1. No category

WWW.ENFIST.SI
»Vživljanje v položaj ter želje
in potrebe kupcev so ključ
do uspešnega sodelovanja
slovenske znanosti s
podjetji,« pravi dr. Matjaž
Polak, direktor EN-FIST
centra odličnosti.
,
Center odličnosti
nizkoogljične tehnologije
Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana,
E: info@conot.si, T: 01 47 60 414
www.conot.si
#'%$!+#$&'
"$)&'
(! #
'!
***$#"&'&
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
PRILOGA
CENTRI
ODLIČNOSTI
OGLASNA
Povezave
za novo
obdobje
Centri odličnosti naj bi povezali raziskovalce in gospodarstvo za ustvarjanje (naj)višje dodane vrednosti v nizkoogljični družbi. 18, 19
18 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
[ INTERVJU ] Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo skrbno bedi nad delovanjem cent
Naša vizija je po letu
2013 nadaljevati
svoje aktivnosti
Na naša vprašanja je
odgovarjal mag. Urban
Krajcar, vodja sektorja
za strukturne sklade na
področju raziskovalne
dejavnosti na direktoratu za
znanost pri ministrstvu za
visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.
tovane rezultate in predvidene
cilje. Vizija ministrstva je, da
bi centri ob vsej koncentraciji
znanja in gospodarskem povezovanju, ki ji vzpostavljajo, tudi
po prenehanju obdobja upravičenosti nadaljevali svoje aktivnosti ne glede na višino prejetih
sredstev.
Kako poteka delovanje centrov odličnosti, zlasti teh
osmih, ki so pridobili sredstva? Kakšen bo njihov razvoj
do leta 2013 in kakšen
naprej?
Ministrstvo delovanje centrov
odličnosti ves čas spremlja. Ob
uresničevanju programov so
predvidene tudi evalvacije o
njihovem poteku. Ena takšnih
je bila Evalvacija gospodarske
relevance rezultatov in programov centrov odličnosti. V vseh
potekajo aktivnosti, ki so jih
načrtovali v svojih prijavah na
javni razpis. Menimo, da bodo
do leta 2013 dosegli vse načr-
Centri odličnosti omenjajo
kot najizrazitejšo težavo zapletene administrativne postopke oziroma pretirano birokracijo. Ali ste na ministrstvu kakorkoli ukrepali, da bi
te postopke poenostavili?
Ministrstvo si ne glede na instrument skupaj z organom
upravljanja in preostalimi vpletenimi resorji ves čas prizadeva
za poenostavitev postopkov glede zajemanja sredstev evropske
kohezijske politike. To velja še
posebno za centre odličnosti.
Seveda je treba v celoti slediti
evropski in nacionalni zakonodaji in predpisom na tem področ-
ju. Ti določajo pravila igre, ki jih
moramo upoštevati ministrstva,
pa seveda tudi upravičenci do
sredstev.
Kaj načrtujete s centri
odličnosti glede na strategijo
razvoja Slovenije?
Že javni razpis je bil pripravljen
v smeri in na način, s katerima
smo na ministrstvu hoteli, da bi
centri odličnosti pripomogli k
uresničevanju strateških razvojnih ciljev, razvidnih iz Strategije
razvoja Slovenije. Doseči bi hoteli večjo koncentracijo vlaganja
na področja z največjim razvojnim potencialom v akademski
sferi in gospodarstvu, ki je hkrati
najpomembnejša za dolgoročno
ohranjanje in krepitev konkurenčnost gospodarstva v mednarodnem okolju. Pomembna
merila so tudi dvosmerni pretok
in uporaba znanja za gospodarski razvoj ter kakovostna delovna mesta, tesnejše sodelovanje
med znanstvenim področjem in
Med branjem Financ uživajte ob skodelici vrhunske pražene kave
NESCAFÉ® DOLCE GUSTO®. Pripravite si lahko Cappuccino,
Latte Macchiato, Espresso, Caffè Lungo ali Chococino®.
gospodarstvom ter hitrejši pretok znanja v izdelke in storitve z
visoko dodano vrednostjo.
Kaj pa načrtujete glede na
razvoj posameznih regij
države?
Centri odličnosti so opredeljeni kot ukrep, ki bo spodbudil
predvsem povezovanje akademskega področja in podjetij
tako, da bomo dosegli kritično
maso znanja in koncentracijo
vlaganja na prednostna področja raziskav in tehnološkega
razvoja ter s tem možnosti za
ambicioznejše vključevanje
v evropske raziskovalne in
razvojne mreže. Na podlagi
tega načrti niso neposredno
vezani na razvoj posameznih
(statističnih) regij države, saj
se moramo zavedati, da lahko
dosežemo povezavo inovativnega gospodarstva in kritične
mase znanja zaradi majhnosti
Slovenije največkrat na nacionalni ravni. Takšna koncen-
[ MNENJE IZ PRAKSE ] V njih naj se ne razvija le bazičn
ja, ki bodo podjetjem omogočala dolgoročno konku
Centri odličnosti naj
konkurenčnost podje
Centri odličnosti bi morali
biti centri specifičnih znanj,
v katera v podjetjih zdaj
ne morejo ali ni smiselno
vlagati. Bi pa ta znanja, ko
bodo razvita in uporabna,
v podjetja prenesli in
s tem povečali njihovo
konkurenčnost.
250 novih naročnikov, ki se bodo za eno leto naročili na poslovni
časnik Finance, bo prejelo kavni aparat NESCAFÉ® DOLCE GUSTO®.
