SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED SPOROČILA Poštnina plačana pri poš 1117 Ljubljana 32 OKTOBER 2013 CONSEIL INTERNATIONAL DES GRANDS RÉSEAUX ÉLECTRIQUES CONGRES INTERNATIONAL DES RÉSEAUX ÉLECTRIQUES DE DISTRIBUTION »Roboti na daljnovodih so postali realnost« je bilo sporočilo simpozija CIGRÉ in sestanka študijskega komiteja B2 »Nadzemni vodi« v Auckland-u (str. 32) Tajništvo Tehnološki park 20 1000 Ljubjana Tel./faks: 05 997 28 42 E-mail: info@cigre-cired.si SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED Tajništvo: Tajnica: Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana, tel/faks: 059972842, info@cigre-cired.si Administravna tajnica: ga. Milena Petrič (uradne ure: od 8.00 do 12.00) PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED OD LETA 2013 DO LETA 2017 Predsednik: Generalni tajnik-ca: Podpredsedniki: Častni člani Predsedstva Člani strokovnih organizacij Predsednik TK CIGRÉ: Predsednik TK CIRED: Ski z javnostmi: mag. Krešimir Bakič, ELES, Ljubljana Matjaž Osvald, Elektro Ljubljana mag. Marko Hrast, ELES, Ljubljana mag. Marko Senčar, Javna agencija za energijo RS, Maribor prof. dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, FE Drago Polak, Savske elektrarne, Medvode Zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec, upokojenec, Ljubljana mag. Vekoslav Korošec, GZS, Ljubljana dr. Maks Babuder, Elektroinštut Milan Vidmar prof. dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze dr. Franc Žlahč, predsednik NK WEC dr. Boris Žitnik, Elektroinštut Milan Vidmar, Ljubljana dr. Zvonko Toroš, Elektro Primorska, Nova Gorica mag. Drago Papler Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ CIGRÉ Študijski komite Predsednik študijskega komiteja ŠK A1 Sinhroni stroji in problemaka elektrarn Andrej Tumpej (Dravske elektrarne) ŠK A2 Transformatorji dr. Maks Berlec (UL, FE) ŠK A3 Visokonapetostna oprema dr. Maks Babuder (EIMV) ŠK B1 Kabelski vodi Iztok Bartol (Elektro Ljubljana) ŠK B2 Nadzemni vodi mag. Srečko Lesjak (ELES) ŠK B3 Postaje mag. Marko Hrast (ELES) ŠK B4 Energetska elektronika in DC sistemi prof. dr. Rafael Mihalič (UL, FE) ŠK B5 Zaščita, meritve in avtomazacija dr. Tadeja Babnik (ELPROS) ŠK C1 Razvoj in ekonomija sistemov mag. Saša Jamšek (ELES) ŠK C2 Obratovanje in vodenje sistemov dr. Pavel Omahen (ELES) ŠK C3 Okoljska problemaka sistemov mag. Aleš Kregar (ELES) ŠK C4 Tehnične značilnos sistemov prof. dr. Jože Pihler (UM, FERI) ŠK C5 Regulacija in trg električne energije dr. Dejan Paravan (GEN-I) ŠK D1 Materiali in nove preizkusne tehnike mag. Maja Končan – Gradnik (EIMV) ŠK D2 Informacijsko komunikacijske tehnologije Peter Ceferin (SMARTCOM) ŠK D3 Pametna omrežja (Smart GRIDS) prof. dr. Miloš Pantoš (UL-FE) Predsedniki študijskih komitejev CIRED CIRED Študijski komite Predsednik študijskega komiteja ŠK 1 Omrežne komponente Srečko Mašera (Elektro Celje) ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC mag. Peter Bergant (Elektro Ljubljana) ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita Milan Švajger (Elektro Ljubljana) ŠK 4 Razpršeni viri - upravljanje in izkoriščanje energije Franc Toplak (Elektro Maribor) ŠK 5 Razvoj distribucijskih sistemov Miha Žumer (Elektro Gorenjska) ŠK 6 Trg električne energije v distribuciji Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana) 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov ENAJSTA KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV – LAŠKO 2013 Drago Papler 11. strokovna konferenca slovenskih elektroenergetikov je potekala od 27. maja do 29. maja 2013 v Kongresnem centru hotela Wellness park v Laškem. Organizator konference je bilo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED, ki zastopa slovensko elektroenergetiko v dveh velikih mednarodnih združenjih CIGRÉ (Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme) in CIRED - Mednarodni forum profesionalnih distributerjev električne energije ter predstavlja največje nevladno civilno združenje elektroenergetikov v Sloveniji. Trajnostni razvoj ima izjemne razvojne potenciale Okrog 500 strokovnjakov iz domovine in nekaterih sosednjih držav je v treh dneh konference v okviru 22 študijskih komitejev in panelnih razprav spregovorilo o aktualnih energetskih vprašanjih. iz vsebine: • 11. konferenca v Laškem 1 • Obisk TEŠ 6 10 • Zaključki predsednikov ŠK iz Laškega 11 • CIGRÉ-CIRED simpozij o Smart Grids v Lizboni 28 • CIGRÉ simpozij o daljnovodih v Aucklandu 32 • 22. konferenca CIRED v Stockholmu 33 • Vabilo na 45. zasedanje CIGRÉ v Pariz 2014 42 • Ustanovitev regije CIGRÉ – SEERC 44 • Novosti in zanimivosti 45 SPOROČILA Slovenskega združenja energekov CIGRÉ-CIRED, št. 32, oktober 2013, letnik 15 Urednik sporočil št. 32: Matej Čoga Besedila: Krešimir Bakič, Drago Papler, Franc Jakl in predsedniki ŠK CIGRÉ in CIRED Prevodi: Milojka Benaissa Tekstovne korekture: Drago Papler Naklada: 550 izvodov ISSN 1408-9378 Priprava in sk: Studio N, Ljubljana Slika na naslovnici: Robot na 220 kV vodu (N. Zeland) Slika na zadnji strani: izbor slik s konference v Laškem Sporočila se izdajajo občasno za članstvo. 1 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor je bil častni pokrovitelj konference Foto Drago Papler Trajnostni razvoj postaja razvojna niša, ki ima izjemne razvojne potenciale ugotavlja predsednik RS Borut Pahor Foto Drago Papler Predsednik Slovenskega združenja CIGRÉ in CIRED, Krešimir Bakič je poudaril, da srečanje poleg strokovnega izpopolnjevanja, poglablja poznanstva in izmenjave informacij, kar je nujno za dobro sodelovanje in delovanje elektroenergetskega sistema. Pomembno je tudi seznanjanje z napredkom industrije, ki je dosežke in novosti prikazala na razstavnih prostorih in na posebnih strokovnih predstavitvah. nih strokovnih organizacij, kot sta CIGRÉ in CIRED je dobra smer hitrejšega razvoja znanj in inovativnosti. V globalni krizi potrebujemo razvoj, nove ideje, inovativnost, nova podjetja, ki najdejo nove tržne niše in prodor na svetovni trg. Za to imamo dobre zmogljivosti in ta potencial ne smemo zanemarjati, ampak se moramo še bolje organizirati in napredovati. Elektroenergetika je v evropski politični strategiji v ospredju, je dejal Borut Pahor, predsednik RS. Energetsko prestrukturiranje Evrope je nujno ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak zaradi povečanja konkurenčnosti in splošnega razvoja družbe. Trajnostni razvoj postaja tržna niša, ki ima izjemne razvojne potenciale. Obnovljivi viri in učinkovita energetska raba sta priložnost in nuja našega razvoja. Iz tega bodo nastala nova podjetja, nova delovna mesta, nove priložnosti sodelovanja na širšem evropskem trgu. V programu tridnevne konference slovenskih elektroenergetikov, je bilo veliko referatov posvečenih novim tehnologijam in pametnim omrežjem. Andre Merlin, predsednik mednarodne CIGRÉ, Borut Pahor, predsednik RS in Krešimir Bakič, predsednik Slovenske CIGRÉ Foto Drago Papler Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na otvoritveni slovesnosti je poudaril, da konferenca pomembno prispeva pri reševanju perečih problemov tranzicije, deregulacije sistemov, odpiranja trga z električno energijo in hitrega razvoja tehnologij. Konferenca je z velikim številom strokovnih prispevkov in interesom po izmenjavi informacij in znanja dober znak za našo prihodnost. Samo z znanjem in našo samozavestjo bomo vsi skupaj napredovali. Tudi povezanost z Evropo in svetom prek mednarod- 2 »Brez pametnih omrežij bomo težko razvili učinkovitejšo rabo energije z električnimi vozili. Za tem stoji velika prenova gospodarstva, nova podjetja in novi poklici. Treba bo tudi bolj udarno začeti s pilotskimi projekti z novimi vizijami pametnih omrežij,« je dejal Borut Pahor. Spomnil je na svoj nedavni obisk na Japonskem, ko je z gospodarsko delegacijo obiskal tudi podjetje Hitachi, ki je eno najbolj naprednih na Japonskem, v Evropi pa je dober primer za to – Estonija. Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je vsem udeležencem konference zaželel uspešno delo, veliko novih spoznanj in kakovostne zaključke konference, ki ima na Slovenskem vzorno tradicijo in uspeh. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov mednarodnih povezav,« je poudaril Janez Hrovat, zastopnik Elektro Slovenija, d.o.o., ki poseben izziv vidi v razpršeni proizvodnji električne energije. Študenti elektrotehnike ljubljanske in mariborske fakultete so tekmovali za najboljši referat na temo proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter trgovanja z električno energijo. Upravljanje s sredstvi Udeleženci na 11 konferenci CIGRÉ-CIRED v Laškem Foto Drago Papler Konkurenčna energetska dobava in zanesljiva oskrba »Do jeseni 2013 moramo sprejeti Energetski zakon. V nacionalno zakonodajo moramo vnesti načela tretjega energetskega svežnja. Tudi Nacionalni energetski program ali koncept je zelo pomemben. Prav tako v tem trenutku nimamo obnovljivega strateškega dokumenta, a verjamem, da ga bomo osnovali do konca letošnjega leta, da ga bo Državni zbor v začetku leta 2014 potrdil,« je dejal Julian Fortunat iz Direktorata za energijo. Po 12 letih liberaliziranega trga je pri velikih odjemalcih ločitev omrežja in energije razumljiva in prosta izbira dobavitelja električne energije dejstvo. Med majhnimi odjemalci je konkurenčna energetska dobava in zanesljiva oskrba še vedno samoumevna dobrina. »Po drugi strani pa pri gospodinjstvih to še vedno ni čisto prisotno; gre za samoumevnost in še vedno ne znamo jasno povedati, da energent in infrastruktura staneta. Slovenija je imela svojo strukturo naravnano na jugoslovanske razmere in nam je povezava z evropskim trgom in liberalizacija prinesla veliko sprememb,« je dejala direktorica Javne agencije RS za energijo Irena Praček. »Od leta 2009 nismo uspeli implementirati tretjega paketa direktiv in nam kot regulatorju je to zelo žal, saj smo vpeti in zavezani za implementacijo uredb EU,« je dejala Irena Praček. Direktivo EU bi morali implementirati že 3. marca 2011 in zamujamo po nepotrebnem. »Slovenski energetski sistem ima strateško energetsko pomembno lokacijo v osrednjem delu stare celine. V Elektru Slovenija strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje, za kar nenehno sledimo in se prilagajamo strateškim načrtom Osrednja ponedeljkova okrogla miza je obravnavala aktualno temo Upravljanje s sredstvi v elektrogospodarskih podjetjih. Mednarodna organizacija CIGRÉ je imela temo upravljanja s premoženjem kot udarno temo v več študijskih komitejih. Naprimer v študijskem komiteju za Razvoj in ekonomijo sistemov C1 so tej temi posvetili tretjino časa vseh aktualnih projektov. Tema strategije vzdrževanja je postala zelo aktualna tudi v slovenskih omrežnih podjetjih. Zato je bil namen delavnice pogledati kaj je aktualnega na tem področju v sorodnih evropskih podjetjih in kakšno je stanje v Sloveniji. Po deregulaciji elektroenergetskih sistemov in začetku sproščanja trgov električne energije se je zelo povečal interes elektrogospodarskih organizacij po novih učinkovitejših metodah upravljanja s sredstvi in celotnim premoženjem podjetij. To se je pojavilo zlasti v omrežnih podjetjih, ki so regulirana s strani nacionalnih regulatorjev. Ugotovili so, da je možno s sodobnejšimi pristopi prihraniti del sredstev ob ohranjanju enakega nivoja zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Perspektive slovenske energetike Za javnost odprta je bila tema Okoljska problematika v energetskih sistemih v torek, 28. maja 2013. Panelna razprava v sredo, 29. maja 2013 je bila namenjena Perspektivam razvoja slovenske energetike. Vodila sta jo dr. Maks Babuder in dr. Peter Novak. V okviru strokovnih predstavitev je govoril dr. Rajko Pirnat o osnutku Energetskega zakona, dr. Boris Žitnik o problematiki v elektroenergetskem omrežju, dr. Ferdinand Gubina o elektrotehniških predpisih in dr. Franc Cimerman o razvoju na področju plinskega omrežja. Potek priprave osnutka Energetskega zakona je predstavil dr. Rajko Pirnat. Obstoječi osnutek je preveč obširen, zato bi ga bilo dobro skrajšati in več zadev urediti z drugimi uredbami in predpisi. Zakona ni smiselno prehitro spreminjati, njegova določila naj bi veljala daljše časovno obdobje. Zasnovan naj bi bil tako, da bi podpiral razvoj slovenske elektroenergetike in oskrbo odjemalcev z električno energijo. 3 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Zagotoviti bi bilo potrebno čim več virov iz domačih virov, za kar je v Sloveniji veliko strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj. Razmišljanja so bila tudi v smeri povečevanja uvoza električne energije, kjer trenutne razmere na trgu kažejo nižje cene. Študentsko tekmovanje Študenti elektrotehnike ljubljanske in mariborske fakultete so tekmovali za najboljši referat na temo proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter trgovanja z električno energijo. Predstavili so se naslednji avtorji: 01. Peter Jež z referatom »Termična analiza nadzemnega voda 2 x 110 kV Dravograd – Slovenj Gradec s stališča varnostnih višin.« 02. Tadej Kesak in Mirza Sarajlić z referatom »Uporaba sončne energije za proizvodnjo električne energije s pregledom obstoječega stanja v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini.« 03. Tomaž Kožar z referatom »Vpliv razpršenih virov energije na napetostni profil in pretoke moči v distribucijskem omrežju.« 04. Jan Gregorc za referatom »Učinkovita uporaba podatkov v sistemih naprednega merjenja električne energije in povezovanje z informacijskimi sistemi.« 05. Teja Hutevec za referatom "Vpliv geometrije vodne kapljice na jakost električnega polja pri različnih tipih vodnikov.« Poudarjeno je bilo, da se na trgu, kjer ni domače proizvodnje električne energije, cena blaga zelo težko uravnava. Energetika postaja čedalje bolj elektroenergetika, je dejal dr. Peter Novak. Če bomo v Sloveniji zmanjševali rabo električne energije, bo kljub temu njena raba, po vsej verjetnosti, še naraščala. Električna energija nadomešča delo naših rok, je dejal dr. Maks Babuder. Robot sicer lahko veliko naredi, vendar ga je treba napajati z električno energijo. Elektroenergetski sistem ni bil pripravljen in prilagojen za tako eksplozivno rast obnovljivih virov. Razvoj obnovljivih virov energije (OVE), je deloma – še posebno pa gradnja fotovoltaičnih elektrarn, ušla izpod nadzorstva. Za slovenske razmere je količina zgrajenih zmogljivosti dejansko prevelika, kar bo zanesljivo vplivalo na delovanje elektroenergetskega sistema v celoti. Potrebna bo vpeljava določenih novih konceptov in rešitev, da ne bo cena prilagoditev previsoka, je menil dr. Boris Žitnik iz Elektroinštituta Milana Vidmarja. Ključno je, da gredo nove tehnologije skozi fazo raziskav in demonstracijskih projektov, saj se bo le tako lahko dosegla uspešna vpeljava v prakso. Potrebno je izkoristiti domače znanje in domačo industrijo. Zelo malo novih predpisov je bilo pripravljeno v zadnjih dvajsetih letih, je dejal dr. Ferdinand Gubina, častni član Združenja CIGRÉ-CIRED, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije in upokojeni profesor iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Elektrotehniški predpisi so zastareli in ne sledijo hitremu razvoju novih tehnologijo. Velik razvoj je predviden posodabljanju prenosnega plinskega omrežja in distribuciji plina je v predstavitvi poudaril dr. Franc Cimerman iz Plinovodov. Priprava Nacionalnega energetskega programa (NEP) poteka mimo elektroenergetske stroke. V tem postopku bo potrebno zagotoviti širšo udeležbo in dati večji prispevek strokovnjakov, da bi lahko določili ustrezne smeri razvoja energetike. Priznanja za uspešno delo slovenskim elektroenergetikom Za najboljši študentski referat 2013 je bil izbran referat 05 Teje Hutevec. 4 Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je na 11. konferenci podelilo priznanja za uspešno delo slovenskim elektroenergetikom. Plaketo CIGRÉ za izjemne prispevke v slovenski elektroenergetiki in mednarodne aktivnosti so prejeli prof. dr. Jože Pihler z Univerze v Mariboru, Janez Zakonjšek, mednarodni strokovnjak za zaščito pri RELARTE in Rade 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Kneževič, predsednik uprave Elektra Celje. Priznanje za življenjsko delo pa je prejel Ivan Leban, dolgoletni projektant energetskih objektov v Sloveniji pri podjetju IBE. Posebno priznanje slovenskega Nacionalnega komiteja CIGRÉ – Ambasador CIGRÉ za širitev elektrotehničnih znanj in CIGRÉ aktivnosti po svetu je šlo v roke Francozu Andréju Merlinu, dolgoletnemu vodilnemu strokovnjaku mednarodne CIGRÉ in evropske elektroenergetike. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu so prejeli Žorž Kovačenko iz Elektra Primorska, Alojz Zupanc iz Elektra Gorenjska in Milan Romih iz MR Maribor. Pohvalo za uspešno izveden projekt oziroma aktivnosti v delu združenja CIGRÉ in CIRED sta prejela Elizabeta Strgar – Pečenko iz ELES-a in Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn. Ambasador CIGRÉ Andre Merlin Andre MERLIN je strokovnjak za energetiko svetovnega formata. Opravljal je številne najodgovornejše funkcije v Franciji in Evropi. Pred ustanovitvijo trga električne energije v Evropi in Franciji je opravljal več vodilnih funkcij v največjem svetovnem elektro-energetskem podjetju EdF. Bil je prvi direktor in ustanovitelj RTE – francoski operater sistema, soustanovitelj in prvi predsednik Evropskih operaterjev prenosnih omrežij (ETSO), posebni svetovalec evropskega komisarja za energetiko, itd. Sedaj je predsednik Konzorcija MEDGRID (konzorcij za razvoj izmenjave električne energije med Evropo in Mediteranom), predsednik nadzornega sveta RTE in predsednik nadzornega sveta francoskega distribucijskega operaterja ter predsednik nadzornega sveta elitne francoske Fakultete za elektrotehniko (Ecole Superieure d’Electricite). Leta 2001 je bil Andre Merlin promoviran v viteza Legije časti, aprila 2009 pa je bil promoviran v višji rang častnika Legije časti. CIGRÉ je g. Andre Merlin opravljal skoraj vse funkcije, od vodje ekspertne skupine, predsednika študijskega komiteja, predsednika Tehničnega komiteja in nazadnje v obdobju 2008 do 2012 predsednik CIGRÉ – največje svetovne nevladne organizacije na področju elektro- energetike. Objavil je več sto strokovnih referatov. Za njegove izjemne prispevke v širjenju elektrotehničnih znanj in aktivnostih CIGRÉ mu je Slovenski Nacionalni komite CIGRÉ podelil posebno priznanje ambasador CIGRÉ. Prejemniki priznanj za uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu in uspešne projekte ter aktivnosti v CIGRÉ-CIRED za letop 2013 - Foto Marko Vilfan Na konferenci so podelili tudi priznanja za najodmevnejše referate na zadnji konferenci v Ljubljani 2011. Predstavljeno 250 referatov, ki so spodbudili strokovno diskusijo Konferenca je bila organizirana po standardih mednarodne organizacije CIGRÉ oziroma evropskih kongresov distributerjev CIRED. Na enajstih konferencah slovenskih elektroenergetikov je bilo predstavljeno 1332 prispevkov CIGRÉ in 384 prispevkov CIRED, skupno 1716 prispevkov. Na konferenco v Laškem je bilo sprejetih 250 referatov, od tega 184 referatov s področja CIGRÉ 66, referatov s področja CIRED. Andre Merlin na 11 konferenci slovenskih elektroenegetikov - Foto Drago Papler 5 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Priznanje za življenjsko delo Ivanu Lebanu Ivan Leban je svoje delovno obdobje posvetil elektroenergetski projektni dejavnosti, delu v strokovnih organizacijah in delu pri izobraževanju. Od leta 1967 do 2010 je deloval v Elektroprojektu, kasneje preimenovanem v IBE, kjer je opravljal najbolj odgovorne funkcije. Ideje in znanje Ivana Lebana je vgrajeno v mnoge slovenske elektroenergetske objekte. V začetku kariere se je ukvarjal s projektiranjem hidroelektrarn, kar nekaj let je sodeloval od idejnega projekta do uspešne realizacije na HE Piva v Črni gori. Kasneje se je posvetil izzivu projektiranja prvih 400 kV stikališč v Sloveniji. To so bila RTP Maribor, RTP Beričevo, stikališče ob NE Krško. Sodeloval je tudi pri projektih za RTP Divača, RTP Podlog. Za prispevke pri gradnji VN omrežja je dobil plaketo Nikola Tesla. Osrednji nagrajenec za življenjsko delo Združenja CIGRÉ-CIRED za leto 2013 je Ivan Leban. – Foto: Drago Papler V osemdesetih letih 20. stoletja se je vrnil k projektiranju hidroelektrarn: HE na Morači v Črni gori, idejni projekt HE Solkan, HE na sp. Savi, ČHE Požarje, ČHE Kozjak, HE Fatnica in HE Cernica v BiH. V zadnjih dveh desetletjih je sodeloval ali vodil projekte pri prenovi hidroelektrarn na reki Dravi, pri projektu HE Boštanj in HE Blanca in ČHE Avče ter pri prenovi HE Medvode in HE Moste. Skozi celotno kariero je aktivno sodeloval v študijskih komitejih CIGRÉ. Po osamosvojitvi Slovenije je bil dolgoletni predsednik slovenskega študijskega komiteja za Stikališča. Bil je tudi član mednarodne CIGRÉ in je leta 2010 kot eden od članov z najdaljšim stažem dobil priznanje mednarodne CIGRÉ »Zaslužni član«. Bil je prvi predsednik Matične sekcije elektroinženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, kjer se poleg problematike pooblaščenih inženirjev s področje elektrotehnike ukvarja tudi s področjem zakonodaje in standardizacije. V Elektrotehniški zvezi Slovenije je aktiven na področju priprave predpisov in terminologije. Sodeloval je tudi v pedagoškem procesu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in še prenaša svoje znanje na mlajše generacije na Višji strokovni šoli za elektroenergetiko ICES in na pripravljalnih seminarjih za strokovne izpite. 250 250 Število referatov 193 193 200 184 184 185 165 150 122 122 118 118 100 90 90 133 108 141 136 122 121 107 83 83 50 63 57 2003 2005 63 58 52 66 25 0 1993 1995 1997 1999 2001 CIGRÉ CIRED 2007 2009 2011 2013 Skupaj Grafikon 1: Število referatov na enajstih konferencah slovenskih elektroenergetikov. Analitski prikaz: Drago Papler. 6 V tehničnem delu so strokovnjaki v štirih vzporednih dvoranah obravnavali 250 referatov v 16 študijskih komitejih CIGRÉ in v 6 študijskih komitejih CIRED za distribucijska omrežja. Veliko število referatov in želje po sporočanju o svojem delu je pokazatelj odličnosti slovenske elektroenergetske stroke in pozitiven signal za našo prihodnost. Referati so spodbudili strokovno diskusijo. Na laški konferenci je pretok tehničnega znanja s predstavljenimi projekti, raziskavami, rešitvami potekal med strokovnjaki, ki so razpravljali o strokovnih temah in medsebojno izmenjali izkušnje. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov V tehničnem komiteju CIGRÉ je bilo največje zanimanje za študijske komiteje: A1 Rotacijski stroji in problematika elektrarn (20 prispevkov), B2 Nadzemni vodi (20 prispevkov), C1 Ekonomika in razvoj elektroenergetskih sistemov (19 prispevkov), C5 Elektroenergetski trg in regulacija (17 prispevkov), B3 Razdelilne postaje (15 prispevkov), C3 Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov (13 prispevkov), D2 Informacijske tehnologije in telekomunikacije v elektroenergetskih sistemih (13 prispevkov), B4 Enosmerni prenosi in energetska elektronika (10 prispevkov), V tehničnem komiteju CIRED je bil največji odziv v študijskih komitejih: ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij (19 prispevkov), ŠK 4 Razpršeni viri, upravljanje in izkoriščanje energije (16 prispevkov). Zap. št. Število referatov v letu Študijski komite 2007 2009 2011 2013 1 CIGRÉ ŠK A1 Rotacijski stroji in problemaka elektrarn 8 8 6 20 2 CIGRÉ ŠK A2 Transformatorji 7 2 6 8 3 CIGRÉ ŠK A3 Visokonapetostna oprema 7 3 5 4 4 CIGRÉ ŠK B1 Energetski kabli 5 7 9 9 5 CIGRÉ ŠK B2 Nadzemni vodi 9 12 15 20 6 CIGRÉ ŠK B3 Razdelilne postaje 5 2 4 15 7 CIGRÉ ŠK B4 Enosmerni prenosi in energetska elektronika 6 8 4 10 8 Zaščita, avtomazacija in meritve elektroenergetskih CIGRÉ ŠK B5 sistemov 10 9 6 8 9 CIGRÉ ŠK C1 Ekonomika in razvoj elektroenergetskih sistemov 12 10 11 19 10 CIGRÉ ŠK C2 Obratovanje in vodenje elektroenergetskih sistemov 16 16 10 8 11 CIGRÉ ŠK C3 Okoljska problemaka elektroenergetskih sistemov 10 9 17 13 12 CIGRÉ ŠK C4 Tehniške značilnos elektroenergetskih sistemov 5 3 10 8 13 CIGRÉ ŠK C5 Elektroenergetski trg in regulacija 8 8 15 17 14 Materiali in nastajajoče preizkusne tehnike v CIGRÉ ŠK D1 elektroenergetskih sistemih 3 1 2 3 15 Informacijske tehnologije in telekomunikacije v CIGRÉ ŠK D2 elektroenergetskih sistemih 10 9 11 13 16 CIGRÉ ŠK D3 Pametna omrežja - - 10 9 17 CIRED ŠK 1 Omrežne komponente 11 12 10 9 18 CIRED ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC 9 13 10 5 19 CIRED ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij 20 14 13 19 20 CIRED ŠK 4 Razpršeni viri, upravljanje in izkoriščanje energije 7 6 7 16 21 CIRED ŠK 5 Razvoj distribucijskih omrežij 8 6 7 8 22 CIRED ŠK 6 Organizacijske veščine vodstva 8 7 5 9 Skupaj Študijski komiteji CIGRÉ 121 107 141 184 Skupaj Študijski komiteji CIRED 63 58 52 66 Skupaj vsi Študijski komiteji CIGRÉ in CIRED 184 165 193 250 Preglednica 1: Število referatov po posameznih študijskih komitejih Zahvala sponzorjem Zasedenost dvoran med predstavitvami je bila zelo dobra. – Foto: Drago Papler Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ in CIRED se zahvaljuje sponzorjem in donatorjem konference za sodelovanje in podporo na naši 11. bienalni konferenci elektroenergetikov v Laškem. Z njihovim sodelovanjem je bila konferenca bogatejša za številne nove informacije o uporabnih tehnologijah in nova spoznanja o inovacijah in storitvah v energetskem sektorju. Pričakujemo njihovo sodelovanje tudi v letu 2015. 