamrznjeno sadje
8 mesecev
Zamrznjena zelenjava
5 mesecev
Govedina
10–12 mesecev
Svinjina, pusta
6–8 mesecev
Svinjina, mastna
4–5 mesecev
Perutnina
6–8 mesecev
Ribe
7 mesecev
Pripravljene jedi
6 mesecev
Domače gotove jedi
2–3 mesece
številka 1
〉 junij 2012
ZAMRZNJENA
H R A N A
R
esnično revolucijo v kuhinji so
pred dobrega pol stoletja sprožila predpripravljena živila, ki so po
desetletjih razvoja – od začetkov s
kemijsko močno obdelanimi konzerviranimi živili in dehidriranimi jedmi
– v obliki zamrznjenih jedi doživela
svoj evolucijski vrhunec.
Če pripravljamo obrok
iz zamrznjenih sestavin,
prihranimo približno
četrtino do polovico
časa v primerjavi s
pripravo iz svežih
sestavin, če uporabimo
predpripravljena živila,
pa kar tri četrtine časa.
T
o so jedi, ki bi jih lahko vnaprej
pripravili tudi sami in jih zamrznili,
le da industrijsko zamrznjene veliko
bolje ohranijo okus. Voda, ki je v sestavinah, namreč tako kristalizira v
zelo drobne kristale, ki ne poškodujejo celic živila, kot bi jih veliki kristali,
ki se tvorijo s počasnim zamrzovanjem. Če izberemo še proizvajalca,
ki uporablja kakovostne sestavine,
take, kot bi jih uporabljali pri pripravi
jedi doma, in če še preverimo njegovo nagnjenost do nenujnih dodatkov,
lahko brez zadržkov za nekaj obrokov na teden uporabimo predpripra-
Ljubljenčki
stoterih receptov
vljena živila kot prilogo, glavno jed,
desert ali malico.
P
redpripravljena živila nam lahko
odprejo paleto novih možnosti.
Drugače kuhamo ves čas isto, tisto,
kar pač lahko pripravimo v kratkem
času, ki nam je na voljo, s predpripravljenimi živili pa lahko občutno popestrimo družinsko prehrano.
Krompirjevi svaljki in nekoliko manjši njoki so
med najbolj praktičnimi prikuhami, kar si jih
lahko zamislimo. Lahko jih spečemo ali skuhamo,
ponudimo k zelenjavi, mesu ali pojemo same. Ker
so kuhani v nekaj minutah in lahki, so idealni za
hitra, okusna kosila sredi poletja.
Pazljivo poleti
Z
a vsa zamrznjena živila je zelo
pomembno, da ohranjamo čim
bolj optimalno temperaturo ves čas
transporta in do domačega zamrzovalnika. Kritična temperatura, na
katero opozarjajo strokovnjaki, je od
5 do 63 stopinj Celzija, to je temperatura, ki ustreza mikroorganizmom
in pospeši kvarjenje živila.
V
naše kraje so podobno jed iz pšenične moke prinesli rimski
vojaki, verjetno iz Srednjega vzhoda, v 16. stoletju pa so začeli
za testo uporabljati krompir, kot ga tudi danes. Svaljki so že tako
dolgo v slovenski kuhinji, da jih upravičeno uvrščamo med slovenske
narodne jedi.
K praktičnosti svaljkov prispeva tudi
možnost, da uporabimo zamrznjene. V Pekarni Pečjak, katere
predpripravljeni svaljki so redno za kosilo v skoraj polovici slovenskih domov, pri
proizvodnji krompirjevega testa ne dodajajo
nobenih konzervansov
ali drugih dodatkov.
Odločili so se celo
proti uporabi kurkumina, ki je dokazano
povsem neškodljiv, a je
kot barvilo hkrati samo
estetski dodatek, brez
vpliva na okus. »Zdi se
nam pomembno ohraniti
tako domač recept, kot je
le mogoče. Naši svaljki zato
postanejo rahlo sivkasti, če kuhani dlje časa stojijo, prav tako kot
domači. Res smo se povsem približali
tradicionalnemu receptu,« je povedal direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak.
P
redelovalci, proizvajalci in trgovci
so dolžni ohranjati hladno verigo
vse do trgovine, tako da jo moramo
samo še nadaljevati do doma.
