1. No category

SLOVENSKO ZDRUŽENJE
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ‐CIRED
SPOROČILA
Poštnina plačana pri
poš 1125 Ljubljana
34
FEBRUAR
2015
VABILO NA 12. KONFERENCO
V PORTOROŽU
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
OMIZJE: EVROPSKA ENERGETSKA UNIJA ‐ POTI IN STRANPOTI
KAJ BO S SLOVENSKO
ENERGETIKO?
PANEL O VELIKIH
PODMORSKIH
PROJEKTIH
PANEL O NOVIH
TEHNOLOGIJAH
VODNIKOV
RAZPIS ZA SLO REFERATE ZA PARIZ 2016
VABILO NA CIRED 2015 V LYON
CONGRES
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
Tajništvo
Tehnološki park 20
1000 Ljubjana
Tel./faks: 05 997 28 42
E‐mail: info@cigre‐cired.si
PRELIMINARNI PROGRAM 12. KONFERENCE 2015
09.00 – 10.30
DVORANA 1
CIGRÉ
DVORANA 2
CIGRÉ
DVORANA 3
CIRED
CIGRÉ ŠK A3/D1
VN oprema, Materiali in nove
preizkusne tehnike
CIGRÉ ŠK C1
Razvoj in ekonomija sistemov
CIRED ŠK 4
Razpršeni viri in učinkovita
raba energije
PONEDELJEK
25. 05. 2015
10.30 ‐ 11.00
11.00 – 13.00
ODMOR (KAVA, ČAJ, PRIGRIZEK)
CIGRÉ ŠK A2
Transformatorji
13.00 – 13.30
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA
SLOVESNO ODPRTJE KONFERENCE
VABLJENO PREDAVANJE NA TEMO ENERGETSKEGA KONCEPTA SLO IN PODELITEV NAGRAD
17.00 – 17.30
ODMOR – Koktajl 1
17.30 – 19.30
POSEBNA TEMA: Evropska energetska unija (ob sodelovanju CIGRÉ, EU in WEC)
19.30 – 22.00
POZDRAVNI KOKTAJL V PROSTORU SPONZORJEV
10.30 ‐ 11.00
11.00 – 13.00
CIGRÉ ŠK A1
Rotacijski stroji in
problemaka elektrarn
14.30 – 16.30
16.30 – 17.00
17.00 – 19.00
CIGRÉ ŠK B2
Nadzemni vodi
CIRED ŠK 3
Obratovanje in zaščita
distribucijskih omrežij
ODMOR (KAVA, ČAJ, PRIGRIZEK) + PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA
CIGRÉ ŠK A1
Rotacijski stroji in
problemaka elektrarn
13.00 – 14.30
TOREK
26. 05. 2015
CIRED ŠK 4
Razpršeni viri in učinkovita
raba energije
PANEL 1
11.00 ‐ 13.00
Veliki evropski
podmorski kabelski
projek
(TERNA, Univerza
Sapienza Rim,
Prysmian)
15.00 – 17.00
08.30 – 10.30
CIGRÉ ŠK B2
Nadzemni vodi
CIRED ŠK 3
Obratovanje in zaščita
distribucijskih omrežij
PANEL Š
9:30 – 12:30
Tekmovanje
študentov
elektrotehnike
za najboljši referat
ODMOR ZA KOSILO
CIGRÉ ŠK B5
Zaščita in avtomazacija
sistema
CIGRÉ ŠK B2
Nadzemni vodi
CIRED ŠK 6
CIGRÉ ŠK C5
Trženje in regulacija
v prenosu in distribuciji
ODMOR (KAVA, ČAJ, PRIGRIZEK) + PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA
CIGRÉ ŠK B1
Električni kablovodi
CIGRÉ ŠK C4
Tehnične značilnos sistema
CIGRÉ ŠK B4
DC prenosi in energetska
elektronika
CIGRÉ ŠK D3
Strategija SMART GRIDS
18.00 – 19.00
TISKOVNA KONFERENCA IN OMIZJE O PROBLEMATIKI ELEKTROENERGETIKE
19.00 – 19.45
ZBOR ČLANOV – Samo z vabili za člane Združenja elektroenergekov CIGRÉ – CIRED
20.30 – 23.30
GALA VEČERJA Z GLASBO
08.30 – 10.30
10.30 – 11.00
11.00 – 13.00
SREDA
27. 05. 2015
CIGRÉ ŠK C1
Razvoj in ekonomija sistemov
DVORANA 4
Paneli
CIGRÉ ŠK C2
Obratovanje in vodenje
sistema
CIRED ŠK 5
Načrtovanje distribucijskega
omrežja
ODMOR (KAVA, ČAJ, PRIGRIZEK) + PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA
CIGRÉ ŠK C2
Obratovanje in vodenje
sistema
13.00 – 14.30
14.30 – 16.30
CIGRÉ ŠK B3
Razdelilne transformatorske
postaje
CIGRÉ ŠK B3
Razdelilne transformatorske
postaje
CIRED ŠK 5
Načrtovanje distribucijskega
omrežja
PANEL 2
14:30 – 16:30
Perspekve
slovenske
energeke
PANEL 3
17.00 – 18:30
Nove tehnologije
za vodnike NV
Rezervirano za
komercialno
delavnico
9.00 – 13.00
ODMOR ZA KOSILO
CIGRÉ ŠK C3
Okoljska problemaka
v energetskih sistemih
CIGRÉ ŠK D2
IKT v elektroenergeki
CIRED ŠK 2
Kakovost električne energije
in EMC
ODMOR (KAVA, ČAJ)
17.00 – 19.00
19.00 – 20.00
CIGRÉ ŠK C3
Okoljska problemaka v
energetskih sistemih
CIGRÉ ŠK D2
IKT v elektroenergeki
CIRED ŠK 1
Omrežne komponente
distribucijskih omrežij
Krajši koktajl z nagovori ob zaključku konference
*(Končni program po ŠK‐jih bo določen po sprejetju vseh referatov oz. po zaključnem sestanku predsednikov študijskih komitejev.0)
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
DVANAJSTA KONFERENCA
SLOVENSKIH
ELEKTROENERGETIKOV
BERNARDIN ‐ PORTOROŽ 2015
SPLOŠNE INFORMACIJE
Dvanajsta konferenca bo potekala od 25. do 27. maja 2015
v Portorožu, in sicer v Kongresnem centru v Grand Hotelu
Bernardin, ki je prestižni del hotelskega naselja St. Bernardin
med Piranom in Portorožem. Grand Hotel Bernardin Portorož
je tudi največji kongresni hotel v Sloveniji. Začetek konference
bo v ponedeljek, 25. maja, ob 9.00 uri z delom v študijskih
komitejih. Slovesno odprtje bo tradicionalno ob 15. uri. Temu
bo sledilo osrednje omizje konference. Ob hotelu je na
razpolago veliko parkirišče.
Na 12. konferenco je bilo sprejetih rekordnih 259 referatov,
katerih naslovi so predstavljani v teh Sporočilih. Ali bodo vsi
ti referati tudi sprejeti na konferenco, je odvisno od končne
verzije referata, ki ga morajo avtorji oddati do 15. aprila. Če
končna verzija referata ne bo ustrezala najavljenemu predlogu,
ga predsedniki študijskih komitejev in njihovi strokovni poro‐
čevalci lahko zavrnejo. Iz prakse z dosedanjih konferenc je
ugotovljeno, da se le redki končni referati zavrnejo. Končno
število referatov, ki bodo tudi predstavljeni na konferenci,
bo objavljeno v Programski knjižici, ki izide v začetku maja. Čas
predstavitve posameznega referata bo določil predsednik
študijskega komiteja. Za predstavitve referatov je namenjenih
60 ur v treh dneh. Poleg referatov so na programu 4 panelne
razprave, in sicer:
• Panel 1: »Veliki evropski podmorski projekti« ob sode‐
lovanju z italijanskim komitejem CIGRÉ,
• Panel 2: »Energetski izzivi za Slovenijo« ob sodelovanju
vodilnih slovenskih strokovnjakov,
• Panel 3: »Nove tehnologije vodnikov za nadzemne vode«
ob sodelovanju mednarodnih strokovnjakov in
• Panel Š: Tekmovanje študentov elektroenergetike
slovenskih univerz za najboljši referat 12. konference
Organizator konference si prizadeva, da organizira omizje na
temo »Evropska energetska unija« z mednarodnim sodelo‐
vanjem. V naslednjem mesecu bo več informacij o tem omizju.
