1. No category

LETNO
POROČILO
2012
Energija iz narave, za človeka in naravo 1
Pregled
vsebine
01
UVOD
02
POSLOVNO
POROČILO
1.1 NAGOVOR DIREKTORJA
6
1.2 POROČILO NADZORNEGA SVETA
8
1.3 POUDARKI POSLOVANJA V LETU 2012
11
1.4 KRONOLOGIJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2012
14
2.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE
22
2.2 POSLOVNA POLITIKA DRUŽBE
30
2.3 ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2012
31
2.4 NABAVA IN DOBAVITELJI
33
2.5 PRODAJA IN KUPCI
34
2.6 PROIZVODNJA IN OBRATOVANJE
35
2.7 VZDRŽEVANJE
43
2.8 NALOŽBE
44
2.9 INFORMATIKA
51
2.10 ZAPOSLOVANJE IN KADRI
51
2.11 OKOLJE IN EKOLOGIJA
55
2.12 ANALIZA POSLOVANJA
60
2.13 UPRAVLJANJE S TVEGANJI
64
2.14 KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI
67
2.15 RAZISKAVE IN RAZVOJ
68
2.16 NAČRTI ZA PRIHODNOST
68
2.17 POMEMBNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA
69
OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE
ORGANI DRUŽBE IN ZASTOPANJE
SINDIKAT IN SVET DELAVCEV
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE Z ORGANIZACIJSKO SHEMO
DEJAVNOSTI POSLOVANJA DRUŽBE
KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI
KRATKA ZGODOVINA GRADNJE DRAVSKIH ELEKTRARN
POSLANSTVO
VIZIJA
STRATEŠKI CILJI
OSNOVNI PODATKI O NAPRAVAH
PROIZVODNJA V LETU 2012
PROIZVODNI DELEŽI POSAMEZNIH ELEKTRARN
PRETOKI IN VISOKE VODE
OKVARE IN VEČJI IZPADI
IZGUBE PROIZVODNJE V LETU 2012
OPIS POSAMEZNIH VEČJIH NALOŽB
STANJE ZAPOSLENIH
IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH
ŠTIPENDIRANJE
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
ODGOVORNO DO OKOLJA
SKRB ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
OKOLJSKI PROJEKTI
FINANČNO POSLOVANJE
IZBRANI FINANČNI PODATKI DRUŽBE
2 Letno poročilo DEM 2012
22
23
23
24
25
26
26
28
30
30
30
35
36
37
38
40
40
45
51
52
53
53
54
56
56
56
60
61
3.1 REVIZORJEVO POROČILO
72
3.2 IZJAVA DIREKTORJA
74
3.3 UVODNA POJASNILA K PRIPRAVI
RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
75
3.4 RAČUNOVODSKI IZKAZI
76
3.5 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
80
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
FINANČNEGA POLOŽAJA
POSLOVNEGA IZIDA
DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
DENARNEGA TOKA
SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
POROČAJOČA DRUŽBA
PODLAGA ZA SESTAVO
PODLAGA ZA MERJENJE
VALUTNA POROČANJA
UPORABA OCEN IN PRESOJ
PODRUŽNICE IN PREDSTAVNIŠTVA
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE
DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI
OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ
RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
03
RAČUNOVODSKO
POROČILO
Pregled
vsebine
76
77
77
78
79
80
80
82
83
83
84
84
96
96
96
4.1 KONTAKTNI PODATKI
122
4.2 POMEN KRATIC
123
04
PRILOGE
Letno poročilo DEM 2012 3
4 Letno poročilo DEM 2012
01
Uvod
Letno poročilo DEM 2012 5
1.1
Nagovor
direktorja
V letu 2012 zabeležili 100 let zgodovine
V Dravskih elektrarnah Maribor se je v letu 2012 zavrtelo
100 let. Tako je namreč moč pojasniti naravno katastrofo
novembrskih poplav, ko so se na reki Dravi »zgodile«
stoletne vode. V tem času smo zabeležili pretoke, kot jih v
naši zgodovini še ni bilo. Dan 5. november 2012 bo v našo
zgodovino zapisan večno, kot dan, ko smo zabeležili
največji urni pretok na HE Zlatoličje, ki je s 3165 m3/ vode
presegel računski pretok s povratno dobo 100 let, ki zanaša
2804 m3/s. Velike poplave so v poslovanju družbe
povzročile škodo za skoraj 13 milijonov evrov. Ob
poplavah je na objektih Dravskih elektrarn Maribor prišlo
do zalitja agregata 2 na HE Ožbalt, zalitja nosilnega ležaja
agregata 2 HE Fala, zalitja agregata 2 MHE Melje ter
poškodovanja generatorskih polj, zalitja obeh agregatov
HE Formin, kjer je voda zalila generatorsko etažo v višini
1,5 metra in zasutje odvodnega kanala.
Le izjemnemu delu zaposlenih in njihovemu naporu, da škodo čim prej in čim bolje odpravijo gre
zahvala, da le ta ni bila celo višja. V novembrskem času se je dan zlival z nočjo in noč z jutrom. Časa
za počitek ni bilo. Hvala zato vsem, ki so skupaj z gasilci stopili vodi na pot, da se slednja ni
razbesnela še huje. Posledice smo v družbi v okviru svojih možnosti blažili tudi s finančno podporo
ter darovanjem najnujnejših potrebščin najbolj prizadetim v lokalnih okoljih ob reki Dravi.
Navkljub poplavam, pa lahko leto 2012 brez dvoma ocenimo kot uspešno. Za več kot desetino smo
presegli načrtovano proizvodnjo, za pet odstotkov so bili preseženi načrtovani prihodki, ki so znašali
77 milijonov evrov. Ustvarili smo dobrih sedem milijonov čistega poslovnega izida …
Petino slovenskih potreb po električni energiji zagotovimo z obratovanjem agregatov na reki Dravi. V
družbi smo skupaj proizvedli in oddali v omrežje 2.645,320.541 kWh ali 112,97 % načrtovane
proizvodnje električne energije, od tega so veliki agregati proizvedli in oddali v omrežje
2.627,444.009 kWh ali 112,96 %, agregati MHE so proizvedli in oddali v omrežje 17,762.029 kWh ali
114,34 % načrtovane proizvodnje in sončne elektrarne 114.502 kWh.
Slovenija iz obnovljivih virov proizvede tretjino proizvedene električne energije, preostali del pa
odpade na jedrsko in fosilna goriva. Tako brez dvoma poročilo ne bi bilo popolno, če med pomembne
dogodke časa, na katerega se poročilo nanaša, ne bi uvrstili še uspešno zaključene projekte, ki jih
izvajamo kot nosilec projektov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Med
njimi gre gotovo omeniti začetek obratovanja MHE Ruše v aprilu (samostojna pravna oseba v
solastništvu s Hmezad Ruše), začetek obratovanja MHE Markovci v avgustu, začetek obratovanja
agregata 1 HE Zlatoličje po prenovi v oktobru.
Sušni dnevi, kot so bili v mesecu marcu, ko je bil pretok reke Drave in reke Mure skoraj izenačen, nam
kažejo, da smo na pravi poti tudi pri umeščanju HE Hrastje Mota in s tem izkoriščanju energetske
izrabe reke Mure. Projekt trajnostnega umeščanja elektrarne v okolje je v sodelovanju z lokalno
skupnostjo in pristojnimi ministrstvi z veliko intenzivnostjo potekal tudi v letu 2012.
6 Letno poročilo DEM 2012
V Dravskih elektrarnah Maribor se v skladu s poslanstvom, ki ga izražamo v sloganu »Energija iz
narave za človeka in naravo« oziramo tudi po drugih obnovljivih virih električne energije. Konec
lanskega leta smo zaključili gradnjo sončne elektrarne na HE Dravograd moči 41,5 kWp, sončne
elektrarne na strehi poslovne stavbe OCV3 moči 25,5 kWp in drugo fazo Sončnega parka Zlatoličje
moči 708,5 kWp. Skupaj z že zgrajenima sončnima elektrarnama na HE Zlatoličje moči 68,25 kWp in
HE Formin moči 112 kWp zanaša skupna moč sončnih elektrarn v DEM že 955,75 kWp. Morda ne
bo odveč, če na tem mestu razkrijemo tudi naše načrte na tem področju, ki so zasnovani tako, da bi
sončne elektrarne v letu 2013 predvidoma proizvedle nekaj več kot 1 GWh električne energije, kar
zadostuje letni porabi električne energije 250 povprečnih gospodinjstev v Sloveniji.
Morda ne bo odveč, če za konec omenimo še izvedbo zunanje kontrole štirih standardov ISO 9001,
ISO 14001, OHSAS 18001 in ISO/IEC 27001, ki smo jo uspešno prestali v mesecu maju. Zavedamo se
namreč, da so kakovost dela, stalno optimiziranje poslovanja, konkurenčni produkt in visoka
usposobljenost ter zavzetost zaposlenih ob nenehnem razvoju tisti postulati, s pomočjo katerih lahko
kljubujemo izjemno težkemu gospodarskemu položaju v Sloveniji. S tem poročilom kažemo, da smo
prav njim namenili največ pozornosti. In tako bo tudi v prihodnje!
mag. Viljem Pozeb
direktor
Letno poročilo DEM 2012 7
1.2
Poročilo
nadzornega
sveta
Nadzorni svet družbe Dravske elektrarne Maribor d.o.o., skladno z določili 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1), s tem poročilom obvešča ustanovitelja družbe o:
• konstituiranju oz. spremembah v nadzornem svetu,
• načinu in obsegu preverjanja vodenja družbe med poslovnim letom 2012,
• preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe DEM d.o.o. za leto 2012,
• stališču nadzornega sveta do revizorjevega poročila,
• preveritvi predloga za uporabo bilančnega dobička,
• preveritvi poročila o odnosih z obvladujočo družbo.
1. Konstituiranje oz. spremembe v nadzornem svetu
Nadzor nad poslovanjem družbe so na podlagi sklepov ustanovitelja kot predstavniki kapitala izvajali
naslednji člani nadzornega sveta:
• od 01.01.2012 do 20.06.2012:
ga. Stanislava Boban, predsednica nadzornega sveta in mag. Djordje Žebeljan, namestnik predsednice
nadzornega sveta;
• od 05.07.2012 do 30.11.2012:
mag. Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta in g. Rene Jeromel, namestnik predsednika
nadzornega sveta;
• od 01.12.2012 dalje:
dr. Marko Tandler, predsednik nadzornega sveta in g. Miran Jug, namestnik predsednika nadzornega
sveta.
Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu je bil celo leto 2012 g. Marjan Kirbiš.
V letu 2012 je družbo vodil in prisostvoval vsem sejam nadzornega sveta direktor mag. Viljem Pozeb.
2. Spremljanje in nadzor poslovanja družbe
Nadzorni svet družbe je v poslovnem letu 2012 nadziral poslovanje družbe v skladu s svojo temeljno
funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družbe in na podlagi pooblastil in pristojnosti, ki so
določene z zakonskimi predpisi ter Aktom o ustanovitvi družbe. Poleg tekočega seznanjanja s samim
poslovanjem družbe in obravnavanja pravnih poslov, kjer je potrebno predhodno soglasje nadzornega
sveta, se je nadzorni svet seznanjal tudi z vsemi področji, ki pomembno vplivajo na dolgoročne
interese družbe.
Nadzorni svet družbe se je v letu 2012 sestal na štirinajstih sejah, in sicer na dvanajstih rednih, eni
korespondenčni in eni izredni seji. Pomembnejša področja, ki so bila obravnavana na sejah
nadzornega sveta so:
• obravnaval in podal soglasje na Poslovni načrt za leto 2012,
• obravnaval in potrdil Letno poročilo družbe za leto 2011 in se seznanil z Revizorjevim
poročilom k Letnemu poročilu družbe DEM d.o.o.,
• spremljal aktivnosti družbe v povezavi z objavljenimi prisilnimi poravnavami in likvidacijo
družb, s katerimi je imela družba sklenjene pogodbe;
• izdajal predhodna soglasja na pričetek investicij iz sprejetega Poslovnega načrta 2012,
• izdajal soglasja direktorju družbe za sklepanje pravnih poslov v skladu z Aktom o
ustanovitvi,
8 Letno poročilo DEM 2012
•
•
•
•
•
•
•
•
se tekoče seznanjal z izvajanjem posameznih investicijskih projektov,
se redno seznanjal s kvartalnimi poročili o poslovanju družbe,
kvartalno spremljal finančno stanje družbe in v okviru Politike upravljanja z denarnimi
sredstvi v Skupini HSE dajal soglasja za odobritev in podaljšanja rokov vračila kreditov
obvladujoči družbi Skupine HSE,
soglašal s predlogom spremembe (razširitve) dejavnosti družbe,
izdajal soglasja na prodajo poslovno nepotrebnega premoženja;
seznanil se je s politiko sponzoriranja in doniranja v družbi DEM,
izdal soglasje k Temeljni listini o delovanju notranje revizije v družbah skupine HSE,
spremljal aktivnosti na področju odstranjevanja posledic katastrofalnih poplav v novembru
2012.
Delo nadzornega sveta je bilo obsežno, precej časa je bilo namenjeno preverjanju obvladovanja
projektnih tveganj in spremljanju izpostavljenosti stečajnim in likvidacijskim tveganjem (Montavar,
Konstruktor).
Nadzorni svet ocenjuje, da je poslovodstvo družbe pripravljalo ustrezna in strokovno korektna
poročila, informacije in ocene, ki so bile na samih sejah tudi dodatno pojasnjene. Nadzorni svet je
tako dobil potreben vpogled v ključna področja poslovanja družbe, kar mu je omogočalo spremljanje
in nadzor vodenja poslov in poslovanja družbe v okviru pooblastil in pristojnosti, ki so opredeljene z
zakonom, Aktom o ustanovitvi družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta.
3. Preveritev letnega poročila ter stališče do revizorjevega poročila
Direktor družbe je nadzornemu svetu v skladu s 3. odstavkom 272. člena ZGD-1 dne 24.06.2013
predložil Letno poročilo družbe DEM 2012 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2012, ki ga je
nadzorni svet obravnaval na 4. redni seji dne 9.7.2013. Nadzorni svet je ugotovil, da je Letno poročilo
2012 izdelano v zakonskem roku, prav tako pa tudi, da poročilo vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih
predpisuje veljavni Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009, ZGD-1 UPB-3).
Revidiranje letnega poročila družbe DEM za leto 2012 je opravila revizijska družbe Deloitte Revizija,
d.o.o., ki je izdala mnenje brez pridržkov k računovodskim izkazom družbe ter ugotovila, da je
poslovno poročilo družbe usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi za leto 2012.
Na podlagi pregleda letnega poročila družbe 2012 ter na osnovi pregleda revizorjevega poročila, je
nadzorni svet ugotovil:
• da je letno poročilo za leto 2012 jasno, pregledno in sestavljeno v skladu z določili Zakona o
gospodarskih družbah;
• da letno poročilo omogoča natančno preveritev finančnega stanja in izida poslovanja
družbe,
• da so po mnenju revizorja računovodski izkazi družbe v vseh pogledih poštena predstavitev
finančnega stanja družbe na dan 31. 12. 2012 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov
za leto 2012 v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in da je poslovni
del letnega poročila skladen z revidiranimi računovodskimi izkazi.
Nadzorni svet je na podlagi vseh navedenih ugotovitev in mnenja revizorja brez pridržkov potrdil
letno poročilo družbe DEM za leto 2012 v vsebini kot mu je bilo predloženo.
Letno poročilo DEM 2012 9
4. Ugotovitev in predlog uporabe bilančnega dobička
Družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o. je poslovno leto 2012 zaključila s čistim dobičkom v višini
7.341.405,26 EUR.
Nadzorni svet družbe DEM soglaša s predlogom direktorja, da se polovica čistega dobička leta 2012 v
višini 3.670.702,63 EUR uporabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička.
Nadzorni svet soglaša s predlogom direktorja družbe ustanovitelju, da bilančni dobiček družbe
DEM d.o.o., ki znaša 50.085.873,63 EUR in je sestavljen iz polovice čistega dobička leta 2012 v višini
3.670.702,63 EUR ter 46.415.171,48 EUR prenesenega čistega dobička, ostane nerazporejen.
5. Pregled Poročila o odnosih do povezanih družb
V skladu z drugim odstavkom 548. člena ZGD-1 je bilo nadzornemu svetu predloženo tudi Poročilo o
odnosih do povezanih družb.
Nadzorni svet je pregledal Poročilo o odnosih do povezanih družb v letu 2012 in ocenil, da v
sklenjenih poslih ni prišlo do storitve ali opustitve dejanj, ki bi družbi povzročali škodo.
Nadzorni svet soglaša s predstavljenimi razkritji direktorja, da družba s pravnimi posli, ki jih je
sklenila z obvladujočo družbo in povezanimi družbami v letu 2012 ni bila oškodovana.
Poleg navedenega nadzorni svet DEM predlaga ustanovitelju, da podeli direktorju družbe in vsem
članom nadzornemu svetu razrešnico za poslovanje v letu 2012.
Nadzorni svet DEM je poročilo pripravil v skladu z 282. členom ZGD-1. Poročilo nadzornega sveta je
namenjeno ustanovitelju družbe.
Predsednik nadzornega sveta
Dravske elektrarne d.o.o.:
Dr. Marko Tandler
10 Letno poročilo DEM 2012
Družba Dravske elektrarne Maribor d.o.o. (v nadaljevanju DEM) je v letu 2012 poslovala v skladu s
Poslovnim načrtom za leto 2012, h kateremu je podal soglasje Nadzorni svet družbe, dne 25. januarja
2012.
Iz spodnje tabele ključnih podatkov je moč razbrati, da je bilo poslovanje družbe tudi v letu 2012
uspešno. Družba DEM je nadaljevala svojo začrtano pot in večino načrtovanih ciljev dosegla, nekatere
celo presegla.
KLJUČNI PODATKI
Leto 2012
Leto 2011
IND 2012/2011
Čisti prihodki od prodaje v EUR
Čisti poslovni izid v EUR
Prihodki v EUR
Odhodki v EUR
Stroški dela v EUR
EBIT v EUR
EBITDA v EUR
Sredstva v EUR
Kapital v EUR
Proizvedena električna energija v GWh
Število zaposlenih konec obdobja
69.260.996
7.341.405
76.965.275
68.519.101
11.869.189
7.724.854
24.273.119
563.849.951
546.253.419
2.645
290
67.675.469
10.495.516
72.088.287
58.963.168
11.461.823
11.983.528
27.768.588
555.414.448
538.912.014
2.428
285
102,34
69,95
106,77
116,21
103,55
64,46
87,41
101,52
101,36
108,96
101,75
1.3
Poudarki
poslovanja
v letu 2012
V primerjavi z letom 2011 je družba DEM ustvarila:
• za 30,05 % nižji čisti poslovni izid;
• za 6,77 % višje celotne prihodke v višini 76.965.275 EUR;
• za 16,21 % višje odhodke v višini 68.519.101 EUR;
• za 35,54 % nižji EBIT;
• za 3,55 % višje stroške dela;
• za 8,96 % višjo proizvodnjo električne energije;
• za 1,52 % večja sredstva, ki so na dan 31.12.2012 znašala 563.849.951 EUR in
• za 1,36 % večji kapital, ki je na dan 31.12.2012 znašal 546.253.419 EUR.
Letno poročilo DEM 2012 11
Čisti poslovni izid v EUR
Čisti prihodki od prodaje v EUR
100.000.000
Prihodki v EUR
100.000.000
14.000.000
12.000.000
80.000.000
69.260.996
67.675.469
60.000.000
10.495.516
10.000.000
8.000.000
76.965.275
72.088.287
60.000.000
7.341.405
6.000.000
40.000.000
80.000.000
40.000.000
4.000.000
20.000.000
20.000.000
2.000.000
0
2012
2011
Odhodki v EUR
70.000.000
68.519.101
60.000.000
58.963.168
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
2012
2011
Stroški dela v EUR
12.000.000
11.869.189
11.461.823
10.000.000
8.000.000
6.000.000
4.000.000
2.000.000
0
2012
2011
12 Letno poročilo DEM 2012
0
2012
2011
0
2012
2011
EBIT v EUR
Sredstva v EUR
630.000.000
15.000.000
540.000.000
Kapital v EUR
630.000.000
563.849.951
555.414.448
540.000.000 546.253.419
538.912.014
11.983.528
12.000.000
9.000.000
7.724.854
6.000.000
450.000.000
450.000.000
360.000.000
360.000.000
270.000.000
270.000.000
180.000.000
180.000.000
90.000.000
90.000.000
3.000.000
0
2012
2011
0
2011
0
2012
2011
Število zaposlenih
konec obdobja
Proizvedena električna energija
v GWh
300
3.000
2012
290
285
2012
2011
2.645
2.500
2.428
250
2.000
200
1.500
150
1.000
100
500
50
0
2012
2011
0
Letno poročilo DEM 2012 13
1.4
Kronologija
pomembnejših
dogodkov
v letu 2012
Januar
DEM predstavile postopek pobude za DPN Strateškemu svetu Pomurskega razvojnega inštituta
Murska Sobota
12. januarja se je Strateški svet Pomurskega
razvojnega inštituta Murska Sobota, ki so se mu
pridružili tudi nekateri župani občin ob Muri ter
poslanci, seznanil z aktualnim stanjem projekta
trajnostne energetske izrabe reke Mure.
Predstavniki DEM so jim natančneje predstavili
postopek pobude za državni prostorski načrt (DPN)
za HE Hrastje-Mota ter vsebino same pobude, ki so
jo strokovnjaki izdelali pod njihovim okriljem ter jo
skupaj s potrebno dokumentacijo predali
odgovornemu ministrstvu s ciljem, da prične
uradne postopke priprave DPN.
Februar
Sprejem Poslovnega načrta družbe za leto 2012
Skupščina DEM je dne 10. februarja sprejela Poslovni načrt družbe DEM za leto 2012.
Marec
Uspešen konec remontno-revizijskega ciklusa
V prvi tretjini meseca marca smo v skladu z načrtom remontov in revizij 2012 uspešno končali
remontno-revizijski ciklus preventivnih vzdrževalnih del na agregatih dravske verige. Ker v času
remontov in revizij tretjina vseh proizvodnih zmogljivosti ne obratuje, je še kako pomembno, da vsa
dela izvedemo v načrtovanih rokih. Glede na obseg del smo revizije izvedli v povprečju v 12 delovnih
dneh, remonte pa v 20 delovnih dneh. Na 22 agregatih je bilo izvedenih 14 revizij in 7 remontov.
April
Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor v HE Formin
18. aprila so HE Formin obiskali
predstavniki Ministrstva RS za
infrastrukturo in prostor. Po zunanjem
ogledu HE Formin in sončne
elektrarne na strehi HE Formin ter
ogledu strojnice je sledil delovni
sestanek v prostorih HE Formin s
predstavitvijo DEM in naših razvojnih
projektov.
14 Letno poročilo DEM 2012
Maj
HE Dravograd z novim žerjavom
Meseca maja je začel obratovati nov
portalni žerjav HE Dravograd. Zelo
zmogljiva naprava, njena nosilnost je kar
145 ton, je zamenjala stari žerjav, ki se je
zaradi poškodbe nazadnje ustavil konec
leta 2009. Kljub zapletom, ki so spremljali
izdelavo in dobavo novega žerjava, smo
dobra dva milijona evrov vredno
investicijo (vključno z dodatnimi stroški,
ki so nastali z menjavo izvajalca) letošnjo
pomlad uspešno končali.
Izvršena zunanja kontrolna presoja sistema vodenja
Konec meseca maja smo v družbi izvedli zunanjo kontrolno presojo štirih standardov (ISO 9001, ISO
14001, OHSAS 18001 in ISO/IEC 27001). Trajala je dva dni, izvedli pa sta jo presojevalski hiši Bureau
Veritas in Slovenski institut za kakovost in meroslovje iz Ljubljane. Enotna ugotovitev zunanjih
presojevalcev je bila, da se sistem vodenja v družbi izvaja uspešno in učinkovito, možnosti za
izboljševanje pa podjetje nenehno in sistematično zaznava na vseh področjih delovanja ter jih tudi
primerno prenaša v prakso.
Junij
Posvet za seznanitev s pobudo državnega prostorskega
načrta za hidroelektrarno Hrastje - Mota na reki Muri
Direktorat za prostor na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot koordinator priprave prostorskih
načrtov in Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot pobudnik sta
organizirala 1. Regionalni posvet o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno
(HE) Hrastje Mota na reki Muri, ki je potekal 6. junija v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih.
Namen posveta je predstavitev do sedaj izdelanih strokovnih podlag energetske izrabe reke Mure,
predstavitev vsebine pobude in procesa DPN.
Dan DEM
08. junija je na Čolnarni v Limbuškem
nabrežju potekalo tradicionalno letno
srečanje zaposlenih družbe t.i. Dan
DEM. V okviru srečanja zaposlenih so
bile podeljene tudi jubilejne nagrade za
doseženo delovno dobo.
Dan prej, 07. junija, pa se je prav tako na
Čolnarni odvijalo še srečanje z upokojenci družbe.
Letno poročilo DEM 2012 15
Junij
Športno srečanje skupine HSE
09. junija je v Trbovljah potekalo športno srečanje skupine HSE, ki ga je letos pripravila
Termoelektrarna Trbovlje. Tekmovalo je osem družb skupine HSE, katerih ekipe so se pomerile v
desetih športnih disciplinah. Športniki in športnice DEM so dosegli skupno 5. mesto.
Prenovljen Center vodenja DEM in HSE
V prostorih DEM na
sedežu v Mariboru
smo 13. junija letos s
kratko slovesnostjo
predali v obratovanje
prenovljen skupni
center vodenja (CV)
DEM in HSE. Nadgrajeni CV je opremljen z novimi računalniki, delovnimi
postajami in diskovnim poljem podjetja
HP ter z najnovejšo
sistemsko programsko opremo Network Manager v.5.3 podjetja ABB. Od starega CV je ostala zgolj namenska aplikativna
oprema, ki so jo izvajalci Iskra Sistemi z roko v roki z delavci DEM in HSE uspešno in brez večjih
motenj v obratovanju usposobili za delovanje. Prenova je bila izvedena v zastavljenem roku – v dveh
letih in v okviru načrtovanih stroškov.
Julij
DEM obiskala ministra
V začetku poletja, natančneje 04. julija, sta DEM obiskala Aleš Hojs, minister za obrambo in Zvonko
Černač, minister za infrastrukturo in prostor. Po predstavitvi DEM in njenih razvojnih načrtov, je potekal razgovor o aktualnih odprtih vprašanjih slovenske energetike.
Avgust
Prvo vrtenje prenovljenega agregata 1 v HE Zlatoličje
Po dobrem letu dni naporne prenove se je v ponedeljek, 27.
avgusta, v hidroelektrarni Zlatoličje zavrtel še drugi od skupaj
dveh agregatov največje slovenske hidroelektrarne.
S tem dejanjem se prenova HE Zlatoličje, ki proizvede kar četrtino
vse električne energije DEM, preveša v zaključno fazo preizkušanja.
16 Letno poročilo DEM 2012
DEM in PRI nastop na letošnjem sejmu AGRA izkoristila
za srečanje s predstavniki lokalne skupnosti
V sredo 29. avgusta so se predstavniki DEM in Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota (PRI)
obiskovalcem sejma AGRA v Gornji Radgoni predstavili s promocijsko predstavitvijo in nagradno igro,
ki poteka pod sloganom »Energiziraj se!« (»Si že našel svoj vir energije?«). Z njo želijo spomniti, kako
pomembna je vloga in odgovornost slehernega posameznika v procesu pridobivanja električne
energije, kot tudi njene varčne uporabe. Nastop na sejmu so med drugim izkoristili tudi za to, da so
skupaj s člani Strateškega sveta PRI, prisotnimi pomurskimi poslanci ter župani občin ob reki Muri
spregovorili o aktualnostih v okviru pobude za pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za HE
Hrastje Mota, ki ga koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
September
Simboličen zagon MHE Ruše
Ob uradnem koncu projekta gradnje
MHE Ruše je v idiličnem okolju rečice
Lobnice 25. septembra potekala
simbolična slovesnost. Zbrane je
nagovoril mag. Ladislav Tomšič, vodja
projekta in direktor skupnega podjetja
MHE Lobnica, d.o.o., v katerem sta
združila kapital in znanje dva
družbenika – s 65-odstotnim vložkom
DEM in s 35-odstotnim deležem Hmezad Jeklo Ruše. Dragocenost prispevka nove male
hidroelektrarne k dravski in slovenski bilanci električne energije, pridobljene iz obnovljivih vodnih
virov, je gostom predstavil mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, nastajanje skupne investicije pa Marjan
Ramšak, direktor podjetja Hmezad Jeklo Ruše. Nazadnje je župan občine Ruše Uroš Štanc, ki je tudi
nagovoril goste, elektrarno s simboličnim zagonom predal v obratovanje.
Oktober
21. zasedanje Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro
Predstavniki družbe DEM smo sodelovali na že 21. Zasedanju Stalne slovensko-avstrijske komisije za
Muro, ki je 3. in 4. oktobra potekalo v Ljubljani. V slovenski delegaciji Dravčani že nekaj let sodelujemo
predvsem z namenom promoviranja in zaščite naših energetskih interesov na Muri, kjer smo lastniki
edine male hidroelektrarne na slovenskem delu Mure, hkrati pa nam je bila podeljena koncesija za
energetsko izrabo Mure. Na konferenci so bile obravnavane različne vodnogospodarske teme
(poplavna varnost, podtalnica,…).
Interni tehnični pregled HE Zlatoličje
V petek, 12. oktobra, se je v HE Zlatoličje z internim tehničnim pregledom naprav agregata 1 začelo
uresničevati še zadnje dejanje v pridobivanju uporabnega dovoljenja za ta agregat in s tem dokončanje
prenove hidroelektrarne.
Letno poročilo DEM 2012 17
November
Rekordne novembrske poplave
V ponedeljek, 5. novembra so močne padavine zajele avstrijsko Koroško in napolnile Dravo tudi s
»snežno« vodo, ki je bila posledica topljenja snega, nato so svoj del dodale še padavine na območju
Pohorja in dobili smo pretoke vode, za katere veš, da se lahko enkrat zgodijo, vendar upaš, da se ne
bodo. Pretoki iz Avstrije so začeli naraščati v ponedeljek zgodaj zjutraj in ob 11. uri že presegli 2.000
m3/s, ob 15. uri pa dosegli največjo urno vrednost 2.584 m3/s. Pretoku iz Avstrije so se pridružili številni
lokalni pritoki, saj so potoki s Pohorja dosegli zelo
velike vrednosti. Največji urni pretok na preostalih
elektrarnah je bil zabeležen ob 18. uri na HE Zlatoličje,
in sicer 3.165 m3/s, in je presegel računski pretok s
povratno dobo 100 let, ki znaša 2.804 m3/s.
Glavna naloga osebja v centru vodenja in na
elektrarnah je bila odpraviti vodo naprej, proizvodnja je
bila »v drugem« planu. Svojo nalogo so vsi sodelujoči
opravili zelo dobro. Veliki pretoki vode so povzročili
močan dvig gladin vode pod elektrarnami in s tem
veliko nevšečnosti na samih elektrarnah. Na HE Ožbalt
je voda poplavila turbinsko etažo agregata 2.
Poplavljen agregat 2 HE Ožbalt
HE Fala – s spodnje strani (05.11.2012 ob 14.00)
Na HE Fala je voda vdrla v nosilni ležaj
agregata 2, na okna generatorskega prostora agregata 1 pa je bilo treba namestiti
vreče s peskom, da voda ne bi vdrla v
prostor. Na jezu Melje je voda zalila
generatorski prostor z generatorjem
agregata 2 MHE Melje in poplavila celotno
črpališče komunalnih voda v Melju. V HE
Zlatoličje tudi ni manjkalo veliko, da bi
voda vdrla v prostor razbremenilcev.
