1. No category

Bilteš2010
Za nami je zelo aktivno leto
V Letu 2010 smo nadaljevali z aktivnostmi za pridobitev potrebnih soglasij za izvedbo naše največje investicije v blok 6 TEŠ, ki je bila tudi v tem
letu deležna velike medijske pozornosti. Z namenom, da je projekt čim bolje sprejet v širši javnosti, predvsem pa, da lahko ljudje neposredno dobijo
informacije, ki jih zanimajo in razjasnijo dvome, ki se jim morebiti pojavljajo, so bile organizirane številne okrogle mize s predstavitvami našega
delovanja. Obveščanje zainteresiranih javnosti je potekalo tudi preko dnevov odprtih vrat, saj smo lahko na ta način zainteresiranim pobližje predstavili
tako delovanje obstoječe termoelektrarne kot samo investicijo v blok 6.
Da je Termoelektrarna Šoštanj pomemben del slovenskega elektroenergetskega sistema je potrdil tudi obisk predsednika Vlade Republike Slovenije v
TEŠ-u v mesecu maju. Mesec maj pa je prinesel še en pomemben mejnik v zgodovino TEŠ. Pričeli smo z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3
za pripravo gradbišča za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt bloka 6. Ob tem je bilo potrebno narediti prevezavo bloka 3 na hladilni stolp bloka 4,
ki je bil velik in uspešen tehnični podvig za strokovnjake v TEŠ-u.
V okviru priprave prostora za celotno gradbišče bloka 6 je bila porušena stara upravna stavba ter uspešno zaključena preselitev v novo upravno
stavbo, kamor je bilo prestavljeno telekomunikacijsko vozlišče, ki omogoča stabilno in varno delovanje ne samo Termoelektrarne Šoštanj, temveč tudi
Premogovnika Velenje in Holdinga Slovenske elektrarne.
Zaposleni v družbi s svojim znanjem zagotavljajo izpolnjevanje zadanih standardov in so z izkušnjami kos vedno novim tehničnim izzivom o čemer
priča tudi odličen rezultat ob zaključenem letu 2010 s proizvedenimi 3.946 GWh električne energije.
Ob vseh dosežkih in aktivnostih v letu 2010, nismo pozabili na okolje v katerem delamo in živimo. Termoelektrarna Šoštanj je bila močno vpeta v
lokalno in regionalno življenje, o tem priča tudi 2. mesto na tekmovanju za nagrado Horus – slovensko nagrado za družbeno odgovornost podjetij.
Pred nami so pomembni načrti – izvedba remonta bloka 5, plinske turbine ter pričetek gradbenih del nadomestnega bloka 6, seveda pa osnovna
naloga, to je proizvodnja električne in toplotne energije, nudenje sistemskih storitev ter s tem zagotavljanje stabilnosti slovenskega elektroenergetskega
sistema.
Zaposleni v TEŠ to zmoremo in znamo.
Direktor Termoelektrarne Šoštanj
mag. Simon TOT
1.7
VSEBINA
OGENJ. VODA.
ZEMLJA. ZRAK.
ENERGIJA!
1
UVOD
12
OPIS IZGRADNJE
PROIZVODNIH KAPACITET
12
OPIS IZGRADNJE NAPRAV
ZA EKOLOŠKO SANACIJO
TEŠ
13
1.3
DOSEDANJI REZULTATI
14
1.4
OBRATOVALNE
URE BLOKOV V
TERMOELEKTRARNI
ŠOŠTANJ
15
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE
PO BLOKIH, SKUPNA
PROIZVODNJA, DELEŽ V
RS IN PORABA PREMOGA
17
1.5.1
Električna energija
17
1.5.2
Toplotna energija
19
OBRATOVALNA
RAZPOLOŽLJIVOST
BLOKOV PO UCPTE V %
20
1.1
1.2
1.5
1.6
VODA JE
BREZBARVNA.
ENERGIJA LAHKO
PREVZAME
KATEROKOLI
BARVO.
KATEROKOLI
OBLIKO.
1.7 LASTNOSTI GORIVA V
OBDOBJU 1980 – 2010
22
2 PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE
26
ELEKTROENERGETSKE
RAZMERE V SLOVENIJI V
LETU 2010
26
2.1.1
Splošno o
elektroenergetskih
razmerah
26
2.1.2
Proizvodnja električne
energije v TE Šoštanj
26
2.1.3
Proizvodnja toplotne
energije v TE Šoštanj
26
2.1.4
Vloga TE Šoštanj v
elektroenergetskem
sistemu Slovenije
26
2.1.5
Tabelarični pregled
proizvodnje, porabe in
izmenjave električne
energije v letu 2010 in
primerjava z letom 2009 v
Sloveniji
29
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE V
TE ŠOŠTANJ
31
2
2.1
2.2
2.2.1
2.3
2.4
PRVOBITNOST
ENERGIJE
OGNJA.
SODOBNOST
TOPLINE
VSAKDANA.
3
3.1
3.1
V ZEMLJI JE
BOGASTVO.
V ENERGIJI JE
ŽIVLJENJE.
Mesečna neto proizvodnja
v letu 2010 in primerjava z
letom 2009
31
DOSEŽENA
PROIZVODNJA
ELEKTRIČNE ENERGIJE
V LETU 2010 IN
PRIMERJAVA Z LETOM
2009
32
IZKORIŠČENOST IN
RAZPOLOŽLJIVOST
PROIZVODNIH BLOKOV
V%
33
PROIZVODNJA TOPLOTNE
ENERGIJE V LETU 2010
PREGLED PROIZVODNJE
TOPLOTNE ENERGIJE PO
MESECIH
ZRAK JE NEVIDEN.
VIDNE PA SO
POSLEDICE
DOBREGA
ALI SLABEGA
DELOVANJA.
4.2
PORABA PLINA
41
4.3
BILANCA GORIV IN
TOPLOTE V 2010
42
EKOLOŠKE
OBREMENITVE OKOLJA
46
EMISIJE V LETU 2010
46
5.1.1
Zakonski okvir
46
5.1.2
Zmanjšanje emisij
48
5.1.3
Pregled porabe aditiva ter
emisij snovi v zrak od leta
1990 do leta 2010
55
5.2
KAKOVOST ZUNANJEGA
ZRAKA V OKOLICI TE
ŠOŠTANJ
61
5.1.1
Ukrepi ob povečanih
imisijah
61
5.2.2
Koncentracije SO2 v
zunanjem zraku
63
5
5.1
36
36
LETNI PREGLED
PROIZVODNJE TOPLOTNE
ENERGIJE
37
4
DOBAVA IN PORABA
GORIV V LETU 2010
40
5.2.3
Koncentracije NO2 in NOx v
zunanjem zraku
66
4.1
PORABA PREMOGA
40
5.2.4
Koncentracije O3 v
zunanjem zraku
68
Količina premoga
40
5.2.5
Koncentracije delcev PM10
v zunanjem zraku
69
4.2.1
4.1.2
Kvaliteta porabljenega
premoga
40
5.2.6
Kakovost padavin in
količina usedlin
70
OBREMENITVE VODA
74
Splošno o obremenitvah
voda
74
RAVNANJE S STRANSKIMI
PRODUKTI
77
5.5
HRUP
78
5.6
ODPADKI
78
5.7
OKOLJEVARSTVENO
DOVOLJENJE
78
LETNO POROČILO ERICO
79
Čeljusti srnjadi kot kazalec
kakovosti življenjskega
okolja in pripomoček za
upravljanje s populacijami
79
Monitoring kakovosti
živil živalskega izvora iz
domače reje z območja
šaleške doline
81
Kontrola pojavljanja
pelinolistne ambrozije
na zemljiščih, ki so v
lasti oziroma v uporabi
termoelektrarne Šoštanj
82
5.3
5.3.1
5.4
5.8
5.8.1
5.8.2
5.8.3
5.8.4
Izpostavljenost ljudi
zračnim onesnažilom v
Šaleški dolini
82
5.8.5
Povzetek poročila o
meritvah emisij snovi v zrak
iz silosov v Termoelektrarni
Šoštanj d.o.o. za leto 2010
84
5.8.6
Povzetek monitoringa jezer
DN 323
85
5.8.7
Monitoring vodotokov v
Šaleški dolini na vplivnem
območju TEŠ – 2010
87
5.8.8
Monitoring življenjske
združbe v hladilnih stolpih
88
5.8.9
Monitoring izcednih
vod, prašne usedline in
aerosolov iz deponije
premoga
89
5.8.10
Projekt: ekološki monitoring
področja sanacije ugreznin
(eko-mon)
90
5.8.11
Monitoring mulja nad jezom
teš in pod njim
91
5.8.12
Monitoring biotske
pestrosti na območju
sanacije ugreznin in ocena
ustreznosti sanacijskih
ukrepov
92
5.8.13
5.8.14
5.8.15
5.8.16
5.8.17
NARAVA NIMA
OMEJITEV. VODA
KI DERE, JE
NEUSTAVLJIVA.
V DRUŽBI
VELJAJO DRUGA
PRAVILA.
NARAVA NIMA
OMEJITEV. VODA
KI DERE, JE
NEUSTAVLJIVA.
V DRUŽBI
VELJAJO DRUGA
PRAVILA.
6
Monitoring s čebelami
na vplivnem območju
termoelektrne Šoštanj
94
Monitoring stanja tal
in rastlin ter sanacija
zakisanih obdelovalnih
površin v Šaleški dolini
95
Izvajanje aktivnosti v
okviru Uredbe REACH v
Termoelektrarni Šoštanj
95
Okoljsko izobraževalno
središče 2010
96
Arzenove zvrsti v zunanjem
zraku ter produktih
izgorevanja in RDP v TEŠ
Bloki 1 - 5
124
ANALIZA OSKRBE S
TEHNOLOŠKO VODO
133
6.2.1
Tehnološke vode blokov
1-3
133
6.2.2
Tehnološke vode bloka 4
134
6.2.3
Tehnološke vode bloka 5
135
6.2.4
Tehnološke vode toplotnih
postaj
136
6.2.5
Kemijsko področje priprave
vode
137
PREGLED VZDRŽEVANJA
NAPRAV IN OBJEKTOV V
TEŠ V LETU 2010
142
7.1
CILJI IN STRATEGIJA
VZDRŽEVANJA V
TERMOELEKTRARNI
ŠOŠTANJ
142
7.2
VZDRŽEVANJE BLOKA 3
143
7.2.1
Elektro del
143
7.2.2
Strojni del
144
VZDRŽEVANJE BLOKA 4
145
Osnovni podatki bloka 4
145
6.2
97
ANALIZA OBRATOVANJA
100
ISTEM ANALIZIRANJA
ZAUSTAVITEV
PROIZVODNIH BLOKOV
100
6.1.1
Blok 1
100
6.1.2
Blok 3
101
6.1.3
Blok 4
102
6.1.4
Blok 5
105
6.1.5
PT 51
107
6.1.6
PT 52
115
6.1
6.1.7
DA OGENJ
NE UGASNE,
POTREBUJE
SKRBNIKA.
ZAVEZANOST
K DELU JE
ODGOVORNOST.
7
7.3
7.3.1
6
7.3.2
7.6.2
Demineralizacija
155
7.6.3
Dekarbonatizacija
155
7.6.4
Vodikarna
155
7.7
TRANSPORT PREMOGA
156
7.8
TRANSPORT PEPELA IN
PRODUKTOV RDP
156
152
7.9
INFORMACIJSKI SISTEM
156
152
7.9.1
Računalniški center
156
7.9.2
Izgradnja varnostne celice
156
7.9.3
Selitev računalniških in
komunikacijskih sistemov
157
7.9.4
Telefonska centrala
157
7.9.5
Implementacija nadzornih
in upravljavskih sistemov
157
Izvedeni in predvideni
ukrepi za podaljšanje dobe
trajanja
145
Vzdrževalni posegi na
bloku 4 v letu 2010
146
VZDRŽEVANJE BLOKA 5
152
7.4.1
Kotlovsko področje
152
7.4.2
Dimno zračni trakt
7.4.3
Kurilni in dogorevalni
sistem
7.3.3
7.4
7.4.4
Razžveplanje dimnih plinov
na bloku 5
153
7.4.5
Napajalni in hladilni sistemi
153
7.4.6
Hladilni in turbinski sistem
153
7.4.7
Turbinsko področje
154
7.4.8
Kotlovsko področje
154
7.9.6
Varnost
157
7.4.9
Visokonapetostno področje
154
7.9.7
Certifikat kakovosti
ISO 27001
157
7.4.10
Nizkonapetostno področje
154
7.9.8
154
Poslovni sistem
- ERP KOPA
158
TOPLOTNA POSTAJA
1 IN 2
7.9.9
Sistem za podporo
vzdrževanju - MAXIMO
158
Dokumentni sistem
- ODOS
158
75
7.6
7.6.1
PRIPRAVA VODE
155
Surova voda
155
7
7.9.10
VODA JE
NEPREDVIDLJIVA.
ENERGIJA
NAJ BO
ZANESLJIVA.
7.9.11
Sistem za evidenco
prisotnosti in malic – ŠPICA
158
7.9.12
Omrežje
158
7.9.13
Procesni sistem
159
7.9.14
Ekološki informacijski
sistem - EIS
159
7.9.15
Storitveni center
159
8
VLAGANJE V
ZANESLJIVOST
PROIZVODNJE
162
8.1
UVOD
162
8.2
ZAMENJAVA
GENERATORJA NA
BLOKU 5
163
8.3
OBNOVA VODIKARNE
164
8.4
ZAMENJAVA MLINSKIH
ROTORJEV NA BLOKU 5
164
ČISTOST ZRAKA
ZA KAKOVOST
ŽIVLJENJA.
JASNI CILJI ZA
ČIST PRETOK
ENERGIJE.
9
NOVE INVESTICIJE
168
9.1
POSTAVITEV TK IN US
168
9.2
BLOK 6
168
OGNJENE
STRASTI
SO TEŽKO
OBVLADLJIVE.
VSAKDAN
POTREBUJE
ENERGIJO,
KI JE LAŽJE
UPRAVLJIVA.
10
10 VARSTVO PRI DELU IN
POŽARNA VARNOST
172
VARNOST IN ZDRAVJE PRI
DELU
172
10.1.1
Sistem varnosti in zdravja
pri delu OHSAS 18001
172
10.1.2
Izjava o varnosti z oceno
tveganja
172
10.1.3
Sklepanje sporazumov
o skupnih ukrepih za
zagotavljanje varnosti
in zdravja pri delu na
skupnem delovišču z
zunanjimi izvajalci
172
10.1.4
Periodične meritve
mikroklime, osvetljenosti,
hrupa ter kemijskih
škodljivosti na delovnih
mestih
173
VARSTVO PRI DELU
173
10.2.1
Izobraževanje in
usposabljanje s področja
varnosti in zdravja pri delu
ter požarnega varstva
173
10.2.2
Zdravstveno varstvo
173
10.2.3
Nezgode pri delu
173
10.2.4
Ostale dejavnosti
175
10.1
10.2
8
10.3
TEHNIČNO VARSTVO
176
10.3.1
Sevanja
176
10.3.2
Pregledi tehnoloških enot
176
POŽARNA VARNOST
176
10.4.1
Požari v TEŠ
176
10.4.2
Sistemi za javljanje požara
176
10.4.3
Hidrantno omrežje v TEŠ
177
10.4.4
Črpalka za povečanje tlaka
v hidrantnem omrežju
177
10.4.5
Pregled gasilnikov v
TE Šoštanj
177
10.4.6
Pregledi tehnološki enot iz
požarne varnosti
177
10.4.7
Gasilske vaje in taktični
ogledi
177
10.4.8
Komisija za pregled
tehnoloških enot
177
SISTEMI VODENJA
KAKOVOSTI IN RAVNANJA
Z OKOLJEM
180
USPEŠNOSTI IN
UČINKOVITOSTI
VZPOSTAVLJENEGA
SISTEMA VODENJA
180
10.4
VODA JE VIR
ŽIVLJENJA.
ŽIVLJENJE SE
NAPAJA S ČISTO
ENERGIJO.
11
11.1
9
11.2
Z NOGAMI TRDNO
NA TLEH.
Z IDEJAMI DO
OBLAKOV.
12
RAZVOJ SISTEMA
VODENJA
180
INOVACIJE
186
OGENJ. ZEMLJA. VODA. ZRAK.
ENERGIJA!
Obstoj človeka je odvisen od osnovnih štirih elementov –
ognja, vode, zemlje in zraka. Iz vsakega sprejemamo energijo in prilagajamo svojim potrebam. Energija nikoli ne ugasne, presahne, izgine. Termoelektrarna Šoštanj je ena izmed
postaj, ki energijo usmeri v obliko, ki jo lahko vsakodnevno
uporabljamo in brez katere udobje življenja, ki ga poznamo,
ne bi bilo mogoče.
11
UVOD
1 UVOD
1.1 OPIS IZGRADNJE PROIZVODNIH KAPACITET
Resnejši začetki raziskav in izkoriščanja
premoga v velenjski kadunji so se pričeli
leta 1875. Povojne raziskave so pokazale, da leži v globinah Šaleške doline blizu
600 milijonov ton premoga. Ker ima lignit
nizko kurilno vrednost, ga je ekonomično
izkoristiti čim bližje nahajališča. Bilo je nekaj poizkusov oplemenitenja premoga, da
bi postal privlačnejši za široko potrošnjo,
kar pa dolgoročno ni uspelo. Ta dejstva so
privedla do odločitve, da se na tej lokaciji
zgradi termoelektrarna.
Prva elektrarna za napajanje električne
mreže je bila zgrajena v Velenju, leta 1929.
Imela je dva kotla KRUPP in dva turboagregata s skupno močjo 2 MW. Leta 1934
sta pričela obratovati še dva parna kotla
BABCOCK-WILCOX in en turboagregat
moči 5,25 MW, tako je bila skupna moč
velenjske elektrarne 7,25 MW.
Takoj po drugi svetovni vojni je želel Premogovnik Velenje povečati zmogljivost velenjske elektrarne, ki je takrat spadala še
pod premogovnik. Pripravili so načrte za
blok moči 15 MW in za vgradnjo predvideli
agregat, ki je že bil zgrajen v Švici in čakal na odpremo v Jugoslavijo. Za pomoč
so zaprosili tudi pristojno ministrstvo v
Ljubljani, naj podpre omenjeno izgradnjo.
Ni poznano, zakaj tega agregata ni bilo
v Velenje, verjetno pa je vzrok v centralističnem odločanju o izgradnji industrijskih
objektov, ki je stopilo v veljavo že v začetku leta 1946. Tako so v Beogradu odločili,
da se poleg premogovnika Velenje zgradi
Termoelektrarna Velenje II. Lokacijska komisija se je sestala 5. junija 1947 v Velenju in določila prostor za gradnjo Termoelektrarne Velenje II na osnovi medvojnih
nemških načrtov na južnem robu Šaleške
doline blizu Šoštanja. Elektrarna naj bi
imela moč 4 x 20 MW. Prva dva bloka naj
bi začela obratovati v letu 1951. Oprema je
bila naročena na Češkem, s pripravljalnimi
deli pa so pričeli jeseni leta 1947. Potekala
so do pomladi 1950, ko je postalo jasno,
da naročene opreme ne bo možno dobiti.
Gradbišče so za dobri dve leti zaprli, v tem
času pa so preprojektirali načrtovano elektrarno na zahodno opremo.
V prvi fazi izgradnje sta bila predvidena
dva bloka moči 30 MW, kasneje pa še dva
bloka moči 30 MW. Leta 1952 so stekla
prva dela na pomožnih objektih, na regulaciji Pake, na prestavitvi železnice in dovoza na plato 110 kV stikališča. Ko je bila
naročena oprema v Švici (kotla pri firmi
SULZER Winterthur, turbini pri ESCHER
WYSS, generatorja pri ÖRLIKON, merilna oprema pa pri SIEMENS Karlsruhe),
so stekla tudi dela na glavnem objektu.
12
Kmalu zatem so pričeli z vgradnjo opreme. Prvi blok je začel obratovati 16. maja
1956, drugi pa 31. avgusta 1956. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje
Gradis iz Ljubljane, vgradnjo opreme pa
Hidromontaža iz Maribora ter Jugomontaža iz Zagreba. Zgrajena je bila tudi žičnica
za dovoz premoga iz Prelog, cevovod za
odplav pepela, pomožni objekti ter upravno poslopje.
Že pri gradnji prve faze je bilo načrtovano,
da bosta v drugi fazi izgradnje zgrajena še
dva bloka. Zato so bili nekateri objekti že
prej zgrajeni za končno moč. Predvsem
velja to za glavni pogonski objekt, pa tudi
za dimnik, črpališče vode in žičnico za dovoz premoga. Gradnja druge faze je tako
lahko potekala hitreje. Vgrajena sta bila
dva kotla firme Sulzer s kapaciteto 140 t
pare na uro; namesto dveh turbin in generatorjev pa so vgradili le eno turbino in
generator moči 75 MW. Dobavitelji opreme in izvajalci gradbenih ter montažnih
del so bili isti kot pri izgradnji I.faze. Prva
sinhronizacija bloka 75 MW je bila opravljena 25. novembra 1960, redna proizvodnja pa se je pričela 6. decembra 1960.
Termoelektrarna Šoštanj je z inštalirano
močjo 135 MW obratovala 12 let. Potrebe
po električni energiji so zaradi pospešene
industrializacije rasle vedno hitreje. Poleg
tega je okrog leta 1967 nastala tudi kriza v
Premogovniku Velenje. Ta ni mogel prodati
vsega premoga zaradi vse cenejše ponudbe nafte in zemeljskega plina. Oba vzroka
sta tako pripomogla, da je bila decembra
1968 podpisana pogodba za izgradnjo
tretje faze Termoelektrarne Šoštanj.
Generalni dobavitelj opreme za tretjo fazo
je bila firma KRAFTWERK-UNION iz Erlangena v Zvezni republiki Nemčiji v konzorciju s firmo BABCOCK-WILCOX iz Oberhausna. KWU je izdelal turbino in generator,
BABCOCK pa kotel z opremo, transport
premoga ter pripravo vode. Firma SIEMENS je dobavila merilno in regulacijsko
opremo. Gradnja se je pričela spomladi
1969. Vsa gradbena dela in večino montažnih del so opravila domača podjetja. Sodelovala so podjetja Hidromontaža, ESO,
RŠC, METALNA, GRADIS in druga. Delež
domače opreme je bil okrog 20% celotne
vrednosti. Prva sinhronizacija je bila opravljena 15. marca 1972, blok pa je pričel redno obratovati 10. maja 1972.
Vzporedno z gradnjo tretje faze je bil zgrajen tudi nov transport premoga z gumijastimi trakovi iz Prelog.
UVOD
Prestavljena je bila tudi deponija premoga,
ker prejšnja, tik ob elektrarni, ni bila več
dovolj velika za tako povečanje moči. Na
deponiji je bil postavljen tudi nov deponijski stroj za nakladanje in razkladanje premoga.
Že leta 1973 je bil izveden razpis za dobavo opreme bloka 5 z močjo 335 MW.
Udeležile so se ga vse pomembnejše svetovne firme za proizvodnjo termoblokov.
Izbrana je bila firma KWU iz Erlangena v
konzorciju s firmo SULZER iz Winterthura. Pri izgradnji je z 42% sodelovala tudi
domača industrija. Temeljni kamen je bil
položen 1. februarja 1975, takoj nato pa
smo pričeli z gradbenimi deli. Višek montaže je bil leta 1976, izgradnja pa končana
1977, ko so bili opravljeni tudi vsi potrebni
preizkusi vgrajene opreme in naprav. Prva
sinhronizacija je bila 25. septembra 1977,
27. januarja 1978 pa je pričel blok 335 MW
redno obratovati. Pri projektiranju, gradnji
in montaži opreme na bloku 5 so poleg
KWU-ja in SULZER-ja sodelovale še domače firme Gradis, Hidromontaža, Brača
Kavuric, IMP, IBE, Iskra, Metalna, ESO in
drugi.
Z izgradnjo bloka 5 je bila dosežena končna moč Termoelektrarne Šoštanj s 755
MW na generatorjih oziroma 669 MW na
pragu elektrarne. TEŠ predstavlja enega
od stebrov preskrbe Slovenije z električno
energijo in proizvodnja se je večala iz leta
v leto. Maksimum je dosegla leta 1983,
takrat pa so se prvič pokazale tudi negativne posledice v okolici in začelo se je
naslednje obdobje pri gradnji v Šoštanju,
gradnja naprav za ekološko sanacijo elektrarne Šoštanj.
Poleg ekoloških problemov so se pokazale tudi poškodbe na stavbah in betonskih
konstrukcijah. Za podaljšanje dobe trajanja je bilo treba pričeti intenzivno sanacijo
zgradb in konstrukcij. Do sedaj so že bili
sanirani sledeči objekti: dimnik bloka 4,
hladilna stolpa bloka 4 in bloka 5, konstrukcija transporta premoga od PE24 do blokov
1 - 4, kotlovski bunkerji blokov 1 - 3, dva
bunkerja bloka 4, bunker PE24, zgrajeni pa
so bili tudi novi elektrofiltri na bloku 5.
Po 50 letih obratovanja blokov 1 in 2 smo
se odločili, da jih nadomestimo s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi enotami za
proizvodnjo električne energije. Tako smo
leta 2006 pričeli z gradbenimi deli za postavitev dveh plinskih agregatov, nazivne
moči 2 x 42 MW. Prvi agregat je bil sinhroniziran na omrežje 15.04.2008, drugi pa
02.09.2008.
S pričetkom obratovanja plinskih enot so
bili izpolnjeni pogoji za ustavitev starejših in okolju manj prijaznih enot. Kot prvemu se je to zgodilo bloku 2, ki smo ga
18.10.2008 trajno zaustavili, 31.03.2010
mu je sledil še blok 1.
Z leti pa so nekatere naprave bile potrebne
tehnološke sanacije, ki je potekala paralelno z ekološko sanacijo.
1.2 OPIS IZGRADNJE NAPRAV ZA EKOLOŠKO SANACIJO TEŠ
Zavedanje, da s proizvodnjo električne in
toplotne energije povzročamo vplive na
okolje, se je v Termoelektrarni Šoštanj pojavilo relativno zgodaj. Prva konferenca s
področja varstva okolja je bila v okviru Organizacije združenih narodov organizirana
šele leta 1972 v Stockholmu, globalno gledano se je šele takrat začelo konkretno zavedanje resnosti problematike onesnaževanja okolja. V Sloveniji smo sprejeli zakon
o varstvu zraka leta 1975. Ta zakon, naše
lastno zavedanje o problematiki ter seveda tudi želja po boljšem jutri, so nas spodbudili, da smo pričeli razmišljati o ekološki
sanaciji TEŠ-a že davnega leta 1977.
Po letu 1977 smo (najprej le znotraj tehničnih strokovnih krogov) pričeli pripravljati prve naravovarstvene ukrepe. Širša
družba v začetku ni prav nič podpirala teh
prizadevanj, šele po močnih pritiskih zelene alternative se je usmeritev v letu 1987
spremenila.
V TEŠ smo do sedaj dosledno izvajali ekološki sanacijski program, sprejet že leta
1987, izvedli pa smo naslednje projekte:
• zamenjava elektrofiltrov blokov 1 - 3 v
letu 1978,
• vgradnja lovilcev kapljic v hladilni stolp
bloka 4 leta 1979,
• vgradnja dušilcev hrupa na vse izpuhe v
letih 1981 do 1994,
• izgradnja ekološkega informacijskega
sistema, 1990,
• izgradnja aditivnega razžveplanja dimnih
plinov za vse bloke, 1990,
• izgradnja centralnih silosov kalcijevega
karbonata,
• uvedba primarnih ukrepov za zmanjšanje dušikovih oksidov na bloku 4 leta
1991,
• izgradnja zaprtega kroga tehnoloških
voda leta 1994,
• izgradnja deponije za sadro oziroma stabilizat,
• izgradnja popolnega razžveplanja dimnih plinov bloka 4 leta 1995,
• izgradnja vseh emisijskih postaj na vseh
blokih do leta 1997,
• izgradnja nove centralne enote ekološkega informacijskega sistema, 1998,
• zamenjava elektrofiltrov bloka 5 v letu
1999,
• izgradnja popolnega razžveplanja dimnih plinov bloka 5 leta 2000,
• izgradnja kanalov dimnih plinov blokov
1 - 3 do razžveplalne naprave bloka 4
13
• rekonstrukcija kotla bloka 5 z vgradnjo
novih prašnih gorilnikov in s tem zmanjšanje emisije NOx na polovico leta 2003,
• postavitev protihrupnih sten in komor za
zmanjšanje emisije hrupa leta 2007/08,
• izgradnja recirkulacije dimnih plinov na
bloku 5 za zmanjšanje emisije NOx leta
2007
• izgradnja dveh plinskih enot za proizvodnjo električne energije in trajna zaustavitev blokov 1 in 2 leta 2008/10
UVOD
1.3 DOSEDANJI REZULTATI
Dosedanji kumulativni rezultati vseh blokov v Termoelektrarni Šoštanj, ki so podani v spodnji tabeli, dokazujejo, da je bila pri
projektiranju izbrana ustrezna oprema, da
je bilo vzdrževanje in posluževanje naprav
vso dobo obratovanja ustrezno in da so
vsi bloki obratovali dobro. Tudi če njihove
rezultate primerjamo z rezultati podobnih
blokov v zahodni Evropi, nam ni treba zardevati, posebno še ob upoštevanju velike
obremenjenosti blokov, ki so letno obratovali veliko več ur kot je za termo bloke normalno. Tako ostane za vzdrževanje manj
časa, obrabe in obremenitve vseh delov
pa so bile večje.
Poleg električne energije, ki je osnovni
proizvod Termoelektrarne Šoštanj, pa od
leta 1969 oziroma 1971 proizvajamo tudi
toplotno energijo za daljinsko ogrevanje
Velenja, Šoštanja in okolice. Do sedaj smo
porabnikom oddali:
PROIZVODNA ENOTA
OBRATOVALNE URE
PROIZVODNJA
RAZPOLOŽLJIVOST
(ure)
GEN (MWh)
(%)
Blok 1**
319.554
7.405.175,8
Blok 2*
318.555
7.117.585,6
Blok 3
327.802
17.983.157,9
Blok 4
251.672
53.027.425,1
Blok 5
233.248
59.546.915,7
98,4
PT 51
7.441
228.709,0
99,4
PT 52
6.234
251.750,2
98,6
TEŠ skupaj
95,3
87,5
145.560.719,3
* blok 2 je bil 18.10.2008 trajno zaustavljen
** blok 1 je bil 31.03.2010 trajno zaustavljen
ODDANA ENERGIJA
ODDANA ENERGIJA
(GWh)
(TJ)
Toplotna postaja 1
5.004,4
18.015,7
Toplotna postaja 2
9.435,4
33.967,4
TEŠ skupaj
14.439,8
51.983,1
14
UVOD
1.4 OBRATOVALNE URE BLOKOV V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ
BLOK 1
LETO
BLOK 2
BLOK 3
BLOK 4
BLOK 5
PT 51
PT 52
Dejan.
NPPM*
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
1956
3.474
2.090
1957
7.287
6.143
6.491
5.796
1958
6.549
5.654
6.819
5.774
1959
7.503
6.899
5.959
5.506
1960
4.260
3.542
5.444
4.357
260
84
1961
5.341
4.879
7.544
4.066
7.421
6.197
1962
6.635
5.952
6.898
6.036
7.555
6.206
1963
7.177
6.515
5.263
4.742
7.023
6.140
1964
6.410
5.887
7.196
6.817
7.143
6.691
1965
7.355
6.058
7.377
5.826
6.448
5.576
1966
7.558
5.972
7.196
5.779
7.455
6.320
1967
7.519
6.459
8.035
6.741
7.698
6.915
1968
7.720
7.011
7.358
6.396
7.744
6.621
1969
7.555
6.372
7.457
6.488
6.793
5.942
1970
7.502
6.132
7.523
6.165
7.703
6.416
1971
7.833
6.998
7.878
6.864
7.850
6.936
1972
7.053
5.525
7.136
4.953
7.811
6.136
5.040
3.207
1973
7.757
6.197
7.679
5.659
7.653
6.377
5.110
4.080
1974
7.170
5.336
7.719
5.551
7.716
5.815
7.139
6.202
1975
7.715
5.986
7.912
6.058
7.131
5.906
7.576
6.449
1976
8.013
6.233
8.080
6.296
7.233
5.986
8.189
7.305
1977
7.103
5.067
7.400
5.220
7.581
5.854
6.725
5.532
752
485
1978
4.568
3.388
4.699
3.427
4.040
3.119
7.028
5.666
5.808
4.582
1979
3.916
2.412
5.654
3.292
5.745
3.239
5.074
3.779
5.594
4.189
1980
3.823
2.310
4.749
2.872
5.125
3.071
6.794
5.430
7.121
4.874
1981
6.058
4.396
6.049
4.393
7.756
5.280
6.560
5.428
7.823
5.895
1982
4.581
3.910
5.428
4.301
5.432
4.042
7.119
6.009
7.209
5.874
1983
7.530
5.584
8.049
6.011
7.747
5.671
5.908
5.094
8.333
6.845
1984
4.570
3.222
5.470
3.656
6.518
4.095
6.814
5.755
6.981
5.551
1985
7.262
5.252
7.800
5.473
7.937
5.352
5.410
4.367
6.427
5.312
1986
4.199
3.117
5.707
3.965
6.833
4.305
6.558
5.143
7.029
5.557
15
UVOD
BLOK 1
LETO
1987
BLOK 2
BLOK 3
BLOK 4
BLOK 5
PT 51
PT 52
Dejan.
NPPM*
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
Dejan.
NPPM
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
3.097
2.174
3.724
2.471
6.568
3.893
5.011
3.839
6.268
4.613
1988
4.029
2.788
4.416
3.024
7.530
4.577
5.767
4.442
6.426
5.149
1989
6.065
4.178
7.241
4.728
6.918
4.441
4.164
3.296
7.036
5.379
1990
4.383
3.967
5.916
3.642
5.857
3.672
6.277
4.955
6.037
4.678
1991
1.950
1.224
4.265
2.575
6.958
4.328
3.788
2.799
7.295
5.136
1992
3.616
2.446
7.439
4.477
4.776
3.216
5.983
4.642
6.674
4.784
1993
2.319
1.283
3.861
2.050
4.157
2.576
6.011
4.496
7.904
5.626
1994
6.712
3.708
3.798
2.215
5.113
3.365
4.743
3.463
7.497
5.537
1995
4.276
2.391
5.778
3.172
4.597
2.892
7.660
5.502
5.776
4.153
1996
4.027
2.335
3.303
1.799
7.285
4.815
5.764
3.989
6.993
4.776
1997
4.703
2.784
2.546
1.457
4.660
3.045
7.239
5.397
7.258
5.150
1998
6.078
3.814
4.986
3.210
6.165
3.946
6.952
5.147
7.347
5.251
1999
5.782
3.823
5.809
3.871
6.113
4.055
7.658
5.596
5.512
3.683
2000
6.088
3.816
2.830
1.818
5.045
3.375
6.298
4.744
7.164
5.154
2001
4.968
3.536
3.727
2.789
6.346
4.422
6.837
5.177
7.367
5.491
2002
7.303
6.073
7.290
5.964
7.468
5.936
6.082
5.076
6.988
5.803
2003
6.831
5.411
6.425
5.207
6.934
5.112
6.987
5.711
6.140
4.867
2004
6.252
4.631
5.981
4.401
6.423
4.324
6.811
5.300
7.631
6.252
2005
6.249
4.871
7.013
5.368
6.518
4.928
6.091
4.973
7.590
6.071
2006
4.829
3.672
6.205
4.567
6.770
4.794
7.334
5.758
7.738
6.026
2007
8.078
6.228
7.762
5.833
4.716
3.595
8.192
6.665
6.684
5.229
2008
6.779
5.309
2.679
2.049
3.664
2.369
7.648
6.161
7.942
6.308
1.976
788
2009
6.051
4.490
0
0
6.465
4.023
6.378
5.076
8.111
6.301
2.990
2.937
1.908
1.562
0
0
5.720
4.954
7.564
6.006
8.253
6.433
2010
Vsota:
319.554
318.555
327.802
251.672
233.248
2.475
7.441
2.408
2.509
2.547
6.234
*NPPM - preračunano na primerjalno polno moč bloka;
Obratovalne ure pri polni moči bloka preračunamo tako, da dejanske obratovalne ure pomnožimo z razmerjem dejanske in teoretično možne proizvodnje. Obratovalne ure pri polni moči so merilo
dejanske obremenjenosti bloka, odvisne pa so predvsem od razmer v elektroenergetskem omrežju, pa tudi od stanja bloka.
16
UVOD
1.5 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO BLOKIH, SKUPNA PROIZVODNJA, DELEŽ V RS IN PORABA PREMOGA
1.5.1 Električna energija
LETO
1956
GENER.
1
GENER.
2
GENER.
3
GENER.
4
GENER.
5
GENER.
PT51/52
GENER.
TEŠ
PRAG
TEŠ
PROIZ.
V RS
DELEŽ
TEŠ-P
PORABA
PREMOGA
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
vRS(%)
(ton)
104.214
62.701
166.915
152.228
1.703.623
8,9
223.442
1957
184.293
173.874
358.167
326.652
2.080.579
15,7
436.101
1958
169.613
173.219
342.832
311.309
2.297.919
13,5
408.667
1959
206.983
165.175
1960
106.268
130.710*
6.278
372.158
338.127
2.201.061
15,4
455.458
243.267*
217.927
2.425.978
9,0
305.347
1961
146.375
121.981
464.801
733.156
675.128
2.952.609
22,9
856.509
1962
178.568
181.067
425.446*
785.081*
756.899
3.000.474
25,2
996.832
1963
195.445*
142.266
460.528*
798.239*
731.918
3.212.213
22,8
1.032.678
1964
176.605
204.512
501.796
882.913*
810.123
2.958.122
27,4
1.048.495
1965
181.748
174.768
418.163
774.679
708.474
3.321.020
21,3
925.083
1966
179.157
173.355
474.028
826.540
744.380
3.286.067
22,7
956.288
1967
193.762
202.219
518.624
914.605
834.070
3.413.058
24,4
1.069.133
1968
210.327
191.886
496.598
898.811
817.618
3.681.325
22,2
1.078.256
1969
191.151
194.630
445.666
831.447
753.911
4.323.669
17,4
992.753
1970
183.964
184.938
481.171
850.073
763.224
4.570.048
16,7
1.038.652
1971
209.944
205.922
520.216
936.082
837.920
4.142.406
20,2
1.154.650
1972
165.744
148.600
460.195
881.817
1.656.356
1.479.802
5.107.742
29,0
1.940.965
1973
185.917
169.760
478.254
1.122.068
1.955.999
1.765.841
5.153.699
34,3
2.250.299
1974
160.077
166.524
436.156
1.705.676
2.468.433
2.245.733
5.622.187
39,9
2.581.434
1975
179.589
181.738
442.950
1.773.383
2.577.660
2.348.574
6.232.713
37,7
2.870.624
1976
186.996
188.886
448.920
2.008.753
1977
152.010
156.587
439.076
1.521.364
162.488
2.833.555
2.585.828
6.347.667
40,7
3.099.215
2.431.525
2.196.433
6.302.332
34,9
2.852.982
1978
101.647
102.807
233.909
1.558.205
1.535.115
3.531.683
3.209.759
7.172.255
44,8
3.948.020
1979
72.360
98.751
242.899
1.039.182
1.403.207
2.856.399
2.579.498
7.181.573
35,9
3.278.244
1980
69.301
86.150
230.304
1.493.157
1.632.771
3.511.683
3.183.027
7.528.303
42,3
4.032.561
1981
131.871
131.783
395.964
1.492.773
1.974.681
4.127.072
3.751.521
8.020.707
46,8
4.791.563
1982
117.288
129.028
303.176
1.652.602
1.967.920
4.170.014
3.801.817
9.349.545
40,7
4.975.633
1983
167.509
180.324
425.341
1.400.894*
2.292.997
4.467.065*
4.076.733
10.002.951
40,8
5.244.070
1984
96.668
109.683
307.133
1.582.717
1.859.565
3.955.766
3.600.512
10.146.258
35,5
4.649.297
17
UVOD
LETO
1985
GENER.
1
GENER.
2
GENER.
3
(MWh)
(MWh)
(MWh)
157.572
164.204
401.413
GENER.
4
GENER.
5
GENER.
PT51/52
(MWh)
(MWh)
(MWh)
1.201.054
1.779.670
GENER.
TEŠ
PRAG
TEŠ
PROIZ.
V RS
DELEŽ
TEŠ-P
vRS(%)
(MWh)
(MWh)
(MWh)
3.703.913
3.354.139
9.678.348
34,7
PORABA
PREMOGA
(ton)
4.563.274
1986
93.498
118.948
322.903
1.414.211
1.861.519
3.811.079
3.448.216
9.689.196
35,6
4.617.161
1987
65.224
74.133
291.977
1.055.853
1.545.353
3.032.540
2.731.862
9.804.276
27,9
3.720.927
1988
83.637
90.719
343.296
1.221.597
1.724.849
3.464.098
3.124.504
9.602.193
32,5
4.180.618
1989
125.344
141.844
333.055
906.496
1.801.997
3.308.736
2.986.361
9.738.017
30,7
3.901.697
1990
118.999
109.248
275.372
1.362.650
1.567.282
3.433.551
3.099.275
9.561.397
32,4
3.909.290
1991
36.713
77.244
324.585
769.765*
1.720.642*
2.928.949*
2.624.029
10.085.200
26,0
3.212.200
1992
73.374
134.322
241.168*
1.276.366*
1.602.317*
3.327.547*
2.990.097
10.974.000
27,2
3.611.708
1993
38.480
61.488
193.186
1.236.292
1.884.689
3.414.135
3.069.897
10.552.000
29,1
3.920.132
1994
111.234
66.451
252.406
952.405
1.854.737
3.237.233
2.895.571
9.232.600
31,4
3.617.408
1995
71.728
95.145
216.884
1.512.938
1.391.319
3.288.014
2.908.940
9.130.700
31,9
3.665.368
1996
70.064
53.957
361.111
1.097.002
1.599.989
3.182.123
2.820.162
9.270.300
30,4
3.594.074
1997
83.506
43.723
228.349*
1.484.114
1.725.331
3.565.023*
3.173.754
10.115.235
31,4
4.040.740
1998
114.433
96.310
295.985
1.415.542
1.759.019
3.681.289
3.282.676
12.308.200
26,7
3.950.983
1999
114.690
116.128
304.139
1.538.890
1.233.865
3.307.712
2.938.263
11.833.300
24,8
3.726.092
2000
114.490
54.550
253.147
1.304.725
1.726.467
3.453.379
3.063.783
12.167.300
25,2
3.717.715
2001
106.092
83.657
331.622
1.423.663
1.839.491
3.784.525
3.335.915
12.904.200
25,8
3.981.257
2002
182.196
178.919
445.178
1.395.954
1.943.987
4.146.288
3.658.220
13.031.700
28,1
4.210.130
2003
162.326
156.214
383.396
1.570.615
1.679.013
3.951.564
3.464.495
10.413.500
33,3
3.934.502
2004
138.933
132.038
324.314
1.457.367
1.991.488
4.044.140
3.549.716
11.702.000
30,3
4.022.626
2005
146.133
161.038
369.622
1.367.438
2.094.430
4.138.660
3.640.745
11.342.000
32,1
3.871.295
2006
110.156
137.016
539.573
1.583.325
2.078.879
4.268.949
3.748.744
11.472.000
32,7
3.863.167
2007
186.847
174.984
269.632
1.832.970
1.803.867
4.268.299
3.756.139
11.330.000
33,2
3.951.925
2008
159.270
61.459
177.673
1.694.311
2.176.105
89.779
4.268.854
3.850.064
12.371.000
31,1
3.911.015
2009
134.687
0
301.708
1.395.792
2.173.819
238.288
4.244.293
3.752.988
12.644.000
29,7
3.822.949
2010
Vsota:
43.858
0
280.033
1.692.123
2.235.512
209.016
4.460.541
3.946.328
12.611.500
31,3
3.951.380
7.448.876
7.117.583
17.939.318
54.396.049
59.624.379
328.067
147.063.324
131.819.869
427.302.265
30.8
160.962.884
*Po preverbi so bile spremenjene vrednosti januarja 2001
Pri proizvodnji v Sloveniji je upoštevana samo proizvodnja javnih elektrarn skupaj s polovico proizvodnje nuklearne elektrarne Krško, za leto 1998 - 2002 pa je upoštevana celotna proizvodnja NE
Krško.
18
UVOD
1.5.2 Toplotna energija
LETO
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
SKUPAJ
TOPLOTNA POSTAJA 1
(GWh)
(TJ)
70,0
252,0
156,8
564,5
159,2
573,1
161,5
581,4
167,1
601,6
197,6
711,4
222,3
800,3
150,0
540,0
120,1
432,4
143,0
514,8
121,1
436,0
127,0
457,2
140,3
505,1
134,3
483,5
112,8
406,1
93,6
337,0
145,3
523,1
167,5
603,0
133,0
478,8
155,3
559,1
195,9
705,2
162,9
586,4
144,0
518,4
96,7
348,1
178,3
641,9
155,7
560,5
123,0
442,8
104,3
375,5
147,0
529,2
120,1
432,3
115,0
414,0
62,8
226,1
113,2
407,5
67,1
241,4
74,2
267,1
71,1
256,0
73,3
263,8
34,0
122,4
29,3
105,3
58,8
211,6
5.004,4
18.015,7
TOPLOTNA POSTAJA 2
(GWh)
(TJ)
137,8
138,1
149,9
212,8
195,6
203,9
248,1
243,5
273,0
253,4
271,5
300,9
289,2
306,8
298,3
306,8
328,7
292,0
341,2
344,0
342,6
283.8
272,7
302,3
311,1
290,5
358,5
375,7
354,2
326,0
374,8
359,4
348,3
9.435,4
19
496,1
497,2
539,6
766,1
704,2
734,0
893,2
876,6
982,8
912,2
977,4
1.083,2
1.041,1
1.104,5
1.073,9
1.104,5
1.183,3
1.051,2
1.228,3
1.238,4
1.233,4
1.021,7
981,6
1.088,3
1.120,0
1.045,7
1.290,5
1.352,5
1.275,2
1.173.8
1.349,3
1.293,7
1.254,0
33.967,4
SKUPAJ TEŠ
(GWh)
70
156,8
159,2
161,5
167,1
197,6
222,3
287,8
258,2
292,9
333,9
322,6
344,2
382,4
356,3
366,6
398,7
439,0
433,9
444,5
502,7
461,2
450,8
425,4
470,3
496,9
467,0
446,9
430.8
392,8
417,3
373,9
403,7
425,5
449,9
425,3
399,3
408,8
388,6
407,1
14.439,8
(TJ)
252,0
564,5
573,1
581,4
601,6
711,4
800,3
1036,1
929,5
1054,4
1202,0
1161,4
1239,1
1376,6
1282,7
1319,8
1435,3
1580,4
1562,0
1600,2
1809,7
1660,3
1622,9
1531,4
1693,1
1788,8
1681,2
1608,8
1550,9
1414,1
1502,3
1346,0
1453,2
1531,9
1.619,7
1531,1
1.437,6
1.471,7
1.399,1
1.465,6
51.983,2
UVOD
1.6 OBRATOVALNA RAZPOLOŽLJIVOST BLOKOV PO UCPTE V %
LETO
BLOK 1
Dejan.
Kumul.
BLOK 2
Dejan.
Kumul.
BLOK 3
Dejan.
Kumul.
BLOK 4
Dejan.
Kumul.
BLOK 5
Dejan.
Kumul.
1956
PT 51
Dejan.
Kumul.
PT 52
Dejan.
Kumul.
Začetek
obratovanja
Blok 1: 19.05.1956
1957
99,00
99,00
82,00
82,00
1958
87,20
93,10
84,50
83,25
Blok 2: 13.09.1957
1859
94,30
93,50
72,40
79,63
1960
55,70
84,05
85,80
81,18
1961
70,50
81,34
95,70
84,08
89,50
89,50
1962
87,00
82,28
87,10
84,58
95,10
92,30
1963
94,40
84,01
63,60
81,59
87,40
90,67
1964
79,70
83,48
90,70
82,73
86,40
89,60
1965
90,50
84,26
87,10
83,21
65,00
84,68
1966
90,80
84,91
90,40
83,93
90,20
85,60
1967
88,30
85,22
95,90
85,02
89,90
86,21
1968
95,00
86,03
90,60
85,48
87,60
86,39
1969
100,00
87,11
100,00
86,60
95,30
87,38
1970
92,90
87,52
93,90
87,12
90,90
87,73
1971
92,30
87,84
93,70
87,56
90,00
87,94
1972
87,30
87,81
88,40
87,61
92,60
88,33
66,70
66,70
1973
94,00
88,17
92,50
87,90
91,20
88,55
68,90
67,80
1974
90,80
88,32
91,20
88,08
95,30
89,03
81,50
72,37
1975
94,70
88,65
94,70
88,43
93,70
89,34
86,90
76,00
1976
99,20
89,18
98,80
88,95
90,90
89,44
93,00
79,40
1977
91,20
89,28
91,20
89,06
99,00
90,00
76,40
78,90
1978
58,70
87,89
60,60
87,76
50,60
87,81
94,00
81,06
83,50
83,50
1979
99,40
88,39
99,50
88,27
89,70
87,91
79,80
80,90
82,00
82,75
1980
91,20
88,50
92,00
88,43
88,10
87,92
95,30
82,50
72,10
79,20
1981
100,00
88,96
99,90
88,89
100,00
88,50
77,40
81,99
83,00
80,15
1982
91,60
89,07
91,10
88,97
91,30
88,62
92,10
82,91
85,70
81,26
1983
98,90
89,43
99,90
89,38
99,00
89,07
69,80
81,82
96,10
83,73
1984
88,10
89,38
91,80
89,46
86,80
88,98
94,60
82,80
81,70
83,44
1985
99,30
89,72
99,30
89,80
99,20
89,39
70,00
81,89
74,90
82,38
1986
87,00
89,63
87,70
89,73
85,00
89,22
94,70
82,74
95,00
83,78
Blok 3: 06.12.1960
20
Blok 4: 15.03. 1972
Blok 5: 25.09.1977
UVOD
LETO
BLOK 1
BLOK 2
BLOK 3
BLOK 4
BLOK 5
Dejan.
Kumul.
Dejan.
Kumul.
Dejan.
Kumul.
Dejan.
Kumul.
Dejan.
Kumul.
1987
99,98
89,97
99,57
90,05
99,92
89,62
76,10
82,33
86,90
84,09
1988
88,90
89,93
90,60
90,07
90,90
89,66
95,30
83,09
91,20
84,74
1989
99,70
90,23
99,50
90,35
99,10
89,99
68,30
82,27
96,60
85,73
1990
99,10
90,49
99,90
90,63
83,20
89,76
98,40
83,12
81,30
85,38
1991
92,90
90,56
92,60
90,69
99,60
90,08
58,50
81,89
99,00
86,36
1992
100,00
90,82
99,50
90,94
87,80
90,01
95,10
82,51
85,00
86,27
1993
89,50
90,79
89,70
90,90
99,80
90,30
96,40
83,15
98,30
87,02
1994
98,70
90,99
99,10
91,12
99,50
90,57
64,80
82,35
94,30
87,45
1995
98,90
91,20
99,50
91,33
82,10
90,33
98,40
83,02
80,70
87,07
1996
99,80
91,41
99,80
91,54
99,60
90,59
84,00
83,06
95,40
87,51
1997
79,20
91,11
78,60
91,23
99,70
90,84
95,20
83,52
96,50
87,96
1998
99,40
91,30
98,60
91,40
98,90
91,00
92,20
83,80
98,80
88,50
1999
99,20
91,50
98,70
91,60
78,10
90,70
96,20
84,30
64,90
87,40
2000
99,10
91,70
100,00
91,80
99,70
90,90
93,60
84,60
91,20
87,50
2001
84,90
91,50
84,70
91,60
99,90
91,20
97,70
85,00
95,50
87,90
2002
99,10
91,70
98,10
91,90
99,44
91,40
80,00
84,80
95,80
88,20
2003
99,50
91,90
99,90
92,10
99,80
91,60
98,00
85,10
82,20
88,10
2004
93,80
91,90
95,00
92,10
92,10
91,60
99,50
85,50
99,10
88,50
2005
99,97
92,10
99,74
92,30
99,46
91,80
80,83
85,50
99,73
88,90
2006
100,00
92,30
99,97
92,40
100,00
92,00
99,81
86,00
99,36
89,30
2007
99,20
92,40
99,50
92,40
57,10
91,20
97,90
86,28
78,80
88,91
2008
99,00
92,53
98,10
92,52
52,00
90,37
93,70
86,48
97,00
2009
99,80
92,67
-
-
99,80
90,59
99,90
86,83
2010
100,00
92,81
-
-
100,00
90,76
95,20
87,04
Razpoložljivost blokov po UCPTE je razmerje med možno proizvodnjo in teoretično možno proizvodnjo.
Teoretično možna proizvodnja je produkt
nazivne moči bloka in celotnega časa v
letu. To je tista energija, ki bi jo blok proizvedel, če bi celo leto neprekinjeno obra-
PT 51
PT 52
Dejan.
Kumul.
Dejan.
Kumul.
89,17
99,00
99,00
98,10
98,10
99,50
89,49
100,00
99,50
98,90
98,50
99,70
89,90
99,90
99,63
97,60
98,20
toval z nazivno močjo. Možna proizvodnja
je manjša od teoretično možne za tisto
energijo, ki je blok ni mogel proizvesti zaradi izpadov, oskrbe ali remontov. Če je
21
Začetek
obratovanja
PT 51: 10.06.2008
PT 52: 01.10.2008
blok v rezervi, se mu obratovalna razpoložljivost ne manjša.
UVOD
1.7 LASTNOSTI GORIVA V OBDOBJU 1980 – 2010
Termoelektrarna Šoštanj je največji porabnik
premoga v Sloveniji. Kvaliteto premoga spremljamo redno. Dnevno jemljemo vzorce goriva
(od leta 2005 to poteka s pomočjo avtomatske
vzorčevalne naprave; prej je zbiranje in jemanje vzorcev potekalo ročno) zaradi določanja
vsebnosti vlage, pepela ter kurilnosti premoga.
V kemijsko tehnološkem laboratoriju RTCZ Trbovlje, pa preskušajo vzorce na elementarno
sestavo. Prva definira vsebnost vlage, pepela,
gorljivih snovi, hlapnih snovi, koksa ter Cfix,
poleg tega pa tudi spodnjo kurilnost; druga pa
podaja deleže ogljika, vodika, žvepla, kisika,
dušika, fluora in klora. Posebna pozornost je
zaradi ekoloških razlogov namenjena vsebnosti žvepla v premogu. Sprva se je to podajalo le
kot celotno in gorljivo žveplo ter žveplo vezano
v pepelu, v zadnjih letih pa se podaja kot sulfid,
sulfat in kot organsko žveplo.
Vsi podatki za nazaj so bili zbrani v obliki laboratorijskih poročil, predstavljali pa so dragocen
vir za tehnološke in ekološke študije. Problematična je bila le dostopnost podatkov in hitra
možnost obdelave. Za nazaj je bila izdelana
preglednica podatkov v obliki preglednice baze podatkov za Quatro Pro For Windows (do
leta 2000, od leta 2001 pa v Excelu), narejenih
pa je bilo tudi nekaj najosnovnejših statističnih
obdelav. Baza se redno dopolnjuje, osnovne podatke pa bomo objavljali tudi v letnem
tehničnem poročilu. Seveda bodo podane v
poročilu le najosnovnejše vrednosti premoga,
predvsem zaradi spremljanja trendov ter ocene ekoloških vplivov.
