1. No category

PRIMERJAVA OCEN STROŠKOV PRIDELOVANJA
TRAVNE SILAŽE V BALAH IN KORITASTEM SILOSU
Ben MOLJK 1
IZVLEČEK
Po letu 1990 poteka razmah baliranja ovele trave kot eden izmed načina siliranja izjemno
hitro. Tovrsten način siliranja je pri kmetih precej priljubljen, saj prinaša več prednosti
kakor slabosti v primerjavi s siliranjem v koritasti ali stolpni silos. Raziskav s področja
ekonomike baliranja ni bilo veliko opravljenih (izjema so raziskave glede kakovosti travne
silaže v balah), zlasti ne v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja tovrstnih ocen siliranja trave v
bale smo se odločili, da poskušamo z oceno stroškov baliranja ter primerjavo s siliranjem
v koritasti silos pridobiti aplikativne rezultate, ki bodo hkrati tudi podlaga za nadaljnje
delno. Ocena stroškov siliranja trave v balah in koritastem silosu je bila izdelana z
uporabo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije. Za potrebe naloge je bil kot
izhodišče uporabljen model za pridelavo travne silaže v koritastem silosu, iz njega pa sta
bila glede na tehnologijo prilagojena še dva modela. Tako smo poskušali podati oceno
stroškov baliranja trave kot samostojne storitve kot tudi najete storitve ob predpostavljeni
različni velikosti parcele (1 ha in 5 ha) in različni oddaljenosti travnika od kmetije (1 km
in 3 km) ter jih primerjati s tehnologijo siliranja v koritasti silos. Iz pridobljenih rezultatov
lahko podamo zaključek, da je z vidika ocen stroškov pridelave silaže ta najcenejša pri
siliranju v koritasti silos. Pri danih izhodiščih so stroški siliranja v koritasti silos v
primerjavi z domačim baliranjem nižji za dobrih 17 %, v primerjavi z najetim baliranjem
pa za 11 %. Najeto baliranje je v primerjavi z domačim baliranjem cenejše, če gre za
velikost parcele manjše od 5 ha. V primeru oddaljenih parcel na znižanje lastne cene silaže
v balah pomembno vpliva tudi način prevoza bal. V primeru prevoza bal z enojno
prikolico so stroški pridelave travne silaže nižji za dobrih 5 % kot v primeru prevoza bal z
vilicami za bale (2 bali na prevoz).
Ključne besede: travna silaža, baliranje, simulacijski model, stroški
THE COST ESTIMATE COMPARISON OF PRODUCING
BALE AND CONVENTIONAL GRASS SILAGE
ABSTRACT
Bale silage of wilted grass as one of the types of ensiling has spread extremely quickly
after 1990. This type of silage is pretty much popular with farmers as it brings advantage
rather than disadvantage in comparison with the traditional silage making. Not many
investigations of bale silage economy, especially in Slovenia, were made (the exception
being the research of quality of grass silage in bales). Due to lack of such estimates of
grass bale silage we have decided to try – by evaluating the expenses of bale silage and
comparing them with those of bunker silo – to obtain applicative results which would be at
the same time a basis for further work. The assessment of costs of grass bale silage and
conventional silage was made using model calculations developed at Agricultural Institute
1
uni.dipl.ing.zoot., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana
of Slovenia. As a starting point in the project a model of grass silage in bunker silo was
used out of which another two models were adjusted with regard to technology. We tried
to give an estimation of costs for grass bale silage as independent service and also as hired
service at the presumption of different plot size (1 ha and 5 ha) and different distance of
meadow from farm (1 km and 3 km), and compare them with the technology of bunker
silo. On the basis of results obtained it may be concluded that from the point of view of
estimation silage production costs, ensiling in bunker silo is the cheapest. At the starting
points given the costs of conventional silage in comparison with the home bales are lower
for about 17 % and in comparison with hired bale silage they are lower for 11 %. The
hired bale silage compared with home bale silage is cheaper if the plot size is less than 5
ha. In case of distant plots the reduction of production price of bale silage, a significant
influence of the type of bale transport is felt. When bales are transported with one trailer
the costs of grass silage production are by about 5 % lower than when bales are
transported with round bale handler (2 bales per transport).
