21.tehniško posvetovanje vzdrževalcev slovenije
Generalni sponzor S3000 S3000 www.marschner-kuehn.de www.marschner-kuehn.de Številka 143, oktober 2011 S300 S300 S300 Mini: najmanjši varnostni S300 S300 Mini: Mini: the the world’s world’ssmallest smallest laserski skener na svetu safety safety laser laser scanner scanner Iz najobsežnejše ponudbe varnostnih komponent From From thethe world’s world’s largest largest safety safety portfolio portfolio TheThe compact compact evolution of the of the S3000 S3000 andand S300: thethe S300 S300 Mini Mini safety safety laser laser scanner. scanner. Evolucija v evolution velikosti od S3000 in S300 doS300: S300 Mini varnostnega laserskega skenerja. Namenjen jesafeguarding predvsemofvarovanju samodejno vozil in zamenjavi za Developed Developed forfor thethe safeguarding small of small AGVs AGVs andand as as a vodenih safety a safety mat mat substitute. substitute. varnostne preproge. Omogoča visoko zmogljivost scost-effective 16 varovalnimi območji inconnecstroHigh High performance performance with with up up to 16 to 16 protective protective fields fields andand cost-effective through through thethe connecškovno učinkovitost sMini povezljivostjo dosafety štirih S300 Mini skenerjev na en Flexi soft tiontion of up of up to four to four S300 S300 Mini on on oneone Flexi Flexi safety controller. controller. varnostni krmilnik. More More information information at www.sick.com/s300mini at www.sick.com/s300mini Več informacij na www.sick.com/s300mini SICK | Ljubljana | Slovenija | www.sick.si SICK AG d.o.o. AG | Waldkirch | Waldkirch | Germany | Germany | www.sick.com | www.sick.com 21. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si KOPA & IBM MAXIMO - zmagovalna poteza za povečanje razpoložljivosti naprav ter dvig kakovosti vzdrževalnih storitev KOPA že več kot 15 let zagotavlja rešitve za vzdrževanje na platformi IBM Maximo v najbolj zahtevnih proizvodnih okoljih. • izboljšate preventivno vzdrževanje za visoko razpoložljivost naprav • hitro odpravite nenačrtovane zastoje z uporabo osrednje zbirke postopkov in posegov • pregledno upravljate z zalogo, optimizirate nabavo rezervnih delov • sistematizirate postopke in uredite delovno dokumentacijo • obvladate nevarnosti pri delu ter zmanjšate število delovnih nezgod • poenostavite in avtomatizirate administrativne postopke www.kopa.si/maximo NASVIDENJE na 22. TEHNIŠKEM POSVETOVANJU VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 18. in 19. oktober 2012 www.tpvs.si BESEDA UREDNIKA VZDRŽEVALEC 143 oktober 2011 ISSN 1318-2625 Vzdrževalec je revija Društva vzdrževalcev Slovenije. Izhaja vsaka dva meseca: februar, april, junij, avgust, oktober, december Ustanovitelj in izdajatelj: Društvo vzdrževalcev Slovenije Stegne 21 c, 1000 Ljubljana Naslov uredništva: DVS, Stegne 21 c 1000 Ljubljana Uredniški odbor: •mag. Viktor Jemec, urednik •Sergeja Javornik, novinarka •Mag. Ivan Božič, član •Kamilo Domitrovič, član •Tomaž Sabadin, član •Miran Saksida, član •Bojan Šinkovec, član. Oblikovanje: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Prelom: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Tisk: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Naklada: 1300 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Identifikacijska številka: SI21189455 Transakcijski račun: 02017-0016297854 Spoštovani udeleženci 21. srečanja vzdrževalcev in bralci revije Vzdrževalec! Pred nami je že 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije (TPVS). Organizacijski odbor s predsednikom, g. Sergiom Tončetičem, in ostalimi člani, je z veliko volje in požrtvovalnosti uspel pridobiti dovolj razstavljavcev, ki so usmerjeni v prihodnost, kljub včasih skoraj nerešljivim zaprekam in nelogičnostim današnjega trenutka. Brez razstavljavcev ne more biti Rogle, zato njim posebna zahvala. Imamo enega generalnega sponzorja in 5 sponzorjev. Veseli nas, da nastajajo nove firme, ki kljub poudarjanju slabega stanja v naši skupnosti, uspevajo s prodornostjo ohranjati vzdrževalske aktivnosti. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije je edinstvena priložnost, da se na enem mestu srečajo dobavitelji in kupci izdelkov in storitev s področja vzdrževanja. Razstavljavci nam z novimi proizvodi in drugačnim pristopom ponujajo vrsto novih naprav in storitev in jim čestitamo za pogum in tudi za pomoč, da se ohranja naša tradicionalna Rogla. Praznujemo 30-letnico izhajanja - najprej časopisa, nato pa revije - Vzdrževalec. Z začetno zagnanostjo in vizionarstvom sta pripeljala časopis Vzdrževalec od skromnih začetkov do visoke kvalitete, tudi v primerljivem mednarodnem prostoru, prvi urednik, g. Ciril Grilj in naslednica, ga. Zlatka Dreo, za kar se jima ob jubileju najlepše zahvaljujemo, kot tudi vsem ostalim, ki ste v teh letih skrbeli in oblikovali priljubljeno revijo. Letošnje aktivnosti za pripravo predavanj na tehniškem posvetovanju je vodil novi predsednik Odbora za izobraževanje (OZI), g. Tomaž Jelenko. Srž letošnjega 21. TPVS so predavanja o Outsourcingu v vzdrževanju. To pomeni, da se znanja in storitve, ki jih lahko kupimo na trgu in niso neposredno povezane s proizvodnim procesom, lahko izločijo iz podjetja. Temu konceptu pravimo eksternalizacija ali outsourcing, ki danes ne predstavlja več samo zmanjševanja stroškov, ampak močno orodje strateškega managementa. Predavatelj mag. Evgen Zgoznik je zapisal, da je največji problem Slovencev, da hočemo biti bolj pametni od »papeža«, da hočemo dosegati rezultate preko trupel naših sodelavcev, da ne sprejemamo odgovornosti, da pri napačnih odločitvah ne priznavamo svojih napak, ... Outsourcingu v vzdrževanju je namenjena tudi okrogla miza, na kateri bodo pod vodstvom našega člana, mag. Mihaela Hameršaka, kompetentni strokovnjaki iz firm in združenj odgovarjali na aktualna vprašanja. Izvedeli bomo, ali outsourcing vodi v nekvaliteto zaradi nepoznavanja delovanja specifičnih naprav in neustrezne usposobljenosti zunanjih izvajalcev, ali pa v povečano kvaliteto opravljanja storitev zaradi specializacije zunanjih vzdrževalcev. Ali bo še kaj izboljšav ali inovacij na ta način? Za spodbujanje mladih inženirjev poteka natečaj nagrajevanja diplomskih nalog, ki se ga je letos udeležilo rekordno število, preko 20 diplomirancev, za kar gre zasluga g. Miranu Saksidi. Podeljene bodo tudi nagrade za najboljše ideje, ki jih je zbiral g. Bojan Šinkovec. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri organizaciji, gre zahvala, da naša Rogla še živi in že simbolizira naše društveno življenje in je predvsem tudi prostor za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. Lep pozdrav od uredniškega odbora, organizacijskega odbora TPVS, organov DVS in urednika, mag. Viktorja Jemca KAZALO 6 21 TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE 38 PREDAVANJA NA 21. TPVS 39 41 43 47 50 52 54 58 61 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC PROGRAM 21. TPVS SPONZORJI, MEDIJSKI SPONZORJI, RAZSTAVLJAVCI NA 21. TPVS Gregor Ostronič 25 NASVETOV ZA OPTIMIZACIJO SISTEMA S STISNJENIM ZRAKOM Marko Praprotnik KAKO PRI VZDRŽEVANJU NAREDITI VEČ Z MANJ? Bojan Težak NAVODILA AVTORJEM mag. Evgen Zgoznik Vsak članek naj bo po vsebini zaključena celota, tudi če je v nadaljevanjih, in naj ne presega treh tipkanih strani v urejevalniku teksta Word, stil Arial, font 11. Članke pošiljajte po elektronski pošti na uredništvo revije: tajnik@drustvo-dvs.si. KAKO UVESTI TERMOGRAFIJO V VZDRŽEVANJE? RESNICE O ZUNANJEM IZVAJANJU SLUŽBE VZDRŽEVANJA Milan Dobovišek VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU PRI VZDRŽEVALNIH DELIH mag. Marjan Potočan PRAKTIČNE REŠITVE ZA VZDRŽEVANJE IN IZDELKI LOCTITE mag. Matjaž Kutin MIT O STROJIH – KAJ RAZJEDA TEKMOVALNO SPOSOBNOST ORGANIZACIJ Primož Hafner OBVLADOVANJE MERILNE OPREME Marko Žibert 64 65 VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE SONČNIH ELEKTRARN PREDSTAVITEV DIPLOMSKIH NALOG 67 Nejc Dobnikar 70 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV Vse skice, fotografije, načrte in ostalo slikovno gradivo lahko pošljete po pošti na naslov DVS, Stegne 21 c, 1000 Ljubljana. Zaradi možnih napak pri konverziji člankov, poslanih po elektronski pošti, priložite k slikovnemu gradivu tudi izpis članka na vašem tiskalniku. Vse fotografije in skice, ki jih imate vključene v urejevalniku, obvezno pošljite na CD-ju ali po elektronski pošti posebej. Članki morajo biti v uredništvu vsaj 20 dni pred izdajo revije. Za vsebino, ki naj bo namenjena vzdrževalni stroki, odgovarjajo avtorji sami. Miran Saksida NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO DIPLOMSKO NALOGO S PODROČJA VZDRŽEVANJA 2011 RAZVOJ SISTEMA ZA MERJENJE OPLETANJA DRUM-MOTORJA CENE OGLASOV Cenik oglaševanja v reviji Vzdrževalec v letu 2011 (vse cene so v EUR, brez DDV): Pozicija in dimenzija oglasa Cena Naslovnica A4 680 Zadnja stran A4 365 Druga in predzadnja stran A4 320 Notranja stran A4 280 Notranja stran A5 200 Notranja stran 1/3 110 Reklamni članek A4 140 Reklamni članek A5 100 Vložni list v revijo (različne dimenzije) 365 Ostale oblike oglaševanja (po želji naročnika) po dogovoru Objava logotipa na koledarju (enojni, dvojni, 480 / 920 / 1.340 trojni) Cena v Zborniku 840 450 400 360 280 160 180 140 450 po dogovoru / CENE VELJAJO OD JANUARJA 2009. V cenah ni vračunano oblikovanje oglasov in DDV. Naročila za oglaševanje sprejemamo po mailu, faxu, telefonu ali osebno, 30 dni pred izdajo. Oglase in reklamne članke v ustreznem formatu (.TIF, .JPG, .EPS, .PDF, …) in ločljivosti najmanj 300 dpi sprejemamo do 15 dni pred objavo. Oglase vam lahko tudi oblikujemo; cena oblikovanja oglasa formata A4 je 126 EUR, formata A5 pa 85 EUR, v Zborniku pa 160 EUR. Društvo je davčni zavezanec. Transakcijski račun DVS: 02017-0016297584. 2 Vzdrževalec Članki morajo na začetku vsebovati naslov, navedbo ključnih besed in kratek povzetek (nekaj stavkov) v slovenskem in angleškem jeziku. Avtorji naj k članku priložijo tudi osebno fotografijo. Ob koncu članka naj obvezno navedejo strokovno literaturo, svoje ime in priimek ter podjetje, kjer so zaposleni. Navodila avtorjem so podrobno navedena tudi na http://www.drustvo-dvs.si/. Za izplačilo honorarja preko avtorske agencije potrebujemo od avtorja še naslednje podatke: kraj bivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa in banko, pri kateri je ta odprt, telefon in naslov elektronske pošte. URADNE URE DRUŠTVA • Vsak torek, sredo in četrtek od 9. do 14. ure v pisarni društva, Stegne 21 c, 1000 Ljubljana: Telefon: 01 5113 006 Faks: 01 5113 007 E-pošta: tajnik@drustvo-dvs.si • Vsak dan na mobilni telefon 041 387 432. • Internet naslov: http://www.drustvo-dvs.si/. oktober 2011 | št. 143 POVZETKI C�LANKOV Gregor Ostronič 25 NASVETOV ZA OPTIMIZACIJO SISTEMA S STISNJENIM ZRAKOM Stisnjen zrak igra zelo pomembno vlogo v vsaki večji proizvodnji, saj predstavlja v povprečju okrog 11% celotne porabljene električne energije v podjetju. Evropska študija (Vir: Evropska študija “Sistemi komprimiranega zraka v Evropski uniji” (leto 2000)), ki je trajala 5 let in je obsegala sisteme proizvodnje stisnjenega zraka z obratovalnim časom okoli 6.000 ur na leto, je pokazala, da kar 75% vseh obratovalnih stroškov teh sistemov predstavljajo stroški za energijo. Ključne besede: energetska učinkovitost, stisnjen zrak, netesnost sistema, frekvenčna regulacija kompresorjev, krmilni sistem kamere pri vodstvenem kadru največkrat pomeni tudi odpravo potrebe po najemanju zunanje termografske storitve. Toda, ali se je z nabavo kamere in samostojnim izvajanjem termografskih meritev vzdrževanje tudi zares izboljšalo? Izkušnje kažejo, da ni vedno tako. Termografija namreč ni samo kamera, ampak je predvsem operater za kamero, ki mora imeti znanje in izkušnje. V prispevku bom opisal, kako s storitvami outsourcinga učinkovito izkoristiti lastno opremo ter oplemenititi znanje vzdrževalcev in zakaj je to nujno potrebno. Prepogosto se namreč dogaja, da nam nova kamera obleži v omari, kot še en drag kos neizkoriščene opreme. Kako se torej lotiti učinkovitega in cenovno ugodnega termografskega programa vzdrževanja? Ključne besede: infrardeča termografija, prediktivno vzdrževanje, termografski program Št. članka: 917 Ključne besede: ocena tveganja, politika ocenjevanja tveganja, nov zakon o varnosti in zdravju pri delu, kvaliteta ocene tveganja, delovno dovoljenje Št. članka: 921 Mag. Marjan Potočan PRAKTIČNE REŠITVE ZA VZDRŽEVANJE IN IZDELKI LOCTITE V članku je predstavljena osnovna delitev lepil, kot tudi različni tipi lepil, ter mesta, kjer se jih lahko uporabi. Za vsak tip lepila je na kratko opisan tudi način uporabe lepila. Nekoliko podrobneje je izpostavljena uporaba lepil za lepljenje valjastih spojev, kot tudi lepil za tesnjenje različnih vrst instalacij (vodne, plinske, ...). V obeh podpoglavjih pa so opisane prednosti, ki jih prinaša uporaba lepil. Št. članka: 919 Marko Praprotnik KAKO PRI VZDRŽEVANJU NAREDITI VEČ Z MANJ? Pot do prihrankov se skriva v iskanju optimalnega razmerja med ljudmi, tehnologijo in procesi. Pot ni lahka, vendar vodi do zastavljenega cilja: nižji stroški, višja kakovost, višja zanesljivost storitev oziroma poslovnih procesov ter daljša življenjska doba sredstev. Ključne besede: nižji stroški, višja kakovost, višja zanesljivost, daljša življenjska doba sredstev, večja produktivnost, vzdrževanje, upravljanje storitev, upravljanje sredstev, maximo, prihranki Mag. Evgen Zgoznik RESNICE O ZUNANJEM IZVAJANJU SLUŽBE VZDRŽEVANJA Znanja in storitve, ki jih lahko kupiš na trgu in niso neposredno povezane s proizvodnim procesom (core business), se preprosto izločijo iz podjetja. Temu konceptu pravimo eksternalizacija ali outsourcing, ki v današnjem svetu ne predstavlja več samo zmanjševanja stroškov, ampak močno orodje strateškega managementa. Ključne besede: eksternalizacija, procesi, vzdrževanje Št. članka: 920 Št. članka: 918 Milan Dobovišek Bojan Težak KAKO UVESTI TERMOGRAFIJO V VZDRŽEVANJE? Termografija se je, kot ena izmed metod prediktivnega vzdrževanja, nesporno dokazala v praksi. Napredek tehnologije je omogočil občutno znižanje cen termografskih kamer, ki so tako postale dostopnejše vzdrževalcem. Žal pa nabava termografske oktober 2011 | št. 143 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU PRI VZDRŽEVALNIH DELIH Iz vsega navedenega je potrebno opozoriti, da je potrebno ves čas svojega dela ocenjevati tveganje; pri posebnih delih, ki so se pojavila zaradi nepredvidenih okoliščin, kot so nezgode, poškodbe strojev, strojelomi ipd., pa te postopke in ukrepe še vsaj na kratko dokumentirati z zapisi. Ključne besede: lepilo, instalacije, vzdrževanje, materiali, valjasti spoji, plin, voda, vodovod, sekundna lepila Št. članka: 922 mag. Matjaž Kutin MIT O STROJIH – KAJ RAZJEDA TEKMOVALNO SPOSOBNOST ORGANIZACIJ V razpravah o iztiskanju vzdrževanja iz organizacij - o 'outsourcing'-u vzdrževalske funkcije – sta prisotna dva izključujoča se pristopa. Prvi teži k razumni in pretehtani razpravi o tem, kako vzdrževanje, hkrati z njim pa tudi tehnologijo izdelave, produktivnost dela, kakovost izdelkov, zanesljivost in varnost obratovanja, še izboljšati. Ta razprava hitro postane zapletena in zato pogosto ostaja nejasna, neodločna in težavna. Drugi pristop gradi 'mit o strojih' - strojem pripisuje sicer pozitivne, vendar povsem nerealne lastnosti. Medtem, ko se ta pristop izogiba kompleksnosti problema, se ujame v začaran krog nerazumevanja, v katerem se razvijejo predpostavke in domneve, ki odločanje poenostavljajo. Močnejši je mit o strojih, manj je cenjeno delo ljudi, ki s stroji upravljajo, in manjše so možnosti za doseganje prvotnega cilja – povečanja produktivnosti. Vzdrževalec 3 POVZETKI C�LANKOV / ABSTRACTS V prispevku bomo interpretirali dejstva, ki 'mit o strojih' izpodbijajo in nagovarjajo k razpravi. Vzdrževalcem želimo ponuditi argumente, s katerimi bi se lahko bolj dejavno vključili v razpravo o najprimernejšem načinu izboljševanja tekmovalne sposobnosti organizacij. Ključne besede: zanesljivost strojev, vzdrževanje, participacija, produktivnost, odločanje Št. članka: 923 ISO10012 (ILAC-G24 in OIML D10), ki govori o procesu meroslovne potrditve opreme. Poleg merilne pa je potrebno obvladovati tudi drugo opremo, ki z delovanjem vpliva na končni rezultat preskusa, testa, kalibracije, ovrednotenja, … Ključne besede: sledljivost, standard, kalibracija, laboratorij, akreditacija, merilni proces, validacija metode, merilna negotovost, etalon, sprejemljivost merilne opreme, točnost, meritev, pogrešek, toleranca, merjenec, merilo Št. članka: 924 Primož Hafner OBVLADOVANJE MERILNE OPREME Zahteve za obvladovanje merilne opreme in zagotavljanje merilne sledljivosti so opredeljene v standardih sistemov vodenja kakovosti serije ISO9000, ISO14000 in ISO17000. Elemente, pomembne pri obvladovanju merilne opreme, obravnavajo tudi ičnih elektrarn v Sloveniji. Število sončnih elektrarn se je podvojilo, moč proizvedene energije pa potrojila. Projektiranje sončne elektrarne zahteva širok in kompleksen pristop z upoštevanjem velikega števila dejavnikov. Splošno gledano, je vzdrževanje delujoče sončne elektrarne, izvedene s kvalitetno opremo, dokaj preprosto in ne zahteva veliko časa in vloženih sredstev. Pri gašenju foto napetostne elektrarne v požaru, se postopki izvajajo v okviru gasilske doktrine, ki se od države do države in tudi po posameznih regijah lahko razlikuje. Po izkušnjah in pozitivnih odzivih doma in iz tujine, kjer je tovrstna praksa tudi nekaj let starejša, je investicija v sončne elektrarne lahko varna in donosna naložba. Marko Žibert VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE SONČNIH ELEKTRARN Obseg investicij v omrežne sončne elektrarne je enormen. Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovolta- Ključne besede: mala sončna elektrarna, ekonomika MSE, fotonapetostne elektrarne, on-grid ali omrežne, off-grid ali otočne, vzdrževanje, gašenje, projektiranje, zajamčen odkup in operativna podpora Št. članka: 925 ABSTRACTS Gregor Ostronič COMPRESSED AIR SYSTEMS OPTIMIZATION Compressed air acts an important role in every larger production. In average it The path to financial savings lies in finding the optimal ratio between people, technology and processes. The path is not easy, but it leads to a goal: lower costs, higher quality, higher reliability of services and business processes, and longer assets lifetime. represents about 11% of entire electrical energy consumption. European study (Source: European study ''Compressed air systems in EU'' (Year 2000)), which lasted 5 years and included compressed air systems in productions with annual operating time Key words: lower costs, higher quality, higher reliability, longer assets lifetime, higher productivity, maintenance, service management, enterprise asset management, maximo, savings of 6000 hours indicated, that 75% of all operating costs represented energy costs. Key words: energy efficiency, com- pressed air, system leakage, variable speed compressors, control system Article No. 917 Marko Praprotnik HOW TO DO MORE WITH LESS IN MAINTENANCE? 4 Article No. 918 Vzdrževalec Bojan Težak HOW TO IMPLEMENT THERMOGRAPHY IN MAINTENANCE? Thermography, as a method of predictive maintenance, has indisputably proven in practice. Progress in technology has resulted in a significant prices reduction of thermographic cameras, which are now more accessible to maintainers. Unfortunately, the purchase of thermographic camera usually also means the elimination of hiring outsource thermographic services. But, does the new approach with in-house thermographic measurements only, really improve maintenance? Experiences show that this is not always the case. Thermography is not only a camera, but is primarily a camera operator, who must have knowledge and experience. In this paper I will describe how the effective use of outsourcing service can upgrade maintainer’s knowledge and improve usage of the equipment. Namely, too often new cameras are left unused as yet another expensive piece of unused equipment. How, therefore, should a company address an effective and cost attractive thermographic maintenance program? Key words: infrared thermography, predictive maintenance, thermographic program, outsourcing Article No. 919 oktober 2011 | št. 143 ABSTRACTS Mag. Evgen Zgoznik TRUTHS ABOUT THE OUTSOURCING IN MAINTENANCE Key words: adhesive, installation, maintenance, materials, cylindrical joints, gas, water, instant adhesives Article No. 922 Knowledge and services, that you can buy on the market and are not connected with a production process directly (core busi- Mag. Matjaž Kutin ness), are extracted from the company. MYTH OF THE MACHINE – WHAT CORRODES ORGANISATIONS' CAPACITY TO COMPETE We call this concept outsourcing, which is not introduced only as a tool of costs reduction, but a strong tool of strategic ment traceability are defined in the series of quality management system standards ISO9000, ISO14000 and ISO17000. Elements important in controlling the measuring equipment also address ISO10012 (ILAC-G24 and OIML D10), which refers to the process of metrological verification of measuring equipment. Besides measuring equipment it is necessary also to control other equipment which with its operation affects the final result of the test, inspection, calibration, evaluation, ... management. Key words: outsourcing, processes, maintenance Article No. 920 Milan Dobovišek SAFETY AND OCCUPATIONAL HEALTH AT MAINTENANCE WORK From all of the above it should be noted, that it is important to constantly assess the risks at work. At risks, that have arisen due to unforeseen circumstances at the specific work (such as accidents, damage to machinery, machinery breakdowns etc.), it is important to at least briefly record the taken procedures and measures. Key words: risk assessment, policy on risk assessment, a new law on occupational safety and health at work, quality of risk assessment, work permit Article No. 921 Mag. Marjan Potočan PRACTICAL SOLUTION FOR MAINTENANCE AND LOCTITE PRODUCTS The debate on cutting maintenance out of organizations – the debate on outsourcing maintenance function – highlights two mutually exclusive approaches. The first approach aims at a reasonable and well considered debate on how to further improve maintenance together with manufacturing technology, work productivity, product quality, operational reliability and safety. This debate soon turns complicated and, for that, often remains vague, undetermined and exhausting. The second approach, on the other hand, builds the »myth of the machine«, ascribing positive yet quite unreal properties to the machines. While avoiding the complexity of the issue, this approach gets caught in a vicious circle of incomprehension promoting presumptions and hypotheses which simplify decision-making. The stronger the myth of the machine is, the less appreciated is the labouring man operating the machines and the smaller the chances are to achieve the original goal – raising productivity. In the paper we will interpret the facts which undermine the “myth of the machine” and encourage the debate. We namely wish to offer arguments to maintenance professionals in order to facilitate their active participation in the debate on the most appropriate manner of improving organizations’ capacity to compete. Key words: machine reliability, maintenance, participation, productivity, decision-making In the article, the basic differentiation of adhesives is introduced, as well as differ- Key words: traceability, standard, calibration, laboratory, accreditation, measuring process, method validation, uncertainty, etalon, measuring equipment verification, accuracy, measurement, error, tolerance, measurand, measure Article No. 924 Marko Žibert PLANING, DESIGN AND MAINTENANCE OF PHOTOVOLTAIC POWER PLANTS The volume of investments in grid connected power plants has exceeded all expectations. Only this year, over 500 photovoltaic power plants have been set in Slovenia. The number of solar power plants has doubled, the power of generated electricity has tripled. Design of solar power plants requires a comprehensive and complex approach. Generally speaking, the maintenance of a functioning solar power plant, made with quality equipment, is relatively simple and does not require much time and investment. Key words: small solar power plants, the economics of SSPP, photovoltaic power plant, on-grid PV, off-grid or island PV, feed-in tariff, maintenance, fire, design, guaranteed purchase and operational support Article No. 925 Article No. 923 ent types of adhesives and where they can be used. For each type of adhesive, the way of use is also shortly described. How to use adhesives for bonding cylindrical joints or for sealing different types of installation (water, gas, …), is described Primož Hafner CONTROL OF MEASURING EQUIPMENT in more details. In the article, the advantages of using adhesives are described and pointed out. oktober 2011 | št. 143 Requirements for the control of measuring equipment and the provision of measure- www.drustvo-dvs.si Vzdrževalec 5 21. 