1. No category

Razvoj osebnosti
Osebnost skozi življenje
Pregled vsebine
Razvojni vidik osebnosti
Raziskovalni pristopi k osebnostnem razvoju
Modeli osebnostnega razvoja
Razvoj v otroštvu
Razvoj v adolescenci
Razvoj v odraslosti
Ljubezen, partnerstvo, zakon, starševstvo
Razvoj v starosti
Soo anje s smrtjo
Razvojni vidik osebnosti
Paradoks
osebnost : razvoj
Intraindividualna variabilnost
Predstave osebnostnega razvoja
kontinuiteta, faze, prehodi, akceleracije
Razvojni in sorodni u inki
starost, perioda, kohorta, generacija
Intraindividualna variabilnost
Technique Factored
Mode
Intervariabilnost in
intravariabilnost osebnosti
med posamezniki
znotraj posameznika
ena lahko vpliva na drugo
npr. velika
intravariabilnost lahko
pove a intervariabilnost
Dimenzije, poteze
Stanja, razpoloženja, vloge
Razlikovanje med poteznimi in
stanjskimi zna ilnostmi
Metode
longitudinalni pristop
P, O tehnika FA
V
a
r
I
a
b
l
e
s
Replicated Constant
Mode
Mode
O
Occasions
Variables
Subjects
P
Variables
Occasions
Subjects
Q
Subjects
Variables
Occasions
R
Variables
Subjects
Occasions
S
Subjects
Occasions
Variables
T
Occasions
Subjects
Variables
Subject
Occasions
Razvojni u inki in raziskovalni
pristopi
Starost, perioda, kohorta,
generacija
starostni (u inek starosti)
30, 35, 40
kohortni (u inek kohorte)
1957, 1962, 1967
(baby boom)
u inek asa meritve
1992 (osamosvojitev)
Prerezne študije
Vzdolžne študije
Retrospektivne študije
Analiza sprememb
16
14
12
Rojeni
57
Rojeni
62
Rojeni
67
10
8
6
4
2
0
1987 1992 1997
OBLIKA RAZISKAVE
OPREDELITEV
PREDNOSTI
POMANJKLJIVOSTI
ASOVNO PREREZNE
RAZISKAVE
Skupine razli nih starosti
primerjamo v istem asu
( as meritve konstanten)
ekonomi nost, ne terjajo ve skupin;
dolgega asa
kohortni u inki niso pod
kontrolo
VZDOLŽNE
(LONGITUDINALNE)
RAZISKAVE
Iste subjekte raziskujemo v
razli nih obdobjih
(kohorta konstantna)
dobro prikažejo
starostno
pogojene spremembe,
ena sama skupina
dolgo trajanje, neekonomi nost;
razpadanje vzorca
PRIMERJAVA SKUPIN
ENAKE STAROSTI
(TIME-LAG)
Skupine istih starosti primerjamo v razli nem asu
(starost je konstantna)
prikaže odvisnost neke
starostne skupine od
sociohistori nih
sprememb
mešanje kohortnih u inkov in u inkov asa
merjenja; merijo bolj u inek kulturnih sprememb
kot razvoj;
dolgotrajnost
ZAPOREDNOSTNE
(SEKVENCIJSKE)
RAZISKAVE
Kombinacija gornjih treh, npr.
prerezno sekvencijske, vzdolžno sekvencijske
najbolj jasno in
kontrolirano prikaže merjene
u inke
kompleksnost in zahtevnost
Razvojne stopnje osebnosti
Prenatalna osebnost
Osebnost v otroštvu
zgodnje obdobje
predšolska doba
šolsko obdobje
Adolescenca
puberteta
adolescenca
pozna in po- adolescenca
Odraslost
zgodnja odraslost
srednja leta
zrelost
Starost
Primarna regulacija in refleksi
Refleksi. kompleksna regulacija (spanje, hranjenje),
velika motorika, fina motorika, emocionalna regulacija
Navezovanje, naklonjenost, socializacija
Samopodoba
Abstraktno mišljenje
Identitetno oblikovanje
Vrednotne orientacije
Partnerski odnosi
Došolanje, poklic
Oblikovanje družine
Kariera
Zrelost v socialnih odnosih, moralna in
duhovna zrelost
Življenjski smisel, življenjska bilanca
Nevralni in funkcionalni razvoj
Modeli in teorije osebnostnega
razvoja
Intrapersonalni (organizmi ni) modeli
psihoanaliti ni in psihodinami ni (Freud, Jung,
Sullivan, Mahler, Vaillant)
humanisti ni (Rogers)
kognitivni (Piaget)
vseživljenjski: Bühler, Havighurst, Erikson,
Peck, Levinson
potezni modeli (Mc Crae, Costa)
Ekstrapersonalni (mehanisti ni) modeli
behavioristi ni modeli (Watson, Skinner)
sociobehavioristi ni modeli (Bandura)
Interakcijski (kontekstualni) modeli
ekološko-sistemski model (Bronfenbrenner)
Levinson: življenjske sezone
Sezone in prehodna
obdobja, “krize”
Celoživljenjski razvoj:
otroštvo in
mladostništvo
zgodnja odraslost
srednja odraslost
pozna odraslost
Zgodnja odraslost
vstop
prehod pri 30
kulminacija
Srednja odraslost
vstop
prehod pri 50
kulminacija
Pozna odraslost
ŽIVLJENJSKE “SEZONE” I (Daniel Levinson, 1978,
1986)
4. Pozna
odraslost
60-65 Prehodno obdobje v pozni
odraslosti
3. Srednja
odraslost
40-45 Prehodno obdobje v srednjih
letih
2. Zgodnja
odraslost
17-22 Prehodno obdobje v zgodnji
odraslosti
1. Otroštvo in
mladostništvo
0-3 Prehodno obdobje v zgodnjem
otroštvu