Za ocenjevanje lastnosti goriva v tehnološkem smislu je pomembnejša tehnična analiza kot pa elementarna sestava, zato je primerno, da tehnične parametre pogledamo še
podrobneje.
LETO
1980
Vlaga
Pepel
Gorljivo
Hd
S cel
MJ/kg
%
%
%
%
40,80
17,60
41,60
9,00
1,20
C
%
26,60
1981
39,00
19,50
41,50
9,30
1,20
26,60
1982
39,10
20,90
39,90
8,60
1,40
25,60
1983
39,30
21,00
39,70
8,50
1,40
25,50
1984
40,10
19,80
40,10
8,60
1,30
25,80
1985
39,60
20,60
39,80
8,50
1,40
25,60
1986
39,20
20,90
39,90
8,40
1,30
25,70
1987
39,60
18,70
41,80
8,90
1,30
26,80
1988
38,90
21,30
39,80
8,40
1,30
25,60
1989
37,60
19,60
42,80
9,30
1,50
27,30
1990
37,60
19,40
43,00
9,30
1,50
1991
37,90
19,50
42,60
9,20
1,80
25,70
1992
37,70
18,60
43,70
9,60
1,70
26,30
1993
38,00
18,30
43,70
9,50
1,40
26,30
1994
38,30
17,60
44,10
9,50
1,30
26,40
1995
38,50
16,40
45,10
9,90
1,30
27,40
1996
37,70
18,60
43,70
9,60
1,40
24,10
1997
38,10
20,00
41,80
9,20
1,40
25,50
1998
37,70
17,80
44,40
10,00
1,40
27,10
1999
39,70
19,30
40,80
9,10
1,50
25,70
2000
38,20
16,90
44,50
9,60
1,50
27,90
2001
37,20
16,10
46,50
10,40
1,50
27,00
2002
38,30
16,40
45,30
10,40
1,40
28,80
2003
37,80
17,00
45,20
10,10
1,40
26,30
2004
37,47
16,71
45,82
10,10
1,45
29,59
2005
37,94
15,96
45,95
10,80
1,48
30,84
2006
37,76
13,82
48,51
11,10
1,37
31,63
2007
36,65
13,74
49,52
11,30
1,43
32,60
2008
37,29
14,94
47,77
10,90
1,49
31,66
2009
36,86
15,63
47,52
10,90
1,55
31,12
2010
36,58
14,34
49,09
11,10
1,48
31,63
22
UVOD
23
S skupno instalirano močjo 779 MW predstavljamo
največji elektroenergetski
objekt v Sloveniji. Proizvedemo povprečno tretjino
energije v državi, v kriznih
obdobjih pokrivamo čez polovico porabe. Povprečna
letna proizvodnja električne
energije se giblje med 3.500
in 3.800 GWh.
VODA JE BREZBARVNA.
ENERGIJA LAHKO PREVZAME
KATEROKOLI BARVO.
KATEROKOLI OBLIKO.
25
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.1 ELEKTROENERGETSKE RAZMERE V SLOVENIJI V LETU 2010
2.1.1 Splošno o
elektroenergetskih razmerah
2.1.2 Proizvodnja električne
energije v TE Šoštanj
2.1.3 Proizvodnja toplotne
energije v TE Šoštanj
Da je gospodarska kriza, ki je zaznamovala
leto 2009, pričela popuščati, se je pokazalo
tudi v večjem povpraševanju po električni
energiji, ki je bilo vse mesece nad primerljivimi
rezultati z letom prej. Neposredni odjemalci
so mesečno prevzeli tudi do 70 % več električne energije kot v istem mesecu leta 2009.
Tako je bilo leta 2010 iz prenosnega omrežja
skupno prevzetih 12,09 TWh električne energije, kar je bilo za 7,9 % več kot leta 2009 in
za 3,6 % več od prvotnih bilančnih napovedi.
Povečanje odjema je bilo opaziti pri vseh neposrednih odjemalcih, katerih skupni odjem
se je v primerjavi z letom 2009 zvečal za 27,7
%, medtem ko je bil odjem distribucije v primerjavi z letom prej večji za 3,4 %.
Proizvodnja električne energije leta 2010 v
TE Šoštanj je znašala 3.946 GWh in je bila
od poslovnega načrta (3.806 GWh na pragu) večja za 3,69 % ali 140 GWh. Predvideno proizvodnjo smo presegli na blokih
1 - 3 za 6 %, na bloku 5 za 9 %, plinski
enoti pa sta proizvedli 1 % več od načrtovanega. Blok 4 je proizvedel 2 % manj
od načrtovanega. Dosežena proizvodnja
je druga največja v zgodovini TE Šoštanj.
Večja je bila le leta 1983, ko je bilo, sicer
v drugačni sestavi proizvodnih enot, proizvedeno 4.076 GWh.
V TE Šoštanj smo v letu 2010 proizvedli
407,1 GWh toplotne energije za ogrevanje,
kar je 1,93 % manj od planiranih količin.
Vzrok za neizpolnjen plan je v nekoliko
višjih temperaturah okolice od povprečja.
Pri tem smo pokrili vse potrebe po toplotni
energiji, tako da oskrba porabnikov ni bila
motena.
Proizvajalci so v letu 2010 v PO oddali skoraj
enako električne energije kot leto prej, in sicer 14 milijard 526,6 milijonov kWh (+ 0,1 %).
HE so izjemno proizvodnjo iz leta 2009 skoraj
ponovile (- 0,7 %), TE pa so lanski še dodale
2,0 %. Povečan odjem iz PO se je odražal v
večjem prevzemu električne energije iz tujine.
Iz tujine je bilo prevzeto 8 milijard 588,6 milijonov kWh električne energije, kar znaša 10,6
% več kot v letu 2009.
(vir: ELES)
V letu 2010 je bila kvaliteta dobavljenega
premoga iz Premogovnika Velenje boljša
kot v letu 2009. Povprečna kurilna vrednost dobavljenega premoga iz PV je znašala 11.097 kJ/kg.
26
2.1.4 Vloga TE Šoštanj v
elektroenergetskem sistemu
Slovenije
Vsak sistem, vključen v interkonekcijo
UCTE-L* mora pokrivati potrebe svojih
porabnikov. Poleg tega mora imeti dovolj
rotirajoče rezerve za takojšnje pokritje izpada največjega agregata v sistemu, pa
tudi dovolj hladne rezerve za pokrivanje
sezonskih nihanj porabe. Biti pa mora
sposoben izravnavati porabo in proizvodnjo električne energije, torej imeti mrežno
regulacijo moči.
Precejšen del teh nalog je prevzela Termoelektrarna Šoštanj. Blok 4 in blok 5
sta opremljena z regulatorjem moči, ki ga
upravlja mrežni regulator direktno iz Maribora s pomočjo impulzov. S tem se prilagajamo dnevnemu diagramu porabe. Moč
blokov 1, 2 in 3 spreminjamo na osnovi
dnevnega plana obratovanja. Pokrivamo
torej trapezno in konično področje obremenitev, drugače bi lahko rekli, da proizvajamo najkvalitetnejšo električno energijo. Tudi velik del rotirajoče rezerve pade
na TE Šoštanj. Posledica je seveda manjša povprečna obremenitev blokov, manjša
letna proizvodnja in slabša delovna izkoriščenost naših blokov.
*UCTE-L ’Union pour la Coordination de la
Transport del ’Electricite (združenje,v katerem je Slovenija enakopravna članica od
leta 1991).
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI PO MESECIH V 2010
GWh
1.400
Hidroelektrarne
1.200
Termoelektrarne
1.000
Nuklearna elektrarna
Ostalo
800
600
400
200
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
mesec
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI NA PRENOSNEM OMREŽJU OD 1999 DO 2010
GWh
14.000
Neposredni odjem
12.000
Odjem distribucijskih
podjetij
10.000
ČHE Avče
8.000
6.000
4.000
2.000
0
00
01
02
03
04
05
06
07
27
08
09
10
leto
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI PO MESECIH V 2010
GWh
1.400
Neposredni odjem
1.200
Odjem distribucijskih
podjetij
1.000
800
600
400
200
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
28
okt
nov
dec
mesec
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.1.5 Tabelarični pregled proizvodnje, porabe in izmenjave električne energije v letu 2010 in primerjava z letom 2009 v Sloveniji
REALIZACIJA
EEB
EEB
REALIZACIJA 2010
2009
2010
2010
J. - D.
2009
EEB 2010
EEB 2010
GWh
GWh
GWh
GWh
%
%
GWh
1. SEL
357,0
382,3
308,0
308,0
7,1
24,1
74,3
2. HESS
189,1
320,0
250,0
250,0
69,2
28,0
70,0
3. SEL + HESS (SAVA) (1+2)
4. DEM (DRAVA)
5. SENG (SOČA)
6. HE (3+4+5)
7. NE KRŠKO (100%)
546,1
702,2
558,0
558,0
28,6
25,8
144,2
3.265,5
2.827,5
2.349,0
2.349,0
-13,4
20,4
478,5
466,0
718,7
684,0
684,0
54,3
5,1
34,7
4.277,6
4.248,5
3.591,0
3.591,0
-0,7
18,3
657,5
5.452,8
5.370,7
5.390,0
5.390,0
-1,5
-0,4
-19,3
438,2
354,7
444,0
444,0
-19,1
-20,1
-89,3
9. ŠOŠTANJ 4 (a)
1.280,5
1.526,4
1.541,0
1.541,0
19,2
-0,9
-14,6
10. ŠOŠTANJ 5
(a)
1.979,2
2.011,4
1.821,0
1.821,0
1,6
10,5
190,4
11. TE ŠOŠTANJ SKUPAJ (8+9+10)
3.697,8
3.892,6
3.806,0
3.806,0
5,3
2,3
86,6
644,5
516,6
520,0
520,0
-19,9
-0,7
-3,4
0,0
0,0
0,0
0,0
--
--
0,0
14. TE TRBOVLJE SKUPAJ (12+13)
644,5
516,6
520,0
520,0
-19,9
-0,7
-3,4
15. TE - TO LJUBLJANA
348,6
384,9
389,0
389,0
10,4
-1,1
-4,1
8. ŠOŠTANJ 1, 3, PT
(a)
12. TRBOVLJE 4
13. TRBOVLJE plin
16. TE BRESTANICA
9,1
1,0
100,0
100,0
-89,0
-99,0
-99,0
86,6
112,3
/
/
29,8
--
--
18. TE (11+14+15+16)
4.700,1
4.795,1
4.815,0
4.815,0
2,0
-0,4
-19,9
19. TE + NEK (7+18)
10.152,9
10.165,8
10.205,0
10.205,0
0,1
-0,4
-39,2
20. PROIZVAJALCI SLO oddaja v PO (6+17+19)
14.517,1
14.526,6
13.796,0
13.796,0
0,1
5,3
730,6
17. KVALIFICIRANA PROIZVODNJA
21. PREVZEM IZ TUJINE (b)
A. SKUPAJ ODDAJA V PO (20+21)
7.762,7
8.588,6
/
/
10,6
--
--
22.279,7
23.115,2
/
/
3,7
--
--
OPOMBE:
(a)
... obratovalni podatek, TE ŠOŠTANJ SKUPAJ pa je obracunski podatek na pragu (blok 1 zaustavljen v marcu 2010)
(b)
... upoštevane so merilne tocke v SLO
(c)
... na lokaciji je kvalificirana proizvodnja (KP)
(d)
... brez izgub na mejnih daljnovodih
Na zadnjem decimalnem mestu izvedenih podatkov lahko pride do napake zaokroževanja.
29
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
REALIZACIJA
EEB
REALIZACIJA 2010
2010
2010
J. - D.
2009
EEB 2010
EEB 2010
GWh
GWh
GWh
GWh
%
%
GWh
552,4
1. KIDRIČEVO (c)
EEB
2009
623,2
630,0
630,0
12,8
-1,1
-6,8
2. RUŠE
17,3
77,8
43,0
43,0
349,1
80,9
34,8
3. ŠTORE
93,0
152,4
339,0
339,0
63,8
-55,0
-186,6
118,9
149,0
115,0
115,0
25,3
29,6
34,0
4. RAVNE (c)
313,3
396,3
145,0
145,0
26,5
173,3
251,3
6. NEPOSREDNI ODJEMALCI (1+2+3+4+5)
1.094,9
1.398,7
1.272,0
1.272,0
27,7
10,0
126,7
7. ELEKTRO CELJE
1.842,7
1.904,0
1.855,0
1.855,0
3,3
2,6
49,0
868,3
912,2
877,0
877,0
5,1
4,0
35,2
9. ELEKTRO LJUBLJANA
3.893,3
4.022,7
3.808,0
3.808,0
3,3
5,6
214,7
10. ELEKTRO MARIBOR
2.004,6
2.084,2
2.026,0
2.026,0
4,0
2,9
58,2
5. JESENICE
(c)
8. ELEKTRO GORENJSKA
11. ELEKTRO PRIMORSKA
12. PREVZEM DISTRIBUCIJ iz PO (7+8+9+10+11)
13. ČHE Avče (črpanje)
1.493,3
1.521,3
1.461,0
1.461,0
1,9
4,1
60,3
10.102,2
10.444,4
10.027,0
10.027,0
3,4
4,2
417,4
8,5
245,1
365,0
365,0
2.777,4
-32,9
-119,9
14. ODJEMALCI SLO prevzem iz PO (6+12+13)
11.205,6
12.088,2
11.664,0
11.664,0
7,9
3,6
424,2
15. ODDAJA V TUJINO
10.847,8
10.760,2
/
/
-0,8
--
--
22.053,5
22.848,4
/
/
3,6
--
--
226,3
266,8
236,0
236,0
17,9
13,1
30,8
(b)
B. SKUPNI PREVZEM iz PO (14+15)
C. IZGUBE PRENOSA
(d)
15. ODDAJA V TUJINO
(A-B)
(b)
348,6
Oddaja v PO po skupinah
HSE (DEM, SENG, HESS, TET, TEŠ)
8.262,9
8.275,4
7.609,0
7.609,0
0,2
8,8
666,4
GEN (SEL, TEB, 50% NEK)
3.092,5
3.068,6
3.103,0
3.103,0
-0,8
-1,1
-34,4
OPOMBE:
(a)
... obratovalni podatek, TE ŠOŠTANJ SKUPAJ pa je obracunski podatek na pragu (blok 1 zaustavljen v marcu 2010)
(b)
... upoštevane so merilne tocke v SLO
(c)
... na lokaciji je kvalificirana proizvodnja (KP)
(d)
... brez izgub na mejnih daljnovodih
Na zadnjem decimalnem mestu izvedenih podatkov lahko pride do napake zaokroževanja.
30
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.2 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TE ŠOŠTANJ
V TE Šoštanj smo v letu 2010 proizvedli
3.946 GWh električne energije, kar je 140
GWh ali 3,69 % več od poslovnega načrta
in 5,15 % več kot v letu 2009. S tem je bila
dosežena druga največja letna proizvodnja v zgodovini TE Šoštanj.
2.2.1 Mesečna neto proizvodnja v letu 2010 in primerjava z letom 2009
MESEC
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
MESEC
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2010
(GWh)
42,8
38,8
39,2
25,9
13,6
17,8
19,8
-0,4
23,3
23,5
15,8
26,7
2010
(GWh)
11,4
11,9
13,8
5,8
3,7
2,8
5,5
4,2
9,3
14,1
13,3
5,4
BLOKI 1 - 3
2009
(GWh)
42,1
36,7
40,4
37,3
35,1
32,4
38,6
0,0
13,9
43,4
37,0
34,5
2010/2009
(%)
101,6
105,9
97,2
69,3
38,7
54,9
51,3
168,0
54,2
42,6
77,4
2010
(GWh)
123,7
78,8
141,5
114,8
135,4
118,8
132,5
126,2
119,0
152,3
130,8
115,7
Plinska enota PT 51
2009
2010/2009
(GWh)
(%)
3,9
293,0
6,6
181,6
2,3
604,4
0,8
737,8
0,0
0,8
369,7
14,0
38,8
18,8
22,6
18,5
50,3
22,7
61,9
20,9
63,8
12,7
42,7
2010
(GWh)
9,2
12,2
13,6
3,2
5,1
9,5
5,1
2,3
11,8
13,6
14,9
6,5
BLOK 4
2009
(GWh)
126,3
126,1
121,0
101,2
102,8
106,1
140,7
0,0
7,3
129,1
125,9
128,8
2010/2009
(%)
98,0
62,5
117,0
113,4
131,7
112,0
94,1
1628,8
118,0
103,9
89,8
Plinska enota PT 52
2009
2010/2009
(GWh)
(%)
2,1
438,7
10,0
120,9
4,0
342,5
2,7
117,6
0,4
1198,6
4,8
195,9
15,0
34,1
9,1
25,2
9,5
125,0
23,6
57,4
21,6
69,0
12,5
52,2
31
2010/2009
(%)
99,5
93,8
110,3
128,5
97,3
108,2
109,4
92,6
93,0
108,4
87,3
111,3
2010
(GWh)
344,1
269,3
359,0
314,9
295,0
301,6
318,0
278,8
293,1
356,6
295,7
312,1
BLOKI 1 - 5
2009
(GWh)
346,9
324,5
322,9
274,1
288,1
291,0
330,8
165,2
183,4
339,3
333,9
315,7
Plinski enoti PT51 + PT52
2010
2009
2010/2009
(GWh)
(GWh)
(%)
20,6
6,0
344,1
24,1
16,6
144,9
27,4
6,3
437,9
9,0
3,5
255,7
8,8
0,4
2062,6
12,2
5,6
219,4
10,6
29,0
36,4
6,5
27,9
23,4
21,1
27,9
75,6
27,6
46,3
59,6
28,2
42,4
66,4
12,0
25,2
47,4
2010
(GWh)
364,7
293,4
386,4
323,8
303,8
313,9
328,6
285,3
314,2
384,3
323,9
324,0
SKUPAJ TEŠ
2009
(GWh)
352,9
341,1
329,2
277,6
288,5
296,6
359,8
193,1
211,3
385,6
376,3
341,0
2010
(GWh)
177,6
151,6
178,2
174,2
146,1
165,0
165,7
153,0
150,8
180,8
149,2
169,7
BLOK 5
2009
(GWh)
178,5
161,7
161,6
135,6
150,2
152,5
151,5
165,2
162,2
166,8
170,9
152,5
2010/2009
(%)
99,2
83,0
111,2
114,9
102,4
103,6
96,1
168,7
159,8
105,1
88,6
98,8
2010/2009
(%)
103,4
86,0
117,4
116,6
105,3
105,8
91,3
147,8
148,7
99,6
86,1
95,0
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.3 DOSEŽENA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2010 IN PRIMERJAVA Z LETOM 2009
2010
2009
2010/2009
2010
2009
(%)
2010/2009
(%)
BLOKI 1 – 3
PT 51
GWh na generatorju
323,9
436,4
74,2
GWh na pragu
286,7
391,4
37,1
45,0
GWh lastna raba
GWh po planu
GWh na generatorju
101,6
122,5
83,0
73,3
GWh na pragu
101,1
121,9
83,0
82,5
GWh lastna raba
0,4
0,5
82,9
263,0
318,0
82,7
GWh po planu
103,0
145,0
71,0
Realizacija plana
(%)
109,0
123,1
88,6
Realizacija plana
(%)
98,2
84,1
116,8
Lastna raba
(%)
11,5
10,3
111,1
Lastna raba
(%)
0,4
0,4
99,9
7,7
48,6
BLOK 4
PT 52
GWh na generatorju
1692,1
1395,8
121,2
GWh na generatorju
107,4
115,8
92,7
GWh na pragu
1489,5
1215,2
122,6
GWh na pragu
107,0
115,3
92,7
GWh lastna raba
GWh po planu
202,6
180,5
112,2
GWh lastna raba
1517,0
1280,0
118,5
GWh po planu
Realizacija plana
(%)
98,2
94,9
103,4
Lastna raba
(%)
12,0
12,9
92,6
0,5
0,5
92,9
103,0
145,0
71,0
Realizacija plana
(%)
103,8
79,5
130,6
Lastna raba
(%)
0,4
0,4
100,1
39,8
51,4
BLOK 5
PT 51 + PT 52
GWh na generatorju
2235,5
2173,8
102,8
GWh na generatorju
209,0
238,3
87,7
GWh na pragu
1961,9
1909,1
102,8
GWh na pragu
208,1
237,2
87,7
GWh lastna raba
GWh po planu
273,6
264,7
103,4
1820,0
1952,0
93,2
GWh lastna raba
GWh po planu
0,9
1,0
87,7
206,0
290,0
71,0
Realizacija plana
(%)
107,8
97,8
110,2
Realizacija plana
(%)
101,0
81,8
123,5
Lastna raba
(%)
12,2
12,2
100,5
Lastna raba
(%)
0,4
0,4
100,0
52,5
BLOKI 1 – 5
GWh na generatorju
4251,5
4006,0
GWh na pragu
3738,2
3515,7
106,3
513,3
490,3
104,7
GWh lastna raba
GWh po planu
106,1
3600,0
3550,0
101,4
Realizacija plana
(%)
103,8
99,0
104,9
Lastna raba
(%)
12,1
12,2
98,7
32
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.4 IZKORIŠČENOST IN RAZPOLOŽLJIVOST PROIZVODNIH BLOKOV V %
2010
2009
2010/2009
(%)
BLOKI 1 – 3
Izkoriščenost možne proizvodnje
31,2
42,6
Izkoriščenost kapacitet
31,2
42,5
73,3
Razpoložljivost blokov
100,0
99,8
100,2
68,8
57,4
120,0
Izkoriščenost možne proizvodnje
66,3
50,5
131,4
Izkoriščenost kapacitet
61,8
50,4
122,6
Razpoložljivost blokov
93,2
99,9
93,3
Rezerve proizvodnje blokov
33,7
49,5
68,0
Izkoriščenost možne proizvodnje
65,4
63,5
103,1
Izkoriščenost kapacitet
64,9
63,2
102,8
Razpoložljivost blokov
99,2
99,5
99,7
Rezerve proizvodnje blokov
34,6
36,5
94,6
Izkoriščenost možne proizvodnje
60,7
55,5
109,2
Izkoriščenost kapacitet
58,9
55,4
106,3
Razpoložljivost blokov
97,0
99,7
97,3
Rezerve proizvodnje blokov
39,3
44,5
88,5
Rezerve proizvodnje blokov
73,1
BLOK 4
BLOK 5
BLOKI 1 – 5
33
Povprečna letna proizvodnja
toplotne energije znaša 400
- 450 GWh. Z njo že več kot
50 let zagotavljamo udobje
tople vode in prijetno topel
dom prebivalcem Šaleške
doline.
PRVOBITNOST ENERGIJE OGNJA.
SODOBNOST TOPLINE VSAKDANA.
35
PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010
3 PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010
3.1 PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE PO MESECIH
2010/2009
(%)
170,3
356,5
85,4
2010
19,3
15,6
9,4
0,0
0,0
0,0
1,8
0,0
0,0
0,0
3,1
9,7
TP 1
2009
(GWh)
11,3
0,0
2,6
2,4
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
1,6
0,0
11,3
2010
(TJ)
69,4
56,0
33,7
6,5
11,1
34,8
TP 1
2009
(TJ)
40,8
9,5
8,6
5,7
40,7
2010/2009
(%)
170,3
356,2
85,5
MESEC
2010
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
MESEC
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
2009/2006
(%)
81,7
71,4
85,6
136,4
120,6
98,0
73,2
103,9
142,6
121,9
89,1
113,4
2010
47,9
39,2
38,7
30,7
19,5
12,3
8,0
10,9
18,5
34,2
37,4
51,1
TP 2
2009
(GWh)
58,6
54,9
45,2
22,5
16,2
12,5
10,9
10,5
13,0
28,0
41,9
45,0
2010
(TJ)
172,3
141,3
139,3
110,5
70,2
44,2
28,8
39,3
66,7
123,0
134,5
183,8
TP 2
2009
(TJ)
211,0
197,8
162,8
81,0
58,2
45,1
39,4
37,8
46,8
100,9
150,9
162,1
2009/2006
(%)
81,7
71,4
85,6
136,4
120,6
98,0
73,1
103,9
142,6
121,9
89,2
113,4
36
67,1
54,8
48,1
30,7
19,5
12,3
9,8
10,9
18,5
34,2
40,4
60,7
SKUPAJ
2009
(GWh)
69,9
54,9
47,8
24,9
16,2
12,5
10,9
10,5
13,0
29,6
41,9
56,3
2010/2009
(%)
96,0
99,8
100,5
123,2
120,6
98,0
89,8
103,9
142,6
115,4
96,5
107,8
2010
(TJ)
241,7
197,3
173,1
110,5
70,2
44,2
35,4
39,3
66,7
123,0
145,6
218,6
SKUPAJ
2009
(TJ)
251,8
197,8
172,2
89,6
58,2
45,1
39,4
37,8
46,8
106,6
150,9
202,8
2010/2009
(%)
96,0
99,8
100,5
123,3
120,6
98,0
89,9
103,9
142,6
115,4
96,5
107,8
PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE V LETU 2010
3.2 LETNI PREGLED PROIZVODNJE TOPLOTNE ENERGIJE
Proizvodnja toplote
Planirana proizvodnja toplote
Realizacija plana
GWh
TJ
GWh
TJ
%
2010
2009
407,1
388,6
1.466,0
1.399,0
415,0
416,0
1.494,0
1.498,0
2010/2009
104,8
99,8
98,0
93,0
105,0
0ddana tehnološka voda
3
10 m
33,5
27,7
120,8
Planirana poraba tehnološke vode
103m3
26,5
26,5
100,0
Poraba premoga
10 t
3
3
125,9
122,9
102,4
Poraba primarne energije
TJ
1.392,3
1.327,6
104,9
Izkoriščenost instaliranih kapacitet
%
23,8
22,8
104,8
Razpoložljivost toplotnih postaj
%
100,0
100,0
100,0
37
Velenje se nahaja na največjem nahajališču lignita v
Sloveniji. Z lignitom bogato
podzemlje napaja življenje
nad zemljo. Za letno proizvodnjo električne in toplotne energije porabimo med
3,5 in 4,2 milijonov ton premoga in okoli 60 milijonov
m3 zemeljskega plina.
V ZEMLJI JE BOGASTVO.
V ENERGIJI JE ŽIVLJENJE.
39
DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010
4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010
4.1 PORABA PREMOGA
2010
Poraba premoga
Dobavljena energija v premogu
103 t
2009
3.951,38
3.822,95
2010/2009
103,40
TJ
43.847,39
41.645,47
105,30
Toplot. vredn. porabljenega premoga
kJ/kg
11.097,00
10.894,00
101,90
Planirana dobava premoga
103 t
3.722,25
3.991,88
93,20
Planirana energija premoga
TJ
43.178,07
43.112,26
100,20
kJ/kg
10.700,00
10.470,00
102,20
Plan. topl. vrednost. dobav. premoga
Dobava po količini
%
106,20
98,80
107,50
Dobava po energ. vrednosti
%
101,60
100,10
101,40
4.1.1 Količina premoga
V letu 2010 je TE Šoštanj proizvedla iz
premoga 4.251.462,200 MWh električne
energije izmerjene na sponkah generatorjev in 407.101 MWh toplotne energije. Za
to proizvodnjo je bilo porabljeno 3.951.380
ton premoga s povprečno kurilno vrednostjo 11.097 kJ/kg.
Za proizvodnjo električne in toplotne energije je bilo tako porabljenih 43.847.386 GJ
toplote iz premoga.
četku leta, do septembra povečala na 572
tisoč ton, do konca leta pa se je zmanjšala
na 371 tisoč ton, kar je primerljivo z vrednostjo na začetka leta.
Največja poraba premoga v TE Šoštanj je
bila v mesecu marcu, in sicer 388 tisoč
ton, najmanjša pa v avgustu, 286 tisoč ton.
Na deponiji premoga je bilo opravljeno veliko dela s težko gradbeno mehanizacijo,
zaradi doriva oziroma odriva premoga in
preprečitve samovžiga premoga. Prerinjenih je bilo več kot 2 milijona ton premoga.
V letu 2010 so v Premogovniku Velenje izkopali 4.010.930 ton premoga. Dobava je
precej nihala (od 263.738 v decembru do
424.236 v marcu) in ni bila vedno uravnotežena s porabo. Tako se je količina premoga na deponiji s 342 tisoč ton na za-
40
4.1.2 Kvaliteta porabljenega
premoga
V letu 2010 je bila kvaliteta dobavljenega
premoga iz Premogovnika Velenje boljša
kot leta 2009. Povprečna kurilna vrednost
dobavljenega premoga iz PV je znašala
11.097 kJ/kg.
Povprečni odstotek pepela v premogu je
znašal 14,34 % in vlage 36,58 %.
DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010
MESEC
PREMOG
GORLJIVO
PEPEL
VLAGA
KURILNOST
ENERGIJA
ton
%
%
%
kJ/kg
GJ
jan
384.925
48,35
15,13
36,52
10.964
4.220.460
feb
304.658
47,22
16,66
36,12
10.681
3.253.988
mar
387.941
47,76
16,20
36,04
10.889
4.224.076
apr
328.167
49,62
14,24
36,14
11.306
3.710.212
maj
303.379
50,39
13,37
36,24
11.446
3.472.626
jun
312.926
49,08
14,89
36,03
11.027
3.450.751
jul
325.292
49,77
14,32
35,91
11.166
3.632.250
avg
286.435
49,89
13,21
36,90
11.243
3.220.433
sep
311.266
48,69
14,26
37,05
10.911
3.396.166
okt
381.294
48,09
14,25
37,66
10.782
4.111.303
nov
298.358
50,01
12,64
37,35
11.320
3.377.346
326.739
50,84
12,24
36,92
11.562
3.777.775
3.951.380
49,09
14,34
36,58
11.097
43.847.386
dec
SKUPAJ
4.2 PORABA PLINA
V 2010 smo v TE Šoštanj iz zemeljskega
plina proizvedli 209.015,786 MWh električne energije na sponkah generatorja. Za
proizvodnjo te količine električne energije
smo porabili 60.874.867 Sm3 zemeljskega
plina.
41
4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010
4.3 BILANCA GORIV IN TOPLOTE V 2010
TON
kJ/kg
GJ
PORABA PREMOGA
Blok 1 - 3
364.227,0
13.784
4.027.595
Blok 4
1.542.892,0
11.396
17.144.484
Blok 5
2.044.261,0
10.973
22.675.307
TEŠ SKUPAJ
3.951.380,0
11.357
43.847.386
PORABA TEK. GORIVA
Blok 1 - 3
121,1
42.600
5.158
Blok 4
354,7
42.600
15.108
Blok 5
217,4
42.600
9.257
PT 52
25,3
42.600
1.077
718,4
42.600
30.600
TEŠ SKUPAJ
PORABA PLINA
Sm3
PT 51
29.659.272,0
34.080
1.010.788
PT 52
31.215.595,0
34.080
1.063.827
TEŠ SKUPAJ
60.874.867,0
34.080
2.074.615
DEJANSKA PORABA TOPLOTE
Blok 1 - 3
4.032.753
Blok 4
17.159.592
Blok 5
22.684.564
PT 51
1.010.788
PT 52
1.064.904
TEŠ SKUPAJ
45.952.602
42
4 DOBAVA IN PORABA GORIV V LETU 2010
43
Družbeno odgovorno delovanje do naravnega okolja
je pogoj za doseganje kakovosti bivanja, zato predstavlja temelj dobrega poslovanja. V Termoelektrarni
Šoštanj posvečamo veliko
pozornosti okolju, v katerem
delujemo in ki ga aktivno sooblikujemo. Naša usmeritev
je skladna z načeli trajnostnega razvoja.
ZRAK JE NEVIDEN.
VIDNE PA SO
POSLEDICE DOBREGA
ALI SLABEGA DELOVANJA.
45
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5 EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.1 EMISIJE V LETU 2010
5.1.1 Zakonski okvir
V letu 2005 je bila sprejeta Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/05) (v
nadaljevanju Uredba), ki povzema vsebino
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/80/ES o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih
naprav (UL L 309, 27/11/2001 in L 319,
13/11/2002). Ostala področja, ki se nanašajo na emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav in jih Uredba ne ureja, pokriva
Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07,
pline skozi skupen odvodnik, pri čemer je
njena VTM enaka seštevku vhodnih toplotnih moči posameznih naprav. Pripadajoče
mejne vrednosti emisij (MVE) so določene
na osnovi dobljenega seštevka.
70/08, 61/09). Segment obratovalnega
monitoringa, ki določa zahteve s področja spremljanja onesnaževanja zunanjega
zraka, ureja Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu emisije snovi v
zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS
105/2008).
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS
za okolje, je 16. 4. 2010 izdalo TE Šoštanj
delno okoljevarstveno dovoljenje št. 3540795/2006-30, ki med drugim opredeljuje:
Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v
zrak iz velikih kurilnih naprav definira velike
kurilne naprave kot naprave, ki so namenjene proizvodnji energije in katerih vhodna
toplotna moč je večja ali enaka 50 MW. Za
eno veliko kurilno napravo se šteje tudi več
kurilnih naprav (kotlov), ki odvajajo dimne
• zahteve v zvezi z emisijami snovi v zrak,
• dopustne vrednosti emisij snovi v zrak in
• obveznosti v zvezi z izvajanjem obratovalnega monitoringa in poročanje o emisijah snovi v zrak,
kot jih določajo z evropsko zakonodajo
harmonizirani slovenski okoljski predpisi in
jih je TE Šoštanj upoštevala in izpolnjevala
že leta pred izdajo dovoljenja.
Osnovne karakteristike, to je vhodne toplotne moči, vrste goriv, ki jih uporabljajo in
oznake velikih kurilnih naprav z oznakami
odvodnikov odpadnih plinov, ki obratujejo
v sklopu TE Šoštanj, in jih vključuje Delno
okoljevarstveno dovoljenje, so navedene v
spodnji tabeli.
TABELA KARAKTERISTIK IN OZNAK VELIKIH KURILNIH NAPRAV TE ŠOTANJ
OZNAKA
BLOK
KOTEL/
PL. TURBINA
N2
Blok 2
Kotel 2
105
N1
Blok 1
Kotel 1
105
Kotel 3/1
125
Kotel 3/2
125
N3
N4
Blok 3
VH. TOPL. MOČ
[MW]
OZNAKA
NAPRAVE (1)
TEŠ A
TEŠ B
OZNAKA VELIKE
KURILNE
NAPRAVE (2)
/OZNAKA
ODVODNIKA
VKN2
Z2, Z1 (6)
VH.TOPL. MOČ
VELIKE KURILNE
NAPRAVE
[MW]
1200
GORIVO 1
GORIVO 2
premog (3)
biomasa (4)
premog (3)
biomasa (4)
premog
(3)
biomasa (4)
premog (3)
biomasa (4)
premog
(3)
biomasa (4)
biomasa (4)
N5
Blok 4
Kotel 4
740
N6
Blok 5
Kotel 5
920
TEŠ C
VKN3 Z3
920
premog (3)
N45
Blok PT1
Plinska turbina PT1
120
/
VKN4 Z4
120
N46
Blok PT2
Plinska turbina PT2
120
/
VKN5 Z5
120
46
zem. plin
(5)
/
zem. plin
(5)
ELKO (7)
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Oznaka naprave v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav
Oznaka naprave v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št 73/05 in 92/07),
(3)
Lignit iz Premogovnika Velenje
(4)
Biomasa: biomasa v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav
(5)
Zemeljski plin: zemeljski plin v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav
(6)
Skozi izpust Z1 je dovoljeno izpuščati odpadne pline bloka 1, bloka 2 in bloka 3 samo v primeru okvare, motnje ali izpada mokrega pralnika v času, ki ne presega 120 ur na leto
(7)
Ekstra lahko kurilno olje, manj kot 500 ur na leto.
(1)
(2)
Velika kurilna naprava z oznako VKN2 s
skupno vhodno toplotno močjo 1200 MW
pri svojem obratovanju izpušča odpadne
pline le skozi 150 m visok izpust Z2. Izjemoma lahko v primeru okvare, motnje ali
izpada in v trajanju največ 120 ur na leto,
od tega največ 24 ur nepretrgoma izpušča
odpadne pline iz Kotla 1 - N1, Kotla 2 N2, Kotla 3/1 - N3 in Kotla 3/2 - N4 tudi
skozi 100 m visok izpust Z1. Velika kurilna naprava z oznako VKN3 (Kotel 5 - N6),
katere VTM je 920 MW, emitira odpadne
pline preko 250 m visokega izpusta Z3.
Plinski blok PT1 (N45), to je velika kurilna
naprava VKN4 z vhodno toplotno močjo
120 MW je priključena na odvodnik Z4 in
Plinski blok PT2 (N46), ki nosi oznako VKN
5 in katerega vhodna toplotna moč je 120
MW, odpadne pline emitira v ozračje preko
izpusta Z5.
Odpadni plini kurilnih naprav so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, pri čemer prevladujejo emisije:
V kurilnih napravah VKN2 in VKN3 je dovoljeno kot gorivo uporabljati premog in
biomaso, v času zagona naprav pa tudi
ekstra lahko kurilno olje. Plinski turbini
VKN4 in VKN5 praviloma poganja zemeljski plin, plinska turbina VKN5 pa lahko kot
rezervno gorivo za nujne primere uporablja
tudi ekstra lahko kurilno olje, vendar ne
več kot 500 ur na leto.
• žveplovih oksidov (SOx, izraženih kot
SO2),
• dušikovih oksidov (NOx, izraženih kot
NO2),
• ogljikovega monoksida (CO) in
• prahu.
V prizadevanjih za obvladovanje klimatskih sprememb so pomembne tudi emisije toplogrednih plinov in to prvenstveno
ogljikovega dioksida (CO2).
Da bi zmanjšali emisije navedenih snovi v
zrak, so za velike kurilne naprave (v odvisnosti od datuma pridobitve dovoljenja za
gradnjo in začetka poskusnega obratovanja, vhodne toplotne moči in vrste goriva)
določene še dovoljene koncentracije SO2,
NOx, CO in prahu v dimnih plinih, ki predstavljajo mejne vrednosti emisij teh onesnaževal.
Mejne vrednosti emisij snovi v zrak velike
kurilne naprave z oznako VKN2 in na izpustih velike kurilne naprave z oznako VKN3,
ki veljajo do 31. 12. 2010, so navedene v
spodnji tabeli.
TABELA MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ VELIKIH KURILNIH NAPRAV VKN2 IN VKN3 PRI UPORABI TRDNIH GORIV
SNOV
Celotni prah
IZRAŽEN KOT
MEJNA VREDNOST EMISIJE DO 31.12.2010
RAČUNSKA VSEBNOST KISIKA
-
50 mg/m3
6 vol. %
Ogljikov monoksid
CO
250 mg/m
6 vol. %
Dušikovi oksidi NOx
NO2
3
500 mg/m
6 vol. %
Žveplovi oksidi SOx
SO2
400 mg/m3
6 vol. %
3
Mejne vrednosti emisij snovi v zrak plinskih turbin z oznakama VKN4 in VKN5, kot jih določa Delno okoljevarstveno dovoljenje, so navedene v spodnji tabeli.
TABELA MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ PLINSKIH TURBIN VKN4 IN VKN5 PRI UPORABI ZEMELJSKEGA PLINA
SNOV
Celotni prah
IZRAŽEN KOT
DOPUSTNA VREDNOST (A.)
-
5 mg/m
RAČUNSKA VSEBNOST KISIKA
3
15 vol. %
Ogljikov monoksid
CO
100 mg/m3
15 vol. %
Dušikovi oksidi NOx
NO2
3
50 mg/m
15 vol. %
Žveplovi oksidi SOx
SO2
35 mg/m3
15 vol. %
Na definiranih izpustih snovi v zrak mejne vrednosti emisij iz gornjih tabel ne smejo biti presežene.
47
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Veliki kurilni napravi z oznako VKN2 in
VKN3, ki imata vgrajene naprave za čiščenje dimnih plinov, lahko obratujeta brez
teh naprav samo v primeru okvare, motnje
ali izpada in v trajanju največ 120 ur na
leto, od tega največ 24 ur nepretrgoma v
posameznih primerih.
V letu 1997 je bil v TEŠ po zahtevah tedanjih zakonskih predpisov, ki jih glede na
obseg in način izvajanja meritev ohranja
tudi sedanji Pravilnik iz leta 2008, vzpostavljen obratovalni monitoring emisij snovi v zrak. Monitoring, ki deluje v okviru EIS
TEŠ, obsega trajne avtomatske meritve
emisijskih koncentracij SO2, NOx, CO, O2
in skupnega prahu na vseh premogovnih
enotah ter avtomatske meritve NOx, CO in
O2 na plinskih turbinah. Meritve se izvajajo
na način, ki ga predpisuje Pravilnik o pr-
vih meritvah in obratovalnem monitoringu
emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008), s čimer
se zagotavljajo podatki o masnih pretokih
in koncentracijah snovi v odpadnih plinih. Njegova določila veljajo od 1. januarja 2009 dalje in so zajeta tudi v delnem
okoljevarstvenem dovoljenju. Obratovalni
monitoring emisij snovi v zrak pa se izvaja tudi na način občasnih meritev. V tem
okviru se na premogovnih enotah VKN2 in
VKN3 občasno merijo koncentracije kadmija, benzo(a)pirena, talija, živega srebra,
arzena, kobalta, niklja, selena, telurja, antimona, bakra, kositra, kroma, mangana,
svinca, vanadija ter dioksinov in furanov.
Skladno z zahtevami zakonodaje se spremljajo tudi emisije ogljikovega dioksida.
5.1.2 Zmanjšanje emisij
V okviru odgovornosti do naravnega okolja veliko pozornost namenimo nadzoru
emisij v zrak iz TEŠ, kvaliteti zraka v okolici
ter analizi povečanja števila ur prekoračitev 2XMEV.
Z navedenim načinom nadzora in ukrepov
smo uspeli obdržati letna in mesečna povprečja polutantov kot so NOx, CO, SO2 in
prahu pod mejnimi emisijskimi vrednostmi
na vseh velikih kurilnih napravah. Znotraj
dovoljene tolerance 120 h tako imenovanega statusa izpada čistilnih naprav so
obratovale vse velike kurilne naprave. Posledično tako toleranca 24 h prekoračitev
imisijskih koncentracij SO2 v zraku praktično na nobeni lokaciji ni presežena že četrto leto zapored.
Kljub sicer ugodnim rezultatom pa je še
vedno prisotna povečana prašnost ob zaustavitvah VKN 2 in 3. Znano je, da elektrofiltri obratujejo slabše, če dimni plini ne
vsebujejo SO3, in takšno stanje je prisotno
ob prisilnem hlajenju kotla, ki je nujno za
varna vzdrževalna dela. V tem letu smo si
tako nabrali 40 h statusa izpada čistilne
naprave za prašne delce na VKN2. Ker zaradi drugačnega pristopa na VKN3 podatkov ob zaustavitvi ni, tega statusa na VKN
3 nismo spremljali vendar pa ocenjujemo,
da je stanje podobno. Situacije v tem letu
še nismo uspeli izboljšati, zato bo potrebno tudi v bodoče iskati nove rešitve.
Na področju CO2 in s tem prispevka h globalnemu segrevanju okolja so bila prizadevanja
usmerjena v izgradnjo bloka 6 s katerim bo
omogočeno 30 % znižanje emisij CO2.
PREGLED PORABE ADITIVA TER EMISIJE SNOVI V ZRAK V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010 (t)
JAN.
Aditiv
FEB.
MAR.
APR.
MAJ
JUN.
JUL.
AVG.
SEP.
OKT.
NOV.
DEC.
SKUPAJ
16165
13847
17631
14711
13563
14614
15086
11880
12382
14174
12546
14908
171507
SO2
431
275
367
308
339
314
343
317
330
358
303
352
4036
NOx
1496
1137
1479
1285
1238
1251
1340
1180
1193
1507
1179
1296
7835
Prah
17
12
15
12
11
11
13
11
11
13
10
11
147
CO
157
140
169
135
113
113
117
114
99
140
104
108
1510
CO2
464935
371412
471710
393979
364354
377402
391447
342825
377205
461721
364798
393459
4775247
48
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
PORABA ADITIVA V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010
(t)
18.000
VKN1
16.000
VKN2
14.000
VKN3
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
49
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA SO2 V LETU 2010
(t)
450
VKN1
400
VKN2
350
VKN3
VKN4
300
VKN5
250
200
150
100
50
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
50
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA NOX V LETU 2010
(t)
850
VKN1
800
VKN2
700
VKN3
VKN4
600
VKN5
500
400
300
200
100
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
51
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA SKUPNEGA PRAHU V LETU 2010
(t)
36
VKN1
32
VKN2
28
VKN3
VKN4
24
VKN5
20
16
12
8
4
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
52
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJE CO V LETU 2010
(t)
225
VKN1
200
VKN2
175
VKN3
VKN4
150
VKN5
125
100
75
50
25
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
53
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
PREGLED EMISIJE CO2 V ZRAK V TE ŠOŠTANJ V LETU 2010 (t)
JAN.
FEB.
MAR.
APR.
MAJ
JUN.
JUL.
AVG.
SEP.
OKT.
NOV.
DEC.
SKUPAJ
Premog
VKN 1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
VKN 2
226029
166470
231109
175626
177677
167584
185661
150435
168299
214371
170692
177925
2211877
VKN 3
220407
186873
218825
204982
174182
195347
191613
181772
192708
227854
175343
201027
2370935
Skupaj premog
446436
353342
449934
380608
351859
362932
377274
332207
361006
442225
346036
378952
4582812
EL olje
ZP
Aditiv
Skupaj
289
222
89
296
195
212
154
213
234
47
117
198
2267
7398
8587
9894
3236
3229
4484
3930
2459
7683
9969
10255
4339
75463
10811
9261
11792
9839
9071
9774
10090
7945
8281
9480
8391
9971
114705
464935
371412
471710
393899
364354
377402
391447
342825
377205
461721
364798
393459
4775247
EMISIJE CO2 V LETU 2010
(t)
500.000
VKN1
450.000
VKN2
400.000
VKN3
VKN4
350.000
VKN5
300.000
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
54
okt
nov
dec
mesec
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.1.3 Pregled porabe aditiva ter emisij snovi v zrak od leta 1990 do leta 2010
PORABE ADITIVA TER EMISIJ SO2, NOX, PRAHU IN CO V ZRAK OD LETA 1990 DO LETA 2010 (t)
1990
Aditiv
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
0
0
45000
35253
36581
68171
67731
76811
63968
79448
83455 137178 132062 158548 165345 177476 171800 194402 174025 176762 171507
SO2
93021
80459
80056
86147
80595
51701
51826
53110
55052
47665
44254
18071
22871
13334
7951
10341
6190
5285
4592
4125
4036
NOx
13278
10826
10492
11571
11333
10119
10163
11580
11963
9096
10379
11403
12779
10936
8877
9054
9130
8450
8380
7381
7835
Prah
5731
7495
6085
8121
4918
2765
1844
2376
2317
1078
460
467
632
480
419
332
158
254
216
202
147
CO
507
439
505
522
480
761
626
738
734
589
541
693
931
1033
1300
1236
1294
1254
1489
1277
1510
EMISIJA SO2; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010
(t)
100.000
VKN1
90.000
VKN2
80.000
VKN3
VKN4
70.000
VKN5
KOTLI 1 - 3
60.000
KOTEL 2
50.000
KOTEL 1
40.000
KOTEL 31
KOTEL 32
30.000
KOTEL 4
20.000
KOTEL 5
10.000
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
55
05
06
07
08
09
10
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA NOX; TE ŠOŠTANJ 1990 – 2010
(t)
16.000
VKN1
14.000
VKN2
12.000
VKN3
VKN4
10.000
VKN5
KOTLI 1 - 3
8.000
KOTEL 2
6.000
KOTEL 1
4.000
KOTEL 31
KOTEL 32
2.000
KOTEL 4
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
56
05
06
07
08
09
10
leto
KOTEL 5
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA SKUPNEGA PRAHU; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010
(t)
10.000
VKN1
9.000
VKN2
8.000
VKN3
VKN4
7.000
VKN5
KOTLI 1 - 3
6.000
KOTEL 2
5.000
KOTEL 1
4.000
KOTEL 31
KOTEL 32
3.000
KOTEL 4
2.000
KOTEL 5
1.000
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
57
05
06
07
08
09
10
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
EMISIJA CO; TE ŠOŠTANJ 1990 - 2010
(t)
1.800
VKN1
1.600
VKN2
1.400
VKN3
VKN4
1.200
VKN5
KOTLI 1 - 3
1.000
KOTEL 2
800
KOTEL 1
600
KOTEL 31
KOTEL 32
400
KOTEL 4
200
KOTEL 5
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
58
05
06
07
08
09
10
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
LETO
Premog
Blok 1 - 3
Blok 4
Blok 5
VKN 1
VKN 2
VKN 3
Skupaj premog
EL olje
S olje
ZP
Aditiv
SKUPAJ
2000
2001
490948
1329282
1736249
660056
1527161
1963295
EMISIJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA V TE ŠOŠTANJ V OBDOBJU OD LETA 2000 DO LETA 2010
2002
2003
2004
2005
2006
2007
1017690
1508149
2152163
875338
1630796
1787454
2008
2009
2010
84178
2341929
2243831
4819129
2560
0
2064245
2298720
4362965
2646
0
2211877
2370935
4582812
2267
49101
76571
4798170
130002
77775
4573388
75463
114705
4775247
720860
1579621
2160009
3556480
471
2166
4150513
329
2305
4678002
660
3598
4293588
596
3486
4460490
655
2979
223319
2073089
2244808
4541216
1450
1878
36820
3595937
59943
4213090
58216
4740476
68981
4366652
72752
4536876
78089
4622632
173728
2237407
2172054
4583189
2303
1346
180148
2344166
2294815
4819129
1937
286
75592
4662431
85537
4906889
EMISIJA CO2; TE ŠOŠTANJ 2000 - 2010
(t)
5.000.000
VKN1
4.500.000
VKN2
4.000.000
VKN3
3.500.000
BLOK 1 - 3
BLOK 4
3.000.000
BLOK 5
2.500.000
EL OLJE
2.000.000
S OLJE
ZP
1.500.000
ADITIV
1.000.000
500.000
0
00
01
02
03
04
05
06
07
59
08
09
10
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
KOLIČINA PEPELA IZ PREMOGA IN ADITIVA TER SADRE V TEŠ OD LETA 1990 DO LETA 2010 (t)
LETO
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
PEPELP 1 - 3
134487
116556
110710
71712
91821
73486
106272
96434
131410
128645
PEPELP 4
283283
162748
252696
247462
179956
280687
233372
315271
300216
322389
PEPELP 5
334901
376722
330274
388913
361778
239771
343866
395264
379606
289328
SKUPAJ
752671
656026
693679
708087
633555
593945
683510
806970
811232
740361
PEPELA
0
0
33750
26440
27436
19331
12418
9404
9083
9646
SADRA 4
0
0
0
0
0
153261
121156
99630
159389
196077
LETO
2000
2001
2002
2003
2004
2005
PEPELP 1 - 3
99161
111149
149789
132831
110497
PEPELP 4
274903
260690
233142
256425
PEPELP 5
355895
339764
324258
279764
SKUPAJ
729959
711603
707188
7435
1474
3738
217748
359624
400144
PEPELA
SADRA 4&5
2006
2007
2008
2009
2010
117153
92646
93975
68307
78285
53642
248387
206411
196551
235137
246095
205102
220029
338079
316209
258001
230529
294647
313875
292808
669019
696963
639773
547198
559642
609049
597262
566479
4515
2166
3979
3782
3572
842
0
0
390656
384473
306199
377592
339565
421045
409984
406525
Legenda: PEPELP …. pepel iz premoga
PEPELA …. pepel iz aditiva
KOLIČINA PEPELA IZ PREMOGA IN ADITIVA TER SADRE; TEŠ 1990 - 2010
(t)
1.400.000
PEPELP 1 - 3
1.200.000
PEPELP 4
1.000.000
PEPELP 5
PEPELA
800.000
SADRA 4
SADRA 4 & 5
600.000
400.000
200.000
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
60
04
05
06
07
08
09
10
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
KOLIČINA VGRAJENEGA PEPELA IN PRODUKTA; TE ŠOŠTANJ 1990 – 2010
(t)
1.400.000
VGRAJEN PEPEL
1.200.000
PRODUKT
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
00
01
02
03
04
05
06
07
08
09
10
leto
5.2 KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA V OKOLICI TE ŠOŠTANJ
V okolici TE Šoštanj se v okviru EIS TEŠ na
9 merilnih mestih redno spremlja kakovost
zunanjega zraka. Stalna merilna mesta so
naslednja: Šoštanj, Topolšica, Zavodnje,
Graška gora, Velenje, Lokovica - Veliki Vrh,
Pesje in Škale. V letu 2010 so se meritve
izvajale tudi z mobilno postajo, ki se je
nahajala na merilnem mestu Skorno. Konec oktobra je bila ta postaja preseljena
na merilno mesto Aškerčeva cesta. Monitoring stalnih meritev kakovosti zunanjega
zraka EIS TEŠ obsega:
• koncentracije SO2 na vseh merilnih mestih,
• koncentracije NOx in NO2 na merilnem
mestu Šoštanj, Zavodnje, Škale in mobilna postaja,
• koncentracije O3 na merilnem mestu Zavodnje, Velenje in mobilna postaja,
• koncentracije delcev PM10 na merilnih
mestih Šoštanj, Pesje, Škale in mobilna
postaja,
• koncentracije prašnih usedlin na vseh
stalnih merilnih mestih EIS TEŠ,
• monitoring kakovosti padavin na vseh
stalnih merilnih mestih EIS TEŠ,
• monitoring meteoroloških parametrov
na vseh merilnih mestih,
• radioaktivnost na merilnem mestu Šoštanj.
Vse meritve potekajo pod stalnim strokovnim nadzorom. Za pravilnost in kakovost
podatkov skrbi EIMV kot pooblaščena inštitucija za energetiko. EIMV izvede tudi
redne preglede merilne opreme z referenčnimi materiali in kemijske analize padavin
in usedlin.
Okolica TEŠ je bila v preteklosti zaradi
emisij iz elektrarne najbolj obremenjena z
žveplovim dioksidom. Dolgoletni niz meritev ekološkega informacijskega sistema
po letu 1995, ko je bila zgrajena razžveplovalna naprava na bloku 4, izkazuje opazno izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
zaradi onesnaženosti z SO2. Dodatno izboljšanje je vidno po letu 2000, ko je začela delovati čistilna naprava na bloku 5.
V zadnjih letih se previsoke koncentracije
SO2 v zunanjem zraku pojavljajo le občasno in za kratek čas. Podobno kot emisije
žveplovega dioksida in prahu, so upadle,
61
vendar v manjši meri, tudi emisije dušikovih oksidov. Tudi ta prispevek je viden
v izboljšanju kakovosti okoliškega zraka
oziroma v zmanjšanju koncentracij NOx v
zunanjem zraku.
5.1.1 Ukrepi ob povečanih
imisijah
V letu 2010 imisijskega navodila praktično
nismo zaostrovali. Kljub temu so povprečne letne koncentracije SO2 izjemno nizke
in tudi na urnem nivoju toleranca 24 h prekoračitev praktično na nobeni lokaciji ni
presežena že četrto leto zapored.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
ŠTEVILO TERMINOV S PRESEŽENIMI KONCENTRACIJAMI
LETO 2010
SO2
ŠOŠTANJ
nad MVU
AV
nad MVD
podatkov
Mejna koncentracija SO2 za varstvo ekosistemov (20 µg/m3)
urne v.