6 Vzdrževalec TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si oktober 2011 | št. 143 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC Piše: mag. Viktor Jemec, predsednik Uredniškega odbora DVS urednik revije Vzdrževalec OB 30. OBLETNICI IZHAJANJA REVIJE VZDRŽEVALEC 30 let življenja revije je kar dolga doba. O težkih začetkih je v svojih utrinkih na teh straneh napisal več njen prvi urednik Ciril Grilj, ki mu gre velika zahvala za njegovo pionirsko delo. Za dvig kakovosti in aktualnosti pa je predvsem zaslužna njegova naslednica, ga. Zlatka Dreo. S številko 122-123 za april-junij 2008 pa je prevzela urejanje revije Vzdrževalec sedanja sestava uredniškega odbora. Začnimo najprej s sedanjimi usmeritvami uredniškega odbora (UO), ki jih sprejema in potrjuje Izvršni odbor DVS. V luči nove zakonodaje je bil sprejet in potrjen uredniški program revije Vzdrževalec za leto 2011 v začetku tega leta. Namen revije Uredniški program revije Vzdrževalec nalaga Uredniškemu odboru objavljanje recenziranih strokovno-teoretičnih člankov kot tudi člankov iz prakse in znanstvenih člankov s področja vzdrževanja in strok, povezanih z vzdrževanjem, s posebnim poudarkom na sodobnih metodoloških pristopih in manj obdelanih tematskih področjih, še posebno v povezavi z različnimi deficitarnimi poklici na različnih področjih (strojništvo, mehatronika, elektrotehnika, računalništvo ipd.) ter na različnih izobrazbenih ravneh. Slika 1: Najstarejša številka v arhivu DVS na sedežu društva Stegne 21 c v Ljubljani oktober 2011 | št. 143 Društvo razpolaga z bogatim arhivom praktično večine številk glasila, ki so izšle v preteklih letih, vendar le od št. 13. naprej, ki je izšla decembra 1986. Cilji revije Revija Vzdrževalec naj: • omogoča optimalni razvoj vseh subjektov, ki so kakorkoli povezani s procesi vzdrževanja v najrazličnejših institucijah ne glede na njihovo izobrazbeno raven; • vzgaja in podpira usposabljanje različnih ciljnih skupin na področju vzdrževanja, tehnike in menedžmenta, itd.; • podpira pridobivanje izobrazbe in usposobljenosti poklicev, ki omogočajo delo na področju vzdrževanja in nasploh tehnike; • podpira in vzpodbuja vseživljenjsko izobraževanje; • vzgaja in izobražuje za trajnostni razvoj; • vzgaja in izobražuje za odgovoren odnos do sebe in sodelavcev, svojega zdravja, do varnega delovnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij vzdrževalcev (tehnikov in inženirjev, mladih praktikantov ter diplomantov); • podpira čim višje ravni izobrazbe ter usposobljenosti čim večjega deleža prebivalstva; • podpira razvoj in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjega deleža prebivalstva; • razvija zavest o pripadnosti in identiteti (Sloveniji, posamezni stroki, posameznemu podjetju); • informira o vključevanju v procese evropskega povezovanja na področju vzdrževanja in tehnike (EFNMS); • razvija strokovno izrazoslovje na področju vzdrževanja in nasploh tehnike. Da bi zasledovali vse navedene cilje, bo revija Vzdrževalec v letu 2011, ko praznujemo tudi 30. obletnico izhajanja revije, posebno pozornost namenila dejavnostim, da postane osrednje interesno področje publiciranja v Sloveniji, kot tudi dogajanja v sosednjih državah in EU, kot tudi, da bo uvajala vsebine, ki se na podlagi interdisciplinarnih in primerjalnih preučevanj izvajajo v evropskem združenju EFNMS (EUROPEAN FEDERATION OF NATIONAL MAINTENANCE SOCIETIES, evropsko združenje nacionalnih društev vzdrževalcev), kjer že sodelujemo pri reviji MaintWorld. S tem pokrivamo deficitarno področje v slovenski nacionalni znanstveni in strokovni publicistiki. Vzdrževalec 7 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC Koncept revije Članki se objavljajo v slovenskem jeziku, povzetki pa tudi v angleškem jeziku. Avtorji člankov so uveljavljeni slovenski in tuji strokovnjaki, ki z različnimi metodološkimi pristopi delujejo na področjih vzdrževanja. Članki so recenzirani s strani zadolženih članov uredniškega odbora ali ob posebnih primerih tudi z zunanjimi sodelavci. V reviji bomo objavljali poročila o dogajanju doma in izven naše domovine, podajali ocene najnovejših publikacij in poročali o pomembnejših znanstvenih in strokovnih dogodkih, ki se nanašajo na vsebine vzdrževanja in sicer po prioritetah in z načrtnim spremljanjem novosti. Ciljna populacija Revija Vzdrževalec je začela izhajati leta 1981 pod okriljem Društva vzdrževalcev Slovenije s sedežem v Ljubljani. valca morajo plačati letno naročnino. Revijo naročajo tudi šole in knjižnice. Osrednje teme Osrednje teme revije Vzdrževalec v letu 2011 so bile: • osrednja tema revije Vzdrževalec št. 139, ki je izšla februarja 2011, je bila Vzdrževanje in informacijskokomunikacijska tehnologija; • osrednja tema revije Vzdrževalec št. 140, ki je izšla aprila 2011, je bila Vzdrževanje voznih sredstev; • osrednja tema revije Vzdrževalec št. 141-142, ki je izšla avgusta 2011, je bila Izobraževanje za vzdrževanje in kakovost; • osrednja tema pričujoče revije Vzdrževalec – Zbornik, št. 143, je posvečena vodilni temi 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije – Outsourcingu; • osrednja tema revije Vzdrževalec št. 144, ki bo izšla decembra 2011, bo Tribologija. Sedaj pa poglejmo nekoliko še v zgodovino, ko je iz tedanjih potreb izšla ideja o obveščanju članstva na pisen način. Prvotni namen glasila je bilo izobraževanje vzdrževalcev, povpraševanje po rezervnih delih, ki so se tisti čas težko dobili zaradi pomanjkanja deviz, in seznanjanje z društvenimi novicami. Po tridesetletnem izdajanju Vzdrževalca je vsebina precej podobna, le da je revija iz leta v leto bolj strokovna in kvalitetna - nenazadnje že zaradi samega razvoja tehnologije in vedno večje strokovnosti vzdrževalcev. Revija se strokovno in oblikovno kosa s primerljivimi v Sloveniji in tudi širše in spada med kvalitetnejše strokovne revije v slovenskem prostoru. Zgodovinski pregled Slika 2: Najstarejša fotografirana revija Vzdrževalca št. 3, ki je izšla leta 1981 (ob njej št. 15 iz leta 1987) Sedaj strokovno glasilo Vzdrževalec ureja 7 članski Uredniški odbor (UO) z odgovornim urednikom, mag. Viktorjem Jemcem, člani UO pa so: Ivan Božič, Bojan Šinkovec, Miran Saksida, Sergeja Javornik, Tomaž Sabadin in Kamilo Domitrovič. Suzana Štefanič, tajnica DVS, pomaga v marketingu in pri vsakokratni tehnični izvedbi revije. Vzdrževalec izhaja v nakladi 1200 izvodov. Izide najmanj štirikrat, največ pa šestkrat letno (januar, april, junij, avgust, oktober, december). Vzdrževalec običajno izide 20. v mesecu, oktobrska številka pa ob otvoritvi vsakoletnega Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije (TPVS) in je hkrati Zbornik TPVS. Decembrska številka ima običajno kot prilogo koledar za naslednje leto. Vzdrževalca prejemajo vsi člani društva in je za vse člane, ki so zaposleni v podjetjih, ki so pogodbeni partnerji DVS, brezplačna. Vsi ostali prejemniki Vzdrže- 8 Vzdrževalec Prvo glasilo Društva vzdrževalcev Slovenije je bilo poimenovano VZDRŽEVALEC in je bilo izdano leta 1980. Prve izdaje so bile na grobem rjavem papirju, ciklostilno razmnožene v takratni tovarni papirja »Đuro Salaj« v Krškem. Zapise so prispevali kar funkcionarji društva. Prvi uredniški odbor je bil izvoljen leta 1982 v sestavi: Ciril Grilj (Titan Kamnik), glavni in odgovorni urednik, Anton Papež (Litostroj Ljubljana), Edvard Vrčkovnik (Toplarna Ljubljana) in Luka Škoberne (novinar kot strokovna pomoč iz RTV Ljubljana). Uredniški odbor je spremenil sestavo leta 1985: glavni in odgovorni urednik je bil Ciril Grilj (Titan), člani pa Zlatka Dreo (Hidromontaža Maribor), tehnična urednica Mira Gorenšek (Cinkarna Celje) in Rudi Leskošek (Cinkarna Celje). V tem času je časopis izhajal na 12 straneh, izdajal se je tri do štirikrat letno, tiskan je že bil v tiskarni. Z novim volitvami 1988 leta je dobila revija glavno in odgovorno urednico Zlatko Dreo (Unior Zreče), ostali člani so Ciril Grilj, Mira Gorenšek, Rudi Leskošek. Revija oktober 2011 | št. 143 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC začne izhajati na 16 straneh štirikrat letno. V tem obdobju se postavijo pravila za objavo plačanih reklam, predstavitev pogodbenih partnerjev in pogodbeno objavo reklam. Članki postajajo zanimivi za različna področja vzdrževanja. Nivo ostaja primeren članom s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Vse izdaje do leta 1995 so bile naslovljene kot časopis Vzdrževalec. V letu 1995 pa se je časopis preimenoval v revijo, ker je sledila tudi oblikovna preobrazba z že umetniškimi slikami na naslovnici. Tiskala se je v tiskarni Petrič v Slovenskih Konjicah. Vključila sta se oblikovalca Borut Brumec in Jože Turk. Sledilo je tudi strokovno izboljšanje člankov v reviji. V tem letu je dobilo društvo z novoletno izdajo še prvi koledar, ki je nato izhajal vsako leto. Skozi vsa ta leta so v UO delovali še: prof. Roman Povše (Fakulteta za strojništvo), Franc Hribar (Iskra vzdrževanje), Marjan Špes (Vitacel Krško), Zoran Golob (Vesna Maribor) in Igor Rojc (Trimo Trebnje). Slika 3: Vzdrževalci z let 1991, 2001 in 2011 Leta 1991 dobi UO svoj poštni predal v Slovenski Bistrici. Nova sestava UO v letu 1992 je postavila temelje za še kakovostnejši razvoj časopisa, saj dobimo v UO terminološko dobro podkovano lektorico Vladimiro Notar (Papirnica Goričane) in Jožeta Oniča (Unior) za prevajanje iz nemškega jezika in intervjuje vzdrževalcev po slovenskih podjetjih. Urednica prevzame tudi tehnično oblikovanje časopisa. Tiska se v tiskarni PG Koštomaj v Celju. Leta 1993 izide prvi ZBORNIK Srečanja vzdrževalcev Slovenije v delnem barvnem tisku. To pa omogoči več možnosti za oglaševanje. Revija začne izhajati 6-krat letno, stroški pa se delno krijejo iz reklam. Slika 5: Pretvorba časopisa št. 40 v letu 1993 v revijo št. 50 v letu 1995 in št. 126 v letu 2008 Razvoj revije VZDRŽEVALEC je dosegel stopnjo, ko se lahko po svoji obliki in vsebini kosa z vsako evropsko strokovno revijo. Sedanji UO deluje intenzivno naprej, kajti slediti mora napredku in razvoju vzdrževanja v svetu. Uvedel je nove rubrike, kot so Kolumna, Vzdrževalna spletarna, Znanje – zabava in za boljšo povezavo med univerzami in vzdrževalci v praksi še rubriko Znanost za vzdrževanje. V osemdesetih letih je bilo izdajanje glasila VZDRŽEVALEC največje finančno breme društva. Zaradi zagnanosti prejšnje urednice Zlatke Dreo in sedanje tajnice Suzane Štefanič je revija dobila večje število oglaševalcev, ki krijejo vsaj 80 odstotkov stroškov vsake izdaje. Slika 4: Zbornik prvega srečanja vzdrževalcev na Rogli 1993, sledi Zbornik iz leta 2001 in 2010 oktober 2011 | št. 143 www.drustvo-dvs.si Vzdrževalec 9 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC Oglejmo si še vzdrževalsko himno, ki je bila objavljena v Zborniku 10. Srečanja vzdrževalcev, leta 2000: Smo šlosarji pridni, že vse se vrti, pogonke so srečne, se iz ust jim smeji. SMO ŠLOSARJI PRIDNI Ti hojla drija drija ... ... rom pom pom Povsod sem že šraufou, povsod sem že klel, u prahu se valau, u mrazu drhtel. Ti hojla drija drija ... ... rom pom pom Pa pride šiht-mojster, pogon se jezi, reduktor ne dela, proizvodnja stoji. Ti hojla drija drija ... ... rom pom pom Reviji Vzdrževalec želimo še veliko zdravih let izhajanja, Društvu vzdrževalcev Slovenije pa, da bo skrbel za nadaljnjo rast in napredek. VIRI: 1. Zlatka Dreo: Kronologija Društva vzdrževalcev Slovenije, Slovenske Konjice, maj 2002 2. http://www.drustvo-dvs.si/index.php?st=revija (20.9.2011) 3. revije Vzdrževalec ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC Piše: Ciril Grilj, prvi urednik revije Vzdrževalec ŠE NEKAJ ZGODOVINSKIH UTRINKOV … Dejavnost Društva vzdrževalcev Slovenije je bila vseskozi med drugim povezana tudi z informiranjem članstva. V ta namen je bilo na začetku kar nekaj idej, kako bi informiranje potekalo: preko biltena, ali pa da bi se člani obveščali s pismi, dopisi in okrožnicami. Na samih začetkih smo bili odvisni od takratne tehnike na tem področju. S ciklostilno tehniko nismo bili preveč zadovoljni, ker je bila že takrat zelo zastarela (npr. slikovno prikazovanje je bilo za ciklostilno tehniko skoraj nemogoče), a vse druge tehnike so bile za društvo predrage. Vzdrževalec v ciklostilni tehniki je bil zato v bistvu začetek vsega in ima danes zgodovinsko vrednost. Zahvala za te začetke gre vodjem vzdrževanj v tovarnah, kot so: papirnica v Krškem, železarna na Jesenicah, tovarna Zlatorog iz Maribora, Cinkarna Celje, Litostroj iz Ljubljane, Plinarna Ljubljana, Gorenje iz Velenja, Elan iz Begunj in še mnogo drugih. Vsebina tega lista je bila več ali manj le skromna informacija na nekaj straneh. Zaradi raznih težav in slabega povezovanja je 10 Vzdrževalec izšlo le nekaj številk, ki so danes redko ohranjene. Vse delo je bilo amatersko in odvisno od posameznikov, zato je nastal dolg premor, ko kar nekaj let nihče ni izdajal nobene publikacije s to vsebino. Potem je vodenje društva prevzel g. Rudi Leskošek in pristopil k poglobljenemu organiziranju vseh dejavnosti. Ugotavljal je, da moramo izdajati neko publikacijo, ki bo članstvo povezovala, ga informirala o vzdrževalnih posegih, o načinih vzdrževanja, o porabi rezervnih delov in o vseh novostih s področja vzdrževanja. Na nekem sestanku izvršnega odbora sem tudi sam zagovarjal potrebo po izdajanju lista Vzdrževalec, češ da to potrebo čutijo neposredni vzdrževalci pri delu. Tako sem dobil nalogo, naj poskrbim za izdajanje lista Vzdrževalec. Določili so me za urednika. Najprej sem se moral pozanimati, kako se sploh dela neka takšna publikacija, saj nisem imel nobenih tovrstnih izkušenj. Najprej sem se lotil vsebinskega dela, to je, kaj bomo objavljali, in šele nato, kakšna bo oblika in tehnika ti- oktober 2011 | št. 143 ZGODOVINA REVIJE VZDRŽEVALEC Slika 1: Uredniški odbor: Zlatka Dreo, Jože Onič, Lala Notar, Bruno Flego, Ivan Petek, Igor Rojc in Ciril Grilj Slika 2: Še vedno se srečujejo seniorji DVS: prvi levo Rudi Leskošek, v sredini Zlatka Dreo, ob desni strani pa Darko Kolšek in Ciril Grilj skanja. Začel sem pisati članke in prosil kolege, naj kaj napišejo o svojem delu. Na vsakem sestanku izvršilnega odbora smo pregledali vsebino za naslednjo številko Vzdrževalca. Zadnje strani smo rezervirali za listo rezervnih delov, ki so jih tovarne imele v zalogah, nekdo drug pa je potreboval takšen del. Ker takrat tržišče ni delovalo tako kot danes in nisi mogel dobiti določenega rezervnega dela, smo se znašli in si take dele medsebojno izmenjevali. Zato je bila potrebna informacija o zalogah. Na prvih straneh smo objavljali strokovne članke in društvene vesti. Izhajali smo vsako četrtletje, ker drugače ni šlo. Če bi izhajali mesečno, bi potrebovali profesionalnega urednika, česar si društvo ni moglo privoščiti. Tudi tedanja tehnika ni bila tako razvita kot danes, ko brez interneta ne gre. ke in intervjuje je stalno skrbel g. Jože Onič. Tako je delo steklo in rezultati so bili lepi. Dobili smo mnogo pohval in priznanj od sorodnih društev. Štiri številke smo izdali skupno s Hrvaškim društvom in pomagali dr. Ivu Čali iz hrvaškega društva pri izdajanju njihove revije v Zagrebu. Leta 1994 smo izdelali prvi stenski koledar. Pridobivanje reklam je prevzela ga. Dreo in z zadostnim številom oglaševalcev se je Vzdrževalec financiral sam, novoletne številke pa so dale dobiček. Od 3. Srečanja vzdrževalcev Slovenije naprej smo izdajali posebno izdajo Vzdrževalca - Zbornik srečanja oz. posvetovanja. Prva barvna številka Vzdrževalca je izšla leta 1990. Tako smo amatersko delovali nekaj časa. Kvaliteta lista se je dvignila s prihodom ge. Zlatke Dreo. Ona je prevzela urednikovanje, ker sem bil sam zelo obremenjen na svojem delovnem mestu, sam pa sem ostal član uredniškega odbora. Tako smo s skupnimi močmi začeli naš list, ki je kmalu prešel v revijo, redno izdajati. Ga. Dreo je imela dobre ideje o tem, kaj naj pišemo, oblikovala je seznam nekaj stalnih strokovnih dopisnikov ter skrbela za kvaliteten tisk. Pri tem ji je kot tehnična urednica pomagala ga. Mira Gorenšek iz Cinkarne Celje, lektoriranje pa je prevzela ga. Lala Notar. Za član- 21. oktober 2011 | št. 143 V 90-ih letih je prišlo do raznih menjav in sprememb, kar je imelo za posledico določena trenja med člani izvršilnega odbora in nami. Kar vsak si je »lastil pravico«, da odloča o vsebini revije in je postal uredniški odbor kot nekakšen servis za objavljanje različnih želja. Včasih so bile vsebine daleč od vzdrževalne teme in so se nagibale v komercialno smer, kar je trenja še poglabljalo. Pokazala se je nova perspektiva modernega tržnega gospodarstva, kjer je denar imel glavno besedo in ni bilo več tistega tovarištva iz začetnih let. Obenem je nastopila menjava generacij - mi »stari« smo odšli, prišli so mladi, ki drugače vidijo svoje delo in prav je tako. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si Vzdrževalec 11 21. TPVS NA ROGLI Piše: Sergio Tončetič, predsednik organizacijskega odbora 21. TPVS in predsednik DVS Spoštovani sponzorji, razstavljavci, poslovni partnerji, predavatelji, gostje in udeleženci! Letos na Rogli praznujemo 30. obletnico izhajanja revije Vzdrževalec. Hvaležni smo, da nam bodo to obletnico pomagali slovesno proslaviti tudi prispevki generalnega sponzorja, sponzorjev ter razstavljavcev, med katerimi so sedanji in, upamo, tudi prihodnji pogodbeni partnerji Društva vzdrževalcev Slovenije. Na žalost se Slovenija še spopada z vprašanji, kako se čim hitreje rešiti iz gospodarske in finančne krize in kako se približati razvitejšim. Upravičeno lahko sklepamo, da nas je v gospodarsko in finančno brezno pahnila predvsem kriza vodenja v najvplivnejših državah sveta in tudi v Sloveniji. Ne glede na to, da gospodarska in finančna situacija nedvomno še ni obvladana ne v državnih sistemih, ne v bankah ali multinacionalkah, globalizacija in kriza v gospodarstvu že dolgo narekuje spremembe, inovativnost, izboljšave in nove organizacijske oblike, pospešen razvoj novih tehnologij ter boljšo kakovost dela z najnižjimi možnimi stroški z največjo dodano vrednostjo. Le tako se bo povečala konkurenčnost in se bodo ustvarila nova delovna mesta. Pri teh procesih ima nedvomno svojo veliko vlogo tudi delo vzdrževalcev, njihova inovativnost in izboljšave – ne le v smislu izboljšanja znanja, ampak tudi spremembe obnašanja, miselnosti in pripravljenosti na tveganje. Vzdrževanje je za vsako podjetje zelo pomembno in kompleksno ter zahteva spremljanje in sprejemanje vseh novosti v razvoju tehnologije in informatike. A tu se odpira nova dilema, ki ji na letošnjem posvetovanju namenjamo osrednjo vlogo - vprašanje outosurcinga v vzdrževanju. Verjetno ga v Sloveniji ni vzdrževalca, ki ne bi v zadnjem obdobju občutil krčenja vzdrževalnih proračunov. Da bi podjetja dosegla zastavljene cilje niz- kih proračunov z visokimi zahtevanimi razpoložljivostmi opreme ob istočasni fleksibilnosti skupin vzdrževalcev, si nekatera pomagajo z najemanjem vzdrževalnih storitev »od zunaj«. A ob odločitvah, ali najemati določeno storitev vzdrževanja na trgu ali pa jo zagotavljati s svojim kadrom, se pojavlja nemalo vprašanj, med njimi - ali je strateško modro določeno vzdrževalno aktivnost gojiti in razvijati doma, ali jo enostavno najeti na trgu? Katere storitve vzdrževanja nam trg sploh ponuja in kakšna je njihova kakovost? Kakšen je ali bo strošek najema? Ali je ponudnik zanesljiv? Kdaj s ponudniki skleniti vzdrževalno pogodbo in kako naj bo sestavljena? Kdo, če kdo, nam lahko pri najemanju storitev svetuje? Tem in še mnogim podobnim vprašanjem je namenjeno 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije in prepričani smo, da bomo v razpravi na okrogli mizi o Outsourcingu v vzdrževanju poiskali kar nekaj odgovorov na ta vprašanja. V imenu Organizacijskega odbora 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije ter vseh članov DVS se zahvaljujem sponzorjem, razstavljavcem, poslovnim partnerjem in udeležencem - vsem, ki ste s svojo udeležbo omogočili izvedbo posvetovanja in potrdili njegov pomen za slovensko gospodarstvo. Z organizacijo vsakoletnega tehniškega posvetovanja želimo doseči, da bi se vsaj enkrat letno na enem mestu zbrali vsi, ki v vzdrževanju kaj pomenijo in lahko pripomorejo k znanju, napredku, povezovanju, izmenjavi izkušenj in razvoju stroke vzdrževanja. Članom Organizacijskega odbora se zahvaljujem za trud, ki so ga vložili v pripravo letošnjega, že 21. zaporednega srečanja vzdrževalcev. Organizacijski odbor 21. TPVS SERGIO TONČETIČ Predsednik Tel.: 05 6416 033 GSM: 040 457 731 E-pošta: sergio.toncetic@drustvo-dvs.si FELIKS DOKL Sponzorji in razstavljavci Tel.: 03 5871 324 GSM: 041 406 336 E-pošta: feliks.dokl@gmail.com Mag. MIHAEL BRANKO CASAR HAMERŠAK Podpredsednik, Okrogla miza spletna stran in medijski sponzorji Tel.: 02 7995 700 Tel.: 01 7506 192 GSM: 031 877 595 GSM: 051 443 204 E-pošta: mihael.hamersak@talum.si E-pošta: branko.casar@drustvo-dvs.si 12 Vzdrževalec TOMAŽ JELENKO Strokovna predavanja in prijava udeležencev Tel.: 03 7575 371 GSM: 041 335 453 E-pošta: tomaz.jelenko@gmail.com MIRAN SAKSIDA Natečaj za najboljšo diplomsko nalogo Tel.: 05 3308 772 GSM: 031 394 956 E-pošta: miran.saksida@drustvo-dvs.si SUZANA ŠTEFANIČ Zbornik in promocija posveta Tel.: 01 5113 006 GSM: 041 387 432 E-pošta: tajnik@drustvo-dvs.si IVAN PETEK Sponzorji in razstavljavci Tel.: 01 2573 329 GSM: 041 706 785 E-pošta: ivan.petek5@siol.net BOJAN ŠINKOVEC Natečaj za najboljšo idejo s področja vzdrževanja GSM: 041 489 632 E-pošta: bojan.sin@gmail.com ZDRAVKO VALENTINČIČ Sponzorji in razstavljavci Tel.: 05 3813 144 GSM: 051 388 432 E-pošta: zdravko.v@siol.net oktober 2011 | št. 143 21. TPVS - PROGRAM POSVETOVANJA Četrtek, 13. oktober 2011 - uradni program Ura Dejavnost Lokacija 9.00 - 10.00 Sprejem udeležencev Recepcija 10.00 - 11.30 Slavnostna otvoritev 21. TPVS Predstavitev glavnih sponzorjev 21. TPVS Razglasitev najboljše diplomske naloge Snežna dvorana 11.30 - 12.00 Otvoritev razstave in ogled razstavnih mest Športna dvorana 12.00 - 14.00 Kosilo Restavracija 14.00 - 18.30 Predavanja Predavalnica 19.00 Slovesna večerja in družabno srečanje Podelitev plaket zmagovalcem Natečaja za najboljšo idejo s področja vzdrževanja Snežna dvorana Četrtek, 13. oktober 2011 - predavanja (predavalnica v 1. nadstropju nad recepcijo) Ura Naslov referata Predavatelj 14.00 - 14.30 25 nasvetov za optimizacijo sistema s stisnjenim zrakom Gregor Ostronič 14.30 - 15.00 Kako pri vzdrževanju narediti več z manj? Marko Praprotnik 15.00 - 15.30 Kako uvesti termografijo v vzdrževanje? Bojan Težak 15.30 - 16.00 Resnice o zunanjem izvajanju službe vzdrževanja mag. Evgen Zgoznik 16.00 - 16.30 Varnost in zdravje pri delu pri vzdrževalnih delih Milan Dobovišek 16.30 - 17.00 Praktične rešitve za vzdrževanje in izdelki Loctite mag. Marjan Potočan 17.00 - 17.30 Mit o strojih - kaj razjeda tekmovalno sposobnost organizacij mag. Matjaž Kutin 17.30 - 18.00 Obvladovanje merilne opreme Primož Hafner 18.00 - 18.30 Vzdrževanje in projektiranje sončnih elektrarn Marko Žibert 18.30 Žrebanje udeležencev za praktične nagrade Petek, 14. oktober 2011 - predstavitve diplomskih nalog in okrogla miza (predavalnica v 1. nadstropju nad recepcijo) Ura 9.30 - 10.30 Predstavitve diplomskih nalog in razprava Predavatelji in moderator Razvoj sistema za merjenje opletanja drum-motorja Klimatizacija trajekta VIKING LINE XPRS Zajem mikroklimatskih in energijskih podatkov v objektu Implementacija metode TPM v podjetju CIMOS TAM A.i. d.o.o. Nejc Dobnikar Klavdij Dornik Ivo Hribovšek Saša Murko moderira Miran Saksida 10.30 - 11.00 Odmor Ura Okrogla miza Moderator 11.00 - 12.30 Outsourcing v vzdrževanju mag. Mihael Hameršak oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 13 RAZSTAVLJAVCI na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije Naziv razstavljavca Kraj ABC MAZIVA d.o.o. Ljubljana 11 ATLAS COPCO d.o.o. Trzin 9 AXFLOW GmbH Graz, Avstrija 58 BANDELLI d.o.o. Vipava 45 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o. Medvode 52 CELJSKI SEJEM d.o.o. Celje 7 CINKARNA CELJE d.d. Celje 25 DEČAR PRODUKT d.o.o. Zreče 65 ECOTIP d.o.o. Slovenske Konjice 48 ELEKTRA NOVA d.o.o. Trzin 27 ELPRO LEPENIK & CO. d.n.o. Miklavž na Dravskem polju 55 ENERGE d.o.o. Ljubljana 37 ENERGETIKA MARKETING d.o.o. - REVIJA EGES Ljubljana 71-72 ERCO INTERNATIONAL d.o.o. Vrhnika 26 FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. Brežice 74 - 75 GIA-S d.o.o. Grosuplje 20 HENKEL SLOVENIJA d.o.o. Maribor 56 HENNLICH d.o.o. Podnart 68 HIDRO-INŽENIRING d.o.o. Žalec 77 HPE d.o.o. Ljubljana 21 HYDAC d.o.o. Maribor 33 INPOS d.o.o. Celje 76 IRTEX d.o.o. Zreče 73 JUMO GmbH PODRUŽNICA MARIBOR Maribor 42 KETTERER GmbH Villingen-Schwenningen, Nemčija KOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. Slovenj Gradec KOVINTRADE MEDNARODNA TRGOVINA d.d. METALURGIJA PE CELJE Celje 14 Vzdrževalec Št. razstavnega mesta / 36 / oktober 2011 | št. 143 RAZSTAVLJAVCI na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije Naziv razstavljavca Kraj Št. razstavnega mesta LOTRIČ d.o.o. Selca 15 - 16 MESSER SLOVENIJA d.o.o. Ruše 67 METALKA ZASTOPSTVA IPRO d.o.o. Ljubljana Črnuče METREL d.d. Horjul 30 MTS INTERNATIONAL d.o.o. Maribor 70 OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana 38 PETROL d.d. LJUBLJANA Ljubljana 34 PRIMAKEM d.o.o. Tržič 39 PROFIDTP d.o.o. - REVIJA IRT3000 Škofljica 35 PS d.o.o. LOGATEC Logatec 46 RIMAZ d.o.o. Poljane nad Škofjo Loko 57 RITTAL d.o.o. Ljubljana 22 S5TEHNIKA.NET - REVIJA AVTOMATIKA Ljubljana Dobrunje SCHLOFFER IN DREVENŠEK d.o.o. Lovrenc na Dravskem polju 41 SENZORJI SB d.o.o. Miklavž na Dravskem polju 29 SIEMENS d.o.o. Ljubljana 6 STROJNA GONILA d.o.o. 2000 Maribor 47 SVETLOBA d.o.o. Logatec 12 TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o. Kidričevo 66 TEHMAR d.o.o. Maribor 31 TIO PNEVMATIKA d.o.o. Lesce 10 ULBRICH HIDROAVTOMATIKA d.o.o. Vuzenica 78 UNIHEM d.o.o. Ljubljana Šmartno 32 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO - REVIJA VENTIL Ljubljana UTILIS d.o.o. Zagreb, Hrvaška 60 VIA INTERNATIONAL d.o.o. Kamnik 62 ZAGROS d.o.o. Lovrenc na Dravskem polju 40 ZEOS d.o.o. Ljubljana 51 oktober 2011 | št. 143 49 - 50 71-72 71-72 Vzdrževalec 15 Glavni sponzorji, sponzorji in medijski sponzorji 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije GLAVNI SPONZORJI 21. TPVS Generalni sponzor SPONZORJI 21. TPVS MEDIJSKI SPONZORJI 21. TPVS Veliki medijski sponzor strojnistvo.com krizisce strojnikov 16 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Prispevek generalnega sponzorja oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 17 CLANEK 18 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 CLANEK oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 19 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Prispevki sponzorjev 20 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 SPONZOR 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 21 The first air compressors certified “net zero energy consumption” Zero Energy Consumption, that’s our idea about energy-efficiency CARBON ZERO The Atlas Copco ZR series of water-cooled oil-free air compressors with built-in energy recovery systems is the first in the world to be TÜV certified for ‘net zero energy consumption’ in specific design conditions. It is proven that 100% of the electrical power input can be recovered in the form of hot water. With these ‘Carbon Zero’ compressors, industries using a great deal of hot water and steam such as the food & beverage, dairy, pulp & paper, textile, pharmaceutical, chemical and petrochemical industries, but also power plants, clean rooms, and many others can dramatically cut down on their energy bills. The first air compressors TÜV-certified “net zero energy consumption” Want to know more? Visit www.carbonzerocompressors.com www.atlascopco.com Committed to your superior productivity. SPONZOR 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije 24 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 25 SPONZOR 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije 26 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 INTERNATIONAL Vse hidravične komponente iz ene roke oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 27 SPONZOR 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije 28 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 Petrol industrijska maziva Program industrijskih maziv je del osnovne dejavnosti podjetja Petrol, s katero celovito skrbimo za strateško oskrbo slovenske industrije. Trženje industrijskih maziv ima v Petrolu dolgoletno tradicijo in z njimi že desetletja dosegamo vodilni tržni delež na slovenskem trgu. V Petrolu se zavedamo pomembnosti tega področja gospodarstva, zato je naš cilj približati se vsakemu uporabniku po načelih zanesljivosti, zaupanja in strokovnega pristopa. Obseg poslovanja tako zajema trženje široke palete blaga, kot tudi storitev, vezanih na uporabo maziv: • industrijska maziva • bazna in procesna olja • storitev PC UM • ekološke storitve • oprema V segmentu industrijskih maziv zagotavljamo najširši spekter olj in maziv za industrijo. Med najznačilnejše proizvode sodijo: • cirkulacijska, turbinska, hidravlična, reduktorska in kompresorska olja • sredstva za mehansko in toplotno obdelavo kovin, kamor spadajo različna olja in emulzije za obdelavo kovin, olja za kaljenje, olja za elektroerozijo, … • masti in montažne paste ter specialna maziva za še tako zahtevna področja uporabe • protikorozijska sredstva, sredstva za razmaščevanje in čiščenje, sredstva za ogrevalno/hladilne sisteme, sredstva za livarne, transformatorska olja, olja za prenos toplote, … V svojem asortimanu ponujamo vse aktualne blagovne znamke, s čimer zagotavljamo širok kakovostni nivo celovite oskrbe domačega in tujih trgov z industrijskimi mazivi. Poleg priznanih domačih in tujih proizvajalcev industrijskih maziv kot so: Olma, Castrol, Mobil, Klueber, Kluthe in Tectyl, nudimo tudi maziva drugih manjših, vendar bolj specialno, nišno, usmerjenih proizvajalcev maziv. Ponudbo kakovostno dopolnjujemo tudi s proizvodi lastne blagovne znamke. Petrolova blagovna znamka zajema avtomotive in industrijska maziva, namenjena različnim uporabnikom, vsem pa je skupna visoka kakovost, za katero jamčijo znani svetovni proizvajalci. V segmentu baznih in procesnih olj z različnimi dobavitelji zagotavljamo izredno širok asortiman konvencionalnih (mineralnih), nekonvencionalnih (sintetičnih) in rastlinskih (biološko razgradljivih) baznih ter celo serijo procesnih olj za najrazličnejše namene. Petrol zainteresiranim kupcem ponuja tudi storitev Petrolovo celovito upravljanje mazanja – PC UM. PC UM (oz. ang. Total Fluid Management) na kratko pome- ni prehod od enostavnega kupovanja, uporabe in odstranitve maziv k celoviti storitvi. Kupcem ponujamo celovito storitev, ki obsega popis in optimizacijo mazalnih mest, izdelavo mazalnih planov, računalniško aplikacijo za podporo pri mazanju in vzdrževanju, sistematično spremljanje ključnih parametrov maziv z laboratorijskimi analizami, vzdrževanje mazalnih sistemov, ekološke storitve, investiranje v opremo ter nenazadnje celotno storitev izvedbe mazanja. Z optimizacijo in racionalizacijo maziv se zmanjša poraba olj in maziv, kakovostna maziva omogočajo daljše intervale menjave, skrbno načrtovana mazanja in menjave pa manj nepredvidenih zastojev, manjše stroške vzdrževanja, povečanje proizvodnje, s tem pa večjo donosnost. Petrol skratka poskrbi za vse dejavnosti, povezane z mazanjem, nabavo in dostavo maziv, izvedbo mazanja ter odstranitev vseh odpadkov, povezanih z mazanjem. Tako se podjetje lahko osredotoči na svojo osnovno dejavnost, mazanje