1. No category

Tradicija okusnosti Letno poročilo 2011 Žito d.d
Navodila za navigacijo
Kazalo
1 Uvod
1
2
3
4
5
6
Osnovni podatki o družbi in skupini
Poudarki iz leta 2011
Dogodki po datumu bilance stanja
Poročilo predsednika uprave
Poročilo nadzornega sveta
Vodenje in upravljanje
6.1 Nosilci upravljanja družbe
6.2 Upravljanje družbe
6.2.1 Izjava o skladnosti poslovanja s kodeksom
o upravljanju javnih delniških družb
6.2.2 Podatki v skladu z določilom šestega
odstavka 70. člena ZGD
6.2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
6.3 Izjava o odgovornosti poslovodstva
2 Poslovno poročilo
7 Predstavitev Skupine Žito
8 Delnice in lastniška struktura
9 Okviri poslovanja 9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2011
in pričakovanja v 2012
9.2 Razvojna strategija
10 Upravljanje tveganj
10.1 Poslovna tveganja
10.2 Finančna tveganja
10.3 Strateški zemljevid tveganj
11 Analiza poslovanja
11.1 Poslovanje
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
5
6
7
12
13
15
20
20
24
24
28
30
31
33
34
37
40
40
41
42
44
48
49
50
50
53
11.3 Denarni tok
11.4 Kazalniki uspešnosti in gotovosti poslovanja
12Trženje
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
13 Oskrba z izdelki
14Naložbe
15 Sistemi kakovosti
16 Načrti za leto 2012
3 Trajnostni razvoj
17Zaposleni
18 Družbeno okolje
18.1 Odnosi z javnostmi
18.2 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
19 Varovanje okolja
4 Računovodsko poročilo
20 Računovodski izkazi
21 Podatki o družbi
22Povzetek pomembnih
računovodskih usmeritev
23 Pojasnila k računovodskim izkazom
24 Revizorjevo poročilo
25Naslovi
55
57
60
60
64
69
71
73
74
75
77
78
81
81
83
85
87
88
102
103
121
175
178
K nam prihaja iz dežel
daleč proč, vzgojen v vrvežu
raznolikih jezikov in raznovrstnih
ljudi. Njegova aroma prihaja z
vseh vetrov, še vedno pa v vsak
prostor vnaša 1001 okus
popolne domačnosti.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 5
1UVOD
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 6
1 Osnovni podatki o družbi in skupini
Obvladujoča družba Skupine Žito je Žito, prehrambena industrija d.d.
Skrajšano ime družbe: Žito d.d.
Sedež družbe: Šmartinska c. 154, 1529 Ljubljana
tel. št.: (01) 5876 100
faks: (01) 5404 175
e-pošta: info@zito.si
spletna stran: www.zito.si
Matična številka: 5391814
Številka ID SI 81177879
Številka in datum vpisa v sodni register: Srg 98/05123, 30. 9. 1998
Osnovni kapital družbe: 14.846.937 EUR
Število delnic na dan 31. 12. 2010: 355.792 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic in borzna oznaka: Ljubljanska borza d.d., standardna kotacija, ZTOG
Predsednik uprave: Člani uprave: Anton Balažič
Peter Rajačič, mag. Erik Žunič, Sandi Svoljšak
Predsednik nadzornega sveta: Namestnik predsednika nadzornega sveta: Člani nadzornega sveta: Janez Bojc
Tomi Rumpf
Maja Makovec Brenčič, Adrijan Rožič, Suzana Šimenc, Zenon Marn
Pomembnejše dejavnosti skupine Skupine Žito: proizvodnja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov, zamrznjene hrane, bonbonov, žvečilne gume, čokolade, biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajev, riža in
maloprodaja
Skupino Žito (v nadaljevanju tudi »Skupina«) poleg obvladujoče družbe Žito d.d. sestavljajo odvisne družbe v Sloveniji in v tujini.
Proizvodnja izdelkov poteka v družbah Žito d.d., Šumi bonboni d.o.o. in invalidskem podjetju Intes Storitve d.o.o.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 7
2 Poudarki iz leta 2011
V letu 2011 smo v Skupini Žito kljub težkim gospodarskim razmeram poslovali uspešno. Ustvarili smo 115.716 tisoč EUR čistih
prihodkov od prodaje, 3.021 tisoč EUR dobička iz poslovanja in
1.519 tisoč EUR čistega dobička.
Ključni kazalniki poslovanja so se poslabšali, med njimi donosnost prihodkov, kapitala in sredstev, dodana vrednost ter
EBITDA marža.
Prihodki so v primerjavi z letom 2010 višji za 3,5 %, v primerjavi s
planom pa za 1,9 %. Kljub višji prodaji se je dobiček iz poslovanja
zmanjšal za 42,7 %, čisti dobiček pa za 40,3 %.
Ključni podatki o poslovanju Skupine Žito in družbe Žito v letih 2011 in 2010
Skupina Žito
Žito d.d.
2011
2010
Indeks
2011
2010
Indeks
115.716.157
111.777.867
103,5
106.431.584
105.337.858
101,0
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)
9.049.667
11.588.165
78,1
8.340.303
10.833.887
77,0
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
3.021.022
5.272.862
57,3
2.976.279
5.486.240
54,2
Čisti dobiček poslovnega leta
1.519.349
2.545.666
59,7
1.667.342
2.539.765
65,6
Čisti prihodki od prodaje
Čisti dobiček večinskega lastnika
1.519.329
2.545.990
59,7
-
-
-
121.578.446
115.416.036
105,3
121.180.060
115.729.000
104,7
Lastniški kapital
69.107.064
69.001.522
100,2
71.130.577
71.268.460
99,8
Finančne obveznosti
29.835.777
22.771.232
131,0
32.510.417
26.050.232
124,8
Dobičkonosnost prihodkov (ROS)
1,31 %
2,28 %
57,7
1,57 %
2,41 %
65,0
Donos na kapital (ROE)
2,20 %
3,70 %
59,4
2,34 %
3,58 %
65,3
Donos na sredstva (ROA)
1,28 %
2,14 %
59,9
1,41 %
2,13 %
66,0
35.029.137
40.455.632
86,6
28.296.687
33.777.797
83,8
28.151
28.304
99,5
32.563
33.051
98,5
3.848.892
2.885.835
133,4
3.429.328
1.744.032
196,6
Sredstva
Dodana vrednost
Dodana vrednost na zaposlenega
Investirana sredstva
Število zaposlenih na dan 31.12.
1.248
1.305
95,6
851
913
93,2
Povprečno št. zaposlenih iz del. ur
1.244
1.429
87,1
869
1.022
85,0
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 8
Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja. Metoda izračuna kazalnikov:
• dobičkonosnost prihodkov (ROS): čisti dobiček poslovnega
leta/čisti prihodki od prodaje
EBITDA in delež EBITDA v kosmatem donosu iz
poslovanja v Skupini Žito v obdobju 2007–2011
14.000.000
12.000.000
8.000.000
• donos na sredstva (ROA): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost sredstev
4.000.000
Čisti prihodki od prodaje in čisti prihodki od prodaje
na zaposlenega Skupine Žito v obdobju 2007–2011
120.000.000
80.000.000
74.585
92.993
78.389
66.709
50.000
40.000
40.000.000
8,0 %
6,0 %
6,0 %
6.000.000
4,0 %
2,0 %
2.000.000
0
2007
2008
2009
2010
2011
20.000
50.000.000
29.000
28.274
28.304
28.151
28.000
40.000.000
27.000
30.000.000
26.000
20.000.000
24.921
25.000
24.919
10.000.000
24.000
10.000
2007
2008
čisti prihodki od prodaje
2009
2010
2011
0,0%
delež EBITDA v kosmatem donosu
EBITDA
30.000
20.000.000
0
80.000
60.000
60.000.000
10,0 %
10,4 %
7,7 %
90.000
70.000
78.202
9,6 %
Dodana vrednost in dodana vrednost na zaposlenega
v Skupini Žito v obdobju 2007–2011
100.000
100.000.000
10,4 %
10.000.000
• donos na kapital (ROE): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost lastniškega kapitala
• dodana vrednost na zaposlenega (kosmati donos iz poslovanja
– stroški materiala, blaga in storitev – drugi poslovni odhodki)/
povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur
12,0 %
0
čisti prihodki od prodaje / zaposlenega
0
2007
2008
dodana vrednost
2009
2010
2011
23.000
dodana vrednost na zaposlenega
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 9
Stroški dela in delež stroškov dela v dodani
vrednosti Skupine Žito v obdobju 2007–2011
35.000.000
Gibanje kapitala, neto obveznosti in finančnega
vzvoda Skupine Žito v obdobju 2007–2011
79,1 %
30.000.000
25.000.000
72,7 %
20.000.000
15.000.000
80.000.000
78,0 %
70.000.000
76,0 %
60.000.000
74,0 %
72,0 %
70,0 %
68,9 %
10.000.000
70,0 %
70,2 %
68,0 %
66,0 %
5.000.000
0
80,0 %
2007
2008
stroški dela
2009
2010
2011
40 %
40 %
39 %
40 %
35 %
50.000.000
30 %
40.000.000
20 %
30.000.000
20.000.000
64,0 %
10.000.000
62,0 %
0
10 %
2007
kapital
delež stroškov dela v dodani vrednosti
50 %
46 %
2008
2009
neto obveznosti
2010
2011
0%
finančni vzvod
Čisti poslovni izid in donos na kapital
Skupine Žito v obdobju 2007–2011
5.000.000
7,0 %
6,0 %
6,0 %
4.000.000
5,0 %
3.000.000
4,0 %
2,4 %
2.000.000
3,7 %
3,0 %
2,2 %
1.000.000
1,0 %
0,0 %
0
-1,0 %
-1.000.000
-2.000.000
2,0 %
-2,0 %
-2,1 %
2007
2008
2009
čisti poslovni izid
2010
ROE
2011
-3,0 %
V Skupini Žito smo v letu 2011 dosegli rast prihodkov od prodaje
in tudi rast prihodkov na zaposlenega. Zaradi povečanja stroškov poslovanja se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
(EBITDA) zmanjšal, prav tako donos na kapital (ROE) in dodana
vrednost. Dodana vrednost na zaposlenega je ostala na nivoju
predhodnega leta. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da
kazalniki vezani na zaposlene upoštevajo le delavce zaposlene
v Žitu, katerih število se že več let zapored zmanjšuje. Število
najetih delavcev je v letu 2011 višje kot v letu 2010, vendar se je
skupni delež stroškov dela v letu 2011 znižal.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 10
Pomembnejši dogodki in aktivnosti poslovnega leta
Pripojitev družbe Žito Šumi d.o.o. k družbi Žito d.d.
Odprtje Kruharn
Družbi Žito d.d. in Žito Šumi d.o.o. sta dne 24. 1. 2011 podpisali
pogodbo o pripojitvi, s katero se družba Žito Šumi d.o.o., ki je v
100-odstotni lasti Žita d.d., pripoji k matični družbi.
Prve Kruharne – nove prodajalne kruha, pekovskega peciva in
sendvičev višjega kakovostnega razreda, ki smo jih razvili v Skupini Žito, so pričele obratovati 18. 4. 2011. Nahajajo se na treh
različnih lokacijah v Ljubljani, ena je v Kopru, od oktobra naprej
pa imamo Kruharno tudi na Petrolovem bencinskem servisu v
Trzinu. Kruharne dosegajo drugačnost predvsem s kakovostnimi
surovinami in tradicionalnimi postopki v pripravi.
Pripojitev smo izvedli zaradi racionalizacije in optimizacije poslovanja celotne Skupine Žito.
Nagrade za kakovost
V Skupini Žito smo na 11. strokovnem ocenjevanju kruha in pekovskih izdelkov, ki je potekalo 25. 2. 2011 pod okriljem Sekcije za
pekarstvo in mlinarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,
prejeli zlata priznanja za vse prijavljene izdelke. Med skupno petinpetdesetimi vzorci in petnajstimi sodelujočimi podjetji, smo
na ocenjevanje prijavili 13 izdelkov in med konkurenco osvojili
največ zlatih priznanj.
Zlato odličje so prejeli Jelenov kruh, ki je bil letos že devetič
zapovrstjo odlikovan z zlatim priznanjem, in Martinov kruh, ki
je priznanje prejel že osmič ter Stoletni kruh, Zlati hlebec, Srečkov črni kruh, Hribovc, Hribovska bombeta, Domači črni kruh,
Pastirski črni kruh, Gorenc polbeli, obe prijavljeni vrsti testenin
(Grande valjani rezanci z baziliko in Grande valjani jušni rezanci)
ter burek s skuto.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 11
Sklepi 16. skupščine delničarjev družbe
Žito d.d. z dne 27. 5. 2011
Delitev bilančnega dobička za leto 2010
a. bilančni dobiček družbe Žito d.d. na dan 31. 12. 2010 znaša
25.997.908,99 EUR.
b. del bilančnega dobička v višini 1.516.807,80 EUR se razdeli
delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na drugi delovni
dan po zasedanju skupščine, pri čemer dividenda znaša 4,30
EUR bruto na delnico, dividende pa se izplačajo delničarjem
na dan 26. 10. 2011 v nerevaloriziranem znesku;
c. preostali del bilančnega dobička v znesku 24.481.101,19 EUR
se prenese v poslovno leto 2011 kot preneseni dobiček.
Podelitev razrešnice za leto 2010
Upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica za
poslovno leto 2010.
Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2011
Za pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2011 je bila imenovana revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Dunajska 111, 1000
Ljubljana.
Sprememba v sestavi nadzornega sveta
Luki Jurkoviču in Janezu Bojcu je dne 7. 7. 2011 potekel mandat v
nadzornem svetu. Za člana nadzornega sveta z dnem 8. 7. 2011
sta bila imenovana Janez Bojc in Maja Makovec Brenčič.
Odprtje podatkovne sobe potencialnim kupcem
vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
V okviru aktivnosti, povezanih s postopkom prodaje 50,76-odstotnega deleža družbe Žito d.d., je uprava družbe Žito d.d. dne
21. 6. 2011 sprejela sklep, s katerim dovoli skrbni pregled družbe
Žito d.d. ponudnikom, ki so na podlagi vabila k dajanju nezavezujočih pisnih ponudb za nakup vrednostnih papirjev izdajatelja
Žito prehrambena industrija, d.d., objavljenega v časniku Delo,
dne 11. 3. 2011, oddali svojo nezavezujočo ponudbo in podpisali dogovor o varovanju zaupnih informacij. Za namen izvedbe
skrbnega pregleda je bil omogočen dostop do virtualne podatkovne sobe. Postopek prodaje še ni zaključen.
Potrditev poslovnega načrta za leto 2012
Nadzorni svet družbe Žito d.d. je dne 21. 12. 2011 potrdil Poslovni
načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto 2012, v katerem
Skupina Žito načrtuje za 118,3 mio EUR prihodkov, kar pomeni
2,2-odstotno rast glede na leto 2011. Čisti dobiček je planiran v
višini 3,7 mio EUR in EBITDA marža v višini 9,7 %.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 12
3 Dogodki po datumu bilance stanja
V Skupini Žito po datumu bilance stanja, za katero je podano
mnenje revizorja v tem poročilu, ni bilo zadev, ki bi morale biti
razkrite.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 13
4 Poročilo predsednika uprave
Anton Balažič
Pretresi v zadnjih letih, ki smo jim priča tako v gospodarstvu
kot tudi na Žitovih ključnih surovinskih trgih, nas opozarjajo, da
moramo biti ves čas na preži in v koraku s časom, če želimo ostati
konkurenčni. Šibkost finančne industrije, upočasnitev gospodarskih aktivnosti in zaostajanje pri ustvarjanju dodane vrednosti
na domačem trgu ter medla rast svetovne trgovine so opozorilo,
da moramo biti izjemno hitri in odzivni. V Žitu smo v letu 2011
nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi pri upravljanju s tveganji
nakupa surovin in pri uresničevanju številnih trženjskih aktivnosti. In danes lahko s ponosom rečemo, da smo leto 2011 zaključili
uspešno.
Po letih negativne rasti smo namreč trend prodaje uspeli obrniti
v pozitivno smer. Prodajo smo uspeli preseči za 4,9 %, to pa je
bil tudi eden od najpomembnejših ciljev v letu 2011. Beležili smo
vrednostno rast prodaje na stebrih Mlinarstvo, Konditorstvo in
Sodobna kuhinja. Po dolgem času smo lahko ponosni tudi na
boljše poslovanje Šumija. Pozitivno posluje tudi novoustanovljeno podjetje Žito Maloprodaja. V mesecu avgustu smo po
dolgih mesecih uspeli ustaviti tudi padec prodaje kruha.
Žito je bilo v minulih letih premalo tržno smelo. To je konkurenca
s pridom izkoristila v marsikateri naši kategoriji. Vendar smo ta
trend že uspeli zasukati. V letu 2011 smo namreč uspeli okrepiti našo prisotnost na prodajnih policah in doseči rast našega
tržnega deleža pri večini Žitovih ključnih kategorij. V zadnjem
letu smo na trgu prisotni s številnimi produktnimi novostmi.
Razvoj smo usmerjali tudi z rastjo deleža izdelkov z visoko
dodano vrednostjo in z osredotočenostjo na razvoj, trženje in
prodajo naših ključnih kategorij oziroma blagovnih znamk. Ob
tem smo istočasno povečevali inovativnost v naših procesih, saj
je za nami leto izjemno intenzivnega razvoja.
V tem času smo razvili tudi nov koncept prodajaln kruha in pekovskih izdelkov višjega kakovostnega razreda. Poimenovali smo
jih Kruharne. V okviru blagovne znamke Gorenjka smo v februarju na trg lansirali novo linijo izdelkov: čokoladni praline. Konec
leta pa smo pričeli prenavljati celostno podobo te blagovne
znamke. Že od marca lani smo z novo linijo Žitovih sendvičev
prisotni na izbranih Petrolovih bencinskih črpalkah. V jesenskem
času smo uvedli vizualno poenotenje Žitovih izdelkov v kategoriji kruha, na prodajne police pa smo pospremili številne nove
izdelke v kategoriji čajev ter prenovili tudi njihovo embalažo. V
novi preobleki je jeseni, ob svoji 40. obletnici, zaživela tudi blagovna znamka Herba.
Še posebej smo lahko ponosni tudi na našo trajnostno naravnano kampanjo »Kruh iz slovenske pšenice«, ki smo jo javnosti
predstavili konec leta 2011. Kampanja je bila namenjena komunikacijski podpori pri odkupu slovenske pšenice in predstavitvi novega kruha Slovenc. S kampanjo smo namreč nadaljevali
aktivno osveščanje slovenskega potrošnika o pomenu uživanja
prehrambenih izdelkov slovenskega porekla ali izdelkov iz slovenskih surovin ter nadaljevali z našo aktivno vlogo pri odkupovanju slovenske pšenice, ki smo jo samo v letu 2011 odkupili kar
za 30 % več kot leto prej.
Konkurenčnost smo povečevali tudi v okviru naših izvoznih
sektorjev. Prve aktivnosti smo pri tem usmerili v oblikovanje
nabavnih grozdov z nekaterimi večjimi slovenskimi podjetji. To
je povečalo našo pogajalsko moč, predvsem na mednarodnih
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 14
trgih. Izvoz na tuje trge smo povečali in ga razširili tudi na trg
Rusije, trge baltskih držav ter na Finsko in Dansko.
večjim poudarkom na ustvarjanju prihodkov ter tudi z racionalnejšim upravljanjem naših stroškov.
Kljub težkim pogojem poslovanja smo dosegali dobre prodajne
rezultate in ustvarili tudi dobiček. Skupina Žito je poslovno leto
zaključila s čistim dobičkom v višini 1,5 mio EUR, čisti dobiček
matične družbe Žito d.d. pa je znašal 1,7 mio EUR. Nižji dobiček
glede na leto 2010 je v veliki meri posledica izjemne rasti stroškov surovin v zadnjem obdobju. In prav to je za Žito svarilo, da
ne sme zaspati na trenutno doseženih uspehih na trgu in pri naši
prodaji. Zato bo leto 2012 še naprej zaznamovano z intenzivnim
razvojem novih izdelkov, osvajanjem novih tržnih deležev, še
Naj zaključim z besedami pokojnega ameriškega pisatelja Franka
A. Clarka, ki je dejal: »Če vam uspe najti pot brez ovir, verjetno ne
bo vodila nikamor«. Zato sem prepričan, da bomo kljub oviram,
ki jih zagotovo ne bo malo, s skupnim prizadevanji in usmerjenostjo uspeli dosegati dobre rezultate tudi v prihodnje.
Anton Balažič,
predsednik uprave
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 15
5 Poročilo nadzornega sveta
Janez Bojc
Delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2011
Nadzorni svet je v prvi polovici leta 2011 deloval v sestavi: predsednik Janez Bojc, namestnik predsednika Luka Jurkovič in člani
Adrijan Rožič, Tomi Rumpf, Suzana Šimenc in Zenon Marn. Ker
je Janezu Bojcu in Luki Jurkoviču potekel mandat, sta bila za
člana nadzornega sveta, z dnem 8. 7. 2011 in za dobo štirih let,
imenovana Janez Bojc in Maja Makovec Brenčič. Člani nadzornega sveta so v novi sestavi za predsednika nadzornega sveta
ponovno imenovali Janeza Bojca in za namestnika predsednika
Tomija Rumpfa.
o upravljanju javnih delniških družb. Skupščini delničarjev je
podal predlog delitve bilančnega dobička ter predlagal, da
upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno
leto 2010. Predlogi so bili na skupščini sprejeti, z izjemo delitve bilančnega dobička, kjer je bil sprejet nasprotni predlog
z višjo bruto dividendo.
•
Predlagal je revizorja Ernst&Young d.o.o. za revidiranje konsolidiranih in nekonsolidiranih poslovnih rezultatov za leto
2011, kar je bilo na skupščini delničarjev sprejeto.
•
Nadzorni svet je na podlagi prodajnih podatkov in računovodskih izkazov vse leto tekoče spremljal poslovanje Skupine Žito in
njenih posameznih družb. Posebno pozornost je posvetil implementaciji v letu 2010 sprejete strategije, tekočemu poslovanju
in investicijskim načrtom, povezanim s selitvijo in koncentracijo
proizvodnje. Pri tem nadzorni svet ugotavlja, da zaradi spremenjenih okoliščin cilji strateškega načrta družbe Žito d.d. za leto
2011 niso uresničeni, zato bo v letu 2012 skladno s priporočilom
revizijske komisije od uprave zahteval opredelitev glede doseganja ciljev strategije.
Imenoval je štiričlanski nominacijski odbor, sestavljen iz treh
predstavnikov delničarjev družbe in enega predstavnika
kadrovske komisije nadzornega sveta družbe. Nominacijski
odbor je izvedel potrebne postopke za izbor dveh članov
nadzornega sveta Žito, d.d.
•
Zaradi poteka mandata dvema članoma nadzornega sveta,
Janezu Bojcu in Luki Jurkoviču, je skupščini delničarjev predlagal, da se za nova člana izvolita Janez Bojc in Maja Makovec Brenčič. Predlog je bil na skupščini sprejet.
•
Poleg navedenih vsebin je nadzorni svet na svojih sejah obravnaval še vrsto drugih.
Seznanil se je s potekom skrbnega pregleda družbe Žito d.d.
v postopku prodaje.
•
Seznanil se je z investicijskima načrtoma za selitev mlina v
Maribor in za koncentracijo polpečenih pekarskih izdelkov
v pekarni Tezno.
•
Seznanil se je z različnimi rešitvami centralizacije Žitovih
pekarn v osrednji Sloveniji.
•
Potrdil je Poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d. za
leto 2012.
•
Sprejel je Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve
družbe Žito Šumi, d.o.o. k družbi Žito, d.d.
•
Sprejel je Letno poročilo družbe Žito d.d. in Skupine Žito
za leto 2010, skupaj z revizorjevim poročilom, poročilom o
delu nadzornega sveta v letu 2010 ter skupno izjavo uprave
in nadzornega sveta Žita o skladnosti z določbami Kodeksa
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 16
Člani nadzornega sveta so tudi določili, kako bo potekalo njihovo delo v letu 2012, potrdili so rokovnik in opredelili predvidene dnevne rede sej nadzornega sveta.
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet je skrbno in odgovorno spremljal ter nadziral
poslovanje Skupine Žito. Svojo vlogo je opravljal predvsem prek
svojih sej. V letu 2011 je bilo pet rednih sej in štiri korespondenčne. Poslovanje je obravnaval vse leto na podlagi letnih in
medletnih poročil o poslovanju družbe Žito d.d. in njenih odvisnih družb. Letno poročilo za leto 2011 je pregledala in potrdila
tudi revizijska komisija.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija deluje kot
strokovna podpora nadzornemu svetu, ustanovljena je bila spomladi 2009. Sestavljajo jo trije člani, dva člana nadzornega sveta,
Adrijan Rožič, ki je tudi njen vodja, Janez Bojc in zunanja članica
Polona Pergar Guzaj, preizkušena notranja revizorka in pooblaščena notranja revizorka (CIA). Ko je Letno poročilo pripravljeno,
ga še pred obravnavo na nadzornem svetu podrobno pregleda,
opravi pogovor z revizorjem in po potrebi tudi z nosilcem posameznega procesa. Poleg tega spremlja tudi ustreznost notranjih
kontrol in upravljanje tveganj v družbi. V letu 2011 se je komisija sestala osemkrat. Pregledala je Letno poročilo in od uprave
zahtevala še nekatere dodatne informacije in pojasnila v zvezi
z upravljanjem obratnega kapitala, upravljanjem valutnega tveganja in donosnosti posameznih kupcev in blagovnih skupin.
Seznanila se je tudi s Politiko obvladovanja tveganj v Skupini
Žito. Revizijska komisija je upravi priporočala, da aktivneje pri-
stopi k obvladovanju tveganj, povezanih z nihanjem nabavnih
cen (zlasti pšenice), ter opozorila na povečano tveganje povezano s posameznimi finančnimi naložbami družbe Žito d.d. Nadzornemu svetu je predlagala, naj potrdi Letno poročilo Skupine
Žito in družbe Žito d.d., revizorjevo poročilo in poročilo nadzornega sveta za leto 2011. Strinjala se je, da nadzorni svet skupščini
družbe predlaga, da upravi in nadzornemu svetu družbe Žito
d.d. podeli razrešnico in za revizorja za poslovno leto 2011 imenuje Ernst&Young d.o.o., Ljubljana.
Jeseni 2009 je bila ustanovljena kadrovska komisija, ki jo sestavljajo vsi člani nadzornega sveta, predseduje pa ji Tomi Rumpf. V
letu 2011 se je sestala enkrat.
Zaradi izvedbe potrebnih postopkov za izbor dveh novih članov
nadzornega sveta Žito d.d., je nadzorni svet imenoval štiri članski nominacijski odbor, ki je bil sestavljen iz treh predstavnikov
delničarjev družbe in enega predstavnika kadrovske komisije
nadzornega sveta družbe.
V letu 2011 je zunanja članica revizijske komisije ga. Polona Pergar Guzaj za svoje delo prejela 1.732,51 EUR. Drugih stroškov
nadzornega sveta, ki niso razkriti v letnem poročilu, v obravnavanem poslovnem letu ni bilo.
Ocena dela uprave in nadzornega sveta
Delo nadzornega sveta in njenih komisij je v letu 2011 potekalo
v skladu z zakonskimi določbami, Kodeksom upravljanja javnih
delniških družb in drugimi priporočili Ljubljanske borze d.d.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 17
Vsi člani nadzornega sveta so vestno in odgovorno izpolnjevali
osnovno poslanstvo nadzornega sveta – skrb za maksimiranje
vrednosti družbe ob upoštevanju njenih poslovnih in strateških
ciljev ter družbene odgovornosti. Redno so se udeleževali sej in
aktivno sodelovali pri delovanju nadzornega sveta ter spremljali
uresničevanje sprejetih sklepov. Na sejah so se izražala različna
mnenja, ki so v konstruktivnih dialogih pripeljala do skupnih
sklepov.
Vsi člani so pri odločanju v nadzornem svetu delovali neodvisno
od delničarjev in uprave. Pri odločanju o posameznih sklepih se
noben član ni izločil zaradi navzkrižja interesov.
K uspešnemu delovanju nadzornega sveta pripomore tudi njegova raznolika sestava in visoka strokovnost. Člani imajo različna znanja in usposobljenosti, da z njimi pokrivajo širok spekter področij, s katerimi se seznanjajo in o njih odločajo. Zaradi
dobrega medsebojnega sodelovanja so lahko sprejemali strokovne odločitve v skladu z zakonskimi pooblastili.
Ocenjujemo, da je sodelovanje med upravo in nadzornim svetom dobro. Komunikacija med predsednikom nadzornega
sveta in predsednikom uprave je bila redna tudi v obdobju med
sejami. Poročanje uprave je nadzornemu svetu omogočilo ustrezno izvrševanje nadzorne vloge. Redno in ustrezno je pripravila
poročila in posamezne informacije, ki vplivajo na poslovanje
Skupine Žito. Posamezna poročila so člani uprave na sejah nadzornega sveta osebno predstavili ter po potrebi dodatno pojasnili in utemeljili.
Zavzetost vseh članov uprave za izpolnitev letnega načrta poslovanja in doseganje strateških ciljev je bila velika, doseženi rezul-
tati pa so bili glede na slabše razmere na nabavnih trgih razmeroma zadovoljivi.
Pregled in potrditev Letnega poročila družbe Žito d.d.
in Skupine Žito za leto 2011 z revizijskim poročilom
Revidirano Letno poročilo za 2011 in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet obravnaval na seji dne
19. 4. 2012.
Letno poročilo za 2011 - stališče do revizorjevega
poročila, preveritev in potrditev letnega poročila
Revizijo Letnega poročila Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto
2011 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2011) je opravila revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana. Revizijska družba je
30. 3. 2012 izdala pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2011.
Nadzorni svet je pregledal predloženo Letno poročilo za 2011,
poročilo revizorja Ernst & Young in poročilo revizijske komisije
nadzornega sveta za obdobje 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2011 nadzorni
svet ugotavlja:
•
da je Letno poročilo za 2011 sestavljeno v skladu z Zakonom
o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
•
da Letno poročilo za 2011 vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske
družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni
za odločanje o njegovem sprejetju;
1
•
Letno poročilo 2011 / Uvod / 18
da Letno poročilo za 2011 vsebuje tudi poročilo o opravljeni
reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja,
da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz
finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov Skupine Žito in družbe Žito d.d. Pooblaščeni revizor je v poročilu
podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
Glede na navedeno nadzorni svet podaja naslednja stališča:
•
Nadzorni svet po pregledu poročila ugotavlja:
–– da je Letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno, da
izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida;
–– da je Letno poročilo izdelano v zakonitem roku ter vsebuje vse obvezne sestavine skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in
dopolnitvami; ZGD-1);
–– da so razkritja v računovodskih izkazih popolna in ne
odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega
sveta;
–– da so razkritja v poslovnem delu letnega poročila
popolna in ne odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega sveta;
–– da so računovodski izkazi skladni s splošno sprejetimi
računovodskimi standardi in ustrezno odražajo uporabljene računovodske usmeritve;
–– da pojasnila računovodskih izkazov vsebujejo vse informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, prav tako pa vsebuje tudi
pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu
poslovnega leta 2011 ter navedbe glede pričakovanega
razvoja družbe;
–– da revizijska komisija ni zaznala oslabitve neodvisnosti
zunanjega revizorja,
–– da je Ernst & Young dne 30. 3. 2012 izdelal revizorjevo
poročilo, s katerim je ustrezno opisal namen ter obseg
revidiranja ter navedel uporabljene revizijske standarde.
Ernst&Young je k računovodskemu poročilu podal pozitivno revizijsko mnenje brez pridržkov, s katerim je potrdil, da so računovodski izkazi družbe Žito d.d. Ljubljana
in Skupine Žito v vseh pomembnih pogledih resnična
in poštena predstavitev finančnega stanja gospodarske
družbe Žito d.d. in Skupine Žito na dan 31. 12. 2011 ter
njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj
končano leto. Ernst&Young je v revizorjevem poročilu
prav tako podal pozitivno mnenje o skladnosti poslovnega poročila poslovnega leta 2011 z revidiranimi računovodskimi izkazi;
–– da je zunanji revizor opravil revizijo ter izdelal revizijsko
poročilo skladno z zakoni in pravili stroke ter na zahtevanem nivoju, zato revizijska komisija na to poročilo nima
pripomb;
–– da je bilo Letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom
predloženo nadzornemu svetu, ki je pristojen za njegov
sprejem.
Nadzorni svet po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim
odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja,
da nanj nima pripomb in da se strinja z ugotovitvami v poročilu.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 19
Nadzorni svet v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah izjavlja, da potrjuje Letno poročilo družbe
Žito d. d. za leto 2011 in Skupine Žito za leto 2011 v predloženi
vsebini.
Nadzorni svet skupščini delničarjev prav tako predlaga, da se
upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnica za poslovno leto
2011.
Predlog za uporabo bilančnega dobička
Nadzorni svet se je seznanil s predlogom uprave družbe Žito d.d.
za uporabo bilančnega dobička in stališčem revizijske komisije
do predloga uprave za delitev dobička. Nadzorni svet ugotavlja,
da je bilo razporejanje čistega dobička skladno z ZGD-1, predlog za uporabo bilančnega dobička pa obsega vse predpisane
podatke ter da razlogi za izpodbijanje predlaganega sklepa o
uporabi bilančnega dobička po določbah ZGD-1 niso podani.
Nadzorni svet podpira predlog uprave družbe Žito d.d., ter skupščini delničarjev družbe Žito d.d. predlaga uporabo bilančnega
dobička, kot se glasi:
•
v skladu s sklepom uprave se na dan 31. 12. 2011 oblikujejo
statutarne rezerve v višini 167.654,96 EUR in druge rezerve v
višini 670.619,83 EUR;
•
bilančni dobiček družbe Žito d.d. na dan 31. 12. 2011 tako
znaša 25.272.746,98 EUR;
•
del bilančnega dobička v višini 1.128.787,20 EUR se razdeli
delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na drugi delovni
dan po izvedbi skupščine, pri čemer dividenda znaša 3,20
EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem na
dan 24. 10. 2012 v nerevaloriziranem znesku;
•
preostali del bilančnega dobička v znesku 24.143.959,78 EUR
se prenese v poslovno leto 2012 kot preneseni dobiček.
Sklep
Doseženi rezultati so sicer pozitivni, vendar zaostajajo za načrtovanimi. Na slabše poslovanje so najbolj vplivale neugodne razmere na nabavnih trgih, njihov negativen vpliv na rezultat pa je
družba Žito d.d. le delno uspela zmanjšati s povečevanjem vrednosti izdelkov in znižanjem poslovnih stroškov. Še vedno pa je
v luči gospodarskih razmer poslovanje razmeroma dobro, predvsem je razveseljiva rast prodaje, saj so po dolgih letih padanja
prodaje uspeli negativni trend zaustaviti in ga tudi obrniti v pozitivno smer. Tudi leto 2012 bo s tega vidika zelo zahtevno, saj so
vrednosti surovin še vedno na visokih nivojih, zato bo družba Žito
d.d. morala še več moči usmeriti v nadaljnjo rast prodaje, konsolidacijo stroškov in učinkovito upravljanje obratnega kapitala.
Janez Bojc,
predsednik nadzornega sveta
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 20
6 Vodenje in upravljanje
6.1 Nosilci upravljanja družbe
Upravljanje matične družbe Žito d.d. poteka v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, pravili Ljubljanske borze, statutom družbe, internimi akti in pravilniki. Pomembno vodilo pri
upravljanju predstavlja tudi Kodeks upravljanja javnih delniških
družb. Njegova določila so skoraj v celoti upoštevana, odstopanja pa so navedena v izjavi o skladnosti poslovanja s Kodeksom
upravljanja javnih delniških družb, ki je sestavni del letnega
poročila.
Upravljanje družbe Žito d.d. deluje po dvotirnem sistemu:
družbo Žito d.d. vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
Nosilci upravljanja so skupščina delničarjev, nadzorni svet in
uprava.
Najpomembnejše zadeve, o katerih odločajo delničarji na redni
letni skupščini, so delitev in uporaba bilančnega dobička, razrešnica upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje revizorja za
tekoče leto. Udeležijo se je lahko vsi delničarji oziroma njihovi
pooblaščenci, ki najpozneje tri dni pred skupščino pisno sporočijo svojo udeležbo.
Sklicevanje skupščine in druge pomembne zadeve, potrebne za
njeno izvedbo, so predpisane s statutom družbe Žito d.d., ki je
objavljen na spletnih straneh družbe Žito d.d. Sklic skupščine je
objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze
d.d. SEOnet, na spletnih straneh družbe Žito d.d. in v dnevniku
Finance najmanj 30 dni pred zasedanjem.
Skupščina delničarjev
O sklicu skupščine se, skupaj z dnevnim redom in gradivom,
pisno obvestijo delničarji, katerih delež v osnovnem kapitalu
družbe Žito d.d. znaša najmanj pet odstotkov osnovnega kapitala družbe Žito d.d.
Skupščina delničarjev je organ družbe Žito d.d., v katerem delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe Žito d.d. Skliče
jo uprava družbe Žito d.d., praviloma enkrat letno. Lahko jo
skliče na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev, ki predstavljajo vsaj pet odstotkov osnovnega
kapitala družbe Žito d.d. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine,
mora ob zahtevi posredovati upravi tudi obrazložen in utemeljen namen in razlog sklica.
Na 16. redni skupščini, ki je potekala 27. 5. 2011, so delničarji
obravnavali Letno poročilo za leto 2010 in sprejeli sklepe o uporabi bilančnega dobička, razrešnici upravi in nadzornemu svetu
ter imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2011. Zaradi
poteka mandata dveh članov nadzornega sveta je skupščina
izvolila nova člana. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti, izpodbojnih tožb ni bilo. Sprejeti sklepi so objavljeni na SEOnetu in na
spletni strani družbe Žito d.d.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 21
Nadzorni svet
Člani nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Žito d.d. ima šest članov. Štiri člane, ki
zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina, dva člana, ki
zastopata interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe Žito
d.d. in s tem seznani upravo in skupščino. Člani nadzornega
sveta so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik nadzornega sveta pripravi poročilo nadzornega
sveta, v katerem podrobneje opiše glavne aktivnosti in delovanje nadzornega sveta v preteklem letu.
Janez Bojc, predsednik nadzornega sveta
Univerzitetni diplomirani ekonomist, rojen leta 1962. Je predsednik uprave družbe KD Kapital d.o.o. in predsednik nadzornega
sveta zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d.