T
ista živila, ki jih v trgovinah hranijo v hladilnikih in zamrzovalnikih, izberemo najkasneje, da so čim
manj časa na neustrezni temperaturi. Pametno jih je prenašati v izolirnih vrečkah, če je nimamo, pa vsa
taka živila zložimo v skupno vrečko
ali škatlo, da izgubijo čim manj hlada.
V
avtu jih damo pod sedeže, ker je
tam hladneje in manj neposredne
sončne svetlobe. Čas transporta
skrajšamo tudi tako, da damo
obisk trgovine na zadnje
mesto seznama opravkov
in od tam odhitimo naravnost domov.
V
izolirnih vrečkah lahko hrana
ostane tako zamrznjena do 1 ure,
drugače pa bistveno manj. Po raziskavah smo Slovenci glede tega zelo
vestni in dostavimo
hrano v večini domov
v 20 minutah po nakupu ali prej.
22
Kul(inarični) Ekspres
PROMOCIJSKO BESEDILO
Predpripravljena živila
Potrošniki še posebno cenijo Pečjakove svaljke s skuto, ki so med
najbolje prodajanimi Pečjakovimi izdelki nasploh in jih Slovenci na leto
pojemo kar 20 milijonov. Kupci pa hvaležno poskušajo tudi druge, vedno nove okuse svaljkov iz Pekarne Pečjak: poleg krompirjevih s skuto
in brez še kmečke ržene in kmečke koruzne svaljke za kuhanje ali
pečenje ter zdrobove in sirove ocvrtke za pečenje. Prijajo z različnimi
sirovimi omakami, s paradižnikom in drugo zelenjavo, z golažem in
govejimi zrezki, s svinjino, pečenim piščancem, pršutom, gobami, s
čimerkoli, kar najdemo v hladilniku … In za nobene priprava ne traja
dlje kot osem minut!
23
številka 1
〉 junij 2012
O l ja in
ma š č ob e
Lahko jih
Olja in druge
maščobe so
izjemno pomemben
del prehrane.
nih kalorij. Večji del prebivalstva
zahodnega sveta dobi iz maščob
večji delež dnevno zaužitih kalorij,
40 odstotkov in več, zato imajo lahko zdravstvene težave.
P
oenostavljeno povedano nam
dajo energijo in nas grejejo, bolj
strokovno rečeno pa nam med drugim zagotovijo esencialne maščobne
kisline, olajšajo porabo vitaminov v
telesu in ustvarjajo energetsko rezervo telesa.
M
aščobe so za telo vir energije, ščitijo ga pred hitrimi
temperaturnimi
spremembami,
omogočajo boljši razvoj mentalnih funkcij in vida ter preprečujejo
alergije. Spadajo med osnovne skupine živil in so nujne za življenje. V
dnevni prehrani naj bi predstavljale
od 25 do 30 odstotkov vnese-
Temperatura, pri kateri se
olje pregreje
Rafinirano kokosovo olje: 232 ˚C
Rafinirano arašidovo olje: 232 ˚C
Delno rafinirano sezamovo olje: 232 ˚C
Sončnično olje: 227 ˚C
Arganovo olje: 216 ˚C
Deviško oljčno olje: 199 ˚C
Ekstra deviško oljčno olje:
191 ˚C
Nerafinirano kokosovo olje:
177 ˚C
Nerafinirano sezamovo olje:
177 ˚C
Bučno olje: 160 ˚C
Margarina: 150–160 ˚C
Maslo: 121–149 ˚C
Nerafinirano laneno olje: 107 ˚C
uživamo, celo moramo
kuhinji. Kupimo lahko tudi nerafinirana olja, ki ne prenesejo tako visokih temperatur, so pa bistveno manj
industrijsko obdelana.
N
ekatera olja izdelajo s hladnim
stiskanjem. Tako ohranjajo vse
naravno prisotne sestavine v semenu, saj temperatura semen in iztisnjenega olja ne
sme preseči temperature
človeškega telesa. Hladno stiskana olja imajo
Kaj piše na etiketi
Č
lovek je najprej uporabljal živalske maščobe ter laneno, oljčno
in sezamovo olje, o industrijski pridelavi pa strokovnjaki govorijo šele v
zadnjem stoletju, ko so iznašli postopek rafinacije, to je, da se iz surovih
olj s postopki deguminacije, nevtralizacije, beljenja, vinterizacije in dezodorizacije odstranijo intenzivni okusi,
neprijeten vonj, intenzivna barva, pri
nekaterih oljih (bombažnem in arašidovem) pa tudi za zdravje škodljive
sestavine. Olje z rafinacijo postane
primernejše za višjo temperaturo.
