Vsebina - Racoon
Vsebina UDK: 639.2 ISSN: 1581-6028 Letnik: 9 Številka 56 Ljubljana, april 2011 Izdaja: Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon Svet revije: dr. Jože Ocvirk, mag. Roman Matek, mag. Lucijan Rejec, Igor Bavčar, Dušan Bravničar, univ. dr. vet. med., dr. Aleksander Guzelj, mag. sc., Primož Zupančič Glavni in odgovorni urednik: Stane Omerzu Sodelavci: Dr. Veljko Andrić, Slavko Centa, Munib Crnalić – Čelo, mag. Janez Černač, Miodrag Ćirić - Ćiro, Stefan Dast, Matej Debeljak, Urban Dermastia, Srđan Despot - Blaf, dipl. ing. agr., Gregor Dinghauser, Miha Fink, Marjan Fratnik, Dušan Gaberc, Iztok Goršič, univ. dipl. ing., mag. Danijel Gospič, dr. vet. med., Dušan Jesenšek univ. dr. vet. med., Bojan Kajfež, prof. Tomaž Krištofič, Krešimir Kuri, dr. vet. med., Aleksandar Ljubomirović, Miran Mate, Dieter Maurer, Jurij Mikuletič, univ. dr. vet. med., Andrej Militarov, Ciril Mlinar - Cic, mag. Jerica Mrak, Lidija Omerzu, Matic Omerzu, Mitja Omerzu, Janez Papež, Igor Pavičić, dipl. ing. agr., prof. dr. sc. Krešimir Pažur, Stanko Popović, Olivier Portrat, Milan Rajšp, Aljoša Savič, Srđan Savulov, inž. Matjaž Sivka, dr. Boris Skalin, Siniša Slavinić, Vladimir Stakić, Andrej Urbas univ. dipl. ekon., Vjekoslav Vrbanić, Emil Waldvogel, Dieter Weiler, Aleksandra Zaman, Igor Zdenjak, Roman Zemljič, Blaž Zidarič, univ. dr. vet. med., Tonči Žanko - Tona Oblikovanje in prelom: Stane Omerzu, SBI d.o.o. Tisk: Božnar & partner, vizije tiska d.o.o. Fotografija na naslovnici: Stane Omerzu Kaj čakamo? Uživajmo z Ano Marijo Strmljan Reševanje na Cerkniškem jezeru Otvoritev muharske sezone na Savinji Ste pripravljeni na postrvnika? Ribolov pod polnočnim soncem Tension Cast Kenguru potezanke Sedla in skalpi farme Whiting Majska muha Nove Hardy muharice Lovite več in bolje, lovite z jerki! Sebile za ščuke Biedron Daj ščuki žlico, DAM ščuki žlico Železna doba še ni mimo Feeder ribolov spomladi Panula v morju Kako začeti peči pod peko Juhe z dimljeno ribo 2 4 6 11 12 16 22 24 26 28 30 32 34 36 38 42 46 48 50 52 Naslov uredništva: Racoon Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana Tel.: 01 43 77 315, fax: 01 43 79 137 E-pošta: racoon.slovenia@siol.net http://www.racoon-slovenia.com Transakcijski račun: SI 02044-0016200210 V letu 2011 bo izšlo 8 številk revije VODE IN MI. Letna naročnina znaša 31,60 €, za naročnike iz tujine pa 48 €. Cena posameznega izvoda je 3,95 € in 6 € za kupce iz tujine. Vsi naročniki revije VODE IN MI sodelujejo v žrebanju za bogate nagrade! Uredništvo in izdajatelj ne odgovarjata za stališča in morebitne neresnične navedbe v avtorskih besedilih in v reklamnih sporočilih. Gornja Radgona, 15. - 17. april 2011 Še vedno lahko naročite vezane letnike revije Vode in mi od 2005 do 2010! Letnik 8 2010 cena 31,60 € Številka 46 Letnik 8 Cena 3,95 € Črna mamba Sulčelov na Bledu, Kolpi in Drini Podusti na krožniku Domačija Novak Kenguru Letnik 2008potezanke cena 27,65 hrvaški € Največji krap Španski somi Beličarke Občina Dol pri Ljubljani Številka 47 Letnik 8 Cena 3,95 € Sulčelov na Kolpi, Savi in Ljubljanici Beličarjenje na dnu Krapolov na reki Potezanke Jegulja Smuč Luc Občina Dol pri Ljubljani Številka 48 Letnik 8 Cena 3,95 € Dimljenje rib Muharski met Otvoritev muharske sezone Etiopija Jesetri Uniqua Lov krapov na reki Jerk Letnik 2009 cena 31,60 € Številka 38 Letnik 7 Cena 3,95 € Mongolska kuhinja Amurska ščuka Burjati Lov v Mongoliji Šamanizem Lipani Suhcagan Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 39 Letnik 7 Cena 3,95 € Mali Zvornik Društvo rejcev vodnih živali Hutovo blato Bistrica ob Sotli Etiopija Življenski krog žuželk Vodnjan Jez Bistvo muharjenja Sulec Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Občina Dol pri Ljubljani Številka 40 Letnik 7 Cena 3,95 € Oljčno olje Majske muhe Kormorani Vezanje muh Tajska Krapolov Jerk Posočje Klen 2009 Sejem lov 17. - 19. april 2009 gornja radgona Številka 49 Letnik 8 Cena 3,95 € Občina Dol pri Ljubljani Številka 41 Letnik 7 Cena 3,95 € Unikatni voblerji 1. Simpozij akvakulture v Sloveniji Somi iz Španije Vijačnice Lokostrelstvo Savinja Unac in Una VHS Gof Občina Dol pri Ljubljani 7. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI V SOBOTO 6. JUNIJA OB 13.URI POSTRVI Sale Valentić KOI herpes Boiliji Salina Šaši Ebro VSP Jedi iz postvi Roll cast Kamenjarka Baja Ur Akvarij v Barceloni Dimljenje rib Slivniško jezero Soška velikanka Kraparski triki Postrvnik Zimske vabe za krapa Sulec Lignji Halhingol Trofejni revir na Savinji Bio park Nivo Švedska Sulčelov na Ljubljanici Kraparske palice Cigani Slivniško jezero Ščuka Kočevsko in Gebarija Sipe Azil Hubertus Na Savinji Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 racoon.slovenia@siol.net www.racoon-slovenia.com, e-mail: Beidron voblerji Ebro Soška rekorderka Ciril Mlinar - Cic Številka 45 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 44 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 43 Letnik 7 Cena 3,95 € Številka 42 Letnik 7 Cena 3,95 € Jadranska podust Romunska ribja kuhinja Cerkniško jezero Mica pelič Foto: Stane Omerzu House of Hardy Vabe za luce Naše kače Vegov zbornik 2 2010 Džingis Kan Mongolija Tajmen Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani Beli morski psi Gladstone Snovik 2010 Nepal Dr. Boris Skalin Prazgodovina noža Kočevska gozdnata in skrivnostna Somovijada Belly Boat Kazahstan Vabe za rečne krape Argentina Jegulja Aljaska Krapolov na reki Naši stari lovci Župan in raziskovalec Keltsko pleme Muharjenje z Vjero Mujović Številka 53 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 52 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 51 Letnik 8 Cena 3,95 € Številka 50 Letnik 8 Cena 3,95 € Muharska delavnica na Savinji Rečni krapi Naši stari lovci Vabe za ščuko Keltsko pleme Sipe Big Game na Jadranu Smuč Mongolija Aljaska Rečni krapi Vabe za ščuko Sipe Big Game na Jadranu Smuč Aljaska Mongolija Dvodelni Alexi Jerk Občina Dol pri Ljubljani Občina Dol pri Ljubljani SL IA Občina Dol pri Ljubljani OV EN Občina Dol pri Ljubljani REBEKA BRATOŽ GORNIK Foto: Stane Omerzu 20,86 € 20,86 € 23,70 € 27,65 € športnega ribolova Center za promocijo in pospeševanje in ribiškega turizma Racoon d. o. o. 77 315, GSM: 041 707 711 Vilharjeva 25, Ljubljana , Tel.: 01 43 racoon.slovenia@siol.net www.racoon-slovenia.com, e-mail: 31,60 € 31,60 € S TA N E O M E R Z U ; f oto : l idi j a omerzu Kaj čakamo? Začela se je muharska sezona, letos nekoliko pozneje, ker se je zima nekoliko zavlekla. Nestrpno smo muharji pripravljali sleherni kos muharskega pribora. Najbolj smo ponosni na pribor, ki izvira iz Anglije. Angleži znajo muharit. Svoj hobi so povzdignili v visoko umetnost. Kraljeva družina ima roko čez najstarejše in najbolj prestižno muharsko podjetje na svetu House of Hardy oziroma danes samo Hardy. Po mnenju gospoda Richarda Sandersona, direktorja te prestižne firme, sodi muharjenje v Sloveniji, zraven lova na lososa na Koli Peninsuli in morskega muharjenja na Karibih, med prve tri najatraktivnejše muharske destinacije na našem planetu. In Angleži se na muharjenje spoznajo. Makedonije ni omenjal, čeprav prav od tam izvirajo prvi zapisi o muhah in muharjenju. Rimski zgodovinar jih je opisal v času, ko smo začeli šteti leta po našem Gospodu. V Makedoniji celo reke ni več na kateri so takrat muharili, Makedonci pa se ukvarjajo z golim preživetjem. Slovenija predstavlja s svojimi vodami pravi ribiški raj v svetovnem merilu. Iz vseh koncev sveta ribiči pišejo reportaže in snemajo filme o lepoti Soče, Savinje, Bohinjke, Krke… Italijani in Hrvati so že pred desetletji tiskali vodnike po slovenskih vodah, sam sem s srbskimi televizijci posnel preko dvajset televizijskih oddaj o naših vodah in ribolovu pri nas. Deset let tiskam revijo, da bi opomnil na luknjo v naši zavesti. Počasi mi pohajajo moči. 2 VODE IN MI 56 Majska muha ali enodnevnica, najlepša muha je simbol čiste vode in neokrnjenega ekosistema. Pri nas živi 75 vrst enodnevnic, v vsej Veliki Britaniji pa le 48. Zakaj so tuji muharji pripravljeni plačati tako visoko ceno dnevnih ribolovnih dovolilnic pri nas? Se zavedate, da imamo soško postrv in sulca skoraj samo še mi? Zakaj smo še vedno na repu porabnikov ribjega mesa? Zakaj so ribiške trgovine danes na robu preživetja in zakaj ribiški del sejma v Gornji Radgoni ne zaživi, kot bi moral, glede na to s kakšnim naravnim bogastvom razpolagamo. Kako dolgo bomo še skregani z belim kruhom? In če citiram našega, sedaj že bivšega kmetijskega ministra, profesorja doktorja Milana Pogačnika: »Prav trajnostni razvoj slovenskega ribištva je eden ključnih ciljev Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 – 2013 (OP 2007-2013). … Program smo oblikovali v soglasju s socialnimi partnerji strokovnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami ter tako postavili zanesljiv finančni in zakonodajni okvir za obdobje 2007 – 2013, v katerem je za razvoj slovenskega ribištva namenjenih dobrih 28 milijonov evrov. Razvoj ni mogoč brez investicij in podjetniškega duha. Pri tem je nujno združevanje znanja in kapitala, pobude za to pa morajo prihajati tudi z lokalne ravni.« In kdaj bomo dosegli cilj in kako bomo vedeli da smo ga? »Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, polne zdravih avtohtonih rib, ljudje ob teh vodah pa so gostoljubni, srečni, bogati in ob vsaki priložnosti pripravljeni z vsem sredstvi zaščititi nedotaknjenost svojega naravnega okolja, od katerega živijo in jim omogoča blaginjo.