Tomi Rumpf, član
Rojen leta 1968. Je doktor veterinarske medicine ter direktor
Kobilarne Lipica in družbe Lipica Turizem d.o.o.
Nadzorni svet Žita d.d. se sestane vsaj šestkrat letno ali po potrebi
večkrat. Sklicevanje sej in način dela nadzornega sveta opredeljujeta statut družbe Žito d.d. in poslovnik o delu nadzornega
sveta. V letu 2011 je bilo pet rednih sej in štiri korespondenčne.
Maja Makovec Brenčič, članica
Rojena leta 1969. Je izredna profesorica mednarodnega poslovanja in trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in prodekanja
za razvoj.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija je tričlanska,
sestavljena iz dveh članov nadzornega sveta in zunanje članice. Kot strokovna podpora nadzornemu svetu vsako leto pred
obravnavo pregleda Letno poročilo, opravi pogovor z revizorjem in po potrebi z nosilcem posameznega procesa. Poleg tega
spremlja tudi ustreznost notranjih kontrol in upravljanje tveganj
v družbi Žito d.d. Jeseni 2009 je bila ustanovljena Kadrovska
komisija, ki jo sestavljajo vsi člani nadzornega sveta.
Adrijan Rožič, član
Enainpetdesetletni univerzitetni diplomirani ekonomist, zaposlen na Kapitalski družbi d.d. kot upravljavec kapitalskih naložb.
Člani nadzornega sveta prejemajo sejnine v fiksnem znesku,
upravičeni pa so tudi do udeležbe pri dobičku.
Suzana Šimenc, članica – predstavnica zaposlenih
Magistrica javne uprave in živilski tehnik, rojena leta 1969. V Žitu
je zaposlena od leta 1988, na delovnem mestu vodja prodajnega
področja za HORECO in javne porabnike.
Zenon Marn, član – predstavnik zaposlenih
Petinšestdesetletni diplomirani inženir živilske tehnologije,
zaposlen v Žitu od leta 1975. Je vodja delovne enote Šmartinska.
Štirim članom nadzornega sveta, Adrijanu Rožiču, Tomiju Rumpfu, Suzani Šimenc in Zenonu Marnu se mandat izteče julija
2014, medtem ko se Janezu Bojcu in Maji Makovec Brenčič štiriletni mandat izteče julija 2015.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 22
Anton Balažič
Peter Rajačič
mag. Erik Žunič
Sandi Svoljšak
Vodenje družbe
Uprava
Družbo Žito d.d. vodi uprava, ki jo imenuje nadzorni svet. Imenovana je za pet let, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Uprava je štiričlanska. Zdajšnja uprava je mandat nastopila
z dnem 17. 5. 2010.
Anton Balažič, predsednik uprave
Rojen leta 1973 v Mariboru, kjer je diplomiral na Poslovno ekonomski fakulteti. Leta 2005 je pridobil naziv MBA na IEDC – Bled
School of Management. Svojo karierno pot je začel v podjetju
Spem kot direktor projektov in razvoja, nadaljeval v Petrolu kot
direktor marketinga, nato v podjetju AT Kearney kot svetovalec
za področji energetike in potrošniških dobrin ter od leta 2007 v
Fructalu kot predsednik uprave. Na mesto predsednika uprave
v Žitu je bil imenovan maja 2010. Je tudi predsednik Sekcije za
pekarstvo in mlinarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Uprava vodi družbo Žito d.d. v dobro družbe, samostojno in na
lastno odgovornost, ključne poslovne odločitve pa se udejanjajo
le s soglasjem nadzornega sveta. O poslovanju in pomembnih
dogodkih redno in pravočasno poroča nadzornemu svetu in z
njim usklajuje stališča glede strateških ciljev Skupine Žito. Poleg
odločitev o povečanju osnovnega kapitala je s statutom določeno, da mora uprava za realizacijo poslov, ki presegajo 10 %
osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so opredeljeni v pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med nadzornim
svetom in posameznim članom uprave. Pravilnik o določitvi
variabilnega dela plače uprave sprejme nadzorni svet, ki članom
uprave tudi določi nagrado. Sistem nagrajevanja v Žitu ne vključuje nagrajevanja v obliki opcijskih načrtov, delnic ali izvedenih finančnih instrumentov na delnice. Vsa plačila, povračila in
druge ugodnosti, ki so bile članom uprave izplačani v letu 2011,
so predstavljena v računovodskem delu, v pojasnilih Transakcije
med povezanimi osebami.
Peter Rajačič, član uprave za področje trženja in logistike
Rojen leta 1963 v Brežicah. Diplomiral na Ekonomski fakulteti v
Ljubljani. Poklicno pot je začel v Astri ZT, pred prihodom v Žito
pa je bil zaposlen v družbi Droga Kolinska. Je tudi član nadzornega sveta Semenarne in družbe PIF BIG – investicijska skupina,
Sarajevo.
mag. Erik Žunič,
član uprave za področje računovodstva, financ in informatike
Rojen leta 1967 v Ljubljani. Dodiplomski in magistrski študij je
opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicne izkušnje je
pridobival kot revizor v eni od štirih velikih mednarodnih investicijskih družb ter v družbah Microsoft in KD Group.
Sandi Svoljšak, član uprave za proizvodno in tehnično področje
Rojen leta 1960 v Ljubljani. Diplomiral je na Kemijski fakulteti v
Ljubljani in začel svojo poklicno pot v Papirnici Goričane. V Žitu
je zaposlen od leta 1996.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 23
Strokovno podporo upravi nudijo direktorji profitnih centrov,
vodilni sodelavci podpornih služb in direktorji povezanih podjetij, ki so neposredno podrejeni upravi Žita d.d. Koordinacija in
usklajevanje aktivnosti med profitnimi centri in poslovnimi procesi potekajo na tedenskih oziroma mesečnih sestankih. Uprava
se na formalnem sestanku sestaja enkrat tedensko, po potrebi
pa tudi večkrat.
Marketing in prodaja pripravita tudi številna druga srečanja in
delavnice, kot so Letni dan blagovne znamke, kjer marketing
skupaj z razvojem, prodajo in proizvodnjo opredeli ključne strateške aktivnosti za izbrano blagovno znamko, letno srečanje in
kvartalni pregledi z distributerji na tujih trgih ter kvartalna srečanja z operativnim vodstvom ključnih kupcev v Sloveniji.
Upravljanje v Skupini
Skupino Žito sestavljajo obvladujoča družba Žito d.d. in osem
odvisnih družb v Sloveniji in v tujini. Vse odvisne družbe so v
100-odstotni lasti obvladujočega podjetja, razen družbe Žito
Maloprodaja d.o.o., kjer pa 0,45-odstotni lastniški delež manjšinskih lastnikov ne vpliva na enotno upravljanje Skupine Žito.
Za vsa podjetja veljajo enotna pravila upravljanja, organiziranosti in delovanja. Družba Žito d.d. kot obvladujoče podjetje
postavlja strateške usmeritve in operativne cilje vsem podjetjem
v Skupini Žito in spremlja uresničevanje načrtov. Vse strokovne
službe so centralizirane v matični družbi Žito d.d., razen tehnološko-razvojne službe, kjer prek načela funkcijskega vodenja
zaposleni odgovarjajo isti poslovni funkciji v obvladujoči družbi
Žito d.d.
Sistem notranjih kontrol
Kakovostne računovodske informacije so eden od temeljev za
odgovorno sprejemanje poslovnih odločitev. Za zagotavljanje
računovodskih informacij je odgovorna uprava družbe, zagotavljamo pa jih z upoštevanjem računovodskih standardov,
primernimi računovodskimi usmeritvami, poenoteno računovodsko politiko na ravni Skupine Žito, pravočasno in ustrezno
pripravo podatkov, poročil in analiz in z rednim letnim nadziranjem procesa računovodenja v revizijskih postopkih.
Tveganja obvladujemo z notranjimi kontrolami, to je različnimi
usmeritvami in postopki, ki jih izvajamo na različnih ravneh. S tem
zagotavljamo učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja ter skladnost z veljavnimi zakoni in
predpisi. Računovodske kontrole so tesno povezane s kontrolami
na področju informacijske tehnologije, ki med drugim zagotavlja
omejitve in nadzor dostopov do omrežja, podatkov in aplikacij
ter popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov.
Služba kontrolinga pripravlja redna obdobna poročila posameznih poslovnih funkcij, ki uporabnikom dajejo uporabne informacije za poslovne odločitve. Posebno pozornost posvečamo
prodajnim podatkom, ustvarjeni dodani vrednosti, produktivnosti proizvodnih enot in računovodskim izkazom. Računovodske izkaze spremljamo po posameznih stroškovnih mestih, ki so
združena v delovne enote, te pa v stebre. Organizacijske enote
so razdeljene na stroškovna in dobičkovna mesta odgovornosti.
K prvim spadajo skupne strokovne službe in drugi podporni procesi, dobičkovna mesta pa predstavljajo proizvodne in maloprodajne enote.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 24
Zunanja revizija
Zunanjo revizijo izvaja pooblaščena revizijska družba, ki poleg
redne letne revizije posreduje tudi strokovna opozorila in
napotke za izboljšanje sistema notranjih kontrol ter za obvladovanje vseh vrst tveganj.
V Skupini Žito je za leto 2011 zunanjo revizijo izvajala revizijska
družba Ernst&Young d.o.o. Dolgoročno sodelovanje zagotavlja
boljše poznavanje poslovnih procesov, značilnosti poslovanja in
tveganja. Revizijska družba sodeluje pri revidiranju računovodskih izkazov in letnih poročil. Strošek revidiranja računovodskih
izkazov Skupine Žito za leto 2011 je znašal 55.000 EUR. Drugi
stroški revizijske družbe so znašali 300 EUR in se nanašajo na
izdelavo mnenj v zvezi z družbo Žito d.o.o., Beograd.
6.2 Upravljanje družbe
6.2.1 Izjava o skladnosti poslovanja s kodeksom
o upravljanju javnih delniških družb
Uprava in nadzorni svet družbe Žito d.d. izjavljata, da sta v letu
2011 upoštevala določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških
družb, katerega spremembe in dopolnitve so bile sprejete dne
8. 12. 2009, razen pri določbah, navedenih v nadaljevanju. Besedilo kodeksa je javno dostopno na spletni strani Ljubljanske
borze vrednostnih papirjev, http://www.ljse.si.
Poglavje: OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB
1 O
snovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost,
je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi cilji, ki jih družba
zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno
ustvarjanje vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih
in okoljskih vidikov poslovanja za zagotavljanje trajnostnega
razvoja družbe, se navedejo v statutu družbe.
Organi družbe Žito d.d. vseskozi delujejo v skladu z osnovnim ciljem,
to je maksimiranje vrednosti za kupce, potrošnike, zaposlene in
lastnike. Splošni cilji družbe Žito d.d. so navedeni v srednjeročnem
in vsakoletnem letnem planu, strateški pa na uradni spletni strani
družbe Žito d.d. in v letnih poročilih.
2 U
prava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme politiko upravljanja družbe, v kateri določi poglavitne usmeritve
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 25
upravljanja družbe z upoštevanjem zastavljenih dolgoročnih
ciljev družbe ter z njo seznani vse deležnike prek razkritja na
spletnih straneh družbe.
2.1 P
ri oblikovanju politike upravljanja uprava sodeluje z nadzornim svetom. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe družbe
in specifične lastnosti družbe, kot sta njena velikost in dejavnost. Pri tem nadzorni svet za posamezno poslovno leto
oblikuje načrt lastnih aktivnosti ter opredeli vsebine, kot so
npr. zahtevana pogostost in oblike komunikacije z upravo,
vloga nadzornega sveta pri presoji sistema obvladovanja
tveganj in postopek oblikovanja predlogov sklepov skupščine, zlasti predloge imenovanja članov nadzornih svetov.
Pri oblikovanju politike upravljanja se lahko sklicuje na druge
javno dostopne dokumente.
2.2 P
olitika upravljanja je sprejeta z veljavo za določeno prihodnje obdobje in posodobljena tako pogosto, da je vedno
skladna z aktualnimi usmeritvami korporativnega upravljanja. Vsebuje datum zadnje posodobitve in je dostopna na
spletnih straneh družbe.
Družba Žito d.d. nima oblikovanega dokumenta Politika upravljanja družbe. Uprava družbo Žito d.d. upravlja v skladu z veljavno
zakonodajo, Kodeksom upravljanja javnih delniških družb in vrednotami, ki so bile sprejete na ravni celotne Skupine Žito.
Poglavje: RAZMERJE MED DRUŽBO IN DELNIČARJI
4.2 D
ružba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost seznanijo s svojo
politiko upravljanja naložbe v javni delniški družbi, npr. s
politiko glasovanja, vrsto in pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti in z dinamiko komuniciranja z organi
vodenja ali nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala
delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del sklica
skupščine.
Družba Žito d.d. si želi, da bi večji delničarji javnost seznanili s svojo
politiko upravljanja, vendar pa odločitev o tem prepušča njim.
5.2 V
saka institucija ali posameznik, ki namerava organizirano
zbirati pooblastila za skupščino, o tem obvesti upravo
družbe še pred začetkom zbiranja pooblastil. Družba zagotovi javno objavo informacij o tem, kdo organizirano zbira
pooblastila za glasovanje na posamezni skupščini, na uradni
spletni strani družbe, kjer so objavljene druge informacije o
sklicu skupščine.
Uprava v preteklih letih ni bila obveščena o morebitnem zbiranju
pooblastil za glasovanje na skupščini. Če bo do njega prišlo, bo
družba Žito d.d. upoštevala priporočila kodeksa.
Poglavje: NADZORNI SVET
6.2 P
ri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet, vsaj polovico članov nadzornega sveta sestavljajo neodvisni člani. Za
neodvisne člane nadzornega sveta se smatrajo tisti člani, ki
pri delovanju in odločanju delujejo samostojno. Za odvisne
člane se vedo smatrajo člani, pri katerih obstaja tesnejša ekonomska povezava z družbo, njeno upravo ali večjimi delničarji.
Neodvisni član o nastopu dejstev, ki spremenijo njegovo izpolnjevanje kriterija neodvisnosti, takoj obvesti nadzorni svet.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 26
Dolžnost imenovanja neodvisnih članov velja tako za delničarje
kot za svete delavcev.
V nadzornem svetu sta neodvisna dva člana nadzornega sveta,
štirje pa so odvisni člani; dva zaradi ekonomskih povezav z večjimi
delničarji in dva zaradi ekonomskih povezav z družbo Žito d.d.
(predstavnika zaposlenih).
6.3 O
b konstituiranju nadzornega sveta, nastopu mandata novih
članov nadzornega sveta oziroma ob imenovanju posebnih
komisij nadzornega sveta predsednik nadzornega sveta z
organizacijsko pomočjo uprave družbe zagotovi kakovostno uvajanje članov nadzornega sveta. Ob postopku uvajanja ali neposredno po njem nadzorni svet oblikuje konkretne zaveze glede svojih dejavnosti na področju oblikovanja
in izvajanja ključnih institutov upravljanja v družbi.
Stališča glede upravljanja družbe nadzorni svet oblikuje glede na
oblikovane strategije in poslovne načrte.
9 N
adzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje,
potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in
tudi sodelovanje z upravo družbe. Tekom ocenjevanja svojega
dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.
Nadzorni svet poda oceno o svojem delovanju in sodelovanju z
upravo v letnem poročilo nadzornega sveta, vendar ne izpostavlja
posameznih članov nadzornega sveta. Morebitna nesoglasja in
dileme o ustreznosti aktivnosti posameznega člana se razrešujejo
sproti. Nadzorni svet prav tako eksplicitno ne ocenjuje prispevka
samoocenjevanja k spremembam v delovanju nadzornega sveta,
ker tudi sicer nenehno stremi h kar najboljšemu opravljanju svojega
poslanstva, to je zagotovitev odgovornega nadzora in sprejemanja
odločitev v korist družbe Žito d.d.
Poglavje: REVIZIJA IN SISTEM NOTRANJIH KONTROL
19 D
ružba vzpostavi učinkovit sistem notranjega kontroliranja,
ki omogoča tudi kakovostno upravljanje tveganj. Družba v
sodelovanju z revizijsko komisijo zagotovi vsebinski, periodični in nepristranski strokovni nadzor nad delovanjem sistema notranjega nadzora, prilagojen dejavnosti in obsegu
poslovanja družbe.
19.2 R
evizijska komisija kot strokovna podpora nadzornemu
svetu sodeluje pri postopku potrjevanja letnega načrta
dela notranje revizije in zagotavlja tekoče spremljanje upravljanja tveganj.
19.3 D
ružba zagotovi, da so poročila in ugotovitve notranje revizije dostopna članom revizijske komisije in revizorju računovodskih izkazov.
Vzpostavljanje in nadzor nad sistemom notranjih kontrol je v pristojnosti več strokovnih služb v Skupini Žito, kar se je do zdaj izkazalo
za dovolj učinkovito prakso poslovanja. Z enovito računovodsko
politiko, enovitim sistemom kontrolinga in rešitvami informacijskih tehnologij izvajamo sistematičen notranji nadzor v družbah
Skupine Žito, ki poslujejo v Sloveniji, družbe v tujini pa nadziramo
prek rednih mesečnih poročil. Družba Žito d.d. bo v letu 2012 preko
notranje revizijske funkcije še izpopolnila pregled nad upravljanjem
s tveganji.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 27
Poglavje: TRANSPARENTNOST POSLOVANJA
20.2 P
oslovodstvo je odgovorno za izdelavo in izvajanje strategije komuniciranja družbe, ki preprečuje nastanek položaja, ki bi omogočal trgovanje z vrednostnimi papirji na
podlagi notranjih informacij (zlorabo notranjih informacij).
Poslovodstvo sprejme pravilnik – strategijo komuniciranja
družbe.
Družba Žito d.d. nima sprejetega dokumenta, ki bi urejal pravila
komuniciranja družbe z vlagatelji oziroma javnostmi. Osnovne
potrebe po komuniciranju z javnostmi določajo zakoni in pravila
borze. Osebe, ki skrbijo za komuniciranje z javnostmi, sodelujejo
neposredno z upravo, kar omogoča nadzor nad pretokom cenovno
občutljivih informacij.
20.3 D
ružba predpiše pravila o omejitvah trgovanja z delnicami družbe, s katerimi ureja pravila o omejitvah trgovanja, časovno obdobje omejitve trgovanja (zaprta trgovalna
okna) in razkritje trgovanja z delnicami družbe ter delnicami povezanih družb za člane organov družbe, z njimi
povezane fizične in pravne osebe ter za druge osebe, ki so
jim notranje informacije dostopne.
Področje omejitev in poročanje o trgovanju z delnicami družbe osebam, ki so jim dostopne notranje informacije, ureja sklep ATVP o
posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih. O sklepu in dolžnostih poročanja je družba obvestila vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij in so tudi evidentirane na posebnem seznamu, upravljanje notranjih informaciji
pa delno opredeljujejo tudi pogodbe o zaposlitvi ter drugi zakonski
in interni predpisi.
21.3 D
ružba zagotovi javne objave sporočil tudi v jeziku, ki se
običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih, v tem
jeziku izdela tudi Letno poročilo.
V angleški jezik je prevedeno Letno poročilo, druge javne objave pa
so zaradi zelo majhnega odstotka tujih delničarjev objavljene le v
slovenskem jeziku. Zainteresirani potencialni vlagatelji lahko informacije o poslovanju dobijo v letnih poročilih, na spletnih straneh
družbe ali prek neposrednega stika s predstavniki družbe.
22.7 D
ružba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta. Razkritje je jasno
in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih
vsebin vsebuje še razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe, razlago metod,
uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti
izpolnjena, točne informacije o obdobjih odloga izplačila
variabilnega dela prejemkov, informacije o politiki glede
odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin, informacije v zvezi z odmernimi dobami,
informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po
odmeri, informacije o sestavi strokovnih skupin družb,
katerih politika prejemkov je bila preučena glede na vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.
Družba Žito d.d. objavlja prejemke ločeno za vsakega člana uprave
in nadzornega sveta. Glede na to, da gre za podatke osebne narave,
menimo, da podrobnejša vsebinska razkritja v zvezi z merili uspešnosti in drugimi informacijami, ki so predmet pogodbe o zaposlitvi, niso potrebna.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 28
Besedilo Kodeksa upravljanja javnih delniških družb je dostopno na spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev
http://www.ljse.si.
Pomembno neposredno in posredno imetništvo
vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
Pomembnih imetnikov vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
Družba bo priporočila kodeksa upoštevala tudi v prihodnje. Če
glede doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa Zakon
se izkaže, da katerega od določil družba ne bo mogla upoštevati,
o prevzemih (lastniški delež višji od 5 %), je šest: Modra zava-
bosta uprava in nadzorni svet pripravila utemeljeno pojasnilo.
rovalnica d.d., Slovenska odškodninska družba d.d., KD kapital
6.2.2 P
odatki v skladu z določilom šestega
odstavka 70. člena ZGD
Žito d.d. kot družba, ki je zavezana uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD-I
navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsa
potrebna pojasnila.
d.o.o., Fin Vita d.o.o., KD Delniški dohodkovni, vzajemni sklad in
KD Galileo, vzajemni sklad. Podatki o številu delnic in lastniškem
deležu na dan 31. decembra 2011 so navedeni v poglavju Delnice in lastniška struktura.
Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo
posebne kontrolne pravice
Družba Žito d.d. ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali
posebne kontrolne pravice.
Struktura osnovnega kapitala
Osnovni kapital družbe Žito d.d. je razdeljen na 355.792 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic, ki se ne glasijo na nominalni znesek. Vse delnice so delnice enega razreda.
Delniška shema za delavce
Družba Žito d.d. nima delniške sheme za delavce.
Izdane so v nematerializirani obliki in dajejo imetnikom pravico
Omejitve glasovalnih delnic
do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička
Omejitve glasovalnih pravic ni.
(dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Omejitve prenosa delnic
Vse delnice družbe Žito d.d. so prosto prenosljive.
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo
omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa
delnic ali glasovalnih pravic družbi Žito d.d., niso znani.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 29
Pravila družbe
•o
imenovanju in zamenjavi članov
organov vodenja ali nadzora
Člane uprave imenuje nadzorni svet. Mandat članov uprave
traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani nadzornega sveta so dolžni skrbno in odgovorno izbrati upravo. Nadzorni svet določi kriterije za izbiro kandidatov in poišče primerne
kandidate. Če razpolaga z ustreznim in primernim kandidatom,
imenuje upravo takoj na seji, lahko pa se pred tem imenovanjem
odloči za interni ali javni razpis. V skladu z ZGD lahko nadzorni
svet ponovno imenuje upravo v roku do enega leta pred iztekom mandata. Če skupščina družbe izglasuje upravi nezaupnico,
se mora nadzorni svet takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega člana uprave. Ne glede na to lahko nadzorni
svet po svoji presoji odpokliče upravo iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon. Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta
imenuje svoje posamezne člane za namestnika manjkajočega ali
zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje
mandata je dopustno, če celoten mandat ni daljši od enega leta.
Nadzorni svet je dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja naloge iz
svoje pristojnosti, takoj obvestiti o svojih ugotovitvah in mnenjih
ter ji določiti najkrajši rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže pričakovanih rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu članov uprave.
Nadzorni svet družbe ima šest članov, od katerih jih štiri voli
skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev, dva pa
svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za
dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta,
ki so predstavniki delničarjev, mora biti sprejet s tričetrtinsko
večino prisotnih glasov skupščine, pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, pa določi svet delavcev s svojim splošnim aktom.
• o spremembah statuta
Skupščina odloča o spremembah statuta s tričetrtinsko večino
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju
Vodenje in upravljanje. Uprava nima posebnih pooblastil v zvezi
z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo
ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v
družbi, ki je posledica javne prevzemne ponudbe
Družbi Žito d.d. taki dogovori niso znani.
Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja
ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo,
če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja
prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega
razloga ali njihovo delovno razmerje preneha
V primeru odstopa uprava ni upravičena do odpravnine, v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga pa je uprava upravičena do odpravnine.
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 30
6.2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
Podatki so navedeni v poglavju Vodenje in upravljanje,
pod točko Nosilci upravljanja družbe.
Janez Bojc,
predsednik nadzornega sveta
Anton Balažič,
predsednik uprave
1
Letno poročilo 2011 / Uvod / 31
6.3 Izjava o odgovornosti poslovodstva
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, ki predstavlja
resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe Žito d.d.
Člani uprave in nadzorni svet družbe Žito d.d. Ljubljana v skladu
s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je Letno poročilo Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto 2011,
vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu
z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja.
Člani uprave Žita d.d., ki jo sestavljajo predsednik uprave Anton
Balažič in člani uprave Peter Rajačič, mag. Erik Žunič in Sandi
Svoljšak, v skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavljajo, da je po njihovem najboljšem vedenju:
•
računovodsko poročilo Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto
2011 sestavljeno v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in da je resničen prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe Žito
d.d. in drugih družb, vključenih v konsolidacijo, kot celote,
Predsednik uprave
Anton Balažič
Član uprave
mag. Erik Žunič
•
v poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito d.d. vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter
njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih
vrst tveganj, ki so jim družba in druge družbe, vključene v
konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine Žito
in družbe Žito d.d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve
dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe
le-teh.
Uprava je tudi odgovorna za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja
vrednosti premoženja Skupine Žito in družbe Žito d.d.
Ljubljana, 30. 3. 2012
Član uprave
Peter Rajačič
Član uprave
Sandi Svoljšak
Nekateri so raje
solisti, spet drugi se
najbolje znajdejo v orkestru.
Mnogi pa se pravilno združeni
povežejo v edinstveno melodijo
okusov. Potrebujejo le roko,
ki jih vodi. Potrebujejo
pravega Maestra.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 33
2POSLOVNO
POROČILO
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 34
7 Predstavitev Skupine Žito
Organizacija Skupine Žito je bila na dan 31. 12. 2011 naslednja:
Intes Storitve d.o.o.,
Maribor
Žito PI d.o.o.e.l.,
Skopje, Makedonija
100 %
100 %
Šumi bonbon d.o.o.,
Ljubljana
100 %
Žito
Maloprodaja d.o.o.,
Ljubljana
Žito d.o.o.,
Beograd, Srbija
100 %
Žito d.d.
100 %
100 %
LD Žito d.o.o.,
Zagreb, Hrvaška
99,55 %
100 %
Šumi
nepremičnine d.o.o.,
Ljubljana
Žito
nepremičnine d.o.o.,
Ljubljana
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 35
Vodstvo in dejavnosti podjetij v Skupini Žito
Družba
Predsednik uprave/direktor
Osnovne proizvodne dejavnosti oziroma izdelki
Žito d.d.
Anton Balažič
mlinarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo, zamrznjena hrana, čokolada,
biskvitno pecivo, čaji, začimbe, riž
Intes Storitve d.o.o.
Mirjana Radić
pekarstvo
Šumi bonboni d.o.o.
Miha Skubic
bonboni in žvečilni gumi
Žito Maloprodaja d.o.o.
Peter Rajačič
maloprodaja
Žito d.d.
Šumi bonboni d.o.o.
Žito d.d. je obvladujoča družba v Skupini Žito, ustanovljena leta
1947. Leta 1998 se je v postopku lastninskega preoblikovanja
preoblikovala v delniško družbo. Po pripojitvah številnih hčerinskih družb, ki so bile izvedene v letih 2006–2007, družba realizira
veliko večino prihodkov Skupine Žito. Razen družb Šumi bonboni
d.o.o., ki proizvaja bonbone in žvečilno gumo in Intes Storitve,
ki proizvaja nekatere pekarske izdelke, so vse druge proizvodne
dejavnosti Skupine Žito skoncentrirane v obvladujoči družbi.
Proizvodnja v Šumiju se je začela leta 1876 z obrtniško izdelavo
Družba Žito d.d. je v letu 2011 ustvarila 106,3 milijona EUR prihodkov od prodaje, kar je 0,9 % več kot v letu 2010. Čisti poslovni
izid družbe je znašal 1,7 milijona EUR in je za 34 % nižji od doseženega v letu 2010. Kapital družbe Žito d.d. je na dan 31. 12. 2011
znašal 71,1 milijona EUR. Ob koncu leta 2011 je bilo v podjetju
851 zaposlenih, kar je 62 manj kot ob začetku leta.
bonbonov in slaščic, pozneje pa se je razširila tudi na žvečilni
gumi. Skozi čas je nastalo podjetje Žito Šumi d.o.o., ki pa je po
selitvi proizvodnje iz Ljubljane v Krško, maja 2008, poslovno
dejavnost preneslo na novo ustanovljeno podjetje Šumi bonboni d.o.o. Družba Žito Šumi d.o.o. je ostala lastnica dela opreme
in nepremičnin, ki jih daje v najem družbi Šumi bonboni d.o.o.
Šumi bonboni d.o.o. izdelke prodaja dvema kupcema, Žitu d.d.
in družbi Hitschler GmbH iz Nemčije. V letu 2011 je ustvarila 12,3
milijona EUR prihodkov od prodaje, kar je 11,8 % več kot v letu
2010. Poslovala je z izgubo v višini 94 tisoč EUR. Le-ta je bistveno
nižja kot v letu 2010, ko je znašala 570 tisoč EUR. Na dan 31. 12.
2011 je bilo v družbi 150 zaposlenih.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 36
Intes Storitve d.o.o.
Šumi nepremičnine d.o.o. in Žito nepremičnine d.o.o.
Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja potic in nekaterih
pekovskih izdelkov, opravlja pa tudi storitve za družbe v skupini, kot so pakiranje in komisioniranje izdelkov, vzdrževanje in
podobno.
Poslovanje Šumi nepremičnine d.o.o. je vezano le na
oddajo nepremičnin. Najemnik nepremičnin je družba Šumi
bonboni d.o.o.
Družba ima status invalidskega podjetja od leta 1996 in deluje
v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov. V letu 2011 je podjetje realiziralo 3,7 milijona EUR prihodkov iz prodaje, kar je 14,9 % manj kot v predhodnem letu. Na
dan 31. 12. 2011 je bilo v njem zaposlenih 154 delavcev.
Žito Maloprodaja d.o.o.
Družbo ABC Agrohit d.o.o. smo sredi leta 2010 preimenovali v
družbo Žito Maloprodaja d.o.o., septembra istega leta pa iz Žita
d.d. nanjo prenesli tudi dejavnost maloprodaje, skupaj z zaposlenimi. Družba je imela ob koncu leta 36 maloprodajnih enot.
V letu 2011 je ustvarila 8,4 milijona EUR prihodka in dobiček v
višini 4 tisoč EUR. Na dan 31. 12. 2011 je družba zaposlovala 92
delavcev.
Podjetje Žito nepremičnine d.o.o. ne opravlja nobene dejavnosti.
LD Žito d.o.o., Zagreb, Žito d.o.o.,
Beograd in Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Družbe so bile v preteklih letih odgovorne za distribucijo na
lokalnih tržiščih. V letu 2010 smo distribucijo prenesli na zunanje
distributerje, zato so se aktivnosti hčerinskih družb omejile na
izterjavo terjatev ter koordinacijo poslovanja med distributerji,
matičnim podjetjem in kupci.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 37
8 Delnice in lastniška struktura
Trgovanje z delnicami na organiziranem trgu
Tudi v letu 2011 se je Ljubljanska borza soočala z izzivi nizke likvidnosti trga, padanjem tečajev vrednostnih papirjev in posledičnem padanju tržne kapitalizacije. Med vlagatelji še vedno vlada
zadržanost. Letni promet v letu 2011 je znašal 470,1 milijona EUR,
kar je 9,7 % manj kot v letu 2010. Na trgu delnic je bilo za 394
milijonov EUR prometa, od česar se na delnico Žita d.d. nanaša
0,95 milijona EUR oziroma 0,24 %.
Vrednost delnice se je v letu 2011 gibala med 74,02 in 113,00 EUR.
Na začetku leta je enotni tečaj znašal 93,10 EUR in se v marcu
povzpel na 106 EUR. Po objavi namere o prodaji Žita je v juliju
tečaj dosegel najvišjo vrednost obravnavanega leta, 113 EUR,
nato pa padal do oktobra, ko je dosegel najnižjo vrednost, 74,02
EUR za delnico. Do konca leta se je delnica ustalila na 85 EUR. V
letu dni je vrednost padla za 8,7 %, enotni tečaj na dan 31. 12.
2011 pa predstavlja 44 % knjigovodske vrednosti.
V letu 2011 je lastnike zamenjalo 9.491 delnic (2,7 % celotne izdaje
delnic), kar je 8 % manj kot v letu 2010. Število delničarjev na dan
31. 12. 2011 znaša 10.793 in se je v letu dni zmanjšalo za 3,2 %.
Tečaj in vrednost prometa Žitove delnice
na organiziranem trgu v letu 2011
120
80.000
100
80
60
40.000
40
20.000
Promet v EUR
60.000
Tečajaj v EUR
Osnovni kapital družbe Žito d.d. znaša 14.846.937,07 EUR in je
razdeljen na 355.792 kosovnih delnic. Delnice kotirajo v Standardni kotaciji Ljubljanske borze z oznako ZTOG. Vse so istega
razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka delnica, razen
lastnih, prinaša en glas pri glasovanju na skupščini delničarjev. Z
delnico Žita se lahko prosto trguje prek borznoposredniških hiš
in bank, ki so članice Ljubljanske borze.
20
0
jan
feb mar apr maj
jun
jul
Enotni tečaj
avg sep
okt nov dec
0
Promet v EUR
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d.
Gibanje tečaja Žitove delnice v letu 2011 glede na gibanje
slovenskega blue chip indeksa SBITOP20 (Ind 1-1.2011 = 100)
120
100
80
60
40
20
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
ZTOG
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d.
avg
sep
SBITOP
okt
nov
dec
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 38
Politika dividend
Podatki o vrednosti in donosu delnice
V Žitu sledimo politiki stabilnih dividend, ki jih izplačujemo
enkrat letno. O predlogu za višino dividende odloči redna skupščina delničarjev, ki je praviloma sklicana za konec maja, dividende pa se izplačujejo v oktobru. S sklepom skupščine z dne
27. 5. 2011 smo za leto 2010 izplačali bruto dividendo v višini 4,30
evra na delnico, kar je 0,10 EUR več kot za leto 2009.
Uspešnost poslovanja v letu 2011 se v Skupini Žito kaže tudi v
povečanju knjigovodske vrednosti delnice in čistega dobička,
preračunanega na delnico. Tako je knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2011 znašala 194,55 EUR, kar je 0,2 % več v
primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2010, dobiček na delnico pa je
znašal 4,31 EUR, kar je 40 % manj kot v letu 2010.
2011
2010
2009
2008
2007
4,31
7,22
6,33
-1,26
12,15
194,55
194,25
192,40
188,13
195,23
Kazalnik P/E na dan 31. 12.
19,70
12,9
12,6
-
23,2
Kazalnik P/B na dan 31. 12.
0,44
0,48
0,42
0,47
1,57
85,00
93,10
79,90
88,85
307,38
Najvišji tečaj delnice (v EUR)
113,00
102,00
94,50
306,13
410,98
Najnižji tečaj delnice (v EUR)
74,02
82,00
68,00
87,6
166,2
4,30
4,20
3,05
4,60
4,20
1.516.808
1.481.533
1.075.875
1.622.632
1.481.533
-8,70
16,52
-10,07
-71,09
0,83
4,06
4,77
3,39
2,10
1,50
-4,64
21,29
-6,68
-68,99
84,7
30.242.320
33.124.235
28.427.781
31.612.119
109.363.345
3.046
3.046
3.046
3.046
3.046
355.792
355.792
355.792
355.792
355.792
10.793
11.151
11.449
11.562
11.916
Čisti dobiček na delnico (v EUR)
Knjigov. vrednost delnice na dan 31. 12. (v EUR)
Enotni tečaj delnice na dan 31. 12. (v EUR)
Izplačana bruto dividenda na delnico (v EUR)
Skupni znesek izplačanih dividend (v EUR)
Kapitalska donosnost delnice v %
Dividendna donosnost delnice v %
Skupna donosnost delnice v %
Tržna kapitalizacija (v EUR )
Število odkupljenih lastnih delnic
Število izdanih delnic na dan 31. 12.
Število delničarjev na dan 31. 12.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 39
Pojasnila pri izračunih:
• Čisti dobiček na delnico je izračunan kot čisti dobiček večinskega lastnika v obravnavanem obdobju glede na tehtano povprečno število uveljavljajočih se navadnih
delnic večinskega lastnika.
• Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med kapitalom večinskega lastnika ob koncu obdobja, zmanjšanim za knjigovodsko vrednost lastnih
delnic in uveljavljajočih se navadnih delnic večinskega lastnika ob koncu obdobja.
• Koeficient P/E (Price-Earnings Ratio) je izračunan kot razmerje med tržno ceno delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in čistim dobičkom večinskega lastnika
na delnico.
• Koeficient P/B (Price-To-Book Ratio) je izračunan kot razmerje med ceno delnice na
zadnji dan obravnavanega obdobja in knjigovodsko vrednostjo delnice.
• Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot razmerje med tržno vrednostjo delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in zadnji dan predhodnega obdobja.
• Dividendna donosnost delnice je izračunana kot razmerje med bruto vrednostjo
dividende in tečajem delnice na presečni dan, ko so lastniki delnic upravičeni do
dividend.
• Skupna donosnost delnice je skupaj kapitalska in dividendna donosnost.
• Tržna kapitalizacija je enaka zmnožku števila delnic in tržne cene delnice na zadnji
dan obravnavanega obdobja.
• Izplačana bruto dividenda na delnico: bruto vrednost dividende na delnico za predhodno leto, ki je izplačana v obravnavanem letu.
Lastniška struktura družbe Žito d.d.
31. 12. 2011
2010
Sprememba v % točkah
št. delnic
delež v %
delež v %
Modra zavarovalnica d.d.
53.268
15,0
15,0
0,0
Slovenska odškodninska družba d.d.
43.636
12,3
12,3
0,0
KD Kapital d.o.o.
31.740
8,9
8,9
0,0
Fin Vita d.o.o.
23.120
6,5
6,5
0,0
KD Delniški dohodkovni
20.899
5,9
5,9
0,0
KD Galileo
18.235
5,1
5,1
0,0
Modra linija holding, d.d.
17.718
5,0
5,0
0,0
KD Rastko
11.918
3,3
3,3
0,0
Probanka d.d.