Poplavljena HE Formin (06.11.2012)
Najhuje je bilo na HE Formin, kjer je voda iz
zaledja in potoka Zvirenčina najprej začela
vdirati po kabelskem kanalu v elektrarno, potem
pa razdejala generatorski polji 110 kV stikališča.
Svojo moč je pokazala, ko je vdrla čez polje v
odvodni kanal in na dveh mestih prinesla v
odvodni kanal več kot 620.000 m3 materiala in
zaprla iztok tako, da je povzročila zalitje
turbinske in generatorske etaže do višine 1,5
metra. S pravočasno zaustavitvijo agregatov in
18 Letno poročilo DEM 2012
izklopom vseh 110 kV daljnovodov, ki so povezani v
stikališče HE Formin, smo preprečili, da bi naprave
izklopila zaščita. V 110 kV omrežju je bilo do 30.
novembra vzpostavljeno začasno obratovalno stanje, saj
je bilo stikališče 110 kV v HE Formin brez enosmerne in
izmenične napetosti za krmiljenje, signalizacijo in zaščito.
Vdor vode v odvodni kanal HE Formin
Poškodbe 110 kV stikališča HE Formin (06.11.2012)
Po umiritvi pretokov so vzdrževalne skupine začele
pregledovati škodo in se pripravljati na sanacijo naprav, ki
so bile pod vodo. Zdajšnja ocena je, da je vodna ujma na
objektih Dravskih elektrarn Maribor napravila za več kot
10 milijonov evrov škode, največ na gradbenih objektih.
Zalita HE Formin in bližnje hiše
Uspešno izveden tehnični pregled MHE Markovci
Na jezu Markovci smo letos zgradili malo hidroelektrarno
in tako energetsko izkoristili obvezni ekološko sprejemljivi
pretok v strugo Drave. Za investicijo, vredno 3,2 milijona
evrov, je že pridobljeno uporabno dovoljenje, 8. novembra
pa je bil uspešno izveden tehnični pregled. MHE Markovci
je preživela novembrske poplave in visoke vode brez
posledic, vendar v tem času zaradi visokega nivoja spodnje Poškodovana brežina pod HE Vuhred
vode ni mogla obratovati. Z dokončanjem MHE Markovci
so se zmanjšale manipulacije zapornic, zagotovljena je
tudi potrebna enakomerna količina ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Drave. MHE Markovci, ki
obratuje z dvema agregatoma po 450 kW, bo proizvedla cca 5.390 MWh električne energije na leto.
December
Nova člana Nadzornega sveta DEM
Zaradi poteka mandata funkcije članoma Nadzornega sveta družbe DEM predstavnikoma ustanovitelja in edinega družbenika mag. Djordju Žebeljanu in Reneju Jeromlu dne 30.11.2012 sta bila s 01.
decembrom za štiriletno mandatno obdobje v Nadzorni svet družbe DEM imenovana dr. Marko
Tandler in Miran Jug.
Letno poročilo DEM 2012 19
20 Letno poročilo DEM 2012
02
Poslovno
poročilo
Letno poročilo DEM 2012 21
2.1
Predstavitev
družbe
DEM so družba z omejeno odgovornostjo, vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v
Mariboru, številka registrskega vložka 1/00278-00.
Družba nima podružnic.
OSEBNA IZKAZNICA DRUŽBE
Polno ime družbe:
Skrajšano ime družbe:
Oblika organiziranosti:
Naslov družbe:
Telefon:
Fax:
Številka registrskega vložka:
Osnovni kapital:
Velikost:
Leto ustanovitve:
Transakcijski račun:
Davčna številka:
Identifikacijska številka za DDV:
Matična številka:
Spletni naslov:
E – pošta:
Šifra dejavnosti:
Direktor družbe:
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o.
DEM d.o.o.
družba z omejeno odgovornostjo
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
02 300 50 00
02 300 56 55
1/278/000
395.011.180 EUR
veliko podjetje
1918
04515-0000337195 pri NKBM
96254459
SI96254459
5044286
www.dem.si
dem@dem.si
D35.111
mag. VILJEM POZEB
V DEM izkoriščamo energijo vode oziroma hidroenergijo za proizvodnjo električne energije.
Voda je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Je
najpomembnejši obnovljivi vir energije. Kar 21,6 % vse električne energije na svetu je
proizvedeno z izkoriščanjem energije vode. Pretvorba hidroenergije v električno energijo
poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo
moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem.
22 Letno poročilo DEM 2012
Elektrarne na Dravi so izjemnega pomena v slovenskem elektroenergetskem sistemu, saj
proizvedejo v povprečju letno kar 25,5 % skupne proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Izkoriščanje energetskega potenciala reke Drave se je začelo leta 1918, ko je bila zgrajena
elektrarna Fala. Elektrarni Fala je sledila izgradnja in vstavljanje v obratovanje elektrarn
Dravograd leta 1943, Mariborski otok leta 1948, Vuzenica leta 1953, Vuhred leta 1956,
Ožbalt leta 1960, Zlatoličje leta 1968 in Formin leta 1978.
Verigo elektrarn na slovenskem delu reke Drave sestavlja osem elektrarn s skupno močjo na
pragu 587,3 MW. Z upoštevanjem malih elektrarn Melje, Markovci in Ceršak pa 591 MW.
Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi, s tremi malimi hidroelektrarnami in dvema
sončnima elektrarnama proizvedejo DEM kar 80 odstotkov slovenske električne energije, ki
ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom mednarodno priznanega certifikata RECS
(Renewable Energy Certificates System). Kakovostno energijo zagotavljajo na okolju prijazen
način in s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja.
Družba, ki je v lasti HSE, je v skladu s svojimi razvojnimi načrti tudi med najpomembnejšimi
naložbeniki izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi.
LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE
Na osnovi sklepa Vlade RS o prenosu njenega deleža na HSE, je HSE od 21. avgusta 2007
naprej 100 % lastnik DEM. Poslovni delež HSE v kapitalu DEM znaša na dan 31.12.2012
395.011.180 EUR.
ORGANI DRUŽBE IN ZASTOPANJE
Po Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Dravske elektrarne Maribor d.o.o. z dne
19.04.2012, ki ga je sprejel HSE kot edini družbenik (ustanovitelj) družbe DEM, sta določena naslednja
organa družbe:
• NADZORNI SVET
• DIREKTOR DRUŽBE
Ustanovitelj ima vlogo in vse pristojnosti skupščine, skladno z Aktom o ustanovitvi družbe
DEM in veljavno zakonodajo, pod pogojem statusne oblike d.o.o. z enim družbenikom.
NADZORNI SVET
• dr. Marko Tandler - predsednik (datum imenovanja: 01.12.2012 – potek mandata: 01.12.2016);
• Miran Jug – član (datum imenovanja: 01.12.2012 – potek mandata: 01.12.2016);
• Marjan Kirbiš - član, predstavnik zaposlenih (datum imenovanja: 18.03.2008 – potek
mandata: do odpoklica oz. naslednjih volitev v Svet delavcev).
DIREKTOR DRUŽBE
V družbi je imenovana enočlanska uprava. Družbo zastopa direktor z omejitvami. Direktor
družbe je mag. Viljem Pozeb, ki je mandat nastopil 30. septembra 2009. Direktor je imenovan
za mandat 4-ih let.
Letno poročilo DEM 2012 23
SINDIKAT IN SVET DELAVCEV
SINDIKAT
Sindikat družbe DEM (v nadaljevanju sindikat družbe) je temeljna oblika organiziranja članov Sindikata
delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sindikat družbe deluje na podlagi statuta in programa SDE
Slovenije ter programa in Pravil sindikata družbe. Sindikat družbe zastopa in predstavlja predsednik, v
njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika oziroma drugi pooblaščeni sindikalni zaupnik.
Seznam članov upravljanja sindikata družbe prikazuje spodnja tabela:
IME IN PRIIMEK
SINDIKAT
Bojan Majhenič
Igor Štruc
Andrej Kogelnik
Janez Tratnik
Danilo Kure
Danilo Maučnik
Marija Sok
Zdravko Vindiš
Zvezdana Damijan
Gorazd Kac
Mojca Pogačnik
Aleš Kirbiš
Angelca Sagadin
Simona Krope
Helena Siebenreich
FUNKCIJA
Predsednik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
Namestnik
Zaupnik
predsednika
zaupnika
zaupnika
zaupnika
zaupnika
zaupnika
zaupnika
DATUM
IMENOVANJA
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
2010
DATUM POTEKA
MANDATA
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
13.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
05.
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
2015
SVET DELAVCEV
V skladu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter na pobudo sindikata je bil 09. februarja 1999
izvoljen prvi Svet delavcev DEM (v nadaljevanju svet), kateri je imel svojo ustanovno sejo 1. marca istega
leta. Pristojnosti sveta so predvsem »upravljavske« narave, medtem, ko je za delovna razmerja pristojen
sindikat družbe. Svet predstavlja in zastopa predsednik, ki pripravlja, sklicuje in vodi seje ter organizira delo
sveta, ter je pooblaščeni odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta sveta glede uporabe sredstev sveta. V
odsotnosti predsednika opravlja vse njegove funkcije namestnik predsednika sveta.
Sestava Sveta delavcev je razvidna iz spodnje tabele:
SVET DELAVCEV
Vladimir Šega
Igor Štruc
Marjan Kirbiš
Stanislav Jamnik
Dragica Manfreda
Jožef Čeru
Jožef Korbar
Miran Smolinger
Dušan Dukarič
24 Letno poročilo DEM 2012
Predsednik
Namestnik predsednika
Član,
predst. zap. NS DEM
05. 04. 2011
05. 04. 2011
05. 04. 2011
Član
Članica
Član
Član
Član
Član
05.
05.
05.
05.
05.
05.
04.
04.
04.
04.
04.
04.
2011
2011
2011
2011
2011
2011
05. 04. 2015
05. 04. 2015
05. 04. 2015
mandat v NS vezan
na mandat v SD
05.
05.
05.
05.
05.
05.
04.
04.
04.
04.
04.
04.
2015
2015
2015
2015
2015
2015
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE Z ORGANIZACIJSKO
SHEMO
Družba ima naslednje organizacijske enote:
• direktor;
• pomočnik direktorja;
• svetovanje direktorju;
• štabne službe direktorja;
• tehnično področje, ki ima naslednje nivoje organizacije: delovne enote, službe
oddelki;
• sektor za razvoj in izgradnje ter poslovno splošni sektor, ki imata naslednje nivoje
organizacije: službe, oddelki;
• začasna organizacijska enota – projekti.
Svoje dejavnosti in naloge izvajajo v zaokroženih strokovnih področjih, pri čemer se
odgovornost deli po načelu hierarhije. Vse dejavnosti družbe so medsebojno usklajene, kar je
posledica zagotavljanja potrebne koordinacije.
Organizacijska shema družbe na dan 31.12.2012:
DIREKTOR
POMOČNIK
DIREKTORJA
SVETOVANJE
DIREKTORJU
PROJEKTI kot začasne
organizacijske enote
KONTROLING
IN PLANIRANJE
INFORMATIKA
NOTRANJA REVIZIJA
PRAVNA PISARNA
VZD in PV
PRV ZA SISTEME
VODENJA
POSLOVNO SPLOŠNI
SEKTOR
TEHNIČNO
PODROČJE
SEKTOR RAZVOJA
IN IZGRADNJE
NABAVA IN
PRODAJA
OBRATOVANJE
IN VZDRŽEVANJE
PROJEKTNA
PISARNA
RAČUNOVODSTVO
STROKOVNA
PODPORA
NOVOGRADNJE
FINANCE
VODENJE
PROIZVODNJE
ZAGOTAVLJANJE
ČLOVEŠKIH VIROV
SPLOŠNE ZADEVE
Letno poročilo DEM 2012 25
DEJAVNOSTI POSLOVANJA DRUŽBE
Glavna dejavnost družbe je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah. Ostale
dejavnosti družbe pa so:
• medkrajevni in drug cestni potniški promet;
• cestni tovorni promet;
• telekomunikacijske dejavnosti po vodih;
• svetovanje o računalniških napravah in programih;
• druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane
dejavnosti;
• oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin;
• računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje – razen
revizijske dejavnosti;
• drugo podjetniško in poslovno svetovanje;
• druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje;
• obratovanje športnih objektov.
Družba poleg navedenih dejavnosti opravlja tudi druge registrirane dejavnosti v skladu z
Aktom o ustanovitvi družbe.
KAPITALSKE POVEZAVE Z DRUGIMI DRUŽBAMI
POVEZAVA Z OBVLADUJOČO DRUŽBO HSE
Družba DEM je povezana v skupino Holding Slovenske elektrarne. Vlada Republike Slovenije
je 26. julija 2001 ustanovila HSE s ciljem skupnega nastopanja ponudnikov na trgu z
električno energijo, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter izgradnje verige HE na spodnji
Savi. Vanj je povezala šest družb. Družba HSE je torej obvladujoča družba, ostale družbe v
skupini pa odvisne družbe. Tako HSE, kot tudi odvisne družbe, so pravno samostojne osebe.
Družba HSE, s sedežem v Ljubljani, Koprska ulica 92, je na dan 31.12.2012 za DEM
obvladujoča družba, ki je sestavila skupinsko letno poročilo za leto 2012 za skupino družb, za
katere je obvladujoča družba.
Poslovodstvo družbe DEM je v skladu s 545. členom ZGD-1 podalo Poročilo o odnosih do
povezanih družb za leto 2012. Poročilo je bilo v skladu s 546. členom ZGD-1 predloženo
pooblaščenemu revizorju. Iz poročila izhaja, da: DEM na osnovi okoliščin, ki so ji bile znane v
trenutku, ko je bil opravljen pravni posel, ocenjuje, da v navedenih poslih z obvladujočo
družbo in z njo povezanimi družbami, ni bila prikrajšana, oziroma v letu 2012 ni bil opravljen
noben pravni posel in storjeno ali opuščeno dejanje, ki bi družbi povzročilo škodo in bi to bila
posledica vplivanja družbe HSE.
26 Letno poročilo DEM 2012
POVEZAVA Z ODVISNIMI, PRIDRUŽENIMI IN SKUPAJ OBVLADOVANIMI DRUŽBAMI
V DEM imamo lastniške deleže v štirih družbah:
25,0 % lastniški delež
• HSE Invest
50,0 % lastniški delež
• ELDOM
30,8 % lastniški delež
• HESS
100,0 % lastniški delež
• PRI
• MHE Lobnica 65,0 % lastniški delež
Zgoraj omenjeni lastniški deleži, so knjigovodsko prikazani med dolgoročnimi sredstvi kot dolgoročne
finančne naložbe.
HSE INVEST
HSE Invest d.o.o., družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov je bila ustanovljena
25.04.2002 s sprejetjem Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. HSE Invest je
torej odvisna družba, katere ustanovitelji in družbeniki so družbe HSE, DEM, SENG in SEL,
vsaka v enakem deležu.
V podjetju HSE Invest d.o.o., s sedežem na Obrežni ulici 170a v Mariboru imamo v DEM
25% lastniški delež, kar predstavlja naložbo v višini 80.000 EUR.
ELDOM
ELDOM d.o.o., podjetje za organiziranje vzdrževanja stavb in nudenje gostinskih storitev, je
bilo ustanovljeno 01.07.1991. Njeni ustanovitelji so elektrogospodarska podjetja Slovenije:
• Dravske elektrarne Maribor;
• Elektro Maribor;
• Elektro Slovenija.
Leta 2004 so imela v ELDOM-u delež štiri podjetja in sicer razen zgoraj navedenih treh
ustanoviteljic še podjetje Elektroinštitut Milan Vidmar. Vsako podjetje je imelo v ELDOM-u
25% lastniški delež. Januarja 2005 smo kupili 25% delež ELDOM-a, ki je bil v lasti podjetja
Elektroinštitut Milan Vidmar. Tako imamo v družbi ELDOM, s sedežem na Vetrinjski ulici 2 v
Mariboru, 50% lastniški delež.
HESS - Hidroelektrarne na spodnji Savi
HESS d.o.o. so 12. februarja 2008 ustanovile družbe HSE, DEM, SENG, Termoelektrarna
Brestanica in Gen Energija. Družba HESS je nastala s preoblikovanjem nekdanjega
projektnega koordinatorja, t.i. Skupnega podviga, v pravno osebo zaradi transparentnosti
vlaganj ter skladnosti s koncesijsko pogodbo in zakonom o koncesiji.
HESS bodo imele prednostno nalogo še naprej graditi preostale hidroelektrarne na spodnji
Savi z možnostjo nadaljnje izgradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi.
DEM so v družbi HESS udeležene s poslovnim deležem v višini 30,8 %.
Letno poročilo DEM 2012 27
PRI - Pomurski razvojni inštitut
DEM so junija 2008 ustanovile PRI z namenom približevanja projekta izgradnje hidroelektrarn na reki Muri zainteresirani javnosti. Ustanovile so ga z željo, da pritegnejo k
sodelovanju strokovnjake številnih znanj in z različnih področij delovanja. Sedež inštituta je v
Murski Soboti.
Glavna naloga inštituta je predvsem informiranje zainteresirane javnosti o izvajanju
strokovnih podlag o energetski izrabi vodnega potenciala na reki Muri (okoljskih tematik,
preučevanja flore in favne, pa do študij kmetijstva, gospodarstva in turizma) in njihova
predstavitev javnosti.
MHE Lobnica
Maja 2011 sta DEM in družba Hmezad Jeklo d.o.o. ustanovili skupno družbo Mala
hidroelektrarna Lobnica, družba za proizvodnjo električne energije d.o.o. V družbi MHE
Lobnica d.o.o., s sedežem na Obrežni ulici 170 v Mariboru imamo v DEM 65 % lastniški
delež. Preostali delež v višini 35 % ima drugi družbenik, družba Hmezad Jeklo d.o.o.
Glavna dejavnost družbe je proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah. Ostale dejavnosti
družbe pa so:



• druga proizvodnja električne energije,
• prenos električne energije,
• trgovanje z električno energijo,
• gradnja vodnih objektov.
Na podlagi družbene pogodbe družbe z omejeno odgovornostjo MHE Lobnica, sta določena
naslednja organa družbe: skupščina in direktor. Direktor družbe je mag. Ladislav Tomšič.
Družba ima tudi prokurista.
KRATKA ZGODOVINA GRADNJE DRAVSKIH ELEKTRARN
ENERGETSKI ČASOVNI TOK MOČI OD FALE DO FORMINA
1918
HE Fala
1942 – 1958
HE Dravograd, HE Mariborski otok, HE Vuzenica, HE Vuhred
1960 – 1978
HE Ožbalt, HE Zlatoličje, HE Formin
Sklenjena veriga 8 elektrarn na Dravi je bila zgrajena v obdobju od leta 1918 do leta 1978, že
izvedene in načrtovane prenove pa moči dravskih elektrarn ohranjajo še za mnoga desetletja
tretjega tisočletja.
Prva dravska hidroelektrarna v Sloveniji, HE Fala, je bila v času svojega nastanka po prvi
svetovni vojni najmodernejša in najmočnejša hidroelektrarna na območju vzhodnih Alp in v
srednji Evropi ter nosilec industrijskega razvoja in električnega omrežja v osrednji in
severovzhodni Sloveniji.
Razpad Avstroogrske monarhije in nastanek stare Jugoslavije je zaradi spremenjenih
gospodarskih in tudi političnih razmer zavrl nadaljnjo izgradnjo hidroelektrarn na Dravi.
28 Letno poročilo DEM 2012
Med drugo svetovno vojno sta nastajali HE Dravograd in
HE Mariborski otok, rečni elektrarni stebrnega tipa.
Gradnja HE Mariborski otok
V HE Dravograd, ki je med vojno že delovala, so bila leta
1945 izvedena obsežna obnovitvena in dopolnitvena dela,
s katerimi so bile odpravljene posledice bombardiranja in
so omogočila delovanje prvih dveh turbin. V HE
Mariborski otok, ki je bila po vojni opuščeno gradbišče, je
prva turbina začela obratovati leta 1948, do leta 1960 pa
sta se ji pridružili še dve turbini.
Po končani vojni sta bili zgrajeni rečni elektrarni stebrnega tipa HE Vuzenica in HE Vuhred.
Prvi agregat HE Vuzenica je pričel obratovati leta 1953, zadnji (tretji) pa leta 1956. V času
gradnje HE Vuzenica se je začelo s projektiranjem naslednje, dolvodne stopnje HE Vuhred.
HE Vuhred je pričela s prvim agregatom obratovati leta 1955, v celoti z vsemi tremi pa 1958
leta. Za časa gradnje HE Vuhred je bila projektirana še zadnja stopnja na Zgornji Dravi, HE
Ožbalt, rečna elektrarna stebrnega tipa. HE Ožbalt je s prvim agregatom pričela obratovati
leta 1960, s polno močjo pa leta 1962.
Osnovni projekt za t.i. "spodnjo" Dravo je bil izdelan
leta 1956. HE Zlatoličje, zgrajena v letih 1964 - 1969,
je bila prva elektrarna rečno-kanalskega tipa.
Elektrarna, ki ji vodo zagotavlja 17,2 km dolg
dovodni kanal od zajezitve v Melju, voda pa se v
strugo Drave vrača po 6,2 km dolgem odvodnem
kanalu, je najmočnejša HE v Sloveniji. Z nekaj leti
presledka je bila pričeta še gradnja HE Formin,
HE Zlatoličje
elektrarne kanalskega tipa, ki je začela obratovati leta
1978. Njen veliki akumulacijski bazen povečuje prilagodljivost obratovanja in zagotavlja večjo
proizvodnjo v konicah. S tem je bila zaključena izgradnja slovenskih dravskih elektrarn.
DOGRADITVE IN PRENOVE
Zmogljivosti najstarejše dravske elektrarne, HE Fala, so bile leta 1977 povečane z dograditvijo
osmega agregata. Leta 1991 sta bila zgrajena še dva nova agregata, ki sta nadomestila
proizvodnjo sedmih najstarejših, zaradi dotrajanosti opuščenih agregatov.
V zadnjih dveh desetletjih je bilo prenovljenih tudi preostalih pet gornje dravskih elektrarn, s
čimer sta bili povečani zmogljivost in konična moč vsake elektrarne, skupno povečanje pa je
primerljivo z obratovanjem še ene dodatne elektrarne.
Od leta 1918, ko so bile na reki Dravi proizvedene prve kilovatne ure električne energije, do
konca leta 2010, so elektrarne na Dravi proizvedle več kot 125 milijard kWh električne
energije.
Skupna moč DEM, ki je leta 1918 znašala 20 MW, dosega danes 591 MW.
Letno poročilo DEM 2012 29
2.2
Poslovna
politika
družbe
ENERGIJA IZ NARAVE ZA ČLOVEKA IN NARAVO
Čista in okolju prijazna energija DEM predstavlja kar četrtino v Sloveniji proizvedene električne
energije. Delovanje družbe, ki večino svoje dejavnosti opravlja na reki elektrarn, temelji na učinkovitih
procesih, ki potekajo z minimalno obremenitvijo virov in okolja.
POSLANSTVO
DEM so vodilno podjetje na področju učinkovite izrabe obnovljivih energetskih virov v Sloveniji, ki s
svojo razvojno naravnanostjo zagotavlja kakovostno energijo na okolju prijazen način, s ciljem
ekonomske uspešnosti in skladnega trajnostnega razvoja okolja in tržišča, na katerem deluje.
VIZIJA
Z učinkovito izrabo obnovljivih virov in optimalno razporeditvijo lastnih resursov ohraniti položaj
vodilnega hidroenergetskega sistema v Sloveniji, hkrati pa se s strateškimi partnerstvi in smiselno
širitvijo dejavnosti uveljavljati na tržno zanimivih področjih.
STRATEŠKI CILJI
Ključni strateški cilji družbe izhajajo iz Strateškega razvojnega programa družbe za obdobje do leta
2018 in iz Razvojnega načrta skupine HSE 2006 do 2015 s pogledom do 2025.Nadzorni svet DEM je
dolgoročni načrt obnove in razvoja za obdobje 2003 - 2018 obravnaval in sprejel na svoji 13. redni seji
dne 06. maja 2003.
Ključni strateški cilji družbe DEM do leta 2018 so sledeči:
V okviru varne in zanesljive proizvodnje ter izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti:
• Izvajanje optimalne in skupne politike vzdrževanja;
– Vzdrževanje večine HE objektov v skupini HSE,
– Zagotavljanje varnega obratovanja HE,
– Monitoring objektov in naprav.
• Izvedba načrtovanih investicij v nove proizvodne zmogljivosti;
– Izgradnja črpalne HE Kozjak do leta 2019,
– Izgradnja verige HE na reki Muri,
– Obnovitev obstoječih kapacitet in povečanje moči (obnova HE Zlatoličje –
do konca leta 2013).
• Skrb za trajnostni razvoj;
• Maksimalno izkoriščanje naravnih danosti reke Drave in njenih pritokov;
• Racionalna izraba hidroenergetskega potenciala z malimi HE;
• Postati nosilec hidroenergetskega stebra v skupini HSE;
• Zagotavljanje vseh pogojev (kadri, organizacija, finance) za izvedbo strateških projektov.
V okviru racionalizacije poslovanja:
• Zagotavljanje konkurenčnosti z zniževanjem stroškov poslovanja;
V okviru upravljanja s človeškimi viri:
• Skrbeti za izobražene, kompetentne, zadovoljne in motivirane zaposlene;
• Zagotavljati optimalno število zaposlenih;
• Zagotavljati optimalno kadrovsko strukturo;
• Skrbeti za nenehno usposabljanje;
• Skrbeti za kakovost delovnega življenja.
30 Letno poročilo DEM 2012
V okviru upravljanja s finančnimi viri:
• Zagotavljati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost;
• Obvladovati finančna tveganja;
• Zagotavljati optimalne vire financiranja;
• Voditi optimalno finančno politiko;
• Optimirati strukturo virov financiranja in kapitalsko sestavo.
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je proti koncu leta 2012 še zmanjšala, razmere
na finančnih trgih pa so se nekoliko izboljšale. Podobno kot v preteklih mesecih nekatere
druge mednarodne institucije je januarja tudi IMF znižal svoje napovedi rasti za največja
svetovna gospodarstva in evrsko območje. Evrskemu območju napoveduje 0,2 odstotno
krčenje gospodarske aktivnosti.
Gibanje kratkoročnih kazalnikov v Sloveniji ob koncu leta kaže na nadaljnje krčenje
gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju 2012. Obseg proizvodnje v predelovalnih
dejavnostih, ki se je od sredine lanskega leta skromno povečeval, se je novembra močno
zmanjšal. Izvoz blaga se je oktobra in novembra sicer nekoliko povečal, a je bil v obeh mesecih
pod ravnjo tretjega četrtletja. Od te je bila kljub novembrskemu zvišanju precej nižja tudi
aktivnost v gradbeništvu. Realni prihodek v trgovini na drobno se zadržuje na najnižji ravni po
letu 2008, nominalni prihodek tržnih storitev pa se je nadalje znižal.
2.3
Značilnosti
gospodarskega
okolja
v letu 20121
Razmere na trgu dela so se ob koncu leta 2012 še zaostrile; novembrsko gibanje plač so
zaznamovala izredna izplačila, ki pa so bila najnižja v zadnjih osmih letih. Število delovno
aktivnih po statističnem registru se je novembra nadalje zmanjšalo (desez.) in bilo na najnižji
ravni po letu 2000, stopnja registrirane brezposelnosti, ki se v lanskih prvih treh četrtletjih ni
bistveno spreminjala, pa na najvišji (12,1 % desez.). Povprečna bruto plača na zaposlenega je
bila v enajstih mesecih medletno nespremenjena. Zaradi skromnejših izplačil trinajstih plač in
božičnic se je, po stagnaciji v tretjem četrtletju, novembra precej znižala, zlasti v javnih
družbah, ki so lani izplačale bistveno manj izrednih izplačil plač kot ob koncu leta 2011.
Cene življenjskih potrebščin so se lani v Sloveniji zvišale bolj kot v evrskem območju.
Podobno kot v celotnem evrskem območju so bili tudi pri nas ključni razlogi za povišano
inflacijo dražji energenti (zlasti višje cene tekočih goriv) in višje cene hrane ter storitev. Višjo
rast kot v evrskem območju so beležile predvsem cene hrane. K lanskoletni rasti cen so
pomembno prispevale davčne spremembe, predvsem višje trošarine na tobačne izdelke,
tekoča goriva in alkoholne pijače, v manjši meri pa tudi dvig nekaterih okoljskih dajatev.
Lani se je nadaljevalo izboljševanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ki pa
je bilo med najnižjim v evrskem območju. Zaradi nižjega tečaja evra se je izboljšanje cenovne
konkurenčnosti nadaljevalo tretje leto zapored, relativno manjše kot v preostalih članicah
evrskega območja pa je bilo predvsem zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave. V
devetih mesecih leta 2012 se je, zaradi nižjega tečaja evra in relativnih stroškov dela na enoto
proizvoda, nadaljevalo tudi medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva.
Kljub ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v
letih 2008−2009 ostaja v skupini držav evrskega območja in EU z večjim poslabšanjem
stroškovne konkurenčnosti v času krize.
1
Vir: UMAR
Letno poročilo DEM 2012 31
Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je ob koncu leta 2012 še
okrepilo, neto odplačevanje tujih obveznosti domačih bank pa nadaljevalo.
Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 1,1 mrd EUR oz. 3,1 %
napovedanega BDP, kar je skladno z rebalansom državnega proračuna. Zaradi ukrepov
javnofinančne konsolidacije je bil občutno manjši kot v letu 2011 (za 420 mio EUR oz. 27,5
%), zlasti kot posledica zmanjšanja odhodkov (za 369 mio EUR), nekoliko višji so bili tudi
prihodki.
KOLIČINSKA BILANCA ELEKTRIČNE ENERGIJE
V letu 2012 je bilo v Sloveniji proizvedeno
skupaj 11.075 GWh električne energije, kjer
upoštevamo pri proizvodnji električne
energije v Nuklearni elektrarni Krško samo
tisti del, ki ga je prevzela Slovenija. Večji del
električne energije je bil proizveden v
termoelektrarnah, delež proizvodnje v
hidroelektrarnah znaša 33,67 %. Male
hidroelektrarne in ostale elektrarne, ki
izkoriščajo obnovljive vire in elektrarne v
soproizvodnji so proizvedle 94 GWh ali 0,85
% od skupno proizvedene električne energije
v Sloveniji. Proizvodnja in delež posamezne
družbe v celotni proizvodnji Slovenije sta
razvidna iz tabele na desni strani.
Proizvajalci
DEM
HESS
SEL
SENG
TEB
TEŠ
TET
TE-TOL
NEK - Slovenski del
OVE in SPTE
Skupaj
Oddano v
omrežje (GWh)
Delež
(%)
2.627
237
291
574
5,4
3.687
572
372
2.616
94
11.075
23,72
2,14
2,63
5,18
0,05
33,29
5,16
3,36
23,62
0,85
100,00
V dvanajstih mesecih preteklega leta je bila poraba električne energije za manj kot 1 % manjša
v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2011.
32 Letno poročilo DEM 2012
Pri uresničevanju razvojnih in strateških ciljev imajo dobavitelji vedno večji pomen. Postopki
nabave so v DEM urejeni s Pravilnikom o postopkih naročanja in Pravilnikom o uvrščanju
ponudnikov na listo odobrenih ponudnikov. V skladu z obema pravilnikoma vse več nabav
realiziramo pri odobrenih dobaviteljih, ki izpolnjujejo zahteve standardov in imajo priznane
reference.