« Vedno v akciji ! Vsi, ki karkoli kupijo v letu 2011 pri Racoonu, kot tudi vsi naročniki revije Vode in mi, sodelujejo v nagradnem žrebanju za cel kup lepih nagrad! en Ko si sreč in ko srečo delil rad bi še z nekom! Akcij a! Nagrade za leto 2011 Ob na kupu 5 jerkov podar imo kn v jigo »Š am č u ka«! Ob na k vab za upu 5 katerih ščuko koli DVD o vam podarim lovu š o čuke. Tečaj vezanja umetnih muh Lidija Fly Ribiški vikend na Zvorniškem jezeru s Čirotom Ogled Planinske jame do konca za dve osebi 5 x Dnevna dovolilnica za mu harjenje v Ljubnem ob Savinji 10 x Dnevna ribolovna dovolilnica za Cerkniško jezero 10 x Veliki ribiški koledar 10 x naročnina na revijo Vode in mi 10 x knjiga Muharjenje 20 x DVD Lov i ribolov Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d.o.o., Vilharjeva 25, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: racoon.slovenia@siol.net b l a ž me l i k ; f oto : stane omerzu Uživajmo z Ano Marijo Strmljan Na TV Piki smo ribiči z užitkom spremljali turistično oddajo Uživajmo in z velikim zanimanjem in nestrpnostjo pričakovali vaše ribiške prispevke. Žal živimo v deželi, kjer se le malo ljudi zaveda bogastva naših voda in priložnosti za trženje le teh ter športnega ribolova na njih. Si voditeljica in urednica oddaje Uživajmo. Kaj je zdaj z vašo oddajo? Ana Marija: Oddajo Uživajmo lahko sedaj gledate na TV Veseljak, na novi frekvenci nekdanje TV Paprikain sicer vsak četrtek ob 21. uri, ponovitev pa si lahko ogledate v nedeljo ob 22.00. Zagotavljam vam obilico užitkov v naravi, kulinariki, adrenalinskih športih, predstavili bomo reportaže z zanimivih potovanj po svetu, napovedali bomo turistične dogodke in prireditve ter poročali z njih. Seveda boste tudi ribiči prišli na svoj račun. Si naša najmlajša voditeljica, pa imaš že cel svet za sabo in pa toliko televizijskih oddaj. Kako zmoreš delo uskladiti s šolskimi obveznostmi? Ana Marija: Res sem študentka pravne fakultete in ni dolgo tega kar sem proslavila svojo polnoletnost. Ljubezen do novinarskega dela in talent sem podedovala po očetu, ki me je v delo tudi uvedel in mi zelo veliko pomaga, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Zavedam se da je priložnost za tako delo velika priložnost in nagrada. Dala bom vse od sebe, da šola ne bo trpela in da bo vsaka oddaja Uživajmo še boljša in lepša od prejšnje. Ke pa ste ribiči velikokrat na ob vodi, na ribolovu in se vam zlahka zgodi, da kakšno oddajo tudi zamudite, ravno ta trenutek intenzivno delamo na tem, da si boste vsako našo oddajo v miru lahko ogledali na portalu, kadarkoli boste za to imeli čas. 4 VODE IN MI 56 Oddaja Uživajmo je edina turistična oddaja, v kateri redno poročate tudi o ribiških dogodkih oziroma spremljate ribiško sezono. Ana Marija: Stane Omerzu je naš prijatelj in sodelavec in z njegovim Centrom za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma odlično sodelujemo že od samega nastanka naše oddaje. Kot urednica turistične oddaje enostavno ne morem mimo lepote in izjemnosti naših voda in njihovega bogastva. Ne da se enostavno ignorirati strasti in ljubezni 35 000 ribičev, ki se predajajo užitkom športnega ribolova na slovenskih rekah. In štirideset milijonov registriranih športnih ribičev v Evropi? Mar oni niso turisti? Kdo si lahko privošči ignoranco takšne publike, kdo si lahko privošči ignoranco tolikšne poslovne priložnosti? Športni ribolov je najbolj množičen šport na svetu! Milo rečeno, vsaj nenavadno je to, da ob takšnih vodah, kot jih ima Slovenija, nimamo tedenske ribiške oddaje na nacionalki v najudarnejšem terminu. In če pomislim, kako lepo mi je vedno z vami ob vodi, mi ni jasno, da ob vodi ni večje gneče. Hvala za prijaznost in razumevanje. Med ribiči si vedno dobrodošla. Hvala za tvojo pomoč pri promociji našega športa, ki pa ni samo šport. Marsikomu je športni ribolov način življenja, mnogim bi bil lahko tudi kruh. Pa ne takšen s sedmimi skorjami. Ana Marija: Vsem ribičem želim dober prijem. Boljši kot smo ga imeli mi ob otvoritvi sezone na Radovni. Če pripravljate dogodek za turiste, nas obvestite, povabite in če bomo le lahko, vas pridemo posnet. Vidimo se v četrtek ob 21.00 ali v nedeljo ob 22.00 na TV Veseljak (Paprika). Uživajmo! april 2011 5 M I TJ A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E I N M I TJ A O M E R Z U Reševanje na Cerkniškem jezeru 6 VODE IN MI 56 Cerkniško jezero je geografski fenomen, ki se mu čudi in ga občuduje strokovni in laični svet. Ko se razlije, je Cerkniško jezero po površini največje v Sloveniji, ko pa presahne, ga pa komaj najdemo med zelenimi travniki in suhimi požiralniki. Kaj pa ribe? Ribe so se navadile na nestanoviten dom. Kljub muhavosti stvarnika jih večina le preživi. Kako? Zato ker imajo domačini radi svoje jezero, ker ribiči skrbijo in blažijo posledice poroznosti tal na Notranjskem. Vedno je kdo od ribičev na preži. Iz izkušenj vedo, kdaj bo kakšen konec jezera presahnil. Vedno so pripravljeni ribam priskočiti na pomoč. Reševanja potekajo skozi vse leto, v sončni pripeki, pod zvezdnatim nebom ali pod ledom. Visoki škornji ne zadržijo blata, voda zateka za škornje, domov pa se odpravijo šele, ko je zadnja mlaka pregledana in sleherna ribica rešena. Obiskovalec ali naključni mimoidoči se bo ob takšni priložnosti nagledal rib. Velike in majhne ščuke, mogočni krapi, ki žarijo od zdravja, moči in lepote, čudoviti linji kakršne boste drugje težko našli, debeloglavi kleni, in pa morje rdečeperk, ki za svoje domovanje ne bi mogle najti ustreznejšega življenjskega prostora. Še predobro so se udomačile v Cerkniškem jezeru. Stare debele rdečeplavute lepotice niso več srebrne, kot jih poznamo v drugih slovenskih vodah. Svojo tolstost so obarvale zlato rumeno. So čudovit partner in družba beličarju, ki se bo zvečer, utrujen od vsega lepega, s težkim srcem odpravil domov. Ribiči pa najprej poskrbijo za menke. Kljub temu, da jih v Cerkniškem jezeru ni malo, so to izjemno občutljive ribe. Tudi sam sem jih nekaj rešil. Ta čas sem dobil tudi odgovor na vprašanje, ki se mi je ves čas porajalo. Kako, da se toliko ribičev vedno znova in znova zbere v blatu ob požiralnikih in rešuje ribe. Niti najmanj lahko ni prenašati vedra rib po spolzkem blatu v naglici, ki določa usodo ujetih rib. Vsi hitijo, vsi rešujejo in vsi so zadovoljni ob dobro opravljenem delu. Poznam občutek pri ribolovu »ujemi in spusti«. Občutek na Cerkniškem jezeru »reši« je še močnejši. Če prav sem tisti dan rešil le nekaj menkov, ščukic, ostrižev in linjev, se še danes odlično počutim. Počutim se kot boter. Vem, da v Cerkniškem jezeru plava tudi nekaj »mojih« rib. Upam, da jim prija visoka voda danes, upam, da se uspešno skrivajo pred večjimi ščukami in upam, da pridno rastejo. Zanesem se na cerkniške ribiče, ker vem, da tudi ob naslednji suši, rib ne bodo pustili na cedilu. april 2011 7 8 VODE IN MI 56 april 2011 9 Otvoritev muharske sezone na Savinji l i d i j a O m e r z u , F o t o : B l a ž M e l i k , l i d i j a i n s ta n e o m e r z u Z enim najlepših muharskih revirjev v Sloveniji gospodari RD Ljubno ob Savinji. Njen predsednik Janez Podkrižnik Matic ima največ zaslug, da poznavalci njihovo družino in način dela postavljajo za vzor vsem ostalim. Matic je med elito muharskega športa postal živa legenda zaradi svoje pridnosti, zagnanosti, pokončne drže, ljubezni, vedrega duha, prijateljskega odnosa, predvsem pa zaradi rezultatov dela. Savinja je nedvomno sanjska voda za vsakega muharja. Čista alpska reka polna postrvi in lipanov. Kamor koli se ozrete, se počutite kot v pravljici. Brežine so čiste, čuvajska služba urejena, gostinci nadvse prijazni. Vsi po vrsti od Kegljišča do Prodnika. Vsi se zavedajo pomena čistega okolja in ribiških gostov. Priznati moram, da se mi zdi revir RD Ljubno ob Savinji še najbližji definiciji ali idealu ribiškega turizma, kot jo je postavil moj mož: »Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, polne zdravih avtohtonih rib, ljudje ob teh vodah pa so gostoljubni, srečni, bogati in ob vsaki priložnosti pripravljeni z vsem sredstvi zaščititi nedotaknjenost svojega naravnega okolja, od katerega živijo in jim omogoča blaginjo.« 10 VODE IN MI 56 april 2011 11 A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU Ste pripravljeni na postrvnika? S čedalje večjo izbiro kabelskih in satelitskih programov s posebnimi ribiškimi oddajami smo nezavedno postali del globalne popularizacije športnega ribolova na postrvnika. Postrvnik je popolnoma spremenil ribolov in ribolovno industrijo 20. stoletja ter postal vse bolj pogosta izbira in vse večji izziv marsika- 12 VODE IN MI 56 terega ribiča. V svetu je več kot 50 % celotne proizvodnje ribiškega pribora, vab in opreme, namenjeno prav ribolovu te ribe. Obstajajo pa tudi ribiški turnirji v lovu postrvnika, katerih nagradni skladi neredko presegajo tudi nekaj sto tisoč ameriških dolarjev. To je postrvnika naredilo tako popularnega, da so turnirji in lige prišle na koledar nacionalnih in svetovnih ribolovnih zvez. Koliko sploh vemo o postrvniku, od kod izhaja, kdaj, kako in zakaj se je tako razširil tudi po Evropi in Balkanu. Postrvnik ali postrvji ostriž izvira iz Severne Amerike, predvsem iz Velikih jezer, porečja reke Mississippi s pritoki in jezeri, Floride in Mehike. Na Hrvaškem ga najpogosteje najdemo v Podravini, ter v jezeru Borovik v Slavoniji. V Srbiji ga najdemo v Vojvodini v kanalih Donava-Tisa-Donava. Postrvnik je v Evropo prišel konec 19. stoletja in intenzivno so ga naselili v ribnikih zaradi izredne kakovosti mesa, ter dobrega prirasta. Na Hrvaškem so ga prvič zasledili v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, v Podravini, s poribljavanjem ali po naravni poti reke Drave. V Srbiji poribljavajo vojvodinske kanale po vzoru Madžarov. Za razliko od svoje pradomovine, je prirast postrvnika v Evropi pogojevana z različnimi faktorji, od klimatskih pogojev, nekontroliranega izlova, do rasti. V Ameriki nekateri primerki zrastejo tudi do deset kilogramov, na našem prostoru pa so ulovljeni primerki težki do dveh kilogramov že kapitalni. Povprečni postrvniki pri nas tehtajo od 400 do 1500g. Micropterus salmoides (lat.), je riba izredno velike glave in velikih ust, ima dve hrbtni plavuti od katerih je prva prepoznavna s čvrsto in izraženo bodico, druga pa je bolj mehka. Trebušne in prsne plavuti so mehke in lomljive, repna plavut je močna in plitva. Postrvnik je riba, ki spreminja barvo glede na prostor, kjer prebiva in je lahko zelene, olivno zelene, pa do skoraj črne barve, predvsem po hrbtu in bokih, medtem ko je trebuh precej svetle barve. Osnovna karakteristika je temno zelena proga ali črna barva po celi bočni dolžini telesa. Postrvnik se razmnožuje zelo hitro, seveda če za to obstajajo določeni pogoji. Samec pripravi gnezda in samica položi jajca, in ne samo v določeno gnezdo, temveč