1. No category

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE
PSIHOLOGIJE IN
PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI
Podiplomski študij psihologije
Sklop Osebnost in kognicija
• Temeljne dimenzije osebnosti
– Dimenzionalni modeli osebnosti
– Vedenjske, emocionalne, kognitivne in biološke zna ilnosti
temeljnih dimenzij
• Temeljne dimenzije intelekta in kognicije
– Inteligentnost, ustvarjalnost, genialnost in modrost
– Emocionalna, inter-/intrapersonalna, prakti na, socialna,
moralna inteligentnost
– Umetna inteligentnost
• Osebnost v interakciji z okoljem
– Oseba, situacija, interakcija
Sklop Osebnost in kognicija II
• Biološki vidik osebnosti
– Vedenjska genetika in genomika osebnosti
– Evolucijski aspekt osebnosti
– Nevroznanstveni aspekt osebnosti
• Duhovni vidik osebnosti
– Samoaktualizacija
– Smisel
– Vrednote
• Osebnost in psihi ne motnje
–
–
–
–
Osebnost in motnje anksioznosti (nevroze)
Osebnost in motnje razpoloženja (depresija, bipolarnost)
Osebnostne motnje
Osebnost in druge oblike motenj: disociativne motnje, motnje identitete,
shizofrenija
Temeljne dimenzije osebnosti
Dimenzionalni modeli osebnosti
Dimenzionalni modeli
Osebnostne lastnosti in struktura
osebnosti
Modeli temeljnih dimenzij in potez
Eysenck, B5, Cattell, Brand,
Cirkumpleksni modeli
Strukturna hierarhija osebnosti
• Hierarhi ni model
osebnostnih lastnosti
• Eysenck, Guilford
• Cattell
Hierarhija osebnostnih lastnosti
• Guilford
• Tipi
• Poteze
• Eysenck
• Temeljne
dimenzije
• Heksisi
• Poteze
• Specifi ne
akcije
• Habitualne
reakcije
• Specifi ne reakcije
Izvorne in površinske poteze
• Cattell
• Površinske poteze
– iz njih sklepamo na
• Izvorne poteze
POVRŠINSKE
POTEZE
IZVORNE POTEZE
Metode odkrivanja osebnostnih
dimenzij
• Multivariatni pristop
idealen za to nalogo
– merjenje potez z
vprašalniki in drugimi
metodami
– ugotavljanje korelacij
med potezami
– analiza korelacij
• Faktorska analiza
• Multidimenzionalno
skaliranje
• Faktorska analiza
• Dva pristopa k odkrivanju
najbolj informativnih
lastnosti - temeljnih dimenzij
osebnosti
• Od zgoraj navzdol
– najprej ekstrahirati majhno
število dimenzij, nato raziskati
njihove komponente
(Eysenck)
• Od spodaj navzgor
– ekstrahiranje primarnih, nato
sekundarnih in ev. terciarnih
faktorjev (Cattell)
Tehnike faktorskega dizajna
Technique
Factored
Mode
Replicated
Mode
Constant
Mode
O
Variables
Subjects
P
Occasions
(situations)
Variables
Occasions
Subjects
Q
Subjects
Variables
Occasions
R
Variables
Subjects
Occasions
S
Subjects
Occasions
Variables
T
Occasions
Subjects
Variables
Temeljne dimenzije osebnosti
E
N
P
• Faktorsko analitski
pristop
– postavke, korelacije
– FA
– ekstrakcija majhnega
števila faktorjev (2, 3)
– interpretacija latentnih
spremenljivk
• E, N
• E, N, P
1. Ali radi zahajate v družbo? DA NE
2. Ali ste zadovoljni pri poslu, ki zahteva hitro delovanje? DA NE
3. Imate radi delo, ki je polno sprememb, potovanj in tveganja?
DA NE
4. Ali radi na rtujete dale vnaprej? DA NE
5. Lahko mirno spremljate razburljivo tekmo ali dirko? DA NE
• Deskriptivna taksonomija
osebnosti
Temeljne dimenzije in njihove
komponente
Introvertnost - ekstravertnost
•
•
AKTIVNOST
DRUŽABNOST
TVEGANJE
IMPULZIVNOST (?)