2.4
Nabava
in dobavitelji
V DEM težimo k čim večji centralizaciji nabavne funkcije, vendar zaradi narave dela tega ni
mogoče v celoti izvajati.
Z namenom racionalizacije poslovanja in doseganja boljših nabavnih pogojev, težimo k
zmanjševanju števila dobaviteljev.
Med poglavitne naloge nabave uvrščamo iskanje najugodnejših virov kakovostnih izdelkov in
storitev priznanih domačih in tujih dobaviteljev. Največji dobavitelji so praviloma dobavitelji
investicijske opreme in tisti, ki za nas opravljajo večja vzdrževalna dela.
Kakovost dobave materiala in storitev posameznih dobaviteljev neposredno vpliva na
brezhibno delovanje naših naprav, kar je pogoj za nemoteno proizvodnjo električne energije.
Zaradi pomembnosti zagotavljanja nemotene proizvodnje električne energije ima izbor
kakovostnih dobaviteljev še toliko večji pomen.
V skladu z zahtevami zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9001 in ISO 14001, v DEM
že enajsto leto izvajamo sistematično ocenjevanje dobaviteljev in jih razvrščamo na listo
odobrenih ponudnikov v skupine A, B, C ali D. Za ocenjevanje in s tem uvrščanje na listo
odobrenih ponudnikov se upošteva dobavitelje pomembnejših strateških proizvodov in
storitev, pomembnih za proces proizvodnje in vzdrževanja elektroenergetskih objektov in
opreme.
V letu 2012 so vsi strateško pomembni dobavitelji razvrščeni v skupino B, kar je rezultat
spremembe kriterijev ocenjevanja dobaviteljev.
Največji tuj dobavitelj v letu 2012 je bila družba Brϋel & Kjaer Vibro GmbH iz Nemčije.
Največji domači dobavitelji, ki so za nas v letu 2012 opravili dobavo investicijske opreme,
investicijskega vzdrževanja in storitve vzdrževanja, so:
• SGP Pomgrad d.d.;
• Esotech d.d.;
• HSE Invest d.o.o.;
• HTZ Velenje I.P. d.o.o.;
• Fira d.o.o.;
• ANDINO-Hydropower Engineering d.o.o.;
• Metalna SRM d.o.o.;
• Granit d.d.;
• Map - trade d.o.o.;
• VGP Drava Ptuj d.d..
Letno poročilo DEM 2012 33
2.5
Prodaja
in kupci
STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE
Družba DEM je v letu 2012 ustvarila 69.260.996 EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je za
2,34 % več kakor v letu 2011, ko so ti znašali 67.675.469 EUR. Na domačem trgu smo ustvarili
99,96 % čistih prihodkov od prodaje, preostale 0,04 % smo ustvarili na tujem trgu.
Struktura prihodkov od prodaje v letu 2012:
Električna energija 98,58 %
Ostalo 1,42 %
V strukturi prihodkov od prodaje največji delež (98,58 %) predstavljajo prihodki od prodane
električne energije, 1,42 % pa prihodki od prodaje ostalih proizvodov in storitev.
ELEKTRIČNA ENERGIJA
V družbi večino čistih prihodkov od prodaje ustvarimo s prodajo električne energije.
Električno energijo prodamo kupcema HSE (ustvarjeni prihodki iz naslova prodane električne
energije, proizvedene v HE na reki Dravi so v letu 2012 znašali 67.267.634 EUR, prihodki iz
naslova prodane električne energije, proizvedene v mali HE Ceršak so v letu 2012 znašali
242.919 EUR, prihodki iz naslova prodane električne energije proizvedene v mali HE Melje so
v letu 2012 znašali 639.488 EUR, prihodki iz naslova prodane električne energije proizvedene
v mali HE Markovci so v letu 2012 znašali 76.742 EUR, prihodki iz naslova prodane električne
energije ustvarjeni v sončni elektrarni Sončni park Zlatoličje so v letu 2012 znašali 4.092 EUR,
prihodki iz naslova prodane električne energije ustvarjeni v sončni elektrarni Formin so v letu
2012 znašali 2.208 EUR), s katerim imamo sklenjeno letno pogodbo o prodaji električne
energije, ter Borzen (ustvarjeni prihodki iz naslova prodane električne energije v letu 2012 so
bili 43.672 EUR).
OSTALA PRODAJA
Ostali čisti prihodki od prodaje so sestavljeni iz prihodkov na tujem trgu, prihodkov iz
naslova storitev, najemnin, menze in drugih prihodkov od prodaje.
34 Letno poročilo DEM 2012
Obratovanje v letu 2012 so zaznamovali različni dogodki, med njimi tudi pretoki, ki jih na
Dravi že dolgo nismo, oziroma še ne doživeli. Začetek leta, predvsem pomladni meseci so bili
zelo skromni s padavinami. V juliju se je dogajanje obrnilo in padavine so bile nad
dolgoletnim povprečjem. V mesecu novembru smo doživeli tudi izredno velike pretoke, ki
so presegli pretoke s povratno dobo 100 let in so imeli za posledico katastrofalne poplave
v porečju Drave v Sloveniji. Ob poplavah je na objektih DEM prišlo do zalitja agregata 2 na
HE Ožbalt, zalitja nosilnega ležaja agregata 2 HE Fala, zalitja agregata 2 MHE Melje ter
poškodovanja generatorskih polj, zalitja obeh agregatov HE Formin, kjer je voda zalila
generatorsko etažo v višini 1,5 metra in zasutje odvodnega kanala.
2.6
Proizvodnja
in
obratovanje
Med ostalimi dogodki so pomembnejši še začetek obratovanja MHE Ruše – Lobnica v aprilu,
začetek obratovanja MHE Markovci v avgustu, začetek obratovanja agregata 1 HE Zlatoličje
po prenovi v oktobru in vključitev v obratovanje sončne elektrarne v Zlatoličju (2. faza) in v
Dravogradu v mesecu decembru.
OSNOVNI PODATKI O NAPRAVAH
V spodnji tabeli so prikazani osnovni tehnični podatki elektrarn:
Elektrarna
Dravograd
Vuzenica
Vuhred
Ožbalt
Fala
Mariborski otok
Zlatoličje
Formin
Skupaj
MHE Melje
MHE Markovci
MHE Ceršak
Male HE skupaj
SE Dravograd
SE OCV 3
SE Zlatoličje
SE Formin
SE skupaj
DEM Skupaj
MHE Ruše*
Nazivni Nazivna
Navidezna
Koristna
Moč na
Letna
Začetek
Število Statični turbinski
moč
moč
akumulacija
padec
pragu
obratovanja agregatov
pretok
turbin
generatorjev proizvodnja
(m)
(MW)
(GWh)
(106 m3)
(MW)
(MVA)
(m3/s)
29.12.1943
30.12.1953
06.06.1956
17.09.1960
06.05.1918
05.09.1948
13.10.1968
01.07.1978
1988
2012
1955
3
3
3
3
3
3
2
2
22
2
2
2
6
8,94
13,73
17,41
17,42
14,60
14,20
33,00
29,00
148,30
8,20
10,70
3,00
33,0
10,0
27,3
10
1,4
405
550
550
550
525
550
530
500
25,6
56,0
73,7
74,2
59,8
61,5
136,5
118,0
605,2
2,63
0,90
0,66
4,19
2012
2013
2011
2012
2012
28
2
609,4
0,11
26
56
72
73
58
60
126
116
587
2,260
0,775
0,662
3,697
0,042
0,026
0,843
0,112
1,023
591,72
0,1
36
78
90
90
74
78
170
148
764
3,430
1,112
1,755
6,297
0,042
0,026
0,843
0,112
1,023
771,32
0,16
142
247
297
305
260
270
577
548
2.646
8,69
4,06
4,32
17,07
0,043
0,028
0,963
0,123
1,157
2.664,23
0,53
1,034
1,806
2,229
1,420
0,533
2,188
0,183
4,499
13,892
13,892
* MHE Ruše samostojna pravna enota v solastništvu DEM in Hmezad Trgovine Žalec d.o.o..
Letno poročilo DEM 2012 35
PROIZVODNJA V LETU 2012
Proizvodnja elektrarn, ki se načrtuje v elektroenergetski bilanci je tista proizvodnja, ki jo
elektrarne lahko dosežejo, če so stalno obratovalno sposobne in je mesečni dotok enak
tistemu, ki ustreza 57 % verjetnosti nastopanja srednjih mesečnih pretokov.
Skupna proizvodnja oziroma oddaja v omrežje vseh agregatov velikih in malih hidroelektrarn
ter sončnih elektrarn je v letu 2012 znašala 2.645.320.541 kWh električne energije ali 112,97 %
načrtovane proizvodnje. Veliki agregati so proizvedli in oddali v omrežje 2.627.444.009 kWh
ali 112,96 %, agregati MHE so proizvedli in oddali v omrežje 17.762.029 kWh ali 114,34 %
načrtovane proizvodnje in sončne elektrarne 114.502 kWh. Vsa električna energija je bila
oddana HSE-ju.
Proizvodnja po
mesecih v letu 2012:
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
Proizvodnja (kMWh)
Velike HE
Male HE
SE
Skupaj
105.621.835
97.580.382
114.099.979
147.120.402
235.030.681
256.773.793
295.905.844
252.959.267
279.507.697
338.945.239
288.459.765
215.439.125
2.627.444.009
805.320
667.435
1.204.955
1.522.795
1.703.537
1.954.675
1.821.229
2.130.340
2.070.342
1.831.877
1.072.922
976.604
17.762.029
2.292
832
8.801
11.377
13.749
14.010
15.754
15.513
9.643
5.972
1.638
14.921
114.502
106.429.447
98.248.649
115.313.735
148.654.574
236.747.967
258.742.478
297.742.827
255.105.120
281.587.682
340.783.088
289.534.325
216.430.650
2.645.320.541
Načrtovana proizvodnja ni bila dosežena od začetka leta do meseca junija, julija in mesece do
konca leta pa je bila presežena, največ v mesecu oktobru, ko je bila načrtovana proizvodnja
presežena za 87 %.
Proizvodnja [kWh]
Proizvodnja v letu 2012 po mesecih in primerjava s planom:
400.000.000
350.000.000
300.000.000
250.000.000
200.000.000
150.000.000
100.000.000
50.000.000
0
Januar
Februar
Plan
36 Letno poročilo DEM 2012
Marec
April
Maj
Proizvodnja
Junij
Julij
Avgust
Septem. Oktober Novem. Decem.
Mesec
Diagram proizvodnje 2012:
Proizvodnja [MWh]
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
Januar
Februar
Marec
April
Planirani
Maj
Junij
Julij
Avgust
Septem. Oktober Novem. Decem.
Mesec
Ostvarjeni
PROIZVODNI DELEŽI POSAMEZNIH ELEKTRARN
Delež proizvodnje posamezne elektrarne v verigi je odvisen od instalirane moči elektrarne,
pretoka in padca. Elektrarne zgrajene v rečni strugi (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt,
Fala in Mariborski otok) so proizvedle 61,59 %, kanalski elektrarni (Zlatoličje in Formin) pa
37,73 % od celotne v omrežje oddane energije. Preostalih 0,68 % v omrežje oddane energije so
proizvedle MHE Melje, Markovci in Ceršak ter sončne elektrarne Zlatoličje, Formin in
Dravograd.
Proizvodnja posamezne elektrarne v letu 2012:
600.000.000
Proizvodnja [kWh]
546.046.451
500.000.000
452.059.843
400.000.000
338.754.972 331.424.241
300.000.000
268.758.547 278.952.544
264.779.460
200.000.000
146.667.951
100.000.000
0
12.237.786 1.421.150
Dravograd Vuzenica Vuhred
Ožbalt
Fala
Mariborski Zlatoličje
otok
Formin
MHE
Melje
MHE
Markovci
4.103.096
114.502
MHE
Ceršak
Sončne
elektrarne
Letno poročilo DEM 2012 37
Delež proizvodnje posamezne elektrarne v letu 2012 je razviden iz spodnjega grafikona:
Sončne elektrarne 0,004%
MHE Markovci 0,054%
Dravograd
MHE Ceršak 0,155%
5,54%
MHE Melje 0,463%
Vuzenica
10,01%
Vuhred
12,81%
Formin
17,09%
Ožbalt
12,53%
Fala
10,16%
Zlatoličje
20,64%
Mariborski otok
10,55%
V času obratovanja elektrarn od leta 1918 do konca leta 2012 so DEM oddale v omrežje
skupno 130.386.772.887 kWh električne energije. S to energijo bi lahko Slovenijo pri današnji
porabi oskrbovali skoraj 10 let.
Spodnja tabela prikazuje skupno proizvodnjo posameznih elektrarn od začetka obratovanja
elektrarne do vključno leta 2012 in njihov delež v skupni proizvodnji. Pri tem je potrebno
povedati, da je to delež električne energije oddane v omrežje.
Elektrarna
Dravograd
Vuzenica
Vuhred
Ožbalt
Fala
Mariborski otok
Zlatoličje
Formin
Melje
Markovci
Ceršak
Velike elektrarne
Male elektrarne
Sončne elektrarne
Skupaj
Proizvodnja od začetka
obratovanja do vključno
leta 2011 (kWh)
8.349.231.704
12.614.279.329
16.510.856.668
15.012.619.524
17.773.615.442
15.075.237.343
24.467.213.315
17.807.432.429
108.128.022
22.822.865
127.610.485.754
130.950.887
15.705
127.741.452.346
Proizvodnja
v letu 2012
(kWh)
146.667.951
264.779.460
338.754.972
331.424.241
268.758.547
278.952.544
546.046.451
452.059.843
12.237.786
1.421.150
4.103.096
2.627.444.009
17.762.029
114.502
2.645.320.541
Proizvodnja od začetka
obratovanja vključno
z letom 2012 (kWh)
8.495.899.655
12.879.058.789
16.849.611.640
15.344.043.765
18.042.373.989
15.354.189.887
25.013.259.766
18.259.492.272
120.365.808
1.421.150
26.925.961
130.237.929.763
148.712.916
130.207
130.386.772.887
Delež
(%)
6,52
9,88
12,92
11,77
13,84
11,78
19,18
14,00
0,092
0,001
0,021
99,89
0,114
0,0001
100,00
PRETOKI IN VISOKE VODE
Letno povprečje pretokov DEM v letu 2012 je bilo 300 m3/s ali 110,7 %. Prav tako je bil srednji
letni pretok elektrarne Mariborski otok tudi 300 m3/s ali 110,7 % v primerjavi z bilančnim
pretokom, ki za oba primera znaša 271 m3/s. Če pa zapišemo še srednje turbinske pretoke, ki
znašajo za DEM 262 m3/s in za elektrarno Mariborski otok 279 m3/s vidimo, da je bila
izkoriščenost vode slaba zaradi razporeditve pretokov, ko smo imeli v jesenskem času velike
pretoke in s tem veliko preliva preko pretočnih polj.
38 Letno poročilo DEM 2012
V letu 2012 so bili pretoki vse do sredine meseca julija pod planom, v ostalih mesecih pa so bili
pretoki močno nad načrtovanimi.
V letu 2012 smo ukrepe predvidene ob visoki vodi uvedli desetkrat in sicer:
3
• dne 15. in 16.07.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 1.138 m /s (15.07. za 15. uro) in
pri nas 1.444 m3/s (15.07. za 18. uro) na elektrarni Fala;
• dne 21. in 22.07.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 819 m3/s (22.07. za 01. uro) in pri
nas 1.037 m3/s (21.07. za 22. uro) na elektrarni Fala;
• dne 13.09.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 550 m3/s za 21. uro in pri nas 837 m3/s
za 08. uro na elektrarni Fala;
• dne 27. in 28.09.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 1.083 m3/s (27.09. za 14. uro) in
pri nas 1.210 m3/s (27.09. za 16. uro) na elektrarni Vuzenica;
• dne 01. in 02.10.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 759 m3/s (01.10. za 22 uro) in pri
nas 820 m3/s (02.10. za 03. uro) na elektrarni Fala;
• dne 16. in 17.10.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 910 m3/s (16.10. za 16. uro) in pri
nas 1.135 m3/s (16.10. za 16. uro) na elektrarni Fala;
• dne 28.10.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 530 m3/s za 04. uro in pri nas 988 m3/s
za 05. uro na elektrarni Zlatoličje;
• dne 05. in 06.11.2012, ko smo zabeležili večje pretoke, kot so predvideni pretoki s
povratno dobo 100 let. Največji pretok iz Avstrije je bil 2.584 m3/s (05.11. za 14. uro) in pri
nas 3.165 m3/s (05.11. za 17. uro);
• dne 11., 12. in 13.11.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 1.149 m3/s (12.11. za 12. uro)
in pri nas 1.390 m3/s (12.11. za 14. uro) na elektrarni Zlatoličje;
• dne 28. in 29.11.2012, ko je bil največji pretok iz Avstrije 840 m3/s (29.11. za 02. uro) in pri
nas 945 m3/s (29.11. za 06. uro) na elektrarni Zlatoličje.
V drugi polovici leta 2012 je bilo potrebno večkrat objaviti obratovanje v skladu s pravilnikom
o ukrepanju ob visokih vodah.
Pretok [m3/s]
Diagram pretoka v letu 2012:
1700
1600
1500
1400
1300
1200
1100
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Januar
Februar
Marec
Planirani
April
Maj
Junij
Ostvarjeni
Julij
Avgust
Septem. Oktober Novem. Decem.
Mesec
Letno poročilo DEM 2012 39
OKVARE IN VEČJI IZPADI
Manjša vzdrževalna dela na agregatih in ostalih napravah in odpravo okvar so vzdrževalci po
elektrarnah opravili v okviru obratovalnega programa in v nočnem času.
Okvare, ki so se najpogosteje pojavljale, so naslednje:
• težave s hladilno vodo za tesnilko turbine in ležaje (Vuzenica, Ožbalt, Fala, Mariborski
otok, Zlatoličje);
• okvare na vzbujanju (Vuzenica, Fala, Mariborski otok);
• okvare na turbinskih regulatorjih (Dravograd, Mariborski otok, Zlatoličje);
• težave s tlaki in nivoji v tlačni napravi turbine (Dravograd, Fala);
• okvara merjenja nivoja vode na turbinskem pokrovu (Mariborski otok);
• različni zunanji vzroki (Vuhred, Fala, Zlatoličje, Formin, MHE Melje);
• težave z zagotavljanjem lastne porabe (Vuhred, Fala, MHE Melje);
• tujek med lopatami vodilnika (Dravograd).
Dne 12.07.2011 so v HE Zlatoličje začeli s prenovo agregata 1 po preboju na statorskem
navitju in jo zaključili 12.10.2012, ko je agregat pričel s poskusnim obratovanjem.
Obratovanje med letom je potekalo v okviru obratovalnega programa. Pri zagotavljanju
sistemske storitve sodelovanja v sekundarni regulaciji moči in frekvence sodelujejo agregati
DEM z regulacijsko močjo ± 30 MW (± 45 MW) odvisno od stanja v bazenih elektrarn.
IZGUBE PROIZVODNJE V LETU 2012
Izgube proizvodnje so tista izgubljena energija, ki bi jo lahko proizvedli, vendar smo vodo
zaradi različnih razlogov prelili preko zapornic.
Skupne izgube od leta 1988
do vključno leta 2012 so
razvidne iz tabele na desni
strani:
40 Letno poročilo DEM 2012
Leto
Proizvodnja
(MWh)
1988
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2.499.000
2.319.000
2.241.000
2.745.000
2.620.000
2.361.000
2.508.000
2.327.000
2.567.000
2.205.100
2.403.767
2.725.665
2.822.136
2.696.891
2.315.029
2.153.071
2.761.153
2.452.506
2.402.452
2.153.154
2.565.480
3.277.085
2.841.143
2.427.807
2.645.321
Izgube
(MWh)
(%)
8.820
19.235
15.225
57.537
49.458
21.036
39.102
12.469
46.056
53.720
68.573
80.806
35.632
34.682
53.253
36.789
63.176
13.655
8.851
45.436
31.354
31.336
56.545
33.154
205.854
0,35
0,83
0,68
2,10
1,89
0,89
1,56
0,54
1,79
2,44
2,85
2,96
1,26
1,29
2,30
1,71
2,29
0,56
0,37
2,11
1,22
0,96
1,99
1,37
7,84
V letu 2012 so nastale izgube na vseh elektrarnah. Skupne izgube znašajo 205.854 MWh
električne energije ali 7,84 % od v omrežje oddane električne energije. Največ izgub je nastalo
zaradi posledic katastrofalnih poplav v mesecu novembru (zalitje agregata 2 HE Ožbalt,
zalitje spodnjega vodilnega ležaja turbine agregata 2 HE Fala ter zalitje agregata 1 in 2,
poškodb stikališča 110 kV in zasutje odvodnega kanala HE Formin) in prenove agregata 1 HE
Zlatoličje. Iz predstavljenega je razvidno, da so izgube zaradi posledic zalitja agregatov v času
visoke vode v mesecu novembru zelo velike in bodo tudi v letu 2013 predstavljale velik del
izgub.
Skupne izgube (MWh) v letu 2012 po mesecih in elektrarnah:
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
Skupaj
Dravograd Vuzenica
0
0
0
0
0
0
0
0
15
0
10
25
50
Vuhred
Ožbalt
Fala
0
0
0
0
0
0
192
0
59
0
176
79
506
0
0
0
0
0
0
295
0
80
28
11.284
3.660
15.347
0
0
0
0
0
0
72
0
172
0
873
91
1.207
0
0
0
0
0
0
2
0
2
10
93
66
173
Mariborski otok Zlatoličje
0
0
0
0
0
0
53
0
27
22
115
18
235
0
0
0
0
4.032
9.998
19.057
9.146
17.095
2.176
8.191
216
69.911
Formin
DEM
2
0
0
0
0
0
0
0
0
398
64.381
53.644
118.425
2
0
0
0
4.032
9.998
19.670
9.146
17.451
2.633
85.123
57.799
205.854
Izgube nastopajo zaradi defektov, remontov, prenov, čiščenja turbinskih vtokov in viškov.
Delež posameznih izgub v letu 2012:
Izgube zaradi defekta 2,02 %
Izgube zaradi prenove 92,59 %
Izgube zaradi viškov 0,78 %
Izgube zaradi čiščenja 4,60 %
Izgube zaradi remonta 0,001 %
IZGUBE ZARADI DEFEKTOV
Zaradi defektov nastanejo izgube, kadar zaradi izpadlega agregata razpoložljive vode ni
možno izkoristiti za proizvodnjo električne energije in jo je potrebno preliti preko zapornic. V
letu 2012 so te izgube nastale na vseh elektrarnah razen na elektrarni Dravograd. Skupaj je bilo
zaradi defektov izgubljenih 4.158 MWh, kjer je potrebno poudariti, da je večina izgub, ki so
nastale zaradi posledic katastrofalnih poplav zabeleženih kot izgube prenove.
Letno poročilo DEM 2012 41
IZGUBE ZARADI REMONTOV
Izgube zaradi remontov nastanejo takrat, ko so pretoki v času opravljanja remontov in revizij
večji od požiralne sposobnosti obratujočih agregatov. Praviloma se dela izvajajo v prvih dveh
mesecih leta, ko so statistično pretoki najmanjši. V letu 2012 imamo zaradi remonta
zabeležene izgube samo na elektrarni Formin.
IZGUBE ZARADI ČIŠČENJA TURBINSKIH VTOKOV
V letu 2012 smo pričeli beležiti tudi izgube zaradi čiščenja turbinskih vtokov, ki nastopijo
takrat, ko je potrebno čiščenje turbinskih vtokov zaradi zamašenosti rešetk, vode pa ni
mogoče več akumulirati v bazenih elektrarn. Izgube zaradi čiščenja so bile v letu 2012
zabeležene na vseh elektrarnah razen na elektrarnah Dravograd in Fala
IZGUBE ZARADI VIŠKOV
Izgube zaradi viškov energije nastanejo takrat, ko so bazeni hidroelektrarn polni, energije je
preveč in je ni možno prodati na trgu. V takšnih primerih »reguliramo« sistem na način, da
vodo prelivamo preko zapornic in na te izgube v DEM nimamo vpliva. Skupaj je bilo zaradi
viškov v letu 2012 izgubljenih 1.609 MWh električne energije.
IZGUBE ZARADI PRENOVE
V letu 2012 je bilo zaradi prenove izgubljenih 190.608 MWh električne energije. Večji del
izgub je posledica katastrofalnih poplav v mesecu novembru.
42 Letno poročilo DEM 2012
Vsi načrtovani remonti in revizije agregatov, stikališč in zapornic so bili izvedeni v obsegu
kakor smo ga načrtovali.
Razen navedenih del so bila izvedena tudi večja načrtovana dela, ki so jih opravljali delavci
strokovnih služb ter delavci vzdrževalnih skupin, kot tudi različna vzdrževalna dela na
skupnih napravah in sistemih elektrarn v skladu z načrtom vzdrževalnih del.
2.7
Vzdrževanje
Realizacija stroškov vzdrževanja v letu 2012 znaša 2.474.247 EUR (v letu 2011 3.377.532
EUR), od tega:
• nadomestni deli in material za vzdrževanje osnovnih sredstev 300.130 EUR,
• storitve vzdrževanja 2.174.117 EUR.
Celotna realizacija stroškov vzdrževanja dosega 79,00 % načrtovane v letu 2012, od tega
realizacija nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev 75,98 %,
realizacija storitev vzdrževanja pa 79,44 %.
Realizacija stroškov vzdrževanja v letu 2012 je razvidna iz spodnje tabele:
Nadomestni deli in material za vzdrževanje osnovnih sredstev
Storitve vzdrževanja
Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev
Stroški vzdrževanja neopredmetenih sredstev
Skupaj stroški vzdrževanja
Realizacija 2012
v EUR
300.130
2.174.117
2.132.237
41.880
2.474.247
Poslovni načrt 2012
v EUR
395.000
2.736.790
2.711.790
25.000
3.131.790
Realizacija 2012
v%
75,98
79,44
78,63
167,52
79,00
Glavnino stroškov vzdrževanja predstavljajo stroški gradbenega vzdrževanja, od katerih
največji del predstavljajo stroški, ki izhajajo iz obveznosti po koncesijski pogodbi (monitoring
pregrad, kanalov, vzdrževalna dela na objektih vodne infrastrukture), ki se zaradi vedno večjih
zahtev okolja povečujejo.
Prikaz realizacije stroškov vzdrževanja v obdobju od leta 2008 do leta 2012:
Realizacija 2012
2.474.247 EUR
Realizacija 2011
3.377.532 EUR
Realizacija 2010
2.334.013 EUR
Realizacija 2009
2.539.486 EUR
Realizacija 2008
2.368.271 EUR
0
500.000
1.000.000
1.500.000
2.000.000
2.500.000
3.000.000
3.500.000
Stroški vzdrževanja skupaj (EUR)
S kvalitetnim vzdrževanjem želimo dolgoročno zagotoviti, da bodo proizvodne naprave in
objekti v svoji predvideni življenjski dobi sposobni opravljati svoje projektno predvidene
funkcije.
Vse večja kompleksnost vgrajene opreme, ki se vgrajuje ob prenovah elektrarn, zahteva
strokovne in vse bolj specializirane vzdrževalne storitve, ki zahtevajo višjo kvalifikacijsko
strukturo izvajalcev in dodatno usposabljanje. Dolgoročni cilj družbe je čim večja
samozadostnost na področju vzdrževanja, kajti zaradi dolge življenjske dobe naprav je
potrebno ohraniti vsa specializirana znanja, katerih ni mogoče dobiti na trgu.
Letno poročilo DEM 2012 43
2.8
Naložbe
Vrednostna realizacija naložb v letu 2012 znaša 22.600.712 EUR (v letu 2011 15.748.830
EUR), od tega:
• iz sredstev amortizacije 8.520.596 EUR,
• iz drugih lastnih sredstev 14.080.116 EUR.
Realizacija naložb v letu 2012 je razvidna iz spodnje tabele:
INVESTICIJA
POSLOVNI
NAČRT 2012
v EUR
Novogradnje
Vlaganje v zanesljivost proizvodnje
Centri vodenja
Zaščitni sistemi
Rekonstrukcije
Študije, investicijske in projektne dokumentacije
Monitoring objektov
Števčni sistem
Drobne investicije
Poslovni informacijski sistem
Ostalo
Skupaj
17.747.839
13.938.500
131.000
215.000
4.987.523
536.000
90.000
120.000
786.000
710.890
2.622.000
41.884.752
REALIZACIJA 2012 v EUR
Viri sredstev
Druga lastna
Amortizacija
sredstva
11.011
10.375.012
5.425.499
0
418.336
0
30.800
0
177.183
3.705.103
333.428
0
58.167
0
89.100
0
618.632
0
398.529
0
959.912
0
8.520.596
14.080.116
Skupaj
REALIZACIJA
2012
v%
10.386.023
5.425.499
418.336
30.800
3.882.286
333.428
58.167
89.100
618.632
398.529
959.912
22.600.712
58,52
38,92
319,34
14,33
77,84
62,21
64,63
74,25
78,71
56,06
36,61
53,96
Celotna realizacija investicijskih vlaganj dosega 53,96 % načrtovane v letu 2012.
Vlaganja v novogradnje so realizirana v višini 58,52 %, vlaganja v zanesljivost proizvodnje v
višini 38,92 %, vlaganja v centre vodenja v višini 319,34 %, vlaganja v zaščitne sisteme v višini
14,33 %, vlaganja rekonstrukcije v višini 77,84 %, vlaganja v študije, inv. in projektne
dokumentacije v višini 62,21 %, vlaganja v monitoring objektov v višini 64,63 %, vlaganja v
števčni sistem v višini 74,25 %, vlaganja v drobne investicije v višini 78,71 %, vlaganja v
poslovni informacijski sistem v višini 56,06 % in vlaganja v ostalo v višini 36,61 %.
Prikaz realizacije naložb v obdobju od leta 2008 do leta 2012:
Realizacija 2012
22.600.712 EUR
Realizacija 2011
15.748.830 EUR
Realizacija 2010
9.860.500 EUR
Realizacija 2009
11.227.729 EUR
Realizacija 2008
33.587.174 EUR
0
10.000.000
Investicije (EUR)
44 Letno poročilo DEM 2012
20.000.000
30.000.000
40.000.000
OPIS POSAMEZNIH VEČJIH NALOŽB
IZGRADNJA ČHE KOZJAK
Osnovni koncept izgradnje ČHE Kozjak je izrabiti naravne danosti zagotovitve potencialne
energije vode. Zgornji akumulacijski bazen bo na Kozjaku z lokacijo na Kolarjevem vrhu in
vsebino 2,9 milijona m3. Povezavo med akumulacijama predstavlja tlačni cevovod, v dolžini
2.400 m, ki je v celoti podzemen. Predvidena je izvedba 2x400 kV-daljnovodne povezava
strojnice ČHE z RTP Maribor prek Kozjaka do trase 400 kV-daljnovoda Kainachtal-RTP
Maribor.
Projekt ČHE na Dravi in DV povezava do RTP Maribor je zaključil fazo postopka umestitve
objekta v prostor - državnega prostorskega načrta. Vlada RS je v uradnem listu št.12. dne
25.02.2011 objavila Uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na
Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor.
V letu 2011 je bil IDP dopolnjen z zahtevami iz postopka DPN. Dopolnjen IDP je bil v 2011
recenziran. Zaključki revizije potrjujejo projekt ČHE Kozjak tako s tehničnega kot
konstruktivnega vidika. Revizija je predlagala še proučitev variante izvedbe strojnice v
kaverni, ki je v izdelavi. Kavernska varianta strojnice je izdelana na nivoju IDP, z namenom
potrditi tehnično - ekonomsko najugodnejšo izvedbo na obravnavani lokaciji (jašek/kaverna).