Key words: grass silage, bale silage, simulation model, costs
1
UVOD
Po letu 1990 je razmah baliranja ovele trave kot eden izmed načina siliranja izjemno hiter.
Tovrsten način je pri kmetih precej priljubljen, saj prinaša več prednosti kakor slabosti v
primerjavi s siliranjem v koritasti ali stolpni silos (Weiss, 1995, Gerhold, 2004). Prednosti
baliranja se v primerjavi z ostalimi oblikami siliranja kažejo predvsem v izogibanju
kvarjenja silaže po odvzemu oz. po odprtju bale. Pomembne prednosti baliranja so tudi v
lažjem prilagajanju razmeram razvoja krmnih rastlin kot tudi vremenskim razmeram,
lažjem večfaznem siliranju, lažjem prilagajanju krmljenju ter v možnosti trženja s silažo
(Orešnik in Kermauner, 2002).
Raziskave baliranja, ki so v pretežni meri potekale, so ocenjevale predvsem prednosti in
slabosti, ki jih baliranje prinaša, kakovost krme ter vpliv tehnologije na proces siliranja in
vsebnost posameznih snovi v silaži. Raziskav, ki bi ocenjevale stroške baliranja ni bilo
veliko opravljenih, zlasti ne v Sloveniji.
V letu 2005 so na Kmetijskem inštitutu Slovenije izvedli anketo, s katero so želeli
pridobiti pregled nad načinom spravila krme, kakovostjo krme in tehnologije krmljenja pri
kmetijah, katere so bile takrat vključene v kontrolo prireje mleka. Rezultat popisa sicer ne
odraža stanja na vseh kmetijah, ki so takrat redile govedo, so pa jasen pokazatelj pestrosti
na področju siliranja travniške krme. Avtorji (Verbič in sod., 2006) navajajo, da na
približno eni tretjini kmetij prevladuje siliranje trave, na eni tretjini zgolj ali pretežno
krmo sušijo ter na eni tretjini kombinirajo siliranje in sušenje. Gledano z vidika kmetij kot
tudi iz vidika števila krav na kmetijah ter posledično temu količine pripravljene travne
silaže, sta si siliranje v balah in koritastih silosih po deležu zelo blizu, še omenjajo avtorji
(Verbič in sod., 2006), pri tem pa gre v precejšnji meri (skoraj petina) za kombinacijo
obeh.
Ob navedenem isti avtorji kot velik problem siliranja (izpostavili so baliranje) navajajo
kakovost travnih silaž v Sloveniji. Zgolj petina analiziranih vzorcev silaž v zadnjih letih
dosega priporočene vsebnosti energije, ob tem pa je opazen izrazit porast plesnenja travnih
silaž, katerega povezujejo s samim baliranjem. Z razmahom baliranja so se v praksi
pojavile silaže z večjo vsebnostjo sušine, ki praviloma nudijo boljše pogoje za plesnenje.
Podobno problematiko kakovosti travne silaže v balah povzemata tudi Orešnik in
Kermauner (2002). Omenjata namreč, da je kakovost silaže v balah predvsem posledica
načina priprave silažne bale oziroma napak v postopkih siliranja (prevelika hitrost
baliranja in premajhna gostota bal, premalo ovojev, poškodbe ovojev pri rokovanju z
balami, itd).
Zaradi hitrega razmaha tehnologije siliranja v bale (v nadaljevanju baliranje), pomanjkanja
raziskav s področja ekonomike baliranja ter povečanega povpraševanja po tovrstnih
raziskavah smo se odločili, da poskušamo oceniti stroške, ki nastanejo pri baliranju ob
predpostavki priporočene kakovosti silaže.
Tako je namen prispevka na različnih primerih baliranja in siliranja v koritasti silos podati
oceno o višini stroškov in jih med seboj primerjati. Na koncu prispevka želimo podati tudi
zaključke, ki bi uporabnikom predvsem na posamezni ravni omogočali pri lažjem
sprejemanju odločitev glede načina pridelave travne silaže.