IZRAZNOST
NEREFLEKSIVNOST
MANJ UTA
ODGOVORNOSTI
E
družabnost, živahnost,
aktivnost,
gospodovalnost, iskanje
dražljajev, brezskrbnost,
dominantnost,
vihravnost, tveganje
•
•
•
•
•
•
•
•
1. Ali pri vzpenjanju po navadi
prestopite po dve stopnici?
(AKTIVNOST)
2. Ali se po navadi dobro po utite na
zabavah?
(SOCIABILNOST)
3. Ali uživate, e ste lahko dolgo asa
sami? (SOCIABILNOST)
4. Menite, da se spla a poskusiti, tudi
e uspeh ni verjeten?
(PREVZEMANJE RIZIKA)
5. Ali skrbno pretehtate, preden se
odlo ite za nekaj? (IMPULZIVNOST)
6. Ali vam žalosten film zlahka izvabi
solze? (EKSPRESIVNOST)
7. Ali esto razmišljate o smislu
bivanja? (REFLEKSIVNOST)
8. Ali obi ajno takoj odgovorite na
pismo, ki ste ga prejeli?
(ODGOVORNOST)
Nenevroticizem - nevroticizem
N
! "#
$
#&
#
)#'
!
%$
' #"
#( #)
&!*#
• Ali mislite, da ste enako
sposobni kot ve ina drugih
ljudi?
• Ali ste v splošnem zadovoljni s
svojim življenjem?
• Ali ste nervozen lovek?
• Ali si v asih morate umiti roke,
eprav veste, da so iste?
• Ali imate kako razvado, ki bi se
je radi odvadili, pa ne morete?
• Ali se obi ajno po utite
zdravega in polnega mo i?
• Ali vas ve krat obhajajo misli,
da ste napa no ravnali?
Nepsihoticizem - psihoticizem
•
+
,
•
-
•
•
+
-
P
#.
.(
& !)%
(#)
& #
! # "#)
*)#
•
#
•
•
Ali se zelo razjezite, e vas
nekdo neupravi en kritizira?
Ali opravite stvari na svoj na in,
ne glede na pomisleke in
ugovore drugih?
Ali ste ambiciozni?
Ali mislite, da je poštenost
vedno najboljša politika?
Ali bi bil alpinizem za vas
prenevaren šport?
Ali bi bili raje mrtev heroj kakor
živ strahopetec?
Ali raje berete o pustolovš inah
kot o ljubezni?
Merjenje E, N in P
• MMQ, 1952
– N
• MPI, 1959
– E, N
• EPI, 1964
– E, N, L
• EPQ, 1975
– E, N, P, L
– razne kombinirane podlestvice
(impulzivnost, kriminalnost…)
• nova verzija EPQ-R, 1991
– problem impulzivnosti
So temeljne dimenzije resni no
neodvisne?
Nevroze - psihoze: kontinuum ali
ne?
•
•
•
1. Psihoti ni simptomi in obolenja ne tvorijo povsem lo enih diagnosti nih kategorij, ki bi bile neodvisne druga od druge,
ampak so genetsko povezane in se kažejo kot splošni pojav, pri emer je glavni razlikovalni vidik stopnja izraženosti
simptomatike…
2. Psihoza tudi ni diagnosti na kategorija, ki bi jo morali strogo lo evati od normalnosti, ampak se bolj kaže kot skrajno
odstopanje vzdolž kontinuuma, ki gre preko shizoidne osebnosti, spektralnih motenj, psihopatije in osebnostne motenosti,
kriminalnosti in alkoholizma do povpre nih tipov obnašanja in od tod k drugemu ekstremu s skrajno izraženo empatijo,
altruizmom in nesebi nostjo.