ŽIVLJENJSKE “SEZONE” II (Daniel Levinson, 1978,
1986)
4. Pozna
odraslost
60
60-65 Prehodno obdobje v pozni
odraslosti
kulminacija
3. Srednja
(55-60)
odraslost
prehod pri
40-65
“petdesetih”
(50-55)
vstop
(45-50)
40-45 Prehodno obdobje v srednjih
letih
kulminacija
2. Zgodnja
(33-40)
odraslost
prehod pri
17-45
“tridesetih”
(28-33)
vstop
(22-28)
17-22 Prehodno obdobje v zgodnji
odraslosti
1. Otroštvo in
mladostništvo
0-22
Razvoj integralnega delovanja
Razvoj jaza, samopodobe in identitete
Eriksonov model
Sarbinov model
Model Loevingerjeve
Razvoj samodeterminacije
Model Charlotte Bühler
Razvoj mehanizmov prilagajanja
Razvoj generativnosti
Charlotte Bühler: faze
samodeterminacije
400 biografij (Bühler, 1959)
proces samodeterminacije (samodolo anja)
življenjski cilji, perspektive
življenjska izpolnitev
faze
otroštvo
adolescenca
kulminacija
zrelost
umik
nova zaposlitev s prihodnostjo
ve izidov: zadovoljstvo nad doseženim
iskanje novega
resignacija
po 65
nesre nost
400 biografij
proces samodeterminacije (samodolo anja)
življenjski cilji, perspektive
življenjska izpolnitev
umik
kriza pri petdesetih
samona rtovanje se preveša v ocenjevanje
bilance, življenjski nemir, spremembe
zrelost
45 do 65
kulminacija
adolescenca
otroštvo
26-30 do 45
ekspanzivnost, plodnost, stabilni cilji
samogotovost, identiteta
16-20 do 25/26
dimenzionalno širjenje, perspektiva, na rtovanje
življenjski cilji še niso dokon no oblikovani
do 15
razvijanje osnovnih funkcij in potencialov
osebni cilji kot želje
ni še celostne perspektive
temelji samovrednotenja
Osebnost v razvojnih stopnjah
Osebnost v otroštvu
objektni odnosi in navezovanje
razvoj sposobnosti in kognicije
emocionalni, socialni in moralni razvoj
Osebnost v adolescenci
oblikovanje nove identitete
Osebnost v odraslosti
osebnostna zrelost in generativnost
intimnost, partnerstvo, starševstvo
vrednote in duhovna rast
življenjska bilanca in smisel
Urie Bronfenbrenner: ekološki
model
Bronfenbrenner, 1972, 1979
mikrosistem = sistem osebnih interakcij
neposredne interakcije z drugimi
dom, delo, šola, soseš ina (osebne interakcije)
mezosistem = sistem mikrosistemov
interakcije med neposrednimi sistemi, v katerih je posameznik
udeležen
dom, delo, šola, soseš ina (interakcije mikrosistemov)
eksosistem = sistem mezosistemov
interakcije med sistemi, v katerih posameznik ni udeležen, a vplivajo na
tiste, v katerih je udeležen
partnerjeva služba, otrokova šola, množi ni mediji
makrosistem = sistem eksosistemov
prepri anja, vrednote, norme, ki v širši skupnosti vplivajo na sisteme
kultura, mentaliteta, ideologija, vrednote, navade, zakoni
Urie Bronfenbrenner: ekološki model razvoja
MAKROSISTEM
prepri anja, vrednote, norme, ki v
širši skupnosti vplivajo na sisteme
EKSOSISTEM
interakcije med sistemi, v katerih
posameznik ni udeležen, a vplivajo
na tiste, v katerih je udeležen
MEZOSISTEM
MIKROSISTEM
oseba
dom, delo, šola,
soseš ina
dom, delo, šola,
soseš ina
partnerjeva služba, otrokova
šola, množi ni mediji
kultura, mentaliteta, ideologija,
vrednote, navade, zakoni
interakcije med neposrednimi
sistemi, v katerih je posameznik
udeležen
neposredne interakcije z drugimi
(doma, v šoli, v službi, sosedstvu…)
neposredni sistemi
Ekološko-sistemska teorija
(Bronfenbrenner, 1979)
mikrosistem = sistem osebnih interakcij
mezosistem = sistem mikrosistemov
eksosistem = sistem mezosistemov
makrosistem = sistem eksosistemov
Margaret Mahler: razvoj objektnih
odnosov
Normalni avtizem
faza prednavezanosti (Althea Horner)
ni še trajne strukturirene reprezentacije
objekta
pojavi se obnašanje, usmerjeno k iskanju
navezave
zasnuje se temelj navezovanja in zaupanja
patologija: motnje in deficiti na tej stopnji so
izvor shizoidne motenosti in avtizma
Simbioza
stanje nediferenciranosti, (halucinatorne)
fuzije z materjo
“The undifferentiated images of self and object are not yet
zaupanje
integrated, with disparate images existing side by side,
Instead they are organized on the basis of the predominant
odnosnost
feelings that go with the interactions between the self and
diferenciacija the primary caretaker. The good self and object images
are linked by positive feeling and mood. The bad self and
stabilnost
object images are linked by negative feeling and mood.”
