1. No category

uravnoteženost
12
Petek, 21. septembra 2012, št. 33 • www.finance.si
„„
Chen Shining (spredaj) je prvi med kitajskimi mojstri
borilnih veščin, ki je v Sloveniji pred več kot 20 leti začel
poučevati tai či čuan. Ves ta čas se redno izpopolnjuje na
Kitajskem.
Odrešujoči smisel
Izvajanje gibov pri tai či čuanu je v popolnem nasprotju z naglico, ki jo živimo. Veščino še posebej priporočajo poslovnežem, ki imajo hiter življenjski tempo in so nenehno pod stresom.
Marjana Virant, novinarka
marjana.virant@finance.si
K
itajska ni le druga
največja gospodarska velesila na svetu,
ampak tudi hram
tisočletne tradicije, ki je prava
zakladnica modrosti. Že Lao
Tse je dejal, da je treba najprej
urediti svoje življenje, če želiš
pozitivno vplivati na svet. Za
doseganje notranjega ravnotežja so Kitajci iznašli tai či čuan,
ki ga imenujemo tudi umetnost
zdravega življenja in pogleda
na svet. Izhaja iz taoistične
filozofije jina in janga, dveh nasprotujočih si sil, ki ustvarjata
skladno celoto.
Pri taoizmu, ki si prizadeva za duhovno neodvisnost, je poudarek
na skladnosti z naravo. Takšni
so tudi gibi pri tai či čuanu, saj
nastajajo spontano in naravno ter
delujejo kot meditacija v gibanju.
Skladno delovanje telesa, uma in
diha v nas ustvarja sproščenost in
dobro počutje ter povečuje vztrajnost in zbranost. Vse to odpravlja
energijsko zaporo in vzpostavlja
uravnotežen pretok notranje
energije, kar odganja bolezen in
krepi zdravje. Vajo lahko izvajamo
kjerkoli in kadarkoli, pomembno
pa je, da pod vodstvom izkušenega
učitelja vadimo redno in vztrajno.
Priljubljenost te notranje borilne
veščine, ki jo vadijo milijoni po
svetu, narašča tudi pri nas.
Učenec in učitelj
Chen Shining je prvi med kitajskimi mojstri borilnih veščin, ki je v
Sloveniji pred več kot 20 leti začel
poučevati tai či čuan in ga iz večjih mest začel širiti tudi v manjše
slovenske kraje. Je ustanovitelj
in vodja slovenskega združenja
Taijiquan hram CSN ter nosilec 7.
stopnje duan wei v kategoriji borilnih veščin, to podeljuje kitajsko
združenje borilnih veščin. Letos
je postal tudi neposredni učenec
svetovno znanega velemojstra tai
či čuana Chena Xiaowanga, ki se
ponaša z najvišjo, 9. stopnjo duan
wei.
Chen Xiaowang na povabilo slovenskega združenja Taijiquan
hram CSN 4. oktobra prihaja
v Ljubljano, kjer bo vodil štiridnevni seminar. »Njegov obisk
pomeni veliko čast za ljubitelje
tai či čuana v Sloveniji, kjer se s to
veščino ukvarja čedalje več ljudi.
To je zgodovinski dogodek za
slovenski tai či, sploh za tiste, ki
ga vadijo že več let. Vaditi s takim
velemojstrom je prav posebna izkušnja. Xiaowang je imel pred leti
na Rogli večdnevni seminar, ki ga
je pripravilo nemško združenje,«
pravi Chen Shining. Udeležil se je
že več Xiaowangovih seminarjev
po svetu in je od letos tudi njegov
neposredni učenec.
Čeprav imata oba isti priimek, nista v sorodstvu. Chen je na Kitajskem peti najpogostejši priimek.
Včasih je obstajala tudi država
Chen, pozneje pa so se njeni pre-
bivalci razselili po Kitajski, kjer še
danes pravijo, da so pred 500 leti
vsi živeli v isti družini.
Nosilec sloga čen
Xiaowang je nosilec sloga čen današnje generacije na Kitajskem,
hkrati pa tudi mojster kaligrafije,
ki je ne ustvarja le z rokami, ampak tudi s telesom – kot pri tai
čiju. Tai či čuan je po svetu tako
razširjen prav zaradi njega.
»Seminar bo zajemal osnove tai
či čuana, pomembne za poznejše
izpopolnjevanje v tej veščini.
Primeren je za ljudi, ki imajo izkušnje s slogom čen, in za popolne
začetnike. Xiaowang vsakemu
udeležencu pokaže, kako je treba
vajo pravilno izvajati. Njegovo
poučevanje je res izvrstno,« zagotavlja Chen Shining. Pričakuje,
da se bodo seminarja udeležili
ljubitelji borilnih veščin in tisti,
ki so o tem že veliko prebrali in
želijo zdaj spoznati, kako stvar
deluje v praksi. Za to veščino so
značilne posebne tehnike urjenja, ki izkoriščajo notranjo moč
vsakega posameznika. Pri tem je
najpomembneje, da či ali notranja
energija nemoteno teče po telesu.