3 urne v.
dnevne v.
%
Srednja koncentracija v obdobju od 1. oktobra 2009 do 31. marca 2010 (µg/m3)
95
ŠOŠTANJ
1
0
0
4
TOPOLŠICA
0
0
0
95
TOPOLŠICA
4
ZAVODNJE
0
0
0
95
ZAVODNJE
7
GRAŠKA GORA
0
0
0
95
GRAŠKA GORA
2
VELENJE
0
0
0
95
VELENJE
2
LOKOVICA - VELIKI VRH
0
0
0
95
LOKOVICA -VELIKI VRH
6
ŠKALE
0
0
0
93
PESJE
6
PESJE
0
0
0
95
ŠKALE
5
MOBILNA POSTAJA
0
0
0
91
MOBILNA POSTAJA
4
LETO 2010
nad MVU
AV
nad MVD
podatkov
Mejna koncentracija NOx za varstvo rastlin v naravnem okolju (30 µg/m3)
NO2, PM10
urne v.
3 urne v.
dnevne v.
%
Srednja koncentracija v obdobju od 1. oktobra 2009 do 31. marca 2010 (µg/m3)
ŠOŠTANJ NO2
0
0
-
92
ŠOŠTANJ
ZAVODNJE NO2
0
0
-
98
ZAVODNJE
21
8
ŠKALE NO2
0
0
-
92
ŠKALE
11
MOBILNA NO2
0
0
-
83
MOBILNA POSTAJA
11
ŠOŠTANJ delci PM10
-
-
18
99
ŠKALE delci PM10
-
-
12
95
PESJE delci PM10
-
-
10
98
MOBILNA P. delci PM10
-
-
8
82
Legenda kratic:
MVU:(1)urna mejna vrednost
MVD:(1)dnevna mejna vrednost
AV:(1) alarmna vrednost
OV:(1) opozorilna vrednost
VZL:(1) ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi
LETO 2010
nad OV
nad AV
nad VZL
podatkov
O3
urne v.
urne v.
8 urne v.
%
ZAVODNJE
0
0
43
94
VELENJE
0
0
34
94
MOBILNA POSTAJA
0
0
55
90
62
Uporabljene kratice se nanašajo na zakonsko predpisane mejne vrednosti.
(1)
Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur.l. RS, Št.9/11
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.2 Koncentracije SO2 v zunanjem zraku
Iz pregleda izmerjenih koncentracij SO2 v
zunanjem zraku tudi v letu 2010 ugotavljamo na večini postaj trend zniževanja koncentracij SO2, ki se je pojavil po izgradnji
čistilnih naprav na blokih 4 in 5 in ukrepih
ob povišanih koncentracijah v okolici TEŠ.
Z zmanjšanjem emisij SO2 so koncentracije SO2 v okolici TEŠ ustrezno nižje in imajo
vpliv na manjšo površino. Iz podanih rezultatov meritev je razvidno, da na nobeni
lokaciji letna koncentracija SO2 ni presegla
mejne vrednosti 20 µg/m3. Najvišja urna
koncentracija SO2 je enkrat presegla mejno vrednost na merilnem mestu Šoštanj,
drugje pa ni zabeleženih preseganj. Števi-
lo terminov s preseženimi koncentracijami
SO2 je bilo na vseh merilnih mestih manjše
kot v letu 2009 in predhodnih letih.
PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA VELIKI VRH
PESJE
ŠKALE
MOBILNA
POSTAJA
1992
53
58
55
42
20
76
-
-
-
1993
51
55
47
47
20
58
-
-
-
1994
41
34
49
50
13
53
-
-
-
1995
29
20
26
27
6
49
-
-
-
1996
34
20
33
28
10
57
-
-
-
1997
29
18
42
36
11
53
-
-
-
1998
44
20
43
32
10
63
-
-
-
1999
42
17
42
32
10
72
-
16
-
2000
52
18
31
34
7
56
-
19
-
2001
50
11
20
15
5
51
-
11
-
2002
38
14
19
16
7
51
8
12
-
2003
24
16
15
10
8
45
15
12
9
2004
13
6
8
6
6
30
7
8
7
2005
11
5
12
6
4
33
6
8
5
2006
8
4
7
6
5
20
4
3
6
2007
9
3
7
5
4
14
5
4
6
2008
6
2
4
4
5
8
4
6
3
2009
4
3
6
3
2
5
4
5
4
2010
7
3
6
2
2
5
6
4
5
63
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
PREGLED MAKSIMALNIH DNEVNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA VELIKI VRH
1990
430
490
500
370
380
490
PESJE
-
ŠKALE
-
MOBILNA
POSTAJA
-
1991
420
410
520
320
150
500
-
-
-
1992
552
601
422
410
297
720
-
-
-
1993
472
335
459
382
196
380
-
-
-
1994
589
313
734
441
144
287
-
-
-
1995
381
132
224
240
74
353
-
-
-
1996
471
164
326
177
91
446
-
-
-
1997
281
149
497
366
127
368
-
-
-
1998
366
184
401
268
113
472
-
-
-
1999
453
184
1046
300
212
556
-
-
-
2000
560
255
344
343
60
383
-
-
-
2001
525
84
138
126
54
266
-
-
-
2002
538
243
427
192
55
348
-
-
-
2003
288
82
182
88
66
413
82
75
-
2004
165
102
72
99
64
263
55
55
-
2005
116
42
221
59
27
191
31
66
28
2006
308
29
85
55
24
105
31
41
40
2007
78
22
49
72
26
72
29
33
30
2008
54
26
40
30
22
101
31
19
16
2009
33
19
69
27
9
42
14
23
44
2010
85
10
22
16
14
28
25
26
22
64
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
PREGLED MAKSIMALNIH URNIH KONCENTRACIJ SO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA VELIKI VRH
1990
3300
1830
2270
2210
1550
2200
PESJE
-
ŠKALE
-
MOBILNA
POSTAJA
-
1991
3380
3720
3070
1240
1140
2080
-
-
-
1992
2558
2169
1628
3191
1461
2016
-
-
-
1993
2438
2431
3612
2044
1255
1448
-
-
-
1994
2940
1591
2431
2482
820
1226
-
-
-
1995
1945
878
1242
990
261
1493
-
-
-
1996
1412
1107
1131
1270
578
1543
-
-
-
1997
1536
1050
2154
1579
672
1720
-
-
-
1998
1495
1245
2255
1076
1316
1530
-
-
-
1999
2466
1345
1963
1844
709
2257
-
-
-
2000
2855
987
1198
1505
563
1687
-
-
-
2001
2099
835
954
990
228
1569
-
-
-
2002
2000
1350
1536
1024
725
1450
-
-
-
2003
1392
812
947
824
361
1320
495
396
-
2004
937
291
680
463
164
1329
198
220
-
2005
642
284
1106
497
210
1110
256
262
207
2006
1028
288
731
175
86
771
162
184
279
2007
643
144
252
509
87
535
118
100
147
2008
360
211
164
242
151
561
192
161
237
2009
342
118
577
345
37
344
51
104
264
2010
1357
52
98
106
110
268
81
73
152
65
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.3 Koncentracije NO2 in NOx v zunanjem zraku
Koncentracije NO2 in vsoto vseh dušikovih oksidov NOx v zunanjem zraku merimo
stalno na merilnem mestu Zavodnje in od
leta 1999 tudi na merilnem mestu Škale.
Iz večletnih podatkov lahko ugotovimo, da
so koncentracije NO2 in NOx na tem območju zelo nizke in ne presegajo mejnih
vrednosti. V letu 2010 so bile izmerjene
PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ NO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ŠOŠTANJ
ZAVODNJE
ŠKALE
koncentracije NO2 in NOx v zunanjem zraku nižje ali ostale na enaki ravni kot prejšnja leta.
PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ NOx NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
MOBILNA
POSTAJA
LETO
ŠOŠTANJ
ZAVODNJE
ŠKALE
MOBILNA
POSTAJA
1990
-
*2
-
-
1990
-
*4
-
-
1991
-
*1
-
-
1991
-
*1
-
-
1992
-
*3
-
-
1992
-
*3
-
-
1993
-
6
-
-
1993
-
6
-
-
1994
-
13
-
-
1994
-
14
-
-
1995
-
9
-
-
1995
-
10
-
-
1996
-
5
-
-
1996
-
6
-
-
1997
-
7
-
-
1997
-
9
-
-
1998
-
7
-
-
1998
-
8
-
-
1999
-
6
8
-
1999
-
7
9
-
2000
-
7
8
-
2000
-
9
9
-
2001
-
4
5
-
2001
-
5
7
-
2002
-
6
14
-
2002
-
8
16
-
2003
-
6
8
-
2003
-
7
11
-
2004
-
5
9
-
2004
-
7
10
-
2005
-
3
5
-
2005
-
5
6
-
2006
-
3
8
-
2006
-
5
10
-
2007
-
6
11
-
2007
-
7
13
-
2008
-
3
9
-
2008
-
5
10
-
2009
-
4
9
6
2009
-
5
10
7
2010
10
4
7
7
2010
16
6
9
11
* Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti
66
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
MAKSIMALNE DNEVNE KONCENTRACIJE NO2 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ŠOŠTANJ
1990
-
1991
1992
ZAVODNJE
ŠKALE
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE NOx NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
MOBILNA
POSTAJA
LETO
ŠOŠTANJ
ZAVODNJE
ŠKALE
MOBILNA
POSTAJA
7
-
-
1990
-
26
-
-
-
7
-
-
1991
-
28
-
-
-
14
-
-
1992
-
42
-
-
1993
-
39
-
-
1993
-
129
-
-
1994
-
103
-
-
1994
-
198
-
-
1995
-
71
-
-
1995
-
153
-
-
1996
-
34
-
-
1996
-
69
-
-
1997
-
37
-
-
1997
-
73
-
-
1998
-
31
-
-
1998
-
91
-
-
1999
-
42
28
-
1999
-
72
161
-
2000
-
45
35
-
2000
-
82
158
-
2001
-
33
31
-
2001
-
210
118
-
2002
-
42
42
-
2002
-
298
162
-
2003
-
31
41
-
2003
-
222
131
-
2004
-
57
33
-
2004
-
265
171
-
2005
-
44
36
-
2005
-
199
117
-
2006
-
38
46
-
2006
-
324
100
-
2007
-
72
52
-
2007
-
319
154
-
2008
-
28
29
-
2008
-
219
123
-
2009
-
29
37
40
2009
-
342
205
105
2010
29
27
31
27
2010
183
180
108
119
67
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.4 Koncentracije O3 v zunanjem zraku
Ozon nima lastnega vira emisije. V zraku
nastaja kot produkt vrste verižnih fotokemijskih reakcij. Kot sekundarni onesnaževalec zraka je dober indikator fotokemijske reaktivnosti v onesnaženi atmosferi, ki
lahko povzroči veliko škode na vegetaciji
in kvarno vpliva na zdravje prebivalstva. V
Sloveniji je velik del visokih koncentracij
O3 posledica daljinskega prenosa.
Koncentracije ozona v zunanjem zraku
stalno merimo samo na merilnih mestih
Zavodnje, Velenje in z mobilno postajo.
Zadnja leta se pojavljajo na tem območju,
PREGLED SREDNJIH LETNIH KONCENTRACIJ O3 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
ZAVODNJE
VELENJE
kakor tudi drugod po Sloveniji, zelo visoke koncentracije O3, ki občasno presegajo predpisane mejne vrednosti. Iz zbranih
podatkov je razvidno, da v zadnjih letih
koncentracije O3 ne kažejo trenda naraščanja. V letu 2010 so najvišje izmerjene
urne koncentracije O3 zaradi vremenskih
razmer nekoliko višje od najvišjih koncentracij v letu 2009, a primerljive s prejšnjimi
leti. Ciljna vrednost za varovanje zdravja
ljudi je bila večkrat presežena.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE O3 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
MOBILNA POSTAJA
LETO
ZAVODNJE
VELENJE
MOBILNA POSTAJA
1990
* 80
-
-
1990
210
-
-
1991
80
-
-
1991
190
-
-
1992
* 85
-
-
1992
202
-
-
1993
79
-
-
1993
204
-
-
1994
* 78
-
-
1994
194
-
-
1995
71
-
-
1995
170
-
-
1996
66
-
-
1996
189
-
-
1997
72
35
-
1997
164
122
-
1998
72
43
-
1998
164
176
-
1999
64
41
-
1999
170
163
-
2000
58
38
-
2000
152
170
-
2001
75
39
-
2001
171
141
-
2002
66
53
-
2002
145
184
-
2003
78
55
-
2003
173
191
-
2004
64
43
-
2004
148
141
-
2005
75
46
51
2005
187
147
157
2006
76
54
69
2006
179
205
195
2007
71
51
68
2007
182
218
187
2008
65
42
68
2008
148
142
167
2009
72
49
67
2009
155
155
159
2010
73
51
67
2010
173
169
179
* Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti
* Razpoložljivost podatkov je manjša od zakonsko določene vrednosti
68
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.5 Koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku
Delci PM10 so delci, manjši od 10 mikrometrov. Delci PM10 lahko prodrejo globoko v dihalne organe. Zanje je predpisana
dnevna mejna vrednost 50 µg/m3 in letna
mejna vrednost 40 µg/m3.
V letu 2010 so bile merjene koncentracije
delcev PM10 na postaji Šoštanj, na deponiji
premoga Pesje, v Škalah in z mobilno postajo. Iz rezultatov celoletnih meritev delcev PM10 lahko ugotovimo, da je onesna-
ženost zraka z delci PM10 v sprejemljivih
mejah, saj letne koncentracije delcev PM10
dosežejo le dobro polovico predpisane
mejne vrednosti. Na vseh treh merilnih
lokacijah v letu 2010 število prekoračitev
dnevne mejne vrednosti (50 µg/m3) ni preseglo dovoljenega števila 35 prekoračitev
v koledarskem letu.
KONCENTRACIJE DELCEV PM10 NA MERILNIH MESTIH TEŠ (µg/m3)
LETO
2004
LETNA
KONCENTRACIJA
ŠOŠTANJ
2005
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
LETNA
KONCENTRACIJA
2006
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
LETNA
KONCENTRACIJA
2007
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
LETNA
KONCENTRACIJA
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
-
-
-
-
-
-
-
-
PESJE
19
72
26
163
27
105
21
100
ŠKALE
18
57
25
163
23
113
24
96
-
-
27
171
23
304
22
90
MOBILNA POSTAJA
LETO
2008
LETNA
KONCENTRACIJA
ŠOŠTANJ
2009
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
LETNA
KONCENTRACIJA
2010
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
LETNA
KONCENTRACIJA
MAKSIMALNA
DNEVNA
KONCENTRACIJA
-
-
-
-
24
101
PESJE
21
86
22
109
22
282
ŠKALE
22
102
23
128
23
143
MOBILNA POSTAJA
19
90
21
105
22
157
69
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.6 Kakovost padavin in
količina usedlin
Eno od pomembnih meril stopnje onesnaženosti zunanjega zraka je sestava padavin oziroma usedlin. Snovi se na površje
usedajo kot:
•mokre ali
•suhe usedline.
Mokre usedline nastajajo v procesu čiščenja plinov in delcev iz ozračja s tekočo (npr.
kapljice vode) ali trdno (npr. kristali ledu)
fazo. Suhe usedline pa se v obliki delcev
ali plinov usedajo na površje v času, ko ni
padavin. Kemijska sestava usedlin je tako
merilo za stopnjo onesnaženosti zraka.
Sestavine padavin so v večji meri produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal,
kot so SO2, NOx, CO in ogljikovodiki. Z njihovim usedanjem prihaja do zakisljevanja
in evtrofikacije okolja.
S ciljem zmanjšati zakisljevanje kot tudi
evtrofikacijo, je bila leta 1979 sprejeta Konvencija o onesnaževanju zraka na velike
razdalje preko meja. Na njeni osnovi so
države dolžne izvajati EMEP program, ki
vključuje tudi spremljanje kakovosti padavin. V okviru mreže EMEP naj bi se v vzorcih
padavin določalo sledeče komponente: pH,
SO42-, NO3-, Cl-, NH4+, K+, Na+, Ca2+, Mg2+,
elektroprevodnost in pa nekatere kovine.
Po mednarodnem dogovoru je bila postavljena tudi mejna pH vrednost za kisle padavine, ki znaša 5,6 pH.
S stališča škodljivosti za zdravje in naravo se vedno večkrat omenjajo tudi onesnaževala, kot so težke kovine in nekateri
policiklični aromatski ogljikovodiki. Ti naj
bi predstavljali tveganje za zdravje ljudi
tako s koncentracijami v zraku kot tudi z
usedanjem in to v že zelo majhnih koncentracijah, zato je bila v EU sprejeta četrta
hčerinska direktiva na področju kakovosti
zunanjega zraka:
•Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem
zraku.
Pri monitoringu padavin je potrebno upoštevati tudi zahteve Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št.
36/07).
Določbe direktive so vnesene v slovenski
pravni red z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih ogljikovodikih (Ur.l. RS, št. 56/2006).
Prašne usedline
V letu 2008 je bila sprejeta direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšemu zraku:
•Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
Omenjena pravna akta sicer ne predpisujeta mejnih vrednosti, vendar pa vključujeta zahteve po spremljanju kakovosti in
količine usedlin.
Koncentracije prašnih usedlin stalno merimo na sedmih merilnih mestih EIS TEŠ in
na deponiji premoga Pesje.
Z Uredbo o mejnih opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni
list RS, št.73/94), ki je prenehala veljati
08.08.2007, so bile določene sledeče mejne vrednosti:
•mejne mesečne vrednosti 350 mg/m2/dan
in
•letne mejne vrednosti prašnih usedlin
200 mg/m2/dan.
MAKSIMALNE MESEČNE KONCENTRACIJE SKUPNIH PRAŠNIH USEDLIN (mg/m2/dan)
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2005
2006
2007
2008
2009
2010
85,73
141,40
249,53
103,33
152,80
33,83
32,23
99,33
77,67
109,33
60,67
68,93
88,67
108,07
110,80
100,47
TOPOLŠICA
123,73
54,93
79,47
61,33
57,13
18,17
18,10
90,80
124,00
59,67
62,00
75,93
35,33
41,33
85,00
45,40
ZAVODNJE
ŠOŠTANJ
2004
104,40
63,47
56,20
36,67
106,67
17,33
18,00
102,00
76,00
50,53
58,00
55,00
52,27
43,60
86,67
44,33
GRAŠKA GORA
69,13
60,93
69,13
64,13
41,13
25,73
19,47
93,33
74,67
65,67
73,33
54,67
54,00
34,67
97,53
149,19
VELENJE
40,07
104,80
74,67
38,47
49,27
22,20
19,90
98,00
66,67
82,00
64,33
93,33
60,67
46,00
92,40
54,13
LOKOVICA - VELIKI VRH
41,93
45,73
81,67
48,00
87,33
20,67
25,47
103,00
66,33
61,87
46,67
58,00
47,13
36,00
104,53
104,40
DEPONIJA PESJE
94,00
84,00
116,07
84,13
48,73
40,67
24,20
110,60
64,33
64,53
66,67
110,67
37,87
40,67
107,87
56,67
-
-
-
83,33
40,07
99,00
71,00
98,67
60,00
65,33
60,33
43,33
60,67
40,13
153,00
67,80
ŠKALE
70
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
KONCENTRACIJE SKUPNIH PRAŠNIH USEDLIN V LETU 2010 (mg/m2/dan)
JAN.
FEB.
MAR.
APR.
MAJ
JUN.
JUL.
AVG.
SEP.
OKT.
NOV.
DEC.
ŠOŠTANJ
69,33
63,73
21,27
41,73
55,87
42,93
100,47
43,87
59,01
19,63
25,53
96,16
TOPOLŠICA
43,47
39,33
5,60
9,33
40,00
14,00
45,40
25,07
15,35
12,43
13,31
11,27
ZAVODNJE
44,33
33,80
1,73
10,47
24,67
24,47
36,80
18,13
26,01
2,72
23,29
5,77
GRAŠKA GORA
39,47
46,80
2,40
9,53
38,47
41,33
42,07
36,53
149,19
14,74
17,11
20,92
VELENJE
54,13
38,20
6,25
5,30
21,05
12,67
46,60
10,27
9,78
15,28
52,56
2,58
LOKOVICA - VELIKI VRH
47,40
52,60
6,00
12,80
32,03
11,20
104,40
30,20
15,35
11,00
16,77
4,35
DEPONIJA PESJE
52,53
42,40
8,33
14,80
56,67
35,80
44,87
12,27
9,10
7,88
8,56
21,59
ŠKALE
23,47
42,80
8,07
19,13
38,47
33,27
67,80
54,40
57,11
3,67
0,95
17,11
Iz rezultatov analiz prašnih usedlin je razvidno, da v letu 2010 letne depozicije na
nobenem merilnem mestu niso prekoračile mejne mesečne kot tudi letne vrednosti
iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih snovi v zraku, ki je
bila v veljavi do 8. avgusta 2007.
Koncentracije težkih kovin v
prašnih usedlinah
Četrta hčerinska direktiva Direktiva
2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem
srebru, niklju in policikličnih aromatskih
ogljikovodikih v zunanjem zraku kot tudi
Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
vključujeta zahteve po spremljanju kakovosti in količine usedlin arzena, kadmija,
živega srebra, niklja in policikličnih aromatskih ogljikovodikov.
Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.
l. RS, št. 73/1994), ki je prenehala veljati
08.08.2007, je določala tudi letne mejne
vrednosti za težke kovine: svinec, kadmij
in cink v prašnih usedlinah. Letne mejne
vrednosti so bile naslednje:
•Svinec (Pb): 100 μg/m2/dan,
•Kadmij (Cd): 2 μg/m2/dan,
•Cink (Zn): 400 μg/m2/dan.
SREDNJE LETNE KONCENTRACIJE TEŽKIH KOVIN V PRAŠNIH USEDLINAH V LETU 2010
Pb
(μg/m2/dan)
Cd
(μg/m2/dan)
Zn
(μg/m2/dan)
Ni *
(μg/m2/dan)
As*
(μg/m2/dan)
ŠOŠTANJ
5,14
0,08
45,42
1,87
1,08
TOPOLŠICA
5,90
0,24
47,12
ZAVODNJE
5,18
0,39
47,14
3,84
2,11
GRAŠKA GORA
6,52
0,18
39,20
VELENJE
6,97
0,09
59,60
LOKOVICA - VELIKI VRH
4,56
0,19
50,17
0,93
0,43
* …vsebnost arzena (As) in niklja (Ni) v vzorcih padavin se spremlja le na lokacijah Šoštanj, Zavodnje in Veliki Vrh
Iz rezultatov analiz težkih kovin v prašnih
usedlinah je razvidno, da v letu 2010 letne
depozicije Pb, Cd in Zn na nobenem merilnem mestu niso prekoračile mejne vrednosti iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in
kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku, ki je bila v veljavi do 8. avgusta 2007.
V letu 2010 je bila skladno z zahtevami četrte hčerinske direktive v vzorcih padavin
določena tudi depozicija živega srebra in
policikličnih aromatskih ogljikovodikov na
lokaciji Šoštanj. Rezultati meritev so podani v tabelah v nadaljevnaju.
KONCENTRACIJE HG IN PAH V PRAŠNIH USEDLINAH V LETU 2010
ŠOŠTANJ
71
Hg
(μg/m2/dan)
As*
(μg/m2/dan)
0,31
0,20
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.2.6.1 Kakovost padavin
Kemijska sestava padavin je dober pokazatelj splošne onesnaženosti zraka
določenega področja in vpliva transporta
onesnaženih zračnih mas. V okviru monitoringa padavin določamo v mesečnih
vzorcih padavin naslednje parametre:
•pH (kislost padavin),
•prevodnost,
•koncentracije nitratov,
•koncentracije sulfatov,
Kislost padavin
•koncentracije kloridov,
•koncentracije amoniaka,
•kovine Ca, Mg, Na, K in
•usedline in težke kovine v usedlinah Pb,
Zn, Cd, za katere so predpisane mejne
vrednosti.
Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, ki imajo pH vrednost nižjo od
5,6. V okolici TEŠ se po posameznih merilnih mestih pH vrednost padavin precej
razlikuje. Kislost padavin narašča z oddaljenostjo od termoelektrarne. V bližini termoelektrarne se redko pojavijo kisle padavine, ker je v zraku vedno nekaj najfinejših
delcev pepela in prahu, ki dviguje pH padavin. V letu 2010 je bilo 15 kislih padavin
na območju TE Šoštanj.
V poročilu za leto 2010 podajamo podatke
za najbolj značilne parametre, ki se jih določa v vzorcih padavin:
•pH kot merilo kislosti padavin in
•koncentracije sulfatov in nitratov.
KISLOST PADAVIN – ŠTEVILO KISLIH VZORCEV PADAVIN
1995
ŠOŠTANJ
0
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
1
0
3
2
2
5
2
1
1
0
0
0
0
0
1
3
5
3
6
4
2
5
2
3
0
1
0
0
1
0
3
8
10
6
9
6
3
4
4
5
0
1
0
0
0
0
3
GRAŠKA GORA
3
6
2
4
0
0
2
2
2
0
1
0
0
0
0
1
VELENJE
0
4
2
3
2
0
2
2
2
0
0
1
0
0
0
0
LOKOVICA - VELIKI VRH
8
10
9
9
4
4
8
5
4
0
1
1
0
0
0
2
PESJE
-
-
1
1
0
1
5
3
1
0
1
0
0
0
0
3
5
3
0
5
6
3
0
1
1
0
0
0
2
22
36
23
40
21
12
36
26
21
1
6
3
0
1
0
15
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
ŠOŠTANJ
5,66
5,48
5,78
4,69
5,23
4,43
4,73
5,50
5,00
5,60
5,85
5,81
6,05
6,00
6,00
5,46
TOPOLŠICA
5,10
4,74
4,25
4,71
4,59
5,08
3,54
5,20
5,10
5,96
5,34
5,91
5,88
5,40
5,62
5,19
ZAVODNJE
4,58
4,50
4,29
4,36
4,61
5,16
3,54
4,45
4,80
5,85
5,54
5,70
6,00
6,00
5,93
4,90
GRAŠKA GORA
4,49
5,06
4,22
4,76
5,78
5,84
5,34
5,30
5,00
5,90
5,44
6,02
6,00
6,05
6,05
5,54
VELENJE
5,64
4,88
4,54
5,14
5,12
5,89
5,03
5,50
5,00
5,85
6,00
5,50
6,00
5,95
6,10
6,23
LOKOVICA - VELIKI VRH
ŠKALE
SKUPAJ
KISLOST PADAVIN – NAJNIŽJI pH
4,09
4,05
4,38
4,02
4,45
5,17
4,01
4,10
4,80
5,95
5,16
5,40
5,85
6,00
5,95
4,87
PESJE
-
-
4,86
4,96
6,04
5,50
4,75
5,10
4,80
5,84
5,53
6,00
5,90
6,10
5,87
5,13
ŠKALE
-
-
4,88
4,97
5,79
4,10
4,11
4,90
5,95
5,54
4,76
5,90
6,00
5,63
5,21
72
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA - VELIKI VRH
PESJE
ŠKALE
JAN.
5,46
6,35
6,17
6,91
6,79
5,92
5,17
5,21
FEB.
6,35
5,83
5,15
5,54
6,52
5,99
5,74
5,73
Kisle padavine se pojavljajo predvsem v
mrzlih mesecih leta. Največje število kislih
padavin je bilo v let 2010 na lokaciji Topolšica, Zavodnje in Pesje, kjer so bili na vsaki
od lokacij kisli trije od 12 vzorcev padavin.
Najnižja pH vrednost je bila dosežena na
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA - VELIKI VRH
PESJE
ŠKALE
ŠOŠTANJ
TOPOLŠICA
ZAVODNJE
GRAŠKA GORA
VELENJE
LOKOVICA - VELIKI VRH
PESJE
ŠKALE
1995
17,50
13,26
14,04
10,84
9,28
17,38
-
1995
6,57
5,56
5,49
4,44
4,27
4,51
-
1996
26,47
15,90
17,45
14,98
15,25
19,30
-
1996
7,46
6,15
7,16
5,83
6,15
6,08
-
MAR.
6,90
6,86
6,16
6,11
6,25
6,35
6,60
6,32
pH VREDNOST PADAVIN V LETU 2010
APR.
MAJ
JUN.
JUL.
7,02
5,77
6,98
6,30
7,14
5,50
6,79
6,13
6,95
5,74
6,54
6,90
7,18
5,70
7,32
6,30
6,88
6,23
6,52
7,30
6,89
5,90
6,48
7,33
7,10
5,79
6,75
6,21
7,19
5,99
6,43
6,27
lokaciji Veliki Vrh, kjer je znašala 4,87. Primerljiva pH vrednost je bila dosežena tudi
na Zavodnjah, kjer je znašala 4,90. Obe
minimalni pH vrednosti sta bili izmerjeni v
mesecu oktobru.
1997
22,74
12,62
11,48
11,19
11,24
17,06
11,07
1997
6,50
5,41
3,38
5,37
4,42
4,25
6,62
AVG.
7,18
6,48
6,80
7,01
6,75
6,47
6,77
6,70
SEP.
7,32
6,12
7,62
6,98
6,35
7,75
7,13
6,25
Koncentracije sulfatov in nitratov v
padavinah
Sulfati in nitrati so končni produkti oksidacije SO2 in NOx in so glavni povzročitelji ki-
OKT.
6,05
5,19
4,90
6,62
6,25
4,87
5,13
5,62
NOV.
6,01
5,53
5,17
5,85
6,47
5,28
5,53
5,36
DEC.
7,20
6,48
6,35
6,53
6,38
5,95
5,91
5,94
slih padavin. Zadnja leta smo v svetu in pri
nas zasledili padec koncentracij sulfatov v
padavinah in skupnih depozicijah sulfatov
na površino tal.
1998
18,34
13,04
12,69
12,19
10,85
13,23
11,54
13,01
KONCENTRACIJE SULFATOV (mg/m2/dan)
1999
2000
2001
2002
2003
14,16
14,15
12,68
17,82
10,46
11,23
9,90
11,02
13,25
10,64
13,23
11,82
13,21
13,10
10,47
9,79
8,83
9,94
10,22
9,68
9,04
8,52
9,77
11,27
8,05
13,55
11,46
11,52
13,83
9,34
10,01
11,92
10,63
17,07
11,31
10,56
10,55
9,95
12,43
9,55
2004
13,68
13,90
13,06
11,83
9,81
11,75
14,08
10,23
2005
12,14
10,72
12,00
10,55
9,99
11,06
12,37
10,22
2006
10,08
12,15
9,87
8,53
7,20
8,43
10,64
21,63
2007
11,55
10,26
11,94
7,83
8,20
11,75
10,67
9,31
2008
10,46
10,34
10,72
10,09
10,71
9,12
11,51
8,36
2009
30,94
28,53
35,97
21,25
20,67
24,15
24,99
25,98
2010
7,11
6,90
9,56
7,26
8,02
8,02
7,90
5,63
1998
4,90
4,47
4,65
6,10
3,68
4,39
4,85
4,86
KONCENTRACIJE NITRATOV (mg/m2/dan)
1999
2000
2001
2002
2003
4,89
5,53
5,82
8,89
9,54
5,11
4,14
4,99
9,20
6,16
4,49
4,61
4,67
6,86
7,15
5,99
5,90
7,79
8,21
8,94
6,38
422
4,67
6,43
7,63
5,30
4,39
4,26
6,22
4,61
5,34
5,56
6,43
7,58
7,95
4,53
4,93
5,15
6,19
5,45
2004
15,40
11,46
8,24
10,36
12,15
7,68
9,19
7,59
2005
11,07
5,42
6,80
9,49
9,14
5,60
7,75
5,59
2006
9,52
5,32
5,61
6,56
6,56
5,43
6,69
6,02
2007
10,94
8,47
6,74
10,08
9,55
6,34
7,38
6,73
2008
10,49
8,08
10,51
8,32
7,91
5,29
8,58
4,81
2009
13,63
11,69
9,64
8,41
9,77
6,48
9,99
4,79
2010
7,75
5,55
10,15
5,16
6,23
4,03
7,08
4,52
73
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.3 OBREMENITVE VODA
5.3.1. Splošno o
obremenitvah voda
V tem letu smo preko izpustov odvedli v
reko Pako 2.530.067 m3 neoporečnih hladilnih voda, na komunalno čistilno napravo
Šoštanj pa normativno 10.470 m3 fekalnih
voda. Ker količine fekalnih voda ne merimo, temveč jo izračunamo iz normativa po
zaposlenem, smo v bilanci voda TEŠ ostanek 38.832 m3 pitne vode tudi letos računsko dodali količinam vode za namakanje
nasipa. Ker pa le to po drugi strani ni zelo
verjetno, te količine v bilanci ZKV nismo
upoštevali.
Na področje sanacije ugreznin je bilo dodano 0 m3 jamske vode, 395.970 m3 odpadnih voda TEŠ (tu ni upoštevana razlika do
normativa pitne vode), 0 m3 surove vode
iz Pake in 252.789 m3 padavin, skupaj to-
rej 648.759 m3 dodatnih voda. Ker smo
poleg tega na področje sanacije ugreznin
delno ločeno delno pa kot produkt vgradili
259.572 ton takšnega pepela, ki še lahko
veže vodo (0.8 ton vode /1 ton pepela)
lahko torej 207.658 m3 dodanih odpadnih
voda smatramo kot sistemsko koristno izgubo oziroma vgrajeno vodo. Od vse dodane vode je torej 207.658 m3 vezal pepel,
izhlapelo pa je 200.910 m3. Hidrometeorološko stanje nasipa kaže, da je bilo padavin 51.879 m3 več kot pa izhlapevanja. Ker
obenem ni bilo prelivanja ZKV se razlika
v 240.191 m3, ki je sestavljena predvsem
iz blatne vode TEŠ smatra kot nelegalna
izguba.
dodatno pripomogla k izboljšanju bilance
ZKV. Izboljšana bilanca ZKV bo skupaj z
odstranitvijo akumulacij na PSU nedvomno pripomogla dodatnemu izboljšanju
kemijskega, kasneje pa tudi ekološkega
stanja jezera. Dodatno planiramo izvesti
še sistem vlaženja produktov iz ZKV cevovoda na lokaciji vmesnega skladišča.
V okviru prizadevanj za zmanjšanje izgub
voda smo se v tem letu usmerili v pridobivanje dokumentacije za izgradnjo centrifuge za blatno vodo dekarbonatizacije, ki bo
Postopek lociranja onesnaževalcev, ki ga
imamo uvedenega v TEŠ za potrebe pospešitve intervencij v tem letu, ni bil sprožen niti enkrat.
74
Sistem zbiranja voda iz področja transportne ceste in vmesnega skladišča produktov je v tem letu obratoval po pričakovanju in s prečrpavanjem v ZKV prispeval k
učinkovitejšemu vodnemu čiščenju utrjenih površin in manjšemu onesnaževanju
vodotoka.
V okviru ekološko sprejemljivejše uporabe
razpoložljivih voda in vzdrževanja ekološko sprejemljivega pretoka 400 l/s v Šoštanju še vedno ostaja naloga približati
dotok za bogatenje reke Pake mernemu
mestu v Šoštanju in avtomatizirati krmiljenje, kar bi bilo ob predpostavki dovolj velikega predtlaka (nivoja) izvedljivo direktno
iz cevovodov Družmirskega jezera.
V tem letu smo splavili tudi projekt razvojne možnosti jezer v Šaleški dolini, ki ima
namen dolgoročno rabo vode za hladilne
sisteme TEŠ združiti z drugimi možnimi
dejavnostmi v tem okolju.
Iz naslova optimiranja izkoriščanja surovih
voda je bil izveden tudi večji del programa
zmanjšanja porabe Topolške vode.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
BILANCA UPORABLJENIH VODA
SUROVA VODA
VIR
m /leto
DRUŽMIRSKO JEZERO
8658944
3
PROIZVODNJA
obdelano
Topolšica
330000
KPV
874850
števčne izg.
77721
0
5776866
blatna voda
deka za rdp
341414
v HOP
341414
58000
deka za RDP
58000
hladilna za RDP
605288
kaluža
1320334
izhlapela
958477
kaluža
479238
HS4
3265271
izhlapela
2176847
blatna voda
28350
v HOP
28350
deka za rdp
17000
deka za RDP
17000
hladilna za RDP
357929
surova RDP
77721
surova za RDP
77721
kaluža
730495
števčne izg.
817
205771
za RDP 4
DEMI2
351681
11615620
3851244
1437715
števčne izg.
49302
izhlapela
HS1-3
HOP
5712
67616
11615620
m3/leto
HS5
za RDP 4
grmov vrh
VSOTA
5109015
2014210
HOP
TOPOLŠICA
m /leto
5486418
surova RDP
PORABA
3
DEKA 2
DEKA1
PAKA
m /leto
3
0
5712
v HOP
števčne izg.
817
0
5712
205771
za RDP 4
bloki1 - 3
62195
izhlapela
62195
blok4
111360
izhlapela
104360
blok5
94740
el. ČK v HOP
8000
toplotna p.
33429
izhlapela
33429
205771
el. ČK v HOP
7000
izhlapela
86740
eluati
11206
el. DM v HOP
11206
števčne izg.
38751
števčne izg.
38751
pitna
49302
fekalna
10470
ostalo v HOP
38832
11615620
75
števčne izg.
11615620
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
BILANCA PORABLJENIH VODA
ŠTEVČNE IZG.
IZHLAPELA
VEZANA
V PAKO
V VEL. JEZ.
NA KČN
VSOTA
m /leto
m /leto
m /leto
m /leto
m /leto
m /leto
m3/leto
3
HS 1 - 3
3
3
3
958477
3
3
479238
1437715
HS 4
2176847
730495
2907342
HS 5
3851244
1320334
5171578
BLOK 1 - 3
62195
62195
BLOK 4
104360
104360
BLOK 5
86740
86740
TOPLOTNA POSTAJA
33429
RDP BOKA 4 IN 5
1064852
33429
256857
HOP - ZKV
59885
VODA V ŽLINDRI
22364
NASIP SAN. UGREZ.
1321709
0
22364
352553
352553
FEKALNA
ŠTEVČNE IZGUBE
45280
VSOTA
45280
Legenda:
DEKA
HS
DEMI ali DM
HOP, ZKV
RDP ČK KČN
KPV
fekalna števčne izgube
namakanje nas.
59885
10470
10470
10470
11615620
45280
8690697
339106
2530067
dekarbonatizaciji sta objekta za pripravo dodatne hladilne vode
hladilni sistemi so naprave za primarno oddajanje odvečne toplote v hladilnih stolpih
demineralizacija je objekt za pripravo deionata
hidravlični odplav pepela je del zaprtega krogotoka voda
naprava za mokro razžveplanje dimnih plinov
naprava za demineralizacijo kondenzatov
komunalna čistilna naprava, ki obratuje v sklopu KPV
komunalno podjetje Velenje, ki nas oskrbuje s pitno vodo
količina izračunana iz normativa in števila zaposlenih
izgube voda, ki so posledica napak števcev in premalega števila meritev
količina vode, ki se izgubi na nasipu in v kateri ni upoštevan višek padavin
76
0
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.4 RAVNANJE S STRANSKIMI PRODUKTI
V letu 2010 smo za ugreznine pripravili
451.339 ton pepela in žlindre, 0 ton produktov aditivnega razžveplanja dimnih
plinov (AODP) in 406.525 ton suspenzije
sadre, ki je bila sestavljena iz 297.439 ton
čiste sadre in 109.086 ton vode. Od teh količin smo v produkt RDP zmešali 374.807
ton suhega pepela, 63.896 ton mokre žlindre in vso suspenzijo sadre s čemer smo
proizvedli 845.228 ton zemeljsko vlažnega produkta, 27.454 ton pepela smo oddali PV, ostanek pa hidravlično transportirali na področje sanacije ugreznin.
Na ugreznine je bilo vgrajeno torej 382.353
ton suhega pepela in žlindre, 63.896 ton
mokre žlindre in 406.525 ton mokre sadre,
skupaj torej 852.774 ton produktov zgorevanja TEŠ ter 207.658 ton dodatnih voda,
v jamo pa je bilo vgrajeno 27.454 ton pepela.
STRANSKI PRODUKTI TEŠ V TONAH NA LETO
Pepel + žlindra
Produkti AODP
Voda v žlindri
Sadra 100 %
Voda v sadri
dodatna voda
451339
0
22364
297439
109086
207658
Pepel, žlindra in produkti AODP
Voda v žlindri
Suspenzija sadre
dodatna voda
451339
22364
406525
207658
Voda v žlindri
Suspenzija sadre
dodatna voda
oddano PV
Ostanek pepela, žlindre in prod. AODP
27454
oddano PV
423885
Pepel, žlindra in prod. AODP
žlindra
382353
41532
oddano PV
27454
hidravlično
pepel suho
374807
oddano PV
7546
oddano PV
hidravlično
27454
7546
vgrajeno v jami
27454
22364
406525
207658
Voda v žlindri
Suspenzija sadre
dodatna voda
406525
207658
mokra žlindra
22364
Suspenzija sadre
dodatna voda
63896
406525
Transportirano kot zemeljsko vlažna mešanica
845228
207658
produkti vgrajeni v nasip
dodatna voda
852774
207658
vgrajeno v jami
produkti vgrajeni v nasip vključno z dodatno vezano vodo
27454
1060432
Količina hidravlično transportiranih produktov je izračunana na podlagi bilance
stehtanih količin in analiz premoga in stehtanih stranskih produktov. Količina dodatne vode pa je določena na podlagi podatka, da 1 tona pepela, žlindre in produktov
AODP lahko veže 0,8 ton vode.
207658
dodatna voda
Kot je razvidno smo večino pepela, žlindre
in ostalih stranskih produktov TEŠ predelali v produkt RDP imenovan tudi stabilizat
TEŠ, ki ga koristno uporabljamo pri sanaciji ugreznin Premogovnika Velenje.
Iz naslova učinkovite snovne izrabe odpadkov zgorevanja smo podrobneje nadzirali proizvodnjo v skladu s Slovenskim
tehničnim soglasjem (STS) za stabilizat
TEŠ ter uspeli 93 % stabilizata pripraviti
s pravilno vsebnostjo sadre. Rezultati so
slabi predvem na bloku 4, kjer je odstotek
avgusta padel pod 80 %, predvsem zaradi težav z dinamiko prodaje pepela in
sadre ter izjemno velikimi količinami žlindre. Za izboljšanje stanja so bili takrat za
elektro službo pripravljeni algoritmi za ra-
77
čunalniški nadzor kot tudi za izvedbo avtomatskega krmiljena ustrezne mešanice.
V kolikor to ne bi bilo dovolj, bo potrebno
v naslednjem obdobju izvesti še nekatere
kombinacije transporta, predvsem pepela
iz bloka 5 na blok 4 in žlindre iz bloka 4 na
blok 5.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Zunanji transport produkta
V tem letu na področju transporta ni bilo
večjih posebnosti. Odvodnjavanje ceste
v skupni cestni zbiralnik s črpališčem za
onesnažene vode je funkcioniralo dobro in
omogočalo vlaženje ceste in pranje premikajočih se vozil. Kljub temu je prašenje
še zmeraj zelo izrazito, zato bo potrebo
izvesti še vlaženje produktov v vmesnem
skladišču.
Področje sanacije ugreznin
-nasip-pregrada
Na področju sanacije ugreznin v tem letu
ni bilo znatnih sprememb. Koncentracije
sulfata in molibdena so v okolici področja
sanacije ugreznin še vedno občutne, zaznati je le padec v zgornji plasti Velenjskega jezera. Osnovni vzrok za visoke koncentracije obeh snovi je pretežno povezan
s preteklim pronicanjem vode skozi nasip,
ko so bile na nasipu še velike akumulacije
voda. V kolikor se kvaliteta voda glede sulfata in molibdena ne bi dovolj hitro izboljševala pa bo potrebno proučiti tudi možno
pronicanje meteornih voda in z ustreznim
prilagajanjem naklonov površin omogočati
hitrejše odtekanje padavin.
čena, kar je presenetljivo, saj je jamska
voda že nekaj časa odstranjena iz nasipa.
Kaže, da bi lahko bila vzrok za to tudi
voda, ki se zbira v kanalu ob zahodni strani nasipa in je močno obremenjena z nitriti .Ta kanal je namreč lociran na površini,
kjer so bile nekoč gnojene njive.
Koncentracija nitritov v vodi zaprtega krogotoka je bila v tem letu dvakrat prekora-
5.5 HRUP
Na področju emisije hrupa je še naprej
ostalo eno mesto s prekomernim hrupom
v zahodni smeri od TEŠ zaradi hladilnega
stolpa bloka 4. Ker pa se ta hrup lahko
primerja tudi z mnogimi naravnimi pojavi,
smo od ministrstva pridobili začasno dovoljenje za prekoračevanje do izgradnje
bloka 6, ko blok 4 ne bo več obratoval.
5.6 ODPADKI
V navedenem obdobju smo okoljsko ustrezno odstranili azbestna polnila iz obeh najstarejših hladilnih stolpov. Demontažo je
opravilo podjetje z okoljevarstvenim dovoljenjem za tovrstna dela, kar je garancija,
da so bila dela izvajana skrbno brez nepotrebnega prašenja. Azbest se je pakiral v
neprepustno folijo. Odvoz je opravilo podjetje z dovoljenjem za zbiranje, odložilo pa
se ga je na odlagališče z dovoljenjem za
odlaganje tovrstnih odpadkov.
Iz naslova ločevanja ostalih vzdrževalnih
odpadkov smo še posebej spremljali trende nastajanja in odstranjevanja mešanih
gradbenih in mešanih komunalnih odpadkov na komunalno odlagališče. Rezultati
so na področju mešanih komunalnih odpadkov še vedno slabi, saj se je količina
le malo zmanjšala. Iz mešanih gradbenih
odpadkov pa nam je uspelo izločiti vsaj
mešanico betona, opeke, ploščic in keramike, ki je bolj primernejša za recikliranje
kot pa popolnoma pomešani gradbeni odpadki.
rezervoarje snovi. V septembru je bila
opravljena tudi še ena ustna obravnava in
sestanek na agenciji zvezi z zanimanjem
Avstrije za PVO. Oktobra smo se s predstavniki Republike Avstrije še sestali in jim
obrazložili naše namene ter pokazali študije čezmejnih vplivov. V oktobru je bila javna razgrnitev OVD bloka 6 v novembru pa
še v Avstriji. Kasneje smo pisno odgovorili
še na vse pomisleke NVO, ki so jih predstavili v okviru javne razgrnitve. Do konca
leta pa smo od republike Avstrije pridobili
tudi že načelno strinjanje z blokom 6.
5.7 OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE
V okviru OVD smo na zahtevo ARSO vlogo ločeno dopolnili z dodatnimi zahtevami za obstoječo napravo, ki zajema bloke 1 - 5 ter obe PT in ločeno še za večjo
spremembo, ki zajema blok 6 nakar nam
je bilo aprila za obstoječi del OVD tudi podeljeno. Iz naslova OVD za blok 6 je bilo
pripravljeno še nekaj dopolnitev in sicer
je bilo preverjeno in obnovljeno parcelno
stanje in podano nekaj obrazložitev glede
premaknjenega iztoka v Pako, emisije prahu in primarnih ukrepov. Iz celotne vloge
so bile v strnjene dokumente zbrane tudi
reference napram najboljšim razpoložljivim tehnologijam (ang. BAT) za samo kurilno napravo, hladilni sistem in vse nove
78
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8 LETNO POROČILO - ERICO
5.8.1 Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami
Srnjad (Capreolus capreolus L.) predstavlja najpomembnejšo lovsko-gospodarsko vrsto v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena najprimernejših vrst
za bioindikacijo onesnaženosti okolja v
kopenskih ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije
uplenjenih živali se vsako leto zberejo vse
spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi;
le-te zagotavljajo relevantne informacije o:
(a) onesnaženosti okolja z nekaterimi vrstami anorganskih onesnažil (npr. fluoridi),
in sicer tako v smislu akumulacijske kot
tudi odzivne bioindikacije; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim onesnažilom (pojav zobne fluoroze); (c) vitalnosti srnjadi in
spreminjanju kakovosti habitatov (meritve
velikosti spodnjih čeljusti); (d) zdravstvenem stanju populacij (prisotnost anomalij).
Fluoridi so naravna sestavina zemeljske
skorje, k povišanim vsebnostim v okolju pa
največ prispevajo človekove aktivnosti. V
Sloveniji je največji vir emisij fluoridov Talum Kidričevo z letnimi emisijami > 300.000
kg fluoridov; sledita Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Trbovlje. Z namenom določitve izpostavljenosti srnjadi kot
primerne ciljne bioindikatorske vrste smo v
omenjenih območjih (Šaleška dolina, okolica Kidričevega, Zasavje; kot kontrolno območje še Zgornja Savinjska dolina) za leto
2007 oz. za obdobje 1997 – 2009 (Šaleška
dolina: lovišče Oljka, Šmarno ob Paki) naključno izbrali 441 levih polovic spodnjih
čeljusti srnjadi (vse starostne kategorije) in
izvedli metodo akumulacijske bioindikacije,
t.j. določitev vsebnosti fluoridov v čeljustih.
Vsebnosti fluoridov v spodnjih čeljustih
srnjadi s starostjo značilno naraščajo. S
prostorsko primerjavo med omenjenimi
območji smo ugotovili, da so bile najvišje
vsebnosti pri vseh starostnih kategorijah
srnjadi izmerjene v okolici Kidričevega (2
– 4 letna srnjad: n = 42; ā = 840 ± 64 mg/
kg; Max = 2.020 mg/kg). V Šaleški dolini
(n = 22; ā = 175 ± 9,5 mg/kg; Max = 285
mg/kg) in Zasavju (n = 8; ā = 172 ± 31 mg/
kg; Max = 330 mg/kg) so bile te vsebnosti
za cel velikostni razred nižje; še nekoliko
nižje so bile v kontrolnem območju Zgornje Savinjske doline (n = 8; ā = 138 ± 13
mg/kg; Max = 201 mg/kg), kjer smo zabeležili tudi najnižje poznane vsebnosti teh
snovi v Evropi. Popolnoma enak vrstni red
onesnaženosti območij smo ugotovili tudi
za vse druge starostne kategorije, tj. za
mladiče, enoletno, srednje staro in staro
srnjad.
Za Šaleško dolino smo izvedli tudi zgodovinski biomonitoring z določitvijo vsebnosti fluoridov v časovni seriji 220 čeljusti
srnjadi, odvzete v obdobju 1997 – 2009.
Ugotovili smo statistično značilen trend
zmanjševanja onesnaženosti okolja s temi
onesnažili, in sicer pri vseh starostnih kategorijah; upad je tudi v linearni soodvisnosti
z zmanjševanjem emisij SO2 (r = 0,86; p
< 0,001) oz. prahu (r = 0,72; p < 0,001) iz
TEŠ; prelomno leto je leto 2000, ko je bila
zgrajena razžvepljevalna naprava na bloku 5 TEŠ. Sicer so znotraj lovišča Oljka,
Šmartno ob Paki, s fluoridi nekoliko bolj
obremenjeni ekosistemi na Velikem Vrhu,
tj. emisijam iz TEŠ najbolj izpostavljenem
predelu. Podobno smo dokazali tudi izra-
zito in značilno zmanjševanje obremenjenosti ekosistemov s fluoridi z oddaljevanjem od največjega točkovnega vira teh
onesnažil v Sloveniji – tovarne aluminija
Talum Kidričevo.
Na celotnem letnem odvzemu srnjadi v
Sloveniji (odvzem leta 2007) smo izvedli
metodo reakcijske bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi, in sicer z določitvijo
stopnje zobne fluoroze (DLI: “dental lesion
index”), tj. z vizualno oceno poškodovanosti sklenine vseh šestih stalnih kočnikov
vseh odraslih osebkov srnjadi (n = 14.672;
frekvenca zobne fluoroze (ZF) = 14,9 %;
povprečen DLI = 0,6 ± 0,0; Max DLI = 25).
Podatki kažejo, da je zobna fluoroza (tako
pojavnost kot tudi njena intenziteta) v Sloveniji bistveno manjša kot v vseh drugih
območjih Evrope, kjer so v preteklosti
opravljali tovrstne raziskave (npr. Nemčija,
Češka). Le v okolici Kidričevega, kjer se
nahaja tovarna aluminija, je stopnja zobne
fluoroze izrazito povečana (lovišče Boris
Kidrič: povprečen DLI = 7,8 ± 1,3; Max =
20), kar je zaskrbljujoče, saj lahko zaradi
hitre obrabe fluoroznega zobovja srnjadi
v tem območju prihaja do ogrožanja vitalnosti srnjadi in skrajšanja pričakovane življenjske dobe osebkov. Nasprotno so vsa
večja naravovarstveno pomembna območja Slovenije (EPO, območja Natura 2000,
zavarovana območja) v smislu obremenjenosti s fluoridi v ugodnem ekološkem stanju, saj nobeno izmed teh območij nima
povišane stopnje ZF srnjadi.
79
Od okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na
zobno fluorozo, imajo največjo (negativno)
vlogo antropogene točkovne emisije fluoridov (izražene kot oddaljenost od glavnega vira emisij v Sloveniji), starost osebka
(s starostjo ZF narašča) ter delež gozda,
ki preko prestrezanja dela plinastih in/ali
prašnih depozitov teh onesnažil zmanjšuje
pojav in intenziteto zobne fluoroze.
Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti Šaleške doline s fluoridi smo izvedli
tudi z določitvijo stopnje zobne fluoroze
vse odrasle srnjadi, uplenjene v loviščih
Oljka, Šmartno ob Paki, Velenje, Škale,
Velunja in Smrekovec Šoštanj v obdobju
1997 – 2009 (n: 1.371; povprečen DLI =
0,7 ± 0,1; Max DLI = 15). Ugotovili smo
trend upada tako pojavnosti kot tudi stopnje zobne fluoroze v celotnem obravnavanem obdobju (leto 1997: povprečen DLI
= 1,6 ± 0,2; Max = 15; leto 2009: povprečen DLI = 0,2 ± 0,1; Max = 6). Tako stopnja
zobne fluoroze kot tudi vsebnost fluoridov
v čeljustih srnjadi, odvzete iz lovišč Šaleške doline, potrjujeta, da le-ta nikoli ni bila
pretirano onesnažena s fluoridi, kar je očitno iz primerjav naših rezultatov z rezultati
drugih študij iz Evrope. Še pomembneje
pa je, da trend upada obeh parametrov
potrjuje pomembno zmanjšanje onesnaženosti okolja s fluoridi in tudi izpostavljenosti ekosistemov v Šaleški dolini po letu
2000, ko je bila na 5. bloku TEŠ zgrajena
naprava za čiščenje dimnih plinov.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
V tretjem delu raziskave smo s pomočjo
meritev dolžin spodnjih čeljusti srnjadi
določali velikost osebkov (vitalnost populacije) te vrste znotraj celotne Slovenije
(n = 11.152). Najdaljše (največje) spodnje
čeljusti ima srnjad iz vzhodne Slovenije
(srnjaki: panonska Slovenija: ā = 158,6 ±
0,2 mm; subpanonska Slovenija: ā = 159,3
± 0,2 mm), sledi centralna Slovenija (alpska Slovenija: ā = 157,3 ± 0,1 mm; visoke
kraške planote: ā = 157,5 ± 0,2 mm). Najmanjše čeljusti ima srnjad iz jugozahodne
Slovenije (submediteranska Slovenija: ā =
156,1 ± 0,3 mm). Mladiči srnjadi najhitreje
rastejo v prvi polovici leta (med spoloma ni
razlik), tj. do decembra, ko se rast upočasni, vendar osebek do drugega leta starosti še vedno raste. Začetne manjše rasti, ki
je lahko zaradi določenih dejavnikov upočasnjena, osebek v kasnejšem času ne
more nikoli nadomestiti; ko pa žival enkrat
zraste, okoljski dejavniki ne vplivajo več
na njeno velikost. Zaradi tega so spodnje
čeljusti kot časovno standardiziran vzorec
Prostorska razporeditev zobne fluoroze (tretji kvartil DLI) odrasle srnjadi, odvzete iz celotne
Slovenije leta 2007 v resoluciji 1 km2.