integracija (Horner)
NB: prsi matere ali steklenica z dudo sta v
zrelost
prvih treh mesecih del “sebe”
Separacija - individuacija
diferenciacija (4-5 mes.): poskusi
razlikovanja, oddvajanja
prakticiranje (7-16 mes.): razvoj, zlasti
motori ni (hoja, prve besede), telesni
jaz, prva avtonomija jaza, prehodnost
objekta; otrok zmore za asno
separacijo; magi na omnipotenca
matere preide v magi no omnipotenco
jaza
ponovno zbliževanje (“drugih 18
mesecev”): soo enje z realnostjo
zmanjša ob utja vsemo i, ponovna
potreba po asistenci matere; objektne
predstave se stabilizirajo
patologija: izguba objekta – disolucija
(diskonekcija) sebe od objekta –
ob utja dezorganizacije, kaosa,
panike; separacijska anksioznost,
ob utja grandioznosti (jaz še ni dovolj
diferenciran od drugega), negotovosti;
v fazi ponovnega približevanja se lahko
odvisnost spet pove a
Peck: dileme odrasle osebnosti
Peck, 1959
Srednje obdobje odraslosti:
Ceni modrost – ceni
fizi no mo
Socializacija seksualizacija
ustvena prožnost –
ustveno osiromašenje
Umska prožnost – umska
rigidnost
Poznejše obdobje
odraslosti:
Diferenciacija jaza –
preokupacija z delovno
vlogo
Transcendiranje telesa
– preokupacija s
telesom
Transcendiranje jaza –
preokupacija z jazom
Robert Havighurst: razvojne
naloge
Havighurst, 1953
POZNEJŠE ŽIVLJENJE
SREDNJA LETA
ZGODNJA ODRASLOST
60 35-60
18-35
urejanje zadovoljivih
življenjskih razmer
izpolnitev družbenih in državljanskih
dolžnosti
vzpostaviti trdne odnose z vrstniki
prilagoditei se na pešajo o telesno mo ,
na upokojitev, na izgubo partnerja
prilagajanje na staranje, fiziološke spremembe
utrditev odnosov s partnerjem
razviti odrasle na ine porabe prostega asa
podpirati otroke pri odraš anju
uveljaviti in vzdrževati ekonomski standard
sprejemati socialne in državljanske odgovornosti
poiskati ustrezno socialno sredino
prevezti odrasle odgovornosti in dolžnosti
za eti s poklicnim delom
za eti družinsko življenje, urejati dom,
vzgajati
izbrati partnerja, u iti se živeti
z njim
George E. Vaillant: razvoj
obrambnega reagiranja
Rast in spremembe se dogajajo, vendar ne v fazah in ne jasno usmerjeno
Razvoj dolo ajo na ini, kako se spreminjamo v prilagajanju razmeram in zahtevam
Pomembni so zlasti obrambni mehanizmi: nezavedne strategije soo anja z anksioznostjo
Razvoj, zrelost in ravni obrambnih mehanizmov
Razvojna teorija – obrambni mehanizmi prehajajo na višjo raven zrelosti
Ko odraš amo, uporabljamo zrelejše obrambne mehanizme
Teh zrelejših mehanizmov pa ne dosegajo vsi
Psihoti ni mehanizmi: zanikanje (odklanjanje), blodnje, halucinacije – obrambno prilagajanje in spreminjanje
realnosti
Nezreli mehanizmi: projekcija, pasivno-agresivno obnašanje, nezrelo sproš anje (odreagiranje), regresija
“Nevrotski” mehanizmi: potla evanje, intelektualizacija, premeš anje
Zreli mehanizmi: humor, altruizem, anticipacija, zavestna supresija (potisnitev)
John N. Kotre: narativno o generativnosti
in življenjskih sezonah
Narativni pristop – življenjska zgodba kot pot do samega sebe in temelj samopojmovanju
Pojem generativnosti – bistvo življenjske rasti: skrb in odgovornost za druge, transcendiranje samega sebe
Tri naše ure: biološka, socialna, psihološka
Generativnost
Oblike generativnosti: komunijska in agentska
Avtobiografski spomini – naš osebni “mit” ; epizode, ki imajo svoj smisel kot odlomki v toku posameznikovega
življenja (spomini niso arhiv, temve epizode, ki jih osmišlja življenjski tok – prispodoba spominov kot reke,
ki se prilagaja pokrajini)
Spominjanje kot reparatura življenje (osebe, ki so se dobro prilagodile, se slabše spominjajo neprijetnih epizod in
konfliktov kot osebe, ki imajo ve problemov)
Razli ni konteksti in tipi generativnosti v razli nih življenjskih obdobjih
Partnerstvo - najbližji odnos
Stopnje bližnjosti
Samorazkrivanje
Intimnost in ljubezen
partnerstvo, zakon se
v naši kulturi
povezujeta z ljubeznijo
in intimnostjo
vedno ni bilo tako
povsod ni tako
1. ni elni stik
2. bežni stik
3. površinski stik
4. vzajemni stik
Pomembnost partnerja
Navedite osebo, ki vam je najbližja in najpomembnejša
