nov združen evropski standard za projektiranje in gradnjo

10. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – Ljubljana 2011
CIGRE ŠK B2 - 13
NOV ZDRUŽEN EVROPSKI STANDARD ZA PROJEKTIRANJE IN
GRADNJO NADZEMNIH VODOV
Krešimir Bakič
Elektro Slovenija - ELES
E-mail: kresimir.bakic@eles.si,
Povzetek – Zadnjih deset let se razvija v Evropski uniji (EU) nov standard za projektiranje in gradnjo nadzemnih
elektroenergetskih vodov izmenične napetosti nad 1 kV. Namen standarda je izdelava skupnih tehničnih
normativov za skupen evropski trg izdelkov in storitev, ki bo omogočil večjo konkurenčnost. V začetku je bil
pripravljen terminski plan, ki je predvideval, da se v obdobju desetih let (2002-2012) harmonizirajo nacionalni
tehnični normativi za gradnjo distribucijskih (do vključno 45 kV) in prenosnih nadzemnih vodov (nad 45 kV)ter
izdela enoten združen standard z nacionalnimi posebnostmi. V okrilju evropske organizacije za standardizacijo
na področju elektrotehnike (CENELEC) je tako v letu 2002 objavljen prvi standard EN 50341-1, kasneje v letu
2006 tudi distribucijski standard EN 50423-1. Nacionalne posebnosti so se sproti dodajale vsakemu od teh dveh
evropskih standardov. Združevanje obeh evropskih standardov je zadnja faza tega razvoja. Nov združen
standard, ki združuje distribuciji in prenosni del ter v veliki meri tudi nacionalne posebnosti je predmet tega
referata. Referat obravnava posamezne dele tega novega standarda njegove prednosti in slabosti.
Nov evropski standard bo stopil v veljavo v letu 2012.
NEW JOINT EUROPEAN STANDARD FOR DESIGNING AND
CONSTRUCTION OF OVERHEAD LINES
Krešimir Bakič
Elektro Slovenija - ELES
E-mail: kresimir.bakic@eles.si
ABSTRACT – The last ten years inside European Community (EU) there is ongoing project of developing a
new standard for the design and construction of the overhead electricity AC lines with voltages above 1 kV.
Purpose of the standard is greater competitiveness of internal European market of products and services based
on Treaties of Roma. In the beginning of work strategy of activities were made, which anticipated that during a
period of 10 years (2002-2012) should be harmonized national technical norms for designing and construction
of distribution (up to 45 kV) and transmission overhead lines (over 45 kV) and established a single common
standard with national particularities. In 2002 the European electro technical commission (CENELEC) have
been published the first standard EN 50341-1, and later in the year 2006 also the distribution standard EN
50423-1. The national particularities are kept from being added to each of these two European standards. The
last phase of this development is combining both European standards. New joint European standard also very
largely incorporating the national NNA's (national normative aspects), what are addresses of this paper. The
report deals with the individual parts of this new standard, its strengths and weaknesses. The new European
standard will be stepped in to take effect in 2012.
10. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – Ljubljana 2011
CIGRE ŠK B2 - 13
I. UVOD
Oblikovanje in gradnja elektroenergetskih
nadzemnih vodov je kompleksno interdisciplinarno
delo elektroenergetikov, gradbenikov, statikov,
geologov, meteorologov, ekonomistov, krajinskih
arhitektov in drugih strokovnjakov. Čeprav je v
stotih letih elektrotehnike bilo zgrajenih več sto tisoč
kilometrov nadzemnih vodov vseh napetostnih
nivojev se tehnologije, standardi in pravila
oblikovanja in gradnje stalno nadgrajujejo. V
različnih državah so se razvila različna pravila in
prakse, ki so bile pogojene s tradicijo, okoljem in
tehnološkimi dosežki. Evropska unija (EU) je
skladno z direktivo o skupnem trgu naložila evropski
organizaciji za standardizacijo na področju
elektrotehnike CENELEC (CLC), da pripravi
skupen evropski standard za oblikovanje in gradnjo
nadzemnih elektroenergetskih vodov. Tehnični
odbor, ki je zadolžen za nadzemne vode je TC 11.