7 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Plaketa CIGRÉ Janezu Zakonjšku Plaketa CIGRÉ Radu Kneževiću Rade Knežević je trenutno predsednik uprave Elektro Celja in predsednik Interesnega združenja Elektrodistribuje Slovenije. Njegova kariera je strogo povezana z elektrotehnično stroko. Od začetka je bil softverist v Elektrokovini in kasneje, leta 1981 Rade Knežević, prejemnik prišel v elektrodistriplakete CIGRÉ - Foto Drago Papler bucijo, v Elektro Celje. Najprej je vodil področje zvez, daljinskega vodenja in poslovne informatike, kjer se je izkazal z odličnimi razvojno orientiranimi rezultati. Sledil je tehnološkemu razvoju in vedno zagovarjal strokovne in racionalne rešitve za elektrodistribucijo. V Študijskem komiteju D2 (Informacijsko-komunikacijske tehnologije v energetiki) CIGRÉ je dolgoletni avtor in recenzent. Aktivno sodeluje tudi s CIRED-om. Elektro Celje je kolektivni član pariške CIGRÉ od leta 1992. Janez Zakonjšek je priznan mednarodni strokovnjak za zaščito elektroenergetskih naprav in sistemov. Že v začetku kariere je bil na več odgovornih funkcijah vodje projektov za zaščito v Iskra Janez Zakonjšek, prejemnik Avtomatiki (npr. pro- plakete CIGRÉ - Foto Drago Papler jekt Turčija), kasneje pri ABB Relays na Švedskem in od leta 2005 do 2010 kot podpredsednik ABS Holdinga iz Rusije. Zaščita in avtomatizacija sistemov sta zaznamovala njegovo življenje. V 80-tih letih 20. stoletja je sodeloval v pedagoškem procesu na Fakulteti za elektrotehniko. Objavil je več kot 60 strokovnih del. Je aktivni član CIGRÉ od leta 1977. Bil je član več delovnih skupin v mednarodnem študijskem komiteju za zaščito, za kar je prejel leta 2012 ugledno mednarodno priznanje Tehničnega komiteja CIGRÉ za izjemne prispevke v delovanju na področju zaščite elektroenergetskih sistemov. Model delovanja našega Združenja je podoben delovanju pariške CIGRÉ z upoštevanjem slovenske zakonodaje. Združenje ima 225 individualnih članov in 41 podpornih kolektivnih članov. V tekočem letu 2013 se je povečalo Zbor članov združenja slovenskih elekroenergetikov V torek, 28. maja 2013 je potekal Zbor članov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ in CIRED v Modri dvorani Kongresnega centra hotela Wellness park v Laškem. 20 20 20 8 Število referatov 16 13 13 14 12 10 9 10 8 8 9 8 8 9 8 8 9 5 6 4 4 3 2007 2009 2011 CIRED 6 CIRED 4 CIRED 5 CIRED 3 CIRED 2 CIRED 1 D2 Študijski komiteji D3 D1 C5 C4 C2 C3 C1 B4 B5 B3 B2 A3 B1 A2 A1 2 0 Predsednik Krešimir Bakič je podal poročilo o dosedanjem delu Združenja CIGRÉ-CIRED in ocenil, da je bilo opravljeno delo v letu 2012 skladno z načrti, narejen je velik napredek v informiranju članstva s posodobitvijo spletne strani Združenja. 19 17 15 16 Skupščino je odprl predsednik Združenja CIGRÉCIRED Krešimir Bakič. Za predsedujočega zbora članov je predlagal Vekoslava Korošca. za overovatelja zapisnika Draga Paplerja in za člane volilne komisije Petra Ceferina, Pavla Omahna in Matjaža Keršnika. 19 18 2013 Grafikon 2: Število referatov po študijskih komitejih na konferencah v letih 2007, 2009, 2011 in 2013. Analitski prikaz: Drago Papler. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Plaketa CIGRÉ prof. dr. Jožetu Pihlerju Prof. dr. Pihler je vrhunski strokovnjak za stikalne tehnologije in redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Od začetka kariere je deloval v Tovarni za stikalne naprave Prof. dr. Jože Pihler, prejemnik (TSN) v Mariboru in plakete CIGRÉ - Foto Drago Papler od leta 1988 deluje na Univerzi na področju tehnike visokih napetosti in električnih aparatov ter naprav. Je vodja laboratorija za energetiko na Inštitutu za močnostno elektrotehniko. Vzgojil je več doktorjev, magistrov in inženirjev, ki so prevzeli odgovorne funkcije v slovenskem elektrogospodarstvu. Od leta 1992 je član CIGRÉ in CIRED. Aktivno deluje v več tehničnih odborih IEC. članstvo za 6 novih individualnih članov. Trenutno stanje članstva je 192 individualnih članov (od tega je 38 upokojenih članov), 27 zaslužnih članov in 6 častnih članov. Skladno s pravnimi akti Združenja je predsedstvo predlagalo skupščini imenovanje petih častnih članov: Ivana Lebna, Maksa Babudra, Jožeta Voršiča, Konrada Lenasija in Petra Žunka ter sedem novih zaslužnih članov in sicer: Igorja Papiča, Gorazda Štrumbergerja, Tomaža Moharja, Dejana Matvoza, Leona Valenčiča, Greorgija Zlatareva in Srečka Lesjaka. Združenje izvaja tudi posredništvo pri plačevanju članarin za Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme – CIGRÉ s sedežem v Parizu. V letu 2012 je bilo 52 individualnih članov, en član v kategoriji mladih članov (do 33 let starosti) in 8 kolektivnih članov. V pariški organizaciji CIGRÉ je aktivnih 15 članov od možnih 16 študijskih komitejev. Za tehnično organizacijo distributerjev CIRED so prispevali 12 slovenskih strokovnih referatov na zadnjem kongresu v Stockholmu 2013. Združenje izdaja tudi knjige in sodeluje v drugih aktualnih strokovnih dogodkih, kar ni primer v večini držav članic CIGRÉ in CIRED. Dr. Franc Jakl je podal poročilo Nadzornega sveta združenja s pregledom finančnega poslovanja Združenja CIGRÉ-CIRED v letu 2012. Za naslednje štiriletno mandatno obdobje 2013–2017 je bil glede na uspešnost delovanja Združenja CIGRÉ-CIRED dodeljen tretji mandat dosedanjemu predsedniku mag. Krešimirju Bakiču, kar omogoča Statut Združenja. Krešimir Bakič je sprejel kandidaturo, skupščina pa predlog potrdila. Zahvalil se je članom dosedanjega mandata Predsedstva in vsem članom komisij za njihovo delo v preteklem obdobju 2009-2013. Za člane Predsedstva za mandatno obdobje 2013 – 2017 so bili izvoljeni: dr. Boris Žitnik (predsednik TK CIGRÉ), dr. Zvonko Toroš, (predsednik TK CIRED), mag. Marko Hrast (podpredsednik za prenos), Matjaž Osvald (podpredsednik za distribucijo), Drago Polak (podpredsednik za proizvodnjo), prof. dr. Igor Papič (podpredsednik za izobraževanje, industrijo in standarde), mag. Marko Senčar (podpredsednik za regulacijo in trge), prof. dr. Anton Ogorelec (častni član), prof. dr. Maks Babuder (častni član), mag. Vekoslav Korošec (častni član), prof. dr. Ferdinand Gubina (Elektrotehniška zveza), Franc Žlahtič (NC WEC Slovenija) ter generalni tajnik Združenja, ki ga bo predsednik naknadno predlagal Predsedstvu. Za člane Nadzornega sveta so bili izvoljeni naslednji kandidati prof. dr. Rafael Mihalič (predsednik), Drago Papler (član) in Djani Brečevič (član). Za člane komisije za priznanja so bili izvoljeni: predsednik prof. dr. Jože Voršič in člani, prof. dr. Franc Jakl, mag. Vekoslav Korošec, dr. Stane Vižintin in dr. Dejan Paravan. Za člane komisije za pritožbe so bili izvoljeni predsednik Ivan Leban in člana mag. Matija Nadižar in Metod Brešan. Zbor združenja je sprejel načrt dela v prihodnjih dveh letih ter prisluhnil pobudi članov v zvezi z možnostjo reorganizacije nacionalnih konferenc in vključitvijo možnih izboljšav. Dr. Pantoš je predlagal, da se obstoječe recenzije referatov preoblikujejo v strokovna poročila poročevalcev študijskega komiteja po modelu delovanja matrične organizacije mednarodne CIGRÉ in CIRED-a. Matej Čoga predstavil delovanje prenovljene spletne strani, ki sedaj omogoča članom, da s pomočjo svojega e-maila in številke članstva, ki se nahaja na članski izkaznici, pridobijo vse referate, in druge dokumente Združenja v celotnem času delovanja od leta 1993. 9 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov STROKOVNA EKSKURZIJA OBISK TEŠ 6 Prof. dr. Franc Jakl V okviru 11. konference slovenskih elektroenergetikov, ki je potekala v dneh 27.–29. maja 2013 v kongresnem centru hotela Wellness park v Laškem, je bil zadnji dan konference organiziran terenski ogled gradbišča TEŠ 6. Zanimivega ogleda se je udeležilo okoli 20 udeležencev. Po uvodnem prijaznem nagovoru in izrečeni dobrodošlici s strani predstavnika TEŠ-a ter po izvršeni detajlni proceduri varnostnega osebja, se je lahko pričel ogled gradbišča. Gradbišče je resnično impozantno. Čeprav je trenutno takrat delalo na celotnem gradbišču blizu 500 delavcev, jih zaradi velikega obsega sicer dokaj strnjenih objektov dejansko ni bilo čutiti. Opazen pa je bil hrup gradbenih strojev in montažne mehanizacije na posameznih objektih. Pogled od spodaj navzgor na pravkar zgrajen nov hladilni stolp vrtoglave višine 165 metrov ti dejansko vzame sapo in hkrati začutiš neverjetne dimenzije takšnega orjaškega objekta nasproti majhnosti človeka. Ob tem pa je treba izraziti vso spoštovanje delavcem, ki so bili udeleženi pri tej gradnji vključno s projektanti in nadzornim osebjem. V neposredni bližini je bila v zaključni fazi izgradnja kotlovnega objekta (nekaj deset metrov nižji objekt od hladilnega stolpa) z zgradbo, kjer bo nameščena turbina in generator s pripadajočo pomožno opremo, zgradba razžvepljevalne naprave, objekti z napravami za tekoči transport premoga ipd. Nekaj podatkov o bloku TEŠ 6 Odločitev o gradnji 600 MW bloka 6 je padla že pred desetimi leti (po javno dostopnih podatkih junija leta 2004), ko je bil sprejet strateški razvojni načrt TEŠ-a, temelječ na veliki skrbi za okolje kot nadaljevanje ekološke sanacije, ki se je pričela že leta 1983. Začetek gradnje novega bloka 600 MW datira v leto 2010. Novi blok 600 MW bo postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Gre za nacionalno pomemben projekt, ki je bil uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023, ki ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008. Spomladi 2009 pa je bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo. Moč na pragu bloka 6 znaša 545,5 MW, specifična poraba na pragu je predvidena 8.451 kJ/kWh, obratovalne ure s polno močjo so predvidene 6.500 ur/leto, življenjska doba 40 let, število zaposlenih 200, proizvodnja premoga iz Premogovnika Velenje bo omogočena iz leta 2025 na leto 2054, cena premoga bazira na 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ), skupni termični izkoristek bloka 6 je 43 % (za stari blok 1, 3 moči 55 MW znaša 26 %, za blok B5+PLT moči 387 MW znaša 35,8 %). Blok 6 bo za enako količino proizvedene energije porabil približno za 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije v okolje bistveno nižje. Blok 6 bo pri enaki količini proizvedene energije emitiral v okolje za 35 odstotkov manj CO2 kot trenutni bloki Termoelektrarne Šoštanj (stari del 1,2 kg CO2/kWh, novi blok 0,85 kg CO2/kWh). Izpusti SO2 se bodo zaradi še učinkovitejših naprav za razžveplanje dimnih plinov v primerjavi z obstoječimi bistveno zmanjšali in bodo pod 2000 t na leto (iz 400 mg/Nm3 na 100 mg/Nm3). Podobno znižanje 10 je predvideno pri emisiji NOx, kjer bo prav tako pod 2000 t na leto (iz 500 mg/Nm3 na 150 mg/Nm3), znižanje emisije prahu pod 400 ton/leto (leta 1993 preko 8.000 ton/leto, leta 1998 preko 2.000 ton/leto). Z izgradnjo šestega bloka TEŠ se bo generalno gledano zmanjšala stopnja onesnaženosti okolja, izboljšala kakovost in energetska učinkovitost ter bo elektrarni omogočeno doseganje skladnosti z mednarodnimi standardi najboljših razpoložljivih tehnologij BAT (Best Available Technology). 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov POROČILA PREDSEDNIKOV ŠK – ZAKLJUČKI KONFERENCE LAŠKO 2013 SEKCIJA CIGRÉ Študijski komite ŠK A1 Rotacijski stroji in problematika elektrarn Predsednik: Andrej Tumpej Tajnik: mag. Ladislav Tomšič Strokovni poročevalci: Andrej Tumpej, mag. Ladislav Tomšič Prednostne teme: PT 1: Napredek v razvoju rotacijskih strojev in izkušnje v obratovanju • Načrtovanje, izkoristki nosilne izolacije, hlajenje, odpadna toplota • Zahteve TSO do proizvajalcev in investitorjev • Poboljšanje izkoristkov • Monitoring obratovanja PT 2: Live management (revitalizacije in rekonstrukcije) • Razne meritve, obnove in vzdrževanje PT 3: Razpršena proizvodnja in obnovljivi viri • Dobre prakse MHE • Biomasa • SPTE • Sončne elektrarne PT 4: Novi projekti in rešitve • Metode merjenja vetra Predstavitev referatov je bila dobro obiskana – 55 udeležencev, glede na to, da smo prejeli precejšnje število referatov in sicer 20 ter dokaj omejen čas za predstavitev 2,5 ure je ostalo časa kvečjemu za njihovo predstavitev za razpravo je časa zmanjkalo. Zaključki: 1. Prispevki so pokrivali predvsem prve tri teme. Kot posledica obstoječega stanja na področju investicij se pozna, da ni bilo prijavljenih odmevnejših referatov s področja novogradenj in obnov. Največji poudarek je bil na vzdrževanju obstoječih strojev in naprav ter poudarek na zagotavljanju njihove dobre kondicije za obratovanje. 2. Pri razpršeni proizvodnji se še vedno pozna krč na področju umeščanja MHE v prostor in je novogradenj zelo malo - premalo. Vlaganje v sončne elektrarne je doseglo v preteklem letu svoj vrh, kar ima za posledico, da se bo potrebno sedaj, ko podporna shema ni več tako odprtih rok do teh investicij, posvetiti vzdrževanju obstoječih elektrarn. Na področju SPTE še vedno nekoliko stopicamo na mestu in ne znamo po mojem mnenju dobro zložiti zgodb za uspešno obratovanje le teh (dobava energenta, kontinuiran odvzem toplote, infrastruktura). 3. Komisija v sestavi: Vojislav Vujanovič, Andrej Kovač, mag. Ladislav Tomšič, je izbrala najboljši referat na zasedanju ŠK A1: referat avtorjev Aleš Kirbiš, Rudi Polner: A1-8 Prenova HE Zlatoličje. Poročilo pripravil: Andrej Tumpej Študijski komite ŠK A2 Transformatorji Predsednik: prof. dr. Maks Berlec Tajnik: Istok Jerman Strokovni poročevalci: prof. dr. Konrad Lenasi, mag. Andrej Jurman, dr. Damijan Miljavec, mag. Juso Ikanović Prednostne teme: PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev (izračun obremenitve izolacije, dodatnih izgub, prenosa toplote, mehanskih obremenitev). PT 2: Nove metode preizkušanja transformatorjev in diagnostika. PT 3: Povečevanje okoljske sprejemljivosti transformatorjev (uporaba sprejemljivejših materialov, zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa). Zaključki: V študijskem komiteju A2 je bilo obravnavanih vseh osem prispelih referatov. Največ, kar 6, jih je bilo s področja prednostne teme 1, po en referat pa je pokrival prednostni temi 2 in 3. Največ referatov so prispevali strokovnjaki iz tovarne transformatorjev Kolektor Etra v Ljubljani, razumljivo, kar pet referatov v prednostno temo 1, enega pa v prednostno temo 3. V prednostno temo 1 sta prispevala še referat strokovnjaka iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. K prednostni temi 2 je bil zelo dobrodošel referat, ki sta prispevala strokovnjaka iz EiMV. Opazno je bilo, da nobenega referata niso prispevali strokovnjaki iz slovenskega elektrogospodarstva, prav tako tudi ne iz velikih industrijskih porabnikov električne energije. Temu morda botruje neprimerna izbira prednostnih 11 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov tem. Zato za prihodnjo konferenco predlagam ponovno uvrstitev prednostne teme z naslovom: Transformator v obratovanju (življenjska doba, vzdrževanje, vrste in vzroki poškodb, popravila, novi postopki revitalizacije). Poleg tega predlagam, da vodstvo ŠK A2 aktivneje spodbudi strokovno javnost k sodelovanju tudi pri tej prednostni temi. Zasedanje študijskega komiteja A2 je bilo na programu popoldne, zadnji dan konference, poleg tega je istočasno potekala tudi strokovna ekskurzija v TEŠ 6. To je bil razlog za zelo maloštevilno udeležbo občinstva, ki pa je bilo zelo odzivno. Postavljena so bila zanimiva vprašanja in razvijala se je živahna razprava, za katero pa je žal, kljub temu, da smo se odpovedali odmoru, zmanjkovalo časa. Najodmevnejši referat na zasedanju ŠK A2 smo izbrali s pomočjo glasovalnih lističev. Metoda izbire se v tem primeru ni izkazala za najbolj primerno, ker je bilo občinstva malo, prav tako nekateri udeleženci niso poslušali vseh referatov. Oddano je bilo vsega 23 glasovnic, z zelo enakomerno porazdeljenimi glasovi. Največ glasov (35 %) je prejel referat A2-01 z naslovom Razvoj in izdelava 400 kV transformatorja avtorjev Boruta Prašnikarja in Andreja Jurmana. Poročilo pripravil: Istok Jerman Študijski komite ŠK A3 Visokonapetostne naprave Predsednik: prof. dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el. Tajnik: dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el. Prednostne teme PT 1: Zanesljivost in življenjska doba VN opreme PT 2: Okoljsko sprejemljiva VN oprema PT 3: Zagotavljanje kakovosti VN opreme V okviru ŠK A3 so bili prijavljeni in predstavljeni štirje referati. A3-01 J. Hrastnik: Modeliranje odvodnikov prenapetosti A3-02 M. Oblak, M. Bečan, I. Kobal, V. Vuga: Korona na 400 kV snopastih vodnikih A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško A3-04 M. Babuder, S. Vižintin, I. Kobal: Obnašanje kontaktov kovinskih struktur Prvi članek A3-01 obravnava matematično modeliranje srednje napetostnega ZnO prenapetostnega odvodnika. Sklada se s prvo ali tretjo prednostno temo. S pomočjo tridimenzionalnega modela je mogoče ugotavljati električno, tokovno in termično porazdelitev v odvodniku. Prikazano je, na kakšen način bi bilo mogoče ugotavljati in signalizirati stanje odvodnika v obratovanju. 12 Naslednje tri članke bi lahko uvrstili v vsako od treh prednostnih tem. Vsi obravnavajo tematiko, ki je povezana z raziskavami ob izgradnji novega 400 kV daljnovoda Beričevo – Krško. Prispevka A3-02 in A3-03 opisujeta reševanje problema korone. Prvi predvsem na snopu vodnikov, drugi pa na izolatorskih verigah. Reševanju tega pojava se je posvetilo veliko pozornosti, saj gre za občutljivo temo povezano z negativnimi vplivi daljnovoda na okolje. Prikazano je bilo, da je mogoče s tehničnimi ukrepi korono učinkovito omejiti. Tema zadnjega članka A3-04 so električni spoji kovinskih elementov na daljnovodnem stebru. Zaradi prevajanja toka in varnosti mora biti zagotovljena dobra prevodnost. To lahko ovira sloj barvnega nanosa. Preskusi z visokimi izmeničnimi in udarnimi tokovi so pokazali, da lahko pride tudi do termičnih poškodb na posameznih stičnih mestih. Prevladujejo članki s področja izgradnje in obratovanja elektroenergetskega sistema, manj pa jih prispeva industrija. To kaže na pomanjkanje razvoja pri proizvajalcih VN naprav. Verjetno se stanje še ne bo kmalu spremenilo. Za najboljši članek ŠK A3 na konferenci 2013 je bil izbran A3-03 M. Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov elektro opreme daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo – Krško. Izbran je bil na podlagi pogovorov in odločitve predsednika ŠK A3. Poročilo pripravil: Stane Vižintin Študijski komite ŠK B1 Energetski kabli Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. Tajnik: Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. Strokovni poročevalec: Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. Prednostne teme: PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih elementov. PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma. PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov. PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli. PT 5: Problematika kabliranja VN vodov. Zaključki: V ŠK B1 je bilo obravnavanih devet referatov s pestrimi diskusijami. Prednostne teme so bile, z izjemo PT 2 Novi projekti VN kablov v tujini in doma, vse zastopane. Najaktualnejša je bila PT3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov, kjer so bili predstavljeni kar štirje referati. Sicer pa so bile vse teme izredno zanimive in so na kratko predstavljene v nadaljevanju. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Prvi referat obravnava večno dilemo odločitve pri projektiranju 20 kV kablovodov, torej ali je tehnično in ekonomsko bolj primerno uporabiti enožilne ali trižilne 20 kV kable. Predstavljeni so kriteriji za odločitev, kdaj kabel in kdaj nadzemni vod ter izbira načina polaganj glede na položaj kabla. Opisani so tudi kriteriji za odločitev, kdaj EKK in kdaj ne. Smernice za izbiro tras kablovodov glede na okolje ter karakter zemljišča. V drugem referatu avtor ugotavlja, da se je v desetletju uporabe in polaganja XLPE VN kablov v Sloveniji pokazala specifičnost in posebnosti tal, zemljin in ostalih dejavnikov, ki direktno ali posredno vplivajo na življenjsko dobo kablov. Izkazale so se posebnosti in raznolikost v primerjavi z drugimi »kabelskimi« državami. Zato se je že oblikovalo nekaj smernic, ki lahko nakažejo tipizacijo ali celo standardizacijo postopkov polaganja kablov. Tretji referat se ukvarja z diagnostiko na kablih. Preskušanje in izvajanje diagnostike izolacije kablovodov je zelo pomembno s stališča zagotavljanja obratovalne zanesljivosti SN distribucijskih omrežij. Standardi določajo le izvedbo napetostnega preskusa z uporabo ene izmed oblik preskusne napetosti. Priporočljivo je, če se preskušanje na novo položenega kabla nadgradi z uporabo metod za kabelsko diagnostiko, s katerimi je mogoče oceniti stanje kabelske izolacije. Te je smiselno uporabiti že takoj po polaganju kabla in izdelavi kabelskih zaključkov, saj so izhodiščne referenčne vrednosti bistvenega pomena za diagnosticiranje stanja izolacije kablovoda skozi njegovo življenjsko dobo. Izbira metode za kabelsko diagnostiko je odvisna predvsem od dolžine kabla, tipa oziroma vrste kabelske izolacije, tipa in števila kabelskih spojk ter njihove lokacije, podatkov o obratovalnih parametrih, preobremenitvah, izrednih obratovalnih stanjih, številu defektov in vzrokih zanje ter podatkov o popravilih. Nadaljnji referati prikažejo izkušnje elektrodistribucijskih podjetij in NEK pri uporabi diagnostičnih metod na kablih. Kabli sicer imajo omejeno življenjsko dobo ter jih je/bo potrebno prej ko slej zamenjati, vendar nam diagnostične metode ponujajo odlično orodje pri načrtovanju dinamike zamenjave, ki ni pogojena zgolj s starostjo kablov. Podan je tudi pregled zahtev za izvedbo dobrih tokovnih spojev v NN in SN kabelski mreži. Torej, kako mora biti izveden kvaliteten spoj med kabelskimi čevlji in vodniki ter med kabelskimi čevlji in priključnim mestom na napravi. Opisani so najbolj pogosto uporabljani kabel čevlji v NN in SN kabelskem omrežju, po katerih standardih so izdelani, kakšen material je potreben ter kako so izdelani ter kakšni problemi se pojavljajo pri montaži in obratovanju. V preferenčni temi večžilnih kablov je podana primerjava polaganja trižilnega in enožilnega kabla na primeru kablovoda 20 kV Novi Lazi – Morava. Navedeni so vzroki in prikazane prednosti odločitve o polaganju trižilnega kabla na kraškem terenu. Zelo odmeven pa je bil članek v preferenčni temi problematike kabliranja VN vodov: Zaradi prestavitve prostozračnega portala 110 kV oljnega kabla KB RTP Center - TE-TOL v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana je bilo potrebno skrajšati trifazni oljni kabel (položen 1977) ter ga z enožilnimi XLPE-kabli povezati v obstoječe 110 kV plinsko oklopljeno polje stikališča TETOL. Po našem vedenju je to za slovenski prostor predstavljalo izdelavo prve spojke med 110 kV oljnim in XLPE kablom. Referat obravnava pridobljene izkušnje pri pripravi potrebnih podatkov za izdelavo PZI projekta ter izbiro izvajalca izdelave spojke, kot tudi izkušnje pri sami izdelavi spojke. Predstavljene so zahteve proizvajalca in montažerja spojke za pripravo kabelskih tras, montažnega prostora in ostalih pogojev za izvedbo del. Obravnavana so pripravljalna dela in preizkusi, sam potek in tehnologija izdelave spojke ter meritve ob izdelavi spojke in spuščanju v pogon. Opisana je tudi tehnična rešitev prestavitve ozemljitev in prenapetostnih odvodnikov. Komisija v sestavi Iztok Bartol in Matjaž Keršnik je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK B1: Izkušnje pri spajanju 110 kV oljnega in XLPE kabla v TE-TO Ljubljana, avtorji S. Menart, B. Žibert, M. Drolc. Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik Študijski komite ŠK B2 Nadzemni vodi Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. Tajnik: Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. Strokovna poročevalca: prof. dr. Franc Jakl, mag. Srečko Lesjak Prednostne teme: PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na daljnovodih (predvsem termične obremenljivosti, monitoring, utrujenost materiala ipd) – 3; PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne obremenitve vezano na DV – 2; PT 3: Oblikovanje in vključevanje daljnovodov v okolje – 4; PT 4: Izolacija daljnovodov – 1; PT 5: Diagnostika daljnovodov, novogradnje in vzdrževanje daljnovodov – 5; PT 6: Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične rešitve, testiranje, okvare) – 2; PT 7: Izboljšanje obremenljivosti daljnovodov – 3. Zaključki: 1. V študijskem komiteju je bilo obravnavano 20 od 25 najavljenih referatov, in sicer vezanih na posamezne prednostne teme, kot je zgoraj označeno pri vsaki PT 13 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 14 1 do PT 7. Pri tem je bilo med drugim izpostavljeno, da naj bodo strokovni poročevalci v bodoče bolj pozorni pri selekcioniranju referatov, ki ne obravnavajo zadovoljive strokovne problematike. Sicer pa iz obravnav izhajajo v nadaljevanju navedeni zaključki. Zadnje pridobljene izkušnje na umeščenih in novo zgrajenih daljnovodih v prostoru kažejo na to, da mora investitor že v najzgodnejših fazah umeščanja daljnovodov v prostor intenzivno in sprotno sodelovati ter voditi postopke med ministrstvi, projektanti, inštituti, upravljavci omrežij vključno z zgodnjem reševanjem vseh tehničnih detajlov in istočasni ustrezni komunikaciji z javnostjo. Le kompleksno vodenje umeščanja in izgradnje daljnovodov iz enega mesta lahko da dobre rezultate. Sprejeta sta standarda za električne nadzemne vode izmenične napetosti do 45 kV in nad 45 kV. Pospešiti je potrebno zakonsko uveljavitev obeh standardov s sprejemom novega slovenskega pravilnika. V EU je že v veljavi skupen evropski standard za projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov nad 1 kV. Izvedeno je bilo prvo projektiranje 110 kV daljnovoda po novem standardu. Pri tem projektiranju se je pokazalo kar nekaj problematike in dilem. V bodoče bo potrebno precej pozornosti nameniti določitvi parametrov obtežb, ki jo povzroča veter, poenotiti bo potrebno žledne obtežbe, uskladiti bo potrebno kontrolo dimenzioniranja z Evrokodom 3. V Sloveniji bomo morali poskrbeti za ustrezno spremembo metodologije in določanje zahtevane zanesljivosti grajenega DV ter pripravo ustrezne metodologije zajemanja in obdelave podnebnih podatkov. Vse to bo potrebno implementirati v nacionalne posebnosti (NNA) združenega standarda SIST EN 50341-1 2013. V zadnjih desetih letih se je zgodil velik tehnološki napredek na področju vodnikov za nadzemne vode. Temu je sledil tudi razvoj standardov, vendar ne s tako hitrostjo kot materiali za vodnike in metode testiranja. Nove smeri razvoja vodnikov v smeri nizko povesnih vodnikov je potrebno tudi v Sloveniji spremljati preko sprejemanja standardov in jih implementirati v objekte. Izkušnje, ki so bile pridobljene pri izgradnji daljnovodov v zadnjih letih, naj bodo upoštevane pri bodočih umeščanjih tovrstnih objektov v prostor in projektiranju ter tudi pri sami gradnji (npr. poligonalni jekleni stebri, helikopterska tehnologija gradnje idr.). Zaradi vse večjih potreb po večjih prenosnih zmogljivostih obstoječih daljnovodov in hkratnih zahtevah po ohranjanju prostora se kažejo zahteve po povečevanju zmogljivosti obstoječega omrežja oz. koridorjev. Predlaga se multidisciplinarno sodelovanje vseh strok že od faze umeščanja objekta v prostor, istočasno izdelave študiji, projektne dokumen- tacije, ki bo znotraj vplivnih območij našla najboljše tehnične rešitve izgradnje novih daljnovodov ob upoštevanju novih standardov in predpisov. Dopuščati je potrebno možnost zamenjave obstoječih daljnovodov s kompaktiranimi višje napetostnimi daljnovodi. 9. Izvedeno je bilo kar nekaj raziskav sodobnih tehnologij za daljinsko opazovanje razmer na nadzemnih vodih, s poudarkom na sistemski integraciji podatkov v same procese vodenja omrežja in v napredne sisteme za vizualizacijo stanja v omrežju. Izvedene so bile primerjave različnih meritev in ocen temperature vodnika za dinamično ocenjevanje obremenjevanja daljnovodov. Primerjave kažejo, da različni pristopi podajo podobne rezultate. Te primerjave bodo v pomoč pri nadaljnji izbiri tehnologij in pri implementaciji v slovenske objekte. Komisija v sestavi Miha Bečan, Bogdan Ravnikar in Borut Vertačnik je po podrobnem pregledu vseh izdelanih referatov enoglasno izbrala kot najodmevnejši referat z naslovom: Primerjava rezultatov meritev in izračunov temperatur vodnika, pridobljenih iz različnih merilnih sistemov, nameščenih na istem daljnovodu, katerega so izdelali avtorji Gašper Lakota, Jan Kostevc, Boštjan Barl, Miran Marinšek, Janko Kosmač. Poročilo pripravil: Srečko Lesjak Študijski komite ŠK B3 Razdelilne postaje Predsednik: mag. Marko Hrast Tajnik: mag. Marko Testen Strokovni poročevalci: Mitja Novak, Marko Testen, Marko Hrast Prednostne teme: PT 1: Izkušnje pri gradnji in projektiranju s plinom izoliranih stikališč PT 2: Izkušnje pri prenovi sekundarnih sistemov obstoječih stikališč PT 3: Problematika obnove stikališč Zaključki: 1. V študijskem komiteju smo s področja prednostne teme PT1 obravnavali 4 referate. Gradnja s plinom izoliranih stikališč se je v zadnjih letih močno razmahnila in je pri nas že močno uveljavljena. Poznavanje tehnologije, tehničnih in tehnoloških značilnosti in uveljavljene projektantske rešitve naprav stikališča ne predstavljajo več velikih izzivov. So pa referati izpostavili veliko inovativnih rešitev pri reševanju prehodnih stanj, ki jih je potrebno obvladovati pri rekonstrukcijah stikališč. S tehnologijo s plinom izoliranih stikališč je možno rešiti tudi problem povečanja prenosne zmogljivosti in fleksibilnosti obratovanja z 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov vgradnjo dvo-sistemskih zbiralk, kar je obravnavano v referatu B3-02. Prikazani so bili tudi zanimivi pristopi pri gradnji s plinom izoliranih stikališč v Belorusiji. 2. S področja prednostne teme PT2 so prispeli 4 referati. Tehnologija sekundarnih sistemov razdelilnih postaj zelo hitro napreduje, kar predstavlja velik izziv obratovalcem, vzdrževalcem, projektantom in izvajalcem rekonstrukcij obstoječih stikališč. Pri tem je zelo pomembno natančno načrtovanje prehodnih stanj in pazljivost pri izvedbi ukrepov za preprečitev prenapetosti v sekundarnih tokokrogih. Poseben izziv predstavlja tudi varnost naprav lastne rabe. 3. Problematika obnove stikališč – PT3 je prinesla zelo raznoliko problematiko. 7 prispelih referatov je obravnavalo tehnološke izzive s področij sanacije koronskega efekta, rekonstrukcij stikališč v specifičnih pogojih (NEK) ter montaže in zagona VN odklopnikov. Več referatov je izpostavilo šibko normativno ureditev na področju varstva pri delu pod napetostjo in počasno prilagajanje predpisov sodobnim tehnologijam. Izbrana je bila komisija v sestavi mag. Marko Testen, mag. Rado Ferlič in Miha Žumer, ki je izbrala najodmevnejši referat: Damjan Seme, Viktor Lovrenčič, Janez Podjaveršek, Simon Štrigl z naslovom: Čiščenje srednje-napetostnih kabelskih prostorov in kablov po poplavah. Poročilo pripravil: Marko Hrast Študijski komite ŠK B4 Enosmerni prenosi in energetska elektronika Predsednik: prof. dr. Rafael Mihalič Tajnik: dr. Boštjan Blažič Strokovni poročevalci: prof. dr. Grega Bizjak, doc. dr. Urban Rudež, dr. Matej Rejc, prof. dr. Rafael Mihalič Prednostne teme: PT 1: Vloga WAMS pri uporabi regulabilnih naprav v EES PT 2: Povezava Slovenskega in Italijanskega EES z visokonapetostno enosmerno povezavo PT 3: Izkušnje z obratovanjem prečnega transformatorja v Divači PT 4: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS Zaključki in ugotovitve: 1. Kljub temu, da se z raziskovanjem FACTS tehnologije in njene vloge in vpliva v EES raziskovalci po svetu intenzivno ukvarjajo že okrog 30 let je, kakor se je izkazalo preko prispevkov, še vedno odprtih nekaj osnovnih teoretičnih vprašanj od vpliva na napetostno stabilnost v smislu bazične teoretične predstavitve do modelov za analize pretokov moči. 2. Zelo zanimiva je postala v našem prostoru možnost prenosa električne energije z enosmernimi povezavami; približno polovica prispevkov je obravnavala to tematiko. Pospešek temu je dala nedvomno pobuda za proučitev možnosti komercialne enosmerne povezave med Slovenijo in Italijo. 3. Kot posledica prejšnje točke je bilo izpostavljeno vprašanje namestitve AC in HVDC sistemov na iste stebre. To vprašanje zaenkrat še nima odgovora in je eno od osrednjih področij raziskovanja na področju prenosa električne energije po svetu. 4. Enosmerni prenosi problematiko vplivov na okolje definirajo popolnoma na novo, če jo primerjamo s klasičnimi daljnovodi. 5. Izkazalo se je, da zaradi izjemnih dinamičnih lastnosti tudi dvojno napajane stroje, konkretno agregat ČHE Divača, lahko pojmujemo kot elemente FACTS. Regulacijska elektronika namreč omogoča 4-kvadrantno obratovanje in zelo hitro modulacijo moči. 6. Elementi močnostne elektronike so poglavitni element pametnih omrežij. 7. FACTS tehnologija predstavlja po eni strani temelj omrežij prihodnosti in pogoj za vključevanje visokega deleža razpršene proizvodnje, ki jo lahko zaradi lastnosti samo po sebi štejemo tudi med FACTS tehnologijo, po drugi strani pa se pojavljajo dileme v zvezi z obratovanjem EES, v katerem postaja relativni delež rotirajočih mas vedno manjši. Komisija v sestavi Mag. Urban Peterlin IBE, Drago Škamperle (ELES Divača) in Aljoša Deželak ELES je za najodmevnejši referat izbrala Ref. B4-08: Vpliv enosmernih tokov HVDC povezav na okoliško infrastrukturo avtorjev Dušana Huča in Rafaela Mihaliča. Poročilo pripravil: Rafael Mihalič Študijski komite ŠK B5 Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES Predsednik: dr. Tadeja Babnik Tajnik: Igor Kurent Strokovni poročevalci: dr. Jurij Curk, Igor Kurent, Janez Zakonjšek, dr. Tadeja Babnik Prednostne teme: PT 1: Vpliv novih komponent omrežja na koordinacijo zaščitnih sistemov in avtomatizacijo • Zaščita in avtomatizacija glede na načrtovanje in obratovanje EES-a. • Modeliranje (tudi v realnem času), nastavitve zaščit, adaptivne zaščite • Aplikacije /funkcije 15 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov • Procesno vodilo: nekonvencionalni instrumentni transformatorji, združevalne enote (Merging Units), inteligentna stikališča • Komunikacije, omrežja, informacije PT 2: Uporaba in aplikacije daljinskega dostopa za zaščito in avtomatizacijo • Aplikacijske zahteve • Avtomatizacija RTP-jev na podlagi IEC 61850, • Vprašanja glede internetne varnosti (Cybersecurity) • Standardizacija PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES. PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u povezani z delovanjem/nedelovanjem zaščitnih sistemov V ŠK B5 je bilo obravnavanih osem referatov z diskusijami. Zaključki: 1. Digitalne simulacije v realnem času in v zaprti zanki omogočajo preizkušanje sekundarne opreme in njihovega vpliva na delovanje celotnega EES-a. Takšne simulacije predstavljajo nepogrešljivo orodje pri analizi obnašanja sistema in so nujne, če v realnem sistemu takšnih preizkusov ni mogoče izvesti. Z digitalnimi simulacijami v realnem času in v zaprti zanki bi se lahko izvajali testi delovanja distančnih in ostalih zaščit pred njihovo vgradnjo v transformatorsko postajo. Na ta način bi bile nastavitve zaščitnih relejev optimalne že od začetka njihove uporabe in bi se lahko izognili njihovemu nepravilnemu delovanju. 2. V slovenskem 110 kV omrežju je enopolni APV implementiran na večini daljnovodov, medtem ko se tripolni APV uporablja le redko. Z aktiviranjem tripolnih APV-ja s kontrolo sinhronizma bi povečali stabilnost obratovanja EES-a. 3. Nova generacija zaščit oklopljenih stikališč, ki deluje na principu detekcije električnega loka, je zelo hitra v primerjavi z ostalimi zaščitami in zmanjšuje neposredno škodo na visokonapetostni opremi in ogroženost ljudi v neposredni bližini. 4. Širša uporaba modernih zaščitnih naprav (IED-jev) se je začela po letu 1990. IED-ji zahtevajo drugačen pristop vzdrževanja, saj omogočajo visoko stopnjo samonadzora in takojšnje obveščanje o morebitnih napakah ter posledično njihovo hitro odpravo. Vzdrževanje sistema je razdeljeno na več medsebojno povezanih ukrepov kot so analize okvar, analize delovanja, redni preizkusi, sistematično dokumentiranje. Izziv je določanje maksimalno dopustnega preizkusnega intervala, saj se želi skrajšati čas neodkritih napak na minimum in zmanjšati obremenjevanje naprav s prepogostimi rednimi preizkušanji. Poročilo pripravila: Tadeja Babnik 16 Študijski komite ŠK C1 Ekonomika in razvoj sistemov Predsednik: Tajnik: Recenzenti: mag. Saša Jamšek Andrej Bučar mag. Uroš Salobir, Andrej Bučar, Aleksander Polajner, mag. Saša Jamšek Prednostne teme: PT 1: Načrtovanje in razvoj v novih razmerah. • Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v kontekstu evropske energetske politike. • Razvoj obnovljivih virov energije in nove potrebe širitve električnih omrežij. PT 2: Novi pristopi pri upravljanju s sredstvi. • Upravljanje s sredstvi elektrogospodarskih podjetij (Asset Management) z upoštevanjem novih pristopov v proizvodnji, prenosu in distribuciji. • Učinkovitost naprav, možni prihranki z novimi tehnologijami. PT 3: Ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost. • Ekonomika v elektrogospodarstvu. • Tarifni sistemi. • Omrežnine. • Globalni in lokalni vplivi na cene električne energije in kako omogočiti večjo konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu s pametno energetsko politiko. Zaključne misli: Na zasedanje ŠK CIGRÉ C1 je bilo prijavljenih 20 referatov. Prispelo je 19 referatov, ki so uspešno prestali recenzije. Načrtovanje in razvoj v novih razmerah, novi pristopi pri upravljanju s sredstvi ter ekonomika sistemov in energetska politika za večjo konkurenčnost so glede na število prijavljenih referatov aktualne prednostne teme. Referati so pokrivali tematiko vseh treh prednostnih tem. Večina referatov je bila s področij PT 2 in PT 3. Nekateri referati so pokrivali obe temi, saj sta povezani z ekonomiko. Spodbuden je porast števila referatov v primerjavi z 10. konferenco na temo upravljanja s sredstvi (Asset Management), ki očitno postaja vse bolj aktualna tematika tako v okviru CIGRÉ kot drugih strokovnih združenj (napr. ENTSO-E). Tudi PT 1 je pokrivalo kar nekaj referatov. Načrtovanje in razvoj v novih razmerah je prinesel nekatere nove poglede na vpliv trendov evropskega energetskega sektorja na naše prenosno omrežje ter predstavil nekatere dolgoročne izzive. Predstavljeni so bili tudi učinki trendov implementacije posameznih tehnologij na doseganje nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Predstavljena je bila informacijska podpora ravnanju s sredstvi. Sledil je sklop vezan na obratovalno statistiko in vzdrževalno problematiko s prenovo pravilnika o vzdrževanju. Poenotenje izrazoslovja na področju vzdrževanja je bila zelo odmevna tema. Predstavljena je bila nova ENTSO-E metodologija ovrednotenja stroškov in koristi za prenos, ki je še v razvojni fazi. Tej temi je sledil prikaz problematike dolgoročnega zagotavljanja terciarne rezerve v Sloveniji ter financiranje projektov pametnih omrežij. Zaključni sklop je bil povezan s tarifami, analizo cen za uporabo omrežja in fotovoltaiko. Izbor najodmevnejšega referata: Po zasedanju študijskega komiteja je komisija v sestavi: dr. Andrej Gubina, mag. Saša Jamšek in Andrej Bučar izbrala najodmevnejši referat zasedanja ŠK C1 in sicer C1–12 – Poenotenje izrazoslovja na področju vzdrževanja na ELES-u naslednjih avtorjev: mag. D. Bokal, R. Ferlič, R. Maruša, L. Belak, D. Malek, P. Ogrizek. Kriteriji za izbor so bili razen kakovosti referata tudi aktualnost teme in zanimanje v avditoriju, ki se je odražalo v diskusiji. Poročilo pripravil: Saša Jamšek Študijski komite ŠK C2 Obratovanje in vodenje sistemov nenadnega porasta zmogljivosti sončnih elektrarn. Dejstvo je, da bo celovito obvladovanje tega problema še potrebno rešiti (v kombinaciji z uvedbo vse bolj pametnih omrežij), kar je sicer rešljivo, vendar to za Slovenijo prav gotovo ne bo poceni. 2. Tudi metode nadzora oziroma vodenja EES se vse bolj prilagajo dejanskim razmeram z vse več bolj ali manj naključne proizvodnje iz manjših, ne-reguliranih, obnovljivih virov. ELES npr. v zadnjih letih že vse bolj uvaja dopolnitev mehanizma sekundarne regulacija s pomočjo izravnave trenutnih odstopanj med regulacijskimi območji različnih sistemskih operaterjev. Tudi proizvajalci sistemov za centre vodenja že ponujajo tem problemom prilagojene rešitve. Strokovna komisija strokovnih poročevalcev v sestavi dr. Janko Kosmač, Zoran Marčenko in dr. Pavel Omahen je za najbolj odmeven predstavljeni referat v ŠK C2 izbrala referat z naslovom Vpliv proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na vodenje elektroenergetskega sistema avtorjev Darka Kramarja in Franca Kropca. Poročilo pripravil: Pavel Omahen Študijski komite ŠK C3 Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov Predsednik: dr. Pavel Omahen Tajnik: Zoran Marčenko Strokovni poročevalci: dr. Janko Kosmač, Zoran Marčenko, dr. Pavel Omahen Predsednik: Tajnik: Recenzenti: Prednostne teme: 1. Analiza motenj v dobavi električne energije ter vzdrževanje bilance proizvodnja-poraba ob vse večjem obsegu naključne proizvodnje v sistemu. 2. Metode za izboljšanje nadzora nad obratovanjem slovenskega EES ter koordinacija izmenjave informacij med posameznimi operaterji interkonekcije. 3. Uvajanje novih postopkov v sistem vodenja EES za učinkovito obvladovanje stanja napetosti in frekvence v njem. Prednostne teme: PT 1: Vrednotenje variant PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov PT 3: Vključevanje deležnikov PT 4: Zakonodaja Na študijskem komiteju je bilo predloženih, recenziranih in predstavljenih 13 referatov: največ jih je obravnavalo zmanjševanje negativnih vplivov, več jih je obravnavalo vključevanje deležnikov in dva sta predstavila metode vrednotenja variant. Zaključki: Vse tri prednostne teme je odlično pokrilo 9 prispelih referatov, največ iz ELES, sicer pa tudi iz FE, EIMV, Siemens in eden iz Kosova. Osnovne zaključne misli iz predstavitev in obravnave prispelih referatov lahko strnemo v naslednje: 1. Zaradi pozitivnega učinka prečnega transformatorja v Divači velikih globalnih problemov v slovenskem omrežju glede obratovanja v interkonekciji ni več. Pojavlja pa se vse večji problem obvladovanja bilance proizvodnja-poraba v njem, predvsem zaradi dokaj Ugotovitve in zaključki: 1. Primerjava variant predstavlja multidisciplinarno aktivnost, kjer je v uporabi in razvoju več metod. Posebej zahtevna so: vrednotenje družbene sprejemljivosti in ekonomsko vrednotenje vseh vplivov ter zagotavljanje objektivnosti pri ocenjevanju nemerljivih vplivov. Pri vrednotenju variant so vse bolj v uporabi multikriterijske analize. Nujno bo spremljati razvoj novih metod vrednotenja variant v tujini in jih prilagoditi domačim razmeram. mag. Aleš Kregar Minče Mandelj Cveto Kosec, Minče Mandelj, Aleš Kregar 17 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov 2. Pojavlja se dvom, da so napovedani pretirani negativni vplivi elektroenergetskih objektov na naravo, zato bo v bodoče nujno vlagati napore v preverjanje dejanskih vplivov novih objektov nanjo in primernosti omilitvenih ukrepov. Koristne bi bile: revizija Nature 2000, nadomestne habitate naj upravlja ZRSVN in poenotiti obravnavo vplivov v EU, posebej pa še na območju cele Slovenije. 3. Predstavljeni so bili omilitveni ukrepi visokonapetostnih povezav v prostor kot na primer: razporeditev in barvanje stebrov, arheološke raziskave, zasaditev vegetacije in drugi. Priporoča se kritično sledenje praksam v tujini, saj se v Sloveniji vzpostavlja praksa, kakršne ni še nikjer v EU ali v svetu. Opazna je neenotna praksa ocenjevanja enakih vplivov na različnih območjih Slovenije. 4. Obravnavana je bila izpostavljenost prebivalstva EMS in predstavljene so bile raziskave in meritve s tega področja. Posebej je bil predstavljen dozimetrični izračun izpostavljenosti nosečnic in otrok v bližini transformatorske postaje. 5. Predstavljeni sta bili mikrolokacijska analiza in 3D vizualizacija EMS nadzemnih vodov, ki bo posebej uporabna za predstavitve splošni populaciji. 6. Prikazan je bil postopek optimizacije in predlog izbora snopa 400 kV vodnikov s stališča E, B in hrupa. 7. Nazorno so bili predstavljeni modeli in preverjanje skladnosti z meritvami na terenu obremenitve zunanjega zraka energetskih objektov. 8. Predstavljen je bil primer dobre prakse zgodnjega in večkratnega sodelovanja javnosti pri pripravi NEP, po katerem bi se bilo koristno zgledovati pri podobnih projektih v prihodnosti. Sam NEP pa kljub temu po večletnemu usklajevanju še vedno ni sprejet. 9. Predstavljeni so bili rezultati analize obsežnih večletnih anketiranj deležnikov o uporabi obnovljivih virov energije. Z anketiranjem in analizami bi bilo koristno nadaljevati tudi v prihodnosti, ker bi bili rezultati zanimivi za elektroenergetski sektor v celoti. 10.Predstavljena je bila problematika umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor s poudarkom na ustanavljanje služnosti v javno korist in pristope k reševanju problematike pravice graditi za obstoječe objekte. Podani so predlogi: spremembe zakonodaje, predstavitev potreb po omrežjih v javnosti, olajšati sodelovanje javnosti pri umeščanju, poenotenje glede višine odškodnin med vsemi podjetji, ki gradijo omrežja in uvesti okoljski pregled obstoječih objektov. 11.Kot primer dobre prakse je bil predložen referat in predstavitev prehoda za vodne organizme na HE Arto – Blanca. Na zasedanju so bili udeležencem razdeljeni anketni listi. Nihče od prisotnih ni podal pisnega vprašanja. Na podlagi 14 vrnjenih anketnih listov je bil izbran kot najodmevnejši 18 referat: C3-10 M. Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R. Vončina: Ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka energetskih objektov. Dvema udeleženkama so bili posredovani zaprošeni referati. Poročilo pripravil: Aleš Kregar Študijski komite ŠK C4 Tehniške značilnosti elektroenergetskih sistemov Predsednik: prof. dr. Jože Voršič Tajnik: mag. Milan Vižintin Predsednik študijskega komiteja je začel zasedanje v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 11. uri v dvorani 1. Prisotnih je bilo 39 članov komiteja (podpisi; občasno tudi več). Zaradi delitve termina s CIGRÉ ŠK A1 in CIRED ŠK1 in Panela 1 (Novosti v daljnovodni tehniki) niso mogli vsi ves čas biti prisotni v dvorani. Dnevni red: 1. Pregled dela CIGRÉ ŠK C4 2. Prednostne teme 3. Glasovanje za najboljši referat 4. Izvolitev novega predsednika CIGRÉ ŠK4 Tehniške značilnosti elektroenergetskih sistemov 5. Sklep posvetovanja Prednostne teme: Power Quality, Electromagnetic Compatibility (EMC), Insulation co-ordination, Lightning, Advanced Tools for the analysis of power system performance, Power systems dynamic performance models and analysis. Predstavitev referatov z vprašanji in razpravo – sklepi: • nekatere rešitve so možne, zaradi gotovosti obratovanja pa težko izvedljive • uredba za priklop sončnih elektrarn je prestroga – zahteva razmerje med KS močjo priključne točke in med močjo vira 200, za obločne peči zadošča 80! • preskok po trdni snovi in skozi plin je težko primerjati. Zaradi slabega poznavanja vrednosti parametrov v opisanih procesih je zadovoljiva tudi vsaj kvalitativna skladnost rezultatov ocene po uporabljenem modelu z eksperimentalno dobljenimi. • nadgradnja informacijam o meritvah in testih v posameznih laboratorijih bodo podatki o izkušnjah in usposobljenosti za reševanje problemov odpornosti na EMC motnje. • vpliv induktivnosti kablovodov in daljnovodov na delovanje plinskega odvodnika je upoštevan z računanjem energije (inovacija). • v opazovanju elektroenergetskega sistema je elektrarno praktično nemogoče opisati kot kompleksen sistem (preobsežno). 