Finance in NESCAFÉ® DOLCE GUSTO® –
pravi izbor za različne okuse
Več informacij: 080 15 80
Naročila: www.finance.si/dolcegusto
Delovanje centrov odličnosti
je še vedno v začetni razvojni
fazi, pravi Bojan Mitrović, vodja analitskega razvoja v Razvojnem centru Slovenija, ki deluje
v sklopu Leka. V Leku in centru
odličnosti EN-FIST so na nekaj
predstavitvenih in usklajevalnih sestankih dorekli področja
in tematike dela, ki so za Lek
poglavitnega pomena in zaradi
katerih so v omenjeni center
tudi vstopili kot partner. »Pomemben korak, ki nas čaka v prihodnjih mesecih, je sprememba
načina razmišljanja sodelavcev v
centru odličnosti in tudi našem
podjetju. Od centra odličnosti si
želimo večinoma usmerjenost v
znanje in raziskave na področjih,
▶ Bojan Mitrović, Lek: » Centri odličnosti bi morali skupaj s podjetji
ugotoviti, katero je tisto znanje, ki bo v prihodnosti pomembno in bo
podjetjem omogočalo prednost pred drugimi.«
CENTRI ODLIČNOSTI 19
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
centrov odličnosti in nad njihovo porabo denarja
Vsi programi
centrov odličnosti
so morali že ob
prijavi upoštevati
pospeševanje
prehoda v
energetsko
učinkovito
gospodarstvo z
majhnimi izpusti
toplogrednih
plinov.
▶ Tako pravi mag. Urban Krajcar,
vodja sektorja za strukturne
sklade na področju raziskovalne
dejavnosti na direktoratu za
znanost pri ministrstvu za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo.
tracija je na regionalni ravni
namreč izjemno redka.
Trajnostni razvoj, podnebne spremembe in učinkovita
raba različnih virov so stalnice v delovanju centrov
odličnosti. Kako so implementirane vanje, v njihove
konzorcije in kaj pričakujete
od te implementacije?
Pri centrih odličnosti gre za celostne, interdisciplinarne raziskovalno-razvojne programe,
s poudarjenim horizontalnim
ciljem pospeševanja prehoda v
energetsko učinkovito gospodarstvo z majhnimi izpusti toplogrednih plinov oziroma intenzivno spodbujanje prehoda
v nizkoogljično družbo na vseh
razpisanih prednostnih področjih raziskav in tehnološkega
razvoja. Vsi programi centrov
odličnosti so morali že ob prijavi
upoštevati pospeševanje prehoda
v energetsko učinkovito gospodarstvo z mahnimi izpusti toplogrednih plinov. Če ta pogoj ne bi
bil izpolnjen, bi bili takšni centri
odličnosti vsebinsko neustrezni
za kandidiranje na razpisu. Vsak
center je tako implementiral
okoljsko zavezo glede na način,
primeren uresničevanju programa na posameznem področju.
Končni izkoristek so vsekakor
sledenje okoljskim zavezam, povezovanje ukrepov za doseganje
trajnostnega razvoja in mednarodno uveljavljanje slovenskega
znanja na tem področju.
Katero stopnjo scenarija
zelena oaza je Slovenija dosegla? Kaj vse nas še čaka
glede odzivanja na podnebne
spremembe, odpravljanja
energijske krize in s tem
vzpostavljanja nizkoogljične
družbe?
Ministrstvo se skladno s svojimi
pristojnostmi in instrumenti,
ki posebej poudarjajo prehod
v nizkooglijično družbo, trudi
kar najbolje odzivati na podnebne spremembe in odpravljanje
energetske krize. Celovit pristop
k reševanju navedene okoljske
problematike je v pristojnosti
Službe vlade RS za podnebne
spremembe.
Imamo morda kakšen krovni organ, ki bedi nad delom
vseh centrov odličnosti, nad
porabo njihovih sredstev iz
strukturnih skladov in delovanjem njihovih svetov?
Centri odločnosti so registrirani
kot zasebni zavodi, v katerih ima
ministrstvo v svetih kot najvišjih organih upravljanja zavodov
imenovanega po enega člana.
Sveti zavodov potrjujejo letna
poročila in načrte, ki jih morajo
posredovati ministrstvu. Sicer
pa ministrstvo v svoji vlogi posredniškega telesa bedi nad porabo sredstev in potrjuje upravičenost posameznih stroškov,
ki jih upravičenci vključujejo v
zahtevke za izplačilo. V drugi polovici prihodnjega leta ministrstvo predvideva vmesno evalvacijo o uresničevanju programov
centrov odličnosti.
2
22
ulêsv|q­êwv}l|q·
zično znanje, temveč posebna znannkurenčnost
aj povečajo
djetij
ki so zanimiva za naše podjetje,
in ne le v bazične raziskave,«
razlaga Mitrović.
Razdrobljenost kadrov in
prostorov
Sogovornik meni, da je velika težava v razdrobljenosti
kadrov in prostorov centra
odličnosti. Zaposlenih je veliko
strokovnjakov, žal mnogi med
njimi le z majhnim deležem
pokritosti, kar dolgoročno ne
omogoča uspeha in onemogoča
uspešno in aktivno sodelovanje. Poleg tega deluje center
na številnih lokacijah, kar ne
omogoča tesne povezanosti
strokovnjakov in s tem celovite ponudbe.
Dokler bodo zaposleni v
centrih odličnosti večinsko še
vedno zaposleni na fakultetah in
inštitutih, bo sodelovanje omejeno le na določene projekte in
navdušenje posameznikov, pravi
sogovornik.
Razvoj posebnih znanj …
Vodilno vlogo centrov odlič-
nosti pri izboljšanju konkurenčne sposobnosti podjetij sogovornik vidi v pravem razmerju
med bazičnimi in aplikativnimi raziskavami, seveda oboje z
vizijo dejanske uporabnosti v
podjetjih. Centri odličnosti bi
morali biti centri specifičnih
znanj, v katera v podjetjih zdaj
ne morejo ali ni smiselno vlagati.
Bi pa ta znanja, ko bodo razvita
in uporabna, v podjetja prenesli in s tem povečali njihovo
konkurenčnost.
... ki omogočajo dolgoročno
prednost
Centri odličnosti bi morali skupaj s podjetji ugotoviti, katero je tisto znanje, ki
bo v prihodnosti pomembno
in bo podjetjem omogočalo
prednost pred drugimi. Naslednji korak sta bazični in
aplikativni razvoj teh znanj v
centrih odličnosti ter prenos
v podjetja. Nova znanja bodo
omogočala razvoj in proizvodnjo izdelkov/storitev z visoko
dodano vrednostjo.