Zakonski partnerji najbolj iskreni (kdo se vam lahko zlaže)
Teorija navezovanja
Bowlby (1969, 1973, 1979,
1980), Harlow (1957),
Ainsworth in sod. (1978,
1982), Shaver & Hazan
(1987)
Vpliv psihodinamskih teorij,
etologije, kognitivne
psihologije
Raziskovalna paradigma:
situacija tujca
Tipi navezovanja
Dimenzije navezovanja pri otrocih in
odraslih
Odrasli
odvisnost, izogibanje
tipi odnosa: varen,
zaskrbljen, razpuš en,
bojazljiv
gotovost, izogibanje,
anksioznost
Otroci
anksioznost
izogibanje - približevanje
tipi odnosa: varen, zaskrbljen,
razpuš en, bojazljiv
Otroški in partnerski slog
navezovanja
se v slogu odnosa do partnerja
ponovi slog navezanosti na starše?
merjenje slogov navezanosti
AAI
AAI: Adult Attachment Interview – razgovor o
slogih navezanosti na starše (George, Main, &
Kaplan, 1985)
CRI
CRI: Current Relationship Interview – razgovor
o slogih ljubezni s partnerjem (Crowell &
Owens, 1996)
Stabilnost navezovanja
se v slogu odnosa do
partnerja ponovi slog
navezanosti na starše?
stabilnost vzorcev
navezovanja
pomislek: v spominski opis
sloga otroškega
navezovanja lahko
projiciramo naš sedanji slog
Stability:
64 % (3 groups each age) kappa =
.401, p < .005
70% (secure vs. insecure) kappa
= .404, p < .006
Waters, E. in sod. (1995). Attachment Security
From Infancy to Early Adulthood : The
Minnesota 20-year Follow-up Study.
Rezultati raziskav navezovanja
se v slogu navezovanja opaža vpliv negativnih življenjskih
izkušenj?
se pod njihovim vplivom slog bolj spremeni kot sicer?
Navezovanje in zadovoljstvo z
odnosom
Celoten vzorec
povpre ja (modra, zelena in
rde a rta na grafikonu)
22.0% (153) nezadovoljni
22.9% (159) zmerno
zadovoljni in
55.1% (393) zelo ali
povsem zadovoljni
se zadovoljstvo razlikuje glede
na slog navezovanja?
DA
hi kvadrat (4) = 36.2, p <
.00001
Navezovalna varnost in medsebojna
pomo
So partnerji s slogom
varnosti bolj pripravljeni
partnerju konstruktivno
pomagati pri reševanju
problemov?
Hazan, Shaver in sod.: teorija
ljubezni
Ljubezen je integracija treh
biološko utemeljenih
vedenjskih sistemov
navezovanje (kot otrok)
skrb, negovanje (kot mati)
spolnost
Znani tipi ljubezni so njihove
kombinacije
npr. strastna ljubezen
(spolnost)
tovariška ljubezen (skrb in
navezanost)
Lestvica romanti ne ljubezni
Hazan, Shaver, 1987
izogibalen
gotov (varen)
ambivalenten
A. I am somewhat uncomfortable being close to others; I find
it difficult to trust them completely, difficult to allow
myself to depend on them. I am nervous when anyone
gets too close, and often, others want me to be more
intimate than I feel comfortable being.
B. I find it relatively easy to get close to others and am
comfortable depending on them and having them
depend on me. I don't worry about being abandoned or
about someone getting too close to me.
C. I find that others are reluctant to get as close as I would
like. I often worry that my partner doesn't really love me
or won't want to stay with me. I want to get very close to
my partner, and this sometimes scares people away.
Izogibajo i ljubimci
Less invested in relationships
Show less grief following loss
During sex with a partner, fantasizes someone else
More casual sex
Prefers to work alone
Workaholics as a way to avoid close relations
Tend to recall parents as rejecting and rebuffing
Tend to have experienced childhood trauma (e.g., abused,
alcoholic parents)
Withdraws from partner when partner or self is stressed
Find social interactions boring and irrelevant
Do not like self-disclosure by self and others
Positive mood induction fails to increase their creativity
Unable to remember relationships well
Hostile/hateful when provoked
More likely to be atheist/agnostic; "born again" religious
experience during adolescence if mother was not religious
Have death anxiety but tend not to reveal it directly
25 odstotkov
dva podtipa
razpuš eno
izogibanje (ve
moških, višje
samospoštovanje)
anksiozno izogibanje
(ve pri ženskah)
gre za razli ne zgodnje
dispozicije ali za razlike v
poznejšem oblikovanju
slogov?