2
MATERIAL IN METODE DELA
Ocena stroškov siliranja trave v balah in koritastem silosu je bila izdelana z uporabo
modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije (Rednak, 1998). Gre za simulacijski
model z vgrajenimi funkcijskimi odvisnostmi, ki na podlagi izbranih vhodnih tehnoloških
parametrov (različna obratoslovno-tehnološka izhodišča) omogoča oceniti porabo inputov
in s tem stroške proizvodnje pri posameznih pridelkih, kakor tudi na ravni različnih
agregatov (kmetija, usmeritev, intenzivnost). Za razliko od t.i. metode pokritja, modelne
kalkulacije vključujejo vse stroške (tudi strošek dela), ki so povezani s proizvodnjo in ne
samo spremenljive stroške. Pri obračunu stroškov in vrednosti proizvodnje so potroški
ovrednoteni po cenah, ki veljajo v določenem obdobju. Tako so bile za potrebe naloge pri
obračunu stroškov siliranja trave uporabljene cene materiala in storitev, ki so veljale v
mesecu septembru 2007. Cene montažnega koritastega silosa, balirke, ovijalke, vilic za
prenos bal ter mreže in folije za baliranje so izračunane kot povprečje pridobljenih
maloprodajnih cen strojev in opreme, ki so v praksi najbolj zastopani oziroma uporabljeni.
Ker je glede na izhodišče modelnih kalkulacij kmet opredeljen kot davčni zavezanec, se
vse cene obračunavajo brez DDV-ja.
Za potrebe naloge je bil kot izhodišče uporabljen model za pridelavo travne silaže v
koritastem silosu (KorSil), iz njega pa sta bila glede na tehnologijo prilagojena še dva
modela in sicer:
-
model Baliranje ter
-
model BaleStor.
Skupno vsem trem modelom je trikosni travnik na katerem količina pridelane suhe snovi
na hektar travinja znaša 8.000 kg SS (sušine), medtem ko je bruto količina krme (količina
ovele trave) različna zaradi različne stopnje ovelosti trave. Pri tem je predpostavljeno, da v
vseh primerih kmet s siliranjem dosega priporočene vrednosti parametrov kakovosti
travne silaže. Travnik velikosti 1 ha je oddaljen od kmetije 1 kilometer, pri čemer se ves
transport odvija po poljski poti (povprečna hitrost znaša 10 km/h).
Pri modelu KorSil je bil »uporabljen« montažni betonski silos slovenskega proizvajalca,
ki je cenejši od klasičnega betoniranega (v preteklosti najbolj razširjen, vendar še vedno
pogosto v uporabi), predstavlja pa vmesno možnost glede na prakso, saj veliko kmetij
silira v provizorično narejene koritaste silose. Glede na vrsto silosa, cene silosa ter stroška,
ki ga ima kmet s pripravo terena, je bila izračunana amortizacija silosa. Pri tem je
potrebno omeniti, da različno po občinah ni potrebno pridobiti dovoljenj za postavitev
silosa, zato ta strošek v vrednosti silosa ni bil zajet.
Iz modela KorSil sta bila izdelana modela Baliranje in BaleStor. Pri modelu Baliranje gre
za oceno stroškov siliranja trave v bale, pri tem pa kmet sam poseduje stroje in opravlja
baliranje trave, ovijanje ter transport bal (domače baliranje). Pri modelu BaleStor je za
fazo baliranja in ovijanja bal upoštevana najeta storitev (najeto baliranje), med tem ko je
transport bal lasten.
Pri obeh modelih, kjer gre za siliranje v balah, znaša gostota bale 190 kg sušine/m3. Na
podlagi tega je bila izračunano število narejenih bal, število voženj ter poraba mreže in
folije za ovijanje. Za doseganje kakovostne silaže v balah je priporočena izdelava vsaj 6-8
ovojev, če želimo bale skladiščiti tudi preko poletja (Orešnik in Kermauner, 2002). Tako
je bilo upoštevano, da ena rola folije zadostuje za 22 bal.
