Trimo letno poročilo 2010
Publikacija je v elektronski obliki dosegljiva na www.trimo.si. Dokument je nelektoriran. 1 Letno poročilo pred tem letnim poročilom predstavlja poslovanje za leto 2009. Kontaktni osebi za dodatna vprašanja glede vsebine poročila: Branka Jerše, direktorica sektorja ekonomike in financ e-pošta: branka.jerse@trimo.si; telefon: + 386 (7) 34 60 241 Mag. Jana Lutovac Lah, vodja sluţbe za odnose z javnostmi e-pošta: jana.lah@trimo.si; telefon: + 386 (0)7 34 60 192 1 GRI: 3.2, 3.3 2 GRI: 3.4 1 2 Kazalo NAČELA POSLOVNE ODLIČNOSTI ..................................................................................... 4 PREDSTAVITEV DRUŢBE IN SKUPINE TRIMO .................................................................. 5 NAGOVOR GLAVNE DIREKTORICE .................................................................................. 15 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA ..................................................................... 19 POSLOVNO POROČILO .................................................................................................... 23 DOSEGAMO URAVNOTEŢENE REZULTATE .................................................................... 25 Odnosi z delničarji ........................................................................................................................... 33 Vlaganja in naloţbe ......................................................................................................................... 33 Doseţki prodaje .............................................................................................................................. 34 TRAJNOSTNO POROČILO ................................................................................................ 39 VODIMO Z VIZIJO, NAVDIHOM IN INTEGRITETO............................................................. 40 USTVARJAMO DODANO VREDNOST ZA NAŠE KUPCE .................................................. 41 Trţenje ............................................................................................................................................ 41 Prodaja novih proizvodov ................................................................................................................ 42 Naši partnerji ................................................................................................................................... 43 Dejavnosti na področju raziskav in razvoja ...................................................................................... 45 Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih druţb v letu 2010.............................................................. 49 RAZVIJAMO KREATIVNOST IN INOVATIVNOST .............................................................. 51 Trimove raziskovalne nagrade ........................................................................................................ 51 Trimo Urban Crash.......................................................................................................................... 51 Interna orodja in procesi za spodbujanje idej................................................................................... 51 USPEHE DOSEGAMO S SODELAVCI ............................................................................... 53 Področja zaposlovanja .................................................................................................................... 53 Privabljanje, selekcija in izbor kadrov .............................................................................................. 55 Razvoj kompetenc zaposlenih ......................................................................................................... 55 Plače zaposlenih in druge bonitete.................................................................................................. 57 Skrb za zdravje, varnost in počutje zaposlenih ................................................................................ 57 UPRAVLJAMO S PROCESNIM PRISTOPOM .................................................................... 63 Upravljanje tveganj.......................................................................................................................... 65 RAZVIJAMO PARTNERSTVA ............................................................................................. 72 PREVZEMAMO ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST ............................... 78 Varovanje okolja druţbe in Skupine Trimo ...................................................................................... 78 Komuniciranje z okoljem ................................................................................................................. 82 Načrti za leto 2011 .............................................................................................................................. 82 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TRIMO ............................................................ 85 Računovodska načela, usmeritve in prikaz računovodskih izkazov ................................................. 85 Uskupinjeni računovodski izkazi za leto 2010.................................................................................. 99 Razkritja in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom ...................................................... 107 Druga razkritja............................................................................................................................... 129 2 Revizorjevo poročilo ...................................................................................................................... 132 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŢBE TRIMO .......................................................... 134 Uporabljene temeljne računovodske predpostavke in računovodske usmeritve ............................ 134 Računovodski izkazi...................................................................................................................... 135 Razkritja in pojasnila računovodskih izkazov ................................................................................. 144 Druga razkritja............................................................................................................................... 166 Revizorjevo poročilo ...................................................................................................................... 179 Kazalo slik ........................................................................................................................................ 180 Kazalo tabel ...................................................................................................................................... 180 Podjetja, predstavništva in zastopstva .............................................................................................. 182 GRI OCENA ..................................................................................................................................... 186 3 NAČELA POSLOVNE ODLIČNOSTI Trimova strateška usmeritev je poslovna odličnost. Razumemo jo kot doseganje in ohranjanje dobrih rezultatov na vseh področjih delovanja, s katerimi uresničujemo ali celo presegamo pričakovanja naših deleţnikov. Upoštevanje načel poslovne odličnosti vidimo kot osnovo na poti k odličnosti in trajnostni prihodnosti tudi v pogojih bistveno poslabšanih trţnih razmer. Letno poročilo 20103 prikazuje, kako uspešni smo bili glede na načela poslovne odličnosti. Slika 1: Načela poslovne odličnosti Trimo je od leta 2007 član United Nation Global Compact (UNGC)4 in soustanovitelj slovenskega UNGC.5 Pri svojem delovanju podpiramo vseh deset načel te največje globalne pobude za druţbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov, ki zavzemajo področja človekovih pravic, delavskih standardov, okolja, transparentnosti in protikorupcije.6 Letno poročilo 2010 za druţbo Trimo je pripravljeno skladno z Global Reporting Initiatives (GRI).7 Eno naših najpomembnejših načel je razvijanje inovativnosti in kreativnosti. V proces vabimo vse naše deleţnike. Tudi bralce letnega poročila, da s svojimi idejami in predlogi sodelujejo pri razvoju našega inovativnega poslovnega modela.8 3 GRI: 3.3 4 V nadaljevanju je za United National Global Compact uporabljena kratica UNGC. 5 Več o tem: http://www.ungc-slovenia.si/. 6 Več o tem v poglavju: Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost. 7 Glej poglavje GRI ocena. Več o tem: http://www.globalreporting.org/ReportingFramework/ 8 Svojo idejo lahko kot investitorji prijavite tukaj: http://www.trimo.si/sodelujte-z-nami/oddajte-idejo/. 4 PREDSTAVITEV DRUŢBE IN SKUPINE TRIMO Matična družba Trimo PODJETJE Trimo, Inţeniring in proizvodnja montaţnih objektov, d.d.9 NASLOV Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, Slovenija10 DEJAVNOST DRUŢBE DJ/25.110 Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov MATIČNA ŠTEVILKA 5033411 DAVČNA ŠTEVILKA 85524310 ŠT. VPISA V SODNI REGISTER Srg 94/01924, Okroţno sodišče Novo mesto OSNOVNI KAPITAL DRUŢBE 4.538.336 EUR VELIKOST DRUŢBE Velika TRANSAKCIJSKI RAČUNI Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 02970-0016809489 Probanka d.d., Maribor 25100-9703863183 SKB banka d.d., Ljubljana 03153-1005316755 Unicredit banka Slovenija d.d., Ljubljana 29000-0001835388 Banka Koper d.d., Koper 10100-0036883178 Banka Celje d.d., Celje 06000-0053167745 LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt 50030800-0003356003 Abanka Vipa d.d., Ljubljana 05100-8012729205 Gorenjska banka d.d., Kranj 07000-0001069515 Nova KBM d.d., Maribor 04385-0001583710 Raiffeisen banka d.d. Maribor SPLETNI NASLOV www.trimo.si ELEKTRONSKI NASLOV trimo@trimo.si UPRAVA DRUŢBE Tatjana Fink 24203-9002352114 Druţba Trimo se kot odvisna druţba uvršča v Skupino Trimo Investment, znotraj katere se izkazi druţbe Trimo in njenih odvisnih druţb konsolidirajo. 9 GRI: 2.1, 2.8. 10 GRI: 2.4 5 Skupina Trimo11 Skupino Trimo sestavljajo poleg matične druţbe še njene hčerinske druţbe, prikazane v spodnji tabeli.12 Druţba Trimo ima v njih prevladujoč lastniški deleţ oziroma prek njih (skupno) obvladuje navedene druţbe. Tabela 1: Hčerinske druţbe v Skupini Trimo na dan 31.12.2010 IME DRUŢBE AKRIPOL, d.d. 13 Akripol Zagreb, d.o.o. 13 Akripol-S, d.o.o. 14 TINDE, d.o.o. TRIMO UK Ltd. TRIMO UAE FZE TRIMO ITALIA S.r.l. OOO TRIMO VSK TRIMO GraĎenje, d.o.o. TRIMO POLSKA Sp. z o.o. TRIMO INŢENJERING, d.o.o. OOO TRIMO RUS OOO Tehnopark 15 Vjazniki OOO Trimo Stroj 15 Inţiniring TRIMO BH, d.o.o. VRSTA DEJAVNOSTI proizvodno podjetje prodajna druţba prodajna druţba proizvodno podjetje prodajna druţba UDELEŢBA V KAPITALU 77 % 77 % 77 % 40 % 100 % DATUM USTANOVITVE 22. 9. 1974 23. 1. 2004 30.10. 2006 26. 8. 1992 12. 3. 2001 proizvodno podjetje 100 % 7. 2. 2007 prodajna druţba proizvodno podjetje prodajna druţba prodajna druţba 100 % 51 % 90 % 100 % 18. 4. 2001 27. 4. 2001 28. 5. 2001 31. 7. 2001 Srbija proizvodno podjetje 100 % 12. 4. 2002 Rusija prodajna druţba 100 % 22. 4. 2002 Rusija proizvodno storitveno podjetje 100 % 21.12. 2006 51 % 23. 3. 2007 100 % 25. 1. 2005 100 % 10. 6. 2005 100 % 17. 10. 2005 SEDEŢ DRUŢBE Slovenija Hrvaška Srbija Slovenija Velika Britanija Zdruţeni arabski emirati Italija Rusija Hrvaška Poljska CBS Inštitut, d.o.o. Slovenija TRIMO MAKEDONIJA dooel TRIMO Construct Romania S.r.l. TRIMO BULGARIA OOD Trimo DD Iberica de paneles industriales s.l. Makedonija proizvodno montaţno podjetje prodajna druţba raziskovalnorazvojna druţba prodajna druţba Romunija prodajna druţba 100 % 15. 9. 2006 Bolgarija prodajna druţba 70 % 11. 10. 2006 Španija prodajna druţba 100 % 30. 1. 2007 Rusija BiH 11 GRI: 2.3, 3.6, 3.8 Predstavljene so vse druţbe razen matične druţbe. 12 GRI: 2.9 13 Odvisna druţba Akripol je ustanovila obe druţbi in je njuna 100 odstotna lastnica, druţba Trimo ima posredno prek lastništva druţbe Akripol naveden lastniški deleţ v teh dveh druţbah. 14 V tej druţbi ima, ob upoštevanju njenih lastnih deleţev v lastniški strukturi, druţba Trimo 66 % deleţ glasovalne moči. 15 Druţba OOO Tehnopark Vjazniki je bila ustanovljena s strani druţbe OOO Trimo Rus kot edinim ustanoviteljem, druţba Trimo Stroj Inţiniring je v 51 odstotni lasti. 6 Shema 1: Struktura in lastniške povezave v Skupini Trimo na dan 31.12.2010 AKRIPOL ZAGREB, d.o.o. AKRIPOL, d.d. AKRIPOL-S, d.o.o. TINDE, d.o.o. CBS INŠTITUT, d.o.o. TRIMO POLSKA Sp. z o.o. TRIMO GRAĐENJE, d.o.o. TRIMO INŽENJERING, d.o.o. TRIMO UK Ltd. TRIMO UAE FZE TRIMO, d.d. TRIMO ITALIA S.r.l. OOO TRIMO STROY OOO TRIMO RUS OOO TEHNOPARK VYAZNIKI TRIMO BH, d.o.o. TRIMO MAKEDONIJA dooel TRIMO CONSTRUCT ROMANIA S.r.l. TRIMO BULGARIA OOD TRIMO DD IBERICA DE PANELES INDUSTRIALES s.l. OOO TRIMO VSK 7 Lastniška struktura V letu 2010 ni bilo sprememb v lastniški strukturi druţbe Trimo. Največji druţbi delničarki druţbe Trimo sta bili konec leta 2010 druţba Trimo Investment (57,1 %) in druţba Zlata Moneta II (25,0 %). Mali delničarji predstavljajo nadaljnjih 16,6 odstotka lastništva, preostalih 1,3 odstotka lastništva je v lasti druţbe Moneta naloţbe (1,2 %) in druţbe Trimo (lastne delnice 0,1%).16 Graf 1: Struktura lastništva druţbe Trimo na dan 31.12.2010 16,6 % 26,2 % Pravne osebe 57,2 % Investicijski skladi Mali delničarji Iz grafa je glede na zgornje opredelitve razvidna struktura lastništva druţbe Trimo po skupinah vlagateljev (pravne osebe, investicijski skladi, mali delničarji).17 Upravljanje in vodenje v druţbi in Skupini Trimo V nadaljevanju sta predstavljena sistema vodenja in upravljanja v druţbi in Skupini Trimo. Sistemi vodenja in upravljanja v družbi Trimo18 Upravljanje druţbe Trimo izhaja iz veljavnih pravnih norm Republike Slovenije, Statuta druţbe in internih aktov druţbe ter dobre poslovne prakse. Upravljanje in vodenje se izvaja po dvotirnem sistemu. Druţba Trimo v preteklem poslovnem letu z obvladujočo druţbo ali z njo povezano druţbo ni sklenila pravnih poslov in storila ali opustila kakršnokoli dejanje na pobudo ali v interesu obvladujoče druţbe, ki bi pomenila prikrajšanje za druţbo Trimo. Skupščina delničarjev V skladu z določbami Zakona o gospodarskih druţbah je skupščina delničarjev najvišji organ druţbe. Na njej se neposredno udejanja volja delničarjev druţbe, sprejemajo se temeljne odločitve.19 Ena delnica predstavlja na skupščini en glas. Druţba Trimo nima delnic z omejenimi glasovalnimi pravicami. Uprava druţbe skliče redno skupščino delničarjev praviloma enkrat letno. Pravico do udeleţbe na skupščini in do glasovalne pravice imajo delničarji, vpisani v delniško knjigo na presečni dan, objavljen v sklicu skupščine ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki ob prijavi za udeleţbo na skupščini predloţijo ustrezno pooblastilo. 18. skupščina druţbe je bila 25. maja 2010. Na njej so delničarji: obravnavali informacijo o letnem poročilu, sprejeli spremembe statuta o registraciji dveh novih dejavnosti druţbe in uskladitvi 16 GRI: 2.6, 2.9 17 V grafu so prikazane skupine lastnikov. Pravni osebi predstavljata druţbi Trimo in Trimo Investment, investicijska sklada sta druţbi Zlata Moneta II in Moneta naloţbe. 18 GRI: 4.3 19 GRI: 4.4 8 statuta s spremembo Zakona o gospodarskih druţbah (novela ZGD-1C) odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, podelili pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic druţbe ter imenovali revizorja za poslovno leto 2010. V letu 2011 bo potekala 19. redna skupščina delničarjev. Sklic bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh druţbe. Nadzorni svet Naloge in sestava nadzornega sveta20 so določene s statutom druţbe. Mandat članov traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Delovanje ureja Poslovnik o delovanju nadzornega sveta, ki določa tudi plačilo povračil in drugih ugodnosti za člane nadzornega sveta. O delovanju nadzornega sveta njegovi člani obvestijo delničarje s pripravo Letnega poročila o delu nadzornega sveta. Plačilo nagrad članom določijo delničarji na skupščini. Člani nadzornega sveta druţbo in pristojne institucije obveščajo o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic druţbe. Druţba ta obvestila tudi javno objavlja na spletnih straneh. Predstavniki kapitala so: mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, Peter Zorič, člani nadzornega sveta. Predstavnika zaposlenih sta:21 Silvo Štih, član nadzornega sveta, Marko Hočevar, član nadzornega sveta. Uprava Sestava uprave, njene naloge in pristojnosti so definirane s statutom druţbe. V druţbi Trimo je uprava enočlanska z namestnikom, njen mandat traja pet let z moţnostjo ponovnega imenovanja. Predsednica uprave druţbe je glavna direktorica Tatjana Fink, MBA, njen namestnik je mag. Danijel Zupančič. Pomembnejši organi, ki direktno sodelujejo z upravo, so: - kolegij glavne direktorice,22 - strokovni svet, - razvojni svet.23 Plačila, povračila in druge ugodnosti uprave so določene s pogodbo o opravljanju dela, sklenjeno med nadzornim svetom in upravo. O morebitni dodatni nagradi odločajo delničarji na skupščini. Uprava druţbe obvešča pristojne institucije o vsaki pridobitvi ali odsvojitvi delnic druţbe. Druţba ta obvestila tudi javno objavlja na spletnih straneh druţbe. Zunanja revizija Za revizijo računovodskih izkazov druţbe Trimo za leto 2010 je bila potrjena revizijska druţba Remars. 20 GRI: 4.1 21 GRI: 4.4 22 Kolegij glavne direktorice se je začel leta 2011 sestajati v razširjeni sestavi enkrat mesečno. 23 Poleg naštetih so bili za učinkovito obvladovanje spremenjenih razmer v letu 2011 ustanovljeni še naslednji organi: komercialni kolegij, finančni svet, izvedbeni kolegi, kolegij direktorjev hčerinskih druţb. 9 Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča nadzornemu svetu. Sistemi vodenja in upravljanja Skupine Trimo Druţba Trimo uporablja za upravljanje in vodenje vse mehanizme korporativnega upravljanja in nadzora, ki so ji na voljo v pravnem redu, v katerem deluje posamezna hčerinska druţba ter mehanizme, ki zagotavljajo učinkovit poslovni nadzor. Upravljanje hčerinskih druţb izhaja iz veljavnih pravnih norm drţave, v kateri je druţba registrirana, statuta posamezne druţbe in internih aktov druţbe, ki jih sprejmejo organi vodenja druţb ob soglasju strokovnih sluţb matične druţbe, in dobre poslovne prakse. Upravljanje in vodenje druţbe izvaja organ vodenja posamezne druţbe, njegovo delovanje nadzoruje skupščina druţbenikov. Upravljanje hčerinskih druţb poteka na več ravneh: na rednih skupščinah druţb, na katerih uveljavlja matična druţba svoje glasovalne pravice in opravlja aktivno nadzorno vlogo, na posameznih funkcijskih ravneh, predvsem na področju trţenja, proizvodnje financiranja in računovodenja, razvoja, kadrovske politike, nabavne verige in informacijske tehnologije na sejah nadzornega sveta hčerinske druţbe, na katerih predstavniki matične druţbe izvajajo upravljavsko in nadzorno vlogo v hčerinski druţbi Akripol, na organiziranih srečanjih direktorjev vseh druţb skupine z vodstvom matične druţbe. Organi vodenja hčerinskih druţb Sestava organov vodenja druţb, njihove naloge in pristojnosti so definirane s statutom posamezne druţbe. Vse druţbe v skupini imajo enočlanski organ vodenja z različno dobo trajanja njihovih mandatov. Plačila, povračila in druge ugodnosti članov organov vodenja odvisnih druţb so določene s pogodbo o poslovodenju, sklenjeno med hčerinsko druţbo in članom. O morebitni dodatni nagradi odločajo druţbeniki na vsaki posamezni skupščini. Zunanja revizija Za revizijo računovodskih izkazov odvisnih druţb se na vsaki posamezni skupščini izbere ustrezna revizijska druţba. Notranja revizija Marca 2010 je bila vzpostavljena sluţba notranje revizije skupine. Notranji revizor v okviru revizije poslovanja hčerinskih druţb redno poroča o svojih ugotovitvah upravi hčerinske druţbe, upravi matične druţbe, nadzornemu svetu matične druţbe in zunanjemu revizorju matične druţbe. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov o svojih ugotovitvah poroča na naslednji skupščini, ki obravnava letno poročilo druţbe. Statusne spremembe skupine V Skupini Trimo so bile v letu 2010 izvedene naslednje statusne spremembe: - sprememba statuta matične druţbe - sprejetje sklepa o začetku postopkov za likvidacijo druţbe Akripol-S, d.o.o. - prodan je bil deleţ matične druţbe v druţbi SIA Trimo Latvija - sprejetje sklepa o likvidaciji druţbe Trimo Prefabricated Buildings Ltd. -začet je bil postopek pripojitve druţbe OOO Trimo Stroj Inţeniring k druţbi OOO Trimo VSK. V sedmih hčerinskih druţbah so bili imenovani novi člani organov vodenja. V matični druţbi je marca 2010 upravi potekel mandat. Nadzorni svet je mandat glavni direktorici na svoji redni seji marca 2010 podaljšal za pet let. 10 V letu 2010 v Skupini Trimo nismo imeli primerov korupcije24 in primerov pravnih postopkov, ki se nanašajo na protikonkurenčno ravnanje, protitrustovske in monopolistične prakse.25 V Skupini Trimo tudi nismo imeli denarnih kazni zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov.26 Vizija, poslanstvo, vrednote27 Naša vizija je postati vodilni evropski ponudnik celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb. Naše osnovno poslanstvo je zagotavljanje originalnih in celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb: z dovršenostjo rešitev omogočati kupcem povečanje uspešnosti; razvijati potenciale vsakega posameznika v druţbi; graditi finančno močno firmo, ki zagotavlja ustrezne donose na kapital in rast druţbe za naše delničarje; ohraniti čisto okolje za naše zanamce in skrbeti za prijazen odnos do okolja, v katerem delujemo, s podporo različnim dejavnostim. Naše glavne vrednote so odgovornost, partnerstvo, inovativnost, strast, zanesljivost in zaupanje. Organizacijska struktura Shema 2: Organizacijska struktura druţbe Trimo 28 UPRAVA PROIZVODNI SEKTOR SEKTOR KOMERCIALNI RAZVOJA IN SEKTOR INFORMATIKE SEKTOR VODENJA PROJEKTOV IN IZVEDBE SEKTOR KAKOVOSTI SEKTOR SPLOŠNO EKONOMIKE IN KADROVSKI FINANC SEKTOR SKUPINA ZA STRATEŠKI RAZVOJ proizvodnja razvoj streh in fasad marketing vodenje projektov center kakovosti finance kadrovska služba strateško inoviranje proizvodnja jeklenih konstrukcij tehnična podpora nabava projektna pisarna nadzor kakovosti kontroling izobraževani center razvoj kompetenc interna logistika, odprema transport organizacijski razvoj prodaja montaža servis računovodstvo pravna služba razvoj poslovne odličnosti poslovne informacijske rešitve prodajna operativa varovanje odnosi javnostmi informacijska infrastruktura razvoj mreže in laboratorij in vzdrževanje tržne certificiranje kuhinja 24 GRI: SO4 25 GRI: SO7 26 GRI: SO8 27 GRI: 4.8 28 GRI: 2.3 11 z Mejniki v zgodovini Trima 1961 1971 1974 1987 1989 1992 1993 1994 1995 1996 1997 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Ustanovitev Kovinskega podjetja Trebnje Prestrukturiranje in sprememba imena podjetja v Trimo Začetek izdelave termoizolacijskih plošč s poliuretanskim polnilom Začetek izdelave gradbenih plošč, polnjenih z mineralno volno Začetek proizvodnje kontejnerjev Ustanovitev druţbe Tinde Pridobitev certifikata ISO 9001 za druţbo Trimo Sprememba pravne oblike druţbe Trimo v delniško druţbo Uvedba projekta PKI Uvedba projekta CSI Postavitev nove tehnologije za kontinuirano proizvodnjo ognjevarnih panelov Pridobitev certifikata ISO 14001 za druţbo Trimo Ustanovitev druţb Trimo UK, Trimo Italia, OOO Trimo VSK, Trimo GraĎenje, Trimo Polska Uvedba CAD/CAM-tehnologije za proizvodnjo jeklenih konstrukcij Zagon prve proizvodnje ognjevarnih panelov za strehe in fasade v tujini, in sicer v mestu Kovrov v Rusiji Ustanovitev druţb Trimo Inţenjering, OOO Trimo RUS Prejem priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za druţbo Trimo Zagon nove linije za ognjevarne fasadne panele Trimoterm Pridobitev certifikata OHSAS 18001 za druţbo Trimo Ustanovitev druţbe SIA Trimo Latvija Priznanje za odličnost (Recognised for Excellence) Evropske fundacije za poslovno odličnost (EFQM) za druţbo Trimo Članstvo v EFQM29 Ustanovitev druţb Trimo BH, CBS Inštitut, Trimo Makedonija Ustanovitev druţb Trimo Construct Romania, Trimo Bulgaria Začetek proizvodnje bivalnih kontejnerjev v Zdruţenih arabskih emiratih Odprtje nove proizvodnje v Šimanovcih v Srbiji Pridobitev evropske nagrade za voditeljstvo po evropskem modelu poslovne odličnosti za druţbo Trimo Ustanovitev druţb Trimo UAE FZE, Trimo DD Iberica de paneles industriales Članstvo v Planet Positive in UN Global Compact30 Razvoj voditeljstva za zahtevnejše pogoje poslovanja Dobava fasadnih panelov Trimoterm za izgradnjo prve CO2 nevtralne zgradbe na svetu31 v Angliji Uvedba novega produkta Qbiss One na trg in razvoj nove tehnologije za površinsko preoblikovanje panela ArtMe ArtMe prejel nagrado za oblikovanje "red dot product design award 2010"32 – eno najprestiţnejših svetovnih nagrad na področju oblikovanja in edini s področja ognjevarnih streh in fasad ArtMe – moţnost individualnega površinskega oblikovanja fasadnega ovoja 29 GRI: 4.12 30 GRI: 4.12 31 Več o tem v Letnem poročilu 2008. 32 Več o tem na: http://en.red-dot.org/ 12 Trimova pot k odličnosti 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Zadovoljen kupec prinaša največji profit. Urejen poslovni sistem zagotavlja ponovljivo kakovost. Vitka organizacija in novi pristopi nagrajevanja in napredovanja zaposlenih pospešijo razvoj. Proces kontinuiranih izboljšav. Trimo skrbi za svoje imetje in urejeno tovarno. Trimova poslovna odličnost je naš skupen cilj. Trimova vrednost so patenti in blagovne znamke. Trimo skrbi za okolje. Spremembe postajajo izziv. Trimo − spodbujevalec sprememb. Trimo − spodbujevalec talentov. Trimo − inovativno podjetje. Trimo z inovativnimi procesi povečuje konkurenčnost. Kompetentni in zadovoljni zaposleni ustvarjamo navdušene kupce. Lojalnost zaposlenih je trden temelj obstoja in razvoja Trima. Inovativnost za uravnoteţeno rast in razvoj. Odlična izvedba pospešuje naš razvoj. Pokaţi, kaj znaš. Enostavno je najboljše. V letu 2011 nas vodi moto »Energija + Odgovornost = Bogastvo«. Pomembni dogodki v letu 201033 Poslovni doseţki in dogodki Trimo UK je podpisal pogodbo za dobavo Qbiss One za proizvodni center McLaren. Dobavili smo prvo večjo pošiljko modularnih enot v Zdruţene drţave Amerike. Zaključili smo projekt Socomak v Makedoniji, to je največji Trimov inţeniring projekt. Ponosni smo na projekt za črpališče plina v kraju El Merk v Alţiriji. Izvedli smo največji projekt fasad za Mercedes v Keckemetu na Madţarskem, hokejski stadion v Bratislavi, Ferrero v Italiji, Aventis v Franciji, Baltik areno v Gdansku na Poljskem, več projektov za Ikeo v različnih evropskih drţavah. Prav tako smo ponosni na športno dvorano Mokronog v Sloveniji in sončno elektrarno v tujini za trgovsko verigo Waitrose v Veliki Britaniji. Druţba Trimo je odkupila lastniški deleţ druţbe Trimo Prefabricated Ltd. v druţbi Trimo UAE FZE. Priznanja in nagrade34 ArtMe je bil nagrajen z oblikovalsko nagrado Red Dot35. Trimo se je uvrstil med finaliste natečaja za izbor najboljših praks kreativnosti in inovativnosti v okviru evropske fundacije za poslovno odličnost. Trimo je za svoj prispevek k razvoju, napredku ter ugledu in prepoznavnosti občine Trebnje prejel plaketo občine Trebnje. Trimo se je uvrstil med finaliste najboljših zaposlovalcev v izboru Zlata nit36. 33 Več o pomembnih poslovnih dogodkih v druţbah Skupine Trimo v poglavju: Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih druţb v letu 2010. 34 GRI: 2.10 35 Red Dot je svetovno uveljavljena in prepoznana nagrada na področju vrhunskega produktnega oblikovanja, kakovosti in inovativnosti. Več o tem: http://www.red-dot.de/. 36 Več o tem: http://zlatanit.dnevnik.si/sl/2009 in v tem letnem poročilu: Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih 13 Qbiss One je prejel zlato priznanje za najboljše inovacije od Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Trimo je prejel nagrado Top Builder za Qbiss One kot najbolj izviren produkt na sejmu Budma na Poljskem. ArtMe je zmagal na natečaju »Best Technology Award« v organizaciji Razvojnega centra orodjarstva Slovenije TECOS . Glavna direktorica Tatjana Fink je tudi v letu 2010 zasedla prvo mesto Managerjeve lestvice najvplivnejših in najbolj spoštovanih ţensk v gospodarstvu. Pomembni dogodki po izteku leta 2010 Trimo se je uvrstil med finaliste najboljših zaposlovalcev v izboru medijsko raziskovalnega projekta časopisne druţbe Dnevnik Zlata nit. Glavna direktorica Tatjana Fink je zasedla tretje mesto na lestvici petdesetih najuspešnejših ţensk revije Ona.37 Glavna direktorica Tatjana Fink je bila po izboru bralcev revije Manager izbrana za najvplivnejšo in najbolj spoštovano menedţerko v Sloveniji. Po Klinetovi lestvici najuglednejših podjetij in menedţerjev se je glavna direktorica Tatjana Fink uvrstila na tretje mesto, druţba Trimo pa je zasedla 15. mesto. Po izteku leta 2010 ni bilo drugih pomembnejših dogodkov. 37 Ona je edicija osrednjega slovenskega dnevnega časopisa Delo. 14 Tatjana Fink, MBA, glavna direktorica NAGOVOR GLAVNE DIREKTORICE38 V druţbi Trimo smo leto 2010 uspešno zaključili z dobičkom. Skupni prihodek druţbe je znašal 94,1 milijona evrov in dobiček iz poslovanja 3,3 milijona evrov. Ta je bil manjši od načrtovanega, ker so se razmere na evropskem in širšem svetovnem trgu na področju investicij, gradbeništva in nepremičnin na večini naših ključnih trgov še slabšale. Od vseh trgov smo največji padec prodaje zabeleţili v vzhodni Evropi, kar je bil tudi razlog, da smo se začeli z nekaterih trgov umikati ali na njih zmanjševati naše aktivnosti. Skupina Trimo je leto 2010 zaključila s povečanimi konsolidiranimi prihodki od prodaje, ki so znašali 150 milijonov evrov ter skupnimi konsolidiranimi prihodki v višini 167 milijonov evrov in je ustvarila 1,7 milijona dobička iz poslovanja ter negativni celotni poslovni izid v višini 2,7 milijona evrov kot posledica negativnih tečajnih razlik. Največji napredek z vidika obsega poslovanja so v tem letu naredile Trimo VSK, Trimo Inţenjering in Trimo UK, najbolj pa so nazadovale Trimo GraĎenje, Trimo Construct Romania in Trimo BH. Najpomembnejši razlog za pozitivna in negativna odstopanja so bili trţni pogoji, v katerih so druţbe poslovale. V vseh druţbah, ki so imele slabe rezultate, smo ţe sprejeli ukrepe za zniţanje stroškov, v tistih drţavah, kjer so napovedi gospodarske in investicijske rasti slabe, pa smo naše aktivnosti zniţali in okrepili dejavnost predvsem v drţavah, kjer so napovedane rasti. To so zlasti Zahodna Evropa, Rusija in Bliţnji vzhod. Upoštevajoč razmere, v katerih smo poslovali, predvsem, ko gre za zniţanje povpraševanja po nerezidentskih zgradbah in vse ostale negativne vplive, ocenjujemo poslovanje kot dobro. Dodana vrednost na zaposlenega v druţbi Trimo je dosegla 43.633 evrov in je bila za 2,9 odstotka niţja od predhodnega leta, medtem ko je dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo dosegla 30.351 evrov in je bila za tri odstotke višja od predhodnega leta. Zelo je pomembno, da smo naredili v tem letu veliko pomembnih sprememb za naprej. Zaradi niţjega povpraševanja ali plačilne nediscipline smo začeli opuščati nekatere trge. Prenašali smo dobre prakse CRM, EFQM na druţbe v skupini. Trţne aktivnosti smo okrepili z zaposlenimi iz vseh procesov matične druţbe Trimo in tako stopili še korak bliţje kupcu. Skupaj z njimi smo iskali primerne rešitve za različne vrste proizvodov in se prilagajali novim tehničnim predpisom v posameznih drţavah. Uveljavljali smo principe trajnostne gradnje, uporabljali reciklabilne materiale in sledili smernicam za energetsko učinkovito gradnjo objektov. Na področju inţeniring projektov sta velik del prihodkov ustvarili druţbi Trimo VSK in Trimo Inţenjering. Cene ključnih materialov so rastle, medtem ko cen končnih proizvodov zaradi popolne 38 GRI: 1.1. 15 konkurence, ki je vladala na trgu, ni bilo mogoče dvigovati sorazmerno. Zaradi manjšega povpraševanja so se začeli nekateri trgi zapirati in preferirati domače izvajalce, čeprav s slabšo kakovostjo ali komercialnimi pogoji. V letu 2010 so nekateri konkurenti ustavili ali zmanjšali obseg poslovanja. Proces stalnega izboljševanja smo aktivno izvajali vsi zaposleni v Skupini Trimo in tako skrbeli za ohranjanje lastnih delovnih mest in razvoj skupine. Rezultate dela zaposlenih smo sproti preverjali na osnovi postavljenih merljivih ciljev. Odstopanja od ciljev smo obravnavali in zanje sproti sprejemali ukrepe na rednih tedenskih ali mesečnih sestankih v posameznih druţbah, na skupnih sestankih skupine in na skupščinah druţb. Tako smo ves čas spremljali dogajanja v okolju, na gospodarskem, finančnem, razvojno tehnološkem, druţbenem področju in se nanje tudi sproti odzivali. Trg je zahteval prilagoditev tudi na področju zaposlenih. Število zaposlenih se je nekoliko zniţalo zaradi racionalizacije poslovanja (zlasti v Trimo VSK in Trimo UAE) ter rednih upokojitev in zaposlitev za določen čas v druţbi Trimo. Krepili smo predvsem področja, vezana neposredno na kupca. V druţbi Trimo smo zato zaposlene iz podpornih sluţb premestili v prodajni proces. Na tem področju in na področju izvajanja projektov smo tudi zaposlovali. Zahteve so se povečevale. Zaposleni so se morali veliko novega naučiti in se prilagoditi novim razmeram. To je bil tako za vodje kot za vse zaposlene zelo zahteven proces. S pomočjo letnih Trimo dialogov smo usklajevali cilje podjetja s cilji posameznika ter se dogovarjali za aktivnosti, ki so povečevale kompetence in uspešnost posameznikov. Pri tem smo sledili motu leta 2010: Enostavno je najboljše. Proizvodna linija za energetsko učinkovite fasade, ki smo jo postavili v tem letu v Sloveniji, bo omogočala izdelavo novih proizvodov, za katere je odziv strokovne javnosti glede tehničnih značilnosti zelo pozitiven. To kaţejo tudi izvedeni testi. S trţenjem bomo začeli v letu 2011. Znanje na tem projektu so zdruţili strokovnjaki iz druţb Trimo in CBS Inštitut ter univerz. Na področju izvajanja investicij, kjer Skupina Trimo izvaja večino svojega posla, se je v letu 2010 še vedno čutila velika zadrţanost zaradi negotovosti v okolju in zaradi tega, ker gre pri gradnji zgradb za dolgotrajno dobrino in je mogoče z izvedbo odlašati. Sistematično smo ocenjevali tveganja, ki so se v tem letu povečala na vseh področjih. Največ tveganj je bilo na finančnem področju. Med najpomembnejše štejemo plačilno, tečajno in obrestno tveganje. Roki plačil so se podaljšali zaradi manjše plačilne sposobnosti kupcev. To je bil tudi eden od razlogov, da smo bistveno zaostrili pogoje pri sklepanju pogodb. Največ teţav s plačili smo imeli na Hrvaškem in v Zdruţenih arabskih emiratih. Terjatve smo zavarovali pri Slovenski izvozni druţbi. V letu 2010 smo imeli kar precej kreditov iz preteklosti vezanih na švicarski frank, kar je posledično vplivalo na negativne tečajne razlike. Prav tako smo zaradi okrepitve švicarskega franka zabeleţili negativne finančne odhodke pri izvedenih finančnih instrumentih. Za naprej iščemo ščitenja z instrumenti, ki so na razpolago na trgu. Za leto 2011 smo postavili nov moto: Energija + Odgovornost = Bogastvo. Tudi v letu 2011 pričakujemo velika nihanja pri pogojih na trgu v smislu vstopnih barier in povečane zahteve kupcev. Nihanja pričakujemo tudi na področju tečajev valut, povečanje obrestnih mer in nihanja nabavnih cen materialov. V letu 2011 bomo krepili naše prodajne aktivnosti na trgih, ki rastejo in imajo napovedana tudi večja investicijska vlaganja. Na drugi strani bomo zmanjševali naše aktivnosti tam, kjer bodo priloţnosti za pridobitev novih pogodb manjše ali pa bodo plačila tvegana. Osredotočili se bomo na ovoj zgradbe, kar je tudi naša dolgoročna usmeritev. Zagotavljali bomo trajnostno gradnjo. Gre za uporabo naravnih materialov, ki so visoko reciklabilni in za energetsko učinkovite rešitve proizvodov. S tem bomo dodajali vrednost našim kupcem in jim omogočili večjo uspešnost. Poleg tega bomo zagotavljali tehnično svetovanje, kar bo kupcem lahko zniţalo stroške projektov. Zelo pomembno aktivnost v letu 2011 bodo predstavljala certificiranja novih proizvodov v posameznih drţavah in predstavitve arhitektom, projektantom in investitorjem. 16 Druţba in Skupina Trimo bosta kupcem dolgoročno zagotavljali celovite rešitve na področju ovoja zgradb. Upoštevali bomo najsodobnejše standarde za tovrstne proizvode. Upoštevali bomo trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. Ključni trgi bodo evropski trgi, Bliţnji vzhod in nekateri afriški trgi. Trimo bo zaposlenim nudil veliko novih izzivov, zato bo najbolj zanimiv za ambiciozne, svetovljanske in kompetentne ljudi. Zavezanost za druţbeno odgovornost bo še naprej del našega poslanstva. To bomo izraţali preko različnih zdruţenj, kot so UN Global Compact, Planet positive in podobnih. Aktivno bomo delovali kot nosilci sprememb v okolju. Ključni cilj bosta dobiček in pozitiven denarni tok na osnovi letnih načrtov, ki bosta omogočila dolgoročen razvoj druţbe in Skupine Trimo. Naše delovanje bo slonelo na ključnih vrednotah, kot so odgovornost, partnerstvo, inovativnost, strast, zanesljivost in zaupanje. Tatjana Fink, MBA glavna direktorica 17 KOLEGIJ 39 Kolegij druţbe Trimo. Glavna direktorica: Tatjana Fink, MBA Namestnik glavne direktorice za tehnično področje: mag. Danijel Zupančič Direktorica komerciale: Breda Kotar Direktorica vodenja projektov in izvedbe: Polona Adamič Direktor strateških inovacij: Miloš Ebner, MBA Direktor ekonomike in financ: Branka Jerše40 Direktorica splošno-kadrovskega sektorja: Marta Strmec Direktorica razvoja kompetenc: mag. Sonja Klopčič Direktor kakovosti: Silvo Štih Direktor razvoja in informatike: Denis Stepančič Direktor proizvodnih programov: Karel Lindič Člani kolegija so iz oţje in širše lokalne skupnosti.41 39 V letu 2011 smo zaradi nujnosti po hitrosti sprememb sprejeli novosti na področju vodenja druţbe Trimo. Vodenje in nadzor nad izvajanjem zastavljenih nalog na nivoju podjetja in nad posameznimi procesi potekalo preko različnih timov. Kolegij uprave sestavljajo glavna direktorica Tatjana Fink, MBA, namestnik glavne direktorice za tehnično področje mag. Danijel Zupančič, direktorica komercialnega sektorja Breda Kotar, direktor strateškega inoviranja Miloš Ebner, MBA in direktor razvoja in informatike Denis Stepančič. 40 S 1. majem 2011 je direktorica sektorja ekonomike in financ v Trimu Branka Jerše. 41 GRI: EC7 18 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA Spremljanje poslovanja druţbe in nadzorovanje dela uprave Poslovanje druţbe Trimo in delo uprave je v letu 2010 v okviru pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom druţbe spremljal in nadziral nadzorni svet 42 v naslednji sestavi: mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, Peter Zorič, član nadzornega sveta, Silvo Štih, član nadzornega sveta, Marko Hočevar, član nadzornega sveta. Nadzorni svet je svojo funkcijo nadzora in preverjanja vodenja druţbe v letu 2010 opravljal na sejah nadzornega sveta in z neposredno komunikacijo z upravo ter med samimi člani nadzornega sveta tudi v času med sejami nadzornega sveta. Na ta način je bil nadzorni svet ustrezno seznanjen z doseţenimi poslovnimi rezultati in uresničevanjem zastavljenih ciljev iz poslovnega načrta ter strateškimi cilji druţbe Trimo. V letu 2010 se je nadzorni svet sestal na štirih rednih sejah. V skladu s prakso je nadzorni svet na prvi seji leta 2010 obravnaval rezultate poslovanja v letu 2009. Poleg tega je nadzorni svet na isti seji obravnaval poročilo uprave o poslovodenju in izpolnjevanju doseganja načrtov v mandatu 2005 - 2009 ter strategijo nadaljnjega razvoja za obdobje 2010 - 2015 ter imenoval upravo in namestnika uprave za obdobje 2010 - 2015. Doseganje na ta način zastavljenih ciljev poslovanja je nadzorni svet spremljal skozi vse leto. Uprava je med poslovnim letom nadzorni svet redno in sproti celovito obveščala ozaostrenih pogojih poslovanja, ki bi lahko ključno vplivali na poslovanje druţbe. Prav tako so bili člani nadzornega sveta redno obveščani o ukrepih za prilagoditev poslovanja spremenjenim razmeram, prodajnih in proizvodnih rezultatih, produktivnosti, kakovosti, ravnanju s človeškimi viri, razpolaganjem z nepremičninami, motivacijo in zadovoljstvom ter pripadnostjo zaposlenih. Nadzorni svet je med drugim na sejah obravnaval naslednje teme: poročilo uprave o poslovodenju in izpolnjevanju doseganja načrtov v mandatu 2005 - 2009 strategijo nadaljnjega razvoja za obdobje 2010 - 2015 imenovanje uprave in namestnika uprave za obdobje 2010-2015 letno poročilo o poslovanju druţbe v letu 2009, poročilo o delu nadzornega sveta v letu 2009, predlog delitve bilančnega dobička, predlog za imenovanje revizorja za poslovno leto 2010, Preveritev in potrditev letnega poročila ter stališče do revizijskega poročila Nadzorni svet je obravnaval letno poročilo druţbe Trimo in letno poročilo Skupine Trimo za leto 2010 skupaj s poročilom pooblaščene revizijske druţbe Remars. Ugotovil je, da vsebina obeh letnih poročil realno prikazuje poslovanje druţbe in skupine v letu 2010, da je skladna s strategijo razvoja in se ujema s stališči nadzornega sveta. Zato nadzorni svet na osnovi preveritve letnega poročila in pregleda revizijskega poročila za leto 2010 sprejme naslednji zaključek: potrjuje letno poročilo druţbe Trimo in letno poročilo Skupine Trimo za poslovno leto 2010, nadzorni svet je seznanjen z revizijskim poročilom o poslovanju druţbe Trimo in Skupine Trimo za poslovno leto 2010, z upravo druţbe podaja usklajen predlog uporabe bilančnega dobička. 42 GRI: 4.1, 4.9 19 Zaključek Iz prejetih informacij je razvidno, da je Trimo v letu 2010 uspešno obvladal izjemno zaostrene okoliščine delovanja na vseh področjih, kar dokazujejo naslednje ugotovitve: doseţen je bil bruto dobiček v višini 0,55 milijona evrov oziroma 0,51 milijona evrov čisti dobiček po davku, kar je za pogoje poslovanja v letu 2010 velik doseţek, izvedeni so bili ustrezni ukrepi za obvladovanje vplivov sprememb na poslovanje druţbe, izvedla se je ocena produktnega portfelja, izvedel se je prenos proizvodnje in trţenja določenih proizvodov na licencirane partnerje, pospešilo se je sistematično delo na razvoju novih proizvodov in tehnologij, poglabljalo se je sodelovanje s strateškimi partnerji doma in v tujini, pospešilo se je iskanje novih inovativnih modelov trţenja. V letu 2011 bo sedanjim članom nadzornega sveta potekel mandat, zato bosta skupščina in svet delavcev morala izvoliti svoje predstavnike v nov nadzorni svet. Slednji se bo moral intenzivno ukvarjati z načrti za obvladovanje zaostrenih pogojev poslovanja ter razvojnimi načrti druţbe, ob hkratnem spremljanju realizacije zastavljenih ciljev. Spremljati bo moral sprotno poslovanje Trima v kontekstu dolgoročne stabilnosti in ekonomske trdnosti. Obvladovanje navedenih vprašanj pomeni izkoristiti moţnosti za uspešnejši razvoj. Prepričani smo, da jih je uprava druţbe ob podpori nadzornega sveta sposobna v največji moţni meri uresničiti. Na osnovi tega lahko tudi v bodoče pričakujemo dobre poslovne rezultate Trima, kar lastnikom kapitala zagotavlja zanesljivost njihovih naloţb, stabilen razvoj druţbe in ustrezno donosnost naloţbe. Nadzorni svet druţbe mag. Romana Pajenk, predsednica nadzornega sveta, imenovana do 10.7.2011 Marta Strmec, podpredsednica nadzornega sveta, imenovana do 10.7.2011 Peter Zorič, član nadzornega sveta, imenovan do 10.7.2011 Silvo Štih, član nadzornega sveta, imenovan do 14.6.2011 Marko Hočevar, član nadzornega sveta, imenovan do 14.6.2011 mag. Romana Pajenk predsednica nadzornega sveta druţbe Trimo V Ljubljani, 4. maj 2011 20 NADZORNI SVET V ospredju predsednica nadzornega sveta mag. Romana Pajenk s člani: Marta Strmec (levo), Marko Hočevar, Peter Zorič in Silvo Štih (z leve proti desni). 21 22 POSLOVNO POROČILO Poslovno leto 2010 je zaznamovalo počasno okrevanje svetovnega gospodarstva po eni največjih kriz v zadnjem stoletju.43 Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je svetovno gospodarstvo v letu 2010 povečalo za 5 odstotkov, mednarodna menjava za 12 odstotkov, medtem ko Konferenca Zdruţenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ocenjuje, da je vrednost neposrednih tujih investicij na svetovni ravni ostala na ravni 1.200 milijard dolarjev. Gospodarstvo Evropske unije je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2010 zraslo za 1,8 odstotka. Tudi druge regije so v letu 2010 zabeleţile pozitivne rasti gospodarstva, tako Zdruţene drţave Amerike v višini 2,8 in Japonska v višini 4,3 odstotka. Pozitivna rast se je nadaljevala na Bliţnjem vzhodu in v severni Afriki (3,9 odstotka) in v tradicionalno najhitreje rastočih drţavah – Kitajski (10,3 odstotka) in Indiji (9,7 odstotka). Rusija je po skrčenju v letu 2009 v višini 7,9 odstotka v letu 2010 zabeleţila pozitivno rast gospodarstva v višini 3,7 odstotka. Kljub okrevanju svetovnega gospodarstva se je zmanjšanje gradbene aktivnosti na najpomembnejših trgih Skupine Trimo nadaljevalo tudi v letu 2010. Gradbena aktivnost se je skrčila zlasti zaradi negotovosti, še vedno pa je deloval tudi učinek zmanjšanja mednarodnih investicij, kreditnega krča in preseţnih kapacitet. Po podatkih zdruţenja Euroconstruct se je gradbeništvo na največjih gradbenih trgih Evrope v letu 2010 skrčilo za nadaljnjih 3,3 odstotka medtem ko je bil padec v segmentu nove nestanovanjske gradnje še višji, in sicer 7,2 odstotka. Skupaj z letom 2010 je bilo tako evropsko gradbeništvo v recesiji tri leta. Kljub nadaljnjemu krčenju trga gradbeništva nam je v druţbi in Skupini Trimo v letu 2010 uspelo doseči boljše rezultate na področju pogodbene prodaje glede na predhodno leto. Graf 2: Letna rast trga gradbeništva v izbranih drţavah zdruţenja Euroconstruct 44 45 in Sloveniji, 2006-2010 20,0 Letne rasti gradbeništva (%) 15,0 10,0 5,0 3,8 2,4 0,0 -3,4 -5,0 -3,3 -10,0 -8,8 -15,0 -20,0 -25,0 Slovenija Velika Britanija Nemčija Francija Poljska Euroconstruct 2006 15,7 0,9 4,5 4,5 11,4 3,8 2007 18,5 2,2 0,7 3,4 12,7 2,4 2008 15,5 -0,3 2,4 -2,4 8,0 -3,4 2009 -20,9 -10,4 -0,9 -7,4 -2,3 -8,8 2010 -11,4 3,1 3,3 -4,2 -0,3 -3,3 V Skupini Trimo smo se spremenjenim gospodarskim in trţnim razmeram prilagodili z ukrepi na različnih področjih Trimovega delovanja, ki so ključna za uspešno poslovanje v kriznih razmerah. Tako smo še okrepili prodajne aktivnosti in optimizirali procese. Prav tako smo ciljno 43 GRI: EC9 44 Drţave zdruţenja Euroconstruct so: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Madţarska, Nemčija, Irska, Italija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Nizozemska in Velika Britanija 45 Vir: Euroconstruct in Eurostat: Slovenija podatek Eurostat (2010 je november na letni ravni), ostale drţave podatki zdruţenja Euroconstruct (2010 je ocena). 23 trţenje intenzivneje usmerili na trge in v gospodarske panoge, ki jih je gospodarska kriza prizadela v manjši meri. Po dalj časa trajajoči konjunkturi na trgih surovin je v drugi polovici leta 2008 prišlo do močnega zniţevanja cen. Ta trend se je nadaljeval vse do sredine leta 2009, ko so cene svetovnih surovin znova začele rasti. Po podatkih Svetovne banke, ki spremlja cene posameznih surovin na svetovnih trgih, se je trg surovin v letu 2010 izjemno hitro odzival na gibanja v realnem gospodarstvu. Po hitri prilagoditvi cen navzgor ob začetku leta je v zadnjih mesecih rast cen surovin postopoma pojemala kljub temu, da večina surovin do septembra še ni dosegla visoke predkrizne ravni iz julija 2008. Ena najpomembnejših surovin v Skupini Trimo je jeklena pločevina. Ta se je v letu 2010 podraţila v povprečju za 11 odstotkov glede na povprečje leta 2009, in sicer smo bili priča največjemu skoku cen ob koncu prvega polletja. V letu 2011 so napovedi zelo različne – novembrske napovedi so kazale na padec cen, medtem ko se od decembra soočamo s porastom in napovedmi za ogromen porast cen v prvem kvartalu. V letu 2011 pričakujemo nadaljevanje okrevanja gospodarstva na najpomembnejših trgih Skupine Trimo, vendar bo to okrevanje med trgi različno hitro. Na področju trga gradbeništva pričakujemo še eno zahtevno leto, ko bo vrednost nove nestanovanjske gradnje v najboljšem primeru ostala na podobni ravni kot v letu 2010. Globalna finančna in gospodarska kriza pa ni edini izziv za gradbeno panogo, saj se mora to ustrezno odzivati tudi na spreminjajoče globalne trende. Zaradi globalnega segrevanja je prihodnost gradbeništva v trajnostni gradnji, zato bodo v naslednjih desetletjih ključne inovacije na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov, izboljševanja izolativnih materialov, razvoja novih tehnologij, fotovoltaičnih celic in inteligentnih objektov. V Trimu se zato aktivno vključujemo v različne okoljske programe in razvijamo celovite rešitve za učinkovito uporabo alternativnih virov energije ter energetsko učinkovitost zgradb. 24 DOSEGAMO URAVNOTEŢENE REZULTATE46 POSLOVANJE DRUŢBE IN SKUPINE TRIMO V LETU 2010 Uspešnost poslovanja druţbe Trimo47 Pomembnejši podatki o poslovanju Druţba Trimo Indeks 2010/2009 SKUPNI PRIHODEK CELOTNI DOBIČEK48 SKUPNI KAPITAL (31.12.2010) ŠT. ZAPOSLENIH (31.12.2010) 94.144.885 EUR 548.346 EUR 46.843.883 EUR 464 93 18 97 91 Prihodki Skupni prihodek druţbe Trimo je v letu 2010 znašal 94.144.885 evrov in se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 7 odstotkov. Načrtovani prihodek s tem ni bil doseţen. Struktura skupnega prihodka za leto 2010 je sledeča: imeli smo 91.612.825 evrov poslovnih prihodkov (97,3 %), 2.137.345 evrov finančnih prihodkov (2,3 %) in 394.715 evrov drugih prihodkov (0,4 %). Graf 3: Skupni prihodek 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 v mio EUR 2006 135,6 2007 164,6 2008 144,2 2009 101,7 2010 94,1 Prihodki od prodaje druţbe Trimo so v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 niţji za 13,5 odstotka. Večina prihodkov od prodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in sicer 61.935.767 evrov (65,8 % skupnega prihodka). Na domačem trgu je druţba Trimo ustvarila 21.223.127 evrov prihodkov iz prodaje (22,5 % skupnega prihodka), ostalih prihodkov – preostali poslovni prihodki, finančni in drugi prihodki – je bilo v višini 10.985.991 evrov (11,7 %). Graf 4: Struktura skupnega prihodka 180 160 140 v mio EUR 120 100 80 60 40 20 0 2006 2007 Na domačem trgu 2008 Na tujem trgu 2009 2010 Ostali prihodki 46 Rezultati na področju zaposlenih so predstavljeni v poglavju Uspehe dosegamo s sodelavci, rezultati na področju širše druţbe pa v poglavju Prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost. 47 GRI: 2.8, 3.1, EC1 48 Ustreza kategoriji »celotni poslovni izid« v Izkazu poslovnega izida. 