Za končno odločitev so potrebne geološko – geomehanske raziskave na območju lokacije
predlagane kaverne. Raziskovalna dela za potrebe potrditve variante s kaverno: v zaključku je
razpis za izvedbo globoke vrtine 850 m. Pridobljeno je soglasje lastnika, ter dovoljenje
upravnega organa za izvedbo vrtine. Razpis je bil objavljen v uradnem listu EU.
V izdelavi je PVO ter strokovne podlage za PVO iz področja EMS, hrupa in vibracij,
arheologije. Najpomembnejše soglasje predstavlja OVS, kot zaključek postopka CPVO
oziroma nadaljevanja tega projekta. V preteklem letu 2011 se terenske aktivnosti na izdelavi
PVO in strokovnih podlag za PVO ter pridobivanja zemljišč niso izvajale zaradi dogovora o
prilagojeni hitrosti projekta glede na priporočila HSE.
Osnovni investicijski program je bil izdelan v letu 2008 ter revidiran s strani revizijske
komisije. Komisija je sprejela sklep s katerim je potrdila investicijski program z njegovimi
elementi vrednosti in finančne konstrukcije. IDP je bil potrjen na NS DEM ter obravnavan NS
HSE v letu 2008. Po dokončani dopolnitvi in reviziji IDP v letu 2011, ter izdelani novelaciji
Študije trga električne energije in produktov ČHE Kozjak, je bil novembra 2011 izdelan
noveliran investicijski program ter predstavljen HSE.
IZGRADNJA HE NA MURI
Po imenovanju za koncesionarja na reki Muri (december 2005) je bil pripravljen Program
»Preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure«. Iz Programa izhaja, da smo v njem
obravnavali celoten obseg iz Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne
energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega vrha do Veržeja. Na podlagi Programa
so bile izdelane različne variante tehničnih rešitev ter obravnavan vpliv HE na trajnost
območja iz vseh treh stebrov trajnosti. Princip je uporabljen kot sodobne rešitve v svetu, kjer se
celovite verige ne da obravnavati brez predhodnih multidisciplinarnih preveritev vplivov na
okolje.
Letno poročilo DEM 2012 45
Zaključek je, da je na celotnem območju koncesije, koncepte HE kot večnamenskih objektov
potrebno podrediti občutljivosti okolja, varovanje okolja pa se pri načrtovanju in obratovanju
upošteva v največji meri. V celoti bo potrebno upoštevati omejitvene pogoje, ki bodo izhajali
iz okoljevarstvenega programa obravnavanega območja.
HE Hrastje Mota
V letu 2011 je bil izdelan predlog pobude DPN za HE Hrastje Mota. Predlog pobude bil je
posredovan pobudniku MG in koordinatorju priprave DPN; MOP v usklajevanje. Pobuda je
bila maja 2012 usklajena in se je pričel postopek dela s pobudo in prvo aktivnostjo, ki ga
predstavlja izdelava gradiva za pridobitev smernic, kar bo izhodišče za pričetek postopka
DPN. Nastali zastoj na novem resornem ministrstvu MZIP lahko štejemo kot razlog za
zamudo pri objavi DPN na spletu. Pobuda za DPN je bila na spletu objavljena 9. maja 2012.
Istočasno je bilo objavljeno naznanilo za regijski posvet, ki je bil v Radencih 06.06.2012.
Namenjen je bil nosilcem urejanja prostora pred izdajo smernic. Rok za oddajo smernic
nosilcev urejanja prostora na MZIP je bil 15.06.2012.
Po prejetju smernic NUP, je bila izvedena analiza smernic ter pričetek priprav na prostorsko
konferenco.
Za prostorsko konferenco, kjer je potrebno potrditi obsege in vsebine Okoljskega poročila
(OP), se je izvedel scoping vsebin OP. Pripomniti je, da je to zahteva direktiv EU, ki pa niso
implementirane v našo zakonodajo. Skoping je zaključen ter predvideva prostorsko
konferenco v prvem tednu marca.
Območje Sladki vrh - mHE Ceršak
V projektu za energetsko izrabo območja med mHE Ceršak in Sladkim vrhom kot
nadomestnega objekta mHE Ceršak, so bile v lanskem letu predstavljene javnosti in
meddržavni komisiji za reko Muro, Idejne rešitve. Obravnavajo ekonomska ter tehnično
tehnološka izhodišča energetske izrabe tega območja.
Šele po zasedanju komisije v letu 2012 je prišlo do premika na avstrijski strani in je bila
nadaljnja obravnava predloga v novembru 2012. V tem delu sta zelo tesno povezana
problema porušitve (delne sanacije jezu v Ceršaku) ter predloga DEM o novi lokaciji HE.
DEM smo na zadnjem zaslišanju pred Avstrijskimi organi dosegli, da do poletja predložimo
celovite predloge za rešitev povezave jezu Ceršak in energetske izrabe do Sladkega vrha.
Območje Gornja Radgona
V preteklem letu, od zasedanja Meddržavne komisije za reko Muro, smo šele v juliju uspeli iz
Avstrije preko Murske komisije in MKO pridobiti podloge, na podlagi katerih namerava
Avstrijska stran povečati poplavno varnost kraja Bad Radkesburg. Na podlagi teh podlog
bodo izdelane idejne rešitve, z izhodišči kako se lahko navežemo z energetsko izrabo na
nadvišanje protipoplavnih nasipov.
46 Letno poročilo DEM 2012
OBNOVA JEZU MARKOVCI IN IZGRADNJA MHE
Sanacija in stabilizacija dna struge reke Drave
Izvedena so vsa dela. Izvršen je tehnični pregled in izdano je uporabno dovoljenje.
Obnova jezu
Pred pričetkom sanacije bo potrebno tudi razrešiti problematiko zapiranja prehoda preko
jezu. Objekt lahko do takrat nemoteno obratuje.
Obnova SN stikališča jezu
Obnova SN stikališča je zaključena.
Izvajanje projekta
Dne 08.11.2012 je bil izveden tehnični pregled objekta ter pridobljeno pravnomočno
uporabno dovoljenje. Od 06. novembra je zaradi visokih vod preko jezu Markovci elektrarna
zaustavljena. Pri tem dogodku ni bilo zaznati posledic na MHE, glede tesnjenja stavbe in
opreme ter drugih morebitnih poškodb.
V letu 2013 so predvidena še zaključna dela na temeljih žerjava za čiščenje plavja in sanacija
lokalnih cestišč.
GEOTERMALNA ELEKTRARNA
Na osnovi zaključkov študije "Izraba geotermalne energije iz suhih vrtin" smo pristopili k
izdelavi dokumentacije za izvedbo pilotskega projekta izrabe toplote za proizvodnjo
električne energije in tako povečali možnost dodatnega pridobivanja energije iz OVE. Gre za
prvo pilotsko elektrarno takega tipa za katero se izdeluje IDZ, DIIP - ekonomska ocena - in
dokumentacija za PGD. Gradnja pilotske GE na vrtini Pg 8 z obstoječim izmenjevalcem bo
izvedena v letu 2013. V obsegu te investicije pa smo izdelali tudi projektno dokumentacijo za
dve SPTE (Lovrenc in Ruše) in študijo prostora izrabe deponije Pobrežje (deponijski plin,
kogeneracija,...).
VETRNE ELEKTRARNE V OBMOČJU REGIJE ŠTAJERSKA IN KOROŠKA
SKLADNO Z NEP
Skladno s še nesprejetim NEP so DEM pristopile k proučevanju možnosti izrabe vetra na v
NEP opredeljenih lokacijah (Kozjaka in Pohorja). Realna osnova za izdelavo podrobne
dokumentacije so merilni rezultati o jakosti vetra na posameznih lokacijah. Ker RS ne
razpolaga s tovrstnimi podatki, so se DEM odločile za nakup sodobne naprave za izvedbo
meritev brez GD. Z meritvami na prvi lokaciji bomo pričeli v mesecu februarju 2013. Končna
odločitev o investiciji bo možna po izvedbi enoletnega ciklusa meritev.
Letno poročilo DEM 2012 47
NOVE MHE NA PRITOKIH DRAVE (RUŠE II, SV. PRIMOŽ, MARKOVCI II,
RADOLJNA, CREKVENICA,…)
V okviru razvojnega načrta DEM smo v DEM pričeli postopke za izdelavo dokumentacije
potrebne za sprejemanje odločitve in za pridobitev Vodnega dovoljena za gradnjo MHE na
pritokih Drave. DEM so tako v tem letu izdelale in v tretjem kvartalu leta 2012 vložile
zahtevke za izdajo vodnih dovoljenj za MHE na Lobnici (Ruše II), Rogoznici (Markovci II),
Meži (Dravograd in Ravne), Mutski Bistrici (Sv. Primož). V fazi izdelave dokumentacije in
priprav vlog za pridobitev vodnega dovoljenja pa je še pet MHE na pritokih Radoljne,
Crekvenice in Velke. Največjo težavo pri realizaciji in pridobitvi VD pa predstavljajo
dolgotrajni postopki in neažurni OPN.
MHE MEŽA IN MISLINJA
V celoti je izdelana dokumentacija, potrebna za odločanje in pridobitev Vodnega dovoljenja,
Vloge za izdajo VD so bile posredovane na MKO v mesecu septembru. Gradnja je povezana s
pridobitvijo Vodnega dovoljenja.
OBNOVA PRETOČNIH POLJ - 1. FAZA
Na HE Vuzenica še vedno poteka obnova obratovalne zapornice pretočnega polja 4, ki je v
zaključni fazi montaže opreme. Izvajalec Esotech zamuja ca 4 mesece, tako da bodo dela
vključno z eno mesečnim poizkusnim obratovanjem predvidoma zaključena v marcu 2013.
Za obnovo obratovalnih zapornic 1 in 3 HE Vuzenica je razpis zaključen. Komisija za pregled
in vrednotenje ponudb je vodstvu predlagala najugodnejšega ponudnika (podjetje Esotech iz
Velenja), ki ga mora potrditi še nadzorni svet DEM.
Obnova obratovalne zapornice pretočnega polja 1 HE Dravograd, ki se je pričela v mesecu
avgustu 2011, poteka v skladu s terminskim planom izvedbe del. Demontaža opreme
obratovalne zapornice je zaključena. Izvaja se obnova obstoječe opreme in izdelava ter nabava
nove.
REMONTI OBRATOVALNIH ZAPORNIC PRETOČNIH POLJ
Dela na remontu obratovalne zapornice pretočnega polja 3 HE Vuhred so praktično
zaključena. V spomladanskih mesecih 2013 bomo po izvleku pomožnih zapornic pretočno
polje predali v uporabo.
Z remontom obratovalne zapornice pretočnega polja 4 HE Vuhred zaradi pomanjkanja
delavcev elektrarne zamujamo, tako da bomo z deli pričeli predvidoma šele v mesecu aprilu
2013. Kljub temu smo že v letu 2012 nabavili gumijasta tesnila in del opreme za zaščito pred
preobremenitvijo ter podpisali pogodbo za izvedbo PKZ s podjetjem Anser.
Remont pogonskih mehanizmov na pretočnih poljih 4 in 3 HE Fala je zaključen in predan v
pogojno obratovanje.
48 Letno poročilo DEM 2012
REMONTI POMOŽNIH ZAPORNIC
Obnova pomožnih zapornic za zapiranje turbinskih vtokov na HE Vuzenica je zaključena v
skladu s podpisano pogodbo. Zapornice so prepeljane na objekt in predane v obratovanje.
Planiran remont pomožnih zapornic turbinskih vtokov HE Ožbalt je zaradi delne obnove
zapornic, ki ga je izvedlo osebje elektrarne samo, prestavljen v naslednja leta.
NOVA POMOŽNA ZAPORNICA PRETOČNIH POLJ HE FALA
Odločitev vodstva je bila, da se zapornica ne izdela in da se sprejme riziko zaradi manjka
pomožne zapornice v času obnove obratovalnih zapornic pretočnih polj HE Fala.
NOV PORTALNI ŽERJAV ZA HE DRAVOGRAD
Dobava novega žerjava je zaključena in žerjav v mesecu maju 2012 predan v obratovanje. Pri
kasnejši uporabi žerjava so ugotovljene pomanjkljivosti, katerih odprava je v teku z
zaključkom v mesecu aprilu 2013.
PRENOVA SISTEMA VODENJA HE FALA
Procesni sistem na HE Fala je zastarel in ga ni več moč vzdrževati ali dopolnjevati. Podobno
velja za vse sekundarne sisteme lokalne avtomatizacije, zaščit, ter turbinske in napetostne
regulacije agregatov, ki ne ustrezajo zahtevam delovanja v EES (HSE, ELES).
Projekt se je začel z izdelavo Idejnih rešitev sistema vodenja v letu 2010 in pa Idejnega projekta
v letu 2011, ki mu je dal dokončen obseg, vrednost in potreben čas za izvedbo.
Po prenovi (med 2012 in 2015) bo na elektrarni v celoti zamenjana vsa sekundarna oprema in
elektrarna bo vključena v daljinsko vodenje brez stalne obratovalne posadke (kar sedaj ni
možno) na način kot velja za druge elektrarne DEM iz: 1. faze in 2. faze prenove DEM, HE
Zlatoličja in HE Formin z jezovoma in na elektrarnah na Spodnji Savi.
V 2012 smo izvajali naslednje aktivnosti:
• S HSEI (s partnerjem IBE) smo sklenili pogodbo za »Izvajanje projektantskih storitev za
projekt prenove sistemov vodenja HE Fala«,
• Izdelali in izdali smo razpisno dokumentacijo za LOT-e: VZB, TUR, XLP, MON, ZAG,
SUP, VME, POP in DMD(1),
• Kupili smo generatorski odklopnik 10 kV za agregat 1 (8),
• Sklenili smo vse pogodbe iz razpisov razen DMD(1), ki bo v februarju 2013,
• Potrdili smo večino dokumentacije dobaviteljev (nekaj še v januarju 2013), na čemer
temelji izdelava projektne dokumentacije,
• Prevzeli smo opremo iz LOT-ov: VME, ZAG in VZB (v januarju 2013 še za TUR in XLP),
• Izvedli smo šolanje za LOT VZB,
• Uspešno smo izvedli (Iskra) testiranja procesne konfiguracije (redundanca) sistema
vodena Siemens PC7 v8.0 (sistema procesnega vodenja in povezav z drugimi sistemi).
Letno poročilo DEM 2012 49
PRENOVA HE ZLATOLIČJE, JEZU MELJE IN MHE MELJE
Plan vlaganj na projektu prenove HE Zlatoličje je za leto 2012, je predvideval za 3.677.523
EUR sredstev za realizacijo posameznih del in sicer za izvedbo gradbenih del, dobavo opreme
in ostalo. Realizacija posameznih postavk je bila v večini primerov realizirana. Odprta so
ostala le še nekatera gradbena dela povezana z sanacij zgradb in okolice elektrarne. Ostala so
tudi še odprta manjša dela pod postavko ostalo. Projekt prenove agregata 1 je glede
montažnih del zaključen. V teku je samo še izvedba upravnega postopka, katerega zaključek
se predvideva konec leta 2013.
ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA HE ZLATOLIČJE
Dela se izvajajo od julija leta 2007. Zaključek del in s tem ureditev okolja je predviden do
konca meseca junija v letu 2013. Dela potekajo s počasnejšim tempom, zaradi bistveno
zmanjšane porabe zemljin, kar je posledica zmanjšanega obsega gradbenih del v regiji.
Dela za izvedbo ureditev odvodnega kanala in prestavitev 20kV DV pri širitvi odvodnega
kanala HE Zlatoličje so odvisna od izvedbe izkopov in prodaje mineralne surovine, zato lahko
ugotovimo sorazmerno zamudo na izvedbi pogodbenih del. Vse aktivnosti na izvedbi
izkopov zemljine so trenutno zaustavljene.
Dokončana je sanacije obeh mostov - stebrov in temeljenja preko odvodnega kanala.
Dokončan je dogovor DEM z lokalno skupnostjo Občino Hajdina, glede nadaljevanja in
zaključka izvedbe kartinga na projektirani lokaciji. Dela na kartodromu vključno z izvedbo
protihrupne ograje so zaključena. V pripravi so aktivnosti na tehnični pregled do sedaj
zaključenih objektov mostov in kartinga.
Širitev odvodnega kanala je imela predvideno eno pomembno lastnost. Z izkopi v kanalu se
povečuje presek kanala ter s tem doseže znižanje gladine na iztoku iz HE Zlatoličja. S tem
dosežemo največjo možno učinkovitost izkoriščanja potenciala in povečanja moči HE
Zlatoličja. Prenova HE Zlatoličje bo zaključena v sredini letošnjega leta, odvodni kanal pa še
ne bo v polni projektirani funkciji, kar bo vplivalo na obratovanje HE Zlatoličje.
Po sedanji oceni je potrebno za polno funkcijo odvodnega kanala izkopati še cca 380.000 m3
zemljine. To predstavlja v 80 % podvodni izkop za samo širitev preostalo pa nujni izkop
zemljine za izvedbo same širitve na nivoju vodne gladine. Lokacija izkopa je v zadnji tretjini
kanala pred izlivom v Dravo. Ob poplavah novembra 2012 je prišlo do havarije na odvodnem
kanalu, ko je reka Drava prebila nasip med strugo Drave in odvodnim kanalom. V teku je bil
razpis za izvedbo samo širitve odvodnega kanala. Razpis je bil zaustavljen. Izdelati je
potrebno ustrezne preglede in projekte sanacije, ter na podlagi tega nadaljevati s projektom
širitve, ki mora istočasno vsebovati tudi sanacijo nastale havarije.
DROBNE INVESTICIJE
Zaradi zagotovitve pogojev za nemoten proces proizvodnje, vzdrževanja in poslovanja je
potrebno v podjetju izvajati tudi naložbe na področju drobnih investicij.
V letu 2012 je bil v okviru drobnih investicij izveden nakup razne opreme za nemoteno
obratovanje in delovanje. Prav tako so bila nabavljena razna orodja in naprave, stroji, vozila ter
instrumenti.
50 Letno poročilo DEM 2012
V letu 2012 smo na področju informatike posvečali posebno pozornost predvsem
zagotavljanju varnosti IS ter zagotavljanju zanesljivega in neprekinjenega delovanja IS.
V letu 2012 smo za investicije informatike namenili skupno 350.711 EUR od tega:
• za uporabniško strojno opremo in sistemsko strojno opremo (hardware) 196.334 EUR,
• računalniške programe (software) 154.378 EUR.
2.9
Informatika
Celotna realizacija investicijskih vlaganj v informatiko tako dosega 54,13 % načrtovanih
vlaganj v letu 2012.
Na področju vzdrževanja programske in strojne opreme smo realizirali stroške storitev
vzdrževanja v višini 204.016 EUR ter stroške materiala za vzdrževanje v višini 10.919 EUR.
Realizirani so bili tudi stroški enoletnih licenčnin v višini 41.880 EUR.
OPIS
Investicije informatike
Računalniški programi
Računalniška oprema
Vzdrževanje informatike
Material
Storitve
Ostalo
REALIZACIJA 2012
v EUR
POSLOVNI NAČRT 2012
v EUR
REALIZACIJA 2012
v%
350.711
154.378
196.334
256.815
10.919
204.016
41.880
647.890
337.890
310.000
252.399
20.000
207.399
25.000
54,13
45,69
63,33
101,75
54,60
98,37
167,52
2.10
Zaposlovanje
in kadri
STANJE ZAPOSLENIH
Na dan 31.12.2012 je bilo v družbi 290 zaposlenih in sicer:
• 277 delavcev za nedoločen čas in
•13 delavcev za določen čas.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Določen čas
Nedoločen čas
Skupaj
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Brez pripravnikov
Pripravniki
Skupaj
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
KP
IP
Skupaj
31.12.2012
31.12.2011
13
277
290
8
277
285
31.12.2012
31.12.2011
285
5
290
281
4
285
31.12.2012
31.12.2011
284
6
290
279
6
285
Število zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 5 zaposlenih oziroma za
1,75 %. Med letom je odšlo 9 delavcev, predvsem zaradi upokojitev, na novo pa smo zaposlili
14 delavcev.
Letno poročilo DEM 2012 51
IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH
Povprečna stopnja izobrazbe (merjena na lestvici: 1 – I. stopnja izobrazbe, 9 – IX. stopnja
izobrazbe) zaposlenih je konec decembra leta 2012 znašala 5,42. Povprečna stopnja izobrazbe
se je v primerjavi z letom 2011, ko je znašala 5,32, izboljšala.
STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE
2012
2011
I. – nekvalificirani
II. – osnovna šola
III. – nižja izobrazba
IV. – kvalificirani
V. – srednja
VI. – višja
VII. – visoka
VIII. – magisterij
IX. – doktorat
Skupaj
10
0
0
66
82
47
76
7
2
290
12
1
0
69
80
45
70
6
2
285
Iz zgornje tabele je razvidno, da se je v primerjavi s preteklim letom povečalo število
zaposlenih z višjo in visoko stopnjo izobrazbe, zaposlenih z magistrskim nazivom, kakor tudi
zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe.
Izobrazbeno strukturo zaposlenih na dan 31.12.2012 prikazuje spodnja slika:
IX. stopnja 0,7 %
I. stopnja 3,4 %
VIII. stopnja 2,4 %
II. stopnja 0,0 %
VII. stopnja 26,2 %
III. stopnja 0,0 %
VI. stopnja 16,2 %
IV. stopnja 22,8 %
V. stopnja 28,3 %
Število zaposlenih
Gibanje števila zaposlenih po mesecih od januarja 2012 do decembra 2012 je razvidno iz
grafičnega prikaza spodaj.
295
290
285
283
284
Januar
2012
Februar
2012
288
288
April
2012
Maj
2012
291
292
292
Junij
2012
Julij
2012
Avgust
2012
292
292
292
290
285
280
275
Marec
2012
Gibanje števila zaposlenih
52 Letno poročilo DEM 2012
Septem. Oktober Novem. Decem.
2012
2012
2012
2012
MOTIVIRANJE ZAPOSLENIH
Velika pozornost je bila tudi v letu 2012 namenjena izobraževanju in usposabljanju
zaposlenih. Izvedena so bila strokovna usposabljanja ter usposabljanja s področja sprememb
zakonodaje in drugih aktualnih novosti. Posebna pozornost je bila namenjena tudi
izobraževanju iz varstva pri delu, s področja sprememb davčne zakonodaje, zahtevnih
računalniških programov in drugih aktualnih novosti.
V letu 2012 so se v obdobju od 01.01.2012 do 31.12.2012 udeležili različnih oblik izobraževanj
204 delavci. Izvedenih je bilo 3.268 ur izobraževanj, kar predstavlja 12 ur povprečno na
zaposlenega.
Skladno s poslovnimi cilji družbe smo tudi v letu 2012 podprli prizadevanja zaposlenih po
pridobitvi višje stopnje strokovne izobrazbe.
Ob koncu leta 2012 imamo v družbi 22 študentov ob delu. V tem obdobju imamo na novo
šest študentov ob delu, od tega dva študenta ob delu na magistrskem študiju, dva študenta ob
delu na višji šoli in dva študenta na srednji šoli.
Od obstoječih študentov ob delu sta v tem obdobju dva zaključila z izobraževanjem. Eden je
zaključil dodiplomski študij bolonjskega študija I. stopnje in s tem pridobil VI/1 stopnjo
izobrazbe (inženir elektroenergetike), eden pa je zaključil dodiplomski študij in s tem pridobil
VI/2 stopnjo izobrazbe (inženir strojništva).
ŠTIPENDIRANJE
V začetku leta 2012 smo imeli 58 štipendijskih pogodb (od tega 6 štipendijskih pogodb v
mirovanju). V prvi polovici leta so tri pogodbe o štipendiranju prenehale z dokončanjem
študija. Stanje na dan 30.06.2012 je bilo skupno 55 štipendistov (od tega 7 štipendistov v
mirovanju).
V drugi polovici leta je z rednim dokončanjem prenehalo 7 štipendijskih pogodb. Na novo pa
smo sklenili 30 štipendijskih pogodb, od tega 12 za šolanje na srednji šoli in 18 za šolanje na
višji ali visoki šoli. Na dan 31.12.2012 smo imeli v družbi skupno 78 štipendistov, od tega 7
štipendijskih pogodb v mirovanju.
Letno poročilo DEM 2012 53
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IN POŽARNA VARNOST
Področju varnosti in zdravja pri delu in požarni varnosti dajemo v družbi DEM velik
poudarek.
Periodične aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti, ki so bile
izvedene tudi v letu 2012 so naslednje:
• usposabljanje zaposlenih, novozaposlenih, dijakov, študentov, pripravnikov in
praktikantov za varno delo in varstvo pred požarom (158 oseb);
• usposabljanje za varno delo z dvižnimi napravami (31 oseb);
• usposabljanje za varno delo z viličarji (27 oseb);
• usposabljanje za varno delo z motorno žago (39 oseb);
• usposabljanje za varno delo z lesno obdelovalnimi stroji (6 oseb);
• specialno usposabljanje za varno delo na višini in uporabo višinske varovalne opreme (60
oseb);
• objava člankov na temo zdravega življenja v internem glasilu Dravski val;
• zdravniški pregledi delavcev;
• pregled delovne opreme;
• interni pregledi objektov;
• koordinacijski sestanki strokovnih delavcev VZD in PV;
• zbiranje kreditnih točk strokovnih delavcev in udeležba seminarjev za koordinatorje VZD
na gradbiščih;
• analize nezgod in incidentov;
• prenašanje dobre prakse;
• zunanja presoja OHSAS 18001:2007, ISO 14001 in ISO 9001, ISO 27001;
• sodelovanje s pristojnimi inšpektorati;
• dobava osebne varovalne opreme;
• izvedba Medicinsko preventivnega programa (25 oseb);
• nadzor nad odvozom odpadkov (nevarne snovi, plavje);
• nadzor nad kakovostjo pitne vode v lastnih vodnih virih.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
V letu 2012 so bili revidirani in sprejeti sledeči novi akti:
SP 28 Sistem varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti;
OT 28-01 Izjava o varnosti z oceno tveganja;
TP 28-01 Tehnična pravila o splošnih ukrepih varnosti v elektroenergetskih objektih;
TP 28-02 Tehnična pravila za izvajanje ukrepov varnega dela na elektroenergetskih
postrojih;
• DN 28-01-03 Navodilo o vrsti in razdelitvi delovne obleke in osebne varovalne opreme;
• DN 28-01-04 Navodilo o delu z zdravniško dokumentacijo;
• SN 28-04 Požarni red.
•
•
•
•
V letu 2012 smo zabeležili 11 nezgod pri delu in 4 nezgode na poti na/iz dela. Najpogostejši
vzroki: padec, zdrs, vreznina. Nezgode pri delu so bile lažjega značaja.
V letu 2012 smo beležili 1 incident, ki ni imel za posledico hujših poškodb, ampak le
materialno škodo.
54 Letno poročilo DEM 2012
POŽARNA VARNOST
Vsi zaposleni so usposobljeni v skladu z zakonodajo. Lokacije na katerih so zahtevane vaje
evakuacije so bile izvedene. Gasilna sredstva in sistemi aktivne požarne zaščite so vzdrževani
in pregledani v skladu z zakonodajo.
Na objektih, HE Formin, HE Zlatoličje, HE Dravograd in OCV III so bile zgrajene
fotovoltaične elektrarne, ki (kljub opozorilom službe VZD in PV) še vedno niso urejene iz
vidika zahtev zakonodaje in smernic varstva pred požarom (požarni načrti,…).
Reka Drava izvira blizu avstrijske meje na Toblaškem
polju v Italiji.
Pot po Avstriji zaključi blizu Dravograda. Po 133 km poti
in 148 m padca zapusti Slovenijo pri Ormožu in konča
svojo pot pri Osijeku na Hrvaškem, kjer se izliva v
Donavo. Na svoji poti povezuje alpsko in panonsko
biogeografsko območje.
2.11
Okolje
in ekologija
Drava ima fluvioglacialni vodni režim, kar pomeni, da
ima najvišje vodne pretoke junija, v času taljenja
ledenikov, ko se pri večini drugih rek že kažejo posledice
poletne suše. Drugi vodni vrhunec doseže novembra, ko
jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja.
Izvir Drave na Toblaškem polju
Padavinsko območje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na območju Slovenije
pa še 2.700 km2. Padavinsko območje v delu centralnih Alp opredeljuje osnovne značilnosti
pretokov reke Drave.
Pritoki iz južnega dela povodja zaradi močnih vplivov sredozemske klime povzročajo
kratkotrajne velike pretoke spomladi, še posebno pa jeseni, saj v povprečju enkrat v sto letih
lahko dosežejo tudi več kot 2.800 m3/s, čeprav je srednji letni pretok le 297 m3/s.
Ugodni hidrološki režim Drave je zgodaj privabil graditelje hidroelektrarn. Do danes je na
Dravi zgrajenih 22 elektrarn s skupno močjo 1.400 MW in letno proizvodnjo 7.000 milijonov
kWh. V Avstriji, na južnem Tirolskem, je zgrajena kanalska elektrarna z velikim padcem,
preostalih 21 si sledi v neprekinjeni verigi. V Avstriji jih je 11, v Sloveniji 8 in na Hrvaškem 3.
Letno poročilo DEM 2012 55
ODGOVORNO DO OKOLJA
Nesporno vsaka gradnja energetskega objekta vpliva na podobo krajine, na spremembe
vodnega režima reke in s tem na rečna življenjska okolja. Kasneje pa obratovanje elektrarne z
ustreznimi tehnološkimi rešitvami praktično ne obremenjuje okolja. Zaradi navedenega se
odgovorno ravnanje z okoljem zato začne že pri načrtovanju tehnoloških rešitev, s
preprečevanjem morebitnih neželenih vplivov in z nenehnim nadziranjem možnih posledic
delovanja hidroelektrarn za okolje. Nekaterih vplivov ni mogoče povsem preprečiti, zato je še
toliko pomembnejša skrb za odpravo njihovih posledic.
V družbi DEM so ekološki projekti v zadnjih letih usmerjeni predvsem v sanacijo akumulacij
in ob tem v revitalizacijo in urejanje brežin ter v odstranjevanje plavja in ekološko izrabo
organskih odpadkov.
SKRB ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Skrb za trajnostni razvoj je skrb za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij.
Družbeno okolje, v katerem delujemo, želimo odgovorno in tvorno sooblikovati, zato je naša
pozornost namenjena številnim projektom na celotnem območju delovanja družbe DEM,
torej od Dravograda do Formina.
Z namenom, da bi bil pristop k trajnostnemu razvoju sistematičen smo v preteklem letu
pripravili študijo o oblikovanju izhodišč za trajnostno upravljanje reke Drave z vidika vplivov
verige HE na naravno okolje. Študija je oblikovala izhodišča za trajnostno delovanje in
zasnovo programov ter ovrednotenje nalog z vidika trajnosti v porečju reke Drave, kot
posledico vplivov HE na okolje.
OKOLJSKI PROJEKTI
OBNOVA OBREŽNIH ZAVAROVANJ
Desna brežina Drave od Dravograda do Maribora večinoma meji na traso železnice. Ob
gradnji elektrarn je bilo potrebno zgraditi obrežna zavarovanja proti erodiranju brežin, zaradi
varovanja železniške proge. Obrežna zavarovanja različnega tipa so mestoma zelo
poškodovana, oziroma jih več ni in prihaja do erodiranja brežine, večjih usadov in udorov.