včasih kar v več različnih, približno 3500 jajc. Samec pazi na gnezdo vse dokler mladice ne zrastejo do velikosti 2-3 cm. Takrat je samec najlažji plen svojem najhujšem sovražniku - somu. april 2011 13 Prehrana pri postrvniku je zelo zanimiva, zaradi njegove zunanje podobe bi lahko rekli, da je izraziti plenilec, resnica pa je čisto nasprotna. Postrvnik se hrani tudi z drugimi vrstami, posebej v času svoje okornosti in slabega vida, oziroma pri večji količini fitoplanktona. Takrat se pri postrvniku na očeh naredi neke vrste filter, zaradi dviganja temperature in razvoja alg in takrat je vse, od rakcev, glist, črvov, polžev… Postrvnik začne aktivno iskati hrano, ko je temperatura vode okoli 10°C in ko temperatura vode raste, je tudi postrvnik bolj aktiven. Ko pa je temperatura vode nad 25°C, njegova aktivnost spet pada in spet raste, ko temperatura pada. Seveda, prav med tem nihanjem temperature je najboljši čas za ribolov. Kje, kako in kdaj ga loviti, je vprašanje na katero je težko in hkrati lahko dati odgovor. Vse je odvisno od vode in ovir v njej do izbire umetne vabe za lov te čudovite ribe. Za postrvnika so proizvajalci razvili na tisoče različnih modelov in barvnih vzorcev umetnih vab. Ne obstaja pravilo ali določena »hit« vaba kot pri lovu ščuke, soma ali smuča, vendar prav takšne stvari naredijo ribolov še bolj zanimiv. Zaradi široke palete 14 VODE IN MI 56 svojega jedilnika, veliko strokovnjakov na svetu vsak dan kreira nove modele vab - od silikonskih wormov (gliste, črvi, rakovice, glavonožci), do raznih kovinskih vab s posebno zaščito za zaraščene terene, do vseh mogočih vrst plastičnih in lesenih voblerjev. Vobler je najbolj kompletna vaba, ki se velikokrat kombinira za ribolov drugih vrst in je hkrati tudi najbolj priljubljena vaba športnih ribičev. Uporabljamo različne oblike voblerjev - od tistih iztegnjenih, hruškastih, plitvo, srednje ali globoko potapljajočih, plavajočih in tonečeih. Seveda postrvnika lahko lovimo tudi na muho ali potezanko. Pri izbiri palice in ribiškega kolešca za vijačenje je vse odvisno od tega ali greste na ribolov postrvnika občasno ali redno. Tistim manj zahtevnim čisto zadostuje palica za vijačenje dolžine 2,70m in težine meta 40-50g, en dober ribiški kolešček za vijačenje in najlonska vrvica premera 0.25mm. Tisti bolj zahtevni se bodo prilagodili velikosti, terenu, letnemu času in glede na to kombinirali pribor. In da ne boste mislili, da postrvnik ni borec. Nasprotno! Zaradi svoje borbenosti in nepredvidljivosti je postal najbolj športna riba na svetu. Mednarodno tekmovanje v vijačenju IFC Predator Cup Vransko jezero 27. - 29. 5. 2011 www.wallertours.com april 2011 15 D r . Jo ž e O c vir k Ribolov pod polnočnim soncem V poznem večeru je čoln brzel po mirni morski gladini fjorda otoka Frøya v Norveškem morju. S Sašom sva tokrat sama šla sama na ribolov. Dušan in Milena, druga dva člana naše ekipe, sta nekje med otočki in čermi z Rogerjem, managerjem ribiškega centra lovita tjulne. V dobrih dvajsetih minutah sva prispela v zaliv, kjer sva že dan pred tem imela lepe trenutke na ribolovu. Čoln ustavim lučaj pred strmo obalo. Sonar pokaže globino osmih metrov, ki se proti sredini zaliva nagiba vse globlje in se spusti tja do 40 metrov. 250 gramski pilker, ki je hkrati tudi utež, v nekaj sekundah povleče vabe do dna. Nad njim sta na vrvici še dva črva iz mehke plastike. Lahen vetrič naju počasi odnaša od brega. Sonar pokaže globino 16 metrov in jato manjših rib med tremi in sedmimi metri. Spet je jata skuš pod nama. Prve dni smo jih bili prav veseli, zdaj so nam v napoto. Dostikrat se zgodi, da vse tri vabe popadejo polkilske skuše še predno vaba doseže dno. Mi pa lovimo večje ribe. Na 21 metrih globine sonar pokaže silhueto večje ribe malo nad dnom. „Zdaj bo veselo“, rečem Sašu. Ko sonar pokaže večjo ribo to ne pomeni, da je sonar zaznal zgolj eno samo ribo. Gre za jato vsaj nekaj deset rib. Dvigava in spuščava najine vabe. Jigava. Napetost raste iz sekunde v sekundo v pričakovanju prijema. Prej kot v minuti Sašo sune s palico navzgor. Ribnica se ukrivi, njena gornja tretjina že vibrira. Riba, ena ali več, je zapeta. Multi kolesce zapoje, pet, šest dodatnih metrov vrvice izgine v modrino vode. A ribičev pritisk ne popušča. Počasi skrajšuje razdaljo med lovcem in plenom. S pogledom sledim vrvici. Kmalu se rjavo rumeno zasveti bok močne ribe pod čolnom. Še nekaj obratov ročice na kolescu in kakšni dve kili težka polenovka začofota na gladini. S 16 VODE IN MI 56 prijemom za gornjo polovico pilkerja, na katerega je riba prijela, jo Sašo rutinirano položi na dno čolna. Sam v tem času jigam dalje. Trenutek ali dva zatem, ko bi pilker spet moral potegniti vabo proti dnu, vrvica ohlapi. Zategnem in tudi sam imam ribo na trnku. Prav tako ali še močnejša je, kot Sašova. Palica zvita skoraj v polkrog kroti pobeg ribe. Nekaj minut traja, da jo pripeljem na površino. Šele ko se umiri na površini, jo prepoznam. Ni polenovka, temveč malo bolj redka riba. Polak. Blizu tri kg ima. Obe ribi spustiva, saj rib razen tistih za hrano, ne potrebujemo. Vetrič naju je v tem času zanesel že preblizu nasprotne obale zaliva. Vžgem motor in vrnem čoln na izhodiščno mesto. Spet so vabe v vodi in midva jigava dalje. Enajst zvečer je že mimo. Sonce je še za ped ali dva nad obzorjem, ki izginja za tanko črto nizkega, komaj vidnega otočja kakšnih deset kilometrov daleč. Ribe pa prijemajo. Glavni plen so polenovke, poleg njih tudi saj in še kakšen polak. Skuš pa niti štejeva ne več. Malo čez polnoč se sonce pogrezno za verigo nizkih otokov na obzorju. Še vedno je dovolj svetlo, da bi lahko bral. Nam neznana svetlobna kombinacija med mrakom nas zavije. Vse se umiri. Še kričavi galebi, ki nas stalno budno spremljajo v pričakovanju kakšnega zalogaja, so izginili. Narava si tudi zdaj vzame svoj čas za predah. Le ribe prijemajo. Še bolj, kot pred sončnim zahodom. Prej kot v uri in pol po sončnem zahodu, nekoliko bolj severno, prične žareti nebo. In kmalu zatem se počasi, kot se sončnemu božanstvu spodobi, rumeno žareča krogla prične dvigati iz morja. Vse več je svetlobe, čeprav prave teme tudi prej ni bilo. Z višanjem svetlobne jakosti popušča intenzivnost prijemov rib. Še vetrič je ugasnil. In ob dveh zjutraj zaključiva ribolov. V dobrih štirih urah sva ujela 51 rib. Največja riba je bil 82 cm velik saj. Vse ribe sva spustila. Ob pol šestih zjutraj sta se vrnila tudi lovca. In naju seveda prebudila. A sva imela kaj videti. Uplenila sta vsak svojega tjulna. Ribolov na morju me je vedno zanimal. „Na srečo“ me daje morska bolezen. Po nekaj poskusih pretentanja organizma na Jadranu, ki se je na zibanje ob dolgih valovih odzival z vrtoglavico in težavami z želodcem, sem se morskemu ribolovu odpovedal. In se toliko bolj posvetil ribolovu v sladkih vodah. Pot na Norveško me je leta 2005 zanesla tudi med te otoke pred Trondheimom. V juniju smo lovili losose na svetovno znani reki Gauli. Z običajnim uspehom. To pomeni, da smo ujeli nič, kot bi dejal naš prijatelj, pokojni Edgar Pitzenbauer. Ko smo bili že tu, se je ponudila še prilika za ribolov na morju v fjordih otokov Hitra in Frøya. In glej čudo, tu nisem imel nobene morske bolezni. Morski ribolov pa je bil neverjetno bogat. Sledil je razumljiv sklep: ta morski ribolov je treba ponoviti. Za idejo sem navdušil prijatelja Saša in Dušana. In tudi Mileno, mojo ženo. Tako smo ob koncu junija prileteli v Trondheim in po ogledu mesta po dveh dneh nadaljevali pot naprej na otok Frøya. Že pred tem sem spoznal managerja enega od teh ribolovnih centrov. Tako odločitev, kam bomo šli lovit, sploh ni bila težka. Razgibana norveška zahodna obala s številnimi otočki, čermi, podvodnimi grebeni in fjordi je bogato ribolovno področje. Športni ribolov v tem delu sveta ima dolgoletno tradicijo. Že vrsto let številni športni ribiči s celine tu preživljajo svoj dopust. V ta namen so podjetni domačini uredili ribiške centre, ki poleg namestitve nudijo tudi vso potrebno opremo in pribor za morski ribolov. Izhodišče za ta ribolov sta otoka Hitra in Frøya in še nekaj podobnih lokacij ob obali višje proti polarnemu krogu. Lovnih je več kot dvajset vrst rib, ki dosežejo zavidljivo velikost in težo deset kg in več. Večini so nam (iz ribarnic) poznane skuša, polenovka, oslič, morda še 18 VODE IN MI 56 sled, mnogo manj pa saj, vahnja, polak, rdeči okun, da ne naštevamo še celo vrsto drugih. Sezona lova je od sredin marca do konca septembra. V tem času je dan najdaljši, v juniju pa je svetlo dejansko 24 ur na dan. Najštevilnejši gostje so Nemci, ki združijo prijetno s koristnim in z veseljem odnesejo s sabo dovoljenih 20 kg ribjega mesa; največkrat v obliki zamrznjenih filetov. Teden dni smo bivali v enem od devetih apartmajev v ribiškem centru. Glede na velikost je namenjen trem, štirim, v največjem je prostora za spanje osmih gostov. Poleg ene ali dveh sob s pogradi so še velik dnevni prostor s kuhinjskim kotom ter kopalnica in sanitarije. Med opremo je seveda tudi hladilnik in še pomivalni stroj. Kuhamo si sami, kar pač želimo. Največkrat ribe. Vsakemu apartmaju pripada 6,6 metrski čoln s 40 KS motorjem in prej navedeno opremo. Center ima opremljeno klavnico za čiščenje rib s potrebno opremo. Prav tako je v hladilnici tudi zamrzovalna omara za vsak apartma posebej. Lovimo s po eno ribiško palico na globinah med deset in sto metri v fjordu in njegovih zalivih. Najprimernejša je vijačnica z multi kolescem. Lovimo z umetnimi vabami. Najnižja vaba je pilker (blestivka) teže 200 – 600 g. Nad njim sta na isti vrvici navezana dva velika trnka enojčka. Hrbet trnka je oblečen v plastično cev bele, črne, rdeče, modre barve. Prav tako ali pa še bolj učinkovite vabe so črvi, ribe, rakci na bazi silikona. Dovoljene so tudi naravne vabe. Ribolovni pribor in vso potrebno opremo za uspešen in varen ribolov si je možno izposoditi. Najem ustrezne ribiške palice je 100 NOK/dan oz. 500 NOK za teden (cca. 12,5 oz. 62 €). Enaka cena je tudi za izposojo zaščitne obleke (floa- april 2011 19 ting dress). Ob tem prodajajo ustrezne vabe, trnke, ribiške vrvice in osnovni ribiški pribor. S čolnom se odpeljemo na ribolovna mesta, ki