1. No category

SLOVENSKO ZDRUŽENJE
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
SPOROČILA
Poštnina plačana pri
poš 1117 Ljubljana
32
OKTOBER
2013
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
CONGRES
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
»Roboti na daljnovodih
so postali realnost«
je bilo sporočilo simpozija CIGRÉ in sestanka
študijskega komiteja B2 »Nadzemni vodi« v
Auckland-u (str. 32)
Tajništvo
Tehnološki park 20
1000 Ljubjana
Tel./faks: 05 997 28 42
E-mail: info@cigre-cired.si
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
Tajništvo:
Tajnica:
Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana, tel/faks: 059972842, info@cigre-cired.si
Administravna tajnica: ga. Milena Petrič (uradne ure: od 8.00 do 12.00)
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
OD LETA 2013 DO LETA 2017
Predsednik:
Generalni tajnik-ca:
Podpredsedniki:
Častni člani Predsedstva
Člani strokovnih organizacij
Predsednik TK CIGRÉ:
Predsednik TK CIRED:
Ski z javnostmi:
mag. Krešimir Bakič, ELES, Ljubljana
Matjaž Osvald, Elektro Ljubljana
mag. Marko Hrast, ELES, Ljubljana
mag. Marko Senčar, Javna agencija za energijo RS, Maribor
prof. dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, FE
Drago Polak, Savske elektrarne, Medvode
Zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec, upokojenec, Ljubljana
mag. Vekoslav Korošec, GZS, Ljubljana
dr. Maks Babuder, Elektroinštut Milan Vidmar
prof. dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze
dr. Franc Žlahč, predsednik NK WEC
dr. Boris Žitnik, Elektroinštut Milan Vidmar, Ljubljana
dr. Zvonko Toroš, Elektro Primorska, Nova Gorica
mag. Drago Papler
Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ
CIGRÉ
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK A1
Sinhroni stroji in problemaka elektrarn
Andrej Tumpej (Dravske elektrarne)
ŠK A2
Transformatorji
dr. Maks Berlec (UL, FE)
ŠK A3
Visokonapetostna oprema
dr. Maks Babuder (EIMV)
ŠK B1
Kabelski vodi
Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)
ŠK B2
Nadzemni vodi
mag. Srečko Lesjak (ELES)
ŠK B3
Postaje
mag. Marko Hrast (ELES)
ŠK B4
Energetska elektronika in DC sistemi
prof. dr. Rafael Mihalič (UL, FE)
ŠK B5
Zaščita, meritve in avtomazacija
dr. Tadeja Babnik (ELPROS)
ŠK C1
Razvoj in ekonomija sistemov
mag. Saša Jamšek (ELES)
ŠK C2
Obratovanje in vodenje sistemov
dr. Pavel Omahen (ELES)
ŠK C3
Okoljska problemaka sistemov
mag. Aleš Kregar (ELES)
ŠK C4
Tehnične značilnos sistemov
prof. dr. Jože Pihler (UM, FERI)
ŠK C5
Regulacija in trg električne energije
dr. Dejan Paravan (GEN-I)
ŠK D1
Materiali in nove preizkusne tehnike
mag. Maja Končan – Gradnik (EIMV)
ŠK D2
Informacijsko komunikacijske tehnologije
Peter Ceferin (SMARTCOM)
ŠK D3
Pametna omrežja (Smart GRIDS)
prof. dr. Miloš Pantoš (UL-FE)
Predsedniki študijskih komitejev CIRED
CIRED
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK 1
Omrežne komponente
Srečko Mašera (Elektro Celje)
ŠK 2
Kakovost električne energije in EMC
mag. Peter Bergant (Elektro Ljubljana)
ŠK 3
Obratovanje, vodenje in zaščita
Milan Švajger (Elektro Ljubljana)
ŠK 4
Razpršeni viri - upravljanje in izkoriščanje energije
Franc Toplak (Elektro Maribor)
ŠK 5
Razvoj distribucijskih sistemov
Miha Žumer (Elektro Gorenjska)
ŠK 6
Trg električne energije v distribuciji
Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana)
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ENAJSTA KONFERENCA
SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – LAŠKO 2013
Drago Papler
11. strokovna konferenca slovenskih elektroenergetikov
je potekala od 27. maja do 29. maja 2013 v Kongresnem
centru hotela Wellness park v Laškem. Organizator konference je bilo Slovensko združenje elektroenergetikov
CIGRÉ-CIRED, ki zastopa slovensko elektroenergetiko v
dveh velikih mednarodnih združenjih CIGRÉ (Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme) in CIRED
- Mednarodni forum profesionalnih distributerjev električne energije ter predstavlja največje nevladno civilno
združenje elektroenergetikov v Sloveniji.
Trajnostni razvoj ima izjemne razvojne
potenciale
Okrog 500 strokovnjakov iz domovine in nekaterih sosednjih
držav je v treh dneh konference v okviru 22 študijskih
komitejev in panelnih razprav spregovorilo o aktualnih
energetskih vprašanjih.
iz vsebine:
• 11. konferenca v Laškem
1
• Obisk TEŠ 6
10
• Zaključki predsednikov ŠK iz Laškega
11
• CIGRÉ-CIRED simpozij
o Smart Grids v Lizboni
28
• CIGRÉ simpozij o daljnovodih
v Aucklandu
32
• 22. konferenca CIRED v Stockholmu
33
• Vabilo na 45. zasedanje CIGRÉ
v Pariz 2014
42
• Ustanovitev regije CIGRÉ – SEERC
44
• Novosti in zanimivosti
45
SPOROČILA Slovenskega združenja energekov CIGRÉ-CIRED, št. 32, oktober 2013, letnik 15
Urednik sporočil št. 32: Matej Čoga
Besedila:
Krešimir Bakič, Drago Papler, Franc Jakl in
predsedniki ŠK CIGRÉ in CIRED
Prevodi:
Milojka Benaissa
Tekstovne korekture: Drago Papler
Naklada:
550 izvodov
ISSN 1408-9378
Priprava in sk:
Studio N, Ljubljana
Slika na naslovnici:
Robot na 220 kV vodu (N. Zeland)
Slika na zadnji strani: izbor slik s konference v Laškem
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo.
1
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor
je bil častni pokrovitelj konference Foto Drago Papler
Trajnostni razvoj postaja razvojna niša, ki ima izjemne razvojne
potenciale ugotavlja predsednik RS Borut Pahor Foto Drago Papler
Predsednik Slovenskega združenja CIGRÉ in CIRED, Krešimir
Bakič je poudaril, da srečanje poleg strokovnega izpopolnjevanja, poglablja poznanstva in izmenjave informacij, kar je
nujno za dobro sodelovanje in delovanje elektroenergetskega sistema. Pomembno je tudi seznanjanje z napredkom
industrije, ki je dosežke in novosti prikazala na razstavnih
prostorih in na posebnih strokovnih predstavitvah.
nih strokovnih organizacij, kot sta CIGRÉ in CIRED je dobra
smer hitrejšega razvoja znanj in inovativnosti. V globalni krizi
potrebujemo razvoj, nove ideje, inovativnost, nova podjetja,
ki najdejo nove tržne niše in prodor na svetovni trg. Za to
imamo dobre zmogljivosti in ta potencial ne smemo zanemarjati, ampak se moramo še bolje organizirati in napredovati.
Elektroenergetika je v evropski politični strategiji v
ospredju, je dejal Borut Pahor, predsednik RS. Energetsko
prestrukturiranje Evrope je nujno ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak zaradi povečanja konkurenčnosti in
splošnega razvoja družbe. Trajnostni razvoj postaja tržna
niša, ki ima izjemne razvojne potenciale. Obnovljivi viri in
učinkovita energetska raba sta priložnost in nuja našega
razvoja. Iz tega bodo nastala nova podjetja, nova delovna
mesta, nove priložnosti sodelovanja na širšem evropskem trgu.
V programu tridnevne konference slovenskih elektroenergetikov, je bilo veliko referatov posvečenih novim tehnologijam in pametnim omrežjem.
Andre Merlin, predsednik mednarodne CIGRÉ, Borut Pahor,
predsednik RS in Krešimir Bakič, predsednik Slovenske CIGRÉ Foto Drago Papler
Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na otvoritveni slovesnosti je poudaril, da
konferenca pomembno prispeva pri reševanju perečih problemov tranzicije, deregulacije sistemov, odpiranja trga z električno energijo in hitrega razvoja tehnologij. Konferenca je z
velikim številom strokovnih prispevkov in interesom po izmenjavi informacij in znanja dober znak za našo prihodnost.
Samo z znanjem in našo samozavestjo bomo vsi skupaj napredovali. Tudi povezanost z Evropo in svetom prek mednarod-
2
»Brez pametnih omrežij bomo težko razvili učinkovitejšo
rabo energije z električnimi vozili. Za tem stoji velika prenova
gospodarstva, nova podjetja in novi poklici. Treba bo tudi
bolj udarno začeti s pilotskimi projekti z novimi vizijami
pametnih omrežij,« je dejal Borut Pahor. Spomnil je na svoj
nedavni obisk na Japonskem, ko je z gospodarsko delegacijo
obiskal tudi podjetje Hitachi, ki je eno najbolj naprednih na
Japonskem, v Evropi pa je dober primer za to – Estonija.
Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je vsem udeležencem konference zaželel uspešno delo, veliko novih
spoznanj in kakovostne zaključke konference, ki ima na
Slovenskem vzorno tradicijo in uspeh.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
mednarodnih povezav,« je poudaril Janez Hrovat, zastopnik Elektro Slovenija, d.o.o., ki poseben izziv vidi v razpršeni
proizvodnji električne energije.
Študenti elektrotehnike ljubljanske in mariborske fakultete so tekmovali za najboljši referat na temo proizvodnje,
prenosa in distribucije električne energije ter trgovanja z
električno energijo.
Upravljanje s sredstvi
Udeleženci na 11 konferenci CIGRÉ-CIRED v Laškem Foto Drago Papler
Konkurenčna energetska dobava in
zanesljiva oskrba
»Do jeseni 2013 moramo sprejeti Energetski zakon. V
nacionalno zakonodajo moramo vnesti načela tretjega
energetskega svežnja. Tudi Nacionalni energetski program
ali koncept je zelo pomemben. Prav tako v tem trenutku
nimamo obnovljivega strateškega dokumenta, a verjamem,
da ga bomo osnovali do konca letošnjega leta, da ga bo
Državni zbor v začetku leta 2014 potrdil,« je dejal Julian
Fortunat iz Direktorata za energijo.
Po 12 letih liberaliziranega trga je pri velikih odjemalcih ločitev omrežja in energije razumljiva in prosta izbira dobavitelja električne energije dejstvo. Med majhnimi odjemalci
je konkurenčna energetska dobava in zanesljiva oskrba še
vedno samoumevna dobrina.
»Po drugi strani pa pri gospodinjstvih to še vedno ni čisto prisotno; gre za samoumevnost in še vedno ne znamo jasno
povedati, da energent in infrastruktura staneta. Slovenija je
imela svojo strukturo naravnano na jugoslovanske razmere in
nam je povezava z evropskim trgom in liberalizacija prinesla
veliko sprememb,« je dejala direktorica Javne agencije RS za
energijo Irena Praček. »Od leta 2009 nismo uspeli implementirati tretjega paketa direktiv in nam kot regulatorju je to
zelo žal, saj smo vpeti in zavezani za implementacijo uredb
EU,« je dejala Irena Praček. Direktivo EU bi morali implementirati že 3. marca 2011 in zamujamo po nepotrebnem.
»Slovenski energetski sistem ima strateško energetsko
pomembno lokacijo v osrednjem delu stare celine. V Elektru Slovenija strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje, za kar
nenehno sledimo in se prilagajamo strateškim načrtom
Osrednja ponedeljkova okrogla miza je obravnavala
aktualno temo Upravljanje s sredstvi v elektrogospodarskih podjetjih. Mednarodna organizacija CIGRÉ je
imela temo upravljanja s premoženjem kot udarno temo v
več študijskih komitejih. Naprimer v študijskem komiteju za
Razvoj in ekonomijo sistemov C1 so tej temi posvetili tretjino časa vseh aktualnih projektov. Tema strategije vzdrževanja je postala zelo aktualna tudi v slovenskih omrežnih
podjetjih. Zato je bil namen delavnice pogledati kaj je
aktualnega na tem področju v sorodnih evropskih podjetjih in kakšno je stanje v Sloveniji. Po deregulaciji elektroenergetskih sistemov in začetku sproščanja trgov električne energije se je zelo povečal interes elektrogospodarskih
organizacij po novih učinkovitejših metodah upravljanja s
sredstvi in celotnim premoženjem podjetij. To se je pojavilo
zlasti v omrežnih podjetjih, ki so regulirana s strani nacionalnih regulatorjev. Ugotovili so, da je možno s sodobnejšimi pristopi prihraniti del sredstev ob ohranjanju enakega
nivoja zanesljivosti oskrbe z električno energijo.
Perspektive slovenske energetike
Za javnost odprta je bila tema Okoljska problematika v
energetskih sistemih v torek, 28. maja 2013. Panelna
razprava v sredo, 29. maja 2013 je bila namenjena Perspektivam razvoja slovenske energetike. Vodila sta jo dr.
Maks Babuder in dr. Peter Novak. V okviru strokovnih
predstavitev je govoril dr. Rajko Pirnat o osnutku Energetskega zakona, dr. Boris Žitnik o problematiki v elektroenergetskem omrežju, dr. Ferdinand Gubina o elektrotehniških predpisih in dr. Franc Cimerman o razvoju na
področju plinskega omrežja.
Potek priprave osnutka Energetskega zakona je predstavil
dr. Rajko Pirnat. Obstoječi osnutek je preveč obširen, zato
bi ga bilo dobro skrajšati in več zadev urediti z drugimi
uredbami in predpisi. Zakona ni smiselno prehitro spreminjati, njegova določila naj bi veljala daljše časovno obdobje.
Zasnovan naj bi bil tako, da bi podpiral razvoj slovenske elektroenergetike in oskrbo odjemalcev z električno energijo.
3
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Zagotoviti bi bilo potrebno čim več virov iz domačih virov,
za kar je v Sloveniji veliko strokovnega znanja in dolgoletnih
izkušenj. Razmišljanja so bila tudi v smeri povečevanja
uvoza električne energije, kjer trenutne razmere na trgu
kažejo nižje cene.
Študentsko tekmovanje
Študenti elektrotehnike ljubljanske in mariborske fakultete so tekmovali za najboljši referat na temo proizvodnje,
prenosa in distribucije električne energije ter trgovanja z
električno energijo. Predstavili so se naslednji avtorji:
01. Peter Jež z referatom »Termična analiza nadzemnega
voda 2 x 110 kV Dravograd – Slovenj Gradec s stališča
varnostnih višin.«
02. Tadej Kesak in Mirza Sarajlić z referatom »Uporaba
sončne energije za proizvodnjo električne energije
s pregledom obstoječega stanja v Sloveniji ter Bosni
in Hercegovini.«
03. Tomaž Kožar z referatom »Vpliv razpršenih virov
energije na napetostni profil in pretoke moči v
distribucijskem omrežju.«
04. Jan Gregorc za referatom »Učinkovita uporaba
podatkov v sistemih naprednega merjenja električne
energije in povezovanje z informacijskimi sistemi.«
05. Teja Hutevec za referatom "Vpliv geometrije vodne
kapljice na jakost električnega polja pri različnih tipih
vodnikov.«
Poudarjeno je bilo, da se na trgu, kjer ni domače proizvodnje
električne energije, cena blaga zelo težko uravnava.
Energetika postaja čedalje bolj elektroenergetika, je dejal
dr. Peter Novak. Če bomo v Sloveniji zmanjševali rabo
električne energije, bo kljub temu njena raba, po vsej verjetnosti, še naraščala. Električna energija nadomešča delo
naših rok, je dejal dr. Maks Babuder. Robot sicer lahko
veliko naredi, vendar ga je treba napajati z električno energijo.
Elektroenergetski sistem ni bil pripravljen in prilagojen za
tako eksplozivno rast obnovljivih virov. Razvoj obnovljivih
virov energije (OVE), je deloma – še posebno pa gradnja
fotovoltaičnih elektrarn, ušla izpod nadzorstva. Za slovenske razmere je količina zgrajenih zmogljivosti dejansko prevelika, kar bo zanesljivo vplivalo na delovanje elektroenergetskega sistema v celoti.
Potrebna bo vpeljava določenih novih konceptov in rešitev,
da ne bo cena prilagoditev previsoka, je menil dr. Boris Žitnik
iz Elektroinštituta Milana Vidmarja. Ključno je, da gredo
nove tehnologije skozi fazo raziskav in demonstracijskih
projektov, saj se bo le tako lahko dosegla uspešna vpeljava
v prakso. Potrebno je izkoristiti domače znanje in domačo
industrijo.
Zelo malo novih predpisov je bilo pripravljeno v zadnjih
dvajsetih letih, je dejal dr. Ferdinand Gubina, častni član
Združenja CIGRÉ-CIRED, predsednik Elektrotehniške zveze
Slovenije in upokojeni profesor iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Elektrotehniški predpisi so zastareli in ne
sledijo hitremu razvoju novih tehnologijo.
Velik razvoj je predviden posodabljanju prenosnega plinskega omrežja in distribuciji plina je v predstavitvi poudaril
dr. Franc Cimerman iz Plinovodov.
Priprava Nacionalnega energetskega programa (NEP) poteka
mimo elektroenergetske stroke. V tem postopku bo potrebno
zagotoviti širšo udeležbo in dati večji prispevek strokovnjakov,
da bi lahko določili ustrezne smeri razvoja energetike.
Priznanja za uspešno delo
slovenskim elektroenergetikom
Za najboljši študentski referat 2013 je bil izbran
referat 05 Teje Hutevec.
4
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je na
11. konferenci podelilo priznanja za uspešno delo slovenskim
elektroenergetikom. Plaketo CIGRÉ za izjemne prispevke v
slovenski elektroenergetiki in mednarodne aktivnosti so prejeli
prof. dr. Jože Pihler z Univerze v Mariboru, Janez Zakonjšek,
mednarodni strokovnjak za zaščito pri RELARTE in Rade
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Kneževič, predsednik uprave Elektra Celje. Priznanje za
življenjsko delo pa je prejel Ivan Leban, dolgoletni projektant
energetskih objektov v Sloveniji pri podjetju IBE.
Posebno priznanje slovenskega Nacionalnega komiteja
CIGRÉ – Ambasador CIGRÉ za širitev elektrotehničnih znanj
in CIGRÉ aktivnosti po svetu je šlo v roke Francozu Andréju
Merlinu, dolgoletnemu vodilnemu strokovnjaku mednarodne
CIGRÉ in evropske elektroenergetike.
Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu so prejeli Žorž Kovačenko iz Elektra Primorska,
Alojz Zupanc iz Elektra Gorenjska in Milan Romih iz MR
Maribor.
Pohvalo za uspešno izveden projekt oziroma aktivnosti v
delu združenja CIGRÉ in CIRED sta prejela Elizabeta Strgar
– Pečenko iz ELES-a in Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn.
Ambasador CIGRÉ Andre Merlin
Andre MERLIN je strokovnjak za energetiko svetovnega formata. Opravljal je številne najodgovornejše
funkcije v Franciji in Evropi. Pred ustanovitvijo trga
električne energije v Evropi in Franciji je opravljal več
vodilnih funkcij v največjem svetovnem elektro-energetskem podjetju EdF. Bil je prvi direktor in ustanovitelj
RTE – francoski operater sistema, soustanovitelj in prvi
predsednik Evropskih operaterjev prenosnih omrežij (ETSO),
posebni svetovalec evropskega komisarja za energetiko, itd. Sedaj je predsednik Konzorcija MEDGRID
(konzorcij za razvoj izmenjave električne energije med
Evropo in Mediteranom), predsednik nadzornega sveta
RTE in predsednik nadzornega sveta francoskega distribucijskega operaterja ter predsednik nadzornega sveta elitne
francoske Fakultete za elektrotehniko (Ecole Superieure
d’Electricite). Leta 2001 je bil Andre Merlin promoviran
v viteza Legije časti, aprila 2009 pa je bil promoviran
v višji rang častnika Legije časti.
CIGRÉ je g. Andre Merlin opravljal skoraj vse funkcije, od
vodje ekspertne skupine, predsednika študijskega komiteja,
predsednika Tehničnega komiteja in nazadnje v obdobju
2008 do 2012 predsednik CIGRÉ – največje svetovne nevladne
organizacije na področju elektro- energetike. Objavil je
več sto strokovnih referatov.
Za njegove izjemne prispevke v širjenju elektrotehničnih
znanj in aktivnostih CIGRÉ mu je Slovenski Nacionalni
komite CIGRÉ podelil posebno priznanje ambasador
CIGRÉ.
Prejemniki priznanj za uspešno delo v slovenskem
elektrogospodarstvu in uspešne projekte ter aktivnosti
v CIGRÉ-CIRED za letop 2013 - Foto Marko Vilfan
Na konferenci so podelili tudi priznanja za najodmevnejše
referate na zadnji konferenci v Ljubljani 2011.
Predstavljeno 250 referatov,
ki so spodbudili strokovno diskusijo
Konferenca je bila organizirana po standardih mednarodne
organizacije CIGRÉ oziroma evropskih kongresov distributerjev CIRED.
Na enajstih konferencah slovenskih elektroenergetikov je
bilo predstavljeno 1332 prispevkov CIGRÉ in 384 prispevkov CIRED, skupno 1716 prispevkov. Na konferenco v
Laškem je bilo sprejetih 250 referatov, od tega 184 referatov s področja CIGRÉ 66, referatov s področja CIRED.
Andre Merlin na 11 konferenci slovenskih elektroenegetikov
- Foto Drago Papler
5
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Priznanje za življenjsko delo Ivanu Lebanu
Ivan Leban je svoje delovno obdobje posvetil elektroenergetski projektni dejavnosti, delu v strokovnih organizacijah in delu pri izobraževanju.
Od leta 1967 do 2010 je deloval v Elektroprojektu, kasneje preimenovanem v IBE, kjer je opravljal najbolj odgovorne funkcije. Ideje in znanje Ivana Lebana je vgrajeno
v mnoge slovenske elektroenergetske objekte.
V začetku kariere se je ukvarjal s projektiranjem
hidroelektrarn, kar nekaj let je sodeloval od idejnega
projekta do uspešne realizacije na HE Piva v Črni gori.
Kasneje se je posvetil izzivu projektiranja prvih 400 kV
stikališč v Sloveniji. To so bila RTP Maribor, RTP Beričevo, stikališče ob NE Krško. Sodeloval je tudi pri projektih za RTP Divača, RTP Podlog. Za prispevke pri
gradnji VN omrežja je dobil plaketo Nikola Tesla.
Osrednji nagrajenec za življenjsko delo
Združenja CIGRÉ-CIRED za leto 2013 je Ivan Leban.
– Foto: Drago Papler
V osemdesetih letih 20. stoletja se je vrnil k projektiranju
hidroelektrarn: HE na Morači v Črni gori, idejni projekt
HE Solkan, HE na sp. Savi, ČHE Požarje, ČHE Kozjak, HE
Fatnica in HE Cernica v BiH. V zadnjih dveh desetletjih je
sodeloval ali vodil projekte pri prenovi hidroelektrarn na
reki Dravi, pri projektu HE Boštanj in HE Blanca in ČHE
Avče ter pri prenovi HE Medvode in HE Moste.
Skozi celotno kariero je aktivno sodeloval v študijskih
komitejih CIGRÉ. Po osamosvojitvi Slovenije je bil dolgoletni predsednik slovenskega študijskega komiteja za
Stikališča. Bil je tudi član mednarodne CIGRÉ in je leta
2010 kot eden od članov z najdaljšim stažem dobil priznanje mednarodne CIGRÉ »Zaslužni član«.
Bil je prvi predsednik Matične sekcije elektroinženirjev
pri Inženirski zbornici Slovenije, kjer se poleg problematike pooblaščenih inženirjev s področje elektrotehnike ukvarja tudi s področjem zakonodaje in standardizacije. V Elektrotehniški zvezi Slovenije je aktiven na
področju priprave predpisov in terminologije.
Sodeloval je tudi v pedagoškem procesu na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani in še prenaša svoje znanje na
mlajše generacije na Višji strokovni šoli za elektroenergetiko ICES in na pripravljalnih seminarjih za strokovne izpite.
250
250
Število referatov
193
193
200
184
184
185
165
150
122 122 118 118
100
90 90
133
108
141
136
122
121
107
83 83
50
63
57
2003
2005
63
58
52
66
25
0
1993
1995
1997
1999
2001
CIGRÉ
CIRED
2007
2009
2011
2013
Skupaj
Grafikon 1: Število referatov na enajstih konferencah slovenskih elektroenergetikov.
Analitski prikaz: Drago Papler.
6
V tehničnem delu so strokovnjaki v
štirih vzporednih dvoranah obravnavali 250 referatov v 16 študijskih komitejih CIGRÉ in v 6 študijskih komitejih
CIRED za distribucijska omrežja. Veliko
število referatov in želje po sporočanju
o svojem delu je pokazatelj odličnosti
slovenske elektroenergetske stroke in
pozitiven signal za našo prihodnost.
Referati so spodbudili strokovno
diskusijo. Na laški konferenci je pretok
tehničnega znanja s predstavljenimi
projekti, raziskavami, rešitvami potekal med strokovnjaki, ki so razpravljali
o strokovnih temah in medsebojno
izmenjali izkušnje.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
V tehničnem komiteju CIGRÉ je
bilo največje zanimanje za
študijske komiteje:
A1 Rotacijski stroji in problematika
elektrarn (20 prispevkov),
B2 Nadzemni vodi
(20 prispevkov),
C1 Ekonomika in razvoj
elektroenergetskih sistemov
(19 prispevkov),
C5 Elektroenergetski trg in
regulacija (17 prispevkov),
B3 Razdelilne postaje
(15 prispevkov),
C3 Okoljska problematika
elektroenergetskih sistemov
(13 prispevkov),
D2 Informacijske tehnologije in
telekomunikacije v
elektroenergetskih sistemih
(13 prispevkov),
B4 Enosmerni prenosi in energetska
elektronika (10 prispevkov),
V tehničnem komiteju CIRED je
bil največji odziv v študijskih
komitejih:
ŠK 3 Obratovanje, vodenje in
zaščita distribucijskih omrežij
(19 prispevkov),
ŠK 4 Razpršeni viri, upravljanje in
izkoriščanje energije
(16 prispevkov).
Zap.
št.