Poškodovana mesta so evidentirana s strani
ZAG Ljubljana s priporočili o obnovi. Nujno je
potrebno obnoviti tiste dele obrežnih zavarovanj, kjer se železnica zelo približa reki Dravi
tako, da je zaradi erozij brežin ogrožena varnost
same železniške proge.
Primer sanacije dela obrežja v bazenu HE Vuzenica
56 Letno poročilo DEM 2012
Mestna občina Maribor je načrtovala ureditev
obrežja reke Drave v območju Lenta. Ker je
kamnita zložba, ki utrjuje obrežje zelo stara so
bila potrebna večja vzdrževalna dela. Da bi
dokončno utrdili obrežje tako, da bo
zagotovljena stabilnost, je bilo dogovorjeno z
mestom Maribor, da sodelujemo pri obnovi
tako, da so DEM zagotovile stabilnost obrežja,
mestna občina Maribor pa je uredila
sprehajalno pot.
Poškodovana brežina
EKOLOŠKA SANACIJA
Sanacija železniških propustov
Ob povečanih padavinah, ko hudourniki napolnijo železniške propuste s prodom in muljem,
obstaja nevarnost porušitve propustov, zato takoj, ko opazimo takšno nevarnost pristopimo
k sanaciji. To smo izvajali tudi v letu 2012.
Sanacija izpustov pritokov v reko Dravo (VZ, DR)
Ob povečanih padavinah pritoki hudourniških potokov nanašajo v strugo ogromne količine
proda in mulja. Tega je potrebno čistiti sproti zaradi zagotavljanja večje pretočnosti Drave in s
tem preprečevati nanos sedimentov v akumulacijska jezera.
V letu 2012 je VGP Ptuj d.o.o. kot koncesionar očistil tri izpuste pritokov v reko Dravo (prod,
kamenje, mulj).
Čiščenje mulja
V letu 2012 smo izvajali čiščenje mulja na
naslednjih lokacijah:
•
•
•
•
•
bazen HE Vuhred – pred elektrarno,
bazen HE Ožbalt,
Tilkova mlaka, projekt in II. faza (VZ),
Črneški zaliv I. faza (projektna dokumentacija),
leva in desna drenaža področja jezu Markovci,
Čiščenje travnih šopov in sedimentov
v drenažnem jarku - leva stran
Čiščenje mulja in prestavitev trstičevja
na območju ptujskega jezera
• čiščenje usedalnikov naplavin: zgrajeni so večji
usedalniki sedimentov pred vtokom v
akumulacijska jezera. Ti naj bi zmanjšali
hitrost nanosa sedimentov.
• čiščenje mulja v Ptujskem jezeru.
Letno poročilo DEM 2012 57
Študija – alge in školjke v Dravi, nadaljevanje naloge ERICO
Študija se je pričela izvajati leta 2009 in se nadaljevala v letu 2011. V letu 2012 je bila študija
zaključena z vsemi primerjalnimi analizami.
Inventarizacija ribje populacije v akumulaciji HE Formin in HE Mariborski otok
Naloga se je izvajala v letu 2011 in je zaključena v 2012.
Kemijsko, fizikalna in biološka analize vode in sedimentov
V letu 2012 smo opravili kontrolno meritev kemijske, fizikalne in biološke kvalitete vode in
sedimenta reke Drave. Rezultati bodo dali odgovor o spremembah kvalitete vode in
sedimenta, ki so se zgodile v 5 letih od začetne meritve.
Študija migracije rib skozi ribjo stezo MO
Študija je dala odgovor o migraciji rib skozi
obnovljeno ribjo stezo na HE MO. To bo osnova za
planiranje prehodov na objektih, kjer je dejansko
fizično možna izvedba ribjih stez.
V letu 2012 smo nadaljevali z odstranjevanjem
nedovoljenih ribiških objektov na območju bazena
HE Vuzenica.
Obveščanje lastnikov hišic – bazen HE Vuzenica
SISTEM VODENJA
Sistem vodenja v družbi od preteklega leta obsega štiri standarde: ISO 9001 – Sistem
kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 18001 OHSAS – Sistem varnosti in
zdravja pri delu in ISO/IEC 27001 – Sistem upravljanja varovanja informacij.
V letu 2012 smo prvič izvedli kontrolno zunanjo presojo vseh štirih standardov hkrati. Prve tri
standarde je presojala družba Bureau Veritas,Ljubljana, zadnjega pa družba SIQ, Ljubljana.
Kljub potrebi po večji koordinaciji presojevalcev, pri izvedbi presoje ni bilo težav.
V okviru priprav na izvedbo kontrolne presoje je bil izdelan seznam aktivnosti, ki smo ga
morali izvršiti za normalno izvedbo presoje. Seznam je obsegal že dobro znane aktivnosti, od
določanja ciljev presoje, izdelave vprašalnikov, usposabljanja notranjih presojevalcev,
terminskega plana izvedbe notranjih presoj, vodstvenega pregleda in nazadnje zunanje
kontrolne presoje.
Usposabljanje notranjih presojevalcev je izvršil dr. Slavko Plazar iz družbe POSSI, Šoštanj.
Notranje presoje so bile izvršene v času od 02.04.2012 do 16.04.2012. Presojani so bili vsi
procesi po vseh standardih, izjema so bili le trije procesi, ki so se presojali po dveh standardih.
Po izvršenih notranjih presojah je bila izvršena anketa uspešnosti izvedbe notranjih presoj,
ugotovljene slabosti bodo služile kot predlogi za izboljšavo prihodnjih presoj.
58 Letno poročilo DEM 2012
Vodstveni pregled je bil izvršen 8. maja 2012. Na njem je vodstvo ocenilo, da je sistem vodenja
pomemben inštrument pri vodenju družbe. Potrdili so nujnost izvedbe določenih
preventivnih in korektivnih ukrepov, pri tem pa so se strinjali, da obstajajo številne možnosti
izboljšanja delovanja sistema.
Zunanjo presojo so v dneh od 24. do 25. maja 2012 izvršili trije vodilni presojevalci firme
Bureau Veritas in en presojevalec firme SIQ. Tudi ta pregled je bil zelo natančen in podroben.
Presojevalci so potrdili, da je sistem vodenja zastavljen pravilno in da deluje učinkovito. Pri
pregledu pa so ugotovili nekaj manjših neskladij, ki pa smo jih nemudoma odpravili. Presoja
sistema vodenja je pokazala, da bomo morali v bodoče še več pozornosti posvetiti sistemu
ravnanja z okoljem, kjer se zlasti pri zunanjih izvajalcih vedno znova pojavljajo določene
slabosti.
Na podlagi ugotovitev notranjih presoj, vodstvenega pregleda in zunanje presoje je bila
oblikovana Tabela ukrepov, ki je obsegala 136 ukrepov. Za vsak ukrep je bil določen izvajalec,
odgovorna oseba ter rok izvršitve. Ponovno se je pokazalo, da so bili postavljeni roki
preoptimistični in so se zaradi tega roki izvedbe podaljševali. Koncem preteklega leta in v
začetku leta 2013 se je intenzivnost izvajanja ukrepov povečala, tako je bilo na dan 13.02.2013
od 136 ukrepov izvršeno 59 ukrepov, 73 jih je bilo v fazi izvajanja, 6 ukrepov pa ne bo
izvršeno.
Tudi v letu 2012 smo delali na področju izboljšave dokumentnega sistema ODOS. Modul
Sistem vodenja se je žedodobra udomačil in večjih težav z njegovo uporabo ni bilo več.
Postopek vnosa in vzdrževanja dokumentov sistema vodenja je tekoč, nekaj težav smo imeli le
pri postopku seznanjanja zaposlenih s spremenjenimi in novimi dokumenti.
Nadzor delovanja sistema vodenja se je prav tako izvajal tekoče. Svet vodenja DEM, ki je bil
ustanovljen leta 2010 se je redno sestajal in na ta način zagotavljal ustrezno koordinacijo
sistemov vodenja. Žal se zaradi sprememb v vodstvu HSE Svet vodenja HSE v preteklem letu
ni sestal.
Po naši oceni to ni dobro, saj se na ta način odpovedujemo možnosti oblikovanja učinkovitega
sistema vodenja, ki bi temeljil tudi na izmenjavi dobrih praks znotraj družb skupine HSE.
Timi za posamezni standard, ki smo jih v družbi določili za potrebe koordinacije sistemov
vodenja in nadzora nad njihovim delovanjem, so se v praksi pokazali kot učinkovita rešitev.
Letno poročilo DEM 2012 59
2.12
Analiza
poslovanja
FINANČNO POSLOVANJE
Likvidnostno situacijo družbe ne predstavljajo le aktivnosti za zagotavljanje ustreznih
denarnih tokov, temveč tudi razpoložljivost likvidnih sredstev v takšni obliki, s katerimi je
mogoče tekoče izpolnjevati zapadle finančne obveznosti. Izkaz denarnih tokov daje
informacije predvsem o morebitni izpostavljenosti družbe likvidnostnemu tveganju in je
najpomembnejši cilj obvladovanja finančnih tveganj.
Zaradi tega in nastale gospodarske situacije je bilo finančno poslovanje družbe v letu 2012
usmerjeno predvsem v:
• zagotavljanje plačilne sposobnosti;
• oblikovanje ustrezne likvidnostne rezerve in
• obvladovanje finančnih tveganj.
Zagotavljanje plačilne sposobnosti ni predstavljalo omejitev pri poslovanju družbe saj smo z
obvladovanjem denarnih tokov zagotavljali ustrezno plačilno sposobnost. Terjatve za
prodano električno energijo so bile poravnane v valutnih rokih, kar je omogočalo pravočasno
poravnavo kratkoročnih obveznosti.
Za poravnavo vseh obveznosti družbe smo oblikovali likvidnostno rezervo v obliki vezanih
sredstev pri bankah.
Izpostavljenost finančnim tveganjem družbe je nizka, predvsem zaradi vpetosti v skupino
HSE. Skoraj 90 % prihodkov namreč ustvarimo z enim zanesljivim kupcem s katerim imamo
sklenjeno letno pogodbo o prodaji električne energije, ki vsebuje elemente zavarovanja
terjatev.
Ker je vrednost naložb družbe v vrednostne papirje minimalna (delnice NLB), deponirana
sredstva pa imamo le pri bankah v večinski lasti države, zaznavamo tudi na področju
likvidnosti le minimalna tveganja. Vsa plačila največjega kupca (HSE) so predvidljiva in
stabilna, obveznosti do dobaviteljev in druge finančne obveznosti pa so znane vnaprej.
STRUKTURA IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31.12.2012
2,44%
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
15,62%
84,38%
97,56%
Kratkoročna/e
Dolgoročna/e
Sredstva
60 Letno poročilo DEM 2012
Kapital in obveznosti
KAPITALSKA USTREZNOST
Kapitalsko ustreznost lahko enačimo z investicijsko sposobnostjo družbe. Družba je bila
kapitalsko ustrezna, saj razpolagamo z dovolj visokimi dolgoročnimi viri financiranja glede na
obseg in vrste poslov, ki jih opravljamo ter z ustrezno politiko obvladujemo tveganja, ki smo
jim pri poslovanju izpostavljeni.
v EUR
KAPITALSKA USTREZNOST
1. Čisti poslovni izid poslovnega leta
2. Preneseni čisti poslovni izid
3. Zadržani poslovni izid ( 1 + 2 )
4. Rezerve iz dobička
5. Skupaj ( 3 + 4 )
6. Osnovni kapital
Kapitalska ustreznost = 5/6
Realizacija 2012
Realizacija 2011
7.341.405
46.415.171
53.756.576
97.485.663
151.242.239
395.011.180
0,383
10.495.516
41.167.413
51.662.929
97.485.663
149.148.592
395.011.180
0,378
S pomočjo analize finančnega poslovanja in drugih nefinančnih elementov, lahko ugotovimo,
da družba, ob upoštevanju družbeno odgovornega poslovodenja posluje finančno odgovorno
in v skladu z zastavljenimi cilji.
IZBRANI FINANČNI PODATKI DRUŽBE
KAZALNIKI FINANCIRANJA
• Stopnja lastniškosti financiranja: 96,88
v EUR
STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Kapital in obveznosti
2. Kapital
Stopnja lastniškosti financiranja = 2/1
563.849.951
546.253.419
96,88
555.414.448
538.912.014
97,03
Konec leta 2012 predstavlja kapital družbe 96,88 % vsega kapitala in obveznosti. Družba se je
torej skoraj v celoti financirala s svojimi lastnimi viri, kar pomeni veliko varnost naložb
upnikov in stabilnost donosov lastnikov. V primerjavi s koncem leta 2011 se je stopnja
lastniškosti financiranja nekoliko znižala.
• Stopnja dolgoročnosti financiranja: 97,56
v EUR
STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Kapital
2. Dolgoročne obveznosti
3. Skupaj ( 1 + 2 )
4. Kapital in obveznosti
Stopnja dolgoročnosti financiranja = 3/4
546.253.419
3.818.924
550.072.343
563.849.951
97,56
538.912.014
3.421.121
542.333.135
555.414.448
97,64
Vrednost kazalnika je nekoliko višja kot stopnja lastniškosti financiranja, torej je družba svoja
sredstva v višini 97,56 % financirala z dolgoročnimi viri, 2,44 % pa s kratkoročnimi viri. Glede
na stanje konec leta 2011 je stopnja dolgoročnosti financiranja nižja.
Letno poročilo DEM 2012 61
KAZALNIKI INVESTIRANJA
• Stopnja osnovnosti investiranja: 70,09
v EUR
STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Nepremičnine, naprave in oprema
2. Neopredmetena sredstva
3. Skupaj stalna sredstva po neodpisani vrednosti ( 1 + 2 )
4. Sredstva
Stopnja osnovnosti investiranja = 3/4
394.470.776
743.603
395.214.379
563.849.951
70,09
392.204.999
860.958
393.065.957
555.414.448
70,77
Družba ima v celotnih sredstvih 70,09 % delež nepremičnin, naprav in opreme ter
neopredmetenih sredstev. V primerjavi s koncem predhodnega leta se je vrednost kazalnika
sicer znižala, predvidevamo pa, da se bo v prihodnje delež stalnih sredstev v celotnih sredstvih
zaradi novih naložb še povečeval.
• Stopnja dolgoročnosti investiranja: 84,26
v EUR
STOPNJA DOLGOROČNOSTI INVESTIRANJA
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Nepremičnine, naprave in oprema
2. Neopredmetena sredstva
3. Naložbene nepremičnine
4. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe
5. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
6. Dolgoročne poslovne terjatve
7. Druga dolgoročna sredstva
8. Skupaj ( 1 + 2 + 3 + 4 + 5 +6 + 7 )
9. Sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja = 8/9
394.470.776
743.603
0
408.234
79.470.052
0
3.430
475.096.095
563.849.951
84,26
392.204.999
860.958
0
375.613
78.655.223
2.907
2.871
472.102.571
555.414.448
85,00
Vsa dolgoročna sredstva družbe predstavljajo 84,26 % celotnih sredstev družbe. Razliko
predstavljajo zaloge, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, terjatve za
odmerjeni davek, druga kratkoročna sredstva ter denar in denarni ustrezniki. Kazalnik je glede
na konec leta 2011 nekoliko nižji.
KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA
• Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: 1,38
v EUR
KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Kapital
2. Nepremičnine, naprave in oprema
3. Neopredmetena sredstva
4. Skupaj stalna sredstva po neodpisani vrednosti ( 2 + 3 )
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = 1/4
546.253.419
394.470.776
743.603
395.214.379
1,38
538.912.014
392.204.999
860.958
393.065.957
1,37
Družba je v letu 2012 z lastnimi viri financirala vsa svoja stalna sredstva po neodpisani
vrednosti. V primerjavi s predhodnim letom je vrednost kazalnika višja.
62 Letno poročilo DEM 2012
• Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti: 4,99
KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTI
KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (HITRI KOEFICIENT)
1. Denar in denarni ustrezniki
2. Kratkoročne finančne naložbe
3. Skupaj likvidna sredstva ( 1 + 2 )
4. Kratkoročne obveznosti
Koeficient neposredne pokritosti kratk. obveznosti (hitri koef.) = 3/4
v EUR
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1.573.968
67.155.646
68.729.614
13.777.608
4,99
21.284.497
50.164.183
71.448.680
13.081.313
5,46
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti izkazuje razmerje med likvidnimi
sredstvi in kratkoročnimi dolgovi. Družba je v opazovanem obdobju z likvidnimi sredstvi
pokrivala vse svoje kratkoročne obveznosti. Koeficient se je v primerjavi z letom 2011
nekoliko znižal.
• Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti: 5,86
v EUR
KOEFICIENT POSPEŠENE POKRITOSTI KRATKOROČNIH
OBVEZNOSTI (POSPEŠENI KOEFICIENT)
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Denar in denarni ustrezniki
2. Kratkoročne finančne naložbe
3. Kratkoročne poslovne terjatve
4. Skupaj ( 1 + 2 + 3 )
5. Kratkoročne obveznosti
Koeficient pospešene pokritosti kratk. obveznosti = 4/5
1.573.968
67.155.646
12.034.370
80.763.984
13.777.608
5,86
21.284.497
50.164.183
10.920.601
82.369.281
13.081.313
6,30
Koeficient pokritja kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi in kratkoročnimi poslovnimi
terjatvami družbe je konec leta 2012 znašal 5,86. Družba je v opazovanem obdobju v celoti
pokrivala svoje kratkoročne obveznosti z dobroimetjem pri bankah (denarnimi sredstvi) in
kratkoročnimi poslovnimi terjatvami. Vrednost kazalnika je glede na konec leta 2011 nižja.
• Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti: 6,39
v EUR
KOEFICIENT KRATKOROČNE POKRITOSTI KRATKOROČNIH OBVEZNOSTI (KRATKOROČNI KOEFICIENT)
Realizacija
31.12.2012
Realizacija
31.12.2011
1. Kratkoročna sredstva
2. Kratkoročne obveznosti
Koeficient kratk. pokritosti kratk. obv. (kratk. obv.) = 1/2
88.090.539
13.777.608
6,39
82.636.175
13.081.313
6,32
Kratkoročni koeficient prikazuje financiranje kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi viri
sredstev. Družba je konec leta 2012 s svojimi kratkoročnimi sredstvi v celoti pokrila svoje
kratkoročne obveznosti. Kazalnik je glede na konec leta 2011 višji.
Letno poročilo DEM 2012 63
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
• Koeficient gospodarnosti poslovanja: 1,11
KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA
1. Poslovni prihodki
2. Poslovni odhodki
Koeficient gospodarnosti poslovanja = 1/2
v EUR
Realizacija 2012
Realizacija 2011
75.206.261
67.481.407
1,11
70.638.717
58.655.189
1,20
Družba je v letu 2012 dosegla 11 % več prihodkov iz poslovanja, kot so znašali poslovni
odhodki. Vrednost koeficienta se je glede na preteklo leto zmanjšala.
KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI
• Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala: 0,014
KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA (ROE)
1. Čisti poslovni izid
2. Povprečni kapital
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala = 1/2
v EUR
Realizacija 2012
Realizacija 2011
7.341.405
542.582.717
0,014
10.495.516
533.664.256
0,020
Družba je v letu 2012 ustvarila 7.341.405 EUR čistega dobička, kar pomeni, da je na en EUR
vloženega kapitala dosegla 0,014 EUR čistega dobička. Poslovanje družbe v letu 2012 je bilo
uspešno in stabilno. Vrednost kazalnika se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšala.
2.13
Upravljanje
s tveganji
V DEM se zavedamo izpostavljenosti različnim vrstam tveganj, ki imajo vpliv na poslovanje
podjetja, uresničevanje našega poslanstva in doseganje zastavljenih strateških ciljev.
Zavedamo se tudi nujnosti pravočasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj:
tveganj delovanja, poslovnih tveganj in finančnih tveganj.
Tveganja, ki jim je izpostavljena družba DEM prikazuje spodnja slika:
TVEGANJA
POSLOVNA
Uspešnost
poslovanja
FINANČNA
DELOVANJA
Količinsko
tveganje
64 Letno poročilo DEM 2012
Obvladovanje
zakonodaje in
standardov
Kreditno
tveganje
Likvidnostno
tveganje
Obrestno
tveganje
Inflacijsko
tveganje
TVEGANJA DELOVANJA
predstavljajo za družbo največja tveganja. V okviru tveganj delovanja smo v družbi v letu 2012
proučevali tveganja na naslednjih področjih:
Količinsko tveganje, ki izhaja iz negotovosti doseganja načrtovane proizvodnje in
razpoložljivosti proizvodnih enot, od česar je neposredno odvisen poslovni rezultat. Ključni
dejavniki količinskega tveganja so:
• hidrologija reke Drave, ki lahko, glede na dolgoletno povprečje, povzroči nihanje
proizvodnje v višini + ali – 10 %.
• kvaliteta vzdrževanja osnovnih sredstev družbe in s tem povezani izpadi in remonti.
Zaenkrat nam uspeva zagotavljati zadostna sredstva za takšen nivo vzdrževanja, ki
zagotavlja varno in nemoteno obratovanje. Hkrati dolgoročno načrtujemo potrebne
aktivnosti na področju vzdrževanja s ciljem pravočasnega odpravljanja največjih tveganj.
• nevarnost nastanka škode na premoženju, ki jo zmanjšujemo s politiko zavarovanja
premoženja. Zavarovanje premoženja vključuje: požarno, vlomno in strojelomno
zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje računalnikov in drugo.
Obvladovanje zakonodaje in standardov, kjer smo se v največji meri osredotočali na
obvladovanja zakonodaje na področju davka na dodano vrednost. Tveganja delovanja pa
obvladujemo tudi s standardi, ki so oblikovani s predpisanimi pravili v internih aktih in z ISO
standardi.
POSLOVNA TVEGANJA
so povezana s sposobnostjo ustvarjanja prihodkov in obvladovanja stroškov, sposobnostjo
ohranjanja vrednosti poslovnih sredstev in zmožnostjo poravnavanja poslovnih obveznosti.
Izpostavljenost poslovnim tveganjem je nizka, ne zaznavamo večjih negotovosti glede
uspešnosti poslovanja, razvoja in stanja premoženja, kajti:
• 99 odstotkov prihodkov od prodaje ustvarimo s prodajo električne energije kupcu:
– HSE, s katerim imamo sklenjeno letno pogodbo o prodaji skoraj celotne proizvedene
električne energije ter;
• naš proizvod je cenovno konkurenčen in visoko kakovosten, potrebe po električni energiji
so iz leta v leto večje;
• s strokovno usposobljenimi kadri in dobro organizacijo poslovanja zagotavljamo
učinkovitost poslovanja;
• certificirano in standardizirano poslovanje nas zavezuje k uvajanju stalnih izboljšav in
celoviti kakovosti poslovanja;
• sodobna tehnološka oprema ter skrb za redna vzdrževanja, vlaganja v povečanja
zmogljivosti obstoječih naprav in objektov ter številne nove možnosti proizvodnje
povečujejo našo konkurenčno prednost;
• redno spremljamo in nadziramo stroške poslovanja;
• vpetost v skupino HSE daje družbi dolgoročno stabilnost.
Letno poročilo DEM 2012 65
FINANČNA TVEGANJA
se nanašajo na sposobnost ustvarjanja finančnih prihodkov in obvladovanja finančnih
odhodkov, zmožnost poravnavanja finančnih obveznosti ter zagotavljanje plačilne
sposobnosti. Obvladovanje finančnih tveganj je poleg zakonsko predpisane aktivnosti v
trenutnih tržnih razmerah usodnega pomena za obstoj podjetja. V nadaljevanju navajamo
nekatera najpomembnejša finančna tveganja:
Kreditno tveganje predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti
dolžnika do družbe. Kreditno tveganje v DEM minimiziramo tako, da:
• več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarimo z enim zanesljivim kupcem (sklenjena letna
pogodba o prodaji električne energije, ki vsebuje elemente zavarovanja terjatev).
Likvidnostno tveganje je tveganje zmanjšanja likvidnosti in spremembe cen vrednostnih
papirjev. Ker je vrednost naložb v vrednostne papirje minimalna, zaznavamo le tveganje
zmanjšanja likvidnosti, ki ga ocenjujemo kot nizko, kajti plačila največjega kupca so
predvidljiva in stabilna. Obveznosti do dobaviteljev in iz financiranja so znane vnaprej.
Likvidnostna tveganja dobro obvladujemo, ker:
• dnevno, tedensko in mesečno spremljamo denarne tokove;
• viške likvidnih sredstev deponiramo pri priznanih bankah po načelu razpršitve tveganja in
največjega donosa;
• oblikujemo potrebno likvidnostno rezervo.
Obrestno tveganje v DEM ocenjujemo kot nizko, zato v letu 2012 nismo imeli izdelane
aktivne politike obvladovanja tovrstnih tveganj.
Inflacijsko tveganje smo obvladovali s sklepanjem pogodb z dobavitelji po fiksnih cenah.
Vrste tveganj in instrumenti za njihovo obvladovanje so razvidni iz spodnje tabele:
VRSTA TVEGANJA
Opis tveganja
Posledica
Poslovna tveganja
negotovost glede
uspešnosti poslovanja
Kreditno tveganje
Ocenitev tveganja
Instrument
obvladovanja tveganj
Verjetnost
(V,S,M)
Vpliv
(V,S,M)
nekonkurenčnost
M
V
nadzor stroškov,
poslovanje z znanimi kupci
neplačilo kupcev
nelikvidnost
M
V
poslovanje z
znanimi kupci
Likvidnostno tveganje
zmanjšanje likvidnosti
nelikvidnost
M
S
likvidnostna in
naložbena politika
Količinsko tveganje
zmanjšanje proizvodnje zaradi
okvar, zaradi slabe hidrologije zmanjšanje proizvodnje
S
V
skrb za zadostno vzdrževanje naprav in opreme
S
S
zavarovanja, izobraževanja
škoda na napravah,
Druga tveganja delovanja nepoznavanje zakonov
zmanjšanje proizvodnje
Verjetnost se rangira: V= velika, S=srednja, M= majhna • Vpliv se rangira: V= velik, S=srednji, M= majhen
Za še boljše in bolj transparentno spremljanje in upravljanje tveganj družbe je bil meseca julija
2011 s sklepom direktorja družbe imenovan Odbor družbe DEM d.o.o. za upravljanje s
tveganji (v nadaljevanju Odbor). Temeljna naloga Odbora je zagotoviti vzpostavitev
celovitega sistema za obvladovanje in upravljanje s tveganji v družbi. Osnovni namen Odbora
je zagotavljanje centralnega opredeljevanja in obvladovanja tveganj v družbi na strukturiran,
konsistenten in usklajen način in s tem zagotoviti poslovodstvu in lastniku kakovostne
podlage za upravljanje in vodenje družbe z namenom doseganja načrtovanih ciljev.
66 Letno poročilo DEM 2012
Komuniciranje družbe DEM z deležniki in javnostmi v letu 2012 je potekalo v skladu s
strategijo družbene odgovornosti, katere glavni cilji so povečevati:
• ugled;
• prepoznavnost in
• doseči razumevanje poslovnih in razvojnih odločitev družbe DEM.
2.14
Komuniciranje
in odnosi
z javnostmi
Veliko aktivnosti je povezanih s trajnostnim razvojem, ki predstavlja osnovo tudi za
komunikacijsko podporo prenovi HE Zlatoličje ter novim projektom (ČHE Kozjak, elektrarne
na Muri).
V ta namen smo oblikovali ustrezen izbor oz. splet komunikacijskih orodij, med katerimi naj
izpostavimo:
• sporočila za medije;
• priložnostne dogodke;
• ažuriranje vsebin internetne in intranetne strani, kar omogoča hitro, kakovostno in
racionalno obveščanje interne ter zunanjih javnosti;
• sponzorsko in donatorsko strategijo, kot obliko uresničevanja družbene odgovornosti
predvsem na področju delovanja družbe DEM. Gre za finančno podporo kulturnim,
športnim in drugim dejavnostim v okviru sponzorskih in donatorskih sredstev.
Tudi v letu 2012 smo redno spremljali in analizirali medijske objave (press clipping).
Na področju internega komuniciranja smo nadaljevali z izdajanjem internega časopisa
Dravski val (izdali smo 4 številke). Prav tako smo poskrbeli za pripravo najpomembnejših
informacij o dogajanju v družbi tudi za časopis skupine HSE Energija in revijo slovenskega
elektrogospodarstva Naš stik.
Zaradi prostorske razpršenosti zaposlenih družbe DEM so skupni dogodki zaposlenih DEM
zelo pomembni. Junija smo organizirali tradicionalno srečanje zaposlenih - dan DEM - in
srečanje upokojencev DEM. Leto 2012 smo zaključili z dvema dogodkoma: z novoletnim
srečanjem zaposlenih ter s sprejemom za poslovne partnerje.
Letno poročilo DEM 2012 67
2.15
Raziskave
in razvoj
V DEM ob izdelavi rednega letnega načrta poslovanja načrtujemo tudi dolgoročni razvoj
družbe.
Temeljna izhodišča pri dolgoročnem načrtovanju izhajajo iz vizije in poslanstva naše družbe:
• varna in stabilna oskrba kupcev in porabnikov električne energije;
• racionalizacija vseh stroškov poslovanja;
• varnost obratovanja;
• trajno posodabljanje proizvodne opreme in opreme za vodenje proizvodnje;
• varno delovno okolje za vse zaposlene ter
• spoštovanje vseh zahtev po okolju prijaznem delovanju.
2.16
Načrti za
prihodnost
V DEM se zavedamo, da je ključen pogoj za uspešen tržni nastop družbe konkurenčna cena
električne energije ter varna, kvalitetna in zanesljiva dobava električne energije.
V letu 2013 kakor tudi v prihodnjih letih bomo nadaljevali z izvajanjem nalog v skladu z
zastavljenimi strateškimi cilji.
Do leta 2018 bomo razvijali poslovanje na treh strateško pomembnih področjih in sicer:
– področje za zagotavljanje novih proizvodnih zmogljivosti, ki zajema razvojni področji:
• proizvodnje električne energije - glavni cilj družbe v obravnavanem dolgoročnem obdobju
je varna, kvalitetna in zanesljiva proizvodnja električne energije. Poleg ohranitve in
povečanja obstoječih proizvodnih kapacitet želimo svoje proizvodne zmogljivosti še
povečati;
• vzdrževanja naprav in objektov - s kvalitetnim vzdrževanjem želimo dolgoročno
zagotoviti, da bodo proizvodne naprave in objekti v svoji predvideni življenjski dobi
sposobni opravljati svoje projektno predvidene funkcije.
– področje za zagotavljanje ekonomske učinkovitosti družbe, ki zajema razvojna področja
človeških resursov in usposabljanj, organiziranosti družbe, obvladovanja sistemov
kakovosti in ugleda družbe, organizacijo prodaje proizvodov in storitev, sodelovanja DEM
v sistemu HSE ter ohranjanja tehnične kulturne dediščine.
– področje za zagotavljanje varnosti obratovanja in poslovanja, ki zajema razvojna
področja varnosti obratovanja, obvladovanj zahtev okolja, varnosti in zdravja pri delu ter
varstva pred požarom.
68 Letno poročilo DEM 2012
V letu 2013 pa v skladu s predlogom Poslovnega načrta družbe za leto 2013 načrtujemo:
• čiste prihodke od prodaje v višini skoraj 68,8 mio EUR;
• čisti dobiček v višini 11,3 mio EUR;
• proizvodnjo električne energije v višini 2.598,323 GWh;
• investicije v višini 28,6 mio EUR;
• 291 zaposlenih konec obdobja.