25 Odhodki Skupni odhodki druţbe Trimo so v letu 2010 znašali 93.596.539 evrov. Struktura odhodkov za leto 2010 je sledeča: imeli smo 88.277.920 evrov poslovnih odhodkov (94,3 % skupnih odhodkov), 5.234.424 evrov finančnih odhodkov (5,6 % skupnih odhodkov) in 84.195 evrov drugih odhodkov (0,1 % skupnih odhodkov). V letu 2010 so višji stroški materiala za 7 odstotkov, a hkrati niţji stroški storitev za 18 odstotkov. V strukturi poslovnih odhodkov predstavljajo navedeni stroški 70 odstotkov. Poslovni odhodki so v letu 2010 niţji za 9 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Finančni odhodki so se zvišali za 212 odstotkov, drugi odhodki so se zniţali za 5 odstotkov. Skupni odhodki so se zniţali za 5 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Graf 5: Struktura poslovnih odhodkov 9,2 % 0,6 % 9,3 % 1,0 % 15,8 % 15,3 % 38,2 % 43,8 % 0,8 % 0,6 % 2,7 % 4,7 % 2009 2010 30,9 % 27,1 % Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Dolgoročne rezervacije Stroški dela Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Ostali stroški Sredstva Obseg sredstev druţbe Trimo je konec leta 2010 znašal 116.499.440 evrov in je za 13 odstotkov višji kot leta 2009. Dolgoročna sredstva so ob koncu leta 2010 predstavljala 51 odstotkov bilančne vsote in so bila izkazana v niţjem obsegu (indeks 92,7) kot leto prej. Med dolgoročnimi sredstvi predstavljajo največji del zemljišča in zgradbe (42 % dolgoročnih sredstev), proizvajalne naprave in stroji (15 % dolgoročnih sredstev) in dolgoročne finančne naloţbe (34 % dolgoročnih sredstev). V strukturi sredstev se je deleţ kratkoročnih sredstev v letu 2010 povečal na 49 odstotkov. Kapital in obveznosti Kapital druţbe Trimo je konec leta 2010 znašal 46.843.883 evrov in je za 3 odstotke niţji kot leta 2009 ter predstavlja v strukturi virov sredstev 40 odstotni deleţ (lani 47 odstotni deleţ). Dolgoročne rezervacije iz naslova oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, dolgoročne rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov, iz naslova danih jamstev za dobro izvedbo del in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev so v letu 2010 v skupnem znesku izkazane v višini 3.738.051 evrov in so niţje za 13 odstotkov kot konec predhodnega leta. Dolgoročne obveznosti druţbe so se zvišale za 279 odstotkov, kar je predvsem posledica zvišanja dolgoročnih finančnih obveznosti do bank (njihova prerazvrstitev iz kratkoročnih finančnih obveznosti). Temu ustrezno se je zvišal njihov deleţ v strukturi virov sredstev s 4 odstotkov v letu 2009 na 15 odstotkov v letu 2010. Deleţ kratkoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev se je v letu 2010 zniţal in predstavlja 40odstotni deleţ (lani 44 odstotni deleţ), kratkoročne obveznosti so se povečale za 4 odstotke glede na predhodno leto. V strukturi kratkoročnih obveznosti predstavljajo v letu 2010 kratkoročne finančne obveznosti 44 odstotkov (lani 51 %) in kratkoročne poslovne obveznosti 56 odstotkov (lani 49 %). 26 Celotni dobiček Celotni poslovni izid – celotni dobiček druţbe Trimo je znašal 548.346 evrov, poslovni izid iz poslovanja pa 3.334.905 evrov. Čisti dobiček se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 79 odstotkov in je znašal 509.493 evrov. Graf 6: Celotni dobiček 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 v 000 EUR 2006 6.565,2 2007 8.362,9 2008 6.369,0 2009 3.109,3 2010 548,3 Dodana vrednost na zaposlenega Leta 2010 je dodana vrednost na zaposlenega dosegla 43.633 evrov in se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za 2,9 odstotka. Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega 60 50 40 30 20 10 0 v 000 EUR 2006 47,1 2007 50,9 2008 52,9 2009 44,9 2010 43,6 Prihodek na zaposlenega Prihodek na zaposlenega v druţbi Trimo je v letu 2010 zrasel. V letu 2010 je znašal 205.557 evrov in se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 3 odstotke. Graf 8: Prihodek na zaposlenega 350 300 250 200 150 100 50 0 v 000 EUR 2006 264,2 2007 307,1 2008 268,1 2009 200,1 2010 205,6 27 Donosnost sredstev Donosnost sredstev druţbe Trimo se je leta 2010 zmanjšala za 1,8 odstotne točke in je dosegla 0,5 odstotka.49 Graf 9: Donosnost sredstev 7 6 5 4 3 2 1 0 v% 2006 5,9 2007 6,5 2008 4,7 2009 2,3 2010 0,5 Donosnost kapitala Donosnost lastniškega kapitala v druţbi Trimo se je v letu 2010 zniţala in je znašala 1,1 odstotka. Graf 10: Donosnost lastniškega kapitala 16 14 12 10 8 6 4 2 0 v% 2006 13,2 2007 14,5 2008 10,9 2009 5,2 2010 1,1 49 V tem izračunu donosnosti sredstev vstopa v števec kazalnika samo čisti dobiček v obdobju glede na povprečno stanje sredstev v enakem obdobju; torej v števcu niso upoštevani stroški obresti na finančne obveznosti, kot se to lahko upošteva pri izračunu tega kazalnika. 28 Uspešnost poslovanja Skupine Trimo50 Pomembnejši podatki o poslovanju Indeks 2010/2009 SKUPNI PRIHODEK POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA51 SKUPNI KAPITAL (31.12.2010) ŠT. ZAPOSLENIH52 (povprečno v letu 2010) 167.446299 EUR 1.685.662 EUR 108 86 44.877.907 EUR 1.124 89 93 Prihodki Skupni prihodek je v letu 2010 znašal 167.446.299 evrov in se je v primerjavi z letom 2009 povečal za dobrih 8 odstotkov. Struktura prihodkov za leto 2010 je sledeča: imeli smo 159.394.141 evrov poslovnih prihodkov (95,2 %), 6.034.248 evrov finančnih prihodkov (3,6 %) in 2.017.911 evrov drugih prihodkov (1,2 %). Graf 11: Skupni prihodek Skupine Trimo 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 v mio EUR 2006 174,3 2007 219,7 2008 219,7 2009 154,3 2010 167,4 Prihodki od prodaje so v letu 2010 višji za 3 odstotke v primerjavi z letom 2009. Večina prihodkov od prodaje je bila ustvarjena na tujih trgih, in sicer 125.699.656 evrov (75,1 % skupnega prihodka, leto poprej 77,6 % prihodka). Prihodki od prodaje na tujih trgih so se povečali za 5 odstotkov v primerjavi z letom 2009. Na domačem trgu je skupina ustvarila 24.577.758 evrov prihodkov (14,7 % skupnega prihodka, leto poprej 16,9 % prihodka), ostali prihodki – preostali poslovni prihodki, finančni in drugi prihodki so znašali 17.168.885 evrov (10,2 % skupnega prihodka). 50 GRI: 2.8, 3.1, EC1 51 Ustreza kategoriji »poslovni izid iz poslovanja« v uskupinjenem Izkazu poslovnega izida; prikazane kazalnike v tem poglavju dopolnjujejo izračunani kazalniki v točki Kazalniki v Računovodskem poročilu skupine. 52 To število se nanaša na celotno skupino po kadrovski evidenci zaposlenih, kazalce uspešnosti na zaposlenega na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov (dodana vrednost, prihodek na zaposlenega) pa računamo na osnovi števila zaposlenih v druţbah, ki so vključene v uskupinjevanje . To število zaposlenih se izračunava na osnovi opravljenega dela oziroma prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu in je znašalo za leto 2010 1.047 zaposlenih, leto poprej 1.144 zaposlenih. Več o tem: Računovodsko poročilo skupine (v točkah »Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom« in »Kazalniki«). 29 Graf 12: Struktura skupnega prihodka Skupine Trimo 240 220 200 180 v mio EUR 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2006 2007 Na domačem trgu 2008 2009 Na tujem trgu 2010 Ostali prihodki Odhodki Skupni odhodki so v letu 2010 znašali 170.145.503 evrov in so se povečali za 10,8 odstotka v primerjavi z letom 2009. Struktura odhodkov za leto 2010 je sledeča: imeli smo 157.708.478 evrov poslovnih odhodkov (92,7 % skupnih odhodkov), 12.232.627 evrov finančnih odhodkov (7,2 % skupnih odhodkov) in 204.398 evrov drugih odhodkov (0,1 % skupnih odhodkov). Poslovni odhodki so v letu 2010 višji za 6 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Finančni odhodki so se zvišali za 269 odstotkov in drugi odhodki za 28 odstotkov. Višji finančni odhodki v letu 2010 so ključno vplivali na končni negativni poslovni izid skupine. Graf 13: Struktura poslovnih odhodkov Skupine Trimo 7,1 % 2,4 % 2,0 % 12,7 % 14,5 % 35,2 % 45,5 % 15,9 % 2,8 % 4,5 % 2009 29,7 % 27,7 % 2010 Stroški materiala Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Ostali stroški in dolgoročne rezervacije Sredstva Obseg sredstev Skupine Trimo je konec leta 2010 znašal 161.374.307 evrov in je za 14 odstotkov višji kot leta 2009. Dolgoročna sredstva so konec leta 2010 predstavljala 44 odstotkov bilančne vsote in so bila izkazana za 4 odstotke manjšem obsegu kot leto prej. Med dolgoročnimi sredstvi predstavljajo preteţni del zemljišča in zgradbe (49 % dolgoročnih sredstev), proizvajalne naprave in stroji (20 % dolgoročnih sredstev) in dolgoročne finančne naloţbe (13 % dolgoročnih sredstev). V strukturi sredstev se je deleţ kratkoročnih sredstev v letu 2010 povečal na 56 odstotkov (leta 2009 48 %). Kapital in obveznosti Kapital Skupine Trimo je konec leta 2010 znašal 44.877.907 evrov in je za 11 odstotkov manjši kot leta 2009 ter predstavlja v strukturi virov sredstev 28 odstotni deleţ. Dolgoročne rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so se v letu 2010 v skupnem znesku zmanjšale glede na leto 2009 za 8 odstotkov in so znašale 5.778.170 evrov. 30 Dolgoročne obveznosti skupine so se povečale v letu 2010 za 81 odstotkov, njihov deleţ v strukturi virov sredstev se je povečal in znaša 16 odstotkov. Deleţ kratkoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev se je v letu 2010 povečal in predstavlja 51 odstotni deleţ, v absolutnem znesku pa so se tovrstne obveznosti povečale za 18 odstotkov. Poslovni izid Celotni poslovni izid skupine za leto 2010 je negativen v višini 2.699.204 evrov, poslovni izid iz poslovanja pa je pozitiven in znaša 1.685.662 evrov. Čisti poslovni izid skupine je negativen v višini 2.871.804 evrov.53 Glavni razlog za večji upad celotnega poslovnega izida je v ţe navedenem povečanju finančnih odhodkov v letu 2010. Gibanje vseh treh vrst poslovnega izida skupine v zadnjih letih je prikazano v spodnjem grafu. v 000 EUR Graf 14: Poslovni izid Skupine Trimo 12.000 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 Celotni PI Čisti PI PI iz poslovanja 2006 8.526,7 6.260,6 7.645,4 2007 10.236,2 7.726,8 9.375,5 2008 5.729,5 3.520,3 10.984,9 2009 816,2 150,2 1.959,9 2010 -2.699,2 -2.871,8 1.685,7 Dodana vrednost na zaposlenega Dodana vrednost na zaposlenega54 v skupini je v letu 2010 rahlo zrasla kot posledica pozitivnega izida iz poslovanja in niţjega števila zaposlenih. Za leto 2010 je znašala 30.351 evrov in se je v primerjavi z letom 2009 zvišala za 3 odstotke. Graf 15: Dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo 40 35 30 25 20 15 10 5 0 v 000 EUR 2006 34,1 2007 35,5 2008 37,4 2009 29,6 2010 30,4 Prihodek na zaposlenega Prihodek na zaposlenega je v letu 2010 porasel. V letu 2010 je bil doseţen v višini 159.930 evrov (lani 134.909 evrov) in se je povečal za 19 odstotkov. 53 Več o tem: Računovodsko poročilo skupine pri razkritjih k uskupinjenemu Izkazu poslovnega izida, točka »Poslovni izid« 54 Dodana vrednost na zaposlenega se izračuna kot razmerje med skupnim zneskom dodane vrednosti in povprečnim številom zaposlenih v enakem obdobju. Skupni znesek dodane vrednosti se izračuna kot razlika kategorij iz izkaza poslovnega izida = Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev – Drugi poslovni odhodki. Predstavlja osnovni in ključni kazalec uspešnosti zaposlenih v Skupini Trimo. 31 Graf 16: Prihodek na zaposlenega v Skupini Trimo 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 v 000 EUR 2006 179,5 2007 193,5 2008 181,7 2009 134,9 2010 159,9 Donosnost sredstev Donosnost sredstev je leta 2010 dosegla niţjo raven glede na predhodna leta in je znašala -1,9 odstotka kot posledica slabšega poslovnega izida skupine.55 Graf 17: Donosnost sredstev Skupine Trimo 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 v% 2006 6,0 2007 5,7 2008 2,2 2009 0,1 2010 -1,9 Donosnost kapitala Donosnost lastniškega kapitala je leta 2010 dosegla niţjo raven glede na predhodna leta in je znašala -6 odstotkov kot posledica slabšega poslovnega izida skupine. Graf 18: Donosnost lastniškega kapitala Skupine Trimo 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 v% 2006 15,2 2007 15,5 2008 6,6 2009 0,3 2010 -6,0 55 V tem izračunu donosnosti sredstev vstopa v števec kazalnika samo čisti dobiček v obdobju glede na povprečno stanje sredstev v enakem obdobju; torej v števcu niso upoštevani stroški obresti na finančne obveznosti, kot se to lahko upošteva pri izračunu tega kazalnika. 32 Odnosi z delničarji V skladu s strateškimi usmeritvami druţbe Trimo je dolgoročna stabilnost dividend poleg rasti vrednosti delnice eden ključnih ciljev delničarjev. Knjiţna vrednost delnice konec leta 2010 znaša 43,04 evrov in je za tri odstotke niţja, kot je bila predhodno leto. Dividendna politika Druţba Trimo je v letu 2010 nadaljevala sprejeto politiko dividend. Ta določa ustrezno izplačilo dobička v obliki dividend. Izplačujejo se enkrat letno v roku šestdeset dni od dneva redne skupščine delničarjev. Na 18. redni skupščini delničarjev, ki je potekala 25. maja 2010, so delničarji sprejeli sklep, da se del bilančnega dobička v višini 1.522.231 evrov uporabi za izplačilo dividend.56 Bruto vrednost dividende na delnico je znašala 1,40 evra. Graf 19: Bruto dividenda na delnico 1,80 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 v EUR 2006 0,67 2007 1,00 2008 1,60 2009 1,60 2010 1,40 Vlaganja in naloţbe V letu 2010 smo v druţbi Trimo izvedli vlaganja v skupni višini 3,5 milijona evrov; od tega smo investirali 3,4 milijona evrov v informacijsko in proizvodno tehnologijo (oprema) in 0,1 milijona evrov v gradbene objekte in zemljišča. Hčerinske proizvodne druţbe57 so opravila skupna vlaganja v višini 0,2 milijona evrov, od tega preteţno manjše dokupe v proizvodno opremo. Ostale hčerinske druţbe niso imele večjih vlaganj. Vlaganja v proizvodno in informacijsko tehnologijo Na področju investicij v proizvodne tehnologije je druţba Trimo v letu 2010 vlagala zlasti v proizvodno opremo, v proizvodno linijo v višini 3,4 milijona evrov. V računalniške programe, patente in blagovne znamke smo vloţili 0,1 milijona evrov. Ostala vlaganja na tem področju so bila niţjih vrednosti. Vlaganja v gradbene objekte in zemljišča Vlaganja na tem področju so bila v proizvodne objekte in nakup zemlišča v skupni višini 0,11 milijona evrov. Vlaganja v družbe V letu 2010 v Trimovih druţbah nismo povečevali lastniških deleţev oziroma vlagali dodatna finančna sredstva. 56 GRI: EC1 57 Trimove hčerinske druţbe so Akripol, Tinde, Trimo Inţenjering, Trimo VSK in TRIMO UAE FZE. 33 Doseţki prodaje V druţbi Trimo smo v letu 2010 dosegli 101,8 milijona evrov pogodbene prodaje, kar je za 22 odstotkov več kot v letu 2009. V Skupini Trimo smo v letu 2010 dosegli 189,9 milijona evrov pogodbene prodaje58, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 2009. Višjo prodajo smo uspeli doseči kljub nadaljnjemu krčenju trga gradbeništva na naših najpomembnejših trgih. Največji trgi po prodaji v Skupini Trimo so Slovenija, Srbija in Rusija, kjer so tudi proizvodnje. Poleg tega smo visoko prodajo dosegli na trgih Velike Britanije, Hrvaške in Zdruţenih arabskih emiratov. V trţenjski strategiji opredeljujemo trţno pozicioniranje, ciljne trge in trţenjski splet, v katerem določamo tudi prodajno strategijo. Slednjo uresničujemo z enotno cenovno politiko v Sloveniji in na tujih trgih, kar nam zagotavlja ustrezno trţno pozicioniranje na globalnem trgu. Zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti smo vse prihranke na vhodni strani prenesli na stran kupcev, da bi realizirali čim več projektov, saj se je število projektov na trgu zmanjšalo, konkurenca in borba za kupca pa povečali. Na področju obvladovanja tveganj za plačila terjatev uporabljamo ustrezne finančne, bančne in zavarovalne instrumente ter preverjamo bonitete. V Sloveniji zavarujemo plačila pri specializirani zavarovalnici za zavarovanje domačih in izvoznih terjatev.59 Obligacijski odnos med kupcem in prodajalcem urejamo s splošnimi prodajnimi pogoji Trima. Z zagotavljanjem celovitih rešitev je tesno povezano tudi nabavno poslovanje, ki temelji na optimizaciji stroškov in časa. V letu 2010 smo intenzivno delali na povezovanju vseh členov Trimove dobavne verige z namenom zagotavljanja krajših in učinkovitejših celovitih rešitev za naše kupce in skrajšanja časa novih proizvodov in rešitev. Celovite rešitve Trimo odlikujejo originalne in celovite rešitve na področju jeklenih montaţnih zgradb, streh in fasad, jeklenih konstrukcij in modularnih enot. Učinkovite in celovite rešitve od idejne zasnove do dovršenega projekta so plod znanja zaposlenih, lastnega razvoja, projektiranja, tehnologije prihodnosti in vrhunskih gradbenih materialov.60 V letu 2010 se je deleţ prodaje celovitih rešitev povečal za deset odstotnih točk na 51 odstotkov celotne prodaje. Trţenjske in prodajne aktivnosti smo v letu 2010 intenzivno usmerili v trţenje novega modularnega fasadnega sistema Qbiss One,61 kar se je izkazalo v bistveno večji prodaji tega proizvoda v primerjavi z letom 2009. 58 To predstavlja t.i. »bruto pogodbeno prodajo«, ki ni zmanjšana za pogodbeno prodajo znotraj druţb v Skupini Trimo. 59 Več o tem v poglavju: Upravljanje tveganj in v Računovodskem poročilu v poglavju Finančni instrumenti 60 Več o Trimovih celovitih rešitvah na http://www.trimo.si/prodajni-program/. 61 Več o tem: Prodaja novih proizvodov. 34 Graf 20: Struktura prodaje druţbe Trimo v letu 2010 OSTALA PRODAJA 49 % CELOVITE REŠITVE 51 % V strukturi prodaje druţbe Trimo predstavljajo fasade in strehe tradicionalno največji deleţ v prodaji. Ta deleţ je v letu 2010 znašal 49 odstotkov. Deleţ inţeniringa se je v letu 2010 povečal na 27 odstotkov, prav tako se je povečal deleţ jeklene konstrukcije, in sicer na 17 odstotkov. Na drugi strani se je deleţ modularnih enot nekoliko zmanjšal, in sicer na sedem odstotkov. Graf 21: Struktura prodaje po elementih druţbe Trimo v letu 2010 MODULARNE ENOTE 7% JEKLENA KONSTRUKCIJA 17 % FASADE IN STREHE 49 % INŢENIRING 27 % Tudi na nivoju Skupine Trimo predstavljajo strehe in fasade polovico celotne prodaje skupine, natančneje, 49 odstotkov. Deleţ inţeniringa je na nivoju Skupine Trimo v letu 2010 znašal 28 odstotkov, deleţ jeklenih konstrukcij devet odstotkov, deleţ modularnih enot osem odstotkov in deleţ akrilnih proizvodov šest odstotkov. Graf 22: Struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2010 35 Regionalna struktura prodaje družbe in Skupine Trimo Proizvode, ki jih trţimo pod lastno blagovno znamko, smo v letu 2010 izvaţali v 45 drţav sveta. Glavni Trimovi trgi so poleg Slovenije še Velika Britanija, Nizozemska, Hrvaška, Poljska, Češka, Nemčija, Srbija, Madţarska in Francija.62 Višjo prodajo glede na leto 2009 smo zabeleţili na večini naših najpomembnejših trgov. Najvišjo relativno rast prodaje v primerjavi z letom pred tem smo dosegli na novih trgih, kar je odraz hitre prilagoditve druţbe na spremenjene gospodarske razmere. Poleg Slovenije je za druţbo Trimo najpomembnejša regija Zahodna Evropa, kjer smo v letu 2010 ustvarili 31 odstotkov celotne prodaje. Gledano na nivoju Skupine Trimo pa je deleţ prodaje v tej regiji nekoliko manjši, in sicer je v letu 2010 znašal 16 odstotkov prodaje celotne skupine. V primerjavi z letom 2009 je deleţ prodaje v tem delu Evrope v skupni prodaji ostal na podobni ravni, medtem ko se je deleţ prodaje v Sloveniji v primerjavi s preteklim letom povečal. Graf 23: Regionalna struktura prodaje druţbe Trimo v letu 2010 OSTALO-NOVI TRGI 6% VZHODNA EVROPA 4% RUSIJA IN BALTIK 1% DRŢAVE NEKDANJE JUGOSLAVIJE 9% SLOVENIJA 36% CENTRALNA EVROPA 13% ZAHODNA IN SEVERNA EVROPA 31% Graf 24: Regionalna struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2010 Slovenija Slovenija po regionalni strukturi prodaje ostaja najpomembnejši trg. Ustvarili smo 36 odstotkov celotne prodaje. Na nivoju Skupine Trimo predstavlja deleţ prodaje na slovenskem trgu 23 odstotkov celotne prodaje skupine. Slovenski trg je med posameznimi drţavami vodilni trg v strukturi prodaje po 62 GRI: 2.7 36 elementih, saj smo na tem trgu prodali največ jeklenih konstrukcij, modularnih enot ter fasadnih in strešnih panelov. Zahodna in Severna Evropa Med drţave Zahodne in Severne Evrope uvrščamo drţave EU-15 (brez Grčije) vključno s Švico in Norveško. Zahodna in Severna Evropa za Trimovo poslovanje predstavlja najpomembnejšo regijo za prodajo fasad in streh. Najpomembnejši trg v regiji je Velika Britanija, kjer ustvarjamo pomemben deleţ prodaje novih proizvodov. V letu 2010 smo na tem trgu dosegli največji deleţ prodaje modularnega fasadnega sistema Qbiss One. Prav tako smo v tej drţavi z inovativno oblikovno rešitvijo ArtMe dobili tudi prestiţnejše naročilo za Jodrell Bank Centre for Astrophysics. Drţave nekdanje Jugoslavije Med drţavami nekdanje Jugoslavije je za druţbo Trimo dolgoletno najpomembnejši hrvaški trg, ki k prodaji v regiji prispeva skoraj dve tretjini. V letu 2010 je bil ta trg uspešen v prodaji novih proizvodov, saj je drugo največje trţišče po prodaji modularnega fasadnega sistema Qbiss One. Največji projekt v regiji smo pridobili v Srbiji, in sicer projekt izgradnje novega proizvodnega obrata podjetja Fiat. Na nivoju Skupine Trimo je deleţ prodaje v drţavah nekdanje Jugoslavije precej večji, 24 odstotkov, kar je predvsem posledica večje prodaje hčerinske druţbe Trimo Inţenjering na srbskem trgu. Centralna Evropa V tej regiji, kamor uvrščamo Češko, Madţarsko, Poljsko in Slovaško, smo v letu 2010 ustvarili 13 odstotkov celotne prodaje. Na nivoju Skupine Trimo znaša ta deleţ devet odstotkov. Najpomembnejša trga v letu 2010 v tem delu Evrope sta bila trga Poljske in Češke. V regiji centralna Evropa smo v letu 2010 pridobili pomembnejša naročila modularnega fasadnega sistema Qbiss One, med drugim stadion v Gdansku za potrebe evropskega nogometnega prvenstva. Rusija in Baltik V to skupino uvrščamo Rusijo, Litvo, Latvijo, Estonijo, Moldavijo, Ukrajino, Belorusijo in Kazahstan. V Belorusiji smo pridobili večji projekt na področju modularnih enot, in sicer za delavsko naselje za gradnjo logističnega centra. V letu 2010 smo bili v tej regiji uspešni z našim podjetjem OOO Trimo VSK, kjer smo dobili večje naročilo za projekt Varanday. Na nivoju Skupine Trimo znaša deleţ prodaje v Rusiji in Baltiku 18 odstotkov. Vzhodna Evropa V regionalni strukturi predstavlja Vzhodna Evropa štiri odstotke celotne Trimove prodaje. V letu 2010 je bil najpomembnejši trg v regiji Grčija, kjer smo zastavljene prodajne cilje presegli kljub teţkim okoliščinam na trgu. Med pomembnejše projekte v regiji Vzhodne Evrope v letu 2010 uvrščamo pridobljeno naročilo za projekt IKEA v Grčiji. Bliţnji vzhod in Severna Afrika Med deţele Bliţnjega vzhoda uvrščamo naslednje drţave: Egipt, Izrael, Jordanijo, Sirijo, Libanon, Ciper ter tudi drţave, ki v nekaterih definicijah spadajo pod Srednji vzhod: Iran, Irak, Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Saudova Arabija, Zdruţeni arabski emirati in Jemen. Med drţave Severne Afrike prištevamo afriške drţave Alţirijo, Libijo, Mavretanijo, Maroko, Sudan, Tunizijo in Zahodno Saharo. Na nivoju Skupine Trimo smo v letu 2010 ustvarili šest odstotkov celotne prodaje skupine, od tega so velik deleţ predstavljale modularne enote. Okoli dve tretjini prodaje v tej regiji smo ustvarili s hčerinsko druţbo Trimo UAE FZE. 37 38 TRAJNOSTNO POROČILO63 Smo dejavni soustvarjalci druţbenega, okoljskega in ekonomskega razvoja, ki ga poganja naša zavestna odločitev o delovanju po načelih trajnosti. Močna zaveza trajnostnemu razvoju je prisotna ţe od zgodnjega začetka Trimovega delovanja in je ključna sestavina poslanstva in organizacijske kulture Skupine Trimo, ki temelji na vrednotah odgovornosti, partnerstva, inovativnosti, strasti, zanesljivosti in zaupanja. Trajnostni razvoj prinaša pozitivne učinke v naravnem okolju, pri ljudeh (med zaposlenimi, poslovnimi partnerji, v lokalni in širši druţbi) in pri ekonomskem poslovanju naše druţbe, pri dobaviteljih in kupcih. Z druţbeno odgovornostjo, odgovornim ravnanjem do okolja in gospodarsko konkurenčnostjo skrbimo za ravnovesje naravnih, druţbenih in poslovnih interesov. 63 Več o tem: http://www.trimo.si/si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 39 VODIMO Z VIZIJO, NAVDIHOM IN INTEGRITETO Voditeljstvo razumemo kot pomemben korak na poti k trajnostnemu razvoju druţbe in Skupine Trimo. Dinamika sprememb v poslovnem okolju se čedalje bolj povečuje, s tem pa se povečuje tudi število moţnih poti za doseganje ciljev. Potrebne so hitre odločitve v različnih poslovnih procesih, zato potrebujemo tudi večje število posameznikov - voditeljev, ki se bodo znali v hipu odločati skladno z vizijo in strateškimi cilji druţbe. Poleg potrebnih poslovnih sposobnosti je za uspeh podjetja ključno, da so zaposleni resnično zavzeto vključeni in prevzemajo pobudo. Tudi z zornega kota posameznika je pogled podoben, saj jih čedalje več hoče igrati bolj aktivno vlogo v poslovnih procesih, ţelijo soustvarjati etični način poslovanja, ki je skladen z njihovimi vrednotami. Voditeljstvo je tako pomembno tudi za osebni in profesionalni razvoj zaposlenih. Razvoj voditeljstva Udeleţenci dveletnega procesa razvoja voditeljstva smo ustanovili TLAK - Trimo Leadership Alumni Klub. Tako prispevamo k razvoju voditeljev v Skupini Trimo. Zavedamo se, da se lahko kompetence vodenja uporabljajo za razvoj ljudi ali za manipulacijo. Razlika se skriva v vrednotah. Zato na prvo mesto postavljamo etiko. Trimove vodje razvijamo v evolucijske voditelje, ki jih usmerjajo jasna vizija in močne vrednote. Ţelimo, da so celovite osebnosti z razvito razumsko, emocionalno in duhovno inteligenco. Zavedamo se, da je vloga voditelja nenehna kreacija in ni nikdar zaključena. Navdih za to najdemo v zavedanju, da uresničujemo naše poslanstvo in razvijamo nove poti za sodelovanje, nove načine, s katerimi bodo druţbe prinašale korist celotni skupnosti. Organizacijske oblike za povezovanje inteligence vseh zaposlenih S povezovanjem vizije in vrednot spodbujamo evolucijo druţbe v organizacijske oblike, ki bodo sposobne povezovati inteligenco vseh zaposlenih. Krepimo zavedanje, da smo vsi del sistema, nanj vplivamo z razmišljanjem in delovanjem, seveda pa tudi sistem vpliva na nas. Če vsi razmišljamo pozitivno, povezovalno, iščemo priloţnosti, se vsi razvijamo. Zato organiziramo različna srečanja za izmenjavo izkušenj, znanj, dobrih praks. Strateško konferenco v letu 2010 smo soustvarjali vsi udeleţenci, na podoben način smo organizirali tudi konferenco direktorjev hčerinskih druţb. V tradicionalno letno izobraţevanje vseh zaposlenih smo tokrat vključili tudi sodelavce iz Akripola. Skupaj za trajnostni razvoj Trima Rdeča nit aktivnosti in srečanj med letom je bila ohranjanje jasne usmeritve in iskanje priloţnosti za prenovo poslovnega modela v smeri ustvarjanja večje dodane vrednosti. Krepili smo sposobnost sprejemanja ustreznih in pravočasnih odločitev, da smo lahko usmerjali aktivnosti v skladu s potrebami trga. S hitrim prenosom znanja in skupnim iskanjem novih načinov delovanja smo v aktivnosti vključevali vse zaposlene in jih navduševali za kreiranje novega načina sodelovanja in razvoja takšne organizacije, ki bo pospešila uresničevanje novih idej. Takšne oblike sodelovanja bomo izvajali tudi v prihodnje, saj tako krepimo zavedanje, da smo soodvisni in da lahko le skupaj, osredotočeni na isti cilj, uresničujemo svoje poslanstvo. 40 USTVARJAMO DODANO VREDNOST ZA NAŠE KUPCE Celovita rešitev je za nas gradnja dolgoročnega sodelovanja, partnerskega odnosa in medsebojnega zaupanja. Poslovnim partnerjem nudimo našo lojalnost in odprt model sodelovanja. Trimov slogan »Celovite rešitve« je vključen v vse nivoje našega delovanja. Ne pomeni le širjenja palete proizvodov in storitev za kupca, temveč predstavlja tudi specifičen poslovni model, ki za razliko od številnih proizvajalcev gradbenih materialov Trimu omogoča, da lahko kupcem ponudimo rešitve na celotnem spektru storitev - od spodbujanja k iskanju idej do idej samih in njihovega razvoja, projektiranja, tehnične podpore do proizvodnje, montaţe in servisa. Z obvladovanjem celotne verige imamo v Trimu moţnost prenašati ideje in najboljše rešitve ter izkušnje skozi celoten proces nazaj v razvoj in oblikovanje optimiziranih izhodiščnih rešitev. S tem kupec poleg celovite dobi tudi optimalno in zanj najugodnejšo rešitev. V Trimu imamo eno najbolj razvejanih mreţ certifikatov in prodajnih dovoljenj v svojem trţnem segmentu. Poleg z regulativo predpisanih dokazil o skladnosti z veljavnimi harmoniziranimi standardi ter najpomembnejšimi znaki kakovosti, kot sta FMA ali LPCB, ki so s svojimi strogimi zahtevami po nadzoru kakovosti proizvodov namenjeni zagotavljanju najvišjih zahtev zavarovalnic za najbolj zahtevne projekte64, smo v letu 2010 pridobili še certifikat zdruţenja SBSC65, kar omogoča uporabo naših proizvodov tudi v objektih z zahtevano visoko protivlomno varnostjo. Na področju razvoja kakovosti Trimo aktivno sodeluje v strokovnem zdruţenju EPAQ66, ki kupcem zagotavlja nadstandardni nivo kakovosti proizvodov in storitev - uspešno smo zaključili postopek certificiranja in pridobili znak nadstandardne kakovosti za celotni druţini proizvodov Trimoterm A12T in B12T. V druţbi Trimo v letu 2010 med pritoţbami nismo imeli primera nespoštovanja pravil in kodeksov, ki se nanašajo na informacije o proizvodih in storitvah ter označevanje le-teh.67 Trţenje Trţenje usmerjamo v aktivnosti, ki omogočajo učinkovito doseganje strateških poslovnih načrtov ter dvigujejo ugled in prepoznavnost med ciljnimi javnostmi. Trţenjske aktivnosti so usmerjene v dolgoročne dvosmerne odnose, utrjujejo pomen in vlogo blagovne znamke Trimo, podpirajo prodajne in druge aktivnosti Trima ter zagotavljajo laţji prodor novih proizvodov in storitev na trg. V Trimu spoštujemo zakone, standarde in prostovoljne kodekse, ki se nanašajo na trţno komuniciranje, vključno z oglaševanjem, promocijo in sponzorstvom in nismo imeli kršitev le-teh.68 V Trimu nismo imeli pritoţb glede kršitev, ki se nanašajo na zasebnost kupcev in izgubo podatkov o kupcu.69 V Trimu nismo imeli denarnih kazni zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov, ki se nanašajo na preskrbo s proizvodi in storitvami ter uporabi le-teh.70 64 GRI: PR3 65 Svensk Brand & Säkerhets Certifiering AB (SBSC) 66 Eueopean Quality Assurance Association for Panels and Profiles (EPAQ) 67 GRI: PR4 68 GRI: PR6, PR7 69 GRI: PR8 70 GRI: PR9 41 Prodajna mreţa71 Prodajno mreţo Trimo poleg matične druţbe v Sloveniji sestavljajo še hčerinske druţbe, predstavništva in zastopniki. Trimo je neposredno prisoten na 25 trgih Evrope in Bliţnjega vzhoda. Proizvodne druţbe se nahajajo v Sloveniji (Trimo, Akripol in Tinde), Rusiji, Srbiji in Zdruţenih arabskih emiratih. V Veliki Britaniji, Nemčiji, Rusiji, na Hrvaškem in Poljskem, v Španiji, Italiji, Romuniji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji je Trimo prisoten prek prodajnih druţb. Svoje poslovanje Trimo širi tudi preko predstavništev (dve predstavništvi v Sloveniji ter po eno na Češkem, Madţarskem, Slovaškem in v Avstriji). Pri gradnji prepoznavnosti korporativne znamke in prodaji proizvodov poslujemo z zastopniki na Nizozemskem, v Grčiji, Turčiji, Franciji, Litvi, Makedoniji, Švici in Alţiriji. V letu 2010 je Trimo svojo prodajno mreţo razširil predvsem s sklepanjem novih prodajnih partnerstev. Na dinamično, nepredvidljivo globalno okolje se hitro odzivamo ravno z neposredno prisotnostjo. Vedno iščemo nove priloţnosti in nove izzive. S prenašanjem procesov in znanj med zaposlenimi v Trimo prodajni mreţi (eksterna in interna izobraţevanja, letna srečanja prodajne mreţe, okrogle mize, portal Trimonet) skrbimo za njeno dobro organiziranost, povezanost in trdnost. Na tak način se vzpostavljajo multikulturni dialogi, lokalni predstavniki se seznanijo z novostmi, rezultati ter smernicami in začrtano strategijo. Slika 2: Prodajna mreţa Prodaja novih proizvodov Novi proizvodi pomembno prispevajo k rasti prodaje, pridobivanju novih kupcev in vstopanju na nove trge. So hkrati gibalo razvoja in rezultat inovativnih rešitev, pristopov in konceptov v druţbi. 71 GRI: 2.5. 42 Prodajno najuspešnejša nova proizvoda v letu 2010 sta bila nov modularni fasadni sistem Qbiss One72 in fasadni panel s skritim spojem Trimoterm Invisio.73 Trgovski center Bury v Veliki Britaniji z ovojem Qbiss One Poleg novih proizvodov uspešno razvijamo in uresničujemo inovativne rešitve za posamezne kupce. Naši partnerji74 Sistem celovitega upravljanja odnosov s strankami vpeljujemo in nadgrajujemo ţe enajsto leto. Zadovoljstvo in zvestobo deleţnikov smo dosegali s segmentiranjem vseh javnosti, ki so pomembne za Trimo, uvajanjem njim prilagojenih odnosov in organizacijo k njim usmerjenih delovnih procesov. 75 Z vsemi deleţniki ustvarjamo odnose in gradimo dolgoročna partnerstva. Arhitekte, projektante, mlade raziskovalce in zaposlene vabimo h generiranju novih idej, ki poteka po različnih vzporednih kanalih.76 V Skupini Trimo se zavedamo, da je zadovoljen kupec pomemben dejavnik naše uspešnosti, zato aktivnosti usmerjamo v povečevanje njegovega zadovoljstva in uresničevanje njegovih ţelja. Odnose s strateškimi kupci, investitorji in pooblaščenimi izvajalci del negujemo s poslovnimi srečanji in predstavitvami, ki so izobraţevalno usmerjena. Z organizacijo medletnih izobraţevanj in rednih letnih srečanj razvijamo medsebojne odnose in povečujemo zadovoljstvo. 72 GRI: 2.2 Več o tem v poglavju: Ustvarjamo dodano vrednost za naše kupce: Razvoj novih proizvodov, www.qbiss.eu. 73 Drugi najpomembnejši program novih proizvodov so vrtci, zgrajeni z uporabo Trimovih modularnih enot. Trimo modularne enote so zaradi fleksibilnosti in dinamičnosti zelo primerne za vrtce in šole, saj omogočajo hitro rešitev prostorskih teţav. Ob tem vrtci in šole iz modularnih enot zagotavljajo vse potrebno udobje tako za otroke kot tudi za vzgojitelje in starše. Več o Trimovih modularnih enotah na www.trimomodularneenote.si. 74 GRI: 4.16 75 GRI: 2.7 76 Več o tem v poglavju Razvijamo inovativnost in kreativnost. 43 Komuniciranje s kupci77 V Skupini Trimo se zavedamo, da k doseganju poslovnih ciljev druţbe ključno pripomorejo ciljno usmerjene aktivnosti trţenjskega komuniciranja. S pomočjo trţnega komuniciranja smo tudi v letu 2010 utrjevali in dvigovali ugled blagovnih znamk, zagotavljali hitrejši prodor novih proizvodov in storitev na trg ter podpirali prodajne in druge aktivnosti Trima. Paviljon Vetra, modularni fasadni sistem Qbiss One predstavljen na milanskem tednu oblikovanja V letu 2010 smo izvedli naslednje aktivnosti: Na trgih smo organizirali poslovne in strokovne predstavitve ter izobraţevanja za ciljne javnosti, kot so arhitekti in projektanti, investitorji, montaţerji. Organizirali smo mednarodni natečaj 9. Trimove raziskovalne nagrade78. Sodelovali smo na specializiranih sejmih in kongresih s področja gradbeništva in arhitekture. Strokovne članke in oglase smo objavili v 18-ih drţavah, in sicer v 117-ih različnih specializiranih medijih s področja arhitekture in gradbeništva. Izdali smo revijo Informa,79 ki na naših ključnih trgih izhaja ţe deseto leto. Svojo spletno prisotnost smo okrepili s šestimi novimi spletnimi mesti in njihovimi jezikovnimi različicami.80 81 Izdelali smo štiri promocijske filme. V sodelovanju s slovensko industrijsko oblikovalko Niko Zupanc smo se v sklopu Začasnega muzeja sodobnega oblikovanja v Milanu predstavili z modularnim fasadnim sistemom Qbiss One. Ciljne skupine kupcev smo o novostih v proizvodnem programu obveščali tudi z direktno pošto. 77 GRI: 4.16 78 Več o tem v poglavju Razvijamo kreativnost in inovativnost 79 Z revijo naše ključne skupine kupcev informiramo o novih proizvodih in storitvah ter jim predstavljamo izvedene projekte s Trimovimi proizvodi. Več o tem na: http://www.trimo.si/katalog-in-pripomocki/revija-informa/ 80 Objavili smo: Regionalna spletna mesta: www.trimo.hu, www.trimo.ie, www.trimo.mk, www.trimo-deutschland.de Produktna spletna mesta: www.qbiss.eu/ru, www.qbiss.eu/pl, www.modularni-vrtec.si, www.modular-kindergarten.com Prenovili smo spletno mesto natečaja Trimo Urban Crash: www.trimourbancrash.com. 81 Izdelali smo produktna filma Qbiss Air in Trimo modularni vrtci, predstavitveni film Trimovi natečaji in promocijski film Robot za avtomatsko montaţo panelov. 44 Zadovoljstvo kupcev82 Ţe vrsto let merimo zadovoljstvo kupcev po ključnih skupinah, in sicer: največji kupci, kupci kontejnerjev ter arhitekti in projektanti. Zavedamo se, da so zadovoljni in zvesti kupci več kot dolgoročni partner – so del trţenja od ust do ust, zato v Trimu merimo tudi uspešnost te oblike trţnega komuniciranja. Na podlagi analiz merjenja zadovoljstva in osebnih razgovorov z njimi izvajamo aktivnosti za izboljšanje zadovoljstva, skozi proces izboljšav pa ustvarjamo večjo dodano vrednost za kupca. Graf 25: Zadovoljstvo kupcev z blagovno znamko Trimo po letih od 2006 do 2010 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2006 Zelo dobro 2007 Dobro 2008 Srednje Slabo 2009 Zelo slabo 2010 Brez odgovora Splošna ocena kupcev za leto 2010 je visoka, saj jih kar 87 odstotkov meni, da s Trimom dobro oziroma zelo dobro sodeluje. Kot ključno prednost pri poslovnem sodelovanju s Trimom so kupci poleg kakovosti izpostavili tehnično podporo. Dejavnosti na področju raziskav in razvoja Tudi v letu 2010 so imele dejavnosti na področju raziskav in razvoja kljub gospodarski krizi pomembno vlogo v poslovni strategiji Trima pri zagotavljanju konkurenčne prednosti in pri ustvarjanju dodane vrednosti za naše kupce. Vlaganja v razvoj so ostala na pribliţno enaki ravni kot v letu 2009. Gospodarska kriza je še naprej vplivala na izbor razvojnih projektov, zaradi česar smo bili še bolj osredotočeni na tiste z večjo dodano vrednostjo, hitrejšim vstopom na trg in najboljšim razmerjem med potrebnimi vlaganji in donosom. Naše poslanstvo – zagotavljanje originalnih in celovitih rešitev na področju jeklenih zgradb – smo tudi v letu 2010 dosegali s širjenjem kulture inovativnosti v Trimu in strateškim vlaganjem v razvoj. Trajnostni razvoj je ključna sestavina razvojne strategije Razvojne aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in s tem prevzemanje odgovornosti za trajnostno prihodnost ostajajo ključna sestavina naše razvojne strategije predvsem kot pomembna dopolnitev našemu produktnemu naboru in zavezanosti k oblikovanju celovitih rešitev za naše kupce. Z 82 GRI: 4.16, PR5 45 nadaljnjim sodelovanjem v zdruţenjih Planet Positive in UNGC še naprej izkazujemo našo jasno zavezanost k uresničevanju trajnostne gradnje sodobnih objektov in trajnostnega poslovanja. 83 S tem tudi uresničujemo načela UNGC o preventivnem pristopu do okoljske problematike, spodbujamo večjo okoljsko odgovornost ter razvijamo in razširjamo okolju prijazne tehnologije. Razvoj novih proizvodov in tehnologij temelji na trajnostnem razvoju z upoštevanjem varstva okolja in narave. Varnostna in okoljska izhodišča upoštevamo pri razvoju proizvodov, sistemov in tehnologij. Razvoj novih proizvodov Novi proizvodi pomembno prispevajo k rasti prodaje, pridobivanju novih kupcev in vstopanju na nove trge. V času recesije so pomembno orodje razlikovanja in izogibanja cenovnim bojem. Ţe vrsto let84 so neločljivi del poslovne strategije druţbe in Skupine Trimo in hkrati gibalo razvoja in rezultat inovativnih rešitev, pristopov in konceptov ter razvoja kulture inovativnosti. Poleg novih proizvodov uspešno razvijamo in uresničujemo individualne, projektne razvojne rešitve za posamezne kupce. Kaj smo razvijali v 2010 in kaj razvijamo v 2011? Struktura razvojnih projektov je tudi v letu 2010 v skladu z dolgoročno strategijo vsebovala več kot 50 odstotkov razvojnih nalog s področja novih proizvodov in sistemov. Z namenom iskanja novih trţnih priloţnosti in hitrejšem prilagajanju potrebam kupcev smo v preteklem letu obdrţali visok deleţ izboljšav proizvodov. Deleţ izboljšav procesov se je zmanjšal, medtem ko se je deleţ bazičnih raziskav nekoliko povečal. Graf 26: Struktura razvojnih nalog v letu 2010 13 % 9% 52 % 26 % NOVI PRODUKTI IN SISTEMI IZBOLJŠAVE OBSTOJEČIH PRODUKTOV IN SISTEMOV IZBOLJŠAVE NOTRANJIH PROCESOV IN POSTOPKOV BAZIČNE RAZISKAVE Razvoj novih proizvodov, tehnologij in procesov vodimo po projektnem pristopu.85 Tako je bilo v letu 2010 aktivnih 16 večjih razvojnih nalog, več manjših razvojnih projektov in tako imenovanih preliminarnih razvojnih nalog. Uspešnost razvojne naloge in s tem razvoj novih proizvodov je odvisen od skrajšanja procesa od začetka razvoja do začetka trţenja novih proizvodov. To je še posebej postalo pomembno v času gospodarske krize. Z novimi pristopi, novimi metodami dela in osredotočenjem na ključne razvojne naloge nam je uspelo v letu 2010 skrajšati povprečen čas trajanja razvojnih nalog. 83 Več o trajnostnem razvoju kot ključni sestavini Trimove razvojne strategije v Trimovem letnem poročilu za leto 2008. 84 Glej prejšnja letna poročila na področju razvoja novih proizvodov in storitev ter razvojne strategije (2001 – 2009). 85 Več o tem: Trimovo letno poročilo 2008. 46 Graf 27: Primerjava trajanja razvojnih nalog v letih 2009 in 2010 v dnevih 350 295 300 250 240 86 270 220 200 150 100 50 0 Time to Market 2009 2010 Time to Customer Za štiri razvojne projekte in študij mladih raziskovalcev smo bili v letu 2010 preko različnih razpisov sofinancirani v višini 1.064.449 evrov.87 Qbiss One88 Modularni fasadni element Qbiss One smo v letu 2010 dopolnili z novo različico Qbiss89 One F, ki je gladka fasada z minimalističnimi spoji. Z novim elementom smo prepričali arhitekte Foster+Partners, enega najbolj eminentnih svetovanih arhitekturnih birojev, da novi Qbiss One element uporabi pri gradnji novega proizvodnega centra prestiţnega podjetja McLaren. Tudi s tem smo potrdili, da je Qbiss One F visoko estetski in multifunkcionalni fasadni sistem, namenjen najbolj reprezentančnim objektom in najbolj zahtevnim strankam. Zaključili smo več projektov, ki s svojo fasado zaznamujejo okolico. E-gradbišče in e-tehnologija montaţe E-gradbišče in e-tehnologija montaţe sta razvojna projekta, s katerima smo vnesli elemente sodobnega e-komuniciranja in informacijskih tehnologij na področje spremljanja in upravljanja z gradbiščem ter montaţo. S projektoma smo dosegli nadzor in upravljanje z informacijami v celotnem procesu, kar nam omogoča doseganje temeljnih ciljev povečanja hitrosti gradnje in učinkovitejše montaţe. Nov skriti spoj V začetku leta 2010 smo zaključili z razvojem nove generacije nevidnega spoja, ki ima povečano nosilnost, optimirane podrobnosti in izboljšan estetski videz. Skozi vse leto je bil to tudi eden najbolj prodajanih Trimo proizvodov. Proizvodi iz druţine Trimo EcoSolutions90 Razvoj novih proizvodov, rešitev in tehnologij smo tudi v letu 2010 izvajali v smeri razvoja novih rešitev, ki lahko pripomorejo k povečevanju energetske učinkovitosti sodobnih zgradb. Tudi v tem letu smo nadaljevali z razvojem in trţenjem druţine proizvodov Trimo EcoSolutions, s katerimi ponujamo trajnostne rešitve za sodobno trajnostno gradnjo in arhitekturo zgradb.91 S sprejetjem novega slovenskega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in podobnih trendih v Evropi se odpirajo še večje moţnosti za rabo alternativnih virov energije. Tako smo v tem letu razširili predvsem paleto rešitev na področju integriranih solarnih sistemov, ki poleg fotovoltaičnih sistemov vključujejo tudi sprejemnike sončne energije in rekuperatorske enote. 86 TTM: time-to-market, TTC: time-to-customer. 87 GRI: EC4 88 GRI: 2.2 89 Več o tem: http://www.qbiss.eu/data/dat/Qbiss_One_brochure_English.pdf 90 GRI: EN26 91 Več o druţini proizvodov Trimo EcoSolutions: Trimovo letno poročilo 2008. V januarju 2009 smo na enem največjih mednarodnih gradbenih sejmov Bau v Münchnu predstavili dve novosti v sklopu Trimo EcoSolutions - to sta proizvoda Trimo EcoEnergy in Trimo EcoClean. 47 Razvili smo tudi rešitev za samozadostno (off-gride) postavitev fotovoltaičnih celic. Pri visoko učinkovitem hibridnem solarnem sistemu gre za razvoj sistema za izkoriščanje energije sonca, ki bi s svojo vsestranskostjo lahko zadovoljil tudi najbolj zahtevne stranke. Na področju razvoja visokoizolativnega tankoslojnega panela smo na osnovi izolacijskega elementa, ki ga razvija CBS Inštitut, razvijali sistemsko rešitev, ki bo ţe v letu 2011 predstavljena kot visoko učinkovit in fleksibilen fasadni sistem z visoko toplotno izolativnostjo. CBS Inštitut je del Skupine Trimo Del Trimove razvojne zgodbe je ţe več kot pet let tudi CBS Inštitut, celovite gradbene rešitve.92 Načrti za leto 2011 V letu 2011 bomo nadaljevali razvojne projekte na področju aktivnega ovoja stavb, trajnostnega razvoja vključno z izkoriščanjem alternativnih virov energije na stavbnem ovoju ter okolju prijaznih, energetsko učinkovitih gradbenih rešitev in novih materialov s poudarkom na visoki izolativnosti, zvočni in poţarni zaščiti ter širjenju palete rešitev za segment blagovne znamke Qbiss. Razvijamo nove produkte na višjem tehnično-tehnološkem nivoju V letu 2010 smo naša znanja še naprej usmerjali tudi v razvoj novih (kompleksnih) proizvodov na višjem tehnično-tehnološkem nivoju. Gre za rešitve na področju novih proizvodov druţine Qbiss. Zahtevani vplivi proizvoda na varnost in zdravje se izvajajo v fazi razvoja proizvoda in tehnologije, v proizvodnji in montaţi ter z inštrukcijami za razgradnjo, kar je predano kupcu. 93 Tudi v letu 2010 smo glede tega zadostili vsem zakonskim zahtevam.94 92 Več o tem: Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih druţb v letu 2009 in Trimovo letno poročilo 2008. 93 GRI: PR1 94 GRI: PR2 48 Pomembnejši poslovni dogodki hčerinskih druţb v letu 2010 Trimo hčerinska druţba Akripol, d.d. PROIZVODNE HČERINSKE DRUŢBE OOO Trimo VSK Trimo Inţenjering, d.o.o. Trimo UAE FZE Tinde, d.o.o. Ključni poslovni dogodki v letu 2010 Začeli smo z investicijo v novo linijo Nanoglas za izdelavo litih akrilnih plošč, z vgrajenimi poliamidnimi vlakni za protihrupne ograje - investicija bo zaključena v letu 2011. Razvili in izdelali smo prvo visoko izolativno svetlobno kupolo (VISS) in trak s sredinsko lusko iz prekatnega polikarbonata, ki jih odlikujejo boljše izolativne lastnosti in višja odpornost na točo in druge vremenske vplive. Realizirali smo prve komercialne projekte. Pridobili smo certifikat Ruske trgovinske in industrijske zbornice, ki uradno potrjuje naš status zanesljivega partnerja. Pridruţili smo se organizaciji Nekomercialno partnerstvo "Zdruţenje gradbenikov, regija Vladimir" in "Zdruţenje projektantov, regija Vladimir". Začeli smo z aktivnostmi pripojitve druţbe Trimo Stroy Engineering k druţbi Trimo VSK. Začeli smo z dobavami v Turkmenistan, Kazahstan in Moldavijo. Pomembnejši projekti: neposredno smo bili vključeni pri projektiranju in gradnji kampa za rusko naftno podjetje na skrajnem severu; izvedli smo kompleksno projektiranje in montaţo projekta Obi - Ekaterinburg, ki vključuje Qbiss One elemente, jekleno konstrukcijo in Trimoterm panele. Dobavljali smo Trimoterm panele, vogalnike in dekorativne profile za nakupovalni in zabaviščni center v Ryazanu. V primerjavi z letom 2009 smo več kot podvojili prihodke. Okrepili smo sodelovanje z obstoječimi in ustvarjali dolgoročne odnose z novimi partnerji. Pomembnejši projekti: proizvodni obrat Fiat avtomobili Srbija (Kragujevac), proizvodni obrat Yura (Niš), dva nakupovalna centra Roda, Mercator (Bačka Topola in Leskovac), proizvodni obrat Foodland (Brus), skladišče Aquacom (Gradac) ter skladišče in mesno predelovalni obrat Koteks (Surčin). Uvedli smo vrsto sprememb v procesu proizvodnje: začeli smo s testiranjem, ki nam bo omogočilo proizvodnjo novega tipa panela s sintetično izolacijo višjega razreda poţarne odpornosti; uvedli smo nov način rezanja trapezne mineralne volne, s čimer bomo prihranili osem odstotkov surovine; zmanjšali smo količino odpada. Pomembnejši projekti: kamp za naftni podjetji Petrojet (Alţirija) in Lukoil (Irak), kamp za ICS (Djibouti), kamp za švedsko vojsko, Free Zone (Al Hayl), Ajman University (UAE). Pridobili smo slovensko tehnično soglasje STS. S prodajo, proizvodnjo in montaţo Pirofix proizvodov za poţarno zaščito prebojev strojnih in električnih inštalacij smo sodelovali pri največjem projektu v Sloveniji v letu 2010, in sicer pri izgradnji stadiona in dvorane Stoţice v Ljubljani. 49 Trimo hčerinska druţba Trimo GraĎenje, d.o.o. Trimo UK Ltd. PRODAJNE HČERINSKE DRUŢBE OOO Trimo RUS Trimo Polska Sp. z o.o. Trimo Italia S.r.l. Trimo Bulgaria OOD Ključni poslovni dogodki v letu 2010 Usmerjeni smo bili v trţenje modularnega fasadnega sistema Qbiss One. Pomembnejši projekti: Supernova (Zadar), Avenue Mall (Osijek), nakupovalni center Arena (Zagreb), PharmaS (Popovača) in logistični center Agrokor (Dugopolje). Prejeli smo naročilo za dobavo Qbiss One F elementov za najsodobnejši proizvodni center McLaren v bliţini Londona. Projekt so zasnovali svetovno znani arhitekti Foster + Partners. V Veliki Britanji smo izvedli prvi ArtMe projekt. Z ArtMejem smo tako reliefno oblikovali celoten ovoj novega objekta za obiskovalce Discovery v prestiţnem centru za astrofiziko Jodrell Bank, kjer je nameščen znameniti teleskop Lovell. Pomembnejši projekti: letališki kontrolni center na letališču Vnukovo ter skladiščni in poslovni center Russki Standard. Izvedli smo prve Qbiss One projekte na Poljskem: Ostrovia, AGH in PGE Arena. Izvedli smo projekt podzemne plinske postaje z enim izmed vodilnih podjetij na področju gradbeništva PBG. Prejeli smo nagrado TOP Builder Award za ArtMe. Pomembnejši projekti: visoko regalno skladišče za Ferrero (Alba), razstavni prostor za največjega proizvajalca helikopterjev Agusta Westlanda (Mestre) in visoko regalno skladišče za Spendrups (Grangersberg). Dobili smo naročilo za prvi nakupovalni center Ikea v Bolgariji. Dobavili in montirali smo prve Qbiss One elemente v Bolgariji na projektu tekstilne tovarne Mariny Style. Ostali pomembnejši projekti: Mall Russe in tovarna čokolade Prestige 96. Trimo DD Iberica de paneles industriales s.l. Pomembnejši projekti: Haribericas XXI, Vialia in Airbus. Trimo BH, d.o.o. Pomembnejši projekti: arhiv Raiffeisen (Sarajevo), Robot (Prijedor) ter skladišča Bosanka (Sarajevo) in Podravka (Široki Brijeg). Trimo Makedonija dooel Uspešno smo zaključili z izvedbo največjega projekta v zgodovini Skupine Trimo, to je projekta Socomak v Bitoli. Akripol Zagreb, d.o.o. CBS Inštitut, d.o.o. Pomembnejši projekti: logistično distributivni center Dugopolje, tovarna umetnih gnojil Vukovar, Tromont (Čaporice), Lumini (Varaţdin), Konzum Maxi (Split) in ALCA (Sinj). V letu 2010 smo na pilotni liniji izdelali prvi element novega fasadnega sistema, ki je rezultat skupnih raziskovalno-razvojnih in tehnoloških aktivnosti CBS Inštituta in druţbe Trimo. Vloţili smo mednarodno in slovensko patentno prijavo. Aktivno smo se vključili v delovanje Društva za sonaravno gradnjo. 