Anksiozni/ambivalentni ljubimci
High breakup rate despite deep involvement
Intense grieving following loss
Unstable self-esteem combined with self-doubt
Prefer being "cuddly" than actual sex
Although like to work with others, often feel under-appreciated
Views spouse as unsupportive
Daydreams about success but often unable to sustain efforts
Vulnerable to eating disorders
Perceive parents as intrusive and unfair
Tend to be emotional, especially when under stress
Worry about rejection during daily interactions
Have a tendency to self-disclose to every one and like others to disclose
Jealous and untrusting
Easily distracted by mood swings (even when it is positive)
Preoccupied with personal relationships; can't turn thoughts away
Hostility and anger
More likely than other attachment styles to be overtaken by religious emotions
Afraid of separation
Afraid of death
20 odstotkov
Samogotovi (varni) ljubimci
More trusting
Less lonely
Tend to have long-term relationships
Enjoy sex, especially with long-term partners
High self-esteem and high regards for others
Seeking social support when under stress
Generous and supportive when lovers are under
stress
Self-disclose appropriately and like others to selfdisclose
Positive, optimistic, and constructive in interacting
with others
Likely to adopt parents' religion
Relatively unafraid of death
More creative and cognitively open following a
positive mood induction
55 odstotkov
Teorija izmenjave
Komunija in izmenjava (Clark, Mills, 1979)
dajanje zaradi ob utka odgovornosti za
potrebe drugega (komunija)
dajanje s pri akovanjem povra ila
odgovornost in bližina (izmenjava)
dajanje v pri akovanju povra ila
e gre za prijatelje (komunija) potem
vra anje storjene usluge ne pove uje
privla nosti
e gre za tujce, potem vra anje usluge ve a
privla nost
Teorija investiranja
Rusbult (1980)
primerjava izidov
primerjave alternativ
nivo primerjave
izidi v odnosu
e so ve ji od
pri akovanih sre nost
nivo primerjave za
alternative
stabilnost v odnosu
e so alternative boljše
- nesre nost
dimenzije odnosa
“dobro” - “slabo”
pasivnost - aktivnost
Tipi odnosa
aktiven “glas” (akt., konstr.)
lojalnost (pas., konstr.)
zanemarjanje (pas., destr.)
izhod (akt., destr.)
Dimenzije ljubezni in partnerstvo
Sternberg
strastnost (motivacijska
komponenta)
intimnost (emocionalna
komponenta)
zavezanost (kognitivna
komponenta)
Razvoj strastnosti, intimnosti in
zavezanosti
stopnja (intenziteta)
ZAVEZANOST
Strastnost najprej
hitro naraš a, nato
upade
Intimnost in
zavezanost
postopno naraš ata
Trajnost partnerstva
predicirata intimnost
in zavezanost, ne
pa tudi strastnost
INTIMNOST
STRASTNOST
trajanje (cas)
Možni poteki partnerstva
stopnja
angažiranja
E: prekinitev
C: nadaljevanje
C
D
D: slabšanje
D
B: izgradnja
E
A: privla nost
E
Levinger, 1980
faze
privla nost
izgradnja
nadaljevanje
(slabšanje) (ni
nujno!)
prekinitev
(razdor, smrt)
najprej bolj, nato
manj strm porast
strm porast, nato
oscilacije in upad
strm porast, nato
stagnacija in upad
Razvoj zakona
Duvall, 1971
dva klju na momenta
oba partnerja
otrok
vzajemna odvisnost
medeno obdobje
obdobje nege
obdobje avtoritete
obdobje šolanja
obdobje soodvisnosti
obdobje lansiranja
obdobje praznega gnezda
obdobje upokojitve
Pomen esa med partnerstvom naraš a
ali upada?
Naraš a:
skupne vrednote
pripravljenos na prilagajanje
pripravljenost prenašati
partnereve muhe
skupna verska in druga
prepri anja
SKUPNE VREDNOTE
PRIPRAVLJENOST NA PRILAGAJANJE IN SPREMEMBE
V MEDSEBOJNIH ODNOSIH
PRIPRAVLJENOST PRENAŠATI PARTNERJEVE
NAPAKE IN MUHE
SKUPNA VERSKA PREPRIÈANJA
Upada:
zanimivost partnerja
prilagajanje partnerjevim
staršem
pozorno poslušanje
KAKO ZANIMIV SE NAM ZDI PARTNER
PRILAGAJANJE PARTNERJEVIM STARŠEM
POZORNO POSLUŠANJE PARTNERJA
Najprej naraste nato upade:
telesna privla nost
ljubljenje
empatija
pridobivanje informacij o
partnerju
izražanje simpatij in
naklonjenosti
TELESNA PRIVLAÈNOST
LJUBLJENJE
EMPATIZIRANJE
PRIDOBIVANJE INFORMACIJ O PARTNERJU
IZRAŽANJE SIMPATIJE IN NAKLONJENOSTI
Najprej upade nato naraste
enak intelektualni nivo
ENAK INTELEKTUALNI NIVO
Znaki uspešnega in neuspešnega
odnosa
Zgodnji odnos:
pozitivna vzajemnost
(vra anje pozitivnega)
Uspešen odnos
poitivna vzajemnost se
nadaljuje
Neuspešen odnos
vedno pogostejše
pojavljanje negativne
vzajemnosti (vra anje
negativnega, kritike,
pritožbe, pripombe,
iskanje krivca)
zgodnji odnos
pozitivna vzajemnost se kaže v dejanjih
in besedah obeh partnerjev
neuspešen odnos
pozitivna vrednotenja
postajajo vse redkejša
pogosteje se pojavijo
negativna vrednotenja
(kritike, pripombe, pritožbe,
iskanje krivca, sebi ne
spolne želje...)
