Trimo letno poročilo 2011
Letno poročilo pred tem letnim poročilom predstavlja poslovanje za leto 2010. Dokument je nelektoriran. Kontaktni osebi za dodatna vprašanja glede vsebine poročila: Aleš Resnik, direktor sektorja ekonomike in financ e-pošta: ales.resnik@trimo.si; telefon: + 386 (7) 34 60 368 Mag. Jana Lutovac Lah, vodja službe za odnose z javnostmi e-pošta: jana.lah@trimo.si; telefon: + 386 (0)7 34 60 192 1 2 1 GRI: 3.2, 3.3 2 GRI: 3.4 1 Kazalo STRATEŠKA USMERITEV JE POSLOVNA ODLIČNOST .................................................... 4 PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE TRIMO .................................................................. 5 Upravljanje in vodenje v družbi in Skupini Trimo ................................................................ 8 GOVOR GLAVNE DIREKTORICE .......................................................................................16 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA ......................................................................20 POSLOVNO POROČILO .....................................................................................................24 DOSEGAMO URAVNOTEŽENE REZULTATE.....................................................................26 Odnosi z delničarji ............................................................................................................35 Vlaganja in naložbe...........................................................................................................35 Dosežki prodaje ................................................................................................................36 VODIMO Z VIZIJO, NAVDIHOM IN INTEGRITETO .............................................................43 USTVARJAMO DODANO VREDNOST ZA NAŠE KUPCE...................................................44 Trženje..............................................................................................................................44 Prodaja novih proizvodov ..................................................................................................45 Naši partnerji.....................................................................................................................46 Dejavnosti na področju raziskav in razvoja .......................................................................48 Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih družb v letu 2011 ............................................52 RAZVIJAMO KREATIVNOST IN INOVATIVNOST ...............................................................55 Trimove raziskovalne nagrade ..........................................................................................55 Trimo Urban Crash ...........................................................................................................55 Interna orodja in procesi za spodbujanje idej ....................................................................56 USPEHE DOSEGAMO S SODELAVCI ................................................................................57 Področja zaposlovanja ......................................................................................................58 Privabljanje, selekcija in izbor kadrov ................................................................................60 Razvoj kompetenc zaposlenih ..........................................................................................60 Plače zaposlenih in druge bonitete ...................................................................................61 Skrb za zdravje, varnost in počutje zaposlenih..................................................................61 UPRAVLJAMO S PROCESNIM PRISTOPOM .....................................................................68 Upravljanje tveganj ...........................................................................................................70 RAZVIJAMO PARTNERSTVA..............................................................................................73 PREVZEMAMO ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST ................................80 Varovanje okolja družbe in Skupine Trimo ........................................................................80 Komuniciranje z okoljem ...................................................................................................84 Načrti za leto 2012 ............................................................................................................85 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINA TRIMO ..............................................................88 Računovodska načela, usmeritve in prikaz računovodskih izkazov ...................................88 Uskupinjeni računovodski izkazi za leto 2011 .................................................................102 Razkritja in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom ........................................111 2 Druga razkritja ................................................................................................................133 Revizorjevo poročilo........................................................................................................136 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBA TRIMO .............................................................138 Uporabljene temeljne računovodske predpostavke in računovodske usmeritve ..............138 Računovodski izkazi za leto 2011 ...................................................................................151 Razkritja in pojasnila računovodskih izkazov ..................................................................160 Druga razkritja ................................................................................................................183 Revizorjevo poročilo........................................................................................................196 Kazalo slik ......................................................................................................................197 Kazalo tabel ....................................................................................................................197 Kazalo grafov ..................................................................................................................197 Podjetja, predstavništva in zastopstva ............................................................................199 3 STRATEŠKA USMERITEV JE POSLOVNA ODLIČNOST Trimova strateška usmeritev je poslovna odličnost. Razumemo jo kot doseganje dobrih rezultatov na vseh področjih delovanja, s katerimi želimo uresničevati pričakovanja naših deležnikov. Upoštevanje načel poslovne odličnosti vidimo kot osnovo na poti k odličnosti in trajnostni prihodnosti tudi v bistveno poslabšanih tržnih razmerah. Letno poročilo 20113 prikazuje, kako uspešni smo bili glede na načela poslovne odličnosti. Slika 1: Načela poslovne odličnosti Trimo je od leta 2007 član United Nation Global Compact (UNGC)4 in soustanovitelj slovenskega UNGC.5 Pri svojem delovanju podpiramo vseh deset načel te največje globalne pobude za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov, ki zavzemajo področja človekovih pravic, delavskih standardov, okolja, transparentnosti in protikorupcije.6 Letno poročilo 2011 za družbo Trimo je pripravljeno skladno z Global Reporting Initiatives (GRI).7 Eno naših najpomembnejših načel je razvijanje inovativnosti in kreativnosti. V proces vabimo vse naše deležnike. Tudi bralce letnega poročila, da s svojimi idejami in predlogi sodelujejo pri razvoju našega inovativnega poslovnega modela.8 3 GRI: 3.3 4 V nadaljevanju je za United National Global Compact uporabljena kratica UNGC. 5 Več o tem: http://www.ungc-slovenia.si/. 6 Več o tem v poglavju: Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost. 7 Glej poglavje GRI ocena. Več o tem: http://www.globalreporting.org/ReportingFramework/ 8 Svojo idejo lahko kot investitorji prijavite tukaj: http://www.trimo.si/sodelujte-z-nami/oddajte-idejo/. 4 PREDSTAVITEV DRUŽBE IN SKUPINE TRIMO Matična družba Trimo PODJETJE Trimo, Inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d.d.9 NASLOV Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, Slovenija10 DEJAVNOST DRUŽBE DJ/25.110 Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov MATIČNA ŠTEVILKA 5033411 DAVČNA ŠTEVILKA 85524310 ŠT. VPISA V SODNI REGISTER Srg 94/01924, Okrožno sodišče Novo mesto OSNOVNI KAPITAL DRUŽBE 4.538.336 EUR VELIKOST DRUŽBE Velika TRANSAKCIJSKI RAČUNI Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 02970-0016809489 Probanka d.d., Maribor 25100-9703863183 SKB banka d.d., Ljubljana 03153-1005316755 Unicredit banka Slovenija d.d., Ljubljana 29000-0001835388 Banka Koper d.d., Koper 10100-0036883178 Banka Celje d.d., Celje 06000-0053167745 LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt 50030800-0003356003 Abanka Vipa d.d., Ljubljana 05100-8012729205 Gorenjska banka d.d., Kranj 07000-0001069515 Nova KBM d.d., Maribor 04385-0001583710 Raiffeisen banka d.d. Maribor 24203-9002352114 Banka Sparkasse d.d. Ljubljana www.trimo.si 34000-1001923743 SPLETNI NASLOV ELEKTRONSKI NASLOV trimo@trimo.si UPRAVA DRUŽBE Tatjana Fink Družba Trimo se kot hčerinska družba uvršča v Skupino Trimo Investment, znotraj katere se izkazi družbe Trimo in njenih hčerinskih družb konsolidirajo. 9 GRI: 2.1, 2.8. 10 GRI: 2.4 5 Skupina Trimo11 Skupino Trimo sestavljajo poleg matične družbe še njene hčerinske družbe, prikazane v spodnji tabeli.12 Družba Trimo ima v njih prevladujoč lastniški delež oziroma prek njih (skupno) obvladuje navedene družbe. Tabela 1: Hčerinske družbe v Skupini Trimo na dan 31.12.2011 IME DRUŽBE AKRIPOL, d.d. 13 Akripol Zagreb, d.o.o. 13 Akripol-S, d.o.o. 14 TINDE, d.o.o. TRIMO UK Ltd. TRIMO UAE, FZE TRIMO ITALIA ,S.r.l. OOO TRIMO VSK TRIMO Građenje, d.o.o. TRIMO POLSKA, Sp. z o.o. TRIMO INŽENJERING, d.o.o. OOO TRIMO RUS OOO Tehnopark 15 Vjazniki VRSTA DEJAVNOSTI proizvodno podjetje prodajna družba prodajna družba proizvodno podjetje prodajna družba UDELEŽBA V KAPITALU 77 % 77 % 77 % 40 % 100 % DATUM USTANOVITVE 22. 9. 1974 23. 1. 2004 30.10. 2006 26. 8. 1992 12. 3. 2001 proizvodno podjetje 100 % 7. 2. 2007 prodajna družba proizvodno podjetje prodajna družba prodajna družba 100 % 51 % 90 % 100 % 18. 4. 2001 27. 4. 2001 28. 5. 2001 31. 7. 2001 Srbija proizvodno podjetje 100 % 12. 4. 2002 Rusija prodajna družba 100 % 22. 4. 2002 Rusija proizvodno storitveno podjetje 100 % 21.12. 2006 100 % 25. 1. 2005 100 % 10. 6. 2005 100 % 17. 10. 2005 SEDEŽ DRUŽBE Slovenija Hrvaška Srbija Slovenija Velika Britanija Združeni arabski emirati Italija Rusija Hrvaška Poljska TRIMO BH, d.o.o. BiH CBS Inštitut, d.o.o. Slovenija TRIMO MAKEDONIJA, dooel TRIMO Construct Romania, S.r.l. TRIMO BULGARIA, OOD Trimo DD Iberica de paneles industriales, s.l. Makedonija prodajna družba raziskovalnorazvojna družba prodajna družba Romunija prodajna družba 100 % 15. 9. 2006 Bolgarija prodajna družba 70 % 11. 10. 2006 Španija prodajna družba 100 % 30. 1. 2007 11 GRI: 2.3, 3.6, 3.8 Predstavljene so vse družbe razen matične družbe. 12 GRI: 2.9 13 Odvisna družba Akripol je ustanovila obe družbi in je njuna sto odstotna lastnica, družba Trimo ima posredno prek lastništva družbe Akripol naveden lastniški delež v teh dveh družbah. 14 V tej družbi ima, ob upoštevanju njenih lastnih deležev v lastniški strukturi, družba Trimo 66 odstotni delež glasovalne moči. 15 Družba OOO Tehnopark Vjazniki je bila ustanovljena s strani družbe OOO Trimo Rus kot edinim ustanoviteljem . 6 Shema 1: Struktura in lastniške povezave v Skupini Trimo na dan 31.12.2011 AKRIPOL ZAGREB, d.o.o. AKRIPOL, d.d. AKRIPOL-S, d.o.o. TINDE, d.o.o. CBS INŠTITUT, d.o.o. TRIMO POLSKA Sp. z o.o. TRIMO GRAĐENJE, d.o.o. TRIMO INŽENJERING, d.o.o. TRIMO UK Ltd. TRIMO UAE FZE TRIMO, d.d. TRIMO ITALIA S.r.l. OOO TRIMO RUS OOO TEHNOPARK VYAZNIKI TRIMO BH, d.o.o. TRIMO MAKEDONIJA dooel TRIMO CONSTRUCT ROMANIA S.r.l. TRIMO BULGARIA OOD TRIMO DD IBERICA DE PANELES INDUSTRIALES s.l. OOO TRIMO VSK 7 Lastniška struktura V letu 2011 ni bilo sprememb v lastniški strukturi delniške družbe Trimo. Največji družbi delničarki družbe Trimo sta bili konec leta 2011 družba Trimo Investment (57,1 %) in družba Zlata Moneta II (25,0 %). Mali delničarji predstavljajo nadaljnjih 16,6 odstotka lastništva, preostalih 1,3 odstotka lastništva je v lasti družbe Moneta naložbe (1,2 %) in družbe Trimo (lastne delnice 0,1%).16 Graf 1: Struktura lastništva družbe Trimo na dan 31.12.2011 16,6 % 26,2 % Pravne osebe 57,2 % Investicijski skladi Mali delničarji Iz grafa je glede na zgornje opredelitve razvidna struktura lastništva družbe Trimo po skupinah vlagateljev (pravne osebe, investicijski skladi, mali delničarji).17 Upravljanje in vodenje v družbi in Skupini Trimo V nadaljevanju sta predstavljena sistema vodenja in upravljanja v družbi in Skupini Trimo. Sistemi vodenja in upravljanja v družbi Trimo18 Upravljanje družbe Trimo izhaja iz veljavnih pravnih norm Republike Slovenije, Statuta družbe in internih aktov družbe ter dobre poslovne prakse. Upravljanje in vodenje se izvaja po dvotirnem sistemu. Družba Trimo v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ni sklenila pravnih poslov in storila ali opustila kakršnokoli dejanje na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe, ki bi pomenila prikrajšanje za družbo Trimo. Skupščina delničarjev V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev družbe, sprejemajo se temeljne odločitve.19 Ena delnica predstavlja na skupščini en glas. Družba Trimo nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Uprava družbe skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat letno. 19. skupščina družbe je bila 8. julija 2011. Na njej so delničarji: obravnavali informacijo o letnem poročilu, izvolili so nove člane nadzornega sveta 16 GRI: 2.6, 2.9 17 V grafu so prikazane skupine lastnikov. Pravni osebi predstavljata družbi Trimo in Trimo Investment, investicijska sklada sta družbi Zlata Moneta II in Moneta naložbe. 18 GRI: 4.3 19 GRI: 4.4 8 odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2010 in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, podelili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic družbe ter imenovali revizorja za poslovno leto 2011. Nadzorni svet Naloge in sestava nadzornega sveta20 so določene s statutom družbe. Mandat članov traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Delovanje ureja Poslovnik o delovanju nadzornega sveta, ki določa tudi plačilo povračil in drugih ugodnosti za člane nadzornega sveta. O delovanju nadzornega sveta njegovi člani obvestijo delničarje s pripravo Letnega poročila o delu nadzornega sveta. Plačilo nagrad članom določijo delničarji na skupščini. Člani nadzornega sveta družbo in pristojne institucije obveščajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic družbe. Družba ta obvestila tudi javno objavlja na spletnih straneh. V letu 2011 je vsem članom nadzornega sveta potekel mandat. Do izteka mandata je nadzorni svet opravljal svojo funkcijo v naslednji sestavi: Predstavniki kapitala so bili: • mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, • Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, • Peter Zorič, član nadzornega sveta. Predstavnika zaposlenih sta bila: • Silvo Štih, član nadzornega sveta, • Marko Hočevar, član nadzornega sveta. Pred potekom mandata je bil izvoljen nadzorni svet v naslednji sestavi: Predstavniki kapitala so: mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, Peter Zorič, člani nadzornega sveta. Predstavnika zaposlenih sta:21 Stanislav Hostnik, član nadzornega sveta, Nataša Šteferl Popit, članica nadzornega sveta. Uprava Sestava uprave, njene naloge in pristojnosti so definirane s statutom družbe. V družbi Trimo je uprava enočlanska z namestnikom, njen mandat traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednica uprave družbe je glavna direktorica Tatjana Fink, MBA, njen namestnik je mag. Danijel Zupančič. 20 GRI: 4.1 21 GRI: 4.4 9 Pomembnejši organi, ki direktno sodelujejo z upravo, so: - kolegij uprave, - finančni svet, - strokovni svet, - razvojni svet22 - razširjen kolegij. Plačila, povračila in druge ugodnosti uprave so določene s pogodbo o opravljanju dela, sklenjeno med nadzornim svetom in upravo. O morebitni dodatni nagradi odločajo delničarji na skupščini. Uprava družbe obvešča pristojne institucije o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic družbe. Družba ta obvestila tudi javno objavlja na spletnih straneh družbe. Zunanja revizija Za revizijo računovodskih izkazov družbe Trimo za leto 2011 je bila potrjena revizijska družba Remars. Revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča nadzornemu svetu. Sistemi vodenja in upravljanja Skupine Trimo Družba Trimo uporablja za upravljanje in vodenje vse mehanizme korporativnega upravljanja in nadzora, ki so ji na voljo v pravnem redu, v katerem deluje posamezna hčerinska družba ter mehanizme, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor. Upravljanje hčerinskih družb izhaja iz veljavnih pravnih norm države, v kateri je družba registrirana, statuta posamezne družbe in internih aktov družbe, ki jih sprejmejo organi vodenja družb ob soglasju strokovnih služb matične družbe, in dobre poslovne prakse. Upravljanje in vodenje družbe izvaja organ vodenja posamezne družbe, njegovo delovanje nadzoruje skupščina družbenikov. Upravljanje hčerinskih družb poteka na več ravneh: na rednih skupščinah družb, na katerih uveljavlja matična družba svoje glasovalne pravice in opravlja aktivno nadzorno vlogo, na posameznih funkcijskih ravneh, predvsem na področju trženja, proizvodnje financiranja in računovodenja, razvoja, kadrovske politike, nabavne verige in informacijske tehnologije na sejah nadzornega sveta hčerinske družbe, na katerih predstavniki matične družbe izvajajo upravljavsko in nadzorno vlogo v hčerinski družbi Akripol, na organiziranih srečanjih direktorjev vseh družb skupine z vodstvom matične družbe. Organi vodenja hčerinskih družb Sestava organov vodenja družb, njihove naloge in pristojnosti so definirane s statutom posamezne družbe. Vse družbe v skupini imajo enočlanski organ vodenja z različno dobo trajanja njihovih mandatov. Plačila, povračila in druge ugodnosti članov organov vodenja odvisnih družb so določene s pogodbo o poslovodenju, sklenjeno med hčerinsko družbo in članom. O morebitni dodatni nagradi odločajo družbeniki na vsaki posamezni skupščini. 22 Poleg naštetih so bili za učinkovito obvladovanje spremenjenih razmer v letu 2011 ustanovljeni še naslednji organi: komercialni kolegij, izvedbeni kolegij. 10 Zunanja revizija Za revizijo računovodskih izkazov odvisnih družb se na vsaki posamezni skupščini izbere ustrezna revizijska družba. Revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča na naslednji skupščini, ki obravnava letno poročilo družbe. Statusne spremembe skupine V Skupini Trimo so bile v letu 2011 izvedene naslednje statusne spremembe: - prodan je bil delež družbe OOO Trimo VSK v družbi OOO Trimo Stroj Inženiring - v decembru je bila podpisana pogodba o prodaji deleža matične družbe v družbi Trimo BH, d.o.o., ki se bo pripojila družbi kupca. V petih hčerinskih družbah so bili imenovani novi člani organov vodenja. V letu 2011 v Skupini Trimo nismo imeli primerov korupcije23 in primerov pravnih postopkov, ki se nanašajo na protikonkurenčno ravnanje, protitrustovske in monopolistične prakse.24 V Skupini Trimo tudi nismo imeli denarnih kazni zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov.25 Vizija, poslanstvo, vrednote26 Naša vizija je postati vodilni evropski ponudnik celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb. Naše osnovno poslanstvo je zagotavljanje originalnih in celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb: z dovršenostjo rešitev omogočati kupcem povečanje uspešnosti; razvijati potenciale vsakega posameznika v družbi; graditi finančno močno firmo, ki zagotavlja ustrezne donose na kapital in rast družbe za naše delničarje; ohraniti čisto okolje za naše zanamce in skrbeti za prijazen odnos do okolja, v katerem delujemo, s podporo različnim dejavnostim. Naše glavne vrednote so odgovornost, partnerstvo, inovativnost, strast, zanesljivost in zaupanje. 23 GRI: SO4 24 GRI: SO7 25 GRI: SO8 26 GRI: 4.8 11 Organizacijska struktura Shema 2: Organizacijska struktura družbe Trimo 27 UPRAVA PROIZVODNI SEKTOR SEKTOR KOMERCIALNI RAZVOJA IN SEKTOR INFORMATIKE SEKTOR VODENJA PROJEKTOV IN IZVEDBE SEKTOR KAKOVOSTI SEKTOR SPLOŠNO EKONOMIKE IN KADROVSKI FINANC SEKTOR SKUPINA ZA STRATEŠKI RAZVOJ proizvodnja razvoj streh in fasad marketing vodenje projektov center kakovosti finance kadrovska služba strateško inoviranje proizvodnja jeklenih konstrukcij tehnična podpora nabava projektna pisarna nadzor kakovosti kontroling izobraževani center razvoj kompetenc interna logistika, odprema transport organizacijski razvoj prodaja montaža servis računovodstvo pravna služba razvoj poslovne odličnosti poslovne informacijske rešitve prodajna operativa varovanje odnosi javnostmi informacijska infrastruktura razvoj mreže in laboratorij in vzdrževanje tržne certificiranje kuhinja 27 GRI: 2.3 12 z Mejniki v zgodovini Trima 1961 1971 1974 1987 1989 1992 1993 1994 1995 1996 1997 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Ustanovitev Kovinskega podjetja Trebnje Prestrukturiranje in sprememba imena podjetja v Trimo Začetek izdelave termoizolacijskih plošč s poliuretanskim polnilom Začetek izdelave gradbenih plošč, polnjenih z mineralno volno Začetek proizvodnje kontejnerjev Ustanovitev družbe Tinde Pridobitev certifikata ISO 9001 za družbo Trimo Sprememba pravne oblike družbe Trimo v delniško družbo Uvedba projekta PKI Uvedba projekta CSI Postavitev nove tehnologije za kontinuirano proizvodnjo ognjevarnih panelov Pridobitev certifikata ISO 14001 za družbo Trimo Ustanovitev družb Trimo UK, Trimo Italia, OOO Trimo VSK, Trimo Građenje, Trimo Polska Uvedba CAD/CAM-tehnologije za proizvodnjo jeklenih konstrukcij Zagon prve proizvodnje ognjevarnih panelov za strehe in fasade v tujini, in sicer v mestu Kovrov v Rusiji Ustanovitev družb Trimo Inženjering, OOO Trimo RUS Prejem priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za družbo Trimo Zagon nove linije za ognjevarne fasadne panele Trimoterm Pridobitev certifikata OHSAS 18001 za družbo Trimo Ustanovitev družbe SIA Trimo Latvija Priznanje za odličnost (Recognised for Excellence) Evropske fundacije za poslovno odličnost (EFQM) za družbo Trimo Članstvo v EFQM28 Ustanovitev družb Trimo BH, CBS Inštitut, Trimo Makedonija Ustanovitev družb Trimo Construct Romania, Trimo Bulgaria Začetek proizvodnje bivalnih kontejnerjev v Združenih arabskih emiratih Odprtje nove proizvodnje v Šimanovcih v Srbiji Pridobitev evropske nagrade za voditeljstvo po evropskem modelu poslovne odličnosti za družbo Trimo Ustanovitev družb Trimo UAE FZE, Trimo DD Iberica de paneles industriales Članstvo v Planet Positive in UN Global Compact29 Razvoj voditeljstva za zahtevnejše pogoje poslovanja Dobava fasadnih panelov Trimoterm za izgradnjo prve CO2 nevtralne zgradbe na svetu30 v Angliji Uvedba novega produkta Qbiss One na trg in razvoj nove tehnologije za površinsko preoblikovanje panela ArtMe ArtMe prejel nagrado za oblikovanje "red dot product design award 2010"31 – eno najprestižnejših svetovnih nagrad na področju oblikovanja in edini s področja ognjevarnih streh in fasad Obeležitev 50. obletnice poslovanja družbe Trimo in 10. obletnice poslovanja Trimovih družb Trimo Italia, Trimo UK, Trimo Građenje, Trimo Polska, Trimo VSK 28 GRI: 4.12 29 GRI: 4.12 30 Več o tem v Letnem poročilu 2008. 31 Več o tem na: http://en.red-dot.org/ 13 Moto leta 1992 Zadovoljen kupec prinaša največji profit. 1993 Urejen poslovni sistem zagotavlja ponovljivo kakovost. 1994 Vitka organizacija in novi pristopi nagrajevanja in napredovanja zaposlenih pospešijo razvoj. 1995 Proces kontinuiranih izboljšav. 1996 Trimo skrbi za svoje imetje in urejeno tovarno. 1997 Trimova poslovna odličnost je naš skupen cilj. 1998 Trimova vrednost so patenti in blagovne znamke. 1999 Trimo skrbi za okolje. 2000 Spremembe postajajo izziv. 2001 Trimo − spodbujevalec sprememb. 2002 Trimo − spodbujevalec talentov. 2003 Trimo − inovativno podjetje. 2004 Trimo z inovativnimi procesi povečuje konkurenčnost. 2005 Kompetentni in zadovoljni zaposleni ustvarjamo navdušene kupce. 2006 Lojalnost zaposlenih je trden temelj obstoja in razvoja Trima. 2007 Inovativnost za uravnoteženo rast in razvoj. 2008 Odlična izvedba pospešuje naš razvoj. 2009 Pokaži, kaj znaš. 2010 Enostavno je najboljše. 2011 Energija + Odgovornost = Bogastvo V letu 2012 nas vodi moto Kupci, močni, pomembni zagovorniki. Pomembni dogodki v letu 201132 Poslovni dosežki in dogodki Trimo je z izgradnjo visoko tehnološkega proizvodnega centra postal uradni partner podjetja McLaren in pridobil referenco svetovno priznanega arhitekturnega biroja Foster & Partners. Trimo Inženjering je zaključil dela na največjem investicijskem projektu v avtomobilski industriji v celotni Srbiji - Fiat avtomobili Srbija (Kragujevac) Trimo UK je ustanovil podružnico v Dubaju, Združeni arabski emirati Nekaj večjih projektov z modularnim fasadnim sistemom Qbiss One: o Na Poljskem smo podpisali pogodbo, da bo trgovski center Galeria Wzgórze v celoti zgrajen z elementom Qbiss One (količina: 8890 m2), s katerim pa bomo prisotni (količina: 3.000 m2) tudi na športni areni Baltic Arena Stadium v Gdansku, kjer se bo odvijalo evropsko nogometno prvenstvo 2012. o V Srbiji smo podpisali največji Qbiss One projekt v državi za Poštni centar Zemun (količina: 8.298 m2) o V Rusiji smo podpisali projekt za trgovski center TCC Grinn Belgorod (količina: 6.060 m2) in projekt Filharmonija v Novosibirsku,v Rusiji. o V Španiji smo kljub neprijazni klimi za investicije podpisali dogovor o gradnji novega trgovskega centra Bricor. o Na Češkem smo zgradili prvi bazen Plavecky stadion Pardubice (količina: 3.700 m2). 32 Več o pomembnih poslovnih dogodkih v družbah Skupine Trimo v poglavju: Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih družb v letu 2011. 14 Priznanja in nagrade33 Qbiss One z ArtMe se je uvrstil v mobilno razstavo Silent Revolutions: Contemporary Design in Slovenia in bil tako predstavljen na London Design Festival in Dutch Design Week. ArtMe je prejel srebrno priznanje za inovacije od Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine (GZDBK) za leto 2010. Plečnikovo medaljo je prejel projekt Bivak pod Grintovcem, avtorja Mihe Kajzelja, v katerem so vgrajeni Trimo fasadni paneli. Korporativna revija Trimotim je dosegla drugo mesto za nagrado Papirus v državi. Trimo se je uvrstil med finaliste najboljših zaposlovalcev v izboru Zlata nit34. Glavna direktorica Tatjana Fink je tudi v letu 2011 zasedla prvo mesto Managerjeve lestvice najvplivnejših in najbolj spoštovanih žensk v gospodarstvu. Po Klinetovi lestvici najuglednejših podjetij in menedžerjev se je glavna direktorica Tatjana Fink uvrstila na tretje mesto, družba Trimo pa je zasedla 15. mesto. Glavna direktorica Tatjana Fink je zasedla tretje mesto na lestvici petdesetih najuspešnejših žensk revije Ona.35 . Pomembni dogodki po izteku leta 2011 Zaključen je bil postopek prodaje deleža v celoti matične družbe v družbi Trimo BH, d.o.o. Izvedli smo prvi projekt s Qbiss Air fassadnim sistemom, to je inženiring projekt Vrtec Mavrica v Trebnjem, za katerega je Trimo tudi prevzel inženiring v celoti. Glavna direktorica Tatjana Fink je tudi v letu 2012 zasedla prvo mesto Managerjeve lestvice najvplivnejših in najbolj spoštovanih žensk v gospodarstvu. 33 GRI: 2.10 34 Več o tem: http://zlatanit.dnevnik.si/sl/2009 in v tem letnem poročilu: Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih 35 Ona je edicija osrednjega slovenskega dnevnega časopisa Delo. 15 Tatjana Fink, MBA, glavna direktorica GOVOR GLAVNE DIREKTORICE36 V letu 2011 se je nadaljevalo krčenje povpraševanja po investicijah na večini trgov, kjer smo prodajali naše proizvode in storitve, pri čemer smo na nekaterih trgih zabeležili še posebej izrazite padce. V Trimu smo se odzvali z zmanjšanjem aktivnosti na manj perspektivnih trgih in krepitvijo na stabilnih in rastočih trgih. Aktivnosti smo zmanjšali zlasti na trgih jugovzhodne Evrope, v Bolgariji, Romuniji in BIH, ker je bilo manj povpraševanj in zaradi dolgih rokov plačil. Več tržnih aktivnost smo namenjali projektom v Skandinaviji, Zahodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Povečali smo tudi prodajno ekipo v Rusiji. Obstoječi produktni portfelj smo nadgrajevali z izboljšavami proizvodov in posebnimi rešitvami po željah kupcev. Pri tem smo dajali poseben poudarek trženju proizvodov iz družine Qbiss. Individualen pristop do kupcev je zahteval večje angažiranje inženirskih ekip pri konkretnih projektih. Na ta način smo ustvarjali zadovoljne kupce in dolgoročne zaveznike. Najpomembnejši referenčni objekt v letu 2011, kjer smo uporabili modularne fasadne elemente Qbiss One, je fasada za proizvodno tehnološki center McLaren v Veliki Britaniji. Zgradili smo tudi prvi objekt z najnovejšo fasado Qbiss air, vrtec Mavrica v Trebnjem, kjer smo že uporabili različne zunanje obloge. V družbi Trimo smo leto 2011 zaključili z večjimi prihodki in neto izgubo, ki je bila posledica večjih finančnih odhodkov zaradi tečajev tujih valut in višjih stroškov obresti. Skupni prihodek družbe je znašal 105 milijonov evrov in dobiček iz poslovanja milijon evrov. Skupna neto izguba je znašala 4,69 milijona evrov. Skupina Trimo je leto 2011 zaključila s povečanimi konsolidiranimi prihodki od prodaje, ki so znašali 170 milijonov evrov ter skupnimi konsolidiranimi prihodki v višini skoraj 178 milijonov evrov in je ustvarila 0,4 milijona dobička iz poslovanja ter negativni čisti poslovni izid v višini 6,2 milijona evrov kot posledica negativnih tečajnih razlik in drugih finančnih odhodkov. Največji napredek z vidika obsega poslovanja so v tem letu dosegle družbe Trimo VSK, Trimo Inženjering in Trimo UK, najbolj pa so nazadovale Trimo Građenje, Trimo Construct Romania in Trimo BH. Najpomembnejši razlog za pozitivna in negativna odstopanja so bili tržni pogoji, v katerih so družbe poslovale. Prodali smo hčerinsko družbo v BIH, v Romuniji smo znižali stroške poslovanja na minimum. Podobno smo naredili tudi v Trimo Bolgarija. 36 GRI: 1.1. 16 Zaradi slabših rezultatov družb Akripol in Trimo Polska smo tam postavili nove vodilne time. V Dubaju smo ustanovili podružnico Trimo UK, ki prodaja proizvode iz družine Qbiss. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi Trimo je dosegla 42.222 evrov in je bila za 3,2 odstotka nižja od predhodnega leta, medtem ko je dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo dosegla 31.143 evrov in je bila za tri odstotke višja od predhodnega leta. Zelo je pomembno, da smo naredili v tem letu veliko pomembnih sprememb za naprej. Zaradi nižjega povpraševanja ali plačilne nediscipline smo začeli opuščati nekatere trge. Prenašali smo dobre prakse CRM, EFQM na družbe v Skupini Trimo. Tržne aktivnosti smo okrepili z zaposlenimi iz vseh procesov matične družbe Trimo in tako stopili še korak bližje kupcu. Skupaj z njimi smo iskali primerne rešitve za različne vrste proizvodov in se prilagajali novim tehničnim predpisom v posameznih državah. Uveljavljali smo principe trajnostne gradnje, uporabljali reciklabilne materiale in sledili smernicam za energetsko učinkovito gradnjo objektov. Zelo pomembno aktivnost v letu 2011 so predstavljala certificiranja novih proizvodov v posameznih državah in predstavitve arhitektom, projektantom in investitorjem. Na področju inženiring projektov sta velik del prihodkov ustvarili družbi Trimo VSK in Trimo Inženjering. Cene ključnih materialov so rastle, medtem ko cen končnih proizvodov zaradi popolne konkurence, ki je vladala na trgu, ni bilo mogoče dvigovati sorazmerno. Zaradi manjšega povpraševanja so se začeli nekateri trgi zapirati in preferirati domače izvajalce, čeprav s slabšo kakovostjo ali komercialnimi pogoji. V letu 2011 so nekateri konkurenti ustavili ali zmanjšali obseg poslovanja. Proces stalnega izboljševanja smo aktivno izvajali vsi zaposleni v Skupini Trimo in tako skrbeli za ohranjanje lastnih delovnih mest in razvoj skupine. Rezultate dela zaposlenih smo sproti preverjali na osnovi postavljenih merljivih ciljev. Odstopanja od ciljev smo obravnavali in zanje sproti sprejemali ukrepe na rednih tedenskih ali mesečnih sestankih v posameznih družbah, na skupnih sestankih skupine in na skupščinah družb. Tako smo ves čas spremljali dogajanja v okolju, na gospodarskem, finančnem, razvojno tehnološkem, družbenem področju in se nanje tudi sproti odzivali. Potrebam kupcev smo prilagodili tudi proces vodenja tako, da smo v formirali razširjeni kolegij, v katerega so vključeni vsi vodje procesov. Na ta način smo zagotovili sprotno neposredno informiranje o spremembah in takojšen odziv. Število zaposlenih se je nekoliko znižalo zaradi tržnih razmer in racionalizacije poslovanja v posameznih družbah (zlasti v Trimo VSK in Trimo UAE). Krepili smo predvsem področja, vezana neposredno na kupca in za ta področja tudi na novo zaposlovali. Sistematično smo ocenjevali tveganja, ki so se v tem letu povečala na vseh področjih. Največ tveganj je bilo na finančnem področju. Med najpomembnejše štejemo plačilno, tečajno in obrestno tveganje. Roke plačil smo postopoma skrajševali, ker smo prodajali na bolj stabilne trge in zaradi tega, ker smo večino terjatev tudi zavarovali. Največ težav s plačili smo imeli na Hrvaškem in v Združenih arabskih emiratih. V letu 2011 smo imeli obveznosti po kreditih iz preteklosti še vezanih na švicarski frank, kar je posledično vplivalo na negativne tečajne razlike. Prav tako smo zaradi okrepitve švicarskega franka zabeležili negativne finančne odhodke pri izvedenih finančnih instrumentih. Za naprej iščemo ščitenja z instrumenti, ki so na razpolago na trgu. Za leto 2012 smo postavili nov moto: Kupci, močni, pomembni zagovorniki. V letu 2012 pričakujemo še vedno velika nihanja na trgu v smislu vstopnih barier, zlasti časovno pri pridobivanju tehničnih certifikatov. Nihanja pričakujemo tudi na področju tečajev valut, povečanje obrestnih mer in nihanja nabavnih cen materialov. 17 V letu 2012 bomo krepili naše prodajne aktivnosti na trgih, ki rastejo in imajo napovedana tudi večja investicijska vlaganja. Na drugi strani bomo zmanjševali naše aktivnosti tam, kjer bodo priložnosti za pridobitev novih pogodb manjše ali pa bodo plačila tvegana. Osredotočili se bomo na ovoj zgradbe, kar je tudi naša dolgoročna usmeritev. Zagotavljali bomo trajnostno gradnjo. Gre za uporabo naravnih materialov, ki so visoko reciklabilni in za energetsko učinkovite rešitve proizvodov. S tem bomo dodajali vrednost našim kupcem in jim omogočili večjo uspešnost. Poleg tega bomo zagotavljali tehnično svetovanje, kar bo kupcem lahko znižalo stroške projektov. Družba in Skupina Trimo bosta kupcem dolgoročno zagotavljali celovite rešitve na področju ovoja zgradb. Upoštevali bomo najsodobnejše standarde za tovrstne proizvode. Upoštevali bomo trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. Ključni trgi bodo evropski trgi, Bližnji vzhod in nekateri afriški trgi. Trimo bo zaposlenim nudil veliko novih izzivov, zato bo najbolj zanimiv za ambiciozne, svetovljanske in kompetentne ljudi. Zavezanost za družbeno odgovornost bo še naprej del našega poslanstva. To bomo izražali preko različnih združenj, kot so UN Global Compact, Planet positive in podobnih. Aktivno bomo delovali kot nosilci sprememb v okolju. Ključni cilj bosta dobiček in pozitiven denarni tok na osnovi letnih načrtov, ki bosta omogočila dolgoročen razvoj družbe in Skupine Trimo. Naše delovanje bo slonelo na ključnih vrednotah, kot so odgovornost, partnerstvo, inovativnost, strast, zanesljivost in zaupanje. Tatjana Fink, MBA glavna direktorica 18 KOLEGIJ 37 Kolegij družbe Trimo. Glavna direktorica: Tatjana Fink, MBA Namestnik glavne direktorice za tehnično področje: mag. Danijel Zupančič Direktorica komerciale: Breda Kotar Direktorica vodenja projektov in izvedbe: Polona Adamič Direktor strateških inovacij: Miloš Ebner, MBA Direktor ekonomike in financ: Branka Jerše Direktorica splošno-kadrovskega sektorja: Marta Strmec Direktorica razvoja kompetenc: mag. Sonja Klopčič Direktor kakovosti: Silvo Štih Direktor razvoja in informatike: Denis Stepančič Direktor proizvodnih programov: Karel Lindič Člani kolegija so iz ožje in širše lokalne skupnosti.38 37 V letu 2011 smo zaradi nujnosti po hitrosti sprememb sprejeli novosti na področju vodenja družbe Trimo. Vodenje in nadzor nad izvajanjem zastavljenih nalog na nivoju podjetja in nad posameznimi procesi je potekalo preko različnih timov. Kolegij uprave sestavljajo glavna direktorica Tatjana Fink, MBA, namestnik glavne direktorice za tehnično področje mag. Danijel Zupančič, direktorica komercialnega sektorja Breda Kotar, direktor strateškega inoviranja Miloš Ebner, MBA in direktor razvoja in informatike Denis Stepančič. 38 GRI: EC7 19 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA Spremljanje poslovanja družbe in nadzorovanje dela uprave Poslovanje družbe Trimo in delo uprave je v prvo polovico leta 2011 v okviru pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe spremljal in nadziral nadzorni svet v naslednji sestavi: mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, Peter Zorič, član nadzornega sveta, Silvo Štih, član nadzornega sveta, Marko Hočevar, član nadzornega sveta. Nadzorni svet v tej sestavi se je v preteklem poslovnem letu sestal na eni redni seji. 8. julija 2011 so bili na skupščini delničarjev zaradi poteka mandata članom izvoljeni novi člani nadzornega sveta - predstavniki delničarjev: mag. Romana Pajenk, Marta Strmec in Peter Zorič. Na seji sveta delavcev 10. maja 2011 sta bila zaradi poteka mandata izvoljena nova člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev: Nataša Šteferl Popit in Stanislav Hostnik. Nov nadzorni svet je na svoji prvi seji 21. julija 2011 za predsednico izvolil mag. Romano Pajenk. Nadzorno funkcijo in preverjanje vodenja družbe je nadzorni svet v obeh sestavah opravljal na sejah nadzornega sveta in z dodatnimi komunikacijami z upravo ter med samimi člani nadzornega sveta. Na ta način je nadzorni svet ustrezno seznanjen z doseženimi poslovnimi rezultati, in uresničevanjem zastavljenih ciljev iz poslovnega načrta ter strateškimi cilji družbe Trimo. V letu 2011 se je nadzorni svet v obeh sestavah sestal na treh rednih in eni korespondenčni seji. V skladu z ustaljeno prakso je nadzorni svet na prvi seji leta 2011 poleg rezultatov poslovanja v letu 2010 obravnaval načrt za leto 2011. Uprava je med poslovnim letom nadzorni svet redno in sproti celovito obveščala o pogojih poslovanja, zlasti o spremembah na področju prodaje, o gibanju cen proizvodov, zaostrenih pogojih finančnega poslovanja, spremembah cen materialov in surovin, razvojnih projektih in investicijah ter možnostih in načrtih za osvajanje novih prodajnih in nabavnih trgov, ki bi lahko ključno vplivali na poslovanje družbe. Prav tako so bili člani nadzornega sveta redno obveščani o ukrepih za prilagoditev poslovanja spremenjenim razmeram, prodajnih in proizvodnih rezultatih, produktivnosti, kakovosti, ravnanju s človeškimi viri, razpolaganjem z nepremičninam, motivacijo in zadovoljstvom ter pripadnostjo zaposlenih. Nadzorni svet je poleg navedenega na sejah obravnaval tudi naslednje teme: - letno poročilo o poslovanju družbe v letu 2010, - poročilo o delu nadzornega sveta v letu 2010, - predlog delitve bilančnega dobička, - predlog za imenovanje revizorja za poslovno leto 2011, 20 Preveritev in potrditev letnega poročila ter stališče do revizijskega poročila Nadzorni svet je obravnaval letno poročilo družbe in skupine za leto 2011 skupaj s poročilom pooblaščene revizijske družbe Remars in ugotovil, da vsebina letnega poročila družbe in skupine realno prikazuje poslovanje družbe v letu 2011, da je skladna s strategijo razvoja in se ujema s stališči nadzornega sveta. Zato nadzorni svet na osnovi preveritve letnega poročila in pregleda revizijskega poročila za leto 2011 sprejme naslednji zaključek: - potrjuje letno poročilo družbe in skupine za poslovno leto 2011, - nadzorni svet je seznanjen z revizijskim poročilom o poslovanju družbe in skupine za poslovno leto 2011, - z upravo družbe podaja usklajen predlog uporabe bilančnega dobička. Zaključek Iz prejetih informacij je razvidno, da je Trimo d. d. v letu 2011 obvladal bistveno spremenjene okoliščine delovanja na vseh področjih, kar dokazujejo naslednje ugotovitve: - dosežen je bil pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 1.014.786 evrov - izvedeni so bili ustrezni ukrepi za obvladovanje vplivov sprememb na poslovanje družbe, - izvedel se je umik iz nedonosnih in neperspektivnih trgov, - pospešilo se je sistematično delo na razvoju novih proizvodov in tehnologij, - poglabljalo se je sodelovanje s strateškimi partnerji doma in v tujini, - pospešilo se je iskanje novih inovativni modelov trženja. V letu 2012 se bodo morali član nadzornega sveta še naprej intenzivno ukvarjati z načrti za obvladovanje sprememb pogojev poslovanja ter razvojnimi načrti družbe, ob hkratnem spremljanju realizacije zastavljenih ciljev. Spremljati bodo morali sprotno poslovanje Trima s ciljem dolgoročne stabilnosti in ekonomske trdnosti. Prepričani smo, da jih bo uprava družbe ob podpori nadzornega sveta sposobna v največji možni meri uresničiti. Na osnovi tega lahko tudi v bodoče pričakujemo poslovne rezultate Trima, ki bodo lastnikom kapitala zagotavljali zanesljivost njihovih naložb in stabilen razvoj družbe. Nadzorni svet družbe mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, imenovana do 11.7.2015 Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, imenovana do 11.7.2015 Peter Zorič, člani nadzornega sveta, imenovan do 11.7.2015 Nataša Šteferl Popit, članica nadzornega sveta, imenovana do 13.6.2015 Stanislav Hostnik, član nadzornega sveta, imenovan do 13.6.2015 mag. Romana Pajenk predsednica nadzornega sveta družbe Trimo V Ljubljani, 26.6.2012 21 NADZORNI SVET Nadzorni svet do 13. junija 2011: V ospredju predsednica nadzornega sveta mag. Romana Pajenk s člani: Marta Strmec (levo), Marko Hočevar, Peter Zorič in Silvo Štih (z leve proti desni). Nadzorni svet po 13. juniju 2011: V ospredju predsednica nadzornega sveta mag. Romana Pajenk s člani: Marta Strmec in Peter Zorič (na levi) ter Nataša Šteferl Popit in Stanislav Hostnik (na desni). 22 23 POSLOVNO POROČILO Poslovno leto 2011 sta zaznamovali upočasnitev okrevanja svetovnega gospodarstva in evropska dolžniška kriza, ki je zamajala temelje skupne evropske valute.39 Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je svetovno gospodarstvo v letu 2011 povečalo za 3,8 odstotka, mednarodna menjava za 6,9 odstotka, medtem ko Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ocenjuje, da se je vrednost neposrednih tujih investicij na svetovni ravni v letu 2011 povečala za 17 odstotkov na 1.509 milijard dolarjev. Gospodarstvo Evropske unije je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2011 zraslo za 1,5 odstotka. Tudi druge regije so v letu 2011 zabeležile manjše, vendar še vedno pozitivne rasti gospodarstva, tako Združene države Amerike v višini 1,8 odstotka (3,0 odstotka v 2010). Pozitivna rast se je nadaljevala na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (3,1 odstotka) in v tradicionalno najhitreje rastočih državah – Kitajski (9,2 odstotka) in Indiji (7,4 odstotka). Rusija je s 4,1 odstotka zabeležila podobno rast kot v predhodnem letu. Negativno rast v višini 0,9 odstotka je zabeležila Japonska, in sicer zaradi hude naravne nesreče. Stanje na trgu gradbeništva se je po okrevanju v začetku leta 2011 v zadnjih mesecih leta zaradi napovedi možne nove recesije in s tem povezanega odlaganja investicij zopet znašlo v fazi stagnacije oziroma nadaljnjega padca. Po podatkih združenja Euroconstruct se je gradbeništvo na največjih gradbenih trgih Evrope v letu 2011 skrčilo za nadaljnjih 0,6 odstotka, medtem ko je bil padec v segmentu nove nestanovanjske gradnje še višji, in sicer 3,1 odstotka. Skupaj z letom 2011 je bilo tako evropsko gradbeništvo v recesiji štiri leta. Kljub nadaljnjemu krčenju trga gradbeništva nam je v družbi in Skupini Trimo v letu 2011 uspelo doseči boljše rezultate na področju pogodbene prodaje streh in fasad glede na predhodno leto. Graf 2: Letna rast trga gradbeništva v izbranih državah združenja Euroconstruct 40 41 in Sloveniji, 2007-2011 20,0 Letne rasti gradbeništva (%) 15,0 10,0 5,0 2,4 0,0 -3,7 -0,6 -5,0 -8,6 -3,6 2009 -20,9 -12,3 -1,4 -7,4 4,5 -8,6 2010 -16,9 7,7 2,3 -5,9 4,8 -3,6 -10,0 -15,0 -20,0 -25,0 Slovenija Velika Britanija Nemčija Francija Poljska Euroconstruct 2007 18,5 2,2 0,7 3,4 12,7 2,4 2008 15,5 -2,5 2,1 -2,5 11,6 -3,7 2011 -10,0 -2,0 3,7 3,8 12,9 -0,6 39 GRI: EC9 40 Države združenja Euroconstruct so: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Madžarska, Nemčija, Irska, Italija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Nizozemska in Velika Britanija 41 Slovenija: vir Eurostat, ostale države, podatki združenja Euroconstruct iz novembra 2011 (2011 je ocena). 24 V Skupini Trimo smo se spremenjenim gospodarskim in tržnim razmeram prilagodili z ukrepi na različnih področjih Trimovega delovanja, ki so ključna za uspešno poslovanje v kriznih razmerah. Tako smo še okrepili prodajne aktivnosti in optimizirali poslovne procese. Prav tako smo ciljno trženje intenzivneje usmerili na trge in v gospodarske panoge, ki jih je gospodarska kriza prizadela v manjši meri. Po podatkih Svetovne banke, ki spremlja cene posameznih surovin na svetovnih trgih, se je trg surovin v letu 2011 izjemno hitro odzival na gibanja v realnem gospodarstvu. Po rasti cen v prvi polovici leta je v jeseni rast cen surovin postopoma pojemala kot posledica poslabšanja slike v realnem gospodarstvu in s tem povezanim manjšim povpraševanjem. Ena najpomembnejših surovin v Skupini Trimo je jeklena pločevina. Ta se je v letu 2011 podražila v povprečju za 14 odstotkov glede na povprečje leta 2010, in sicer smo bili priča največjemu skoku cen ob koncu prvega polletja, v drugi polovici leta pa so se cene zniževale. V letu 2012 obstajajo velika cenovna tveganja porasta cen, predvsem zaradi velike moči jeklarske industrije ter dejstva, da so se zaloge surovin ob koncu 2011 in v začetku 2012 močno znižale. Veliki rasti cen smo bili priča tudi na področju mineralne volne, kjer so se cene zviševale iz kvartala v kvartal in je skupno povečanje cen, primerjalno z 2010, v povprečju znašalo skoraj sedem odstotkov. V letu 2012 pričakujemo nestanovitno makrogospodarsko okolje na glavnih trgih poslovanja Skupine Trimo. Na področju trga gradbeništva pričakujemo še eno zahtevno leto, ko bo vrednost nove nestanovanjske gradnje v najboljšem primeru ostala na podobni ravni kot v letu 2011. Globalna finančna in gospodarska kriza pa ni edini izziv za gradbeno panogo, saj se mora to ustrezno odzivati tudi na spreminjajoče globalne trende. Zaradi globalnega segrevanja je prihodnost gradbeništva v trajnostni gradnji, zato bodo v naslednjih desetletjih ključne inovacije na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov, izboljševanja izolativnih materialov, razvoja novih tehnologij, fotovoltaičnih celic in inteligentnih objektov. V Trimu se zato aktivno vključujemo v različne okoljske programe in razvijamo celovite rešitve za učinkovito uporabo alternativnih virov energije ter energetsko učinkovitost zgradb. 25 DOSEGAMO URAVNOTEŽENE REZULTATE42 POSLOVANJE DRUŽBE IN SKUPINE TRIMO V LETU 2011 Uspešnost poslovanja družbe Trimo43 Pomembnejši podatki o poslovanju Indeks 2011/2010 SKUPNI PRIHODEK 105.463.097 EUR POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 1.014.786 EUR SKUPNI KAPITAL (31.12.2011) 44.228.921 EUR ŠT. ZAPOSLENIH (31.12.2011) 458 112 30 94 99 Prihodki Skupni prihodek družbe Trimo je v letu 2011 znašal 105.463.097 evrov in se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 12 odstotkov. Načrtovani prihodek je bil s tem dosežen. Struktura skupnega prihodka za leto 2011 je naslednja: imeli smo 103.705.457 evrov poslovnih prihodkov (98,3 %), 1.580.182 evrov finančnih prihodkov (1,5 %) in 177.457 evrov drugih prihodkov (0,2 %). Graf 3: Skupni prihodek 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 v mio EUR 2007 164,6 2008 144,2 2009 101,7 2010 94,1 2011 105,5 Prihodki od prodaje družbe Trimo so v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 višji za 21,7 odstotka. Večina prihodkov od prodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in sicer 67.638.299 evrov (64,1 % skupnega prihodka). Na domačem trgu je družba Trimo ustvarila 33.542.706 evrov prihodkov iz prodaje (31,8 % skupnega prihodka), ostalih prihodkov – preostali poslovni prihodki, finančni in drugi prihodki – je bilo v višini 4.282.092 evrov (4,1 %). 42 Rezultati na področju zaposlenih so predstavljeni v poglavju Uspehe dosegamo s sodelavci, rezultati na področju širše družbe pa v poglavju Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost. 43 GRI: 2.8, 3.1, EC1 26 Graf 4: Struktura skupnega prihodka 180 160 140 v mio EUR 120 100 80 60 40 20 0 2007 2008 2009 Na domačem trgu 2010 Na tujem trgu 2011 Ostali prihodki Odhodki Skupni odhodki družbe Trimo so v letu 2011 znašali 111.320.348 evrov. Struktura odhodkov za leto 2011 je sledeča: imeli smo 102.690.671 evrov poslovnih odhodkov (92,2 % skupnih odhodkov), 7.339.225 evrov finančnih odhodkov (6,6 % skupnih odhodkov) in 1.290.452 evrov drugih odhodkov (1,2 % skupnih odhodkov). V letu 2011 so višji stroški materiala za 27 odstotkov, višji stroški storitev za 10 odstotkov. V strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo navedeni stroški 73 odstotkov. Skupni odhodki so se zvišali za 19 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Poslovni odhodki so v letu 2011 višji za 16 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Finančni odhodki so se zvišali za 40 odstotkov. Graf 5: Struktura poslovnih odhodkov 9,1 % 1,4 % 9,2 % 0,6 % 13,2 % 15,8 % 47,4 % 43,8 % 0,7 % 0,8 % 2,7 %2,7 % 2010 2011 27,1 % 25,5 % Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Dolgoročne rezervacije Stroški dela Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Ostali stroški Sredstva Obseg sredstev družbe Trimo je konec leta 2011 znašal 124.505.963 evrov in je za 7 odstotkov višji kot leta 2010. Dolgoročna sredstva so ob koncu leta 2011 predstavljala 55 odstotkov bilančne vsote in so bila izkazana v višjem obsegu (indeks 114) kot leto prej. Med dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največji del zemljišča in zgradbe (44 % dolgoročnih sredstev), proizvajalne naprave in stroji (21 % dolgoročnih sredstev) in dolgoročne finančne naložbe (28 % dolgoročnih sredstev). V strukturi sredstev se je delež kratkoročnih sredstev v letu 2011 zmanjšal na 45 odstotkov. 