Zaradi nevtralnega vonja in okusa so
rafinirana olja splošno uporabna v
Katero olje
je za kaj
Za cvrtje: sončnično, sezamovo, kokosovo, arašidovo olje …
Za praženje: sončnično olje, oljčno
olje, kokosovo, sezamovo olje, margarino …
Za pripravo omak, prelivov in marinad: ker pri teh jedeh ni treba paziti
na občutljivost maščobe na vročino,
lahko uporabimo tudi bolj posebna
olja, denimo bučno, laneno, arašidovo, sezamovo ali arganovo olje,
seveda pa tudi sončnično in oljčno …
Kul(inarični) Ekspres
specifičen okus, vonj in barvo po semenih. iz katerih so proizvedena.
Č
e pri pridelavi ne vključijo nobenega kemičnega postopka ali
obdelave, nastane deviško olje.
Rastlinsko
olje je mešanica olj,
primerna za različne recepte,
za različne načine priprave hrane
in tudi za cvrtje. Pogosto je
zmešano iz sončničnega olja, olja
oljne ogrščice, pa tudi iz sojinega,
koruznega, palmovega …
Za peko: sončnično olje, kokosovo
olje, maslo, margarino …
Maščobe v kuhinji
M
aščobe so glede na svoj izvor in obdelavo v kuhinji zelo
različno uporabne in nobena ne
ustreza vsem namenom. Predvsem moramo upoštevati vedenje maščobe pri visoki temperaturi. Maščobe in olja, ki
vsebujejo nasičene mašč-obne
kisline, bolje prenašajo visoko
temperaturo, tiste, ki vsebujejo
predvsem nenasičene maščobne kisline, pa so do telesa bolj
prijazne, a jih lahko hitro pregrejemo. Ko se maščoba začne
Naše telo potrebuje za normalno delovanje
tudi nasičene maščobe, vendar pa naj bi
predstavljale le približno 7 odstotkov zaužitih
maščob. Telo jih namreč zna izkoristiti zgolj
kot energijo, v povezavi z gensko nagnjenostjo,
starostjo, spolom in drugimi zunanjimi dejavniki
tveganja (recimo premalo gibanja, kajenje,
prekomerno pitje alkohola, stres) pa lahko tudi
dvigajo raven holesterola in mašijo žile.
24
jih!
25
smoditi, začne kemijsko razpadati in nastajati začnejo nezaželene,
celo strupene snovi.
P
o tej osnovni razvrstitvi glede na
način priprave hrane je pot kuharskega ustvarjanja in izbiranja olj
in drugih maščob prosta. Tako se
lahko pustimo voditi okusu različnih vrst maščob in olja. Vsaka vrsta maščobe, ki so nasploh eden od
osnovnih in bistvenih delov prehrane
ter so ključne za zdravje, ima tudi
povsem svoje zdravstvene koristi,
tako da lahko svojo prehrano načrtujemo tudi glede na to.
številka 1
〉 junij 2012
O l ja in
ma š č ob e
o olju
zdravje
zanimivo
Sončnično olje
Sončnično olje je olje nevtralnega okusa in vonja,
iztisnjeno iz sončničnih semen. V kuhinji je pogost,
najbolj pa se izkaže kot olje za cvrtje, za pripravo
solat, marinad, majoneze in za dušenje zelenjave.
Sončnična semena so najbogatejši vir vitamina E, kar jih
poznamo, vitamin E pa eden od
najučinkovitejših antioksidantov.
Množica ljudi prisega na oljno
terapijo po dr. Karachu, pri kateri s
pljunkanjem olja prek ust razstrupljamo celotno telo.
Oljčno olje
Oljčna olja so lahko bolj ali manj grenka in pikantna. Bolj nevtralnega okusa je navadno oljčno olje.
Ne prenese dolgo zelo visoke vročine, drugače pa je
zelo primerno za kuhanje. Veliko se uporablja tudi za
hladne jedi.
Vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin in antioksidantov
ter je lahko prebavljivo. Izboljša
zdravje krvi in ožilja, s tem pa
ugodno vpliva na vse telo.
Oljčno olje delajo le iz zelenih oliv.