Število referatov v letu
Študijski komite
2007 2009 2011 2013
1
CIGRÉ ŠK A1 Rotacijski stroji in problemaka elektrarn
8
8
6
20
2
CIGRÉ ŠK A2 Transformatorji
7
2
6
8
3
CIGRÉ ŠK A3 Visokonapetostna oprema
7
3
5
4
4
CIGRÉ ŠK B1 Energetski kabli
5
7
9
9
5
CIGRÉ ŠK B2 Nadzemni vodi
9
12
15
20
6
CIGRÉ ŠK B3 Razdelilne postaje
5
2
4
15
7
CIGRÉ ŠK B4 Enosmerni prenosi in energetska elektronika
6
8
4
10
8
Zaščita, avtomazacija in meritve elektroenergetskih
CIGRÉ ŠK B5 sistemov
10
9
6
8
9
CIGRÉ ŠK C1 Ekonomika in razvoj elektroenergetskih sistemov
12
10
11
19
10
CIGRÉ ŠK C2 Obratovanje in vodenje elektroenergetskih sistemov
16
16
10
8
11
CIGRÉ ŠK C3 Okoljska problemaka elektroenergetskih sistemov
10
9
17
13
12
CIGRÉ ŠK C4 Tehniške značilnos elektroenergetskih sistemov
5
3
10
8
13
CIGRÉ ŠK C5 Elektroenergetski trg in regulacija
8
8
15
17
14
Materiali in nastajajoče preizkusne tehnike v
CIGRÉ ŠK D1 elektroenergetskih sistemih
3
1
2
3
15
Informacijske tehnologije in telekomunikacije v
CIGRÉ ŠK D2 elektroenergetskih sistemih
10
9
11
13
16
CIGRÉ ŠK D3 Pametna omrežja
-
-
10
9
17
CIRED ŠK 1
Omrežne komponente
11
12
10
9
18
CIRED ŠK 2
Kakovost električne energije in EMC
9
13
10
5
19
CIRED ŠK 3
Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij
20
14
13
19
20
CIRED ŠK 4
Razpršeni viri, upravljanje in izkoriščanje energije
7
6
7
16
21
CIRED ŠK 5
Razvoj distribucijskih omrežij
8
6
7
8
22
CIRED ŠK 6
Organizacijske veščine vodstva
8
7
5
9
Skupaj Študijski komiteji CIGRÉ
121
107
141
184
Skupaj Študijski komiteji CIRED
63
58
52
66
Skupaj vsi Študijski komiteji CIGRÉ in CIRED
184
165
193
250
Preglednica 1: Število referatov po posameznih študijskih komitejih
Zahvala sponzorjem
Zasedenost dvoran med predstavitvami je bila zelo dobra.
– Foto: Drago Papler
Slovensko združenje elektroenergetikov
CIGRÉ in CIRED se zahvaljuje sponzorjem in
donatorjem konference za sodelovanje in
podporo na naši 11. bienalni konferenci
elektroenergetikov v Laškem. Z njihovim
sodelovanjem je bila konferenca bogatejša za
številne nove informacije o uporabnih
tehnologijah in nova spoznanja o inovacijah in
storitvah v energetskem sektorju. Pričakujemo
njihovo sodelovanje tudi v letu 2015.
7
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Plaketa CIGRÉ
Janezu
Zakonjšku
Plaketa CIGRÉ
Radu Kneževiću
Rade Knežević je trenutno predsednik
uprave Elektro Celja in
predsednik Interesnega združenja Elektrodistribuje Slovenije.
Njegova kariera je
strogo povezana z
elektrotehnično stroko.
Od začetka je bil softverist v Elektrokovini
in kasneje, leta 1981
Rade Knežević, prejemnik
prišel v elektrodistriplakete CIGRÉ - Foto Drago Papler
bucijo, v Elektro Celje.
Najprej je vodil področje zvez, daljinskega vodenja in
poslovne informatike, kjer se je izkazal z odličnimi
razvojno orientiranimi rezultati. Sledil je tehnološkemu
razvoju in vedno zagovarjal strokovne in racionalne
rešitve za elektrodistribucijo. V Študijskem komiteju
D2 (Informacijsko-komunikacijske tehnologije v energetiki) CIGRÉ je dolgoletni avtor in recenzent. Aktivno
sodeluje tudi s CIRED-om. Elektro Celje je kolektivni član
pariške CIGRÉ od leta 1992.
Janez Zakonjšek je
priznan mednarodni
strokovnjak za zaščito
elektroenergetskih
naprav in sistemov.
Že v začetku kariere je
bil na več odgovornih
funkcijah vodje projektov za zaščito v Iskra
Janez Zakonjšek, prejemnik
Avtomatiki (npr. pro- plakete CIGRÉ - Foto Drago Papler
jekt Turčija), kasneje
pri ABB Relays na Švedskem in od leta 2005 do 2010
kot podpredsednik ABS Holdinga iz Rusije. Zaščita in
avtomatizacija sistemov sta zaznamovala njegovo življenje.
V 80-tih letih 20. stoletja je sodeloval v pedagoškem
procesu na Fakulteti za elektrotehniko. Objavil je več
kot 60 strokovnih del. Je aktivni član CIGRÉ od leta
1977. Bil je član več delovnih skupin v mednarodnem
študijskem komiteju za zaščito, za kar je prejel leta 2012
ugledno mednarodno priznanje Tehničnega komiteja
CIGRÉ za izjemne prispevke v delovanju na področju
zaščite elektroenergetskih sistemov.
Model delovanja našega Združenja je podoben delovanju
pariške CIGRÉ z upoštevanjem slovenske zakonodaje.
Združenje ima 225 individualnih članov in 41 podpornih
kolektivnih članov. V tekočem letu 2013 se je povečalo
Zbor članov združenja slovenskih
elekroenergetikov
V torek, 28. maja 2013 je potekal Zbor članov
Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRÉ in CIRED v Modri dvorani Kongresnega
centra hotela Wellness park v Laškem.
20
20
20
8
Število referatov
16
13
13
14
12
10
9
10
8
8
9
8
8
9
8
8
9
5
6
4
4
3
2007
2009
2011
CIRED 6
CIRED 4
CIRED 5
CIRED 3
CIRED 2
CIRED 1
D2
Študijski komiteji
D3
D1
C5
C4
C2
C3
C1
B4
B5
B3
B2
A3
B1
A2
A1
2
0
Predsednik Krešimir Bakič je podal poročilo o
dosedanjem delu Združenja CIGRÉ-CIRED in
ocenil, da je bilo opravljeno delo v letu 2012
skladno z načrti, narejen je velik napredek v informiranju članstva s posodobitvijo spletne strani
Združenja.
19
17
15
16
Skupščino je odprl predsednik Združenja CIGRÉCIRED Krešimir Bakič. Za predsedujočega zbora
članov je predlagal Vekoslava Korošca. za overovatelja zapisnika Draga Paplerja in za člane
volilne komisije Petra Ceferina, Pavla Omahna
in Matjaža Keršnika.
19
18
2013
Grafikon 2: Število referatov po študijskih komitejih na konferencah v letih
2007, 2009, 2011 in 2013. Analitski prikaz: Drago Papler.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Plaketa CIGRÉ
prof. dr.
Jožetu Pihlerju
Prof. dr. Pihler je
vrhunski strokovnjak
za stikalne tehnologije
in redni profesor na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Univerze v Mariboru.
Od začetka kariere
je deloval v Tovarni
za stikalne naprave
Prof. dr. Jože Pihler, prejemnik
(TSN) v Mariboru in
plakete CIGRÉ - Foto Drago Papler
od leta 1988 deluje na
Univerzi na področju tehnike visokih napetosti in električnih aparatov ter naprav. Je vodja laboratorija za
energetiko na Inštitutu za močnostno elektrotehniko. Vzgojil je več doktorjev, magistrov in inženirjev,
ki so prevzeli odgovorne funkcije v slovenskem elektrogospodarstvu. Od leta 1992 je član CIGRÉ in
CIRED. Aktivno deluje v več tehničnih odborih IEC.
članstvo za 6 novih individualnih članov. Trenutno stanje
članstva je 192 individualnih članov (od tega je 38 upokojenih članov), 27 zaslužnih članov in 6 častnih članov.
Skladno s pravnimi akti Združenja je predsedstvo predlagalo
skupščini imenovanje petih častnih članov: Ivana Lebna,
Maksa Babudra, Jožeta Voršiča, Konrada Lenasija in
Petra Žunka ter sedem novih zaslužnih članov in sicer:
Igorja Papiča, Gorazda Štrumbergerja, Tomaža Moharja,
Dejana Matvoza, Leona Valenčiča, Greorgija Zlatareva
in Srečka Lesjaka.
Združenje izvaja tudi posredništvo pri plačevanju članarin
za Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme –
CIGRÉ s sedežem v Parizu. V letu 2012 je bilo 52 individualnih članov, en član v kategoriji mladih članov (do 33 let
starosti) in 8 kolektivnih članov.
V pariški organizaciji CIGRÉ je aktivnih 15 članov od možnih
16 študijskih komitejev. Za tehnično organizacijo distributerjev CIRED so prispevali 12 slovenskih strokovnih referatov
na zadnjem kongresu v Stockholmu 2013. Združenje izdaja
tudi knjige in sodeluje v drugih aktualnih strokovnih dogodkih,
kar ni primer v večini držav članic CIGRÉ in CIRED.
Dr. Franc Jakl je podal poročilo Nadzornega sveta združenja
s pregledom finančnega poslovanja Združenja CIGRÉ-CIRED v
letu 2012.
Za naslednje štiriletno mandatno obdobje 2013–2017 je bil
glede na uspešnost delovanja Združenja CIGRÉ-CIRED dodeljen
tretji mandat dosedanjemu predsedniku mag. Krešimirju
Bakiču, kar omogoča Statut Združenja. Krešimir Bakič je
sprejel kandidaturo, skupščina pa predlog potrdila.
Zahvalil se je članom dosedanjega mandata Predsedstva in
vsem članom komisij za njihovo delo v preteklem obdobju
2009-2013. Za člane Predsedstva za mandatno obdobje
2013 – 2017 so bili izvoljeni: dr. Boris Žitnik (predsednik
TK CIGRÉ), dr. Zvonko Toroš, (predsednik TK CIRED), mag.
Marko Hrast (podpredsednik za prenos), Matjaž Osvald
(podpredsednik za distribucijo), Drago Polak (podpredsednik za proizvodnjo), prof. dr. Igor Papič (podpredsednik
za izobraževanje, industrijo in standarde), mag. Marko Senčar
(podpredsednik za regulacijo in trge), prof. dr. Anton Ogorelec
(častni član), prof. dr. Maks Babuder (častni član), mag.
Vekoslav Korošec (častni član), prof. dr. Ferdinand Gubina
(Elektrotehniška zveza), Franc Žlahtič (NC WEC Slovenija)
ter generalni tajnik Združenja, ki ga bo predsednik naknadno
predlagal Predsedstvu.
Za člane Nadzornega sveta so bili izvoljeni naslednji kandidati prof. dr. Rafael Mihalič (predsednik), Drago Papler
(član) in Djani Brečevič (član).
Za člane komisije za priznanja so bili izvoljeni: predsednik
prof. dr. Jože Voršič in člani, prof. dr. Franc Jakl, mag.
Vekoslav Korošec, dr. Stane Vižintin in dr. Dejan Paravan.
Za člane komisije za pritožbe so bili izvoljeni predsednik
Ivan Leban in člana mag. Matija Nadižar in Metod Brešan.
Zbor združenja je sprejel načrt dela v prihodnjih dveh letih
ter prisluhnil pobudi članov v zvezi z možnostjo reorganizacije nacionalnih konferenc in vključitvijo možnih izboljšav.
Dr. Pantoš je predlagal, da se obstoječe recenzije referatov
preoblikujejo v strokovna poročila poročevalcev študijskega komiteja po modelu delovanja matrične organizacije
mednarodne CIGRÉ in CIRED-a.
Matej Čoga predstavil delovanje prenovljene spletne strani,
ki sedaj omogoča članom, da s pomočjo svojega e-maila in
številke članstva, ki se nahaja na članski izkaznici, pridobijo
vse referate, in druge dokumente Združenja v celotnem
času delovanja od leta 1993.
9
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
STROKOVNA EKSKURZIJA OBISK TEŠ 6
Prof. dr. Franc Jakl
V okviru 11. konference slovenskih elektroenergetikov, ki je potekala v dneh
27.–29. maja 2013 v kongresnem centru hotela Wellness park v Laškem, je
bil zadnji dan konference organiziran terenski ogled gradbišča TEŠ 6. Zanimivega ogleda se je udeležilo okoli 20 udeležencev. Po uvodnem prijaznem
nagovoru in izrečeni dobrodošlici s strani predstavnika TEŠ-a ter po izvršeni
detajlni proceduri varnostnega osebja, se je lahko pričel ogled gradbišča.
Gradbišče je resnično impozantno. Čeprav je trenutno takrat delalo na
celotnem gradbišču blizu 500 delavcev, jih zaradi velikega obsega sicer
dokaj strnjenih objektov dejansko ni bilo čutiti. Opazen pa je bil hrup gradbenih strojev in montažne mehanizacije na posameznih objektih. Pogled od
spodaj navzgor na pravkar zgrajen nov hladilni stolp vrtoglave višine 165
metrov ti dejansko vzame sapo in hkrati začutiš neverjetne dimenzije takšnega
orjaškega objekta nasproti majhnosti človeka. Ob tem pa je treba izraziti vso
spoštovanje delavcem, ki so bili udeleženi pri tej gradnji vključno s projektanti
in nadzornim osebjem.
V neposredni bližini je bila v zaključni fazi izgradnja kotlovnega objekta (nekaj
deset metrov nižji objekt od hladilnega stolpa) z zgradbo, kjer bo nameščena
turbina in generator s pripadajočo pomožno opremo, zgradba razžvepljevalne naprave, objekti z napravami za tekoči transport premoga ipd.
Nekaj podatkov o bloku TEŠ 6
Odločitev o gradnji 600 MW bloka 6 je padla že pred desetimi leti (po javno
dostopnih podatkih junija leta 2004), ko je bil sprejet strateški razvojni načrt
TEŠ-a, temelječ na veliki skrbi za okolje kot nadaljevanje ekološke sanacije, ki
se je pričela že leta 1983. Začetek gradnje novega bloka 600 MW datira v leto
2010. Novi blok 600 MW bo postopoma nadomestil tehnološko zastarele in
ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Gre za nacionalno pomemben
projekt, ki je bil uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa
in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki
ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008. Spomladi 2009
pa je bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo. Moč na pragu bloka 6 znaša 545,5 MW,
specifična poraba na pragu je predvidena 8.451 kJ/kWh, obratovalne ure s
polno močjo so predvidene 6.500 ur/leto, življenjska doba 40 let, število zaposlenih 200, proizvodnja premoga iz Premogovnika Velenje bo omogočena iz
leta 2025 na leto 2054, cena premoga bazira na 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ),
skupni termični izkoristek bloka 6 je 43 % (za stari blok 1, 3 moči 55 MW znaša
26 %, za blok B5+PLT moči 387 MW znaša 35,8 %).
Blok 6 bo za enako količino proizvedene energije porabil približno za 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije v okolje bistveno nižje. Blok
6 bo pri enaki količini proizvedene energije emitiral v okolje za 35 odstotkov
manj CO2 kot trenutni bloki Termoelektrarne Šoštanj (stari del 1,2 kg CO2/kWh,
novi blok 0,85 kg CO2/kWh). Izpusti SO2 se bodo zaradi še učinkovitejših naprav
za razžveplanje dimnih plinov v primerjavi z obstoječimi bistveno zmanjšali in
bodo pod 2000 t na leto (iz 400 mg/Nm3 na 100 mg/Nm3). Podobno znižanje
10
je predvideno pri emisiji NOx, kjer
bo prav tako pod 2000 t na leto (iz
500 mg/Nm3 na 150 mg/Nm3), znižanje emisije prahu pod 400 ton/leto
(leta 1993 preko 8.000 ton/leto, leta
1998 preko 2.000 ton/leto).
Z izgradnjo šestega bloka TEŠ se bo
generalno gledano zmanjšala stopnja
onesnaženosti okolja, izboljšala kakovost in energetska učinkovitost ter
bo elektrarni omogočeno doseganje
skladnosti z mednarodnimi standardi
najboljših razpoložljivih tehnologij
BAT (Best Available Technology).
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
POROČILA PREDSEDNIKOV ŠK –
ZAKLJUČKI KONFERENCE LAŠKO 2013
SEKCIJA CIGRÉ
Študijski komite ŠK A1 Rotacijski stroji in problematika elektrarn
Predsednik:
Andrej Tumpej
Tajnik:
mag. Ladislav Tomšič
Strokovni poročevalci: Andrej Tumpej,
mag. Ladislav Tomšič
Prednostne teme:
PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in
izkušnje v obratovanju
• Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije,
hlajenje, odpadna toplota
• Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev
• Poboljšanje izkoristkov
• Monitoring obratovanja
PT 2: Live management (revitalizacije in
rekonstrukcije)
• Razne meritve, obnove in vzdrževanje
PT 3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri
• Dobre prakse MHE
• Biomasa
• SPTE
• Sončne elektrarne
PT 4: Novi projekti in rešitve
• Metode merjenja vetra
Predstavitev referatov je bila dobro obiskana – 55 udeležencev, glede na to, da smo prejeli precejšnje število
referatov in sicer 20 ter dokaj omejen čas za predstavitev
2,5 ure je ostalo časa kvečjemu za njihovo predstavitev
za razpravo je časa zmanjkalo.
Zaključki:
1. Prispevki so pokrivali predvsem prve tri teme. Kot
posledica obstoječega stanja na področju investicij se
pozna, da ni bilo prijavljenih odmevnejših referatov
s področja novogradenj in obnov. Največji poudarek
je bil na vzdrževanju obstoječih strojev in naprav ter
poudarek na zagotavljanju njihove dobre kondicije za
obratovanje.
2. Pri razpršeni proizvodnji se še vedno pozna krč na
področju umeščanja MHE v prostor in je novogradenj
zelo malo - premalo. Vlaganje v sončne elektrarne je
doseglo v preteklem letu svoj vrh, kar ima za posledico, da se bo potrebno sedaj, ko podporna shema ni
več tako odprtih rok do teh investicij, posvetiti
vzdrževanju obstoječih elektrarn. Na področju SPTE
še vedno nekoliko stopicamo na mestu in ne znamo
po mojem mnenju dobro zložiti zgodb za uspešno
obratovanje le teh (dobava energenta, kontinuiran
odvzem toplote, infrastruktura).
3. Komisija v sestavi: Vojislav Vujanovič, Andrej Kovač,
mag. Ladislav Tomšič, je izbrala najboljši referat na
zasedanju ŠK A1: referat avtorjev Aleš Kirbiš, Rudi
Polner: A1-8 Prenova HE Zlatoličje.
Poročilo pripravil: Andrej Tumpej
Študijski komite ŠK A2 Transformatorji
Predsednik:
prof. dr. Maks Berlec
Tajnik:
Istok Jerman
Strokovni poročevalci: prof. dr. Konrad Lenasi,
mag. Andrej Jurman,
dr. Damijan Miljavec,
mag. Juso Ikanović
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja
transformatorjev (izračun obremenitve
izolacije, dodatnih izgub, prenosa toplote,
mehanskih obremenitev).
PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in
diagnostika.
PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti
transformatorjev (uporaba sprejemljivejših
materialov, zmanjševanje izgub, zmanjševanje
hrupa).
Zaključki:
V študijskem komiteju A2 je bilo obravnavanih vseh
osem prispelih referatov. Največ, kar 6, jih je bilo s
področja prednostne teme 1, po en referat pa je pokrival prednostni temi 2 in 3.
Največ referatov so prispevali strokovnjaki iz tovarne
transformatorjev Kolektor Etra v Ljubljani, razumljivo,
kar pet referatov v prednostno temo 1, enega pa v prednostno temo 3. V prednostno temo 1 sta prispevala še
referat strokovnjaka iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. K prednostni temi 2 je bil zelo dobrodošel referat, ki sta prispevala strokovnjaka iz EiMV. Opazno je
bilo, da nobenega referata niso prispevali strokovnjaki
iz slovenskega elektrogospodarstva, prav tako tudi ne iz
velikih industrijskih porabnikov električne energije.
Temu morda botruje neprimerna izbira prednostnih
11
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
tem. Zato za prihodnjo konferenco predlagam ponovno uvrstitev prednostne teme z naslovom: Transformator v obratovanju (življenjska doba, vzdrževanje, vrste
in vzroki poškodb, popravila, novi postopki revitalizacije).
Poleg tega predlagam, da vodstvo ŠK A2 aktivneje spodbudi strokovno javnost k sodelovanju tudi pri tej prednostni temi.
Zasedanje študijskega komiteja A2 je bilo na programu
popoldne, zadnji dan konference, poleg tega je istočasno
potekala tudi strokovna ekskurzija v TEŠ 6. To je bil razlog
za zelo maloštevilno udeležbo občinstva, ki pa je bilo zelo
odzivno. Postavljena so bila zanimiva vprašanja in razvijala
se je živahna razprava, za katero pa je žal, kljub temu, da
smo se odpovedali odmoru, zmanjkovalo časa.
Najodmevnejši referat na zasedanju ŠK A2 smo izbrali s
pomočjo glasovalnih lističev. Metoda izbire se v tem
primeru ni izkazala za najbolj primerno, ker je bilo občinstva malo, prav tako nekateri udeleženci niso poslušali
vseh referatov. Oddano je bilo vsega 23 glasovnic, z
zelo enakomerno porazdeljenimi glasovi. Največ glasov
(35 %) je prejel referat A2-01 z naslovom Razvoj in izdelava
400 kV transformatorja avtorjev Boruta Prašnikarja in
Andreja Jurmana.
Poročilo pripravil: Istok Jerman
Študijski komite ŠK A3 Visokonapetostne naprave
Predsednik: prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme
PT 1: Zanesljivost in življenjska doba VN opreme
PT 2: Okoljsko sprejemljiva VN oprema
PT 3: Zagotavljanje kakovosti VN opreme
V okviru ŠK A3 so bili prijavljeni in predstavljeni štirje referati.
A3-01 J. Hrastnik: Modeliranje odvodnikov
prenapetosti
A3-02 M. Oblak, M. Bečan, I. Kobal, V. Vuga: Korona
na 400 kV snopastih vodnikih
A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje
tehničnih parametrov elektro opreme
daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško
A3-04 M. Babuder, S. Vižintin, I. Kobal: Obnašanje
kontaktov kovinskih struktur
Prvi članek A3-01 obravnava matematično modeliranje
srednje napetostnega ZnO prenapetostnega odvodnika.
Sklada se s prvo ali tretjo prednostno temo. S pomočjo
tridimenzionalnega modela je mogoče ugotavljati električno, tokovno in termično porazdelitev v odvodniku.
Prikazano je, na kakšen način bi bilo mogoče ugotavljati
in signalizirati stanje odvodnika v obratovanju.
12
Naslednje tri članke bi lahko uvrstili v vsako od treh prednostnih tem. Vsi obravnavajo tematiko, ki je povezana z
raziskavami ob izgradnji novega 400 kV daljnovoda Beričevo – Krško. Prispevka A3-02 in A3-03 opisujeta reševanje problema korone. Prvi predvsem na snopu vodnikov,
drugi pa na izolatorskih verigah. Reševanju tega pojava se
je posvetilo veliko pozornosti, saj gre za občutljivo temo
povezano z negativnimi vplivi daljnovoda na okolje. Prikazano je bilo, da je mogoče s tehničnimi ukrepi korono
učinkovito omejiti. Tema zadnjega članka A3-04 so električni spoji kovinskih elementov na daljnovodnem stebru.
Zaradi prevajanja toka in varnosti mora biti zagotovljena
dobra prevodnost. To lahko ovira sloj barvnega nanosa.
Preskusi z visokimi izmeničnimi in udarnimi tokovi so
pokazali, da lahko pride tudi do termičnih poškodb na
posameznih stičnih mestih.
Prevladujejo članki s področja izgradnje in obratovanja
elektroenergetskega sistema, manj pa jih prispeva industrija. To kaže na pomanjkanje razvoja pri proizvajalcih VN
naprav. Verjetno se stanje še ne bo kmalu spremenilo.
Za najboljši članek ŠK A3 na konferenci 2013 je bil izbran
A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje
tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV
2 x 400 kV Beričevo – Krško.
Izbran je bil na podlagi pogovorov in odločitve predsednika ŠK A3.
Poročilo pripravil: Stane Vižintin
Študijski komite ŠK B1 Energetski kabli
Predsednik:
Iztok Bartol, univ. dipl. inž.
Tajnik:
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž.
Strokovni poročevalec: Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž.
Prednostne teme:
PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter
konektorskih elementov.
PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
Zaključki:
V ŠK B1 je bilo obravnavanih devet referatov s pestrimi
diskusijami.
Prednostne teme so bile, z izjemo PT 2 Novi projekti VN
kablov v tujini in doma, vse zastopane. Najaktualnejša je
bila PT3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov,
kjer so bili predstavljeni kar štirje referati.
Sicer pa so bile vse teme izredno zanimive in so na kratko
predstavljene v nadaljevanju.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Prvi referat obravnava večno dilemo odločitve pri projektiranju 20 kV kablovodov, torej ali je tehnično in ekonomsko bolj primerno uporabiti enožilne ali trižilne 20
kV kable. Predstavljeni so kriteriji za odločitev, kdaj
kabel in kdaj nadzemni vod ter izbira načina polaganj
glede na položaj kabla. Opisani so tudi kriteriji za odločitev, kdaj EKK in kdaj ne. Smernice za izbiro tras kablovodov glede na okolje ter karakter zemljišča.
V drugem referatu avtor ugotavlja, da se je v desetletju
uporabe in polaganja XLPE VN kablov v Sloveniji pokazala
specifičnost in posebnosti tal, zemljin in ostalih dejavnikov, ki direktno ali posredno vplivajo na življenjsko dobo
kablov. Izkazale so se posebnosti in raznolikost v primerjavi z drugimi »kabelskimi« državami. Zato se je že
oblikovalo nekaj smernic, ki lahko nakažejo tipizacijo ali
celo standardizacijo postopkov polaganja kablov. Tretji
referat se ukvarja z diagnostiko na kablih. Preskušanje in
izvajanje diagnostike izolacije kablovodov je zelo pomembno s stališča zagotavljanja obratovalne zanesljivosti SN
distribucijskih omrežij. Standardi določajo le izvedbo
napetostnega preskusa z uporabo ene izmed oblik preskusne napetosti. Priporočljivo je, če se preskušanje na
novo položenega kabla nadgradi z uporabo metod za
kabelsko diagnostiko, s katerimi je mogoče oceniti stanje
kabelske izolacije. Te je smiselno uporabiti že takoj po
polaganju kabla in izdelavi kabelskih zaključkov, saj so
izhodiščne referenčne vrednosti bistvenega pomena za
diagnosticiranje stanja izolacije kablovoda skozi njegovo
življenjsko dobo. Izbira metode za kabelsko diagnostiko
je odvisna predvsem od dolžine kabla, tipa oziroma vrste
kabelske izolacije, tipa in števila kabelskih spojk ter njihove lokacije, podatkov o obratovalnih parametrih, preobremenitvah, izrednih obratovalnih stanjih, številu
defektov in vzrokih zanje ter podatkov o popravilih.
Nadaljnji referati prikažejo izkušnje elektrodistribucijskih
podjetij in NEK pri uporabi diagnostičnih metod na
kablih. Kabli sicer imajo omejeno življenjsko dobo ter jih
je/bo potrebno prej ko slej zamenjati, vendar nam diagnostične metode ponujajo odlično orodje pri načrtovanju dinamike zamenjave, ki ni pogojena zgolj s starostjo kablov.
Podan je tudi pregled zahtev za izvedbo dobrih tokovnih
spojev v NN in SN kabelski mreži. Torej, kako mora biti
izveden kvaliteten spoj med kabelskimi čevlji in vodniki
ter med kabelskimi čevlji in priključnim mestom na
napravi. Opisani so najbolj pogosto uporabljani kabel
čevlji v NN in SN kabelskem omrežju, po katerih standardih so izdelani, kakšen material je potreben ter kako
so izdelani ter kakšni problemi se pojavljajo pri montaži
in obratovanju.
V preferenčni temi večžilnih kablov je podana primerjava
polaganja trižilnega in enožilnega kabla na primeru
kablovoda 20 kV Novi Lazi – Morava. Navedeni so vzroki
in prikazane prednosti odločitve o polaganju trižilnega
kabla na kraškem terenu.