27 Kapital in obveznosti Kapital družbe Trimo je konec leta 2011 znašal 44.228.921 evrov in je za 6 odstotkov nižji kot leta 2010 ter predstavlja v strukturi virov sredstev skoraj 36 odstotni delež (lani 40 odstotni delež). Dolgoročne rezervacije iz naslova oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, dolgoročne rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov, iz naslova danih jamstev za dobro izvedbo del in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev so v letu 2011 v skupnem znesku izkazane v višini 3.843.792 evrov in so višje za 3 odstotke kot konec predhodnega leta. Dolgoročne obveznosti družbe so se zvišale za 60 odstotkov, kar je predvsem posledica zvišanja dolgoročnih finančnih obveznosti iz finančnih instrumentov. Temu ustrezno se je zvišal njihov delež v strukturi virov sredstev s 15 odstotkov v letu 2010 na 23 odstotkov v letu 2011. Delež kratkoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev se je v letu 2011 znižal in predstavlja 37-odstotni delež (lani 40 odstotni delež), kratkoročne obveznosti so se znižale za 2 odstotka glede na predhodno leto.44 V strukturi kratkoročnih obveznosti predstavljajo v letu 2011 kratkoročne finančne obveznosti 36 odstotkov (lani 44 %) in kratkoročne poslovne obveznosti 64 odstotkov (lani 56 %). Poslovni izid Celotni poslovni izid za leto 2011 je negativen v višini 5.857.251 evrov, poslovni izid iz poslovanja pa je pozitiven in znaša 1.014.786 evrov. Čisti poslovni izid je negativen v višini 4.698.814 evrov.45 Glavni razlog za večji upad celotnega poslovnega izida je v povečanju finančnih in drugih odhodkov v letu 2011. Gibanje vseh treh vrst poslovnega izida družbe skupine v zadnjih petih letih je prikazano v spodnjem grafu. v 000 EUR Graf 6: Poslovni izid družbe Trimo 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 -5.000 -6.000 -7.000 Celotni PI Čisti PI PI iz poslovanja 2007 8.362,9 6.636,8 7.115,3 2008 6.369,0 5.069,7 6.666,4 2009 3.109,3 2.470,3 3.071,5 2010 548,3 509,5 3.334,9 2011 -5.857,3 -4.698,8 1.014,8 Dodana vrednost na zaposlenega Leta 2011 je dodana vrednost na zaposlenega dosegla 42.222 evrov in se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 3,2 odstotka. 44 Znižanje deleža tovrstnih obveznosti pojasnjujemo s povečanjem bilančne vsote družbe v letu 2011 za sedem odstotkov. 45 Več o tem: Računovodsko poročilo družbe Trimo pri razkritjih k Izkazu poslovnega izida, točki »Finančni odhodki« in »Poslovni izid«. 28 Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega 60 55 50 45 40 35 30 v 000 EUR 2007 50,9 2008 52,9 2009 44,9 2010 43,6 2011 42,2 Prihodek na zaposlenega Prihodek na zaposlenega v družbi Trimo je v letu 2011 zrasel. V letu 2011 je znašal 237.529 evrov in se je v primerjavi z letom 2010 povečal za skoraj 16 odstotkov. Graf 8: Prihodek na zaposlenega 350 300 250 200 150 100 v 000 EUR 2007 307,1 2008 268,1 2009 200,1 2010 205,6 2011 237,5 Donosnost sredstev Donosnost sredstev družbe Trimo se je leta 2011 zmanjšala in je znašala -3,9 odstotka.46 Graf 9: Donosnost sredstev 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 v% 2007 6,5 2008 4,7 2009 2,3 2010 0,5 2011 -3,9 46 V tem izračunu donosnosti sredstev vstopa v števec kazalnika samo čisti dobiček v obdobju glede na povprečno stanje sredstev v enakem obdobju; torej v števcu niso upoštevani stroški obresti na finančne obveznosti, kot se to lahko upošteva pri izračunu tega kazalnika. 29 Donosnost kapitala Donosnost lastniškega kapitala47 v družbi Trimo se je v letu 2011 znižala in je znašala -10,3 odstotka. Graf 10: Donosnost lastniškega kapitala 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 v% 47 2007 14,5 2008 10,9 2009 5,2 2010 1,1 2011 -10,3 Izračunana je kot razmerje čistega poslovnega izida poslovnega leta glede na povprečni kapital v poslovnem letu. 30 Uspešnost poslovanja Skupine Trimo48 Pomembnejši podatki o poslovanju Indeks 2011/2010 SKUPNI PRIHODEK POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA49 SKUPNI KAPITAL (31.12.2011) ŠT. ZAPOSLENIH50 177.772.251 EUR 360.877 EUR 106 21 42.532.433 EUR 1.042 95 93 (povprečno v letu 2011) Prihodki Skupni prihodek je v letu 2011 znašal 177.772.251 evrov in se je v primerjavi z letom 2010 povečal za dobrih 6 odstotkov. Struktura prihodkov za leto 2011 je sledeča: imeli smo 173.715.849 evrov poslovnih prihodkov (97,7 %), 2.929.246 evrov finančnih prihodkov (1,7 %) in 1.127.156 evrov drugih prihodkov (0,6 %). Graf 11: Skupni prihodek Skupine Trimo 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 v mio EUR 2007 219,7 2008 219,7 2009 154,3 2010 167,4 2011 177,8 Prihodki od prodaje so v letu 2011 višji za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Večina prihodkov od prodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in sicer 132.760.723 evrov (74,7 % skupnega prihodka, leto poprej 75,1 % prihodka). Prihodki od prodaje na tujih trgih so se povečali za 6 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Na domačem trgu je skupina ustvarila 37.522.688 evrov prihodkov (21,1 % skupnega prihodka, leto poprej 14,7 % prihodka), ostali prihodki – preostali poslovni prihodki, finančni in drugi prihodki so znašali 7.488.839 evrov (4,2 % skupnega prihodka). 48 GRI: 2.8, 3.1, EC1 49 Ustreza kategoriji »poslovni izid iz poslovanja« v uskupinjenem Izkazu poslovnega izida; prikazane kazalnike v tem poglavju dopolnjujejo izračunani kazalniki v točki Kazalniki v Računovodskem poročilu skupine. 50 To število se nanaša na celotno skupino po kadrovski evidenci zaposlenih, kazalce uspešnosti na zaposlenega na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov (dodana vrednost, prihodek na zaposlenega) pa računamo na osnovi števila zaposlenih v družbah, ki so vključene v uskupinjevanje . To število zaposlenih se izračunava na osnovi opravljenega dela oziroma prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu in je znašalo za leto 2011 976 zaposlenih, leto poprej 1.047 zaposlenih. Več o tem: Računovodsko poročilo skupine (v točkah »Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom« in »Kazalniki«). 31 Graf 12: Struktura skupnega prihodka Skupine Trimo 240 220 200 180 v mio EUR 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2007 2008 Na domačem trgu 2009 Na tujem trgu 2010 2011 Ostali prihodki Odhodki Skupni odhodki so v letu 2011 znašali 185.622.258 evrov in so se povečali za 9,1 odstotka v primerjavi z letom 2010. Struktura odhodkov za leto 2011 je sledeča: imeli smo 173.354.972 evrov poslovnih odhodkov (93,4 % skupnih odhodkov), 10.744.826 evrov finančnih odhodkov (5,8 % skupnih odhodkov) in 1.522.460 evrov drugih odhodkov (0,8 % skupnih odhodkov). Poslovni odhodki so v letu 2011 višji za 10 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Finančni odhodki so se znižali za 12 odstotkov. Finančni odhodki51 so v letu 2011 ključno vplivali na končni negativni poslovni izid skupine. Graf 13: Struktura poslovnih odhodkov Skupine Trimo 2,1 % 11,4 % 2,4 % 7,1 % 13,2 %14,5 % 45,5 % 45,5 % 2,8 % 2,6 % 2010 27,7 % 25,2 % 2011 Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Ostali stroški in dolgoročne rezervacije Sredstva Obseg sredstev Skupine Trimo je konec leta 2011 znašal 164.736.334 evrov in je za 2 odstotka višji kot leta 2010. Dolgoročna sredstva so konec leta 2011 predstavljala 50 odstotkov bilančne vsote in so bila izkazana za 17 odstotkov večjem obsegu kot leto prej. Med dolgoročnimi sredstvi predstavljajo pretežni del zemljišča in zgradbe (53 % dolgoročnih sredstev), proizvajalne naprave in stroji (25 % dolgoročnih sredstev), dolgoročne finančne naložbe (9 % dolgoročnih sredstev) in neopredmetena dolgoročna sredstva (4 % dolgoročnih sredstev). V strukturi sredstev se je delež kratkoročnih sredstev v letu 2011 znižal na 49 odstotkov (leta 2010 56 %). 51 Finančni odhodki oziroma presežek finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki 32 Kapital in obveznosti Kapital Skupine Trimo je konec leta 2011 znašal 42.532.433 evrov in je za 5 odstotkov manjši kot leta 2010 ter predstavlja v strukturi virov sredstev 26 odstotni delež. Dolgoročne rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v letu 2011 v skupnem znesku povečale glede na leto 2010 za 2 odstotka in so znašale 5.884.931 evrov. Dolgoročne obveznosti skupine so se povečale v letu 2011 za 26 odstotkov, njihov delež v strukturi virov sredstev se je povečal in znaša 20 odstotkov. Delež kratkoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev se je v letu 2011 zmanjšal in predstavlja 49 odstotni delež, v absolutnem znesku pa so se tovrstne obveznosti zmanjšale za 2 odstotka. Poslovni izid Čisti poslovni izid skupine za leto 2011 je negativen v višini 6.186.576 evrov.52 Poslovni izid iz poslovanja je pozitiven in znaša 360.877 evrov, celotni poslovni izid pa je negativen v višini 7.850.007 evrov. Razlog za upad celotnega poslovnega izida je ob že navedenih finančnih odhodkih tudi nadaljnje zaostrovanje pogojev poslovanja v letu 2011. Gibanje vseh treh vrst poslovnega izida skupine v zadnjih letih je prikazano v spodnjem grafu. v 000 EUR Graf 14: Poslovni izid Skupine Trimo 12.000 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 -5.000 -6.000 -7.000 -8.000 -9.000 Celotni PI Čisti PI PI iz poslovanja 2007 10.236,2 7.726,8 9.375,5 2008 5.729,5 3.520,3 10.984,9 2009 816,2 150,2 1.959,9 2010 -2.699,2 -2.871,8 1.685,7 2011 -7.850,0 -6.186,6 360,9 Dodana vrednost na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega53 v skupini je v letu 2011 rahlo zrasla kot posledica pozitivnega izida iz poslovanja in nižjega števila zaposlenih. Za leto 2011 je znašala 31.143 evrov in se je v primerjavi z letom 2010 zvišala za 3 odstotke. 52 Več o tem: Računovodsko poročilo skupine pri razkritjih k uskupinjenemu Izkazu poslovnega izida, točka »Poslovni izid« 53 Dodana vrednost na zaposlenega se izračuna kot razmerje med skupnim zneskom dodane vrednosti in povprečnim številom zaposlenih v enakem obdobju. Skupni znesek dodane vrednosti se izračuna kot razlika kategorij iz izkaza poslovnega izida = Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev – Drugi poslovni odhodki. Predstavlja osnovni in ključni kazalec uspešnosti zaposlenih v Skupini Trimo. 33 Graf 15: Dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo 40 35 30 25 20 15 10 5 0 v 000 EUR 2007 35,5 2008 37,4 2009 29,6 2010 30,4 2011 31,1 Prihodek na zaposlenega Prihodek na zaposlenega je v letu 2011 porasel. V letu 2011 je bil dosežen v višini 182.144 evrov (lani 159.930 evrov) in se je povečal za 14 odstotkov. Porast kazalca je posledica povečanja prihodka in nižjega števila zaposlenih. Graf 16: Prihodek na zaposlenega v Skupini Trimo 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 v 000 EUR 2007 193,5 2008 181,7 2009 134,9 2010 159,9 2011 182,1 Donosnost sredstev Donosnost sredstev je leta 2011 dosegla nižjo raven glede na predhodna leta in je znašala 3,8 odstotka kot posledica slabšega poslovnega izida skupine.54 Graf 17: Donosnost sredstev Skupine Trimo 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 v% 2007 5,7 2008 2,2 2009 0,1 2010 -1,9 2011 -3,8 54 V tem izračunu donosnosti sredstev vstopa v števec kazalnika samo čisti dobiček v obdobju glede na povprečno stanje sredstev v enakem obdobju; torej v števcu niso upoštevani stroški obresti na finančne obveznosti, kot se to lahko upošteva pri izračunu tega kazalnika. 34 Donosnost kapitala Donosnost lastniškega kapitala je leta 2011 dosegla nižjo raven glede na predhodna leta in je znašala -14,2 odstotka kot posledica slabšega poslovnega izida skupine. Graf 18: Donosnost lastniškega kapitala Skupine Trimo 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 2007 15,5 v% 2008 6,6 2009 0,3 2010 -6,0 2011 -14,2 Odnosi z delničarji Knjižna vrednost delnice konec leta 2011 znaša 40,64 evra in je za tri odstotke nižja, kot je bila predhodno leto. Dividendna politika Družba Trimo v letu 2011 ni nadaljevala s politiko izplačila dividend iz predhodnih let.55 Na 19. redni skupščini delničarjev, ki je potekala 8. julija 2011, so delničarji sprejeli sklep, da bilančni dobiček ostane nerazdeljen, odločanje o njegovi uporabi pa se prenese v naslednje leto.56 Graf 19: Bruto dividenda na delnico 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 v EUR 2007 1,00 2008 1,60 2009 1,60 2010 1,40 2011 0,00 Vlaganja in naložbe V letu 2011 smo v družbi Trimo izvedli vlaganja v skupni višini 0,96 milijona evrov; od tega smo investirali 0,9 milijona evrov v informacijsko in proizvodno tehnologijo (oprema) in preostalo v gradbene objekte. 55 Glej tudi v Letno poročilo 2010. 56 GRI: EC1 35 Hčerinske proizvodne družbe57 so opravila skupna vlaganja v višini 3,11 milijona evrov, od tega pretežno v proizvodno opremo oziroma proizvodno tehnologijo. Od tega je največja vlaganja opravila družba Akripol v skupni višini 2,9 milijona evrov.58 Ostale hčerinske družbe niso imele večjih oziroma pomembnejših vlaganj v letu 2011. Vlaganja v proizvodno in informacijsko tehnologijo Na področju investicij v proizvodne tehnologije je družba Trimo v letu 2011 vlagala zlasti v proizvodno opremo, v proizvodno linije v višini 0,7 milijona evrov. V računalniške programe smo vložili 0,17 milijona evrov. Ostala vlaganja na tem področju so bila nižjih vrednosti. Vlaganja v gradbene objekte Vlaganja družbe Trimo na tem področju so bila manjših vrednosti v skupni višini 0,06 milijona evrov. Vlaganja v družbe V letu 2011 v Trimovih družbah nismo povečevali lastniških deležev oziroma vlagali dodatna finančna sredstva. Dosežki prodaje V družbi Trimo smo v letu 2011 v primerjavi s preteklim letom dosegli za 5,7 odstotka višjo pogodbeno prodajo. Višjo prodajo v družbi Trimo smo uspeli doseči kljub nadaljnjemu krčenju trga gradbeništva na naših najpomembnejših trgih, in sicer zaradi uspešnega osredotočenja na manj prizadete trge in panoge. Prav tako smo uspeli pridobiti pomembne nove kupce. Na drugi strani smo v Skupini Trimo v letu 2011 dosegli za osem odstotkov manjšo pogodbeno prodajo kot v letu 201059. Kljub temu smo tudi v Skupini v letu 2011 zabeležili boljše prodajne rezultate na področju streh in fasad. Na področju obvladovanja tveganj za plačila terjatev uporabljamo ustrezne finančne, bančne in zavarovalne instrumente ter preverjamo bonitete. Dodatno smo v letu 2011 več pozornosti namenjali selekciji projektov z manjšim tveganjem plačil. V Sloveniji zavarujemo plačila pri specializirani zavarovalnici za zavarovanje domačih in izvoznih terjatev. 60 Obligacijski odnos med kupcem in prodajalcem urejamo s splošnimi prodajnimi pogoji Trima. Z zagotavljanjem celovitih rešitev je tesno povezano tudi nabavno poslovanje, ki temelji na optimizaciji stroškov in časa. Tudi v letu 2011 smo intenzivno delali na povezovanju vseh členov Trimove dobavne verige z namenom zagotavljanja krajših in učinkovitejših celovitih rešitev za naše kupce in skrajšanja časa novih proizvodov in rešitev. Celovite rešitve Trimo odlikujejo originalne in celovite rešitve na področju jeklenih montažnih zgradb, streh in fasad, jeklenih konstrukcij in modularnih enot. Učinkovite in celovite rešitve od idejne zasnove do dovršenega projekta so plod znanja zaposlenih, lastnega razvoja, projektiranja, tehnologije prihodnosti in vrhunskih gradbenih materialov.61 57 Trimove hčerinske družbe so Akripol, Tinde, Trimo Inženjering, Trimo VSK in TRIMO UAE FZE. 58 Od tega so v družbi Akripol investirali 65 tisoč evrov v informatizacijo, 195 tisoč evrov v rekonstrukcijo objekta za novo linijo, 2.440 tisoč evrov v proizvodno tehnologijo povezano z investicijo v novo linijo Nanoglas in 202 tisoč evrov v ostalo (več o tem glej v Akripol Letno poročilo 2011). 59 Manjša prodaja v Skupini Trimo je posledica dveh večjih pridobljenih projektov v predhodnem letu v Rusiji in Srbiji (glej letno poročilo 2010). 60 Več o tem v poglavju: Upravljanje tveganj in v Računovodskem poročilu v poglavju Finančni instrumenti 61 Več o Trimovih celovitih rešitvah na http://www.trimo.si/prodajni-program/. 36 V letu 2011 je delež prodaje celovitih rešitev znašal 47 odstotkov celotne prodaje. Trženjske in prodajne aktivnosti smo v letu 2011 intenzivno usmerili v trženje novega modularnega fasadnega sistema Qbiss One.62 Graf 20: Struktura prodaje družbe Trimo v letu 2011 OSTALA PRODAJA 53 % CELOVITE REŠITVE 47 % V strukturi prodaje družbe Trimo predstavljajo fasade in strehe tradicionalno največji delež v prodaji. Ta delež se je v letu 2011 še povečal, in sicer na šestdeset odstotkov, kar je odraz zlasti povečanja deleža fasadnega sistema Qbiss One in fasad Trimoterm. Prav tako se je povečal delež modularnih enot, in sicer na deset odstotkov. Na drugi strani se je delež inženiringa v letu 2011 zmanjšala na 19 odstotkov, prav tako se je zmanjšal delež jeklene konstrukcije, in sicer na 11 odstotkov. Manjši delež inženiringa je odraz strateške odločitve večje selekcije projektov zaradi zmanjšanj tveganj. Graf 21: Struktura prodaje po elementih družbe Trimo v letu 2011 MODULARNE ENOTE 10 % JEKLENA KONSTRUKCIJA 11 % INŽENIRING 19 % FASADE IN STREHE 60 % Tudi na nivoju Skupine Trimo predstavljajo strehe in fasade več kot polovico celotne prodaje skupine, natančneje, 55 odstotkov. Delež inženiringa je na nivoju Skupine Trimo v letu 2011 znašal 18 odstotkov, delež modularnih enot 12 odstotkov, delež akrilnih proizvodov osem odstotkov in delež jeklenih konstrukcij sedem odstotkov. 62 Več o tem: Prodaja novih proizvodov. 37 Graf 22: Struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2011 AKRILNI PROIZVODI 8% JEKLENA KONSTRUKCIJA 7% MODULARNE ENOTE 12% STREHE IN FASADE 55% INŽENIRING IN OSTALO 18% Regionalna struktura prodaje družbe in Skupine Trimo Proizvode, ki jih tržimo pod lastno blagovno znamko, smo v družbi Trimo v letu 2011 izvažali v 48 držav sveta. Glavni Trimovi trgi so poleg Slovenije še Nizozemska, Češka, Velika Britanija, Bližnji vzhod, Danska, Nemčija, Švedska in Poljska.63 Na nivoju Skupine Trimo so največji trgi po prodaji Slovenija, Rusija, Srbija in Združeni Arabski Emirati, kjer imamo tudi proizvodne obrate. Poleg tega smo visoko prodajo dosegli na trgih Nizozemske, Velike Britanije, Češke in Nemčije. Višjo prodajo glede na leto 2010 smo zabeležili na večini naših najpomembnejših trgov. Najvišjo relativno rast prodaje v primerjavi z letom pred tem smo dosegli na novih trgih, kar je odraz hitre prilagoditve družbe na spremenjene gospodarske razmere. Poleg Slovenije je za Trimo najpomembnejša regija Zahodna Evropa, kjer smo v letu 2011 ustvarili 36 odstotkov celotne prodaje družbe Trimo in 23 odstotkov prodaje Skupine Trimo. Graf 23: Regionalna struktura prodaje družbe Trimo v letu 2011 RUSIJA IN BALTIK 7% DRŽAVE VZHODNA IN NEKDANJE JUGOVZHODNA JUGOSLAVIJE EVROPA 4% 5% OSTALO-NOVI TRGI 11% ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA 36% CENTRALNA EVROPA 15% SLOVENIJA 22% 63 GRI: 2.7 38 Graf 24: Regionalna struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2011 VZHODNA EVROPA 3% OSTALO-NOVI TRGI 3% BLIŽNJI VZHOD IN SEVERNA AFRIKA 9% ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA 23% CENTRALNA EVROPA 10% DRŽAVE NEKDANJE JUGOSLAVIJE 14% SLOVENIJA 20% RUSIJA IN BALTIK 18% Slovenija Slovenija je po regionalni strukturi prodaje družbe Trimo v letu 2011 zasedla drugo mesto (za regijo Zahodna in Severna Evropa) z 22 odstotki celotne prodaje. Na nivoju Skupine Trimo predstavlja delež prodaje na slovenskem trgu 20 odstotkov celotne prodaje skupine. Slovenski trg je med posameznimi državami vodilni trg v strukturi prodaje po elementih, saj smo na tem trgu prodali največ jeklenih konstrukcij, modularnih enot ter fasadnih in strešnih panelov. Zahodna in Severna Evropa Med države Zahodne in Severne Evrope uvrščamo države EU-15 (brez Grčije) vključno s Švico in Norveško. Tradicionalno vodilna regija zahodne in severne Evrope je v letu 2011 še pridobila na pomenu, saj smo v njej realizirali 36 odstotkov celotne prodaje družbe Trimo in 23 odstotkov prodaje Skupine Trimo. Najpomembnejša trga v regiji v letu 2011 sta bila Nizozemska in Velika Britanija, na katerih ustvarjamo tudi pomemben delež prodaje novih proizvodov. Velika Britanija je eden najpomembnejših trgov za prodajo modularnega fasadnega sistema Qbiss One. V tej državi smo v letu 2011 zaključili projekt novega, visoko tehnološkega proizvodnega centra Skupine McLaren v Wokingu, katerega ovoj sestavlja Qbiss One. Države nekdanje Jugoslavije Med državami nekdanje Jugoslavije je za družbo Trimo dolgoletno najpomembnejši hrvaški trg, ki k prodaji v regiji prispeva več kot polovico. Najpomembnejši projekt v regiji smo sicer pridobili v Srbiji, in sicer projekt izgradnje Pošte Zemun s fasadnim sistemom Qbiss One. Na nivoju Skupine Trimo je delež prodaje v državah nekdanje Jugoslavije precej večji, 14 odstotkov, kar je predvsem posledica večje prodaje hčerinske družbe Trimo Inženjering na srbskem trgu. Centralna Evropa V tej regiji, kamor uvrščamo Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško, smo v letu 2011 ustvarili 15 odstotkov celotne prodaje. Na nivoju Skupine Trimo znaša ta delež deset odstotkov. Najpomembnejša trga v letu 2011 v tem delu Evrope sta bila trga Češke in Poljske, ki sta bila v letu 2011 tudi pomembna trga za prodajo fasadnega sistema Qbiss One. Tako smo v letu 2011 zaključili projekt nogometnega stadiona PGE Arena Gdansk na Poljskem, kjer se bo odvijalo evropsko nogometno prvenstvo 2012. Rusija in Baltik V to skupino uvrščamo Rusijo, Litvo, Latvijo, Estonijo, Moldavijo, Ukrajino, Belorusijo in Kazahstan. V tej regiji smo v letu 2011 zabeležili bistveno višjo prodajo zlasti na račun 39 uspešne prodaje fasadnega sistema Qbiss One v Rusiji, še posebej v segmentu trgovskih centrov. Večja naročila smo prejeli tudi v Kazahstanu, in sicer na področju energetike. Na nivoju Skupine Trimo znaša delež prodaje v Rusiji in Baltiku 18 odstotkov. V letu 2011 smo bili v tej regiji uspešni z našo družbo OOO Trimo VSK, kjer smo dobili več večjih naročil streh in fasad, med drugim za farmacevtsko podjetje Krka Rus. Vzhodna Evropa in Jugovzhodna Evropa V regionalni strukturi predstavlja Vzhodna Evropa pet odstotkov celotne Trimove prodaje. V letu 2011 je bil najpomembnejši trg v regiji Grčija. Bližnji vzhod, Severna Afrika in ostali trgi V letu 2011 smo devet odstotkov prodaje Skupine Trimo ustvarili v regiji Bližnji vzhod in Severna Afrika. Okoli dve tretjini prodaje smo ustvarili s hčerinsko družbo Trimo UAE FZE. Na novih trgih smo ustvarili tri odstotke prodaje Skupine Trimo in 11 odstotkov prodaje družbe Trimo. Med novimi trgi smo večjo prodajo zabeležili v ZDA, in sicer z novim partnerjem na področju modularnih enot. 40 41 TRAJNOSTNO POROČILO64 Smo dejavni soustvarjalci družbenega, okoljskega in ekonomskega razvoja, ki ga poganja naša zavestna odločitev o delovanju po načelih trajnosti. Močna zaveza trajnostnemu razvoju je prisotna že od zgodnjega začetka Trimovega delovanja in je ključna sestavina poslanstva in organizacijske kulture Skupine Trimo, ki temelji na vrednotah odgovornosti, partnerstva, inovativnosti, strasti, zanesljivosti in zaupanja. 64 Več o tem: http://www.trimo.si/si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 42 VODIMO Z VIZIJO, NAVDIHOM IN INTEGRITETO Voditeljstvo razumemo kot pomemben korak na poti k trajnostnemu razvoju družbe in Skupine Trimo. Dinamika sprememb v poslovnem okolju se čedalje bolj povečuje, s tem pa se povečuje tudi število možnih poti za doseganje ciljev. Potrebne so hitre odločitve v različnih poslovnih procesih, zato potrebujemo tudi večje število posameznikov - voditeljev, ki se bodo znali v hipu odločati skladno z vizijo in strateškimi cilji družbe. Poleg potrebnih poslovnih sposobnosti je za uspeh podjetja ključno, da so zaposleni resnično zavzeto vključeni in prevzemajo pobudo. Tudi z zornega kota posameznika je pogled podoben, saj jih čedalje več hoče igrati bolj aktivno vlogo v poslovnih procesih, želijo soustvarjati etični način poslovanja, ki je skladen z njihovimi vrednotami. Voditeljstvo je tako pomembno tudi za osebni in profesionalni razvoj zaposlenih. Razvoj voditeljstva Udeleženci dveletnega procesa razvoja voditeljstva smo ustanovili TLAK - Trimo Leadership Alumni Klub. Tako prispevamo k razvoju voditeljev v Skupini Trimo. Na prvo mesto postavljamo etiko. Trimove vodje razvijamo v evolucijske voditelje, ki jih usmerjajo jasna vizija in močne vrednote. Želimo, da so celovite osebnosti z razvito razumsko, emocionalno in duhovno inteligenco. Zavedamo se, da je vloga voditelja nenehna kreacija in ni nikdar zaključena. Navdih za to najdemo v zavedanju, da uresničujemo naše poslanstvo in razvijamo nove poti za sodelovanje, nove načine, s katerimi bodo družbe prinašale korist celotni skupnosti. Organizacijske oblike za povezovanje inteligence vseh zaposlenih S povezovanjem vizije in vrednot spodbujamo evolucijo družbe v organizacijske oblike, ki bodo sposobne povezovati inteligenco vseh zaposlenih. Krepimo zavedanje, da smo vsi del sistema, nanj vplivamo z razmišljanjem in delovanjem, seveda pa tudi sistem vpliva na nas. Če vsi razmišljamo pozitivno, povezovalno, iščemo priložnosti, se vsi razvijamo. Zato organiziramo različna srečanja za izmenjavo izkušenj, znanj, dobrih praks. Strateško konferenco v letu 2011 smo soustvarjali vsi udeleženci, na podoben način smo organizirali tudi konferenco direktorjev hčerinskih družb.. Skupaj za trajnostni razvoj Trima Rdeča nit aktivnosti in srečanj med letom je bila ohranjanje jasne usmeritve in iskanje priložnosti za prenovo poslovnega modela v smeri ustvarjanja večje dodane vrednosti. Krepili smo sposobnost sprejemanja ustreznih in pravočasnih odločitev, da smo lahko usmerjali aktivnosti v skladu s potrebami trga. S hitrim prenosom znanja in skupnim iskanjem novih načinov delovanja smo v aktivnosti vključevali vse zaposlene in jih navduševali za kreiranje novega načina sodelovanja in razvoja takšne organizacije, ki bo pospešila uresničevanje novih idej. Takšne oblike sodelovanja bomo izvajali tudi v prihodnje, saj tako krepimo zavedanje, da smo soodvisni in da lahko le skupaj, osredotočeni na isti cilj, uresničujemo svoje poslanstvo. 43 USTVARJAMO DODANO VREDNOST ZA NAŠE KUPCE Celovita rešitev je za nas gradnja dolgoročnega sodelovanja, partnerskega odnosa in medsebojnega zaupanja. Poslovnim partnerjem nudimo našo lojalnost in odprt model sodelovanja. Trimov slogan »Celovite rešitve« je vključen v vse nivoje našega delovanja. Ne pomeni le širjenja palete proizvodov in storitev za kupca, temveč predstavlja tudi specifičen poslovni model, ki za razliko od številnih proizvajalcev gradbenih materialov Trimu omogoča, da lahko kupcem ponudimo rešitve na celotnem spektru storitev - od spodbujanja k iskanju idej do idej samih in njihovega razvoja, projektiranja, tehnične podpore do proizvodnje, montaže in servisa. V Trimu imamo eno najbolj razvejanih mrež certifikatov in prodajnih dovoljenj v svojem tržnem segmentu. Poleg z regulativo predpisanih dokazil o skladnosti z veljavnimi harmoniziranimi standardi EN 14509:2006 ter EN 14782:2006 je Trimo tudi nosilec najpomembnejših znakov kakovosti, kot so FMA ali LPCB, SBSC, ki so s svojimi strogimi zahtevami po neodvisnem nadzoru kakovosti proizvodov namenjeni zagotavljanju najvišjih zahtev zavarovalnic za najbolj zahtevne projekte65. Na področju razvoja kakovosti Trimo aktivno sodeluje v strokovnem združenju EPAQ66, ki kupcem zagotavlja nadstandardni nivo kakovosti proizvodov in storitev - družini proizvodov Trimoterm A12T in B12T sta v celoti preizkušeni, nadzorovani in označeni skladno z zahtevami združenja. V letu 2011 smo pridobili dva nova pomembna certifikata: »hurricane proof« certifikat za fasadni sistem Qbiss One – certifikat CWCT, ki potrjuje varno in energetsko učinkovito gradnjo tudi v najtežjih okoljskih pogojih, posebej pomembno pa je nacionalno tehnično soglasje STS za novo družino proizvodov Qbiss Air, ki je bilo po celovitem programu začetnega preizkušanja ter presoje sistema kakovosti izdano s strani pooblaščene organizacije ZAG - Zavod za gradbeništvo Slovenije. V družbi Trimo v letu 2011 med pritožbami nismo imeli primera nespoštovanja pravil in kodeksov, ki se nanašajo na informacije o proizvodih in storitvah ter označevanje le-teh.67 Trženje Trženje usmerjamo v aktivnosti, ki omogočajo učinkovito doseganje strateških poslovnih načrtov ter dvigujejo ugled in prepoznavnost med ciljnimi javnostmi. V Trimu spoštujemo zakone, standarde in prostovoljne kodekse, ki se nanašajo na tržno komuniciranje, vključno z oglaševanjem, promocijo in sponzorstvom in nismo imeli kršitev le-teh.68 V Trimu nismo imeli pritožb glede kršitev, ki se nanašajo na zasebnost kupcev in izgubo podatkov o kupcu.69 V Trimu nismo imeli denarnih kazni zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov, ki se nanašajo na preskrbo s proizvodi in storitvami ter uporabi le-teh.70 Prodajna mreža71 Prodajno mrežo Trimo poleg matične družbe v Sloveniji sestavljajo še hčerinske družbe, predstavništva in zastopniki. Trimo je neposredno prisoten na 23 trgih Evrope in Bližnjega vzhoda. 65 GRI: PR3 66 Več o tem: http://www.epaq.eu 67 GRI: PR4 68 GRI: PR6, PR7 69 GRI: PR8 70 GRI: PR9 71 GRI: 2.5. 44 Proizvodne družbe se nahajajo v Sloveniji (Trimo, Akripol in Tinde), Rusiji, Srbiji in Združenih arabskih emiratih. V Veliki Britaniji, Nemčiji, Rusiji, na Hrvaškem in Poljskem, v Španiji, Italiji, Romuniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji je Trimo prisoten prek prodajnih družb. Svoje poslovanje Trimo širi tudi preko predstavništev (dve predstavništvi v Sloveniji ter po eno na Češkem, Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji). Pri gradnji prepoznavnosti korporativne znamke in prodaji proizvodov poslujemo z zastopniki na Nizozemskem, v Grčiji, Franciji in Švici. V letu 2011 je Trimo svojo prodajno mrežo razširil z ustanovitvijo podružnice hčerinskega podjetja Trimo UK v Dubaju ter s sklepanjem novih prodajnih partnerstev, na kar bomo osredotočeni tudi v letu 2012. Slika 2: Prodajna mreža Prodaja novih proizvodov Novi proizvodi pomembno prispevajo k rasti prodaje, pridobivanju novih kupcev in vstopanju na nove trge. So hkrati gibalo razvoja in rezultat inovativnih rešitev, pristopov in konceptov v družbi. 45 Od novih proizvodov sta bila v letu 2011 prodajno najuspešnejša nov modularni fasadni sistem Qbiss One72 in fasadni panel s skritim spojem Trimoterm Invisio. V letu 2011 smo zaključili projekt novega vrtca v Trebnjem, ki smo ga oblekli v nov fasadni sistem Qbiss Air73. Visoko tehnološki proizvodni center Skupine McLaren v Wokingu, katerega ovoj sestavlja Qbiss One F Poleg novih proizvodov uspešno razvijamo in uresničujemo inovativne rešitve za posamezne kupce. Naši partnerji74 Sistem celovitega upravljanja odnosov s strankami vpeljujemo in nadgrajujemo že dvanajsto leto. Zadovoljstvo in zvestobo deležnikov smo dosegali s segmentiranjem vseh javnosti, ki so pomembne za Trimo, uvajanjem njim prilagojenih odnosov in organizacijo k njim usmerjenih delovnih procesov. 75 Z vsemi deležniki ustvarjamo odnose in gradimo dolgoročna partnerstva. Arhitekte, projektante, mlade raziskovalce in zaposlene vabimo h generiranju novih idej, ki poteka po različnih vzporednih kanalih.76 V Skupini Trimo se zavedamo, da je zadovoljen kupec pomemben dejavnik naše uspešnosti, zato aktivnosti usmerjamo v povečevanje njegovega zadovoljstva in uresničevanje njegovih želja. Odnose s strateškimi kupci, investitorji in pooblaščenimi izvajalci del negujemo s poslovnimi srečanji in predstavitvami, ki so izobraževalno usmerjena. Z organizacijo medletnih izobraževanj in rednih letnih srečanj razvijamo medsebojne odnose in povečujemo zadovoljstvo. Komuniciranje s kupci77 V Skupini Trimo se zavedamo, da k doseganju poslovnih ciljev družbe ključno pripomorejo ciljno usmerjene aktivnosti trženjskega komuniciranja. S pomočjo tržnega komuniciranja smo tudi v letu 2011 utrjevali in dvigovali ugled blagovnih znamk, zagotavljali hitrejši prodor novih proizvodov in storitev na trg ter podpirali prodajne in druge aktivnosti Trima. 72 GRI: 2.2 Več o tem v poglavju: Ustvarjamo dodano vrednost za naše kupce: Razvoj novih proizvodov, www.qbiss.eu. 73 Več o proizvodih družine Qbiss na www.qbiss.eu. 74 GRI: 4.16 75 GRI: 2.7 76 Več o tem v poglavju Razvijamo inovativnost in kreativnost. 77 GRI: 4.16 46 Modularni fasadni sistem Qbiss One z izgledom ArtMe, predstavljen v okviru Silent Revolutions V letu 2011 smo izvedli naslednje aktivnosti: Na trgih smo organizirali poslovne in strokovne predstavitve ter izobraževanja za ciljne javnosti, kot so arhitekti in projektanti, investitorji, montažerji. Organizirali smo mednarodni natečaj 10. Trimove raziskovalne nagrade.78 Sodelovali smo na specializiranih sejmih in kongresih s področja gradbeništva in arhitekture. Strokovne članke in oglase smo objavili v različnih specializiranih medijih s področja arhitekture in gradbeništva, in sicer v 23-ih državah. Svojo spletno prisotnost smo okrepili s tremi novimi spletnimi mesti.79 80 Izdelali smo promocijski film.. Z modularnim fasadnim sistemom Qbiss One z izgledom ArtMe smo sodelovali v razstavi Silent Revolutions, ki jo je v sodelovanju z vladnimi institucijami ter sodelujočimi podjetji pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Ciljne skupine kupcev smo o novostih v proizvodnem programu obveščali z direktno pošto in Qbiss e-novicami. Zadovoljstvo kupcev81 Že vrsto let merimo zadovoljstvo kupcev po ključnih skupinah, in sicer: največji kupci, 78 Več o tem v poglavju Razvijamo kreativnost in inovativnost. 79 Objavili smo regionalni spletni mesti: www.trimo.ch, www.trimo.ch/de; produktno spletno mesto www.qbiss.eu. Prenovili smo spletni mesti natečajev Trimo Urban Crash in Trimove raziskovalne nagrade: www.trimo-urbancrash.com, www.trimo-researchawards.com 80 Izdelali smo promocijski film Trimo 50 let. 81 GRI: 4.16, PR5 47 kupci kontejnerjev ter arhitekti in projektanti. Zavedamo se, da so zadovoljni in zvesti kupci več kot dolgoročni partner – so del trženja od ust do ust, zato v Trimu merimo tudi uspešnost te oblike tržnega komuniciranja. Na podlagi analiz merjenja zadovoljstva in osebnih razgovorov z njimi izvajamo aktivnosti za izboljšanje zadovoljstva, skozi proces izboljšav, pa ustvarjamo večjo dodano vrednost za kupca. Graf 25: Zadovoljstvo kupcev z blagovno znamko Trimo po letih od 2007 do 2011 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2007 Zelo dobro 2008 Dobro 2009 Srednje Slabo 2010 Zelo slabo 2011 Brez odgovora Splošna ocena kupcev za leto 2011 je zadovoljiva, saj jih 72 odstotkov meni, da s Trimom dobro oziroma zelo dobro sodeluje, 23 odstotkov pa je ocenilo sodelovanje s srednje dobro. Kot ključno prednost pri poslovnem sodelovanju s Trimom so kupci poleg kakovosti proizvodov izpostavili prodajno osebje in tehnično podporo. Dejavnosti na področju raziskav in razvoja Tudi v letu 2011 so imele dejavnosti na področju raziskav in razvoja kljub gospodarski krizi pomembno vlogo v poslovni strategiji Trima pri zagotavljanju konkurenčne prednosti in pri ustvarjanju dodane vrednosti za naše kupce. Vlaganja v razvoj so ostala na približno enaki ravni kot v letu 2010. Gospodarska kriza je še naprej vplivala na izbor razvojnih projektov, zaradi česar smo bili še bolj osredotočeni na tiste z večjo dodano vrednostjo, hitrejšim vstopom na trg in najboljšim razmerjem med potrebnimi vlaganji in donosom. Naše poslanstvo – zagotavljanje originalnih in celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb – smo tudi v letu 2011 dosegali s širjenjem kulture inovativnosti v Trimu in strateškim vlaganjem v razvoj. Trajnostni razvoj je ključna sestavina razvojne strategije Razvojne aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in s tem prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost ostajajo ključna sestavina naše razvojne strategije predvsem kot pomembna dopolnitev našemu produktnemu naboru in zavezanosti k oblikovanju celovitih rešitev za naše kupce. Z nadaljnjim sodelovanjem v združenjih Planet Positive in UNGC še naprej izkazujemo našo jasno 48 zavezanost k uresničevanju trajnostne gradnje sodobnih objektov in trajnostnega poslovanja. 82 S tem tudi uresničujemo načela UNGC o preventivnem pristopu do okoljske problematike, spodbujamo večjo okoljsko odgovornost ter razvijamo in razširjamo okolju prijazne tehnologije. Razvoj novih proizvodov in tehnologij temelji na trajnostnem razvoju z upoštevanjem varstva okolja in narave. Varnostna in okoljska izhodišča upoštevamo pri razvoju proizvodov, sistemov in tehnologij. Razvoj novih proizvodov Novi proizvodi pomembno prispevajo k rasti prodaje, pridobivanju novih kupcev in vstopanju na nove trge. V času recesije so pomembno orodje razlikovanja in izogibanja cenovnim bojem. Že vrsto let83 so neločljivi del poslovne strategije družbe in Skupine Trimo in hkrati gibalo razvoja in rezultat inovativnih rešitev, pristopov in konceptov ter razvoja kulture inovativnosti. Poleg novih proizvodov uspešno razvijamo in uresničujemo individualne, projektne razvojne rešitve za posamezne kupce. Kaj smo razvijali v 2011 in kaj razvijamo v 2012? Struktura razvojnih projektov je tudi v letu 2011 v skladu z dolgoročno strategijo vsebovala 50 odstotkov razvojnih nalog s področja novih proizvodov in sistemov. Z namenom iskanja novih tržnih priložnosti in hitrejšem prilagajanju potrebam kupcev smo v preteklem letu obdržali visok delež izboljšav proizvodov. Delež izboljšav procesov in delež bazičnih raziskav sta ostala na isti isti ravni kot leto prej. Graf 26: Struktura razvojnih nalog v letu 2011 10 % 10 % 48 % 32 % novi proizvodi in sistemi izboljšave obstoječih proizvodov in sistemov izboljšave notranjih procesov in postopkov bazične raziskave Razvoj novih proizvodov, tehnologij in procesov vodimo po projektnem pristopu.84 Tako je bilo v letu 2011 aktivnih 18 večjih razvojnih nalog, več manjših razvojnih projektov in tako imenovanih preliminarnih razvojnih nalog. Uspešnost razvojne naloge in s tem razvoj novih proizvodov je odvisen od skrajšanja procesa od začetka razvoja do začetka trženja novih proizvodov. To je še posebej postalo pomembno v času gospodarske krize. Z novimi pristopi, novimi metodami dela in 82 Več o trajnostnem razvoju kot ključni sestavini Trimove razvojne strategije v Trimovem letnem poročilu za leto 2008. 83 Glej prejšnja letna poročila na področju razvoja novih proizvodov in storitev ter razvojne strategije (2001 – 2009). 84 Več o tem: Trimovo letno poročilo 2008. 49 osredotočenjem na ključne razvojne naloge nam je uspelo v letu 2011 skrajšati povprečen čas trajanja razvojnih nalog. Graf 27: Primerjava trajanja razvojnih nalog v letih 2010 in 2011 v dnevih 85 Za štiri razvojne projekte in študij mladih raziskovalcev smo bili v letu 2011 preko različnih razpisov sofinancirani v višini 650.214 evrov.86 Qbiss Air V letu 2011 smo začeli s pilotsko proizvodnjo visokoizolativnega tankoslojnega fasadnega sistema Qbiss Air. Z razvojem sistema, ki temelji na visokoizolativnem elementu, razvitega skupaj s CBS inštitutom, smo začeli v letu 2009. V sistem Qbiss Air so na inovativen način združeni visoka estetika, visoka energetska učinkovitost, enostavnost in hitrost gradnje sistema, ki omogočajo Trimu vstop na popolnoma nove tržne segmente. Pri razvoju fasadnega sistema smo sodelovali s CBS institutom, priznanimi strokovnjaki s fakultet, inštitucij in partnerskih podjetij. Fasadni sistem je fleksibilen in integrabilen s priznanimi sistemskimi zasteklitvenimi rešitvami na trgu. V izjemnost in kakovost rešitev smo se prepričali na zaključenem projektu izgradnje otroškega vrtca v Trebnjem. Qbiss One87 Modularni fasadni element Qbiss One smo v letu 2011 nadgradili v smeri tehnične in estetske dovršenosti. Z novimi detajli in rešitvami smo izboljšali rešitve v smeri večje robustnosti in zmanjšanja vpliva človeškega faktorja na kakovostno vgradnjo, povečali smo fleksibilnost sistema z novimi rešitvami detajlov in izvedb zaključkov fasad. Leto je zaznamovalo še tesnejše sodelovanje z arhitekti, kupci in partnerji na izvedbi projektov. Rezultat je viden na več projektih, med katerimi najbolj izstopa novi visokotehnološki proizvodni obrat podjetja McLaren. Dodatno potrditev estetike in multifunkcionalnost sistema Qbiss One smo dobili tudi s tem, da smo postali eden od treh kvalificiranih dobaviteljev fasad za podjetje Porsche. E-gradbišče in e-tehnologija montaže E-gradbišče in e-tehnologija montaže sta razvojna projekta, s katerima smo vnesli elemente sodobnega e-komuniciranja in informacijskih tehnologij na področje spremljanja in upravljanja z gradbiščem ter montažo. S projektoma smo dosegli nadzor in upravljanje z informacijami v celotnem procesu, kar nam omogoča doseganje temeljnih ciljev povečanja hitrosti gradnje in učinkovitejše montaže. Proizvodi iz družine Trimo EcoSolutions88 85 TTM: time-to-market, TTC: time-to-customer. 86 GRI: EC4 87 GRI: 2.2 50 Razvoj novih proizvodov, rešitev in tehnologij smo tudi v letu 2011 izvajali v smeri razvoja novih rešitev, ki lahko pripomorejo k povečevanju energetske učinkovitosti sodobnih zgradb. Tudi v tem letu smo nadaljevali z razvojem in trženjem družine proizvodov Trimo EcoSolutions, s katerimi ponujamo trajnostne rešitve za sodobno trajnostno gradnjo in arhitekturo zgradb.89 S sprejetjem novega slovenskega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in podobnih trendih v Evropi se odpirajo še večje možnosti za rabo alternativnih virov energije. Tako smo v tem letu razširili predvsem paleto rešitev na področju integriranih solarnih sistemov, ki poleg fotovoltaičnih sistemov vključujejo tudi sprejemnike sončne energije in rekuperatorske enote. Pri visoko učinkovitem hibridnem solarnem sistemu gre za razvoj sistema za izkoriščanje energije sonca, ki bi s svojo vsestranskostjo lahko zadovoljil tudi najbolj zahtevne stranke. Učinkovita raba energije bo v prihodnje eden pomembnejših dejavnikov pri odločanju o izbiri materialov in pristopu gradnje objektov. Zato smo skupaj s Fakulteto za energetiko v Krškem in več kot desetimi slovenskimi podjetji ustanovili podjetje ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Združeni strokovnjaki v centru razvijajo rešitve tako za nove načine pridobivanja energije kot tudi možnosti za učinkovitejšo rabo energije. CBS Inštitut je del Skupine Trimo Del Trimove razvojne zgodbe je že več kot šest let tudi CBS Inštitut, celovite gradbene rešitve.90 Razvijamo nove proizvode na višjem tehnično-tehnološkem nivoju V letu 2011 smo naša znanja še naprej usmerjali tudi v razvoj novih (kompleksnih) proizvodov na višjem tehnično-tehnološkem nivoju. Gre za rešitve na področju novih proizvodov družine Qbiss. Zahtevani vplivi proizvoda na varnost in zdravje se izvajajo v fazi razvoja proizvoda in tehnologije, v proizvodnji in montaži ter z inštrukcijami za razgradnjo, kar je predano kupcu.91 Tudi v letu 2011 smo glede tega zadostili vsem zakonskim zahtevam.92 V letu 2012 bomo osredotočeni na iskanje aktualnih projektov in krepitev trženjskih aktivnosti na investicijsko perspektivnih trgih in panogah. Trženjski splet bomo prilagodili vsakemu posameznemu trgu, v ospredju pa bodo aktivnosti, ki omogočajo hitro generiranje novih poslovnih priložnosti in utrjevanje odnosov z obstoječimi partnerji. Nadaljevali bomo z aktivnim trženjem blagovne znamke Qbiss na ciljnih trgih in širjenju palete rešitev za produktni znamki Qbiss One in Qbiss Air. Glavni poudarek bo na enostavnih, hitrih, funkcionalnih, trajnostnih in estetsko dovršenih rešitvah za naše kupce. 88 GRI: EN26 89 Več o družini proizvodov Trimo EcoSolutions: Trimovo letno poročilo 2008. V januarju 2009 smo na enem največjih mednarodnih gradbenih sejmov Bau v Münchnu predstavili dve novosti v sklopu Trimo EcoSolutions - to sta proizvoda Trimo EcoEnergy in Trimo EcoClean. 90 Več o tem: Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih družb v letu 2009 in Trimovo letno poročilo 2008. 91 GRI: PR1 92 GRI: PR2 51 Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih družb v letu 2011 Trimo hčerinska družba Ključni poslovni dogodki v letu 2011 93 Akripol, d.d. PROIZVODNE HČERINSKE DRUŽBE OOO Trimo VSK94 Trimo Inženjering, d.o.o.95 Trimo UAE, FZE96 Tinde, d.o.o.97 Investirali in zagnali smo novo proizvodno linijo Nanoglas. Vzpostavili smo projekt optimizacije nove proizvodne linije - Projekt OPA v sodelovanju s centrom odličnosti PoliMat. Začeli smo sodelovati z Gorenje Design Studiom na projektu identifikacije področij delovanja podjetja Akripol ter izdelave matrik poslovnih modelov. Razstavljali smo na sejmu BAU 2011, ker smo poleg obstoječih proizvodov prvič predstavili tudi možnosti uporabe in tehnike obdelave akrilnih plošč kot materiala. Pomembnejši projekt: Piatek Kotliska na Poljskem, katerega del bomo odpremljali še v letu 2012. Uspešno smo opravili test ognjeodpornosti za panel FTV 150 z doseženim rezultatom REI150. V drugi polovici leta smo se osredotočili na trženjske aktivnosti, predvsem z namenom pridobivanja novih kupcev. Pomembnejši projekti: Krka-Rus, tovarna Korunt, nakupovalni kompleks v Jekaterinburgu ter industrijski objekt Agrana Fruit. Trženjske aktivnosti smo usmerjali v iskanje novih partnerjev in vlagateljev ter nadaljevanje sodelovanja z obstoječimi partnerji. Naši paneli so vgrajeni v več kot 250 referenčnih objektov po celi Srbiji. Odpad v proizvodnji smo zmanjšali z 2,26 odstotka v letu 2010 na 1,86 odstotka v letu 2011. Prihranke dosegamo z izkoriščenostjo približno 90 odstotkov planskega odpada trde poliuretanske pene namesto stiropora za pakiranje proizvedenih panelov. Uvrščeni smo bili na 268. mesto seznama TOP 300 najboljših podjetij v Srbiji v letu 2010 revije Ekonom:east magazin. Pomembnejši projekti: zaključek del na največjem investicijskem projektu v avtomobilski industriji v celotni Srbiji - Fiat avtomobili Srbija (Kragujevac), izgradnja največje hladilnice na Balkanu Rudnap Agrar, skladišče in mesno predelovalni obrat Koteks (Surčin), izgradnja objektov dobaviteljev FAS v industrijski coni Grošnica - Sigit in HTL Tire Assy, izgradnja prve Qbiss One reference v Srbiji - glavni poštni center v Zemunu, proizvodni obrat Foodland (Brus), trije nakupovalni centri Roda, Mercator (Jagodina, Vrbas, Zrenjanin). Pomembnejši projekti: zaključek projekta Free Zone (Al Hayl), štirje projekti v Iraku, med drugim za Lukoil in Shell, dobava in montaža bivalnega kampa Ghayati (največji projekt od ustanovitve družbe Trimo UAE) ter postavitev prvega objekta iz modularnih enot v Katarju. Pomembnejši PiroFix projekti: Dunajska vertikala (Ljubljana), ZAG (Ljubljana), Garaža Kongresni trg (Ljubljana), Qlandia (Novo mesto in Kamnik), GEN I (Krško in Nova Gorica), Atotech (Podnart) ter BIA Separation (Ajdovščina). 93 Več o tem v Letnem poročilu družbe Akripol 2011. 94 Več o tem v Letnem poročilu družbe Trimo VSK 2011. 95 Več o tem v Letnem poročilu družbe Trimo Inženjering 2011. 96 Več o tem v Letnem poročili družbe Trimo UAE 2011. 97 Več o tem v Letnem poročilu družbe Tinde 2011. 52 Trimo hčerinska družba Trimo Građenje, d.o.o. PRODAJNE HČERINSKE DRUŽBE Trimo UK, Ltd. OOO Trimo RUS Trimo Polska Sp. z o.o. Trimo Italia S.r.l. Trimo Bulgaria, OOD Trimo Construct Romania, S.r.l. Ključni poslovni dogodki v letu 2011 Usmerjeni smo bili v trženje modularnega fasadnega sistema Qbiss One in uvajanje novega inovativnega fasadnega sistema Qbiss Air na hrvaški trg. Pomembnejši projekti: nakupovalna centra City Center One (Zagreb) in Color (Požega), logistični center CAK (Reka), vinski kompleks Vina Belje ter časopisno distribucijski center NDC (Zagreb). Pridobili smo CWCT akreditacijo za Qbiss One. Ustanovili smo podružnico v Dubaju, Združeni arabski emirati. Naredili smo novo CPD predstavitev "Od kompozitov do enovitosti - nova generacija celovitih fasadnih rešitev", ki jo je odobril Britanski kraljevi inštitut za arhitekturo. Paneli Trimoterm FTV in modularni fasadni sistem Qbiss One so bili vključeni v odobreno BAA (Britanske letalske oblasti) dobavno verigo, kar obeta specifikacije naših rešitev v novih projektih do in po letu 2015. Qbiss One z ArtMe smo predstavili v okviru razstave Silent Revolutions – Contemporary Design in Slovenia na London Design Festivalu. Prejeli smo akreditacijo Planet Positive, ki dokazuje, da je Trimo UK zavezan k trajnostnemu razvoju. Pomembnejši projekti: projektiranje in dobava skupaj več kot 20.000 kvadratnih metrov elementov Qbiss One za tri nove večje projekte na letališču Heathrow, zaključek del na novem, visoko tehnološkem proizvodnem obratu McLaren. Sodelovali smo na arhitekturnem festivalu v Jekaterinburgu - enem izmed največjih in najpomembnejših tovrstnih festivalov na Uralu. Pridobili smo prvi Qbiss One projekt v daljnjovzhodni ruski regiji v mestu Petropavlovsk-Kamchatsky. Pomembenjši Qbiss One projekti: TRC Mega Grinn (Belgorod), TC Panfilovsky (Zelenograd MR), pokrito drsališče Tuimazy (Bashkortostan), poslovno proizvodni kompleks Standar” (Solncevo MR), center za kontrolo letenja Vnukovo (MR), TRC Torgovy Kvartal (Domodedovo MR). Sklenili smo partnerstvo s pomembnim poljskim inženiring in gradbenim podjetjem, s katerim smo v letu 2011 izvedli štiri večje projekte. Pomembnejši Qbiss One projekt: nakupovalni center CH WZGÓRZE. Pomembnejši projekti: visoko regalno skladišče za Spendrups (Grangersberg), poslovna stavba Transmec in hotel Savona. Pomembnejša projekta: tekstilna tovarna Topaman (Rouse) in Strand Mall Burgas. Pomembnejši projekti: Carrefour Chitila (Qbiss One) - del največjega nakupovalnega centra Colloseum v Bukarešti, ki bo dokončan v letih 2012, 2013, JTI International - tretje največje svetovno tobačno podjetje in tovarna pohištva Egger Group (Suceava). 53 Trimo hčerinska družba Trimo DD Iberica de paneles industriales, s.l. Trimo BH, d.o.o. Trimo Makedonija dooel Akripol Zagreb, d.o.o. CBS Inštitut, d.o.o. Ključni poslovni dogodki v letu 2011 Pomembnejši projekti: Haribericas XXI, železniška postaja Vialia, Airbus TMD in Mecanizados Escribano. Zaradi upada investicij v gradbeništvu smo v letu 2011 pridobili manj naročil. Družbo Trimo BH smo odprodali. Pomembnejši projekti: proizvodnja olivnega olja Kiwi Ljubuški, skladišče in prodaja avtomobilski delov Unitrade Sarajevo in deset bencinskih servisov Energopetrol MOL. Pomembnejši projekti: glavni terminal novega letališča Aleksander Veliki Skopje in prva modularna šola v Makedoniji, kjer smo bili glavni izvajalci. Pomembnejši projekti: proizvodne hale Tromont (industrijska cona Čaporice), LPT Prelog in Color (Požega), Porsche Center Reka, servisni objekt Jadrantrans (Dugopolje) in nakupovalni center City Center One (Zagreb). Qbiss Air, ki smo ga razvili skupaj z družbo Trimo, je bil prvič vgrajen v komercialni projekt, fasado upravnega dela vrtca v Trebnjem, ki izpolnjuje visoke nizkoenergijske standarde. Predstavili smo izum »Polisulfid z znižano toplotno prevodnostjo« na 6. Slovenskem forumu inovacij. 54 RAZVIJAMO KREATIVNOST IN INOVATIVNOST Kreativnost in inovativnost spodbujamo v odnosu do vseh naših deležnikov. Najboljše nagrajujemo, z njihovim vključevanjem v naše poslovne procese pa gradimo partnerstva z željo po dolgotrajnem in trajnostnem razvoju. V letu 2011 smo v Trimu prejeli zlato priznanje za inovativnost Gospodarske zbornice Slovenije ter srebrno priznanje za inovativnost Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine. Trimove raziskovalne nagrade Trimove raziskovalne nagrade98 smo v letu 2011 organizirali že desetič, na jubilejni podelitvi je priznanja prejelo 53 nagrajencev. Od leta 2001 do danes smo tako nagradili 401 študentov iz 53-ih fakultet iz dvanajstih držav. V vsem tem času je skoraj četrtina vseh nagrajencev na različne načine sodelovala s Trimom tudi po podelitvi nagrad.99 Trimo Urban Crash Mednarodni natečaj za študente arhitekture in oblikovanja Trimo Urban Crash smo v Trimu organizirali že tretjič.100 Študente smo izzvali s kreativno nalogo, da za stanovanjsko sosesko Nove Fužine v Ljubljani oblikujejo javno arhitekturno instalacijo, izdelano s Trimovimi materiali, ki bo to sosesko poživila in ponudila konkreten odgovor arhitekturni in družbeni problematiki večine evropskih spalnih naselij. S svojimi idejami so se odzvali študentje arhitekture in oblikovanja iz 56 držav z vsega sveta, ki so prispevali skupno 363 predlogov za urbano večnamensko tribuno na lokaciji v Fužinah. Odprtje Tribune življenja v ljubljanskih Fužinah – Trimo Urban Crash 2011 98 Več o tem: Trimova letna poročila za leta od leta 2001 do leta 2009 in www.trimo-researchawards.com. 99 Več o tem: http://www.trimo.si/aktualno/natecaji/trimo-urban-crash-tribuna-zivljenja-instalacija-mladih-poljskih-arhitektov-odprta-podelilitudi-trim/ . 