Povprečne dolžine spodnjih čeljusti odraslih srn, odvzetih iz
celotne Slovenije v letu 2007 na nivoju lovišč.
dober kazalnik vitalnosti populacije in kot
take zelo primerne za uporabo v kontrolni
metodi upravljanja z vrsto.
Na podlagi rezultatov multivariatnih analiz
smo ugotovili, da je velikost spodnjih čeljusti odvisna od starosti mladičev oz. enoletnih osebkov, saj s starostjo osebek raste; ta dejavnik pri mladičih pojasni skoraj
95 % vse pojasnjene variabilnosti v dolžini
čeljusti, pri lanščakih pa 76 %. Od okoljskih dejavnikov, ki skupaj pojasnijo 4,8 %
pojasnjene variance pri mladičih in 23 %
pri lanščakih, največ variabilnosti v dolžini
spodnjih čeljusti pojasnijo dejavniki, ki vplivajo na razpoložljivost in kvaliteto hrane, in
sicer delež obdelovanih in travniških površin, pri enoletnih osebkih tudi delež listavcev in dolžina gozdnega roba. Poleg tega
na velikosti čeljusti srnjadi vplivajo tudi
klimatski dejavniki, predvsem povprečna
letna količina padavin (0,9 % pri mladičih
in 4,5 % pri lanščakih), ki pomeni izgubo
energije zaradi termoregulacije, spremen-
Nepravilnosti v številu zob odrasle srnjadi. Levo: prisotnost prvega predmeljaka (P1); desno: odsotnost drugega predmeljaka (P2).
80
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
ljivka pa je povezana tudi z nadmorsko
višino in nižjimi povprečnimi temperaturami. Na velikost spodnjih čeljusti enoletnih
osebkov vpliva tudi gostota jelenjadi (1,1
% pojasnjene variance), predvsem zaradi
kompeticije za hrano v zimskih mesecih,
ko je te manj na razpolago.
Zdravstveni status srnjadi (nanašajoč se
na žvekalni sistem, tj. čeljusti/zobovje) v
Sloveniji smo določili z makroskopskim
pregledom vseh čeljusti (> 39.000) in do-
ločitvijo nekaterih anomalij, poškodb oz.
bolezni. Prisotnost in pojavnost aktinomikoze (glivično-bakterijsko obolenje: 113
primerov oz. 7,4 ‰) in hipoplazije (izraz
motenj v procesu tvorbe sklenine: 216
primerov oz. 14,1 ‰) je posledica vpliva
okoljskih dejavnikov, onesnaženosti oz.
parazitov, na kar kaže prostorska razporeditev obeh obolenj s tendenco po grupiranju v nekaterih delih Slovenije. Prisotnost
prvega predmeljaka (evolucijsko sicer izgubljen zob srnjadi: 27 primerov oz. 0,6
‰) je naključna, medtem ko se odsotnost
drugega predmeljaka (v tem primeru gre
po vsej verjetnosti za novodobno evolucijsko spremembo: 137 primerov oz. 3,3 ‰)
pojavlja v skupinah, kar nakazuje na potencialni vpliv genetskih faktorjev.
Kompleksne raziskave čeljusti srnjadi (in
tudi ostalih vrst prostoživečih parkljarjev)
imajo izjemen potencial tako v smislu bioindikacije/biomonitoringa onesnaženosti
okolja, izboljšanja upravljanja s populaci-
jami teh vrst in tudi za izvajanje relevantnega monitoringa kakovosti habitatov
ter stanja naravovarstveno pomembnih
območij Slovenije. Zaradi tega bi bilo s
podobnimi raziskavami čeljusti parkljarjev
smiselno nadaljevati tudi v prihodnje in
pri tem vključiti nekatere nove izzive (npr.
genetika, ugotavljanje dinamike poleganja
različnih vrst) oz. jih uvesti kot standardiziran kazalnik stanja okolja v Sloveniji, a tudi
v drugih evropskih državah.
5.8.2 Monitoring kakovosti živil živalskega izvora iz domače reje z območja šaleške doline
V letu 2010 smo določili vsebnosti težkih
kovin; As, Hg, Pb, Cd in PAH-ov v 45 vzorcih tkiv prašičev, 10 vzorcih mleka in 10
vzorcih jajc iz Šaleške doline in iz Zgornje
Savinjske doline. Najpomembnejše ugotovitve so: (1) Vsebnosti Hg in As so bile
v vseh analiziranih vzorcih tkiv prašičev,
kravjem mleku in kokošjih jajcih bistveno
nižje od zakonsko dopustnih vsebnosti
in niso omejevale njihove primernosti za
prehrano ljudi. (2) Vsebnosti Pb in Cd so
bile prisotne skoraj v vseh vzorcih jeter
in ledvic ter v posameznih vzorcih mesa
prašičev. Primernost za prehrano ljudi so
omejevale prekoračene vsebnosti Pb v jetrih iz Šaleške doline in mesu iz Zgornje
Savinjske doline ter prekoračene vsebnosti Cd v treh vzorcih ledvic iz Šaleške,
dveh iz Zgornje Savinjske doline in dveh
vzorcih jeter iz Šaleške doline, kar potrjuje obremenjenost okolja s tem elementom
v obeh območjih. Kokošja jajca in kravje
mleko vsebujeta med kovinami Pb le v
sledovih, zato sklepamo, da sta zagotovo
primerna za prehrano ljudi. (3) V nobenem
izmed analiziranih vzorcev nismo zasledili prisotnosti benzo [a] pyrena kot markerja genotoksičnosti in karcinogenosti v
skupini PAH-ov; v skupini 16 spojin smo
v ledvicah prašičev zasledili napthtalene,
v jetrih in jajcih pa acenaphthene; spojini
nista karcinogeni (rakotvorni), genotoksični vpliv še preučujejo, ker sta za okolje
toksični. (4) Med Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino nismo ugotovili pomembnih
razlik v onesnaženosti živil s PAH-i, kar
kaže, da imajo PAH-i v obeh območjih zelo
podoben izvor. (5) Prisotnost posameznih
PAH-ov v živilih živalskega izvora iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline po vsej
verjetnosti ni le posledica emisij iz Termoelektrarne Šoštanj, temveč tudi vpliva
prometa in individualnega kurjenja lesne
biomase, fosilnih goriv ter naftnih derivatov na kmetijah samih. (6) V prihodnje je
v Šaleški dolini pomembno nadaljevati z
monitoringom PAH-ov in kovin v živilih živalskega izvora.
Primerjava povprečnih vsebnosti Cd v jetrih in ledvicah prašičev
iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline v letu 2010. Podane so
aritmetične sredine (mali kvadrati), standardna napake ocene
(veliki pravokotniki) in odkloni zaupanja (kratke črtice); vzdolžne
rdeče črte označujejo najvišje dovoljene vsebnosti (Ur. l. RS
69/2003, EC 1881/2006).
81
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.3 Kontrola pojavljanja pelinolistne ambrozije na zemljiščih, ki so v lasti oziroma v uporabi termoelektrarne Šoštanj
Na zemljiščih, ki so v lasti oziroma v uporabi Termoelektrarne Šoštanj, smo v septembru in oktobru 2010 ugotavljali prisotnost in razširjenost pelinolistne ambrozije
(Ambrosia artemisiifolia L.), ki je invazivna
tujerodna vrsta. Na podlagi terenskih ogledov omenjenih zemljišč smo oblikovali naslednje zaključke oziroma priporočila: (a)
Pelinolistna ambrozija je prisotna na območju sanacij ugreznin, na območju de-
ponije premoga in v okolici Družmirskega
jezera. Omenjena območja predstavljajo
žarišča, od koder se lahko le-ta širi na druga območja. (b) Evidentirane populacije so
majhne do srednje velike. Kljub številčnejšim populacijam pelinolistne ambrozije na
nekaterih območjih, sklepamo, da je širjenje pelinolistne ambrozije v začetni fazi,
saj gostih sestojev še nismo opazili. (c) Za
zatiranje pelinolistne ambrozije predlaga-
mo mehanske ukrepe (puljenje in košnja).
Na območjih, kjer se bi izvajali ukrepi in
tam, kjer so rastišča primerna za rast pelinolistne ambrozije, predlagamo vzpostavitev monitoringa in nadzora nad njenim
pojavljanjem ter širjenjem. (d) Predlagamo popis prisotnosti in razširjenosti ostalih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst,
ki izpodrivajo domače vrste, spreminjajo
vrstno sestavo območja in siromašijo bi-
Moška socvetja na koncu vrhnjih vej (levo) in razrasla pelinolistna ambrozija (foto: S. Al Sayegh Petkovšek, 2010).
otsko pestrost. Posebno pozornost je potrebno posvetiti naravovarstveno najbolj
pomembnim območjem v okolici šaleških
jezer (močvirja in gozdovi na vlažnih tleh),
ki so najbolj ogroženi habitati, saj se invazivke rade širijo na odprte površine vzdolž
vodotokov in v okolico jezer. (e) Zatiranje
pelinolistne ambrozije in ostalih invazivnih
tujerodnih vrst je treba izvajati kontinuirano (stalno).
Prikaz lokacij, kjer smo v septembru in oktobru 2010 popisali
pelinolistno ambrozijo.
5.8.4 Izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini
Zrak je osnovna dobrina in njegova dobra
kakovost je nujna za razvoj in obstoj ljudi,
živali in rastlin. Izpostavljenost ljudi je Ott
(1982) definiral kot dogodek, ko oseba pride v stik z onesnažilom v določeni koncentraciji v točno določenem obdobju. Z epidemiološkimi študijami so uspeli dokazati,
da je onesnaženost zraka povezana s kardiorespiratornimi boleznimi. Večina epidemioloških in tudi drugih študij beleži vplive
na zdravje ljudi pri relativno nizkih koncentracijah zračnih onesnažil in pri tem uporabljajo meritve zunanjih koncentracij zračnih
onesnažil. Toda od 80 do 90 % ljudi svoj
82
čas večinoma preživi v zaprtih prostorih.
Zato smo se odločili uporabiti prenosljive in
lahke pasivne difuzivne vzorčevalnike kot
primeren način za merjenje izpostavljenosti
ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini.
V prvem letu študije (2008) smo merili izpostavljenost ljudi tako, da so udeleženci
vzorčevalnike nosili povsod s sabo. V drugem letu študije (2009) so imeli udeleženci
vzorčevalnike izpostavljene v notranjih (bivalnih) in zunanjih prostorih (okolica bivališč). V tretjem letu študije (2010) pa smo
vzorčevalnike izpostavili samo v zunanjem
okolju bivališč udeležencev.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Namen raziskave je bil v zimskem in poletnem času določiti dejavnike (npr. delovno
okolje, mesto bivanja, …), ki lahko vplivajo na različno osebno izpostavljenost ljudi
zračnim onesnažilom v Šaleški dolini. Določiti smo želeli izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom pred izgradnjo 6. bloka
TEŠ.
Meritve izpostavljenosti ljudi zračnim
onesnažilom v Šaleški dolini smo izvajali s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki v
14 dnevnem poletnem (od 30.6.2008 do
14.7.2008, od 10.6.2009 do 23.6.2009
in od 9.6.2010 do 23.6.2010) in zimskem
obdobju (od 29.1.2009 do 11.2.2009, od
20.11.2009 do 4.12.2009 in 24.11.2010 do
8.12.2010). Primerjali smo izpostavljenost
zračnim onesnažilom pri ljudeh, ki spada-
jo v različne starostne skupine in smo jih
v statistični obdelavi meritev obravnavali v različnih skupinah. Te skupine so bile
predšolski in šoloobvezni otroci, aktivno
prebivalstvo (zaposleni) in upokojenci, ki
pretežni del svojega časa preživijo v enem
okolju. Primerjali smo ruralno in urbano
okolje, zimski in poletni čas izpostavitve
ter zaposlene, ki pretežni del delovnega
časa preživijo v zunanjem okolju (terenski delavci) z zaposlenimi, ki pretežni del
svojega časa preživijo v zaprtih prostorih
(pisarne). V raziskavi je sodelovalo skupaj
61 ljudi v letu 2008, 51 ljudi v letu 2009 in
50 ljudi v letu 2010. Sodelovali so zaposleni, ki imajo svojo obrt ali so na vodstvenih mestih, zaposleni v prometu, v izobraževanju, zdravstvu, laboratoriju, trgovci,
kmetovalci, delavci v proizvodnji… Ude-
leženci vključeni v raziskavo so bili doma
iz Velenja (urbano), Šoštanja (urbano), Topolšice, Lokovice, Gaberk, Šmartnega ob
Paki, Graške Gore, Zavodenj, Plešivca,
Vinske Gore, Lipja, Lajš in Škal.
Izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini v obeh obravnavanih
obdobjih v vseh treh letih raziskav, ni dosegla mejnih vrednosti, ki jih za posamezna zračna onesnažila določa evropska
in slovenska zakonodaja. Ugotovili smo,
da je bila izpostavljenost ljudi v zimskem
obdobju za ozon in žveplov dioksid značilno manjša v primerjavi s poletnim časom.
Razlike so tudi v izpostavljenosti ljudi dušikovim oksidom (NO, NO2, NOx) in sicer
so bili udeleženci v zimskem času izpostavljeni večjim dozam teh onesnažil kot
v poletnem delu izvedbe raziskave v vseh
treh letih raziskav. Ugotavljamo še, da je
izpostavljenost ljudi zračnim onesnažilom v Šaleški dolini povezana z njihovim
poklicem in osebnimi navadami (kajenje).
Ženske so bile v zimskem času povprečno bolj izpostavljene dušikovim oksidom
(NOx, NO, NO2) kot moški. Kadilci so bolj
izpostavljeni dušikovim oksidom in manj
ozonu kot nekadilci.
Meritve s pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki se od kontinuiranih meritev v primeru
meritev ozona in žveplovega dioksida ne
razlikujejo, za dušikove okside pa ugotavljamo, da so rezultati meritev s pasivnimi
difuzivnimi vzorčevalniki večji kot jih izmerijo avtomatske merilne postaje in bi meritve bilo potrebno še večkrat ponoviti.
Koncentracije zračnih onesnažil (O3, NO2, NO, NOx) merjene s
pasivnimi difuzivnimi vzorčevalniki (PDV) v obeh okoljih Šaleške
doline skupaj v poletnem času (9.6. - 23.6.2010) in zimskem času
(24.11.2010 - 8.12.2010).
83
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.5 Povzetek poročila o meritvah emisij snovi v zrak iz silosov v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. za leto 2010
V skladu s slovensko zakonodajo – Uredba o
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS 31/07, 70/08, 61/09) 3. člen,
lahko silose opredelimo kot naprave za katere
je potrebno opravljati občasne emisijske meritve prahu, saj pri njihovem obratovanju nastaja
onesnaženost zunanjega zraka s prahom. Meritve prahu smo opravljali na silosu kalcita bloka
4 (REZ 3), silosu kalcita bloka 5 (REZ 3), centralnem silosu apnenca (REZ 5), silosu apna (REZ
6) silosu pepela bloka 4 (REZ 7), silosu pepela
bloka 5 (REZ 8), silosu pepela bloka 5 (REZ 9).
V času opravljanja meritev emisij prahu snovi v
zrak iz silosa je odzračevanje silosov preko vrečastih filtrov delovalo s polno močjo.
Meritve emisije snovi v zrak (prah) v podjetju
TEŠ d.o.o. so bile opravljene v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Ur.l.RS št. 31/07, 70/08, 61/09)
in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08).
Mejna vrednost celotnega prahu na posameznem izpustu je 150 mg/m3 pri masnem pretoku manjšim kot 200 g/h. Pri masnem pretoku
večjim od 200 g/h je mejna vrednost celotnega
prahu na posameznem izpustu 20 mg/m3.
Izmerjene vrednosti prahu na nobenem posameznem mernem mestu niso presegale zakonsko predpisane mejne vrednosti. Predlagamo,
da se meritve periodično ponavljajo vsako leto.
Vzorčna mesta so kljub določenim omejitvam
(dostop je urejen, premajhna ravna sekcija pred
in za mestom vzorčenja, vzorčenje preblizu izpusta) omogočala odvzem reprezentativnega
vzorca v skladu s standardom ISO 10780 in
SIST EN 15259.
V tabeli so prikazani rezultati meritev emitiranih
količin celotnega prahu v mg/m3 in v g/h, ter njihova primerjava z zakonodajno vrednostjo.
REZULTATI MERITEV EMITIRANIH KOLIČIN PRAHU IZ SILOSOV TEŠ (mg/m3 in g/h).
Celotni prah [mg/m3]
Masni pretok - Φm [g/h]
0,94
1,14
4,86
4,56
29,2 kg/leto
27,4 kg/leto
MM3 – 1 od 4 centralni silosi
apnenca (OWF 10) (REZ 5)
< 0,21
< 0,14
< 0,02 kg/leto
MM4 – 2 od 4 centralni silosi
apnenca (OWF 20) (REZ 5)
1,38
0,84
/
MM5 – 3 od 4 centralni silosi
apnenca (OWF 30) (REZ 5)
0,50
0,22
/
MM6 – 4
od 4 centralni silosi
apnenca (OWF 40) (REZ 5)
0,44
1,15
0,14 kg/leto
MM7 – Silos apna (REZ 6)
70,2
21,1
6,32 kg/leto
MM8 – S
ilos pepela bloka 4 (REZ 7)
(levi izpust)
25,5
11,9
42,8 kg/leto
MM9 – Silos pepela bloka 4 (REZ 7)
(desni izpust)
45,3
20,4
73,4 kg/leto
MM10 – S
ilos pepela bloka 5 (REZ 8)
(pomožni izpust)
0,32
4,24
0,64 kg/leto
MM11 – S
ilos pepela bloka 5 (REZ 9)
(levi izpust)
4,97
57,0
160 kg/leto
MM12 – S
ilos pepela bloka 5 (REZ 9)
(desni izpust)
19,8
239
1193 kg/leto
SKUPAJ
171
365
1533 kg/leto
Merno mesto (silos)
MM1 – Silos kalcita bloka 4 (REZ 3)
MM2 – Silos kalcita bloka 5 (REZ 4)
Ocenjena letna obremenitev*
Mejna vrednost
(Ur. l. RS št. 31/07, 70/08, 61/09)
150 mg/m3
pri
Φm < 200 g/h
ali
20 mg/m3
pri
Φm > 200 g/h
* opomba: Ocenjena letna količina emitiranih količin prahu je odvisna od obratovalnih ur/leto posameznega odvodnika. Odvodnika OWF 20 (REZ 5) in OWF 30 (REZ 5) sta obratovala samo za
potrebe meritev, drugače ne obratujeta.
84
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.6 Povzetek monitoringa jezer DN 323
1. Vsebnost sulfata v vodi se je v Velenjskem jezeru zmanjšala v primerjavi z leti
poprej, a le v zgornji plasti jezera do globine 20 metrov. Vsebnost sulfata v globini
pod 20 metrov je ostala enaka kot pred
leti. Vzrok je v tem, da zaradi velike količine raztopljenih soli v vodi, ne prihaja do
običajnega mešanja jezerskih plasti v zimski in spomladanski homotermiji.
V Družmirskem jezeru pa se je vsebnost
sulfata v vseh vzorčenjih rahlo povečala.
2. Vsebnosti kisika pod 1 mg /l so bile ob
vseh vzorčenjih v Velenjskem jezeru izmerjene že na globini med 14 in 15 m, kar na
osnovi kriterijev v Uredbi o stanju površinskih voda uvršča jezero med jezera, ki ne
dosegajo dobrega ekološkega stanja.
V Družmirskem jezeru še prihaja do mešanja zgornjih in spodnjih plasti vode v času
spomladanske in jesenske homotermije,
zato v letu 2010 ni prišlo do pomanjkanja
kisika v spodnjih plasteh.
VELENJSKO JEZERO - SULFAT
mg/l
DRUŽMIRSKO JEZERO - SULFAT 2010
mg/l
900
3. Mejne vrednosti razredov ekološkega
stanja za posebna onesnaževala po novi
uredbi v Velenjskem jezeru presegata sulfat in molibden. V zadnjih nekaj letih se
koncentracije obeh zmanjšujejo.
120
maj
povp. 08
800
povp. 09
100
avg.
700
povp. 10
80
sept.
nov.
600
60
500
40
400
20
300
0
5
10
20
30
40
povp. 08
povp. 09
0
globina (m)
0
Koncentracija sulfata se je do globine 20 m zmanjšala, v spodnjih plasteh pa se zaradi gostotnih razlik ne more.
5
10
20
30
40
50
Vsebnosti sulfata v Družmirskem jezeru se je povečala.
85
60
globina (m)
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
KONCENTRACIJE KISIKA V DRUŽMIRSKEM JEZERU 2010
mg/l
12
maj
10
avg.
8
sept.
6
4
2
0
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
20
25
30
35
40
45
50
globina (m)
KONCENTRACIJE KISIKA V VELENJSKEM JEZERU 2010
mg/l
12
maj
10
avg.
8
sept.
nov.
6
4
2
0
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
86
13
14
15
20
25
30
35
40
45
50
globina (m)
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
VELENJSKO JEZERO MOLIBDEN
ug/l
250
0m
200
LP-OSK
150
LP-OSK
100
50
0
2007
2008
2009
2010
leto
Koncentracija Mo v Velenjskem jezeru se je od leta 2007 zmanjšala za 50%.
5.8.7 Monitoring vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem območju TEŠ – 2010
Stanje vodotokov v Šaleški dolini na vplivnem območju TEŠ spremljamo že od leta
1989. Tudi v letu 2010 smo nadaljevali s
preiskavami in v delo vključili vse elemente kakovosti in zahteve nove zakonodaje s
področja površinskih voda.
Nova zakonodaja:
•Vodna direktiva - Water Framework Directive (2000/60/EC)
•Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur.l.RS št. 10/2009)
•Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l.RS
št. 14/2009) in
•Uredba o spremembah in dopolnitvah
Uredbe o stanju površinskih voda
Opravili smo oceno kemijskega stanja površinskih voda glede na predpisane okoljske standarde kakovosti in oceno ekološkega stanja na osnovi vseh predpisanih
elementov kakovosti (splošnimi fizikalno
- kemijskimi parametri, posebnimi onesnaževali in biološkimi elementi kakovosti
– fitobentosom in bentoškimi nevretenčarji). Za celovito oceno ekološkega stanja še
ni na voljo vseh kriterijev in metod dela (za
hidromorfološke elemente kakovosti) in za
oceno stanja na podlagi preiskav rib. Merilna mesta v reki Paki so bila v Pesju, Prelogah, pred TEŠ, v Šoštanju in v Skornem.
Ocena kemijskega stanja je pokazala dobro kemijsko stanje vodotoka Paka na vseh
merilnih mestih ( v Pesju, v Prelogah, pred
TEŠ, v Šoštanju in Skornem).
Ocena stanja na osnovi bioloških elementov kakovosti je pokazala dobro ekološko
stanje v Pesju in v Prelogah, zmerno ekološko stanje na merilnih mestih pred TEŠ, v
Šoštanju ter v Skornem.
Točne ocene ekološkega stanja še ne moremo podati, ker še ni na voljo vseh kriterijev
kakovosti (ni vseh mejnih vrednosti, ki določajo pet razredov kakovosti ekološkega
stanja, za vse splošne fizikalno - kemijske
parametre in za posebna onesnaževala).
87
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.8 Monitoring življenjske združbe v hladilnih stolpih
V letu 2010 smo opravljali monitoring življenjske združbe v hladilnih stolpih TEŠ.
Preiskave smo opravljali v hladilnih stolpih
4 in 5.
Prisotna življenjska združba v hladilni vodi
hladilnih stolpov je bila tudi v letu 2010
zelo podobna tisti iz preteklih let. Opravljene analize, tako hladilne vode kot tudi
izvorne vode Družmirskega jezera in Pake,
ter pregleda prisotne združbe potrjujejo,
da prisotna življenjska združba v hladilni
vodi lepo sledi nihanjem in spremembam
v inokulumu, ter seveda notranji mikrobiološki obdelavi hladilne vode.
V hladilni vodi so prevladovali fitoplanktonski organizmi. V pomladnih vzorcih so
predstavljali več kot 90 % vseh taksonov,
v poletnih vzorcih pa 80 %. Med njimi so
bile najpogosteje zastopane kremenaste
alge.
Vse dosedanje preiskave prisotnih taksonov skozi leta so pokazale zelo ugodne
pogoje za razvoj organizmov v hladilnem
sistemu. Dovolj je svetlobe, kisika, temperature so ugodne, dovolj je hranilnih snovi,
poveča se koncentracija vseh ionov... Organizmi imajo vse pogoje za preživetje in
razcvet. Notranje ravnovesje združbe pa je
odvisno od prilagodljivosti in kompeticijskih sposobnosti posameznega taksona.
Spremljali smo prisotno življenjsko združbo v hladini vodi pred in po dozaciji z biocidi.
Ugotavljamo, da se učinek dodanega biocida pozna na prisotni življenjski združbi.
Po doziranju z biocidom se močno zmanjša število prisotnih organizmov v hladilni
vodi. Biocid vpliva na celokupno število
bakterij, kakor tudi na ostalo življenjsko
združbo organizmov, prisotnih v hladilni
vodi.
V nalogi so tudi smernice BAT tehnologije
(najboljše razpoložljive tehnologije), za hladilne sisteme in novosti na tem področju.
V iskanju najboljših rešitev, glede delovanja hladilnih sistemov, v svetu sodeluje
veliko raziskovalcev in operativnih strokovnjakov, ki svoje izkušnje izmenjujejo.
Nadaljevati bo potrebno z raziskavami o
alternativnih tehnikah mikrobiološke obdelave hladilnih sistemov in o načinih,
kako najbolj zmanjšati mikrobiološko tveganje.
88
Zelene alge, lepotke in Scenedesmus sp. (Foto: G. Triglav Brežnik)
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.9 Monitoring izcednih vod, prašne usedline in aerosolov iz deponije premoga
Termoelektrarna Šoštanj uporablja za proizvodnjo električne energije lignit, ki je deponiran
na deponiji vzhodno od elektrarne. Deponija
premoga predstavlja v Šaleški dolini površinski
vir izhajanja različnih plinov, prahu in izcednih
vod. V okviru monitoringa spremljamo kvaliteto izcedne vode iz deponije premoga ter vpliv
zapraševanja okolja s premogovim prahom. Od
2006 naprej poteka v okviru monitoringa tudi
monitoring aerosolov na vplivnem območju deponije premoga.
Vrsta premoga, velikost premogovih delcev in
način skladiščenja predstavljajo pomembne
faktorje, ki vplivajo na kvaliteto izcednih vod iz
deponije premoga. V času močnejših padavin
in posledično pri višjih pretokih izcedne vode
iz deponije premoga so koncentracije posameznih parametrov (neraztopljene snovi, usedljive
snovi, KPKd, sulfat) v izcedni vodi mnogo višje
kot pa v suhem vremenu oziroma pri nizkih pretokih.
Učinki sanacijskih ukrepov - zbiranja dela izcednih vod in prečrpavanja v ZKV se kažejo
tudi pri rezultatih opravljenih meritev. Izmerjene
koncentracije posameznih parametrov v izcedni vodi so po sanaciji nižje od izmerjenih koncentracij posameznih parametrov v odvzetih
vzorcih izcedne vode v letu 2004 oziroma pred
sanacijo. Izmerjene koncentracije posameznih
parametrov v izcednih vodah zelo nihajo glede
na merno mesto in so odvisne od več dejavnikov (sušno obdobje, količina padavin, trajanje
padavin, čiščenja utrjenih površin,…). Pomemben dejavnik je tudi količina zaloge premoga na
deponiji. V primeru manjših zalog premoga se
spira s padavinami manjša površina deponije
premoga in posledično so v odvzetih vzorcih
izcedne vode v jašku, ki zaključuje kanal ob
deponiji premoga, izmerjene nižje koncentracije
posameznih parametrov.
Še vedno pa rezultati analiz izcedne vode iz
deponije premoga, ki se steka v kanal ob deponiji premoga (iztok iz Družmirskega jezera) in
od tam naprej v reko Pako, dokazujejo, da te
izcedne vode niso primerne za izpust v vode.
Smiselna rešitev problema visokih koncentracij neraztopljenih snovi (premogovih delcev
ter prašnih delcev z utrjenih površin) v izcedni
vodi, bi bila izgradnja usedalnika pred skupnim
iztokom izcednih vod v kanal, ki je speljan v
reko Pako. S pomočjo usedalnika bi se zajeli
omenjeni delci. S tem bi prišlo do zmanjšanja
vsebnosti neraztopljenih snovi v izcedni vodi in
posledično tudi do zmanjšanja usedljivih snovi
in ostalih parametrov v izcedni vodi.
Ekološki monitoring deponije premoga vključuje
tudi raziskave prašne usedline. Prašno usedlino
smo podobno kot v preteklih letih v letu 2010
spremljali na dveh mernih mestih (ob jugovzhodni strani deponije premoga - MM1 in med
obema deponijama - na travniku, ki leži med
deponijo premoga in Velenjskim jezerom - PSU
- MM2). Vse mejne imisijske vrednosti veljajo le
za merilno mesto MM2, lokacija MM1 predstavlja emisijski vir onesnaženja s prašno usedlino.
Orientacijska mejna mesečna vrednost prašne
usedline, ki znaša 350 mg/(m2/dan) ter orientacijska mejna letna vrednost prašne usedline,
ki znaša 200 mg/(m2/dan) glede na sedaj neveljavno Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih
koncentracijah imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.l. RS št. 73/94), v letu 2010 nista bili preseženi. Vsebnosti kovin (kadmij, svinec in cink)
v prašni usedlini prav tako niso bile presežene
89
v letu 2010 glede na sedaj neveljavno Uredbo
o mejnih, opozorilnih in kritičnih koncentracijah
imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur.l. RS št.
73/94).
Od leta 2006 dalje je v monitoring vključen
tudi segment aerosoli (lokacija pri Kinološkem
društvu). Izmerjena količina aerosolov (delcev PM10) je bila nižja od mejnih dovoljenih
koncentracij po veljavni slovenski zakonodaji
(2010) (Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku,
Ur.l. RS št. 52/02, št. 18/03, št. 121/06). Izmerjena vsebnost svinca v aerosolih je bila glede
na Uredbo o žveplovem dioksidu, dušikovih
oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.
RS št. 52/02, št. 18/03, št. 121/06) daleč pod
predpisano mejno vrednostjo. Vrednosti kadmija in niklja v aerosolih so bile precej pod ciljnimi
vrednostmi za kadmij in nikelj glede na Uredbo
o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem
zraku (Ur.l. RS št. 56/06), medtem ko vrednost
arzena ni dosegala ciljne vrednosti v letu 2010.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.10 Projekt: ekološki monitoring področja sanacije ugreznin (eko-mon)
Poročilo EKO-MON za leto 2010, ki smo
ga pripravili na ERICo d.o.o., je narejeno v
skladu s pogodbama s TEŠ in PV za izvedbo projekta »Ekološki monitoring področja
sanacije ugreznin – EKO-MON«. Podlaga
za izvajanje ekološkega monitoringa je
tudi občinski Odlok o ureditvenem načrtu
za področje sanacije ugreznin s pepelom,
žlindro in produkti razžveplanja (uradno
prečiščeno besedilo), Uradni list Občine
Šoštanj, št. 11/07.
Na področju sanacije ugreznin (PSU), ki
ga sanirajo s pepelom in stabilizatom iz
TEŠ, izvaja ERICo Velenje že od leta 1996
ekološki monitoring (EKO-MON). V okviru
programa spremljamo vplive vgrajenega
materiala na vse segmente okolja: zrak
(prašno usedlino, aerosole – delce PM10),
vode (vodo zaprtega krogotoka – ZKV in
črpališče, podtalnico na in v okolici območja sanacije, iztoka iz Velenjskega in
Družmirskega jezera, Velenjsko jezero z
naravnima pritokoma Lepeno in Sopoto ter Pako pred in za iztokom iz jezera),
tla, hrano in krmo. V segmentih okolja
določamo fizikalno kemijske parametre,
opravljamo pedološke in biološke analize
ter ugotavljanju prispevek tehnološko povečane naravne radioaktivnosti v okolju
zaradi vgrajenega pepela in stabilizata na
področju sanacije ugreznin. Za spremljanje vodne bilance pa na področju sanacije
ugreznin dnevno spremljamo količino padavin in izhlapevanje.
Področje sanacije ugreznin (PSU) uspešno
sanirajo, kar se odraža tudi na okolju, oziroma ugotavljamo na osnovi dolgoletnih
rezultatih meritev, ki jih izvajamo na ERICo
Velenje.
Rezultati analiz v letu 2010 kažejo podobno kot v preteklih letih, da ima področje
sanacije ugreznin največji vpliv na vode,
ki se zbirajo na samem območju (voda v
ZKV in črpališču), vendar se te vode ne iztekajo v okolje, saj se vračajo po zaprtem
sistemu nazaj v TEŠ na ponovno uporabo.
Vplivi področja sanacije se kažejo tudi na
Velenjskem jezeru in nadalje v reki Paki,
vendar se ti vplivi zaradi vseh sanacijskih
ukrepov, ki so jih v TEŠ in PV izvajali v
preteklosti in jih izvajajo še danes, tekom
let opazno zmanjšujejo, kar potrjujejo tudi
rezultati meritev v okviru ekološkega monitoringa (EKO-MON). V Velenjskem jezeru
so namreč koncentracije sulfata in Mo še
vedno visoke in prekoračujejo povprečne
letne mejne vrednosti, vendar se glede na
pretekla leta koncentracije v zgornji plasti
jezera opazno znižujejo. V Paki za vtokom
vode iz Velenjskega jezera koncentracije
sulfata ne prekoračuje mejnih vrednosti, le
koncentracije Mo so nekoliko višje. Je pa
ravno tako kot v Velenjskem jezeru tudi v
Paki opazen trend zniževanja koncentracij.
S pomočjo večletnih meritev (monitoringa)
lahko opazujemo določene spremembe v
okolju zaradi vgrajenega materiala, hkrati
pa spremljamo tudi trende morebitnega
poslabšanja oziroma zboljšanja stanja v
okolju zaradi uvedbe sanacijskih ukrepov.
Večletno spremljanje stanja nam omogoča pridobiti dolgoročno oceno sprememb
in hkrati pravočasno ukrepanje v primeru slabšanja stanja. Rezultati ekološkega
monitoringa so torej pomembni za načrtovanje potrebnih sanacijskih ukrepov, s
katerimi se zmanjšujejo vplivi vgrajenega
materiala na okolje.
90
Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga
pod in v bližini področja sanacije ugreznin
je območje še vedno aktivno, prihaja do
stalnega pogrezanja in na površini nastajajo razpoke. V času urejanja območja je
zaradi tega potrebno stalno spremljati
vplive vgrajenega materiala na bližnjo in
daljno okolico - projekt EKO-MON je smiselno nadaljevati. Tudi v primeru prenehanja vgrajevanja stabilizata na področje
sanacije ugreznin bo potrebno spremljati
vplive področja sanacije na okolico – seveda v tem primeru v prilagojenem obsegu
programa EKO-MON.
Kamionski prevoz stabilizata je pomemben sanacijski ukrep za zmanjšanje količine vode na
PSU (Slika: L. Mljač, 2011).
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.11 Monitoring mulja nad jezom teš in pod njim
Odpiranje zapornice na reki Paki zaradi čiščenja akumulacije mora biti nadzorovano, zato je
potrebno kontrolirati kvaliteto mulja in vplive na
reko Pako po odpiranju. Zapornico lahko ob
ustreznih pretokih vodotoka, ki so enaki ali večji
od 12 m3/s odprejo le v primeru, da je bilo v
izdelanem mnenju to dovoljeno. Glede na zelo
kratek čas, ko so izpolnjeni pogoji MOP o količini pretoka, ki dovoljuje odpiranje zapornic, opravljamo v ERICo periodično vzorčenje mulja. Za
primerjavo in kontrolo onesnaževalcev odvzamemo vzorce mulja pred odpiranjem zapornice
na vzorčnih mestih pred Velenjem (pri Trebeliškem), pred zapornico TEŠ in pri Skornem (za
CČN Šaleške doline). Vzorčna mesta Pake po
odpiranja zapornice so štiri in so izbrana tako,
da omogočajo tako kontrolo vplivov odpiranja
zapornice na vodotok kot kontrolo ostalih virov
onesnaževanja vodotoka. Ti podatki so potrebni za oceno stopnje onesnaženosti in tako
ogroženosti vodnega okolja zaradi odpiranja
zapornice, načina ravnanja z muljem v primeru odstranjevanja mulja ter primerjavo onesnaženosti mulja z vzorci iz preteklosti – kontrolo
onesnaževalcev. V Sloveniji nimamo sprejetih
posebnih zakonskih normativov po katerih bi
lahko ovrednotili onesnaženost rečnih muljev,
zato smo primerjavo izvedli z normativnimi vre-
dnostmi za odpadke in vnos v tla ter z nekaterimi tujimi normativi. Pri vzorčenju mulja smo
tako kot v preteklih letih tudi v letu 2010 ugotovili, da so vrednosti kovin povečane že v mulju
v Paki pri Trebeliškem. To kaže na vire onesnaževanja vodotoka že na območju Trebeliškega,
ki vplivajo tudi na vsebnosti onesnažil v mulju
in Paki pred zapornico TEŠ. V vseh analizirani
vzorcih muljev prevladujejo anorganske snovi.
Rezultati analiziranih parametrov v vseh vzorcih mulju pred jezom TEŠ kažejo sicer na dokaj
majhno onesnaženost, glede na uporabljene
mejne vrednosti za vrednotenje. Na osnovi rezultatov analiz ugotavljamo, da bi bilo potrebno
za zmanjšanje transporta onesnažil in njihovega nalaganja v mulju zmanjšati onesnaževanje
Pake že na vplivnem območju vzorčnega mesta
pri Trebeliškem in sanirati vire onesnaževanja s
sulfidom pred jezom oz. zapornico TEŠ.
Za preprečevanje prekomernih negativnih vplivov na vodotok pri odpiranju zapornice pa je
pomembna tudi nadaljnja kontrola onesnaženosti mulja in vplivov odpiranja zapornice na
onesnaženost vodotoka Pake.
Vzorčenje mulja pred zapornico
91
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.12 Monitoring biotske pestrosti na območju sanacije ugreznin in ocena ustreznosti sanacijskih ukrepov
Zaradi izkopavanja lignita in sanacije premogovniških ugreznin s produkti gorenja
in razžveplanja TEŠ nastajajo antropogeno
spremenjena območja, ki jim dajejo posebni pomen vodna telesa. S spreminjanjem
primarne pokrajine nastajajo hkrati tudi
novi vodni in kopenski življenjski prostori
(habitati), ki lahko nudijo življenjske pogoje
številnim živalskim vrstam, med katerimi so
tudi nekatere ogrožene zaradi izgube primarnih habitatov. V novo nastalih habitatih
se pojavljajo predvsem vrste, ki so manj občutljive za spremembe življenjskih razmer.
Postopoma, z večjo stabilnostjo, pa se število vrst veča, pojavljajo se tudi občutljivejše
oz. redkejše vrste. Naraščanje števila vrst je
torej znak stabilnosti in ustreznosti življenjskih razmer in odsotnosti motenj, npr. prekomerne onesnaženosti, hrupa… Z dobro
načrtovano sanacijo območje tako dobiva
nov pomen oziroma drugotno rabo, npr. za
rekreacijo, turizem, izobraževanje… Biotska
pestrost (prisotnost različnih rastlinskih in
Samec črnega ploščca (Foto: J. Flis, 2010).
živalskih vrst) je kazalec sonaravnosti ukrepov antropogeno spremenjenega okolja, s
čimer se lahko spremlja ustreznost že izvedenih sanacijskih ukrepov, ter na podlagi
spoznanj izdelajo usmeritve pri predvidenih
delih. V ta namen smo spremljali prisotnost
in številčnost posameznih vrst kačjih pastirjev, dvoživk in ptic. Popisali smo 88 različnih
habitatnih tipov, med katerimi so tudi habitati primerni za navedene živalske skupine.
V okolici Šaleških jezer smo v letu 2010
evidentirali 27 vrst kačjih pastirjev, od tega
za 14 vrst lahko potrdimo najdišča, saj smo
našli njihove ličinke ali leve. Pet vrst je po
Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst v rdeči seznam uvrščenih med
ranljive vrste: rjava deva, deviški pastir, povirni oz. mačkov studenčar, povodni škratec in črni ploščec. Na 11 vodnih lokalitetah
smo popisali 10 vrst dvoživk: velikega, navadnega in planinskega pupka, hribskega
urha, navadno krastačo, zeleno rego, zeleno žabo, debeloglavko, sekuljo in rosnico.
Skladno z zakonodajo v Sloveniji je potrebno varovati vse vrste dvoživk in njihove habitate. Zaradi prisotnosti različnih vodnih teles, ki jih dvoživke uporabljajo za mrestišča,
smo na območju sanacije ugreznin med
Velenjskim in Šoštanjskim jezerom popisali
kar 10 vrst dvoživk. Na območju Šaleških
jezer je še posebej raznolika združba ptic.
Po letu 1988 je bila v širši okolici registrirana prisotnost 226 vrst ptic, od tega 91 vrst,
ki so življenjsko vezane na sama jezera in
njihova obrežja, ter 44 vrst, ki so vezana na
sekundarne habitate, nastale v neposredni
okolici jezer. Med navedenimi vrstami je 108
vrst zakonsko uvrščenih v kategorije ogroženosti.
Številčnosti vrst tako kačjih pastirjev, kot
dvoživk in ptic kažejo, da so sanacijski
ukrepi dokaj uspešni in jih je potrebno v
smislu ohranjanja oziroma večanja biotske
pestrosti tudi nadaljevati. Učinki sanacijskih
in rekultivacijskih ukrepov so pomembni
Zelena žaba (Foto: G. Triglav Brežnik, 2010).
92
tudi z vidikov drugotnih rab območja kot so
npr. rekreacijske, turistične ter učne, zato
smo izvedli anketo o njihovi uspešnosti. Iz
odgovorov anketiranih je razvidno, da je
okolica jezer priljubljena turistična točka,
tako za športnike, rekreativce kot tudi za
sprehajalce. Dodatno vrednost pa dajejo območju tudi informativne table, kjer so
obiskovalcem predstavljene za obravnavano območje značilne živalske vrste, ki smo
jih evidentirali v preteklih letih.
Zaradi navedenega je za ohranitev oz. izboljšanje pogojev pomembno tudi v prihodnosti spremljati stanje okolja, ne samo
na nivoju onesnažil, temveč tudi z odzivom
živih organizmov na kompleksnejše spremembe v okolju. Takšne razmere bodo nastale tudi s pričetkom obratovanja bloka 6
TE Šoštanj, zato predlagamo kontinuiran
monitoring ornitofavne, dvoživk in kačjih
pastirjev kot indikatorjev ustreznosti ekoloških razmer.
Polojniki (tri ptice zadaj) (Foto: B. Pokorny, 2007).
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Različna vodna telesa na območju sanacije ugreznin s produkti gorenja in razžveplanja TEŠ nudijo bivališča številnim živalskim vrstam (Foto: J. Flis, 2010).
93
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.13 Monitoring s čebelami na vplivnem območju termoelektrne Šoštanj
V okviru spremljanja stanja okolja v Šaleški
dolini in njegovega izboljšanja na vplivnem
območju Termoelektrarne Šoštanj, se že
štirinajsto leto izvaja projekt Raziskave in
monitoring s čebelami na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Spremljanje
obremenjevanja okolja z onesnažili nam
omogoča spremljanje vsebnosti onesnažil
v čebeljih pridelkih, zbranih v Šaleški dolini.
Raziskava predstavlja oceno obremenjenosti okolja z emisijami TE Šoštanj na podlagi vsebnosti onesnažil v čebeljih pridelkih:
med, cvetni prah, propolis in čebelji vosek.
V letu 2010 se emisijsko območje TEŠ glede
povprečno vsebnosti sulfata v medu uvršča
med malo obremenjena območja. Glavna
območja obremenjevanja so sovpadale z
glavnimi smermi vetrov in sicer območja, ki
ležijo SZ od TEŠ, lokacije, ki ležijo JZZ do Z
od TEŠ. Obremenjenost lokacij na podlagi
materialov. Za Arzen z veljavno zakonodajo še ni predpisanih mejnih vrednosti. Kot
orientacijsko vrednost je uporabljena mejna vrednost za med, ki znaša 0,5 mg As/
kg (Ur.l. SFRJ, št. 59/1983). Vsebnosti tega
elementa v čebeljih pridelkih so bile nižje od
navedene mejne vrednosti. Vsebnosti Hg
so bile v vseh analiziranih vzorcih čebeljih
pridelkov pod mejo zaznavnosti uporabljene analitske metode. Glede na prisotnost
spojin iz skupine PAH-ov glavnega vira prisotnosti posameznih PAH-ov v čebeljih pridelkih iz Šaleške doline in Zgornje Savinjske
doline ni možno z zagotovostjo opredeliti.
Prisotnost spojin fenantren iz skupine PAH
z nizko molekulsko, najverjetneje izvira iz
kurjenja lesne biomase ali fosilnih goriv v
individualnih kuriščih, v okolici stojišča čebelnjaka na navedenih lokacijah. Prisotnost
benz[a]antracena in fluorantena pa kaže še
na PAH-e, ki izhajajo iz prometa.
POVPREČNE VSEBNOSTI SULFATA V MEDU V OBDOBJU 1994 – 2010
SO42- (mg/kg)
500
Vsebnosti Pb v vzorcih cvetnega prahu ne
presega mejnih vrednosti določenih za ta
element v prehranskih dopolnilih. Vsebnosti v propolisu presegajo mejne vrednosti
na lokaciji Lokovica za faktor 4.6 in na referenčni lokaciji: Kočevje za faktor 3.3 (Uredba ES št. 629/2008). Vsebnosti Pb v vzorcih
propolisa na preostalih lokacijah so pod
mejno vrednostjo. Vsebnosti Zn v vzorcih
medu v letu 2010 so v povprečju znašale
2,7 mg Zn/kg. Vsebnosti Zn v vzorcu cvetnega prahu odvzetem na referenčni lokaciji
v Kočevju so višje od povprečne vsebnosti
tega elementa v vzorcih medu iz Šaleške
doline, ki je znašala 47,96 mg Zn/kg s.s.
Lokacije Plešivec, Veliki vrh in Zavodnje na
podlagi vsebnosti Zn v propolisu ne kažejo na obremenjenost propolisa z Zn, saj so
bile vrednosti nižje od 50 mg Zn/kg.s.s, pri
ostalih lokacijah se kaže močan vpliv tehnike čebelarjenja zaradi uporabe neustreznih
vsebnosti SO42- v vzorcih medu kaže podoben trend, kot ga kažejo srednje mesečne
koncentracije SO2 izmerjene na avtomatskih merilnih postajah. Vsebnosti Cd v vzorcih medu zbranih v Šaleški dolini, z izjemo
lokacij Topolšica in Gaberke, ne presegajo
mejne vrednosti za Cd, določeno z Uredbo
Komisije 1881/2006 za živila (meso in sveža zelenjava). Glede na rezultate raziskav iz
prejšnjih let sklepamo, da visoke vsebnosti
Cd v vzorcih medu iz Gaberk in Topolšice
niso posledica imisij tega elementa v okolici
stojišča čebelnjaka. Vsebnosti Cd v cvetnem prahu in propolisu ne presegajo mejnih
vrednosti določenih prehranska dopolnila, z
Uredbo ES št. 629/2008. Izmerjene vsebnosti Pb v vzorcih medu so presegale mejnih
vrednosti, ki so z ES 1881/2006 predpisane
za meso, svežo zelenjavo in mleko, kot tudi
za skupino živil »začetne in nadaljevalne
formule namenjene prehrani dojenčkov«.
razžveplanje blok 4
razžveplanje blok 5
400
300
200
100
0
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
94
2003
2004
2006
2007
2008
2009
2010
leto
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.14 Monitoring stanja tal in rastlin ter sanacija zakisanih obdelovalnih površin v Šaleški dolini
V Šaleški dolini je minilo desetletje od izvedbe zadnjega posnetka stanja vrtnih tal
in vrtnin na vplivnem območju TE Šoštanj.
V raziskavo stanja onesnaženosti tal in rastlinskega materiala s težkimi kovinami je
v letu 2010 skupno vključenih 20 lokacij.
Na izbranih vzorčnih mestih so opravljene analize vsebnosti 10 potencialno najbolj nevarnih anorganskih nevarnih snovi
(Pb, Cd, Mo, Co, Ni, As, Hg, Cu, Zn, Cr)
v vrtnih tleh na globini 0 – 20 cm. Opravljene so tudi analize vsebnosti Cd, Pb, Zn
in Hg v užitnih delih najpogosteje gojenih
vrtnin – endivija, solata, korenje, hkrati so
opravljene razlike v vsebnosti kovin med
opranimi in neopranimi listi. V monitoring
sanacije zakisanosti obdelovalnih površin
so vključene površine, na katerih je bil monitoring izvedeno v letih med 2004 - 2006.
Na osnovi zbranih podatkov je ugotovljeno, da se trend padanja emisij težkih kovin
nadaljuje tudi v letu 2010. Vrtnine v Šaleški
dolini so glede vsebnosti Pb neoporečne
v primeru uporabe za prehranjevalne namene, previdnost pri opredeljevanju rabe
tal je potrebna na lokacijah ob prometnih
cestnih povezavah. Spremljanje stanja tal
na apnenih površinah kaže na ohranitev
reakcje tal. Povprečna reakcija tako pri
travniški tleh, kot pri njivskih tleh v povprečju znaša pH 5,8 in je ostala v povprečju
na enaki stopnji kot je bila v letih 2004 2006. Reakcijo tal nižjo od pH 5,5 ima po
izvedenih sanacijskih ukrepih z apnjenjem
še vedno 27 % izbranih travniških lokacij
in 35 % izbranih njivskih lokacij. Te lokacije
je potrebno vključiti v ponovno sanacijo z
apnenjem. Založenost tal z rastlinam dostopnim fosforjem je v odvisnosti od reak-
cije travniških tal višja v tleh z višjo reakcijo, medtem ko ta odvisnost pri njivskih tleh
ni bila dokazana. Odvisnost zloženosti tal
s kalijem pri različnih reakcijah tal prav
tako ni bila dokazana. Kot občutljiva in
odvisna od reakcije tal se je pokazala tudi
mikrobiološka aktivnost tal pri transformacija dušika v tleh, v segmentu nitrifikacije.
Kljub dobrim kazalcem je sanacija tal še
vedno potrebna v smislu vzdrževanja obstoječega stanja že saniranih površin.
5.8.15 Izvajanje aktivnosti v okviru Uredbe REACH v Termoelektrarni Šoštanj
Evropska Uredba REACH št.1907/2006 o
registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejitvi snovi je postala veljavna 1. junija 2007.
Omenjena uredba predpisuje, da morajo
vsi registracijski zavezanci prevzeti odgovornosti za varno ravnanje z snovmi
in predložiti podatke o posamezni snovi.
Tako morajo vsi registracijski zavezanci
snovi registrirati, če njihova količina obsega ali presega eno tono letno. Roki za registracijo so odvisni od količine in nevarnih
lastnosti snovi kot takih, ali v pripravkih in
izdelkih.
Zaradi obveznosti Uredbe REACH se je
Termoelektrarna Šoštanj vključila v foruma
za izmenjavo informacij o snoveh za pepel
in žlindro (Ash-REACH-Consortium; EVO-
NIK Steag GmbH) ter za sadro (Calcium
Sulphate Consortium), v okviru katerih se
naj bi pripravil skupinski registracijskega
dosjeja (poročilo o kemijski varnosti, ki
temelji na oceni kemijske varnosti) ter se
izvedla skupinska registracija.
upoštevati tako za pepel, kot za žlindro.
Nova koncentracijska območja so praviloma širša, predvsem za npr. CaO, MgO,
SO3… Dodatno so podane omejitve za
prosti CaO ter natančneje podane zahteve
za žarilno izgubo in kovine.
Glede izvedbe poročila o kemijski varnosti
ter posledično tudi izvedbe kemijskih analiz, je bila v letu 2010 bistvena sprememba, da je avgusta 2010 konzorcij sprejel
odločitev, da delitev področja pepela na
pepel na osnovi kalcija ter na osnovi silikatov ni več potrebna (kot je bilo predhodno definirano). Tako se bo izdelal enotni
dosje za obe vrsti pepela. Podane so bile
nove zahtevane glede kemijske in mineralne sestave substanc, katere je potrebno
Glede zahtev o kemijski sestavi sadre ni
bilo podanih dodatnih zahtev.
Iz rezultatov izvedenih kemijskih analiz v
vzorcih pepela, žlindre in sadre, s strani
ERICo, je razvidno, da:
•vsebnosti mangana v vseh vzorcih pepela in žlindre presegajo mejno vrednost
0,1 % (m/m), vendar ne presegajo mejno
vrednosti 1 % (m/m);
95
•da znaša pri vseh vzorcih sadre vsota
vsebnost vlage, kalcija in sulfata 100 %;
•vrednost pH je pri vseh vzorcih sadre
znotraj dovoljenega območja.
Potrebno je ovrednotiti tudi rezultate drugih analiznih postopkov, katere ni izvajal
ERICo (vsebnosti oksidov, žarilne izgube…).
Poročilo vsebuje tudi seznam in osnovne
karakteristike uredb Komisije (ES), katere
so bile sprejete v obdobju od pričetka veljave Uredbe REACH do decembra 2010,
za namen izvrševanja zahtev, podanih v
Uredbi REACH.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
5.8.16 Okoljsko izobraževalno središče 2010
Okoljski promocijsko-izobraževalni center smo na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje ustanovili leta 1998. Gre
za projekt, v okviru katerega pripravljamo
različne programe predavanj, ekskurzij,
seminarjev, delavnic, terenskih vaj in jih
ponujamo različnim ciljnim skupinam. Veliko večino naših obiskovalcev predstavljajo šolske skupine – pretežno učenci
zaključnih razredov osnovne šole in dijaki.
S programi udeležencem predstavljamo
Šaleško dolino in njene družbene ter naravne značilnosti, predvsem pa premogovništvo in elektroenergetiko, ki sta našo
dolino najbolj zaznamovali.
V letu 2010 smo dosedanje izobraževalne
projekte: Okoljski promocijsko-izobraževalni center, Varujmo in ohranimo Šaleško
dolino ter od premoga do energije in kako
lahko varčujemo z njo združili v projekt
Okoljsko izobraževalno središče. Ciljne
skupine oziroma obiskovalci izobraževalnih programov so na eni strani učenci in
dijaki iz šol v Šaleški dolini (MO Velenje,
občini Šoštanj in Šmartno ob Paki), na
drugi strani pa obiskovalci šol iz vse Slovenije.