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov • odlična ideja (slovenska iznajdljivost)! Nenamenska uporaba kupljenega programa. • vstopni parametri za računalniško obdelavo so pridobljeni z nekaterimi poenostavitvami, tako se dejanske vrednosti razlikujejo od simulacij. Glasovanje za najboljši referat: glasovali so lahko vsi prisotni. Največ točk je dobil referat C4-08 Analiza prehodnih pojavov v elektroenergetskem sistemu s programskim paketom NEPLAN avtorjev Damijan Kopše, Urban Rudež, Rafael Mihalič, Mitja Pšaker, Uroš Salobir, ki ga je predstavil prvo napisani avtor Damijan Kopše. Izvolitev novega predsednika CIGRÉ ŠK4: Za novega predsednika so (po predhodnem soglasju članov predsedstva CIGRÉ) vsi prisotni soglasno podprli red. prof. dr. Jožeta Pihlerja iz Laboratorija za energetiko UM FERI. Sklep posvetovanja: Zasedanje je dosedanji predsednik končal z besedami: hvala vsem prisotnim za sodelovanje; hvala podjetjem, družbam, in ustanovam za reševanje problemov s sodobnimi rešitvami; hvala avtorjem za pisanje prispevkov, da so o takih rešitvah obvestili nas vse; hvala organizatorjem 11. srečanja slovenskih elektroenergetikov. Posebej se v vašem imenu in osebno zahvaljujem predsedniku CIGRÉ – CIRED gospodu Bakiču za … (težko je opisati, našteti)… vse! Poročilo pripravil: Jože Voršič Zaključki: 1. Prispevki so pokrivali predvsem prvo in tretjo temo. Največji poudarek je bil predvsem na zelo aktualni prvi temi, kjer so bila predstavljen različna mnenja glede vpliva OVE na delovanje EES in delovanje trga električne energije. Diskusija je jasno pokazala, da so spremembe nujne in da regulativa v preteklih letih ni sledila dogajanjem na trgu. Nujno bo potrebno prevetriti podporno shemo. 2. Predstavljena sta bila dva pomembna regulativna procesa (namen, trenutno stanje) na nivoju EU in sicer integracija evropskega trga električne energije (IEM) ter nova regulativa vezana na izboljšanje učinkovitosti trga in preprečevanje zlorab, REMIT. Prav tako je bilo v okviru tretje teme predstavljeno delovanje izravnalnega trga v Sloveniji, učinki in rezultati mehanizma za obračun odstopanj, kot tudi stanje konkurenčnosti med dobavitelji električne energije. Komisija v sestavi: dr. Dejan Paravan in Borut Rajer, je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK C5: referat avtorja A. Šavli: Namen bilančnega obračuna in njegov vpliv na trg z električno energijo. Poročilo pripravil: Dejan Paravan Študijski komite ŠK C5 Elektroenergetski trg in regulacija Študijski komite ŠK D1 Materiali in nove tehnologije v elektroenergetskih sistemih Predsednik: dr. Dejan Paravan Tajnik: mag. Borut Rajer Strokovni poročevalci: dr. Dejan Paravan, mag. Borut Rajer Prednostne teme: PT 1: Integracija in vpliv na trg proizvajalcev OVE in SPTE • Izkušnje s podporno shemo OVE in SPTE – prednosti in pomanjkljivosti • Vpliv OVE in SPTE na tržno ceno • Trgovanje z zelenimi certifikati PT 2: Tržne priložnosti vezane na zahteve po doseganju ciljev učinkovite rabe energije (URE) • Novi produkti in storitve povezane z URE • Kako informacije pametnih omrežij pretvoriti v kakovostnejšo in stroškovno učinkovitejšo oskrbo odjemalcev električne energije? PT 3: Kakšne učinke je prineslo prvih 12 let trga električne energije v Sloveniji? • Izkušnje in učinki trga električne energije v zadnjih 12 letih • Integracija slovenskega trga v skupni notranji evropski trg električne energije – stanje in priložnosti v bodoče Razprava je bila dobro obiskana, prisotnih je bilo 50 slušateljev. Predsednik: Tim Gradnik Tajnik: Marja Mulej Strokovni poročevalci: Tim Gradnik, Marja Mulej, mag. Maja Končan-Gradnik Prednostne teme: PT 1: Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične metode v elektroenergetiki. PT 2: Inovativna uporaba elektroizolacijskih, elektroprevodnih in konstrukcijskih materialov v elektroenergetiki. Zaključki: V ŠK D1 so bili predstavljeni trije referati, vsi na temo novih metod za diagnostiko energetskih transformatorjev. V prvem referatu (Detektor gorljivih plinov v energetskem transformatorju) je bila predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja detekcijo okvar in zaščito energetskih transformatorjev. V drugem referatu je bil predstavljen novo razviti sistem za sprotni nadzor energetskih transformatorjev (on-line monitoring), v tretjem referatu pa so bile predstavljene izkušnje z obstoječim s sistemom stalnega nadzora energetskih transformatorjev v omrežju ELES-a. 19 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov V diskusiji je bila načeta tema povečanja zanesljivosti in točnosti ocenjevanja preostale življenjske dobe transformatorjev na podlagi podatkov sistemov sprotnega nadzora, vendar se diskusija zaradi časovnih omejitev ni razvila. Izbor najboljšega referata zaradi premajhnega števila predstavljenih referatov ni bil izveden. Poročilo pripravil: Tim Gradnik Študijski komite ŠK D2 Informacijske tehnologije in telekomunikacije Predsednik: Peter Ceferin Tajnik: mag. Roman Pirnat Strokovni poročevalci: Ferdinand Valenčak, Jernej Brglez Prednostne teme: PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za elektroenergetska podjetja • Sodobne tehnologije xWDM, NG SDH, Carrier Ethernet, IP/MPLS v luči telekomunikacijskih omrežij za pametna omrežja (SmartGrids) – rešitve, lastnosti,standardi, izvedeni projekti, izkušnje • Uporaba dostopovnih omrežij različnih tehnologij (xDSL, FTTH, BPL,...) in javnih TK omrežij za potrebe pametnih omrežij – tehnološke rešitve, razpoložljivost in varnost pri njihovi uporabi • Storitve in tehnologije TK omrežij (HAN) za odjemalce v sistemu pametnih omrežij • Migracija TK omrežij iz TDM (podatki, telefonija) v Ethernet/IP sisteme – rešitve, primeri in pridobljene izkušnje na projektih • Varnost (Cyber Security) v elektroenergetskih TK sistemih • Obratovanje TK omrežij v elektroenergetskih podjetjih – praktične izkušnje • TK omrežja v luči standardov IEC 60870-5-104 ter IEC 61850 PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v elektroenergetskih podjetjih • Računalništvo v oblaku (cloud computing) v elektroenergetskih sistemih • Visoka razpoložljivost in mehanizmi okrevanja v Informacijskih sistemih elektroenergetskih podjetij • Informacijske platforme za poslovne in procesne aplikacije v elektroenergetskih IT sistemih – projekti in pridobljene izkušnje • Informacijske rešitve za nove storitve za končne odjemalce v pametnih omrežjih (SmartGrids) 20 Zaključki: Sprejetih je bilo 13 referatov, ki so ustrezali zahtevam preferencialnih tem. Referati so bili predstavljeni na seji študijskega komiteja, na podlagi razprave pa so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. Praksa gradnje telekomunikacijskih omrežij v slovenskih elektrogospodarskih podjetjih kaže na praktično popolno uveljavitev tehnologij Ethernet in IP, glede česar je bilo še pred nekaj leti zaslediti dobršno mero pomislekov. Razvoj, širok nabor realiziranih omrežij doma in po svetu in posledična zrelost tehnologij tudi za zagotavljanje visoke razpoložljivosti TK storitev v elektroenergetskih sistemih omogočajo koriščenje pridobljenih znanj in izkušenj za nadaljnji razvoj tehnoloških usmeritev v slovenskih elektroenergetskih podjetjih. Sklop prispevkov je prikazal tako praktične izkušnje in uporabo tehnologij Ethernet, IP in IP/MPLS kakor tudi njihovo umestitev glede tehničnih in stroškovnih parametrov v slovenskih elektrogospodarskih podjetjih. 2. Kot ena ključnih vrzeli za načrtovanje in gradnjo pametnih omrežij v elektrodistribucijskih podjetjih je bila v preteklosti zaznana pomanjkanje ustreznih telekomunikacijskih dostopovnih sistemov. Na tem področju je bil od prejšnje konference zaznan kvaliteten in pomemben premik, saj so na voljo praktične izkušnje in znanja pri načrtovanju in implementaciji širokopasovnih radijskih dostopovnih sistemov v tehnologiji WiMAX, ki omogočajo povezljivost do TP postaj, kot enega ključnih segmentov pri razvoju tehnoloških rešitev pametnih omrežij za elektrodistribucijska podjetja, kot so AMI, vodenje in integracija ravni TP postaj, itd. Na voljo je sicer širok nabor radijskih sistemov, tudi ozkopasovnih ter žičnih tehnologij, katerih razvoj in implementacijo pričakujemo tudi v obdobju do naslednje konference. 3. Integracijo sistemov, kjer se različni segmenti znotraj sistema pametnih omrežij medsebojno prepletajo in zahtevajo izmenjavo podatkov na različnih ravneh in med različnimi deležniki, je možno učinkovito in odprto izvajati samo na podlagi standardiziranih rešitev in standardov, ki omogočajo povezovanje. Globalna standardizacijska telesa so v zadnjem obdobju izdelala ali dopolnila vrsto standardov, na podlagi katerih je možno izvajati integracijske procese, npr. v okviru modela CIM, ki je tudi v slovenskih elektroenergetskih podjetji že znan in tudi uporabljen v konkretnih projektih, kot npr. integracija različnih baz za potrebe EMS. 4. Mehanizmi in rešitve za zagotavljanje varnosti v elektroenergetskih IKT sistemih (ang. Cyber Security) so glede na prikazane vsebine v referatih dosegli visoko stopnjo zavedanja o njihovi pomembnosti, posledično pa je bila implementirana vrsta rešitev, ki elektroenergetskim podjetjem zagotavljajo varovanje IKT infrastrukture in informacij, ki se prenašajo znotraj le-te. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Izbor najboljšega referata v okviru ŠK D2 je bil izveden na podlagi glasovanja znotraj seje študijskega komiteja. Kot najboljši referat v ŠK D2 za konferenco v letu 2013 je bil tako izbran referat D2-06: Mešana IKT omrežja za potrebe aktivnih omrežij Elektro Gorenjske, avtorjev Tomaža Mavca, Aleša Blaznika, Aleša Sirnika in Draga Novaka. Poročilo pripravil: Peter Ceferin Študijski komite ŠK D3 Sistemski pogledi na pametna omrežja Predsednik: prof. dr. Miloš Pantoš Tajnik: prof. dr. Andrej Gubina Sejo sta vodila predsednik in tajnik študijskega komiteja, predstavitve 9 referatov in diskusijo je spremljalo približno 100 udeležencev, kar kaže na veliko zanimanje za problematiko, povezane s pametnimi omrežji. Seja je bila organizirana tako, da se je iz predstavitev uvodnih, preglednih referatov prešlo na predstavitev konkretnih rešitev, na koncu pa je sledila še predstavitev izkušenj strokovnjakov na pilotskih projektih. Uvod v sesijo je predstavljal referat družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki je podal pregled razvoja aktivnih omrežij. Beseda je tekla tudi o vplivu aktivnih omrežij na optimizacijo procesov v distribuciji. Sklep tega dela je bil, da se bodo procesi v distribucijskih podjetjih tudi v bodoče morali prilagajati novostim na področju pametnih omrežij in razpršene proizvodnje. Avtorja iz družbe Elektro Celje, d.d. sta v svojem referatu predstavila temo uvajanja sistema naprednega merjenja proizvodnje/porabe električne energije. Razpravljalo se je tudi na temo uporabnosti tovrstnih sistemov pri zmanjševanju komercialnih izgub v distribucijskem omrežju. Rešitve se kažejo spodbudne in pričakovati ne njihov nadaljnji razvoj. Intenziven razvoj je opazen tudi na področju pametnega doma. Matija Naglič in Andrej Souvent iz EIMV sta predstavila koncept povezave pametnega doma in pametnega omrežja z uporabo elementov in tehnologij pametnih omrežij. Razpravljalo se je o upravljanju s porabo in o vplivih na elektroenergetski sistem in trgovanje z električno energijo. Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so avtorji pripravili dva prispevka in sicer s področja zagotavljanja rezerv delovne moči na strani odjema ter s področja trgovanja z električno energijo. Razvoj gre v smeri zagotavljanja sistemskih storitev, še posebej rezerve moči, na strani odjema, ne le proizvodnje. Prav tako se na trgu z električno energijo izkorišča zmožnost odjemalcev prilagajati svoj odjem, kar bo pripeljalo do dinamičnega tarifiranja. Problematiko shranjevanja in izkoriščanja velike količine podatkov so predstavili strokovnjaki iz družbe Smart Com d.o.o.. Z razvojem pametnih omrežij postajajo vse večje količine podatkov sicer vse težje obvladljive, a so zajete informacije uporabne pri razvoju novih funkcij na področju vodenja in obratovanja EES. Kažejo se tudi nove tehnološke rešitve na tem področju. EIMV in Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani sta leta 2012 pripravili predlog nacionalnega programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. Letos so avtorji predstavili operativni načrt nacionalnega demonstracijskega projekta s konkretnimi aktivnostmi. Gre torej za nek okvir, a skozi razpravo se je prišlo do zaključka, da je za izvedbo tovrstnega projekta nujno potrebno angažiranje vseh igralcev na področju uvajanja konceptov pametnih omrežij in zagotoviti primeren vir financiranja. Zadnja dva referata sta predstavila dva zanimiva pilotska projekta. Elektro Maribor, d.d. je skupaj z raziskovalci na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru predstavil projekt, ki omogoča implementacijo pametnega omrežja s čim širšim naborom funkcionalnosti, ki jih koncept pametnih omrežij predvideva. Avtorji so podali tudi rezultate simulacijskih izračunov. Sesija se je zaključila s predstavitvijo prispevka družbe C&G d.o.o. v sodelovanju z Elektro Maribor, d.d, Kolektor Sinabit d.o.o. in Smart Com d.o.o. Referat predstavlja konkreten primer avtomatizacije transformatorske postaje in sicer TP Radvanje. Gre za pilotski projekt, ki bo omogočil natančno spremljanje podatkov v transformatorskih postajah. Gre za prvi korak k ti. pametnemu omrežju preko postopne kontrole nad parametri obratovanja distribucijskega omrežja. Na koncu sesije se je odprla razprava glede primernosti uporabe terminov »pametna omrežja«, »aktivna omrežja«, »smart grids«. V preteklosti se je o tem že velikokrat razpravljalo, predstavili so se argumenti za in proti uporabi teh terminov, vendar se nek trden skupen dogovor ni bil dosežen, kar pomeni, da se bodo tudi v prihodnje verjetno vsi ti termini uporabljali. Sklep ob zaključku sesije je bil, da je razvoj pametnih omrežij v polnem razmahu, da morajo temu slediti sistemski operaterji v smislu prilagoditve svojih procesov in uvajanja novih funkcionalnosti. Dinamično obnašanje odjemalcev bo vplivalo na samo porabo električne energije in zanesljivost obratovanja EES, opazen bo pa tudi vpliv na trg z električno energijo. Bistvene za razvoj so tudi izkušnje, pridobljene na pilotskih projektih. Šele z izkušnjami se bo lahko prešlo na širšo uporabo konceptov pametnih omrežij, vendar je pred tem nujno potrebno izdelati, potrditi in na državnem nivoju sprejeti nacionalni program razvoja pametnih omrežij s konkretnim akcijskim načrtom. Problematika okrog primernosti izrazoslovja ostaja odprta. Poročilo pripravil: Miloš Pantoš 21 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov SEKCIJA CIRED Študijski komite ŠK 1 Omrežne komponente Predsednik: Srečko Mašera Tajnik: Metod Brešan Strokovni poročevalci: Robert Škof, Simon Đjukić, dr. Jože Pihler, Jure Jordan, Matjaž Keršnik, Srečko Mašera, Boštjan Turinek, Rošer Miran Prednostne teme: PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih • Modeliranje naprav • Testiranje naprav • Novi materiali • Novi standardi na področju omrežnih komponent • Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja PT 2: Strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in vzdrževanja • Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje naprav • Diagnostika omrežnih komponent • Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z zemeljskimi kabli PT 3: Smart grids komponente • Komponente za priključevanje distribuiranih virov • Komponente aktivnih omrežij • Naprave za shranjevanje energije • Močnostna elektronika • Komponente za polnjenje električnih avtomobilov PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje • Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v mešanih omrežjih • Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v čistih kabelskih sistemih • Komponente za obvladovanje kratkih stikov v mešanih omrežjih PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na komponente omrežja • Ekološko dizajniranje • Obvladovanje hrupa • Zmanjševanje izgub 22 Na konferenci je bila izvedena predstavitev sledečih referatov: 1. Ref. CIRED ŠK1-07 Strategija vzdrževanja in zanesljivosti obratovanja Avtorji: J. Pihler, J. Ribič, M. Stegne 2. Ref. CIRED ŠK 1-01 Možnost eksplozije pri srednje napetostnih odvodnikih prenapetosti Avtorja: A. Jeraj, J. Hrastnik 3. Ref. CIRED ŠK 1-02 Nekonvencionalni kombinirani instrumentni transformator Avtorji: I. Kniewald, J. Močnik, Z. Toroš, J. Šmid 4. Ref. CIRED ŠK 1-03 Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov v distribucijskem omrežju Avtorji: T. Farčnik, M. Rošer, D. Hrastnik, M. Rezar 5. Ref. CIRED ŠK 1-04 Poenotena navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega sistema Avtorji: M. Polak, D. Bokal, G. Milev, P. Čirič, R. Škof, M. Keršnik, G. Štern, T. Kogoj 6. Ref. CIRED ŠK 1-05 Predstavitev standarda SIST EN 60300-3-11:2010 Vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti Avtorja: M. Stegne, J. Pihler 7. Ref. CIRED ŠK 1-06 Interoperabilna merilna infrastruktura AMI rezultati in izkušnje na terenu Avtor: D. Prašnikar 8. Ref. CIRED ŠK 1-08 Ozemljilna naprava za ozemljevanje nevtralne točke SN omrežja Avtorji: M. Žumer, T. Sitar, A. Murgelj 9. Ref. CIRED ŠK 1-09 Sanacija hrupa v TP Soča v Ilirski Bistrici Avtorji: A. Krapež, A. Flander, Z. Belić Zaključki: 1. Prednostna tema uvajanja novih tehnologij v distribucijskih omrežjih je tokrat pritegnila le dva avtorja referatov. Še vedno je aktualna problematika elementov ali sklopov nadzemnih vodov. 2. Na temo strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in vzdrževanja so bili napisani štirje referati. V ospredju je strategija vzdrževanja in vpliv vzdrževanja na zanesljivost obratovanja vodov in naprav. V ospredju so bila nova navodila za vzdrževanje EE infrastrukture, katera bodo vplivala na stroške delovanja distribucijskih podjetij. 3. Na vsako od preostalih treh razpisan teme je bil poslan po eden referat. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov V dvorani je bilo prisotnih 52 udeležencev. Udeleženci so ob koncu predstavitve pismeno ocenjevali izmed vseh devetih predstavljenih po njihovem mnenju najboljši referat. Z največ glasovi udeležencev je bil ocenjen kot najboljši referat Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov v distribucijskem omrežju avtorjev T. Farčnik, M. Rošer, D. Hrastnik, M. Rezar. Poročilo pripravil: Srečko Mašera Študijski komite ŠK 2 Kakovost električne energije in EMC Predsednik: mag. Peter Bergant Tajnik: mag. Drago Bokal Poudarek tokratnega zasedanja je bil predvsem v iskanju čim boljših rešitev in predstavitvi najrazličnejših vidikov s področja dobre inženirske prakse. Številne teme s področja regulative so trenutno še nekoliko pregrete, zato je bilo tudi skozi vsebino referatov pričakovati predvsem vračanje h koreninam problematike kakovosti EE. Na področje uvodnih prednostnih tem zagotovo spada referat, ki opisuje možnosti sistemskega avtomatskega poročanja kazalnikov kakovosti električne energije. Prikazana je bila računalniška aplikacija oziroma kar skupek računalniških programov, ki ob pravilnih vhodnih podatkih kreirajo zadovoljivo natančna poročila in izračunajo kazalnike neprekinjenosti napajanja. Gre za izredno pomembne usmeritve, saj predstavlja premajhna avtomatiziranost izračunov kazalnikov in poročanja, šibko točko izvajalcev nalog operaterja omrežja. Prednosti prikazanega pristopa se kažejo skozi organizacijsko - procesne prihranke in v zmanjševanju mukotrpnega ročnega izračunavanja, kar sočasno vodi tudi v nevarnost prevelike prisotnosti človeškega faktorja. Same korenine kakovosti električne energije prav gotovo izhajajo iz elektromagnetne združljivosti, kar je na zelo lep in nazoren način prikazal referat »Pomen dobre inženirske prakse pri izdelavi ozemljitvenega sistema«. S tem člankom se avtor osredotoči na temelje zagotavljanja elektromagnetne združljivosti v EE sistemu, t.j. na ozemljitve. Kakovost izvedbe ozemljitev predstavlja enega od osnovnih pogojev za zdravje EE sistema kot elektromagnetno izredno povezanega organizma. Brez kakovostnih ozemljitev bi postala večina ostalih tem praktično brezpredmetna. V mednarodnih krogih trenutno najbolj izpostavljena tema je bila tudi na našem zasedanju deležna velike pozornosti. Gre za relativno nov pojav v distribucijskih omrežjih, ki se kaže v povišanemu nivoju harmonskega popačenja nad 1 kHz. Zelo hitro namreč narašča število nelinearnih bremen, ki proizvajajo harmonska popačenja visokih nosilnih frekvenc - nad 1 kHz. Stanje se namreč spreminja s povečano uporabo močnostnih pretvornikov, ki temeljijo npr. na IGBT tehnologiji. S tem se močno poveča nevarnost potencialnih resonanc zaradi prisotnosti klasičnih kompenzacijskih naprav. S problematiko je tudi tesno povezan nastanek interference med komunikacijskimi signali elektronskih števcev in generiranimi motnjami oziroma medsebojnim motenjem sodobnih elektronskih hišnih aparatov in naprav, kar opisuje eden od referatov. Ker smo prostorsko vse bolj omejeni, smo prisiljeni bivati in delati vse bliže virom elektromagnetnega sevalnega vpliva elementov elektroenergetskega sistema. V zadnjem delu zasedanju smo tako imeli priložnost poslušati poročilu o izvedbi in rezultatih konkretne sanacije izrazito visokega nivoja gostote magnetne poljske jakosti. Prikazana je bila izvedba sanacije s pomočjo kompenzacijskega pristopa, oziroma konkretna sanacija s pomočjo zaslanjanja. Rezultati sanacije s pomočjo strateško položenih »MUferro« zaslonk so navdušujoči, sama aplikacija zaslonke pa predstavlja trenutno edinstven primer reševanja tovrstne problematike v slovenskem prostoru. Predstavljena rešitev in izkušnje, ki smo jih dobili pri tem, obetajo številne možnosti reševanja problemov visokih nivojev elektromagnetnega sevanja. Poročilo pripravil: Peter Bergant Študijski komite ŠK 3 Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij Predsednik: Milan Švajger, univ.dipl.inž.el. Tajnik: Martin Drgan, univ.dipl.inž.el. Strokovni poročevalci: Tomaž Mavec, Tomaž Zabavnik, Luka Močnik, Martin Drgan, Mitja Kos, Janez Hauptman, Boris Turha, Tadej Šinkovec, Andrej Souvent, Uršula Krisper, Vesna Oman, Tomaž Kastelic, Angel Mihelčič, Gregor Štern, Marjan Kržišnik, Miran Rošer, Peter Osredkar Konferenca CIRED ŠK3 je potekala drugi dan 11. konference slovenskih energetikov v Laškem. Predstavljenih je bilo 20 referatov, v okviru treh preferenčnih tem. V povprečju je bilo v dvorani preko 100 slušateljev. Prednostne teme: PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij • Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zagotavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja odjemalcev • Obratovanje mešanih omrežij glede na ozemljitev nevtralne točke • Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v distribucijskem omrežju (regulativa in praksa) • Vpliv zmanjšanja sredstev na obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja 23 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov • Sistemske rešitve za meritve električne energije, pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe električne energije (EV, SEE), potrebe odjemalcev • Vzdrževanje in obvladovanje tehnične dokumentacije v obratovanju • Delo pod napetostjo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih V preferenčno temo 1 smo prejeli 10 referatov. Pomemben sklop je zajemala tematika s področja pametnih omrežij in upravljanje s porabo električne energije. Področje je zelo aktualno in se neprestano razvija, tako so na vsaki konferenci predstavljene nove izkušnje in novi vidiki za razvoj v naprej. Ker je to področje trenutno najbolj zanimivo, pričakujemo številne referate na to tematiko tudi v prihodnje. Druga pomembna tema, ki vedno bolj prihaja v ospredje je delo pod napetostjo, kjer v elektro distribucijskih podjetjih pričenjajo s predstavitvami prvih izkušenj z delom pod napetostjo ter seveda z nadaljnjim razvojem dela pod napetostjo na višje napetostne nivoje. Predstavljen je bil tudi referat na področju vodenja tehnične dokumentacije, ki postaja vedno bolj pomembno, saj se povečujejo zahteve o podatkih od vseh udeležencev v procesu oskrbe z električno energijo. Žal še vedno pogrešamo članke na temo izkušenj o obratovanju razpršenih virov v distribucijskem omrežju in pametnih omrežij, lahko pa jih pričakujemo v prihodnje saj se odvija kar nekaj testnih vgradenj. PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij • Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega elektroenergetskega omrežja • Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja večjega obsega • Regulacija napetosti SN/NN • Varnostni vidik na dostop do informacij in izmenjavo informacij iz sistemov vodenja Pod preferenčno temo 2 smo prejeli 5 referatov. V referatih so predstavljene posodobitve obstoječih sistemov vodenja SCADA, nadzor nad objekti in testne vgradnje za nadzor stikalnih elementov v SN omrežju. Posebej zadnje področje se počasi razvija, v povezavi s pametnimi omrežji in pametnimi števci. Kot aktualna tematika se je pokazala povezava meritev z načrtovalskimi programi omrežja (AMMàGredos) kot seveda tudi varnost podatkov, ki jih pridobivamo s števci. Podana je bila tudi ena izmed rešitev za komunikacijo z napravami v SN omrežju. PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij • Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih zaščitnih sistemov v distribucijske elektroenergetske objekte in omrežja 24 • Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in vpliv na zaščitne sisteme • Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z upoštevanjem RV • Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in shranjevalnike energije Pod preferenčno temo 3 smo prejeli 5 referatov. Prikazana so bila tudi orodja za analize in simulacijo zaščitnih naprav. Nove zaščitne naprave so vse bolj kompleksne in pametne, zato je na voljo vedno več informacij in možnosti za nastavitev delovanja zaščitnih naprav. Prav analize okvar in simulacije nam dajejo možnost, da lahko ljudi in naprave še bolje varujemo. Velik odziv pa je bil sprožen s tematiko o obratovanju srednjenapetostnega omrežja v zanki, kar danes sicer ni praksa, nas bo pa morda čas in zahteve po zanesljivem in neprekinjenem napajanju pripeljal do tega, da bo tudi takšen način obratovanja sprejemljiv. Zaključki: 1. Opazno je pomikanje razvoja k vedno večji avtomatizaciji omrežja, kjer pa je predvsem pomembno izgraditi primarno TK infrastrukturo. Šele z dovolj dobro informacijsko podporo, bodo lahko posamezni deli omrežja delovali optimalno, tako da bo možno z obstoječo infrastrukturo zadovoljiti potrebe povečanega odjema in proizvodnje brez večjih investicij. Investicije se bo tako lahko odložilo za določen čas, ko bo na voljo več sredstev. 