© Shutterstock „OHRANIMO SOČO“, ZAVEZNIŠTVO ZA ŽIVO REKO, združuje predstavnike različnih interesnih skupin: Ribiška zveza Slovenije, Ribiška družina Tolmin, Ribiška družina Idrija, Gospodarsko interesno združenje raftarjev Dolina Soče, Kanjoning zveza Slovenije, Cipra Slovenija in World Wide Fund for Nature (WWF). Z združenimi močmi bi radi dosegli skupen cilj in zaščitili enega zadnjih neokrnjenih rečnih sistemov v Alpah, zgornje porečje reke Soče, vključno s porečjem reke Idrijce, pred nadaljnjo, prekomerno izrabo. POMEN REKE SOČE IN NJENIH PRITOKOV Reka Soča je ena najlepših alpskih rek. Izvira v dolini Trente znotraj Triglavskega narodnega parka, v osrčju Julijskih Alp. Narava na območju zgornjega porečja Soče je izjemno dobro ohranjena, z nizko stopnjo antropogenih pritiskov in visoko kakovostjo vode. Do sotočja s Tolminko je reka Soča razglašena za naravni spomenik. Soča slovi po modrozeleni barvi, ki je reko okronala z nazivom smaragdna kraljica Alp. Rečno korito odlikujejo številne geomorfološke oblike, od globokih ozkih korit, do širokih prodnatih ravnic. Zaradi edinstvenih naravnih vrednosti je zgornje porečje reke Soče ena najbolj privlačnih turističnih destinacij v Sloveniji. Med glavnimi turističnimi aktivnostmi je muharjenje, ki privablja domače in tuje ribiče in pomembno prispeva k prihodku lokalne skupnosti. Poleg tega je Soča postala sinonim za aktivno preživljanje časa in priljubljena točka za športno plovbo. Idrijca je najdaljši pritok reke Soče. Zgornji del reke je del Krajinskega parka Zgornja Idrijca, v katerem najdemo Divje jezero, biser slovenske naravne dediščine, ki se ponaša z izjemnim bogastvom favne in flore, vključno s slovito človeško ribico - Proteus anguinus. Posebnost območja so tudi vodne pregrade, klavže oziroma »slovenske piramide«, dragocen slovenski kulturni spomenik. Idrijca je zaradi svoje čistosti in izjemnega bogastva rib izredno cenjena med ljubitelji športnega ribolova. Tu je tudi domovanje avtohtone ribe Salmo marmoratus – tipa zgornja Idrijca. Rečni sistem reke Soče velja za enega najlepše ohranjenih v celotnih Alpah. Prav zato, ker je večina alpskih rek že reguliranih ali energetsko izkoriščenih, je sklenjena in neokrnjena Soča s pritoki, izrednega pomena za celoten alpski prostor. RIBOLOV IN VODNI ŠPORTI Turistični destinaciji Reka Soča je bil v letu 2008 podeljen naziv Evropska destinacija odličnosti, ki ga Evropska komisija podeljuje destinacijam, katerih razvoj temelji na načelih okoljske, družbene in ekonomske trajnosti. Skupno število domačih in tujih gostov v zadnjih letih narašča, letno pa v Zgornjem Posočju beležimo okrog 180.000 nočitev2. Ribolov in vodni športi sta med glavnimi turističnimi proizvodi in imata velik ekonomski pomen za lokalni turizem. Mednarodna raziskava je že pred leti pokazala, da ribiči turisti letno prispevajo 2,4 mio. EUR prihodka lokalni skupnosti1, v zadnjem času pa ta prihodek še narašča. Monitoring rekreacijske rabe reke je pokazal, da se v času glavne sezone po reki na različnih plovilih spusti približno 1000 oseb na dan2. Kakovost okolja je eden glavnih dejavnikov, ki privablja domače in tuje goste, zato bi morala strategija upravljanja regije temeljiti prav na ohranjanju visoke kvalitete okolja. EVROPSKO POMEMBNE RIBJE VRSTE V rečnem sistemu Soče in Idrijce prebivajo ribje vrste, ki so z uvrstitvijo na seznam priloge II Direktive o habitatih, postale evropsko pomembne vrste, katerih habitate je potrebno varovati. Najznamenitejša prebivalka smaragdne reke je endemična soška postrv, Salmo marmoratus. Poleg genskega onesnaženja zaradi križanja s potočno postrvjo, jo ogrožajo tudi gradnja hidroenergetskih objektov, izkopavanje proda in regulacije vodotokov. Mednarodni projekt ohranjanja soške postrvi že od leta 1993 skrbi za genetsko rehabilitacijo vrste v Posočju. Zato je porečje reke Soče danes eden redkih predelov, kjer lahko najdemo genetsko čiste soške postrvi. Poleg soške postrvi, najdemo v rečnem sistemu Soče, predvsem pa Idrijce, tudi druge evropsko pomembne vrste, kot sta grba, Barbus plebejus in blistavec, Leuciscus souffia, kar je dodaten razlog za varovanje tega izjemnega habitata. GROŽNJE Zaradi izpolnjevanja podnebnih in energetskih ciljev se po vsej Evropi načrtuje gradnja hidroelektrarn. Čeprav je vodna energija obnovljiv vir energije, ima lahko gradnja hidroenergetskih objektov velike vplive na ljudi in okolje, zaradi česar so lahko negativni učinki izgradnje hidroelektrarn večji od njihovega prispevka k obnovljivim virom energije. Hidrološke značilnosti reke Soče in njenih pritokov so ugodne za hidroenergetsko izrabo. Na reki Soči je pet velikih hidroelektrarn in prva črpalna hidroelektrarna v Sloveniji. Poleg tega pa v porečju obratujejo še številne male hidroelektrarne. S tega vidika so najbolj obremenjene površinske vode Idrijce, kjer električno energijo proizvaja najmanj 40 malih hidroelektrarn. Hidroelektrarne so že spremenile izgled srednjega in spodnjega porečja Soče, medtem ko je zgornji del za enkrat še relativno neokrnjen. Ker je večina alpskih rek že reguliranih ali energetsko izkoriščenih, se zavezništvo „Ohranimo Sočo“, zavzema, da bi zgornje porečje reke Soče, vključno z Idrijco, zavarovali pred nadaljnjim energetskim izkoriščanjem. SKUPNI CILJI • Ozaveščati javnost o pomenu zaščite reke Soče, Idrijce in njunih pritokov kot enega najbolj ohranjenih in neokrnjenih rečnih sistemov v Alpah. • Varovati habitat soške postrvi, Salmo marmoratus, v skladu z Direktivo o habitatih. • Ohraniti učinkovito pravno zaščito Soče in Idrijce s pritoki. • Zgornje porečje reke Soče brez novih hidroelektrarn. Viri: 1 Sullivan C. A., Jesenšek B., Jesenšek D., Zuza A. 2003. An assessmentoftheimportanceofrecreationalsportsfishing in theupper Soča basin, Slovenia. Project report to Tourdu Valat, CEH, Wallingford, UK. 2 Golja A., Verovšek Š., Zupančič T. 2009. Towards ecotourism of Zgornje Posočje. AR, 10, 1: 14-21.
© Copyright 2025