50 RAZVIJAMO KREATIVNOST IN INOVATIVNOST Kreativnost in inovativnost spodbujamo v odnosu do vseh naših deleţnikov. Najboljše nagrajujemo, z njihovim vključevanjem v naše poslovne procese pa gradimo partnerstva z ţeljo po dolgotrajnem in trajnostnem razvoju. V letu 2010 smo v Trimu prejeli eno najprestiţnejši nagrad na področju industrijskega oblikovanja RedDot Award za produktno oblikovanje – kot edini s področja ognjevarnih streh in fasad. Nagrado smo prejeli za proizvod ArtMe.95 Prav tako smo v letu 2010 prejeli zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za najboljšo inovacijo v letu 2009 za modularni fasadni sistem Qbiss One. Trimove raziskovalne nagrade Trimove raziskovalne nagrade96 smo v letu 2010 organizirali ţe devetič, podelili smo rekordnih 61 nagrad. Od leta 2001 do danes smo tako nagradili 347 študentov iz 47-ih fakultet iz enajstih drţav. Še vedno velja, da skoraj četrtina vseh nagrajencev na različne načine sodeluje s Trimom tudi po podelitvi nagrad.97 Trimo Urban Crash V letu 2010 smo izvedli aktivnosti za pripravo in razpis natečaja Trimo Urban Crash98, ki se bo zaključil v letu 2011. Pri tem nam je uspelo pritegniti veliko število novih fakultet in profesorjev ter nekaj najbolj priznanih mednarodnih strokovnjakov in profesorjev za sodelovanje v ţiriji. Trimo Urban Crash s tem prerašča v eno najbolj prepozavnih evropskih nagrad za študente arhitekture. Interna orodja in procesi za spodbujanje idej99 Poleg zgoraj predstavljenih orodij, ki so namenjena zbiranju idej s strani zunanjih partnerjev, v Trimu izvajamo tudi druge oblike zbiranja idej, namenjenih predvsem internim javnostim znotraj druţbe in Skupine Trimo. Te so: Nora ideja,100 koš idej, TIP, Sodeluj z nami, predlogi v okviru zbiranja idej za letni načrt razvojnih nalog.101 Leta 2010 smo interno nagrado za najbolj Noro idejo razpisali ţe osmič zapored. Nagrado - VIP obisk predstave Cirque de Soleil, enega najbolj inovativnih podjetij na svetu je osvojil naš sodelavec s predlogom o drugačni uporabi naših proizvodov. 95 Več o tem: http://en.red-dot.org/ Več o nagradah v Letnem poročilu 2010 v delu Priznanja in nagrade. 96 Več o tem: Trimova letna poročila za leta od leta 2001 do leta 2009 in www.trimo-researchawards.com. 97 Več o tem: http://www.trimo.si/mediji/sporocila-za-javnost-66/?y=2009&m=05 (Trimo nagradil 54 najboljših v okviru svojih raziskovalnih nagrad »Gospodarstvo, znanost, izobraţevanje - Vsak v svojo ali vsi v isto smer?«). 98 Več o tem: www.trimo-urbancrash.com 99 Več o tem: Upravljamo s procesnim pristopom, Trimov proces izboljšav procesov (TIP) 100 Več o tem: Trimova letna poročila od leta 2001 do leta 2009 101 Več o oblikah zbiranja idej: Trimova letna poročila od leta 2001 do 209 51 Tečaj preţivetja v naravi za zmagovalko Trimo nore ideje 2009 Graf 28: Rast števila idej na letni ravni 1400 1178 1200 1000 855 832 800 601 692 586 600 535 400 200 303 444 267 0 2006 2007 2008 SKUPAJ INTERNIH IDEJ 2009 2010 SKUPAJ IDEJ Natečaja Trimove arhitekturne nagrade in Trimo Urban Crash sta bienalna natečaja. Nagrad tako v letu 2010 nismo podelili. Patenti, modelne zaščite in blagovne znamke Druţba Trimo ima v Sloveniji veljavnih 13 patentov, v tujini je zaščitenih pet patentnih druţin v desetih drţavah ter v postopkih prijav dve patentni prijavi. Trimo ima zaščitenih 11 blagovnih znamk in dve modelni zaščiti. V Skupini Trimo smo tudi v letu 2010 spodbujali inovativnost in skrbeli za zaščito intelektualne lastnine. Tako sta bili poleg druţbe Trimo v proces prijave patentov in zaščite blagovnih znamk vkljčeni tudi druţbi CBS Inštitut in Akripol. Na nivoju Skupine Trimo imamo ob koncu leta 2010 zaščitenih 13 blagovnih znamk in 13 patentov. 52 USPEHE DOSEGAMO S SODELAVCI102 Verjamemo, da nas lahko le usklajeno delovanje pripelje do skupnega cilja in da lahko uspešno podjetje gradijo le odgovorni, zavzeti in uspešni posamezniki. Pri našem delovanju nas vodi dolgoročna druţbena odgovornost do ljudi in okolja. Temeljno vodilo pri našem delovanju so naše vrednote,103 ki temeljijo na visokih etičnih normah, spoštovanju človekovih pravic104, spoštovanju vsakega posameznika kot svobodne in razmišljajoče osebnosti, tako da lahko vsak izrazi svoj potencial v skladu s svojimi sposobnostmi in interesi. Naša rast je na razvojnem področju usmerjena v razvoj visokotehnoloških proizvodov in tehnologij, v teritorialnem smislu pa smo s svojim delovanjem močno zasidrani v Evropskem prostoru in tudi širše.105 Vse to nam narekuje, da tudi na področju upravljanja z zaposlenimi zagotavljamo potrebne kompetence za sedanje in bodoče potrebe razvoja druţbe in skupine. Ko vstopamo v drugačna kulturna okolja, se zavedamo, da moramo poleg razumevanja poslovnih priloţnosti v prvi vrsti razumeti in spoštovati temeljne vrednote tega okolja in pri tem upoštevati tudi načela človekovih pravic.106 Pri našem poslovanju kjerkoli na svetu upoštevamo človekove pravice in delavske standarde zapisane v United Nation Global Compact107 in Global Reporting Initiative.108 Procese na področju upravljanja z zaposlenimi razvijamo v skladu s priporočili in najboljšimi praksami po modelu EFQM.109 Prepoznavnost kot dobrega delodajalca v slovenskem prostoru nam je v letu 2010 povečala uvrstitev med sedem najboljših delodajalcev med velikimi podjetji v projektu časopisne hiše Dnevnik Zlata nit.110 Področja zaposlovanja Kadrovska struktura zaposlenih je prilagojena strateškim potrebam druţbe, zato zaposlujemo in razvijamo predvsem sodelavce na področju razvoja vodenja inţeniring projektov in mednarodne prodaje. Dejavnost druţbe Trimo se vse bolj širi na povezane proizvodne in prodajne druţbe doma in v tujini. V letu 2010 je bilo v matični druţbi povprečno zaposlenih 480, v celotni skupini pa 1124 sodelavcev. 102 GRI: 4.16 103 Več o tem v poglavju: Predstavitev druţbe in Skupine Trimo, Vizija, poslanstvo, vrednote in letnem poročilu 2008. 104 Smo člani in soustanovitelji slovenskega United National Global Compact (UNGC). 105 Glej predstavitev Skupine Trimo. 106 Več o tem: Prevzemamo odgovornost za trajnostno prihodnost, Načela UNGC 107 Več o tem: Prevzemamo odgovornost za trajnostno prihodnost, Načela UNGC 108 Glej poglavje: GRI ocena 109 Več o tem na: www.efqm.com. 110 Več o tem v tem letnem poročilu: Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih 53 Graf 29: Gibanje povprečnega števila zaposlenih po letih za druţbo Trimo in Skupino Trimo 1400 povprečno število zaposlenih 1222 1213 1144 1200 1124 979 1000 800 530 550 600 547 522 480 400 200 0 2006 2007 TRIMO 2008 2009 Skupina Trimo 2010 V zaposlitveni strukturi je bilo ob koncu leta 2010 v matični druţbi 93 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas.111 Deleţ moških v druţbi Trimo predstavlja 70 odstotkov, deleţ ţensk pa 30 odstotkov. V vodstveni strukturi je deleţ ţensk večji. Tudi v skupini je razmerje zaposlenih in moških enako kot v matični druţbi. Glede na dejavnost, v kateri delamo, zaposlujemo predvsem tehnične poklice, ki jih v večji meri obvladujejo moški. Povprečna starost zaposlenih v Trimu je štirideset let. Fluktuacija v Trimu je v letu 2010 znašala 13,1 odstotka, v skupini pa 23 odstotkov.112 Zaposleni za določen čas imajo v druţbi Trimo razen dodatnega pokojninskega zavarovanja vse pravice iz delovnega razmerja kot zaposleni za nedoločen čas.113 Zaposleni v skupini imajo enake pravice kot zaposleni v matični druţbi, ob upoštevanju lokalne delovnopravne zakonodaje, ko je ta v skladu z načeli nediskriminacije114, svobode zdruţevanja in kolektivnega dogovarjanja,115 nezaposlovanja otrok116 in različnih oblik prepovedi prisilnega in obveznega dela117. Pri zaposlovanju in upravljanju z ljudmi v drugih kulturnih okoljih smo še posebej pozorni na človekove pravice avtohtonega prebivalstva in se pred vstopom na posamezna področja seznanimo z njihovimi kulturnimi običaji in navadami, da s svojim nepoznavanjem kulture ne bi posegali v njihove temeljne človekove pravice.118 Kvalifikacijska struktura Kvalifikacijska struktura zaposlenih se v druţbi Trimo postopno izboljšuje. 31. decembra 2010 je bilo 47 odstotkov zaposlenih z več kot šesto stopnjo izobrazbe. V skupini zaposlujemo kvalifikacijsko primerljive stopnje in poklicne skupine. 111 GRI: LA1 112 GRI: LA2 113 GRI: LA3 114 GRI: HR4 115 GRI: HR5 116 GRI: HR6 117 GRI: HR9 118 GRI: HR9 54 Graf 30: Izobrazbena struktura v druţbi Trimo po stopnji izobrazbe v odstotkih 70 % 60 % 50 % 40 % % 30 % 20 % 10 % 0% 2006 2007 2008 I.-V. 2009 2010 VI.- IX. Privabljanje, selekcija in izbor kadrov Štipendiranje je ţe ustaljena kadrovska politika pridobivanja deficitarnih sodelavcev, predvsem s tehničnih področij (strojništvo, gradbeništvo, arhitektura, elektrotehnika in informatika). Štipendije podeljujemo za študij na dodiplomskem in podiplomskem študiju za študij doma ali v tujini. V letu 2010 smo v druţbi Trimo štipendirali skupaj 32 študentov. Graf 31: Štipendiranje po področjih v odstotkih 10% 34% 31% 22% 3% STROJNIŠTVO ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA ARHITEKTURA GRADBENIŠTVO Štipendistom omogočamo opravljanje počitniških in obveznih praks ter jim strokovno pomagamo z usmerjanjem pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah. Štipendistom v času študija poleg štipendij plačujemo tudi tečaje tujih jezikov, da se lahko po zaključenem študiju hitreje vključijo v mednarodne procese znotraj Skupine Trimo. S študenti navezujemo stike tudi preko mednarodnega natečaja Trimove raziskovalne nagrade.119 Razvoj kompetenc zaposlenih Kompetence zaposlenih sistematično nadgrajujemo v skladu s strateškimi usmeritvami Skupine Trimo in ugotovljenimi potrebami zaposlenih za obvladovanje procesov v zahtevnem globalnem okolju. Izhodišče za razvoj kompetenc zaposlenih so poleg obvladovanja strokovnih znanj na posameznih področjih tudi razvit model kompetenc120 in Trimove vrednote.121 V letu 2010 je bilo v Trimu izvedenih 82 odstotkov Trimo dialogov.122123 119 Več o tem v poglavju: Razvijamo kreativnost in inovativnost, Trimove raziskovalne nagrade. 120 Več o tem: Letno poročilo 2008. 121 Več o tem: Vizija, poslanstvo, vrednote 122 Več o tem: Letno poročilo 2009. 55 V izobraţevanje smo v Trimu vključeni vsi zaposleni. V letu 2010 smo se v povprečju izobraţevali 23 ur.124 Izobraţevalni načrt zaposlenih, ki smo ga pripravili na podlagi strateških izhodišč za razvoj kompetenc, smo nadgradili še s predlogi vodij in zaposlenih, dogovorjenih na Trimo dialogih. Pomembno področje, ki smo mu zaradi zaostrenih trţnih razmer namenjali veliko pozornosti, je bilo dvigovanje kompetenc zaposlenih v prodaji. Poleg treningov in delavnic se bo usposabljanje na tem področju razvijalo predvsem v smeri coaching individualnih delavnic. Sodelavci so se izobraţevali tudi na različnih strokovnih področjih, področju vodenja, računalniških tečajih, tečajih tujih jezikov, kakovosti, zdravju in osebni rasti. 125 Graf 32: Izobraţevanja v druţbi Trimo po področjih v odstotkih 1% 2% 9% 20% 68% VODENJE STROKOVNO USPOSABLJANJE IN OSTALO RAČUNALNIŠKI TEČAJI TUJI JEZIKI OSTALO (KAKOVOST, ZDRAVJE IN OSEBNA RAST …) Največ izobraţevanj, 91 odstotkov, smo v druţbi Trimo organizirali interno, z notranjimi in zunanjimi predavatelji. Ostala izobraţevanja so zunanja in so potekala v Sloveniji ali v tujini. Predvsem se sodelavci udeleţujejo različnih sejmov, konferenc, simpozijev, kjer so pogosto tudi predavatelji. Sodelavce vse bolj spodbujamo k e-izobraţevanju.126 V letu 2010 smo prvič izvajali izobraţevanja tudi preko WebExa in tako izvedli 19 izobraţevanj predvsem za sodelavce v hčerinskih druţbah v tujini. Tudi v letu 2010 smo izvedli tradicionalno izobraţevanje za vse zaposlene, kjer glavna direktorica in vsi člani oţjega vodstva zaposlenim predstavijo strateške cilje Skupine Trimo po posameznih področjih. Cilj navedenih izobraţevanj je seznaniti zaposlene z globalnimi pogoji poslovanja in potrebnimi spremembami za dosego strateških ciljev Trima. Zaposlene spodbujamo in finančno podpiramo tudi pri pridobivanju višje stopnje izobrazbe. V letu 2010 je s pomočjo Trima študiralo 21 zaposlenih. Nekatere kadrovske procese, ki jih razvijamo v matični druţbi, postopno prenašamo tudi na druţbe v skupini. Postopno uvajamo Trimo dialog in merjenje klime. Za usposabljanje novozaposlenih na trţni mreţi imamo razvit enotedenski program usposabljanja v druţbi Trimo. Tako smo v letu 2010 izvedli štiri uvajalne treninge za novozaposlene na trţni mreţi. Za sodelavce prodajalce na trţni mreţi smo organizirali pet večjih izobraţevalnih dogodkov (Trimo Group Management Meeting, srečanje trţne mreţe, Qbiss konferenco, Qbiss training) in deset Trimo CRM izobraţevanj. 123 GRI: LA12 124 GRI: LA10 125 GRI: HR3 126 Več o tem: Letno poročilo 2009. 56 Za spodbujanje prodajnih doseţkov smo izvedli interni razpis Gazele, kjer smo nagradili najboljšega prodajalca, najhitreje rastoči trg in najboljšo prodajno ekipo. Na področju razvoja kompetenc uporabljamo Trimo model kompetenc.127 Potenciale odkrivamo preko doseţkov zaposlenih ter njihove izraţene ambicije in vloţene energije za razvijanje karierne poti na področjih, ki so zanimiva tudi za Trimo. Zaposlenim omogočamo dodatna izobraţevanja, mentorstvo, coaching in vedno bolj zahtevne poslovne priloţnosti, da pridobijo potrebne izkušnje za prevzemanje odgovornejših pozicij. Osnovni kriterij za nagrajevanje in napredovanje zaposlenih je povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in posameznikov prispevek k doseganju ciljev. Moški in ţenske imajo enake moţnosti za napredovanja na vseh področjih in pozicijah. V najvišji vodstveni strukturi Trima je 45 odstotkov ţensk in v enočlanski upravi je ţenska.128 Plače zaposlenih in druge bonitete Na področju plač in nagrajevanja zaposlenih skrbimo za pravična razmerja med različnimi nivoji zaposlenih in strokovnimi skupinami. Sistem zasleduje doseţene rezultate oziroma prispevek zaposlenega k dodani vrednosti in uspešnosti poslovanja druţbe. Za določanje razmerij izhodiščnih plač se upoštevajo tarifni razredi kolektivne pogodbe dejavnosti, osnovne plače zaposlenih pa so višje od izhodiščnih. Tudi na področju plač ni razlik med moškimi in ţenskami; plače tako za moške kot ţenske so postavljene na enakih merilih.129 Izhodiščna plača za poslovodne delavce je odvisna od povprečne plače na kolektivni pogodbi, kar zagotavlja medsebojno odvisnost pri dvigovanju ali zniţevanju plač. Povprečna bruto plača v druţbi Trimo v letu 2010 je bila 1.898 evrov; slovensko povprečje je bilo 1.491 evrov, povprečje v panogi pa 1.287 evrov. Zaposlenim smo izplačali regres v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti in ob koncu leta nagrado v višini sto evrov tistim, ki v letu 2010 niso imeli bolniškega staţa. Skrb za zdravje, varnost in počutje zaposlenih Zdravje zaposlenih je pomembno področje, ki mu namenjamo veliko pozornosti z različnimi aktivnostmi na področju izboljševanja delovnih pogojev, organizacijo športnih in druţabnih aktivnosti.130 V Skupini Trimo zagotavljamo vsem deleţnikom131 varno in urejeno delovno in naravno okolje. Vsaka druţba v skupini se zavezuje, da zagotavlja vsa potrebna sredstva (kadrovska, finančna itd.) za delovanje sistema varnosti in zdravja pri delu ter za izvedbo ukrepov, varnosti in zdravja pri delu, za preprečevanje tveganj za poškodbe in zdravstvene okvare. Zagotavljamo ustrezno obveščenost sodelavcev, predstavljamo navodila, ustrezno organiziramo delo, ravno tako zagotavljamo delovne pogoje za varno in zdravo delo. Bolniške odsotnosti V letu 2010 je bila skupna bolniška odsotnost 4,51 odstotna in se je povečala glede na preteklo leto za 1,13 odstotka, predvsem na račun bolniških odsotnosti v času nosečnosti (0,53 odstotka) in nekaj dolgotrajnih bolezni.132 127 Kompetence so znanja, veščine in motivi. Trimov model kompetenc predstavlja veščine. Več o tem: Letno poročilo 2009. 128 GRI: LA13 129 GRI: LA14 130 Uprava je skladno z ISO 14001 imenovala pooblaščenca vodstva za varovanje okolja, varstvo pri delu in varstvo pred poţarom, in sicer mag. Danijela Zupančiča, sicer namestnika glavne direktorice za tehnično področje. V strokovno in operativno podporo je imenovan tudi okoljsko varnostni tim, ki je sestavljen s strokovnjaki s posameznih področij (varnost pri delu, nevarne snovi, kadri, naravni viri, energija itd). 131 To so: zaposleni, kupci, dobavitelji, obiskovalci. 132 Več o tem: Letno poročilo 2009. 57 Graf 33: Bolniške odsotnosti v druţbi Trimo po letih glede na vzroke 5,00 4,50 0,25 4,00 4,00 3,50 Odstotki 3,00 3,50 0,08 3,50 0,17 3,50 3,50 0,24 0,24 2,50 2,00 1,50 4,05 3,20 2,70 3,19 3,07 1,00 0,50 0,00 0,20 2006 0,31 0,36 0,07 2007 2008 2009 Nega in spremstvo, poškodbe izven dela Bolezen Nezgode pri delu Plan 0,21 2010 Varnost zaposlenih V Skupini Trimo skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih z zmanjšanjem tveganj, izboljšanjem delovnih pogojev, nadzorom nad spoštovanjem pravil varnosti in zdravja pri delu, spremljanjem indikatorjev in ukrepov za zmanjševanje oziroma preprečevanje poškodb pri delu. V okoljsko – varnostni politiki Trimo133 je prepoznana jasna zaveza za zdravo in varno delovno okolje, ki je izraţena tudi v izjavi uprave o varnosti in zdravju pri delu. Prav tako se po načelih standarda OHSAS 18001134 izvaja program dela varnosti in zdravja pri delu na sistematičen in transparenten način. Program dela za leto 2010 je bil posvečen zmanjševanju tveganj za nastanek nezgod pri delu in bolj zdravemu načinu ţivljenja zaposlenih. Prepovedi kajenja na območju druţbe Trimo sledijo tudi hčerinske druţbe. Tako zmanjšujemo število kadilcev in spodbujamo sodelavce k bolj zdravemu načinu ţivljenja. Pomembna kazalnika resnost poškodb in bolniške odsotnosti kot posledica nezgod pri delu dosegamo v skladu s cilji. Pomembnejše aktivnosti, ki smo jih izvedli v letu 2010, so: usposabljanje članov sveta delavcev, revizija Pravilnika za določanje dodatkov za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu v druţbi Trimo (usklajeno s sindikatom in svetom delavcev),135 revizija izvlečkov navodil za varno delo in nekaterih procesov, ki so povezani z zagotavljanjem varnosti pri delu, revizija ocene tveganja z izjavo o varnosti (usklajeno s sindikatom in svetom delavcev,136 zagotovljena dostopnost zaposlenim do intranetnega portala Varnost in okolje, v okviru izobraţevanja zaposlenih s področja varnosti in okolja je bilo opravljenih 974 ur izobraţevanja.137 133 Okoljsko - varnostna politika je dostopna na spletni strani Trima pod poglavjem Trajnostni razvoj. 134 V Trimu smo ga uvedli leta 2003 in je integriran v sistem Poslovnika delovanja druţbe. 135 GRI: LA9 136 GRI: LA9 137 GRI: LA8 58 Kazalci varnosti138 Tabela 2: Cilji in doseţki za leto 2010, povzeti po treh kazalnikih varnosti pogostost poškodbe139 resnost poškodbe bolniška odsotnost140 2010 CILJ DOSEŢENO [poškodb/milijon delovnih ur] [izgubljeni dnevi/poškodbo] [izgubljene ure/delovne ure] < 14 < 15 < 0,20% 18,04 10,75 0,16 141 Primerjava kazalnika "število poškodb pri delu na 1000 zaposlenih" v Trimu s panogo »proizvodnja kovinskih izdelkov« in panogo »gradbeništvo« v Sloveniji (za poškodbe na delovnem mestu, pot na / z dela, sluţbena pot in izven dela) kaţe, da so kazalci varnosti Trimu v primerjavi z navedenima panogama niţji. Graf 34: Primerjava nezgod v Trimu z RS / 1000 zaposlenih za leto 2006 do 2010 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2006 2007 2008 2009 2010 Trimo d.d. proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav gradbeništvo Cilj (Trimo d.d.) V Skupini Trimo bomo področju varnosti in zdravja pri delu posvečali še naprej veliko pozornosti. Tehničnim ukrepom in razvoju varnih tehnologij bomo dajali prednost pred ukrepi, ki zahtevajo zaščitna sredstva in zaposlenim pomenijo oviro pri delu. V vseh proizvodnih druţbah in na gradbiščih bomo z izobraţevanjem in praktičnim usposabljanjem zaposlenih povečevali pozornost do varnega dela in zdravih delovnih pogojev. Skrb za zdravje zaposlenih je del varnostne politike Trima. Dobro počutje zaposlenih Le zadovoljni sodelavci so lahko ustvarjalni na delovnem mestu in lahko bistveno več prispevajo k uspešnosti druţbe, zato izvajamo vrsto aktivnosti za njihovo boljše počutje, laţjo organizacijo dela in večjo motivacijo za delo. Na delovnih področjih, kjer narava dela to dopušča, zaposlenim omogočamo delo od doma, tako laţje organizirajo svoje zasebne in sluţbene obveznosti. Zaposlenim v proizvodnih procesih zagotavljamo tedensko pranje delovnih oblek. Trimo od leta 2004 zaposlenim plačuje 20 evrov mesečno na posameznika za tretji pokojninski sklad (v primerih, ko sizobraţee delno vključijo tudi zaposleni sami). Sodelavcem na sedeţu druţbe Trimo zagotavljamo kakovostno toplo prehrano. Sodelavci imajo moţnost letovanja v Trimovih počitniških objektih na morju in v toplicah. 138 GRI: LA7 139 Pogostost poškodb je izračunana na podlagi vseh ur. V podjetju Trimo VSK so imeli 0 nezgod pri delu v letu 2010. 140 Bolniška odsotnost je izračunana na podlagi vseh ur. V podjetju Trimo VSK so imeli 0 odstotkov bolniške odsotnosti zaradi nezgod pri delu v letu 2010. 141 Upoštevana odsotnost samo za nezgode na delovnem mestu brez nezgod prihod/odhod z dela ali izven dela. 59 S sodelavci Trima in njihovimi druţinskimi člani smo se udeleţili vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu Na zaključni novoletni prireditvi smo podelili nagrade najboljšim sodelavcem za doseţke na različnih področjih, trem najboljšim promotorjem inovativnosti, dvema skupinama, ki sta najbolj poskrbeli za urejenost na svojem delovnem mestu, in nagrade za najbolj nore ideje. Zaposlenim z jubilejnimi obletnicami dela v Trimu smo svečano podelili jubilejne nagrade za deset, dvajset in trideset let delovne dobe. Otroke sodelavcev v druţbi Trimo smo obdarili ob novem letu. Organizirali smo prednovoletno srečanje upokojencev – bivših zaposlenih druţbe Trimo. Komuniciranje z zaposlenimi V letu 2010 smo komuniciranje z zaposlenimi utrdili na nivoju Skupine Trimo.142 V času gospodarske in finančne krize smo jih aţurno informirali o okoliščinah in poloţaju druţbe in Skupine Trimo. Internemu komunciranju smo v druţbi Trimo namenili skoraj 40 odstotkov sredstev, namenjenih odnosom z javnostmi. Odnosi zaposlenih in vodstva143 V druţbi lahko zaposleni izraţajo svoja mnenja in stališča neposredno z vodji na rednih sestankih ali letnih razgovorih. Z vodstvom se zaposleni srečujejo na letnih izobraţevanjih in drugih skupnih dogodkih. Glavna direktorica se osebno pogovarja z vsemi zaposlenimi, ko podaljša pogodbo za določen čas v nedoločen čas. Vse vodje se udeleţujejo tudi neformalnih srečaj z zaposlenimi. V druţbi Trimo deluje sindikat SKEI, v katerega je vključenih 39 odstotkov zaposlenih in enajstčlanski svet delavcev. Dva predstavnika zaposlenih sta tudi člana nadzornega sveta. Preko njih lahko zaposleni izraţajo svoja stališča in podajajo predloge, ki se nanašajo na njihov poloţaj v druţbi Trimo. Med upravo druţbe Trimo ter sindikatom in svetom delavcev je vzpostavljen dober dialog. Na srečanjih jih uprava seznanja z aktualnimi dogodki, pomembnimi spremembami v poslovanju in ukrepi, ki zadevajo sodelavce. Predstavniki obeh organov upravo seznanjajo s svojimi stališči in predlogi za izboljševanje delovnih pogojev in zagotavljanje pravic zaposlenih v skladu z delovnopravno zakonodajo. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih Rezultati raziskave SiOK V letu 2010 smo ţe enajsto leto zapored izvedli merjenje zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime v okviru projekta SiOK.144 Rezultati ankete vsa leta kaţejo, da zaposleni v Trimu klimo in zadovoljstvo ocenjujejo višje od slovenskega povprečja. Rezultati merjenja klime so se v letu 2010 glede na preteklo leto zniţali za 0,03 točke, kar je glede na zaostrene pogoje poslovanja spodbuden rezultat. Rezultate klime spremljamo tudi po vseh organizacijskih enotah, sodelavce pa o njih seznanjamo preko internih medijev. Rezultate v posameznih organizacijskih enotah vodja predstavi vsem sodelavcem, kjer skupaj pripravijo akcijski plan za izboljšanje. 142 Več o tem: Letno poročilo 2008, stran 89. 143 GRI: LA5 144 Slovenska organizacijska klima. 60 Graf 35: Gibanje organizacijske klime za druţbo Trimo od leta 2007 do leta 2010 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 TRIMO d.d. 2007 TRIMO d.d. 2008 TRIMO d.d. 2009 TRIMO, d.d. 2010 Siok 2009 Organizacijsko klimo in zadovoljstvo merimo od leta 2006 tudi v nekaterih hčerinskih druţbah v Skupini Trimo. V letu 2010 smo izmerili organizacijsko klimo in zadovoljstvo v večini proizvodnih druţb v skupini (Akripol, Trimo VSK, Trimo Inţenjering in Tinde). Graf 36: Rezultati organizacijske klime za Skupino Trimo 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 Skupina Trimo 2007 Skupina Trimo 2008 Skupina Trimo 2009 Skupina Trimo 2010 Trimo d.d. 2010 Rezultati raziskave Zlata nit Kakovost odnosa med druţbo Trimo in sodelavci merimo v okviru medijsko raziskovalnega projekta Zlata nit145 ţe od leta 2007. Rezultati raziskave, ki je poimenovana tudi z »Zaposlovalec leta«, kaţejo nadpovprečno visoke rezultate glede na velika podjetja, ki sodelujejo v merjenju pri skupini vprašanj Podjetnost in inovativnost ter pri skupini Osebna rast in razvoj, kar je gotovo posledica različnih pristopov in strategije druţbe za razvoj inovativnega poslovnega sistema. Rezultati za osebno rast in razvoj potrjujejo, da druţba Trimo veliko vlaga v rast in razvoj sodelavcev, kar je skladno s strategijo druţbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. 145 Več o tem: http://zlatanit.dnevnik.si/sl/O+projektu/Kaj+je+Zlata+nit+ 61 Graf 37: Rezultati merjenja kakovosti odnosa med druţbo Trimo in sodelavci 5,00 4,50 4,00 3,50 3,00 2,50 2,00 1,50 1,00 Temeljni odnos med Vloga in kakovost Nekatere značilnosti podjetjem in dela posameznika v organizacijske zaposlenim podjetju kulture in klime ter medsebojnih odnosov Ocene Ocene Ocene 2007/2008 2008/2009 2009/2010 Podjetnost in inovativnost Ocene 2010/2011 Kakovost delovnega okolja Osebna rast in razvoj POVPREČJE velika podjetja 2010/2011 62 UPRAVLJAMO S PROCESNIM PRISTOPOM Okvir stalnega izboljševanja procesov je model poslovne odličnosti, ki integrira različne pristope izboljševanja pri vseh procesih. V Trimu upravljamo s pomočjo procesnega pristopa in skladno s standardi ISO 9001, 14001 in OHSAS. Predstavnik vodstva za kakovost je direktor sektorja kakovosti, predstavnik vodstva za varovanje okolja in varnosti pri delu pa je namestnik direktorice za tehnično področje. Model procesov druţbe predstavlja spodnja slika. Slika 3: Model procesov druţbe Trimo Poslovnik vodenja Trimo, d. d. Poslovnik projektnega vodenja KLJUČNI PROCESI USTVARJANJE POTREB, RAZUMEVANJE TRGA IN KUPCEV >> DIrektorica komerciale PODPORNI PROCESI Procesni list RAZVOJ IN URESNIČEVANJE VIZIJE IN STRATEGIJE >> Glavna direktorica Procesni list Procesni list STRATEŠKI RAZVOJ CELOVITIH REŠITEV ZA KUPCE >> Direktor razvoja in informatike Procesni list PRODAJA, TRŢENJE IN ZAGOTAVLJANJE CELOVITIH REŠITEV ZA KUPCE >> Direktorica komerciale Procesni list SVETOVANJE KUPCEM IN SERVISIRANJE >> Direktorica komerciale ZADOVOLJNI KUPCI ZAHTEVE KUPCEV VODENJE >> Glavna direktorica Procesni list RAZVOJ SODELAVCEV >> Direktorica splošno kadrovskega sektorja Procesni list RAZVOJ IN UPRAVLJANJE Z VIRI INFORMACIJ >> Direktor razvoja in informatike Procesni list UPRAVLJANJE FINANČNIH IN FIZIČNIH VIROV >> Direktor ekonomike in financ Procesni list RAZVOJ IN IZVAJANJE PROGRAMA VAROVANJA LJUDI IN OKOLJA >> Predstavnik vodstva za okolje in Procesni list Predstavnik vodstva za varnost RAZVOJ PARTNERSTVA >> Direktorica komerciale Procesni list RAZVOJ CELOVITE KAKOVOSTI POSLOVANJA >> Predstavnik vodstva za kakovost Procesni list VODENJE PROJEKTOV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU Za učinkovito upravljanje procesov nadgrajujemo sistem spremljanja ključnih kazalnikov. izboljševanje procesov je odgovornost skrbnikov procesov in promotorjev procesa TIP. Stalno 63 Slika 4: Izboljševanje poslovne odličnosti. Trimov proces izboljšav procesov (TIP) V okviru procesa TIP smo v letu 2010 dosegli nekaj manj kot 1,9 milijona evrov učinkov in prihranka časa ter izvedli 404 izboljšave. Graf 38: Pregled učinkov zaključenih TIP-ov 3.500.000 € 3.000.000 € 2.500.000 € 2.000.000 € 1.500.000 € 1.000.000 € 500.000 € 0€ 2006 2007 TIP 2008 2009 2010 plan Ob koncu leta 2009 smo poostrili kriterije priznavanja učinkov, zato smo za leto 2010 postavili niţji cilj, ki je bil doseţen v višini 93,7 odstotka. Kazalniki uspešnosti procesov so prikazani v poglavjih, ki predstavljajo posamezne procese letnega poročila. 64 Upravljanje tveganj V vseh poslovnih procesih druţbe in skupine Trimo vzpostavljamo ravnovesje med preprečevanjem nastanka tveganj ter po drugi strani sprejemanjem tveganj. Izziv predstavlja prepoznavanje in učinkovito obvladovanje tveganj ter sprejemanje tveganja pri poslovnih odločitvah. Pri tem upoštevamo tako zunanje dejavnike (makroekonomska situacija, ekonomsko okolje na mednarodnih trgih) kot tudi notranje, interne dejavnike tveganj (poslovni procesi). Proces upravljanja tveganj poteka po petih korakih (ugotavljanje, ocenjevanje, obvladovanje, spremljanje tveganja, prihodnja tveganja). Ugotavljanje – identifikacija tveganj in njihovo obvladovanje146 V Skupini Trimo obvladujemo 45 različnih tveganj, ki jih delimo v tri glavne skupine: tveganja, finančna tveganja in tveganja delovanja. poslovna V nadaljevanju so navedena vsa tveganja po njihovih skupinah in ukrepi obvladovanja posameznih tveganj.147 Poslovna tveganja Prikazani so ukrepi obvladovanja tveganj v letu 2010 v okviru opredeljenih šestih skupin tveganj. Prodajno razvojna tveganja 1. Tveganje naraščanja, zdruţevanja konkurence - nastop na različnih trgih, različnost kupcev, širjenje trţne mreţe, ustrezno sodelovanje z dobavitelji 2. Tveganje zastarelosti proizvodov - razvoj in pozicioniranje novih izdelkov, zagotavljanje večjega deleţa prodaje na trgih, menedţiranja portfolia proizvoda 3. Tveganje trţne pozicije - strateško pozicioniranje podjetja na različnih trgih, uravnoteţenje prodaje geografsko 4. Tveganje upravljanja in prenosa blagovnih znamk - širitev proizvodnje pod lastno blagovno znamko, zaščita in komuniciranje blagovnih znamk 5. Cenovna tveganja - cenovno pozicioniranje, vrednost za kupca 6. Tveganja novih trendov in spremembe zakonodaje v dejavnosti - spremljanje, predvidevanje novih trendov, oblikovanje novih trendov in predvidevanje sprememb zakonodaje (energetika, varnost, ekologija) Tveganje sprememb makroekonomskih pogojev poslovanja na posameznih trgih - upoštevanje sprememb pogojev na vseh trgih, razpoloţljivost virov (zaposleni, material), načrtovanje vstopa na nov trg in aktivnosti na obstoječih trgih Nabavna tveganja 1. Tveganje nepričakovanih sprememb cen - dolgoročno dogovorjene cene in dolgoročna partnerstva s ključnimi dobavitelji, usposobljeni pogajalci z dobavitelji in s kupci 2. Tveganje (ne)zanesljivosti dobav in kakovosti vhodnih materialov in storitev - večji nabor strateških dobaviteljev za ključne materiale in večji nabor strateških izvajalcev storitev, razpršenost nabavnih poti, medsebojno izobraţevanje in dolgoročna partnerstva 3. Tveganje novih materialov - spremljanje trendov v vseh industrijah, spremljanje trendov na področju tehnologij in materialov, sodelovanje pri razvoju novih materialov 4. Tveganje zdruţevanja - preselitev nabavnih virov na regije, kjer dobavitelji še niso koncentrirani, pospešene razvojne aktivnosti za alternativne materiale, optimiranje tehničnih rešitev 146 147 GRI: 4.11 GRI: 1.2 65 Investicijsko tehnološka tveganja 1. Tveganje uspešnega in pravočasnega uvajanja novih tehnologij - prepoznavanje bodočih potreb kupcev, spremljanje konkurence, tesno sodelovanje z dobavitelji tehnološke opreme in razvojem, spoštovanje rokov, predhodna testiranja 2. Tveganje (ne)zaščite proizvodnih tehnologij, patentov in know-howa - ustrezne pogodbe razvojnih partnerstev in do hčerinskih druţb, globalna zaščita industrijske lastnine, prenos tehnologij na nove proizvodne lokacije 3. Tveganje izpeljave investicij v načrtovani višini, kakovosti in roku - kakovostno in usklajeno definiranje projekta, razdelani načrti investicije, terminski plani, nadzor nad potekom investicije (kakovost, proračun) Kadrovska tveganja 1. Tveganje neusposobljenosti, neizkušenosti zaposlenih - organizirana ciljna izobraţevanja zaposlenih, merjenje organizacijske klime in ukrepi, Trimo dialogi 2. Tveganje nemotiviranosti in neustrezne klime med zaposlenimi - organizirana ciljna izobraţevanja zaposlenih, merjenje organizacijske klime in ukrepi, Trimo dialog, coaching, mentorstvo, kroţenje zaposlenih, razvoj zaposlenih skladno s kompetenčnim modelom 3. Tveganje nepridobitve strokovno usposobljenih sodelavcev - dvig blagovne znamke, oglaševanje, štipendiranje manjkajočih deficitarnih poklicev, sodelovanje z univerzami, institucijami znanja, arhitekturne nagrade, mladi raziskovalci, študij ob delu 4. Tveganje izgube ključnih kadrov - dolgoročne sheme in karierni načrti, rotacija, napredovanja, izobraţevanje, zadovoljstvo, klima Tveganja varovanja premoţenja Nevarnost odtujitve premoţenja - izdelan načrt varovanja, fizični in video nadzor, opravljeni popisi premoţenja Tveganja delovanja Prikazani so ukrepi obvladovanja tveganj v letu 2010 v okviru opredeljenih štirih skupin tveganj. Proizvodna tveganja 1. Tveganje zanesljivosti delovanja proizvodne opreme - redno preventivno in letno vzdrţevanje opreme 2. Tveganje zastarelosti, neprimernosti proizvodnih tehnologij - zahteve kupcev po novejših izdelkih in tehnologijah, dolgoročna partnerstva z dobavitelji, sodelovanje z institucijami znanja (univerze, inštituti) 3. Tveganje obvladovanja kakovosti proizvodov in njihove zaščite (certifikati) vzpostavljeni sistemi kakovosti (ISO standardi, Poslovnik druţbe) in njihovo nadgrajevanje, redne meritve, presojanje bonitete dobaviteljev, sistem meritev in nadzora odpada v proizvodnji, zagotavljanje sistema nadzora stroškov nekakovosti, certifikati proizvodov in certifikati kakovosti za posamezna trţišča, stalno izboljševanje ter izvajanje ukrepov 4. Tveganje emisij nevarnih snovi v okolje - vzpostavljen sistem ISO 14001 in izvajanje ukrepov, priprava in izvajanje programa dela varovanja okolja in varstva pred poţarom ter nevarnimi snovmi, skladno s politiko in strategijo druţbe 5. Tveganje pogojev dela in varnosti pri delu - vzpostavljen sistem OHSAS 18001 in izvajanje ukrepov. Priprava in izvajanje programa nadzora varnosti in zdravja pri delu, skladno s politiko in strategijo podjetja. Upoštevanje predpisov, internih pravilnikov, izobraţevanje zaposlenih, nošenje zaščitne opreme. 66 Projektna tveganja 1. Tveganje zamika posamezne faze projekta in nepravočasnega zaključka projekta priprava projektov z razdelanim terminskim načrtom, jasno definirana pogodbena razmerja z naročnikom, nadzor nad potekom projekta (SAP, e-gradbišče), kakovostna priprava projektne dokumentacije, usklajenost dinamičnega načrta interno in eksterno, sodelovanje s podizvajalci 2. Tveganje (ne)kakovosti izvedbe projektov - stalno usposabljanje zaposlenih za projektno vodenje in Trimo podizvajalcev za kakovostno izvedbo del, nadzor nad podizvajalci (presoja in izbira), zagotavljanje sistema nadzora stroškov nekakovosti, poprodajni servis na objektih 3. Tveganje preseganje proračuna - načrtovanje stroškov, pogajanja z dobavitelji, sodelovanje med ponudniki, nabavo in vodjem projekta, iskanje optimalnih tehničnih rešitev, pravočasna in kakovostna nabava materialov, kakovostne ponudbe, usposobljeni pogajalci, kakovostna izvedba, uveljavljanje zahtevkov do kupcev za dodatna dela 4. Tveganje neustrezno definirane projektne naloge (napačni, neustrezni podatki, nedefinirane podloge) - obvladovanje, prepoznavanje ţelja kupcev, preverjanje kupčevih potreb na skupno tehnično komercialnih sestankih, kakovostno pripravljene ponudbe, visoko kompetentni zaposleni 5. Tveganje neustreznih in ne pravočasno podpisanih pogodbenih členov/določil in prilog projektne dokumentacije - usposobljeni pogajalci, pravočasno sodelovanje s pravno sluţbo in pravočasna vključitev vodje projekta pri pripravi pogodbenih določil, natančno definiranje obveznosti naročnika in izvajalca ter posledic, roki v pogodbi usklajeni z vodjem projekta 6. Neobvladovanje sprememb / načrtovanja in vodenja na projektu - usposabljanje in coaching vodij projektov in vodij gradbišč, uvajalni sestanki z vsemi nosilci procesov vključeni v projekt, več komunikacije med naročnikom in vodjem projekta, pravočasno predvidevanje okoliščin in tedensko načrtovanje, nadzor in poročanje, sistem obvladovanja sprememb (terminsko, vsebinsko, stroškovno), strokovno in kompetentno vodenje projektnih timov 7. Tveganje neplačil - nadzor pogodb s strani finančne in pravne sluţbe, zavarovanje plačil, pravočasna izterjava, vključevanje finančne in komercialne sluţbe pri izterjavi, preverjanje bonitet kupcev pred podpisom pogodbe 8. Tveganje pomanjkanja kompetenc članov projektnega tima – dolgoročne sheme in karierni načrti, rotacija, napredovanja, izobraţevanje, zadovoljstvo, klima Tveganja delovanja informacijskega sistema 1. tveganje nezanesljivosti delovanja strojne opreme - posodabljanje strojne opreme, zagotovitev zadostnih kapacitet opreme, redno vzdrţevanje, samodejni avtomatski nadzor in obveščanje 2. Tveganje nezanesljivosti in neustreznosti programske opreme - izbor verificirane in preverjene programske opreme ter programov glede na potrebe uporabnikov, pomoč in svetovanje uporabnikom, izobraţevanje uporabnikov, redno vzdrţevanje in nadgrajevanje programske opreme 3. Nevarnost uhajanja zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti - sistem nadzora nad informacijami in dokumenti druţbe, upoštevanje predpisov in pravilnikov druţbe na tem področju 4. Tveganja nezanesljivosti podatkov in informacij za poslovno odločanje - periodične primerjave podatkov in analize ter kompetentno odločanje, nadzor vnosov 5. Elementarna nesreča - podvajanje informacijskih sredstev na rezervni lokaciji (DRC - distant recovery center) Tveganja naravnih nesreč (višja sila) Tveganje neurij, vodnih ujm, potresa, poplave - zagotavljanje odtoka meteornih vod, kanalizacijski sistem, sodelovanje s civilno zaščito in gasilci 67 Finančna tveganja Na področju obvladovanja finančnih tveganj v letu 2010 so bili poudarki in glavne aktivnosti po vrstah tveganj:148 1. Valutno tveganje pri podjetju nastane takoj, ko postane njegovo poslovanje neposredno ali posredno povezano s tujimi plačilnimi sredstvi. Zaradi neizravnanih deviznih pozicij, smo v Trimu izpostavljeni tveganju sprememb deviznih tečajev. Ključna valutna para v letu 2010 sta bila EUR in CHF. 2. Obrestno tveganje definiramo kot negotovost, povezano s prihodnjimi vrednostmi obrestnih mer, ki neposredno določajo višino naših obveznosti z naslova dolgoročnega zadolţevanja. V Trimu smo imeli v letu 2010 v svojem portfelju dvanajst dolgoročnih in šest kratkoročnih posojil, ki so vezana na vrednost referenčnih (spremenljivih) obrestnih mer. Tudi v letu 2010 se je nadaljeval nivo nizkih referenčnih obrestnih mer. Zaradi poglobljene finančne krize ni bilo nevarnosti, da bi se spremenljiva obrestna mera bistveno povečala, zato tveganja spremembe obrestne mere v letu 2010 nismo zavarovali. 3. Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo druţbi povzročila finančno izgubo. Inštrumenti zavarovanja, ki jih v Trimu uporabljamo pri zavarovanju kreditnega tveganja, so: zagotavljanje avansov pri večjih poslih, zavarovanje tujih terjatev pri SID-u, tekoča izterjava terjatev, uporaba bančnih garancij in dokumentarnih akreditivov. V letu 2010 smo na tujem trgu dosegli 71 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Terjatve na tujem trgu so bile v stanju odprtih terjatev na dan 31. december 2010 zavarovane prek Slovenske izvozne družbe v višini 57,4 odstotka. 4. Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje imelo teţave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Likvidnostno tveganje v Trimu aktivno upravljamo z osnovnimi orodji, ki jih uporabljamo za uravnavanje likvidnostnih tveganj: načrt denarnih tokov, likvidnostna rezerva, uravnavanje ročnosti sredstev in obveznosti, razpršenost virov financiranja, sprotno plačevanje terjatev, okvirne kredite pri bankah, ki omogočajo črpanje virov glede na potrebe. V Trimu ocenjujemo, da sredstva in obveznosti niso izpostavljena zgoraj navedenim vrstam tveganj. V letu 2010 se je plačilni rok naših kupcev v primerjavi z letom 2009 v povprečju podaljšal za sedem dni. Za domače kupce se je podaljšal za trinajst dni, za tuje pa je ostal na isti ravni kot v letu 2009. Naši dobavitelji so v letu 2010 v povprečju prejeli plačilo štiri dni prej, kot smo ga mi v povprečju prejeli od naših kupcev. 5. Tveganje strukture financiranja je tveganje (ne)-uravnoteţenosti in optimalnosti virov financiranja po njihovi ročnosti (dolgoročni / kratkoročni viri) in izvoru financiranja (lastniški kapital / dolgovi). To tveganje v Trimu obvladujemo z zagotavljanjem skladnosti ročnosti virov financiranja z ročnostjo sredstev, nadzorom nad obsegom in stroški zadolževanja (prek analiziranja kazalcev zadolženosti in upravljanja kreditnega portfelja), z ustrezno politiko dividend in upravljanjem lastniške strukture. Ocena izpostavljenosti tveganju je zmerna. 6. Tveganje nevarnosti škode na premoţenju je tveganje nastanka škode napremoţenju zaradi rušilnega delovanja naravnih sil in drugih nezgodnih primerov. V Trimu to tveganje obvladujemo z oceno ogroženosti in izpostavljenosti objektov tovrstnim tveganjem, pripravo ustreznih preventivnih ukrepov, izvajanjem vaj pripravljenosti in sklepanjem ustreznih pogodbenih zavarovanj. Ocena izpostavljenosti tveganju je majhna. 148 Več o tem v poglavju Druga razkritja - Finančni instrumenti v okviru Računovodskega poročila matične druţbe 68 7. Tveganje nevarnosti finančne izgube zaradi obratovalnega zastoja je tveganje prekinitve proizvodnje oziroma obratovanja zaradi škode na premoţenju. To tveganje v Trimu obvladujemo z zavarovanjem ekonomske škode zaradi prekinitve poslovanja in z organizacijsko-tehničnimi (preventivnimi) ukrepi za zmanjšanje posledic zastojev. Ocena izpostavljenosti tveganju je majhna. Spremljanje tveganj V skupini Trimo tveganja stalno spremljamo in nadzorujemo preko nosilcev posameznih tveganj znotraj različnih organizacijskih enot v druţbi Trimo in njenih hčerinskih druţbah, ki so zadolţene za njihovo obvladovanje. Poslovna tveganja in tveganja delovanja obvladujemo decentralizirano, in sicer v okviru odgovornosti in pooblastil posameznih organizacijskih enot in druţb v Skupini Trimo. Finančna tveganja spremlja sektor ekonomike in financ matične druţbe, ki jih centralizirano obvladuje na ravni skupine. Tudi pri komercialnih zavarovanjih večjih vrednosti se centralizirano koordinira zavarovanje na ravni skupine. Ocenjevanje tveganj Ocenjevanje tveganj je mehanizem, preko katerega ocenjujemo verjetnost nastanka tveganja in posledice v primeru, da tveganje dejansko nastopi. Ocenjevanje tveganj se uporablja kot del napovedovanja tveganj in je del priprave na obvladovanje tveganj. Za ocenjevanje tveganj glede na vrsto tveganja uporabljamo različne metodologije. Za ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje pri delu uporabljamo metodologijo AUVA.149 Za ocenjevanje projektnih tveganj uporabljamo metodologijo ocenjevanja, ki je skladna z EFQM 150 poslovnimi praksami. V letu 2010 smo v druţbi Trimo večjo pozornost namenili ocenjevanju projektnih tveganj na operativni ravni. Tveganj in finančnih posledic zaradi podnebnih sprememb v letu 2010 ni bilo.151 149 Arbeitsplatz evaluierung gefahren ermittel & beseitigen 150 EFQM je evropska fundacija za poslovno odličnost GRI: EC2 151 69 Verjetnost Shema 3: Matrika za operativno ocenjevanje projektnih tveganj Visoka 5 Srednja Visoka Visoka Visoka Visoka Zelo velika 4 Srednja Srednja Visoka Visoka Visoka Srednja 3 Nizka Srednja Srednja Visoka Visoka Niţja 2 Nizka Nizka Srednja Srednja Visoka Nizka 1 Nizka Nizka Nizka Srednja Srednja A B C D Zelo majhne Majhne, Zmerne Velike, Srednje, zelo obvladljive vplivne E Zelo hude, kritične, nevarne Posledice Prioritete na področju tveganj v letu 2010 V druţbi Trimo smo v letu 2010 kot prioriteto določili projektna tveganja za komercialne projekte. S projektnimi tveganji smo se ukvarjali predvsem na operativni ravni in povečali spremljanje dejavnikov projektnih tveganja ter vpliv različnih procesov na potek projekta. Na nivoju druţbe smo za vse projekte dodali projektno tveganje (tveganje pomanjkanja kompetenc članov projektnega tima) in določili nosilca odgovornega za obvladovanje prepoznanega tveganja. Tveganja v prihodnosti V letu 2010 smo ponovno identificirali pričakovana ključna tveganja za obdobje od leta 2011 do leta 2013.152 Identificirali smo 24 ključnih tveganj od skupno 45 tveganj. Tveganja katerim bomo do leta 2013 namenili več svojih aktivnosti so: Poslovna tveganja 1. Prodajno-razvojna tveganja: tveganje zastarelosti proizvodov, cenovna tveganja 2. Zunanja tveganja: tveganje sprememb makroekonomskih pogojev poslovanja na posameznih trgih 3. Nabavna tveganja: tveganje nepričakovanih sprememb cen, tveganje novih materialov 4. Investicijsko-tehnološka tveganja: tveganje uspešnega in pravočasnega uvajanja novih tehnologij, tveganje (ne)-zaščite proizvodnih tehnologij, patentov in know-howa, tveganje izpeljave investicij v načrtovani višini, kakovosti in roku 5. Kadrovska tveganja: tveganje neusposobljenosti kadrov, tveganje nepridobitve strokovno usposobljenih sodelavcev, tveganje izgube ključnih sodelavcev 152 GRI: 1.2 70 Tveganja delovanja: 1. Proizvodna tveganja: tveganje neobvladovanja kakovosti proizvodov in njihove zaščite (certifikati), okoljska tveganja (eksplozija, poţar, emisije, razlitje) in tveganje pogojev dela, varnosti in zdravja pri delu 2. Projektna tveganja: tveganje zamika posamezne faze projekta in nepravočasnega zaključka projekta, tveganje (ne)kakovosti izvedbe projektov, tveganje neplačil 3. Tveganja delovanja informacijskega sistema: tveganje nezanesljivosti delovanja strojne opreme, nevarnost uhajanja zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti, elementarna nesreča Finančna tveganja To so valutno, kreditno, plačilno sposobnostno in obrestno tveganje. 71 RAZVIJAMO PARTNERSTVA153 V Trimu partnerstva razvijamo z vsemi našimi deleţniki. V letu 2010 smo sodelovali z več kot 120 partnerji. S strateškimi dobavitelji smo pospešeno razvijali nove proizvode in izboljševali obstoječe. Različnim oblikam sponzorstva in donacij smo namenili 190.354 evrov finančnih sredstev. 154 Slika 5: Trimovi deleţniki Centri znanja V proces razvoja ne vključujemo le naših zaposlenih, ampak tudi naše pomembne deleţnike - kupce, dobavitelje, licenčne partnerje, univerze in inštitute, razvojne oddelke drugih podjetij in posameznike. Sodelovali z več kot 120-imi domačimi in tujimi partnerji Naš razvojni oddelek je v letu 2010 v procesu razvoja aktivno sodeloval s 123-imi domačimi in tujimi partnerji. Med njimi je bilo 21 fakultet, 17 institutov, 58 razvojnih oddelkov drugih podjetij, med njimi 23 dobaviteljev in večje število samostojnih raziskovalcev in oblikovalcev. V 85 odstotkih vseh razvojnih projektov smo sodelovali z zunanjimi partnerji, od celotnega števila partnerjev jih je bilo skoraj 58 odstotkov iz tujine, kar je bilo za osem odstotnih točk več kot v letu 2009. Sodelovanje s centri znanja razvijamo tudi skozi druge oblike sodelovanja, kot so recimo Trimo raziskovalne nagrade,155 sodelovanje v skupnih razvojnih razpisih (recimo razpisi ARRS, Eureka, kompetenčni centri, gospodarska središča), sponzoriranje aktivnosti študentov, omogočanje obiskov 153 GRI: 4.16, SO1 154 GRI: 4.14 Več o posameznih Trimovih deleţnikih v naslednjih poglavjih: o kupcih v Ustvarjamo dodano vrednost za naše kupce, o širši druţbi in dobaviteljih v Razvijamo partnerstva, o delničarjih v Doseganje uravnoteţenih kazalcev, o zaposlenih v Uspehe dosegamo s sodelavci. 155 Več o tem v poglavju: Razvijamo kreativnost in inovativnost. 