100 Več o tem: http://www.trimo.si/aktualno/natecaji/trimo-urban-crash-tribuna-zivljenja-instalacija-mladih-poljskih-arhitektov-odprta-podelilitudi-trim/ 55 Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, kjer je ob podelitvi nagrad potekala tudi Trimo Urban Crash delavnica za študente, katerih projekti so se uvrstil v ožji izbor letošnjega tekmovanja. Kreativne delavnice z naslovom »Odgovorna arthitektura«, ki je potekala pod mentorstvom prof. Cyril Shinga iz Chelsea College of Art and Design iz University of Arts London in nekdanjega sodelavca v arhitekturnem biroju Zaha Hadid Architects Ltd London, se je udeležilo 47 finalistov iz 16-ih različnih držav. Tridnevna delavnica, na kateri so udeleženci raziskovali pomen trajnostnega razmišljanja pri arhitekturnem in oblikovalskem ustvarjanju, se je dan po otvoritvi zaključila z enodnevno ekskurzijo po Sloveniji. Tudi tokrat nam je uspelo pritegniti rekordno število novih fakultet in profesorjev ter nekaj najbolj priznanih mednarodnih strokovnjakov in profesorjev za sodelovanje v žiriji, pri čemer smo bistveno presegli število prijavljenih in sodelujočih držav ter posameznikov v primerjavi s prejšnjo prireditvijo. Trimo Urban Crash s tem prerašča v eno najbolj prepoznavnih evropskih nagrad za študente arhitekture. Rezultati delavnice Odgovorna arhitektura v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Interna orodja in procesi za spodbujanje idej101 Poleg zgoraj predstavljenih orodij, ki so namenjena zbiranju idej s strani zunanjih partnerjev, v Trimu izvajamo tudi druge oblike zbiranja idej, namenjenih predvsem internim javnostim znotraj družbe in Skupine Trimo. Te so: Nora ideja,102 Koš idej, TIP, Sodeluj z nami, predlogi v okviru zbiranja idej za letni načrt razvojnih nalog.103 Leta 2011 smo interno nagrado za najbolj Noro idejo razpisali že devetič zapored. Nagrado - obisk CERN-ovega pospeševalnika pri Ženevi, enega najbolj obsežnih raziskovalnih projektov in objektov na svetu je že tretjič (na anonimnem natečaju) osvojila sodelavka družbe Trimo Maja Mujdrica Kim s predlogom o uporabi sistema zbiranja vode namibijskega hrošča na Trimovih fasadah za tržišča v puščavskih okoljih. 101 Več o tem: Upravljamo s procesnim pristopom, Trimov proces izboljšav procesov (TIP) 102 Več o tem: Trimova letna poročila od leta 2001 do leta 2009 103 Več o oblikah zbiranja idej: Trimova letna poročila od leta 2001 do 209 56 Poleg Nore ideje se je v letu 2011 uveljavil tudi sistem zbiranja zunanjih idej Sodeluj z nami, ki je namenjen odprtemu inoviranju in je v tem letu bil bistveno bolj aktiven, saj smo prejeli trikrat več predlogov kot lansko leto, pri čemer jih je točno polovica bila iz tujine. Graf 28: Rast števila idej na letni ravni 1200 1000 800 600 400 200 0 2007 2008 2009 2010 2011 Patenti, modelne zaščite in blagovne znamke Družba Trimo ima v Sloveniji veljavnih 12 patentov, v tujini je zaščitenih osem patentnih družin v desetih državah ter v postopkih prijav tri patentne prijave. Trimo ima zaščitenih 13 blagovnih znamk in modelno zaščito. V Skupini Trimo smo tudi v letu 2011 spodbujali inovativnost in skrbeli za zaščito intelektualne lastnine. Tako sta bili poleg družbe Trimo v proces prijave patentov in zaščite blagovnih znamk vključeni tudi družbi CBS Inštitut in Akripol. Na nivoju Skupine Trimo imamo ob koncu leta 2011 zaščitenih 13 blagovnih znamk in 15 patentov ter sedem patentnih prijav v postopku. Tudi v prihodnje bomo v Trimu poseben poudarek namenili orodjem za spodbujanje inovativnosti in kreativnosti med zaposlenimi in zunanjimi deležniki. Nadaljevali bomo z uspešnim mednarodnim natečajem Trimo Urban Crash, z interno nagrado Nora ideja, nadalje pa bomo razvijali portal Sodeluj z nami, katerega cilj bo razviti bolj usmerjeno komunikacijo na ožje izbranih področjih, načrtujemo tudi prenovitev Trimo raziskovalnih nagrad, prek katerih bomo poskušali skupaj s centri znanja še bolj konkretizirati naše sodelovanje že pri pripravi in izvedbi diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Z razvojem novih proizvodov bo družba Trimo še naprej skrbela, da bodo inovacije na izdelkih zaščitene s patenti na obstoječih in tudi potencialnih trgih. V letu 2012 načrtujemo, da bosta zaključena postopka za najmanj dve mednarodni patentni prijavi. Zaščita blagovnih znamk postaja tudi za družbo Trimo vse pomembnejša, zato bo odlična kakovost proizvodov in storitev najboljša promocija prepoznavnosti blagovnih znamk v družbi in Skupini Trimo. Trimo bo obstoječe blagovne znamke širil na nove trge, na obstoječih trgih pa skrbel za še večjo prepoznavnost. USPEHE DOSEGAMO S SODELAVCI104 104 GRI: 4.16 57 Verjamemo, da nas lahko le usklajeno delovanje pripelje do skupnega cilja in da lahko uspešno podjetje gradijo le odgovorni, zavzeti in uspešni posamezniki. Pri našem delovanju nas vodi dolgoročna družbena odgovornost do ljudi in okolja. Temeljno vodilo pri našem delovanju so naše vrednote,105 ki temeljijo na visokih etičnih normah, spoštovanju človekovih pravic106, spoštovanju vsakega posameznika kot svobodne in razmišljajoče osebnosti, tako da lahko vsak izrazi svoj potencial v skladu s svojimi sposobnostmi in interesi. Naša rast je na razvojnem področju usmerjena v razvoj visokotehnoloških proizvodov in tehnologij, v teritorialnem smislu pa smo s svojim delovanjem močno zasidrani v Evropskem prostoru in tudi širše.107 Vse to nam narekuje, da tudi na področju upravljanja z zaposlenimi zagotavljamo potrebne kompetence za sedanje in bodoče potrebe razvoja družbe in skupine. Ko vstopamo v drugačna kulturna okolja, se zavedamo, da moramo poleg razumevanja poslovnih priložnosti v prvi vrsti razumeti in spoštovati temeljne vrednote tega okolja in pri tem upoštevati tudi načela človekovih pravic.108 Pri našem poslovanju kjerkoli na svetu upoštevamo človekove pravice in delavske standarde zapisane v United Nation Global Compact109 in Global Reporting Initiative.110 Procese na področju upravljanja z zaposlenimi razvijamo v skladu s priporočili in najboljšimi praksami po modelu EFQM.111 Področja zaposlovanja Kadrovska struktura zaposlenih je prilagojena strateškim potrebam družbe, zato zaposlujemo in razvijamo predvsem sodelavce na področju razvoja, vodenja inženiring projektov in mednarodne prodaje. Dejavnost družbe Trimo se je v preteklih letih vse bolj širila na povezane proizvodne in prodajne družbe doma in v tujini. V letu 2011 je bilo v matični družbi povprečno zaposlenih 463, v celotni skupini pa 1042 sodelavcev. V letu 2011 se je glede na preteklo leto zmanjšalo število zaposlenih v matičnem podjetju za 17 sodelavcev in na skupini za 82. Zmanjševanje zaposlenih je bila posledica prilagoditve zmanjšanemu obsegu poslovanja v posameznih družbah in izvajanja optimizacij procesov znotraj podjetij. Družba je v glavnem zmanjševala število zaposlenih v administraciji v pretežni meri z naravnimi odlivi, kot so upokojitve in zaposlitve za določen čas. Graf 29: Gibanje povprečnega števila zaposlenih po letih za družbo Trimo in Skupino Trimo 105 Več o tem v poglavju: Predstavitev družbe in Skupine Trimo, Vizija, poslanstvo, vrednote in letnem poročilu 2008. 106 Smo člani in soustanovitelji slovenskega United National Global Compact (UNGC). 107 Glej predstavitev Skupine Trimo. 108 Več o tem: Prevzemamo odgovornost za trajnostno prihodnost, Načela UNGC 109 Več o tem: Prevzemamo odgovornost za trajnostno prihodnost, Načela UNGC 110 Glej poglavje: GRI ocena 111 Več o tem na: www.efqm.com. 58 1400 povprečno število zaposlenih 1222 1213 1144 1200 1124 1042 1000 800 550 547 522 600 480 463 400 200 0 2007 2008 Trimo 2009 2010 2011 Skupina Trimo V zaposlitveni strukturi je bilo ob koncu leta 2011 v matični družbi 93 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas.112 Delež moških v družbi Trimo predstavlja 73 odstotkov, delež žensk pa 27 odstotkov. V vodstveni strukturi je delež žensk večji. Tudi v skupini je razmerje zaposlenih in moških enako kot v matični družbi. Glede na dejavnost, v kateri delamo, zaposlujemo predvsem tehnične poklice, ki jih v večji meri obvladujejo moški. Povprečna starost zaposlenih v Trimu je enainštirideset let. Fluktuacija v Trimu je v letu 2011 znašala 9,5 odstotka, v skupini pa 16.2 odstotkov.113 Zaposleni za določen čas imajo v družbi Trimo razen dodatnega pokojninskega zavarovanja vse pravice iz delovnega razmerja kot zaposleni za nedoločen čas.114 Zaposleni v skupini imajo enake pravice kot zaposleni v matični družbi, ob upoštevanju lokalne delovnopravne zakonodaje, ko je ta v skladu z načeli nediskriminacije115, svobode združevanja in kolektivnega dogovarjanja,116 nezaposlovanja otrok117 in različnih oblik prepovedi prisilnega in obveznega dela.118 Pri zaposlovanju in upravljanju z ljudmi v drugih kulturnih okoljih smo še posebej pozorni na človekove pravice avtohtonega prebivalstva in se pred vstopom na posamezna področja seznanimo z njihovimi kulturnimi običaji in navadami, da s svojim nepoznavanjem kulture ne bi posegali v njihove temeljne človekove pravice.119 Kvalifikacijska struktura Kvalifikacijska struktura zaposlenih se v družbi Trimo postopno izboljšuje. 31. decembra 2011 je bilo 48 odstotkov zaposlenih z več kot šesto stopnjo izobrazbe. V skupini zaposlujemo kvalifikacijsko primerljive stopnje in poklicne skupine. 112 GRI: LA1 113 GRI: LA2 114 GRI: LA3 115 GRI: HR4 116 GRI: HR5 117 GRI: HR6 118 GRI: HR9 119 GRI: HR9 59 Graf 30: Izobrazbena struktura v družbi Trimo po stopnji izobrazbe v odstotkih Privabljanje, selekcija in izbor kadrov Štipendiranje je že ustaljena kadrovska politika pridobivanja deficitarnih sodelavcev, predvsem s tehničnih področij (strojništvo, gradbeništvo, arhitektura, elektrotehnika in informatika). Štipendije podeljujemo za študij na dodiplomskem in podiplomskem študiju za študij doma ali v tujini. V letu 2011 smo v družbi Trimo štipendirali skupaj 25 študentov. Graf 31: Štipendiranje po področjih v odstotkih Štipendistom omogočamo opravljanje počitniških in obveznih praks ter jim strokovno pomagamo z usmerjanjem pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah. Štipendistom v času študija poleg štipendij plačujemo tudi tečaje tujih jezikov, da se lahko po zaključenem študiju hitreje vključijo v mednarodne procese znotraj Skupine Trimo. S študenti navezujemo stike tudi preko mednarodnega natečaja Trimove raziskovalne nagrade.120 Razvoj kompetenc zaposlenih Kompetence zaposlenih sistematično nadgrajujemo v skladu s strateškimi usmeritvami Skupine Trimo in ugotovljenimi potrebami zaposlenih za obvladovanje procesov v zahtevnem globalnem okolju. Izhodišče za razvoj kompetenc zaposlenih so poleg obvladovanja strokovnih znanj na posameznih področjih tudi razvit model kompetenc121 in Trimove vrednote.122 V letu 2011 je bilo v Trimu izvedenih 72 odstotkov Trimo dialogov.123,124 120 Več o tem v poglavju: Razvijamo kreativnost in inovativnost, Trimove raziskovalne nagrade. 121 Več o tem: Letno poročilo 2008. 122 Več o tem: Vizija, poslanstvo, vrednote 123 Več o tem: Letno poročilo 2009. 124 GRI: LA12 60 V izobraževanje smo v Trimu vključeni vsi zaposleni. V letu 2011 smo se v povprečju izobraževali 15 ur.125 Izobraževalni načrt zaposlenih, ki smo ga pripravili na podlagi strateških izhodišč za razvoj kompetenc, smo nadgradili še s predlogi vodij in zaposlenih, dogovorjenih na Trimo dialogih. Pomembno področje, ki smo mu zaradi zaostrenih tržnih razmer namenjali veliko pozornosti, je bilo dvigovanje kompetenc zaposlenih v prodaji.. Sodelavci so se največ izobraževali na različnih strokovnih področjih v povprečju 12 ur in na področju vodenja, računalniških tečajih, tečajih tujih jezikov, kakovosti, zdravju in osebni rasti. Največ izobraževanj, 69 odstotkov, smo v družbi Trimo organizirali interno, z notranjimi in zunanjimi predavatelji. Ostala izobraževanja so zunanja in so potekala v Sloveniji ali v tujini. Predvsem se sodelavci udeležujejo različnih sejmov, konferenc, simpozijev, kjer so pogosto tudi predavatelji. Tudi v letu 2011 smo izvedli tradicionalno izobraževanje za vse zaposlene, kjer glavna direktorica in vsi člani ožjega vodstva zaposlenim predstavijo strateške cilje Skupine Trimo po posameznih področjih. Cilj navedenih izobraževanj je seznaniti zaposlene z globalnimi pogoji poslovanja in potrebnimi spremembami za dosego strateških ciljev Trima. Zaposlene spodbujamo in finančno podpiramo tudi pri pridobivanju višje stopnje izobrazbe. V letu 2011 je s pomočjo Trima študiralo 21 zaposlenih. Nekatere kadrovske procese, ki jih razvijamo v matični družbi, postopno prenašamo tudi na družbe v skupini. Postopno uvajamo Trimo dialog in merjenje klime. Za sodelavce prodajalce na tržni mreži smo organizirali srečanje tržne mreže, Qbiss treninge in Qbiss delavnice preko video konference. Dodatno smo organizirali tudi usposabljanja in delavnice s področja Trimo CRM ter individualne treninge za novo zaposlene. Za spodbujanje prodajnih dosežkov smo izvedli interni razpis Gazele, kjer smo za prodajne dosežke v letu 2011 podelili priznanja v štirih kategorijah, in sicer najboljši trg, najboljši Qbiss One trg, najboljši Trimoterm trg in priznanje za posebne prodajne dosežke. Plače zaposlenih in druge bonitete Na področju plač in nagrajevanja zaposlenih skrbimo za pravična razmerja med različnimi nivoji zaposlenih in strokovnimi skupinami. Sistem zasleduje dosežene rezultate oziroma prispevek zaposlenega k dodani vrednosti in uspešnosti poslovanja družbe. Za določanje razmerij izhodiščnih plač se upoštevajo tarifni razredi kolektivne pogodbe dejavnosti, osnovne plače zaposlenih pa so višje od izhodiščnih. Tudi na področju plač ni razlik med moškimi in ženskami; plače tako za moške kot ženske so postavljene na enakih merilih.126 Izhodiščna plača za poslovodne delavce je odvisna od povprečne plače na kolektivni pogodbi, kar zagotavlja medsebojno odvisnost pri dvigovanju ali zniževanju plač. Povprečna bruto plača v družbi Trimo v letu 2011 je bila 1.918 evrov; slovensko povprečje je bilo 1.524 evrov, povprečje v panogi pa 1.338 evrov. Zaradi nedoseganja poslovnih ciljev je družba v letu 2011 znižala plače vodstvenim in vodilnim delavcem za 25 odstotkov, zaposlenim po kolektivni pogodbi pa v dogovoru s sindikatom do V. tarifnega razreda nič, naprej pa od tri do deset odstotkov. Zaposlenim je družba izplačala regres v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti in ob koncu leta nagrado v višini sto evrov tistim, ki v letu 2011 niso imeli bolniškega staža. Skrb za zdravje, varnost in počutje zaposlenih 125 GRI: LA10 126 GRI: LA14 61 Zdravje zaposlenih je pomembno področje, ki mu namenjamo veliko pozornosti z različnimi aktivnostmi na področju izboljševanja delovnih pogojev, organizacijo športnih in družabnih aktivnosti.127 V Skupini Trimo zagotavljamo vsem deležnikom128 varno in urejeno delovno in naravno okolje. Vsaka družba v skupini se zavezuje, da zagotavlja vsa potrebna sredstva (kadrovska, finančna itd.) za delovanje sistema varnosti in zdravja pri delu ter za izvedbo ukrepov, varnosti in zdravja pri delu, za preprečevanje tveganj za poškodbe in zdravstvene okvare. Zagotavljamo ustrezno obveščenost sodelavcev, predstavljamo navodila, ustrezno organiziramo delo, ravno tako zagotavljamo delovne pogoje za varno in zdravo delo. Bolniške odsotnosti V letu 2011 je bila skupna bolniška odsotnost 4,35 odstotna in se je zmanjšala glede na preteklo leto za 0,16 odstotka.129 Graf 32: Bolniške odsotnosti v družbi Trimo po letih glede na vzroke Varnost zaposlenih V Skupini Trimo skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih z obvladovanjem tveganj, izboljšanjem delovnih pogojev na osnovi rednega monitoringa, izvajanjem programa dela, ki vključuje usposabljanja in izobraževanja na delovnem mestu, z zagotavljanjem tehnične zaščite, preventivnih ukrepov, nadzorom nad spoštovanjem pravil varnosti in zdravja pri delu in ukrepov za zmanjševanje oziroma preprečevanje poškodb pri delu. V okoljsko – varnostni politiki Trimo130 je prepoznana jasna zaveza za zdravo in varno delovno okolje, ki je izražena tudi v izjavi uprave o varnosti in zdravju pri delu. Prav tako se po načelih standarda OHSAS 18001131 izvaja program dela varnosti in zdravja pri delu na sistematičen in transparenten način. Program dela za leto 2011 je bil posvečen zmanjševanju tveganj za nastanek nezgod pri delu in bolj zdravemu načinu življenja zaposlenih. Pomembna kazalnika pogostost poškodb in bolniške odsotnosti kot posledica nezgod pri delu dosegamo v skladu s cilji. Pomembnejše aktivnosti, ki smo jih izvedli v letu 2011, so: 127 Uprava je skladno z ISO 14001 imenovala pooblaščenca vodstva za varovanje okolja, varstvo pri delu in varstvo pred požarom, in sicer mag. Danijela Zupančiča, sicer namestnika glavne direktorice za tehnično področje. V strokovno in operativno podporo je imenovan tudi okoljsko varnostni tim, ki je sestavljen s strokovnjaki s posameznih področij (varnost energija itd). in zdravje pri delu, nevarne snovi, kadri, naravni viri, 128 To so: zaposleni, kupci, dobavitelji, obiskovalci. 129 Več o tem: Letno poročilo 2009. 130 Okoljsko - varnostna politika je dostopna na spletni strani Trima pod poglavjem Trajnostni razvoj. 131 V Trimu smo ga uvedli leta 2003 in je integriran v sistem Poslovnika delovanja družbe. 62 praktična usposabljana zaposlenih za varno in zdravo delo na delovnih mestih, razvoj in izdelava prijemal za enostavno in varno montažo elementov Qbiss, izvedba prvega pregleda in prvih meritev škodljivih snovi, hrupa, osvetljenosti in toplotnega udobja na novi liniji Qbiss Air, izdelava navodil za varno delo za linijo Qbiss Air, izdelava in sprejetje Pravilnika o izvajanju kontrole alkoholiziranosti na delovnem mestu in dela pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi (usklajeno s sindikatom in sveto delavcev),132 usposabljanje o odgovornosti za varnost in zdravje pri delu za nadrejene zaposlene, v okviru izobraževanja zaposlenih s področja varnosti in okolja je bilo opravljenih 216 ur izobraževanja.133 Kazalci varnosti134 Tabela 2: Cilji in dosežki za leto 2011, povzeti po treh kazalnikih varnosti pogostost poškodbe135 resnost poškodbe bolniška odsotnost136 2011 CILJ DOSEŽENO [poškodb/milijon delovnih ur] [izgubljeni dnevi/poškodbo] [izgubljene ure/delovne ure] < 14 < 15 < 0,20% 9,4 24,67 0,19 137 Primerjava kazalnika "število poškodb pri delu na 1000 zaposlenih" v Trimu z branžnima panogama v Sloveniji (za poškodbe na delovnem mestu, pot na / z dela, službena pot in izven dela) kaže, da so kazalci varnosti Trimu v primerjavi z navedenima panogama nižji. Graf 33: Primerjava nezgod v Trimu z RS / 1000 zaposlenih za leto 2007 do 2011 132 GRI: LA9 133 GRI: LA8 134 GRI: LA7 135 Pogostost poškodb je izračunana na podlagi vseh ur.. 136 Bolniška odsotnost je izračunana na podlagi vseh ur. 137 Upoštevana odsotnost samo za nezgode na delovnem mestu brez nezgod prihod/odhod z dela ali izven dela. 63 V Skupini Trimo bomo področju obvladovanja tveganja za varnost in zdravje pri delu posvečali še naprej veliko pozornosti.138 Tehničnim ukrepom in razvoju varnih tehnologij bomo dajali prednost pred ukrepi, ki zahtevajo zaščitna sredstva in zaposlenim pomenijo oviro pri delu. V vseh proizvodnih družbah in na gradbiščih bomo z izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem zaposlenih povečevali pozornost do varnega dela in zdravih delovnih pogojev. Skrb za zdravje zaposlenih je del varnostne politike Trima. Dobro počutje zaposlenih Le zadovoljni sodelavci so lahko ustvarjalni na delovnem mestu in lahko bistveno več prispevajo k uspešnosti družbe, zato izvajamo vrsto aktivnosti za njihovo boljše počutje, lažjo organizacijo dela in večjo motivacijo za delo. Na delovnih področjih, kjer narava dela to dopušča, zaposlenim omogočamo delo od doma, tako lažje organizirajo svoje zasebne in službene obveznosti. Zaposlenim v proizvodnih procesih zagotavljamo tedensko pranje delovnih oblek. Trimo od leta 2004 zaposlenim plačuje 20 evrov mesečno na posameznika za tretji pokojninski sklad Zaposlenim na sedežu družbe Trimo zagotavljamo kakovostno toplo prehrano. Zaposleni imajo možnost letovanja v Trimovih počitniških objektih na morju in v toplicah. Na zaključni novoletni prireditvi smo podelili nagrade najboljšim sodelavcem za dosežke na različnih področjih, trem najboljšim promotorjem inovativnosti, dvema skupinama, ki sta najbolj poskrbeli za urejenost na svojem delovnem mestu, in nagrade za najbolj nore ideje. Zaposlenim z jubilejnimi obletnicami dela v Trimu smo svečano podelili jubilejne nagrade za deset, dvajset in trideset let skupne delovne dobe. Otroke zaposlenih v družbi Trimo smo obdarili ob novem letu. Organizirali smo prednovoletno srečanje upokojencev – bivših zaposlenih družbe Trimo. Komuniciranje z zaposlenimi V letu 2011 smo komuniciranje z zaposlenimi utrdili na nivoju Skupine Trimo.139 V času gospodarske in finančne krize smo jih ažurno informirali o okoliščinah in položaju družbe in Skupine Trimo. Internemu komunciranju smo v družbi Trimo namenili skoraj 50 odstotkov sredstev, namenjenih odnosom z javnostmi, kar je skoraj deset odstotkov več kot leto prej. 138 Več o tem: Letno poročilo 2010, stran 59. 139 Več o tem: Letno poročilo 2008, stran 89. 64 Ob petdeseti obletnici poslovanja družbe Trimo smo za zaposlene, upokojence in štipendiste (vabljeni so bili tudi ostali), organizirali pet okroglih miz, ki smo jih poimenovali Trimove Petke. Gostili smo tri direktorje, ki so vodili Trimo, Trimove razvojnike skozi čas, mednarodno uveljavljene menedžerje iz Slovenije, ki so nam predstavili svoj pogled na našo družbo, opaznejše športnike iz lokalnega okolja, s katerimi smo govorili o doseganju uspeha in prostovoljce, med katerimi so bili tudi trimovci in s katerimi smo se pogovarjali o družbeni odgovornosti, okolju in prostovoljstvu posameznika. Odnosi zaposlenih in vodstva140 V družbi lahko zaposleni izražajo svoja mnenja in stališča neposredno z vodji na rednih sestankih ali letnih razgovorih. Z vodstvom se zaposleni srečujejo na letnih izobraževanjih in drugih skupnih 140 GRI: LA5 65 dogodkih. Glavna direktorica se osebno pogovarja z vsemi zaposlenimi, ko podaljša pogodbo za določen čas v nedoločen čas. Vse vodje se udeležujejo tudi neformalnih srečaj z zaposlenimi. V družbi Trimo deluje sindikat SKEI, v katerega je vključenih 38 odstotkov zaposlenih in enajstčlanski svet delavcev. Dva predstavnika zaposlenih sta tudi člana nadzornega sveta. Preko njih lahko zaposleni izražajo svoja stališča in podajajo predloge, ki se nanašajo na njihov položaj v družbi Trimo. Med upravo družbe Trimo ter sindikatom in svetom delavcev je vzpostavljen dober dialog. Na srečanjih jih uprava seznanja z aktualnimi dogodki, pomembnimi spremembami v poslovanju in ukrepi, ki zadevajo sodelavce. Predstavniki obeh organov upravo seznanjajo s svojimi stališči in predlogi za izboljševanje delovnih pogojev in zagotavljanje pravic zaposlenih v skladu z delovnopravno zakonodajo. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih Rezultati raziskave SiOK V letu 2011 smo že dvanajsto leto zapored izvedli merjenje zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime v okviru projekta SiOK.141 Rezultati ankete vsa leta kažejo, da zaposleni v Trimu klimo in zadovoljstvo ocenjujejo višje od slovenskega povprečja. Rezultati merjenja klime so se v letu 2011 glede na preteklo leto znižali za 0,18 točke, kar je glede na zaostrene pogoje poslovanja spodbuden rezultat. Rezultate klime spremljamo tudi po vseh organizacijskih enotah, sodelavce pa o njih seznanjamo preko internih medijev. Rezultate v posameznih organizacijskih enotah vodja predstavi vsem sodelavcem, kjer skupaj pripravijo akcijski plan za izboljšanje. Graf 34: Gibanje organizacijske klime za družbo Trimo od leta 2008 do leta 2011 Organizacijsko klimo in zadovoljstvo merimo od leta 2006 tudi v nekaterih hčerinskih družbah v Skupini Trimo. V letu 2011 smo izmerili organizacijsko klimo in zadovoljstvo v proizvodnih družbah v skupini (Akripol in Tinde). V letu 2012 bomo ohranili število in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v matičnem podjetju in skupini. Na področju selekcije in iskanja novih zaposlenih bomo sledili 141 Slovenska organizacijska klima. 66 prodajnim strateškim usmeritvam in zaposlovali predvsem prodajno osebje na potencialnih tržiščih. Glede na delovanje v zahtevnem globalnem okolju bomo kompetence zaposlenih nadgrajevali na področju strateških in managerskih znanj, prodajnih veščin ter usmerjenosti h kupcu. Trimo dialog in Trimov model kompetenc bosta še naprej naše razvojno kadrovsko orodje. Proces razvoja zaposlenih bomo nadgrajevali z mentorstvom in coachingom ter odkrivali potenciale in razvijali naslednike. 67 UPRAVLJAMO S PROCESNIM PRISTOPOM Okvir stalnega izboljševanja procesov je model poslovne odličnosti, ki integrira različne pristope izboljševanja pri vseh procesih. V Trimu upravljamo s pomočjo procesnega pristopa in skladno s standardi ISO 9001, 14001 in OHSAS. Predstavnik vodstva za kakovost je direktor sektorja kakovosti, predstavnik vodstva za varovanje okolja in varnosti pri delu pa je namestnik direktorice za tehnično področje. Model procesov družbe predstavlja spodnja slika. Slika 3: Model procesov družbe Trimo Poslovnik vodenja Trimo, d. d. Poslovnik projektnega vodenja KLJUČNI PROCESI USTVARJANJE POTREB, RAZUMEVANJE TRGA IN KUPCEV >> DIrektorica komerciale PODPORNI PROCESI Procesni list RAZVOJ IN URESNIČEVANJE VIZIJE IN STRATEGIJE >> Glavna direktorica Procesni list Procesni list STRATEŠKI RAZVOJ CELOVITIH REŠITEV ZA KUPCE PRODAJA, TRŽENJE IN ZAGOTAVLJANJE CELOVITIH REŠITEV ZA KUPCE >> Direktorica komerciale >> Direktor razvoja in informatike Procesni list Procesni list SVETOVANJE KUPCEM IN SERVISIRANJE >> Direktorica komerciale ZADOVOLJNI KUPCI ZAHTEVE KUPCEV VODENJE >> Glavna direktorica Procesni list RAZVOJ SODELAVCEV >> Direktorica splošno kadrovskega sektorja Procesni list RAZVOJ IN UPRAVLJANJE Z VIRI INFORMACIJ >> Direktor razvoja in informatike Procesni list UPRAVLJANJE FINANČNIH IN FIZIČNIH VIROV >> Direktor ekonomike in financ Procesni list RAZVOJ IN IZVAJANJE PROGRAMA VAROVANJA LJUDI IN OKOLJA >> Predstavnik vodstva za okolje in Procesni list Predstavnik vodstva za varnost RAZVOJ PARTNERSTVA >> Direktorica komerciale Procesni list RAZVOJ CELOVITE KAKOVOSTI POSLOVANJA >> Predstavnik vodstva za kakovost Procesni list VODENJE PROJEKTOV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU Za učinkovito upravljanje procesov nadgrajujemo sistem spremljanja ključnih kazalnikov. izboljševanje procesov je odgovornost skrbnikov procesov in promotorjev procesa TIP. 68 Stalno Slika 4: Izboljševanje poslovne odličnosti. Trimov proces izboljšav procesov (TIP) V okviru procesa TIP smo v letu 2011 dosegli nekaj manj kot 1,8 milijona evrov učinkov in prihranka časa ter izvedli 317 izboljšav. Graf 35: Pregled učinkov zaključenih TIP-ov 3.500.000 € 3.000.000 € 2.500.000 € 2.000.000 € 1.500.000 € 1.000.000 € 500.000 € 0€ 2007 2008 TIP 2009 2010 2011 plan Ob koncu leta 2009 smo poostrili kriterije priznavanja učinkov, zato smo tudi za leto 2011 postavili nižji cilj. V letu 2011 smo dosegli cilj v višini 85,6 odstotka. Kazalniki uspešnosti procesov so prikazani v poglavjih, ki predstavljajo posamezne procese letnega poročila. 69 Upravljanje tveganj V vseh poslovnih procesih družbe in Skupine Trimo vzpostavljamo ravnovesje med preprečevanjem nastanka tveganj in po drugi strani sprejemanjem tveganj. Izziv predstavlja prepoznavanje in učinkovito obvladovanje tveganj ter sprejemanje tveganja pri poslovnih odločitvah. Pri tem upoštevamo tako zunanje dejavnike (makroekonomsko okolje, ekonomsko okolje na mednarodnih trgih) kot tudi notranje, interne dejavnike tveganj (poslovni procesi). Proces upravljanja tveganj poteka po petih korakih (ugotavljanje, ocenjevanje, obvladovanje, spremljanje tveganja, prihodnja tveganja). Ugotavljanje – identifikacija tveganj in njihovo obvladovanje142 V Skupini Trimo obvladujemo 45 različnih tveganj, ki jih delimo v tri glavne skupine: tveganja, finančna tveganja in tveganja delovanja.143 poslovna Poslovna tveganja Poslovna tveganja delimo v šest skupin s skupno 19 tveganji.144 Tveganja delovanja Tveganja delovanja delimo v štiri skupine s skupno 19 tveganji.145 Finančna tveganja Na področju obvladovanja finančnih tveganj v letu 2011 so bili poudarki in glavne aktivnosti po posameznih vrstah tveganj.146 1. Valutno tveganje pri podjetju nastane takoj, ko postane njegovo poslovanje neposredno ali posredno povezano s tujimi plačilnimi sredstvi. Zaradi neizravnanih deviznih pozicij smo v Trimu izpostavljeni tveganju sprememb deviznih tečajev. Ključni valutni par v letu 2011 je bil EUR/CHF, negativne učinke izpostavljenosti iz naslova neizravnanih deviznih pozicij smo zmanjševali z nakupi EUR put/CHF call opcij. Izpostavljenost iz naslova ostalih valutnih parov je bila v preteklem letu minimalna. 2. Obrestno tveganje definiramo kot negotovost, povezano s prihodnjimi vrednostmi obrestnih mer, ki neposredno določajo višino naših obveznosti z naslova dolgoročnega zadolževanja. V Trimu smo imeli na dan 31. december 2011 v svojem portfelju enajst dolgoročnih in pet kratkoročnih posojil, ki so vsa (razen dveh, kjer imamo pogodbeno določeno fiksno obrestno mero) vezana na vrednost referenčnih obrestnih mer. Navkljub malenkostnemu povišanju referenčnih obrestnih mer v letu 2011 napram 2010 so bile le te še vedno na relativno nizkih nivojih. Zaradi še vedno trajajoče finančne krize ocenjujemo, da ni nevarnosti, da bi se spremenljive obrestne mere na kratki rok opazno povišale, zato tveganja spremembe obrestne mere v letu 2011 nismo zavarovali. 3. Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo. 142 GRI: 4.11 143 GRI: 1.2 144 Za vse opise tveganj po skupinah in ukrepov njihovega obvladovanja glej v »Letno poročilo 2010« . 145 Za vse opise tveganj po skupinah in ukrepov njihovega obvladovanja glej v »Letno poročilo 2010«. 146 Več o tem v poglavju Druga razkritja - Finančni instrumenti v okviru Računovodskega poročila matične družbe. 70 Zaradi izredno oteženih razmer na trgu smo v letu 2011 največjo pozornost posvetili upravljanju s kreditnimi tveganji. Inštrumenti zavarovanja, ki jih v Trimu uporabljamo pri zavarovanju kreditnega tveganja, so: zagotavljanje avansov pri večjih poslih, zavarovanje tujih terjatev pri SID PKZ, tekoča izterjava terjatev, uporaba bančnih garancij in dokumentarnih akreditivov. V letu 2011 smo na tujem trgu dosegli 67 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Terjatve na tujem trgu so bile v stanju odprtih terjatev na dan 31. december 2011 zavarovane prek SID PKZ v višini 37,5 odstotka, medtem ko smo imeli na slovenskem trgu preko SID PKZ zavarovanih 32 odstotkov vseh terjatev. 4. Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje imelo težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Likvidnostno tveganje v Trimu aktivno upravljamo z osnovnimi orodji, ki jih uporabljamo za uravnavanje likvidnostnih tveganj: načrt denarnih tokov, likvidnostna rezerva, uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti, razpršenost virov financiranja, sprotno plačevanje terjatev, okvirne kredite pri bankah, ki omogočajo črpanje virov glede na potrebe. V letu 2011 se je povprečni plačilni rok plačanih faktur naših kupcev v primerjavi z letom 2010 v povprečju podaljšal za 25 dni, kar je predvsem posledica podaljšanja povprečnega plačilnega roka plačanih faktur domačih kupcev (s 120 dni v 2010 na 192 dni v 2011), medtem ko je se je povprečni plačilni rok za plačane fakture naših tujih kupcev izboljšal (z 91 dni v 2010 na 85 dni v 2011). Naši dobavitelji so v letu 2011 v povprečju prejeli plačilo 24 dni prej, kot smo ga mi v povprečju prejeli od naših kupcev. 5. Tveganje strukture financiranja je tveganje (ne)uravnoteženosti in optimalnosti virov financiranja po njihovi ročnosti (dolgoročni / kratkoročni viri) in izvoru financiranja (lastniški kapital / dolgovi). To tveganje v Trimu obvladujemo z zagotavljanjem skladnosti ročnosti virov financiranja z ročnostjo sredstev, nadzorom nad obsegom in stroški zadolževanja (prek analiziranja kazalcev zadolženosti in upravljanja kreditnega portfelja), z ustrezno politiko dividend in upravljanjem lastniške strukture. Ocena izpostavljenosti tveganju je zmerna. 6. Tveganje nevarnosti škode na premoženju je tveganje nastanka škode na premoženju zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in drugih nezgodnih primerov. V Trimu to tveganje obvladujemo z oceno ogroženosti in izpostavljenosti objektov tovrstnim tveganjem, pripravo ustreznih preventivnih ukrepov, izvajanjem vaj pripravljenosti in sklepanjem ustreznih pogodbenih zavarovanj. Ocena izpostavljenosti tveganju je majhna. 7. Tveganje nevarnosti finančne izgube zaradi obratovalnega zastoja je tveganje prekinitve proizvodnje oziroma obratovanja zaradi škode na premoženju. To tveganje v Trimu obvladujemo z zavarovanjem ekonomske škode zaradi prekinitve poslovanja in z organizacijsko-tehničnimi (preventivnimi) ukrepi za zmanjšanje posledic zastojev. Ocena izpostavljenosti tveganju je majhna. Spremljanje in ocenjevanje tveganj147 Prioritete na področju tveganj v letu 2011 V družbi Trimo smo v letu 2011 namenili posebno pozornost ključnim tveganjem znotraj posameznih procesov. Obvladovanje tveganj znotraj posameznih procesov je opisano znotraj posameznih področij tveganj. Nosilci tveganj so v letu 2011 posvetili predvsem identificiranim ključnim tveganjem v obdobju 2011 – 2013. Ocenili smo identificirana tveganja z vidika verjetnosti nastanka ter posledic na poslovanje ter oceno grafično predstavili. 147 Več o tem glej v Letno poročilo 2010. 71 Obvladovanje tveganj smo razširili na nekatere ostale družbe v Skupini Trimo. Izbrane družbe so identificirale svoja tveganja ter revidirala njihov način obvladovanja skupaj z nosilci in akcijskimi plani za izbrana ključna prihodnja tveganja. Revidiran način obvladovanja tveganj objavljajo tudi v svojih letnih poročilih. Nadaljevali smo s pripravo baze projektnih tveganj za komercialne projekte ter z uvedbo spremljanja operativnih tveganj za projektne komercialne projekte. Prenovili smo popis procesa izvedbe komercialnih projektov, ki vključuje obvladovanje projektnih tveganj. Tveganja v prihodnosti V letu 2010 smo identificirali pričakovana ključna tveganja za obdobje od leta 2011 do leta 2013. 148 Identificirali smo 24 ključnih tveganj149 od skupno 45 tveganj.150 148 GRI: 1.2 149 Obvladovanje ključnih tveganj, katerim smo v letu 2011 namenili več pozornosti, pa je prikazano pri opisu posameznih poslovnih področij v Letnem poročilu 2011. 150 Več o tem glej v Letno poročilo 2010. 72 RAZVIJAMO PARTNERSTVA151 V Trimu partnerstva razvijamo z vsemi našimi deležniki. V letu 2011 smo sodelovali z več kot 125-imi partnerji. S strateškimi dobavitelji smo pospešeno razvijali nove proizvode in izboljševali obstoječe. Različnim oblikam sponzorstva in donacij smo namenili 154.805 evrov finančnih sredstev. 152 Slika 5: Trimovi deležniki Centri znanja V proces razvoja ne vključujemo le naših zaposlenih, ampak tudi naše pomembne deležnike - kupce, dobavitelje, licenčne partnerje, univerze in inštitute, razvojne oddelke drugih podjetij in posameznike. Sodelovali z več kot 125-imi domačimi in tujimi partnerji Naš razvojni oddelek je v letu 2011 v procesu razvoja aktivno sodeloval s 125-imi domačimi in tujimi partnerji. Med njimi je bilo 20 fakultet, 17 institutov, 59 razvojnih oddelkov drugih podjetij, med njimi 25 dobaviteljev in večje število samostojnih raziskovalcev in oblikovalcev. V 85 odstotkih vseh razvojnih projektov smo sodelovali z zunanjimi partnerji, od celotnega števila partnerjev jih je bilo skoraj 60 odstotkov iz tujine. Sodelovanje s centri znanja razvijamo tudi skozi druge oblike sodelovanja, kot so recimo Trimo raziskovalne nagrade,153 sodelovanje v skupnih razvojnih razpisih (recimo razpisi ARRS, Eureka, kompetenčni centri, gospodarska središča), sponzoriranje aktivnosti študentov, omogočanje obiskov in ogledov proizvodnje, gostovanje naših strokovnjakov na fakultetah kot gostujočih predavateljev in 151 GRI: 4.16, SO1 152 GRI: 4.14 Več o posameznih Trimovih deležnikih v naslednjih poglavjih: o kupcih v Ustvarjamo dodano vrednost za naše kupce, o širši družbi in dobaviteljih v Razvijamo partnerstva, o delničarjih v Doseganje uravnoteženih kazalcev, o zaposlenih v Uspehe dosegamo s sodelavci. 153 Več o tem v poglavju: Razvijamo kreativnost in inovativnost. 73 kot članov strokovnih združenj. V letu 2011 smo začeli tudi s sodelovanjem v kompetenčnem centru TIGR (Zavod za trajnostno in inovativno gradbeništvo), kjer skupaj z večjim številom slovenskih inovativnih podjetij, inštitutov in fakultet razvijamo in širimo kompetence na področju trajnostnega gradbeništva. Prav tako smo člani dveh centrov odličnosti in večjega števila strokovnih združenj in pobud. Graf 36: Struktura razvojnih nalog (RN) glede na sodelovanje z zunanjimi partnerji v letu 2011 Graf 37: Partnerji v letu 2011 5% 19 % 38 % 18 % 20 % fakultete obstoječi dobavitelji posamezniki inštituti razvojni oddelki podjetij Tudi v letu 2011 smo nadaljevali z uporabo modela odprtega inoviranja (Open Innovation Model),154 s katerim želimo pospešiti naše razvojne aktivnosti in v sodelovanje vključiti čim večje število zunanjih razvojnih partnerjev. Tako smo na našem spletnem portalu nadaljevali s projektom »Sodeluj z nami«, v okviru iskanja potencialnih razvojnih partnerjev pa smo sodelovali z enim najbolj znanih spletnih ponudnikov s področja odprtega inoviranja Nine Sigma155. Trimo je član EFQM, dve sodelavki sta ocenjevalki poslovne odličnosti za Evropsko nagrado, ena sodelavka je EFQM Valued Assessor. Trimo je član EFQM Pakta, čigar poslanstvo je razvijanje dobrih praks na različnih procesih. Člani EFQM pakta so tudi BMW, Philips, Bosch, Unilever, Solvay, EDV, Grundfoss, TNT. Dobavitelji 154 Za predhodne aktivnosti in vzroke za postavitev modela odprtega inoviranja glej Trimovo letno poročilo 2008. 155 Več o tem: www.ninesigma.com. 74 V letu 2011 so surovinski trgi imeli ponovno trend rasti; na črni metalurgiji in pločevini se je to odražalo predvsem v prvi polovici leta, na mineralni volni pa celo leto (Graf 41,42. Moč dobaviteljev se je povečala, ravno tako kot zahteve kupcev po točnih in kakovostnih dobavah. Dodaten negativen vpliv je imelo poglabljanje krize v finančnem sektorju in zmanjševanje kreditnih limitov zavarovalnih institucij. Graf 38: Gibanje povprečnih svetovnih cen jekla 2007-2011 po kategorijah 156 1800 1600 1400 v USD/ tona 1200 1000 800 600 400 200 sep 07 okt 07 nov 07 dec 07 jan 08 feb 08 mar 08 apr 08 maj 08 jun 08 jul 08 avg 08 sep 08 okt 08 nov 08 dec 08 jan 09 feb 09 mar 09 apr 09 maj 09 jun 09 jul 09 avg 09 sep 09 okt 09 nov 09 dec 09 jan 10 feb 10 mar 10 apr 10 maj 10 jun 10 jul 10 avg 10 sep 10 okt 10 nov 10 dec 10 jan 11 feb 11 mar 11 apr 11 maj 11 jun 11 jul 11 avg 11 sep 11 okt 11 nov 11 dec 11 0 hladno valjana pločevina vroče pocinkana pločevina profili betonsko jeklo Graf 39: Gibanje povprečnih svetovnih cen črne metalurgije 2007-2011 1100 1050 1000 950 900 850 v EUR/tona 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 jan 07 feb 07 mar 07 apr 07 maj 07 jun 07 jul 07 avg 07 sep 07 okt 07 nov 07 dec 07 jan 08 feb 08 mar 08 apr 08 maj 08 jun 08 jul 08 avg 08 sep 08 okt 08 nov 08 dec 08 jan 09 feb 09 mar 09 apr 09 maj 09 jun 09 jul 09 avg 09 sep 09 okt 09 nov 09 dec 09 jan 10 feb 10 mar 10 apr 10 maj 10 jun 10 jul 10 avg 10 sep 10 okt 10 nov 10 dec 10 jan 11 feb 11 mar 11 apr 11 maj 11 jun 11 jul 11 sep 11 okt 11 nov 11 dec 11 300 Gibanje povprečnih svetovnih cen črne metalurgije 2007-2011 Upravljanje celotne verige tako fizičnega kot tudi finančnega toka je postalo še zahtevnejše, ne samo za družbo Trimo, temveč za celotno skupino. Posebno pozornost smo namenili zagotavljanju surovin. Cene vseh ključnih materialov za proizvodnjo panelov in QbissOne proizvoda, kot so pločevina, črna metalurgija, mineralna volna in kemija so rasle, podobno je bilo tudi pri cenah drugih materialov za novi fasadni sistem Qbiss Air. Cene storitev (montaže, ostalo) so imele ravno tako rahel trend navzgor, še posebej v drugem polletju smo imeli primankljaj kakovostnih in zanesljivih izvajalcev. Z usklajenim in osredotočenim delovanjem po celotni verigi smo zmanjšali raven zalog surovin, posebej obarvane pločevine in tako izboljšali vezavo denarja v materilu. 156 Za leto 2007 so razpoložljivi podatki od septembra 2007 dalje 75 S strateškimi dobavitelji smo izboljševali funkcionalne in estetske lastnosti obstoječih proizvodov. Pri funkcionalnih lasnostih smo usmerili aktivnosti na povečanje izolativnosti, pri estetiki pa na uvajanju večjega števila različnih barv in vzorcev pločevin. Pri dobaviteljih Qbiss Air smo izbrali ključne dobavitelje ter uskladili tehnične in dobavne pogoje za materiale in storitve. Izvedli smo 25 razvojno - izobraževalnih okroglih miz z obstoječimi dobavitelji ter trideset predstavitev novih materialov in sistemov na različnih razvojno – raziskovalnih področjih. Nadaljevali smo z nadgradnjo na področju elektronskega poslovanja z dobavitelji, ki še niso bili vključeni v tovrstno poslovanje. Lokalna udeležba dobaviteljev predstavlja 50,57 odstotka predvsem zaradi lokalne proizvodnje kontejnerjev, storitvene dejavnosti (montaže) in delno tudi zaradi nabave črne metalurgije preko določenih slovenskih trgovcev. Graf 40: Promet nabave družbe Trimo glede na geografsko strukturo 157 12 % SLO 51 % 37 % EU IZVEN EU Delničarji Za delničarje smo tudi v letu 2011 izdali letno poročilo družbe in Skupine Trimo. Prav tako smo izdali bilten Delničar, na spletnih straneh Trima pa tudi objavljali pomembne poslovne dogodke. Mediji Komuniciranje z mediji smo v letu 2011 utrjevali predvsem na Poljskem, v Rusiji in na Češkem, Nizozemskem, pojavnost Trima v medijih skozi novinarske objave pa se je občutno povečala tudi na na Poljskem, v Italiji, Bosni in Hercegovini, Španiji, Češkem. Pojavnost Trima v Sloveniji in Srbiji je ostala v skladu s ciljem na približno istem nivoju kot leto prej.158 Družba Družba Trimo je v letu 2011 namenila 154.805 evrov finančnih sredstev za različne oblike sponzorstev in donacij. To predstavlja 0,15 odstotka celotnega prihodka.159 157 GRI: EC6 158 Podrobnejši podatki so dostopni v Trimovi službi za odnose z javnostmi. 159 GRI: EC1 76 Graf 41: Struktura sredstev za sponzorstva in donacije v letu 2011 1% 13 % 5% 81 % humanitarni namen kulturni namen izobraževalni namen šport V Trimu verjamemo, da veliko prispevamo v družbo tudi z aktivnim odzivom na povabila različnih organizacij z namenom predstavitve naših izkušenj, dobrih praks in znanja. Glavna direktorica in ostali ključni sodelavci v družbi Trimo so pogosto vabljeni k predavanjem ali aktivni udeležbi na okroglih mizah na teme voditeljstvo, notranje podjetništvo, povezovanje podjetij z ostalimi deležniki inovacijskega prostora, trajnostni razvoj … Članstva v organizacijah Glavna direktorica je članica strateškega gospodarskega sveta pri predsedniku vlade Republike Slovenije in članica sveta za gospodarstvo pri predsedniku Republike Slovenije. Je podpredsednica regijske Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, podpredsednica Združenja kovinske industrije in podpredsednica Združenja manager Slovenije. Je članica nadzornega sveta Pokojninske družbe A, d. d. in članica nadzornega sveta Slovensko - nizozemskega poslovnega združenja. Glavna direktorica je članica sveta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, članica nadzornega sveta IEDC Bled, Slovenija, članica kolegija gospodarstva Univerze v Ljubljani. Je tudi članica strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS, članica Skupščine Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, članica upravnega odbora Inštituta Jožef Stefan. Je članica sveta Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in podpredsednica odbora za priznanja za poslovno odličnost v okviru ministrstva za visokošolstvo znanost in tehnologijo160 V spodnji tabeli prikazujemo, v katerih organizacijah smo bili člani (v letu 2011) – tako za družbo kot Skupino Trimo. 160 GRI: SO5 77 Tabela 3: Članstva družbe Trimo in njenih hčerinskih družb v organizacijah, v katerih smo v letu 2011 plačali članarino Ime družbe Izvorno ime organizacije Kmetijsko gozdarska zbornica EFQM GS1 Slovenija Slovensko društvo za odnose z javnostmi Gospodarska zbornica dolenjske in bele krajine Slovensko društvo za trajnostni razvoj Slovensko-makedonski poslovni klub AmCham Slovenia Gospodarska zbornica Slovenije Inženirska zbornica Slovenije Slovenska fundacija za poslovno odličnost Država Slovenija Belgija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Makedonija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovensko združenje za kakovost Slovensko društvo informatika Slovensko društvo uporabnikov Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Društvo arhitektov Združenje manager Združenje delodajalcev Slovenije SI.RISK Slovensko združenje za tveganje in zavarovanje Survey Monkey Spain Združenje poslovnih finančnikov Slovenije НП СРО "ОСВО" (Саморегулируемая организация) Некоммерческое партнерство "Объединение строителей Владимирской области" НП СРО "ОПВО" (Саморегулируемая организация) Некоммерческое партнерство «Объединение проектировщиков Владимирской области" Торгово-промышленная палата России и Владимирской области Privredna komora Srbije Inženjerska komora Srbije Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Trimo, d. d. OOO Trimo VSK Trimo Inženjering, d.o.o. Trimo UAE, fze الفجيرة غرفة التجارة والصناعة OOO Trimo RUS / RIBA CPD Providers Trimo UK, Ltd. Slovenija Španija Slovenija Rusija Rusija Rusija Srbija Srbija Združeni arabski emirati / Velika Britanija UK Trade and Investment Velika Britanija The Centre for Window and Cladding Technology Velika Britanija 161 GRI: 4.13 78 161 Ime družbe Država Velika Britanija / Hrvaška Izvorno ime organizacije Planet Positive Trimo Polska, Sp.z.o.o. Trimo Građenje, d.o.o. / Hrvatska gospodarska komora Poslovni klub Slovensko gospodarstvenika Hrvatskih Hrvaška Trimo Construct Romania S.r.l. / Trimo Bulgaria, OOD Bulgarian Slovenian Chamber of Commerce and Bolgarija Industry Trimo Italia, S.r.l. Trimo Makedonija, dooel CBS Inštitut, d.o.o. Akripol, d.d. Tinde, d.o.o. / Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Milano - Ufficio Registro delle Imprese INPS (Istituto Nazionale Previdenza Sociale) INAIL (Istituto Nazionale per l'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro) Stopanska komora na Makedonija Sojuz na stopanski komori na Makedonija Slovenečko makedonski biznis klub Institut za standardizacija na Republika Makedonija Organizacija za jeklene konstrukcije Združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Združenja sveta delavcev Slovenije Združenje nabavnikov Slovenije Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine Gospodarska zbornica Slovenije Center odličnosti PoliMat Grozd Plasttehnika SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo Društvo polimercev v okviru projekta KoCKE pri GZS SZPV - Slovensko združenje za požarno varnost SZPV - Slovensko združenje za požarno varnost ZDS - Združenje delodajalcev Slovenije GZDBK - Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine ZIPS - Zavod invalidskih podjetij Slovenije Italija Italija Italija Makedonija Makedonija Makedonija, Slovenija Makedonija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Področje sodelovanja s partnerji bo tudi v prihodnje zelo pomembno za Trimov strateški razvoj, zato mu bomo posvečali posebno pozornost. Glede na razmeroma veliko število zunanjih partnerjev, s katerimi sodelujemo v razvojnem procesu, bomo v prihodnje poskušali poleg kvanitativne rasti pozornost posvetiti tudi rasti kakovosti tega sodelovanja. V prihodnje bo velik del našega sodelovanja posvečen trajnostnemu razvoju in učinkoviti rabi energije ter sodelovanju v okviru kompetenčnih centrov in centrov odličnosti. 79 PREVZEMAMO ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST Zaveza trajnostnemu razvoju izhaja iz začetkov Trimovega delovanja in je eden temeljev organizacijske kulture in poslanstva. V izvajanju te strategije uvajamo sodobne pristope modela zelenega poslovanja, kot recimo so razvijanje okolju in človeku prijaznih proizvodov in tehnologij, uvajanje principa cradle to cradle (C2C), izdelave analize življenjskega kroga (LCA) za ključne Trimo proizvode družine Trimoterm in Qbiss, razvoj energetsko visoko učinkovitih sistemov ovoja zgradb, integriranih sončnih elektrarn v strehe Trimo. Trajnostni razvoj razumemo kot uravnoteženje ekonomskih, socialnih in ekoloških interesov na dolgi rok in ga razvijamo skladno z našimi vrednotami in s pomočjo Trimovih ključnih kompetenc in jasne vizije. Rezultati ekonomske in socialne trajnosti so prikazani v predhodnih poglavjih letnega poročila. Kot člani UNGC spoštujemo vseh deset njihovih načel (človekove pravice, delavski standardi, okolje, transparentnost in proti-korupcija).162 Varovanje okolja družbe in Skupine Trimo V Skupini Trimo smo se kot družbeno odgovorni opredelili za uravnotežen trajnostni razvoj proizvodov, tehnologij in procesov, razvijamo in izvajamo strategijo zagotavljanja celovitih in vedno novih rešitev z upoštevanjem visoke varnosti in zmanjšanja tveganj za kupce in delničarje. To odgovornost širimo še zlasti v Trimove proizvodne hčerinske družbe.163 Pri razvoju proizvodov uvajamo LCA analize proizvoda vključno z razgradnjo. Prenos tehnologij in postavitev novih proizvodenj je zasnovan na kriterijih evropske okoljske zakonodaje z minimalnimi okoljskimi tveganji. V vseh proizvodnih družbah nadziramo emisije in ločeno zbiramo odpadke. V Skupini Trimo širimo kulturo nenehnega izboljševanja in dvigujemo zavest o pomenu odgovornega okoljskega delovanja v lokalnem in globalnem smislu. V družbah Trimo in Akripol imamo skladno s standardom ISO 14001 integriran sistem poslovanja. Tak sistem poslovanja bomo postopoma prenesli tudi na ostala hčerinske družbe. S svojim ravnanjem dokazujemo, da upoštevamo tudi načela UNGC.164 V Trimu smo po svoji politiki in strategiji zavezani visokim ciljem glede varovanja okolja in trajnostnega razvoja. V portfelju proizvodov imamo tiste, ki so najmanj 99 odstotno reciklabilni165. V okviru ponudbe celovitih rešitev kupcem ponujamo in izvajamo okolju prijazne rešitve, ki prispevajo k dodani vrednosti za kupca in trajnostnemu razvoju na planetu. Taki proizvodi in rešitve so paneli EcoSolar166 z vgrajenimi PV moduli za pridobivanje električne energije iz sonca, PV centrale, integrirane v Trimo strehe, sistem visoko zrakotesnega ovoja, ki občutno zmanjša toplotne izgube zgradb skozi reže, paneli za ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sončne energije, paneli za zmanjšanje hrupa, samočistilni paneli Trimo EcoClean, Trimo EcoEnergy, ki s svojo reflektivnostjo zmanjšujejo pregrevanje stavb poleti in s tem zmanjšujejo porabo energije za hlajenje.167 162 Več o tem: Letno poročilo 2009. 