v dejanjih in besedah
partnerjev se uveljavi
negativna vzajemnost
uspešen odnos
pozitivna vrednotenja se v
besedah in dejanjih partnerjev
nadaljujejo (izrazi naklonjenosti,
ljubezni, prijaznost, pomo , priznanja in pohvale, želja, da bi
partnerju spolno ugajali in ustregli).
Odzivanje na slabšanje odnosa
aktiven pozitiven
odziv daje najve
možnosti za
izboljšanje
aktiven negativen
odziv pomeni
prekinitev
ZAZNANJE, DA SE
ODNOS SLABŠA
pasiven pozitiven
odziv pomeni
lojalnost, akanje na
izboljšanje
pasiven negativen
odzivpomeni
akanje, da se odnos
dokon no pokvari
aktiven odziv
negativen
pozitiven
"poskus"
"izstop"
odlo itev, da se poskusi, da se
odnos prekine odnos izboljša
pasiven odziv
negativen
pozitiven
"opustitev"
"lojalnost"
akanje, da se akanje, da
odnos dokon nonastopi izboljšanje
pokvari
Pomembni dejavniki partnerstva
Pozitivni
privla nost in ljubezen
spolnost
zvestoba
pozitivna vzajemnost
pobude, izpolnjenost
strpnost
Negativni
neprivla nost, hladnost, sovraštvo
spolno nezadovoljstvo
nezvestoba
negativna vzajemnost
naveli anost, dolg as
ljubosumnost
V em je skrivnost uspešnega
zakona v o eh zakonskih
partnerjev?
podobnost
prijateljstvo
zavezanost
pozitivno ustvo
vzdrževanje pozitivnih izkušenj,
vrednotenj in povezovanje teh
izkušenj s partnerjem
hranjevanje privla nosti,
pozornosti in prijateljstva
ohranjevanje podobnosti
in vzajemnosti
Ljubosumnost
Življenjska bilanca, smisel in
odhod
Generativnost
(ustvarjalno, polno
življenje)
Življenjska bilanca in
smisel
Odnos do umiranja in
smrti
Življenjska bilanca, smisel in
odhod
Generativnost
vrednote
zrelost (emocionalna, umska, socialna, moralna)
ljubezen, partnerstvo, starševstvo
ustvarjalnost
rast v delovnih in socialnih odnosih
Modeli
Bühler, Erikson
Havighurst
Vaillant, Kotre, Peck
Življenjska bilanca in smisel
Življenjska izpolnitev
vrednotna usklajenost
izpolnitev življenjskega
poslanstva
gre bolj za to, ali so bili cilji
pravi in prizadevanja, da bi
jih dosegli, avtenti na, kot za
to, ali so bili izpolnjeni
ob utje življenjskega smisla
izpolnitev potencialov
smisel v ljubezni, partnerstvu
in ustvarjanju družine
smisel v ustvarjalnosti
smisel v trpljenju
Soo anje s starostjo in smrtjo
Odnos do starosti in stereotipi
mnenja starejših o sebi se
razlikujejo od splošnih
mnenj
splošne predstave o starosti
so esto neustrezne
kulturna razli nost
kulture, ki cenijo starost
kulture, ki jo potiskajo na
rob
vedno ve je število starejših
Smrt kot (ne)dogodek
Strah pred smrtjo
Strah pred
kriminalci
Strah pred
kriminalci
Slabe
stanovanjske
Slabe
razmere
stanovanjske
Slabe
možnosti za
Slabe
zaposlitev
možnosti za
Mnenje
Mnenje
starejših
starejših
Splošno
Splošno
mnenje
mnenje
Osamljenost
Osamljenost
Neustrezna
zdravstvena Neustrezna
zdravstvena
nega
Slab dohodek
Slab dohodek
Slabo zdravje
Slabo zdravje
0
0 50 50
odstotek odgovorov
100100
Soo anje s starostjo in smrtjo
Pogledi na smrt
smrt kot prenehanje eksistence
smrt kot prehod nadaljevanje eksistence
eno in drugo se povezuje s strahom in
negotovostjo
Faze v soo anju s smrtjo in
umiranjem (Kübler-Ross)
odklanjanje
jeza
pogajanje
depresivnost
sprejemanje
Izrinjanje umiranja in smrti v sodobnem
življenju
smrt kot “nedogodek”
TODA: smrt je dogodek
Osmišljanje umiranja in smrti
Smrt in ohranjanje identitete (jaza,
osebnosti)
smrt kot preobrazba in
nadaljevanje
Predstave o posmrtnem življenju
Smrt v lu i velike celote
življenje kot del izpolnjevanja
višjega cilja
SPREJEMANJE
DEPRESIVNOST
POGAJANJE
JEZA
ODKLANJANJE
Literatura
Fulgosi, A. (1981/1985 in pozneje). Psihologija li nosti. Zagreb: Školska knjiga. Str. 115-150.