Razlika med ekstra deviškim, deviškim in navadnim deviškim oljem je
v okusu.
Bučno olje
Bučno olje se pridobiva iz semen buč in ima blag okus
po orehih. Značilno zeleno rdečo do temno rjavo barvo mu dajejo klorofilu podobne snovi. Uporablja se pri
pripravi solat in rižot, pa tudi kot začimba pri kuhi.
Koristi sečilom in živcem. Zelo
redka aminokislina cucurbitin pa
zanesljivo deluje proti trakuljam.
Bučno olje je kulinarična posebnost
Štajerske, Prekmurja in nekaterih
predelov Avstrije. Izvažajo ga po
Evropi in v ZDA.
Sezamovo olje
Sezamovo olje prenese najvišje temperature in je
zato primerno za kuhanje, peko in tudi cvrtje. Je blagega vonja in okusa, pogost v solatah in namazih iz
stročnic. Najznačilnejši je za hrano iz Bližnjega vzhoda.
Je zelo zdravo, saj je vir nenasičenih maščobnih kislin omega
3, 6 in 9 ter antioksidantov, vitaminov in mineralov.
Kot eno od najstarejših znanih rastlinskih olj je bilo cenjeno že v Babilonu in Asiriji. Pridelujejo in polnijo
ga tudi v Sloveniji, v Beli Krajini.
Kokosovo olje vsebuje več nasičenih maščob kot
katerokoli drugo olje razen bombaževega, je pa zato
primerno tudi za cvrtje. Uporabljajo ga v tropih,
njegov rahlo sladek okus pa je znan tudi iz kupljenega
popkorna.
Zaradi nasičenih maščob v Kanadi in ZDA priporočajo omejeno
uživanje tega olja. Res pa je tudi,
da pomaga krepiti imunski sistem, ugodno vpliva na možgane
in rešuje mnoge težave s kožo.
Kokosovo olje je priljubljeno pri lastnikih živali kot zaščita pred klopi
in mrčesom ter kot obramba proti
golubaškim mušicam pri konjih.
Laneno olje
Laneno olje ima rahel okus po oreških in maslu.
Uporabljamo ga lahko pri pripravi hladnih jedi (solat,
polivk) ali kot dodatek kuhanim jedem (tik preden
jih postrežemo), s kosmiči in mlečnimi izdelki, ni pa
primerno za segrevanje.
Raziskovalci in znanstveniki ga
štejejo za vrhunsko zdravilno olje.
Koža postane gladka, poveča se
imunska odpornost, zmanjša se
občutljivost na stres.
Laneno olje je ena od najbolj
pokvarljivih maščob. Hraniti ga
moramo v temnem in hladnem
prostoru, v temni, dobro zaprti
steklenici.
Vsebuje dvakrat več vitamina E
kot oljčno olje in kar 80 odstotkov nenasičenih maščob. Pospešuje krvni obtok in krepi imunski
sistem.
Arganova drevesa kot vrsta obstajajo že več milijonov let. Danes rastejo le še v polpuščavskih predelih
Maroka.
Arganovo olje
Arganovo olje pridobivajo iz plodov arganovih dreves.
Olje je temnejše in rahlo rdečkasto, ima edinstveno
aromo po zemlji in lešnikih ter je odličen dodatek
enolončnicam in rižotam. Nikoli ga ne kuhamo, ker
izgubi okus.
Margarina
Margarina, ki je pridelana iz rastlinskih olj, je dolgo
veljala za škodljivo, saj se v procesu ustvari veliko
transmaščobnih kislin, škodljivih za srce in ožilje. Proizvajalci trdijo, da so v zadnjih letih uspeli njihov delež
močno zmanjšati. Večinoma se uporablja pri pripravi
sladic, primerna pa je tudi za praženje.
Velja, da mehkejša ko je margarina, manj transmaščobnih kislin
vsebuje. Ker je iz rastlinskih olj,
ne vsebuje holesterola. Velikokrat so margarini umetno dodani
vitamini.
Margarino je iznašel francoski kemik Mège-Mouriès v 19. stoletju,
ko je cesar Napoleon III. razpisal
nagrado za pripravo manj pokvarljivega nadomestka za maslo za
vojake in revnejše prebivalstvo.