72 in ogledov proizvodnje, gostovanje naših strokovnjakov na fakultetah kot gostujočih predavateljev in kot članov strokovnih zdruţenj. Graf 39: Struktura razvojnih nalog (RN) glede na sodelovanje z zunanjimi partnerji v letu 2010 100% 90% 84% 80% 70% 58% 60% 50% 40% 32% 32% 30% 20% 5% 10% 0% % RN z vsaj enim zunanjim partnerjem % RN z izključno zunanjimi partnerji % RN z obstoječimi dobavitelji % RN s partnerji iz tujine % RN z zunanjimi oblikovalci, arhitekti, umetniki Graf 40: Partnerji v letu 2010 3% 17% 14% 47% 19% fakultete % obstoječi dobavitelji % posamezniki % inštituti % razvojni odd. podjetij % Tudi v letu 2010 smo nadaljevali s postavitvijo modela odprtega inoviranja (Open Innovation Model),156 s katerim ţelimo pospešiti naše razvojne aktivnosti in v sodelovanje vključiti čim večje število zunanjih razvojnih partnerjev. Tako smo na našem spletnem portalu nadaljevali s projektom »Sodeluj z nami«, v okviru iskanja potencialnih razvojnih partnerjev smo sodelovali z enim najbolj znanih spletnih ponudnikov s področja odprtega inoviranja Nine Sigma157 ter s svetovalnim podjetjem AT Kearney nadaljevali projekt s področja odprtega inoviranja. Trimo je član EFQM, dve sodelavki sta ocenjevalki poslovne odličnosti za Evropsko nagrado, ena sodelavka je EFQM Valued Assessor. Trimo je član EFQM Pakta, čigar poslanstvo je razvijanje dobrih praks na različnih procesih. Člani EFQM pakta so tudi BMW, Philips, Bosch, Unilever, Solvay, EDV, Grundfoss, TNT. Dobavitelji V letu 2010 smo osredotočali temeljne nabavne aktivnosti na izvedbeno raven, pospešena pogajanja, zagotavljanje kreditnih limitov in hitro obračanje zalog. V centralni nadzor nabave smo poleg matične druţbe vključili še ostala proizvodna podjetja v Skupini Trimo. Cene ključnih materialov, kot so pločevina, črna metalurgija in kemija, so v letu 2010 rasle, izolacijske materiale pa smo ohranili na ravni leta prej. 156 Za predhodne aktivnosti in vzroke za postavitev modela odprtega inoviranja glej Trimovo letno poročilo 2008. 157 Več o tem: www.ninesigma.com. 73 Bolj povezano smo delovali v celotni verigi, kar se izkazuje v zniţanju ravni zalog surovin in dnevih vezave denarja. S strateškimi dobavitelji smo izboljševali funkcionalne in estetske lastnosti obstoječih proizvodov ter izvedli obširno raziskavo in selekcijo dobaviteljev trga materialov za nov fasadni sistem. Izvedli smo trideset razvojno - izobraţevalnih okroglih miz z obstoječimi dobavitelji ter 45 predstavitev novih materialov in sistemov. Nadaljevali smo z nadgradnjo na področju elektronskega poslovanja z dobavitelji kot tudi z notranjimi deleţniki poslovanja in zagotavljali maksimalno učinkovitost kadrovskih virov. Lokalna udeleţba dobaviteljev predstavlja 51,17 odstotka predvsem zaradi lokalne proizvodnje kontejnerjev, storitvene dejavnosti (montaţe) in delno tudi zaradi nabave črne metalurgije preko določenih slovenskih trgovcev. Graf 41: Promet nabave druţbe Trimo glede na geografsko strukturo 158 11% 51% 38% SLOVENIJA OSTALA EU IZVEN EU Delničarji Za delničarje smo tudi v letu 2010 izdali letno poročilo druţbe in Skupine Trimo. Prav tako smo izdali bilten Delničar, na spletnih straneh Trima pa tudi objavljali pomembne poslovne dogodke. Mediji Komuniciranje z mediji smo v letu 2010 okrepili predvsem na Poljskem, v Rusiji in Veliki Britaniji, pojavnost Trima v medijih skozi novinarske objave pa se je občutno povečala tudi na Češkem, Hrvaškem, Madţarskem, Poljskem, v Bosni in Hercegovini, Slovaški, Španiji. Pojavnost Trima v Sloveniji je ostala v skladu s ciljem na pribliţno istem nivoju kot leto prej.159 Druţba Druţba Trimo je v letu 2010 namenila 190.354 evrov finančnih sredstev za različne oblike sponzorstev in donacij. To predstavlja 0,20 odstotka celotnega prihodka, kar je enako kot v predhodnem letu.160 158 GRI: EC6 159 Podrobnejši podatki so dostopni v Trimovi sluţbi za odnose z javnostmi. 160 GRI: EC1 74 Graf 42: Struktura sredstev za sponzorstva in donacije v letu 2010 7% 13 % 11 % 69 % humanitarni namen kulturni namen izobraţevalni namen šport V Trimu verjamemo, da veliko prispevamo v druţbo tudi z aktivnim odzivom na povabila različnih organizacij z namenom predstavitve naših izkušenj, dobrih praks in znanja. Glavna direktorica je pogosto vabljena k predavanjem ali aktivni udeleţbi na okroglih mizah na teme voditeljstvo, notranje podjetništvo, povezovanje podjetij z ostalimi deleţniki inovacijskega prostora … Tudi ostali sodelavci se aktivno odzivajo na različna vabila z njihovega področja. Članstva v organizacijah Glavna direktorica je članica strateškega gospodarskega sveta pri predsedniku vlade Republike Slovenije in članica sveta za gospodarstvo pri predsedniku Republike Slovenije. Je podpredsednica regijske Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, podpredsednica Zdruţenja manager Slovenije. Je članica nadzornega sveta Pokojninske druţbe A, d. d. in članica nadzornega sveta Slovensko - nizozemskega poslovnega zdruţenja. Glavna direktorica je članica sveta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, članica upravnega odbora ZRC – SAZU, članica nadzornega sveta IEDC Bled, Slovenija, članica kolegija gospodarstva Univerze v Ljubljani. Je tudi članica strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS, članica Skupščine Mednarodne podiplomske šole Joţefa Stefana. Je članica sveta Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.161 V spodnji tabeli prikazujemo, v katerih organizacijah smo bili člani (v letu 2010) – tako za druţbo kot Skupino Trimo. 161 GRI: SO5 75 Tabela 3: Članstva druţbe Trimo in njenih hčerinskih druţb v organizacijah, v katerih smo v letu 2010 plačali članarino Ime druţbe Trimo, d. d. Ime organizacije Zdruţenje članov nadzornih svetov Kmetijsko gozdarska zbornica EFQM private stichting GS1 Slovenija Slovensko društvo za odnose z javnostmi Gospodarska zbornica dolenjske in bele krajine Slovensko društvo za trajnostni razvoj Trendwatching.com Slovensko-makedonski poslovni klub AmCham Slovenia Društvo vzdrţevalcev Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Inţenirska zbornica Slovenije MDVI medobčinsko društvo varnostnih inţenirjev Slovenska fundacija za poslovno odličnost Nova ljubljanska banka, d. d. Slovensko zdruţenje za kakovost Slovensko društvo informatika Slovensko društvo uporabnikov Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Društvo arhitektov Zdruţenje manager Zdruţenje nabavnikov Slovenije Zdruţenje delodajalcev Slovenije Drţava Slovenija Slovenija Belgija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Nizozemska Makedonija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija НП СРО "ОСВО" (Саморегулируемая организация) Некоммерческое партнерство "Объединение строителей Владимирской области" Rusija НП СРО "ОПВО" (Саморегулируемая организация) Некоммерческое партнерство «Объединение проектировщиков Владимирской области" Rusija Торгово-промышленная палата России и Владимирской области Rusija Privredna komora Srbije Srbija Privredna komora Vojvodine Srbija Slovenački poslovni klub Beograd Srbija Trimo UAE fze الفجيرة غرفة التجارة والصناعة Zdruţeni arabski emirati OOO Trimo RUS - - RIBA CPD Providers Velika Britanija UK Trade and Investment Velika Britanija OOO Trimo VSK Trimo Inţenjering d.o.o. Trimo UK Ltd. 162 162 GRI: 4.13 76 Ime druţbe Ime organizacije Drţava Trimo Polska Sp.z.o.o. - - Trimo GraĎenje d.o.o. Hrvatska gospodarska komora Hrvaška Trimo Construct Romania S.r.l. - - Trimo Bulgaria OOD Bulgarian Slovenian Chamber of Commerce and Industry Bolgarija Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Milano - Ufficio Registro delle Imprese Italija INPS (Istituto Nazionale Previdenza Sociale) Italija INAIL (Istituto Nazionale per l'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro) Italija Trimo Italia S.r.l. Trimo Iberica Trimo Makedonija dooel Trimo BH d.o.o. CBS Inštitut Akripol, d. d. Tinde d.o.o. - - Stopanska komora na Makedonija Makedonija Sojuz na stopanski komori na Makedonija Makedonija Slovenečko makedonski biznis klub Makedonija / Slovenija Institut za standardizacija na Republika Makedonija Makedonija - - Društvo za sonaravno gradnjo Slovenija Organizacija za jeklene konstrukcije Slovenija Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Slovenija Zdruţenje nabavnikov Slovenije Slovenija Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine Slovenija Gospodarska zbornica Slovenije Slovenija Center odličnosti PoliMat Slovenija Grozd Plasttehnika Slovenija SZPV - Slovensko zdruţenje za poţarno varnost Slovenija ZDS - Zdruţenje delodajalcev Slovenije Slovenija GZDBK - Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine Slovenija 77 PREVZEMAMO ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST Zaveza trajnostnemu razvoju izhaja iz začetkov Trimovega delovanja in je eden temeljev organizacijske kulture in poslanstva. V Trimu smo se kot druţbeno odgovorna druţba opredelili za okolju in človeku prijazne proizvode, proizvodne programe in tehnološke procese. Primeri, ki potrjujejo to zavezo, so - od sodelovanja v pobudi cradle to cradle (C2C), izdelave analize ţivljenjskega kroga (LCA) za ključne Trimo proizvode druţine Trimoterm in Qbiss do na strehi v Trimu delujoče sončne elektrarne. Trajnostni razvoj razumemo kot doseganje ekonomske, socialne in ekološke trajnosti in jo razvijamo skladno z našimi vrednotami in s pomočjo Trimovih ključnih kompetenc in jasne vizije. Rezultati ekonomske in socialne trajnosti so prikazani v predhodnih poglavjih letnega poročila. Kot člani UNGC spoštujemo vseh deset njihovih načel (človekove pravice, delavski standardi, okolje, transparentnost in proti-korupcija).163 Varovanje okolja druţbe in Skupine Trimo V Skupini Trimo smo se kot druţbeno odgovorna druţba opredelili za okolju in človeku prijazne proizvode, proizvodne programe, tehnološke procese, sledenju idej celovite rešitve z upoštevanjem visoke varnosti in zmanjšanja tveganj za kupce in delničarje. To odgovornost širimo še zlasti v Trimove proizvodne hčerinske druţbe.164 Pri razvoju upoštevamo celoten ţivljenjski krog proizvoda vključno z razgradnjo. Prenos tehnologij in postavitev novih proizvodenj je zasnovan na kriterijih evropske zakonodaje z minimalnimi vplivi na okolje in tudi delničarjem ne predstavljajo visokega tveganja v smislu okoljskih zahtev. V vseh proizvodnih druţbah izvajamo monitoring emisij in ločeno zbiranje odpadkov. V Skupini Trimo širimo kulturo nenehnega izboljševanja in dvigujemo zavest o pomenu odgovornega okoljskega delovanja v lokalnem in globalnem smislu. V druţbah Trimo in Akripol imamo skladno s standardom ISO 14001 integriran sistem poslovanja. Tak sistem poslovanja bomo postopoma prenesli tudi na ostala hčerinske druţbe. S svojim ravnanjem dokazujemo, da upoštevamo tudi načela UNGC.165 V Trimu smo po svoji politiki in strategiji zavezani visokim ciljem glede varovanja okolja in trajnostnega razvoja. V portfelju proizvodov imamo izdelke, ki so najmanj 99 odstotno reciklabilni166. V okviru ponudbe celovitih rešitev kupcem ponujamo in izvajamo okolju prijazne rešitve, ki prispevajo k dodani vrednosti za kupca in trajnostnemu razvoju na planetu. Taki izdelki in rešitve so paneli EcoSolar167 z vgrajenimi PV moduli za pridobivanje električne energije iz sonca, PV centrale, integrirane v Trimo strehe, paneli za ogrevanje sanitarne vode s pomočjo sončne energije, paneli za zmanjšanje hrupa, samočistilni paneli Trimo EcoClean, Trimo EcoEnergy, ki s svojo reflektivnostjo zmanjšujejo pregrevanje stavb poleti in s tem zmanjšujejo porabo energije za hlajenje.168 163 Več o tem: Letno poročilo 2009. 164 Trimo VSK, Trimo Inţeniring in Trimo FZE. 165 V tem delu gre predvsem za načela UNGC s področja »okolja«; 7. načelo: gospodarstvo bi moralo podpirati preventivni pristop do okoljske problematike; 8. načelo: vzpodbujati promocijo večje okoljske odgovornosti; 9. načelo: vzpodbujati razvoj in razširjanje okolju prijaznih tehnologij 166 GRI: EN2 167 GRI: EN26 168 GRI: EN6 78 Področje sistema ravnanja z okoljem v druţbi Trimo vodi pooblaščenec vodstva za okolje mag. Danijel Zupančič, namestnik glavne direktorice za tehnično področje. Pooblaščenec vodi tudi okoljsko varnostni tim, ki je posvetovalni organ, odgovoren za razvoj celotnega področja in izvajanje strategije trajnostnega razvoja.169 Bistveni elementi te strategije so zmanjševanje odpadkov, uvedba pristopov popolnega recikliranja oziroma pristopa, ki vodi do konecpta od zibelke do zibelke170, racionalna raba naravnih virov, uporaba obnovljivih virov energije, razvoj takih izdelkov in tehnologij, ki so v ravnoteţju z naravnimi procesi in ne povzročajo trajnih posledic za planet. Upravljanje sistema ravnanja z okoljem je bilo v letu 2010 uspešno na vseh ključnih področjih. Pomembne aktivnosti in doseţki v letu 2010 so:171 zniţane količine komunalnih odpadkov za 26 odstotkov glede na leto 2009, povečan deleţ reciklabilnih odpadkov in predaja v obliki sekundarnih ali primarnih surovin (doseţeno 94,4 odstotka od vseh odpadkov), zmanjšane so porabe embalaţnih materialov na enoto proizvoda, zmanjšana je poraba električne energije na enoto proizvoda linije Qbiss One ,172 zmanjšan CO2e odtis za modularne elemente Qbiss One in Trimoterm - LCA , organiziran je bil ţe enajsti tradicionalni Trimov dan okolja, ko smo se pridruţili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, za potrebe proizvodenj je bilo nabavljeno okoli 55.000 ton materialov.173 V letu 2010 smo za stroške vlaganja v sistem ravnanja z okoljem namenili 18.320 evrov in s tem presegali zakonske obveznosti na posameznih področjih.174 Učinki izvedenega programa varovanja okolja in trajnostnega razvoja so bili višji od vloţenih sredstev. Pridruţili smo se vse slovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zbrali smo 28 kubičnih metrov odpadkov iz bljiţnje okolice Trima in gozdov. Ocenjujemo, da smo od tega zbrali okoli 55 odstotkov odpadkov, namenjenih za nadaljnjo predelavo. Pripravljenost na izredne dogodke V Trimu izvajamo ukrepe za obvladovanje tveganj na področju varovanja okolja (poţar, razlitje, eksplozija …). V letu 2010 nismo imeli nobenega izrednega dogodka z negativnim vplivom na okolje ali poţarno varnost.175 169 Okoljsko – varnostni tim je sestavljen s strokovnjaki s posameznih področij (varnost in zdravje pri delu, nevarne snovi, kadri, naravni viri, energija, itd). GRI: LA6 170 »Cradle to cradle« pomeni vsakokratna izdelava novega izdelka iz zavrţenega izdelka. 171 GRI: EN27 172 GRI: EN5 173 GRI: EN1 174 GRI: EN30 175 GRI: EN23 79 Ravnanje z odpadki176 Sistem ravnanja z odpadki, ki je osnovan na smernicah in direktivah EU in ga vsako leto izboljšujemo, vpliva na Trimove rezultate, ki so nad povprečjem v drţavi in tudi v določenih segmentih primer dobre prakse tudi za vodilna evropska podjetja. Tak sistem ravnanja z odpadki je vzpostavljen tudi v hčerinskih druţbah, v katerih bomo rezultate postopoma dvignili na enak nivo kot v matični druţbi. Komunalni odpadki Zmanjševanje komunalnih odpadkov je sestavni del Trimo programa ravnanja z odpadki. V letu 2010 se je količina komunalnih odpadkov še pomembno zniţala kot posledica uvedenega dodatnega zbiranja in ločevanja odpadkov. Deleţ komunalnih odpadkov predstavlja 5,4 odstotka vseh odpadkov druţbe.177 Sekundarni odpadki Relativni deleţ ločenih in predanih odpadkov v obliki sekundarnih surovin v druţbi Trimo narašča, saj se program ravnanja z odpadki izvaja dosledno, pozitivno pa prispevajo k rezultatom tudi stalne izboljšave. Deleţ odpadkov, namenjenih za predelavo oziroma reciklaţo, smo v letu 2010 dvignili za 2,9 odstotka in dosegli skupaj 94,4 odstotka vseh nastalih odpadkov. Graf 43: Deleţ predelanih (zbranih in predanih) industrijskih odpadkov v Trimu v primerjavi z Republiko Slovenijo [%] v 178 obdobju od 2006 do 2010 100,0% 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% 2006 2007 TRIMO d.d. 2008 SLO 2009 2010 Cilj - TRIMO d.d. Nevarni odpadki179 Nevarni odpadki se nadzorovano zbirajo in predajajo pooblaščenim odjemalcem, ki imajo koncesijo za to vrsto dejavnosti. Količine nevarnih odpadkov180 v Trimu so relativno nizke in predstavljajo 0,23 odstotka vseh odpadkov. Poraba vode181 Program varovanja okolja v Trimu vključuje tudi skrb za racionalno rabo naravnih virov, med katerimi je pitna voda na prvem mestu. Poraba vode je v letu 2010 nekoliko niţja glede na leto 2009. Poraba vode na zaposlenega v letu 2010 je bila 0,90 kubičnih metrov na mesec.182 Vodo uporabljamo le za sanitarne potrebe in lastno kuhinjo. Ne uporabljamo je za tehnološke procese, zaradi česar tudi ne nastajajo odpadne tehnološke vode.183 Vse odpadne vode se vodijo do javne 176 GRI: EN22 177 Za rezultate po letih na področju komunalnih odpadkov glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 178 Podatki za Slovenijo na ARSO za leto 2010 še niso na voljo . 179 GRI: EN24 180 Za količine nevarnih odpadkov po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 181 GRI: EN8 182 Za porabo vode po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/, EN 21 80 centralne čistilne naprave Trebnje.184 Program varovanje okolja zajema nadzor nad notranjim kanalizacijskim omreţjem, kjer se posebna pozornost posveča lovilcem olj. Poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO)185 Med porabami naravnih virov v Trimu je tudi ELKO. Večji del porabe je vezan na sistem ogrevanja v zimskem obdobju, kjer sledimo absolutni porabi in porabi na enoto ogrevnega volumna. Cilj letne porabe ELKO je postavljen glede na povprečno zimsko temperaturo in načrt proizvodnje streh in fasad. V letu 2010 je bila poraba ELKO pod zastavljenim ciljem.186 Poraba električne energije Med pomembnimi okoljskimi vidiki v Trimu je tudi poraba električne energije za proizvodne procese, prezračevanje, klimatizacijo, ogrevanje in razsvetljavo. V letu 2010 je bila poraba električne energije pod zastavljenim ciljem187. Trimova sončna elektrarna je delovala vse leto in proizvedla nad 31.000 kWh zelene električne energije.188 Emisije škodljivih snovi v naravno okolje Skladno s predpisi izvajamo v Trimu redne meritve emisij škodljivih snovi v okolje (monitoring), in sicer za področje emisij trdih delcev, hlapov in emisij hrupa v naravno okolje. V letu 2010 so bile opravljene redne meritve emisij škodljivih snovi na obstoječi tehnološki opremi. Vsi rezultati so pod dovoljenimi zakonsko predpisanimi mejami. Redno izvajamo tudi monitoring emisij iz vseh kurilnih naprav in tudi te naprave delujejo v skladu s predpisanimi zakonskimi mejami.189 Za hlapne organske snovi (HOS) iz lakirne naprave, kjer dela opravlja pogodbeni partner, nadzorujemo količine emisij HOS tako, da niso prekoračene dovoljene ciljne vrednosti. Graf 44: Primerjava med dejansko in dovoljeno ciljno emisijo HOS (kg) v Trimu za obdobje od leta 2006 do leta 2010 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 2006 2007 Dejanska količina HOS (kg) 2008 2009 2010 Dovoljena ciljna količina HOS (kg) LCA 190 S skrbnim ravnanjem z naravnimi viri in energenti ter hkratnimi ukrepi za zmanjšanje posrednih vplivov na količino izpustov v ozračje v sodelovanju s partnerji v dobavni verigi v Trimu širimo kulturo 183 GRI: EN9 184 GRI: EN10, EN21 185 V nadaljevanju: ELKO. GRI: EN3, EN4 186 Za porabo ELKO po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 187 Za porabo električne energije po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/. GRI: EN3, EN4, EN7. 188 Za proizvodnjo "zelene" električne energije po letih glej Letno poročilo za sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu 2010 na spletni strani http://www.trimo.si/podjetje/trajnostni-razvoj/za-trajnostno-poslovanje/ 189 GRI: EN20 190 GRI: EN16, EN17, EN18, EN 29 V podatku CO2e so zajete emisije vseh šestih toplogrednih plinov po Kiotskem protokolu. 81 odgovornega odnosa do podnebnih sprememb. Naša odgovornost se kaţe tudi v tem, da smo v Trimu izvedli CO2e odtis za glavne izdelke druţine Trimoterm in Qbiss v celotni dobavni verigi (LCA). Z ukrepi zmanjšanja emisije CO2e odtisa smo v letu 2010 dosegli za pribliţno tri odstotke manjše CO2 odtise na enoto.. Na osnovi porab energentov, emisij in izračunov spremljamo tudi emisije CO2 kot posledico delovanja proizvodne tovarne. V letu se je celotna emisija povečala na račun večjega obsega proizvodenj.191 Pri tem niso zajete emisije zaposlenih (prihod na delo, sluţbena potovanja ipd.). Graf 45: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje druţbe Trimo v Trebnjem 4.000.000 3.932.370 3.706.781 3.483.132 3.631.347 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2007 2008 ELKO skupaj [kg CO2] 2009 2010 el. energija skupaj [kg CO2] Komuniciranje z okoljem V Trimu smo tudi v letu 2010 obeleţili Dan okolja192. Velika večina zaposlenih v Trimu se je vključila v vse slovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zbrali smo 28 kubičnih metrov odpadkov iz bliţnje okolice Trima in gozdov. Ocenjujemo, da smo od tega zbrali okoli 55 odstotkov odpadkov, namenjenih za nadaljno predelavo.193 Načrti za leto 2011 NAČRT POSLOVNI KAZALCI ZA LETO 2011 TRIMO, D. D. SKUPINA TRIMO 105,0 174,6 111 104 50.000 34.000 Indeks 2010/2009 117 112 SKUPNI KAPITAL v mio eur 48,8 47,8 Indeks 2010/2009 104 107 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 464 1.050 Indeks 2011/2010 97 93 SKUPNI PRIHODEK v mio eur Indeks 2011/2010 DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA v eur V druţbi in Skupini Trimo smo odločeni, da s pozitivno energijo in odgovornim delom doseţemo zastavljene cilje in tako skladno z motom leta »Energija + Odgovornost = Bogastvo« ustvarjamo bogastvo za vse Trimove deleţnike na vseh področjih. 191 Glej graf: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje druţbe. 192 Več o tem na: http://www.trimo.si/mediji/sporocila-za-javnost-66/?y=2009&m=05. 193 GRI: EC8 82 83 84 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TRIMO Računovodska načela, usmeritve in prikaz računovodskih izkazov194 Podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov Računovodski izkazi Skupine Trimo so sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah in Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo od 1. januarja 2006 (v nadaljevanju: SRS). Pri sestavljanju računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Izkazujejo resničen in pošten prikaz premoţenja in obveznosti, finančnega poloţaja ter poslovni izid druţbe. Pri oblikovanju računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov smo upoštevali tudi potrebne kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in računovodenja. To so: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih so začetne izvirne vrednosti in končne poštene vrednosti, ki so razvidne iz knjigovodskih listin, v skladu s SRS in zakonodajo. Tečaj in način preračuna Sredstva in obveznosti, nominirana v tujih valutah, so bila preračunana v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. december 2010. Primerljivost podatkov za leto 2010 Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za tekoče poslovno leto195 in predhodno poslovno leto. Izkaz poslovnega izida je sestavljen v skladu s SRS 25, v katerem je prikazan poslovni izid za poslovno leto in predhodno poslovno leto. Izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26, v katerem so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za tekoče poslovno leto in predhodno poslovno leto. V letu 2010 so bile manjše spremembe glede števila druţb, ki so vključene v uskupinjevanje.196 Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom Vsi podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikaz podatkov poslovnega leta in so izraţeni v evrih brez centov. Prikaz indeksov primerjave s predhodnim letom je zaradi smiselnosti in realnosti primerjave omejen navzgor do 10.000. Strukturni deleţi posameznih kategorij se pri podatkih bilance stanja nanašajo glede na celotna sredstva oziroma obveznosti do virov sredstev. Strukturni deleţi posameznih kategorij se pri podatkih izkaza poslovnega izida nanašajo glede na doseţeni celotni prihodek, ki ga sestavljajo doseţeni poslovni prihodki (brez učinka spremembe zalog), finančni prihodki in drugi prihodki. V razkritjih je pogosto uporabljen izraz »matična druţba« in predstavlja druţbo Trimo. Za druţbo Trimo in navedene odvisne druţbe, vključene v izdelavo uskupinjenih računovodskih izkazov, so bila izdelana ločena poročila o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 2010. Za druţbo Akripol Zagreb ni bila opravljena popolna letna revizija računovodskih izkazov, ampak je bil opravljen pregled podatkov v okviru revizije druţbe ustanoviteljice Akripol d.d.. Druţbi Trimo Construct 194 GRI: 3.5, 3.9 GRI: 3.1 196 Druţba TRIMO Prefabricated Buidings Ltd. je bila v letu 2010 likvidirana in pri druţbi Akripol-S je bil tudi začet postopek likvidacije, zato ni vključena v uskupinjevanje za leto 2010. 195 85 Romania in Trimo BH sta v letu 2010 poslovali v pomembno manjšem obsegu in za njiju ni bila opravljena zunanja revizija, ampak se je izvedla notranja revizija v okviru sluţbe notranje revizije matične druţbe. Za druţbo TRIMO UAE FZE ni bila izvedena zunanja revizija in so se izvajali postopki notranje revizije skozi celotno poslovno leto. V izdelavo uskupinjenih računovodskih izkazov so bile poleg matične druţbe vključene naslednje odvisne druţbe: Akripol d.d., Slovenija Akripol Zagreb, d.o.o., Hrvaška Tinde d.o.o., Slovenija Trimo Polska Sp.z o.o., Poljska Trimo GraĎenje d.o.o., Hrvaška Trimo Inţenjering d.o.o., Srbija Trimo UK Ltd., Velika Britanija Trimo Italija Srl, Italija OOO Trimo VSK, Rusija OOO Trimo RUS, Rusija Trimo BH d.o.o., Bosna in Hercegovina Trimo Construct Romania S.R.L., Romunija Trimo Bulgaria, Bolgarija OOD, Bolgarija Trimo UAE FZE, Zdruţeni arabski emirati OOO Trimo Stroj Inţiniring, Rusija Načela sestavljanja uskupinjenih računovodskih izkazov Konsolidacija računovodskih izkazov je izdelana v skladu s SRS. Pri konsolidiranju so upoštevane računovodske predpostavke o merilih za konsolidiranje, zlasti glede vprašanj, ki niso rešena v zakonskih določilih ali standardih. Te predpostavke so: Predpostavka enotne družbe Konsolidirani računovodski izkazi skupine druţb prikazujejo premoţenjsko, finančno stanje in poslovni izid ter spremembe finančnega poloţaja in gibanje lastniškega kapitala skupine druţb, kot da gre za eno druţbo. Pri tem so upoštevani naslednji postopki in učinki uskupinjevanja: 1. Finančne naloţbe matične druţbe v odvisne druţbe so bile pri konsolidiranju izločene in njim ustrezni del kapitala odvisnih druţb. Manjšinski kapital je prikazan do njegove pripadajoče višine posebej v okviru kapitala skupine. 2. Medsebojne poslovne terjatve in obveznosti v skupini povezanih druţb so bile pobotane. 3. Poslovni in finančni prihodki, ki izhajajo iz razmerij med povezanimi druţbami v skupini, so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izločeni, prav tako tudi njim ustrezni poslovni in finančni odhodki. Predpostavka izkazovanja resničnega premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida Predpostavka popolnosti skupine Predpostavka popolnosti vsebine računovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje Predpostavka enakega datuma 86 Predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja; metode se bodo dosledno uporabljale iz obdobja v obdobje, kot je to določeno s prvim konsolidiranjem. Pri oblikovni stanovitnosti je določena oblika in vsebina posameznih postavk bilance stanja, izkaza poslovnega izida po I. različici, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Po vsebinski stanovitnosti pa smo določili uporabo enakih metod in postopkov pri sestavljanju računovodskih izkazov iz obdobja v obdobje. Predpostavka jasnosti in preglednosti Predpostavka gospodarnosti Predpostavka pomembnosti; konsolidirani računovodski izkazi vključujejo druţbe v skupini in postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in odločitve njihovih uporabnikov. Pri pripravi uskupinjenih računovodskih izkazov je uporabljena metoda hkratnega konsolidiranja, kjer se v enem koraku konsolidirajo vse druţbe v skupini. Predhodno je uporabljena metoda popolnega konsolidiranja v okviru podskupine Akripol, kjer se konsolidirajo izkazi druţbe ustanoviteljice Akripol in njene odvisne druţbe Akripol Zagreb. Uskupinjeni izkazi te podskupine so vključeni v uskupinjene izkaze Skupine Trimo. V nadaljevanju prikazane računovodske usmeritve197 se nanašajo na Računovodsko poročilo Skupine Trimo in Računovodsko poročilo druţbe Trimo, ki mu sledi v nadaljevanju.198 Bilanca stanja Uskupinjena bilanca stanja199 je sestavljena v skladu s SRS 24.4. Postavke v uskupinjeni bilanci stanja se prikazujejo po neodpisani vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmeteno dolgoročna sredstva so razpoznavna nedenarna sredstva, ki fizično ne obstajajo in sluţijo ustvarjanju prihodnjih gospodarskih koristi. Neopredmetena dolgoročna sredstva predstavljajo pridobljene dolgoročne premoţenjske pravice. Vsa neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo oziroma imajo dokončne dobe koristnosti. V druţbi nastali stroški raziskovanja se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, ampak se takoj obravnavajo kot odhodki obračunskega obdobja, v katerem nastanejo. V druţbi nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se za njih dokaţejo oziroma so izpolnjeni pogoji v skladu s SRS 2.13. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se pripozna, če izpolnjuje pogoje za pripoznanje, in se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštejejo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, pridobljenega od poslovnih partnerjev, tvorijo stroški, navedeni na fakturi. Kasnejša pripoznanja, ki prej niso bila pripoznana kot nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih naloţb, niso dovoljena, prav tako ne prej vračunani stroški neopredmetenih dolgoročnih sredstev. 197 GRI: 3.9 V prikazanih računovodskih usmeritvah so poleg skupnih računovodskih usmeritev skupine predstavljene tudi spremembe usmeritev matične druţbe oziroma njihove posebnosti. 199 Bilanca stanja za druţbo Trimo 198 87 Knjigovodska vrednost neopredmetenega osnovnega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem, ki se obračunava posamično. Amortiziranje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se začne, ko je sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Dobo in metodo amortiziranja je potrebno pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Neopredmetena dolgoročna sredstva se lahko prevrednotujejo zaradi okrepitve, če za njih obstaja delujoči trg. Prevrednotovanje zaradi okrepitve poveča knjigovodsko vrednost in neposredno posebni prevrednotovalni popravek kapitala. Prevrednotenje zaradi oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev se opravi, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, ki predstavlja čisto vrednost pri uporabi sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se njegova knjigovodska vrednost zmanjša na njegovo nadomestljivo vrednost. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva druţbe so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene. Pričakuje se, da se bo osnovno sredstvo uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje. Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe in oprema s pripadajočimi nadomestnimi deli. Opredmetena osnovna sredstva se vodijo posamično in se pripoznajo, če izpolnjujejo pogoje z pripoznavanje v skladu s SRS 1.7, in se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Ločeno od sredstev, ki so usposobljena za uporabo, se morajo izkazovati opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi ter trajno neuporabna opredmetena osnovna sredstva. Nabavno vrednost posameznega opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, izdelanega v druţbi, tvorijo stroški, ki jih povzroča njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati, vključno s stroški realnih obresti od posojil za njegovo gradnjo ali izdelavo do usposobitve za uporabo. Stroški izdelave opredmetenega osnovnega sredstva v druţbi ne more presegati trţne vrednosti istovrstnih sredstev. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Stroški popravil in vzdrţevanja opredmetenih osnovnih sredstev se pripoznajo kot odhodki obdobja, kadar se pojavijo. Za nabavo osnovnega sredstva, pridobljenega z zamenjavo, se uporabi metodologija glede na obliko zamenjave po SRS 1.13. Knjigovodska vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoloţljivo za uporabo. Knjigovodska vrednost ne sme biti večja od vrednosti, nadomestljive v preostali dobi njegove koristnosti, oziroma od njegove poštene vrednosti na dan bilance stanja, kar se zagotovi s pravilnim amortiziranjem. Osnova za obračun amortizacije je izvirna ali prevrednotena nabavna vrednost amortiziranega sredstva, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Dobe koristnosti za posamezne vrste osnovnih sredstev so opredeljene z letnimi amortizacijskimi stopnjami, neodvisno od amortizacijskih stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi. Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva je odvisna od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja in pričakovanega ekonomskega staranja. Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. Razlika med prodajno vrednostjo, zmanjšana za stroške prodaje in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva, se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve. Ob odtujitvi prevrednotenega sredstva je treba razliko med njegovo prodajno vrednostjo, zmanjšano za stroške prodaje in zadnjo knjigovodsko vrednostjo, popraviti za preseţek iz prevrednotenja, ki se nanaša na to sredstvo. 88 Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot prevrednotenje se ne štejejo dodatne naloţbe vanje in njihovo amortiziranje. Opravi se lahko na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se kot prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi njihove okrepitve, prevrednotenje zaradi njihove oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve. Po začetnem pripoznanju je moţna izbira med dvema modeloma merjenja opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer med modelom nabavne vrednosti in modelom prevrednotenja. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve lahko prevrednotujejo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Po modelu prevrednotenja se prevrednotujejo na pošteno vrednost zemljišča in zgradbe, kar je v skladu z dejstvom, da na povečanje njihove vrednosti bistveno vplivajo zunanji dejavniki. V skladu s tem modelom se ta sredstva tudi amortizirajo in slabijo. Določitev dokazane poštene trţne vrednosti je določitev trţne vrednosti, ki jo ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti, na osnovi mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Po izbranem modelu vrednotenja nepremičnin je pogostost njihovega prevrednotenja odvisna od gibanja poštene vrednosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev. Če spremembe poštene vrednosti oziroma dejavnikov, ki jo po izbranem modelu opredeljujejo, niso pomembne, ni potrebno prevrednotenje teh sredstev v posameznem poslovnem letu. Če pa se poštena vrednost prevrednotenega sredstva, ugotovljena na osnovi ocene pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, pomembno razlikuje od knjigovodske, je nadaljnje prevrednotovanje potrebno. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot preseţek iz prevrednotenja. Preseţek iz prevrednotenja, ki je sestavni del kapitala, se prenese v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti sredstev iz prevrednotenja bremeni neposredno oblikovan preseţek iz prevrednotenja istih sredstev do njegove oblikovane višine, morebitni preostanek po črpanju preseţka pa bremeni tekoči poslovni izid. Naloţbe v opremo se vrednotijo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti in se v skladu s tem amortizirajo in slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost, le to predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Odprava oslabitve, pripoznane pri opredmetenem osnovnem sredstvu v prejšnjih obdobjih, se opravi zgolj, če se spremeni ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti pri pripoznanju zadnje izgube zaradi oslabitve. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove knjigovodske vrednosti poveča ustrezni prevrednotovalni poslovni prihodek, razen če je bil pri njegovi prejšnji oslabitvi zmanjšan ustrezni preseţek iz prevrednotenja in ga je v tem primeru potrebno ponovno povečati. V letu 2010 je druţba Trimo prešla na amortiziranje osnovnih sredstev po pričakovani ţivljenjski dobi. Učinek spremembe stopenj amortizacije znaša 1.552.344 evrov. Naloţbene nepremičnine Naloţbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v najem – naloţbene nepremičnine, se obravnavajo ločeno od drugih dolgoročnih finančnih naloţb in tudi od opredmetenih osnovnih sredstev. Ob začetnem pripoznavanju se vrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka nakupni ceni, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naloţbi. Po začetnem pripoznanju jih vrednotimo po modelu poštene vrednosti v skladu s SRS 6. Učinki poznejših prevrednotenj se izkazujejo v poslovnem izidu. Pričakujemo, da se bo knjigovodska vrednost naloţbenih nepremičnin pokrila v prihodnosti z nadaljevanjem njene uporabe. Finančne naloţbe V okvir finančnih naloţb uvrščamo dolgoročne in kratkoročne finančne naloţbe. Predstavljajo finančna sredstva podjetja naloţbenika, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno oziroma kratkoročno povečevalo svoje finančne prihodke. Kjer izrecno ni navedeno na katero vrsto finančnih naloţb se določena usmeritev nanaša, se le ta nanaša skupno na oboje vrst finančnih naloţb. 89 Finančna naloţba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Njeno pripoznanje se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice. Finančna naloţba se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki je enaka plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov, to je nabavni vrednosti bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naloţbi. Prevrednotenje finančnih naloţb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, kar ne velja za pogodbeni pripis obresti in druge spremembe glavnice dolga. Pojavlja se kot prevrednotenje finančnih naloţb zaradi njihove okrepitve, oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve. Dokazani dobiček ali dokazana izguba pri finančnem sredstvu, razpoloţljivem za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) preseţka iz prevrednotenja; če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoloţljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripozna negativni preseţek iz prevrednotenja. Izgube kot posledice prevrednotenja zaradi oslabitve, ki niso mogle biti poravnane s preseţkom iz prevrednotenja, se pripoznajo kot izguba v poslovnem izidu. Preračuni finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraţenih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski inštrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila. Poštena vrednost je dokazana, če je objavljena cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, lahko denarne tokove utemeljeno oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti ali obstaja model vrednotenja, pri katerem uporabljeni podatki prihajajo z delujočega trga. Pri finančnih naloţbah v kapitalske inštrumente za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in niso izkazane po pošteni vrednosti, temveč po nabavni vrednosti, se znesek izgube zaradi oslabitve pripozna kot prevrednotovalni finančni odhodek. Takšnih izgub zaradi oslabitve ni dovoljeno razveljaviti. Enako velja za finančne naloţbe v kapitalske inštrumente, ki so razvrščeni kot razpoloţljivi za prodajo, in se predhodni učinki izgub, ki so bili pripoznani preko poslovnega izida zaradi oslabitve, ne morejo razveljaviti na enak način. Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti se razlika med knjigovodsko vrednostjo in vsoto prejetih nadomestil, vključno z nabranimi predhodnimi dobički ali izgubami, ki so bile pripoznane neposredno v kapitalu, pripozna v poslovnem izidu. Dolgoročne finančne naloţbe predstavljajo naloţbe v kapitalske deleţe drugih podjetij, ki jih podjetje naloţbenik namerava imeti v posesti v obdobju, daljšem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje. Ločeno so evidentirane naloţbe v kapital druţb v skupini, v pridruţene druţbe in v druge pravne osebe. Pojavljajo se tudi kot dolgoročne finančne naloţbe, ki niso vezane na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem podjetju. Nabavna vrednost dolgoročnih finančnih naloţb je enaka vrednosti plačanemu znesku denarja zanjo, ali njegovih ustreznikov, bodisi po pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naloţbenik na dan menjave, povečane za stroške, ki jih je moč pripisati neposredno naloţbi. Dolgoročne finančne naloţbe za druţbe v skupini, se vrednotijo po naloţbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada. Kasneje prejeti deleţi v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke na podlagi udeleţbe v dobičku. Kratkoročne finančne naloţbe predstavljajo naloţbe, razpoloţljive za prodajo ter dani krediti. Mednje sodijo tudi izpeljani finančni instrumenti, ki se uporabljajo za varovanje pred valutnimi in obrestnimi 90 tveganji in se merijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če gre za varovanje poštene vrednosti, oziroma skozi kapital, če gre za učinkovito oziroma uspešno varovanje prihodnjih denarnih tokov. Pri pripoznavanju finančnih sredstev uporabljamo datum poravnave. Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v bilanci stanja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Vrednotijo se po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene trţne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene vrednosti so v bilanci stanja izkazane med sredstvi v primeru pozitivnega vrednotenja oziroma obveznostmi v primeru negativnega vrednotenja. Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni inštrument računovodsko obravnavan kot inštrument za varovanje pred tveganjem in od vrste varovanja. V Trimu uporabljamo izvedene finančne instrumente za: • varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev, obveznosti, trdnih obvez ali • varovanje prihodnjih denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznim pripoznanim sredstvom, obveznostim ali zelo verjetnim predvidenim poslom. Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, ko so izpolnjeni določeni pogoji. Ob uvedbi varovanja pred tveganjem izdelamo formalni dokument, v katerem opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja s tveganjem, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako dokumentiramo tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke ali varovanih denarnih tokov posla, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Varovanje poštene vrednosti pred tveganjem Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. V primeru uspešnega varovanja so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«. Neučinkovito varovanje je v izkazu poslovnega izida prikazano med finančnimi odhodki ali prihodki iz finančnih naloţb, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Varovanje denarnih tokov pred tveganjem Del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje pred tveganjem, se pripozna neposredno v kapitalu. Neuspešni del dobička ali izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida, v okviru postavke finančnih odhodkov ali prihodkov iz finančnih naloţb, namenjenih trgovanju. Zneski, pripoznani neposredno v kapitalu, so preneseni v poslovni izid v tistih obdobjih, v katerih varovanje predvidenega posla vpliva na poslovni izid. Ko instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati, se proda, ali pa varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje več pogojev za računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji, ostane nabrani dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem posebej pripoznan neposredno v kapitalu, dokler ni v izkazu poslovnega izida pripoznan napovedani posel. V kolikor se ne pričakuje več, da bo prišlo do predvidenega posla, se z njim povezani nabrani dobiček ali izguba, ki je bil(a) pripoznan(a) neposredno v kapitalu, takoj prenese v izkaz poslovnega izida. Izvedeni finančni instrumenti, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganjem Nekateri izvedeni finančni instrumenti ne izpolnjujejo vseh pogojev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji. Spremembe poštenih vrednosti teh izvedenih finančnih instrumentov so takoj pripoznane v izkazu poslovnega izida kot čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju. 91 Zaloge Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitve ali prodana v okviru rednega poslovanja. Izkazujejo se naslednje vrste zalog: - material in drobni inventar - nedokončana proizvodnja in polizdelki - gotovi izdelki - trgovsko blago. V glavni knjigi spremljamo naslednje materiale: surovine, pomoţni material, material v dodelavi, material na poti, drobni inventar z ţivljenjsko dobo do enega leta ter trgovsko blago. Vodi se evidenca o nabavi, porabi, osebah, zadolţenih za drobni inventar in odpisih. Količinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga druţba vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve, nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za odobrene popuste. Neposredni stroški nabave so: prevozni stroški, stroški nakladanja in razkladanja, zavarovanja in posredniških agencij. prevoznega Pri izkazovanju zalog materiala in trgovskega blaga uporabljamo metodo povprečnih nabavnih cen. Zaloge materiala, oddanega v dodelavo in predelavo, podjetje izkazuje med svojimi zalogami v posebni evidenci, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo. Zaloge materiala se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, prav tako se ne prevrednotuje nedokončana proizvodnja in zaloga proizvodov. Zaloge se prevrednotujejo zaradi oslabitve, če knjigovodska vrednost, vključno z zadnjimi nabavnimi cenami ali stroškovna cena pri vrednotenju, presega njihovo trţno vrednost, oziroma je ta višja od čiste iztrţljive vrednosti. Zmanjšanje vrednosti zalog surovin, materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga pa ustrezne poslovne odhodke. Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se vrednoti po zoţeni lastni ceni. Zoţena lastna cena obsega proizvajalne stroške v oţjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, prodajanja in splošnih sluţb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in stroškov izposojanja. Pri izkazovanju zalog nedokončane proizvodnje in proizvodov se uporablja metodo standardnih cen s pripadajočimi odmiki. V skladu s SRS 2006 in dopolnjenega pravilnika o računovodstvu, smo zato, da bi ugotovili trţno ceno za posamezni material, opravili pregled zalog repromateriala. Vse materiale smo primerjali glede na zadnje trţne cene in glede na cene povprečne vrednosti v materialnem knjigovodstvu. Zalogi gotovih izdelkov in izdelkov na gradbišču v letu 2010 nismo prevrednotovali. Zaloge se prevrednotijo iz naslova obračanja zalog. Glede na starost se zaloga, ki je stara eno leto, popravi za 30, zaloga, ki je stara dve leti, za 60, zaloga, stara 3 leta pa za 90 odstotkov. Poslovne terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo, kar predstavlja spremembo vrednosti terjatev zaradi kasnejših popustov, reklamacij, vračil blaga in podobno. Obresti od terjatev so finančni prihodki. Dolgoročne terjatve iz poslovanja so terjatve iz danih depozitov oziroma danih blagovnih ali potrošniških kreditov z rokom zapadlosti v vračilo, daljšim od enega leta, odloţene varščine ali 92 terjatve za davek. Dolgoročne terjatve predstavljajo dolgoročne terjatve do podjetij v skupini, do drugih povezanih podjetij, druge dolgoročne terjatve do kupcev in dolgoročne varščine. Kratkoročne terjatve predstavljajo postavko, ki je izterljiva v teku enega leta. Kratkoročne terjatve so tudi tisti deli dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem poslovnem letu. Kratkoročne terjatve iz poslovanja in kratkoročne terjatve iz financiranja se izkazujejo ločeno. Kasnejše zmanjšanje terjatev zunaj prejetega plačila ali drugačne poravnave zmanjša ustrezne poslovne prihodke ali prihodke od financiranja. Terjatve, katere niso poravnane v rednem roku zapadlosti, se opredelijo kot dvomljive terjatve. Z rednim rokom je mišljen rok, dogovorjen v skladu s pogodbo oziroma drugo ustrezno listino. Za vse terjatve, katere niso poravnane v rednem roku, se pošljejo opomini. Če niso poravnane v rokih, določenih za plačilo z opomini, se izkaţejo kot sporne terjatve in se na sodišču sproţi spor med upnikom in dolţnikom. Za terjatve, ki so izraţene v tuji valuti, če se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj ali je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotenje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti, takšno povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje pa finančne odhodke. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost. Uporablja se sledeča metoda določitve vrednosti popravka terjatev, in sicer: - terjatve do druţb, ki so šle v stečaj, se odpišejo v višini 100 odstotkov, terjatve do druţb, za katere je bila uvedena ali je napovedana prisilna poravnava, se prevrednotijo zaradi oslabitve v višini od 80 do 100 odstotkov, terjatve do druţb, do katerih je bila vloţena toţba za izterjavo, se prevrednotijo zaradi oslabitve v višini od 50 do 100 odstotkov, ostale sporne terjatve do druţb, ki so problematične, se prevrednotujejo zaradi oslabitve v višini od 40 do 100 odstotkov. Kasnejši odpis posamezne terjatve, se po utemeljitvi z listino, pokrije v breme tako oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Če je vsota odpisov vseh terjatev ali dela terjatev v poslovnem letu in potrebnega dela popravkov večja od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev, je treba razliko na koncu leta pokriti v breme prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena vrednost presega knjigovodsko vrednost. Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se opravi, ko je vsota delnih ali celotnih odpisov konec poslovnega leta manjša od vnaprej vračunanega popravka vrednosti terjatev. V poslovnem letu je treba najprej razbremeniti prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami, ki so se pojavili v istem letu. Če v istem poslovnem letu razlika presega oblikovane prevrednotovalne poslovne odhodke, je treba njen preseţek obravnavati kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami v tem poslovnem letu. Če podjetje po metodi neposredne določitve popravka vrednosti terjatev ugotovi v naslednjem poslovnem letu, da je mogoče delno ali v celoti udenariti tudi odpisane terjatve, povzroči razlika nastanek prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. Denarna sredstva Denarna sredstva so gotovina, knjiţni denar in denar na poti. Med denarna sredstva uvrščamo tudi denarne ustreznike, ki predstavljajo naloţbe, ki jih je mogoče hitro oziroma v bliţnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Mednje uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah ter podobne naloţbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarno sredstvo se izkazuje v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraţeno v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi tudi ustrezen tečaj poslovne banke. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost 93 denarnih sredstev in se pojavi redni finančni prihodek ali redni finančni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preseţek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Kategorije v okviru kapitala so prikazane in razvrščene v skladu s SRS 8. V skladu s SRS predstavlja sestavni del kapitalskih rezerv tudi znesek, ki presega knjigovodsko vrednost pri odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic (vplačani preseţek kapitala). V okviru rezerv iz dobička se postavka lastne delnice izkazuje kot odbitna postavka kapitala in zmanjšuje bilančno vsoto druţbe. Preseţek iz prevrednotenja se nanaša na predhodno knjigovodsko pripoznane okrepitve sredstev, bodisi v celotnem znesku bodisi pobotano s kasnejšimi vplivi oslabitve sredstev, preden jih je ob iztrţenju mogoče upoštevati pri prihodkih. Izkazani preseţek iz prevrednotenja je lahko posledica prevrednotenja zaradi uporabe modela prevrednotenja pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih ter izmeritve finančnih naloţb, razporejenih med za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva, po njihovi pošteni vrednosti. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov pojavile v obdobju, ki ga ni mogoče z gotovostjo napovedati, in katerih velikost je zanesljivo ocenjena. V skupini oblikujemo rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov in večjih pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho. Dolgoročne rezervacije iz pogodb, ki vključujejo garancijo na izvedbo del, konstrukcijo in streho se oblikujejo na osnovi večletnih izkušenj in dejanskih stroškov reklamacij v preteklosti. Dolgoročne rezervacije za dana jamstva od prodaje proizvodov se oblikujejo v višini odstotka, ki ga druţba opredeli na podlagi povprečnega deleţa dejanskih reklamiranih količin proizvodov glede na proizvedene količine v zadnjih petih letih. Črpanje rezervacij je oblikovano praviloma za tri leta, vendar največ do datuma, ko se izteče garancijski rok. Črpanje oblikovanih rezervacij poteka po linearni metodi. Na tej osnovi se opredeli znesek poslovnih prihodkov, ki se vračunajo v tekočem letu. Rezervacije se ne prevrednotujejo. Črpanje oblikovanih rezervacij zniţujejo odhodke v tekočem poslovnem letu v višini dejansko ugotovljenih reklamacij v poslovnem letu, razlika preveč oblikovanih rezervacij pa se odpravi v dobro prihodka. Na podlagi izkušenj Sektorja kakovosti druţbe Trimo se večina reklamacij pojavi v prvih treh letih po primopredaji objekta, zato smo v letu 2010 dobo črpanja dolgoročnih rezervacij spremenili iz petih na tri leta. V letu 2010 smo tako odpravili za 1.214.443 evrov rezervacij več, kot bi jih odpravili po metodologiji preteklega leta. Oblikujemo tudi dolgoročne rezervacije za odpravnine zaposlenim ob upokojitvi in za jubilejne nagrade. Njihov namen je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so lahko dolgoročni in kratkoročni, finančni in poslovni. Dolgoročni dolgovi so obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, katerih rok zapadlosti je več kot leto dni od nastanka oziroma datuma bilance stanja. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo na: - finančne dolgoročne dolgove, ki predstavljajo dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb ali dobljenih vlog in dolgov do najemodajalcev s finančnim najemom, - poslovne dolgoročne dolgove, ki so dolgoročni krediti dobaviteljev za kupljeno blago ali storitve in dolgoročne prejete varščine. 94 Dolgoročne dolgove razčlenimo na dolgoročne dolgove do podjetij v skupini in drugih podjetij. Dolgoročni dolgovi se razčlenjujejo tudi na dolgoročne dolgove, pridobljene pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba poravnati najkasneje v letu dni. Kratkoročni dolgovi se členijo na: - finančne dolgove, ki se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dogodke, - poslovne dolgove, ki se pojavljajo, ker dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Ločeno se izkazujejo kratkoročni dolgovi, pridobljeni pri bankah ter drugih pravnih in fizičnih osebah doma in v tujini. Vsi dolgovi se na začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin, pogodb ali drugih pravnih aktov. Dolgoročni dolgovi, ki so ţe zapadli v plačilo in dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se štejejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi okrepitve v zvezi z dolgoročnimi dolţniškimi vrednostnimi papirji, če je njihova poštena dokazana vrednost pred odštetjem stroškov posla pri prodaji ali odtujitvi večja od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takšnih dolgoročnih dolgov je treba povečati do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko povečati prevrednotovalne finančne odhodke. Le če se dolgoročni finančni dolg nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno osnovno sredstvo, se prevrednotenje evidentira v spremenjeni nabavni vrednosti teh sredstev. Dolgoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, če je njihova dokazana poštena vrednost ob odštetju stroškov pri prodaji ali odtujitvi manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Knjigovodsko vrednost takih dolgov je treba zmanjšati do njihove dokazane poštene vrednosti in, preden so dokončno poravnani za razliko povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi dolgovi. Dolgoročni dolgovi se zaradi oslabitev lahko prevrednotijo tudi v zvezi z dolgoročnimi dobljenimi posojili, če pride zaradi izbranega načina obrestne mere do zmanjšanja njihove odplačne vrednosti. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo, če so izraţeni v tuji valuti in se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj, za kratkoročne dolgove izraţene v domači valuti pa, če je prevrednotenje dogovorjeno med pogodbenima strankama z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke in njihovo zmanjšanje povečuje redne finančne prihodke. Kratkoročni dolgovi se morajo prevrednotovati zaradi okrepitev v zvezi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji ali z drugimi finančnimi inštrumenti s povečanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti in za razliko se povečajo prevrednotovalni finančni odhodki. Kratkoročni dolgovi se prevrednotujejo zaradi oslabitve v zvezi z vrednostnimi papirji ali drugimi finančnimi inštrumenti, z zmanjšanjem knjigovodske vrednosti do njihove dokazane poštene vrednosti, za razliko je potrebno, predno so le ti poravnani, povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. Kratkoročni dolgovi se zaradi oslabitve lahko prevrednotujejo v zvezi s kratkoročnimi posojili, če je izmerjena odplačna vrednost dolga manjša od knjigovodske vrednosti, in pred njihovo dokončno poravnavo je potrebno povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi dolgovi. 95 Kratkoročne časovne razmejitve Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten. Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odloţene stroške oziroma kratkoročno odloţene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah aktivnih časovnih razmejitev. Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odloţene prihodke. Izkazujejo in razčlenjujejo se posebej po vrstah pasivnih časovnih razmejitev. Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida ali zalog. Kratkoročno odloţeni prihodki nastajajo, če še niso opravljene, vendar zaračunane ali plačane storitve. Prav tako nastajajo, če je upravičenost do priznanja prihodkov v poslovnem izidu v trenutku prodaje dvomljiva. Izvenbilančna evidenca V izvenbilančni evidenci vodimo evidenco za zastarele terjatve do kupcev, prejete in dane garancije, menice, akceptne naloge, zastavljene pravice ter druge terjatve in obveznosti, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem in niso predmet postavk bilančnih evidenc. Izkaz poslovnega izida Uskupinjeni izkaz poslovnega izida200 po različici I je sestavljen v skladu s SRS 25.5. Uskupinjeni izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto in predhodno poslovno leto. Prikazana struktura postavk v uskupinjenem izkazu poslovnega izida se nanaša na doseţeni celotni prihodek skupine v posameznem poslovnem letu. Različico I uporabljamo zaradi primernejših informacij za matično druţbo Trimo in njene odvisne druţbe. Prihodki V skladu s SRS 18 prihodke razčlenjujemo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Prihodke od poslovanja sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga, materiala ter storitev na podlagi računov, zmanjšane za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Med prihodke iz poslovanja se prikazujejo tudi prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe, prihodki od prodaje materiala in trgovskega blaga ter drugi prihodki iz poslovanja. Prihodki iz uporabe proizvodov in storitev za lastne potrebe so izkazani le v velikosti stroškov, ki se nanašajo neposredno na proizvod ali storitev in na tisti del splošnih stroškov, ki se jim lahko pripiše. Med prihodke iz poslovanja se beleţijo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadrţuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala. Enako se beleţi tudi preseţek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo, zmanjšano za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstva. Če ob prodaji ni realno pričakovati, da bodo prihodki plačani, se njihovo upoštevanje začasno odloţi oziroma se prikaţe na kontih udolgovljenih kratkoročnih časovnih razmejitev. Prihodki, izraţeni v tuji valuti, so obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije na datum nakazila. Pozitivne ali negativne razlike, ki nastanejo pri preračunu, se obravnavajo kot finančni prihodki ali finančni odhodki. Prihodki od financiranja se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi 200 Izkaz poslovnega izida za druţbo Trimo 96 finančnimi naloţbami ali pa v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih dobljene obresti in dividende ter drugi deleţi iz dobička in prevrednotovalni finančni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem obračunskem obdobju povečujejo poslovni izid. To so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete odškodnine in druge neobičajne postavke. Odhodki Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni in finančni odhodki so redni odhodki. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki se razčlenjujejo po izvirnih vrstah na proizvajalne stroške prodanih količin ter na splošne stroške uprave, splošne stroške prodaje in neposredne stroške prodaje. Odhodke poslovanja se obravnava tudi po naravnih vrstah kot vsoto stroškov v obdobju. To vsoto se poveča za stroške v začetni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjša za stroške v končni zalogi proizvodov in nedokončane proizvodnje. Finančne odhodke financiranja sestavljajo odhodki obresti, odhodki od prodaje finančnih naloţb, odhodki od prevrednotovanja dolgov ali terjatev zaradi ohranitve vrednosti ter drugi finančni odhodki. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz prejšnjih obdobij, ki v tekočem obračunskem obdobju zmanjšujejo poslovni izid pod tistega, ki izhaja iz rednega poslovanja, kot so kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke. Odloţeni davki Odloţeni davki odraţajo čiste davčne učinke začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev za njihovo računovodsko poročanje ter njihovo davčno vrednostjo. Zaradi njihovega ugotavljanja zahtevajo ločeno evidenco za njihovo pripoznavanje v poslovnih knjigah. Odloţene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odloţena terjatev za davek je izkazana v obsegu verjetnosti, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče izkoristiti take odloţene terjatve za davek. Odloţeni davčni prihodek ali odhodek, izkazan v izkazu poslovnega izida, izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloţenih terjatev za davek in odloţenih obveznosti za davek. Izkaz denarnih tokov Uskupinjeni izkaz denarnih tokov201 je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov uskupinjene bilance stanja na dan 31. december 2010, uskupinjene bilance stanja na dan 1. januar 2010, uskupinjenega izkaza poslovnega izida za leto 2010 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Pritoki in odtoki se pribliţujejo pravim prejemkom in izdatkom denarnih sredstev v obdobju, zato lahko iz izkaza denarnih tokov sklepamo tudi o sposobnosti pridobivanja denarja, kot najbolj likvidne oblike sredstev ter o dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja. Denarna sredstva v izkazu predstavljajo skupni znesek gotovine, knjiţnega denarja in denarja na poti z upoštevanjem denarnih ustreznikov v skladu z opredelitvami po SRS 7. Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke denarnih sredstev, ki jih je podjetje v posameznem obdobju ustvarilo pri poslovanju, pri naloţbenju ter pri financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo iz katerih virov skupina pridobiva denarna sredstva in kje jih porablja. Takšne informacije so koristne pri ocenjevanju sposobnosti podjetja za pridobivanje denarnih sredstev ter časa in gotovosti tega pridobivanja. 201 Izkaz denarnih tokov za druţbo Trimo 97 Izkaz gibanja kapitala Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala202 je sestavljen po SRS 27 tako, da prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično. Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb. V tabelah računovodskih izkazov so prikazani uskupinjeni računovodski izkazi, pripravljeni v skladu s SRS. Učinki uskupinjevanja Bilanca stanja V okviru prikazane uskupinjene bilance stanja so na dan 31.12.2010 pobotana sledeča stanja postavk znotraj Skupine Trimo: dolgoročne finančne naloţbe v kapital odvisnih druţb v višini 11.245.742 evrov (na dan 31.12.2009 12.511.377 evrov) in kapital odvisnih druţb v enaki višini (na dan 31.12.2009 v enaki višini), poslovne terjatve in dani predujmi za zaloge v vrednosti 12.770.659 evrov (na dan 31.12.2009 10.827.626 evrov) in poslovne obveznosti ter prejeti predujmi v enakem znesku (na dan 31.12.2009 v enakem znesku), dolgoročno dana posojila v višini 199.078 evrov (na dan 31.12.2009 3.137.917 evrov) in finančne obveznosti v enakem znesku (na dan 31.12.2009 v enakem znesku), kratkoročno dana posojila in njim ustrezne obveznosti v višini 3.466.316 evrov (v letu 2009 v višini 868.833 evrov) Iz naslova izločitve vmesnih dobičkov v zalogah so bile povečane zaloge trgovskega blaga v višini 1.598 evrov (v letu 2009 zmanjšane v višini 563 evrov). Izkaz poslovnega izida V okviru uskupinjenega izkaza poslovnega izida so za poslovno leto 2010 pobotani sledeči medsebojni prometi znotraj Skupine Trimo: 202 prihodki iz prodaje v višini 22.437.708 evrov (za leto 2009 30.321.817 evrov), (za leto 2009 drugi poslovni prihodki 422.574 evrov) ter poslovni odhodki v znesku 22.479.339 evrov (za leto 2009 poslovni odhodki 30.734.572 evrov), ob hkratnem zmanjšanju spremembe vrednosti zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje v višini 39.961 evrov v letu 2010 (povečanju v višini 14.069 evrov v letu 2009); skupen obseg izločitev prihodkov iz tega naslova tako znaša za leto 2010 22.437.708 evrov (izločitev odhodkov ter zmanjšanje prihodkov v letu 2010 v znesku 22.439.378 evrov); (za leto 2009 30.744.391 evrov in izločitev odhodkov ter povečanje prihodkov v znesku 30.748.641 evrov), finančni prihodki iz obresti v višini 179.378 evrov (za leto 2009 159.148 evrov) in finančni odhodki za obresti v enakem znesku (za leto 2009 finančni odhodki za obresti v enakem znesku) ob hkratnem povečanju finančnih prihodkov za 124 evrov (povečanje finančnih odhodkov v letu 2009 za 2.338 evrov), finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini v višini 472.080 evrov (za leto 2009 v višini 315.491 evrov) in dobiček poslovnega leta v enakem znesku (za leto 2009 v enakem znesku). Izkaz gibanja kapitala za druţbo Trimo 98 Uskupinjeni računovodski izkazi za leto 2010 Uskupinjeni računovodski izkazi vsebujejo: - uskupinjeno bilanco stanja, - uskupinjeni izkaz poslovnega izida, - uskupinjeni izkaz denarnih tokov, - uskupinjeni izkaz gibanja kapitala, - računovodske usmeritve in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom. 99 Uskupinjena bilanca stanja BILANCA STANJA Pojasnila SREDSTVA 31.12.2010 v EUR Struktura v% 31.12.2009 v EUR Struktura v% Indeks 2010/2009 161.374.307 100,0 141.708.529 100,0 114 70.383.819 43,6 73.315.783 51,7 96 4.934.197 3,1 1.880.333 1,3 262 0 0,0 1.129 0,0 0 4.934.197 3,1 1.879.204 1,3 263 52.519.656 32,5 58.679.045 41,4 90 34.724.062 21,5 41.493.860 29,3 84 a) Zemljišča 10.044.559 6,2 14.686.652 10,4 68 b) Zgradbe 24.679.503 15,3 26.807.208 18,9 92 2. Proizvajalne naprave in stroji 14.131.772 8,8 12.218.528 8,6 116 3. Druge naprave in oprema 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo A. Dolgoročna sredstva I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 1. Dolgoročno odloţeni stroški poslovanja 3. Dolgoročne premoţenjske pravice II. Opredmetena osnovna sredstva 1. Pojasnila Pojasnila Zemljišča in zgradbe a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 245.682 0,2 320.234 0,2 77 3.418.140 2,1 4.646.423 3,3 74 2.611.819 1,6 4.295.927 3,0 61 806.321 0,5 350.496 0,2 230 III. Naloţbene nepremičnine Pojasnila 1.749.211 1,1 53.205 0,0 IV. Dolgoročne finančne naloţbe Pojasnila 9.428.240 5,8 10.970.017 7,7 9.368.240 5,8 10.970.017 7,7 85 295.361 0,2 286.965 0,2 103 1. Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah c) Druge delnice in deleţi č) Druge dolgoročne finančne naloţbe 2. Dolgoročna posojila a) Dolgoročna posojila druţbam v skupini Dolgoročne poslovne terjatve V. 86 160.446 0,1 20.446 0,0 785 8.912.433 5,5 10.018.129 7,1 89 0 0,0 644.477 0,5 60.000 0,0 0 0,0 60.000 0,0 0 0,0 0,1 98 161.434 0,1 165.243 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 20.887 0,0 161.282 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 140.547 0,1 3.961 0,0 3548 1.591.082 1,0 1.567.940 1,1 101 89.977.940 55,8 67.878.468 47,9 133 0 0,0 0 0,0 24.385.433 15,1 20.077.379 14,2 121 10.421.527 6,5 10.268.110 7,2 101 123 VI. Odloţene terjatve za davek B. Kratkoročna sredstva I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge Pojasnila Pojasnila 1. Material 2. Nedokončana proizvodnja 2.176.167 1,3 1.775.705 1,3 3. Proizvodi in trgovsko blago 6.725.003 4,2 6.816.797 4,8 99 4. Predujmi za zaloge 5.062.736 3,1 1.216.767 0,9 416 3.842.989 2,4 4.135.685 2,9 93 393.061 0,2 345.547 0,2 114 393.061 0,2 345.547 0,2 114 3.449.928 2,1 3.790.138 2,7 91 604.067 0,4 554.982 0,4 109 2.845.860 1,8 3.235.156 2,3 88 59.469.587 36,9 40.899.249 28,9 145 351.344 0,2 627.661 0,4 56 Kratkoročne finančne naloţbe III. 1. Pojasnila Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naloţbe 2. Kratkoročna posojila a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini b) Kratkoročna posojila drugim IV. Kratkoročne poslovne terjatve Pojasnila 1. Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 55.251.447 34,2 36.823.403 26,0 150 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 3.866.797 2,4 3.448.185 2,4 112 2.279.932 1,4 2.766.155 2,0 82 1.012.548 0,6 514.279 0,4 197 V. Denarna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Pojasnila 100 BILANCA STANJA Pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital I. Vpoklicani kapital Pojasnila 1. Osnovni kapital 31.12.2010 v EUR Struktura v% 31.12.2009 v EUR Struktura v% Indeks 2010/2009 161.374.307 100,0 141.708.529 100,0 114 44.877.907 27,8 50.342.032 35,5 89 4.538.336 2,8 4.538.336 3,2 100 4.538.336 2,8 4.538.336 3,2 100 II. Kapitalske rezerve Pojasnila 11.766.190 7,3 11.784.122 8,3 100 III. Rezerve iz dobička Pojasnila 9.896.844 6,1 9.938.113 7,0 100 1.166.692 0,7 1.201.195 0,8 97 45.129 0,0 45.129 0,0 100 -45.129 0,0 -45.129 0,0 100 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobička 247.199 0,2 249.073 0,2 99 8.482.952 5,3 8.487.844 6,0 100 IV. Preseţek iz prevrednotenja Pojasnila 3.686.274 2,3 4.294.579 3,0 86 Preneseni čisti poslovni izid Pojasnila 18.202.618 11,3 18.593.474 13,1 98 Pojasnila -3.064.373 -1,9 417.608 0,3 Pojasnila -3.139.575 -1,9 -2.018.514 -1,4 156 Pojasnila 2.991.594 1,9 2.794.315 2,0 107 Pojasnila 5.778.170 3,6 6.298.845 4,4 92 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.097.152 0,7 994.934 0,7 110 2. Druge rezervacije 2.110.798 1,3 3.830.371 2,7 55 4. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.570.220 1,6 1.473.540 1,0 174 26.305.960 16,3 14.555.601 10,3 181 25.225.369 15,6 13.541.427 9,6 186 27.283 0,0 164.727 0,1 24.749.861 15,3 13.376.700 9,4 448.225 0,3 0 0,0 248.285 0,2 9.325 0,0 248.285 0,2 6.145 0,0 0 0,0 3.180 0,0 832.306 0,5 1.004.849 0,7 83 81.891.496 50,7 69.443.901 49,0 118 28.661.820 17,8 29.888.164 21,1 96 28.555.720 17,7 28.860.643 20,4 99 106.100 0,1 1.027.522 0,7 10 53.229.676 33,0 39.555.736 27,9 135 267.789 0,2 150.432 0,1 178 40.474.719 25,1 29.870.158 21,1 136 4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 8.990.721 5,6 5.395.339 3,8 167 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.496.447 2,2 4.139.807 2,9 84 2.520.774 1,6 1.068.150 0,8 236 V. VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta Uskupinjevalni popravek kapitala VII. Manjšinski kapital B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Pojasnila 1. Dolgoročne finančne obveznosti do druţb v skupini 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti III. Odloţene obveznosti za davek Č. Kratkoročne obveznosti II. Kratkoročne finančne obveznosti Pojasnila 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti Pojasnila 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Pojasnila 185 101 Uskupinjeni izkaz poslovnega izida 1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) Pojasnila leto 2010 v EUR Čisti prihodki od prodaje Pojasnila 150.277.414 89,7 145.933.060 94,6 24.577.758 14,7 26.102.173 16,9 94 125.699.656 75,1 119.830.887 77,6 105 a) Prihodki doseţeni na domačem trgu b) Prihodki doseţeni na tujem trgu Struktura v% leto 2009 v EUR Struktura Indeks v% 2010/2009 103 2. Sprem em ba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Pojasnila -315.358 -0,2 -2.897.576 -1,9 11 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Pojasnila 3.138.366 1,9 1.232.315 0,8 255 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnim i poslovnim i prihodki) Pojasnila 5.978.360 3,6 3.599.425 2,3 166 5. Stroški blaga, m ateriala in storitev Pojasnila 126.374.463 75,5 113.176.013 73,3 112 a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 82.843.129 49,5 69.905.829 45,3 119 b) Stroški storitev 43.531.334 26,0 43.270.184 28,0 101 22.921.222 13,7 23.225.203 15,0 99 18.000.221 10,7 18.195.075 11,8 99 86 6. Stroški dela Pojasnila a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj 1.464.194 0,9 1.697.711 1,1 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.298.436 0,8 1.505.517 1,0 86 č) Drugi stroški dela 2.158.372 1,3 1.826.900 1,2 118 7. a) b) c) Odpisi vrednosti 7.171.042 4,3 8.673.747 5,6 83 Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 4.310.370 2,6 6.622.487 4,3 65 59.873 0,0 7.290 0,0 821 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 2.800.799 1,7 2.043.970 1,3 137 Pojasnila 8. Drugi poslovni odhodki Pojasnila 926.393 0,6 832.313 0,5 111 9. Finančni prihodki iz deleţev Pojasnila 774.116 0,5 64.263 0,0 1.205 a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini 58.779 0,0 0 0,0 b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah 140.000 0,1 5.890 0,0 2.377 c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah 575.337 0,3 58.373 0,0 986 1.950.251 1,2 521.356 0,3 374 37.230 0,0 36.582 0,0 102 1.913.020 1,1 484.774 0,3 395 3.309.881 2,0 1.945.150 1,3 170 70.691 0,0 308.332 0,2 23 3.239.190 1,9 1.636.819 1,1 198 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Pojasnila Pojasnila 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb Pojasnila 416.878 0,2 4.134 0,0 10.085 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Pojasnila 7.695.123 4,6 2.067.418 1,3 372 11.090 0,0 33.333 0,0 7.609.867 4,5 2.025.747 1,3 376 74.167 0,0 8.338 0,0 890 4.120.625 2,5 2.483.430 1,6 166 133.309 0,1 397.489 0,3 34 3.987.316 2,4 2.085.941 1,4 191 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od druţb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Pojasnila 102 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) Pojasnila 15. Drugi prihodki Pojasnila 16. Drugi odhodki 17. Davek iz dobička 18. Odloţeni davki 19. leto 2010 v EUR Struktura v% leto 2009 v EUR Struktura v% Indeks 2010/2009 2.017.911 1,2 1.040.303 0,7 194 Pojasnila 204.398 0,1 159.791 0,1 128 Pojasnila 94.662 0,1 823.390 0,5 11 Pojasnila 77.938 0,0 -157.359 -0,1 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Pojasnila -2.871.804 -1,7 150.215 0,1 20. Dobiček manjšinskih lastnikov Pojasnila 184.911 0,1 -263.961 -0,2 21. Dobiček večinskih lastnikov Pojasnila -3.056.715 -1,8 414.176 0,3 1.685.662 -2.699.204 1,0 1.959.947 816.247 1,3 -1,6 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 86 0,5 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (I) IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (I) 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Sprem em ba preseţka iz prevrednotenja 20. neopredm etenih sredstev in opredm etenih osnovnih sredstev 21. Sprem em be preseţka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe 22. računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sperm em b deviznih tečajev) leto 2010 v EUR -2.871.804 leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 150.215 -6.162 -515.582 238.066 -516.684 -965.895 53 -3.910.232 -577.614 677 -4.095.143 -313.653 1.306 184.911 -263.961 23. druge sestavine vseobsegajočega donosa 23. celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja od tega večinski lastniki od tega m anjšinski lastniki 103 Uskupinjeni izkaz denarnih tokov IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) (skrajšana oblika) 2010 A. a) b) c) č) B. a) b) c) C. a) DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Prilagoditve za amortizacijo (+) prevrednotovalne poslovne prihodke ( - ) prevrednotovalne poslovne odhodke ( + ) finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz posl. terjatev ( - ) finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz posl. obveznosti ( + ) druge prilagoditve Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloţenih terjatev in obveznosti za davek) pslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odloţene terjatve za davek Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odloţene obveznosti za davek Prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c) DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Prejemki pri naloţbenju Prejemki od dobljenih obresti in deleţev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naloţbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki pri naloţbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb Prebitek izdatkov pri naloţbenju (a + b) c) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki za prejete obresti, ki se nanašajo na financiranje Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) + Začetno stanje denarnih sredstev b) y) 2009 -2.871.804 -2.699.204 172.600 6.853.389 4.310.370 -3.108.097 2.860.672 -2.724.367 8.112.001 -2.597.190 150.215 816.247 666.032 3.552.528 6.622.487 -1.442.384 2.051.260 -585.619 2.071.552 -5.164.768 -8.730.574 -18.566.529 -497.140 -23.142 -4.316.070 13.912.901 931.949 -172.543 -4.748.989 705.561 8.035.102 -44.892 -54.585 6.367.177 -12.323.348 -1.219.559 -54.334 4.408.304 8.714.558 6.577.212 825.116 614.479 6.410.211 464.565 135.666 5.976.105 876 864.752 -10.158.284 -3.918.054 -4.321.338 -1.696.006 -222.886 -1.443.726 11.721.172 37.230 11.683.942 -6.014.680 -2.351.296 -878.638 -7.076.421 -3.222.197 -881.706 -2.972.518 -499.209 14.180.147 337.032 121.054 13.722.061 -21.838.623 -2.067.418 -17.679.853 -1.226.344 -1.558.402 5.706.492 -2.091.352 -7.658.476 2.279.932 2.766.155 -486.223 -3.749.381 2.766.155 6.515.536 104 Uskupinjeni izkaz gibanja kapitala203 - Leto 2010 v EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Lastne Rezerve za delnice in lastne lastni delnice in Statutarne poslovni lastne rezerve deleţi (kot poslovne odbitna deleţe postavka) Zakonske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Druge rezerve iz dobička Čisti dobiček poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Čista izguba poslovnega leta Prevedbeni popravek kapitala Skupaj za obdobje od 01.01. do 31.12.2010 Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja A.1. B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Vračilo kapitala Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba preseţka iz č) prevrednotenja finančnih naloţb Druge sestavine d) vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja Dobički in izgube, ki izhajajo iz e) prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini 5.025.343 12.099.923 1.796.658 181.352 -181.352 281.494 8.567.996 4.337.116 20.107.206 144.809 0 -2.018.514 50.342.032 5.025.343 12.099.923 1.796.658 181.352 -181.352 281.494 8.567.996 4.337.116 20.252.015 0 0 -2.018.514 50.342.032 0 0 0 0 0 0 -1.553.895 0 0 0 -1.553.895 0 0 f) g) B.3. Sprem em be v kapitalu Končno stanje v C. poročevalskem obdobju 203 4.507 -1.558.402 9.660 -17.930 -34.503 0 0 -1.875 -5.015 -608.306 740.602 4.507 -1.558.402 0 -2.871.804 -1.121.061 -2.871.804 -17.930 9.660 0 -34.326 -1.875 -2.871.804 -6.162 -6.162 -515.582 -515.582 -5.015 -177 -3.910.232 15.223 -86.562 725.379 -43.923 -1.121.061 -472.761 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.035.003 12.081.993 1.762.155 181.352 -181.352 279.619 8.562.981 3.728.810 19.438.722 0 -2.871.804 -3.139.575 44.877.907 Posamezne sestavine kapitala, ki pripadajo matični druţbi in manjšinskim lastnikom so predstavljene v uskupinjeni bilanci stanja in v njenih razkritjih. 105 -Leto 2009 v EUR IZKAZ GIBANJA KAPITALA Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za Lastne delnice lastne in lastni Čisti Druge Preseţek Preneseni Prevedbeni delnice in poslovni Statutarne dobiček rezerve iz čisti popravek lastne deleţi (kot rezerve poslovnega iz dobička prevrednotenja dobiček kapitala poslovne odbitna leta deleţe postavka) Skupaj za obdobje od 01.01. do 31.12.2009 Stanje konec prejšnjega poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja A.1. B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Izplačilo dividend Izplačilo nagrad organom vodenja Druge spremembe lastniškega i) kapitala Celotni vseobsegajoči donos B.2. poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz č) prevrednotenja finančnih naloţb Druge sestavine d) vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja Dobički in izgube, ki izhajajo iz e) prevedbe računovodskih izkazov podjetij v tujini B.3. Sprem em be v kapitalu Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge b) sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzornega sveta Končno stanje v C. poročevalskem obdobju 5.033.066 11.889.513 1.662.207 181.352 -181.352 272.482 8.553.535 4.178.293 18.748.475 3.472.776 -1.097.210 52.713.139 5.033.066 11.889.513 1.662.207 181.352 -181.352 272.482 8.553.535 4.178.293 22.221.251 0 -1.097.210 52.713.139 0 0 0 0 0 0 -1.793.493 0 0 0 -1.793.493 g) h) 0 -1.793.493 -1.793.493 0 0 -7.724 210.410 134.451 0 0 7.751 14.461 158.823 -320.552 146.070 -921.304 146.070 146.070 238.066 210.410 -7.724 0 134.613 7.751 0 0 0 0 1.261 238.066 14.461 -162 0 367.235 -79.243 -320.552 0 0 1.261 5.025.343 12.099.923 1.796.658 181.352 -181.352 281.494 8.567.996 -577.614 -1.261 -921.304 -1.328.985 0 0 -1.261 4.337.116 20.107.206 144.809 -2.018.514 0 50.342.032 106 Razkritja in pojasnila k uskupinjenim računovodskim izkazom Razkritja in pojasnila k uskupinjeni bilanci stanja V razkritjih in pojasnilih so prikazani so tudi primerljivi podatki skupine za leto 2009. Zaradi laţje razlage in pomembnosti udeleţbe matične druţbe Trimo znotraj Skupine Trimo so, kjer je to potrebno, prikazani tudi podatki in razkritja podatkov matične druţbe in njene udeleţbe v konsolidiranih podatkih skupine. Pomembnost in razkritja Zaradi upoštevanja načela pomembnosti so podrobneje razkrite postavke uskupinjene bilance stanja, ki predstavljajo vsaj 1 odstotek v strukturi njene bilančne vsote na stanje 31. december 2010. Neopredmetena dolgoročna sredstva I. 31.12.2010 v EUR 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 Neopredmetena dolgoročna sredstva 4.934.197 1.880.333 262 1. Dolgoročno odloţeni stroški poslovanja 0 1.129 4.934.197 1.879.204 3. Dolgoročne premoţenjske pravice 263 Neopredmetena dolgoročna sredstva v izkazani višini 4.934.197 evrov predstavljajo dolgoročne premoţenjske pravice. Največji znesek dolgoročnih premoţenjskih pravic izkazuje matična druţba v višini 3.283.911 evrov. Med investicijami v teku matična druţba izkazuje 1.015.646 evrov stroškov razvijanja in 2.088.627 evrov vlaganj v javno zasebno partnerstvo. Uporabljena amortizacijska stopnja je bila v letu 2010 spremenjena iz 20 odstotkov na 10 odstotkov, in sicer za blagovno znamko in patente. Amortizacijska stopnja za ostale premoţenjske pravice pa ostaja od 33 do 50 odstotna. Učinek sprememb je zajet pri skupnem učinku, ki je opisan pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Večji znesek izkazuje tudi druţba Trimo Inţenjering v višini 1.241.661 evrov, od tega je izkazana pravica uporabe zemljišča v najemu za 99 let v višini 1.036.989 evrov. Druţba Akripol izkazuje za 388.257 evrov dolgoročnih premoţenjskih pravic. 107 SKUPINA TRIMO v EUR Druga PREGLEDNICA GIBANJA Druge Dolgoročne neopredm etena Investicije NEOPREDMETENIH dolgoročne prem oţenjske osnovna v teku DOLGOROČNIH SREDSTEV AČR pravice sredstva Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 5.647 3.220.623 142.586 4.540.891 3.918.054 4.350.882 100.827 919.861 1.072.945 3.601.194 1.071.209 3.140.779 7.818.828 2.630.548 25.492 2.660.558 Povečanja 432.828 Zmanjšanja 52.257 5.647 4.518 Stanje 31.12.2010 1.172.036 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 Zmanjšanja 25.638 25.638 Amortizacija 1.129 239.854 8.728 249.711 Stanje 31.12.2010 5.647 2.844.764 34.220 2.884.631 1.129 590.074 1.146.544 142.586 1.880.333 0 756.429 1.036.989 3.140.779 4.934.197 Neodpisana vrednost Stanje 1.1.2010 Stanje 31.12.2010 Indeks 31.12.2010/1.1.2010 Struktura 1.1.2010 v % 0 128 90 2.203 262 0,1 31,4 61,0 7,6 100,0 15,3 21,0 63,7 100,0 Struktura 31.12.2010 v % Opredmetena osnovna sredstva 31.12.2010 v EUR II. Opredmetena osnovna sredstva b) 58.679.045 90 34.724.062 41.493.860 84 Zemljišča 10.044.559 14.686.652 68 Zgradbe 24.679.503 26.807.208 92 14.131.772 12.218.528 116 2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) b) Indeks 2010/2009 52.519.656 1. Zemljišča in zgradbe a) 31.12.2009 v EUR Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 245.682 320.234 77 3.418.140 4.646.423 74 2.611.819 4.295.927 61 806.321 350.496 230 Opredmetena osnovna sredstva sestavljajo zemljišča, zgradbe, proizvajalne naprave in stroji, druge naprave in oprema z drobnim inventarjem in opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo. Spremembe in premiki v strukturi opredmetenih osnovnih sredstev po njihovih pojavnih oblikah v letu 2010 so zmanjšanje v absolutnem znesku in relativnem zmanjšanju deleţa skorajda vseh njihovih pojavnih oblik v strukturi bilance stanja, z izjemo proizvajalnih naprav in strojev. Obseg opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2010 skupno zmanjšal za 10 odstotkov. 108 Največje skupne zneske opredmetenih osnovnih sredstev izkazujejo matična druţba v višini 34.616.260 evrov, Trimo Inţenjering v višini 7.920.430 evrov, Akripol v višini 5.156.044 evrov in Trimo VSK v višini 3.782.607 evrov. Večjo naloţbo matične druţbe v letu 2010 predstavlja oprema za proizvodnjo, in sicer vlaganja v novo proizvodno linijo v znesku 3.021.411 evrov. V letu 2010 smo obračunali amortizacijo za zgradbe v višini 639.892 evrov, kar predstavlja 45 odstotkov manj kot leto poprej. Amortizacija opreme znaša 1.575.809 evrov. V letu 2010 je druţba Trimo zniţala amortizacijske stopnje in jih prilagodila pričakovani ţivljenjski dobi. Učinek spremembe amortizacijskih stopenj znaša 1.552.344 evrov. Uporabljene amortizacijske dobe matične druţbe po skupinah opredmetenih osnovnih sredstev Skupina osnovnih sredstev zgradbe proizvodna oprema motorna vozila računalniki ostala oprema amortizacijska doba v letih 2010 33,33 10 5 2 5-10 amortizacijska doba v letih 2009 20 3,33 - 5 3,33 2 3,33 SKUPINA TRIMO PREGLEDNICA GIBANJA OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV v EUR Zem ljišča in zgradbe Zem ljišča Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji 1= a+b a b 2 Opredm etena Opredm etena Druge osnovna osnovna naprave in Predujm i sredstva sredstva, ki oprem a v gradnji in se pridobivajo izdelavi 3 4= c+d c d Skupaj 1+2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 Povečanja Zmanjšanja Stanje 31.12.2010 50.143.893 14.686.652 35.457.241 51.149.794 908.363 4.646.423 350.496 4.295.927 106.848.473 194.505 5.902.390 88.213 4.730.306 106.292 1.172.084 5.106.209 1.559.249 121.927 58.374 4.489.693 5.717.976 624.180 168.355 3.865.513 5.549.621 9.912.334 13.237.989 44.436.008 10.044.559 34.391.449 54.696.754 971.916 3.418.140 806.321 2.611.819 103.522.818 8.650.033 0 8.650.033 38.931.267 588.128 0 0 0 48.169.428 0 0 0 0 1.236.783 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 Povečanja Zmanjšanja 0 3.762 3.762 1.187.720 45.301 0 0 0 Amortizacija 1.065.675 1.065.675 2.821.435 183.406 0 0 0 4.070.516 Stanje 31.12.2010 9.711.946 0 9.711.946 40.564.982 726.233 0 0 0 51.003.161 Stanje 1.1.2010 41.493.860 14.686.652 26.807.208 12.218.527 320.234 4.646.423 350.496 4.295.927 58.679.045 Stanje 31.12.2010 34.724.062 10.044.559 24.679.503 14.131.772 245.682 3.418.140 806.321 2.611.819 52.519.656 Neodpisana vrednost Indeks 31.12.2010/1.1.2010 84 68 92 116 77 74 230 61 90 Struktura 1.1.2010 v % 70,7 25,0 45,7 20,8 0,5 7,9 0,6 7,3 100,0 Struktura 31.12.2010 v % 66,1 19,1 47,0 26,9 0,5 6,5 1,5 5,0 100,0 Druţba Trimo Inţenjering v letu 2010 ni imela pomembnejših vlaganj v v opredmetena osnovna sredstva. Opravljen je bil prenos dela gradbenih objektov v naloţbene nepremičnine v višini sedanje knjigovodske vrednosti 705.357 evrov. 204 Amortizacija je znašala 334.281 evrov. Druţba Akripol je v letu 2010 povečala vrednost zgradb za 4.530 evrov in vrednost naprav, strojev in opreme za 210.307 evrov. Skupna amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev. 204 Več o tem tudi v točki »Naloţbene nepremičnine« 109 druţbe za leto 2010 je znašala 811.284 evrov. Druţba izkazuje tudi naloţbene nepremične v vrednosti 155.917 evrov. Druţba Trimo VSK v letu 2010 ni imela pomembnejših vlaganj v opredmetena osnovna sredstva. Skupna amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev druţbe je znašala 396.357 evrov. Ostale druţbe v skupini v letu 2010 niso imele pomembnejših sprememb na področju opredmetenih osnovnih sredstev in jih izkazujejo v manjših vrednostih. Naloţbene nepremičnine 31.12.2010 v EUR III. Naloţbene nepremičnine 31.12.2009 v EUR 1.749.211 Indeks 2010/2009 53.205 3288 Najvišji znesek tovrstnih sredstev izkazuje druţba Trimo Inţenjering v višini 1.553.234 evrov. Ob ţe omenjenm prenosu sredstev iz zgradb v naloţbene nepremičnine v vrednosti 705.357 evrov se je opravila tudi cenitev njihove vrednosti na stanje konec leta 2010. Sredstvom je bila ob cenitvi ustrezno povečana vrednost za 847.877 evrov.205 Preostalo vrednost naloţbenih nepremičnin izkazujeta matična druţba v višini 40.060 evrov in druţba Akripol v znesku 155.917 evrov. Dolgoročne finančne naloţbe 31.12.2010 v EUR 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 Dolgoročne finančne naloţbe 9.428.240 10.970.017 86 Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil 9.368.240 10.970.017 85 a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini 295.361 286.965 103 b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah 160.446 20.446 785 8.912.433 10.018.129 89 0 644.477 60.000 0 60.000 0 IV. 1. c) Druge delnice in deleţi č) Druge dolgoročne finančne naloţbe 2. Dolgoročna posojila a) Dolgoročna posojila druţbam v skupini Obseg izkazanih dolgoročnih finančnih naloţb je v letu 2010 na niţji ravni kot predhodnega leta. Izrazitejših strukturnih premikov v okviru teh sredstev ni bilo. V okviru postavke delnice in deleži v družbah v skupini se neizločeni deleţi v izkazanem znesku 295.361 evrov nanašajo preteţno na naloţbe matične druţbe v druţbe, ki niso vključene v uskupinjevanje v skupnem znesku 280.013 evrov. Preostali znesek v višini 15.348 evrov predstavlja lastniški deleţ druţbe Trimo Rus v druţbo Tehnopark Vjazniki v višini 7.350 evrov in druţbe Akripol v svojo odvisno druţbo Akripol-S. Obe odvisni druţbi nista vključeni v uskupinjevanje. Vrednost deleţa matične druţbe v pridruženi družbi Trimex, se je v letu 2010 povečala na 160.446 evrov. Druge delnice in deleţi Druge delnice in deleţi so izkazani v skupnem znesku 8.912.433 evrov, od tega jih izkazuje matična druţba 8.793.477 evrov in v preostalem znesku druţba Akripol. 205 Iz naslova prevrednotenja naloţbenih nepremičnih je druţba realizirala prihodke – »drugi prihodki« v navedeni višini učinka prevrednotenja. 110 Pregled gibanja drugih delnic in deleţev matične druţbe v letu 2010 Drugi dolgoročni deleţi 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Inštitut za razvoj učečega podjetja Naloţba v NFPO Naloţba v Golf Grad Otočec Naloţba v IEDC-Poslovna šola Bled Naloţba v zavarovalnico Grawe Naloţba v Gorenje Design Naloţba v TPV d.d. Novo mesto Naloţba v Probanka d.d. Naloţba ZTIGR Godovič SKUPAJ stanje 31.12.2009 v EUR Nakupi delnic v letu 2009 nabavna poštena vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 98.071 80.000 1.136.602 8.168.425 9.899.173 Prerazvrstitve iz Prevrednotenje Druge kratkoročnih delnic v letu Prodaja delnic prerazporeditve naloţb 2010 30.806 1.426.602 0 100 30.906 0 0 1.426.602 stanje 31.12.2010 v EUR nabavna poštena vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 128.877 80.000 290.000 0 8.168.425 100 290.000 8.793.477 0 Odloţene terjatve za davek 31.12.2010 v EUR VI. Odloţene terjatve za davek 31.12.2009 v EUR 1.591.082 Indeks 2010/2009 1.567.940 101 Največji znesek tovrstnih terjatev izkazuje matična druţba v višini 1.333.116 evrov. Večji znesek izkazuje še druţba Akripol v višini 185.563 evrov. V letu 2010 smo v matični druţbi zmanjšali oblikovane terjatve za davek v višini 38.853 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januar 2010 v znesku 1.371.969 evrov do izračuna odloţenega davka 2010 v višini 1.333.116 evrov. V letu 2010 je osnova za izračun odloţenih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 2.857.352 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije ter iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 890.021 evrov in iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.263.053 evrov, kjer je stopnja za izračun davka 20 odstotna. Gibanje odloţenih terjatev za davek matične druţbe v letu 2010 Postavka stanje 31.12.2009 oblikovanje 2010 poraba 2010 stanje 31.12.2010 sprememba 2010/2009 popravki terjatev 507.887 91.632 28.049 571.470 63.583 rezervacije 232.685 49.697 268.978 13.404 -219.281 jubilejne nagrade in odpravnine 150.898 22.160 8.457 164.601 13.703 amortizacija 480.499 0 27.888 452.611 -27.888 131.030 131.030 1.333.116 -38.853 davčna izguba Skupaj 131.030 1.371.969 294.519 333.372 111 Zaloge 31.12.2010 v EUR II. Zaloge 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 24.385.433 20.077.379 121 10.421.527 10.268.110 101 2. Nedokončana proizvodnja 2.176.167 1.775.705 123 3. Proizvodi in trgovsko blago 6.725.003 6.816.797 99 4. Predujmi za zaloge 5.062.736 1.216.767 416 1. Material Skupni znesek vseh zalog skupine se je v letu 2010 povečal za 21 odstotkov. Večjih strukturnih premikov v okviru teh sredstev ni bilo z izjemo povečanja danih predujmov za zaloge. Zaloge materiala Zaloge materiala so na pribliţno enaki ravni kot predhodnega leta. Najvišji nivo zalog izkazujejo proizvodne druţbe v skupini od tega matična druţba v višini 3.338.370 evrov. Večji obseg izkazujejo še proizvodne druţbe Trimo VSK 1.819.090 evrov, Trimo Inţenjering 1.458.236 evrov, TRIMO UAE FZE 2.316.198 evrov, Akripol 742.625 evrov in druţba Trimo Stroj 588.020 evrov. Izkazano vrednost zalog matične druţbe sestavljajo zaloge surovin in materiala v skladišču v višini 3.587.122 evrov, zaloge surovin na poti v vrednosti 38.934 evrov, vrednost zalog zmanjšujejo pripadajoči odmiki od cen zalog oziroma popravki njihove vrednosti v višini 287.686 evrov. Zalogo materiala matične druţbe v preteţni meri sestavljajo zaloge strateških materialov. Nabavo materiala evidentiramo po dejanskih nabavnih cenah, medtem ko porabo materiala ovrednotimo po povprečnih drsečih cenah. Zalogo materiala pri druţbi Trimo VSK sestavljajo v preteţni meri strateški materiali za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, to so zaloga jeklene pločevine, mineralne volne in izocionatna ter poliolna polnila. Zalogo materiala pri druţbi Trimo Inţenjering sestavljajo v preteţni meri strateški materiali za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč, to so zaloga jeklene pločevine, mineralne volne in izocionatna ter poliolna polnila. Zalogo materiala pri druţbi Trimo UAE FZE sestavljajo v preteţni meri elementi in materiali potrebni za sestavo modularnih enot. Nedokončana proizvodnja Stanje nedokončane proizvodnje se je konec leta 2010 povečalo in je izkazano v višini 2.176.167 evrov. Najvišji znesek izkazuje druţba Akripol v višini 948.442 evrov.206 Nedokončano proizvodnjo vrednotimo v matični druţbi po zoţeni lastni ceni. Zaloge proizvodov in trgovskega blaga Zaloge proizvodov v skupini znašajo 4.898.599 evrov, zaloge trgovskega blaga pa znašajo 1.826.404 evrov. V skupnem znesku obeh vrst zalog so se zaloge zmanjšale za 1 odstotek. Zaloga proizvodov matične druţbe so znašale 1.751.966 evrov in so se v letu 2010 zniţale za 29 odstotkov. Zaloge proizvodov vrednotimo po zoţeni lastni ceni, kar pomeni, da je 206 Zalogo nedokončane proizvodnje vrednotimo po zoţeni lastni ceni. S prehodom na nov informacijski sistem SAP smo 1. aprila 2010 začeli evidentirati neobdelane in nerazrezane bruto plošče Aglas ter neobdelane cevi, palice in plošče programa Novilon med nedokončano proizvodnjo kot polproizvode. Do takrat smo vse to evidentirali med proizvode. Zaradi te spremembe se vrednost nedokončane proizvodnje in vrednost gotovih proizvodov v primerjavi z letom 2009 bistveno spremeni. 112 posamezni proizvod ovrednoten po lastni ceni, zoţeni za neposredne stroške prodaje in uprave. Največji deleţ zalog predstavljajo zaloga gotovih lahkih gradbenih plošč v skladišču in gradbiščih v višini 826.794 evrov in zaloga gotovih jeklenih konstrukcij v skladišču in na gradbiščih v vrednosti 356.680 evrov. Večji znesek tovrstnih zalog izkazujejo še druţbe Akripol (268.189 evrov), Trimo Inţenjering (2.159.696 evrov), TRIMO UAE FZE (368.190 evrov) in Trimo VSK (350.558 evrov). Druţba Akripol zaloge gotovih proizvodov vrednoti po zoţeni lastni ceni. Pri druţbi Trimo Inţenjering predstavljajo zalogo izgotovljene fasadne in strešne lahke gradbene plošče za znane kupce in projekte. Pri druţbi Trimo VSK predstavljajo največji del zaloge fasadnih in strešnih lahkih gradbenih plošč ter izgotovljeni kleparski elementi in pri druţbi TRIMO UAE FZE izdelane modularne enote. Zaloga trgovskega blaga matične druţbe znaša na dan 31. december 2010 817.822 evrov. Te zaloge predstavljajo izdelane modularne enote in pripadajoči rezervni deli, katerih izdelavo vrši kooperant. Višji znesek izkazuje še druţba Trimo Inţenjering (334.585 evrov) in Trimo Polska (465.932 evrov). Predujmi za zaloge V skladu s SRS se v bilanci stanja kot zaloge izkazujejo dani predujmi za zaloge, ki se knjigovodsko evidentirajo kot terjatve. V letu 2010 se je njihov obseg povečal za 416 odstotkov. Kratkoročne finančne naloţbe 31.12.2010 v EUR III. Kratkoročne finančne naloţbe 1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naloţbe 2. Kratkoročna posojila a) b) Kratkoročna posojila druţbam v skupini Kratkoročna posojila drugim 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 3.842.989 4.135.685 93 393.061 345.547 114 393.061 345.547 114 3.449.928 3.790.138 91 604.067 554.982 109 2.845.860 3.235.156 88 Kratkoročne finančne naloţbe skupine so se v letu 2010 zniţale za 7 odstotkov.. Sestavljajo jih preteţno naloţbe in dana posojila matične druţbe v višini 3.667.956 evrov. Od tega so druge kratkoročne finančne naložbe v skupni višini 393.061 evrov in so sestavljene iz naloţb matične druţbe v delnice Zdravilišče Laško, ki so vse razpoloţljive za prodajo v višini 354.547 evrov in v preostali višini naloţbe druţbe Trimo Inţenjering. Kratkoročna posojila družbam v skupini v višini 604.067 evrov predstavlja posojilo matične druţbe (z obrestmi) druţbi Tehnopark Vjazniki.207 V okviru te kategorije predstavlja preostali znesek v višini 126.164 evrov dano posojilo druţbe Trimo Rus druţbi Tehnopark Vjazniki. Kratkoročna posojila drugim v znesku 2.845.860 evrov v glavnem predstavlja dano posojilo matične druţbe druţbi Trimo Investment v višini 2.523.153 evrov in pripadajoče obračunane obresti v znesku 197.133 evrov. 207 Druţba ni vključena v uskupinjene izkaze 113 Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve skupine so se v letu 2010 zvišale za 45 odstotkov. 