pa prepusti strokovnjakom na tem področju - Petrolu. Petrolova strokovna služba za industrijska maziva nenehno spremlja svetovna gibanja na področju naftnih proizvodov in tako sledi trendom tudi na področju maziv. Strokovna usposobljenost, nenehno strokovno izpopolnjevanje, referenčni proizvajalci maziv in nenazadnje izkušnje so vodilo celotnega tima industrijskih maziv pri zagotavljanju zadovoljstva uporabnikov. S celostnim pristopom že leta uspešno rešujemo tudi najbolj zahtevne izzive s področja mazanja. Petrolovi strokovnjaki za industrijska maziva tako vsakemu našemu kupcu svetujemo pri izbiri najprimernejših izdelkov in storitev, s čemer mu zagotavljamo optimalno mazanje in hkrati tudi zniževanje stroškov. Kakovost poslovanja z industrijskimi mazivi Petrol potrjuje z doseganjem poslovne odličnosti in s pridobljenimi certifikati kakovosti ISO 9001 ter ISO 14001. Dejavnost prodaje industrijskih maziv je podprta tudi s storitvami Laboratorija Petrol, ki je osrednji slovenski naftni laboratorij in deluje po splošnih kriterijih za delovanje preskusnih laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Slovenski uporabniki industrijskih maziv imajo v Skupini Petrol zanesljivega partnerja, saj se podjetje zaveda velike odgovornosti za širše okolje. Tako z industrijskimi mazivi oskrbujemo večino slovenskega trga, širimo pa se tudi na druge trge. Število zadovoljnih kupcev in partnerjev se tako povečuje iz dneva v dan. Bodite med njimi tudi vi. SPONZOR 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije 30 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 SINAMICS G120C Odločilne prednosti za strojegradnjo SINAMICS G120C je zasnovan posebej za proizvajalce originlane opreme (OEM), ki želijo stroškovno sorazmerno poceni frekvenčne pretvornike manjših dimenzij, z enostavno uporabo in imajo širok nabor funkcij. Ti frekvenčni pretvorniki so še posebej zmogljivi po moči glede na dimenzijsko velikost ohišja in se uveljavljajo s hitrim in preprostim zagonom ter enostavnim programskim orodjem za parametriranje. V osnovni izvedbi imajo integrirane: Varnostne funkcije (STO (safe torque off) preko sponk ali PROFIsafe), mrežne povazave preko standardnih vodil in reža za kartico za kloniranje parametrov. V treh različnih velikostih ohišija pokriva SINAMICS G120C področje moči od 0,55kW do 18,5kW. Za povečanje energijske učinkovitosti je frekv. pretvornik opremljen z vektorsko regulacijo za optimirano rabo energije in ima opcijo avtomatičnega zmanjšanja pretoka. Frekvenčni pretvornik je del TIA (Totally Integrated Automation) z vodili PROFIBUS, Modbus RTU, CAN in USS komunikacijski vmesniki. Uporaba in zagon sta realizirana hitro in preprosto z uporabo osebnega računalnika preko USB vmesnika ali preko BOP-2 (Basic Operator Panel)IOP (Intelligent Operator Panel). SINAMICS G120C postavlja nove standarde v svojem razredu frekvenčnih pretvornikov (Sinamics G) v smislu velikosti ohišja, hitrega komisioniranja, posebno enostavnega operacijskega panela, prijaznega servisiranja in visoke integrirane funkcionalnosti. SIMATIC HMI Comfort Paneli Nova družina Simatic Comfort Panelov ima popolnoma novo zasnovovano linijo ekranov občutljivih na dotik in s tipkami od 4 do 12 palcev z »Widescreen« zasloni in integrirano takoimenovano »HIGH-END« funkcionalnost. - Širokozaslonski prikazovalnik: visoka ločljivost, 16 M barv, širok vidni kot, LED-BL Visoka zmogljivost: več kot dvakrat hitrejši od MP 277 Več funkcij: Archives, Scripts, IE, PDF-/Excel-/Word-Viewer, Diming 0100% Nov servisni koncept: menjava panela brez PG-ja, USB prenos projekta Vmesniki: PN, PB, 2 USB - (2 PN, 1 PB, 3 USB, Audio) Ohišje iz aluminija: aluminij od 7 palcev naprej Portretna orientacija: za vse Touch naprave do 12 palcev Izboljšan način vnosa: naprave Key »mehanizem vnosa kot pri GSM aparatih« Comfort Paneli nudijo enako funkcionalnost v vseh modelih! SIMATIC HMI Comfort Panels http://www.siemens.com/hmi s 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Prispevki medijskih sponzorjev Veliki medijski sponzor strojnistvo.com krizisce strojnikov oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 33 34 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 STROKOVNA REVIJA O: ... energetiki in učinkoviti rabi energije ... ogrevalni, hladilni, prezračevalni, klimatizacijski in sanitarni tehniki ... plinu in drugih gorivih ... projektiranju, upravljanju, vzdrževanju, nadzoru energetskih in procesnih postrojenj ... protieksplozijski zaščiti ... elektroenergetiki in uporabi jedrske energije ... obnovljivih virih energije in novih tehnologijah ... merilni in regulacijski tehniki ... elektroinstalacijah in razsvetljavi ... graditeljstvu, gradbeni fiziki in toplotnih izolacijah ... varovanju okolja ter zaščiti zraka in voda ... tehničnih predpisih, certifikatih, smernicah in standardih ... sejmih, posvetovanjih, kongresih in drugih strokovnih srečanjih Če tudi Vi sodite v eno od naštetih skupin, Vas vabimo, da se na strokovno revijo EGES naročite. Tako si boste zagotovili stalen in zanesljiv vir znanja ter najnovejših informacij o dogajanju in razvoju v tej stroki. SLO SLO SLO SLO PRAK TIČNA UPORABA SLO TOPLOTNIH ČRPALK SLO SLO PRAK TIČNA UPORABA TOPLOTNIH ČRPALK SLO SLO T T SLO T T T SLO M M P T SLO M M M T P T P T P SLO T T T T SLO SLO SLO SLO Izdaje v hrvaškem jeziku P SLO SLO SLO SLO SLO DVD Izdaja v nemškem jeziku Izdaja v srbskem jeziku Poljudno strokovna revija o kopalnicah, sanitarijah, bazenih, inštalacijah, savnah ter o ostali opremi za higieno in udobje bivanja … NAČIN PLAČILA: • po predračunu (s plačilnim nalogom) • po povzetju (ob prevzemu pošiljke) www.e-m.si ENERGETIKA MARKETING d.o.o., Bezenškova 26, 1000 Ljubljana tel: 01/ 540 50 09, tel/faks: 01/ 540 50 08, e-mail: eges@e-m.si Naročilo gre hitreje po telefonu oz. telefaksu! oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 35 CLANEK 36 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 37 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Predavanja 38 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 Št. članka: 917 AVTOMATIZACIJA Piše: Gregor Ostronič, OMEGA AIR d.o.o., Ljubljana 25 NASVETOV ZA OPTIMIZACIJO SISTEMA S STISNJENIM ZRAKOM Stisnjen zrak igra zelo pomembno vlogo v vsaki večji proizvodnji, saj predstavlja v povprečju okrog 11% celotne porabljene električne energije v podjetju. Evropska študija (Vir: Evropska študija “Sistemi komprimiranega zraka v Evropski uniji” (leto 2000)), ki je trajala 5 let in je obsegala sisteme proizvodnje stisnjenega zraka z obratovalnim časom okoli 6.000 ur na leto, je pokazala, da kar 75% vseh obratovalnih stroškov teh sistemov predstavljajo stroški za energijo. Ključne besede: energetska učinkovitost, stisnjen zrak, netesnost sistema, frekvenčna regulacija kompresorjev, krmilni sistem Stisnjen zrak igra zelo pomembno vlogo v vsaki večji proizvodnji, saj predstavlja v povprečju okrog 11% celotne porabljene električne energije v podjetju. Evropska študija (Vir: Evropska študija “Sistemi komprimiranega zraka v Evropski uniji” (leto 2000)), ki je trajala 5 let in je obsegala sisteme proizvodnje stisnjenega zraka z obratovalnim časom okoli 6.000 ur na leto, je pokazala, da kar 75% vseh obratovalnih stroškov teh sistemov predstavljajo stroški za energijo. Izkoristek sistemov za pripravo stisnjenega zraka je v večini primerov le okoli 10%. Stisnjen zrak, katerega proizvodnja je zelo draga (0,6 do 3 cent/Nm3), je z vidika upravljanja razmeroma zahteven energent, po drugi strani pa ima velik potencial glede energetskih prihrankov (v povprečju tudi do 25%). Za energetsko učinkovit sistem s stisnjenim zrakom sledite naslednjim ukrepom: 1. Povečajte premer cevovodov, s čimer se zmanjša hitrost pretoka, s tem pa tudi tlačni padci zaradi uporov v ceveh. 2. Zmanjšajte dolžino omrežja in s tem tlačni padec v ceveh. 3. Postavite omrežje v zanke, s čimer zagotovite krajšo pot do porabnikov in zanesljivost obratovanja celotnega sistema. 4. Zmanjšajte število nepotrebnih kolen, cevnih elementov in sprememb smeri razvoda, s čimer se zmanjšajo tlačni padci v omrežju. 5. Redno odpravljajte netesnosti cevnega sistema, ki so oktober 2011 | št. 143 vzrok za 15 do 50% izgub celotne količine proizvedenega zraka. 6. Blizu naprav, katerih odjem zraka je zelo variabilen oziroma spremenljiv, vgradite zalogovnike stisnjenega zraka (tlačne posode). 7. Omrežje izvedite tako, da omogoča zaprtje določenih delov oziroma zank, ki niso v uporabi. 8. Ustrezno dimenzionirajte tlačno posodo, s čimer bo zagotovljeno optimalno delovanje kompresorjev brez prepogostih intervalov vklopov in izklopov. 9. Sistem za odvod kondenzata iz omrežja s stisnjenim zrakom izvedite brez izgub, oziroma brez netesnosti (dobra omrežja dopuščajo padec tlaka največ 0,5 bar). 10.Uvedite sistem z večjim številom tlačnih nivojev (t.i. “multi-pressure” sistem), s čimer zmanjšate porabo energije. Za doseganje višjih tlakov raje namestite lokalne kompresorje. Zmanjšanje tlaka iz 7 na 6 bar pomeni 8% prihranek energije. 11.Pri kompresiji se generira veliko odpadne toplote, ki jo lahko uporabimo v tehnološkem procesu ali za gretje prostorov. Vgradite prenosnik toplote, ki omogoča rekuperacijo odpadne toplote. 12.V proizvodnih procesih z nihajočo porabo stisnjenega zraka se odločite za frekvenčno krmiljenje, ali ustrezno regulacijo s samodejnim (avtomatskim) krmiljenjem posameznih kompresorjev glede na odjem. 13.Znižajte temperaturo vhodnega zraka. Za 3°C nižja temperatura pomeni 1% prihranek električne energije. Zagotovite, da je zrak vstopa v kompresor s kar se Vzdrževalec 39 AVTOMATIZACIJA da nizko temperaturo, na primer iz kanala s hlajenjem ali iz osenčenih zunanjih delov. Zagotovite ustrezno prezračevanje in hlajenje kompresorske postaje. 14.Zamenjajte kompresorje z novimi oziroma boljšimi, ki imajo nižjo specifično rabo energije ter so primernejši zahtevam sistema. 15.Sušenje in filtriranje zraka naj bo izvedeno le tam, kjer je to potrebno. Preveč intenzivno sušenje in filtriranje zraka povečuje porabo energije. 16.Vgradite in redno preverjajte filtre za stisnjen zrak, sušilnike zraka in sistem za odvod kondenzata. 17.Izogibajte se napajanju odsekov omrežja s stisnjenim zrakom, ki ni v obratovanju. Odklop iz omrežja izvedite s pomočjo zapornih elementov (ročni ventil, elektromagnetni ventili, ventili z motornim pogonom). sekov sistema, s pozornim poslušanjem ali z ultrazvočnim detektorjem puščanja. 24.Zagotovite, da zrak visokega tlaka ni uporabljan za namene kot so čiščenje, hlajenje ali sušenje. V največ primerih za to zadoščajo puhala ali ventilatorji nizkega tlaka. 25.Sistem s stisnjenim zrakom servisirate in vzdržujete skladno z navodili za vzdrževanje in obratovanje, ki jih je predložil proizvajalec, saj le ta najbolje pozna njihovo zasnovo. Rezultat upoštevanja zgornjih priporočil je energetsko učinkovit kompresorski sistem z minimalnimi izgubami in ogromnimi prihranki. Vse potrebne komponente ter storitve za njihovo kvalitetno izvedbo dobite pri podjetju OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana, Cesta Dolomitskega odreda 10, 1000 Ljubljana. 18.Za čiščenje je priporočljiva uporaba “vakuumskih čistilcev”, ki porabijo manj energije kot izpihovanje s stisnjenim zrakom. 19.Zamenjajte komponente sistema, ki so vzrok za puščanje (npr. gumijaste cevi, tesnila, ...). Netesnosti se največkrat pojavljajo na hitrih spojkah, regulatorjih tlaka, gibljivih ceveh ter na spojnih elementih. 20.Spremljajte podatke o obratovanju s pomočjo nadzorne opreme in po potrebi optimizirajte sistem. 21.Vgradite krmilne in nadzorne naprave, kot so merilci pretokov, tlaka, električnega toka, … 22.Premislite o zamenjavi velikih kompresorjev, ki obratujejo pri delni obremenitvi z manjšim, ki bodo obratovali pri polni obremenitvi. Za večje – več kompresorske sisteme predvidite krmilni sistem, ki bo vzpostavil optimalno in energetsko učinkovito obratovanje. 23.Redno preverjate potencialna netesna mesta. Odkrijete jih lahko z zapiranjem ventilov posameznih od- 21. 40 Vzdrževalec ABSTRACT COMPRESSED AIR SYSTEMS OPTIMIZATION Compressed air acts an important role in every larger production. In average it represents about 11% of entire electrical energy consumption. European study (Source: European study ''Compressed air systems in EU'' (Year 2000)), which lasted 5 years and included compressed air systems in productions with annual operating time of 6000 hours indicated, that 75% of all operating costs represented energy costs. Key words: energy efficiency, compressed air, system leakage, variable speed compressors, control system TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si oktober 2011 | št. 143 Št. članka: 918 OPTIMIZACIJA VZDRŽEVANJA Piše: Marko Praprotnik, SmartIS d.o.o, Trzin KAKO PRI VZDRŽEVANJU NAREDITI VEČ Z MANJ? Pot do prihrankov se skriva v iskanju optimalnega razmerja med ljudmi, tehnologijo in procesi. Pot ni lahka, vendar vodi do zastavljenega cilja: nižji stroški, višja kakovost, višja zanesljivost storitev oziroma poslovnih procesov ter daljša življenjska doba sredstev. Ključne besede: nižji stroški, višja kakovost, višja zanesljivost, daljša življenjska doba sredstev, večja produktivnost, vzdrževanje, upravljanje storitev, upravljanje sredstev, maximo, prihranki Na vseh področjih dela se organizacije vseh vrst in velikosti srečujejo s pritiski, kako narediti več z manj. To je vprašanje, na katerega ni enostavnega in hitrega odgovora. Odgovor leži v iskanju in doseganju optimalnega ravnovesja med tehnologijo, ljudmi in procesi. Pri ljudeh je tipično največja ovira odpor do sprememb, kar zavira razvoj in optimizacijo poslovnih procesov in uvajanje novih tehnologij. Rešitev je v marketingu predvidenih sprememb s poudarkom na prednostih, ki jih bodo v poslovnem procesu občutili vsi deležniki. Tehnologija dandanes omogoča marsikaj in lahko reši marsikateri poslovni izziv oziroma problem. Z zamenjavo oziroma nakupom tehnologije so navadno povezani visoki stroški, katerih povrnitev se lahko šteje v več deset letih. Dejstvo je, da v današnjih kriznih razmerah investicije največkrat poganja eden ali kombinacija treh dejavnikov: investicijo v tehnologijo lahko narekuje spremenjena zakonodaja, lahko jo pogojujejo poslovne potrebe oz. povečan obseg dela ali pa nov poslovni načrt s spremenjenim stroškom skupnega lastništva (TCO – Total Cost of Ownership) in časom povračila stroškov (ROI – Return On Investment). Procesi so lahko enostavni ali zapleteni in so tisto, kar vsi uporabljamo pri našem delu. Predstavljajo jih vhodi, aktivnosti in izhodi. Nepogrešljiv in pomemben del določanja aktivnosti procesov so njihovi nosilci/vloge in odgovornosti. Proces mora živeti, biti dinamičen in omogočati kontinuirano izboljšavo skozi njegovo življenjsko dobo. Možnosti optimizacije in prihrankov na področju vzdrževanja oziroma procesov upravljanja dela lahko najdemo na področjih, ki jih podrobneje navajam v nadaljevanju. Tipičen proces upravljanja dela ponazarja naslednji diagram (Diagram 1), ki sestoji iz podajanja zahtev, avtorizacije, planiranja, odobravanja, časovnega načrtovanja, izvedbe, zagotavljanja kakovosti in zaključevanja. Prihranki na področju podajanja zahtev so v vzpostavitvi enotnega storitvenega centra, kamor se podajajo zahtevki. Bistvene prihranke organizacija beleži prav v primeru vzpostavitve enotnega storitvenega centra za vse storitve, ki jih nudi uporabnikom. Storitveni center poskrbi za centraliziran prejem in evidentiranje različnih zahtevkov za pomoč uporabnikom, kot so na primer razna vprašanja, predlogi, prijave okvar na napravah/ sredstvih, težave s storitvami, kot so ogrevanje, razsvetljava, električna energija, hlajenje, premiki uporabnikov ali delovnih sredstev, težave z IT storitvami ali sredstvi. Pozitivna posledica enotnega storitvenega centra je zadovoljen uporabnik, saj prijavo ne glede na storitev poda vedno na isto mesto, njegov zahtevek se ne založi, prav tako je seznanjen s potekom reševanja in predvidenim časom razrešitve. Podajanje uporabniških zahtev se navadno vrši telefonsko s ciljem, da se čim več zahtevkov evidentira elektronsko, preko portala storitvenega centra. Tipično organizacije presegajo 60% vseh evidentiranih zahtevkov preko portala samopomoči, kar razbremeni storitveni center in tako zmanjša potrebe po osebju. Najmanj 15% teh pa uporabniki statistično rešijo sami s pomočjo objavljene baze znanj in najpogosteje zastavljenih vprašanj. Struk- Diagram 1: Proces upravljanja dela oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 41 OPTIMIZACIJA VZDRŽEVANJA turirano evidentiranje zahtevkov lahko poskrbi za posredovanje zahtevkov neposredno na 2. ali 3. nivo podpore, kar dodatno razbremenjuje storitveni center in povečuje učinkovitost in hitrost reševanja zahtevkov. Vzpostavitev storitvenega centra neposredno vpliva tudi na večjo učinkovitost samih vzdrževalcev (tudi do 20%), saj jih uporabniki ne motijo pri delu z direktnim naslavljanjem vprašanj ali težav preko telefona. V procesih sodelujejo elektronsko, ni nepotrebne birokracije pri evidentiranju, prijave se rešujejo prioritetno glede na pomembnost storitev in dogovorov o ravneh storitev do poslovanja. Vrste zahtevkov za vzdrževanje delimo na kurativne, korektivne in preventivne. Kurativni so tisti, ki so posledica uporabe storitev in jih ni možno natančno napovedati. Korektivni so posledica proaktivnega spremljanja delovanja storitev in sodelujočih naprav ali sredstev ter ugotavljanja oziroma zaznave napak, še preden vplivajo na storitve ali poslovne procese. Preventivni so tisti, ki jih izvajamo na časovni podlagi ali podlagi meritev in katerih namen je povečevanje življenjske dobe ter zanesljivosti sredstev s preventivnim menjavanjem in vzdrževanjem ključnih komponent. Kurativno vzdrževanje kratkoročno prinaša manj stroškov in večjo razpoložljivost storitev, dolgoročno pa so predvsem stroški bistveno višji, zanesljivost pa manjša. Preventivno vzdrževanje kratkoročno prinaša več stroškov in manjšo razpoložljivost storitev, dolgoročno pa so stroški bistveno manjši, večja je razpoložljivost in daljša življenjska doba. Popolna centralna evidenca sredstev in storitev lahko omogoča nadzor nad morebitnimi neavtoriziranimi sredstvi in storitvami, ki niso del procesov vzdrževanja. Tipično je 3% zahtevkov v organizacijah povezanih s sredstvi in storitvami, ki niso del poslovnih procesov organizacije in niso v lasti oziroma uporabi organizacije. Priložnost za prihranke se kaže tudi v 50% povečanju uveljavljanja garancij, saj se zaradi slabih evidenc velikokrat garancija sploh ne upošteva. Planiranje je naslednji korak, v okviru katerega se ponujajo možnosti za prihranke. Z aktivnostmi planiranja lahko standardiziramo aktivnosti s pomočjo delovnih planov, ki določajo zaporedje aktivnosti in planirajo delavce ali stroke s potrebnim časom, materialom, zunanjimi storitvami, delovnimi sredstvi in varnostnimi plani. Zaradi učinkovitega planiranja, ki je praviloma tesno povezan s procesi skladiščenja in nabave, lahko beležimo prihranke v višini do 20% na stroških skladiščenega procesa ter 5% na stroških procesa nabave. Proces skladiščenja se glede na vnaprej planirani material in zunanje storitve močno poenostavi, rezervacija materiala na skladišču pa se izvede direktno iz odobrenega delovnega naloga. Če materiala ni na zalogi, se generira nabavni zahtevek, ki se lahko samodejno posreduje vnaprej odobrenim dobaviteljem. Če cene niso vnaprej pogodbeno določene, lahko izbiro najugodnejšega dobavitelja opravimo skozi postopek zahtevkov za ponudbo, prejem ponudb, sprejem ponudbe in oddajo naročila. Prejem storitev ali materiala se izvede direktno na delovni nalog. Vse to elektronsko, z minimalnim vložkom energije ter časa. 42 Vzdrževalec Stroške materiala lahko zmanjšamo do 10%, ker se lahko material naroča v trenutku, ko ga dejansko potrebujemo. Dogovori z dobavitelji poskrbijo za nabavo materiala po pogodbeno dogovorjeni vrednosti in določajo pogodbeni čas dobave. Do 30% se lahko zmanjšajo tudi potrebe po skladiščenju, ker lahko urejeno preventivno vzdrževanje vnaprej določa potreben material in poskrbi za njegovo pravočasno zalogo. Minimalna zaloga pa v tem primeru omogoča pravočasno naročanje tudi v primeru porabe materiala na kurativnem vzdrževanju. Tako lahko posledično zmanjšamo tudi stroške nabavnega osebja do 50%. Pri časovnem načrtovanju je potrebno planirati in upoštevati trenutno zasedenost in razpoložljivost (dopust, bolniška) vzdrževalcev. Grafični prikazi na nazoren način prikazujejo odvisnost med posameznimi aktivnostmi, delovnimi nalogami in zasedenostjo virov. Veliki prihranki pri samem izvajanju dela so možni z uporabo mobilnih odjemalcev, kjer so vzdrževalcu v enostavnem vmesniku na voljo vse ključne informacije, kot so spisek dodeljenih delovnih nalogov, aktivnosti, varnostna navodila, tehnična navodila in baza znanj. Evidentiranje in potrjevanje opravljenega dela je elektronsko, kar dvigne zasedenost in učinkovitost delovne sile do 20%. Dolgoročno lahko z opisanimi metodami zagotovimo višjo kakovost storitev vzdrževanja, zanesljivost storitev oziroma poslovnih procesov ter daljšo življenjsko dobo sredstev. Ko torej dosežemo optimalno razmerje med tehnologijo, procesi in ljudmi, se prihranki pokažejo na več področjih. Z manj finančnega vložka lahko naredimo bolje in več! VIRI: • Analiza uporabljenih statističnih podatkov so izkušnje uporabnikov IBM Maximo programske opreme. ABSTRACT HOW TO DO MORE WITH LESS IN MAINTENANCE? The path to financial savings lies in finding the optimal ratio between people, technology and processes. The path is not easy, but it leads to a goal: lower costs, higher quality, higher reliability of services and business processes, and longer assets lifetime. Key words: lower costs, higher quality, higher reliability, longer assets lifetime, higher productivity, maintenance, service management, enterprise asset management, maximo, savings oktober 2011 | št. 143 Št. članka: 919 TERMOGRAFIJA Piše: Bojan Težak, Terming termografija d.o.o., Ljubljana KAKO UVESTI TERMOGRAFIJO V VZDRŽEVANJE? Termografija se je, kot ena izmed metod prediktivnega vzdrževanja, nesporno dokazala v praksi. Napredek tehnologije je omogočil občutno znižanje cen termografskih kamer, ki so tako postale dostopnejše vzdrževalcem. Žal pa nabava termografske kamere pri vodstvenem kadru največkrat pomeni tudi odpravo potrebe po najemanju zunanje termografske storitve. Toda, ali se je z nabavo kamere in samostojnim izvajanjem termografskih meritev vzdrževanje tudi zares izboljšalo? Izkušnje kažejo, da ni vedno tako. Termografija namreč ni samo kamera, ampak je predvsem operater za kamero, ki mora imeti znanje in izkušnje. V prispevku bom opisal, kako s storitvami outsourcinga učinkovito izkoristiti lastno opremo ter oplemenititi znanje vzdrževalcev in zakaj je to nujno potrebno. Prepogosto se namreč dogaja, da nam nova kamera obleži v omari, kot še en drag kos neizkoriščene opreme. Kako se torej lotiti učinkovitega in cenovno ugodnega termografskega programa vzdrževanja? Ključne besede: infrardeča termografija, prediktivno vzdrževanje, termografski program UVOD Izpad elektrike, tudi za razmeroma kratek čas, ima velik vpliv na naše bivalne navade. Brez elektrike si danes življenje (dvigala, klime, hladilniki, osebni računalniki, TV itd.) težko predstavljamo. V zasebnem življenju je izpad elektrike povezan s slabo voljo, povsem drugače pa je v gospodarstvu. Škodo zaradi izpada celotne tovarne za samo eno sekundo lahko preštevamo v več deset tisoč evrih. Ko gre za tako imenovano višjo silo, kot so udar strele, veter, žled, poplave, potresi, je človek povsem nemočen. Kaj pa v primeru požarov ali izpadov proizvodnje zaradi napake na električnih in strojnih napravah? Današnje diagnostične metode, med katere sodi tudi termografija, omogočajo pravočasno odkrivanje in odpravljanje potencialnih okvar. Marsikateri izpad bi vestno vzdrževanje lahko preprečilo. Pa vendar se tudi danes še najde vodja vzdrževanja, ki trdi, da če smo trideset let uspešno delali brez termografije, zakaj ne bi še naprej. Na srečo je takih neodgovornih ljudi vse manj, saj dilema, termografija v vzdrževanju da ali ne, ni več prisotna. Smiselno je samo vprašanje, kako termografijo učinkovito vključiti v proces vzdrževanja. DANAŠNJE STANJE Slika 1: Vzrok požara v skladišču preboldskega Bisola je bil kratek stik na električni napeljavi, so ugotovili celjski kriminalisti. Požar je povzročil za okrog tri milijone evrov gmotne škode (Foto: Radio Fantasy) oktober 2011 | št. 143 Še nekaj let nazaj so bile IR kamere razmeroma drage. Podjetja termografije niso uporabljala, ali pa so najemala zunanjo storitev. Skokovit razvoj tehnologije je omogočil občuten padec cen kamer. IR kamero si danes lahko privošči praktično vsako podjetje. Postala je dodatno orodje vzdrževalcem. Čeprav je upravljanje s kamero postalo uporabniku bolj prijazno in enostavno, se način merjenja ni prav nič spremenil. Fizikalni zakoni so ostali isti in z vsemi skritimi pastmi prežijo na nepozornega merilca. Vendar, zaradi na prvi pogled enostavnega instrumenta, se po nakupu marsikje dogaja naslednje: odgovorni, ki so kamero nabavili, pravijo vzdrževalcem: »Imate instrument, merite; zunanje storitve ne potrebujemo več!« Žal Vzdrževalec 43 TERMOGRAFIJA na ta način odpirajo nov problem, ki je, z redkimi izjemami, podoben, kot da bi svojemu dedku, ki ni nikoli delal z računalnikom, podarili osebni računalnik in mu naročili, naj plača račun za elektriko preko elektronske banke. TERMOGRAFSKI PROGRAM VZDRŽEVANJA Uporaba termografske kamere kot orodja za občasno preverjanje stanja naprav ob redni kontroli, preverjanju stanja po popravilu, vgradnji novih elementov, sumu na nepravilno delovanje in podobno nima nobene zveze s termografskim programom vzdrževanja. Kamera v tem primeru služi zgolj kot orodje v bolj ali manj naključnih vzdrževalnih aktivnostih. Termografski program je veliko več od tega. Je sistematično preverjanje in dokumentiranje stanja vseh elementov. Na osnovi zbranih podatkov lahko analiziramo in planiramo nadaljnje vzdrževalne aktivnosti kot so čas, prioriteto in obseg popravila, nabavo in zalogo rezervnih delov, bolj kritično izbiramo dobavitelja rezervnih delov in naprav glede na pogostost in ponovljivost okvar, spremenimo način popravila, zamenjamo površni zunanji vzdrževalni servis itd. VZDRŽEVANJE V HIŠI V primeru nadzora zelo dragih in občutljivih naprav ali kritične proizvodnje je priporočljivo termografske preglede izvajati pogosteje kot samo enkrat ali dvakrat letno, kot se to izvaja v primeru najema zunanje storitve. Zaželeno je tudi, da so naprave med pregledom normalno oziroma čimbolj obremenjene. Med enkratnim letnim pregledom temu ni vedno tako. S kamero v hiši lahko vsako napravo pregledamo takrat, ko je obremenjena. Za pregled niti ne potrebujemo visokokvalitetne in drage IR kamere. Odločitev za vzdrževanje v hiši je lažja tudi v primeru visokih stroškov, ki nastanejo zaradi nenadnega zastoja. Z lastno kamero lahko takoj po odpravi napake preverimo uspešnost popravila, saj nam ni potrebno čakati na prihod zunanjega servisa. Slika 2: 15 mesecev po odkriti slabi povezavi v desni fazi (levi termogram), napaka še ni odpravljena (desni termogram). Vzrokov je lahko več. Morda naprave ni bilo mogoče izklopiti, ali pa je bil način popravila neustrezen. Vsekakor je nedopustno, da se napaka, ki je potencialno lahko izvor požara, toliko časa ne odpravi. Taki primeri so pogosti, zato je preverjanje uspešnosti popravila z IR kamero ali IR termometrom po posegu v napravo nujno. Po požaru bo morda kriminalist zapisal, da je zagorelo zaradi kratkega stika. Slika 3: Kako z IR termometrom izmeriti temperaturo vijačnih spojev bakrenih zbiralnic? Devet od desetih nepoučenih merilcev bi laserski žarek usmerili na posamezne vijake in izmerili popolnoma napačno temperaturo. 