Za oceno stroškov siliranja so bile napravljene tudi simulacije oddaljenosti travnika od
kmetije 3 km ter velikosti parcele 5 ha. V primerih oddaljenosti travnika 3 km je bilo
predpostavljen transport po asfaltirani cesti, pri tem znaša povprečna hitrost prevoza 20
km/h. V primeru baliranja na travniku, ki je oddaljen od kmetije 1 km, predpostavljen
transport bal poteka z nošenjem bal (vilice za bale) in sicer po 2 bali naenkrat. V primeru
oddaljenosti 3 km pa je poleg transporta bal z nošenjem predpostavljen tudi transport bal z
uporabo transportne prikolice (10 bal na prikolico).
Slika 1: Poraba dela (h) pri siliranju trave z baliranjem in ovijanjem ter z odvozom trave
v koritasti silos z nakladalno prikolico (transport in praznjenje sta upoštevana) pri 3
tonah sušine, 1 km oddaljenosti travnika in povprečni hitrosti vožnje 10 km/h
Figure 1: Working time (h) for wrapping bales, wilting bales and carting off grass with
self-loading trailer (transport included); harvest: 3.000 kg of DM, meadow distance 1 km,
average speed 10 km/h
Poraba dela siliranja v koritasti silos in baliranja
3,5
Baliranje z ovijanjem
Ovijalka
Balirka
Poraba dela na ha (h)
3,0
20 m3 prikolica
15 m3 prikolica
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
0,5
1
2
3
4
5
Velikost parcele (ha)
Vir: FAT-Berichte (2002)
Poraba materiala in dela ter uporaba strojev je pri vseh modelih enaka do faze spravila.
Razlike med modeli so v načinu spravila in transporta trave oziroma bal. Poraba strojnega
dela ter vrednost ure posamezne strojne storitve so izračunani na podlagi katalogov KTBL
(2002, 2004), Kataloga stroškov strojnih storitev (Dolenšek, 2002) in raziskav (Schick in
Stark, 2002), upoštevajoč vrednosti strojev in goriva v mesecu avgustu 2007.
Rezultati so predstavljeni kot ocene stroškov siliranja v koritasti silos, domačega baliranja
in baliranja kot najete storitve pri različni oddaljenosti travnika od kmetije (1 km in 3 km),
različni velikosti parcele (1 ha in 5 ha) ter glede na transport bal (primer oddaljenosti 3
km). Rezultati so predstavljeni po skupinah stroškov, kot skupni stroški ter skupni stroški
na enoto suhe snovi (lastna cena). Med stroške materiala so zajeti stroški gnojevke,
mineralnih gnojil, folija za koritasti silos ter mreža in folija za bale, med tem ko so med
stroške najetih storitev in amortizacije zajeti stroški zavarovanja in amortizacije silosa
ter najete storitve baliranja. Stroški domačih storitev zajemajo stroške domačih strojnih
storitev in dela, med ostale stroške pa so vštete pravice in obveznosti iz dela, stroški
kapitala ter posredni stroški.
3
REZULTATI IN RAZPRAVA
3.1
Ekonomika siliranja
Primerjava načinov siliranja trave prikazuje (preglednica 1), da so stroški siliranja v
koritasti silos praviloma nižji od stroškov baliranja. Tako je lastna cena pri siliranju v
koritasti silos in velikosti parcele 1 ha s 120,7 EUR/tono sušine nižja od lastne cene
domačega baliranja (145,6 EUR/tono sušine) za dobrih 17 % ter za 11 % od najetega
baliranja, kjer znaša lastna cena 136,8 EUR/tono sušine. Poglaviten razlog za razlike v
stroških med načini siliranja je v porabi materiala in dela, zaradi česar posredno nastane
tudi razlika v ostalih stroških.