—˜‡Œ•„­êy„Œ–Ž˜­êê™ˆ:ꖗ•’Ž’™‘„ŽŒê‹Ž•„—Œ·êw’Šˆê“’‡ê“’™•Oˆê„—ˆ•Œ„’™ê“•Œ‹’‡‘’–—Œ­ê
kvkpwsvtzrpê puê wvkpwsvtzrpê {|klu{pê puê yhpzrv}hsjpê }ê
nvzwvkhyz{}|®ê vkryp}hq{lê uv}vz{pê pu{lykpzjpwspuhyuv­êê
t’•‡„ê—˜‡Œê™ê–˜W…Œê¾ê™êjˆ‘—•˜ê’‡Œ:‘’–—Œ·ê
1
0*/ 1 ,1$-&0 $) ,10*%
)+, )$# ) &*0$)-&$# (
. ,$'*0 - . #)*'*"$%($ +,$
#*)*-.$ &$ '/% &*. -
(*-.*% ) ). , *'$7)*-.$
).,/ +*0 1/
% (*+*% .%$)'%/$&$0 *
-*)+, )$(. ,$'$&'%/7
1)*0 *'$& $). #)*'*"$% +,$#*)% "-0 .
,1$-&*0'$&$-&/+%-+*
% .%$ ,1$-&/% %* )+, ) (. ,$' &*(+*) ). $)
. #)*'*"$% *( %/% - -
-+ $'$1$,)$( +*,*7% (
-0*% " 4./$% $-'$ +, &
( % ),0*-'*0% . #)$& $*. #)*'*"$% $*( $$) '$ &&4) " -*,*) " +*
,*7%
3 $)!**)(-. -$
,$'*5$&,%4$5$0'% )% +$-6 $(4 +,*' ( '$ $ %* &$ - +*0 1/% 1 (. ,$'$ +,$#*
)*-.$+,$'*5$4 -0*%+*"' ) 1,/5 0)% ,1'$7)$# +*
,*7$%,$)-'#&*+,$+,0$4
,1$-&*0')*$+'*(-&*(
"$-.,-&* *&.*,-&* )'*"*
*)/%(* .$ -* '*0)% $)
,/"7)* $). ,$-$+'$),)*
( ).*,-.0*
3./ ).-&* '*'$1+*-'$. 01*'*7 )7-
(*,-&,%4$( '*0)$(7-*(0*'$7)$#'*,.*,$%$#$)0(, 5$*(7$#
$)./%$#+*% .$%
6
6"
#
!
!
36
#"5"
#56 " #
#
# # 6
#
"
(.2(0/',*7./12* $-/4$&(12$+3%,+$.$
2(,(*.)/&/.$-$12(1*
20 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
[ NIZKOOGLJIČNE TEHNOLOGIJE] Želijo si, da bi konzorcij nadaljeval skupne projekte tudi po izteku
financiranja leta 2013; kot kažejo primeri iz tujine, je to izvedljivo
Vse, kar so si zastavili za letos,
bo tudi opravljeno
Center odličnosti
Nizkoogljične tehnologije
(CO NOT) se je v tem letu
srečal z nekaj manjšimi
izzivi v upravljanju.
»Vseeno pa vsebinski del,
torej izvajanje začrtanih
projektov, poteka po predvidenem načrtu,« poudarja
direktor prof. dr. Miran
Gaberšček.
Sogovornik dodaja, da je
bilo treba v začetku leta čim
hitreje ustanoviti svet zavoda,
da je lahko potrdil poslovne in
vsebinske načrte za tekoče leto, torej poskrbeti za ustrezno
upravljanje. »Brez takojšnjega
izvajanja nalog bi namreč zanesljivo nastopile težave pri
izpolnjevanju načrta nabave
opreme – postopki nabave v
nekaterih primerih trajajo od
pol leta do enega leta, zato bi
kakršnokoli odlašanje lahko
pomenilo zamudo in s tem administrativne zaplete, še bolj
pa oviro pri izvajanju vsebin,
za katere je oprema ključnega
pomena. V tem trenutku že lahko rečem, da bomo vso opremo,
predvideno za letos, nabavili v
predvidenih rokih,« je zadovoljen Gaberšček.
Z istim kadrom in enakim
številom ur narediti več
Pri vsebinskem delu so že
v prvi polovici leta na pobudo
enega od industrijskih partnerjev zagnali povsem nov projekt,
ki v prijavi ni bil predviden.
V pripravi pa sta še dva nova
projekta, ki bosta stekla še pred
koncem leta. Seveda bodo vsi
trije projekti financirani v okviru dodeljenih sredstev. Naroč-
nik bo tako dobil še več vsebine
– za isti obseg porabljenih sredstev. »Naš veliki izziv je, kako z
istim kadrom in istim številom
ur narediti več. Morda bomo
ob tem nekatere prvotno začrtane projekte združili,« pravi
sogovornik. V centru odličnosti
Nizkoogljične tehnologije so že
v prijavi predvideli, da bodo letos nabavili le približno polovico načrtovane opreme. Druga
polovica sledi prihodnje leto,
le nekaj manjših postavk pa so
razporedili tudi v letu 2012.
»Kot rečeno, bo letošnji načrt
v celoti uresničen do konca leta.
Približno polovica opreme za
to leto je že v uporabi, druga
polovica pa je v zadnjih fazah
nabave in bo nameščena do
konca leta.«
CILJI
Načrti CO NOT do konca leta
▶ 1. Nabaviti vso opremo, predvideno za letos.
▶ 2. Doseči vse mejnike, zastavljene v projektih za leto 2010.
▶ 3. Vzpostaviti delovanje treh novih projektov.
▶ 4. Izpeljati drugo delovno srečanje vseh zaposlenih, na katerem
poročajo o dosežkih in se dogovarjajo za nadaljnje aktivnosti.
▶ 5. Pripraviti vsaj še eno okroglo mizo o povezovanju akademije in
industrije.
▶ 6. Udeležba na več strokovnih srečanjih s področja delovanja CO
NOT.