3. Ta kontinuum je kolinearen s konceptom psihoticizma, ki ga merimo s P lestvico vprašalnika EPQ in podobno tudi z
drugimi konstrukti in instrumenti za ugotavljanje "shizotipije"… Vsi elementi te teorije so empiri no preverljivi in so bili
preverjeni v številnih raziskavah.
psihoza
normalno
nevroza
psihoza
normalno
nevroza
E, N in tip nevroz
NEVROTICIZEM
DISTIMNE
NEVROZE
STABILNA
INTROVERZIJA
KONVERZIVNE
NEVROZE
STABILNA
EKSTRAVERZIJA
EKSTRAVERTNOST
Osebnostna podlaga vrhunske
ustvarjalnosti
osebnostne
in psihi ne
motnje
PSIHOTICIZEM
vrhunska
ustvarjalnost
genialnost
NEVROTICIZEM
Mo ne strani PEN modela
• Model je univerzalen
• Model združuje deskriptivne in kavzalne
aspekte
• Model se enozna no sklada z ustrezno
teorijo hierarhije v osebnostni strukturi
• Model je empiri no preverljiv in preverjen
• Model ima prediktivno in prakti no
vrednost
• Model je parsimoni en
Šibke strani PEN modela
Anx-D
N
N
Imp-D
Anx-D
Imp-D
E
E
Anx-D
N
Imp-D
E
• Problemati nost
faktorizacije (?)
• Model pojasnjuje
premalo variance
medosebnih razlik (?)
• Dimenzije so preve
nehomogene (zlasti E
in P)
• Kavzalne razlage so še
vedno zelo hipoteti ne
(kžs namesto CŽS)
• So spremembe
utemeljene (prenos
impulzivnosti)?
Petfaktorski (B5) model
• Leksi ni pristop
• Osebnostni ocean - B5
– faktorji implicitne strukture, vprašalniki
• Poglabljanje modela
– razvoj osebnosti, evolucijski vidik
• Merski problemi - IPIP projekt
• Modifikacije modela
– cirkumpleksna varianta
• Prednosti in šibkosti modela
Leksi ni pristop
• leksi ne, besednjaške
oznake osebnosti
• besede, ki pomenijo
osebnostne lastnosti
• kot izhodiš e za
analizo osebnosti
• Klages (1926)
• Baumgarten (1933)
• Allport, Odbert (1936)
– 18000 besed, ki
ozna ujejo
osebnostne lastnosti
Leksi ni pristop: prve faktorske
analize
• Cattell
– L podatki (ocenjevanje
osebnosti)
– cca 16 faktorjev
• Fiske (1949)
– prvi 5 faktorjev
– potem prakti no vedno
okrog 5
Implicitna teorija osebnosti
• Osebnostne oznake sistemati no in
konsistentno korelirajo
–
–
–
–
–
–
–
–
–
Tupes & Christal (1961)
Norman (1963, 1968)
Borgatta (1964)
Smith (1967)
Norman & Passini (1966)
Digman & Takemoto-Chuck (1981)
Digman & Inouye (1986)
John (1990)
Goldberg, Costa, McCrae (ve raziskav)
Implicitna teorija osebnosti zaklju ek
• "Ne glede na to, ali
ocenjujejo u itelji u ence,
ali ocenjujejo kandidati za
oficirje drug drugega, ali
ocenjujejo študenti druge
študente, ali ocenjujejo
lani klini nih oddelkov
diplomante na stažu, izidi
so kar lepo enaki."
(Digman & TakemotoChuck, 1981)
• Zaklju ek
• Mo na in verjetno
univerzalna
kognitivna shema, na
osnovi katere
kategoriziramo
osebnostne lastnosti
/
012
3044
045
065
029
3076
075
!ž#
%
#
.
$
#& $
%.
)"!
!&
! )"
#ž
%
; %
.
<
078
30:1
079
059
3044
3047
3048
062
3062
! "
$
&#
.