•Osmošolci vseh osnovnih šol iz Šaleške
doline (okoli 400 učencev letno)
Program: Varujmo in ohranimo Šaleško
dolino
•Devetošolci vseh osnovnih šol iz Šaleške doline (okoli 400 učencev)
Program: Od premoga do energije in kako
lahko varčujemo z njo
•Obiskovalci iz osnovnih, srednjih šol in
fakultet iz vse Slovenije (okoli 7.000 obiskovalcev letno)
Program: Okoljski promocijsko izobraževalni center
V letu 2010 smo v sklopu projekta Okoljsko izobraževalno središče zabeležili 8013
obiskovalcev.
Okoljski promocijsko-izobraževalni
center
V letu 2010 smo posodobili že uveljavljene okoljske izobraževalno-promocijske
programe, za katere se je tudi v tem letu
odločala velika večina naših obiskovalcev.
Še vedno se jih največ udeleži programa
»Energija-ekologija«, ki je sestavljen iz predavanja in terenskega ogleda, mnogo skupin pa ga združuje še z ogledom Muzeja
premogovništva Slovenije. V predavanju
udeležence seznanimo z osnovnimi naravno in družbeno-geografskimi značilnostmi
Šaleške doline, z zgodovino izkopavanja
lignita in pridobivanja električne energije,
predstavimo jim okoljske vplive teh dveh
dejavnosti, poglavitni del predavanja pa
namenimo spoznavanju zmanjševanja negativnih vplivov elektroenergetike na okolje in različnim okoljevarstvenim ukrepom
ter izboljšavam, ki so prispevale k boljšemu stanju vode, zraka in drugih okoljskih
elementov v dolini in na širšem območju.
V sklopu terenskega ogleda udeležencem
programa »Energija-ekologija« pokažemo
dve ugrezninski jezeri (Škalsko in Velenjsko) ter rekultivirano ugrezninsko območje
v okolici TRC Jezero. Glede na želje posameznih skupin ogled občasno razširimo
še z vožnjo do objektov TEŠ, do Družmirskega jezera ali s krožno vožnjo po dolini
oziroma po mestu Velenje.
96
Po množičnosti obiska sledil program »Od
premoga do električne energije«, s katerim obiskovalcem natančno predstavimo
zgodovino, pomen, delovanje in usmeritve
Termoelektrarne Šoštanj, ki si jo po kabinetnem delu ob vodstvu zaposlenih TEŠ
tudi ogledajo. S programom so obiskovalci zelo zadovoljni, v največji meri pa se
zanj odločajo tehnične srednje šole (elektro, strojna) in gimnazije (dijaki zaključnih
letnikov). Število udeležencev Okoljsko
promocijsko-izobraževalnega centra je v
letu 2010 glede na prejšnje leto malce naraslo, obiskalo nas je 7224 učencev, dijakov, študentov in njihovih spremljevalcev.
Od premoga do energije in kako
lahko varčujemo z njo
Znanje o uspešni ekološki sanaciji, relativno majhnih sedanjih vplivih na okolje
in pomenu gradnje novega bloka 6 z izobraževalnim programom »Od premoga
do energije in kako lahko varčujemo z njo«
predstavljamo devetošolcem osnovnih
šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno
ob Paki. Poleg tega učencem prikazujemo sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški
dolini, ki je drugi največji v Sloveniji. V izobraževalni program za devetošolce smo
vključili naslednje sklope:
•Enourno predavanje, kjer zajamemo razvoj termoelektrarne v Šoštanju, masne
tokove, tehnološke postopke obratovanja, sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja v Šaleški dolini, ekološko sanacijo
TEŠ in načrte za prihodnost.
•Ogled Termoelektrarne Šoštanj – blok
5 in čistilna naprava bloka 5 – kjer se
učenci seznanijo z obsegom in delovanjem elektrarne.
•Ogled centralne energetske postaje
(CEP) v stavbi PE Energetika Komunalnega podjetja Velenje, kjer učenci več
izvejo o sistemu in pomenu daljinskega
ogrevanja.
Učencem smo podali osnovne podatke
o vročevodnem sistemu in pridobivanju
toplotne energije iz premoga v šoštanjski
termoelektrarni. Ob tem so spoznali tako
negativne (onesnaževanje zraka, voda …)
kot pozitivne (manjše onesnaževanje zraka v naseljih zaradi odsotnosti individualnih kurišč, manjše emisije zaradi čistilnih
naprav, boljši nadzor, večji izkoristki) posledice pridobivanja električne in toplotne
energije v termoelektrarnah. Predstavili
smo jim tudi načrte za bodočnost – možnost uporabe toplovodnega omrežja za
hlajenje s pomočjo absorbcijskih hladilnih
naprav. Ob ogledu obnovljene energetske
postaje so učenci spoznali tehnično plat
pridobivanja, prenosa in porabe toplotne
energije. Zlasti smo se posvetili izgubam
pri prenosu in izgubam pri porabi toplotne
energije. S tem smo jih usmerili v razmišljanje, na kakšen način bi sami lahko prispevali k manjši porabi toplotne energije.
Programa se je udeležilo 372 učencev in
njihovih učiteljev osnovnih šol iz MO Velenje in občin Šoštanj ter Šmartno ob Paki.
EKOLOŠKE OBREMENITVE OKOLJA
Varujmo in ohranimo Šaleško
dolino
»Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«
(VOŠD) je prvi iz niza okoljskih izobraževalnih programov, ki smo ga pripravili
na inštitutu ERICo d.o.o v sodelovanju z
Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Namen projekta je bil mlade seznaniti z napori za izboljšanje stanja okolja v
takrat (1994) okoljsko degradirani Šaleški
dolini. Prvotni namen se je z leti sicer spremenil in prilagajal trenutnim razmeram,
vendar pa naš cilj še vedno ostaja vsako
generacijo seznaniti z dosežki na področju
okoljske sanacije. Ob tem jih seveda moti-
viramo za varčevanje z energijo, navajamo
na sodobne sisteme ravnanja z odpadki in
dvigujemo njihovo okoljsko zavest.
Za učence, ki so vključeni v projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, vsako leto
pripravimo predavanja in terenske oglede.
Poglavitna tema predavanj in rdeča nit terenskega ogleda je predstavitev Šaleške
doline in sicer predvsem z vidika njene celovite in dobro zastavljene ekološke sanacije. S predavanjem in terenskim ogledom
jim predstavimo okoljske izboljšave v Šaleški dolini, delo na raziskovalnem področju in okoljske raziskave, ki se opravljajo
in so v veliki meri vezane na njihovo domačo pokrajino. Na takšen način jim dosti
lažje prikažemo rezultate varovanja okolja, sonaravnega in trajnostnega razvoja
in pomen različnih raziskav za prihodnost
doline. S terenskim ogledom področja sanacije ugreznine in Velenjskega jezera na
terenu poglobijo znanje, pridobljeno na
predavanju in si lažje ustvarijo sliko o ekološki sanaciji Šaleške doline.
enako količino električne energije porabili
skoraj tretjino manj goriva in ob modernejših čistilnih napravah še dodatno zmanjšali onesnaževanje zraka ter porabo vode.
V okviru terenskega dela so si učenci ogledali področje sanacije ugreznin ter rekultiviran del ob južnem bregu Velenjskega
jezera.
V letu 2010 smo predavanja in ogled terena v sodelovanju z Medobčinsko zvezo
prijateljev mladine Velenje pripravili v novembru. Poudarek je bil na izgradnji novega bloka VI v Termoelektrarni Šoštanj,
povedali smo jim, da se ne bo izboljšala
samo kakovost zraka, ampak se bo povečal izkoristek elektrarne, tako da bodo za
Okoljskega izobraževalnega projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino« so se
tudi v tem šolskem letu udeležili osmošolci
vseh osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in
Šmartnega ob Paki ter varovanci Centra
za vzgojo in usposabljanje Velenje. Vseh
udeležencev je bilo 417.
5.8.17 Arzenove zvrsti v zunanjem zraku ter produktih izgorevanja in RDP v TEŠ
Arzen je kovina, ki je v naravi prisotna v
različnih oblikah, od katerih so ene bolj,
druge manj toksične, nekatere oblike pa
so celo življenjsko pomembne (npr. arzenobetain, arzeno-sladkorji ipd.). Med najbolj toksične snovi nasploh spada As(III)
medtem ko so druge zvrsti, npr. As(V) in
ostali arsonati manj toksični.
Analizirali smo vzorce različnih trdnih materialov (premog, pepel, žlindra, stabilizat
in sadra) ter aerosolov z lokacije Kinološko
društvo.
V trdnih materialih je As v glavnem prisoten v obliki As(V), predvsem v produktih
izgorevanja in razžveplanja. V premogu je
zaznati tudi As(III) ter DMA in MMA. Organske oblike As, arzenobetaina, nismo
zaznali v nobenem vzorcu.
97
V vzorcih zunanjega zraka (aerosoli) smo
kot prevladujočo obliko odkrili As(V), v nekaterih vzorcih pa še sledove As(III).
Rezultate obratovalne pripravljenosti blokov Termoelektrarne Šoštanj lahko
primerjamo z boljšimi evropskimi
termoelektrarnami.
Kompleksen sistem znotraj
blokov sestavljajo parni kotli, parne turbine, električen
naprave in številna druga
tehnologija, ki povezani
ustvarjajo vir nove energije.
NARAVA NIMA OMEJITEV.
VODA KI DERE, JE NEUSTAVLJIVA.
V DRUŽBI VELJAJO DRUGA PRAVILA.
99
ANALIZA OBRATOVANJA
6 ANALIZA OBRATOVANJA
6.1 SISTEM ANALIZIRANJA ZAUSTAVITEV PROIZVODNIH BLOKOV
6.1.1 Blok 1
6.1.1.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 1 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
1
06/02
20:42
08/02
05:27
1
08:45
32:45
2
19/02
11:49
22/02
04:30
2
16:41
64:41
3
14/03
00:21
15/03
06:30
1
06:09
4
19/03
20:23
22/03
05:32
2
09:09
5
26/03
22:11
29/03
06:42
2
08:31
6
31/03
13:00
Od
Do
Mirovanje
Skupaj
GWh
Vzrok
32:45
0,819
UES
64:41
1,617
UES
30:09
30:09
0,754
UES
57:09
57:09
1,429
UES
56:31
56:31
1,413
UES
ZAUSTAVITEV
241:15
6.1.1.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 1
ZGODOVINSKA ZAUSTAVITEV BLOKA 1 - 31.03. 2010 ob 13.00 URI.
100
00:00
00:00
241:45
00:00
00:00
6,032
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.2 Blok 3
6.1.2.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 3 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
18
1
2
2
3
4
5
6
7
8
9
10
10
11
12
13
14
15
16
17
18
18
18
19
20
21
22
23
24
24
25
26
27
27
Skupaj
Od
Dne
01/01
08/01
26/02
01/03
19/03
26/03
04/04
10/04
24/04
01/05
13/05
22/05
01/06
11/06
18/06
26/06
03/07
09/07
17/07
23/07
28/07
01/08
01/09
17/09
01/10
07/10
09/10
15/10
29/10
01/11
15/11
10/12
23/12
27/12
Do
Ure, min.
00:00
22:26
20:23
00:00
21:12
22:41
00:05
23:52
01:48
00:23
00:34
01:10
00:00
23:32
23:21
00:43
00:42
23:57
00:11
17:55
16:59
00:00
00:00
20:56
23:34
23:50
01:58
23:19
21:04
00:00
05:51
15:14
21:18
06:30
Dne
04/01
11/01
28/02
01/03
22/03
29/03
06/04
12/04
26/04
03/05
17/05
31/05
07/06
14/06
21/06
28/06
05/07
12/07
19/07
26/07
31/07
31/08
06/09
20/09
04/10
08/10
11/10
18/10
31/10
15/11
15/11
12/12
27/12
27/12
Ure, min.
07:37
02:22
24:00
05:39
03:49
04:32
05:42
03:30
02:37
05:43
02:41
24:00
03:32
04:40
03:39
05:29
03:22
03:35
04:39
04:34
24:00
24:00
05:27
05:33
01:44
00:52
03:37
02:53
24:00
03:42
06:43
15:12
06:30
07:46
Mirovanje
Dni
Ure, min.
3
07:37
2
03:56
2
03:37
0
05:39
2
06:37
2
05:51
2
05:47
1
04:38
2
00:49
2
05:20
5
02:07
9
22:50
6
03:32
2
05:08
2
04:18
2
04:46
2
02:40
2
03:38
2
04:28
2
10:39
3
07:01
31
00:00
5
05:27
2
08:37
2
02:10
0
01:02
2
01:39
2
03:34
2
02:56
14
03:42
0
00:52
1
17:58
3
09:12
0
01:16
Nega
Skupaj Izpad/Defekt
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
79:37
51:56
51:37
05:39
54:37
53:51
53:47
27:38
48:49
53:20
122:07
238:50
147:32
53:08
52:18
52:46
50:40
51:38
52:28
58:39
79:01
744:00
125:27
56:37
50:10
01:02
01:02
49:39
51:34
50:56
339:42
00:52
47:58
81:12
01:16
3040:13
00:52
01:02
101
Hlad. rez.
Ure, min.
79:37
51:56
51:37
05:39
54:37
53:31
53:47
27:38
48:49
53:20
122:07
238:50
147:03
53:08
52:18
52:46
50:40
51:38
52:28
58:39
79:01
744:00
125:27
56:37
50:10
Ekologij
Ure, min.
Remont
Ure, min.
49:39
51:34
50:56
339:42
47:58
81:12
3037:03
01:16
01:16
00:00
GWh
Vzrok
4,299
4,804
2,787
0,305
2,949
2,908
2,895
1,492
2,636
2,880
6,594
12,897
7,967
2,869
2,824
2,849
2,736
2,788
2,833
3,167
4,267
40,176
6,774
3,057
2,709
0,056
2,681
2,785
2,750
18,344
0,047
2,590
4,385
0,068
166,168
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
UES
NEGA
UES
UES
UES
UES
IZPAD
UES
UES
SINHRONI.
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.1.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 1
Z 21: Zaustavitev bloka zaradi povečanih vibracij na TBA - nega.
Z 25: Izpad bloka zaradi temperature na kotlu – posledično zapiranje parnega zasuna.
Z 27: Zakasnitev pri sinhronizaciji.
6.1.3 Blok 4
6.1.3.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 4 od 01.01. do 31.12.2010
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
3
05:00
77:00
22:51
0
21:51
21:51
13:37
0
12:17
12:17
26/01
17:26
1
03:17
08/02
23:52
0
01:17
03:17
10/02
17:17
1
18:45
13/02
08:10
2
13/02
08:10
17/02
02:50
19/02
23:00
22/02
05:03
7
30/03
14:47
31/03
8
04/04
01:28
8
06/04
06:00
9
10/04
9
11/04
10
10
Od
Do
Mirovanje
Št.
zau.
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
22
01/01
00:00
04/01
05:00
1
17/01
01:00
17/01
2
24/01
01:20
24/01
3
25/01
14:09
4
08/02
22:35
5
09/02
5
10/02
5
6
GWh
Vzrok
18,095
UES
21:51
5,135
DEFEKT
12:17
2,887
DEFEKT
27:17
27:17
6,412
DEFEKT
01:17
01:17
0,304
IZPAD
14:00
38:00
38:00
9,006
DEFEKT
13:25
61:25
61:25
14,566
DEFEKT
3
18:40
90:40
90:40
21,488
NEGA
2
06:06
54:03
54:03
12,810
NEGA
01:57
0
11:10
11:10
2,680
IZPAD
06/04
06:00
2
04:32
52:32
06/04
10:00
0
04:00
04:00
23:19
11/04
12:00
0
12:41
12:41
12:00
11/04
16:45
0
04:45
04:45
04:45
13/04
17:38
14/04
24:00
1
06:22
30:22
30:22
15/04
00:00
15/04
04:44
0
04:44
04:44
11
18/04
00:30
19/04
03:43
1
03:13
27:13
12
23/04
15:20
23/04
20:05
0
04:45
04:45
13
01/05
00:37
03/05
03:38
2
03:01
51:01
14
12/06
00:27
14/06
03:31
2
03:04
51:04
15
19/06
00:57
21/06
03:51
2
02:54
50:54
16
27/06
00:27
28/06
03:50
1
03:23
27:23
17
09/07
23:25
12/07
02:49
2
03:24
51:24
18
12/07
09:01
12/07
00:42
0
15:41
15:41
19
06/08
22:55
09/08
03:39
2
04:44
52:44
52:44
20
22/08
00:35
23/08
04:10
1
03:35
27:35
27:35
6,841
UES
102
77:00
11:10
52:32
04:00
12:41
04:44
27:13
12,608
UES
0,964
DEFEKT
3,057
UES
1,145
DEFEKT
7,318
DEFEKT
1,141
NEGA
6,559
UES
1,145
DEFEKT
51:01
12,295
UES
51:04
12,665
UES
50:54
12,623
UES
04:45
27:23
51:24
15:41
6,791
UES
12,747
NEGA
3,889
DEFEKT
13,078
UES
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
21
04/09
01:41
06/09
12:13
1
10:32
34:32
21
05/09
12:13
06/09
03:41
0
15:28
15:28
22
20/09
20:09
22/09
02:45
1
06:36
30:36
22
22/09
02:45
22/09
09:39
0
06:54
06:54
06:54
23
26/09
02:22
27/09
04:04
1
01:42
25:42
25:42
24
07/10
05:56
07/10
09:29
0
03:33
03:33
25
12/11
23:02
15/11
05:40
2
06:38
54:38
26
04/12
23:19
06/12
17:14
1
17:55
41:55
27
11/12
10:20
13/12
04:04
1
14:44
41:44
28
23/12
23:20
27/12
03:32
3
04:12
29
31/12
23:21
31/12
24:00
0
00:39
Od
Do
Mirovanje
Skupaj
34:32
15:28
30:36
Vzrok
8,357
NEGA
3,743
UES
7,405
DEFEKT
1,670
UES
6,219
UES
0,856
IZPAD
13,057
NEGA
41:45
9,892
NEGA
41:44
9,849
UES
76:12
76:12
17,983
UES
00:39
00:39
0,153
UES
1195:41
6.1.3.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 4
Z 1: Blok zaustavljen zaradi netesnosti na VT vbrizgu.
Z 2: Netesnost na ventilu VT vbrizga.
Z 3: Netesnost kotla.
Z 5: Blok zaustavljen zaradi vibracij na turbini.
Z 5: Nega blok zaradi vibracij na turbini.
Z 6: Nega bloka.
Z 7: Izpad bloka zaradi preobremenitve vleka na RDP 4.
Z 8: Okvara obtočnega zasuna.
Z 9: Povečanje obsega del.
Z 10: Defekt bloka zaradi okvare vbrizgov.
Z 10: Nega bloka.
Z 12: Defekt bloka zaradi zabitja PIŽ-a.
Z 18: Netesnost kotlovskega sistema.
Z 21: Nega bloka.
Z 22: Netesnost kotla.
Z 24: Izpad bloka zaradi zunanjega vpliva.
Z 25: Nega bloka zaradi netesnosti kotla.
Z 26: Nega bloka zaradi netesnosti kotla.
103
03:33
GWh
54:38
266:59
331:56
596:46
00:00
00:00
287,433
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.3.3 Preglednica zaustavitev in zagonov naprave RDP bloka 4 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
1
07/01
03:13
07/01
04:42
0
01:29
01:29
01:29
IZPAD
2
30/03
14:50
30/03
15:35
0
00:45
00:45
00:45
IZPAD
3
04/04
01:27
06/04
03:59
2
02:32
50:32
50:32
UES
4
11/04
00:09
11/04
15:52
0
15:43
15:43
15:43
UES
5
01/05
00:46
03/05
01:58
2
01:12
49:12
49:12
UES
6
12/06
00:24
14/06
02:28
2
02:04
50:04
50:04
UES
7
19/06
00:55
21/06
02:20
2
01:25
49:25
49:25
UES
8
26/06
00:25
28/06
02:40
1
02:15
26:15
26:15
UES
9
09/07
23:27
12/07
01:16
2
01:49
49:49
49:49
UES
10
06/08
23:11
09/08
02:25
2
03:14
51:14
51:14
UES
11
22/08
00:33
23/08
03:01
1
02:28
26:28
26:28
UES
Od
Do
Mirovanje
12
29/08
19:27
29/08
19:38
0
00:11
00:11
13
04/09
01:41
06/09
02:43
2
01:02
49:02
49:02
UES
14
12/11
22:58
15/11
04:36
2
05:38
53:38
53:38
UES
15
11/12
10:18
12/12
14:25
1
04:07
28:07
28:07
UES
16
23/12
23:21
27/12
01:25
3
02:04
74:04
74:04
UES
Skupaj
575:58
6.1.3.4 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev naprave RDP
Z 1: Izpad RDP zaradi izpad okvare GAVA.
Z 2: Izpad RDP zaradi izpad bloka 4.
Z 12: Izpad RDP zaradi izpad bloka 4 temperatura dimnih plinov.
104
00:11
Vzrok
02:25
IZPAD
00:00
573:33
00:00
00:00
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.4 Blok 5
6.1.4.1 Preglednica zaustavitev in zagonov bloka 5 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
1
10/01
00:38
11/01
03:52
1
03:14
27:14
Od
Do
Mirovanje
27:14
Vzrok
8,207
UES
2
23/01
04:20
23/01
06:21
0
02:01
02:01
0,585
IZPAD
3
27/03
23:52
28/02
24:00
1
00:08
24:08
24:08
7,023
UES
3
01/03
00:00
01/03
05:51
0
05:51
05:51
05:51
1,697
UES
4
15/05
23:29
17/05
04:47
1
05:18
29:18
29:18
8,731
UES
5
23/05
00:43
25/05
03:11
2
02:28
50:28
50:28
15,039
UES
6
28/05
23:55
31/05
03:48
2
03:53
51:53
51:53
15,461
UES
7
05/06
01:37
07/06
03:39
2
02:02
50:02
50:02
15,260
UES
8
04/07
00:18
05/07
03:49
1
03:31
27:31
27:31
8,393
UES
9
31/07
00:33
31/07
24:00
0
23:27
23:27
23:27
7,152
UES
9
01/08
00:00
02/08
03:58
1
03:58
27:58
27:58
8,334
UES
10
15/08
01:06
16/08
05:14
1
04:08
28:08
28:08
8,581
UES
11
21/08
03:16
21/08
04:03
0
00:47
00:47
00:47
0,000
N.M.R
12
29/08
00:03
30/08
03:26
1
03:23
27:23
27:23
8,352
UES
13
11/09
23:57
13/09
03:30
1
03:33
27:33
27:33
15,565
UES
14
19/09
01:01
20/09
03:31
1
02:30
26:30
26:30
7,924
UES
15
17/10
01:15
17/10
02:25
0
01:10
01:10
0,000
N.M.R
16
20/11
00:19
21/11
22:00
1
21:41
45:41
13,431
NEGA
16
21/11
22:00
22/10
04:34
0
06:34
06:34
17
07/12
10:43
08/12
09:45
0
23:02
23:02
23:02
506:39
25:03
Skupaj
6.1.4.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev bloka 5
Z 1: Blok izpadel po nivoju v A7.
Z 11: Negativna minutna rezerva.
Z 15: Negativna minutna rezerva.
Z 16: Nega bloka zaradi popravila sesalnih glav.
Z 17: Netesnost kotla.
105
02:01
GWh
01:10
45:41
06:34
45:41
435:55
00:00
00:00
2,003
UES
6,726
DEFEKT
158,464
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.4.3 Preglednica zaustavitev in zagonov naprave RDP bloka 5 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
1
10/01
01:02
11/01
04:54
1
03:52
27:52
27:52
UES
2
27/02
23:52
28/02
24:00
1
00:08
24:08
24:08
UES
2
01/03
00:00
01/03
07:00
0
07:00
07:00
07:00
UES
3
15/05
23:35
17/05
06:54
1
07:19
31:19
31:19
UES
4
23/05
01:00
25/05
04:18
2
03:18
51:18
51:18
UES
5
28/05
23:57
31/05
05:23
2
05:26
53:26
53:26
UES
6
05/06
01:48
07/06
04:34
2
02:46
50:46
50:46
UES
7
04/07
00:26
05/07
04:40
1
04:14
28:14
28:14
UES
8
31/07
00:44
31/07
24:00
0
23:16
23:16
23:16
UES
8
01/08
00:00
02/08
04:47
1
04:47
28:47
28:47
UES
9
15/08
01:14
16/08
06:18
1
05:04
29:04
29:04
UES
10
29/08
00:09
30/08
04:35
1
04:26
28:26
28:26
UES
11
12/09
00:12
13/09
04:30
1
04:18
28:18
28:18
UES
12
19/09
01:13
20/09
04:37
1
03:24
27:24
27:24
UES
13
20/11
00:30
22/11
05:18
2
04:48
52:48
52:48
UES
14
07/12
10:57
08/12
09:55
0
22:58
22:58
22:58
UES
Od
Do
Mirovanje
Skupaj
515:04
6.1.4.4 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev naprave RDP 5
106
00:00
00:00
515:04
00:00
0:00
Vzrok
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.5 PT 51
6.1.5.1 Preglednica zaustavitev in zagonov PT 51 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
133
01/01
00:00
04/01
07:59
3
07:59
79:59
79:59
3,359
UES
1
04/01
20:10
07/01
07:43
2
11:33
59:33
59:33
2,501
UES
2
07/01
23:22
08/01
06:43
0
07:21
07:21
07:21
0,309
UES
3
08/01
20:58
11/01
06:48
2
09:50
57:50
57:50
2,429
UES
4
11/01
21:21
12/01
06:59
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
5
12/01
23:01
13/01
06:54
0
07:53
07:53
07:53
0,331
UES
6
13/01
23:04
14/01
06:37
0
07:33
07:33
07:37
0,317
UES
7
14/01
23:19
15/01
06:38
0
07:19
07:19
07:19
0,307
UES
8
15/01
21:01
18/01
06:38
2
09:37
57:37
57:37
2,420
UES
Od
Do
Mirovanje
GWh
Vzrok
9
18/01
21:00
19/01
06:50
0
09:50
09:50
09:50
0,413
UES
10
19/01
21:11
20/01
06:38
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
11
20/01
21:11
21/01
06:50
0
09:39
09:39
09:39
0,405
UES
12
21/01
21:09
22/01
06:38
0
09:29
09:29
09:29
0,398
UES
13
22/01
20:59
25/01
07:00
2
10:01
58:01
58:01
2,437
UES
14
25/01
21:03
26/01
06:39
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
15
26/01
21:00
27/01
07:03
0
10:03
10:03
10:03
0,422
UES
16
27/01
20:58
28/01
05:54
0
08:56
08:56
08:56
0,375
UES
17
28/01
21:14
29/01
07:40
0
10:26
10:26
10:26
0,438
UES
18
29/02
21:01
31/01
24:00
2
02:59
50:59
50:59
2,141
UES
18
01/02
00:00
01/02
06:43
0
06:43
06:43
06:43
0,282
UES
19
01/02
21:07
02/02
06:43
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
20
02/02
20:59
03/02
06:55
0
09:56
09:56
09:56
0,417
UES
21
03/02
21:03
04/02
07:17
0
10:14
10:14
10:14
0,430
UES
22
04/02
20:59
05/02
06:43
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
23
05/02
21:00
08/02
06:54
2
09:54
57:54
57:54
2,432
UES
24
08/02
21:00
09/02
06:49
0
09:49
09:49
09:49
0,412
UES
25
09/02
21:00
10/02
06:38
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
26
10/02
21:00
11/02
07:12
0
10:12
10:12
10:12
0,428
UES
27
11/02
21:15
12/02
06:50
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
28
12/02
21:05
15/02
06:38
2
09:33
57:33
57:33
2,417
UES
29
15/02
21:14
16/02
07:02
0
09:48
09:48
09:48
0,412
UES
107
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
30
16/02
20:58
17/02
07:02
0
10:04
10:04
10:04
0,423
UES
31
17/02
20:58
18/02
07:01
0
10:03
10:03
10:03
0,422
UES
32
18/02
21:01
19/02
06:50
0
09:49
09:49
09:49
0,412
UES
33
19/02
21:01
22/02
07:30
2
10:29
58:29
58:29
2,456
UES
33
22/02
07:30
22/02
07:31
0
00:01
00:01
0,001
SINHR0
34
22/02
21:00
23/02
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
35
23/02
21:01
24/02
06:43
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
36
24/02
21:00
25/02
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
37
25/02
21:00
26/02
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
38
26/02
21:04
28/02
24:00
2
02:56
50:56
50:56
2,139
UES
38
01/03
00:00
01/03
08:43
0
08:43
08:43
08:43
0,366
UES
39
01/03
21:01
02/03
06:46
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
40
02/03
21:00
03/03
06:45
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
41
03/03
21:15
04/03
06:58
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
42
04/03
21:00
05/03
06:46
0
09:46
09:46
09:46
0,410
UES
43
05/03
21:07
08/03
06:44
2
09:37
57:37
57:37
2,420
UES
44
08/03
21:01
09/03
06:42
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
45
09/03
21:00
10/03
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
46
10/03
21:00
11/03
06:54
0
09:54
09:54
09:54
0,416
UES
47
11/03
21:00
12/03
06:55
0
09:55
09:55
09:55
0,417
UES
48
12/03
21:05
15/03
06:55
2
09:50
57:50
57:50
2,429
UES
49
15/03
21:05
16/03
06:50
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
50
16/03
21:05
17/03
06:37
0
09:32
09:32
09:32
0,400
UES
51
17/03
21:00
18/03
06:50
0
09:50
09:50
09:50
0,413
UES
52
18/03
21:04
19/03
06:37
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
53
19/03
21:02
22/03
06:37
2
09:35
57:35
57:35
2,419
UES
54
22/03
21:02
23/03
06:38
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
55
23/03
21:00
24/03
06:38
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
56
24/03
21:02
25/03
06:37
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
57
25/03
20:58
26/03
06:38
0
09:40
09:40
09:40
0,406
UES
58
26/03
12:03
26/03
13:18
0
01:15
01:15
0,053
IZPAD
59
26/03
21:31
29/03
06:42
2
09:11
57:11
57:11
2,402
UES
60
29/03
21:18
30/03
06:43
0
09:25
09:25
09:25
0,396
UES
Od
Do
Mirovanje
00:01
01:15
GWh
Vzrok
61
31/03
01:30
31/03
05:35
0
04:05
04:05
04:05
0,172
UES
62
31/03
21:01
31/03
24:00
0
02:59
02:59
02:59
0,125
UES
108
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
62
01/04
00:00
01/04
06:43
0
06:43
06:43
06:43
0,282
UES
63
01/04
12:59
02/04
07:55
0
18:56
18:56
18:56
0,795
UES
64
02/04
13:09
06/04
07:43
3
18:34
90:34
90:34
3,804
UES
65
06/04
15:07
06/04
17:43
0
02:36
02:36
02:36
0,109
UES
66
06/04
21:40
07/04
07:43
0
10:03
10:03
10:03
0,422
UES
67
07/04
12:00
08/04
06:43
0
18:43
18:43
18:43
0,786
UES
68
08/04
12:14
09/04
06:55
0
18:41
18:41
18:41
0,785
UES
69
09/04
12:59
12/04
06:53
2
17:54
65:54
65:54
2,768
UES
70
12/04
12:01
13/04
06:54
0
18:53
18:53
18:53
0,973
UES
71
13/04
12:00
14/04
06:43
0
18:43
18:43
18:43
0,786
UES
72
14/04
21:00
15/08
06:54
0
09:54
09:54
09:54
0,416
UES
73
15/04
14:00
16/04
06:54
0
16:54
16:54
16:54
0,710
UES
74
16/04
14:00
19/04
06:35
2
16:35
64:35
64:35
2,713
UES
75
19/04
13:59
20/04
05:41
0
15:42
15:42
15:42
0,659
UES
76
20/04
12:00
21/04
06:43
0
18:43
18:43
18:43
0,786
UES
77
21/04
12:59
22/04
06:43
0
17:44
17:44
17:44
0,745
UES
78
22/04
14:00
23/04
06:45
0
16:45
16:45
16:45
0,704
UES
79
23/04
13:05
26/04
06:39
2
17:34
65:34
65:34
2,754
UES
80
26/04
06:44
26/04
07:07
0
00:23
00:23
0,016
IZPAD
81
26/04
13:09
27/04
06:39
0
17:30
17:30
17:30
0,735
UES
82
27/04
13:06
28/04
06:39
0
17:33
17:33
17:33
0,737
UES
83
28/04
13:15
29/04
06:41
0
17:26
17:26
17:26
0,732
UES
84
29/04
13:15
30/04
06:38
0
17:23
17:23
17:23
0,730
UES
85
30/04
13:15
30/04
24:00
0
10:45
10:45
10:45
0,452
UES
85
01/05
00:00
03/05
06:43
2
06:43
54:43
54:43
2,298
UES
86
03/05
13:00
04/05
06:43
0
17:43
17:43
17:43
0,744
UES
87
04/05
13:07
05/05
06:43
0
17:36
17:36
17:36
0,739
UES
88
05/05
13:08
06/05
06:43
0
17:35
17:35
17:35
0,739
UES
89
06/05
13:09
07/05
07:43
0
18:34
18:34
18:34
0,780
UES
90
07/05
13:00
10/05
06:44
2
17:44
65:44
65:44
2,761
UES
91
10/05
13:03
11/05
07:42
0
18:39
18:39
18:39
0,783
UES
92
11/05
14:00
12/05
07:41
0
17:41
17:41
17:41
0,743
UES
93
12/05
14:00
14/05
08:07
1
18:07
42:07
42:07
1,769
UES
Od
Do
Mirovanje
00:23
GWh
Vzrok
94
14/05
14:07
17/05
07:38
2
17:31
65:31
65:31
2,752
UES
95
17/05
14:15
18/05
07:40
0
17:25
17:25
17:25
0,732
UES
109
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
96
18/05
14:38
19/05
07:40
0
17:02
17:02
17:02
0,715
UES
97
19/05
14:09
20/05
07:40
0
17:31
17:31
17:31
0,736
UES
98
20/05
14:15
21/05
07:40
0
17:25
17:25
99
21/05
07:44
21/05
08:04
0
00:20
00:20
100
21/05
14:07
25/05
08:19
3
18:12
90:12
101
25/05
14:04
26/05
08:00
0
17:56
101
26/05
08:00
27/05
08:00
1
00:00
Od
Do
Mirovanje
17:25
GWh
Vzrok
0,732
UES
0,014
IZPAD
90:12
3,788
UES
17:56
17:56
0,753
UES
24:00
24:00
1,008
DEFEKT
00:20
101
27/05
08:00
31/05
24:00
4
16:00
112:0
4,704
NEGA
101
01/06
00:00
23/06
17:19
22
17:19
545:1
22,903
NEGA
102
23/06
20:16
24/06
06:32
0
10:16
10:16
10:16
0,431
UES
103
24/06
20:00
25/06
06:58
0
10:58
10:58
10:58
0,461
UES
104
25/06
20:59
28/06
06:44
2
09:45
57:45
57:45
2,426
UES
105
28/06
20:58
29/06
06:48
0
09:50
09:50
09:50
0,413
UES
106
29/06
20:59
30/06
06:48
0
09:49
09:49
09:49
0,412
UES
107
30/06
21:05
30/06
24:00
0
02:55
02:55
02:55
0,123
UES
107
01/07
00:00
01/07
09:48
0
09:48
09:48
09:48
0,412
UES
108
01/07
16:00
02/07
09:41
0
17:41
17:41
17:41
0,743
UES
109
02/07
16:14
05/07
09:43
2
17:29
65:29
65:29
2,750
UES
110
05/07
16:14
06/07
07:43
0
15:29
15:29
15:29
0,650
UES
111
06/07
14:14
07/07
08:43
0
18:29
18:29
18:29
0,776
UES
112
07/07
15:12
08/07
09:43
0
18:43
18:43
18:43
0,778
UES
113
08/07
16:02
09/07
08:43
0
16:41
16:41
16:41
0,701
UES
114
09/07
14:59
12/07
09:34
2
18:35
66:35
66:35
2,797
UES
115
12/07
21:59
13/07
07:46
0
09:47
09:47
09:47
0,411
UES
116
13/07
13:59
14/07
09:47
0
19:48
19:48
19:48
0,832
UES
117
14/07
15:58
15/07
07:43
0
15:45
15:45
15:45
0,662
UES
118
15/07
14:27
16/07
08:43
0
18:16
18:16
18:16
0,767
UES
119
16/07
15:12
19/07
08:30
2
17:18
65:18
65:18
2,743
UES
120
19/07
15:14
20/07
09:44
0
18:30
18:30
18:30
0,777
UES
121
20/07
16:14
21/07
09:44
0
17:30
17:30
17:30
0,735
UES
122
21/07
16:13
22/07
08:45
0
16:32
16:32
16:32
0,694
UES
123
22/07
16:15
23/07
08:44
0
17:29
17:29
17:29
0,734
UES
124
23/07
15:13
26/07
08:43
2
17:30
65:30
65:30
2,751
UES
125
26/07
15:10
27/07
08:42
0
17:32
17:32
17:32
0,736
UES
126
27/07
15:14
28/07
08:43
0
17:29
17:29
17:29
0,734
UES
110
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
127
28/07
15:14
29/07
09:43
0
18:29
18:29
18:29
0,776
UES
128
29/07
15:59
30/07
08:43
0
16:44
16:44
16:44
0,703
UES
129
30/07
15:16
31/07
24:00
1
08:44
32:44
32:44
1,375
UES
129
01/08
00:00
02/08
09:43
1
09:43
33:43
33:43
1,416
UES
130
02/08
14:13
03/08
09:43
0
19:30
19:30
19:30
0,819
UES
131
03/08
14:12
11/08
08:45
7
18:33
186:33
186:33
7,835
UES
132
11/08
15:17
12/08
07:46
0
16:29
16:29
16:29
0,692
UES
133
12/08
15:07
13/08
08:45
0
17:38
17:38
17:38
0,741
UES
134
13/08
14:12
16/08
08:53
2
18:41
66:41
6641
2,801
UES
135
16/08
15:15
17/08
07:46
0
16:31
16:31
16:31
0,694
UES
136
17/08
14:04
18/08
09:45
0
19:41
19:41
19:41
0,827
UES
137
18/08
14:10
19/08
08:45
0
18:35
18:35
18:35
0,781
UES
138
19/08
13:09
20/08
07:45
0
18:42
18:36
18:36
0,781
UES
139
20/08
13:12
23/08
06:43
2
17:31
65:31
65:31
2,752
UES
140
23/08
13:16
24/08
07:41
0
18:25
18:25
18:25
0,774
UES
141
24/08
13:15
25/08
07:44
0
18:29
18:29
18:29
0,776
UES
142
25/08
12:05
26/08
08:44
0
20:39
20:39
20:39
0,867
UES
143
26/08
21:55
27/08
07:45
0
09:50
09:50
09:50
0,413
UES
144
27/08
18:48
30/08
06:53
2
12:05
60:05
60:05
2,524
UES
145
30/08
14:05
31/08
07:43
0
17:38
17:38
17:38
0,741
UES
146
31/08
16:29
31/08
24:00
0
07:31
07:31
07:31
0,316
UES
146
01/09
00:00
01/09
06:43
0
06:43
06:43
06:43
0,282
UES
147
01/09
21:01
02/09
06:40
0
09:39
09:39
09:39
0,405
UES
148
02/09
21:08
03/09
06:43
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
149
03/09
21:02
06/09
06:43
2
09:41
57:41
57:41
2,423
UES
150
06/09
21:00
07/09
06:45
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
151
07/09
21:00
08/09
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
152
08/09
21:00
09/09
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
153
09/09
21:00
10/09
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
154
10/09
21:13
13/09
06:47
2
09:34
57:34
57:34
2,418
UES
155
13/09
06:55
13/09
11:04
0
04:09
04:09
0,174
IZPAD
156
13/09
22:15
14/09
06:45
0
08:30
08:30
08:30
0,357
UES
157
14/09
21:00
15/09
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
Od
Do
Mirovanje
04:09
GWh
Vzrok
158
15/09
21:14
16/09
06:40
0
09:26
09:26
09:26
0,396
UES
159
16/09
21:06
17/09
06:43
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
111
ANALIZA OBRATOVANJA
Od
Do
Mirovanje
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Št.
zau.
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
160
17/09
21:04
18/09
06:00
0
08:56
08:56
08:56
0,375
UES
160
18/09
06:00
27/09
15:30
9
09:30
225:30
225:30
9,471
REVIZIJA
161
27/09
21:04
28/09
07:17
0
10:13
10:13
10:13
0,429
UES
162
28/09
22:10
29/09
06:41
0
08:31
08:31
08:31
0,358
UES
163
29/09
21:15
30/09
06:40
0
09:25
09:25
09:25
0,396
UES
164
30/09
21:00
30/10
24:00
0
03:00
03:00
03:00
0,126
UES
164
01/10
00:00
01/10
06:40
0
06:40
06:40
06:40
0,280
UES
165
01/10
21:10
04/10
06:43
2
09:33
57:33
57:33
2,709
UES
166
04/10
21:10
05/10
06:41
0
09:31
09:31
09:31
0,400
UES
167
05/10
21:15
06/10
06:40
0
09:25
09:25
09:25
0,396
UES
168
06/10
21:10
07/10
06:40
0
09:30
09:30
09:30
0,399
UES
169
07/10
21:10
08/10
05:41
0
08:31
08:31
08:31
0,358
UES
170
08/10
21:02
11/10
06:40
2
09:38
57:38
57:38
2,421
UES
171
11/10
21:00
12/10
05:57
0
08:57
08:57
08:57
0,376
UES
172
12/10
20:59
13/10
06:41
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
173
13/10
21:07
14/10
06:40
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
174
14/10
21:10
15/10
06:40
0
09:29
09:29
09:29
0,398
UES
175
15/10
21:00
16/10
07:39
0
10:39
10:39
10:39
0,447
UES
176
16/10
22:37
18/10
05:42
1
10:05
34:05
34:05
1,306
UES
177
18/10
22:57
19/10
05:43
0
06:46
06:46
06:46
0,284
UES
178
19/10
20:58
20/10
06:41
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
179
20/10
21:10
21/10
06:41
0
09:31
09:31
09:31
0,400
UES
180
21/10
20:59
22/10
06:41
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
181
22/10
21:11
23/10
16:43
0
19:32
19:32
19:32
0,820
UES
182
23/10
21:00
25/10
06:41
1
09:41
33:41
33:41
1,415
UES
183
25/10
21:00
26/10
06:41
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
184
26/10
21:16
27/10
06:49
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
185
27/10
20:58
28/10
06:41
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
186
28/10
21:59
29/10
06:41
0
08:42
08:42
08:42
0,365
UES
187
29/10
21:00
30/10
07:44
0
10:44
10:44
10:44
0,451
UES
188
30/10
22:10
31/10
24:00
1
01:50
25:50
25:50
1,085
UES
188
01/11
00:00
01/11
07:41
1
07:41
31:41
31:41
1,331
UES
189
02/11
21:06
03/11
06:41
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
GWh
Vzrok
190
03/11
21:03
04/11
06:39
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
191
04/11
21:07
05/11
06:39
0
09:32
09:32
09:32
0,400
UES
112
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
192
05/11
21:05
06/11
08:38
0
11:33
11:33
11:33
0,485
UES
193
06/11
20:06
07/11
08:39
0
12:33
12:33
12:33
0,527
UES
194
07/11
21:05
08/11
06:41
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
195
08/11
21:00
09/11
06:33
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
196
09/11
21:05
10/11
06:37
0
09:32
09:32
09:32
0,400
UES
197
10/11
21:05
11/11
06:41
0
09:41
09:41
09:41
0,403
UES
198
11/11
12:59
11/11
16:01
0
03:02
03:02
03:02
0,127
UES
199
11/11
21:25
12/11
06:41
0
09:16
09:16
09:16
0,389
UES
200
12/11
21:00
15/11
06:43
2
09:43
57:43
57:43
2,424
UES
201
15/11
21:05
16/11
06:41
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
202
16/11
21:00
17/11
06:41
0
09:46
09:46
09:46
0,407
UES
203
17/11
21:15
18/11
06:27
0
09:12
09:12
09:12
0,386
UES
204
18/11
22:00
19/11
06:54
0
08:54
08:54
08:54
0,374
UES
205
19/11
20:59
22/11
07:27
2
10:28
58:28
58:28
2,456
UES
206
22/11
21:09
23/11
06:41
0
09:32
09:32
09:32
0,400
UES
207
23/11
21:15
24/11
06:41
0
09:26
09:26
09:26
0,396
UES
208
24/11
21:04
25/11
06:39
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
209
25/11
22:05
26/11
15:42
0
17:37
17:37
17:37
0,740
UES
210
26/11
20:10
27/11
09:42
0
13:32
13:32
13:32
0,568
UES
211
27/11
20:01
29/11
06:44
1
10:43
34:43
34:43
1,458
UES
212
29/11
21:15
30/11
06:41
0
09:26
09:26
09:26
0,396
UES
213
30/11
22:15
30/11
24:00
0
01:45
01:45
01:45
0,074
UES
213
01/12
00:00
01/12
07:28
0
07:28
07:28
07:28
0,314
UES
214
01/12
21:16
02/12
06:44
0
09:28
09:28
09:28
0,398
UES
215
02/12
21:17
03/12
06:45
0
09:28
09:28
09:28
0,398
UES
216
03/12
21:00
04/12
08:45
0
11:45
11:45
11:45
0,494
UES
217
04/12
21:10
05/12
15:46
0
18:36
18:36
18:36
0,781
UES
218
05/12
21:15
06/12
06:41
0
09:26
09:26
09:26
0,396
UES
219
06/12
22:15
07/12
06:41
0
08:26
08:26
08:26
0,354
UES
220
07/12
09:29
09/12
15:41
2
06:12
54:12
54:12
2,276
UES
221
09/12
20:16
10/12
06:42
0
10:26
10:26
10:26
0,438
UES
222
10/12
19:16
13/12
15:44
2
20:28
68:28
68:28
2,876
UES
223
13/12
20:01
14/12
15:46
0
19:45
19:45
19:45
0,830
UES
Od
Do
Mirovanje
GWh
Vzrok
224
14/12
20:08
15/12
07:44
0
11:36
11:36
11:36
0,487
UES
225
15/12
20:11
17/12
07:30
1
11:19
35:19
35:19
1,483
UES
113
ANALIZA OBRATOVANJA
Od
Do
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
01:02
01:02
01:02
04:05
340:05
Mirovanje
Št.
zau.
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
225
17/12
07:30
17/12
08:32
0
226
17/12
19:55
31/12
24:00
14
Skupaj
Dni
Ure, min.
6284:41
6.1.5.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev PT 51
Z 33: Zakasnitev pri sinhronizaciji.
Z 58: Izpad PT 51.
Z 80: Izpad PT 51.
Z 99: Izpad PT 51.
Z 101: Defekt zaradi vibracije turbine PT 51.
Z 101: Nega zaradi vibracije turbine PT 51.
Z 155: Izpad PT 51 zaradi vibracij na drugem ležaju turbine.
Z 160: Revizija.
Z 223: Okvara merilnih pretvornikov na NT utilizatorju.
114
340:05
31:09
657:19
5370:42
225:30
00:01
GWh
Vzrok
0,043
DEFEKT
14,284
UES
264,312
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.6 PT 52
6.1.6.1 Preglednica zaustavitev in zagonov PT 52 od 01.01. do 31.12.2010
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
167
01/01
00:00
07/01
07:44
6
07:44
151:44
Od
Do
Mirovanje
151:44
01:10
GWh
Vzrok
6,373
UES
1
07/01
11:58
07/01
13:08
0
01:10
01:10
0,049
IZPAD
2
08/01
00:01
08/01
06:48
0
06:47
06:47
06:47
0,285
UES
3
08/01
20:57
11/01
06:43
2
09:46
57:46
57:46
2,426
UES
4
11/01
21:21
12/01
06:43
0
09:22
09:22
09:22
0,393
UES
5
12/01
23:00
13/01
06:49
0
07:49
07:49
07:49
0,328
UES
6
13/01
23:12
14/01
06:42
0
07:30
07:30
07:30
0,315
UES
7
14/01
23:23
15/01
06:52
0
07:29
07:29
07:29
0,314
UES
8
15/01
21:00
18/01
06:44
2
09:44
57:44
57:44
2,425
UES
9
18/01
06:51
18/01
08:00
0
01:09
01:09
0,048
IZPAD
10
18/01
21:00
19/01
06:43
0
09:43
09:43
01:09
09:43
0,408
UES
11
19/01
21:15
20/01
06:43
0
09:28
09:28
09:28
0,398
UES
12
20/01
21:13
21/01
06:43
0
09:30
09:30
09:30
0,399
UES
13
21/01
21:10
22/01
06:43
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
14
22/01
21:03
25/01
06:44
2
09:41
57:41
57:41
2,423
UES
15
25/01
13:18
27/01
06:41
1
07:23
31:23
31:23
1,318
UES
16
27/01
06:45
27/01
07:05
0
00:20
00:20
00:20
0,014
IZPAD
17
27/01
07:09
27:01
07:29
0
00:20
00:20
00:20
0,014
IZPAD
18
27/01
07:31
27/01
07:52
0
00:21
00:21
00:21
0,015
IZPAD
19
27/01
07:53
27/01
08:15
0
00:22
00:22
00:22
0,015
IZPAD
20
28/01
21:00
29/01
06:36
1
09:36
33:36
33:36
1,411
UES
21
29/01
21:02
31/01
24:00
2
02:58
50:58
50:58
2,141
UES
21
01/02
00:00
01/02
06:39
0
06:39
06:39
06:39
0,279
UES
22
01/02
21:07
02/02
06:40
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
23
02/02
21:02
03/02
06:41
0
09:39
09:39
09:39
0,405
UES
24
03/02
21:03
04/02
07:17
0
10:14
10:14
10:14
0,430
UES
25
04/02
20:59
05/02
06:40
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
26
05/02
21:01
08/02
06:48
2
09:47
57:47
57:47
2,427
UES
27
08/02
21:01
09/02
06:45
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
28
09/02
20:58
10/02
06:43
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
29
10/02
21:01
11/02
06:43
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
115
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
30
11/02
21:16
12/02
06:43
0
09:27
09:27
09:37
0,397
UES
31
12/02
21:04
15/02
06:42
2
09:38
57:38
57:38
2,421
UES
32
15/02
21:09
16/02
06:44
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
33
16/02
21:02
17/02
06:43
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
34
17/02
21:00
18/02
06:44
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
35
18/02
21:02
19/02
06:42
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
36
19/02
20:55
22/02
07:30
2
10:35
58:35
58:35
2,461
UES
Od
Do
Mirovanje
01:14
GWh
Vzrok
36
22/02
07:30
22/02
08:44
0
01:14
01:14
0,052
SINHRO
37
22/02
21:00
23/02
05:44
0
08:44
08:44
08:44
0,367
UES
38
23/02
21:01
24/02
06:38
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
39
24/02
21:01
25/02
06:38
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
40
25/02
21:02
26/02
06:38
0
09:36
09:36
09:36
0,403
UES
41
26/02
21:06
28/02
24:00
2
02:54
50:54
50:54
2,138
UES
41
01/03
00:00
01/03
06:39
0
06:39
06:39
42
01/03
06:51
01/03
07:12
0
00:21
00:21
00:21
43
01/03
07:15
01/03
07:45
0
00:30
00:30
00:30
44
01/03
22:16
02/03
06:45
0
08:29
08:29
08:29
45
02/03
21:00
03/03
06:43
0
09:43
09:43
46
03/03
21:17
04/03
06:40
0
09:23
47
04/03
21:02
05/03
06:42
0
09:40
48
05/03
21:09
08/03
06:39
2
49
08/03
20:59
09/03
06:38
0
50
09/03
21:00
10/03
06:38
51
10/03
21:00
11/03
06:38
52
11/03
21:00
12/03
53
12/03
21:14
15/03
54
15/03
21:05
55
16/03
21:05
56
17/03
57
58
06:39
0,279
UES
0,015
IZPAD
0,021
IZPAD
0,356
UES
09:43
0,408
UES
09:23
09:23
0,394
UES
09:40
09:40
0,406
UES
09:30
57:30
57:30
2,415
UES
09:39
09:39
09:39
0,405
UES
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
06:41
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
06:49
2
09:35
57:35
57:35
2,419
UES
16/03
06:43
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
17/03
06:43
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
21:05
18/03
06:52
0
09:47
09:47
09:47
0,411
UES
18/03
21:05
19/03
06:43
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
19/03
21:02
22/03
06:42
2
09:40
57:40
57:40
2,422
UES
59
22/03
21:02
23/03
06:46
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
60
23/03
21:00
24/03
06:45
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
61
24/03
21:00
25/03
06:44
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
62
25/03
21:00
26/03
06:45
0
09:45
09:45
09:45
0,410
UES
116
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
63
26/03
21:31
29/03
06:41
2
09:10
57:10
57:10
2,401
UES
64
29/03
21:16
30/03
06:41
0
09:25
09:25
09:25
0,396
UES
65
30/03
14:57
31/03
06:40
0
15:43
15:43
15:43
0,660
UES
66
31/03
06:55
31/03
07:24
0
00:29
00:29
0,020
IZPAD
67
31/03
21:00
31/03
24:00
0
03:00
03:00
03:00
0,126
UES
67
01/04
00:00
01/04
06:37
0
06:37
06:37
06:37
0,278
UES
68
01/04
13:01
02/04
07:38
0
18:37
18:37
18:37
0,782
UES
69
02/04
13:07
07/04
07:46
4
18:39
114:39
114:39
4,815
UES
70
07/04
12:02
08/04
06:43
0
18:41
18:41
18:41
0,785
UES
71
08/04
12:14
09/04
06:45
0
18:31
18:31
18:31
0,778
UES
72
09/04
13:00
12/04
06:50
2
17:50
65:50
65:50
2,765
UES
73
12/04
12:00
20/04
20:00
8
08:00
200:00
200:00
8,400
SERVIS
73
20/04
20:00
21/04
06:43
0
10:48
10:48
10:48
0,454
UES
74
21/04
13:48
22/04
06:45
0
16:57
16:57
16:57
0,712
UES
75
22/04
13:00
26/04
06:45
3
17:45
89:45
89:45
3,770
UES
76
26/04
13:06
27/04
06:46
0
17:40
17:40
17:40
0,742
UES
77
27/04
13:11
28/04
06:59
0
17:48
17:48
17:48
0,748
UES
78
28/04
08:55
28/04
09:36
0
00:41
0,029
IZPAD
79
28/04
13:17
29/04
06:45
0
17:28
17:28
17:28
0,734
UES
80
29/04
13:09
30/04
06:45
0
17:36
17:36
17:36
0,739
UES
81
30/04
13:16
30/04
24:00
0
10:44
10:44
10:44
0,451
UES
81
01/05
00:00
03/05
07:58
2
07:58
55:58
55:58
2,351
UES
82
03/05
14:02
04/05
06:37
0
17:35
17:35
17:35
0,697
UES
83
04/05
13:17
05/05
06:38
0
17:21
17:21
17:21
0,729
UES
84
05/05
14:05
06/05
07:40
0
17:35
17:35
17:35
0,739
UES
85
06/05
14:06
07/05
06:41
0
16:35
16:35
16:35
0,697
UES
86
07/05
14:00
10/05
07:40
2
17:40
65:40
65:40
2,758
UES
87
10/05
14:06
11/05
07:44
0
17:38
17:38
17:38
0,741
UES
88
11/05
20:06
12/05
06:45
0
10:39
10:39
10:39
0,447
UES
89
12/05
14:02
14/05
08:13
1
18:11
42:11
42:11
1,772
UES
90
14/05
14:14
17/05
07:43
2
17:29
65:29
65:29
2,750
UES
91
17/05
14:16
18/05
07:49
0
17:33
17:33
17:33
0,737
UES
92
18/05
07:52
18/05
08:28
0
00:36
0,025
IZPAD
93
18/05
14:39
19/05
07:45
0
17:06
17:06
17:06
0,718
UES
94
19/05
14:09
20/05
07:44
0
17:31
17:31
17:31
0,739
UES
Od
Do
Mirovanje
00:29
00:41
00:36
117
200:00
GWh
Vzrok
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
95
20/05
14:17
21/05
07:44
0
17:27
17:27
17:27
0,733
UES
96
21/05
14:07
25/05
08:12
3
18:05
90:05
90:05
3,784
UES
97
25/05
14:13
26/05
08:45
0
18:32
18:32
18:32
0,778
UES
98
26/05
14:10
27/05
08:45
0
18:35
18:35
18:35
0,781
UES
99
27/05
14:56
28/05
07:44
0
16:48
16:48
16:48
0,706
UES
100
28/05
14:14
31/05
07:43
2
17:29
65:29
65:29
2,750
UES
101
31/05
14:00
31/05
24:00:
0
10:00
10:00
10:00
0,420
UES
101
01/06
00:00
01/06
08:46
0
08:46
08:46
08:46
0,368
UES
102
01/06
15:12
02/06
08:46
0
17:34
17:34
08:34
0,738
UES
103
02/06
15:15
04/06
08:08
0
40:53
40:53
40:53
1,717
UES
104
04/06
15:00
07/06
06:43
2
15:43
63:43
63:43
2,676
UES
105
07/06
19:02
08/06
06:42
0
11:40
11:40
11:40
0,490
UES
106
08/06
19:24
09/06
06:42
0
11:18
11:18
11:18
0,475
UES
107
09/06
21:00
10/06
06:42
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
108
10/06
21:00
11/06
06:42
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
109
11/06
21:00
14/06
08:45
2
11:45
59:45
59:45
2,508
UES
110
14/06
08:52
14/06
09:38
0
00:46
0,032
IZPAD
111
14/06
23:19
15/06
07:00
0
07:41
07:41
07:41
0,323
UES
112
15/06
22:02
16/06
06:46
0
08:44
08:44
08:44
0,367
UES
113
16/06
15:11
17/06
06:47
0
15:36
15:36
15:36
0,655
UES
114
17/06
17:00
18/06
06:45
0
13:45
13:45
13:45
0,578
UES
115
18/06
15:00
21/06
06:45
2
15:45
63:45
63:45
2,678
UES
116
21/06
21:00
22/06
06:40
0
09:40
09:40
09:40
0,406
UES
117
22/06
21:05
23/06
06:46
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
118
23/06
21:00
25/06
06:37
1
09:37
33:37
33:37
1,412
UES
119
25/06
21:00
28/06
07:45
2
10:45
58:45
58:45
2,468
UES
120
28/06
21:00
29/06
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
121
29/06
21:00
30/06
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
122
30/06
21:00
30/06
24:00
0
02:55
02:55
02:55
0,123
UES
122
01/07
00:00
01/07
09:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
123
01/07
16:00
02/07
09:48
0
17:48
17:48
17:48
0,748
UES
124
02/07
16:16
05/07
09:45
2
17:29
65:29
65:29
2,750
UES
125
05/07
16:16
06/07
07:46
0
15:30
15:30
15:30
0,651
UES
126
06/07
14:16
07/07
08:46
0
18:30
18:30
18:30
0,777
UES
127
07/07
15:07
08/07
09:52
0
18:45
18:45
18:45
0,788
UES
Od
Do
Mirovanje
00:46
118
GWh
Vzrok
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
128
08/07
16:02
09/07
08:47
0
16:45
16:45
16:45
0,704
UES
129
09/07
15:00
13/07
07:45
3
16:45
88:45
88:45
3,728
UES
130
13/07
14:13
14/07
09:42
0
19:29
19:29
19:29
0,818
UES
131
14/07
16:00
15/07
07:41
0
15:41
15:41
15:41
0,659
UES
132
15/07
14:27
16/07
08:40
0
18:13
18:13
18:13
0,765
UES
133
16/07
15:16
19/07
08:43
2
17:27
65:27
65:27
2,749
UES
134
19/07
15:16
20/07
09:40
0
18:24
18:24
18:24
0,773
UES
135
20/07
16:17
21/07
09:41
0
17:24
17:24
17:24
0,731
UES
136
21/07
16:14
22/07
08:41
0
16:27
16:27
16:27
0,691
UES
137
22/07
15:16
23/07
08:41
0
17:25
17:25
17:25
0,732
UES
138
23/07
15:14
26/07
08:41
2
17:27
65:27
65:27
2,749
UES
139
26/07
15:12
27/07
08:48
0
17:36
17:36
17:36
0,739
UES
140
27/07
15:10
28/07
08:46
0
17:36
17:36
17:36
0,739
UES
141
28/07
15:16
29/07
09:46
0
18:30
18:30
18:30
0,777
UES
142
29/07
16:00
30/07
08:46
0
16:46
16:46
16:46
0,704
UES
143
30/07
15:16
31/07
24:00
1
08:44
32:44
32:44
1,375
UES
143
01/08
00:00
02/08
09:48
1
09:48
33:48
33:48
1,420
UES
144
02/08
14:17
03/08
09:48
0
19:31
19:31
19:31
0,820
UES
145
03/08
14:10
04/08
07:43
0
17:33
17:33
17:33
0,737
UES
146
04/08
15:07
05/08
09:46
0
18:39
18:39
18:39
0,783
UES
147
05/08
17:16
06/08
07:46
0
14:30
14:30
14:30
0,609
UES
148
06/08
13:16
09/08
07:39
2
18:23
66:23
66:23
2,788
UES
149
09/08
14:09
10/08
09:47
0
19:38
19:38
19:38
0,825
UES
150
10/08
15:03
27/08
07:45
16
16:42
400:42
400:42
16,829
UES
Od
Do
Mirovanje
01:08
GWh
Vzrok
151
27/08
09:29
27/08
10:37
0
01:08
01:08
0,048
IZPAD
152
27/08
19:11
31/08
08:09
3
12:58
84:58
84:58
3,569
UES
153
31/08
16:39
31/08
24:00
0
07:21
07:21
07:21
0,309
UES
153
01/09
00:00
01/09
06:55
0
06:55
06:55
06:55
0,291
UES
154
01/09
21:04
02/09
06:42
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
155
02/09
21:10
03/09
06:41
0
09:31
09:31
09:31
0,400
UES
156
03/09
21:00
06/09
08:00
2
11:00
59:00
59:00
2,478
UES
156
06/09
08:00
06/09
10:45
0
02:45
02:45
0,116
SINHRONI.