Za našo konferenco so na razpolago štiri dvorane, v katerih
se bo istočasno odvijal program. Vse dvorane imajo vhod iz
velike avle, v kateri bodo imeli svoje razstavišče naši spon‐
zorji. Kot je že postala tradicija, se CIGRÉ‐CIRED konferenc
Kongresni center Bernardin
udeleži zelo veliko število razstavljavcev produktov za elek‐
trogospodarstvo. Običajno je število razstavljavcev preko 30.
V času pisanja tega sporočila je več kot 90 % razstavnih
prostorov že rezerviranih. V tej številki Sporočil objavljamo
še zadnje Vabilo sponzorjem za sodelovanje.
Panelne razprave in tekmovanje študentov za najboljši
referat bodo potekali v dvorani 4, ki lahko sprejme okrog
50 udeležencev. Za letošnje tekmovanje študentov elek‐
troenergetike smo dobili rekordnih 16 prijav. To tekmovanje
bi moralo biti zanimivo tudi za vse kadrovike slovenskih
energetskih podjetij.
Po zaključku strokovnega dela v ponedeljek, 25. maja, zvečer
organizator konference pripravlja »Pozdravni koktajl« v
sodelovanju s sponzorji. Dogodek bo potekal v prostoru
sponzorjev. Od drugih socialnih dogodkov je v torek, 26. maja,
zvečer ob 20.30 uri na sporedu »Gala večerja« s programom.
Lokacija Gala večerje in glasbene vsebine bodo znane kmalu.
Za ta dogodek je potrebno imeti vstopnico, ki se bo dobila s
plačano kotizacijo ali za posebno plačilo.
Zadnjih deset let je cena kotizacije in razstavnih prostorov
nespremenjena. Člani vseh podjetij, ki so kolektivni člani, imajo
20 % popust, enako velja za individualne člane Slovenskega
združenja elektroenergetikov CIGRÉ‐CIRED.
Iz vsebine:
• 12. konferenca v Portorožu,
naslovi referatov, prijavnica
2
• Razpis za slovenske referate za
CIGRÉ Pariz 2016
21
• Zanimivosti s sestankov SEERC
26
• Vabilo in informacija za CIRED Lyon 2015 28
1
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
SPREJETI REFERATI PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH ZA KONFERENCO
TEHNIČNI KOMITE CIGRÉ
ŠK A1 – Rotacijski stroji in problematika elektrarn
Predsednik:
Andrej Tumpej
Tajnik:
Ladislav Tomšič
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Zlatko Matič, Darinko Stich:
A1‐15 Spremljanje delnih razelektritev v statorskih navitjih
generatorjev v Dravskih elektrarnah Maribor
Bogoljub Sember, Matija Balić, Tomislav Bajs:
A1‐16 NPP Krško approach to Pressure Locking and Thermal
Binding in Motor Operated Valves
Prednostne teme:
PT 1: Večji vzdrževalni posegi, obnove in prenove ter
izboljšanje izkoristkov na rotacijskih strojih.
PT 2: Monitoring, diagnostika v funkciji vzdrževanja.
PT 3: Nove tehnologijevodni sistemi.
PT 4: Tehnološki napredki na rotacijskih strojih.