% #"
&
& !)%
%# $ )"
%
"#%)"
#
&
%
#
.
&#
079
0=4
04=
304=
3041
04:
05=
079
)$#
ž )"#
054
%#"
#%!"
)
% #ž#
; .<
$ !
05:
0:6
3051
3057
305=
30:6
0:6
3077
07:
072
0:9
057
055
021
02:
029
074
0==
014
016
017
015
041
3075
057
Faktorji implicitne strukture
osebnosti
avtor
Faktor 1
Faktor 2
Faktor 3
Faktor 4
Faktor 5
Tupes &
Christal
(1961)
prijetnost
odvisnost
ustvena
stabilnost
kulturnost
Norman
(1963)
prijetnost
vestnost
ustvena
stabilnost
kulturnost
Goldberg
(1981, 1989)
prijetnost
vestnost
ustvena
stabilnost
intelekt
McCrae &
Costa
(1985)
ekstravertnost
prijetnost
vestnost
nevroticizem
odprtost
Conley
(1985)
socialna
ekstraverzija
prijetnost
kontrola
impulzov
nevroticizem
intelektualn
i interes
Pet faktorjev in življenjska
podro ja
Fiske,
1949
Norman,
1963
Borgatta,
1964
Digman,
1990
Costa,
McCrae,
1985
MO
socialna
prilagojenost
surgentnost
samopotrjevanje
ekstravertnost
ekstravertnost
LJUBEZEN
konformnost
prijetnost
vše nost
prijaznost
prijetnost
DELO
volja po
dosežkih
vestnost
odgovornost
volja po
dosežkih
vestnost
USTVA
emocionalna
kontrola
emocionalnost
emocionalnost
nevroticizem
nevroticizem
INTELEKT
raziskovalni
intelekt
kulturnost
inteligentnost
intelekt
odprtost za
izkušnje
Pet velikih (robustni faktorji
osebnosti)
• O odprtost
– openness, originality, openmindedness
• C vestnost
– conscientiousness, control, constraint (boje nost, plašnost)
• E ekstravertnost
– extraversion, energy, enthusiasm
• A prijetnost
– agreeableness, altruism, affection
• N nevroticizem
– neuroticism, negative affectivity, nervousness
Faceti petih velikih
Faktorji
Facetne lestvice
Ekstravertnost
toplina, druženje, samozavest, aktivnost,
iskanje vzburjenja, pozitivne emocije
Prijetnost
zaupanje, odkritost, altruizem, prilagojenost,
skromnost, blagost
Vestnost
kompetentnost, red, ut dolžnosti, storilnost,
samodisciplina, odlo nost
Nevroticizem
tesnobnost, sovražnost, depresivnost,
samokriti nost, impulzivnost, ranljivost
Odprtost
domišljija, estetski ut, globoko doživljanje,
akcije, ideje, vrednote
Merjenje B5
• Vprašalniki velikih pet
– Paul Costa, Robert
McCrae
• NEO
• NEO-PI
• NEO-PI-R
– Goldberg
– Barbaranelli, Caprara in
sod.