157
06/09
21:00
07/09
06:48
0
09:48
09:48
0,412
UES
02:45
09:48
158
07/09
21:00
08/09
06:48
0
09:48
09:48
09:48
0,412
UES
159
08/09
21:00
09/09
06:48
0
09:48
09:48
09:48
0,412
UES
119
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
160
09/09
21:00
10/09
07:30
0
10:30
10:30
160
10/09
07:30
10/09
07:47
0
00:17
00:17
161
10/09
21:14
13/09
06:43
2
09:29
57:29
162
13/09
22:16
14/09
06:48
0
08:32
08:32
163
14/09
20:59
15/09
06:46
0
09:47
164
15/09
21:15
16/09
06:47
0
165
16/09
21:07
17/09
06:45
0
166
17/09
21:06
20/09
06:52
167
20/09
19:18
21/09
04:45
168
21/09
21:03
22/09
169
22/09
20:58
23/09
170
23/09
21:15
171
24/09
21:00
172
27/09
173
29/09
174
174
Od
Do
Mirovanje
10:30
GWh
Vzrok
0,441
UES
0,012
SINHRONI.
57:29
2,414
UES
08:32
0,358
UES
09:47
09:47
0,411
UES
09:32
09:32
09:32
0,400
UES
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
2
09:46
57:46
57:46
2,426
UES
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
06:41
0
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
06:53
0
09:55
09:55
09:55
0,417
UES
24/09
06:42
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
27/09
06:44
2
09:44
57:44
57:44
2,425
UES
16:21
29/09
07:13
1
14:52
38:52
38:52
1,632
UES
21:16
30/09
06:47
0
09:31
09:31
09:31
0,400
UES
30/09
20:59
30/09
24:00
0
03:01
03:01
03:01
0,127
UES
01/10
00:00
01/10
06:46
0
06:46
06:46
06:46
0,284
UES
175
01/10
21:10
04/10
07:09
2
09:59
57:59
57:59
2,435
UES
176
04/10
21:09
05/10
06:43
0
09:34
09:34
09:34
0,402
UES
177
05/10
21:06
06/10
06:45
0
09:39
09:39
09:39
0,405
UES
178
06/10
21:10
07/10
08:30
0
11:20
11:20
11:20
178
07/10
08:30
07/10
10:45
0
02:12
02:15
179
07/10
22:03
08/10
05:44
0
07:41
07:41
180
08/10
20:59
11/10
06:44
2
09:45
57:45
181
11/10
21:00
12/10
05:59
0
08:59
182
12/10
21:00
13/10
06:43
0
09:43
183
13/10
21:06
14/10
06:44
0
184
14/10
21:11
15/10
06:43
0
185
15/10
20:59
16/10
07:54
0
00:17
0,476
UES
0,095
SINHRONI.
07:41
0,323
UES
57:45
2,426
UES
08:59
08:59
0,377
UES
09:43
09:43
0,408
UES
09:38
09:38
09:38
0,405
UES
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
10:55
10:55
10:55
0,459
UES
0,014
IZPAD
1,310
UES
0,015
IZPAD
0,317
UES
0,041
SINHRONI.
0,368
UES
186
16/10
10:35
16/10
10:55
0
00:20
00:20
187
16/10
22:41
18/10
05:53
1
07:12
31:12
187
18/10
06:01
18/10
06:22
0
00:21
00:21
188
18/10
22:57
19/10
06:30
0
07:33
07:33
188
19/10
06:30
19/10
07:29
0
00:59
00:59
189
19/10
22:00
20/10
06:45
0
08:45
08:45
120
02:15
00:20
31:12
00:21
07:33
00:59
08:45
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
190
20/10
21:10
21/10
06:45
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
191
21/10
21:00
22/10
06:46
0
09:46
09:46
09:46
0,410
UES
192
22/10
21:06
23/10
16:41
0
99:35
19:35
19:35
0,823
UES
193
23/10
21:00
25/10
06:43
1
09:43
33:43
33:43
1,416
UES
194
25/10
21:00
26/10
06:43
0
09:43
09:43
09:43
0,408
UES
195
26/10
21:15
27/10
06:48
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
196
27/10
20:59
28/10
06:43
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
197
28/10
22:01
29/10
06:43
0
08:42
08:42
08:42
0,365
UES
198
29/10
20:59
30/10
07:43
0
10:44
10:44
10:44
0,451
UES
0,407
IZPAD
1,092
NEGA
Od
Do
Mirovanje
199
30/10
12:18
30/10
22:00
0
09:42
09:42
199
30/10
22:00
31/10
24:00
1
02:00
26:00
09:42
26:00
08:40
GWh
Vzrok
199
01/11
00:00
01/11
08:40
0
08:40
08:40
0,364
NEGA
200
01/11
22:08
02/11
07:43
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
201
02/11
21:06
03/11
06:43
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
202
03/11
21:01
04/11
06:43
0
09:42
09:42
09:42
0,407
UES
203
04/11
21:06
05/11
06:43
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
204
05/11
21:07
06/11
08:48
0
11:41
11:41
11:41
0,491
UES
205
06/11
20:06
07/11
08:45
0
12:39
12:39
12:39
0,531
UES
206
07/11
21:00
08/11
06:44
0
09:44
09:44
09:44
0,409
UES
207
08/11
21:00
09/11
06:35
0
09:35
09:35
09:35
0,403
UES
208
09/11
21:05
10/11
06:39
0
09:34
09:34
09:34
0,402
UES
209
10/11
21:06
11/11
06:43
0
09:37
09:37
09:37
0,404
UES
210
11/11
14:00
11/11
16:02
0
02:02
02:02
02:02
0,085
UES
211
11/11
21:26
12/11
06:43
0
09:17
09:17
09:17
0,390
UES
212
12/11
21:00
13/11
15:42
0
18:42
18:42
18:42
0,785
UES
213
13/11
21:00
15/11
07:52
1
10:52
34:52
34:52
1,464
UES
214
15/11
21:05
16/11
06:46
0
09:41
09:41
09:41
0,407
UES
215
16/11
21:00
17/11
06:46
0
09:46
09:46
09:46
0,410
UES
216
17/11
21:15
18/11
06:31
0
09:16
09:16
09:16
0,389
UES
217
18/11
22:01
19/11
06:58
0
08:57
08:57
08:57
0,376
UES
218
19/11
21:00
20/11
08:00
0
11:00
11:00
11:00
0,462
UES
219
20/11
21:07
22/11
06:43
1
09:36
33:36
33:36
1,411
UES
220
22/11
21:10
23/11
06:43
0
09:33
09:33
09:33
0,401
UES
221
23/11
21:15
24/11
06:63
0
09:28
09:28
09:28
0,398
UES
222
24/11
21:08
25/11
06:38
0
09:30
09:30
09:30
0,399
UES
121
ANALIZA OBRATOVANJA
Št.
zau.
Skupaj
Izpad/Defekt
Nega
Hlad. rez.
Ekologij
Remont
Dne
Ure, min.
Dne
Ure, min.
Dni
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
Ure, min.
223
25/11
22:06
26/11
15:38
0
17:32
17:32
17:32
0,736
UES
224
26/11
22:00
27/11
09:46
0
11:46
11:46
11:46
0,494
UES
225
27/11
21:16
29/11
06:43
1
09:27
33:27
33:27
1,405
UES
226
29/11
21:16
30/11
06:43
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
227
30/11
22:16
30/11
24:00
0
01:44
01:44
01:44
0,073
UES
227
01/12
00:00
01/12
06:39
0
06:39
06:39
06:39
0,279
UES
228
01/12
21:16
02/12
06:43
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
Od
Do
Mirovanje
Vzrok
229
02/12
11:47
02/12
12:13
0
00:26
02:26
0,018
IZPAD
230
02/12
21:16
03/12
06:43
0
09:27
09:27
09:27
0,397
UES
231
03/12
21:00
04/12
08:43
0
11:43
11:43
11:43
0,492
UES
232
04/12
21:11
06/12
06:43
1
09:32
33:32
33:32
1,408
UES
233
06/12
15:15
06/12
15:39
0
00:24
00:24
234
06/12
20:18
07/12
06:47
0
10:29
10:29
235
07/12
21:00
08/12
06:47
0
09:47
09:47
236
08/12
06:56
08/12
07:15
0
00:19
00:19
237
08/12
22:03
09/12
15:46
0
17:43
17:43
238
09/12
20:14
10/12
06:45
0
10:31
10:31
239
10/12
19:15
13/12
15:45
2
20:30
240
13/12
20:01
14/12
10:45
0
241
14/12
20:07
15/12
07:41
0
242
15/12
20:11
17/12
06:41
1
10:30
34:30
243
17/12
20:00
31/12
24:00
14
04:00
340:00
Skupaj
00:26
GWh
0,017
IZPAD
10:29
0,440
UES
09:47
0,411
UES
0,013
IZPAD
17:43
0,744
UES
10:31
0,442
UES
68:30
68:30
2,877
UES
14:44
14:44
14:44
0,619
UES
11:34
11:34
11:34
0,486
UES
34:30
1,449
UES
340:00
14,280
UES
6150:35
122
00:24
00:19
19:45
30:00
5893:20
00:00
207:30
258,374
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.5.2 Opis vzrokov prisilnih zaustavitev PT 52
Z 3: Izpad PT 52.
Z 9: Izpad PT 52 zaradi okvare termoelementa na gorilniku.
Z 16: Izpad PT 52.
Z 17: Izpad PT 52.
Z 18: Izpad PT 52.
Z 19: Izpad PT 52.
Z 36: Zakasnitev pri sinhronizaciji.
Z 42: Izpad PT 52.
Z 43: Izpad PT 52.
Z 66: Izpad PT 52.
Z 73: Servis.
Z 92: Izpad PT 52.
Z 110: Izpad PT 52.
Z 151: Izpad PT 52 previsoka koncentracija plina.
Z 156: Zakasnitev pri sinhronizaciji težave z ventilom 52 MBP10.
Z 178: Zakasnitev pri sinhronizaciji zunanji vplivi.
Z 186: Izpad zaradi motnje na ventilu 52MBN35 AAD10.
Z 186: Izpad PT 52 zaradi ventila.
Z 188: Zakasnitev pri sinhronizaciji.
Z 199: Izpad UPS sistema.
Z 199. Nega UPS sistema.
Z 229: Izpad zaradi previsoke koncentracije plina.
Z 233: Izpad zaradi nedelovanja hladilne črpalke.
Z 236: Izpad zaradi temperature olja.
123
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.7 Bloki 1 - 5
6.1.7.1 Pregled zaustavitev blokov v letu 2010 (primerjava z letom 2009)
Izpad + Defekt
Nega + Meritve
Remont+ Revizija
UES
Sinhroni. + Ekolo.
Obratovanje
Bloki
Leto
Skupaj
št. dog.
BLOK
1
2009
26
1
09ur 05min.
1
54ur 11min.
2010
6
0
00ur 00min.
0
00ur 00min.
BLOK
3
2009
20
2
23ur 14min.
0
00ur 00min.
1
1235ur 27min.
16
968ur 30min.
1
68ur 00min.
6464ur 49min.
2010
28
1
00ur 52min.
1
01ur 02min.
0
00ur 00min.
25
3037ur 03min.
1
01ur 16min.
5719ur 47min.
BLOK
4
2009
29
5
148ur 13min.
3
39ur 05min.
1
1383ur 06min.
18
809ur 18min.
2
02ur 09min.
6378ur 09min.
2010
36
14
266ur 59min.
7
331ur 56min.
0
00ur 00min.
15
596ur 46min.
0
00ur 00min.
7564ur 19min.
BLOK
5
2009
21
8
127ur 42min.
1
06ur 21min.
0
00ur 00min.
12
515ur 21min.
0
00ur 00min.
8110ur 36min.
2010
18
2
25ur 03min.
1
45ur 41min.
0
00ur 00min.
15
435ur 55min.
0
00ur 00min.
8253ur 21min.
RDP
4
2009
8
3
55ur 25min.
0
00ur 00min.
1
1160ur 04min.
4
185ur 31min.
0
7359ur 00min.
2010
16
3
02ur 25min.
0
00ur 00min.
0
00ur 00min.
13
573ur 33min.
0
8184ur 02min.
2009
25
3
04ur 01min.
2
06ur 27min.
0
00ur 00min.
20
614ur 04min.
0
8135ur 28min.
RDP
5
PT
51
PT
52
Št.
dog.
Trajanje
Št.
dog.
Trajanje
Št.
dog.
Trajanje
Št.
dog.
Trajanje
0
00ur 00min.
23
2574ur 51min.
1
70ur 26min.
6051ur 27min.
0
00ur 00min.
6
241ur 15min.
0
00ur 00min.
1907ur 45min.
Št.
dog.
Trajanje
2010
14
0
00ur 00min.
0
00ur 00min.
0
00ur 00min.
14
515ur 04min.
0
2009
123
5
15ur 12min.
1
03ur 50min.
0
00ur 00min.
115
5748ur 33min.
2
02ur 08min.
Trajanje
8244ur 56min.
2990ur 17min.
2010
231
6
31ur 09min.
1
657ur 19min.
1
225ur 30min.
222
5370ur 42min.
1
00ur 01min.
2475ur 19min.
2009
175
29
67ur 03min.
2
58ur 31min.
0
00ur 00min.
143
5696ur 32min.
1
01ur 04min
2936ur 50min.
2010
252
19
19ur 45min.
1
30ur 00min.
1
200ur 00min.
226
5893ur 20min.
5
07ur 30min
2609ur 25min.
124
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.7.2 Izpad možne proizvodnje v GWh zaradi ozkih grl na blokih v letu 2010
Mesec
Ure
1
744
2
672
Blok 1
Blok 2
Blok 3
Blok 4
Blok 5
PT 51
PT 52
Blok 1-5
PT 51 52
(30 MW)
(30 MW)
(75 MW)
(275 MW)
(345 MW)
(42 MW)
(42 MW)
(839 MW)
0,000
0,000
0,000
0,673
0,265
0,000
0,000
0,938
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
3
744
0,000
0,000
0,000
8,032
0,472
0,000
0,000
8,504
4
720
0,000
0,000
0,000
0,273
0,173
0,000
0,000
0,446
5
744
0,000
0,000
0,000
38,289
0,000
0,000
0,000
38,289
6
720
0,000
0,000
0,000
12,152
0,098
0,000
0,000
12,250
7
744
0,000
0,000
0,000
0,970
0,134
0,000
0,000
1,104
8
744
0,000
0,000
0,000
0,150
0,000
0,000
0,000
0,150
9
720
0,000
0,000
0,000
0,000
1,266
0,000
0,000
1,266
10
744
0,000
0,000
0,660
2,369
0,130
0,000
0,000
3,159
11
720
0,000
0,000
0,000
2,549
0,096
0,000
0,000
2,645
12
744
0,000
0,000
0,017
6,510
0,000
0,000
0,000
6,527
0,000
0,000
0,677
71,967
2,634
0,000
0,000
75,278
Skupaj
Opombe:
PT 51
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
PT 52
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
BLOK 1
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
BLOK 3
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
•povečanih vibracij na TBA
•izpada kotla 1 bloka 3
BLOK 4
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
•čiščenja sesalne glave mlina 4
•zabitja PIŽ-a
•izpada napajanja v pripravi vode
•remonta mlina 2
•okvare PIŽ-a
•remonta mlina 1
•remonta mlina 6
•remonta mlina 5
•remonta mlina 4
•remonta mlina 3
•zabitja PIŽ-a
•nege mlina1
•nega mlina 5
•remont mlinov
•zabitja sesalne glave mlina 4
•izpihovanja sesalne glave
•vibracije na mlinu 6
•nege mlina 2
•nege mlina 3
•izpada vleka temperature dimnih plinov
•okvare motorja mlina 5
•nege mlina 6
•nega mlina 4
125
BLOK 5
Blok je obratoval z znižano močjo zaradi:
•zabitja mlina
•izpada MR
•okvare čistilne verige dodelilnika mlina
•okvare čistilne verige
•remonta mlina 6
•izpada mlina 1
•izpada mlina 2
•slabega premoga in zabitja mlina 6
•slabega premoga in dodajalnika mlina 4
•zabitja mlina 2 in 5
•okvare PIŽ-a
ANALIZA OBRATOVANJA
6.1.7.3 Izpadi možne proizvodnje v GWh zaradi zunanjih vplivov
EKOLOGIJA V LETU 2010
Blok 1
Blok 2
Blok 3
Blok 4
Blok 5
Blok 1 - 5
1
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
2
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
3
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
4
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
5
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
6
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
7
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
8
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
9
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
10
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
11
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
12
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
Skupaj
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
0,000
Opomba: V letu 2010 ni prišlo do znižanj moči na blokih 1 - 5 zaradi prevelikih koncentracij SO2.
BLOK 1
BLOK 4
RDP 4
PT 51
Blok je v letu 2010 obratoval 1907:45 ur.
Imel je skupno 6 dogodkov v skupnem trajanju 241:15 ur, od tega 6 hladnih rezerv v
skupnem trajanju 241:15 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 2149:00 ur ali
100,0 %. Časovna izkoriščenost bloka je
bila 88,8 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu.
Blok je v letu 2010 obratoval 7564:19 ur.
Imel je skupno 36 dogodkov v skupnem trajanju 1195:41 ur, od tega 15 hladnih rezerv
v skupnem trajanju 596:46 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 8161:39 ur ali
93,2 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila
86,4 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu.
RDP je v letu 2010 obratoval 8184:02 ur.
Imel je skupno 16 dogodkov v skupnem
trajanju 575:58 ur, od tega 13 hladnih rezerv
v skupnem trajanju 573:33 ur. Časovna razpoložljivost RDP je bila tako 8757:35 ur ali
100,0 %. Časovna izkoriščenost RDP je bila
93,4 %. RDP v letu 2010 ni bil v remontu.
PT 51 je v letu 2010 obratoval 2475:19 ur.
Imel je skupno 231 dogodkov v skupnem
trajanju 6284:41 ur, od tega 222 hladnih rezerv v skupnem trajanju 5370:42 ur. Časovna razpoložljivost PT 51 je bila tako 7845:37
ur ali 89,6 %. Časovna izkoriščenost PT 51
je bila 28,3 %. PT 51 je v letu 2010 imel revizijo 225:30 ur.
BLOK 5
RDP 5
Blok je v letu 2010 obratoval 8253:21 ur.
Imel je skupno 18 dogodkov v skupnem
trajanju 506:39 ur, od tega 15 hladnih rezerv
v skupnem trajanju 435:55 ur. Časovna razpoložljivost bloka je bila tako 8688:46 ur ali
99,2 %. Časovna izkoriščenost bloka je bila
94,2 %. Blok v letu 2010 ni bil v remontu.
RDP je v letu 2010 obratoval 8244:56 ur.
Imel je skupno 14 dogodkov v skupnem trajanju 515:04 ur, od tega 14 hladnih rezerv
v skupnem trajanju 515:04 ur. Časovna razpoložljivost RDP je bila tako 8760:00 ur ali
100,0 %. Časovna izkoriščenost RDP je bila
94,1 %. RDP v letu 2010 ni bil v remontu.
PT 52
BLOK 3
Blok je v letu 2010 obratoval 5719:47 ur.
Imel je skupno 28 dogodkov v skupnem trajanju 3040:13 ur, od tega 25 hladne rezerve
v skupnem trajanju 3037:03 ur. Časovna
razpoložljivost bloka je bila tako 8756:50 ur
ali 100,0 %. Časovna izkoriščenost bloka je
bila 65,8 %. Blok v letu 2010 ni lil v remontu.
126
PT 52 je v letu 2010 obratoval 2609:25 ur.
Imel je skupno 252 dogodkov v skupnem trajanju 6150:35 ur, od tega 226 hladnih rezerv v
skupnem trajanju 5893:20 ur. Časovna razpoložljivost PT 52 je bila tako 8502:45 ur ali 97,1
%. Časovna izkoriščenost PT 52 je bila 29,8
%. PT 52 je v letu 2010 imel servis 200:00 ur.
ANALIZA OBRATOVANJA
Wm B 1 - 3 / Wd B 1 - 3
GWh
120
Wm - možna proizvodnja
100
Wd - realizirana proizvodnja
80
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Wm B 4 / Wd B 4
GWh
250
Wm - možna proizvodnja
200
Wd - realizirana proizvodnja
150
100
50
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
127
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
Wm B 5 / Wd B 5
GWh
300
Wm - možna proizvodnja
250
Wd - realizirana proizvodnja
200
150
100
50
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Wm PT 51 / Wd PT 51
GWh
35
Wm - možna proizvodnja
30
Wd - realizirana proizvodnja
25
20
15
10
5
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
128
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
Wm PT 52 / Wd PT 52
GWh
35
Wm - možna proizvodnja
30
Wd - realizirana proizvodnja
25
20
15
10
5
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Wm B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / Wd B 1 - 5 + PT 51 + PT 52
GWh
700
Wm - možna proizvodnja
600
Wd - realizirana proizvodnja
500
400
300
200
100
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
129
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
Im 1 - 3 / Ik 1 - 3 / R 1-3
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - č
asovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Im 4 / Ik 4 / R 4
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - č
asovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
130
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
Im 5 / Ik 5 / R 5
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - časovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Im PT 51 / Ik PT 51 / R PT 51
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - časovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
131
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
Im PT 52 / Ik PT 52 / R PT 52
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - časovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
Im B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / Ik B 1 - 5 + PT 51 + PT 52 / R B 1 - 5 + PT 51 + PT 52
GWh
120
Im - časovna razpoložljivost
100
Ik - č
asovna izkoriščenost
80
R - delovna razpoložljivost
pogodbena
60
40
20
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
132
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
6.2 ANALIZA OSKRBE S TEHNOLOŠKO VODO
6.2.1 Tehnološke vode blokov 1 - 3
Kvaliteta kotlovskih voda je bila pri normalnem obratovanju v mejah predpisanih
vrednosti.
λ
NH4OH
SiO2
Fe
(μS/cm)
(μg/L)
(μg/L)
(μg/L)
Nap. voda pred KF
2,00 - 2,80
200 - 300
1-8
5 - 20
Nap. voda za KF
0,05 - 0,15
15 - 20
10 - 50
1-8
5 - 20
Kaluža kotla
1,00 - 3,00
Sveža para
0,05 - 0,10
Kond. za KČ
0,05 - 0,10
V letu 2010 ni bilo netesnosti kondenzatorjev blokov 1 in 3.
31.3.2010 je bil dokončno zaustavljen blok
1. Do končne zaustavitve bloka je bilo 5
zagonov, ki so glede na fizikalno kemijske
parametre potekali nemoteno. Porabljenih
je bilo 14703 m3 deionata. Ob zaustavitvi
je bil kotel izparjen ter suho konzerviran.
Na bloku 3 je bilo v letu 2010 26 zagonov,
ki so do zakuritve drugega kotla potekali
100 - 350
brez posebnosti, nato pa je prihajalo do
povišane vsebnosti železa v napajalni vodi
in kondenzatu (do 150 μg/L). Ob zaustavitvah bloka sta bila kotla mokro konzervirana, opravljenih je bilo 10 mokrih konzervacij (8 - 16 mg/L N2H4).
OHV 1 - 3
Prevodnost (μS/cm)
9,23 - 9,39
75 - 266
Fe (μg/L)
12 - 33
Cu (μg/L)
2-5
133
9,0 - 9,3
9,0 - 9,3
Letna poraba deionata
Kvaliteta vode v OHV sistemu blokov 1 - 3
se je vzdrževala s pravilno alkalnostjo in je
dosegala naslednje vrednosti:
pH
pH
Blok 1 - 3
OHV 1 - 3
62195 m3
618 m3
ANALIZA OBRATOVANJA
6.2.2 Tehnološke vode bloka 4
Na področju kotlovskih voda in pridobivanju pare na bloku 4 ni bilo posebnih težav,
med normalnim obratovanjem so se dosegali zahtevani parametri. Med netesno-
stjo kondenzatorja, ki je bila odpravljena
18.7.2010, so narasle prevodnosti za KF
do 0,40 μS/cm.
λ
V času daljših zaustavitev bloka je bil kotel suho konzerviran (3-krat), vrednosti relativne zračne vlage pa so se gibale med
35 - 65%.
NH4OH
SiO2
Povprečne dnevne vrednosti fizikalno kemijskih parametrov so bile:
Fe
pH
(μS/cm)
(μg/L)
(μg/L)
(μg/L)
Nap. voda pred KF
2,00 - 2,80
220 - 350
1-5
2 - 10
9,0 - 9,3
Nap. voda za KF
0,05 - 0,10
Sveža para
0,05 - 0,08
Kond. za KČ
0,05 - 0,08
200 - 300
1-5
2 - 10
9,0 - 9,3
V tem letu je bilo opravljenih 27 zagonov
bloka. Med zagoni je bila kvaliteta pare v
predpisanih mejah.
Na čiščenju kondenzata je bilo opravljenih 26 regeneracij kationskih filtrov in 6
regeneracij anionskih filtrov. Regeneracije
so potekale nemoteno, porabljenih je bilo
7000 m3 deionata.
OHV 4
V maju je bil opravljen preventivni pregled
in čiščenje OHV hladilnikov. OHV stran je
bila čista in brez oblog, na hladilni strani
pa je bil opažen tanek muljast nanos.
Kvaliteta vode se je vzdrževala s pravilno
alkaliteto in je dosegala naslednje vrednosti:
134
pH
9,38 - 9,49
Prevodnost (μS/cm)
256 - 488
Fe (μg/L)
20 - 67
Cu (μg/L)
5 - 39
Letna poraba deionata
Blok 4
92745 m3
OHV 4
11615 m3
ANALIZA OBRATOVANJA
6.2.3 Tehnološke vode bloka 5
Kvaliteta kotlovskih voda je bila med normalnim obratovanjem v predpisanih mejah. Posamezne dnevno izmerjene vrednosti fizikalno kemijskih parametrov so
bile v povprečju:
λ
NH4OH
SiO2
Fe
Cu
(μS/cm)
(μg/L)
(μg/L)
(μg/L)
(μg/L)
Nap. voda pred KF
2,00 - 3,20
220 - 320
2-8
2-5
1-3
Nap. voda za KF
0,05 - 0,08
Kaluža kotla
0,07 - 0,10
5 - 20
2 - 20
1-5
Sveža para
0,05 - 0,08
Kond. za KČ
0,05 - 0,07
2-8
2-5
1-5
V letu 2010 ni bilo nobenih netesnosti kondenzatorja, opravljenih je bilo 14 zagonov
bloka, ki so, razen v dveh primerih, potekali nemoteno. V omenjenih primerih je
bila vsebnost Fe v fazi pred pregrevanjem
turbine presežena (> 100 μg/L).
Na kondenzatnem čiščenju je bilo opravljenih 31 regeneracij kationskih filtrov in
6 regeneracij anionskih filtrov, regeneracije
so potekale brez posebnosti, porabljeno je
bilo 8000 m3 deionata.
150 - 250
OHV 5
V maju 2010 sta bila pregledana in očiščena hladilnika VG01 (4 cevi netesne) in
VG02, ki je bil tesen. V decembru je bil ponovno očiščen in pregledan VG01 (2 cevi
netesni).
Kvaliteta vode v OHV sistemu se je vzdrževala s pravilno alkalnostjo in je dosegala
naslednje vrednosti:
pH
9,36 - 9,52
Prevodnost (μS/cm)
262 - 446
Fe (μg/L)
23 - 90
Cu (μg/L)
12 - 51
135
pH
9,1 - 9,3
9,0 - 9,2
Letna poraba deionata
Blok 5
83573 m3
OHV 5
3167 m3
ANALIZA OBRATOVANJA
6.2.4 Tehnološke vode toplotnih postaj
Kvaliteta grelnih kondenzatov TP 1+2 je
bila med normalnim obratovanju v mejah
predpisanih vrednosti. Ob netesnostih
posameznih grelnikov je prevodnost skupnega grelnega kondenzata narasla na
0,30 μS/cm. Na grelnikih TP 1 v preteklem
letu ni bilo netesnosti, na grelnikih in hladilcih TP 2 pa so bile ugotovljene naslednje netesnosti:
λ
(μS/cm)
0,07 - 0,10
0,05 - 0,10
Skupni GK TP 1
Skupni GK TP 2
λ
(μS/cm)
10 - 30
10 - 30
Mag. vod (pred doz.)
Mag. vod (po doz.)
8.3.2010
UK22 (2 cevi)
20.5.2010
UK22 W002 hladilec (2 cevi)
10.9.2010
UK17 W002 hladilec (1 cev)
12.11.2010
UK22 (1 cev)
Fe
(μg/L)
5 - 20
5 - 20
Fe
(μg/L)
10 - 50
10 - 50
Povprečne izmerjene vrednosti fizikalno
kemijskih meritev grelnih kondenzatov in
magistralnega voda med normalnim obratovanjem so bile:
Cu
(μg/L)
2-5
2-5
NH4OH
(μg/L)
300 - 1800
300 - 1800
N2H4
(μg/L)
150 - 560
150 - 560
SiO2
(μg/L)
2 - 10
2 - 10
Cu
(μg/L)
3 - 10
3 - 10
pH
9,50 - 9,80
9,50 - 9,80
Letna poraba deionata za TP 1+2: 33429 m3.
PORABA DEIONATA OHV 1 - 5
m3
2000
OHV 1 - 3
1800
OHV 4
1600
OHV 5
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
136
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
PORABA DEIONATA B 1 - 5 IN TP
m3
14.000
Blok 1
12.000
Blok 3
10.000
Blok 4
Blok 5
8.000
TP 1+2
6.000
4.000
2.000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
6.2.5 Kemijsko področje priprave vode
Skupno število regeneracij v DEMI je bilo:
Proizvodnja deionata
Poraba Topolšice v letu 2010 je bila 893164
m3, od tega se je proizvedlo 340475 m3
demineralizirane vode.
Proizvodnja dekarbonatizirane vode
Za proizvodnjo 10132956 m3 dekarbonatizirane vode smo porabili 10595433 m3 su-
rove vode iz Pake in Družmirskega jezera.
V DK1 smo proizvedli 4702986 m3, v DK2
pa 5429970 m3 dekarbonatizirane vode.
KF1 + AF1
286
MF1
1
KF2 + AF2
298
MF2
0
KF3 + AF3
262
MF3
0
Dne, 15.5.2010 je prišlo do vdora sadre v
hladilni sistem bloka 5. Zaradi kontaminacije hladilne vode smo takoj začeli z intenzivnim kaluženjem.
Povprečna kvaliteta surove vode:
pH
λ
(μS/cm)
(meq/L)
(meq/L)
(μg/L)
(μg/L)
Jezero
7,6 - 8,4
250 - 550
2,2 - 3,1
3,0 - 4,4
31 - 671
1 - 16
Paka
7,6 - 8,4
300 - 1050
2,0 - 3,7
3,6 - 7,3
53 - 1060
1 - 71
m
137
CT
Fe
Cu
ANALIZA OBRATOVANJA
V laboratoriju analizirano skupno število aerobnih mikroorganizmov (ACP) v surovi vodi,
to je v Družmirskem jezeru in Paki, je bilo v
povprečju okoli 103 bacteria/mL. V hladilnih
sistemih blokov 3 - 5 je bilo skupno število
aerobnih mikroorganizmov v povprečju od
103 do105 bacteria/mL. S šokovno dozacijo
biocidov smo uspešno zniževali porast mikroorganizmov v hladilni vodi.
V tem letu nismo imeli nobenega razlitja nevarne snovi in s tem onesnaženja vodotoka
Pake.
PORABA SUROVE VODE V LETU 2010
m3
600.000
SV za DK 1
500.000
SV za DK 2
400.000
300.000
200.000
100.000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
meseci
KOLIČINA DODANE DEKA VODE NA HLADILNE SISTEME V LETU 2010
m3
600.000
HS 1 - 3
500.000
HS 4
400.000
HS 5
300.000
200.000
100.000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
138
10
11
12
meseci
ANALIZA OBRATOVANJA
139
Termoelektrarna Šoštanj je
ogromen sistem, kjer vsak
posamezen del zahteva
strokoven nadzor. Ohraniti proizvodne zmogljivosti
elektrarne pomeni zagotoviti dolgoročno zanesljivo in
varno proizvodnjo električne
in toplotne energije, kar zagotavlja konkurenčno pozicijo in energijo za okolju prijazno delovanje.
DA OGENJ NE UGASNE, POTREBUJE SKRBNIKA.
ZAVEZANOST K DELU JE ODGOVORNOST.
141
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7P
REGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV V TEŠ
V LETU 2010
7.1 CILJI IN STRATEGIJA VZDRŽEVANJA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ
Strategija vzdrževanja naprav je zastavljena
tako, da nam omogoča doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev podjetja.
Med kratkoročne cilje uvrščamo:
• varno in za delavce zdravo delo,
•racionalno izrabo uporabljenih materialov,
•racionalno izrabo delavnega časa,
•skrajševanje rokov za popravilo posameznih naprav,
•s preventivno dejavnostjo preprečevanje
nastanka ali ponavljanja istovrstnih okvar,
•čim boljšo obratovalno pripravljenost elektrarne kot celote,
•ekološko prijazno proizvodnjo električne in
toplotne energije.
Strategija temelji na lastnih izkušnjah in je
prilagojena sodobnim trendom dejavnosti.
Sistem vzdrževanja je podprt z informacijskim paketom Maximo. Že vrsto let izhajamo
iz načel vzdrževanja »po stanju naprav« in
»preventivnem vzdrževanju (remonti)«. Zaradi
optimalne izrabe sredstev, ki jih namenjamo
vzdrževalni dejavnosti, se strategija vzdrževanja spreminja v korist vzdrževanja »po stanju
naprav«. To se odraža v periodiki remontov
na posameznih blokih, ki je prešla od togih
dvoletnih na tri do štiri letne periode in po
izvajanju remontov na posameznih sklopih
naprav mimo načrtovanih remontov blokov.
Pogoj za učinkovito izvajanje vzdrževanja s to
strategijo in doseganje prej omenjenih ciljev je
vsekakor dobro obvladovanje stanja naprav
in izkušenost vzdrževalnega osebja.
Dolgoročni cilji pa so:
•nizka cena proizvedene električne in toplotne energije,
•konkurenčnost na trgu električne energije,
•ohranjanje statusa proizvajalca električne
in toplotne energije, ki temelji na predelavi
lignita,
•zagotavljanje obratovanja do ciljnih življenjskih dob posameznih blokov ( blok 3
– 2015, blok 4 – 2016, blok 5 – 2027).
•vzdrževanje novih plinskih turbin do izteka
dobe trajanja, ki znaša glede na predvidene
letne obratovalne ure cca. 25 let.
Za nemoteno proizvodnjo električne energije je bilo potrebno v elektrarni vzdrževati tri
premogovne proizvodne enote (bloki 3, 4 in
5 - bloka 1 in 2 sta trajno zaustavljena), dve
toplotni postaji, sistem transporta premoga,
pripravo vode z vodikarno ter skupne objekte. Vse te objekte, naprave in napeljave je
potrebno sistematično vzdrževati, če želimo
obratovati varno in zanesljivo, ekološko neoporečno, z visoko razpoložljivostjo, z visoko
fleksibilnostjo proizvodnih enot, z optimalnim
izkoristkom do konca podaljšane dobe trajanja blokov.
Naprave TE Šoštanj razen novo instaliranih
plinskih turbin so glede na starost in obratovalne ure že v takem stanju, ko je potrebno sorazmerno zelo intenzivno vzdrževanje.
Vzdrževalni posegi so se izvajali na podlagi
spremljanja delovanja naprav, obratovalnih
dogodkov, ocene preostale dobe trajanja, s
pomočjo porušnih in neporušnih metod kontrole materialov, zahtev po varnem in zanesljivem obratovanju in sprejetih smernic oziroma
strategije obratovanja in vzdrževanja naprav.
Celoten sistem vzdrževanja delimo na:
•Redno preventivno vzdrževanje, ki zajema preglede, kontrole analize ter izvedbo
posegov, ki omogočajo zanesljivo obratovanje vseh naprav. V ta sklop sodijo tako
popravila kot tudi zamenjave posameznih
sklopov naprav. Posegi na napravah, ki jih
ni mogoče izločiti, se izvajajo v času zaustavitev blokov, to je predvsem v času ob
koncih tedna. Sem sodijo tudi večji posegi,
kot so kot so pregledi in meritve, montaže in demontaže, popravila ter zamenjave
rezervnih delov strojev in naprav, ki terjajo
izločitev strojev in naprav ali celotne proizvodne enote iz obratovanja.
142
•Remonte-investicijsko vzdrževanje proizvodnih enot kjer so mišljeni večji posegi
ob daljši zaustavitvi pogonske enote. Pogostost izvajanja remontov na posameznih
enotah se giblje v intervalih od tri do štirih
let in je odvisna od stanja naprav, števila
obratovalnih ur in možnosti izločitve posameznih blokov iz obratovanja v kontekstu
celotnega elektroenergetskega sistema
Slovenije. Periodika remontov posameznih
enot v elektroenergetskem sistemu se koordinira na ravni celotnega sistema z začrtanimi izhodišči v smislu zanesljive dobave
električne energije vsem potrošnikom v
vsakem času in večinskemu pokrivanju potreb po električni energiji iz domačih virov.
Navedeni segmenti vzdrževanja se v tehničnem smislu razlikujejo v načinu načrtovanja in
po obsegu potreb.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.2 VZDRŽEVANJE BLOKA 3
7.2.1 Elektro del
7.2.1.1 Sekundarno preizkušanje
zaščit generatorja 3, energetskih
transformatorjev ter 110 kV
daljnovodov
V letu 2010 so bili izvršeni sekundarni preizkusi električnih zaščit generatorja bloka 3, blokovnega transformatorja 3AT01,
transformatorja blokovne lastne rabe
3BT01 ter transformatorja splošne lastne
rabe 1BS01. Omenjene naprave je preizkušalo podjetje ELEK Svetovanje d.o.o. iz
Ljubljane skupaj z vzdrževalnim osebjem s
področja upravljalnih sistemov TBA in VN
naprav Termoelektrarne Šoštanj. Preizkušene so bile naslednje zaščitne naprave:
GENERATOR 3SP01:
•diferenčna zaščita generatorja,
•rotorska zaščita generatorja,
•nad-tokovna zaščita,
•diferenčna zaščita bloka,
•zaščita proti povratni energiji,
•pod-frekvenčna zaščita,
•prenapetostna zaščita,
•zaščita proti nesimetrični obremenitvi,
•zaščita proti izostanku vzbujanja,
•statorska zaščita 100 %,
•statorska zaščita 95 %.
TRANSFORMATOR 3AT01:
•diferenčna zaščita transformatorja,
•nad-tokovna zaščita 110 kV,
•nad-tokovna zaščita 10,5 kV,
•Buholz rele (plinska zaščita),
•zaščita proti previsoki temperaturi olja,
•termična slika.
TRANSFORMATOR BLOKOVNE LASTNE
RABE 3BT01:
•diferenčna zaščita transformatorja,
•nad-tokovna zaščita 10,5 kV,
•nad-tokovna zaščita 6,3 kV,
•Buholz rele (plinska zaščita),
•zaščita proti previsoki temperaturi olja,
•termična slika.
TRANSFORMATOR SPLOŠNE LASTNE
RABE 1BS01:
•diferenčna zaščita transformatorja,
•nad-tokovna zaščita 110 kV,
•nad-tokovna zaščita 6,3 kV,
•Buholz rele (plinska zaščita),
•zaščita proti previsoki temperaturi olja.
Preizkusi so bili opravljeni s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC 256 ter
SVERKER 750 skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih postrojev. Rezultati preizkusov so podani v poročilih ELEK in kažejo
na brezhibno delovanje zaščitnih naprav.
DALJNOVODI 110 kV:
Preizkušena je bila distančna zaščita 110 kV
daljnovodov Velenje 1, Velenje 2, Mozirje,
Podlog 1 ter Podlog 2. Izvršena je bila tudi
kontrola prenosa kriterija distančne zaščite. Preizkuse je opravilo podjetje HSE
d.o.o. (oddelek zaščitnih ter prenosnih sistemov) ter ELES d.o.o. (služba za sekundarne sisteme) s pomočjo vzdrževalnega
osebja Termoelektrarne Šoštanj. Zapisniki
o opravljenih preizkusih pa so dostopni na
portalu Centra zaščite HSE.
7.2.1.2 Prestavilo komunikacijske
omare za prenos komand
distančne zaščite 110 kV omrežja
V okviru projekta prestavitve TK vozlišča ter
zaščitnih sistemov TEŠ smo v dogovoru s
HSE ter ELES izvedli rekonstrukcijo in ločitev naprav za prenos komand KDZ ločeno po
napetostnih nivojih. V novi TK prostor je bila
postavljena nova komunikacijska omara na
pozicijo 2 - 05. V tej omari so bile v zgornjo
etažo prestavljene ter vgrajene naprave za
prenos komand NSD70D za daljnovod 110
kV Mozirje – zaščita Siemens 7SA511. V spodnjo etažo pa sto bile prestavljene naprave
za prenos komand Nokia TPS64 za daljnovod 110 kV Velenje 1, Podlog 1 ter Podlog 2.
Preko naprav NSD70D ter TPS64 prenašamo naslednje komande:
•oddaja komande DZ,
•prejem komande DZ,
•izpad zveze.
V omaro na DZ SOREL na lokaciji 2-06 pa
smo vgradili nov optični delilnik OD-24,
kjer se zaključi multimodni kabel z 24 vlakni 62,5/125 ter ST zaključki. V to omaro
je bilo vgrajeno tudi novo Ethernet stikalo
za sistem oscilografov SOREL tipa CISCO
CATALYST 3750 24 TS.
V letu 2010 je bilo zaradi rušenja stare
upravne zgradbe potrebno prestaviti zbiralnice splošne lastne rabe SLR1 ter SLR2
na novo lokacijo in sicer v prostore blokovne lastne rabe.
Na ostalih preostalih napravah področja
upravljalnih sistemov TBA ter visokonape-
143
tostnih naprav pa so se vzdrževalna dela
vršila med rednim zaustavitvam bloka 3.
7.2.1.3 Kotlovsko področje blok 3
Na kotlovskem področju ni bilo večjih
vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila
redna vzdrževalna dela, pri čemer so se
koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih
energetskih situacij. Tudi v času remontu
so se opravila redna vzdrževalna dela, večjih posebnosti ni bilo.
7.2.1.4 Vzdrževalna Dela na NN
področju v letu 2011
Vzdrževanje naprav elektrofiltra bloka 3:
Ob zaustavitvah smo izvajali preglede
elektrofiltra. Večjih težav z obratovanjem
elektrofiltra v letu 2010 ni bilo. Aktivni del
elektrofiltra je bil v remontu 2009 saniran,
vgrajene so bile nove sevalne elektrode in
rezultat je dobro delovanje elektrofiltra.
Vzdrževanje naprav izpihovalcev saj:
Sistem izpihovanja kotla je deloval brez
večjih težav v letu 2010. Opravljali smo
redne preglede izpihovalcev saj. Na kotlih
blokov 1 in 2 smo demontirali motorje, saj
jih je izginilo kar nekaj. Shranili smo jih v
skladišče kot rezervo za blok 3.
Vzdrževalna dela NN motorjev, zasunov
in loput:
Opravljena so bila redna vzdrževalna dela
ob zaustavitvah bloka tako da ni bilo potrebno zaradi tega ustavljati bloka.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
Na področju pogonske tehnike je potrebno zamenjati frekvenčne pretvornike na
dodelilnikih premoga.
Stari INES frekvenčniki so že na koncu
življenjske dobe. Izvedena je bila že zamenjava na dodelilniku 32NL13S003 s sodobnejšim ABB-jevim pretvornikom.
Vzdrževalna dela 0,4 kV zbiralnic SLR1,
SLR2 in BLR3 :
Zaradi rušenja stare upravne stavbe smo
morali na NN področju izvesti prestavilo
napajanja 0,4kV porabnikov splošne lastne rabe 1 in 2. Sistem 0,4 kV razdelitve je
bil v kletnih prostorih stare upravne stavbe
(zgrajen je bil leta 1956) . Zaradi rušenja
je bilo potrebno izvesti prestavitev 0,4 kV
razdelitve v prostor blokovne lastne rabe
na bloku 1 - 3. Zaradi obratovanja starega TK centra, jedilnice, hladilnega stolpa
bloka 4, napajanja porabnikov bloka 3 (stikališča, upravljalnega sistema kotel+TBA)
smo lahko prestavitev opravili le tako da
smo izgradili novo 0,4 kV razdelitev. Ko
smo novo razdelitev SLR1 stavili pod napetost smo lahko začeli s prestavitvijo
kablov. Prestavljenih je bilo cca 50 porabnikov. Nova razdelitev je od SIEMENSA
izvedena v SIVACON tehniki.
Predelali smo tudi zbiralnico blokovne lastne rabe, ji povečali moč, izvedli smo
povezavo z BLR3, dogradili zmogljivejše
vklopnike z namenom oskrbe gradbišča
bloka 6.
Vzdrževalna dela sistema neprekinjenega napajanja :
7.2.1.5 Vzdrževalna dela na VN
področju
dimnih plinov ter s tem zmanjšanje tlačnih
uporov proti RDP 4.
Zaradi rušenja stare upravne stavbe smo
morali prestaviti in na novo narediti sistem 24VDC in 220VDC razdelitve. Prejšnja
enosmerna razdelitev je bila v prostorih
stare upravne stavbe. Celoten sistem je bil
dotrajan (iz leta 1956) zaradi tega smo se
odločili za posodobitev in izgradnjo nove
razdelitve, ki bo zagotavljala zanesljivo
oskrbo enosmerne napetosti za krmilne
omare in upravljalni sistem ter 110 kV stikališče GIS. Izvedli smo prestavilo 24VDC
in 220VDC usmernikov. Vgradili smo nove
omare z veznimi polji za enosmerno razdelitev.
Večjih dogodkov in vzdrževalnih del na VN
področju, ki bi zahtevali zaustavitev bloka
ali bi kakorkoli vplivali na obratovanje bloka 3 v letu 2010 ni bilo.
Večjih težav, ki bi povzročile omejitev moči
bloka ni bilo.
Zaradi rušenja stare upravne zgradbe sta
se iz nje prestavili splošni lastni rabi 1 in
2 (SLR 1 in SLR 2), ki služita za oskrbo z
električno energijo splošnih porabnikov v
TE Šoštanj. Prestavili sta se v prostor blokovne lastne rabe blokov 1 in 2. Vsa dela
so bila opravljena tako, da ni bilo moteno
obratovanje bloka 3.
Težav z vzdrževanjem kurilnih naprav skupno z dogorevalnim sistemom ni bilo, prav
tako pa tudi vzdrževalni posegi na mlinih
kotlov 1 in 2 bloka 3 niso bili moteči za
proizvodnjo. Za vzdrževanje mlinov je bilo
redno izdelano poročilo o stanju naprav v
obliki remontnega poročila.
Izvedena je bila zamenjava 220VDC baterije EE02. V naslednjem letu bo potrebno
zamenjati še drugo 220VDC baterijo za
sistem 220VDC napajanja bloka in stikališča. Življenjska doba baterije je cca. 15 let
ta pa jih ima že 16.
Opravljeni so bili redni polletni preizkusi
kapacitivnosti baterij. 24VDC in 220VDC
baterije so pozitivno opravile preizkuse.
Zaključek
Za nadaljnje obratovanje bloka je nujno
potrebno v prihodnjem letu zamenjati baterijo EE01 220VDC, saj je baterija že pred
iztekom življenjske dobe (cca 15 let). Iz
tega sistema se napaja med drugim tudi
stikališče GIS (napajanje krmiljenja odklopnikov in zaščit blokov 1-3 in PE51 ter
PE52), ki pa bo delovalo še po zaprtju bloka 3. Prav tako je pričakovati tudi težave
na usmernikih zato je tudi tam že potrebno
razmišljati o zamenjavi v prihodnosti.
7.2.2 Strojni del
KOTLOVSKO PODROČJE
Na kotlih bloka 3 in pripadajoči opremi v
preteklem letu ni bilo večjih vzdrževalnih
posegov. Posegi, ki so bili izvršeni so bili v
smislu sanacije netesnih armatur in rednega vzdrževanja oljno preskrbovalnih postaj ter hidravličnih pogonov ventilov. Za
potrebne sanacije so bili koriščeni termini
med zaustavitvami zaradi ugodnih energetskih situacij. Na aktivnih delih kotlov so
bili izvršeni redni pregledi notranjosti kotlov. Večjih posebnosti ni bilo opaziti.
DIMNO ZRAČNI TRAKT
Na področju dimno zračnega trakta so se
izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela.
Mazanje ležajev je potekalo po protokolu.
Zaradi neobratovanja blokov 1 in 2 se je
zaslepila vezna povezava kanalov dimnih
plinov bloka 1 in 2 ter bloka 3. Ta povezava je služila za enakomerno razporeditev
144
KURILNI IN DOGOREVALNI SISTEM
Redne zaustavitve bloka so se izkoristile
za preglede in odpravo pomanjkljivosti na
kurilnem in dogorevalnem sistemu.
Blok 3 je obratoval brez večjih posebnosti.