8.488
2,4
2,4
0,0
Zveza bank
6.252
1,8
1,5
0,3
120.518
33,9
34,1
-0,2
355.792
100,0
100,0
0,0
342.088
96,1
97,4
-1,3
13.704
3,9
2,6
1,3
Drugi lastniki
SKUPAJ
Lastništvo po državah
Slovenija
Tujina
Od skupno 355.792 delnic je 66,1 % delnic v lasti desetih največjih delničarjev, kar je za 0,2 odstotne točke več kot lani.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 40
9 Okviri poslovanja
9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2011 in pričakovanja v 2012
Po zastoju gospodarske rasti v prvem polletju se je bruto domači
proizvod v tretjem četrtletju 2011 znižal. V primerjavi z drugim
četrtletjem je bil BDP v tretjem četrtletju nižji za 0,2 %. Že tekoči
kazalniki so nakazovali na upočasnitev rasti izvoza, ob tem ko
znakov oživljanja domače potrošnje še ni bilo zaznati. Na podlagi razpoložljivih podatkov za 20 držav članic EU se je BDP v
tretjem četrtletju poleg Slovenije zmanjšal še v štirih državah,
medtem ko se je v povprečju evrskega območja v primerjavi s
predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 %. Domača potrošnja
je bila drugo četrtletje zapored manjša kot v enakem četrtletju predhodnega leta. Ključni razlog za to je predvsem nadaljnje zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so bile
medletno nižje za 13 %. Zaostrene razmere na trgu dela, poslabšanje zaupanja potrošnikov in nadaljevanje splošne negotovosti pa so glavni razlogi, da se potrošnja gospodinjstev že celo
leto zadržuje približno na ravni predhodnega leta. V drugem in
tretjem četrtletju je bila pod ravnjo iz leta 2010 tudi potrošnja
države, ki je bila v tretjem četrtletju medletno nižja za 0,5 %. V
prvih treh četrtletjih 2011 je bil BDP tako realno le za 0,8 % večji
kot v enakem obdobju 2010.
V zadnjem četrtletju leta 2011 se je uresničilo pričakovanje po
še močnejšem umirjanju spodbud iz mednarodnega okolja. Pri
tem se proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki je izrazito izvozna dejavnost, že odziva na upočasnjevanje tujega povpraševanja. Od avgusta do oktobra 2011 se je proizvodnja predelovalnih
dejavnosti zniževala, padce pa beležijo zlasti v srednje nizko teh-
nološko zahtevnih panogah (gumarska, kovinska in nekovinska
industrija), ki kot proizvajalke izdelkov za vmesno porabo med
prvimi občutijo krčenje povpraševanja.
Napovedi za leto 2012 se v zadnjem času poslabšujejo, zato
še vedno obstajajo tveganja, da bo gospodarska rast v najpomembnejših partnericah lahko tudi nižja od trenutno pričakovane (0,5 %). V zadnjih mesecih so svoje napovedi znižale številne
mednarodne institucije (OECD, ECB, Consensus). Napoved za
gospodarsko rast v evrskem območju za leto 2012, ki se objavlja
mesečno, se je namreč od avgustovske objave do decembrske
zmanjšala za 1,6 o. t. in že predvideva blag padec gospodarske
aktivnosti (-0,1 %). Glede na velike popravke v zadnjih mesecih in
odstopanja posamičnih napovedi od povprečja (to znaša -0,1 %,
posamične napovedi pa predvidevajo tudi večji padec BDP), se
tveganja glede gospodarskih gibanj v tem letu ohranjajo.
Pričakujemo, da bo v letu 2012 gospodarska rast še bližje stagnaciji kot lani. Za leto 2012 je bilo pričakovati ugodnejša gospodarska gibanja kot v letu 2011, vendar je prišlo do poslabšanja
mednarodnega okolja in zaostrenih pogojev financiranja države
in bank. Zaradi tega so se poslabšali izgledi glede vseh komponent povpraševanja in s tem napoved rasti bruto domačega
proizvoda, ki bo v letu 2012 le 0,2-odstotna. V najpomembnejših
partnericah iz evrskega območja bo prihodnje leto BDP glede na
predpostavljene napovedi prav tako blizu stagnacije, nekoliko
ugodnejša gibanja pa so pričakovana v nekaterih ostalih partne-
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 41
ricah izven EU. Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela pričakujemo nadaljnje znižanje razpoložljivega dohodka (-0,3 %) ter v
razmerah povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov tudi
realno znižanje zasebne potrošnje za 0,5 %.
9.2 Razvojna strategija
Strategijo razvoja Skupine Žito za obdobje od 2011 do 2015 smo
sprejeli novembra 2010. Ob koncu petletnega obdobja želimo
postati eden vodilnih slovenskih proizvajalcev prehrambenih
izdelkov. Ključne smernice implementacije strategije so: racionalizacija sredstev, stroškovna učinkovitost ter tržna konsolidacija
in rast.
Ključna cilja strategije do leta 2015 sta doseči ponovno rast prihodkov in izrazito izboljšati dobičkonosnost Skupine Žito.
Poslovni prihodki Skupine Žito bodo leta 2015 znašali najmanj
121 milijonov EUR in tako zrasli za desetino glede na leto 2010.
S tem bo Skupina Žito vzpostavila rast prihodkov. Le-to bomo
dosegli prek organizacije portfelja izdelkov v ključne stebre –
Kruh, Sodobna kuhinja, Konditorstvo in Mlinarstvo; osredotočenost na ključne stebre pa nam bo prinesla tudi spremembo
tržnem položaju. Žito bo tako v prihodnje predvidoma upravljalo petino manj blagovnih znamk, a bodo vse znamke zasedale prvo ali drugo tržno pozicijo na slovenskem trgu.
EBITDA bo do konca petletnega obdobja zrasla za polovico in bo
znašala 18,4 milijona EUR ter tako predstavljala več kot 15-odstotni delež v prihodkih. Za dosego ciljne EBITDA marže se bo Skupina Žito do leta 2015 intenzivno ukvarjala z zmanjševanjem
deleža stroškov v prihodkih. Slednje bo doseženo prek zmanjševanja kompleksnosti organizacije in portfelja, koncentracije
in avtomatizacije proizvodnega procesa ter optimizacije nabavnega procesa. Dodana vrednost na zaposlenega bo s trenutnih
28.151 EUR v letu 2015 presegla 40.000 EUR ter s tem dosegala
povprečno dodano vrednost na zaposlenega v okviru EU.
V Skupini Žito načrtujemo v okviru svojih prihodkov tudi občutno povečanje deleža izvoza. Do leta 2015 bo delež izvoza predstavljal več kot petino vseh prihodkov. Med tujimi trgi se bo
Žito osredotočilo na trge jugovzhodne Evrope, predvsem na
trge Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Kosova. Slednji namreč
ponujajo največ možnosti za agresiven nastop prek distributerjev, povezovanja z lokalnimi proizvajalci v proizvodnji in razvoju,
akvizicij ter povezovanja z mednarodnimi trgovci, ki vstopajo na
trge jugovzhodne Evrope.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 42
10 Upravljanje tveganj
Učinkovito obvladovanje tveganj in hitro odzivanje na tržne razmere sta nujno potrebni za uspešno konkuriranje podjetja na
globalnih trgih. Tudi kadar tveganj ni mogoče povsem odpraviti,
lahko z učinkovitim obvladovanjem zmanjšamo njihove posledice na sprejemljivo raven.
Upravljanje s tveganji poteka na ravni Skupine Žito tako, da se
razvoj metodologije upravljanja tveganj ter vrednotenje in razvrščanje posameznih tveganj izvaja centralizirano v službi za
kontroling, odgovornost za ravnanje s posameznimi tveganji pa
je v pristojnosti posameznega profitnega centra oz. poslovne
funkcije. Za obvladovanje tveganj skrbijo organizacijske enote,
katerih redne dejavnosti so vsebinsko najbolj povezane z dolo-
čeno vrsto tveganja. Poslovna tveganja obvladujemo decentralizirano, finančna tveganja pa centralizirano.
Proces upravljanja tveganj začnemo s prepoznavanjem vzrokov
tveganj, ocenimo priložnosti in nevarnosti ter njihove posledice
in možnosti ukrepanja. Zaznana tveganja so ovrednotena z velikostjo vpliva na rezultat in ocene verjetnosti za nastop vpliva.
Izpostavljenost do posameznih tveganj je ovrednotena še z
dodatnimi merili, kar omogoča pripravo predlogov in izvajanje
ukrepov za obvladovanje tveganj.
V letu 2010 smo na novo opredelili tveganja, ki jim je izpostavljena
Skupina Žito, ter glede na potencialno velikost škode in verjetnost
njenega nastanka pripravili strateški zemljevid tveganj.
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
1.1. Uresničevanje razvojne strategije
verjetnost in zmožnost uresničevanja
srednjeročnih ciljev, ki je povezano z
zunanjimi in notranjimi dejavniki
učinkovit in transparenten sistem poslovnega načrtovanja, pravočasne in relevantne informacije za odločanje,
sistem ciljnega vodenja in ustrezen razvoj kadrov
velika
1.2 Prehrambna zakonodaja
tveganje zaostritve zakonodaje na
prehrambnem področju in predpisov
pri označevanju embalaže
spremljanje predlogov zakonodajnih sprememb in čim
manjše zaloge embalaže za izpeljavo sprememb znotraj
prehodnih rokov
majhna
1.3 Nabava materiala
možnost motenih (nerednih,
neustreznih) dobav ali
nekonkurenčnih cen
analiziranje tveganja posamičnih dobaviteljev,
vzpostavljanje partnerskih odnosov z dobavitelji,
iskanje alternativnih materialov in dobaviteljev,
prilagajanje velikosti zakupov tržnim razmeram
1.4 Prodaja
tveganje poslabšanja konkurenčnosti priprava in implementacija trženjske strategije, dobri
na posameznih trgih
odnosi s strateškimi kupci, iskanje novih kupcev in poti
1.5 Oskrba kupcev
rast cen goriva, tveganje neustreznih
dobav ali neizdobav
operativno planiranje relacij, analiza pogodbenih
prevoznikov in sprejem ustreznih ukrepov v primeru
neustreznega poslovnega sodelovanja
Izpostavljenost
velika
velika
zmerna
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 43
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
1.6 Proizvodnja
nenačrtovane zaustavitve, motnje ali
napake v proizvodnji
poslovanje v skladu s standardi vodenja kakovosti,
zavarovanje za primer obratovalnega zastoja, redno
preventivno vzdrževanje in meritve, predvideni ukrepi
za izredne razmere
zmerna
1.7 Ustreznost izdelkov
tveganje proizvodnje in prodaje
neustreznih, nekvalitetnih in
škodljivih izdelkov za zdravje
grajen sistem notranjih kontrol, delovanje po HACCP
sistemu, hiter in ustrezen odziv na reklamacije
zmerna
1.8 Uvedba novih izdelkov
tveganje nedoseganja planiranega
donosa pri uvedbi novih izdelkov
ustrezna priprava poslovnih načrtov in implementacija
projektov, tesno sodelovanje ključnih poslovnih
procesov (prodaja, marketing, razvoj, proizvodnja)
zmerna
1.9 Zaposleni
tveganje izgube ključnih
kadrov, pomanjkanje strokovno
usposobljenih kadrov
sistematično delo s ključnimi kadri, razvoj kadrov,
interni prenos znanja, merjenje organizacijske kulture
in klime
majhna
1.10 Varnost in zdravje pri delu
nevarnost nastanka nezgod ali
poškodb na delovnem mestu
preverjanje tehnoloških postopkov, izobraževanje
zaposlenih
majhna
1.11 Informacijski viri
možnost motenj v poslovnih
procesih zaradi motenj na področju
informacijskih virov
redno vzdrževanje in obnavljanje programske in strojne
opreme, neodvisni varnostni pregledi in predvideni
ukrepi za odpravo motenj
zmerna
1.12 Izguba premoženja
nevarnost odtujitve ali uničenja
premoženja
izdelane ocene ogroženosti in načrt varovanja,
sklepanje ustreznih zavarovanj
majhna
1.13 Okolje
nevarnost izrednih dogodkov s
škodnim vplivom na okolje
preventivne vaje in interni postopki, predpisani za
primere izrednih dogodkov
majhna
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 44
10.1 Poslovna tveganja
Med poslovna tveganja smo uvrstili tveganja, povezana s sposobnostjo zagotavljanja kratkoročnega in dolgoročnega ustvarjanja poslovnih prihodkov, obvladovanjem poslovnih procesov
in ohranjanjem vrednosti sredstev.
Uresničevanje razvojne strategije
Uresničevanje razvojne strategije se nanaša na verjetnost ter
zmožnost uresničevanja zastavljenih srednjeročnih ciljev. Tveganja so povezana z zunanjimi dejavniki, kot so prodajni in nabavni
trgi, in z notranjimi dejavniki, kot so sposobnost prilagajanja
spremenjenim razmeram, zaznavanju in izkoriščanju priložnosti
na trgu in obvladovanju notranjih procesov. Tveganja znižujemo
z oblikovanjem in izvedbo kratkoročnih ukrepov: učinkovitim
in transparentnim sistemom poslovnega načrtovanja, pravočasnimi in zanesljivimi relevantnimi informacijami za odločanje,
sistemom ciljnega vodenja, zniževanjem stroškov poslovanja
in izločanjem nepotrebnih aktivnosti ter ustreznim razvojem
kadrov.
Prehrambena zakonodaja
Prehrambna politika EU je v primerjavi s preostalim svetom zelo
restriktivna. Sprejeta zakonodaja o gensko spremenjenih organizmih ima visoke normative in zahteve za varnost hrane. V Skupini Žito ne proizvajamo gensko spremenjene hrane. Pripravlja
se nova Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom,
ki prinaša precej sprememb pri označevanju živil, prav tako se na
evropski ravni sprejemajo predpisi o dovoljenih in nedovoljenih
prehranskih in zdravstvenih trditvah. Tveganje obvladujemo s
spremljanjem predlogov zakonodajnih sprememb in čim manjšimi zalogami embalaže za izpeljavo sprememb v prehodnih
rokih.
Nabava materiala
V zadnjem času smo priča velikim spremembam na nabavnih
trgih surovin, cene rastejo, špekulativnega trgovanja je vedno
več, dostopnost surovin za posameznega proizvajalca je postala
vprašljiva. Tveganje nihanj cen strateških surovin raste in ocenjujemo, da je veliko, saj so cene poleg vremenskih okoliščin vedno
bolj odvisne tudi od političnih in gospodarskih razmer.
Tveganja na tem področju obvladujemo s sprotnim spremljanjem dogajanja na trgu ključnih surovin, spremljanjem cen pri
strateških dobaviteljih, z dogovarjanjem fiksnih cen in večjimi
zakupi na svetovnih borzah. Odnosi z dobavitelji temeljijo na
konkurenčnih osnovah, še vedno pa poskušamo z njimi vzpostavljati dolgoročne partnerske odnose, kar je tudi zagotovilo za
ustrezno kakovost surovin in njihovo pravočasno dobavo.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 45
Strateške surovine
Vpliv na poslovni izid
pred davki v 2011
pšenica
70 %
sladkor
15 %
riž
10 %
durum zdrob
6%
bonbonski sirup
5%
kakavovo maslo
4%
kakavova masa
4%
Skupaj
114 %
Tveganje sprememb nabavnih cen se nanaša predvsem na
nevarnost zvišanja nabavnih cen materialov in storitev, ki jih
Skupina Žito zaradi razmer na trgu s povečanjem prodajnih cen
ne bi mogla prenesti na svoje kupce. V prodajnih pogodbah s
kupci so časovna zvišanja cen natančno opredeljena, prav tako
pa poskušamo v Skupini Žito izkoristiti svojo velikost in uveljaviti
večjo pogajalsko moč. Kadar predvidevamo povečanja nabavnih
cen, ki so posledica dogajanja na svetovnih trgih ali vremenskih
razmer, kratkoročno povečamo zalogo določene surovine, če
je to fizično mogoče in ekonomsko upravičeno. Zaradi nepredvidljivih razmer po izbruhu gospodarske in finančne krize smo
zakupe surovin v večini primerov spremenili iz dolgoročnih v
kratkoročne ter tako prešli k sprotnim zakupom.
Prodaja
Prodajna tveganja so povezana s konkurenčnostjo pri prodaji
izdelkov in storitev na posameznih trgih in obsegajo tveganje
ustrezne trženjske strategije (blagovne znamke, cenovna ter
kvalitetna konkurenčnost izdelkov, embalaža, ipd.), tveganje
naraščanja pogajalske moči velikih trgovcev in trgovskih mrež
ter tveganje naraščanja tržnega deleža tujih diskontnih trgovcev. Tveganja zmanjšujemo s kvalitetno pripravo in implementacijo trženjske strategije, ki temelji na podrobni produktni analizi, analizi kupcev in analizi prodajnih trgov. Negujemo dobre
odnose s strateškimi kupci in intenzivno iščemo nove kupce in
prodajne poti. Pomemben distribucijski kanal predstavlja lastna
maloprodaja, katere dejavnost smo v letu 2010 oddelili na samostojno podjetje in v letu 2011 uvedli novo blagovno znamko za
nov tip prodajaln »Kruharna«. Aprila 2011 smo odprli štiri lokacije, mrežo pa bomo v prihodnje še širili.
Oskrba kupcev
V Skupini Žito, z nekaterimi minimalnimi izjemami, skoraj v celoti
uporabljamo cestni prevoz, na katerega najbolj vpliva cena
nafte. Prevoz izdelkov Žita do kupcev opravljajo pogodbeni partnerji, pogodbe z njimi pa vključujejo možnost spremembe cene
prevoza ob spremembi cene nafte. Logistična tveganja obvladujemo z optimiziranjem relacij, kar vpliva na zmanjševanje števila
prevoženih kilometrov. Glede na kompleksnost distribucije in
naravo izdelkov (ti morajo biti hitro distribuirani in glede na vrsto
izdelka prepeljani v treh temperaturnih režimih) je obvladovanje neizdobav pomembno področje. Obvladujemo ga z operativnim planiranjem in tesnim sodelovanjem med posameznimi
poslovnimi procesi (prodaja – marketing – proizvodnja). Navedene procese izboljšujemo in število neizdobav je v letu 2011 na
najnižji ravni v zadnjih petih letih.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 46
Proizvodnja
Proizvodna tveganja se nanašajo na motnje v proizvodnih procesih. Obvladujemo jih z organiziranim poslovanjem, saj poslujemo v skladu s standardom vodenja kakovosti ISO 9001:2008.
Z nadgradnjo sistema smo upoštevali tudi smernice za pripravljenost na izredne razmere, ki bi omogočale neprekinjeno
proizvodnjo ob posebnih dogodkih. Pripravljen je načrt za vsa
taka predvidena tveganja. V sklopu obvladovanja proizvodnih
tveganj je posebna skrb posvečena delovanju ključne opreme,
infrastrukture (nemotena oskrba z energenti) in razpoložljivosti
proizvodnih zmogljivosti. Proizvodno tveganje je večje pri linijski proizvodnji in ga obvladujemo z delovno usposobljenostjo
zaposlenih in rednim vzdrževanjem proizvodnih linij.
Ustreznost izdelkov
V dejavnosti, kjer poslujemo, je proizvodnja kakovostnih in
varnih izdelkov še zlasti pomembna, saj neposredno vplivajo
na zdravje in počutje ljudi. Delujemo po sistemu zagotavljanja
varnih živil HACCP. Sistem vodenja varnosti živil je preventivni
sistem, ki temelji na analizi tveganja. S tem je omogočeno pravočasno postavljanje ukrepov in vodenje nadzorov, zato da bi bilo
manj potencialno nevarnih izdelkov na trgu.
Uvedba novih izdelkov
Med razvojna tveganja uvrščamo tveganja, povezana z doseganjem načrtovane donosnosti pri uvedbi novih izdelkov. Tveganja
zmanjšujemo z ustrezno pripravo poslovnih načrtov, vključno z
raziskavo trga in predvideno strategijo uvajanja izdelkov na trg,
v izvedbeni fazi pa s sistematičnim in projektnim pristopom,
kjer se redno spremlja doseganje zastavljenih ciljev in definirajo
korektivne aktivnosti, če pride do odstopanj.
Zaposleni
Kadrovska tveganja so povezana z razpoložljivostjo ustreznih
kadrov. Nenehna rast konkurenčnosti na prodajnih trgih in
dodatno še gospodarska kriza narekujeta zmanjšanje stroškov
zaposlenih in stroškov dela, kar zaostruje pogoje za socialni dialog. Večja pozornost je bila zato posvečena ustreznemu in pravočasnemu informiranju, odzivanju na vprašanja in nejasnosti,
ki se pojavljajo med zaposlenimi v zvezi z zniževanjem števila
zaposlenih, zdravega delovnega okolja in s problematiko odhodov kakovostnih delavcev in strokovnjakov. Posebno pozornost
namenjamo ključnim kadrom, spremljamo njihovo izobraževanje in razvoj, hkrati pa povečujemo njihovo odgovornost na
delovnih mestih ter spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev
in razporejanje na nova delovna mesta.
Varnost in zdravje pri delu
Tveganje poškodb pri delu zmanjšujemo z rednim izobraževanjem zaposlenih, povezanim predvsem z varstvom pri delu,
uporabo zaščitne opreme ter z investicijami v prenovo in nabavo
nove opreme.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 47
Informacijski viri
Izguba premoženja
Informacijski viri so posamezne informacijske storitve in aplikacije. Tveganja so povezana z zagotavljanjem poenotenega
in kompatibilnega informacijskega sistema, zagotavljanjem
sprotnega prenašanja podatkov ter vzdrževanjem in varnostjo
podatkov. Obvladujemo jih z načrtovanjem ukrepov za posamezne vrste motenj delovanja informacijskega sistema, predpisanim procesom dodeljevanja uporabniških dostopov in pravic,
ustrezno strežniško in komunikacijsko arhitekturo, uvajanjem
sodobnih varnostnih rešitev, ustrezno pogodbeno urejenimi
razmerji do zunanjih izvajalcev ter rednim vzdrževanjem in
obnavljanjem programske in strojne opreme.
Tveganja izgube premoženja se nanašajo na obvladovanje premoženjskih tveganj. Med slednje štejemo npr. možnosti požarov, vlomov, strojelomov in izpadov proizvodnje. Skupina Žito
ključna premoženjska tveganja prenaša na zavarovalnice in tako
zmanjšuje izpostavljenost do njih.
Okolje
Proizvodna dejavnost Žita spada med dejavnosti, ki so manj
obremenjujoče za okolje. V Skupini Žito stremimo k visokim ekološkim standardom poslovanja, kot sta npr. dosledno ločevanje
odpadkov in uporaba materialov, ki so prijazni okolju. V letu 2011
ni bilo nobenega dogodka, ki bi škodljivo vplival na okolje.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 48
10.2 Finančna tveganja
V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja so finančni instrumenti razdeljeni na tveganja, povezana s trgom
(obrestno in valutno tveganje), kreditna tveganja in likvidnostna tveganja. Finančna tveganja spremlja in obvladuje finančna služba,
kreditno tveganje pa temeljito spremlja služba za izterjavo, ki preverja bonitete kupcev, spremlja poplačila terjatev in po potrebi
predlaga tudi omejitve prodaje nekaterim kupcem. Podrobneje so finančna tveganja in njihov vpliv na poslovanje Žita opredeljeni v
računovodskem delu v poglavju Cilji in politike upravljanja tveganj.
področje tveganja
opis tveganja
način obvladovanja
izpostavljenost
kreditno tveganje
tveganje neplačila kupcev
omejevanje maksimalne izpostavljenosti do
posameznih kupcev, aktivno upravljanje s
terjatvami, izračunavanje bonitetnih ocen
valutno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega
gibanja deviznih tečajev
obvladovanje odprte pozicije, spremljanje
finančnih trgov, varovanje z uporabo ustreznih
finančnih instrumentov
zmerna
obrestno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega
gibanja obrestnih mer
spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s
kreditnimi institucijami
zmerna
likvidnostno tveganje
možnost pomanjkanja likvidnih sredstev
za servisiranje poslovnih in finančnih
obveznosti
vnaprej dogovorjene kreditne linije in
načrtovanje denarnega toka
zmerna
velika
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 49
10.3 Strateški zemljevid tveganj
Največjo pozornost zahtevajo tveganja, ki so po razmerju med verjetnostjo nastanka in škodo, obarvana rdeče. Tveganja, obarvana
rumeno, zahtevajo manj pozornosti, najmanj nevarna pa so tveganja, ki so obarvana zeleno.
Velikost škode
Verjetnost
Vrsta tveganja
majhna
zmerna
velika
zelo velika
visoka
srednja
nizka
zelo nizka
kriterij
do 50 t€
50–250 t€
250–500 t€
nad 500 t€
nad
20 %
med
10 in 20 %
med
5 in 10 %
pod
5%
1 Poslovna tveganja
1.1 Uresničevanje razvojne strategije
1.2 Prehrambna zakonodaja
1.3 Nabava materiala
1.4 Oskrba kupcev
1.5 Proizvodnja
1.6 Ustreznost izdelkov
1.7 Uvedba novih izdelkov
1.8 Zaposleni
1.9 Varnost in zdravje pri delu
1.10 Informacijski viri
1.11 Izguba premoženja
1.12 Okolje
2 Finančna tveganja
2.1 Kreditna tveganja
2.2 Valutna tveganja
2.3 Obrestna tveganja
2.4 Likvidnostna tveganja
V letu 2011 so se najbolj povečala nabavna tveganja. Razmere na
trgih prehrambnih surovin so postale zelo nepredvidljive, cene
posameznih surovin pa so dosegle rekordne vrednosti. Zaradi
špekulativnega trgovanja, naravnih nesreč, prehrambne krize in
socialnih nemirov, ki so jih izzvale visoke cene hrane ter pomanj-
kanja dostopa do surovin, so postale surovine najpomembnejša
konkurenčna prednost podjetij v svetovnem gospodarstvu.
Konec leta 2011 so se cene na svetovnih trgih nekoliko umirile,
vendar še vedno ostajajo na visokih nivojih.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 50
11 Analiza poslovanja
11.1 Poslovanje
Revidirani letni konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Mednarodnih standardov računovodskega
poročanja (MSRP).
v tisoč EUR
Skupina Žito
Žito d.d.
2007
2008
2009
2010
2011
2007
2008
2009
2010
2011
117.775
118.218
116.098
111.778
115.716
101.028
106.716
108.219
105.338
106.432
Sprememba vrednosti zalog
480
979
993
-1313
147
157
695
1.956
-856
304
Usredstveni lastni proizvodi
60
29
16
18
107
60
29
16
18
107
2.014
1.344
1.467
1.157
1.297
1.734
779
802
1.254
844
120.329
120.569
118.575
111.639
117.267
102.979
108.218
110.992
105.237
107.686
stroški blaga materiala in storitev
75.689
80.370
76.491
70.605
81.418
66.321
74.212
75.807
71.049
78.710
stroški dela
30.803
31.242
28.869
28.387
25.482
23.387
23.031
22.192
22.277
19.384
6.887
7.257
7.619
6.796
6.526
6.046
6.376
8.231
6.014
5.936
643
703
700
579
820
493
532
670
410
679
12.523
7.289
11.438
11.588
9.050
12.321
9.667
9.786
10.834
8.340
6.307
997
4.895
5.273
3.021
6.732
4.067
4.092
5.486
2.976
finančni prihodki
408
171
113
155
147
510
566
397
443
361
finančni odhodki
1.233
2.823
1.386
2.769
1.252
1.296
2.798
1.556
2.728
1.258
neto finančni izid
-825
-2.652
-1.272
-2.614
-1.104
-786
-2.232
-1.159
-2.285
-897
5.482
-1.655
3.623
2.658
1.917
5.945
1.835
2.933
3.201
2.079
64
216
925
539
0
43
191
855
539
0
-1.176
450
-1.040
426
-398
-1.255
-205
-138
-123
-412
čisti poslovni izid
4.243
-1.421
1.659
2.546
1.519
4.648
1.440
1.940
2.540
1.667
čisti posl. izid večinskega lastnika
4.287
-445
2.187
2.546
1.519
Čisti prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki
Kosmati donos iz poslovanja
odpisi vrednosti
drugi poslovni odhodki
EBITDA
Poslovni izid iz poslovanja
poslovni izid pred davki
davek iz dobička
odloženi davki
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 51
Čisti prihodki od prodaje Skupine Žito so znašali 115.716 tisoč
EUR, kar je za 3,5 % več kot v letu 2010. Na domačem trgu ustvarimo 84,5 % vseh prihodkov od prodaje, ki so se v primerjavi z
letom 2010 povečali za 1,9 %, preostalih 15,5 % prihodkov ustvarimo na tujih trgih. Podrobnejši pregled prodajnih rezultatov po
posameznih programih in trgih prikazujemo v poglavju Trženje.
Usredstveni lastni proizvodi in drugi poslovni prihodki so skupaj znašali 1.511 tisoč EUR, kar je 26,7 % več kot v predhodnem
letu. Večji del se nanaša na prejete odškodnine od nastalih škod,
dobiček pri prodaji osnovnih sredstev ter odpravo rezervacij za
odpravnine in črpane subvencije.
Žito d.d. – delež stroškov v
kosmatem donosu iz poslovanja
Skupina Žito – delež stroškov v
kosmatem donosu iz poslovanja
100 %
90 %
80 %
70 %
5,7 %
25,6 %
6,0 %
25,9 %
Poslovni odhodki Skupine Žito so znašali 114.246 tisoč EUR, kar
je 7,4 % več kot v letu 2010. Delež poslovnih odhodkov v kosmatem donosu iz poslovanja je znašal 97,4 % in je bil za 2,1 odstotne točke višji kot v letu 2010. Med poslovnimi odhodki so najpomembnejši stroški blaga, materiala in storitev, ki v strukturi
kosmatega donosa iz poslovanja predstavljajo 69,4 %. Stroški
dela predstavljajo 21,7 %, amortizacija in drugi odpisi vrednosti
5,6 %, drugi poslovni odhodki pa 0,7 %.
6,4 %
6,1 %
5,6 %
24,3 %
25,4 %
21,7 %
100 %
90 %
80 %
60 %
50 %
50 %
30 %
62,9 %
66,7 %
64,5 %
63,2 %
69,4 %
40 %
30 %
20 %
20 %
10 %
10 %
0%
7,4 %
5,7 %
5,5 %
22,7 %
21,3 %
20,0 %
21,2 %
18,0 %
64,4 %
68,6 %
68,3 %
67,5 %
73,1 %
2007
2008
2009
2010
2011
70 %
60 %
40 %
5,9 %
5,9 %
2007
2008
2009
2010
2011
0%
stroški blaga materiala in storitev
stroški dela
stroški blaga materiala in storitev
stroški dela
odpisi vrednosti
drugi poslovni odhodki
odpisi vrednosti
drugi poslovni odhodki
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 52
Stroški blaga, materiala in storitev v Skupini Žito so znašali 81.418
tisoč EUR in so glede na predhodno leto višji za 15,3 %. Stroški
blaga in materiala so višji za 18,7 %, stroški storitev pa so višji za
7,6 %. Med njimi so se najbolj povečali stroški marketinga, najetih delavcev in prevoznih storitev.
Konsolidirani dobiček iz poslovanja pred amortizacijo, obrestmi
in davki (EBITDA) je znašal 9.050 tisoč EUR in je bil v primerjavi
z letom 2010 nižji za 21,9 %. Predstavlja 7,7-odstotni delež v
kosmatem donosu iz poslovanja in je glede na leto 2010 nižji za
2,7 odstotne točke.
Strošek dela je znašal 25.482 tisoč EUR in se je znižal za 10,2 %.
Skupno število zaposlenih v Skupini Žito se je zmanjšalo za 57 in
ob koncu leta je imela Skupina Žito 1.248 zaposlenih.
Konsolidirani dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 3.021 tisoč
EUR, kar je 42,7 % manj kot v predhodnem letu.
Odpisi vrednosti na ravni Skupine Žito znašajo 6.526 tisoč EUR
in so v primerjavi s predhodnim letom nižji za 4 %. Od tega se
na amortizacijo nanaša 6.029 tisoč EUR, ki se je znižala za 4,5 %.
Med drugimi poslovnimi odhodki prevladujejo prispevki za
stavbna zemljišča višini 327 tisoč EUR.
Odhodki iz finančnih obveznosti znašajo 1.241 tisoč EUR in so
za 55,2 % nižji kot lani. V letu 2010 so bili višji predvsem zaradi
negativnih tečajnih razlik pri najemu posojila v tuji valuti (CHF) v
višini 1,7 milijona EUR. Stroški obresti so znašali 1.029 tisoč EUR
in so v primerjavi z letom 2010 višji za 8,7 %.
Žito d.d. – EBIT, poslovni izid pred davki
in čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
Skupina Žito – EBIT, poslovni izid pred davki
in čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
8.000
8.000
7.000
6.000
6.000
5.000
4.000
4.000
2.000
3.000
2.000
0
-2.000
1.000
2007
2008
Poslovni izid iz poslovanja
2009
2010
Poslovni izid pred davki
2011
Čisti poslovni izid
0
2007
2008
Poslovni izid iz poslovanja
2009
2010
Poslovni izid pred davki
2011
Čisti poslovni izid
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 53
Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 1.917 tisoč EUR, kar je 741
tisoč EUR manj kot v predhodnem letu. Neto učinek obračuna
davkov znaša –398 tisoč EUR, ki se nanaša na odpravo odloženih
davkov, (večji del na koriščenje davčne izgube).
poslovni izid predstavlja 45,3 % planiranega. Po odkupu manjšinskih deležev v družbah Žito Šumi d.o.o. in Šumi bonboni d.o.o.
je delež manjšinskih lastnikov zanemarljiv in dobiček večinskega
lastnika skoraj enak dobičku celotne Skupine Žito.
Skupina Žito je ustvarila 1.519 tisoč EUR čistega dobička. S tem je
za 40,3 % zaostala za poslovnim izidom iz leta 2010. Realizirani
Družba Žito d.d. je v letu 2011 ustvarila 1.667 tisoč EUR dobička
kar predstavlja dve tretjini dobička iz leta 2010.
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
Bilančna vsota Skupine Žito je na dan 31. 12. 2011 znašala 121.578 tisoč EUR, kar je 5,3 % več kot ob koncu predhodnega leta.
v tisoč EUR
Sredstva
Skupina Žito
31. 12. 11
str v %
31. 12. 10
Žito d.d.
str v %
indeks
31. 12. 11
str v %
31. 12. 10
str v %
indeks
Dolgoročna sredstva
69.536
57
72.045
62
97
64.282
53
66.219
57
97
osnovna sredstva
61.021
50
62.664
54
97
49.395
41
50.114
43
99
8.515
7
9.380
8
91
14.887
12
16.105
14
92
Kratkoročna sredstva
52.019
43
43.371
38
120
56.898
47
49.509
43
115
Zaloge
19.502
16
15.010
13
130
17.360
14
12.887
11
135
Posl. terjatve
30.242
25
26.170
23
116
31.596
26
27.633
24
114
2.275
2
2.191
2
104
7.942
7
8.988
8
88
24
0
0
0
8.232
1
0
1
0
76
121.578
100
115.416
100
105
121.180
100
115.729
100
105
Druga dolg. sredstva
Druga kratk. sred. in AČR
Aktivne časovne razmejitve
Sredstva
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 54
Dolgoročna sredstva, ki v strukturi predstavljajo 57,2 % sredstev,
so se v primerjavi s predhodnim letom znižala za 3,5 %. Kratkoročna sredstva predstavljajo 42,8 % sredstev in so višja za 19,9 %.
Med slednjimi ugotavljamo največji porast pri zalogah, ki so se
zvišale za 29,9 %, oziroma 4.492 tisoč EUR. To je posledica višjih
zalog materialov, polizdelkov in gotovih izdelkov. Stanje denarnih sredstev se je povišalo za 42 %. Poslovne terjatve so se ob
višjem obsegu prodaje povišale za 15,6 %. Razlogi za to pa so v
dobri prodaji ob zaključku leta.
v tisoč EUR
Obveznosti do virov sredstev
Kapital
V sestavi obveznosti do virov sredstev predstavlja kapital 56,8 %,
kar je 0,2 % več kot ob koncu leta 2010. Rezervacije predstavljajo
5,1 % bilančne vsote, v letu dni pa so se zmanjšale za 5,8 %. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti znašajo 45.390 tisoč EUR in
so se v letu dni povišale za 16,9 %. Največji delež predstavljajo
finančne obveznosti, ki znašajo 29.838 tisoč EUR. V primerjavi
s predhodnim letom so se povišale za 7.067 tisoč EUR, oziroma
31 %. Poslovne obveznosti znašajo 15.551 tisoč EUR in so za 3,1 %
nižje kot ob koncu predhodnega leta.
Skupina Žito
31. 12. 11
str v %
31. 12. 10
Žito d.d.
str v %
indeks
31. 12. 11
str v %
31. 12. 10
str v %
indeks
69.107
57
69.002
60
100
71.131
59
71.268
62
100
Rezervacije
6.227
5
6.608
6
94
3.142
3
3.483
3
90
Obveznosti
45.390
37
38.821
34
117
46.138
38
40.332
35
114
- po ročnosti:
0
Dolgoročne obveznosti
4.164
3
7.282
6
57
4.164
3
7.282
6
57
Kratkoročne obveznosti
41.226
34
31.539
27
131
41.974
35
33.050
29
127
- po vsebini:
0
Finančne obveznosti
29.838
25
22.771
20
131
32.510
27
26.050
23
125
Poslovne obveznosti
15.551
13
16.050
14
97
13.628
11
14.282
12
95
855
1
985
1
87
769
1
646
1
119
121.578
100
115.416
100
105
121.180
100
115.729
100
105
Pasivne časovne razmejitve
Obveznosti do virov sredstev
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 55
11.3 Denarni tok
Skupina Žito
Žito d.d.
v tisoč EUR
2007
2008
2009
2010
2011
2007
2008
2009
2010
2011
Neto denarni tok iz rednega delovanja
2.532
1.904
15.355
12.934
-1.940
1.246
-1.515
13.517
11.758
-2.927
- iz poslovanja
12.804
7.274
11.756
11.414
8.831
12.575
8.743
9.969
10.823
7.965
- spremembe v obratnem kapitalu
-9.050
-3.698
5.281
4.012
-9.223
-9.898
-8.494
5.252
3.359
-9.371
- plačane obresti in davek od dobička
-1.223
-1.672
-1.681
-2.492
-1.548
-1.431
-1.763
-1.704
-2.424
-1.520
Neto denarni tokovi pri naložbenju
-4.536
-8.070
-7.113
-892
-2.871
-4.263
-5.076
-5.475
-1.363
-2.361
Neto denarni tokovi pri financiranju
2.503
10.689
-12.768
-12.350
5.274
3.562
11.197
-12.827
-10.692
5.359
Neto pritoki denarnih sredstev
499
4.523
-4.525
-308
463
545
4.607
-4.785
-297
72
Denarna sredstva na 1. januar
915
1.414
5.937
1.412
1.104
593
1.137
5.744
959
662
1.414
5.937
1.412
1.104
1.567
1.137
5.744
959
662
734
2,1 %
1,6 %
13,2 %
11,6 %
-1,7 %
1,2 %
-1,4 %
12,5 %
11,2 %
-2,7 %
6,2 %
3,7 %
32,6 %
38,8 %
-5,3 %
3,1 %
-3,0 %
28,7 %
34,0 %
-7,8 %
Končno stanje denarnih sredstev
denarni pritoki iz poslovanja/
čisti prihodki od prodaje
denarni pritoki iz poslovanja/
kratkoročne obveznosti
Celoten denarni tok je sestavljen iz denarnega toka iz rednega
delovanja, naložbenja in financiranja. Denarni tok iz rednega
delovanja je znašal -2.518 tisoč EUR, kar je 15.452 tisoč EUR manj
kot v letu 2010. Nižji so bili prilivi iz poslovanja, zaradi povečanja
terjatev je bil nižji denarni tok iz sprememb v obratnem kapitalu,
medtem, ko so bili odlivi za davek iz dobička nižji.
nakupe novih osnovnih sredstev in na naložbe. V primerjavi z
letom 2010 so višji za 188,4 %, ker so bili v letu 2011 izdatki višji
zaradi novih investicij in investicij v teku. Prejemki od prodaje
osnovnih sredstev so glede na predhodno leto precej višji in so
znašali 638 tisoč EUR. Glavnina se nanaša na odprodajo nekdanjega obrata proizvodnje vafljev v Kočevju.