• BFQ
• BFO
Merjenje B5 - IPIP projekt
• IPIP projekt
– problem merjenja osebnostnih dimenzij
• neenotne lestvice
– standardni vprašalniki
– mednarodna primerljivost
• Cirkumpleksne razli ice
– krožna struktura parnih kombinacija B5
Hierarhija faktorjev
• Hierarhija faktorjev
– prvi red (primarni
faktorji)
– drugi red
(sekundarni
faktorji)
– tretji red (terciarni
faktorji)
Izidi faktorskih raziskav
• Hierarhije potez glede na vse tri vrste
podtkov (Q, L, T)
• Q podatki:
– Primarni faktorji osebnosti
– Sekundarni faktorji osebnosti
– Terciarni faktorji osebnosti
NAZIV POTEZE
KRATEK OPIS POTEZE
sizija – afekcija (A)
nedružabnost, rezerviranost, hladnost, togost družabnost, toplina, prijaznost, lahkotnost
ustvena labilnost, nezrelost, težko premaguje ovire ustvena stabilnost, zrelost, prilagojenost, mirnost
blagost, krotkost, prilagodljivost, podredljivost samozavestnost, upornost, agresivnost, tekmovalnost
PRIMARNE
POTEZE
desurgentnost surgentnost (F)
šibek - mo an nadjaz(G)
resnost, mol e nost, treznost, kriti nost navdušenost, živahnost, zgovornost, zabavnost
nevestnost, nevztrajnost, šibek ut dolžnosti vestnost, vztrajnost, moralnost, mo an ut dolžnosti
SPECIFIKACIJSKE
ENA BE
plašnost - smelost (H)
plahost, sramežljivost, zadržanost, zavrtost pogum, aktivnost, spontanost, suverenost v družbi
realizem, prakti nost, nesentimentalnost, moškost ob utljivost, nežnost, razvajenost, izbir nost, ustvenost
šibek - mo an jaz (C)
submisivnost dominantnost (E)
trdota - ob utljivost (I)
zaupljivost - sumni avost
(L)
prakticizem - avtija (M)
zaupljivost, prilagodljivost, ustrežljivost, obzirnost nezaupljivost, ljubosumnost, v drugih vidijo rivale
smisel za prakti no, za vsakdanjost, skrb za drobne stvari smisel za domišljijo, kreativnost, neprakti nost, bohemstvo
naravnost – rafiniranost
(N)
gotovost - zaskrbljenost
(O)
konservativnost - radikal
nost (Q1)
preprostost, neizumetni enost, naivnost, nezahtevnost prefinjenost, uglajenost, prodornost, prebrisanost
mirnost, zaupanje vase, dobri živci, samospoštovanje tesnobnost, depresivnost, ob utja krivde, negotovost
spoštovanje tradicije in avtoritet, odpor do novosti liberalnost, svobodomiselnost, cenijo novosti in napredek
pripadnost skupini –
samozadostnost (Q2)
odvisnost, mo an ob utek pripadnost, sledi drugim neodvisnost, samosvojost, individualizem
nizka - visoka
samokontrola (Q3)
nediscipliniranost, nemarnost, brezbrižnost za dobro ime urejenost, discipliniranost, ut za odgovornost, za dobro ime
nizka - visoka gonska
napetost (Q4)
sproš enost, mirnost, flegmati nost, zadovoljnost, lenobnost napetost, frustriranost, razdražljivost, nemirnost
uspeh iz angl in mat
uspeh = +0.2A +0.5B
+0.3C -0.2E -0.2F
+0.4G +0.2H -0.2I 0.2M +0.3Q2 +0.3Q3 0.1Q4
raznašalec peciva
K = 0.2A +0.2B +0.3C
+0.2F +0.3G +0.2H 0.2I -0.4L - 0.3O 0.1Q1 +0.4Q3 -0.2Q4
Sekundarni in terciarni faktorji
FAKTOR F1. INVIJA - EKSVIJA.
(A), (F), (P), (-Q2) (E)
FAKTOR F2. INTEGRIRANOST (PRILAGOJENOST) - ANKSIOZNOST
(Q4), (O), (-C), (-H), (I) (L).
FAKTOR F3. HLADNA RACIONALNA URAVNOVEŠENOST - SUBTILNA AFEKTIVNOST.
(I), (A), (-C), (-E), (-F), (M) (N)
FAKTOR F4. KROTKOST - NEODVISNOST
(Q2), (Q1), (E), (-A), (-M) (-G)
Druge sekundarne faktorje je Cattell v eni svojih analiz ozna il kot KULTIVIRANOST - SPONTA-NOST (s tem faktorjem
sta nasi eni potezi rafiniranosti, -N in afekcije, A); SUBJEKTIVNOST - OB UTLJIVA PRAKTI NOST (autija, -M in
radikalnost, -Q1), NIZKA - VISOKA INTELIGENTNOST (B) in SLABA - DOBRA VZGOJENOST (G, -E, -F, Q3).