Zaključek leta 2012 in začetek leta 2013 so zaznamovali naslednji pomembnejši poslovni
dogodki:
• Novembrske poplave, ki so Slovenijo oziroma njen severovzhodni del zajele 5. in 6.
novembra so veliko skrbi in preglavic povzročile tudi DEM, ki so utrpele za več kot 10
milijonov EUR škode. Poškodovane so bile HE Fala, HE Ožbalt in HE Formin. Najprej je
prišlo do poplavitve agregata 2 v HE Ožbalt in nato še do delne poplavitve enega izmed
agregatov na HE Fala. Najhuje prizadeta pa je bila zadnja elektrarna dravske verige – HE
Formin. Le-to bo potrebno usposabljati še kar nekaj časa, veliko dela pa bo potrebno
opraviti tudi na poškodovanem odvodnem kanalu.
2.17
Pomembni
dogodki po
koncu
poslovnega
leta
Pobesnela Drava pri HE Mariborski otok
Letno poročilo DEM 2012 69
70 Letno poročilo DEM 2012
03
Računovodsko
poročilo
Letno poročilo DEM 2012 71
3.1
Revizorjevo
poročilo
72 Letno poročilo DEM 2012
Letno poročilo DEM 2012 73
3.2
Izjava
direktorja
74 Letno poročilo DEM 2012
Na podlagi sklepa 2. skupščine lastnika družbe DEM z dne 22.4.2011 družba od 01.01.2011
pripravlja računovodske izkaze in pojasnila v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija (v
nadaljevanju EU).
Revizijska družba Deloitte revizija d.o.o. je revidirala računovodske izkaze s pojasnili in
pripravila poročilo neodvisnega revizorja, ki je vključeno na začetku poglavja.
3.3
Uvodna
pojasnila k
pripravi
računovodskih
izkazov
Letno poročilo DEM 2012 75
3.4
Računovodski
izkazi
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
POSTAVKA
v EUR
POJASNILO
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I. Neopredmetena sredstva
II. Nepremičnine, naprave in oprema
IV. Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe
V. Ostale dolgoročne finančne naložbe in posojila
1. Druge dolgoročne finančne naložbe
2. Dolgoročne finančne terjatve in posojila
VI. Dolgoročne poslovne terjatve
VII. Druga dolgoročna sredstva
VIII. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva namenjena za prodajo
II. Zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe in posojila
2. Kratkoročne finančne terjatve in posojila
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Terjatve za odmerjeni davek
VI. Druga kratkoročna sredstva
VII. Denar in denarni ustrezniki
A.
I.
III.
V.
B.
I.
II.
III.
V.
C.
III.
IV.
V.
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Rezerve iz dobička
Zadržani poslovni izid
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Druge rezervacije
Druge dolgoročne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne poslovne obveznosti
Obveznosti za odmerjeni davek
Druge kratkoročne obveznosti
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
31. december 2012
31. december 2011
563.849.951
475.759.412
743.603
394.470.776
408.234
79.470.052
79.446.052
24.000
0
3.430
663.317
88.090.539
8.833
779
67.155.646
67.155.646
12.034.370
1.627.333
5.689.610
1.573.968
555.414.448
472.778.273
860.958
392.204.999
375.613
78.655.223
78.631.223
24.000
2.907
2.871
675.702
82.636.175
12.107
1.320
50.164.183
50.164.183
10.920.601
0
253.467
21.284.497
563.849.951
546.253.419
395.011.180
97.485.663
53.756.576
3.818.924
3.309.967
277.186
167.776
63.995
13.777.608
10.762.169
0
3.015.439
555.414.448
538.912.014
395.011.180
97.485.663
46.415.171
3.421.121
3.176.897
0
187.793
56.431
13.081.313
10.714.031
836.767
1.530.515
*Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
76 Letno poročilo DEM 2012
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
POSTAVKA
1. Čisti prihodki od prodaje
4. Drugi poslovni prihodki
KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
5. Stroški blaga, materiala in storitev
6. Stroški dela
7. Odpisi vrednosti
8. Drugi poslovni odhodki
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
9. Finančni prihodki
10. Finančni odhodki
FINANČNI IZID
POSLOVNI IZID PRED DAVKI
11. Obračunani davek
12. Odloženi davki
DAVEK
13. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
v EUR
POJASNILO
2012
2011
24
25
69.260.996
5.945.265
75.206.261
6.616.874
11.869.189
21.193.763
27.801.581
7.724.854
1.759.014
1.037.694
721.320
8.446.174
1.092.385
12.384
1.104.769
7.341.405
67.675.469
2.963.248
70.638.717
7.495.263
11.461.823
16.187.250
23.510.853
11.983.528
1.449.570
307.979
1.141.591
13.125.119
2.719.718
-90.115
2.629.603
10.495.516
26
27
28
29
30
31
32
33
*Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
POSTAVKA
13. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
19. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA
v EUR
POJASNILO
2012
2011
34
7.341.405
7.341.405
10.495.516
10.495.516
*Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
Letno poročilo DEM 2012 77
IZKAZ DENARNEGA TOKA
POSTAVKA
A. Denarni tokovi iz poslovanja
a) Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki (razen za prevrednotenje in amortizacijo) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davek iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
b) Spremembe poslovnih postavk Izkaza finančnega izida
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetna manj končna druga sredstva
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne druge obveznosti in rezervacije
c) Denarni tok, ustvarjen pri poslovanju
B. Denarni tokovi iz naložbenja
a) Prejemki pri naložbenju
Prejemki za obresti
Prejemki pri nepremičninah, napravah in opremi (vključno s predujmi)
Prejemki pri danih kratkoročnih posojilih
b) Izdatki pri naložbenju
Izdatki pri neopredmetenih sredstvih (vključno s predujmi)
Izdatki pri nepremičninah, napravah in opremi (vključno s predujmi)
Izdatki pri danih kratkoročnih posojilih
Izdatki pri naložbah v odvisne družbe, pridružene in skupaj obvladovane družbe
c) Denarni tok, ustvarjen pri naložbenju
C. Denarni tokovi iz financiranja
D. Denarna sredstva in denarni ustrezniki na začetku obdobja
Povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
E. Denarna sredstva in denarni ustrezniki na koncu obdobja
v EUR
2012
26.683.357
75.058.543
(45.655.469)
(2.719.717)
(6.038.894)
(2.738.626)
(5.388.816)
0
3.274
541
846.268
1.238.465
20.644.463
25.382.772
70.460.527
(42.467.939)
(2.609.816)
10.930.602
8.890.795
(49.566)
(28.656)
(3.274)
(45)
4.061.141
(1.939.793)
36.313.374
1.916.081
1.756.900
159.181
0
(42.271.073)
(380.000)
(23.018.989)
(16.991.463)
(1.880.621)
(40.354.992)
135.637.017
1.449.570
0
134.187.447
(174.664.880)
(362.179)
(15.764.758)
(152.096.246)
(6.441.697)
(39.027.863)
21.284.497
(19.710.529)
1.573.968
23.998.986
(2.714.489)
21.284.497
*Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
78 Letno poročilo DEM 2012
2011
Stanje 1.1.2012
Spremembe celotnega vseobsegajočega donosa
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Spremembe v kapitalu
Stanje 31.12.2012
BILANČNI DOBIČEK
A.1.
B.2.
a)
B.3.
C.
39.501.118
0
0
39.501.118
0
395.011.180
0
0
395.011.180
0
39.501.118
0
0
395.011.180
39.501.118
0
Zakonske
rezerve
395.011.180
0
Osnovni
kapital
0
57.984.545
0
57.984.545
0
5.247.758
57.984.545
5.247.758
52.736.787
0
Druge
rezerve
iz dobička
Rezerve iz dobička
0
46.415.171
46.415.171
46.415.171
0
41.167.413
0
7.341.405
7.341.405
0
7.341.405
7.341.405
(5.247.758)
5.247.758
538.912.014
7.341.405
7.341.405
0
546.253.419
53.756.576
0
538.912.014
0
(12.976.094)
12.976.094
12.976.094
528.416.498
10.495.516
10.495.516
0
12.976.094
10.495.516
10.495.516
(18.223.852)
Skupaj
28.191.319
0
Čisti poslovni
izid
poslovnega
leta
Zadržani poslovni izid
Preneseni
čisti poslovni
izid
*Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.
C.
c)
Stanje 1.1.2011
Spremembe celotnega vseobsegajočega donosa
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Spremembe v kapitalu
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega
obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu
organov vodenja in nadzora
Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje
dodatnih rezerv po sklepu skupščine
Stanje 31.12.2011
A.1.
B.2.
a)
B.3.
b)
POSTAVKA
Vpoklicani
kapital
v EUR
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
Letno poročilo DEM 2012 79
3.5
Pojasnila k
računovodskim
izkazom
POROČAJOČA DRUŽBA
DEM je družba registrirana s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Obrežna
ulica 170, Maribor. V nadaljevanju so predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe za leto,
ki se je končalo dne 31. decembra 2012.
Skupinske računovodske izkaze za skupino HSE sestavlja družba HSE. Skupinsko letno
poročilo za skupino HSE je moč dobiti na sedežu družbe HSE.
Glavna aktivnost družbe DEM je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah.
PODLAGA ZA SESTAVO
Pri pripravi računovodskih izkazov na dan 31.12.2012 je družba upoštevala:
• MSRP, ki vključujejo Mednarodne računovodske standarde (MRS), Pojasnila Stalnega
odbora za pojasnjevanje (SOP), Mednarodne standarde računovodskega poročanja
(MSRP) in Pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega
poročanja (OPMSRP), kot jih je sprejela EU;
• Zakon o gospodarskih družbah;
• Energetski zakon;
• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in njegove podzakonske akte;
• Pravilnik o računovodstvu družbe DEM ter
• Ostalo veljavno zakonodajo.
a) Trenutno veljavni standardi in pojasnila
V trenutnem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal
Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU:
• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Prenosi finančnih sredstev, ki ga je
EU sprejela 22. novembra 2011 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje).
Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov ni privedlo do nikakršnih sprememb v
računovodskih usmeritvah podjetja.
b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OPMSRP in sprejela EU, ki še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednji standardi, popravki in pojasnila,
ki jih je sprejela EU, bili izdani, vendar še niso stopili v veljavo:
80 Letno poročilo DEM 2012
• MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012
(velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje);
• MSRP 11 »Skupne ureditve«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje);
• MSRP 12 »Razkritje deležev v drugih družbah«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012
(velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2014 ali pozneje);
• MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti«, ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za
letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje);
• MRS 27 (spremenjen leta 2011) »Ločeni računovodski izkazi«, ki ga je EU sprejela 11.
decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali kasneje);
• MRS 28 (spremenjen leta 2011) »Naložbe v pridružena podjetja in skupna vlaganja«, ki ga
je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali
kasneje);
• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« - Visoka hiperinflacija in odstranitev
dogovorjenih datumov za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, ki ga je EU sprejela 11.
decembra 2012 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje);
• Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Pobotanje finančnih sredstev in
obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.
januarja 2013 ali pozneje);
• Spremembe MRS 1 »Predstavljanje računovodskih izkazov« – Predstavljanje postavk
drugega vseobsegajočega donosa, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja,
ki se pričnejo 1. julija 2012 ali pozneje);
• Spremembe MRS 12 »Davek iz dobička« - Odloženi davek: Povrnitev zadevnih sredstev,
ki ga je EU sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2013
ali pozneje);
• Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih
zaslužkov, ki ga je EU sprejela 5. junija 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1.
januarja 2013 ali pozneje);
• Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavitev« - Pobotanje finančnih sredstev
in obveznosti, ki ga je EU sprejela 13. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se začnejo
1. januarja 2014 ali pozneje);
• OPMSRP 20 “Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi površinskega najdišča«, ki ga je EU
sprejela 11. decembra 2012 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali
kasneje).
Družba se je odločila, da ne bo sprejela teh standardov, popravkov in pojasnil, preden stopijo
v veljavo.
Družba pričakuje, da sprejetje teh standardov, popravkov in pojasnil ne bo imelo bistvenega
vpliva na računovodske izkaze družbe v obdobju začetne uporabe.
Letno poročilo DEM 2012 81
c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OPMSRP in jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel
Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov,
sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan objave računovodskih izkazov niso
bili potrjeni za uporabo:
• MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali
kasneje);
• Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« - Vladna posojila (velja za letna obdobja, ki se
pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje);
• Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja«
– Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov;
• Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 11 »Skupne ureditve«
in MSRP 12 »Razkritje deležev v drugih družbah« - Napotki za prehod (veljajo za letna
obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje);
• Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 12 »Razkritje deležev
v drugih družbah« in MRS 27 »Ločeni računovodski izkazi« - Naložbena podjetja (veljajo
za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje);
• Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (2012)«, ki izhajajo iz letnega
projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 17. maja 2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16,
MRS 32, MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila,
(spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali
pozneje).
Družba predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v
obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in
obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano.
Družba ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem
finančnih sredstev in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti:
pripoznavanje in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja,
če bi bila uporabljena na datum bilance stanja.
PODLAGA ZA MERJENJE
Računovodski izkazi družbe so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti bilančnih postavk,
razen naslednjih sredstev in obveznosti, ki so prikazana po pošteni vrednosti:
• izpeljani finančni instrumenti;
• finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida;
•
za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, če je pošteno vrednost mogoče določiti.
82 Letno poročilo DEM 2012
VALUTNA POROČANJA
FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA
Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, ki je hkrati
funkcijska in predstavitvena valuta družbe. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov
lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah.
PREVEDBA TUJIH VALUT
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcijska valuto po menjalnem tečaju
na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti ob koncu poročevalskega
obdobja, se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju.
Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti
na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem kot tudi
odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja.
Nedenarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti, se
pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene
vrednosti.
Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, in sicer po neto načelu (razlika med
pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami med prihodki oziroma razlika med
negativnimi in pozitivnimi tečajnimi razlikami med odhodki).
UPORABA OCEN IN PRESOJ
Priprava računovodskih izkazov zahteva, da direktor oblikuje določene ocene in
predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev in obveznosti, prihodkov in odhodkov
ter razkritja pogojnih sredstev in obveznosti v poročevalnem obdobju.
Ocene in predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, ki se v danih
okoliščinah štejejo za utemeljene, na podlagi katerih so izražene presoje o knjigovodski
vrednosti sredstev in obveznosti. Ker so ocene in predpostavke podvržene subjektivni presoji
in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen.
Ocene se redno preverjajo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, v
katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju
spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja.
Ocene in predpostavke so prisotne pri najmanj naslednjih presojah:
•
•
•
•
•
•
•
oceni dobe koristnosti amortizirljivih sredstev;
preizkusu oslabitve sredstev;
oceni poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev;
oceni poštene vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov;
oceni čiste iztržljive vrednosti zalog;
oceni udenarljive vrednosti terjatev;
oceni rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.
Letno poročilo DEM 2012 83
PODRUŽNICE IN PREDSTAVNIŠTVA
Družba nima podružnic.
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE
Računovodski izkazi družbe so izdelani na osnovi računovodskih usmeritev, prikazanih v
nadaljevanju. Navedene računovodske usmeritve so uporabljene za obe predstavljeni leti,
razen če ni drugače navedeno.
Kadar je bilo potrebno, smo primerjalne informacije prilagodili, tako da so v skladu s
predstavitvijo informacij v tekočem letu.
NEOPREDMETENA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva sodijo med dolgoročna sredstva in omogočajo izvajanje dejavnosti
družbe, pri tem pa fizično ne obstajajo. Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje
dolgoročne premoženjske pravice in druga neopredmetena sredstva.
Neopredmeteno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V
nabavno vrednost se vštejejo tudi uvozne ali nevračljive nakupne terjatve, po odštetju
trgovskih in drugih popustov, ter vsi stroški, neposredno pripisljivi pripravljanju sredstva za
nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se pripišejo neposredno nakupu
neopredmetenega sredstva v pripravi (to je do aktivacije sredstva), se pripoznajo kot del
nabavne vrednosti takega sredstva.
Za poznejše merjene neopredmetenih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju
dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela neopredmetenega sredstva.
Amortizacija se začne obračunavati od nabavne vrednosti, ko je sredstvo razpoložljivo za
uporabo.
Preostala vrednost neopredmetenega sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga družba v sedanjosti
dobila pri odtujitvi sredstva po zmanjšanju za ocenjene stroške odtujitve, če bi bilo sredstvo že
toliko staro in v takšnem stanju kot se pričakuje ob koncu njegove dobe koristnosti. Družba
nima neopredmetena sredstva, za katere bi ob nabavi evidentirala preostalo vrednost.
Neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti se ne amortizirajo, temveč se
slabijo.
Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupin neopredmetenih
sredstev se preverijo ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo. V primeru
podaljšane dobe koristnosti se stroški obračunane amortizacije v poslovnem letu zmanjšajo, v
primeru skrajšanja dobe koristnosti pa povečajo. Prilagoditev dobe koristnosti je potrebno
preračunati tako, da se bo neopredmeteno osnovno sredstvo zamortiziralo v novi predvideni
dobi koristnosti. Sprememba dobe koristnosti se obravnava kot sprememba računovodske
ocene ter vpliva le na obdobje v katerem je bila računovodska ocena spremenjena in na vsako
naslednje obdobje v preostali dobi koristnosti.
84 Letno poročilo DEM 2012
Ocenjene dobe koristnosti za posamezna neopredmetena sredstva so:
SKUPINA NEOPREDMETENIH SREDSTEV
Amortizacijska stopnja
v%
Življenjska doba
v letih
33,3
33,3
20,0
1-3
1-3
0
Računalniški programi
Licence
Druga neopredmetena sredstva
Poznejši stroški v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko
povečujejo prihodnje gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se stroški nanašajo.
Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj, ko pride do njih.
NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA
Nepremičnine, naprave in oprema so del dolgoročnih sredstev v lasti družbe, ki se uporabljajo
za opravljanje dejavnosti družbe. Nepremičnine, naprave in oprema vključujejo zemljišča,
zgradbe, proizvajalno opremo, drugo opremo ter nepremičnine, naprave in opremo v
pridobivanju.
Nepremičnine, naprave in oprema so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano
amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč in drugih sredstev, ki se ne
amortizirajo in ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za vse oslabitve. Nabavna
vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega sredstva.
Deli naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna
sredstva. Stroški izposojanja, ki se pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji
sredstva v pripravi (to je do aktivacije sredstva), se pripoznajo kot del nabavne vrednosti
takega sredstva.
Za poznejše merjenje nepremičnin, naprav in opreme se uporablja model nabavne vrednosti.
Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju
dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela sredstva in preostale vrednosti.
Amortizacija se začne obračunavati od nabavne vrednosti, ko je sredstvo razpoložljivo za
uporabo. Sredstva v gradnji oziroma izdelavi se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti za posamezne nepremičnine, naprave in opremo so:
SKUPINA NEPREMIČNIN,
NAPRAV IN OPREME
Zgradbe
Deli zgradb
Proizvajalna oprema
Računalniška oprema
Pohištvo
Drobni inventar
Osebna vozila
Druga vozila
Druge naprave in oprema
Amortizacijska stopnja
v%
1 - 10
3
2 - 10
5 - 33,3
3 - 12,5
20
15
12,5 - 16,6
3 - 20
Amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupin sredstev se preverijo
ob koncu vsakega poslovnega leta in po potrebi prilagodijo.
Letno poročilo DEM 2012 85
V primeru podaljšanja dobe koristnosti družba zmanjša, v primeru skrajšanja dobe koristnosti
pa poveča že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu. Prilagoditev
dobe koristnosti je potrebno preračunati tako, da se bo sredstvo zamortiziralo v novi
predvideni dobi koristnosti. Sprememba dobe koristnosti se obravnava kot sprememba
računovodske ocene ter vpliva le na obdobje v katerem je bila računovodska ocena
spremenjena in na vsako naslednje obdobje v preostali dobi koristnosti.
Stroški zamenjave nekega dela sredstva se pripišejo knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je
verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v
družbo, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški (npr. tekoče
vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko pride do njih.
Preostala vrednost sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga družba v tistem trenutku prejela za
odtujitev sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške odtujitve, če bi starost in stanje
sredstva že nakazovala na konec njegove dobe koristnosti. Družba nima nepremičnin, naprav
in opreme, za katere bi ob nabavi evidentirala preostalo vrednost.
Dobički in izgube, nastali pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme, se ugotavljajo kot
razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in se
izkažejo med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odpisi vrednosti.
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE
Naložbe v odvisne družbe so tiste, v katerih ima družba prevladujoč vpliv in za to skupino
družb praviloma sestavlja tudi skupinske računovodske izkaze.
V računovodskih izkazih so naložbe v odvisne družbe obračunane po nabavni vrednosti.
Družba pripoznava prihodke iz finančne naložbe v obdobju, ko je sprejet sklep o izplačilu
deležev v dobičku. Dodatni vložki v odvisne družbe povečujejo nabavno vrednost naložb.
Morebitni znaki slabitve naložb v odvisne družbe se ugotavljajo na letni ravni. V primeru, da
obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se znesek izgube izmeri
kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo
pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni obrestni meri za podobna
finančna sredstva in pripozna kot poslovni odhodek.
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V PRIDRUŽENE IN SKUPAJ OBVLADOVANE
DRUŽBE
Naložbe v pridružene so tiste, v katerih ima družba pomemben vpliv, praviloma se njen delež
v takih družbi giblje med 20-50%.
Naložbe v skupaj obvladovane družbe so tiste, v katerih družba skupaj z drugimi lastniki
skupno obvladuje delovanje take družbe in sicer na podlagi pogodbeno dogovorjene delitve
obvladovanja.
Tako naložbe v pridružene kot skupaj obvladovane družbe so v računovodskih izkazih družbe
izkazane po nabavni vrednosti.
86 Letno poročilo DEM 2012
FINANČNI INSTRUMENTI
Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke:
• neizpeljana finančna sredstva;
• neizpeljane finančne obveznosti;
• izpeljane finančne instrumente.
NEIZPELJANA FINANČNA SREDSTVA
Neizpeljana finančna sredstva vključujejo naložbe, terjatve in posojila ter denar in denarne
ustreznike.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih
tokov iz tega sredstva ali, ko se prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega
sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva
finančnega sredstva.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so
označena kot razpoložljiva za prodajo (vključno z drugimi dolgoročnimi finančnimi
naložbami) ali pa niso uvrščena kot posojila in terjatve ali finančna sredstva po pošteni
vrednosti preko poslovnega izida.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva se pripoznajo po datumu trgovanja.
Vrednotena so po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti in se dobički ali
izgube pri vrednotenju pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu oziroma v
rezervi za pošteno vrednost, razen izgub zaradi oslabitve. Te se pripoznajo tako, da se
morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu in
izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast v pošteni
vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, se
pripozna v rezervi za pošteno vrednost.
Pri odpravi pripoznanja naložbe se nabrani dobički in izgube, izkazani v vseobsegajočem
donosu, prenesejo v poslovni izid.
Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, saj je razpon ocen utemeljene poštene
vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, družba meri finančno
sredstvo po nabavni vrednosti.
Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili,
ki ne kotirajo na delujočem trgu.
Ob začetnem pripoznanju so izkazana po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške
posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti ter
zmanjšajo za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve so v izkazu finančnega položaja
izkazana med finančnimi in poslovnimi sredstvi in zajemajo dana posojila, terjatve do kupcev
in terjatve do drugih.
Letno poročilo DEM 2012 87
Posojila se v poslovnih knjigah pripoznajo po datumu poravnave, terjatve pa po datumu
trgovanja.
Vključena so med kratkoročna sredstva, razen za zapadlosti večje od 12 mesecev po datumu
izkaza finančnega položaja. V tem primeru so razvrščena med dolgoročna sredstva.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev
in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe z originalno dospelostjo treh mesecev ali manj.
Izkazana so po nabavni vrednosti. Prekoračitve stanj na bančnih računih so vključene med
kratkoročne finančne obveznosti.
NEIZPELJANE FINANČNE OBVEZNOSTI
Neizpeljane finančne obveznosti zajemajo poslovne in finančne obveznosti. Neizpeljane
finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se
neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po odplačni vrednosti po
metodi veljavnih obresti.
Prejeta posojila se na začetku pripozna na dan njihove poravnave (plačila), ostale neizpeljane
finančne obveznosti pa na datum trgovanja.
Del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo prej kot v letu dni po datumu
izkaza finančnega položaja, je izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
SREDSTVA NAMENJENA ZA PRODAJO
Sredstvo ali skupina sredstev namenjenih za prodajo so tista, za katera se utemeljeno
predvideva, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo v naslednjih 12 mesecih, ne pa z
nadaljnjo uporabo.
Sredstvo ali skupina sredstev namenjenih za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali
pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
88 Letno poročilo DEM 2012
ZALOGE
Zaloge so vrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed
njiju. Izvirna vrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne
dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.
Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja,
stroški spremljanja blaga in drugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu
trgovskemu blagu in materialu. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na
računu, kot tiste, ki so dobljeni kasneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena na podlagi prodajne cene v običajnem poslovanju,
zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.
Vrednost gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje vključuje celotne proizvajalne
stroške v ožjem pomenu, ki vsebujejo neposredne stroške materiala, neposredne stroške
storitev, neposredne stroške dela, neposredne stroške amortizacije in splošne proizvajalne
stroške.
Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, plač in amortizacije, ki so
obračunani v okviru proizvajalnega procesa, a jih ni mogoče neposredno povezati z
nastajajočimi poslovnimi učinki. Delež proizvajalnih stroškov v skupnih stroških (materiala,
storitev, stroškov dela in amortizacije) se ugotovi enkrat letno na podlagi podatkov iz
preteklega leta.
Če se cene v obračunskem obdobju novo nabavljenih količinskih enot razlikujejo od cen
količinskih enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjšanje teh količin uporablja metoda
zaporednih cen (fifo).
Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravijo redno med letom po
posameznih postavkah.
Najmanj enkrat na leto in sicer po stanju na dan izdelave letnih računovodskih izkazov se
oceni dokaze o oslabitvi zalog. Oslabljenost zalog se oceni za vsako posamezno vrsto zalog.
Posamezne vrste zalog se razporedi v skupine zalog s podobnimi lastnostmi, na podlagi
časovne komponente gibanja zalog. Pri oceni oslabitve za posamezno skupino se uporabljajo
kriteriji strokovne presoje, nadaljnje uporabe ali prodaje.
OSLABITEV SREDSTEV
FINANČNA SREDSTVA
Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je
razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih
denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.
Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s
strani dolžnika; poslabšanje plačilne sposobnosti posojilojemalcev; znaki, da bo dolžnik šel v
stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument.
Letno poročilo DEM 2012 89
Oslabitev terjatev in danih posojil
Družba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posamično. Če se oceni, da knjigovodska vrednost
terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi.
Kot sporne terjatve se štejejo tiste, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
• na sodišču se je pričel sodni postopek izterjave;
• objavljen je sklep o začetku postopka prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja.
Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: pravnomočni sklepi
prisilne poravnave, stečajnega postopka, sodne odločbe ali druge ustrezne listine.
V primeru, da so bila opravljena vsa dejanja s skrbnostjo dobrega gospodarja, za dosego
poplačila določene neporavnane terjatve in v primeru, da bi bilo zaradi višine zneska terjatve
za družbo negospodarno, da se gre v postopek izterjave preko sodišča, se terjatev v celoti
dokončno odpiše na podlagi sklepa direktorja.
Družba oceni dokaze o oslabitvi za vsako posojilo posamično.
Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se
izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi
denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v
poslovnem izidu.
Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Izgube naložbenih vrednostnih papirjev, ki so razpoložljivi za prodajo, zaradi oslabitve se
pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem
vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v
poslovni izid. Poznejši porast v pošteni vrednosti oslabljenega naložbenega vrednostnega
papirja, ki je na razpolago za prodajo, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja
oziroma v rezervi za pošteno vrednost.
90 Letno poročilo DEM 2012
NEFINANČNA SREDSTVA
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih
nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki
obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali
poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju
vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo
sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene
časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa
oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno
skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in, ki so pretežno
neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena
knjigovodska vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja
ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba
zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi
nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do
katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila
ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila
pripoznana izguba zaradi oslabitve.
KAPITAL
Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba
preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega
premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri
poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšuje ga izguba pri poslovanju in izplačila lastnikom,
povečuje pa dobiček ustvarjen v obdobju.
Osnovni kapital predstavlja denarni vložek lastnika.
Splošni prevrednotovalni popravki kapitala so dne 31. decembra 2002 v skladu s tedaj
veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi vključevali revalorizacijo osnovnega
kapitala pred letom 2002. Popravek zaradi prehoda na nove Slovenske računovodske
standarde je bil prenesen v kapitalske rezerve. Znesek se lahko uporabi zgolj za povečanje
osnovnega kapitala.
Zakonske in druge rezerve iz dobička so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička
predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Oblikovane so na
podlagi sklepa ustreznega organa vodenja in nadzora.
V zadržanem poslovnem izidu so izkazani poslovni izidi družbe preteklih in tekočega leta.
Letno poročilo DEM 2012 91
REZERVACIJE ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom
zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za
kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne
nagrade, diskontirane na konec poslovnega leta. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega
tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih
nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi aktuar, ki se izbere na
nivoju skupine. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo
oblikovane rezervacije.
DRUGE REZERVACIJE
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne
obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben
odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.
Vrednost rezervacije mora biti enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo po pričakovanju
potrebni za poravnavo obveze. Ker so rezervacije namenjene pokrivanju verjetnih, ne pa
gotovih obveznosti, je znesek, pripoznan kot rezervacija, najboljša ocena izdatkov, potrebnih
za poravnavo obveze, obstoječe na dan izkaza finančnega položaja. Pri doseganju najboljše
ocene rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in
okoliščine.
Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so
bile oblikovane. To pomeni, da se v poslovnem letu takšni stroški oziroma odhodki ne
pojavijo več v poslovnem izidu.
V primeru da se predvidene obveznosti ne pojavijo se znesek oblikovanih rezervacij odpravi in
izkaže med drugimi poslovnimi prihodki.
DRUGA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI
Med drugimi sredstvi so izkazane dolgoročne in kratkoročne aktivne časovne razmejitve
(odloženi stroški in nezaračunani prihodki). Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki
ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida.
Nezaračunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, čeprav še niso bili
zaračunani.
Med drugimi obveznostmi so izkazane dolgoročne in kratkoročne pasivne časovne razmejitve
(vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki). Vnaprej vračunani stroški so zneski, ki se še
niso pojavili, ampak se bodo v prihodnje in že trenutno vplivajo na poslovni izid.
Odloženi prihodki so prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene
odhodke.
92 Letno poročilo DEM 2012
POGOJNE OBVEZNOSTI IN POGOJNA SREDSTVA
Pogojna obveznost je:
• možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj potrdi samo pojavitev ali
nepojavitev enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih družba ne obvladuje v
celoti ali
• sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da
bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali
zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.
Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj potrdi le
pojavitev ali nepojavitev enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih družba ne
obvladuje v celoti.
Družba pogojnih obveznosti in sredstev še ne pripozna v izkazu finančnega položaja.
PRIHODKI
Prihodki iz prodaje se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega
naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske
popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi,
povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z
njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha odločati o
prodanih proizvodih.
Prodaja blaga se pripozna, ko družba stranki dostavi proizvode; stranka je proizvode sprejela,
izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. V primeru, da imajo družbe v
skupini več pozitivnih, kot negativnih tečajnih razlik iz poslovanja, te izkažejo med čistimi
prihodki od prodaje blaga.
Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na
zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela
celotnih storitev.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku
pripoznajo, če je verjetno, da bodo gospodarske koristi povezane s poslom, pritekale v družbo.
