Soca alliance position slo2.pdf

© Shutterstock
„OHRANIMO SOČO“, ZAVEZNIŠTVO ZA ŽIVO REKO, združuje predstavnike različnih interesnih skupin: Ribiška zveza Slovenije, Ribiška družina Tolmin, Ribiška družina Idrija, Gospodarsko
interesno združenje raftarjev Dolina Soče, Kanjoning zveza Slovenije, Cipra Slovenija in World Wide
Fund for Nature (WWF). Z združenimi močmi bi radi dosegli skupen cilj in zaščitili enega zadnjih
neokrnjenih rečnih sistemov v Alpah, zgornje porečje reke Soče, vključno s porečjem reke Idrijce,
pred nadaljnjo, prekomerno izrabo.
POMEN REKE SOČE IN NJENIH PRITOKOV
Reka Soča je ena najlepših alpskih rek. Izvira v dolini Trente znotraj Triglavskega narodnega parka, v
osrčju Julijskih Alp. Narava na območju zgornjega porečja Soče je izjemno dobro ohranjena, z nizko
stopnjo antropogenih pritiskov in visoko kakovostjo vode. Do sotočja s Tolminko je reka Soča razglašena za naravni spomenik. Soča slovi po modrozeleni barvi, ki je reko okronala z nazivom smaragdna kraljica Alp. Rečno korito odlikujejo številne geomorfološke oblike, od globokih ozkih korit,
do širokih prodnatih ravnic. Zaradi edinstvenih naravnih vrednosti je zgornje porečje reke Soče ena
najbolj privlačnih turističnih destinacij v Sloveniji. Med glavnimi turističnimi aktivnostmi je muharjenje, ki privablja domače in tuje ribiče in pomembno prispeva k prihodku lokalne skupnosti. Poleg
tega je Soča postala sinonim za aktivno preživljanje časa in priljubljena točka za športno plovbo.
Idrijca je najdaljši pritok reke Soče. Zgornji del reke je del Krajinskega parka Zgornja Idrijca, v katerem najdemo Divje jezero, biser slovenske naravne dediščine, ki se ponaša z izjemnim bogastvom
favne in flore, vključno s slovito človeško ribico - Proteus anguinus. Posebnost območja so tudi vodne
pregrade, klavže oziroma »slovenske piramide«, dragocen slovenski kulturni spomenik. Idrijca je
zaradi svoje čistosti in izjemnega bogastva rib izredno cenjena med ljubitelji športnega ribolova. Tu
je tudi domovanje avtohtone ribe Salmo marmoratus – tipa zgornja Idrijca.
Rečni sistem reke Soče velja za enega najlepše ohranjenih v celotnih Alpah. Prav zato, ker je večina alpskih rek že reguliranih ali energetsko izkoriščenih, je sklenjena in neokrnjena Soča s pritoki,
izrednega pomena za celoten alpski prostor.
RIBOLOV IN VODNI ŠPORTI
Turistični destinaciji Reka Soča je bil v letu 2008
podeljen naziv Evropska destinacija odličnosti,
ki ga Evropska komisija podeljuje destinacijam, katerih razvoj temelji na načelih okoljske,
družbene in ekonomske trajnosti. Skupno število
domačih in tujih gostov v zadnjih letih narašča,
letno pa v Zgornjem Posočju beležimo okrog
180.000 nočitev2. Ribolov in vodni športi sta med
glavnimi turističnimi proizvodi in imata velik
ekonomski pomen za lokalni turizem. Mednarodna raziskava je že pred leti pokazala, da ribiči
turisti letno prispevajo 2,4 mio. EUR prihodka
lokalni skupnosti1, v zadnjem času pa ta prihodek še narašča. Monitoring rekreacijske rabe reke
je pokazal, da se v času glavne sezone po reki
na različnih plovilih spusti približno 1000 oseb
na dan2. Kakovost okolja je eden glavnih dejavnikov, ki privablja domače in tuje goste, zato bi
morala strategija upravljanja regije temeljiti prav
na ohranjanju visoke kvalitete okolja.
EVROPSKO POMEMBNE RIBJE VRSTE
V rečnem sistemu Soče in Idrijce prebivajo ribje
vrste, ki so z uvrstitvijo na seznam priloge II Direktive o habitatih, postale evropsko pomembne
vrste, katerih habitate je potrebno varovati. Najznamenitejša prebivalka smaragdne reke je endemična soška postrv, Salmo marmoratus. Poleg
genskega onesnaženja zaradi križanja s potočno
postrvjo, jo ogrožajo tudi gradnja hidroenergetskih objektov, izkopavanje proda in regulacije
vodotokov. Mednarodni projekt ohranjanja soške
postrvi že od leta 1993 skrbi za genetsko rehabilitacijo vrste v Posočju. Zato je porečje reke Soče
danes eden redkih predelov, kjer lahko najdemo
genetsko čiste soške postrvi.
Poleg soške postrvi, najdemo v rečnem sistemu
Soče, predvsem pa Idrijce, tudi druge evropsko
pomembne vrste, kot sta grba, Barbus plebejus in
blistavec, Leuciscus souffia, kar je dodaten razlog
za varovanje tega izjemnega habitata.
GROŽNJE
Zaradi izpolnjevanja podnebnih in energetskih ciljev se po vsej Evropi načrtuje gradnja hidroelektrarn.
Čeprav je vodna energija obnovljiv vir energije, ima lahko gradnja hidroenergetskih objektov velike vplive na
ljudi in okolje, zaradi česar so lahko negativni učinki izgradnje hidroelektrarn večji od njihovega prispevka k
obnovljivim virom energije.
Hidrološke značilnosti reke Soče in njenih pritokov so ugodne za hidroenergetsko izrabo. Na reki Soči je pet
velikih hidroelektrarn in prva črpalna hidroelektrarna v Sloveniji. Poleg tega pa v porečju obratujejo še številne male hidroelektrarne. S tega vidika so najbolj obremenjene površinske vode Idrijce, kjer električno energijo proizvaja najmanj 40 malih hidroelektrarn. Hidroelektrarne so že spremenile izgled srednjega in spodnjega
porečja Soče, medtem ko je zgornji del za enkrat še relativno neokrnjen.
Ker je večina alpskih rek že reguliranih ali energetsko izkoriščenih, se zavezništvo „Ohranimo Sočo“, zavzema, da bi zgornje porečje reke Soče, vključno z Idrijco, zavarovali pred nadaljnjim energetskim izkoriščanjem.
SKUPNI CILJI
• Ozaveščati javnost o pomenu zaščite reke Soče, Idrijce in njunih pritokov kot enega najbolj
ohranjenih in neokrnjenih rečnih sistemov v Alpah.
• Varovati habitat soške postrvi, Salmo marmoratus, v skladu z Direktivo o habitatih.
• Ohraniti učinkovito pravno zaščito Soče in Idrijce s pritoki.
• Zgornje porečje reke Soče brez novih hidroelektrarn.
Viri:
1
Sullivan C. A., Jesenšek B., Jesenšek D., Zuza A. 2003. An assessmentoftheimportanceofrecreationalsportsfishing in
theupper Soča basin, Slovenia. Project report to Tourdu Valat, CEH, Wallingford, UK.
2
Golja A., Verovšek Š., Zupančič T. 2009. Towards ecotourism of Zgornje Posočje. AR, 10, 1: 14-21.