Terciarni faktorji
nezreli egocentri ni temperament
visoko samozavedanje
sprejemanje norm
Merjenje osebnostnih potez
• 16PF
– 16 primarnih faktorjev
– 4 sekundarni faktorji
• HSPQ (za otroke in mladino)
• ve drugih vprašalnikov
Brandov model osebnosti
•
•
Šest postuliranih dimenzij osebnosti:
1: nevroticizem / emocionalnost /
SENZIBILNOST
2: energija / ekstraverzija /
SURGENTNOST nasproti introverziji
3: c vestnost / kontrola /
SKRUPULOZNOST nasproti
impulzivnosti / spontanosti, nebrižnosti
4: w volja / iniciativnost nasproti
uslužnosti / prijetnosti
5: afekcija / zaupanje nasproti cinizma
/ sumni avosti
6: g splošna inteligentnosti
Dimenzije so pri odraslih normalnih
osebah obi ajno neodvisne druga od
druge. Pri drugih vzorcih prihaja v asih
do negativnih korelacij, zaradi katerih
se združujeta dimenziji e in c ali w in a.
• Širok pogled na osebnost
• Združitev dimenzionalnih
in drugih strukturno
osebnostnih izsledkov
• Šest obsežnih dimenzij
– podro je temperamenta
(emocij)
– podro je zna aja
– podro je intelekta
• Merjenje dimenzij
– S lestvica (meri prve 3
dimenzije)
Cirkumpleksni model
• “A cord of three strands is not
easily broken” (Acton, Revelle,
1999)
• Tri vlakna vrvi:
– komplementarnost
– vektorska dolžina kot mera
statisti ne in psihopatološke
deviantnosti
– cirkumpleksnost
• Logika cirkumpleksa
– preprosta in cirkumpleksna
struktura
• Primeri c. modelov
• Wiggins &: model
interpersonalne domene
– princip komplementarnosti
– modeli: Leary (IC),
Wiggins, Benjamin (SASB)
– preverjanje
• Prednosti in šibkosti
modela
Logika cirkumpleksa
• preprosta struktura
– postavke, nasi ene z
enim faktorjem
N
razburljivost
I
E
optimizem
S
• cirkumpleksna
struktura
– postavke, nasi ene z
dvema faktorjema
• (/hiper/sferi na
struktura)
– (postavke, nasi ene s
tremi ali ve faktorji)
Preprosta in cirkumpleksna
struktura
Interpersonalna teorija
osebnosti
• utemeljitelji
– Sullivan (1892-1949)
– Leary (Timothy, “Guru” 19201996)
– Carson
ro nost
D
korespondentnost
recip-
S
• dve dimenziji
P
– ljubezen (prijaznost)sovražnost
– dominantnost-submisivnost
• tri na ela
– komplementarnost
• korespondentnost
• recipro nost
– vektorska dolžina
S
• odstopanje od povpre ja
– cirkumpleksnost
Vektorska dolžina
• Odstopanje od
povpre ja
– manjše
– ve je
– v asih ocenjeno kot
pozitivno, pogosto
tudi kot negativno
– podlaga za ve jo
rigidnost v
obnašanju in za
nastajanje psihi nih
oziroma vedenjskih
motenj
Kategorije interpersonalne
domene
• Wiggins in sod.
(1979, 1989)
MO
LJUBEZEN
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Brand, C.R. (1994) European Journal of Personality 8.
Brand, C.R. (1997) In H.Nyborg, Festschrift II for H.J.Eysenck.
Brand, C.R. , Egan, V. & Deary, I.J. (1993) in G.Van Heck et al., Personality Psychology in Europe.
Cattell, R. B. (1946). Description and measurement of personality. New York: W Book.
Cattell, R. B. (1949). The dimensions of culture patterns by factorization of national character. Journal of Abnormal
and Social Psychology, 44, 443-469.