Preglednica 1: Ocena stroškov siliranja v koritasti silos in siliranja v bale pri različni
velikosti parcele (EUR); višina pridelka 8.000 kg SS, oddaljenost travnika od kmetije 1 km
Table 1: The cost estimate making conventional grass silage (bunker silo) and round bale
silage – different plot size (EUR); harvest: 8.000 kg of DM, meadow distance 1 km
Način siliranja
Velikost parcele (ha)
Material
Najete storitve in amortizacija
Domače storitve
- domače strojne storitve
- domače delo
Ostali stroški
SKUPNI STROŠKI
LASTNA CENA (EUR/tono SS)
KorSil
Baliranje
BaleStor
1
187,3
39,0
5
187,3
39,0
1
266,7
5
266,7
1
171,9
357,4
5
171,9
357,4
410,4
132,8
195,9
965,5
120,7
309,7
103,4
162,0
801,4
100,2
553,2
144,5
200,7
1.165,1
145,6
432,7
113,1
163,3
975,8
122,0
311,4
105,2
148,1
1.094,0
136,8
240,4
82,4
122,4
974,4
121,8
Stroški materiala, dela ter ostalih stroškov baliranja z ovijanjem bal, ki so zajeti v ceni
najete storitve, so v primerjavi z domačim baliranjem nižji (pri velikosti parcele 1 ha), kar
se odraža v manjši lastni ceni silaže v balah. Ta je pri najetem baliranju za dobrih 6 %
manjša.
Primerjava stroškov siliranja pri velikosti parcele 5 ha v koritasti silos in obeh načinih
baliranja kaže podobne rezultate kot pri velikosti parcele 1 ha. Tudi v tem primeru je
siliranje v koritasti silos najcenejše, izpostaviti pa je potrebno rezultate obeh primerov
baliranja.
Stroški domačih storitev in ostalih stroškov se s povečevanjem velikosti parcele praviloma
zmanjšujejo. Kot je bilo že omenjeno, je del teh stroškov pri najetem baliranju zajet v ceno
storitve. Ta je tako fiksna in se ob povečevanju velikosti parcele ne zmanjšuje. Tako je v
primeru 5 ha parcele lastna cena domačega baliranja (122 EUR/tono sušine) praktično
enaka lastni ceni najetega baliranja (121,8 EUR/tono sušine).
Preglednica 2 nam prikazuje oceno stroškov siliranja trave na hektarski parceli, ki je
oddaljena od kmetije 3 km, pri tem pa transport poteka po asfaltni cesti s povprečno
hitrostjo 20 km/h. Pri baliranju so stroški ocenjeni za primer prevoza bal z vilicami za bale
in za primer prevoza bal s prikolico.
Ocenjeni stroški baliranja so ne glede na izbiro načina transporta (vilice ali prikolica) višji
kot pri siliranju v koritasti silos (lastna cena je 130 EUR/tono sušine). Pri najetem
baliranju in transportu s prikolico je lastna cena 140,5 EUR/tono sušine, med tem ko je pri
najetem baliranju in enakem transportu 151,8 EUR/tono sušine.
Preglednica 2: Ocena stroškov siliranja v koritasti silos in siliranja v bale pri različnem
transportu bal (EUR); višina pridelka 8.000 kg SS, oddaljenost travnika od kmetije 3 km,
velikost parcele 1 ha
Table 2: The cost estimate of making conventional grass silage (a bunker silo) and round
bale silage – different way of bale transport (EUR); harvest: 8.000 kg of DM, meadow
distance 3 km, plot size 1 ha
Način siliranja
Način transporta
Material
Najete storitve in amortizacija
Domače storitve
- domače strojne storitve
- domače delo
Ostali stroški
SKUPNI STROŠKI
LASTNA CENA (EUR/tono SS)
KorSil
prikolica
187,3
39,0
460,2
148,0
213,2
1.047,7
131,0
Baliranje
vilice
prikolica
266,7
266,7
624,9
167,2
226,0
1.284,9
160,6
588,3
150,2
209,3
1.214,5
151,8
BaleStor
vilice
prikolica
171,9
171,9
357,4
357,4
368,3
126,0
170,3
1.194,0
149,2
331,7
109,0
153,7
1.123,6
140,5
V obeh primerih baliranja in prevoza bal z uporabo prikolice, je lastna cena za preko 5 %
nižja kot v primeru prevoza bal z uporabo vilic za bale.