44 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 TERMOGRAFIJA Slika 4: Višina pregrevanja ni vedno ključna za oceno napake. Včasih je nižje pregrevanje na mestu, ki se ne bi smelo greti, znak za katastrofalno napako z milijonskimi stroški, v kolikor se pravočasno ne ukrepa. Izkušen termografer bo znal pravilno oceniti napako in priporočiti ukrepanje. Za kvalitetno meritev ni odločilna blagovna znamka, tip ali kvaliteta oziroma cena instrumenta. Ključen je merilec. Največ merilnih napak, predvsem zaradi neupoštevanja učinka visokorefleksnih površin, je bilo narejenih z IR termometrom, oziroma v pogovornem jeziku imenovanim laserskim merilcem. Prav zaradi nizke cene, majhnih dimenzij in enostavnosti so IR termometri nepogrešljivi in izredno uporabni, vendar ob predpostavki, da uporabnik razume osnovne principe merjenja v IR področju. V primerjavi z IR termometrom, IR kamera daje sliko in tako vidimo, kaj gledamo in se lahko vsaj deloma izognemo refleksom. Motilni učinek visokorefleksnih površin je pri merjenju s kamero ali termometrom enak, saj delujeta v istem valovnem območju, kjer veljajo enake fizikalne zakonitosti. IR kamere so vse bolj enostavne za uporabo ter cenovno ugodne, praktično jih lahko uporablja vsakdo. Vendar je investicija v IR kamero zaman, če jo uporablja neusposobljen vzdrževalec. Vsak uporabnik bi moral poznati vsaj osnovne principe merjenja. Jasno je, da se vsi vzdrževalci ne morejo poglobiti v teorijo, zato je najbolje, da je za zahtevnejše meritve oziroma analizo termogramov zadolžen nekdo, ki si za izobraževanje lahko vzame več časa. Napačna ocena stanja lahko vodi v katastrofalno odločitev s stroški, ki so znatno višji kot v primeru, če ne bi naredili ničesar. Samoizobraževanje ter učenje na lastnih napakah je zamudno, pomanjkljivo ter drago. Izkušnje so izredno pomembne, vendar zahtevajo svoj čas. Osnovno znanje je potrebno pridobiti na izobraževanju. Ni dovolj znati upravljati s kamero, potrebno je poznati osnovno fizikalno ozadje brezkontaktnega merjenja temperature ter možnosti in omejitve merilne tehnike. Kako doseči optimalne pogoje za uspešno merjenje, kateri parametri na kameri so pomembni, kako na meritev vpliva temperatura okolice, veter ali prepih, kaj je to posredno gretje? Zakaj je nekaj toplejše ali hladnejše od primerljivega dela? Kako postaviti pravi kriterij glede višine pregrevanja? Kaj pravijo standardi? Zakaj moramo standarde kritično upoštevati? Kako pravilno razložiti termogram in ga razumljivo predstaviti v termografskem poročilu in nenazadnje kako meritev izvesti varno? Emisivnost je glavni problem, ki ga merilec mora razumeti in upoštevati pri vsaki meritvi. Razveseljivo je, da izobraževanja potekajo tudi v Sloveniji. KAJ PRINESE KVALITETEN OUTSOURCING? Kvaliteten zunanji servis je najbolj praktična in ekonomsko upravičena izbira. Certificiran in izkušen termografer omogoča takojšnjo rešitev problema. Rezultat pregleda je nazorno in lahko razumljivo termografsko poročilo. Vse več zavarovalnic vsako leto, ob obnovitvi zavarovalne police, zahteva kvalificirano termografsko poročilo. Problem vzdrževanja v hiši je, da je termografer pogosto tudi v vlogi vzdrževalca, ki odkrito napako popravi. To pa ni najboljše, saj tako le redko nastane pisno poročilo, ali pa vse napake, predvsem manjše, sploh niso dokumentirane. IZOBRAŽEVANJE Na splošno outsourcing pomeni sistematični pregled naprav, kar je lahko dobra osnova za izvedbo uspešnega termografskega programa, medtem ko kamera v hiši pogosto služi samo kot dopolnilno orodje za kontrolo stanja. Za samostojno izvajanje termografskih meritev je izobraževanje nujno. Tam, kjer tega ni, tudi termografski program ni zaživel. Drage IR kamere ležijo v omarah, vzdrževanje pa poteka po starem ustaljenem načinu. Naslednje vprašanje je, kje najti ustrezen servis z znanjem, izkušnjami in referencami. Nihče si ne želi najeti neizkušenega termograferja z nizkoresolucijsko IR kamero, ki se bo na vaših napravah šele učil merjenja. V oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 45 TERMOGRAFIJA Sloveniji trenutno ni velike izbire. Večina ponudnikov storitve ni ustrezno usposobljena, nekateri pa imajo samo osnovni certifikat termografer 1, kar je za kvalificirano meritev premalo. Najslabša izbira pa je, da izvaja termografijo zunanji servis, ki tudi izvede popravilo. Ali je nekomu, ki za vaše podjetje opravlja vzdrževanje v interesu, da dokumentira vse odkrite napake? Seveda ne. Če je teh napak preveč, boste kaj hitro dobili vtis, da vzdrževanje ni najboljše in servis zamenjali. Podobno je z vzdrževalcem v hiši, ki kamero uporablja za lastno kontrolo. Tudi njemu ni v interesu, da dokumentira napake, ki bi že zdavnaj morale biti odpravljene. S stališča lastnika bi morala biti edina prava izbira neodvisni zunanji servis, ki ga najame samo za termografske meritve, in ki bo dokumentiral vsako neobičajno pregrevanje. Izbira zunanjega servisa samo na osnovi primerjave cene ponudbe je zato najslabša možna izbira. ZAKLJUČEK Outsourcing je logična izbira v obdobju, ko odkrivamo, kje vse in kako nam termografija lahko pomaga. Na osnovi tega bo odločitev, kako in v kakšnem obsegu se bomo lotili termografskega merjenja, lažja. Kvaliteten outsourcing nam pomaga definirati obseg potrebnih meritev ter oblikovati najnujnejše tehnične zahteve za morebitno nabavo lastne IR kamere. Outsourcing je prava izbira tudi v primeru potrebe po občasnih IR meritvah, saj je v takih primerih neekonomično investirati v opremo in usposabljanje. Zaradi zmanjševanja stroškov je vzdrževalcev praviloma vedno manj in ne več. Zunanja termografska storitev se je v tem primeru izkazala za veliko pomoč. Ključno za uspeh termografskega merjenja v hiši je usposobljen termografer, kar je najbolje doseči z izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem pod mentorstvom izkušenega termograferja. V tem primeru je najem zunanje storitve enkrat letno optimalna izbira. Outsourcing pomeni tudi pomemben del internega termografskega programa vzdrževanja. Pri izbiri zunanjega izvajalca termografskih meritev naj ne bo edini kriterij najnižja cena, kot je sedaj v navadi, ampak tudi usposobljenost, izkušnje in reference. 21. 46 Vzdrževalec LITERATURA: 1. Vzdrževalec št. 119, oktober 2007, št. članka 747: Vzpostavitev programa prediktivnega vzdrževanja s termografskimi pregledi elektroenergetskih in strojnih naprav. 2. Vzdrževalec št. 118, avgust 2007, št. članka 739: Meritev temperature z infrardečim termometrom. 3. Termografska poročila Terming termografija d.o.o. 4. www.terming.si ABSTRACT HOW TO IMPLEMENT THERMOGRAPHY IN MAINTENANCE? Thermography, as a method of predictive maintenance, has indisputably proven in practice. Progress in technology has resulted in a significant prices reduction of thermographic cameras, which are now more accessible to maintainers. Unfortunately, the purchase of thermographic camera usually also means the elimination of hiring outsource thermographic services. But, does the new approach with in-house thermographic measurements only, really improve maintenance? Experiences show that this is not always the case. Thermography is not only a camera, but is primarily a camera operator, who must have knowledge and experience. In this paper I will describe how the effective use of outsourcing service can upgrade maintainer’s knowledge and improve usage of the equipment. Namely, too often new cameras are left unused as yet another expensive piece of unused equipment. How, therefore, should a company address an effective and cost attractive thermographic maintenance program? Key words: infrared thermography, predictive maintenance, thermographic program, outsourcing TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si oktober 2011 | št. 143 Št. članka: 920 OUTSOURCING VZDRŽEVANJA Piše: mag. Evgen Zgoznik, BODR d.o.o., Celje RESNICE O ZUNANJEM IZVAJANJU SLUŽBE VZDRŽEVANJA Znanja in storitve, ki jih lahko kupiš na trgu in niso neposredno povezane s proizvodnim procesom (core business)1, se preprosto izločijo iz podjetja. Temu konceptu pravimo eksternalizacija ali outsourcing2, ki v današnjem svetu ne predstavlja več samo zmanjševanja stroškov, ampak močno orodje strateškega managementa. Ključne besede: eksternalizacija, procesi, vzdrževanje UVOD Pri pisanju tega članka ne morem mimo dejstva, da je največji problem Slovencev, da hočemo biti bolj pametni od »papeža«, da hočemo dosegati rezultate preko trupel naših sodelavcev, da ne sprejemamo odgovornosti, da pri napačnih odločitvah ne priznavamo svojih napak, ... Ob vsem tem obnašanju radi pozabljamo, da je za učinkovito in uspešno delo, tako posameznika kot podjetja, potrebna le zdrava pamet in zavedanje, da je na področju komuniciranja in vodenja že desetletja vse jasno in poznano. Smo pač nagnjeni k temu, da bi vsi radi nekaj spreminjali, predvsem takrat, ko nam lastnik ali direktor zaupa vodilno mesto. Takrat hočemo izboljšati ali spremeniti vse aktivnosti v delovnem procesu, ki so nas motile vse do takrat, ko nam ni bilo zaupano vodenje. Pa se takoj spoprimemo z resnico, da je opozicija kar fina zadeva, saj lahko kritiziramo in pametujemo po mili volji in to brez odgovornosti. In v trenutku, ko je potrebno vse to kritiziranje udejaniti v praksi, nastopi trenutek resnice, da nam kar naenkrat zmanjka znanja in veščin. Zato se v praksi velikokrat dogaja, da v podjetju izgubijo dobrega strokovnjaka in dobijo slabega šefa. Torej je podjetje izgubilo dvakrat. Čeprav smo moderni ljudje leni, radi postanemo rutinerji in ne maramo sprememb na delovnem mestu, ker to zahteva od nas nove napore. Slovenci smo, ko dobimo v roke oblast in moč, zelo inovativni. Tako je na primer bivši minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber, 8 let svojega ministrovanja vztrajno zagovarjal devetletko in gimnazije. Tehniki? Jih v Sloveniji ne potrebujemo, ker se bodo hiše gradile same, stoli, na katerih bodo sedeli ministri, se bodo delali sami, internetne mreže in računalniki se bodo vzdrževali sami,... Vsi ministri za njim so dodali še vsak svojo spremembo in sedaj smo tam, kjer smo. Osnovna šola je postala največji posel za tiskarje in založnike, saj se vsako leto spreminjajo učni 1 Core business (ang.) – jedro posla 2 Po slovarju L. Šega: Poslovni moderni slovar, Cankarjeva založba, 1997, str. 525 - Outsourcing (sam) ORG.: izkoriščanje zmogljivosti zunaj lastne hiše, oddajanje storitev. oktober 2011 | št. 143 programi in tiska na gore novih učbenikov in delovnih zvezkov. Starši osnovnošolcev so priča stresnim situacijam svojih otrok, šolske torbe so zamenjali nahrbtniki in zaradi tega, ta isti minister v Večeru, 31. avgusta 2011, izjavi, da imamo v Sloveniji problem bralne pismenosti in da imamo sporočil, da je šola prezahtevna, že preveč. Za nameček se otroci odločajo za poklic glede na to, kateri poklici so v naši družbi najbolje plačani ali pa sploh nimajo nobene ideje in se odločijo za tisto srednjo šolo, kamor se je vpisal njihov najboljši prijatelj ali zahtevajo starši. Ker ima sedaj že vsaka slovenska vas srednjo šolo ali visokošolsko središče, je razumljivo, da Slovenija nima zadostnega števila kakovostnih predavateljev, kar se pozna tako pri zasnovi učinkovitih učnih programov kot pri izvajanju le-teh. Rezultat? Ko sem bil pred nekaj tedni v Avstriji na razgovoru za nove posle, so mi povedali, da najraje zaposlujejo dijake in študente, ki končajo njihove „Fachschule“, ker ti pač znajo delati. In še ena resnica za Slovenijo. V nadaljnjih 5 letih se bo v pokoju znašla celotna povojna „Baby boom“ generacija, kar predstavlja približno četrtino še delovne populacije. Ta generacija se je odlikovala po izredno dobri socialni mreži, ki je temeljila na dveh preprostih vrednotah – ti pomagaš meni, jaz pomagam tebi, materialne dobrine pa so bile na drugem mestu. Si predstavljate, kaj bo slovenska storitvena dejavnost izgubila s to generacijo? Če sedaj povzamem vse zgoraj zapisano, se storitveni dejavnosti ne piše nič kaj dobrega. Primanjkuje nam domačega strokovnega tehničnega kadra, uvoženi iz republik bivše Jugoslavije pa že dokazano niso garancija za kakovost. KAJ NAS ČAKA V 21. STOLETJU Največji guru managementa na svetu, Peter F. Drucker, v svoji knjigi Management Challenges for the 21st Century opozarja, da bo v 21. stoletju prevladovalo znanje o managementu, ki se bo zarilo v vse pore našega življenja. Druž- Vzdrževalec 47 OUTSOURCING VZDRŽEVANJA be bodo ohranjale svojo konkurenčnost z izobraženimi sodelavci, njihova vrednost se bo merila po znanju. Podjetja, ki se zavedajo pritiska globalnega trga in konkurence, so začela s strateškimi spremembami svojih organizacijskih struktur. Najučinkovitejša med njimi se s pomočjo procesnega managementa preoblikujejo v vitko organizacijo. Vzporedno s tem veliko investirajo v novo avtomatizirano proizvodno tehnologijo. Dogodi se lahko, da nove investicije ne dosežejo pričakovanih donosov, razpoložljivost strojev in naprav je slaba, za kar se velikokrat krivijo službe vzdrževanja. Kot napoveduje Drucker, se v službah vzdrževanja po svetu že pripravljajo na velike spremembe, ki jih prinašajo izzivi 21. stoletja. Vzdrževalci bomo postali vedno bolj pomembni za doseganje teh sprememb. Nova filozofija vzdrževanja zahteva sodelavce, ki so: • sposobni delati v timih; • sprejemajo odločitve hitro in odgovorno; • uvajajo in vzpodbujajo sinergijo proizvodnja – vzdrževanje; • seznanjeni in izšolani o novih ter z novimi tehnologijami. Zato moramo stare organizacijske sheme zavreči in začeti načrtovati nove, vitke in prilagodljive. Sodelovanje znotraj podjetja med posameznimi organizacijskimi procesi mora postati sinergijsko. Vse to zahteva spremembo organizacijske kulture, ne samo v službah vzdrževanja, ampak vseh sodelavcev v podjetju. Specifično pri spreminjanju vzdrževalske kulture je nenehno izobraževanje, praktične izkušnje in kultura zanesljivosti. Takšne spremembe zahtevajo od podjetij veliko investiranja v izobraževanje kadrov. Drugi problem je, da trajajo spremembe organizacijske kulture od 3 do 5 let, kar pa je lahko za podjetje tudi usodno, glede njegovega preživetja na globalnem trgu. Zaradi tega se vse več managerjev odloča za eksternalizacijo (outsourcing) službe vzdrževanja, katere trendi se opažajo tudi pri nas. Pred tem, ko se vodilni managerji odločijo za eksternalizacijo službe vzdrževanja, morajo najti rešitve za naslednja glavna vprašanja: 1. DELAVCI – kdo ostane v podjetju, kdo se zaposli pri pogodbeniku, kdo gre na čakanje? 2. DOKUMENTACIJA – kdo bo odgovoren za ažuriranje dokumentacije in kje se bo nahajala? 3. INFORMACIJSKI SISTEM – ali bo imel pogodbenik dostop do centralnega strežnika podjetja? Ali bo pogodbenik urejal svojo bazo podatkov o vzdrževanju delovnih sredstev podjetja? Kdo je odgovoren za pravilnost vnesenih podatkov? 4. MATERIALNO POSLOVANJE – kdo bo prevzel odgovornost za skladiščenje rezervnih delov, podjetje ali pogodbenik? 5. DELAVNICE IN ORODJA – kdo je njihov lastnik in po kakšnih pravilih se uporabljajo? 48 Vzdrževalec PREDNOSTI IN SLABOSTI EKSTERNALIZACIJE SLUŽBE VZDRŽEVANJA ZA PODJETJE PREDNOSTI so naslednje: Podjetje se osredotoči na proizvodno dejavnost (začne delati prave stvari prav) – core business. 1. Usmeri se na tiste komponente, ki so kritične za izdelek in v katerih je podjetje boljše. 2. Zunanji pogodbeniki podjetja izdelujejo tiste komponente, za katere imajo konkurenčno prednost. 3. Iz internega monopolista podjetje dobi zunanjega pogodbenika, ki je pod pritiskom tržne ekonomije. 4. Zunanjega pogodbenika lahko vedno nadzira na osnovi tržnih cen za storitve. 5. Ima boljši pregled nad stroški, zato jih lahko zmanjšuje. 6. Zmanjša število zaposlenih. 7. Kupuje kakovostne storitve najnovejše tehnologije vzdrževanja brez lastnega investiranja. 8. Pogodbo o sodelovanju podpiše s pogodbenikom na osnovi razpoložljivosti delovnih sredstev in si tako zagotovi najvišjo možno razpoložljivost. SLABOSTI so naslednje: 1. Ob transformaciji delavcev iz podjetja v novo podjetje pade učinkovitost vzdrževanja tudi do 50%. Zato so zastoji v proizvodnji večji. 2. Izguba pomembnih znanj in veščin na področju tehnologije vzdrževanja. 3. Izguba povezav in sodelovanja med strokovnjaki z različnih organizacijskih procesov v podjetju. 4. Na trgu še ni dovolj ponudnikov storitev celovitega vzdrževanja. 5. Odvisnost od pogodbenika. 6. Izguba nadzora nad dobavitelji. 7. Večji stroški administracije, sodelovanja in nadzora. PREDNOSTI IN SLABOSTI ZA PODJETJE, KI IZVAJA ZUNANJE VZDRŽEVANJE PREDNOSTI so naslednje: 1. Razvijanje osnovne dejavnosti – vzdrževanje kot storitev. 2. Sodelovanje vseh zaposlenih pri razvoju novega podjetja. 3. Večja možnost izobraževanja zaposlenih. 4. Zaradi manjšega števila zaposlenih se novo podjetje lahko hitro prilagodi novim tržnim razmeram in spremembam. 5. Razvoj nove sistemizacije delovnih mest za storitveno dejavnost s poudarkom na motivaciji zaposlenih. 6. Zaradi majhnosti je zagotovljena večja fleksibilnost na trgu. 7. Zaradi pritiska konkurence se išče učinkovita organizacija, zato so možne hitre organizacijske spremembe. 8. Diverzifikacija storitev. 9. Kot novo nastalo podjetje si lahko poišče več podjetij za vzdrževanje objektov in naprav. S tem se zmanjša riziko obstoja podjetja na trgu v primeru stečaja enega od pogodbenih podjetij. oktober 2011 | št. 143 OUTSOURCING VZDRŽEVANJA SLABOSTI so naslednje: 1. Prevzem obstoječega kadra s slabo organizacijsko kulturo. 2. Vpliv konkurence malih obrtnikov v začetnem obdobju. 3. Večji stroški ob zagonu. ZAKLJUČEK Kot strokovnjak managementa in vzdrževanja se z zunanjim izvajanjem storitvene dejavnosti ukvarjam že od leta 2001. Začel sem v najzahtevnejši gospodarski panogi za preživetje, to je v avtomobilski industriji. Do danes sem izpeljal tri reorganizacije služb vzdrževanja s pomočjo metode zunanjega vzdrževanja ali outsourcinga. Pri tem sem naletel na mnoge težave in ovire, ki so me tako ali drugače ovirale pri izvajanju teh projektov. Največjo težavo vedno predstavljajo ljudje, zaposleni v podjetju. Zakonodaja je v Sloveniji glede prenosa delavcev iz enega podjetja na drugega še vedno zaščitniška do delavcev. Prenos se lahko izvede brez problemov, če se podjetje odloči, da enostavno iz svojega poslovanja izloči funkcijo vzdrževanja. V tem primeru postanejo delavci tehnološki viški in če jim delodajalec ponudi odpoved pogodbe tako, da jim istočasno ponudi pogodbo o delu pri drugemu delodajalcu, delavcem ne preostane drugega, kot da to novo pogodbo sprejmejo. Če je ne, potem jim stari delodajalec ni več dolžan izplačati odpravnine, ki pa jim prav tako ne pripada, če sprejmejo pogodbo pri novem delodajalcu. Pri takem prevzemu delavcev so potem zelo pomembna pogajanja med obema delodajalcema, sindikati in predstavnikom delavcev. Ker se delavci, ki so predmet prenosa, bojijo te spremembe in ne zaupajo v novega delodajalca, je zelo pomembno, da se prenos izvede transparentno in tako, da delavci ohranijo vse pravice iz naslova stare pogodbe o delu. Ponavadi se delodajalca tudi dogovorita, da se v primeru kakršnihkoli problemov v podjetju novega delodajalca (stečaj ali likvidacija), stari delodajalec obveže, da prevzame nazaj vse delavce, ki so bili predmet prenosa. Drugi večji problem predstavlja prevzem in odkup skladišča od podjetja, ki se je odločilo za zunanje izvajanje vzdrževanja. Ponavadi so takšna skladišča prepolna neuporabnih rezervnih delov in nekurantnega materiala, zato so vrednosti takšnih skladišč prevelika. Pri nakupu je potrebno postaviti pravo mejo med tržno vrednostjo skladišča in nujno potrebnimi rezervnimi deli za vzdrževanje strojev, ki jih vzdržujemo. Izkušnje govorijo, da se ponavadi po izvedeni inventuri za odkup in prevzem določi le 35% do 40% obstoječih rezervnih delov. Tretji večji problem pa predstavlja podpis prave pogodbe med pogodbenima partnerjema. Dejstvo je, da podjetje, ki se je odločilo za tak korak, pričakuje učinkovite spremembe takoj, kar pa seveda s prevzemom obstoječega kadra ni možno. Zato je pomembno, da se pogodbenika dogovorita za prehodno obdobje najmanj dveh let in vanjo zapišeta cilje, ki jih do takrat morata obojestransko izpolniti. Po dveh letih se pregledajo zastavljeni cilji in pristopi k podpisu nove pogodbe, ki pa že lahko vsebuje pogodbene kazni v primeru večjih zastojev v proizvodnji, če le-ti nastanejo zaradi slabega izvajanja zunanjega vzdrževanja. Prav tako je pomembno, da se v pogodbi zelo natančno določijo merila za merjenje pričakovane učinkovitosti izvajanja vzdrževanja. Izogibati se moramo na primer takih zapisov: „Če oktober 2011 | št. 143 se na stroju zgodi večji zastoj, potem je pogodbenik dolžan izplačati pogodbeno kazen, ki jo pogodbenika medsebojno dogovorita“. Ta zapis je zelo ohlapen in v praksi lahko pričakujemo velike konflikte ter težave. Zato moramo natančno zapisati takole: „Če se na stroju B zgodi zastoj, ki je večji od 5 min zaradi slabega vzdrževanja, potem se plača pogodbena kazen, ki znaša 100 EUR, za vsako nadaljnjo minuto zastoja pa še 10 EUR na minuto.” Opozarjam vas na to, da je potrebno v pogodbi vse natančno določiti, zato je izdelava takšne pogodbe zahtevno delo in potrebujete dosti znanja ter izkušenj. Priporočam tudi, da se pogodbenika dogovorita, da bosta v primeru novih nedoločenih situacij, zadeve reševala z aneksi. Zelo pomembno je, da se v pogodbo vnese tudi zavarovalna vsota, za katero mora izvajalec pri zavarovalnici zavarovati svojo odgovornost za primer škodnega dogodka, ki ga lahko povzroči kateri od delavcev pri izvajanju vzdrževalnih del. V praksi se je izkazalo, da prenos delavcev iz enega podjetja v drugo predstavlja za njih stresno situacijo, ki pa se na koncu nekaj mesečnega prehodnega obdobja spremeni v pozitivno mišljenje in takojšnje povečanje učinkovitosti. Dejstvo je, da se s podpisom pogodbe takoj vzpostavi tržni odnos, kar pomeni, da naročnik storitve vzdrževanja ni pripravljen več plačevati dela, ki so opravljena nekakovostno in počasi. In tako se zgodi, da na koncu meseca ne plača vseh računov, kar ima za posledico znižanje plač vseh zaposlenih pri izvajalcu vzdrževanja. To pa je kar dobra motivacija za naslednji mesec, da vsi zaposleni razmišljajo, da napake iz prejšnjega meseca ne ponovijo. Prav tako so delavci zadovoljni, ker lahko izvajajo storitve tudi na terenu pri drugih naročnikih, ker si s tem odpirajo strokovno in socialno mrežo, s čimer pa se jim dviguje tudi strokovna samopodoba. Najpomembnejša stvar pri izvajanju zunanjega vzdrževanja pa je še vedno zaupanje med pogodbenikoma in med naročniki ter izvajalci storitev. V nasprotnem primeru se lahko takšna dejavnost spremeni v tog birokratski sistem, ki prav gotovo ne prispeva k učinkovitejšemu vzdrževanju, kar pa je pri zunanjem izvajanju vzdrževanja eden od glavnih ciljev. Na koncu pa malo razmislite o tem, zakaj je France Prešeren zapisal: „Le čevlje sodi naj kopitar!” ABSTRACT TRUTHS ABOUT THE OUTSOURCING IN MAINTENANCE Knowledge and services, that you can buy on the market and are not connected with a production process directly (core business), are extracted from the company. We call this concept outsourcing, which is not introduced only as a tool of costs reduction, but a strong tool of strategic management. Key words: outsourcing, processes, maintenance Vzdrževalec 49 Št. članka: 921 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Piše: Milan Dobovišek, KOVA d.o.o., Celje VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU PRI VZDRŽEVALNIH DELIH Iz vsega navedenega je potrebno opozoriti, da je potrebno ves čas svojega dela ocenjevati tveganje; pri posebnih delih, ki so se pojavila zaradi nepredvidenih okoliščin, kot so nezgode, poškodbe strojev, strojelomi ipd., pa te postopke in ukrepe še vsaj na kratko dokumentirati z zapisi. Ključne besede: ocena tveganja, politika ocenjevanja tveganja, nov zakon o varnosti in zdravju pri delu, kvaliteta ocene tveganja, delovno dovoljenje V prispevku se želim podrobneje dotakniti ocenjevanja tveganja pri delu vzdrževalca oziroma pri vzdrževalnih delih. Ocenjevanje tveganja je vsakodnevno opravilo vsakega človeka, saj v osnovi pomeni sprejetje (zavedno ali nezavedno - avtomatsko) nekaterih odločitev, ki pomenijo ugodne, normalne, udobne, racionalne in tudi varne pogoje za delo ali tudi samo za življenje. Pred odhodom na delo namreč vsakodnevno opravimo malo ocenjevanje tveganja, kjer glede na vremenske pogoje prilagodimo obleko, obutev, nenazadnje vzamemo dežnik, če zunaj dežuje. Glede na prometne informacije ocenimo, ali se bomo v službo odpeljali po običajni poti, ali pa bomo zavili na staro cesto, ker je na običajni poti zastoj. Poklicno ocenjevanje tveganja v naši veljavni zakonodaji ureja trenutno še veljaven Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, 56/99, 64/01). V navedenem Zakonu je opredeljeno, da mora vsak delodajalec za vsa dela, ki se pri njem izvajajo, opraviti OCENJEVANJE TVEGANJA. Kot pomoč za izvedbo ocenjevanja je predpisan tudi Pravilnik o izdelavi ocene tveganja, ki najprej oceno tveganja razdeli glede na velikost delodajalca. Delodajalci, ki imajo do deset zaposlenih delavcev, se lahko lotijo izdelave ocene tveganja po enostavnejši metodi. Obrazec ocene tveganja je predpisan kar v prilogi pravilnika. Za delodajalce, ki pa imajo nad deset zaposlenih delavcev, pa se ocena tveganja izdeluje po posebni metodologiji, ki pa mora obravnavati vse možne nevarnosti; seveda, če so na delovnem mestu, ki ga ocenjujemo, tudi prisotne. Ocena tveganja mora biti izvedena pisno. Ocenjevanje tveganja za lastne potrebe lahko izvaja delodajalec sam, če za to razpolaga z ustreznimi znanji, sicer pa ocenjevanje tveganja izvajajo zunanje službe oziroma podjetja z dovoljenjem za delo, ki ga glede na izpolnjevanje določenih pogojev (stopnja in smer izobrazbe, predložena metodologija, oprema, pisarne ipd.) izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na osnovi pregleda dokumentacije in pregleda komisije pri tovrstnem delodajalcu. 