Cattell, R. B. (1950). Personality: A systematic, theoretical, and factual study. NewYork: McGraw-Hill.
Cattell, R. B. (1957). Personality and motivation structure and measurement. NewYork: Harcourt, Bvrace,
Jovanovich.
Cattell, R. B. (1960). The multiple abstract variance analysis equations and solutions: for nature-nurture research
on continuous variables. Psychological Review, 67, 353-372.
Cattell, R. B. (1965). The scientific analysis of personality. Baltimore: Penguin Books.
Cattell, R. B. (1974). Autobiography. In G. Lindzey (Ed.), A history of psychology in autobiography (Vol. 6, pp. 59100). Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall.
Cattell, R. B. (1978). The scientific use of factor analysis. New York: Plenum.
Cattell, R. B. (1979). Personality and learning theory: The structure of personality in its environment (Vol. 1). New
York: Springer.
Cattell, R. B. (1982). The inheritance of personality and ability. New York: Academic Press.
Cattell, R. B. (1985). Human motivation and the dynamic calculus. New York: Praeger.
Cattell, R. B. (1987). Beyondism: Religion from science. New York: Praeger.
Cattell, R. B., Eber, H. W., & Tatsuoka, M. M. (1970). Handbook for the 16 personality factor questionnaire.
Champaign, IL: IPAT.
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Cattell, R. B. & Dreger, R. M. (Eds.). (1966). Handbook of modern personality theory. New York: Hemisphere.
Conte, H. R., & Plutchik, R. (1981). A circumplex model for interpersonal personality traits. Journal of Personality
and Social Psychology, 40, 701-711.
Dryer, D. C., & Horowitz, L. M. (1997). When do opposites attract? Interpersonal complementarity versus
similarity. Journal of Personality and Social Psychology, 72, 592-603.
Gurtman, M. B. (1992). Trust, distrust, and interpersonal problems: A circumplex analysis. Journal of Personality
and Social Psychology, 62, 989-1002.
Hofstee, W. K. B., de Raad, B., & Goldberg, L. R. (1992). Integration of the Big-Five and circumplex approaches to
trait structure. Journal of Personality and Social Psychology, 63, 146-163.
McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1989c). The structure ofinterpersonal traits: Wiggins's circumplex and the fivefactor model. Journal of Personality and Social Psyehology, 56, 586-595.
Mehrabian, A. (1980). Basic dimensions for a general psychological theory: Implications for personality, social,
environmental, and developmental studies. Oelgeschlager, Gunn & Hain, Cambridge, Mass.
Mehrabian, A. (1995). Framework for a comprehensive description and measurement of emotional states.
Genetic, Social, and General Psychology Monographs, 121, 339-361.
Mehrabian, A. (1995). Theory and evidence bearing on a scale of trait arousability. Current Psychology:
Developmental, Learning, Personality, Social, 14, 3-28.
Mehrabian, A. (1995). Relationships among three general approaches to personality description. Journal of
Psychology, 129, 565-581.
Mehrabian, A., & Stefl, C.A. (1995). Basic temperament components of loneliness, shyness, and conformity.
Social Behavior and Personality, 23, 253-264.
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Mehrabian, A. (1996). Analysis of the Big-five personality factors in terms of the PAD
Temperament Model. Australian Journal of Psychology, 48, 86-92.
Mehrabian, A. (1996). Pleasure-arousal-dominance: A general framework for describing and
measuring individual differences in temperament. Current Psychology: Developmental, Learning,
Personality, Social, 14, 261-292.
Mehrabian, A. (1997). Analysis of affiliation-related traits in terms of the PAD Temperament
Model. Journal of Psychology, 131, 101-117.
Mehrabian, A. (1997). Camparison of the PAD and PANAS as models for describing emotions
and for differentiating anxiety from depression. Journal of Psychopathology and Behavioral
Assessment, 19,331-357.