2. Na konferenci je bila podana nadaljnja usmeritev razvoja distribucijskih omrežij, ki gre v smeri zanesljivega in neprekinjenega napajanja uporabnikov z obratovanjem srednjenapetostnega omrežja v zanki. 3. Pametna omrežja, avtomatizacija SN omrežja in pametni števci električne energije, kažejo na to, da se v sodobne sisteme vodenja in nadzora omrežij vključuje vedno več informacijske tehnologije. 4. Sodobna zaščita bo morala v prihodnje pokrivati tako zahteve uporabnika omrežja, ki je sedaj prilagodljiv porabnik, proizvajalec električne energije, kot tudi sistemske zahteve, da bo sistem lahko nemoteno deloval. Prav usklajevanje porabe in proizvodnje na distribucijskem področju bo v prihodnje velik izziv, saj je merjenih točk malo, uporabnikov pa veliko. Na konferenci je bila izbrana komisija v sestavi: Alojz Primon, Boris Sterle in Martin Drgan, ki je izbrala najodmevnejši referat na zasedanju v ŠK 3. To je referat Detekcija okvare ozemljitvenega upora, avtorjev: dr. Zvonko Toroš, Peter Kastelic, Tomaž Kastelic in Silvano Maljavac. Poročilo pripravil: Milan Švajger 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov Študijski komite ŠK 4 Razpršeni viri in upravljanje z energijo Predsednik: Franc Toplak Tajnik: mag. Boris Kupec Strokovni poročevalci: Leon Valenčič, Tomaž Mohar, Gregor Vudler, Ivan Dovnik, Boštjan Lenarčič, Jože Pihler, Matej Tadina, Damjan Poredoš, Jože Leskovar, Gorazd Štumberger Prednostne teme: PT 1: Problematika, konkretne rešitve in izkušnje pri vključevanju razpršenih virov v distribucijska elektroenergetska omrežja • metode in postopki za določanje točke priključitve na distribucijsko omrežje • presoja dovoljenih motenj v omrežju • tehnična vprašanja v zvezi z zaščito, zanesljivostjo in stabilnostjo • karakteristika jalove moči razpršenih virov, realizacija v fazi projektiranja in izvedba • merjenje proizvedene električne energije in lastnega odjema razpršenih virih • praktične izkušnje in študije v zvezi z omrežji z visoko stopnjo integracije razpršenih virov • orodja za analizo distribucijskih omrežij za vključevanje razpršenih virov • predpisi in standardi na področju priključevanja razpršenih virov PT 2: Tehnologije za razpršene vire, distribucijska infrastruktura in modeli obratovanja za razpršene vire • razvoj tehnologij razpršenih virov • hranilniki električne energije • uporaba močnostnih pretvornikov za priključevanje razpršenih virov na distribucijsko omrežje • distribucijski sistemi upravljanja (DMS), razpršeni viri in aktivni uporabniki • navidezne elektrarne PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih električne energije • zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih • vloga sistemov napredenega merjenja električne energije • tehnike učinkovite rabe električne energije • možnosti zniževanja porabe pri odjemalcih v distribucijskih omrežjih z uvajanjem programov upravljanja s porabo • električna vozila in hranjenje električne energije Sprejetih je bilo petnajst referatov, katerih vsebina je vsaj delno ustrezala razpisanim prednostnim temam. Za vsako od navedenih treh prednostnih tem smo prejeli po pet referatov. Na tej konferenci je študijski komite prvič prejel referate na temo energetske učinkovitosti v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih električne energije. Po posameznih prednostnih temah povzemamo naslednje ugotovitve in sklepe: 1. Vsebine referatov, ki so prispeli za prednostno temo o problematiki, rešitvah ter izkušnjah pri vključevanju razpršenih virov v distribucijsko omrežje, so se nanašale predvsem na problematiko integracije RV v distribucijska omrežja, na merjenje električne energije in uporabo programskega orodja za izračun omrežij s priključenimi RV. Iz predstavitev referatov, katerih vsebina se nanaša na vključevanje razpršenih virov v distribucijsko omrežje, je razvidno, da se je v zadnjih štirih letih število in inštalirana moč na omrežje priključenih RV zelo povečala, kar je posledica nenormalno visokega subvencioniranja gradnje razpršenih virov tako pri nas kot v tujini (Češka). Na območju ene od distribucijskih podjetij se pojavljajo težave v NN omrežjih TP SN/0,4 kV na nekaterih SN izvodih RTP, kjer so bile izmerjene vrednosti napetosti na zgornji dopustni meji, medtem ko je iz predstavitve iste tematike iz drugega distribucijskega podjetja zaslediti, da teh težav v večjem obsegu še nimajo. Metoda za določitev priključne točke RV na osnovi merjenja napetosti v omrežju iz Navodil za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane moči do 10 MW (Priloga 5, SONDO) ima to pomanjkljivost, da meritev napetosti ni nujno reprezentativna, ker v času merjenja vse že priključene elektrarne nujno ne delujejo z največjo močjo in da ne upoštevajo še ne priključenih elektrarn. Metoda samo z računanjem pa potrebuje natančnejše podatke o obremenitvah in moči proizvodnje po SN izvodih RTP in po TP SN/0,4 kV vzdolž SN voda v mejnih obratovalnih stanjih (maksimalna obremenitev, minimalna obremenitev), s katerimi v praksi načrtovalci vedno ne razpolagajo. Za to metodo so potrebni kvalitetnejši podatki o obremenitvah SN izvodov in po TP SN/0,4 kV, priključenih vzdolž SN izvodov. Opredeliti je treba tudi vlogo obstoječe regulacije napetosti v RTP 110 kV/SN (avtomatska regulacija) in TP SN/0,4 kV (fiksni odcepi na SN strani transformatorjev) v omrežjih s priključenimi RV in se po potrebi odločiti za nov koncept regulacije, ki bo omogočil vzdrževanje napetosti od SN zbiralk RTP-ja do uporabnikov, priključenih na SN in NN omrežje, v predpisanih mejah, določenih s standardom SIST EN 50160. 2. Zaradi vpliva nosilne frekvence (15 – 16 kHZ) razsmernikov sončnih elektrarn na povečanje pogreškov števcev električne energije in na delovanje porabnikov električne energije pri odjemalcih bo 25 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov 3. 4. 5. 6. 26 treba vključiti izvajanje meritev VF vplivov (2 – 30 kHz) pri vključitvi novih RV in porabnikov z veliko inštalirano močjo frekvenčnih pretvornikov, vgrajevati pa bo treba števce električne energije, ki so odporni na te motnje. Na prednostne teme o tehnologijah za razpršene vire so prispeli referati, ki obravnavajo potrebno IKT infrastrukturo za nadzor in vodenje RV, vsebina dveh referatov obravnava predstavitev ugotovitev raziskovanja vpliva orientiranosti fotonapetostnih modulov sončnih elektrarn na velikost proizvedene električne energije ter raziskave vpliva klimatskih razmer na električne parametre modulov, v okviru katere je bila prikazana odvisnost izkoristka od jakosti sončnega sevanja in od temperature modulov za različne tipe modulov (polikristalni, monokristalni, amorfni). V enem referatu je bilo predstavljeno čiščenje fotonapetostnih modulov z uporabo nanotehnologij, vsebina zadnjega referata pa se nanaša na obratovanje vetrnih elektrarn pri spremenljivi hitrosti vetra in sodelovanju vetrnic pri regulaciji frekvence v elektroenergetskem sistemu. V referatu o potrebni IKT infrastrukturi za nadzor in vodenje RV so podane zahteve za IKT infrastrukturo in opredeljene okvirne zahteve glede komunikacijskih povezav za vodenje aktivnega omrežja. Trenutna regulativa ne omogoča kakršnega koli vpliva na parametre delovanja RV, samo stanje tehnike pa dopušča spremembe karakteristik RV proti distribucijskemu omrežju. Podan je bil predlog, da bi za ugotavljanje dejanskih sprememb izkoristkov fotonapetostnih modulov s časom obratovanja bilo treba opraviti meritve izkoristkov že na začetku obratovanja. Tretja prednostna tema o energetski učinkovitosti v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih električne energije je bila s vsebino referatov dobro pokrita. Dva od predstavljenih referatov sta obravnavala temo zmanjševanja izgub v distribucijskem omrežju s priključenimi razpršenimi viri s simulacijo različnih konceptov regulacije jalove energije pri razpršenih virih na nivoju SN omrežja določene RTP oziroma vpliv proizvodnje jalove energije RV na velikost izgub in napetosti v vozliščih NN omrežja. V dveh referatih je bila predstavljena tema izvajanje programov upravljanja s porabo električne energije (DSM program pri poslovnih odjemalcih na območju Elektro Gorenjske in vgraditev zaščitno nadzornih elementov pri gospodinjskih odjemalcih v NN omrežju TP SN/0,4 kV (Elektro Ljubljana) ter referat, ki je obravnaval simulacijo nadzora upravljanja obremenitev polnilnih postaj za električne avtomobile, priključene na NN omrežje. 7. Na osnovi vsebine referatov na temo izgub v omrežju s priključenimi RV lahko zaključimo, da bo treba regulacijo jalove moči pri RV v povezavi z vzdrževanjem napetostnega profila vzdolž SN in NN vodov v distribucijskem omrežju ustrezno opredeliti. 8. Za povečanje zanimanja odjemalcev za vključevanje v DSM programe zniževanja koničnih obremenitev omrežja bo treba zagotoviti nagrade, ki jih bodo motivirale za sodelovanje. Spremeniti bo treba tudi zakonodajo, ki bo omogočala dinamično tarifiranje, da se bo tarifni sistem spreminjal v realnem času glede na obremenitve. Komisija, v sestavi mag. Boris Kupec, mag. Leon Valenčič in Bojan Kavčič, je kot najboljši referat študijske skupine CIRED ŠK – 4 izbrala referat: Primerjava konceptov regulacije jalove moči razpršenih virov v nizkonapetostnem omrežju, avtorja: mag. Dejan Matvoz, dr. Miloš Maksič. Poročilo pripravil: Franc Toplak Študijski komite ŠK 5 Razvoj distribucijskih sistemov Predsednik: Miha Žumer Tajnik: mag. Tomaž Mohar Strokovni poročevalci: mag. Edvard Košnjek (1), Štefan Ivanjko (2,4), dr. Branko Hlebčar (6,7), mag. Leon Valenčič (5), mag. Marko Vilfan (3), Anže Vilman (8) Prednostne teme: PT 1: Poraba in prognoza porabe • Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze; • Razvoj metodologij za prognozo porabe; • Ocena koničnih moči v novih conah iz prostorskih načrtov; • Vpliv električnih vozil na porabo; • Načini regulacije električnih vozil na porabo; • Vpliv razpršenih virov na konične moči; • Vpliv gospodarske krize na odjem električne energije. PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize • Tehnične zahteve proti ekonomičnosti; • Vplivni parametri na zanesljivost sistema; • Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja; • Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize; • Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov; • Napoved ocene kakovosti električne energije. 11. konferenca slovenskih elektroenergetikov PT 3: Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in praktične izvedbe • Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in električna vozila; • Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij; • Distribucijski sistemi za vetrna polja; • Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih tehnologij; • Zmanjšanje izgub v omrežju; • Odvisnost lokalnega okolja; • Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo; • Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje tveganj ob izjemnih dogodkih; • Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto porabe in zagotavljanje kvalitete; • Strukture podeželskih omrežij ob kabliranju nadzemnega omrežja; • Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih, javnih in privatnih zgradbah in regulatorna pravila; • Integracija hitrosti polnjenja električnih vozil v omrežju. Zaključki: Prispelo je osem referatov. PT 1 so obravnavali trije referati, v katerih je bila obdelana tematika izbire najustreznejših metod prognoze porabe, vpliv gospodarske krize na odjem električne energije in vpliv razpršenih virov na konične moči. En referat je obravnaval tematiko kakovosti iz PT 2 - analizo napetostnega profila v omrežju z visokimi koncentracijami razpršenih virov. Področja PT 3 so se dotikali trije referati, dva sta obravnavala metode za oceno izgub v transformatorjih in možnost njihovega zmanjšanja, en referat je predstavil napredno omrežno shemo za boljši izkoristek distribuirane proizvodnje. En referat je obravnaval splošno tematiko ŠK 5 - razvoj programske opreme za obravnavo razpršenih virov. Zaključimo lahko, da so se referati uspešno dotikali vseh prednostnih tem s poudarkom na razpršeni proizvodnji. Prikazano je bilo, da se kljub gospodarski krizi, ki vpliva na energijo, konica odjema ne znižuje in da razpršena proizvodnja zlasti iz sončnih elektrarn praviloma ne vpliva na maksimalne obremenitve distribucijskega sistema, ki so še vedno največje v zgodnjih zimskih večernih urah. Napovedovanje obremenitev še naprej ostaja izziv pri načrtovanju omrežja, na katerega bo v bodoče po pričakovanjih iz tujine vplival tudi razvoj električnih vozil, ki je pri nas še na samem začetku, zato ta tematika ostaja še v ozadju in predstavlja izziv za naslednje konference. Izbor naj referata: Izbor naj referata je bil izveden z anketo med prisotnimi na predstavitvah referatov. Največ glasov je prejel referat ŠK 5-08, avtorjev: Tomaž Mohar in Miloš Maksić Predlog koncepta TP s TR z dvema sekundarnima napetostma v NNO z RV. Poročilo pripravila: Miha Žumer in Tomaž Mohar Študijski komite ŠK 6 Organizacijske veščine managementa Predsednik: Matjaž Osvald Tajnik: Radko Carli Strokovni poročevalci: Radko Carli, Miro Rogina, Iztok Bartol, David Batič, Edvard Košnjek, Mitja Fabjan Prednostne teme: PT 1: Informacijski sistem PT 2: Regulacija in razvoj trga PT 3: Problematika financiranja PT 4: Izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev in demonstracijski projekti • V okviru ŠK 6 je bilo prijavljenih 11, oddanih 10 in objavljenih 9 referatov. Po recenziji referatov je bil 1 referat zavrnjen, saj vsebinsko ni sodil v področje razpisanih tem. Preferencialne teme so bile dobro pokrite, na kongresu pa je bilo predstavljenih 8 referatov. • Preferencialne teme so bile pokrite: PT1 1 referat, PT2 3, PT3 2 referata in PT4 1 referat. 2 referata sta sodila v širše področje managementa in sta bila zaradi zanimive tematike uvrščena v ŠK6. • V PT 1 je bila predstavljena implementacija splošnega informacijskega modela CIM. • V PT 2 so referati pokrivali tematiko metodologije regulacije z vidika vplivnih dejavnikov na neprekinjenost napajanja, potrebnih sprememb zaradi prodora pametnih omrežij in pomenom vgradnje števca za merjenje proizvedene električne energije. • V PT 3 sta referata opozorila na problematiko financiranja naložb v distribucijsko omrežje in na pomen orodij za oceno učinkovitosti vlaganj v omrežje. • V PT 4 so bile predstavljene izkušnje in pasti sodelovanja v projektih financiranih iz evropskih sredstev. • Referata, ki nista sodila v preferencialne teme, sta podala izkušnje iz raziskave o upravljanju učinkovitosti prepoznavnosti in zaupanju distribucijskih podjetij ter o partnerski kulturi pri varstvu zaposlitve. 27 Mednarodni dogodki Zaključki: V okviru seje sta bila sprejeta dva zaključka, prvi v okviru PT 1 in drugi v okviru PT 3. Zaključek PT 1: Uporaba standardnih načinov povezovanja aplikacij (informacijskih sistemov) je zagotovo najboljši način za doseganje učinkovitosti tako v funkcionalnem, kot v finančnem smislu. Kadar standardi določajo veliko število slojev, kot jih CIM, to zagotavlja skladnost sistemov ne le pri sporazumevanju (sintaksa), temveč tudi pri pomenu (semantika) in namenu (cilji). V podjetju Elektro Gorenjska so spoznali pomen takšnega pristopa in se v projektu, ki ga opisuje referat, zadev lotili na način, ki je podkrepljen z bogatim teoretičnim znanjem. Cilj projekta, da bi v podjetju zagotovili standardizirano podatkovno platformo ter na tej osnovi vzpostavili takšno integracijo tehničnih informacijsko komunikacijskih sistemov, da bi se vsak podatek, ki opisuje elektrodistribucijski sistem in dogodke v njem, vnesel enkrat samkrat, nato pa avtomatsko prenesel v vse sisteme, za katere je relevanten, v tem trenutku deluje morda zelo ambiciozno, a z opisanim pristopom so na dobro poti, da ga uresničijo in to z obvladovanimi stroški. Še večje učinke bi lahko dosegli s podobnim pristopom na nacionalni ravni, saj bi lahko v nekoliko daljši prihodnosti zagotavljali informacijsko interoperabilnost med različnimi deležniki v elektrodistribucijskih 'pametnih' omrežjih na način 'plug and play'. Zaključek PT 3: Trenutni investicijski potencial v distribucijskih podjetjih za izvedbo koncepta pametnih omrežij, s katerimi bi lahko dosegli boljšo izkoriščenost omrežja, je minimalen. Najmanj v prehodnem obdobju do uvedbe koncepta bo potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Zaključek splošno: Na mednarodni konference CIRED, ki je bila junija v Stockholmu, se je ŠK 6 predstavljal z novo tematiko »Electricity market place and impact of regulation« za to predlagam, da tudi mi prilagodimo naziv ŠK 6. Ker se vsebinsko potem v celoti tematsko pokrivamo s CIGRÉ ŠK C5 in po razgovoru s predsednikom tega komiteja za naslednjo konferenco predlagam, da seji ŠK 6 in ŠK C5 organiziramo tako, da bosta seji v istem prostoru ena za drugo ali pa celo organizacijo skupne seje. Izbor naj referata: Izbor naj referata je bil izveden z anketo med prisotnimi na predstavitvah referatov. Največ glasov je prejel referat avtorjev Tomaž Mohar, Leon Valenčič, David Batič Analiza vplivnih dejavnikov na neprekinjenost napajanja za elektrodistribucijo v Sloveniji. Poročilo pripravil: Matjaž Osvald 28 POROČILO S SKUPNEGA SIMPOZIJA CIGRÉ-CIRED V LIZBONI Krešimir Bakič »NASLEDNJA GENERACIJA OMREŽJA ZA PRIHODNJE ENERGETSKE TRENDE« V aprilu 2013 je bil prvi letošnji simpozij pariške CIGRÉ v Lizboni. V dogovoru s tehnično organizacijo CIRED je bil ta simpozij skupen, ker je obravnaval pametna omrežja in prihodnjo generacijo električnega omrežja, ki bo potrebno za realizacijo načrtovanega obsega gradenj obnovljivih virov energije do leta 2050. Program simpozija je v grobem vseboval tri skupine udarnih tem za pametna omrežja: 1. Razvojna in informacijska vprašanja, 2. Obratovalna in regulacijska vprašanja ter 3. Tehnična in okoljska vprašanja pametnih omrežij. Vsaka od skupin je imela po študijskih 6 sej s predstavitvami referatov. V prvi skupini so bile naslednje seje: 1.1 Ekonomski pomen pametnih omrežij in nizkoogljične tehnologije, 1.2 Načrtovanje pametnejšega omrežja v negotovem okolju, 1.3 Spletna varnost pri pametnih omrežjih, 1.4 Informacijske tehnologije za pametna omrežja, 1.5 Smart Grid Telecom. Nove aplikacije, arhitektura, 1.6 Smart Grid Telecom. Uporaba in izkušnje. Strokovni poročevalec in povezovalec seje 1.2, Načrtovanje pametnejšega omrežja v negotovem okolju, sem bil avtor tega teksta. Mednarodni dogodki V drugi skupini so bile naslednje seje s temami: 2.1 Ekonomika in regulacija pametnih omrežij, 2.2 Wide area in AC-DC sistemi, 2.3 Integracija obnovljivih virov, 2.4 Informacije in vodenje razpršenih virov, 2.5 Ocene tveganj in obratovalna sigurnost, 2.6 Nove metode obratovanja in vodenja. V tretji skupini tehničnih in okoljskih tem so bile seje: 3.1 Tehnične značilnosti sodobnih tehnologij prenosa, 3.2 Orodja za modeliranje in nadzor ter tehnike za izboljšanje karakteristik sistemov, 3.3 Meritve in monitoringi za oceno stanj, 3.4 Tehnični vidiki sistema z veliko penetracijo vetrnih virov, 3.5 Vplivi pametnih omrežij na značilnosti sistema in 3.6 Pametna omrežja: vplivi na okoljske značilnosti. Skupaj je bilo predstavljenih okrog 100 referatov. Poleg predstavitve referatov na posameznih sejah so bila tri panela o aktualnih vprašanjih sodobnih elektroenergetskih omrežij, in sicer a. Politika, spodbude in regulacija nove generacije omrežij, b. Vloge TSO in DSO v prihodnosti, ter c. Sodelovanje EU in Brazilije pri Smart Grids projektih. Uvodno predavanje na simpoziju naj bi imel predsednik Evropske komisije g. Jose Manuel Barroso. Ta je zaradi zadržanosti poslal namestnika iz Evropske komisije in sicer Dominika Ristorija, direktorja evropskega raziskovalnega inštituta (JRC), ki je imel uvodno predavanje. Predavanje je vsebovalo tri teme, za katere je na začetku postavil naslednje teze: 1. Pametna omrežja (Smart Grids) igrajo vitalno vlogo v razvoju, konkurenčnosti in zaposlovanju v EU, 2. Pametna omrežja predstavljajo ključni tehnološki izziv za celovito implementacijo nove energetske strategije, in 3. Skupni raziskovalni center (JRC) Evropske komisije pomaga pri reševanju izzivov pametnih omrežij. V začetku je generalni direktor JRC Dominique Ristori, poudaril, da sta energija in znanost ključ do konkurenčne ekonomije. Brez investiranja v znanost ne bo inovacij v energetskem sektorju, zlasti ne inovacij v energetske tehnologije. EU se trenutno spopada z izjemno veliko energetsko odvisnostjo od nafte in plina ter z visokimi cenami za te resurse. V letu 2010 je bil račun EU za uvoz energije 400 milijard evrov. In ta uvoz bo samo še naraščal z rastjo poceni plina v ZDA iz oljnih skrilavcev in opustitvijo nuklearne opcije v nekaterih evropskih državah. Zato obstaja verjetnost povečanja uvoza tudi premoga. Trenutno EU uvaža 83 % nafte in 64 % plina. Če ne bo EU naredila nič, se bo do leta 2030 sedanja energetska odvisnost s 55 % povečala na 70 %. Zmanjševanje stroškov za energijo ni pomembno samo za gospodinjstva in mala ter srednje velika podjetja ampak za celotno gospodarstvo EU. Za evropsko industrijo so se cene energije med 2005 in 2012 realno povečale za 27 %, kar je več kot v vseh drugih konkurenčnih okoljih. Danes je cena energije v ZDA za ca. 40 % nižja od cene v EU. Vemo, da ima energija vpliv na 90 % gospodarstva, zlasti na intenzivno industrijo kot je jeklo, kemija, avtomobilska in avio-industrija. »Vidimo, da se v zadnjem času slika evropske energetike zelo spreminja in si želimo nadaljevati po tej poti«, je poudaril Ristori ter nadaljeval »To je razlog za Evropske energetske cilje 2020 in zato dobro premislimo o naši prihodnji poti: kako proizvesti, prenesti in porabiti energijo«. EU bi morala prevzeti vodilno vlogo v znanstveni in tehnološki moči na novi poti. Pametna omrežja in nove tehnologije so osrčje teh izzivov. »Evropski notranji energetski trg potrebuje modernizacijo energetskega omrežja. Zelo sem vesel videti tukaj gospoda Andre-a Merlina, ki je ustanovil prvo združenje evropskih operaterjev prenosnih omrežij (ETSO) in je bil glavni partner Komisije v času, ko sem jaz bil direktor za energetsko politiko in odgovoren za pogajanja za prvo in drugo direktivo o Internem energetskem tržišču za elektriko in plin. Midva sva skupaj ustanovila tudi izobraževalna centra v Firencah (elektrika) in Madridu (plin),« je zaključil govor o prvi točki direktor Ristori. V drugi točki govora o izzivih za razvoj pametnih omrežij (Smart Grids) je g. Ristori na začetku poudaril, da EU potrebuje okrog 60 milijard evrov do leta 2020 za investicije v pametna omrežja. 