163 Trimo VSK, Trimo Inženiring in Trimo FZE. 164 V tem delu gre predvsem za načela UNGC s področja »okolja«; 7. načelo: gospodarstvo bi moralo podpirati preventivni pristop do okoljske problematike; 8. načelo: vzpodbujati promocijo večje okoljske odgovornosti; 9. načelo: vzpodbujati razvoj in razširjanje okolju prijaznih tehnologij 165 GRI: EN2 166 GRI: EN26 167 GRI: EN6 80 Področje sistema ravnanja z okoljem v družbi Trimo vodi pooblaščenec vodstva za okolje mag. Danijel Zupančič, namestnik glavne direktorice za tehnično področje s timom strokovnjakov in je odgovoren za razvoj celotnega področja in izvajanje strategije trajnostnega razvoja.168 Bistveni elementi te strategije so zmanjševanje odpadkov, uvedba pristopov popolnega recikliranja oziroma pristopa, ki vodi do koncepta od zibelke do zibelke169, racionalna raba naravnih virov, uporaba obnovljivih virov energije, razvoj takih izdelkov in tehnologij, ki so v ravnotežju z naravnimi procesi in ne povzročajo trajnih posledic za planet. Pomembne aktivnosti in dosežki upravljanja sistema ravnanja z okoljem v letu 2011 so:170 znižane količine komunalnih odpadkov za 17,9 odstotka glede na leto 2010, povečan delež reciklabilnih odpadkov in predaja v obliki sekundarnih ali primarnih surovin (doseženo 97,8 odstotka od vseh odpadkov), zmanjšane so porabe embalažnih materialov na enoto proizvoda, zmanjšana je poraba električne energije na enoto proizvoda linije Qbiss One ,171 zmanjšan CO2e odtis za modularne elemente Qbiss One in Trimoterm - LCA , organiziran je bil že dvanajsti tradicionalni Trimov dan okolja, ko smo imeli okroglo mizo v sklopu Trimo Petke na temo družbene odgovornosti, okolja in prostovolstva , za potrebe proizvodenj je bilo nabavljeno okoli 61.000 ton materialov.172 V letu 2011 smo za stroške vlaganja v sistem ravnanja z okoljem namenili približno 20.000 evrov in s tem presegali zakonske obveznosti na posameznih področjih.173 Učinki izvedenega programa varovanja okolja in trajnostnega razvoja so bili višji od vloženih sredstev. Pripravljenost na izredne dogodke V Trimu izvajamo ukrepe za obvladovanje tveganj na področju varovanja okolja (požar, razlitje, eksplozija …). V letu 2011 nismo imeli izrednega dogodka z negativnim vplivom na okolje ali požarno varnost.174 Ravnanje z odpadki175 Sistem ravnanja z odpadki, ki je osnovan na smernicah in direktivah EU in ga vsako leto izboljšujemo, vpliva na Trimove rezultate, ki so nad povprečjem v državi in tudi v določenih segmentih primer dobre prakse tudi za vodilna evropska podjetja. Tak sistem ravnanja z odpadki je vzpostavljen tudi v hčerinskih družbah, v katerih bomo rezultate postopoma dvignili na enak nivo kot v matični družbi. Komunalni odpadki Zmanjševanje komunalnih odpadkov je sestavni del Trimo programa ravnanja z odpadki. V letu 2011 se je količina komunalnih odpadkov še pomembno znižala kot posledica uvedenega dodatnega zbiranja in ločevanja odpadkov. Delež komunalnih odpadkov predstavlja 2,0 odstotka vseh odpadkov družbe.176 Sekundarni odpadki 168 Okoljsko – varnostni tim je sestavljen s strokovnjaki s posameznih področij (varnost in zdravje pri delu, nevarne snovi, kadri, naravni viri, energija, itd). GRI: LA6 169 »Cradle to cradle« pomeni vsakokratna izdelava novega izdelka iz zavrženega izdelka. 170 GRI: EN27 171 GRI: EN5 172 GRI: EN1 173 GRI: EN30 174 GRI: EN23 175 GRI: EN22 176 Za rezultate po letih na področju komunalnih odpadkov glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 81 Relativni delež ločenih in predanih odpadkov v obliki sekundarnih surovin v družbi Trimo narašča, saj se program ravnanja z odpadki izvaja dosledno, pozitivno pa prispevajo k rezultatom tudi stalne izboljšave. Graf 42: Delež predelanih (zbranih in predanih) industrijskih odpadkov v Trimu v primerjavi z Republiko Slovenijo [%] v 177 obdobju od 2007 do 2011 Nevarni odpadki178 Nevarni odpadki se nadzorovano zbirajo in predajajo pooblaščenim odjemalcem, ki imajo koncesijo za to vrsto dejavnosti. Količine nevarnih odpadkov179 v Trimu so relativno nizke in predstavljajo 0,13 odstotka vseh odpadkov. Poraba vode180 Program varovanja okolja v Trimu vključuje tudi skrb za racionalno rabo naravnih virov, med katerimi je pitna voda na prvem mestu. Poraba vode je v letu 2011 nekoliko nižja glede na leto 2010. Poraba vode na zaposlenega v letu 2011 je bila 0,89 kubičnih metrov na mesec.181 Vodo uporabljamo le za sanitarne potrebe in lastno kuhinjo. Ne uporabljamo je za tehnološke procese, zaradi česar tudi ne nastajajo odpadne tehnološke vode.182 Vse odpadne vode se vodijo do javne centralne čistilne naprave Trebnje.183 Program varovanje okolja zajema nadzor nad notranjim kanalizacijskim omrežjem, kjer se posebna pozornost posveča lovilcem olj. Poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO)184 Poraba ELKO je vezana na sistem ogrevanja objektov v zimskem obdobju, kjer sledimo absolutni porabi in porabi na enoto ogrevnega volumna. Del porabe pa je vezan na sistem ogrevanja tehnologije, kjer sledimo porabi ELKO na enoto proizvoda. Cilj letne porabe ELKO je postavljen glede na povprečno zimsko temperaturo in načrt proizvodnje streh in fasad. V letu 2011 je bila poraba ELKO pod zastavljenim ciljem.185 Poraba električne energije 177 Podatki za Slovenijo na ARSO za leto 2010 še niso na voljo . 178 GRI: EN24 179 Za količine nevarnih odpadkov po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2011 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 180 GRI: EN8 181 Za porabo vode po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2011 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/, EN 21 182 GRI: EN9 183 GRI: EN10, EN21 184 V nadaljevanju: ELKO. GRI: EN3, EN4 185 Za porabo ELKO po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2011 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 82 Med pomembnimi okoljskimi vidiki v Trimu je tudi poraba električne energije za proizvodne procese, prezračevanje, klimatizacijo, ogrevanje in razsvetljavo. V letu 2011 je bila poraba električne energije nekoliko višja kot leta 2010, glede na povišan obseg proizvodnje pa je bila v okviru načrtovane.186. Trimova sončna elektrarna je delovala vse leto in proizvedla nad 40.000 kWh zelene električne energije.187 Emisije škodljivih snovi v naravno okolje V letu 2011 so bile opravljene redne meritve emisij škodljivih snovi na obstoječi tehnološki opremi. Vsi rezultati so pod dovoljenimi zakonsko predpisanimi mejami. Redno izvajamo tudi monitoring emisij iz vseh kurilnih naprav in tudi te naprave delujejo v skladu s predpisanimi zakonskimi mejami.188 Za hlapne organske snovi (HOS) iz lakirne naprave, kjer dela opravlja pogodbeni partner, nadzorujemo količine emisij HOS tako, da niso prekoračene dovoljene ciljne vrednosti. Graf 43: Primerjava med dejansko in dovoljeno ciljno emisijo HOS (kg) v Trimu za obdobje od leta 2007 do leta 2011 LCA 189 S skrbnim ravnanjem z naravnimi viri in energenti ter hkratnimi ukrepi za zmanjšanje posrednih vplivov na količino izpustov v ozračje v sodelovanju s partnerji v dobavni verigi v Trimu širimo kulturo odgovornega odnosa do podnebnih sprememb. Naša odgovornost se kaže tudi v tem, da smo v Trimu izvedli CO2e odtis za glavne izdelke družine Trimoterm in Qbiss v celotni dobavni verigi (LCA). Z ukrepi zmanjšanja emisije CO2e odtisa smo v letu 2011 dosegli za približno tri odstotke manjše CO2 odtise na enoto. Na osnovi porab energentov, emisij in izračunov spremljamo tudi emisije CO2 kot posledico delovanja proizvodne tovarne. V letu 2011 se je celotna emisija nekoliko zmanjšala na račun manjše porabe ELKO.190 Pri tem niso zajete emisije zaposlenih (prihod na delo, službena potovanja ipd.). 186 Za porabo električne energije po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2011 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/. GRI: EN3, EN4, EN7. 187 Za proizvodnjo "zelene" električne energije po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2011 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 188 GRI: EN20 189 GRI: EN16, EN17, EN18, EN 29 V podatku CO2e so zajete emisije vseh šestih toplogrednih plinov po Kiotskem protokolu. 190 Glej graf: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje družbe. 83 Graf 44: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje družbe Trimo v Trebnjem Komuniciranje z okoljem V Trimu smo tudi v letu 2011 obeležili Dan okolja191. V sklopu okroglih miz v okviru obeležitve petdesete obletnice poslovanja družbe Trimo, smo eno teh namenili družbeni odgovornosti, okolju in prostovoljstvu.192 Družba Trimo bo tudi v letu 2012 sledila svoji usmeritvi prepoznavnega promotorja trajnostnega razvoja in uvajanja najboljših praks pri odnosu do varovanaj okolja. Nadaljevali bomo z razvojem izdelkov in tehnologij ter procesov, da zmanjšamo CO2 emisije, s povišanim deležem recikliranih materialov v vgrajenem izdelku (cradle 2 cradle) zmanjševali potrebo po dodatne izčrpavanju naravnih virov, zmanjševali bomo porabe energije na enoto proizvoda z uvajanjem tehnologij varčne in pametne razsvetljave in uporabo odpadne toplote kompresorjev. Na primerih dobre prakse izvedbe energetsko najbolj učinkovitih rešitev bomo prikazali našim kupcem dolgoročne prednosti z vidika ekonomike in vplivov na okolje skozi celoten cikel delovanja objekta do razgradnje. 191 Več o tem na: http://www.trimo.si/mediji/sporocila-za-javnost-66/?y=2009&m=05. 192 GRI: EC8 84 Načrti za leto 2012 NAČRT POSLOVNI KAZALCI ZA LETO 2012 TRIMO, D. D. SKUPINA TRIMO 108,2 183,1 103 103 50.438 33.700 Indeks 2012/2011 119 108 SKUPNI KAPITAL v mio eur 44,7 44,2 Indeks 2012/2011 101 104 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 450 1.050 Indeks 2012/2011 97 100 SKUPNI PRIHODEK v mio eur Indeks 2012/2011 DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA v eur V družbi in Skupini Trimo smo odločeni, da s pozitivno energijo in odgovornim delom dosežemo zastavljene cilje skladno z motom leta Kupci, močni, pomembni zagovorniki gradimo nadaljnji razvoj Trima. 85 86 87 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINA TRIMO Računovodska načela, usmeritve in prikaz računovodskih izkazov Podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov Računovodski izkazi Skupine Trimo so sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo od 1. januarja 2006 (v nadaljevanju: SRS). Pri sestavljanju računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Izkazujejo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti, finančnega položaja ter poslovni izid družbe. Pri oblikovanju računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov smo upoštevali tudi potrebne kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in računovodenja. To so: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih so začetne izvirne vrednosti in končne poštene vrednosti, ki so razvidne iz knjigovodskih listin, v skladu s SRS in zakonodajo. Spremembe računovodskih usmeritev Spremembe računovodskih usmeritev pri družbi Trimo so nastale pri delu opreme in sicer pri proizvodnih linijah. V letu 2011 je družba prešla iz modela vrednotenja po nabavni vrednosti na model prevrednotenja. Učinek vrednotenja je povečanje vrednosti proizvodnih linij v višini 6.387.213 evrov. Prevrednotenje proizvodnih linij na dan 31.12.2011 je vplivalo na povečanje presežka iz prevrednotenja v višini 5.109.770 evrov ter na obveznosti za odložene davke v višini 1.277.443 evrov. Družba Akripol je v letu 2011 spremenila model vrednotenja zemljišč in zgradb in prešla iz modela nabavne vrednosti na model prevrednotenja. Na dan 31. december 2011 so v tej družbi prevrednotili vrednost zemljišč in zgradb na tržno vrednost. S tem so okrepili njihovo sedanjo vrednost za 2.578.447 evrov. Tečaj in način preračuna Sredstva in obveznosti, nominirana v tujih valutah, so bila preračunana v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. december 2011. Primerljivost podatkov za leto 2010 Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za tekoče poslovno leto in predhodno poslovno leto. Izkaz poslovnega izida je sestavljen v skladu s SRS 25, v katerem je prikazan poslovni izid za poslovno leto in predhodno poslovno leto. Izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26, v katerem so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za tekoče poslovno leto in predhodno poslovno leto. V letu 2011 ni bilo večjih sprememb glede števila družb, ki so vključene v uskupinjevanje.193 Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom Vsi podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikaz podatkov poslovnega leta in so izraženi v evrih brez centov. Prikaz indeksov primerjave s predhodnim letom je zaradi smiselnosti in realnosti primerjave omejen navzgor do 10.000. Strukturni deleži posameznih kategorij se pri podatkih bilance stanja nanašajo glede na celotna sredstva oziroma obveznosti do 193 Prodan je bil delež družbe OOO Trimo VSK v družbi OOO Trimo Stroj Inženiring, ki tako ni več sestavni del Skupine Trimo. 88 virov sredstev. Strukturni deleži posameznih kategorij se pri podatkih izkaza poslovnega izida nanašajo glede na doseženi celotni prihodek, ki ga sestavljajo doseženi poslovni prihodki (brez učinka spremembe zalog), finančni prihodki in drugi prihodki. V razkritjih je pogosto uporabljen izraz »matična družba« in predstavlja družbo Trimo. Za družbo Trimo in navedene odvisne družbe, vključene v izdelavo uskupinjenih računovodskih izkazov, so bila izdelana ločena poročila o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 2011. Za družbo Akripol Zagreb ni bila opravljena popolna letna revizija računovodskih izkazov, ampak je bil opravljen pregled podatkov v okviru revizije družbe ustanoviteljice Akripol d.d.. Družbi Trimo Construct Romania in Trimo BH sta tudi v letu 2011 poslovali v pomembno manjšem obsegu in za njiju ni bila opravljena zunanja revizija. V izdelavo uskupinjenih računovodskih izkazov so bile poleg matične družbe vključene naslednje odvisne družbe: Akripol, d.d., Slovenija Akripol Zagreb, d.o.o., Hrvaška Tinde, d.o.o., Slovenija Trimo Polska, Sp.z o.o., Poljska Trimo Građenje, d.o.o., Hrvaška Trimo Inženjering, d.o.o., Srbija Trimo UK, Ltd., Velika Britanija Trimo Italija, Srl, Italija OOO Trimo VSK, Rusija OOO Trimo RUS, Rusija Trimo BH, d.o.o., Bosna in Hercegovina Trimo Construct Romania, S.R.L., Romunija Trimo Bulgaria, OOD, Bolgarija Trimo UAE, FZE, Združeni arabski emirati Načela sestavljanja uskupinjenih računovodskih izkazov Konsolidacija računovodskih izkazov je izdelana v skladu s SRS. Pri konsolidiranju so upoštevane računovodske predpostavke o merilih za konsolidiranje, zlasti glede vprašanj, ki niso rešena v zakonskih določilih ali standardih. Te predpostavke so: Predpostavka enotne družbe Konsolidirani računovodski izkazi skupine družb prikazujejo premoženjsko, finančno stanje in poslovni izid ter spremembe finančnega položaja in gibanje lastniškega kapitala skupine družb, kot da gre za eno družbo. Pri tem so upoštevani naslednji postopki in učinki uskupinjevanja: 1. Finančne naložbe matične družbe v odvisne družbe so bile pri konsolidiranju izločene in njim ustrezni del kapitala odvisnih družb. Manjšinski kapital je prikazan do njegove pripadajoče višine posebej v okviru kapitala skupine. 2. Medsebojne poslovne terjatve in obveznosti v skupini povezanih družb so bile pobotane. 3. Poslovni in finančni prihodki, ki izhajajo iz razmerij med povezanimi družbami v skupini, so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izločeni, prav tako tudi njim ustrezni poslovni in finančni odhodki. Predpostavka izkazovanja resničnega premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida 89 Predpostavka popolnosti skupine Predpostavka popolnosti vsebine računovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje Predpostavka enakega datuma Predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja; metode se bodo dosledno uporabljale iz obdobja v obdobje, kot je to določeno s prvim konsolidiranjem. Pri oblikovni stanovitnosti je določena oblika in vsebina posameznih postavk bilance stanja, izkaza poslovnega izida po I. različici, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Po vsebinski stanovitnosti pa smo določili uporabo enakih metod in postopkov pri sestavljanju računovodskih izkazov iz obdobja v obdobje. Predpostavka jasnosti in preglednosti Predpostavka gospodarnosti Predpostavka pomembnosti; konsolidirani računovodski izkazi vključujejo družbe v skupini in postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in odločitve njihovih uporabnikov. Pri pripravi uskupinjenih računovodskih izkazov je uporabljena metoda hkratnega konsolidiranja, kjer se v enem koraku konsolidirajo vse družbe v skupini. Predhodno je uporabljena metoda popolnega konsolidiranja v okviru podskupine Akripol, kjer se konsolidirajo izkazi družbe ustanoviteljice Akripol in njene odvisne družbe Akripol Zagreb. Uskupinjeni izkazi te podskupine so vključeni v uskupinjene izkaze Skupine Trimo. Bilanca stanja Uskupinjena bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24.4. Postavke v uskupinjeni bilanci stanja se prikazujejo po neodpisani vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmeteno dolgoročna sredstva so razpoznavna nedenarna sredstva, ki fizično ne obstajajo in služijo ustvarjanju prihodnjih gospodarskih koristi. Neopredmetena dolgoročna sredstva predstavljajo pridobljene dolgoročne premoženjske pravice. Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo oziroma imajo dokončne dobe koristnosti. V družbi nastali stroški raziskovanja se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, ampak se takoj obravnavajo kot odhodki obračunskega obdobja, v katerem nastanejo. V družbi nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se za njih dokažejo oziroma so izpolnjeni pogoji v skladu s SRS 2.13. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se pripozna, če izpolnjuje pogoje za pripoznanje, in se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštejejo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, pridobljenega od poslovnih partnerjev, tvorijo stroški, navedeni na fakturi. Kasnejša pripoznanja, ki prej niso bila pripoznana kot nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih naložb, niso dovoljena, prav tako ne prej vračunani stroški neopredmetenih dolgoročnih sredstev. 90 Knjigovodska vrednost neopredmetenega osnovnega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem, ki se obračunava posamično. Amortiziranje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se začne, ko je sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Dobo in metodo amortiziranja je potrebno pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Neopredmetena dolgoročna sredstva se lahko prevrednotujejo zaradi okrepitve, če za njih obstaja delujoči trg. Prevrednotovanje zaradi okrepitve poveča knjigovodsko vrednost in neposredno posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Prevrednotenje zaradi oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev se opravi, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, ki predstavlja čisto vrednost pri uporabi sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva družbe so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene. Pričakuje se, da se bo osnovno sredstvo uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje. Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe in oprema s pripadajočimi nadomestnimi deli. Opredmetena osnovna sredstva se vodijo posamično in se pripoznajo, če izpolnjujejo pogoje z pripoznavanje v skladu s SRS 1.7, in se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Ločeno od sredstev, ki so usposobljena za uporabo, se morajo izkazovati opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi ter trajno neuporabna opredmetena osnovna sredstva. Nabavno vrednost posameznega opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroča njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati, vključno s stroški realnih obresti od posojil za njegovo gradnjo ali izdelavo do usposobitve za uporabo. Stroški izdelave opredmetenega osnovnega sredstva v družbi ne more presegati tržne vrednosti istovrstnih sredstev. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Stroški popravil in vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznajo kot odhodki obdobja, kadar se pojavijo. Za nabavo osnovnega sredstva, pridobljenega z zamenjavo, se uporabi metodologija glede na obliko zamenjave po SRS 1.13. Knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Knjigovodska vrednost ne sme biti večja od vrednosti, nadomestljive v preostali dobi njegove koristnosti, oziroma od njegove poštene vrednosti na dan bilance stanja, kar se zagotovi s pravilnim amortiziranjem. Osnova za obračun amortizacije je izvirna ali prevrednotena nabavna vrednost amortiziranega sredstva, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Dobe koristnosti za posamezne vrste osnovnih sredstev so opredeljene z letnimi amortizacijskimi stopnjami, neodvisno od amortizacijskih stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi. Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je odvisna od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja in pričakovanega ekonomskega staranja. Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Razlika med prodajno vrednostjo, zmanjšana za stroške prodaje in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva, se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve. Ob odtujitvi prevrednotenega sredstva je treba razliko med njegovo prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje in zadnjo knjigovodsko vrednostjo, popraviti za presežek iz prevrednotenja, ki se nanaša na to sredstvo. 91 Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne štejejo dodatne naložbe vanje in njihovo amortiziranje. Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se kot prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi njihove okrepitve, prevrednotenje zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Po začetnem pripoznanju je možna izbira med dvema modeloma merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer med modelom nabavne vrednosti in modelom prevrednotenja. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve lahko prevrednotujejo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Po modelu prevrednotenja se prevrednotujejo na pošteno vrednost zemljišča in zgradbe, kar je v skladu z dejstvom, da na povečanje njihove vrednosti bistveno vplivajo zunanji dejavniki. V skladu s tem modelom se ta sredstva tudi amortizirajo in slabijo. Določitev dokazane poštene tržne vrednosti je določitev tržne vrednosti, ki jo ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti, na osnovi mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Po izbranem modelu vrednotenja nepremičnin je pogostost njihovega prevrednotenja odvisna od gibanja poštene vrednosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev. Če spremembe poštene vrednosti oziroma dejavnikov, ki jo po izbranem modelu opredeljujejo, niso pomembne, ni potrebno prevrednotenje teh sredstev v posameznem poslovnem letu. Če pa se poštena vrednost prevrednotenega sredstva, ugotovljena na osnovi ocene pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, pomembno razlikuje od knjigovodske, je nadaljnje prevrednotovanje potrebno. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Presežek iz prevrednotenja, ki je sestavni del kapitala, se prenese v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti sredstev iz prevrednotenja bremeni neposredno oblikovan presežek iz prevrednotenja istih sredstev do njegove oblikovane višine, morebitni preostanek po črpanju presežka pa bremeni tekoči poslovni izid. Naložbe v opremo se vrednotijo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti in se v skladu s tem amortizirajo in slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost, le to predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Bistveni sklop opreme (proizvodne linije) se vrednoti po modelu prevrednotenja.194 Detajlni opis je podan pri poglavju o spremembah računovodskih usmeritev. Naložbe v ostalo opremo se vrednotijo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti in se v skladu s tem amortizirajo in slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost, le to predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Odprava oslabitve, pripoznane pri opredmetenem osnovnem sredstvu v prejšnjih obdobjih, se opravi zgolj, če se spremeni ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti pri pripoznanju zadnje izgube zaradi oslabitve. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove knjigovodske vrednosti poveča ustrezni prevrednotovalni poslovni prihodek, razen če je bil pri njegovi prejšnji oslabitvi zmanjšan ustrezni presežek iz prevrednotenja in ga je v tem primeru potrebno ponovno povečati. Naložbene nepremičnine Naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v najem – naložbene nepremičnine, se obravnavajo ločeno od drugih dolgoročnih finančnih naložb in tudi od opredmetenih osnovnih sredstev. Ob začetnem pripoznavanju se vrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka nakupni ceni, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi. Po začetnem pripoznanju jih 194 Velja za družbo Trimo. 92 vrednotimo po modelu poštene vrednosti v skladu s SRS 6. Učinki poznejših prevrednotenj se izkazujejo v poslovnem izidu. Pričakujemo, da se bo knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin pokrila v prihodnosti z nadaljevanjem njene uporabe. Finančne naložbe V okvir finančnih naložb uvrščamo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Predstavljajo finančna sredstva podjetja naložbenika, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno oziroma kratkoročno povečevalo svoje finančne prihodke. Kjer izrecno ni navedeno na katero vrsto finančnih naložb se določena usmeritev nanaša, se le ta nanaša skupno na oboje vrst finančnih naložb. Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Njeno pripoznanje se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice. Finančna naložba se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki je enaka plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov, to je nabavni vrednosti bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi. Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, kar ne velja za pogodbeni pripis obresti in druge spremembe glavnice dolga. Pojavlja se kot prevrednotenje finančnih naložb zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve. Dokazani dobiček ali dokazana izguba pri finančnem sredstvu, razpoložljivem za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja; če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripozna negativni presežek iz prevrednotenja. Izgube kot posledice prevrednotenja zaradi oslabitve, ki niso mogle biti poravnane s presežkom iz prevrednotenja, se pripoznajo kot izguba v poslovnem izidu. Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski inštrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila. Poštena vrednost je dokazana, če je objavljena cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, lahko denarne tokove utemeljeno oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti ali obstaja model vrednotenja, pri katerem uporabljeni podatki prihajajo z delujočega trga. Pri finančnih naložbah v kapitalske inštrumente za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in niso izkazane po pošteni vrednosti, temveč po nabavni vrednosti, se znesek izgube zaradi oslabitve pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. Takšnih izgub zaradi oslabitve ni dovoljeno razveljaviti. Enako velja za finančne naložbe v kapitalske inštrumente, ki so razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, in se predhodni učinki izgub, ki so bili pripoznani preko poslovnega izida zaradi oslabitve, ne morejo razveljaviti na enak način. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti se razlika med knjigovodsko vrednostjo in vsoto prejetih nadomestil, vključno z nabranimi predhodnimi dobički ali izgubami, ki so bile pripoznane neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu. Dolgoročne finančne naložbe predstavljajo naložbe v kapitalske deleže drugih podjetij, ki jih podjetje naložbenik namerava imeti v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Ločeno so evidentirane naložbe v kapital družb v skupini, v pridružene družbe in v druge pravne osebe. Pojavljajo se tudi kot dolgoročne finančne naložbe, ki niso vezane na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem podjetju. 93 Nabavna vrednost dolgoročnih finančnih naložb je enaka vrednosti plačanemu znesku denarja zanjo, ali njegovih ustreznikov, bodisi po pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik na dan menjave, povečane za stroške, ki jih je moč pripisati neposredno naložbi. Dolgoročne finančne naložbe za družbe v skupini, se vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada. Kasneje prejeti deleži v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke na podlagi udeležbe v dobičku. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo naložbe, razpoložljive za prodajo ter dani krediti. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni instrumenti, ki se uporabljajo za varovanje pred valutnimi in obrestnimi tveganji in se merijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če gre za varovanje poštene vrednosti, oziroma skozi kapital, če gre za učinkovito oziroma uspešno varovanje prihodnjih denarnih tokov. Pri pripoznavanju finančnih sredstev uporabljamo datum poravnave. Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti katerega vrednost se spremeni zaradi določene obrestne mere, tečaja vrednostnih papirjev, valutnega tečaja, indeksa cen oziroma podobnih spremenljivk in se poravnava v prihodnosti. Družba Trimo je imela na dan 31.12.2011 sklenjenih sedem poslov za zaščito pred spremembo deviznega tečaja EUR/CHF, pri čemer se dva izmed sedmih sklenjenih poslov nanašata na zamenjavo obrestnih mer, medtem ko se pet poslov nanaša na opcijske strategije knock out (t.i. zero cost opcije). Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v bilanci stanja pripoznani po pošteni vrednosti. Vrednotenje opravi pooblaščen cenilec izvedenih finančnih instrumentov za namene računovodskega vrednotenja na dan 31.12.2011. Poštena vrednost se izračunava kot sedanja vrednost ocenjenih nezapadlih premij izvedenih finančnih instrumentov glede na napovedano gibanje deviznega tečaja EUR/CHF s tehniko diskontiranih denarnih tokov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi v primeru pozitivnega vrednotenja oziroma med obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja in imajo neposreden vpliv na kapital. In sicer v primeru pozitivnega vrednotenja kot povečanje presežka iz prevrednotenja in v primeru negativnega vrednotenja kot zmanjšanje presežka iz prevrednotenja. Iz naslovna vrednotenja se izračunajo odložene terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek. Ob dospetju finančnega instrumenta se dobiček ali izguba pripozna neposredno v finančnih prihodkih oziroma finančnih odhodkih. Zaloge Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitve ali prodana v okviru rednega poslovanja. Izkazujejo se naslednje vrste zalog: - material in drobni inventar - nedokončana proizvodnja in polizdelki - gotovi izdelki - trgovsko blago. V glavni knjigi spremljamo naslednje materiale: surovine, pomožni material, material v dodelavi, material na poti, drobni inventar z življenjsko dobo do enega leta ter trgovsko blago. Vodi se evidenca o nabavi, porabi, osebah, zadolženih za drobni inventar in odpisih. Količinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga družba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve, nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za odobrene popuste. 94 Neposredni stroški nabave so: prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, prevoznega zavarovanja in posredniških agencij. Pri izkazovanju zalog materiala in trgovskega blaga uporabljamo metodo povprečnih nabavnih cen. Zaloge materiala, oddanega v dodelavo in predelavo, podjetje izkazuje med svojimi zalogami v posebni evidenci, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo. Zaloge materiala se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, prav tako se ne prevrednotuje nedokončana proizvodnja in zaloga proizvodov. Zaloge se prevrednotujejo zaradi oslabitve, če knjigovodska vrednost, vključno z zadnjimi nabavnimi cenami ali stroškovna cena pri vrednotenju, presega njihovo tržno vrednost, oziroma je ta višja od čiste iztržljive vrednosti. Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga pa ustrezne poslovne odhodke. Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se vrednoti po zoženi lastni ceni. Zožena lastna cena obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, prodajanja in splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov se uporablja metodo standardnih cen s pripadajočimi odmiki. V skladu s SRS in dopolnjenega pravilnika o računovodstvu, smo zato, da bi ugotovili tržno ceno za posamezni material, opravili pregled zalog repromateriala. Vse materiale smo primerjali glede na zadnje tržne cene in glede na cene povprečne vrednosti v materialnem knjigovodstvu. Zalogi gotovih izdelkov in izdelkov na gradbišču v letu 2011 nismo prevrednotovali. Glede na starost se zaloga, ki je stara leto dni, popravi za trideset, zaloga, ki je stara dve leti, za šestdeset, zaloga, stara tri leta, pa za devetdeset odstotkov. Poslovne terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo, kar predstavlja spremembo vrednosti terjatev zaradi kasnejših popustov, reklamacij, vračil blaga in podobno. Obresti od terjatev so finančni prihodki. Dolgoročne terjatve iz poslovanja so terjatve iz danih depozitov oziroma danih blagovnih ali potrošniških kreditov z rokom zapadlosti v vračilo, daljšim od enega leta, odložene varščine ali terjatve za davek. Dolgoročne terjatve predstavljajo dolgoročne terjatve do podjetij v skupini, do drugih povezanih podjetij, druge dolgoročne terjatve do kupcev in dolgoročne varščine. Kratkoročne terjatve predstavljajo postavko, ki je izterljiva v teku enega leta. Kratkoročne terjatve so tudi tisti deli dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem poslovnem letu. Kratkoročne terjatve iz poslovanja in kratkoročne terjatve iz financiranja se izkazujejo ločeno. Kasnejše zmanjšanje terjatev zunaj prejetega plačila ali drugačne poravnave zmanjša ustrezne poslovne prihodke ali prihodke od financiranja. Terjatve, katere niso poravnane v rednem roku zapadlosti, se opredelijo kot dvomljive terjatve, če se zaradi njih začne sodni postopek pa kot sporne terjatve. Z rednim rokom je mišljen rok, dogovorjen v skladu s pogodbo oziroma drugo ustrezno listino. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko med letom ali na koncu poslovnega leta. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje terjatev zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje terjatev zaradi odprave njihove oslabitve. Pri terjatvah, ki so izražene v tuji valuti ter pri katerih se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj ali je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti, zmanjšanje 95 terjatev za tečajne razlike povečuje finančne odhodke, povečanje terjatev za tečajne razlike pa povečuje finančne prihodke. . Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost. Podjetje ugotavlja potrebo po oslabitvi terjatev na podlagi upoštevanja kriterijev zapadlosti in zavarovanja terjatev, ki se v nadaljevanju korigira z individualno oceno. Terjatve do družb, ki so šle v stečaj, se odpišejo v višini stotih odstotkov, razen v primeru, ko so terjatve do teh družb zavarovane (v tem primeru se naredi popravek v višini nezavarovanega dela terjatev), ali če premoženje dolžnika omogoča vsaj delno poplačilo. Popravki se obračunajo po posamičnih terjatvah za naslednje vrste zapadlih neplačanih terjatev: • neplačane terjatve z zamudo pri plačilu nad šestimi meseci; • terjatve do kupcev, katerih finančno stanje se je zelo poslabšalo ali so v postopku prisilne poravnave; • terjatve v sodnem postopku; • terjatve do podjetij v stečaju; • terjatve, ki niso usklajene. Kasnejši odpis posamezne terjatve, se po utemeljitvi z listino, pokrije v breme tako oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Če je vsota odpisov vseh terjatev ali dela terjatev v poslovnem letu in potrebnega dela popravkov večja od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev, je treba razliko na koncu leta pokriti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena vrednost presega knjigovodsko vrednost. Poštena vrednost predstavlja udenarljivo vrednost. Kadar je vsota delnih ali celotnih odpisov konec poslovnega leta manjša od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev, je treba v poslovnem letu najprej razbremeniti prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z terjatvami, ki so se pojavili v istem letu. Če v istem poslovnem letu razlika presega oblikovane prevrednotovalne poslovne odhodke, je treba njen presežek obravnavati kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami v tem poslovnem letu. Če podjetje po metodi neposredne določitve popravka vrednosti terjatev ugotovi v naslednjem poslovnem letu, da je mogoče delno ali v celoti udenariti (tudi odpisane terjatve), povzroči razlika nastanek izrednih prihodkov . Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti. Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, ki predstavljajo naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Mednje uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah ter podobne naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarno sredstvo se izkazuje v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije195, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezen tečaj poslovne banke. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost denarnih sredstev in se pojavi redni finančni prihodek ali redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Kategorije v okviru kapitala so prikazane in razvrščene v skladu s SRS 8. 195 Oziroma narodne banke ustrezne države, kjer ima družba v skupini svoj sedež opravljanja dejavnosti. 96 V skladu s SRS predstavlja sestavni del kapitalskih rezerv tudi znesek, ki presega knjigovodsko vrednost pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic (vplačani presežek kapitala). V okviru rezerv iz dobička se postavka lastne delnice izkazuje kot odbitna postavka kapitala in zmanjšuje bilančno vsoto družbe. Presežek iz prevrednotenja se nanaša na predhodno knjigovodsko pripoznane okrepitve sredstev, bodisi v celotnem znesku bodisi pobotano s kasnejšimi vplivi oslabitve sredstev, preden jih je ob iztrženju mogoče upoštevati pri prihodkih. Izkazani pozitivni ali negativni presežek iz prevrednotenja je lahko posledica prevrednotenja zaradi uporabe modela prevrednotenja pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih ter izmeritve finančnih naložb, razporejenih med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, po njihovi pošteni vrednosti. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov pojavile v obdobju, ki ga ni mogoče z gotovostjo napovedati, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. V skupini oblikujemo rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov in večjih pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho. Dolgoročne rezervacije iz pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho se oblikujejo na osnovi večletnih izkušenj in dejanskih stroškov reklamacij v preteklosti. Dolgoročne rezervacije za dana jamstva od prodaje proizvodov se oblikujejo v višini odstotka, ki ga družba opredeli na podlagi povprečnega deleža dejanskih reklamiranih količin proizvodov glede na proizvedene količine v zadnjih petih letih. Črpanje rezervacij je oblikovano praviloma za tri leta, vendar največ do datuma, ko se izteče garancijski rok. Črpanje oblikovanih rezervacij poteka po linearni metodi. Na tej osnovi se opredeli znesek poslovnih prihodkov, ki se vračunajo v tekočem letu. Rezervacije se ne prevrednotujejo. Črpanje oblikovanih rezervacij znižujejo odhodke v tekočem poslovnem letu v višini dejansko ugotovljenih reklamacij v poslovnem letu, razlika preveč oblikovanih rezervacij pa se odpravi v dobro prihodka. Na podlagi izkušenj Sektorja kakovosti družbe Trimo se večina reklamacij pojavi v prvih treh letih po primopredaji objekta, zato se rezervacije oblikujejo za dobo treh let. Oblikujemo tudi dolgoročne rezervacije za odpravnine zaposlenim ob upokojitvi in za jubilejne nagrade. Njihov namen je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so lahko dolgoročni in kratkoročni, finančni in poslovni. Dolgoročni dolgovi so obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, katerih rok zapadlosti je več kot leto dni od nastanka oziroma datuma bilance stanja. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo na: - finančne dolgoročne dolgove, ki predstavljajo dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb ali dobljenih vlog in dolgov do najemodajalcev s finančnim najemom, - poslovne dolgoročne dolgove, ki so dolgoročni krediti dobaviteljev za kupljeno blago ali storitve in dolgoročne prejete varščine. Dolgoročne dolgove razčlenimo na dolgoročne dolgove do podjetij v skupini in drugih podjetij. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo tudi na dolgoročne dolgove, pridobljene pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba poravnati najkasneje v letu dni. Kratkoročni dolgovi se členijo na: 97 - finančne dolgove, ki se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dogodke, poslovne dolgove, ki se pojavljajo, ker dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Ločeno se izkazujejo kratkoročni dolgovi, pridobljeni pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Vsi dolgovi se na začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin, pogodb ali drugih pravnih aktov. Dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo in dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se štejejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi okrepitve v zvezi z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, če je njihova poštena dokazana vrednost pred odštetjem stroškov posla pri prodaji ali odtujitvi večja od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takšnih dolgoročnih dolgov je treba povečati do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko povečati prevrednotovalne finančne odhodke. Le če se dolgoročni finančni dolg nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno osnovno sredstvo, se prevrednotenje evidentira v spremenjeni nabavni vrednosti teh sredstev. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, če je njihova dokazana poštena vrednost ob odštetju stroškov pri prodaji ali odtujitvi manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takih dolgov je treba zmanjšati do njihove dokazane poštene vrednosti in, preden so dokončno poravnani za razliko povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi dolgovi. Dolgoročni dolgovi se zaradi oslabitev lahko prevrednotijo tudi v zvezi z dolgoročnimi dobljenimi posojili, če pride zaradi izbranega načina obrestne mere do zmanjšanja njihove odplačne vrednosti. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo, če so izraženi v tuji valuti in se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, za kratkoročne dolgove izražene v domači valuti pa, če je prevrednotenje dogovorjeno med pogodbenima strankama z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke in njihovo zmanjšanje povečuje redne finančne prihodke. Kratkoročni dolgovi se morajo prevrednotovati zaradi okrepitev v zvezi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji ali z drugimi finančnimi inštrumenti s povečanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko se povečajo prevrednotovalni finančni odhodki. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi inštrumenti, z zmanjšanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti, za razliko je potrebno, predno so le ti poravnani, povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. Kratkoročni dolgovi se zaradi oslabitve lahko prevrednotujejo v zvezi s kratkoročnimi posojili, če je izmerjena odplačna vrednost dolga manjša od knjigovodske vrednosti, in pred njihovo dokončno poravnavo je potrebno povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten. Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah aktivnih časovnih razmejitev. 98 Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah pasivnih časovnih razmejitev. Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida ali zalog. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če še niso opravljene, vendar zaračunane ali plačane storitve. Prav tako nastajajo, če je upravičenost do priznanja prihodkov v poslovnem izidu v trenutku prodaje dvomljiva. Izvenbilančna evidenca V izvenbilančni evidenci vodimo evidenco za zastarele terjatve do kupcev, prejete in dane garancije, menice, akceptne naloge, zastavljene pravice ter druge terjatve in obveznosti, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem in niso predmet postavk bilančnih evidenc. Izkaz poslovnega izida Uskupinjeni izkaz poslovnega izida po različici I je sestavljen v skladu s SRS 25.5. Uskupinjeni izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto in predhodno poslovno leto. Prikazana struktura postavk v uskupinjenem izkazu poslovnega izida se nanaša na doseženi celotni prihodek skupine v posameznem poslovnem letu. Različico I uporabljamo zaradi primernejših informacij za matično družbo Trimo in njene odvisne družbe. Prihodki V skladu s SRS 18 prihodke razčlenjujemo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala ter storitev na podlagi računov, zmanjšane za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Med prihodke iz poslovanja se prikazujejo tudi prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe, prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga ter drugi prihodki iz poslovanja. Prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe so izkazani le v velikosti stroškov, ki se nanašajo neposredno na proizvod ali storitev in na tisti del splošnih stroškov, ki se jim lahko pripiše. Med prihodke iz poslovanja se beležijo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala. Enako se beleži tudi presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva. Če ob prodaji ni realno pričakovati, da bodo prihodki plačani, se njihovo upoštevanje začasno odloži oziroma se prikaže na kontih udolgovljenih kratkoročnih časovnih razmejitev. Prihodki, izraženi v tuji valuti, so obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na datum nakazila. Pozitivne ali negativne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se obravnavajo kot finančni prihodki ali finančni odhodki. Prihodki od financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ali pa v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih dobljene obresti in dividende ter drugi deleži iz dobička in prevrednotovalni finančni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem obračunskem obdobju povečujejo poslovni izid. To so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in druge neobičajne postavke. Odhodki Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni in finančni odhodki so redni odhodki. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. 99 Poslovni odhodki se razčlenjujejo po izvirnih vrstah na proizvajalne stroške prodanih količin ter na splošne stroške uprave, splošne stroške prodaje in neposredne stroške prodaje. Odhodke poslovanja se obravnava tudi po naravnih vrstah kot vsoto stroškov v obdobju. To vsoto se poveča za stroške v začetni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjša za stroške v končni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje. Finančne odhodke financiranja sestavljajo odhodki obresti, odhodki od prodaje finančnih naložb, odhodki od prevrednotovanja dolgov ali terjatev zaradi ohranitve vrednosti ter drugi finančni odhodki. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz prejšnjih obdobij, ki v tekočem obračunskem obdobju zmanjšujejo poslovni izid pod tistega, ki izhaja iz rednega poslovanja, kot so kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke. Odloženi davki Odloženi davki odražajo čiste davčne učinke začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev za njihovo računovodsko poročanje ter njihovo davčno vrednostjo. Zaradi njihovega ugotavljanja zahtevajo ločeno evidenco za njihovo pripoznavanje v poslovnih knjigah. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložena terjatev za davek je izkazana v obsegu verjetnosti, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče izkoristiti take odložene terjatve za davek. Odloženi davčni prihodek ali odhodek, izkazan v izkazu poslovnega izida, izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek. Izkaz denarnih tokov Uskupinjeni izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov uskupinjene bilance stanja na dan 31. december 2011, uskupinjene bilance stanja na dan 1. januar 2011, uskupinjenega izkaza poslovnega izida za leto 2011 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Pritoki in odtoki se približujejo pravim prejemkom in izdatkom denarnih sredstev v obdobju, zato lahko iz izkaza denarnih tokov sklepamo tudi o sposobnosti pridobivanja denarja, kot najbolj likvidne oblike sredstev ter o dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja. Denarna sredstva v izkazu predstavljajo skupni znesek gotovine, knjižnega denarja in denarja na poti z upoštevanjem denarnih ustreznikov v skladu z opredelitvami po SRS 7. Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke denarnih sredstev, ki jih je podjetje v posameznem obdobju ustvarilo pri poslovanju, pri naložbenju ter pri financiranju. Izkaz gibanja kapitala Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala je sestavljen po SRS 27 tako, da prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično. Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb. V tabelah računovodskih izkazov so prikazani uskupinjeni računovodski izkazi, pripravljeni v skladu s SRS. 100 Učinki uskupinjevanja Bilanca stanja V okviru prikazane uskupinjene bilance stanja so na dan 31.12.2011 pobotana sledeča stanja postavk znotraj Skupine Trimo: dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb v višini 11.574.493 evrov (na dan 31.12.2010 11.245.742 evrov) in kapital odvisnih družb v enaki višini (na dan 31.12.2010 v enaki višini), poslovne terjatve in dani predujmi za zaloge v vrednosti 13.419.938 evrov (na dan 31.12.2010 12.770.659 evrov) in poslovne obveznosti ter prejeti predujmi v enakem znesku (na dan 31.12.2010 v enakem znesku), dolgoročno dana posojila v višini 200.599 evrov (na dan 31.12.2010 199.078 evrov) in finančne obveznosti v enakem znesku (na dan 31.12.2010 v enakem znesku), kratkoročno dana posojila in njim ustrezne obveznosti v višini 2.695.352 evrov (v letu 2010 v višini 3.466.316 evrov) Iz naslova izločitve vmesnih dobičkov v zalogah so bile zmanjšane zaloge trgovskega blaga v višini 721 evrov (v letu 2010 povečane v višini 1.598 evrov). Izkaz poslovnega izida V okviru uskupinjenega izkaza poslovnega izida so za poslovno leto 2011 pobotani sledeči medsebojni prometi znotraj Skupine Trimo: prihodki iz prodaje v višini 21.515.030 evrov (za leto 2010 22.437.708 evrov) ter poslovni odhodki v znesku 21.513.297 evrov (za leto 2010 poslovni odhodki 22.479.339 evrov), ob hkratnem povečanju spremembe vrednosti zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje v višini 18.021 evrov v letu 2011 (zmanjšanju v višini 39.961 evrov v letu 2010), ob povečanju finančnih odhodkov iz drugih poslovnih obveznosti v višini 17.512 evrov in nižji čisti poslovni izid v višini 1.224 evrov (v letu 2010 višji v višini 1.670 evrov); skupen obseg izločitev prihodkov iz tega naslova tako znaša za leto 2011 21.515.030 evrov in izločitev odhodkov ter povečanje prihodkov in odhodkov v letu 2011 v znesku 21.513.806 evrov; (za leto 2010 22.437.708 evrov in izločitev odhodkov ter zmanjšanje prihodkov v znesku 22.439.378 evrov), finančni prihodki iz obresti v višini 251.368 evrov (za leto 2010 179.378 evrov) in finančni odhodki za obresti v enakem znesku (za leto 2010 finančni odhodki za obresti v enakem znesku ob hkratnem povečanju finančnih prihodkov za 124 evrov) finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini v višini 206.135 evrov (za leto 2010 v višini 472.080 evrov) in dobiček poslovnega leta v enakem znesku (za leto 2010 v enakem znesku). 