▶ Do konca mandata pa ima direktor Miran Gaberšček dva velika
cilja. Prvi je, da izpeljejo vse načrtovane aktivnosti. Ker so bili v prijavi
precej ambiciozni, bo že to lep uspeh. Še precej pomembneje pa bi
bilo, če bi jim uspelo znotraj centra odličnosti vzpostaviti trajne povezave med partnerji. S tem bi zagotovili, da bi konzorcij nadaljeval
skupne projekte tudi po izteku financiranja leta 2013. Ta želja ima
realne podlage v nekaterih evropskih konzorcijih, tako imenovanih
mrežah odličnosti – mrežo ALISTORE, denimo, katere član je tudi
Kemijski inštitut, je Evropska unija prenehala financirati konec leta
2008. Zaradi velikega interesa industrijskih partnerjev, kamor sodijo
Renault, Volkswagen, Bosch in drugi, pa njene aktivnosti še vedno
nemoteno tečejo naprej, le da projekte znotraj mreže financirajo
članice same.
Pri kadrih gre vse kot po
maslu
Gaberšček je zelo zadovoljen z zagotavljanjem kadrovske preskrbljenosti. »Stvari
potekajo skoraj optimalno;
za izvajanje projektov imamo
zaposlenih okoli 60 raziskovalcev in tehničnega osebja. Velika
večina zaposlenih izhaja iz partnerskih organizacij in opravlja
dela v našem centru odličnosti v
obsegu med 10 in 20 odstotkov
mesečnih ur. Na področju upravljanja smo se odločili, da kader
večinoma najemamo po potrebi. V ta namen imamo sklenjeno
ustrezno pogodbo s Kemijskim
inštitutom, ki angažira ustrezne
kadre, ko jih v našem centru
potrebujemo. Menim, da je takšen najem storitev po potrebi
cenejši kot stalna zaposlitev ali
pavšalno plačevanje določenega
števila upravljavskih kadrov.
Tudi izvedba del je kakovo-
▶ »Izpolnjevanje časovnic s seboj prinaša številne popravke in uskla-
jevanja. Sprašujem se, koliko ur gre v nič zaradi nepotrebnih zahtev,
katerih smisel vidijo predvsem birokrati,« opozarja direktor centra
odličnosti Nizkoogljične tehnologije prof. dr. Miran Gaberšček.
stnejša, če jih izvaja nekdo, ki
ima veliko izkušenj na področju
upravljanja raziskovalnih zavodov. Vse tekoče zadeve pa vodi
in koordinira koordinatorica
našega centra.«
nosti ima velik interes, da kot
konzorcij razširi sodelovanje. V
tem trenutku sicer še nimamo
izdelanih vseh instrumentov,
ki bi omogočali povezovanja
v večjem obsegu – pravilnik o
intelektualni lastnini, denimo,
je še v fazi usklajevanja. Smo pa
že pritegnili več zunanjih partnerjev k opravljanju nekaterih
podizvajalskih del, za katera
v centru nimamo ustreznih
kadrov ali opreme,« razlaga
Gaberšček.
Med podizvajalci tudi
zunanji partnerji
Nepotrebne birokratske
zahteve
Večina članov v konzorciju
nemoteno sodeluje tudi z mnogimi partnerji, ki niso v konzorciju. »Tudi naš center odlič-
Na srečo pri dosedanjem
delu niso zadeli ob večje ovire.
»Obstajajo pa manjši problemi,
ki smo jih doslej uspešno sproti
reševali. Skoraj vsi so povezani
z administrativnimi zahtevami,
ki so na pogled lahko banalne,
v praksi pa povzročajo precej
nevšečnosti. Naj kot primer navedem izpolnjevanje časovnic.
Vsak delavec mora vsako opravljeno delo vnesti v časovnico,
saj je na to vezano izplačilo plače. Čeprav gre za znan evropski sistem, se včasih zdi, da se
pravila glede časovnic nenehno
spreminjajo. Zato so potrebni
tudi nenehni popravki in usklajevanja. Vse to je seveda možno
storiti, kot direktor pa se včasih
vseeno sprašujem, koliko ur gre
v nič zaradi nepotrebnih zahtev,
katerih smisel vidijo predvsem
birokrati,« je pogovor sklenil
direktor Gaberšček.
PRVA vodikova pot V SLOVENIJI
Center odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) je bil med najhitreje
vzpostavljenimi CO in je tudi formalno pričel delovati že decembra lani.
V njem je zaposlenih 64 sodelavcev, ki delujejo v okviru 21 razvojno raziskovalnih projektov.
Vsebinsko se projekti nanašajo na dva večja sklopa raziskav: litijeve tehnologije in vodikove tehnologije.
V obeh primerih gre za izkoriščanje sončne energije, ki naj bi že v bližnji prihodnosti v znatni meri nadomestila fosilna goriva.
Iz vsebine prve številke:
Novice iz slovenske in svetovne
industrije
® TOP industrijska podjetja
® Industrija solarnih naprav
® Avtomatizacija in robotizacija
Izid:
29. november 2010
rija
ust
Ind
posel
in posel
panogee in
panog
September 2008, št. 7
kov dražji
Oktobra bo plin 15 odstot
o 26
entov pred kurilno sezon
Objavljamo cene energ
čista, kot se zdi« 30
»Sončna energija ni tako
Že v prvem letu delovanja se CO NOT lahko pohvali z nekaterimi izjemnimi dosežki. Raziskave na področju vodikove tehnologije so,
denimo, dale smernice tudi za razvoj nekaterih novih senzorjev. Njihov razvoj je vodil sodelavec CO NOT Boštjan Genorio, ki je dosežek
objavil v prestižni reviji Nature Materials. Kot drugi večji dosežek bi izpostavil odkritje novega katalizatorja za uporabo v gorivnih
celicah, ki poganjajo električni avtomobil. Novi katalizator je najmanj petkrat učinkovitejši od obstoječega, pri tem pa je v njem
štirikrat manj platine in je zato bistveno cenejši. Dosežek bo patentno zaščiten še pred koncem leta, pripravljamo tudi objavo v eni
najprestižnejših strokovnih revij. Na področju uporabe tehnologij v vsakdanjem življenju pa se je CO NOT aktivno vključil v vzpostavitev
prve vodikove poti v Sloveniji.