31.12.2010 v EUR BILANCA STANJA IV. Kratkoročne poslovne terjatve 59.469.587 1. Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v skupini 31.12.2009 v EUR 40.899.249 Indeks 2010/2009 145 351.344 627.661 56 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 55.251.447 36.823.403 150 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 3.866.797 3.448.185 112 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev So izkazane za 50 odstotkov višjem obsegu kot lani. V najvišjem znesku jih izkazuje matična druţba v višini 30.896.788 evrov, sledi Trimo Inţenjering v znesku 7.760.834 evrov, Trimo GraĎenje v znesku 5.154.904 evrov, Akripol v znesku 3.801.988 evrov in Trimo UAE FZE v višini 1.021.345 evrov. Višji znesek izkazujejo še prodajne druţbe Trimo Italia v znesku 1.276.495 evrov, Trimo Polska v višini 2.109.150 evrov in Trimo UK v višini 2.440.202 evrov. V letu 2010 je plačilni rok kupcev matične druţbe v povprečju znašal 99 dni (lani 92 dni) in se je v povprečju povečal za sedem dni. Povprečni plačilni rok za domače kupce je znašal 120 dni (103 dni v letu 2009) in se je podaljšal za 17 dni, za tuje kupce pa 91 dni (enako kot v letu 2009). Na dan 31. december 2010 je imela matična druţba do kupcev na domačem trgu 50,77 odstotka zapadlih terjatev, do kupcev na tujem trgu pa 35,55 odstotka zapadlih terjatev. Struktura zapadlosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev matične druţbe na dan 31. decembra 2010 Zapadle kratkoročne od 61 do od 91 do od 181do nad 361 terjatve do kupcev SKUPAJ do 60 dni 90 dni 180 dni 360 dni dni glede na trg tuji trg 15,75 % 8,00 % 5,23 % 2,40 % 4,17 % 35,55 % domači trg 8,00 % 1,46 % 3,40 % 1,77 % 36,14 % 50,77 % V letu 2010 smo oblikovali popravke terjatev na domačem trgu za 215.285 evrov in istočasno zniţali ţe predhodno oblikovan popravek za prejeta plačila, izvensodno poravnavo ali po sklepu uprave višini 168.772 evrov, tako da znašajo konec leta 1.627.313 evrov. Na tujem trgu smo oblikovali popravek za 242.877 evrov in istočasno zniţali ţe oblikovan popravek za prejeta plačila 27.277 evrov, tako da znašajo popravki koncem leta 1.375.093 evrov. Oblikovanje popravka terjatev je bilo opravljeno glede na določila internih aktov druţbe. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev matične druţbe po področjih (brez terjatev znotraj skupine) na dan 31. december 2010 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Tuji trg Domači trg SKUPAJ leto 2010 v EUR 16.604.201 14.292.587 30.896.788 leto 2009 v EUR 6.954.430 9.357.907 16.312.337 INDEKS 2010/2009 239 153 189 V tem skupnem znesku so izkazane tudi kratkoročne poslovne terjatve matične druţbe do pridruţenih podjetij in se nanašajo na terjatve do druţbe Trimex v višini 123.307 evrov (v letu 2009 146.318 evrov). 114 V stanju odprtih terjatev do kupcev na tujem trgu na dan 31. december 2010 so terjatve zavarovane preko Slovenske izvozne druţbe v višini 57,36 odstotka. V stanju odprtih postavk za domači trg na dan 31. december 2010 so terjatve zavarovane z menicami v višini 9,94 odstotka in z garancijami v višini 1,09 odstotka. Druţbi Trimo GraĎenje in Trimo Inţenjering sta oblikovali večje popravke vrednosti terjatev v višini 829.930 evrov oziroma 768.995 evrov. Ostale druţbe v skupini so tudi skladno z usmeritvami matične druţbe in glede na realno izterljivost zapadlih terjatev temu ustrezno oblikovale popravke oziroma odpisale terjatve. Izkazano stanje neizločenih terjatev do podjetij v skupini v uskupinjeni bilanci stanja konec leta 2010 v višini 351.344 evrov predstavljajo preteţno terjatve matične druţbe do druţb v skupini, ki niso bile vključene v uskupinjevanje208 ter neizločeni popravki vrednosti terjatev matične druţbe do druţb Trimo GraĎenje in Trimo Polska. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so se v skupnem znesku povečale za 12 odstotkov glede na konec leta 2009. Od skupnega zneska teh terjatev v višini 3.866.797 evrov (leta 2009 3.448.185 evrov) izkazujejo najvišji znesek matična druţba v višini 2.343.306 evrov, Trimo VSK 660.805 evrov in Trimo Rus 326.856 evrov. Denarna sredstva 31.12.2010 v EUR V. Denarna sredstva 2.279.932 31.12.2009 v EUR 2.766.155 Indeks 2010/2009 82 Obseg denarnih sredstev skupine na koncu leta 2010 je za 18 odstotkov manjši kot na stanje konec predhodnega leta. Vpoklicani kapital 31.12.2010 v EUR I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 4.538.336 4.538.336 100 4.538.336 4.538.336 100 Pripada v celotni višini lastnikom matične druţbe – večinskemu lastniku. Osnovni kapital matične druţbe je razdeljen na 1.088.330 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 4,16 evrov. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v KDD Klirinško depotni druţbi. Kapitalske rezerve 31.12.2010 v EUR II. Kapitalske rezerve 11.766.190 31.12.2009 v EUR 11.784.122 Indeks 2010/2009 100 Pripadajo v tej višini večinskemu lastniku. 208 To so druţbe CBS Inštitut, Trimo Latvija, Trimo Makedonija in Trimo DD Iberica 115 Rezerve iz dobička 31.12.2010 v EUR III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobička 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 9.896.844 9.938.113 100 1.166.692 1.201.195 97 45.129 45.129 100 -45.129 -45.129 100 247.199 249.073 99 8.482.952 8.487.844 100 Pripadajo v tej višini večinskim lastnikom v Skupini Trimo. V letu 2010 ni bilo sprememb v rezervah iz dobička matične druţbe. Znesek rezerv za lastne delnice oziroma naloţb v lastne deleţe predstavlja poleg zneska matične druţbe v višini 32.881 evrov še neizločen del teh postavk druţbe Tinde v znesku 12.248 evrov, ki pripada matični druţbi. Razliko do višine statutarnih rezerv matične druţbe (227.076 evrov) predstavlja neizločen del rezerv odvisne druţbe Akripol v višini 20.123 evrov. Razliko do višine drugih rezerv matične druţbe predstavlja neizločen del rezerv odvisnih druţb Akripol, Tinde in Trimo GraĎenje v skupni višini 133.915 evrov. Preseţek iz prevrednotenja 31.12.2010 v EUR IV. Preseţek iz prevrednotenja 3.686.274 31.12.2009 v EUR 4.294.579 Indeks 2010/2009 86 V izkazanem znesku pripada večinskim lastnikom v Skupini Trimo. Razliko do višine preseţka iz prevrednotenja matične druţbe (2.742.469 evrov) preteţno predstavlja oblikovan preseţek iz prevrednotenja v znesku 915.399 evrov druţbe Trimo Inţenjering. Preostalo razliko do višine preseţka matične druţbe predstavlja neizločen del preseţka odvisne druţbe Tinde v višini 28.406 evrov. Zmanjšanje preseţka iz prevrednotenja matične druţbe v letu 2010 v višini 521.744 evrov se v glavnem nanaša na vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov. Preneseni čisti dobiček prejšnjih let 31.12.2010 v EUR V. Preneseni čisti poslovni izid 18.202.618 31.12.2009 v EUR 18.593.474 Indeks 2010/2009 98 Preneseni čisti poslovni izid skupine izkazan v bilanci stanja konec leta 2010 je za 2 odstotka niţji kot leta 2009. Pripada matični druţbi. V letu 2010 se je pri matični druţbi dodatno v preneseni dobiček preneslo 2.470.279 evrov dobička, ki se je zmanjšal za med letom izplačane dividende v skupni višini 1.522.231 evrov. Sama matična druţba izkazuje 18.112.518 evrov prenesenega dobička. 116 Čisti poslovni izid poslovnega leta 31.12.2010 v EUR VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 31.12.2009 v EUR -3.064.373 Indeks 2010/2009 417.608 Čisti poslovni izid skupine izkazan v bilanci stanja konec leta 2010 je negativen v izkazani višini in pripada matični druţbi. Manjšinski kapital Pripada manjšinskim lastnikom odvisnih druţb, ki so vključene v uskupinjevanje, in je sestavni del prikaza celotnega kapitala skupine. Manjšinski kapital izkazan na stanje 31. decembra 2010 znaša v skupnem znesku 2.991.594 evrov in je za 7 odstotkov višji kot lani. V letu 2010 ni bilo pomembnejših strukturnih premikov v manjšinskem kapitalu odvisnih druţb. Struktura manjšinskega kapitala po druţbah primerjalno s predhodnim letom je prikazana v sledeči tabeli. Druţba z manjšinskim kapitalom leto 2010 v EUR TINDE Struktura 2010 v % leto 2009 v EUR Struktura 2009 v % Indeks 2010/2009 414.184 13,8 394.776 14,1 105 TRIMO VSK TRIMO GRAĐENJE TRIMO BULGARIA TRIMO STROJ INŢINIRING 1.454.290 1.095.787 12.331 56.054 -41.051 48,6 36,6 0,4 1,9 -1,4 1.554.392 757.896 66.248 51.677 -30.674 55,6 27,1 2,4 1,8 -1,1 94 145 19 108 134 Skupaj 2.991.594 100,0 2.794.315 100,0 107 AKRIPOL V spodnji tabeli je prikazana sestava in struktura manjšinskega kapitala v okviru kapitala skupine primerjalno z letom 2009. leto 2010 v EUR Struktura 2010 v % leto 2009 v EUR Struktura 2009 v % Indeks 2010/09 Manjšinski kapital 2.991.594 100,0 2.794.315 100,0 107 Vpoklicani kapital Osnovni kapital 496.667 496.667 16,6 16,6 487.007 487.007 17,4 17,4 102 102 Kapitalske rezerve 315.803 10,6 315.802 11,3 100 Rezerve iz dobička Zakonske rezerve 707.913 595.463 23,7 19,9 708.035 595.463 25,3 21,3 100 100 Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleţe 136.223 4,6 136.223 4,9 100 -136.223 -4,6 -136.223 -4,9 100 Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička 32.421 80.029 1,1 2,7 32.421 80.152 1,2 2,9 100 100 Preseţek iz prevrednotenja 42.537 1,4 42.537 1,5 100 1.236.105 41,3 1.513.732 54,2 82 192.569 6,4 -272.799 -9,8 Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot odbitna postavka) Preneseni čisti dobiček ali izguba prejšnjih let Čisti poslovni izid poslovnega leta 117 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2010 v EUR B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 5.778.170 6.298.845 92 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.097.152 994.934 110 2. Druge rezervacije 2.110.798 3.830.371 55 4. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.570.220 1.473.540 174 Stanje dolgoročnih rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev se je na stanje konec leta 2010 zmanjšalo za 8 odstotkov glede na predhodno leto. Največji del njih predstavljajo oblikovane rezervacije matične druţbe (3.738.051 evrov), večje zneske pa izkazujejo še druţba Tinde (1.422.822 evrov), in Akripol (447.160 evrov). Skupni znesek 2.747.038 evrov dolgoročnih rezervacij matične druţbe konec leta 2010 se sestoji iz stanja rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov v višini 572.557 evrov, stanja rezervacij iz večjih pogodb v višini 629.648 evrov, stanja rezervacij za odpravnine v višini 854.909 evrov, stanja rezervacij za jubilejne nagrade v višini 190.260 evrov in rezervacij za toţbe v višini 499.664 evrov. V letu 2010 smo ocenili, da je primernejše obdobje za črpanje rezervacij iz naslova večjih pogodb za izvedbo del in danih jamstev od prodanih proizvodov tri leta, saj se velika večina reklamacij in stroškov povezanih s tem pojavi v tem obdobju. Učinek omenjene spremembe v letu 2010 je 1.214.443 evrov. To računovodsko oceno bomo uporabljali tudi v prihodnje. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve matične druţbe v višini 991.013 evrov se nanašajo na drţavne subvencije. Preteţni del oblikovanih rezervacij druţbe Tinde predstavljajo dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 1.358.721 evrov iz naslova odstopljenih prispevkov. Dolgoročne finančne obveznosti 31.12.2010 v EUR I. Dolgoročne finančne obveznosti 1. Dolgoročne finančne obveznosti do druţb v skupini 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 25.225.369 13.541.427 186 27.283 164.727 17 24.749.861 13.376.700 185 448.225 0 Dolgoročne finančne obveznosti do bank so v letu 2010 na višji ravni kot predhodnega leta. Tovrstne obveznosti izkazujejo matična druţba v višini 16.272.637 evrov, Trimo Inţenjering 7.557.540 evrov in Akripol 919.684 evrov. V letu 2011 zapade matični druţbi za 7.951.306 dolgoročnih kreditov, ki so izkazani med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. V letu 2012 zapade dolgoročnih kreditov v višini 9.497.576 evrov, v letu 2013 v višini 3.455.335 evrov, v letu 2014 v višini 2.041.905 evrov in v letu 2015 v višini 1.277.821 evrov. Obveznosti so zavarovane s podpisanimi menicami in meničnimi izjavami. Obveznosti so zavarovane s podpisanimi menicami in meničnimi izjavami. Obrestne mere v razkritjih niso navedene zato, ker predstavljajo poslovno skrivnost Skupine Trimo. 118 Kratkoročne obveznosti 31.12.2010 v EUR 31.12.2009 v EUR Indeks 2010/2009 Č. Kratkoročne obveznosti 81.891.496 69.443.901 118 II. Kratkoročne finančne obveznosti 28.661.820 29.888.164 96 28.555.720 28.860.643 99 106.100 1.027.522 10 53.229.676 39.555.736 135 267.789 150.432 178 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v skupini 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 40.474.719 29.870.158 136 4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 8.990.721 5.395.339 167 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.496.447 4.139.807 84 Skupne kratkoročne obveznosti skupine so se v letu 2010 povečale glede na raven predhodnega leta. Kratkoročne finančne obveznosti skupine so se v letu 2010 zniţale za 4 odstotke. Najvišji znesek kratkoročnih finančnih obveznosti do bank izkazuje matična druţba (20.507.464 evrov) in so sestavljene iz kratkoročnega dela dolgoročnih kreditov ter kratkoročnih kreditov namenjenih financiranju obratnih sredstev. V višjih zneskih jih izkazujejo še druţbe Akripol (2.296.107 evrov), Trimo Inţenjering (2.928.067 evrov), Trimo GraĎenje (688.680 evrov) in Trimo VSK (2.019.730 evrov). Obrestne mere v razkritjih niso navedene zato, ker predstavljajo poslovno skrivnost Skupine Trimo. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (brez obveznosti znotraj skupine) so se povišale za 36 odstotkov, kar je pogojeno s povečanim obsegom poslovne aktivnosti skupine. V okviru skupnega zneska največji del (55,1 odstotka) obveznosti izkazuje matična druţba. Konec leta 2010 so zapadle obveznosti matične druţbe do 60 dni na domačem trgu znašale 77,2 odstotka, od 61 do 180 dni 22,8 odstotka in nad 181 dni 0 odstotka. Na tujem trgu so koncem leta 2010 zapadle obveznosti do 60 dni znašale 96,7 odstotka, od 61 do 180 dni 3,2 odstotka, od 181 do 360 dni pa 0,1 odstotka in nad 360 dni 0,1 odstotka. Zapadle obveznosti nad 180 dni so zadrţane obveznosti za plačilo. Kratkoročne poslovne obveznosti matične druţbe do dobaviteljev po področjih (brez obveznosti znotraj skupine) na dan 31. december 2010 leto 2010 leto 2009 INDEKS v EUR v EUR 2010/2009 Tuji trg 8.182.542 6.840.562 120 Domači trg 14.103.443 10.533.575 134 SKUPAJ 22.285.985 17.374.137 128 Druţba Akripol izkazuje obveznosti do dobaviteljev v višini 2.190.074 evrov. Od tujih odvisnih druţb izkazujeta tovrstne obveznosti v največjem obsegu druţbi Trimo VSK v vrednosti 2.742.802 evrov in Trimo Inţenjering v višini 8.745.627 evrov. 119 Vrednost poslovnih obveznosti do družb v skupini predstavljajo preteţno obveznosti do druţb, ki niso bile vključene v uskupinjevanje in neizločene obveznosti druţb Trimo Polska in Trimo GraĎenje do matične druţbe v višini njenega popravka vrednosti terjatev.209 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi prejetih predujmov so se povečale za 67 odstotkov. V največji vrednosti jih poleg matične druţbe izkazujeta druţbi Trimo VSK in Trimo Inţenjering. Druge kratkoročne poslovne obveznosti so se zniţale v letu 2010 za 16 odstotkov. V največji vrednosti jih poleg matične druţbe izkazujejo druţbe Trimo VSK, Akripol in Trimo UK. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 31.12.2010 v EUR D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 2.520.774 31.12.2009 v EUR 1.068.150 Indeks 2010/2009 236 V najvišjih zneskih jih izkazujeta druţba Trimo v višini 1.308.646 evrov, ki se nanašajo na vnaprej vkalkulirane stroške na projektih, in druţba Trimo Inţenjering v višini 969.811 evrov. Slednji znesek se nanaša na vkalkulirane stroške na projektih in razmejene davčne obveznosti. 209 Glej tudi pri razkritjih poslovnih terjatev. 120 Zunajbilančna evidenca V zunajbilančni evidenci matične druţbe imamo evidentirane preglede prejetih in (iz)-danih garancij, menic, akceptnih nalogov, danih poroštev in drugih zunajbilančnih kategorij. Na dan 31. december 2010 imamo v spodnji tabeli prikazano evidentirano stanje zunajbilančnih postavk. Zunajbilančna evidenca matične druţbe PREGLED ZUNAJBILANČNE EVIDENCE izdani akceptni nalogi leto 2010 v leto 2009 v EUR EUR INDEKS 2010/2009 6.041 71.797 izdane menice 5.798.584 5.114.123 113 prejete menice 4.076.776 3.102.160 131 izdane devizne garancije 9.270.687 8.923.971 104 170.999 61.527 278 prejete devizne garancije za osnovna sredstva 8 prejete devizne garancije za obratna sredstva 1.054.865 165.494 637 izdane garancije - Slovenija 7.076.046 3.599.248 197 prejete garancije - Slovenija 680.566 802.000 85 izdane menice za zavarovanje kreditov 37.236.401 27.603.011 135 izdane poroštvene izjave 15.539.576 17.323.159 90 oddobreni nečrpani krediti odloţeni DDV od nepremičnin skupaj zunajbilančna evidenca 0 1.000.000 0 467.565 498.736 94 81.378.106 68.265.226 119 Poroštvene izjave so izdane za naslednje odvisne oziroma povezane druţbe: Trimo Inţenjering, Trimo VSK in Trimo Investment. V zunajbilančni evidenci druţbe Akripol se izkazujejo prejeti in izdani inštrumenti za zavarovanje plačil, in sicer bančne garancije in menice, v skupnem znesku 3.937.450 evrov. Pomembnejši znesek zunajbilančne evidence izkazuje še druţba Trimo VSK v višini 4.359.485 evrov. Ostale druţbe v skupini ne izkazujejo zunajbilančne evidence oziroma v manjših, nepomembnih zneskih. 121 Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu poslovnega izida Primerljivost podatkov predhodnega obdobja in razkritja Postavke izkazov iz predhodnega leta 2009 so primerljive s tekočim obdobjem. Prikazane in razkrite so vse pomembnejše kategorije uskupinjenega izkaza poslovnega izida. Poslovni prihodki 1. Čisti prihodki od prodaje a) Prihodki doseţeni na domačem trgu b) Prihodki doseţeni na tujem trgu leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 150.277.414 145.933.060 24.577.758 26.102.173 94 125.699.656 119.830.887 105 -315.358 -2.897.576 11 103 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 3.138.366 1.232.315 255 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5.978.360 3.599.425 166 Prihodki od prodaje Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje tudi zaradi predčasnega plačila. Prihodki od prodaje storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti. Čisti prihodki od prodaje v zbirnem in uskupinjenem izkazu poslovnega izida so razvrščeni na domači in tuji trg enako kot pri matični druţbi Trimo, d.d.. Prihodki od prodaje ustvarjeni izven območja Slovenije za slovenske druţbe v skupini oziroma prihodki od prodaje druţb, ki imajo sedeţ poslovanja izven Slovenije, predstavljajo prihodke doseţene na tujem trgu. V posamičnih izkazih tujih druţb pa so prihodki od prodaje razvrščeni po principu sedeţa druţbe. Prihodki od prodaje se nanašajo na prodajo objektov, streh, fasad, modularnih enot in jeklenih konstrukcij ter na prodajo z njimi povezanih spremljajočih storitev. Rahel porast uskupinjenih čistih prihodkov od prodaje za 3 odstotke v letu 2010 je zlasti posledica povečanega obsega poslovanja proizvodnih odvisnih druţb Trimo VSK in Trimo Inţenjering. V povezavi z upadom prihodkov matične druţbe je opazno v skladu s trendom zadnjih let dodatno povečanje deleţa prihodkov doseţenih na tujem trgu v strukturi prihodka skupine tudi v letu 2010. Okleščeni (uskupinjeni) prihodki od prodaje matične druţbe v okviru skupnih prihodkov od prodaje skupine znašajo za leto 2010 63.455.983 evrov evrov (leta 2009 72.417.418 evrov), kar predstavlja 12 odstotni upad v absolutnem znesku. To hkrati predstavlja v strukturi 42,2 odstotka (leta 2009 49,6 odstotka) od celotnih uskupinjenih prihodkov od prodaje v letu 2010. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Prihodki iz tega naslova se nanašajo v celotnem znesku druţbo. 3.138.366 evrov na matično 122 Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke matične druţbe v skupni višini 5.315.565 evrov v letu 2010 predstavljajo prihodki iz naslova porabe dolgoročnih rezervacij v višini 1.708.508 evrov, prejete subvencije za razvojne projekte v višini 498.960 evrov, prevrednotovalni poslovni prihodki doseţeni pri prodaji osnovnih sredstev v višini 2.797.580 evrov in prihodki iz odpisov terjatev 310.517 evrov. Od odvisnih druţb izkazujejo višji znesek prihodkov druţbe Tinde, Akripol in Trimo Construct Romania. Poslovni odhodki 5. Stroški blaga, materiala in storitev leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 126.374.463 113.176.013 112 a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 82.843.129 69.905.829 119 b) Stroški storitev 43.531.334 43.270.184 101 Stroški dela 22.921.222 23.225.203 99 a) Stroški plač 18.000.221 18.195.075 99 b) Stroški socialnih zavarovanj 1.464.194 1.697.711 86 c) Stroški pokojninskih zavarovanj 1.298.436 1.505.517 86 č) Drugi stroški dela 2.158.372 1.826.900 118 Odpisi vrednosti 7.171.042 8.673.747 83 a) Amortizacija 4.310.370 6.622.487 65 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 59.873 7.290 821 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 2.800.799 2.043.970 137 926.393 832.313 111 6. 7. 8. Drugi poslovni odhodki Stroški blaga, materiala in storitev Poglavitni postavki stroškov po naravnih vrstah predstavljajo stroški porabe surovin in materiala in v postavki stroškov storitev stroški storitev kooperacije. V letu 2010 je v strukturi stroškov porastel deleţ stroškov materiala kot posledica rasti cen materialov in povečanega obsega poslovanja proizvodnih druţb (zlasti druţb Trimo VSK in Trimo Inţenjering), upadel pa deleţ nabavne vrednosti prodanega blaga. Stroški dela Stroški dela so se v absolutnem znesku zmanjšali kot tudi v strukturi prihodka. V strukturi stroškov dela predstavljajo obračunane osnovne bruto plače 78,5 odstotka, stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj 12,1 odstotka in drugi stroški dela 9,4 odstotka. Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2010 na niţji ravni kot predhodno leto. Opazen je premik v strukturi z niţjimi stroški amortizacije in višjimi stroški popravkov oziroma odpisov obratnih sredstev, zlasti terjatev do kupcev. V matični druţbi je bilo opravljenih v letu 2010 manj odpisov vrednosti (2.812.722 evrov).210 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2010 znaša 124.293 evrov, amortizacija zgradb 639.892 evrov in amortizacija opreme 1.575.809 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri prodaji osnovnih sredstev znašajo 14.565 evrov. Prevrednotovalni 210 O tem glej tudi v razkritjih k točki »Opredmetena osnovna sredstva« 123 poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se v celotnem znesku 458.162 evrov nanašajo na popravke terjatev. Pomembnejši znesek odpisov vrednosti izkazujejo še druţba Akripol v višini 1.001.370 evrov (od tega popravki oziroma odpisi vrednosti obratnih sredstev 124.225 evrov), Trimo Inţenjering v višini 1.228.906 evrov (od tega popravki oziroma odpisi vrednosti obratnih sredstev 806.997 evrov), Trimo VSK v višini 922.095 evrov (od tega popravki oziroma odpisi vrednosti obratnih sredstev 480.509 evrov) in Trimo GraĎenje 846.096 evrov (od tega popravki vrednosti terjatev 829.930 evrov).211 Finančni prihodki leto 2010 v EUR 9. Finančni prihodki iz deleţev 774.116 leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 64.263 1.205 a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini 58.779 0 b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah 140.000 5.890 2.377 c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah 575.337 58.373 986 1.950.251 521.356 374 37.230 36.582 102 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 1.913.020 484.774 395 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3.309.881 1.945.150 170 a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 70.691 308.332 23 3.239.190 1.636.819 198 Finančne prihodke iz deležev predstavljajo prihodki matične druţbe od dividend in drugih prihodkov iz deleţev v druţbah v skupini in pridruţenih druţbah v skupnem znesku 198.779 evrov in finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah v izkazanem znesku 575.337 evrov. Finančne prihodke iz danih posojil sestavljajo prihodki od obresti matične druţbe in druţbe Trimo Rus do druţbe Tehnopak Vjazniki212 v izkazani višini 37.230 evrov. Preteţni del prihodkov iz naslova tečajnih razlik pri posojilih izkazuje druţba Trimo Inţenjering (1.863.596 evrov).213 Finančne prihodke iz poslovnih terjatev matične druţbe sestavljajo finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini (tečajne razlike) v neizločenem znesku v višini 28.133 evrov in finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih v višini 648.526 evrov, ki so sestavljeni iz prihodkov od skontov v višini 20.575 evrov, prihodkov od opcijskih in terminskih pogodb 290.813 evrov, preostali znesek pa predstavljajo obresti in obračunane tečajne razlike. Tovrstne prihodke izkazujejo v večjem znesku še druţbe Trimo Inţenjering (472.544 evrov), Trimo VSK (1.009.025 evrov evrov), Trimo UAE FZE (720.730 evrov) in Trimo Rus (192.989 evrov) in jih predstavljajo preteţno tečajne razlike in drugi finančni prihodki.214 211 O tem glej tudi v razkritjih k točki »Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev« Druţba ni vključena v uskupinjevanje In sicer pri druţbi Trimo Inţenjering iz naslova tečajnih razlik pri prejetih dolgoročnih posojilih v višini 1.490.057 evrov, pri prejetih kratkoročnih posojilih v višini 371.223 evrov in pri danih kratkoročnih posojilih 1.558 evrov. 214 Sem sodijo tudi prihodki iz naslova vnovčenja instrumentov zavarovanja plačil. Na drugi strani se pojavljajo tudi ustrezni stroški za njihov odkup. 212 213 124 Finančni odhodki leto 2010 v EUR 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od druţb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 416.878 4.134 10.085 7.695.123 2.067.418 372 11.090 33.333 33 7.609.867 2.025.747 376 74.167 8.338 890 4.120.625 2.483.430 166 133.309 397.489 34 3.987.316 2.085.941 191 Finančni odhodke iz oslabitve in odpisov finančnih naložb v izkazani višini izkazuje matična druţba. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti matične druţbe se nanašajo na odhodke za obresti iz posojil v višini 943.986 evrov in iz obračunanih tečajnih razlik iz posojil prejetih od bank v višini 2.130.926 evrov. Večji znesek iz tega naslova izkazuje zlasti druţba Trimo Inţenjering v višini 4.273.804 evrov215 in v manjših zneskih še druţbe Trimo VSK v višini 112.771 evrov, Akripol v višini 94.778 evrov, Trimo GraĎenje v višini 52.163 evrov in Trimo Polska 1.438 evrov. Finančne odhodke iz drugih finančnih obveznosti v izkazani višini izkazuje druţba Trimo GraĎenje. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini se v izkazani višini nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti matične druţbe v višini 1.728.552 evrov se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik v višini 77.454 evrov, odhodke iz danih gotovinskih popustov, popustov in kasaskontov v višini 89.818 evrov ter opcijskih in terminskih pogodb 1.561.280 evrov. Višje zneske iz tega naslova izkazujejo še druţbe Trimo Inţenjering (792.891 evrov), Trimo VSK (894.601 evrov), Trimo RUS (118.921 evrov) in Trimo UAE FZE (324.242 evrov). Ti zneski se nanašajo v preteţni meri na obračunane tečajne razlike. 215 In sicer pri druţbi Trimo Inţenjering iz naslova tečajnih razlik pri prejetih dolgoročnih posojilih v višini 3.541.923 evrov, pri prejetih kratkoročnih posojilih v višini 549.793 evrov in stroški obresti 182.088 evrov. 125 Poslovni izid leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 15. Drugi prihodki 2.017.911 1.040.303 194 16. Drugi odhodki 204.398 159.791 128 17. Davek iz dobička 94.662 823.390 11 18. Odloţeni davki 77.938 -157.359 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -2.871.804 150.215 20. Dobiček manjšinskih lastnikov 184.911 -263.961 21. Dobiček večinskih lastnikov -3.056.715 414.176 1.685.662 -2.699.204 1.959.947 816.247 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 86 Čisti poslovni izid Skupine Trimo za leto 2010 je negativen v višini 2.871.804 evrov. Pri tem znaša negativni izid, ki pripada lastnikom matične druţbe 3.056.715 evrov. Pripadajoči dobiček manjšinskih lastnikov znaša 184.911 evrov.216 Poslovni izid iz poslovanja Skupine Trimo za leto 2010 je pozitiven in znaša 1.685.662 evrov. Na oblikovanje celotnega poslovnega izida skupine pozitivno vpliva preseţek drugih prihodkov nad drugimi odhodki v višini 1.813.513 evrov.217 Celotni poslovni izid Skupine Trimo je negativen in znaša 2.699.204 evrov. Ob tem je potrebno poudariti, da je na slabši izid skupine v letu 2010 močno vplival preseţek finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki v višini 6.198.378 evrov (leta 2009 2.024.212 evrov), predvsem kot posledica negativnih tečajnih razlik. Izkazan negativen neto učinek drugih davkov na poslovni izid skupine predstavlja odloţeni davek v skupni višini 77.938 evrov. Učinek uskupinjevanja na poslovni izid se kaţe v finančnem delu izkaza poslovnega izida v zmanjšanju oziroma izločitvi finančnih prihodkov matične druţbe iz naslova dividend oziroma udeleţbe v dobičku odvisnih druţb v skupni višini 472.080 evrov. Pozitiven učinek pa se kaţe v povečanju poslovnega izida za 1.793 evrov na osnovi učinka konsolidacijskih razlik. 216 To je predvsem posledica pripadajočega dobička manjšinskih lastnikov druţbe Trimo VSK v višini 298.585 evrov. Najvišje zneske drugih prihodkov izkazujejo matična druţba v višini 394.715 evrov, Trimo Inţenjering v višini 1.057.458 evrov in Trimo VSK v višini 380.093 evrov. 217 126 Priloga k izkazu poslovnega izida (I) v EUR RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH Z VŠTETIMI STROŠKI AMORTIZACIJE leto 2010 v EUR Nabavna vrednost prodanega blaga Proizvajalni stroški prodanih proizvodov Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Skupaj stroški leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 11.231.048 18.527.933 61 119.354.379 104.239.632 115 9.526.664 10.051.895 95 14.735.715 13.934.135 106 154.847.806 146.753.594 106 Poslovni izid po preračunu na podlagi stopnje inflacije v EUR Vrsta preračuna Kapital-preračun na podlagi stopnje inflacije Rast v % 49.562.831 1,9 Kapital Učinek 941.694 Poslovni izid -3.813.498 Na podlagi SRS 8.30 je potrebno opraviti splošno prevrednotovanje kapitala po preračunu s pomočjo tečaja evra in na podlagi rasti cen ţivljenjskih potrebščin. Kapital kot osnovo za preračun učinka v višini 49.562.831 evrov predstavlja tehtano povprečje celotnega kapitala skupine na dan 1.1.2010 (50.342.032 evrov) in tega kapitala, zmanjšanega za medletna izplačila (48.783.630 evrov) znotraj kapitala skupine iz bilančnega dobička v letu 2010 v višini 1.558.402 evrov. Doseţeni čisti poslovni izid Skupine Trimo v višini 2.871.804 evrov se v primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti stopnje inflacije zniţa za 941.694 evrov in znaša -3.813.498 evrov (leta 2009 -782.480 evrov). 127 Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke skupine, ki jih je v posameznem obdobju ustvarila pri poslovanju, pri naloţbenju ter pri financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo, iz katerih virov skupina pridobiva denarna sredstva in za kaj jih porablja. Denarni tokovi pri poslovanju V letu 2010 je skupina s poslovno dejavnostjo ustvarila za 4.748.989 evrov neto izdatkov pri poslovanju. Na izid pri poslovanju so pozitivno vplivali predvsem povečevanje poslovnih dolgov in amortizacija (v manjši meri kot predhodno leto), negativno pa čisti poslovni izid, povečevanje poslovnih terjatev in zalog. Denarni tokovi pri naloţbenju V letu 2010 je skupina pri dejavnosti naloţbenja imela za 1.443.726 evrov neto izdatkov, predvsem zaradi izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev. Denarni tokovi pri financiranju Na področju financiranja je imela skupina v letu 2010 za 5.706.492 evrov neto prejemkov pri tej dejavnosti. Na izid so pozitivno vplivali prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti. Negativno so vplivali zlasti izdatki za vračilo kratkoročnih finančnih obveznosti skupine, za dane obresti in izplačilo dividend. Začetno stanje denarnih sredstev v letu 2010 je bilo 2.766.155 evrov, končno pa 2.279.932 evrov. Skupni izid je bil tako negativen v višini 486.223 evrov. Razkritja in pojasnila k uskupinjenemu izkazu gibanja kapitala V uskupinjenem izkazu gibanja kapitala so prikazane začetno stanje, spremembe lastniškega kapitala s transakcijami z lastniki, oblikovanje vseobsegajočega donosa in spremembe v kapitalu ter končno stanje kapitala matične druţbe, manjšinskega kapitala ter neizločenega dela sestavin kapitala odvisnih druţb, ki pripada večinskim lastnikom v okviru Skupine Trimo. Otvoritveno stanje vključuje tudi odpravo slabega imena finančne naloţbe v druţbo Akripol v višini 810.286 evrov. Dobiček skupine v letu 2009 je upoštevan v začetnem stanju prenesenega dobička za leto 2010. V letu 2010 so bile izplačane dividende oziroma udeleţbe v dobičku znotraj skupine v višini 1.558.402 evrov, od tega so bile izplačane s strani matične druţbe v višini 1.522.231 evrov. Celotni vseobsegajoči donos obsega vnos čistega poslovnega izida tekočega leta v višini 2.871.804 evrov. V skupnem učinku (oblikovanje preseţka z upoštevanjem odloţenega davka) je bil zmanjšan preseţek iz prevrednotenja izvedenih finančnih instrumentov v višini 515.582 evrov. Sprememb oziroma premikov znotraj kapitala skupine v letu 2010 kot razvidno iz izkaza gibanja kapitala ni bilo. Na zmanjšanje kapitala skupine so vplivale tudi negativne tečajne razlike izbranih valut pri preračunu kategorij kapitala v EUR na stanje konec leta 2010 z ozirom na njihovo preračunano stanje konec predhodnega leta oziroma v začetku leta 2009. Pomembnejših strukturnih premikov znotraj kapitala odvisnih druţb z manjšinskimi deleţi ni bilo. 128 Druga razkritja Stroški storitev revidiranja V letu 2010 je znašal strošek revizorjev za revidiranje računovodskih izkazov v višini 63.600 evrov. Drugi stroški storitev revizorjev v letu 2010 so znašali 380 evrov (pregled obveznosti za potrebe javnih naročil). Dogodki po datumu bilance stanja V času od zaključka poslovnega leta 2010 do izdelave letnega poročila za Skupino Trimo ni bilo napak in sprememb, ki bi lahko vplivale na verodostojnost bilančnih podatkov za obravnavano obdobje. 129 Kazalniki Aktivnostni kazalniki Leto 2010 Leto 2009 Indeks 2010/2009 Stroški dela na zaposlenega, v EUR 21.892 20.302 108 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 30.351 29.597 103 Prihodki iz prodaje na zaposlenega, v EUR 143.531 127.564 113 Celotni prihodek na zaposlenega, v EUR 159.930 134.909 119 Prikazani aktivnostni kazalniki kaţejo na porast njihovih vrednosti v letu 2010.218 To je posledica povečanega prihodka skupine, pozitivnega poslovnega izida iz poslovanja in niţjega števila zaposlenih v skupini v letu 2010. Finančni kazalniki Leto 2010 Leto 2009 Indeks 2010/2009 Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva / sredstva) 0,36 0,43 83 Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naloţb in dolg. posl. terjatev / sredstva) 0,42 0,52 80 0,28 0,36 77 0,47 0,50 94 0,78 0,83 94 0,80 0,69 116 1,10 0,98 112 1,011 1,013 100 -6,0 % 0,3 % - KAZALNIKI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev) Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov skupaj z dolgoročnimi rezervacijami / obveznosti do virov sredstev) KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva) Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti) Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti) KAZALNIK GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki / poslovni odhodki) KAZALNIK DONOSNOSTI KAPITALA Donosnost kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital v poslovnem letu) 218 Pri prikazanih kazalnikih je upoštevano povprečno število zaposlenih v Skupini Trimo (za druţbe vključene v uskupinjevanje); to je v letu 2010 1.047 zaposlenih in v letu 2009 1.144 zaposlenih. 130 Pojasnila finančnih kazalnikov Kazalniki stanja investiranja Stopnja osnovnosti investiranja Kazalnik kaţe stopnjo pokritosti sredstev z osnovnimi sredstvi (neopredmetena dolgoročna sredstva + opredmetena osnovna sredstva). Kazalnik je na niţji ravni za 17 odstotkov kot v predhodnem letu, kar je posledica zniţanja obsega osnovnih sredstev in povečanja bilančne vsote. Stopnja dolgoročnosti investiranja Kazalnik kaţe stopnjo udeleţbe dolgoročnih sredstev v sredstvih. Zmanjšanje vrednosti kazalnika za 20 odstotnih točk je posledica ţe omenjenega zniţanja bilančne vsote in niţjega obsega osnovnih sredstev in dolgoročnih finančnih naloţb. Kazalniki stanja financiranja Stopnja lastniškosti financiranja Konec leta 2010 je bil deleţ lastniškega kapitala 28 odstotkov v virih sredstev, kar je za 23 odstotkov manj kot predhodnega leta in je posledica povečanja bilančne vsote in zmanjšanja kapitala skupine. Stopnja dolgoročnosti financiranja Kazalnik se je v letu 2010 zniţal za 6 odstotkov kot posledica zmanjšanja kapitala in povečanja bilančne vsote skupine. Vrednost kazalnika povečuje zvišanje dolgoročnih finančnih obveznosti skupine. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev Kazalnik prikazuje lastniško financiranje osnovnih sredstev. Gre za razmerje med različnima, toda medsebojno primerljivima gospodarskima kategorijama. Vrednost kazalnika je tudi v letu 2010 pod 1, njegova vrednost se je zniţala za 6 odstotkov, kar je posledica relativnega zmanjšanja deleţa kapitala v strukturi virov sredstev. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient Vrednost kazalnika je v primerjavi s predhodnim letom višja za 16 odstotkov kot posledica povečanega obsega poslovnih terjatev. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient Kazalnik v števcu v primerjavi s predhodnim kazalnikom vsebuje še zaloge. Vrednost kazalnika je v letu 2010 za 12 odstotkov višja kot predhodno leto. To je posledica povečanega obsega obratnih sredstev skupine. Kazalnik gospodarnosti Koeficient gospodarnosti poslovanja Kazalnik kaţe na intenzivnost odmikanja poslovnih prihodkov od poslovnih odhodkov, večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost pri poslovanju. Za leto 2010 se je to razmerje rahlo poslabšalo glede na predhodno leto, še vedno pa je bilo večje od vrednosti 1. Kazalnik donosnosti kapitala Donosnost kapitala Kazalnik donosnosti kapitala za leto 2010 je negativen in je upadel glede na predhodno leto. 131 Revizorjevo poročilo 132 133 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŢBE TRIMO Uporabljene temeljne računovodske predpostavke in računovodske usmeritve219 Podlaga za sestavljanje računovodskih izkazov Računovodski izkazi druţbe Trimo so sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah in Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo od 1. januarja 2006 (v nadaljevanju »SRS«). Pri sestavljanju računovodskih izkazov sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Izkazujejo resničen in pošten prikaz premoţenja in obveznosti, finančnega poloţaja ter poslovni izid druţbe. Pri oblikovanju računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov, smo upoštevali tudi potrebne kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in računovodenja: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih so začetne izvirne in končne poštene vrednosti, ki so razvidne iz knjigovodskih listin, v skladu s SRS in zakonodajo. Tečaj in način preračuna Sredstva in obveznosti, nominirana v tujih valutah, so bila preračunana v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. december 2010. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev. Za zavarovanje valutnih tveganj v druţbi uporabljamo izvedene finančne inštrumente (terminski posli in opcije), kalkulacijo prodajnih cen in uravnavanje sredstev in virov sredstev v isti valuti. Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe trţnih obrestnih mer. Zaradi bonitete A je druţba manj izpostavljena na trgu. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo druţbi povzročila finančno izgubo. Inštrumenti zavarovanja, ki jih druţba uporablja pri zavarovanju kreditnega tveganja, so: zavarovanje tujih terjatev pri SID-u220, tekoča izterjava terjatev, uporaba bančnih garancij in dokumentarnih akreditivov. Večje terjatve so zavarovane z garancijo ali menico s pooblastilom banki. Plačilno sposobnostno tveganje Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje imelo teţave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Likvidnostno tveganje druţba aktivno upravlja z osnovnimi orodji, ki jih uporabljamo za uravnavanje likvidnostnih tveganj: načrt denarnih tokov, likvidnostna rezerva, uravnavanje ročnosti sredstev in 219 220 GRI: 3.5, 3.9 Slovenska izvozna druţba 134 obveznosti, razpršenost virov financiranja, sprotno plačevanje terjatev, okvirne kredite pri bankah, ki omogočajo črpanje virov glede na potrebe. Druţba ocenjuje, da sredstva in obveznosti niso izpostavljene prej navedenim vrstam tveganj. Primerljivost podatkov za leto 2010 Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za tekoče poslovno221 in predhodno poslovno leto. Izkaz poslovnega izida je sestavljen v skladu s SRS 25, v katerem je prikazan poslovni izid za tekoče poslovno in predhodno poslovno leto. Izkaz denarnih tokov je sestavljen v sladu SRS 26, v katerem so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za tekoče poslovno in predhodno poslovno leto. Prikaz podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom Vsi podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikaz podatkov poslovnega leta in so izraţeni v evrih brez centov. Računovodske usmeritve vrednotenja računovodskih kategorij222 Računovodske usmeritve223, ki se nanašajo na druţbo Trimo so predstavljene v okviru skupnih računovodskih usmeritev v Računovodskem poročilu Skupine Trimo. Računovodski izkazi Računovodski izkazi vsebujejo: - bilanco stanja, - izkaz poslovnega izida, - izkaz denarnih tokov, - izkaz gibanja kapitala, - računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom. 221 GRI: 3.1 Glej računovodske usmeritve v Računovodskem poročilu Skupine Trimo 223 GRI: 3.9 222 135 Bilanca stanja BILANCA STANJA Pojasnila SREDSTVA leto 2010 v EUR Struktura v% leto 2009 v EUR Struktura Indeks v% 2010/2009 116.499.440 100,0 103.024.091 100,0 113,1 59.751.562 51,3 64.479.604 62,6 92,7 3.283.911 2,8 274.165 0,3 1.197,8 3.283.911 2,8 274.165 0,3 1.197,8 34.616.260 29,7 38.599.796 37,5 89,7 24.929.874 21,4 30.148.115 29,3 82,7 a) Zemljišča 8.543.387 7,3 13.139.055 12,8 65,0 b) Zgradbe 16.386.487 14,1 17.009.060 16,5 96,3 9.136.945 7,8 5.958.138 5,8 153,4 549.441 0,5 2.493.543 2,4 22,0 198.945 0,2 2.143.047 2,1 9,3 350.496 0,3 350.496 0,3 100,0 A. Dolgoročna sredstva I. Neopredm etena dolgoročna sredstva pojasnila 1. Dolgoročne premoţenjske pravice II. Opredm etena osnovna sredstva pojasnila 1. Zemljišča in zgradbe 2. Proizvajalne naprave in stroji Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in a) izdelavi Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih b) sredstev 4. III. Naloţbene neprem ičnine pojasnila 40.060 0,0 40.060 0,0 100,0 IV. Dolgoročne finančne naloţbe pojasnila 20.475.862 17,6 24.191.261 23,5 84,6 20.475.862 17,6 22.150.780 21,5 92,4 11.521.939 9,9 11.586.684 11,2 99,4 160.446 0,1 20.446 0,0 784,7 8.793.477 7,5 9.899.173 9,6 88,8 0 0,0 644.477 0,6 0,0 0 0,0 2.040.481 2,0 0,0 0 0,0 2.040.481 2,0 0,0 2.353 0,0 2.353 0,0 100,0 2.353 0,0 2.353 0,0 100,0 1.333.116 1,1 1.371.969 1,3 97,2 56.653.884 48,6 38.471.062 37,3 147,3 0 0,0 0 0,0 6.390.317 5,5 6.605.009 6,4 3.338.370 2,9 3.514.737 3,4 95,0 272.364 0,2 65.344 0,1 416,8 2.569.788 2,2 3.024.928 2,9 85,0 209.795 0,2 0 0,0 6.880.760 5,9 4.895.606 4,8 140,5 345.547 0,3 345.547 0,3 100,0 345.547 0,3 345.547 0,3 100,0 1. Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah c) Druge delnice in deleţi č) Druge dolgoročne finančne naloţbe 2. Dolgoročna posojila a) V. Dolgoročna posojila druţbam v skupini Dolgoročne poslovne terjatve pojasnila 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odloţene terjatve za davek B. Kratkoročna sredstva I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo II. Zaloge pojasnila pojasnila 1. Material 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi in trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge III. Kratkoročne finančne naloţbe pojasnila 1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naloţbe 2. Kratkoročna posojila 96,7 6.535.213 5,6 4.550.059 4,4 143,6 a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini 3.690.707 3,2 1.314.903 1,3 280,7 b) Kratkoročna posojila drugim 2.844.506 2,4 3.235.156 3,1 87,9 43.150.237 37,0 25.617.401 24,9 168,4 9.910.143 8,5 7.388.357 7,2 134,1 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 30.896.788 26,5 16.312.337 15,8 189,4 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.343.306 2,0 1.916.707 1,9 122,3 232.570 0,2 1.353.046 1,3 17,2 93.994 0,1 69,9 73.425 0,1 66,3 128,0 68.265.226 Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v 1. skupini IV. pojasnila V. Denarna sredstva pojasnila C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Zunajbilančna sredstva pojasnila 81.378.106 119,2 136 BILANCA STANJA Pojasnila OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital I. Vpoklicani kapital pojasnila 1. Osnovni kapital leto 2010 v EUR Struktura v% leto 2009 v EUR Struktura Indeks v% 2010/2009 116.499.440 100,0 103.024.091 100,0 113,1 46.843.883 40,2 48.378.365 47,0 96,8 4.538.336 3,9 4.538.336 4,4 100,0 4.538.336 3,9 4.538.336 4,4 100,0 II. Kapitalske rezerve pojasnila 11.573.711 9,9 11.573.711 11,2 100,0 III. Rezerve iz dobička pojasnila 9.367.356 8,0 9.367.356 9,1 100,0 791.243 0,7 791.243 0,8 100,0 32.881 0,0 32.881 0,0 100,0 32.881 0,0 32.881 0,0 100,0 1. Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne 2. deleţe Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot 3. odbitna postavka) 4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobička 227.076 0,2 227.076 0,2 100,0 8.349.037 7,2 8.349.037 8,1 100,0 IV. Preseţek iz prevrednotenja pojasnila 2.742.469 2,4 3.264.213 3,2 84,0 V. Preneseni čisti poslovni izid pojasnila 18.112.518 15,5 17.164.470 16,7 105,5 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta pojasnila 509.493 0,4 2.470.279 2,4 20,6 B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve pojasnila 3.738.051 3,2 4.311.627 4,2 86,7 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.045.169 0,9 908.144 0,9 115,1 2. Druge rezervacije 1.701.869 1,5 3.403.483 3,3 50,0 991.013 0,9 0 0,0 15,1 4.636.293 4,5 379,4 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti pojasnila 17.589.361 I. Dolgoročne finančne obveznosti pojasnila 16.689.515 14,3 3.839.803 3,7 434,6 16.272.637 14,0 3.839.803 3,7 423,8 416.878 0,4 0 0,0 226.090 0,2 0 0,0 226.090 0,2 0 0,0 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti pojasnila 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev III. Odloţene obveznosti za davek pojasnila 673.756 0,6 796.490 0,8 84,6 Č. Kratkoročne obveznosti pojasnila 47.019.499 40,4 45.233.390 43,9 103,9 II. Kratkoročne finančne obveznosti pojasnila 20.608.431 17,7 23.084.663 22,4 89,3 20.507.464 17,6 22.975.832 22,3 89,3 100.967 0,1 108.831 0,1 92,8 26.411.068 22,7 22.148.727 21,5 119,2 1.556.977 1,3 1.258.405 1,2 123,7 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 22.285.985 19,1 17.374.137 16,9 128,3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.288.256 1,1 1.650.840 1,6 78,0 1.279.850 1,1 1.865.345 1,8 68,6 1.308.646 1,1 464.416 0,5 281,8 81.378.106 69,9 68.265.226 66,3 119,2 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti pojasnila Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v 1. skupini 4. 