V letu 2013 je predvidena zaustavitev zaradi remonta bloka 4 ter zaustavitve RDP-ja. Večjih remontnih del ni predvidenih,
opravljena bodo manjša vzdrževalna dela.
SISTEM RL
Na napajalnih in hladilnih sistemih so bila
opravljena letna vzdrževalna dela brez večjih posebnosti.
SISTEM VG
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
SISTEM RF
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
SISTEM UG, RQ in UH
SISTEM RG, RH, RN
SISTEM SC, SE
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
Skozi vso leto je bilo potrebno v času rednih zaustavitev odpraviti razne netesnosti na cevnih povezavah in sanirati netesne
armature. Nekajkrat so se pojavile zunanje
netesnosti na grelnikih, ki so bile odpravljene v času zaustavitev. Netesnosti samih cevnih registrov v letu 2010 ni bilo.
Oljni sistem TBA je obratoval nemoteno.
Potrebno je bilo le odpraviti nekaj oljnih
netesnosti, kot je bila netesnost na kompenzatorju iztoka olja iz hitro zapornega
ventila SA11S002.
SISTEM SD, SL, SG
Večjih rednih vzdrževalnih del na turbini ni
bilo. Potrebno je bilo le v mesecu maju zamenjati ležaje vrtilne naprave zaradi povečanih vibracij. Je pa bila potrebna enkrat
zaustavitev turbo agregata zaradi povišanih vibracij na šestem ležaju. Drugače pa
so bile vibracije večkrat znižane ob rednih
zaustavitvah bloka.
SISTEM VE, VC
Večjih težav z obratovanjem hladilnih sistemov ni bilo. Težave so bile le z nekoliko
povišanimi temperaturami hladilne vode v
letnem času zaradi povezave hladilnih sistemov bloka 4 in 3.
SISTEM RM
V okviru rednega vzdrževanja so se v času
zaustavitev bloka izvajala dela na odpravi
raznih netesnosti na samih armaturah.
V času zaustavitev so se izvajala razna
dela na odpravi netesnosti armatur. Težav
med obratovanjem ni bilo.
SISTEM SA, SB
145
OCENA OBRATOVANJA BLOKA 3
Blok 3 je v letu 2010 obratoval brez večjih
posebnosti, ob zaustavitvah so bila opravljena potrebna vzdrževalna dela.
V letu 2011 se ne predvideva kakršnihkoli
remontnih posegov. Manjši remontni poseg bo opravljen predvidoma v letu 2013
ko bo hkrati remont bloka 4.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.3 VZDRŽEVANJE BLOKA 4
7.3.1 Osnovni podatki bloka 4
Začetek obratovanja
1972
Glavni dobavitelji
TBA - Siemens in kotel - Babcock
Instalirana moč
275 MW
Število obratovalnih ur do konca 31.12.2009
251.672
Proizvodnja do 31.12. 2009
53.027.425 MWh
Opravljen zadnji remont
2009
Ciljna doba trajanja
2015
7.3.2Izvedeni in predvideni
ukrepi za podaljšanje dobe
trajanja
Od pričetka obratovanja bloka 4 do danes, so bile na napravah bloka, na osnovi
spremljanja obratovanja in analiz ter opravljenih velikih remontov v letih 1977, 1983,
1989, 1996, 2002, 2005 in 2009 opravljene
naslednje tehnološke sanacije:
Že izvedeni ukrepi
•zamenjan pregrevalnik PP2 kotla
1985
•zamenjan parovod sveže pare 1985
•revitalizacija VT dela turbine 1989
•dograjen sistem za aditivno odžveplanje
dimnih plinov 1990
•izračun preostale življenjske dobe VT,
ST, in NT dela turbine 1991
•dograjen sistem za primarno zmanjšanje
dušikovih oksidov (NO2) 1991
•delno zamenjana kotlovski lijak in dogorevalna rešetka 1991
•obnovljen in zamenjan sistem meritev in
regulacije 1991
•zgrajena emisijska postaja 1991
•zamenjan kotlovski lijak 1994
•saniran plašč hladilnega stolpa 1994
•obnovljena ventilatorja dimnih plinov
1994
•zamenjan notranji transport pepela 1994
•obnovljeni in povečani elektrofiltri 1994
•dograjen razžveplalni sistem - mokri kalcitni postopek 1995
•zamenjan stator generatorja 1996
•obnovljeni mazutni gorilniki 1996
•delno saniran dimnik 1996
•obnovljena napajalna črpalka RL11D001
1997
•sanirani dodelilniki premoga in mlinov
1997
•sanirani rešetke in podvodni iznašalec
žlindre 1998
•sanirani gorilniki na premog 1998
•obnovljeni razpršilni cevovodi v pralniku
RDP4 1998
•obnovljeni rotorji obtočnih črpalk
HTD10-60 1998
•obnova napajalne črpalke RL12D001
1999
•obnova obtočnih črpalk rotorjev HTD1060 1999
•zamenjava 220 kV polja 2002
•revitalizacija EHR in OTN turbine 2002
•razširitev sistema zaščite in meritev tresljajev TBA 2002
•sanacija in posodobitev LUVO – sistem
NH 2002
•zamenjava pršišča hladilnega stolpa
2002
•zamenjava nadzornega računalnika
2002
•zamenjava askarelnih transformatorjev
2002
•obnova fasad bloka 2004
•optimiranje obratovanja bloka do 60 %
moči 2005
•rekonstrukcija prižigne naprave 2005
•rekonstrukcija obtočnih črplk RDP4
2005
•rekonstrukcija odsesovalne naprave
bloka 2005
•rekonstrukcija mlinov kotla 2005
•rekonstrukcija ventilatorja in optimiranje
obratovanja RDP4 2005
•rekonstrukcija ST varnostne postaje
2005
•optimiranje lovljenja ohlajene vode v hladilnemu stolpu 2005
•zamenjava parovoda ponovno pregrete
pare 2005
146
•zamenjava izstopnih kolektorjev ponovnega pregrevanja kotla 2005
•zamenjava pregrevalnika 3 kotla 2005
•rekonstrukcija pulta vodenja bloka 2005
•rekonstrukcija VN in NN razvoda 2005
•izvedba protihrupne zaščite hladilnega
stolpa 2007
•delna obnova aktivnega dela EF 2009
•delna zamenjava grelnika vode in uparjalnika kotla 2009
•rekonstrukcija LUVO paketov 2009
•revitalizacija dogorevalne rešetke kotla
2009
•obnova GAVO na RDP4 2009
•sanacija dimnika 2009
•zamenjava ponovnega pregrevanja 2
kotla 2009
•obnova gumiranih delov pralnika RDP
2009
•obnova vodilne konstrukcije kotla 2009
•obnova gorilnikov kotla 2009
Načrtovani remonti bloka 4 bodo v prihodnjem obdobju predvidoma vsaka štiri leta
in sicer naslednji leta 2013.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.3.3 Vzdrževalni posegi na
bloku 4 v letu 2010
Na področju aktivnega dela kotla in pripadajoče opreme so bila izvršena sledeča
dela:
V letu 2010 ni bilo remonta, imeli smo nekaj manjših posegov na napravah. V nadaljevanju opisujemo najpomembnejše
dejavnosti na posameznih napravah.
•Veliko je bilo netesnosti zaradi napetostnih razpok na raznih področjih usmerjenih v notranjost kotla in navzven. Netesne cevi so bile izrezane ali pa so bile
razpoke izbrušene in sanirane z lokalnim
navarjanjem.
•Sanacija lijaka kotla je bila predvsem v
smislu navarjanja cevi, katerih stena je
bila stanjšana zaradi abrazijskega delovanja žlindre, ki potuje po dogorevalni
rešetki in se drgne ob cevi. V lijaku kotla
je bilo potrebno poleg sanacije abrazijskih poškodb še vršiti sanacijo cevi zaradi poškodb nastalih pri padcu žlindre
na cevi.
•Zamenjava stenskih panelov na steni
uparjalnika med 3. in 4. vrsto gorilnikov
na K+23m. Sanacija netesnih armatur v
smislu menjave tesnilnega materiala in
obnove tesnilnih površin.
•Sanacija natokov iz izpustnih ventilov v
U kolektor RT rezervoarja.
•Sanacija vbrizgalnih ventilov
•Sanacija netesnih armatur
7.3.3.1 Kotlovsko in turbinsko
področje
KOTLOVSKO STROJNO PODROČJE
Preko celega leta so se vršila vzdrževalna
dela, pri čemer so bile koriščene zaustavitve postrojenja zaradi ugodnih energetskih
situacij in napovedane nege. Večina netesnosti kotla je bila odkrita med preizkusi
tesnosti s hladnim vodnim tlakom. Prav
tako pa je moral blok večkrat iz pogona
zaradi raznoraznih netesnosti na kotlu in
pripadajoči opremi in sicer:
•Zaustavitev bloka zaradi težav z vbrizgalnimi ventili (3x)
•Zaustavitev bloka zaradi porušitve nosilnih cevi na mestu privaritve konzolnih
ploščic (2x)
•Zaustavitev bloka zaradi porušitev stene uparjalnika med drugo in tretjo vrsto
gorilnikov na K+23m. Vzrok porušitev
je bilo stanjšanje debeline sten uparjalniških cevi zaradi erozijskega delovanja
kratkih parnih izpihovalnikov in sulfidizacije pod gorilnikom 3 (3x)
•Zaustavitev bloka zaradi napetostnih
razpok na ocevju uparjalnika na K+44m
(1x)
•Prekinitev zagona zaradi izbitja mašilk
na obvodnem ventilu glavnega parnega
zasuna (2x)
KURILNI IN DOGOREVALNI SISTEM
TABELARIČEN PRIKAZ OBRATOVANJA MLINSKIH ROTORJEV
Skupno št. obrat ur v
letu 2010
Št. remontov
Št. menjanjih kladiv
Mlin 1
6970
2
80
Mlin 2
6882
2
56
Mlin 3
6054
1
60
Mlin 4
6962
2
80
Mlin 5
6865
2
76
Mlin 6
6012
1
52
Stanje kurilnega sistema na bloku je bilo
zadovoljivo. Obratovanje je potekalo brez
havarij. Vzdrževalni posegi so se v glavnem vršili ob zaustavitvah bloka, nočnih
izmenah ter sobotah in nedeljah, ko je blok
obratoval z nižjo močjo.
Zaradi pogostega zažlindravanja sesalne
glave mlina 4, predvsem zaradi zamašenosti in močne deformacije vstopnih kanalov primarnega zraka, se je le-ta v celoti
zamenjal ob zaustavitvi bloka v začetku
julija 2010.
Prahovodi in prašni gorilniki so v zadovoljivem stanju, težav ni bilo.
DIMNO ZRAČNI TRAKT
Na področju dimno zračnega trakta so se
izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela.
Mazanje ležajev je potekalo po protokolu.
Elektrofilter je bil ob zaustavitvah redno
pregledan, večjih okvar ni bilo. Večkrat je
bilo potrebno očistiti lijake izpod EF, predvsem na novem delu.
Na ventilatorju RDP bloka 4 je zaradi loma
cevi za izpiranje rotorskih lopatic v začetku
aprila, prišlo do poškodb rotorskih lopatic
ter gumirane obloge statorja-ohišja. Močneje poškodovanih je 6 lopatic, na ostalih
so manjše sledi poškodb.
Dodelilniki premoga so obratovali brez
motenj.
Dogorevalni sistem je predvsem v prvi polovici leta obratoval moteno saj je bilo kar
nekaj izpadov PIŽ-a zaradi povečane količine žlindre ter večjih grud. Dogorevalna
rešetka je bila zaustavljena samo ob izpadih PIŽ-a, razen občasnih izpadlih rešetnic
ni bilo posebnosti.
Lom cevi za izpiranje lopatic vleka RDP
147
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
SISTEM UG, RQ in UH QLC/QHA/LBQ
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
TURBINSKO STROJNO PODROČJE
TURBINA
Poškodba lopatic vleka RDP
Na ohišju statorja, kjer je snelo gumirano
oblogo prihaja zaradi delovanja žveplene
kisline do korozije in točkovnega preboja
ohišja. Ob zaustavitvah RDP-ja se te poškodbe sanirajo z navarjanjem ter premažejo z zaščitnim premazom. Do remonta
leta 2013 je še daleč zato bo potrebna
predčasna zaustavitev ter sanacija poškodovanega statorja (navarjanje in gumiranje) ter zamenjava lopatic s starimi. Predvideva se zaustavitev cca. 7 dni.
V začetku leta so bile težave z vibracijami
na turbini. Zaradi tega je bilo opravljenih
kar nekaj del na turbini. Dne 09.02.2010
ob 03:17 je bila sprožena hitra zapora zaradi povečanih vibracij na NT delu turbine.
Vibracije gredi so po zagonu, ki je bil zaradi okvare na raztezku, pri približno 155
MW narastle do 240 μm in kasneje tudi do
400 μm, merjeno na ležaju 5. Kljub preizkusom nižanja moči in vakuuma vibracije
niso padle. Ob nižanju moči so vibracije
celo naraščale, zaradi tega je bila sprožena hitra zapora.
Vibracije gredi dne 09.02.2010
Vibracije gredi so dejansko bile višje
že nekaj dni prej. Začele so se višati že
07.02.2010 ob 04:30 in ob 06:30 dosegle
že okoli 200 μm, občasno tudi do 230 μm,
merjeno na ležaju 4.
NAPAJALNI SISTEMI
SISTEM RL-LAA, LAB, LAC, LAD
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti
SISTEM VG – PGC, PBJ
Vibracije ležajev dne 07.02.2010
Vibracije ležajev dne 09.02.2010
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
SISTEM RF- LAC, LAD
Opravljena so bila vzdrževalna dela brez
večjih posebnosti.
148
Vibracije gredi dne 07.02.2010
V času zaustavitve so bili preverjeni ležaji
3, 4 in 5 z odpiranjem okrovov. Najdene ni
bilo ležajne kovine v ležajnem bloku, zaradi tega smo sklepali, da ležaji niso močno
poškodovani. Temperature na turbini so
bile še visoke (T ST gredi 460 °C), tako
turbine nismo ustavljali in detajlno pregledovali ležajev. Našli smo samo povečane
zračnosti na stranskih pritrditvah ležaja, ki
so bile ponovno nastavljene. Po pregledu
krivulj ni bilo najti nobenih povišanih temperatur. Tudi ostali parametri na turbini niso
izstopali od normalnih vrednosti. Odprt je
bil kondenzator in NT turbina pregledana
iz strani kondenzatorja. Izstopne lopatice enojčka in dvojčka niso bile poškodovane. Turbina se je vrtela brez zatikanja.
Tako smo smatrali, da rotor in vodilniki
niso poškodovani. Poleg zgoraj omenjenih
del so na področju 220SS3 bila opravljena
naslednja dela: sanirana so bila vodila na
ventilu 4LCC10AA001, odpravljena je bila
netesnost na pokrovu nepovratne lopute
in ročnem ventilu za dovod tesnilne pare 4SG10S001, odpravljena je bila netesnost
na kolektorju tesnilne pare, na mašilki ventila 4RP03S002 - 4LCH03AA002 in na prirobnici ventila 4RG81S001. Po opravljenih
delih je bil dne 10.02.2010 opravljen poskusni zagon po opravljenih delih na ležajih
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
NT dela turbine. Zagon je potekal nemoteno, ob 18:45 pa je bila sprožena hitra zapora zaradi povišanih vibracij gredi merjenih
na ležaju 5. Vibracije so se pričele nekje
pri 120 MW. Poskušali smo z odpiranjem in
zapiranjem odjemov najti napako. Vibracije
niso imele nobene povezave z ostalimi parametri. Gibale so se do 245 μm in po določenem času padle na normalno vrednost.
Slišal se je tudi nenormalen zvok.
Ležaj 3 je imel povečano zračnost, zaradi
česar mu je bila z rezkanjem zmanjšana
naležna površina stičišča obeh polovic.
Ležaj 4 je bil zamenjan z novim, ostali pa
so bili sanirani s strganjem.
Najdeno pa je bilo tudi podrsanje rotorja
ob labirintna tesnila in podrsanje zaradi
odlomljenega zatiča.
Dvojčku NT dela turbine je bilo odstranjeno
zunanje in notranje ohišje. Najdeni so bili polomljeni vijaki vertikalnega nosilca difuzorja
pritrjenega na zunanje ohišje, desna stran
proti NT2. Nosilec je bil nazaj privarjen, na
ostalih pa so se izdelali varnostni vari.
Poškodbe ležaja 4
Podrsanje zaradi zatiča
Vibracije ležajev dne 10.02.2010
Nosilec difuzorja
Ležaj 6
Na enojčku NT rotorja je bilo prav tako odstranjeno zunanje in notranje ohišje. Najden je bil zlomljen zatič, ki drži bandažo na
vodilno lopatico 7 stopnje.
Tesnilne površine so bile očiščene in turbina pokrita nazaj. Na zunanjem ohišju so
bile tudi sanirane počene ojačitvene rebre
in počen kompenzator med NT deloma
turbine, leva stran.
Vibracije gredi dne 10.02.2010
Po zaustavitvi smo se odločili za popoln
pregled ležajev in NT dela turbine. Na ležajih 3, 4, 5 in 6 so bile najdene poškodbe
drsnih površin. Najbolj je bil poškodovan
ležaj 4, ki je sicer imel še nekaj starih poškodb.
Podrsanje ob labirinte
Ležaj 5
Odlomljen zatič 7 stopne vodilne lopatice
149
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
SISTEM KONDENZATORJA MAG (SD)
SISTEM NIZKOTLAČNIH GRELNIKOV –
LCJ (RG, RH)
Netesnosti kondenzatorja v celotnem letu
ni bilo opaziti.
EVAKUIRNI SISTEM – MAM (SL)
Sistem je obratoval brez večjih težav. V
času zaustavitev so bile odpravljene netesnosti na ventilih.
Počene rebre
Počen kompenzator
Po opravljenih delih je bil opravljen zagon
bloka. Po sinhronizaciji so bile vibracije v
mejah normale.
OLJNI SISTEM – MAK, MAV (SC, SE)
Sistem je med letom obratoval brez večjih
težav.
NT prelivna postaja – MAn, MAV (sf)
Sistem je med letom obratoval brez večjih težav. Pojavljale so se le netesnosti na
cevovodih ogrevalnih vodov posameznih
ventilov, ki so bile med rednimi zaustavitvami odpravljene.
Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih
ventilih in cevovodih. Pojavljale so se tudi
netesnosti na vodokaznih steklih. Netesnosti grelnikov, oziroma cevnih registrov
ni bilo.
SISTEM TESNILNE PARE – MAW (SG)
SISTEM VISOKOTLAČNIH GRELNIKOV –
RE, RD
Sistem je obratoval brez večjih težav. V
času zaustavitev je bilo potrebno le odpraviti nekaj netesnosti na ventilih in cevovodih.
Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih
ventilih in cevovodih. Netesnosti na grelnikih ni bilo.
SISTEM ODVODNJAVANJA TURBINE –
MAL (SH)
SISTEM NIZKOTLAČNEGA STRANSKEGA KONDENZATA – LCJ (RN), LCH (RP)
Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti netesnosti na cevovodih turbinskih
odvodnjavanj in pa na ventilih odvodnjavanja. Cevovodi turbinskih odvodnjavanj
so že močno stanjšani. Tako bo v remontu
potrebno izmeriti debeline sten cevi in kritične odseke zamenjati.
Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih
ventilih in cevovodih. Prav tako so bile
netesnosti tudi na meritvah nivoja. Na VT
grelnikih A8 smo izdelali zaslepitve starih
priklopov plovcev in tako onemogočili možnosti netesnosti na teh priklopih.
Nekajkrat pa je bilo potrebno zaradi pogojev obratovanja odpraviti netesnosti tudi
na tesnilu ohišja črpalke 04LCH11AP001
in 04LCH12AP001.
KOTLOVSKO ELEKTRO PODROČJE
Na kotlovskem elektro področju ni bilo večjih vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila redna vzdrževalna dela, pri čemer so
se koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih energetskih situacij. Prav tako se je
tekom celotnega leta izvajala optimizacija
zgorevanja za zmanjšanje NOx.
TURBINSKO ELEKTRO PODROČJE
SISTEM GLAVNEGA KONDENZATA –
LCC, LCB (RM)
Med letom je bilo potrebno nekajkrat odpraviti različne netesnosti na posameznih
ventilih in cevovodih. Pojavljale so se le
težave z minimalnim ventilom kondenzata
04LCC10AA002 zaradi vibracij na cevovodu in posledično zlomom pogona. Potrebno je bilo spremeniti obešanje minimalnega cevovoda in pritrditve pogona.
SISTEM HLADILNEGA SISTEMA – PAC,
PAE (VC, VE)
Sistem je obratoval nemoteno. V zimskem
času je bilo uničenih zaradi ledu kar nekaj
lovilnih pločevin na hladilnem stolpu. Te
pločevine so bile izdelane nove in zamenjane.
150
Sekundarno preizkušanje zaščit generatorja 4, PT52, energetskih transformatorjev ter 220 kV daljnovoda
V letu 2010 so bili izvršeni sekundarni
preizkusi električnih zaščit generatorja
bloka 4, blokovnega transformatorja ter
transformatorjev lastnih rab. Prav tako je
bil opravljen preizkus zaščite generatorja
plinske turbine PT52 ter preizkus zaščite
transformatorja 52BAT01. Omenjene naprave je preizkušalo podjetje ELEK Svetovanje d.o.o. Ljubljana skupaj z vzdrževalnim osebjem področja upravljalnih
sistemov Termoelektrarne Šoštanj. Preizkusi so se vršili s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC256 ter SVERKER
750 skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev. Rezultati preizkusov so podani
v poročilih ELEK in kažejo na brezhibno
delovanje zaščitnih naprav.
Preizkušeni sta bili tudi distančna zaščita
ter diferenčna zaščita 220 kV daljnovoda
Šoštanj - Podlog.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
in dve 24VDC bateriji. Iz preostalih dobrih
celic baterije 4BTA smo izvedli zamenjavo
dotrajanih celic na bateriji 4BTB. Omeniti
velja, da je življenjska doba baterij cca.
12 - 15 let, starost naših baterij pa znaša
že 15 let.
Sistem HTL
Med letom je bil izveden tudi izredni preizkus zaščite daljnovoda zaradi okvare diferenčnega zaščitnega releja ABB REL 561.
VN ELEKTRO PODROČJE
Sistem HTG
Sistem HTH, HTJ, HTF, HTP
Preostala redna vzdrževalna dela na področju US TBA in VN naprav so se izvajala
med zaustavitvam bloka 4 v času ugodnih
energetskih situacijah.
V letu 2010 so bila opravljena vsa predvidena redna vzdrževalna dela na VN področju. V času zaustavitve so bila opravljeni
detajlni vizualni pregledi naprav in opravljena samo predvidena manjša vzdrževalna dela.
Črpalke 4HTG30/40 AM001 so bile pregledane in smo opravili navarjanje rotorjev
in hrušk.
Sistemi so bili pregledani in po potrebi obnovljeni ali zamenjani z novimi rezervnimi
deli.
Regulirni ventil je bil v celoti revidiran,
ostale armature so bile pregledane in po
potrebi zamenjane.
ELEKTRO PODROČJE
Izvršen je bil tudi test izklopa 220 kV odklopnika ob proženju diferenčnega releja
ABB REL 561 ter distančnega releja SIEMENS 7SA513 s kontrolo prenosa kriterija
distančne ter diferenčne zaščite.
NN ELEKTRO PODROČJE
V letu 2010 na bloku 4 ni bilo remonta.
Med deli dela rednega vzdrževanja na NN
področju bi omenil zamenjavo dotrajane
220VDC baterije in 24VDC baterije na čistilni napravi bloka 4. Tokrat smo vgradili
baterijo tip OpZs proizvajalca TAB Mežica.
Stare baterije so bile proizvajalca Baeren.
Za zamenjavo proizvajalca baterije smo
se odločili zaradi nižje cene baterije in na
podlagi dobrih izkušenj s tem tipom baterije na bloku 5. V prihodnosti bo potrebno
zamenjati še drugo 220VDC baterijo 4BTB
Na kompresorjih oksidacijskega zraka so
bili opravljeni redni servis po navodilih proizvajalca. Ostale naprave na sistemu so
obratovale normalno.
7.3.3.2 Razžveplanje dimnih plinov
Opravili smo zamenjavo merilnika gostote
na bloku 4
sveže suspenzije na princip meritve dP.
STROJNO PODROČJE
Sistem HTE
Sistem HTD
Obtočne črpalke smo redno vzdrževali, kar pomeni, da smo navarjali rotorje
in obrabne plošče, ter po potrebi menjali
mehanska tesnila. Ostale naprave na tem
področju so delovale normalno.
Pri daljši zaustavitvi je bila pregledana antikorozijska zaščita rezervoarja in mešala.
Elise mešal na katere smo predhodno nanesli keramični nanos so v zelo dobrem
stanju.
151
Armature in cevovodi področja 4HTE so
bili pregledani in revidirani oziroma zamenjani z novimi.
Revizijo črpalk 4HTE11/12 AP001 smo
opravili med obratovanjem.
V letu 2010 so se na elektro področju
RDP4 opravila vsa načrtovana vzdrževalna
dela. Imeli smo okvaro na navitju motorja
obtočne črpalke 2 in okvaro motorja oxi
puhala. Na sistemu doziranja kalcita smo
opravili zamenjavo poškodovanega (abrazija) merilnika gostote z novim merilnikom,
ki meri gostoto na principu meritve dp. Na
sistemu dimnih plinov smo na Gavu dodatno montirali analogno meritev obratov,
predelali sistem za zagon pogonov in revidirali motor pogona tesnilih letev.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.4 VZDRŽEVANJE BLOKA 5
STROJNI DEL
7.4.1 Kotlovsko področje
Preko celega leta so se vršila vzdrževalna
dela, pri čemer so bile koriščene zaustavitve postrojenja zaradi ugodnih energetskih
situacij. Med preizkusi tesnosti kotlov in
pripadajoče kotlovske opreme sta bili ugotovljeni dve netesnosti. Zaradi netesnosti
kotla ali pripadajoče opreme (defekta) je
bil v preteklem letu blok zaustavljen enkrat, zaradi izbitja tesnil na sistemu soproizvodnje pa je bil ta sistem zaustavljen 2x.
Na področju kotlu pripadajoče opreme so
bila izvršena sledeča dela:
•Kontrola tesnilnih površin in sanacija netesnosti kotlovskih izpustnih in odzračevalnih armatur
•Kontrola in sanacija vbrizgalnih ventilov
za VTR postajo. Ventili so dotrajani in jih
bo potrebno v prihodnosti zamenjati z
novimi.
•Sanacija netesnosti na varilno tesnilni
membrani izmenjevalca toplote – toplovodna stran, na sistemu soproizvodnje
toplotne energije in na sitih primarnega
kroga tega sistema.
•Zamenjava tesnil na sitih primarnega
krogotoka sistema soproizvodnje toplotne energije.
Na področju aktivnega dela kotla so bila
izvršena sledeča dela:
•Sanacija netesnosti zaradi napetostnih
razpok na raznih področjih usmerjenih
v notranjost kotla in navzven. Netesne
cevi so bile izrezane ali pa so bile raz-
poke izbrušene in sanirane z lokalnim
navarjanjem.
•Sanacija lijaka kotla je bila predvsem v
smislu navarjanja cevi, katerih stena je
bila stanjšana zaradi abrazijskega delovanja žlindre, ki potuje po dogorevalni
rešetki in se drgne ob cevi. V lijaku kotla
je bilo potrebno, poleg sanacije abrazijskih poškodb, vršiti sanacijo cevi zaradi
poškodb nastalih pri padcu žlindre na
cevi. Večkrat je bila izvršena sanacija
robnih pločevin v vogalih lijaka zaščitenih s šamotno malto.
•Montaža zaščit proti izpadanju cevi iz
nosilcev na nosilnih ceveh v področju
pregrevalnika pare 2.
•Delna zamenjava erozijsko poškodovanih cevi PP1 v področju delovanja parnih
izpihovalnikov saj.
7.4.2 Dimno zračni trakt
Na področju dimno zračnega trakta so se
izvajali redni pregledi ter vzdrževalna dela.
Mazanje ležajev je potekalo po protokolu.
Rotorske lopatice ventilatorja recirkulacije
so se redno čistile ob zaustavitvah bloka,
zato med samim obratovanjem ni prihajalo
do povečanih vibracij.
Elektrofilter je bil ob zaustavitvah redno
pregledan, večjih okvar ni bilo.
V prihajajočem remontu se bodo zamenjali rezervno obrabni deli na ventilatorjih
vlekov, v manjšem obsegu ventilatorjev
podpihov. Prav tako se bo opravil pregled
ventilatorja recirkulacije z vležajenjem,
saniral se bo tesnilni sistem glavnih loput
na odjemu za ventilatorji vlekov. Dotraja-
ni kompenzatorji na tlačni in sesalni strani
bodo zamenjani.
Na kanalih DP se bo opravila menjava
dotrajanih kompenzatorjev (predvsem na
neočiščenih DP), menjava usmerjevalnih
loput ter navarjanje in menjava večjih dotrajanih kosov pločevine kanalov DP.
Na grelnikih zraka se bo izvedla delna menjava zgornjih grelnih paketov, del menjave je bil izveden v remontu 2007.
Na grelniku dimnih plinov se bo izvedla
menjava sornikov rotorja ter oba pogonska zobnika. Na ta način se bo doseglo
mirnejše obratovanje rotorja saj je do
sedaj grelnik dimnih plinov obratoval z
močnimi vibracijami. Le-te so se deloma
zmanjšale z izločitvijo enega pogona in
obratovanjem s samo enim EM pogonom.
7.4.3 Kurilni in dogorevalni
sistem
Na kurilnem sistemu ni bilo havarij tako na
mlinskem delu kot na predležjih in hidravličnih sklopkah. Vzdrževalni posegi in remonti mlinov so se planirali tako, da ni bila
motena proizvodnja. Preko celega leta je
bilo zamenjanih 13 rotorjev s povprečnim
obratovalnim časom cca. 2500 ur.
V remontu se bodo tako kot med letom pri
vzdrževalnih posegih zamenjali vsi obrabljeni deli na mlinih, prahovodih in gorilnikih.
152
TABELARIČEN PRIKAZ OBRATOVANJA
MLINSKIH ROTORJEV
Št.
Št. zamenjanih
obratovalnih ur
rotorjev
Mlin 1
5122
2
Mlin 2
6018
2
Mlin 3
6356
2
Mlin 4
6397
2
Mlin 5
5463
2
Mlin 6
6432
3
Na dodelilnikih je prihajalo do povečane frekvence izpadov čistilnih verig kar
je posledica dolgotrajnega obratovanja
po zadnjem remontu (obraba verig). Za
zmanjšanje izpadov čistilnih verig je v planu postopna menjava transportnih lusk z
novimi, ki so oblikovane tako, da ne prepuščajo večjih kosov premoga. Poskusno
je bila izvedena menjava transportnih lusk
na kratkem dodelilniku 4, v remontu pa bo
izvedena komplet menjava na dolgih dodelilnikih 3 in 4.
V remontu bo montiran tudi nov sistem
napenjanja čistilne verige s samodejnim
napenjanjem in sicer na dolgi dodelilnik 4.
Na dogorevalnem sistemu je obratovanje
potekalo nemoteno brez vpliva na proizvodnjo.
V remontu se bodo zamenjali komplet dogorevalna rešetka ter vlečna veriga s sojemalniki PIŽ-a.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.4.4 Razžveplanje dimnih
plinov na bloku 5
7.4.5 Napajalni in hladilni
sistemi
7.4.6 Hladilni in turbinski
sistem
Sistem HTD
Sistem RL
Sistem RM, RG, RH, RN, RE, RP, RT, RF,
RQ
Obtočne črpalke smo tekom leta izmenično izločevali in na njih opravljali redne revizije. Poleg tega smo sanirali poškodovane
dele na gumijastih delih hruške in gumijasto oblogo poškodovanih konusov.
Opravljena so bila letna vzdrževalna dela
brez večjih posebnosti.
Sistem HTE
Črpalke smo redno servisirali in menjavali
obrabljene dele. Armature na sistemu so
bile redno vzdrževane po potrebi tudi zamenjane. Pri daljši zaustavitvi je bila pregledana antikorozijska zaščita rezervoarja
in mešala.
Na napajalni črpalki 5RL12D001 se je zaradi netesnosti tesnila med notranjim blokom in ohišjem črpalke opravila delna revizija črpalke. Zaradi menjave tesnila je bilo
potrebno demontirati in obnoviti sesalni in
tlačni del črpalke.
Sistem HTL
Na kompresorjih oksidacijskega zraka so
bili opravljeni redni servis po navodilih proizvajalca. Ostale naprave na sistemu so
obratovale normalno.
Sistem HTK, HTG, HTH, HTJ, HTF, HTP
Menjava tesnila
Na sistemih so bila opravljena vsa redna
vzdrževalna dela, ki so potekala brez posebnosti.
Demontaža tlačnega dela črpalke
Na sistemih so se opravljala le redna vzdrževalna dela, kot so odprava različnih netesnosti na grelnikih A1, A3, A4 in A7, netesnosti na črpalkah, armaturah… Zaradi
večkratnih netesnosti so grelniki A2, A3 in
A4 že zamašeni več kot 10 % in bi jih bilo
potrebno čim prej zamenjati.
Sistem RF
Sistem VC, VE
Na sistemu RF ni bilo posebnosti in je normalno obratoval. Nekajkrat je bilo potrebno le odpraviti netesnost vodokaznega
stekla, netesnost armatur in manjše netesnost na cevovodih.
Na sistemu so se v letu 2010 opravljala le
redna vzdrževalna dela.
Sistem VG-OHV
Sistemi so v letu 2010 normalno obratovali z nekaj manjšimi vzdrževalnimi deli.
Nekajkrat so bile le težave z doseganjem
vakuuma v kondenzatorju. Večkrat pa je
bilo potrebno odpraviti tudi netesnosti na
kondenzatorju, armaturah in oljnem sistemu turbine. V mesecu maju je bilo potrebno zaradi vibracij podložiti prvi in drugi
ležaj turbine.
Na sistemu VG-OHV večjih težav v preteklem letu ni bilo. Opravilo se je redno
čiščenje OHV hladilnikov. Netesnosti na
armaturah in cevovodih pa so se odpravile
v rednem vzdrževalnem času.
Sistem UG, RQ in UH - QLC/QHA/LBQ
Na sistemih UG, RQ in UH je bilo čez leto
odpravljenih nekaj netesnosti na armaturah in ceveh.
Demontaža sesalnega dela črpalke
153
Sistem SA, SB, SC, SD, SC, SE, SF, SG,
SH, SL
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
ELEKTRO DEL
7.4.7 Turbinsko področje
Sekundarno preizkušanje zaščit generatorja 5, plinske turbine PT51, energetskih
transformatorjev ter 400 kV daljnovoda
V letu 2010 so bili izvršeni redni letni sekundarni preizkusi električnih zaščit generatorja bloka 5 (5SP01), blokovnega
transformatorja (5AT01), transformatorja
blokovne lastne rabe (5BT01), transformatorja splošne lastne rabe (5BS01) ter
vzbujalnega transformatorja (5CU01).
Omenjene naprave je preizkušalo podjetje
ELEK Svetovanje d.o.o. skupaj z vzdrževalnim osebjem področja upravljalnih sistemov Termoelektrarne Šoštanj. Preizkusi
so se vršili s pomočjo preizkusne naprave OMICRON CMC256 ter SVERKER 750
skladno s tehniškimi predpisi za obratovanje ter vzdrževanje elektroenergetskih
postrojev. Rezultati preizkusov so podani
v poročilih ELEK in kažejo na brezhibno
delovanje zaščitnih naprav.
Preizkušeni sta bili tudi distančna zaščita ter
diferenčna zaščita 400 kV daljnovoda Šoštanj - Podlog. Izvršen je bil tudi test izklopa
400 kV odklopnika ob proženju diferenčnega releja ABB REL 561 ter distančnega
releja SIEMENS 7SA513 s kontrolo prenosa
kriterija distančne ter diferenčne zaščite.
V letu 2010 je bil opravljen tudi redni preizkus delovanja zaščite generatorja plinske
turbine PT51 ter preizkus delovanja zaščite pripadajočega blokovnega transformatorja 51BAT01.
Za ostala redna vzdrževalna dela na področju upravljalnih sistemov TBA ter VN
naprav smo koristili zaustavitve blokov v
času ugodnih energetskih situacij.
Prestavitev TK vozlišča in zaščitnih sistemov v TEŠ
Projekt je obsegal dobavo in vgradnjo
omar, opreme ter prestavitev naprav za
prenos kriterija DZ, prenos komand odklopnikov Q0 v RTP Podlog, prenos položajev odklopnikov v TEŠ ter prestavilo
naprave SOREL.
V novi TK prostor je bila nameščena komunikacijska omara DZ 400/220 kV TEŠ in sicer na pozicijo 2-04. V zgornjo etažo so bile
prestavljene naprave za prenos komand
NSD70D za 400 kV daljnovod – zaščita A
(rele ABB REL 651). V spodnjo etažo pa je
bila vgrajena naprava za prenos komand
NOKIA TPS64 za 400 kV daljnovod – zaščita B. Med napravami za prenos komand in
zaščito 400 kVdaljnovoda na bloku 5 je bilo
potrebno položiti nove signalno krmilne kable tipa NYCY 16 x 1,5 mm2. Po teh kablih
se prenašajo naslednji signali:
7.4.9 Visokonapetostno
področje
•oddaja DZ zaščita A ter zaščita B,
•Q0 izpad zaščita A ter zaščita B,
•Prejem DZ zaščita A,
•Izpad zveze,
•Q0 vklopljen v RTP Podlog.
7.4.10 Nizkonapetostno
področje
7.4.8 Kotlovsko področje
Na kotlovskem področju ni bilo večjih
vzdrževalnih del, ki bi zahtevala zaustavitev bloka. Preko celega leta so se vršila
redna vzdrževalna dela, pri čemer so se
koristile zaustavitve bloka zaradi ugodnih
energetskih situacij.
7.5 TOPLOTNA POSTAJA 1 IN 2
Obe toplotni postaji 1 in 2 sta obratovali
po željah Komunalnega podjetja Velenje.
Ugotovljeno je bilo nekaj netesnosti na
posameznih armaturah in izmenjevalcih, ki
pa so bile sanirane v rednem letnem vzdrževanju.
154
Večjih dogodkov in vzdrževalnih del na VN
področju, ki bi zahtevali zaustavitev bloka ali bi kakorkoli vplivali na obratovanje
bloka 5 v letu 2010 ni bilo. Opravljena so
bila samo predvidena redna vzdrževalna
dela. Poleg rednih vzdrževalnih del pa so
se nadaljevale tudi priprave na remont, ki
bo v letu 2011, v katerem se bo zamenjal
generator.
V letu 2010 na bloku 5 ni bilo remonta.
Izvršena so bila dela rednega vzdrževanja na NN področju. Zamenjani so bili frekvenčni pretvorniki na pogonih obtočnih
črpalk soproizvodnje toplote. Zaradi teh
del ni bilo potrebno ustavljati bloka. Dela
so bila opravljena ob zaustavitvah bloka
zaradi ugodne energetske situacije.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.6 PRIPRAVA VODE
7.6.1 Surova voda
STROJNO PODROČJE
Zaradi dotrajanosti cevovoda na trasi Topolšica – Grmov vrh – Šoštanj – TEŠ, smo
odpravljali netesnosti na cevovodu.
ELEKTRO PODROČJE
Na področju surove vode so se opravila redna vzdrževalna dela, večjih težav ni
bilo.
V črpališču topolške vode se je postavil
GPRS komunikacijski sistem za prenos
podatkov v TEŠ. Prav tako se je obnovil
sistem prenosa podatkov v rezervoarjih
Pusti grad zaradi nenehnih težav s komunikacijo. V naslednjem letu je predvidena
povezava novega sistema zajema podatkov z obstoječim sistemom vodenja v pripravi vode.
7.6.2 Demineralizacija
STROJNO PODROČJE
Preskrba z demineralizirano vodo ni bila
motena. Za potrebe regeneracije demi
prog smo izvedli menjavo parnega grelnika z električnim grelnikom.
Opravila se je modifikacija dela sistema
vodenja zaradi menjave parnega grelnika
DEMI vode z električnim grelnikom.
7.6.3 Dekarbonatizacija
STROJNO PODROČJE
Preskrba dekarbonatizacijske vode ni bila
motena. Opravljena so bila redna vzdrževalna dela.
Kompresor vodika
ELEKTRO PODROČJE
Na področju dekarbonatizacije so se opravila redna vzdrževalna dela. Zaradi težav
in zastarelosti delovnih postaj sistema vodenja v dekarbonatizaciji 1, so bile le te
zamenjane.
7.6.4 Vodikarna
Vodikarna je obratovala brez posebnosti.
Opravljena so bila letna vzdrževalna dela
brez večjih posebnosti.
Obnovljena je bila polnilnica kisika in vodika. Vgradila sta se nova kompresorja za
vodik in kisik proizvajalca Hofer Nemčija.
Kompresorja imata skupni hladilni agregat, ki se uporablja za hlajenje membranskih stopenj. Opravila se je tudi, zamenjava strojnih in elektro inštalacij.
ELEKTRO PODROČJE
V demineralizaciji so bila izvršena redna
vzdrževalna dela. Zaradi težav in zastarelosti delovnih postaj sistema vodenja, so
bile le te zamenjane.
Kompresor kisika
155
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.7 Transport premoga
Zamenjava nadtračnih elektromagnetnih
separatorjev na lokaciji PE24
Na transportnih trakovih PE02 in PE23 je
bila opravljena zamenjava in nadgradnja
sistema nadtračnih elektromagnetnih separatorjev, kar zagotavlja zanesljivo ter
učinkovito izločevanje feromagnetnih tujkov iz premoga. Elektromagnetni separatorji so proizvajalca MDR Kalin, z močjo
magnetnega jedra 7 kW. Kot pomožni sistem izločevanja sta bila na obeh trakovih
vgrajena tunelna detektorja kovin, ki delujeta neprestano in nemoteno, dokler v ob-
močje senzorskega dela ne pride kovinski
tujek. Takrat elektronski sistem avtomatsko reagira s sprožitvijo alarma detekcije.
Elektromagnetni separator v času detekcije poveča moč magnetnega jedra iz 30
% na 90 % ter izloči feromagnetni tujek.
Poleg navedenega je bil sistem nadgrajen
z nadzornim delom, ki ga sestavlja štirivrstični alfa-numerični LCD zaslon, membranska tipkovnica s sedmimi tipkami in s
štirimi signalnimi lučkami.
primeru naravnih nesreč (poplava, požar,
…). Oba centra ustrezata tehničnim kriterijem in standardom za pridobitev akreditacije za E-poslovanje in E-arhiv.
Posebno pozornost smo namenili tudi
podvojenemu sistemu brezprekinitvenega
napajanja. Zagotovili smo dovod električne energije iz treh izvorov (interne transformatorske postaje, iz bloka 5 in iz zagotovljene moči podprte z akumulatorskim
sistemom). Ti izvori napajajo dva visoko
redundantna UPS-a proizvajalca APC
moči 2 krat po 120 KVA, ki sta modularne
izvedbe z ustrezno avtonomijo. Tudi hlajenje Uniflair je izvedeno na podvojen način
iz dveh hladilnih agregatov oskrbovanih iz
večih napajalno hladilnih virov.
7.8 Transport pepela in produktov RDP
Zamenjava analognih merilnikov nivoja v
silosih pepela na bloku 5
Na bloku 5 je bila izvedena zamenjava
analognih merilnikov nivoja (4 – 20 mA) v
silosih pepela 150 m3 in 2500 m3. Merilniki dela po sistemu »downward-looking«,
kar pomeni, da tečejo visoko frekvenčni
signali od referenčne točke navzdol po jekleni vrvi, pri čemer se odbijajo od površine pepela. Elektronska naprava sprejema
podatke, jih ovrednoti in pretvori v ustrezno informacijo.
7.9 Informacijski sistem
7.9.1 Računalniški center
Namen izgradnje IT infrastrukture z vso
potrebno strojno, mrežno in telekomunikacijsko opremo je zagotavljanje IT podpore
vsem uporabnikom TEŠ, HSE in PV.
Zaradi rušenja stare upravne stavbe in načrtovane selitve v nov telekomunikacijski
center (varnostna celica) smo najprej zagotovili podporo vseh poslovnih procesov
za uporabnike TEŠ, HSE in PV na rezervni
lokaciji. Nov računalniški center smo začeli uporabljati v mesecu juliju. Podatkovne baze Oracle in SQL ter aplikacijske
strežnike (KOPA-ERP, MAXIMO, ODOS,
ŠPICA, Upis, Maks, Endur, Sicom) smo
prenesli na konsolidiran računalniški center. Hkrati smo izvedli tudi ''požarno vajo''
za preizkus neprekinjenega obratovanja
zaradi pridobivanju certifikata ISO 27001.
Primarni center (na lokaciji TEŠ) in sekundarni center (na lokaciji PV) zagotavljata
visok nivo razpoložljivosti informacijske
podpore uporabnikom TEŠ, HSE in PV.
Oba centra sta aktivna in s pomočjo replikacije podatkov zagotavljata visoko
razpoložljivost podatkov in storitev za
ključne aplikacije. Visoko razpoložljivost
obeh centrov smo dosegli s pomočjo visoko zmogljivih komunikacijskih poti med
centroma in SAN okoljem. Postavitev informacijskega sistema na dveh lokacijah
nam zagotavlja delovanje sistema tudi v
7.9.2 Izgradnja varnostne
celice
Varnostna celica Lampertz pomeni v svetu
najvišji nivo varnosti IT in komunikacijskih
tehnologij z vidika zaščite proti požaru
(FM-200), nepooblaščenim dostopom in
vdorom, prahu, raznim plinom, elektromagnetnemu sevanju, eksplozijami in izlitjem
vode, kar potrjuje tudi certifikat ECB-S.
156
Tako smo dobili neto 111 m2 visokokvalitetnega računalniško–komunikacijskega
prostora.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.9.3 Selitev računalniških in
komunikacijskih sistemov
Pravzaprav se je ta selitev začela že davno
prej, paralelno z izgradnjo varnostne celice. Nov prostor je bilo potrebno predhodno predožičiti ter povezati s tehnološkimi
enotami TEŠ, HSE članicami, dolino, svetom. Položili smo skoraj 15.000 m optičnih
in telefonskih komunikacijskih kablov. Zanje je bilo potrebno pripraviti trase: cevi,
kanale, police, preboje na zelo zahtevnem,
dinamičnem tehnološkem teritoriju TEŠ.
Paralelno s centrom je potekala selitev daljnovodnih in generatorskih zaščit
ELES-a in HSE, komunikacijske in tehnološke opreme ELES-a in HSE-ja, s Telemachom smo selili optično transverzalo
Šaleške doline, na kateri so vitalne komunikacije Gorenja, Komunale, PV in Šoštanja. Poskrbeti je bilo potrebno za 10 Gb
komunikacijski slovenski obroč HSE. V začetku julija je center začel delovati na novi
lokaciji.
7.9.4 Telefonska centrala
Pri izbiri nove telefonske centrale smo
se ravnali po usmeritvi HSE, da poenotimo način komuniciranja med članicami.
Osnova za tehnično povezljivost je tudi
poenotenje telefonskih central. Zato smo
izbrali Iskratelovo centralo SI3000 iCS, ki
ohranja vse obstoječe TDM funkcionalnosti ter prinaša številne nove storitve. Temelji na digitalni arhitekturi ter »IP enabled« in
zagotavlja integrirane storitve za prenos
govora, podatkov in slike ter številne ISDN
in IP dopolnilne storitve. Centrala ponuja
integrirane telekomunikacijske rešitve za
fiksno in mobilno telefonijo, omrežja naslednje generacije in upravljanje omrežij.
7.9.5 Implementacija
nadzornih in upravljavskih
sistemov
Trenutno vzdržujemo v skupnem omrežju
TEŠ, HSE in PV 180 strežnikov in okrog
1300 uporabniških delovnih postaj.
Vse te računalnike redno spremljamo, varnostno posodabljamo in nadzorujemo z
orodji družine System center in Vmware:
•Operations Manager
•Configuration Manager
•ESX virtual center
Upravljanje strežnikov
System Center Operations Manager je
Microsoftova rešitev za on-line upravljanje delovanja in spremljanje dogodkov
v okolju Windows Server. Pomaga nam
identificirati težave pri izvajanju strežniške
programske opreme in nas usmerja k izvoru težav ter ponuja široko bazo znanja
s hitrim reševanjem potencialnih težav.
Računalniški centri TEŠ, HSE in PV so na
različnih lokacijah, a delovanje strežnikov
in ostale infrastrukture spremljamo centralno.
Z namenom povečanja operativne učinkovitosti sistemske podpore smo različne
sisteme poenostavili in avtomatizirali naloge, ki so povezane z upravljanjem in nadzorom vedno večje IT infrastrukture.
Spremljanje revizijske sledi
Z orodji Quest ChangeAuditor za aktivni
imenik, Exchange, SQL in za datotečni
sistem spremljamo in sledimo spremembam na ključnih konfiguracijah v realnem
času. Spremljamo lahko tudi kdo je naredil kakšno spremembo in s katere delovne
postaje. Primerjamo lahko prejšnjo in novo
stanje, ki nam je v pomoč za hitrejše odpravljanje težav. Dogodki so zabeleženi,
sistem pa tudi poroča in opozarja na kršitve politik v realnem času.
Vse delovne postaje smo posodobili s paketom posodobitve SP3. Vse varnostne in
proti virusne popravke redno instaliramo.
Na nove delovne postaje smo instalirali
najnovejši operacijski sistem WIN 7, ki je
zelo dobro obnesel. Zato bomo z instalacijami nadaljevali v letu 2011.
Merjenje zanesljivosti in poročanje o
delovanju storitev
Dogradili smo diskovno polje EVA 5000 s
16 diski po 300 GB. S tem smo uporabnikom omogočili nemoteno uporabo sistema DFS in elektronske pošte.
Ključni vidik kakovosti storitev je razpoložljivost. Upravljanje razpoložljivosti pomeni, da razpoložljivost vsake storitve zadošča dogovorjeni razpoložljivosti ter da se
nenehno proaktivno izboljšuje. Merjenje
zagotavljamo s programi – agenti, ki neprestano testirajo delovanje storitev in pošiljajo statuse v centralno aplikacijo. Poročila izdelujemo enkrat mesečno in z njimi
ugotavljamo kvaliteto delovanja storitev.
Delovanje vseh storitev v letu 2010 je bilo
skoraj 100 odstotno.
7.9.6 Varnost
Pripravili smo varnostno politiko (group
police) za varna gesla. Pripravili smo sistem za uvedbo na TEŠ, HSE in PV. Uvedbo bomo izvedli v letu 2011 po sprejetju
dogovora med družbami TEŠ, HSE in PV.
V mesecu marcu smo izvedli zunanji varnostni pregled sistema. V mesecu maju
smo izvedli varnostni pregled sistema od
znotraj.
Varnostno arhiviranje izvajamo redno. Vsi
skrbniki so opravili letni pregled vsebine,
ki se redno arhivira. Časi arhiviranja so
usklajeni s tehničnimi možnostmi. Rezervna lokacija za medije je v Velenju. Tedenski
'full backup' izvajamo na opremi, ki je v
TEŠ-u.
157
Instalirali smo sistem za nadzor prijave
uporabnikov v računalniškem sistemu, sledenje spremembam in spremljanju revizijske sledi. Rešitev na našem obstoječem
računalniškem okolju nam omogoča revizijsko sled na področjih: aktivni imenik, MS
Exchange, Datotečni sistem in MS SQL.
7.9.7 Certifikat kakovosti ISO
27001
Dopolnili smo sistemski postopek ISO
9001 - upravljanje sprememb aplikativne programske opreme (ASW) in sistemske strojne opreme (SSW), prijava/odjava
uporabnika, prijava napak in sprememb.
Izdelali smo postopek povrnitve v prvotno
stanje v primeru katastrofe. Popisali smo
storitve (skrbniki, namestniki in lastniki).
Pripravili smo nove ocene tveganj za informacijska sredstva in revidirali postopke
in navodila službe poslovne informatike.
Opravili smo notranje presoje zaradi priprav na zunanjo presojo. Uspešno smo
opravili zunanjo presojo in potrdili certifikat kakovosti. Izvedena je bila tudi revizija informacijskih sistemov TEŠ. Odpravili
smo vse neskladnosti s področja informatike ugotovljene na zunanji presoji.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.9.8 Poslovni sistem - ERP
KOPA
V letu 2010 smo uspešno nadgradili transakcijski ERP z rešitvami poslovne inteligence – business intelligence. V celoti
imamo implementirane rešitve za podporo
vodenju dolgoročnih naložb, obvladovanju
stroškovnega računovodstva, glavne knjige in portala za tehniko. Na tem področju
smo z orodji Oracle Business Intelligence
informacijsko podprli vodenje stroškov
vzdrževanja. Povezali smo različne sisteme: KOPA-ERP, Maximo in dokumentacijski sistem ODOS. S tem smo postavili dobro osnovo za razvoj informacijskih rešitev
v prihodnosti, saj gre za uporabo sodobnih tehnologij.
Pripravili smo nov strežnik za prehod na
novo verzijo aplikacij 11g. Testiranje nove
verzije smo izvedli v mesecu maju. Prehod
na novo verzijo smo izvedli po končanem
testiranju v mesecu juniju.
Dogradili smo aplikacijo za fakturiranje, ki
omogoča avtomatsko delitev računov po
vnaprej izbranem ključu.
Na področju knjiženja plačil in avansov
smo dopolnili sistem z možnostjo hkratnega knjiženja iz dveh virov, posebej za neto
plačila in posebej za davek.
Dopolnili smo funkcionalnosti na področju
plačilnega prometa - SEPA. Nov plačilni
sistem bistveno olajša in poceni izvajanje
plačilnega prometa v celotni evropski uniji.
Dogradili smo program za vodenje investicij s podatki o virih. Nova funkcionalnost
nam omogoča ročne preknjižbe plačil in
evidenco vrednosti plačil DDV iz kreditov
za katera sredstva še niso bila vrnjena.
Pripravili smo podporo spremljanju stroškov za tehniko z orodjem Oracle Business Inteligence. Sistem smo predstavili
vsem uporabnikom. Instalirali smo dopolnitve portala BI na področju komerciale,
financ in računovodstva.
Začeli smo uvajati e-izobraževanje s planiranjem in spremljanjem izobraževanja. Pri
e-izobraževanju nimamo klasične učilnice, ampak imamo spletno učilnico. Učne
vsebine so podprte z multimedijskimi elementi. S projektom bomo nadaljevali v letu
2011.
Instalirali smo modul za projekcijo upokojitev po novi pokojninski zakonodaji. S
to rešitvijo lažje planiramo in izdelujemo
projekcije upokojitev po novi pokojninski
zakonodaji.
7.9.9 Sistem za podporo
vzdrževanju - MAXIMO
Na področju informacijskega sistema za
podporo vzdrževanju – MAXIMO, smo dopolnili integracijo s poslovnim sistemom
in sicer na področju izdaje materiala na
delovni nalog. Izvedli smo šolanje za aplikacijo Izdaja materiala za uporabnike. V
vzdrževanju se tako poleg opravljenega
dela planira tudi potreben material. Potrjen dokument ''izdajnica materiala'' se
avtomatsko prenese v poslovni sistem kot
predlog izdaje, kjer jo skladiščnik po potrebi uredi in potrdi. V sistemu MAXIMO se
iz poslovnega sistema prepiše dejansko
izdana količina materiala. S tem smo pridobili vse potrebne podatke za obračun
delovnih nalogov. Le ti so točni in predvsem zelo ažurni.