Maslo je staro toliko kot živinoreja, pridelovali so ga
že Sumerci. Izdelano je iz živalskih maščob, iz sladke
smetane. Dobro prenaša visoke temperature in je
primerno tudi za cvrtje, najpogosteje pa ga v kuhinji
uporabljamo za peciva, ker poudari arome.
Holesterol v maslu ohranja
zdravo črevesje ter je bistven za
razvoj možganov in živčevja. Maslo vsebuje precej kalcija, fosforja
ter v maščobi topnih vitaminov
A, D in E.
Med drugo svetovno vojno je bilo
maslo ena od najbolj konvertibilnih
valut, bolj zaželeno kot denar.
Kokosovo olje
Maslo
26
Kul(inarični) Ekspres
27
številka 1
〉 junij 2012
Z d r avi
p r ig r izki
Pravi
za v žep
prijatelji
Lakota je signal, ki ga ni zdravo
zanemariti, sploh v intenzivnem sodobnem
vsakdanu, ko moramo biti ves dan brez
prestanka mentalno aktivni. Prigrizki so
dobra ideja – če izberemo prave.
V
ečina med nami bi, če bi vse
prigrizke, ki jih čez dan skoraj
nezavedno tlačimo vase, zamenjali z bolj zdravimi, samodejno
rešila vsakršen problem, ki ga ima
s prehranjevanjem. Takrat namreč
zaužijemo največ neustrezne hrane,
kar kvari prebavo, slabša splošno
počutje, ne hrani telesa primerno in nam dolgoročno škodi. Ko si
vzamemo čas za obrok, v kuhinji
ali restavraciji, se načelno odločamo z več premisleka kot takrat, ko
nas nepripravljene in sredi kopice
opravkov zagrabi lakota. Takrat ne
izbiramo, ampak samo iščemo nekaj, kar nam bo na hitro dalo sunek
energije in nam odgnalo misli na
hrano.
H
iter pomfrit nas bo, denimo,
res pognal naprej, toda neprimerne maščobe in kalorije nas
bodo v naslednjih urah celo upočasnile. Bolje je najti take prigrizke,
ki naše telo spodbujajo, mu zagotavljajo vitamine, minerale in druge
koristne snovi ter ga ne obremenjujejo s pretiranim sladkorjem in
maščobo.
Izjave brez podlage
O
sestavinah posameznih prigrizkov se moramo vedno
prepričati na deklaraciji, saj so
promocijsko naravnane izjave na
embalaži lahko zavajajoče. Samo
zato, ker na nekem izdelku piše,
da je »povsem naraven« ali
»stoodstoten«, denimo, še
ni rečeno, da je tudi hranljiv.
»Naraven« sadni sok je lahko
dodatno sladkan, tudi ploščice iz semen in oreškov so velikokrat dodatno sladkane, poleg
tega pa pogosto vsebujejo veliko
maščob in celo škodljive transmaščobne kisline. V tujini – pri nas pa
ponudba ni kaj posebno drugačna
28
Na lakoto se lahko
pripravimo
B
istveno
pametneje
(in občutno ceneje)
se bomo odločali, če si že
vnaprej izberemo prigrizek in
ga imamo s seboj. Če pa ga pripravimo celo sami, imamo popoln nadzor tudi nad sestavinami. Izbira je res velika, tako
da lahko izberemo pestre in
zanimive prigrizke.
– so ocenili, da v povprečju kar 35
odstotkov kalorij v takih ploščicah
pride iz maščob.
N
a splošno je treba biti pozoren
na izjave o majhni vsebnosti
maščob – izdelek s takim napisom
res ne vsebuje maščob ali jih vsebuje
zelo malo, toda nemalokrat proizvajalci namesto tega dodajo sladkor,
da izboljšajo okus. Zato imajo lahko
prigrizki z nizko vsebnostjo maščob
skoraj enako kalorij kot polnomastne različice.
N
ekatere imamo lahko vedno s
seboj v torbici ali v predalu v
pisarni, druge shranimo v avto.
S seboj vzemimo sadje, ki je lahko sveže, še bolj praktično pa je sušeno. Bolj tradicionalni suhi sadni prigrizki so suhe slive, rozine ter
jabolčni in hruškovi krhlji, lahko pa posežemo tudi po sodobnejših,
denimo jabolčnem ali hruškovem čipsu. Dlje časa jih lahko hranimo in
veseli jih bomo, ko bomo lačni. Na voljo so povsem naravni, lokalno
pridelani in kemijsko neobdelani izdelki, katerih hranilna vrednost je
tako rekoč enaka kakovostnemu svežemu sadežu, okus pa bogat in
naraven.