29 Mednarodni dogodki Mednarodna agencija za energijo (IEA) je ocenila potrebe po dodatnih 5890 GW instaliranih kapacitet med letoma 2012 in 2035 na svetovnem nivoju . Od tega ena tretjina mora nadomestiti stare elektrarne in dve tretjini rast porabe električne energije. Ocenjujejo, da bi od tega največ dodatnih kapacitet prispevali obnovljivi viri (3000 GW) in za tem plin (1400 GW). Za to bo energetski sektor potreboval (za obdobje 2012-2035) ca. 16.900 milijard USD. Dve petini od tega zneska (6.760 milijard USD) bo namenjeno gradnji električnega omrežja in ostalo za proizvodne kapacitete. V proizvodne kapacitete naj bi investirali 60 % za obnovljive vire (veter, hidro, solarne, biomasa). Danes je ključnega pomena, da začnemo z modernizacijo omrežne infrastrukture. Prvo kaj potrebujemo je moderno električno omrežje, ki bo integrirano z IKT infrastrukturo, če želimo ohraniti sigurnost oskrbe in prožnost omrežja ter realizirati potrebne prihranke energije. Drugo, kaj je posebno pomembno je pametno omrežje združeno z inteligentnim upravljanjem prekinjajočih (intermitentnih) obnovljivih virov povezanih na omrežje. Delež obnovljivih virov bo narasel na 35 % v letu 2020 (primerjajoč s sedanjih 20 %). Zato moramo imeti orodja za obvladovanje tega. Pametna omrežja prav tako omogočajo razvoj malih decentraliziranih virov. Sedanje omrežje je bilo oblikovano za stabilno fosilno in jedrsko proizvodnjo električne energije in ne za prekinjajoče (intermitentne) vire. Potrebovali bomo tudi shranjevalnike energije za reševanje problemov koničnih stanj obremenitev in fleksibilnosti delovanja trga z energijo. Tretje, kar je potrebno poudariti za pametna omrežja je njihov prispevek pri realizaciji delovanja internega trga z energijo. TSO-ji v sodelovanju z regulatorji bodo imeli ključno vlogo v doseganju ciljev delovanja internega trga. V Smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo je določeno, da sodijo pametna omrežja v prioritete EU za doseganje energetskih in klimatskih ciljev. Nova popravljena verzija Smernic bo stopila v veljavo verjetno v maju 2013. Ta bo omogočila projektom pametnih omrežij dodatne prednosti. V letošnjem letu bodo dognani Projekti pametnih omrežij od skupnega interesa (Smart Grid Projects of Common Interest – PCI) in bodo lahko podprti iz skupnega sklada »Connecting Europe Facility«. Kot je znano je Evropski svet sprejel sporazum za znesek nekaj več kot 1,5 milijard evrov za energetske projekte s tega področja. Pri pridobivanju teh sredstev za projekte Smart Grids bodo morali investitorji imeti jasne regulatorne okvirje in poslovne modele ter konsistentne in interoperabilne standarde kot tudi omrežna tehnična pravila. Ključno vprašanje bo doseganje nujne interoperabilnosti v prihodnjem omrežju, glede izmenjave podatkov, komponent kot so polnilnice za električna vozila ali poslovnih modelov. Z uvajanjem novih tehnologij in shem odziva odjema (demand response) bodo odjemalci vse bolj prevzemali vlogo nadzora lastnega odjema, in bodo vse več uporabljali metode učinkovite rabe energije ter na koncu dneva ugotavljali prihranke. Bilo je že pokazano, da demand response in dinamične tarife lahko bistveno znižajo strošek za energijo. Potencial tega je zelo velik – pametna omrežja lahko znižajo 30 Mednarodni dogodki CO2 emisije za 9 % in letno porabo energije na nivoju gospodinjstva za 10 %. Sistemi pametnega merjenja, mikro-generatorji, pametne naprave, in avtomatizacija doma so pomembni elementi novega energetskega okolja. Te tehnologije bodo postavile odjemalca v središče in mu omogočile, da postane aktivni udeleženec energetskega tržišča. Tretji energetski paket je nastavil ključne zahteve za vgraditev inteligentnega sistema meritev z zahtevo, da ima vsaj 80 % gospodinjstev do leta 2020 pametne števce. Velika večina članic EU je obvestila Komisijo, da do leta 2020 imajo v načrtu vgraditev več kot 250 milijonov števcev za električno energijo in plin. Primer impresivnega projekta s tega področja je portugalski projekt pametnega mesta Envora. Zelo pomembno je kako bo oblikovan sistem pametnega merjenja pri posameznem odjemalcu. Ta sistem mora omogočati odjemalcu lastno proizvodnjo, fleksibilnost sistema skozi sheme odziva porabe in druge pametne storitve novih tehnologij. V tem kontekstu je ključna funkcionalnost pametnih števcev, kot jih je priporočila Komisija EU v marcu letošnjega leta. Pametni števec mora biti sposoben podpreti sodelovanje na maloprodajnem trgu in v celoti omogočiti odjemalcu vse možne bonitete v energetskem sistemu kot tudi promovirati sinergijo z IKT sektorjem. Pomembna je tudi sprejemljivost novih pametnih tehnologij in novih storitev v javnosti. Potrebno je bolje informirati in izobraziti naše odjemalce ter skozi pilotne projekte doseči njihovo spoznavnost z novimi energetskimi storitvami. V zaključnem delu govora je uvodničar iz EU Komisije opisal vlogo znanosti in delovanje inštituta JRC. Tako navaja 281 Smart Grid projektov v EU, Švici in na Norveškem v skupnem znesku 1,8 milijard evrov. Kot vodilne države pri pilotskih projektih navaja Anglijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, medtem ko je na nivoju raziskav in razvoja najbolj aktivna Danska. Večino Smart Grid projektov izvajajo države EU-15 v tesnem sodelovanju z drugimi državami; od tega je 95 % sredstev iz evropskih skladov. JRC je izdelal tudi pregled evropskih Smart Grid laboratorijev. Ugotovil je, da deluje 33 takšnih laboratorijev. JRC sodeluje tudi v International Smart Grid Action network – ISGAN, ki ga vodi Mednarodna agencija za energijo (IEA) iz Pariza. Pred kratkim sta predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz in predsednik Medgrida, Andre Merlin organizirala razpravo v Evropskem parlamentu na temo energetskih inovacij na območju Euro-Mediterana. Skupaj s TSO-ji so oblikovali konsistenten scenarij in modele za prihodnjo evropsko električno infrastrukturo. V nadaljevanju je g. Ristori govoril o globalnem povezovanju in sporazumih EU, ZDA in Brazilije na področju pametnih omrežij. Na koncu je zaključil o pomembnosti poslanstva CIGRÉ pri globalnih raziskavah in razvoju prihodnjih električnih omrežij. Povzetek dela na panelih a. Panel o energetski politiki in regulaciji prihodnjih omrežij b. Panel o vlogi TSO in DSO v prihodnjih omrežjih c. Panel o skupnih Smart Grid projektih EU/Brazilija 31 Mednarodni dogodki MEDNARODNI SIMPOZIJ CIGRÉ 2013 V AUCKLANDU Krešimir Bakič »NAJBOLJŠE PRAKSE V PRENOSU IN DISTRIBUCIJI V SPREMINJAJOČEM OKOLJU« CIGRÉ organizira vsako liho leto po dva simpozija. Prvega v spomladanskem času in drugega v jesenskem času. Pomladni simpozij je bil aprila v Lizboni skupaj s CIRED-om na temo pametnih omrežij, o čem smo že poročali. Drugi simpozij je bil septembra v Auckladnu na Novi Zelandiji ob sodelovanju študijskih komitejev B1, B2, B3, B4, A2 in A3. Naslov simpozija je bil »Best practice in Transmission and Distribution in a Changing Environment«. Študijski komite B2 (nadzemni vodi) je obenem sklical redno letno srečanje članov študijskega komiteja. Ob tej priliki je bila organizirana posebna tema »Robotizacija nadzemnih vodov« s tehničnim ogledom uporabe v eni od transformatorskih postaj v bližini Aucklanda. Udeležba na simpoziju je bila zelo dobra (preko 350 udeležencev), in je predstavljeno okrog 100 referatov na teme: – Diagnostika in vzdrževanje daljnovodov (B2) – Monitoring daljnovodov (B2), Ekstremni vremenski pogoji in seizmika za daljnovode (B2), – Asset management (B3), Ekstremni vremenski pogoji in seizmika postaj (B3), Strategije vzdrževanja (B3), – Parcialne praznitve (A3), Transformatorji (A2), – AC in DC nadzemni vodi (B4), kar je v Nemčiji trenutno top tema. Na odprtju simpozija so sodelovali Maori Imeli smo tudi slovenski referat »An attempt to OHL dynamic line ratings by strain-vibration detection of towers«, avtorjev Gubeljak, Bakič, Jakl, Veg in Predan, ki je kot novost zbudil veliko zanimanje strokovnjakov za daljnovode. Pred začetkom simpozija so bili na sporedu seminarji po študijskih komitejih (za člane mednarodnih ŠK so bili brezplačno, medtem ko so drugi udeleženci morali plačati posebno kotizacijo za seminar): Šk A3: Zanesljivost VN opreme, Uporaba vakuumskih stikal v prenosu, … Šk B1: Navodila za integracijo novih kabelskih sistemov, vplivi in blažitve EMF v kabelskih sistemih, … Šk B2: Metode oblikovanja nadzemnih vodov, nadgradnje daljnovodov s temperaturno zmogljivimi vodniki, ocenjevanje staranja obesne opreme. Najzanimivejši del simpozija je bila vsekakor demonstracija uporabe robotov na daljnovodih in v razdelilnih postajah. Sodelovala so podjetja iz Nove Zelandije, Južne Afrike, Avstrije, Kanade. O tej temi, ki je tudi predmet dela delovne skupine, bomo še poročali. 32 Robot v RTP Brezpilotni helikopter pri snemanju DV Mednarodni dogodki POROČILO Z MEDNARODNE KONFERENCE CIRED V STOCKHOLMU Krešimir Bakič Distributerji z vseh celin so se zbrali na 22. bienalni konferenci v Stockholmu na Švedskem. Za letošnjo organizacijo konference je bil zadolžen britanski inštitut IET (The Institute of Engineering and Technology) iz Londona. Naslednja konferenca , ki bo leta 2015 v Lyonu bo pa organizator konference belgijski inštitut AIM (Association des Ingénieurs de Montefiore) pri Univerzi v Liegeu. Tako se ta dva inštituta, ki sta tudi lastnika mednarodnega združenja distributerjev CIRED, izmenjujeta vsake dve leti pri organizaciji konferenc. Na letošnji konferenci je bilo okrog 1100 udeležencev s plačanimi kotizacijami, kar je za okrog 200 udeležencev manj kot je bilo na zadnji konferenci v Frankfurtu, leta 2011. Vsebinsko je bila konferenca zelo kakovostna in izpolnjena s številnimi razpravami o najbolj aktualnih temah sodobnih distribucijskih sistemov. Kot je bilo za pričakovati je bila osrednja tema razvoj tehnologij pametnih omrežij in vizije prehoda na novo doktrino delovanja elektroenergetskih sistemov z velikim številom malih razpršenih virov in različnih informacijskih tehnologij. Na otvoritveni seji so bile predstavljene teme: – Vloga distribucije pri reševanju problemov klimatskih sprememb in prehodu prilagodljiv trajnostni energetski sistem (Karin Widegren, direktorica na švedskem ministrstvu za energijo in predstojnica švedske platforme Smart Grid), – Vizija pametnih distribucijskih omrežij in preoblikovanja trga s fokusom na odjemalcih (Helmar Rendez, Vattenfall, sektor Distribucija) – Razvoj kitajskega distribucijskega omrežja s poudarkom na pametnih omrežjih (Shu, direktor vsekitajskega nacionalnega omrežja), in – Projekti pametnih omrežij v Evropi (Guillermo Amman, T&D Europe). Pred začetkom konference so bili seminarji o: – zaščiti sodobnih distribucijskih sistemov, – modelih tveganj pri investicijah v distribucijska omrežja, – harmonikih v bodočih distribucijskih omrežjih, – vlogi upravljanja v modernih distribucijskih sistemih, – moderni trendi v načrtovanju distribucijskih omrežij in – razvoju standarda PAS-55 oz. preglednega upravljanja s premoženjem v distribuciji. Uvodoma je predstavnik združenja švedskih elektrogospodarskih podjetij (Svensk Energi) predstavil stanje elektroenergetike na Švedskem. Tako smo zvedeli, da ima Švedska 5,3 milijone odjemalcev električne energije, 158 distribucijskih podjetij, visoko kakovost električne energije in zelo konkurenčno ceno električne energije za industrijo. V zadnjih letih so zamenjali nadzemne vode v kablovode za okrog 50.000 km SN omrežja. V Združenju elektrogospodarskih podjetij (proizvajalci, distributerji, trgovci z električno energijo) je združenih 351 podjetij; imajo 65 zaposlenih, ki izvajajo skupne projekte za elektrogospodarstvo. Pri predstavitvi švedskega odbora za pametna omrežja, ki ga je imenovala švedska vlada, smo zvedeli, da je imenovanih 15 najbolj eminentnih predstavnikov švedskih univerz, industrije, in vladnih ustanov, ki morajo do decembra 2014 izdelati akcijski program gradnje pametnega omrežja za obdobje 2015-2030. Zanimivo je bilo tudi predavanje predstavnika Vattenfalla, podjetja, ki je 100 % v lasti švedske države in ki predstavlja velikega evropskega igralca na energetskem tržišču (poleg Švedske pokriva del Nemčije, Nizozemske, V. Britanije, Francije, Finske) in je dokaz, da privatizacija ni vedno dobra rešitev v energetiki. Razlagal je o nadgradnji obstoječega švedskega omrežja in povečanju investicij v omrežje v obdobju do 2020. Kitajski predstavnik je razlagal o za nas neverjetnih razsežnostih omrežja in prihodnih načrtih za pametna omrežja na Kitajskem. V njegovem podjetju, ki pokriva 88 % Kitajske je zaposlenih 1,9 milijonov ljudi. Zanimivo je, da so prevzeli upravljanje delov omrežij tudi v drugih državah (Filipini, Brazil, Portugalska,…). V letu 2012 so imeli instaliranih kapacitet OVE: vetrne elektrarne 60.8 GW, sončne 3.58 GW, male HE 23.76 GW, itn. Po zgrajenih vetrnih elektrarnah so postali vodilni na svetu. Odjem je v stalnem porastu. Do 2020 načrtujejo porabo električne energije v višini 8.650 TWh in konico obremenitve 1.4 TW. Razlagal je še o mnogih drugih tehnoloških načrtih v kitajski distribuciji. Npr. glede dela pod napetostjo naj bi opravili v letu 2015 več kot 80 % vseh del na nadzemnih vodih pod napetostjo. Zadnja otvoritvena predstavitev je bila usmerjena v EU tekoče projekte pametnih omrežij. Markus Zdrallek iz Univerze Wuppertal iz Nemčije je predstavil rezultate delovne skupine CIRED-a. Končno poročilo je dosegljivo na: http://www.cired.net/files/download/65 . 33 Mednarodni dogodki Na konferenci v Stockholmu je bilo objavljenih okrog 700 referatov z vseh šestih študijskih področjih. Mnogi od teh referatov so bili predstavljeni na posterjih, od katerih nekateri z uradno predstavitvijo na posterju. Okrog 120 najkakovostnejših referatov je bilo predstavljenih oralno na plenarnih sejah študijskih komitejev. Letos je bilo sprejetih 12 slovenskih referatov, o katerih smo že poročali v prejšnji številki Sporočil. Konference v Stockholmu se je udeležilo okrog 30 strokovnjakov iz Slovenije. Za distributerje električne energije je bienalna konferenca CIRED vsekakor pomembna konferenca, kjer je možno videti veliko tehnoloških novosti, izmenjati izkušnje s kolegi iz drugih podjetij in obiskati ter se direktno pogovoriti z izdelovalci opreme na številnih razstavnih prostorih. Gre za najcenejši način vrhunskega izobraževanja strokovnjakov v podjetjih. Slovenski komite CIRED in mesto Ljubljana sta ponovno vložila kandidaturo, tokrat za 24. konferenco CIRED v letu 2017, ki jo bo organiziral angleški inštitut IET. Projekti pametnih omrežij v EU 2011/2012 ZAKLJUČKI CIRED 2013 V STOCKHOLMU Originalni teksti zaključkov so objavljeni na spletni strani 22. mednarodne konference CIRED 2013: www.cired2013.org. Tukaj so skrajšani prevodi, ki jih je prispevala ga. Milojka Benaissa. ŠK 1 – KOMPONENTE DISTRIBUTIVNIH OMREŽIJ Predsednik: Pierre MALLET (Francija) Strokovna poročevalca: Yves PARASIE, Philippe PICOT (Francija) Splošno zanimanje za predložene referate, kakovost razprav in število udeležencev kažejo na to, da je študijski komite Omrežne komponente izjemna priložnost za izmenjavo mnenj proizvajalcev opreme, operaterjev distribucijskega sistema (DSO) in raziskovalcev raziskovalnih inštitutov. Za pripravo omrežij za prihodnost je potrebno razviti in uporabiti nove rešitve in inovativne omrežne komponente. ŠK 1 je izbral 124 referatov in od tega je bilo 24 predstavljenih na glavni plenarni seji. BLOK 1 - Staranje omrežnih komponent, diagnosticiranje in monitoring Prvi blok je bil posvečen vrednotenju staranja omrežij, bodisi s pomočjo analize nekaterih sestavnih delov omrežja, kot so kabli, transformatorji ali stikala, bodisi sektorsko s pomočjo 34 natančnih merilnih metod testiranja, ki se uporabljajo na posameznih komponentah oziroma na odsekih omrežja. Ta blok je bil razdeljen v tri glavne dele. Prvi (četrtina referatov) je bil povezan z OLPD meritvami, drugi (polovica referatov) je bil posvečen staranju kablov in pripomočkov in tretji (četrtina referatov) se je nanašal na ostale dele omrežja kot so transformatorji, OLTC in odklopniki. Delna razbremenitev OLPD monitoringa na SN omrežjih je bila v glavnem predmet obravnave na okrogli mizi C. Predlagane in obravnavane so bile različne PD metode merjenja. Bilo je deljeno mnenje ali te metode lahko prispevajo k izboljšanju strategije vzdrževanja. Razvoj dielektričnih izgub se smatra kot zanimiv parameter za ocenjevanje staranja omrežja. Z analizo procesa staranja na materialih, ki se uporabljajo v transformatorjih in stikalih, se da odkriti z mehanskimi ali fizikalno-kemijskimi postopki npr. degradacija papirja v transformatorjih. BLOK 2 - Rezultati s področja strategije obnove in vzdrževanja Drugi blok se je nanašal na asset management (upravljanje s sredstvi) za omrežne komponente, ki je bil predvsem osredotočen na izkušnjah. Skoraj dve tretjini referatov se je ukvarjalo s to tematiko. Mednarodni dogodki Zadnjo tretjino so sestavljali referati, ki so obravnavali obnovo in dograditev komponent omrežja, statistične podatke o obnašanju komponent in stopnjah okvar komponent ter strategijah vzdrževanja. Naslednje tri teme so imele še posebej poudarjene na ustnih obravnavah in posterjih tega bloka: – – – pri SN kablih in opremi se kaže potreba po ustrezni obravnavi specifikacij in testiranja novih vrst aplikacij za priključitev obnovljivih virov energije(OVE) v omrežje. pri SN/NN transformatorjih, pri suhih tipih se pokaže, da prenapetostni sunki lahko vplivajo na njih, ko se uporabljajo vakuumska stikala za pogosto preklapljanje induktivnih bremen. Zahteva se uporaba primernih vodnikov in prilagajanje v načrtovanju ter testiranju. Pri SN stikalih v RTP-jih se kaže zaskrbljenost pri staranju, ki se lahko rešuje na različne načine; od izboljšanja okolja RTP (npr. z redukcijo področja prezračevanja v skladu z dejansko obremenitvijo transformatorja) do nadomestitev z drugimi vrstami stikal, ki so manj občutljiva na težke pogoje in tudi z novimi zahtevnejšimi metodami, kot so škropljenje izolacijskih površin s silikonsko gumo. BLOK 3 - Inovativne omrežne komponente za pametna omrežja Tretji blok je obravnaval izkušnje pri pametnih omrežjih. V prvem delu (četrtina referatov) je poudarjena potrebo po nekaterih specifičnih komponentah, kot posebni senzorji, ki naredijo pametno omrežje učinkovito. Drugi del (ena četrtina referatov) je bil posvečen komunikacijskemu sistemu in potrebam prenosa podatkov iz omrežja v center vodenja. V tretjem, zadnjem delu (polovica referatov) so predstavljene naprave, ki bi lahko igrale pomembno vlogo v pametnih omrežjih. BLOK 4 - Inovacije omrežnih komponent Četrti blok je združeval referate, ki predstavljajo orodja in metode za uporabo v razvojnem procesu kakor tudi pri oblikovanju omrežnih komponent, ki se specifično ne nanašajo na teme pametnih omrežij. Omenimo lahko sledeče trende: – Povečanje uporabe numerične simulacije in modeliranja, posebno na področju toplotnega upravljana SN stikal s ciljem zmanjšanja časa razvoja ter stroškov testiranja. – Nadaljevanje iskanja več okolju prijaznih rešitev, kot so nizke izgube transformatorjev, biorazgrad- – ljive izolacijske tekočine, zmanjšanje uporabe toplogrednih plinov (SF6) za SN stikala. Rastoča uporaba odklopnikov za izvedbo izboljšanih avtomatiziranih shem in krajši čas, ki je potreben za ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu. OKROGLA MIZA A - Nove komponente za reguliranje napetosti Cilj tega omizja je bil predstaviti različne možnosti inovativnih rešitev regulacije napetosti, od raziskovalnih pristopov do industrijskih izdelkov. V številnih državah se decentralizirana proizvodnja priključena na SN ali NN omrežja razvija zelo hitro. Ker so obnovljivi viri zelo spremenljivi, je potreba po ohranitvi stabilnosti distribucijskega sistema bolj zahtevna naloga kot v preteklosti. Nove komponente, izdelki, rešitve in koncepti skušajo obvladovati to novo situacijo. Na okrogli mizi so razpravljavci zastopali proizvajalce novih tehnoloških rešitev za regulacijo napetosti v distribucijskem omrežju. Jasen poudarek je bil dan na tehnične rešitve distribucijskih transformatorjev kot so preklapanje glavnega dela bodisi na primarnem bodisi sekundarnem navitju transformatorjev. Tudi izkušnje z industrijskimi izdelki kot so On Load Tap Changers (OLTC) in regulatorji omrežne napetosti. Razpravljali so tudi o SVC rešitvah, integriranih v NN in SN. Tukaj obstaja možnost shranjevanja energije, ki se pričakuje od bodočih sistemskih konceptov. Kot zaključek razprave lahko ugotovimo, da se tržišče za tehnologije napetostnega reguliranja razvija tudi v bližnji prihodnosti. Zasnovan na specifičnih omrežnih vprašanjih bodo uporabljene različne rešitve, mešan paket specifičnih tehničnih rešitev zahtevajo DSO-ji. Glavni gonilniki razvoja novih tehnologij so cena, zanesljivost, in minimalna ICT vlaganja. OKROGLA MIZA B - Pametne razdelilne postaje (sekundarne postaje) Namen okrogle mize B je bilo razpravljanje o prihodnji funkcionalnosti sekundarnih razdelilnih postaj in inovativne komponente, ki so potrebne za to ter kako jih vključiti na najbolj učinkovit način. Pet strokovnjakov iz vrst javnih podjetij in tudi proizvajalci opreme so podali mnenja o sedanjih in bodočih problemih in kako naj bi jih reševali pri teh postajah. Pametne sekundarne postaje vidijo kot ključno komponento v bodočih omrežjih. Pomemben dejavnik za uvedbo pametnih sekundarnih postaj so distribuirani energetski viri (DER), posebno fotovoltaika. Podatke iz pametnih števcev naj bi uporabili pri optimizaciji delovanja omrežja bodisi neposredno 35 Mednarodni dogodki iz koncentratorjev v transformatorskih postajah bodisi iz sistema za upravljanje s podatki. V razpravi so operaterji poudarili, da je sedanje upravljanje sektorja zapreka za vlaganja v pametne sekundarne postaje, o tem vprašanju so razpravljali v več državah. Panelisti pričakujejo visok odstotek pametnih postaj v prihodnosti. Realno za pričakovati je, da bo okrog 60 % pametnih sekundarnih postaj v omrežju. ligence ali komunikacijskih naprav. To postavlja mnoga vprašanja. Kakšna bo zanesljivost teh kompleksnih komponent? Kako zagotoviti interoperabilnost? Kdaj bodo izšli potrebni standardi? Kako hitro bodo te nove komponente uvedene v omrežje? Potrebno je učinkovito sodelovanje med izdelovalci opreme, distribucijskimi operaterji in raziskovalnimi inštituti. To je ključni faktor za načrtovanje in inovativne rešitve. OKROGLA MIZA C – On-line kabelski monitoring Cilj omizja C je bila razprava o tehničnih možnostih za on-line kabelski monitoring, o izmenjavi izkušenj iz obstoječih rešitvah in analizi možnih bodočih rešitvah. Panelisti, ki so predstavljali javne službe in nekateri proizvajalci ali laboratorije so podali svoja mnenja in predstavili svoje izkušnje. Obstoječe tehnologije, ki so bile predstavljene, so prispevale nekaj dobrih podob omrežja in čeprav bi bila njihova izvedljivost v redu, te tehnologije zahtevajo točne ekspertize za analizo rezultatov ter izhajajo iz sedanjega upravljanja in vzdrževalnih ukrepov. Razvojno delo bi izboljšali z diagnostično preciznostjo in s tem povečali vrednost rešitve. ŠK 2 – KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE IN EMC RAZISKAVE IN INOVACIJSKI FORUM Forum je bil priložnost za zanimive in poglobljene izmenjave z občinstvom o inovativnih raziskovalnih delih, ki so jih izvedle Univerze, na področju toplotne simulacije, pojava strele, omejevalnikov toka okvare, absorpcije energije za interni lok. ZAKLJUČKI Razprave o omrežnih komponentah so pokazala, da se distribucijski električni sistemi soočajo z dvema glavnima izzivoma: 1. Kako izboljšati vzdrževanje in politiko zamenjave ogromnega števila komponent, ki sestavljajo distribucijska omrežja, da bi izboljšali kakovost električne energije ob ohranitvi nizkih stroškov? 