50 Vzdrževalec Veljaven sistem ocenjevanja tveganja sem prikazal predvsem zato, ker z uveljavitvijo sprememb Zakona o varnosti in zdravju pri delu prihaja tudi na tem področju do sprememb. V spremembi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (sprememba ZVZD) je namreč odpadla ločitev delodajalcev glede števila zaposlenih in se bo ocenjevanje tveganja izvajalo le glede na tveganja na delovnem mestu. Zakon pa za samozaposlene, ki na delovnem mestu nimajo posebnih nevarnosti, uvaja celo določene izjeme. Za samozaposlene izjeme obstajajo le, dokler njihova varnost pri delu ne vpliva na druge delavce, kar v bistvu pomeni, dokler delajo sami tudi zunaj delovnih prostorov. Kakor hitro pričnejo z delom na skupnem delovišču, morajo opraviti oceno tveganja kot ostali delodajalci, saj s svojim delom vplivajo tudi na varnost in zdravje pri delu drugih. Po novi ureditvi ZVZD bodo ocenjevanje tveganja lahko opravljali delodajalci sami, če bodo opravili splošni del strokovnega izpita za varnost in zdravje pri delu pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pogoj za pristop k navedenemu izpitu pa je srednja izobrazba. Po sedaj veljavni ureditvi pa je ocenjevanje tveganja lahko opravljal strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu z najmanj višjo (VI) stopnjo izobrazbe in opravljenim celotnim strokovnim izpitom iz splošnega in posebnega dela, ki zajema tudi izdelavo strokovne naloge. Pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu je kvaliteta ocene tveganja zelo odvisna od vhodnih podatkov, ki jih zagotovi delodajalec. S tem seveda mislim na kvalitetno opisano delo, ki ga opravlja delavec na delovnem mestu. Že odkar obstaja ocenjevanje tveganja (od leta 2001) opozarjam, da je seveda pri vzdrževalnih delih velika posebnost, saj se vseh del oziroma opravil, ki jih opravljajo oz. jih bodo med delom opravljali vzdrževalci, ne da vnaprej predvideti. Glede na prvi stavek bi to namreč pomenilo, da so vhodni podatki slabi. S tem mislim, da se vseh okvar, ki se bodo zgodile med delovanjem raznih strojev oktober 2011 | št. 143 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU in tehnologij, ne da v naprej predvideti. Tam, kjer je že izdelovalec stroja, ali stroka varnosti in zdravja pri delu ocenila, da bo potrebno občasno vzdrževanje, se namreč zagotovi ustrezen dostop, podest in nenazadnje prostor za opravljanje dela. Ko pa pride do postavitve stroja v delavnico oz. tovarno, pa se nemalokrat zgodi, da prostora za vzdrževanje enostavno ni, nemogoč je dostop, onemogočeno varno delo, ker ni več dostopa do mest, kjer bi morali opravljati redne ali izredne vzdrževalne posege. Podobno se nam lahko pojavi problem z enostavno menjavo sijalk v svetilkah, kar pri projektiranju objekta sploh ni bil problem. Projektant je v navodilu za vzdrževanje zahtevnega objekta na primer predvidel menjavo iz košare, ki se pripelje pod svetilko, po montaži opreme pa takšna zamenjava ni več mogoča, ampak lahko rutinsko opravilo zaradi posebne lokacije postane zahtevno. V takem primeru se lahko pojavijo še dodatne nevarnosti, ki izhajajo iz same tehnologije, kot so vplivi le-te na bližnje okolje (hrup, osvetlitev, kemijske škodljivosti, temperatura - visoka ali nizka, gibanje zraka, razna sevanja, ki so na mestih, kjer ni predvideno delovno mesto lahko večja, ipd.). Od služb za varnost in zdravje pri delu, ki v večjih podjetjih opravljajo ocenjevanje tveganja, ni mogoče pričakovati, da bodo med ocenjevanjem tveganja opravile vse te naloge, oziroma zajele vse nevarnosti brez sodelovanja samih služb vzdrževanja. Poseben problem nepoznavanja teh problemov se pojavi, če ocenjevanje tveganja v podjetju opravi zunanje pooblaščeno podjetje. To je omejeno še s časom, ki ga je predvidelo za oceno tveganja posameznega delovnega mesta (cena) in s sodelavci, ki jim pomagajo predstaviti podjetje in opravila posameznikov. Naše podjetje se je pri ocenjevanju tveganja pri vzdrževalnih delih opiralo na velike izkušnje pri pregledih delovne opreme (prvi in periodični pregledi strojev) in meritvah, ki jih izvajamo že več kot 20 let. Namen tega članka in predavanja je opozoriti na probleme, ki nastajajo pri ocenjevanju tveganja pri vzdrževalnih delih. V primeru, da pri vzdrževalnih delih pride do nezgode pri delu, se v vseh postopkih, ki jih v takem primeru (odsotnost z dela več kot tri delovne dni) vodi delovna inšpekcija, najprej in vedno ugotavlja, ali je bilo za delovno mesto izvedeno ocenjevanje tveganja, še bolj pomembno pa je, ali je bila delovna operacija ali opravilo ocenjeno pri ocenjevanju tveganja. Potem šele inšpektor (in kasneje tudi izvedenci za varnost in zdravje pri delu) ugotavljajo, ali so bili postopki s strani delodajalca in seveda tudi delavca opravljeni tako, kot jih je glede na predvidene nevarnosti predvidel izdelovalec ocene tveganja, in ali so bili uporabljeni vsi predpisani tehnični, organizacijski in drugi varnostni ukrepi ter uporabljena ustreza delovna oprema in oprema za osebno varnost in zdravje pri delu. Ocena tveganja mora predvideti tudi uporabo osebne varovalne opreme. V oceni tveganja mora biti poleg navedbe vrste osebne varovalne opreme naveden tudi standard, po katerem mora biti takšna delovna oprema izdelana in kateremu mora takšna osebna varovalna oprema tudi ustrezati. Pri vzdrževalnih delih, ki torej niso bila zajeta v popis ali katalog opravil, kot jih delodajalci radi imenujejo, je potrebno izvesti dodatno ocenjevanje tveganja. Ker pri teh oktober 2011 | št. 143 delih, ki se morajo praviloma opraviti takoj, največkrat ni časa za vključitev strokovnih delavcev, je te postopke potrebno pripraviti zelo skrbno. Po končanih delih se naj ti postopki, ki morajo biti že pred začetkom dela na nek način dokumentirani, tudi vnesejo kot dodatek ocene tveganja, z ukrepi pa je potrebno seznaniti vse zaposlene, ki bi jih takšno opravilo lahko doletelo. Če pa obstaja možnost, pa je seveda tudi za izredne primere dobro obvestiti strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu (notranja ali zunanja strokovna služba), ki bo seveda pomagal pri iskanju najbolj optimalnih rešitev pri izvedbi dela. Pri ocenjevanju tveganja se je potrebno zavedati, da neko delo ocenjujemo tudi glede na resnost poškodb, ki lahko nastanejo pri določenih delih. Če je rezultat resnosti poškodbe prevelik (odvisno kako ga ocenjujemo) in bi pomenil možnost težje poškodbe enega ali več delavcev ali celo smrt, seveda takšno tveganje ni sprejemljivo za nikogar in je potrebno takšne postopke takoj opustiti. Na kak način na hitro dokumentirati ocenjevanje tveganja, ki smo ga opravili kar sproti na delovnem mestu? Dosedanji ZVZD že predvideva usposabljanje delavcev za varno delo na delovnem mestu. Po sedaj veljavni zakonodaji je periodično usposabljanje za druge delodajalce na delovnem mestu lahko opravljalo podjetje, ki je imelo dovoljenje za delo za usposabljanje, izdano s strani MDDSZ (enako kot za oceno tveganja). Sprememba ZVZD ne predvideva več dovoljenja za delo za usposabljanje, ampak predvideva, da bo takšno usposabljanje, seveda ob izpolnjenih pogojih, lahko izvajal delodajalec sam. Najbolj prikladen način za dokumentiranje navodil za opravljanje določenih del, ki niso bila opredeljena v oceni tveganja, bi torej bilo usposabljanje zaposlenih na delovnem mestu preko nekaj kratkih vprašanj, ki bi jih pisno postavili delavcu, le-ta pa bi nanje pisno odgovoril. To je tudi dokument, ki bi v primeru nezgode pri delu jasno dokazoval, kako so bili predvideni postopki za delo, kakšna je bila predpisana varnostna oprema in tehnični ukrepi, ter kakšna je bila predpisana osebna varovalna oprema. ABSTRACT SAFETY AND OCCUPATIONAL HEALTH AT MAINTENANCE WORK From all of the above it should be noted, that it is important to constantly assess the risks at work. At risks, that have arisen due to unforeseen circumstances at the specific work (such as accidents, damage to machinery, machinery breakdowns etc.), it is important to at least briefly record the taken procedures and measures. Key words: risk assessment, policy on risk assessment, a new law on occupational safety and health at work, quality of risk assessment, work permit Vzdrževalec 51 Št. članka: 922 LEPILA Piše: mag. Marjan Potočan, HENKEL SLOVENIJA d.o.o., Maribor PRAKTIČNE REŠITVE ZA VZDRŽEVANJE IN IZDELKI LOCTITE V članku je predstavljena osnovna delitev lepil, kot tudi različni tipi lepil, ter mesta, kjer se jih lahko uporabi. Za vsak tip lepila je na kratko opisan tudi način uporabe lepila. Nekoliko podrobneje je izpostavljena uporaba lepil za lepljenje valjastih spojev, kot tudi lepil za tesnjenje različnih vrst instalacij (vodne, plinske, ...). V obeh podpoglavjih pa so opisane prednosti, ki jih prinaša uporaba lepil. Ključne besede: lepilo, instalacije, vzdrževanje, materiali, valjasti spoji, plin, voda, vodovod, sekundna lepila Zaradi vrste različnih materialov, ki se pojavljajo v sodobnih tehnologijah in različnih zahtev (trdnost, trajnost, elastičnost, hitrost strjevanja), obstaja na trgu zelo široka paleta lepil. Nobeno lepilo ni univerzalno, kar natančneje pomeni, da nobeno lepilo ni primerno za izpolnitev vseh zahtev. Lepila lahko v grobem delimo na eno-komponentna ali več-komponentna. Se pa lepila razlikujejo še po: elastičnosti, kemični osnovi, načinu strjevanja, sestavi, strukturi, … Največkrat pa delimo lepila glede na kemično osnovo, iz katere je lepilo narejeno. Kemična osnova nam pove tudi okvirne lastnosti lepila. Tako lahko po kemični osnovi delimo lepila na: akrilna, cianoakrilatna, anaerobna, epoksi lepila, silikone, … Seveda obstajajo še lepila na drugih osnovah, vendar bomo tukaj omenili le tista, ki se v sodobnih tehnologijah najpogosteje uporabljajo. Akrilna lepila imajo največje območje uporabe v tehnologijah lepljenja. Strjujejo se ob odvzemu kisika, ter sočasni prisotnosti aktivatorja v zlepnem spoju, ali ob zmešanju komponent z drugo komponento. Površina, ki se lepi, zahteva maksimalno širino spoja 0,5 mm, da se prepreči dostop kisika do lepila, ki je v sredini zlepnega spoja. V primerjavi z anaerobnimi lepili imajo akrilna lepila boljšo odpornost proti udarcem in luščenju. Cianoakrilatna lepila se v praksi imenujejo tudi sekundna lepila zaradi zelo hitrega strjevanja. Vlaga, ki kondenzira na površini zlepnega spoja, sproži proces strjevanja lepila. Tovrstna lepila se uporabljajo za lepljenje malih elementov in zelo hitre postopke lepljenja. Njihova adhezija je zelo dobra na večini sintetičnih polimerov. Obstajajo pa tudi sekunda lepila, ki so namenjena za lepljenje kovin ter lepljenje kovin z polimernimi materiali. Anaerobna lepila se strjujejo ob odvzemu kisika ter sočasni prisotnosti kovine oziroma kovinskih ionov v zlepnem spoju, ali ob stiku z aktivatorjem. Zlepni spoj zahteva maksimalno zračnost 0,5 mm. Zaradi omenjenih dejstev delovanja anaerobnih lepil, se le-ta uporabljajo predvsem za lepljenje kovin, na mestih varovanja vijačnih zvez proti odvitju, leplje- 52 Vzdrževalec nju valjastih spojev ter tesnjenju prirobnic. Anaerobna lepila so tudi zelo dobro odporna na naftne derivate. Epoksi lepila se uporabljajo pri lepljenju različnih materialov ter velikih površin. Prednost teh lepil v primerjavi z ostalimi je predvsem nižja cena, dvokomponentno strjevanje, odpornost na udarce in kemikalije. Uporabljajo se lahko pri temperaturah do 200 stopinj, v določenih primerih pa celo do 300 stopinj. Obstajajo v eno ali dvokomponentnih sistemih. Eno-komponentna lepila strjujejo z dovajanjem toplote, za kar je potrebno dovajati precej energije. Za lažji pregled in izbiro primernega lepila za lepljenje različnih materialov, dodajamo preglednico za zgoraj omenjena lepila (slika 1). 1 2 3 4 Cianoakrilatna lepila, za male površine, dobra adhezija na različnih površinah Strukturna lepila, anaerobna in akrilna lepila za velike trdnosti Epoksi lepila Elastična lepila na bazi poliuretanov in silikonov Slika 1: Izbira lepil v odvisnosti od površine, ki jo lepimo UPORABA ANAEROBNIH LEPIL ZA LEPLJENJE VALJASTIH SPOJEV V vozilih, zlasti v motornem delu in menjalniku, je precej valjastih spojev. To so predvsem spoji med gredjo in zobnikom, ali osjo in elementi na njej. Običajno so ti spoji izvedeni s pomočjo mehanskih elementov, kot so mozniki ali utorne gredi. V zadnjem času pa se na teh mestih vse več uporabljajo lepila za lepljenje zobnikov na gred. Lepila imajo zelo pozitiven učinek pri vseh izvedbah valjastih spojev, kjer dodatno omogočajo prenos večjih obremenitev in preprečujejo nastanek zvarne korozije. Mozniki, zagozde, oktober 2011 | št. 143 LEPILA zatiči v valjastem spoju, so zelo občutljivi za nastanek zvarne korozije zaradi udarcev in mikro premikov, ki so neločljivo povezani s konstrukcijo takšnih spojev. Lepila oziroma polimerni materiali napolnijo vse praznine v spoju. Ko se strdijo, preprečijo mikro premike med dvema deloma, in tako povečajo zanesljivost prenosa obremenitve in življenjsko dobo sestavljenega sklopa. Z uporabo lepil pri tovrstnih spojih lahko v določenih primerih dosežemo dovolj velike kapacitete oziroma nosilnosti za prenose aksialnih sil. Alternativno to pomeni, da ni več potrebe po uporabi in vgradnji elementov kot so zatiči, segerjevi obroči, puše za varovanje pred aksialnimi pomiki na gredeh ali oseh (slika 2). Slika 2: Primeri lepljenja valjastih delov na gredi ali osi Lepila se uporabljajo tudi pri povečanju kontaktne površine: študije in proučevanja kažejo, da je maksimalni dejanski kovinski kontakt med površinami gredi in pesta le 2530% tudi pri največjih tlakih in krčnih nasedih z največjimi presežki materiala. Če takšnemu spoju dodamo lepilo, se kontaktna površina med kovinama poveča do 100%, in tako omogočimo, da dejansko celotna površina prenaša strižne in tlačne obremenitve ter torzijske momente. Trdnost krčnega naseda brez lepila in trdnost lepila v krčnem nasedu lahko seštejemo, kar pomeni višjo skupno trdnost spoja. To pomeni, da se lahko pri istih dimenzijah spoja prenašajo precej večje obremenitve, kar ima v nadaljevanju za pozitivno posledico zmanjšanje dimenzij in mase gonila pri določenih obremenitvah, in nenazadnje tudi zmanjšanje stroškov izdelave gonila. Obstajata dve tehniki sestavljanja valjastih spojev, kjer je zagotovljen presežek materiala in se dodatno uporablja še tehnologija lepljenja za izboljšanje nosilnosti valjastega spoja. Alternativna metoda sestavljanja spojev s presežkom materiala je z ohlajanjem ali podhlajevanjem notranjega dela (gredi) in nanosom lepila na zunanji del v izvrtino pesta. Vendar se ta metoda ne priporoča v veliki meri, saj prihaja Slika 3: Izdelka Loctite 55 in Loctite 577 oktober 2011 | št. 143 na podhlajenem delu do kondenzacije in zmrzovanja, kar pa ima zelo negativne vplive na strjevanje lepila in končno trdnost zlepnega spoja. V primeru zelo velikih presežkov materiala ali pri majhnih dimenzijah premerov, kjer je termični rastezek premajhen, se lahko uporablja kombinacija obojega: segrevanje zunanjega dela (pesta) in podhlajevanje notranjega dela (gredi). Še na kratko o tesnjenju vodnih Instalacij pri vzdrževanju Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se srečamo tudi z izzivi tesnjenja le-teh. Cevne instalacije so lahko iz različnih materialov. Najpogosteje pa se tukaj uporabljajo materiali, kot je železo (pocinkano), plastika in drugi umetni materiali. Da pa je transport vode sploh mogoč, so tukaj še črpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti. Celovito paleto materialov za tesnjenje ponuja podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov, namenjenih za tesnjenje. Tukaj je zavzeta tako voda za komunalne potrebe kot tudi pitna voda. Na kratko bomo predstavili izdelka, ki se najpogosteje uporabljata pri tovrstnih opravilih. Na prvem mestu je izdelek Loctite 55, sledi mu Loctite 577. Loctite 55 je vrvica, izdelana iz polietilenskih vlaken, ki so prevlečena z silikonsko maso. Vrvica se lahko uporablja za vse tipe navojev, kot tudi za kovinske in plastične materiale, ter kombinacijo kovine in plastike. Uporaba je enostavna, tesnjenje pa je zagotovljeno nemudoma po sestavitvi zveze. Tesni tako vodo, plin kot tudi pitno vodo, ter je odporna na temperature do 130° C. Loctite 577 je anaerobno lepilo-tesnilo, ki se strdi v kovinski reži med navoji. Primerno je za vse navoje do velikosti 3 col; uporabno pa samo za kovinske navoje, saj se lepilo na plastiki ne strdi. Obstojno je do temperature 150° C, tlačna obstojnost pa je 350 bar. Po sestavitvi zveze je potrebno počakati še 12 ur, da se lepilo strdi. Izdelek ima certifikat za pitno vodo in plin. ABSTRACT PRACTICAL SOLUTION FOR MAINTENANCE AND LOCTITE PRODUCTS In the article, the basic differentiation of adhesives is introduced, as well as different types of adhesives and where they can be used. For each type of adhesive, the way of use is also shortly described. How to use adhesives for bonding cylindrical joints or for sealing different types of installation (water, gas, …), is described in more details. In the article, the advantages of using adhesives are described and pointed out. Key words: adhesive, installation, maintenance, materials, cylindrical joints, gas, water, instant adhesives Vzdrževalec 53 Št. članka: 923 OUTSOURCING V VZDRŽEVANJU Piše: mag. Matjaž Kutin, Ljubljana MIT O STROJIH – KAJ RAZJEDA TEKMOVALNO SPOSOBNOST ORGANIZACIJ V razpravah o iztiskanju vzdrževanja iz organizacij - o 'outsourcing'-u vzdrževalske funkcije – sta prisotna dva izključujoča se pristopa. Prvi teži k razumni in pretehtani razpravi o tem, kako vzdrževanje, hkrati z njim pa tudi tehnologijo izdelave, produktivnost dela, kakovost izdelkov, zanesljivost in varnost obratovanja, še izboljšati. Ta razprava hitro postane zapletena in zato pogosto ostaja nejasna, neodločna in težavna. Drugi pristop gradi 'mit o strojih' - strojem pripisuje sicer pozitivne, vendar povsem nerealne lastnosti. Medtem, ko se ta pristop izogiba kompleksnosti problema, se ujame v začaran krog nerazumevanja, v katerem se razvijejo predpostavke in domneve, ki odločanje poenostavljajo. Močnejši je mit o strojih, manj je cenjeno delo ljudi, ki s stroji upravljajo, in manjše so možnosti za doseganje prvotnega cilja – povečanja produktivnosti. V prispevku bomo interpretirali dejstva, ki 'mit o strojih' izpodbijajo in nagovarjajo k razpravi. Vzdrževalcem želimo ponuditi argumente, s katerimi bi se lahko bolj dejavno vključili v razpravo o najprimernejšem načinu izboljševanja tekmovalne sposobnosti organizacij. Ključne besede: zanesljivost strojev, vzdrževanje, participacija, produktivnost, odločanje Mitološke zgodbe so namenjene občudovanju, posnemanju, pomnjenju in ustrahovanju, zato igrajo pomembno vlogo pri organiziranju človeških skupnosti. Človeka je ustvarilo orodje. Tako kot v davni preteklosti, človek tudi danes svoje izkušnje, želje, prizadevanja, nezavedno projicira v stroje in potem občuduje njihovo moč, hitrost, natančnost, zanesljivost in vztrajnost. Bolj ko so stroji zapleteni, manj jih neuk opazovalec razume - manj jih razume, toliko bolj precenjuje njihove sposobnosti. Obseg današnjega znanja, ki zahteva vse večjo delitev dela, in naglica, ki zahteva osredotočenje le na najnujnejše, še vzpodbujata človeške možgane k selekciji in poenostavljanju dejstev. Tako nastaja tudi mit o strojih. Napaja se v dveh okoljih. Na eni strani ga kot svoj model razmišljanja gojijo managerji brez tehničnega predznanja, lastniki podjetij brez tradicije in oportunistično nastrojeni inženirji1. Celo na nekaterih poslovnih šolah boste še danes lahko slišali: »Le inovativno trženje zagotavlja blagostanje podjetja, proizvodnja pa je zgolj rutinska dejavnost!« ali »Industrijsko zgodovino pišejo stroji!« Na drugi strani pa glorificiranje strojev podpirajo specialistično usmerjeni proizvodni inženirji, preokupirani z optimiziranjem dnevnih rutin in slabo opremljeni z znanjem o poslovanju organizacij ali o človeških virih. 1 primerjaj: ZDRUŽENJE MANAGER, Analiza članstva, Anketa, junij 2001; http://www.zdruzenje-manager.si/si/raziskave/analiza-clanstva/ 54 Vzdrževalec V vsakem primeru je pretirano 'čaščenje' strojev za organizacijo skrajno škodljivo. Bolj ko v mit verjamemo, manj nam je znanje o strojih zares potrebno. Domneve, ki mit konstituirajo, pa so nevidno vtkane v organizacijo dela in določajo njeno delovanje. Mit o strojih bi težko povzeli v eno samo povezano zgodbo, lahko pa navedemo njene drobce - značilne predpostavke, ki nerealne predstave o strojih ustvarjajo. Nerealne domneve o strojih lahko uvrstimo v tiste, ki govorijo o nadnaravnih lastnostih strojev, tiste, ki poudarjajo njihov skrivnosten, nedoumljiv izvor, in tiste, ki so povezane z njihovo vlogo v 'poslovni zgodbi' – ali, če strnemo, v najbolj značilne trditve: • stroji so nezmotljivi in neutrudljivi; • današnje stroje razumejo samo njihovi izdelovalci; • če podjetje izdelke težko prodaja, potrebuje novo strojno opremo. V nadaljevanju bomo poskušali na kratko raziskati verodostojnost teh treh povezanih trditev in ugotoviti posledice za organizacijo, ki jih je sprejela. ZMOGLJIVOST STROJEV Stroj je vedno izdelan za vnaprej določene okoliščine uporabe. Vnaprejšnje znanje o le-teh pa je praviloma ne- oktober 2011 | št. 143 OUTSOURCING V VZDRŽEVANJU popolno in med uporabo se te okoliščine še spreminjajo. Tem razmeram se pridruži še nekaj konstruktorjevega neznanja in dobimo vgrajene slabosti mehanizmov. Bolj ko so mehanizmi zapleteni, bolj v njih mrgoli napak konstruktorjev, programerjev, izdelovalcev in monterjev, ki jih kasneje pomnožijo še napake pri ravnanju vzdrževalcev in operaterjev. Razen tega se stroj začne starati že prvi dan po instalaciji – njegovi deli se utrujajo, kemično spreminjajo in obrabljajo - zanemarjanje teh sprememb pa procese kvarjenja še pospeši. Seveda podobno kot za stroje to velja tudi za njihovo programsko opremo, delovne postopke in organizacijo dela. Slika teh razmer je MTBF2 . Pogoste odpovedi funkcij nam včasih jemljejo celo do tretjine delovnega časa. Ker stanje dojemamo kot kronično, splošno razširjeno in odporno proti vsem poskusom sprememb, se nam zdi neizbežno. Izgube vračunamo v normative delovnega časa in poskušamo ohranjati stabilnost ali »status quo«. Tako se v pisarnah rodi predpostavka o polni, na primer 90 in več odstotni izkoriščenosti opreme, medtem ko resnična izkoriščenost močno šepa. Posledica slabe kondicije opreme pa ni samo po nepotrebnem izgubljen delovni čas, ampak spregledamo tudi nepotrebno velike posadke operaterjev, ki skrbijo za odpravljanje zatikov. Oboje nam uničuje produktivnost in povečuje pritisk iz poslovodstva naj 'delamo več in več'. Ob tem pritisku postanejo ušesa v delavnici gluha za preventivno vzdrževanje, odlagati začnemo večja popravila in, kljub protestom kupcev in skladiščnikov, začnemo prej razdrobljena naročila združevati v večje serije. Mit o skrajni izkoriščenosti 'nezmotljivih' strojev vodi v prezgodnje investiranje v novo, še bolj zapleteno opremo.3 2 Mean Time Between Failure – povprečni čas med dvema odpovedima 3 več o tem glej: M. Kutin, Zaresna drama izmišljenega podjetja ‘Tradicija d.o.o.’, Vzdrževalec, št. 79, februar 2001 Zgodovinsko gledano in od daleč so stroji res zaslužni za strmo rast produktivnosti. Pogled od blizu pa nas svari pred glorificiranjem njihovih lastnosti. Najboljši izdelovalci so stroje vedno uporabljali 'umno' in 'na svoj način'. Tisto, kar je mogoče kupiti, namreč lahko dobi vsak. Prava tekmovalna sposobnost organizacije se razvije z 'razliko, nedosegljivo drugim'. Razvoj opreme se niti zdaleč ne konča z instalacijo. Za poslovanje so pomembne drobne, vse prevečkrat neumno zapostavljene in podcenjene, 'po meri prikrojene' razlike v zanesljivosti strojev, pa tudi razlike v njihovi zgradbi in načinu uporabe. Razlike, ki se rodijo ob uporabi. Ko odpravljamo njihove napake, lahko stroje šele natančno prilagodimo izdelku in surovinam, ki jih predelujemo. Obstajata torej dve strani medalje – stroj s svojimi funkcijami in njegovo mesto v tehnološkem procesu. Zatakne pa se pri vprašanju: kdo kopiči delovne izkušnje in kdo izboljšuje stroje? ZNANJE O STROJIH V praksi prepogosto prevlada mnenje, da o strojih vse vedo samo njihovi izdelovalci. Iz tega je hitro izpeljan še marsikateri sklep, na primer, da vzdrževalci na seminarjih izdelovalcev in v priročnikih izvedo vse, kar jih zanima, da operaterjem in vzdrževalcem predpisane rutine zadostujejo, poglobljeno vedenje o strojih pa jim je nepotrebno, in da so zato zastoji in zatiki lahko samo posledica malomarnosti osebja ali dotrajanosti strojev. Potem se iz naštetih razvijejo še izpeljana sklepanja, na primer, da se malomarnosti lahko izognemo le s strogim nadzorom in kaznovanjem in da prav z 'outsourcing'- Slika 1: Kako se odzivamo na vrzel v delovni uspešnosti oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 55 OUTSOURCING V VZDRŽEVANJU om vzdrževanja pridobimo več nadzora in s tem boljše stanje opreme ob manjših stroških. naše življenjske okoliščine. Vrednost je precej subjektivna veličina. Vse to pa je daleč od stvarnosti. Medtem, ko konstruktorji razmišljajo že o novih generacijah strojev, osebje, ki s stroji rokuje – operaterji in vzdrževalci – nabira izkušnje o delujočih napravah. Šele uporaba pokaže šibke točke strojev. Optimalne rutine se razvijejo šele počasi, z izkušnjo (lep primer je ena redkih objavljenih serij podatkov o spremembah SU, številu nepredvidenih zastojev in dolžini rednih remontov v 30-letni zgodovini JEK4). V ugasli tovarni je vrednost strojev njihova računovodska vrednost in je blizu vrednosti enake količine starega železa. Zato so bile v bližnji preteklosti mnoge tovarne prodane za vrednost njihovih zemljišč. Vrednost strojev v delujočem podjetju merimo drugače. Podjetje je vredno, na primer, toliko kot njegov bodoči, 10-letni dobiček. So porok dobička samo stroji? Mar stroji izdelujejo pravočasno in brez zalog izdelke, ki si jih kupci tako želijo zaradi njihove kakovosti in cene? Življenjsko moč – konkurenčnost - strojem dajejo šele ljudje, ki delajo z njimi. Vendar pritisk na 'delati več', ki postane v slabih gospodarstvih še posebno nasilen, izničuje vpliv te življenjske moči – blokira namreč ključno povratno zanko: 'delati bolj pametno'.5 Kdor slepo, brez razumevanja, verjame v vrednost strojev, spregleda, da najvažnejši del stroja ni tisti, ki je najdražji, temveč tisti, ki lahko prvi odpove. Kdor slepo verjame v vrednost strojev, je spregledal pravo vrednost delujočega podjetja – vrednost znanja, spretnosti in izkušenj ljudi, ki s stroji upravljajo. Ljudje ustvarjajo delujoče podjetje. Oni ustvarjajo izdelke, ki jih ni težko prodati. Vsak umen gospodar del napredka v produktivnosti pretaplja v čas za izboljševanje. To maniro v praksi danes vse redkeje opazimo. Kadar so lastniki in upravljalci strojev iz tega ali onega vzroka na nasprotnih bregovih, se razvoj strojev počasi ustavi. Če se odnosi zaostrijo do izsiljevanja in celo sovražnosti, se začne še 'pospešena degradacija' strojev. Želja vodilnih po večjem nadzoru in ustrahovanju s kaznovanjem peha podrejene v transparentne rutine. Ni več prostora za poskus-napako in izboljšave. Še več, tudi v obstoječih normativih se ustvarijo 'rezerve', ki kompenzirajo nepredvideno obnašanje strojev. Neuki nadzorniki pa dobijo občutek izigravanja in še bolj povečajo nadzor. Spregledajo, da so se znašli v začaranem krogu. Obnašanje po vzorcu: moji stroji – tvoje delo hitro pripelje tudi do delitev: moje delo – tvoje delo. Optimalnost delovnega procesa se izgublja. Prenos izkušenj, ki jih je že tako ali tako težko posredovati, se popolnoma ustavi. To so razmere, ki managerje še bolj prepričajo, da je 'outsourcing' vzdrževanja najprimernejša pot za ohranjanje nadzora. Zato naredijo še nepopravljivo napako: znebijo se tudi domačega vzdrževanja na tehnološko pomembni opremi. Piko na i postavi napačna domneva o vrednosti strojev. 'Outsourcig'-u vzdrževanja kmalu sledi še 'outsourcing' izdelave. Proizvodne linije lastniki preselijo tja, kjer so za svoje stroje našli 'cenejšo delovno silo'. Bi zdaj znali odgovoriti še na vprašanje, zakaj vzdrževalci, kljub očitni nerealnosti domnev o strojih, tako malo ukrenejo za to, da bi rastoči mit o strojih nadomestili stvarnejši modeli razmišljanja? Se res čutimo nemočne ali pa nam zapleteno stanje celo ustreza, vsaj na kratek rok? Z vzdrževalnim delom je težko, ker ga tako ali tako ni videti. Kot je nekdo pronicljivo ugotovil: »Še nihče ni bil nagrajen za to, ker je preprečil dogodek, ki se ni zgodil!«7 Delavec ima svoj izdelek, vzdrževalci imamo samo svojo SU in MTBF, kazalnike uspešnosti, ki pa jih, žal, le sami zares razumemo. Včasih pa se vzdrževalci tudi preprosto nočemo izpostavljati. Marsikdo situacijo povzame, češ: »Kaj mi mar, samo da imam svoj mir. Če me rabijo, me bodo že našli!« Tako smo vzdrževalci razpeti med oportunistično željo po svobodi odločanja o svojih strokovnih zadevah, željo po priznanju in željo po ukrepanju v korist organizacije. Zapletene razmere pa nas silijo v pasivnost 'statusa quo'. Vsaka generacija strojev je bolj kompleksna in nerealne predstave o njihovih zmožnostih postajajo vedno bolj 'samoumevne'. 'Mit o strojih' raste in povzroča vse večje izključevanje osebja iz prizadevanj za rast produktivnosti proizvodnje. Polarni odnos kapital-delo se zaostruje, včasih vse do bojevitega protislovja. Možnosti za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva so vse manjše. To je pretežno obstoječe stanje. 