Skozi tai či čuan ljudje spoznavajo
tudi kitajsko tradicijo – kulturo,
filozofijo in medicino.
Tai či čuan v Poreču
Pred vrati je tudi jesenska delavnica tai či čuana in či gonga, ki bo
med 27. in 30. septembrom v Poreču in bo letos nekaj posebnega.
»Poleg vaje či gonga in ponavlja-
V kriznih
razmerah je
treba v ljudeh zbujati
pozitivno energijo
in razmišljanje.
Če bomo vsi tako
ravnali, svet gotovo
ne bo propadel.
Treba je gledati obe
strani – kot pri jinu in
jangu: ena je črna, a v
vsakem črnem polju
je tudi bela točka.
nja nekaterih form tai či čuana
bomo vso pozornost posvetili
pripravi na seminar velemojstra
Chena Xiaowanga. Želim si, da
bi ljudje na njegov seminar prišli
čim bolj pripravljeni. Če vajo bolje
poznaš, lahko opazuješ, kako potuje njegova energija po telesu,«
razlaga Chen Shining.
Nadvse uspešne so tudi prvomajske delavnice, saj nanje prihaja
čedalje več ljudi, ki ob sončnem
vzhodu in zahodu vadijo ob morju, vaje in različne dejavnosti pa v
prijetnem ozračju lepo urejenega
parka potekajo ves dan. »Dejavno
vadbo združujemo s počitnicami,
ljudje pa se delavnic udeležijo tudi s svojimi družinami. Izkoristijo
proste dneve med prvomajskimi
prazniki, da naredijo nekaj zase
in za svoje zdravje, hkrati pa sklepajo nova prijateljstva. Delavnice
tako postajajo tudi prijetna mesta
za druženje. Poleg vadbe pripravljamo vrsto drugih dogodkov, ki
so povezani s tradicijo kitajske
kulture, kot so masaža, kaligrafija,
kitajska kuhinja in različna predavanja,« pravi sogovornik.
Potovanje na Kitajsko
Chen Shining je bil letos poleti s svojimi učenci tudi na Kitajskem. »Namen takšnega potovanja je, da vidijo
najpomembnejše izvorne kraje tai
či čuana. Obiskali smo Čendžagov,
tipično kitajsko vas z večstoletno
tradicijo tai či čuana v pokrajini Henan ob Rumeni reki, kjer se je izoblikovalo veliko mojstrov te veščine.
Čendžagov je rojstna vas sloga čen,
13
Petek, 21. septembra 2012, št. 33 • www.finance.si
najstarejšega, iz katerega izvira tudi
slog jang. V njej se je rodil tudi velemojster Xiaowang. Obiskali smo goro Wudang, najbolj znano taoistično
svetišče, ki je zibelka tradicionalnih
kitajskih notranjih veščin. Tam je
živel ustanovitelj tai či čuana Zhang
Sanfeng, ki mu nekateri pripisujejo
nesmrtnost. Legenda pravi, da je na
podlagi opazovanja boja kače in žerjava zasnoval tehniko neprekinjenih
gibov,« pojasnjuje mojster. Na Wudangu je bil posnet poetični film Anga Leeja Prežeči tiger, skriti zmaj.
»Svoje učence peljem tudi v velika
mesta, kot so Šanghaj, Hangdžov
in Peking, kjer lahko občudujejo,
kako množica v zgodnjih jutranjih
urah vadi tai či. V Hangdžovu
poteka vaja na čudoviti zahodni
obali jezera z različnimi pripomočki, kot so meči in pahljače, kar
je prava paša za oči.«
Rastoče gospodarstvo
Kitajska ima v primerjavi z evropskimi državami neverjetno veliko
gospodarsko rast, ki je bila lani kar
9,2-odstotna. To se pozna tudi v
višjem življenjskem standardu in
kakovostnejšem življenju. »V velikih
mestih je zato življenjski tempo vse
hitrejši, pritisk je čutiti povsod. Ker
imajo ljudje srednjih let vse manj
časa za vadbo tai čija, v parkih večinoma vadijo upokojenci. Za mlajšo
generacijo je poskrbljeno v šolah
in na univerzah, kjer država vse več
sredstev namenja za organizirano
vadbo kitajskih borilnih veščin.