nam jih prvi dan na terenu razkaže oskrbnik centra. Ali pa označi na mapi in jih s pomočjo GPS poiščemo. Običajno lovimo tik nad dnom, oziroma na globini, na kateri nam sonar pokaže ribje jate. Pilker s svojo težo hitro potegne ves sistem vab do dna. Namesto pilkerja lahko uporabimo tudi kakšno drugo težko vabo zlasti še, če ne lovimo na večjih globinah. Vabo dvignemo kakšen meter od dna in ji s kratkimi cukanjem dahnemo življenje. Prijem ribe je močan in ga ni moč zgrešiti. Gre za razmeroma velike ribe, saj je najmanjša mera npr. za polenovko celih 45 cm. Kot rečeno, ulov rib je neomejen. Pri uplenu pa je treba upoštevati najmanjše mere za posamezne vrste. Vsak gost pa lahko odnese s sabo 20 kg rib. Ribe, ki jih pojemo za hrano v času 20 VODE IN MI 56 bivanja, ne štejejo. A mnogi med gosti, predvsem Nemci, ki pridejo s svojimi avtomobili, se domov vračajo s polnimi hladilniki rib ter si na ta način poplačajo del dopusta. Ob doplačilu je možen je tudi ribolov na odprtem morju - Atlantiku, kjer gostje ujamejo največje ribe. Seveda, če to vreme dopušča. Lovi se s kutterja (15 m ribiška ladja) na globinah med sto in dvesto metri. Najpogostejši uplen so polenovke; med njimi primerki celo do 20 kg teže. Za ribiče, občutljive na morsko bolezen, ne priporočam tega ribolova! Poletje, zlasti druga polovica junija in cel julij, je na Norveškem čas najlepšega vremena. V tem času je dan najdaljši, v juniju pa je svetlo dejansko 24 ur na dan. Kljub temu pa je treba biti pripravljen tudi na kakšen dan z vetrom in dežjem. Temperature zraka so do 25, morja pa le 12 ° Celzija. Kar prehitro je prišla sobota. Dan menjave gostov. Prideš v soboto in naslednjo odideš. Mnogi med ribiči so tu stalni gostje in se vračajo leto za letom v to, z ribami bogato morsko polje. Tudi mi smo do sedaj tu bili že trikrat. In letos v drugi polovici julija gremo spet. Kajti, kot je rekel Dušan, tu v enem dnevu ujameš več rib, kot na Jadranu v celem letu. april 2011 21 GOSTIŠČE Tension Cast »KEGLJIŠČE« V E LJK O A N D R I Ć ; P R E V O D : L I D I J A O M E R Z U f oto : emi l wa l dvo g e l Večina naših manjših in večjih rek je obraščenih z drevjem in grmovjem in velikokrat klasičen muharski met zaradi tega ni izvedljiv. V takšni situaciji potrebujemo poseben pristop in tehniko meta, še zlasti če uporabljamo obteženo potezanko ali nimfo. Predstavljajte si, da lovite z nimfo v kratkem in ozkem tolmunu nad katerim visijo veje drevesa. Po prvem metu voda odnese našo muho po toku navzdol, če pa želimo nimfo ponuditi ribi, ki je nasproti nas, jo moramo metati navzgor proti toku in pustiti, da voda pripelje nimfo točno pred želeno ribo. No, to bi najbrž uspelo, če ne bi imeli težav z ozkimi in poraščenimi predeli. Tukaj je pomembna tudi majhna razdalja - vsak meter. In kaj naredimo v takšnem primeru? Obstaja veliko metov, ki lahko dobro rešijo takšno situacijo in eden izmed njih je tudi Roll-cast, o katerem smo že govorili v eni od prejšnjih številk. Vendar je problem pri tem metu, da potrebujemo prostor nad nami, ki pa ga v opisanem primeru nimamo. Ena vrsta Roll casta se izvaja tudi s strani in poleg tega je tu še Tension-cast, ki je v takšnih situacijah najbolj primeren. Tokrat bomo opisali prav Tension-cast. Kako izvajamo Tension cast: 1. Na koncu meta, vrvica je izravnana nizvodno (slika 1), palica je blizu vodne gladine. 2. Počasi pospešimo (brez naglih trzljajev), naravnost in paralelno z vodno gladino premaknemo palico navzgor proti toku in naredimo stop, enako kot pri osnovnem metu, ki smo ga že opisali. 3. Po stopu v zraku se formira loop (slika 2), ki bo premaknil cel sistem navzgor proti toku (slika 3) in met je končan. Prednosti tega meta so zelo opazne, na koncu predvrvice je navezana muha obtežena s svinčeno žico ali tungsten glavo in vse se dogaja zelo hitro in kratko, s ciljem premakniti muho v lovno zono. Če težko nimfo držite konstantno v zraku, njena teža onemogoča kontrolo v teku meta, zato lahko pride do tega, da z njo zapnete kakšno vejo, ki visi nad vašo muho. Ta met največ uporabljajo tekmovalci, zaradi časovno kratkega izvajanja in ker omogoča manipulacijo z večjimi in težjimi sistemi, ki se pogosto uporabljajo na muharskih tekmovanjih. 22 VODE IN MI 56 GOSTIŠČE »KEGLJIŠČE« Rore 25, Ljubno ob Savinji Prenočišča in odlična kuhinja ob samem trofejnem revirju na Savinji Tel. (03) 838-12-63 Faks (03) 838-12-64 GSM 031-882-431 e-mail: gostisce.ermenc@siol.net april 2011 23 Kenguru potezanke M I H A F I N K ; f oto : stane omerzu Lanskoletne otvoritve muharske sezone na Savinji ne bom pozabil vse življenje. Takrat sem se prvič srečal z zares velikimi postrvmi. Svojo muharico sem izpostavljal skrajnim naporom. Da nebi sprožal vala zavisti, raje ne bom napisal kaj vse in koliko sem tiste dni ujel. Le toliko, da sem užival, kot še nikoli z muharico v roki. Razigrane postrvi so prijemale na nimfe in potezanke. Na suho muho so se le redko dvigale, če prav jih je bil poln tolmun in curek. Najraje so pobirale drobne nimfe pri dnu, ne glede na njihovo velikost. Največje sem ujel na potezanko. Opazil sem tudi, da so se za potezankami pogosteje poganjale potočnice kot pa šarenke. Najlepše ribe sem ujel na kenguru potezanko na jigu. S to potezanko imam najboljši občutek pri vodenju, z lahkoto jo spustim na dno in lepo zapeljem čez curek. Potezanka oponaša kaplja, kengurujeva dlaka pa ga v vodi naredi živega. Sivorjava dlaka kaplja ne uspe skriti pred ostrim plenilskim očesom. Prijemi so siloviti in sledi jim boj, ki ga nikomur nebi odstopil. Komaj spet čakam 1. aprila in Savinje. Kengerujeve potezanke so lepo zložene v škatlicah in počesane čakajo. Sivorjave na Savinjo, bele pa na Sočo in Idrijco. Hvala Lidija. 24 VODE IN MI 56 april 2011 25 M AT I C O M E R Z U Lovski literarni kotiček Kako ocenjujejo sedla in skalpe na farmi Whiting 19,90 € Whiting suha sedla so ocenjena na podlagi števila muh, ki jih lahko naredimo iz njih. Ocene ne označujejo velikosti trnkov umetnih muh kot se včasih zdi. Da določimo količino muh, ki naj bi jih dobili iz vsakega petelinjega sedla, izvedemo naslednje korake: SLAB KONEC JE LAHKO DOBER ZAČETEK VEČNA LOVIŠČA 24 € VEČNA LOVIŠČ A Janez Černač 1. približno število uporabnih peres za vezanje se šteje na obeh straneh krzna (primer: 95 jih je na eni in 100 jih je na drugi strani, se pravi da imamo 195 uporabnih peres za vezanje). 2. Potem je izmerjena povprečna dolžina peres (primer na sliki nam kaže povprečno dolžino 8 inčev). 3. Vezalna velikost peres je določena. Večina sedel ima 2 prevladujoči velikosti (#12 ali #14), z enakimi peresi prevladujoče velikosti. 4. Izračunano je končno število muh, ki jih lahko naredimo iz enega krzna. (8 inčno pero velikosti 14*bo dovolj za 4 muhe;195 uporabnih peres pomeni najmanj 780 muh, *če pa spremenimo velikost trnka se bo tudi število muh spremenilo). 5. Krzneno sedlo je uvrščeno v razred po številu muh, ki jih lahko naredimo iz njega. Bronasto - zvežemo lahko najmanj 500 muh. Srebrno - zvežemo lahko najmanj 800 muh. Zlato - zvežemo lahko najmanj 1100 muh. Platinasto - zvežemo lahko najmanj 1500 muh. 30 € 20 € Polovična sedla zadoščajo za približno polovico teh količin, četrtinska pa za približno četrtino teh količin. Farma Whiting velja za najboljšega pridelovalca petelinjih peres za vezavo muh na Svetu. 28 € 40 € 26 VODE IN MI 56 april 2011 27 majska muha 28 VODE IN MI 56 Bi radi spoznali občutek, ko ribo prevaraš na svojo muho? V osnovnem tečaju vezanja umetnih muh se boste naučili vezanja umetnih muh, uporabnih na slovenskih vodah, ki se ne bodo bistveno razlikovale od tistih, ki ste jih do sedaj morali kupovati. Ves potrebni material in orodje, ki ga boste na tečaju potrebovali, zagotovi organizator. V enem terminu sprejmemo le 5 tečajnikov, ki se bodo lahko kasneje prijavili tudi v nadaljevalni tečaj. Tečaji potekajo praviloma ob torkih in četrtkih od 17.00 do 20.30. Možen je tudi drugačen dogovor. Cena sedemurnega tečaja je 75 €. Zvezali boste 12 muh (suhe, nimfe in potezanke), na katere boste zelo ponosni. Na tečaj se lahko prijavite na sedežu Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon na Vilharjevi 25 v Ljubljani ali na telefon: 01 43 77 315, Lidija 041 602 098 SL Enodnevnice so žuželke, ki jih ribiški pisatelji opisujejo z največ ljubezni. Romantično zaneseno pisanje je razumljivo le ribičem muharjem in pa nekaterim lovcem na some na reki Tisi. Romantiki pišejo, da živijo le en dan in nato umrejo v romantični igri strastne ljubezni. Trezni biologi pa bi vam znali razložiti, da se enodnevnicam po latinsko reče Ephemeroptera, kar bi pomenilo en dan trajajoče krilo (Ephemeros - traja en dan, pteros – krilo). Ti isti biologi se ne strinjajo tudi s kratko življenjsko dobo teh žuželk. Enodnevnice so žuželke z nepopolno preobrazbo. Čas življenja odrasle žuželke traja eno uro do nekaj tednov, večinoma pa res le en dan. V razvoju od jajčeca do subimaga se ličinke večkrat levijo, tudi dvajset in večkrat. Se pravi, da te srečne žuželke večino svojega burnega življenja preživijo kot otroci in mladostniki, če se nekoliko romantično spet izrazimo. V resnici gre pri enodnevnicah za zelo staro skupino žuželk, saj so njihove fosile odkrili v 275 milijonov let starih plasteh iz karbona. In od takrat se te enkratne žuželke niso bistveno spremenile. Od kar štejemo leta po Kristusu, je ribičem znano, da jih ribe obožujejo. Odkar pa smo ljudje začeli nadvse nemarno pacati svoj planet in ob tem tudi naše reke, nam je postalo jasno, da majske muhe ljubijo čisto vodo. Čisto vodo pa ljubijo tudi postrvi in tudi druge ribe. Človek, ki je bežal nazaj v naravo, da bi ušel stresu industrializiranega okolja, je nežno majsko muho sprejel za simbol svojega duševnega miru, simbol čistoče, miru in nebeškega užitka, ki ga nudi prijem divje postrvi ali lipana. Tečaj vezanja umetnih muh O IA L I D I J A O M E R Z U ; F O T O : S TA N E O M E R Z U V Sloveniji najlepše rojijo majske muhe na Planinskem polju ob Unici. 