P&P
za leto 2011! 6
Podjetja, kupite elektriko
20
se ukvarjamo s pretvarjanjem sončne energije v električno energijo ali pa v vodik – torej ekološko
precej bolj nesporna energenta kot so v tem trenutku prevladujoča fosilna goriva.
• V drugem koraku: pridobljeno energijo, bodisi v obliki elektrike ali vodika, shranjujemo v primernih shranjevalnikih
(akumulatorjih, poroznih materialih ipd.).
• V tretjem koraku: razvijamo naprave in sisteme za izkoriščanje vodika ali elektrike.
®
• V prvem koraku:
Industrija
Center odličnosti nizkoogljične tehnologije
Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E: info@conot.si, T: 01 47 60 414
www.conot.si
panoge in posel
Kontakt v oglasnem trženju: Marko Macun, tel.: (01) 30 91 534, marko.macun@finance.si
CENTRI ODLIČNOSTI 21
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
Priložnosti
so
izzivalne
[
]
EN-FIST Odločitev za ustanovitev centrov odličnosti je velik dogodek v procesu povezovanja
znanosti in gospodarstva v Sloveniji
Pomembna je tudi odločitev
o oblikovanju močnih in
usmerjenih centrov, ki
imajo potencial za povezovanje in tudi oblikovanje
modelov. Ti bodo v Sloveniji
in regiji vzgled, kako je
mogoče pristopiti h komercializaciji znanja.
»V centru odličnosti ENFIST, ki je prednostno naravnan
v dve smeri – vedo o življenju in
zdravju ter nove materiale –, smo
se odločili novo pravno entiteto,
v sklopu katere delujemo, uvrstiti
čim bliže poslovno-podjetniškemu okolju,« pravi direktor Matjaž
Polak. »Enako smo se odločili za
vse funkcije, ki jih za delovanje
organizacije potrebujemo – postavili smo samostojni model z
računovodsko-finančno in kadrovsko podporo, ki je popolnoma samostojen in neodvisen
od vseh institucij in podjetij, ki
sodelujejo v operaciji. Po drugi
strani smo z ustanovitelji v operativnem pomenu tesno povezani in prepleteni, saj raziskovalci
na strani institucij znanja in tudi
podjetij raziskujejo v svojem delovnem okolju,« razlaga Polak.
Tako hočejo vzpostaviti okolje,
ki raziskovalce iz »domačega«
vedno in čedalje bolj vleče proti
poslovnemu raziskovalnemu
okolju, kar je v njihovi viziji ene
od glavnih točk te operacije. V
prihodnje predvidevajo, da bo
tudi na tem delu prekrivanje med
javnimi institucijami in podjetji
čedalje intenzivnejše.
Izzivov je veliko
Izzivov je bilo že letos veliko.
Kot pri vsakem začetku so tudi
v centru odličnosti EN-FIST
morali premagati precej ovir,
se usklajevati z ustanovitelji,
dogovarjati z ministrstvom za
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot posrednikom, vtirati organizacijo v novi obliki in
usklajevati vse aktivnosti. Polak
pravi: »Poleg zagona novih raziskovalno-razvojnih projektov
in s tem povezanih aktivnosti,
predvsem na področju intenzivne komunikacije s partnerji, smo
bili aktivni tudi pri upravljanju
centra. Treba je bilo doreči precej administrativnih zadev, kot
so akti organizacije, načini poročanja, organizacija nakupov
opreme, dogovori o prihodnosti
že na začetku operacije – torej,
razmislek in dogovor o tem, kaj
in kako po letu 2013. Po skoraj
treh četrtinah leta so seveda pogledi na stvari drugačni kot na
začetku, priložnosti, ki jih vidi-
veliko naučiti o morebitnih trgih in kupcih, z njimi vzpostaviti
potreben stik in sodelovanje. Delovanje bo namreč mogoče le, če
bomo finančno tako ali drugače
neodvisni. To je moj prednostni
cilj. Pot do njega ne bo lahka, saj
bo treba premagati precej stereotipnega razmišljanja na različnih straneh, hkrati bo treba
začeti ravnati drugače. Mislim
predvsem na usmerjenost k temu, kaj je mogoče prodati, česa
si morebitni kupci želijo čez pet
let in kako to zagotoviti. To pa ni
lahko in zahteva veliko energije
in napora, ki ju bomo morali v
prihodnje vložiti v ta projekt.«
Zgledno sodelovanje s
partnerji
▶ »V Sloveniji pogrešam nekaj pomembnega: odprtost do novega.
Čedalje pogosteje vidim zapiranje vase, ki se, kot je v Sloveniji navada, konča pri lastnem vrtičku. Ta je lahko tudi čudovit, žal pa jih
je veliko povprečnih,« pravi Matjaž Polak, direktor centra odličnosti
EN-FIST.
mo, so izzivalne,« se sogovornik
veseli prihodnjih mesecev.
Nekaj nakupov je že
opravljenih
Ena izmed aktivnosti, ki potekajo v centru odličnosti, je
poleg raziskovalno-razvojnega dela tudi nakup opreme, ki
jo raziskovalci potrebujejo za
svoje delo. V njihovem centru
je načrtovane opreme veliko in
jo kupujejo sproti. »Letos smo
kupili že nekaj manjših kosov
opreme, z večjimi se pravkar
ukvarjamo in načrtujemo njihov nakup do konca leta,« dodaja strokovnjak.
Ta hip so kadrovsko
izpopolnjeni
»V centru je 60 polno in delno
zaposlenih, od tega 57 pri raziskovalnih projektih, imamo dve
projektni koordinatorici, sam
sem direktor. Z naše perspektive
je center odličnosti velika preizkušnja za vse raziskovalce, ki
delujejo v njem. Je okolje, kjer
je komunikacija s partnerji iz
podjetij intenzivna. Od vsakega
posameznika so odvisni rezultati, pa ne le v profesionalnem,
strokovnem delu, ampak tudi
v komunikacijskem, kakšni so
pogledi, prožnost, pripravljenost na korak več. V tem hipu
dodatnega zaposlovanja ne načrtujemo. Ob morebitnih novih
priložnostih pričakujem zanimanje v delu sintezne kemije in
teoretične obdelave podatkov, v
pomenu večjega razumevanja
razvojnih in tudi tehnoloških
procesov,« pojasnjuje Polak.