Ustvarjena lastna sredstva smo v Skupini Žito uporabili za naložbene dejavnosti in poplačila finančnih posojil. Denarni tokovi
pri naložbenju znašajo –2.573 tisoč EUR. V celoti se nanašajo na
V letu 2011 smo najeli več finančnih posojil kot smo jih poplačali,
zato se je stanje finančnih obveznosti pričelo povečevati. Izdatki
za poplačila prejetih posojil so znašali 29.362 tisoč EUR, med-
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 56
tem ko so prejemki od posojil znašali 36.429 tisoč EUR. Skupaj
z izplačanimi dividendami, ki so znašale 1.513 tisoč EUR, je neto
denarni tok pri financiranju znašal 5.555 tisoč EUR. To je 17.904
tisoč EUR manj kot v predhodnem letu. V primerjavi s predhodnim letom so se izdatki za poplačila posojil povečali za petino.
V primerjavi s predhodnimi leti imata izbrana kazalnika denarnega toka tokrat negativne vrednosti. Vrednost kazalnika, ki
primerja denarni tok iz rednega delovanja s čistimi prihodki od
prodaje, znaša -2,2 %, vrednost kazalnika, ki primerja denarni tok
iz rednega delovanja s kratkoročnimi obveznostmi, pa -6,9 %.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 57
11.4 Kazalniki uspešnosti in gotovosti poslovanja
Kazalniki uspešnosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2007
2008
2009
2010
2011
2007
2008
2009
2010
2011
10,4 %
6,0 %
9,6 %
10,4 %
7,7 %
12,0 %
8,9 %
8,8 %
10,3 %
7,7 %
donosnost prodaje (ROS)
3,6 %
-1,2 %
1,4 %
2,28 %
1,31 %
4,6 %
1,3 %
1,8 %
2,4 %
1,6 %
donosnost kapitala (ROE)
6,0 %
-2,1 %
2,4 %
3,70 %
2,20 %
6,6 %
2,1 %
2,8 %
3,6 %
2,3 %
donosnost sredstev (ROA)
3,5 %
-1,1 %
1,3 %
2,14 %
1,28 %
3,9 %
1,1 %
1,5 %
2,1 %
1,4 %
dodana vrednost (DV) v mio EUR
44,0
39,5
41,9
40,5
35,0
36,2
33,5
34,5
33,8
28,3
DV na zaposlenega v tisoč EUR
24,9
24,9
28,3
28,3
28,2
30,8
30,8
31,2
33,0
32,6
70,0 %
79,1 %
68,9 %
70,2 %
72,7 %
64,7 %
68,8 %
64,3 %
66,0 %
68,5 %
6,0
5,6
kazalniki donosnosti
delež EBITDA v kosmatem donosu
delež stroškov dela v DV
upravljanje obratnega kapitala
dnevi vezave zalog
68,9
80,3
77,9
62,5
58,5
69,2
80,2
74,5
58,8
55,9
dnevi vezave terjatev do kupcev
59,9
67,0
70,4
76,3
81,9
65,8
73,9
81,7
89,9
100,8
dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev
64,1
60,8
57,4
57,4
53,5
69,9
58,4
53,7
56,4
53,2
Pojasnila z izračunom:
• dnevi vezave zalog: povprečne zaloge * 365/(odhodki poslovanja – amortizacija)
• dnevi vezave terjatev: povprečne terjatve do kupcev * 365/poslovni prihodki
• dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev: povprečno stanje obveznosti do dobaviteljev*365/stroški materiala, blaga in storitev
V letu 2011 so bili kazalniki uspešnosti poslovanja večinoma
slabši kot v letu 2010 in slabši od planiranih. Donosnost prodaje
znaša 1,31 %, donosnost kapitala 2,20 % in donosnost sredstev
1,28 %. Poslabšane gospodarske razmere in visok porast cen
ključnih surovin sta glavna razloga, da so kazalniki slabši kot v
letih 2007 in 2010, ko je dobiček Skupine Žito presegel 2,5 mio
EUR, temu primerno visoke pa so bile tudi vrednosti kazalnikov.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 58
V Skupini Žito smo v letu 2011 ustvarila za 35.029 tisoč EUR
dodane vrednosti, kar je 13,4 % manj kot v predhodnem letu, ko
je znašala 40.456 tisoč EUR. Dodana vrednost na zaposlenega je
ostala na ravni leta 2010 in je znašala 28.151 EUR. Delež stroškov
dela v dodani vrednosti se je povišal na 72,7 %.
Učinkovito upravljanje obratnega kapitala je postalo v težkih
gospodarskih razmerah še posebno pomembno. Skupina Žito
je sicer izvedla številne ukrepe za izboljšanje obvladovanja
zalog in terjatev, kar se odraža tudi na kazalnikih. Skupina Žito
ima zaloge v povprečju vezane 58,4 dni, v roku enega leta pa so
se dnevi njihove vezave skrajšali za 4,1 dni. Posledice finančne
krize se še zlasti odražajo na stanju terjatev. Vezava le-teh se je
podaljšala s 76,3 na 81,9 dni. Del naših kupcev je zašel v težave
s plačilno sposobnostjo, nekaj pomembnih kupcev pa je podaljšalo roke plačil. Visoko stanje terjatev na dan 31. 12. 2011 je tudi
posledica višjega obsega prodaje ob zaključku leta v primerjavi
s predhodnim letom. Dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev
so se skrajšali na 53,5 dni.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 59
Kazalniki gotovosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2007
2008
2009
2010
2011
2007
2008
2009
2010
2011
stopnja lastniškosti financiranja
56,2 %
49,9 %
55,9 %
59,8 %
56,8 %
57,3 %
51,7 %
57,5 %
61,6 %
58,7 %
stopnja zadolžitve
30,6 %
39,0 %
31,5 %
24,8 %
30,2 %
31,7 %
39,5 %
32,3 %
26,8 %
31,4 %
finančni vzvod
39,7 %
45,9 %
40,3 %
35,3 %
38,8 %
39,8 %
43,9 %
39,8 %
35,8 %
39,0 %
kratkoročni koeficient
1,10
0,98
1,31
1,38
1,26
1,06
1,07
1,43
1,50
1,36
pospešeni koeficient
0,59
0,53
0,76
0,90
0,79
0,61
0,68
0,95
1,11
0,94
5,26
0,61
3,76
5,57
2,96
5,39
2,36
3,04
5,80
2,92
kazalnik financiranja
kazalnika plačilne sposobnosti
kazalnik kreditne sposobnosti
obrestno pokritje
Pojasnila z izračunom:
•
•
•
•
•
•
stopnja lastniškosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev
stopnja zadolžitve: finančne obveznosti/(finančne obveznosti + kapital)
finančni vzvod: neto obveznosti/(kapital + neto obveznosti)
kratkoročni koeficient: kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
pospešeni koeficient: (kratkoročna sredstva – zaloge)/kratkoročne obveznosti
obrestno pokritje: dobiček iz poslovanja/finančni odhodki za obresti
Povečanje zadolženosti in poslabšanje poslovanja sta dejavnika,
ki sta najbolj vplivala na kazalnike financiranja. Stopnja lastniškosti financiranja se je znižala na 56,8 %. Stopnja zadolžitve se je
povečala na 30,2 %. Kazalnik finančnega vzvoda se je povečal s
35,3 na 38,8 %.
Skupina Žito je sposobna redno poplačati svoje obveznosti, kar
potrjujejo tudi kazalniki likvidnosti. Kratkoročni koeficient v višini
1,26 kaže, da takojšnje unovčenje vseh kratkoročnih sredstev (ob
predpostavki, da so vsa kratkoročna sredstva popolnoma likvidna) več kot zadostuje za pokritje vseh kratkoročnih obveznosti.
Pospešeni koeficient v višini 0,79 pa kaže, da takojšnje unovčenje
vseh likvidnih sredstev in terjatev v večji meri zadostuje za pokritje vseh kratkoročnih obveznosti, med katerimi predstavljajo
obveznosti do bank 61,2 %.
Obrestno pokritje pokaže, za kolikokrat se lahko zniža dobiček
iz poslovanja, ne da bi bilo ogroženo odplačevanje obresti. Višji
kazalnik je ugodnejši za upnika. V Skupini Žito smo ustvarjali
dovolj dobička iz poslovanja za pokrivanje stroškov obresti. V
letu 2011 se je kazalnik v primerjavi z letom 2010 poslabšal in je
znašal 2,96.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 60
12 Trženje
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
Pojasnilo: prodajni podatki v 12. poglavju zajemajo fakturirano
realizacijo iz naslova prodaje izdelkov, ne zajemajo pa dodatnih
popustov, superrabatov in cassascontov, prodaje trgovskega
blaga v maloprodaji ter prihodkov od prodaje storitev, zato se
navedeni podatki v tem poglavju razlikujejo od podatkov v računovodskem delu.
Skupina Žito je v letu 2011 prodala za 115,5 mio EUR izdelkov, kar
je 4,9 % več kot v letu 2010. Praktično na vseh trgih smo uspeli
povečati realizacijo, razen v EU, kjer smo ostali na nivoju leta 2010.
Vrednost v tisoč EUR
2011
2010
indeks
Slovenija
97.513
93.467
104,3
JV Evropa
6.813
6.305
108,1
Hitschler
6.579
5.834
112,8
EU
3.568
3.591
99,4
PMD* in V Evropa
1035
879
117,7
115.508
110.075
104,9
Skupaj
*PMD: prekomorske države
Deleži prodajnih področij v prodaji Skupine Žito v letu 2011
JV Evropa 6 %
Slovenija
84 %
izvoz
16 %
Hitschler 6 %
EU 3 %
PMD* in V Evropa 1 %
Prodaja Skupine Žito po prodajnih
področjih 2007-2011 (v tisoč EUR)
120.000
2007
2008
2009
2010
2011
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Slovenija
JV Evropa
Hitschler
EU
PMD* in V Evropa
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 61
Slovenija
Leto 2011 so v prvi polovici leta zaznamovale večje podražitve
vhodnih surovin, kar je poleg določenih makroekonomskih
kazalcev odločilno vplivalo na nadaljnje delovanje prodaje. Poleg
tega so na obseg prodaje vplivali še naslednji zunanji dejavniki:
•
nadaljnja krepitev diskontnih verig,
•
agresivnost konkurence,
•
preoblikovanje strategij obstoječih trgovcev,
•
padec kupne moči in rast brezposelnosti.
Osredotočili smo se na krepitev lastnih blagovnih znamk skladno s strategijami ter na sočasno vključevanje viškov proizvodnje v segment trgovskih blagovnih znamk.
V mesecu avgustu smo izvedli temeljito analizo delovanja prodaje in sprejeli predlog za prestrukturiranje. Nova zasnova
modela prodajne ekipe Slovenije temelji na matrični organiziranosti, katero smo prilagodili štirim stebrom. V skladu z obstoječo
strategijo podjetja smo organizirali celotno prodajo Slovenija.
Na vertikalnem nivoju tako zaznamo štiri glavne stebre Kruh,
Sodobna kuhinja, Konditorstvo in Mlinarstvo, katere sestavljajo
sledeče funkcije; vodja prodaje stebra, trade marketing manager, coach in terenski komercialisti.
Na horizontalnem nivoju pa stebre prepletajo sledeči samostojni sektorji: Horeca in Javni porabniki, sektor Trgovskih blagovnih znamk, Promo team in Merchandising team. Model v
kadrovskem pomenu povečuje stopnjo odgovornosti in dviguje
kompetenčnost posameznikov.
Temelj odločitve je bila osredotočenost prodajnikov na posamezen steber. Obenem ostaja še vedno osnovna usmerjenost na
kupce oz. končne potrošnike.
Uvedli smo dve dodatni poslovni funkciji in sicer trade marketing managerja in coacha na lokalnem nivoju.
Nova formacija prodajnega teama je z delom pričela v mesecu
oktobru. Koncept oziroma model je neposredno vplival tako na
učinkovitost sodelovanja v notranjem okolju kot na uspešnost
delovanja v zunanjem okolju na nivoju tako ključnih kupcev
kot maloprodajnih objektov. Z dobrimi mesečnimi rezultati v
zadnjem četrtletju smo dobili potrditev učinkovitosti sprememb.
Na slovenskem trgu smo v letu 2011 ustvarili 97,5 mio EUR prihodkov od prodaje kar je 4 mio EUR, oziroma 4,3 % več kot leta
2010. Nekaj manj kot polovico vseh prihodkov smo ustvarili v
stebru Kruh, kjer smo v drugi polovici leta z odličnim sodelovanjem vseh vzvodov v verigi, navkljub težkim tržnim razmeram
obrnili trend in zaključili leto s 44 mio EUR prihodkov in vrednostnim indeksom 101,6 na leto 2010. Zaznan je bil dvig ravni sodelovanja prodaje z ostalimi sektorji znotraj družbe in osredotočenost prodajne ekipe na zunanje okolje, ki je temeljila na dvigu
frekvence obiskov, intenzivnem delu s strežnim osebjem in prilagoditvijo aktivnosti na končnega potrošnika posameznega
ključnega kupca.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 62
Jugovzhodna Evropa
Črna gora
Jugovzhodna Evropa je najpomembnejše izvozno področje
Skupine Žito in predstavlja več kot polovico njenega celotnega
izvoza. Če izvzamemo družbo Hitschler GmbH, se na omenjene
trge nanaša 60 % izvoza.
Na črnogorskem trgu dosegamo rezultat enak predhodnemu
letu. Ključni blagovni skupini sta bonboni in riž.
Hrvaška
Najpomembnejši izvozni izdelki na makedonskem trgu so čokolade, s katerimi smo v letu 2011 dosegli rast. Ravno tako pa
beležimo rast na blagovni skupini bonbonov, ki je druga najpomembnejša skupina izdelkov na tem trgu.
Hrvaška z letno realizacijo 3,0 mio EUR prometa predstavlja najpomembnejši trg v tej regiji. V letu 2011 smo na tem trgu obstoječemu distributerju priključili še distribucijo trgovskih blagovnih znamk. Prodaja v letu 2011 beleži pomembno rast glede na
predhodno leto. Največjo rast beležimo pri konditorskih izdelkih
in prepečencu.
Bosna in Hercegovina
Trg Bosne in Hercegovine je z 2,2 mio EUR prometa drugi najpomembnejši trg v regiji. V letu 2011 tudi na tem trgu beležimo rast
prodaje. Najpomembnejše blagovne znamke na tem trgu so riž,
bonboni in testenine, ki predstavljajo 60 % celotne realizacije.
Srbija
Na srbskem trgu smo v letu 2011 pričeli s prodajo preko novega
distributerja. Vrnili smo se na trg s prodajo bonbonov ter pričeli
s trženjem blagovne skupine začimb Maestro.
Makedonija
Kosovo
Na Kosovem smo v letu 2011 zabeležili rast. Najpomembnejša
blagovna skupina izdelkov na tem trgu so čaji 1001 cvet, sledijo
bonboni.
Hitschler
Družba Hitschler International GmbH iz Nemčije je v izvozu
največji posamezni kupec izdelkov Skupine Žito. Do novembra
2010 je bila družba Hitschler tudi solastnik podjetij Šumi bonboni d.o.o. in Žito Šumi d.o.o., nato pa je njegov delež odkupila
matična družba Žito d.d. in postala njun stoodstotni lastnik. V
letu 2011 je družba Hitschler kupila za 6,6 mio EUR bonbonov in
žvečilne gume, kar je za 12,8 % več kot v letu 2010.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 63
Evropska unija
Vzhodna Evropa in Severna Amerika
Trg Evropske unije je drugi najpomembnejši izvozni trg, ki predstavlja 20 % izvoza. V letu 2011 smo na teh trgih realizirali prodajo v višini 3,6 mio EUR. Ključne prodajne kategorije so konditorski izdelki, izdelki iz stebra Sodobna kuhinja s poudarkom na
testeninah in začimbnih mešanicah, izdelki trajnega pekarskega
programa ter zamrznjeno pekovsko pecivo.
Na obeh območjih ostajajo ključni trije trgi, katerim se je v letu
2011 priključil tudi ruski trg. V vzhodni Evropi sta Ukrajina in
Rusija, v čezmorskih državah pa ZDA in Kanada. Na ukrajinskem
trgu je fokus na bonbonih, na ruskem trgu, ki smo ga v preteklem
letu odprli, pa poleg bonbonov še čokolada. Za ZDA in Kanado
pa je najpomembnejši izdelek prepečenec. Na obeh področjih
beležimo rast prodaje.
Konditorstvo v strukturi prodaje predstavlja 81 % s poudarkom
na bonbonih ter žvečilni gumi. Pri slednji beležimo dobro rast
prodaje na trgu Poljske. Pri čokoladi je najpomembnejša blagovna znamka Mistica, predvsem na Madžarskem, kjer krepimo
tržni delež, v Italiji pa uvajamo riževo čokolado Mamm tudi v
nove prodajne kanale.
V letu 2011 beležimo dobro rast prodaje na programu testenin
na trgu Švedske in Slovaške, kjer tržimo izdelke izključno lastne
blagovne znamke Grande. S širitvijo prodaje na ostale skandinavske trge (Danska, Finska) pričakujemo še nadaljnjo rast prodaje.
Konec leta smo v prodajni portfelj uvrstili zamrznjeno pekovsko
pecivo za večjega diskontnega trgovca v Avstriji. Na programu
trajnih pekarskih izdelkov pričakujemo ponovno rast prodaje v
letu 2012, ko bodo zaključene nekatere ključne investicije in se
bomo tako lahko ponovno osredotočili na ključne trge in ključne
kupce.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 64
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
Vrednost v tisoč EUR
2011
2010
indeks
Kruh
45.705
43.894
104,1
Sodobna kuhinja
29.180
28.600
102,0
Konditorstvo
26.962
25.945
103,9
Mlinarstvo
13.661
11.637
117,4
115.508
110.075
104,9
Skupaj
Deleži stebrov v prodaji Skupine Žito v letu 2011
Prodaja Skupine Žito po stebrih (v tisoč EUR)
60.000
2007
Kruh 40 %
Sodobna kuhinja 25 %
2008
2009
2010
2011
50.000
40.000
30.000
Konditorstvo 23 %
20.000
Mlinarstvo 12 %
10.000
0
Kruh
Konditorstvo
Sodobna kuhinja
Mlinarstvo
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 65
Kruh
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru Kruh v letu 2011
kruh in pekovsko pecivo 75 %
trajni pekovski izdelki 9 %
slaščičarsko pecivo 10 %
konditorske slaščice 3 %
sendviči 3 %
Začetek leta v stebru Kruh je bil v znamenju pusta, saj smo redno
prodajo v času sezone nadgradili s širšo promocijo cvrtja krofov
v večjih trgovskih centrih. Akcija je bila zelo uspešna in odmevna.
Tovrstnih promocij smo se občasno posluževali tudi tekom leta
na ključnih prireditvah trgovskih centrov.
Marca smo vstopili v segment pakiranih sendvičev. Začeli smo v
Petrolu in nato nadaljevali s širitvijo pri ponudnikih preko avtomatov. Promocija izdelkov je bila izvedena na prodajnih mestih
z zunanjimi plakatnimi mesti, označitvijo na policah ter degustacijami. Odlični izdelki so plod domačega znanja in so zaradi
odlične kakovosti dobili svoje zveste potrošnike.
Aprila smo odprli nov tip trgovin v lastni maloprodaji, ki smo jih
poimenovali Kruharna. Koncept temelji na simpatičnih malih
pekarnicah, v katerih je na voljo pester izbor najboljših vrst
kruha, pekovskega peciva in slaščic, ki premamijo vsakogar.
Veliko izdelkov je bilo razvitih posebej za Kruharne s posebnim
poudarkom na sestavinah, domačemu videzu in orginalnosti
receptur. Kruharne - pekarnice s stilom - smo doslej odprli v Ljubljani, Kopru in Trzinu. V letu 2012 nameravamo mrežo Kruharn
še dodatno razširiti.
Spomladi smo promovirali Žitove najboljše kruhe. Žito je bilo
nagrajeno z največ priznanji za kakovost pri GZS. Priznanja so
bila predstavljena v časopisih ter na promocijah v vseh večjih
trgovskih centrih. Pospeševanje prodaje z nagradno igro, v kateri
so se potrošniki z zbiranjem računov potegovali za nagrado v
obliki kuhinje, je pripomoglo k zaustavitvi negativnega trenda
prodaje, ki je bil posledica višjih cen na trgu zaradi vse dražjih
surovin.
Žito se sooča tudi z močno lokalno konkurenco, zato smo v poletnem času na trg lansirali regionalne kruhe za vsak okus. Poleg
tega smo te kruhe pozicionirali v srednji cenovni razred.
Jeseni smo začeli s kampanjo Žitovega kruha iz slovenske pšenice. Rodila se je nova zvezda: kruh Slovenc. Celostno predstavitev smo zapakirali v novo celostno grafično podobo Žito pekarstvo v tradicionalnem rdečem karu. Kampanja je bila izvrstno
povezana na vseh segmentih in je pomenila najširši nastop Žita
do sedaj – od predstavitve v medijih, ki so bili nosilec več PR
objav, TV oglasov, zunanjih plakatov, interneta, celostne opreme
prodajnega mesta, ključni kruhi označeni s trakovi, do spremenjene podobe postrežnih vrečk. Vse to je bilo podprto z nagradno igro »Enega Ipada prosim«. O odličnem odzivu priča 100
tisoč poslanih trakov. Kampanjo smo decembra zaključili z več
promocijami mega Slovenca, ki je pritegnil potrošnike.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 66
V prazničnem času smo kupcem ponudili kakovostne potice.
Priznanje za uspešno delo na tem področju smo dobili v reviji
Vip (december 2011), kjer je Žitova potica dobila najboljšo oceno
za okus.
Sodobna kuhinja
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru
Sodobna kuhinja v letu 2011
čaj 22 %
začimbe 14 %
testenine 16 %
riž 14 %
zamrznjena in hlajena hrana 15 %
mlevski izdelki 14 %
žita za zajtrk 5 %
V stebru Sodobna kuhinja smo v letu 2011 združili kategorije
riža, testenin, mlevskih izdelkov in začimb, s katerimi smo se na
prodajnih mestih predstavljali z enotnim konceptom degustacij
s kuharjem, ki je pripravljal jedi in smo jih pred tem sestavili s
kuharjem iz Šmarjeških toplic. Uporabljene recepte smo izdali
v sezonskih knjižicah receptov, ki jih potrošniki lahko dobijo
na prodajnih mestih v času degustacij. S tem smo naredili prvi
korak k združevanju znamk v stebru Sodobne kuhinje pod blagovno znamko Zlato polje.
Povezali smo se z časopisno hišo Večer, podjetjem Gorenje in
restavracijo Rožmarin, s katerimi skupaj pripravljamo kuharske
večere, kjer nagrajene potrošnike učimo pripravljati zdrave in
okusne obroke.
Pod blagvno znamko Zlato polje smo v letu 2011 v kategoriji
riža potrošniku ponudili dva nova riža, ki sodita v segment bolj
zdravih izdelkov, to sta rjavi parboiled riž in mešanica treh žit.
Pod blagovno znamko Zlato polje smo potrošniku ponudili še
belo polento, katere prednost je, da je instantirana, narejena iz
belega koruznega zdroba, je bolj blagega okusa in se zelo dobro
kombinira z morskimi jedmi, odlična pa je tudi za pripravo pršutovega toča v teranovi omaki.
Ker piko na i vsaki jedi predstavljajo začimbe pod blagovno
znamko Maestro, smo v letu 2011 spremenili recepturo mešanic
za pripravo jedi in jih naredili bolj sodobne, tako da so brez umetnih ojačevalcev okusa in v skladu z ostalimi mešanicami, ki jih
imamo v portfelju Maestra in vsebujejo samo naravne sestavine.
S čaji 1001 cvet smo v sezoni 2011/12 ostali podporniki slovenske smučarske reprezentance, s katero smo posneli nov televizijski spot, v katerem so nastopajo športniki Petra Majdič, Vesna
Fabjan, Rok Marguč, Robert Kranjec, Matic Skube in Jakov Fak.
Sicer pa je bila glavna aktivnost znamke 1001 cvet prenova celotne podobe blagovne znamke z novim nosilnim sporočilom
»Uživajte v okusih, polnih doživetij«. Čaji 1001 cvet postajajo več
kot zgolj čaji – ponujajo polnost okusov, ki nas popeljejo v svet
prijetnih doživetij.
Hkrati s posodobitvijo embalaže smo razširili ponudbo naših
čajev z novimi okusi Pomarančni napoj, Božični čaj, Zimski užitki,
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 67
Svežina ribeza ter Special edition Okus zmage, ki je bil razvit v
sodelovanju z našo olimpijko Petro Majdič. V prazničnem času
smo vstopili v segment darilnega programa, kjer smo potrošniku
ponudili zbirko čajev Najlepša doživetja v darilnem pakiranju.
Razvili smo tudi koncept »čaj na poti«, za katerega smo razvili
lasten patent za pripravo čaja.
Konditorstvo
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru
Konditorstvo v letu 2011
bonboni in žvečilna guma 54 %
čokolada 34 %
biskvitno pecivo 10 %
domači piškoti 2 %
Pri čokoladi smo pri lastni znamki na domačem trgu beležili rast
prodane vrednosti glede na leto 2010. Večja od predhodnega
leta in načrta je bila rast prodaje na trgu Makedonije, kjer se že
nekaj let nadaljuje trend rasti prodaje. V letu 2011 je Gorenjka
začela s trženjem svojih čokoladnih izdelkov na ruskem trgu,
zaenkrat v manjšem obsegu, vendar se kaže potencial za rast
v nadaljnjih letih. Zaradi trenda usmerjanja največjega trgovca
na domačem trgu, Mercatorja, v lastne znamke, smo zanj v preteklem letu znova pričeli proizvajati širši asortiman trgovske
znamke. Nadaljuje se tudi močan trend rasti diskontnih trgovcev,
ki nam konkurirajo s svojim lastnim širokim asortimentom čokoladnih izdelkov, zaradi česar je dostop do tega kanala za nas zelo
otežen. V diskontnih kanalih zaenkrat tako nastopamo z riževo
čokolado, biskvitnim pecivom ter omejenimi posebnimi prazničnimi izdajami. Velik del prodaje na trgu je bil v preteklem letu
izveden preko akcijskih prodaj, ki so postale najpomembnejše
orodje za ustvarjanje kratkoročnih prodajnih rezultatov.
Prodaja biskvitnega peciva je količinsko ostala na ravni leta
poprej, medtem ko se je vrednostna prodaja lastne znamke
povečala za več kot 10 %. Razlog je delno v korekciji cen, delno
pa v novih izdelkih z večjo dodano vrednostjo, ki smo jih oktobra
lansirali pod otroško znamko Gorenjka Čoko Poko.
Prodaja lastne znamke bonbonov je na domačem trgu količinsko sicer padla za skoraj 10 % glede na leto poprej, vendar je
vrednostni obseg prodaje zrasel za 4 %. Tudi za segment bonbonov velja, da se zadnja leta krepi pomen diskontnih trgovcev,
kamor se odliva velik del potrošnje. Kljub temu smo v diskontnih
verigah z našimi bonboni prisotni.
Blagovna skupina domačih piškotov na slovenskem trgu še
naprej izgublja svoj pomen, glavno konkurenco predstavljajo
industrijski piškoti močnih in trženjsko dobro podprtih blagovnih znamk (Barilla, Oreo, Milka, Domačica), na drugi strani pa
cenene trgovske znamke. Prihodnji cilj ostaja ohranjanje tržnega
deleža brez posebnih vlaganj.
V okviru stebra Konditorstvo smo v preteklem letu na trg uvedli številne nove izdelke, tako pri blagovni znamki Gorenjka kot
Šumi.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 68
Med čokoladami smo na trg uvedli tri nove okuse Mistica čokolade, tri pralinejske izdelke pod imenom Zvezdni utrinki, šest
novih izdelkov iz skupine posebne praznične izdaje Zimska pravljica, ki smo jo obenem vizualno poenotili s klasično linijo ter
dve čokoladi, namenjeni otrokom, ki smo ju na trg uvedli pod
novo otroško znamko Čoko Poko ob uporabi licence popularnih
Smrkcev.
Vsa lansiranja novih izdelkov so bila podprta z dodatnimi izpostavitvami in označitvami na prodajnem mestu, med večjimi aktivnostmi preteklega leta pa velja izpostaviti še dve SMS nagradni
igri (prvo v obdobju april–maj ter drugo v obdobju oktober–
december), v katerih je bilo skupno poslanih več kot 100 tisoč
SMS sporočil, Gorenjka pa je pridobila bazo 32.000 potrošnikov
za nadaljnje aktivnosti.
Linijo biskvitnega peciva smo v letu 2011 dopolnili z izdelki
znamke Moment, ki je bila zasnovana kot linija prigrizkov na
poti. Žal si zaradi močne konkurence in potrebnih visokih vlaganj v impulznem segmentu linija ni priborila želene pozicije.
Klasičnim družinskim pakiranjem biskvitnega peciva smo izboljšali okus, prenovili embalažo ter zmanjšali rezine. Pomembna
novost sta tudi dva otroška izdelka pod znamko Čoko Poko
(pod podobo Smrkcev), ki sta v samo 3 mesecih presegla načrtovano letno prodajo. Aktivnosti, ki so pospremile novosti, so
bile dodatne izpostavitve, zakup prostora na blagajnah, degustacije, promocije in pospeševalno-nagrajevalni mehanizem v
oblik albuma Smrkci.
Pri blagovni znamki Šumi smo prenovili celotno linijo blagovne
znamke Herba, ki potrošnikom ponuja funkcionalne zeliščne
bonbone. Herbina pomembna novost so impulzni dropsi v
priročni kartonski škatlici. Sicer pa smo Herbi namenili največ
pozornosti pospeševanja prodaje, da bi jo čim bolje približali
končnemu potrošniku. Največ aktivnosti smo namenili prodajnemu mestu s promocijami in degustacijami, sekundarnimi
pozicijami ter pospeševanju nakupov z obdarovanji. Otrokom
smo namenili 4 nove bonbone: Fru fru mega tattoo ter mešanice
bonbonov Sladki zaklad, Party MIX in Sladki cekini.
Tudi Šumi je v podobi priljubljenih Smrkcev otrokom ponudil
dva nova bonbona: gumi bonbon Smrkosnedki ter zabavni mix
bonbonov z nalepkami Smrkolandija.
Smrkci so razveseljevali otroke s svojo zgodbo v albumu in zbiranjem sličic, ki so jih našli v naših bonbonih. K nakupu in poskusu
bonbonov pa so nagovarjale tudi promocije in dodatne izpostavitve na prodajnih mestih.
Domačim piškotom smo v preteklem letu izboljšali recepturo,
pakiranje z zračno neprepustnimi banjicami, zaradi katerih je
svežina izdelkov dolgotrajnejša ter piškote na trg ponudili pod
novim konceptom Babičini piškoti – po receptih babice Eme, s
čimer smo naše domače piškote pozicionirali v zgornji srednji
cenovni segment kot piškote, ki jih brez sramu kot doma pečene
lahko ponudimo tudi najzahtevnejšim gostom. Ob tem smo razvili tudi novo pakiranje za na pot.
Konditorske slaščice so bile ob prečiščenem asortimanu v
razvoju usmerjene predvsem v sezonske slaščice, podprte večinoma z akcijsko prodajo in degustacijami. Konec leta smo razširitev licence Smrkec sklenili tudi za segment slaščic.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 69
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
Mlinarstvo
V kategoriji mok smo vse aktivnosti usmerili na prodajno mesto
in na pospeševanje prodaje z rednimi akcijskimi aktivnostmi, s
katerimi smo ohranili količinsko prodajo na ravni leta poprej.
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru Mlinarstvo v letu 2011
moke 80 %
krmila in žita 14 %
aditivi in mešanice 5 %
repro kvas 1 %
V letu 2011 glede na preteklo leto v vseh zunanjih kanalih beležimo lepo rast in sicer najpomembnejši kanal trgovci za 5 %,
Horeca in javna poraba za 1 % in reprodukcija 6 %. Padec je
zaznan v notranjem kanalu – lastni malopodaji, kjer smo prodali
za 5 % manj izdelkov Žita.
Vrednost v tisoč EUR
2011
2010
indeks
trgovci
73.661
70.071
105,1
Horeca in javna poraba
11.340
11.204
101,2
maloprodaja
3.246
3.411
95,2
reprodukcija
9.266
8.781
105,5
97.513
93.467
104,3
Skupaj Slovenija
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 70
Deleži prodaje po kanalih v Sloveniji v letu 2011
trgovci 76 %
horeca in javna poraba 12 %
maloprodaja 3 %
reprodukcija 9 %
Trgovci oz. trgovske družbe pokrivajo v Skupini Žito najpomembnejši prodajni kanal v Sloveniji, preko katerega prodamo
dobre tri četrtine proizvodov. Po vrednostnem obsegu prodaje
mu sledijo prodajni kanal Horeca in javni porabniki, reprodukcija
in lastna maloprodaja.
V trgovskih verigah smo v letu 2011 prodali za več kot 5 % naših
proizvodov kar znaša 3,6 mio EUR. Razlog za dobre rezultate je
odlično sodelovanje s tradicionalnimi trgovci na področju key
account managementa in category managementa v korelaciji
z agresivnim pristopom naših prodajnih ekip na maloprodajnih
objektih tako na svežem kot tudi na trajnem programu. Pove-
čanje obsega za sodelovanje beležimo tudi pri diskontnih verigah, v katerih uspešno širimo svoj portfelj. Velik poudarek smo
namenili predvsem izvedbi naših aktivnosti z osredotočenjem
na končnega potrošnika.
Prodajni kanal Horeca in javni porabniki je v letu 2011 ostal
stabilen glede na leto poprej z vrednostnim indeksom 101. V
segmentu javnih porabnikov je situacija navkljub agresivni konkurenci stabilna, kar smo dosegli tako, da nam je uspelo delno
dvigniti cene svežega programa.
V lastni maloprodaji je negativni trend prodaje za polovico
manjši kot v letu 2010. Leto smo zaključili z vrednostnim indeksom 95 glede na leto 2010. Nova strategija pristopa obdelave in
category managementa se že izvaja.
V segmentu reprodukcije smo glede na preteklo leto dosegli največjo, 6-odstotno, rast prodaje (skoraj 0,5 mio EUR). Delež prodajnega kanala raste in predstavlja nekaj manj kot desetino celotne
prodaje. Rast je bila dosežena na vseh glavnih kategorijah.
Začetne mesece v letu 2011 je zaznamovala cenovno neugodna
tržna situacija in za panogo značilno mesečno prilagajanje prodajnih cen moke in krmil. Z intenzivno obdelavo naših odjemalcev in
ustreznim obvladovanjem količin ter doseganjem konkurenčnih
cen smo trend obrnili navzgor ter dosegli zastavljene cilje.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 71
13 Oskrba z izdelki
V verigo oskrbe z izdelki so vključeni procesi nabave, proizvodnje, skladiščenja in transporta. Med seboj so tesno povezani,
njihova osnovna namena pa sta izpolnjevanje prodajnih potreb
in zagotavljanje visoke kakovosti cenovno konkurenčnih izdelkov. Procese oskrbe integriramo in optimiziramo ter tako krepimo povezanost z drugimi funkcijami. Nenehno izboljšujemo
odzivnost na potrebe trga in zmanjšujemo stroške.
Začetni proces v oskrbovalni verigi je nabava surovin, embalaže
in drugega blaga. Nabava mora biti pravočasna in v skladu z zahtevami o kakovosti, ki veljajo v podjetju. Pri tem je vse pomembneje obvladovanje nabavnih stroškov in njihova nenehna
optimizacija. Razvijamo strategijo partnerskih odnosov z dobavitelji, ključne dobavitelje pa tudi seznanjamo z našimi razvojnimi usmeritvami.
V letu 2011 je uspešnost nabavnega procesa še pridobila na
veljavi, saj so se zaradi špekulativnega trgovanja, naravnih katastrof in povečanega povpraševanja cene dvignile do rekordno
visokih ravni. Nabavni trg je bil zato vse prej kot stabilen. Povprečna cena pšenice in sladkorja se je povečala za 40 %. Podražile so se tudi številne ostale surovine, med njimi maščobe, nekatere začimbe in riži.
Konec leta 2011 so se cene nekoliko stabilizirale, vendar ostajajo
na visokih nivojih. V letu 2012 ne pričakujemo večjih sprememb
– cena pšenice bo nekoliko nižja kot v letu 2011, vendar še vedno
bistveno višja kot v preteklih letih, cena sladkorja pa bo ostala
na zgodovinsko najvišjih nivojih doslej. Manj ugodne razmere na
surovinskem trgu bo Skupina Žito uravnavala s številnimi ukrepi,
med drugim z novimi nabavnimi potmi in optimiziranjem naro-
čil dobaviteljem. Dogovarjanja glede odkupa pšenice, ki so
potekala med slovenskimi pridelovalci in predelovalci pšenice v
sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, so se izkazala kot
uspešna, saj je Skupina Žito v letu 2011 odkupila 30 % več slovenske pšenice, zato bomo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevala
tudi v prihodnje.
Nabavljeni material vstopa v nadaljnjo predelavo na 15. proizvodnih lokacijah. Večinoma gre za pekarne, kjer poteka proizvodnja svežih in trajnih pekarskih izdelkov ter slaščic, na drugih
lokacijah pa potekata mlinarska in konditorska dejavnost ter
proizvodnja začimb, riža in čaja. Proizvodnja uspešno sledi zahtevam trga glede kakovosti izdelkov ter novih izdelkov in izdelkov iz biološke pridelave surovin.