15. Maja se tam odpre sezona lova na lipana. Ob čudoviti reki ni ene same hiše, ni ene same kanalizacijske cevi. Tolmuni pod starimi drevesi skrivajo orjaške postrvi in lipane dolge tudi čez petdeset centimetrov. Ribiške sanje, ki stanejo tujega ribiča 100 € na dan, domačega pa nekaj manj. Toliko so muharji pripravljeni odšteti za družbo lipanov in postrvi pod starimi drevesi, ob kamnitem mostu, ki buri spomine in pod roji majskih muh. Zvečer se oblak enodnevnic roji nad Unico in samičke iz roja izvabljajo samce. Sledijo najslajši trenutki v življenju enodnevnic in sladki zalogaji, zaradi katerih lipani in postrvi pozabljajo na previdnost. Medtem, ko nori od požrešnosti hlastajo po umirajočih enodnevnicah še sladkih od ljubezni, jim ponudite svojo majsko muho. Ali pa mojo. Dovolj sem jih navezala čez zimo za vse vas, ki si muharjenje na Unici še lahko privoščite. Pohitite, dokler so ribe še v tej čudoviti kraški lepotici. Tudi Krka je kraška, pa je rib manj in manj in Radovna je čudovita, pa si deli usodo s Krko. Žal mi ribiči vsak dan pravijo te žalostne zgodbe. Vse kaže, da hudi časi niso prizadeli samo ljudi. Tudi naše reke so ogrožene in to najbolj boli tiste, ki živimo z njimi. Danes je Bog krivičen, kajti vse nas je kaznoval s praznino. Enim je namenil pomanjkanje v žepu, drugim uboštvo na duhu. Slednji danes vladajo z neznansko lahkoto. VEN Vsem tečajnikom podarimo knjigo Muharjenje! april 2011 29 b l a ž me l i k ; f oto : stane omerzu Nove Hardy muharice PROAXIS Proaxis je 1 ali 4 delna muharska palica ki je bila razvita s strani Hardya v sodelovanju s svetovno priznanimi morskimi vodiči in ribiči. Naša razvojna skupina vodena s strani petkratnega zmagovalca Tarpon Gold Cup Grand Champion Andy Milla je potisnila Hardy-jevo novo Sintrix tehnologijo do skrajnih meja in končni rezultat je viden tako v zmogljivosti kot vzdržljivosti. Te hitre palice so opremljene z vrhunskimi značilnostmi kot so majhna teža, zaščita pred slano vodo, vodila iz titana in seveda Hardy-ev revolucionaren Sintrix material. Proaxis palice so lažje, močnejše bolj odporne na udarce in sposobne prenesti veliko večje obremenitve kot navadne grafitne palice. Torej z manjšo možnostjo poškodb palice lahko mečemo dlje, lovimo več časa in se lažje borimo z velikimi morskimi vrastami rib. Proaxis 1-delna muharica Proaxis 1-delna muharica je bila razvita za profesionalne morske muharje. Enodelna palica nudi odlično konbinacijo za ekstremne izive in pritiske sladkovodnega ribolova. Narejena in proizvedena s Sintrix (the latest in silica reinforced matrix resins) te palice lahko dajo do 60% porast v moči enodelno dizajn izboljša prenos moči. Izboljšana razporeditev teže dodatno povečuje odlično ravnovesje palic Proaxis. Proaxis 4-delna muharica Z vsemi lastnostmi 1 delne palice je 4 delna palica Proaxis razvita da ponudi revolucionarno 30 VODE IN MI 56 palico za morsko muharjenje. Vendar v 4 delni izvedbi za lažji transport. - izdelana in razvita v sodelovanju z Andy Mill-om - izdelana z Hardy & Greys SINTRIX materialom (kar do 60% povečana moč) - neverjetno razmerje med močjo in težo - visoka zmogljivost in hitra akcija - najboljša titan vodila iz REC-a in FUJI-a - Hardy designed two part skeletal reel seat Proaxis ZENITH Zenith serija palic uporablja nevrjetne lastnosti Hardy & Greys SINTRIX materiala v ultra naprednem 4 delnem dizajnu da proizvedemo linijo palic ki so uporabniku prijazne hkrati pa so visoko zmogljive. SINTRIX palice imajo nevrjetno razmerje med močjo in težo in prihaja z titan vodili and superb skeletal reel seat. - - - - - SINTRIX kar do 60% povečana moč nevrjetno razmerje med močjo in težo visoka zmogljivost in hitra akcija najboljša titan vodila iz REC-a in FUJI-a Stunning Hardy designed two part skeletal reel seat MODEL Proaxis 1pc 8' 10« #8 Proaxis 1pc 8' 10« #9 Proaxis 1pc 8' 10« #10 Proaxis 1pc 8' 10« #11 Proaxis 1pc 8' 10« #12 Proaxis 4pc 9' #6 Proaxis 4pc 9' #7 Proaxis 4pc 9' #8 Proaxis 4pc 9' #9 Proaxis 4pc 9' #10 Proaxis 4pc 9' #11 Proaxis 4pc 9' #12 KODA ART. HROPRO8108 HROPRO8109 HROPRO81010 HROPRO81011 HROPRO81012 HROPRO906 HROPRO907 HROPRO908 HROPRO909 HROPRO910 HROPRO911 HROPRO912 DOLŽINA (ft / m) TEŽA A.F.T.M. 8'10 / 2.69 #8 8'10 / 2.69 #9 8'10 / 2.69 #10 8'10 / 2.69 #11 8'10 / 2.69 #12 9 / 2.74 #6 9 / 2.74 #7 9 / 2.74 #8 9 / 2.74 #9 9 / 2.74 #10 9 / 2.74 #11 9 / 2.74 #12 DELI 1 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 4 ROČAJ FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH Zenith MODEL Zenith 8' #4 4pc Zenith 9' #4 4pc Zenith 8'6 #5 4pc Zenith 9' #5 4pc Zenith 9' #6 4pc Zenith 9'6 #6 4pc Zenith 10' #6 4pc Zenith 9'6 #7 4pc Zenith 10' #7 4pc Zenith 9'6 #8 4pc Zenith 10' #8 4pc KODA ART. DOLŽINA (ft / m) TEŽA A.F.T.M. DELI TEŽA (oz / g) HROZEN804 8 / 2.44 #4 4 2.5 / 71 HROZEN904 9 / 2.74 #4 4 2.8 / 81 HROZEN865 8'6 / 2.59 #5 4 2.7 / 78 HROZEN905 9 / 2.74 #5 4 2.9/84 HROZEN906 9 / 2.74 #6 4 2.9 / 84 HROZEN966 9'6 / 2.89 #6 4 3.2 / 91 HROZEN106 10 /3.05 #6 4 3.3 / 96 HROZEN967 9'6 / 2.89 #7 4 3.4 / 99 HROZEN107 10 / 3.05 #7 4 3.5/100 HROZEN968 9'6 / 2.89 #8 4 3.3 / 94 HROZEN108 10 / 3.05 #8 4 3.5/102 ROČAJ RHW RHW RHW RHW RHW FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH FW+EH april 2011 31 D U Š A N G A B E R C ; f oto : stane omerzu Lovite več in bolje, lovite z jerki! Nekaj let nazaj mi je Stane pripovedoval o čudežni vabi za lov ščuk, ki jo je videl na delti Donave pri nekem Švicarju. »Ribič je s svojo vabo ujel sedem ščuk na vsako našo.«, mi je pripovedoval. Ja na kaj je pa lovil za vraga? Odgovoril mi je s tujko, ki je takrat nisem razumel. »Jerk!« Danes cel svet lovi z jerki, le slovenski ribiči se še vedno držijo, kot sem se sam pred leti ob Stanetovih zgodbah. Prelepo, da bi bilo res, si tudi vi mislite, ne? Če so pred leti z jerki uspešno lovili na severu Evrope, se je jerk kot epidemija razširil po vsem svetu. Gremo v Wastervik na Švedsko. Kaj rabimo? Jerk! Lovimo na Joci v Srbiji. Na kaj prijemajo? Jerk! Na kaj so v Ameriki ujeli največjo ščuko? Jerk! S čim boste letos ščuko lovili na Cerkniškem jezeru ali pa kje drugje po Sloveniji? Mnogi ribiči, ki lovijo z jerki se danes sprašujejo, kako so kdaj sploh lahko ujeli kakšno ribo pred prihodom jerkov. Jerki imajo danes prednost v proizvodnji umetnih vab. V svojih prodajnih programih jih imajo vsi proizvajalci in ponudniki ribiške opreme: DAM, Sebile, Prologic, Salmo, Zebco, Rapala… Za lov z jerk vabami potrebujete kratko, trdo vijačnico, čvrsto predvrvico, škatlo z jerki in ribiško dovolilnico. Ne pozabite fotoaparata. Zdaj ga boste pa res potrebovali. V želji, da bi res uživali v lovu ščuke vam v Racoonu za vsakih pet kupljenih jerkov podarijo njigo Ščuka. Tam vam bodo tudi najbolje svetovali glede izbire, ker imajo definitivno najboljšo izbiro jerkov v deželi. Kaj še čakate? Ščuka se v Sloveniji odpre 1. maja, pri sosedih jo pa že ves mesec lovijo. Dober prijem! 32 VODE IN MI 56 april 2011 33 D R A Š K O KL A Č A R ; F O T O : J O VA N S I M O N O V IĆ Sebile za ščuke Pred kratkim sem prišel do izjemnih Sebile umetnih vab ameriškega proizvajalca, ki jih je kreiral razvpiti francoski ribiški novinar Patrik Sebile, dobitnik nekaj prestižnih nagrad za inovacije na Eftexu. Sebile izstopajo med vsemi drugimi umetnimi vabami. Odlikuje jih edinstven design in kvaliteta izdelave. Vse Sebile so opremljene z najboljšimi Ownerjevimi trojčki. Novostim iz Sebile hitro sledijo posnemovalci in ponarejevalci. Originalne Sebile v ZDA stanejo od 21 do 43 dolarjev. Slovenci jih lahko dobite pri Racoonu po promocijskih cenah. Sam živim od proizvodnje ribiških vab. Nad Sebilami sem več kot navdušen. Odlično izbalansirane vabe, ki jih z lahkoto plasirate kamorkoli si zaželite, v vodi se obnašajo prav kakor se takšne vabe morajo in kaj je najpomembnejše, ribe se jim ne morejo upreti! Modeli ki sem jih preizkušal so: Magic swimmer 95,125 in165mm, Koolie minnow 90 in 118mm, Stick shadd 90,114 in 128mm in Bonga jerk114mm. Pobarvani so tako izjemno in izbira je neverjetna. Število barvnih kombinacij neizkušenega ribiča hitro lahko zmede. Sam sem pristaš naravnih dekorjev ali pa izjemno živih barv Vso lansko sezono sem lovil s Sebilami. Odlična sezona je za mano. Veliko sem lovil, ujel sem veliko ščuk in ne malo zelo velikih. Tudi letošnja sezona veliko obeta. Dokler imam Sebile, se z ribolova ne bom vračal razočaran. Voda na kateri sem lani najpogosteje lovil je relativno plitka in precej zaraščena. Veliko je v njej lokvanjev, trave, potopljenih vej. Kot ustvarjena za lov s Sebila jerki. Sebilo lahko vržeš kamor želiš, ne obrača se v zraku, vabo zapelješ kakor želiš tudi po najtežjem tere- 34 VODE IN MI 56 nu. Lahko trdim, da si niti predstavljate ne, s kakšno lahkoto lovite s >Sebilo na najtežjih terenih, kjer se po navadi tudi skrivajo največje ščuke. Še zlasti odlične izkušnje imam z jerki Magic swimmer in Stick shadd. Magic swimmer je vaba z neverjetno akcijo, kot bi lovil na živo ribico. Še mrtva ščuka bi jo napadla. V vročih sončnih dneh je v bistri plitki vodi celo ščuko težko prepričati k prijemu. Takrat se je izkazal Stick shadd. Ta ima, za razliko od Magic swimmer-ja, bolj leno akcijo. Tako kot druge jerk vabe ga moramo sunkovito a kratko potezati z vrhom palice. Nekajkrat kratko potegnem pa zastanem. Največkrat je ščuka vabo napadla, ko je ta obmirovala. Seveda ima vsaka voda vsak dan in vsako uro drugačne zahteve glede barve uporabljene vabe. Zato se ne podajajte na ščuko z eno vabo ali ne prisegajte na eno barvo. Uspešni lovci na ščuke imajo v svoji skatli z vabami celo paleto različno obarvanih različnih modelov. Sebile vam toplo priporočam, ker sem se sam prepričal v njihovo uporabnost in lovnost. Pri lovu ščuke bodo postale vaš favorit. Če ste pazljivo prebrali članek, sem vam podal ključ do uspeha v lovu na ščuke. Dober prijem ali Bistro po naše. april 2011 35 R O M A N Z E M LJ IČ ; f oto : stane omerzu Biedron Pa smo dočakali. Biedron voblerje lahko kupite tudi v Sloveniji. Kje? Saj veste kje najdete najboljše voblerje in kje izveste kaj je novega v svetu vijačenja. Sezona lova na ščuko se začne šele čez 14 dni, sam pa imam že pripravljeno torbo z novimi vabami. Pokupil sem vse modele, ki so prišli k tisti živali z očali in progastim repom. Ta pa zna dražit. 