Lešnik Musek, P. (1996). Vrednote v razli nih življenjskih obdobjih. Anthropos, 5-6, 122-135.
Musek, J. (1993). The development of values during adulthood. V: MUSEK, Janek (ur.), POLI , Marko
(ur.). III.[!] Alps-Adria Symposium of Psychology, Ljubljana, 1993. Ljubljana: Faculty of Philosophy,
Department of Psychology, 1993, str. 241-251.
Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy. Str. 23-44, 58-61.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 102-108.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy. Str.
75-132.
Zupan i , M. (1989). Moralni razvoj in vrednote v adolescenci. Anthropos (Ljublj.), 1989, letn. 20, št. 5/6,
str. 83-90.
Literatura
Ainsworth, M. D. S., Blehar, M. C., Waters, E., & Wall, S. (1978). Patterns of attachment: A psychological study of the strange
situation. Hillsdale, NJ: Erlbaum.
Aron, A. & Aron, E. N. (1986). Love and the expansion of self: Understanding attraction and satisfaction. New York: Hemisphere
Publish Corporation.
Bergmann, M. (1987). The anatomy of loving. New York: Columbia University Press.
Berscheid, E., & Walster, E. (1978). Interpersonal attraction. Reading, MA: Addison-Wesley.
Cassidy, J., & Shaver, P. R. (Eds.). (1999). Handbook of attachment: Theory, research, and clinical applications. New York:
Guilford Press.
de Rougement, D. (1983). Love in the Western world (trans. M. Belgion). Princeton, NJ: Princeton University Press.
Fehr, B. (1988). Prototype analysis of the concepts of love and commitment. Journal of Personality and Social Psychologyo, 55,
557-579.
Fehr, B., & Russell, J. A. (1992). Concept of love viewed from a prototype perspective. Journal of Personality and Social
Psychology.
Fisher, M. (1990). Personal love. London: Gerald Duckworth & Co. Ltd.
Freud, S. (1951). Group psychology and the analysis of the ego (J. Strachey, Ed. and Trans.). New York: Liveright. (Original work
published 1922.)
Hatfield, E., & Walster, G. W. (1978). A new look at love. Reading, MA: Addison-Wesley.
Hendrick, C. , & Hendrick, S. (1986). Theory and method of love. Journal of Personality and Social Psychology, 50, 392-402.
Literatura
Hazan, C., & Shaver, P. R. (1987). Romantic love conceptualized as an attachment process. Journal of Personality and Social
Psychology, 52, 511-524.
Hazan, C., & Shaver, P. R. (1990). Love and work: An attachment-theoretical perspective. Journal of Personality and Social
Psychology, 59, 270-280.
Hendrick, C., & Hendrick, S. (1986). Theory and method of love. Journal of Personality and Social Psychology, 50, 392-402.
Klemer, D. J. (1959). Chinese love poems. Garden City, NY: Hanover House.
Koevecses, Z. (1988). The language of love,The semantics of passion in conversational English. Lewisburg, PA: Bucknell
University Press.
Koevecses, Z. (1990). Emotion concepts. New York: Springer© Verlag.
Koevecses, Z. (1991). A linguist's quest for love. Journal of Social and Personal Relationships, 8, 77-97.
Lee, J. A. (1973). The color of love: And exploration of the ways of loving. Don Mills, Ontario: New Press.
Levy, R. I. (1984). The emotions in comparative perspective. In K. R. Scherer & P. Ekman (Eds.), Approaches to emotion (pp.
387-412). Hillsdale, NJ: Erlbaum.
Main, M., Kaplan, N., & Cassidy, J. (1985). Security in infancy, childhood, and adulthood: A move to the level of representation.
Monographs of the Society for Research in Child Development, 50 (Nos. 1 & 2), 66-104.
McNaughton, W. (1971). The book of songs. New York: Twayne Publishers, Inc..
Reik, T. (1944). A psychologist looks at love. New York: Farrar & Rinehart.
Reik, T. (1949). Of love and lust: On the psychoanalysis of romantic and sexual emotions. New York: Farrar, Straus & Girous.
Literatura
Rubin, Z. (1973). Liking and loving: An invitation to social psychology. New York: Holt, Rinehart, and
Winston.
Shaver, P. R., & Hazan, C. (1994). Attachment. In A. Weber & J. Harvey (Eds.), Perspectives on close
relationships (pp. 110-130). New York: Allyn & Bacon.
Shaver, P., Hazan, C., & Bradshaw, D. (1988). Love as attachment: The integration of three behavioral
systems. In R. J. Sternberg & M. L. Barnes (Eds.) The psychology of love. New Haven, CT: Yale University
Press.