V letu 2011 smo največjo pozornost posvetili koncentraciji proizvodnje pekarstva in slaščičarstva. Jeseni smo koncentrirali
proizvodnjo na dolenjskem področju in proizvodnjo kruha iz
Črnomlja preselili v Novo mesto. S tem smo zapolnili kapacitete,
povečali produktivnost in zmanjšali stroške storitev.
V letu 2012 se bomo osredotočili na koncentracijo mlinarstva v
Mariboru, mlin v Ljubljani bomo zaprli. Združili bomo tudi proizvodnjo pol pečenih pekovskih izdelkov na eno lokacijo in zaprli
nekaj manjših pekarn.
Tudi pri skladiščenju in distribuciji izdelkov sledimo načelom
kakovosti, fleksibilnosti in odzivnosti. Dnevno oskrbujemo več
kot 2.500 odjemnih mest. To opravijo pogodbeni prevozniki, ki
mesečno prevozijo približno 500 tisoč kilometrov. Zaradi narave
morajo biti izdelki hitro distribuirani in prepeljani v treh temperaturnih režimih (normalni, hlajeni in globoko zamrznjeni). Hla-
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 72
jeni režimi se uporabljajo pri skladiščenju in distribuciji slaščic,
svežega testa in drugih podobnih izdelkov, globoko zamrznjeni
program pa zahteva posebne pogoje skladiščenja in prevoza
blaga do kupca v režimu najmanj –18 °C. Za prevoz nepakirane moke imamo najeta še posebna vozila – avtocisterne. Vsa
vozila so prirejena za prevoz živil, delujemo v skladu z zahtevami
HACCP in jih tudi redno nadziramo. Trajne izdelke skladiščimo
v distribucijskih centrih v Ljubljani in Mariboru, odprema svežih
izdelkov pa se izvaja neposredno iz pekarn.
zmanjševanjem števila neizdobav, povečali produktivnost v
skladiščih in centralizirali odpremo.
Leto 2011 je zaznamovala visoka rast cene dizelskega goriva,
ki pa nam jo je uspelo vsaj delno nadoknaditi s krčenjem relacij in zmanjševanjem števila prevoženih kilometrov. Povprečno
mesečno število prevoženih kilometrov se zaradi optimizacije
relacij konstantno znižuje že nekaj let in v primerjavi s predhodnim letom je bilo v letu 2011 nižje za 1 %. Nadaljevali smo z
Optimizirati in poenotiti želimo tudi dostavo trajnega programa,
kar bo najpomembnejši projekt v letu 2012. Spomladi 2012 bo
ves prevoz trajnega blaga potekal iz Ljubljane, določen način
ambulantne prodaje bomo zadržali le pri programu Natura in
Bio. Do nadaljnjega se bo z ambulantno prodajo distribuiralo še
testo, sveže testenine, piškote in biskvitno pecivo.
V drugi polovici leta smo z izvedli razgovore s ponudniki prevozov in na podlagi ponudb postavili cenik na prevožen kilometer.
Začeli smo s svežim programom, prvi rezultati pa so bili vidni v
zadnjih dveh mesecih leta 2011. Ukinjamo tudi zunanje izvajalce
za prevoz sendvičev. Distribucijo sendvičev premikamo na prevoznike svežega programa. Projekt bo zaključen v prvem polletju 2012.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 73
14 Naložbe
Družbe v Skupini Žito so v letu 2011 za nove naložbe namenile
3.849 tisoč EUR, kar je 33,4 % več kot v letu 2010.
Družba/vrednosti v EUR
Žito d.d.
Šumi bonboni d.o.o.
2011
2010
indeks
3.429.328
1.744.032
196,6
401.948
97.933
410,4
285.426
0,0
5.130
664.903
0,8
10.882
86.687
12,6
1.603
6.854
23,4
3.848.892
2.885.835
133,4
Žito Šumi d.o.o.*
Intes Storitve d.o.o.
Žito Maloprodaja d.o.o.
Šumi nepremičnine d.o.o.
Skupaj
*Žito Šumi je bil v letu 2011 pripojen družbi Žito d.d.
Naložbe Skupine Žito v obdobju 2007-2011 (v tisoč EUR)
10.000
Del sredstev smo namenili tudi pripravi in pridobivanju dokumentacije za selitev mlina iz Ljubljane v Maribor, ki bo realizirana
v letu 2012 ter dvigu kakovosti obvladovanja proizvodnih procesov za izpolnjevanje zahtev sistema HACCP, standarda IFS in
KOSHER standarda na liniji za izdelavo prepečenca.
Odprli smo pet Kruharn, novih trgovin s posebnim naborom
pekarskih in slaščičarskih izdelkov. S širitvijo prodajne mreže
bomo nadaljevali tudi v letu 2012. Obnovili in uredili smo tudi
nekaj klasičnih maloprodajnih enot ter širili program dopeke na
prodajnih mestih.
8.000
6.000
4.000
2.000
0
Največji del investicij v letu 2011 je bil namenjen modernizaciji
pakiranja in nakupu opreme za nove linije izdelkov. Za potrebe
pakiranja v proizvodnji riža in prepečenca smo kupili dva robota
in tako še dodatno avtomatizirali proces pakiranja od izdelka
do palete. Avtomatizirali smo proizvodnjo hrskov in na trg dali
novo pakiranje bio hrskov, z nakupom nove opreme za izdelavo
piškotov pa smo potrošnikom lahko ponudili novo linijo domačih piškotov. Posodobili smo tudi pakiranja in etiketiranja trajnih
in svežih pekarskih izdelkov, saj so potrebe kupcev po različnih
oblikah pakiranj iz dneva v dan večje.
2007
2008
2009
2010
2011
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 74
15 Sistemi kakovosti
V letu 2011 smo razširili certifikate IFS (International Food Standard) iz dosedanjih proizvodnih obratov – petih pekarn, čokolade in biskvitov, proizvodnje bonbonov in žvečilne gume, še na
PC Dolenjske pekarne za področje pekovskih izdelkov in keksov.
Potrdili smo oba certifikata sistema vodenja kakovosti po ISO
9001:2008, za družbi Žito d.d. in Šumi bonboni d.o.o. Ekipo notranjih presojevalcev smo še razširili na 89 usposobljenih notranjih
presojevalcev, ki pomagajo pri vzdrževanju sistema vodenja
kakovosti in varnosti živil.
Postavljenih ciljev, vezanih na zmanjšanje števila reklamacij v
2011, nismo v celoti dosegli. Pri reklamacijah izdelkov smo planirali 20-odstotno zmanjšanje, dosegli pa smo le 10-odstotno znižanje prijav glede na leto poprej. Pri nabavnih reklamacijah pa
je število prijav enako preteklemu letu. Število prijav, vezanih na
primesi v izdelkih se je zmanjšalo za tretjino. Prav tako je precej
manj prijav pri bonbonih.
Področje vodenja varnosti živil je bilo leta 2011 nekoliko mirnejše. Imeli smo en umik živila zaradi neskladnosti. Letos smo
posvetili veliko pozornosti problemu križnega prenosa alergenov, ki je v naših razmerah suhega čiščenja težje obvladljivo.
Aktivnosti sistema vodenja varnosti živil so bile usmerjene tudi v
nov program sendvičev, ki je s tega vidika zahtevnejši.
V razvojno-tehnološki službi so poskrbeli, da je Skupina Žito
razširila sortiment certificiranih BIO izdelkov, s katerimi poskušamo osvajati tudi kupce na tujih trgih. Prav tako smo za namene
izvoza certificirali dva trajna pekovska izdelka za področje Kosher
hrane.
2
Letno poročilo 2011 / Poslovno poročilo / 75
16 Načrti za leto 2012
Nadzorni svet družbe Žito d.d. je dne 23. 12. 2011, potrdil Poslovni
načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto 2012, v katerem
načrtujemo rast prodaje in dobička. Čisti dobiček je planiran
v višini 3,7 mio EUR. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
(EBITDA) bo znašal 11,4 mio EUR, delež EBITDA v prihodkih pa
bo znašal 9,7 %. Dodana vrednost na zaposlenega bo dosegla
30.000 EUR.
Skupna načrtovana rast prodaje za prihodnje leto znaša 1,5 %,
od tega bo na domačem trgu ostala na ravni leta 2011, na tujih
trgih pa načrtujemo 10,5 % rast. Rast prodaje bo največja v stebru Konditorstvo, kjer bo 4,5-odstotna, medtem ko se bo v drugih stebrih gibala med 1,3 in 2,5 %. Višjo prodajo pričakujemo
tudi v lastni maloprodaji, kjer nameravamo odpreti 5 do 8 novih
poslovalnic.
Stroški materiala in nabavne vrednosti porabljenega blaga bodo
znašali 57,8 mio EUR, kar je 0,6 % manj kot v letu 2011. Trgi Žitovih
najpomembnejših surovin so se sicer v zadnjih mesecih stabilizirali, kljub temu pa cene ostajajo na zelo visokih ravneh. Cena
sladkorja na svetovnih borzah se je v obdobju 2009-2011 povečala za 200 %, pšenice za 75 % in kakava za 20 %. Načrtovana
cena pšenice v letu 2012 je sicer za desetino nižja od cene v letu
2011, vendar še vedno bistveno višja kot v preteklih letih, cena
sladkorja in z njim povezanih surovin (glukozni in bonbonski
sirup, posipi) pa bo od letošnje višja še za desetino.
Za investicije bo namenjenih 7 mio EUR, od tega se polovica
nanaša na dve veliki investiciji: selitev mlina iz Ljubljane v Maribor in modernizacijo proizvodnje v pekarni Kruh pecivo.
Pozitivni učinki implementacije lani sprejete strategije so se v
letu 2011 že pokazali na prodajni strani. Po letih padanja prodaje
smo trend uspeli obrniti v pozitivno smer, kar je bil tudi eden od
najpomembnejših ciljev. Tudi v letu 2012 ostaja primarna naloga
rast prodaje in utrjevanje moči lastnih blagovnih znamk, ki bosta
ob nadaljnji konsolidaciji proizvodnje in racionalizaciji sredstev
že pokazali pomembne učinke tudi na večji dobičkonosnosti.
Negotove razmere na surovinskem trgu bomo v Skupini Žito
uravnavali s številnimi ukrepi, med drugim z novimi nabavnimi
potmi in optimiziranjem naročil dobaviteljem. Dogovarjanja
glede odkupa pšenice, ki so potekala med slovenskimi pridelovalci in predelovalci pšenice v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, so se izkazala kot uspešna, saj je Skupina Žito v
letu 2011 odkupila 30 % več slovenske pšenice, zato bomo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevala tudi v prihodnje.
Tako kot ljudje tudi vsak kruh v
sebi skriva prav posebno sredico.
Ta nas pogosto prijetno preseneti z
raznolikostjo sestavin in nepričakovano
mehkobo. Prav vsaka pa nosi sebi lasten
karakter, ki se odraža v izjemnosti
okusov, okusov z veliko začetnico.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 77
3TRAJNOSTNI
RAZVOJ
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 78
17 Zaposleni
Na dan 31. 12. 2011 je bilo v Skupini Žito 1.248 zaposlenih. Glede
na stanje ob koncu leta 2010 se je število zmanjšalo za 57, oziroma za 4,4 %. Delež zaposlenih za določen čas je znašal 4,5 %,
vsi drugi imajo zaposlitev za nedoločen čas.
V letu 2011 smo v Skupini Žito zaposlili 139 novih sodelavcev,
medtem ko je delovno razmerje prenehalo 184 sodelavcem.
Odliv je delno posledica naravne upokojitve ter delno reorganizacije in centralizacije poslovnih procesov.
Število zaposlenih po posameznih družbah Skupine Žito na dan 31. 12. 2011
Družba
31. 12. 2011
31. 12. 2010
razlika
indeks
Žito d.d.
851
913
-62
93,2
Šumi bonboni d.o.o.
150
147
3
102,0
92
101
-9
91,1
154
139
15
110,8
LD Žito d.o.o., Zagreb
1
4
-3
25,0
Žito d.o.o., Beograd
0
1
-1
0,0
1.248
1.305
-57
95,6
Žito Maloprodaja d.o.o.
Intes Storitve d.o.o.
SKUPAJ
Ena izmed najpomembnejših nalog kadrovske službe je skrb za
optimalno zasedenost delovnih mest, ki jo obvladujemo tudi
s pospeševanjem notranje mobilnosti zaposlenih. Morebitne
viške, ki so posledica nenehne racionalizacije delovnih procesov,
rešujemo na način, ki je za zaposlenega najmanj boleč. Po drugi
strani pa se srečujemo z vedno večjim pomanjkanjem nekaterih profilov na trgu delovne sile. Najbolj iskani poklici so peki,
pomožni živilski delavci, skladiščniki viličaristi v hladilnicah ter
vzdrževalci.
Med letnimi dopusti in prazniki smo zaposlovali dijake in študente preko študentskega servisa in tudi najemali delavce preko
zaposlitvenih agencij. Povprečno smo imeli najetih 57 delavcev,
ki so opravili 10 tisoč ur mesečno. Na obvezno delovno prakso
smo sprejemali tudi dijake in študente, ki so bili dobrodošla
pomoč ob odsotnosti redno zaposlenih.
Povprečna starost zaposlenih je 44 let. V Skupini Žito je zaposlenih 52 % žensk in 48 % moških.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 79
Izobrazbena struktura zaposlenih
v obdobju 2007-2011
100 %
90 %
8%
9%
10 %
Ugodnosti za naše zaposlene
11 %
11 %
Na treh lokacijah imamo svoje počitniške kapacitete, ki jih za
letovanje lahko izkoristijo zaposleni in upokojenci.
80 %
70 %
60 %
55 %
55 %
39 %
40 %
57 %
Izobraževanje
50 %
40 %
30 %
20 %
10 %
0%
Vsi naši zaposleni prejemajo kot boniteto dodatno kolektivno
nezgodno zavarovanje, zaposleni za nedoločen čas pa še dodatno pokojninsko zavarovanje.
37 %
36 %
51 %
49 %
33 %
2007
2008
2009
2010
2011
I - III stopnja
IV - V stopnja
VI stopnja in več
Največji delež zaposlenih prihaja iz proizvodnje in temu primerna je tudi izobrazbena struktura: več kot polovica delavcev
ima poklicno ali srednjo izobrazbo. Opazen je padec deleža
zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe, kar lahko povežemo z
prenehanji zaposlitve starejših delavcev, ki praviloma niso imeli
formalne izobrazbe. Delež zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe
počasi, a konstantno raste; delno zaradi politike zaposlovanja
visoko usposobljenih strokovnjakov, delno zaradi višje stopnje
zmanjševanja zaposlenih v proizvodnih procesih v primerjavi s
strokovnimi službami.
V Žitu se zavedamo, da se lahko z izzivi sodobnega časa in globalne konkurence srečujemo le s pomočjo kompetentnih in
usposobljenih delavcev ter z zagotavljanjem kontinuitete na
ključnih funkcijah. Zato vedno več sredstev vlagamo v znanje in
razvoj vseh zaposlenih. V letu 2011 smo za izobraževanje namenili 119 tisoč EUR, kar je sicer manj kot leto poprej, vendar se
zmanjševanje stroškov odraža tudi v tem procesu. Največji del
se nanaša na kotizacije za strokovne seminarje in formalno izobraževanje ter na usposabljanje iz varstva pri delu.
V letu 2012 bomo v razvoj kadrov vložili še več sredstev in napora.
Zgraditi in izboljšati želimo kulturo medsebojnega zaupanja,
spoštovanja, sodelovanja in timskega dela, nenehnega učenja
ter odgovornega in učinkovitega dela. Na delavnicah bomo oblikovali skupna načela ravnanja z ljudmi. Prav tako bomo opredelili vrednote Skupine Žito na način, ki bo razumljiv in blizu slehernemu posamezniku.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 80
Varnost in zdravje pri delu
Za podjetje predstavlja visok odstotek bolniških odsotnosti
težave tako glede zagotavljanja nadomestila plač odsotnim
zaposlenim kot tudi glede nadomeščanja odsotnih pri opravljanju nalog. Zato močno poudarjamo varno delovno okolje
in zdravstveno preventivo. Sproti ugotavljamo, kateri dejavniki povzročajo bolezenska stanja, kot so npr. slabi pogoji dela
– ergonomija, ekologija, varstvo pri delu ipd. Za vsa delovna
mesta in tehnologije spremljamo tveganja nastanka nezgod in
zdravstvenih okvar, ki jih periodično ocenjujemo in s primernimi
varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi ravni.
V letu 2011 je bila povprečna odsotnost z dela zaradi bolezenskih izostankov (brez porodniške odsotnosti) 5,4-odstotna in se
je v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 1,5 odstotne točke.
Primerjava bolniških odsotnosti 2007–2011
8%
7%
6%
5%
2,9 %
2,6 %
2,5 %
3,2 %
2,3 %
4,4 %
3,5 %
3,3 %
3,7 %
3,1 %
2007
2008
2009
2010
2011
4%
3%
2%
1%
0%
boleznine v breme družbe
boleznine v breme ZZZS
Zaradi narave dela imamo med zaposlenimi relativno veliko
invalidov. Ob koncu leta 2011 je bilo v Skupini Žito zaposlenih
145 invalidov, kar predstavlja 11,6 % zaposlenih. V primerjavi z
letom 2010 se je delež invalidov v strukturi zaposlenih povečal
za 1 odstotno točko. Večji del invalidnosti nastaja zaradi alergij
na sestavine v proizvodnji. Invalidom zagotavljamo, da lahko
svoje delo nadaljujejo na svojih delovnih mestih, kjer upoštevamo omejitve iz odločb. V primeru da svojega dela ne morejo
več opravljati, pa poskrbimo za ustrezno prekvalifikacijo. Z
obsežnimi programi varstva pri delu, ustrezno tehnično opremljenostjo ter organizacijo dela poskušamo delovati čim bolj
preventivno in s tem zmanjševati možnosti za nastanek novih
invalidnosti.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 81
18 Družbeno okolje
18.1 Odnosi z javnostmi
V Skupini Žito se zavedamo pomena komunikacije in grajenja
dolgoročnih odnosov z vsemi deležniki, zato veliko pozornosti
posvečamo stalnemu komuniciranju in informiranju o vsebinah
našega delovanja, poslovanja in o aktivnostih, ki jih izvajamo v
skladu z našo strategijo. Pri tem poskušamo biti proaktivni in ne le
reaktivni. Tudi v letu 2011 smo se trudili, da smo celovito obveščali,
komunicirali in informirali tako interne kot tudi eksterne javnosti,
in sicer o vseh pomembnih informacijah povezanih s Skupino
Žito, o strateških načrtih in poslovanju, naših blagovnih znamkah
ter o širšem gospodarskem okolju, v katerega smo vpeti.
komunikacijskimi aktivnostmi smo medije obveščali o produktnih novostih in bili dejavni tudi v okviru spletnih družbenih
omrežij. Na Facebooku smo največ pozornosti namenili blagovni znamki Gorenjka, ki ima že dobro prepoznavno Facebook
stran, preko katere smo ustvarjali interakcijo med uporabniki in
Gorenjko ter utrjevali pozitivno podobo Gorenjke s pomočjo
objav v slogu okusnosti, sladkosnednosti, užitka, sreče. Gorenjkin profil na Facebooku ima danes več kot 50.000 oboževalcev,
kar je za slovensko blagovno znamko odličen rezultat.
Na področju odnosov z mediji smo vse leto sprotno in redno
obveščali medije o aktualnih poslovnih dogodkih v okviru Skupine Žito. Pozorno in pravočasno smo odgovarjali na vsa aktualna
medijska vprašanja, na spletni strani pa smo s tekočimi informacijami tudi redno posodabljali spletno medijsko središče. Z organizacijo sedaj že tradicionalnih novinarskih zajtrkov, ki smo jih
izvedli v marcu, avgustu in oktobru, smo predstavili poslovanje
Skupine Žito, razgrnili prihodnje načrte in razkrili trženjske aktivnosti. Na zadnjem, tretjem novinarskem zajtrku, smo se posvetili
tudi rekonstrukciji stanja v slovenski kmetijsko-živilski panogi in
z njim povezanim odkupom slovenske pšenice. Pri tem smo kot
eden izmed največjih slovenskih odkupovalcev žit imeli namreč
vidno vlogo.
Še posebej dejavni pri komunikaciji smo bili tudi v stebru Kruh.
Aprila smo odprli nove prodajalne kruha, ki smo jih poimenovali
Kruharne. V okviru otvoritve Kruharn smo organizirali okroglo
mizo za novinarje. Konec leta smo začeli tudi obširno kampanjo
»Kruh iz slovenske pšenice«, ki smo jo javnosti predstavili tako,
da smo del zadnjega novinarskega zajtrka, posvečenega odkupu
slovenske pšenice, namenili tudi predstavitvi novega kruha Slovenc. V okviru kampanje smo v času od 10. 10. 2012 do 31. 12.
2011 izvajali številne aktivnosti, ki so bile namenjene osveščanju
slovenskega potrošnika o pomenu uživanja prehrambenih izdelkov slovenskega porekla ali izdelkov iz slovenskih surovin. Tako
so bili v tem času vsi Žitovi kruhi, ki vsebujejo pšenično moko,
narejeni izključno iz slovenske pšenice. Sodelovali smo tudi z
donacijo kruha pri vseslovenski akciji Slovenski zajtrk v šolah.
S proaktivnim delovanjem smo v izbranih medijih gradili prepoznavnost in ugled naših ključnih blagovnih znamk. Z rednimi
Tudi trženjske aktivnosti za blagovni znamki Herba in 1001
cvet smo dopolnili z aktivnostmi v segmentu odnosov z mediji.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 82
Posebno pozornost smo posvetili 40. obletnici bonbonov Herba,
in v okviru obletnice prenovi embalaže in poskrbeli za nove
okuse. V okviru blagovne znamke 1001 cvet smo komunikacijsko
podprli prenovo embalaž in novih okusov s pomočjo medijsko
zanimivih nosilcev – slovenskih športnikov. Kot športnico nosilko
blagovne znamke smo medijsko posebej izpostavili Petro Majdič, ki je sodelovala tudi pri razvoju čaja Okus zmage.
Z našimi vlagatelji redno komuniciramo preko Seoneta, kjer
objavljamo vse aktualne informacije o našem poslovanju. Komunikacijo z našimi delničarji pa redno vzdržujemo tudi prek samostojne rubrike v okviru naše spletne strani.
Posebno skrb posvečamo tudi našim kupcem. Poleg redne
komunikacije in obiskov med letom smo v mesecu decembru za
njih pripravili tudi Prodajno konferenco za distributerje. Predstavili smo jim aktivnosti Skupine Žito na področju razvoja in proizvodnje naših izdelkov v letu 2011.
Veliko pozornost posvečamo tudi komunikaciji z našimi zaposlenimi, saj je pomembno, da se zaposleni v Skupini Žito počutijo dobro. Samo skupaj in s pozitivnim odnosom do dela lahko
namreč ustvarjamo prijetno in spodbudno delovno okolje. V
mesecu novembru smo tako prvič organizirali srečanja uprave
z vsemi zaposlenimi. Člani uprave so v mesecu dni obiskali vse
Žitove delovne enote in profitne centre v Sloveniji in zaposlenim predstavili poslovanje Skupine Žito, gospodarske razmere
v branži in načrte za prihodnost. Zaposleni so se tako neposredno spoznali s člani uprave, prav tako pa so lahko članom uprave
postavili vprašanja vezana na poslovanje in na odnose v Skupini
Žito. Srečanja so bila sprejeta pozitivno. Tovrstna krepitev odnosov med zaposlenimi vodi do boljšega poznavanja razmer v Žitu
in bo zato prav gotovo postala stalnica tudi v prihodnje.
Poleg internih srečanj med člani uprave in zaposlenimi smo za
izmenjavo koristnih informacij, vezanih na Žito, še naprej izdajali
interno glasilo Drobtinice. Glasilo vsi zaposleni prejmejo štirikrat
letno v tiskani obliki, v njem pa najdejo vse novosti, aktivnosti,
poslovne rezultate in druge koristne informacije, ki so povezane
s Skupino Žito ali z delom v njej. Prav tako smo v letu 2011 ohranili
tudi glasilo Drobtinice na kratko, ki izhajajo v vmesnem obdobju
med posameznimi številkami Drobtinic. Drobtinice na kratko so
namenjene hitremu informiranju zaposlenih o vseh aktualnih
dogodkih v Skupini Žito, prek elektronske pošte ali oglasnih
desk pa so dostopne vsem zaposlenim. V mesecu decembru
smo organizirali tudi novoletno zabavo za naše sodelavce. Na
vseh ravneh organizacije smo okrepili tudi sistem rednih sestankov in kolegijev.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 83
18.2 Družbena odgovornost in trajnostni razvoj
Naše odnose z okoljem gradimo na osnovi odgovornosti do vseh
segmentov družbe. In ker se v Skupini Žito zavedamo pomena
odgovornosti, je to postala tudi ena izmed temeljnih Žitovih
vrednot. Samo zavedanje ne zadošča, zato je pomembno, da
družbeno odgovorno ravnanje tudi uresničujemo. Odgovornosti zato ne izkazujemo zgolj z našim poslovanjem, temveč tudi
v odnosu do okolja v katerem delujemo in poslujemo. Ključni
stebri naše družbene odgovornosti so sponzoriranje športnih in
kulturnih aktivnosti, humanitarna dejavnost, skrb za trajnostni
razvoj lokalnega okolja, v katerem delujemo in ekološko varčen
odnos do okolja.
V Skupini Žito že vrsto leto podpiramo športnike, saj je športni
duh pomemben del zdravega načina življenja. Ponosni smo, da
smo še naprej podpornik naše smučarske reprezentance. Z blagovno znamko 1001 cvet smo tudi v letu 2011 podprli uspešne
slovenske nordijske športnike, med katerimi so Rok Fabjan, Rok
Marguč, Robert Kranjec, Matic Skube in Jakov Fak. V letu 2011
smo sponzorirali Rokometni klub Krim. S svojimi sponzorskimi
aktivnostmi pa smo se predstavili tudi na pomembnejših športnih dogodkih kot je tekma za svetovni pokal v smučanju – Zlata
lisica, vsakoletno finale svetovnega pokala v smučarskih skokih
v Planici in Ljubljanski maraton.
Sponzorirali smo tudi vrsto kulturnih in drugih dogodkov, ki so
pomembni z vidika krepitve odnosov in duha ter so povezani
z našim temeljnim poslanstvom – nuditi potrošnikom zdravo
in kakovostno življenje, s celostno ponudbo zdrave prehrane
za sodobnega posameznika in družino. Tako smo sponzorirali Festival Ljubljana, dogodke na Festivalu Lent, Čarobni dan
za družine v Arboretumu Volčji potok, humanitarni tek Europa
Donna, Lunin festival za najmlajše, Festival za tretje življenjsko
obdobje, Sejem narava in zdravje, sejem BioFach, Poslovno konferenco v Portorožu, Slovensko marketinško konferenco, Simpozij o visokem krvnem tlaku in številne druge manjše dogodke.
Ker se pogosto odzovemo tudi na prošnje socialno ogroženih,
smo v tem letu socialno ogroženim posameznikom in družinam,
ki so potisnjeni na rob preživetja, pomagali z Žitovimi izdelki.
Tako je 12 slovenskih družin vsak mesec prejelo paket hrane Žito,
ki so ga v dogovoru z Mercatorjem dvignili v njihovih poslovalnicah. Pogosto pomagamo tudi ustanovam, ki skrbijo za telesno
in duševno prizadete otroke: Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Slovenskemu združenju za duševno zdravje Šent, Mladinskemu centru Vič, Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v
duševnem razvoju Slovenije Sožitje in drugim. Z donacijami smo
popestrili sprevod Dedka Mraza v Ljubljani, podpiramo Slovenski Karitas in občasno številne druge humanitarne ustanove.
Vloga družbene odgovornosti Skupine Žito se kaže tudi preko
podpore slovenski samopreskrbi s hrano. Kot člani projektnih
skupin smo tudi letos aktivno sodelovali pri izvajanju dogovora
v žitni verigi, v okviru katerega smo v letu 2011 v primerjavi z
letom poprej povečali odkup slovenske pšenice za 30 % ter tako
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 84
z domačo oskrbo zagotovili polovico celotne lastne potrebe po
pšenici. S tem pomagamo pri slovenski prehranski samooskrbi,
dolgoročno pa glede na dogajanja na mednarodnih borzah, tudi
na ceno kruha v Sloveniji. Poleg odkupa smo na tem področju
izvajali številne aktivnosti, med katerimi velja izpostaviti informiranje in osveščanje slovenskega potrošnika, razvoj novih izdelkov ter spodbujanje ostalih živilskih podjetij za izvajanje aktivne
vloge v tem procesu.
Tudi letos smo bili eden izmed glavnih akterjev v akciji »Kupujmo
slovensko«, ki od leta 2008 poteka pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. V Žitu smo v kampanjo vstopili že v
samem začetku, saj kampanja predstavlja številne prednosti.
Ena izmed teh je poudarjanje kakovosti slovenskih izdelkov, po
drugi strani pa kampanja preko tega predstavlja pomemben
korak pri večanju osveščenosti slovenskega potrošnika in s tem
tudi samooskrbe slovenske družbe kot celote.
Družbene odgovornosti smo se lotili tudi na področju ekološko
zavednega ravnanja z našim okoljem. V letu 2011 smo nadaljevali s še bolj striktnim ločevanjem odpadkov, saj si želimo, da
bi v vseh proizvodnih enotah izvedli ločevanje že med samim
procesom nastajanja odpadka. Ta postopek bomo v prihodnje
poskušali zasnovati tako, da ob ločevanju ne bo motil proizvodnega procesa. Še posebej smo pri tem pozorni na odpadke, ki
jih je mogoče predelati in reciklirati.
V letu 2011 smo zasnovali projekt zmanjšanja svetlobne onesnaženosti okolja kot tudi zmanjšanja virov, ki povzročajo svetlobno
onesnaževanje. Oba projekta se bosta pričela izvajati v letu 2012.
V ta namen bomo v večini naših proizvodnih enot zamenjali
zunanjo razsvetljavo, v proizvodnih objektih pa notranjo razsvetljavo zamenjali z bolj varčnimi sijalkami.
Ker imamo v Skupini Žito veliko proizvodnih obratov z neizkoriščenimi strešnimi površinami, bomo te površine, kjer je to
smiselno in mogoče, izrabili za postavitev sončnih elektrarn. Še
naprej ostaja naš redni letni cilj zmanjševanje porabe energentov tako v proizvodnji kot v distribuciji.
Na področju trajnostnega razvoja smo že v letu 2011 pristopili k
projektu nabave domačih žit. V 2012 in naslednjih letih načrtujemo večanje deleža izdelkov narejenih iz domačih ekološko pridelanih surovin. V ta proces želimo privabiti čim več slovenskih
proizvajalcev in tako povečati delež slovensko pridelanih ekoloških surovin. Podobno velja tudi za področje konvencionalno
pridelanih surovin slovenskih pridelovalcev. Prav tu si želimo, da
bi s proizvajalci oziroma domačimi dobavitelji partnersko sodelovali na dolgi rok, kar zagotovo pozitivno vpliva na trajnostni
razvoj pridelave na ravni cele Slovenije, kjer smo lokalno najbolj
vpeti in kjer prodamo največ naših izdelkov.
3
Letno poročilo 2011 / Trajnostni razvoj / 85
19 Varovanje okolja
V Skupini Žito se zavedamo, da proizvodnja in distribucija hrane
vpliva na okolje. Zato vsako leto, tudi v 2011 usmerjamo pozornost k nižanju stroškov porabe energentov za proizvodnjo in
distribucijo, kjer se le pokaže ta možnost. Na področju zakonskih
predpisov varovanja okolja nismo imeli večjih pripomb s strani
inšpekcijskih nadzorov.
Še vedno je pomemben segment zmanjševanje in ustrezno
ločevanje odpadkov na mestu nastanka. Posebej smo pozorni
na odpadke, ki jih je možno predelati ali reciklirati. S tem zmanjšujemo tudi komunalne odpadke. Okrepili in centralizirali smo
tudi sodelovanje s predelovalci organskih odpadkov.
Projekt zamenjave zunanje razsvetljave v smislu zmanjševanja
svetlobnega onesnaževanja še traja. Izvedla se je montaža fotovoltaične elektrarne na strešnih površinah v PC Gradišče.
Na področju trajnostnega razvoja smo že v letošnjem letu pristopili k projektu nabave domačih surovin iz področja žit. V
naslednjih letih načrtujemo večanje deleža izdelkov narejenih iz
domačih ekološko pridelanih surovin. V ta proces želimo privabiti
čim več slovenskih proizvajalcev in tako povečati delež slovensko pridelanih ekoloških surovin. Podobno velja tudi za področje
konvencionalno pridelanih surovin slovenskih pridelovalcev. Na
tem področju si želimo, da bi s proizvajalci oziroma domačimi
dobavitelji partnersko sodelovali na dolgi rok, kar zagotovo pozitivno vpliva na trajnostni razvoj pridelave v Sloveniji.
Že majhen,
pravilno oblikovan
košček, ki skupaj z drugimi
sestavlja celoto popolne simetrije, je
dovolj, da nas v trenutku napolni z vsem,
kar potrebujemo. Prijetno stopljen
v nianse sladkosti,
polne vsega
dobrega.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 87
4RAČUNOVODSKO
POROČILO
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 88
20 Računovodski izkazi
20.1 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Žito
Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Žito
Postavka
Pojasnila
2011
2010
23.2
115.716.157
111.777.867
2. Sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje
147.357
-1.313.366
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
107.161
17.576
1. Čisti prihodki od prodaje
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
1.296.531
1.157.204
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-81.417.777
-70.605.137
6. Stroški dela
23.5
-25.481.638
-28.386.836
7. Odpisi vrednosti
23.6
-6.526.476
-6.795.934
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-820.292
-578.511
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
35.500
22.087
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
9.692
66.213
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
102.301
89.193
0
0
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.10
-1.202.134
-2.660.594
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.10
-49.454
-131.349
1.916.927
2.658.413
15. Poslovni izid
16. Davek od dobička
23.11
0
-538.561
17. Odloženi davki
23.12
-397.577
425.815
1.519.349
2.545.666
1.519.329
20
2.545.990
-324
4,31
7,22
18. Čisti poslovni izid
Pripadajoč
Večinski lastnik
Manjšinski lastnik
Čisti dobiček na delnico
Osnovni
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 89
Konsolidirani izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Skupine Žito
Postavka
Čisti dobiček obdobja
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
Odloženi davek
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
Prevedbene rezerve
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
Celotni vseobsegajoči donos
Delež obvladujoče družbe
Delež manjšinskih lastnikov
2011
2010
1.519.349
2.545.666
-313.745
-321.171
62.749
64.233
-250.996
-256.938
-18.523
88.391
-269.519
-168.547
1.249.830
2.377.119
1.249.810
2.377.443
20
-324
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
Konsolidirana bilanca stanja Skupine Žito
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2011
31. 12. 2010
69.536.008
72.044.589
372.244
530.344
371.874
529.996
370
348
61.024.325
62.664.418
1. Zemljišča in zgradbe
41.421.014
41.537.784
2. Oprema
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.15
1. Dolgoročne premoženjske pravice
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.16
18.269.683
20.609.954
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
985.892
382.950
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
347.736
133.730
774.377
793.690
III. Naložbene nepremičnine
23.17
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 90
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2011
31. 12. 2010
23.19
6.317.604
6.667.863
6.277.784
6.611.995
39.820
55.868
53.954
59.942
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
0
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
53.954
59.942
993.505
1.328.332
52.018.687
43.371.158
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Naložbe v druga podjetja
2. Dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
VI. Odložene terjatve za davek
23.19
23.12
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.20
723.084
1.058.033
II. Zaloge
23.21
19.502.167
15.010.002
12.974.314
8.523.923
325.272
291.358
6.148.030
5.762.545
54.551
432.176
38.757
29.502
38.757
29.502
30.187.675
26.169.956
28.197.893
24.341.889
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.19
2. Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
23.22
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
23.23
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
1.989.782
1.828.067
1.567.004
1.103.665
23.752
289
121.578.446
115.416.036
69.107.064
69.001.522
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
8.164.115
7.386.388
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
23.24
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
23.25
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 91
Postavka
Pojasnila
31. 12. 2011
31. 12. 2010
-472.056
-472.056
23.138.424
23.559.631
-528.783
-277.787
8.601
8.582
6.226.960
6.608.429
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3.467.365
3.594.887
2. Druge rezervacije
2.759.595
3.013.542
4.163.703
7.282.097
4.162.263
7.280.657
4.162.263
7.280.657
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
5. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
41.226.040
31.539.156
25.676.002
15.490.575
25.673.514
15.488.087
2.488
2.488
15.550.038
16.048.581
12.034.469
11.849.482
683.448
680.291
2.832.121
3.518.808
854.678
984.832
121.578.446
115.416.036
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
VII. Kapital manjšinskih lastnikov
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
23.26
23.27
I. Dolgoročne finančne obveznosti
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.27
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.28
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.29
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 92
Konsolidiran izkaz denarnih tokov
Postavka
2011
2010
1.916.926
2.658.412
1.156.942
2.572.294
-320.026
-35.881
0
-148.445
5.781.908
6.120.094
295.422
247.630
Denarni tokovi iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
8.831.172
11.414.104
Povečanje terjatev in AČR
-3.977.926
-1.911.237
Povečanje v zalogah
-4.492.165
4.078.372
-371.351
2.007.116
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
Popravki za:
Neto stroški financiranja
Dobiček pri prodaji OS
Spremembe v odloženih prihodkih iz državnih pomoči
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
Povečanje dolgoročnih rezervacij
-381.469
-162.333
-391.739
15.426.022
-1.054.096
-955.397
-493.967
-1.537.074
-1.939.516
12.933.551
-3.442.875
-1.253.145
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
614.944
57.637
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
-88.672
-135.707
0
404.000
9.692
15.133
35.500
19.996
-2.871.411
-892.086
Denarni tok iz poslovanja
Plačane obresti
Plačan davek od dobička
Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki iz naslova državnih pomoči
Prejete obresti
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
Neto denarni tokovi pri naložbenju
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 93
Postavka
2011
2010
29.200.000
13.550.654
-19.312.521
-21.083.181
0
0
Poplačila dolgoročno prejetih posojil
-3.118.394
-3.335.624
Dividende, izplačane večinskim delničarjem
-1.494.819
-1.481.533
0
0
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Dividende, izplačane manjšinskim delničarjem
Izplačila manjšinskih delničarjev
Neto denarni tokovi pri financiranju
Neto pritoki denarnih sredstev
denarna sredstva 1.1.