36 VODE IN MI 56 1. maja je škatla za voblerje lahko veliko lažja kot lani. Če vam zaupam, da ima Biedron vobler »The Original« tri očesa za pripenjanje če je dolg 15 cm, če 11 cm dolg pa samo dve. Če vobler s karabinom pripnemo za zgornjo oko dobimo živahno akcijo in vobler tone globje, če ga zapnemo nižje pa dobimo subtilnejšo akcijo in vobler lahko vodimo plitveje. Se pravi da imamo v enem voblerju kar dva ali tri modele za preiskovanje različnih slojev vode in različne akcije. Biedron The Original je moj dvodelni favorit za ščuko in za morje. Samo videti ga morate pa vam bo vse jasno. Zdaj je vprašanje samo ščuka ali barakuda. Tudi enodelni počasi toneči Swanky Jack ima odlične lastnosti, ki ga odlikujejo med letom pri metu in pri vodenju po zaraščenih terenih polnih preprek. Na razpolago so vam 9 in 13 cm dolgi voblerji v šestih dekorjih (Firetiger, Brown trout, Rainbow trout, Iceman, Lemon Ice in Super Perch). Super posebnež plavajoči Tri Burner ima kar štiri očesca za pripenjanje. Dvodelne posebneže Tri Burner izdelujejo 8 in 13 cm dolge v štirih barvnih dekorjih (Firetiger, Red Pirat, Star Wars in Dark Knight). Dva Štajerca sta me prehitela, da bi bil edini srečnež z Biedron Tri Burnerji za vodo ob otvoritvi letošnje sezone. Občutek imam, da bodo največje skakale prav na mojega Rdečega pirata. Naslednji favorit za letošnji lov roparic je Biedron serija počasi tonečih Belly Dancer dvodelnih voblerjev. Te so izdelani v štirih dolžinah (4, 6, 11 in 14 cm) in v desetih barvnih kombinacijah. Že naštetim bi dodal samo še Bull head, Arctic Devil, Smolt Master in Bloody Mary. Originalna izvedba obljublja izvirno akcijo, ki je ne ribiči ne ribe še nismo vajeni. Pustimo se presenetiti. Sam sem že malo preizkušal. Obetavno, obetavno, obetavno!!! To seveda niso vse Biedronove kreacije. Nabavil sem še nekaj takšnih z žličkami oz. spojlerji ali pakto po srbsko. Tudi ti imajo več očes za pripenjanje voblerjev. O teh pa ob neki drugi priložnosti. Privoščite si nov zorni kot za pogled na lov roparic. Pred kratkim sem nekje slišal, da inovativnost omogoča napredek. Kaj pa vi mislite o tej teoriji? april 2011 37 G R E G O R D I N G H A U S E R ; F O T O : D R A Š K O KL A Č A R Daj ščuki žlico, DAM ščuki žlico 38 VODE IN MI 56 Lov ščuke z žlico velja za eno najstarejših metod vijačenja. Živa klasika, ki pa kljub vsem novim vabam in tehnikam še ni zgodovina. In tudi nikoli ne bo. Ne samo zaradi old fasion boys, vijačenje z žlico je učinkovito, predvsem pa ima svoj čar. V evropskem prostoru smo si edini, da so DAM-ove žlice vedno bile garancija za uspeh pri lovu ščuk. Naši dedje so težko prišli do njih, in če so jo v vodi zapeli za oviro se je marsikakšen ribič slekel in spustil v vodo vse do zapete žlice. DAM-ova žlica je bila dragocena vaba in je pričala o odličnosti njenega imetnika. Effzett Standard žlica je najbolj klasična žlica kar jih obstaja. Desetletja so jo kopirali in ponarejali, vendar vedno brez pravega uspeha. Pa vendar, posnemanje je najvišja oblika občudovanja. Effzett Standard vam je na voljo v naslednjih dimenzijah: 6g/32mm, 16g/45mm, 22g/55mm, 30g/65mm, 45g/80mm in 60g/100mm. Na voljo so vam v 7 barvnih različicah: Gen.Silver coated, Silver/Copper, Gold, Copper, Prisma, Silver/Gold in Glitter. Za to kolekcijo žlic je DAM dobil prestižno nagrado za najboljšo vabo leta BLINKER AWARD 2008. Effzett Scales je žlica, ki bo s svojim sjajem in luskasto narebranostjo presenetila še tako izkušeno »profesorico«. Na voljo so vam v srebrni, srebrno zlati in srebrno bakreni izvedbi in sicer: 6g/32mm, 16g/45mm, 22g/55mm, 45g/80mm in 60g/100mm. Effzett Weedless spoon je namenjena lovu ščuk v zaraščenih vodah. Opremljena je z izredno ostrim dvojčkom, ki pa je zaščiten z žičnim ščitnikom, ki preprečuje zapenjanje ob ovire. Ščuko bosta dodatno izzivali še rdeče in rumeno pero, s katerim je žlica opremljena. Zelo priljubljen model na Cerkniškem jezeru. Na voljo vam je v srebrni in srebrno zlati izvedbi in sicer 16g/45mm in 22g/55mm. Effzett Twin je žlica, ki je s svojo privlačnostjo in učinkovitostjo v hipu osvojila svet in prodaja je hitro presegla milijonsko naklado. Tudi ta model izdelujejo v dimenzijah: 6g/32mm, 16g/45mm, 22g/55mm, 45g/80mm in 60g/100mm in v barvnih kombinacijah srebrni, srebrno bakreni in srebrno zlati barvi. Če veste kje ščuka leži se je najprej lotite s to žlico. Ali pa z eno iz serije Super Natural Blinker. Izbirate lahko med enakimi dimenzijami kot med prejšnjimi modeli, posebnost te serije so naravni barvni dekorji, ki posnemajo šarenko, potočnico, ščuko, ostriža, krapa in smuča. Effzett Slim Standard je žlica ustvarjena za dolge mete ali lov v hitri vodi. Odlično se obnese pri lovu lososa in morske postrvi kot pri lovu smuča in ščuke. Na razpolago so vam 8g/50mm, 16g/65mm, 24g/80mm in 32g/95mm v barvah: srebrna, srebrno zlata, bakrena, luskasto narebrena srebrno bakrena in zlata. Original Heintz Spoon, legendarna žlica z dvema trojčkoma s posebno samo zanjo značilno akcijo. Poznamo jo v treh barvnih različicah: srebrno zlati, srebrni in srebrno bakreni. Na voljo so vam dimenzije: 21g/70mm, 28g/90mm, 45g/110mm in 60g/130mm. Clasic Heinz Spoon je klasična stara žlica, ki nikoli ni izgubila svojega slovesa najboljše žlice za lov velikih ščuk. Uporabna je tudi za vleko za čolnom, namenjena pa največjim sladkovodnim roparjem. Legenda, ki živi in lovi. Bliža se dan, ko boste, bolj kot karkoli drugega, želeli ujeti ščuko. Imate vse potrebno? april 2011 39 40 VODE IN MI 56 april 2011 41 A N T E R A ŠIĆ; P R E VO D: L IDI JA OM ER ZU Železna doba še ni mimo V svojih skoraj petdesetletnih ribiških izkušnjah, sem vsaj tretjino časa vijačil po rekah in jezerih v nekdanji Jugoslaviji in številnih drugih državah po svetu. Pogosto sem potoval in zaradi službenih dolžnosti preživel daljša obdobja v različnih krajih, vendar sem imel v avtu vedno ribiško palico za vijačenje in škatle z vabami. Prvi stik z novim okoljem je bil tak, da sem s pogledom najprej iskal reko ali jezero. Leta so minevala in moja škatla z vabami je bila vse večja. V njej sem imel vedno poseben predal s kovinskimi vabami. Dejstvo je, da takrat, ko sem se šele začel ukvarjati z vijačenjem, ni bilo toliko voblerjev, silikonskih vab in prav nekaj posebnega je bilo moje prvo srečanje z vabo, ki je bila, seveda, kovinska in celo ročno izdelana. Štirideset let kasneje se moja ljubezen do kovinskih vab še ni zmanjšala, še posebej pri lovu ščuke, soma, postrvi, sulca in bolena. Več let sem kupoval po različnih trgovinah z ribiško opremo različne spinerje, žlice in miši, svetovno znanih znamk. Ene so zelo mi ljube, druge sem morda le zmočil, imel pa sem tudi takšne, ki jih nisem nikoli niti pomočil v vodo. Moj prijatelj in znani hrvaški lovec na roparice Mirko Hanžeković – Hanža, mi je podaril nekaj kosov kovinskih vab narejenih v delavnici g. Ivana Ilijanića – Idre, v Karlovcu. Testiral sem jih na reki Dravi in potem na Vranskem jezeru. To je popolnoma spremenilo mojo izbiro kovinskih vab, moje mnenje in način ribolova s kovinskimi vabami. V primerjavi s poceni kitajskimi vabami, ki so predelane v vse mogoče modele, so Idrine vabe videti kot Mercedes proti Fičku. Primerjal in testiral sem tudi vabe svetovno znanih blagovnih znamk in vedno so prav v vsem, zmagal Idre. Zelo zanimiva ekipa ribičev iz Hrvaške, Slovenije in Srbije, pod vodstvom Staneta 42 VODE IN MI 56 Omerzuja in ostalih članov, Igor Pavičič, Tomo Šestak , Miodrag Ćirić in Miha Fink, je lovila na reki Ebro. Od tam sem dobil zelo osupljive fotografije lova soma in smuča na modele Ebro blestivk, nastalih v delavnici mojstra g. Ivana. Koncem poletja 2010, je ustanovljen IFC Mediteran in s svojo izbrano ekipo so testirali vabe na Vranskem jezeru in med njimi so bile tudi Idra vabe. Rezultati so bili več kot odlični. Nisem poznal odgovora na vprašanje kako lahko skupino inženirjev v velikih svetovnih družbah po vsem svetu premaga majhno družinsko podjetje iz Karlovca. Odgovor je prišel hitro od samega avtorja: »Poslušam, sprašujem in gledam in nato na podlagi predlogov in pripomb delam. Vabe se testirajo, potem dobim mnenje, če je potrebno se še kaj dodela in šele takrat delamo za prodajo. Kakovost in obdelava vabe in trnkov mora biti vrhunska, vaba pa najbolj lovna, ker samo tako smo lahko uspešni in boljši od drugih. Danes na tržišču ne smeš narediti napake«. IFC Mediteran je širila in pod svojim okriljem zbirala sama »velika« imena hrvaških ribičev in tudi ribičev s prostora bivše Jugoslavije v vijačenju. Sodelovanje med IFC in IDRO je postajalo vse večje in močnejše, tako da je IDRA postala sponzor IFC in sponzor IFC Predator cup. Kmalu smo lahko videli nove prototipe vab, imenovane serija IFC, ki dobivajo imena krajev in del Vranskega jezera. Vsak od prototipov je potreboval ure in dneve pogovorov, razprav, drugih mnenj. Kako bo vaba delala, kako se bo obnašala v dani situaciji, kako se bo potopila, katera velikost in gramatura, oblika in barva, je prava? Ali je boljše srebro ali medenina ali celo oboje? Pogovori in razprave so rezultirali več kot deset prototipov pripravljenih za testiranje. Sledili so popravki in izbira najboljših. april 2011 43 Oktober leto 2010, Vransko jezero, poletje nas še ni zapustilo, temperatura zraka še vedno raste čez 25°C, temperatura vode je še vedno čez 20°C in izkušen ribič bi rekel, da je to daleč od pogojev za dober ribolov.Vozim čoln v smeri trsa na meji z Ornitološkim rezervatom, Hanža odpira škatlico z vabami in izbral je model KK10. Na mestu kjer sva se ustavila je bila globina vode približno 4 m in skozi mirno vodo jezera opažamo oblake mulja, ki ga je dvignila ščuka v pobegu. KK leti okoli petdeset metrov daleč, Hanža ga počasi dviguje in spušča, vodi podobno kot pri jig vabah, pada skozi vodo in v enem trenutku sledi ostra kontra in »Vranska metrašica« se je ujela na močan WMC trojček. Niti pol minute pozneje z druge strani čolna, še ena metrska ščuka vrti dril zavore na Oskarjevem koleščku, tokrat na miš številka 6 težkem 35g. Neverjetno, vse se dogaja opoldne, po največji vročini in v čisto bistri vodi jezera. Po fotografiranju ulovov smo se odločili zamenjati vabe in odločim se za legendarno vabo Ješkovo, ki je manjša in lažja, dolga samo 5,5cm. Vodim jo po dnu med travami z naglimi spremembami smeri in nisem dolgo čakal, pomislim samo kako je šele, ko temperatura vode pade in se barva vode spet spremeni . . . 