101 Uskupinjeni računovodski izkazi za leto 2011 Uskupinjeni računovodski izkazi vsebujejo: - uskupinjeno bilanco stanja, - uskupinjeni izkaz poslovnega izida, - uskupinjeni izkaz denarnih tokov, - uskupinjeni izkaz gibanja kapitala, - uskupinjeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa - računovodske usmeritve in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom. 102 Uskupinjena bilanca stanja BILANCA STANJA Pojasnila SREDSTVA 31.12.2011 v EUR Struktura v% 31.12.2010 v EUR Struktura v% Indeks 2011/2010 164.736.334 100,0 161.374.307 100,0 102 82.544.934 50,1 70.383.819 43,6 117 3.332.621 2,0 4.934.197 3,1 68 Dolgoročne premoženjske pravice 1.802.801 1,1 4.934.197 3,1 37 2. Dolgoročni odloženi stroški razvijanja 1.529.820 0,9 0 0,0 65.667.615 39,9 52.519.656 32,5 125 1. Zemljišča in zgradbe 43.949.646 26,7 34.724.062 21,5 127 a) Zemljišča 15.469.025 9,4 10.044.559 6,2 154 b) Zgradbe 28.480.620 17,3 24.679.503 15,3 115 2. Proizvajalne naprave in stroji 20.827.914 12,6 14.131.772 8,8 147 3. Druge naprave in oprema 288.877 0,2 245.682 0,2 118 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 601.179 0,4 3.418.140 2,1 18 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 250.683 0,2 2.611.819 1,6 10 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 350.496 0,2 806.321 0,5 43 A. Dolgoročna sredstva I. Neopredm etena dolgoročna sredstva 1. II. Opredm etena osnovna sredstva Pojasnila Pojasnila III. Naložbene neprem ičnine Pojasnila 1.753.877 1,1 1.749.211 1,1 100 IV. Dolgoročne finančne naložbe Pojasnila 7.837.113 4,8 9.428.240 5,8 83 7.777.113 4,7 9.368.240 5,8 83 287.679 0,2 295.361 0,2 97 20.446 0,0 160.446 0,1 13 7.468.988 4,5 8.912.433 5,5 84 60.000 0,0 60.000 0,0 100 60.000 0,0 60.000 0,0 100 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži 2. Dolgoročna posojila a) Dolgoročna posojila družbam v skupini V. Dolgoročne poslovne terjatve 865.410 0,5 161.434 0,1 536 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 29.121 0,0 20.887 0,0 139 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 836.289 0,5 140.547 0,1 595 3.088.298 1,9 1.591.082 1,0 194 81.317.490 49,4 89.977.940 55,8 90 0 0,0 0 0,0 VI. Odložene terjatve za davek B. Kratkoročna sredstva I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge Pojasnila 20.036.292 12,2 24.385.433 15,1 82 1. Material 8.588.527 5,2 10.421.527 6,5 82 2. Nedokončana proizvodnja 3.141.614 1,9 2.176.167 1,3 144 3. Proizvodi in trgovsko blago 6.421.941 3,9 6.725.003 4,2 95 4. Predujmi za zaloge 1.884.210 1,1 5.062.736 3,1 37 3.814.742 2,3 3.842.989 2,4 99 372.917 0,2 393.061 0,2 95 III. Kratkoročne finančne naložbe Pojasnila Pojasnila 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naložbe 372.917 0,2 393.061 0,2 95 3.441.826 2,1 3.449.928 2,1 100 3.441.826 2,1 3.449.928 2,1 100 55.142.981 33,5 59.469.587 36,9 93 577.758 0,4 351.344 0,2 164 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 48.305.414 29,3 55.251.447 34,2 87 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 6.259.809 3,8 3.866.797 2,4 162 2.323.475 1,4 2.279.932 1,4 102 873.910 0,5 1.012.548 0,6 86 2. Kratkoročna posojila b) Kratkoročna posojila drugim IV. Kratkoročne poslovne terjatve Pojasnila 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini V. Denarna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Pojasnila 103 BILANCA STANJA Pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital I. Vpoklicani kapital 31.12.2011 v EUR 164.736.334 Pojasnila 1. Osnovni kapital Struktura v% 31.12.2010 v EUR 100,0 161.374.307 Struktura Indeks v% 2011/2010 100,0 102 42.532.433 25,8 44.877.907 27,8 95 4.538.336 2,8 4.538.336 2,8 100 4.538.336 2,8 4.538.336 2,8 100 II. Kapitalske rezerve Pojasnila 11.766.190 7,1 11.766.190 7,3 100 III. Rezerve iz dobička Pojasnila 9.896.844 6,0 9.896.844 6,1 100 1.166.692 0,7 1.166.692 0,7 100 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 95.890 0,1 45.129 0,0 212 Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna 3. postavka) -95.890 -0,1 -45.129 0,0 212 4. Statutarne rezerve 247.199 0,2 247.199 0,2 100 8.482.952 5,1 8.482.952 5,3 100 5. Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja Pojasnila 7.526.563 4,6 3.686.274 2,3 204 Preneseni čisti poslovni izid Pojasnila 15.438.971 9,4 18.202.618 11,3 85 Pojasnila -6.022.274 -3,7 -3.064.373 -1,9 197 Pojasnila -3.099.688 -1,9 -3.139.575 -1,9 99 Pojasnila 2.487.491 1,5 2.991.594 1,9 83 Pojasnila 5.884.931 3,6 5.778.170 3,6 102 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.368.197 0,8 1.097.152 0,7 125 2. Druge rezervacije 1.249.291 0,8 2.110.798 1,3 59 4. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.267.443 2,0 2.570.220 1,6 127 33.227.268 20,2 26.305.960 16,3 126 31.571.892 19,2 25.225.369 15,6 125 26.856 0,0 27.283 0,0 98 24.171.456 14,7 24.749.861 15,3 98 7.373.581 4,5 448.225 0,3 1645 V. VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta Uskupinjevalni popravek kapitala VII. Manjšinski kapital B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Pojasnila 1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti 74.528 0,0 248.285 0,2 30 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 49.374 0,0 248.285 0,2 20 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 25.154 0,0 0 0,0 1.580.848 1,0 832.306 0,5 190 80.460.456 48,8 81.891.496 50,7 98 26.871.427 16,3 28.661.820 17,8 94 24.449.154 14,8 28.555.720 17,7 86 2.422.273 1,5 106.100 0,1 2283 53.589.029 32,5 53.229.676 33,0 101 277.241 0,2 267.789 0,2 104 42.607.283 25,9 40.474.719 25,1 105 7.079.684 4,3 8.990.721 5,6 79 3.624.821 2,2 3.496.447 2,2 104 2.631.246 1,6 2.520.774 1,6 104 III. Odložene obveznosti za davek Č. Kratkoročne obveznosti II. Kratkoročne finančne obveznosti Pojasnila 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti Pojasnila 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi 4. predujmov 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Pojasnila 104 Uskupinjeni izkaz poslovnega izida 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR Čisti prihodki od prodaje 170.283.411 95,8 150.277.414 89,7 113 37.522.688 21,1 24.577.758 14,7 153 132.760.723 74,7 125.699.656 75,1 106 687.804 0,4 -315.358 -0,2 a) Prihodki doseženi na domačem trgu b) Prihodki doseženi na tujem trgu Struktura v% leto 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 2. Sprem em ba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 1.223.467 0,7 3.138.366 1,9 39 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnim i poslovnim i prihodki) 2.208.971 1,2 5.978.360 3,6 37 5. Stroški blaga, m ateriala in storitev 142.964.133 80,4 126.374.463 75,5 113 a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 99.107.431 55,7 82.843.129 49,5 120 b) Stroški storitev 43.856.702 24,7 43.531.334 26,0 101 100 Stroški dela 22.927.983 12,9 22.921.222 13,7 a) Stroški plač 17.812.034 10,0 18.000.221 10,7 99 b) Stroški socialnih zavarovanj 1.457.076 0,8 1.464.194 0,9 100 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.236.607 0,7 1.298.436 0,8 95 č) Drugi stroški dela 2.422.266 1,4 2.158.372 1,3 112 6. 7. Odpisi vrednosti 7.106.757 4,0 7.171.042 4,3 99 a) Amortizacija 4.505.839 2,5 4.310.370 2,6 105 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 29.031 0,0 59.873 0,0 48 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 2.571.888 1,4 2.800.799 1,7 92 8. Drugi poslovni odhodki 1.043.903 0,6 926.393 0,6 113 9. Finančni prihodki iz deležev 9.503 0,0 774.116 0,5 1 0 0,0 58.779 0,0 a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 1.473 0,0 140.000 0,1 1 c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 8.030 0,0 575.337 0,3 1 928.061 0,5 1.950.251 1,2 48 30.800 0,0 37.230 0,0 83 897.261 0,5 1.913.020 1,1 47 1.991.682 1,1 3.309.881 2,0 60 85.745 0,0 70.691 0,0 121 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 1.905.937 1,1 3.239.190 1,9 59 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 1.490.330 0,8 416.878 0,2 357 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 3.274.461 1,8 7.695.123 4,6 43 1.596 0,0 11.090 0,0 14 3.208.947 1,8 7.609.867 4,5 42 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 63.919 0,0 74.167 0,0 86 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 5.980.035 3,4 4.120.625 2,5 145 183.680 0,1 133.309 0,1 138 5.796.355 3,3 3.987.316 2,4 145 a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 105 leto 2011 v EUR IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) Struktura v% leto 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 15. Drugi prihodki 1.127.156 0,6 2.017.911 1,2 56 16. Drugi odhodki 1.522.460 0,9 204.398 0,1 745 17. Davek iz dobička 60.598 0,0 94.662 0,1 64 18. Odloženi davki -1.724.030 -1,0 77.938 0,0 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -6.186.576 -3,5 -2.871.804 -1,7 20. Dobiček m anjšinskih lastnikov -165.084 -0,1 184.911 0,1 21. Dobiček večinskih lastnikov -6.021.492 -3,4 -3.056.715 -1,8 197 360.877 -7.850.007 0,2 1.685.662 -2.699.204 1,0 21 -1,6 291 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 106 -4,4 215 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (I) leto 2011 v EUR IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (I) 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Sprem em ba presežka iz prevrednotenja 20. neopredm etenih sredstev in opredm etenih osnovnih sredstev 21. Sprem em be presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe 22. računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sperm em b deviznih tečajev) leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 -6.186.576 -2.871.804 215 9.766.809 -6.162 -5.620.200 -515.582 1.090 -245.701 -516.684 48 -2.285.668 -3.910.232 58 -2.426.904 -4.095.143 59 141.236 184.911 76 23. druge sestavine vseobsegajočega donosa 24. celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja od tega večinski lastniki od tega m anjšinski lastniki 107 Uskupinjeni izkaz denarnih tokov IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) (skrajšana oblika) 2011 2010 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Prilagoditve za amortizacijo (+) prevrednotovalne poslovne prihodke ( - ) prevrednotovalne poslovne odhodke ( + ) finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz posl. terjatev ( - ) finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz posl. obveznosti ( + ) druge prilagoditve -6.186.576 -7.850.007 -1.663.431 6.943.415 4.505.839 -849.995 2.600.919 -937.564 4.764.791 -3.140.575 -2.871.804 -2.699.204 172.600 6.853.389 4.310.370 -3.108.097 2.860.672 -2.724.367 8.112.001 -2.597.190 c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek č) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b + c) 7.657.803 3.622.630 138.638 -1.497.216 4.349.141 185.596 110.472 748.542 8.414.642 -8.730.574 -18.566.529 -497.140 -23.142 -4.316.070 13.912.901 931.949 -172.543 -4.748.989 240.756 8.714.558 95.248 0 44.711 100.797 -4.310.168 -726.828 -3.555.093 -28.247 -4.069.412 825.116 614.479 6.410.211 864.752 -10.158.284 -3.918.054 -4.321.338 -1.696.006 -222.886 -1.443.726 757.123 726.323 30.800 -5.058.810 -3.208.914 0 -1.840.393 -9.503 -4.301.687 11.721.172 11.683.942 37.230 -6.014.680 -2.351.296 -878.638 -1.226.344 -1.558.402 5.706.492 2.323.475 2.279.932 43.543 -486.223 2.279.932 2.766.155 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki za prejete obresti, ki se nanašajo na financiranje b) b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev 108 Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala196 - Leto 2011 v EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve za Lastne delnice lastne in lastni delnice in Statutarne poslovni deleži lastne rezerve (kot odbitna poslovne postavka) deleže Zakonske rezerve Presežek iz prevrednotenja Druge rezerve iz dobička Čista izguba poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Prevedbeni popravek kapitala Skupaj za obdobje od 01.01. do 31.12.2011 Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja A.1. B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Vračilo kapitala Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba presežka iz č) prevrednotenja finančnih naložb Druge sestavine d) vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja Dobički in izgube, ki izhajajo iz e) prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini B.3. Sprem em be v kapitalu Končno stanje v C. poročevalskem obdobju f) g) 196 5.035.003 12.081.993 1.762.155 181.352 -181.352 279.619 8.562.981 3.728.810 19.438.722 -2.871.804 -3.139.575 44.877.907 5.035.003 12.081.993 1.762.155 181.352 -181.352 279.619 8.562.981 3.728.810 16.566.918 0 -3.139.575 44.877.907 -1.200 0 0 0 0 0 0 0 -58.608 0 0 -59.808 -1.200 -113.171 86.227 -144.835 -115.176 -216.615 0 0 -11.784 -25.953 4.128.256 215.464 85.027 -144.835 -6.186.576 39.887 -6.186.576 -109.151 -115.176 -4.020 -216.600 -11.784 -15 -2.285.668 -6.186.576 9.740.996 9.740.996 -5.620.200 -5.620.200 -25.732 0 -221 7.459 215.464 -262.979 39.887 43.091 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.920.632 11.966.817 1.545.541 181.352 -181.352 267.836 8.537.029 7.857.066 16.723.774 -6.186.576 -3.099.688 42.532.433 Posamezne sestavine kapitala, ki pripadajo matični družbi in manjšinskim lastnikom so predstavljene v uskupinjeni bilanci stanja in v njenih razkritjih. 109 -Leto 2010 197 v EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Lastne Rezerve za delnice in lastne lastni delnice in Statutarne poslovni lastne rezerve deleži (kot poslovne odbitna deleže postavka) Zakonske rezerve Presežek iz prevrednotenja Druge rezerve iz dobička Čisti dobiček poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Čista izguba poslovnega leta Prevedbeni popravek kapitala Skupaj za obdobje od 01.01. do 31.12.2010 Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja A.1. B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Vračilo kapitala Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba presežka iz č) prevrednotenja finančnih naložb Druge sestavine d) vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja Dobički in izgube, ki izhajajo iz e) prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini 5.025.343 12.099.923 1.796.658 181.352 -181.352 281.494 8.567.996 4.337.116 20.107.206 144.809 0 -2.018.514 50.342.032 5.025.343 12.099.923 1.796.658 181.352 -181.352 281.494 8.567.996 4.337.116 20.252.015 0 0 -2.018.514 50.342.032 0 0 0 0 0 0 -1.553.895 0 0 0 -1.553.895 0 0 f) g) B.3. Sprem em be v kapitalu Končno stanje v C. poročevalskem obdobju 197 4.507 -1.558.402 9.660 -17.930 -34.503 0 0 -1.875 -5.015 -608.306 740.602 4.507 -1.558.402 0 -2.871.804 -1.121.061 -2.871.804 -17.930 9.660 0 -34.326 -1.875 -2.871.804 -6.162 -6.162 -515.582 -515.582 -5.015 -177 -3.910.232 15.223 -86.562 725.379 -43.923 -1.121.061 -472.761 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.035.003 12.081.993 1.762.155 181.352 -181.352 279.619 8.562.981 3.728.810 19.438.722 0 -2.871.804 -3.139.575 44.877.907 Posamezne sestavine kapitala, ki pripadajo matični družbi in manjšinskim lastnikom so predstavljene v uskupinjeni bilanci stanja in v njenih razkritjih. 110 Razkritja in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom Razkritja in pojasnila k uskupinjeni bilanci stanja V razkritjih in pojasnilih so prikazani tudi primerljivi podatki skupine za leto 2010. Zaradi lažje razlage in pomembnosti udeležbe matične družbe Trimo znotraj Skupine Trimo so, kjer je to potrebno, prikazani tudi podatki in razkritja podatkov družbe Trimo in njene udeležbe v uskupinjenih podatkih skupine. Pomembnost in razkritja Zaradi upoštevanja načela pomembnosti so podrobneje razkrite postavke uskupinjene bilance stanja, ki predstavljajo vsaj 1 odstotek v strukturi njene bilančne vsote na stanje 31. december 2011. Neopredmetena dolgoročna sredstva I. BILANCA STANJA 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 Neopredmetena dolgoročna sredstva 3.332.621 4.934.197 68 1. Dolgoročne premoženjske pravice 1.802.801 4.934.197 37 2. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 1.529.820 Neopredmetena dolgoročna sredstva v izkazani višini 3.332.621 evrov predstavljajo dolgoročne premoženjske pravice, dolgoročno odložene stroške razvijanja in druga neopredmetena sredstva. Največji znesek dolgoročnih premoženjskih pravic izkazuje matična družba v višini 1.607.391 evrov. Uporabljena amortizacijska stopnja v letu 2011 je bila 10 odstotkov za blagovno znamko, patente in dolgoročno odložene stroške razvoja. Amortizacijska stopnja za ostale premoženjske pravice je od 33 do 50 odstotna. Nabava oziroma povečanje nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev predstavlja v glavnem nabavo računalniških programov v višini 166.273 evrov. Večji znesek izkazuje tudi družba Trimo Inženjering v višini 1.211.564 evrov. Družba Akripol izkazuje za 507.963 evrov neopredmetenih dolgoročnih sredstev. 111 SKUPINA TRIMO PREGLEDNICA GIBANJA NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV Dolgoročno odloženi stroški razvoja v EUR Druga Dolgoročne neopredm etena Investicije prem oženjske osnovna v teku pravice sredstva Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2011 Povečanja 0 3.601.194 1.071.209 3.140.779 7.813.181 1.545.251 254.391 8.764 726.828 2.535.234 3.867.607 3.934.335 Zmanjšanja Stanje 31.12.2011 66.728 1.545.251 3.788.857 1.079.973 0 6.414.080 0 2.844.764 34.220 0 2.878.984 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2011 Zmanjšanja 64.606 64.606 Amortizacija 15.431 240.642 11.009 267.081 Stanje 31.12.2011 15.431 3.020.800 45.229 0 3.081.460 756.429 1.036.989 3.140.779 4.934.197 768.057 1.034.744 0 3.332.621 63,7 100,0 Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2011 Stanje 31.12.2011 1.529.820 Indeks 31.12.2011/1.1.2011 102 100 Struktura 1.1.2011 v % 15,3 21,0 23,0 31,0 Struktura 31.12.2011 v % 45,9 68 100,0 Opredmetena osnovna sredstva BILANCA STANJA II. Opredmetena osnovna sredstva 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 65.667.615 52.519.656 125 43.949.646 34.724.062 127 Zemljišča 15.469.025 10.044.559 154 Zgradbe 28.480.620 24.679.503 115 20.827.914 14.131.772 147 3. Druge naprave in oprema 288.877 245.682 118 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 601.179 3.418.140 18 Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 250.683 2.611.819 10 Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 350.496 806.321 43 1. Zemljišča in zgradbe a) b) 2. Proizvajalne naprave in stroji a) b) Opredmetena osnovna sredstva sestavljajo zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave in stroji, druge naprave in oprema z drobnim inventarjem in opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo. Spremembe in premiki v strukturi opredmetenih osnovnih sredstev po njihovih pojavnih oblikah v letu 2011 so povečanje v absolutnem znesku in relativnem povečanju deleža skorajda vseh njihovih pojavnih oblik v strukturi bilance stanja, z izjemo opredmetenih osnovnih sredstev, ki se pridobivajo. Obseg opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2011 skupno povečal za 25 odstotkov. Največje skupne zneske opredmetenih osnovnih sredstev izkazujejo matična družba v višini 44.540.618 evrov, Akripol v višini 9.244.363 evrov, Trimo Inženjering v višini 7.632.025 evrov, in Trimo VSK v višini 3.318.748 evrov. 112 Povečanje vrednosti zgradb matične družbe predstavlja v glavnem zgradbe v finančnem najemu v znesku 2.234.615 evrov. Neodpisana vrednost zgradb v finančnem najemu na dan 31.12.2011 znaša 2.185.768 evrov. Glavnina zmanjšanja investicij v teku v višini 678.777 evrov se nanaša na vlaganja v proizvodne linije. V letu 2011 je družba Trimo prevrednotila vrednosti zemljišč, zgradb in proizvodnih linij. Vse cenitve so bile opravljene za potrebe računovodskega evidentiranja s strani cenilcev z licenco Slovenskega inštituta za revizijo. Učinek prevrednotenja zemljišč je povečanje vrednosti v višini 3.518.044 evrov, prevrednotenja zgradb zmanjšanje v višini 276.173 evrov in proizvodnih linij povečanje v višini 6.387.213 evrov. V letu 2011 smo obračunali amortizacijo za zgradbe v višini 690.822 evrov, kar predstavlja 8 odstotkov več kot leto poprej. Amortizacija opreme znaša 1.932.232 evrov.198 Uporabljene amortizacijske dobe matične družbe po skupinah opredmetenih osnovnih sredstev Skupina osnovnih sredstev zgradbe proizvodna oprema motorna vozila računalniki ostala oprema amortizacijska doba v letih 2011 33,33 10 5 2 5-10 amortizacijska doba v letih 2010 33,33 10 5 2 5-10 SKUPINA TRIMO PREGLEDNICA GIBANJA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV v EUR Zemljišča in zgradbe Zemljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji 1= a+b a b 2 Opredmetena Opredmetena Druge osnovna osnovna naprave in Predujmi sredstva sredstva, ki oprema v gradnji in se pridobivajo izdelavi 3 4= c+d c d Skupaj 1+2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1.1.2011 10.044.559 34.391.449 54.696.754 971.916 3.418.140 806.321 2.611.819 103.522.818 Povečanja Zmanjšanja 4.605.557 8.234 2.040 4.605.557 6.194 3.267.419 759.230 201.697 149.968 3.828.427 6.645.388 273.334 729.159 3.555.093 5.916.229 11.903.100 7.562.820 Okrepitev 7.142.904 5.426.506 1.716.398 6.387.213 0 0 0 Oslabitev 1.322.586 0 1.322.586 0 0 0 0 1.322.586 54.853.649 15.469.025 39.384.624 63.592.156 1.023.644 601.179 350.496 250.683 120.070.629 9.711.946 0 9.711.946 40.564.982 726.233 0 0 0 51.003.161 0 0 0 0 879.509 Stanje 31.12.2011 44.436.008 13.530.117 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2011 Povečanja Zmanjšanja Amortizacija 0 8.906 8.906 181.785 0 0 0 1.200.964 2.888.078 190.319 0 0 0 4.279.361 10.904.004 0 10.904.004 42.764.242 734.767 0 0 0 54.403.013 Stanje 1.1.2011 34.724.062 10.044.559 24.679.503 14.131.772 245.682 3.418.140 806.321 2.611.819 52.519.656 Stanje 31.12.2011 43.949.645 15.469.025 28.480.620 20.827.914 288.877 601.179 350.496 250.683 65.667.615 Stanje 31.12.2011 1.200.964 688.818 Neodpisana vrednost Indeks 31.12.2011/1.1.2011 127 154 115 147 118 18 43 10 125 Struktura 1.1.2011 v % 66,1 19,1 47,0 26,9 0,5 6,5 1,5 5,0 100,0 Struktura 31.12.2011 v % 66,9 23,6 43,4 31,7 0,4 0,9 0,5 0,4 100,0 198 V letu 2011 družba Trimo ni spreminjala amortizacijskih stopenj. 113 Družba Trimo Inženjering v letu 2011 ni imela pomembnejših vlaganj v opredmetena osnovna sredstva. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev družbe je znašala 417.997 evrov. Družba Akripol je v letu 2011 povečala vrednost zgradb za 195.401 evrov, proizvajalne opreme za 2.440.754 evrov ter drugih naprav in opreme za 179.567 evrov. Povečanje opreme v največji meri predstavlja novo proizvodno opremo za linijo Nanoglas v višini 2.322.484 evrov. Skupna amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev družbe za leto 2011 je znašala 713.935 evrov. Družba je v letu 2011 spremenila model vrednotenja zemljišč in zgradb in prešla iz modela nabavne vrednosti na model tržne vrednosti.199 Družba Trimo VSK je v letu 2011 povečala nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v višini 2.057.508 evrov. Od tega predstavlja aktiviranje proizvodnega objekta povečanje vrednosti v višini 2.037.519 evrov. Skupna amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev družbe je znašala 404.294 evrov. Ostale družbe v skupini v letu 2011 niso imele pomembnejših sprememb na področju opredmetenih osnovnih sredstev in jih izkazujejo v manjših vrednostih. Naložbene nepremičnine 31.12.2011 v EUR BILANCA STANJA III. Naložbene nepremičnine 31.12.2010 v EUR 1.753.877 Indeks 2011/2010 1.749.211 100 Najvišji znesek tovrstnih sredstev izkazuje družba Trimo Inženjering v višini 1.565.959 evrov. Preostalo vrednost naložbenih nepremičnin izkazujeta matična družba v višini 40.060 evrov in družba Akripol v znesku 147.858 evrov. Dolgoročne finančne naložbe BILANCA STANJA IV. 1. 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 Dolgoročne finančne naložbe 7.837.113 9.428.240 83 Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 7.777.113 9.368.240 83 287.679 295.361 97 20.446 160.446 13 7.468.988 8.912.433 84 60.000 60.000 100 60.000 60.000 100 a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži 2. Dolgoročna posojila a) Dolgoročna posojila družbam v skupini Obseg izkazanih dolgoročnih finančnih naložb je v letu 2011 na nižji ravni kot predhodnega leta. Izrazitejših strukturnih premikov v okviru teh sredstev ni bilo. V okviru postavke delnice in deleži v družbah v skupini se neizločeni deleži v izkazanem znesku 287.679 evrov nanašajo pretežno na naložbe matične družbe v družbe, ki niso vključene v uskupinjevanje v skupnem znesku 272.498 evrov. Preostali znesek v višini 15.181 evrov predstavlja lastniški delež družbe Trimo Rus v družbo Tehnopark Vjazniki v višini 7.183 evrov in družbe Akripol v svojo odvisno družbo Akripol-S. Obe navedeni odvisni družbi nista vključeni v uskupinjevanje. Vrednost deleža matične družbe v pridruženi družbi Trimex, se je v letu 2011 znižala na 20.446 evrov.200 199 200 Več o tem glej v točki »Spremembe računovodskih usmeritev« To je posledica izplačila deleža v dobičku v letu 2011. 114 Druge delnice in deleži Druge delnice in deleži so izkazani v skupnem znesku 7.468.988 evrov, od tega jih izkazuje matična družba 7.350.032 evrov in v preostalem znesku družba Akripol. Pregled gibanja drugih delnic in deležev matične družbe v letu 2011 stanje 31.12.2010 v EUR Drugi dolgoročni deleži 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Inštitut za razvoj učečega podjetja Naložba v NFPO Naložba v Golf Grad Otočec Naložba v IEDC-Poslovna šola Bled Naložba v zavarovalnico Grawe Naložba v Gorenje Design Naložba v Probanka d.d. Naložba ZTIGR Godovič Naložba Zelen d.o.o. SKUPAJ Nakupi delnic v letu 2011 nabavna poštena vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 128.877 80.000 8.168.425 100 8.793.477 stanje 31.12.2011 v EUR Prerazvrstitve iz Prevrednotenje kratkoročnih delnic v letu naložb 2011 Prodaja delnic Druge prerazporeditve poštena nabavna vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 158.251 80.000 6.646.856 100 48.750 0 7.350.032 0 29.374 -1.521.569 0 48.750 78.124 0 -1.521.569 0 V letu 2011 je družba opravila prevrednotenje vrednostnih papirjev Probanke v višini 1.521.569 evrov. Slabitev je bila opravljena do višine dokapitalizacijske cene (24,90 EUR), ki se je odvijala konec leta 2011. Odložene terjatve za davek 31.12.2011 v EUR BILANCA STANJA VI. Odložene terjatve za davek 31.12.2010 v EUR 3.088.298 Indeks 2011/2010 1.591.082 194 Največji znesek tovrstnih terjatev izkazuje matična družba v višini 2.491.553 evrov. Večji znesek izkazujeta še družbi Trimo Građenje v višini 315.750 evrov in Trimo Polska v višini 210.761 evrov. V letu 2011 smo v matični družbi povečali oblikovane terjatve za davek v višini 1.158.437 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januarja 2011 v znesku 1.333.116 evrov do izračuna odloženega davka 2011 v višini 2.491.553 evrov. V letu 2011 je osnova za izračun odloženih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 5.202.583 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije ter iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 834.441 evrov in iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.141.185 evrov, kjer je stopnja za izračun davka dvajset odstotna. Oblikovane odložene terjatve za davek povečujejo čisti poslovni izid v izkazu poslovnega izida. Gibanje odloženih terjatev za davek matične družbe v letu 2011 Postavka popravki terjatev stanje 31.12.2010 oblikovanje 2011 poraba 2011 stanje sprememba 31.12.2011 2011/2010 571.470 475.517 6.471 1.040.516 469.046 13.404 63.410 71.453 5.362 -8.043 jubilejne nagrade in odpravnine 164.601 13.265 16.338 161.528 -3.073 amortizacija 452.611 24.374 428.237 -24.374 davčna izguba 131.030 724.880 855.910 724.880 1.333.116 1.277.072 2.491.553 1.158.437 rezervacije Skupaj 118.635 115 Zaloge BILANCA STANJA II. Zaloge 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 20.036.292 24.385.433 82 1. Material 8.588.527 10.421.527 82 2. Nedokončana proizvodnja 3.141.614 2.176.167 144 3. Proizvodi in trgovsko blago 6.421.941 6.725.003 95 4. Predujmi za zaloge 1.884.210 5.062.736 37 Skupni znesek vseh zalog skupine se je v letu 2011 zmanjšal za 18 odstotkov. V strukturi zalog se je povečal delež nedokončane proizvodnje, vseh ostalih vrst zalog pa zmanjšal. Močneje se je zmanjšal delež danih predujmov za zaloge. Zaloge materiala Najvišji nivo zalog izkazujejo proizvodne družbe v skupini od tega matična družba v višini 3.455.289 evrov. Večji obseg izkazujejo še proizvodne odvisne družbe Trimo VSK 1.628.381 evrov, Trimo Inženjering 583.090 evrov, Trimo UAE FZE 1.924.356 evrov in Akripol 782.363 evrov. Izkazano vrednost zalog matične družbe sestavljajo zaloge surovin in materiala v skladišču v višini 3.783.850 evrov, vrednost zalog zmanjšujejo zaloge surovin na poti v vrednosti 2.316 evrov ter odmiki od cen zalog oziroma popravki njihove vrednosti v višini 326.245 evrov. Zalogo materiala v pretežni meri sestavljajo zaloge strateških materialov (jeklena in aluminij pločevina, izocionat in poliol, kamena volna, profili, cevi in črna plovčevina). Nabavo materiala evidentiramo po dejanskih nabavnih cenah, medtem ko porabo materiala ovrednotimo po povprečnih drsečih cenah. Zalogo materiala pri družbi Trimo VSK sestavljajo v pretežni meri strateški materiali za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, to so zaloga jeklene pločevine, mineralne volne in izocionatna ter poliolna polnila. Zalogo materiala pri družbi Trimo Inženjering sestavljajo v pretežni meri strateški materiali za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, to so zaloga jeklene pločevine, mineralne volne in izocionatna ter poliolna polnila. Zalogo materiala pri družbi TRIMO UAE FZE sestavljajo v pretežni meri elementi in materiali potrebni za sestavo modularnih enot. Nedokončana proizvodnja Stanje nedokončane proizvodnje se je konec leta 2011 povečalo in je izkazano v višini 3.141.614 evrov. Najvišje zneske izkazujejo družbe Trimo VSK, Akripol in Trimo UAE FZE. Zaloge proizvodov in trgovskega blaga Zaloge proizvodov v skupini znašajo 4.932.177 evrov, zaloge trgovskega blaga pa znašajo 1.489.764 evrov. V skupnem znesku obeh vrst zalog so se zaloge zmanjšale za 5 odstotkov. Zaloga proizvodov matične družbe so znašale 1.958.644 evrov in so se v letu 2011 zvišale za 12 odstotkov. Zaloge proizvodov vrednotimo po zoženi lastni ceni, kar pomeni, da je posamezni proizvod ovrednoten po lastni ceni, zoženi za neposredne stroške prodaje in uprave. Največji delež zalog predstavljajo zaloga gotovih lahkih gradbenih plošč v skladišču in gradbiščih v višini 923.730 evrov in zaloga gotovih jeklenih konstrukcij v skladišču in na gradbiščih v vrednosti 723.060 evrov. Večji znesek tovrstnih zalog izkazujejo še družbe Akripol (338.703 evrov), Trimo Inženjering (2.272.328 evrov) in Trimo VSK (275.010 evrov). 116 Pri družbi Trimo Inženjering predstavljajo zalogo izgotovljene fasadne in strešne lahke gradbene plošče za znane kupce in projekte. Pri družbi Trimo VSK predstavljajo največji del zaloge fasadnih in strešnih lahkih gradbenih plošč ter izgotovljeni kleparski elementi. Zaloga trgovskega blaga matične družbe znaša na dan 31. december 2011 441.067 evrov. Te zaloge predstavljajo izdelane modularne enote in pripadajoči rezervni deli, katerih izdelavo vrši kooperant. Višji znesek izkazuje še družbe Trimo Polska (535.550 evrov), Trimo Građenje (208.674 evrov) in Trimo Bulgaria (165.659 evrov). Predujmi za zaloge V skladu s SRS se v bilanci stanja kot zaloge izkazujejo dani predujmi za zaloge, ki se knjigovodsko evidentirajo kot terjatve. V letu 2011 se je njihov obseg znižal za 63 odstotkov. Kratkoročne finančne naložbe BILANCA STANJA III. Kratkoročne finančne naložbe 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naložbe 2. Kratkoročna posojila b) Kratkoročna posojila drugim 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 3.814.742 3.842.989 99 372.917 393.061 95 372.917 393.061 95 3.441.826 3.449.928 100 3.441.826 3.449.928 100 Kratkoročne finančne naložbe skupine so se v letu 2011 znižale za odstotek. Sestavljajo jih pretežno naložbe in dana posojila matične družbe v višini 3.570.982 evrov. Od tega so druge kratkoročne finančne naložbe v skupni višini 372.917 evrov in so sestavljene iz naložb matične družbe v delnice Zdravilišče Laško, ki so vse razpoložljive za prodajo v višini 354.547 evrov in v preostali višini naložbe družb Trimo Inženjering in Trimo Građenje. Kratkoročna posojila drugim v znesku 3.441.826 evrov predstavlja pretežno dano posojilo matične družbe družbi Trimo Investment v višini 2.296.153 evrov in obračunane obresti v znesku 401.612 evrov. Dana kratkoročna posojila drugim predstavljata tudi posojilo matične družbe (z obrestmi) družbi Tehnopark Vjazniki v višini 507.671 evrov201 in dano posojilo družbe Trimo Rus isti družbi v višini 139.590 evrov. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve skupine so se v letu 2011 znižale za 7 odstotkov. BILANCA STANJA IV. Kratkoročne poslovne terjatve 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 55.142.981 59.469.587 93 577.758 351.344 164 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 48.305.414 55.251.447 87 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 6.259.809 3.866.797 162 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 201 Družba ni vključena v uskupinjene izkaze 117 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev So izkazane za 13 odstotkov nižjem obsegu kot lani. V najvišjem znesku jih izkazuje matična družba v višini 27.846.507 evrov. Po obsegu terjatev ji z večjimi zneski sledijo družba Trimo Inženjering, Akripol, Trimo UAE FZE, Trimo UK, Trimo VSK in Trimo Italia. V letu 2011 se je plačilni rok kupcev matične družbe v povprečju podaljšal za 25 dni, kar je predvsem posledica podaljšanja povprečnega plačilnega roka plačanih faktur slovenskih kupcev - v nadaljevanju domačih kupcev (iz 120 dni v 2010 na 192 dni v 2011), medtem ko se je povprečni plačilni rok za plačane fakture naših tujih kupcev izboljšal (iz 91 dni v 2010 na 85 dni v 2011). Na dan 31. december 2011 je imela matična družba do kupcev na domačem trgu 35,15 odstotka zapadlih terjatev, do kupcev na tujih trgih pa 69,74 odstotka zapadlih terjatev. Struktura zapadlosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev matične družbe na dan 31. decembra 2011 Zapadle kratkoročne terjatve od 61 do do 60 dni do kupcev glede na trg 90 dni tuji trgi domači trg 45,04 % 15,27 % 1,96 % 2,21 % od 91 do 180 dni od 181do 360 dni nad 361 dni SKUPAJ 5,91 % 4,13 % 6,67 % 4,42 % 10,16 % 9,14 % 69,74 % 35,15 % V letu 2011 smo oblikovali popravke terjatev na domačem trgu za 1.066.928 evrov in istočasno znižali že predhodno oblikovan popravek za prejeta plačila, izvensodno poravnavo ali po sklepu uprave v višini 13.268 evrov, tako da znašajo konec leta 2.680.973 evrov. Na tujem trgu smo oblikovali popravek za 81.858 evrov in istočasno znižali že oblikovan popravek za prejeta plačila 19.086 evrov, tako da znašajo popravki koncem leta 1.446.130 evrov. Oblikovanje popravka terjatev je bilo opravljeno glede na določila internih aktov družbe. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev matične družbe po področjih (brez terjatev znotraj skupine) na dan 31. december 2011 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Tuji trgi 15.219.588 16.604.201 Domači trg 12.626.919 14.292.587 SKUPAJ 27.846.507 30.896.788 INDEKS 2011/2010 92 88 90 V tem skupnem znesku so izkazane tudi kratkoročne poslovne terjatve matične družbe do pridruženih podjetij in se nanašajo na terjatve do družbe Trimex v višini 71.247 evrov (v letu 2010 123.107 evrov). Kratkoročne poslovne terjatve do družbe Trimo Investment znašajo 1.929.905 evrov, kratkoročno dan blagovni kredit pa 2.165.007 evrov. Terjatve na tujem trgu so bile v stanju odprtih terjatev na dan 31. december 2011 zavarovane preko SID PKZ v višini 37,5 odstotka, medtem ko smo imeli na slovenskem trgu preko SID PKZ zavarovanih 32 odstotkov vseh terjatev. V stanju odprtih postavk za domači trg na dan 31. december 2011 so terjatve zavarovane z menicami v višini 1,79 odstotka, terjatev zavarovanih z garancijami konec leta 2011 ni. Ostale družbe v skupini so tudi skladno z usmeritvami matične družbe in glede na realno izterljivost zapadlih terjatev temu ustrezno oblikovale popravke oziroma odpisale terjatve. 118 Izkazano stanje neizločenih terjatev do podjetij v skupini v uskupinjeni bilanci stanja konec leta 2011 v višini 577.758 evrov predstavljajo pretežno terjatve matične družbe in družb Akripol in Trimo Inženjering do družb v skupini, ki niso bile vključene v uskupinjevanje202 ter neizločeni popravki vrednosti terjatev matične družbe do družb Trimo Građenje in Trimo Polska. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so se v skupnem znesku povečale za 62 odstotkov glede na konec leta 2010. Od skupnega zneska teh terjatev v višini 6.259.809 evrov (leta 2010 3.866.797 evrov) izkazujejo najvišji znesek matična družba v višini 5.091.051 evrov, Trimo VSK 420.098 evrov in Trimo Rus 358.447 evrov. Glavnina drugih terjatev matične družbe se nanaša na cesijo terjatve v višini 3.446.151 evrov203 ter terjatve za vstopni ddv. Denarna sredstva BILANCA STANJA V. Denarna sredstva 31.12.2011 v EUR 2.323.475 31.12.2010 v EUR 2.279.932 Indeks 2011/2010 102 Obseg denarnih sredstev skupine na koncu leta 2011 je za 2 odstotka višji kot na stanje konec predhodnega leta. Vpoklicani kapital BILANCA STANJA I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 4.538.336 4.538.336 100 4.538.336 4.538.336 100 Pripada v celotni višini lastnikom matične družbe – večinskemu lastniku. Osnovni kapital matične družbe je razdeljen na 1.088.330 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 4,16 evrov. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v KDD Klirinško depotni družbi. Kapitalske rezerve BILANCA STANJA II. Kapitalske rezerve 31.12.2011 v EUR 11.766.190 31.12.2010 v EUR 11.766.190 Indeks 2011/2010 100 Pripadajo v tej višini večinskemu lastniku. 202 203 To so družbe CBS Inštitut, Trimo Makedonija, Trimo DD Iberica in Akripol-S. Več o tem glej v Letno poročilo družbe Trimo 2011 na istem mestu. 119 Rezerve iz dobička BILANCA STANJA III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobička 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 9.896.844 9.896.844 100 1.166.692 1.166.692 100 95.890 45.129 212 -95.890 -45.129 212 247.199 247.199 100 8.482.952 8.482.952 100 Pripadajo v tej višini večinskim lastnikom v Skupini Trimo. V letu 2011 ni bilo sprememb v rezervah iz dobička matične družbe. Znesek rezerv za lastne delnice oziroma naložb v lastne deleže predstavlja poleg zneska matične družbe v višini 32.881 evrov še neizločen del teh postavk družbe Tinde v znesku 20.161 evrov in družbe Akripol v višini 42.848 evrov, ki pripada matični družbi. Razliko do višine statutarnih rezerv matične družbe (227.076 evrov) predstavlja neizločen del rezerv odvisne družbe Akripol v višini 20.123 evrov. Razliko do višine drugih rezerv matične družbe predstavlja neizločen del rezerv odvisnih družb Akripol, Tinde in Trimo Građenje v skupni višini 133.915 evrov. Presežek iz prevrednotenja BILANCA STANJA IV. Presežek iz prevrednotenja 31.12.2011 v EUR 7.526.563 31.12.2010 v EUR 3.686.274 Indeks 2011/2010 204 V izkazanem znesku pripada večinskim lastnikom v Skupini Trimo. Razliko do višine presežka iz prevrednotenja matične družbe (4.826.321 evrov) deloma predstavlja oblikovan presežek iz prevrednotenja v znesku 922.859 evrov družbe Trimo Inženjering. Preostalo razliko do višine presežka matične družbe predstavlja neizločen del presežka odvisne družbe Tinde v višini 46.758 evrov in družbe Akripol v višini 1.730.625 evrov.204 Stanje presežka iz prevrednotenja matične družbe na 31. december 2011 zajema učinek prevrednotenja zemljišč in zgradb v višini 5.268.587 evrov, učinek prevrednotenja opreme je povečanje v vrednosti 5.109.770 evrov, učinek vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov je zmanjšanje presežka iz prevrednotenja v višini 5.552.036 evrov. Preneseni čisti dobiček prejšnjih let BILANCA STANJA V. Preneseni čisti poslovni izid 31.12.2011 v EUR 15.438.971 31.12.2010 v EUR 18.202.618 Indeks 2011/2010 85 204 Družba je opravila v letu 2011 prevrednotenje zemljišč in zgradb na ocenjeno vrednost. Več o tem glej v Letno poročilo 2011 družbe Akripol na istem mestu. 120 Preneseni čisti poslovni izid skupine izkazan v bilanci stanja konec leta 2011 je za 15 odstotkov nižji kot leta 2010. Pripada matični družbi. Sama matična družba izkazuje 18.622.011 evrov prenesenega dobička. Čisti poslovni izid poslovnega leta 31.12.2011 v EUR BILANCA STANJA VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -6.022.274 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 -3.064.373 197 Čisti poslovni izid skupine izkazan v bilanci stanja konec leta 2011 je negativen v izkazani višini in pripada matični družbi. Manjšinski kapital Pripada manjšinskim lastnikom odvisnih družb, ki so vključene v uskupinjevanje, in je sestavni del prikaza celotnega kapitala skupine. Manjšinski kapital izkazan na stanje 31. decembra 2011 znaša v skupnem znesku 2.487.491 evrov in je za 17 odstotkov nižji kot lani. V letu 2011 ni bilo pomembnejših strukturnih premikov v manjšinskem kapitalu odvisnih družb. Družba Trimo Stroj Inžiniring ni več sestavni del skupine. Struktura manjšinskega kapitala po družbah primerjalno s predhodnim letom je prikazana v sledeči tabeli. Družba z manjšinskim kapitalom TINDE AKRIPOL TRIMO VSK TRIMO GRAĐENJE TRIMO BULGARIA TRIMO STROJ INŽINIRING Skupaj leto 2011 v EUR Struktura 2011 v % leto 2010 v EUR Struktura 2010 v % Indeks 2011/2010 379.882 15,3 414.184 13,8 92 1.221.349 904.445 -62.514 44.329 49,1 36,3 -2,5 1,8 1.454.290 1.095.787 12.331 56.054 -41.051 48,6 36,6 0,4 1,9 -1,4 84 83 2.487.491 100,0 2.991.594 100,0 83 79 V spodnji tabeli je prikazana sestava in struktura manjšinskega kapitala v okviru kapitala skupine primerjalno z letom 2010. BILANCA STANJA leto 2011 v EUR Struktura 2011 v % leto 2010 v EUR Struktura 2010 v % Indeks 2011/10 Manjšinski kapital 2.487.491 100,0 2.991.594 100,0 83 Vpoklicani kapital Osnovni kapital 382.296 382.296 15,4 15,4 496.667 496.667 16,6 16,6 77 77 Kapitalske rezerve 200.628 8,1 315.803 10,6 64 Rezerve iz dobička Zakonske rezerve 453.562 378.849 18,2 15,2 707.913 595.463 23,7 19,9 64 64 Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička 85.462 3,4 136.223 4,6 63 -85.462 -3,4 -136.223 -4,6 63 20.636 54.076 0,8 2,2 32.421 80.029 1,1 2,7 64 68 121 BILANCA STANJA Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti dobiček ali izguba prejšnjih let Čisti poslovni izid poslovnega leta leto 2011 v EUR Struktura 2011 v % leto 2010 v EUR Struktura 2010 v % Indeks 2011/10 330.504 13,3 42.537 1,4 777 1.284.803 51,7 1.236.105 41,3 104 -164.302 -6,6 192.569 6,4 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve BILANCA STANJA B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 5.884.931 5.778.170 102 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.368.197 1.097.152 125 2. Druge rezervacije 1.249.291 2.110.798 59 4. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.267.443 2.570.220 127 Stanje dolgoročnih rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev se je na stanje konec leta 2011 povečalo za 2 odstotka glede na predhodno leto. Največji del njih predstavljajo oblikovane rezervacije matične družbe (3.843.792 evrov), večje zneske pa izkazujejo še družba Tinde (1.434.482 evrov), in Akripol (404.756 evrov). Skupni znesek 2.136.215 evrov dolgoročnih rezervacij matične družbe konec leta 2011 se sestoji iz stanja rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov v višini 660.026 evrov, stanja rezervacij iz večjih pogodb v višini 461.754 evrov, stanja rezervacij za odpravnine v višini 829.073 evrov, stanja rezervacij za jubilejne nagrade v višini 185.362 evrov. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na državne subvencije v višini 1.207.913 evrov in na vnaprej vračunane stroške za tožbe v višini 499.664 evrov. Pretežni del oblikovanih rezervacij družbe Tinde predstavljajo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 1.384.507 evrov iz naslova odstopljenih prispevkov. Dolgoročne finančne obveznosti BILANCA STANJA I. Dolgoročne finančne obveznosti 1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 31.571.892 25.225.369 125 26.856 27.283 98 24.171.456 24.749.861 98 7.373.581 448.225 1.645 Dolgoročne finančne obveznosti so v letu 2011 na višji ravni kot predhodnega leta. Večji del njih predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti do bank. Tovrstne obveznosti izkazujejo matična družba v višini 17.467.406 evrov, Trimo Inženjering 5.684.633 evrov in Akripol 1.019.417 evrov. V letu 2012 zapade v matični družbi v plačilo za 6.502.689 evrov obveznosti iz naslova dolgoročnih kreditov (kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti), v letu 2013 6.864.977 evrov, v letu 2014 4.574.286 evrov, v letu 2015 3.380.525 evrov, v letu 2016 980.954 evrov, v letu 2017 833.334 evrov ter v letu 2018 833.330 evrov. 122 Obveznosti so zavarovane s podpisanimi menicami in meničnimi izjavami, razen v primeru kredita z ročnostjo odplačila v letu 2018, kjer so obveznosti dodatno zavarovane z odstopljenimi terjatvami družbe Trimo. Obrestne mere v razkritjih niso navedene zato, ker predstavljajo poslovno skrivnost Skupine Trimo. Druge dolgoročne finančne obveznosti matične družbe v višini 7.347.914 evrov se nanašajo na obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v višini 5.312.035 evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 2.035.879 evrov. V preostalem manjšem znesku jih izkazuje družba Akripol. Kratkoročne obveznosti BILANCA STANJA 31.12.2011 v EUR 31.12.2010 v EUR Indeks 2011/2010 Č. Kratkoročne obveznosti 80.460.456 81.891.496 98 II. Kratkoročne finančne obveznosti 26.871.427 28.661.820 94 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 24.449.154 28.555.720 86 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 2.422.273 106.100 2.283 Kratkoročne poslovne obveznosti 53.589.029 53.229.676 101 III. 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 277.241 267.789 104 42.607.283 40.474.719 105 4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 7.079.684 8.990.721 79 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.624.821 3.496.447 104 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Skupne kratkoročne obveznosti skupine so se v letu 2011 zmanjšale za 2 odstotka glede na raven predhodnega leta Kratkoročne finančne obveznosti skupine so se v letu 2011 znižale za 6 odstotkov. Najvišji znesek kratkoročnih finančnih obveznosti do bank izkazuje matična družba (16.500.479 evrov) in so sestavljene iz kratkoročnega dela dolgoročnih kreditov ter kratkoročnih kreditov namenjenih financiranju obratnih sredstev. V višjih zneskih jih izkazujejo še družbe Akripol (3.229.691 evrov), Trimo Inženjering (2.067.127 evrov) in Trimo VSK (2.651.857 evrov). Obrestne mere v razkritjih niso navedene zato, ker predstavljajo poslovno skrivnost Skupine Trimo. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (brez obveznosti znotraj skupine) so se povečale za 5 odstotkov. V okviru skupnega zneska največji del (58,3 odstotka) obveznosti izkazuje matična družba. Konec leta 2011 so zapadle obveznosti matične družbe do 60 dni na domačem trgu znašale 92,72 odstotka, od 61 do 180 dni 7,28 odstotka. Na tujem trgu so konec leta 2011 zapadle obveznosti do 60 dni znašale 64,53 odstotka, od 61 do 180 dni 20,7 odstotka in več kot 181 dni 14,77 odstotka. Kratkoročne poslovne obveznosti matične družbe do dobaviteljev po področjih (brez obveznosti znotraj skupine) na dan 31. december 2011 leto 2011 leto 2010 INDEKS v EUR v EUR 2011/2010 Tuji trg 10.500.109 8.182.542 128 Domači trg 14.332.212 14.103.443 102 SKUPAJ 24.832.321 22.285.985 111 123 Družba Akripol izkazuje obveznosti do dobaviteljev v višini 3.273.296 evrov. Od tujih odvisnih družb izkazujeta tovrstne obveznosti v največjem obsegu družbi Trimo Inženjering v vrednosti 7.816.770 evrov in Trimo UAE FZE v višini 2.835.490 evrov. Vrednost poslovnih obveznosti do družb v skupini predstavljajo pretežno obveznosti do družb, ki niso bile vključene v uskupinjevanje in neizločene obveznosti družb Trimo Polska in Trimo Građenje do matične družbe v višini njenega popravka vrednosti terjatev.205 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi prejetih predujmov so se zmanjšale za 21 odstotkov. V največji vrednosti jih izkazujejo družbe Trimo VSK, Trimo Rus, Trimo UAE FZE in matična družba. Druge kratkoročne poslovne obveznosti so se povečale v letu 2011 za 4 odstotke. V največji vrednosti jih poleg matične družbe izkazujejo družbe Trimo VSK, Akripol in Trimo UK. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve BILANCA STANJA D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2011 v EUR 2.631.246 31.12.2010 v EUR 2.520.774 Indeks 2011/2010 104 V največjem znesku jih izkazuje družba Trimo v višini 2.159.323 evrov. Nanašajo na vnaprej vkalkulirane stroške na projektih v višini 930.523 evrov in na kratkoročno odložene prihodke v višini 1.228.800 evrov. V večjem znseku jih izkazuje še družba Trimo Inženjering (384.008 evrov). 205 Glej tudi pri razkritjih poslovnih terjatev. 124 Zunajbilančna evidenca V zunajbilančni evidenci matične družbe imamo evidentirane preglede prejetih in (iz)-danih garancij, menic, akceptnih nalogov, danih poroštev in drugih zunajbilančnih kategorij. Na dan 31. december 2011 imamo v spodnji tabeli prikazano evidentirano stanje zunajbilančnih postavk. Zunajbilančna evidenca matične družbe PREGLED ZUNAJBILANČNE EVIDENCE leto 2011 v leto 2010 v EUR EUR INDEKS 2011/2010 Izdani instrumenti zavarovanja: izdani akceptni nalogi 6.041 6.041 100 10.029.973 5.798.584 173 izdane devizne garancije 4.503.305 9.270.687 49 izdane garancije - Slovenija 8.786.020 7.076.046 124 izdane menice za zavarovanje kreditov 34.144.689 37.236.401 92 izdane poroštvene in patronatske izjave 14.679.995 15.539.576 94 zavarovanje kreditov s terjatvami 10.000.000 0 izdane menice depozit 9.828 skupaj 82.159.851 74.927.335 7.586.675 4.076.776 186 170.999 170.999 100 prejete devizne garancije za obratna sredstva 1.030.011 1.054.865 98 prejete garancije - Slovenija 1.075.041 680.566 158 skupaj 9.862.726 5.983.206 436.394 467.565 93 92.458.971 81.378.106 114 Prejeti instrumenti zavarovanja: prejete menice prejete devizne garancije za osnovna sredstva Ostalo odloženi DDV od nepremičnin skupaj zunajbilančna evidenca Poroštvene izjave so izdane za naslednje odvisne oziroma povezane družbe: Trimo Inženjering, Trimo VSK in Trimo Investment. Patronatske izjave pa za Trimo VSK. V zunajbilančni evidenci družbe Akripol se izkazujejo prejeti in izdani inštrumenti za zavarovanje plačil, in sicer bančne garancije in menice, v skupnem znesku 4.554.350 evrov. Pomembnejši znesek zunajbilančne evidence izkazuje še družba Trimo VSK v višini 5.210.104 evrov in Trimo Inženjering v višini 1.775.787 evrov. Ostale družbe v skupini ne izkazujejo zunajbilančne evidence oziroma jo izkazujejo v manjših, nepomembnih zneskih. 