SeziMO po sadju za hitro
energijo ter po žitaricah
in mlečnih izdelkih za
stalEN dotok energije.
Namesto kupljenih ploščic iz semen in oreškov lahko izberemo vnaprej pripravljeno mešanico semen in oreškov ali sestavine zmešamo
sami. Lahko jih jemo kar tako ali naredimo ploščice po svoji meri.
Č
e hočemo ves dan ohranjati ravno pravo mero delovne energije
in stalno dobro počutje brez bojazni
za videz, izberimo prigrizke iz žitaric
in mlečne izdelke. Pogosto jim dodajo sladkor, ki nam da še hitro
injekcijo energije, vendar je bolj
zdravo izbrati ploščice brez neljubih dodatkov, za hiter vnos
energije pa pojesti sadje, saj je
fruktoza tudi enostaven ogljikov hidrat, ki ga lahko telo
porabi tako rekoč takoj.
Dobra popotnica so tudi polnozrnati krekerji in drugi suhi žitni
izdelki brez neželenih dodatkov.
Mlečni proizvodi niso obstojni, so pa priročni in zelo raznovrstni. Lahko jih kupimo vnaprej in izberemo tistega, ki ustreza naši prehrani in
okusu.
Tudi ko zahrepenimo po čisto določeni sladkariji, lahko izberemo bolj
zdravo različico. Čokoladno ploščico lahko, denimo, zamenjamo s
skodelico vroče ali hladne čokolade, ki ima približno za polovico manj
kalorij in vsebuje za polovico manj maščob.
Ne pozabimo na vodo. Imejmo jo vedno pri sebi in jo ves čas tudi pijmo. Tako bodo tudi vitamini in minerali lažje potovali po našem telesu
in opravljali svoje naloge.
Š
e posebno pozorni bodimo s
prigrizki za otroke. Predvsem
mlajši otroci zelo težko počakajo
dolgo popoldansko pot do doma
in do večerje, zato je vedno dobro
imeti s seboj malico. Spakirajmo s seboj kaj polnozrnatega ali
suho sadje. Tako bo vožnja domov
veliko prijetnejša, nas pa bo greKul(inarični) Ekspres
29
la tudi zavest o tem, da otrokom
vcepljamo okus za zdrave prigrizke, ki jih bo spremljal v odraslem
življenju. Če bodo otroci med vožnjo nekaj malega pojedli, bodo
tudi doma lažje počakali, da v miru
pripravimo večerjo.
številka 1
〉 junij 2012
Z d r avi
p r ig r izki
Ž
elja po prigrizkih se pogosto
ponovno zbudi zvečer, ko stres
načelno mine in utrujeni počivamo.
Ne ignorirajmo lakote. Raje kot po
praznih kalorijah pa tudi takrat sezimo po zdravih prigrizkih.
T
udi na te situacije je dobro misliti vnaprej. Že v trgovini, ko
nas ne žene nenadna želja po nečem sladkem, izberimo prigrizke, ki
se nam zdijo najustreznejši. Tako ne
bosta vsak večer na poznem jedilniku le čokolada in čips. Telo pa nam
bo to poplačalo vsako jutro znova, s
stalnim dobrim počutjem.
Namesto sladkega napitka posezimo po kozarcu mleka. Energetsko nam bo bolj koristil, telo pa
bo veselo tudi dodatnega kalcija.
Kalcij, ki bo koristil našim kostem,
nohtom in lasem, po več študijah
tudi pomaga ohranjati lepo postavo. Ameriška raziskava
je pokazala, da so dekleta, ki so povečala reden
vnos kalcija v telo, lažje
ohranjala idealno telesno težo kot dekleta, ki
niso uživala dodatnega
kalcija.
Brez slabe vesti do
dna vrečke!
Pomembno je, da smo
pozorni tudi na okus, ne
le na zdravje. Prigrizek
nam nemalokrat
služi kot nagrada za
dokončan opravek ali
del dneva, pa tudi kot
tolažba, ko naletimo
na oviro. Tudi zdrav
prigrizek nas lahko tako
pocrklja, zato izbirajmo
tisto, kar je zdravo in
kar imamo radi.