Zagotoviti si hočejo
(finančno) neodvisnost
Raziskovalno delo v EN-FIST,
centru odličnosti, napreduje. Pričakujejo, da bodo svoje rezultate
do konca leta prikazali v sklopu
inovacij in tudi patentnih prijav.
»Naši cilji so razmeroma visoki,
saj hočemo s svojimi rezultati
postaviti temelje za nadaljnje delovanje centra odličnosti, v takšni
ali drugačni pravni obliki,« pojasnjuje sogovornik. »Ambicijo
po delovanju po letu 2013 bomo
lahko uresničili le na en način.
V prihodnjih letih se moramo
Centri odličnosti so oglasna
priloga časnika Finance.
Napovedujemo izid priloge
DRUŽINI PRIJAZNO
PODJETJE
2
PRILOGA
Izid priloge:
5. november 2010
Urednik priloge:
Samo Kranjec
Tel.: (01) 30 91 558
E-pošta: samo.kranjec@finance.si
Trženje:
Ksenija Zajec
Tel.: (01) 30 91 566
E-pošta: ksenija.zajec@finance.si
Računalniški prelom:
Miro Pintar
Lektoriranje: Julija Klančišar
Informacije za oglaševanje:
Milan Kočar, tel.: (01) 30 91 537,
milan.kocar@finance.si
[DODAJAMO VREDNOST]
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
V centru odličnosti EN-FIST
je partnerjev razmeroma malo,
tako da je vse dobro usmerjeno. Do zdaj so precej energije
usmerili v skupne delavnice in
komunikacijo med raziskovalci
v podjetjih in centru odličnosti;
v prihodnje načrtujejo še intenzivnejše takšne aktivnosti. Glede
sodelovanja z drugimi partnerji
imajo vrata na stežaj odprta. Pri
projektu sicer niso predvideli finančnih sredstev za takšno sodelovanje, a je ob razumnem dogovoru mogoče vse. Polak pravi:
»Imam občutek, da se je ob koncu
razpisa za centre odličnosti, kjer
je projekte dobilo le osem kon-
zorcijev, veliko morebitnih partnerjev nekako zaprlo vase. Vsi ti
projekti in ideje pa se kažejo ob
razpisu za kompetenčne centre
in tudi za raziskovalna središča.
Sam se ves čas ukvarjam s promocijo delovanja centra odličnosti in
predstavitvami naših kompetenc,
znanja in tudi uspešnih projektov
iz preteklosti, navezujem stike,
za katere menim, da bodo lahko
v prihodnje zelo pomembni za
naše nadaljnje delo. V Sloveniji
pogrešam predvsem odprtost do
novega; kar se vidi v skupnem razmišljanju o idejah, vizijah, tistem,
kar bi bilo mogoče. Prepogosto
opazim zapiranje vase, to pa se,
kot je v Sloveniji navada, konča
v lastnem vrtičku. Ta je lahko
tudi čudovit, žal pa jih je veliko
povprečnih.«
Opozarjanje pristojnih
služb na ovire
Kot pri kateremkoli delu
je tudi pri delovanju centrov
odličnosti veliko ovir. Delo
menedžerja je, da jih učinkovito obide, preskoči oziroma jih
uporabi v svoj prid. Polak meni: »Če je teh aktivnosti veliko,
seveda niso poceni, pri tem mislim na oportunitetne stroške
izgubljenih priložnosti in tudi
neposredne stroške določenih, s
tem povezanih aktivnosti. Veliko
ovir, na katere smo naleteli letos,
je v nas in za njihovo odpravo
bo potrebne veliko energije. So
pa tudi sistemske ovire, kot je
zaposlovanje tujcev, male in
velike administrativne ovire …
Edino, kar lahko za njihovo premagovanje naredimo mi, je, da
pristojne opozorimo nanje, in
če je seveda mogoče, po svojih
močeh pripomoremo k izboljšanju oziroma implementaciji.
Ne glede na povedano so naše
prednosti jasne in s tem tudi naša usmeritev, tako da moramo
večino naše energije usmerjati
v raziskovalno-razvojno delo in
njegove morebitne aplikacije.«
Okolje je še kako
pomembno
Centri odličnosti so dobra, enkratna priložnost za korak naprej
pri aplikaciji znanja v gospodarstvu. »S tem ne mislim le servisa
v obliki storitev, ki jih v podjetjih
ne znajo ali zaradi pomanjkanja
resursov ne morejo izpeljati sami.
Tega je v tem hipu veliko, bojim
se, da kar preveč, in to v obliki, ki
ne vodi k napredku. Mislim predvsem na ideje, ki so potenciali za
nove storitve in izdelke. Pri tem
bo imelo pomembno vlogo tudi
okolje. Ali bosta prehajanje iz ene
razsežnosti v drugo in s tem povezana definicija nove kategorije
znanstvenik-podjetnik uspešno,
bomo šele videli,« je pogovor
končal Matjaž Polak, direktor
centra odličnosti EN-FIST.
Vlaganje v sodobno organsko
kemijo se obrestuje
V EN-FIST centru odličnosti (www.
enfist.si) smo osredotočeni na raziskave na področju ved o življenju in
novih materialov. Dobro se zavedamo
pomembnosti razvoja konkretnih proizvodov in storitev, ki jih iščejo inovativna podjetja. Naša glavna prioriteta je
vzpostavitev podjetniško-poslovnega
okolja, v okviru katerega se lahko odlični znanstveniki iz javne sfere posvetijo
natančno usmerjenim in neposredno
uporabnim raziskovalnim projektom,
pri čemer intenzivno sodelujejo z raziskovalnimi oddelki v podjetjih.
Proizvodi, ki so izdelani s pomočjo organske kemije,
imajo danes nedvomno velik vpliv na kakovost našega
življenja, na razvoj družbe in življenjsko okolje, kar
med drugim dokazuje tudi vrsta Nobelovih nagrad,
podeljenih na tem področju. Poleg dejstva, da organske spojine tvorijo osnovne molekule življenja, je
organska kemija pomemben steber ekonomije, ki se
kaže v pomenu farmacevtske, agrokemijske, živilske,
kozmetične, barvne in petrokemične industrije ter
proizvodnji plastičnih materialov.
Na tem področju v okviru projekta asimetrične
organske sinteze delujemo tudi v EN-FIST centru odličnosti. Majhni in dinamični skupini raziskovalcev, ki jo
vodi dr. Barbara Mohar, je od leta 2001 v sodelovanju
z domačimi in tujimi podjetji uspelo izumiti in razviti
več ključnih kemijskih procesov. V okviru omenjenega projekta se ukvarjamo z razvojem inovativnih in
okolju prijaznih tehnologij s področja asimetrične
homogene katalize, ki omogoča učinkovito pripravo
aktivnih sestavin zdravil, parfumov in agrokemikalij,
ob hkratnem zmanjšanju deleža potencialno škodljivih stranskih produktov ter povečanju energetske in
stroškovne učinkovitosti proizvodnega procesa. Ena
izmed tehnologij je bila po pomembnosti prepoznana
v reviji nemške založbe Thieme KG (SYNFACTS 2010,
6, 676).
Skupina intenzivno sodeluje s podjetjem Krka iz
Novega mesta, za katerega novi produkti pomenijo
pomemben segment prodajnega portfelja. Nedavni skupni dosežek je bil razvoj procesa za pripravo
zdravila za zniževanje holesterola v krvi, za katerega
so inovatorji letos prejeli zlato diplomo Gospodarske
zbornice Dolenjske in Bele krajine. V sodelovanju je
potekal tudi razvoj postopka za proizvodnjo zdravila,
ki se uporablja kot antidepresiv, in antipsihotičnega
zdravila, ki se uporablja pri zdravljenju shizofrenije.
Za slednji izum so leta 2008 inovatorji prejeli srebrno
diplomo Gospodarske zbornice Slovenije.
www.enfist.si
22 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211
Nizkoogljičnost je mogoče tržiti
Ne povzroča le višjih stroškov, z usmeritvijo v
ustrezne tržne niše je mogoče dobro zaslužiti
Poglavitni cilj, ki si ga je
Slovenija zastavila s centri
odličnosti, je ustvarjanje visoke dodane vrednosti v sklopu
nizkoogljične družbe. O scenariju razvoja Slovenije med
podnebnimi spremembami in
zavzemanjem za nizkoogljično
družbo smo povprašali klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj.
Ta vidi idealen razvoj Slovenije
v smereh, ki ustvarjajo delovna
mesta, ohranjajo stik gospodarstva z razvitimi in so tudi dobre
za okolje. Pri tem meni, da je za
Slovenijo pomembno,
a) da teži k ciljem, ki si jih je
zastavila sama s podpisi različnih mednarodnih in evropskih
dogovorov v zvezi z izpusti toplogrednih plinov in energetske
učinkovitosti,
b) da se poskuša ob tem čim
bolj energijsko osamosvojiti, torej zmanjšati odvisnost od uvoza energentov, tudi električne
energije,
c) da poskrbi za čim večjo prehransko samozadostnost,
d) da se toliko prigodi novemu podnebju, da bo imela ne le
manj škode, ampak tudi vsaj nekaj
koristi.
Razvoj storitvenih dejavnosti
In kakšen naj bi bil razvoj Slovenije do leta 2035, ko bodo menda
rezultati centrov odličnosti že zelo
konkretni? Ob tem sogovornica
pravi, da vizijo razvoja težko argumentira s številkami ali ekonomskimi izračuni. Glede na majhnost
Slovenije pri raziskovalnem, industrijskem in kapitalskem potencialu pa bi morali razvoj usmerjati
bolj v storitvene kot industrijske
dejavnosti. »To, da imamo izjemno
ohranjeno okolje in naravne danosti, se da tržiti. Zajeten kup denarja
je mogoče zaslužiti tudi z zelenim
ekskluzivnim turizmom, ekoloških
kmetijstvom, izvrstnimi univerzami, športnimi centri … Zakaj ne
razmišljamo o izvozu naše vode?
Seveda so tu tudi niše, o katerih
se toliko govori - to bodo vedno
denimo napredna farmacija, pametni energijski sistemi in drugo,
a silicijeva dolina ne bomo nikoli,«
razlaga Lučka Kajfež Bogataj.
Do zdaj malo trajnostnega
razvoja
Centri odličnosti iz »prejšnje-
ga« mandata niso imeli kaj prida
pokazati v pomenu trajnostnega
razvoja, o novih pa je še težko
soditi, pravi sogovornica. Nekatere usmeritve zadnjih – kot so
materiali prihodnosti, nanotehnologija, biosenzorika, litijeva
platforma, biologija proteinov
in podobno – zvenijo izvrstno.
Glavne težave v Sloveniji pa so
še vedno nerešljiv prometni
gordijski vozel, energijska neučinkovitost oziroma prevelika
energijska intenzivnost na enoto
BDP, slaba energetska omrežja,
uvozna odvisnost od (zlasti fosilne) energije in čedalje bolj tudi
od hrane iz uvoza. Če ne bomo
odpravili teh težav, lahko pozabimo na konkurenčnost in tudi
na kakovost življenja.
Usmeritev v pereče težave
Centri odličnosti bi se morali
razvijati prav v naštete smeri, če
so bili izbrani po merilu nizkoogljičnosti in tega, kar Slovenija
ta hip res potrebuje, meni sogovornica. In dodaja, da je žal za
slovensko politiko, odločevalce,
gospodarstvenike in tudi številne znanstvenike pojem »nizkoogljičnost« le fraza. Uporabna za
govore, pridobivanje evropskih
simpatij ali denarja. Nihče pa z njo
ne povezuje resnih sprememb v
načinu mišljenja in delovanja.
Električni avtomobili se
po stotih letih vračajo
SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD
SPODBUJA INOVATIVNOST
Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki deluje kot povezovalni
člen med podjetji in državnimi pomočmi pri dostopu do ugodnejših finančnih sredstev za podjetniški
sektor.