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
0
0
5.274.266
-12.349.684
463.339
-308.219
1.103.665
1.411.884
1.567.004
1.103.665
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 94
Konsolidiran izkaz gibanja kapitala Skupine Žito
V EUR
Stanje 1. 1. 2011
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek
iz prevred­
notenja
Zadržani
dobički
Večinski
kapital
Manjšinski
kapital
Skupaj
kapital
14.846.937
23.949.827
7.386.388
-472.056
-277.787
23.559.631
68.992.940
8.582
69.001.522
1.519.330
1.519.320
19
1.519.339
Vnos čistega poslovnega
izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
izid obdobja skupaj
-18.523
0
0
-18.523
-250.996
0
-250.996
-269.519
1.519.330
Odkup manjšinskega
kapitala
Dividende delničarjem
(pojasnilo 23.14)
Razporeditev čistega
poslovnega izida po sklepu
uprave in nadzornega
sveta (pojasnilo 23.25)
796.250
Drugo
1.249.801
-269.519
19
1.249.820
0
0
-1.516.808
-1.516.808
-1.516.808
-796.250
0
0
372.531
372.531
372.531
Stanje 31. 12. 2011
14.846.937
23.949.827
8.164.115
-472.056
-528.783
23.138.424
69.098.464
8.601
69.107.064
Stanje 1. 1. 2010
14.846.937
23.949.827
7.297.997
-472.056
-20.849
22.694.010
68.295.866
187.928
68.483.794
2.545.990
2.545.990
-324
2.545.666
Vnos čistega poslovnega
izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
izid obdobja skupaj
88.391
0
0
88.391
-256.938
0
-256.938
Odkup manjšinskega
kapitala
Dividende delničarjem
Stanje 31. 12. 2010
14.846.937
23.949.827
7.386.388
-472.056
-277.787
-168.547
-168.547
2.545.990
2.377.443
-324
2.377.119
-198.836
-198.836
-179.022
-377.858
-1.481.533
-1.481.533
23.559.631
68.992.940
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del uskupinjenih računovodskih izkazov.
-1.481.533
8.582
69.001.522
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 95
20.2 Računovodski izkazi družbe Žito d.d.
Izkaz poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
Pojasnila
2011
2010
23.2
106.431.584
105.337.858
2. Sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje
303.791
-856.198
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
107.161
17.576
1. Čisti prihodki od prodaje
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
843.630
737.977
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-78.710.181
-71.049.134
6. Stroški dela
23.5
-19.384.336
-22.277.165
7. Odpisi vrednosti
23.6
-5.936.072
-6.014.391
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-679.298
-410.282
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
35.500
22.087
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
232.624
299.817
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
92.314
96.876
0
0
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.10
-1.248.789
-2.695.277
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.10
-8.219
-8.466
2.079.708
3.201.276
15. Poslovni izid
16. Davek od dobička
23.11
0
-538.561
17. Odloženi davki
23.12
-412.366
-122.948
1.667.342
2.539.765
18. Čisti poslovni izid
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 96
Izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
2011
2010
1.667.342
2.539.765
-313.745
-321.166
62.749
64.233
-250.996
-256.928
-250.996
-256.928
1.416.346
2.282.827
31. 12. 2011
31. 12. 2010
64.281.773
66.219.121
371.874
529.738
371.874
529.738
49.394.574
50.113.817
1. Zemljišča in zgradbe
32.570.197
32.546.907
2. Proizvajalne naprave in stroji
13.214.014
14.243.441
2.506.965
2.870.839
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
813.892
382.950
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
289.506
69.680
2.983.149
793.690
Čisti dobiček obdobja
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
Odloženi davek
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
Celotni vseobsegajoči donos
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
Bilanca stanja Žito d.d.
Postavka
Pojasnila
SREDSTVA
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.15
1. Dolgoročne premoženjske pravice
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.16
3. Druge naprave in oprema
III. Naložbene nepremičnine
23.17
IV. Dolgoročne finančne naložbe
10.664.562
14.108.973
1. Naložbe v družbe v skupini
23.18
4.346.969
7.442.617
2. Naložbe v druga podjetja
23.19
6.277.773
6.611.003
3. Dolgoročna posojila
23.19
39.820
55.353
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 97
Postavka
V. Dolgoročne poslovne terjatve
Pojasnila
31. 12. 2011
31. 12. 2010
23.19
46.486
41.214
46.486
41.214
821.128
631.689
56.897.607
49.508.981
3. dolgoročne poslovne terjatve do drugih
VI. Odložene terjatve za davek
23.12
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.20
669.030
1.003.978
II. Zaloge
23.21
17.359.986
12.887.453
11.644.962
7.173.983
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
102.771
112.236
5.560.095
5.188.401
52.158
412.833
6.538.757
7.321.609
2. Kratkoročna posojila
6.538.757
7.321.609
a) Kratkoročna posojila družbam v skupini
6.500.000
7.294.294
38.757
27.315
31.595.844
27.633.464
1.967.603
3.055.809
28.124.776
23.268.186
1.503.465
1.309.469
733.990
662.477
680
898
121.180.060
115.729.000
71.130.577
71.268.460
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
8.019.880
7.223.630
-472.057
-472.057
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.19
b) Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
23.22
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
V. Denarna sredstva
23.23
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
23.24
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
23.25
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 98
Postavka
Pojasnila
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.26
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
23.27
I. Dolgoročne finančne obveznosti
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
31. 12. 2011
31. 12. 2010
25.314.772
25.997.909
-528.783
-277.787
3.142.110
3.482.556
2.677.878
2.888.987
464.232
593.569
4.163.703
7.282.097
4.162.263
7.280.657
4.162.263
7.280.657
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
5. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
41.974.324
33.049.878
28.223.154
18.769.575
2.547.152
3.279.000
25.673.514
15.488.087
2.488
2.488
13.751.170
14.280.303
1.058.760
1.050.760
10.451.685
10.374.722
49.320
70.390
2.191.406
2.784.431
769.346
646.009
121.180.060
115.729.000
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.27
1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
4. druge kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.28
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKORČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
23.29
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 99
Izkaz denarnih tokov Žito d.d.
Postavka
2011
2010
2.079.708
3.201.274
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
Popravki za:
Neto stroški financiranja
980.665
2.284.963
-320.026
-35.881
4.978.080
5.126.784
246.535
246.099
Denarni tokovi iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
7.964.962
10.823.239
Povečanje terjatev in AČR
-4.027.244
-1.788.756
Povečanje v zalogah
-4.472.533
4.404.884
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
-530.796
1.134.687
Povečanje dolgoročnih rezervacij
-340.446
-391.676
-1.406.057
14.182.378
-1.026.803
-989.484
-493.681
-1.434.995
-2.926.540
11.757.899
-3.442.867
-1.932.526
1.385.975
399.633
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
-88.680
-135.707
Prejete obresti
232.624
285.889
-1.036.249
0
552.436
0
35.500
19.996
-2.361.261
-1.362.715
Dobiček pri prodaji OS
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev
Denarni tok iz poslovanja
Plačane obresti
Plačan davek od dobička
Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Izdatki za dana posojila
Prejemki od danih posojil
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
Neto denarni tokovi pri naložbenju
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 100
Postavka
2011
2010
31.672.000
16.327.654
-21.699.472
-22.202.401
0
0
Poplačila dolgoročno prejetih posojil
-3.118.394
-3.335.624
Dividende, izplačane večinskim delničarjem
-1.494.819
-1.481.533
Neto denarni tokovi pri financiranju
5.359.315
-10.691.904
Neto pritoki denarnih sredstev
71.513
-296.720
denarna sredstva 1.1.
662.477
959.197
733.990
662.477
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 101
Izkaz gibanja kapitala Žito d.d.
V EUR
Stanje 1. 1. 2011
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek iz
prevred­
notenja
Zadržani
dobički
Skupaj
kapital
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-277.787
25.997.910
71.268.461
1.667.342
1.667.342
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni izid obdobja skupaj
-250.996
0
0
0
0
-250.996
Dividende delničarjem (pojasnilo 23.14)
Razporeditev poslovnega izida po sklepu
uprave in nadzornega sveta (pojasnilo 23.25)
796.250
Drugo
-250.996
1.667.342
1.416.346
-1.516.808
-1.516.808
-796.250
0
-37.421
-37.421
Stanje 31. 12. 2011
14.846.937
23.949.827
8.019.880
-472.056
-528.783
25.314.772
71.130.578
Stanje 1. 1. 2010
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-20.849
24.939.678
70.467.167
2.539.765
2.539.765
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Drugi obsežni prihodek
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
-256.938
0
0
0
0
-256.938
2.539.765
-1.481.533
-1.481.533
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-277.787
25.997.910
71.268.461
Dividende delničarjem
Stanje 31. 12. 2010
-256.938
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
2.282.827
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 102
21 Podatki o družbi
Skupinski računovodski izkazi Skupine Žito in računovodski
izkazi družbe Žito d.d. so bili za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011, potrjeni na seji uprave dne 19. 3. 2012. Družba Žito d.d.
je delniška družba, ustanovljena v Republiki Sloveniji. Delnice
družbe so uvrščene na borznem trgu Ljubljanske borze.
Dejavnost Skupine Žito je naslednja:
• pekarstvo,
• slaščičarstvo,
• zamrznjena hrana,
• mlinarstvo,
• biskvitno pecivo in keksi,
• testeninarstvo,
• bomboni, žvečilna guma,
• proizvodnja čajev, riža in začimb.
Sestava Skupine Žito je prikazana v spodnji tabeli:
Ime odvisne družbe
Država
Delež v kapitalu
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Slovenija
100,00 %
Šumi Bonboni d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Slovenija
99,55 %
Žito Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Šumi Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00 %
Hrvaška
100,00 %
Srbija
100,00 %
Makedonija
100,00 %
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 103
22 Povzetek pomembnih
računovodskih usmeritev
Izjava o skladnosti
Novo sprejeti standardi in pojasnila
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel
Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) in Evropska
unija ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP).
Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih in
posamičnih računovodskih izkazov, so enake kot v preteklih letih,
z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih standardov in pojasnil,
ki so stopili v veljavo s 1. 1. 2011 in so navedeni v nadaljevanju:
Na dan bilance stanja, glede na proces potrjevanja standardov
v EU, ni razlik v računovodskih usmeritvah družbe Žito d.d. in
Skupine Žito in med uporabljenimi Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP) ter Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela EU.
Družba Žito d.d. in Skupina Žito nista predčasno uporabili nobenega standarda, kjer uporaba spremenjenih standardov ni bila
zahtevana v letu 2011.
Osnove za pripravo
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen sredstev, namenjenih za prodajo in izvedenih finančnih
inštrumentov, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih
letih, z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih standardov in
pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1. 1. 2011 in so navedeni v nadaljevanju.
Upoštevanje novih standardov in pojasnil ni vplivalo na finančni
položaj in poslovanje Skupine Žito ali družbe Žito d.d. v obravnavanem obdobju.
MRS 24 – Razkrivanje povezanih strank.
Sprememba MRS 24 natančneje določa in poenostavlja opredelitev povezane osebe. Prav tako se zmanjšuje obseg razkritij
transakcij družbe v državni lasti z državo in ostalimi družbami v
državni lasti. Spremembe veljajo za obdobja za začetkom 1. 1.
2011 ali kasneje. Spremembe je treba uporabiti za nazaj. Sprememba nima vpliva na računovodske izkaze družbe Žito d.d. in
Skupine Žito.
MRS 32 – Finančni inštrumenti: Predstavljanje –
Razvrščanje pravic do nakupa delnic (dopolnilo).
Dopolnilo standarda se nanaša na pravice za nakup delnic za
fiksen znesek v tuji valuti, ki so bile v obstoječem standardu
obravnavane kot finančne obveznosti iz naslova izvedenega
finančnega inštrumenta. Dopolnilo določa, da se v primeru
izpolnjenih določenih pogojev takšne pravice razvrsti kot kapitalski inštrument ne glede na tujo valuto, v kateri je denominirana izklicna cena. Dopolnilo velja za obdobja z začetkom 1. 2.
2010 ali kasneje. Dopolnilo nima vpliva na računovodske izkaze
družbe Žito d.d. in Skupine Žito.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 104
Dopolnilo k OPMSRP 14 – Predplačila na podlagi
zahteve glede minimalnega financiranja.
MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja.
Dopolnilo k OPMSRP 14 velja za obdobja z začetkom 1. 1. 2011
z uporabo za nazaj. Dopolnilo vsebuje navodilo za oceno iztržljive vrednosti čistih sredstev pokojnin. Dopolnilo omogoča
družbam, da predplačilo na podlagi zahteve glede minimalnega
financiranja obravnavajo kot sredstvo. Dopolnilo nima vpliva na
računovodske izkaze družbe Žito d.d. in Skupine Žito.
Izboljšava pojasnjuje obravnavo spremembe računovodskih
usmeritev v letu sprejetja MSRP-jev, po objavi medletnega računovodskega poročila v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Družbi, ki prvič uporablja MSRP-je, omogoča, da
dogodkovno pošteno vrednost pripozna kot predpostavljeno
vrednost. Poleg tega standard razširja pojem »predpostavljena
vrednost« nepremičnin, naprav in opreme ali neopredmetenih
sredstev z vključitvijo postavk reguliranih dejavnosti, katerih
ceno določa upravni organ.
OPMSRP 19 – Poravnava finančnih
obveznosti s kapitalskimi inštrumenti.
Velja za obdobja z začetkom po 1. 7. 2010. Pojasnilo podrobneje pojasnjuje, da se kapitalski inštrumenti, ki jih družba izda
upniku v zamenjavo za finančne obveznosti, obravnavajo kot
plačilo obveznosti. Pri tem so kapitalski inštrumenti izmerjeni
po pošteni vrednosti. Če poštene vrednosti kapitalskih inštrumentov ni moč zanesljivo izmeriti, se le-ti izmerijo po pošteni
vrednosti ukinjene obveznosti. Vse dobičke in izgube družba
pripozna nemudoma v izkazu poslovnega izida. Pojasnilo nima
vpliva na računovodske izkaze družbe Žito d.d. in Skupine Žito.
Izboljšave MSRP
Maja 2010 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavil izboljšave MSRP in izdal sklop dopolnil in
sprememb k tem standardom predvsem z namenom odpraviti
vsa neskladja in podrobneje pojasniti besedilo. Te spremembe
so začele veljati za obdobja z začetkom 1. 7. 2010 ali 1. 1. 2011.
Navedene izboljšave nimajo vpliva na računovodske izkaze
družbe Žito d.d. in Skupine Žito.
MSRP 3 – Poslovne združitve.
Spremenjene so možnosti merjenja neobvladujočega deleža.
Samo sestavine neobvladujočega deleža, ki predstavljajo sedanje lastništvo, ki daje lastniku pravico do sorazmerne udeležbe
v čistih sredstvih družbe v primeru likvidacije, se izmerijo ali
po pošteni vrednosti ali po sedanjem proporcionalnem deležu
lastniškega inštrumenta v opredeljivih čistih sredstvih prevzete
družbe. Vse ostale sestavine se izmerijo na datum prevzema po
pošteni vrednosti. Spremembe so začele veljati za obdobja z
začetkom 1. 7. 2010 ali kasneje.
Druga izboljšava se nanaša na pojasnilo, da se pogojna plačila,
nastala iz poslovne združitve pred sprejetjem MRSP 3R (kot je
bil spremenjen v letu 2008), računovodsko evidentira v skladu z
MSRP 3, sprejetim v letu 2005.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 105
Zadnja izboljšava pa se nanaša na ne-zamenjane in prostovoljno
zamenjane nagrade iz naslova plačil na podlagi delnic ter njihova računovodska obravnava v okviru poslovnih združitev.
pogojnih sredstvih in obveznostih v medletnih zgoščenih (skupinskih) računovodskih izkazih.
OPMSRP 13 – Programi nagrajevanja zvestobe kupcev.
MSRP 7 – Finančni inštrumenti: Razkritja.
Sprememba je namenjena poenostavitvi razkritij z zmanjšanjem
obsega razkritij glede prejetih zavarovanj in izboljšanja razkritij
z zahtevo po vključitvi kvalitativnih informacij za lažjo interpretacijo kvantitativnih informacij. Spremembe so začele vejati za
obdobja z začetkom 1. 1. 2011 ali kasneje.
Pri določitvi poštene vrednosti nagradnih dobropisov mora
družba upoštevati popuste in spodbude, ki bi jih drugače ponudila svojim kupcem, ki ne sodelujejo v programu nagrajevanja
zvestobe kupcev. Sprememba je začela veljati za obdobja z
začetkom 1. 1. 2011 ali kasneje.
Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna
MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov.
Sprememba pojasnjuje, da možnost predstavitve sestavin drugega vseobsegajočega donosa vključuje njihovo predstavitev v
izkazu gibanja kapitala ali pojasnilih k računovodskim izkazom.
Sprememba je začela veljati za obdobja z začetkom 1. 1. 2011 ali
kasneje.
MRS 27 – Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi.
Izboljšava navaja, da se prehodne določbe MRS 27R, kot je bil
spremenjen v letu 2008, ustrezno uporabijo tudi za kasneje
spremenjene standarde. Izboljšava je začela veljati za obdobja z
začetkom 1. 7. 2010 ali kasneje.
MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje.
Sprememba zahteva dodatna razkritja poštenih vrednosti in
sprememb v razvrstitvi finančnih sredstev, kot tudi sprememb v
•
Skladno z zahtevami MSRP in EU bosta morali družba Žito
d.d. in Skupina Žito za prihodnja obdobja upoštevati sledeče
dopolnjen in spremenjen standard:
MSRP 7 – Finančni inštrumenti: Razkritja
– Prenos finančnih sredstev.
Sprememba standarda je stopila v veljavo za obdobja z začetkom 1. 7. 2011 ali kasneje in določa razkritja o prenosih finančnih
sredstev, in sicer takšnih prenosih, ki pomenijo popolno odpravo
pripoznanja finančnega sredstva in o takšnih, ki to ne pomenijo.
Sprememba zahteva uporabo za nazaj.
Družba Žito d.d. in Skupina Žito nista predčasno uporabili standarda, ki še ni veljaven in bo pričel veljati v prihodnosti.
•
Skladno z zahtevami MSRP bosta morali družba Žito d.d. in
Skupina Žito za prihodnja obdobja upoštevati sledeče nove,
prenovljene ali dopolnjene standarde in pojasnila (v primeru, da jih bo sprejela EU):
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 106
MSRP 7 – Finančni inštrumenti: Razkritja (sprememba) –
pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.
Sprememba velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali
pozneje. Spremenjeni standard uvaja skupne zahteve po razkritjih, ki bi uporabnikom nudila informacije, ki so koristne za
oceno učinka ali morebitnega učinka pobotanj na finančni položaj podjetja. Dopolnilo MSRP 7 morajo podjetja uporabiti za
nazaj. EU še ni sprejela spremembe standarda.
MSRP 9 – Finančni inštrumenti.
Ta standard nadomešča MRS 39 z začetkom obvezne uporabe
za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2015. Do sedaj sprejeti prvi del
standarda postavlja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja
finančnih sredstev. EU standarda še ni sprejela.
MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi.
Ta standard nadomešča del standarda MRS 27 Konsolidirani in
ločeni računovodski izkazi, ki se nanaša na skupinske računovodske izkaze, z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. MSRP 10 vzpostavlja model enotnega obvladovanja za vse družbe. To bo od poslovodstva zahtevalo, da skrbno
pretehta, katere družbe so obvladovane, in posledično uskupinjene. Standard tudi spreminja definicijo obvladovanja družbe.
EU standarda še ni sprejela.
MSRP 11 – Skupni dogovori.
Ta standard nadomešča standard MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih in SOP 13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni pri-
spevki podvižnikov. Nov standard opredeljuje samo še dve vrsti
skupnih vlaganj, pri katerih je možno obvladovanje, in sicer skupno delovanje (joint operations) in skupaj obvladovano podjetje
(joint venture). Standard uporablja definicijo obvladovanja, kot
je navedena v standardu MSRP 10. Ravno tako standard ukinja
možnost proporcionalnega uskupinjevanja za skupaj obvladovana podjetja, s čimer je možna samo še kapitalska metoda uskupinjevanja. Začetek obvezne uporabe standarda je za obdobja,
ki se začnejo 1. 1. 2013. EU standarda še ni sprejela.
MSRP 12 – Razkrivanje deležev v drugih družbah.
Ta standard, z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013, vključuje vsa razkritja v zvezi s skupinskimi računovodskimi izkazi, vsebovanimi v MRS 27 Konsolidirani in ločeni
računovodski izkazi, kakor tudi razkritja, vsebovana v MRS 28
Finančne naložbe v pridružena podjetja in MRS 31 Deleži v skupnih vlaganjih. Hkrati pa so določena tudi številna nova razkritja,
predvsem v zvezi z uporabljenimi predpostavkami za določitev,
ali družba obvladuje drugo družbo. EU standarda še ni sprejela.
MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti.
Nov standard ima začetek obvezne uporabe za obdobja, ki se
začnejo 1. 1. 2013. MSRP 13 ne spreminja vodila, kdaj naj družba
uporabi pošteno vrednost, ampak daje napotke, kako meriti
pošteno vrednost finančnih in drugih sredstev ter obveznosti,
ko je to obvezno ali pa dovoljeno po MSRP. EU standarda še ni
sprejela.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 107
MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov:
Predstavitev postavk v drugem vseobsegajočem donosu.
Sprememba MRS 1 spreminja združevanje postavk, predstavljenih v drugem vseobsegajočem donosu. Postavke drugega vseobsegajočega donosa, ki so lahko ali bodo v prihodnosti »prenesene« v izkaz poslovnega izida bodo prikazane ločeno od tistih,
ki nikoli niso pripoznane v izkazu poslovnega izida. Sprememba
se začne uporabljati za letna obdobja z začetkom na ali po 1. 7.
2012, vendar EU spremembe še ni sprejela.
MRS 12 – Odloženi davek (dopolnilo).
Sprememba se začne uporabljati za letna obdobja z začetkom
na ali po 1. 1. 2012. Ta sprememba se nanaša na določitev odloženega davka za naložbene nepremičnine, vrednotene po pošteni
vrednosti. Cilj te spremembe je vključiti a) predpostavko, da se
odloženi davek, za naložbene nepremičnine vrednotene po
pošteni vrednosti v skladu z MRS 40, določi na podlagi domneve,
da se bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnila s prodajo in b) zahtevo, da se odloženi davek za sredstva, ki
se ne amortizirajo in so vrednotena po modelu prevrednotenja
iz MRS 16, vedno meri na osnovi prodajne vrednosti teh sredstev. EU sprememb še ni sprejela.
v izkazu poslovnega izida ali pa v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Spremembe se začnejo uporabljati za letna obdobja z začetkom na ali po 1. 1. 2013. EU sprememb še ni sprejela.
MRS 27 – Ločeni računovodski izkazi.
Standard je bil izdan maja 2011 zaradi novih standardov MRSP 10,
MSRP 11 in MRSP 12. MRS 27 Ločeni računovodski izkazi tako vsebuje računovodsko obravnavo in razkritja za naložbe v odvisne,
pridružene družbe in skupne podvige v ločenih računovodskih
izkazih družbe. Začetek uporabe standarda je za letna obdobja z
začetkom na ali po 1. 1. 2013. EU standarda še ni sprejela.
MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena
podjetja in skupne podvige.
Standard je bil izdan maja 2011 zaradi novih standardov MRSP
10, MSRP 11 in MRSP 12. MRS 28 tako po novem vsebuje računovodsko obravnavo naložb v pridružene družbe in zahteve za
uporabo kapitalske metode pri uskupinjevanju naložb v pridružene družbe in skupne podvige. Začetek uporabe standarda je
za letna obdobja z začetkom na ali po 1. 1. 2013. EU standarda še
ni sprejela.
MRS 19 – Zaslužki zaposlencev (dopolnilo).
MRS 32 – Finančni inštrumenti: Predstavljanje (sprememba)
– pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti.
Odbor je junija 2011 izdal številne spremembe standarda MRS 19.
Poglavitna sprememba se nanaša na ukinitev mehanizma koridorja (»corridor mechanism«) za pripoznavanje sprememb programa z določenimi zaslužki. To pomeni, da se vse spremembe
pripoznajo ob nastanku, in sicer odvisno od vrste spremembe
Standard velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali
pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Dopolnilo
pojasnjuje pomen izraza “trenutno ima pravnomočno pravico
do pobotanja” in obenem pojasnjuje uporabo MRS 32 sodil za
pobotanje pri sistemih poravnave (kot na primer sistemi cen-
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 108
tralne klirinške hiše), ki uporabljajo bruto mehanizme poravnave,
ki pa niso sočasni. Dopolnila k MRS 32 morajo podjetja uporabiti
za nazaj. Kadar se podjetje odloči za zgodnejšo uporabo standarda, mora to dejstvo razkriti in obenem upoštevati zahteve po
razkritjih, ki jih uvajajo dopolnila k MSRP 7 Pobotanje finančnih
sredstev in obveznosti. Tega dopolnila še ni potrdila EU.
OPMSRP 20 – Stroški odkopa v proizvodni
fazi površinskega rudnika.
OPMSRP 20 obravnava stroške odstranjevanja odpadnega materiala (odkopa) pri odprtih kopih v proizvodni fazi rudnika. Pojasnilo predstavlja odmik od uporabe pristopa povprečnega razmerja med volumnom odpadnega materiala in izkopane rude v
obstoječi življenjski dobi rudnika, ki se ga pri poročanju v skladu
z MSRP poslužujejo številne družbe s področja rudarstva in pridobivanja kovin. Začetek uporabe pojasnila je za letna obdobja
z začetkom 1. 1. 2013 ali kasneje. EU pojasnila še ni sprejela. Pojasnilo ne bo vplivalo na finančni položaj ali poslovanje družbe
Žito d.d. in Skupine Žito.
Družba Žito d.d. in Skupina Žito pregledujeta vpliv še neobveznih standardov in pojasnil in v tem trenutku še nista ocenili
vpliva novih zahtev. Družba Žito d.d. in Skupina Žito bosta uporabili nove standarde in pojasnila v skladu z zahtevami le-teh v
primeru, da jih EU sprejme.
Osnovne usmeritve
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti bilančnih postavk, razen za sredstva, vrednotena po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in sredstva namenjena za
prodajo, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.
Računovodski izkazi so prikazani v evrih.
Pomembne računovodske ocene
Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstva določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost
sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov
družbe v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Poslovodske ocene med drugim zajemajo naslednje postavke:
amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev,
popravke vrednosti zalog in dvomljivih terjatev ter tožbene zahtevke. Bodočih dogodkov in njihovega vpliva ni možno določiti
z gotovostjo. Prav zaradi tega je potrebno pri računovodskih
ocenah uporabiti presojo, saj se računovodske ocene spreminjajo glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije ter
kot posledica sprememb poslovnega okolja, v katerem družba
deluje. Dejanske posledice se lahko razlikujejo od ocenjenih.
Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje ter lahko povzročijo pomembne
popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v
naslednjem poslovnem letu, so navedene v nadaljevanju.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 109
Terjatve za odložene davke
Terjatve za odložene davke so pripoznane za vse neporabljene
davčne izgube, za katere je verjetno, da se bodo porabile v
breme bodočih obdavčljivih dobičkov. Pripoznanje terjatev za
odložene davke zahteva pomembne ocene poslovodstva glede
višine bodočih obdavčljivih dobičkov in bodočih strategij davčnega planiranja.
Rezervacije in pogojne obveznosti
Družbe skupine obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim
časovnim nastankom obravnavajo glede na oceno poslovodstva
o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka
sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih
obveznosti.
Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe sedanjo obvezo kot
posledico preteklih dogodkov in je verjetno, da bo za njeno
poravnavo potreben odtok gospodarskih dejavnikov, prav tako
pa se da dokaj zanesljivo oceniti njeno višino.
Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker
bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom
dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družbe v
skupini ne morejo vplivati.
Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, če je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo
ekonomske koristi. V primeru, da le-ta postane verjeten, se
možna obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovod-
skih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti.
Pomembne poslovodske presoje
Pri uporabi računovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo
poleg ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v računovodskih
izkazih, presoditi o vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
in neopredmetenih sredstev.
Skupina Žito in družba Žito d.d. menita, da ni nikakršnih dejavnikov, ki bi nakazovali potrebo po oslabitvi opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.
Osnove uskupinjevanja
Uskupinjeni računovodski izkazi obsegajo računovodske izkaze
družbe Žito d.d. in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. vsako
leto. Računovodski izkazi odvisnih družb so pripravljeni za enako
poslovno leto kot računovodski izkazi matične družbe, z uporabo enotnih računovodskih usmeritev. V primeru nekonsistentnosti računovodskih usmeritev, so v uskupinjenih računovodskih izkazih narejeni ustrezni popravki.
Vsa medsebojna stanja in transakcije, vključno z neuresničenimi
dobički, ki izhajajo iz medsebojnih stanj in transakcij, se popolnoma izločijo.
Vsa odvisna podjetja se pričnejo uskupinjevati z dnem, ko se
prenese kontrola na Skupino Žito in nasprotno, uskupinjevanje določenega odvisnega podjetja se opusti, ko je kontrola
nad odvisnim podjetjem prenesena iz Skupine Žito. V primeru
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 110
da Skupina Žito izgubi kontrolo nad odvisnim podjetjem med
letom, se v uskupinjene računovodske izkaze vključijo rezultati
odvisnega podjetja vse do dne, dokler je kontrola nad odvisnim
podjetjem še obstajala.
Manjšinski interes predstavlja delež dobička ali izgube in čisto
premoženje, ki jih nima Skupina Žito in so posebej zastopani
v izkazu poslovnega izida in v okviru kapitala v konsolidirani
bilanci, ločeno od kapitala večinskih lastnikov. Pridobitev manjšinskega interesa je obračunana v skladu z metodo Skupine Žito
kot ekonomske celote, pri čemer je razlika med nadomestilom in
knjigovodsko vrednostjo deleža neto pridobljenih sredstev pripoznana kot kapitalska transakcija.
Preračun tujih valut
Skupinski izkazi so predstavljeni v evrih (EUR), ki so funkcionalna
in poročevalna valuta, ki jo uporablja matična družba in njene
odvisne družbe v Sloveniji. Transakcije v tuji valuti so v začetku
pripoznane v funkcionalni valuti in so preračunane po tečaju na
dan transakcije. Monetarna sredstva in obveznosti v tuji valuti so
preračunana po tečaju funkcionalne valute na dan bilance stanja. Vse razlike, ki izhajajo iz preračuna tujih valut, se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida. Nemonetarna sredstva in obveznosti,
pripoznana na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju na dan transakcije. Nemonetarna sredstva in
obveznosti merjena po pošteni vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju, ko je bila poštena vrednost ugotovljena.
Pozitivne in negativne tečajne razlike so v izkazu poslovnega
izida za istovrstne postavke prikazane v neto znesku, razen če bi
bila ločena predstavitev pomembna.
Funkcionalna valuta tujih odvisnih podjetij je:
• hrvaška kuna za LD Žito d.o.o., Zagreb, Hrvaška
• konvertibilni srbski dinar za Žito d.o.o., Beograd, Srbija
• denar za Žito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
Na dan poročanja so izkazi navedenih odvisnih podjetij preračunani v poročevalno valuto uskupinjenih računovodskih izkazov.
Za bilanco stanja je uporabljen tečaj na dan poročanja, medtem
ko je za izkaz poslovnega izida uporabljen povprečni tečaj skozi
celotno poslovno leto.
Tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcionalne valute v
poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa.
Zemljišč, zgradbe in oprema
Zemljišča so vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjšani za
morebitno oslabitev. Zgradbe in oprema so vrednotene po
nabavni vrednosti, zmanjšani za obračunano amortizacijo in
morebitno oslabitev vrednosti.
V nabavni vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva so
všteti njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter vsi stroški usposobitve sredstva za nameravano
uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Nabavno vrednost
opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega
v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izde-
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 111
lava in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih
je mogoče pripisati.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, če je njihova vrednost pomembna, imajo
različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe pomembne v
razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. Pravila za razporeditev na dele osnovnih sredstev
temeljijo na opredelitvi delov osnovnih sredstev z različnimi
dobami koristnosti in/ali vzorcih uporabe.
Kasnejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom
povečujejo njegovo nabavno vrednost, če gre za njegovo nadomestitev in/ali je verjetno, da bodo njegove bodoče gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Ob tem se
njegova preostala doba koristnosti ponovno oceni. V primeru
kasnejših izdatkov za popolnoma amortizirano opredmeteno
osnovno sredstvo, se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z
novo dobo koristnosti. Vsi ostali kasnejši izdatki za opredmeteno
osnovno sredstvo so pripoznani kot odhodek ob nastanku.
Skupina Žito obračunava amortizacijo po metodi enakomernega
časovnega razmejevanja v skladu z ocenjeno dobo koristnosti:
Zgradbe:
od 1,5 % do 7 %
Oprema:
od 8,0 % do 33,3 %
hovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se
šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje
vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov,
ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne
odtujitve, in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom
od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti
denarja in morebitno tveganje povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi
od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te
denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki.
Za zemljišča, zgradbe in opremo se pripoznanje odpravi, ko se
sredstvo proda ali se več ne pričakujejo ekonomske koristi, ki
bi lahko pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva.
Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja posameznega
sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se sredstvo izloči ali odtuji. Dobiček in izgube iz izločitve ali odtujitve
se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo iz odtujitve in
knjigovodsko vrednostjo sredstva.
Za posamezna sredstva se letno preverja njihova preostala vrednost, doba koristnosti, uporabljena metoda amortizacije in se
opravi sprememba, če je to potrebno.
Osnovna sredstva v izgradnji se pripoznajo po nabavni vrednosti in se pričnejo amortizirati ob njihovi usposobitvi za uporabo.
Stroški izposojanja
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega nji-
Stroški izposojanja so pripoznani v razdobju, na katerega se
nanašajo.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 112
Naložbene nepremičnine
Amortizacijska stopnja je 20 odstotna.
Naložbene nepremičnine so vrednotene po nabavni vrednosti,
zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno oslabitev
vrednosti. Skupina Žito obračunava amortizacijo na podlagi
enakomerne časovne razmejitve v skladu z ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene amortizacijske stopnje so enake kot pri
zgradbah.
Neopredmetena sredstva ustvarjena znotraj družbe, razen stroškov razvoja, se ne usredstvijo. Stroški predstavljajo odhodek
obdobja. v katerem so nastali.
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin se izvede v primeru odprodaje ali v primeru, ko je naložbena nepremičnina
trajno izločena iz uporabe in v zvezi z njo ne bodo pritekale več
nobene bodoče ekonomske koristi. Dobički in izgube zaradi
odprave pripoznanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v
letu, v katerem nastanejo.
Oslabitev naložbene nepremičnine nastopi, ko je nadomestljiva
vrednost naložbene nepremičnine manjša od njene knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi oslabitve naložbene nepremičnine
je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva, pridobljena posamezno, so pripoznana po nabavni vrednosti, medtem ko se neopredmetena
sredstva pridobljena na podlagi poslovnih združitev, pripoznajo
po pošteni vrednosti na dan prevzema. Po začetem pripoznavanju se uporablja model nabavne vrednosti. Družba izkazuje neopredmetena sredstva z določljivimi dobami koristnosti. Obračunana amortizacija neopredmetenega sredstva je pripoznana v
izkazu poslovnega izida.
Neopredmetena sredstva se preverja letno za oslabitev in to
posamezno. Doba uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva je ocenjena enkrat na leto in se prilagodi, če je to
potrebno.
Dobički in izgube iz izločitve ali odtujitve neopredmetenega
sredstva se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo iz
odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se kot
dobički ali izgube v izkazu poslovnega izida, ko se neopredmeteno sredstvo izloči ali odtuji.
Stroški raziskav in razvoja
Stroški raziskav predstavljajo stroške obdobja in niso pripoznani
kot neopredmeteno sredstvo. Stroški razvoja se pripoznajo v
bilanci stanja kot neopredmeteno sredstvo, kadar je razumno
pričakovati, da bodo v zvezi s posameznim projektom pritekale
gospodarske koristi. Po začetnem pripoznanju stroškov razvoja
je uporabljen model nabavne vrednosti. Doba koristnosti je
določena na podlagi pričakovanih prihodkov, ki bodo pritekali v
naslednjih letih na podlagi usredstvenega projekta.
Nadomestljivi znesek nekratkoročnih sredstev
Na dan poročanja se oceni, ali obstajajo morebitni dejavniki, ki
nakazujejo na to, da bi bilo potrebno nekratkoročna sredstva
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 113
oslabiti. Če obstaja indikacija oslabitve, se pripravi formalno
oceno nadomestljive vrednosti posameznih sredstev. Kadar
knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, se vrednost sredstva oslabi na vrednost nadomestljivega zneska posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote. Nadomestljiva
vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje
posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote, oziroma je
vrednost v uporabi, in sicer višja izmed njih. Vrednost v uporabi
se določi tako, da se pričakovani bodoči denarni tokovi, diskontirajo na neto sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje
(pred davki), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti
denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi
od drugih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te
denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.
Naložbe
Družba razporedi naložbe v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, naložbe
do zapadlosti, naložbe, razpoložljive za prodajo ter posojila in
terjatve. Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.
Pripoznavanje finančnih sredstev
Družba na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida, po nabavni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane
po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v
nabavno vrednost).
Finančna sredstva po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida.
so sredstva namenjena za trgovanje, izpeljani finančni inštrumenti (razen, če so ti namenjeni za računovodsko varovanje
pred tveganji) in ostala finančna sredstva, ki se v skladu s MRS
39 lahko razvrstijo v to skupino. Na dan poročanja so izkazana
po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v
skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se
pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Poštena vrednost naložb. s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene
borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za
naložbe, za katere tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se
poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali
pa na podlagi modela vrednotenja, pri katerem vhodni podatki
izhajajo pretežno iz delujočega trga.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih
v skupino finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko
se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali
prodala.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 114
Naložbe do zapadlosti
Družba pripozna finančne sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlost, ki niso izvedeni finančni inštrumenti,
kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti pri pozitivnem
namenu in zmožnosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki
jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino.
Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do
zapadlosti, se na dan poročanja vrednotijo po metodi odplačne
vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odplačna
vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube
iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali učinki amortiziranja diskonta/premije).
Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na
dan poravnave.
Naložbe razpoložljive za prodajo
Po začetnem pripoznanju so vse naložbe, ki jih družba opredeli
kot naložbe razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo določiti.
Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa kot neto nerealizirani kapitalski dobički ali izgube iz finančnih naložb za prodajo,
dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. Izjema
so izgube zaradi slabitve ter povečanja ali zmanjšanja tečajnih
razlik, ki se pojavljajo v primeru postavk kot so dolžniški vrednostni papirji.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v
skupino razpoložljive za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.
Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige
Družba vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev. Naložbe v skupne podvige družba
vrednoti po nabavni vrednosti.
Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu in
jih družba nima namena prodati v kratkem času od nakupa. Ta
skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi družba
kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz družbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti, z uporabo metode
efektivne obrestne mere. Naložbe razporejene v skupino posojila in terjatve so pripoznane na dan poravnave.
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev
Najmanj na dan bilance stanja družba preverja, ali so finančne
naložbe ali skupine finančnih naložb oslabljene.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so oslabljena, kadar
obstajajo objektivni dokazi, da družba morda ne bo mogla
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 115
nadomestiti nabavne vrednosti finančnega sredstva. Poleg
kvalitativnega merjenja oslabitve se za objektivni dokaz šteje
tudi pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva pod njegovo nabavno vrednostjo.
Kot pomembno zmanjšanje družba upošteva dejstvo, da se je
poštena cena finančnega sredstva znižala za več kot 40 odstotkov od njegove tehtane povprečne nabavne cene. Pri presoji
dolgotrajnega zmanjšanja poštene cene finančnega sredstva
pa družba upošteva obdobje, daljše od devet mesecev, ko se je
poštena cena finančnega sredstva znižala pod njegovo tehtano
povprečno nabavno ceno.
Zaloge
Poslovne in druge terjatve
Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov,
zmanjšane za morebitne popravke vrednosti.
Družba in skupina oblikujeta splošni popravek terjatev v skladu s
spodaj navedenimi kriteriji:
Zapadlost terjatev
do 3 mesece
Zaloge materiala
z uporabo metode FIFO
Nedokončana
proizvodnja in zaloge
dokončane proizvodnje
po neposrednih stroških materiala in
dela, vključno z delom proizvodnih
splošnih stroškov na osnovi normalne
proizvodnje
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena pri normalnem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in stroške
prodaje.
3%
nad 3 mesece do 6 mesecev
40 %
nad 6 mesecev do 9 mesecev
70 %
nad 9 mesecev do 12 mesecev
95 %
nad 12 mesecev
Zaloge so vrednotene po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi
vrednosti, in sicer manjši izmed njih. Vrednost zalog obsega
nabavno vrednost in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanjo mesto in v njihovo sedanjo stanje,
in sicer:
Odstotek
100 %
Popravki vrednosti terjatev do družb v skupini se oblikujejo individualno in sicer glede na ocenjeno poplačljivost le-teh (negativni kapital, ocene bodočega poslovanja itd.)
Popravki vrednosti terjatev do pridruženih podjetij se oblikujejo
z odstotkom od zapadlih neplačanih terjatev in sicer:
• zapadlost terjatev od 180 do 270 dni 3 %
• zapadlost terjatev od 270 do 360 dni 40 %
• zapadlost terjatev nad 360 dni 70 % oziroma po individualni
presoji
Družba in skupina iz obračuna splošnega popravka terjatev izločujeta zapadle in neplačane terjatve do tistih kupcev, za katere
ocenjujeta, da ni nikakršnega dvoma o poplačljivosti teh terjatev. Tu gre le za peščico prvovrstnih slovenskih kupcev.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 116
Denar in denarni ustrezniki
Rezervacije
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni in prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah ter
kratkoročne depozite z zapadlostjo do treh mesecev, kjer je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
Družba pripozna rezervacije v primeru, ko obstajajo zaradi preteklega dogodka sedanje obveze (pravne ali posredne) in je
verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi in je mogoče zanesljivo
oceniti znesek obveze. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je
najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe
obveze na dan bilance stanja. V primeru, ko je pomembna tudi
časovna vrednost denarja, se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih denarnih tokov z diskontno stopnjo (pred davki), ki
odraža časovno vrednost denarja in kjer je ustrezno se vključi
tudi morebitno tveganje posamezne obveznosti. V primeru,
da določi rezervacije na podlagi diskontiranih denarnih tokov,
se skozi leta pripoznajo povečanja v neto sedanji vrednosti kot
finančni odhodki.
Delniški kapital
Osnovni kapital družbe predstavljajo vpisane delnice. Neposredni dodatni stroški izdaje novih delnic, ki so zmanjšani za davčne
učinke, so evidentirani v breme kapitala.
V primeru, da družba iz druge družbe pridobi delnice obvladujoče
družbe, je vrednost plačila za nakup delnic izkazana v postavki
lastnih delnic do datuma, ko se te delnice ponovno izdajo, prodajo ali umaknejo. Vrednost plačanega zneska za lastne delnice
vključuje neposredne transakcijske stroške in je zmanjšana za
davčne učinke. V primeru kasnejše prodaje ali izdaje teh delnic
so vsi učinki prodaje ali izdaje vključeni v kapital.
Prejeti krediti in posojila
Vsi prejeti krediti in posojila so v začetku pripoznani po pošteni
vrednosti, zmanjšani za stroške pridobitve posameznega posojila. Po začetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi
odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere
skozi izkaz poslovnega izida. Pri tem se upoštevajo stroški pridobitve in kakršnikoli diskonti ali premije pri pridobitvi. Pri izločitvi
teh obveznosti se dobički ali izgube pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Kjer se pričakuje, da bodo nekatere ali vse izdatke, potrebne za
poravnavo rezervacije, povrnile druge stranke, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, vendar le v primeru, če je prejem
skoraj gotov. V tem primeru se stroški rezervacije izkažejo zmanjšani za pričakovano povračilo stroškov.
Zaslužki zaposlencev
Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in ostale dodatke v skladu
s kolektivno pogodbo. Prispevke v pokojninski sklad na ravni
države, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost pripoznava kot tekoče stroške obdobja. Družba pripoznava morebitne bodoče stroške na podlagi
kolektivne pogodbe v zvezi z zaposlenimi. Omenjeni stroški so
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 117
preračunani na podlagi aktuarske metode in so pripoznani čez
celotno obdobje posameznih zaposlenih. na katere se nanaša
kolektivna pogodba.
Finančni in poslovni najem
Prihodki
Prihodki so pripoznani, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti. Izpolnjeni
morajo biti naslednji kriteriji:
•
Prihodki od prodaje proizvodov
Prihodki so pripoznani, ko se prenese na kupca pomembna
tveganja in koristi, povezana z lastništvom proizvodov, prihodke pa je moč zanesljivo izmeriti, obstaja verjetnost, da
bodo gospodarske koristi pritekle v podjetje, stroške, nastale
v zvezi s poslom pa je mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki
so prikazani v pogodbeno določenih oziroma dogovorjenih zneskih, zmanjšanih za morebitne odobrene prodajne
popuste in količinske popuste.
•
Prihodki od prodaje storitev
Prihodki od prodaje storitev so pripoznani, ko so storitve
opravljene in ne obstaja nikakršna negotovost glede poravnave.
•
Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino
tveganj in koristi povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Skupina pripozna najemnine v izkazu poslovnega
izida kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi
najema.
Obresti
Prihodki od obresti se obračunavajo in pripoznajo na osnovi
efektivne obrestne mere.
•
Dividende
Dividende se pripoznajo. ko družba pridobi pravico do izplačila.
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
•
Prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin, ki izvirajo iz naložbenih nepremičnin,
se pripoznajo enakomerno skozi čas trajanja posamezne
najemne pogodbe.
Finančni najem se pripozna v primeru, ko je velika večina tveganj
in koristi predmeta najema prenesena na družbo. Finančni najem
se pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki
je na začetku najema enak pošteni vrednosti v najem vzetega
sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta
manjša. Plačila najemnine se razporedijo med finančne odhodke
in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančne odhodke je
potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se
dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako
obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu
poslovnega izida.
Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno
dobo uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finančnega
najema. odvisno od tega, kaj je krajše.
Poslovne obveznosti so izkazane po izvirni vrednosti. Podlaga za
njihovo pripoznanje so knjigovodske listine.
4
•
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 118
Državne podpore
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar
ne, dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba
izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne
podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se
vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. V
primeru, da se državna podpora nanaša na določeno sredstvo, se pripozna kot odloženi prihodek, ki ga družba pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju pričakovane dobe
uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih.
Davki
•
•
Davek od dobička
Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanje in
pretekla obdobja se izmeri v znesku, ki ga družba pričakuje
da ga bo plačala oziroma dobila povrnjenega od davčne
uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo
na podlagi davčnih stopenj (in davčnih predpisov), veljavnih
na dan bilance stanja.
bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise.
Terjatve za odložene davke iz naslova oslabitve terjatev
družba oblikuje, ko oceni, da bodo priznane glede na davčne
predpise v razumnem obdobju.
Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance
stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več
mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti
neizkoriščene davčne izgube.
Obveznosti ali terjatve za odložene davke se izmerijo na
podlagi davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo
uporabljene, ko bo sredstvo realizirano ali obveznost plačana. Pri tem se upoštevajo davčne stopnje (in davčni predpisi), veljavni na dan bilance stanja.
Odloženi davek se pripozna neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa.
Odloženi davki
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz
začasnih razlik.
Prekinitev pripoznavanja finančnih inštrumentov
Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene
davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega
Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi
in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim inštrumentov. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.
Družba v računovodskih izkazih terjatve in obveznosti za
odložene davke pobota.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 119
Izkaz denarnih tokov
Skupina in družba sestavljata izkaz denarnih tokov z uporabo
posredne metode, pri kateri se popravlja poslovni izid za učinke
poslov, ki nimajo denarne narave, za vse odložene prihodke in
stroške ter vnaprej vračunane stroške, ki bodo pri prihodnjem
poslovanju povzročili prejemke ali izdatke, ter za postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezane z denarnimi tokovi iz naložbenja in financiranja.
Nastane tam, kjer
veter mrši žito in voda
žubori kot da ne pozna
mestnega hrupa. Požanjejo ga
ljudje, ki živijo z naravo in v skladu
z njenimi zakoni. Zato da pride na
našo mizo v svoji najboljši obliki
in z okusom najboljšega, kar
ponujajo Zlata polja.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 121
23 Pojasnila k računovodskim izkazom
23.1 Poročanje po poslovnih odsekih Skupine Žito
Ker računovodsko poročilo zajema tako računovodske izkaze in
pripadajoča pojasnila Skupine Žito, kakor tudi družbe Žito d.d.,
so v razkritju predstavljeni le poslovni odseki Skupine Žito.
Poslovni odsek je sestavni del skupine, ki opravlja poslovne
dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima
stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli
iste skupine.
Rezultate poslovnih odsekov redno pregledujejo zaposleni na
vodsvenih položajih Skupine Žito, da lahko na njihovi podlagi
sprejemajo odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni
odsek, in ocenjujejo uspešnost poslovanja Skupine Žito.
Zaradi nepreglednosti mase podatkov in občutljivosti le-teh,
Skupina Žito v letnem poročilu razkriva podatke samo na makro
nivoju. Tako pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih
izkazov Skupina Žito upošteva naslednje stebre:
•
Kruh,
•
Sodobna kuhinja,
•
Konditorstvo,
•
Mlinarstvo,
•
ostalo.
Steber Kruh:
Tri četrtine prihodkov v stebru Kruh predstavljajo kruhi in pekovsko pecivo, trajni pekovski izdelki, kot sta toast in prepečenec,
9 % in slaščičarsko pecivo, med katerega sodijo izdelki kot so
krofi in zavitki, ki v stebru Kruh predstavljajo 10 %. Preostanek
predstavljajo sendviči in konditorske slaščice.
Steber Sodobna kuhinja:
Steber Sodobna kuhinja je najbolj raznolik, vanj pa sodijo izdelki,
ki se uporabljajo pri kuhi, ter čaji. Največji delež v stebru Sodobna
kuhinja, dobro petino, predstavljajo čaji, nato pa so deleži enakomerno porazdeljeni med testenine, zamrznjeno hrano, riže in
začimbe. Slabo petino prodaje skupaj prispevajo zdrobi, kaše in
začimbe, žita za zajtrk in bio program.
Steber Konditorstvo:
V steber Konditorstvo sodijo bonboni in žvečilna guma, čokolada, biskvitno pecivo in domači piškoti.
Steber Mlinarstvo:
Steber Mlinarstvo je najbolj homogen. Vanj sodijo moke, ki
predstavljajo glavnino prodaje, krmila in žita, aditivi in mešanice
ter kvas.
Dodatni podatki glede na geografsko območje za Skupino Žito
in družbo Žito d.d. so predstavljeni v okviru točke 23.2. V prikazu
geografskih območij so prihodki območja določeni na osnovi
geografske lokacije kupcev.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 122
Poslovni
odseki za 2011
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje - med odseki
SKUPAJ
Sprememba zalog
Kruh
Sodobna
kuhinja
Konditorstvo
Mlinarstvo
Maloprodaja
in ostalo
SKUPAJ
Izločitve in
prilagoditve
Uskupinjeno
45.885.898
27.768.018
2.497.795
2.277.566
32.915.747
13.720.846
10.816.217
131.106.726
-15.390.569
115.716.157
1.483.009
15.392.749
1.559.012
23.210.131
-23.210.131
0
48.383.692
30.045.584
34.398.756
29.113.595
12.375.229
154.316.857
-38.600.701
115.716.157
10.631
-126.166
-10.959
476.775
8.408
358.690
-211.333
147.357
589.669
145.125
321.946
17.058
1.470.091
2.543.889
-1.140.198
1.403.692
48.983.992
30.064.543
34.709.744
29.607.429
13.853.728
157.219.436
-39.952.231
117.267.205
988.915
828.341
6.967.373
1.013.984
5.924.738
15.723.351
-1.303.643
14.419.708
0
0
82.591
0
0
82.591
-82.591
0
9.366.557
11.771.620
15.147.634
16.238.720
187.471
52.712.001
-10.037.680
42.674.321
8.301.503
1.741.855
571.444
5.987.711
0
16.602.514
-16.602.514
0
10.130.570
3.225.465
3.635.445
1.503.877
1.019.522
19.514.880
-4.260.580
15.254.300
2.843.048
1.837.587
636.717
835.319
0
6.152.670
-6.525.026
-372.356
Stroški dela
9.521.354
2.921.816
4.296.408
1.109.456
1.607.392
19.456.426
-1.141.227
18.315.199
Odpisi vrednosti
2.496.492
905.689
1.125.611
619.904
12.971
5.160.666
-90.183
5.070.483
Drugi prihodki
SKUPAJ
Stroški in odhodki (brez splošnih stroškov):
Nabavna vrednost blaga
Nabavna vrednost blaga - med odseki
Stroški materiala
Stroški materiala - med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev - med odseki
Drugi stroški
SKUPAJ (brez splošnih stroškov)
Dobiček iz poslovanja (brez razporejenih splošnih stroškov)
Stroški splošnih stroškovnih mest (nerazporejeno)
Dobiček iz poslovanja
134.219
51.945
125.967
127.808
11.533
451.472
0
451.472
43.782.657
23.284.318
32.589.189
27.436.780
8.763.627
135.856.570
-40.043.444
95.813.126
5.201.336
6.780.225
2.120.555
2.170.649
5.090.101
21.362.866
91.213
21.454.079
-18.433.057
3.021.022
Finančni prihodki
147.493
Finančni odhodki
-1.251.588
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
Čisti poslovni izid
-397.577
1.519.349
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 123
Poslovni
odseki za 2010
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje med odseki
SKUPAJ
Sprememba vrednosti zalog
Drugi prihodki
SKUPAJ
Kruh
Sodobna
kuhinja
Konditorstvo
Mlinarstvo
Maloprodaja
in ostalo
SKUPAJ
Izločitve in
prilagoditve
Uskupinjeno
42.462.660
26.573.984
3.548.207
2.403.328
32.268.417
11.882.850
12.294.224
125.482.134
-13.704.267
111.777.867
2.385.470
13.072.940
1.754.643
23.164.588
-23.164.588
0
46.010.867
28.977.312
34.653.887
24.955.790
14.048.867
148.646.723
-36.868.856
111.777.867
-155.075
21.755
-374.636
-265.717
-141.478
-915.151
-398.215
-1.313.366
330.223
140.343
222.789
6.222
2.552.545
3.252.121
-2.077.343
1.174.778
46.186.015
29.139.410
34.502.040
24.696.295
16.459.933
150.983.693
-39.344.413
111.639.280
1.133.181
638.043
6.334.010
716.359
2.198.067
11.019.660
-1.766.474
9.253.186
16.885
17.404
145.378
5.408
0
185.075
-185.075
0
7.635.468
10.473.887
13.751.819
11.792.921
62.421
43.716.516
-8.102.162
35.614.354
6.564.740
1.575.988
766.595
4.965.917
0
13.873.240
-13.873.240
0
8.369.960
3.269.347
4.420.818
1.635.583
290.572
17.986.280
-4.235.309
13.750.971
2.859.327
1.827.238
762.982
916.436
0
6.365.983
-6.365.983
0
10.534.457
3.278.090
5.316.057
1.241.362
744.166
21.114.132
-1.278.170
19.835.962
2.593.972
924.231
1.687.341
611.822
2.322
5.819.688
-421.142
5.398.546
Stroški in odhodki (brez splošnih stroškov):
Nabavna vrednost prodanega blaga
Nabavna vrednost prodanega blaga – med odseki
Stroški materiala
Stroški materiala – med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev – med odseki
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi stroški
SKUPAJ
Dobiček iz poslovanja (brez razporejenih splošnih stroškov)
109.294
40.554
89.026
86.305
11.454
336.633
0
336.633
39.817.284
22.044.783
33.274.028
21.972.113
3.309.002
120.417.210
-38.967.844
81.449.366
6.368.731
7.094.627
1.228.012
2.724.182
13.150.931
30.566.483
-376.569
30.189.914
Stroški splošnih stroškovnih mest (nerazporejeno)
-24.917.055
Dobiček iz poslovanja
5.272.860
Finančni prihodki
177.493
0
177.493
Finančni odhodki
-2.791.943
0
-2.791.943
-112.746
0
-112.746
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
Čisti poslovni izid
2.545.666
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 124
23.2 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
Domači trg
97.770.894
95.935.146
Tuji trgi
17.945.262
15.842.721
10.072.875
9.394.636
7.872.387
6.448.085
115.716.156
111.777.867
1. Prihodki od prodaje na trgu EU
2. Prihodki od prodaje drugi tuji trgi
SKUPAJ
Skupina Žito je v letu 2011 ustvarila 84 % vseh prihodkov od prodaje na domačem trgu, od tega 96.805.432 EUR prihodkov od
prodaje proizvodov, blaga in materiala ter 965.462 EUR od pro-
daje storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin, in sicer
483.987 EUR.
Čisti prihodki od prodaje – Žito d.d.
V EUR
2011
2010
Domači trg
95.034.203
94.898.548
Tuji trg
11.397.381
10.439.310
7.673
618.871
3.517.321
3.531.490
1. Prihodki od prodaje na tujem trgu v skupini
2. Prihodki od prodaje na trgu EU
3. Prihodki od prodaje na drugih tujih trgih
SKUPAJ
Družba Žito d.d. je v letu 2011 ustvarila 89 % vseh prihodkov od
prodaje na domačem trgu, od tega 93.174.147 EUR od prodaje
proizvodov, blaga in materiala ter 1.925.972 EUR prihodkov od
prodaje storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin, in sicer
v znesku 1.248.175 EUR.
7.872.387
6.288.949
106.431.584
105.337.858
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 125
23.3 Drugi poslovni prihodki
Drugi poslovni prihodki – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
Državne podpore
374.629
278.437
Dobiček pri prodaji OS
264.392
78.453
Prejete odškodnine od zavarovalnic
286.227
159.932
Drugi poslovni prihodki
242.977
185.264
Odprava kratkoročnih časovnih razmejitev
122.755
404.090
5.551
51.027
1.296.531
1.157.204
2011
2010
61.841
76.017
Dobiček pri prodaji OS
260.253
35.881
Prejete odškodnine od zavarovalnic
265.365
152.648
Drugi poslovni prihodki
169.825
89.887
86.346
383.544
843.630
737.977
Izterjane odpisane terjatve
SKUPAJ
Drugi poslovni prihodki – Žito d.d.
V EUR
Državne podpore
Odprava kratkoročnih časovnih razmejitev
SKUPAJ
Državne podpore sestavljajo izvozne subvencije in nepovratna
sredstva za sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih sredstev.
Pretežni del odprave kratkoročnih časovnih razmejitev se nanaša
na odpravo razmejitev za potencialne obveznosti iz naslova tožbenih zahtevkov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 126
23.4 Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški blaga, materiala in storitev – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
58.166.274
48.986.995
Stroški storitev, od tega:
23.251.503
21.618.143
1. Transportni stroški
6.340.138
6.123.778
2. Stroški oglaševanja in podobni stroški
8.446.412
7.575.531
3. Storitve tekočega vzdrževanja
1.238.209
1.360.133
4. Stroški storitev obdelave, dodelave in najema delovne sile
2.298.659
1.033.167
5. Stroški najemnin
798.185
751.764
6. Stroški povezani z zaposlenci
333.095
390.001
7. Stroški bančnih storitev in zavarovanj
781.576
719.465
8. Stroški čiščenja prostorov, komunalni stroški
685.331
836.847
2.329.898
2.827.457
81.417.777
70.605.137
9. Stroški drugih storitev
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 127
Stroški blaga, materiala in storitev – Žito d.d.
V EUR
2011
2010
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
54.483.754
48.192.093
Stroški storitev, od tega:
24.226.428
22.857.041
1. Transportni stroški
6.325.649
6.123.778
2. Stroški oglaševanja in podobni stroški
8.404.768
7.575.531
3. Storitve tekočega vzdrževanja
1.037.602
1.153.152
4. Stroški storitev obdelave, dodelave, najema delovne sile
3.413.789
2.531.875
5. Stroški najemnin
477.365
539.904
6. Stroški povezani z zaposlenci
296.255
352.154
7. Stroški bančnih storitev in zavarovanj
692.366
668.413
8. Stroški čiščenja prostorov, komunalni stroški
513.119
659.390
3.065.515
3.045.863
78.710.181
71.049.134
9. Stroški drugih storitev
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 128
23.5 Stroški dela
Stroški dela – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
18.349.255
19.498.719
1.975.936
2.102.715
658.167
927.478
Drugi stroški dela:
4.498.281
5.857.925
Stroški prehrane
1.318.507
1.490.489
Stroški prevoza na delo
1.237.423
1.290.786
Regres za letni dopust
1.327.288
1.472.077
447.056
1.174.997
Stroški plač
Stroški pokojninskih zavarovanj
Stroški drugih socialnih zavarovanj
Odpravnine iz poslovnih razlogov, rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Drugi stroški dela
168.007
429.576
25.481.638
28.386.837
2011
2010
13.819.267
15.243.166
Stroški pokojninskih zavarovanj
1.464.615
1.633.345
Stroški drugih socialnih zavarovanj
1.065.764
1.177.013
Drugi stroški dela:
SKUPAJ
Stroški dela – Žito d.d.
V EUR
Stroški plač
3.034.691
4.223.641
Stroški prehrane
924.361
1.123.452
Stroški prevoza na delo
875.381
1.015.891
Regres za letni dopust
937.414
1.088.601
Odpravnine iz poslovnih razlogov, rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
181.515
670.697
Drugi stroški dela
116.020
325.000
19.384.337
22.277.165
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 129
23.6 Amortizacija in odpisi vrednosti
Amortizacija in odpisi vrednosti – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
6.028.645
6.315.303
5.781.908
6.067.673
246.737
247.630
48.685
52.448
48.685
52.448
449.147
428.184
popravki vrednosti terjatev
332.754
103.405
popravki vrednosti zalog
116.393
324.779
6.526.476
6.795.934
2011
2010
5.364.024
5.347.646
5.117.489
5.101.547
246.535
246.099
47.383
25.236
47.383
25.236
524.666
641.508
popravki vrednosti terjatev
413.353
504.619
popravki vrednosti zalog
111.313
136.889
5.936.072
6.014.391
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih:
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
SKUPAJ
Amortizacija in odpisi vrednosti – Žito d.d.
V EUR
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih
osnovnih sredstvih:
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 130
23.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
417.043
337.362
2.001
61
0
3.427
Drugi poslovni odhodki
401.249
237.661
SKUPAJ
820.292
578.511
2011
2010
327.496
256.606
1.532
0
Drugi poslovni odhodki
350.270
153.676
SKUPAJ
679.298
410.282
Prispevek za stavbno zemljišče
Donacije
Odškodnine
Drugi poslovni odhodki – Žito d.d.
V EUR
Prispevek za stavbno zemljišče
Donacije
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 131
23.8 Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev – Skupina Žito
V EUR
Dividende od drugih naložb
Dobički pri prodaji finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo
SKUPAJ
2011
2010
35.500
22.087
0
0
35.500
22.087
2011
2010
35.500
22.087
0
0
35.500
22.087
Finančni prihodki iz deležev – Žito d.d.
V EUR
Dividende od drugih naložb
Dobički pri prodaji finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 132
23.9 Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
9.691
29.520
0
36.693
9.691
66.213
102.301
89.193
Skupaj
102.301
89.193
Skupaj (a + b)
111.992
155.406
2011
2010
223.395
270.755
9.229
29.062
0
0
232.624
299.817
92.314
86.217
0
10.657
92.314
96.874
324.938
396.691
a) Finančni prihodki iz posojil
Obresti druga podjetja
Tečajne razlike od prejetih in danih posojil
Skupaj
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Obresti druga podjetja
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev – Žito d.d.
V EUR
a) Finančni prihodki iz posojil
Obresti podjetja v skupini
Obresti druga podjetja
Tečajne razlike od prejetih in danih posojil
Skupaj
b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Obresti druga podjetja
Tečajne razlike
Skupaj
Skupaj (a + b)
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 133
23.10 Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti – Skupina Žito
V EUR
2011
2010
1.202.134
2.660.594
1.202.134
2.660.594
8.950
12.821
Tečajne razlike
40.504
118.528
Skupaj
49.454
131.349
1.251.587
2.791.943
2011
2010
55.001
35.161
a) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Obresti iz bančnih posojil
Skupaj
b) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Obresti druga podjetja
Skupaj (a + b)
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti – Žito d.d.
V EUR
a) Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Obresti podjetja v skupini
Obresti iz bančnih posojil
1.193.788
2.660.117
1.248.789
2.695.278
Obresti druga podjetja
5.708
8.466
Tečajne razlike
2.512
0
Skupaj
8.219
8.466
1.257.008
2.703.743
Skupaj
b) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Skupaj (a + b)
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 134
23.11 Davek od dobička tekočega leta
Davek od dobička tekočega leta – Skupina Žito
Davčni odhodki, izkazan v izkazu poslovnega izida v EUR
2011
2010
0
538.561
397.577
-425.815
397.577
112.746
2011
2010
1.916.927
2.658.411
Davek iz dobička upoštevajoč predpisano 20-odstotno davčno stopnjo
-383.385
-531.682
Terjatve za odložene davke
-397.577
425.815
Davčno nepriznani odhodki
-228.180
-264.129
Sprememba davčne stopnje
0
26.584
530.649
150.506
Davek tekočega leta
Odložene terjatve/obveznosti za davek
Odhodek za davek iz dobička v breme rezultata
Davek od dobička tekočega leta – Skupina Žito
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v EUR
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Črpanje davčne olajšave v tekočem obdobju
Drugo
Davek na dobiček
Efektivna davčna stopnja
Prenesene nekoriščene davčne izgube Skupine Žito na dan 31. 12. 2011 znašajo 2.949.665 EUR.
80.916
80.160
-397.577
-112.746
21 %
4%
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 135
Davek od dobička tekočega leta – Žito d.d.
Davčni odhodki, izkazan v izkazu poslovnega izida v EUR
Davek tekočega leta
Odložene terjatve/obveznosti za davek
Odhodek za davek iz dobička v breme rezultata
2011
2010
0
538.561
412.366
122.948
412.366
661.509
2011
2010
2.079.708
3.201.274
Davek od dobička tekočega leta – Žito d.d.
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne stopnje v EUR
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Davek iz dobička upoštevajoč predpisano 20- odstotno davčno stopnjo
-415.942
-640.255
Terjatve za odložene davke
-412.366
-88.141
Davčno nepriznani odhodki
-164.718
-201.800
Sprememba davčne stopnje
0
32.012
501.496
150.506
79.164
86.169
-412.366
-661.509
20 %
21 %
Črpanje davčne olajšave v tekočem obdobju
Drugo
Davek na dobiček
Efektivna davčna stopnja
Prenesene nekoriščene davčne izgube na dan 31. 12. 2011 znašajo 846.302 EUR.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 136
23.12 Odloženi davek od dobička
Odloženi davek od dobička – Skupina Žito
31. 12. 2011
V EUR
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
31. 12. 2010
Odložene
terjatve
za davek
Prenesene davčne izgube
215.628
569.429
Dolgoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
184.507
121.758
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene terjatve za davek
3.635
3.635
589.733
633.510
993.505
1.328.332
Odložene
obveznosti
za davek
2011
Vpliv na izkaz
poslovnega
izida
Vpliv
na kapital
353.801
62.749
43.778
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
397.578
Odloženi davek na dobiček v
prevrednotevalnem popravku kapitala
62.749
Odloženi davek od dobička – Žito d.d.
31. 12. 2011
V EUR
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
31. 12. 2010
Odložene
terjatve
za davek
Odložene
obveznosti
za davek
2011
Vpliv na izkaz
poslovnega
izida
Vpliv
na kapital
Prenesene davčne izgube (pripojitev)
174.879
0
364.146
0
Dolgoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
184.507
121.758
0
62.749
-418
-418
0
0
462.160
510.349
48.220
821.128
631.689
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene terjatve za davek
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
Odloženi davek na dobiček v
prevrednotevalnem popravku kapitala
412.366
62.749
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 137
23.13 Čisti dobiček na delnico
V EUR
2011
2010
Čisti poslovni izid Skupine Žito, ki pripada imetnikom navadnih delnic
1.519.330
2.545.990
Tehtano povprečje navadnih delnic za osnovni čisti dobiček na delnico
352.746
352.746
4,31
7,22
Čisti dobiček na delnico
23.14 Predlagane in izplačane dividende
V EUR
Izglasovane in plačane v letu
Dividende za redne delnice (skupni znesek za dividende) za leto
Dividende na delnico
Predlog za skupščino
Dividende za redne delnice (skupni znesek za dividende) za leto
Dividende na delnico
Predlagana dividenda s strani uprave za bilančni dobiček 2011 znaša 3,20 EUR na delnico.
2011
2010
Izplačilo za
leto 2010
1.516.808
Izplačilo za
leto 2009
1.481.533
4,30
4,20
2012
2011
1.128.787
1.234.611
3,20
3,50
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 138
23.15 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
Dolgoročne
premoženjske pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
2.071.009
2.714
2.073.723
Nove nabave
88.672
0
88.672
Prenosi med sredstvi
25.038
0
25.038
Odtujitve in zmanjšanje
64.770
-22
64.748
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
2.119.948
2.736
2.122.684
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
1.541.013
2.366
1.543.379
246.736
0
246.736
25.038
0
25.038
-64.713
0
-64.713
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
1.748.074
2.366
1.750.440
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2011
529.996
348
530.344
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011
371.874
370
372.244
1.956.247
2.714
1.958.961
135.706
0
135.706
20.944
0
20.944
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2010
2.071.009
2.714
2.073.723
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2010
1.313.732
2.320
1.316.052
247.630
0
247.630
20.349
46
20.395
1.541.013
2.366
1.543.379
Amortizacija tekočega leta
Prenos med sredstvi
Odtujitve in zmanjšanja
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2010
Nove nabave
Odtujitve in zmanjšanje
Amortizacija tekočega leta
Odtujitve in zmanjšanja
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2010
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2010
642.516
394
642.909
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2010
529.996
348
530.344
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 139
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve – Žito d.d.
Dolgoročne
premoženjske pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
2.044.484
0
2.044.484
Nove nabave
88.671
0
88.671
Prenos med sredstvi
25.038
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
63.283
0
63.283
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
Odtujitve in zmanjšanje
2.094.910
0
2.094.910
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
1.514.747
0
1.514.747
246.535
0
246.535
Amortizacija tekočega leta
Prenos med sredstvi
Odtujitve in zmanjšanja
25.038
-63.283
0
-63.283
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
1.723.037
0
1.723.037
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2011
529.737
0
529.737
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011
371.873
0
371.873
1.929.553
2.046
1.931.599
135.707
0
135.707
20.776
49
20.825
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2010
2.044.484
1.997
2.046.481
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2010
1.289.397
2.046
1.291.443
246.099
0
246.099
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2010
Nove nabave
Odtujitve in zmanjšanje
Amortizacija tekočega leta
20.749
-49
20.700
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2010
Odtujitve in zmanjšanja
1.514.747
1.997
1.516.744
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2010
640.157
0
640.156
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2010
529.737
0
529.737
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 140
23.16 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva – Skupina Žito
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
Pridobitve, povečanja
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
8.539.292
73.981.611
93.237.640
516.679
176.275.222
580.686
579.848
2.298.662
816.949
4.276.145
Odtujitve
0
10.785
1.876.030
0
1.886.815
Popravek za tečajne razlike
0
1.488
0
1.488
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
9.119.978
74.550.674
93.661.760
1.333.628
178.666.040
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
0
40.983.119
72.627.685
0
13.610.804
Amortizacija tekočega leta
0
1.275.941
4.486.653
0
5.762.594
Prenosi
0
0
0
Odtujitve
0
1.731.683
9.422
1.722.261
0
Popravek za tečajne razlike
0
0
0
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
0
42.249.638
75.392.077
0
117.641.715
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2011
8.539.292
32.998.492
20.609.955
516.679
62.664.418
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011
9.119.978
32.301.035
18.269.683
1.333.628
61.024.325
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 141
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2010
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
8.547.360
73.419.495
94.665.224
1.388.698
178.020.777
Pridobitve, povečanja
0
736.290
2.376.894
0
3.113.184
Odtujitve
0
174.174
3.798.388
872.019
4.844.581
-8.068
0
0
0
-8.068
0
0
6.090
0
6.090
8.539.292
73.981.611
93.237.640
516.679
176.275.222
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2010
0
39.954.832
70.534.718
0
110.489.550
Amortizacija tekočega leta
0
1.292.187
4.756.195
0
6.048.382
Prenosi
0
159.790
0
0
159.790
Odtujitve
0
104.109
2.676.693
0
2.780.802
Popravek za tečajne razlike
0
0
4.465
0
4.465
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2010
0
40.983.119
72.627.685
0
113.610.804
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2010
8.547.360
33.464.663
24.130.506
1.388.698
67.531.227
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2010
8.539.291
32.998.492
20.609.954
516.679
62.664.418
Prenos med sredstvi
Popravek za tečajne razlike
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2010
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod vložno številko 2188 k.o. Vrhnika. ki je obremenjeno s hipoteko za
zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12. 2011
znaša 168.394 EUR. Pod vložnimi številkami 335 k.o., 344 k.o., 814
k.o. Bežigrad in 2369 k.o., 3206 k.o., 3318 k.o. in 1119 k.o. Tezno
je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je 3.500.000 EUR
in neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko v višini 2.750.000
EUR je vpisan pod vložno številko 2602 k.o. Vič, 221 k.o., 237 k.o.
in 249 k.o. Gradišče, 1640 k.o. Izola ter 153 k.o. Gradišče. Skupni
znesek hipotek znaša 6.418.394 EUR.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 142
Opredmetena osnovna sredstva – Žito d.d.
Druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Skupaj
V EUR
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
7.426.926
60.947.223
70.466.796
10.476.535
452.629
149.770.109
580.686
556.893
1.683.092
535.153
650.769
4.006.593
0
10.785
2.101.499
755.427
0
2.867.711
7.070.428
963.378
Pridobitve, povečanja
Odtujitve
Pripojitev
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
8.033.805
8.007.612
61.493.331
77.118.817
11.219.639
1.103.398
158.942.797
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
0
35.827.241
56.223.355
7.605.695
0
99.656.291
Amortizacija tekočega leta
0
1.112.926
3.039.844
862.297
0
5.015.067
Odtujitve
0
9.422
1.343.423
684.268
0
2.037.113
Pripojitev
0
0
5.985.027
928.949
0
6.913.976
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
0
36.930.745
63.904.804
8.712.673
0
109.548.222
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2011
7.426.926
25.119.982
14.243.441
2.870.840
452.629
50.113.818
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011
8.007.612
24.562.585
13.214.013
2.506.966
1.103.398
49.394.574
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 143
V EUR
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
oprema
Druga oprema
Opredmetena
osnovna sredstva,
ki se pridobivajo
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2010
7.435.489
60.575.419
71.628.249
10.416.177
1.301.768
151.357.102
Pridobitve, povečanja
0
929.121
695.580
794.094
0
2.418.795
Odtujitve
0
113.512
1.857.033
733.736
849.139
3.553.420
Prenos na naložbene nepremičnine
0
-443.805
0
0
0
-443.805
-8.562
0
0
0
0
-8.562
7.426.927
60.947.223
70.466.796
10.476.535
452.629
149.770.109
0
34.880.903
54.393.687
7.371.203
0
96.645.793
1.138.272
3.010.801
933.183
0
5.082.256
0
-159.790
32.144
1.181.133
698.691
0
1.911.968
Prenos na sredstva, namenjena prodaji
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2010
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2010
Amortizacija tekočega leta
Prenosi na naložbene nepremičnine
-159.790
Odtujitve
Skupaj
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2010
0
35.827.241
56.223.355
7.605.695
0
99.656.290
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2010
7.435.489
25.694.516
17.234.562
3.044.974
1.301.768
54.711.309
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2010
7.426.926
25.119.982
14.243.441
2.870.840
452.629
50.113.816
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod vložno številko 2188 k.o. Vrhnika. ki je obremenjeno s hipoteko za
zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12. 2011
znaša 168.394 EUR. Pod vložnimi številkami 335 k.o., 344 k.o., 814
k.o. Bežigrad in 2369 k.o., 3206 k.o., 3318 k.o. in 1119 k.o. Tezno
je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je 3.500.000 EUR
in neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko v višini 2.750.000
EUR je vpisan pod vložno številko 2602 k.o. Vič, 221 k.o., 237 k.o.
in 249 k.o. Gradišče, 1640 k.o. Izola ter 153 k.o. Gradišče. Skupni
znesek hipotek znaša 6.418.394 EUR.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 144
23.17 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine – Skupina Žito
2011
2010
1.421.241
975.947
Prenos na naložbene nepremičnine
0
445.294
Prenos med osnovna sredstva
0
0
1.421.241
1.421.241
627.551
454.211
19.314
19.291
0
154.049
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
Amortizacija tekočega leta
Prenos na naložbene nepremičnine
Prenos med osnovna sredstva
0
0
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
646.865
627.551
Neodpisana vrednost na dan 1.1. 2011
793.690
521.736
Neodpisana vrednost na dan 31.12. 2011
774.376
793.690
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 145
Naložbene nepremičnine – Žito d.d.