8 Vrednost na sploh je značilnost česa glede na neko drugo količino ali mero 6 . Primerjamo jo glede na denar, zadovoljitev potreb ali glede na kakšen drug vpliv na Ko se neutemeljene predpostavke razvijejo že v predsodke, je bitka izgubljena. S predsodki ni več dialoga. Pomemben je čas, v katerem se iz izkušnje še tkejo domneve. Treba je vzpodbuditi dialog in zaupanje med udeleženci. Formalno zaupanje, temelječe na pogodbi, je bolj piškavo. Pomembno je zaupanje, temelječe na 4 primerjaj v letnih poročilih 2003 in 2010; www.nek.si 5 Nelson P. Repenning, John D. Sterman, Nobody Ever Gets Credit for Fixing Problems that Never Happened, Winner, Accenture Prize (Best paper in Calif. Man. Rev. for 2001) 6 Slovar slovenskega knjižnega jezika 7 isto kot 5 8 vredno je prebrati zapis ob 20. obletnici največje letalske nesreče – JAL let 123: Miya Tanaka, Safety still in question 20 years after JAL crash, http://www.iasa.com.au/folders/ Safety_Issues/others/jal123.html VREDNOST STROJEV 56 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 OUTSOURCING V VZDRŽEVANJU razumevanju delovnega procesa, razumevanju vzrokov za napake. Potrebno je več participacije in spoštovanja izpogajanih skupnih ciljev. Participacija ne pomeni, da so udeleženci delovnega procesa v razpravah prisotni, ampak pomeni, da smo skupne cilje v organizaciji določili s pogajanji. Samo to vodi k resničnemu napredku. Kaj lahko glede tega ukrenemo vzdrževalci? Najprej s transparentnostjo in vztrajnim napredkom vzdržujmo zaupanje v pošten namen in svojo strokovno kompetenco: • vztrajno merimo napredek (SU in MTBF) • postavljajmo cilje – vendar ne po ključu 'letos x% več kot lani' – o ciljih se moramo pogajati. To je pot k opredmetenju že doseženega zaupanja in podlaga za naslednji korak. Rastoče zaupanje odpira vrata dialogu še bolj na široko. Nadaljujmo z dialogom: • sprožimo pilotne projekte na kritični opremi, pri katerih naj sodeluje višje vodstvo podjetja. Znani so primeri, ko so v delovni pajac spravili celo finančnega direktorja, ki je bil za izkušnjo nadvse hvaležen; • piloti so zato, da si ob pomembnih problemih vzamemo čas za refleksijo; • tudi redna poročila o okvarah bi morali spremljati analize in reflektivni komentarji – razmere za to pa mora ustvarjati predvsem vodstvo. Vsakomesečno poročilo o SU bi moralo kritično obravnavati vsa žgoča vprašanja doseganja tega pomembnega kazalca. Voditi bi moralo do vprašanja: kaj s to opremo še lahko delamo bolje in kako to lahko izpeljemo? • seveda pa bi morali poslušati in v kontekst razmišljanja sprejeti tudi argumente vodstva o napovedanih spremembah na trgu. Na dobrih temeljih lahko gradimo strukturo uspešnih oprijemljivih sprememb: • več usposabljanja operaterjev in vzdrževalcev za izboljševanje na tehnološko pomembnih segmentih opreme in organizacije dela; • udarnejša organizacija delovnega časa – del povečane produktivnosti žrtvovati kot čas za izboljšave; • boljša opremljenost vzdrževanja – vzdrževalcem omogočimo videti nevidno in slišati neslišno; • skupaj pretehtana strategija investiranja in vključevanje vzdrževalcev v razvoj tehnologije in dolgoročno načrtovanje. Premišljen, dolgoročno utemeljen 'outsourcing' vzdrževanja je lahko izbran šele, ko dojamemo 'celotno sliko'. Ne potrebujemo še več nadzora in ustrahovanja, za večjo produktivnost potrebujemo več raziskovanja. Samo iz napak se lahko kaj naučimo. oktober 2011 | št. 143 Grožnja je velika. V času krize so se tehnološki in konstruktorski oddelki v podjetjih krčili in danes smo vzdrževalci marsikje še zadnji branik preživetja v organizaciji. Prevzemimo svoj del odgovornosti. Ne izogibajmo se iniciativi 'od spodaj navzgor'. Uničujmo mit o strojih. Podjetje so ljudje. ABSTRACT MYTH OF THE MACHINE – WHAT CORRODES ORGANISATIONS' CAPACITY TO COMPETE The debate on cutting maintenance out of organizations – the debate on outsourcing maintenance function – highlights two mutually exclusive approaches. The first approach aims at a reasonable and well considered debate on how to further improve maintenance together with manufacturing technology, work productivity, product quality, operational reliability and safety. This debate soon turns complicated and, for that, often remains vague, undetermined and exhausting. The second approach, on the other hand, builds the »myth of the machine«, ascribing positive yet quite unreal properties to the machines. While avoiding the complexity of the issue, this approach gets caught in a vicious circle of incomprehension promoting presumptions and hypotheses which simplify decision-making. The stronger the myth of the machine is, the less appreciated is the labouring man operating the machines and the smaller the chances are to achieve the original goal – raising productivity. In the paper we will interpret the facts which undermine the “myth of the machine” and encourage the debate. We namely wish to offer arguments to maintenance professionals in order to facilitate their active participation in the debate on the most appropriate manner of improving organizations’ capacity to compete. Key words: machine reliability, maintenance, participation, productivity, decision-making Vzdrževalec 57 Št. članka: 924 MERJENJE Piše: Primož Hafner, LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o., Selca OBVLADOVANJE MERILNE OPREME Zahteve za obvladovanje merilne opreme in zagotavljanje merilne sledljivosti so opredeljene v standardih sistemov vodenja kakovosti serije ISO9000, ISO14000 in ISO17000. Elemente, pomembne pri obvladovanju merilne opreme, obravnavajo tudi ISO10012 (ILAC-G24 in OIML D10), ki govori o procesu meroslovne potrditve opreme. Poleg merilne pa je potrebno obvladovati tudi drugo opremo, ki z delovanjem vpliva na končni rezultat preskusa, testa, kalibracije, ovrednotenja, … Ključne besede: sledljivost, standard, kalibracija, laboratorij, akreditacija, merilni proces, validacija metode, merilna negotovost, etalon, sprejemljivost merilne opreme, točnost, meritev, pogrešek, toleranca, merjenec, merilo V procesu obvladovanja merilne opreme je potrebna kalibracija, če želimo zagotoviti sledljivost naših meritev. Uporabnik lahko kalibracijo naroči pri usposobljenem kalibracijskem laboratoriju, ali jo izvede sam – interna kalibracija, pri čemer morajo veljati podobna merila. Vsaka organizacija mora opredeliti zahteve za posamezni kos opreme, glede na njegovo uporabo. Na podlagi tega se pripravi program kalibracij oziroma drugih načinov preverjanja, s katerimi bo nadzirala, ali oprema izpolnjuje opredeljene zahteve. Na osnovi kalibracijskega certifikata (rezultat) sprejme zaključek o primernosti opreme. Rezultat mora biti v tem primeru takšen, da omogoča odločitev o ustreznosti glede na predhodno postavljene zahteve uporabnika (npr. da je kalibracija opravljena v primernih merilnih točkah, da je merilna negotovost dovolj majhna). Organizacija mora opredeliti meroslovne in druge zahteve za opremo na osnovi zahtev procesa, v katerem to opremo potrebujejo, oziroma je potrebno opredeliti vse karakteristike, ki so za neko opremo pomembne. Pri tem upošteva najmanj zahteve, opredeljene v metodi, splošne zahteve, podatke iz literature, specifikacije proizvajalca, ter podatke iz prejšnjih ugotovitev – validacij metode. Opredelitev zahtev vedno izhaja iz namena uporabe, tako so lahko zahteve različne, če se opremo uporablja pri različnih procesih. Ker je obvladovanje merilne in druge opreme v procesu merjenja zahtevna naloga, se uporabniki navadno odločajo za zahteve, ki jih opredeljujejo razni standardi. Vendar je potrebno poudariti, da s tem lahko povzročimo kar nekaj odvečnih stroškov, ki nastanejo zaradi ponekod zelo ozkih standardnih toleranc. Tako se organizacije odločajo za razvrščanje merilne opreme v nivoje. Prepogosto opažamo, da uporabniki nimajo ustrezno opredeljenih zahtev za primernost merilne opreme. Vsak kos merilne opreme mora imeti svoj evidenčni karton, kjer so opredeljene tehnične specifikacije merila in najpomembneje kriteriji za sprejemljivost merilne opreme (SMO). Pri tem je potrebno pri sami izvedbi kalibracije upoštevati splošne zahteve za kalibracijo (sledljivost etalonske baze, pogoji okolja, usposobljeno osebje in ustrezni postopki). Kriterij je sestavljen iz več vidikov, ki jih merilo v danem procesu mora zagotoviti in morajo biti pri kalibraciji merila ugotovljeni. Bistveni kriterij merilne opreme je točnost in natančnost. Točnost mora biti zagotovljena v celotnem merilnem obsegu oziroma lahko tudi zgolj v delnem merilnem obsegu, če tako merilo tudi uporabljamo. Vendar je pri tem potrebno preprečiti uporabo merila v delu, kjer točnost ni zagotovljena. Navadno standardi opredeljujejo zahteve za točnost merila v absolutnih vrednostih v obliki največjih dopustnih pogreškov NDP. Tabela 1: Primer razvrstitve merilne opreme nivo ime nivoja 1 2 3 4 5 6 58 etaloni delovni etaloni merila prvega reda merila drugega reda ostala merila zakonska merila Vzdrževalec oznaka (barva) rumena oranžna modra zelena rdeča / rok 12 12 6 12 24 zakon posebne zahteve zunanja kalibracija (ISO 17025) interna kalibracija z etaloni 1 nivoja (po načelih ISO 17025) zunanja kalibracija (ISO 17025) interna kalibracija z etaloni 2 nivoja vizualni pregled pooblaščena zunanja organizacija oktober 2011 | št. 143 MERJENJE Tabela 2: Izračun vpliva merilne negotovosti na skupno točnost merila NDP merilna negotovost 1 mm 1 mm 1 mm 1 mm 1 mm 1 mm 1 mm 0,10 mm 0,20 mm 0,33 mm 0,50 mm 0,75 mm 1,0 mm 2,0 mm seštevek2 vpliv negotovosti na skupni seštevek 1,01 1,04 1,11 1,25 1,56 2,0 5,0 1% 4% 11% 25% 56% 100% 400% V primerih, ko posebnih zahtev za ponovljivost oziroma natančnost merila v standardu ni zapisanih, se laboratoriji držijo največjih dopustnih pogreškov, ki veljajo za točnost merila. umi -prispevek negotovosti zaradi uporabe merilnega instrumenta (kamor po potrebi zajamemo odčitavanje, ponovljivost, obnovljivost, primerljivost, dolgotrajno stabilnost, pogoje okolja, …) Drugi bistven kriterij sprejemljivost je napaka, ki smo jo storili, ko smo določali točnost merila. Tej napaki rečemo merilna negotovost, ki določa, kako točno smo določili pogrešek merila. Standardi le redko opredeljujejo kriterije za »velikost« merilne negotovosti. V meroslovnem svetu se uveljavlja načelo, da naj bi bila merilna negotovost manjša od 1/3 NDP. Razlog za to je verjetno preprost. uv - prispevek negotovosti zaradi merjenega vzorca (predstavljajte si merjenje ledene kocke v topli sobi) Prispevek, ki nam ga prinese merilni instrument (um in umi), moramo že v osnovi zmanjšati pod 1/3 (ker nam to prinese v nadaljevanju največ 10%) skupne tolerance pri merjenju vzorca. Z nadaljnjim upoštevanjem korekcij merila (glede na izmerjen pogrešek pri kalibraciji), nam ostane zgolj člen merilne negotovosti. Korekcije ni potrebno upoštevati in se je navadno pri končnih meritvah ne upošteva, saj je običajno relativno zelo majhna. V tem primeru lahko enostavno seštejemo korekcijo (lahko tudi celoten NDP) in merilno negotovost. V osnovi lahko kalibracijski rezultat upoštevamo na naslednje načine: Tabela 3: Zapis na kalibracijskem certifikatu merila Slika 1: Meritev navojnice ali »pitch« na pogonskem ladijskem vijaku Če pogledamo osnovno razčlenitev merilne negotovosti v merilnem procesu, potem to lahko zapišemo z enačbo: Pri čemer pomeni: U - skupna ali končna merilna negotovost, k - faktor pokritja (verjetnost porazdelitve), ki naj bi v meroslovju pri normalni ali Gaussovi porazdelitvi presegla 95% ali k=2 (v skladu z EA-4/02) um - prispevek negotovosti merilnega instrumenta, iz certifikata o kalibraciji oktober 2011 | št. 143 merjena vrednost izmerjeni pogrešek NDP merilna negotovost 1000 mm + 0,1 mm ± 0,25 mm 0,06 mm Meritev premera 1000 mm, s pomičnim merilom (d = 0,1 mm) in s toleranco za vzorec ± 0,35 mm Primer 1: Merilec pri tem upošteva napako kazanja merila in napravi pet serij ponovitev meritev, ter izračuna povprečno vrednost. Skupaj z oceno ali izračunom merilne negotovosti, ki jo stori pri meritvi (< 0,1 mm), se odloči za ustreznost vzorca. Primer 2: V tem primeru zanemari pogrešek merila (+ 0,2 mm), in opravi eno meritev. Pogrešek tako upoštevamo skupaj z merilno negotovostjo (0,06 mm). Pri tem pa izračun končne merilne negotovosti pokaže, da bi samo negoto- Vzdrževalec 59 MERJENJE vost merjenja bistveno onemogočila ugotavljanje ustreznosti vzorca (> 0,2 mm). Primer 3: V tem primeru za ustreznost merila in meritev vzamemo celotno toleranco merila (± 0,25 mm) in s tem ne upoštevamo korekcije merila. Izračun merilne negotovosti pokaže nemogoče ugotavljanje ustreznosti vzorca, saj negotovost skoraj v celoti zasede toleranco (> 0,3 mm). Slika 4: Tudi programska oprema mora biti pod nadzorom Slika 2: Meritev pravilnosti izvrtin na koordinatnem merilnem stroju S pravilno uporabo merilnega instrumenta dopuščamo večje variacije vzorcev (90%) in s tem povečamo ustreznost vzorcev v končni izdelavi. Pri zmanjševanju slabih izdelkov oziroma večanju zahtev odjemalcev si zares ne smemo privoščiti napak pri merjenju, saj nam le-te direktno vplivajo na slabe izdelke, pa čeprav v veliki meri to niso. Z enostavnimi ukrepi, boljšim načrtovanjem in obvladovanjem merilne opreme lahko ustvarimo velike prihranke, čeprav prepogosto kalibracijo in vzdrževanje merilne opreme smatramo kot strošek. Z razvrščanjem meril v nivoje, glede na zahtevnost uporabe v osnovi zmanjšamo možnost napak v procesu merjenja in s tem zagotovimo manjše število slabih izdelkov. Slika 3: Kalibracija merilnika debeline na etalonih iz različnih materialov 60 Vzdrževalec Slika 5: Oprema pod tlakom in varnostni ventili spadajo v zakonsko opredeljeno opremo ABSTRACT CONTROL OF MEASURING EQUIPMENT Requirements for the control of measuring equipment and the provision of measurement traceability are defined in the series of quality management system standards ISO9000, ISO14000 and ISO17000. Elements important in controlling the measuring equipment also address ISO10012 (ILAC-G24 and OIML D10), which refers to the process of metrological verification of measuring equipment. Besides measuring equipment it is necessary also to control other equipment which with its operation affects the final result of the test, inspection, calibration, evaluation, ... Key words: traceability, standard, calibration, laboratory, accreditation, measuring process, method validation, uncertainty, etalon, measuring equipment verification, accuracy, measurement, error, tolerance, measurand, measure oktober 2011 | št. 143 Št. članka: 925 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Piše: Marko Žibert, ALPIN Napredne tehnologije, Kranj VZDRŽEVANJE IN PROJEKTIRANJE SONČNIH ELEKTRARN Obseg investicij v omrežne sončne elektrarne je enormen. Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji. Število sončnih elektrarn se je podvojilo, moč proizvedene energije pa potrojila. Projektiranje sončne elektrarne zahteva širok in kompleksen pristop z upoštevanjem velikega števila dejavnikov. Splošno gledano, je vzdrževanje delujoče sončne elektrarne, izvedene s kvalitetno opremo, dokaj preprosto in ne zahteva veliko časa in vloženih sredstev. Pri gašenju foto napetostne elektrarne v požaru, se postopki izvajajo v okviru gasilske doktrine, ki se od države do države in tudi po posameznih regijah lahko razlikuje. Po izkušnjah in pozitivnih odzivih doma in iz tujine, kjer je tovrstna praksa tudi nekaj let starejša, je investicija v sončne elektrarne lahko varna in donosna naložba. Ključne besede: mala sončna elektrarna, ekonomika MSE, fotonapetostne elektrarne, on-grid ali omrežne, off-grid ali otočne, vzdrževanje, gašenje, projektiranje, zajamčen odkup in operativna podpora TRENUTNA SITUACIJA NA PODROČJU FOTOVOLTAIKE V SLOVENIJI »Obseg investicij v omrežne sončne elektrarne je enormen. Samo v letošnjem letu je bilo postavljenih več kot 500 fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji«, je dejal Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ko se je udeležil Konference Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) z naslovom Sončna elektrarna – stabilna in donosna naložba, sicer spremljajoče prireditve 44. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Število sončnih elektrarn se je podvojilo, moč proizvedene energije pa potrojila. Glede sprememb subvencijskih shem za leto 2012 je bila podana pobuda, da bi se odkupne oz. podporne cene spreminjale dvakrat in ne le enkrat letno. S tem bi investicije v sončne elektrarne ne bile več tako sezonske. Trenutnih težav pri izplačilu subvencij ni, vendar bo ob nadaljnji rasti in povečanem obsegu investicij za v prihodnje potreben premislek. Investicije v obnovljive vire energije v naslednjem desetletju bodo v Sloveniji ključna prioriteta. Tudi zato, ker smo zavezani direktivi Evropske unije, ki zahteva do leta 2020 v strukturi končne rabe 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Navedeni podatki veljajo za omrežne ali on-grid sončne elektrarne. Za lastno rabo uporabljamo t.i. otočne, stand-alone ali off-grid sončne elektrarne. Večinoma so moči od nekaj deset W do več kW. Vse pogosteje srečujemo tudi v Sloveniji otočne elektrarne moči ranga več deset kW. Otočne elektrarne se razlikujejo od omrežnih predvsem v tem, da: • neporabljene električne energije ne oddamo v omrež- oktober 2011 | št. 143 je, ampak jo shranimo s pomočjo baterij ali vodikove tehnologije in gorivnih celic • ne moremo sodelovati v subvencijski shemi podpornih cen. Otočni sistemi so nenadomestljivi povsod tam, kjer stik z distribucijskim omrežjem ni možen, je lahko moten, prekinjen ali oviran. Manjši sistemi so našli svojo široko uporabo v plovilih in vozilih vseh vrst, ne glede na njihovo velikost ali namembnost uporabe (čolni, jadrnice, jahte, reševalna in intervencijska vozila, sistemi za neprekinjeno napajanje, telekomunikacije, železnica, planinske postojanke, oprema za prosti čas in še bi lahko naštevali). Lastniki omrežne elektrarne lahko po 15-letnem obdobju, kolikor je zdaj v veljavi pogodba o zajamčenem odkupu ali operativni podpori, svoje elektrarne spremenijo v otočne za lastno rabo ali kombinirane. Viške doma neporabljene energije bodo prodajali najboljšemu ponudniku na trgu električne energije. Enako velja za ustrezno velike otočne sisteme. Odločitev investitorja bo temeljila predvsem na takratnih razmerah na trgu. Ni dvoma, da bo cena in povpraševanje po energiji vsekakor naraščalo. Moteč element pridobivanja električne energije iz OVE (sonce, veter, valovanje, bibavica, …) je njihova cikličnost. Ko energija je, jo je za trenutne potrebe običajno preveč, zato je potrebno zagotoviti njeno ustrezno skladiščenje, kar predstavlja dodatne stroške. Vzdrževalec 61 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE VZDRŽEVANJE FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV - ELEKTRARN Splošno gledano je vzdrževanje delujoče sončne elektrarne, izvedene s kvalitetno opremo, dokaj preprosto in ne zahteva veliko časa in vloženih sredstev; za razliko od sledilnih sistemov, kjer so vrtljivi in gibljivi deli potrebni rednega vzdrževanja in so okvaram tudi bolj podvrženi. Obseg in dinamika vzdrževalnih del je v veliki meri odvisna od velikosti elektrarne, zajema pa: • občasen, preventiven - vizualen ali s termovizijsko kamero - pregled vseh spojnih mest, modulov in povezav • občasen, preventiven pregled ostalih delov inštalacije in strelovodne zaščite • občasen, preventiven pregled delovanja posameznih stringov, razsmernikov in sistema v celoti s primerjanjem rezultatov z rezultati iz projektne dokumentacije • menjava varovalk v DC zaščitah, pri razsmernikih s transformatorjem zaradi galvanske ločitve (večinoma pri uporabi modulov, izdelanih v thin film tehnologiji) • na področjih, kjer je onesnaženost zraka visoka, padavin manj in moduli niso pod običajnimi nakloni, jih bo verjetno občasno potrebno čistiti • eventualna zamenjava razsmernikov po daljšem obdobju • eventualna zamenjava modulov zaradi poškodb ali okvare • pri otočnih sistemih sodi k vzdrževanju še pregled, vzdrževanje in zamenjava baterij in elektronike za regulacijo polnjenja in distribucijo energije. rov se bodo zaradi nastalih anomalij na DC, AC strani in na omrežju izključili sami. Vendar pozor: DC stran z vsemi povezavami je pod napetostjo vse do takrat, dokler je dan oziroma kabli zaradi požara niso prekinjeni. V večini primerov so elektrarne zagorele zaradi požara, ki se je razširil iz drugih delov objekta in nato zajel še elektrarno. Največjo potencialno nevarnost za začetek požara na elektrarni sami predstavljajo nekatera mesta na DC strani, ki se zaradi slabega spoja ali poškodbe na vodniku začno pregrevati, v grobem kot sledi: • spoji v in med konektorji med moduli in stringi • spoji v DC spojnih omaricah • spoji v omaricah DC zaščit • redkeje je to pregrevanje in vžig ene ali več celic v modulu, vsled senčenja ali okvare • poškodbe na izolaciji solarnega kabla • zmanjšanje preseka solarnega kabla zaradi poškodbe ali napake v materialu. Po pregretju in prekinitvi kabla nastane obločni plamen, ki lahko gori zelo dolgo in je seveda potencialna nevarnost za vžig predmetov v okolici. Zelo elegantno tovrstne napake odkrijemo z uporabo termovizijskih kamer. Primerne so za vsakodnevno preverjanje instalacij, kot tudi preventivne preglede. V Nemčiji imajo vodilno vlogo pri tovrstnih postopkih gasilci v Münchnu. (www.feuerwehr.muenchen.de). PROJEKTIRANJE SONČNE ELEKTRARNE POŽAR IN GAŠENJE FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE Za gašenje fotonapetostne elektrarne v požaru se postopki izvajajo v okviru gasilske doktrine, ki se od države do države in tudi po posameznih regijah lahko razlikuje. Po trenutno dostopnih podatkih, Slovenija nima predpisanih posebnih postopkov. Vendar je čutiti precejšnje nelagodje, ko poizkusimo dobiti natančnejše podatke od odgovornih oseb, kako bodo ravnali pri požaru podnevi. Vsekakor na tem mestu velja priporočilo investitorju, da seznani najbližjo, pristojno gasilsko brigado in okoliške prostovoljne gasilske enote s podatki o elektrarni. Tako bodo pripravljeni in se v okviru predpripravljenih elaboratov tudi ustrezno in predvsem varno odzvali. Pri požaru ponoči, ko elektrarna ne deluje, ni posebnosti, saj moduli niso pod napetostjo. Podnevi, v sončnem vremenu, ko moduli proizvajajo električno energijo, je elektrarna do razsmernikov pod enosmerno napetostjo. Višina napetosti je odvisna največ od uporabljene tehnologije modulov (c-Si, a-Si, µa-Si, CIGS ipd.), kjer se enosmerne napetosti v stringih gibljejo med 400 VDC in 1000 VDC. Od razsmernikov naprej je napetost izmenična, 230 VAC ali 0,4 kVAC. Če je čas, razsmernike umaknemo pred požarom z demontažo ali jih izključimo. V večini prime- 62 Vzdrževalec Projektiranje sončne elektrarne zahteva širok in kompleksen pristop z upoštevanjem velikega števila dejavnikov, znanj in pridobljenih podatkov, ki kasneje vplivajo na pravilno odločitev pri izbiri sistema. S študijo izvedljivosti za posamezen primer investitor dobi merodajne podatke, na osnovi katerih lahko oceni, ali je investicija ustrezna in profitabilna. Za izdelavo študije izvedljivosti in iz nje projektne dokumentacije PZI ali PGD, potrebujemo nekaj osnovnih podatkov, naštetih v nadaljevanju: a. Tip elektrarne: omrežna ali otočna, na strehi ali samostoječa, sledilna, … b. Velikost elektrarne: < 50 KW, < 1 MW, > 1 MW do vključno 10 MW, > 10 MW do vključno 125 MW. c. Zemljepisna lega objekta: s pomočjo meteoroloških podatkov dobimo povprečno urno, dnevno, mesečno in letno sončno obsevanje za to lego. d. Naklon in azimut strehe oziroma postavitev modulov. oktober 2011 | št. 143 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE e. Senčenje na objektu in senčenje sosednjih objektov. f. Senčenje horizonta. g. Lokalne značilnost, posebnosti, kot so: najvišje in najnižje temperature, veter, snežne razmere, megla, etc. h. Razmere elektro-distribucijskega omrežja na lokalnem nivoju, predvsem v smislu sposobnosti istega za prevzem proizvedene električne energije, posebni pogoji oziroma zahteve elektro distributerja, kot so npr.: zamenjava kablov, večji transformator, uporaba razsmernikov z ustreznim razponom regulacije jalove energije za stabilizacijo omrežja (kar je lahko hudo zoprna zadeva), posebne varnostne zahteve, …. i. Ocena požarne strelovodne varnosti in statične ustreznosti objekta. j. Ogled dejanskega stanja pri obstoječem objektu. Več o sončnih fotonapetostnih sistemih si oglejte na: www.alpin.si. Vpogled v kratek izsek študije izvedljivosti dobite na: www.alpin.si/elektrarne_soncne.htm. ABSTRACT PLANING, DESIGN AND MAINTENANCE OF PHOTOVOLTAIC POWER PLANTS The volume of investments in grid connected power plants has exceeded all expectations. Only this year, over 500 photovoltaic power plants have been set in Slovenia. The number of solar power plants has doubled, the power of generated electricity has tripled. Design of solar power plants requires a comprehensive and complex approach. Generally speaking, the maintenance of a functioning solar power plant, made with quality equipment, is relatively simple and does not require much time and investment. Key words: small solar power plants, the economics of SSPP, photovoltaic power plant, on-grid PV, offgrid or island PV, feed-in tariff, maintenance, fire, design, guaranteed purchase and operational support 21. oktober 2011 | št. 143 TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si Vzdrževalec 63 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Predstavitev diplomskih nalog 64 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 NATEC�AJ DIPLOMSKIH NALOG Piše: Miran Saksida, član organizacijskega odbora 21. TPVS NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO DIPLOMSKO NALOGO S PODROČJA VZDRŽEVANJA 2011 Na natečaj za najboljšo diplomsko nalogo s področja vzdrževanja v okviru 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije se je prijavilo 22 diplomskih nalog. Ocenjevalna komisija natečaja je opravila analizo diplomskih nalog, dejavnikov, ki vplivajo na njihovo izdelavo, ter iz vsega tega izhajajoče ugotovitve ter predloge. Diplomske naloge so se izkazale za praktično zelo uporabne in kakovostne. Ključne besede: tekmovanje, diplomske naloge, vzdrževanje, višje strokovne šole V okviru 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije je Organizacijski odbor te prireditve posebno pozornost namenil organizaciji ter izvedbi natečaja diplomskih nalog s področja vzdrževanja. Vložen trud se je mnogotero obrestoval. Avtorji so prijavili kar 22 diplomskih nalog iz 6 javnih Višjih strokovnih šol: • Lesarska šola Maribor (2) • Šolski center Postojna (4) • Šolski center Ptuj (4) • Šolski center Velenje (3) • Tehniški šolski center Kranj (8) in • Tehniški šolski center Nova Gorica (1). Vse te diplomske naloge bodo predstavljene v naslednjih izdajah revije Vzdrževalec. Poleg člankov, ki bodo predstavili štiri najboljše diplomske naloge, je prav, da na tem mestu vsaj na kratko predstavimo (povzamemo) kar celoten natečaj – torej vse prijavljene diplomske naloge. Naloge so namreč komisiji zaradi številčnosti, raznolikosti, strokovnosti, kakovosti in obsega povzročile veliko ocenjevalnega dela ter razprav. Diplomske naloge pa dajejo tudi zanimiv vpogled v višješolski izobraževalni sistem v Sloveniji. Prijavljene diplomske naloge so opisovale vzdrževanje na različnih strokovnih področjih. Med njimi velja posebej omeniti vedno bolj vzpenjajočo mehatroniko, tik ob njej pa seveda klasično strojništvo ter elektrotehniko (elektronika, energetika). Kot absolutna strokovna novost se je na tem tipu tekmovanja pojavilo tudi lesarstvo. Na natečaju smo pogrešali diplomske naloge, izdelane v okviru visokošolskih in univerzitetnih programov ter na zasebnih Višjih strokovnih šolah. Iz teh šol namreč nismo prejeli niti ene prijave. Med vsemi prijavljenimi in poslanimi diplomskimi nalogami je komisija izbrala 4 najboljše naloge. Slika 1: Mapa na osebnem računalniku ocenjevalne komisije s številnimi, obsežnimi in zelo kakovostnimi diplomskimi nalogami s področja vzdrževanja Tabela 1: Najboljše štiri diplomske naloge, njihovi avtorji in višje strokovne šole Naslov diplomske naloge Avtor Višja strokovna šola Razvoj sistema za merjenje opletanja drum-motorja Nejc Dobnikar TŠC Kranj Klimatizacija trajekta VIKING LINE XPRS Klavdij Dornik TŠC Nova Gorica Zajem mikroklimatskih energijskih podatkov v objektu Ivo Hribovšek ŠC Velenje Saša Murko ŠC Ptuj Implementacija metode TPM v podjetju CIMOS TAM A.i. d.o.o. oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 65 NATEC�AJ DIPLOMSKIH NALOG Komisija se je strinjala, da so vse naloge naravnost odlične in zelo praktično ter uporabno orientirane. Vse naloge so zelo kompleksne, aktualne, uporabne, edinstvene in tudi kakovostno oblikovane. Naloge so zato druga drugi, brez negativnih izjem, predstavljale hudo konkurenco. Zanimivo in obenem povsem razumljivo je, da so določeni diplomati nekaj diplomskih nalog tik pred ocenjevanjem zaradi težav z javno objavo vsebine umaknili iz tekmovanja. To dokazuje, da: • študentje – bodoči diplomanti (žal) morajo spoštovati poslovne skrivnosti podjetij, kjer so zaposleni;. • v nalogah je očitno veliko (timskega) inženirskega dela, razvoja, inovacij in tudi konkurenčnih prednosti, kar mora ostati poslovna skrivnost. Poleg diplomantov moramo pohvaliti tudi višje strokovne šole ter seveda delodajalce, pri katerih so bile narejene te naloge. V podjetjih imajo bodoči diplomanti pogoje, možnosti, motive in mentorje - vzdrževalce za izdelavo diplom. V šolah igrajo pomembno vlogo mentorji diplomskih nalog, organizatorji praktičnega izobraževanja in seveda ravnatelji. Šele sinergija vseh medsebojno prepletenih posameznikov ter dejavnikov daje veliko število zelo kakovostnih nalog. Tako smo v različnih nalogah ugotovili, da posamezni diplomanti višjih strokovnih šol obvladajo različne stroke v povezavi z vzdrževanjem. Pri zaključnih dejanjih študija, kot je diplomska naloga, se izogibajo teoretičnih nalog. Vse naloge sicer imajo teoretičen uvod, predstavitev podjetja in podobno, vendar potem takoj začnejo z opisom specifičnega problema, ki ga potem praktično razrešijo. Višje strokovne šole v svojem študijskem procesu pri izdelavi diplomskih nalog zagotavljajo visoko stopnjo: • individualizacije študija ter • uporabnosti znanj (kompetenc). Pri ocenjevanju nalog je bilo ob začetku dela nekaj strokovnih dilem, ki so bile sicer potem v komisiji v sami fazi ocenjevanja soglasno razrešene. Te dileme pa tistim bodočim diplomantom in njihovim mentorjem, torej tistim, ki bodo sodelovali na naslednjih natečajih, povedo, na kaj morajo biti bolj pozorni pri diplomskem delu in pisanju diplomske naloge. Spraševali smo se namreč tem o tem: • Kakšen je dejanski strokovni prispevek posameznega diplomanta? Pri veliko diplomskih nalogah so bili predstavljeni obsežni projekti. Pri slednjih je razumljivo, da sodeluje več oseb – npr. cel tim inženirjev. Vloga posameznega diplomanta v nekaterih podobnih primerih pa ni bila prav jasno izražena. 