Shaver, P., Schwartz, J., Kirson, D., & O'Connor, C. (1987). Emotion knowledge: Further explorations of a
prototype approach. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 1061-1086.
Shaver, P. R., Wu, S., & Schwartz, J. C. (1992). Cross-cultural similarities and differences in emotion and
its representation: A prototype approach. In M. S. Clark (Ed.), Review of personality and social psychology
(Vol. 13. Emotion, pp. 175-212). Newbury Park, CA: Sage Publications. Reprinted in J. M. Jenkins, K.
Oakley, & N. L. Stein (Eds.), Human emotions: A reader. Oxford, England: Blackwell, 1997.
Singer, I. (1984, 1987). The nature of love, Vol. 1, 2, 3. Chicago: The University of Chicago Press.
Sternberg, R. J. (1986). A triangular theory of love. Psychological Review, 93, 119-135.
Izbrana literatura
!
#$%
'$
&
#$
(
!!
"
" ! ) "
!
*
"
"
+
%
Ainsworth, M. D. S., Blehar, M. C., Waters, E., & Wall, S. (1978). Patterns of attachment: A psychological
study of the strange situation. Hillsdale, N.J.: Erlbaum.
Connell, J. P., & Goldsmith, H. H. (1982). A structural modeling approach to the study of attachment and
strange situation behaviors. In R. N. Emde & R. J. Harmon (Eds.), The development of attachment
and affiliative systems (pp. 213-243). New York: Plenum.
Clark, M.S. & Mills, J. (1993). The difference between communal and exchange relationships: What it is
and is not. Personality and Social Psychology Bulletin. 19, 684-691.
Kübler-Ross, E. (1969). On death and dying. New York: Macmillan. ali:
Kubler-Ross, E. (1995). O smrti in življenju po njej. Ljubljana: Mladinska knjiga. (oboje v celoti)
Izbrana literatura
Bronfenbrenner, U. (1972). Influences on Human Development. Dryden.
Buehler, Ch. (1959). Basic tendencies of human life: Present day biological and psychological thinking. Amer. J. Psychoter., 13.
Erikson, E. H. (1963). Childhood and society. New York: Norton.
Erikson, E. H. (1971). Identity: Youth and Crisis. London: Faber and Faber.
Havighurst, R. (1972). Developmental Tasks and Education, McKay.
Horner, Althea J. (1984). Object Relations and the Developing Ego in Therapy. Northvale, NJ/London: Jason Aronson Inc.
Horner, Althea J. (1998). Working with the Core Relationship Problem in Psychotherapy. San Francisco: Jossey-Bass Publishers.
Kernberg, Otto F. (1980). Internal World and External Reality: Object Relations Theory Applied. New York/London: Jason Aronson.
Kotre, J. N. (1984). Outliving the Self: Generativity and the Interpretation of Lives. Baltimore, MD: Johns Hopkins Press, 1984.
Kotre, J. N. (1995). White Gloves: How We Create Ourselves Through Memory. The Free Press.
Kotre, J. N. and Hall E. Seasons of life : the dramatic journey from birth to death. 1st Ann Arbor paperback ed. Ann Arbor: University of Michigan
Press, 1997
Levinson, D. J. (1978). The seasons of a man's life. NY: Ballantine.
Levinson, D. J., & Levinson, J. D. (1997). The seasons of a woman’s life. NY: Ballantine.
Loevinger, J. (1966). The meaning and measurement of ego development. Am. Psychol., 21, 195-206.
Loevinger, J. (1967). Theories of ego development. St. Louis: The Social Science Institute, Washington University.
Mahler, Margaret S[chönberger] & Pine, Fred. (1975). The Psychological Birth of the Human Infant: Symbiosis and Individuation. New York: Basic
Books, Inc., Publishers.
Peck, R. C. (1955). Psychological Developments in the Second Half of Life.
Piaget, J. (1963). Psihologija inteligencije. Beograd: Nolit.
Vaillant, G. E. (1977). Adaptation to Life. Little, Brown.
Spletne strani
http://cw.prenhall.com/bookbind/pubbooks/morris2/chapter10/custom1/deluxe-content.html
http://dir.yahoo.com/Social_Science/Psychology/Branches/Child_Psychology/
http://psychology.about.com/science/psychology/cs/child/index.htm
http://psycpubs.as.wvu.edu/learn8.htm#chap12
http://snycorva.cortland.edu/~ANDERSMD/ERIK/bio.HTML (o Eriksonu)
http://www.abacon.com/berk/lifespan/summaries.html
http://www.apa.org/journals/dev.html (revija Developmental Psychology)
http://www.canisius.edu/~gallaghr/dev.html
http://www.cbc.cc.tx.us/acdem/social/psyc2301/life_span.html
http://www.choa.org/brain/prenatal.shtml
http://www.ezonline.com/grafton/death.html (model strahu pred smrtjo)
http://www.grndr.com/midlife2.htm
http://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/fr/piaget2.htm (Piagetov klju ni tekst klasika)
http://www.swarthmore.edu/SocSci/kgergen1/newaging.html (Gergenov lanek o vrednotah, samopodobi in starosti – aspekt
socialnega konstrukcionizma)