Koncept evropskega standarda za gradnjo
nadzemnih vodov je ilustrativno prikazan na sliki 1.
nivo EU
EN 50341-1
s popravkom v letu 2008 in distribucijski EN 504231:2005. V novem skupnem standardu naj bi
izboljšali konsistentnost z Eurokodi in IEC 60826,
vključili čim več nacionalnih posebnosti (NNA) iz
tretjih nacionalnih delov in vpeljali vse relevantne
novosti pri projektiranju, ki so se razvile v zadnjih
letih. Oblikovana je skupina ekspertov CLC TC 11 –
WG 09, katere je član tudi avtor tega članka, ki ima
za nalogo v nekaj razvojnih korakov izdelati nov
standard. Do novembra 2010 so bila izdelana tri
načrta novega standarda. V juniju bo objavljena
četrta verzija in zadnja peta v novembru 2011, ki bo
osnova za predlog novega standarda.
EN 50423-1
Slika 2: Koncept novega skupnega evropskega standarda
Evropski standard za projektiranje in gradnjo
nadzemnih vodov vsebuje naslednja poglavja:
nacionalni
nivo
EN 50341-3
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Področje uporabe,
Definicije, simboli,
Osnove projektiranja,
Vplivi na nadzemne vode,
Električne zahteve,
Ozemljitveni sistemi,
Podpore,
Temelji,
Vodniki in zaščitni vodniki s telekomunikacijskimi
tokokrogi,
10. Izolatorji,
11. Pribor za nadzemne vode in
12. Zagotavljanje kakovosti, pregledi in prevzemi.
EN 50423-3
Slika 1: Koncept evropskega standarda
Temeljni standard je EN 50341-1, ki je izdelan 2001
in izdan prvič v juniju 2002 [1] obravnava tehnične
normative za projektiranje in gradnjo nadzemnega
voda izmenične napetosti nad 45 kV ter predstavlja
izhodiščni normativni akt (del 1= main body (MB)).
Naslednji standard, ki je bil izdan leta 2005 se
nanaša na prvega in obravnava distribucijsko
področje napetosti od 1 kV do vključno 45 kV. Za
oba standarda so po posameznih evropskih državah
(članicah EU, Norveška in Švica) izdelali nacionalne
posebnosti (t.i. NNA – national normative aspects)
oz. tretji del standarda. Drugi del standarda vsebuje
seznam držav, ki so izdelale NNA. Ta del je sedaj
ukinjen oz. prestavljen v uvod za tretji del (seznam).
Slovenija je dobila številko 21 za tretji del, in je
potemtakem pravilno označevanje standarda za
projektiranje nadzemnih vodov nad 45 kV na
območju Slovenije, ki je bil sprejet v Sloveniji:
SIST EN 50341-3-21:2009. Letnica sprejetja tega
standarda je 2009. (Sprejet je bil v aprilu).
V juniju 2009 je nadrejeno tehnično telo CLC BT
(Board Technical), ki upravlja vse tehnične odbore
naročilo TC 11, da do 28. februarja 2012 naredi
predlog novega skupnega standarda prEN5xxxx-1,
ki mora združevati sedaj veljavne EN 50341-1:2001
-
V dodatku so obdelani normativni deli, kot so:
Dodatek E (električne zahteve)
Dodatek G (ozemljitveni sistemi),
Dodatek J (jekleni palični stebri) in
Dodatek K (Jekleni drogovi).
in informativni deli, kot so:
Dodatek A (uskladitev nosilnosti),
Dodatek B (Ekstremne hitrosti vetra in obtežbe žleda),
Dodatek C (posebne sile),
Dodatek D (statistični podatki o Gumbelovi
porazdelitvi ekstremnih vrednosti),
Dodatek F (električne zahteve),
Dodatek H (ozemljitveni sistemi),
Dodatek L (projektne zahteve za podpore in temelje),
Dodatek M (značilne vrednosti za geotehničine
parametre zemljin),
Dodatek N (linijski in zaščitni vodniki),
Dodatek P (preizkusi izolatorjev …),
Dodatek Q (izolatorji) in
Dodatek R (pribor za nadzemne vode).
10. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – Ljubljana 2011
CIGRE ŠK B2 - 13
V Sloveniji veljavna standarda SIST EN 503411:2001 in SIST EN 50423-1:2005 sta s svojim
tretjim delom (SIST EN 50341-3-21:2009 in SIST
EN 50423-3-21:2009) razpoložljiva v slovenski in
angleški verziji. Nov skupen standard bo verjetno
imel novo označbo EN 5XXXX-1:2012. Novo
številko bo določil CLC BT (Board Technical) pred
začetkom glasovanja v februarju 2012.
Tema tega referata je opis novosti skupnega
standarda, ki je v fazi izdelave četrte verzije drafta
(načrta).
Upoštevajoč dejstvo, da je v Sloveniji že sprejet
podzakonski akt, ki definira obstoječe standarde za
merodajne pri projektiranju nadzemnih vodov na
teritoriju Slovenije, je pomembno, da se pravočasno
ugotovijo nadgradnje novih pravil in novih metod ter
se ustrezne komisije pripravijo za proučitev in
dopolnitve slovenskih standardov za projektiranje in
gradnjo nadzemnih vodov. To je glavni namen tega
referata.
II. NOVOSTI V SKUPNEM DELU STANDARDA
Načrt novega skupnega evropskega standarda za
projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov nad 1 kV
ima kar nekaj novosti in sprememb v primerjavi s
prejšnjim
osnovnim standardom EN 50341-1.
Naslovi poglavij so sicer ostali nespremenjeni,
vsebine pa so spremenjene oz. dopolnjene.
V prvem poglavju pri področju uporabe je to
seveda razširjeno na vse nove nadzemne vode nad 1
kV (prej je bilo nad 45 kV). Vključeni so tudi
izolirani in polizolirani vodniki (cover conductors)
za napetostni nivo do 45 kV. Glede veljavnosti
standarda tudi za nadgrajene stare nadzemne vode je
komisija prepustila odločitev na nacionalne dodatke
(NNA). Ugotovljeno je namreč, da se v različnih
državah novi vod ali obnova starega voda oz. samo
zamenjave vodnikov, definirajo zelo različno. Zato
je bila sprejeta odločitev, da se v okvirju nacionalnih
posebnosti definira za katere nadzemne vode je
standard merodajen: samo nove ali tudi za stare, ki
se prenavljajo.
V drugem poglavju so sistematično predstavljene
povezave z drugimi standardi: 13 standardov
Evrocode, 43 Euro standardov in še 30 drugih
mednarodnih standardov IEC in CISPR. Skupaj je
86 standardov, ki so povezani z novim standardom.
Definicije izrazov so sedaj v podpoglavju 2.2 in je
dodanih še nekaj novih definicij, kot so polizoliran
vodnik, izoliran vodnik, kompozitni izolator, antikaskadni steber in drugi. Skupaj je 113 definicij.
V tretjem poglavju, ki obravnava osnove
projektiranja je kar nekaj sprememb. Skladno s
postavljeno zahtevo delovni skupini WG09 o
izboljšanju obravnave in upoštevanja Eurocodov in
IEC 60826, je izpuščen del, ki dopušča tudi
empirični pristop (skrajšano poglavje 3.1). Tako se v
nadaljevanju obravnava samo splošna metoda, kar
ne pomeni, da se pri novem pristopu ne upoštevajo
tudi bonitete stoletnih izkušenj projektiranja
nadzemnih vodov. Pri zahtevah (pog. 3.2) se mora
definirati povratna doba podnebnih vplivov, ki
določajo stopnjo zanesljivosti nadzemnega voda.
Minimalna doba je 50 let, kar preračunano pomeni
zanesljivost 0,98. Višje stopnje so še 150 let in
najvišja tretja stopnja 500 let (pri zadnji je
zanesljivost 0,999). Stebri se varnostno uvrščajo
glede na EN 1990 v razred ena v smislu kakovosti
storitve (continuity of service), in so pravzaprav te tri
zanesljivostne stopnje vezane za podnebne pogoje za
nadzemni vod podstopnje tega razreda iz EN 1990.
Uporabe povratnih dob so detajlno opisane v
informativnem delu standarda B.2.1. Standard
komentira tudi razlike med neprekinjenostjo storitve
(continuity of service) in varnostjo za prebivalce pri
izbiri zanesljivostne stopnje.
V četrtem poglavju, ki obravnava vplive (vetrne,
žledne) na nadzemne vode je tudi več sprememb. Ni
več empiričnega pristopa (podpoglavje 4.3) pri
vplivih. Od nacionalnih komisij za standardizacijo
nadzemnih vodov se pričakuje, da v svojem NNA v
podpoglavju 4.2 definirajo klimatske pogoje na
svojem teritoriju upoštevajoč 3 načelna pristopa:
1) uporaba
evropskih
ali
nacionalnih
standardov, ki podajajo podatke za hitrost
vetra skladno z EN 1991-1-4,
2) uporaba statističnih in eksperimentalnih
podatkov na osnovi opazovanja objekta. Te
podatke je potrebno oblikovati tako, da so
uporabni za podpoglavje 4.2. V dodatku B
je navodilo kako se pripravljajo ti podatki
na osnovi statistike,
3) uporaba
kalibriranih
podatkov
z
upoštevanjem zadosti dolge zgodovine
projektiranja nadzemnih vodov na nekem
območju, in so tudi del nacionalnih
standardov. Ti podatki so: hitrost vetra,
pritisk vetra, žled… Podatki morajo
ustrezati vsaj zanesljivostni stopnji 1 (50letna povratna doba).
V nadaljevanju je bistveno spremenjena prejšnja
verzija in pregledno predstavljena uporaba
parametrov vetra na elemente nadzemnega voda, vse
skladno z EN 1991-1-4. V podpoglavju 4.2.3 so
pojasnjeni vplivi žleda in podpoglavju 4.2.4
kombinacije vetra in žleda. Ostali deli tega poglavja
kot so temperaturni vplivi, obtežbe med gradnjo in
vzdrževanjem, obtežbe v zvezi z obratovalno
sigurnostjo, obtežbe zaradi kratkostičnih tokov,
plazovi, potresi in standardni primeri obtežb so bili
popravljeni že v corrigendum-u EN 50341-1 v
zadnji verziji v letu 2008.
Največ sprememb je doživelo peto poglavje, ki
obravnava električne zahteve projektiranja in
gradnje. Do sprememb je prišlo zaradi zahtev iz več
držav glede nejasnosti in koncepta prikazovanja
pravil. Popravljene so interne nedoslednosti z
dodatkoma E in F. In zunanje nedoslednosti glede
10. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – Ljubljana 2011
CIGRE ŠK B2 - 13
strukturalnih in mehanskih zahtev s poglavji 3 in 4.
Ni več nedoslednosti glede definicij notranje in
zunanje varnostne razdalje. Odpravljene so vse
odvečne informacije v tem poglavju, ki nimajo
praktičnih podlag. Glede nedoslednosti s 3. in 4.
poglavjem ter dodatkom B je dogovorjeno, da se
striktno upoštevajo navodila po študiji CIGRE
brošura št. 348 »Tower top geometry and mid span
clearances« iz junija 2008, ki sta jo bila pripravila
dr. Kiessling iz Nemčije in Koji Fukami iz Sendaija
na Japonskem. Popravljena je tudi tabela, ki definira
nazivne napetosti sistema in največje napetosti
opreme. V prejšnji verziji so bile navedene nekatere
nazivne
napetosti,
ki
niso
mednarodno
standardizirane (po IEC 60038 ali prEN 60038)
ampak samo v določenih državah. V nacionalnih
posebnostih pa se lahko navedejo nazivne napetosti,
ki so nacionalno standardizirane. V dodatku E, ki je
povezan s petim poglavjem so jasneje definirani
določeni izrazi in simboli. Predlog je, da se izraz
minimalna zračna razdalja (minimum air clearances)
zamenja za osnovna varnostna razdalja (basic
clearances). Podpoglavje 5.1 ima popolnoma nov
tekst. Podpoglavje 5.2, ki obravnava koordinacijo
izolacije pa je delno spremenjeno. Stari člen 5.2 o
tokovih je v celoti prestavljen v poglavje 9, ki
obravnava vodnike. Nova struktura petega poglavja
je sedaj kot sledi s priložene slike 3.
Slika 3: Spremenjena struktura petega poglavja
Po mnenju avtorja tega teksta bo do konca leta pred
dokončnim predlogom za glasovanje to poglavje
doživelo še nekaj sprememb.
Šesto poglavje (ozemljitveni sistemi) je še vedno v
razpravi glede dopolnitev. Nemški predstavnik v
komisiji je obljubil v junijski četrti verziji načrta
standarda, da bo predložil nov predlog popravkov in
uskladitev za distribucijske in prenosne vode, od
1kV do najvišjih napetosti.
Sedmo poglavje (podpore) je tudi prenovljeno.
Dodano je več harmoniziranih nacionalnih določil.
V razpravi o lesenih drogovih ni bilo doseženo
soglasje kako naj se upošteva staranje.
Osmo poglavje obravnava temeljenje in je
poenostavljeno in prenovljeno. Osnova za
geotehnično projektiranje je drugo poglavje
standarda EN 1997-1. Dodana je preglednica s
parcialnimi faktorji za parametre zemlje skladno z
dodatkom A standarda EN 1997-1.
Deveto poglavje o vodnikih je še vedno v razpravi
med člani komisije. Ostala tri poglavja so ostala
enaka. Možno je, da bo nekaj poenostavitev do izida
zadnje verzije za glasovanje v februarju 2012.
Informativni dodatek B – ekstremne hitrosti vetra in
obtežbe žleda je dopolnjen zlasti podpoglavje B2, ki
obravnava vrednotenje ekstremnih hitrosti vetra v
povezavi s povratno dobo. Izdelan je tudi primer
obravnave vetrnih obtežb pri srednje napetostnem
vodu 24 kV z lesenimi drogovi.
Obseg celotnega standarda je nekoliko večji ampak
bolj jasno predstavljen zlasti povezava z Evrokodi.
V zadnji verziji je dodano tudi poglavje o začasnih
nadzemnih vodih (temporary lines). Predlaga se
povratno obdobje za podnebne vplive s trajanjem kot
sledi v preglednici:
Trajanje začasnega voda
do 3 dni
od 3 dni do 3 mesece
od 3 mesece do 1 leta
Povratna doba (leta)
2
5
10
Za vode s trajanjem začasnosti manj kot 3 meseca
se upošteva tudi sezonska značilnost skladno z EN
1991-1-4. V četrti verziji drafta bodo dodane tudi
električne zahteve za začasne daljnovode.
Iz prikazanega je razvidno, da slovensko komisijo
za standardizacijo nadzemnih vodov NVN čaka
veliko dela do konca leta 2011. Pri sprejemanju
novega skupnega dokumenta t.i. prvega dela ali
main body za EU, bo potrebno uskladiti predloge z
ostalimi državami in izdelati slovensko verzijo
standarda. V nadaljevanju pa v celoti prenoviti
nacionalne posebnosti. Pri tem bo treba spremeniti
metode za žledne in vetrne obtežbe.
III. PRAVILA ZA SPREJEMANJE NACIONALNIH
POSEBNOSTI (TRETJIH DELOV STANDARDA)
Komisija TC 11 (Nadzemni vodi) pri CENELECU
je v aprilu letos naredila tudi natančna navodila za
sprejemanje nacionalnih posebnosti (NNA). Ta so
znatno dopolnjena in izboljšana stara pravila.
Ostanejo pa tri možnosti za vsak nacionalni pogoj:
• A-dev … (deviation) pomeni, da za določbo
velja nacionalna zakonodaja, ki je v času
priprave standarda ni mogoče spremeniti.
• Snc… (special national condition) je posebna
nacionalna značilnost ali praksa, ki je ni možno
spremeniti niti v daljšem času (npr. podnebni
pogoji, upornost zemljišča…).
• Ncpt… (national complements) pomeni
nacionalno dopolnilo, ki odraža prakso. Ta
pogoj pa se lahko s časom prilagodi evropski
glavnini standarda.
10. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – Ljubljana 2011
CIGRE ŠK B2 - 13
Odgovornost za vse navedene nacionalne
posebnosti nosi nacionalna komisija. Nacionalne
posebnosti morajo jasno izražati vse informacije
potrebne za domačega ali tujega kontraktorja za
projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov.
Ker so Finci naredili zelo dober uvodni del oz.
predgovor se svetuje drugim državam, da se
povzame finski vzorec (dodatek C v navodilih).
Končni predlog nacionalnih posebnosti (NNA) naj
bi bili v angleškem jeziku.
V navodilih so natančno predvidene pozicije po
shemi glavnega standarda, kje so nacionalna določila
(NNA) in kje specifikacije projekta in kje razširitve,
kot npr. drugačne notranje ali zunanje razdalje.
Samo navodila imajo 17 strani.
Združen evropski del standarda pa bo imel več kot
220 strani.
IV. SLOVENSKI PRAVILNIK ZA NADZEMNE VODE
1 - 400 KV
V marcu 2011 je bil izdelan in usklajen Pravilnik
o tehničnih pogojih za nadzemne visokonapetostne
elektroenergetske vode izmenične napetosti 1 kV do
400 kV, ki je v proceduri sprejemanja. Pravilnik kot
podzakonski akt v celoti sloni na opisanem
evropskem standardu in slovenskimi nacionalnimi
posebnostmi. Pri projektiranju in graditvi nadzemnih
vodov v Sloveniji so vsi investitorji in graditelji
zavezani upoštevati novo tehnično zakonodajo. S
tem pravilnikom je Slovenija tudi definirala, da je
najvišja nazivna napetost v državi 400 kV.
V. SKLEPI IN NOVE NALOGE
1. Po desetletnem delu je evropska komisija za
standardizacijo nadzemnih vodov CLC TC 11
pripravila skupen evropski standard za
projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov nad 1
kV. Ta je nadgrajena verzija standardov EN
50341-1 in EN 50 423-1, ki bosta združena.
2. Tretji del tega standarda bodo nacionalne
posebnosti (NNA), ki pa morajo ustrezati po
strukturi glavnini standarda in po zahtevanih
določbah navodilom za sprejemanje nacionalnih
posebnosti. Slovenija ima številko tretjega dela
21.
3. Številka skupnega standarda bo določena v
februarju 2012. Ker gre za originalni evropski
standard se bo začela s številko 5 (EN 5xxxx-1).
4. V novem standardu se upošteva samo splošna
statistična metoda določanja podnebnih vplivov,
kar pomeni, da bomo v Sloveniji morali
poskrbeti za ustrezno spremembo metodologije
in določanja zahtevane zanesljivosti grajenega
nadzemnega voda.
5. Nadalje to zahteva tudi pripravo ustrezne
metodologije zajemanja in obdelave podnebnih
podatkov za omrežna podjetja, ki imajo ali bodo
gradila nadzemne vode. V konkretnem primeru
slovenskega operaterja prenosnega omrežja to
pomeni, da bo moral razširiti mrežo
meteoroloških postaj in sprejeti metodologijo
zbiranja vremenskih podatkov za potrebe
daljnovodne tehnike.
6. Slovenska nacionalna komisija za standardizacijo
nadzemnih vodov bo morala v naslednjem letu
uskladiti slovenske standarde z predloženimi
evropskimi. To je pomembno zlasti sedaj, ko je
slovenski pravilnik za projektiranje in gradnjo
nadzemnih vodov enak evropskem standardu na
katerega se sklicuje.
7. Nov združen evropski standard bo pripravljen za
glasovanje v februarju 2012.
VI. REFERENCE
[1]
[2]
[3]
[4]
[5]
[6]
[7]
SIST EN 50341-1 Nadzemni električni vodi za
izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Skupna
določila, junij 2002 (angleščina, slovenščina),
Bruselj, 2002, Ljubljana, 2005.
SIST EN 50423-1 Nadzemni električni vodi za
izmenične napetosti od 1 kV do vključno 45 kV – 1.
del: Skupna določila, 2005 (angleščina,
slovenščina), Bruselj, 2005, Ljubljana, 2006.
SIST EN 50341-3-21 Električni nadzemni vodi za
izmenično napetost nad 45 kV. 3. del: Nacionalna
normativna določila (NNA) za Slovenijo, Lju
bljana, 2009.
SIST EN 50423-3-21 Električni nadzemni vodi za
izmenično napetost nad 1 kV do vključno 45 kV. 3.
del: Nacionalna normativna določila (NNA) za
Slovenijo, Ljubljana, 2009.
K. Bakič: Kako do predpisov za gradnjo
nadzemnih vodov v Sloveniji?, 8. konferenca
slovenskih elektroenergetikov, ref CIGRE B2-9.
Čatež, 2007.
F. Jakl, K. Bakič, B. Zadnik: Novi slovenski
standard SIST EN 50341-3 za električne nadzemne
vode nad 45 kV, 7. konferenca slovenskih
elektroenergetikov, ref CIGRE B2-6. Velenje,
2005.
Draft 3 – prEN 5xxxx:2010-11-08. Delovno
gradivo TC 11 – WG09, Bruselj, 2010.