Zelo odmeven pa je bil članek v preferenčni temi problematike kabliranja VN vodov:
Zaradi prestavitve prostozračnega portala 110 kV oljnega
kabla KB RTP Center - TE-TOL v Termoelektrarni Toplarni
Ljubljana je bilo potrebno skrajšati trifazni oljni kabel
(položen 1977) ter ga z enožilnimi XLPE-kabli povezati v
obstoječe 110 kV plinsko oklopljeno polje stikališča TETOL. Po našem vedenju je to za slovenski prostor predstavljalo izdelavo prve spojke med 110 kV oljnim in XLPE
kablom. Referat obravnava pridobljene izkušnje pri pripravi potrebnih podatkov za izdelavo PZI projekta ter
izbiro izvajalca izdelave spojke, kot tudi izkušnje pri sami
izdelavi spojke. Predstavljene so zahteve proizvajalca in
montažerja spojke za pripravo kabelskih tras, montažnega
prostora in ostalih pogojev za izvedbo del. Obravnavana
so pripravljalna dela in preizkusi, sam potek in tehnologija
izdelave spojke ter meritve ob izdelavi spojke in spuščanju v pogon. Opisana je tudi tehnična rešitev prestavitve
ozemljitev in prenapetostnih odvodnikov.
Komisija v sestavi Iztok Bartol in Matjaž Keršnik je izbrala
najodmevnejši referat na zasedanju ŠK B1: Izkušnje pri
spajanju 110 kV oljnega in XLPE kabla v TE-TO Ljubljana, avtorji S. Menart, B. Žibert, M. Drolc.
Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik
Študijski komite ŠK B2 Nadzemni vodi
Predsednik:
mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž.
Tajnik:
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž.
Strokovna poročevalca: prof. dr. Franc Jakl,
mag. Srečko Lesjak
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala
na daljnovodih (predvsem termične
obremenljivosti, monitoring, utrujenost
materiala ipd) – 3;
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in
vetrovne obremenitve vezano na DV – 2;
PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v
okolje – 4;
PT 4: Izolacija daljnovodov – 1;
PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in
vzdrževanje daljnovodov – 5;
PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja,
tehnične rešitve, testiranje, okvare) – 2;
PT 7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov – 3.
Zaključki:
1. V študijskem komiteju je bilo obravnavano 20 od 25
najavljenih referatov, in sicer vezanih na posamezne
prednostne teme, kot je zgoraj označeno pri vsaki PT
13
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
14
1 do PT 7. Pri tem je bilo med drugim izpostavljeno,
da naj bodo strokovni poročevalci v bodoče bolj
pozorni pri selekcioniranju referatov, ki ne obravnavajo zadovoljive strokovne problematike. Sicer pa iz
obravnav izhajajo v nadaljevanju navedeni zaključki.
Zadnje pridobljene izkušnje na umeščenih in novo
zgrajenih daljnovodih v prostoru kažejo na to, da
mora investitor že v najzgodnejših fazah umeščanja
daljnovodov v prostor intenzivno in sprotno sodelovati ter voditi postopke med ministrstvi, projektanti,
inštituti, upravljavci omrežij vključno z zgodnjem
reševanjem vseh tehničnih detajlov in istočasni ustrezni komunikaciji z javnostjo. Le kompleksno vodenje
umeščanja in izgradnje daljnovodov iz enega mesta
lahko da dobre rezultate.
Sprejeta sta standarda za električne nadzemne vode
izmenične napetosti do 45 kV in nad 45 kV. Pospešiti
je potrebno zakonsko uveljavitev obeh standardov s
sprejemom novega slovenskega pravilnika. V EU je že
v veljavi skupen evropski standard za projektiranje in
gradnjo nadzemnih vodov nad 1 kV.
Izvedeno je bilo prvo projektiranje 110 kV daljnovoda
po novem standardu. Pri tem projektiranju se je
pokazalo kar nekaj problematike in dilem. V bodoče
bo potrebno precej pozornosti nameniti določitvi
parametrov obtežb, ki jo povzroča veter, poenotiti bo
potrebno žledne obtežbe, uskladiti bo potrebno kontrolo dimenzioniranja z Evrokodom 3.
V Sloveniji bomo morali poskrbeti za ustrezno spremembo metodologije in določanje zahtevane zanesljivosti grajenega DV ter pripravo ustrezne metodologije zajemanja in obdelave podnebnih podatkov. Vse
to bo potrebno implementirati v nacionalne posebnosti (NNA) združenega standarda SIST EN 50341-1 2013.
V zadnjih desetih letih se je zgodil velik tehnološki
napredek na področju vodnikov za nadzemne vode.
Temu je sledil tudi razvoj standardov, vendar ne s
tako hitrostjo kot materiali za vodnike in metode
testiranja. Nove smeri razvoja vodnikov v smeri nizko
povesnih vodnikov je potrebno tudi v Sloveniji
spremljati preko sprejemanja standardov in jih implementirati v objekte.
Izkušnje, ki so bile pridobljene pri izgradnji daljnovodov v zadnjih letih, naj bodo upoštevane pri bodočih umeščanjih tovrstnih objektov v prostor in projektiranju ter tudi pri sami gradnji (npr. poligonalni
jekleni stebri, helikopterska tehnologija gradnje idr.).
Zaradi vse večjih potreb po večjih prenosnih zmogljivostih obstoječih daljnovodov in hkratnih zahtevah po ohranjanju prostora se kažejo zahteve po
povečevanju zmogljivosti obstoječega omrežja oz.
koridorjev. Predlaga se multidisciplinarno sodelovanje vseh strok že od faze umeščanja objekta v prostor, istočasno izdelave študiji, projektne dokumen-
tacije, ki bo znotraj vplivnih območij našla najboljše
tehnične rešitve izgradnje novih daljnovodov ob upoštevanju novih standardov in predpisov. Dopuščati je
potrebno možnost zamenjave obstoječih daljnovodov s kompaktiranimi višje napetostnimi daljnovodi.
9. Izvedeno je bilo kar nekaj raziskav sodobnih tehnologij za daljinsko opazovanje razmer na nadzemnih
vodih, s poudarkom na sistemski integraciji podatkov
v same procese vodenja omrežja in v napredne
sisteme za vizualizacijo stanja v omrežju. Izvedene so
bile primerjave različnih meritev in ocen temperature
vodnika za dinamično ocenjevanje obremenjevanja
daljnovodov. Primerjave kažejo, da različni pristopi
podajo podobne rezultate. Te primerjave bodo v
pomoč pri nadaljnji izbiri tehnologij in pri implementaciji v slovenske objekte.
Komisija v sestavi Miha Bečan, Bogdan Ravnikar in Borut
Vertačnik je po podrobnem pregledu vseh izdelanih
referatov enoglasno izbrala kot najodmevnejši referat z
naslovom: Primerjava rezultatov meritev in izračunov
temperatur vodnika, pridobljenih iz različnih merilnih
sistemov, nameščenih na istem daljnovodu, katerega so
izdelali avtorji Gašper Lakota, Jan Kostevc, Boštjan Barl,
Miran Marinšek, Janko Kosmač.
Poročilo pripravil: Srečko Lesjak
Študijski komite ŠK B3 Razdelilne postaje
Predsednik:
mag. Marko Hrast
Tajnik:
mag. Marko Testen
Strokovni poročevalci: Mitja Novak,
Marko Testen,
Marko Hrast
Prednostne teme:
PT 1: Izkušnje pri gradnji in projektiranju s plinom
izoliranih stikališč
PT 2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov
obstoječih stikališč
PT 3: Problematika obnove stikališč
Zaključki:
1. V študijskem komiteju smo s področja prednostne
teme PT1 obravnavali 4 referate. Gradnja s plinom izoliranih stikališč se je v zadnjih letih močno razmahnila
in je pri nas že močno uveljavljena. Poznavanje tehnologije, tehničnih in tehnoloških značilnosti in uveljavljene projektantske rešitve naprav stikališča ne
predstavljajo več velikih izzivov. So pa referati izpostavili veliko inovativnih rešitev pri reševanju prehodnih stanj, ki jih je potrebno obvladovati pri rekonstrukcijah stikališč. S tehnologijo s plinom izoliranih
stikališč je možno rešiti tudi problem povečanja prenosne zmogljivosti in fleksibilnosti obratovanja z
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
vgradnjo dvo-sistemskih zbiralk, kar je obravnavano v
referatu B3-02. Prikazani so bili tudi zanimivi pristopi
pri gradnji s plinom izoliranih stikališč v Belorusiji.
2. S področja prednostne teme PT2 so prispeli 4 referati. Tehnologija sekundarnih sistemov razdelilnih
postaj zelo hitro napreduje, kar predstavlja velik izziv
obratovalcem, vzdrževalcem, projektantom in izvajalcem rekonstrukcij obstoječih stikališč. Pri tem je
zelo pomembno natančno načrtovanje prehodnih
stanj in pazljivost pri izvedbi ukrepov za preprečitev
prenapetosti v sekundarnih tokokrogih. Poseben izziv
predstavlja tudi varnost naprav lastne rabe.
3. Problematika obnove stikališč – PT3 je prinesla zelo
raznoliko problematiko. 7 prispelih referatov je obravnavalo tehnološke izzive s področij sanacije koronskega efekta, rekonstrukcij stikališč v specifičnih pogojih (NEK) ter montaže in zagona VN odklopnikov. Več
referatov je izpostavilo šibko normativno ureditev na
področju varstva pri delu pod napetostjo in počasno
prilagajanje predpisov sodobnim tehnologijam.
Izbrana je bila komisija v sestavi mag. Marko Testen,
mag. Rado Ferlič in Miha Žumer, ki je izbrala najodmevnejši
referat: Damjan Seme, Viktor Lovrenčič, Janez Podjaveršek, Simon Štrigl z naslovom: Čiščenje srednje-napetostnih kabelskih prostorov in kablov po poplavah.
Poročilo pripravil: Marko Hrast
Študijski komite ŠK B4 Enosmerni prenosi in energetska elektronika
Predsednik:
prof. dr. Rafael Mihalič
Tajnik:
dr. Boštjan Blažič
Strokovni poročevalci: prof. dr. Grega Bizjak,
doc. dr. Urban Rudež,
dr. Matej Rejc,
prof. dr. Rafael Mihalič
Prednostne teme:
PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v
EES
PT 2: Povezava Slovenskega in Italijanskega EES z
visokonapetostno enosmerno povezavo
PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega
transformatorja v Divači
PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta
FACTS
Zaključki in ugotovitve:
1. Kljub temu, da se z raziskovanjem FACTS tehnologije
in njene vloge in vpliva v EES raziskovalci po svetu
intenzivno ukvarjajo že okrog 30 let je, kakor se je
izkazalo preko prispevkov, še vedno odprtih nekaj
osnovnih teoretičnih vprašanj od vpliva na napetostno
stabilnost v smislu bazične teoretične predstavitve do
modelov za analize pretokov moči.
2. Zelo zanimiva je postala v našem prostoru možnost
prenosa električne energije z enosmernimi povezavami; približno polovica prispevkov je obravnavala to
tematiko. Pospešek temu je dala nedvomno pobuda
za proučitev možnosti komercialne enosmerne povezave med Slovenijo in Italijo.
3. Kot posledica prejšnje točke je bilo izpostavljeno
vprašanje namestitve AC in HVDC sistemov na iste
stebre. To vprašanje zaenkrat še nima odgovora in je
eno od osrednjih področij raziskovanja na področju
prenosa električne energije po svetu.
4. Enosmerni prenosi problematiko vplivov na okolje
definirajo popolnoma na novo, če jo primerjamo s
klasičnimi daljnovodi.
5. Izkazalo se je, da zaradi izjemnih dinamičnih lastnosti tudi dvojno napajane stroje, konkretno agregat
ČHE Divača, lahko pojmujemo kot elemente FACTS.
Regulacijska elektronika namreč omogoča 4-kvadrantno obratovanje in zelo hitro modulacijo moči.
6. Elementi močnostne elektronike so poglavitni element pametnih omrežij.
7. FACTS tehnologija predstavlja po eni strani temelj
omrežij prihodnosti in pogoj za vključevanje visokega deleža razpršene proizvodnje, ki jo lahko zaradi
lastnosti samo po sebi štejemo tudi med FACTS tehnologijo, po drugi strani pa se pojavljajo dileme v
zvezi z obratovanjem EES, v katerem postaja relativni
delež rotirajočih mas vedno manjši.
Komisija v sestavi Mag. Urban Peterlin IBE, Drago Škamperle (ELES Divača) in Aljoša Deželak ELES je za najodmevnejši referat izbrala Ref. B4-08: Vpliv enosmernih
tokov HVDC povezav na okoliško infrastrukturo avtorjev Dušana Huča in Rafaela Mihaliča.
Poročilo pripravil: Rafael Mihalič
Študijski komite ŠK B5 Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
Predsednik:
dr. Tadeja Babnik
Tajnik:
Igor Kurent
Strokovni poročevalci: dr. Jurij Curk,
Igor Kurent,
Janez Zakonjšek,
dr. Tadeja Babnik
Prednostne teme:
PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na
koordinacijo zaščitnih sistemov in
avtomatizacijo
• Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje
in obratovanje EES-a.
• Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve
zaščit, adaptivne zaščite
• Aplikacije /funkcije
15
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
•
Procesno vodilo: nekonvencionalni
instrumentni transformatorji, združevalne
enote (Merging Units), inteligentna stikališča
• Komunikacije, omrežja, informacije
PT 2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za
zaščito in avtomatizacijo
• Aplikacijske zahteve
• Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850,
• Vprašanja glede internetne varnosti (Cybersecurity)
• Standardizacija
PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in
meritev EES.
PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u
povezani z delovanjem/nedelovanjem
zaščitnih sistemov
V ŠK B5 je bilo obravnavanih osem referatov z diskusijami.
Zaključki:
1. Digitalne simulacije v realnem času in v zaprti zanki
omogočajo preizkušanje sekundarne opreme in njihovega vpliva na delovanje celotnega EES-a. Takšne
simulacije predstavljajo nepogrešljivo orodje pri analizi obnašanja sistema in so nujne, če v realnem
sistemu takšnih preizkusov ni mogoče izvesti.
Z digitalnimi simulacijami v realnem času in v zaprti
zanki bi se lahko izvajali testi delovanja distančnih in
ostalih zaščit pred njihovo vgradnjo v transformatorsko postajo. Na ta način bi bile nastavitve zaščitnih
relejev optimalne že od začetka njihove uporabe in bi
se lahko izognili njihovemu nepravilnemu delovanju.
2. V slovenskem 110 kV omrežju je enopolni APV implementiran na večini daljnovodov, medtem ko se tripolni APV uporablja le redko. Z aktiviranjem tripolnih
APV-ja s kontrolo sinhronizma bi povečali stabilnost
obratovanja EES-a.
3. Nova generacija zaščit oklopljenih stikališč, ki deluje
na principu detekcije električnega loka, je zelo hitra
v primerjavi z ostalimi zaščitami in zmanjšuje neposredno škodo na visokonapetostni opremi in ogroženost ljudi v neposredni bližini.
4. Širša uporaba modernih zaščitnih naprav (IED-jev) se
je začela po letu 1990. IED-ji zahtevajo drugačen pristop vzdrževanja, saj omogočajo visoko stopnjo samonadzora in takojšnje obveščanje o morebitnih napakah
ter posledično njihovo hitro odpravo. Vzdrževanje
sistema je razdeljeno na več medsebojno povezanih
ukrepov kot so analize okvar, analize delovanja, redni
preizkusi, sistematično dokumentiranje. Izziv je določanje maksimalno dopustnega preizkusnega intervala,
saj se želi skrajšati čas neodkritih napak na minimum
in zmanjšati obremenjevanje naprav s prepogostimi
rednimi preizkušanji.
Poročilo pripravila: Tadeja Babnik
16
Študijski komite ŠK C1 Ekonomika in razvoj sistemov
Predsednik:
Tajnik:
Recenzenti:
mag. Saša Jamšek
Andrej Bučar
mag. Uroš Salobir,
Andrej Bučar,
Aleksander Polajner,
mag. Saša Jamšek
Prednostne teme:
PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah.
• Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v
kontekstu evropske energetske politike.
• Razvoj obnovljivih virov energije in nove
potrebe širitve električnih omrežij.
PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi.
• Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih
podjetij (Asset Management) z upoštevanjem
novih pristopov v proizvodnji, prenosu in
distribuciji.
• Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi
tehnologijami.
PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za
večjo konkurenčnost.
• Ekonomika v elektrogospodarstvu.
• Tarifni sistemi.
• Omrežnine.
• Globalni in lokalni vplivi na cene električne
energije in kako omogočiti večjo
konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu s
pametno energetsko politiko.
Zaključne misli:
Na zasedanje ŠK CIGRÉ C1 je bilo prijavljenih 20 referatov.
Prispelo je 19 referatov, ki so uspešno prestali recenzije.
Načrtovanje in razvoj v novih razmerah, novi pristopi pri
upravljanju s sredstvi ter ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost so glede na število
prijavljenih referatov aktualne prednostne teme. Referati
so pokrivali tematiko vseh treh prednostnih tem.
Večina referatov je bila s področij PT 2 in PT 3. Nekateri
referati so pokrivali obe temi, saj sta povezani z ekonomiko. Spodbuden je porast števila referatov v primerjavi
z 10. konferenco na temo upravljanja s sredstvi (Asset
Management), ki očitno postaja vse bolj aktualna tematika
tako v okviru CIGRÉ kot drugih strokovnih združenj (napr.
ENTSO-E). Tudi PT 1 je pokrivalo kar nekaj referatov.
Načrtovanje in razvoj v novih razmerah je prinesel nekatere
nove poglede na vpliv trendov evropskega energetskega
sektorja na naše prenosno omrežje ter predstavil nekatere dolgoročne izzive. Predstavljeni so bili tudi učinki
trendov implementacije posameznih tehnologij na doseganje nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Predstavljena je bila informacijska podpora ravnanju s
sredstvi. Sledil je sklop vezan na obratovalno statistiko
in vzdrževalno problematiko s prenovo pravilnika o
vzdrževanju. Poenotenje izrazoslovja na področju
vzdrževanja je bila zelo odmevna tema. Predstavljena je
bila nova ENTSO-E metodologija ovrednotenja stroškov
in koristi za prenos, ki je še v razvojni fazi. Tej temi je sledil
prikaz problematike dolgoročnega zagotavljanja terciarne
rezerve v Sloveniji ter financiranje projektov pametnih
omrežij.
Zaključni sklop je bil povezan s tarifami, analizo cen za
uporabo omrežja in fotovoltaiko.
Izbor najodmevnejšega referata:
Po zasedanju študijskega komiteja je komisija v sestavi:
dr. Andrej Gubina, mag. Saša Jamšek in Andrej Bučar izbrala
najodmevnejši referat zasedanja ŠK C1 in sicer C1–12 –
Poenotenje izrazoslovja na področju vzdrževanja na
ELES-u naslednjih avtorjev: mag. D. Bokal, R. Ferlič, R.
Maruša, L. Belak, D. Malek, P. Ogrizek. Kriteriji za izbor
so bili razen kakovosti referata tudi aktualnost teme in
zanimanje v avditoriju, ki se je odražalo v diskusiji.
Poročilo pripravil: Saša Jamšek
Študijski komite ŠK C2 Obratovanje in vodenje sistemov
nenadnega porasta zmogljivosti sončnih elektrarn.
Dejstvo je, da bo celovito obvladovanje tega problema še potrebno rešiti (v kombinaciji z uvedbo vse
bolj pametnih omrežij), kar je sicer rešljivo, vendar to
za Slovenijo prav gotovo ne bo poceni.
2. Tudi metode nadzora oziroma vodenja EES se vse
bolj prilagajo dejanskim razmeram z vse več bolj ali
manj naključne proizvodnje iz manjših, ne-reguliranih, obnovljivih virov. ELES npr. v zadnjih letih že vse
bolj uvaja dopolnitev mehanizma sekundarne regulacija s pomočjo izravnave trenutnih odstopanj med
regulacijskimi območji različnih sistemskih operaterjev. Tudi proizvajalci sistemov za centre vodenja
že ponujajo tem problemom prilagojene rešitve.
Strokovna komisija strokovnih poročevalcev v sestavi dr.
Janko Kosmač, Zoran Marčenko in dr. Pavel Omahen je
za najbolj odmeven predstavljeni referat v ŠK C2 izbrala
referat z naslovom Vpliv proizvodnje električne energije
iz obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema avtorjev Darka Kramarja in Franca
Kropca.
Poročilo pripravil: Pavel Omahen
Študijski komite ŠK C3 Okoljska problematika elektroenergetskih
sistemov
Predsednik:
dr. Pavel Omahen
Tajnik:
Zoran Marčenko
Strokovni poročevalci: dr. Janko Kosmač,
Zoran Marčenko,
dr. Pavel Omahen
Predsednik:
Tajnik:
Recenzenti:
Prednostne teme:
1. Analiza motenj v dobavi električne energije ter
vzdrževanje bilance proizvodnja-poraba ob vse
večjem obsegu naključne proizvodnje v sistemu.
2. Metode za izboljšanje nadzora nad
obratovanjem slovenskega EES ter koordinacija
izmenjave informacij med posameznimi
operaterji interkonekcije.
3. Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES
za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in
frekvence v njem.
Prednostne teme:
PT 1: Vrednotenje variant
PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov
PT 3: Vključevanje deležnikov
PT 4: Zakonodaja
Na študijskem komiteju je bilo predloženih, recenziranih
in predstavljenih 13 referatov: največ jih je obravnavalo zmanjševanje negativnih vplivov, več jih je obravnavalo vključevanje deležnikov in dva sta predstavila
metode vrednotenja variant.
Zaključki:
Vse tri prednostne teme je odlično pokrilo 9 prispelih referatov, največ iz ELES, sicer pa tudi iz FE, EIMV, Siemens in
eden iz Kosova. Osnovne zaključne misli iz predstavitev in
obravnave prispelih referatov lahko strnemo v naslednje:
1. Zaradi pozitivnega učinka prečnega transformatorja
v Divači velikih globalnih problemov v slovenskem
omrežju glede obratovanja v interkonekciji ni več.
Pojavlja pa se vse večji problem obvladovanja bilance
proizvodnja-poraba v njem, predvsem zaradi dokaj
Ugotovitve in zaključki:
1. Primerjava variant predstavlja multidisciplinarno
aktivnost, kjer je v uporabi in razvoju več metod.
Posebej zahtevna so: vrednotenje družbene sprejemljivosti in ekonomsko vrednotenje vseh vplivov
ter zagotavljanje objektivnosti pri ocenjevanju
nemerljivih vplivov. Pri vrednotenju variant so vse
bolj v uporabi multikriterijske analize. Nujno bo
spremljati razvoj novih metod vrednotenja variant v
tujini in jih prilagoditi domačim razmeram.
mag. Aleš Kregar
Minče Mandelj
Cveto Kosec,
Minče Mandelj,
Aleš Kregar
17
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
2. Pojavlja se dvom, da so napovedani pretirani negativni vplivi elektroenergetskih objektov na naravo,
zato bo v bodoče nujno vlagati napore v preverjanje
dejanskih vplivov novih objektov nanjo in primernosti omilitvenih ukrepov. Koristne bi bile: revizija
Nature 2000, nadomestne habitate naj upravlja
ZRSVN in poenotiti obravnavo vplivov v EU, posebej
pa še na območju cele Slovenije.
3. Predstavljeni so bili omilitveni ukrepi visokonapetostnih povezav v prostor kot na primer: razporeditev in barvanje stebrov, arheološke raziskave, zasaditev vegetacije in drugi. Priporoča se kritično
sledenje praksam v tujini, saj se v Sloveniji vzpostavlja praksa, kakršne ni še nikjer v EU ali v svetu. Opazna je neenotna praksa ocenjevanja enakih vplivov
na različnih območjih Slovenije.
4. Obravnavana je bila izpostavljenost prebivalstva EMS
in predstavljene so bile raziskave in meritve s tega
področja. Posebej je bil predstavljen dozimetrični
izračun izpostavljenosti nosečnic in otrok v bližini
transformatorske postaje.
5. Predstavljeni sta bili mikrolokacijska analiza in 3D
vizualizacija EMS nadzemnih vodov, ki bo posebej
uporabna za predstavitve splošni populaciji.
6. Prikazan je bil postopek optimizacije in predlog izbora
snopa 400 kV vodnikov s stališča E, B in hrupa.
7. Nazorno so bili predstavljeni modeli in preverjanje
skladnosti z meritvami na terenu obremenitve zunanjega zraka energetskih objektov.
8. Predstavljen je bil primer dobre prakse zgodnjega in
večkratnega sodelovanja javnosti pri pripravi NEP, po
katerem bi se bilo koristno zgledovati pri podobnih
projektih v prihodnosti. Sam NEP pa kljub temu po
večletnemu usklajevanju še vedno ni sprejet.
9. Predstavljeni so bili rezultati analize obsežnih večletnih anketiranj deležnikov o uporabi obnovljivih virov
energije. Z anketiranjem in analizami bi bilo koristno
nadaljevati tudi v prihodnosti, ker bi bili rezultati
zanimivi za elektroenergetski sektor v celoti.
10.Predstavljena je bila problematika umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor s poudarkom na
ustanavljanje služnosti v javno korist in pristope k
reševanju problematike pravice graditi za obstoječe
objekte. Podani so predlogi: spremembe zakonodaje,
predstavitev potreb po omrežjih v javnosti, olajšati
sodelovanje javnosti pri umeščanju, poenotenje glede
višine odškodnin med vsemi podjetji, ki gradijo
omrežja in uvesti okoljski pregled obstoječih objektov.
11.Kot primer dobre prakse je bil predložen referat in
predstavitev prehoda za vodne organizme na HE
Arto – Blanca.
Na zasedanju so bili udeležencem razdeljeni anketni listi.
Nihče od prisotnih ni podal pisnega vprašanja. Na podlagi
14 vrnjenih anketnih listov je bil izbran kot najodmevnejši
18
referat: C3-10 M. Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R.
Vončina: Ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega
zraka energetskih objektov. Dvema udeleženkama so
bili posredovani zaprošeni referati.
Poročilo pripravil: Aleš Kregar
Študijski komite ŠK C4 Tehniške značilnosti elektroenergetskih
sistemov
Predsednik:
prof. dr. Jože Voršič
Tajnik:
mag. Milan Vižintin
Predsednik študijskega komiteja je začel zasedanje v
ponedeljek, 27. maja 2013 ob 11. uri v dvorani 1. Prisotnih
je bilo 39 članov komiteja (podpisi; občasno tudi več).
Zaradi delitve termina s CIGRÉ ŠK A1 in CIRED ŠK1 in
Panela 1 (Novosti v daljnovodni tehniki) niso mogli vsi
ves čas biti prisotni v dvorani.
Dnevni red:
1. Pregled dela CIGRÉ ŠK C4
2. Prednostne teme
3. Glasovanje za najboljši referat
4. Izvolitev novega predsednika CIGRÉ ŠK4 Tehniške
značilnosti elektroenergetskih sistemov
5. Sklep posvetovanja
Prednostne teme: Power Quality, Electromagnetic Compatibility (EMC), Insulation co-ordination, Lightning,
Advanced Tools for the analysis of power system performance, Power systems dynamic performance models
and analysis.
Predstavitev referatov z vprašanji in razpravo – sklepi:
• nekatere rešitve so možne, zaradi gotovosti
obratovanja pa težko izvedljive
• uredba za priklop sončnih elektrarn je
prestroga – zahteva razmerje med KS močjo
priključne točke in med močjo vira 200, za
obločne peči zadošča 80!
• preskok po trdni snovi in skozi plin je težko
primerjati. Zaradi slabega poznavanja
vrednosti parametrov v opisanih procesih je
zadovoljiva tudi vsaj kvalitativna skladnost
rezultatov ocene po uporabljenem modelu z
eksperimentalno dobljenimi.
• nadgradnja informacijam o meritvah in testih v
posameznih laboratorijih bodo podatki o
izkušnjah in usposobljenosti za reševanje
problemov odpornosti na EMC motnje.
• vpliv induktivnosti kablovodov in daljnovodov
na delovanje plinskega odvodnika je upoštevan
z računanjem energije (inovacija).
• v opazovanju elektroenergetskega sistema je
elektrarno praktično nemogoče opisati kot
kompleksen sistem (preobsežno).
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
•
odlična ideja (slovenska iznajdljivost)!
Nenamenska uporaba kupljenega programa.
• vstopni parametri za računalniško obdelavo so
pridobljeni z nekaterimi poenostavitvami, tako
se dejanske vrednosti razlikujejo od simulacij.
Glasovanje za najboljši referat: glasovali so lahko vsi prisotni. Največ točk je dobil referat C4-08 Analiza prehodnih
pojavov v elektroenergetskem sistemu s programskim
paketom NEPLAN avtorjev Damijan Kopše, Urban Rudež,
Rafael Mihalič, Mitja Pšaker, Uroš Salobir, ki ga je predstavil prvo napisani avtor Damijan Kopše.
Izvolitev novega predsednika CIGRÉ ŠK4: Za novega
predsednika so (po predhodnem soglasju članov predsedstva CIGRÉ) vsi prisotni soglasno podprli red. prof. dr.
Jožeta Pihlerja iz Laboratorija za energetiko UM FERI.
Sklep posvetovanja: Zasedanje je dosedanji predsednik
končal z besedami: hvala vsem prisotnim za sodelovanje;
hvala podjetjem, družbam, in ustanovam za reševanje
problemov s sodobnimi rešitvami; hvala avtorjem za
pisanje prispevkov, da so o takih rešitvah obvestili nas
vse; hvala organizatorjem 11. srečanja slovenskih elektroenergetikov. Posebej se v vašem imenu in osebno
zahvaljujem predsedniku CIGRÉ – CIRED gospodu Bakiču
za … (težko je opisati, našteti)… vse!
Poročilo pripravil: Jože Voršič
Zaključki:
1. Prispevki so pokrivali predvsem prvo in tretjo temo.
Največji poudarek je bil predvsem na zelo aktualni
prvi temi, kjer so bila predstavljen različna mnenja
glede vpliva OVE na delovanje EES in delovanje trga
električne energije. Diskusija je jasno pokazala, da so
spremembe nujne in da regulativa v preteklih letih ni
sledila dogajanjem na trgu. Nujno bo potrebno prevetriti podporno shemo.
2. Predstavljena sta bila dva pomembna regulativna
procesa (namen, trenutno stanje) na nivoju EU in
sicer integracija evropskega trga električne energije
(IEM) ter nova regulativa vezana na izboljšanje učinkovitosti trga in preprečevanje zlorab, REMIT. Prav
tako je bilo v okviru tretje teme predstavljeno delovanje izravnalnega trga v Sloveniji, učinki in rezultati
mehanizma za obračun odstopanj, kot tudi stanje
konkurenčnosti med dobavitelji električne energije.
Komisija v sestavi: dr. Dejan Paravan in Borut Rajer, je
izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK C5: referat
avtorja A. Šavli: Namen bilančnega obračuna in njegov
vpliv na trg z električno energijo.
Poročilo pripravil: Dejan Paravan
Študijski komite ŠK C5 Elektroenergetski trg in regulacija
Študijski komite ŠK D1 Materiali in nove tehnologije v
elektroenergetskih sistemih
Predsednik:
dr. Dejan Paravan
Tajnik:
mag. Borut Rajer
Strokovni poročevalci: dr. Dejan Paravan,
mag. Borut Rajer
Prednostne teme:
PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in SPTE
• Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE –
prednosti in pomanjkljivosti
• Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno
• Trgovanje z zelenimi certifikati
PT 2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po
doseganju ciljev učinkovite rabe energije (URE)
• Novi produkti in storitve povezane z URE
• Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v
kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo
oskrbo odjemalcev električne energije?
PT 3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga
električne energije v Sloveniji?
• Izkušnje in učinki trga električne energije v
zadnjih 12 letih
• Integracija slovenskega trga v skupni notranji
evropski trg električne energije – stanje in
priložnosti v bodoče
Razprava je bila dobro obiskana, prisotnih je bilo 50 slušateljev.
Predsednik:
Tim Gradnik
Tajnik:
Marja Mulej
Strokovni poročevalci: Tim Gradnik,
Marja Mulej,
mag. Maja Končan-Gradnik
Prednostne teme:
PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične
metode v elektroenergetiki.
PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih,
elektroprevodnih in konstrukcijskih materialov
v elektroenergetiki.
Zaključki:
V ŠK D1 so bili predstavljeni trije referati, vsi na temo
novih metod za diagnostiko energetskih transformatorjev.
V prvem referatu (Detektor gorljivih plinov v energetskem
transformatorju) je bila predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja detekcijo okvar in zaščito
energetskih transformatorjev. V drugem referatu je bil
predstavljen novo razviti sistem za sprotni nadzor energetskih transformatorjev (on-line monitoring), v tretjem
referatu pa so bile predstavljene izkušnje z obstoječim s
sistemom stalnega nadzora energetskih transformatorjev v omrežju ELES-a.
19
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
V diskusiji je bila načeta tema povečanja zanesljivosti in
točnosti ocenjevanja preostale življenjske dobe transformatorjev na podlagi podatkov sistemov sprotnega
nadzora, vendar se diskusija zaradi časovnih omejitev ni
razvila. Izbor najboljšega referata zaradi premajhnega
števila predstavljenih referatov ni bil izveden.
Poročilo pripravil: Tim Gradnik
Študijski komite ŠK D2 Informacijske tehnologije in telekomunikacije
Predsednik:
Peter Ceferin
Tajnik:
mag. Roman Pirnat
Strokovni poročevalci: Ferdinand Valenčak,
Jernej Brglez
Prednostne teme:
PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in
rešitve za elektroenergetska podjetja
• Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier
Ethernet, IP/MPLS v luči telekomunikacijskih
omrežij za pametna omrežja (SmartGrids) –
rešitve, lastnosti,standardi, izvedeni projekti,
izkušnje
• Uporaba dostopovnih omrežij različnih
tehnologij (xDSL, FTTH, BPL,...) in javnih TK
omrežij za potrebe pametnih omrežij –
tehnološke rešitve, razpoložljivost in varnost
pri njihovi uporabi
• Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za
odjemalce v sistemu pametnih omrežij
• Migracija TK omrežij iz TDM (podatki,
telefonija) v Ethernet/IP sisteme – rešitve,
primeri in pridobljene izkušnje na projektih
• Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih
TK sistemih
• Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih
podjetjih – praktične izkušnje
• TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104
ter IEC 61850
PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v
elektroenergetskih podjetjih
• Računalništvo v oblaku (cloud computing) v
elektroenergetskih sistemih
• Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja
v Informacijskih sistemih elektroenergetskih
podjetij
• Informacijske platforme za poslovne in
procesne aplikacije v elektroenergetskih IT
sistemih – projekti in pridobljene izkušnje
• Informacijske rešitve za nove storitve za
končne odjemalce v pametnih omrežjih
(SmartGrids)
20
Zaključki:
Sprejetih je bilo 13 referatov, ki so ustrezali zahtevam
preferencialnih tem. Referati so bili predstavljeni na seji
študijskega komiteja, na podlagi razprave pa so bili sprejeti naslednji zaključki:
1. Praksa gradnje telekomunikacijskih omrežij v slovenskih elektrogospodarskih podjetjih kaže na praktično popolno uveljavitev tehnologij Ethernet in IP,
glede česar je bilo še pred nekaj leti zaslediti dobršno
mero pomislekov. Razvoj, širok nabor realiziranih
omrežij doma in po svetu in posledična zrelost tehnologij tudi za zagotavljanje visoke razpoložljivosti TK
storitev v elektroenergetskih sistemih omogočajo
koriščenje pridobljenih znanj in izkušenj za nadaljnji
razvoj tehnoloških usmeritev v slovenskih elektroenergetskih podjetjih. Sklop prispevkov je prikazal
tako praktične izkušnje in uporabo tehnologij Ethernet, IP in IP/MPLS kakor tudi njihovo umestitev glede
tehničnih in stroškovnih parametrov v slovenskih
elektrogospodarskih podjetjih.
2. Kot ena ključnih vrzeli za načrtovanje in gradnjo
pametnih omrežij v elektrodistribucijskih podjetjih je
bila v preteklosti zaznana pomanjkanje ustreznih
telekomunikacijskih dostopovnih sistemov. Na tem
področju je bil od prejšnje konference zaznan kvaliteten in pomemben premik, saj so na voljo praktične
izkušnje in znanja pri načrtovanju in implementaciji
širokopasovnih radijskih dostopovnih sistemov v tehnologiji WiMAX, ki omogočajo povezljivost do TP
postaj, kot enega ključnih segmentov pri razvoju tehnoloških rešitev pametnih omrežij za elektrodistribucijska podjetja, kot so AMI, vodenje in integracija
ravni TP postaj, itd. Na voljo je sicer širok nabor radijskih sistemov, tudi ozkopasovnih ter žičnih tehnologij, katerih razvoj in implementacijo pričakujemo
tudi v obdobju do naslednje konference.
3. Integracijo sistemov, kjer se različni segmenti znotraj
sistema pametnih omrežij medsebojno prepletajo
in zahtevajo izmenjavo podatkov na različnih ravneh in med različnimi deležniki, je možno učinkovito
in odprto izvajati samo na podlagi standardiziranih
rešitev in standardov, ki omogočajo povezovanje.
Globalna standardizacijska telesa so v zadnjem
obdobju izdelala ali dopolnila vrsto standardov, na
podlagi katerih je možno izvajati integracijske procese, npr. v okviru modela CIM, ki je tudi v slovenskih
elektroenergetskih podjetji že znan in tudi uporabljen v konkretnih projektih, kot npr. integracija različnih baz za potrebe EMS.
4. Mehanizmi in rešitve za zagotavljanje varnosti v elektroenergetskih IKT sistemih (ang. Cyber Security) so
glede na prikazane vsebine v referatih dosegli visoko
stopnjo zavedanja o njihovi pomembnosti, posledično
pa je bila implementirana vrsta rešitev, ki elektroenergetskim podjetjem zagotavljajo varovanje IKT infrastrukture in informacij, ki se prenašajo znotraj le-te.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Izbor najboljšega referata v okviru ŠK D2 je bil izveden
na podlagi glasovanja znotraj seje študijskega komiteja.
Kot najboljši referat v ŠK D2 za konferenco v letu 2013
je bil tako izbran referat D2-06: Mešana IKT omrežja za
potrebe aktivnih omrežij Elektro Gorenjske, avtorjev
Tomaža Mavca, Aleša Blaznika, Aleša Sirnika in Draga
Novaka.
Poročilo pripravil: Peter Ceferin
Študijski komite ŠK D3 Sistemski pogledi na pametna omrežja
Predsednik:
prof. dr. Miloš Pantoš
Tajnik:
prof. dr. Andrej Gubina
Sejo sta vodila predsednik in tajnik študijskega komiteja,
predstavitve 9 referatov in diskusijo je spremljalo približno 100 udeležencev, kar kaže na veliko zanimanje za
problematiko, povezane s pametnimi omrežji. Seja je
bila organizirana tako, da se je iz predstavitev uvodnih,
preglednih referatov prešlo na predstavitev konkretnih
rešitev, na koncu pa je sledila še predstavitev izkušenj
strokovnjakov na pilotskih projektih.
Uvod v sesijo je predstavljal referat družbe Elektro
Gorenjska, d.d., ki je podal pregled razvoja aktivnih
omrežij. Beseda je tekla tudi o vplivu aktivnih omrežij na
optimizacijo procesov v distribuciji. Sklep tega dela je bil,
da se bodo procesi v distribucijskih podjetjih tudi v
bodoče morali prilagajati novostim na področju pametnih omrežij in razpršene proizvodnje.
Avtorja iz družbe Elektro Celje, d.d. sta v svojem referatu
predstavila temo uvajanja sistema naprednega merjenja
proizvodnje/porabe električne energije. Razpravljalo se
je tudi na temo uporabnosti tovrstnih sistemov pri
zmanjševanju komercialnih izgub v distribucijskem
omrežju. Rešitve se kažejo spodbudne in pričakovati ne
njihov nadaljnji razvoj.
Intenziven razvoj je opazen tudi na področju pametnega doma. Matija Naglič in Andrej Souvent iz EIMV sta
predstavila koncept povezave pametnega doma in
pametnega omrežja z uporabo elementov in tehnologij
pametnih omrežij. Razpravljalo se je o upravljanju s
porabo in o vplivih na elektroenergetski sistem in trgovanje z električno energijo.
Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so avtorji pripravili dva prispevka in sicer s področja zagotavljanja
rezerv delovne moči na strani odjema ter s področja
trgovanja z električno energijo. Razvoj gre v smeri zagotavljanja sistemskih storitev, še posebej rezerve moči, na
strani odjema, ne le proizvodnje. Prav tako se na trgu z
električno energijo izkorišča zmožnost odjemalcev prilagajati svoj odjem, kar bo pripeljalo do dinamičnega
tarifiranja.
Problematiko shranjevanja in izkoriščanja velike količine
podatkov so predstavili strokovnjaki iz družbe Smart Com
d.o.o.. Z razvojem pametnih omrežij postajajo vse večje
količine podatkov sicer vse težje obvladljive, a so zajete
informacije uporabne pri razvoju novih funkcij na
področju vodenja in obratovanja EES. Kažejo se tudi
nove tehnološke rešitve na tem področju.
EIMV in Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani sta leta
2012 pripravili predlog nacionalnega programa razvoja
pametnih omrežij v Sloveniji. Letos so avtorji predstavili
operativni načrt nacionalnega demonstracijskega projekta s konkretnimi aktivnostmi. Gre torej za nek okvir,
a skozi razpravo se je prišlo do zaključka, da je za izvedbo
tovrstnega projekta nujno potrebno angažiranje vseh
igralcev na področju uvajanja konceptov pametnih
omrežij in zagotoviti primeren vir financiranja.
Zadnja dva referata sta predstavila dva zanimiva pilotska projekta. Elektro Maribor, d.d. je skupaj z raziskovalci
na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru predstavil projekt, ki omogoča implementacijo pametnega omrežja s čim širšim naborom
funkcionalnosti, ki jih koncept pametnih omrežij predvideva. Avtorji so podali tudi rezultate simulacijskih izračunov.
Sesija se je zaključila s predstavitvijo prispevka družbe
C&G d.o.o. v sodelovanju z Elektro Maribor, d.d, Kolektor Sinabit d.o.o. in Smart Com d.o.o. Referat predstavlja konkreten primer avtomatizacije transformatorske
postaje in sicer TP Radvanje. Gre za pilotski projekt, ki bo
omogočil natančno spremljanje podatkov v transformatorskih postajah. Gre za prvi korak k ti. pametnemu
omrežju preko postopne kontrole nad parametri obratovanja distribucijskega omrežja.
Na koncu sesije se je odprla razprava glede primernosti
uporabe terminov »pametna omrežja«, »aktivna
omrežja«, »smart grids«. V preteklosti se je o tem že
velikokrat razpravljalo, predstavili so se argumenti za in
proti uporabi teh terminov, vendar se nek trden skupen
dogovor ni bil dosežen, kar pomeni, da se bodo tudi v
prihodnje verjetno vsi ti termini uporabljali.
Sklep ob zaključku sesije je bil, da je razvoj pametnih
omrežij v polnem razmahu, da morajo temu slediti
sistemski operaterji v smislu prilagoditve svojih procesov in uvajanja novih funkcionalnosti. Dinamično obnašanje odjemalcev bo vplivalo na samo porabo električne
energije in zanesljivost obratovanja EES, opazen bo pa
tudi vpliv na trg z električno energijo. Bistvene za razvoj
so tudi izkušnje, pridobljene na pilotskih projektih. Šele
z izkušnjami se bo lahko prešlo na širšo uporabo konceptov pametnih omrežij, vendar je pred tem nujno
potrebno izdelati, potrditi in na državnem nivoju sprejeti nacionalni program razvoja pametnih omrežij s konkretnim akcijskim načrtom. Problematika okrog primernosti izrazoslovja ostaja odprta.
Poročilo pripravil: Miloš Pantoš
21
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
SEKCIJA CIRED
Študijski komite ŠK 1 Omrežne komponente
Predsednik:
Srečko Mašera
Tajnik:
Metod Brešan
Strokovni poročevalci: Robert Škof, Simon Đjukić,
dr. Jože Pihler, Jure Jordan,
Matjaž Keršnik, Srečko Mašera,
Boštjan Turinek, Rošer Miran
Prednostne teme:
PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih
omrežjih
• Modeliranje naprav
• Testiranje naprav
• Novi materiali
• Novi standardi na področju omrežnih
komponent
• Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska
omrežja
PT 2: Strategija na področju zanesljivosti,
diagnosticiranja in vzdrževanja
• Ocenjevanje stanja naprav, starostno
modeliranje naprav
• Diagnostika omrežnih komponent
• Stalni monitoring omrežnih komponent
vključno z zemeljskimi kabli
PT 3: Smart grids komponente
• Komponente za priključevanje distribuiranih
virov
• Komponente aktivnih omrežij
• Naprave za shranjevanje energije
• Močnostna elektronika
• Komponente za polnjenje električnih
avtomobilov
PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne
točke v mešanih omrežjih
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne
točke v čistih kabelskih sistemih
• Komponente za obvladovanje kratkih stikov v
mešanih omrežjih
PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na
komponente omrežja
• Ekološko dizajniranje
• Obvladovanje hrupa
• Zmanjševanje izgub
22
Na konferenci je bila izvedena predstavitev sledečih
referatov:
1. Ref. CIRED ŠK1-07
Strategija vzdrževanja in zanesljivosti
obratovanja
Avtorji: J. Pihler, J. Ribič, M. Stegne
2. Ref. CIRED ŠK 1-01
Možnost eksplozije pri srednje napetostnih
odvodnikih prenapetosti
Avtorja: A. Jeraj, J. Hrastnik
3. Ref. CIRED ŠK 1-02
Nekonvencionalni kombinirani instrumentni
transformator
Avtorji: I. Kniewald, J. Močnik, Z. Toroš, J. Šmid
4. Ref. CIRED ŠK 1-03
Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov
v distribucijskem omrežju
Avtorji: T. Farčnik, M. Rošer, D. Hrastnik,
M. Rezar
5. Ref. CIRED ŠK 1-04
Poenotena navodila za vzdrževanje
distribucijskega elektroenergetskega sistema
Avtorji: M. Polak, D. Bokal, G. Milev, P. Čirič,
R. Škof, M. Keršnik, G. Štern, T. Kogoj
6. Ref. CIRED ŠK 1-05
Predstavitev standarda SIST EN 60300-3-11:2010
Vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti
Avtorja: M. Stegne, J. Pihler
7. Ref. CIRED ŠK 1-06
Interoperabilna merilna infrastruktura AMI rezultati in izkušnje na terenu
Avtor: D. Prašnikar
8. Ref. CIRED ŠK 1-08
Ozemljilna naprava za ozemljevanje nevtralne
točke SN omrežja
Avtorji: M. Žumer, T. Sitar, A. Murgelj
9. Ref. CIRED ŠK 1-09
Sanacija hrupa v TP Soča v Ilirski Bistrici
Avtorji: A. Krapež, A. Flander, Z. Belić
Zaključki:
1. Prednostna tema uvajanja novih tehnologij v distribucijskih omrežjih je tokrat pritegnila le dva avtorja
referatov. Še vedno je aktualna problematika elementov ali sklopov nadzemnih vodov.
2. Na temo strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in vzdrževanja so bili napisani štirje
referati. V ospredju je strategija vzdrževanja in vpliv
vzdrževanja na zanesljivost obratovanja vodov in
naprav. V ospredju so bila nova navodila za vzdrževanje EE infrastrukture, katera bodo vplivala na stroške delovanja distribucijskih podjetij.
3. Na vsako od preostalih treh razpisan teme je bil
poslan po eden referat.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
V dvorani je bilo prisotnih 52 udeležencev. Udeleženci so
ob koncu predstavitve pismeno ocenjevali izmed vseh
devetih predstavljenih po njihovem mnenju najboljši
referat. Z največ glasovi udeležencev je bil ocenjen kot
najboljši referat Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov v distribucijskem omrežju avtorjev T. Farčnik,
M. Rošer, D. Hrastnik, M. Rezar.
Poročilo pripravil: Srečko Mašera
Študijski komite ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC
Predsednik:
mag. Peter Bergant
Tajnik:
mag. Drago Bokal
Poudarek tokratnega zasedanja je bil predvsem v iskanju čim boljših rešitev in predstavitvi najrazličnejših vidikov s področja dobre inženirske prakse. Številne teme s
področja regulative so trenutno še nekoliko pregrete,
zato je bilo tudi skozi vsebino referatov pričakovati predvsem vračanje h koreninam problematike kakovosti EE.
Na področje uvodnih prednostnih tem zagotovo spada referat, ki opisuje možnosti sistemskega avtomatskega poročanja kazalnikov kakovosti električne energije. Prikazana je
bila računalniška aplikacija oziroma kar skupek računalniških
programov, ki ob pravilnih vhodnih podatkih kreirajo zadovoljivo natančna poročila in izračunajo kazalnike neprekinjenosti napajanja. Gre za izredno pomembne usmeritve, saj
predstavlja premajhna avtomatiziranost izračunov kazalnikov in poročanja, šibko točko izvajalcev nalog operaterja
omrežja. Prednosti prikazanega pristopa se kažejo skozi
organizacijsko - procesne prihranke in v zmanjševanju mukotrpnega ročnega izračunavanja, kar sočasno vodi tudi v
nevarnost prevelike prisotnosti človeškega faktorja.
Same korenine kakovosti električne energije prav gotovo
izhajajo iz elektromagnetne združljivosti, kar je na zelo
lep in nazoren način prikazal referat »Pomen dobre
inženirske prakse pri izdelavi ozemljitvenega sistema«.
S tem člankom se avtor osredotoči na temelje zagotavljanja elektromagnetne združljivosti v EE sistemu, t.j. na
ozemljitve. Kakovost izvedbe ozemljitev predstavlja
enega od osnovnih pogojev za zdravje EE sistema kot
elektromagnetno izredno povezanega organizma. Brez
kakovostnih ozemljitev bi postala večina ostalih tem
praktično brezpredmetna.
V mednarodnih krogih trenutno najbolj izpostavljena
tema je bila tudi na našem zasedanju deležna velike
pozornosti. Gre za relativno nov pojav v distribucijskih
omrežjih, ki se kaže v povišanemu nivoju harmonskega
popačenja nad 1 kHz. Zelo hitro namreč narašča število
nelinearnih bremen, ki proizvajajo harmonska popačenja visokih nosilnih frekvenc - nad 1 kHz. Stanje se
namreč spreminja s povečano uporabo močnostnih
pretvornikov, ki temeljijo npr. na IGBT tehnologiji. S
tem se močno poveča nevarnost potencialnih resonanc
zaradi prisotnosti klasičnih kompenzacijskih naprav. S
problematiko je tudi tesno povezan nastanek interference med komunikacijskimi signali elektronskih števcev
in generiranimi motnjami oziroma medsebojnim motenjem sodobnih elektronskih hišnih aparatov in naprav,
kar opisuje eden od referatov.
Ker smo prostorsko vse bolj omejeni, smo prisiljeni
bivati in delati vse bliže virom elektromagnetnega sevalnega vpliva elementov elektroenergetskega sistema. V
zadnjem delu zasedanju smo tako imeli priložnost poslušati poročilu o izvedbi in rezultatih konkretne sanacije
izrazito visokega nivoja gostote magnetne poljske jakosti. Prikazana je bila izvedba sanacije s pomočjo kompenzacijskega pristopa, oziroma konkretna sanacija s
pomočjo zaslanjanja. Rezultati sanacije s pomočjo strateško položenih »MUferro« zaslonk so navdušujoči,
sama aplikacija zaslonke pa predstavlja trenutno edinstven primer reševanja tovrstne problematike v slovenskem prostoru. Predstavljena rešitev in izkušnje, ki smo
jih dobili pri tem, obetajo številne možnosti reševanja
problemov visokih nivojev elektromagnetnega sevanja.
Poročilo pripravil: Peter Bergant
Študijski komite ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih
omrežij
Predsednik:
Milan Švajger, univ.dipl.inž.el.
Tajnik:
Martin Drgan, univ.dipl.inž.el.
Strokovni poročevalci: Tomaž Mavec, Tomaž Zabavnik,
Luka Močnik, Martin Drgan,
Mitja Kos, Janez Hauptman,
Boris Turha, Tadej Šinkovec,
Andrej Souvent, Uršula Krisper,
Vesna Oman, Tomaž Kastelic,
Angel Mihelčič, Gregor Štern,
Marjan Kržišnik, Miran Rošer,
Peter Osredkar
Konferenca CIRED ŠK3 je potekala drugi dan 11. konference slovenskih energetikov v Laškem. Predstavljenih
je bilo 20 referatov, v okviru treh preferenčnih tem. V
povprečju je bilo v dvorani preko 100 slušateljev.
Prednostne teme:
PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij
• Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za
zagotavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti)
napajanja odjemalcev
• Obratovanje mešanih omrežij glede na
ozemljitev nevtralne točke
• Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov
v distribucijskem omrežju (regulativa in praksa)
• Vpliv zmanjšanja sredstev na obratovanje in
vzdrževanje distribucijskega omrežja
23
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
•
Sistemske rešitve za meritve električne energije,
pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe
električne energije (EV, SEE), potrebe odjemalcev
• Vzdrževanje in obvladovanje tehnične
dokumentacije v obratovanju
• Delo pod napetostjo v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih
V preferenčno temo 1 smo prejeli 10 referatov.
Pomemben sklop je zajemala tematika s področja pametnih omrežij in upravljanje s porabo električne energije.
Področje je zelo aktualno in se neprestano razvija, tako
so na vsaki konferenci predstavljene nove izkušnje in
novi vidiki za razvoj v naprej. Ker je to področje trenutno
najbolj zanimivo, pričakujemo številne referate na to
tematiko tudi v prihodnje.
Druga pomembna tema, ki vedno bolj prihaja v ospredje je delo pod napetostjo, kjer v elektro distribucijskih
podjetjih pričenjajo s predstavitvami prvih izkušenj z
delom pod napetostjo ter seveda z nadaljnjim razvojem
dela pod napetostjo na višje napetostne nivoje.
Predstavljen je bil tudi referat na področju vodenja tehnične dokumentacije, ki postaja vedno bolj pomembno,
saj se povečujejo zahteve o podatkih od vseh udeležencev v procesu oskrbe z električno energijo.
Žal še vedno pogrešamo članke na temo izkušenj o obratovanju razpršenih virov v distribucijskem omrežju in
pametnih omrežij, lahko pa jih pričakujemo v prihodnje
saj se odvija kar nekaj testnih vgradenj.
PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij
• Vodenje, avtomatizacija in nadzor
distribucijskega elektroenergetskega omrežja
• Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar
na distribucijskem omrežju ter izpadov
napajanja večjega obsega
• Regulacija napetosti SN/NN
• Varnostni vidik na dostop do informacij in
izmenjavo informacij iz sistemov vodenja
Pod preferenčno temo 2 smo prejeli 5 referatov.
V referatih so predstavljene posodobitve obstoječih
sistemov vodenja SCADA, nadzor nad objekti in testne
vgradnje za nadzor stikalnih elementov v SN omrežju.
Posebej zadnje področje se počasi razvija, v povezavi s
pametnimi omrežji in pametnimi števci.
Kot aktualna tematika se je pokazala povezava meritev
z načrtovalskimi programi omrežja (AMMàGredos) kot
seveda tudi varnost podatkov, ki jih pridobivamo s števci.
Podana je bila tudi ena izmed rešitev za komunikacijo z
napravami v SN omrežju.
PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij
• Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih
zaščitnih sistemov v distribucijske
elektroenergetske objekte in omrežja
24
•
Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in
vpliv na zaščitne sisteme
• Možnosti otočnega obratovanja lokalnih
omrežij z upoštevanjem RV
• Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in
shranjevalnike energije
Pod preferenčno temo 3 smo prejeli 5 referatov.
Prikazana so bila tudi orodja za analize in simulacijo
zaščitnih naprav. Nove zaščitne naprave so vse bolj kompleksne in pametne, zato je na voljo vedno več informacij in možnosti za nastavitev delovanja zaščitnih
naprav. Prav analize okvar in simulacije nam dajejo možnost, da lahko ljudi in naprave še bolje varujemo.
Velik odziv pa je bil sprožen s tematiko o obratovanju
srednjenapetostnega omrežja v zanki, kar danes sicer ni
praksa, nas bo pa morda čas in zahteve po zanesljivem
in neprekinjenem napajanju pripeljal do tega, da bo
tudi takšen način obratovanja sprejemljiv.
Zaključki:
1. Opazno je pomikanje razvoja k vedno večji avtomatizaciji omrežja, kjer pa je predvsem pomembno
izgraditi primarno TK infrastrukturo. Šele z dovolj
dobro informacijsko podporo, bodo lahko posamezni
deli omrežja delovali optimalno, tako da bo možno z
obstoječo infrastrukturo zadovoljiti potrebe povečanega odjema in proizvodnje brez večjih investicij.
Investicije se bo tako lahko odložilo za določen čas,
ko bo na voljo več sredstev.
2. Na konferenci je bila podana nadaljnja usmeritev
razvoja distribucijskih omrežij, ki gre v smeri zanesljivega in neprekinjenega napajanja uporabnikov z
obratovanjem srednjenapetostnega omrežja v zanki.
3. Pametna omrežja, avtomatizacija SN omrežja in
pametni števci električne energije, kažejo na to, da se
v sodobne sisteme vodenja in nadzora omrežij vključuje vedno več informacijske tehnologije.
4. Sodobna zaščita bo morala v prihodnje pokrivati tako
zahteve uporabnika omrežja, ki je sedaj prilagodljiv
porabnik, proizvajalec električne energije, kot tudi
sistemske zahteve, da bo sistem lahko nemoteno
deloval. Prav usklajevanje porabe in proizvodnje na
distribucijskem področju bo v prihodnje velik izziv, saj
je merjenih točk malo, uporabnikov pa veliko.
Na konferenci je bila izbrana komisija v sestavi: Alojz Primon, Boris Sterle in Martin Drgan, ki je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju v ŠK 3.
To je referat Detekcija okvare ozemljitvenega upora,
avtorjev: dr. Zvonko Toroš, Peter Kastelic, Tomaž Kastelic
in Silvano Maljavac.
Poročilo pripravil: Milan Švajger
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Študijski komite ŠK 4 Razpršeni viri in upravljanje z energijo
Predsednik:
Franc Toplak
Tajnik:
mag. Boris Kupec
Strokovni poročevalci: Leon Valenčič, Tomaž Mohar,
Gregor Vudler, Ivan Dovnik,
Boštjan Lenarčič, Jože Pihler,
Matej Tadina, Damjan Poredoš,
Jože Leskovar,
Gorazd Štumberger
Prednostne teme:
PT 1: Problematika, konkretne rešitve in izkušnje pri
vključevanju razpršenih virov v distribucijska
elektroenergetska omrežja
• metode in postopki za določanje točke
priključitve na distribucijsko omrežje
• presoja dovoljenih motenj v omrežju
• tehnična vprašanja v zvezi z zaščito,
zanesljivostjo in stabilnostjo
• karakteristika jalove moči razpršenih virov,
realizacija v fazi projektiranja in izvedba
• merjenje proizvedene električne energije in
lastnega odjema razpršenih virih
• praktične izkušnje in študije v zvezi z omrežji z
visoko stopnjo integracije razpršenih virov
• orodja za analizo distribucijskih omrežij za
vključevanje razpršenih virov
• predpisi in standardi na področju
priključevanja razpršenih virov
PT 2: Tehnologije za razpršene vire, distribucijska
infrastruktura in modeli obratovanja za
razpršene vire
• razvoj tehnologij razpršenih virov
• hranilniki električne energije
• uporaba močnostnih pretvornikov za priključevanje
razpršenih virov na distribucijsko omrežje
• distribucijski sistemi upravljanja (DMS),
razpršeni viri in aktivni uporabniki
• navidezne elektrarne
PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih
električne energije
• zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo
energijo v distribucijskih elektroenergetskih
omrežjih
• vloga sistemov napredenega merjenja
električne energije
• tehnike učinkovite rabe električne energije
• možnosti zniževanja porabe pri odjemalcih v
distribucijskih omrežjih z uvajanjem programov
upravljanja s porabo
• električna vozila in hranjenje električne energije
Sprejetih je bilo petnajst referatov, katerih vsebina je
vsaj delno ustrezala razpisanim prednostnim temam.
Za vsako od navedenih treh prednostnih tem smo prejeli po pet referatov. Na tej konferenci je študijski komite
prvič prejel referate na temo energetske učinkovitosti v
distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih električne energije. Po posameznih prednostnih
temah povzemamo naslednje ugotovitve in sklepe:
1. Vsebine referatov, ki so prispeli za prednostno temo
o problematiki, rešitvah ter izkušnjah pri vključevanju razpršenih virov v distribucijsko omrežje, so se
nanašale predvsem na problematiko integracije RV v
distribucijska omrežja, na merjenje električne energije in uporabo programskega orodja za izračun
omrežij s priključenimi RV. Iz predstavitev referatov,
katerih vsebina se nanaša na vključevanje razpršenih
virov v distribucijsko omrežje, je razvidno, da se je v
zadnjih štirih letih število in inštalirana moč na omrežje priključenih RV zelo povečala, kar je posledica
nenormalno visokega subvencioniranja gradnje razpršenih virov tako pri nas kot v tujini (Češka). Na
območju ene od distribucijskih podjetij se pojavljajo
težave v NN omrežjih TP SN/0,4 kV na nekaterih SN
izvodih RTP, kjer so bile izmerjene vrednosti napetosti na zgornji dopustni meji, medtem ko je iz predstavitve iste tematike iz drugega distribucijskega
podjetja zaslediti, da teh težav v večjem obsegu še
nimajo. Metoda za določitev priključne točke RV na
osnovi merjenja napetosti v omrežju iz Navodil za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane moči
do 10 MW (Priloga 5, SONDO) ima to pomanjkljivost, da meritev napetosti ni nujno reprezentativna,
ker v času merjenja vse že priključene elektrarne
nujno ne delujejo z največjo močjo in da ne upoštevajo še ne priključenih elektrarn. Metoda samo z
računanjem pa potrebuje natančnejše podatke o
obremenitvah in moči proizvodnje po SN izvodih RTP
in po TP SN/0,4 kV vzdolž SN voda v mejnih obratovalnih stanjih (maksimalna obremenitev, minimalna
obremenitev), s katerimi v praksi načrtovalci vedno
ne razpolagajo. Za to metodo so potrebni kvalitetnejši podatki o obremenitvah SN izvodov in po TP
SN/0,4 kV, priključenih vzdolž SN izvodov. Opredeliti
je treba tudi vlogo obstoječe regulacije napetosti v
RTP 110 kV/SN (avtomatska regulacija) in TP SN/0,4
kV (fiksni odcepi na SN strani transformatorjev) v
omrežjih s priključenimi RV in se po potrebi odločiti
za nov koncept regulacije, ki bo omogočil vzdrževanje napetosti od SN zbiralk RTP-ja do uporabnikov,
priključenih na SN in NN omrežje, v predpisanih
mejah, določenih s standardom SIST EN 50160.
2. Zaradi vpliva nosilne frekvence (15 – 16 kHZ) razsmernikov sončnih elektrarn na povečanje pogreškov števcev električne energije in na delovanje
porabnikov električne energije pri odjemalcih bo
25
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
3.
4.
5.
6.
26
treba vključiti izvajanje meritev VF vplivov (2 – 30 kHz)
pri vključitvi novih RV in porabnikov z veliko inštalirano močjo frekvenčnih pretvornikov, vgrajevati pa
bo treba števce električne energije, ki so odporni na
te motnje.
Na prednostne teme o tehnologijah za razpršene
vire so prispeli referati, ki obravnavajo potrebno IKT
infrastrukturo za nadzor in vodenje RV, vsebina dveh
referatov obravnava predstavitev ugotovitev raziskovanja vpliva orientiranosti fotonapetostnih modulov sončnih elektrarn na velikost proizvedene električne energije ter raziskave vpliva klimatskih razmer
na električne parametre modulov, v okviru katere je
bila prikazana odvisnost izkoristka od jakosti sončnega sevanja in od temperature modulov za različne
tipe modulov (polikristalni, monokristalni, amorfni).
V enem referatu je bilo predstavljeno čiščenje fotonapetostnih modulov z uporabo nanotehnologij, vsebina zadnjega referata pa se nanaša na obratovanje
vetrnih elektrarn pri spremenljivi hitrosti vetra in
sodelovanju vetrnic pri regulaciji frekvence v elektroenergetskem sistemu.
V referatu o potrebni IKT infrastrukturi za nadzor in
vodenje RV so podane zahteve za IKT infrastrukturo
in opredeljene okvirne zahteve glede komunikacijskih
povezav za vodenje aktivnega omrežja. Trenutna
regulativa ne omogoča kakršnega koli vpliva na parametre delovanja RV, samo stanje tehnike pa dopušča
spremembe karakteristik RV proti distribucijskemu
omrežju.
Podan je bil predlog, da bi za ugotavljanje dejanskih
sprememb izkoristkov fotonapetostnih modulov s
časom obratovanja bilo treba opraviti meritve izkoristkov že na začetku obratovanja.
Tretja prednostna tema o energetski učinkovitosti v
distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri
porabnikih električne energije je bila s vsebino referatov dobro pokrita. Dva od predstavljenih referatov
sta obravnavala temo zmanjševanja izgub v distribucijskem omrežju s priključenimi razpršenimi viri s
simulacijo različnih konceptov regulacije jalove energije pri razpršenih virih na nivoju SN omrežja določene RTP oziroma vpliv proizvodnje jalove energije
RV na velikost izgub in napetosti v vozliščih NN
omrežja. V dveh referatih je bila predstavljena tema
izvajanje programov upravljanja s porabo električne
energije (DSM program pri poslovnih odjemalcih na
območju Elektro Gorenjske in vgraditev zaščitno nadzornih elementov pri gospodinjskih odjemalcih v NN
omrežju TP SN/0,4 kV (Elektro Ljubljana) ter referat,
ki je obravnaval simulacijo nadzora upravljanja obremenitev polnilnih postaj za električne avtomobile,
priključene na NN omrežje.
7. Na osnovi vsebine referatov na temo izgub v omrežju
s priključenimi RV lahko zaključimo, da bo treba regulacijo jalove moči pri RV v povezavi z vzdrževanjem
napetostnega profila vzdolž SN in NN vodov v distribucijskem omrežju ustrezno opredeliti.
8. Za povečanje zanimanja odjemalcev za vključevanje
v DSM programe zniževanja koničnih obremenitev
omrežja bo treba zagotoviti nagrade, ki jih bodo
motivirale za sodelovanje. Spremeniti bo treba tudi
zakonodajo, ki bo omogočala dinamično tarifiranje,
da se bo tarifni sistem spreminjal v realnem času
glede na obremenitve.
Komisija, v sestavi mag. Boris Kupec, mag. Leon Valenčič in Bojan Kavčič, je kot najboljši referat študijske skupine CIRED ŠK – 4 izbrala referat: Primerjava konceptov
regulacije jalove moči razpršenih virov v nizkonapetostnem omrežju, avtorja: mag. Dejan Matvoz, dr.
Miloš Maksič.
Poročilo pripravil: Franc Toplak
Študijski komite ŠK 5 Razvoj distribucijskih sistemov
Predsednik:
Miha Žumer
Tajnik:
mag. Tomaž Mohar
Strokovni poročevalci: mag. Edvard Košnjek (1),
Štefan Ivanjko (2,4),
dr. Branko Hlebčar (6,7),
mag. Leon Valenčič (5),
mag. Marko Vilfan (3),
Anže Vilman (8)
Prednostne teme:
PT 1: Poraba in prognoza porabe
• Izdelava modelov karakteristik porabe in
prognoze;
• Razvoj metodologij za prognozo porabe;
• Ocena koničnih moči v novih conah iz
prostorskih načrtov;
• Vpliv električnih vozil na porabo;
• Načini regulacije električnih vozil na porabo;
• Vpliv razpršenih virov na konične moči;
• Vpliv gospodarske krize na odjem električne
energije.
PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize
• Tehnične zahteve proti ekonomičnosti;
• Vplivni parametri na zanesljivost sistema;
• Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja;
• Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize;
• Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov;
• Napoved ocene kakovosti električne energije.
11. konferenca slovenskih elektroenergetikov
PT 3: Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in
praktične izvedbe
• Napredne omrežne sheme za čim boljši
izkoristek distribuirane proizvodnje,
shranjevanje energije in električna vozila;
• Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij;
• Distribucijski sistemi za vetrna polja;
• Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih
tehnologij;
• Zmanjšanje izgub v omrežju;
• Odvisnost lokalnega okolja;
• Koeksistenca in sinergija z ostalo
infrastrukturo;
• Prilagoditev kriterijev načrtovanja za
zmanjšanje tveganj ob izjemnih dogodkih;
• Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto
porabe in zagotavljanje kvalitete;
• Strukture podeželskih omrežij ob kabliranju
nadzemnega omrežja;
• Sheme priključevanja električnih vozil na
parkiriščih, javnih in privatnih zgradbah in
regulatorna pravila;
• Integracija hitrosti polnjenja električnih vozil v
omrežju.
Zaključki:
Prispelo je osem referatov.
PT 1 so obravnavali trije referati, v katerih je bila obdelana tematika izbire najustreznejših metod prognoze
porabe, vpliv gospodarske krize na odjem električne
energije in vpliv razpršenih virov na konične moči.
En referat je obravnaval tematiko kakovosti iz PT 2 - analizo napetostnega profila v omrežju z visokimi koncentracijami razpršenih virov.
Področja PT 3 so se dotikali trije referati, dva sta obravnavala metode za oceno izgub v transformatorjih in
možnost njihovega zmanjšanja, en referat je predstavil
napredno omrežno shemo za boljši izkoristek distribuirane proizvodnje. En referat je obravnaval splošno tematiko ŠK 5 - razvoj programske opreme za obravnavo razpršenih virov.
Zaključimo lahko, da so se referati uspešno dotikali vseh
prednostnih tem s poudarkom na razpršeni proizvodnji.
Prikazano je bilo, da se kljub gospodarski krizi, ki vpliva
na energijo, konica odjema ne znižuje in da razpršena
proizvodnja zlasti iz sončnih elektrarn praviloma ne vpliva
na maksimalne obremenitve distribucijskega sistema, ki
so še vedno največje v zgodnjih zimskih večernih urah.
Napovedovanje obremenitev še naprej ostaja izziv pri
načrtovanju omrežja, na katerega bo v bodoče po pričakovanjih iz tujine vplival tudi razvoj električnih vozil, ki je
pri nas še na samem začetku, zato ta tematika ostaja še
v ozadju in predstavlja izziv za naslednje konference.
Izbor naj referata:
Izbor naj referata je bil izveden z anketo med prisotnimi
na predstavitvah referatov. Največ glasov je prejel referat ŠK 5-08, avtorjev: Tomaž Mohar in Miloš Maksić
Predlog koncepta TP s TR z dvema sekundarnima napetostma v NNO z RV.
Poročilo pripravila: Miha Žumer in Tomaž Mohar
Študijski komite ŠK 6 Organizacijske veščine managementa
Predsednik:
Matjaž Osvald
Tajnik:
Radko Carli
Strokovni poročevalci: Radko Carli, Miro Rogina,
Iztok Bartol, David Batič,
Edvard Košnjek, Mitja Fabjan
Prednostne teme:
PT 1: Informacijski sistem
PT 2: Regulacija in razvoj trga
PT 3: Problematika financiranja
PT 4: Izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev in
demonstracijski projekti
• V okviru ŠK 6 je bilo prijavljenih 11, oddanih 10
in objavljenih 9 referatov. Po recenziji
referatov je bil 1 referat zavrnjen, saj vsebinsko
ni sodil v področje razpisanih tem.
Preferencialne teme so bile dobro pokrite, na
kongresu pa je bilo predstavljenih 8 referatov.
• Preferencialne teme so bile pokrite: PT1 1
referat, PT2 3, PT3 2 referata in PT4 1 referat.
2 referata sta sodila v širše področje
managementa in sta bila zaradi zanimive
tematike uvrščena v ŠK6.
• V PT 1 je bila predstavljena implementacija
splošnega informacijskega modela CIM.
• V PT 2 so referati pokrivali tematiko
metodologije regulacije z vidika vplivnih
dejavnikov na neprekinjenost napajanja,
potrebnih sprememb zaradi prodora pametnih
omrežij in pomenom vgradnje števca za
merjenje proizvedene električne energije.
• V PT 3 sta referata opozorila na problematiko
financiranja naložb v distribucijsko omrežje in
na pomen orodij za oceno učinkovitosti vlaganj
v omrežje.
• V PT 4 so bile predstavljene izkušnje in pasti
sodelovanja v projektih financiranih iz
evropskih sredstev.
• Referata, ki nista sodila v preferencialne teme,
sta podala izkušnje iz raziskave o upravljanju
učinkovitosti prepoznavnosti in zaupanju
distribucijskih podjetij ter o partnerski kulturi
pri varstvu zaposlitve.
27
Mednarodni dogodki
Zaključki:
V okviru seje sta bila sprejeta dva zaključka, prvi v okviru
PT 1 in drugi v okviru PT 3.
Zaključek PT 1:
Uporaba standardnih načinov povezovanja aplikacij
(informacijskih sistemov) je zagotovo najboljši način za
doseganje učinkovitosti tako v funkcionalnem, kot v
finančnem smislu. Kadar standardi določajo veliko število slojev, kot jih CIM, to zagotavlja skladnost sistemov
ne le pri sporazumevanju (sintaksa), temveč tudi pri
pomenu (semantika) in namenu (cilji). V podjetju Elektro Gorenjska so spoznali pomen takšnega pristopa in se
v projektu, ki ga opisuje referat, zadev lotili na način, ki
je podkrepljen z bogatim teoretičnim znanjem. Cilj projekta, da bi v podjetju zagotovili standardizirano podatkovno platformo ter na tej osnovi vzpostavili takšno
integracijo tehničnih informacijsko komunikacijskih
sistemov, da bi se vsak podatek, ki opisuje elektrodistribucijski sistem in dogodke v njem, vnesel enkrat
samkrat, nato pa avtomatsko prenesel v vse sisteme, za
katere je relevanten, v tem trenutku deluje morda zelo
ambiciozno, a z opisanim pristopom so na dobro poti, da
ga uresničijo in to z obvladovanimi stroški. Še večje
učinke bi lahko dosegli s podobnim pristopom na nacionalni ravni, saj bi lahko v nekoliko daljši prihodnosti
zagotavljali informacijsko interoperabilnost med različnimi deležniki v elektrodistribucijskih 'pametnih' omrežjih na način 'plug and play'.
Zaključek PT 3:
Trenutni investicijski potencial v distribucijskih podjetjih za izvedbo koncepta pametnih omrežij, s katerimi bi
lahko dosegli boljšo izkoriščenost omrežja, je minimalen.
Najmanj v prehodnem obdobju do uvedbe koncepta bo
potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva.
Zaključek splošno:
Na mednarodni konference CIRED, ki je bila junija v
Stockholmu, se je ŠK 6 predstavljal z novo tematiko
»Electricity market place and impact of regulation« za to
predlagam, da tudi mi prilagodimo naziv ŠK 6.
Ker se vsebinsko potem v celoti tematsko pokrivamo s
CIGRÉ ŠK C5 in po razgovoru s predsednikom tega komiteja za naslednjo konferenco predlagam, da seji ŠK 6 in
ŠK C5 organiziramo tako, da bosta seji v istem prostoru
ena za drugo ali pa celo organizacijo skupne seje.
Izbor naj referata:
Izbor naj referata je bil izveden z anketo med prisotnimi na predstavitvah referatov. Največ glasov je prejel referat avtorjev Tomaž Mohar, Leon Valenčič, David
Batič Analiza vplivnih dejavnikov na neprekinjenost
napajanja za elektrodistribucijo v Sloveniji.
Poročilo pripravil: Matjaž Osvald
28
POROČILO S SKUPNEGA
SIMPOZIJA CIGRÉ-CIRED
V LIZBONI
Krešimir Bakič
»NASLEDNJA GENERACIJA OMREŽJA ZA
PRIHODNJE ENERGETSKE TRENDE«
V aprilu 2013 je bil prvi letošnji simpozij pariške CIGRÉ v Lizboni.
V dogovoru s tehnično organizacijo CIRED je bil ta simpozij
skupen, ker je obravnaval pametna omrežja in prihodnjo
generacijo električnega omrežja, ki bo potrebno za realizacijo načrtovanega obsega gradenj obnovljivih virov energije do leta 2050.
Program simpozija je v grobem vseboval tri skupine udarnih
tem za pametna omrežja:
1. Razvojna in informacijska vprašanja,
2. Obratovalna in regulacijska vprašanja ter
3. Tehnična in okoljska vprašanja pametnih omrežij.
Vsaka od skupin je imela po študijskih 6 sej s predstavitvami
referatov.
V prvi skupini so bile naslednje seje:
1.1 Ekonomski pomen pametnih omrežij in nizkoogljične tehnologije,
1.2 Načrtovanje pametnejšega omrežja v negotovem
okolju,
1.3 Spletna varnost pri pametnih omrežjih,
1.4 Informacijske tehnologije za pametna omrežja,
1.5 Smart Grid Telecom. Nove aplikacije, arhitektura,
1.6 Smart Grid Telecom. Uporaba in izkušnje.
Strokovni poročevalec in povezovalec seje 1.2, Načrtovanje
pametnejšega omrežja v negotovem okolju, sem bil avtor
tega teksta.
Mednarodni dogodki
V drugi skupini so bile naslednje seje s temami:
2.1 Ekonomika in regulacija pametnih omrežij,
2.2 Wide area in AC-DC sistemi,
2.3 Integracija obnovljivih virov,
2.4 Informacije in vodenje razpršenih virov,
2.5 Ocene tveganj in obratovalna sigurnost,
2.6 Nove metode obratovanja in vodenja.
V tretji skupini tehničnih in okoljskih tem so bile seje:
3.1 Tehnične značilnosti sodobnih tehnologij prenosa,
3.2 Orodja za modeliranje in nadzor ter tehnike za izboljšanje karakteristik sistemov,
3.3 Meritve in monitoringi za oceno stanj,
3.4 Tehnični vidiki sistema z veliko penetracijo vetrnih virov,
3.5 Vplivi pametnih omrežij na značilnosti sistema in
3.6 Pametna omrežja: vplivi na okoljske značilnosti.
Skupaj je bilo predstavljenih okrog 100 referatov.
Poleg predstavitve referatov na posameznih sejah so bila tri
panela o aktualnih vprašanjih sodobnih elektroenergetskih
omrežij, in sicer
a. Politika, spodbude in regulacija nove generacije omrežij,
b. Vloge TSO in DSO v prihodnosti, ter
c. Sodelovanje EU in Brazilije pri Smart Grids projektih.
Uvodno predavanje na simpoziju naj bi imel predsednik
Evropske komisije g. Jose Manuel Barroso. Ta je zaradi
zadržanosti poslal namestnika iz Evropske komisije in sicer
Dominika Ristorija, direktorja evropskega raziskovalnega
inštituta (JRC), ki je imel uvodno predavanje.
Predavanje je vsebovalo tri teme, za katere je na začetku
postavil naslednje teze:
1. Pametna omrežja (Smart Grids) igrajo vitalno vlogo
v razvoju, konkurenčnosti in zaposlovanju v EU,
2. Pametna omrežja predstavljajo ključni tehnološki
izziv za celovito implementacijo nove energetske
strategije, in
3. Skupni raziskovalni center (JRC) Evropske komisije
pomaga pri reševanju izzivov pametnih omrežij.
V začetku je generalni direktor JRC
Dominique Ristori, poudaril, da sta
energija in znanost ključ do konkurenčne ekonomije. Brez investiranja v
znanost ne bo inovacij v energetskem
sektorju, zlasti ne inovacij v energetske tehnologije.
EU se trenutno spopada z izjemno veliko energetsko odvisnostjo od nafte in plina ter z visokimi cenami za te resurse.
V letu 2010 je bil račun EU za uvoz energije 400 milijard evrov.
In ta uvoz bo samo še
naraščal z rastjo poceni plina v ZDA iz oljnih
skrilavcev in opustitvijo
nuklearne opcije v nekaterih evropskih državah. Zato obstaja verjetnost povečanja uvoza tudi premoga. Trenutno EU uvaža 83 %
nafte in 64 % plina. Če
ne bo EU naredila nič,
se bo do leta 2030 sedanja energetska odvisnost s 55 % povečala na 70 %. Zmanjševanje stroškov za energijo ni pomembno samo
za gospodinjstva in
mala ter srednje velika podjetja ampak za celotno gospodarstvo EU. Za evropsko industrijo so se cene energije med
2005 in 2012 realno povečale za 27 %, kar je več kot v vseh
drugih konkurenčnih okoljih. Danes je cena energije v ZDA
za ca. 40 % nižja od cene v EU. Vemo, da ima energija vpliv
na 90 % gospodarstva, zlasti na intenzivno industrijo kot je
jeklo, kemija, avtomobilska in avio-industrija.
»Vidimo, da se v zadnjem času slika evropske energetike
zelo spreminja in si želimo nadaljevati po tej poti«, je
poudaril Ristori ter nadaljeval »To je razlog za Evropske
energetske cilje 2020 in zato dobro premislimo o naši prihodnji poti: kako proizvesti, prenesti in porabiti energijo«.
EU bi morala prevzeti vodilno vlogo v znanstveni in tehnološki moči na novi poti.
Pametna omrežja in nove tehnologije so osrčje teh izzivov.
»Evropski notranji energetski trg potrebuje modernizacijo energetskega omrežja. Zelo sem vesel videti tukaj
gospoda Andre-a Merlina, ki je ustanovil prvo združenje
evropskih operaterjev prenosnih omrežij (ETSO) in je bil
glavni partner Komisije v času, ko sem jaz bil direktor za
energetsko politiko in odgovoren za pogajanja za prvo in
drugo direktivo o Internem energetskem tržišču za elektriko in plin. Midva sva skupaj ustanovila tudi izobraževalna centra v Firencah (elektrika) in Madridu (plin),« je
zaključil govor o prvi točki direktor Ristori.
V drugi točki govora o izzivih za razvoj pametnih omrežij
(Smart Grids) je g. Ristori na začetku poudaril, da EU potrebuje okrog 60 milijard evrov do leta 2020 za investicije
v pametna omrežja.
29
Mednarodni dogodki
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je ocenila potrebe po dodatnih
5890 GW instaliranih kapacitet med letoma 2012 in 2035 na svetovnem
nivoju . Od tega ena tretjina mora nadomestiti stare elektrarne in dve
tretjini rast porabe električne energije. Ocenjujejo, da bi od tega največ dodatnih kapacitet prispevali obnovljivi viri (3000 GW) in za tem plin
(1400 GW). Za to bo energetski sektor potreboval (za obdobje 2012-2035)
ca. 16.900 milijard USD. Dve petini od tega zneska (6.760 milijard USD)
bo namenjeno gradnji električnega omrežja in ostalo za proizvodne
kapacitete. V proizvodne kapacitete naj bi investirali 60 % za obnovljive
vire (veter, hidro, solarne, biomasa). Danes je ključnega pomena, da
začnemo z modernizacijo omrežne infrastrukture.
Prvo kaj potrebujemo je moderno električno omrežje, ki bo integrirano
z IKT infrastrukturo, če želimo ohraniti sigurnost oskrbe in prožnost
omrežja ter realizirati potrebne prihranke energije.
Drugo, kaj je posebno pomembno je pametno omrežje združeno z inteligentnim upravljanjem prekinjajočih (intermitentnih) obnovljivih virov
povezanih na omrežje. Delež obnovljivih virov bo narasel na 35 % v letu 2020
(primerjajoč s sedanjih 20 %). Zato moramo imeti orodja za obvladovanje
tega. Pametna omrežja prav tako omogočajo razvoj malih decentraliziranih virov. Sedanje omrežje je bilo oblikovano za stabilno fosilno in jedrsko
proizvodnjo električne energije in ne za prekinjajoče (intermitentne) vire.
Potrebovali bomo tudi shranjevalnike energije za reševanje problemov
koničnih stanj obremenitev in fleksibilnosti delovanja trga z energijo.
Tretje, kar je potrebno poudariti za pametna omrežja je njihov prispevek pri realizaciji delovanja internega trga z energijo. TSO-ji v
sodelovanju z regulatorji bodo imeli ključno vlogo v doseganju ciljev
delovanja internega trga. V Smernicah za vseevropsko energetsko
infrastrukturo je določeno, da sodijo pametna omrežja v prioritete
EU za doseganje energetskih in klimatskih ciljev.
Nova popravljena verzija Smernic bo stopila v veljavo verjetno v maju
2013. Ta bo omogočila projektom pametnih omrežij dodatne prednosti.
V letošnjem letu bodo dognani Projekti pametnih omrežij od skupnega
interesa (Smart Grid Projects of Common Interest – PCI) in bodo lahko
podprti iz skupnega sklada »Connecting Europe Facility«. Kot je znano
je Evropski svet sprejel sporazum za znesek nekaj več kot 1,5 milijard
evrov za energetske projekte s tega področja. Pri pridobivanju teh sredstev za projekte Smart Grids bodo morali investitorji imeti jasne regulatorne okvirje in poslovne modele ter konsistentne in interoperabilne
standarde kot tudi omrežna tehnična pravila. Ključno vprašanje bo
doseganje nujne interoperabilnosti v prihodnjem omrežju, glede
izmenjave podatkov, komponent kot so polnilnice za električna vozila ali
poslovnih modelov. Z uvajanjem novih tehnologij in shem odziva odjema
(demand response) bodo odjemalci vse bolj prevzemali vlogo nadzora
lastnega odjema, in bodo vse več uporabljali metode učinkovite rabe
energije ter na koncu dneva ugotavljali prihranke. Bilo je že pokazano,
da demand response in dinamične tarife lahko bistveno znižajo strošek
za energijo. Potencial tega je zelo velik – pametna omrežja lahko znižajo
30
Mednarodni dogodki
CO2 emisije za 9 % in letno porabo energije na nivoju gospodinjstva za
10 %. Sistemi pametnega merjenja, mikro-generatorji, pametne naprave,
in avtomatizacija doma so pomembni elementi novega energetskega
okolja. Te tehnologije bodo postavile odjemalca v središče in mu omogočile, da postane aktivni udeleženec energetskega tržišča.
Tretji energetski paket je nastavil ključne zahteve za vgraditev inteligentnega sistema meritev z zahtevo, da ima vsaj 80 % gospodinjstev
do leta 2020 pametne števce. Velika večina članic EU je obvestila
Komisijo, da do leta 2020 imajo v načrtu vgraditev več kot 250 milijonov števcev za električno energijo in plin. Primer impresivnega projekta
s tega področja je portugalski projekt pametnega mesta Envora.
Zelo pomembno je kako bo oblikovan sistem pametnega merjenja pri posameznem odjemalcu. Ta sistem mora omogočati odjemalcu lastno proizvodnjo, fleksibilnost sistema skozi sheme odziva
porabe in druge pametne storitve novih tehnologij. V tem kontekstu
je ključna funkcionalnost pametnih števcev, kot jih je priporočila
Komisija EU v marcu letošnjega leta. Pametni števec mora biti sposoben podpreti sodelovanje na maloprodajnem trgu in v celoti omogočiti odjemalcu vse možne bonitete v energetskem sistemu kot tudi
promovirati sinergijo z IKT sektorjem.
Pomembna je tudi sprejemljivost novih pametnih tehnologij in novih
storitev v javnosti. Potrebno je bolje informirati in izobraziti naše
odjemalce ter skozi pilotne projekte doseči njihovo spoznavnost z
novimi energetskimi storitvami.
V zaključnem delu govora je uvodničar iz EU Komisije opisal vlogo znanosti in delovanje inštituta JRC. Tako navaja 281 Smart Grid projektov v EU, Švici in na Norveškem v skupnem znesku 1,8 milijard evrov.
Kot vodilne države pri pilotskih projektih navaja Anglijo, Nemčijo,
Francijo, Italijo, medtem ko je na nivoju raziskav in razvoja najbolj aktivna Danska. Večino Smart Grid projektov izvajajo države EU-15 v
tesnem sodelovanju z drugimi državami; od tega je 95 % sredstev iz
evropskih skladov. JRC je izdelal tudi pregled evropskih Smart Grid
laboratorijev. Ugotovil je, da deluje 33 takšnih laboratorijev. JRC
sodeluje tudi v International Smart Grid Action network – ISGAN, ki
ga vodi Mednarodna agencija za energijo (IEA) iz Pariza. Pred kratkim
sta predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz in predsednik
Medgrida, Andre Merlin organizirala razpravo v Evropskem parlamentu na temo energetskih inovacij na območju Euro-Mediterana.
Skupaj s TSO-ji so oblikovali konsistenten scenarij in modele za prihodnjo evropsko električno infrastrukturo. V nadaljevanju je g. Ristori
govoril o globalnem povezovanju in sporazumih EU, ZDA in Brazilije
na področju pametnih omrežij.
Na koncu je zaključil o pomembnosti poslanstva CIGRÉ pri globalnih
raziskavah in razvoju prihodnjih električnih omrežij.
Povzetek dela na panelih
a. Panel o energetski politiki in regulaciji prihodnjih omrežij
b. Panel o vlogi TSO in DSO v prihodnjih omrežjih
c. Panel o skupnih Smart Grid projektih EU/Brazilija
31
Mednarodni dogodki
MEDNARODNI SIMPOZIJ CIGRÉ 2013
V AUCKLANDU
Krešimir Bakič
»NAJBOLJŠE PRAKSE V PRENOSU IN DISTRIBUCIJI V
SPREMINJAJOČEM OKOLJU«
CIGRÉ organizira vsako liho leto po dva simpozija. Prvega v spomladanskem času in drugega v jesenskem času. Pomladni simpozij je bil
aprila v Lizboni skupaj s CIRED-om na temo pametnih omrežij, o čem
smo že poročali. Drugi simpozij je bil septembra v Auckladnu na Novi
Zelandiji ob sodelovanju študijskih komitejev B1, B2, B3, B4, A2 in A3.
Naslov simpozija je bil »Best practice in Transmission and Distribution in a Changing Environment«. Študijski komite B2 (nadzemni
vodi) je obenem sklical redno letno srečanje članov študijskega komiteja. Ob tej priliki je bila organizirana posebna tema »Robotizacija
nadzemnih vodov« s tehničnim ogledom uporabe v eni od transformatorskih postaj v bližini Aucklanda.
Udeležba na simpoziju je bila zelo dobra (preko 350 udeležencev), in
je predstavljeno okrog 100 referatov na teme:
– Diagnostika in vzdrževanje daljnovodov (B2)
– Monitoring daljnovodov (B2), Ekstremni vremenski pogoji in
seizmika za daljnovode (B2),
– Asset management (B3), Ekstremni vremenski pogoji in seizmika
postaj (B3), Strategije vzdrževanja (B3),
– Parcialne praznitve (A3), Transformatorji (A2),
– AC in DC nadzemni vodi (B4), kar je v Nemčiji trenutno top tema.
Na odprtju simpozija so sodelovali Maori
Imeli smo tudi slovenski referat »An attempt to OHL dynamic line
ratings by strain-vibration detection of towers«, avtorjev Gubeljak,
Bakič, Jakl, Veg in Predan, ki je kot novost zbudil veliko zanimanje strokovnjakov za daljnovode.
Pred začetkom simpozija so bili na sporedu seminarji po študijskih
komitejih (za člane mednarodnih ŠK so bili brezplačno, medtem ko so
drugi udeleženci morali plačati posebno kotizacijo za seminar):
Šk A3: Zanesljivost VN opreme, Uporaba vakuumskih stikal v prenosu,
…
Šk B1: Navodila za integracijo novih kabelskih sistemov, vplivi in blažitve EMF v kabelskih sistemih, …
Šk B2: Metode oblikovanja nadzemnih vodov, nadgradnje daljnovodov s temperaturno zmogljivimi vodniki, ocenjevanje staranja
obesne opreme.
Najzanimivejši del simpozija je bila vsekakor demonstracija uporabe
robotov na daljnovodih in v razdelilnih postajah. Sodelovala so podjetja iz Nove Zelandije, Južne Afrike, Avstrije, Kanade. O tej temi, ki je
tudi predmet dela delovne skupine, bomo še poročali.
32
Robot v RTP
Brezpilotni helikopter pri snemanju DV
Mednarodni dogodki
POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE CIRED V
STOCKHOLMU
Krešimir Bakič
Distributerji z vseh celin so se zbrali na 22. bienalni konferenci v Stockholmu na Švedskem. Za letošnjo organizacijo
konference je bil zadolžen britanski inštitut IET (The Institute
of Engineering and Technology) iz Londona. Naslednja konferenca , ki bo leta 2015 v Lyonu bo pa organizator konference belgijski inštitut AIM (Association des Ingénieurs de
Montefiore) pri Univerzi v Liegeu. Tako se ta dva inštituta,
ki sta tudi lastnika mednarodnega združenja distributerjev
CIRED, izmenjujeta vsake dve leti pri organizaciji konferenc.
Na letošnji konferenci je bilo okrog 1100 udeležencev s
plačanimi kotizacijami, kar je za okrog 200 udeležencev
manj kot je bilo na zadnji konferenci v Frankfurtu, leta 2011.
Vsebinsko je bila konferenca zelo kakovostna in izpolnjena s številnimi razpravami o najbolj aktualnih temah
sodobnih distribucijskih sistemov. Kot je bilo za pričakovati je bila osrednja tema razvoj tehnologij pametnih
omrežij in vizije prehoda na novo doktrino delovanja
elektroenergetskih sistemov z velikim številom malih
razpršenih virov in različnih informacijskih tehnologij.
Na otvoritveni seji so bile predstavljene teme:
– Vloga distribucije pri reševanju problemov klimatskih sprememb in prehodu prilagodljiv trajnostni
energetski sistem (Karin Widegren, direktorica na
švedskem ministrstvu za energijo in predstojnica
švedske platforme Smart Grid),
– Vizija pametnih distribucijskih omrežij in preoblikovanja trga s fokusom na odjemalcih (Helmar Rendez,
Vattenfall, sektor Distribucija)
– Razvoj kitajskega distribucijskega omrežja s poudarkom
na pametnih omrežjih (Shu, direktor vsekitajskega
nacionalnega omrežja), in
– Projekti pametnih omrežij v Evropi (Guillermo Amman,
T&D Europe).
Pred začetkom konference so bili seminarji o:
– zaščiti sodobnih distribucijskih sistemov,
– modelih tveganj pri investicijah v distribucijska omrežja,
– harmonikih v bodočih distribucijskih omrežjih,
– vlogi upravljanja v modernih distribucijskih sistemih,
– moderni trendi v načrtovanju distribucijskih omrežij in
– razvoju standarda PAS-55 oz. preglednega upravljanja s premoženjem v distribuciji.
Uvodoma je predstavnik združenja švedskih elektrogospodarskih podjetij (Svensk Energi) predstavil stanje elektroenergetike na Švedskem. Tako smo zvedeli, da ima
Švedska 5,3 milijone odjemalcev električne energije, 158
distribucijskih podjetij, visoko kakovost električne energije
in zelo konkurenčno ceno električne energije za industrijo. V zadnjih letih so zamenjali nadzemne vode v kablovode za okrog 50.000 km SN omrežja. V Združenju elektrogospodarskih podjetij (proizvajalci, distributerji, trgovci
z električno energijo) je združenih 351 podjetij; imajo 65
zaposlenih, ki izvajajo skupne projekte za elektrogospodarstvo. Pri predstavitvi švedskega odbora za pametna
omrežja, ki ga je imenovala švedska vlada, smo zvedeli,
da je imenovanih 15 najbolj eminentnih predstavnikov
švedskih univerz, industrije, in vladnih ustanov, ki morajo
do decembra 2014 izdelati akcijski program gradnje
pametnega omrežja za obdobje 2015-2030. Zanimivo je
bilo tudi predavanje predstavnika Vattenfalla, podjetja, ki
je 100 % v lasti švedske države in ki predstavlja velikega
evropskega igralca na energetskem tržišču (poleg Švedske
pokriva del Nemčije, Nizozemske, V. Britanije, Francije,
Finske) in je dokaz, da privatizacija ni vedno dobra rešitev
v energetiki. Razlagal je o nadgradnji obstoječega švedskega omrežja in povečanju investicij v omrežje v obdobju
do 2020. Kitajski predstavnik je razlagal o za nas neverjetnih
razsežnostih omrežja in prihodnih načrtih za pametna
omrežja na Kitajskem. V njegovem podjetju, ki pokriva 88 %
Kitajske je zaposlenih 1,9 milijonov ljudi. Zanimivo je, da
so prevzeli upravljanje delov omrežij tudi v drugih državah (Filipini, Brazil, Portugalska,…). V letu 2012 so imeli
instaliranih kapacitet OVE: vetrne elektrarne 60.8 GW,
sončne 3.58 GW, male HE 23.76 GW, itn. Po zgrajenih
vetrnih elektrarnah so postali vodilni na svetu. Odjem je
v stalnem porastu. Do 2020 načrtujejo porabo električne
energije v višini 8.650 TWh in konico obremenitve 1.4 TW.
Razlagal je še o mnogih drugih tehnoloških načrtih v kitajski distribuciji. Npr. glede dela pod napetostjo naj bi opravili v letu 2015 več kot 80 % vseh del na nadzemnih vodih
pod napetostjo.
Zadnja otvoritvena predstavitev je bila usmerjena v EU
tekoče projekte pametnih omrežij. Markus Zdrallek iz
Univerze Wuppertal iz Nemčije je predstavil rezultate
delovne skupine CIRED-a. Končno poročilo je dosegljivo
na: http://www.cired.net/files/download/65 .
33
Mednarodni dogodki
Na konferenci v Stockholmu je bilo objavljenih okrog 700
referatov z vseh šestih študijskih področjih. Mnogi od
teh referatov so bili predstavljeni na posterjih, od katerih nekateri z uradno predstavitvijo na posterju. Okrog
120 najkakovostnejših referatov je bilo predstavljenih
oralno na plenarnih sejah študijskih komitejev.
Letos je bilo sprejetih 12 slovenskih referatov, o katerih smo
že poročali v prejšnji številki Sporočil. Konference v
Stockholmu se je udeležilo okrog 30 strokovnjakov iz Slovenije.
Za distributerje električne energije je bienalna konferenca CIRED vsekakor pomembna konferenca, kjer je
možno videti veliko tehnoloških novosti, izmenjati izkušnje s kolegi iz drugih podjetij in obiskati ter se direktno
pogovoriti z izdelovalci opreme na številnih razstavnih
prostorih. Gre za najcenejši način vrhunskega izobraževanja strokovnjakov v podjetjih.
Slovenski komite CIRED in mesto Ljubljana sta ponovno vložila kandidaturo, tokrat za 24. konferenco CIRED
v letu 2017, ki jo bo organiziral angleški inštitut IET.
Projekti pametnih omrežij v EU 2011/2012
ZAKLJUČKI CIRED 2013 V STOCKHOLMU
Originalni teksti zaključkov so objavljeni na spletni strani
22. mednarodne konference CIRED 2013: www.cired2013.org.
Tukaj so skrajšani prevodi, ki jih je prispevala ga. Milojka
Benaissa.
ŠK 1 –
KOMPONENTE DISTRIBUTIVNIH OMREŽIJ
Predsednik:
Pierre MALLET (Francija)
Strokovna poročevalca: Yves PARASIE,
Philippe PICOT (Francija)
Splošno zanimanje za predložene referate, kakovost
razprav in število udeležencev kažejo na to, da je študijski komite Omrežne komponente izjemna priložnost
za izmenjavo mnenj proizvajalcev opreme, operaterjev
distribucijskega sistema (DSO) in raziskovalcev raziskovalnih inštitutov.
Za pripravo omrežij za prihodnost je potrebno razviti in
uporabiti nove rešitve in inovativne omrežne komponente. ŠK 1 je izbral 124 referatov in od tega je bilo 24
predstavljenih na glavni plenarni seji.
BLOK 1 - Staranje omrežnih komponent,
diagnosticiranje in monitoring
Prvi blok je bil posvečen vrednotenju staranja omrežij, bodisi
s pomočjo analize nekaterih sestavnih delov omrežja, kot so
kabli, transformatorji ali stikala, bodisi sektorsko s pomočjo
34
natančnih merilnih metod testiranja, ki se uporabljajo na
posameznih komponentah oziroma na odsekih omrežja. Ta
blok je bil razdeljen v tri glavne dele. Prvi (četrtina referatov)
je bil povezan z OLPD meritvami, drugi (polovica referatov)
je bil posvečen staranju kablov in pripomočkov in tretji
(četrtina referatov) se je nanašal na ostale dele omrežja kot
so transformatorji, OLTC in odklopniki.
Delna razbremenitev OLPD monitoringa na SN omrežjih
je bila v glavnem predmet obravnave na okrogli mizi C.
Predlagane in obravnavane so bile različne PD metode
merjenja. Bilo je deljeno mnenje ali te metode lahko prispevajo k izboljšanju strategije vzdrževanja.
Razvoj dielektričnih izgub se smatra kot zanimiv parameter za ocenjevanje staranja omrežja.
Z analizo procesa staranja na materialih, ki se uporabljajo v transformatorjih in stikalih, se da odkriti z
mehanskimi ali fizikalno-kemijskimi postopki npr. degradacija papirja v transformatorjih.
BLOK 2 - Rezultati s področja strategije obnove in
vzdrževanja
Drugi blok se je nanašal na asset management (upravljanje s sredstvi) za omrežne komponente, ki je bil
predvsem osredotočen na izkušnjah. Skoraj dve tretjini
referatov se je ukvarjalo s to tematiko.
Mednarodni dogodki
Zadnjo tretjino so sestavljali referati, ki so obravnavali
obnovo in dograditev komponent omrežja, statistične
podatke o obnašanju komponent in stopnjah okvar komponent ter strategijah vzdrževanja.
Naslednje tri teme so imele še posebej poudarjene na
ustnih obravnavah in posterjih tega bloka:
–
–
–
pri SN kablih in opremi se kaže potreba po ustrezni obravnavi specifikacij in testiranja novih vrst
aplikacij za priključitev obnovljivih virov energije(OVE) v omrežje.
pri SN/NN transformatorjih, pri suhih tipih se
pokaže, da prenapetostni sunki lahko vplivajo na
njih, ko se uporabljajo vakuumska stikala za pogosto preklapljanje induktivnih bremen. Zahteva se
uporaba primernih vodnikov in prilagajanje v
načrtovanju ter testiranju.
Pri SN stikalih v RTP-jih se kaže zaskrbljenost pri staranju, ki se lahko rešuje na različne načine; od
izboljšanja okolja RTP (npr. z redukcijo področja prezračevanja v skladu z dejansko obremenitvijo
transformatorja) do nadomestitev z drugimi vrstami
stikal, ki so manj občutljiva na težke pogoje in tudi z
novimi zahtevnejšimi metodami, kot so škropljenje
izolacijskih površin s silikonsko gumo.
BLOK 3 - Inovativne omrežne komponente za
pametna omrežja
Tretji blok je obravnaval izkušnje pri pametnih omrežjih.
V prvem delu (četrtina referatov) je poudarjena potrebo
po nekaterih specifičnih komponentah, kot posebni senzorji, ki naredijo pametno omrežje učinkovito. Drugi del
(ena četrtina referatov) je bil posvečen komunikacijskemu sistemu in potrebam prenosa podatkov iz
omrežja v center vodenja. V tretjem, zadnjem delu
(polovica referatov) so predstavljene naprave, ki bi lahko
igrale pomembno vlogo v pametnih omrežjih.
BLOK 4 - Inovacije omrežnih komponent
Četrti blok je združeval referate, ki predstavljajo orodja
in metode za uporabo v razvojnem procesu kakor tudi
pri oblikovanju omrežnih komponent, ki se specifično ne
nanašajo na teme pametnih omrežij. Omenimo lahko
sledeče trende:
– Povečanje uporabe numerične simulacije in
modeliranja, posebno na področju toplotnega
upravljana SN stikal s ciljem zmanjšanja časa razvoja ter stroškov testiranja.
– Nadaljevanje iskanja več okolju prijaznih rešitev,
kot so nizke izgube transformatorjev, biorazgrad-
–
ljive izolacijske tekočine, zmanjšanje uporabe
toplogrednih plinov (SF6) za SN stikala.
Rastoča uporaba odklopnikov za izvedbo izboljšanih avtomatiziranih shem in krajši čas, ki je
potreben za ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu.
OKROGLA MIZA A - Nove komponente za reguliranje
napetosti
Cilj tega omizja je bil predstaviti različne možnosti inovativnih rešitev regulacije napetosti, od raziskovalnih
pristopov do industrijskih izdelkov. V številnih državah
se decentralizirana proizvodnja priključena na SN ali NN
omrežja razvija zelo hitro. Ker so obnovljivi viri zelo
spremenljivi, je potreba po ohranitvi stabilnosti distribucijskega sistema bolj zahtevna naloga kot v preteklosti. Nove komponente, izdelki, rešitve in koncepti skušajo obvladovati to novo situacijo. Na okrogli mizi so
razpravljavci zastopali proizvajalce novih tehnoloških
rešitev za regulacijo napetosti v distribucijskem omrežju.
Jasen poudarek je bil dan na tehnične rešitve distribucijskih transformatorjev kot so preklapanje glavnega
dela bodisi na primarnem bodisi sekundarnem navitju
transformatorjev. Tudi izkušnje z industrijskimi izdelki
kot so On Load Tap Changers (OLTC) in regulatorji omrežne napetosti. Razpravljali so tudi o SVC rešitvah, integriranih v NN in SN. Tukaj obstaja možnost shranjevanja
energije, ki se pričakuje od bodočih sistemskih konceptov.
Kot zaključek razprave lahko ugotovimo, da se tržišče za
tehnologije napetostnega reguliranja razvija tudi v bližnji prihodnosti. Zasnovan na specifičnih omrežnih vprašanjih bodo uporabljene različne rešitve, mešan paket
specifičnih tehničnih rešitev zahtevajo DSO-ji. Glavni
gonilniki razvoja novih tehnologij so cena, zanesljivost,
in minimalna ICT vlaganja.
OKROGLA MIZA B - Pametne razdelilne postaje
(sekundarne postaje)
Namen okrogle mize B je bilo razpravljanje o prihodnji
funkcionalnosti sekundarnih razdelilnih postaj in inovativne komponente, ki so potrebne za to ter kako jih
vključiti na najbolj učinkovit način. Pet strokovnjakov iz
vrst javnih podjetij in tudi proizvajalci opreme so podali
mnenja o sedanjih in bodočih problemih in kako naj bi
jih reševali pri teh postajah. Pametne sekundarne
postaje vidijo kot ključno komponento v bodočih omrežjih.
Pomemben dejavnik za uvedbo pametnih sekundarnih
postaj so distribuirani energetski viri (DER), posebno
fotovoltaika. Podatke iz pametnih števcev naj bi uporabili pri optimizaciji delovanja omrežja bodisi neposredno
35
Mednarodni dogodki
iz koncentratorjev v transformatorskih postajah bodisi
iz sistema za upravljanje s podatki. V razpravi so operaterji poudarili, da je sedanje upravljanje sektorja zapreka
za vlaganja v pametne sekundarne postaje, o tem vprašanju so razpravljali v več državah. Panelisti pričakujejo
visok odstotek pametnih postaj v prihodnosti. Realno za
pričakovati je, da bo okrog 60 % pametnih sekundarnih
postaj v omrežju.
ligence ali komunikacijskih naprav. To postavlja mnoga
vprašanja. Kakšna bo zanesljivost teh kompleksnih komponent? Kako zagotoviti interoperabilnost? Kdaj bodo
izšli potrebni standardi? Kako hitro bodo te nove komponente uvedene v omrežje? Potrebno je učinkovito
sodelovanje med izdelovalci opreme, distribucijskimi
operaterji in raziskovalnimi inštituti. To je ključni faktor
za načrtovanje in inovativne rešitve.
OKROGLA MIZA C – On-line kabelski monitoring
Cilj omizja C je bila razprava o tehničnih možnostih za
on-line kabelski monitoring, o izmenjavi izkušenj iz
obstoječih rešitvah in analizi možnih bodočih rešitvah.
Panelisti, ki so predstavljali javne službe in nekateri
proizvajalci ali laboratorije so podali svoja mnenja in
predstavili svoje izkušnje. Obstoječe tehnologije, ki so
bile predstavljene, so prispevale nekaj dobrih podob
omrežja in čeprav bi bila njihova izvedljivost v redu, te
tehnologije zahtevajo točne ekspertize za analizo rezultatov ter izhajajo iz sedanjega upravljanja in vzdrževalnih ukrepov. Razvojno delo bi izboljšali z diagnostično
preciznostjo in s tem povečali vrednost rešitve.
ŠK 2 –
KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE IN EMC
RAZISKAVE IN INOVACIJSKI FORUM
Forum je bil priložnost za zanimive in poglobljene izmenjave z občinstvom o inovativnih raziskovalnih delih, ki
so jih izvedle Univerze, na področju toplotne simulacije,
pojava strele, omejevalnikov toka okvare, absorpcije
energije za interni lok.
ZAKLJUČKI
Razprave o omrežnih komponentah so pokazala, da se
distribucijski električni sistemi soočajo z dvema glavnima izzivoma:
1. Kako izboljšati vzdrževanje in politiko zamenjave
ogromnega števila komponent, ki sestavljajo
distribucijska omrežja, da bi izboljšali kakovost
električne energije ob ohranitvi nizkih stroškov?
2. Kako se prilagoditi razvoju pametnih omrežij?
(Kako integrirati decentralizirano prekinjajočo
proizvodnjo? Kako integrirati električna vozila?
Kako vključiti shranjevalnike energije?)
Obravnavane so bile številne nove rešitve za nadzor in
diagnosticiranje, ki so jih uvedla mnoga javna podjetja.
Poudarjene so bile potrebe za večja vlaganja v raziskave
in razvoj za nove rešitve.
Uporaba pametnih omrežij bo omogočila z uporabo inovativnih komponent, kot so senzorji, komponente osnovane na energetski elektroniki ali vgrajeni lokalne inte-
36
Predsednik:
Emmanuel DE JAEGER (Belgija)
Strokovna poročevalca: Herwig RENNE (Avstrija),
Kurt STOCKMAN (Belgija)
POVZETEK
ŠK 2 obravnava kakovost napajanja in elektromagnetno
kompatibilnost v distribucijskih omrežjih, zbira mnenja
in deli izkušnje vseh zainteresiranih, upravljavcev mreže
in uporabnikov, proizvajalcev opreme, akademskih skupnosti in energetskih regulatorjev.
Skupno je bilo izbranih 112 referatov od tega je bilo 24
predstavljenih na glavni obravnavi.
BLOK 1 - Električna in magnetna polja, ozemljitveni
sistemi
V bloku 1 sta prevladovali temi: ozemljevanje (v kontekstu dela delovne skupine CIRED/ CIGRÉ pod naslovom
»Planning Adaption of Earthing Systems to Reality Related
Requirements«) in visokofrekvenčni HF pojavi ter njihovo
povezanost z vprašanji EMC.
Med drugim je bilo povedano, da so HF ravni odstopanja
za približno 1 % do 1,5 % že povzroča motnje drugi opremi
v isti električni inštalaciji. Poudarek je na potrebi po
ustreznih merilnih metodah in razvoju standardov.
BLOK 2 - Harmoniki
V bloku 2 je bila udarna tema harmoniki iz novih naprav
(E-vozila) in vplivi obnovljivih virov energije (PV, veter).
Glede harmonikov, ki se sproščajo zaradi vetrnih elektrarn, je bilo ugotovljeno, da je možna raven proizvedenih
harmonikov visoka glede na dosedanje nivoje kompatibilnosti. Toda postavlja se vprašanje, ali so te ravni še
vedno primerne? Potrebne so nadaljnje raziskave.
Glede E-vozil se zdi, da je nivo harmonikov iz polnilnic
precej stabilen, medtem ko so bili včasih tesno v mejah.
Z moduliranjem polnilne moči ne bi mogli zmanjšati
problema, ker se zdi, da so izpusti harmonikov iz napol
Mednarodni dogodki
napolnjenih polnilcev večji od posamičnih polno napolnjenih. Drugo pomembno dejstvo je, da so koti faznih
harmonikov precej stabilni (tudi pri različnih e-vozilih).
To je v nasprotju z običajno predpostavko o naključnih
odstopanjih za nizkonapetostne obremenitve.
BLOK 3 - Profil napetosti, nihanja napetosti in padci
napetosti
Flikerji so bili glavna tema tega bloka. Poleg metodologij za proučevanje širjenja flikerjev v omrežjih, so bila
predmet raziskave nihanja napetosti ter flikerji, ki nastajajo z e-vozili v NN omrežjih. Pozornost je bila tudi posvečena občutljivosti sodobne opreme za razsvetljavo.
Poudarek je bil na faktorju donosnosti za večino CFL in
LED svetilk (ne zasenčene žarnice so izjema). Uporaba
senčil vodi v občutljivost CFL žarnic na flikerje (potencialno slabše kot žareče), ki imajo nizek vpliv na LED žarnice. Druge teme so obravnavale nekatera vprašanja
povezana s fotovoltaiko (proučevanje padca napetosti
foto-napetostnih pretvornikov, baterije za shranjevane
energije za ublažitev posledic PV) in ustreznost IEC
61000-4-30 za testiranje merilnih naprav.
BLOK 4 - Nadzor kakovosti električne energije
Nadzor kakovosti električne energije, vključno z uporabo
pametnih števcev, je bila glavna tema v bloku 4. Razprava je
potekala o prednostih VQ monitoringa za mrežne upravljavce.
Poudarili so potrebo po objavi rezultatov. Ti so koristni
za različne zainteresirane strani in bi se lahko tudi uporabili za raziskovalne in izobraževalne namene. Med
drugim je praktična pomembnost spremljanja osredotočena v povezavi s stroški v primeru slabe kakovosti.
OKROGLA MIZA A - Poudarek na kakovostni
regulaciji- nasprotna stališča?
Uravnovešen izbor govorcev iz vrst različnih zainteresiranih strani (regulatorjev, DSO, raziskovalnega inštituta)
so predstavili svoje zamisli o kakovosti regulacij. Na
splošno, zamisel o spremljanju kakovosti napetosti je
tudi podprl EURELECTRIC. Izpostavili so pomanjkljivosti
standardizacije.
OKROGLA MIZA B - Smernice za spremljanje kakovosti
električne energije (vmesni rezultati
JWG CIGRÉ/ CIRED 4.112)
Člani delovne skupine so predstavili glavne ugotovitve in
ključna sporočila. WG je priporočila, da se v prid spremljanja (trajno) kakovosti napetosti vključujejo stroški v
omrežne storitve. Dogovor je nastal v zvezi s koristnostjo spremljanja VQ za sistemske operaterje.
RAZISKAVE IN INOVACIJE FORUM ŠK2
Ta forum je bila priložnost za predstavitev in razpravo
nekaj izbranih del, ki so rezultat raziskav opravljenih na
različnih univerzah. Postavlja se ponavljajoče se vprašanje o (neuravnovešenem) dvigu napetosti zaradi priključitve na razpršeno proizvodnjo električne energije.
Visoko frekvenčne komponente so bile tudi predmet
raziskave in razprav z bolj akademskega vidika.
ZAKLJUČKI
Na splošno lahko ocenimo, da so bile vse predstavitve
kakovostne in živahne.
Visokofrekvenčni pojavi in z njimi povezana EMC vprašanja so se izkazala kot izstopajoče teme.
Še vedno naraščajoča uvedba novih naprav (razpršena
proizvodnja, še posebno iz obnovljivih virov, in tudi
naprave kot so električna vozila, tudi moderna oprema
za razsvetljavo) zahtevajo revizijo osnovnih konceptov
kakovostne dobave električne energije in EMC.
Spremljanje kakovosti se je izkazalo kot močno orodje za
upravljanje izhodišč PQ električne energije. Merilne tehnike še potrebujejo nadaljnje raziskave.
ŠK 3 –
OBRATOVANJE, VODENJE IN ZAŠČITA
Predsednik:
Markus ZDRALLEK (Nemčija)
Strokovna poročevalca: Carsten BÖSE (Nemčija),
Ignaz HÜBL (Avstrija)
Zanimanje za delo tega študijskega komiteja stalno
narašča. Ponovno je bilo največje število prejetih izvlečkov 370. Zaradi izredno velikega števila prejetih prispevkov so morali predsednik in poročevalci striktno
zavračati referate, da bi ohranili kvaliteto in obvladljivo
število referatov med konferenco.
Zato je Tehnični komite sprejel le 244 prispevkov, katerih avtorje pa so povabili, da predložijo referate v celoti.
In končno so sprejeli za ŠK 3 rekordno število 230 referatov.
Od tega je bilo 24 povabljenih za ustno predstavitev na
glavni plenarni seji. Deset referatov je bilo namenjenih
za (RIF) Razvojni in inovativni forum. Okrogla miza ŠK3
se je nanašala na zaščito in je pripravila teren za informiranje in razpravo med strokovnjaki. Raziskovalni in
inovativni forum so obravnavali tematiko obratovanja,
nadzora in novega algoritma za zaščito.
37
Mednarodni dogodki
BLOK 1 - Obratovanje
BLOK 4 - Zaščita
Na področju obratovanja sistema so ustanovili temo za
oceno stanja vzdrževanja. Zopet je bilo predloženih
veliko referatov za to vprašanje, ki še ni zadostno
rešeno. Kljub temu, da je velik problem, ker večinoma
vzdrževanje in strategije za obnovo temeljijo na oceni
stanja sestavnih komponent. Nova tema je bila preprečevanje prekinitev napajanja električne energije in krizno upravljanje zaradi večje pristojnosti operaterja distribucijskega omrežja v nujnih primerih.
Ta blok je bil razdeljen na pod bloke - lokacija okvarenevtralna ozemljitev- porazdeljena distribuirana proizvodnja- uporaba- algoritmi in simulacije. V tem bloku
smo imeli prispevke o več tipih lokacij napak (npr.
zemeljske okvare, okvare visoke impedance). Ustvarjanje otokov in stabilnostne izgube, ki jih povzroča porazdeljena proizvodnja so še vedno izziv za tehnologije
zaščite in zahtevajo nove zaščitne funkcije. Novi algoritmi za zaščito in nove strategije so bili prikazani v simulaciji kakor tudi v praktičnih aplikacijah. Uporaba in praktični testi so zelo pomembni za podporo novih
varnostnih naprav in sistemov.
Glavnina referatov se je nanašala na temo Distribution
Management . En vidik v bloku je bila kombinirana uporaba podatkovnih virov in vmesnika med bazami podatkov. Drugi vidik današnjega delovanja omrežja je zahteva po večjem izkoristku naprav z uporabo dinamičnega
monitoringa opreme. Ta je opozoril na vedno večje število referatov na to dodano temo.
BLOK 2 in 3 - Vodenje
Na področju nadzora in vodenja omrežja je še vedno
jasno ločiti dva trenda: Kot prvi trend se smatra vse
večja avtomatizacija SN omrežja, in tudi NN omrežja. Ti
nivoji omrežja postajajo vedno pametnejši in pametnejši. Predvsem avtomatizacija NN omrežij je danes
naraščajoča tema. Več in več težkih problemov nastaja
z napetostjo zaradi vključevanja fotovoltaike. Nekateri
prispevki preprečljivo prikazujejo, da se je mogoče izogniti mnogim vlaganjem v omrežje z avtomatizacijo
nizko napetostnega napajalnega sistema.
Blok 3 se je osredotočil na teme: Komunikacija, SCADA,
Cyber Security in PMU. Naraščajoče število pametnih
električnih naprav (IED - Intelligent Electric Devices)
zahteva uporabo cenovno ugodnih skupnih komunikacijskih tehnologij. Zahteva po varnosti komunikacije
v kritičnih infrastrukturah je bila predmet burne razprave. Povečanje števila IED-jev vodi v maso podatkov, ki jih je potrebno vnaprej izbrati za obratovanje
distribucijskih omrežij. Današnja dilema je, kako je
potrebno definirati nadzor ravnovesja med hitrostjo,
varnostjo in odvisnostjo in mnogi referati so obravnavali kakovost izvedbe teh rešitev. Število prispevkov v
zvezi s komunikacijami upada, toda vsebina teh referatov kaže, da so novi komunikacijski protokoli pripravljeni za prikaz uporabe v projektih in sedaj napeljujejo
na vprašanja, ki se nanašajo na kibernetično varnost
(Cyber Security). Več referatov je obravnavalo zaščito
komunikacijskih omrežij in tudi ponudilo prve pristope
za rutinske teste.
38
OKROGLA MIZA - Nove sheme za zaščito v omrežjih z
razpršeno proizvodnjo
Decentralizirana proizvodnja v distribucijskih omrežjih
postaja vse bolj pomembna in zahteva nove strategije in
funkcije za omrežno in proizvodno zaščito. To je izziv za
zaščito VN omrežij, kakor tudi NN omrežij, ki zahteva prilagajanje strategij in novih shem zaščite. Zato je naslovljena nova izvedba zaščitne opreme v SN in NN omrežja
v kombinaciji z ali brez komunikacije. Strokovnjaki iz
Avstrije, Francije, Nemčije, Švedske in ZDA so podali
kratek pregled o vplivu razpršene proizvodnje v SN in NN
omrežjih. Še posebej integracija komunikacije je povzročila zelo kritično razburkano razpravo. Na eni strani
je omizje podalo pregled trenutnega stanja tehnike, na
drugi strani bežen pogled v prihodnost.
RAZISKOVALNI IN INFORMATIVNI FORUM Obratovanje, nadzor in zaščita
Lokacija okvare, merjenje faznega kota, otočno odkrivanje in uravnavanje napetosti v NN omrežju so bile
teme v prvem delu tega foruma. Optimizacija organizacije nadzornih centrov, nov zaščitni algoritem, opravljene simulacije in eksperimenti pa v drugem delu
forima.
ZAKLJUČKI
Decentralizirana proizvodnja je glavna gonilna sila za
spremembe in nove rešitve v zaščitnih algoritmih, delovanju, obratovanju, avtomatizaciji in nadzoru. Kot splošni zaključek lahko ugotovimo, da je želja po avtomatizaciji in nadzoru distribucijskih omrežij glavni cilj člankov
tega študijskega komiteja. Še posebej je narastlo število
referatov o avtomatizaciji v NN omrežjih.
Zaradi dejstva, da so omrežja delovala precej bliže svojih obratovalnih meja kot v preteklosti, so razpravljali o
Mednarodni dogodki
novih funkcijah za zaščito, delovanje in nadzor. Še vedno
ni jasna kakšna bo najboljša praksa v prihodnje. Zanimanje občinstva in vsebine dokumentov kažejo na vse
večji interes za vse tri teme tega študijskega komiteja.
Zlasti novi vidiki obratovanja in izzivi s katerimi se srečajo
operaterji omrežja postajajo vse bolj in bolj pomembni
za sistem; z veliko večjo odgovornostjo v primeru kritičnih situacij in razpadov omrežja, kot je bilo v preteklosti.
ŠK 4 –
RAZPRŠENI VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA
UČINKOVITOST
Predsednik:
Roger Hey (V. Britanija)
Strokovna poročevalca: Graham AULT,
Goran STRBAC (V. Britanija)
POVZETEK
Za predstavitev na ŠK4 je bilo sprejetih 134 referatov, od
teh je bilo 24 predstavljenih na glavni seji v govorni
obliki, 21 je bilo predstavljenih na RIF (Research and
Innovation Forum) in ostali na posterjih. Dve omizji sta
gostili 10 strokovnjakov iz industrije.
Pametna omrežja in omrežja z nizkimi izpusti ogljičnega
dioksida pogojujejo stalen razvoj aktivnih omrežij in razvoj novih tehnologij. Poleg teh tem so referati v tem študijskem komiteju pokrivali teme kot so proizvodnja razpršene energije iz obnovljivih virov, skladiščenje,
povpraševanje in odziv odjemalcev. Predstavljeni so bili
tudi prispevki, ki so izpostavili tržne in komercialne
mehanizme napajanja pametnejših omrežij. Kot splošni
trend se pojavlja v svetovnem merilu veliko število novih
pristopov za vključevanje razpršenih obnovljivih virov v
distribucijska omrežja. Poleg tega je razvidno, da se zelo
dobro razvija raziskovalno delo.
BLOK 1 - Načrtovanje in študije
Bollen (0315) je predstavil rezultate študije o skladiščenju energije in zaključil, da mora skladiščenje kot gospodarna rešitev potekati kombinirano z zmanjšanjem
proizvodnje. Caleno (1073) je prikazal poslovne modele
operaterjev omrežja za električna vozila v Italiji, ki so
osnovani na polnilnih postajah na 45 kW, na 22 kW za
ulične postaje in 3 kW za napajalna mesta na domu, ki
naj bi se v Italiji posluževala infrastrukture pametnih
števcev. Davidson (1093) je predstavil tehnike za odkrivanje ogljičnega odtisa, ki so jih razvili v okviru operaterja distribucijskega omrežja v V. Britaniji, ki zaznava
dinamiko in določanje specifičnih vidikov karbonske
intenzitete na posamična napajalna mesta. Gill (1227) je
prikazal optimalno tehniko za upravljanje časovno omejenih virov kot so skladiščenje in odzivnost povpraševanja. V predstavitvi Heckmann (1778) se seznanimo z
znatnim vplivom napačne napovedi vetra na optimalno
načrtovaje in prikazu ugotavljanja omrežnih izgub pri
integraciji vetrne energije v nemškem omrežju Schleswign-Holstein Netz. Prikazane so bile definicije, povečanje izgub, ki presegajo določeno raven penetracije
virov in vplivi na regulacijo izgub distribucijskih operaterjev.
BLOK 2: Obratovanje in vodenje
Wakefield (0230) je predstavil bistvene rezultate pri 13
integracijskih projektih, ki so vključeni v program ameriškega inštituta EPRI. Obravnavajo shranjevanje energije in uravnavanje napetosti ob sončnih panelih ter
pretvarjanje najvišjih mrežnih obremenitev in potrebo
po analitičnih podatkih.
Kampher (0316) je predstavil ENBW Riesling projekt, ki
se osredotoča na sekundarno RTP avtomatizacijo. Witkowski (0494) je predstavil ocenjevanje s pomočjo padca
Q-V in »Deadband« pristope za nadzor jalove moči. Tantimaporn (1286) je predstavil načrt za mikro otočno
obratovanje na Tajskem, ki vključuje otočno sinhronizacijo, črni zagon, avtomatično vodenje prehodov presežkov napetosti v mrežnem obratovanju in otočnem
obratovanju. Sand (1389) je predstavil pregled norveškega pilotskega projekta za pametna omrežja in potek
načrtovanja pametnih števcev.
BLOK 3: Razvoj na strani uporabnikov
Geldmeijer (0199) je predstavil pameten pristop polnjenja električnega vozila v Enexis s preprečevanjem
toplotnih in napetostnih problemov vključno s področnimi preizkusi z več električnih vozil v letu 2012 in
ponudnike za napetostno napajanje v letu 2013. Poudarjena je bila potreba po usklajevanju zasebnosti, funkcionalnosti in varnosti v ICT sistemu. Stoll (0288) je predstavil vidike pametnega doma v okviru Stockholm Royal
Seaport projekta, kjer je uporabljena kot referenčna
arhitektura NIST pametna omrežja. Projekt je pokazal,
da se lahko dosežejo znatni prihranki ogljičnega dioksida
skozi metodo Demand Response. Cheng (0507) je predstavil rezultate frekvenčnega odziva z dinamičnim nadzorom hladilnikov in ugotovil probleme različnosti,
obnove ter pomanjkljivosti lokalnega omrežja. Carreira
(0576) je predstavil dosežke 45 poizkusnih enot v pametni ulični LED razsvetljavi v Evora Smart Grid projektu
(Portugalska) vključno s študijo o socialnem vplivu različnih razsvetljav. Kot ključne izzive zaznamo vprašanja
interoberabilnosti ter finančne spodbude.
39
Mednarodni dogodki
BLOK 4: Tehnologija
Koller (0558) je predstavil ugotovitve pisarne zasnovane
za projekt za 1MW baterijsko skladiščenje vključno z
algoritmom, ki so ga razvili za krmiljenje največjih vrednosti obremenitve. De Groot (0583) je predstavil projekt,
ki ga gosti holandski operater distribucijskega omrežja in
se ukvarja s skladiščenjem v nizko napetostnem omrežju.
Prikazane so bile oblike obratovanja in ugodnosti za
upravljavce omrežij. Nordgard (0876) je predstavil razvoj
domače opreme na Norveškem, ki poroča o vedenjskih
vidikih naraščajoče energijske preglednosti na porabo
odjemalcev. Marinez (1172) je predstavil pilotni projekt
na Švedskem, ki vključuje upravljanje sistemov za shranjevalne baterije. Cilji projekta se nanašajo na toplotne
omejitve, kakovost električne energije in omrežne izgube.
Calano (1203), predstavljen v imenu kolegov v ENEL, ki
opisuje Infor + projekt. Prikazani so bili rezultati te velike
obsežne poti vključno z inovativnimi načini vključevanja
nadzora gospodinjskih aparatov in ravni spremljanja na
novo nameščene infrastrukture pametnih števcev.
OMIZJE A: Dolgoročno načrtovanje
Razprava se je osredotočila na nadomestilo za omejitve,
pogodbeni status omejitev ocenjenih pred povezavo,
naravo (Active Network Management) upravljanja aktivne mreže kot začasno oziroma trajno rešitev, sprožilce
za okrepitev, ko so omejitve generacije visoke, na vlogo
regulatorja pri spodbujanju pametnejših rešitev ter na
obvladovanje kompleksnosti in nadgrajevanje znanj in
spretnosti ali outsourcing zahtevah znotraj podjetij
distribucijskega omrežja.
RAZISKOVALNI & INOVATIVNI FORUM
Predstavljenih je bilo 21 referatov v dveh blokih s prispevki, ki so jih prispevali udeleženci iz univerz, industrije
in podjetij iz številnih CIRED držav članic. Teme so vključile
odzive odjema in tehnologije za shranjevanje energije ter
cene kot posredni nadzorni mehanizem, NN analize,vodenje električnih vozil, napovedovanje proizvodnje solarne
energije, načrtovanje energetskega urbanega sistema, itn.
SKLEPI
Ugotavljamo, da je za ŠK4 še vedno veliko zanimanje.
Plenarna seja ŠK, omizja in posterske seje so bili dobro
obiskani. Teme so bile obdelane zelo široko. Konferenca
je vključevala vse DER tehnologije, kot so razpršena
proizvodnja, električna vozila in toplotne črpalke. Program konference je vseboval predstavitev referatov
širokega spektra in sicer od študij visokih napetosti do
problematike omrežja in analiz odjemalcev.
40
Program 2013 je vključeval več poročil s predstavitvami
projektov poleg raziskovalnih in razvojnih študij. To je
dokaz, da je prehod na bolj inovativne tehnologije zasnovan na rešitvah za omrežja.
Kakovost predloženih referatov za ŠK4 je bila izredno
visoka. Vsekakor je konferenca uspela dati v pogled v
odlično delo na vsej zemeljski obli.
ŠK 5 –
NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SISTEMA
Predsednik:
Fabrizio Pilo (Italija )
Strokovna poročevalca: Riccardo Lama (Italija ),
Francisko Jose Caro Moron
(Španija)
Raziskave na področju načrtovanja distribucijskih omrežij in pametnih omrežij so fokusirane na tri naslednje
tematike:
– Nova bremena in modeliranje virov (predvsem
verjetnostni pristopi, ki lahko zajamejo stohastično obnašanje OVE in električnih vozil),
– Novi optimizacijski algoritmi (upoštevajoč različne
alternative načrtovanja s posebno pozornostjo na
alternative tradicionalnih metod načrtovanja), in
– Sodobne ne-omrežne alternative načrtovanja
(nov način obratovanja distribucije, integracija s
porabniško stranjo, integracija s shranjevalniki
energije).
Analiza podatkov je druga pomembna tema , ki je
postala izjemno relevantna za načrtovanje odkar je AMI
zmogljiv, da ponudi velike količine informacij planerju.
Ključna beseda, ki bi lahko dejansko predstavljala nove
trende v načrtovanju in asset managementu (upravljanju s sredstvi) distribucijskih sistemov je »integracija«. Namesto upravljanja s sredstvi na osnovi stanja
opreme se pogosto to integrira z orodji načrtovanja
sistema. Metodologije načrtovanja sistema in programska orodja (software) bodo integrirana z DSM in
SCADA sistemi, kjer bodo lahko simulirali obratovanje
sistema. Standardi in protokoli za komuniciranje z različnimi orodji ter interoperabilnost bodo nujni, ker ne bo
možno imeti vseh produktov od enega proizvajalca
opreme in orodij.
Sekcija ŠK 5 se je orientirala na zgornje udarne teme.
Sprejetih je bilo 114 referatov, ki so bili razporejeni na
4 bloke tem, kot sledi.
Mednarodni dogodki
Blok 1 je bil posvečen Asset managementu (upravljanju s sredstvi) in strategijam vzdrževanja. Od 19 sprejetih referatov v to skupino je bilo 6 izbranih za oralno
predstavitev.
Blok 2 se je ukvarjal z razvojem distribucijskega
omrežja. Udarne teme so bile Inovativna distribucija,
aktivna distribucijska omrežja, sistemi pametnih
omrežij in aplikacije ter DC distribucijski sistemi. V to
skupino je bilo sprejetih 21 referatov od tega 7 za
oralno predstavitev.
Blok 3 je obravnaval načrtovanje v distribuciji, ki se
mora drastično spremeniti, če se želi spoprijeti z izzivi
novega načina obratovanja v distribuciji in modeli trga
z električno energijo. Za to skupino je bilo izbranih 49
referatov od katerih je 7 izbranih za predstavitev na
glavni seji in 3 za RIF (Research and Innovation
Forum). Udarne teme so bile: splošno načrtovanje, ,
načrtovanje aktivnega omrežja in pametnega omrežja,
vplivi električnih vozil na načrtovanje in vplivi avtomatizacije ter načrtovanje kompenzacije jalove moči.
Blok 4 je bil posvečen metodam in orodjem za modeliranje omrežij s ciljem reševanja problemov izgub in
napovedovanja bremen. Bilo je izbrano 25 referatov,
od tega 6 za glavno sejo in 2 za RIF. Udarne teme so
pokrivale profile in modeliranje bremen, napovedi odjema in kratkostične analize ter zmanjševanje izgub v
omrežju.
Na naslednjih omizjih:
– Smart data management s ciljem načrtovanja
distribucijskega omrežja, in
– Skupna simulacija informacijske infrastrukture in
elektroenergetskega sistema za načrtovanje
pametnih omrežij in študije obratovanja sistema,
je bila priložnost za razprave o najbolj pomembnih temah
za načrtovanje in razvoj distribucijskih omrežij.
Ključni prispevki in zaključki sej ŠK 5 (strnjeno v petih točkah)
Analiza podatkov, napovedovanje in profili bremen
Na omizju in v referatih so poudarjene potrebe po analitiki podatkov pri načrtovanju distribucijskih omrežij.
Jasno je bilo prikazano, da se pri načrtovanju mora uporabiti velika količina razpoložljivih podatkov, čeprav za
enkrat programska orodja niso v celoti razpoložljiva.
Ključno je nadaljnje raziskave in razvoj.
Metodologije verjetnosti
Obnašanje bremen je samo po sebi stohastično, ampak
že desetletja inženirji v distribuciji uporabljajo determi-
nistične modele, na katere se lahko zanašajo, ki so robustni in slonijo na najslabšem primeru. V novi eri razvoja
s številnimi obnovljivimi viri in ob napovedanih dramatičnih spremembah vzorcev bremen zaradi električnih
vozil, bodo verjetnostni pristopi nuja iz tehničnih in ekonomskih razlogov. Na žalost, verjetnostne analize niso
bile običajne v praksi in niso vgrajene v razmišljanja planerjev sistema, zato bo potrebno v prihodnosti oblikovati planerje, ki bodo sposobni obvladovati vse te sposobnosti pri sprejemanju odločitev.
Načrtovanje razpršenih virov
Novi profili in modeli bremen so nujni za identifikacijo
dejanskih potreb po novih postajah ali širitvi omrežja,
kot je bilo jasno predstavljeno na Omizju 5a in v številnih referatih na konferenci.
Integracija virov na distribucijskem nivoju ne dovoljuje
več planerjem, da obravnavajo postaje samo s podatki
bruto odjema. Potrebno je ločevati vire in bremena in je
pri tem ključna časovna predstavitev in ločevanje obeh
pri pravilnem sklepanju rezultatov.
Načrtovanje v eri pametnih omrežij
Tradicionalno je bil cilj načrtovanja v distribuciji reševanje obratovalnih problemov ob minimalnih stroških.
Danes , Smart Grid lahko nadzira cilje vodenja obratovalnih problemov pri različnih okvarah zaradi izpadov
bremen ali virov. Strategije načrtovanja razvoja in širitev
omrežja naj bi se sproti modificirale. Mnogi avtorji na
sejah (ne samo z akademske sfere) so predlagali algoritme in integrirana orodja, ki bistveno spreminjajo tradicionalne pristope načrtovanja z vključitvijo pametnih
popravkov obratovalnih posegov v načrtovanju. Ta tema
je bila ponovno obravnavana tudi na omizju RT 5a ob
udeležbi vrhunskih ekspertov.
Cyber - Physical simulacije
Gre za istočasne simulacije komunikacijskih omrežij in
energetskega omrežja. Danes se te simulacije izvajajo
ločeno v ločenih študijskih disciplinah s predpostavko, da
drugi sistem deluje idealno. To je veliki prepad pri orodjih za načrtovanje pametnih omrežij, ki so močno povezana s komunikacijami in vodenjem sistema. Interaktivne simulacije, ki uporabljajo obstoječe (fizično)
distribucijsko omrežje in platforme spletne (cyber) simulacije je potencialna pot za ocenjevanje zanesljivosti . Ta
udarna tema je obravnavana tudi v RT 5b, kjer se je pojavila potreba po novih orodjih za te simulacije s strani
nekaterih distribucijskih podjetij, pa čeprav teh orodij še
ni na tržišču.
41
Mednarodni dogodki
PETINŠTIRIDESETO ZASEDANJE
CIGRÉ V PARIZU 2014
Slovenski referati – kandidati za Pariz 2014
Naslednje leto, od 24. do 29. avgusta 2014, bo že 45.
zasedanje pariške CIGRÉ, ki sklicuje bienalne konference od
leta 1921.
V zadnji številki Sporočil 31 smo objavili prednostne teme
in razpis za slovenske referate za Pariz 2014.
Letos je prispele predloge obravnavala komisija v sestavi:
dr. Babuder, dr. Pantoš, in dr. Toroš. V prvotnem predlogu je prispelo 8 predlogov, ki niso bili predloženi po pravilih pariške CIGRÉ in navodilih našega razpisa.
Komisija je v ožji izbor izbrala 5 referatov. Kot je znano ima
Slovenija pravico do treh referatov iz nacionalne kvote, ker je
po novem točkovanju dobila več kot 100 ekvivalentnih točk.
Do sedaj je imela Slovenija 95 točk in pravico do dveh referatov iz nacionalne kvote. Seveda vsaka država lahko predlaga
poleg referatov iz nacionalne kvote še 3-krat toliko referatov,
ki jih potem obravnavajo in morda sprejmejo na selekcijski seji
ŠK oz. Tehničnega komiteja. Obstoja možnost tudi, da se referat iz nacionalne kvote zavrne, v kolikor je nekakovosten in ne
ustreza preferencialni temi, za katero kandidira.
Po podaljšanem roku do 30. maja smo dobili pravilno izpolnjene tri referate, ki so bili poslani v Pariz.
To so bili naslednji referati:
1. T. GRADNIK, B. ČUČEK: Estimating humidity of oil-filled power transformers: in-service experiences and
experimental research, (za ŠK D1- PS2),
2. M. BEČAN, S. VIŽINTIN, I. KOBAL: Corona Performance of 400 kV bundle conductors and insulators
strings (za ŠK B2-PS1) in
3. B. ULJANIĆ, B. BLAŽIČ, I. PAPIČ: Voltage control in
distribution networks with high share of distributed
generation (za ŠK C6-PS1). Ti referati so bili izbrani kot
nacionalni referati.
Poslana sta še dva referata v odločitev komisijam pariške
CIGRÉ. To sta bila referata: M. Bizjak, R. Rozman: Ignition voltage of gas-discharge tube overvoltage surge protector at
fast increasing voltage PULSE (A3-PS1) in K. Dragaš, A.
Deželak, J. Kačnik, E. Planinc: Future trends and the impact
of the European energy sector development and uncertainties on the future Slovenian Transmission network (C1-PS3).
42
V začetku oktobra smo dobili odgovor pariške CIGRÉ, da so bili
vsi trije slovenski referati sprejeti na zasedanje CIGRÉ 2014.
Avtorji sprejetih referatov bodo morali oddati končen referat do 15. januarja 2014. Referat je treba oddati v tajništvo
CIGRÉ Pariz (www.cigre.org ) in kopijo na naše tajništvo
(info@cigre-cired.si ).
Slovenci v mednarodnih ŠK 2012-2014
Ime in priimek
Študijski komite
Status člana
1.
Ladislav TOMŠIČ
A1 – sinhroni stroji
opazovalec
2.
Timotej GRADNIK
A2 - transformatorji
opazovalec
3.
Stane VIŽINTIN
A3 – VN tehnika
opazovalec
4.
Matjaž KERŠNIK
B1 - kabli
opazovalec
5.
Krešimir BAKIČ
B2 – nadzemni vodi
redni član
–
–
B3 – razdelilne postaje
–
6.
Rafael MIHALIČ
B4 – HVDC sistemi
opazovalec
7.
Janez ZAKONJŠEK
B5 - zaščita, meritve
opazovalec
8.
Krešimir BAKIČ
9.
Janko KOSMAČ
10.
Aleš KREGAR
11.
Igor PAPIČ
12.
Dejan PARAVAN
13.
Ivan ŠMON
14.
Maja KONČANGRADNIK
C6 - razpršeni viri
/distribucija
D1 – materiali in
metode
15.
Gorazd VRABIČ
D2 – TK in informaka opazovalec
C1 – ekonomija in
razvoj sistemov
C2 – obratovanje in
vodenje
C3 – okoljska
problemaka
C4 – tehnične
značilnos
C5 – trg in regulacija
ekspert
opazovalec
opazovalec
redni član
opazovalec
opazovalec
opazovalec
Mednarodni dogodki
Metoda izbora članov mednarodnih študijskih
komitejev
Države članice pariške CIGRÉ kandidirajo člane za mednarodne
študijske komiteje (skupaj 16 študijskih komitejev). Mandat
člana v mednarodnem ŠK traja 4 leta z možnostjo podaljševanja
za največ dve leti. Število članov je omejeno na 24 rednih članov
in do 10 opazovalcev. Če je kateri od strokovnjakov bil v študijSlovenci v mednarodnih WG
WG CIGRÉ
Ime in priimek
Status
1.
A1.35
Ritonja Jože
corresponding
2.
A1.40
Zagožen Ivan
corresponding
3.
A2.38
Gradnik Tim
member
4.
A2.44
Gradnik Tim
corresponding
5.
A3.17
Vižinn Stane
corresponding
6.
B2.23
Zadnik Branko
corresponding
7.
B2.27
Lovrenčič Viktor
member
8.
B2.28
Jakl Franc
corresponding
9.
B2.42
Jakl Franc
corresponding
10.
B2.43
Jakl Franc
corresponding
11.
B2.43
Bakič Krešimir
member
12.
B2.44
Jakl Franc
corresponding
13.
B5/C6.26
Grčar Bojan
corresponding
14.
B5.41
Kondič Marko
member
15.
B5.43
Babnik Tadeja
corresponding
16.
B5.24
Zakonjsek Janez
CONVENOR
17.
B5.44
Zakonjsek Janez
corresponding
18.
B5.48
Polajžer Boštjan
corresponding
19.
C1.19
Bakič Krešimir
member
20.
C1.25
Žunec Miro
member
21.
C2.13
Gašperič Samo
member
22.
C2.13
Mihalic Rafael
member
23.
C3.04
Kregar Ales
member
24.
C3.13
Kregar Ales
member
25.
B1/B2/C3.13
Kregar Ales
member
26.
C4.111
Papič Igor
member
27.
C5.11
Pantos Milos
member
28.
C6.20
Pantos Milos
member
29.
D1.52
Čuček Biljana
member
30.
D1.52
Gradnik Tim
member
31.
D2.27
Vrabič Gorazd
CONVENOR
32.
D2.33
Blokar Matjaz
corresponding
skem komiteju zelo aktiven in vodja delovnih skupin ima možnost, da ga predsednik ŠK izbere med t.i. eksperte ŠK. Potem se
njegovo sodelovanje v ŠK nadaljuje in dostopnost do vseh
gradiv v tem študijskem komiteju. Od slovenskih strokovnjakov je Krešimir Bakič imenovan za eksperta v ŠK C1 –
Ekonomija in razvoj sistemov.
V aprilu 2014 bo centralna pisarna CIGRÉ iz Pariza zahtevala od
nacionalnih komitejev prenovitev seznama kandidatov za
obdobje 2014-2016. Pričakujemo, da bo število Slovencev v
mednarodnih ŠK ostalo na nivoju imenovanj v zadnjem obdobju.
Izbrani člani mednarodnih Šk morajo biti tudi včlanjeni v pariški
CIGRÉ (individualno ali kolektivno preko podjetja).
V letu 2013 je aktivnih 230 delovnih skupin iz 16 ŠK.
Slovenci sodelujejo v 32 delovnih skupinah.
Janez Zakonjšek dobil CIGRÉ TC AWARD 2012
V letu 2012 je naš član Janez Zakonjšek dobil ugledno priznanje CIGRÉ Technical Committee Award za izjemno delo v ŠK
B5 – Zaščita in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov.
To priznanje podeljuje CIGRÉ od leta 1993, kot zahvala za
izjemne tehnične prispevke in aktivnosti v delovanju določenega študijskega komiteja. Vsako leto predsednik študijskega
komiteja lahko predloži Tehničnemu komiteju enega ali dva
kandidata za TC Award, kar se obravnava na seji Tehničnega
komiteja. Kandidati so večinoma vodje uspešnih delovnih skupin. Ob koncu leta Tehnični komite objavi, kateri strokovnjaki
so zaslužili posebno tehnično priznanje. Zanimivo je, da so
prejemniki te nagrade večinoma eksperti iz zelo razvitih sistemov. Npr. iz seznama prejemnikov, objavljenega na spletni
strani www.cigre.org je razvidno, da so v obdobju 1993-2010
prejeli to izrazito strokovno priznanje po državah v naši okolici:
Avstrija 4x, Italija 15x, Slovenija 1x (Bakič, 2004), Romunija 2x,
Grčija 1x, Madžarska 0 in Hrvaška 0. V letu 2011 je dobila
Hrvaška prvega strokovnjaka s tem priznanjem.
Čestitamo našemu članu za prejeto priznanje.
43
Mednarodni dogodki
USTANOVITVENA
KONFERENCA REGIONALNE
CIGRÉ – SEERC
Že nekaj let potekajo pogovori in priprave nacionalnih
komitejev CIGRÉ z območja jugo in vzhodne Evrope o ustanovitvi druge CIGRÉ regije. Kot je znano so skandinavske
države, pred nekaj leti, ustanovile NORDEL regijo CIGRÉ,
kjer se nacionalni komiteji CIGRÉ dogovarjajo o skupnih
aktivnostih in delovanju u svetovni družini CIGRÉ.
V maju 2013 (13.05.2013) v Črni Gori, v Miločeru (Pržno),
v hotelu Maestral je bila sklicana ustanovitvena konferenca CIGRÉ nacionalnih komitejev Jugovzhodne Evrope
pod okriljem vodstva pariške CIGRÉ.
Ustanovitvene seje so se udeležili predsedniki nacionalnih
komitejev CIGRÉ iz naslednjih držav: Italija, Slovenija,
Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora,
Makedonija, Romunija in Ukrajina. Opravičili so odsotnost predstavniki iz Avstrije, Madžarske in Grčije ob istočasni podpori ustanovitve regijske CIGRÉ.
Sejo je odprl s priložnostnim govorom predsednik CIGRÉ
prof. dr. Klaus Fröhlich. Pozdravne besede je izrazil tudi
generalni tajnik CIGRÉ gospod Francois Meslier. Gostitelj srečanja prof. dr. Milutin Ostojić, predsednik CIGRÉ Črne Gore je
po uvodnih besedah prepustil vodenje seje K. Bakiču, predsedniku nacionalnega komiteja CIGRÉ in CIRED Slovenije.
Po živi razpravi okrog imena, vsebine bodočih regionalnih
konferenc in sporazuma o medsebojnem razumevanju so vsi
prisotni predsedniki podpisali skupen dokument (Memorandum of Understanding) o ustanovitvi regionalne CIGRÉ.
Ime novega evropskega sveta nacionalnih komitejev CIGRÉ
je SEERC – South East European Region of CIGRÉ. Za prvega
predsednika so izvolili Krešimirja Bakiča iz Slovenije.
Konstitutivna seja SEERC v Črni Gori
Regijski organizaciji se lahko pridružijo druge države v regiji pod
pogojem, da imajo Nacionalni komite CIGRÉ. Člani pričakujejo
ustanovitev Nacionalnega komiteja CIGRÉ Turčije do konca
leta 2013 in priključitev novoustanovljeni regiji. Skupaj s Turčijo bi imela ta regija CIGRÉ okrog 240 milijonov prebivalcev.
Predsednik mednarodne CIGRÉ g. Froehlich je na koncu
poudaril, da se na naslednji seji Administrativnega sveta pariške CIGRÉ, ki bo v septembru 2013 v Kazanu v Rusiji, predstavijo sklepi te ustanovitvene seje in bo regionalna organizacija lahko zaživela po sklepu Administrativnega sveta.
Tako bo začetek delovanja nove CIGRÉ regije v Evropi od
septembra 2013.
Udeleženci ustanovitvene seje pred hotelom Maestral
Izjava za tisk ob ustanovitvi SEERC
Elektroenergetski sistemi postajajo vse bolj kompleksni in zahtevajo vse več znanj, ki se lahko nadgradijo v sinergiji mednarodnega
sodelovanja. Ustanavljanje novega regijskega sveta SEERC (SOUTH EAST EUROPEAN REGION OF CIGRÉ) s področja elektroenergetike
lahko pomaga stroki in odgovornim osebam v elektroenergetiki s tega območja pri hitrejšem obvladovanju sistemov, ki se hitro in
bistveno spreminja v večplastno kompleksno tržišče z energijo.
CIGRÉ kot ena od najstarejših in največjih svetovnih združenj ekspertov elektroenergetike, ki ima v letošnjem letu 226 delovnih
skupin, v katerih deluje preko 3000 ekspertov, je lahko temeljni nosilec v razvoju novih znanj in tehnologij.
SEERC je že drugi evropski regijski svet u okviru CIGRÉ. Prvi je bil NORDEL – združenje skandinavskih država članic CIGRÉ. V svetu
so še azijski in južno ameriški regijski svet CIGRÉ.
Pričakovanja članic SEERC, ki pokriva teritorij od okrog 200 milijonov prebivalcev, so izboljšanje izmenjave strokovnih mnenj s
področja raziskav, razvoja, delovanja in implementacij novih tehnologij v elektroenergetske sisteme, izboljšanja novih znanj o hitro
razvijajočem energetsko-informacijskem sistemu in seveda strokovno podprt razvoj tržišča z energijo. Vsekakor so za SEERC najbolj
pomembni kriteriji razvoja: sigurnost oskrbe z energijo, konkurenčnost, ohranitev narave in dostopnost energije za vsakogar.
Ustanovitelji SEERC-a so nacionalni komiteji CIGRÉ iz: BiH, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Srbije, Slovenije in
Ukrajine. Podpirajo ga še nacionalni komiteji Avstrije, Madžarske in Grčije, ki se bodo kasneje vključili v delo tudi uradno s podpisi.
V bližnji prihodnosti bodo člani te regije tudi Turčija, Bolgarija, Albanija in Kosovo.
44
Novosti
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN
Matej Čoga
Skladno z letnim načrtom ativnosti je bila predvidena prenova spletne strani in vključitev vsebin, ki bi lahko bile
koristne za naše člane.
Prenovljena spletna stran je po svoji obliki podobna novi spletni strani pariške CIGRÉ, vendar prilagojena programu aktivnosti Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED.
Ima javni del za vse obiskovalce ter članski del. Vsebine so
napisane v slovenskem in angleškem jeziku.
Eden od ciljev je bil, da članom omogočimo dostop do
objavljenih referatov na vseh nacionalnih konferencah
CIGRÉ in CIRED. Teh referatov je že več kot 1700, vključno
s predstavitvami na omizijih, delavnicah in drugih dogodkih. Do vsebin lahko dostopajo tako individualni kot kolektivni člani (podjetja). Za dostop je potrebno v polje »Moj
račun« vpisati elektronski naslov člana, ki se hrani v tajništvu združenja CIGRÉ-CIRED v seznamu članov in člansko
številko, ki je zapisana na članski izkaznici. Kolektivni člani
vpišejo kar elektronski naslov, ki ga uporabljajo za splošne
informacije (na primer info@podjetje.si).
Iskalnik po objavljenih referatih omogoča iskanje po priimku
avtorja, študijskem komiteju, letu objave dokumenta ali pa
z vpisom ključnih besed (naslov referata). Prav tako so objavljeni povzetki referatov iz obeh sekcij CIGRÉ in CIRED.
Med informacijami, ki jih spletna stran vsebuje, boste našli
tudi podrobnosti o obeh tehničnih komitejih CIGRÉ in
CIRED, preteklih konferencah, omizjih, mednarodnih študijskih komitejih, organizacijski strukturi Združenja, krajši
zgodovini mednarodnega in slovenskega Združenja, podeljenih priznanjih in jasno vse informacije za bodoče člane.
Javni del spletne strani bo vseboval najbolj aktualne vsebine o delu Združenja na področju CIGRÉ in CIRED, ter
dejavnosti in promocijo delovanja elektroenergetike v Sloveniji, zlasi v angleški verziji. V članskem delu bodo na razpolago referati iz naših konferenc in knjige v elektronski
obliki, ki si jih bodo člani lahko prenesli na svoj računalnik.
Zaradi možnosti, ki nam jih omogoča prenovljena spletna stran
se bo zmanjšalo število izdaj Sporočil na eno številko letno.
45
Novosti
NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA
Krešimir Bakič
Našim članom bi priporočil dve novi knjigi za njihovo osebno knjižnico, ki sta izšli v letošnjem letu. Prva knjiga je
»Stabilnost in dinamični pojavi v elektroenergetskih
sistemih« avtorja prof. dr. Rafaela Mihaliča, v izdaji Slovenskega združenja CIGRÉ in CIRED, ki je ena redkih knjig
s področja elektroenergetike v slovenščini. Razvoj slovenskega tehničnega izrazoslovja je pomembno poslanstvo
našega Združenja elektroenergetikov. Hiter razvoj stroke in
preoblikovanje klasične energetike z uvajanjem informacijskih in ekonomskih znanosti s kopico novih angleških
izrazov zahteva enoumno razumevanje določenih pojmov,
R. Mihalič:
STABILNOST IN DINAMIČNI POJAVI
V ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH
Dinamika elektroenergetskega sistema
zlasti z uvajanjem velikega števila novih
nestabilnih prekinjajočih se virov (vetrne,
sončne elektrarne)
postaja čedalje bolj
pomemben del analize in opazovanja
delovanja sistema.
Pričujoča knjiga razlaga osnovne pojme in predstavlja nekatere primere iz prakse. V poglavju
o stabilnosti elektroenergetskih sistemov obdeluje kotno, napetostno in frekvenčno stabilnost sistemov. Pri dinamičnih pojavih v elektroenergetskih sistemih pa pojasnjuje stanje
ob kratkem stiku sinhronskega generatorja, ob
vklopu kapacitivnih bremen, vklopu transformatorja itn. Razloži tudi na preprost način ferorezonanco in subsinhronsko rezonanco.
Knjigo je možno dobiti v tajništvu našega Združenja CIGRÉ-CIRED, Tehnološki park 20 v Ljubljani,
po ceni 25 Evrov. Cena knjige je enaka stroškovni ceni, kar pomeni, da Združenje podpira razvoj stroke. Podjetjem, ki so člani Združenja
CIGRÉ-CIRED, se prizna 20 % popust. Enako velja
za individualne člane Slovenskega združenja
elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED.
46
in še bolj poudarja potrebo po slovenskih izrazih v stroki.
Naše Združenje je v preteklih letih že izdalo več slovarjev in
z novo knjigo nadaljujemo svoje poslanstvo.
Druga knjiga je »Silicone Composite Insulators« avtorjev
dr. Konstantina Papailiou in dr. Franka Schmucka, ki je v
angleščini in jo je izdala svetovno znana založba Springer.
Pomembnost knjige zlasti za strokovnjake, ki se ukvarjajo z
investicijami v prenosu in distribuciji, je v zelo aktualni temi.
V nadaljevanju bom na kratko opisal obe knjigi.
K. Papailiou, F. Schmuck:
SILICONE COMPOSITE INSULATORS
V začetku letošnjega leta je prišla na tržišče
zelo zanimiva knjiga o kompozitnih izolatorjih,
ki sta jo napisala dva zelo izkušena strokovnjaka dr. Konstantin Papailiou in dr. Frank
Schmuck. Oba sta člana CIGRÉ – Študijskega
komiteja B2 (nadzemni vodi) in sta prispevala
kar nekaj publikacij s področja daljnovodne
tehnike.
Papailiou je trenutni predsednik ŠK B2, Schmuck pa je v letu 2013 dobil
posebno spoštovano nagrado CIGRÉ Technical Committee Award za
izjemno delo na področju nadzemnih vodov. Čeprav so kompozitni izolatorji znani že več kot 40 let do sedaj ni bilo knjige, ki bi opisovala tako
detajlno oblikovanje, uporabo in na splošno problematiko uporabe teh
vse bolj razširjenih izolatorjev.
Avtorja v uvodu predstavita bistvene prednosti slikonskih kompozitnih
izolatorjev, njihov zgodovinski razvoj in izkušnje ter možnosti uporabe
za nadzemne vode in stikališča kot tudi stanje standardizacije vezane na
kompozitne izolatorje. V nadaljevanju detajlno razložita vse vrste in
oblike izolatorjev ter njihove mehanske in električne značilnosti. V sedmem poglavju se obravnava proces proizvodnje in izbora materiala in
v osmem oblikovanje izolatorjev s stališča koronske zaščite. V naslednjem poglavju obravnava potrebno dodatno opremo in spončni material za kompozitne izolatorje. Zadnja dva poglavja pa obravnavata laboratorijske poskuse, metode testiranja in dokaj detajlni pregled
standardov. Ima skoraj 500 strani in zelo kakovostne barvne fotografije.
Knjigo je izdala svetovno znana založniška hiša Springer. Cena je okrog
100 Evrov. Priporočam jo za osebno knjižnico inženirjev, ki se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjami ter vzdrževanjem nadzemnih vodov.
Objava
BEDJANIČEVE NAGRADE 2013 (2. objava)
Drugič objavljamo razpis za Bedjaničeve nagrade. Rok za oddajo prijav je do 30. oktobra 2013 na naslov predsednika komisije
na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška cesta 25. Letošnja podelitev nagrad bo sredi decembra 2013 na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani.
RAZPIS 43. NATEČAJA
ZA NAGRADE
PROF. DR. V. BEDJANIČA
Za doktorsko disertacijo, magistrska
in diplomska dela s področij
elektroenergetskih sistemov, naprav,
elementov avtomatizacije, vodenja
sistemov in stikalne tehnike
Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju
Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2012 do 1. oktobra 2013.
Izbrane in podeljene bodo:
•
ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 Evrov,
•
ena nagrada za akademsko magistrsko delo v višini 600 Evrov,
•
do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo, ali magistrsko delo bolonjskega študija
v višini 500 Evrov.
Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali
v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko
oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela.
Komisija za Nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu
2013 do vključno 30. oktobra 2013.
Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja.
Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela.
Nagrade bodo podeljene v decembru 2013. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za elektrotehniko.
Prijave s prilogami posredujte na naslov:
Predsednik komisije za nagrade
Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC
Fakulteta za elektrotehniko
Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana
47
Zanimivosti
MODRE MISLI - ZGODOVINSKI UTRINKI
»Težava mnogih iznajditeljev je pomanjkanje potrpljenja. Niso pripravljeni delati počasi in preudarno z bistrimi misli,
tako, da lahko dejansko »čutijo« to delo. Želijo poskusiti svojo idejo takoj; in rezultat je, da porabijo zelo veliko denarja
in dobrega materiala, samo, da ugotovijo napačno pot. Vsi delamo napake, in boljše je, če jih narediš pred začetkom projekta.«
Nikola Tesla (oblikovalec električnega sistema z izmeničnim večfaznim tokom)
Krešimir Bakič:
ZNANOST
ZMES…
Kaj je to znanost in kdaj je nastala v moderni dobi?
(Iz poltednika SLOVENIJA, petik, 12. kozoperska 1849,
v slovenščini iz tistega časa)
Leta 1543 sta objavljeni dve knjigi za katere se smatra, da
predstavljata začetek moderne znanosti:
Vladar Williamsburga Sir William Grooch v pogovoru s prijatlam gre po ulicah, in prijazno pozdravi pozdravljajočiga
sužniga.
»Se morete ponižati«, vpraša prijatelj »de sužniga
pozdravite?«
•
Andreas VESALIUS: De Humani Corporis Fabrica
(Struktura človeškega telesa),
•
Nicolaus COPERNICUS (Mikolaj Kopernik):
De Revolutionibus Orbitum Colestium
(Krožno gibanje nebeških teles)
»Zakaj ne?« – odgovori Gooch, »se vsaj ne morem
od sužniga v perljudnosti pustiti prekositi«.
Beseda znanost pomeni »znanje ali nekaj kar se pridobi s
študijem«. Vir angleške besede science je iz latinske besede
»scientia« = znanje, oz. iz »scire« kar pomeni vedeti.
Williamsburg je mesto v Virginiji (ZDA); W. Gooch je bil
guverner okrog leta 1760.
Moderna znanost sloni na treh premisah in sicer materializmu,
redukcionizmu in randomizmu.
ZANIMIVOST
KRAKATOA (indonezijski: krakatau) je vulkanski otok med
Javo in Sumatro.
Materializem je verovanje, da realni svet vsebuje samo
materijo in energijo oz. zadeve, ki se lahko merijo bodisi v
laboratoriju ali z opazovanjem s teleskopom.
Leta 1883 (26/27. avgusta) je eksplodiral in povzročil
veliko lakoto na svetu. Ena od posledic so bile velike
migracije ljudstva v Ameriko.
Redukcionizem (ali poenostavljanje) je verovanje, da se
kompleksni sistemi ali stvari lahko poenostavijo s sestavnimi deli, kot iluzija zavesti, ki nastaja iz elementarnih
kemičnih procesov v možganih.
Randomizem (ali slučajnost)je prepričanje, da naravni
procesi sledijo zakonom slučajnosti znotraj dovoljenega
obsega obnašanja.
S temi tremi verovanji je možno pojasniti univerzum.
John Gribbin (angleški pisatelj o znanosti v Science a
History, 2001): The most important thing that science
has taught us about our place in the Universe is that
we are not special.
Sponzorji in razstavljalci na 11. konferenci Foto Drago Papler
48
GLAVNI SPONZORJI 11. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Siemens, d.o.o.
Braslavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)474-61-00, info@siemens.si, www.siemens.si
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386(4)206-40-00, info@iskraemeco.si
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zaveška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)256-15-97, bogdan@dalen.si, www.dalekovod.hr
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eimv.si
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia
www.endal.si
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eles.si
JSC «Elektrosetstroyproekt»
Maly Golovin pereulok, 8 str. 1, 103045 Moscow, Russia
market@essp.ru, www.essp.ru/en/
Elektrotehna Elex internaonal trade d.o.o.
Dunajska cesta 21
SI-1000 Ljubljana Slovenija
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija
www.dem.si
Reinhausen 2e, Power Quality, d.o.o.
Reinhausen Group
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.schneider-electric.si
Elektro LJUBLJANA, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
Telefon: (01) 230 40 00, Faks: (01) 231 25 42,
info@elektro-ljubljana.si, www.elektro-ljubljana.si
POSNETKI S KONFERENCE V LAŠKEM 2013
Foto: Primož Korošec