2. Kako se prilagoditi razvoju pametnih omrežij? (Kako integrirati decentralizirano prekinjajočo proizvodnjo? Kako integrirati električna vozila? Kako vključiti shranjevalnike energije?) Obravnavane so bile številne nove rešitve za nadzor in diagnosticiranje, ki so jih uvedla mnoga javna podjetja. Poudarjene so bile potrebe za večja vlaganja v raziskave in razvoj za nove rešitve. Uporaba pametnih omrežij bo omogočila z uporabo inovativnih komponent, kot so senzorji, komponente osnovane na energetski elektroniki ali vgrajeni lokalne inte- 36 Predsednik: Emmanuel DE JAEGER (Belgija) Strokovna poročevalca: Herwig RENNE (Avstrija), Kurt STOCKMAN (Belgija) POVZETEK ŠK 2 obravnava kakovost napajanja in elektromagnetno kompatibilnost v distribucijskih omrežjih, zbira mnenja in deli izkušnje vseh zainteresiranih, upravljavcev mreže in uporabnikov, proizvajalcev opreme, akademskih skupnosti in energetskih regulatorjev. Skupno je bilo izbranih 112 referatov od tega je bilo 24 predstavljenih na glavni obravnavi. BLOK 1 - Električna in magnetna polja, ozemljitveni sistemi V bloku 1 sta prevladovali temi: ozemljevanje (v kontekstu dela delovne skupine CIRED/ CIGRÉ pod naslovom »Planning Adaption of Earthing Systems to Reality Related Requirements«) in visokofrekvenčni HF pojavi ter njihovo povezanost z vprašanji EMC. Med drugim je bilo povedano, da so HF ravni odstopanja za približno 1 % do 1,5 % že povzroča motnje drugi opremi v isti električni inštalaciji. Poudarek je na potrebi po ustreznih merilnih metodah in razvoju standardov. BLOK 2 - Harmoniki V bloku 2 je bila udarna tema harmoniki iz novih naprav (E-vozila) in vplivi obnovljivih virov energije (PV, veter). Glede harmonikov, ki se sproščajo zaradi vetrnih elektrarn, je bilo ugotovljeno, da je možna raven proizvedenih harmonikov visoka glede na dosedanje nivoje kompatibilnosti. Toda postavlja se vprašanje, ali so te ravni še vedno primerne? Potrebne so nadaljnje raziskave. Glede E-vozil se zdi, da je nivo harmonikov iz polnilnic precej stabilen, medtem ko so bili včasih tesno v mejah. Z moduliranjem polnilne moči ne bi mogli zmanjšati problema, ker se zdi, da so izpusti harmonikov iz napol Mednarodni dogodki napolnjenih polnilcev večji od posamičnih polno napolnjenih. Drugo pomembno dejstvo je, da so koti faznih harmonikov precej stabilni (tudi pri različnih e-vozilih). To je v nasprotju z običajno predpostavko o naključnih odstopanjih za nizkonapetostne obremenitve. BLOK 3 - Profil napetosti, nihanja napetosti in padci napetosti Flikerji so bili glavna tema tega bloka. Poleg metodologij za proučevanje širjenja flikerjev v omrežjih, so bila predmet raziskave nihanja napetosti ter flikerji, ki nastajajo z e-vozili v NN omrežjih. Pozornost je bila tudi posvečena občutljivosti sodobne opreme za razsvetljavo. Poudarek je bil na faktorju donosnosti za večino CFL in LED svetilk (ne zasenčene žarnice so izjema). Uporaba senčil vodi v občutljivost CFL žarnic na flikerje (potencialno slabše kot žareče), ki imajo nizek vpliv na LED žarnice. Druge teme so obravnavale nekatera vprašanja povezana s fotovoltaiko (proučevanje padca napetosti foto-napetostnih pretvornikov, baterije za shranjevane energije za ublažitev posledic PV) in ustreznost IEC 61000-4-30 za testiranje merilnih naprav. BLOK 4 - Nadzor kakovosti električne energije Nadzor kakovosti električne energije, vključno z uporabo pametnih števcev, je bila glavna tema v bloku 4. Razprava je potekala o prednostih VQ monitoringa za mrežne upravljavce. Poudarili so potrebo po objavi rezultatov. Ti so koristni za različne zainteresirane strani in bi se lahko tudi uporabili za raziskovalne in izobraževalne namene. Med drugim je praktična pomembnost spremljanja osredotočena v povezavi s stroški v primeru slabe kakovosti. OKROGLA MIZA A - Poudarek na kakovostni regulaciji- nasprotna stališča? Uravnovešen izbor govorcev iz vrst različnih zainteresiranih strani (regulatorjev, DSO, raziskovalnega inštituta) so predstavili svoje zamisli o kakovosti regulacij. Na splošno, zamisel o spremljanju kakovosti napetosti je tudi podprl EURELECTRIC. Izpostavili so pomanjkljivosti standardizacije. OKROGLA MIZA B - Smernice za spremljanje kakovosti električne energije (vmesni rezultati JWG CIGRÉ/ CIRED 4.112) Člani delovne skupine so predstavili glavne ugotovitve in ključna sporočila. WG je priporočila, da se v prid spremljanja (trajno) kakovosti napetosti vključujejo stroški v omrežne storitve. Dogovor je nastal v zvezi s koristnostjo spremljanja VQ za sistemske operaterje. RAZISKAVE IN INOVACIJE FORUM ŠK2 Ta forum je bila priložnost za predstavitev in razpravo nekaj izbranih del, ki so rezultat raziskav opravljenih na različnih univerzah. Postavlja se ponavljajoče se vprašanje o (neuravnovešenem) dvigu napetosti zaradi priključitve na razpršeno proizvodnjo električne energije. Visoko frekvenčne komponente so bile tudi predmet raziskave in razprav z bolj akademskega vidika. ZAKLJUČKI Na splošno lahko ocenimo, da so bile vse predstavitve kakovostne in živahne. Visokofrekvenčni pojavi in z njimi povezana EMC vprašanja so se izkazala kot izstopajoče teme. Še vedno naraščajoča uvedba novih naprav (razpršena proizvodnja, še posebno iz obnovljivih virov, in tudi naprave kot so električna vozila, tudi moderna oprema za razsvetljavo) zahtevajo revizijo osnovnih konceptov kakovostne dobave električne energije in EMC. Spremljanje kakovosti se je izkazalo kot močno orodje za upravljanje izhodišč PQ električne energije. Merilne tehnike še potrebujejo nadaljnje raziskave. ŠK 3 – OBRATOVANJE, VODENJE IN ZAŠČITA Predsednik: Markus ZDRALLEK (Nemčija) Strokovna poročevalca: Carsten BÖSE (Nemčija), Ignaz HÜBL (Avstrija) Zanimanje za delo tega študijskega komiteja stalno narašča. Ponovno je bilo največje število prejetih izvlečkov 370. Zaradi izredno velikega števila prejetih prispevkov so morali predsednik in poročevalci striktno zavračati referate, da bi ohranili kvaliteto in obvladljivo število referatov med konferenco. Zato je Tehnični komite sprejel le 244 prispevkov, katerih avtorje pa so povabili, da predložijo referate v celoti. In končno so sprejeli za ŠK 3 rekordno število 230 referatov. Od tega je bilo 24 povabljenih za ustno predstavitev na glavni plenarni seji. Deset referatov je bilo namenjenih za (RIF) Razvojni in inovativni forum. Okrogla miza ŠK3 se je nanašala na zaščito in je pripravila teren za informiranje in razpravo med strokovnjaki. Raziskovalni in inovativni forum so obravnavali tematiko obratovanja, nadzora in novega algoritma za zaščito. 37 Mednarodni dogodki BLOK 1 - Obratovanje BLOK 4 - Zaščita Na področju obratovanja sistema so ustanovili temo za oceno stanja vzdrževanja. Zopet je bilo predloženih veliko referatov za to vprašanje, ki še ni zadostno rešeno. Kljub temu, da je velik problem, ker večinoma vzdrževanje in strategije za obnovo temeljijo na oceni stanja sestavnih komponent. Nova tema je bila preprečevanje prekinitev napajanja električne energije in krizno upravljanje zaradi večje pristojnosti operaterja distribucijskega omrežja v nujnih primerih. Ta blok je bil razdeljen na pod bloke - lokacija okvarenevtralna ozemljitev- porazdeljena distribuirana proizvodnja- uporaba- algoritmi in simulacije. V tem bloku smo imeli prispevke o več tipih lokacij napak (npr. zemeljske okvare, okvare visoke impedance). Ustvarjanje otokov in stabilnostne izgube, ki jih povzroča porazdeljena proizvodnja so še vedno izziv za tehnologije zaščite in zahtevajo nove zaščitne funkcije. Novi algoritmi za zaščito in nove strategije so bili prikazani v simulaciji kakor tudi v praktičnih aplikacijah. Uporaba in praktični testi so zelo pomembni za podporo novih varnostnih naprav in sistemov. Glavnina referatov se je nanašala na temo Distribution Management . En vidik v bloku je bila kombinirana uporaba podatkovnih virov in vmesnika med bazami podatkov. Drugi vidik današnjega delovanja omrežja je zahteva po večjem izkoristku naprav z uporabo dinamičnega monitoringa opreme. Ta je opozoril na vedno večje število referatov na to dodano temo. BLOK 2 in 3 - Vodenje Na področju nadzora in vodenja omrežja je še vedno jasno ločiti dva trenda: Kot prvi trend se smatra vse večja avtomatizacija SN omrežja, in tudi NN omrežja. Ti nivoji omrežja postajajo vedno pametnejši in pametnejši. Predvsem avtomatizacija NN omrežij je danes naraščajoča tema. Več in več težkih problemov nastaja z napetostjo zaradi vključevanja fotovoltaike. Nekateri prispevki preprečljivo prikazujejo, da se je mogoče izogniti mnogim vlaganjem v omrežje z avtomatizacijo nizko napetostnega napajalnega sistema. Blok 3 se je osredotočil na teme: Komunikacija, SCADA, Cyber Security in PMU. Naraščajoče število pametnih električnih naprav (IED - Intelligent Electric Devices) zahteva uporabo cenovno ugodnih skupnih komunikacijskih tehnologij. Zahteva po varnosti komunikacije v kritičnih infrastrukturah je bila predmet burne razprave. Povečanje števila IED-jev vodi v maso podatkov, ki jih je potrebno vnaprej izbrati za obratovanje distribucijskih omrežij. Današnja dilema je, kako je potrebno definirati nadzor ravnovesja med hitrostjo, varnostjo in odvisnostjo in mnogi referati so obravnavali kakovost izvedbe teh rešitev. Število prispevkov v zvezi s komunikacijami upada, toda vsebina teh referatov kaže, da so novi komunikacijski protokoli pripravljeni za prikaz uporabe v projektih in sedaj napeljujejo na vprašanja, ki se nanašajo na kibernetično varnost (Cyber Security). Več referatov je obravnavalo zaščito komunikacijskih omrežij in tudi ponudilo prve pristope za rutinske teste. 38 OKROGLA MIZA - Nove sheme za zaščito v omrežjih z razpršeno proizvodnjo Decentralizirana proizvodnja v distribucijskih omrežjih postaja vse bolj pomembna in zahteva nove strategije in funkcije za omrežno in proizvodno zaščito. To je izziv za zaščito VN omrežij, kakor tudi NN omrežij, ki zahteva prilagajanje strategij in novih shem zaščite. Zato je naslovljena nova izvedba zaščitne opreme v SN in NN omrežja v kombinaciji z ali brez komunikacije. Strokovnjaki iz Avstrije, Francije, Nemčije, Švedske in ZDA so podali kratek pregled o vplivu razpršene proizvodnje v SN in NN omrežjih. Še posebej integracija komunikacije je povzročila zelo kritično razburkano razpravo. Na eni strani je omizje podalo pregled trenutnega stanja tehnike, na drugi strani bežen pogled v prihodnost. RAZISKOVALNI IN INFORMATIVNI FORUM Obratovanje, nadzor in zaščita Lokacija okvare, merjenje faznega kota, otočno odkrivanje in uravnavanje napetosti v NN omrežju so bile teme v prvem delu tega foruma. Optimizacija organizacije nadzornih centrov, nov zaščitni algoritem, opravljene simulacije in eksperimenti pa v drugem delu forima. ZAKLJUČKI Decentralizirana proizvodnja je glavna gonilna sila za spremembe in nove rešitve v zaščitnih algoritmih, delovanju, obratovanju, avtomatizaciji in nadzoru. Kot splošni zaključek lahko ugotovimo, da je želja po avtomatizaciji in nadzoru distribucijskih omrežij glavni cilj člankov tega študijskega komiteja. Še posebej je narastlo število referatov o avtomatizaciji v NN omrežjih. Zaradi dejstva, da so omrežja delovala precej bliže svojih obratovalnih meja kot v preteklosti, so razpravljali o Mednarodni dogodki novih funkcijah za zaščito, delovanje in nadzor. Še vedno ni jasna kakšna bo najboljša praksa v prihodnje. Zanimanje občinstva in vsebine dokumentov kažejo na vse večji interes za vse tri teme tega študijskega komiteja. Zlasti novi vidiki obratovanja in izzivi s katerimi se srečajo operaterji omrežja postajajo vse bolj in bolj pomembni za sistem; z veliko večjo odgovornostjo v primeru kritičnih situacij in razpadov omrežja, kot je bilo v preteklosti. ŠK 4 – RAZPRŠENI VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST Predsednik: Roger Hey (V. Britanija) Strokovna poročevalca: Graham AULT, Goran STRBAC (V. Britanija) POVZETEK Za predstavitev na ŠK4 je bilo sprejetih 134 referatov, od teh je bilo 24 predstavljenih na glavni seji v govorni obliki, 21 je bilo predstavljenih na RIF (Research and Innovation Forum) in ostali na posterjih. Dve omizji sta gostili 10 strokovnjakov iz industrije. Pametna omrežja in omrežja z nizkimi izpusti ogljičnega dioksida pogojujejo stalen razvoj aktivnih omrežij in razvoj novih tehnologij. Poleg teh tem so referati v tem študijskem komiteju pokrivali teme kot so proizvodnja razpršene energije iz obnovljivih virov, skladiščenje, povpraševanje in odziv odjemalcev. Predstavljeni so bili tudi prispevki, ki so izpostavili tržne in komercialne mehanizme napajanja pametnejših omrežij. Kot splošni trend se pojavlja v svetovnem merilu veliko število novih pristopov za vključevanje razpršenih obnovljivih virov v distribucijska omrežja. Poleg tega je razvidno, da se zelo dobro razvija raziskovalno delo. BLOK 1 - Načrtovanje in študije Bollen (0315) je predstavil rezultate študije o skladiščenju energije in zaključil, da mora skladiščenje kot gospodarna rešitev potekati kombinirano z zmanjšanjem proizvodnje. Caleno (1073) je prikazal poslovne modele operaterjev omrežja za električna vozila v Italiji, ki so osnovani na polnilnih postajah na 45 kW, na 22 kW za ulične postaje in 3 kW za napajalna mesta na domu, ki naj bi se v Italiji posluževala infrastrukture pametnih števcev. Davidson (1093) je predstavil tehnike za odkrivanje ogljičnega odtisa, ki so jih razvili v okviru operaterja distribucijskega omrežja v V. Britaniji, ki zaznava dinamiko in določanje specifičnih vidikov karbonske intenzitete na posamična napajalna mesta. Gill (1227) je prikazal optimalno tehniko za upravljanje časovno omejenih virov kot so skladiščenje in odzivnost povpraševanja. V predstavitvi Heckmann (1778) se seznanimo z znatnim vplivom napačne napovedi vetra na optimalno načrtovaje in prikazu ugotavljanja omrežnih izgub pri integraciji vetrne energije v nemškem omrežju Schleswign-Holstein Netz. Prikazane so bile definicije, povečanje izgub, ki presegajo določeno raven penetracije virov in vplivi na regulacijo izgub distribucijskih operaterjev. BLOK 2: Obratovanje in vodenje Wakefield (0230) je predstavil bistvene rezultate pri 13 integracijskih projektih, ki so vključeni v program ameriškega inštituta EPRI. Obravnavajo shranjevanje energije in uravnavanje napetosti ob sončnih panelih ter pretvarjanje najvišjih mrežnih obremenitev in potrebo po analitičnih podatkih. Kampher (0316) je predstavil ENBW Riesling projekt, ki se osredotoča na sekundarno RTP avtomatizacijo. Witkowski (0494) je predstavil ocenjevanje s pomočjo padca Q-V in »Deadband« pristope za nadzor jalove moči. Tantimaporn (1286) je predstavil načrt za mikro otočno obratovanje na Tajskem, ki vključuje otočno sinhronizacijo, črni zagon, avtomatično vodenje prehodov presežkov napetosti v mrežnem obratovanju in otočnem obratovanju. Sand (1389) je predstavil pregled norveškega pilotskega projekta za pametna omrežja in potek načrtovanja pametnih števcev. BLOK 3: Razvoj na strani uporabnikov Geldmeijer (0199) je predstavil pameten pristop polnjenja električnega vozila v Enexis s preprečevanjem toplotnih in napetostnih problemov vključno s področnimi preizkusi z več električnih vozil v letu 2012 in ponudnike za napetostno napajanje v letu 2013. Poudarjena je bila potreba po usklajevanju zasebnosti, funkcionalnosti in varnosti v ICT sistemu. Stoll (0288) je predstavil vidike pametnega doma v okviru Stockholm Royal Seaport projekta, kjer je uporabljena kot referenčna arhitektura NIST pametna omrežja. Projekt je pokazal, da se lahko dosežejo znatni prihranki ogljičnega dioksida skozi metodo Demand Response. Cheng (0507) je predstavil rezultate frekvenčnega odziva z dinamičnim nadzorom hladilnikov in ugotovil probleme različnosti, obnove ter pomanjkljivosti lokalnega omrežja. Carreira (0576) je predstavil dosežke 45 poizkusnih enot v pametni ulični LED razsvetljavi v Evora Smart Grid projektu (Portugalska) vključno s študijo o socialnem vplivu različnih razsvetljav. Kot ključne izzive zaznamo vprašanja interoberabilnosti ter finančne spodbude. 39 Mednarodni dogodki BLOK 4: Tehnologija Koller (0558) je predstavil ugotovitve pisarne zasnovane za projekt za 1MW baterijsko skladiščenje vključno z algoritmom, ki so ga razvili za krmiljenje največjih vrednosti obremenitve. De Groot (0583) je predstavil projekt, ki ga gosti holandski operater distribucijskega omrežja in se ukvarja s skladiščenjem v nizko napetostnem omrežju. Prikazane so bile oblike obratovanja in ugodnosti za upravljavce omrežij. Nordgard (0876) je predstavil razvoj domače opreme na Norveškem, ki poroča o vedenjskih vidikih naraščajoče energijske preglednosti na porabo odjemalcev. Marinez (1172) je predstavil pilotni projekt na Švedskem, ki vključuje upravljanje sistemov za shranjevalne baterije. Cilji projekta se nanašajo na toplotne omejitve, kakovost električne energije in omrežne izgube. Calano (1203), predstavljen v imenu kolegov v ENEL, ki opisuje Infor + projekt. Prikazani so bili rezultati te velike obsežne poti vključno z inovativnimi načini vključevanja nadzora gospodinjskih aparatov in ravni spremljanja na novo nameščene infrastrukture pametnih števcev. OMIZJE A: Dolgoročno načrtovanje Razprava se je osredotočila na nadomestilo za omejitve, pogodbeni status omejitev ocenjenih pred povezavo, naravo (Active Network Management) upravljanja aktivne mreže kot začasno oziroma trajno rešitev, sprožilce za okrepitev, ko so omejitve generacije visoke, na vlogo regulatorja pri spodbujanju pametnejših rešitev ter na obvladovanje kompleksnosti in nadgrajevanje znanj in spretnosti ali outsourcing zahtevah znotraj podjetij distribucijskega omrežja. RAZISKOVALNI & INOVATIVNI FORUM Predstavljenih je bilo 21 referatov v dveh blokih s prispevki, ki so jih prispevali udeleženci iz univerz, industrije in podjetij iz številnih CIRED držav članic. Teme so vključile odzive odjema in tehnologije za shranjevanje energije ter cene kot posredni nadzorni mehanizem, NN analize,vodenje električnih vozil, napovedovanje proizvodnje solarne energije, načrtovanje energetskega urbanega sistema, itn. SKLEPI Ugotavljamo, da je za ŠK4 še vedno veliko zanimanje. Plenarna seja ŠK, omizja in posterske seje so bili dobro obiskani. Teme so bile obdelane zelo široko. Konferenca je vključevala vse DER tehnologije, kot so razpršena proizvodnja, električna vozila in toplotne črpalke. Program konference je vseboval predstavitev referatov širokega spektra in sicer od študij visokih napetosti do problematike omrežja in analiz odjemalcev. 40 Program 2013 je vključeval več poročil s predstavitvami projektov poleg raziskovalnih in razvojnih študij. To je dokaz, da je prehod na bolj inovativne tehnologije zasnovan na rešitvah za omrežja. Kakovost predloženih referatov za ŠK4 je bila izredno visoka. Vsekakor je konferenca uspela dati v pogled v odlično delo na vsej zemeljski obli. ŠK 5 – NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SISTEMA Predsednik: Fabrizio Pilo (Italija ) Strokovna poročevalca: Riccardo Lama (Italija ), Francisko Jose Caro Moron (Španija) Raziskave na področju načrtovanja distribucijskih omrežij in pametnih omrežij so fokusirane na tri naslednje tematike: – Nova bremena in modeliranje virov (predvsem verjetnostni pristopi, ki lahko zajamejo stohastično obnašanje OVE in električnih vozil), – Novi optimizacijski algoritmi (upoštevajoč različne alternative načrtovanja s posebno pozornostjo na alternative tradicionalnih metod načrtovanja), in – Sodobne ne-omrežne alternative načrtovanja (nov način obratovanja distribucije, integracija s porabniško stranjo, integracija s shranjevalniki energije). Analiza podatkov je druga pomembna tema , ki je postala izjemno relevantna za načrtovanje odkar je AMI zmogljiv, da ponudi velike količine informacij planerju. Ključna beseda, ki bi lahko dejansko predstavljala nove trende v načrtovanju in asset managementu (upravljanju s sredstvi) distribucijskih sistemov je »integracija«. Namesto upravljanja s sredstvi na osnovi stanja opreme se pogosto to integrira z orodji načrtovanja sistema. Metodologije načrtovanja sistema in programska orodja (software) bodo integrirana z DSM in SCADA sistemi, kjer bodo lahko simulirali obratovanje sistema. Standardi in protokoli za komuniciranje z različnimi orodji ter interoperabilnost bodo nujni, ker ne bo možno imeti vseh produktov od enega proizvajalca opreme in orodij. Sekcija ŠK 5 se je orientirala na zgornje udarne teme. Sprejetih je bilo 114 referatov, ki so bili razporejeni na 4 bloke tem, kot sledi. Mednarodni dogodki Blok 1 je bil posvečen Asset managementu (upravljanju s sredstvi) in strategijam vzdrževanja. Od 19 sprejetih referatov v to skupino je bilo 6 izbranih za oralno predstavitev. Blok 2 se je ukvarjal z razvojem distribucijskega omrežja. Udarne teme so bile Inovativna distribucija, aktivna distribucijska omrežja, sistemi pametnih omrežij in aplikacije ter DC distribucijski sistemi. V to skupino je bilo sprejetih 21 referatov od tega 7 za oralno predstavitev. Blok 3 je obravnaval načrtovanje v distribuciji, ki se mora drastično spremeniti, če se želi spoprijeti z izzivi novega načina obratovanja v distribuciji in modeli trga z električno energijo. Za to skupino je bilo izbranih 49 referatov od katerih je 7 izbranih za predstavitev na glavni seji in 3 za RIF (Research and Innovation Forum). Udarne teme so bile: splošno načrtovanje, , načrtovanje aktivnega omrežja in pametnega omrežja, vplivi električnih vozil na načrtovanje in vplivi avtomatizacije ter načrtovanje kompenzacije jalove moči. Blok 4 je bil posvečen metodam in orodjem za modeliranje omrežij s ciljem reševanja problemov izgub in napovedovanja bremen. Bilo je izbrano 25 referatov, od tega 6 za glavno sejo in 2 za RIF. Udarne teme so pokrivale profile in modeliranje bremen, napovedi odjema in kratkostične analize ter zmanjševanje izgub v omrežju. Na naslednjih omizjih: – Smart data management s ciljem načrtovanja distribucijskega omrežja, in – Skupna simulacija informacijske infrastrukture in elektroenergetskega sistema za načrtovanje pametnih omrežij in študije obratovanja sistema, je bila priložnost za razprave o najbolj pomembnih temah za načrtovanje in razvoj distribucijskih omrežij. Ključni prispevki in zaključki sej ŠK 5 (strnjeno v petih točkah) Analiza podatkov, napovedovanje in profili bremen Na omizju in v referatih so poudarjene potrebe po analitiki podatkov pri načrtovanju distribucijskih omrežij. Jasno je bilo prikazano, da se pri načrtovanju mora uporabiti velika količina razpoložljivih podatkov, čeprav za enkrat programska orodja niso v celoti razpoložljiva. Ključno je nadaljnje raziskave in razvoj. Metodologije verjetnosti Obnašanje bremen je samo po sebi stohastično, ampak že desetletja inženirji v distribuciji uporabljajo determi- nistične modele, na katere se lahko zanašajo, ki so robustni in slonijo na najslabšem primeru. V novi eri razvoja s številnimi obnovljivimi viri in ob napovedanih dramatičnih spremembah vzorcev bremen zaradi električnih vozil, bodo verjetnostni pristopi nuja iz tehničnih in ekonomskih razlogov. Na žalost, verjetnostne analize niso bile običajne v praksi in niso vgrajene v razmišljanja planerjev sistema, zato bo potrebno v prihodnosti oblikovati planerje, ki bodo sposobni obvladovati vse te sposobnosti pri sprejemanju odločitev. Načrtovanje razpršenih virov Novi profili in modeli bremen so nujni za identifikacijo dejanskih potreb po novih postajah ali širitvi omrežja, kot je bilo jasno predstavljeno na Omizju 5a in v številnih referatih na konferenci. Integracija virov na distribucijskem nivoju ne dovoljuje več planerjem, da obravnavajo postaje samo s podatki bruto odjema. Potrebno je ločevati vire in bremena in je pri tem ključna časovna predstavitev in ločevanje obeh pri pravilnem sklepanju rezultatov. Načrtovanje v eri pametnih omrežij Tradicionalno je bil cilj načrtovanja v distribuciji reševanje obratovalnih problemov ob minimalnih stroških. Danes , Smart Grid lahko nadzira cilje vodenja obratovalnih problemov pri različnih okvarah zaradi izpadov bremen ali virov. Strategije načrtovanja razvoja in širitev omrežja naj bi se sproti modificirale. Mnogi avtorji na sejah (ne samo z akademske sfere) so predlagali algoritme in integrirana orodja, ki bistveno spreminjajo tradicionalne pristope načrtovanja z vključitvijo pametnih popravkov obratovalnih posegov v načrtovanju. Ta tema je bila ponovno obravnavana tudi na omizju RT 5a ob udeležbi vrhunskih ekspertov. Cyber - Physical simulacije Gre za istočasne simulacije komunikacijskih omrežij in energetskega omrežja. Danes se te simulacije izvajajo ločeno v ločenih študijskih disciplinah s predpostavko, da drugi sistem deluje idealno. To je veliki prepad pri orodjih za načrtovanje pametnih omrežij, ki so močno povezana s komunikacijami in vodenjem sistema. Interaktivne simulacije, ki uporabljajo obstoječe (fizično) distribucijsko omrežje in platforme spletne (cyber) simulacije je potencialna pot za ocenjevanje zanesljivosti . Ta udarna tema je obravnavana tudi v RT 5b, kjer se je pojavila potreba po novih orodjih za te simulacije s strani nekaterih distribucijskih podjetij, pa čeprav teh orodij še ni na tržišču. 