7.9.10 Dokumentni sistem ODOS
7.9.11 Sistem za evidenco
prisotnosti in malic – ŠPICA
Ureditev sistema za urejanje dokumentacije za Blok 6 in ločitev pogodb za Blok6.
Omogočen dostop do dokumentacije za
Blok 6 tudi za zunanji nadzor (vključen
predstavnik HSE v postopek likvidacije računov za investicije).
Sistem smo posodobili z najnovejšo verzijo, ki omogoča prijavo tipa Single Sign-on
in uporabo različnih registracijskih kartic
za istega uporabnika. Sistem je povezan z
dokumentnim sistemom ODOS in poslovnim sistemom KOPA-ERP. Nova verzija
omogoča tudi zaklepanje dogodkov in beleženje revizijske sledi. Zamenjali smo vse
zastarele registracijske terminale.
Izdelava podpore za ISO Ukrepi in izboljšave, ki zajema delotok od prijave neskladnosti, analize prijave, definiranje ukrepov
ali korekcij in ugotavljanje vzrokov do določitve izvajalcev in opis izvedbe ter kontrole izvedbe.
Nabavili in instalirali smo novo verzijo
Adobe ColdFusion 9 za nemoteno delovanje sistema ODOS in uporabo vseh funkcionalnosti dokumentnega sistema ODOS.
Izveden je bil avtomatski prenos podatkov iz obrazcev za izrabo delovnega časa
v ODOS-u (potni nalog, dopust, izredna
odsotnost, bolniška odsotnost, nadurno
delo, dežurstvo, težki delovni pogoji) v
sistem za evidenco ur (plače). Obrazec za
dopust in izredne odsotnosti smo posodobili, da se glede na stanje registracije v
Špici lahko avtomatsko zaključuje. Obrazci so bili uvedeni tudi v sektorju obratovanja za laboratorij.
158
7.9.12 Omrežje
V TE Šoštanj smo opravili ločitev procesne in poslovne mreže. Namesto starih
mrežnih stikal smo instalirali nova, ki so
hitrejša in bolj zanesljiva. Povezali smo
procesni sistem na TKV.
V novi upravni stavbi smo postavili novo
stikalno opremo in jo aktivirali. Na njo smo
priključili vse uporabnike v novi upravni
stavbi.
Vzpostavili smo mehanizem za obvladovanje priklopnega nivoja varnosti komunikacijske opreme (NAC/NAP). Z vpeljanim
orodjem lahko upravljamo razpoložljivost
informacijskih sredstev za posameznega
uporabnika.
Dogradili smo brezžične povezave za blok
4, čistilno napravo bloka 4 in hladilnika
bloka 4 zaradi priključitve kamer za nadzor
gradbišča bloka 6. Postavili smo optično
povezavo med hladilnikom bloka 4 in TKV
zaradi priključitve seizmološkega sistema
na hladilniku bloka 4.
PREGLED VZDRŽEVANJA NAPRAV IN OBJEKTOV
7.9.13 Procesni sistem
V namen izboljšanja učinkovitosti nadzora in upravljanja smo postavili sistem CNS
za nadzor in upravljanje TKV in upravne
stavbe. To je SCADA sistem iFIX firme GE
Intellution, ki s preko 8000 točk v bazi skrbi za nemoteno delovanje infrastrukturnih
elementov.
Instalirali smo programsko opremo GE Intelligent Platforms, ki nam omogoča uporabo iFix spletne aplikacije. Uporabniki, ki
dostopajo do procesnih podatkov le občasno, lahko uporabljajo spletno aplikacijo, ki
ne zahteva posameznih licenc za uporabo
in ne zahteva posebnih instalacij programa.
7.9.14 Ekološki informacijski
sistem - EIS
AMS Blok 3: AMS bloka 1 smo uporabili
za emisijski monitoring bloka 3/1. Prevezali smo merilno opremo, signale in prilagodili program za obdelavo podatkov.
Dodali smo slike v fix-u za lažji nadzor kotlovskega strojnika pri optimizaciji delovanja kotlov 3/1 in 3/2.
Letni nadzor količine emisij NOx: Za lažji
nadzor kvote NOx -ov smo izvedli monitoring za sprotni nadzor količine emisij v zrak
za tekoče leto.
Nadzor porabe plina: Speljali smo signal
porabe plina z Geoplinove plinske postaje,
izvedli preračun porabe in prikaz v fix-u za
nadzor.
Računalniško vodena evidenca naprav
za čiščenje odpadnih plinov
Pogoj za pridobitev okoljskega dovoljenja
je vodenje evidence naprav za čiščenje
odpadnih plinov. Računalniško vodena
evidenca je namenjena stalnemu nadzoru obratovanja čistilnih naprav. Omogoča
hitro in enostavno pregledovanje s pomočjo procesnega portala. Kot neposredni
vir podatkov se uporablja obstoječi informacijski sistem, ki vsebinsko obravnava
posamezne kategorije podatkov, ki so potrebni za zahtevano analizo: ekološki informacijski sistem, procesni portal, portal
proizvodnje in sistem za podporo vzdrževanju MAXIMO.
7.9.15 Storitveni center
Skupni storitveni center za vse tri družbe
TEŠ, HSE in PV obratuje od 1. decembra
2010 na lokaciji TEŠ. V storitvenem centru
so trije operaterji. Dva sta stalno prisotna,
eden pa je na terenu (lokacije HSE). Operaterji sprejemajo napake preko sistema
ZENAS ali po telefonu. Dodatne naloge
lahko storitvenemu centru dodeljujejo
samo koordinatorji preko sistema ZENAS.
Aplikacijo ZENAS smo dopolnili z novimi
funkcionalnostmi (urejanje storitev, skrbnikov, poročila, SMS obveščanje, pregled za
uporabnike, potrjevanje oz. zavračanje…).
Uredili smo avtomatski prenos storitev
iz sistema ODOS. Naredili smo vmesnik
za nadzor in upravljanje VPN dostopov
(vklop-izklop), ki ga uporablja storitveni
center.
Števčni nadzor prekoračitev emisijskih
mejnih vrednosti
Sistem nam omogoča avtomatski nadzor
vseh prekoračitev velikih kurilnih naprav.
Vizualizacija števcev je izdelana v sistemu
FIX. Iz sistema FIX je narejena povezava
na procesni portal, kjer se izpišejo datumi
s prekoračitvami za tekoče in preteklo leto
za vsako posamezno veliko kurilno napravo.
AMP1 Šoštanj: Dopolnitev merilne postaje
z dvema novima analizatorjema za merjenje koncentracij NOx in prahu (PM10 in
PM2,5).
Na imisijskih postajah smo zamenjali zastarele OPTO krmilnike in imisijski analizator, da lahko izvajamo zanesljive meritve,
ki so zakonsko predpisane.
159
V procesu pretvorb energij
je eden izmed najvažnejših
členov termoelektrarne sistem voda - para. Voda je
osnovni element zagona posameznega bloka. Njeno nepredvidljivo naravo ukrotimo
s strokovnostjo, znanjem in
obvladovanjem tehnologije.
VODA JE NEPREDVIDLJIVA.
ENERGIJA NAJ BO ZANESLJIVA.
161
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE
8 VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE
8.1 UVOD
Načrt vlaganja v zanesljivost proizvodnje
za leto 2010 je bil postavljen na naslednjih
izhodiščih:
•zagotavljanje obratovanja do ciljnih življenjskih dob posameznih blokov (blok 3
– 2015, blok 4 –2016, blok 5 kot rezerva s
proizvodnjo do 1050 GWh letno – 2027).
Zaradi dotrajanosti blokov 1 in 2 ter priključitve dveh plinskih turbin na 110 kV
omrežje in s tem zasedbe daljnovodnih
polj je sta bila bloka 1 in 2 trajno zaustavljena.
•Z vlaganjem v zanesljivost proizvodnje
obratujočih blokov zagotavljamo varno
in zanesljivo proizvodnjo znotraj predvidene dobe trajanja. Zagotavljamo potrebno proizvodnjo in ohranjamo razpoložljivost enot.
•Trenutno je dolgoročno načrtovano največ vlaganj v zanesljivost proizvodnje
na bloku 5, saj je ciljna življenjska doba
izmed vseh blokov najdaljša, blok pa
obratuje že krepko preko 230.000 obratovalnih ur.
Za blok 5 so se izvajale aktivnosti za zamenjavo generatorja. Pogodba o zamenjavi je
bila podpisana že leta 2008, zamenjava pa
bo izvedena pri remontu leta 2011.
Nadaljevana je bila obnova rotorjev mlinov
na bloku 5 ter v celoti zaključena.
Na področju skupnih naprav je bila zaključena obnova vodikarne.
162
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE
8.2. Zamenjava generatorja na bloku 5
TE Šoštanj načrtuje v času remonta leta
2011 zamenjavo statorja in rotorja generatorja bloka 5 brez pomožnih sistemov, ki
so nujno potrebni pri obratovanju generatorja. Novi stator in rotor bosta tako postavljena na mesto obstoječih ter povezana z
obstoječimi pomožnimi sistemi, ki služijo
za tesnjenje, hlajenje, oskrbo generatorja z
vodikom ter oskrbo generatorja z ležajnim
in tesnilnim oljem.
Blok 5 je pričel z obratovanjem leta 1977.
Od začetka obratovanja pa do 31.12.2010
je blok obratoval 233.248 ur.
•slabo mehansko stanje statorskega paketa
•neenakomerno segrevanje statorskega
paketa z vročimi točkami
•minimalni premer gredi rotorja
•rotorske kape iz materiala, občutljivega na pojav SCC (Stress-Corrosion
Cracking)
•obraba izolacije na utorih
•možne poškodbe telesa rotorja zaradi
naleganja zagozd
•razpokanje rotorskih zob
Slika 2
Razlogi za zamenjavo so bile opravljene
analize in pregled stanja generatorja (Slike
1 - 4):
Novi generator bo izdelalo podjetje SIEMENS in bo enakih dimenzij. Prav tako bo
tudi imel enake karakteristike kot obstoječi.
Slika 5
V letu 2010 pa je ločeno potekala izdelava
statorskega ohišja, navitja, paketa in gredi
rotorja (Sliki 5 in 6).
Slika 3
Slika 6
Slika 1
Slika 4
163
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE
8.3 Obnova vodikarnE
Obnova vodikarne v letu2010 je temeljila na zamenjavi kompresorja za vodik in
kisik proizvajalca Hofer Nemčija. Kompresorja imata skupni hladilni agregat, ki
se uporablja za hlajenje membranskih stopenj. Zaradi zaprtega sistema hlajenja je
bilo potrebno zagotoviti nov prostor za
vgradnjo hladilnega agregata za potrebe
hlajenja kompresorjev.
Z zamenjavo elektrolizerja in s tem višjih
izstopnih parametrov kisika in vodika, je
bilo potrebno dosedanje plinohrame za kisik in vodik zamenjati z tlačnimi posodami.
Tako se kisik in vodik, ki nastaneta pri elektrolizi komprimirata v ločeni tlačni posodi.
Tlačni posodi služita kot zalogovnik. Kisik,
ki nastane pri elektrolizi se komprimira v
tlačno posodo in nato služi kot, zalogovnik
iz katerega kompresor komprimira kisik v
jeklenke, ki je namenjen za potrebe vzdrževanja. Medtem ko z vodikom iz tlačne
posode zagotavljamo oskrbo tehnoloških
enot z vodikom za potrebe hlajenja generatorjev. Višek se s pomočjo kompresorja
komprimira v jeklenke.
8.4 ZAMENJAVA MLINSKIH ROTORJEV NA BLOKU 5
V letu 2010 sta bila razstavljena ter obnovljena dva mlinska rotorja. Rotorja je
bilo po demontaži ter razstavitvi potrebno
navariti na konusnem delu, na zunanjih robovih in ob vpetju stremen. Po strugarski
obdelavi je sledila sestava z novim prstanom, stremeni, vsemi potrebnimi vijaki in
ostalimi elementi po načrtih. Z novimi stre-
meni in mlinskimi prstani se je posamezen
rotor sestavil, uravnotežil in vgradil.
Do sedaj je bilo obnovljenih 8 rotorjev in
sicer 7 v podjetju STTIM Trbovlje, ter še
pred temi 1 rotor v podjetju Minel Beograd,
ki pa ni zadostil zahtevam po kvaliteti.
Odločitev o zamenjavi mlinskih rotorjev
je bila podana predvsem na podlagi velike izrabljenosti in iztrošenosti rotirajočih
delov, kar bi, ob nadaljnjem obratovanju,
lahko privedlo do havarije, ter velike materialne škode. Predvsem pa takšno obratovanje močno zmanjša stopnjo varnosti.
164
V letu 2011 je predvidena še izdelava elaborata eksplozijske ogroženosti z oceno
tveganja in tehnični pregled objekta s strani pooblaščene institucije in izdaja ustreznih potrdil.
VLAGANJE V ZANESLJIVOST PROIZVODNJE
165
Človek stremi k popolnosti.
Izboljšati in nadgraditi obstoječe stanje je želja, ki se
skriva v naši naravi in nas
vodi do vselej novih priložnosti za svetlejšo prihodnost.
Investicija v nove tehnologije je investicija v naš svet.
ČISTOST ZRAKA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA.
JASNI CILJI ZA ČIST PRETOK ENERGIJE.
167
NOVE INVESTICIJE
9 NOVE INVESTICIJE
9.1 Postavitev TK in US
Izgradnja nove upravne stavbe v Termoelektrarni Šoštanj d.o.o. je bila potrebna
zaradi izgradnje Bloka 6 kateri z vzhodnim
delom posega v območje stare upravne
stavbe. Zaradi prostorske stiske, objektov
Bloka 6 ni bilo možno odmakniti od stare upravne stavbe. Uvedba v delo je bila
29.2.2009, gradnja pa se je zaključila z
tehničnim pregledom 16.9 2010. Po opravljenem tehničnem pregledu se je pričela
selitev iz stare upravne stavbe 18.9.2010.
Rušenje stare upravne stavbe se je pričelo
1.10.2010.
Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo
Uporabno dovoljenje št. 35106-45/2010
TŠ dne 29.10.2010.
•Študija Vidiki vključitve bloka 6 TEŠ v
elektroenergetski sistem Slovenije, junij
2005.
•Paket 1 - Glavna tehnološka oprema
•Paket 2 - Naprava za razžveplanje dimnih plinov
•Paket 3 - Stikališče
•Paket 4 - Hladilni sistem
•Paket 5 - Gradbena dela
•Paket 6 - Transport premoga
•Paket 7 - Priprava in transport produktov
•Paket 8 - Priprava hladilne vode
•Paket 9 - Gradbene inštalacije
•Paket 10 - Storitve naročnika.
•vključitve celotnih stroškov emisijskih
kuponov za emisije CO2 po letu 2012,
•skrajšanje gradnje iz 63 mesecev na 60
mesecev,
•sprememba stroškov financiranja v času
gradnje na osnovi spremenjenih izhodišč v zvezi s strukturo in dinamiko virov financiranja.
9.2 Blok 6
Odločitev o gradnji 600 MW bloka 6 pomeni nadaljevanje ekološke sanacije, ki smo
jo z veliko skrbjo za okolje pričeli že v letu
1983. Po sprejetem strateškem razvojnem
načrtu TEŠ, junija 2004, bo blok 6 s 600
MW postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1,
2, 3, 4 in 5. Gre za nacionalno pomemben
projekt, ki je uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za
obdobje 2007 - 2023. Spomladi 2009 pa je
bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo.
Na osnovi sprejetega razvojnega načrta
smo pričeli z izdelavo potrebne investicijske dokumentacije. Tako so bili izdelani naslednji dokumenti:
•Predinvesticijska študija: Postavitev bloka 6 v TE Šoštanj, april 2005
•Dokument identifikacije investicijskega
projekta, maj 2005
Predinvesticijska zasnova je bila predstavljena na strateški konferenci skupine HSE
septembra 2005, na kateri je bil projekt izgradnje bloka 6 TEŠ uvrščen med prednostne projekte skupine HSE. Vse navedeno
je bilo podlaga za izdelavo investicijskega
programa za nadomestni energetski objekt
imenovan Blok 6 TEŠ. Vzporedno s pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije so potekali drugi postopki, ki so potrebni za umestitev načrtovane investicije v
energetski sistem in v prostor. Dne 10. julija
2006 smo prejeli energetsko dovoljenje.
Dobava opreme in izvedba storitev, potrebnih za dokončanje energetskega objekta je
razdeljena na več paketov:
V oktobru 2009 je prišlo do noveliranja investicijskega programa. Glavni razlogi za
novelacijo so bili:
Novelirani investicijski program 3 (NIP3), oktober 2009 je bil v oktobru 2009 sprejet na
NS TEŠ in obravnavan na NS HSE. V zvezi
s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil dosežen pomemben mejnik, ko
je bilo dne 11. novembra 2009 pridobljeno
Okoljevarstveno soglasje za Blok 6.
•znižanje pogodbene vrednosti glavne
tehnološke opreme bloka 6,
•znižanje vrednosti za napravo za razžveplanje dimnih plinov bloka 6,
•sprememba načina evakuacije električne energije,
Dne 16. februarja 2011 je bilo pridobljeno
Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje
nove velike kurilne naprave Blok 6, ki je v
začetku marca 2011 postalo pravnomočno.
S tem dovoljenjem so izpolnjeni vsi pogoji
za izdajo gradbenega dovoljenja za Blok 6.
168
NOVE INVESTICIJE
Dobava opreme in storitev
Oktobra 2006 je bil v Uradnem listu EU
objavljen razpis – Periodično informativno
obvestilo za izbiro sposobnih ponudnikov
za dobavo glavne tehnološke opreme GTO
za blok 6 moči 600 MW. Ustrezni prijavi sta
oddala dva ponudnika. V avgustu 2006 je
bil opravljen izbor najugodnejšega ponudnika. Septembra 2007 je bila podpisana
rezervacijska pogodba s podjetjem Alstom
Power Centrales, na podlagi katere je bila
plačana rezervacija v višini 25 mio EUR.
Na podlagi soglasja NS TEŠ k podpisu pogodbe za GTO, je bila dne 27. junija 2008
podpisana pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme med TEŠ in konzorcijem
Alstom Power Centrals s.a. (Francija) in Alstom Power Systems GmbH (Nemčija). V
podpisani pogodbi je natančno določeno,
da se tehnični detajli dokončno uskladijo
do 31. avgusta 2009 in takrat določi tudi
končna cena GTO, s tem, da ima TEŠ kot
investitor oz. naročnik pravico ponovnega
pogajanja o ceni GTO. To je bilo tudi storjeno. Oprema je bila podrobno definirana,
končna cena pa je bila s pogajanji dosežena na vrednost 694,9 mio EUR.
TEŠ je 2. decembra 2009, po predhodno
pridobljenem soglasju NS TEŠ, plačal prvi
obrok dobavitelju GTO in s tem je postala veljavna pogodba (Start date) med TEŠ
- Alstom Power Centrals - Alstom Power
Systems. Z veljavnostjo pogodbe so se
začeli realizirati tudi pogodbeni členi, kot
je izdelava podrobnih načrtov potrebnih za
pridobitev gradbenega dovoljenja, naročilo
opreme, začeli so teči terminski roki, itd.
V času od 3. decembra 2009 (Start date)
do danes potekajo vse aktivnosti na paketu Glavna tehnološka oprema v skladu s
terminskim planom, težave in zamude pri
začetku gradbenih del je povzročil dolgotrajni postopek pri izdaji Okoljevarstvenega
dovoljenja za Blok 6. Z dobaviteljem Alstomom potekajo redne delavnice (predvidoma vsaj 1x mesečno), na katerih se preverjajo opravljene aktivnosti in usklajujejo
posamezne dejavnosti.
Na podlagi sklepa Vlade RS, 18. marca
2010, o potrebnem ponovnem pogajanju o
znižanju cene za GTO so od začetka aprila
2010 do julija 2010 potekala ponovna pogajanja o izboljšanju pogodbenih določil,
predvsem cene, z njo povezanih eskalacijskih določil, tehniško tehnoloških izboljšav
in skrajšanja rokov izvedbe. Rezultat pogajanj je predlog o nižji pogodbeni vrednosti
za 1 mio EUR zaradi spremenjene tehnološke opreme in fiksiranje 18,5 % pogodbene cene, ki ni več podvržena eskalacijski
formuli. Sam način izračuna eskalacije se
ni spreminjal. Aneks 2 k pogodbi je bil podpisan januarja 2011.
Meseca novembra 2009 je bil v Uradnem
listu EU objavljen razpis - Obvestilo o naročilu – gospodarske javne službe z naslovom »Hladilni sistem bloka 6 v TEŠ«.
Pogodba z najugodnejšim ponudnikom
(konzorcij Rudis&SPX) je bila podpisana
februarja 2010. Gradnja hladilnega stolpa
naj bi se začela takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, poskusno obratovanje
hladilnega sistema naj bi se začelo skladno
s skupnim terminskim planom za blok 6,
novembra 2014. Projektiranje PGD dokumentacije je zaključeno. Dne 3. septembra
2010 je bila oddana vloga za gradbeno dovoljenje, v mesecu oktobru 2010 pa je bila
zaključena izdelava PZI dokumentacije za
temeljenje HS.
potekajo vse aktivnosti v skladu s pogodbo in terminskim planom. Te aktivnosti se
spremljajo in usklajujejo na rednih koordinacijskih sestankih. V mesecu aprilu 2010
je bila v celoti predana PGD dokumentacija, prav tako se je tekom leta izdelovala in
delno predajala PZI dokumentacija.
Glede izvedbe pripravljalnih del je v letu
2010 potekal izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo gradbenih del za ureditev zahodnega uvoznega platoja v TEŠ.
Z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem
Primorje d.d., je bila podpisana pogodba.
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno. V
sklopu pripravljalnih del je bilo predvideno
tudi rušenje hladilnih stolpov blokov 1 - 3, ki
se je pričelo konec maja. Rušenje hladilnih
stolpov 1 - 3 je potekalo z drobljenjem in
rezanjem armiranega betona. Hladilna stolpa in stara upravna stavba so bili do konca
leta 2010 porušeni.
Razpis za preostala pripravljalna gradbena
dela (ureditev brežine in platoja za hladilni stolp in transformatorje) je bil objavljen
25. februarja 2010 v UL EU št. 2010/S
39-057681. Za izvedbo del je bila izbrana
družba RGP d.o.o. iz Velenja, pogodba v
vrednosti 3,2 mio EUR pa sklenjena 17. junija 2010. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno 5. julija 2010, dela se izvajajo po
zastavljenem terminskem planu.
Razpisno dokumentacijo za gradbena dela
GTO je jeseni 2010 izdelal HSE Invest. Objava razpisa je bila januarja 2011, začetek
gradbenih del je predviden po pridobitvi
gradbenega dovoljenja za GTO, predvidoma v aprilu 2011. Ostali razpisi (transport
premoga, priprava in transport produktov,
priprava vode, …) bodo objavljeni predvidoma v letih 2011 in 2012.
Z izvajalcem za dobavo naprave za RDP
169
V letu 2009 je potekala zaključna faza izbora za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za Blok 6 (PGD + PZI). Z najugodnejšim ponudnikom podjetjem HSE Invest
d.o.o. je bila 17. februarja 2010 podpisana
Pogodba o izdelavi PGD in PZI za blok 6 v
TEŠ z infrastrukturno ureditvijo v višini 1,5
mio EUR. Dokumentacija PGD je bila izdelana konec julija 2010. Od avgusta do oktobra 2010 se je izvajala revizija dokumentacije ter postopek pridobivanja soglasij k
dokumentaciji. Vloga za izdajo gradbenega
dovoljenja za blok 6 je bila vložena na MOP
28. decembra 2010. Izvaja se tudi postopek priprave PZI dokumentacije, ki se bo
izdelovala postopno in sočasno s predvidenimi gradbenimi deli.
Financiranje projekta je predvideno v kombinaciji lastniških in dolžniških virov financiranja. Lastniški viri so načrtovani kot kombinacija lastnih virov TEŠ (dobiček in prosta
amortizacija) in dokapitalizacija obvladujoče družbe HSE d.o.o. Za financiranje investicije je HSE d.o.o. že nakazala 122,1
mio EUR dokapitalizacije. Dolžniški kapital
je načrtovan v obliki dolgoročnih kreditov.
Aprila 2010 je bila podpisana pogodba z
EIB za 440,0 mio EUR in aneks k pogodbi
iz leta 2007, s katerim je bil znesek kredita znižan iz 350,0 mio EUR na 110,0 mio
EUR. Vezano na problematiko statusa državnih pomoči je načrtovano, da bo država
izdala državno poroštvo za 440,0 mio EUR
kredita, za 110,0 mio EUR kredita pa bo investitor banki predložil bančno garancijo.
Garancijska pogodba je bila sklenjena 24.
novembra 2010 s petimi bankami garantkami. Konec januarja 2011 so bili izpolnjeni
vsi pogoji za črpanje kredita in 17. februarja
2011 je EIB nakazala 110,0 mio kredita. V
januarju 2011 je bila sklenjena finančna pogodba z EBRD banko za 200,0 mio EUR.
Zagotavljanje zdravega okolja, varnega in zdravega dela
je temeljni pogoj delovanja
podjetja in skupni smoter
tako vodstva kot vseh zaposlenih. Občutek varnosti je
ena temeljnih človekovih potreb, ki vodi do zadovoljstva,
zaupanja in pripadnosti.
OGNJENE STRASTI SO TEŽKO OBVLADLJIVE.
VSAKDAN POTREBUJE ENERGIJO,
KI JE LAŽJE UPRAVLJIVA.
171
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
10 VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
10.1 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
10.1.1 Sistem varnosti in
zdravja pri delu OHSAS 18001
Z namenom izboljšanja stopnje varnosti in
zdravja pri delu v TE Šoštanj smo v letu
2010 izdelali 4 nove programe VZD, in sicer:
•SLUŽBA VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI: 3 programi
1. Izpolnitev zahtev Zakona o obrambi
2. Izdelava načrta območja varovanja v
TEŠ
3. Organizacija Civilne zaščite (CZ) v TEŠ
•SEKTOR TEHNIKA IN VZDRŽEVANJE:
1 program
1. Ureditev lokacij kontejnerjev na celotnem območju TEŠ
V programih so bili določeni roki za izvedbo posameznih nalog, finančna sredstva,
ki so za realizacijo nalog potrebna in odgovorne osebe.
V letu 2010 je bilo skupaj aktivnih 6 programov, ki so bili izdelani v letih 2008,
2009 in 2010.
Izvedena je bila presoja s strani zunanjih
presojevalcev, ki niso imeli večjih pripomb
na izvajanje in upoštevanje zahtev standarda OHSAS 18001 v TE Šoštanj. Nekaj
njihovih priporočil smo z raznimi ukrepi realizirali.
10.1.2 Izjava o varnosti z
oceno tveganja
V letu 2010 se je izvajalo redno ažuriranje
in prilagajanje Izjave o varnosti z oceno
tveganja dejanskemu stanju v podjetju.
Zaradi reorganizacije delovnih mest in
drugih sprememb se je začela druga revizija ocene tveganja, skozi katero bodo
temeljito pregledani obstoječi podatki in
upoštevane vse spremembe in najnovejše
ugotovitve na področju varnosti in zdravja
pri delu. Revizija bo končana v letu 2011.
Za vse spremembe se zaradi lažje sledljivosti sproti vodi »Evidenca sprememb
ocene tveganja«, iz katere so razvidni
vzrok za spremembo, vrsta spremembe,
datum spremembe in predvideni ukrepi.
10.1.3 Sklepanje sporazumov
o skupnih ukrepih za
zagotavljanje varnosti in
zdravja pri delu na skupnem
delovišču z zunanjimi izvajalci
V letu 2010 ni bilo večjega remonta v Termoelektrarni Šoštanj, tako da je bilo za
razliko od leta 2009, ko je bil remont na
bloku 4, število delavcev zunanjih izvajalcev bistveno manjše. Kljub temu smo zaradi izvajanja rednih vzdrževalnih in investicijskih del v skladu z 25. členom Zakona
o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št.
56/99 in 64/01) z zunanjimi izvajalci sklenili
122 Sporazumov o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na
skupnem delovišču.
Hkrati s sklepanjem sporazumov se je od
vseh zunanjih izvajalcev zahtevala tudi
ustrezna dokumentacija za njihove delavce, ki opravljajo delo na območju TE Šoštanj.
172
Za vsakega delavca se zahteva veljavno:
•pogodbo o zaposlitvi,
•socialno, zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje,
•zavarovanje za primer poškodbe pri
delu,
•dokazilo o opravljenem usposabljanju s
področja varstva pri delu in varstva pred
požarom,
•dokazilo o zdravstveni sposobnosti delavca za delo, ki ga opravlja,
•delovno dovoljenje za državljane držav,
ki niso članice Evropske unije.
Zunanjih izvajalci ustreznost omenjene
dokumentacije potrdijo z izjavo, ki jo z njihove strani podpiše pooblaščena oseba.
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
10.1.4 Periodične meritve
mikroklime, osvetljenosti,
hrupa ter kemijskih škodljivosti
na delovnih mestih
Začeli smo z izvajanjem periodičnih meritev mikroklime, osvetljenosti in hrupa na
delovnih mestih. Meritve so bile izvedene
na 75 lokacijah, in sicer.
•LABORATORIJ; 3 lokacije
•BLOK 3; 13 lokacij
•BLOK 4; 18 lokacij
•RDP BLOKA 4; 10 lokacij
•BLOK 5; 17 lokacij
•RDP BLOKA 5; 10 lokacij
•CENTRALNI SILOSI ADITIVA; 1 lokacija
•PLINSKI TURBINI; 3 lokacije
Izvedli smo tudi periodične - kontrolne
meritve koncentracij kemičnih škodljivosti,
ki so jim pri delu izpostavljeni delavci na
stalnih delovnih mestih, ali pa pri občasnih
delih. Meritve so bile izvedene na 27 lokacijah in sicer:
V letu 2011 bomo nadaljevali z meritvami v
objektih delavnic, na transportu premoga,
v pripravi vode, v skladiščih, v menzi in v
upravni stavbi.
•BLOK 3; 1 lokacija (alveolarni in inhalabilni prah)
•BLOK 4; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah)
•RDP BLOKA 4; 2 lokaciji (alveolarni in
inhalabilni prah)
•BLOK 5; 2 lokaciji (alveolarni in inhalabilni prah)
•RDP BLOKA 5; 2 lokaciji (alveolarni in
inhalabilni prah)
•TRANSPORT PREMOGA; 8 lokacij (alveolarni in inhalabilni prah)
•DELAVNICE; 7 lokacij (alveolarni in inhalabilni prah, dušikov dioksid, ogljikov
monoksid)
10.2 VARSTVO PRI DELU
10.2.1 Izobraževanje in
usposabljanje s področja
varnosti in zdravja pri delu
ter požarnega varstva
V letu 2010 je bil za triindvajset novo sprejetih delavcev in deset pripravnikov, osem
študentov, ter sedem dijakov organiziran
uvajalni seminar, na katerem so bili seznanjeni z osnovami varstva pri delu in požarnega varstva, osnovami varnega dela na
njihovem delovnem mestu, pravicami, ki
jih uživajo ob sklenitvi delovnega razmerja
ter dolžnostmi, ki jih morajo pri opravljanju
svojega dela upoštevati. Delavci so dobili
predpisana osebna varovalna sredstva, do
katerih so upravičeni in jih na svojem delovnem mestu potrebujejo.
Za osemindvajset delavcev - upravljavcev
energetskih naprav, ki so bili premeščeni na
različna delovna mesta znotraj TE Šoštanj,
je bilo opravljeno usposabljanje iz varstva
pri delu in požarne varnosti.
Usposabljanje je bilo izvedeno tudi za osem
delavcev zunanjih izvajalcev, ki upravljajo z
energetskimi napravami TE Šoštanj.
V letu 2010 je bilo izvedeno usposabljanje
za 91 delavcev, ki upravljajo z mostnimi
žerjavi, ter 150 delavcev vzdrževanja, delavcev obratovanja, delavcev v menzi, delavcev tehnike ter delavcev uprave, ki so
obnovili znanje iz prve pomoči.
10.2.2 Zdravstveno varstvo
V letu 2010 je bila z Medicino dela VELENJE obnovljena pogodba, s katero se zagotovi, da naloge zdravstvenega varstva
pri delu opravlja pooblaščen zdravnik medicine dela.
Na Medicini dela v Velenju so v letu 2010
skladno s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.list. RS, št.
87/02) opravili usmerjeni obdobni in drugi
usmerjeni kontrolni preventivni zdravstveni
pregled za 26 delavcev in sicer;
•vzdrževanje: 18 oseb
•obratovanje: 6 oseb
•elektro služba: 1 oseba
•strojna služba: 1 oseba
173
Iz kontrolnih zdravniških spričeval z oceno
izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev
po opravljenem usmerjenem obdobnem
preventivnem zdravniškem pregledu je razvidno, da pri večini delavcih, ki izpolnjujejo
posebne zdravstvene zahteve za navedeno delovno mesto s časovnimi in drugimi
omejitvami bistvenih zdravstvenih izboljšav ni opaziti.
10.2.3 Nezgode pri delu
Pri opravljanju dela vedno obstajajo tveganja in nevarnost, ki lahko povzročijo
poškodbe pri delu. V letu 2010 se je v Termoelektrarni Šoštanj zgodilo 10 delovnih
nezgod pri delu, in sicer v naslednjih organizacijskih enotah:
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
Zap. št.
Organizacijska enota
1.
2.
Število poškodb
Služba kakovosti
0
Služba varstva pri delu
0
Služba poslovne informatike
0
4.
Služba investicij
0
5.
Elektro služba
0
6.
Strojna služba
0
7.
Gradbena služba
0
3.
8.
Štabne službe
Sektor tehnika in vzdrževanje
Elektro vzdrževanje
0
9.
Strojno vzdrževanje
5
10.
Gradbeno vzdrževanje
0
11.
Služba ekologije
0
12.
Služba kontrole tehnoloških procesov
0
13.
Izmena
0
14.
Priprava vode
0
15.
Sektor obratovanje
Blok 3
0
16.
Blok 4
2
17.
Blok 5
2
18.
Transport premoga
0
19.
Kadrovska služba
0
20.
Služba izobraževanja
0
21.
Splošno kadrovski sektor
Splošna služba
0
22.
Podsektor menza
1
23.
Služba kontrolinga
0
24.
Ekonomski sektor
25.
26.
Komercialna služba
0
Finančna služba
0
Pot na delo in z dela
0
SKUPAJ
10
174
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
V Službi varstva pri delu vodimo predpisano evidenco o prijavljenih nezgodah in
analizah teh poškodb.
Iz evidence je razvidno, da so poškodbe v
letu 2010:
•pretežno poškodbe mehanskega značaja - štiri poškodbe,
•dve poškodbe sta nastali zaradi nepravilnega dela,
•dve poškodbi sta imele za posledico
zvin noge,
•dve poškodbi sta nastali zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe zaščitnih
sredstev pri delu in sicer zaščitnih očal
ter zaščitne čelade.
Iz grafičnega prikaza števila poškodb, ki
zajema poškodbe za daljše obdobje je
razvidno, da je število poškodb, ki so se
zgodile v letu 2010 v primerjavi z letom
2009 v upadu.
GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA POŠKODB OD LETA 2000 DO 2010
število poškodb
45
število poškodb
40
35
30
25
20
15
10
5
0
00
01
02
Mnenja o nezgodah pri delu in ob
nastanku invalidnosti
Za 10 delavcev je služba varstva pri delu
in požarne varnosti na zahtevo zavarovalnic podala pisna mnenja o delovnih nezgodah, ki so se zgodila pri delu in zvezi
z delom.
03
04
05
06
07
Za delavce, ki so bili zaradi nastanka invalidnosti premeščeni na druga, za njih
ustrezna delovna mesta, je bila predhodno
opravljena analiza delovnih mest z vidika
ekoloških meritev in fizičnih obremenitev.
08
09
10
10.2.4 Ostale dejavnosti
Deratizacija in dezinsekcija
V pomladnih mesecih, marcu in juniju je
bila opravljena deratizacija in dezinsekcija
prostorov TEŠ.
175
leto
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
10.3 TEHNIČNO VARSTVO
10.3.1 Sevanja
Neionizirajoča sevanja
Neionizirajoča sevanja so prisotna povsod
v našem življenjskem in delovnem okolju.
Poznamo neionizirajoča sevanja nizkih
in visokih frekvenc. Viri EMS nizkih frekvenc so naprave za prenos in distribucijo
električne energije ter vse naprave, ki jih
uporabljamo: gospodinjske naprave, računalniki, varnostni sistemi, radijski in TV oddajniki, radarji, bazne postaje operaterjev
telefonije, mobilni telefoni in mikrovalovne
pečice. Navedeni so glavni viri EMS visokih frekvenc. EMS je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi
bližini ali dal povzroča elektromagnetno
polje, in je tveganje za škodljive učinke za
človeka in živo naravo.
Meritve neionizirajočih sevanj
Skladno s pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja (Uradni list RS, št.
70/96) smo opravili meritve nizkofrekvenčnih neionizirajočih sevanj na novozgrajenih
PT in v Vodikarni. Meritve je opravil Inštitut
za neionizirajoča sevanja.
Skladno s Uredba o varovanju delavcev
pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem Uradni list RS št.
34/2010 smo opravili meritve umetnih optičnih sevanj v laboratoriju.
Ionizirajoča sevanja
Pri Upravi za jedrsko varnost Republike
Slovenije smo priglasili 168 javljalcev požara.
10.3.2 Pregledi tehnoloških
enot
Služba varstva pri delu tedensko opravlja
preglede tehnoloških enot.
V letu 2010 je bilo opravljenih 50 pregledov na blokih 1, 2, 3, 4, 5, pripravi vode,
transportu premoga, RDP bl. 4 in 5., ki so
zajemali:
•pregled mlinov in njim pripadajočih naprav,
•pregled odplava pepela,
•pregled bagerskih črpalk,
•pregled turbinskih naprav in njim pripadajočih naprav,
•pregled generatorjev in njim pripadajočih naprav,
•pregled presipnih mest na transportu
premoga,
•pregled bunkerskih prostorov,
•pregled naprav v pripravi vode,
•pregled dvižnih naprav,
•pregled elektro prostorov,
•pregled transformatorskih prostorov,
•pregled stikališč,
•pregled AKU – baterijskih prostorov,
•pregled delovne dokumentacije,
•pregled delavnice, skladiščnih prostorov,
•pregled družbene prehrane,
•ter še vse druge pomanjkljivosti.
10.4 POŽARNA VARNOST
10.4.1 Požari v TEŠ
V Letu 2010 je bilo v TE Šoštanj šest manjših požarov, ki so evidentirani in sicer:
01 - 1
2.04.2010 - manjši požar v kotlovnici na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja pri ohišju mlina 5,
02 - 2
1.05.2010 - manjši požar v kotlovnici
na bloku 5, ob osi pogonske rešetke
03 - 1
4.10.2010 - manjši požar v kotlovnici
na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja
pri ohišju mlina 1,
04 - 1
7.10.2010 - manjši požar v kotlovnici
na bloku 5, med dvojnim ležajem in
ohišjem mlina 5,
05 - 1
9.10.2010 - manjši požar na tran-
sportu premoga, razdelilna omarica v
prostoru komande transporta,
06 - 1
0.11.2010 - manjši požar v kotlovnici
na bloku 5, ob gredi dvojnega ležaja
pri ohišju mlina 5
Vsi evidentirani manjši požari so bili hitro
pogašeni s strani delavcev TE Šoštanj. Za
vsak požar, je bilo s strani inženirja področja požarne varnosti, izdelano poročilo o
požaru (ANALIZA POŽARA).
10.4.2 Sistemi za javljanje
požara
V TE Šoštanj imamo sisteme javljanja požara oz. javljalnike požara, ki so nameščeni v prostorih, kjer je povečana stopnja požarne nevarnosti. Informacije od javljalcev
požara se zbirajo v posamezne javljalne
postaje in sicer:
•informacije iz blokov 1 - 3 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena
v novi komandi blokov 1 - 3,
•informacije iz stikališča 110 kV se zbirajo
v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v novi komandi blokov 1 - 3,
176
•informacije iz bloka 4 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v
komandi bloka 4,
•informacije iz delavnic in skladišč se
zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je
nameščena v komandi bloka 4,
•informacije iz RDP bloka 4 se zbirajo v
javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 4,
•informacije iz bloka 5 se zbirajo v javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v
komandi bloka 5,
•informacije iz RDP bloka 5 se zbirajo v
javljalni postaji NJVP 300, ki je nameščena v komandi bloka 5,
VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
•informacije iz transporta premoga ter
ZKV se zbirajo v javljalni postaji NJVP
300, ki je nameščena v komandi transporta premoga.
Naprave za javljanje požara redno servisira
pooblaščena institucija ZARJA iz Kamnika. V letu 2010 so bile naprave za javljanje
požara servisirane ŠTIRIKRAT in sicer:
•v mesecu MARCU 2010,
•v mesecu JUNIJU 2010,
•v mesecu SEPTEMBRU 2010,
•v mesecu DECEMBRU 2010
10.4.3 Hidrantno omrežje v
TEŠ
Hidrantno omrežje v TE Šoštanj je bilo
v letu 2010 pregledano in preizkušeno
DVAKRAT, in sicer v mesecu APRILU in v
mesecu NOVEMBRU. Pregledani in preizkušeni so bili vsi hidrantni priključki, tako
zunanji kot notranji. Za vsak hidrantni priključek je izdelan hidrantni ter merilni list.
Na vsakem hidrantnem priključku je izmerjen statični in dinamični tlak vode, ob
katerem so izračunane tudi količine vode
ob uporabi različnih šob ročnika. Pregledi
in preizkusi so bili opravljeni s strani PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
iz Šoštanja.
10.4.4 Črpalka za povečanje
tlaka v hidrantnem omrežju
Črpalka za povečanje tlaka v hidrantnem
omrežju se preizkuša tedensko (vsak petek). Pri preizkusu sodelujejo:
•vodja priprave vode,
•pooblaščen vzdrževalec elektro področja,
•inženir področja požarne varnosti ali gasilec.
10.4.5 Pregled gasilnikov v
TE Šoštanj
Gasilnike v TE Šoštanj je v letu 2010 pregledovalo PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUŠTVO ŠOŠTANJ. Pregledanih je bilo
cca. 720 gasilnikov.
10.4.6 Pregledi tehnološki
enot iz požarne varnosti
Služba VPD tedensko opravlja preglede
tehnoloških enot iz požarne varnosti. Pregledi zajemajo:
•pregled opozorilnih oznak,
•pregled hidrantnega omrežja,
•pregled sistemov aktivne požarne zaščite,
•pregled čiščenja opreme,
•pregled skladišč,
•pregled delovnih prostorov,
•pregled elektro instalacij,
•pregled transportnih poti,
•pregled dovoljenj za delo,
Pomanjkljivosti se tedensko obravnavajo
na kolegiju.
10.4.7 Gasilske vaje in
taktični ogledi
Z gasilci iz PGD Šoštanj ter PGD Lokovica
imamo sklenjene letne pogodbe s katerima si zagotavljamo uspešno izvajanje storitev na področju požarne varnosti. Gasilci
iz PGD Šoštanj in PGD Lokovica mesečno
izvajajo operativno taktične oglede za primere intervencije, če bi na določenih mestih prišlo do požara. Taktične oglede vodi
inženir področja požarne varnosti. Gasilci
iz PGD Šoštanj ter PGD Lokovica po operativnem ogledu izdelajo poročilo o taktičnem ogledu.
Pri taktičnem ogledu se gasilci seznanijo :
•z nevarnostmi,
•z dostopi do mest kjer bi lahko prišlo do
požara,
•z možnimi načini taktičnih napadov,
•z najprimernejšimi gasilnimi sredstvi za
pogasitev požara.
177
V letu 2010 sta bili skupaj z gasilci z PGD
Šoštanj ter PGD Lokovica izvedeni dve večji gasilski vaji, in sicer:
•v mesecu APRILU 2010 je bila večja gasilska vaja na objektu RDP 5. V vaji je
sodelovalo 58 gasilcev, vodja izmene v
TE Šoštanj, center za obveščanje 112,
služba VPD, vajo je vodil inženir področja požarne varnosti,
•v mesecu OKTOBRU 2010 je bila večja
gasilska vaja v OBMOČJU VODIKARNE.
V vaji je sodelovalo 49 gasilcev, vodja izmene v TE Šoštanj, center za obveščanje 112, služba VPD, vajo je vodil inženir
področja požarne varnosti.
V vajah so prikazani možni dostopi, napajanje gasilne vode iz cistern, lokacije
mest kjer se je možno priključiti na hidrantno omrežje, uporaba težke pene, zaščita
posameznih kot objekta, odsesavanje dimnih plinov ipd.. Po končanih vajah so bile
opravljene tudi analize.
10.4.8 Komisija za pregled
tehnoloških enot
V letu 2010 se je komisija za pregled tehnološki enot v smislu u požarne varnosti in
varnostno tehnične problematike sestala
dvakrat. Pregledala je blok 5 (dvakrat). O
ugotovitvah so bili izdelani zapisniki, ki so
bili obravnavani na tehničnem kolegiju.
Odgovornost do okolja je odgovornost do ljudi. Strateško
načrtovanje je del družbeno odgovornega ravnanja,
ki upošteva vse vidike kakovosti bivanja. Takšno delovanje vključuje zanesljiv
sistem spremljanja dogajanja in zaznavanja vsakršnih
sprememb.
VODA JE VIR ŽIVLJENJA.
ŽIVLJENJE SE NAPAJA S ČISTO ENERGIJO.
178
179
SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM
11 Sistemi vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem
11.1 USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI VZPOSTAVLJENEGA SISTEMA VODENJA
Ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti
vzpostavljenega sistema vodenja poteka
z integriranimi notranjimi presojami, zunanjimi presojami certifikacijskega organa in
preko doseganja planiranih ciljev.
Zunanja presoja, je potekala v mesecu
aprilu 2010 in je bila integrirana po vseh štirih standardih.
Zunanjo presojo je izvedel certifikacijski organ TÜV Management Service - TÜV SÜD
Sava d. o. o..
Zunanji presojevalci so ocenili, da je presojani sistem vodenja, zlasti z ozirom na:
•obseg in politiko
•prepoznavanje in redno spremljanje/
vrednotenje tveganj (ki ogrožajo varnost
informacij, varnost okolja, varnost in
zdravje zaposlenih), varnostnih vidikov
organizacije ter pravnih ali zakonskih
zahtev
•kvalifikacije, izkušnje in kompetence zaposlenih, ki so vezane na sistem vodenja
•izbrane in vpeljane varnostne kontrole
•aktivnosti za seznanjanje zaposlenih o
sistemu vodenja
•izvajanje notranjih presoj in vodstvenih
pregledov
•zagotavljanje procesa nenehnih izboljšav
učinkovit in da so podane osnove, ki omogočajo vzdrževanje in izboljševanje sistema
vodenja.
11.2 RAZVOJ SISTEMA VODENJA
V letu 2011 bomo pričeli s projektom SIST
EN 16001 Sistem upravljanja z energijo.
Najvišje vodstvo vzpodbuja in podpira nadaljnji razvoj sistema vodenja ter ga postopno prenaša na zunanje podizvajalce in
poslovne partnerje.
180
Uspešno smo zaključili projekt družbeno
odgovorno podjetje. Projekt pokriva naslednja ključna področja: odnos do zaposlenih, odnos do okolja, odnos do širše skupnosti in odnos do kupcev in dobaviteljev.
V sklopu projekta smo se prijavili na razpis
za: »Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS« in dosegli drugo mesto v
skupini velikih podjetij.
SISTEMI VODENJA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM
UČINKOVITOST PROCESOV
Proces
Merljiva karakteristika
Cilj
Doseženo
10-08 Zadovoljstvo kupca
Povprečna ocena vprašalnika zadovoljstvo
kupca
≥ 3,1
3,4
SP 20-03 Prodaja
Prihodki od prodaje:
električne in
3.806 GWh
218.023.380 EUR
3.946 GWh
229.574.154 EUR
toplotne energije
415 GWh
4.651.062 EUR
407 GWh
4.478.110 EUR
Obratovalna pripravljenost
Proizvodnja energije:
• Električna
• toplotna
K ≥ 97 %
K = 98,77 %
3.806 GWh
415 GWh
3.946 GWh
407,1 GWh
Specifična poraba goriva
1 - 3 < 14.300 kJ/kWh
4 < 11.700 kJ/kWh
5 < 10.900 kJ/kWh
PLT < 9960 kJ/kWh
1 - 3 = 13.784 kJ/kWh
4 = 11.396 kJ/kWh
5 = 10.973 kJ/kWh
PLT = 9969 kJ/kWh
SP 20-05 Obratovanje tehnoloških enot
SP 30-02 Tehnika in vzdrževanje
SP 30-04 Poslovna informatika
SP 30-04 Poslovna informatika
• Proizvodnja električne energije iz les biomase 0 GWh (biomasa)
206 GWh (plin)
0 GWh (biomasa)
208,0 GWh (plin)
Obratovalna pripravljenost
Kumulativna razpoložljivost
Stroški rednega vzdrževanja
K > 97%
+ gradient
Enako kot leta 2008
K = 98.77 %
+ gradient
cca. 10.400.000 €
Ekološki informacijski sistem:
Procent (%) pravilnosti podatkov emisijskih in
imisijskih vrednosti
Procesni informacijski sistem:
Število izpada dostopov do procesnih podatkov v tekočem mesecu
Število inženirskih ur za odpravo napak in
incidentov.
Doseganje zanesljivosti obratovanja:
DFS > 99,5%
DFS = 99,98 %
E-mail > 99,5%
Internetni dostop > 99,8%
ORACLE > 99,5%
Spremljamo
E-mail = 99,92 %
Internetni dostop = 99,88 %
ORACLE = 99,99%
3000
Število nesreč pri delu in nevarnih pojavov v
procesu dela
• 0 težjih nezgod pri delu.
DA (0 težjih nezgod pri delu; 10 lažjih nezgod
pri delu)
• Pridobitev 20 kreditnih točk na posameznega DA
pooblaščenega strokovnega delavca.
• Prenova ocene tveganja.
NE
SP 43-01 Obvladovanje emisij plinov
Koncentracije SO2, Nox, CO
< 24 urnih prekoračitev MIKSO2 na EMP.
< 18 urnih prekoračitev MIK NOx na EMP
CO spremljamo
Šoštanj 1 h
SP 43-02 Obvladovanje emisij prahu
Koncentracije prahu
< 60 h prekoračitev 2x MEV na vsaki VKN
VKN2 40 h
VKN3 0 h
181
Razvoj je gonilo napredka.
Je energija znanja in odprtega mišljenja, ki se povezuje
v nove ideje za prihodnost.
Kam gremo - v smeri inovativnosti.
Z NOGAMI TRDNO NA TLEH.
Z IDEJAMI DO OBLAKOV.
182
183
INOVACIJE
12 Inovacije
Inventivna dejavnost v Termoelektrarni
Šoštanj poteka že od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1999 smo
inventivno dejavnost vključili kot samostojen proces SP 10-10 Inventivna dejavnost
v sistem vodenja
V letu 2009 se je komisija za inventivno
dejavnost sestala dvakrat. Na teh sestankih smo obravnavali:
•9 novih predlogov,
•8 predlogov smo zaključili
184
INOVACIJE
185
BilTEŠ 2010, Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja TE Šoštanj v letu 2010,
so s svojimi prispevki oblikovali:
mag. Simon Tot, univ. dipl. inž el.
mag. Jože Lenart, univ. dipl. inž. str.
mag. Branko Debeljak, univ. dipl. inž. str.
Franc Rosec, dipl. inž. str.
EIMV Ljubljana
Aleš Rednjak
Aleš Mihelič, univ. dipl. inž. el.
Andrej Novak, univ. dipl. inž. rač.
Bojan Mašek, univ. dipl. inž. el.
Boris Repnik, inž. el.
Boštjan Božič, univ. dipl. inž. rač.
Boštjan Menhart, dipl. inž. str.
Damjan Vertačnik, dipl. inž. el.
Danilo Delopst
Davorin Štrukelj, dipl. inž. el.
Dobrivoje Bizimoski
Egon Jurač, univ. dipl. inž. kem.
mag. Gorazd Stvarnik, univ. dipl. inž. el.
Greta Srnovršnik, ing. kem. tehnol.
Janez Brglez, inž. el.
Janez Jelenko, dipl. inž. str.
Janez Ramšak
mag. Jože Borovnik, univ. dipl. inž. str.
Majda Čujež, inž. kem. tehnol.
Marko Balažic, dipl. inž. el.
Marko Ojsteršek, varn. inž.
Marko Založnik, inž. str.
mag. Matjaž Dvoršek, univ. dipl. inž. str.
Matjaž Ring, dipl. inž. str.
Milan Vovk, inž. el.
Nikola Vlahović, univ. dipl. inž. str.
Peter Dermol, univ. dipl. inž. el.
Renata Hlastec, ekon.
Sandi Dolšak, univ. dipl. inž. el.
Simon Čremožnik, dipl. varn. inž.
Stane Tepej, univ. dipl. inž. el.
Stane Tinauer, inž. str.
Tomaž Hribar, univ. dipl. inž. str.
mag. Vladimira Lepko, univ. dipl. org.
ERICo Velenje:
doc. dr. Boštjan Pokorny, univ. dipl. inž. gozd.
dr. Nives V. Kugonič, univ. dipl. biol.
mag. Nataša Kopušar, univ. dipl. inž. agr.
mag. Samar Al Sayegh Petkovšek, univ. dipl. biol.
mag. Emil Šterbenk, prof. geog., soc.
mag. Liljana Mljač, univ. dipl. biol.
mag. Andreja Bienelli Kalpič, univ. dipl. biol.
dr. Helena Poličnik, univ. dipl. biol.
Polona Druks Gajšek, univ. dipl. inž. kem. inž.
Karin Savinek, univ. dipl. biol.
Klemen Kotnik, univ. dipl. geog.
Zoran Pavšek, prof. geog., soc.
Meta Zaluberšek, dipl. inž. zoot.
Melita Šešerko, univ. dipl. inž. kmet.
spec. Alenka Rošer Drev, univ. dipl. biol.
Anastazija Vrbovšek, dipl. inž. zooteh.
Gabrijela Triglav Brežnik, univ. dipl. biol.
Marko Videmšek, gozd. teh.
Boris Jakop, kem. teh.
mag. Mojca Bole, univ. dipl. inž. kem. tehnol.
Rudi Ramšak, univ.dipl. biol.
Iztok Miklavžina, dipl. inž. fiz.
Jelka Flis, univ. dipl. biol.
Ida Jelenko, univ. dipl. geog.
Boštjan Mikuž, univ. dipl. inž. kem. tehnol.
Vita Zorko, dipl. org. tur.
Vesna Rožič
RHMZ Ljubljana
186
BilTEŠ 2010
Poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja
TE Šoštanj v letu 2010.
Urednik publikacije:
mag. Simon Tot, univ. dipl. inž el.
Koordinacija:
Boris Repnik, inž. el.
Oblikovanje in grafična oprema:
AV studio d.o.o.
Fotografije:
Fotoarhiv TEŠ, Fotoarhiv ERICO
Naklada:
80 izvodov CD in 20 tiskanih izvodov
Leto izdaje:
2011
187
Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. | Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj | T: 03/8993-100 | F: 03/8993-485 | E-pošta: info@te-sostanj.si | www.te-sostanj.si
188