Zanje mora biti v okviru pouka namenjena vsak dan ena ura. Razmišljamo, da bi tai či čuan uvedli tudi
v slovenskih srednjih šolah in na
Z malo volje in
znanja lahko vsak
naredi nekaj za svoje
zdravje, ne glede
na to, ali je bogat
ali reven. S stalnim
spodbujanjem
določenih točk
dosežemo, da se či
neovirano pretaka po
telesu ter nas ohranja
čile in zdrave.
univerzah. Če bi država primaknila
določena sredstva, bi bil projekt laže
uresničljiv,« razmišlja Chen.
Popolno nasprotje naglici
Počasnost izvajanja gibov pri tai
či čuanu je v popolnem nasprotju
z naglico, ki jo živimo. »Tai či čuan
še posebno priporočam poslovnežem, ki imajo hiter življenjski
tempo in so nenehno pod stresom,
da si vzamejo čas in se umirijo.
Vaja zahteva počasno izvajanje gibov, kar je veliko teže, kot če bi jih
izvajali hitro. Šele pri počasnem
gibanju opazimo, kako telo deluje
in kako smo potrpežljivi do samih
sebe. Če si potrpežljiv do samega
sebe, si lahko potrpežljiv tudi do
drugih. Takšno ravnanje lahko pozitivno vpliva na poslovni svet,« je
prepričan Chen.
Vsak dan poslušamo katastrofalne
novice o tem, ali bomo preživeli
ali bankrotirali. Nam lahko tai či
čuan pri tem pomaga? »Svet ne bo
propadel, saj je kriza deloma tudi
umetno ustvarjena. Res je sicer, da
je v kapitalizmu veliko škode naredil pohlep, po drugi strani pa mediji, tudi kitajski, objavljajo predvsem negativne novice, da s tem
pritegnejo pozornost. V kriznih
razmerah je treba v ljudeh zbujati
pozitivno energijo in razmišljanje.
Če bomo vsi tako ravnali, svet gotovo ne bo propadel. Treba je gledati obe strani – kot pri jinu in jangu: ena je črna, a v vsakem črnem
polju je tudi bela točka. Verjetno se
lahko ljudje v krizi veliko naučijo,
izboljšajo sistem in spremenijo
pogled na svet.«
Darilo, ki ga nosimo s seboj
»Danes bi morali več pozornosti
posvetiti temu, kako izboljšati kakovost življenja. Čeprav to ni povezano z veliko denarja, pa lahko
veliko naredimo zase. Že nekaj let
poučujem samomasažo, za katero
pravim, da je darilo, ki ga nosimo
s seboj. Z malo volje in znanja
lahko vsak naredi nekaj za svoje
zdravje, ne glede na to, ali je bogat
ali reven. S stalnim spodbujanjem
določenih točk dosežemo, da se
či neovirano pretaka po telesu ter
nas ohranja čile in zdrave.«
K pretoku notranje energije
veliko pripomore tudi či gong.
Veščina, ki goji in ohranja ener-
„„
Obisk svetovno znanega velemojstra Chena Xiaowanga (desno) v Ljubljani
je zgodovinski dogodek za slovenski tai či, pravi Chen Shining (levo).
gijo, je skladna s tai či čuanom. Či
gong ni borilna veščina, temveč
je osnova zanjo. Ker so gibi preprostejši kot pri tai či čuanu, jih
lahko prav vsak obvlada. Pri obeh
gre za usklajevanje gibov, dihanja
in uma. Na začetku se učenec
posveča predvsem pravilnemu
izvajanju gibov, postopoma pa jim
dodaja pravilno dihanje in miselno vodenje.
Brez bližnjic
Obstaja več slogov tai či čuana.
Najstarejši je čen, iz katerega
izhaja tudi jang. Ta je najbolj
razširjen, gibi pa so počasnejši
in mehkejši kot pri čenu, zato je
primernejši za začetnike. Znotraj
slogov obstajajo posamezne for-
me. Forma 24, ki izhaja iz sloga
jang, je v zadnjem času najbolj
razširjena. Med kulturno revolucijo, ko se vaje niso izvajale v
javnosti, so na Kitajskem naredili
skrajšano formo 24, ki zato ni nič
manj učinkovita.
»Pri tai či čuanu ni bližnjic. Če hočeš posamezno formo izpiliti do
potankosti, je treba vaditi več let.
Ni pomembno, da izvajaš veliko
form, pomembno je, da vajo dobro
osvojiš, da postane del tebe. Tai či
čuan vadim že od otroštva. Čeprav
bi lahko počel tudi kaj drugega v
življenju, čutim, da je zame posebna čast, dolžnost in poslanstvo
širiti to tradicijo, in ponosen sem
na to,« poudarja Chen Shining.
počasnih gibov
„„
Izvajanje tai či čuana v najbolj znanem taoističnem svetišču na gori
Wudang je prav posebno doživetje.