66 Vzdrževalec • Kakšni so bili stroški inovacije, nadgradnje, vzdrževalskega posega? Mladi inženirji se žal velikokrat preveč koncentrirajo na stroko. Ob tem pa zanemarjajo ekonomske vidike ter poslovne učinke svojega diplomskega dela. Diplomanti bi morali večkrat v svoje diplome vključiti analize TCO (skupne stroške lastništva) in ROI (razmerje med vrednostjo investicije in rezultatom povečane produktivnosti po investiciji). Letošnja izjemno uspešna izvedba tekmovanja predstavlja za prihodnja Tehniška posvetovanja vzdrževalcev Slovenije veliko obvezo, visokim šolam pa tudi tekmovalni izziv. Prepričani smo, da smo s tem izjemno uspešno izvedenim tekmovanjem celotno vzdrževalsko sfero in številne druge prijetno presenetili in navdušili. Številne diplomske naloge in njihova kakovost dokazujejo, da se razvoj in z njim povezano vzdrževanje v podjetjih strokovno, kadrovsko in v drugih smislih zelo krepi. Vsem, ki so na letošnjem tekmovanju diplomskih nalog na Rogli kakorkoli sodelovali in pripomogli, iskrena hvala. Vsem diplomatom, posebej še najboljšim štirim, pa vse čestitke za izjemno dobre diplomske naloge ter veliko delovnih uspehov v njihovem inženirskem poklicu. Med prijavljenimi diplomskimi nalogami je bila zelo svojstvena in zanimiva tudi diplomska naloga Lesarske šole Maribor, Višje strokovne šole z naslovom Obnavljanje kmečke skrinje. V njej je avtor g. Peter Pertoci predstavil specifično in v industriji povsem neznano obliko vzdrževanja lesnih izdelkov. V diplomi je bil opisano ohranjanje kulturne dediščine v Prekmurju na primeru restavriranja stare, zelo dotrajane tesarske skrinje. ABSTRACT THE CONTEST FOR THE BEST DIPLOMA THESIS IN THE FIELD OF MAINTENANCE In the contest for the best diploma thesis in the field of maintenance on the 21st Technical Summit of Maintainers in Slovenia, 22 theses were enrolled. The evaluation committee of the contest has conducted an analysis of theses, the factors affecting their production and the resulting findings and suggestions. Theses proved to be practically very useful and on the high quality level. Key words: contest, diploma thesis, maintenance, higher vocational colleges oktober 2011 | št. 143 PREDSTAVITEV ZLATE DIPLOMSKE NALOGE 2011 Piše: Nejc Dobnikar, TŠC Kranj, Višja strokovna šola RAZVOJ SISTEMA ZA MERJENJE OPLETANJA DRUM-MOTORJA V diplomski nalogi je opisan primer razvoja in prehoda od ročnega merjenja na avtomatizirano merjenje v podjetju Iskra mehanizmi pri izdelavi valjčnega motorja, ki je sestavni del mehatronskega radarskega sistema, ki se vgrajuje v avtomobile. Cilj diplomske naloge je bil dokazati, da nov avtomatizirani merilni sistem za merjenje opletanja drum motorja deluje pravilno. Zato so v nalogi opisane, analizirane in primerjane večkratne ročne ter avtomatizirane meritve. V sklepnem delu je dokazano, da so rezultati avtomatiziranega merjenja primerljivi z ročno opravljenimi meritvami. Ključne besede: avtomobilska mehatronika, opletanje, ponovljivost in primerljivost, valjčni motor, valjček Uvod: Namen diplomske naloge: V avtomobilski industriji je vsako leto večja konkurenca. Zato proizvajalci razvijajo nove modele avtomobilov, v katere vgrajujejo vedno bolj zahtevne elektronske sisteme. Najpomembnejši med njimi so sistemi, ki izboljšujejo varnost. Med novejše naprave, ki opozarjajo voznika, spada sistem za zaznavanje vozil, pešcev in raznih ovir na vozišču (ARS 300 Long Range Radar Sensor 77 GHz), ki ga je razvilo podjetje Continental. Omenjeni izdelek zaenkrat proizvajalci avtomobilov vgrajujejo v prestižne modele. Podjetje Iskra Mehanizmi izdeluje nekatere komponente zahtevne avtomobilske mehatronike, med njimi pa je tudi takoimenovan »Drum motor«, ki je sestavni del omenjenega radarja. Za celoten sistem se zahteva dolga življenjska doba kakor tudi zanesljivo delovanje, zato so postavljene visoke zahteve kvalitete in ozke tolerance sestavnih komponent. Ena izmed glavnih meritev, ki jo mora motor izpolnjevati, je meritev opletanja. Za izvajanje te meritve so potrebne posebne priprave in merilne naprave in to je glavna tema diplomske naloge. Glavni namen naloge je dokazati, da merilni sistem deluje pravilno. Rezultati merjenja morajo biti primerljivi ne glede na to, kdo opravlja meritev in kolikokrat meritev ponovimo. Pomembno je, da ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na rezultate meritev in kako čim bolj zmanjšamo njihov vpliv oziroma jih poskusimo čimbolj odpraviti. Cilji diplomske naloge: Narediti primerjavo starega in novega sistema merjenja in ugotoviti, kateri je boljši. Poiskati izboljšave, ki omogočajo občutno skrajšanje časa ob enaki kvaliteti merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati ekonomsko upravičenost izboljšave in tehnično izvedljivost. Planirano je spremljanje razvoja merilne tehnike na področju merjenja površine valjčka z optičnimi sistemi. Slika 1: Doseg radarskega senzorja (Arhiv Iskra Mehanizmi 2009) oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 67 PREDSTAVITEV ZLATE DIPLOMSKE NALOGE 2011 Opis izdelka: Podjetje Iskra Mehanizmi v sodelovanju s tujim podjetjem razvija in izdeluje modul avtomobilskega radar sistema ARS 300. Modul v grobem predstavlja brezkrtačni motor z zunanjim rotorjem, ki ga poganja avtomobilski akumulator. Zunanji rotor je vgrajen v drum – valjček. Valjček je brizgan iz plastike ojačane s steklenimi vlakni in ima s pomočjo metalizacije nanešeno zelo tanko plast aluminija. Motor, ki ga izdelujemo, se imenuje Drummotor. Valjček, ki ga dobimo od kooperanta, je že metaliziran in pripravljen za končno izdelavo. Najprej ga toplotno kalibriramo, da mu zagotovimo točno soosnost. Ko se ohladi, sledi plugiranje. Z vsake strani mu vstavimo vodilne puše in ga spustimo na os, kamor mora lepo sesti, drugače valjček ni pravilno soosno nastavljen in to vpliva na končno meritev opletanja. Valjček ima motorno in sleeve stran. Sleeve je puša, ki je zakovana v ležaj, ta pa toplotno zakovan v valjček. Na motorni strani ima valjček dve opto zarezi in zakovan ležaj, pozneje pa pride nalepljen še magnet. Skozi ta ležaja pride os, na kateri se vrti motor. Pri vsaki operaciji je potrebno pregledati tudi zunanjo površino valjčka. Pri tem moramo obvezno uporabljati zaščitne ESD rokavice zaradi statične napetosti, saj vse to lahko vpliva na točnost meritev. Merjenje opletanja: Kupec zahteva, da je razdalja med valjčkom in anteno cca 0,3 mm. V pozitivno smer je meja tolerance 0,1mm, da valjček ne podrsa po anteni, v negativno smer so tolerance določene glede na še sprejemljivo kvaliteto radarske slike in to je razlog za merjenje opletanja. Najpomembnejši sta premer na posameznih mestih in površina tega valjčka, ki ga vgradimo v končni motor. Pri tem pa pride do problema, kako vpeti v merilni sistem motor in zagotoviti ponovljivost vpenjanja, hkrati pa paziti, da ne pride do dodatnih poškodb, saj ima valjček zelo občutljivo površino. valjčka in samo opletanje. Pomanjkljivost tega merjenja je zamudnost in neponovljivost meritev. Zato smo iskali nove ideje in izboljšave za merjenje. Proizvodnja je bila še v preizkusni fazi, zato se merjeni valjčki še niso vgrajevali v končne sestave. Pojavljale so se težave tudi pri vpenjanju, saj ni bilo možno zagotoviti, da je valjček merjen vedno na istem mestu. Slika 3: Merjenje opletanja z enim merilnim tipalom Pri avtomatskem merjenju motor vpnemo na posebno paleto in ga skupaj z njo potisnemo v merilno napravo. S pomočjo batnega cilindra se motor dvigne do merilnih uric, ki se naslonijo na površino valjčka. Na motorni strani valček primejo pnevmatske klešče, na drugi strani pa preko sklopke koračni motor. Vsak motor ima na valjčku dve opto zarezi, da motor ve, pri katerem kotu se valjček nahaja. Koračni motor šteje korake in s pomočjo opto senzorja ugotovi, v katerem položaju je valjček in ga vedno zasuče na začetno pozicijo 0°. Koračni motor je voden preko računalnika in je nastavljen, da se premika za 18° in preko števcev shranjuje podatke. Napravo prav tako umerimo s kalibrom in zlatim kosom, da se izmerjeni rezultati lahko primerjajo z rezultati kalibra. Računalnik rezultate shrani v bazo za shranjevanje podatkov. Podatke je potrebno shranjevati 15 let, kar je zahteva naročnika. Slika 2: Razdalja med valjčkom in anteno V začetku smo opletanje merili ročno. Valjček smo morali ročno vpeti v posebno stojalo in ga ročno vrteti na določene stopinje okoli njegove osi, nato pa mehansko tipalo pomikali levo in desno po površini valjčka in odčitali meritve iz merilnega števca. Opravljene prve meritve smo posredovali izdelovalcu valjčkov, ki je premaknil jedra brizgalnega stroja in s tem izboljšal površino 68 Vzdrževalec Slika 4: Avtomatizirano merilno mesto oktober 2011 | št. 143 PREDSTAVITEV ZLATE DIPLOMSKE NALOGE 2011 Rezultati: lahko dnevno pomerili več motorjev, s tem bi se dvignila proizvedena količina. Analiza rezultatov ročnega in avtomatskega merjenja je pokazala, da je avtomatsko linijsko merjenje boljše od ročnega. S testi smo dokazali, da večkratno merjenje istega merjenca da identične rezultate oziroma, da tudi različni merilci z merjenjem istega merjenca dobijo identične rezultate. Rezultati niso popolnoma enaki zato, ker merimo tisočinke milimetra in nam vsaka motnja zunaj ali znotraj sistema merjenja za malenkost popači rezultat. Primerjalne meritve smo izvajali na dobrih vzorcih, zato so vsi rezultati v mejah toleranc. Opravili smo vse meritve, ki so predpisane s standardom kakovosti ISO 9000 in tako zadovoljili tudi naše kupce. Ugotovili smo, da bi s spremembo tehnologije vgradnje ležajev - to je z lepljenjem namesto zakovanja - zmanjšali opletanje. Glede na celoten proces proizvodnje motorjev je čas merjenja opletanja predolg. Koraki med posameznimi koti bi morali biti krajši, s tem bi se tudi skupna meritev skrajšala. Celotna meritev traja 20 korakov, če pa bi čas med njimi malo zmanjšali, bi bil skupni čas bistveno boljši. Veliko bolje bi bilo tudi, če bi valjček zavrteli za cel krog brez ustavljanja, računalnik pa bi beležil meritve. S tem načinom bi precej zmanjšali čas merjenja. Potrebno bi bilo izboljšati program, števci in merilne pozicije pa bi ostale enake. Meritev sedaj traja več kot minuto. S tem, ko bi novi program pravilno deloval, bi ta čas razpolovili. Čas vpenjanja in odpenjanja bi ostal enak, prav tako pozicioniranje na začetni kot 0°. Trenutno je merilni sistem za merjenje opletanja časovno najdaljša meritev na liniji, to pa pomeni, da se norma nastavi po njem. Z zmanjšanjem časa ene meritve, bi 21. oktober 2011 | št. 143 Druga možnost izboljšanja meritev bi bila z uporabo posebne kamere. Valjček bi zavrteli, kamera pa bi snemala njegovo površino. Sliko bi računalniško obdelali in dobili 3D sliko. Prvo sliko bi naredili s kalibrom, vse ostale valjčke pa bi samo primerjali z njim. Sliko valjčka bi računalnik postavil na sliko kalibra in s tem bi videli popačenje ali odstopanje. Problem takega sistema je, da bi težko ugotovili, ali je valjček v pravilni aksialni poziciji ter visoka cena. ABSTRACT DEVELOPMENT OF MEASURING SYSTEM FOR DRUM MOTOR RUN-OUT The diploma thesis deals with an example of the development and transfer from manual to automated measuring in Iskra Mehanizmi in case of drum motor which is a part of mechatronic radar system being built into cars. The aim of the diploma thesis was to prove that the new measuring system for drum motor run-out functions correctly. Therefore multiple manual and automated measurings have been described, analyzed and compared. The thesis concludes with the proof that the results of automated measuring are comparable to the manual measuring. Key words: car mechatronics, run-out, repeatability and reproducibility, drum motor, drum TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si Vzdrževalec 69 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Dejavnosti naših partnerjev 70 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV ABC MAZIVA d.o.o. Bravničarjeva 13 1000 Ljubljana Telefon: 01 5136 242 Telefaks: 01 5136 248 Davčna številka: SI91155142 Spletni naslov: http://www.abcmaziva.com Kontaktna oseba: Miran Babnik GSM: 041 617 228 Elektronska pošta: miran.babnik@abcmaziva.com Proizvodni program: Zastopamo industrijska olja in maziva blagovnih znamk Castrol, BP in Aral, ter opremo Memolub in Nymatic. Brezplačno vam izdelamo mazalne plane in nudimo mazanje na ključ. Našim kupcem nudimo brezplačen odvoz odpadnih olj in emulzij. Pokličite za brezplačna testiranja! ATLAS COPCO d.o.o. Peske 7 1236 Trzin Telefon: 01 5600 710 Telefaks: 01 5600 724 Davčna številka: SI40371891 Spletni naslov: http://www.atlascopco.com Kontaktna oseba: Bogo Bučar GSM: 041 685 097 Elektronska pošta: bogo.bucar@si.atlascopco.com Proizvodni program: ATLAS COPCO je v svetu vodilni ponudnik industrijskih in proizvodnih rešitev. V svoji široki paleti proizvodov in servisa zajema celotno opremo za komprimiran zrak, generatorje, gradbeno in rudarsko mehanizacijo, pnevmatska orodja in montažne sisteme, z možnostjo najema. Z inovativnostjo in stalnimi izboljšavami svojih produktov omogočamo svojim partnerjem ohranjati prednost pred konkurenco. AxFlow GesmbH Wiener Strase 253 8051 Graz, Avstrija Telefon: 00 43 316 683 5090 Telefaks: 00 43 316 683 492 Davčna številka: ATU28702106 Spletni naslov: http://www.axflow.si ništev družbe AxFlow Holding s sedežem v Stockholmu na Švedskem. Osnovni proizvod, h kateremu so usmerjene vse aktivnosti skupine AxFlow, so pogonske črpalke najbolj znanih svetovnih proizvajalcev. V ta namen nudimo svetovanje, inženiring, prodajo, montažo in servis. BANDELLI d.o.o. Goriška cesta 19 5271 Vipava Telefon: 05 3687 360 Telefaks: 05 3687 361 Davčna številka: SI84484209 Spletni naslov: http://www.bandelli.si Kontaktna oseba: Milivoj Abram GSM: 041 741 241 Elektronska pošta: milivoj@bandelli.si Proizvodni program: Maziva, olja, detergenti, mazalni spreji, rezilna olja, črpalke za olja, masti in goriva, ekološke lovilne posode. BECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o. Zbiljska cesta 4 1215 Medvode Telefon: 01 3613 080 Telefaks: 01 3613 081 Davčna številka: SI64945235 Spletni naslov: http://www.beckhoff.si Kontaktna oseba: Bogdan Rojc GSM: 051 640 508 Elektronska pošta: b.rojc@beckhoff.com Proizvodni program: Filozofija podjetja Beckhoff je nuditi odprto opremo in rešitve, primerne za različne aplikacije od CNC naprav do avtomatizacije stavb. Opremo Beckhoff sestavljajo industrijski računalniki, modularni krmilniki in periferni V/I sistemi, pogonska tehnika ter PLC programska oprema, ki skupaj tvorijo zaključeno celoto, seveda pa jih lahko uporabimo kot samostojne enote v drugih sistemih. CELJSKI SEJEM d.d. Kontaktna oseba: Radoslav Cunjak GSM: 041 615 630 Elektronska pošta: radoslav.cunjak@axflow.at Dečkova cesta 1 3000 Celje Telefon: 03 5433 000 Telefaks: 03 5419 164 Davčna številka: SI51469243 Spletni naslov: http://www.ce-sejem.si Proizvodni program: AxFlow je vodilni evropski ponudnik pretočnih črpalk. Podjetje AxFlow GesmbH-Gradec je eno od 22 predstav- Kontaktna oseba: Boris Štuhec GSM: 041 829 442 Elektronska pošta: boris.stuhec@ce.sejem.si oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 71 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV Proizvodni program: Celjski sejem d.d. je največja sejemska hiša v Sloveniji, ki bo v letu 2012 ponovno organizirala 16 specializiranih mednarodnih sejemskih prireditev vključno z največjim, že 45. jubilejnim Mednarodnim sejmom MOS 2012. V mesecu maju od 15. do 18., organiziramo že 16. sejem Energetika, jubilejni 15. sejem Terotech-Vzdrževanje, 9. sejem EKO in 5. sejem Varjenje in rezanje. Dobrodošli na naših sejmih tako kot razstavljavci kot tudi kot obiskovalci. CINKARNA CELJE d.d., PE VEFLON Kidričeva 26 3000 Celje Telefon: 03 4276 645, 4276 641, 4276 646 Telefaks: 03 4276 639 Davčna številka: SI15280373 Spletni naslov: http://www.cinkarna.si Kontaktna oseba: Tomo Gorenšek GSM: 041 660 576 Elektronska pošta: gorensek.veflon@cinkarna.si Proizvodni program: Predelava PTFE-teflon; proizvodnja elementov za transport agresivnih medijev, zaščitenih z fluorpolimeri; proizvodnja krogelnih pip, loputastih in membranskih ventilov. Zaščita procesne opreme z ETFE, E-CTFE, PVDF; nanos PTFE disperzij; gumiranje procesne opreme z trdo ali mehko gumo. DASTAFLON – PREDELAVA PFTE NOVAK STANKO s.p. Vaše 11 c 1215 Medvode Telefon: 01 3613 693 Telefaks: 01 3611 011 Davčna številka: SI34423974 Spletni naslov: http://www.dastaflon.si Kontaktna oseba: Stanko Novak GSM: 041 770 228 Elektronska pošta: info@dastaflon.si Proizvodni program: Lastna proizvodnja PTFE (teflon) polizdelkov: palice, cevi, plošče, folije. Izdelava končnih izdelkov iz PTFE po načrtih, skicah, dogovoru in vzorcih. PTFE platna (teflonizirana steklena tkanina), brezkončni trakovi (navadni, mrežasti, transportni, varilni). PTFE tesnilne pletenice, tesnilni trakovi. Ekspandirani e-PTFE GORE-TEX plošče, trakovi, membrane za membranske črpalke. SILIKON folije, platna, trakovi. 72 Vzdrževalec DEČAR PRODUKT d.o.o. Rudniška cesta 19 3214 Zreče Telefon: 03 5761 348 Telefaks: 03 5761 348 Davčna številka: SI15401197 Spletni naslov: http://www.decar-produkt.si Kontaktna oseba: Bojan Dečar GSM: 041 743 722 Elektronska pošta: db.com@siol.net Proizvodni program: Ponujamo komunalne in prekucne zabojnike, zabojnike z odpirljivim dnom, raznovrstne skladiščne regale in eko opremo. V okviru zastopniškega programa pa ponujamo raznovrstne črpalke renomiranih evropskih proizvajalcev. ECOTIP d.o.o. Tovarniška cesta 4 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03 7580 300 Telefaks: 03 7580 305 Davčna številka: SI11861521 Spletni naslov: http://www.ecotip.si Kontaktna oseba: David Podgrajšek GSM: 031 488 024 Elektronska pošta: david@ecotip.si Proizvodni program: Proizvodnja in prodaja: • ECOFIL filtrov za prezračevanje (prostorska filtracija) • ECOFIL filtrov za odpraševanje (industrijska filtracija) • ECOFIL filtrov za lakirne kabine • ECOFIL filtrov za filtracijo tekočin • ECOFIL filtrov za potrebe absolutne filtracije ELEKTRA NOVA d.o.o. Prevale 3 1236 Trzin Telefon: 01 5620 010 Telefaks: 01 5620 009 Davčna številka: SI61430994 Spletni naslov: http://www.elektra-nova.si Kontaktna oseba: Jure Žnidaršič GSM: 041 336 995 Elektronska pošta: j.znidarsic@elektra-nova.si Proizvodni program: Podjetje je specializirano za izvajanja vseh elektromehaničnih storitev na področju lesne, papirne, avtomobilske, prehrambene in tekstilne industrije. Previjamo vse vrste elektromotorjev, generatorjev, trans- oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV formatorjev, itd. Ob tem se zagotavljajo vse vrste mehanskih popravil naprav (obnova reduktorjev, črpalk, ročnega orodja,…). Podjetje uspešno zastopa in prodaja nove elektromotorje (Dutchi Motors, Elko, Seitee, Leroy Somer) in agregate (Geko in Eisemann). ELPRO LEPENIK & CO. d.n.o. Ob gozdu 7 c, Rogoza 2204 Miklavž na Dravskem polju Telefon: 02 6296 720 Telefaks: 02 6296 721 Davčna številka: SI41479220 Spletni naslov: http://www.elpro.si Kontaktna oseba: Barbara Čičak GSM: 040 209 369 Elektronska pošta: barbara@elpro.si Proizvodni program: Proizvodnja uporovnih tipal in termoelementov. Hitra dobava, tudi v roku 24-ih ur. Prodaja proizvodov naših partnerjev: termometri, dataloggerji, vlagomeri, IR merilniki, regulatorji, prikazovalniki, pisalniki, polprevodniški releji, pretvorniki, alarmne enote, manometri, merilniki tlaka, merilniki nivoja in analizatorji dimnih plinov. Izdelava in montaža merilno regulacijskih omaric. Servis industrijske elektronike. Kalibracije temperature, vlage, merilnikov za analizo dimnih plinov. ENERGE d.o.o. Cesta na Brdo 85 1000 Ljubljana Telefon: 01 2561 056 Telefaks: 01 2561 055 Davčna številka: SI20093489 Spletni naslov: http://www.energe.si Kontaktna oseba: Andrej Drobež GSM: 031 317 513 Elektronska pošta: andrej.drobez@energe.si Proizvodni program: ENERGE prodaja in tehnično svetuje na področju orodij, strojev ter opreme. Smo zastopniki priznanih blagovnih znamk. Nudimo široko paleto ročnih orodij, strojev in delavniške opreme GEDORE. Moment ključi, multiplikatorji in naprave za kalibracijo RAHSOL DREMOTEC, NORBAR in LÖSOMAT. Inštalaterska orodja ROLLER in REMS. Svedri in pribor BOHRCRAFT. Električna orodja KRESS. Neiskreče orodje ENDRES TOOLS. Nerjaveče orodje STERITOOL. Orodje in delavniška oprema LUNA. Kovčki znamke B&W. Prenosne svetilke LENA. oktober 2011 | št. 143 ENERGETIKA MARKETING d.o.o. Bezenškova 26 1000 Ljubljana Telefon: 01 5405 008 Telefaks: 01 5405 008 Davčna številka: SI43581986 Spletni naslov: http://www.e-m.si Kontaktna oseba: Rado Porenta GSM: 041 725 879 Elektronska pošta: rado.porenta@e-m.si Proizvodni program: Podjetje ENERGETIKA MARKETING izdaja strokovno revijo EGES, poljudno revijo MOJA KOPALNICA ter številno drugo strokovno literaturo. EGES vsebuje teme o: učinkoviti proizvodnji in rabi energije, projektiranju, upravljanju in nadzoru nad energetskimi sistemi, gorivih in obnovljivih virih energije, ogrevanju, hlajenju, prezračevanju, klimatizaciji in razsvetljavi, vplivu arhitekture in gradbeništva na porabo energije, zmanjšanju emisij v zrak in vode, napravah in tehnikah čiščenja odpadnega zraka in odpadnih voda, nadzoru nad odpadnimi snovmi in predpisih, certifikatih, smernicah, standardih ter zakonih. MOJA KOPALNICA pa je wellness revija o kopalnicah, sanitarijah, bazenih, inštalacijah in opremljanju kuhinj, savn ter o ostali opremi za higieno in udobje bivanja. Revija je oblikovana tako, da se bodo bralci navdušili nad lepoto in zanimivimi idejami ter zlahka izbrali pravo rešitev, da se bodo nanjo naročili inštalaterji, da jo bodo brali oblikovalci, arhitekti, gradbinci ter trgovci in zastopniki za to opremo. ERCO INTERNATIONAL d.o.o. Pod Hruševco 18 1360 Vrhnika Telefon: 01 7506 192 Telefaks: 01 7506 194 Davčna številka: SI26329174 Spletni naslov: http://www.erco.si Kontaktna oseba: Jože Erjavec GSM: 051 443 205 Elektronska pošta: joze.erjavec@erco.si Proizvodni program: V zadnjih letih smo postali eden izmed najbolj naprednih ponudnikov visokotehnoloških rešitev s področja osvetljave in redukcije energije. Nudimo celovite rešitve pri učinkoviti rabi energije za notranjo in zunanjo razsvetljavo ter elektromotorje. Skupaj z vami poiščemo najboljšo rešitev za povečanje dobička vašega podjetja preko zmanjšanja stroškov električne energije. Vzdrževalec 73 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV FUCHS MAZIVA LSL d.o.o. Trdinova ulica 1 8250 Brežice Telefon: 07 4991 030 Telefaks: 07 4991 040 Davčna številka: SI91864755 Spletni naslov: http://www.fuchs.si Kontaktna oseba: Marina Fink Dimec GSM: 041 688 051 Elektronska pošta: martina.fink@fuchs.si Proizvodni program: FUCHS je vodilno mednarodno podjetje s celovito ponudbo olj in maziv ter specializiranih proizvodov. Podjetje FUCHS MAZIVA je s široko paleto visoko kakovostnih maziv (motornih in industrijskih olj, emulzij, čistil, masti, sredstev za protikorozijsko zaščito in ostalih specialitet) prisotno v vseh vejah industrije, kot tudi v avtomobilizmu, motorizmu in kmetijstvu. GIA-S INDUSTRIJSKA OPREMA d.o.o. Industrijska 5 1290 Grosuplje Telefon: 01 7865 300 Telefaks: 01 7863 568 Davčna številka: SI27022595 Spletni naslov: http://www.gia.si Kontaktna oseba: Ladislav Krevs GSM: 041 636 285 Elektronska pošta: info@gia.si; gia@gia.si Proizvodni program: GIA-S d.o.o., je ponudnik tehničnih rešitev in profesionalne merilno regulacijske opreme za področje industrije in industrijskih procesov, energetike, pare, ogrevanja in prezračevanja stavb, daljinskega in centralnega ogrevanja in tehnologije bencinskih servisov. Rešitve in storitve so primerne za tržne panoge kemične in petrokemične industrije, prehrambene industrije, farmacevtske industrije, strojegradnje, komunalne energetike, daljinskega-biomasnega ogrevanja, kot tudi za regulacijo ogrevanja, hlajenja in prezračevanja v poslovnih in zasebnih objektih. Podjetje GIA zastopa in prodaja naslednje naprave in sisteme: • SAMSON AG, Nemčija - merilno regulacijska tehnika; • ALFA LAVAL, Švedska - toplotni prenosniki; • ALFA LAVAL, Češka - toplotne postaje in sistemi; • SAMSOMATIC, Nemčija - regulatorji za HVAC aplikacije; • ELAFLEX, Nemčija - gibljive industrijske cevi in spoji; • SED FLOW, Nemčija - membranski ventili; • GIAFLEX, Avstrija - oprema za bencinske servise; • HECTRONIC, Nemčija - tankomati in črpalke; • END ARMATUREN, Nemčija - nerjavni krogelni ventili in lopute; 74 Vzdrževalec • • • • WATERGATES, Nemčija - zasuni in pogoni; WEBixy, Avstrija - sistemi za WEB nadzor; LEUSCH, Nemčija - lopute in specialne armature; VETEC, Nemčija - krogelno segmenti ventili. HENKEL SLOVENIJA d.o.o. Industrijska ulica 23 2506 Maribor Telefon: 02 2222 288 Telefaks: 02 2222 275 Davčna številka: SI64268438 Spletni naslov: http://www.loctite.si, http://www.henkel.com Kontaktna oseba: Tomaž Gornjak GSM: 051 674 766 Elektronska pošta: tomaz.gornjak@henkel.com Proizvodni program: Predstavitev podjetja HENKEL SLOVENIJA d.o.o. z blagovnimi znamkami LOCTITE IN TEROSON. Predstavitev izdelkov in storitev s področja lepljenja, tesnjenja, varovanja navojnih zvez, karoserijske zaščite, zaščite podvozja, menjave in popravil avtomobilskih stekel, proti-hrupna zaščita, čiščenje, novosti s področja zaščite delov pri varjenju, okolju prijazna lepila, … HENNLICH d.o.o. Podnart 33 4244 Podnart Telefon: 04 5320 610 Telefaks: 04 5320 620 Davčna številka: SI38289636 Spletni naslov: http://www.hennlich.si Kontaktna oseba: Darko Rupar GSM: 041 386 004 Elektronska pošta: rupar@hennlich.si Proizvodni progam: V Evropi od 1922, od tega v Sloveniji od 1994, dobavljamo investicijsko opremo za industrijo. Naša skupina, sestavljena iz prodajnih inženirjev, tehnologov, konstrukterja, monterjev in vzdrževalcev poskrbi, da vam naši izdelki v popolnosti in dolgo služijo. Za investicije in vzdrževanje nudimo: • precizne šobe Lechler za razprševanje tekočin; • električne grelne kable, ogrevane cevi in plošče Tyco; • merilnike, senzorje, stikala za pretok, nivo, tlak, vlago, pH … Magnetrol GHM, Kobold; • elemente za spajanje cevi in kompenzatorje; • vpogledna okna Papenmeier in luči za osvetljevanje notranjosti posod Lumiglas; • črpalke - kompleten program za vse vrste medijev – Sera, Homa, Ponndorf; • sisteme centralnih mazanj, delavniško mazalno oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV • • • • • • opremo in pribor Lincoln; linearna vodila THK; puše iz tehničnega polimera Iglidur; energijske verige in fleksibilne električne kable Igus; zaščitne mehove, teleskope; vzmeti; hidravlična tesnila Hallite. HIDRO-INŽENIRING d.o.o. Zavrh pri Galiciji 17 d 3310 Žalec Telefon: 03 7148 126 Telefaks: 03 7148 154 Davčna številka: SI60349352 Spletni naslov: http://www.hidro-inzeniring.si Kontaktna oseba: Franci Šmarčan GSM: 041 614 204 Elektronska pošta: hidro.smarcan@siol.net Proizvodni program: Hidravlične cevi, priključki. Servis hidravličnih črpalk. Kontaktna oseba: Lidija Jelić GSM: 040 459 299 Elektronska pošta: hydac.slovenia@hydac.si Proizvodni program: Od leta 2005 smo predstavništvo podjetja Hydac iz Nemčije. Ponujamo široko paleto izdelkov za fluidno tehniko, ki sega od komponent prek podsistemov, vse do kompleksnih pogonskih enot za mobilne in stacionarne naprave. Na voljo smo vam s svetovanjem pri izbiri želenih komponent ali naprav, saj razpolagamo z znanjem in več kot 40 leti