125 Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu poslovnega izida Primerljivost podatkov predhodnega obdobja in razkritja Postavke izkazov iz predhodnega leta 2010 so primerljive s tekočim obdobjem. Prikazane in razkrite so vse pomembnejše kategorije uskupinjenega izkaza poslovnega izida. Poslovni prihodki 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Čisti prihodki od prodaje 170.283.411 150.277.414 113 a) Prihodki doseženi na domačem trgu b) Prihodki doseženi na tujem trgu Indeks 2011/2010 37.522.688 24.577.758 153 132.760.723 125.699.656 106 687.804 -315.358 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 1.223.467 3.138.366 39 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 2.208.971 5.978.360 37 Prihodki od prodaje Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje tudi zaradi predčasnega plačila. Prihodki od prodaje storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti. Čisti prihodki od prodaje v zbirnem in uskupinjenem izkazu poslovnega izida so razvrščeni na domači in tuji trg enako kot pri matični družbi Trimo. Prihodki od prodaje ustvarjeni izven območja Slovenije za slovenske družbe v skupini oziroma prihodki od prodaje družb, ki imajo sedež poslovanja izven Slovenije, predstavljajo prihodke dosežene na tujem trgu. V posamičnih izkazih tujih družb pa so prihodki od prodaje razvrščeni po principu sedeža družbe. Prihodki od prodaje se nanašajo na prodajo objektov, streh, fasad, modularnih enot in jeklenih konstrukcij ter na prodajo z njimi povezanih spremljajočih storitev. Porast uskupinjenih čistih prihodkov od prodaje za 13 odstotkov v letu 2011 je zlasti posledica povečanega obsega poslovanja matične družbe in domačih odvisnih družb. V strukturi prihodka iz prodaje matične družbe je v letu 2011 v nasprotju s trendom zadnjih let opazno povečanje deleža prihodkov doseženih na domačem trgu. To se odraža tudi v strukturi prihodka skupine. Okleščeni (uskupinjeni) prihodki od prodaje matične družbe v okviru skupnih prihodkov od prodaje skupine znašajo za leto 2011 82.207.934 evrov (leta 2010 63.455.983 evrov), kar predstavlja skoraj 30 odstotni porast v absolutnem znesku. To hkrati predstavlja v strukturi 48,3 odstotka (leta 2010 42,2 odstotka) od celotnih uskupinjenih prihodkov od prodaje v letu 2011. 126 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Prihodki iz tega naslova se nanašajo pretežno na matično družbo v višini 817.213 evrov, družba Akripol jih izkazuje v višini 404.005 evrov in v preostalem manjšem znesku družba Tinde. Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke matične družbe v skupni višini 1.707.239 evrov v letu 2011 predstavljajo prihodki iz naslova porabe dolgoročnih rezervacij v višini 237.516 evrov, prejete subvencije za razvojne projekte v višini 619.729 evrov, prevrednotovalni poslovni prihodki doseženi pri prodaji osnovnih sredstev v višini 5.994 evrov, drugi poslovni prihodki v višini 824.498 evrov in prihodki iz odpisov terjatev 19.503 evrov. Od odvisnih družb izkazujejo višji znesek prihodkov družbe Tinde, Trimo Inženjering in Trimo VSK. Poslovni odhodki 5. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 Stroški blaga, materiala in storitev 142.964.133 126.374.463 113 a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 99.107.431 82.843.129 120 b) Stroški storitev 43.856.702 43.531.334 101 Stroški dela 22.927.983 22.921.222 100 a) Stroški plač 17.812.034 18.000.221 99 100 6. b) Stroški socialnih zavarovanj 1.457.076 1.464.194 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.236.607 1.298.436 95 č) Drugi stroški dela 2.422.266 2.158.372 112 Odpisi vrednosti 7.106.757 7.171.042 99 a) Amortizacija 4.505.839 4.310.370 105 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 29.031 59.873 48 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 2.571.888 2.800.799 92 Drugi poslovni odhodki 1.043.903 926.393 113 7. 8. Stroški blaga, materiala in storitev Poglavitne postavki stroškov po naravnih vrstah predstavljajo stroški porabe surovin in materiala, nabavna vrednost prodanega blaga in materiala in v postavki stroškov storitev stroški storitev kooperacije in transportnih storitev. V letu 2011 je v strukturi stroškov porastel delež stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, rahlo pa je upadel delež stroškov storitev. Stroški dela Stroški dela so v absolutnem znesku na ravni predhodnega leta, v strukturi prihodka pa je njihov delež upadel. V strukturi stroškov dela predstavljajo obračunane osnovne bruto plače 77,7 odstotka, stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj 11,7 odstotka in drugi stroški dela 10,6 odstotka. 127 Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2011 na podobni ravni kot predhodno leto. Opazen je rahel premik v strukturi z višjimi stroški amortizacije in nižjimi stroški popravkov oziroma odpisov obratnih sredstev. V matični družbi je bilo opravljenih v letu 2011 več odpisov vrednosti, to je za 4.126.667 evrov (v letu 2010 2.812.722 evrov).206 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2011 znaša znaša 126.352 evrov, amortizacija zgradb 690.822 evrov in amortizacija opreme 1.932.232 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri prodaji osnovnih sredstev znašajo 5.214 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se v višini 1.372.046 evrov nanašajo na popravke terjatev in prevrednotenje vrednosti zalog. Pomembnejši znesek odpisov vrednosti izkazujejo še družba Akripol v višini 1.042.841 evrov (od tega popravki oziroma odpisi vrednosti obratnih sredstev 226.070 evrov), Trimo Inženjering v višini 671.841 evrov (od tega popravki oziroma odpisi vrednosti obratnih sredstev 246.693 evrov), Trimo VSK v višini 447.910 evrov in Trimo Polska v višini 323.473 evrov. Finančni prihodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 9. Finančni prihodki iz deležev leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR 9.503 774.116 Indeks 2011/2010 1 a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 1.473 140.000 1 c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 8.030 575.337 1 928.061 1.950.251 48 30.800 37.230 83 10. Finančni prihodki iz danih posojil 58.779 a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 897.261 1.913.020 47 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 1.991.682 3.309.881 60 85.745 70.691 121 1.905.937 3.239.190 59 a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančne prihodke iz deležev v drugih družbah predstavljajo prihodki matične družbe od dividend in drugih deležev v pridruženih družbah v znesku 1.473 evrov in finančni prihodki iz deležev v drugih družbah v znesku 8.030 evrov. Finančne prihodke iz danih posojil sestavljajo prihodki od obresti matične družbe do družbe Tehnopak Vjazniki207 v izkazani višini 30.800 evrov. Pretežni del prihodkov iz posojil iz naslova tečajnih razlik izkazuje družba Trimo Inženjering (659.335 evrov). Matična družba pa jih izkazuje v višini 205.181 evrov in se nanašajo na prihodke od obresti iz danega posojila družbi Trimo Investment. Finančne prihodke iz poslovnih terjatev matične družbe sestavljajo finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini (tečajne razlike) v neizločenem znesku v višini 20.580 evrov in finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih v višini 882.710 evrov, ki so sestavljeni iz prihodkov od skontov v višini 5.867 evrov, prihodkov od terminskih pogodb 19.301 evrov, prihodkov od tečajnih razlik v višini 851.835 evrov, preostali znesek pa predstavljajo finančne prihodke od avista ter zamudnih obresti. 206 207 O tem glej tudi v razkritjih k točki »Opredmetena osnovna sredstva« Družba ni vključena v uskupinjevanje 128 Tovrstne prihodke, pretežno iz naslova tečajnih razlik, izkazujejo v večjem znesku še družbi Trimo Inženjering (645.485 evrov) in Trimo UAE FZE (293.122 evrov). Finančni odhodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 1.490.330 416.878 357 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 3.274.461 7.695.123 43 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 1.596 11.090 14 3.208.947 7.609.867 42 63.919 74.167 86 5.980.035 4.120.625 145 183.680 133.309 138 5.796.355 3.987.316 145 Finančni odhodke iz oslabitve in odpisov finančnih naložb v izkazani višini izkazuje matična družba. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti iz posojil, prejetih od bank matične družbe v višini 1.892.562 evrov se nanašajo na odhodke za obresti iz posojil v višini 1.439.612 evrov in iz obračunanih tečajnih razlik iz posojil prejetih od bank v višini 452.950 evrov. Večji znesek iz tega naslova izkazuje še družba Trimo Inženjering v višini 1.662.533 evrov 208 in v pomembnejših zneskih še družbi Trimo VSK v višini 225.099 evrov in Akripol v višini 140.758 evrov. Finančne odhodke iz drugih finančnih obveznosti izkazujeta družbi Trimo Građenje in Trimo VSK. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini se v izkazani višini nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti matične družbe v višini 3.914.515 evrov se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik v višini 92.904 evrov, odhodke za zamudne obresti in obresti iz naslova finančnega najema v višini 92.936 evrov, odhodke iz danih gotovinskih popustov, popustov in kasaskontov v višini 210.818 evrov ter opcijskih in terminskih pogodb 3.517.857 evrov. Višje oziroma pomembnejše zneske iz tega naslova izkazujejo še družbe Trimo Inženjering (1.203.175 evrov), Trimo UAE FZE (289.380 evrov), Trimo Polska (152.110 evrov) in Akripol (92.576 evrov). Ti zneski se nanašajo v pretežni meri na obračunane tečajne razlike. 208 In sicer pri družbi Trimo Inženjering iz naslova tečajnih razlik pri prejetih dolgoročnih posojilih v višini 1.060.476 evrov, pri prejetih kratkoročnih posojilih v višini 345.614 evrov in stroški obresti 256.443 evrov. 129 Poslovni izid IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 15. Drugi prihodki 1.127.156 2.017.911 56 16. Drugi odhodki 1.522.460 204.398 745 17. Davek iz dobička 60.598 94.662 64 18. Odloženi davki -1.724.030 77.938 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -6.186.576 -2.871.804 20. Dobiček manjšinskih lastnikov -165.084 184.911 21. Dobiček večinskih lastnikov -6.021.492 -3.056.715 197 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 360.877 -7.850.007 1.685.662 -2.699.204 21 215 291 Čisti poslovni izid Skupine Trimo za leto 2011 je negativen v višini 6.186.576 evrov. Pri tem znaša negativni izid, ki pripada lastnikom matične družbe 6.021.492 evrov. Pripadajoči negativni poslovni izid manjšinskih lastnikov znaša 165.084 evrov. Izkazan pozitiven učinek na poslovni izid skupine predstavlja odloženi davek v višini 1.724.030 evrov. Poslovni izid iz poslovanja Skupine Trimo za leto 2011 je pozitiven in znaša 360.877 evrov. Na oblikovanje celotnega poslovnega izida skupine negativno vpliva presežek drugih odhodkov nad drugimi prihodki v višini 395.304 evrov. Celotni poslovni izid Skupine Trimo je negativen in znaša 7.850.007 evrov. Ob tem je potrebno poudariti, da je na izid skupine v letu 2011 močno vplival presežek finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki v višini 7.815.580 evrov (leta 2010 6.198.378 evrov). 130 Priloga k izkazu poslovnega izida (I) v EUR RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH Z VŠTETIMI STROŠKI AMORTIZACIJE leto 2011 v EUR Nabavna vrednost prodanega blaga leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 19.832.321 11.231.048 177 127.685.007 119.354.379 107 Stroški prodajanja 10.091.177 9.526.664 106 Stroški splošnih dejavnosti 13.145.549 14.735.715 89 170.754.054 154.847.806 110 Proizvajalni stroški prodanih proizvodov Skupaj stroški Poslovni izid po preračunu na podlagi stopnje inflacije v EUR Vrsta preračuna Kapital-preračun na podlagi stopnje inflacije Rast v % 44.805.489 2,0 Kapital Učinek 896.110 Poslovni izid -7.082.686 Na podlagi SRS 8.30 je potrebno opraviti splošno prevrednotovanje kapitala po preračunu s pomočjo tečaja evra in na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. Kapital kot osnovo za preračun učinka v višini 44.805.489 evrov predstavlja tehtano povprečje celotnega kapitala skupine na dan 1.1.2011 (44.877.907 evrov) in tega kapitala, zmanjšanega za medletna izplačila (44.733.072 evrov) znotraj kapitala skupine iz bilančnega dobička v letu 2011 v višini 144.835 evrov. Doseženi čisti poslovni izid Skupine Trimo v višini 6.186.576 evrov se v primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti stopnje inflacije zniža za 896.110 evrov in znaša -7.082.686 evrov (leta 2010 -3.813.498 evrov). 131 Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke skupine, ki jih je v posameznem obdobju ustvarila pri poslovanju, pri naložbenju ter pri financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo, iz katerih virov skupina pridobiva denarna sredstva in za kaj jih porablja. Denarni tokovi pri poslovanju V letu 2011 je skupina s poslovno dejavnostjo ustvarila za 8.414.642 evrov neto prejemkov pri poslovanju. Na izid pri poslovanju so pozitivno vplivali predvsem amortizacija in zmanjšanje obsega obratnih sredstev, negativno pa predvsem čisti poslovni izid. Denarni tokovi pri naložbenju V letu 2011 je skupina pri dejavnosti naložbenja imela za 4.069.412 evrov neto izdatkov zaradi izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev. Denarni tokovi pri financiranju Na področju financiranja je imela skupina v letu 2011 za 4.301.687 evrov neto izdatkov pri tej dejavnosti. Na izid so negativno vplivali zlasti izdatki za vračilo kratkoročnih finančnih obveznosti skupine in za dane obresti. Začetno stanje denarnih sredstev v letu 2011 je bilo 2.279.932 evrov, končno pa 2.323.475 evrov. Skupni izid je bil tako pozitiven v višini 43.543 evrov. Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu gibanja kapitala V uskupinjenem izkazu gibanja kapitala so prikazane začetno stanje, spremembe lastniškega kapitala s transakcijami z lastniki, oblikovanje vseobsegajočega donosa in spremembe v kapitalu ter končno stanje kapitala matične družbe, manjšinskega kapitala ter neizločenega dela sestavin kapitala odvisnih družb, ki pripada večinskim lastnikom v okviru Skupine Trimo. Otvoritveno stanje vključuje tudi odpravo slabega imena finančne naložbe v družbo Akripol v višini 810.286 evrov. Poslovni izid skupine v letu 2011 je upoštevan v začetnem stanju prenesenega dobička za leto 2011. V letu 2011 so bile izplačane dividende oziroma udeležbe v dobičku znotraj skupine v višini 144.835 evrov. Vračilo kapitala predstavlja izločitev (prodaja) družbe Trimo Stroj Inžiniring iz Skupine Trimo v letu 2011. Celotni vseobsegajoči donos obsega vnos čistega poslovnega izida tekočega leta v višini 6.186.576 evrov, spremembe presežka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev v višini 9.740.996 evrov (iz naslova prevrednotenja zemljišč, zgradb in proizvodnih linij) in spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev v višini -5.620.200 evrov (vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov). Sprememb oziroma premikov znotraj kapitala skupine v letu 2011 kot razvidno iz izkaza gibanja kapitala ni bilo. Pomembnejših strukturnih premikov znotraj kapitala odvisnih družb z manjšinskimi deleži ni bilo. 132 Druga razkritja Podatki o članih uprave, članih nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah209 Stroški storitev revidiranja V letu 2011 je znašal strošek revizorjev za revidiranje računovodskih izkazov v višini 69.030 evrov. Dogodki po datumu bilance stanja V času od zaključka poslovnega leta 2011 do izdelave letnega poročila za Skupino Trimo ni bilo napak in sprememb, ki bi lahko vplivale na verodostojnost bilančnih podatkov za obravnavano obdobje. Kazalniki Aktivnostni kazalniki Leto 2011 Leto 2010 Indeks 2011/2010 Stroški dela na zaposlenega, v EUR 23.492 21.892 107 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.143 30.351 103 Prihodki iz prodaje na zaposlenega, v EUR 174.471 143.531 122 Celotni prihodek na zaposlenega, v EUR 182.144 159.930 114 Prikazani aktivnostni kazalniki kažejo na porast njihovih vrednosti v letu 2011.210 Porast kazalcev prihodka in dodane vrednosti na zaposlenega je posledica povečanega prihodka skupine in nižjega povprečnega števila zaposlenih v skupini v letu 2011. Finančni kazalniki Leto 2011 Leto 2010 Indeks 2011/2010 Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva / sredstva) 0,42 0,36 117 Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in dolg. posl. terjatev / sredstva) 0,47 0,41 115 0,26 0,28 93 0,49 0,47 104 0,62 0,78 79 KAZALNIKI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev) Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov skupaj z dolgoročnimi rezervacijami / obveznosti do virov sredstev) KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva) 209 Zneski prejemkov so prikazani v letnih poročilih 2011 družb Trimo in Akripol (delniški družbi) kar predstavlja večino prejemkov v skupini. 210 Pri prikazanih kazalnikih je upoštevano povprečno število zaposlenih v Skupini Trimo (za družbe vključene v uskupinjevanje); to je v letu 2011 976 zaposlenih in v letu 2010 1.047 zaposlenih. 133 KAZALNIKI Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti) Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti) Leto 2011 Leto 2010 Indeks 2011/2010 0,76 0,80 95 1,01 1,10 92 1,002 1,011 99 -6,0 % 235 KAZALNIK GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki / poslovni odhodki) KAZALNIK DONOSNOSTI KAPITALA Donosnost kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni -14,2 % kapital v poslovnem letu) Pojasnila finančnih kazalnikov Kazalniki stanja investiranja Stopnja osnovnosti investiranja Kazalnik kaže stopnjo pokritosti sredstev z osnovnimi sredstvi (neopredmetena dolgoročna sredstva + opredmetena osnovna sredstva). Kazalnik je na višji ravni za 17 odstotkov kot v predhodnem letu, kar je posledica povečanja obsega osnovnih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev). Stopnja dolgoročnosti investiranja Kazalnik kaže stopnjo udeležbe dolgoročnih sredstev v sredstvih. Povečanje vrednosti kazalnika za 15 odstotnih točk je posledica že omenjenega povečanja obsega osnovnih sredstev (opredmetenih osnovnih sredstev). Kazalniki stanja financiranja Stopnja lastniškosti financiranja Konec leta 2011 je bil delež lastniškega kapitala 26 odstotkov v virih sredstev, kar je za 7 odstotkov manj kot predhodnega leta in je posledica povečanja bilančne vsote in zmanjšanja kapitala skupine. Stopnja dolgoročnosti financiranja Kazalnik se je v letu 2011 povečal za 4 odstotke kot posledica povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev Kazalnik prikazuje lastniško financiranje osnovnih sredstev. Gre za razmerje med različnima, toda medsebojno primerljivima gospodarskima kategorijama. Vrednost kazalnika se je znižala za 21 odstotkov, kar je posledica povečanja obsega osnovnih sredstev in relativnega zmanjšanja deleža kapitala v strukturi virov sredstev. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient Vrednost kazalnika je v primerjavi s predhodnim letom nižja za 5 odstotkov kot posledica nižjega obsega kratkoročnih poslovnih terjatev. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient Kazalnik v števcu v primerjavi s predhodnim kazalnikom vsebuje še zaloge. Vrednost kazalnika je v letu 2011 za 8 odstotkov nižja kot predhodno leto. To je posledica nižjega obsega obratnih sredstev skupine. 134 Kazalnik gospodarnosti Koeficient gospodarnosti poslovanja Kazalnik kaže na intenzivnost odmikanja poslovnih prihodkov od poslovnih odhodkov, večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost pri poslovanju. Za leto 2011 se je to razmerje rahlo poslabšalo glede na predhodno leto, še vedno pa je bilo večje od vrednosti 1. Kazalnik donosnosti kapitala Donosnost kapitala Kazalnik donosnosti kapitala za leto 2011 je negativen in je upadel glede na predhodno leto. 135 Revizorjevo poročilo 136 137 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŽBA TRIMO Uporabljene temeljne računovodske predpostavke in računovodske usmeritve Podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov Računovodski izkazi družbe Trimo so sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo od 1. januarja 2006 (v nadaljevanju »SRS«). Pri sestavljanju računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Izkazujejo resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti, finančnega položaja ter poslovni izid družbe. Pri oblikovanju računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov, smo upoštevali tudi potrebne kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in računovodenja: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih so začetne izvirne in končne poštene vrednosti, ki so razvidne iz knjigovodskih listin, v skladu s SRS in zakonodajo. Spremembe računovodskih usmeritev Spremembe računovodskih usmeritev so nastale pri delu opreme in sicer pri proizvodnih linijah. V letu 2011 je družba prešla iz modela vrednotenja po nabavni vrednoti na model prevrednotenja. Učinek vrednotenja je povečanje vrednosti proizvodnih linij v višini 6.387.213 evrov. Prevrednotenje proizvodnih linij na dan 31.12.2011 je vplivalo na povečanje presežka iz prevrednotenja v višini 5.109.770 evrov ter na obveznosti za odložene davke v višini 1.277.443 evrov. Tečaj in način preračuna Sredstva in obveznosti, nominirana v tujih valutah, so bila preračunana v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. december 2011. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev. Za zavarovanje valutnih tveganj v družbi uporabljamo izvedene finančne inštrumente (terminski posli in opcije), kalkulacijo prodajnih cen in uravnavanje sredstev in virov sredstev v isti valuti. Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer kot tudi višjih obrestnih mer na trgu denarja in kapitala. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo. Inštrumenti zavarovanja, ki jih družba uporablja pri zavarovanju kreditnega tveganja, so: zavarovanje tujih terjatev pri 138 SID-u211, tekoča izterjava terjatev, uporaba bančnih garancij in dokumentarnih akreditivov. Večje terjatve so zavarovane z garancijo ali menico s pooblastilom banki za njihovo izpolnitev. Plačilno sposobnostno tveganje Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje imelo težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Likvidnostno tveganje družba aktivno upravlja z osnovnimi orodji, ki jih uporabljamo za uravnavanje likvidnostnih tveganj: načrt denarnih tokov, likvidnostna rezerva, uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti, razpršenost virov financiranja, sprotno plačevanje terjatev, okvirne kredite pri bankah, ki omogočajo črpanje virov glede na potrebe. Družba ocenjuje, da sredstva in obveznosti niso izpostavljene prej navedenim vrstam tveganj. Primerljivost podatkov za leto 2011 Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za tekoče poslovno in predhodno poslovno leto. Izkaz poslovnega izida je sestavljen v skladu s SRS 25, v katerem je prikazan poslovni izid za tekoče poslovno in predhodno poslovno leto. Izkaz denarnih tokov je sestavljen v sladu SRS 26, v katerem so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za tekoče poslovno in predhodno poslovno leto. Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom Vsi podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikaz podatkov poslovnega leta in so izraženi v evrih brez centov. Bilanca stanja Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24.4. Postavke v bilanci stanja se prikazujejo po neodpisani vrednosti kot razlika med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti. Navedeni učinki so v okviru razkritij posameznih kategorij posebej prikazani in razkriti. Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmetena dolgoročna sredstva so razpoznavna nedenarna sredstva, ki fizično ne obstajajo in služijo ustvarjanju prihodnjih gospodarskih koristi. Neopredmetena dolgoročna sredstva predstavljajo pridobljene dolgoročne premoženjske pravice. Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo oziroma imajo dokončne dobe koristnosti. V družbi nastali stroški raziskovanja se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, ampak se takoj obravnavajo kot odhodki obračunskega obdobja, v katerem nastanejo. V družbi nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se za njih dokažejo oziroma so izpolnjeni pogoji v skladu s SRS 2.13. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se pripozna, če izpolnjuje pogoje za pripoznanje in se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V to se vštejejo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve, sestavljajo jo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Nabavno vrednost 211 Slovenska izvozna družba 139 neopredmetenega dolgoročnega sredstva, pridobljenega od poslovnih partnerjev, tvorijo stroški, navedeni na fakturi. Kasnejša pripoznanja, ki prej niso bila pripoznana kot nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih naložb, niso dovoljena, prav tako ne prej vračunani stroški neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Knjigovodska vrednost neopredmetenega osnovnega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem, ki se obračunava posamično. Amortiziranje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se začne, ko je sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Dobo in metodo amortiziranja je potrebno pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Neopredmetena dolgoročna sredstva se lahko prevrednotijo zaradi okrepitve, če za njih obstaja delujoči trg. Prevrednotovanje zaradi okrepitve poveča knjigovodsko vrednost in neposredno posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Prevrednotenje zaradi oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev se opravi, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, ki predstavlja čisto vrednost pri uporabi sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva družbe so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene. Pričakuje se, da se bo osnovno sredstvo uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema s pripadajočimi nadomestnimi deli. Opredmetena osnovna sredstva se vodijo posamično in se pripoznajo, če izpolnjujejo pogoje za pripoznavanje v skladu s SRS 1.7, in se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Ločeno od sredstev, ki so usposobljena za uporabo, se morajo izkazovati opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi ter trajno neuporabna opredmetena osnovna sredstva. Nabavno vrednost posameznega opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroča njegova zgraditev ali izdelav, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati, vključno s stroški realnih obresti od posojil za njegovo gradnjo ali izdelavo do usposobitve za uporabo. Stroški izdelave opredmetenega osnovnega sredstva v družbi ne morejo presegati tržne vrednosti istovrstnih sredstev. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Stroški popravil in vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznajo kot odhodki obdobja, kadar se pojavijo. Za nabavo osnovnega sredstva, pridobljenega z zamenjavo, se uporabi metodologija glede na obliko zamenjave po SRS 1.13. Knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Knjigovodska vrednost ne sme biti večja od vrednosti, nadomestljive v preostali dobi njegove koristnosti oziroma od njegove poštene vrednosti na dan bilance stanja, kar se zagotovi s pravilnim amortiziranjem. Osnova za obračun amortizacije je izvirna ali prevrednotena nabavna vrednost amortiziranega sredstva, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Dobe koristnosti za posamezne vrste osnovnih sredstev so opredeljene z letnimi amortizacijskimi stopnjami, neodvisno od amortizacijskih stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi. Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je odvisna od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega 140 tehničnega staranja in pričakovanega ekonomskega staranja. Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Razlika med prodajno vrednostjo, zmanjšana za stroške prodaje in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva, se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve. Ob odtujitvi prevrednotenega sredstva je treba razliko med njegovo prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje in zadnjo knjigovodsko vrednostjo, popraviti za presežek iz prevrednotenja, ki se nanaša na to sredstvo. Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne štejejo dodatne naložbe vanje in njihovo amortiziranje. Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se kot prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi njihove okrepitve, prevrednotenje zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Po začetnem pripoznanju je možna izbira med dvema modeloma merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer med modelom nabavne vrednosti in modelom prevrednotenja. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve lahko prevrednotujejo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Po modelu prevrednotenja se prevrednotujejo na pošteno vrednost zemljišča in zgradbe, kar je v skladu z dejstvom, da na povečanje njihove vrednosti bistveno vplivajo zunanji dejavniki. V skladu s tem modelom se ta sredstva tudi amortizirajo in slabijo. Določitev dokazane poštene tržne vrednosti je določitev tržne vrednosti, ki jo ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti, na osnovi mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Po izbranem modelu vrednotenja nepremičnin je pogostost njihovega prevrednotenja odvisna od gibanja poštene vrednosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev. Če spremembe poštene vrednosti oziroma dejavnikov, ki jo po izbranem modelu opredeljujejo, niso pomembne, ni potrebno prevrednotenje teh sredstev v posameznem poslovnem letu. Če pa se poštena vrednost prevrednotenega sredstva, ugotovljena na osnovi ocene pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, pomembno razlikuje od knjigovodske, je nadaljnje prevrednotovanje potrebno. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Presežek iz prevrednotenja, ki je sestavni del kapitala, se prenese v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti sredstev iz prevrednotenja bremeni neposredno oblikovan presežek iz prevrednotenja istih sredstev do njegove oblikovane višine, morebitni preostanek po črpanju presežka pa bremeni tekoči poslovni izid. Bistveni sklop opreme (proizvodne linije) se vrednoti po modelu prevrednotenja. Detajlni opis je podan pri poglavju o spremembah računovodskih usmeritev. Naložbe v ostalo opremo se vrednotijo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti in se v skladu s tem amortizirajo in slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost, le to predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Odprava oslabitve, pripoznane pri opredmetenem osnovnem sredstvu v prejšnjih obdobjih, se opravi zgolj, če se spremeni ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti pri pripoznanju zadnje izgube zaradi oslabitve. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove knjigovodske vrednosti poveča ustrezni prevrednotovalni poslovni prihodek, razen če je bil pri njegovi prejšnji oslabitvi zmanjšan ustrezni presežek iz prevrednotenja in ga je v tem primeru potrebno ponovno povečati. 141 Cenitev nepremičnin in proizvodnih linij na dan 31.12.2011 je bila opravljena za potrebe računovodskega evidentiranja s strani cenilcev z licenco Slovenskega inštituta za revizijo na podlagi Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Naložbene nepremičnine Naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v najem – naložbene nepremičnine, se obravnavajo ločeno od drugih dolgoročnih finančnih naložb in tudi od opredmetenih osnovnih sredstev. Ob začetnem pripoznavanju se vrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka nakupni ceni, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi. Po začetnem pripoznanju jih vrednotimo po nabavni vrednosti. Pričakujemo, da se bo knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin pokrila v prihodnosti z nadaljevanjem njene uporabe. Finančne naložbe V okvir finančnih naložb uvrščamo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Predstavljajo finančna sredstva podjetja naložbenika, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno oziroma kratkoročno povečevalo svoje finančne prihodke. Kjer izrecno ni navedeno na katero vrsto finančnih naložb se določena usmeritev nanaša, se le ta nanaša skupno na oboje vrst finančnih naložb. Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Njeno pripoznanje se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice. Finančna naložba se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki je enaka plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov, to je nabavni vrednosti bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi. Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, kar ne velja za pogodbeni pripis obresti in druge spremembe glavnice dolga. Pojavlja se kot prevrednotenje finančnih naložb zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve. Dokazani dobiček ali dokazana izguba pri finančnem sredstvu, razpoložljivem za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) presežka iz prevrednotenja; če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripozna negativni presežek iz prevrednotenja. Izgube kot posledice prevrednotenja zaradi oslabite, ki niso mogle biti poravnane s presežkom iz prevrednotenja, se pripoznajo kot izguba v poslovnem izidu. Preračuni finančnih sredstev, izraženi v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženi v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski inštrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila. Poštena vrednost je dokazana, če je objavljena cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, lahko denarne tokove utemeljeno oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti ali obstaja model vrednotenja, pri katerem uporabljeni podatki prihajajo z delujočega trga. 142 Pri finančnih naložbah v kapitalske inštrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in niso izkazane po pošteni vrednosti, temveč po nabavni vrednosti, se znesek izgube zaradi oslabitve pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. Takšnih izgub zaradi oslabitve ni dovoljeno razveljaviti. Enako velja za finančne naložbe v kapitalske inštrumente, ki so razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo in se predhodni učinki izgub, ki so bili pripoznani preko poslovnega izida zaradi oslabitve, ne morejo razveljaviti na enak način. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti se razlika med knjigovodsko vrednostjo in vsoto prejetih nadomestil, vključno z nabranimi predhodnimi dobički ali izgubami, ki so bile pripoznane neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu. Dolgoročne finančne naložbe predstavljajo naložbe v kapitalske deleže drugih podjetij, ki jih podjetje naložbenik namerava imeti v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Ločeno so evidentirane naložbe v kapital družb v skupini, v pridružene družbe in v druge pravne osebe. Pojavljajo se tudi kot dolgoročne finančne naložbe, ki niso vezane na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem podjetju. Nabavna vrednost dolgoročnih finančnih naložb je enaka vrednosti plačanemu znesku denarja zanjo, ali njegovih ustreznikov, bodisi po pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik na dan menjave, povečane za stroške, ki jih je moč pripisati neposredno naložbi. Dolgoročne finančne naložbe za družbe v skupini, se vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada. Kasneje prejeti deleži v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke na podlagi udeležbe v dobičku. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo naložbe, razpoložljive za prodajo ter dani krediti. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni instrumenti, ki se uporabljajo za varovanje pred valutnimi in obrestnimi tveganji in se merijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če gre za varovanje poštene vrednosti, oziroma skozi kapital, če gre za učinkovito oziroma uspešno varovanje prihodnjih denarnih tokov. Pri pripoznavanju finančnih sredstev uporabljamo datum poravnave. Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti katerega vrednost se spremeni zaradi določene obrestne mere, tečaja vrednostnih papirjev, valutnega tečaja, indeksa cen oziroma podobnih spremenljivk in se poravnava v prihodnosti. Družba Trimo d.d. je imela na dan 31.12.2011 sklenjenih sedem poslov za zaščito pred spremembo deviznega tečaja EUR/CHF, pri čemer se dva izmed sedmih sklenjenih poslov nanašata na zamenjavo obrestnih mer, medtem ko se pet poslov nanaša na opcijske strategije knock out (t.i. zero cost opcije). Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v bilanci stanja pripoznani po pošteni vrednosti. Vrednotenje opravi pooblaščen cenilec izvedenih finančnih instrumentov za namene računovodskega vrednotenja na dan 31.12.2011. Poštena vrednost se izračunava kot sedanja vrednost ocenjenih nezapadlih premij izvedenih finančnih instrumentov glede na napovedano gibanje deviznega tečaja EUR/CHF s tehniko diskontiranih denarnih tokov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi v primeru pozitivnega vrednotenja oziroma med obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja in imajo neposreden vpliv na kapital. In sicer v primeru pozitivnega vrednotenja kot povečanje presežka iz prevrednotenja in v primeru negativnega vrednotenja kot zmanjšanje presežka iz 143 prevrednotenja. Iz naslovna vrednotenja se izračunajo odložene terjatve oziroma obveznosti za odloženi davek. Ob dospetju finančnega instrumenta se dobiček ali izguba pripozna neposredno v finančnih prihodkih oziroma finančnih odhodkih. Zaloge Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov, ali opravljanju storitve ali prodana v okviru rednega poslovanja. Družba izkazuje naslednje vrste zalog: - material in drobni inventar, - nedokončana proizvodnja in polizdelki, - gotovi izdelki, - trgovsko blago. Družba spremlja v glavni knjigi naslednje materiale: surovine, pomožni material, material v dodelavi, material na poti, drobni inventar z življenjsko dobo do enega leta ter trgovsko blago. Vodi se evidenca o nabavi, porabi, osebah, zadolženih za drobni inventar in odpisih. Količinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga družba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve, nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za odobrene popuste. Neposredni stroški nabave so: prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, prevoznega zavarovanja in posredniških agencij. Pri izkazovanju zalog materiala in trgovskega blaga družba uporablja metodo povprečnih nabavnih cen. Zaloge materiala, oddanega v dodelavo in predelavo, družba izkazuje med svojimi zalogami v posebni evidenci, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo. Zaloge materiala se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, prav tako se ne prevrednotuje nedokončana proizvodnja in zaloga proizvodov. Zaloge se prevrednotujejo zaradi oslabitve, če knjigovodska vrednost, vključno z zadnjimi nabavnimi cenami ali stroškovna cena pri vrednotenju, presega njihovo tržno vrednost oziroma je ta višja od čiste iztržljive vrednosti. Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga pa ustrezne poslovne odhodke. Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se vrednoti po zoženi lastni ceni. Zožena lastna cena obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, prodajanja in splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov družba uporablja metodo standardnih cen s pripadajočimi odmiki. V skladu s SRS in dopolnjenega pravilnika o računovodstvu smo zato, da bi ugotovili tržno ceno za posamezni material, opravili pregled zalog repromateriala. Vse materiale smo primerjali glede na zadnje tržne cene in glede na cene povprečne vrednosti v materialnem knjigovodstvu. Zalogi gotovih izdelkov in izdelkov na gradbišču v letu 2011 nismo prevrednotovali. 144 Zaloge se prevrednotijo iz naslova obračanja zalog. Glede na starost se zaloga, ki je stara leto dni, popravi za trideset, zaloga, ki je stara dve leti, za šestdeset, zaloga, stara tri leta, pa za devetdeset odstotkov. Poslovne terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo, kar predstavlja spremembo vrednosti terjatev zaradi kasnejših popustov, reklamacij, vračil blaga in podobno. Obresti od terjatev so finančni prihodki. Dolgoročne terjatve iz poslovanja so terjatve iz danih depozitov oziroma danih blagovnih ali potrošniških kreditov z rokom zapadlosti v vračilo, daljšim od enega leta, odložene varščine ali terjatve za davek. Dolgoročne terjatve predstavljajo dolgoročne terjatve do podjetij v skupini, do drugih povezanih podjetij, druge dolgoročne terjatve do kupcev in dolgoročne varščine. Kratkoročne terjatve predstavljajo postavko, ki je izterljiva v teku enega leta. So tudi tisti deli dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem poslovnem letu. Kratkoročne terjatve iz poslovanja in kratkoročne terjatve iz financiranja se izkazujejo ločeno. Kasnejše zmanjšanje terjatev zunaj prejetega plačila ali drugačne poravnave zmanjša ustrezne poslovne prihodke ali prihodke od financiranja. Terjatve, katere niso poravnane v rednem roku zapadlosti, se opredelijo kot dvomljive terjatve, če se zaradi njih začne sodni postopek pa kot sporne terjatve. Z rednim rokom je mišljen rok, dogovorjen v skladu s pogodbo oziroma drugo ustrezno listino. Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko med letom ali na koncu poslovnega leta. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje terjatev zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje terjatev zaradi odprave njihove oslabitve. Pri terjatvah, ki so izražene v tuji valuti ter pri katerih se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj ali je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti, zmanjšanje terjatev za tečajne razlike povečuje finančne odhodke, povečanje terjatev za tečajne razlike pa povečuje finančne prihodke. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost. Družba ugotavlja potrebo po oslabitvi terjatev na podlagi upoštevanja kriterijev zapadlosti in zavarovanja terjatev, ki se v nadaljevanju korigira z individualno oceno. Terjatve do družb, ki so šle v stečaj, se odpišejo v višini stotih odstotkov, razen v primeru, ko so terjatve do teh družb zavarovane (v tem primeru se naredi popravek v višini nezavarovanega dela terjatev), ali če premoženje dolžnika omogoča vsaj delno poplačilo. Popravki se obračunajo po posamičnih terjatvah za naslednje vrste zapadlih neplačanih terjatev: • neplačane terjatve z zamudo pri plačilu nad šestimi meseci; • terjatve do kupcev, katerih finančno stanje se je zelo poslabšalo ali so v postopku prisilne poravnave; • terjatve v sodnem postopku; • terjatve do podjetij v stečaju; • terjatve, ki niso usklajene. 145 Kasnejši odpis posamezne terjatve, se po utemeljitvi z listino, pokrije v breme tako oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Če je vsota odpisov vseh terjatev ali dela terjatev v poslovnem letu in potrebnega dela popravkov večja od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev, je treba razliko na koncu leta pokriti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena vrednost presega knjigovodsko vrednost. Poštena vrednost predstavlja udenarljivo vrednost. Kadar je vsota delnih ali celotnih odpisov konec poslovnega leta manjša od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev, je treba v poslovnem letu najprej razbremeniti prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z terjatvami, ki so se pojavili v istem letu. Če v istem poslovnem letu razlika presega oblikovane prevrednotovalne poslovne odhodke, je treba njen presežek obravnavati kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami v tem poslovnem letu. Če podjetje po metodi neposredne določitve popravka vrednosti terjatev ugotovi v naslednjem poslovnem letu, da je mogoče terjatev delno ali v celoti udenariti (tudi odpisane terjatve), povzroči razlika nastanek izrednih prihodkov. Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar in denar na poti. Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, ki predstavljajo naložbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Mednje uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah ter podobne naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarno sredstvo se izkazuje v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezen tečaj poslovne banke. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost denarnih sredstev in se pojavi redni finančni prihodek ali redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Kategorije v okviru kapitala so prikazane in razvrščene v skladu s SRS 8. V skladu s SRS predstavlja sestavni del kapitalskih rezerv tudi znesek, ki presega knjigovodsko vrednost pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic (vplačani presežek kapitala). V okviru rezerv iz dobička se postavka lastne delnice izkazuje kot odbitna postavka kapitala in zmanjšuje bilančno vsoto družbe. Presežek iz prevrednotenja se nanaša na prehodno knjigovodsko pripoznane okrepitve sredstev, bodisi v celotnem znesku bodisi pobotano s kasnejšimi vplivi oslabitve sredstev, preden jih je ob iztrženju mogoče upoštevati pri prihodkih. Izkazani pozitivni ali negativni presežek iz prevrednotenja je lahko posledica prevrednotenja zaradi uporabe modela prevrednotenja pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih ter izmeritve finančnih naložb, razporejenih med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, po njihovi pošteni vrednosti. 146 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov pojavile v obdobju, ki ga ni mogoče z gotovostjo napovedati in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. V družbi oblikujemo rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov in večjih pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho. Dolgoročne rezervacije iz pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho se oblikujejo na osnovi večletnih izkušenj in dejanskih stroškov reklamacij v preteklosti. Dolgoročne rezervacije za dana jamstva od prodaje proizvodov se oblikujejo v višini odstotka, ki ga družba opredeli na podlagi povprečnega deleža dejanskih reklamiranih količin proizvodov glede na proizvedene količine v zadnjih petih letih. Črpanje rezervacij je oblikovano praviloma za tri leta, vendar največ do datuma, ko se izteče garancijski rok. Črpanje oblikovanih rezervacij poteka po linearni metodi. Na tej osnovi se opredeli znesek poslovnih prihodkov, ki se vračunajo v tekočem letu. Rezervacije se ne prevrednotujejo. Črpanje oblikovanih rezervacij znižujejo odhodke v tekočem poslovnem letu v višini dejansko ugotovljenih reklamacij v poslovnem letu, razlika preveč oblikovanih rezervacij pa se odpravi v dobro prihodka. Na podlagi izkušenj Sektorja kakovosti se večina reklamacij pojavi v prvih treh letih po primopredaji objekta, zato se rezervacije oblikujejo za dobo treh let. V družbi oblikujemo tudi dolgoročne rezervacije za odpravnine zaposlenim ob upokojitvi in za jubilejne nagrade. Njihov namen je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so lahko dolgoročni in kratkoročni, finančni in poslovni. Dolgoročni dolgovi so obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, katerih rok zapadlosti je več kot leto dni od nastanka oziroma datuma bilance stanja. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo na: - finančne dolgoročne dolgove, ki predstavljajo dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb ali dobljenih vlog in dolgov do najemodajalcev s finančnim najemom, - poslovne dolgoročne dolgove, ki so dolgoročni krediti dobaviteljev za kupljeno blago ali storitve in dolgoročne prejete varščine. Dolgoročne dolgove razčlenimo na dolgoročne dolgove do podjetij v skupini in drugih podjetij. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo tudi na dolgoročne dolgove, pridobljene pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba poravnati najkasneje v letu dni. Kratkoročni dolgovi se členijo na: - finančne dolgove, ki se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dogodke, - poslovne dolgove, ki se pojavljajo, ker dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. 147 Družba ločeno izkazuje kratkoročne dolgove, pridobljene pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Vsi dolgovi se na začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin, pogodb ali drugih pravnih aktov. Dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo in dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se štejejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi okrepitve v zvezi z dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, če je njihova poštena dokazana vrednost pred odštetjem stroškov posla pri prodaji ali odtujitvi večja od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takšnih dolgoročnih dolgov je treba povečati do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko povečati prevrednotovalne finančne odhodke. Le če se dolgoročni finančni dolg nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno osnovno sredstvo, se prevrednotenje evidentira v spremenjeni nabavni vrednosti teh sredstev. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, če je njihova dokazana poštena vrednost ob odštetju stroškov pri prodaji ali odtujitvi manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takih dolgov je treba zmanjšati do njihove dokazane poštene vrednosti in preden so dokončno poravnani za razliko povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi dolgovi. Dolgoročni dolgovi se zaradi oslabitev lahko prevrednotijo tudi v zvezi z dolgoročnimi dobljenimi posojili, če pride zaradi izbranega načina obrestne mere do zmanjšanja njihove odplačne vrednosti. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo, če so izraženi v tuji valuti in se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, za kratkoročne dolgove izražene v domači valuti pa, če je prevrednotenje dogovorjeno med pogodbenima strankama z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke in njihovo zmanjšanje povečuje redne finančne prihodke. Kratkoročni dolgovi se morajo prevrednotovati zaradi okrepitev v zvezi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji ali z drugimi finančnimi inštrumenti s povečanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko se povečajo prevrednotovalni finančni odhodki. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi inštrumenti, z zmanjšanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti, za razliko je potrebno, predno so le ti poravnani, povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. Kratkoročni dolgovi se zaradi oslabitve lahko prevrednotujejo v zvezi s kratkoročnimi posojili, če je izmerjena odplačna vrednost dolga manjša od knjigovodske vrednosti, in pred njihovo dokončno poravnavo je treba povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten. Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah aktivnih časovnih razmejitev. 148 Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah pasivnih časovnih razmejitev. Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida ali zalog. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če še niso opravljene, vendar zaračunane ali plačane storitve. Prav tako nastajajo, če je upravičenost do priznanja prihodkov v poslovnem izidu v trenutku prodaje dvomljiva. Izvenbilančna evidenca V izvenbilančni evidenci vodi družba evidenco za zastarele terjatve do kupcev, prejete in dane garancije, menice, akceptne naloge, zastavljene pravice ter druge terjatve in obveznosti, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem družbe in niso predmet postavk bilančnih evidenc družbe. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida po različici I je sestavljen v skladu s SRS 25.5. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto in predhodno poslovno leto. Prikazana struktura postavk v izkazu poslovnega izida se nanaša na doseženi celotni prihodek družbe v posameznem poslovnem letu. Prihodki V skladu s SRS 18 prihodke razčlenjujemo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala ter storitev na podlagi računov, zmanjšane za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Med prihodke iz poslovanja se prikazujejo tudi prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe, prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga ter drugi prihodki iz poslovanja. Prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe so izkazani le v velikosti stroškov, ki se nanašajo neposredno na proizvod ali storitev in na tisti del splošnih stroškov, ki se jim lahko pripiše. Med prihodke iz poslovanja se beležijo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala. Enako se beleži tudi presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva. Če ob prodaji ni realno pričakovati, da bodo prihodki plačani, se njihovo upoštevanje začasno odloži oziroma se prikaže na kontih udolgovljenih kratkoročnih časovnih razmejitev. Prihodki, izraženi v tuji valuti, so obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na datum nakazila. Pozitivne ali negativne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se obravnavajo kot finančni prihodki ali finančni odhodki. Prihodki od financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ali pa v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih dobljene obresti in dividende ter drugi deleži iz dobička in prevrednotovalni finančni prihodki. 149 Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem obračunskem obdobju povečujejo poslovni izid družbe. To so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in druge neobičajne postavke. Odhodki Odhodki se razvrščajo na poslovne, finančne in druge odhodke. Poslovni in finančni odhodki so redni odhodki. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki se razčlenjujejo po izvirnih vrstah na proizvajalne stroške prodanih količin ter na splošne stroške uprave, splošne stroške in neposredne stroške prodaje. Odhodke poslovanja se obravnava tudi po naravnih vrstah kot vsoto stroškov v obdobju. To vsoto se poveča za stroške v začetni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjša za stroške v končni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje. Finančne odhodke financiranja sestavljajo odhodki obresti, odhodki od prodaje finančnih naložb, od prevrednotovanja dolgov ali terjatev zaradi ohranitve vrednosti ter drugi finančni odhodki. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz prejšnjih obdobij, ki v tekočem obračunskem obdobju zmanjšujejo poslovni izid pod tistega, ki izhaja iz rednega poslovanja, kot so kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke. Odloženi davki Odloženi davki se obračunajo v skladu z določbami ustrezne slovenske zakonodaje, na podlagi izidov poslovanja, izkazanih v izkazu poslovnega izida, pripravljenega v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Davek od dohodka pravnih oseb se obračuna po 20-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga ustvari družba v poslovnem letu. Odloženi davki odražajo čiste davčne učinke začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev za njihovo računovodsko poročanje ter njihovo davčno vrednostjo. Zaradi njihovega ugotavljanja zahtevajo ločeno evidenco za njihovo pripoznavanje v poslovnih knjigah. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložena terjatev za davek je izkazana v obsegu verjetnosti, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče izkoristiti take odložene terjatve za davek. Odloženi davčni prihodek ali odhodek, izkazan v izkazu poslovnega izida izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov bilance stanja na dan 31. december 2011, bilance stanja na dan 1. januar 2011, izkaza poslovnega izida za leto 2011 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Pritoki in odtoki se približujejo pravim prejemkom in izdatkom denarnih sredstev v obdobju, zato lahko iz izkaza denarnih tokov sklepamo tudi o sposobnosti pridobivanja denarja kot najbolj likvidne oblike sredstev ter o dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja. Denarna sredstva v izkazu predstavljajo skupni znesek gotovine, knjižnega denarja in denarja na poti z upoštevanjem denarnih ustreznikov v skladu z opredelitvami po SRS 7. Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke denarnih sredstev, ki jih je podjetje v posameznem obdobju ustvarilo pri poslovanju, pri naložbenju ter pri financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in kje jih porablja. Takšne informacije so koristne pri ocenjevanju 150 sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev ter časa in gotovosti tega pridobivanja. Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala je sestavljen po SRS 27 tako, da prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično. Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb. Računovodski izkazi za leto 2011 Računovodski izkazi vsebujejo: - bilanco stanja, - izkaz poslovnega izida, - izkaz denarnih tokov, - izkaz gibanja kapitala, - izkaz drugega vseobsegajočega donosa, - računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom. 151 Bilanca stanja212 Pojasnila SREDSTVA A. Dolgoročna sredstva I. Neopredm etena dolgoročna sredstva pojasnila 1. Dolgoročne premoženjske pravice II. Opredm etena osnovna sredstva pojasnila 31.12. 2011 v EUR Struktura v% 31.12. 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 124.505.963 100,0 116.499.440 100,0 106,9 67.896.877 54,5 59.751.562 51,3 113,6 1.607.391 1,3 3.283.911 2,8 48,9 1.607.391 1,3 3.283.911 2,8 48,9 44.540.618 35,8 34.616.260 29,7 128,7 1. Zemljišča in zgradbe 29.865.974 24,0 24.929.874 21,4 119,8 a) Zemljišča 12.061.431 9,7 8.543.387 7,3 141,2 b) Zgradbe 17.804.543 14,3 16.386.487 14,1 108,7 2. Proizvajalne naprave in stroji 14.324.148 11,5 9.136.945 7,8 156,8 3. Druge naprave in oprema 0,0 Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in a) izdelavi Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih b) sredstev 4. 0,0 350.496 0,3 549.441 0,5 63,8 0 0,0 198.945 0,2 0,0 350.496 0,3 350.496 0,3 100,0 Naložbene neprem ičnine pojasnila 40.060 0,0 40.060 0,0 100,0 IV. Dolgoročne finančne naložbe pojasnila 19.214.902 15,4 20.475.862 17,6 93,8 19.214.902 15,4 20.475.862 17,6 93,8 11.844.425 9,5 11.521.939 9,9 102,8 III. 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži V. Dolgoročne poslovne terjatve pojasnila 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odložene terjatve za davek B. Kratkoročna sredstva I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge pojasnila pojasnila 1. Material 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi in trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge III. Kratkoročne finančne naložbe pojasnila 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naložbe 20.446 0,0 160.446 0,1 12,7 7.350.031 5,9 8.793.477 7,5 83,6 2.353 0,0 2.353 0,0 100,0 2.353 0,0 2.353 0,0 100,0 2.491.552 2,0 1.333.116 1,1 186,9 56.406.288 45,3 56.653.884 48,6 99,6 0 0,0 0 0,0 6.074.655 4,9 6.390.317 5,5 95,1 3.455.289 2,8 3.338.370 2,9 103,5 40,2 109.402 0,1 272.364 0,2 2.261.997 1,8 2.569.788 2,2 88,0 247.968 0,2 209.795 0,2 118,2 6.266.307 5,0 6.880.760 5,9 91,1 345.547 0,3 345.547 0,3 100,0 345.547 0,3 345.547 0,3 100,0 5.920.761 4,8 6.535.213 5,6 90,6 a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 3.202.995 2,6 3.690.707 3,2 86,8 b) Kratkoročna posojila drugim 2.717.765 2,2 2.844.506 2,4 95,5 43.439.525 34,9 43.150.237 37,0 100,7 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 10.501.967 8,4 9.910.143 8,5 106,0 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 27.846.507 22,4 30.896.788 26,5 90,1 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.091.051 4,1 2.343.306 2,0 217,3 625.800 0,5 232.570 0,2 269,1 202.798 0,2 74,3 93.994 0,1 69,9 215,8 81.378.106 2. Kratkoročna posojila IV. Kratkoročne poslovne terjatve pojasnila V. Denarna sredstva pojasnila C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Zunajbilančna sredstva pojasnila 212 92.458.971 113,6 Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh od 23 do 36 so sestavni del računovodskih izkazov 152 Pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital I. Vpoklicani kapital pojasnila 1. Osnovni kapital 31.12. 2011 v EUR Struktura v% 31.12. 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 124.505.963 100,0 116.499.440 100,0 106,9 44.228.921 35,5 46.843.883 40,2 94,4 4.538.336 3,6 4.538.336 3,9 100,0 4.538.336 3,6 4.538.336 3,9 100,0 II. Kapitalske rezerve pojasnila 11.573.711 9,3 11.573.711 9,9 100,0 III. Rezerve iz dobička pojasnila 9.367.355 7,5 9.367.356 8,0 100,0 791.243 0,6 791.243 0,7 100,0 32.881 0,0 32.881 0,0 100,0 32.881 0,0 32.881 0,0 100,0 1. Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne 2. deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot 3. odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobička 227.076 0,2 227.076 0,2 100,0 8.349.037 6,7 8.349.037 7,2 100,0 IV. Presežek iz prevrednotenja pojasnila 4.826.321 3,9 2.742.469 2,4 176,0 Preneseni čisti poslovni izid pojasnila 18.622.011 15,0 18.112.518 15,5 102,8 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta pojasnila -4.698.814 -3,8 509.493 0,4 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve pojasnila 3.843.792 3,1 3.738.051 3,2 102,8 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.014.435 0,8 1.045.169 0,9 97,1 2. Druge rezervacije 1.121.780 0,9 1.202.205 1,0 93,3 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 1.707.577 1,4 1.490.677 1,3 114,6 20,9 17.589.361 15,1 148,2 148,7 V. B. C. Dolgoročne obveznosti pojasnila 26.059.324 I. Dolgoročne finančne obveznosti pojasnila 24.815.320 19,9 16.689.515 14,3 17.467.406 14,0 16.272.637 14,0 107,3 7.347.914 5,9 416.878 0,4 1.762,6 32.299 0,0 226.090 0,2 14,3 32.299 0,0 226.090 0,2 14,3 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti pojasnila 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev III. Odložene obveznosti za davek pojasnila 1.211.705 1,0 673.756 0,6 179,8 Č. Kratkoročne obveznosti pojasnila 48.214.603 38,7 47.019.499 40,4 102,5 II. Kratkoročne finančne obveznosti pojasnila 18.546.334 14,9 20.608.431 17,7 90,0 16.500.479 13,3 20.507.464 17,6 80,5 2.045.855 1,6 100.967 0,1 2.026,3 29.668.269 23,8 26.411.068 22,7 112,3 2.469.833 2,0 1.556.977 1,3 158,6 24.832.321 19,9 22.285.985 19,1 111,4 987.120 0,8 1.288.256 1,1 76,6 1.378.996 1,1 1.279.850 1,1 107,7 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do 2. dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi 4. predujmov III. pojasnila 1. 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Zunajbilančne obveznosti pojasnila 2.159.323 1,7 1.308.646 1,1 165,0 92.458.971 74,3 81.378.106 69,9 119,2 153 Izkaz poslovnega izida (I)213 za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2011 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 1. Čisti prihodki od prodaje Pojasnila leto 2011 v Struktura EUR v% leto 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 Pojasnila 101.181.005 95,9 83.158.894 88,3 121,7 a) Prihodki doseženi na domačem trgu 33.542.706 31,8 21.223.127 22,5 158,0 b) Prihodki doseženi na tujem trgu 67.638.299 64,1 61.935.767 65,8 109,2 2. Sprem em ba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Pojasnila 43.716 0,0 -507.930 -0,5 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Pojasnila 817.213 0,8 3.138.366 3,3 26,0 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnim i poslovnim i prihodki) Pojasnila 1.707.239 1,6 5.315.565 5,6 32,1 Pojasnila 84.234.582 79,9 70.332.000 74,7 119,8 58.073.391 55,1 46.525.827 49,4 124,8 26.161.190 24,8 23.806.173 25,3 109,9 13.605.076 12,9 13.836.239 14,7 98,3 10.580.881 10,0 10.766.353 11,4 98,3 758.882 0,7 1.007.528 1,1 75,3 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.104.391 1,0 890.033 0,9 124,1 č) Drugi stroški dela 1.160.922 1,1 1.172.325 1,2 99,0 4.126.667 3,9 2.812.722 3,0 146,7 2.749.406 2,6 2.339.995 2,5 117,5 5.214 0,0 14.565 0,0 35,8 1.372.047 1,3 458.162 0,5 299,5 Stroški blaga, m ateriala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 5. a) 6. Stroški dela Pojasnila a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj 7. Odpisi vrednosti Pojasnila a) Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih b) sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki Pojasnila 768.063 0,7 789.029 0,8 97,3 9. Finančni prihodki iz deležev Pojasnila 215.637 0,2 1.246.196 1,3 17,3 206.135 0,2 530.859 0,6 38,8 b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 1.473 0,0 140.000 0,1 1,1 c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 8.030 0,0 575.337 0,6 1,4 215,0 a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 10. Finančni prihodki iz danih posojil 461.255 0,4 214.490 0,2 a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 256.074 0,2 194.328 0,2 131,8 b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 205.181 0,2 20.162 0,0 1.017,7 903.290 0,9 676.659 0,7 133,5 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v a) skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12. Pojasnila Pojasnila Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Pojasnila b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v a) skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Pojasnila 15. Drugi prihodki 20.580 0,0 28.133 0,0 73,2 882.710 0,8 648.526 0,7 136,1 1.490.330 1,4 416.878 0,4 357,5 1.892.562 1,8 3.074.912 3,3 61,5 1.892.562 1,8 3.074.912 3,3 61,5 3.956.333 3,8 1.742.634 1,9 227,0 41.819 0,0 14.082 0,0 297,0 3.914.515 3,7 1.728.552 1,8 226,5 Pojasnila 177.457 0,2 394.715 0,4 45,0 16. Drugi odhodki Pojasnila 1.290.452 1,2 84.195 0,1 1.532,7 17. Davek iz dobička Pojasnila 0 0,0 0 0,0 18. Odloženi davki Pojasnila -1.158.437 -1,1 38.853 0,0 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Pojasnila -4.698.814 -4,5 509.493 0,5 1.014.786 -5.857.251 1,0 -5,6 3.334.905 548.346 3,5 0,6 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 30,4 213 Računovodske usmeritve in pojasnila na straneh od 37 do 43 so sestavni del računovodskih izkazov. Struktura posameznih postavk se izračunava glede na celotne prihodke. 154 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (I) za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2011 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (I) 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja leto 2011 v EUR -4.698.814 leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 509.493 Sprem em ba presežka iz prevrednotenja 20. neopredm etenih sredstev in opredm etenih osnovnih sredstev 7.704.052 Sprem em be presežka iz prevrednotenja 21. finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (izvedeni finančni instrum enti) -5.620.201 -521.744 1.077,2 -2.614.963 -12.251 21.344,9 Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe 22. računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sperm em b deviznih tečajev) 23. druge sestavine vseobsegajočega donosa 24. celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 155 Izkaz denarnih tokov214 IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) (skrajšana oblika) 2011 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Prilagoditve za amortizacijo (+) prevrednotovalne poslovne prihodke ( - ) prevrednotovalne poslovne odhodke ( + ) finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz posl. terjatev ( - ) finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz posl. obveznosti ( + ) druge prilagoditve c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) pslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujtev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek č) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b + c) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) -4.698.814 -4.698.814 2010 6.163.084 2.749.406 -25.497 1.377.261 -975.501 3.382.892 -345.477 509.493 548.346 38.853 1.735.729 2.339.995 -3.108.097 472.727 -1.460.686 3.491.790 0 3.316.914 -289.288 -108.801 -1.158.436 -10.728.866 -15.598.193 -20.569 38.853 315.662 3.063.410 956.418 537.949 4.781.184 214.692 4.488.431 270.654 -122.734 -8.483.644 2.091.050 11.533.503 215.637 1.260.960 614.453 -1.537.167 -669.656 -867.511 781.890 4.691.409 3.467.083 2.593.121 -11.734.569 -3.134.038 -4.017.627 553.883 -4.582.904 -201.066 1.517.693 1.517.693 -6.459.530 -1.352.545 -5.106.985 -4.941.837 15.778.466 12.527.834 3.250.632 -8.214.232 -877.318 -95.000 -5.719.000 -1.522.914 7.564.234 Č. Končno stanje denarnih sredstev 625.800 232.570 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev 393.230 -1.120.476 232.570 1.353.046 214 Računovodske usmeritve in pojasnila na strani 43 so sestavni del računovodskih izkazov. 156 Izkaz gibanja kapitala215 - LETO 2011 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za obdobje od 01.01. do 31.12.2011 Stanje konec prejšnjega A.1. poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Lastne Rezerve za delnice in lastne lastni Druge Presežek Preneseni Čisti dobiček Zakonske delnice in Statutarne poslovni rezerve iz čisti poslovnega rezerve lastne rezerve deleži (kot iz dobička prevrednotenja dobiček leta poslovne odbitna deleže postavka) Osnovni kapital Kapitalske rezerve 900 910,911,916 920 921 929 922 923 950,951,955 930 932 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 2.742.469 18.112.518 509.493 46.843.883 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 2.742.469 18.112.518 509.493 46.843.883 0 0 0 0 0 0 0 Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. 0 poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba presežka iz č) prevrednotenja finančnih naložb B.3. Sprem em be v kapitalu 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega a) poročevalskega obdobja na druge sestavine kapila Končno stanje v C. 4.538.336 poročevalskem obdobju 0 0 0 0 g) 215 Skupaj 0 0 0 11.573.711 0 0 791.243 0 0 32.881 0 0 -32.881 0 0 0 0 227.076 8.349.037 2.083.852 0 -4.698.814 -2.614.962 -4.698.814 -4.698.814 7.704.052 7.704.052 -5.620.200 -5.620.200 0 509.493 -509.493 0 509.493 -509.493 0 4.826.321 18.622.011 -4.698.814 44.228.921 Računovodske usmeritve in pojasnila na strani 44 so sestavni del računovodskih izkazov. 157 - LETO 2010 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za obdobje od 01.01. do 31.12.2010 Stanje konec prejšnjega A.1. poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Lastne Rezerve za delnice in lastne Čisti lastni Druge Presežek Preneseni Zakonske delnice in Statutarne dobiček poslovni rezerve iz čisti rezerve lastne rezerve poslovnega deleži (kot iz dobička prevrednotenja dobiček poslovne leta odbitna deleže postavka) Osnovni kapital Kapitalske rezerve 900 910,911,916 920 921 929 922 923 950,951,955 930 Skupaj 932 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.264.213 17.164.470 2.470.279 48.378.365 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.264.213 17.164.470 2.470.279 48.378.365 0 0 0 0 0 0 -1.522.231 0 -1.522.231 Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. 0 poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba presežka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba presežka iz č) prevrednotenja finančnih naložb B.3. Sprem em be v kapitalu 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega a) poročevalskega obdobja na druge sestavine kapila Končno stanje v C. 4.538.336 poročevalskem obdobju 0 0 g) -1.522.231 0 0 11.573.711 0 0 791.243 0 0 32.881 0 0 -32.881 0 0 0 0 227.076 8.349.037 -521.744 0 -1.522.231 509.493 -12.251 509.493 509.493 -6.162 -6.162 -515.582 -515.582 0 2.470.279 -2.470.279 0 2.470.279 -2.470.279 0 2.742.469 18.112.518 509.493 46.843.883 158 Dodatek k izkazu gibanja kapitala - BILANČNI DOBIČEK za obdobje od 01.01. do 31.12.2011 a. Čisti poslovni izid poslovnega leta b. Preneseni dobiček/Prenesena čista izguba c. Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička Zmanjšanje (sprostitev) rezerv za lastne 2. delnice č. Oblikovanje rezerv iz dobička 2. Oblikovanje drugih rezerv iz dobička e. Bilančni dobiček/Bilančna izguba (a+b+c+č) leto 2011 v EUR -4.698.814 18.622.011 leto 2010 v EUR 509.493 18.112.518 13.923.197 18.622.011 159 Razkritja in pojasnila računovodskih izkazov Razkritja in pojasnila k bilanci stanja Neopredmetena dolgoročna sredstva 31.12. 2011 v EUR I. Neopredm etena dolgoročna sredstva 1. Dolgoročne premoženjske pravice 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 1.607.391 3.283.911 48,9 1.607.391 3.283.911 48,9 Neopredmetena dolgoročna sredstva v višini 1.607.391 evrov predstavljajo dolgoročne premoženjske pravice, dolgoročno odložene stroške razvijanja in druga neopredmetena sredstva. Uporabljena amortizacijska stopnja v letu 2011 je bila 10 odstotkov za blagovno znamko, patente in dolgoročno odložene stroške razvoja. Amortizacijska stopnja za ostale premoženjske pravice je od 33 do 50 odstotna. Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev družbe Trimo v letu 2011 PREGLEDNICA NEOPREDMET. DOLGOROČNIH SREDSTEV Nabavna Dolg. prem ož. Investicije v Dolgoročno odloženi stroški pravice teku razvoja Skupaj vrednost Stanje 1.1. 2011 2.593.168 3.104.273 0 5.697.441 Povečanja 166.273 669.656 1.387.832 2.223.761 Zmanjšanja 63.345 3.773.929 0 3.837.274 2.696.096 0 1.387.832 4.083.928 2.413.530 0 2.413.530 63.345 0 63.345 110.921 15.431 126.352 2.461.106 15.431 2.476.537 Stanje 31.12.2011 Popravek Vrednosti Stanje 1.1.2011 Zmanjšanja Amortizacija Stanje 31.12.2011 Neodpisana Vrednost Stanje 1.1. 2011 179.638 3.104.273 0 3.283.911 Stanje 31.12.2011 234.990 0 1.372.401 1.607.391 Nabava oziroma povečanje nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev predstavlja nabavo računalniških programov v višini 166.273 evrov. Zmanjšanje investicij v teku v znesku 3.773.929 evrov smo namenili v dolgoročno odložene stroške razvoja v znesku 1.387.832 evrov, v objekte v finančnem najemu v znesku 2.088.627 evrov, v dolgoročne premoženjske pravice v znesku 166.273 evrov ter razliko v proizvajalne naprave in stroje. 160 Opredmetena osnovna sredstva 31.12. 2011 v EUR II. Opredm etena osnovna sredstva 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 44.540.618 34.616.260 128,7 1. Zemljišča in zgradbe 29.865.974 24.929.874 119,8 a) Zemljišča 12.061.431 8.543.387 141,2 b) Zgradbe 17.804.543 16.386.487 108,7 2. Proizvajalne naprave in stroji 14.324.148 9.136.945 156,8 350.496 549.441 63,8 0 198.945 0,0 350.496 350.496 100,0 Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in a) izdelavi Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih b) sredstev 4. Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo v strukturi bilance stanja 35,8 odstotka vseh sredstev. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Trimo v letu 2011 PREGLEDNICA OPREDMETENIH Zem ljišča Zgradbe OSNOV.SREDST. Proizvajal. Predujm i Investicije Naprave in Za OS V teku Skupaj stroji Nabavna vrednost Stanje 1.1.2011 8.543.387 21.343.827 41.072.752 198.945 71.509.407 Povečanja 0 2.390.028 736.589 867.511 3.994.128 Zmanjšanja 0 6.194 324.530 1.066.456 1.397.180 8.543.387 23.727.661 41.484.811 0 74.106.355 4.957.341 31.935.806 Stanje 31.12.2011 350.496 350.496 Popravek Vrednosti Stanje 1.1. 2011 Zmanjšanja Amortizacija Stanje 31.12.2011 36.893.147 1.218 320.163 321.381 690.822 1.932.232 2.623.054 5.646.945 33.547.875 39.194.820 1.046.413 6.387.213 10.951.669 Prevrednotenje Vrednosti Stanje 1.1. 2011 Povečanja 3.518.044 Zmanjšanja Stanje 31.12.2011 1.322.586 3.518.044 -276.173 8.543.387 12.061.431 1.322.586 6.387.213 0 0 9.629.084 16.386.486 9.136.946 350.496 198.945 34.616.260 17.804.543 14.324.149 350.496 0 44.540.619 Neodpisana Vrednost Stanje 1.1.2011 Stanje 31.12.2011 Povečanje zgradb predstavlja v glavnem zgradbe v finančnem najemu v znesku 2.234.615 evrov. Neodpisana vrednost zgradb v finančnem najemu na dan 31.12.2011 znaša 2.185.768 evrov. Glavnina zmanjšanja investicij v teku v višini 678.777 evrov se nanaša na vlaganja v proizvodne linije. 161 V letu 2011 je družba prevrednotila vrednosti zemljišč, zgradb in proizvodnih linij. Vse cenitve so bile opravljene za potrebe računovodskega evidentiranja s strani cenilcev z licenco Slovenskega inštituta za revizijo. Učinek prevrednotenja zemljišč je povečanje vrednosti v višini 3.518.044 evrov, prevrednotenja zgradb zmanjšanje v višini 276.173 evrov in proizvodnih linij povečanje v višini 6.387.213 evrov. V letu 2011 smo obračunali amortizacijo za zgradbe v višini 690.822 evrov, kar predstavlja 8 odstotkov več kot leto poprej. Amortizacija opreme znaša 1.932.232 evrov. Skupina osnovnih sredstev amortizacijska doba v letih 2011 amortizacijska doba v letih 2010 33,33 10 5 2 5 - 10 33,33 10 5 2 5 - 10 zgradbe proizvodna oprema motorna vozila računalniki ostala oprema V letu 2011 družba ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Naložbene nepremičnine in dolgoročne finančne naložbe 31.12. 2011 v EUR III. Naložbene neprem ičnine IV. Dolgoročne finančne naložbe 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 40.060 40.060 100,0 19.214.902 20.475.862 93,8 19.214.902 20.475.862 93,8 11.844.425 11.521.939 102,8 20.446 160.446 12,7 7.350.031 8.793.477 83,6 Naložbene nepremičnine družbe predstavljajo naložbo v stanovanje v izkazani višini 40.060 evrov. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil na 31. december 2011 znašajo 19.214.902 evrov in predstavljajo v strukturi sredstev družbe 15,4 odstotka. 162 Delnice in deleži v družbah v skupini216 Dolgoročne finančne naložbe v družbe v skupini se vrednotijo po naložbeni metodi. Delež glasovalnih pravic je v družbah Akripol in Tinde višji, kot je udeležba v kapitalu, kar je posledica lastnega kapitala v omenjenih družbah. Podjetja v skupini, ki so vključena v uskupinjevanje Višina lastnih delnic, lastnih deležev v EUR Delež glasovalne moči Sedež družbe Udeležba v kapitalu 1. TRIMO POLSKA Poljska 100% 2. TRIMO Građenje Hrvaška 90% 90% Italija 100% 100% Srbija in Črna Gora 100% 100% Rusija 51% 51% Rusija 100% 100% Velika Britanija 100% 100% Bosna in Hercegovina 100% 100% 100% Št. 3. TRIMO ITALIA 4. TRIMO INŽENJERING 5. TRIMO VSK 6. TRIMO RUS 7. TRIMO UK 8. TRIMO BH 9. TRIMO CONSTRUCT ROMANIA 100% Romunija 100% 10. TRIMO BULGARIA Bolgarija 70% 11. AKRIPOL Slovenija 77% 505.280 85% Slovenija 40% 30.589 66% Združeni arabski emirati 100% Sedež družbe Udeležba v kapitalu Slovenija 100% 100% Makedonija 100% 100% Slovaška Španija 50% 100% 50% 100% 12. TINDE 13. TRIMO UAE Št. Podjetja v skupini, ki niso vključena v uskupinjevanje* 1. CBS Inštitut 2. TRIMO MAKEDONIJA 3. TRIMO SLOVAKIA TRIMO DD IBERIA DE PANELS 4. INDUSTRIALES 70% Višina lastnih delnic, lastnih deležev Delež glasovalne moči Družbe v zadnji zgornji tabeli so vključene med družbe v skupini, vendar niso vključene v uskupinjevanje za poslovno leto 2011 in tudi nimajo revidiranih računovodskih izkazov. Skupni vpliv navedenih družb, ki niso vključene v uskupinjevanje, je na obseg in uspešnost poslovanja Skupine Trimo v letu 2011 nepomemben oziroma zanemarljiv. 216 V letu 2011 smo odprodali delež v družbi Sia Trimo Latvia 163 V spodnji razpredelnici je prikazano gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2011. Gibanje deležev v družbah v skupini in pridruženi družbi Družbe v skupini povečanja/ okrepitve stanje 31.12.2010 zmanjšanja stanje 31.12.2011 TRIMO POLSKA 26.435 26.435 TRIMO GRAĐENJE 30.503 30.503 TRIMO ITALIA 74.244 74.244 5.000.000 5.000.000 222.490 222.490 TRIMO INŽENJERING TRIMO VSK TRIMO RUS 42.126 42.126 TRIMO UK 377.832 377.832 TRIMO LATVIJA 7.515 TRIMO BH 9.997 7.515 0 9.997 TRIMO MAKEDONIJA 179.450 TRIMO ROMANIA 99.986 TRIMO BULGARIA 70.023 70.023 TRIMO DD IBERICA 49.999 49.999 AKRIPOL 179.450 330.000 429.986 3.880.236 3.880.236 TINDE 13.159 13.159 CBS INSTITUT 41.729 41.729 TRIMO SLOVAKIA 1.320 1.320 TRIMO UAE FZE 1.394.895 SKUPAJ 11.521.939 1.394.895 330.000 7.515 11.844.424 Vrednost deleža v pridruženi družbi Trimex se je v letu 2011 zmanjšala na 20.446 evrov. Druge delnice in deleži Drugi dolgoročni deleži 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Inštitut za razvoj učečega podjetja Naložba v NFPO Naložba v Golf Grad Otočec Naložba v IEDC-Poslovna šola Bled Naložba v zavarovalnico Grawe Naložba v Gorenje Design Naložba v Probanka d.d. Naložba ZTIGR Godovič Naložba Zelen d.o.o. SKUPAJ stanje 31.12.2010 v EUR nabavna vrednost delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 128.877 80.000 8.168.425 100 8.793.477 Nakupi delnic v letu 2011 poštena vrednost delnice Prerazvrstitve iz Prevrednotenje kratkoročnih delnic v letu naložb 2011 stanje 31.12.2011 v EUR Prodaja delnic Druge prerazporeditve 29.374 -1.521.569 0 48.750 78.124 0 -1.521.569 0 0 nabavna vrednost delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 158.251 80.000 6.646.856 100 48.750 7.350.032 poštena vrednost delnice 0 V letu 2011 je družba opravila prevrednotenje vrednostnih papirjev Probanke v višini 1.521.569 evrov. Slabitev je bila opravljena do višine dokapitalizacijske cene (24,90 EUR), ki se je odvijala konec leta 2011. 164 Dolgoročna posojila Družba v letu 2011 ne izkazuje danih dolgoročnih posojil. Dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek 31.12. 2011 v EUR V. Dolgoročne poslovne terjatve 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odložene terjatve za davek 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 2.353 2.353 100,0 2.353 2.353 100,0 2.491.552 1.333.116 186,9 Gibanje odloženih terjatev za davek v letu 2011 Postavka popravki terjatev stanje 31.12.2010 oblikovanje 2011 poraba 2011 stanje sprememba 31.12.2011 2011/2010 571.470 475.517 6.471 1.040.516 469.046 13.404 63.410 71.453 5.362 -8.043 jubilejne nagrade in odpravnine 164.601 13.265 16.338 161.528 -3.073 amortizacija 452.611 24.374 428.237 -24.374 davčna izguba 131.030 724.880 855.910 724.880 1.333.116 1.277.072 2.491.553 1.158.437 rezervacije Skupaj 118.635 Odložene terjatve za davek predstavljajo stanje odloženih davkov na 31. december 2011 v višini 2.491.553 evrov. V letu 2011 smo povečali oblikovane terjatve za davek v višini 1.158.437 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januarja 2011 v znesku 1.333.116 evrov do izračuna odloženega davka 2011 v višini 2.491.553 evrov. V letu 2011 je osnova za izračun odloženih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 5.202.583 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije ter iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 834.441 evrov in iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.141.185 evrov, kjer je stopnja za izračun davka dvajset odstotna. Oblikovane odložene terjatve za davek povečujejo čisti dobiček v izkazu poslovnega izida. Zaloge 31.12. 2011 v EUR II. 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 Zaloge 6.074.655 6.390.317 95,1 1. Material 3.455.289 3.338.370 103,5 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi in trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge 109.402 272.364 40,2 2.261.997 2.569.788 88,0 247.968 209.795 118,2 165 Material Izkazano vrednost sestavljajo zaloge surovin in materiala v skladišču v višini 3.783.850 evrov, vrednost zalog zmanjšujejo zaloge surovin na poti v vrednosti 2.316 evrov ter odmiki od cen zalog oziroma popravki njihove vrednosti v višini 326.245 evrov. Zalogo materiala v pretežni meri sestavljajo zaloge strateških materialov (jeklena in aluminij pločevina, izocionat in poliol, kamena volna, profili, cevi in črna plovčevina). Nabavo materiala evidentiramo po dejanskih nabavnih cenah, medtem ko porabo materiala ovrednotimo po povprečnih drsečih cenah. Na dan 31. december 2011 smo pri inventuri ugotovili za 27.047 evrov viškov in 2.239 evrov manjkov. V skladu s SRS o ugotavljanju oslabitve smo prilagodili cene materialov zadnjim tržnim cenam. Knjigovodska vrednost je izkazana v višini čiste iztržljive vrednosti. Na račun oslabitve zalog materiala glede na hitrost obračanja zalog smo v poslovne odhodke knjižili za 15.629 evrov, na račun oslabitve zaradi uskladitve zalog materiala s tržnimi cenami smo poslovne odhodke povečali za 22.929 evrov. Skupni popravki vrednosti zalog surovin in materiala znašajo konec leta 2011 326.245 evrov. Koeficient obračanja zalog materiala je v letu 2011 znašal 11,7 (v letu 2010 10,0), kar pomeni, da so se zaloge materiala v povprečju obračale v 31 dneh. Nedokončana proizvodnja Nedokončano proizvodnjo vrednotimo po zoženi lastni ceni. Zaloga nedokončane proizvodnje se je v letu 2011 zmanjšala za 59,8 odstotka. Po posameznih področjih ugotovljeno stanje nedokončane proizvodnje konec leta 2011 znaša pri programu lahkih gradbenih plošč in pri kleparskih elementih 109.402 evrov, pri proizvodnem programu jeklene konstrukcije pa konec leta 2011 ni bilo stanja. Proizvodi in trgovsko blago Zaloge proizvodov in trgovskega blaga so se v letu 2011 zmanjšale za 12 odstotkov. Zaloge proizvodov vrednotimo po zoženi lastni ceni, kar pomeni, da je posamezni proizvod ovrednoten po lastni ceni, zoženi za neposredne stroške prodaje in uprave. Stanje zalog proizvodov v skladišču in na gradbiščih je bilo 1.958.644 evrov na dan 31. december 2011. Največji delež zalog predstavljajo zaloga gotovih lahkih gradbenih plošč v skladišču in gradbiščih v višini 923.730 evrov in zaloga gotovih jeklenih konstrukcij v skladišču in na gradbiščih v vrednosti 723.060 evrov. Zaloga trgovskega blaga znaša na dan 31. december 2011 441.067 evrov. Te zaloge predstavljajo izdelane kontejnerje in pripadajoče rezervne dele, katerih izdelavo vrši kooperant. Na dan 31. december 2011 je bilo pri inventuri ugotovljenih 45,92 evra viškov, manjkov ni bilo. Predujmi za zaloge V letu 2011 izkazujemo za 247.968 evrov predujmov za zaloge. 166 Kratkoročne finančne naložbe 31.12. 2011 v EUR III. Kratkoročne finančne naložbe 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naložbe 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 6.266.307 6.880.760 91,1 345.547 345.547 100,0 345.547 345.547 100,0 5.920.761 6.535.213 90,6 a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 3.202.995 3.690.707 86,8 b) Kratkoročna posojila drugim 2.717.765 2.844.506 95,5 2. Kratkoročna posojila Druge kratkoročne naložbe Druge kratkoročne finančne naložbe so sestavljene iz naložb v delnice Zdravilišče Laško, ki so vse razpoložljive za prodajo. Kratkoročna posojila Na dan 31. december 2011 je stanje danih posojil družbam v skupini skupno 3.202.995 evrov, in sicer Tehnoparku Vjazniki v Rusiji v znesku 385.000 evrov in obračunane obresti v znesku 122.671 evrov ter Trimu UAE FZE v znesku 2.600.338 evrov in obračunane obresti v znesku 94.987 evrov. Kratkoročna posojila drugim v glavnem predstavlja dano posojilo Trimo Investmentu v višini 2.296.153 evrov in obračunane obresti v znesku 401.612 evrov. Kratkoročne poslovne terjatve 31.12. 2011 v EUR IV. Kratkoročne poslovne terjatve 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 43.439.525 43.150.237 100,7 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 10.501.967 9.910.143 106,0 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 27.846.507 30.896.788 90,1 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.091.051 2.343.306 217,3 Družba ima na dan 31. december 2011 za 43.439.525 evrov kratkoročnih poslovnih terjatev. V primerjavi z letom 2010 se je njihov celoten obseg povečal za 0,7 odstotka. V letu 2011 se je povprečni plačilni rok plačanih faktur naših kupcev v primerjavi z letom 2010 v povprečju podaljšal za 25 dni, kar je predvsem posledica podaljšanja povprečnega plačilnega roka plačanih faktur slovenskih kupcev - v nadaljevanju domačih kupcev (iz 120 dni v 2010 na 192 dni v 2011), medtem ko se je povprečni plačilni rok za plačane fakture naših tujih kupcev izboljšal (iz 91 dni v 2010 na 85 dni v 2011). Na dan 31. december 2011 smo imeli do kupcev na domačem trgu 35,15 odstotka zapadlih terjatev, do kupcev na tujih trgih pa 69,74 odstotka zapadlih terjatev. 167 Struktura zapadlosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev matične družbe na dan 31. decembra 2011 Zapadle kratkoročne do 60 od 61 do od 91 do od 181do nad 361 terjatve do kupcev glede SKUPAJ dni 90 dni 180 dni 360 dni dni na trg tuji trgi 45,04 % 1,96 % 5,91 % 6,67 % 10,16 % 69,74 % domači trg 15,27 % 2,21 % 4,13 % 4,42 % 9,14 % 35,15% V letu 2011 smo oblikovali popravke terjatev na domačem trgu za 1.066.928 evrov in istočasno znižali že predhodno oblikovan popravek za prejeta plačila, izvensodno poravnavo ali po sklepu uprave v višini 13.268 evrov, tako da znašajo konec leta 2.680.973 evrov. Na tujem trgu smo oblikovali popravek za 81.858 evrov in istočasno znižali že oblikovan popravek za prejeta plačila 19.086 evrov, tako da znašajo popravki koncem leta 1.446.130 evrov. Oblikovanje popravka terjatev je bilo opravljeno glede na določila internih aktov družbe. Kratkoročne terjatve do kupcev (brez družb v skupini) so konec leta 2011 izkazane v višini 27.846.507 evrov in so v spodnji tabeli prikazane po področnih trgih. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev na dan 31.12.2011 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Tuji trgi 15.219.588 16.604.201 Domači trg 12.626.919 14.292.587 SKUPAJ 27.846.507 30.896.788 INDEKS 2011/2010 92 88 90 Terjatve na tujem trgu so bile v stanju odprtih terjatev na dan 31. december 2011 zavarovane preko SID PKZ v višini 37,5 odstotka, medtem ko smo imeli na slovenskem trgu preko SID PKZ zavarovanih 32 odstotkov vseh terjatev. V stanju odprtih postavk za domači trg na dan 31. december 2011 so terjatve zavarovane z menicami v višini 1,79 odstotka, terjatev zavarovanih z garancijami konec leta 2011 ni. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini na dan 31. december 2011 so izkazane v višini 10.501.967 evrov (9.910.143 evrov v letu 2010), od tega je kratkoročna terjatev do Trimo Inženjering v višini 437.549 evrov (1.845.235 evrov v letu 2010), Trimo Građenje v višini 3.401.966 evrov (2.435.308 evrov v letu 2010), Trimo UK v višini 1.604.963 evrov (1.765.086 evrov v letu 2010), Trimo Polska v višini 2.299.414 evrov (1.696.298 evrov v letu 2010), Trimo Italia v višini 1.627.840 evrov (867.459 evrov v letu 2010), Trimo BH v višini 93.986 evrov (76.590 evrov v letu 2010), Trimo RUS v višini 137.758 evrov (409.735 evrov v letu 2010), Trimo Iberica v višini 86.192 evrov (68.321 evrov letu 2010), Trimo Romunija v višini 31.438 evrov (315.127 evrov v letu 2010) in do ostalih družb v skupini 902.968 evrov (717.122 evrov v letu 2010). Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij se nanašajo na terjatve do družbe Trimex v višini 71.247 evrov (v letu 2010 123.107 evrov). Kratkoročne poslovne terjatve do družbe Trimo Investment znašajo 1.929.905 evrov, kratkoročno dan blagovni kredit pa 2.165.007 evrov. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so konec leta 2011 za 117 odstotkov večje kot konec leta 2010. Glavnina drugih terjatev se nanaša na cesijo terjatve v višini 3.446.151 evrov ter terjatve za vstopni ddv. 168 Cesija terjatve se nanaša na terjatev iz naslova investicije v državne projekte v Združenih Arabskih Emiratih, ki se je odvijala v letu 2008. Investitor je državna družba, ki je izbrala glavnega izvajalca, le ta pa podizvajalca ISCS, s katerim je Trimo Investment sklenil pogodbeno razmerje. Trimo Investment je pridobitelj posla in izvozni posrednik v svojem imenu in za svoj račun, Trimo d.d. pa je končni dobavitelj investitorju in pogodbeni partner Trima Investment. Zaradi ustavitve del na projektu in nespoštovanja pogodbenih zavez ter posledično izostanka plačil, je Trimo Investment sprožil sodni spor za poplačilo terjatev. S cesijo terjatev v letu 2011 pa se je v spor vključil tudi Trimo, d.d. ter s tem povečal možnosti uspešne izterljivosti terjatve. Sodba proti kupcu je dobljena in pravnomočna. Kupec se na razsodbo ni pritožil in terjatev priznava. Z njim potekajo intenzivni pogovori o možnostih plačila bodisi s strani pogodbenega kupca ali neposredno od glavnega izvajalca oziroma investitorja. Zaradi nadaljevanja investicijskih del na istem projektu ter povečanih potreb investitorja, smo zelo blizu dogovora o poplačilu terjatve in nadaljevanju posla. Glede na navedena dejstva, ocenjujemo, da je terjatev v višini 3.446.151 EUR do kupca ne glede na zapadlost izterljiva v letu 2012. Denarna sredstva 31.12. 2011 v EUR V. Denarna sredstva 625.800 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 232.570 269,1 Denarna sredstva so knjižni denar in denar na poti. Na dan 31. december 2011 so dobroimetja na računih pri bankah 625.800 evrov. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 31.12. 2011 v EUR C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 202.798 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 93.994 215,8 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve smo oblikovali z namenom oblikovanja kratkoročno odloženih stroškov v višini 202.798 evrov, ki se črpajo v kasnejših obdobjih. V večini so odloženi stroški iz naslova zavarovalnih premij in drugi stroški storitev. Vpoklican kapital 31.12. 2011 v EUR I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 4.538.336 4.538.336 100,0 4.538.336 4.538.336 100,0 Osnovni kapital je izkazan v višini, ki je vpisana v sodnem registru. Osnovni kapital družbe Trimo je razdeljen na 1.088.330 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 4,16 evrov. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v KDD - Klirinško depotna družbi. Kapitalske rezerve 169 31.12. 2011 v EUR II. Kapitalske rezerve 11.573.711 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 11.573.711 100,0 Kapitalske rezerve so v letu 2011 glede na leto 2010 ostale nespremenjene. Rezerve iz dobička 31.12. 2011 v EUR III. Rezerve iz dobička 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 9.367.355 9.367.356 100,0 1. Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne 2. deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot 3. odbitna postavka) 791.243 791.243 100,0 32.881 32.881 100,0 32.881 32.881 100,0 4. Statutarne rezerve 227.076 227.076 100,0 8.349.037 8.349.037 100,0 5. Druge rezerve iz dobička V letu 2011 glede na leto 2010 ni bilo sprememb v rezervah iz dobička. Presežek iz prevrednotenja 31.12. 2011 v EUR IV. Presežek iz prevrednotenja 4.826.321 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 2.742.469 176,0 Sprememba presežka iz prevrednotenja je iz naslova vrednotenja zemljišč, zgradb, opreme in izvedenih finančnih instrumentov. Stanje na 31.12.2011 zajema učinek prevrednotenja zemljišč in zgradb v višini 5.268.587 evrov, učinek prevrednotenja opreme je povečanje v vrednosti 5.109.770 evrov, učinek vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov je zmanjšanje presežka iz prevrednotenja v višini 5.552.036 evrov. Preneseni čisti poslovni izid 31.12. 2011 v EUR V. Preneseni čisti poslovni izid 18.622.011 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 18.112.518 102,8 Preneseni čisti poslovni izid koncem obračunskega obdobja znaša 18.622.011 evrov. Čisti poslovni izid poslovnega leta 31.12. 2011 v EUR VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -4.698.814 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 509.493 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša -4.698.814 evrov, skupni bilančni dobiček na dan 31. december 2011 znaša 13.923.197 evrov. 170 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12. 2011 v EUR B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 3.843.792 3.738.051 102,8 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.014.435 1.045.169 97,1 2. Druge rezervacije 1.121.780 1.202.205 93,3 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 1.707.577 1.490.677 114,6 V družbi smo v letu 2011 oblikovali za 207.636 evrov rezervacij iz večjih pogodb za izvedbo del in hkrati črpali v višini 375.530 evrov rezervacij (od tega oblikovane v letu 2008 v višini 214.770 evrov, oblikovane v letu 2009 v višini 67.403 in oblikovane v letu 2010 v višini 93.357). Hkrati smo oblikovali za 426.465 evrov rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov in jih hkrati črpali v višini 338.996 evrov (od tega oblikovane v letu 2008 v višini 177.735 evrov, oblikovane v letu 2009 v višini 88.960 in oblikovane v letu 2010 v višini 72.301 evrov). V družbi smo v letu 2011 oblikovali rezervacije za odpravnine zaposlenim v višini 58.847 evrov in jih hkrati črpali v višini 84.683 evrov. Oblikovali smo tudi rezervacije za jubilejne nagrade v višini 73.799 evrov in jih hkrati črpali v višini 78.697 evrov. Skupni znesek dolgoročnih rezervacij na 31. december 2011 v znesku 2.136.215 evrov sestoji iz stanja rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov v višini 660.026 evrov, stanja rezervacij iz večjih pogodb v višini 461.754 evrov, stanja rezervacij za odpravnine v višini 829.073 evrov, stanja rezervacij za jubilejne nagrade v višini 185.362 evrov. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na državne subvencije v višini 1.207.913 evrov in na vnaprej vračunane stroške za tožbe v višini 499.664 evrov. 171 Finančne in poslovne obveznosti Pojasnila 31.12. 2011 Struktura v EUR v% 31.12. 2010 v EUR Struktura Indeks v% 2011/2010 C. Dolgoročne obveznosti pojasnila 26.059.323 20,9 17.589.361 15,1 148,2 I. Dolgoročne finančne obveznosti pojasnila 24.815.320 19,9 16.689.515 14,3 148,7 17.467.406 14,0 16.272.637 14,0 107,3 7.347.914 5,9 416.878 0,4 1.762,6 32.299 0,0 226.090 0,2 14,3 32.299 0,0 226.090 0,2 14,3 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti pojasnila 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev III. Odložene obveznosti za davek pojasnila 1.211.705 1,0 673.756 0,6 179,8 Č. Kratkoročne obveznosti pojasnila 48.214.603 38,7 47.019.499 40,4 102,5 II. Kratkoročne finančne obveznosti pojasnila 18.546.334 14,9 20.608.431 17,7 90,0 16.500.479 13,3 20.507.464 17,6 80,5 2.045.855 1,6 100.967 0,1 2.026,3 29.668.269 23,8 26.411.068 22,7 112,3 2.469.833 2,0 1.556.977 1,3 158,6 24.832.321 19,9 22.285.985 19,1 111,4 987.120 0,8 1.288.256 1,1 76,6 1.378.996 1,1 1.279.850 1,1 107,7 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do 2. dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi 4. predujmov III. pojasnila 1. 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti V letu 2012 zapade v plačilo za 6.502.689 EUR obveznosti iz naslova dolgoročnih kreditov (kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti), v letu 2013 6.864.977 EUR, v letu 2014 4.574.286 EUR, v letu 2015 3.380.525 EUR, v letu 2016 980.954 EUR, v letu 2017 833.334 EUR ter v letu 2018 833.330 EUR. Obveznosti iz naslova sklenjenih dolgoročnih kreditov so zavarovane s podpisanimi menicami in meničnimi izjavami, razen v primeru kredita z ročnostjo odplačila v letu 2018, kjer so obveznosti dodatno zavarovane z odstopljenimi terjatvami družbe Trimo. Obrestne mere v razkritjih niso navedene zaradi poslovne skrivnosti družbe Trimo. Druge dolgoročne finančne obveznosti se nanašajo na obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v višini 5.312.035 evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 2.035.879 evrov. Odložene obveznosti za davek V letu 2011 so se obveznosti za odložen davek v zvezi z zemljišči in zgradbami povečale v višini 648.514 evrov, v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi pa za 1.277.442 evrov. Obveznosti za odložen davek so se zmanjšale za 1.388.009 evrov zaradi cenitve vrednosti izvedenih finnčnih instrumentov. Uporabljena davčna stopnja pri ugotavljanju odloženih obveznosti je nominalna davčna stopnja 20 odstotkov. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank so izkazane v višini 16.500.479 evrov in so sestavljene iz kratkoročnega dela dolgoročnih kreditov ter kratkoročnih kreditov namenjenih financiranju obratnih sredstev. 172 Glavnina drugih kratkoročnih finančne obveznosti v višini 2.044.888 evrov se nanaša na izvedene finančne instrumente. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev skupno z obveznostmi do podjetij v skupini so konec leta 2011 izkazane v višini 27.302.154 evrov (od tega je blagovni kredit Tinde in obresti v višini 781.082 evrov) in so za 14 odstotkov višje kot v letu 2010. Po področnih trgih so prikazane v spodnji preglednici. na dan 31.12.2011 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev, z obveznostmi do podjetij v skupini leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR INDEKS 2011/2010 Tuji trg 11.119.425 8.222.072 135 Domači trg SKUPAJ 16.182.728 27.302.153 15.620.890 23.842.962 104 115 Konec leta 2011 so zapadle obveznosti do 60 dni na domačem trgu znašale 92,72 odstotka, od 61 do 180 dni 7,28 odstotka. Na tujem trgu so koncem leta 2011 zapadle obveznosti do 60 dni znašale 64,53 odstotka, od 61 do 180 dni 20,7 odstotka in več kot 181 dni 14,77 odstotka. Obrestne mere in razčlenitev obveznosti po rokih zapadlosti v razkritjih niso navedene zaradi poslovne skrivnosti družbe Trimo. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 31.12. 2011 v EUR D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 2.159.323 31.12. 2010 Indeks v EUR 2011/2010 1.308.646 165,0 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na vnaprej vkalkulirane stroške na projektih v višini 930.523 evrov in na kratkoročno odložene prihodke v višini 1.228.800 evrov. 173 Zunajbilančna evidenca V zunajbilančni evidenci imamo evidentirane preglede prejetih in (iz)-danih garancij, menic, akceptnih nalogov, danih poroštev in drugih zunajbilančnih kategorij. Na dan 31. december 2011 imamo evidentirano stanje zunajbilančnih postavk, razvidno v spodnji tabeli. PREGLED ZUNAJBILANČNE EVIDENCE leto 2011 v leto 2010 v EUR EUR INDEKS 2011/2010 Izdani instrumenti zavarovanja: izdani akceptni nalogi 6.041 6.041 100 10.029.973 5.798.584 173 izdane devizne garancije 4.503.305 9.270.687 49 izdane garancije - Slovenija 8.786.020 7.076.046 124 izdane menice za zavarovanje kreditov 34.144.689 37.236.401 92 izdane poroštvene in patronatske izjave 14.679.995 15.539.576 94 zavarovanje kreditov s terjatvami 10.000.000 0 izdane menice depozit 9.828 skupaj 82.159.851 74.927.335 7.586.675 4.076.776 186 170.999 170.999 100 prejete devizne garancije za obratna sredstva 1.030.011 1.054.865 98 prejete garancije - Slovenija 1.075.041 680.566 158 skupaj 9.862.726 5.983.206 436.394 467.565 93 92.458.971 81.378.106 114 Prejeti instrumenti zavarovanja: prejete menice prejete devizne garancije za osnovna sredstva Ostalo odloženi DDV od nepremičnin skupaj zunajbilančna evidenca Poroštvene izjave so izdane za naslednje družbe: Trimo Inženjering, Akripol in Trimo Investment. Patronatske izjave pa za Trimo VSK. 174 Razkritja in pojasnila k izkazu poslovnega izida Pregled prihodkov in odhodkov PRI HODKI leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 ELEMENT + Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 26.660.684 14.551.062 183,2 + Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 62.211.907 57.195.766 108,8 + Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu 6.882.022 6.672.065 103,1 + Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu 5.426.392 4.740.001 114,5 + Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 237.516 1.708.508 13,9 + Drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije) 1.444.226 498.960 289,4 25.497 3.108.097 0,8 102.888.244 88.474.459 116,3 105,5 Prevrednotovalni poslovni prihodki = 1. Skupaj poslovni prihodki + Prihodki od obresti 461.255 437.322 + Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 215.637 921.891 23,4 + Prihodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti 851.835 173.094 492,1 + Prihodki od prodaje finančnih naložb + Drugi finančni prihodki =2. Skupaj finančni prihodki + Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki + Prejete odškodnine + Druge neobičajne postavke = 3. Skupaj drugi prihodki = 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 5. PRIHODKI OBDOBJA (1+2+3+4) 0 290.000 0,0 51.454 315.038 16,3 1.580.182 2.137.345 73,9 30.485 98.839 30,8 74.454 289.868 25,7 72.518 6.008 1.207,0 177.457 394.715 45,0 817.213 3.138.366 26,0 105.463.097 94.144.885 112,0 ODHODKI leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR ELEMENT + Stroški materiala + Stroški pomožnega materiala + Stroški energije + Odpis drobnega inventarja in embalaže + Uskladitev stroškov materiala in d.i. zaradi ugotovljenih popisnih razlik + Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature + Drugi stroški materiala Indeks 2011/2010 47.740.465 37.532.334 127,2 36.546 27.407 133,3 894.117 797.649 112,1 6.475 8.345 77,6 -24.808 -639 3.882,3 50.142 55.758 89,9 5.066 5.260 96,3 = 1. Skupaj stroški materiala 48.708.003 38.426.114 126,8 + Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev 13.802.220 13.367.612 103,3 + Stroški transportnih storitev 5.294.057 4.007.679 132,1 + Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev 832.836 810.454 102,8 + Najemnine 261.122 224.022 116,6 + Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 285.026 379.540 75,1 + Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije 795.009 572.523 138,9 + Stroški intelektualnih in osebnih storitev 369.551 840.410 44,0 + 986.822 1.032.400 95,6 + Stroški sejmov, reklame in reprezentance Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (str. po pog. od delu, avt. pog., sejnine ...) + Stroški drugih storitev = 2. Skupaj stroški storitev 131.337 112.414 116,8 3.403.211 2.459.119 138,4 26.161.190 23.806.173 109,9 175 ODHODKI leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 ELEMENT + Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 126.352 124.293 101,7 + Amortizacija zgradb 690.822 639.892 108,0 + Amortizacija opreme in nadomestnih delov 1.932.232 1.575.809 122,6 = 3. Skupaj amortizacija 2.749.406 2.339.994 117,5 + Dolg. rezervacije za pokrivanje obveznosti iz večjih pogodb 207.636 280.071 74,1 + Dolg. rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov 426.465 216.902 196,6 Dolg. rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade = 4. Skupaj dolgoročne rezervacije + Plače zaposlencev + Nadomestila plač zaposlencev + + Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposl. Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in iz njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki zaposlencev Delodajalčevi prispevki od plač, nadom. plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev = 6. Skupaj stroški dela + Dajatve, ki niso odvisne od str. dela in dr. vrst str. + + + 81.774 221.597 36,9 715.875 718.570 99,6 10.389.328 10.558.310 98,4 191.553 208.043 92,1 1.104.391 890.033 124,1 1.160.922 1.172.325 99,0 75,3 758.882 1.007.528 13.605.076 13.836.239 98,3 448 9 4.975,8 Izdatki za varstvo okolja 3.327 2.776 119,8 Nagrade dijakom in štud. na del. praksi skupaj z daj. 1.712 3.147 54,4 + Štipendije dijakom in študentom 46.701 64.527 72,4 = 7. Skupaj drugi stroški 52.187 70.459 74,1 8. Skupaj stroški (1+2+3+4+5+6+7) 91.991.738 79.197.549 116,2 9. Skupaj stroški brez obresti prenesenih v breme finančnih odhodkov 91.991.738 79.197.549 116,2 10. Sprememba vrednosti zalog: (-) povečanje, (+) zmanjšanje zalog -43.716 507.930 -8,6 11. Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 9.365.388 8.099.714 115,6 12. Skupaj poslovni odhodki (9+10+11) 101.313.410 87.805.193 115,4 + Prevred. posl. odh. neopr. dolg. sr. in opr. osn. sr. 5.214 14.565 35,8 + Prevred. posl. odh. obratnih sredstev 1.372.047 458.162 299,5 = 13. Skupaj prevrednotovalni poslovni odhodki 1.377.261 472.727 291,3 1.561.380 956.133 163,3 558.841 2.206.612 25,3 5.219.004 2.071.679 251,9 7.339.225 5.234.424 140,2 16.382 18.199 90,0 1.274.070 65.996 1.930,5 1.290.452 84.195 1.532,7 111.320.348 93.596.539 118,9 -5.857.251 548.346 -1.068,2 + Odhodki za obresti + Odhodki od prevrednotenja dolg. in terj. zaradi ohranitve vrednosti + Drugi finančni odhodki = 14. Skupaj finančni odhodki + Denarne kazni + Druge neobičajne postavke = 15. Skupaj drugi odhodki 16. ODHODKI OBDOBJA (12+13+14+15) POSLOVNI IZID (DOBIČEK ALI IZGUBA PRED OBDAVČITVIJO = PRIHODKI ODHODKI OBDOBJA) 176 Priloga k izkazu poslovnega izida (I) RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH Z VŠTETIMI STROŠKI AMORTIZACIJE leto 2011 v EUR Nabavna vrednost prodanega blaga Proizvajalni stroški prodanih proizvodov leto 2010 v EUR INDEKS 2011/2010 9.365.388 8.099.713 115,6 79.458.546 67.014.746 118,6 Stroški prodajanja 6.131.694 5.792.809 105,9 Stroški splošnih dejavnosti 6.357.782 6.897.925 87.805.193 115,4 Skupaj stroški 101.313.410 92,2 Podlaga za sestavo posameznih kategorij prihodkov in odhodkov temelji na osnovi poslovnih dogodkov. Izkaz poslovnega izida je izdelan po različici I SRS 25.5, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto 2011. Postavke izkazov iz predhodnega obdobja so primerljive s tekočim obdobjem. Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje tudi zaradi predčasnega plačila. Prihodki od prodaje storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti. Skupni prihodki se nanašajo na prodajo objektov, streh, fasad, kontejnerjev in jeklenih konstrukcij. 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR Čisti prihodki od prodaje leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 101.181.005 83.158.894 121,7 a) Prihodki doseženi na domačem trgu 33.542.706 21.223.127 158,0 b) Prihodki doseženi na tujem trgu 67.638.299 61.935.767 109,2 V letu 2011 so izkazani prihodki od prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala v vrednosti 101.181.005 evrov. Izkaz poslovnega izida ni sestavljen po področnih trgih, ker je to poslovna skrivnost družbe Trimo. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 2. leto 2011 v EUR Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 43.716 leto 2010 v EUR -507.930 Indeks 2011/2010 -8,6 Povečanje vrednosti zalog v višini 43.716 evrov predstavlja razliko začetnega in končnega stanja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve leto 2011 v EUR 817.213 leto 2010 v EUR 3.138.366 Indeks 2011/2010 26,0 177 Drugi poslovni prihodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) leto 2011 v EUR 1.707.239 leto 2010 v EUR 5.315.565 Indeks 2011/2010 32,1 Druge poslovne prihodke v letu 2011 predstavljajo prihodki iz naslova porabe dolgoročnih rezervacij v višini 237.516 evrov, prejete subvencije za razvojne projekte v višini 619.729 evrov, prevrednotovalni poslovni prihodki doseženi pri prodaji osnovnih sredstev v višini 5.994 evrov, drugi poslovni prihodki v višini 824.498 evrov in prihodki iz odpisov terjatev 19.503 evrov. Stroški blaga, materiala in storitev IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter a) stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 5. leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 84.234.582 70.332.000 119,8 58.073.391 46.525.827 124,8 26.161.190 23.806.173 109,9 Pomembnejše postavke stroškov po naravnih vrstah predstavljajo stroški porabe surovin in materiala v proizvodnji in v postavki stroškov storitev stroški opravljenih storitev v kooperaciji in transportnih storitev. Stroški dela IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR Stroški dela 13.605.076 13.836.239 98,3 10.580.881 10.766.353 98,3 758.882 1.007.528 75,3 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.104.391 890.033 124,1 č) Drugi stroški dela 1.160.922 1.172.325 99,0 6. a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 V strukturi obračunane osnovne bruto plače sestavljajo stroški dela 77,8 odstotka, stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj 13,7 odstotka in drugi stroški dela 8,5 odstotka. Odpisi vrednosti IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 7. Odpisi vrednosti a) Amortizacija b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 4.126.667 2.812.722 146,7 2.749.406 2.339.995 117,5 5.214 14.565 35,8 1.372.047 458.162 299,5 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2011 znaša 126.352 evrov, amortizacija zgradb 690.822 evrov in amortizacija opreme 1.932.232 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri prodaji osnovnih sredstev znašajo 5.214 evrov. Prevrednotovalni 178 poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se v višini 1.372.046 evrov nanašajo na popravke terjatev in prevrednotenje vrednosti zalog. Drugi poslovni odhodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 8. Drugi poslovni odhodki leto 2011 v EUR 768.063 leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 789.029 97,3 Druge poslovne odhodke predstavljajo rezervacije v višini 715.875 evrov in drugi stroški v višini 52.187 evrov. Finančni prihodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 9. Finančni prihodki iz deležev leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 215.637 1.246.196 17,3 206.135 530.859 38,8 b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 1.473 140.000 1,1 c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 8.030 575.337 1,4 215,0 a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 10. Finančni prihodki iz danih posojil 461.255 214.490 a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 256.074 194.328 131,8 b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 205.181 20.162 1.017,7 903.290 676.659 133,5 20.580 28.133 73,2 882.710 648.526 136,1 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v a) skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančne prihodke iz deležev v družbah v skupini predstavljajo dividende v višini 206.135 evrov. Finančne prihodke iz deležev v drugih družbah pa predstavljajo prihodki od dividend in drugih deležev v pridruženih družbah v znesku 1.473 evrov in finančni prihodki iz deležev v drugih družbah v znesku 8.030 evrov. Finančne prihodke iz danih posojil sestavljajo prihodki od obresti iz kratkoročnih kreditov danih družbam v skupini v znesku 256.074 evrov ter prihodki od posojil danih drugim v višini 205.181 evrov, ki se nanašajo na prihodke od obresti dane družbi Trimo Investment. Finančne prihodke iz poslovnih terjatev sestavljajo finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini v znesku 20.580 evrov in finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih v višini 882.710 evrov, ki so sestavljeni iz prihodkov od skontov v višini 5.867 evrov, prihodkov od terminskih pogodb 19.301 evrov, prihodkov od tečajnih razlik v višini 851.835 evrov preostali znesek pa predstavljajo finančne prihodke od avista ter zamudnih obresti. 179 Finančni odhodki IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v a) skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 1.490.330 416.878 357,5 1.892.562 3.074.912 61,5 1.892.562 3.074.912 61,5 3.956.333 1.742.634 227,0 41.819 14.082 297,0 3.914.515 1.728.552 226,5 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti za leto 2011 se nanašajo na odhodke za obresti iz posojil v višini 1.439.612 evrov in iz obračunanih tečajnih razlik iz posojil prejetih od bank v višini 452.950 evrov. V letu 2010 se finančni odhodki iz posojil prejetih od bank v višini 3.074.912 evrov nanašajo na obresti iz posojil v višini 943.986 evrov in na obračunane tečajne razlike iz posojil v višini 2.130.925 evrov. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini v višini 41.819 evrov se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik in obresti iz dobljenega blagovnega kredita. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti v višini 3.914.515 evrov pa se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik v višini 92.904 evrov, odhodke za zamudne obresti in obresti iz naslova finančnega najema v višini 92.936 evrov, odhodke iz danih gotovinskih popustov, popustov in kasaskontov v višini 210.818 evrov ter opcijskih in terminskih pogodb 3.517.857 evrov. Poslovni izid IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) leto 2011 v EUR leto 2010 v EUR Indeks 2011/2010 15. Drugi prihodki 177.457 394.715 45,0 16. Drugi odhodki 1.290.452 84.195 1.532,7 0 0 18. Odloženi davki -1.158.437 38.853 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -4.698.814 509.493 1.014.786 -5.857.251 3.334.905 548.346 17. Davek iz dobička Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 30,4 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je izguba v višini 4.698.814 evrov. Družba Trimo ima v letu 2011 davčno izgubo v višini 3.624.401 evrov. Pri obračunu davka za leto 2011 je upoštevano zmanjšanje prihodkov v višini 456.962 evrov, in sicer iz naslova prihodkov iz odprave ali porabe že obdavčenih ali delno obdavčenih rezervacij v višini 118.758 evrov, iz naslova dividend in dohodkov, podobnim dividendam v višini 318.701 evrov ter iz naslova odprave oslabitve v višini 19.503 evrov. Davčno nepriznane odhodke v skupni višini 3.081.126 evrov, ki povečujejo davčno osnovo, predstavljajo zmanjšanje odhodkov za odhodke prevrednotenja terjatev v višini 2.377.586 evrov, zmanjšanje za oblikovanje rezervacij v višini 383.373 evrov in ostali davčno nepriznani odhodki v višini 320.167 evrov. Povečanje odhodkov v višini 454.915 evrov pa predstavljajo poraba 180 rezervacij v višini 320.195 evrov, odhodki iz prevrednostenja terjatev v višini 12.851 evrov in 121.868 evrov davčna amortizacija, ko se za poslovne namene ne obračunava več. Spremembo davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja v višini 47.544 predstavlja povečanje davčne osnove za presežek iz prevrednotenja zaradi gospodarskih kategorij, ki se amorizirajo in izvzem odhodkov, ki zadevajo dividende in dividendam podobne dohodke v višini 15.935 evrov. Efektivna davčna stopnja je enaka kot v letu 2010 in znaša 0 odstotka. Terjatev iz naslova odloženega davka povečujejo neto poslovni izid za leto 2011 za 1.158.437 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januarja 2011 v znesku 1.333.116 evrov do izračuna odloženega davka 2011 v višini 2.491.553 evrov. V letu 2011 je osnova za izračun odloženih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 5.202.583 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije, iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 834.441 evrov, iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.141.185 evrov in iz naslova davčne izgube v višini 4.279.552 evrov, kjer je stopnja za izračun davka dvajset odstotna. Poslovni izid po preračunu na podlagi stopnje inflacije Kapital Kapital-preračun na podlagi stopnje inflacije 46.843.883 Učinek Rast v % 2,00 936.877 Poslovni izid -5.635.691 Na podlagi SRS 8.30 je potrebno opraviti splošno prevrednotovanje kapitala po preračunu s pomočjo tečaja evra in na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. Kapital kot osnovo za preračun učinka je začetno stanje kapitala na dan 1. januar 2011. Dosežena čista izguba v višini 4.698.814 evrov se v primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti stopnje inflacije zniža za 936.877 evrov in znaša 5.635.691 evrov izgube. Razkritja in pojasnila k izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke družbe, ki jih je podjetje v posameznem obdobju ustvarilo pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in kje jih porablja. Denarni tokovi pri poslovanju V letu 2011 je družba Trimo s poslovno dejavnostjo ustvarila za 4.781.184 evrov neto prejemkov pri poslovanju. Na izid pri poslovanju so pozitivno vplivali predvsem zmanjšanje poslovnih terjatev, negativno pa je vplival predvsem čisti poslovni izid. Denarni tokovi pri naložbenju V letu 2011 je imela družba Trimo za 553.883 evrov neto izdatkov, kar je bistveno več kot v letu 2010. Denarni tokovi pri financiranju Na področju financiranja smo v letu 2011 ustvarili 4.941.837 neto izdatkov. Na izid so negativno vplivali izdatki za dane obresti iz financiranja ter izdatki za odplačila kratkoročnih 181 finančnih obveznosti. Pozitivno so vplivali prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v letu 2011 je bilo 232.570 evrov. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v letu 2011 je bilo 625.800 evrov. Razlika med začetnih in končnim stanjem denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je skupni izid denarnih tokov leta 2011, ki znaša 393.230 evrov. Razkritja in pojasnila k izkazu gibanja kapitala Celotni vseobsegajoči donos obsega vnos čistega poslovnega izida tekočega leta v višini 4.698.814 evrov izgube, spremembe presežka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev v višini 7.704.052 evrov (iz naslova prevrednotenja zemljišč, zgradb in proizvodnih linij) in spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev v višini -5.620.201 evrov (vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov). V kapitalu se je zgodil premik zaradi razporeditve čistega dobička v preneseni čisti dobiček za 509.493 evrov. 182 Druga razkritja Finančni instrumenti Kreditno tveganje Izpostavljenost kreditnemu tveganju Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan 31. december 2011 je predstavljena v spodnji tabeli. v EUR Dana posojila Terjatve do kupcev in druge terjatve (vse ostalo) Denar in njihovi ustrezniki Skupaj: 31.12.2011 5.920.761 43.439.525 625.800 49.986.086 Terjatve so po vrednosti največja postavka med finančnimi sredstvi, ki so izpostavljene kreditnemu tveganju. Njihova maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih regijah je predstavljena v spodnji tabeli. v EUR Slovenija EU Ostali svet Skupaj: 31.12.2011 14.317.961,11 16.546.549,03 12.575.015,00 43.439.525,14 183 Gibanje popravka terjatev v EUR Stanje 1.1. Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Odprava popravka Stanje 31.12. 2011 2.997.404 1.148.786 19.086 4.127.104 Likvidnostno tveganje Družba Trimo upravlja likvidnostno tveganje z vsakodnevnim spremljanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Pri tem posebno pozornost namenjamo tveganjem, ki so povezana z morebitnimi zamiki plačil, saj le ti otežujejo planiranje prilivov ter posledično dnevnih denarnih tokov. Redna izterjava terjatev, razpršenost finančnih obveznosti ter usklajevanje ročnosti terjatev ter obveznosti nam omogočajo učinkovito obvladovanje denarnih tokov ter kratkoročnega likvidnostnega tveganja. Ustrezna kapitalska struktura ter uravnoteženost dolgoročnih obveznosti in sredstev nam omogočajo učinkovito obvladovanje dolgoročnega likvidnostnega tveganja. Naslednja tabela prikazuje obdobja, v katerih se po naših ocenah pričakujejo denarni tokovi v zvezi z izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki so varovanje denarnega toka pred tveganjem. 2011 v EUR Obrestne zamenjave Skupaj (varovanje denarnega toka) Pog. denarni tokovi skupaj -7.356.923 -7.356.923 Do 12 mesecev 12 – 24 mesecev 24 – 60 mesecev -2.044.888 -1.993.068 -3.318.967 -7.356.923 -7.356.923 -2.044.888 -1.993.068 -3.318.967 Knjigovodsk a vrednost Valutno tveganje Izpostavljenost valutnemu tveganju 31.12.2011 CHF Terjatve do kupcev Bančna posojila Obveznosti do dobaviteljev Bruto izpostavljenost bilance stanja GBP 11.315 USD 15.588 HRK 13.226 CZK SEK - 54.375 - 305.792 - 88.063 -41.149 - 305.792 - 88.063 -1.925.000 - 12.125 - 107.771 -1.937.125 -96.456 15.588 Družba Trimo valutno tveganje obvladuje predvsem s pomočjo naravnega ščitenje, kjer si prizadeva, da so načrtovani prilivi in odlivi v čim večji meri v enaki valuti. Pri sklepanju poslov v tuji valuti se družba varuje pred valutnimi tveganji s pomočjo pogodbeno dogovorjenih valutnih klavzul ter s sklepanjem terminskih poslov oziroma nakupi valutnih opcij. 184 Pomembni devizni tečaji CHF Povprečni tečaj v letu 2011217 1,2330 Končni tečaj v letu 2011218 1,2156 Analiza občutljivosti 5-odstotno povečanje vrednosti EUR glede na CHF na dan 31. december 2011 bi povečalo čisti poslovni izid iz naslova tečajnih razlik od prejetih posojil in obveznosti do dobaviteljev za 75.409 EUR, medtem ko bi 5-odstotno zmanjšanje vrednosti EUR glede na CHF na dan 31. december 2011 zmanjšalo čisti poslovni izid za 83.346 EUR. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Obrestno tveganje Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere družbe je bila naslednja: v EUR Finančni inštrumenti s stalno obrestno mero Finančna sredstva Finančne obveznosti Finančni inštrumenti s spremenljivo obrestno mero Finančna sredstva Finančne obveznosti 2011 3.233.327 6.233.327 -3.000.000 -30.966.459 0 -30.966.459 Družba Trimo obrestno tveganje obvladuje preko stalnega ocenjevanja možnih vplivov sprememb referenčne obrestne mere na višino odhodkov iz financiranja (obresti) pri kreditih z variabilno obrestno mero, poleg tega pa se po potrebi poslužuje varovanja obrestnega tveganja s pomočjo izvedenih finančnih instrumentov. POŠTENA VREDNOST Pregled poštene vrednosti in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti je prikazan v spodnji tabeli. v EUR Dana dolgoročna posojila Dolgoročne finančne naložbe - delnice in deleži Dana kratkoročna posojila Kratkoročne finančne naložbe Terjatve do kupcev in druge terjatve Denar in denarni ustrezniki Dolgoročne finančne obveznosti -izvedeni finančni inštrumenti Posojila Dolgovi iz finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev in ostalih 217 218 Knjigovodska vrednost 2011 0 19.214.902 19.214.902 5.920.761 345.546 43.441.878 625.800 -7.356.923 Poštena vrednost 2011 0 19.214.902 19.214.902 5.920.761 345.546 43.441.878 625.800 -7.356.923 -33.967.885 -2.035.879 -29.700.569 -33.967.885 -2.035.879 -29.700.569 Število enot nacionalne valute za en evro Število enot nacionalne valute za en evro 185 Ocenitev poštene vrednosti V nadaljevanju je naveden način ocenitve poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov. Posli obrestnih zamenjav s strukturiranimi valutnimi opcijami za varovanje prihodnjih denarnih tokov iz naslova najetih kreditov v CHF Družba Trimo d.d. je imela na dan 31.12.2011 sklenjenih sedem poslov za zaščito pred spremembo deviznega tečaja EUR/CHF, pri čemer se dva izmed sedmih sklenjenih poslov nanašata na zamenjavo obrestnih mer, medtem ko se pet poslov nanaša na opcijske strategije knock out (t.i. zero cost opcije). Skupna vrednost varovanih postavk družbe Trimo d.d., za katere je družba sklenila posle obrestnih zamenjav, je na dan 31.12.2011 znašala 31.949.160 CHF, pri čemer ročnost poslov sukcesivno zapada do 30.3.2017. Ocena poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki je bila pripravljena s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter s strani strokovnjaka za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, je izračunana kot sedanja vrednost pričakovanih nezapadlih plačil (neto premij) posameznih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer se je uporabila metoda diskontiranih denarnih tokov. Kot diskontna stopnja je bila uporabljena efektivna obrestna mera za obdobje 2012 – 2017 za območje EMU, ki je na dan 31.12.2011 znašala 2,6% (vir: ECB). Iz značilnosti in tipa izvedenih finančnih instrumentov je razvidno, da so neto plačila/prejemki kvartalne premije ob zapadlosti v celoti odvisni od višine deviznega tečaja EUR/CHF, zato je izračun vrednosti izvedenih finančnih instrumentov pripravljen na podlagi predvidenega gibanja tečaja EUR/CHF ter privzete diskontne stopnje. Za potrebe izračuna poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki se nanaša na skupni učinek vseh izvedenih finančnih instrumentov (sklenjena posla obrestnih zamenjav ter sklenjeni posli opcijskih strategij knock out), je bilo pripravljenih šest različnih scenarijev izračuna poštene vrednosti (razpon poštene vrednosti med – 14.494.962 EUR in – 6.771.120 EUR), pri čemer je po mnenju cenilcev na podlagi strokovnih argumentov najbolj verjeten scenarij, ki govori v prid slabljenju CHF oz. krepitvi CHF napram EUR. Na podlagi tega scenarija, ki predvideva postopno gibanje tečaja EUR/CHF do leta 2016 na dolgoročni minimum koridorja izpred dolžniške krize euroobmočja (1,4376), je ocena poštene vrednosti izvedenih instrumentov na dan 31.12.2011 enaka – 7.356.923 EUR (od tega zapade v letu 2012 2.044.888 evrov). Analiza občutljivosti, ki je bila narejena za potrebe prikaza občutljivosti ocene poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov na spremembo deviznega tečaja EUR/CHF ter spremembo obrestne mere 3M LIBOR pokaže, da v največji meri na pošteno vrednost izvedenega finančnega instrumenta vpliva sprememba vrednosti tečaja EUR/CHF. Okrepitev tečaja EUR/CHF za 100 b.p., pri čemer vse ostale predpostavke ostanejo nespremenjene (ceteris paribus) bi zmanjšala negativno vrednost instrumenta za 547.773 EUR (iz – 7.356.923 EUR na – 6.809.150 EUR), medtem ko bi slabitev tečaja EUR/CHF za 100 b.p. povečala negativno vrednost instrumenta za 556.277 EUR (iz – 7.356.923 EUR na – 7.913.200 EUR). Po MRS 39 se pri finančnih instrumentih prenos praviloma pripozna, če (a) ima prevzemnik pravico prodati ali zastaviti sredstvo in (b) prenosnik nima pravice ponovno pridobiti prenesenega sredstva, razen če je sredstvo že mogoče dobiti na trgu ali če je cena ponovne pridobitve poštena vrednost v času ponovne pridobitve. Zaradi neizpolnjevanja navedenih zahtev je evropska sodna praksa v letu 2011 pravno razrešila dolžnike (prevzemnike sredstev) izvirne odgovornosti za prevzete finančne instrumente, sorodne finančnim instrumentom družbe Trimo. Družba Trimo se bo na podlagi 186 sodne prakse v letu 2012 poskušala dogovoriti z upniki o razrešitvi obveznosti iz naslova obravnavnih finančnih instrumentov oziroma za njihovo razveljavitev. Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna po efektivnih obrestnih merah, ki se nepomembno razlikujejo od pogodbeno določenih obrestnih mer, zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera. Terjatve in obveznosti Kratkoročne terjatve in obveznosti so izkazane po knjigovodski vrednosti, ki se upošteva kot poštena vrednost. Poročilo o odnosih med povezanimi družbami Obvladujoča družba Trimo v letu 2011 ni uporabila svojega vpliva zato, da bi pripravila svoje odvisne družbe, da bi le te zase opravile škodljiv pravni posel ali da bi nekaj storile ali opustile v svojo škodo. Nadredna družba Trimo Investment v letu 2011 ni uporabila svojega vpliva zato, da bi pripravila odvisno družbo Trimo, da bi le ta zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi nekaj storila ali opustila v svojo škodo. Vsi pravni posli, sklenjeni v letu 2011, med obvladujočo in odvisnimi družbami, so temeljili izključno le na tržnih osnovah. Družbe niso sklenile nobenega pravnega posla, niti niso opustile kakšnega dejanja, s katerim bi katera izmed njih pridobila kakšne koristi ali bi bila za njih prikrajšana. V spodnjih pregledih so prikazana stanja terjatev, posojil in obveznosti družbe Trimo do svojih povezanih družb (vključno z družbami vnukinjami in skupno obvladujočimi družbami) in doseženih prihodkov do povezanih družb. 187 Terjatve, dana posojila in obveznosti družbe Trimo do povezanih družb na dan 31.12.2011 so v evrih razvidni v spodnji tabeli. Družba Stanje na dan 31.12.2011 Stanje na dan 31.12.2010 AKRIPOL d.d. Terjatve Obveznosti Poroštvena izjava 54.898,24 113.498,04 500.000,00 1.084,00 155.974,97 29.583,15 810.478,08 778.634,00 34.701,56 759.471,75 500.000,00 2.753,93 63.418,00 464,86 102.000,00 2.299.414,22 1.770.541,25 3.401.965,75 2.994,19 2.435.307,62 100.425,82 1.627.840,21 867.459,26 437.548,84 15.340,00 8.047.062,00 1.845.234,62 3.270,00 10.417.571,00 137.758,00 517.525,78 409.735,37 11.497,13 1.604.962,55 1.765.085,91 93.986,28 76.589,88 31.438,21 0,00 315.126,88 49.013,82 350.137,98 14.388,29 176.713,43 10.490,00 77.437,19 21.000,00 13.859,61 21.000,00 86.192,04 0,00 68.321,59 6.600,00 385.000,00 122.670,80 385.000,00 91.870,79 344.233,48 418.389,43 2.600.338,15 94.987,01 3.205.170,94 7.632,74 TINDE d.o.o. Terjatve Obveznosti Kredit-dani CBS Inštitut Terjatve Obveznosti TRIMO POLSKA Terjatve TRIMO GRAĐENJE Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO ITALIJA Terjatve TRIMO INŽENJERING Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) Poroštvena izjava OOO TRIMO RUS Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO UK Terjatve TRIMO BH d.o.o. Terjatve TRIMO CONSTRUCT ROMANIA Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO BULGARIA ODD Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO MAKEDONIJA DOOEL Terjatve Dani avans TRIMO DD IBERICA DE PANELES Terjatve Obveznosti TEHNOPARK VJAZNIKI Finančno posojilo Obresti od posojila TRIMO UAE Terjatve Finančno posojilo Kratkoročno posojilo Obresti kratkoročno posojilo 188 Prihodki družbe Trimo do povezanih družb po vrstah transakcij v letu 2011 so razvidni v spodnji tabeli. Naziv odvisne družbe AKRIPOL D. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve CBS Inštitut d.o.o. Storitve OOO TRIMO RUS Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve Prihodki v letu 2011 Prihodki v letu 2010 149.886 € 138.194 € 795 € 7.232 € 15.763 € 141.858 € 122.431 € 17.242 € 17.242 € 15.575 € 15.575 € 468.131 € 13.708 € 453.393 € 1.030 € 94.343 € 1.330 € 65.346 € 27.666 € 8.792 € 4.958 € 3.834 € SIA TRIMO LATVIJA Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 30.800 € 30.800 € 30.800 € 30.800 € TINDE Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 117.910 € 40.245 € 2.336 € 75.329 € 204.088 € 124.784 € 3.024 € 76.280 € TRIMO - UAE FZE Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 1.102.773 € 12.656 € 225.274 € 856.943 € 7.900 € 851.818 € 13.324 € 163.528 € 674.643 € 323 € TRIMO BH D.O.O. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 129.117 € 2.381 € 124.798 € 1.939 € 287.031 € 18.012 € 267.468 € 1.551 € TRIMO BULGARIA OOD Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 934.478 € 10.747 € 922.686 € 1.045 € 650.194 € 22.027 € 624.145 € 4.022 € TRIMO CONSTRUCT ROMANIA SRL Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 348.416 € 17.924 € 326.766 € 3.726 € 508.986 € 12.754 € 491.807 € 4.426 € 2.588.044 € 101.001 € 4.502.117 € 178.486 € 2.352.303 € 134.740 € 3.920.070 € 403.561 € TEHNOPARK VYAZNIKI Prihodki od obresti TRIMO GRAĐENJE D.O.O., HRVATSKA Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 189 963.235 € 13.296 € 792.286 € 157.653 € 563.635 € 2.490 € 493.515 € 67.630 € TRIMO INVESTMENT D.D. Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 5.282.342 € 4.477.245 € 204.479 € 424.551 € 176.067 € 3.531.510 € 3.103.462 € 182.898 € 104.921 € 140.229 € TRIMO INŽENJERING D.O.O. Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 1.631.535 € 215.569 € 2.545.712 € 378.722 € 1.301.379 € 114.588 € 1.902.072 € 264.917 € TRIMO ITALIA S.R.L. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 2.098.628 € 461.560 € 845.419 € 791.650 € 1.026.222 € 266.178 € 611.388 € 148.656 € 553.995 € 34.783 € 387.236 € 131.976 € 2.855 € 2.809 € 47 € TRIMO POLSKA SP.Z O.O. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 3.442.120 € 103.151 € 3.177.045 € 161.923 € 3.499.796 € 80.922 € 3.307.176 € 111.698 € TRIMO UK LTD. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 6.187.307 € 78.260 € 4.924.863 € 1.184.184 € 5.557.899 € 185.923 € 4.415.806 € 956.170 € TRIMO IBERICA Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve TRIMO MAKEDONIJA DOOEL Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 40 € TRIMO VSK OOO Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve SKUPAJ Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 40 € 26.045.960 € 24.019.607 € 5.583.321 € 460.553 € 17.033.861 € 2.968.225 € 4.396.181 € 377.226 € 17.007.693 € 2.238.507 € 190 Podatki o članih uprave, članih nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah Podatki o prejemkih, ki so jih v letu 2011 za opravljanje nalog v družbi prejele skupine oseb v skladu z 69. in 294. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) velja za družbo Trimo v EUR brez centov Bruto prejemki iz naslova Bruto prejemki Skupaj bruto zavarovalnih iz naslova prejemki v premmij drugih plačil letu 2011 Skupaj neto prejemki v letu 2011 770 174.299 84.488 770 770 770 770 770 17.110 8.939 31.676 52.058 35.342 66.242 78.554 13.260 6.928 20.266 29.587 22.004 39.631 41.794 2.133.653 1.144.326 2.597.873 1.402.284 Bruto znesek iz Bruto znesek Bruto prejemki iz prejemkov iz naslova prejemkov iz naslova povračil plač naslova nagrad stroškov Uprava: Tatjana Fink 173.529 Člani nadzornega sveta Preds.PAJENK ROMANA-zunanja Član ZORIČ PETER-zunanji Član HOSTNIK STANISLAV-zaposleni Član ŠTEFERL POPIT NATAŠA-zaposleni Član HOČEVAR MARKO-zaposleni Član STRMEC MARTA-zaposlena Član ŠTIH SILVO-zaposleni 27.030 47.412 29.697 56.721 72.909 Zaposleni na podlagi pogodb, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe 2.133.653 Skupaj 2.540.951 17.110 8.939 3.876 3.876 4.875 8.751 4.875 52.302 4.620 0 0 Razkritje: Plača uprave je določena v individulani pogodbi, ki jo je član uprave sklenil z nadzornim svetom. Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornega sveta. Drugi prejemki uprave in zaposlenih na podlagi pogodb, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe vključujejo nagrade, bonitete, regres za dopust, povračila stroškov v zvezi z delom, dnevnice in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine ipd.). Nadzorni svet in uprava nista prejela izplačil iz dobička. Družba Trimo v letu 2011 ni dala ali prejela dolgoročnih ali kratkoročnih posojil od članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Stroški storitev revidiranja V letu 2011 je znašal strošek revizorjev za revidiranje računovodskih izkazov 22.300 evrov. Dogodki po datumu bilance stanja V času od zaključka poslovnega leta 2011 do izdelave letnega poročila ni bilo napak in sprememb, ki bi lahko vplivale na verodostojnost bilančnih podatkov za obravnavano obdobje. 191 Kazalniki KAZALNIKI OPREDELJENI PO SRS 29 Leto 2011 Leto 2010 Indeks 2011/2010 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva/ sredstva) 0,37 0,33 112 Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in dolg. posl. terjatev/ sredstva) 0,52 0,51 103 Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/ obveznosti do virov sredstev) 0,36 0,40 89 Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)/ obveznosti do virov sredstev) 0,60 0,59 102 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital/ osnovna sredstva) 0,96 1,24 77 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri (likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti) 0,02 0,01 200 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/ kratkoročne obveznosti) 1,04 1,07 97 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti –kratkoročni (kratkoročna sredstva/ kratkoročne obveznosti) 1,17 1,20 98 1,01 1,04 97 -10,32 1,07 0,00 33,54 KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA KAZALNIKI GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki/ poslovni odhodki) KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu/ povprečni kapital v % Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala (vsota dividend za poslovno leto/ povprečni osnovni kapital) v % Indeks AKTIVNOSTNI KAZALNIKI Leto 2010 2011/2010 Stroški dela na zaposlenega, v EUR 30.642 30.210 101 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 42.222 43.633 97 0,00 1,40 Knjižna vrednost delnice, v EUR 40,64 43,04 Čisti dobiček/ izguba na delnico, v EUR -4,32 0,47 Dividenda na delnico, v EUR 94 192 Pojasnila kazalnikov opredeljenih po SRS 29 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva po neodpisani vrednosti/ sredstva) Kazalnik kaže stopnjo pokritosti sredstev z osnovnimi sredstvi. Kazalnik se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 12 odstotkov. Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti, dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev/sredstva) Kazalnik kaže stopnjo udeležbe dolgoročnih sredstev v sredstvih. Stopnja dolgoročnosti investiranja je ostala približno na enaki ravni kot leta 2010. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/obveznosti do virov) Kazalnik kaže, kakšna je stopnja lastniškega financiranja, to je tistega trajnega financiranja, ki so ga omogočili lastniki. Konec leta 2011 je bil delež lastniškega kapitala 36 odstotkov, kar je v strukturi financiranja za 4 odstotne točke manj kot konec leta 2010. Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov skupaj z dolgoročnimi rezervacijami/obveznosti do virov sredstev) Kazalnik se je v letu 2011 povišal za 4 odstotke in pove, da se je pokritost obveznosti do virov sredstev z dolgoročnimi viri povečala z 59 na 60 odstotkov, kar gre na račun zmanjšanja kratkoročnih obveznosti do virov sredstev. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital/osnovna sredstva po neodpisani vrednosti) Kazalnik prikazuje lastniško financiranje osnovnih sredstev. Gre za razmerje med različnima, toda medsebojno primerljivima gospodarskima kategorijama. Ker je kazalnik manjši od 1, to pomeni, da lastniki financirajo manj kot osnovna sredstva. Koncem leta 2011 znaša kazalnik 0,96 kar je 23 odstotkov manj kot leta 2010. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri koeficient (likvidna sredstva/ kratkoročne obveznosti) Kazalnik prikazuje razmerje med likvidnimi sredstvi v določenem trenutku in kratkoročnimi obveznostmi, ki pa lahko zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni. V letu 2011 beležimo povečanje kazalca za 100 odstotkov na 0,02. Po bilanci stanja je kazalnik lahko manjši od 1 in glede plačilne sposobnosti to ne predstavlja težav, saj kratkoročni dolgovi zapadejo dosti kasneje, kot se bodo zbrala še dodatna denarna sredstva. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/kratkoročne obveznosti) Kazalnik v primerjavi s predhodnim kazalnikom v števcu upošteva še kratkoročne terjatve. Še vedno pa ni rečeno, da kratkoročne terjatve zapadejo v enakih rokih kot kratkoročni dolgovi in je tudi na podlagi tega kazalnika težko z gotovostjo presojati, ali ima in bo imela 193 družba kakšne težave glede plačilne sposobnosti. Kazalnik se je v primerjavi s predhodnim letom poslabšal za 3 odstotke in je na ravni nad 1. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient (kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti) Kazalnik v primerjavi s predhodnim kazalnikom vsebuje v števcu še zaloge. Vrednost kazalnika konec leta 2011 znaša 1,17 in je z ozirom na leto 2010 za 2 odstotka nižji, kar pomeni, da so se v letu 2011 v strukturi kratkoročne obveznosti povečale za več kot kratkoročna sredstva. KAZALNIK GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki) Kazalnik kaže na intenzivnost odmikanja prihodkov od odhodkov, večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost poslovanja. V letu 2011 je koeficient na rahlo nižji ravni kot v letu 2010. KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu/povprečni kapital brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala je zaradi izgube v letu 2011 negativen in znaša 10,32 odstotkov. 194 Izjava poslovodstva Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za družbo Trimo za leto, končano na dan 31. decembra 2011. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja na leto 2011. Poslovodstvo je odgovorno tudi za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembne napačne navedbe zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev in pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Trebnje, 01.04.2012 Tatjana Fink, MBA Glavna direktorica 195 Revizorjevo poročilo 196 Kazalo slik Slika 1: Načela poslovne odličnosti........................................................................................ 4 Slika 2: Prodajna mreža .......................................................................................................45 Slika 3: Model procesov družbe Trimo..................................................................................68 Slika 4: Izboljševanje poslovne odličnosti. ............................................................................69 Slika 5: Trimovi deležniki ......................................................................................................73 Kazalo tabel Tabela 1: Hčerinske družbe v Skupini Trimo na dan 31.12.2011 ........................................... 6 Tabela 2: Cilji in dosežki za leto 2011, povzeti po treh kazalnikih varnosti ............................63 Tabela 3: Članstva družbe Trimo in njenih hčerinskih družb v organizacijah, v katerih smo v letu 2011 plačali članarino ....................................................................................................78 Kazalo grafov Graf 1: Struktura lastništva družbe Trimo na dan 31.12.2011 ................................................ 8 Graf 2: Letna rast trga gradbeništva v izbranih državah združenja Euroconstruct in Sloveniji, 2007-2011 ............................................................................................................................24 Graf 3: Skupni prihodek ........................................................................................................26 Graf 4: Struktura skupnega prihodka ....................................................................................27 Graf 5: Struktura poslovnih odhodkov...................................................................................27 Graf 6: Poslovni izid družbe Trimo ........................................................................................28 Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega ............................................................................29 Graf 8: Prihodek na zaposlenega .........................................................................................29 Graf 9: Donosnost sredstev ..................................................................................................29 Graf 10: Donosnost lastniškega kapitala...............................................................................30 Graf 11: Skupni prihodek Skupine Trimo ..............................................................................31 Graf 12: Struktura skupnega prihodka Skupine Trimo ..........................................................32 Graf 13: Struktura poslovnih odhodkov Skupine Trimo .........................................................32 Graf 14: Poslovni izid Skupine Trimo ....................................................................................33 Graf 15: Dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo .................................................34 Graf 16: Prihodek na zaposlenega v Skupini Trimo ..............................................................34 Graf 17: Donosnost sredstev Skupine Trimo ........................................................................34 Graf 18: Donosnost lastniškega kapitala Skupine Trimo .......................................................35 Graf 19: Bruto dividenda na delnico......................................................................................35 Graf 20: Struktura prodaje družbe Trimo v letu 2011 ............................................................37 Graf 21: Struktura prodaje po elementih družbe Trimo v letu 2011 .......................................37 Graf 22: Struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2011 ..........................................................38 Graf 23: Regionalna struktura prodaje družbe Trimo v letu 2011 ..........................................38 Graf 24: Regionalna struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2011 ........................................39 Graf 25: Zadovoljstvo kupcev z blagovno znamko Trimo po letih od 2007 do 2011 ..............48 Graf 26: Struktura razvojnih nalog v letu 2011 ......................................................................50 Graf 27: Primerjava trajanja razvojnih nalog v letih 2010 in 2011 v dnevih ..........................50 Graf 28: Rast števila idej na letni ravni .................................................................................57 Graf 29: Gibanje povprečnega števila zaposlenih po letih za družbo Trimo in Skupino Trimo .............................................................................................................................................58 Graf 30: Izobrazbena struktura v družbi Trimo po stopnji izobrazbe v odstotkih ...................60 Graf 31: Štipendiranje po področjih v odstotkih.....................................................................60 Graf 32: Bolniške odsotnosti v družbi Trimo po letih glede na vzroke ...................................62 197 Graf 33: Primerjava nezgod v Trimu z RS / 1000 zaposlenih za leto 2007 do 2011 .............63 Graf 34: Gibanje organizacijske klime za družbo Trimo od leta 2008 do leta 2011 ...............66 Graf 35: Pregled učinkov zaključenih TIP-ov ........................................................................69 Graf 36: Struktura razvojnih nalog (RN) glede na sodelovanje z zunanjimi partnerji v letu 2011 .....................................................................................................................................74 Graf 37: Partnerji v letu 2011 ................................................................................................74 Graf 38: Gibanje povprečnih svetovnih cen jekla 2007-2011 po kategorijah .........................75 Graf 39: Gibanje povprečnih svetovnih cen črne metalurgije 2007-2011 .............................75 Graf 40: Promet nabave družbe Trimo glede na geografsko strukturo ..................................76 Graf 41: Struktura sredstev za sponzorstva in donacije v letu 2011 ......................................77 Graf 42: Delež predelanih (zbranih in predanih) industrijskih odpadkov v Trimu v primerjavi z Republiko Slovenijo [%] v obdobju od 2007 do 2011 ............................................................82 Graf 43: Primerjava med dejansko in dovoljeno ciljno emisijo HOS (kg) v Trimu za obdobje od leta 2007 do leta 2011 .....................................................................................................83 Graf 44: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje družbe Trimo v Trebnjem..........................84 198 Podjetja, predstavništva in zastopstva Podjetja TRIMEX GmbH Leopoldstraße 102 80802 München NEMČIJA T: +49 89 34 00 50 F: +49 89 34 00 51 E: info@trimex-online.de E: info@trimo.de www.trimo-deutschland.de TRIMO POLSKA Sp.z o.o ul. Łucka 18/2001 00-845 Warszawa POLJSKA T: +48 22 654 39 16 F: +48 22 843 06 39 M: +48 609 683 866 E: trimowa@trimo.pl www.trimo.pl TRIMO UK Ltd. TRIMO ITALIA S.r.l. Unit 4 Willaston House Business Centre Crewe Road Willaston, Nantwich, CW5 6NE VELIKA BRITANIJA T: +44 1270 665 303 F: + 44 1270 664 294 M: +44 775 488 97 20 E: trimo@trimo.org.uk www.trimo.org.uk Via Senigallia, 18/2 Torre A 20161 Milano ITALIJA T: +39 026 46 72 329 F: +39 026 46 72 421 M: +39 339 84 30 582 E: trimo@trimo.it www.trimo.it Trimo UK Ltd, UAE TRIMO GRAĐENJE d.o.o. Branch office Level 19, Monarch Office Tower Office 1907 One Sheikh Zayed Road P.O Box 333840 Dubai Združeni arabski emirati T:+971 4 70 50 401 M:+971 50 50 93 153 E: dubai@trimo.org.uk www.qbiss.eu TRIMO DD IBERICA DE PANELES INDUSTRIALES, SOCIEDAD LIMITADA Camino de Hormigueras, 167-3° 7 28031 Madrid ŠPANIJA T: +34 911 261 453 F: +34 913 327 868 M: +34 687 423 786 E: j.jimenez@trimo.es stephane.capon@trimo.es pabad@trimo.es www.trimo.es Cebini 37 10 010 Zagreb HRVAŠKA T: +385 1 66 22 481 F: +385 1 66 22 488 E: trimo@trimo.hr www.trimo.hr OOO TRIMO RUS OOO TRIMO VSK Koževničeskaja 11/13 115114 Moskva RUSIJA T: +7 495 721 14 37 F: +7 495 235 07 16 M: +7 495 776 42 37 E: info@trimo.ru www.trimo.ru Ul.Komsomolskaja 116 601914 Kovrov RUSIJA T: +7 09593 39 757 F: +7 09232 43 745 E: trimo@kovrov.ru www.trimo-vsk.ru TRIMO INŽENJERING d.o.o. OOO TRIMO VSK Bulevar Arsenija Čarnojevića 99b 11070 Novi Beograd SRBIJA T: +381 11 21 29 724 T: +381 11 21 29 731 F: +381 11 21 29 726 E: office@trimo.rs www.trimo.co.rs PROIZVODNJA ŠIMANOVCI Krnjevačka bb 22310 Šimanovci F: +381 11 22 480 233 T: +381 11 22 480 113 SRBIJA PISARNA OSIJEK TRIMO BULGARIA OOD Esseker centar Ribarska 4 31 000 Osijek T : +385 31 208 899 F: +385 31 208 898 M: +385 99 66 22 499 E:denis.hajnal@trimo.hr 1, Samokovsko shose blvd – TC Boila, 4 th floor 1138 Sofia BOLGARIJA T: +359 2 917 54 13 T: +359 2 917 54 15 F: +359 2 917 54 14 E: office@trimo.bg www.trimo.bg Gamsonovski per. 2/9.str.2 115191 Moskva RUSIJA P: +7 495 642 80 91 F: +7 495 642 80 92 E: office@trimo-vsk.ru info@trimo-vsk.ru AKRIPOL proizvodnja in predelava polimerov, d.d. Prijateljeva cesta 11 8210 Trebnje SLOVENIJA T: +386 7 34 81 600 F: +386 7 34 81 653 E: akripol@akripol.si www.akripol.si TRIMO CONSTRUCT ROMANIA S.R.L. Str. Panait Cerna nr. 4, bl. M57, sc. 1, ap. 1, Sector 3, Bucuresti 031178 ROMUNIJA T: +40 21 302 89 51 F: +40 21 302 89 50 M: +40 72 672 82 43 E: office@trimo.ro www.trimo.ro 199 "Trimo BH" d.o.o. Marka Marulića br2./II 71000 Sarajevo BOSNA IN HERCEGOVINA T: +387 33 661 596 F: +387 33 661 597 M:+387 61 482 173 E: info@trimo.ba www.trimo.ba TRIMO MAKEDONIJA dooel CBS Inštitut, celovite gradbene rešitve, d.o.o. DTC Olimpiko Londonska No 19 / III / lok 4i5 1000 SKOPJE MAKEDONIJA T: +389 23 21 8460 M: +389 70 425 335 E:trimo.mak@mail.net.mk Prijateljeva cesta 12 8210 Trebnje SLOVENIJA T: +386 7 34 60 170 F: +386 7 34 60 107 E: cbs@cbs-institut.si www.cbs-institut.si TINDE trebanjsko invalidsko podjetje Trebnje Prijateljeva cesta 12 8210 Trebnje SLOVENIJA TRIMO UAE fze P.O. Box 7426 Warehouse 72a Fujairah Freezone 2, Fujiarah ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI M: +971 (0)50 4333 689 T: +971(0)9 228 26 57 F: + 971(0)9 228 26 58 E: info@trimo.ae www.trimo.ae 200 Predstavništva TRIMO LJUBLJANA TRIMO MARIBOR TRIMO CZ - org. složka TRIMO Leskoškova 9 E 1000 Ljubljana SLOVENIJA T: +386 1 587 47 30 F: +386 1 544 52 06 F: + 386(0) 1 587 4732 E: info.lj@trimo.si Zagrebška c. 24 2000 Maribor SLOVENIJA T: +386 82 00 38 07 F: +386 82 00 38 08 M: +386 41 682 580 E: info.mb@trimo.si Žerotínova 37 130 00 Praha 3 - ŽIŽKOV ČEŠKA REPUBLIKA T: +420 2 67 28 22 51 F: +420 2 22 71 14 71 M: +420 602 374 404 M: +420 602 587 595 E: trimo@trimo.cz www.trimo.cz Zweigniederlassung Klagenfurt St. Veiter 24/3 9020 Klagenfurt AVSTRIJA T: +43 664 51 41 368 F: +386 8 200 38 08 E: trimo@trimo.at www.trimo.at, www.trimo.eu TRIMO d.d., organizačná zložka TRIMO MAGYARORSZÁG TRIMO d.d. CZ Morava Bojnická 10 831 04 Bratislava SLOVAŠKA T: +421 2 446 35 838 F: +421 2 446 35 839 M: +421 915 799 804 E: trimo@trimo-panely.sk www.trimo-panely.sk Fehérvári út 89-95 1119 Budapest MADŽARSKA T: +36 1 382 21 30 F: +36 1 382 21 31 M: +36 30 2809 096 E: trimo@trimo.hu www.trimo.hu Rybí 15 742 65 Rybí, okres N. Jicín ČEŠKA REPUBLIKA M: +420 606 72 06 09 E: jirina@trimo.cz www.trimo.cz TRIMO Sh.p.k., Branch Office Albanija Rruga Abdi Toptani, Torre Drin Nr,23 1000 Tirana ALBANIJA T: +355 42 24 8517 F: +355 42 24 8517 E:info@trimo-albania.com www.trimo-albania.com Zastopniki GRČIJA OUTSIDE Ag. Triadas 28A GRČIJA 190 02 Paiania T/F: 0030 210 60 41 641 M:0030 6944 14 94 92 E: outside1@otenet.gr NIZOZEMSKA S.S.G. Benelux v.o.f. Postbus 65 5760 AB Bakel NIZOZEMSKA M:+31 (0)6 457 487 59 F: +31 (0) 544 397 267 E: verhoeven@trimo.nl www.trimo.nl www.qbiss.eu FRANCIJA IBEA SAS 25 Rue du Jourdil 74960 Cran Gevrier FRANCIJA T: +33 4 50 64 21 97 F: +33 4 50 57 42 04 M: + 33 6 72 91 37 45 M:+ 33 6 26 68 38 24 E: ibea@ibea.fr www.trimo.fr ŠVICA / Frenchspeaking area JYL Sarl Rue du Scex 18 1950 Sion ŠVICA T: +41 (0)27 306 56 10 M: +41 (0)79 686 45 49 E: contact@jyl.ch www.jyl.ch ŠVICA / Germanspeaking area PBF Fassadentechnik GmbH Bildstrasse 28 9030 Abtwil ŠVICA T: +41 (0)71 310 29 29 T: +41 (0)71 310 29 20 F: +41 (0)71 310 29 28 E: roman.rutz@pbf.ch www.pbf.ch 201 Trimo, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, Slovenija T: +386 (0)7 34 60 200, F: +386 (0)7 34 60 127, E: trimo@trimo.si, I: www.trimo.si Uredniški odbor: Alojz Križman (kontroling), mag. Jana Lutovac Lah (odnosi z javnostmi), Polona Briški (razvoj poslovne odličnosti) Oblikovanje: MetaFora Grafika 202 203
© Copyright 2024