Primerjava rezultatov baliranja iz preglednice 1 in preglednice 2 kaže, da se ob enaki
velikosti parcele ter različni oddaljenosti parcele od kmetije, razlika med najetim
baliranjem in domačim baliranjem povečuje. Osredotočenje le na baliranje s transportom
bal z uporabo vilic za bale nam prikazuje, da je lastna cena silaže v balah domačega
baliranja pri velikosti parcele 1 ha ter oddaljenosti 1 km za 6,4 % večja kot pri najetem
baliranju. Pri enaki velikosti parcele ter oddaljenosti 3 km znaša ta razlika 7,6 %.
3.2
Komentar
Rezultati v prispevku kažejo, da je siliranje trave v koritasti silos v primerjavi z baliranjem
prav gotovo cenejši način siliranja, kar so pokazale primerjave tako glede na velikost,
kakor tudi na oddaljenost parcele.
Osredotočenje zgolj na primerjavo obeh načinov baliranja, je siliranje trave z domačim
baliranjem v primerjavi z najetim baliranjem dražje, če se baliranje opravlja na hektarski
parceli. S povečevanjem velikosti parcele se stroški na hektar pri domačem baliranju
hitreje znižujejo kot pri najetem baliranju in so pri 5 hektarski parceli praktično enaki. Pri
tem lahko potrdimo že znana dejstva o gibanju stroškov strojnih storitev, ki jih omenjajo
nekateri avtorji (Kay in sod., 2007), vsekakor pa je prav, da se na njih pogosteje opozarja.
Učinki, ki jih prinašajo, so lahko za odločitve na kmetiji ali racionalnejši način pridelave
zelo pomembni.
Ugotovitve v praksi pomenijo, da je domače baliranje v primerjavi z najetim baliranjem
cenejše ko gre za večji travniški kompleks ali pa je oddaljenost med parcelami zelo
majhna. V primerih, ko gre za veliko razdrobljenost travnikov in so ti med seboj oddaljeni,
je vsekakor racionalneje baliranje najeti. Strošek domačega baliranja se dodatno zniža tudi
v primeru, ko se vzporedno z domačim baliranjem opravi tudi baliranje za drugega
naročnika. S tem se dodatno poveča storilnost stroja in zmanjša strošek samega prevoza,
zaradi česar se posledično zniža tudi strošek faze baliranja in ovijanja pri domačem
baliranju.
Prav tako so znana dejstva, da sam način prevoza bal iz travnika pomembno vpliva na
zniževanje lastne cene silaže, vendar se na to, kot kaže praksa, polaga premalo pozornosti.
Glede na ugotovitve iz poizkusnih razmer, kjer v kakovosti travne silaže med različnimi
načini siliranja ni prihajalo do bistvenih razlik, nikakor ne moremo zanemariti dejstva, da
pa baliranje v praksi ne prinaša želene kakovostne travne silaže. Različni viri tako v
Sloveniji (Orešnik in Kermauner, 2002, Verbič in sod., 2006) kot v sosednji Avstriji
(Buchgraber, 2002) navajajo, da je travna silaža iz bal praviloma slabe kakovosti. K temu
prispevajo številni dejavniki, med najpomembnejše pa lahko izpostavimo preveliko hitrost
baliranja s premajhnim razrezom trave in zaradi tega premajhna gostota bal. Posledično se
zaradi tega v večjem obsegu razvijajo plesni, ki znižujejo kakovost silaže. Žal na voljo ni
dovolj podatkov iz prakse (zgolj podatki iz poizkusnih razmer), na podlagi katerih bi
lahko ocenili delež izgub pri baliranju. Na drugi strani je silaža v balah pogosto podvržena
kvarjenju, ki je posledica poškodb ovoja bale. Do poškodb prihaja najpogosteje pri
transportu, kakor tudi pri skladiščenju (vzrok so predvsem glodalci in ptice).
Najceneje pridobljena silaža ni zagotovilo za nižje stroške v sami prireji. V proučitev
višine stroškov siliranja v koritasti silos in baliranja ter tudi nadaljnji vpliv na ekonomiko
prireje, bi bilo ob zagotovitvi podatkov o kakovosti krme in izgubah potrebno vključiti
tudi dejavnik velikosti kmetije oziroma obsega proizvodnje. Od obsega proizvodnje je
namreč v precejšnji meri odvisna razpoložljivost posameznih strojev, poleg strojev za
spravilo krme tudi strojev za krmljenje, kar še posebno vpliva na porabo in vrednost dela v
fazi krmljenja.