Nabavna vrednost na dan 1. 1. 2011
Prenos na naložbene nepremičnine
Pripojitev
Prenos med osnovna sredstva
Nabavna vrednost na dan 31. 12. 2011
Popravek vrednosti na dan 1. 1. 2011
Amortizacija tekočega leta
Prenos na naložbene nepremičnine
Pripojitev
Popravek vrednosti na dan 31. 12. 2011
Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2011
Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011
2011
2010
1.421.241
975.947
9.961
445.294
4.615.049
0
0
0
6.046.251
1.421.241
627.551
454.211
102.422
19.291
0
154.049
2.333.130
0
3.063.102
627.551
793.690
521.736
2.983.149
793.690
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 146
23.18 Naložbe v odvisne družbe
Navedena so podjetja, ki so del Skupine Žito in ki so predmet
konsolidiranja pri konsolidaciji. Delež v kapitalu je računan z
vidika družbe Žito d.d.
Ime družbe
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Delež v kapitalu
Delež glasov
Kapital
Poslovni izid
poslovnega leta (v EUR)
99,55 %
99,55 %
1.914.908
4.362
Intes Storitve d.o.o., Maribor
100 %
100 %
117.031
0
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
-2.371.523
-94.036
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
2.598.557
-41.421
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
9.119
-24
LD Žito Zagreb d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
-1.771.625
-89.473
Žito d.o.o., Beograd
100 %
100 %
-132.999
-16.718
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
100 %
100 %
5.057
-1.896
Naložb v odvisne družbe nismo oslabili, ker smo ocenili, da ne
obstajajo okoliščine, ki bi zahtevale oslabitev le-teh.
Družba Žito d.d. je pripojila družbo Žito Šumi d.o.o. V zameno za
naložbo je pridobila sredstva družbe Žito Šumi d.o.o. (predvsem
naložbeno nepremičnino in pa osnovna sredstva (opremo) – glej
razkritja pod točkami 23.16 in 23.17.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 147
23.19 Finančna sredstva
Finančna sredstva – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
6.277.784
6.611.995
6.156.348
6.470.093
Druge dolgoročne finančne naložbe
121.436
141.902
2. Dolgoročna posojila
39.820
55.868
Dolgoročna posojila drugim
39.820
55.868
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
0
0
Druge delnice in naložbe
0
0
2. Kratkoročna posojila
38.757
29.502
Kratkoročna posojila drugim
38.757
29.502
6.356.361
6.697.365
6.156.348
6.470.093
121.436
141.902
78.577
85.370
6.356.361
6.697.365
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge delnice in deleži
Skupaj naložbe
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe
finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Dana posojila
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 148
Finančna sredstva – Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Delnice in deleži v družbah v Skupini Žito
4.346.969
7.442.617
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
6.277.773
6.611.003
6.156.337
6.469.101
Druge dolgoročne finančne naložbe
121.436
141.902
2. Dolgoročna posojila
39.820
55.353
Dolgoročna posojila drugim
39.820
55.353
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
0
0
Druge delnice in naložbe
0
0
2. Kratkoročna posojila
6.538.757
7.321.609
6.500.000
7.294.294
38.757
27.315
17.203.319
21.430.582
Naložbe v družbi v skupini po nabavni vrednosti
4.346.969
7.442.617
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe
6.156.337
6.469.101
121.436
141.902
6.578.577
7.376.962
17.203.319
21.430.582
Druge delnice in deleži
Kratkoročna posojila podjetjem v skupini
Kratkoročna posojila drugim
Skupaj naložbe
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Dana posojila
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 149
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Delnice in deleži, ki ne kotirajo
1.871.281
1.871.280
Delnice borze in prostega trga
4.285.067
4.598.812
6.156.348
6.470.092
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Delnice in deleži, ki ne kotirajo (vključno z odvisnimi družbami
6.218.239
9.312.906
Delnice borze in prostega trga
4.285.067
4.598.812
10.503.306
13.911.718
SKUPAJ
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Žito d.d.
V EUR
SKUPAJ
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, so naložbe v navadne delnice, zato nimajo določene niti zapadlosti niti obrestne
mere.
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo in vrednotene po
pošteni vrednosti znašajo 412 tisoč EUR. Finančnih naložb v 2011
nismo oslabili.
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Skupina Žito
V EUR
Obveznice
SKUPAJ
31. 12. 2011
31. 12. 2010
121.436
141.902
121.436
141.902
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Žito d.d.
V EUR
Obveznice
SKUPAJ
121.436
141.902
121.436
141.902
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 150
23.20 Sredstva namenjena prodaji
Sedanja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Zemljišča
151.620
195.916
Gradbeni objekti
563.060
852.869
Oprema
8.404
9.247
SKUPAJ
723.084
1.058.032
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Zemljišča
148.644
192.940
Gradbeni objekti
Sedanja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Žito d.d.
V EUR
511.982
801.791
Oprema
8.404
9.247
SKUPAJ
669.030
1.003.978
Med sredstvi, namenjenim prodaji, ima družba Žito d.d. tako kot
Skupina Žito tista osnovna sredstva, ki jih v svojem poslovnem
procesu ne potrebuje in jih je namenila prodaji. Med njimi so
zemljišča in objekti v Lovrencu, Rušah, Poljčanah in drugi manjši
objekti ter oprema. Vsa sredstva družba Žito d.d. oglašuje prek
agencij za prodajo nepremičnin.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 151
23.21 Zaloge
Zaloge – Skupina Žito
V EUR
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
31. 12. 2011
31. 12. 2011
12.974.314
8.523.922
325.272
291.358
6.148.030
5.762.545
54.551
432.176
19.502.167
15.010.002
31. 12. 2011
31. 12. 2010
11.644.962
7.173.983
102.771
112.236
5.560.095
5.188.401
52.158
412.833
17.359.986
12.887.453
Skupina je v letu 2011 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge proizvodov in blaga v višini 116 tisoč EUR, leto prej pa 324 tisoč EUR.
Zaloge je odpisovala med letom.
Zaloge – Žito d.d.
V EUR
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
Družba Žito d.d. je v letu 2011 zaradi nekurantnosti odpisala
zaloge proizvodov in blaga v višini 111 tisoč EUR, leto prej pa 136
tisoč EUR. Zaloge je odpisovala med letom. Zaloge niso zastavljene.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 152
23.22 Poslovne terjatve
Poslovne terjatve – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
24.571.555
20.591.959
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
3.626.338
3.749.930
Kratkoročne terjatve do drugih
1.989.782
1.828.067
30.187.675
26.169.956
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
25.817.309
23.059.528
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
4.275.070
3.264.468
Kratkoročne terjatve do drugih
1.503.465
1.309.469
31.595.844
27.633.464
SKUPAJ
Skupina Žito je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti terjatev odhodke v višini 332 tisoč EUR, leto prej pa
odhodke v višini 103 tisoč EUR.
Poslovne terjatve – Žito d.d.
V EUR
SKUPAJ
Družba Žito d.d. je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov
vrednosti terjatev do kupcev odhodke v višini 413 tisoč EUR, leto
prej pa odhodke v višini 504 tisoč EUR.
Terjatve se ne obrestujejo.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 153
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev
Skupina Žito
Žito d.d.
2011
2010
2011
2010
Stanje 1. 1.
5.708.314
5.859.966
6.589.503
6.898.993
Povečanje
1.379.167
63.580
1.832.828
503.580
Odprava
-523.244
0
-190.587
-36.591
Odpisi
-200.549
-215.232
-200.549
-776.479
Skupaj
6.363.687
5.708.314
7.698.312
6.589.503
Odprava popravka v višini 191 tisoč EUR pri družbi Žito d.d. ter
523 tisoč EUR pri Skupini Žito se nanaša na prejeta plačila v preteklosti oslabljenih terjatev do kupcev. Poraba popravka v višini
201 tisoč EUR se nanaša na odpis terjatev do kupcev, za katere
je bil v preteklosti že oblikovan popravek terjatev. Povečanje
popravka se v višini 616 tisoč EUR nanaša na zamudne obresti, za
katere družba Žito d.d. oblikuje popravek ob pripoznanju, prihodek pa takrat, ko so dejansko plačane.
Starostna struktura terjatev do kupcev (v nepopravljenih zneskih) – Skupina Žito
V EUR
Skupaj
Nezapadle
do 30 dni
30-60 dni
60-90 dni
90-120 dni
Več kot 120 dni
2011
34.561.580
20.948.985
3.250.007
2.000.236
1.490.684
561.334
6.310.335
2010
30.050.202
18.309.726
4.080.161
1.086.250
106.336
55.932
6.411.797
Starostna struktura terjatev (v nepopravljenih zneskih) – Žito d.d.
V EUR
Skupaj
Nezapadle
do 30 dni
30-60 dni
60-90 dni
90-120 dni
Več kot 120 dni
2011
37.790.691
22.042.281
3.196.135
1.999.771
1.475.205
545.529
8.531.770
2010
32.913.499
20.623.379
3.740.495
1.155.583
144.239
87.528
7.162.276
Družba Žito d.d. in Skupina Žito oblikujeta popravke terjatev do
največjih kupcev po individualni presoji. V letu 2011 družba Žito
d.d. in Skupina Žito nista oblikovali novih popravkov terjatev iz
tega naslova, saj poslovodstvo ocenjuje, da bodo terjatve do teh
kupcev v celoti poplačane.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 154
23.23 Denarna sredstva
Denarna sredstva – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
1.567.004
1.103.665
1.567.004
1.103.665
31. 12. 2011
31. 12. 2010
733.990
662.477
733.990
662.477
31. 12. 2011
31. 12. 2010
14.846.937
14.846.937
Število v 2011
Število v 2010
355.792
355.792
0
0
355.792
355.792
2011
2010
Na dan 31. 12. (v EUR)
472.056
472.056
Število na dan 31. 12.
3.046
3.046
Denar na transakcijskih računih pri bankah in v blagajni
SKUPAJ
Denarna sredstva – Žito d.d.
V EUR
Denar na transakcijskih računih pri bankah in v blagajni
SKUPAJ
23.24 Vpoklicani kapital
Vpoklicani kapital v EUR
Osnovni kapital (redne delnice)
Redne delnice, izdane in vplačane
Na dan 1. 1.
Izdane
Na dan 31. 12.
Lastne delnice
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 155
23.25 Rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička – Skupina Žito
V EUR
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice kot
odbitna postavka
Statutarne
rezerve
Rezerve za
tečajne razlike
Druge rezerve
iz dobička
Skupaj
4.427.790
472.056
-472.056
0
162.759
2.323.784
6.914.333
0
0
0
166.734
0
629.515
796.250
Stanje 1. 1. 2011
Oblikovanje drugih rezerv iz
dobička po sklepu uprave in
nadzornega sveta družbe
Tečajne razlike
Stanje 31. 12. 2011
-18.525
4.427.790
472.056
-472.056
166.734
144.234
-18.525
2.953.299
7.692.059
Rezerve iz dobička – Žito d.d.
V EUR
Stanje 1. 1. 2011
Oblikovanje drugih rezerv iz
dobička po sklepu uprave in
nadzornega sveta družbe
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice kot
odbitna postavka
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Skupaj
4.427.790
472.056
-472.056
0
2.323.784
6.751.574
0
0
0
166.734
629.515
796.250
Tečajne razlike
Stanje 31. 12. 2011
0
4.427.790
472.056
Zakonske rezerve so oblikovane v skladu z ZGD in se lahko pod
določenimi pogoji uporabijo za pokrivanje izgube. Zakonske
rezerve se ne morejo deliti.
Rezerve za lastne delnice so oblikovane v skladu z ZGD in se ne
morejo deliti.
Rezerve za tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna izkazov odvisnih družb iz funkcionalne valute v poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v kapitalu do trenutka odprodaje odvisne
-472.056
166.734
2.953.299
7.547.823
družbe, ko se tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
Te rezerve se ne delijo.
Družba Žito d.d. je v letu 2011 dosegla 1.667 tisoč EUR čistega
dobička.
Bilančni dobiček Žita d.d. na dan 31. 12. 2011 v višini 25.314 tisoč
EUR je sestavljen iz preostanka čistega dobička tekočega leta v
višini 871 tisoč EUR ter prenesenih dobičkov v višini 24.443 tisoč
EUR.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 156
23.26 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve – Skupina Žito
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije in PČR
Skupaj
3.594.886
3.013.542
6.608.428
Novo oblikovane rezervacije
341.846
848.648
1.190.494
Poraba
104.572
821.187
925.760
Odprava
364.796
281.407
646.203
3.467.365
2.759.595
6.226.960
2011
2010
762.424
872.106
1.997.171
2.124.706
0
16.730
2.759.595
3.013.542
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije in PČR
Skupaj
2.888.987
593.569
3.482.556
142.877
94.575
237.452
88.533
223.912
312.445
265.453
0
265.453
V EUR
Stanje 1. 1. 2011
Stanje 31. 12. 2011
Druge rezervacije in PČR – Skupina Žito
V EUR
Državne podpore za sofinanciranje in nakup OS
Državne podpore za odstopljene prispevke invalidskemu podjetju
Rezervacije za tožbe
SKUPAJ
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve – Žito d.d.
V EUR
Stanje 1. 1. 2011
Novo oblikovane rezervacije
Poraba
Odprava
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 157
Stanje 31. 12. 2011
2.677.878
464.232
3.142.110
23.27 Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti
Finančne obveznosti – Skupina Žito
Dolgoročne
V EUR
Finančne obveznosti do bank
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
4.162.263
7.280.657
25.673.514
15.488.087
29.835.777
22.768.744
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
4.162.263
7.280.657
25.676.002
15.490.575
29.838.265
22.771.232
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Skupaj dolgoročne in
kratkoročne
Kratkoročne
Zapadlost posojil – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Med 0 in 1 letom
20.877.003
15.490.575
Med 1 in 2 letom
7.861.263
3.118.394
Med 2 in 5 let
1.100.000
4.162.263
29.838.265
22.771.232
Skupaj
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 158
Valute posojil – Skupina Žito
31. 12. 2011 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
29.835.777
0
29.835.777
2.488
0
2.488
29.838.265
0
29.838.265
100,00
0,00
100
31. 12. 2010 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
11.866.281
10.902.463
22.768.744
2.488
0
2.488
11.868.769
10.902.463
22.771.232
52,12
47,88
100
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
Finančne obveznosti – Žito d.d.
Dolgoročne
V EUR
Finančne
obveznosti
do bank
Finančne
obveznosti do
podjetij v skupini
Druge finančne
obveznosti
Skupaj
Kratkoročne
Skupaj dolgoročne in kratkoročne
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
4.162.263
7.280.657
25.673.514
15.488.087
29.835.778
22.768.744
0
0
2.547.152
3.279.000
2.547.152
3.279.000
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
4.162.263
7.280.657
25.676.002
18.769.575
32.385.417
26.050.232
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 159
Zapadlost posojil – Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Med 0 in 1 letom
23.424.155
18.769.575
Med 1 in 2 letom
7.861.263
3.118.394
Med 2 in 5 let
1.100.000
4.162.263
32.385.417
26.050.232
Skupaj
Valute posojil – Žito d.d.
31. 12. 2011 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
29.835.778
0
29.835.778
2.547.152
0
2.488
0
2.488
32.385.417
0
32.385.417
100,00
0,00
100
31. 12. 2010 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
11.866.281
10.902.463
22.768.744
3.279.000
0
3.279.000
2.488
0
2.488
15.147.769
10.902.463
26.050.232
58,15
41,85
100
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
V mesecu maju 2011 je družba Žito d.d. vsa posojila, ki so bila
prvotno nominirana v CHF, reprogramirala v EUR.
Posojila so zavarovana z bilanco, menicami ter hipotekami na
nepremičninah družbe. Hipotekarna zavarovanja prejetih posojil so razkrita pri osnovnih sredstvih (točka 23.17)
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 160
23.28 Poslovne obveznosti
Poslovne obveznosti – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Kratkoročne poslovne obveznosti do domačih dobaviteljev
7.971.288
8.459.898
kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini
4.063.181
3.389.584
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
683.448
680.291
2.832.121
3.518.808
15.550.038
16.048.581
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v skupini
1.058.760
1.050.760
Kratkoročne poslovne obveznosti do domačih dobaviteljev
7.079.892
7.523.863
kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini
3.371.793
2.850.859
Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
49.320
70.390
2.191.406
2.784.431
13.751.170
14.280.303
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
Poslovne obveznosti – Žito d.d.
V EUR
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 161
23.29 Pasivne časovne razmejitve
Pasivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Vnaprej vračunani stroški
735.555
612.222
Kratkoročno odloženi prihodki
119.123
372.610
854.678
984.832
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Vnaprej vračunani stroški
650.222
528.954
Kratkoročno odloženi prihodki
119.123
117.055
769.346
646.009
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Denacionalizacija
0
1.362.730
Blagovne rezerve
4.806.978
4.474.117
Tuja osnovna sredstva
1.221.183
1.265.977
Hipoteke
6.530.657
8.899.051
Tožbeni zahtevki
3.143.983
2.250.625
15.702.802
18.252.499
Skupaj
Pasivne časovne razmejitve – Žito d.d.
V EUR
Skupaj
23.30 Pravni spori in druge potencialne obveznosti
Skupina Žito
V EUR
SKUPAJ
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 162
Žito d.d.
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Denacionalizacija
0
1.327.819
Blagovne rezerve
4.806.978
4.474.117
Tuja osnovna sredstva
1.221.183
40.347
Hipoteke
6.530.657
8.899.051
Tožbeni zahtevki
3.143.983
2.250.625
15.702.802
16.991.959
SKUPAJ
Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke, Skupina Žito oz. družba Žito d.d.
pa iz tega naslova ne pričakujeta materialnih posledic.
Tožbeni zahtevki
Rezervacije za obveznosti za tožbe (oziroma kratkoročne
časovne razmejitve iz tega naslova) so oblikovane na podlagi
ocene verjetnega izida in posvetovanja s pravnimi službami.
Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Skupni tožbeni znesek zahtevkov proti družbam v Skupini Žito
znaša 3.144 tisoč EUR.
Skupni tožbeni znesek proti družbi Žito d.d. znaša 3.144 tisoč EUR.
Uprave družbe Žito d.d. je na osnovi pravnih mnenj ocenila, da
bo oblikovala 591 tisoč EUR rezervacij za tožbene zahtevke (prikazani med kratkoročnimi časovnimi razmejitvami, stanje na 31.
12. 2010 400 tisoč EUR).
Operativni najem
Strošek najema je v letu 2011 v družbi Žito d.d. znašal 424.519
EUR, za Skupino Žito pa 770.260 EUR. Planiran strošek za leto
2012 je ocenjen na enak znesek kot za leto 2011, ob predpostvaki, da se vrednosti pogodb ne bodo spremenile. Najemne
pogodbe so sklenjen za nedoločen čas, nanašajo pa se na najem
delovnih oblek, poslovnih prostorov in osnovnih sredstev.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 163
23.31 Transakcije med povezanimi osebami
Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah
V EUR
Znesek vseh prejemkov članov uprave
Skupaj znesek prejemkov zaposlenih po individualnih pogodbah (brez uprave)
Skupaj znesek prejemkov članov nadzornega sveta
Znesek vseh
prejemkov
članov uprave
2011
2010
772.808
578.378
1.954.015
1.705.046
59.171
28.403
Fiksni del
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Drugo
Variabilni del
in nagrade*
Skupaj
Anton Balažič
132.000
1.142
313
898
65.450
199.803
mag. Erik Žunič
112.200
93
313
898
75.757
189.261
Sandi Svoljšak
112.200
347
313
898
77.815
191.573
Rajačič Peter
112.200
945
313
898
77.815
192.171
*variabilni del in nagrade za člane uprave se nanašajo na leta 2009, 2010 in 2011
Skupaj znesek prejemkov članov nadzornega sveta
Janez Bojc
Fiksni prejemki in sejnina v EUR
13.578
Luka Jurkovič
3.093
Adrijan Rožič
10.651
Maja Makovec Brenčič
5.646
Tomi Rumf
9.058
Zenon Marn
8.572
Suzana Šimenc
8.572
Skupaj
59.171
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 164
Udeležba uprave v kapitalu
Udeležba uprave v kapitalu
Število delnic
Delež lastništva v %
0
0
mag. Erik Žunič
399
0,11
Sandi Svoljšak
167
0,05
0
0
Anton Balažič
Rajačič Peter
Družba Žito d.d. članom uprave ni dala posojil.
Transakcije Žita d.d. s podjetji v Skupini Žito
Obresti od danih posojil obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Skupaj
Obresti od prejetih posojil od obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Skupaj
Obresti od kratkoročnih poslovnih terjatev do obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Skupaj
2011
2010
40.205
61.922
434
12
135.483
170.146
87.478
38.675
263.600
270.755
2011
2010
52.520
32.018
195
138
2.285
3.005
55.000
35.161
2011
2010
0
5.461
12.166
8.903
7.508
6.162
19.674
20.526
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 165
2011
2010
17
14
441
896
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
4.140
4.006
Skupaj
4.598
4.916
2011
2010
401.713
450.457
Obresti od kratkoročnih poslovnih obveznosti do obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Prihodki od prodaje proizvodov in blaga obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
271.711
129.443
3.923.125
1.764.050
0
619.120
7.673
0
4.604.222
2.963.070
2011
2010
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
396.029
129.924
Intes Storitve d.o.o., Maribor
219.284
284.306
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
357.981
142.878
12.000
12.000
985.294
569.108
2011
2010
2.625.904
2.783.039
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
25.762
13.571
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
30.339
35.911
0
9.595
18.667
0
2.700.672
2.842.116
Žito maloprodaja d.o.o., Ljubljana
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Skupaj
Prihodki od opravljene storitve obvladovanim družbam (promet v obdobju v EUR)
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Skupaj
Stroški opravljenih storitev obvladovanih družb (promet v obdobju v EUR)
Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Skupaj
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 166
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala v obvladujoči družbi (promet v obdobju v EUR)
2011
2010
458.084
1.072.676
0
7.626
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
46
2.552
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
64
0
5.546.583
5.095.285
6.004.777
6.178.139
2011
2010
252.827
895.103
1.917.843
2.329.835
100.153
110.463
0
7.627
715.598
712.920
1.200
1.200
164.186
91.831
3.151.808
4.148.979
2011
2010
1.917.843
1.817.813
100.153
110.000
2.017.996
1.927.813
Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Skupaj
Odprte poslovne terjatve obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Skupaj
Popravki terjatev obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Skupaj
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 167
Odprte poslovne obveznosti n+obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
2011
2010
680.567
546.726
0
11.466
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
254.655
325.631
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
106.246
156.189
6.400
0
0
3.884
1.047.868
1.043.896
2011
2010
0
1.275.461
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
2.512.166
1.975.654
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
4.007.508
4.014.411
0
49.294
6.519.674
7.314.820
2011
2010
2.252.292
2.654.006
290.441
620.896
Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Skupaj
Dano posojilo in obresti obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
Skupaj
Prejeto posojilo in obresti obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Žito nepremičnine d.o.o, Ljubljana
Skupaj
Prodaja in prenosi osnovnih sredstev do obvladujoče družbe (promet v obdobju v EUR)
Intes Storitve d.o.o., Maribor (prodaja OS)
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Žito maloprodaja d.o.o, Ljubljana
Skupaj
9.017
9.014
2.551.750
3.283.916
2011
2010
830.040
771.032
457
597
0
102.359
830.497
873.988
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 168
23.32 Cilji in politike upravljanja tveganj
Cilji in politike upravljanja finančnih tveganj
Sistem upravljanja finančnih tveganj je zaradi hitrih sprememb
v okolju postal eden od pomembnejših dejavnikov uspeha. Pravočasno zaznavanje tveganj, ki bi utegnila slabiti sredstva ali
poslabšati finančni in tržni položaj družbe Žito d.d., je zato ključnega pomena. Da bi finančno učinkoviteje poslovala, je Skupina
Žito že v letu 2004 začela s poenotenjem finančnega poslovanja
na področjih financiranja, sodelovanja z bankami in zavarovalništva ter obvladovanja terjatev. Skupina Žito nenehno teži k
stabilnemu poslovanju in zmanjšanju posameznega tveganja na
sprejemljivo raven.
Primarni finančni instrumenti, pripoznani v računovodskih izkazih družbe Žito d.d. in Skupine Žito, zajemajo denar in denarne
ustreznike, poslovne in druge terjatve, obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti iz poslovanja, finančne naložbe ter
najeta posojila. Osnovni namen najemanja posojil in kreditov je
pridobiti ustrezna finančna sredstva, ki so potrebna za poslovanje družbe Žito d.d. in Skupine Žito.
Na podlagi sprejete politike v poslovnih letih 2010 in 2011 družba
Žito d.d. in Skupina Žito nista trgovali z izvedenimi finančnimi
instrumenti. Skupina Žito in družba Žito d.d. tudi ne uporabljata
inštrumentov za zaščito pred nihanji v cenah nabavljenih surovin.
Najpomembnejše vrste tveganj v zvezi s finančnimi instrumenti
družbe Žito d.d. in Skupine Žito predstavljajo obrestno tveganje,
likvidnostno tveganje, valutno tveganje in kreditno tveganje.
Poslovodstvo redno preverja in potrjuje politiko obvladovanja
posameznih vrst tveganj, ki so opisana v nadaljevanju.
Upravljanje tveganja
V Skupini Žito in družbi Žito d.d. se zavedamo, da mora podjetje
zato, da zagotavlja nemoteno poslovanje, vedno razpolagati z
dovolj lastniškega kapitala, saj le ta pomeni varnostno blazino za
nepredvidene spremembe vrednosti sredstev in dolgov.
Družba Žito d.d. in Skupina Žito spremljata gibanje kapitala z
uporabo kazalnika finančnega vzvoda, izračunanega z delitvijo
neto obveznosti s skupnim zneskom obveznosti in celotnim
zneskom kapitala. V okviru neto obveznosti družba Žito d.d. in
Skupina Žito vključujeta prejeta posojila in kredite, obveznosti
do dobaviteljev in druge obveznosti, znižane za znesek denarnih
sredstev.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 169
Skupina Žito
V EUR
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Prejeta posojila in krediti
29.710.778
22.771.232
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
16.529.716
17.033.413
1.567.004
1.103.665
44.673.490
38.700.980
69.107.064
69.041.251
113.780.554
107.742.231
39 %
36 %
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Prejeta posojila in krediti
32.260.417
26.050.232
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
14.645.516
14.281.743
Manj denarna sredstva in kratkoročni depoziti
Neto obveznosti
Kapital
Kapital in neto obveznosti
Kazalnik finančnega vzvoda
Žito d.d.
V EUR
Manj denarna sredstva in kratkoročni depoziti
Neto obveznosti
Kapital
Kapital in neto obveznosti
Kazalnik finančnega vzvoda
V družbi Žito d.d. in Skupini Žito imamo tudi sklenjena naslednja zavarovanja:
• požarno zavarovanje,
• vlomno zavarovanje,
• zavarovanje splošne odgovornosti,
• zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti,
• zavarovanje pred poškodbo sredstev in zalog,
• zavarovanje vozil in
• zavarovanje terjatev.
733.990
662.477
46.171.942
39.669.498
71.130.577
71.268.460
117.302.519
110.937.958
39 %
36 %
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 170
Tržno tveganje (obrestno in valutno tveganje)
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe
tržnih obrestnih mer na poslovanje družbe Žito d.d. in Skupine
Žito. Obrestna struktura aktivnih in pasivnih bilančnih postavk ni
usklajena, saj ima Skupina Žito več prejetih posojil kot obrestovanih naložb. Izpostavljenost obrestnemu tveganju za Skupino
Žito predstavlja neugodno gibanje (dvig) spremenljive obrestne
mere Euribor pri prejetih posojilih.
Skupina Žito ocenjuje, da je tveganje spremembe obrestnih
mer družbe Žito d.d. zmerno. Poslovodstvo je v rednih stikih s
finančnimi institucijami in spremlja dogajanja na mednarodnih
finančnih trgih in tako spremlja predvidena gibanja obrestnih
mer, valutnih tečajev in razmerij.
Zvišanje/znižanje osnovne obrestne mere v baznih točkah
2011
2010
Euribor
50
161.927
130.251
Euribor
-50
-161.927
-130.251
Libor
50
0
-11.750
Libor
-50
0
11.750
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, povezano s primanjkljajem
razpoložljivih finančnih virov in posledično nesposobnostjo
Skupine Žito, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. Skupina Žito ocenjuje, da je tveganje plačilne sposobnosti nizko zaradi učinkovitega upravljanja denarnih sredstev in
dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Skupina Žito
likvidnost planira in nadzoruje na dnevni, mesečni in letni ravni.
Med najpomembnejšimi ukrepi za zagotavljanje dobre likvidnosti je vzdrževanje ugodne finančne strukture oziroma skrbno
obvladovanje terjatev in obveznosti ter oblikovanje primernih
likvidnostnih rezerv. Skupina Žito in družba Žito d.d. upravljata
likvidnostno tveganje s spremljanjem likvidnosti sredstev in
obveznosti do virov sredstev ter denarnih tokov iz poslovanja.
Kratkoročne primanjkljaje rešuje z najemanjem kratkoročnih
posojil pri domačih bankah, kratkoročne presežke pa plasira v
bančne depozite. Prav tako je velik del plačil strank relativno
predvidljiv in stabilen.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 171
Zapadlost finančnih obveznosti Skupine Žito na dan 31. 12. 2010
in 31. 12. 2011 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plačil
Leto 2011
Posojila in krediti
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
0
11.253.291
10.092.977
9.130.183
0
30.476.451
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
3.515.569
0
1.440
0
3.517.009
Obveznosti do dobaviteljev
0
12.717.917
0
0
0
12.717.917
Skupaj
0
27.486.777
10.092.977
9.131.623
0
46.711.377
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
0
12.696.488
3.005.013
8.549.715
0
24.251.216
Leto 2010
Posojila in krediti
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
4.199.099
0
1.440
0
4.200.539
Obveznosti do dobaviteljev
0
11.849.482
0
0
0
11.849.482
Skupaj
0
28.745.069
3.005.013
8.551.155
0
40.301.237
nad 5 let
Skupaj v EUR
Zapadlost finančnih obveznosti družbe Žito d.d. na dan 31. 12. 2010
in 31. 12. 2011 na podlagi pogodbenih, nediskontiranih plačil
Leto 2011
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
Posojila in krediti
0
13.824.450
10.092.977
9.130.183
33.047.610
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
2.240.725
1.440
2.242.165
Obveznosti do dobaviteljev
0
11.510.445
Skupaj
0
27.575.620
10.092.977
9.131.623
0
46.800.220
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
12.690.497
6.386.550
8.480.403
0
27.557.450
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
2.854.821
0
1.440
0
2.856.261
Obveznosti do dobaviteljev
0
11.425.482
0
0
0
11.425.482
Skupaj
0
26.970.800
6.386.550
8.481.843
0
41.839.193
Leto 2010
11.510.445
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 172
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje se nanaša na neizpolnitev medsebojnih
obveznosti poslovnih partnerjev in je največje pri poslovanju
s tujimi poslovnimi partnerji. Tako tveganje Skupina Žito
zmanjšuje predvsem tako, da ima z največjimi kupci podpisane
letne pogodbe, ki vsebujejo elemente zavarovanja terjatev,
in da zapadle terjatve zmanjšuje z verižnimi in mesečnimi
kompenzacijami. Tveganja znižuje tudi z rednimi poslovnimi
stiki s poslovnimi partnerji in s preverjanji njihovih bonitet ter
po potrebi z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih
poslovnih partnerjev.
Na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, je Skupina Žito zelo izpostavljena kreditnemu tveganju. Pri kupcih
na tem izvoznem področju ima terjatve zavarovane z bančno
garancijo ali pa ima postavljene limite odprtih terjatev, ki jih
upošteva. Kjer je mogoče, se dogovarjamo tudi za vnaprejšnja
plačila. Del terjatev je zavarovanih. Skupina Žito in družba Žito
d.d. ocenjujeta, da je kreditno tveganje obvladljivo, saj ima utečene postopke upravljanja terjatev. Zaradi rednega preverjanja
zapadlih terjatev je izpostavljenost Skupine Žito in družbe Žito
d.d. kreditnemu tveganju obvladovana.
Na domačem trgu spremljamo aktivno portfolio terjatev do
vseh kupcev ter redno spremljamo njihovo starostno strukturo
ter se po potrebi tudi aktivno dogovarjamo glede poravnave
zapadlih terjatev. Še zlasti dejavno spremljamo tudi terjatve do
srednje velikih in manjših podjetij, kjer smo ocenili, da je tveganje neplačila višje.
V zvezi z drugimi finančnimi sredstvi, kot so denarna sredstva,
depoziti pri bankah in finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo, izpostavljenost Skupine Žito in družbe Žito
d.d. kreditnemu tveganju izhaja predvsem iz tveganja neporavnane obveznosti druge pogodbene stranke, pri čemer je najvišja izpostavljenost enaka knjigovodski vrednosti teh finančnih
instrumentov.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 173
23.33 Poštena vrednost finančnih instrumentov
Večina naložb, razporejenih v skupino za prodajo, je izkazana v
izkazih po nabavni vrednosti, razen naložbe v delnice Zavarovalnice Triglav, ki je prikazana po pošteni vrednosti; medtem ko so
terjatve in posojila izkazana po odplačni vrednosti. Pri izračunu
poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo,
ki so vrednotene po pošteni vrednosti, so uporabljene tržne vrednosti.
Hierarhija poštene vrednosti
Ocenili smo, da ni pomembnih razlik med pošteno in knjigovodsko vrednostjo finančnih inštrumentov, ki niso izkazani po
pošteni vrednosti.
2. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti, bodisi neposredno bodisi
posredno,
Glede na to, da je večina terjatev, obveznosti in posojil kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo
pomembno od knjigovodske vrednosti.
Poštena vrednost denarnih sredstev, kratkoročnih sredstev in
prejetih posojil je izračunana na podlagi diskontiranja pričakovanih bodočih denarnih tokov na tržne cene.
Pri pripoznavanju in razkrivanju poštene vrednosti finančnih
instrumentov z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti je bila
uporabljena naslednja hierarhija:
1. kategorija: določanje poštene vrednosti neposredno s sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na aktivnem trgu,
3. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 174
Sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
Lastniški vrednostni papirji
1. kategorija
2. kategorija
3. kategorija
31. 12. 2011
412.480
0
0
31. 12. 2010
726.025
0
0
23.34 Dogodki po datumu bilance stanja
Po datumu bilance stanja se ni na dan 31. 12. 2011 oz. za leto 2011
zgodil noben dogodek, ki bi pomembno vplival na računovodske
izkaze družbe Žito d.d. oziroma zaradi katerega bi bilo potrebno
pripraviti razkritje v pojasnilih k računovodskim izkazom.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 175
24 Revizorjevo poročilo
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 176
Kjer so človeške
dlani trde kot mlinski
kamen, kjer dež in sonce
postavljata mejo med uspehom
in neuspehom, kjer je rana ura še
vedno tista najbolj zlata, tam zorijo
semena, ki zmleta dajejo osnovo
jedem, katerih okusnost
zajemamo s polno žlico.
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 178
25 Naslovi
Žito d.d., prehrambena industrija
Šmartinska cesta 154
1529 Ljubljana
Slovenija
Telefon: (01) 5876 100
Telefaks: (01) 5404 175
e-pošta: info@zito.si
Spletna stran: www.zito.si
Vodstvo:
Predsednik uprave:
Anton Balažič
Telefon: (01) 5876 240
Član uprave za področje trženja in logistike:
Peter Rajačič
Telefon: (01) 5876 249
Član uprave za področje računovodstva,
financ in informatike:
Erik Žunič
Telefon: (01) 5876 240
Član uprave za proizvodno in tehnično področje:
Sandi Svoljšak
Telefon: (01) 5876 240
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 179
Direktorji in vodje služb:
Prodaja Slovenija:
Aleš Markelj
Telefon: (01) 5876 133
e-pošta: ales.markelj@zito.si
Finance, računovodstvo in kontroling:
Brigita Hočevar Krejan
Telefon: (01) 5876 195
e-pošta: brigita.hocevar@zito.si
Prodaja izvoz:
Karmen Pangos
Telefon: (01) 5876 179
e-pošta: karmen.pangos@zito.si
Informatika:
Matjaž Kurent
Telefon: (01) 5876 119
e-pošta: matjaz.kurent@zito.si
Marketing:
Marja Feldin
Telefon: (01) 5876 125
e-pošta: marja.feldin@zito.si
Razvoj:
Mateja Modic
Telefon: (01) 5876 190
e-pošta: mateja.modic@zito.si
Nabava:
Uroš Lozej
Telefon: (01) 5876 227
e-pošta: uros.lozej@zito.si
Sistem kakovosti:
Jelka Podbevšek Rozman
Telefon: (01) 5876 143
e-pošta: jelka.podbevsek@zito.si
Pravne in splošne zadeve:
Zdravko Sančanin
Telefon: (01) 5876 296
e-pošta: zdravko.sancanin@zito.si
Logistika:
Gregor Bižal
Telefon: (01) 5876 104
e-pošta: gregor.bizal@zito.si
4
Letno poročilo 2011 / Računovodsko poročilo / 180
Naslovi sedežev profitnih centrov in odvisnih družb:
Profitni centri
Odvisne družbe
PC Intes
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (02) 4503 272
Telefaks: (02) 4503 271
Šumi bonboni d.o.o.
Šmartinska 154,1000 Ljubljana
Telefon: (01) 5876 102
Telefaks: (01) 5244 166
e-pošta: info@zito.si
PC Dolenjske pekarne
Ločna 2, 8000 Novo mesto
Telefon: (07) 3930 740
Telefaks: (07) 3930 775
PC Pekarna Vrhnika
Idrijska 12, 1360 Vrhnika
Telefon: (01) 7558 900
Telefaks: (01) 7553 044
PC Kruh pecivo
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (02) 4612 551
Telefaks: (02) 4614 592
PC Žito Gorenjka
Rožna dolina 8, 4248 Lesce
Telefon: (04) 5353 000
Telefaks: (04) 5353 272
e-pošta: info@gorenjka.com
Intes Storitve d.o.o.
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (01) 5876 102
Telefaks: (01) 5244 166
e-pošta: info@zito.si
Žito Maloprodaja d.o.o.
Šmartinska 154, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 5876 100
Telefaks: (01) 5404 175
e-pošta: info@zito.si