44 VODE IN MI 56 Doma me je čakalo sporočilo od prijatelja Miodraga Ćirića iz Malega Zvornika, le z enim samim stavkom in lepimi fotografijami: »Neverjetno, ko na nobeno vabo riba ne prijema, na IDRO prijema kot bi bil sodni dan. To je čudež.« Sredi februarja sta brata Drakulić, Đorđe in Sašo, obiskala Drino in IDRA vabe so se zopet pokazale kot odlične v dvoboju z drinskimi lepoticami, ki so navezale z njimi zelo tesen stik. Pred mnogimi leti se je vrtela neka reklama za bombone: »Bilo kuda . . .« jaz pravim »IDRA svuda«. Uspešen ribolov na vseh teh področjih, je vsekakor dobro narejena vaba, oziroma cela paleta odličnih vab. Vrnil se bom spet čez nekaj mesecev, nazaj v Knin, na svetovno prvenstvo v lovu postrvi. IDRA je sponzor Hrvaške spin reprezentance. Tekmovalci najraje lovijo na Idrine spinerje z imenom Boras, poimenovanem po ribiču, ki je dal idejo zanjo in je postala najbolj iskana vaba na tekmovanju. Konec maja je eno od največjih tekmovanj v vijačenju letos, kamor bodo prišla le najbolj znana imena v vijačenju iz Evrope IFC Predator Cup. IDRA je ena od treh uradnih tekmovalnih vab. Le kakšno presenečenje nas čaka tam ... Vse DVD-je VSP lahko naročite v uredništvu revije Vode in mi po ceni 18€ april 2011 45 B O J A N K A JF E Ž ; f oto : stane omerzu Feeder ribolov spomladi 46 VODE IN MI 56 S toplejšimi spomladanskimi dnevi se dvigajo tudi temperature naših voda. Bela riba počasi zapušča zimovnike in se razhaja po celotnem rečnem toku. Tudi v ribnikih se počasi greje voda kar vpliva na ribji živelj v stoječih vodah. Ribe se prebujajo iz zimske otopelosti, krapi so porabili veliko tolšče katero so si nabirali celo poletje in jesen. Da bodo s čim manj porabljene energije preživeli dolgo zimo. Nekatere vrste rib so se že zdrstile druge se pripravljajo na drst a vse so veliko bolj previdne pri spomladanskem hranjenju kot poleti. Moti jih vse, predebela predvrvica, prevelik in pretežak plovček, vaba jim je prevelika. Sedaj je nastopil najboljši čas za ribolov s feeder tehniko. Feeder tehniko oziroma feeder ribiške palice izvirajo iz Velike Britanije. Tamkajšnji ribiči so jo izdelali za ribolovna dnu pri katerem se za pokazatelj oziroma indikacijo prijema uporabljajo občutljivi vrhovi na palici katere lahko prilagajamo vrsti ribe in moči rečnega toka kjer lovimo. Feeder palice uporabljamo predvsem med 3,3 – 4,5 metra, imamo pa tudi daljše, njihova akcija se giblje od 20 – 60 gramov pa vse do 200 gramov, te palice so predvidene za ribolov na večjo daljavo s težkimi optežilniki in hranilniki. Pri vseh feeder palicah je pa identično, da so opremljene z več dodatnimi vrhovi, ponavadi so v kompletu trije. Vrh št.1 zelo fin vrh za ribolov v mirni vodi brez močnega toka, ki nas opozarja na zelo fine prijeme, katerih pri normalnem talnem ribolovu ali ribolovu na plovček verjetno sploh ne bi zaznali. Vrh št. 2 je malo močnejši in primeren za bolj močan tok reke in lov večjih rib kot so večji primerki platnice, ploščiča in mrene. Vrh št. 3 je pa primeren za zelo močne in velike ribe kot so krap, amur in druge. Feeder palice imajo podoben način akcije kot bolonesi, samo, da niso tako občutljive in so bolj žilave, primerne so za lov s tanjšimi najloni od 0,18 – 0,20 in še tanjšimi predvrvicami. Pogoj za uspešen ribolov s feeder palico je dobra in zanesljiva mašinica s kvalitetno zavoro, da bo popustila pri drilu večje ribe, ko bo to potrebno. Pri feeder ribolovu se dobro izkaže drsni hranilnik, montiramo ga na glavni najlon za njim pa damo plastično 10 € 25 € 25 € 35 € ali gumijasto perlo, da se nam hranilnik ne zatika za vrtljivko ali nam ne zdrsne na predvrvico. Poznamo več vrst in oblik hranilnikov; odprte, pol odprte in zaprte z luknjicami ti so namenjeni predvsem za kostne črve in manjše kompostnike. V bolje založenih trgovinah z ribiško opremo imajo pestro ponudbo priznanih proizvajalcev praškaste hrane za prosto hranjenje ali polnjenje hranilnikov. Hrane se ločijo po granulaciji, sestavinah in okusu tako, da so prilagojene za lov določene vrste rib. Ker je bila pred nami dolga zima in smo vsi sanjali o pravem ribolovu vam svetujem, da čim prej obrišete prah s svojega ribiškega stolčka in za vodo sedite nanj, se skoncentrirate na vrh svoje feeder palice pa zagotovo ne boste ostali brez ulova. V prihajajoči sezoni vam želim veliko ribiških užitkov. Pa dober prijem! april 2011 47 T O N Ć I Ž A N K O – T O N A ; P R E V O D : E VA U R Š IČ Najlepše ribiške in lovske avanture na DVD-jih! Panula v morju Hitro smo bili na poziciji za lov zobatca. Nismo dolgo čakali! Obšli smo mesto in na globini približno 33 metrov doživeli udarec. Povlečem ga za nekaj metrov, vendar uteče. Adrenalin je začel delovati. Novi ligenj na panuli, ista rutina. Petdeset metrov dalje od prvega udarca, zdaj drugi. Ugrizne enkrat, spusti, drugič zopet spusti … Tretjič povleče meter najlona in kontriram. Tokrat si moj! Takoj, ko na malega lignja zobatec večkrat ugrizne, pomeni, da ni tisti pravi, ki vzbuja strahospoštovanje med ribami in predstavlja izziv ribičem. Vendar, kakorkoli rečeno, pri zobatcu nisi prepričan vse dokler se ne znajde na ladji. Tega smo izvlekli, veliko večjega, seveda nismo! Iztaknil se je nekje na pol poti. Predvrvica je nepoškodovana, nič ni pregrizeno. Kdo ve kako se je ulovila. Poskušamo prevarati še katerega. Obstali so, ne delajo več. Zmagali so z 3:1 vendar ni važno. Samo da grizejo! - Tona, gremo na Žirje! – reče Igor. - Gremo na Kornate? – vprašam. - Ne – odgovori, nato nadaljuje – gremo na Žirje … Tam je vedno mir. Na Kornatih se zopet počutim kot drugorazredni prebivalec. - Kako? – vprašam. - Lepo, takoj ko pridem tja moram plačati vstopnico, če želim loviti pa še dovolilnico. Nič nimam proti, plačal bi tudi več da bi lahko lovil v nedotaknjenem morju, vendar je tam vse polno sinjal!? Vsepovsod so mreže, parangali, sinjal pri sinjalu! Bil sem to leto na Smokvici. Opazil sem, da je dno polno smeti. Okoli divjajo tujci in domačini, in enostavno na to nihče ne pazi. Zato V. Mednarodna konferenca AKVAKULTURA IN RIBOGOJSTVO Beograd, 01. - 03. junij 2011 nočem v Kornate! Nočem, da še kdo dela iz mene budalo! Nekdo lahko ima v nacionalnem parku posest, hišo, meče mreže in na vsemu temu bogati, jaz pa bom plačeval! Ampak, ne! Žirje je bližje Kornatov kot Murtera, vendar mora Žirjan vse plačati če želi tam loviti! Pa kje mi živimo! Spet so vsi ljudje enaki, samo da so nekateri bolj enaki od drugih! - Dobro, dobro … Ne gremo na Kornate, pojdimo na Žirje! – pomirim svojega ribiškega tovariša v katerem ni niti trohice tolerance za neumnosti. Tramontana je vse bolj razpihovala valove. V popoldanskih urah smo že vlekli okoli prvih brakov. Imeli smo srečo. Spuščali smo se niz tramontane mimo neke manjše brake in panule sploh še nismo pošteno spustili, ko smo doživeli udarec! Igor ne daje ribi veliko prostora, že jo vleče z minimalnim popuščanjem. Riba se ne da brez nekaj kontriranja, vendar se vseeno hitro preda. Gof približno petih kilogramov je v čolnu, panula pa je zopet v morju. Vračamo se po isti poti in v spuščanju niz nasprotne strani braka, paralelno s čolnom skoči nekaj preplašenih iglic. V istem trenutku udari na panulo. Ta je manjši in zato hitro odide. Ostali smo brez iglic. Vozimo do prvega otočka. V manj kot desetih minutah imamo dve in se že vračamo. Sledilo je večurno kroženje, bližje in dalj od braka, globoko in plitveje, vendar brez rezultata. Resnično smo imeli srečo in zadeli trenutek, ko se riba prehranjuje. Bili smo ob pravem času na pravem mestu! Cena posameznega filma je 10€. Če naročite tri filme, vam četrtega podarimo! Pokličite takoj! Vsi kupci sodelujete v velikem nagradnem žrebanju. Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon d. o. o., Vilharjeva 25, Ljubljana; Tel.: 01 43 77 315, GSM: 041 707 711 www.racoon-slovenia.com, e-mail: racoon.slovenia@siol.net april 2011 49 S E B A S T I J A N ; f oto : stane omerzu Kako začeti peči pod peko Vas kar vidim. Pri Racoonu ste kupili odlično litoželezno posodo za peko pod žerjavico ali peko in nestrpni ste, ker bi radi zakurili. Pa veste kako? Ste kaj preslišali? Nekje na jugu ste nekoč že jedli jagnjetino ali hobotnico izpod peke. Takih dobrot človek ne pozabi. O peki je sicer res težko govoriti, ker vam že ob sami misli nanjo, usta zalije slina in naenkrat vas obide neverjetna lakota in želja po mesu in neverjetno okusni zelenjavi. Že sam krompir pečen pod peko je nebeški. Za uspešen začetek je pomembno to, da nove peke ne operete z vodo. Pred prvo uporabo kompletno peko nekoliko ogrejemo, notranjo steno sklede in pokrova dobro namažemo z oljem ali jedilno mastjo. Ko smo notranjost peke dobro namazali, peko spet segrejemo tako, da se maščoba dobro vpije v gus in zapeče. Peka je tako pripravljena za uporabo. In še kratko navodilo za vzdrževanje. Po uporabi peko operemo s toplo vodo in dobro posušimo. Osušeno peko celo premažemo z jedilno maščobo. Tako je peka pripravljena za hrambo. Podarjam vam nasvet za pripravo moje najljubše jedi pod peko: V peko zložimo v tem vrstnem redu: večje kose mesa, olupljen krompir, cel ali narezan na polovice, paradižnik, papriko, čebulo, česen, peteršilj, začimbno mešanico, vino in sol. Dodajte še začimbe po svojem okusu. Vse to prelijemo z 1 do 2 dl vode, dodamo 1 do 2 žlice masti. Tako naloženo skledo peke položimo na 50 VODE IN MI 56 pripravljeno žerjavico ali šamotno ploščo. Peko pokrijemo s pokrovom in pokrov zasujemo z žerjavico. Po dvajsetih minutah pokukamo pod pokrov peke in preverimo pečenje. Od tod naprej je vse odvisno od vaše spretnosti in izkušenosti. Pokrijte peko in jo znova zasujte z žerjavico. Če vam je žerjavica pogorela, dodajte nekaj lesa na peko. Malo ognja ne škodi, pazimo pa, da ogenj ni premočan in da les ni smolnat. Samo pečenje pod peko traja 1 do 2,5 ure, vse je odvisno od velikosti kosov in vrste mesa. Pod peko lahko pečete tudi kruh, pogačo, razne štrudlje, gibanice… Ko mislite, da je jed gotova, odstranite