Ponuja državne pomoči v okviru treh finančnih linij in sicer:
GARANCIJE - KREDITI
SUBVENCIJE
LASTNIŠKO FINANCIRANJE
2010 - 2013
finančne
linije
subvencijska
linija za MSP
2010 - 2013
garancijsko - kreditna linija MSP
2010 - 2013
linija za lastniško
financiranje MSP
2010 - 2013
privatne družbe
tveganega kapitala - DTK
garancije
finančni
instrumenti za tehnološke
projekte
garancije
za nova
podjetja
sodelujoče
banke
kredit
mikro
garancije
razvojne
garancije
regionalne
garancija garancijske sheme
garancija
MSP
banke
subvencije
za zagon
podjetij
subvencija
kredit
MSP MSP MSP MSP
MSP
MSP
MSP
MSP
MSP MSP MSP MSP
MSP MSP
MSP
MSP
MSP MSP MSP
končni
uporabniki MSP
MSP MSP
pogarancije
za regionalne
garancijske
sheme
MSP
MSP MSP
MSP
MSP MSP
naložbe
mezzanin
kapitala
mezzanin
kapital
naložbe
tveganega
kapitala
tvegan
kapital
MSP
MSP MSP
MSP
MSP
MSP
MSP MSP MSP MSP
Usmerjen je v podporo tistih razvojno poslovnih, ki zagotavljajo povečanje rasti podjetja, ustvarjajo
višjo dodano vrednost na zaposlenega, nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo in zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej v tržno usmerjene uspešne podjeme.
Od leta 2003 je Slovenski podjetniški sklad podprl že 2.493 podjetij (od tega kar 1.939 podjetij
z različnimi investicijami v izboljšanje tehnologije in povečanje lastne inovativnosti)
Podprta podjetja so v obdobju 2003 - 2009:
- povečala dodano vrednost za 14 %,
- skupaj ustvarila 2.871 novih delovnih mest,
- oz. 1,23 novega delovnega mesta na podjetje,
- s tem so povečala zaposlenost za 5 %.
Več o razpisih Sklada: www.podjentniskisklad.si
▶ Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja,
pravi: »Žal je za
slovensko politiko,
odločevalce, gospodarstvenike in tudi
številne znanstvenike
pojem ‚nizkoogljičnost‘ le fraza.«
Urban Štebljaj
Na konkurenčnost in življenjsko raven bodo v Sloveniji v
prihodnosti pomembno vplivali
ohranjeno okolje, nizkoogljični
ter racionalno organizirani
promet in energetika, pa tudi
zeleni turizem in pridobivanje
zadostne količine hrane,
prijazne do okolja.
Toplogredni plini so razvoj električnih avtomobilov spet postavili v ospredje
Na prelomu med 19. in 20.
stoletjem so bili električni
avtomobili precej razširjeni,
prva svetovna vojna in Henry
Ford pa sta njihov razvoj
ustavila. Po 100 letih se je
zaradi posledic ustvarjanja
toplogrednih plinov zanimanje zanje spet povečalo. V ta
razvoj se dejavno vključuje
tudi Slovenija, predvsem
pri razvoju virov električne
energije v avtomobilu.
Električni avtomobili po
100 letih doživljajo renesanso.
Zelo razviti so bili na prelomu
iz 19. v 20. stoletje. Naj povemo, da je prvi avtomobil, ki je
premagal magično hitrostno
mejo 100 kilometrov na uro (La
Jamais Contente, aprila 1899),
poganjal električni motor. V
ZDA, denimo, je na prelomu
med 19. in 20. stoletjem 40
odstotkov avtomobilov imelo parni pogon, 38 odstotkov
električnega, 22 odstotkov pa
bencinskega.
Razvoj električnih avtomobilov je zavrla prva svetovna vojna,
ko so motorji z notranjim izgorevanjem z bencinskim in dizelskim rezervoarjem vojaškim vozilom omogočali bistveno večjo
mobilnost. Končni udarec pa je
električnim avtomobilom zadal
Henry Ford z znamenitim modelom T in serijskim načinom
proizvodnje.
Odgovor na toplogredne
pline
Po slabih 100 letih so težave zaradi posledic izpustov
toplogrednih plinov električne avtomobile spet postavile v
ospredje. Danes se v svetu serijsko proizvajajo trije modeli
(tesla roadster, think city in
mitsubishi MiEV), hkrati pa je
25 modelov dosegljivih v omejenih količinah. Najkasneje do
leta 2012 je napovedana proizvodnja 25 novih različic električnih in okoli 10 modelov hibridnih avtomobilov. Države, iz
katerih izhajajo vodilni svetovni
proizvajalci avtomobilov, pa za
prihodnje obdobje napovedujejo
precejšnja vlaganja v razvoj električnih avtomobilov. V njihov
prid govori tudi dejstvo, da se
80 odstotkov vseh prevozov z
avtomobili opravi na razdalji,
ki ni daljša od 60 kilometrov,
za kar so električni avtomobili
kot naročeni.
Ovire še hitrejšega razvoja
električnih vozil pa se skrivajo v
tem, da je vir električne energije
v samem avtomobilu še predrag,
pretežak, premalo zanesljiv in
potencialno nevaren (vžig, eksplozija …).
Slovenija visoko pri razvoju
virov električne energije
Kot vir energije v električnem avtomobilu so trenutno
najbolj razvite vodikove tehnologije (gorivne celice) in baterijski akumulatorji. V Sloveniji
razvoj obeh sistemov poteka v
okviru Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CO
NOT). Po besedah njegovega direktorja Mirana Gaberščka ima
Slovenija pri raziskavah materialov za baterijske akumulatorje
vidno mesto v svetu. Primerjalna analiza baterijskih materialov, opravljena na Nacionalnem
inštitutu Lawrence Berkeley v
Kaliforniji, je namreč pokazala,
da smo okoli leta 2005 v Sloveniji imeli najboljši fosfatni
baterijski material. Zaradi hude
patentne vojne, ki si je Slovenija
ni mogla privoščiti, so vseeno
prevladali drugi materiali. Ta
tip materiala je danes najbolj
razširjen v izdelavi baterij za
električne avtomobile. V prid
slovenskega znanja govorijo tudi rezultati meritev pri novih
elektrokatalizatorjih za gorivne
celice.