V nasprotnem primeru se obračuni zamudnih obresti evidentirajo kot pogojna sredstva in v
poslovnih knjigah družbe pripoznajo ob plačilu. Evidentiranje zamudnih obresti se obravnava
individualno.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so prihodki od odprave rezervacij,
prihodki od črpanja odloženih prihodkov, dobički pri prodaji stalnih sredstev, odprave slabitev
terjatev, prejete odškodnine in pogodbene kazni ter podobni prihodki (npr. državne podpore).
Državna podpora je obravnavana kot odloženi (časovno razmejeni) prihodek, ki ga družba
strogo dosledno in preudarno pripoznava kot drugi poslovni prihodek v dobi koristnosti
zadevnega sredstva (na drugi strani družba izkaže strošek amortizacije tega sredstva med
poslovnimi odhodki).
Finančni prihodki obsegajo prihodke od deležev v naložbah, obresti danih posojil in
depozitov, pozitivno razliko tečajnih razlik iz financiranja in dobičke pridruženih družb.
Letno poročilo DEM 2012 93
ODHODKI
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče
zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti
zalog, proizvodov in nedokončane proizvodnje, oziroma ko je trgovsko blago prodano.
Stroški, ki se ne morejo zadrževati v zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje so ob
svojem nastanku že pripoznani kot poslovni odhodki.
Stroški materiala so izvirni stroški kupljenega materiala, ki se neposredno porablja pri
ustvarjanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), pa tudi stroški materiala, ki
nimajo take narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih
poslovnih stroškov. V prvo podskupino spadajo stroški surovin, drugih materialov in
kupljenih delov ter polproizvodov, katerih porabo je mogoče povezovati z ustvarjanjem
poslovnih učinkov. V drugo skupino spadajo stroški pomožnega materiala za vzdrževanje
nepremičnin, naprav in opreme, drobnega inventarja, katerega doba koristnosti ne presega
leta dni, pisarniškega materiala, strokovne literature in drugega. S stroški materiala so mišljeni
tudi vračunani stroški kala, razsipa, okvar in loma.
Stroški storitev so izvirni stroški kupljenih storitev, ki so neposredno potrebne pri nastajanju
poslovnih učinkov (stroški neposrednih storitev), pa tudi stroški storitev, ki nimajo take
narave in so zajeti v ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih poslovnih stroškov.
V prvo skupino spadajo stroški predvsem storitev pri izdelovanju proizvodov, v drugo pa
predvsem prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev, reklamnih storitev,
reprezentance, zavarovalnih premij, plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen
obresti), najemnin, svetovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev.
Med odpisi vrednosti so izkazani stroški amortizacije, ki so povezani z doslednim
prenašanjem vrednosti amortizirljivih nepremičnin, naprav in opreme, amortizirljivih
neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin. Prav tako so med odpisi vrednosti
izkazani odpisi in izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev in nepremičnin, naprav in
opreme ter oslabitve oziroma odpisi terjatev in zalog.
Stroški dela so izvirni stroški, ki se nanašajo na obračunane plače in ostala izplačila
zaposlenim v bruto zneskih pa tudi na dajatve, ki se obračunavajo od te osnove in niso
sestavni del bruto zneskov. Ti stroški lahko neposredno bremenijo ustvarjanje poslovnih
učinkov (stroški neposrednega dela) ali pa imajo naravo posrednih stroškov in so zajeti v
ustrezne namenske (funkcionalne) skupine posrednih stroškov.
Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi oblikovanjem rezervacij, dajatvami za varstvo
okolja koncesninami, donacijami in drugimi dajatvami.
Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se le-ti ne usredstvijo), negativne tečajne
razlike nastale pri financiranju in naložbenju, spremembe poštene vrednosti finančnih
sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti
finančnih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo z
uporabo metode efektivne obrestne mere.
94 Letno poročilo DEM 2012
OBDAVČITEV
Davki vključujejo obveznosti za odmerjeni davek in odloženi davek. Odmerjeni davek je
izkazan v izkazu poslovnega izida. Odloženi davek je izkazan v izkazu poslovnega izida in
izkazu finančnega položaja.
Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za poslovno leto.
Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v poslovnem izidu, ker
izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in
tudi postavke, ki niso nikoli obdavčljive ali odbitne. Obveznost družbe za odmerjeni davek se
izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so veljavne na dan poročanja.
Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega
položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter
njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek se določi z
uporabo davčnih stopenj (in zakonov), ki so bili veljavni na dan izkaza finančnega položaja in
za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se
odložena obveznost za davek poravna.
Terjatev za odloženi davek se pripozna, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti na
razpolago obdavčljiv dobiček, iz katerega bo mogoče koristiti začasne razlike. Predstavlja
višino obračunanega davka od dohodka pravnih oseb od odbitnih začasnih razlik.
Obveznost za odloženi davek predstavlja višino obračunanega davka od dohodka pravnih
oseb, od obdavčljivih začasnih razlik, kar pomeni večje plačilo davka v prihodnosti.
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
Izkaz vseobsegajočega donosa zajema vse spremembe v kapitalu v tekočem obdobju, ki so
nastale iz vseh transakcij in dogodkov, razen tistih, ki so posledica transakcij z lastnikom.
IZKAZ DENARNEGA TOKA
V izkazu denarnega toka prikazujemo spremembe stanja denarnih sredstev in denarnih
ustreznikov za poslovno leto, za katero se sestavlja.
Izkaz denarnega toka je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz
podatkov izkaza finančnega položaja, za del, ki se nanaša na naložbenje in financiranje pa je
sestavljen po neposredni metodi.
POROČANJE PO ODSEKIH
Družba v letnem poročilu ne razkriva poslovanja po odsekih. Poročanje po odsekih morajo v
letnih poročilih razkriti družbe, s katerih lastniškimi ali dolžniškimi vrednostnicami se javno
trguje in družbe, ki šele izdajajo lastniške ali dolžniške vrednostnice na javnih trgih
vrednostnic.
Letno poročilo DEM 2012 95
DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI
Finančni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim
je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima
strankama v premišljenem poslu.
Pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov se upošteva naslednjo hierarhijo
ravni določanja poštene vrednosti:
• prva raven zajema kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali
obveznosti;
• druga raven zajema vhodne podatke poleg kotiranih cen, vključenih v prvo raven, ki so
neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) zaznavni za sredstvo ali
obveznosti;
• tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na
zaznavnih tržnih podatkih.
Kotirane cene se uporabljajo kot osnova za določanje poštene vrednosti finančnih
instrumentov. V kolikor finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg
ocenjuje kot nedelujoč, se uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene
vrednosti finančnega instrumenta.
OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ
Finančna tveganja, ki jim je izpostavljena družba so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
ter obrestno in inflacijsko tveganje. Vse vrste tveganj so podrobneje opredeljene v poslovnem
delu letnega poročila (poglavje 2.13 – upravljanje s tveganji).
RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
1 NEOPREDMETENA SREDSTVA
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so izkazana naslednja sredstva:
• služnostna pravica;
• programska računalniška oprema;
• licence in
• druga neopredmetena sredstva.
NEOPREDMETENA SREDSTVA
Druge dolgoročne premoženjske pravice
Druga neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
732.921
10.682
743.603
802.390
58.568
860.958
Povečanje neopredmetenih sredstev se nanaša na povečanje dolgoročnih premoženjskih
pravic ter na povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v gradnji.
96 Letno poročilo DEM 2012
Znaten delež v povečanju dolgoročnih premoženjskih pravic predstavlja nakup:
• programske opreme za nadzor delovanja zaščitnih naprav-licenc v višini 18.605 EUR;
• programske opreme Maximo Asset Management Shed v višini 76.903 EUR;
• programske opreme Network Manager za CV HSE in DEM v višini 257.000 EUR;
• licenčnega sporazuma Microsoft EA v višini 100.290 EUR;
• programske opreme Cupi v višini 33.800 EUR;
• GIS aplikacije za ČHE Kozjak v višini 35.631 EUR;
• licence za program IMAP v višini 12.200 EUR.
Ostala povečanja dolgoročnih premoženjskih pravic predstavlja nakup manjših programskih
oprem in licenc ter investicij v programsko opremo v vrednosti 58.120 EUR.
v EUR
Druge dolgoročne
premoženjske pravice
Druge neopredmetena
sredstva
Nabavna vrednost 1.1.2011
Pridobitve
Prenosi - preknjižbe
Nabavna vrednost 31.12.2011
3.151.751
440.176
-77.997
3.513.930
0
58.568
Odpisana vrednost 1.1.2011
Amortizacija
Odpisana vrednost 31.12.2011
2.337.108
374.432
2.711.540
0
814.643
802.390
0
58.568
GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDTEV
Knjigovodska vrednost 1.1.2011
Knjigovodska vrednost 31.12.2011
Skupaj
3.151.751
498.744
-77.997
3.572.498
58.568
2.337.108
374.432
2.711.540
0
814.643
860.958
v EUR
Druge dolgoročne
premoženjske pravice
Druge neopredmetena
sredstva
Nabavna vrednost 1.1.2012
Pridobitve
Odtujitve
Prenosi - preknjižbe
Nabavna vrednost 31.12.2012
3.513.930
299.639
-425.511
80.361
3.468.419
58.568
10.682
Odpisana vrednost 1.1.2012
Amortizacija
Odtujitve
Odpisana vrednost 31.12.2012
2.711.540
449.469
-425.511
2.735.498
0
0
2.711.540
449.469
-425.511
2.735.498
802.390
732.921
58.568
10.682
860.958
743.603
GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDTEV
Knjigovodska vrednost 1.1.2012
Knjigovodska vrednost 31.12.2012
-58.568
10.682
Skupaj
3.572.498
310.321
-425.511
21.793
3.479.101
2 NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA
NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna oprema
Druga oprema
Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju
Nepremičnine, naprave in oprema
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
14.037.926
211.708.452
144.631.700
173.347
23.919.351
394.470.776
14.122.556
213.951.093
123.866.525
169.855
40.094.970
392.204.999
Letno poročilo DEM 2012 97
ZEMLJIŠČA
Povečanje vrednosti zemljišč se nanaša na odkup zemljišč ob dovodnem kanalu HE Formin v
višini 19.022 EUR.
Zmanjšanje vrednosti zemljišč se nanaša na prodajo zemljišč in prenosov na Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov Republike Slovenije v višini 103.652 EUR.
ZGRADBE
Družba razpolaga s sledečimi vrstami zgradb:
• zajezitve;
• kanali, nasipi;
• proizvodni objekti HE;
• ostali gradbeni objekti;
• kablovodi;
• poslovne zgradbe;
• stanovanjski objekti;
• rekreacijski objekti.
Nabavna vrednost zgradb se je v poslovnem letu 2012 povečala predvsem zaradi:
• obnove obrežnega zavarovanja v akumulaciji HE Vuhred v višini 115.759 EUR;
• obnove strojnično jezovne zgradbe HE Fala v višini 166.609 EUR;
• prenove strojnične zgradbe HE Zlatoličje v višini 417.904 EUR;
• prenove deponije plavja HE Zlatoličje v višini 204.799 EUR;
• sanacije mostu Slovenja vas in Hajdoše v višini 1.156.151 EUR;
• sanacije cestnih in drugih površin HE Zlatoličje v višini 198.205 EUR;
• prenove jezovne zgradbe na jezu Melje in MHE Melje v višini 327.250 EUR;
• sanacije asfaltne obloge v pasu oscilacije – bazen HE Formin v višini 165.424 EUR;
• sanacije mostu Novi Jork Bukovci v višini 189.755 EUR;
• izgradnje MHE Markovci v višini 1.589.051 EUR;
• sanacije poslovne zgradbe OCV II. v višini 117.383 EUR;
• izgradnje poslovne zgradbe OCV III. z okolico v višini 3.971.469 EUR;
• druga gradbena dela.
Zmanjšanje vrednosti zgradb se nanaša na:
• delno izločitev obrežnega zavarovanja in odvodnega kanala HE Zlatoličje-poplave v
višini 8.866.767 EUR;
• izločitev ostalih dotrajanih osnovnih sredstev v višini 4.581 EUR.
OPREMA
Povečanje nabavne vrednosti opreme se nanaša predvsem na:
• obnovo portalnega žerjava 1450 KN HE Dravograd v višini 1.782.133 EUR;
• obnovo vzbujalnega sistema Unitrol 6080 HE Fala v višini 154.902 EUR;
• prenovo naprave vodne turbine TU1 HE Zlatoličje v višini 11.781.140 EUR;
• prenovo naprave generatorja G1 HE Zlatoličje v višini 5.741.158 EUR;
• prenovo energijskega odvoda G1 HE Zlatoličje v višini 257.663 EUR;
98 Letno poročilo DEM 2012
•
•
•
•
•
•
•
•
prenovo naprave za hladilno vodo TU1 HE Zlatoličje v višini 154.431 EUR;
prenovo naprave za vodenje agregata 1 HE Zlatoličje v višini 284.911 EUR;
prenovo zaščitnih naprav agregata 1 HE Zlatoličje v višini 396.575 EUR;
prenovo naprave blok transformatorja T1 HE Zlatoličje v višini 215.000 EUR;
izgradnjo sončne elektrarne HE Zlatoličje v višini 1.103.726 EUR;
izgradnjo MHE Markovci v višini 1.736.678 EUR;
izgradnjo nove poslovne zgradbe OCV III. v višini 2.325.363 EUR;
druga oprema.
Zmanjšanje vrednosti opreme se nanaša predvsem na:
• izločitev naprave vodne turbine T1 HE Zlatoličje-prenova v višini 5.508.262 EUR;
• izločitev naprave generatorja G1 HE Zlatoličje-prenova v višini 4.423.302 EUR;
• izločitev naprave za vodenje agregata 1 HE Zlatoličje-prenova v višini 175.263 EUR;
• izločitev komandnega pulta v stikalnici HE Zlatoličje-prenova v višini 279.586 EUR;
• izločitev 110 kV polja generatorja G1 in G2 HE Formin-poplave v višini 339.454 EUR;
• prodajo osebnih vozil v višini 211.006 EUR;
• izločitev ostalih dotrajanih osnovnih sredstev.
OSNOVNA SREDSTVA, KI SE PRIDOBIVAJO
V okviru opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji ali izdelavi, družba v poslovnem letu 2012
izkazuje:
• zgradbe v gradnji (17.963.982 EUR);
• oprema v izdelavi (5.955.368 EUR).
Večji del osnovnih sredstev, ki se pridobivajo predstavlja širitev odvodnega kanala HE
Zlatoličje, obnova pretočnega polja HE Vuzenica, zamenjava sistema vodenja HE Fala,
obnova celotnega sistema napajanja CV in upravne zgradbe, ČHE Kozjak in HE Mura.
Znaki slabitev niso bili ugotovljeni, zato slabitve nismo opravili.
Družba v letu 2012 ne izkazuje finančnih obvez zaradi nakupa osnovnih sredstev. Družba
tudi ne izkazuje sredstev v finančnem najemu, prav tako na osnovnih sredstvih nima zastav
ali hipotek.
Letno poročilo DEM 2012 99
Druga
oprema
Proizvajalna
oprema
GIBANJE NEPREMIČNIN,
NAPRAV IN OPREME
Zemljišča
Nabavna vrednost 1.1.2011
Pridobitve
Odtujitve
Prenosi iz investicij v teku
Ostali prenosi
Nabavna vrednost 31.12.2011
14.138.550
374.002.723 321.689.902
13.970.377
-12.720
-84.369
-4.265.492
3.593.465
6.690.294
-118.474
-192.917
377.393.345 323.921.787
-311
600
Odpisana vrednost 1.1.2011
Amortizacija
Odtujitve
Ostali prenosi
Odpisana vrednost 31.12.2011
-3.274
14.122.556
Zgradbe
13.970.666
v EUR
Nepremičnine,
naprave in
Skupaj
oprema v
pridobivanju
34.084.639 757.886.191
16.592.818
16.592.818
-4.362.892
-10.284.359
0
-298.128
-612.793
40.094.970 769.503.324
13.801.109
13
-311
0
0
156.041.269 196.313.031
7.454.359
7.956.256
-68.605
-4.213.517
15.229
-508
163.442.252 200.055.262
13.800.811
0
14.138.550
14.122.556
217.961.454 125.376.871
213.951.093 123.866.525
169.268
169.855
34.084.639
40.094.970
GIBANJE NEPREMIČNIN,
NAPRAV IN OPREME
Zemljišča
Proizvajalna
oprema
Nabavna vrednost 1.1.2012
Pridobitve
Odtujitve
Prenosi iz investicij v teku
Ostali prenosi
Nabavna vrednost 31.12.2012
14.122.556
377.393.345 323.921.787
13.970.666
-103.652
19.022
-8.871.348 -11.835.313
9.900.993
29.266.699
-16
378.422.974 341.353.173
-4.708
7.910
Odpisana vrednost 1.1.2012
Amortizacija
Odtujitve
Ostali prenosi
Odpisana vrednost 31.12.2012
0
Knjigovodska vrednost 1.1.2011
Knjigovodska vrednost 31.12.2011
Knjigovodska vrednost 1.1.2012
Knjigovodska vrednost 31.12.2012
0
14.037.926
Zgradbe
Druga
oprema
13.973.868
0
163.442.252 200.055.262
7.683.072
8.415.684
-4.410.802
-11.749.513
40
166.714.522 196.721.473
13.800.521
14.122.556
14.037.926
213.951.093 123.866.525
211.708.452 144.631.700
169.855
173.347
13.800.811
366.155.409
15.410.628
-4.282.433
14.721
377.298.325
391.730.782
392.204.999
v EUR
Nepremičnine,
naprave in
Skupaj
oprema v
pridobivanju
40.094.970 769.503.324
23.243.590
23.243.590
-20.815.021
-39.194.624
0
-224.585
-224.601
23.919.351 771.707.292
0
-290
0
377.298.325
16.098.756
-16.160.605
40
377.236.516
40.094.970 392.204.999
23.919.351 394.470.776
3 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE V ODVISNE DRUŽBE
ODVISNA DRUŽBA
POMURSKI RAZVOJNI INŠTITUT MURSKA SOBOTA
MHE LOBNICA d.o.o.
Skupaj
100 Letno poročilo DEM 2012
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
1.000
407.234
408.234
1.000
374.613
375.613
PODATKI O ODVISNIH DRUŽBAH NA DAN 31.12.2012
ODVISNA DRUŽBA
Naslov
Dejavnost
% Lastništva
POMURSKI RAZVOJNI INŠTITUT
MURSKA SOBOTA
Slovenska ulica 43,
9000 Murska Sobota
Informiranje zainteresirane
javnosti o izvajanju strokovnih
podlag o energetski izrabi
vodnega potenciala na reki Muri
100
MHE LOBNICA d.o.o.
Obrežna ulica 170,
2000 Maribor
Proizvodnja elektrike
v hidroelektrarnah
65
POMEMBNEJŠI ZNESKI IZ IZKAZOV ODVISNIH DRUŽB ZA LETO 2012
ODVISNA DRUŽBA
POMURSKI RAZVOJNI INŠTITUT
MURSKA SOBOTA
MHE LOBNICA d.o.o.
Sredstva
Obveznosti
(brez kapitala)
Prihodki Čisti poslovni izid
poslovnega leta
v EUR
Višina celotnega
kapitala
57.718
9.760
129.946
-34
1.000
629.092
1.373
16.842
3.176
627.719
Naložbe v odvisne družbe v skupni višini 408.234 EUR predstavljajo:
• 100 % delež v Pomurskem razvojnem inštitutu Murska Sobota v višini 1.000 EUR; v
skladu s 56. členom ZGD-1 se konsolidirano letno poročilo izdela za nadrejeno družbo in
podrejene družbe, ki so organizirane kot kapitalske družbe.
Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota je ustanovljen kot zasebni zavod na podlagi
Zakona o zavodih. Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota se v konsolidacijo ne
vključuje ker rezultati zavoda niso pomembni za pošten prikaz.
• 65 % delež v družbi MHE Lobnica d.o.o. v višini 407.234 EUR.
v EUR
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB
V ODVISNE DRUŽBE
Stanje 1. januarja
Pridobitve, povečanja
Stanje 31. decembra
2012
375.613
32.621
408.234
2011
1.000
374.613
375.613
4 DRUGE DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
DRUGE DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
V pridružene družbe
V skupaj obvladovane družbe
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
78.670.598
80.000
695.454
79.446.052
76.822.598
80.000
1.728.625
78.631.223
v EUR
GIBANJE OSTALIH DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB
Stanje 1. januarja
Prevrednotenje na pošteno vrednost
Nove pridobitve
Stanje 31. decembra
2012
2011
78.631.223
1.033.171
1.848.000
79.446.052
72.894.627
307.300
6.043.896
78.631.223
Letno poročilo DEM 2012 101
NALOŽBE V PRIDRUŽENE DRUŽBE
VREDNOST DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB V PRIDRUŽENE DRUŽBE
PRIDRUŽENA DRUŽBA
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
106.712
78.563.886
78.670.598
106.712
76.715.886
76.822.598
ELDOM d.o.o.
HESS d.o.o.
Skupaj
PODATKI O PRIDRUŽENIH DRUŽBAH NA DAN 31.12.2012
PRIDRUŽENA DRUŽBA
Naslov
Družba
solastnica
Dejavnost
%
Solastništva
ELDOM d.o.o.
Obrežna ulica 170,
2000 Maribor
Elektro Slovenija d.o.o.,
Elektro Maribor d.d.
50
HESS d.o.o.
Cesta bratov Cerjakov 33 A, Proizvodnja elektične
HSE d.o.o.,
8250 Brežice
energije v hidroelektrarnah GEN energija d.o.o.,
SENG d.o.o., TEB d.o.o.
30,8
Upravljanje z
nepremičninami
POMEMBNEJŠI ZNESKI IZ IZKAZOV PRIDRUŽENIH DRUŽB ZA LETO 2012
Sredstva
Obveznosti
(brez kapitala)
Prihodki
460.008
264.905.080
226.857
5.368.751
1.016.569
10.491.111
PRIDRUŽENA DRUŽBA
ELDOM d.o.o.
HESS d.o.o.
v EUR
Čisti poslovni
Višina celotnega
izid poslovnega leta
kapitala
9.172
1.217.607
233.151
259.536.329
Med naložbami v pridružene družbe v skupni višini 78.670.598 EUR je izkazan:
• 50 % delež v družbi ELDOM d.o.o. v višini 106.712 EUR (dokapitalizacija v letu 2009 v
višini 100.000 EUR). Podjetja ELDOM ne uskupinjamo zaradi materialne
nepomembnosti.
• 30,8 % delež v družbi HESS d.o.o. v višini 78.563.886 EUR. V letu 2012 smo prav tako
mesečno vplačevali naknadna vplačila v skupnem znesku 1.848.000 EUR.
v EUR
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB
V PRIDRUŽENE DRUŽBE
Stanje 1. januarja
Krepitve
Stanje 31. decembra
2012
2011
76.822.598
1.848.000
78.670.598
71.370.998
5.451.600
76.822.598
NALOŽBE V SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE
STANJE SKUPAJ OHBVLADOVANIH DRUŽB NA DAN 31.12.
SKUPAJ OBVLADOVANA DRUŽBA
HSE INVEST d.o.o.
Skupaj
102 Letno poročilo DEM 2012
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
80.000
80.000
80.000
80.000
PODATKI O SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽBAH NA DAN 31.12.2012
SKUPAJ OBVLADOVANA
DRUŽBA
HSE INVEST d.o.o.
Naslov
Dejavnost
Obrežna ulica 170,
2000 Maribor
% lastništva
% glasovnih
pravic
25
25
Drugo projektiranje in
tehnično svetovanje
POMEMBNEJŠI ZNESKI IZ IZKAZOV SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB ZA LETO 2012
v EUR
SKUPAJ OBVLADOVANA
DRUŽBA
HSE INVEST d.o.o.
Sredstva
2.434.048
Obveznosti
(brez kapitala)
Prihodki
1.426.630
6.663.032
Čisti poslovni
Višina celotnega
izid poslovnega leta
kapitala
36.326
1.007.418
Med naložbami v skupaj obvladovane družbe je izkazan 25 % delež v družbi HSE Invest
d.o.o. v višini 80.000 EUR.
v EUR
GIBANJE NALOŽB V SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE
Stanje 1. januarja
Stanje 31. decembra
2012
2011
80.000
80.000
80.000
80.000
ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA
ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA
Delnice bank
Skupaj
v EUR
31.december 2012
695.454
695.454
31.december 2011
1.728.625
1.728.625
Med za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi v višini 695.454 EUR družba izkazuje:
• terjatev do bivše Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) v znesku
2.035.925 EUR iz naslova pripojitve E banke, d.d., Maribor (osnovna terjatev v višini
495.873 EUR ter nakup delnic v letu 2007 v višini 237.004 EUR, v letu 2008 v višini
710.752 EUR in v letu 2011 v višini 592.296 EUR). Na dan 31.12.2012 je bila narejena
slabitev delnic NLB v višini 1.033.171 EUR.
Da je bila zagotovljena poštena vrednost delnic smo uporabili tehniko ocenjevanja, ki
vključuje uporabo tržnih transakcij oz. metodo primerljivih bank uvrščenih na borzi iz
šestih držav skupine CEE in treh držav EU. Na podlagi opravljenih analiz znaša vrednost
1 delnice Skupine NLB na dan 31.12.2012 26,54 EUR.
v EUR
GIBANJE ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVIH
FINANČNIH SREDSTEV
Stanje 1. januarja
Pridobitve
Oslabitve
Stanje 31. decembra
2012
2011
1.728.625
0
-1.033.171
695.454
1.443.629
592.296
-307.300
1.728.625
Letno poročilo DEM 2012 103
5 DOLGOROČNE FINANČNE TERJATVE IN POSOJILA
DOLGOROČNE FINANČNE TERJATVE IN POSOJILA
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
24.000
24.000
24.000
24.000
Do drugih
Skupaj
Dolgoročne finančne terjatve in posojila predstavljajo dana dolgoročna posojila drugim
v višini 24.000 EUR.
v EUR
GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH
TERJATEV IN POSOJIL
Stanje 1. januarja
Stanje 31. decembra
Dana posojila
Skupaj
24.000
24.000
24.000
24.000
6 DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
0
0
2.907
2.907
Do drugih
Skupaj
Na dan 31.12.2012 družba ne izkazuje dolgoročnih poslovnih terjatev. Na dan 31.12.2011 pa
dolgoročne poslovne terjatve do drugih predstavljajo terjatve do zaposlenih iz naslova prodaje
stanovanj po stanovanjskem zakonu in so vse nezapadle.
7 DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA
DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
1.110
181
2.139
3.430
776
330
1.765
2.871
SZ SMREKA
Stanovanjsko podjetje Ravne
Staninvest
Skupaj
Med drugimi dolgoročnimi sredstvi je izkazan rezervni sklad SZ Smreka v višini 1.110 EUR,
rezervni sklad Stanovanjskega podjetja Ravne v višini 181 EUR ter rezervni sklad podjetja
Staninvest v višini 2.139 EUR.
8 ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
Med odloženimi terjatvami za davek družba izkazuje odložene terjatve za jubilejne nagrade v
višini 88.078 EUR, za odpravnine v višini 201.898 EUR, odložene terjatve za slabitev finančnih
naložb v višini 251.053 EUR in odložene terjatve za slabitev terjatev v višini 122.289 EUR.
v EUR
GIBANJE TERJATEV ZA ODLOŽENI DAVEK
Rezervacije
Oslabitev
Skupaj
Stanje na dan 1.1.2011
V breme/(dobro) poslovnega izida
Stanje na dan 31.12.2011
424.709
-40.162
384.547
160.877
130.278
291.155
585.586
90.116
675.702
Stanje na dan 1.1.2012
V breme/(dobro) poslovnega izida
Stanje na dan 31.12.2012
384.547
-94.571
289.976
291.155
82.187
373.342
675.702
-12.385
663.317
104 Letno poročilo DEM 2012
9
SREDSTVA NAMENJENA ZA PRODAJO
Sredstva namenjena za prodajo, med katerimi sta izkazani dve garaži znašajo konec leta 2012
8.833 EUR.
10 ZALOGE
ZALOGE
Zaloga rezervnih delov in materiala
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
779
779
1.320
1.320
Med zalogami so izkazane zaloge materiala v menzi v višini 779 EUR.
11 KRATKOROČNE FINANČNE TERJATVE IN POSOJILA
KRATKOROČNE FINANČNE TERJATVE IN POSOJILA
Do družb v skupini
Do drugih
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
67.153.483
2.163
67.155.646
50.085.796
78.387
50.164.183
Družba konec leta 2012 izkazuje med kratkoročnimi finančnimi terjatvami in posojili:
• kratkoročne finančne terjatve in posojila do družb v skupini v višini 67.153.483 EUR;
• kratkoročne finančne terjatve in posojila do drugih v višini 2.163 EUR.
Kratkoročne finančne terjatve in posojila do družb v skupini predstavljajo druga
kratkoročno dana posojila družbi HSE v višini 67.000.000 EUR ter terjatve za obresti iz
naslova danih posojil v višini 153.483 EUR.
Med kratkoročnimi finančnimi terjatvami in posojili do drugih so izkazana:
• namensko združena sredstva za vzdrževanje stanovanj v višini 951 EUR in
• terjatve za obresti v višini 1.212 EUR.
v EUR
GIBANJE KRATKOROČNIH FINANČNIH
TERJATEV IN POSOJIL
Stanje 1. januarja
Povečanje
Plačila
Stanje 31. decembra
Dana posojila
Dani depoziti
Skupaj
50.088.176
29.473.544
-12.406.074
67.155.646
76.007
0
-76.007
0
50.164.183
29.473.544
-12.482.080
67.155.646
Letno poročilo DEM 2012 105
12 KRATKOROČNE POSOVNE TERJATVE
KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE
Do družb v skupini
Do pridruženih družb
Do skupaj obvladovanih družb
Do kupcev
Popravek vrednosti terjatev do kupcev
Dani predujmi
Do državnih in drugih inštitucij
Do drugih
Popravek vrednosti terjatev do drugih
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
10.528.964
3.466
77.771
1.841.126
-818.514
25.629
356.389
20.718
-1.179
12.034.370
9.300.253
3.497
55.734
1.835.288
-818.514
132.312
394.538
21.226
-3.733
10.920.601
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini predstavljajo v glavnini terjatve do družbe
HSE za prodano električno energijo in terjatve za storitve izvajanja določenih funkcij za družbo
HSE.
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb predstavljajo terjatve do družbe Eldom
v višini 3.466 EUR.
Kratkoročne poslovne terjatve do skupaj obvladovanih družb predstavljajo terjatve za
storitve izvajanja določenih funkcij za družbo HSE Invest.
Kratkoročne terjatve do kupcev sestavljajo terjatve do domačih kupcev v višini 1.022.612
EUR.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do državnih in drugih institucij so izkazane
terjatve za vstopni DDV ter ostale terjatve v skupni višini 356.389 EUR.
Družba med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami izkazuje tudi kratkoročno dane predujme
v višini 25.629 EUR ter terjatve do drugih v višini 19.539 EUR.
Družba konec leta 2012 nima terjatev do poslovodstva in članov nadzornega sveta.
Družba je imela ob koncu leta 2012 med odprtimi kratkoročnimi poslovnimi terjatvami
12.019.502 EUR nezapadlih, 14.319 EUR zapadlih terjatev do 3 mesece, 366 EUR zapadlih
terjatev od 3 do 6 mesecev in 183 EUR zapadlih terjatev od 6 do 12 mesecev.
v EUR
GIBANJE POPRAVKOV VREDNOSTI
KRATKOROČNIH POSLOVNIH TERJATEV
Stanje 1. januarja
Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev
Stanje 31. decembra
2012
2011
822.247
-2.554
819.693
478.159
344.088
822.247
13 TERJATVE ZA ODMERJENI DAVEK
V okviru terjatev za odmerjeni davek družba izkazuje terjatve za DDPO v višini 1.627.333 EUR.