Mehrabian, A., & Ljunggren, E. (1997). Dimensionality and content of optimism-pessimism
analyzed in terms of the PAD Temperament Model. Personality and Individual Differences, 23,
729-737.
Mehrabian, A. (1998). Correlations of the PAD emotion scales with self-reported satisfaction in
marriage and work. Genetic, Social, and General Psychology Monographs, 124, 311-334.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str.135210.
Saucier, G. (1992). Benchmarks: Integrating affective and interpersonal circles with the big-five
personality factors. Journal of Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035.
Wiggins, J. S. (1979). A psychological taxonomy of trait-descriptive terms: The interpersonal
domain. Journal of Personality and Social Psychology, 37, 395-412.
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Bergeman, C.S., et al. (1993) Genetic and Environmental effects on openness to experience,
agreeableness, and conscientiousness: an adoption twin study. Journal of Personality 61, 159179.
Costa, P. T., & McCrae, R. R. (1992). Four ways five factors are basic. Personality and Individual
Differences, 13, 653-665.
Costa, P. T., & McCrae, R. R. (1997). Longitudinal stability of adult personality. In R. Hogan, J.
Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 269-285). San Diego:
Academic Press.
Costa, P. T., Jr., & McCrae, R. R. (1995). Solid ground in the wetlands of personality: A reply to
Block. Psychological Bulletin, 117, 216-220.
Digman, J. M. (1990). Personality Structure: emergence of the five-factor model. Annu. Rev.
Psychol. 41, 1990.
Eysenck, H. J. (1991). Dimensions of personality: 16, 5, or 3? - Criteria for a taxonomic paradigm.
Personality and Individual Differences, 12, 773-790.
Eysenck, H. J. (1992). Four ways five factors are not basic. Personality and Individual Differences,
13, 667-673.
Goldberg, L. R. (1990). An alternative "Description of personality": The Big-Five factor structure.
Journal of Personality and Social Psychology, 59, 1216-1229.
Goldberg, L. R. (1993). The structure of phenotypic personality traits. American Psychologist, 48,
26-34.
Hofstee, W. K. B., de Raad, B., & Goldberg, L. R. (1992). Integration of the Big-Five and
circumplex approaches to trait structure. Journal of Personality and Social Psychology, 63, 146163.
Literatura (nadalj)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their
Facets: A twin Study. Journal of Personality 64: 576-591
John, 0. P. (1990). The "Big five" factor taxonomy: Dimensions of personality in the natural language and in
questionnaires. ln L. A. Pervin (Ed.), Handbook of personalitv: Theorv and researeh (pp. 66-100). New York:
Guilford.
John, O. P., Angleitner, A., & Ostendorf, F. (1988). The lexical approach to personality: A historical review of trait
taxonomic research. European Journal of Personality, 2, 171-203.
McAdams, D. P. (1992). The five-factor model in personality: A critical appraisal. Journal of Personality, 60, 329361.
McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1987). Validation of the five factor model of personality across instruments and
observers. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 81-90.
McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1989). The structure of interpersonal traits: Wiggins's circumplex and the fivefactor model. Journal of Personality and Social Psychology, 56, 586-595.
Mershon, B., & Gorsuch, R. (1988). Number of factors in the personality sphere: Does increase in factors increase
predictability in real-life criteria? Journal of Personality and Social Psychology, 55, 675-680.
Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomv of personality attributes: Replicated factor structure in peer
nomination personality ratings. Journal of Abnormal and Social Psychology, 66, 474- 583.
Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328.
Saucier, G. (1992). Benchmarks: Integrating affective and interpersonal circles with the big-five personality factors.
Journal of Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035.
Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the fivefactor model. Journal of Personality, 64, 737-774.
Spletni viri
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html
http://pmc.psych.nwu.edu/personality
http://www.fmarion.edu/~personality
http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html
http://www.personalityresearch.org/
http://www.personalityresearch.org/bigfive.html
http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html
http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html
http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html
http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm