Sporocila 31 - Februar 2013(1).pdf
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED SPOROČILA SEZNAM SPREJETIH REFERATOV ZA 11. KONFERENCO SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV V LAŠKEM – 27-29 MAJ 2013 PROGRAM KONFERENCE Poštnina plačana pri pošti 1117 Ljubljana 31 FEBRUAR 2013 CONSEIL INTERNATIONAL DES GRANDS RÉSEAUX ÉLECTRIQUES CONGRES INTERNATIONAL DES RÉSEAUX ÉLECTRIQUES DE DISTRIBUTION RAZPIS NACIONALNIH REFERATOV ZA 45. ZASEDANJE CIGRE – PARIZ 2014 Tajništvo Tehnološki park 20 1000 Ljubjana Tel./faks: 05 997 28 42 E-mail: info@cigre-cired.si PRELIMINARNI PROGRAM KONFERENCE PONEDELJEK 27.05.2013 DVORANA 1 CIGRE CIGRE SC D3 DVORANJA 2 CIRED CIGRE SC A1 CIRED SC 2 09.00 - 10.30 STRATEGIJA PAMETNIH OMREŽIJ 10.30 - 11.00 ODMOR ZA KAVO 11.00 - 13.00 CIGRE SC C4 13.00 - 13.30 ODMOR ZA KAVO ZLATI SPONZOR 2 15.00 - 17.00 ODPRTA SEJA SLOVESNA OTVORITEV IN PODELITEV NAGRAD 17.30 - 19.30 OKROGLA MIZA UPRAVLJANJE S SREDSTVI (Asset management) ZLATI SPONZOR 1 CIGRE SC A1 DVORANA 1 CIGRE SESSIONS 08.30 - 10.30 CIGRE SC C2 10.30 - 11.00 ODMOR ZA KAVO 11.00 - 13.00 CIGRE SC B5 13.00 - 13.30 ODMOR ZA KAVO 14.30 - 16.30 CIGRE SC D2 16.30 - 17.00 ODMOR ZA KAVO 17.00 - 19.00 CIGRE SC D2 DVORANA GALA CIGRE SESSIONS CIGRE SC B3 DVORANA 2 CIRED SESSIONS CIRED SC 3 ZLATI SPONZOR 3 CIGRE SC B3 CIRED SC 3 ZLATI SPONZOR 4 CIGRE SC B1 CIRED SC 3 ZLATI SPONZOR 5 CIGRE SC B4 PANEL 2 Tekmovanje študentov za najboljši referat 10.00 -12.00 CIGRE SC C3 14.30-19.00 CIRED SC 5 TISKOVNA KONFERENCA ZBOR ČLANOV GALA VEČERJA Z GLASBO 20.30 SREDA 01.06.2011 PANEL 1 CIRED SC 1 18.30– 19.00 19.00 - 19.45 DVORANA NADSTROPJE POZDRAVNI KOKTAJL NA PROSTORU SPONZORJEV 19.30 - 22.00 TOREK 28.05.2011 DVORANA GALA CIGRE DVORANA 1 CIGRE DVORANA GALA CIGRE DVORANA 2 CIRED 08.30 - 10.30 CIGRE SC B2 CIGRE SC C5 CIRED SC 6 10.30 - 11.00 ODMOR ZA KAVO 11.00 - 13.00 CIGRE SC B2 13.00-13.30 ODMOR ZA KAVO 14.30 - 16.30 CIGRE SC C1 16.30 - 17.00 ODMOR ZA KAVO 17.00 - 18.30 CIGRE SC C1 ZLATI SPONZOR 6 CIGRE SC C5 CIRED SC 6 ZLATI SPONZOR 7 CIGRE SC A2/A3/D1 CIRED SC 4 CIGRE SC A2/A3/D1 CIRED SC 4 ZAKLJUČKI KONFERENCE SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 31, februar 2013, letnik 15 Urednik Sporočil št. 31: Krešimir Bakič Besedila: Krešimir Bakič, Drago Papler, Zvonko Toroš, Igor Papič, Tim Gradnik, Janko Kosmač, Aleš Kregar, Janez Zakonjšek, Matjaž Keršnik. Prevodi: Milojka Benaissa Tekstovne korekture: Drago Papler Naklada: 400 izvodov ISSN 1408-9378 Priprava in tisk: Medium, Žirovnica Slika na naslovnici: Kongresni center v Laškem Sporočila se izdajajo občasno za članstvo 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 ENAJSTA KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV LAŠKO 2013 SPLOŠNE INFORMACIJE Enajsta konferenca bo potekala od 27. do 29. maja 2013 v Laškem. Konferenca bo potekala v Kongresnem centeru v hotelu Wellness Park, ki se nahaja ob vhodni cesti v Laško iz smeri Celja. Gre za novejši kongresni center v Sloveniji, ki je prilagojen tovrstnim srečanjem z zmogljivostjo do 600 udeležencev. Začetek konference bo v ponedeljek zjutraj, 27. maja, ob 9.00 uri z delom v treh študijskih komitejih. Na 11. konferenco je bilo sprejetih rekordnih 268 referatov. Ali bo kakšen od teh referatov, ko bodo predloženi v končni obliki zavrnjen bodo odločali Mesto odvijanja konference predsedniki in tajniki študijskih komitejev. PredstaRezervirana je še ena dvorana v prvi etaži, ki bo lahko vitvam referatov in razpravam bo namenjeno 61 sprejela tudi okrog 100 obiskovalcev. ur od tega v sekciji CIGRE 42 ur in sekciji CIRED 19 ur. Za V tej dvorani bodo potekale panelne razprave in tudi en predstavitve sponzorjev so namenjene nadaljnje tri ure. V študijski komite. povprečju bo za referat na razpolago okrog 15 minut. Po zaključku dela v ponedeljek, 27. maja zvečer organizaVelika dvorana (CIGRE 1) sprejme 280 obiskovalcev. tor konference pripravlja "Pozdravni koktajl" v sodelovanju Srednja dvorana (CIRED) ima zmogljivost 210 udeležens sponzorji. Dogodek bo potekal v kongresni avli in na cev, manjša dvorana GALA (CIGRE 2) ima na razpolago zunanji terasi centra. Od drugih socialnih dogodkov je 110 mest. Vse tri dvorane imajo vhod iz velike avle v na sporedu bo v torek, 28. maja zvečer ob 20.30 uri Gala kateri bodo imeli svoje razstavišče naši sponzorji. večerja s programom. Sponzorji bodo lahko začeli urejati svoje prostore dan Za ta dogodek je potrebno imeti vstopnico, ki se bo dobila prej, v nedeljo, 26. maja v popoldanskem času. V sredo, s plačano kotizacijo ali za posebno plačilo. Kotizacije za kon29. maja popoldne po končanih razpravah pa bodo sponference CIGRE-CIRED so še vedno najcenejše v primerjavi z zorji lahko demontirali svoje razstavne prostore. V tej drugimi organizatorji podobnih konferenc. Zadnjih osem let številki Sporočil objavljamo vabilo sponzorjem za sodeje cena kotizacije nespremenjena. Člani podjetij, ki so koleklovanje. Na zadnji konferenci v Ljubljani je bilo prisotnih tivni člani imajo 20 % popust, enako tudi individualni člani 38 sponzorjev. Glede na velik interes naših strokovnjakov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. – elektroenergetikov pričakujemo okrog 40 sponzorjev. IZ VSEBINE 31. ŠTEVILKE SPOROČIL - 11. SLOVENSKA KONFERENCA CIGRE-CIRED • seznam sprejetih referatov • prijavnica, hotelske namestitve • vabilo sponzorjem, predlogi za priznanja 1 2 14 16 - ZAKLJUČKI 44. ZASEDANJA CIGRE V PARIZU (NADALJEVANJE) 17 - RAZPIS REFERATOV ZA 45. ZASEDANJE CIGRE V PARIZU 2014 34 - INFORMACIJE O KONGRESU CIRED V STOCKHOLMU, JUNIJ 2013 38 - RAZPIS ZA BEDJANIČEVE NAGRADE 2013 39 - INTERVJU Z NAŠIM ČLANOM – IVAN LEBAN 42 1 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 SPREJETI REFERATI PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH SEKCIJA CIGRÉ (197 referatov) Rotacijski stroji in problematika elektrarn CIGRÉ ŠK A1 Predsednik: Andrej Tumpej, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Ladislav Tomšič, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in izkušnje v obratovanju • Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije, hlajenje, odpadna toplota • Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev • Poboljšanje izkoristkov • Monitoring obratovanja PT 2: Live management (revitalizacije in rekonstrukcije) • Razne meritve, obnove, vzdrževanje PT 3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri • Dobre prakse MHE • Biomasa • SPTE • Sončne elektrarne PT 4: Novi projekti in rešitve • Metode merjenja vetra Referati: A1-01 P. Osenčič: Problematika nihanj jalove moči na HE Krško A1-02 A. Elez, J. Polak, J. Študir: Crna kutija za električne strojeve A1-03 G. Bone, U. Rudež, J. Bogovič, R. Mihalič: Identifikacija parametrov sinhronskega generatorja A1-04 Z. Milojković: Izbor i dimenzioniranje prigušnog namota sinkronih strojeva A1-05 J. Bizjak, I. Zagožen: Vzpostavitev računalniško podprtega sistema vzdrževanja HE A1-06 Z. Milojković, J. Študir, J. Polak, M. Petrinić, Z. Maljković: Primjena magnetskih klinova u statorskim utorima hidrogeneratora A1-07 L. Tomšič, D. Goričanec: Izraba odpadne toplote generatorja v smislu povečanja izkoristka A1-08 A. Kirbiš, R. Polner: Prenova HE Zlatoličje A1-09 J. Basej, D. Papler: Vpliv vzdrževanja energetskih naprav v hidroelektrarnah na proizvodnjo električne energije A1-10 I. Flajs, J. Gašparinčić, J. Colarič: C – inšpekcija na plinski turbini – GT11N2 v Termoelektrarni Brestanica A1-11 A. Elez, J. Polak, J. Študir: Instrument za otkrivanje međuzavojnih kratkih spojeva uzbudnog namota hidrogeneratora 2 A1-12 F. Bonačić, I. Triplat, D. Kraljević: Utjecaj promjene zračnosti u ležajevima i promjene krutosti na vibracijsko stanje hidrogeneratora 35 MVA A1-13 J. Pihler, K. Deželak, B. Fluher: Možnost izrabe rečnih infrastrukturnih objektov za proizvodnjo električne energije A1-14 A. Rajh, L. Tomšič: Revitalizacija kulturne dediščine v sozvočju s proizvodnjo električne energije; Žaga Marolt – primer inovativne rešitve A1-15 A. Rajh, J. Horvat, L. Tomšič: Povečevanje zanesljivosti obratovanja objektov državnega pomena z izgradnjo mikro proizvodnih enot – mobilna mHE Rogoznica na drenažnem kanalu ptujskega jezera, primer inovativne rešitve A1-16 M. Flegar: Obratovanje in vzdrževanje sončnih elektrarn A1-17 D. Papler, M. Flegar: Analiza učinkovitosti obratovanja in proizvodnje sončnih elektrarn A1-18 R. Gselman, R. Polner, V. Odar, A. Laufer: Izbira soproizvodnje toplotne in električne energije na lesne sekance A1-19 R. Gselman, R. Polner, D. Stich: Meritev vetrnega potenciala z lidarjem in metode vrednotenja vetrnega potenciala A1-20 B. Flak, R. Narobe, K. Nagode: Hidravlična sinhronizacija pomika segmenta zapornice na pretočnih poljih hidroelektrarne Mavčiče Transformatorji CIGRÉ ŠK A2 Predsednik: dr. Maks Berlec, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Istok Jerman, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev (izračun obremenitve izolacije, dodatnih izgub, prenosa toplote, mehanskih obremenitev). PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in diagnostika. PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti transformatorjev (uporaba sprejemljivejših materialov, zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa). Referati: A2-01 B. Prašnikar, A. Jurman: Razvoj in izdelava 400 kV transformatorja A2-02 M. Vujović: Razvoj aplikacije za izračun transformatorja 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 A2-03 J. Ikanović, I. Jerman: Navitja močnostnih transformatorjev brez papirne izolacije A2-04 B. Janežič, B. Prašnikar, A. Jurman: Orodje za določitev dielektrične trdnosti glavne izolacije v transformatorju A2-05 P. Tarman, M. Nastran: Vibracije in hrup transformatorja A2-06 P. Kosmatin, B. Prašnikar: Primerjava metod izračuna vrtinčnih izgub v navitjih transformatorja A2-07 B. Zupanc, J. Štremfelj: Nadgradnja baze periodičnih meritev izolacije transformatorjev Visokonapetostne naprave CIGRÉ ŠK A3 Predsednik: dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el. Tajnik: dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Zanesljivost in življenjska doba VN opreme PT 2: Okoljsko sprejemljiva VN oprema PT 3: Zagotavljanje kakovosti VN opreme Referati: A3-01 J. Hrastnik: Modeliranje odvodnikov prenapetosti A3-02 M. Oblak, M. Bečan, I. Kobal, V. Vojta: Korona na 400 kV snopastih vodnikih A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško A3-04 M. Bečan, R. Leskovec, M. Iglič, S. Podkoritnik: Pomen predvklopnih uporov A3-05 M. Babuder, S. Vižintin, I. Kobal: Obnašanje kontaktov kovinskih struktur Kabli CIGRÉ ŠK B1 Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih elementov. PT 2: Novi projekti VN kablov. PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov. PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli. PT 5: Problematika kabliranja VN vodov. Referati: B1-01 B. Sterle, M. Keršnik: Problematika izbire 20 kV kablov ter izbira načina polaganja B1-02 I. Buser: Vpliv geotermalnega okolja na izbiro TBF zasipov B1-03 M. Janša, I. Kobal: Ugotavljanje stanja kabelske izolacije z uporabo kabelske diagnostike in preskušanjem B1-04 V. Bonča: Izkušnje Elektra Gorenjska z diagnostiko kabelske izolacije B1-05 M. Keršnik, B. Miličić: Prva diagnostična meritev na kabelskem distribucijskem omrežju Elektro Ljubljana B1-06 M. Pirc: Diagnostična testiranja električnih kablov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) B1-07 B. Sterle: Problematika uporabe kabelskih čevljev pri izvedbi tokovnih spojev v NN in SN kabelskem omrežju B1-08 Z. Zajc, B. Sterle, F. Rus: Prednosti polaganja trižilnega kabla B1-09 S. Menart, B. Žibert, T. Pungartnik: Izkušnje pri spajanju 110 kV oljnega in XLPE kabla v TE-TO Ljubljana Nadzemni vodi CIGRÉ ŠK B2 Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na daljnovodih (predvsem termična problematika, monitoring, utrujanje materiala, ipd.). PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne obremenitve pri daljnovodih. PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v okolje. PT 4: Izolacija daljnovodov. PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in vzdrževanje daljnovodov. PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične rešitve, testiranje, okvare). PT 7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov. Referati: B2-01 K. Bakič: Standardi za vodnike nadzemnih vodov in novi trendi B2-02 N. Gubeljak, F. Jakl, K. Bakič, R. Maruša, A. Veg, J. Predan: Poskus inovativnega monitoringa daljnovoda s pomočjo obremenilnih lističev na stebru B2-03 M. Starašinič, J. Rebolj: Tehnična problematika obešanja dodatnih označevalnih elementov (krogle in zastavice) na zaščitno vrv B2-04 J. Strmec, P. Hrobat, R. Isakovič: Regulativa na področju ozemljitev stojnih mest VN daljnovodov B2-05 J. Rebolj: Primerjava vetrovne obremenitve stebra po SIST EN 50341-3-21 in po predlogu standarda FprEN 50341-1 B2-06 M. Starašinič, J. Rebolj: Izbira dodatnega bremena in vetrovne cone na višino investicije DV 3 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 B2-07 H. Kifle, V. Kalin, B. Volk, D. Zimic: Ranljivost in prilagajanje visokonapetostnih daljnovodov na ekstremne podnebne spremembe B2-08 S. Žlajpah: Uporaba poligonalnih jeklenih stebrov za VN daljnovode B2-09 S. Podkoritnik, B. Barl: Kompaktiranje dvosistemskega 110 kV daljnovoda in možnosti kompaktiranja 400 kV daljnovodov v slovenskem EES B2-10 B. Zemljarič: Cevni poligonalni stebri - primer optimizacije dimenzije in mase stebrov B2-11 M. Starašinič, J. Rebolj: Nove tehnične rešitve izvedb prehoda nadzemnega voda v kabel B2-12 J. Rebolj: Razlika med kotnim in razbremenilnim daljnovodnim stebrom B2-13 H. Kifle, B. Volk, V. Kalin, D. Zimic: Koordinacija izolacije po IEC 60071 in tipizacija DV opreme v ELES-u B2-14 M. Koželj: Hipotetične asimetrije v tokovih po daljnovodih 400, 220, 110 kV v Sloveniji - Medsebojni vplivi med več daljnovodnimi sistemi B2-15 D. Žabjek, P. Zabukovec, M. Starašinič, J. Rebolj: Projektiranje faznih prepletov VN daljnovodov s pomočjo 3D grafike B2-16 D. Žabjek, P. Zabukovec, G. Hrovat: Predstavitev dokumentacije za lokacijsko predstavo VN daljnovoda in potrebe služnostnih pogodb B2-17 Ž. Jovanović, M. Starašinič, B. Barl, G. Hrovat: Dokumentacija za obnovo nadzemnih vodov skladno z Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike B2-18 E. Strgar Pečenko, J. Majcen, F. Milhar, N. Zima: Izkušnje in problematika gradnje novega daljnovoda DV 2x110 kV Beričevo-Trbovlje B2-19 B. Vertačnik, B. Zadnik, S. Vižintin: Gradnja daljnovoda 2x400 kV Beričevo - Krško včeraj, danes, ... jutri B2-20 P. Ogrizek, G. Štumberger, R. Maruša, D. Florjančič: Izboljšave pri vzdrževanju stojnih mest daljnovodov B2-21 J. Čopi: Projektiranje samonosilnega optičnega ADSS kabla na obstoječi distribucijski daljnovod B2-22 J. Rebolj, M. Starašinič: Problematika konzolnega obešanja OPGW kablov na nosilnih stebrih B2-23 M. Kovač, V. Lovrenčič, M. Gabrovšek, D. Kozjek, M. Krevelj, M. Marinšek: Statično in dinamično določanje obremenjenosti DV 2x110 kV Slovenj Gradec - Dravograd na podlagi spremljanja točkovne in vzdolžne meritve temperature B2-24 G. Lakota, J. Kosmač, M. Marinšek, B. Barl, J. Kostevc: Primerjava rezultatov meritev in izračunov temperatur vodnika pridobljenih iz različnih merilnih sistemov, nameščenih na istem daljnovodu B2-25 M. Maksić, G. Lakota, J. Kosmač, U. Salobir, J. Kostevc: Vpliv postavitve merilnikov atmosferskih podatkov na rezultate dinamične obremenljivosti voda 4 Razdelilne transformatorske postaje CIGRÉ ŠK B3 Predsednik: mag. Marko Hrast, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Marko Testen, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Izkušnje pri izgradnji in projektiranju s plinom izoliranih stikališč. PT 2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov v obsteječih stikališčih. PT 3: Problematika obnove stikališč. Referati: B3-01 P. Ogrizek, R. Ferlič, A. Brenčič, L. Vladimir, M. Testen: Uporaba montažnih stebrov pri obnovi RTP Nova Gorica B3-02 T. Štrumbelj, A. Brenčič, M. Testen, M. Novak, M. Hrast, R. Ferlič: Rekonstrukcija 110 kV zbiralnic v RTP Gorica B3-03 U. M. Peterlin, T. Živic: Prenova sekundarnih sistemov v stikališčih B3-04 R. Lindič, Ž. Karas, I. Kovač: Rekonstrukcija RTP Laško 110/20kV – sekundarni sistemi B3-05 B. Traven, D. Lenarčič: Izkušnje pri obnovi in nadgradnji sekundarne opreme v stikališčih ELES B3-06 D. Bordon, D. Lenarčič: Prestavitev postajnega vodenja LSA v RTP Beričevo B3-07 S. Cizerle, J. Ribič, R. Maruša, M. Hrapot, Z. Mraz: Zakonske zahteve in praktične izkušnje pri izvedbi meritev nizkonapetostnih in strelovodnih instalacij v elektroenergetskih objektih B3-08 R. Maruša, M. Bečan, M. Hrast, R. Ferlič, L. Belak, M. Ulaga, A. Zagoričnik: Sanacija pojava koronskega efekta na obnovljenih zbiralkah 220 kV v stikališču RTP Podlog B3-09 S. Cizerle, R. Maruša, R. Ferlič, S. Juren: Predstavitev praktičnih izkušenj, pri zagonu in montaži visokonapetostnih odklopnikov novejše generacije B3-10 L. Belak, M. Hrast, R. Ferlič, N. Zima, D. Malek: Obnova in novogradnja VN stikališča RTP 400/110 kV Cirkovce iz stališča obratovanja in vzdrževanja B3-11 M. Kokorus, M. Muratovic, N. Hajdarhodzic, K. Balta: Substation earthing system calculation B3-12 D. Seme, V. Lovrenčič, J. Podjaveršek, S. Štrigl: Čiščenje srednjenapetostnih kabelskih prostorov in energetskih kablov po poplavah B3-13 F. Katič, M. Naglič, A. Avšič: Izkušnje, specifičnosti in zanimivosti pri gradnji transformatorskih postaj v Belorusiji B3-14 V. Lovrenčič, M. Hrast, R. Ferlič, A. Brenčič, D. Debeljak: Uporaba montažnih stebrov pri obnovi 110 kV stikališča RTP Nova Gorica B3-15 T. Štrumbelj, M. Testen, M. Novak: Izkušnje pri rekonstrukciji 400 kV stikališča NEK 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 B3-16 M. Smole: Pregrajenost glavnih razdelilnih plošč izmenične lastne rabe in njihova varnost v primeru notranjega obloka Enosmerni prenosi in energetska elektronika CIGRÉ ŠK B4 Predsednik: prof. dr. Rafael Mihalič, univ. dipl. inž. el. Tajnik: prof. dr. Igor Papič, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v EES. PT 2: Povezava slovenskega in italijanskega EES z visokonapetostno enosmerno povezavo. PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega transformatorja v Divači. PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS. Referati: B4-01 S. Gašperič, R. Mihalič: Analiza napetostne stabilnosti s serijskimi regulabilnimi napravami FACTS B4-02 S. Gašperič, R. Mihalič: Analiza napetostne stabilnosti s paralelnimi napravami FACTS B4-03 U. Rudež, R. Mihalič: Analiza nihajnih pojavov kot posledica atmosferskih razelektritev v pretvorniški postaji »Inga« za HVDC povezavo Inga - Kolwezi v Svobodni državi Kongo B4-04 U. Rudež, R. Mihalič: Pregled tehnologije za izvedbo 1000 MW HVDC povezave med Slovenijo in Italijo B4-05 J. Bogovič, R. Mihalič: Tokovni model SSSC za izračun pretokov moči v distribucijskih omrežjih B4-06 V. Ažbe, R. Mihalič: Modeliranje regulacije rotorskega pretvornika dvojno napajanih strojev B4-07 J. Klančnik, K. Dragaš, A. Deželak: Nova enosmerna prenosna povezava med Slovenijo in Italijo B4-08 D. Huč, R. Mihalič: Vplivi enosmernih tokov HVDC povezav na okoliško infrastrukturo B4-09 L. Herman, B. Blažič, I. Papič: Pregled in primerjava sodobnih kompenzacijskih naprav za kompenzacijo jalove moči in filtriranje harmonikov B4-10 K. Grabner, B. Cestnik, R. Mihalič: EMS hibridnega DC-AC VN daljnovoda Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES CIGRÉ ŠK B5 Predsednik: dr. Tadeja Babnik, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Igor Kurent, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na koordinacijo zaščitnih sistemov in avtomatizacijo. • Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje in obratovanje EES-a. • Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve zaščit, adaptivne zaščite. • Aplikacije/funkcije. • Procesno vodilo: nekonvencionalni instrumentni, transformatorji, združevalne enote (Merging Units), inteligentna stikališča. • Komunikacije, omrežja, informacije. PT 2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za zaščito in avtomatizacijo. • Aplikacijske zahteve. • Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850. • Vprašanja glede internetne varnosti (Cyber-security). • Standardizacija. PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES. PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u povezani z delovanjem/nedelovanjem zaščitnih sistemov. Referati: B5-01 U. Rudež, P. Osredkar, R. Mihalič: Uporaba strojne opreme za digitalno simulacijo elektroenergetskega sistema v realnem času za preizkušanje nadtokovne funkcije zaščitnih relejev B5-02 G. Bone, R. Mihalič: Paralelna simulacija elektroenergetskega sistema na več procesorjih B5-03 M. Maksić, D. Matvoz, J. Kosmač, R. Volk, M. Leban: Zaščita proti nesimetrijam na rotorju ČHE Avče B5-04 K. Fembek, O. Gludowatz, pok. G. Götzelmann: Koncept zaščite 400 kV daljnovoda ob uporabi sodobne zaščitne in prenosne tehnike B5-05 M. Maksić, A. Majcen, G. Zlatarev, J. Kragelj, F. Prepeluh, G. Hrovat, S. Kreslin, D. Stich: Aktiviranje tripolnega APV s kontrolo sinhronizma v 110 kV omrežju na območju Dravskih Elektrarn Maribor B5-06 A. Steinbach, J. Brglez, D. Taljan, A. Jeznik, M. Kobal, D. Kranjčič: Posodobitev nadzornega sistema ABB Network manager (iz različice 2.7 na 5.3) B5-07 B. Polajžer, B. Grčar, G. Hrovat, F. Prepeluh, B. Traven: Analiza delovanja distančne zaščite pri enofaznih stikih dvostransko napajanih prenosnih vodov B5-08 B. Polajžer, B. Grčar, G. Hrovat, F. Prepeluh, B. Traven: Parametriranje vzbujalne karakteristike distančne zaščite visokonapetostnih vodov - študija primerov B5-09 D. Taljan, A. Jeznik, M. Al-Ayoub, M. Rebernik, I. Dover: Procesna signalizacija in informatizacija elektrarn nekoč, danes in v prihodnosti Razvoj in ekonomika sistemov CIGRÉ ŠK C1 Predsednik: mag. Saša Jamšek, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Andrej Bučar, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah. 5 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 • Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v kontekstu evropske energetske politike. • Razvoj obnovljivih virov energije in nove potrebe širitve električnih omrežij. PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi. • Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih podjetij (Asset Management) z upoštevanjem novih pristopov v proizvodnji, prenosu in distribuciji. • Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi tehnologijami. PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost. • Ekonomika v elektrogospodarstvu. • Tarifni sistemi. • Omrežnine. • Globalni in lokalni vplivi na cene električne energije in kako omogočiti večjo konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu s pametno energetsko politiko. Referati: C1-01 K. Bakič: Kam gre tehnološki razvoj električnih prenosnih omrežij C1-02 K. Dragaš, A. Deželak, J. Klančnik: Vizija 2050 vpliv trendov razvoja evropskega energetskega sektorja na prenosno omrežje Slovenije C1-03 E. Planinc, N. Rebić, J. Klančnik: Izzivi pri dolgoročnem načrtovanju prenosnega omrežja C1-04 A. Podgornik, D. Staničić, P. Lah, M. Česen: Učinki različnih trendov implementacije posameznih tehnologij na doseganje nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov energije C1-05 A. Mik, K. Meštrović, M. Dujmović: Switchgear monitoring system-assistance in maintenance and calculation of the costs C1-06 G. Milev, J. Kosmač, K. Zemljak: Implementacija programske opreme za vodenje obratovalne statistike C1-07 I. Lorencin, B. Strmčnik, M. Marinšek, S. Jamšek: Ravnanje z informacijami, kot predpogoj ravnanja s tehničnimi sredstvi po standardu PAS 55 C1-08 D. Bokal, F. Hočevar, B. Bratić, K. Zemljak, D. Matvoz, M. Maksić: Koncept obratovalne statistike dogodkov v prenosnem delu EES C1-09 D. Bokal, B. Koren, B. Moličnik, D. Matvoz, M. Maksić: Koncept statistike dogodkov v skupini HSE C1-10 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, M. Polak, S. Vižintin, F. Gubina, A. Zupanc: Vzdrževanje - pomembna dejavnost elektrogospodarskih podjetij C1-11 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, M. Polak, S. Vižintin, F. Gubina, A. Zupanc: Prenova pravilnika o vzdrževanju (TP - 8) C1-12 D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, L. Belak, D. Malek, P. Ogrizek: Poenotenje izrazoslovja na področju vzdrževanja na ELES-u C1-13 F. Hočevar, A. Vinkovič, J. Klančnik: ENTSO-E metodologija ovrednotenja stroškov in koristi prenosne infrastrukture 6 C1-14 G. Omahen, D. Kramar, G. Zlatarev: Problematika dolgoročnega zagotavljanja terciarne rezerve v Sloveniji C1-15 Z. Bregar, Š. Ivanjko, B. Hlebčar, L. Valenčič: Ocena potencialnega razvoja fotovoltaike v Sloveniji C1-16 J. Jurše, T. Mohar, M. Miklavčič, B. Tišler, R. Hribar: Oblikovanje tarif za priključitev razpršenih virov na distribucijsko omrežje C1-17 D. Papler: Analiza cen za uporabo omrežja in prispevke transportirane električne energije C1-18 D. Papler: Razvoj obnovljivih virov energije in ekonomika spodbud C1-19 D. Papler: Ekonomika sončnih elektrarn z vidika zmanjševanja subvencij C1-20 A. Cerjak Kovačec, U. Salobir, S. Jamšek: Financiranje projektov pametnih omrežij Obratovanje in vodenje sistemov CIGRÉ ŠK C2 Predsednik: dr. Pavel Omahen, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Zoran Marčenko, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Analiza motenj v dobavi električne energije ter vzdrževanje bilance proizvodnja-poraba ob vse večjem obsegu naključne proizvodnje v sistemu. PT 2: Metode za izboljšanje nadzora nad obratovanjem slovenskega EES ter koordinacija izmenjave informacij med posameznimi operaterji interkonekcije. PT 3: Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in frekvence v njem. Referati: C2-01 G. Bone, R. Mihalič: Izračun pretokov moči z upoštevanjem verjetnosti C2-02 D. Kramar: Vpliv proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema C2-03 V. Djurica, M. Naglič, J. Kosmač, M. Hrast, B. Barl: Merjenje atmosferskih parametrov z visoko hitrostjo vzorčenja za potrebe sistema dinamičnega določanja obremenljivosti daljnovodov C2-04 U. Kerin: Koncept regulacije frekvence v elektroenergetskem sistemu z visoko koncentracijo vetrnih elektrarn C2-05 U. Kerin: Trend razvoja elektroenergetskih centrov vodenja C2-06 M. Dolinar, T. Jamnikar, D. Kramar, J. Kostevc: Sodelovanje sistemskih operaterjev pri koordinirani izravnavi trenutnih odstopanj regulacijskih območji C2-07 N. Bejtullahu, K. Kadrija, S. Limari: Power System Security of Supply in Kosovo 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 C2-08 A. Samprimožnik, H. Pižorn: Interno in mednarodno usposabljanje operaterjev prenosnega omrežja. Okoljska problematika CIGRÉ ŠK C3 Predsednik: mag. Aleš Kregar, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Minče Mandelj, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Vrednotenje variant • Stroškovno vrednotenje prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika variant v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov za elektroenergetske objekte. • Določanje uteži in primerjava vidikov vključno z družbeno sprejemljivostjo pri sinteznem vrednotenju. PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov. • Ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov vseh vrst elektroenergetskih objektov na okolje. • Primeri dobre prakse za zmanjševanje negativnih vplivov. • Stroški omilitvenih in izravnalnih ukrepov. PT 3: Vključevanje deležnikov. • Prepoznavanje in razumevanje deležnikov. • Načini in metode vključevanja deležnikov v postopke umeščanja vseh vrst elektroenergetskih objektov v prostor. • Primeri dobre prakse vključevanja deležnikov. • Obravnava tveganj pri vključevanju deležnikov. PT 4: Zakonodaja. • Predstavitev nove okoljske in prostorske zakonodaje EU in RS, njeno tolmačenje in izvajanje v praksi. Referati: C3-01 Ž. Jovanović, M. Starašinič: Idejne rešitve za daljnovode in njihov pomen v začetnih postopkih C3-02 U. Kugonič, R. Vončina, G. Hrovat, A. Kregar, M. Mandelj, B. Kupec, J. Čas: Analiza občutljivosti okolja pri linijskih objektih C3-03 M. Mandelj, A. Koprivšek: Določanje uteži in primerjava vidikov vključno z družbeno sprejemljivostjo pri sinteznem vrednotenju variant C3-04 A. Kregar, M. Hrabar: Napovedani in dejanski vplivi elektroenergetskih objektov na okolje C3-05 D. Kovačič, A. Bole, G. Hrovat: Splošne usmeritve in omilitveni ukrepi pri umeščanju visokonapetostnih daljnovodnih povezav v prostor C3-06 B. Valič, P. Gajšek: Izpostavljenost prebivalstva nizkofrekvenčnemu magnetnemu polju C3-07 B. Kos, B. Valič, P. Gajšek: Dozimetrični izračuni izpostavljenosti nosečnic in otrok v bližini transformatorske postaje C3-08 K. Grabner, B. Cestnik, N. Ljubijankić, G. Hrovat: Izračuni in 3D vizualizacija EMS nadzemnih vodov z vključevanjem podrobnih prostorskih podatkov C3-09 K. Grabner, B. Cestnik, I. Rozman: Analiza snopastih vodnikov 400 kV daljnovodov s stališča električnega in magnetnega polja ter hrupa C3-10 M. Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R. Vončina: Ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka energetskih objektov C3-11 S. Jeršič: Prehod za vodne organizme na HE Arto – Blanca (primer dobre prakse) C3-12 A. Urbančič: O javni obravnavi predloga Nacionalnega energetskega programa do leta 2030 C3-13 R. Vončina, I. Čuš, K. Lipič, B. Holcman: Vključevanje javnosti v procese umeščanja objektov z vplivi na okolje v prostor C3-14 D. Papler, Š. Bojnec: Vrednotenje variant za investicije v obnovljive vire energije z večkriterijsko analizo C3-15 D. Papler: Energetika, okolje, konkurenčnost - prepoznavanje in razumevanje deležnikov, percepcije glede na demografijo C3-16 R. Ponebšek, D. Arh, M. Breznik: Problematika umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor Tehniške značilnosti sistemov CIGRÉ ŠK C4 Predsednik: prof. dr. Jože Voršič, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Milan Vižintin, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Kakovost električne energije. • Uporaba standarda EN 50160 na prenosnem omrežju. • Motnje, ki izvirajo iz proizvodnih in porabniških naprav (harmoniki, flikerji, neravnotežje …) in iz sistema (atmosferske razelektritve, upadi …). • Vpliv pretvornikov energije iz obnovljivih virov na kakovost električne energije. • Primerjava kakovosti električne energije v različnih delih omrežja. • Razpršena proizvodnja in kakovost električne energije. • Gospodarski okvir kakovosti: nove pogodbe in storitve, odgovornost različnih vpletenih strank. • Testiranje instrumentov, razredi instrumentov. PT 2: Elektromagnetna združljivost. • Ocena odpornosti instalacij in naprav. • Vpliv elektroenergetskega sistema na druge instalacije, naprave in okolje. • Tehnike ublažitve magnetnega polja, električnega polja. • Vpliv vklopov in izklopov na motnje po vodnikih. PT 3: Analiza elektroenergetskega sistema. • Testiranje instrumentov, razredi instrumentov. • Ocena zanesljivosti elektroenergetskega sistema. • Standardi zanesljivosti v tržnih razmerah. • Metode in orodja za analizo in načrtovanje elektroenergetskega sistema. • Modeliranje novih virov glede na vpliv na kakovost električne energije v omrežju. • Ozemljevanje elementov omrežja oziroma omrežij. 7 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 Referati: C4-01 V. Ažbe, R. Mihalič: Ukrepi za učinkovito obvladovanje kratkostičnih moči v prenosnih elektroenergetskih omrežjih C4-02 M. Šmid, A. Savinek: Razpršena proizvodnja in kakovost električne energije C4-03 M. Bizjak, R. Rozman: Vžigna napetost plinskega odvodnika pri prenapetostnem sunku C4-04 J. Perne: Virtualni laboratorij za meritve elektromagnetne združljivosti C4-05 J. Ribič, J. Pihler, D. Koritnik: Vpliv induktivnosti vodov na delovanje plinskega odvodnika C4-06 Ž. Bricman Rejc, M. Čepin: Vpliv staranja elektrarn na zanesljivost elektroenergetskega sistema C4-07 A. Sitdikova, M. Čepin: Simulacija male izlivne nezgode v jedrski elektrarni s tlačnovodnim reaktorjem C4-08 D. Kopše, U. Rudež, R. Mihalič: Analiza prehodnih pojavov v elektroenergetskem sistemu s programskim paketom NEPLAN C4-09 U. M. Peterlin: Načrtovanje ozemljitvenih sistemov z računalniškimi simulacijami C4-10 Ž. Voršič, J. Pihler, J. Ribič: Raziskava vpliva terciarja na 3I0 Trženje in regulacija energetskih sistemov CIGRÉ ŠK C5 Predsednik: dr. Dejan Paravan, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Borut Rajer, univ. dipl. ekon. Prednostne teme: PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in SPTE. • Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE – prednosti in pomanjkljivosti. • Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno. • Trgovanje z zelenimi certifikati. PT 2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po doseganju ciljev učinkovite rabe energije. • Novi produkti in storitve povezane z URE. • Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo oskrbo odjemalcev električne energije? PT 3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga električne energije v Sloveniji? • Izkušnje in učinki trga električne energije v zadnjih 12 letih. • Integracija slovenskega trga v skupni notranji evropski trg električne energije – stanje in priložnosti v bodoče. Referati: C5-01 J. Bajec, D. Šošter, B. Rajer: Uporaba potrdil o izvoru v Sloveniji ter vloga Registra 8 C5-02 P. Lah, A. Urbančič, B. P. Visočnik, M. Česen: Analiza delovanja podporne sheme in ocena njenega prispevka k doseganju nacionalnih ciljev na področju OVE in SPTE C5-03 E. Lakić, R. Mihalič: Vpliv OVE na ceno električne energije C5-04 D. Imširović, M. Pantoš: Vpliv spremembe čezmejne prenosne zmogljivosti na ceno električne energije v obeh državah C5-05 G. Omahen: Vpliv OVE na dolgoročen razvoj EES C5-06 B. Horvat, N. Varl: Učinkovitejša URE s pomočjo pametnih omrežij C5-07 F. Ismajli, S. Gjonbalaj, A. Kllokoqi: Common Electricity Market Kosovo - Albania C5-08 A. Šavli: Namen bilančnega obračuna in njegov vpliv na trg z električno energijo C5-09 D. Papler: Zelena energija - okolju prijazno blago C5-10 D. Papler: Analiza tržnih struktur in koncentracije trga električne energije v Sloveniji C5-11 D. Papler: Analiza podporne sheme OVE in SPTE, vplivi ter potrebni ukrepi C5-12 T. Medved, A. Gubina, G. Artač, B. Kladnik, I. Zlatar: REMIT in nadzor trga z električno energijo C5-13 A. Šavli, S. Sever: Izravnalni trg z električno energijo C5-14 A. Šavli, B. Jereb: Elektronska izmenjava podatkov z organizatorjem trga za namene bilančnega obračuna C5-15 M. Trošt, T. Centrih, Z. Petan: Evropska trgovalna shema z emisijskimi kuponi v tretjem trgovalnem obdobju in njen vpliv na trg z električno energijo. Materiali in nove preiskovalne metode CIGRÉ ŠK D1 Predsednik: Tim Gradnik, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Marja Mulej, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične metode v elektroenergetiki. PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih, elektroprevodnih in konstrukcijskih materialov v elektroenergetiki. Referati: D1-01 R. Maruša, T. Gradnik: Detektor gorljivih plinov v energetskem transformatorju D1-02 B. Čuček, M. Končan Gradnik, M. Mulej, T. Gradnik: Fizikalno-kemijska diagnostika za oceno kakovosti in zanesljivosti novih energetskih transformatorjev D1-03 S. Ceferin, M. Nastran, G. Janc: Monitoring energetskega transformatorja D1-04 J. Praznik, T. Gradnik, A. Polajner: Izkušnje s sistemi stalnega nadzora energetskih transformatorjev 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 IT in TK v elektroenergetiki CIGRÉ ŠK D2 Predsednik: Peter Ceferin, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Roman Pirnat, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za elektroenergetska podjetja. • Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier Ethernet, IP/ MPLS v luči telekomunikacijskih omrežij za pametna omrežja (SmartGrids) – rešitve, lastnosti, standardi, izvedeni projekti, izkušnje. • Uporaba dostopovnih omrežij različnih tehnologij (xDSL, FTTH, BPL,...) in javnih TK omrežij za potrebe pametnih omrežij – tehnološke rešitve, razpoložljivost in varnost pri njihovi uporabi. • Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za odjemalce v sistemu pametnih omrežij. • Migracija TK omrežij iz TDM (podatki, telefonija) v Ethernet/ IP sisteme – rešitve, primeri in pridobljene izkušnje na projektih. • Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih TK sistemih. • Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih podjetjih – praktične izkušnje. • TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104 ter IEC 61850. PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v elektroenergetskih podjetjih. • Računalništvo v oblaku (cloud computing) v elektroenergetskih sistemih. • Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja v Informacijskih sistemih elektroenergetskih podjetij. • Informacijske platforme za poslovne in procesne aplikacije v elektroenergetskih IT sistemih – projekti in pridobljene izkušnje. • Informacijske rešitve za nove storitve za končne odjemalce v pametnih omrežjih (SmartGrids). Referati: D2-01 F. Katrašnik, A. Kljun, A. Kos: Telekomunikacijska in storitvena infrastruktura za pametna omrežja D2-02 A. Souvent: Pomen integracije sistemov v okviru koncepta pametnih omrežij D2-03 B. Lenarčič: Hrbtenično MPLS-IP omrežje Elektro Maribor D2-04 P. Ceferin: Tehnologija MPLS v konvergenčnih TK omrežjih elektroenergetskih podjetij D2-05 G. Uršič, M. Virant: TK omrežja za vodenje in komunikacijo v elektro-energetskih sistemih, ki zahtevajo TCP/IP/Ethernet tip komunikacije D2-06 T. Mavec, A. Blaznik, A. Sirnik, D. Novak: Mešana IKT omrežja za potrebe Aktivnih omrežij Elektro Gorenjska D2-07 M. Pintar, E. Košnjek, T. Mavec: Uporaba tehnologije WiMAX v elektrodistribucijskih omrežjih D2-08 J. Štuflek, A. Blaznik, T. Mavec: Sistemi radijskih zvez za prenos digitalnih podatkov malih kapacitet v aktivnih omrežjih D2-09 L. Močnik, T. Mavec, K. Perko, T. Tekavec: Problematika časovne sinhronizacije v informacijsko – komunikacijskih sistemih za aktivna omrežja (SmartGrids) D2-10 M. Naglič, A. Souvent, V. Djurica: Programsko orodje RaPlaT/GRASS-GIS za načrtovanje brezžičnega omrežja D2-11 A. Sirnik, B. Žnidar, A. Kobal: Varnost v elektrodistribucijskih omrežjih D2-12 U. Koselj: Varnost in nadzor dostopa do procesnih omrežij z uporabo protokola 802.1x D2-13 G. Milev, V. Djurica, E. Mandeljc: Načrt integracije GIS, CIM in ostalih baz za potrebe EMS in drugih sistemov v SPO in SOS D2-14 R. Kacin: Vloga pametnega doma v sistemu DSM Pametna omrežja CIGRÉ ŠK D3 Predsednik: dr. Miloš Pantoš, univ. dipl. inž. el. Tajnik: dr. Andrej Gubina, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Načrtovanje pametnih omrežij. • Zakonodaja, razvojni cilji, strategije. • Razpršena proizvodnja, virtualne elektrarne. • Aktivni odjemalci, virtualni odjemalci. • Shranjevalniki energije, vozila na električni pogon. • Zanesljivost obratovanja pametnih omrežij. PT 2: Informacijske in komunikacijske tehnologije pri pametnih omrežjih. • Napredni merilni sistemi, uporaba enot PMU. • Standardizacija. PT 3: Obstoječi in predvideni pilotni projekti na področju pametnih omrežij. Referati: D3-01 E. Košnjek: Razvoj aktivnih omrežij in vpliv na optimizacijo procesov v distribuciji EE D3-02 G. Alauf, K. Koželj: Uvajanje sistema naprednega merjenja električne energije kot način zmanjševanja komercialnih izgub električne energije v distribucijskem omrežju D3-03 M. Naglič, A. Souvent: Koncept povezave pametnega doma in pametnega omrežja D3-04 G. Artač, A. F. Gubina, B. Kladnik, M. Pantoš, M. Hajdinjak, R. Golob: Zagotavljanje rezerv delovne moči pri odjemalcih električne energije D3-05 B. Kladnik, A. F. Gubina, G. Artač, M. Pantoš, T. Štokelj: Večagentni model za odjemalce električne energije 9 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 D3-06 A. Savanović, T. Bračič, U. Hrovat, P. Ceferin: Pametna omrežja in izraba velike količine podatkov D3-07 G. Omahen, J. Kosmač, I. Papič, B. Blažič, A. Souvent, J. Jurše, D. Matvoz: Operativni načrt nacionalnega demonstracijskega projekta pametnih omrežij D3-08 S. Ropoša, B. Unuk, E. Belič, G. Štumberger: Primer implementacije pametnega omrežja v Elektro Maribor D3-09 M. Dečman, S. Ropoša, B. Unuk, S. Ceferin, P. Ceferin, V. Lovrenčič: Avtomatizacija distributivne transformatorske postaje TP Radvanje SEKCIJA CIRED (71 referatov) 1-02 1-03 1-04 1-05 1-06 1-07 Omrežne komponente CIRED ŠK 1 Predsednik: Srečko Mašera, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Metod Brešan, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih. • Modeliranje naprav. • Testiranje naprav. • Novi materiali. • Novi standardi na področju omrežnih komponent. • Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja. PT 2: Strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in vzdrževanja. • Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje naprav. • Diagnostika omrežnih komponent. • Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z zemeljskimi kabli. PT 3: Smart grids komponente. • Komponente za priključevanje distribuiranih virov. • Komponente aktivnih omrežij. • Naprave za shranjevanje energije. • Močnostna elektronika. • Komponente za polnjenje električnih avtomobilov. PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje. • Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v mešanih omrežjih. • Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v čistih kabelskih sistemih. • Komponente za obvladovanje kratkih stikov v mešanih omrežjih. PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na komponente omrežja. • Ekološko dizajniranje. • Obvladovanje hrupa. • Zmanjševanje izgub. Referati: 1-01 10 A. Jeraj, J. Hrastnik: Možnost eksplozije pri srednje napetostnih odvodnikih prenapetosti 1-08 1-09 1-10 I. Kniewald, J. Močnik, Z. Toroš, J. Šmid: Nekonvencionalni kombinirani instrumentni transformator T. Farčnik, M. Rošer, D. Hrastnik, M. Rezar: Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov v distribucijskem omrežju M. Polak, D. Bokal, G. Milev, P. Čirič, R. Škof, M. Keršnik, G. Štern, T. Kogoj: Poenotena navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega sistema M. Stegne, J. Pihler: Predstavitev standarda SIST EN 60300-3-11:2010 Vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti J. Pihler, J. Ribič, M. Stegne: Strategija vzdrževanja in zanesljivost obratovanja D. Prašnikar: Interoperabilna merilna infrastruktura AMI – rezultati in izkušnje preizkušanja na terenu M. Žumer, T. Sitar, A. Murgelj: Ozemljilna naprava za ozemljevanje nevtralne točke SN omrežja A. Krapež, A. Flander, Z. Belić: Sanacija hrupa v TP Soča Ilirska Bistrica B. Sterle, D. Kitak: Pregled učinkov varne montaže 20 kV piv vodnikov na prehodih skozi gozd Kakovost električne energije in EMC CIRED ŠK 2 Predsednik: mag. Peter Bergant, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Kakovost električne energije s poudarkom na regulativi, standardizaciji, načinu poročanja, kazalnikih ter finančni vidik. • Novosti in usmeritve na področju regulative v smislu zakonskih, podzakonskih aktov ter standardizacije. Sem vključujemo tudi različne poglede, vidike in ideje. Poročanje kot sestavni del obvladovanja in podlaga za regulacijo, usmeritve v prihodnost z novimi vsebinami, novimi idejami za oblikovanje kazalnikov kakovosti, z analizami stanj kakovosti doma ter primerjavami s tujino ... ipd. PT 2: Merilno tehnični nadzor kakovosti električne energije v distribucijskem omrežju, obdelava podatkov. • Merilno tehnični postopki zajemanja (stalni, občasni monitoring), merilne metode, obdelava parametrov kakovosti električne energije, delo z bazami podatkov, programska orodja za obdelavo, možnost izvajanja analiz, novi algoritmi, novi postopki in načini ovrednotenja anomalij, opredelitev posameznih značilnosti napetosti (tudi toka), merljivost in ocenjevanje značilnosti napetosti, izkušnje, napotki ter opozorila. PT 3: Tehnične značilnosti sistema v smislu izvorov, širjenja ter reševanja problemov slabe KEE. • Izvori motenj in motenja v omrežju, poti in načini širjenja motenj ter njihov doseg, vpliv na naprave in obratno. Načini in postopki reševanja stanj slabe kakovosti napetosti v distribucijskem omrežju, obstoječi ter alternativni pristopi 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 (aktivne kompenzacije, napetostni stabilizatorji...), regulacija, odvodniki, povezave in vplivi sistemov ozemljevanja, primerjave obstoječih in alternativnih načinov reševanja stanj slabe kakovosti, pogled v prihodnost, odziv uporabnikov, analize na relaciji pred/po sanaciji, občutljivost ter odpornost posameznih el. naprav, aparatov, elektromagnetna združljivost - EMC. Posebna pozornost je namenjena vplivu in uporabi naprav kot so npr. naprave za varčno razsvetljavo (LED, fluorescenčne sijalke ipd.), vplivom motenj, ki jih povzroča PLC komunikacija, vplivom razpršenih virov v fazah od vklopa do obratovanja. PT 4: Vpliv EE naprav in postrojev v smislu EMS, hrupa, problematika EMI v elektroenergetiki. • standardizacija in regulativa, visokofrekvenčno motenje in problemi elektromagnetne interference v kontekstu Smart Grids, • karakteristike (merjenje, indikacije…), značilnosti motenj ter • načini in postopki reševanja, ukrepi (tehnični/ekonomski) zmanjševanja negativnih učinkov prenosa motenj ter dobra inženirska praksa. Referati: 2-01 2-02 2-03 2-04 2-05 G. Lakota, G. Omahen, Z. Toroš, J. Kosmač: Zmanjšanje vpliva udarov strel na zanesljivostne kazalce distribucijskih izvodov s pomočjo optimizacije vgradnje prenapetostnih odvodnikov T. Živic, U. M. Peterlin: Pomen dobre inženirske prakse pri izdelavi ozemljitvenega sistema T. Pfajfar, D. Korpar, R. Grubor, I. Papič: Nevarno obratovanje klasičnih kompenzacijskih naprav v omrežjih s harmonskim popačenjem frekvenc nad 1 kHz A. Divjak: Vpliv delovanja hišnih naprav na točnost odčitavanja elektronskih števcev P. Bergant, M. Kos: Sanacija stanja EMS na lokaciji SN stikališča RTP Center Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij • Vzdrževanje in obvladovanje tehnične dokumentacije v obratovanju. • Delo pod napetostjo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih. PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij. • Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega elektroenergetskega omrežja. • Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja večjega obsega. • Regulacija napetosti SN/NN. • Varnostni vidik na dostop do informacij in izmenjavo informacij iz sistemov vodenja. PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij. • Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih zaščitnih sistemov v distribucijske elektroenergetske objekte in omrežja. • Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in vpliv na zaščitne sisteme. • Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z upoštevanjem RV. • Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in shranjevalnike energije. Referati: 3-01 3-02 3-03 3-04 3-05 3-06 CIRED ŠK 3 3-07 Predsednik: Milan Švajger, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Martin Drgan, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij. • Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zagotavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja odjemalcev. • Obratovanje mešanih omrežij glede na ozemljitev nevtralne točke. • Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v distribucijskem omrežju (regulativa in praksa). • Vpliv zmanjšanja sredstev na obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja. • Sistemske rešitve za meritve električne energije, pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe električne energije (EV, SEE), potrebe odjemalcev. 3-08 3-09 3-10 3-11 3-12 M. Drgan, T. Pungartnik, T. Zabavnik, M. Kržišnik: Daljinsko vodenje in nadzor transformatorskih postaj - koncept in izkušnje T. Mavec, L. Močnik, G. Štern, M. Kržišnik: Vodenje in nadzor TP in DVS - izkušnje pri uporabi WiMAX in digitalnega radia J. Smukavec, U. Ažman, N. Petrovič, E. Košnjek: Izgradnja sistema obratovalnih meritev (nadzora transformatorskih postaj) s pomočjo lastne komunikacijske infrastrukture WiMAX v Elektru Gorenjska M. Špegel, J. Turinek, T. Rakovnik, U. Krajner: Nadzor in vodenje elektroenergetskega sistema v industrijskem kompleksu B. Uljanić, B. Blažič, I. Papič: Regulacija napetosti v distribucijskem omrežju z velikim deležem RV J. Zrnec, I. Volf, B. Lipuš: Nadzor in zagotavljanje ustreznosti pametnih števcev električne energije skozi njihovo življenjsko dobo I. Volf, A. Souvent, T. Mohar, M. Švajger, J. Hauptman: Integracija programske opreme za načrtovanje omrežja Gredos in informacijskega sistema merilnega centra A. Souvent: Zasnova napredne merilne infrastrukture v skladu s konceptom vgrajene zasebnosti P. Nemček, I. Volf: Nova generacija pametnih števcev električne energije s podporo za virtualne elektrarne I. Volf: Napredna merilna infrastruktura in informacijska varnost B. Mehle, A. Žitnik, J. Ratej: Polnjenje električnih vozil in prilagajanje odjema potrebam SODO M. Lušin, V. Lovrenčič: Izvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti v slovenski distribuciji 11 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 3-13 3-14 3-15 3-16 3-17 3-18 3-19 3-20 V. Lovrenčič, M. Lušin: Čiščenje transformatorskih postaj - začetek uvajanja dela pod napetostjo na srednji napetosti L. Jug: Ovrednotenje merilnih rezultatov pri dvokleščnem merjenju ozemljitev M. Dečman, V. Lovrenčič, Z. Toroš, S. Ceferin, M. Bezjak, B. Turnšek, B. Likar: Napredna zaščita nadzemnih vodov v primeru pretrganega vodnika P. Osredkar, J. Kragelj, J. Bizjak: Predstavitev izkušenj pri koordinaciji računalniško podprtega načina vzdrževanja EE naprav G. Štumberger, M. Rošer, K. Deželak, R. Škof, T. Kastelic: Obratovanje v zanki v SN distribucijskem omrežju K. Deželak, M. Rošer, R. Škof, T. Kastelic, G. Štumberger: Vpliv obratovanja v zanki na izgube Z. Toroš, P. Kastelic, T. Kastelic, S. Maljavac: Detekcija okvare ozemljitvenega upora M. Rošer, G. Štumberger, R. Škof, V. Pintar, M. Božič: Obratovanje Petersenove dušilke v skupnem zvezdišču dveh transformatorjev Razpršeni viri in upravljanje z električno energijo CIRED ŠK 4 • Zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih. • Vloga sistemov napredenega merjenja električne energije. • Tehnike učinkovite rabe električne energije. • Možnosti zniževanja porabe pri odjemalcih v distribucijskih omrežjih z uvajanjem programov upravljanja s porabo. • Električna vozila in hranjenje električne energije. Referati: 4-01 4-02 4-03 4-04 4-05 4-06 Predsednik: Franc Toplak, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Boris Kupec, univ. dipl. inž. el. 4-07 Prednostne teme: PT 1: Problematika, konkretne rešitve in izkušnje pri vključevanju razpršenih virov v distribucijska elektroenergetska omrežja • Metode in postopki za določanje točke priključitve na distribucijsko omrežje. • Presoja dovoljenih motenj v omrežju. • Tehnična vprašanja v zvezi z zaščito, zanesljivostjo in stabilnostjo. • Karakteristika jalove moči razpršenih virov, realizacija v fazi projektiranja in izvedba. • Merjenje proizvedene električne energije in lastnega odjema razpršenih virih. • Praktične izkušnje in študije v zvezi z omrežji z visoko stopnjo integracije razpršenih virov. • Orodja za analizo distribucijskih omrežij za vključevanje razpršenih virov. • Predpisi in standardi na področju priključevanja razpršenih virov. PT 2: Tehnologije za razpršene vire, distribucijska infrastruktura in modeli obratovanja za razpršene vire • Razvoj tehnologij razpršenih virov. • Hranilniki električne energije. • Uporaba močnostnih pretvornikov za priključevanje razpršenih virov na distribucijsko omrežje. • Distribucijski sistemi upravljanja (DMS), razpršeni viri in aktivni uporabniki. • Navidezne elektrarne. PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih električne energije. 4-08 12 4-09 4-10 4-11 4-12 4-13 4-14 4-15 4-16 4-17 G. Vudler, D. Kaiser, J. Zupanič, J. Sep, F. Toplak: Problematika vključevanja RV na območju distribucije Elektro Maribor A. Vilman: Vključevanje razpršenih virov v distribucijsko elektroenergetsko omrežje - izkušnje pri vključevanju v omrežje Elektra Gorenjska F. Vybiralik, L. Vankova-Vybiralikova: Large Scale Renewable Energy Sources – Impact on Distribution and Transmission systems in the Czech Republic J. Jurše, D. Matvoz: Metodologija analiziranja vključevanja razpršenih virov RV v distribucijsko omrežje B. Blažič, I. Papič, M. Kolenc, M. Jerele, A. Vilman, E. Košnjek: Ekonomsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje kakovosti napetosti v distribucijskih omrežjih M. Jerele: Uporaba modela nizko napetostnega omrežja za izračun pretokov moči pri pripravi soglasja za priključevanje razpršenih virov Ž. Hribar, J. Zrnec, D. Prašnikar, J. Pavlin, D. Ferjančič, B. Podhraški: Meritve pogreška števcev električne energije na različnih razpršenih virih B. Blažič, I. Papič, T. Mavec, E. Košnjek: Nadzor in vodenje razpršenih virov - specifikacija IKT infrastrukture A. Žertek, M. Pantoš, G. Verbič: Vpliv spremenljivosti vetra na proizvodnjo moči vetrne elektrarne S. Seme, J. Šlamberger: Izkoristek fotonapetostnih modulov po večletnem obratovanju J. Požun, S. Seme: Analiza različno orientiranih sončnih elektrarn ŠC – Krško-Sevnica S. Seme, J. Šlamberger: Čiščenje fotonapetostnih modulov z uporabo nanotehnologij M. Kolenc, I. Papič, B. Blažič: Različni načini zmanjševanja izgub v pametnih omrežjih D. Matvoz, M. Maksić: Primerjava konceptov regulacije jalove moči razpršenih virov v nizkonapetostnem omrežju T. Šinkovec, B. Turha, U. Krisper: EC moduli, inovativna rešitev za upravljanje s porabo električne energije M. Noč, B. Tišler: Pilotni projekt DSM na Elektro Gorenjska T. Šinkovec, U. Krisper, R. Obreza: Razvoj nadzora in upravljanja z javno polnilno infrastrukturo 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 Razvoj distribucijskih sistemov CIRED ŠK 5 5-07 5-08 Predsednik: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el. Tajnik: mag. Tomaž Mohar, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Poraba in prognoza porabe. • Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze. • Razvoj metodologij za prognozo porabe. • Ocena koničnih moči v novih conah iz prostorskih načrtov. • Vpliv električnih vozil na porabo. • Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo. • Vpliv razpršenih virov na konične moči. • Vpliv gospodarske krize na odjem električne energije. PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize. • Tehnične zahteve proti ekonomičnosti. • Vplivni parametri na zanesljivost sistema. • Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja. • Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize. • Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov. • Napoved ocene kakovosti električne energije. PT 3: Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in praktične izvedbe. • Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in električna vozila. • Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij. • Distribucijski sistemi za vetrna polja. • Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih tehnologij. • Zmanjšanje izgub v omrežju. • Odvisnost lokalnega okolja. • Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo. • Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje tveganj ob izjemnih dogodkih. • Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto porabe in zagotavljanje kvalitete. • Strukture podeželskih omrežij ob kabliranju nadzemnega omrežja. • Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih, javnih ali privatnih zgradbah in regulatorna pravila. • Integracija hitrosti polnjenja električnih vozil v omrežju. Referati: 5-01 5-02 5-03 5-04 5-05 5-06 Š. Ivanjko: Vpliv gospodarske krize na razvoj porabe električne energije M. Rejc, M. Pantoš: Katero metodo napovedi porabe električne energije izbrati? T. Mohar, L. Andrejaš, A. Souvent, R. Hribar, M. Kržišnik, G. Skrt, J. Zupanič: Program Gredos-Terra2013 in načrtovanje s podporo novih modulov AMI in DG G. Skrt: Ocena vpliva razpršenih virov na obremenitve v distribucijskem elektroenergetskem sistemu z analizo časovnih serij meritev proizvodnje in porabe G. Skrt: Obravnava napetostnega profila v omrežju z visokimi koncentracijami razpršenih virov M. Vilfan, R. Mihelič: Primerjava rezultatov energijskih izgub transformatorjev pridobljenimi s klasičnimi metodami in iz obratovalnih meritev M. Vilfan, R. Mihelič: Rezultati meritev energijskih izgub energetskih transformatorjev T. Mohar, M. Maksić: Predlog koncepta TP s TR z dvema sekundarnima napetostima v NNO z RV (T. Mohar, M. Maksić) Organizacijske veščine upravljanja CIRED ŠK 6 Predsednik: Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el. Tajnik: Radko Carli, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme: PT 1: Informacijski sistem. • Prehod na novo podporo obračunu. • ERP. • Informacijska podpora za delo z uporabniki omrežja. • Podpora upravljanju s sredstvi. PT 2: Regulacija in razvoj trga. • Obvladovanje tveganj v reguliranem okolju. • Pomanjkljivosti tarifnega sistema. PT 3: Problematika financiranja. • Osnovna energetska infrastruktura. • Smart grid, AMI … . PT 4: Izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev in demonstracijski projekti. Referati: 6-01 6-02 6-03 6-04 6-05 6-06 6-07 6-08 6-09 N. Petrovič, J. Jerina, E. Košnjek: Implementacija splošnega informacijskega modela (CIM) v Elektro Gorenjska M. Osvald, M. Supej, A. Bertoncelj, M. Kosirnik: Podpora pripravi poslovnih načrtov v Elektro Ljubljana, d.d. T. Mohar, L. Valenčič, D. Batič: Analiza vplivnih dejavnikov na neprekinjenost napajanja za elektrodistribucijo v Sloveniji G. Omahen, I. Podbelšek, J. Jurše, M. Svetina: Zahteve po regulatornih spremembah s prodorom pametnih omrežij R. Hribar, I. Podbelšek: Vpliv obratovanja elektrarn priključenih na interno omrežje odjemalcev na energijsko bilanco distribucijskih podjetij D. Papler: Kvantitativna raziskava med porabniki o upravljanju, učinkovitosti, prepoznavnosti in zaupanju distribucijskih podjetij D. Papler: Kvalitativna raziskava o pomenu kvalitete distribucijskih storitev G. Omahen, M. Osvald: Problematika financiranja naložb v pametna omrežja v distribucijskem elektroenergetskem omrežju D. Božič, M. Pantoš: OPTINVEST-orodje za oceno učinkovitosti vlaganj v elektroenergetsko omrežje 13 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 6-10 6-11 U. Krisper, T. Šinkovec: Elektro Ljubljana, d.d. aktivni partner pri razvojno raziskovalnih EU projektih s področja električne mobilnosti D. Papler: Partnerska podjetniška kultura pri varstvu zaposlitve Skupaj je bilo odobrenih 268 referatov. Gre za rekordno število prijavljenih in odobrenih referatov. Glede na omejen čas konference na 3 dni in obvezo avtorjev, da predstavijo svoj referat, bo povprečni čas predstavitve vključno z razpravo okrog 15 minut. VAŽNO: REFERATI SE ODDAJAJO PREKO SPLETNE STRANI Rok za oddajo kompletnih referatov v skladu s predpisanimi pravili je do 5. aprila 2013. Po tem času bo zaprta spletna stran, kjer se oddajajo referati. Zato vse avtorje naprošamo, da oddajo svoje referate čim prej. Predviden začetek oddajanja referatov: 18. februar 2013. Pri pravočasno oddanih referatih bo možen popravek referatov, ki ne bodo ustrezali predpisanim pravilom. Največ napak in vračanja referatov je bilo do sedaj narejenih z neupoštevanjem pravila prve strani. PRVA STRAN REFERATA JE REZERVIRANA ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI NASLOV REFERATA, IMENA AVTORJEV IN KRATKE VSEBINE V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU. Prva stran referata bo objavljena v tiskani verziji "ZBORNIK POVZETKOV". NASVET: Uporabljajte predloženi vzorec na spletni strani www.cigre-cired.si. Številka vašega referata je objavljena v teh Sporočilih (in tudi na spletu). Številke referata ni več možno spreminjati. Koordinator za sprejemanje referatov je Matej Čoga. HOTELSKA NAMESTITEV REZERVACIJE HOTELA Udeležencem konference ponujamo namestitev v hotelih Wellness Park Laško **** superior (188 sob) in Zdravilišče Laško (157 sob), ki se nahaja v neposredni bližini kongresnega centra. CENIK Cene po osebi na dan Nočitev z zajtrkom v enoposteljni sobi Nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi Hotel Wellness Park Laško 130 Evro - 25% = 97,50 Evrov 100 Evro - 25% = 75,00 Evrov Hotel Zdravilišče Laško 101 Evro - 25% = 75,75 Evro 81 Evro - 25% = 60,75 Evro Udeleženci konference bodo imeli 25% popust. Zato je potrebno pri rezerviranju sob navesti udeleženec konference CIGRE – CIRED. Čeprav je rezerviranih preko 300 sob za udeležence naše konference svetujemo, da čim prej rezervirate hotelsko namestitev. TEHNIČNA EKSKURZIJ Organizator konference se dogovarja o dveh možnih ekskurzijah v času odvijanja konference: 1. Obisk TE ŠOŠTANJ – blok 6, in 2. Obisk Pivovarne LAŠKO O detajlih in prijavah boste obveščeni preko spletne strani www.cigre-cired.si Hotela Wellness Park in Zdravilišče 14 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 PRIJAVA NA KONFERENCO PRIJAVNICA 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov, LAŠKO, 27. maj - 29. maj 2013 PODATKI UDELEŽENCA Ime in priimek: Podjetje: Naslov: Davčna številka: Telefon: CENA KOTIZACIJE E-naslov: brez DDV z DDV Člani združenja CIGRE - CIRED v letu 2012 220 EUR 264 EUR Ostali posamezniki 250 EUR 300 EUR Kotizacija vključuje konferenčne materiale (torba z zbornikom povzetkov referatov, programska knjižica, recenzijska poročila sprejetih referatov, sponzorskimi informacijami in prilogami pokroviteljev, vstop v konferenčne dvorane, pozdravni koktajl, vabilo na svečano večerjo in po-konferenčni CD z vsemi predstavitvami, popravljenimi referati, recenzijami, študentskimi referati in Omizjem. CD bo dostavljen 30 dni po zaključeni konferenci samo tistim, ki bodo imeli plačane kotizacije. Vsem udeležencem konference, ki bodo vplačali kotizacijo do 1. maja 2013 se dostavijo konferenčni materiali na naslov najkasneje do 17. maja 2013. Vsi ostali udeleženci dobijo materiale ob registraciji na recepciji konference. PLAČILO KOTIZACIJE Bančno nakazilo Transakcijski račun: 02010-0015857817 NLB, Trg revolucije 2, SI-1000 Ljubljana, davčna številka: SI83061991. Namen nakazila: »Za 11. konferenco 2013« Podpis: Prijavnico pošlji po faksu 05997 2842 ali e-pošti: info@cigre-cired.si. Na osnovi prijave bo izstavljen račun. Izdaja konferenčnih gradiv bo možna samo na osnovi plačanih kotizacij. Prijavnica v elektronski verziji je na novi spletni strani www.cigre-cired.si 15 11. konferenca elektroenergetikov - Laško 2013 SPONZORJI KONFERENCE IN RAZSTAVNI PROSTORI Informacije in rezervacije Prijave na spletni strani www.cigre-cired.si Tel/Faks: 05 9972842 Koordinator za sponzoriranje konference: JOŽE PERME, e-mail: perme.joze@siol.net PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA PRIZNANJA Organizacijski odbor ponuja sodelovanje vsem potencialnim sponzorjem več možnih oblik sponzoriranja prireditve. Konferenca ponuja izjemne priložnosti za sodelovanje v slovenskem elektroenergetskem prostoru. Standardne možnosti sponzoriranja so: - Zlati sponzor (5000 Evrov) - Srebrni sponzor (4000 Evrov), - Smart sponzor (3000 Evrov), - Razstavljavec ( 2200 Evrov), - Predstavljalec (1100 Evrov), in - Oglaševalec (500 evrov). Na razpolago je 18 razstavnih prostorov in več prostorov za postavitev razstavnih panojev. V zadnji številki Sporočil je bil predstavljen Pravilnik o priznanjih in vse podeljene nagrade do sedaj. Tudi letos bodo podeljena priznanja slovenskim strokovnjakom, ki so s svojim delom prispevali k uspešnosti slovenskega in svetovnega elektrogospodarstva. Ob slovesnem odprtju 11. konference bodo podeljena priznanja: 1. Priznanje za življenjsko delo, 2. Plakete CIGRÉ za uspešno dolgoletno delo v elektroenergetiki doma in na tujem, 3. Priznanja za dolgoletno uspešno delo v slovenski elektroenergetiki, 4. Pohvale za uspešno izveden projekt ali delo v obdobju med dvema konferencama. Komisija za izbor nagrajencev Slovenskega združenja CIGRE-CIRED v mandatu 2009 – 2013 je naslednja: Predsednik Član Član Član Član Mag. Vekoslav Korošec (GZS, Ljubljana) Prof. dr. Jože Pihler (Univerza v Mariboru) Prof. dr. Rafael Mihalič (Univerza v Ljubljani) Mag. Stane Vižintin (EIMV, Ljubljana) Metod Brešan (Elektro Primorska, N. Gorica) Kdo predlaga priznanja? Za zlate razstavljavce bo na razpolago termin za predstavitev izdelkov, storitev, seminarja ali posebne izvedbe sponzoriranja. Za zlate sponzorje je lahko največ šest kandidatov. Nekatera podjetja so že od samega začetka stalni spremljevalci naših razstav. Razstavne prostore ponujamo najprej stalnim partnerjem in potem novim partnerjem. 16 Predlagatelji priznanj so lahko samo člani strokovnega združenja CIGRE-CIRED, kolektivni in individualni člani. Kolektivnih članov je bilo v letu 2012 skupaj 41. Individualnih članov (redni, zaslužni in častni člani) je bilo v letu 2012 skupaj 220. Rok za oddajo predlogov je do 12. aprila 2013 do 12.00 ure. Nagrajenci so pa lahko kdorkoli, ki izpolnjuje kriterije po Pravilniku, in ni pogoj, da je član Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Če bo predlagana oseba izbrana se pričakuje od predlagatelja, da sodeluje pri oblikovanju opisa, ki bo prebran na javni podelitvi. 44. konference CIGRE v Parizu 2012 ZAKLJUČKI S PLENARNIH SEJ ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV 44. KONFERENCE CIGRE V PARIZU 2012 (nadaljevanje iz prejšnje številke) Zaradi omejitev s prostorom smo v prejšnji številki objavili samo zaključke v štirih ŠK-jih (A1, A3, B2 in C1) od šestnajstih študijskih komitejev. V tej številki Sporočil objavljamo poročila za ostale študijske komiteje. ŠK A2 - Transformers Poročilo pripravil: Tim Gradnik Mednarodni študijski komite za transformatorje, ki mu predseduje Claude Rajotte iz Kanade, je imel plenarno sejo 30. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi temami: 1. Transformatorji v omrežjih prihodnosti 2. Eko transformator in njegova uporaba 3. Magnetni krog transformatorja Na začetku seje s 450 udeleženci je predsednik predstavil aktivnosti študijskega komiteja - 12 obstoječih delovnih skupin in 2 novi, predstavil novo izdane brošure, seminarje ter strategijo delovanja ŠK A2. Prednostna tema 1 - Transformatorji v omrežjih prihodnosti V PT1 je bilo predstavljenih 15 referatov na temo sprotnega nadzora transformatorjev (on-line monitoring), diagnostičnih algoritmov, dinamičnega ocenjevanja obremenljivosti in vpliva transformatorjev na harmonike v omrežju. Dr. Jos Wetzer (NL) Dr. Wetzer je v uvodnem predavanju obravnaval globalne trende, ki oblikujejo razvoj elektroenergetskih omrežij prihodnosti - naraščajoče povpraševanje po električni energiji, okoljevarstvena odgovornost, zmanjšanje dobave fosilnega goriva, staranje naložb, delovna sila, napredne tehnologije in zanesljivosti oskrbe. Razvoja omrežja zajema široko lestvico obnovljivih virov in skladiščenje, dolge razdalje in čezmejni prenos, priobalna omrežja (Off shore), elektrifikacija prevoza, porazdeljeno proizvodnjo in podobno. Upravljane premoženja prehaja iz tradicionalno preiodičnega vzdrževanja na vzdrževanje na podlagi upravljanja tveganj (asset managment). Strokovni poročevalec za PT1, Carlos Dupont je vprašanja prispevkov delegatov komiteja SC A2 Pariškega srečanja razvrstil med sledeče teme: 1. Kvaliteta delovanja sistemov sprotnega nadzora (SSN) transformatorjev (TR): Ključno za učinkovito aplikacijo SSN je nadzor točnosti vhodnih podatkov SSN ter določitev ustreznih kriterijev za nadaljne ukrepanje v primeru suma okvare (UK). Franscoske izkušnje kažejo na kompleksnost interpretacije rezultatov analize plinov v olju pridobljenih iz SSN in vpliva obratovalnih razmer na izmerjene vrednosti. 2. Sprotni nadzor skoznjikov VN transformatorjih: Prispevek iz Poljske poroča o problemih pri spremljanju stanja skoznjikov in nihanju tgδ and ΔC zaradi ambientalnih sprememb. Kot najbolj zanesljivo metodo spremljanja stanja skoznjikov nemški prispevek priporoča uporabo napetostnika kot referenčne vrednosti za določanje tgδ and ΔC. 3. MeOH kot indikator staranja trdne izolacija transfomatorja: Prispevek izFR in CA opisuje izkušnje z uporabo MeOH kot indikatorja staranja celulozne izolacije transformatorja. Rezultati kažejo, da MeOh že v zgodnji fazi staranja korelira z razgrajenostjo trdne izolacije, vendar je njegova koncentracija občutljiva na temperaturo, kislost olja ter tesnjenje dilatacijskega sistema. 4. Tehnični in organizacijski problemi pri implementaciji in konsolidaciji sistemov sprotnega nadzora: Prispevki iz Avstralije, Španije, Japonske, Poljske UK in USA poročajo o težavah različnih uporabnikov s SSN TR. Problemi so se nanašali na motnje v delovanju senzorjev vlage, plinov v olju, okvarah merilnih pretvornikov na skoznjikih, na nedelovanje komunikacijskih vmesnikov, težave z licenčnimi rešitvami, lažnimi alarmi ali motnjami zaradi napak v sistemu monitoringa, problemih z usklajevanjem on-line in off-line diagnostike, centralizaciji podatkov SSN ter pomanjkanju usposabljanja operaterjev SSN. 6. UHV transformatorji: Prispevek iz Japonske poroča o izkušnjah pri razvoju UHV transformatorjev v sledečih stopnjah: razvoj glavnih komponent, testiranje prototipa, laboratorijsko testiranje izdelanega transformatorja (1000 MVA) in poskusno obratovanje od leta 1996 z delovanjem na 1,05 pu za obdobje približno 2500 dni. Prednostna tema 2 - Eko transformator in njegova uporaba V uvodnem predavanju Paul Van Tichelen-a (BE) so bili predstavljeni rezultati Evropske študije o trajnostni 17 44. konference CIGRE v Parizu 2012 politiki močnostnih in distribucijskih transformatorjev (European Sustainable Product Policy Study on Power and Distribution Transformers). Predstavljen je bil nabor možnih ukrepov za doseganje trajnostnih cijev: znižati gostoto toka, izbira optimalnih prevodnih materialov, znižanje izgub transformatorja, izbira optimalnega tipa preseka jedra (step limb core cross-section)itd. Izgube na močnostnih in distribucijskih transformatorjih so odgovorni za okoli 2,6 % končne porabe energije. V pripravi je nova EU zakonodaja, ki se nanaša na standardizacijo načrtovanja eko-transformatorjev. Takšna zakonodaja in standardizacija lahko podpre razvoj tržnih tehnologij za izboljšanje eko načrtovanja in povečanje energijske učinkovitosti. Prispevek iz Švedske ocenjuje, da je 50 % (110 TWh) izgub prenosa in distribucije (P&D) električne energije v EU-27 mogoče pripisati močnostnim in distribucijskim transformatorjem. Redukcija izgub v transformatorjih je prva prednostna naloga zmanjševanja izgub prenosa in distribucije. Prispevek iz Francije predstavlja vplive tenderskega povišanja faktorja kapitalizacije izgub na koncepte oz. načrtovanje transformatorjev. Prvo povišanje faktorja kapitalizacije izgub za 2.5 je pripeljalo do zmanjševanja izgub prostega teka za ca. 40 % za velike 400 kV (preko 300 MVA) transformatorje. Pri naslednjem povišanju faktorja kapitalizacije izgub za 1.8 se je rezultat izgub prostega teka zmanjšal za nadaljnih 20 % izgube pod obremenitvijo pa so se zmanjšale za 30 %. Ta izkušnja je dokazala, da je povečanje kapitalizacije izgub najbolj učinkovit način povečevanja učinkovitosti izgub transformatorjev. Prispevek iz Japonske poroča o izkušnjah s sestavo UHV transformatorja na terenu, ki je pripomogla k zmanjšanju vpliva na okolje. Po zaključku tovarniških testov so transformator (1500 MVA, tri faze, 500 kV), razstavljen na manjše dele, prenesli na končno lokacijo ter ga ponovno sestavili. Z uporabo metode montaže in-situ, ki je omogočila en trifazni namesto treh enofaznih, se je količina potrebnih materialov zmanjšala: količina bakrenih žic za 50 %, izgube transformatorja za 20 %, celotna teža za za 35 % in površina namestitve za 40 %. Prednostna tema 3: MAGNETNI KROG TRANSFORMATORJA Skupno je bilo predloženih 6 referatov razvrščenih na sledeče podnaslove: jedro in zasnove jedrne strukture, oblikovanje, temperaturno modeliranje, lastnosti materiala, enosmerna magnetizacija in geomagnetsko inducirani tokovi. Podrobnejši povzetek je dosegljiv na spletni strani CIGRE. 18 Zaključek Pariško zasedanje ŠK A2 se je zaključilo s potrditvijo naslednjega dogodka na Kolokviju, ki bo potekal v Zürichu v Švici od 8. - 14. septembra 2013 v sodelovanju s ŠK C4. Teme kolokvija so naslednje: • Interakcija med transformatorjem in električnim sistemom • Izkušnje z uporabo prečnih transformatorjev • Načrtovanje omrežij z upoštevanjem starajoče se transformatorske populacije. Podrobnejši opisi prispevkov so dosegljivi na spletni strani CIGRE A2: http://www.cigre.org/Events/Session/ Session-2012/Special-reports ŠK B1 – Insulated cables Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik Študijski komite B1 je odgovoren za vse vidike v zvezi z zemljskimi in podvodnimi izoliranimi kabelskimi sistemi. Obseg dela SC B1 je teorija, oblikovanje, uporaba, proizvodnja, montaža, preskušanje, obratovanje, vzdrževanje in diagnostični postopki za zemljske in podvodne AC in DC kabelske sisteme. ŠK B1 se je 28 in 29.8.2012 v Parizu sestal na 68. zasedanju pod predsedstvom g. Pierra Argauta še zadnjič pod izvrstno podporo tajnika g. Yvesa Maugaina, ki ga je po dvanajstih letih zamenjal g. Alain Gille. Imenovani so bili novi člani iz Avstralije, Belgije, Kitajske, Nemčije, Italije, Švedske, Švice, Poljske, arabskih zalivskih držav, Argentine, Avstrije, Izraela, Nove Zelandije in Romunije. V ŠK B1 trenutno delujejo: 4 svetovalne skupine ki pomagajo predsedniku pri opredelitvi strateških in uporabniško usmerjenih ciljev, 13 delovnih skupin z jasnimi pogoji in vnaprej določenimi roki, ki jih je odobril Tehnični odbor Cigre, 4 projektne skupine, katerih dolžnost je pripraviti pravilnik za potencialne delovne skupine in posebna delovna skupina, odgovorna za odnose z IEEE / ICC. Poleg tega ŠK sodeluje v delovni skupini združeni z ŠK B3 (transformatorske postaje). Na zasedanju so bile obravnavane tri prednostne teme in so pritegnile 26 referatov, ki dajejo zanimiv pogled na sedanje trende in prihodnje stanje izoliranih kabelskih sistemov. Zasedanju je prisostvovalo 280 udeležencev. 44. konference CIGRE v Parizu 2012 Na osnovi 26 prejetih referatov je Posebni poročevalec Marco Marelli pripravil vprašanja, ki so na skupinsko razpravo 31.8.2012, pritegnili 50 prispevkov iz 14 različnih držav. Utrinki preferencialnih tem: Prednostna tema 1 novo inštalirani ali posodobljeni kabelski sistemi in obravnava: • zasnovo, inštalacijske tehnike, obratovanje • težave, povezane z dolgimi kabli Ta prednostna tema je pritegnila 9 referatov, ki so zajemali: • Delo in izzive za uresničitev povezave med Sardinijo in celinskim delom Italije. Govorimo o ± 500 kV HVDC podvodni povezavi z nazivno močjo 1000 MW v dvo-polni konfiguraciji. Glavni elementi tega projekta so bili načrtovanje in namestitev enosmernih podvodnih kablov problematičnih zaradi velike globine. V dokumentu je opisano tudi načrtovanje in delo, potrebno za LCC (Line-commutated converters) pretvorniške postaje in pripoveduje o uspešnem zagonu celotnega sistema in kasnejši začetek komercialnega delovanja. • Podzemno 220 kV kabelsko povezavo po urbanem področju Buenos Airesa. Nivo magnetnega polja, ki ga je zahtevala raven lokalnih javnih služb je bila polovica regulative na nacionalni ravni. Celotna povezava je bila pod to mejo, z izjemo spojk. Zato so uporabili postopke za zmanjševanje polja: od pasivne zanke, ki je najbolj stroškovno učinkovita do feromagnetnih plošč in večje globine. Prvotno magnetno polje so tako zmanjšali za več kot 50 %. • Vzpostavitev 220 kV povezave v Cork Harburju, Irska, ki vsebuje XLPE morske in zemeljske kable. Glavni cilj povezave je preskrba prenosnega omrežja v Cork Harbur z 876 MW močjo iz dveh novih proizvodnih postaj. Cork Harbour Projekt je uspešno zaključen in je trenutno v uporabi. • Gradnjo dolge 380 kV dvojne povezave na Nizozemskem. Le ta je prisilila lokalnega SOPO naj razišče obnašanje EHV kablov v prenosnem omrežju. V sodelovanju z drugimi SOPO so naredili študijo katere rezultati so predstavljeni v prispevku. • Večjo rabo VN podzemnih kablov v velikih mestih, večanje okvarnih tokov in večanje dolžine osnovnih odsekov kablov, ki so botrovali k nastanku programskega paketa za izračun prenapetosti v kovinskem ekranu za različne standardne konfiguracije in za različne kratkostične tokove. Na podlagi izračunov je bil pripravljen Vodnik za uporabo v konkretnih primerih, ki se pojavljajo na VN sistemih do 220 kV. • Posodobitev RTP v Mehiki, ki je terjala namestitev štirinajst 400 kV kabelskih sistemov v samo osmih mesecih. Podzemna rešitev je bila izbrana zaradi omejene razpoložljivosti prostora. EHV kabli z Al plaščem so nameščeni v štirih galerijah, ki so prezračevane z naravno konvekcijo. Kabelski sistemi so bili zasnovani in preizkušeni v skladu z IEC 62067. • Posebne pribore, ki so pogosto dobra rešitev za premagovanje določenih vprašanj, kot je T-spoj. Na prednostno temo 1 je bilo postavljenih 5 vprašanj, ki se nanašala na izhodišča za odločanje med AC in DC. Prispevki so prikazali sedanje izkušnje za podzemne vode in podmorske EHV- (Extra High Voltage -Zelo Visoka Napetost) AC povezave. Drugo vprašanje se je nanašalo na okoljevarstveno politiko. Prispevki so poročali o nevarnostih in ugodnostih, ki se upoštevajo pri planiranju, dizajnu in fazah konstrukcije, podkrepljeno s praktičnimi primeri. Posebno osnovani kabli in pripomočki so bili predmet diskusije na tretje vprašanje, ki se je osredotočilo na poseben način za zagotavljanje zanesljivosti specialno zasnovanih komponent. Razprava na to temo je vključila poročanje o izkušnjah pripomočkov kot so nesimetrične spojke in Y-vezne sponke, kakor tudi politiko upravljanja in zmanjšanja stopnje napake in časa popravila za kabelske sisteme. Četrto vprašanje o hibridnih sistemih, ki vključujejo podzemne in nadzemne vode in je spodbudilo povratne informacije o izkušnjah javnih podjetij in SOPO-jev. Prispevki so govorili o različnih sistemskih ureditvah, o koordinaciji zaščite in o orodju za modeliranje. Peto in zadnje vprašanje je bilo o tradicionalnih in inovativnih tehnikah polaganja. Prispevki so obravnavali učinkovito rabo obstoječih naravnih tunelov in vstopnih odprtin v kanalih, zamenjave starih z oljem polnjenih kablov, namestitev stebrov v globoke vertikalne tunele. Celovitost, razprava o Preferenčni temi 1 je štela 23 spontanih prispevkov in bogato razpravo za vsa izpostavljena vprašanja. Prednostna tema št. 2 – Najsodobnejša tehnologija, trendi vrednotenja kabelskega sistema, testiranje in monitoring • Statični in dinamični vrednostni izračuni • Kvalifikacija, tip, izvedenost, vzorčno testiranje in testiranje po inštalaciji • Diagnostika kabelskih sistemov • Trendi za on line informacijsko spremljanje kablov in opreme. 19 44. konference CIGRE v Parizu 2012 Ta prednostna tema je privabila 13 referatov, ki so bili povzeti v Posebnem poročilu. Na vprašanja na temo referatov je odgovorilo 24 pripravljenih prispevkov. Kot vzpodbuda prispevkov, se je razprava 2. prednostne teme začela z dvema povabljenima predstavitvama, ki se nanašata na posvetovalno potrošniško skupino-Customer Advisory Group SCD1 in delovno skupino WG B1. 35. Aktivnosti ŠK D1 so bile posvečene vsem tistim delovnim telesom, ki se nanašajo na izolirane kable in sicer tiste za materiale in tiste za metode testiranja. Prvo vprašanje Posebnega poročevalca je bilo o matematiki in modeliranju in kako lahko nadalje izboljšamo znanje o sedanjih kabelskih sistemih in možnosti inovacij. Nekaj primerov je bilo izvedenih znotraj prispevkov, ki kažejo na široko uporabo Metod končnih elementov. Ravno tako je bila obravnavana tema »modeliranje«, z razvrščanjem od molekularnega modeliranja za materiale in omrežno modeliranje. Drugo vprašanje je tangiralo testiranje in izkušnje ter pričakovane izboljšave s pomočjo različnih metod testiranja, vključno z merjenjem delnih razelektritev kot dodatnim orodjem. Prispevki so prikazali raznolikost izkušenj in izboljšav relevantnih za prevzemne teste in za ugotavljanje pogojev za zastarele vode. Glavna tema tretjega vprašanja je bil termični monitoring in upoštevanje dinamičnega ocenjevanja in pridobljeno prakso na tem področju. Nekateri prispevki so pokazali, kako lahko dobro načrtovano in izpeljani monitoring vodita do znižanja stroškov ali prihrankov v poznejših stopnjah življenjske dobe kabelskega sistema. Razprava je razsvetlila tudi pomembnost programske opreme in strojne opreme v sistemih termičnega monitoringa. Nove diagnostične tehnologije so bile predmet četrtega vprašanja, ki sprašuje o idealnem seznamu želja »wish list«, ko gre za parametre in pojave, ki jih želijo spremljati javne službe, končni uporabniki ali SOPO-ji. Prispevki navajajo raznolikost potreb in opisujejo orodja, ki so že na razpolago in uporabna. Razprave so tudi uvedle idejo o bodočem opremljanju sistemov monitoringa, ker bodo na voljo nove naprave in ker se pričakuje, da bo večina sistemov monitoringa bolj uporabnih proti koncu življenjske dobe delovanja kabla. Peto vprašanje je bilo o obvladovanju tveganj in konca življenjske dobe kabelskih sistemov in še posebno o politiki izboljšav in potrebah po novejših orodjih. O različnih izkušnjah so poročali in komentirali sodelavci, vključno o določitvah življenjske dobe, želje o napovedi napak in uporabnosti nedavne TB 358 o upravljanju preostale življenjske dobe. Poročali so tudi o dosežkih in izkušnjah posodabljanja MV – (srednje napetostnega) Sistema (povečanje napetosti). 20 Preferenčna tema št. 3 – kabli v omrežju bodočnosti • Bodoče stopnje napetosti za AC in DC kable. • Pretvorba AC kabelskih tokov v HVDC ( visokonapetostnih enosmernih tokov) obratovanje • Nove pričakovane funkcionalnosti kabelskih sistemov. Tema te Preferencialne teme je pritegnila 4 referate, ki so povzeti v Posebnem poročilu. Pet vprašanj je formulirano v Specialnem poročilu in za odgovor je bilo pripravljeno 12 prispevkov. Prvo vprašanje je bilo osredotočeno na nove materiale in tehnologije, o najsodobnejši tehnologiji in pripravljenosti kabelske industrije za prehod iz stadija razvoja v industrijsko uporabo. Prispevki so bili osredotočeni na termoplastične materiale na MV in HV AC aplikacije in na nano komponente za HVDC uporabo in za materiale z zaostajanjem, odložitvijo vnetljivosti, s poudarkom, da so ta sredstva že na razpolago. Drugo vprašanje, ki se nanaša na pametna omrežja, s provokativnim vprašanjem: kakšno vrsto inteligence naj bi pametni kabli imeli? Razprava je bila osnovana na predpostavki, da bodo imeli pametni kabli optična vlakna povezana z električnimi jedri in z dogovorom, da se takšni kabli zahtevajo za akcije v realnem času, in so v pomoč pri upravljanju z znižanjem tveganj in lahko podprejo odločitve v upravljanju z premoženjem. Pričakuje se, da pametni kabli ustvarijo vrednost za SOPO. Visoko temperaturni superprevodni kabli (HTS cables) so bili tema tretjega vprašanja, ki se nanaša na odvijanje poskusnega projekta in se sprašuje kakšna je predvidena bodoča in raznolika uporaba HTS kablov (High Temperature Superdonducting Cables). Prispevki so poročali o uporabi visokotemperaturnih superprevodnih kablov. Četrto vprašanje formulira, katere so izkušnje in študije v delu v povezavi z možnimi kabelskimi sistemi, ki lahko obratujejo v obeh AC in DC. Prispevki kažejo, da je ta tema zelo zanimiva za SOPO-je, toda tudi poudarja, da je potrebno pridobiti primerno zaupanje v testno proceduro za vsak od kablov pred njihovo uporabo. Poročali so o praktični izkušnji, ustrezni za MV srednje napetostne kable. Celotana razprava o Preferenčni temi 3 je štela 20 spontanih prispevkov. Zaključek Posebni poročevalec je pripravil kratek povzetek razprave in se zahvalil sodelujočim za njihove visokokvalitetne prispevke in publiko za uspešno razpravo. Predsednik je zaključil sejo; zahvalili se je tudi posebnemu poroče- 44. konference CIGRE v Parizu 2012 valcu in tajnikom za pripravo in organizacijo sestanka. Posebno priznanje je bilo namenjeno g. Yves Maugain-u, ki je tako zaključil 12-letni mandat kot tajnik ŠK B1. kot direktno izmerjenih napetostih in tokih in iz njih izpeljani impedanci oziroma izmerjeni frekvenci. Modeliranje, nastavitve zaščite, prilagodljiva zaščita ŠK B5 – Protection and Automation Poročilo pripravil: Janez Zakonjšek Plenarni seji ŠK B5 (Zaščita in avtomatizacija) je predsedoval Javier AMANTEGUI. Strokovna poročevalca za dve prednostni temi sta bila Rodney HUGHES (PT1) in Mladen KEZUNOVIC (PT2) PT1: Vpliv bodočih omrežnih komponent na koordinacijo sistemov za zaščito in avtomatizacijo Uvod Razprava je zagotovila široko paleto dragocenih izkušenj, ni presenetljivo, z visoko stopnjo soglasja med upravljavci elektroenergetskega sistema, z zmožnostmi in upravljanjem naprav samih kakor tudi komunikacijskih sistemov. Pet tem izhaja iz razprave: 1. Vprašanja zaščite in avtomatizacije v zvezi z načrtovanjem in delovanjem elektroenergetskih sistemov. 2. Modeliranje, nastavitve zaščite, prilagodljiva zaščita. 3. Aplikacije / funkcije. 4. Procesna zbiralka: nekonvencionalni instrumentni transformatorji & združevalne enote in pametno stikališče. 5. Komunikacije, omrežja in informacije. Problematika zaščite in avtomatizacije v povezavi z načrtovanjem in obratovanjem elektroenergetskih sistemov Prispevki so predstavili obratovalne pogoje, ki pokrivajo upravljanje prostranega sistema z obnovljivimi viri energije, spremembe zaščitnih sistemov, ki jih narekuje prehod iz radialnih na zankasta omrežja, širša uporaba enosmerne energije, specializirani SARS, dinamične obremenitve energetskih vodov, izguba napajanj in WAMS za dušenje sistemskih oscilacij. Zankanje distribucijskega sistema in obnovljivi viri v njem ustvarjajo velike izzive zaradi spreminjajočih se vrednosti tokov okvar, dvosmernih pretokov energije, generacije v zaščitnih conah, prosto priključeni transformatorji, itd. Ti novi obratovalni pogoji zahtevajo visoko razvito zaščito in upravljajoče mehanizme, ki temeljijo na več Ta CIGRE forum pogosto razpravlja o naraščajoči potrebi po detajlnem in obširnem sistemskem modeliranju (in v nekateri primerih tudi modeliranju Inteligentnih Elektronskih Naprav (IED)) za optimiziranje nastavitev sistemov zaščite in avtomatizacije. Ti referati še posebej navajajo potrebne spremembe v tradicionalni filozofiji za nastavitev distančnih con 1 in 3. Ne glede na to ali je modeliran samo majhen ali bolj obširen del elektroenergetskega sistema , so rezultati samo tako dobri kot je model njegovih posameznih elementov. Pred premislekom o tem ali so IED modeli sploh na voljo, se poroča, da je težko dobiti precizne modele generatorjev, transformatorjev, SVC, Statcom-ov, vetrnih elektrarn in podobno. Vsekakor poročajo, takšno modeliranje v zadnjih nekaj letih običajno pokaže, da je tradicionalna 3- stopenjska distančna zaščita v svoji osnovi neprimerna. Rešitev problema je najpogosteje prehod na vzdolžno diferenčno zaščito vodov, seveda, če ja na razpolago ustrezna komunikacija. To pa je danes mnogo manjši problem kot na primer pred tridesetimi leti. Vse to pa nato izpodbija s stroškovno/koristnega vidika upravičenost modeliranja same IED, če je glavni cilj potrditi upravičenost sistemov distančne zašite proti očitni enostavnosti rešitve z vzdolžno diferenčno zaščito.. Ko mreža postane bolj kompleksna, preostane še analizirati, če je spreminjanje politike služb za relejno zaščito že znak za konec obdobja distančnega releja kot glavne tehnologije zaščite elektroenergetskih omrežji. Tu so že pridobljene obsežne izkušnje o modeliranju novih elementov elektroenergetskega sistema, neizpodbitno predhodnikov formalnega koncepta bodočih omrežij, ki potrjujejo, da obstajajo sistemski fenomeni, ki prej niso bili prisotni. To da misliti, da je potrebno namen modeliranja verjetno spremeniti iz čistega ugotavljanja specifičnih nastavitev distančnega releja v bolj povezana vprašanja upravljanja, kjer bi izpolnjevali pogoje za geografsko prostran avtomatiziran kontrolni sistem. To se že dogaja do neke stopnje na nivoju prenosa, kot poročajo referati razvrščeni pod prvo temo tega poročila. Nižje nivojska prenosna in distribucijska omrežja se tudi spreminjajo iz enostavnih radialnih v bolj zazankane sisteme, vgrajene generacije, dvosmerni tokovi električne energije, variabilne kratkostične razmere in mnoge kompleksnosti v povezavi z avtomatiziranimi distribucijskimi sistemi z avtomatičnim odklapljanjem in ponovno vzpostavitvijo 21 44. konference CIGRE v Parizu 2012 napajanja. To lahko vodi v kompleks zahtev za modeliranje distribucijskih omrežij in lahko privede do rezultatov, ki se odražajo tudi v modelih prenosnega omrežja. Aplikacije/funkcije Razprava je poudarila potencial za spremembe v tradicionalnih rešitvah v zaščiti in upravljanju. Vse to je omogočeno z razpoložljivostjo visoko hitrostnih komunikacijskih omrežij in standarda IEC 61850. Del preučitve novih sistemov mora biti v zahtevah po visoki zanesljivosti, ki vodijo v potencialno podvojitev teh sistemov ali nek redundantni mehanizem, ki bi zagotovil normalno obratovanje elektroenergetskega sistema. Procesna zbiralka: nekonvencionalni instrumentni transformatorji, združevalna enote ter pametno stikališče Ta razprava kaže, da numerične vrednosti in nekonvencionalni instrumentni transformatorji nadaljujejo z vzbujanjem velikega zanimanja toda obsežno širjenje njihove uporabe je počasno. Nekatere mnenja kažejo na to, da bo narejen premik od ožičenih transformatorskih postaj k osvajanju standarda IEC 61850 in širšemu konceptu popolnoma digitalne postaje šele, ko bo rešen ta očiten primanjkljaj dozorelosti/razpoložljivosti. Zagotovo obstaja potreba po zadevnih pilotnih projektih, ki so skoncentrirani na primerjave učinkovitosti, utemeljitvami stroškov in koristi (cost/benefit), naučenih uporabniških lekcij, s tem povezanih tehnologij (npr. sinhronizacija časa 1PPS/IEEE1588-C37.238), splošne specifikacije in vgrajene zahteve za testiranje uspešnega medsebojnega delovanja (interoperabilnosti). Komunikacije, omrežja in informacija Dostopnost in varnost komunikacijskih podatkov sta kritični za obratovanje teh modernih shem in ni presenetljiv skupen pogled na vsako od prejšnjih tem, ki so predstavljene v tem poročilu. Tradicionalni sistemi zaščite so bili na splošno izvedeni kot polno podvojeni in oddvojeni sistemi, ki so dovoljevali, da je bil en sistem delno ali popolnoma izven delovanja brez izgub celotne funkcionalnosti. Zmožnosti novega komunikacijskega sistema podajajo možnost za osredotočenje na kriterije razpoložljivosti kot mero o verjetnosti, da sistem ostane v obratovanju. Ta je osnovan na istovetnosti metod za ugotavljanje možne okvare pri neprekinjenem delovanju navadnega ali dvojnega redundantnega omrežnega delovanja mehanizmov, ki ne delujejo nujno na popolnoma ločeni podvojenosti. Ta virtualizacija funkcij in prenos njihovih 22 vhodov / izhodov po komunikacijskih omrežjih ponuja nove priložnosti za povečanje zanesljivosti z uporabo ne-kolizijskih poti kot tudi dinamično dodeljevanje funkcij v posameznih IED-jih (vročih rezervnih IED-jih) v omrežju. Seveda te zmožnosti zahtevajo različna vlaganja v komunikacijsko opremo, same IED-je, konfiguracijo sistema in olajšave za podporo vzdrževanja in testiranja. Omrežne arhitekture in funkcionalnost morajo biti zato analizirane s strani zahtev za uporabo, stroške in koristi pri uporabi RSTP/PRP/HSR komunikacije redundantnih sistemov, v primerjavi s polno podvojeno in oddvojeno zaščito in komunikacijskimi sistemi. Zaključek Sistemi za zaščito in avtomatizacijo so se razvijali več desetletij in na splošno velja, da so »dobra industrijska praksa«, verjetno izhajajoč iz mnogih slabih industrijskih izkušenj. Na drugi strani pa pričakujejo uporabniki in industrija za bodoča omrežja še boljše rešitve. Izziv za zaščito in avtomatizacijo je torej določiti naravo zahtev novega sistema obratovanja in ponuditi nove rešitve vendar pri tem ne pozabiti osnovna načela, ki so zagotavljala varno, sigurno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema do danes. To zahteva odprtega duha za nove zahteve in pripravljenost raziskovati, kako bodo nove tehnologije doprinesle celo boljše rezultate, kot so bili predhodno doseženi. PT2: Izkoriščanje in uporaba sistemov zaščite in avtomatizacije za oddaljeni dostop Uvod Oddaljeni dostop do sistemov zaščite in avtomatizacije razdelilne postaje je relativno nov razvoj, ki je nastel iz očitnih razlogov, ker je bilo možno iz pisarn, ki so bile daleč proč od postaje, opraviti nalaganja podatkov iz IED-jev postaje in spreminjanja nastavitev v relejih in drugih IED-jih. Koncept oddaljenega dostopa se nadalje razvija, da bi prilagodil in uporabil edinstvene podatke sodobnih IED-jev, ki se izražajo skozi sposobnost mnogostranskega delovanja za obvladovanje podatkov, kakor tudi napredno komunikacijo. Potreba po kibernetski varnosti in standardizaciji komunikacije v postaji in postopki oddaljenega dostopa postajajo pomembnejši kot kdajkoli poprej. Kar je novo, je sposobnost da se to stori na standarden način z uporabo enega nabora komunikacijskih protokolov in postopkov, kakor tudi njene avtomatizacije do nekega mogočega obsega. Kot rezultat tega novega razvoja, so lahko sedaj predhodno izpeljane številne namestitve z 44. konference CIGRE v Parizu 2012 mnogimi različnimi programskimi orodji poenostavljene in poenotene ter omogočajo medsebojno obratovalnost tudi za oddaljeni dostop. Medtem ko še nismo v točki, kjer naj bi bili standardizirani pristopi za oddaljeni dostop prevladujoča praksa, so določene uporabe oddaljenega dostopa precej pogoste: • Podatki SAS se lahko naložijo in analizirajo na oddaljenih delovnih mestih v različne namene. • Nastavitve v IED-jih v postajah, ki so del SAS, je možno posodobiti iz oddaljenega delovnega mesta. • Vzdrževanje in diagnostika se lahko ravno tako opravijo preko oddaljenega dostopa. Zlasti ko več javnih podjetij po svetu uporablja postopke za oddaljeni dostop, za izvedbo avtomatizirane analize okvare in za podatke o motnji in oddaljeni spremembi nastavitev IEDs. Sorodne CIGRE-jeve aktivnosti kot 2003 Colloquium v Sydneyju (PS#2: Automated Fault and Disturbance Data Analysis) in Tehnična brošura, ki poroča o delu delovne skupine WGB520 (New Trends for Automated Fault and Disturbance Analysis) ilustrirata te napore. Zahteve za uporabo Dva referata, ki prihajata iz prenosnih podjetji, eden od proizvajalca in trije z več so-avtorji iz prenosnih podjetji in njihovih R&D organizacij, proizvajalcev in univerz se osredotočajo na zahteve v zvezi s specifično uporabo oddaljenega dostopa do naprav za registracijo in zaščitne releje. SAS Rešitve z uporabo standarda IEC 61850 Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kako ugoditi potrebam za oddaljeni dostop z izvedbo rešitev, ki koristijo prednosti IEC 61850 izvedbenih principov. Kibernetična varnost postaja eno glavnih vprašanj, ko gre za predlog o ali uporabo oddaljenega dostopa. Skoraj vsi referati se sklicujejo na to vprašanje in ponujajo pronicljive pripombe in rešitve. ŠK C2 – System Operation and Control Poročilo pripravil: dr. Janko Kosmač Študijski komite C2 je na tokratnem zasedanju izpostavil glavne izzive in deloma tudi rešitve s katerimi se soočajo sistemski operaterji prenosnih sistemov. Kot je bilo pričakovati so bile poleg klasičnih tem, kot so razpadi in kritične situacije v omrežju v ospredju teme, ki se vežejo na visok delež obnovljivih virov v omrežju. S tega naslova so ključni naslednji obratovalni izzivi: 1. zagotavljanje prenosnih kapacitet in s tem povezano dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov, 2. tranzientna stabilnost in 3. medsistemska nihanja nizkih frekvenc. V okviru zasedanja je bila organizirana poldnevna delavnica na temo velikih sistemskih motenj »Workshop on large disturbances«. Na delavnici je bilo podrobneje prikazanih 5 razpadov ali delnih razpadov velikih sistemov (Arizona in južna Kalifornija v ZDA, Japonska 2011, razpad zaradi poplav v Queenslandu v Avstraliji, delni razpad Brazilskega prenosnega sistema in ter delni razpad v Indiji julija 2012. Na seji je bilo prisotnih med 150 in 200 udeležencev. Sicer pa sta bili na zasedanju obravnavani dve prednostni temi, ki sta podrobneje obravnavani v nadaljevanju. V sklopu SC C2 je bilo objavljenih 26 člankov, za katere sta posebna poročevalca pripravila skupaj 16 vprašanj. PS 1.: Metode za obvladovanje obratovanja ob kombinaciji razpršene proizvodnje in spremembah na odjemu z vidika operaterja prenosnega sistema • balansiranje virov (za dan vnaprej in za tekoči dan) vzdrževanje frekvence, prekomerna proizvodnja glede na odjem • zmanjšane rotacijske vztrajnosti sistema • upravljanje z zamašitvami, regulacija napetosti in koordinirano nastavljanje regulatorja kota (Phase Angle Regulator) • merjenje in nadzor razpršene proizvodnje. Za PS 1 je bilo prejetih 11 referatov iz 11 držav, za katere sta poročevalca pripravila 8 vprašanj. Udeleženci so prispevali 21 pripravljenih prispevkov in večje število (vsaj 10) spontanih prispevkov. Vključevanje vetrne energije, zmanjšanje rotacijske vztrajnosti sistema, visoki gradienti spremembe proizvodnje in obratovanje agregatov ob napetostnem upadu so ključni izzivi za upravljanje omrežja. Težave jalove moči se v glavnem lahko rešijo s primernim vlaganjem v kompenzacijske naprave. Natančnost modelov je kritična za uspešnost analize in razvoja EE sistema. Natančnost modeliranja se lahko poveča s primerjavo modelskih rezultatov z dogodki iz realnega sistema. Angažiranje agregatov in ekonomske olajšave za prednostno dispeciranje je potrebno razviti tako, da upoštevajo negotovosti v odjemu in proizvodnji energije z obnovlji- 23 44. konference CIGRE v Parizu 2012 vimi viri. To je mogoče doseči z robustno optimizacijo in napredni algoritmi za vodenje sistema. Upravljanja zamašitev v omrežju se lahko lotimo na več načinov. Ti vključujejo vgradnjo FACTS naprav, vgradnjo prečnih transformatorjev ali implementacijo primernih tržnih mehanizmov. Tudi dinamično ocenjevanje prenosne zmogljivosti je bilo obravnavano kot možna rešitev problema. Bistveno je, da se operaterje v vseh centrih vodenja, ki odpravljajo zamašitve primerno usposobi ter da je njihovo ukrepanje koordinirano. Vodenje sistema in koordinacija sekundarne regulacije med centri vodenja regulacijskih blokov sta pomembna mehanizma, ki preprečujeta proti fazno delovanje sekundarne regulacije v sosednjih sistemih, zato se lahko stroški sistemskih storitev znižajo. Izboljšanje regulacije frekvenca/moč je mogoča z rednim posodabljanjem količnika regulatorja frekvence. Idealen scenarij bi bilo posodabljanje količnika v realnem času. Glavni cilj tehnologij za pametna omrežja je zagotavljanje prihrankov energije, varnost in stabilnost sistema prek izmenjave podatkov, javnim ozaveščanjem in uporabo distribuiranih virov. Pričakuje se, da bo razvoj tehnologije za shranjevanje el. energije prispeval k razvoju pametnih omrežij. PS 2.: Metode za obvladovanje izzivov v EES z vidika zavedanja in regulacije na različnih nivojih • izmenjava informacij med TSO-ji za izboljšanje zavedanja o stanju sistema pri medsebojno povezanih sistemih z večjim številom regulacijskih območij • koordinirano reševanje težav med sistemi • procesiranje informacij, podpora odločanju in tehnike za vizualiziranje • izmenjava informacij med operaterji prenosnih omrežij, izmenjava informacij med drugimi udeleženci tudi operaterji distribucijskih omrežij Za PS 1 je bilo prejetih 15 referatov iz 10 držav, za katere je bilo pripravljenih 8 vprašanj. Na vprašanja so udeleženci prispevali 24 pripravljenih in vsaj 15 spontanih prispevkov. V sklopu razprave je bilo povedano, da PMU enote in sistemi WAMS omogočajo opazovanje dogajanja v velikih EE sistemih kot tudi, da ima merjenje s PMU enotami uporabno vrednost v zaščiti. Obravnava pokazala, da je kljub dokaj razširjeni uporabi v tem trenutku tehnologija omejena na spremljanje ključnih indikatorjev. Zato se kaže velika potreba po praktičnih aplikacijah, ki bodo pokrivale velika področja in bodo sestavni del zaščite 24 sistema. Sistemi WAMS so bili v številnih primerih koristno orodje za podrobne obratovalne analize različnih dogodkov. Nekaj držav se je odločilo za vzpostavitev omrežja PMU enot z namenom, da se pokrije celotno nacionalno prenosno omrežje. Prisotni so se strinjali, da se mora v bodoče delati na tem, da se poveča uporabnost visokoresolucijskih podatkov v obratovanju tj. pri operaterjih sistema. Predstavljeni referati napeljujejo na to, da se kaže potreba po dodatnem in stalnem usposabljanju operaterjev, da bi lahko uspešno obvladovali obratovalne situacije v velikih povezanih EE sistemih. Predlagano je bilo tudi certificiranje operaterjev. Izpostavljene so bile težave, ki jih povzroča vedno večji delež stohastične proizvodnje iz obnovljivih virov, negotovost napovedi proizvodnje iz teh virov in napoved odjema. Koordinacija med operaterji, ki vodijo velike povezane sisteme je izjemno pomembna. To je bilo obširno prikazano z referati iz regionalnih evropskih koordinacijskih centrov. Dobro koordinirani ukrepi operaterjev zmanjšujejo celotne stroške ukrepov in potrebo po pretiranih ukrepih posameznega operaterja. Takšni primeri so bili prikazani za CORESO, SSC in TSC iniciativo. Nove vizualizacijske tehnike so potrebne za prikaz spremenljivega stanja omrežja in same dinamike sistema. Glavni namen napredne vizualizacije je to, da dovolj zgodaj pritegne pozornost operaterja, ki nato lažje ugotovi izvor motnje ali težav ter da se velike količine podatkov prikažejo na operaterju razumljiv način. Posebno dobrodošle so vizualizacije razmer za nekaj ur vnaprej. To omogoči operaterju, da se pripravi na situacijo. Takšna tehnologija je pokazala uporabnost tudi na drugih področjih kot je npr. kontrola zračnega prometa. Prikazane so bile različne prakse iz velikih interkonekcij vključno z ENTSO-E, CORESO, SSC, TSC v Evropi, BIPS iz Amerike, GCC iz Srednjega vzhoda, Indije in Japonske iz Azije. Poudarjeno je bilo, da večina motenj izvira iz pomanjkanja osveščenosti operaterjev o trenutni situaciji. Razpravljali so tudi o rešitvi za povečanje osveščenosti. Delovna skupina SC C2 WG2.21, ki se ukvarja z analizo razpadov sistemov je poročala o vzrokih za 16 razpadov, ki so bili podrobneje analizirani. Analizirala je primarne in sekundarne vzroke za razpade. Ugotovila je, da so primarni vzroki za razpade človeške napake, odpoved komunikacij ali zaščite in odpoved primarne opreme. 44. konference CIGRE v Parizu 2012 ŠK C3 – System Environmental Performance Poročilo pripravil: Aleš Kregar Mednarodni študijski komite (ŠK), ki obravnava okoljsko problematiko elektroenergetskih sistemov in, ki mu je predsedoval Antonio NEGRI iz Italije, je imel plenarno sejo v sredo, 28. avgusta 2012, z naslednjima prednostnima temama (PT): 1. Sprejemljivost elektroenergetske infrastrukture v javnosti, 2. Kako »zelena« bodo omrežja prihodnosti. Delo tajnika je opravljal Michele PANELLA iz Italije. Predsednik je odprl sejo s kratkim uvodom o poslanstvu in odvijanju aktivnosti ŠK in delovnih skupin. Nato je povzel sedanje okoljske izzive, s katerimi se sooča elektroenergetski sektor in osvetlil teme, ki so jih zastavili v okviru CIGRE-jevih aktivnosti (klimatske spremembe, naraščanje količine obnovljivih virov v sistemu, zanesljivost in učinkovitost sistema). Nato je predstavil posebna poročevalca: 1. ga. Flavia SERRAN iz Brazilije za PT 1 Sprejemljivost elektroenergetske infrastrukture v javnosti in 2. g.Thomas SMOLKA iz Nemčije za PT 2 Kako »zelena« bodo omrežja prihodnosti . Sledilo je povabljeno predavanje ga. Antonelli Battaglini, izvršne direktorice Renewables-Grid-Initiative (RGI) - Iniciativa za omrežje za obnovljive vire, z naslovom: Pot k podpori: vključevanje javnosti. Ga. Battaglini je pojasnila, da sta najmanj dve vrsti nasprotovanja elektroenergetski infrastrukturi: lokalni in odpor »na visoki ravni«, slednji ima ogromen politični vpliv, ker oblikuje dojemanje ljudi. Najpomembnejši elementi za sodelovanje javnosti se smatrajo: poštenost in informiranost, dostop do informacij, nepretrgana in stvarna vpletenost, ki upošteva vse dele družbe, dialog in obvladovanje spora, zavezanost in odgovornost. Ravno tako obstajajo tudi trije glavni principi, ki jim moramo slediti, ko pride do načrtovanja omrežja: izgradnja pravih omrežij; ki jih gradimo na pravi način in jih gradimo pravočasno. V tem smislu mora načrtovanje postati aktivnost, kjer sodelujejo vsi deležniki s svojim znanjem za določitev pravilne rešitve. Le dejansko sodelovanje deležnikov bo razpršilo dvome o potrebnosti omrežij, ob upoštevanju socialno-ekonomskih in zdravstvenih vidikov. Sledila je razprava o dveh prednostnih temah. PT 1 SPREJEMLJIVOST ELEKTROENERGETSKE INFRASTRUKTURE V JAVNOSTI Po uvodu, ki ga je podala ga. Flavia Serran o glavnih vidikih, ki so obravnavani v PT 1, je g. Hector Pearson iz Velike Britanije, sklicatelj delovne skupine WG C3-04, na kratko predstavil delo, opravljeno pri »Sodelovanju deležnikov pri trajnostnem razvoju«, ki je temelj vsakega postopka (planiranje, gradnja in obratovanje) umeščanja infrastrukture ob sodelovanju javnosti in oblasti. Delovna skupina je sedaj zaključila svoj mandat in bo kmalu izdala ustrezno tehnično brošuro. WG C3-04 je ugotovila, da je sodelovanje deležnikov pri umeščanju elektroenergetskih objektov v glavnem pozitivno, z očitnimi koristmi. Vključevanje deležnikov v mnogih državah presega z zakonodajo določen minimum, kjer je naraščajoč poudarek na transparentnosti in promoviranju družbene odgovornosti. Nekatera elektroenergetska podjetja sodelovanje javnosti razumejo kot angažiranje za »privolitev v poseg«, in ne kot pozitivno sodelovanje. Ne obstaja skupna metodologija za posvetovanja ali sodelovanje javnosti v elektroenergetskem sektorju, temveč se posvetovanja ali sodelovanje javnosti včasih razume kot krinka za »prodajo«. Pogosto je javnost vključena pri konkretnih projektih, toda zelo redko in malo pri razvojni politiki. Obravnavanih je bilo 14 referatov, z 10 vprašanji, ki so bila napovedana v posebnem poročilu; predstavljenih je bilo 24 pripravljenih prispevkov. Razprava je povzeta v sledečem delu tega dokumenta. Vprašanje 1.1. Predstavljenih je bilo pet prispevkov na to vprašanje. Prispevki so opisali nekatera orodja in postopke za identifikacijo, merjenje in izdelavo podrobne informacije o tveganjih v energetskem sistemu, ki so dostopne javnosti. Na seji so bile prikazane: baze podatkov s tehničnimi informacijami in o lokaciji projektov, znanstvene študije za določanje tveganj in področja meritev, ki jih opravijo ljudje na svojih domovih. Poleg soglasja, da bolj podrobne informacije zmanjšujejo družbeno zaskrbljenost in povečujejo sprejemljivost, obstaja tudi zavedanje, da so podrobne informacije samo del splošne podobe. Posredovanje teh podatkov ne zagotavlja »samo po sebi«, da prebivalstvo spremeni svoje dojemanje električnih in magnetnih polj ali ostalih tveganj, ker je to interaktiven proces; mnogi faktorji vplivajo na odločitev osebe da sprejme ali zavrne tveganje. Ljudje razumejo tveganja kot nepomembna, sprejemljiva, znosna ali nesprejemljiva v primerjavi z zaznavanjem 25 44. konference CIGRE v Parizu 2012 koristi. Ta zaznavanja so odvisna od osebnih lastnosti, zunanjih faktorjev kakor tudi od narave samega tveganja. Identifikacija javne zaskrbljenosti in potencialnih problemov so kritični za strategije in proaktivne pristope. Ko se deležniki enkrat začno zavedati neke problematike, bodo sprožili vprašanja, ki temeljijo na njihovi predstavi in oceni tveganja. Ugotovljeno je bilo, da so vprašalniki za ovrednotenje ravni zanimanja pred in po vsakem postopku oziroma programu dobro orodje za oceno zaznavnosti in učinkovitosti iniciativ pri ljudeh. Vprašanje 1.2. Predstavljeni so bili trije prispevki na to vprašanje. Predstavljena komunikacijska orodja lahko razdelimo v dve kategoriji: interaktivne komunikacije in širjenje informacij. Interaktivne komunikacije, telefon, elektronska pošta, faks so uporabljene kot osebna komunikacijska sredstva, medtem ko elementarna in napredna javna zborovanja so v uporabi kot javna komunikacijska sredstva. Za širjenje informacije se uporabljajo splet in brošure. Izkušenost v pridobivanju informacij glede sprejemanja in razumevanja informacij splošnega javnega značaja je še vedno zelo omejeno. Vsi prispevki potrjujejo, da je težko ugotoviti, katere vrste informacij so javnost in drugi deležniki sprejeli in, če so bile informacije pravilno razumljene. Najpogosteje se uporabljajo vprašalniki pred in po srečanjih. Poudarjeno je tudi bilo, da predloženi vprašalniki za pridobivanje informacij o javni predstavi morajo biti posebno načrtovani za vsak tip projekta in značilnosti lokacije. Pri razvoju projekta je treba upoštevati fizične, okoljske in socialno-ekonomske pogoje. Vprašanje 1.3. Predstavljeni so bili štirje prispevki na to vprašanje. Lahko jih povzamemo v dve glavni ugotovitvi.: (i) skladnost s standardi in zakonodajo so obveza in glavni sestavni del našega predpisanega poslovanja; vsekakor (ii) vidiki kot so strah in zaznavanja odtehtajo zakonodajno vlogo z zagotavljanjem varnosti in zmanjševanjem zaskrbljenosti. Upoštevati je treba tudi javna sredstva obveščanja. Nerazumevanje ali delno poročanje o znanstvenih dosežkih ima lahko odločilen vpliv na sprejemljivost posega v javnosti. Vprašanje 1.4. Predstavljenih je bilo pet prispevkov, ki so obravnavali kritiko, težave, priporočila in predloge v zvezi z obstoječimi postopki za sodelovanje javnosti. Glavna kritika se je nanašala na postopke sprejemanja odločitev o elektroenergetskem sistemu pri izvedbi strateških presoj vplivov na okolje, pri presojah vplivov 26 na okolje, pri gradbenih dovoljenjih in obratovalnih dovoljenjih, kar jih naredi zelo nejasne za splošno javnost in tudi za nekatere upravne organe. Drug vir nejasnosti so razlike v podrobnosti med strateško presojo in presojo vplivov ter med načrtovanjem rabe prostora in nivojem dovoljevanja. Opazili so nekatere razlike v pričakovanjih deležnikov, ki so nastale zaradi: (i) zahtev po zaupnosti; (ii) kompleksnosti vključevanja vseh deležnikov pri odločanju o obsežnih planih (npr. narodni); (iii) nekatere situacije, kjer ni alternativ in je potrebno posegati na zaščiteno področje ali ko ni mogoče preprečiti vplivov in tudi (iv) taktiziranje nekaterih skupin, ki niso osredotočene na alternativne možnosti ampak enostavno želijo blokirati sleherno aktivnost, ali obratno, sploh ne sodelujejo, temveč v nadaljnji fazi nasprotujejo nadaljevanju aktivnosti v katero koli smer. Podan je bil predlog, da bi javnost morala biti vpletena že prej (z možnostjo vplivati na možne alternative in optimizirati izbrane alternative). Večino težav bi se lahko obvarovali ali vsaj rešili v najzgodnejši fazi procesa umeščanja. Okoljevarstveno revizijo so smatrali kot možno izboljšanje in kot mehanizem periodičnega nadzora obstoječih vodov, z namenom, da se ovrednotijo sedanji vpliv voda na okolje. Ta revizija bi se uporabljala kot orodje za večjo sprejemljivost že obstoječega voda. Težave bi se pojavile prej in nasprotovanje se ne bi razvilo v spor: sožitje lokalnega prebivalstva in voda bi bil tako precej lažji. Izkušnje potrjujejo, da je pomembno, da sodelovanje javnosti tudi podprto z medijsko podporo. Jasno mora biti, kaj je dostopno za posvetovanje ter odločanje in kaj ni. Povratne informacije o posvetovalnem procesu bi morale biti dostopne splošni javnosti. Med glavne udeležence štejejo: vlada, različne civilne iniciative, nevladne organizacije, univerze in različne okoljevarstvene agencije. Opisane so ključne prednosti sodelovanja javnosti in posredovanja povratnih informacij. Vprašanje 1.6. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje. Pomembna naloga za povečanje sprejemljivosti v javnosti za nove tehnologije je razširiti možnosti odločanja in predstaviti družbene koristi in korporativne koristi, pa tudi osebne koristi, in nadaljnje zmanjšati okoljevarstvena in zdravstvena tveganja. Nove tehnologije doprinesejo drug okvir, v katerem je treba obravnavati dobavo energije. Vprašanji 1.7. in 1.8. Pripravljeni so bili trije prispevki v povezavi s koristnostjo. Pomembno je, da so koristi zaznane in merljive z določe- 44. konference CIGRE v Parizu 2012 no in specifično metodologijo, ki mora biti trdna, da ne bi izgubila verodostojnost pri nasprotujočih skupinah, če bi jo smatrali kot pomanjkljivo, in jo imeli za neučinkovito ali zaradi nje odložili projekt v postopku odobritve. Predstavili so različna mnenja o koristnosti komunikacije za izboljšanje sprejemljivosti posega pri javnosti. Eno od stališč je, da lahko komunikacije na pozitiven način pripomorejo k izboljšanju sprejemljivosti pri javnosti, in uravnavajo nagib k sprejemanju in vodijo k pozitivnemu proaktivnemu sodelovanju skupnosti, če je pravilno strukturirana in je precej bolj sprejemljivo kot neposredno nasprotovanje brez sodelovanja. Na drugi strani v nekaterih državah splošna koristnost ne povečuje pripravljenost posameznika, da sprejme osebno neugodnost. To ne zmanjšuje NIMBY(Not in my backyard) »Ne na mojem dvorišču« reakcije. Vprašanje 1.9. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje. Nekateri odgovori so bili: (i) dostopnost telefonskih klicev za vsako pojasnitev, ki jo potrebna za informirano sodelovanje s strani osebja s posebnim strokovnim znanjem; (ii) med posvetovalnim obdobjem, izdajanje več objav, predstavitvenih sej, tiskovnih konferenc in delavnic z okoljevarstvenimi oblastmi; (iii) seje za javno razpravo. Vprašanje 1.10. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki je osvetlil vlogo serije pokazateljev, ki pripomorejo k nepretrganemu izboljševanju procesa upravljanja z obnovljivimi viri. Med razpravo so bile obravnavane tri glavne teme : (i) sodelovanje javnosti povzroča stroške, obravnava alternativ v javnosti pa povzroča še dodatne stroške. Stroški niso zaznani kot pomembno vprašanje. Nadalje, alternative so lahko celo cenejše. (ii) kako promovirati razprave odprte za civilno družbo, z stotinami ljudi brez izgube nadzora. Pojasnjeno je bilo, da obstajajo trije različni tipi srečanj in dogodkov, glede na načrtovalno fazo in javno usmerjenostjo, vendar je včasih potrebno tvegati, da je vpletenih čim več ljudi. Potrebna je dobra organizacija in mediacija srečanj. (iii) Vrsta odločanja, v kateri javnost resnično sodeluje. To je splošna predstava, da bi javnost imela nek vpliv, vendar ne sprejema neposredne odločitve. Sporočilo, poudarja da je treba več pozornosti nameniti notranjim pripravam na komuniciranje za sodelovanje javnosti. Morda notranje spremembe komuniciranja v družbi olajšujejo ravnanje z javnostjo. PT 2 KAKO »ZELENA« BODO OMREŽJA PRIHODNOSTI Na začetku seje je Thomas Smolka pripravil kratko predstavitev glavnih vprašanj, ki so jih obravnavali v desetih izbranih referatih za PT2 Kako “zelena” bodo omrežja prihodnosti. Obravnavali so 10 referatov, z 12 vprašanji, ki so bila postavljena v posebnem poročilu. Pripravili so 7 prispevkov. Razprava je povzeta v sledečem delu tega dokumenta. Vprašanje 2.1. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki je predstavil dve alternativni metodologiji integracije okoljevarstvenih vidikov v načrtovanje in konstruiranje prenosnih daljnovodov. Ena od metodologij je merljivost zunanjih stroškov varstva okolja pri prenosnih daljnovodov. Merljivost zunanjih stroškov omogoča analizo kompletnih stroškov – koristi, omogoča primerjavo različnih rešitev z okoljskega stališča in omogoča določitev ustreznih omilitvenih ali nadomestnih ukrepov. Avtor je priporočil uporabo dodatnih informacij kot na primer rezultate analize stroškov v življenjskem ciklusu in večkriterijske analize za komunikacijo z različnimi deležniki za boljše razumevanje in da se hitreje najde dogovor. Vprašanje 2.2. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki dokazuje, da uporaba različnih strategij za polnjenje električnih vozil vpliva na emisije pri proizvodnji električne energije. Zmanjševanje je odvisno od nadomestitve elektrarn z visokimi izpusti toplogrednih plinov v analizirani državi. Za dosego tega cilja se lahko uporabita ali strategija centraliziranega nadzora (zunanji nadzor postopka polnjenja s strani koordinatorja) ali strategija decentraliziranega nadzora (avtomatsko voden nadzor polnjenja z upoštevanjem omejitev lokalnega omrežja ali razpoložljivosti obnovljivih virov). Prednosti strategij z centraliziranim nadzorom so na primer zmožnost koordiniranja procesa polnjenja z integracijo vetrne energije ali z zmanjševanjem prezasedenosti v omrežjih. Decentralizirana strategija polnjenja se lahko uporablja za zmanjševanje vplivov distribucijskih omrežij in da se dovoli koordinacija procesa polnjenja v skladu z decentralizirano proizvodnjo energije na primer preko foto napetostnih celic. Vsekakor, morajo biti centralizirane strategije nadzora za električna vozila prilagojena posamezni državi, ker je vpliv proizvodnje energije za polnjenje električnih vozil na okolje odvisen od inštaliranih elektrarn. Rezultati izboljšanja kakovosti življenja veljajo za mestna središča kakor tudi za podeželje, če domnevamo, da bo prodor sončnih elektrarn enak v obeh območjih. 27 44. konference CIGRE v Parizu 2012 Vprašanje 2.5. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki je obrazložil, da je uporabljen poenostavljen pristop kalkulacije za oceno potencialnih izboljšav v energijski zadostnosti, ki je osnovan na določenih ocenah v zvezi s tehnološkimi aplikacijami in prevzemom tarif. Pomembno je poudariti, da se študijo ne sme smatrati za končno podrobno analizo. Namesto tega je predstavljena kot prva predhodna analiza, z navedbo ocen. To daje bralcu razumevanje, kaj je mogoče z agresivnim razvojem obstoječih tehnologij. Glavna vrednost študije je spodbuditi zavedanje in preskrbeti osnove za razvoj tehnično in ekonomsko izvedljivega pristopa za energetski sektor ker skuša doseči zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vprašanje 2.6. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki je prikazoval kako Geo-magnetični indukcijski tokovi (GIC) v energetskih sistemih, ki nastajajo med magnetnimi nevihtami, povzročajo zasičenost transformatorjev, povzročajo harmonike, povečajo potrebo po reaktivni moči in povzročajo pregrevanje določenih točk transformatorja, kar lahko vodi do poškodbe transformatorja, padcev napetosti, napačnega delovanja relejev in motenj stabilnosti sistema. Vprašanje 2.7. Predstavljena sta bila dva prispevka na to vprašanje. Francoski sistemski operater (RTE) smatra, da je učinkovitost vzdržnega vzdrževanja in razvojne politike treba vrednotiti z okoljskimi indikatorji in še posebej z ogljičnim odtisom. Dejavnosti RTE v letu 2010 so povzročile izpuste SF6 v višini 32% vseh emisij toplogrednih plinov. RTE je zmanjšal izpuste SF6 z 8,6 t na 7,2 t med leti 2007 in 2010 pri čemer je vgrajeno blizu 500 t SF6 (od tega v GIS: 370 t in v odklopnikih: 130 t). Stopnja prepuščanja je bila približno 1,5%. V letu 2010, se je RTE odločil zmanjšati izpuste SF6 za 20% med 2010 in 2014 (od 7 t na 5,5 t). Vzdržnost je sedaj v središču politike vzdrževanja. Ta ambiciozna smernica je bila določena na podlagi opazovanj obstoječe opreme. Drugi prispevek je prikazal Alstom-ovo ekološko rešitev za zmanjšanje vplivov njegove opreme na okolje. Pred izvedbo aktivnosti je treba točno vedeti, kaj ima največji vpliv v celotni življenjski dobi in kolikšne so te količine. To je narejeno skozi izčrpno okoljsko analizo, ki je bila izvedena za vsak proizvod posebej, tako imenovano ugotavljanje življenjske dobe. (LCA). Učinkovitost Alstom-ovega modela tesnila je bila dokazana s strani uporabnika: RTE je izpeljal podrobno analizo učinkovitosti tesnil med leti 2009 do 2011. Prikazani so rezultati kakovosti tesnil glede na uporabljen material. Vprašanje 2.9. Predstavljen je bil en prispevek na to vprašanje, ki prikazuje kakovostne kriterije, ki bi 28 morali biti upoštevani pri načrtovanju podzemnega kablovoda. Glede na izkušnje v Sloveniji avtorji menijo, da bi analiza zunanjih stroškov (LCC) lahko neznatno pripomogla v razpravah z javnostjo, ker leta ne posveča veliko zanimanja za stroške projekta. Vsekakor, multikriterijska analiza (MCA) doprinese več kot ponuja LCC v razpravah z javnostjo, če ima mnenje deležnikov možnost vplivanja na odločitev. ŠK C4 – System Technical Performance Poročilo pripravil: dr. Igor Papič Mednarodni študijski komite za tehnične značilnosti sistemov, ki mu je predsedoval Carlo Alberto Nucci iz Italije, je imel plenarno sejo v sredo, 29. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi temami: 1. Modeliranje in praktične izkušnje z medsebojnim vplivom med novimi tehnologijami proizvodnje/ prenosa s pripadajočo močnostno elektroniko ter prenosnimi in distribucijskimi sistemi. 2. Napredna orodja in tehnike za analize delovanja elektroenergetskega sistema s posebnim poudarkom na stohastičnih metodah. 3. Zaščita pred udarom strele in koordinacija izolacije v povezavi z novimi tehnologijami proizvodnje in prenosa. Strokovni poročevalci so bili Zia Emin, Danielle McNabb in Alain Xemard. Predstavljeno je bilo 29 referatov s 23 vprašanji: • prednostna tema 1: 15 referatov in 10 vprašanj, • prednostna tema 2: 8 referatov in 5 vprašanj, • prednostna tema 3: 6 referatov in 8 vprašanj. Bilo je več spontanih prispevkov in drugih točk razprave. Prednostna tema 1: Modeliranje in praktične izkušnje z medsebojnim vplivom med novimi tehnologijami proizvodnje/prenosa s pripadajočo močnostno elektroniko ter prenosnimi in distribucijskimi sistemi Obstoja znatno število proizvodnih enot, ki temeljijo na napetostnem pretvorniku (VSC) in so bile inštalirane po celem svetu v elektroenergetski sistem. To predstavlja nove izzive, ki morajo biti bolje razumljeni v smislu kakovosti električne energije in elektromagnetne združljivosti. V povezavi s tem je treba upoštevati široko uporabo proizvodnih enot na osnovi pretvornika in zmožnost tehnologij na 44. konference CIGRE v Parizu 2012 osnovi pretvornika, da sodelujejo pri regulaciji frekvence elektroenergetskega sistema. Dodatno, obstajajo načrti za velika omrežja na morju, ki v glavnem uporabljajo tehnologije VSC HVDC, ki ravno tako postavljajo nove zahteve pri modeliranju in razumevanju vprašanj tehnične zmogljivosti, povezane s temi novimi omrežnimi topologijami. Drugo vidik, ki zahteva znatne raziskave, je medsebojni vpliv med temi napravami močnostne elektronike in omrežjem in med samimi napravami, npr. sub-sinhronske interakcije in regulacijske interakcije. Takšne raziskave zahtevajo trifazne detajlne modele opreme. Prednostna tema 2: Napredna orodja in tehnike za analize delovanja elektroenergetskega sistema s posebnim poudarkom na stohastičnih metodah Jasno je, da ne-deterministično obnašanje elektroenergetskega sistema in povečano stohastično obnašanje proizvodnje (npr. proizvodnja iz obnovljivih virov), nadalje povečuje kompleksnost analiz delovanja elektroenergetskega sistema. Proučevanje in upoštevanje vseh različnih možnih scenarijev na podlagi determinističnih analiz ni izvedljivo. Tako postaja vedno bolj pomembno, da se upošteva mnoge negotovosti in kompleksnosti v sistemu s pomočjo uporabe analize verjetnostne zanesljivosti in analize tveganja. Eden od ključnih izzivov je v razpolaganju z ustreznimi informacijami. Številne aplikacije opreme za spremljanje in nadzor naslavljajo potrebo po zbiranju ustreznih podatkov, več raziskav bo potrebno za pravilno uporabo teh podatkov. Bolj podrobno, vprašanje namestitve odvodnikov, ki je lahko problematično zaradi pomanjkanje prostora v obstoječi zaprti postaji, je bilo tudi omenjeno. Študije vklopa transformatorja zahtevajo poznavanje tako sistemskih parametrov kot tudi parametrov transformatorja. Odločilna vloga odklopnikov in delovanja odklopnikov je bilo tudi obravnavano. Vedno bolj pomembne so naprave za spremljanje in nadzor sistema in uporaba le-teh v sodobnih elektroenergetskih sistemih (pametna omrežja). Večina sodobnih podatkov bo lastniškega značaja in izmenjava bo lahko težavna. Odločilnega pomena je, da se zagotovi zadostna razpoložljivost neodvisnih podatkov za analize tveganja, da se ne zmanjša zanesljivost sistema. Prednostna tema 3: Zaščita pred udarom strele in koordinacija izolacije v povezavi z novimi tehnologijami proizvodnje in prenosa Pri tej prednostni temi je razprava potekala o več vprašanjih: (i) potreba po ponovnem ovrednotenju metod in podatkov o udarih strele, ki se uporabljajo za ocenjevanja vpliva udarov strele na prenosnih vodih; to nalogo je prevzela nova delovna skupina WG C4.23, (ii) potreba po raziskavah metod za ocenjevanje delovanja zaščite pred udarom strele ultra visokonapetostnih (UHV) nadzemnih vodov; to nalogo je prevzela nova delovna skupina WG C4.26, (iii) jasna potreba za resen vpogled v uporabo novih naprednih modelov za določanje pogostosti udarov strele na nadzemnih vodih (leader-progression model). Mnogi kolegi so podali komentar, da je čas, da se vloži znaten napor v razvijanje boljših modelov in jih dati v uporabo inženirjem pri načrtovanju. Dodatno so bili predmet obravnave proizvodnja iz obnovljivih virov in potreba po EMTP modelih za proučevanje hitrih prehodnih pojavov, povezanih s tehnologijami, ki temeljijo na pretvornikih. Prav tako je bila predmet obravnavane potreba po hibridnih orodjih, ki vključujejo modele FDTD (finite-difference time-domain) in EMTP modele. Numerična elektromagnetna metoda, ki jo obravnava delovna skupina WG C4.501, je bila omenjena kot uporabna komplementarna metoda drugim pristopom. Carlo Alberto Nucci je kot predsednik ŠK C4 zaključil svoj mandat, na seji študijskega komiteja je vodenje prevzel novi predsednik Pouyan Pourbeik iz ZDA. ŠK C6 – Distribution Systems and Dispersed Generation Poročilo pripravil: dr. Zvonko Toroš Predsednik: Nikos Hatziargyriou (Grčija) Tajnik: Christine Schwaegerl (Nemčija) Posebni poročevalci: Geza Joos (PT1. Načrtovanje in obratovanje aktivnih distribucijskih omrežij vključno z razpršenimi viri (DG), integracija shranjevanja in povpraševanja električne energije Demand Side Integration (DSI)) Joao A. Pecas Lopes (PT2. Vključitev električnih vozil (EV) v elektroenergetski sistem) Joseph Maire (PT3. Oskrba z električno energijo v ruralnih in oddaljenih področjih vključno otokih) Prednostna tema 1: Načrtovanje in obratovanje aktivnih distribucijskih omrežij vključno z decentralizirano proizvodnjo in integracijo shranjevanja in povpraševanja električne energije Seja PT1 (8h45 – 12h45, in 14h00 – 15h30) je bila zasnovana s tremi naslovi, ki so obravnavali teme v 29 44. konference CIGRE v Parizu 2012 17 prispevkih. V celoti je bilo predloženih 38 pisnih prispevkov na 23 postavljenih vprašanj. Nekatere teme iz razprav vsebujejo: potrošnikov po uporabi dinamičnih tarif. Poudarili so tudi omejitve v uporabi podatkov pametnih števcev s strani upravljavcev prenosnega sistema (TSO) (Q1.8). a) Aktivna distribucijska omrežja – splošne ocene, izvedba, obratovalna vprašanja, razvitje pametne merilne naprave- Vprašanje Q1 do 1.8, 18 prispevkov, za 6 referatov. Vprašanja o odgovornosti, obveznosti, in zanesljivosti ter varnosti dobave, so bila obravnavana v zvezi z zanesljivostjo izračunov za porazdeljeno proizvodnjo, ki sloni na uporabi informacij v zvezi s vrstami okvar opreme in orodij za napovedovanje, kot odgovor na prispevke pod vprašajem Q1.1. Analize stroškov in koristi za Volt/Var regulativo za poslovne procese, so bile izvedene na številnih primerih. V enem primeru so bili rezultati uporabljeni za povečanje vlaganj s strani energetskega regulatorja (Q1.3). Obravnavana so bila tudi vprašanje ali bi bilo lahko dovoljeno in uporabljeno krmiljenje napetosti s strani razpršenih proizvajalcev. Poudarjeno je bilo, da standardi kot IEEE 1547 in obratovalna navodila upravljalcev omrežja na splošno tega ne dovoljujejo. Vendar, potekajo razprave o izvedljivosti, kar se odraža iz dodatka standardom, kot je dodatek IEEE 1547.8, v študijah in pilotnih projektih v industriji ter raziskovalnih centrih (Q1.4). Glede primernosti razvijanja standardov za specifikacijo pametnih števcev, je bilo poudarjeno, da takšni standardi ne obstajajo in da javne službe po navadi izdajo specifikacije, ki so osnovane na njihovih potrebah in obratovalnih izkušnjah. Predlagano je, da bi bili lahko taki standardi zaželeni, če bi delovanje pametnih števcev razširili in jih vsestransko uporabili (Q1.5). V odgovoru na vprašanje o uporabi podatkov pametnega števca za upravljanje prenosnega električnega omrežje (Q1.6), so v razpravi poudarili, da bi lahko to služilo v aplikacijah kot so regulacija frekvence, spremljanje proizvodnje iz sončne energije, in za skupno uporabo. Nove možnosti uporabe pametnih števcev bi lahko bile pri odkrivanju napak, prepoznavanju tržnih izgub, zaznamovanju prezasedenosti omrežja in v predvidevanju oziroma napovedovanju napetostnih profilov in v druge namene. Postavljeno je bilo vprašanje o zasebnosti in varnosti merilnih podatkov (Q1.7). Glede upravljanja z energijo, je bila podana pobudo za uporabo »zelenega gumba« (izvedeno EPRI-USA, sponzoriranje DOE), ki jo je podprlo 70 javnih služb, da se vključi porabnike v izravnavo napetosti. Navedeno je tudi bilo, da so podatki na voljo, v standardiziranem formatu, in dostopni upravlajlcem. Druga vprašanja, ki so bila postavljena, vključujejo potrebo po naraščanju zavedanja b) Aktivna distribucijska omrežja – zahteve modeliranje, podatki in standardi- 5 vprašanj na prispevke – Q1.9 do 1.13, 7 prispevkov- 4 referati Razprava je potekala o pomembnosti analiz stroškov koristi za tehnologije pametnih omrežij. Poudarjeno je bilo, da je EPRI izdal študijo in metodologijo za pomoč pri sklepanju poslov in ovrednotil stroške in koristi. Podobno raziskavo so izvedli v Evropi. Izpostavljeno je bilo nekaj težav pri sklepanju poslov, vključno z utemeljitvijo za zahtevana velika vlaganja in vprašanje razporeditve prihrankov. Zaradi finančne vzpodbude, stimulativnih paketov, in izvajanja demonstrativnih projektov s strani vlad, je prišlo do razvoja mnogih primerov projektov pametnih omrežij. Navedeni so bili primeri, kjer niso bili projekti ugodni za odjemalce in bi lahko bili izpeljani preko javnih služb. (Q1.10). Uporabljeni so bili simulatorji za integracijo razpršene proizvodnje v sistem v realnem času. Pokazala se je potreba po vključevanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo obravnavo posebnosti kot so sinhronizacija, ki lahko vpliva na obratovanje. V nekaterih primerih se je pokazala potreba po vključitvi upravljanja z energijo in zahtevi po lokalnem upravljanju.(Q1.13). 30 c) Upravljanje z velikim številom distribuiranih virov energije, vključno skladiščenjem električne energije, električnimi vozili in odziv odjema – Q1.14 do 1.23, je bilo podanih 13 prispevkov – 7 referatov Naraščajoče število razpršene proizvodnja električne energije spremljajo operaterji distribucijskega omrežja. Nekateri operaterji so poudarili, da niso spremljali teh proizvajalcev z močjo manjšo od 1 MW. Proizvedena distribuirana proizvodnja ni vključena v izravnavo profila odjema (Q1.14). Izvedenih je bilo veliko primerov skladiščenja električne energije, ki omogočajo bolj stabilno obratovanje in zmanjševanje konic. Poudarjena je bila tudi potreba po standardizaciji modelov naprav za skladiščenje električne energije, ker sedanji široki spekter razpoložljivih naprav otežuje komparativno ovrednotenje. Omenjeno je bilo tudi, da je koncentrirano skladiščenje električne energije na nivoju transformatorske postaje, na primer, boljša rešitev kot distribuirano skladiščenje. To tudi dokazuje, da je tak koncept bolj učinkovit in cenejši. Ostala vprašanja so se nanašala na vključevanje potrebe po uvedbi regulatorjev v upravljanje skladiščenja električne energije, in da bi skladiščenje 44. konference CIGRE v Parizu 2012 moralo vključiti tudi skladiščenje toplotne energije poleg skladiščenja električne energije (Q1.16). Glede na vključitev porabnika v upravljanje povpraševanja po energiji, so poudarili, da je težko prepričati ljudi in jih spodbujati. Dokazano je bilo, da nekatere rešitve vključujejo dnevne diferencirane cene, čiste tržne signale in sporočila uporabnikom (Q1:217). Glede vloge proizvajalcev električne energije iz razpršenih virov pri oskrbi z električno energijo, je bilo ugotovljeno, da jih je težko prepričati ali zainteresirati za ta proces. Poudarjeno je bilo, da nekatere rešitve vključujejo cenovno ugodnejše dnevne cene električne energije in tako dajejo pozitivne signale odjemalcem. (Q1.17). Distribuirani proizvajalci bi lahko opravljali sistemske storitve, kot na primer napetostno in frekvenčno regulacijo. Poudarjeno je bilo, da na splošno trenutno obratovalna navodila in standardi, kot so IEEE 1547, ne dovoljujejo izvedbo takšnih funkcij, zaradi pomembnih vprašanj, med drugim, izolirano otočno obratovanje. Vsekakor pravila se razvijajo zato, da dovoljujejo distribuirani proizvodnji aktivno sodelovati v sistemski podpori, na primer pri nizkonapetostnem profilu. V tem kontekstu velikega prodora proizvodnje iz distribuiranih virov, bi lahko zahtevali, da ponudijo sistemsko podporo (Q1.18). Razprava je zajela vprašanjih nezaračunavanja posredovanja podatkov trgu električne energije na bazi prostovoljnega sodelovanja. V nekaterih državah so poizkusni primeri prostovoljnega vključevanja v nasprotju z obveznim vključevanjem. Vprašanje izvedljivosti dnevnega prilagajanja cen, na osnovi za dan v naprej objavljeno ceno, je bilo ocenjeno kot preveč zapleteno za stranko (Q1.21). Vprašanje omejitve moči obnovljivih virov kot rešitev za ravnanje s presežki proizvodnje je bilo predmet številnih razprav. Predstavljena je bila trditev, da so neodvisni operaterji vetrne energije pripravljeni, da prostovoljno zmanjšajo svojo proizvodnjo, če se to od njih zahteva, glede na to, da je vpliv na proizvedeno celotno energetsko omejen na približno 2 do 5% največ in da se takšno zmanjšanje lahko zahteva zelo redko. Poudarili so tudi, da je višina zmanjšanja odvisna do razpona ravni vetra in od nekaterih drugih pogojev, takšnih kot je na primer prezasedenost omrežja. Drugi pa so zopet argumentirali, da bi morali proizvajalci električne energije biti upravičeni do kompenzacij, in takšno merjenje je bilo uporabljeno v nekaterih državah. Poudarjeno je bilo, da so nekateri proizvajalci vetrne energije, čeprav niso proizvajali energijo, še vedno lahko opravljajo sistemske storitve, kot primer primarna frekvenčna regulacija, za katerega obstaja trg in finančna kompenzacija (Q.1.22). Prednostna tema 2: Integracija EV v energetske sisteme Šest referatov je obravnavalo integracijo električnih vozil - EV v omrežja s področja te prednostne teme. Glavna vprašanja so se nanašala v glavnem na: a) EV in pametno omrežje/ mikro pametna omrežje, kakor tudi povečanje obsega obnovljive energije, ki vodi k iskanju ustreznih tehnologij in naprednih pristopov za nadzor. b) Identifikacija sprememb v obratovanju sistema, ki so potrebne za preprečevanje vplivov zaradi obširnega razvoja oziroma uporabe EV. c) Identifikacija zahtev standardov za EV obračunavanje infrastrukture. d) Namestitev merilnih naprav za EV. e) Potreba po zagotovitvi interoperabilnost za hitro polnjenja za poenostavitev uvajanja EV. f) Določiti specifikacijo za načrtovanje bodočih sistemov dobave električne energije za hitro polnjenje baterij za vozila, da bi se ognili spodbudam lokalnemu distribucijskemu sistemu. Sedem vprašanj se je odvijalo na osnovi razprave pod temi naslovi. Spodaj so povzete pomembne razprave na osnovi 9 pripravljenih prispevkov med sejo. Dodatni prispevki so se tudi pojavili med razpravo. Pomembni zaključki teh razprav so: 1. Najbolj pomembno je ugotavljanje nadzora in obvladovanje rešitev za odstranitev negativnih vplivov, ki jih EV lahko prinesejo v obratovanje elektroenergetskega sistema. Specifična orodja so potrebna za ovrednotenje sistemskih vplivov in tveganj zaradi prisotnosti EV kakor tudi izvedbo analize stroškov in koristi. Najbolj pereči problemi so zaradi pričakovanja povečanega prodora EV, ki bi potekali v distribucijskih omrežjih, posebno v NN omrežjih. 2. Upravljalci EV so novi igralci na trgu z električno energijo, ki bodo upravljali integracijo EV v elektroenergetski sistem ob pogojih udeležbe na trgu. V bodočnosti bo potrebno uvesti močno povezavo med upravljalci EV in SODO-ji za uravnavanje profilov polnjenja na dnevnem trgu z električno energijo. V tem okviru je treba opredeliti definicijo pretoka informacij in komunikacijski protokol. 3. EV lastniki pričakujejo, da bodo privilegirani odjemalci ne glede na to, da bodo napolnili svoje baterije kadarkoli in brez kakršnih koli omejitev s strani omrežja. Vsekakor je fleksibilnost EV baterijskega polnjenja in dejstvo, da so lahko cene električne energije različne iz obdobja v obdobje, odjemalce pripravilo to tega, da se bodo pridružili rešitvam nadzorovanega polnjenja. 31 44. konference CIGRE v Parizu 2012 4. Z načrtovanjem EV rešitev v povezavi z razvojem AMI s strani omrežja ali javnih podjetij, se bo povečala interoperabilnost, ko bo EV polnjenje standardizirano na isti osnovi kot distribucija električne energije. Iniciative za pametnega omrežja, standardizacijo izvedbe procesov, opreme in sistemov, ki so jih na splošno vodila elektroenergetska distribucijska podjetja bo sedaj lažje. Predlagali so, da naj bi fiksna merilna mesta bila bolj integrirana z elektroenergetskim omrežjem, ker je to lažje implementirati in doprinese k cenovno učinkovitim rešitvam. V tem primeru lahko merilne naprave električne energije služijo kot povezovalna točka, ki bo pripomogla k upravljanju s provizijami pomožnih dejavnosti za upravljalce EV. 5. Napoved polnilnih profilov, takšnih, ki vključujejo spremenljivost profilov, so ključne za polno integracijo električnih vozil v električno omrežje. Ta napoved bo lahko delovala z geografskimi namestitvami polnilnih profilov, ker bi dokazovala veliko razliko od pokrajine do pokrajine. Takšno nalogo bi dodelili upravljalcem EV. 6. Standardizacija komunikacijskih rešitev med EV in upravljalci EV / SODO-ji in standardizacijo infrastrukture polnjenja, vključno s polnilnimi mesti, je potrebno še nadalje razvijati. Evropski izdelovalci EV in organi za standardizacijo podpirajo pripravo mednarodnih standardov, ki so jih razvili in objavili v IEC 61851. Dodatni napor je potrebno vložiti skupaj z organi za standardizacijo, da bi dosegli, da bi standardi lahko zadostili naprednim potrebam, kot jih zahteva sprejetje paradigme pametnih omrežij v cilju upravljanje polnjenja EV baterij. 7. Da bi učinkovito integrirali EV-jev v distribucijska omrežja, morajo komunikacijske zahteve za EV-je postati bolj učinkovite glede na zanesljivost. 8. Osnovna za optimizacijo procesov EV polnjenja bi lahko dosegli skupaj z EV in z operaterjem elektroenergetskega sistema. EV bi morala omogočiti nadzorovano baterijsko polnjenje, z vključitvijo parkirnega časa. Napovedi obnovljive proizvodnje v povezavi s trenutnim in predvidenim stanjem elektroenergetskega sistema bi morali dajati SODO-ji upravljalcem za polnjenje baterij EV-jev. Prednostna tema 3: dobava elektrike podeželskim in odmaknjenim področjem vključno otokom. Prejetih je bilo 6 referatov, ki prihajajo iz Avstralije, Kitajske, Grčije, Nove Zelandije in Španije. Večina avtorjev je vključenih v javna podjetja, nekateri prispevki prihajajo iz raziskovalnih centrov, univerz in proizvajalcev. Kot uvod v razpravo, je podčrtano, da je skupni imenovalec za vse te referate gospodarstvo v podeželskih in 32 odmaknjenih področjih. Ta položaj odpira priložnosti za nove rešitve in inovacije in olajšuje pripravo poslovnega modela. Druga skupna točka je povezanost z ambicioznimi cilji za vključevanje obnovljivih virov. Problemi tehnične narave so se povečali zaradi nepovezanosti z ostalimi elektroenergetskimi sistemi. Prvo vprašanje je bilo o vlogi dizel agregatov v teh sistemih: poceni, robusten, fleksibilen do določenega obsega, lahek za vzdrževanje, zdi se, da je še vedno primeren za nekaj časa, toda njegov vpliv na okolje je potrebno zmanjšati. Dve glavni poti se pokažeta: uporaba bio-goriva v povezavi z obnovljivimi viri energije. V takih izoliranih mestih, so nekateri od njih že konkurenčni, če upoštevamo ceno goriva in njegovega prevoza. Rešitev te naloge je odvisna od značilnosti alternativnih virov in v povezavi z zanesljivostjo in predvidljivostjo napovedi. Vetrna in sončna energija je lažje obvladljiva s povezavo s hidro in geotermalno energijo. To odpira drugo vprašanje o načinih za kompenzacijo nezadostne fleksibilnosti dizelskih agregatov nasproti vetrne in sončne proizvodnje z grobimi prekinitvami, v povezavi z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti sistema. Na drugi stani prekinitve povzroča težave s frekvenčno regulacijo in narekuje uporabo baterijskega sistema. Več primerov kaže, da je tak sistem dosegel industrijsko raven in pravilno deluje. Vsekakor je draga oprema za skladiščenje ponovno odprla razpravo o mejah dopustnega obratovanje s pomočjo dizel agregatov ob ohranitvi njihove življenjske dobe. Zanimiva alternativa je lahko Diesel UPS, ki tako povečuje stabilnost sistema ob zmanjševanju negativnih vplivov ob prekinitvah delovanja dizelskih naprav. O tem je še zelo malo pozitivnih izkušenj. Tretje vprašanje je obravnavalo napore za optimiziranje velikosti komponent in obratovalna navodila za zmanjševanje vpliva razpršene energije iz obnovljivih virov. Pomemben dejavnik je vzdrževati primerno ravnovesje v mešani proizvodnji. Izboljšuje se stalni nadzor nad obratovanjem zahvaljujoč stalnemu nadzoru v realnem času, izboljšanju napovedi proizvodnje, regulaciji napetosti, kadar je na voljo, z upoštevanjem fleksibilnosti najprej velikih odjemalcev, in v bodoče skladiščenju energije z uporabo različnih razpoložljivih tehnologij, ko bodo te rešitve stroškovno učinkovite. Pri tem je seveda pomembna velikost sistema: obširnost sistema, geografska razpršenost prekinitev proizvodnje. Zadnje vprašanje je bilo o uporabi Stand Alone Power System-a kot alternative za obnovitev podeželskih oddaljenih distribucijskih vodov, kot je opisano v referatu. Pristop je precej nov. Njegov sprejem s strani lokalnih 44. konference CIGRE v Parizu 2012 oblasti in regulacije je na splošno zelo odvisno od poslovnega modela, ki bi moral biti privlačen v primerjavi s stroški obnove in vzdrževanja voda (poseki, …) z isto ali tudi povečano kakovostjo oskrbe za končnega odjemalca. ŠK D1 – Materials and Emerging Tests Techniques Poročilo pripravil: Tim Gradnik Mednarodni študijski komite za materiale in nove tehnike testiranja, ki mu predseduje Josef Kindersberger (NEM), je imel plenarno sejo 28. avgusta 2012, z naslednjimi prednostnimi temami: 1. Dielektrične lastnosti in staranje izolacijskih materialov 2. Tehnike testiranja za ultra-visokonapetostne (UHV) naprave, vključno z enosmernimi HVDC napravami 3. Diagnostične metode in orodja V uvodnem predavanju je g. Kindersberger podal kratek pregled glavnih smernic in poslanstva, sedanje aktivnosti, organizacija, publikacije. Predstavljena je bila strateška odločitev CIGRE, da pokrivajo tematike visokonapetostnega, srednjenapetostnega kot tudi nizkonapetostnega nivoja. Predstavil je tudi novo spletna stran CIGRE in bodoče aktivnosti ŠK D1, ki zajemajo sledeča področja: • Novi in obstoječi materiali za elektrotehniko, • Diagnostične tehnike in kriteriji, • Uvajanje novih tehnik testiranja, za katere se pričakuje, da bodo imele pomemben vpliv na električne sisteme na srednji in dolgi rok, • Podpora drugim študijskim komitejem, razvoj novih materialov, tehnik testiranja in diagnostike PT 1: Dielektrične lastnosti in staranje izolacijskih materialov (Stanislav Gubanski, SE) Predloženi referati pokrivajo obširno vrsto aplikacij in rešitev, ki se v večini nanašajo na problematiko transformatorske izolacije. Še posebej je obdelana problematika uporabe mineralnih in esterskih olj, kakor tudi sistemov z oljem impregnirane celuloze. Splošno je bila dana podpora ideji o uporabi metanola kot indikatorja staranja celuloze. Dela v tej smeri se nadaljujejo v okviru CIGRE in IEC. Uporaba nanofluidov kaže na potencialne možnosti izboljšanja dielektričnih lastnosti dielektričnih tekočin, vendar se obenem že kaže potreba po proučevanju njihove združljivosti s trdnimi dielektriki, kakor tudi njihovo dolgoročno stabilnostjo. Razprave v zvezi z uporabo naravnih in sintetičnih estrov kažejo na potrebo po izoblikovanju jasnejših smernic pri načrtovanju transformatorjev oz. obravnavi električnih in termičnih vidikov konstrukcije le-teh. Razprava o učinkovitosti izolatorjev, ki obratujejo pod težko onesnaženimi pogoji, je bila osredotočena na testiranje in lastnosti izolatorjev z različnimi geometrijami. Poudarili so tudi, da so zapletene metode testiranja (npr. ciklična metoda s prahom), težavne za standardizacijo in da bi morala biti pozornost obrnjena na poenostavljanje preskusnih postopkov. PT 2: Tehnike testiranja za UHV in HVDC (Michael Muhr, AT) Predstavljeni prispevki so večinoma obravnavali standardne atmosferske in višinske korektivne faktorje. Strokovnjaki, vključeni v CIGRE ŠK D1 in IEC TC 42 na tem področju tesno sodelujejo. PT 3: Diagnostična orodja (S. M. Gubanski, SE in Michael Muhr, AT) Diagnostika trdne transformatorske izolacije, ki temelji na analizi merjenja dielektričnega odziva, se danes uporablja kot zanesljivo orodje za določanje vlažnosti trdega dela izolatorja. Uporaba novih tekočin (estrov in drugih) ne zahteva prilagajanja metodologije testiranja, vendar je treba posvetiti pozornost spremembi električnih parametrov novih tekočin. Istočasno ločevanje učinkov staranja in prisotnosti polprevodnih primesi ostaja še vedno težavno. Prikazane so bile tudi možnosti detekcije visokofrekvenčnih parcialnih praznjenj s pomočjo uporabe termo-gravimetrije in masne spektrometrije. Naslednji prispevki so prikazali PD meritve na DC upor in tudi potrebo za raziskave na to temo. Zadnji prispevek se je nanašal na ugotavljanje stanja električne opreme. Predstavili so uporabnost Hamon pretvorbe za ovrednotenje stanja električnih vodov in analizo statističnega izpada voda (proporcionalni naključni model). Podrobnejše informacije o zgornjih prispevkih so dosegljive na spletni strani CIGRE D1: http://www.cigre.org/ Events/Session/Session-2012/Special-reports 44. zasedanje CIGRE v Parizu 2012 33 Razpis za 45. konferenco CIGRÉ – Pariz 2014. RAZPIS ZA REFERATE CIGRE PARIZ 2014 POGOJI Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme (CIGRÉ) je objavil vabilo za predloge referatov za 45. zasedanje CIGRE v Parizu, ki bo 24. do 30. avgusta 2014 v pariškem kongresnem centru. Po standardizirani metodologiji bo izbrano okrog 400 referatov. Referati se izbirajo na osnovi predloženih kratkih vsebin (Synopses) po kriterijih v naslednjih kategorijah: 1. Nacionalna kvota – okrog 240 referatov (maksimalno 60% od vseh referatov) 2. Internacionalna kvota – okrog 100 referatov 3. Dodatna (predsednikova) kvota – okrog 60 referatov. Po metodologiji izvedbe konferenc CIGRE avtorji ne predstavljajo svojih referatov na plenarnih sejah študijskih komitejev ampak so lahko povabljeni od strokovnega poročevalca študijskega komiteja, da odgovorijo na določena vprašanja. Tudi drugi udeleženci konference lahko sodelujejo v razpravo in razpravljajo o postavljenih vprašanjih strokovnega poročevalca. Če je strokovni poročevalec naslovil vprašanje avtorju referata, potem je nujno potrebno na to vprašanje odgovoriti. Ne odgovoriti na vprašanje poročevalca ali se ne udeležiti plenarne seje za katero ste kandidirali z referati, predstavlja "slabo luč" in nekorektni odnos za državo, ki je ta referat predložila. Lahko se zgodi, da predsednik mednarodnega ŠK odkloni referate iz te države na naslednjih sejah. Zato je potrebno odgovorno ravnanje potencialnih avtorjev referatov. Pred vsakim nastopom na plenarni seji študijskega komiteja je običaj, da predsednik ŠK in strokovni poročevalec dan pred plenarno sejo povabijo vse potencialne avtorje prispevkov na intervju in predstavitev vsebine. Razlog za to je razporeditev časa v štiriurnem časovnem obsegu plenarne seje in ugotovitev ali se avtorji držijo teme. V času odvijanja plenarne seje se razvrsti od 30 do 50 razpravljavcev. Referati se izbirajo na podlagi sinopsisa, ki mora vsebovati največ 500 besed. Predlogi iz kvot nacionalnih komitejev se običajno sprejmejo vendar s pravico Tehničnega komiteja (beri predsednika določenega mednarodnega ŠK), da zavrne sinopsis ali končni referat, če je nekakovosten po njegovi presoji. Teh primerov je bilo v praksi zelo malo. Nacionalni komiteji glede na število ekvivalentnih članov dobijo pravico do določenega števila referatov iz nacionalne kvote. Slovenija je do sedaj imela pravico do dveh nacionalnih referatov, ker smo imeli 96 ekviva- 34 lentnih članov. V letu 2012 (zadnja seja Administrativnega sveta) je pariški CIGRE spremenil uteži za izračun ekvivalentnih članov in je po novem delež Slovenije (52 individualna člana, 1 mladi član, 8 kolektivnih članov) 100,5 ekvivalentnih članov. Po novem je razdelitev pravic nacionalnih komitejev po naslednji razpredelnici: • Države z NC CIGRE in do 80 ekvivalentnih točk, 1 referat • Države z 81-99 ekvivalentnih članov, 2 referata (Tukaj je bila Slovenija do sedaj), • Države s 100 – 149 ekvivalentnih članov, 3 referata, (Tukaj je Slovenija po novem) • Države s 150 – 199 ekvivalentnih članov, 5 referatov, • Države 200 – 299 ekvivalentnih članov, 7 referatov in • Države nad 300 ekvivalentnih članov imajo pravico do 10 referatov. Po novem ima Slovenija pravico do treh referatov, vendar v letu 2013 moramo zadržati enako število članstva v pariškem CIGRE, kot smo imeli v letu 2012. Od centralne pisarne v Parizu smo sicer dobili dopis v katerem nas obveščajo, da imamo pravico do dveh referatov na kar smo se pritožili. Očitno je, da matematika dela nekaterim težave. Uteži za ekvivalentnega člana so naslednje: 1 za individualnega člana, 6 za kolektivnega člana in 0,5 za mladega člana. Iz tega izhajajoč ima Slovenija 100,5 točk oz. pravico do minimalno treh referatov. Maksimalno število predloženih referatov posamezne države ne sme preseči 3x nacionalno kvoto. To pomeni, da je možno iz Slovenije predložiti do 9 referatov, od tega naj bi minimalno 3 referata sprejeli. Kdo lahko predlaga referat? Eden od avtorjev predloženega referata mora biti član mednarodne CIGRE ali njegovo podjetje kolektivni član. Za soavtorje ni nujno, da so člani CIGRE. Če so soavtorji iz drugih držav oz. so avtorji predloženega referata iz različnih držav se bo referat obravnaval v kvoti »mednarodnih referatov«. Vsak referat mora ustrezati določeni prednostni temi, kar je potrebno navesti v predlogu referata, kot tudi študijski komite in podatke avtorjev ter e-naslov osebe katera bo komunicirala s predstavnikom pariške CIGRE, zadolženim za referate. Na spletni strani www.cigre.org pod rubriko »Session 2014« so navedene natančne informacije in vzorci za pisanje sinopsisa. (http://www.cigre.org/Events/Session/Session-2014 ). Razpis za 45. konferenco CIGRÉ – Pariz 2014. VAŽNI DATUMI Rok za oddajo kratke vsebine (sinopsisa po vzorcu) referata v naš Nacionalni komite: 30. april 2013 Roka za oddajo kratke vsebine (sinopsisa) referata v centralno pisarno CIGRE Pariz: 15. maj 2013 Informacija avtorju o sprejetju ali zavrnitvi referata: 2. september 2013 Rok za oddajo končnega referata v centralno pisarno CIGRE v Pariz: 15. januar 2014 Enen od avtorjev mora biti individualni član ali njegovo podjetje kolektivni član pariške CIGRE. Predloge referatov, ki ne bodo ustrezali pravilom pariške CIGRE ne bodo obravnavali. PREDNOSTNE TEME PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH CIGRE SC A1 - Rotating Electrical Machines PS1 > Developments of Rotating Electrical Machines • Improvements in design, manufacture, efficiency, operation and maintenance. Developments in insulation, machine capacity, cooling reliability, bearings and materials. • Influence of customer specifications and grid operator requirements on the operation, design and cost of machines. • New developments for extending the power rating of large generators. PS2 > Life Management of Generators • Refurbishment, replacement, power up-rating, efficiency improvement. Economic evaluation and influence of grid codes on refurbishment decisions. • Effects of torsional oscillations on the shaft fatigue of generators. • Failure analysis: determination of root causes and prevention, including robotic inspections. PS3 > Rotating Machines for Dispersed Generation • Design, manufacture, development, capacity, generation costs and operation problems, efficiency, monitoring and diagnosis. • Effects of faults and system disturbances on design and control strategies of machines. • Evolution and trends in machines for dispersed generation. CIGRE A2 - Transformers PS1 > Best practices for asset management • Health index as a tool for condition assessment and applications of transformer fleet ranking by condition and criticality. • Best practices for maintenance and reinvestment strategies. Solid insulation ageing markers, on-line monitoring and diagnostics and the role of post-mortem investigations. • Mitigation techniques against major events, spare transformer requirements and practices. PS2 > Transformers for specialized applications • Application of phase-shifting, converter, industrial and offshore/ sub sea transformers, variable shunt reactors and other specialized designs. • Specification, design, manufacturing and testing. • Performance, reliability, operation & maintenance. PS3 > Field experience with the use of non-conventional materials and technologies • Transformer experience with alternative insulating liquids, gas and solids, improved winding and core material and technologies. • Experience with new technologies for components: bushings, tap changers and other transformer accessories. • High-Temperature Superconducting (HTS) transformer experience and applications. CIGRE A3 - Voltage Equipment PS1 > Equipment to cater for changing network conditions • AC and DC substation equipment to meet new demands. • Equipment for future distribution systems. • New requirements for design, testing and equipment modeling. PS2 > Lifetime management and ageing of T&D equipment • Maintenance, monitoring and equipment diagnosis. • Influence of asset management practices, operating duty and stresseson reliability. PS3 > Impact of extreme opera ting conditions on T&D equipment • Environmental stresses e.g. temperature, humidity, earthquake, wind, heavy rain, altitude. • System stresses and over-stressing e.g. short-circuit current, temporary overvoltage, transient recovery voltage, uprating or higher operating voltages. • Operational regime. CIGRE B1 - Insulated Cables PS1 > Feedback from newly installed or upgraded underground and submarine AC and DC cab le systems • Design, installation techniques, operation. • Environmental issues and mitigation. • Lessons learnt from permitting, consent and implementation. PS2 > Bes t use of existing T&D cab le systems • Condition assessment and diagnostic testing of cable systems. • T rends in monitoring cables and accessories. • Upgrading methodologies and related experiences. • T rends in maintenance strategies. PS3 > Insulated cab les in the Network of the Future • Higher voltage levels for AC and DC cables. • New functionalities expected from cable systems. • Technical issues regarding long cables. • Innovative cable types. CIGRE B2 - Overhead Lines PS1 > Minimizing the Impact of new Over head Lines • Design, construction and operation. • Ecology, vegetation and wildlife management. • Routing and visual acceptance. • Design of, and experiences with, transitions to underground sections. PS2 > Reliability and Design Optimization • Tools and methods. • Impact of different designs on initial and life cycle costs. • Cost effects of environmental, regulatory and public influence. PS3 > Conductors: Installation and Long Term Performance • Installation, maintenance and replacement methods including live line techniques. • Creep and fatigue issues on new conductor types. • Mechanical behavior of new bundle configurations 35 Razpis za 45. konferenco CIGRÉ – Pariz 2014. CIGRE B3 - Substations PS1 > Substation Developments to address future needs • Integration of new approaches to grid automation in transmission and distribution substations. • Impact of new grid developments on substation design. • Off shore substations. • Low cost and fast deployment distribution substations. PS2 > Life-cycle management of substations • Renovation, refurbishment, extension and up-rating of substations. • Asset management, maintenance, monitoring, reliability and sustainability issues. • Managing risk in design, installation and operation of substations. CIGRE B4 - HVDC and Power Electronics PS1 > HV DC Systems and Applications • Technology development including HVDC Grids. • Connection of renewable resources. • Project planning, environmental and regulatory issues. • Project implementation and service experience. PS2 > FACTS Systems and Applications • Renewable Resources Integration. • Increased network performance. • Project planning, Environmental and Regulatory issues. • Project Implementation and Service experience. PS3 > Power Electronic Equipment Developments • Converters for renewable generation and energy storage. • DC circuit breakers, DC load flow controllers and fault current limiting devices. • New semi conductor devices and converter topologies. CIGRE B5 - Protection and Automation PS1 > New protection and automation schemes based on enhanced communication possibilities • Protection and automation algorithms and their implementation. • Benefits from new protection and automation schemes. • Improving maintenance and operation of protection and automation schemes with remote configuration and testing. • Use of enhanced communication and on-line information for improvement of maintenance of other equipment. PS2 > Expectations from stakeholders about IEC 61850 • Expectations of users, vendors and system integrators related to the standard IEC 61850. • Duties, roles and required level of knowledge of IEC 61850 from system integrators, users and vendors. • Best practices for tools, training, standardization, documentation and flow of information among users, system integrators and vendors for IEC 61850–based solutions. CIGRE C1 - System Development and Economics PS1 > Improvement in system and asset performance through application of enhanced Asset Management methodologies • Case studies of asset management methodologies for: - Increased asset load cycling and low load transfers due to high penetration of RES. - Aging infrastructure. - Delivering customer value. • Experience with the application of current and proposed AM standards. PS2 > New system solutions and planning techniques for: • Flexibility of generation, load and grid facilities to enable high penetration of RES. • Power systems evolving into supergrids or microgrids. 36 • Changing technologies. PS3 > Securing investment in transmission networks with increasing RES • Managing uncertainty in investment decision making. • Demonstration of value to investment decision makers. • Defining customer value when MWh transferred reduces. CIGRE C2 - System Operation and Control PS1 > Managing new challenges in operational planning and real-time operation of Electric Power Systems • Stability analysis, monitoring and control (i.e. voltage and frequency control, phase angle stability). • Use of line loadability and dynamic ratings. • Ancillary services, including operational reserves. PS2 > Emerging Operational Issues for Transmission and Distribution Interaction • Transmission, distribution and consumers Interfaces. Control centres and market operator interfaces. • Education and training of operators. • Visibility and awareness of operation issues. • Modeling needs and data interchange. • Controllability of distributed generation. • Fault level management. • Demand response. CIGRE C3 - System Environmental Performance PS1 > Environmental implications of energy storage technologies • Environmental assessment from a system perspective. • Environmental comparison among technological alternatives. • Social acceptance and implications. PS2 > Integra ted sustainable approaches for T&D development • New concepts for sustainable design strategies involving stakeholders (including procurement, construction, maintenance, decommissioning). • Environmental improvements from new materials, equipment and ICT solutions - Project results and case studies. • Life cycle assessment (LC A) and end-of-use of new and existing equipment. PS3 > Acceptance of High Voltage transmission assets near urban areas • Placement and permitting of new overhead lines, cables and substations. • Economic evaluation of environmental impacts. • Communication strategies: the role of social networks for stakeholders and companies. CIGRE C4 - System Technical Performance PS1 > Power system technical performance in the advent of large deployment of power converter connected Generation technologies • Impact on stability and reliability of the power system due to large amounts of inverter based wind and solar PV generation, and large amounts of HVDC (wind plants and interconnectors). • Impact of wind, solar-PV and tidal generation on power quality. • EMC and power quality impact of large scale voltage source converter (VSC) based technologies. PS2 > Methods and techniques for the evaluation of lightning performance and insulation coordination • Evaluation of lightning performance and models (e.g. leader-progression versus EGM) for EHV and UHV AC and DC lines. • Protection of other exposed structures such as wind turbines. • Insulation coordination for EHV and UHV AC systems including adequate modeling of apparatus. Razpis za 45. konferenco CIGRÉ – Pariz 2014. PS3 > Advanced methods, models and tools for the analysis of power system technical performance • Application of hybrid tools for 3-phase and positive sequence modeling of power systems, and hybrid EMT and finite-difference time-domain analysis. • Characterization and modeling of geomagnetically induced currents. • Analysis of system performance with a large number of long AC cables, such as the potential for harmonic resonance. CIGRE C5 - Electricity Markets and Regulation PS1 > Electricity Market Governance, Market Models and Market Development Objectives : • Policy drivers, implementation mechanisms and regulatory jurisdiction. • Market design aspects (voluntary vs. mandatory, pool vs. bilateral, viability…). • Process for review of market performance and rule changes. PS2 > Interaction be twee n changing demand and energy usage profiles on market design and operation • Emerging changes in price responsiveness (for instance, demand elasticity). • Demand response business models for market participation. • Customer participation and distributed generation impacts on markets. PS3 > Integrating renewable resources from the perspective of the electricity market • Lessons learned and improvements for future RES integration. • Customizing the market model to optimize RES management. • Business aggregation or portfolio models for RES and alternative resources. CIGRE C6 - Distribution Systems and Dispersed Generation PS1 > Design of distribution networks with high penetration of DER and new loads • grid connected and remote grid, microgrids, low voltage DC networks. • increasing the ability to accommodate DER and new loads, such as electrical vehicles. • impacts of changing electricity loading patterns. PS2 > Operation and control of active distribution networks and dispersed generation • Innovation in distribution management systems (increasing observability, gateways for integration of local producers and active consumers). • Experiences with increased DER penetration (including dynamic phenomena). • Application of advanced communication solutions. PS3 > New roles and services of distribution systems for transmission system operation • Local energy management. • Ancillary and flexibility services. CIGRE D1 - Materials and Emerging Test Techniques PS1 > Electrical insulation systems under DC voltage • Material properties. · Space and surface charges & potential distribution. • Long term performance. PS2 > Emerging test techniques and diagnostic tools • U HVAC and UHVDC. · Atmospheric and altitude correction, harsh conditions. • Development of new diagnostic and analyzing methods for asset management. PS3 > Proper ties and potential applications of new materials • Material for field grading. • E co-friendly materials. • Super conducting materials. CIGRE D2 - Information Systems and Telecommunication PS1 > Information and telecommunication technologies for connecting distributed energy resources • Facilities for control, monitoring, security and safety. • U se of existing standards, interoperability and cyber security issues. • Operating conditions, EMF, installation and maintenance issues. PS2 > Maintaining operational IT reliability in an evolving environment • Virtualization applied to power system operations and disaster recovery. • Cloud services availability and security. • Impact of operational systems on IT governance, practices and experiences. PS3 > Trends in managing utility communication networks • Smart grid communication network and service management. • Evolution of operation support systems. • Security of communications and of the management system. PROCEDURA ZA NACIONALNE REFERATE Slovenski nacionalni komite CIGRE ima pravico do treh referatov iz nacionalne kvote. Ostali referati so lahko iz mednarodne kvote, če so avtorji iz več držav ali t.i. dodatne kvote. Lahko pa predložimo skupaj do 9 predlogov za referate. V tem primeru predloga referata iz mednarodne kvote se referat predlaga iz nacionalnega komiteja prvo napisanega avtorja. Za referate, ki niso iz nacionalne kvote se obravnavajo na Tehničnem komiteju CIGRE in je selektor predsednik ŠK. Predsednik mednarodnega ŠK ima pravico odkloniti tudi članek iz nacionalne kvote v kolikor sodi, da ne ustreza predpisani prednosti temi ali je nekakovosten. Potencialne avtorje vabimo, da kandidrajo za izbor slovenskih referatov. Referati morajo biti kakovostni in ustrezati določeni prednostni temi v določenem študijskem komiteju. Predlogi morajo vsebovati (uporabiti vzorec na spletni strani http://www.cigre.org/Events/Session/Session-2014 ): - naslov referata, ime in priimek avtorja-jev, podjetje, kontaktno osebo. - kratka vsebina (do 500 besed) v angleškem jeziku Rok za oddajo predlogov referata je 30. aprila 2013. Predloge poslati na naslov: info@cigre-cired.si Predsedstvo slovenskega komiteja CIGRE bo izbralo neodvisno komisijo, ki bo izbrala slovenske predloge referatov. Noben član izborne komisije ne sme biti avtor ali soavtor predloženega referata. Avtorje izbranih predlogov bo tajništvo našega Združenja obvestilo najkasneje do 15. maja 2013. 37 Mednarodna konferenca CIRED v Stockholmu 2013 MEDNARODNA KONFERENCA CIRED V STOCKHOLMU 2013 Koristne informacije Pregled referatov iz Slovenije Naslednja mednarodna konferenca CIRED bo v Stockholmu, od 10. do 13. junija 2013. Kot smo že objavili v zadnjih Sporočilih je Slovenija predložila 14 referatov. Od tega je bilo sprejetih rekordnih 12 referatov. Na spletni strani organizatorja http://www.cired2013. org/registration.html je možna že registracija. Opozarjamo na možnost cenejše zgodnje registracije, do 1. aprila, ko je znesek kotizacije nižji za ca. 15%. Stroški za kotizacije so naslednji: V spodnji tabeli je pregled slovenskih referatov iz Stockholma (ref. 1229 in ref. 453 sta predložena iz drugih nacionalnih komitejev, vendar s sodelavci iz Slovenije): Registracija do 1.4.2013 Registracija po 1. 4. 2013 Udeleženec iz podjetja 1375 Evrov 1562,5 Evrov Udeleženec iz Univerze 937 Evrov 1112,5 Evrov Poleg registracije za tridnevno konferenco je potrebno dodatno plačati za dnevna kosila (43 evrov), svečano večerjo, če se udeležiš (111,25 evrov), tehnični izlet (43 evrov) in za vsak od seminarjev. Kotizacije za udeležbo na mednarodnih konferencah CIRED-a so mnogo dražje od naše nacionalne konference, kjer bo kotizacija za celoten tridnevni paket manj kot 250 evrov. Konferenca se bo odvijala v modernem predmestju Stockholma KISTA, ki je znanstveni in tehnološki center Švedske. V neposredni bližini tega centra je le nekaj hotelov, ki se ob pravočasni rezervaciji lahko dobijo za ceno okrog 100 evrov/dan. V nasprotnem se bo potrebno voziti iz centra Stockholma, kjer se nahaja veliko hotelov. Naša Adria ponuja povratno letalsko karto za ca. 300 evrov, če jo rezervirate zgodaj. Slovenski komite CIRED ne bo organiziral posebnih potovanj na konferenco v Stockholm. Predlagamo, da se avtorji referatov čim prej prijavijo na konferenco in uredijo prevozne aranžmaje. 38 CIRED ŠK 1 0294 Experience with uprading of 35 kV overhead line to 110 kV voltage level using post line insulation B Zemljaric, M Jerele, Elektro Gorenjska d.d., Kranj, Slovenia 0869 Electronic high voltage combined measuring transformer J Mocnik, J Humar, J Šmid, ISKRA sistemi d.d., Ljubljana, Slovenia, Z Toroš, I Kniewald, Elektro Primorska, Nova Gorica, Slovenia CIRED ŠK 2 0374 Calculation of flicker propagation in part of the Slovenian network with voltage interharmonics M Maksić, Milan Vidmar Electric Power Research Institute, Ljubljana, Slovenia, I Papič, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia 0763 Comparison of circuit configuration and filtering performance between parallel and series hybrid active filter L Herman, B Blazic, I Papic, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Ljbljana, Slovenia 1229 A European benchmarking of continuity of supply regulation W Friedl, R Görlich, O Radovic, Energie-Control Austria, Vienna, Austria,R Vailati, Autorità per L’Energia Elettrica e Il Gas, Milan, Italy, R Castel, Commission de Régulation de L’Energie, Paris, France, A Candela, Comisión Nacional de Energía, Madrid, Spain,M Bollen, Energy Markets Inspectorate, Eskilstuna, Sweden, D Batic, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Maribor, Slovenia 1232 Mitigating the influence of lightning on distribution feeder reliability indices using optimal installation of line surge arresters G Lakota, G Omahen, J Kosmač, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, Slovenia, Z Toroš, Elektro Primorska d.d., Nova Gorica, Slovenia Novice iz slovenije CIRED ŠK 3 0453 Automation of distribution network based on GPRS communication B Brestovec, S Sekulić, Koncar - KET, Zagreb, Croatia, S Batistič, M Bizjak, Elektro Primorska, Nova Gorica, Slovenia 0617 Impact of Savica hydro power plant operation on voltage quality and practical experience in implementing new VOLT/VAR control system architecture M Jerele, ELEKTRO GORENJSKA d.d, Kranj, Slovenia 0894 Methodology of throughput tests in telecommunication networks for MV/LV substations P Ceferin, R Grobin, J Cukjati, I Stih, SmartCom, Ljubljana, Slovenia, Dr. Z Toros, Elektro Primorska, Nova Gorica, Slovenia 0994 Touch of the conductor with earth surface in resonant earthed medium voltage systems M Rošer, R Škof, V Pintar, Elektro Celje, Celje, Slovenia, G Štumberger,UM- FERI, Maribor, Slovenia 1188 Neutral grounding resistor failure detection verification Dr. Z Toroš, T Kastelic, Elektro Primorska d.d., Nova Gorica, Slovenia, S Maljavac, P Kastelic, Iskra Sistemi, d.d., Ljubljana, Slovenia 1405 Advanced protection of overhead lines in the event of interrupted conductor V Lovrenčić, M Dečman, C&G d.o.o. LJUBLJANA, LJUBLJANA, Slovenia, Z Toroš, B Turnšek, Elektro Primorska d.d., NOVA GORICA, Slovenia, S Ceferin, B Likar, Kolektor Sinabit d.o.o., RADOMLJE, Slovenia, M Bezjak, E-projekt d.o.o., MARIBOR, Slovenia CIRED ŠK 4 1130 Advantages and drawbacks of distributed generators reactive power regulation in the low voltage network D Matvoz, M Maksić, Milan Vidmar electric power research institute, Ljubljana, Slovenia CIRED ŠK 5 1153 Reliability impact factors analysis for distribution in Slovenia T Mohar, L Valencic, Elktroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, Slovenia, D Batic, Energy Agency of the Republic of Slovenia, Maribor, Slovenia Muzej nobelovcev v Stockholmu NOVICE IZ SLOVENIJE PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2012 Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je v sodelovanju z ljubljansko in mariborsko Univerzo oz. s fakultetama za elektrotehniko, že četrtič prispevalo sponzorstvo za podelitev Bedjaničevih nagrad za odmevne doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike. V letu 2012 je bila 42. podelitev tega že uveljavljenega priznanja s področja naše stroke. Od leta 2009, ko je Združenje CIGRE-CIRED prevzelo sponzorstvo za to nagrado, se te podeljujejo samo študentom elektrotehniških fakultet z območja Slovenije. Razpis je bil objavljen v julijski številki Sporočil 29 in še enkrat v septembru 2012 z rokom prijave do 30. oktobra 2012. Skladno s pravilnikom o podelitvah in sporazumom med univerzama in Združenjem CIGRE-CIRED se podeljujejo naslednje nagrade: • ena nagrada za doktorsko disertacijo 1000 EUR, • ena nagrada za magistrsko delo 600 EUR, • do dve nagradi za univ. diplomsko delo ali magistrsko delo po bolonjskem študiju 500 EUR. V začetku decembra 2012 se je sestala v Ljubljani komisija za nagrade v sestavi: prof. dr. A. Ogorelec – predsednik, prof. dr. Danijel Vončina in prof. dr. Igor Papič (ljubljanske Fakultete za elektrotehniko), prof. dr. K. Jezernik in prof. dr. J. Voršič (predstavnika mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) ter mag. K. Bakič kot predstavnik Slovenskega združenja elektroenergetikov 39 Novice iz slovenije CIGRE-CIRED. Delo komisije je nadziral dolgoletni tajnik Bedjaničevih nagrad g. Jože Pukl. Komisija je pregledala in ocenila 6 prispelih del. Določila je 4 nagrajence: enega za doktorat, enega za magisterij in 2 za diplomska dela. Univerza v Mariboru, FERI. Mentor: prof.dr. Gorazd Štumberger, somentor: Prof.dr. Jože Pihler. • Gorazd Bone: Teoretične osnove simuliranja elektroenergetskega sistema v realnem času. Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, FE Mentor: prof. dr. Rafael Mihalič. Ustanovitelj Bedjaničevih nagrad (leta 1961) in predsednik komisije za podelitve od ustanovitve zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec z nagrajenci, mentorji in člani komisije. Nagrajenci Bedjaničevih nagrad za leto 2012 Nagrajenci za šolsko leto 2011/2012 so postali: • Klemen Drobnič za doktorsko disertacijo "Detekcija zloma rotorskih palic v asinhronskem motorju". Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, FE Ljubljana. Mentor: prof. dr. Vanja Ambrožič. • Marjan Stegne za magistrsko delo "Razpoznavanje delnih praznitev v dielektrikih s pomočjo Weibullove porazdelitve". Predlagatelj: Univerza v Mariboru, FERI. Mentor: prof. dr. Jože Pihler, somentor: prof. dr. J. Voršič. • Jernej Černelič za diplomsko delo "Laboratorijski prototip statičnega kompenzatorja" Predlagatelj: Dekan mariborske fakultete, ki je bila v letu 2012 gostitelj podelitve, prof. dr. Borut Žalik je imenoval prof. dr. Milanoviča in prof. dr. Dolinarja za pooblaščenca za organizacijo podelitve, ki je bila 15. decembra na Univerzi v Mariboru. Kot običajno so Mariborčani organizirali še eno odlično prireditev. Organizacijo podelitve za šolsko leto 2012/2013, ki bo v decembru 2013, bo prevzela Univerza v Ljubljani oz. Fakulteta za elektrotehniko. Razpis za to podelitev v letu 2013 bo objavljen v marcu z dopisom na obe univerzi in tudi v teh Sporočilih. Poročilo o Bedjaničevih nagradah je objavil na svoji spletni strani www.cigre.org tudi mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme – CIGRE v Parizu. RAZPIS 43. NATEČAJA ZA NAGRADE PROF. DR. V. BEDJANIČA Za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2012 do 1. oktobra 2013. Izbrane in podeljene bodo: • ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 Evrov, • ena nagrada za akademsko magistrsko delo v višini 600 Evrov, • do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo, ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini 500 Evrov. Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela. Komisija za Nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2013 do vključno 30. oktobra 2013. Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela. Nagrade bodo podeljene v decembru 2013. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Prijave s prilogami posredujte na naslov: Predsednik komisije za nagrade Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 40 Prenovljena spletna stran PRENOVLJENA SPLETNA STRAN WWW.CIGRE-CIRED.SI Skladno z letnim načrtom ativnosti je bila predvidena prenova spletne strani in vključitev vsebin, ki bi bile koristne za naše člane. Eden od ciljev je bil omogočanje članom, da pridobijo vse do sedaj objavljene referate na nacionalnih konferencah CIGRE in CIRED. Teh referatov je več kot 1500 vključno s predstavitvami na omizijih, delavnicah in drugih dogodkih. Ta del (članski) je v fazi testiranja in bo začel delovati v roku enega meseca. Pred nekaj dnevi je začela delovati prenovljena spletna stran, ki je po svoji obliki podobna prenovljeni spletni strani pariške CIGRE, vendar spremenjena skladno s programom aktivnosti Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Ima javni del za vse ter del samo za člane, slovensko in angleško verzijo. Javni del spretne strani bo omogočal najbolj aktualne vsebine dela Združenja na področju CIGRE in CIRED dejavnosti in promocijo delovanja elektroenergetike v Sloveniji, zlasi v angleški verziji. V članskem delu bodo na razpolago referati z naših konferenc in knjige v elektronski obliki, ki jih bodo lahko člani kopirali. Za prijavo na člansko stran je uporabniško ime elektronski naslov, ki se hrani v tajništvu Združenja CIGRE-CIRED v seznamu članov in številko članske izkaznice, ki je na članski izkaznici. Sistem je podoben kot pri članih mednarodne CIGRE Pariz. Vse informacije in komunikacije vezane za naslednjo 11. konferenco v Laškem objavljene bodo na spletni strani. Oddaja referatov bo avtomatizirana in možna samo preko spletne strani. Pri prijavi referata je vsak avtor (običajno prvo napisani) podal svoj elektronski naslov. Ta naslov je uporabniško ime za vstop na del za oddajanje referatov. Geslo je številka referata npr. A1-06, B308… za sekcijo CIGRE oz. 1-06, 3-07… za sekcijo CIRED. Z vpisom vašega e-naslova in številke referata se prikaže naslov vašega referata in tipka za oddajo referata. Referat se lahko večkrat naloži in se avtomatično upošteva zadnja verzija na dan ustavitve nalaganja referatov (5. aprila ob 20.00). oddajanje referatov po tem času ne bo več možno. Recenzije referatov se bodo izvajale tudi avtomatizirano preko spletne strani. Formular za izdelavo recenzije bo objavljen v drugi polovici marca. Recenzente za posamezne referate bodo določili predsedniki študijskih komitejev. Poleg navedenih aktivnosti bo prenovljena spletna stran v končni verziji omogočila izmenjavo informacij med člani, zgodovinski krožek, obveščanje o naših aktivnostih na angleški spletni strani, in druge vsebine. Zaradi možnosti, ki nam obogoča prenovljena spletna stran se bo zmanjšalo število izdaj Sporočil na eno številko letno. 41 Intervju z našim članom Študenti slovenskih univerz prejemniki ELECTRE za leto 2013 Vsako leto pariški CIGRE podeljuje brezplačno enoletno naročnino na strokovno revijo ELECTRA, ki jo izdaja dvomesečno, določenemu številu študentov elektrotehnike in/ali mladim inženirjem. Za leto 2013 so mentorji na naših univerzah določili naslednje študente za prejemnike enoletne naročnine na revijo ELECTRA: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Priimek in ime HONJEC Anže JAVERNIK Andraž KLEMENC Matej KSENEMAN Bojan MITNJEK Mitja OSAJ Harolind OŠLOVNIK Mitja PEČEČNIK Matic PETREJ Aleš POCAJT Marko Univerza University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 ROTOVNIK ŠTRAJHAR FEKONJA GOBEC KUMER VERDINEK ŽILAVEC KLADNIK CELAR POLAK PODLOGAR BUČINEL BREZNIK COLARIČ NAGODE VENE FILIPIČ ČARLI Peter Franci Sašo Dejan Amadej Matej Mario Gašper Aleš David Martin Mitja Mitja Matjaž Luka Matej Rene Nina University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Maribor University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana University of Ljubljana Intervju z … IVAN LEBAN: Strokovnjak za projektiranje stikališč in hidroelektrarn Ivan Leban, univ. dipl. inž. el. je starosta slovenske elektroenergetske projektne dejavnosti. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1967 se je zaposlil v Inženirskem biroju Elektroprojekt v Ljubljani, kjer je bil redno zaposlen do leta 2010. Od leta 1978 je bil vodja elektro oddelka, pozneje pa je postal direktor elektro sektorja v IBE. Ukvarjal se je s projektiranjem hidroelektrarn in visokonapetostnih stikališč. Dejavno je sodeloval v CIGRE kot predsednik Študijskega komiteja 23 SLOKO CIGRE za stikališča in potem kot predsednik Študijskega komiteja CIGRE B3 Razdelilne transformatorske postaje. Za svoje aktivno delo je prejel plaketo Slovenskega komiteje CIGRE-CIRED leta 2003, nagrado IZS za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju projektiranja in tehničnega svetovanja v energetiki leta 2008 ter priznanje zaslužni član mednarodne CIGRÉ (The CIGRÉ Distinguished Member) leta 2010. - Delovno kariero ste začeli leta 1967 v Inženirskem biroju Elektroprojekt v Ljubljani (sedanji IBE) in v njem 42 Ivan Leban Intervju z našim članom opravljali odgovorne naloge 42 let. Vaše reference odgovornega vodja projekta ali odgovornega projektanta za elektro del so bogate na področju najzahtevnejših elektroenergetskih objektov (hidroelektrarne, RTP, agregati in sistemi napajanja za jedrske elektrarne). »Ob številnih projektih sem prešel vse inženirske funkcije od projektanta pripravnika, samostojnega elektro inženirja projektanta do odgovornega projektanta najzahtevnejših elektro projektov ter odgovornega vodje projektov celovitih in najzahtevnejših projektov. 28 let sem bil direktor Sektorja za elektrotehniko do leta 2010, ko sem se upokojil in delo predal mlajšim. Kljub vodenju sektorja nisem zapustil stroke in ves čas vodil vsaj še en projekt. Ves čas sem bil razdeljen med vodstvom in projektivo. Praktično sem bil 42 let zaposlen v istem podjetju, nekdanjem Inženirskem biroju Elektroprojekt oziroma sedanjem IBE, d.d. V sektorju za elektrotehniko je bilo največ 85 ljudi, skupaj z zaposlenimi v Krškem, Mariboru in Slovenj Gradcu; slednje lokacije ni več. Lahko ugotavljam, da se je tudi na področju projektiranja, če ga gledamo zgolj v delu energetike, za katero se misli, da ne napreduje tako hitro kot informatika, kljub temu dogodilo izredno veliko. V štirih desetletjih je prišlo do velikih sprememb na področju načina projektiranja s pomočjo računalnikov. Razvil se je preobrat do neslutenih možnosti in uporabe ter s tem potrebe po novih znanjih. Po drugi strani je bilo permanentno slediti razvoju stroke od prehoda na višji napetostni nivo iz 220 na 400 kV, uporabe elektronskih elementov v stikališčih in zaradi tega uvedbe elektromagnetne zaščite v stikališčih, uvedbe informatike v stikališčih in elektrarnah, pa do novosti, ki jih je prinesel dvojno napajan asinhronskega generator pri črpalnih elektrarnah.« - Strokovno delovno kariero ste začeli in zaključili na področju projektiranja hidroelektrarn? »V vsej delovni karieri kot tudi pri delu v stanovski organizaciji CIGRE sem glede na strokovno zaposlitev nihal med dvema specialnima področjema in sicer med hidroelektrarnami in visokonapetostnimi stikališči. Svojo službeno pot sem začel s projekti hidroelektrarn, potem sem se posvetil visokonapetostnim stikališčem, vzporedno sem bil vmes nekaj časa udeležen pri hidroelektrarnah in se na koncu delovne kariere vrnil k hidroelektrarnam. Začetni projekti so bili s področja hidroelektrarn, sodeloval sem pri idejnem projektu in kasneje pri vseh vrstah projektov do stavljanja v obratovanje hidroelektrarne Piva v Črni Gori. V osemdesetih letih sem se povrnil k projektiranju hidroelektrarn: HE na Morači v Črni Gori, idejni projekt HE Solkan, HE na spodnji Savi, ČE Požarje, ČE Kozjak, HE Fatnica in HE Cernica v BiH. Končal pa sem kariero pri projektu rekonstrukcije hidroelektrarne Moste kot odgovorni vodja projekta; šlo je za bistveno manjšo elektrarno, vendar je zahtevala veliko truda in novih rešitev in iznajdljivosti, saj smo bili vkalupljeni v želji, a elektrarna obratuje kljub rekonstrukciji ter glede na omejitve v prostoru, ki jih je dajala obstoječa elektrarna. Še posebej zanimivo in pomembno mi je bilo sodelovati pri idejnih projektih za črpalno elektrarno ČE Kozjak, dosedaj kar v 3 variantah, ČHE Avče, pri hidroelektrarnah na spodnji Savi ter pri revitalizaciji in rekonstrukciji hidroelektrarn na Dravi in Savi.« - Drugo vaše področje so bila visokonapetostna stikališča. Znanje in izkušnje ste vgradili v številne projekte, ki ste jih predstavili tudi na konferencah Jugoslovanskega komiteja mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme CIGRE? »Moje članstvo se je pričelo v Jugoslovanskem komiteju CIGRE in sicer v takratnem Študijskem komiteju 31 za visokonapetostna stikališča. Delo v komiteju je bilo zelo zanimivo, saj sem se imel priložnost kot mlad inženir spoznati s takrat prvovrstnimi jugoslovanskimi strokovnjaki na tem področju. V obdobju 1968–1990 sem imel 12 referatov. Vsebinsko sem se ukvarjal s področjem enopolnih shem (tudi knjiga, ki sva jo izdala na Fakulteti za elektrotehniko s prof. Čebuljem), načinov izgradnje 400 kV stikališč in lastne porabe visokonapetostnih stikališč. Šlo je za aktualno tematiko, ker se je pričela projektirati 400 kilovoltna daljnovodna zanka imenovana Nikola Tesla, kjer sem nastopal kot odgovorni vodja projekta slovenskih 400 kV stikališč: RTP Maribor, RTP Beričevo, stikališče ob Nuklearni elektrarni Krško. Sodeloval sem pri projektih za RTP Divača in RTP Podlog. Za prispevke pri gradnji visokonapetostnega omrežja sem prejel plaketo Nikola Tesla.« - Kako kot eden najstarejših članov pariške CIGRE, lahko ocenite svoje sodelovanje? »Kmalu potem sem v letu 1973 prvič obiskal pariško CIGRE in postal njen član. Moram pripomniti, da so zasedanja pariške CIGRE v prvem desetletju mojega sodelovanja pustila kar pomemben vtis, saj ni bilo toliko udeležencev, možne so bile tudi direktne razprave in bila je dana možnost vzpostavitve stikov s strokovnjaki 43 Intervju z našim članom iz celega sveta. V zadnjem obdobju pa je morda pariška CIGRE prerasla svoje možnosti in vsaj zame kot sam posvet izgubila nekoliko na veljavi.« - Dejavni ste v Inženirski zbornici Slovenije, bili ste dolgoletni predsednik Matične sekcije elektroinženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije? - V Slovenskem združenju elektroenergetikov CIGRE-CIRED ste dejavni vse od njegove ustanovitve leta 1992? »Ob ustanovitvi Inženirske zbornice Slovenije sem postal prvi predsednik MSE – matične sekcije elektroinženirjev in bom po štirih mandatih prepustil vodenje z novimi volitvami novemu predsedniku. Po funkciji sem član upravnega odbora IZS. Štiri leta sem tudi predsednik Komisije za sistemske zakone, kar je zahtevna in nehvaležna naloga. Obravnavali smo spremembe zakonodaje, kjer smo bili relativno malo uspešni, pregled zakonodaje, tolmačenje zakonodaje, članstvo, opozarjanje na nedoslednosti, znotraj tega pa obravnavali še posamezne specialne teme kot je bila v zadnjem času problematika javnega naročanja in problematika vsebine projektne dokumentacije. Izdelana navodila o vsebini projektne dokumentacije so izšla v knjigi. Pri IZS sem član izpitne komisije za strokovne izpite s področja investicijskih procesov in projektnega vodenja in to je tudi tema za pripravljalne seminarje za strokovne izpite pri Elektrotehniški zvezi Slovenije. Skrbim za povezavo elektro stroke med Elektrotehniško zvezo Slovenije in Inženirsko zbornico Slovenije, da ne prihaja do podvajanja zadev. Zadnje skupno delo je pregled regulative in standardov s področja fotovoltaike, ki bo objavljeno na spletni strani IZS. Ponovno je oživelo delo na slovenskem elektrotehniškem slovarju. Sem član strokovnega sveta Slovenskega inštituta za standardizacijo – SIST za področje elektrotehnike in za splošno področje. V zadnjem času je precej nejasno tolmačenje uporabe slovenskih SIST standardov.« »Ob ustanovitvi Slovenskega komiteja CIGRE sem postal predsednik Študijske skupine 32 in po reorganizaciji leta 2001 Študijskega komiteja B3 Razdelilne transformatorske postaje, ki sem ga vodil do zadnjega zasedanja leta 2011. V tem obdobju smo poskušali širše članstvo seznaniti z bistvenimi zaključki pariške CIGRE, določali prednostne teme za prihodnja zasedanja, v katerih smo povzemali svetovne trende, vendar pa ne pozabili tudi na naše specifične probleme, kot so pristopi k rekonstrukciji visokonapetostnih stikališč. Žal v zadnjem obdobju na tem področju ni bilo pričakovane aktivnosti in so se referati selili bolj na področje CIRED-a in na področje avtomatizacije in zaščite, kljub temu, da je bilo nakazanih precej zanimivih področnih tem, ki bi jih morali obdelati (primer izkušnje z izgradnjo in obratovanjem s plinom vklopljenih stikališč) ali celo ponovno preverjati (primer novejši koncepti lastne porabe in informatike v stikališčih).« - Ker ste sodelovali pri projektiranju skoraj vseh slovenskih visokonapetostnih razdelilnih transformatorskih postaj, lahko ocenite njihovo kakovost v primerjavi s svetom? »Ko smo začeli leta 1970 s projektiranjem prvih 400 kV stikališč smo se poskušali zgledovati po evropskih konceptih, vendar je bilo teško, kar prevzeti enega izmed njih. Tako smo glede samih shem nekoliko poenostavili nemške koncepte; glede izgradnje smo v prvi fazi predvsem zaradi naprav, ki so nam bile dostopne, uporabili klasično izvedbo z vrvmi, v kasnejših fazah pa smo poskušali uvajati naprednejše izvedbe z uporabo cevi in pantografskimi ločilniki. Stikališča so bila v tistem času prav gotovo v vrhu evropskih izvedb, saj so imela koncept distribuiranega upravljanja po relejnih hišicah, uporabljali smo že prve elektronske zaščite in predhodnice današnjih krmilnih distribuiranih krmilnih naprav. Uporabljene so bile tudi prve sodobne informacijske in teleinformacijske rešitve. Tudi glede kvalitete lahko ocenjujemo, da so bila ta stikališča in so še vedno, ob skrbnem vzdrževanju in zamenjavi opreme na visokem nivoju in nudijo potrebno in zahtevano zanesljivost v našem elektroenergetskem sistemu.« 44 - Sodelujete tudi v pedagoškem procesu in prenašate svoje znanje na mlajše generacije. »Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani sem predaval predmet Projektiranje stikalnih naprav; kasneje je bil združen z drugimi vsebinami. Od ustanovitve ICES – Izobraževalnega centra energetskega sistema leta 1996 predavam predmet Projektiranje in tehniški predpisi, predavam tudi na pripravljalnih seminarjih v organizaciji Elektrotehniške zveze Slovenije za strokovne izpite IZS.« - V pokoju vam ne zmanjka dela. S čim se ukvarjate v prostem času? »Občasno pogodbeno sodelujem pri projektih na IBE, angažiran sem po funkciji na IZS in pri pripravi raznih dokumentov, ki jih izdaja IZS kot pripomočke. Živim v Ljubljani. Rad kolesarim, smučam in plešem …« Drago Papler ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV ABB, d.o.o. Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana Zave�ška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)256-15-97, bogdan@dalen.si, www.dalekovod.hr ISKRA EMECO, d.d. Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija Telefon: +386(4)206-40-00, info@iskraemeco.si ISKRA Sistemi, d.d. Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)513-10-00, info@iskrasistemi.si, www.iskrasistemi.si Siemens, d.o.o. Bra�slavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)474-61-00, info@siemens.si, www.siemens.si SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o. Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija www.dem.si Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija www.eles.si ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija www.eimv.si ELEKTROSERVISI, d.d. Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija info@elektroservisi.si ENDAL, d.o.o. Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia www.endal.si KOLEKTOR ETRA, d.o.o. Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija www.kolektor-etra.si KONČAR, d. d. Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska www.koncar.hr Schneider Electric, d.o.o. Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija www.schneider-electric.si Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o. Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija www.seng.si SIJA, d.o.o. Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija kopac.sija@siol.net 1993 LJUBLJANA 1995 MARIBOR 1997 NOVA GORICA 1999 ROGAŠKA SLATINA 2001 BLED 2003 PORTOROŽ 2005 VELENJE 2007 ČATEŽ 2009 KRANJSKA GORA 2011 LJUBLJANA
© Copyright 2025