izkušenj, ki jih ima matično podjetje na tem področju. Izdelke, ki jih ponujamo, si lahko ogledate na www.hydac.com. INPOS d.o.o. CELJE Opekarniška cesta 2 3000 Celje Telefon: 03 4286 100 Telefaks: 03 4286 127 Davčna številka: SI70868565 Spletni naslov: http://www.inpos.si HPE d.o.o. Kontaktna oseba: Maša Pfajfar Toplak GSM: 051 368 201 Elektronska pošta: masa.pfajfar@inpos.si Dolenjska cesta 83 1000 Ljubljana Telefon: 01 5632 063 Telefaks: 01 5631 351 Davčna številka: SI66217610 Spletni naslov: http://www.hpe.si Proizvodni program: Tehnična trgovina - veleprodaja in maloprodaja (metalurgija, orodja, vijaki, barve in laki, vodovod in ogrevanje, delovna zaščita in embalaža, zeleni program). Kontaktna oseba: Uroš Belak GSM: 031 544 103 Elektronska pošta: uros.belak@hpe.si Proizvodni program: Celovite rešitve na področju komprimiranega zraka. Industrijski kompresorji Ingersoll Rand, merilniki pretoka FCI, ultrazvočni detektorji puščanja UE Systems, termokamere Irisys, kompresorji GHH, najučinkovitejši turbo kompresorji in puhala KTurbo, digitalni registratorji Gemini, tlačne posode, oprema za pripravo zraka, izvedba kompresorskih postaj na ključ, ... Izvajamo analizo sistemov komprimiranega zraka, servis vseh vrst in znamk kompresorjev, SPM analiza, meritve vibracij, ... HYDAC d.o.o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Telefon: 02 4601 520 Telefaks: 02 4601 522 Davčna številka: SI91651930 Spletni naslov: http://www.hydac.si oktober 2011 | št. 143 IRTEX d.o.o. Cesta na Roglo 31 3214 Zreče Telefon: 03 7520 533 Telefaks: 03 7520 534 Davčna številka: SI17666732 Spletni naslov: http://www.irtex.si Kontaktna oseba: Slavko Iršič GSM: 041 352 977 Elektronska pošta: irtex@netsi.net Proizvodni program: Izdelava in servis ploščatih pogonskih jermenov, zobatih jermenov, klinastih jermenov, gumenih transportnih trakov, PVC in PU transportnih trakov, letvasti in igelni transportni trakovi za tekstilno industrijo, trakovi za kmetijstvo (balirke, ovijalke, ...), torne obloge za vijačne stiskalnice, tlačno litje barvnih kovin. Vzdrževalec 75 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV JUMO MESS UND REGELGERÄTE GmbH Podružnica Maribor Dupleška cesta 32 2000 Maribor Telefon: 02 4215 183 Telefaks: 02 4200 264 Davčna številka: SI10070346 Spletni naslov: http://www.jumo.si Kontaktna oseba: Darko Slana GSM: 041 669 315 Elektronska pošta: darko.slana@jumo.net Proizvodni program: Temperaturna tipala; merilniki in pretvorniki tlaka, temperature, vlage, analize; regulatorji temperature, termostati, programatorji, registratorji, priključni kabli, prikazovalniki, ... KETTERER TECHNOLOGIES GmbH Albertistrasse 16 78056 Villingen-Schwenningen, Nemčija Telefon: +49 (0) 7720 9678 0037 573 100 Telefaks: +49 (0) 7720 9678 2000 3575 4140 Spletni naslov: http://www.ketterer-technologies.com Kontaktna oseba: Samuel Ulmer GSM: +49 172 7977 154 Elektronska pošta: samuel.ulmer@ketterer-technologies.com Proizvodni program: Proizvodnja in servis motornih in jermenskih vreten »Spindlov«, izdelava novih delov, testiranja in meritve, ter optimizacija delovnih procesov. Obsežen strojni park in lastna konstrukcija. Visoka kakovost in odzivna hitrost. KONUS KONEX d.o.o. Mestni trg 18 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03 7573 100 Telefaks: 03 5754 140 Davčna številka: SI65406664 Spletni naslov: http://www.konuskonex.com Kontaktna oseba: Alojz Gosak GSM: 041 527 053 Elektronska pošta: alojz.gosak@konuskonex.com Proizvodni program: Pogonski jermeni, transportni trakovi, industrijski filtri, tekočinski filtri in filtri za klimatizacijo. KOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec Telefon: 02 8839 700 Telefaks: 02 8839 777 Davčna številka: SI12709743 Spletni naslov: http://www.kopa.si Kontaktna oseba: Peter Bulović GSM: 031 370 410 Elektronska pošta: peter.bulovic@kopa.si Proizvodni program: KOPA d.d. z informacijskimi rešitvami pomaga podjetjem računalniško podpreti upravljanje in vzdrževanje sredstev in storitev skozi celoten življenjski cikel. Z učinkovito podporo upravljanju sredstev, upravljanju dela, skladiščnemu poslovanju ter nabavi pomaga podjetjem pri maksimiranju produktivnosti in podaljšanju življenjske dobe ključnih sredstev ter povrnitvi investicij v njih. KOVINTRADE MEDNARODNA TRGOVINA d.d. METALURGIJA PE CELJE Mariborska 7 3000 Celje Telefon: 03 8280 305 Telefaks: 03 8280 304 Davčna številka: SI84040858 Spletni naslov: http://www.kovintrade.si Kontaktna oseba: Marjan Brglez GSM: 041 314 368 Elektronska pošta: marjan.brglez@kovintrade.si Proizvodni program: Mednarodna trgovina z bogatimi izkušnjami na področju metalurgije. Poslovnim partnerjem nudimo v veleprodaji in prodajalnah na drobno širok segment izdelkov in strokovno svetovanje. LOTRIČ LABORATORIJ ZA MEROSLOVJE d.o.o. Selca 163 4227 Selca Telefon: 04 5170 700 Telefaks: 04 5170 707 Davčna številka: SI14379465 Spletni naslov: http://www.lotric.si Kontaktna oseba: Tanja Šinkovec Fejfar GSM: 051 636 606 Elektronska pošta: tanja.sinkovec.fejfar@lotric.si Proizvodni program: MEROSLOVNE REŠITVE - od vaše želje, preko ideje do kakovostne rešitve. MERJENJE MERIL IN VZORCEV - kalibracija, ovredno- 76 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV tenje, preskus, kontrola, overitev, periodični pregled, certificiranje, kvalifikacija, validacija, medlaboratorijske primerjave. PROGRAMSKE REŠITVE (IKT) - avtomatizacija v meroslovju. M&Q AKADEMIJA - izobraževanja, primerjave in strokovna srečanja. SERVIS IN VZDRŽEVANJE - merilne tehnike, laboratorijske in farmacevtske opreme. PRODAJA - naprave priznanih proizvajalcev, preskušenih v naših laboratorijih. MEROSLOVNI FORUM - središče odgovorov na vsa vaša vprašanja o meroslovju. MESSER SLOVENIJA d.o.o. Jugova 20 2342 Ruše Telefon: 02 6690 300 Telefaks: 02 6616 041 Davčna številka: SI59138645 Spletni naslov: http://www.messer.si Kontaktna oseba: Alenka Mekiš GSM: 031 300 203 Elektronska pošta: alenka.mekis@messergroup.com Proizvodni program: Oskrba uporabnikov s tehničnimi in specialnimi plini ter plinskimi storitvami. Program specialnih plinov vključuje čiste pline, posebne plinske mešanice, pline za živila ter medicinske pline. Aplikativne rešitve ponujajo izboljšave s plini za področje varjenja in rezanja (MIG, MAG, TIG varjenje ter lasersko rezanje), procesne tehnike (peskanje s suhim ledom), metalurgije, živilske industrije (hlajenje in zamrzovanje, pakiranje,...) ter kemije in varstva okolja (priprava pitne vode, čiščenje odpadne vode,...). METALKA ZASTOPSTVA IPRO d.o.o. Brnčičeva 9 1231 Ljubljana Telefon: 01 5611 045 Telefaks: 01 5614 911 Davčna številka: SI35861681 Spletni naslov: http://www.ipro.si • • • • • Reperaturno varjenje in navarjenje Rezalna tehnika Ročno in strojno rezanje-plazemsko in plamensko Orbitalno varjenje Tehnologija in inženiring. METREL d.d.. Ljubljanska 77 1354 Horjul Telefon: 01 7558 200 Telefaks: 01 7549 226 Davčna številka: SI56387512 Spletni naslov: http://www.metrel.si Kontaktna oseba: Matjaž Trdan GSM: 040 580 074 Elektronska pošta: matjaz.trdan@metrel.si Proizvodni program: Proizvodnja regulacijske in merilne opreme. Instrumenti za testiranje elektroinstalacij, strojev, energije, LAN, VN napetosti in delovnega okolja. MTS INTERNATIONAL D.O.O. Perhavčeva 15 c 2000 Maribor Telefon: 02 6612 701 Telefaks: 02 6612 841 Davčna številka: SI52368971 Spletni naslov: http://www.mtsi.si Kontaktna oseba: Peter Zelnik GSM: 041 621 387 Elektronska pošta: p.zelnik@mtsi.si Proizvodni program: Spoznajte nas in naše kvalitete! Podjetje MTS International je eno vodilnih podjetij na področju profesionalne razsvetljave, ki širi svoje poslovanje tako doma kot tudi v tujini. Portfolio priznanih evropskih proizvajalcev, lastni projektni biro in velika zaloga izdelkov nam omogočajo, da kvalitetno in hitro zadovoljimo vse potrebe naših kupcev. Kontaktna oseba: Tomaž Čuk GSM: 031 748 802 Elektronska pošta: tomaz@ipro.si Proizvodni program: • Industrijsko odsesovanje, odpraševanje-prenosni in centralni sistemi • Hitre spojke za vse medije • Varilna oprema in dodajni materiali • Fleksibilna avtomatizacija varjenja • Avtomatizacija varilnih procesov oktober 2011 | št. 143 www.drustvo-dvs.si Vzdrževalec 77 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV OLMA d.d. Poljska pot 2 1001 Ljubljana Telefon: 01 5873 600 Telefaks: 01 5463 200 Davčna številka: SI39446468 Spletni naslov: http://www.olma.si Kontaktna oseba: Anton Mihevc GSM: 041 745 040 Elektronska pošta: anton.mihevc@olma.si Proizvodni program: Proizvodnja maziv. OMEGA AIR d.o.o. LJUBLJANA Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana Telefon: 01 2006 800 Telefaks: 01 2006 850 Davčna številka: SI51179555 Spletni naslov: http://www.omega-air.si Kontaktna oseba: Gregor Ostronič GSM: 030 362 126 Elektronska pošta: gregor.ostronic@omega-air.si Proizvodni program: Naše podjetje, ki deluje na slovenskem trgu že 23 let, vam iz širokega programa opreme nudi vijačne, batne in turbo kompresorje, hladilniške, adsorbcijske in membranske sušilnike, filtre za komprimiran zrak, tlačne posode, pnevmatska orodja in ostalo inštalacijsko opremo za komprimiran zrak. Poleg omenjenega programa delujemo aktivno tudi na področju industrijskega hlajenja vode, tako v zaprtih kot tudi pol-odprtih hladilnih krogih, področju klimatizacije, prezračevanja in industrijskega ogrevanja. Nudimo vam inženiring, projektiranje, proizvodnjo, prodajo in montažo. Za vso opremo iz našega programa vam v sklopu podjetja Omega Air d.o.o. Ljubljana nudimo odzivno ter strokovno usposobljeno servisno službo. Zastopamo družbe: GARDNER DENVER, Finska; FLÄKT WOODS, Švedska, MTA, Italija; PREVOST, Francija; PNEUTEC, Nemčija; THERMOBILE INDUSTRIES, Nizozemska; Dantherm, Danska; CS Instruments, Avstrija; Ventilclima, Italija; MITA, Italija. PETROL d.d., LJUBLJANA Dunajska cesta 50 1527 Ljubljana Telefon: 01 4714 365 Telefaks: 01 4714 105 Davčna številka: SI80267432 Spletni naslov: http://www.petrol.si 78 Vzdrževalec Kontaktna oseba: Sonja Žižek Fuis GSM: 041 728 815 Elektronska pošta: sonja.zizek.fuis@petrol.si Proizvodni program: Petrol je vodilna energetska družba v Sloveniji in eno največjih slovenskih podjetij. Temeljna dejavnost družbe je oskrba Slovenije z naftnimi derivati oziroma zanesljiva in kakovostna preskrba industrije ter individualnih uporabnikov s proizvodi iz nafte, s plinom in z drugimi kemičnimi izdelki. PRIMAKEM d.o.o. Cesta na Loko 2 4290 Tržič Telefon: 04 5925 510 Telefaks: 04 5925 511 Davčna številka: SI80465609 Spletni naslov: http://www.primakem.si Kontaktna oseba: Rudi Šmid GSM: 041 644 426 Elektronska pošta: rudi.smid@primakem.si Proizvodni program: Primakem d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo in trženjem čistil, sredstev za obdelavo kovin, biološko razgradljivih maziv, sredstev za protikorozijsko zaščito, poliranje in razmaščevanje. Poleg lastne proizvodnje smo razvili tudi tesno sodelovanje s priznanimi podjetji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo naprav in strojev za različne načine čiščenja in industrijskega pranja in s podjetjem KMU Umweltschutz, ki ponuja med drugim tudi rešitve za vakuumsko destilacijo odpadnih voda. Zastopamo podjetja: MOC Danner GmbH (Nemčija); Mycon GmbH (Nemčija); REA SNC (Italija); KMU Umweltschutz GmbH (Nemčija). Ponujamo celovite rešitve: svetovanje, dobavo, montažo, zagon in servis ter rezervne dele! PROFIDTP d.o.o. - REVIJA IRT3000 Gradišče VI 4 1291 Škofljica Telefon: 01 6003 000 Telefaks: 01 6003 001 Davčna številka: SI56342764 Spletni naslov: http://www.irt3000.si Kontaktna oseba: Darko Švetak GSM: 041 669 775 Elektronska pošta: darko@irt3000.si Proizvodni program: Izdajanje strokovne revije IRT3000 - Inovacije-RazvojTehnologije. Revija je s področja strojništva in pokriva področje kovinskopredelovalne industrije, avtomatizaci- oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV je, robotizacije, logistike, vzdrževanje, nekovin, naprednih tehnologij in CAD/CAM programov za industrijo. Izhaja 6 krat letno z obsegom 130 strani vsaka številka. Revijo izdajamo tudi v hrvaški verziji in jo poleg Hrvaške pošiljamo tudi po republikah bivše Jugoslavije. PS, d.o.o., LOGATEC Kalce 38 b 1370 Logatec Telefon: 01 7508 510 Telefaks: 01 7508 529 Davčna številka: SI58448624 Spletni naslov: http://www.ps-log.si Kontaktna oseba: Andrej Zupančič Telefon: 01 7508 526 Elektronska pošta: andrejz@ps-log.si Proizvodni program: Ukvarjamo se s projektiranjem in avtomatizacijo strojev. Izvajamo: konstrukcije in izvedbe specialnih strojev; predelava strojev; regulacija vrtenja motorjev; krmiljenje strojev. Dobavljamo: servo pogone; frekvenčne in vektorske regulatorje; merilne sisteme s prikazovalniki; pozicijske krmilnike; planetne reduktorje. RIMAZ, d.o.o., ŠKOFJA LOKA Poljane nad Škofjo Loko 96 4223 Poljane nad Škofjo Loko Telefon: 04 5153 820 Telefaks: 04 5153 821 Davčna številka: SI19246404 Spletni naslov: http://www.rimaz.si Kontaktna oseba: Gregor Rupar GSM: 041 624 581 Elektronska pošta: grega@rimaz.si Proizvodni program: Zastopamo firme OKS GmbH - specialna industrijska maziva (paste, masti, olja in drsni laki), Bantleon GmbH (koncern Avia) – industrijska maziva (hidravlična, reduktorska, kompresorska, motorna olja, olja za izsekovanje in hladilne tekočine). Simatec ag - samodejni dajalniki maziva Simalube, indukcijski grelci in orodja za montažo in demontažo ležajev. Umeta GmbH - mazalni nastavki, mazalne glave in ročne mazalke. RITTAL d.o.o. Kontaktna oseba: Bojan Gustinčič GSM: 041 684 680 Elektronska pošta: bojan.gustincic@rittal.si Proizvodni program: Proizvodnja stikalnih omar in ohišij za avtomatizacijo, komunikacijskih in strežničnih omar in ohišij, ohišij za elektroniko, zunanjih ohišij, električnih razvodov in klimatizacija ohišij. S5TEHNIKA.NET - VIZUALNE KOMUNIKACIJE IN ZALOŽBA Sostrska cesta 43 c 1261 Ljubljana Dobrunje Telefon: 059 010 952 Telefaks: 059 011 070 Davčna številka: SI81396236 Spletni naslov: http://www.s5tehnika.net, http://www.avtomatika.com, http://www.slotehnika.net Kontaktna oseba: Dragan Selan GSM: 040 423 302 Elektronska pošta: dragan.selan@avtomatika.com Proizvodni program: Založba strokovne literature - periodični reviji AVTOMATIKA in ELEKTRONIKA, upravljanje spletnih portalov, razvoj spletnih aplikacij in razvoj elektronskih (mikroprocesorskih) naprav ter programske opreme. SCHLOFFER IN DREVENŠEK d.o.o. Apače 276 2324 Lovrenc na Dravskem polju Telefon: 02 7961 080 Telefaks: 02 7961 081 Davčna številka: SI37678205 Spletni naslov: http://www.schloffer.si Kontaktna oseba: Robert Drevenšek GSM: 02 7961 080 Elektronska pošta: info@schloffer.si Proizvodni program: Podjetje Schloffer in Drevenšek d.o.o. vam nudi osebno varovalno opremo najvišje kvalitete po Schloffer.si cenah! Delovna obutev, profesionalna oblačila, delovne rokavice, zaščitne maske, višinska varovalna oprema – hitro in ugodno! Vse artikle s cenami lahko najdete na www.schloffer.si. Šmartinska cesta 152 1000 Ljubljana Telefon: 01 5466 370 Telefaks: 01 5411 710 Davčna številka: SI95343849 Spletni naslov: http://www.rittal.si oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 79 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV SENZORJI SB d.o.o. Livadna ulica 1 2204 Miklavž na Dravskem polju Telefon: 02 6290 300 Telefaks: 02 6290 302 Davčna številka: SI23414375 Spletni naslov: http://www.senzorji-sb.si Kontaktna oseba: Branko Skribe GSM: 041 674 828 Elektronska pošta: branko.skribe@siol.com Proizvodni program: Zastopanje firm (BALLUFF, MURRELEKTRONIK, MURRPLASTIK, KEBLER). Gre za produkte: senzorji OPTO, ind. kap., merilni sistemi, konektorji, napajalniki, števci, kabelske verige itd. SIEMENS d.o.o. – I IA/DT Bratislavska 5 1000 Ljubljana Telefon: 01 4746 100 Telefaks: 01 4746 138 Davčna št.: SI73388297 Spletni naslov: http://www.siemens.si Kontaktna oseba: Krešo Petrošanec GSM: 041 699 031 Elektronska pošta: kreso.petrosanec@siemens.com Proizvodni program: Prodaja, tehnično svetovanje, servis in projektiva sistemov za avtomatizacijo, pogonske tehnike, procesne instrumentacije, nizkonapetostne stikalne tehnike, elektroinštalacijske tehnike; UPS sistemi. STROJNA GONILA d.o.o. Linhartova ulica 11 2000 Maribor Telefon: 02 3004 111 Telefaks: 02 3326 270 Davčna številka: SI91153566 Spletni naslov: http://www.strojna.si Kontaktna oseba: Alojz Turjak GSM: 051 420 001 Elektronska pošta: alojz.turjak@strojna.si Proizvodni program: Proizvodnja vseh vrst gonil: Zobniška gonila, Nasadno zobniška gonila, Kotno zobniška gonila, Polžasta gonila, Zobniško polžasta gonila, Dvojna polžasta gonila, Posebna gonila po načrtih, Planetna gonila. Servisiranje vseh vrst gonil domačih in tujih proizvajalcev. Izdelava zobnikov po načrtih - cementirano-kaljenih do kvalitetnega razreda ozobja 5 po DIN standardu. 80 Vzdrževalec Obdelava vseh vrst odlitkov na CNC 3D koordinatnih strojih. Meritve na 3D koordinatnih strojih. Zastopanje tujih blagovnih znamk: MAEDLER, ROSSI, VARVEL, TSCHAN. SVETLOBA d.o.o. IOC Zapolje III/12 1370 Logatec Telefon: 041 631 572 Davčna številka: SI47503734 Spletni naslov: http://www.svetloba.eu Kontaktna oseba: Hine Alex Vrtačnik GSM: 041 631 572 Elektronska pošta: info@svetloba.eu Proizvodni program: Z nedavno Zlato inovacijo in Najpodjetniško EKOidejo nagrajeni inteligentni sistemi industrijske razsvetljave REFLECTA podjetja Svetloba d.o.o. omogočajo velike prihranke pri razsvetljavi proizvodnih in logističnih prostorov (50-80%), občutno dolgoročno izboljšajo kakovost svetlobe (do 500%) in jih je mogoče v 2 do 3 letih poplačati s prihranki energije in nepovratnimi sredstvi, tako da investicija sploh ni potrebna. TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o. Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo Telefon: 02 7995 705 Telefaks: 02 7995 702 Davčna številka: SI45266417 Spletni naslov: http://www.talum.si Kontaktna oseba: Milan Krušič GSM: 031 376 092 Elektronska pošta: milan.krusic@talum.si Proizvodni program: TALUM Servis in Inženiring d.o.o. je eno od podjetij koncerna TALUM, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja primarnega aluminija ter predelava odpadnega aluminija. Dejavnost našega podjetja je servisiranje proizvodne opreme ter inženiring na področju bazične industrije. Z omenjeno dejavnostjo se ukvarjamo že od leta 1954. Razpolagamo z visoko usposobljenim kadrom z vseh področij tehnike, zato so naše rešitve kvalitetne, celovite in konkurenčne. TEHMAR d.o.o. Zagrebška cesta 100 2000 Maribor Telefon: 02 4501 500 Telefaks: 02 4501 550 oktober 2011 | št. 143 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV Davčna številka: SI26148145 Spletni naslov: http://www.tehmar.si Kontaktna oseba: Moma Stojkovič GSM: 051 618 330 Elektronska pošta: tehmar@tt-mb.si Proizvodni program: Podjetje Tehmar d.o.o. opravlja dejavnosti svetovanja, razvoja, proizvodnje, inženiringa in trgovine na naslednjih področjih elektroenergetike: • učinkovita raba energije (OPTIMEL) • srednjenapetostna elektroenergetska oprema (ENOP) • razsvetljava (TELUX). TIO PNEVMATIKA LESCE d.o.o. Alpska 43 4248 Lesce Telefon: 04 5370 900 Telefaks: 04 5370 930 Davčna številka: SI28577132 Spletni naslov: http://www.tio-pnevmatika.si Kontaktna oseba: Miran Bezgovšek GSM: 041 681 766 Elektronska pošta: miran.bezgovsek@tio-pnevmatika.si Proizvodni program: Proizvodnja in trženje pnevmatskih komponent: • pnevmatski cilindri, • pnevmatski potni ventili, • pnevmatski ventili, • priprava zraka, • priključki in razvod, • servis pnevmatskih komponent, • rešitve v skladu z željami kupcev. TOPOL ARMATURE d.o.o. Žagarska ulica 31 1291 Škofljica Telefon: 01 2572 566 Telefaks: 01 2574 125 Davčna številka: SI86349180 Kontaktna oseba: Rudi Žagar GSM: 031 304 143 Elektronska pošta: rudi@topol.si Proizvodni program: Ukvarjamo se s projektiranjem, svetovanjem, nadzorom in inženiringom na področju uporabe pare v energetiki, klimatizaciji in procesni tehnologiji. Za navedena področja nudimo celostne rešitve, kot so sistemi za parne kotlovnice, reducirne in toplotne postaje, vlažilnike in sisteme za optimizacijo procesov. Že vrsto let smo dobavitelj opreme uveljavljenih evropskih proizvajalcev. oktober 2011 | št. 143 ULBRICH HIDROAVTOMATIKA d.o.o. Sv. Vid 26 2367 Vuzenica Telefon: 02 8879 910 Telefaks: 02 8879 919 Davčna številka: SI61852295 Spletni naslov: http://www.ulbrich.si Kontaktna oseba: Danilo Helbl GSM: 041 643 116 Elektronska pošta: danilo.helbl@ulbrich.si Proizvodni program: Industrijska hidravlika in elektronika; hidravlična orodja, snemalci, delavniške stiskalnice; hidravlični momentni stroji za vijačenje; industrijski amortizerji in izolatorji vibracij; pnevmohidravlične črpalke, zviševalniki tlaka zraka in visokotlačni kompresorji; inteligentne stiskalnice in razna preizkuševališča; namenski hidravlični stroji in naprave; avtomatizacija strojev, postrojenj in industrijskih procesov; specialna maziva, drsni laki, tesnilne mase; kemični proizvodi za elektro in elektronsko industrijo; tehnična lepila, dozirna tehnika, UV tehnologija. Zastopamo družbe: ULBRICH Avstrija - industrijska hidravlika; POWER TEAM ZDA - hidravlična orodja, snemalci, dvigalke, delavniške stiskalnice; WEFORMA Nemčija - industrijski amortizerji in izolatorji vibracij; HYTORC ZDA - hidravlični momentni stroji za vijačenje; ARGO-HYTOS Češka - hidravlične krmilne sestavine in kompaktni agregati; WANDFLUH Švica - hidravlične krmilne sestavine in elektronika za proporcionalno tehniko; MAXIMATOR Nemčija - pnevmohidravlične črpalke, zviševalniki tlaka zraka in visokotlačni kompresorji; DOW CORNING MOLYKOTE Nemčija - specialna maziva, drsni laki, tesnilne in zalivne mase, tehnična lepila; ELECTROLUBE Anglija - kontaktne masti, zaščitni laki, zalivne mase in drugi kemični proizvodi za elektronsko in elektro industrijo; PERMABOND Anglija - tehnična lepila; ITW PLEXUS Anglija - strukturna lepila; HONLE PANACOL Nemčija - UV lepila in naprave, OK INTERNATIONAL Anglija - dozirna tehnika. UNIHEM d.o.o. Kajakaška cesta 30 1211 Ljubljana Šmartno Telefon: 01 5110 200 Telefaks: 01 5116 290 Davčna številka: SI24696811 Spletni naslov: http://www.unihem.si Kontaktna oseba: Matjaž Ojsteršek GSM: 041 331 491 Elektronska pošta: matjaz.ojstersek@unihem.si Proizvodni program: Podjetje UNIHEM je specializirano podjetje za proizvodnjo in trženje materialov za izvedbo in sanacijo tal. Na Vzdrževalec 81 DEJAVNOSTI NAŠIH PARTNERJEV področju proizvodnje polimernih oblog in premazov, izravnalnih mas ter lepil ima podjetje več kot 45-letne izkušnje. Podjetje ponuja širok izbor visoko kakovostnih talnih oblog in premazov za različne namene in najtežje pogoje uporabe v industriji. UNIHEM nudi polimerne obloge in premaze za: skladiščne, logistične in prodajne površine; različne proizvodne površine; visokoregalna skladišča; hladilnice; AS in ESD površine; kemijsko in abrazijsko odporne površine; čiste (CR) površine; ravne strehe, balkone, terase, garaže. Kontaktna oseba: Teo Klar GSM: 041 630 781 Elektronska pošta: info@viaint.si UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO – REVIJA VENTIL ZAGROS d.o.o. Aškerčeva 6 1000 Ljubljana Telefon: 01 4771 704 Telefaks: 01 4771 772 Davčna številka: SI28118081 Spletni naslov: http://www.revija-ventil.si Kontaktna oseba: Roman Putrih GSM: 041 797 281 Elektronska pošta: ventil@fs.uni-lj.si Proizvodni program: Založništvo. UTILIS d.o.o. Golikova 63 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: +385 1 3635 666 Telefaks: +385 1 3630 469 Davčna številka: HR01628658 Spletni naslov: http://www.utilis.biz Kontaktna oseba: Zdenko Ćorić GSM: +385 91 1433 105 Elektronska pošta: zdenko.coric@utilis.biz Proizvodni program: Maintenance Management Software. VIA INTERNATIONAL d.o.o. Perovo 30 1241 Kamnik Telefon: 01 8395 090 Telefaks: 01 8395 091 Davčna številka: SI17258391 Spletni naslov: http://www.viaint.si 82 Vzdrževalec Proizvodni program: Vaš partner v energetiki in industriji od 1991. Naš program: industrijske črpalke, industrijske zavore, hidrodinamične in elastične sklopke, kardanske gredi, rineži, ATEX certifikati, ... Partnerji: ELBE, EMG, VOITH, RAFAKO, TSCHAN, DÜCHTING, TRANSFLUID, PINTSCH BUBENZER, TÜSCHEN&ZIMMERMANN. Apače 268 2324 Lovrenc na Dravskem polju Telefon: 02 7965 561 Telefaks: 02 7965 560 Davčna številka: SI 44063695 Spletni naslov: http://www.zagros.si Kontaktna oseba: Aleš Predikaka GSM: 041 866 839 Elektronska pošta: info@zagros.si Proizvodni program: Podjetje ZAGROS d.o.o. se vam po 20 letih stabilnega delovanja predstavlja s svojim specialnim programom dvižne tehnike! Iz zaloge vam nudimo bremenske in gozdarske verige ter kavlje, privezovalne in bremenske trakove ter mehanska in električna dvigala! Z začetkom sejma pričenjamo tudi posebno jubilejno prodajno akcijo izbranih artiklov s posebej ugodnimi cenami, za več informacij nas pokličite na 02 796 55 61 ali pošljite email na info@zagros.si. Veselimo se vašega obiska. ZEOS, RAVNANJE Z ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO, d.o.o. Brnčičeva ul. 39 1231 Ljubljana-Črnuče Telefon: 01 3668 542 Telefaks: 01 3668 582 Davčna številka: SI46184554 Spletni naslov: http://www.zeos.si Kontaktna oseba: Borut Bernat GSM: 041 378 727 Elektronska pošta: borut.bernat@zeos.si Proizvodni program: Zbiranje, obdelava in recikliranje odpadne električne in elektronske opreme. Ozaveščanje uporabnikov o ustreznem ravnanju z odsluženimi električnimi napravami. oktober 2011 | št. 143 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Oglasi naših partnerjev oktober 2011 | št. 143 Vzdrževalec 83 Expect more. Innovative excellence for your success. Temperatura Analiza Tlak Nivo Pretok Vlaga Regulacija Zapisovanje Avtomatizacija Nadzor JUMO merilni in regulacijski aparati G.m.b.H. Dunaj Dupleška cesta 32, 2000 Maribor Tel: 02 / 42 15 183, Fax: 02 / 42 00 264, Gsm: 041 / 669 315, Email: info@jumo.si www.jumo.si 84 Vzdrževalec oktober 2011 | št. 143 KOPA & IBM MAXIMO - zmagovalna poteza za povečanje razpoložljivosti naprav ter dvig kakovosti vzdrževalnih storitev KOPA že več kot 15 let zagotavlja rešitve za vzdrževanje na platformi IBM Maximo v najbolj zahtevnih proizvodnih okoljih. • izboljšate preventivno vzdrževanje za visoko razpoložljivost naprav • hitro odpravite nenačrtovane zastoje z uporabo osrednje zbirke postopkov in posegov • pregledno upravljate z zalogo, optimizirate nabavo rezervnih delov • sistematizirate postopke in uredite delovno dokumentacijo • obvladate nevarnosti pri delu ter zmanjšate število delovnih nezgod • poenostavite in avtomatizirate administrativne postopke www.kopa.si/maximo NASVIDENJE na 22. TEHNIŠKEM POSVETOVANJU VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 18. in 19. oktober 2012 www.tpvs.si Generalni sponzor S3000 S3000 www.marschner-kuehn.de www.marschner-kuehn.de Številka 143, oktober 2011 S300 S300 S300 Mini: najmanjši varnostni S300 S300 Mini: Mini: the the world’s world’ssmallest smallest laserski skener na svetu safety safety laser laser scanner scanner Iz najobsežnejše ponudbe varnostnih komponent From From thethe world’s world’s largest largest safety safety portfolio portfolio TheThe compact compact evolution of the of the S3000 S3000 andand S300: thethe S300 S300 Mini Mini safety safety laser laser scanner. scanner. Evolucija v evolution velikosti od S3000 in S300 doS300: S300 Mini varnostnega laserskega skenerja. Namenjen jesafeguarding predvsemofvarovanju samodejno vozil in zamenjavi za Developed Developed forfor thethe safeguarding small of small AGVs AGVs andand as as a vodenih safety a safety mat mat substitute. substitute. varnostne preproge. Omogoča visoko zmogljivost scost-effective 16 varovalnimi območji inconnecstroHigh High performance performance with with up up to 16 to 16 protective protective fields fields andand cost-effective through through thethe connecškovno učinkovitost sMini povezljivostjo dosafety štirih S300 Mini skenerjev na en Flexi soft tiontion of up of up to four to four S300 S300 Mini on on oneone Flexi Flexi safety controller. controller. varnostni krmilnik. More More information information at www.sick.com/s300mini at www.sick.com/s300mini Več informacij na www.sick.com/s300mini SICK | Ljubljana | Slovenija | www.sick.si SICK AG d.o.o. AG | Waldkirch | Waldkirch | Germany | Germany | www.sick.com | www.sick.com 21. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober 2011 www.tpvs.si
© Copyright 2024