žerjavico in prisotnim razdelite prtičke. Vse prisotne lepo prosite, naj se ne prerivajo, kajti, če ste kupili dovolj veliko peko, bo za vse zadosti. Naslednji teden si rezervirajte za sprejemanje pohval in odgovarjanja na vprašanje, kdaj se spet zberemo ob peki. Ko boste že čisto brez moči in mesa, prijatelje lepo pošljite k Racoonu, naj si kupijo svojo peko. Dober tek. april 2011 51 M I TJ A O M E R Z U ; f oto : stane omerzu Juhe z dimljeno ribo Ribja kuhinja je nadvse zdrava in okusna. To že vsi vemo. Zna biti pa tudi sila preprosta. Svoje goste boste očarali z nečim posebnim, nevsakdanjim in lepo postreženim. Pa na hitro mora biti pripravljeno. Poskusite z zelenjavnimi juhami z dodatkom dimljene ribe. Presenečeni boste. In če kuhate za dva in ob prijetni glasbi, na lepo pogrnjeno mizo ob namiznem kotličku postavite še svečnik, večera ne boste nikoli pozabili. Grahova z dimljeno postrvjo Čas priprave: približno 50 minut Potrebujemo: 300 g oluščenega graha, 20 g pora (narezanega na kolobarje), 20 g gomolja zelene (narezane), 20 g rumene kolerabe (narezane na kolobarje), 2 stroka česna, 20 g masla, 20 g moke, 0,5 dl kisle smetane, sol, muškatni orešček in ½ fileja dimljene postrvi. V večji kozici na maslu svetlo prepražimo moko, dodamo očiščeno in narezano zelenjavo, grah in strt česen ter vse skupaj dobro prepražimo. Prilijemo približno 8 dl tekočine. Uporabimo vodo ali čisto zelenjavno osnovo. Solimo, popopramo in na zmernem ognju kuhamo približno 30 minut. Dodamo kislo smetano in nastrgan muškatni orešček. Juho pretlačimo s paličnim mešalnikom. Servirani juhi dodamo košček dimljene postrvi. Porova juha z dimljenim lososom Čas priprave: približno 50 minut Potrebujemo: 20 g masla, 1 paradižnik (narezana na kocke), 1 korenček (drobno nariban), 400 g pora (narezanega na kolobarje), 2 stroka česna, 100 ml belega vina, sol, poper, peteršilj in 4 rezine dimljenega lososa. V kozici na maslu prepražimo na kocke narezan paradižnik in drobno naribano korenje. Pražimo toliko časa, ta tekočina izhlapi. Dodamo na kolobarje narezan por in sesekljan česen. Pražimo približno 10 minut. Solimo, popopramo, dodamo sesekljan peteršilj in zalijemo s približno 8 dl tekočine. Premešamo in kuhamo približno 15 minut. Po potrebi dosolimo in dolijemo tekočino. Na vsak krožnik juhe položimo rezino dimljenega lososa in postrežemo. Ob takšnih večerjah vas v trebuhu ne bo tiščalo. In če boste ubrali prave takte se še dolgo v noč ne bo nikomur zehalo. Uživajte. 19,90 € 52 VODE IN MI 56 april 2011 53 Greste na morje? Pa menda ne brez teh knjig!? Prodaja kart za ribolov na slovenskem morju Na Vilharjevi 25 v Ljubljani zraven najboljših knjig za ribolov na morju kupite tudi dnevne ribiške dovolilnice za ribolov na slovenskem morju. Cena 7€. Pri nas se lahko oskrbite z odličnimi, kar 32 različnimi Greys-ovimi navezami za ribolov na morju! Knjige lahko naročite na tel.: 01 43 77 315, 041 707 711 Cenjene goste vabi kolektiv nočnega bara CLUB ROYAL v Kidričevem pri Ptuju. OBČINA DOL PRI LJUBLJANI Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, med bogato naravno in kulturno dediščino ter športnim in zgodovinskim utripom. Občina Dol pri Ljubljani, Dežela Jurija Vege, leži na skrajnem vzhodu ljubljanske kotline, v objemu zelenih gozdov, močno jo zaznamuje sotočje rek Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice, ki tvorijo edinstveno lepoto in naravno vrednoto, saj imajo tu svoje prebivališče številne živali in rastline. Sotočje predstavlja eno zadnjih ohranjenih večjih naravnih prodišč na Savi, zato je tukaj eno najpomembnejših domovanj sulca v Evropi, kralja sladkih voda. Blagovna znamka »Naravnost iz dežele« povezuje vse tukajšnje kmetije in je sinonim za neoporečnost ter odličnost pridelkov in izdelkov, kmetje pa se skupaj z domačimi društvi vsako leto predstavljajo na spomladanskem in jesenskem sejmu z etnološko vsebino ter na Martinovanju. Letos bomo pripravili že tretji poletni sejem »V naravi ob Savi« z bogato ribiško, gobarsko in lovsko ponudbo v Senožetih. V Deželo Jurija Vega pa vas lahko privabi tudi bogata kulinarična dediščina tega območja. Prijazno vabljeni v Deželo Jurija Vege, v objem gozdov in sotočja treh rek, v deželo, kjer so prijazni in ustvarjalni ljudje doma. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi: 02 796 98 01 (21.00 do 05.00) Vljudno vabljeni! Z letno naročnino na revijo Vode in mi, lahko razveselite prav vsakogar! Vsi naročniki revije Vode in mi sodelujejo v velikem nagradnem žrebanju. Naročam revijo VODE IN MI za obdobje najmanj enega leta do pisnega preklica. Ime in priimek ali podjetje: ............................................................................................................ Naslov: ........................................................................................................................................... Pošta: .............................................................................................................................................. Podpis: ...................................................... Telefon: .................................................................... Naročilnico pošljite na naslov: Racoon d.o.o. Vilharjeva 25, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi po telefonu: 01 43 77 315 ali 041 707 711, 041 602 098 ali po e-mailu: racoon.slovenia@siol.net Brajnikova 31, 1000 Ljubljana tel.: h.c. 01 /583 83 30 fax: 01/583 83 33 E-mail: bela@belatrade.si Skladišče: Rožna dolina c. VI/40, 1000 Ljubljana tel.: 01/256 03 06 www.belatrade.si 15. – 17. april 2011 od 9. do 18. ure Gornja Radgona Mednarodni sejem lovstva, ribištva, aktivnosti in oddiha v naravi Ulovite najlepša doživetja, nova spoznanja in ugodne nakupe! Zanimive razstave! Zavod FORUM LOV Lovska zveza Slovenije Lovska zveza avstrijske Štajerske Predstavitev naravnega okolja s prepariranimi gozdnimi živalmi, vrhunske trofeje… Ribiška zveza Slovenije 130 let organiziranega sladkovodnega ribištva v Sloveniji, prikaz vezanja umetnih muh… Planinska zveza Slovenije Novi priročniki in zemljevidi in spletna aplikacija za lažje obiskovanje gora… Zavod za gozdove Slovenije Mednarodno leto gozdov 2011, lovišča s posebnim namenom… Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Predstavitev dejavnosti sokolarjev, opreme za sokolarstvo in živih ptic ujed… Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma RACOON d.o.o. Ribiško knjižno in video založništvo ter ribiške avanture v tujini… Jamarsko društvo Planina Jamarstvo in jamarska oprema… G2O d.o.o., Danijel Gospič Razstava avtohtonih vrst rib, oprema za sodobno ribogojstvo… Skupina za ekologijo živali, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani Projekt LIFE+ SloWolf za dolgoročno ohranjanje populacije volkov… Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA Predstavitev vidre, njenega življenja in naravnega okolja… Predstavitev portala, dela z mladino, tekmovanj ter video in foto del… Lovska zveza Županije Zala Silvaprodukt d.o.o. Rekonstrukcija pravega kolišča po vzoru mostiščarjev z Ljubljanskega barja… Ekolos Razstava o tem, kako vgraditi naravo v človeška bivališča in njihovo okolico… Puškarstvo Skobir Predstavitev izdelovanja pušk… Aktivni oddih v naravi Zdravilišče Radenci, Zavod za turizem in šport Radenci, LTO Prlekija Ljutomer, Kulprotur in TIC Gornja Radgona, TIC Moravske Toplice, TIC Apače... Strokovno, tekmovalno, radoživo in družabno dogajanje! PETEk, 15.4. 10.00 / oder v hali A Svečano odprtje sejma z nastopom Lovskega pevskega zbora Medvode 11.00 - 17.00 / razstavni prostor Zavod Forum Lov, hala A Modra sova - interaktivni kviz za mlade 13.00 / pred halo A1 Predstavitev Policijske konjeniške enote Kamnica 14.00 / prireditveni oder v hali A Nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov 16.00 uri / prireditveni oder v hali A Predstavitev lovskih psov s strokovnim komentarjem SOBOTA, 16.4. 9.00 - 17.00 / hala B Državna razstava psov vseh lovskih pasem – CAC 9.00 - 16.00 / maneža Mednarodna tekma v AGILITY-u za pokal Pomurskega sejma 9.00 / dvorana 2 Seminar za mentorje mladih ribičev 9.30 / prireditveni oder v hali A Posvet: Nosna zoljavost pri srnjadi 10.00 - 14.00 / razstavni prostor Zavod Forum Lov, hala A Predstavitev literarnih in likovnih del mag. Janeza Černača 10.00 - 17.00 ure (na vsako polno uro) / razstavni prostor SOM.si, hala A Tekmovanje v vezanju ribiškega trnka 11:30 - 12:30 / prireditveni oder v hali A Nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov 13.30 / prireditveni oder v hali A Priprava hrane za privabljanje rib – predavanje in praktična predstavitev 15:00 - 16:00 / prireditveni oder v hali A Nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov 13.00 / prireditveni oder v hali A Priprava hrane za privabljanje rib – predavanje in praktična predstavitev 14.00 – 15.00/ prireditveni oder v hali A Nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov 15.00 / prireditveni oder v hali A Predstavitev oponašanja jelenjega ruka NEDELJA, 17.4. 9.00 – 16.00 / pred halo A1 Tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ribje čorbe in gobove juhe s pokušnjo za obiskovalce po 13.00 uri 9.30 / prireditveni oder v hali A Posvet: Krvosledništvo v praksi in delo po strelu 10.00 - 17.00 (na vsako polno uro) / razstavni prostor SOM.si, hala A Tekmovanje v vezanju ribiškega trnka 11.00 / prireditveni oder v hali A Predstavitev lovskih psov s strokovnim komentarjem 11.30 – 12.00/ prireditveni oder v hali A Nastopi lovskih rogistov in lovskih pevskih zborov 11.30 / maneža Nastop Radenske konjenice – snemanje sejemskega venčka 12.00/ prireditveni oder v hali A Predstavitev oponašanja jelenjega ruka • Premična tehnična dediščina • Različna vozila od začetka dvajsetega stoletja do leta 1986 zbirateljev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Srbije • Radioaparati in miniaturna vozila • Izdelki in storitve, ki ljubiteljem tehniške dediščine pomagajo pri vzdrževanju jeklenih konjičkov • Prodaja starin (antikvariat) Zagledani v naravo! Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb. Več informacij: www.pomurski-sejem.si
© Copyright 2024