Podjetje Mirovita je majhno podjetje z ne
posebno veliko proizvodno halo in le peščico
zaposlenih. Toda dober glas o njih seže vse do
Skandinavije. Njihovi jabolčni prigrizki so tam,
pa tudi v Avstriji in Nemčiji zelo priljubljeni, saj
so povsem naravni in brez dodatkov. Zdaj so na
voljo tudi v slovenskih trgovinah.
J
abolko je namreč eno od najbolj
zdravih živil. Je idealen prigrizek,
saj je odličen vir energije in zdravilnih snovi, oskrbi nas s potrebno tekočino ter nam celo očisti zobe in
zmasira dlesni. Jabolka so vse leto na
voljo in so poceni, zlahka jih nosimo
s seboj in jih lahko okusno kombiniramo z drugimi priboljški. Slovenska
so zaradi okusa in tudi sonaravnega
načina pridelave nasploh zelo cenjena, zato je res škoda, da bi jih izpustili
iz rednega menija prigrizkov.
J
abolčni čips vsakogar, ki ga prvič poskusi, prijetno preseneti. Od
zdravih prigrizkov včasih niti ne pričakujemo posebno odličnega
okusa, pač v imenu zdravja, jabolčni čips pa je prijeten za grizljanje,
ravno prav kisel in ravno prav sladek. Ker
uporabljajo kakovostno sadje, ki ga v
podjetju Mirosan pridelajo po načelih
integrirane pridelave, in ga sušijo s
tehnološko dovršeno sušilno linijo, so
uspeli ohraniti izjemen okus po svežih
jabolkih, hkrati pa nas ne prikrajšati
za hrustljavi užitek,
drugače značilen za
vse tiste manj
zdrave malice.
J
abolko vsebuje veliko vode, tudi več
kot 90 odstotkov, in veliko fruktoze za energijo. Beljakovin in maščob
ima skupaj za manj kot
odstotek. Je dober vir vitamina
C (zato »odganja
zdravnika stran«),
predvsem neolupljeno, ker je vitamina v lupini kar
šestkrat več kot v mesu.
Ste že na dnu vrečke? Naj vas ne peče vest. Jabolčni čips namreč ne
vsebuje nič več kalorij kot sveža jabolka, nobenih maščob, dodanega sladkorja, konzervansov ali drugih aditivov. Vsebuje pa fruktozo,
ki nas oskrbi z energijo, veliko vlaknin, antioksidantov, mineralov
in vitaminov. Ti se v jabolku skrivajo v lupini in tik pod njo, zato pri
Miroviti uporabljajo predvsem neolupljena jabolka.
C
Bi jabolko?
M
edtem ko segamo po različnih
tropskih sadežih, eksotičnih
oreških, ko se vsak mesec zaženemo za na novo promovirano »super
hrano«, smo skoraj pozabili na – jabolko. Tako lahko dostopno je in tako
poceni, da ga v obilni ponudbi vsega
drugega kar spregledamo. S tem pa
delamo jabolku krivico in sebi veliko
škodo.
30
eluloza, ki jo vsebujejo jabolka, krepi črevesne stene, pektini pa preprečujejo arteriosklerozo in infarkt, vežejo
težke kovine in preprečujejo rast
tumorjev. Mineralne snovi pomagajo prebavnemu sistemu, kalij pa pri
zniževanju krvnega pritiska.
Zaenkrat se lahko posladkate z jabolčnim čipsom iz mešanice priljubljenih sort sladkega in kislega okusa, kmalu pa bodo pri Miroviti
pripravili tudi posebne čipse že uveljavljenih sort jabolk Kiku in Antares ter čips iz ekološko pridelanih jabolk. Za trenutke, ko enostavno morate grešiti, bo kmalu na voljo tudi jabolčni čips z oblivom
iz temne čokolade.
O
dlična ideja so posušena jabolka, sploh če izberemo kakovostna in čim manj obdelana. Taki
prigrizki zdržijo dlje in so nam tako
vedno na voljo, lažje jih je prenašati
s seboj, ob tem pa kljub postopku
sušenja ohranijo večino vitaminov,
mineralov in drugih hranilnih sestavin. Res pravi prijatelji za v žep!
Kul(inarični) Ekspres
31
številka 1
〉 junij 2012
PROMOCIJSKO BESEDILO
Po večerji
KRIŽANKA
32
Kul(inarični) Ekspres