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Zunajbilančne obveznosti pojasnila 137 Izkaz poslovnega izida (I) za obdobje od 01.01.2010 do 31.12.2010 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (I) 1. Čisti prihodki od prodaje Pojasnila Pojasnila leto 2010 v EUR Struktura v% leto 2009 v EUR Struktura Indeks v% 2010/2009 83.158.894 88,3 96.089.655 94,5 86,5 a) Prihodki doseţeni na domačem trgu 21.223.127 22,5 22.172.112 21,8 95,7 b) Prihodki doseţeni na tujem trgu 61.935.767 65,8 73.917.543 72,7 83,8 2. Sprem em ba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Pojasnila -507.930 -0,5 -2.555.300 -2,5 19,9 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Pojasnila 3.138.366 3,3 1.205.499 1,2 260,3 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnim i poslovnim i prihodki) Pojasnila 5.315.565 5,6 2.561.541 2,5 207,5 Pojasnila 70.332.000 74,7 73.883.474 72,7 95,2 46.525.827 49,4 44.777.628 44,0 103,9 23.806.173 25,3 29.105.846 28,6 81,8 13.836.239 14,7 14.427.038 14,2 95,9 10.766.353 11,4 11.268.693 11,1 95,5 1.007.528 1,1 1.057.671 1,0 95,3 890.033 0,9 899.753 0,9 98,9 1.172.325 1,2 1.200.921 1,2 97,6 2.812.722 3,0 5.321.387 5,2 52,9 2.339.995 2,5 4.467.242 4,4 52,4 14.565 0,0 2.037 0,0 715,0 458.162 0,5 852.108 0,8 53,8 Stroški blaga, m ateriala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 5. a) 6. Stroški dela Pojasnila a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj c) Stroški pokojninskih zavarovanj č) Drugi stroški dela 7. Odpisi vrednosti Pojasnila a) Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih b) sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 8. Drugi poslovni odhodki Pojasnila 789.029 0,8 598.023 0,6 131,9 9. Finančni prihodki iz deleţev Pojasnila 331,6 1.246.196 1,3 375.829 0,4 a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini 530.859 0,6 315.491 0,3 168,3 b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah 140.000 0,1 5.890 0,0 2.376,9 c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah 575.337 0,6 54.448 0,1 1.056,7 214.490 0,2 265.672 0,3 80,7 194.328 0,2 106.773 0,1 182,0 20.162 0,0 158.899 0,2 12,7 676.659 0,7 871.674 0,9 77,6 28.133 0,0 315.365 0,3 8,9 648.526 0,7 556.309 0,5 116,6 416.878 0,4 0 0,0 3.074.912 3,3 786.935 0,8 390,7 3.074.912 3,3 786.935 0,8 390,7 1.742.634 1,9 892.392 0,9 195,3 14.082 0,0 333.868 0,3 4,2 1.728.552 1,8 558.524 0,5 309,5 292.707 0,3 134,8 10. Finančni prihodki iz danih posojil Pojasnila a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v a) skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12. Pojasnila Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Pojasnila b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v a) skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Pojasnila 15. Drugi prihodki Pojasnila 394.715 0,4 16. Drugi odhodki Pojasnila 84.195 0,1 88.692 0,1 94,9 17. Davek iz dobička Pojasnila 0 0,0 675.047 0,7 0,0 18. Odloţeni davki Pojasnila 38.853 0,0 -35.990 0,0 -108,0 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Pojasnila 509.493 0,5 2.470.279 2,4 20,6 3.334.905 548.346 3,5 0,6 3.071.473 3.109.336 3,0 3,1 108,6 17,6 Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid 138 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa (I) za obdobje od 01.01.2010 do 31.12.2010 IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA (I) 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR 509.493 2.470.279 -521.744 238.066 -12.251 2.708.345 Indeks 2010/2009 20,6 Sprem em ba preseţka iz prevrednotenja 20. neopredm etenih sredstev in opredm etenih osnovnih sredstev 21. Sprem em be preseţka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Dobički in izgube, ki izhajajo iz prevedbe 22. računovodskih izkazov podjetij v tujini (vplivov sperm em b deviznih tečajev) 23. druge sestavine vseobsegajočega donosa 23. celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 139 Izkaz denarnih tokov IZKAZ DENARNIH TOKOV (II. različica) (skrajšana oblika) 2010 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Prilagoditve za amortizacijo (+) prevrednotovalne poslovne prihodke ( - ) prevrednotovalne poslovne odhodke ( + ) finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz posl. terjatev ( - ) finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz posl. obveznosti ( + ) druge prilagoditve c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloţenih terjatev in obveznosti za davek) pslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odloţene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujtev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odloţene obveznosti za davek č) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b + c) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU a) Prejemki pri naloţbenju Prejemki od dobljenih obresti in deleţev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naloţbenje Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb b) Izdatki pri naloţbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb c) Prebitek izdatkov pri naloţbenju (a + b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev 2009 509.493 548.346 38.853 1.735.729 2.339.995 -3.108.097 472.727 -1.460.686 3.491.790 0 2.470.279 3.109.336 639.057 4.974.329 4.467.242 -1.441.638 854.145 -762.555 786.935 1.070.200 -10.728.866 -15.598.193 -20.569 38.853 3.416.598 9.672.624 21.153 -35.991 214.692 4.488.431 270.654 -122.734 -8.483.644 4.763.697 -11.141.449 46.376 90.188 10.861.206 11.533.503 2.608.673 781.890 4.691.409 3.467.083 2.593.121 -11.734.569 -3.134.038 -4.017.627 641.501 1.967.172 -4.582.904 -201.066 15.778.466 12.527.834 3.250.632 -8.214.232 -877.318 -95.000 -5.719.000 -1.522.914 7.564.234 -11.406.256 -149.454 -2.831.526 -4.413.655 -4.011.621 -8.797.583 12.434.997 12.434.997 -16.235.957 -786.935 328.043 -14.037.374 -1.739.691 -3.800.960 232.570 1.353.046 -1.120.476 -1.737.337 1.353.046 3.090.383 140 Izkaz gibanja kapitala - LETO 2010 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za obdobje od 01.01. do 31.12.2010 Stanje konec prejšnjega A.1. poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Lastne Rezerve za delnice in Čisti lastne lastni Druge Preseţek Preneseni dobiček Zakonske delnice in Statutarn poslovni rezerve iz čisti poslovneg rezerve lastne e rezerve deleţi (kot iz dobička prevrednotenja dobiček a poslovne odbitna leta deleţe postavka) Osnovni kapital Kapitalske rezerve 900 910,911,916 920 921 929 922 923 950,951,955 930 Skupaj 932 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.264.213 17.164.470 2.470.279 48.378.365 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.264.213 17.164.470 2.470.279 48.378.365 0 0 0 0 0 Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. 0 poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz c) prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev Sprememba preseţka iz č) prevrednotenja finančnih naloţb B.3. Sprem em be v kapitalu 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega a) poročevalskega obdobja na druge sestavine kapila Končno stanje v C. 4.538.336 poročevalskem obdobju 0 0 0 -1.522.231 g) 0 -1.522.231 0 0 11.573.711 0 0 791.243 0 0 32.881 0 0 -32.881 0 0 0 0 227.076 8.349.037 -521.744 0 -1.522.231 -1.522.231 509.493 -12.251 509.493 509.493 -6.162 -6.162 -515.582 -515.582 0 2.470.279 -2.470.279 0 2.470.279 -2.470.279 0 2.742.469 18.112.518 509.493 46.843.883 141 - LETO 2009 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za obdobje od 01.01. do 31.12.2009 Stanje konec prejšnjega A.1. poročevalskega obdobja Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja B.1. Sprem em ba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Lastne Rezerve za delnice in Čisti lastne lastni Druge Preseţek Preneseni dobiček Zakonske delnice in Statutarn poslovni rezerve iz čisti poslovneg rezerve lastne e rezerve deleţi (kot iz dobička prevrednotenja dobiček a poslovne odbitna leta deleţe postavka) Osnovni kapital Kapitalske rezerve 900 910,911,916 920 921 929 922 923 950,951,955 930 Skupaj 932 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.026.147 13.834.436 5.069.725 47.409.711 4.538.336 11.573.711 791.243 32.881 -32.881 227.076 8.349.037 3.026.147 13.834.436 5.069.725 47.409.711 0 0 0 0 0 Izplačilo dividend Celotni vseobsegajoči donos B.2. 0 poročevalskega obdobja Vnos čistega poslovnega izida a) poročevalskega obdobja Sprememba preseţka iz č) prevrednotenja finančnih naloţb B.3. Sprem em be v kapitalu 0 Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega a) poročevalskega obdobja na druge sestavine kapila Končno stanje v C. 4.538.336 poročevalskem obdobju 0 0 0 -1.739.691 g) 0 -1.739.691 0 0 0 0 0 0 238.066 -1.739.691 0 2.470.279 2.708.345 2.470.279 2.470.279 238.066 0 11.573.711 0 791.243 0 32.881 0 -32.881 0 0 227.076 8.349.037 0 -1.739.691 238.066 5.069.725 -5.069.725 0 5.069.725 -5.069.725 0 3.264.213 17.164.470 2.470.279 48.378.365 142 Dodatek k izkazu gibanja kapitala - BILANČNI DOBIČEK za obdobje od 01.01. do 31.12.2010 a. Čisti poslovni izid poslovnega leta b. Preneseni dobiček/Prenesena čista izguba c. Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička Zmanjšanje (sprostitev) rezerv za lastne 2. delnice č. Oblikovanje rezerv iz dobička 2. Oblikovanje drugih rezerv iz dobička e. Bilančni dobiček/Bilančna izguba (a+b+c+č) leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR 509.493 2.470.279 18.112.518 17.164.470 18.622.011 19.634.749 143 Razkritja in pojasnila računovodskih izkazov Razkritja in pojasnila k bilanci stanja Neopredmetena dolgoročna sredstva leto 2010 v EUR I. Neopredm etena dolgoročna sredstva 1. Dolgoročne premoţenjske pravice leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 3.283.911 274.165 1.197,8 3.283.911 274.165 1.197,8 Neopredmetena dolgoročna sredstva v višini 3.283.911 evrov predstavljajo dolgoročne premoţenjske pravice, dolgoročno odloţene stroške razvijanja in druga neopredmetena sredstva. Uporabljena amortizacijska stopnja je bila v letu 2010 spremenjena iz 20 odstotkov na 10 odstotkov, in sicer za blagovno znamko in patente. Amortizacijska stopnja za ostale premoţenjske pravice pa ostaja od 33 do 50 odstotna. Učinek sprememb je zajet pri skupnem učinku, ki je opisan pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev druţbe Trimo v letu 2010 PREGLEDNICA NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV Dolgoročne prem oţenjske pravice Investicije v teku Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1. 2010 2.532.702 56.338 2.589.040 Povečanja 86.103 3.628.246 3.714.349 Zmanjšanja 25.637 580.311 605.948 2.593.168 3.104.273 5.697.441 Stanje 31.12.2010 Popravek Vrednosti Stanje 1.1.2010 2.314.875 2.314.875 Zmanjšanja 25.638 25.638 Amortizacija 124.293 124.293 2.413.530 2.413.530 Stanje 31.12.2010 Neodpisana Vrednost Stanje 1.1. 2010 217.827 56.338 274.165 Stanje 31.12.2010 179.638 3.104.273 3.283.911 Nabava oziroma povečanje nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev predstavlja nabavo računalniških programov v višini 74.598 evrov in patente 11.506 evrov. Zmanjšanje investicij v teku v znesku 580.311 evrov smo namenili za povečanje dolgoročnih premoţenjskih pravic v znesku 86.103 evrov ter razliko v proizvajalne naprave in stroje. Med investicijami v teku druţba izkazuje 1.015.646 evrov stroškov razvijanja in 2.088.627 evrov vlaganj v javno zasebno partnerstvo. 144 Opredmetena osnovna sredstva leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR 34.616.260 38.599.796 89,7 24.929.874 30.148.115 82,7 a) Zemljišča 8.543.387 13.139.055 65,0 b) Zgradbe 16.386.487 17.009.060 96,3 9.136.945 5.958.138 153,4 549.441 2.493.543 22,0 198.945 2.143.047 9,3 350.496 350.496 100,0 II. Opredm etena osnovna sredstva 1. Zemljišča in zgradbe 2. Proizvajalne naprave in stroji Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in a) izdelavi Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih b) sredstev 4. Indeks 2010/2009 Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo v strukturi bilance stanja 29,7 odstotka vseh sredstev. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev druţbe Trimo v letu 2010 PREGLEDNICA OPREDMETENIH Zem ljišča Zgradbe OSNOVNIH SREDSTEV Proizvajalne Predujm i Investicije Naprave in za OS v teku Skupaj stroji Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 13.139.055 21.330.271 37.297.263 83.335 29.724 4.756.776 3.523.419 8.393.254 Zmanjšanja 4.679.003 16.168 981.287 5.467.521 11.143.979 Stanje 31.12.2010 8.543.387 21.343.827 41.072.752 198.945 71.509.407 4.321.211 31.339.124 Povečanja 350.496 350.496 2.143.047 74.260.131 Popravek Vrednosti Stanje 1.1. 2010 Zmanjšanja 35.660.336 3.762 979.127 982.889 639.892 1.575.809 2.215.701 4.957.341 31.935.806 36.893.147 13.139.055 17.009.060 5.958.139 350.496 2.143.047 38.599.797 8.543.387 16.386.486 9.136.946 350.496 198.945 34.616.260 Amortizacija Stanje 31.12.2010 Neodpisana Vrednost Stanje 1.1.2010 Stanje 31.12.2010 Večjo naloţbo v opremo predstavlja oprema za proizvodnjo, in sicer vlaganja v novo linijo v znesku 3.021.411 evrov. Del zmanjšanja investicij v teku v višini 1.166.883 evrov se nanaša na prodajo nepremičnin, ki so bile lani evidentirane med investicijami v teku. 145 V letu 2010 smo obračunali amortizacijo za zgradbe v višini 639.892 evrov, kar predstavlja 45 odstotkov manj kot leto poprej. Amortizacija opreme znaša 1.575.809 evrov. amortizacijska doba amortizacijska doba v letih v letih Skupina osnovnih sredstev zgradbe proizvodna oprema motorna vozila računalniki ostala oprema 2010 33,33 10 5 2 5 - 10 2009 20 3,33 - 5 3,33 2 3,33 V letu 2010 je druţba zniţala amortizacijske stopnje in jih prilagodila pričakovani ţivljenjski dobi. Učinek spremembe amortizacijskih stopenj znaša 1.552.344 evrov. Druţba v letu 2010 ni imela osnovnih sredstev v finančnem najemu, ni imela pravnih omejitev za razpolaganje s svojimi sredstvi in ni prevrednotovala svojih sredstev. Naloţbene nepremičnine in dolgoročne finančne naloţbe leto 2010 v EUR III. Naloţbene neprem ičnine IV. Dolgoročne finančne naloţbe 1. Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil a) Delnice in deleţi v druţbah v skupini b) Delnice in deleţi v pridruţenih druţbah c) Druge delnice in deleţi č) Druge dolgoročne finančne naloţbe 2. Dolgoročna posojila a) Dolgoročna posojila druţbam v skupini leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 40.060 40.060 100,0 20.475.862 24.191.261 84,6 20.475.862 22.150.780 92,4 11.521.939 11.586.684 99,4 160.446 20.446 784,7 8.793.477 9.899.173 88,8 0 644.477 0,0 0 2.040.481 0,0 0 2.040.481 0,0 Naloţbene nepremičnine druţbe predstavljajo naloţbo v stanovanje v izkazani višini 40.060 evrov. Dolgoročne finančne naloţbe, razen posojil na 31. december 2010 znašajo 20.475.862 evrov in predstavljajo v strukturi sredstev druţbe 17,6 odstotka. 146 Delnice in deleţi v druţbah v skupini Dolgoročne finančne naloţbe v druţbe v skupini se vrednotijo po naloţbeni metodi. Deleţ glasovalne moči je v druţbah Akripol in Tinde višji, kot je udeleţba v kapitalu, kar je posledica lastnega kapitala v omenjenih druţbah. Višina lastnih delnic, lastnih deleţev v EUR Deleţ glasovalne moči Sedeţ druţbe Udeleţba v kapitalu 1. TRIMO POLSKA sp z.o.o. Poljska 100% 100% 2. TRIMO GraĎenje d.o.o. Hrvaška 90% 90% Št. Podjetja v skupini, ki so vključena v uskupinjevanje 3. TRIMO ITALIA s.r.l. Italija 100% 100% Srbija in Črna Gora 100% 100% 5. OOO TRIMO VSK Rusija 51% 51% 6. OOO TRIMO RUS Rusija 100% 100% Velika Britanija Bosna in Hercegovina 100% 100% 100% 100% 4. TRIMO INŢENJERING d.o.o. 7. TRIMO UK Ltd. 8. TRIMO BH d.o.o. TRIMO CONSTRUCT 9. ROMANIA s.r.l. Romunija 100% 100% 10. TRIMO BULGARIA OOD Bolgarija 70% 70% 11. AKRIPOL d.d. Slovenija 77% 505.280 85% 12. TINDE d.o.o. Slovenija Zdruţeni Arabski Emirati 40% 30.589 66 % 13. TRIMO UAE FZE Št. Podjetja v skupini, ki niso vključena v uskupinjevanje 1. CBS Inštitut d.o.o. 2. SIA TRIMO LATVIJA 3. TRIMO MAKEDONIJA dooel 4. TRIMO SLOVAKIA s.r.o. 224 TRIMO DD IBERIA DE 5. PANELS INDUSTRIALES SL 100% Višina lastnih delnic, lastnih deleţev Deleţ glasovalne moči Sedeţ druţbe Udeleţba v kapitalu Slovenija 100% 100% Latvija 80% 80% Makedonija 100% 100% Slovaška Španija 50% 100% 50% 100% Druţbe v zadnji zgornji tabeli so vključene med druţbe v skupini, vendar niso vključene v uskupinjevanje za poslovno leto 2010 in tudi nimajo revidiranih računovodskih izkazov. Skupni vpliv navedenih druţb, ki niso vključene v uskupinjevanje, je na obseg in uspešnost poslovanja Skupine Trimo v letu 2010 nepomemben oziroma zanemarljiv. 224 druţba aktivno ne posluje 147 V spodnji razpredelnici je prikazano gibanje dolgoročnih finančnih naloţb v letu 2010. Gibanje deleţev v druţbah v skupini in pridruţenih druţbah povečanja/ okrepitve stanje 31.12.2009 Druţbe v skupini zmanjšanja stanje 31.12.2010 TRIMO POLSKA 26.435 26.435 TRIMO GRAĐENJE 30.503 30.503 TRIMO ITALIA 74.244 74.244 TRIMO INŢENJERING 5.000.000 5.000.000 TRIMO VSK 222.490 222.490 TRIMO RUS 42.126 42.126 TRIMO UK 377.832 377.832 7.515 7.515 TRIMO LATVIJA 9.997 9.997 TRIMO MAKEDONIJA TRIMO BH 179.450 179.450 TRIMO ROMANIA 99.986 99.986 TRIMO BULGARIA 70.023 70.023 TRIMO DD IBERICA 49.999 49.999 3.880.236 3.880.236 TINDE 13.159 13.159 CBS INSTITUT 41.729 41.729 TRIMO SLOVAKIA 1.320 1.320 AKRIPOL TRIMO UAE FZE 1.394.895 TRIMO PREFABRICATED LTD SKUPAJ 1.394.895 64.745 11.586.684 0 64.745 0 64.745 11.521.939 Vrednost deleţa v pridruţenem podjetju Trimex se je v letu 2010 povečala na 160.446 eurov. Druge delnice in deleţi Drugi dolgoročni deleţi 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Inštitut za razvoj učečega podjetja Naloţba v NFPO Naloţba v Golf Grad Otočec Naloţba v IEDC-Poslovna šola Bled Naloţba v zavarovalnico Grawe Naloţba v Gorenje Design Naloţba v TPV d.d. Novo mesto Naloţba v Probanka d.d. Naloţba ZTIGR Godovič SKUPAJ stanje 31.12.2009 v EUR Nakupi delnic v letu 2009 nabavna poštena vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 98.071 80.000 1.136.602 8.168.425 9.899.173 Prerazvrstitve iz Prevrednotenje Druge kratkoročnih delnic v letu Prodaja delnic prerazporeditve naloţb 2010 30.806 1.426.602 0 100 30.906 0 0 1.426.602 stanje 31.12.2010 v EUR nabavna poštena vrednost vrednost delnice delnice 2.199 4.353 320.282 89.241 128.877 80.000 290.000 0 8.168.425 100 290.000 8.793.477 0 148 Dolgoročna posojila Na 31. december 2010 so bila dolgoročna posojila druţbam v skupini spremenjena v kratkoročna posojila. Dolgoročne poslovne terjatve in odloţene terjatve za davek leto 2010 v EUR V. Dolgoročne poslovne terjatve 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih VI. Odloţene terjatve za davek leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 2.353 2.353 100,0 2.353 2.353 100,0 1.333.116 1.371.969 97,2 Gibanje odloţenih terjatev za davek v letu 2010 Postavka stanje 31.12.2009 oblikovanje 2010 poraba 2010 stanje 31.12.2010 sprememba 2010/2009 popravki terjatev 507.887 91.632 28.049 571.470 63.583 rezervacije 232.685 49.697 268.978 13.404 -219.281 jubilejne nagrade in odpravnine 150.898 22.160 8.457 164.601 13.703 amortizacija 480.499 0 27.888 452.611 -27.888 131.030 131.030 1.333.116 -38.853 davčna izguba Skupaj 131.030 1.371.969 294.519 333.372 Odloţene terjatve za davek predstavljajo stanje odloţenih davkov na 31. december 2010 v višini 1.333.116 evrov. V letu 2010 smo zmanjšali oblikovane terjatve za davek v višini 38.853 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januar 2010 v znesku 1.371.969 evrov do izračuna odloţenega davka 2010 v višini 1.333.116 evrov. V letu 2010 je osnova za izračun odloţenih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 2.857.352 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije ter iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 890.021 evrov in iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.263.053 evrov, kjer je stopnja za izračun davka 20 odstotna. Oblikovane odloţene terjatve za davek zmanjšujejo čisti dobiček v izkazu poslovnega izida. Zaloge leto 2010 v EUR II. leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 Zaloge 6.390.317 6.605.009 96,7 1. Material 3.338.370 3.514.737 95,0 272.364 65.344 416,8 2.569.788 3.024.928 85,0 209.795 0 2. Nedokončana proizvodnja 3. Proizvodi in trgovsko blago 4. Predujmi za zaloge Material Izkazano vrednost sestavljajo zaloge surovin in materiala v skladišču v višini 3.587.122 evrov, zaloge surovin na poti v vrednosti 38.934 evrov, vrednost zalog zmanjšujejo pripadajoči odmiki od cen zalog oziroma popravki njihove vrednosti v višini 287.686 evrov. 149 Zalogo materiala v preteţni meri sestavljajo zaloge strateških materialov (jeklena in aluminij pločevina, izocionat in poliol, kamena volna, profili, cevi in črna plovčevina). Nabavo materiala evidentiramo po dejanskih nabavnih cenah, medtem ko porabo materiala ovrednotimo po povprečnih drsečih cenah. Na dan 31. december 2010 smo pri inventuri ugotovili za 679 evrov viškov in 40 evrov manjkov. V skladu s SRS o ugotavljanju oslabitve smo prilagodili cene materialov zadnjim trţnim cenam. Knjigovodska vrednost je izkazana v višini čiste iztrţljive vrednosti. Na račun oslabitve zalog materiala glede na hitrost obračanja zalog smo v poslovne odhodke knjiţili za 5.850 evrov, na račun oslabitve zaradi uskladitve zalog materiala s trţnimi cenami smo poslovne odhodke zmanjšali za 6.628 evrov. Skupni popravki vrednosti zalog surovin in materiala znašajo konec leta 2010 287.686 evrov. Koeficient obračanja zalog materiala je v letu 2009 znašal 10,0 (v letu 2009 7,8), kar pomeni, da so se zaloge materiala v povprečju obračale v 36 dneh. Nedokončana proizvodnja Nedokončano proizvodnjo vrednotimo po zoţeni lastni ceni. Zaloga nedokončane proizvodnje se je v letu 2010 povečala za 316,8 odstotka. Po posameznih področjih ugotovljeno stanje nedokončane proizvodnje konec leta 2010 znaša pri proizvodnem programu jeklene konstrukcije 70.856 evrov, pri programu lahkih gradbenih plošč in pri kleparskih elementih pa 201.508 evrov. Proizvodi in trgovsko blago Zaloge proizvodov in trgovskega blaga so se v letu 2010 zmanjšale za 15 odstotkov. Zaloge proizvodov vrednotimo po zoţeni lastni ceni, kar pomeni, da je posamezni proizvod ovrednoten po lastni ceni, zoţeni za neposredne stroške prodaje in uprave. Stanje zalog proizvodov v skladišču in na gradbiščih je bilo 1.751.966 evrov na dan 31. december 2010. Največji deleţ zalog predstavljajo zaloga gotovih lahkih gradbenih plošč v skladišču in gradbiščih v višini 826.794 evrov in zaloga gotovih jeklenih konstrukcij v skladišču in na gradbiščih v vrednosti 356.680 evrov. Zaloga trgovskega blaga znaša na dan 31. december 2010 817.822 evrov. Te zaloge predstavljajo izdelane kontejnerje in pripadajoče rezervne dele, katerih izdelavo vrši kooperant. Na dan 31. december 2010 je bilo pri inventuri ugotovljenih 1.204 evrov viškov in 5 evrov manjkov. Predujmi za zaloge V letu 2010 izkazujemo za 209.795 evrov predujmov za zaloge. Kratkoročne finančne naloţbe leto 2010 v EUR III. Kratkoročne finančne naloţbe 1. Kratkoročne finančne naloţbe, razen posojil c) Druge kratkoročne finančne naloţbe leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 6.880.760 4.895.606 140,5 345.547 345.547 100,0 345.547 345.547 100,0 6.535.213 4.550.059 143,6 a) Kratkoročna posojila druţbam v skupini 3.690.707 1.314.903 280,7 b) Kratkoročna posojila drugim 2.844.506 3.235.156 87,9 2. Kratkoročna posojila 150 Druge kratkoročne naloţbe Druge kratkoročne finančne naloţbe so sestavljene iz naloţb v delnice Zdravilišče Laško, ki so vse razpoloţljive za prodajo. Kratkoročna posojila Na dan 31. december 2010 je stanje danih posojil druţbam v skupini skupno 3.690.707 evrov, in sicer Tehnoparku Vjazniki v Rusiji v znesku 385.000 evrov in obračunane obresti v znesku 91.870 evrov ter Trimu UAE FZE v znesku 3.205.171 evrov in obračunane obresti v znesku 7.632 evrov. Kratkoročna posojila drugim v glavnem predstavlja dano posojilo Trimo Investmentu v višini 2.523.153 in obračunane obresti v znesku 197.133 evrov. Kratkoročne poslovne terjatve leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 IV. Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do druţb v 1. skupini 43.150.237 25.617.401 168,4 9.910.143 7.388.357 134,1 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 30.896.788 16.312.337 189,4 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.343.306 1.916.707 122,3 Druţba ima na dan 31. december 2010 za 43.150.237 evrov kratkoročnih poslovnih terjatev. V primerjavi z letom 2009 se je njihov celoten obseg povečal za 68,4 odstotka. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev V letu 2010 je plačilni rok naših kupcev v povprečju znašal 99 dni (92 dni v letu 2009) in se je v povprečju povečal za sedem dni. Povprečni plačilni rok za domače kupce je znašal 120 dni (103 dni v letu 2009) in se je podaljšal za 17 dni, za tuje kupce pa 91 dni (kar je enako kot v letu 2009). Na dan 31. december 2010 smo imeli do kupcev na domačem trgu 50,77 odstotka zapadlih terjatev, do kupcev na tujem trgu pa 35,55 odstotka zapadlih terjatev. Struktura zapadlosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev na dan 31. decembra 2010 Zapadle kratkoročne terjatve do kupcev glede na trg tuji trg domači trg do 60 dni od 61 do 90 dni od 91 do 180 dni od 181do 360 dni 15,75 % 8,00 % 8,00 % 1,46 % 5,23 % 3,40 % 2,40 % 1,77 % nad 361 SKUPAJ dni 4,17 % 36,14 % 35,55 % 50,77 % V letu 2010 smo oblikovali popravke terjatev na domačem trgu za 215.285 evrov in istočasno zniţali ţe predhodno oblikovan popravek za prejeta plačila, izvensodno poravnavo ali po sklepu uprave višini 168.772 evrov, tako da znašajo konec leta 1.627.313 evrov. Na tujem trgu smo oblikovali popravek za 242.877 evrov in istočasno zniţali ţe oblikovan popravek za prejeta plačila 27.277 evrov, tako da znašajo popravki koncem leta 1.375.093 evrov. Oblikovanje popravka terjatev je bilo opravljeno glede na določila internih aktov druţbe. Kratkoročne terjatve do kupcev (brez druţb v skupini) so konec leta 2010 izkazane v višini 30.896.788 evrov in so v spodnji tabeli prikazane po področnih trgih. 151 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev na dan 31. decembra 2010 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Tuji trg 16.604.201 6.954.430 Domači trg 14.292.587 9.357.907 SKUPAJ 30.896.788 16.312.337 INDEKS 2010/2009 239 153 189 V stanju odprtih terjatev do kupcev na tujem trgu na dan 31. december 2010 so terjatve zavarovane preko Slovenske izvozne druţbe v višini 57,36 odstotka. V stanju odprtih postavk za domači trg na dan 31. december 2010 so terjatve zavarovane z menicami v višini 9,94 odstotka in z garancijami v višini 1,09 odstotka. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini na dan 31. december 2010 so izkazane v višini 9.910.143 evrov (7.388.357 evrov v letu 2009), od tega je kratkoročna terjatev do Trimo Inţenjering v višini 1.844.088 evrov (175.767 evrov v letu 2009), Trimo GraĎenje v višini 2.389.387 evrov (2.506.020 evrov v letu 2009), Trimo UK v višini 1.765.086 evrov (796.589 evrov v letu 2009), Trimo Polska v višini 1.696.298 evrov (1.020.199 evrov v letu 2009), Trimo Italia v višini 867.459 evrov (889.292 evrov v letu 2009), Trimo BH v višini 76.590 evrov, Trimo RUS v višini 170.665 evrov, Trimo Iberica 68.321 evrov (674.178 evrov v letu 2009), Trimo Romunija v višini 315.127 evrov (617.377 evrov v letu 2009) in do ostalih druţb v skupini 717.122 evrov (708.935 evrov v letu 2009). Kratkoročne poslovne terjatve do pridruţenih podjetij se nanašajo na terjatve do druţbe Trimex v višini 123.107 evrov (v letu 2009 146.318 evrov). Kratkoročne poslovne terjatve do drugih so konec leta 2010 za 22,3 odstotkov večje kot konec leta 2009. Terjatve se v večini nanašajo na terjatve za vstopni DDV225 ter davek iz dohodka pravnih oseb. Denarna sredstva leto 2010 v EUR V. Denarna sredstva 232.570 leto 2009 v EUR 1.353.046 Indeks 2010/2009 17,2 Denarna sredstva so knjiţni denar in denar na poti. Na dan 31. december 2010 so dobroimetja na računih pri bankah 232.570 evrov. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve leto 2010 v EUR C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 93.994 leto 2009 v EUR 73.425 Indeks 2010/2009 128,0 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve smo oblikovali z namenom oblikovanja kratkoročno odloţenih stroškov v višini 93.994 evrov, ki se črpajo v kasnejših obdobjih. V večini so odloţeni stroški iz naslova zavarovalnih premij. 225 Davek na dodano vrednost 152 Vpoklican kapital leto 2010 v EUR I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 4.538.336 4.538.336 100,0 4.538.336 4.538.336 100,0 Osnovni kapital je izkazan v višini, kot je registriran na sodišču. Osnovni kapital druţbe Trimo je razdeljen na 1.088.330 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 4,16 evrov. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v KDD - Klirinško depotni druţbi. Kapitalske rezerve II. Kapitalske rezerve leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR 11.573.711 11.573.711 Indeks 2010/2009 100,0 Kapitalske rezerve so v letu 2010 glede na leto 2009 ostale nespremenjene. Rezerve iz dobička leto 2010 v EUR III. Rezerve iz dobička leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 9.367.356 9.367.356 100,0 1. Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne 2. deleţe Lastne delnice in lastni poslovni deleţi (kot 3. odbitna postavka) 791.243 791.243 100,0 32.881 32.881 100,0 32.881 32.881 100,0 4. Statutarne rezerve 227.076 227.076 100,0 8.349.037 8.349.037 100,0 5. Druge rezerve iz dobička V letu 2010 glede na leto 2009 ni bilo sprememb v rezervah iz dobička. Preseţek iz prevrednotenja leto 2010 v EUR IV. Preseţek iz prevrednotenja 2.742.469 leto 2009 v EUR 3.264.213 Indeks 2010/2009 84,0 Zmanjšanje preseţka iz prevrednotenja se v glavnem nanaša na vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov. Preneseni čisti poslovni izid V. Preneseni čisti poslovni izid leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR 18.112.518 17.164.470 Indeks 2010/2009 105,5 Preneseni čisti poslovni izid koncem obračunskega obdobja znaša 18.112.518 evrov. V letu 2010 se je dodatno preneslo 2.470.279 evrov dobička, ki se je zmanjšal za med letom izplačane dividende v skupni višini 1.522.231 evrov. 153 Čisti poslovni izid poslovnega leta leto 2010 v EUR VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 509.493 leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 2.470.279 20,6 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 509.493 evrov, skupni bilančni dobiček na dan 31. december 2010, pa znaša 18.622.011 evrov. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve leto 2010 v EUR Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije za pokojnine in podobne 1. obveznosti B. 2. Druge rezervacije 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 3.738.051 4.311.627 86,7 1.045.169 908.144 115,1 1.701.869 3.403.483 50,0 991.013 0 V druţbi smo v letu 2010 oblikovali za 280.071 evrov rezervacij iz večjih pogodb za izvedbo del in jih hkrati črpali v višini 1.052.409 evrov rezervacij (od tega oblikovane v letu 2005 v višini 59.310 evrov, oblikovane v letu 2006 v višini 179.495, oblikovane v letu 2007 v višini 445.522 evrov, oblikovane v letu 2008 v višini 300.678 evrov in v letu 2009 v višini 67.404 evrov). Hkrati smo oblikovali za 216.902 evrov rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov in jih hkrati črpali v višini 1.146.177 evrov (od tega oblikovane v letu 2005 v višini 91.450 evrov, oblikovane v letu 2006 v višini 160.938, oblikovane v letu 2007 v višini 556.000 evrov, oblikovane v letu 2008 v višini 248.829 evrov in oblikovane v letu 2009 v višini 88.960 evrov). V druţbi smo v letu 2010 oblikovali rezervacije za odpravnine zaposlenim v višini 189.182 evrov in jih hkrati črpali v višini 62.567 evrov. Oblikovali smo tudi rezervacije za jubilejne nagrade v višini 32.415 evrov in jih krati črpali v višini 22.005 evrov. V letu 2010 smo ocenili, da je bolj primerno obdobje za črpanje rezervacij iz naslova večjih pogodb za izvedbo del in danih jamstev od prodanih proizvodov tri leta, saj se velika večina reklamacij in stroškov povezanih s tem pojavi v tem obdobju. Učinek omenjene spremembe v letu 2010 je 1.214.443 evrov. To računovodsko oceno bomo uporabljali tudi v prihodnjih obdobjih. Skupni znesek dolgoročnih rezervacij na 31. december 2010 v znesku 2.747.038 evrov sestoji iz stanja rezervacij iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov v višini 572.557 evrov, stanja rezervacij iz večjih pogodb v višini 629.648 evrov, stanja rezervacij za odpravnine v višini 854.909 evrov, stanja rezervacij za jubilejne nagrade v višini 190.260 evrov in rezervacij za toţbe v višini 499.664 evrov. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na drţavne subvencije. 154 Finančne in poslovne obveznosti leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 C. Dolgoročne obveznosti 17.589.361 4.636.293 379,4 I. Dolgoročne finančne obveznosti 16.689.515 3.839.803 434,6 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 16.272.637 3.839.803 423,8 416.878 0 226.090 0 226.090 0 673.756 796.490 84,6 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev III. Odloţene obveznosti za davek Č. Kratkoročne obveznosti 47.019.499 45.233.390 103,9 II. Kratkoročne finančne obveznosti 20.608.431 23.084.663 89,3 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 20.507.464 22.975.832 89,3 100.967 108.831 92,8 26.411.068 22.148.727 119,2 1.556.977 1.258.405 123,7 22.285.985 17.374.137 128,3 1.288.256 1.650.840 78,0 1.279.850 1.865.345 68,6 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do druţb v 1. skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do 2. dobaviteljev Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi 4. predujmov III. 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti V letu 2011 zapade za 7.951.306 dolgoročnih kreditov, ki so izkazani med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. V letu 2012 zapade dolgoročnih kreditov v višini 9.497.576 evrov, v letu 2013 v višini 3.455.335 evrov, v letu 2014 v višini 2.041.905 evrov in v letu 2015 v višini 1.277.821 evrov. Obveznosti so zavarovane s podpisanimi menicami in meničnimi izjavami. Obrestne mere v razkritjih niso navedene zaradi poslovne skrivnosti druţbe Trimo. Odloţene obveznosti za davek V letu 2010 so se obveznosti za odloţen davek v zvezi z zgradbami povečale v višini 6.162 evrov. Obveznosti za odloţen davek so se zmanjšale za 128.895 evrov zaradi valutnih terminskih poslov. Uporabljena davčna stopnja pri ugotavljanju odloţenih obveznosti je nominalna davčna stopnja 20 odstotkov. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank so izkazane v višini 20.507.464 evrov in so sestavljene iz kratkoročnega dela dolgoročnih kreditov ter kratkoročnih kreditov namenjenih financiranju obratnih sredstev. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev skupno z obveznostmi do podjetij v skupini so konec leta 2010 izkazane v višini 23.842.962 evrov (od tega je blagovni kredit Tinde in obresti v višini 504.000 evrov) in so za 28 odstotka višje kot v letu 2009. Po področnih trgih so prikazane v spodnji preglednici. 155 na dan 31. decembra 2010 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev, z obveznostmi do podjetij v skupini leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Tuji trg 8.222.072 8.037.522 Domači trg 15.620.890 10.595.020 SKUPAJ 23.842.962 18.632.542 INDEKS 2010/2009 102 147 128 Konec leta 2010 so zapadle obveznosti do 60 dni na domačem trgu znašale 77,2 odstotka, od 61 do 180 dni 22,8 odstotka in nad 181 dni 0 odstotka. Na tujem trgu so koncem leta 2010 zapadle obveznosti do 60 dni znašale 96,7 odstotka, od 61 do 180 dni 3,2 odstotka, od 181 do 360 dni pa 0,1 odstotka in nad 360 dni 0,1 odstotka. Zapadle obveznosti nad 180 dni so zadrţane obveznosti za plačilo. Obrestne mere in razčlenitev obveznosti po rokih zapadlosti v razkritjih niso navedene zaradi poslovne skrivnosti druţbe Trimo. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve leto 2010 v EUR D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.308.646 leto 2009 v EUR 464.416 Indeks 2010/2009 281,8 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na vnaprej vkalkulirane stroške na projektih v višini 1.308.646 evrov. 156 Zunajbilančna evidenca V zunajbilančni evidenci imamo evidentirane preglede prejetih in (iz)-danih garancij, menic, akceptnih nalogov, danih poroštev in drugih zunajbilančnih kategorij. Na dan 31. december 2010 imamo evidentirano stanje zunajbilančnih postavk, razvidno v spodnji tabeli. PREGLED ZUNAJBILANČNE EVIDENCE izdani akceptni nalogi leto 2010 v leto 2009 v EUR EUR INDEKS 2010/2009 6.041 71.797 izdane menice 5.798.584 5.114.123 113 prejete menice 4.076.776 3.102.160 131 izdane devizne garancije 9.270.687 8.923.971 104 prejete devizne garancije za osnovna sredstva 8 170.999 61.527 278 prejete devizne garancije za obratna sredstva 1.054.865 165.494 637 izdane garancije - Slovenija 7.076.046 3.599.248 197 prejete garancije - Slovenija 680.566 802.000 85 izdane menice za zavarovanje kreditov 37.236.401 27.603.011 135 izdane poroštvene izjave 15.539.576 17.323.159 90 oddobreni nečrpani krediti odloţeni DDV od nepremičnin skupaj zunajbilančna evidenca 0 1.000.000 0 467.565 498.736 94 81.378.106 68.265.226 119 Poroštvene izjave so izdane za naslednje druţbe: Trimo Inţenjering, Trimo VSK in Trimo Investment. 157 Razkritja in pojasnila k izkazu poslovnega izida Pregled prihodkov in odhodkov PRI HODKI leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 ELEMENT + Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 14.551.062 18.868.124 77,1 + Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 57.195.766 66.747.592 85,7 + Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu 6.672.065 3.303.988 201,9 + Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu 4.740.001 7.169.951 66,1 + Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij Drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije) 1.708.508 753.655 226,7 498.960 366.248 136,2 Prevrednotovalni poslovni prihodki 3.108.097 1.441.638 215,6 + = 1. Skupaj poslovni prihodki 88.474.459 98.651.196 89,7 + Prihodki od obresti 437.322 308.445 141,8 + Prihodki od dividend in drugih deleţev v dobičku 921.891 375.829 245,3 + Prihodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti 173.094 440.913 39,3 + Prihodki od prodaje finančnih naloţb 290.000 0 + Drugi finančni prihodki 315.038 387.988 81,2 =2. Skupaj finančni prihodki 2.137.345 1.513.175 141,2 + Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki 98.839 104.831 94,3 + Prejete odškodnine 289.868 113.326 255,8 + Druge neobičajne postavke 6.008 74.550 8,1 = 3. Skupaj drugi prihodki 394.715 292.707 134,8 = 4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 3.138.366 1.205.499 260,3 5. PRIHODKI OBDOBJA (1+2+3+4) 94.144.885 101.662.577 92,6 ODHODKI leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR ELEMENT + Stroški materiala + Stroški pomoţnega materiala + Stroški energije + Odpis drobnega inventarja in embalaţe + Uskladitev stroškov materiala in d.i. zaradi ugotovljenih popisnih razlik + Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature + Drugi stroški materiala Indeks 2010/2009 37.532.334 35.184.666 27.407 38.390 71,4 797.649 681.741 117,0 8.345 9.376 89,0 106,7 -639 -2.521 25,3 55.758 66.048 84,4 5.260 7.943 66,2 = 1. Skupaj stroški materiala 38.426.114 35.985.643 106,8 + Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev 13.367.612 17.990.677 74,3 + Stroški transportnih storitev 4.007.679 4.006.169 100,0 + Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev 810.454 880.127 92,1 + Najemnine 224.022 288.738 77,6 + Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 379.540 336.341 112,8 + Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije 572.523 489.956 116,9 + Stroški intelektualnih in osebnih storitev 840.410 535.465 156,9 + 1.032.400 1.164.920 88,6 + Stroški sejmov, reklame in reprezentance Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (str. po pog. od delu, avt. pog., sejnine ...) 112.414 167.278 67,2 + Stroški drugih storitev 2.459.119 3.246.175 75,8 = 2. Skupaj stroški storitev 23.806.173 29.105.846 81,8 158 ODHODKI leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 ELEMENT + Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 124.293 133.996 92,8 + Amortizacija zgradb 639.892 1.165.010 54,9 + Amortizacija opreme in nadomestnih delov 1.575.809 3.168.236 49,7 = 3. Skupaj amortizacija 2.339.994 4.467.242 52,4 + Dolg. rezervacije za pokrivanje obveznosti iz večjih pogodb 280.071 202.210 138,5 + Dolg. rezervacije iz naslova danih jamstev od prodanih proizvodov 216.902 266.880 81,3 Dolg. rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 221.597 53.370 415,2 137,5 = 4. Skupaj dolgoročne rezervacije + Plače zaposlencev + + 718.570 522.460 10.558.310 11.094.099 95,2 Nadomestila plač zaposlencev 208.043 174.594 119,2 890.033 899.753 98,9 1.172.325 1.200.921 97,6 + Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposl. Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in iz njega, za prehrano, za ločeno ţivljenje) in drugi prejemki zaposlencev Delodajalčevi prispevki od plač, nadom. plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev 1.007.528 1.057.671 95,3 = 6. Skupaj stroški dela 13.836.239 14.427.038 95,9 + Dajatve, ki niso odvisne od str. dela in dr. vrst str. 9 28 32,1 + Izdatki za varstvo okolja 2.776 1.322 210,0 + Nagrade dijakom in štud. na del. praksi skupaj z daj. 3.147 3.332 94,4 + Štipendije dijakom in študentom 64.527 70.881 91,0 = 7. Skupaj drugi stroški 70.459 75.563 93,2 8. Skupaj stroški (1+2+3+4+5+6+7) 79.197.549 84.583.792 93,6 9. Skupaj stroški brez obresti prenesenih v breme finančnih odhodkov 79.197.549 84.583.792 93,6 10. Sprememba vrednosti zalog: (-) povečanje, (+) zmanjšanje zalog 507.930 2.555.300 19,9 11. Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 8.099.714 8.791.985 92,1 12. Skupaj poslovni odhodki (9+10+11) 87.805.193 95.931.077 91,5 + Prevred. posl. odh. neopr. dolg. sr. in opr. osn. sr. 14.565 2.037 715,0 + Prevred. posl. odh. obratnih sredstev 458.162 852.108 53,8 = 13. Skupaj prevrednotovalni poslovni odhodki 472.727 854.145 55,3 956.133 659.376 145,0 2.206.612 90.066 2.450,0 + + Odhodki za obresti + Odhodki od prevrednotenja dolg. in terj. zaradi ohranitve vrednosti + Drugi finančni odhodki = 14. Skupaj finančni odhodki 2.071.679 929.885 222,8 5.234.424 1.679.327 311,7 + Denarne kazni 18.199 14.105 129,0 + Druge neobičajne postavke 65.996 74.587 88,5 84.195 88.692 94,9 93.596.539 98.553.241 95,0 548.346 3.109.336 17,6 = 15. Skupaj drugi odhodki 16. ODHODKI OBDOBJA (12+13+14+15) POSLOVNI IZID (DOBIČEK ALI IZGUBA PRED OBDAVČITVIJO = PRIHODKI ODHODKI OBDOBJA) 159 Priloga k izkazu poslovnega izida (I) RAZČLENITEV STROŠKOV PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH Z VŠTETIMI STROŠKI AMORTIZACIJE leto 2010 v EUR Nabavna vrednost prodanega blaga Proizvajalni stroški prodanih proizvodov Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Skupaj stroški leto 2009 v EUR INDEKS 2010/2009 8.099.713 8.791.985 92,1 67.014.746 73.096.752 91,7 5.792.809 5.907.576 98,1 6.897.925 87.805.193 8.134.764 95.931.077 84,8 91,5 Podlaga za sestavo posameznih kategorij prihodkov in odhodkov temelji na osnovi poslovnih dogodkov. Izkaz poslovnega izida je izdelan po različici I SRS 25.5, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto 2010. Postavke izkazov iz predhodnega obdobja so primerljive s tekočim obdobjem. Čisti prihodki od prodaje Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje tudi zaradi predčasnega plačila. Prihodki od prodaje storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti. Skupni prihodki se nanašajo na prodajo objektov, streh, fasad, kontejnerjev in jeklenih konstrukcij. leto 2010 v EUR 1. Čisti prihodki od prodaje leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 83.158.894 96.089.655 86,5 a) Prihodki doseţeni na domačem trgu 21.223.127 22.172.112 95,7 b) Prihodki doseţeni na tujem trgu 61.935.767 73.917.543 83,8 V letu 2010 so izkazani prihodki od prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala v vrednosti 83.158.894 evrov. Izkaz poslovnega izida ni sestavljen po področnih trgih, ker je to poslovna skrivnost druţbe Trimo. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje leto 2010 v EUR 2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje -507.930 leto 2009 v EUR -2.555.300 Indeks 2010/2009 19,9 Zmanjšanje vrednosti zalog v višini 507.930 evrov predstavlja razliko začetnega in končnega stanja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve leto 2010 v EUR 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 3.138.366 leto 2009 v EUR 1.205.499 Indeks 2010/2009 260,3 160 Drugi poslovni prihodki leto 2010 v EUR 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 5.315.565 leto 2009 v EUR 2.561.541 Indeks 2010/2009 207,5 Druge poslovne prihodke v letu 2010 predstavljajo prihodki iz naslova porabe dolgoročnih rezervacij v višini 1.708.508 evrov, prejete subvencije za razvojne projekte v višini 498.960 evrov, prevrednotovalni poslovni prihodki doseţeni pri prodaji osnovnih sredstev v višini 2.797.580 evrov in prihodki iz odpisov terjatev 310.517 evrov. Stroški blaga, materiala in storitev leto 2010 v EUR Stroški blaga, m ateriala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter a) stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev 5. leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 70.332.000 73.883.474 95,2 46.525.827 44.777.628 103,9 23.806.173 29.105.846 81,8 Pomembnejše postavke stroškov po naravnih vrstah predstavljajo stroški porabe surovin in materiala v proizvodnji in v postavki stroškov storitev stroški opravljenih storitev v kooperaciji in transportnih storitev. Stroški dela leto 2010 v EUR 6. Stroški dela a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj c) Stroški pokojninskih zavarovanj č) Drugi stroški dela leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 13.836.239 14.427.038 95,9 10.766.353 11.268.693 95,5 1.007.528 1.057.671 95,3 890.033 899.753 98,9 1.172.325 1.200.921 97,6 V strukturi obračunane osnovne bruto plače sestavljajo stroški dela 77,8 odstotka, stroški socialnih in pokojninskih zavarovanj 13,7 odstotka in drugi stroški dela 8,5 odstotka. Odpisi vrednosti leto 2010 v EUR 7. Odpisi vrednosti a) Amortizacija b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 2.812.722 5.321.387 52,9 2.339.995 4.467.242 52,4 14.565 2.037 715,0 458.162 852.108 53,8 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2010 znaša 124.293 evrov, amortizacija zgradb 639.892 evrov in amortizacija opreme 1.575.809 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri prodaji osnovnih sredstev znašajo 14.565 evrov. Prevrednotovalni 161 poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se v višini 458.162 evrov nanašajo na popravke terjatev. Drugi poslovni odhodki leto 2010 v EUR 8. Drugi poslovni odhodki 789.029 leto 2009 v EUR 598.023 Indeks 2010/2009 131,9 Druge poslovne odhodke predstavljajo rezervacije v višini 718.570 evrov in drugi stroški v višini 70.459 evrov. Finančni prihodki leto 2010 v EUR 9. Finančni prihodki iz deleţev leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 1.246.196 375.829 a) Finančni prihodki iz deleţev v druţbah v skupini 530.859 315.491 168,3 b) Finančni prihodki iz deleţev v pridruţenih druţbah 140.000 5.890 2.376,9 c) Finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah 575.337 54.448 1.056,7 214.490 265.672 80,7 194.328 106.773 182,0 20.162 158.899 12,7 676.659 871.674 77,6 28.133 315.365 8,9 648.526 556.309 116,6 10. Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil, danih druţbam v skupini b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v a) skupini b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 331,6 Finančne prihodke iz deleţev v druţbah v skupini predstavljajo dividende v višini 530.859 evrov. Finančne prihodke iz deleţev v drugih druţbah pa predstavljajo prihodki od dividend in drugih deleţev v pridruţenih druţbah v znesku 140.000 evrov in finančni prihodki iz deleţev v drugih druţbah v znesku 575.337 evrov. Finančne prihodke iz danih posojil sestavljajo prihodki od obresti iz kratkoročnih kreditov danih druţbam v skupini v znesku 81.346 evrov, iz dolgoročnih kreditov do druţb v skupini 112.981 ter prihodki od obračunanih tečajnih razlik od posojil danih drugim v višini 20.162 evrov. Finančne prihodke iz poslovnih terjatev sestavljajo finančni prihodki iz poslovnih terjatev do druţb v skupini v znesku 28.133 evrov in finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih v višini 648.526 evrov, ki so sestavljeni iz prihodkov od skontov v višini 20.575 evrov, prihodkov od opcijskih in terminskih pogodb 290.813 evrov, preostali znesek pa predstavljajo obresti in obračunane tečajne razlike. 162 Finančni odhodki leto 2010 v EUR 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naloţb 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v a) skupini c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 416.878 0 3.074.912 786.935 390,7 3.074.912 786.935 390,7 1.742.634 892.392 195,3 14.082 333.868 4,2 1.728.552 558.524 309,5 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti se nanašajo na odhodke za obresti iz posojil v višini 943.986 evrov in iz obračunanih tečajnih razlik iz posojil prejetih od bank v višini 2.130.926 evrov. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do druţb v skupini v višini 14.082 evrov se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik in obresti iz dobljenega blagovnega kredita. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti v višini 1.728.552 evrov pa se nanašajo na odhodke iz obračunanih tečajnih razlik v višini 77.454 evrov, odhodke iz danih gotovinskih popustov, popustov in kasaskontov v višini 89.818 evrov ter opcijskih in terminskih pogodb 1.561.280 evrov. Poslovni izid leto 2010 v EUR leto 2009 v EUR Indeks 2010/2009 15. Drugi prihodki 394.715 292.707 134,8 16. Drugi odhodki 84.195 88.692 94,9 0 675.047 0,0 38.853 -35.990 -108,0 509.493 2.470.279 20,6 3.334.905 548.346 3.071.473 3.109.336 108,6 17,6 17. Davek iz dobička 18. Odloţeni davki 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Poslovni izid iz poslovanja Celotni poslovni izid Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 509.493 evrov in je za 79,4 odstotka niţji kot v letu 2009. Druţba Trimo ima v letu 2010 davčno izgubo v višini 655.151 evrov. Pri obračunu davka za leto 2010 je upoštevano zmanjšanje prihodkov v višini 1.941.971 evrov, in sicer iz naslova prihodkov iz odprave ali porabe ţe obdavčenih ali delno obdavčenih rezervacij v višini 1.099.850 evrov, iz naslova dividend in dohodkov, podobnim dividendam v višini 781.891 evrov ter iz naslova odprave oslabitve v višini 60.230 evrov. Davčno nepriznane odhodke v skupni višini 1.158.721 evrov, ki povečujejo davčno osnovo, predstavljajo zmanjšanje odhodkov za odhodke prevrednotenja terjatev v višini 458.162 evrov, zmanjšanje za oblikovanje rezervacij v višini 359.285 evrov in ostali davčno nepriznani odhodki v višini 341.274 evrov. Povečanje odhodkov v višini 506.784 evrov pa predstavljajo poraba rezervacij v višini 287.325 evrov, odhodki iz prevrednotenja terjatev v višini 80.017 evrov in 139.441 evrov davčna amortizacija, ko se za poslovne namene ne obračunava več. 163 Efektivna davčna stopnja za leto 2010 znaša 0 odstotka (21,7 odstotka za leto 2009). Terjatev iz naslova odloţenega davka zmanjšuje neto poslovni izid za leto 2010 za 38.853 evrov, kar predstavlja razliko od začetnega stanja 1. januarja 2010 v znesku 1.371.969 evrov do izračuna odloţenega davka 2010 v višini 1.333.116 evrov. V letu 2010 je osnova za izračun odloţenih davkov nastala iz davčno nepriznanih terjatev v višini 2.857.352 evrov, iz naslova oblikovanja rezervacij za garancije, iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 890.021 evrov, iz naslova obračunane amortizacije po višjih stopnjah kot so dovoljene davčne stopnje v višini 2.263.053 evrov in iz naslova davčne izgube v višini 655.151 evrov, kjer je stopnja za izračun davka 20 odstotna. Poslovni izid po preračunu na podlagi stopnje inflacije Kapital Kapital-preračun na podlagi stopnje inflacije 46.850.009 Učinek Rast v % 1,9 890.150 Poslovni izid -380.657 Na podlagi SRS 8.30 je potrebno opraviti splošno prevrednotovanje kapitala po preračunu s pomočjo tečaja eura in na podlagi rasti cen ţivljenjskih potrebščin. Kapital kot osnovo za preračun učinka v višini 46.850.009 evrov predstavlja tehtano povprečje kapitala na dan 1. januar 2010 (48.378.365 evrov) in kapitala na dan 31. december 2010 (46.843.883 evrov) zmanjšanega za medletno izplačilo iz bilančnega dobička v mesecu juliju 2010 v višini 1.522.231 evrov. Doseţeni čisti dobiček v višini 509.493 evrov se v primeru prevrednotenja kapitala na podlagi rasti stopnje inflacije zniţa za 890.150 evrov in znaša 380.657 evrov izgube. Razkritja in pojasnila k izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov nam prikazuje prejemke in izdatke druţbe, ki jih je podjetje v posameznem obdobju ustvarilo pri poslovanju, naloţbenju in financiranju. Na podlagi izidov posameznih dejavnosti lahko sklepamo iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in kje jih porablja. Denarni tokovi pri poslovanju V letu 2010 je druţba s poslovno dejavnostjo ustvarila za 8.483.644 evrov neto izdatkov pri poslovanju. Na izid pri poslovanju so pozitivno vplivali predvsem čisti poslovni izid druţbe in amortizacija. Negativno je vplivalo povečanje poslovnih terjatev. Denarni tokovi pri naloţbenju V letu 2010 je imela druţba za 201.066 evrov neto izdatkov, kar predstavlja 97,7 odstotka manj kot v letu 2009. Denarni tokovi pri financiranju Na področju financiranja smo v letu 2010 ustvarili 7.564.234 neto prejemkov. Na izid so negativno vplivali izdatki za dane obresti iz financiranja, izdatki za izplačilo dividend in drugih deleţev v dobičku ter izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti. Pozitivno so vplivali prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti in prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti. 164 Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v letu 2010 je bilo 1.353.046 evrov. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v letu 2010 je bilo 232.570 evrov. Razlika med začetnih in končnim stanjem denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je skupni izid denarnih tokov leta 2010, ki je negativen v višini 1.120.476 evrov. Razkritja in pojasnila k izkazu gibanja kapitala V letu 2010 je bila izplačana bruto vrednost dividende 1,4 evra na delnico (1,6 evrov na delnico v letu 2009). Izplačilo dividend je v skupnem znesku znašalo 1.522.231 evrov. Celotni vseobsegajoči donos obsega vnos čistega poslovnega izida tekočega leta v višini 509.493 evrov. V skupnem učinku (oblikovanje preseţka z upoštevanjem odloţenega davka) je bil zmanjšan preseţek iz prevrednotenja izvedenih finančnih instrumentov v višini 515.582 evrov. V kapitalu se je zgodil premik zaradi razporeditve čistega dobička v preneseni čisti dobiček za 2.470.279 evrov. 165 Druga razkritja Finančni instrumenti Kreditno tveganje Izpostavljenost kreditnemu tveganju Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan 31. december 2010 je predstavljena v spodnji tabeli. v EUR Dana posojila Terjatve do kupcev in druge terjatve (vse ostalo) Denar in njihovi ustrezniki Izvedeni finančni inštrumenti: sredstva/obveznosti Skupaj: 31.12.2010 6.233.327 43.150.238 232.570 -416.878 48.554.779 Terjatve so po vrednosti največja postavka med finančnimi sredstvi, ki so izpostavljene kreditnemu tveganju. Njihova maksimalna izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih regijah je predstavljena v spodnji tabeli. v EUR Slovenija EU Ostali svet Skupaj: 31.12.2010 16.469.234 17.571.931 9.109.072 43.150.237 Gibanje popravka terjatev v EUR Stanje 1.1. Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Odprava popravka Stanje 31.12. 2010 2.934.778 458.162 390.535 3.002.405 Plačilnosposobnostno tveganje Naslednja tabela prikazuje obdobja, v katerih se po naših ocenah pričakujejo denarni tokovi v zvezi z izpeljanimi finančnimi inštrumenti, ki so varovanje denarnega toka pred tveganjem in njihov vpliv na poslovni izid. 2010 v EUR Obrestne zamenjave Valutne opcije Skupaj (varovanje denarnega toka) 1 leto ali manj 1 – 2 leti -840.915 € Pog. denarni tokovi skupaj -851.252 -873.959 36.211 -95.837 82.333 424.037 440.015 193.888 66.693 132.559 46.875 -416.878 -411.237 -680.071 102.904 36.722 129.208 Knjigovodska vrednost 2 – 5 let Več kot 5 let 166 Valutno tveganje Izpostavljenost valutnemu tveganju 31. december 2010 v EUR Bančna posojila Bruto stanja izpostavljenost CHF -7.599.968 bilance GBP PLN HRK -7.599.968 Ocenjena prodaja Ocenjeni nakupi Bruto izpostavljenost 6.060.461 Neto izpostavljenost -1.539.507 Ocenjena prodaja in nakupi za leto 2011 temeljijo na planu poslovanja druţbe za leto 2011. Pomembni devizni tečaji CHF Povprečni tečaj v letu 2010226 1,3823 Končni tečaj v letu 2010227 1,2504 Analiza občutljivosti 5-odstotno povečanje vrednosti EUR glede na navedeno valuto na dan 31. december 2010 bi povečalo (zmanjšalo) čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene. CHF Vpliv na poslovni izid 2010 361.793 5-odstotno zmanjšanje vrednosti glede na navedene valute na dan 31. december 2010 bi povzročilo enak učinek v nasprotno smer ob predpostavki, da vse ostale spremenljivke ostanejo nespremenjene. Obrestno tveganje Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere druţbe je bila naslednja: v EUR Finančni inštrumenti s stalno obrestno mero Finančna sredstva Finančne obveznosti Finančni inštrumenti s spremenljivo obrestno mero Finančna sredstva Finančne obveznosti 226 227 2010 5.233.327 6.233.327 -1.000.000 -35.780.101 0 -35.780.101 Število enot nacionalne valute za en evro Število enot nacionalne valute za en evro 167 Analiza občutljivosti poštene vrednosti finančnih inštrumentov s stalno obrestno mero Druţba nima finančnih inštrumentov s stalno obrestno mero, opredeljenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in izpeljanih finančnih inštrumentov, opredeljenih za ščitenje poštene vrednosti pred tveganjem. Sprememba obrestne mere na dan poročanja ne bi vplivala na čisti poslovni izid. Analiza občutljivosti poštene vrednosti finančnih inštrumentov z variabilno obrestno mero Sprememba obrestne mere za 100 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala (zmanjšala) čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem devizni tečaj, ostanejo nespremenjene. Čisti poslovni izid v EUR Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri Pogodba o zamenjavi obrestne mere Neto variabilnost denarnega toka povečanje za 100 bazičnih točk -367.801 zmanjšanje za 100 bazičnih točk 367.801 -367.801 367.801 Sklenjeni posli obrestnih zamenjav so vezani na spremembo tečaja EUR/CHF, zato sprememba obrestne mere na dan poročanja ne bi vplivala na čisti poslovni izid. POŠTENA VREDNOST Pregled poštene vrednosti in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti je prikazan v spodnji tabeli. v EUR Dana dolgoročna posojila Dolgoročne finančne naloţbe - delnice in deleţi Dana kratkoročna posojila Kratkoročne finančne naloţbe Terjatve do kupcev in druge terjatve Denar in denarni ustrezniki Izvedeni finančni inštrumenti Posojila Obveznosti do dobaviteljev in ostalih Skupaj: Knjigovodska vrednost 2010 0 20.475.862 20.475.862 6.233.327 345.546 43.150.238 232.570 -416.878 -36.780.101 -25.357.308 7.883.256 Poštena vrednost 2010 0 20.475.862 20.475.862 6.233.327 345.546 43.150.238 232.570 -416.878 -36.780.101 -25.357.308 7.883.256 Ocenitev poštene vrednosti V nadaljevanju je naveden način ocenitve trţne vrednosti za posamezne vrste finančnih inštrumentov. Posli obrestnih zamenjav s strukturiranimi valutnimi opcijami za varovanje prihodnjih denarnih tokov iz naslova najetih kreditov v CHF 168 Skupna vrednost varovanih postavk druţbe Trimo na dan 31. december 2010, za katere je druţba sklenila posle obrestnih zamenjav, je znašala 31.949.159 CHF. Zapadlost poslov je dolgoročna, in sicer postopoma do 30. marca 2017. Poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. december 2010 znaša -840.914 evrov. Skupna vrednost varovanih postavk druţbe Trimo na dan 31. decembra 2010, za katere je druţba sklenila strukturirane valutne opcije, je znašala 23.212.326 CHF. Zapadlost poslov je dolgoročna, in sicer postopoma do 30. marca 2017. Poštena vrednost strukturiranih valutnih opcij na dan 31. decembra 2010 znaša 424.037 evrov. Pričakovana poštena vrednost nezapadlih premij instrumentov IFI na dan 31. decembra 2010 je -416.878 evrov verjetnostjo uresničitve 50,00 odstotkov in -3.053.458 evrov z verjetnostjo uresničitve 0,10 odstotka. Osnovo za določanje poštenih vrednosti instrumenta za varovanje temelji na modelu vrednotenja poštene vrednosti z izračunom neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov in se pripozna v okviru prevrednotovalnega popravka kapitala ali izkazu poslovnega izida (odvisno od uspešnosti oziroma učinkovitosti varovanja prihodnjih denarnih tokov). Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna po efektivnih obrestnih merah, ki se nepomembno razlikujejo od pogodbeno določenih obrestnih mer, zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera. Terjatve in obveznosti Kratkoročne terjatve in obveznosti so izkazane po knjigovodski vrednosti, ki se upošteva kot poštena vrednost. 169 Poročilo o odnosih med povezanimi družbami Obvladujoča druţba Trimo v letu 2010 ni uporabila svojega vpliva zato, da bi pripravila svoje odvisne druţbe, da bi le te zase opravile škodljiv pravni posel ali da bi nekaj storile ali opustile v svojo škodo. Nadredna druţba Trimo Investment v letu 2010 ni uporabila svojega vpliva zato, da bi pripravila odvisno druţbo Trimo, d.d., da bi le ta zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi nekaj storila ali opustila v svojo škodo. Vsi pravni posli, sklenjeni v letu 2010, med obvladujočo in odvisnimi druţbami, so temeljili izključno le na trţnih osnovah. Druţbe niso sklenile nobenega pravnega posla, niti niso opustile kakšnega dejanja, s katerim bi katera izmed njih pridobila kakšne koristi ali bi bila za njih prikrajšana. V spodnjih pregledih so prikazana stanja terjatev, posojil in obveznosti druţbe Trimo do svojih povezanih druţb (vključno z druţbami vnukinjami in skupno obvladujočimi druţbami) ter doseţenih prihodkov do povezanih druţb. 170 Terjatve, dana posojila in obveznosti druţbe Trimo do povezanih druţb na dan 31.12.2010 so v evrih razvidni v spodnji tabeli. Družba AKRIPOL d.d. Terjatve Obveznosti Stanje na dan 31.12.2010 Stanje na dan 31.12.2009 1.084,00 155.974,97 98.068,38 89.822,72 34.701,56 759.471,75 500.000,00 34.312,87 1.033.999,57 500.000,00 464,86 102.000,00 359,79 72.944,37 1.770.541,25 1.016.257,10 48.986,20 115.443,00 2.435.307,62 100.425,82 2.505.575,77 33.623,94 6.258,57 1.636.466,00 867.459,26 889.292,15 1.845.234,62 3.270,00 175.767,62 TINDE d.o.o. Terjatve Obveznosti Kredit-dani CBS Inštitut Terjatve Obveznosti TRIMO POLSKA Terjatve Obveznosti Poroštvena izjava TRIMO GRAĐENJE Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) Obveznosti Poroštvena izjava TRIMO ITALIJA Terjatve TRIMO INŽENJERING Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) Obveznosti Poroštvena izjava 10.417.571,00 1.120,90 11.069.297,00 409.735,37 11.497,13 560.299,56 8.953,44 1.765.085,91 796.590,98 248.670,00 76.589,88 5.582,00 45.912,00 315.126,88 49.013,82 617.377,33 17.114,19 176.713,43 10.490,00 237.007,93 2.093,71 2.093,71 2.465,00 13.859,61 14.852,96 273,07 OOO TRIMO RUS Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO UK Terjatve Poroštvena izjava TRIMO BH d.o.o. Terjatve Poroštvena izjava TRIMO CONSTRUCT ROMANIA Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO BULGARIA ODD Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) SIA TRIMO LATVIJA Terjatve Obveznosti (prejeti predujmi) TRIMO MAKEDONIJA DOOEL Terjatve Obveznosti Dani avans 21.000,00 TRIMO DD IBERICA DE PANELES Terjatve Obveznosti 68.321,59 6.600,00 674.178,60 385.000,00 91.870,79 385.000,00 61.070,78 TEHNOPARK VJAZNIKI Finančno posojilo Obresti od posojila TRIMO UAE Terjatve Finančno posojilo Obveznosti Dolgoročno posojilo Obresti dolgoročno posojilo Kratkoročno posojilo Obresti kratkoročno posojilo Poroštvena izjava 418.389,43 3.205.170,94 7.632,74 2.023.682,00 16.798,62 858.331,40 10.501,63 116.590,00 171 Prihodki druţbe Trimo do povezanih druţb po vrstah transakcij v letu 2010 so razvidni v spodnji tabeli. Naziv odvisne druţbe AKRIPOL D. Preprodaja Storitve Prodaja Trimo proizvodov Prihodki v letu 2010 Prihodki v letu 2009 138.194 € 94.011 € 122.431 € 15.763 € 94.011 € CBS Inštitut d.o.o. Storitve 15.575 € 15.575 € 13.331 € 13.331 € OOO TRIMO RUS Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 94.343 € 1.330 € 65.346 € 27.666 € 2.045.951 € 38.898 € 2.002.700 € 4.353 € SIA TRIMO LATVIJA Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 8.792 € 4.958 € 3.834 € 158.703 € 11.374 € 147.330 € 30.800 € 30.800 € 30.800 € 30.800 € TINDE Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 204.088 € 124.784 € 3.024 € 76.280 € 150.711 € 58.321 € 11.681 € 80.709 € TRIMO - UAE FZE Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 851.818 € 13.324 € 163.528 € 674.643 € 323 € TRIMO BH D.O.O. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 287.031 € 18.012 € 267.468 € 1.551 € 488.999 € 17.428 € 450.833 € 20.737 € TRIMO BULGARIA OOD Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 650.194 € 22.027 € 624.145 € 4.022 € 1.245.343 € 61.650 € 1.175.277 € 8.416 € TRIMO CONSTRUCT ROMANIA SRL Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 508.986 € 12.754 € 491.807 € 4.426 € 2.141.639 € 41.943 € 1.936.665 € 163.030 € 4.502.117 € 178.486 € 7.409.339 € 194.959 € 3.920.070 € 403.561 € 6.729.739 € 481.572 € TEHNOPARK VYAZNIKI Prihodki od obresti TRIMO GRAĐENJE D.O.O., HRVATSKA Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 1.046.136 € 102.923 € 928.929 € 14.284 € 172 Naziv odvisne druţbe TRIMO IBERICA Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve Prihodki v letu 2010 Prihodki v letu 2009 563.635 € 536.360 € 2.490 € 5.097 € 493.515 € 465.140 € 67.630 € 66.123 € TRIMO INVESTMENT D.D. Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 3.531.510 € 3.103.462 € 182.898 € 104.921 € 140.229 € 1.305.199 € 951 € 68.978 € 1.182.321 € 52.949 € TRIMO INŢENJERING D.O.O. Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 2.545.712 € 378.722 € 1.902.072 € 264.917 € 718.919 € 431.802 € 25.795 € 170.279 € 91.042 € TRIMO ITALIA S.R.L. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 1.026.222 € 266.178 € 611.388 € 148.656 € 1.834.950 € 23.030 € 1.581.903 € 230.018 € 2.855 € 2.809 € 47 € 16.594 € 128 € 4.647 € 11.819 € TRIMO POLSKA SP.Z O.O. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 3.499.796 € 80.922 € 3.307.176 € 111.698 € 2.718.376 € 38.037 € 2.633.876 € 46.463 € TRIMO UK LTD. Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve 5.557.899 € 185.923 € 4.415.806 € 956.170 € 3.891.840 € 86.817 € 3.125.349 € 678.980 € TRIMO MAKEDONIJA DOOEL Preprodaja Prodaja Trimo proizvodov Storitve TRIMO VSK OOO Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve SKUPAJ Preprodaja Prihodki od obresti Prodaja Trimo proizvodov Storitve 40 € 18.506 € 40 € 18.506 € 24.019.607 € 25.861.945 € 4.396.181 € 377.226 € 16.901.025 € 2.345.174 € 1.010.434 € 228.496 € 22.546.670 € 2.076.344 € 173 Podatki o članih uprave, članih nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah Podatki o prejemkih, ki so jih v letu 2010 za opravljanje nalog v družbi prejele skupine oseb v skladu z 69. in 294. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) velja za družbo Trimo v EUR brez centov Bruto prejemki iz naslova Bruto prejemki Skupaj bruto zavarovalnih iz naslova prejemki v premmij drugih plačil letu 2010 Skupaj neto prejemki v letu 2010 805 199.370 95.117 195 195 1.375 3.568 155 20.058 10.542 41.625 78.879 69.155 14.756 7.776 25.873 37.046 40.032 2.355.355 1.323.021 2.774.984 1.543.621 Bruto znesek iz Bruto znesek Bruto prejemki iz prejemkov iz naslova prejemkov iz naslova povračil plač naslova nagrad stroškov Uprava: Tatjana Fink Člani nadzornega sveta Predsednica nadzornega sveta Član nadzornega sveta Član nadzornega sveta Član nadzornega sveta Član nadzornega sveta 198.565 29.960 65.021 58.710 Zaposleni na podlagi pogodb, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe 2.355.355 Skupaj 2.707.611 19.863 10.347 10.290 10.290 10.290 61.080 6.293 0 0 Razkritje: Plača uprave je določena v individulani pogodbi, ki jo je član uprave sklenil z nadzornim svetom. Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo prejemke za opravljanje funkcije v okviru nadzornega sveta. Drugi prejemki uprave in zaposlenih na podlagi pogodb, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe vključujejo nagrade, bonitete, regres za dopust, povračila stroškov v zvezi z delom, dnevnice in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine ipd.). Nadzorni svet in uprava nista prejela izplačil iz dobička. Druţba Trimo v letu 2010 ni dala ali prejela dolgoročnih ali kratkoročnih posojil od članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Stroški storitev revidiranja V letu 2010 je znašal strošek revizorjev za revidiranje računovodskih izkazov 22.300 evrov. Drugi stroški storitev revizorjev v letu 2010 so znašali 380 evrov (pregled obveznosti za potrebe javnih naročil). Dogodki po datumu bilance stanja V času od zaključka poslovnega leta 2010 do izdelave letnega poročila ni bilo napak in sprememb, ki bi lahko vplivale na verodostojnost bilančnih podatkov za obravnavano obdobje. 174 Kazalniki Leto 2010 Leto 2009 Indeks 2010/2009 Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva/ sredstva) 0,33 0,38 87 Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naloţb in dolg. posl. terjatev/ sredstva) 0,51 0,63 81 Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/ obveznosti do virov sredstev) 0,4 0,47 85 Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami)/ obveznosti do virov sredstev) 0,59 0,56 105 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital/ osnovna sredstva) 1,24 1,24 100 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri (likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti) 0,01 0,03 33 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/ kratkoročne obveznosti) 1,07 0,7 153 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti –kratkoročni (kratkoročna sredstva/ kratkoročne obveznosti) 1,2 0,85 141 1,04 1,03 101 1,07 5,29 20 33,54 35,91 93 Leto 2010 Leto 2009 Indeks 2010/2009 Stroški dela na zaposlenega, v EUR 30.210 28.400 106 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 43.633 44.921 97 1,40 1,60 88 Knjiţna vrednost delnice, v EUR 43,04 44,48 97 Čisti dobiček na delnico, v EUR 0,47 2,27 21 KAZALNIKI OPREDELJENI PO SRS 29 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA KAZALNIKI GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja ( poslovni prihodki/ poslovni odhodki) KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu/ povprečni kapital (brez čistega izida proučevanega leta) v % Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala (vsota dividend za poslovno leto/ povprečni osnovni kapital) v % AKTIVNOSTNI KAZALNIKI Dividenda na delnico, v EUR 175 Pojasnila kazalnikov opredeljenih po SRS 29 KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva po neodpisani vrednosti/ sredstva) Kazalnik kaţe stopnjo pokritosti sredstev z osnovnimi sredstvi. Kazalnik je ostal na pribliţno enaki ravni kot v letu 2009. Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti, dolgoročnih finančnih naloţb in dolgoročnih poslovnih terjatev/sredstva) Kazalnik kaţe stopnjo udeleţbe dolgoročnih sredstev v sredstvih. Stopnja dolgoročnosti investiranja se je v letu 2010 zmanjšala za 19 odstotkov. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/obveznosti do virov) Kazalnik kaţe, kakšna je stopnja lastniškega financiranja, to je tistega trajnega financiranja, ki so ga omogočili lastniki. Konec leta 2010 je bil deleţ lastniškega kapitala 40 odstotkov, kar je v strukturi financiranja za 7 odstotne točke manj kot konec leta 2009. Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov skupaj z dolgoročnimi rezervacijami/obveznosti do virov sredstev) Kazalnik se je v letu 2010 povišal za 5 odstotkov in pove, da se je pokritost obveznosti do virov sredstev z dolgoročnimi viri povečala z 56 na 59 odstotkov, kar gre na račun zmanjšanja kratkoročnih obveznosti do virov sredstev. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital/osnovna sredstva po neodpisani vrednosti) Kazalnik prikazuje lastniško financiranje osnovnih sredstev. Gre za razmerje med različnima, toda medsebojno primerljivima gospodarskima kategorijama. Ker je kazalnik večji od 1, to pomeni, da lastniki financirajo več kot samo osnovna sredstva. Koncem leta 2010 znaša kazalnik 1,24 in je na enaki ravni kot leta 2009. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri koeficient (likvidna sredstva/ kratkoročne obveznosti) Kazalnik prikazuje razmerje med likvidnimi sredstvi v določenem trenutku in kratkoročnimi obveznostmi, ki pa lahko zapadejo v obdobju, krajšem od leta dni. V letu 2010 beleţimo zmanjšanje kazalca za 67 odstotkov na 0,01. Po bilanci stanja je kazalnik lahko manjši od 1 in glede plačilne sposobnosti to ne predstavlja teţav, saj kratkoročni dolgovi zapadejo dosti kasneje, kot se bodo zbrala še dodatna denarna sredstva. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient (vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/kratkoročne obveznosti) Kazalnik v primerjavi s predhodnim kazalnikom v števcu upošteva še kratkoročne terjatve. Še vedno pa ni rečeno, da kratkoročne terjatve zapadejo v enakih rokih kot kratkoročni dolgovi in je tudi na podlagi tega kazalnika teţko z gotovostjo presojati, ali ima in bo imela 176 druţba kakšne teţave glede plačilne sposobnosti. Kazalnik se je v primerjavi s predhodnim letom izboljšal za 53 odstotkov in je na ravni nad 1. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient (kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti) Kazalnik v primerjavi s predhodnim kazalnikom vsebuje v števcu še zaloge. Vrednost kazalnika konec leta 2010 znaša 1,2 in je z ozirom na leto 2009 za 41 odstotkov višji, kar pomeni, da so se v letu 2010 v strukturi kratkoročne obveznosti zmanjšale za več kot kratkoročna sredstva. KAZALNIK GOSPODARNOSTI Koeficient gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki) Kazalnik kaţe na intenzivnost odmikanja prihodkov od odhodkov, večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost poslovanja. V letu 2010 je koeficient na rahlo višji ravni kot v letu 2009. KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (čisti dobiček v poslovnem letu/povprečni kapital brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala za leto 2010 znaša 1,07 odstotka in je za 80 odstotkov niţji kot v letu 2009. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala (vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital) Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala je v letu 2010 znašal 33,54 odstotka in je za 7 odstotkov manjši kot v predhodnem letu. 177 Izjava poslovodstva Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za druţbo Trimo za leto, končano na dan 31. decembra 2010. Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja na leto 2010. Poslovodstvo je odgovorno tudi za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev, delovanje in vzdrţevanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembne napačne navedbe zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Trebnje, 24.03.2011 Tatjana Fink, MBA Glavna direktorica 178 Revizorjevo poročilo 179 Kazalo slik Slika 1: Načela poslovne odličnosti........................................................................................ 4 Slika 2: Prodajna mreţa .......................................................................................................42 Slika 3: Model procesov druţbe Trimo ................................................................................63 Slika 4: Izboljševanje poslovne odličnosti. ............................................................................64 Slika 5: Trimovi deleţniki ......................................................................................................72 Kazalo tabel Tabela 1: Odvisne druţbe v Skupini Trimo na dan 31.12.2010 .............................................. 6 Tabela 2: Cilji in doseţki za leto 2010, povzeti po treh kazalnikih varnosti ............................59 Tabela 3: Članstva druţbe Trimo in njenih hčerinskih druţb v organizacijah, v katerih smo v letu 2010 plačali članarino ....................................................................................................76 Kazalo grafov Graf 1: Struktura lastništva druţbe Trimo na dan 31.12.2010 ................................................ 8 Graf 2: Letna rast trga gradbeništva v izbranih drţavah zdruţenja Euroconstruct in Sloveniji, 2006-2010 ............................................................................................................................23 Graf 3: Skupni prihodek ........................................................................................................25 Graf 4: Struktura skupnega prihodka ....................................................................................25 Graf 5: Struktura poslovnih odhodkov...................................................................................26 Graf 6: Celotni dobiček .........................................................................................................27 Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega ............................................................................27 Graf 8: Prihodek na zaposlenega .........................................................................................27 Graf 9: Donosnost sredstev ..................................................................................................28 Graf 10: Donosnost lastniškega kapitala...............................................................................28 Graf 11: Skupni prihodek Skupine Trimo ..............................................................................29 Graf 12: Struktura skupnega prihodka Skupine Trimo ..........................................................30 Graf 13: Struktura poslovnih odhodkov Skupine Trimo .........................................................30 Graf 14: Poslovni izid Skupine Trimo ....................................................................................31 Graf 15: Dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Trimo .................................................31 Graf 16: Prihodek na zaposlenega v Skupini Trimo ..............................................................32 Graf 17: Donosnost sredstev Skupine Trimo ........................................................................32 Graf 18: Donosnost lastniškega kapitala Skupine Trimo .......................................................32 Graf 19: Bruto dividenda na delnico......................................................................................33 Graf 20: Struktura prodaje druţbe Trimo v letu 2010 ............................................................35 Graf 21: Struktura prodaje po elementih druţbe Trimo v letu 2010 .......................................35 Graf 22: Struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2010 ..........................................................35 Graf 23: Regionalna struktura prodaje druţbe Trimo v letu 2010 ..........................................36 Graf 24: Regionalna struktura prodaje Skupine Trimo v letu 2010 ........................................36 Graf 25: Zadovoljstvo kupcev z blagovno znamko Trimo po letih od 2006 do 2010 ..............45 Graf 26: Struktura razvojnih nalog v letu 2010 ......................................................................46 Graf 27: Primerjava trajanja razvojnih nalog v letih 2009 in 2010 v dnevih ..........................47 Graf 28: Rast števila idej na letni ravni .................................................................................52 Graf 29: Gibanje povprečnega števila zaposlenih po letih za druţbo Trimo in Skupino Trimo .............................................................................................................................................54 Graf 30: Izobrazbena struktura v druţbi Trimo po stopnji izobrazbe v odstotkih ...................55 Graf 31: Štipendiranje po področjih v odstotkih.....................................................................55 Graf 32: Izobraţevanja v druţbi Trimo po področjih v odstotkih ............................................56 Graf 33: Bolniške odsotnosti v druţbi Trimo po letih glede na vzroke ...................................58 Graf 34: Primerjava nezgod v Trimu z RS / 1000 zaposlenih za leto 2006 do 2010 .............59 Graf 35: Gibanje organizacijske klime za druţbo Trimo od leta 2007 do leta 2010 ...............61 180 Graf 36: Rezultati organizacijske klime za Skupino Trimo ....................................................61 Graf 37: Rezultati merjenja kakovosti odnosa med druţbo Trimo in sodelavci ......................62 Graf 38: Pregled učinkov zaključenih TIP-ov ........................................................................64 Graf 39: Struktura razvojnih nalog (RN) glede na sodelovanje z zunanjimi partnerji v letu 2010 .....................................................................................................................................73 Graf 40: Partnerji v letu 2010 ................................................................................................73 Graf 41: Promet nabave druţbe Trimo glede na geografsko strukturo ..................................74 Graf 42: Struktura sredstev za sponzorstva in donacije v letu 2010 ......................................75 Graf 43: Deleţ predelanih (zbranih in predanih) industrijskih odpadkov v Trimu v primerjavi z Republiko Slovenijo [%] v obdobju od 2006 do 2010 ............................................................80 Graf 44: Primerjava med dejansko in dovoljeno ciljno emisijo HOS (kg) v Trimu za obdobje od leta 2006 do leta 2010 .....................................................................................................81 Graf 45: Absolutna emisija CO2 (kg) – delovanje druţbe Trimo v Trebnjem..........................82 181 Podjetja, predstavništva in zastopstva Podjetja TRIMEX GmbH Leopoldstraße 102 80802 München NEMČIJA T: +49 89 34 00 50 F: +49 89 34 00 51 E: info@trimex-online.de E: info@trimo.de www.trimex-online.de www.trimo.de TRIMO POLSKA Sp.z o.o ul. Łucka 18/2001 00-845 Warszawa POLJSKA T: +48 22 654 39 16 F: +48 22 843 06 39 M: +48 609 683 866 E: trimowa@trimo.pl www.trimo.pl OOO TRIMO RUS OOO TRIMO VSK Koţevničeskaja 11/13 115114 Moskva RUSIJA T: +7 495 721 14 37 F: +7 495 235 07 16 M: +7 495 776 42 37 E: info@trimo.ru www.trimo.ru Ul.Komsomolskaja 116 601914 Kovrov RUSIJA T: +7 09593 39 757 F: +7 09232 43 745 E: trimo@kovrov.ru www.trimo-vsk.ru TRIMO INŢENJERING d.o.o. OOO TRIMO VSK TRIMO UK Ltd. TRIMO ITALIA S.r.l. Unit 4 Willaston House Business Centre Crewe Road Willaston, Nantwich, CW5 6NE VELIKA BRITANIJA T: +44 1270 665 303 F: + 44 1270 664 294 M: +44 775 488 97 20 E: trimo@trimo.org.uk www.trimo.org.uk Via Senigallia, 18/2 Torre A 20161 Milano ITALIJA T: +39 026 46 72 329 F: +39 026 46 72 421 M: +39 339 84 30 582 E: trimo@trimo.it www.trimo.it TRIMO DD IBERICA DE PANELES INDUSTRIALES, SOCIEDAD LIMITADA TRIMO GRAĐENJE d.o.o. PROIZVODNJA ŠIMANOVCI Cebini 37 10 010 Zagreb HRVAŠKA T: +385 1 66 22 481 F: +385 1 66 22 488 E: trimo@trimo.hr www.trimo.hr Krnjevačka bb 22310 Šimanovci F: +381 11 22 480 233 T: +381 11 22 480 113 SRBIJA Camino de Hormigueras, 167-3° 7 28031 Madrid ŠPANIJA T: +34 911 261 453 F: +34 913 327 868 M: +34 687 423 786 E: j.jimenez@trimo.es stephane.capon@trimo.es pabad@trimo.es www.trimo.es Bulevar Arsenija Čarnojevića 99b 11070 Novi Beograd SRBIJA T: +381 11 21 29 724 T: +381 11 21 29 731 F: +381 11 21 29 726 E: office@trimo.rs www.trimo.co.rs "Trimo BH" d.o.o. PISARNA OSIJEK TRIMO BULGARIA OOD Marka Marulića br2./II 71000 Sarajevo BOSNA IN HERCEGOVINA T: +387 33 661 596 F: +387 33 661 597 M:+387 61 482 173 E: info@trimo.ba www.trimo.ba Esseker centar Ribarska 4 31 000 Osijek T : +385 31 208 899 F: +385 31 208 898 M: +385 99 66 22 499 E:denis.hajnal@trimo.hr 1, Samokovsko shose blvd – TC Boila, 4 th floor 1138 Sofia BOLGARIJA T: +359 2 917 54 13 T: +359 2 917 54 15 F: +359 2 917 54 14 E: office@trimo.bg www.trimo.bg Gamsonovski per. 2/9.str.2 115191 Moskva RUSIJA P: +7 495 642 80 91 F: +7 495 642 80 92 E: office@trimo-vsk.ru info@trimo-vsk.ru AKRIPOL proizvodnja in predelava polimerov, d.d. Prijateljeva cesta 11 8210 Trebnje SLOVENIJA T: +386 7 34 81 600 F: +386 7 34 81 653 E: akripol@akripol.si www.akripol.si TRIMO CONSTRUCT ROMANIA S.R.L. Str. Foisorului nr. 2 bl D, et. 6, ap. 15, Sector 3, Bucuresti 031178 ROMUNIJA T: +40 21 302 89 51 F: +40 21 302 89 50 M: +40 72 672 82 43 E: office@trimo.ro www.trimo.ro 182 TRIMO UAE fze P.O. Box 7426 Warehouse 72a Fujairah Freezone 2, Fujiarah ZDRUŢENI ARABSKI EMIRATI M: +971 (0)50 4333 689 T: +971(0)9 228 26 57 F: + 971(0)9 228 26 58 E: info@trimo.ae www.trimo.ae TRIMO MAKEDONIJA dooel CBS Inštitut, celovite gradbene rešitve, d.o.o. DTC Olimpiko Londonska No 19 / III / lok 4i5 1000 SKOPJE MAKEDONIJA T: +389 23 21 8460 M: +389 70 425 335 E:trimo.mak@mail.net.mk Prijateljeva cesta 12 8210 Trebnje SLOVENIJA T: +386 7 34 60 170 F: +386 7 34 60 107 E: cbs@cbs-institut.si www.cbs-institut.si TINDE trebanjsko invalidsko podjetje Trebnje Prijateljeva cesta 12 8210 Trebnje SLOVENIJA 183 Predstavništva TRIMO LJUBLJANA TRIMO MARIBOR TRIMO CZ - org. sloţka Leskoškova 9 E 1000 Ljubljana SLOVENIJA T: +386 1 587 47 30 F: +386 1 544 52 06 F: + 386(0) 1 587 4732 E: info.lj@trimo.si Zagrebška c. 24 2000 Maribor SLOVENIJA T: +386 82 00 38 07 F: +386 82 00 38 08 M: +386 41 682 580 E: info.mb@trimo.si Ţerotínova 37 130 00 Praha 3 - ŢIŢKOV ČEŠKA REPUBLIKA T: +420 2 67 28 22 51 F: +420 2 22 71 14 71 M: +420 602 374 404 M: +420 602 587 595 E: trimo@trimo.cz www.trimo.cz TRIMO d.d., organizačná zloţka TRIMO MAGYARORSZÁG TRIMO d.d. CZ Morava Bojnická 10 831 04 Bratislava SLOVAŠKA T: +421 2 446 35 838 F: +421 2 446 35 839 M: +421 915 799 804 E: trimo@trimo-panely.sk www.trimo-panely.sk Fehérvári út 89-95 1119 Budapest MADŢARSKA T: +36 1 382 21 30 F: +36 1 382 21 31 M: +36 30 2809 096 E: trimo@trimo.hu www.trimo.hu Rybí 15 742 65 Rybí, okres N. Jièín ČEŠKA REPUBLIKA M: +420 606 72 06 09 E: jirina@trimo.cz www.trimo.cz TRIMO Zweigniederlassung Wienerstrasse 131/D 4020 Linz AVSTRIJA T: +43 732 331 244 F: +43 732 331 274 M:+43 0664 514 13 68 E: trimo@trimo.at www.trimo.at TRIMO Sh.p.k., Branch Office Albanija Rruga Abdi Toptani, Torre Drin Nr,23 1000 Tirana ALBANIJA T: +355 42 24 8517 F: +355 42 24 8517 E:info@trimo-albania.com www.trimo-albania.com 184 Zastopniki LITVA UAB "SOFRITAS" FRANCIJA IBEA SAS Guštauto g. 8, kab. 0228 01108 Vilnius LITVA T: +370 52 10 72 71 F: +370 52 10 72 81 E: sofritas@centras.lt 4 bis rue Rene Gobelet 42100 Saint Etienne FRANCIJA T: +33 4 77 21 72 93 F: +33 4 77 21 65 19 M: + 33 6 72 91 37 45 M:+ 33 6 26 68 38 24 E: ibea@ibea.fr www.trimo.fr GRČIJA OUTSIDE FRANCIJA FACADE 6 Ag. Triadas 28A GRČIJA 190 02 Paiania T/F: 0030 210 60 41 641 M:0030 6944 14 94 92 E: outside1@otenet.gr 5 Place D’Alleray 75 015 PARIS FRANCIJA T: +33 9 52 09 95 91 F: +33 9 57 17 13 19 M: + 33 6 98 54 38 33 E: facade6@free.fr NIZOZEMSKA S.S.G. Benelux v.o.f. ALŢIRIJA Cabinet Architecture et Engineering en Bâtiment CAEB 16 rue hasiba ben bouali-clairval 16011 alger 16011 Alger ALŢIRIJA T: +213 21 93 66 03 F: +213 21 93 74 99 M: +213 661 51 00 02 MACEDONIA Ilija Jakimoski Nikola Parapunov 5/16 1000 SKOPJE MAKEDONIJA T: +389 75318477 M: + 389 70 425 335 E: ilija.jakimoski@trimo.mk ŠVICA / Frenchspeaking area JYL Sarl Rue du Scex 18 1950 Sion ŠVICA T: +41 (0)27 306 56 10 M: +41 (0)79 686 45 49 E: contact@jyl.ch www.jyl.ch ŠVICA / Germanspeaking area PBF Fassadentechnik GmbH Bildstrasse 28 9030 Abtwil ŠVICA T: +41 (0)71 310 29 29 T: +41 (0)71 310 29 20 F: +41 (0)71 310 29 28 E: roman.rutz@pbf.ch www.pbf.ch Jupiter 16 7131 HC Lichtenvoorde NIZOZEMSKA M:+31 (0)6 457 487 59 F: +31 (0) 544 397 267 E: uland@trimo.nl www.trimo.nl www.ssgbenelux.nl 185 GRI OCENA228 GRI kazalec VKLJUČENOST Strategija in analiza Izjava najvišje usposobljene in pristojne osebe za 1.1 odločanje v podjetju o pomembnosti trajnosti za podjetje in delno njihovo strategijo. 1.2 Opis glavnih učinkov, tveganj in priloţnosti. Profil podjetja 2.1 Ime podjetja. 2.2 Primarne blagovne znamke, izdelki in/ali storitve. Operativna sestava podjetja vključuje glavne oddelke, 2.3 delujoča podjetja, odvisne druţbe in mešane druţbe. 2.4 Sedeţ podjetja. Število drţav, v katerih podjetje posluje, in navedbo drţav, s katerimi ima podjetje pomembnejše posle ali so posebej 2.5 pomembne za vprašanja o trajnosti, ki so obravnavana v tem poročilu. 2.6 Narava lastništva in pravna oblika. Delovanje na trgih (vključno z geografsko razčlenitvijo, 2.7 področji delovanja in tipi strank/upravičencev). 2.8 Obseg podjetja, ki oddaja poročilo. Pomembne spremembe v obdobju poročanja glede 2.9 velikosti, sestave ali lastništva. 2.10 Nagrade, ki jih je podjetje prejelo v obdobju poročanja. Parametri pri poročanju Profil poročanja Obdobje poročanja (t.j. poslovno/koledarsko leto) o 3.1 pridobljenih informacijah. 3.2 Datum zadnjega poročila (če obstaja). 3.3 Krog poročanja (letno, dveletno, itn.). 3.4 Kontaktno mesto za vprašanja glede poročila ali vsebine. Obseg in meje poročila 3.5 Postopek za določanje vsebine poročila. STRAN 15 delno 65, 70 v celoti delno 5 43, 47 v celoti 6, 11 v celoti 5 v celoti 42 v celoti 8 v celoti 36, 77 v celoti 25 v celoti 6, 8 v celoti 13 v celoti v celoti v celoti v celoti 25, 85, 135 1 4 1 delno 85 3.6 Meje poročila (t.j. drţave, oddelki, odvisne druţbe, obrati v najemu, mešane druţbe, dobavitelji). Več navodil najdete v delno Protokolu o mejah (GRI Boundary Protocol). 6 3.8 Temelj za poročanje o mešanih druţbah, odvisnih druţbah, zmogljivostih v najemu, oddanih dejavnostih in drugih pravnih subjektih, ki lahko pomembno vplivajo na v celoti primerljivost enega obdobja z drugim in/ali na primerljivost med podjetji. 6 3.9 Metode merjenja podatkov in temelji za izračune, vključno s predpostavkami in metodami za ocene, ki se uporabljajo delno pri zbiranju indikatorjev in drugih informacij v poročilu. 85, 135 228 GRI: 3.12 Opisi kazalnikov so ponekod skrajšani. Samoocena GRI kazalnikov se nanaša na druţbo Trimo. 186 GRI kazalec Kazalo vsebine GRI Kazalo, kjer so označena standardna razkritja v poročilu. 3.12 VKLJUČENOST v celoti Nadzor, zaveze in vključevanje Nadzor Opis strukture nadzora v podjetju vključno z odbori pod najvišjim nadzornim organom, ki je odgovoren za določene 4.1 v celoti naloge kot so sestavljanje strategije ali pregled organizacije. Pri podjetjih z enotno sestavo odbora je potrebno navesti število članov v najvišjem nadzornem organu, ki so 4.3. delno neodvisni in/ali neizvršni člani. 4.4 Navedite, kako podjetje opredeljuje besedi »neodvisen« in »neizvršni«. Ta del se nanaša le na podjetja, ki imajo enotne odbore. Pojem »neodvisen« je opisan v glosarju. 4.8 Opis izjav, ki so bile sestavljene znotraj podjetja, o misiji ali vrednotah, kodeksu poslovanja, in načel pri gospodarskih, v celoti okoljskih, druţbenih dejavnostih ter stanje njihove izvršitve. Postopki najvišjega nadzornega organa pri nadzoru opredelitve in upravljanja gospodarskih, okoljskih in druţbenih dejavnosti podjetja, vključno s pomembnimi 4.9 tveganji, priloţnostmi in pri izpolnjevanju ali skladnosti z mednarodno sklenjenimi standardi, pravili poslovanja ter načeli. Zaveze zunanjim pobudam Podjetje mora opisati obstoječe varnostne pristope ali 4.11 načela. delno STRAN 186 9, 19 8 8, 9 11 delno 19 v celoti 65 4.12 Opis gospodarskih, okoljskih in druţbenih listin, načel ali drugih pobud, ki so bile razvite zunaj podjetja in jih podjetje v celoti priznava ali podpira. 12 4.13 Članstvo in zdruţenja (kot so industrijska zdruţenja) in/ali v celoti drţavne/mednarodne zagovorniške organizacije. 76 Vključevanje deleţnikov Seznam skupin nosilcev interesov. 4.14 Pristopi k sodelovanju nosilcev interesov, vključno s pogostostjo sodelovanja po tipih in skupinah nosilcev interesov. Uspešnost: finančna Vidik: poslovna uspešnost Ustvarjena in distribuirana trţna vrednost, vključno s prihodki, stroški poslovanja, nadomestili za zaposlene, donacijami in drugimi investicijami v skupnost, zadrţanim EC1 dobičkom ter plačila prinašalcem kapitala in vladam (bistveno). 4.16 EC2 EC4 Finančne posledice ter druga tveganja in priloţnosti za aktivnosti organizacije zaradi podnebnih sprememb. (Bistveno) Pomembna, s strani vlade prejeta finančna pomoč. (Bistveno) v celoti 72 delno 43, 44, 45, 53, 72 v celoti 25, 33, 74 v celoti 69 v celoti 47 187 GRI kazalec Vidik: prisotnost na trgu Politike, prakse in deleţ potrošnje pri lokalnih dobaviteljih EC6 na pomembnih mestih poslovanja. (Bistveno) VKLJUČENOST STRAN delno 74 delno 18 delno 82 delno 23 delno 79 v celoti 78 EN3 Neposredna poraba energije glede na primarni vir energije. v celoti (Bistveno) 81 EN4 Posredna poraba energije glede na primarni vir. (Bistveno) v celoti 81 EC7 Postopki za lokalno zaposlovanje in deleţ zaposlovanja višjega vodstva iz vrst lokalne skupnosti na pomembnih mestih poslovanja. (Bistveno) Vidik: posreden ekonomski vpliv Razvoj in vpliv investicij v infrastrukturo in storitve namenjene predvsem v javno korist preko komercialnih, EC8 nefinančnih ali pro bono (brezplačnih) dejavnosti. (Bistveno) Razumevanje in opis pomembnih posrednih ekonomskih EC9 vplivov, vključno z obsegom vpliva. (Dodatno) Uspešnost: okoljska Vidik: materiali Uporabljeni materiali glede na teţo in volumen. (Bistveno) EN1 EN2 Odstotek uporabljenega materiala, ki je recikliran vhodni material. (Bistveno) Vidik: energija EN5 EN6 EN7 Privarčevana energija zaradi ukrepov obvarovanja in v celoti izboljšana učinkovitosti. (Dodatno) Pobuda zagotavljanja proizvodov in storitev, ki so energijsko učinkoviti ali osnovani na obnovljivih energetskih v celoti virih ter zmanjšanja energijskih potreb, kar je posledica omenjenih pobud. (Dodatno) Pobude za zmanjšanje posredne porabe energije in v celoti doseţena zmanjšanja. (Dodatno) 79 78 81 Vidik: voda EN9 Vodni viri na katere je črpanje vode občutno vplivalo. (Dodatno) Odstotek in skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode. (Dodatno) Vidik: emisije, odpadne vode in odpadki Skupna količina neposrednih in posrednih emisij EN16 toplogrednih plinov glede na teţo. (Bistveno) Druge pomembne posredne emisije toplogrednih plinov EN17 glede na teţo. (Dodatno) Pobude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in EN18 doseţena zmanjšanja. (Dodatno) NOx, SOx in druge pomembne emisije v zrak glede na EN20 vrsto in teţo. (Bistveno) EN10 v celoti 80 v celoti 81 v celoti 81 delno 81 v celoti 81 delno 81 188 VKLJUČENOST GRI kazalec Skupna količina izpuščene vode glede na kakovost in EN21 destinacijo. (Bistveno) Skupna teţa odpadkov glede na vrsto in način odstranitve. EN22 (Bistveno) EN23 Skupno število in količina pomembnih razlitij. (Bistveno) Teţa transportiranih, uvoţenih, izvoţenih ali obdelanih odpadkov, ki so v skladu z Baselsko konvencijo, dodatek I, EN24 II, III in IV opredeljeni kot nevarni ter odstotek transportiranih odpadkov, ki so bili udeleţeni v mednarodnem transportu. (Dodatno) Vidik: proizvodi in storitve Pobude za ublaţitev vpliva proizvodov in storitev na okolje EN26 ter obseg ublaţitve vpliva. (Bistveno) Odstotek prodanih proizvodov in njihovo pakiranje, ki je EN27 reciklirano glede na kategorijo. (Bistveno) Vidik: transport Pomemben vpliv transporta proizvodov in drugih dobrin ter EN29 materialov, ki jih organizacija uporablja pri svojem poslovanju, na okolje in transport zaposlenih. (Dodatno) Skupni stroški in investicije povezane z varovanjem okolja EN30 glede na vrsto. (Dodatno) Uspešnost: delovne prakse in dostojno delo Vidik: zaposlovanje Skupno število zaposlenih glede na vrsto zaposlitve, LA1 pogodbo o zaposlitvi in regijo. (Bistveno) Skupna številka in stopnja fluktuacije zaposlenih glede na LA2 starostno skupino, spol in regijo. (Bistveno) Ugodnosti za zaposlene za polni delovni čas, ki niso na LA3 voljo zaposlenim za določen ali skrajšan delovni čas glede na glavne dejavnosti. (Dodatno) Vidik: odnosi zaposlenih in vodstva LA5 STRAN v celoti 81 delno 80 delno 79 delno 80 delno 47, 78 delno 79 delno 81 v celoti 79 delno 54 delno 54 v celoti 54 Najkrajše obdobje vnaprejšnjega obveščanja o pomembnih spremembah v poslovanju, vključno s podatkom ali je le-to delno opredeljeno v kolektivni pogodbi. (Bistveno) 60 Vidik: varnost in zdravje pri delu LA6 Odstotek vseh zaposlenih zastopanih v formalnih skupnih odborih za zdravje in varnost zaposlenih in vodstva, ki delno nudijo pomoč pri nadzorovanju in svetovanju o programih zdravja in varnosti pri delu. (Dodatno) Odstotek poškodb, delovnih bolezni, izgubljenih dni, LA7 odsotnosti in z delom povezanih smrti glede na regijo. delno (Bistveno) Vsebine, ki se nanašajo na zdravje in varnost, ki so zajete LA9 v celoti v formalnih dogovorih s sindikati. (Dodatno) Vidik: usposabljanje in izobraţevanje LA10 LA12 Povprečno število ur usposabljanja na leto na zaposlenega delno glede na kategorijo zaposlenega. (Bistveno) Odstotek zaposlenih, ki so deleţni rednega ocenjevanja poslovne uspešnosti in pogovorov o kariernem razvoju. v celoti (Dodatno) 79 59 58 56 55 189 GRI kazalec VKLJUČENOST Vidik: raznolikost in enake moţnosti Sestava upravljalnih teles in struktura zaposlenih po LA13 kategorijah glede na spol, starostno skupino, pripadnost delno manjšini in druge kazalnike raznolikosti. (Bistveno) Razmerje osnovne plače med moškimi in ţenskami glede LA14 v celoti na kategorijo zaposlenega. (Bistveno) Uspešnost: človekove pravice Vidik: vlaganje in nabava Skupno število ur usposabljanja zaposlenih o politikah in postopkih, ki zadevajo vidike človekovih pravic, HR3 pomembnih za poslovanje, vključno z odstotkom usposobljenih zaposlenih. (Dodatno) Vidik: nediskriminacija Skupno število primerov diskriminacije in izvedenih HR4 aktivnosti. (Bistveno) Vidik: svoboda zdruţevanja in kolektivnega dogovarjanja Dejavnosti prepoznane kot take pri katerih bi bilo lahko v znatni meri ogroţeno izvajanje pravic zdruţevanja in HR5 kolektivnega dogovarjanja kot tudi izvajanje aktivnosti v podporo tem pravicam. (Bistveno) Vidik: delo otrok Dejavnosti prepoznane kot take pri katerih obstaja znatno tveganje za pojav primerov otroškega dela in izvedba HR6 ukrepov, ki bodo pripomogli k odpravi otroškega dela. (Bistveno) Vidik: pravice avtohtonega prebivalstva Skupno število primerov kršenja človekovih pravic avtohtonega prebivalstva in izvedenih aktivnosti. (Dodatno) Uspešnost: druţba Vidik: skupnost Narava, obseg in učinkovitost kateregakoli programa ali prakse, ki ocenjuje in upravlja posledice delovanja na SO1 skupnost, vključno z vstopom, delovanjem in izstopom. (Bistveno) Vidik: korupcija Izpeljane aktivnosti kot odgovor na primere korupcije. SO4 (Bistveno) Vidik: javna politika Stališča o javni politiki in sodelovanje pri razvoju javnih SO5 politik in lobiranju. (Bistveno Vidik: protikonkurenčno ravnanje Skupno število pravnih postopkov, ki se nanašajo na protikonkurenčno ravnanje, protitrustovske in SO7 monopolistične prakse in rezultate takega ravnanja. (Dodatno) Vidik: skladnost Denarna vrednost občutnih denarnih kazni in skupno SO8 število nefinančnih sankcij zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov. (Bistveno HR9 STRAN 57 57 delno 56 v celoti 54 delno 54 v celoti 54 v celoti 54 delno 72 v celoti 11 v celoti 75 v celoti 11 v celoti 11 190 GRI kazalec Uspešnost: odgovornost za proizvod Vidik: zdravje in varnost kupcev VKLJUČENOST STRAN PR1 Stopnje ţivljenjskega cikla, pri katerih se ocenjuje izboljšanje vpliva proizvoda in storitve na zdravje in varnost delno ter odstotek pomembnih kategorij proizvodov in storitev, ki so predmet teh postopkov. (Bistveno) 48 PR2 Skupno število primerov nespoštovanja pravil in prostovoljnih kodeksov, ki se nanašajo na vpliv proizvodov v celoti in storitev na zdravje in varnost v času njihovega ţivljenjskega cikla glede na vrsto izida. (Dodatno) 48 Vidik: označevanje proizvodov in storitev Vrsta informacij o proizvodu in storitvi, kot jih zahteva PR3 postopek ter odstotek pomembnih proizvodov in storitev, ki delno so predmet tovrstnih informacijskih zahtev. (Bistveno) Skupno število primerov nespoštovanja pravil in prostovoljnih kodeksov, ki se nanašajo na informacije o PR4 v celoti proizvodih in storitvah ter označevanje le-teh glede na vrsto izida. (Dodatno) Prakse povezane z zadovoljstvom kupcev, vključno z PR5 delno rezultati ankete, ki meri zadovoljstvo kupcev. (Dodatno) Vidik: trţno komuniciranje PR6 Programi za spoštovanje zakonov, standardov in prostovoljnih kodeksov, ki se nanašajo na trţno komuniciranje, vključno z oglaševanjem, promocijo in sponzorstvom. (Bistveno) Skupno število primerov nespoštovanja pravil in prostovoljnih kodeksov, ki se nanašajo na trţno PR7 komuniciranje, vključno z oglaševanjem, promocijo in sponzorstvom glede na vrsto izida. (Dodatno) Vidik: varovanje zasebnosti kupca Skupno število utemeljenih pritoţb glede kršitev, ki se PR8 nanašajo na zasebnost kupcev in izgubo podatkov o kupcu. (Dodatno) Vidik: skladnost Denarna vrednost občutnih denarnih kazni zaradi nespoštovanja zakonov in predpisov, ki se nanašajo na PR9 preskrbo z proizvodi in storitvami ter uporabi le-teh. (Bistveno) 41 41 45 delno 41 v celoti 41 v celoti 41 v celoti 41 191 Trimo, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, Slovenija T: +386 (0)7 34 60 200, F: +386 (0)7 34 60 127, E: trimo@trimo.si, I: www.trimo.si Uredniški odbor: Alojz Kriţman (kontroling), mag. Jana Lutovac Lah (odnosi z javnostmi), Polona Briški (razvoj poslovne odličnosti) Oblikovanje: MetaFora Grafika 192 193
© Copyright 2024