4
ZAKLJUČKI
Glede na razmah siliranja v bale nas je zanimala ocena stroškov, ki nastanejo pri baliranju
v primerjavi s siliranjem v koritasti silos. Iz pridobljenih rezultatov lahko podamo
zaključek, da je z vidika ocen stroškov različnih načinov pridelave travne silaže ta
najcenejša pri siliranju v koritasti silos. Najeto baliranje je primerjavi z domačim baliranje
cenejše, če gre za velikost parcele manjše od 5 ha, kar velja v primeru fiksne cene storitve.
Velikost parcele, pri kateri je najeto baliranje še vedno cenejše od domačega baliranja, bi
bila še večja, če bi se v praksi ob povečevanju velikosti parcele in posledično zniževanju
stroškov baliranja temu primerno zmanjšala tudi cena najete storitve. Posvečanje
pozornosti samemu načinu prevoza bal pomembno vpliva na znižanje lastne cene silaže v
balah.
Kot kažejo nekatere ocene kakovosti silaže v balah v Sloveniji, v praksi izvajanje baliranja
ne poteka po priporočilih strokovnjakov. Pri oceni lastne cene silaže v balah bi bilo zato
potrebno upoštevati tudi kakovost in izgube pri tovrstnem siliranju, zaradi česar pa je
potrebno tudi pridobiti natančnejše rezultate.
Nekatere prednosti baliranja, verjetno pa tudi velikost kmetije oziroma obseg proizvodnje
v precejšnji meri vplivata na odločitev kmeta za določen način siliranja. Iz tega razloga bi
bilo na mestu priporočilo o nadaljnjih raziskavah, ki bi pri ocenjevanju stroškov pridelave
travne silaže kot tudi same prireje upoštevale tudi velikost kmetije oziroma obseg prireje.
5
LITERATURA
Buchgraber, K. 2002. Bewertung der Grundfutterqualitaten in Osterreich. 8.
Alpenlandisches Expertenforum. Bundesantalt fur alpenlandische Landwirtschaft (BAL).
Gumpenstein. Str. 73-76
Gerhold, K. 2004. Sillomais in Rundballen. http://www.landnet.at/article/articleview/
16730/1/4996/
Kay, R. in sod. 2007. Farm management. 6th edition. McGraw-Hill. Boston. 468 str.
KTBL, 2002. Betriebsplanung Landwirtschaft 2002/2003. Kuratorium fur Technik und
Bauwesen in der Landwirtschaft (KTBL). Darmstadt. 379 str.
KTBL, 2004. Betriebsplanung Landwirtschaft 2004/2005. Kuratorium fur Technik und
Bauwesen in der Landwirtschaft (KTBL). Darmstadt. 573 str.
Dolenšek, M., 2002. Katalog stroškov kmetijske mehanizacije. MRSKGP. Ljubljana. 8 str.
Orešnik, A. in Kermauner, A. (2002). Prehrana domačih živali in krma. Univerza v
Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Oddelek za zootehniko. Domžale. 283 str.
Rednak, M. 1998. Splošna izhodišča in metodologija izdelave modelnih kalkulacij za
potreb kmetijske politike. Prikazi in informacije 189. Kmetijski inštitut Slovenije.
Ljubljana. 15 str.
Verbič, J. in sod. 2006. Navade rejcev pri krmljenju krav v Sloveniji in njihov vpliv na
mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje. Zbornik predavanj 15. posvetovanja o
prehrani domačih živali. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Kmetijsko gozdarski
zavod Murska Sobota. Radenci. Str. 119-135
Weiss, B. 1995. Round bale silage. Ohio State University. http://ohioline.osu.edu/agffact/0010.html
Schick, M. in Stark, R. 2002. Arbeitswirtschaftliche Kennzahlen zur Raufutterernte; FATBerichte. Eidgenossische Forschungsanstalt fur Agrarwirtschaft und Landtechnik (FAT).
Nr. 588. Tanikon. 12 str.