106 Letno poročilo DEM 2012
14 DRUGA KRATKOROČNA SREDSTVA
DRUGA KRATKOROČNA SREDSTVA
v EUR
31. december 2012
Odloženi stroški
Nezaračunani prihodki
Skupaj
218.088
5.471.522
5.689.610
31. december 2011
253.467
0
253.467
V okviru drugih kratkoročnih sredstev izkazuje družba:
• nezaračunane prihodke za škodo ob poplavah v višini 5.469.408 EUR in obresti po
pogodbi ob prodaji v višini 2.114 EUR;
• vnaprej plačane obveznosti iz naslova zavarovalnih premij v višini 192.998 EUR, vnaprej
plačane naročnine in druge obveznosti v višini 22.737 EUR ter vnaprej plačano
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 2.353 EUR.
15 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI
DENAR IN DENARNI USTREZNIKI
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
2.002
1.571.966
0
1.573.968
0
3.284.497
18.000.000
21.284.497
Denarna sredstva na računih
Depoziti na odpoklic
Depoziti vezani do treh mesecev
Skupaj
Denar in denarne ustreznike predstavljajo:
•
•
denarna sredstva na računu pri NLB v višini 2.002 EUR ter
depoziti na odpoklic (Banka Celje v višini 690.000 EUR, A banka v višini 100.000 EUR in
HSE zakladni račun v višini 781.966 EUR).
16 KAPITAL
KAPITAL
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
395.011.180
97.485.663
53.756.576
546.253.419
395.011.180
97.485.663
46.415.171
538.912.014
Vpoklicani kapital
Rezerve iz dobička
Zadržani poslovni izid
Celotni kapital
Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve iz dobička in zadržani poslovni izid.
Vrednost kapitala se je v primerjavi z letom 2011 povečala za 1,36 %.
Osnovni kapital družbe znaša 395.011.180 EUR in se v primerjavi z letom 2011 ni spremenil.
Rezerve iz dobička znašajo 97.485.663 EUR od tega:
•
zakonske rezerve 39.501.118 EUR in
•
druge rezerve iz dobička 57.984.545 EUR.
Zadržani poslovni izid znaša 53.756.576 EUR. Sestavljata ga preneseni čisti poslovni izid v višini
46.415.171 EUR ter čisti poslovni izid poslovnega leta v višini 7.341.405 EUR.
Pomembni podatki v zvezi s stanjem in gibanjem sestavin kapitala so razvidni tudi iz Izkaza
sprememb lastniškega kapitala.
Letno poročilo DEM 2012 107
v EUR
BILANČNI DOBIČEK
Čisti poslovni izid tekočega leta
Preneseni čisti dobiček oz. prenesena čista izguba
Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta
(drugih rezerv iz dobička)
Bilančni dobiček
2012
2011
7.341.405
46.415.171
0
10.495.516
41.167.413
-5.247.758
53.756.576
46.415.171
Družba je v poslovnem letu 2012 ugotovila bilančni dobiček v višini 53.756.576 EUR.
17 REZERVACIJE ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE
Konec leta 2012 družba med rezervacijami izkazuje:
• rezervacije za jubilejne nagrade v višini 1.174.370 EUR in
• rezervacije za odpravnine v višini 2.135.597 EUR.
v EUR
Rezervacije za
odpravnine
Rezervacije za
jubilejne nagrade
Skupaj
Stanje na dan 1.1.2011
Oblikovanje, povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Stanje na dan 31.12.2011
2.214.341
117.099
-237.541
2.093.899
1.126.637
110.076
-153.715
1.082.998
3.340.978
227.175
-391.256
3.176.897
Stanje na dan 1.1.2012
Oblikovanje, povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Stanje na dan 31.12.2012
2.093.899
153.893
-112.195
2.135.597
1.082.998
205.619
-114.247
1.174.370
3.176.897
359.512
-226.442
3.309.967
GIBANJE REZERVACIJ ZA ODPRAVNINE
IN JUBILEJNE NAGRADE
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna
na dan 31.12.2012.
Pri aktuarskem izračunu se je upoštevalo:
• število zaposlenih po stanju na dan 30.09.2012 (spol, datum rojstva, skupna in
pokojninska delovna doba, delovna doba v podjetju, vrsta pogodbe o zaposlitvi, znesek
osnove za odpravnino – bruto plača za mesec september 2012);
 način izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad v družbi;
 rast plač in sicer 1,9 % leta 2013, 1,5 % leta 2014 in 2015 ter 3,0 % letno v naslednjih letih,
• fluktuacija zaposlenih glede na starostne razrede;
• pogoji za upokojitev.
18 DRUGE REZERVACIJE
DRUGE REZERVACIJE
Za tožbe
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
277.186
277.186
0
0
Konec leta 2012 družba med drugimi rezervacijami izkazuje rezervacije za neizplačan del
regresa za leto 2012 v višini 277.186 EUR.
108 Letno poročilo DEM 2012
v EUR
GIBANJE DRUGIH REZERVACIJ
Za tožbe
Skupaj
Stanje na dan 1.1.2011
Stanje na dan 31.12.2011
0
0
0
0
Stanje na dan 1.1.2012
Oblikovanje, povečanje
Stanje na dan 31.12.2012
0
277.186
277.186
0
277.186
277.186
19 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Med drugimi dolgoročnimi obveznostmi družba izkazuje kvote za invalide v višini
167.776 EUR.
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Kvote za invalide
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
167.776
167.776
187.793
187.793
v EUR
GIBANJE DRUGIH DOLGOROČNIH OBVEZNOSTI
Kvote za invalide
Skupaj
Stanje na dan 1.1.2011
Oblikovanje, povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Stanje na dan 31.12.2011
206.730
58.508
-77.445
187.793
206.730
58.508
-77.445
187.793
Stanje na dan 1.1.2012
Oblikovanje, povečanje
Zmanjšanje - črpanje
Stanje na dan 31.12.2012
187.793
74.500
-94.517
167.776
187.793
74.500
-94.517
167.776
20 DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi družba izkazuje dolgoročne poslovne
obveznosti do dobaviteljev – dolgoročne varščine v višini 63.995 EUR. Vse dolgoročne
poslovne obveznosti so nezapadle.
v EUR
DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
Do dobaviteljev
Skupaj
31. december 2012
31. december 2011
63.995
63.995
56.431
56.431
Letno poročilo DEM 2012 109
21 KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
Do družb v skupini
Do pridruženih družb
Do skupaj obvladovanih družb
Do dobaviteljev
Predujmi
Do zaposlencev
Do državnih in drugih institucij
Drugo
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
353.914
7.534
451.905
5.767.050
6.721
1.080.372
2.094.265
1.000.408
10.762.169
0
7.200
299.638
6.387.033
6.259
1.025.168
1.599.124
1.389.609
10.714.031
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do družb v skupini družba izkazuje
obveznosti do družb HSE in HTZ I.P. ter do Pomurskega razvojnega inštituta v skupni višini
353.914 EUR.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do pridruženih družb družba izkazuje
obveznosti do družbe Eldom v višini 7.534 EUR.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do skupaj obvladovanih družb so izkazane
obveznosti do družbe HSE Invest v višini 451.905 EUR.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi do dobaviteljev družba izkazuje obveznosti
do:
• domačih dobaviteljev v višini 5.426.309 EUR in
• tujih dobaviteljev v višini 340.741 EUR.
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlencev vsebujejo obveznosti za čiste plače, čista
nadomestila, davke in prispevke iz kosmatih plač, ter druge obveznosti iz naslova plač v
skupni višini 1.080.372 EUR.
Obveznosti do državnih in drugih institucij so obveznosti za plačilo DDV ter davki in
prispevki za plače v skupni višini 2.094.265 EUR.
V okviru drugih obveznosti družba izkazuje predvsem obveznosti za zavarovalne premije,
donacije, administrativne prepovedi, ostale obveznosti do delavcev ter drugo v skupni višini
1.000.408 EUR.
Družba med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi izkazuje tudi prejete kratkoročne
predujme v višini 6.721 EUR.
Družba nima kratkoročnih oziroma dolgoročnih dolgov do člana uprave.
Družba je imela ob koncu leta 2012 med odprtimi kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi
10.731.060 EUR nezapadlih in 31.109 EUR zapadlih obveznosti do 3 mesece.
110 Letno poročilo DEM 2012
22 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Vnaprej vračunani stroški
Skupaj
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
3.015.439
3.015.439
1.530.515
1.530.515
Družba izkazuje med drugimi kratkoročnimi obveznostmi vnaprej vračunane stroške
koncesije, pravne osebe in druge vnaprej vračunane stroške ter oblikovane obveznosti za
neizkoriščene dopuste v skupni višini 3.015.439 EUR. Poračun koncesije se naredi po
zaključku poslovnega leta glede na dejansko proizvodnjo.
23 POGOJNE OBVEZNOSTI IN POGOJNA SREDSTVA
Pogojna sredstva predstavljajo prejete bančne garancije za investicije v višini 3.984.619 EUR.
v EUR
POGOJNA SREDSTVA
Prejete bančne garancije za investicije
Skupaj pogojna sredstva
31. december 2012
31. december 2011
3.984.619
3.984.619
5.144.464
5.144.464
Pogojnih obveznosti v letu 2012 ni bilo.
24 ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
Družba je dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 69.260.996 EUR, ki so v primerjavi s
čistimi prihodki od prodaje predhodnega leta višji za 2,34 %.
Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prihodki od prodaje na domačem trgu v višini
69.231.108 EUR in prihodki od prodaje na tujem trgu v višini 29.888 EUR.
98,62 % prihodkov od prodaje na domačem trgu predstavljajo prihodki od prodaje električne
energije (68.276.755 EUR), ustvarjeni s prodajo električne energije družbi HSE v višini
68.233.083 EUR in družbi Borzen v višini 43.672 EUR.
v EUR
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
2012
2011
a) na domačem trgu
Električne energije
Ostalih storitev
b) na tujem trgu
Ostalih proizvodov
Storitev
Skupaj čisti prihodki od prodaje
69.231.108
68.276.755
954.353
29.888
100
29.788
69.260.996
67.646.980
66.757.162
889.818
28.489
0
28.489
67.675.469
Letno poročilo DEM 2012 111
25 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
Druge poslovne prihodke predstavljajo dobički pri prodaji stalnih sredstev v višini
149.832 EUR, prihodki od odškodnin in pogodbenih kazni v višini 5.574.258 EUR (od tega
5.469.408 EUR prejete poravnave iz poplav v mesecu novembru), črpanje odloženih
prihodkov v višini 90.130 EUR ter drugi poslovni prihodki v višini 131.045 EUR.
v EUR
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI
Črpanje odloženih prihodkov
Dobički pri prodaji stalnih sredstev in odprava slabitve terjatev
Prihodki od odškodnin in pogodbenih kazni
Drugi poslovni prihodki
Skupaj drugi poslovni prihodki
2012
2011
90.130
149.832
5.574.258
131.045
5.945.265
87.567
178.190
1.404.195
1.293.296
2.963.248
26 STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
Stroški pomožnega materiala
Stroški energije
Stroški nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje
Stroški drobnega inventarja
Ostali stroški materiala
Skupaj stroški materiala
Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov
Stroški transportnih storitev
Storitve vzdrževanja
Stroški najemnin
Stroški povračil zaposlencev v zvezi z delom
Stroški zavarovanja in bančnih storitev
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
Stroški sejmov, reklame in reprezentance
Stroški storitev fizičnih oseb
Ostali stroški storitev
Skupaj stroški storitev
Skupaj stroški blaga, materiala in storitev
v EUR
2012
2011
154.618
345.194
300.130
55.110
195.821
1.050.873
17.113
107.680
2.174.117
68.837
61.604
458.723
754.406
924.231
59.055
941.214
5.566.980
6.617.853
111.992
220.676
360.323
42.883
205.617
941.491
0
111.027
3.017.209
96.383
64.220
463.550
1.009.961
918.138
68.935
804.349
6.553.772
7.495.263
Pretežni del stroškov materiala predstavljajo stroški energije, stroški nadomestnih delov in
materiala za vzdrževanje, stroški pomožnega materiala, stroški pisarniškega materiala in
strokovne literature ter ostali stroški materiala. Stroški materiala so v primerjavi z letom 2011
višji za 11,62 %, predvsem zaradi višjih stroškov energije, v primerjavi z načrtovanimi v letu
2012 pa so višji za 0,01 %.
Stroški storitev zajemajo storitve vzdrževanja, stroške sejmov, reklame in reprezentance,
stroške intelektualnih in osebnih storitev, stroške zavarovanja in bančnih storitev, stroške
transportnih storitev ter ostale stroške storitev. Stroški storitev so se v primerjavi s stroški
storitev v predhodnem letu znižali za 15,06 %. Nižji so predvsem stroški vzdrževanja ter
stroški intelektualnih in osebnih storitev. Glede na načrtovane stroške storitev v letu 2012 so
realizirani nižji za 8,29 %.
Stroški storitev zajemajo tudi stroške revizorja, ki v letu 2012 znašajo 21.600 EUR.
112 Letno poročilo DEM 2012
v EUR
STROŠKI REVIZORJA
Revidiranje letnih poročil
Skupaj stroški revizorja
2012
2011
21.600
21.600
22.800
22.800
27 STROŠKI DELA
Stroški dela so realizirani v višini 11.869.189 EUR in so v primerjavi s stroški dela v letu 2011
višji za 3,55 %, v primerjavi z načrtovanimi v letu 2012 pa so nižji za 0,33 %.
Stroški dela so obračunani v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, Kolektivno pogodbo
elektrogospodarstva Slovenije oz. individualnih pogodbah o zaposlitvi.
Med stroški plač so prikazane plače in nadomestila zaposlencem, med drugimi stroški dela pa
regres, odpravnine, jubilejne nagrade, prehrana in prevoz. Stroški socialnih zavarovanj
vsebujejo prispevke delodajalca v višini 16,1 % in stroške dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
v EUR
STROŠKI DELA
Plače
Stroški pokojninskih zavarovanj
Stroški drugih zavarovanj
Drugi stroški dela
Skupaj stroški dela
2012
2011
8.986.020
1.261.511
661.820
959.838
11.869.189
8.440.156
1.194.935
635.968
1.190.764
11.461.823
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO STOPNJAH FORMALNE IZOBRAZBE
2012
2011
I. stopnja
II. stopnja
III. stopnja
IV. stopnja
V. stopnja
VI. stopnja
VII. stopnja
VIII. in IX. stopnja
Skupaj
11
1
0
67
80
47
73
9
287
13
1
0
69
81
44
69
7
284
28 ODPISI VREDNOSTI
Med odpisi vrednosti je izkazana amortizacija neopredmetenih sredstev v višini 449.469 EUR,
amortizacija nepremičnin, naprav in opreme v višini 16.098.796 EUR, odhodki pri prodaji in
odpisih nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev v višini 4.645.067 EUR
ter odhodki zaradi oslabitve zalog in terjatev v višini 431 EUR.
v EUR
ODPISI VREDNOSTI
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme
Prodaja in odpisi NNO in NS
Oslabitve zalog in terjatev
Prodaja in odpisi zalog in terjatev
Skupaj odpisi vrednosti
2012
2011
449.469
16.098.796
4.645.067
0
431
21.193.763
374.432
15.410.628
58.103
344.087
0
16.187.250
Letno poročilo DEM 2012 113
29 DRUGI POSLOVNI ODHODKI
Druge poslovne odhodke sestavljajo:
• rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ter neizplačan del regresa za leto 2012 v
višini 636.698 EUR;
• nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 3.172.664 EUR;
• koncesije v višini 14.685.686 EUR;
• izdatki za varstvo okolja (izdatki za vodna povračila in ekološko sanacijo) v višini
7.652.475 EUR;
• donacije v višini 523.803 EUR;
• nagrade ter štipendije dijakom in študentom v višini 152.124 EUR;
• drugi stroški (trošarine, sodne in upravne takse ter ostali stroški) v višini 97.019 EUR ter
• drugi odhodki višini 881.112 EUR (od tega 799.593 EUR odhodki za odpravo poplav v
mesecu novembru).
v EUR
DRUGI POSLOVNI ODHODKI
Rezervacije
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Koncesije
Izdatki za varstvo okolja
Donacije
Drugi poslovni odhodki
Skupaj drugi odhodki
2012
2011
636.698
3.172.664
14.685.686
7.652.475
523.803
1.130.255
27.801.581
227.175
3.149.259
12.234.059
7.053.437
440.594
406.329
23.510.853
30 FINANČNI PRIHODKI
Prihodki od financiranja znašajo 1.759.014 EUR in predstavljajo 2,29 % vseh prihodkov ter
dosegajo 125,34 % načrtovanih. V primerjavi z realiziranimi v letu 2011 so višji za 21,35 %.
Med finančnimi prihodki družba izkazuje obresti iz danih posojil (kredit dan družbi HSE) in
depozitov (različne banke in HSE zakladni račun) ter druge finančne prihodke.
v EUR
FINANČNI PRIHODKI
Obresti iz danih posojil in depozitov
Drugo
Skupaj finančni prihodki
2012
2011
1.756.900
2.114
1.759.014
1.449.570
0
1.449.570
31 FINANČNI ODHODKI
Finančni odhodki znašajo 1.037.694 EUR.
Med finančnimi odhodki družba izkazuje odhodke iz oslabitve finančnih naložb v višini
1.033.171 EUR ter obresti za neporabljene vzpodbude za invalide nad kvoto v višini 4.523
EUR.
v EUR
FINANČNI ODHODKI
Sprememba poštene vrednosti finančnih naložb
prek poslovnega izida
Drugo
Skupaj finančni odhodki
114 Letno poročilo DEM 2012
2012
2011
1.033.171
4.523
1.037.694
307.300
679
307.979
32 DAVKI
Skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb se davek za leto 2012 plačuje po
stopnji 18 % od ugotovljene davčne osnove v davčnem obračunu družbe.
v EUR
IZRAČUN OBRAČUNANEGA DAVKA
Poslovni izid pred davki
Izračunani davek po veljavni davčni stopnji (18%)
Davek od prihodkov, ki znižujejo davčno osnovo
Davek od davčnih olajšav
Davek od odhodkov, ki znižujejo davčno osnovo
Davek od davčno nepriznanih odhodkov
Davek od ostalih sprememb v davčnem obračunu
Davek
Efektivna davčna stopnja
2012
2011
8.446.174
1.520.311
0
-806.214
-44.077
442.560
-20.195
1.092.385
12,93%
13.125.119
2.625.024
-160
-215.223
-34.070
391.655
-47.508
2.719.718
20,72%
33 ČISTI POSLOVNI IZID
v EUR
VRSTA POSLOVNEGA IZIDA
Leto 2012
Leto 2011
Kosmati donos iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja
Finančni izid
Poslovni izid pred davki
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
75.206.261
7.724.854
721.320
8.446.174
7.341.405
70.638.717
11.983.528
1.141.591
13.125.119
10.495.516
Po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb in terjatev za odloženi davek je izkazan čisti
dobiček v višini 7.341.405 EUR.
34 CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS
Celotni vseobsegajoči donos v letu 2011 znaša 7.341.405 EUR in je po vrednosti enak čistemu
poslovnemu izidu leta 2012.
35 IZKAZ DENARNIH TOKOV
Pri poslovanju smo ustvarili prebitek prejemkov pri poslovanju v višini 22.986.883 EUR.
Denarni tokovi pri poslovanju so tako pozitivni.
Denarni tokovi pri naložbenju so negativni, prebitek izdatkov pri naložbenju znaša
42.697.412 EUR.
Denarnih tokov pri finančnih aktivnostih ni.
Družba na koncu opazovanega obdobja izkazuje denarni izid v višini -19.710.529 EUR.
36 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
Pomembne spremembe kapitala v izkazu sprememb lastniškega kapitala so:
• vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja v znesku 7.341.405 EUR.
Letno poročilo DEM 2012 115
37 POVEZANE OSEBE
DRUŽBA V SKUPINI
HSE d.o.o.
HSEI d.o.o.
GOST d.o.o.
HTZ Velenje I.P. d.o.o.
ELDOM d.o.o.
MHE Lobnica d.o.o.
ERICo d.o.o.
Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota
Skupaj družbe v skupini
Skupaj pridružene družbe
Skupaj obvladovane družbe
Skupaj
v EUR
Prodaje
Nakupi
Dana posojila
Terjatve
Obveznosti
70.049.242
343.542
0
0
31.350
3.600
0
0
70.052.842
31.350
343.542
70.427.734
86.677
1.670.630
1.224
1.208.114
88.184
0
33.453
129.904
1.459.372
88.184
1.670.630
3.218.186
17.000.000
0
0
0
0
0
0
0
17.000.000
0
0
17.000.000
77.682.087
77.771
0
0
3.466
360
0
0
77.682.447
3.466
77.771
77.763.684
71.365
451.905
0
276.444
7.534
0
0
6.104
353.913
7.534
451.905
813.353
Družba je s povezanimi osebami (strankami) poslovala na osnovi sklenjenih pogodb, kjer so
bile v medsebojnem prometu povezanih oseb uporabljene tržne in obligacijske zakonitosti.
Posamezni posli s povezanimi osebami (strankami) so razkriti v poročilu o poslih s
povezanimi osebami, katero je dostopno na sedežu družbe.
Družba je v letu 2012 od Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov prejela nagrado
za invalide nad kvoto v višini 16.350 EUR, od Javnega sklada za razvoj kadrovskih štipendij
sredstva v višini 1.959 EUR, Eko sklad nam je namenil nepovratno finančno pomoč za nakup
dveh električnih avtomobilov v višini 10.000 EUR, Občina Markovci je sofinancirala ureditev
mostu čez odvodni kanal HE Formin na cesti Novi Jork-Bukovci v višini 932 EUR.
POROČILO O RAZMERJIH Z OBVLADUJOČO DRUŽBO
Družba DEM je povezana v skupino Holding Slovenske elektrarne. Družba Holding
Slovenske elektrarne d.o.o., s sedežem v Ljubljani, Koprska ulica 92, je na dan 31.12.2012
njena obvladujoča družba, ki je sestavila skupinsko letno poročilo za leto 2012 za skupino
družb, za katere je obvladujoča družba.
Poslovodstvo družbe DEM v skladu s 545. in 546. členom ZGD-1 izjavlja, da v razmerju z
obvladujočo družbo Holding Slovenske elektrarne d.o.o. in z njo povezanimi družbami iz
pogodbenih in poslovnih odnosov ni bila prikrajšana in oškodovana. Celotna izjava v skladu z
545.čl. ZGD-1 se nahaja na sedežu družbe DEM.
38 PREJEMKI
Prejemki poslovodstva, članov nadzornega sveta in
zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
Poslovodstva
Člani nadzornega sveta in revizijske komisije
Zaposleni, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
Skupaj prejemki
v EUR
Plača
Drugi
prejemki
129.250
0
609.037
738.288
3.524
13.939
26.741
44.205
Bonitete
Povračila
stroškov
Skupaj
8.043
351
17.198
25.592
1.627
0
8.617
10.244
142.444
14.290
661.593
818.328
Prejemki članov nadzornega sveta predstavljajo bruto sejnine članov s potnimi stroški za
opravljanje funkcije v nadzornem svetu.
Družba v letu 2012 ni odobrila predujmov, posojil, poroštev tem skupinam oseb.
116 Letno poročilo DEM 2012
39 FINANČNI INŠTRUMENTI IN TVEGANJA
KREDITNO TVEGANJE
v EUR
TERJATVE PO ZAPADLOSTI
Nezapadle
Do
3 mesece
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne finančne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne finančne terjatve
Stanje na dan 31.12.2011
10.882.337
50.164.183
2.907
24.000
61.073.427
37.893
0
0
0
37.893
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne finančne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne finančne terjatve
Stanje na dan 31.12.2012
12.019.502
67.155.646
0
18.000
79.193.148
Od 3 do 6
mesecev
Od 6 do 12
mesecev
Skupaj
278
0
0
0
278
93
0
0
0
93
10.920.601
50.164.183
2.907
24.000
61.111.691
14.319
366
183
0
0
14.319
0
6.000
6.366
0
0
183
12.034.370
67.155.646
0
24.000
79.214.016
Družba ima le enega pomembnega kupca, ki terjatve poravnava redno v 32 dneh. Terjatve iz
naslova prodaje električne energije so zavarovane z bianco menico.
Kreditno tveganje, ki predstavlja nevarnost, da terjatve do kupcev in drugih pravnih oseb ne
bodo plačane v celoti, ali pa sploh ne bodo plačane, v družbi minimiziramo tako, da imamo
sklenjeno letno pogodbo o prodaji električne energije, ki vsebuje elemente zavarovanja
terjatev.
Ocenjujemo torej, da so tveganja iz naslova terjatev do kupcev glede na navedene ukrepe
obvladovana in, da je bila izpostavljenost kreditnim tveganjem v letu 2012 nizka.
LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Likvidnostno tveganje je tveganje zmanjšanja likvidnosti in spremembe cen vrednostnih
papirjev.
Ker je vrednost naložb v vrednostne papirje minimalna, zaznavamo le tveganje zmanjšanja
likvidnosti, ki ga ocenjujemo kot nizko, kajti plačila največjega kupca so predvidljiva in
stabilna. Obveznosti do dobaviteljev in iz financiranja so znane vnaprej.
Likvidnostna tveganja smo v letu 2012 dobro obvladovali, saj smo dnevno, tedensko in
mesečno spremljali denarne tokove, viške likvidnih sredstev smo deponirali pri priznanih
bankah po načelu razpršitve tveganja in največjega donosa in oblikovali smo potrebno
likvidnostno rezervo.
v EUR
OBVEZNOSTI PO ZAPADLOSTI
Nezapadle
Do 3 mesece
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti
Stanje na dan 31.12.2011
10.627.347
56.431
10.683.778
86.684
0
86.684
10.714.031
56.431
10.770.462
Kratkoročne poslovne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti
Stanje na dan 31.12.2012
10.731.060
63.995
10.795.055
31.109
0
31.109
10.762.169
63.995
10.826.164
Letno poročilo DEM 2012 117
TEČAJNO TVEGANJE
Družba ni izpostavljena tečajnemu tveganju saj posluje le v valuti EUR.
VRSTA FINANČNIH INSTRUMENTOV PER 31.12.2012
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne finančne terjatve in posojila
Dolgoročne finančne terjatve in posojila
Kratkoročne poslovne obveznosti
Dolgoročne poslovne obveznosti
Neto izpostavljenost IFP
v EUR
EUR
Skupaj
12.034.370
67.155.646
24.000
10.762.169
63.995
68.387.852
12.034.370
67.155.646
24.000
10.762.169
63.995
68.387.852
OBRESTNO TVEGANJE
Obrestno tveganje v DEM ocenjujemo kot nizko, zato v letu 2012 nismo imeli izdelane
aktivne politike obvladovanja tovrstnih tveganj.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM
UPRAVLJANJE S KAPITALOM
v EUR
31. december 2012
31. december 2011
0
546.253.419
0,00
-1.573.968
-0,003
0
538.912.014
0,00
-21.284.497
-0,04
Skupaj finančne obveznosti
Skupaj kapital
Finančne obveznosti/kapital
Neto finančna obveznost
Neto dolg/kapital
POŠTENE VREDNOSTI
KNJIGOVODSKE IN POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH INSTRUMENTOV
31. december 2012
FINANČNI INSTRUMENTI
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
v EUR
31. december 2011
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve
Poslovne terjatve
Denarna sredstva
Skupaj neizpeljana finančna sredstva
695.454
695.454
1.728.625
1.728.625
67.179.646
12.034.370
1.573.968
81.483.438
67.179.646
12.034.370
1.573.968
81.483.438
50.188.183
10.923.508
21.284.497
84.124.813
50.188.183
10.923.508
21.284.497
84.124.813
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni vrednosti
Poslovne obveznosti
Skupaj neizpeljane obveznosti
10.826.164
10.826.164
10.826.164
10.826.164
10.770.374
10.770.374
10.770.374
10.770.374
v EUR
FINANČNA SREDSTVA VREDNOTENA PO
POŠTENI VREDNOSTI GLEDE NA HIERARHIJO
Finančna sredstva po pošteni vrednosti druge ravni
Skupaj finančna sredstva po pošteni vrednosti
118 Letno poročilo DEM 2012
31. december 2012
695.454
695.454
31. december 2011
1.728.625
1.728.625
40
DOGODKI PO DATUMU IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
Do sestave računovodskega poročila ni bilo poslovnih dohodkov, ki bi lahko vplivali na
računovodske izkaze in razkritja le- teh v računovodskem poročilu.
Letno poročilo DEM 2012 119
120 Letno poročilo DEM 2012
04
Priloge
Letno poročilo DEM 2012 121
4.1
Kontaktni
podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR do.o.
Obrežna ulica 170
2000 Maribor
Telefon: 02/300 50 00
Telefaks: 02/300 56 55
Spletni naslov: www.dem.si
E-pošta: dem@dem.si
VODSTVO DRUŽBE
mag. Viljem Pozeb
Direktor družbe
Telefon: 02/300 57 50
E-pošta: viljem.pozeb@dem.si
Vili Vindiš
Pomočnik direktorja
Telefon: 02/300 57 60
E-pošta: vili.vindis@dem.si
Andrej Tumpej
Tehnični direktor
Telefon: 02/300 52 50
E-pošta: andrej.tumpej@dem.si
122 Letno poročilo DEM 2012
AČR
CV
ČHE
DDV
DEM
DPN
DV
EBIT
EBITDA
EES
ELES
EMU
EU
EUR
HE
HESS
HSE
IDP
IS
ISO
MG
MHE
MOP
MPP
MSRP
NEK
NFI
NLB
NS
ODOS
OHSAS
PČR
PIF
PKZ
PRI
PZR
RECS
RS
RTP
SENG
SRS
SURS
TP
UMAR
ZGD
ZGO
Aktivne časovne razmejitve
Center vodenja
Črpalna hidroelektrarna
Davek na dodano vrednost
Dravske elektrarne Maribor d.o.o.
Državni prostorski načrt
Daljnovod
Poslovni izid iz poslovanja
Poslovni izid iz poslovanja skupaj z amortizacijo
Elektro energetski sistem
Elektro Slovenija d.o.o.
Ekonomska in monetarna unija
Evropska unija
Evro
Hidroelektrarna
Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o.
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.
Idejni projekt
Informacijski sistem
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Ministrstvo za gospodarstvo
Mala hidroelektrarna
Ministrstvo za okolje in prostor
Medicinsko preventivni program
Mednarodni standardi računovodskega poročanja
Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.
Nefinančne institucije
Nova ljubljanska banka
Nadzorni svet
Elektronski dokumentni sistem
Sistem vodenja poklicnega zdravja in varstva pri delu
Pasivne časovne razmejitve
Pomurska izobraževalna fundacija
Proti korozijska zaščita
Pomurski razvojni inštitut
Projekt za razpis
Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov
Republika Slovenija
Razdelilna transformatorska postaja
Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.
Slovenski računovodski standardi
Statistični urad Republike Slovenije
Tehnični pregled
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj
Zakon o gospodarskih družbah
Zakon o graditvi objektov
4.2
Pomen
kratic
Letno poročilo DEM 2012 123
Založnik:
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o.
Tekst:
DEM
Idejna zasnova in oblikovanje:
3 ideje, kreativne realizacije, d.o.o.
Fotografije:
Fotoarhiva DEM
Matej Sitar
Fotolia
Tisk:
Design Studio, d.o.o.