41 Mednarodni dogodki PETINŠTIRIDESETO ZASEDANJE CIGRÉ V PARIZU 2014 Slovenski referati – kandidati za Pariz 2014 Naslednje leto, od 24. do 29. avgusta 2014, bo že 45. zasedanje pariške CIGRÉ, ki sklicuje bienalne konference od leta 1921. V zadnji številki Sporočil 31 smo objavili prednostne teme in razpis za slovenske referate za Pariz 2014. Letos je prispele predloge obravnavala komisija v sestavi: dr. Babuder, dr. Pantoš, in dr. Toroš. V prvotnem predlogu je prispelo 8 predlogov, ki niso bili predloženi po pravilih pariške CIGRÉ in navodilih našega razpisa. Komisija je v ožji izbor izbrala 5 referatov. Kot je znano ima Slovenija pravico do treh referatov iz nacionalne kvote, ker je po novem točkovanju dobila več kot 100 ekvivalentnih točk. Do sedaj je imela Slovenija 95 točk in pravico do dveh referatov iz nacionalne kvote. Seveda vsaka država lahko predlaga poleg referatov iz nacionalne kvote še 3-krat toliko referatov, ki jih potem obravnavajo in morda sprejmejo na selekcijski seji ŠK oz. Tehničnega komiteja. Obstoja možnost tudi, da se referat iz nacionalne kvote zavrne, v kolikor je nekakovosten in ne ustreza preferencialni temi, za katero kandidira. Po podaljšanem roku do 30. maja smo dobili pravilno izpolnjene tri referate, ki so bili poslani v Pariz. To so bili naslednji referati: 1. T. GRADNIK, B. ČUČEK: Estimating humidity of oil-filled power transformers: in-service experiences and experimental research, (za ŠK D1- PS2), 2. M. BEČAN, S. VIŽINTIN, I. KOBAL: Corona Performance of 400 kV bundle conductors and insulators strings (za ŠK B2-PS1) in 3. B. ULJANIĆ, B. BLAŽIČ, I. PAPIČ: Voltage control in distribution networks with high share of distributed generation (za ŠK C6-PS1). Ti referati so bili izbrani kot nacionalni referati. Poslana sta še dva referata v odločitev komisijam pariške CIGRÉ. To sta bila referata: M. Bizjak, R. Rozman: Ignition voltage of gas-discharge tube overvoltage surge protector at fast increasing voltage PULSE (A3-PS1) in K. Dragaš, A. Deželak, J. Kačnik, E. Planinc: Future trends and the impact of the European energy sector development and uncertainties on the future Slovenian Transmission network (C1-PS3). 42 V začetku oktobra smo dobili odgovor pariške CIGRÉ, da so bili vsi trije slovenski referati sprejeti na zasedanje CIGRÉ 2014. Avtorji sprejetih referatov bodo morali oddati končen referat do 15. januarja 2014. Referat je treba oddati v tajništvo CIGRÉ Pariz (www.cigre.org ) in kopijo na naše tajništvo (info@cigre-cired.si ). Slovenci v mednarodnih ŠK 2012-2014 Ime in priimek Študijski komite Status člana 1. Ladislav TOMŠIČ A1 – sinhroni stroji opazovalec 2. Timotej GRADNIK A2 - transformatorji opazovalec 3. Stane VIŽINTIN A3 – VN tehnika opazovalec 4. Matjaž KERŠNIK B1 - kabli opazovalec 5. Krešimir BAKIČ B2 – nadzemni vodi redni član – – B3 – razdelilne postaje – 6. Rafael MIHALIČ B4 – HVDC sistemi opazovalec 7. Janez ZAKONJŠEK B5 - zaščita, meritve opazovalec 8. Krešimir BAKIČ 9. Janko KOSMAČ 10. Aleš KREGAR 11. Igor PAPIČ 12. Dejan PARAVAN 13. Ivan ŠMON 14. Maja KONČANGRADNIK C6 - razpršeni viri /distribucija D1 – materiali in metode 15. Gorazd VRABIČ D2 – TK in informaka opazovalec C1 – ekonomija in razvoj sistemov C2 – obratovanje in vodenje C3 – okoljska problemaka C4 – tehnične značilnos C5 – trg in regulacija ekspert opazovalec opazovalec redni član opazovalec opazovalec opazovalec Mednarodni dogodki Metoda izbora članov mednarodnih študijskih komitejev Države članice pariške CIGRÉ kandidirajo člane za mednarodne študijske komiteje (skupaj 16 študijskih komitejev). Mandat člana v mednarodnem ŠK traja 4 leta z možnostjo podaljševanja za največ dve leti. Število članov je omejeno na 24 rednih članov in do 10 opazovalcev. Če je kateri od strokovnjakov bil v študijSlovenci v mednarodnih WG WG CIGRÉ Ime in priimek Status 1. A1.35 Ritonja Jože corresponding 2. A1.40 Zagožen Ivan corresponding 3. A2.38 Gradnik Tim member 4. A2.44 Gradnik Tim corresponding 5. A3.17 Vižinn Stane corresponding 6. B2.23 Zadnik Branko corresponding 7. B2.27 Lovrenčič Viktor member 8. B2.28 Jakl Franc corresponding 9. B2.42 Jakl Franc corresponding 10. B2.43 Jakl Franc corresponding 11. B2.43 Bakič Krešimir member 12. B2.44 Jakl Franc corresponding 13. B5/C6.26 Grčar Bojan corresponding 14. B5.41 Kondič Marko member 15. B5.43 Babnik Tadeja corresponding 16. B5.24 Zakonjsek Janez CONVENOR 17. B5.44 Zakonjsek Janez corresponding 18. B5.48 Polajžer Boštjan corresponding 19. C1.19 Bakič Krešimir member 20. C1.25 Žunec Miro member 21. C2.13 Gašperič Samo member 22. C2.13 Mihalic Rafael member 23. C3.04 Kregar Ales member 24. C3.13 Kregar Ales member 25. B1/B2/C3.13 Kregar Ales member 26. C4.111 Papič Igor member 27. C5.11 Pantos Milos member 28. C6.20 Pantos Milos member 29. D1.52 Čuček Biljana member 30. D1.52 Gradnik Tim member 31. D2.27 Vrabič Gorazd CONVENOR 32. D2.33 Blokar Matjaz corresponding skem komiteju zelo aktiven in vodja delovnih skupin ima možnost, da ga predsednik ŠK izbere med t.i. eksperte ŠK. Potem se njegovo sodelovanje v ŠK nadaljuje in dostopnost do vseh gradiv v tem študijskem komiteju. Od slovenskih strokovnjakov je Krešimir Bakič imenovan za eksperta v ŠK C1 – Ekonomija in razvoj sistemov. V aprilu 2014 bo centralna pisarna CIGRÉ iz Pariza zahtevala od nacionalnih komitejev prenovitev seznama kandidatov za obdobje 2014-2016. Pričakujemo, da bo število Slovencev v mednarodnih ŠK ostalo na nivoju imenovanj v zadnjem obdobju. Izbrani člani mednarodnih Šk morajo biti tudi včlanjeni v pariški CIGRÉ (individualno ali kolektivno preko podjetja). V letu 2013 je aktivnih 230 delovnih skupin iz 16 ŠK. Slovenci sodelujejo v 32 delovnih skupinah. Janez Zakonjšek dobil CIGRÉ TC AWARD 2012 V letu 2012 je naš član Janez Zakonjšek dobil ugledno priznanje CIGRÉ Technical Committee Award za izjemno delo v ŠK B5 – Zaščita in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov. To priznanje podeljuje CIGRÉ od leta 1993, kot zahvala za izjemne tehnične prispevke in aktivnosti v delovanju določenega študijskega komiteja. Vsako leto predsednik študijskega komiteja lahko predloži Tehničnemu komiteju enega ali dva kandidata za TC Award, kar se obravnava na seji Tehničnega komiteja. Kandidati so večinoma vodje uspešnih delovnih skupin. Ob koncu leta Tehnični komite objavi, kateri strokovnjaki so zaslužili posebno tehnično priznanje. Zanimivo je, da so prejemniki te nagrade večinoma eksperti iz zelo razvitih sistemov. Npr. iz seznama prejemnikov, objavljenega na spletni strani www.cigre.org je razvidno, da so v obdobju 1993-2010 prejeli to izrazito strokovno priznanje po državah v naši okolici: Avstrija 4x, Italija 15x, Slovenija 1x (Bakič, 2004), Romunija 2x, Grčija 1x, Madžarska 0 in Hrvaška 0. V letu 2011 je dobila Hrvaška prvega strokovnjaka s tem priznanjem. Čestitamo našemu članu za prejeto priznanje. 43 Mednarodni dogodki USTANOVITVENA KONFERENCA REGIONALNE CIGRÉ – SEERC Že nekaj let potekajo pogovori in priprave nacionalnih komitejev CIGRÉ z območja jugo in vzhodne Evrope o ustanovitvi druge CIGRÉ regije. Kot je znano so skandinavske države, pred nekaj leti, ustanovile NORDEL regijo CIGRÉ, kjer se nacionalni komiteji CIGRÉ dogovarjajo o skupnih aktivnostih in delovanju u svetovni družini CIGRÉ. V maju 2013 (13.05.2013) v Črni Gori, v Miločeru (Pržno), v hotelu Maestral je bila sklicana ustanovitvena konferenca CIGRÉ nacionalnih komitejev Jugovzhodne Evrope pod okriljem vodstva pariške CIGRÉ. Ustanovitvene seje so se udeležili predsedniki nacionalnih komitejev CIGRÉ iz naslednjih držav: Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Romunija in Ukrajina. Opravičili so odsotnost predstavniki iz Avstrije, Madžarske in Grčije ob istočasni podpori ustanovitve regijske CIGRÉ. Sejo je odprl s priložnostnim govorom predsednik CIGRÉ prof. dr. Klaus Fröhlich. Pozdravne besede je izrazil tudi generalni tajnik CIGRÉ gospod Francois Meslier. Gostitelj srečanja prof. dr. Milutin Ostojić, predsednik CIGRÉ Črne Gore je po uvodnih besedah prepustil vodenje seje K. Bakiču, predsedniku nacionalnega komiteja CIGRÉ in CIRED Slovenije. Po živi razpravi okrog imena, vsebine bodočih regionalnih konferenc in sporazuma o medsebojnem razumevanju so vsi prisotni predsedniki podpisali skupen dokument (Memorandum of Understanding) o ustanovitvi regionalne CIGRÉ. Ime novega evropskega sveta nacionalnih komitejev CIGRÉ je SEERC – South East European Region of CIGRÉ. Za prvega predsednika so izvolili Krešimirja Bakiča iz Slovenije. Konstitutivna seja SEERC v Črni Gori Regijski organizaciji se lahko pridružijo druge države v regiji pod pogojem, da imajo Nacionalni komite CIGRÉ. Člani pričakujejo ustanovitev Nacionalnega komiteja CIGRÉ Turčije do konca leta 2013 in priključitev novoustanovljeni regiji. Skupaj s Turčijo bi imela ta regija CIGRÉ okrog 240 milijonov prebivalcev. Predsednik mednarodne CIGRÉ g. Froehlich je na koncu poudaril, da se na naslednji seji Administrativnega sveta pariške CIGRÉ, ki bo v septembru 2013 v Kazanu v Rusiji, predstavijo sklepi te ustanovitvene seje in bo regionalna organizacija lahko zaživela po sklepu Administrativnega sveta. Tako bo začetek delovanja nove CIGRÉ regije v Evropi od septembra 2013. Udeleženci ustanovitvene seje pred hotelom Maestral Izjava za tisk ob ustanovitvi SEERC Elektroenergetski sistemi postajajo vse bolj kompleksni in zahtevajo vse več znanj, ki se lahko nadgradijo v sinergiji mednarodnega sodelovanja. Ustanavljanje novega regijskega sveta SEERC (SOUTH EAST EUROPEAN REGION OF CIGRÉ) s področja elektroenergetike lahko pomaga stroki in odgovornim osebam v elektroenergetiki s tega območja pri hitrejšem obvladovanju sistemov, ki se hitro in bistveno spreminja v večplastno kompleksno tržišče z energijo. CIGRÉ kot ena od najstarejših in največjih svetovnih združenj ekspertov elektroenergetike, ki ima v letošnjem letu 226 delovnih skupin, v katerih deluje preko 3000 ekspertov, je lahko temeljni nosilec v razvoju novih znanj in tehnologij. SEERC je že drugi evropski regijski svet u okviru CIGRÉ. Prvi je bil NORDEL – združenje skandinavskih država članic CIGRÉ. V svetu so še azijski in južno ameriški regijski svet CIGRÉ. Pričakovanja članic SEERC, ki pokriva teritorij od okrog 200 milijonov prebivalcev, so izboljšanje izmenjave strokovnih mnenj s področja raziskav, razvoja, delovanja in implementacij novih tehnologij v elektroenergetske sisteme, izboljšanja novih znanj o hitro razvijajočem energetsko-informacijskem sistemu in seveda strokovno podprt razvoj tržišča z energijo. Vsekakor so za SEERC najbolj pomembni kriteriji razvoja: sigurnost oskrbe z energijo, konkurenčnost, ohranitev narave in dostopnost energije za vsakogar. Ustanovitelji SEERC-a so nacionalni komiteji CIGRÉ iz: BiH, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Srbije, Slovenije in Ukrajine. Podpirajo ga še nacionalni komiteji Avstrije, Madžarske in Grčije, ki se bodo kasneje vključili v delo tudi uradno s podpisi. V bližnji prihodnosti bodo člani te regije tudi Turčija, Bolgarija, Albanija in Kosovo. 44 Novosti PRENOVLJENA SPLETNA STRAN Matej Čoga Skladno z letnim načrtom ativnosti je bila predvidena prenova spletne strani in vključitev vsebin, ki bi lahko bile koristne za naše člane. Prenovljena spletna stran je po svoji obliki podobna novi spletni strani pariške CIGRÉ, vendar prilagojena programu aktivnosti Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED. Ima javni del za vse obiskovalce ter članski del. Vsebine so napisane v slovenskem in angleškem jeziku. Eden od ciljev je bil, da članom omogočimo dostop do objavljenih referatov na vseh nacionalnih konferencah CIGRÉ in CIRED. Teh referatov je že več kot 1700, vključno s predstavitvami na omizijih, delavnicah in drugih dogodkih. Do vsebin lahko dostopajo tako individualni kot kolektivni člani (podjetja). Za dostop je potrebno v polje »Moj račun« vpisati elektronski naslov člana, ki se hrani v tajništvu združenja CIGRÉ-CIRED v seznamu članov in člansko številko, ki je zapisana na članski izkaznici. Kolektivni člani vpišejo kar elektronski naslov, ki ga uporabljajo za splošne informacije (na primer info@podjetje.si). Iskalnik po objavljenih referatih omogoča iskanje po priimku avtorja, študijskem komiteju, letu objave dokumenta ali pa z vpisom ključnih besed (naslov referata). Prav tako so objavljeni povzetki referatov iz obeh sekcij CIGRÉ in CIRED. Med informacijami, ki jih spletna stran vsebuje, boste našli tudi podrobnosti o obeh tehničnih komitejih CIGRÉ in CIRED, preteklih konferencah, omizjih, mednarodnih študijskih komitejih, organizacijski strukturi Združenja, krajši zgodovini mednarodnega in slovenskega Združenja, podeljenih priznanjih in jasno vse informacije za bodoče člane. Javni del spletne strani bo vseboval najbolj aktualne vsebine o delu Združenja na področju CIGRÉ in CIRED, ter dejavnosti in promocijo delovanja elektroenergetike v Sloveniji, zlasi v angleški verziji. V članskem delu bodo na razpolago referati iz naših konferenc in knjige v elektronski obliki, ki si jih bodo člani lahko prenesli na svoj računalnik. Zaradi možnosti, ki nam jih omogoča prenovljena spletna stran se bo zmanjšalo število izdaj Sporočil na eno številko letno. 45 Novosti NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA - NOVA KNJIGA Krešimir Bakič Našim članom bi priporočil dve novi knjigi za njihovo osebno knjižnico, ki sta izšli v letošnjem letu. Prva knjiga je »Stabilnost in dinamični pojavi v elektroenergetskih sistemih« avtorja prof. dr. Rafaela Mihaliča, v izdaji Slovenskega združenja CIGRÉ in CIRED, ki je ena redkih knjig s področja elektroenergetike v slovenščini. Razvoj slovenskega tehničnega izrazoslovja je pomembno poslanstvo našega Združenja elektroenergetikov. Hiter razvoj stroke in preoblikovanje klasične energetike z uvajanjem informacijskih in ekonomskih znanosti s kopico novih angleških izrazov zahteva enoumno razumevanje določenih pojmov, R. Mihalič: STABILNOST IN DINAMIČNI POJAVI V ELEKTROENERGETSKIH SISTEMIH Dinamika elektroenergetskega sistema zlasti z uvajanjem velikega števila novih nestabilnih prekinjajočih se virov (vetrne, sončne elektrarne) postaja čedalje bolj pomemben del analize in opazovanja delovanja sistema. Pričujoča knjiga razlaga osnovne pojme in predstavlja nekatere primere iz prakse. V poglavju o stabilnosti elektroenergetskih sistemov obdeluje kotno, napetostno in frekvenčno stabilnost sistemov. Pri dinamičnih pojavih v elektroenergetskih sistemih pa pojasnjuje stanje ob kratkem stiku sinhronskega generatorja, ob vklopu kapacitivnih bremen, vklopu transformatorja itn. Razloži tudi na preprost način ferorezonanco in subsinhronsko rezonanco. Knjigo je možno dobiti v tajništvu našega Združenja CIGRÉ-CIRED, Tehnološki park 20 v Ljubljani, po ceni 25 Evrov. Cena knjige je enaka stroškovni ceni, kar pomeni, da Združenje podpira razvoj stroke. Podjetjem, ki so člani Združenja CIGRÉ-CIRED, se prizna 20 % popust. Enako velja za individualne člane Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED. 46 in še bolj poudarja potrebo po slovenskih izrazih v stroki. Naše Združenje je v preteklih letih že izdalo več slovarjev in z novo knjigo nadaljujemo svoje poslanstvo. Druga knjiga je »Silicone Composite Insulators« avtorjev dr. Konstantina Papailiou in dr. Franka Schmucka, ki je v angleščini in jo je izdala svetovno znana založba Springer. Pomembnost knjige zlasti za strokovnjake, ki se ukvarjajo z investicijami v prenosu in distribuciji, je v zelo aktualni temi. V nadaljevanju bom na kratko opisal obe knjigi. K. Papailiou, F. Schmuck: SILICONE COMPOSITE INSULATORS V začetku letošnjega leta je prišla na tržišče zelo zanimiva knjiga o kompozitnih izolatorjih, ki sta jo napisala dva zelo izkušena strokovnjaka dr. Konstantin Papailiou in dr. Frank Schmuck. Oba sta člana CIGRÉ – Študijskega komiteja B2 (nadzemni vodi) in sta prispevala kar nekaj publikacij s področja daljnovodne tehnike. Papailiou je trenutni predsednik ŠK B2, Schmuck pa je v letu 2013 dobil posebno spoštovano nagrado CIGRÉ Technical Committee Award za izjemno delo na področju nadzemnih vodov. Čeprav so kompozitni izolatorji znani že več kot 40 let do sedaj ni bilo knjige, ki bi opisovala tako detajlno oblikovanje, uporabo in na splošno problematiko uporabe teh vse bolj razširjenih izolatorjev. Avtorja v uvodu predstavita bistvene prednosti slikonskih kompozitnih izolatorjev, njihov zgodovinski razvoj in izkušnje ter možnosti uporabe za nadzemne vode in stikališča kot tudi stanje standardizacije vezane na kompozitne izolatorje. V nadaljevanju detajlno razložita vse vrste in oblike izolatorjev ter njihove mehanske in električne značilnosti. V sedmem poglavju se obravnava proces proizvodnje in izbora materiala in v osmem oblikovanje izolatorjev s stališča koronske zaščite. V naslednjem poglavju obravnava potrebno dodatno opremo in spončni material za kompozitne izolatorje. Zadnja dva poglavja pa obravnavata laboratorijske poskuse, metode testiranja in dokaj detajlni pregled standardov. Ima skoraj 500 strani in zelo kakovostne barvne fotografije. Knjigo je izdala svetovno znana založniška hiša Springer. Cena je okrog 100 Evrov. Priporočam jo za osebno knjižnico inženirjev, ki se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjami ter vzdrževanjem nadzemnih vodov. Objava BEDJANIČEVE NAGRADE 2013 (2. objava) Drugič objavljamo razpis za Bedjaničeve nagrade. Rok za oddajo prijav je do 30. oktobra 2013 na naslov predsednika komisije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška cesta 25. Letošnja podelitev nagrad bo sredi decembra 2013 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. RAZPIS 43. NATEČAJA ZA NAGRADE PROF. DR. V. BEDJANIČA Za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2012 do 1. oktobra 2013. Izbrane in podeljene bodo: • ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 Evrov, • ena nagrada za akademsko magistrsko delo v višini 600 Evrov, • do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo, ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini 500 Evrov. Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela. Komisija za Nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2013 do vključno 30. oktobra 2013. Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela. Nagrade bodo podeljene v decembru 2013. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Prijave s prilogami posredujte na naslov: Predsednik komisije za nagrade Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana 47 Zanimivosti MODRE MISLI - ZGODOVINSKI UTRINKI »Težava mnogih iznajditeljev je pomanjkanje potrpljenja. Niso pripravljeni delati počasi in preudarno z bistrimi misli, tako, da lahko dejansko »čutijo« to delo. Želijo poskusiti svojo idejo takoj; in rezultat je, da porabijo zelo veliko denarja in dobrega materiala, samo, da ugotovijo napačno pot. Vsi delamo napake, in boljše je, če jih narediš pred začetkom projekta.« Nikola Tesla (oblikovalec električnega sistema z izmeničnim večfaznim tokom) Krešimir Bakič: ZNANOST ZMES… Kaj je to znanost in kdaj je nastala v moderni dobi? (Iz poltednika SLOVENIJA, petik, 12. kozoperska 1849, v slovenščini iz tistega časa) Leta 1543 sta objavljeni dve knjigi za katere se smatra, da predstavljata začetek moderne znanosti: Vladar Williamsburga Sir William Grooch v pogovoru s prijatlam gre po ulicah, in prijazno pozdravi pozdravljajočiga sužniga. »Se morete ponižati«, vpraša prijatelj »de sužniga pozdravite?« • Andreas VESALIUS: De Humani Corporis Fabrica (Struktura človeškega telesa), • Nicolaus COPERNICUS (Mikolaj Kopernik): De Revolutionibus Orbitum Colestium (Krožno gibanje nebeških teles) »Zakaj ne?« – odgovori Gooch, »se vsaj ne morem od sužniga v perljudnosti pustiti prekositi«. Beseda znanost pomeni »znanje ali nekaj kar se pridobi s študijem«. Vir angleške besede science je iz latinske besede »scientia« = znanje, oz. iz »scire« kar pomeni vedeti. Williamsburg je mesto v Virginiji (ZDA); W. Gooch je bil guverner okrog leta 1760. Moderna znanost sloni na treh premisah in sicer materializmu, redukcionizmu in randomizmu. ZANIMIVOST KRAKATOA (indonezijski: krakatau) je vulkanski otok med Javo in Sumatro. Materializem je verovanje, da realni svet vsebuje samo materijo in energijo oz. zadeve, ki se lahko merijo bodisi v laboratoriju ali z opazovanjem s teleskopom. Leta 1883 (26/27. avgusta) je eksplodiral in povzročil veliko lakoto na svetu. Ena od posledic so bile velike migracije ljudstva v Ameriko. Redukcionizem (ali poenostavljanje) je verovanje, da se kompleksni sistemi ali stvari lahko poenostavijo s sestavnimi deli, kot iluzija zavesti, ki nastaja iz elementarnih kemičnih procesov v možganih. Randomizem (ali slučajnost)je prepričanje, da naravni procesi sledijo zakonom slučajnosti znotraj dovoljenega obsega obnašanja. S temi tremi verovanji je možno pojasniti univerzum. John Gribbin (angleški pisatelj o znanosti v Science a History, 2001): The most important thing that science has taught us about our place in the Universe is that we are not special. Sponzorji in razstavljalci na 11. konferenci Foto Drago Papler 48 GLAVNI SPONZORJI 11. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Siemens, d.o.o. Braslavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)474-61-00, info@siemens.si, www.siemens.si ISKRA EMECO, d.d. Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija Telefon: +386(4)206-40-00, info@iskraemeco.si ABB, d.o.o. Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana Zaveška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386(1)256-15-97, bogdan@dalen.si, www.dalekovod.hr ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija www.eimv.si ENDAL, d.o.o. Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia www.endal.si Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija www.eles.si JSC «Elektrosetstroyproekt» Maly Golovin pereulok, 8 str. 1, 103045 Moscow, Russia market@essp.ru, www.essp.ru/en/ Elektrotehna Elex internaonal trade d.o.o. Dunajska cesta 21 SI-1000 Ljubljana Slovenija Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o. Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija www.dem.si Reinhausen 2e, Power Quality, d.o.o. Reinhausen Group Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana Schneider Electric, d.o.o. Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija www.schneider-electric.si Elektro LJUBLJANA, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana Telefon: (01) 230 40 00, Faks: (01) 231 25 42, info@elektro-ljubljana.si, www.elektro-ljubljana.si POSNETKI S KONFERENCE V LAŠKEM 2013 Foto: Primož Korošec
© Copyright 2025