Referati:
Berk:
A1‐01 Vojko
Značilnosti izkoristkov asinhronskih motorjev
Kirbiš, Danilo Klasinc, Gorazd Bališ:
A1‐02 Aleš
Alternator kot sinhronski generator na MHE Ceršak
Hrvoje Vidović, Branko Tomičić, Siniša Đaković,
A1‐03 Miroslav Petrinić, Siniša Majer:
Izvedba sinhronega cevnega generatorja male moči
Knuplež, Danilo Klasinc, Iztok Dover:
A1‐17 Matej
Meritev nivojev in porabe tehnološke vode HE na reki Dravi
Sabri Limari, Krešimir Bakič:
stanje razvoja tehnologij za TE na lignit s
A1‐18 Najnovejše
posebnim poudarkom na izbor tehnologije za novo TE
Kosovo B in možnosti energetske učinkovitosti
Jože Bizjak, Ivan Zagožen, Jože Kragelj, Igor Voršič,
Kreslin:
A1‐19 Sašo
Integracija generatorskih nadzornih sistemov s
sistemom vzdrževanja v skupini HSE
Ivan Triplat, Mario Vukšić, Slavko Turković:
A1‐20 Vpliv stika generator‐podstavek na kritične hitrosti
vertikalnega kompaktnega generatorja
Osenčič:
A1‐21 Peter
Učna elektrarna
Jurij Čadež:
A1‐04 Obnova MHE ‐ priložnost za povečanje proizvodnje
zelene energije brez dodatnih vplivov na okolje
Basej, Drago Papler:
A1‐05 Janez
Obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarne Zvirče
Papler:
A1‐06 Drago
Analiza učinkov rekonstrukcije HE Lomščica
Petra Jagunić, Mario Brčić, Željko Horvatić, Filip Bonačić:
A1‐07 Ocena življenjske dobe najbolj obremenjenih delov
rotorja HE Pamilo
Siniša Majer, Hrvoje Vidović, Siniša Đaković,
A1‐08 Tomo Tandarić, Ante Rajčić:
Sistem hlajenja sinhronih cevnih generatorjev male moči
Zaletel, Rok Leskovec:
A1‐09 Anže
Analogni vzbujalni sistem za male elektrarne
Zoran Milojković, Franko Primc, Ivica Kostelac,
Bratina:
A1‐10 Sebasijan
Nadomestni generatorji v HE DOBLAR 1 – povečanje
moči in izboljšanje karakteristik
Jalen Štremfelj, Rok Leskovec:
A1‐11 Razvoj digitalnega vzbujalnega sistema na osnovi FPGA
tehnologije
Mitja Dušak, Jožef Ritonja, Klemen Nagode:
A1‐12 Delovanje stabilizatorjev elektromehanskih nihanj na
agregatih Savskih elektrarn
Boštjan Gregorc:
izgub proizvodnje električne energije
A1‐13 Ocena
hidroelektrarne zaradi obratovanja izven optimalne
obratovalne točke
Filip Bonačić, Filip Antonovski, Dario Kraljević:
A1‐14 Eksperimentalno određivanje aksijalne i savojne
krutosti polne jezgre hidrogeneratora
2
ŠK A2 – Transformatorji
Predsednik:
Istok Jerman
Tajnik:
Tomaž Pungartnik
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev
(izračun obremenitve izolacije, dodatnih izgub, prenosa
toplote, mehanskih obremenitev, zmanjševanje izgub,
zmanjševanje hrupa).
PT 2: Transformator v obratovanju (življenjska doba, vzdrževanje,
vrste in vzroki poškodb, popravila, novi postopki revitalizacije).
Referati:
Ikanović, Igor Lugarič:
A2‐01 Juso
Usmerniški transformatorji za obnovo Slovenskih železnic
Peter Kosmatin, Borut Prašnikar:
A2‐02 Izračun dodatnih izgub v navitjih transformatorja ob
prisotnosti geomagnetno induciranih tokov
Dimitrovska, Rene Filipič:
A2‐03 Teodora
Vpliv vezave transformatorja na tokove ob kratkem stiku
Tone Mestnik, Tomaž Pungartnik:
A2‐04 Izkušnje in pregled stanja energetskih transformatorjev
v podjetju Elektro Ljubljana
Miha Pirnat, Peter Tarman, Miha Nastran:
A2‐05 Numerična in eksperimentalna obravnava hrupa
transformatorja
Jure Praznik, Aleksander Polajner, Jernej Majcen:
A2‐06 Zamenjava energetskega transformatorja 400/110 kV,
300 MVA v RTP Okroglo
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Aleksander Polajner, Roman Tomažič, Jure Praznik,
Jelen, Samo Ceferin:
A2‐07 Žiga
Nadgradnja sistema stalnega nadzora energetskih
transformatorjev
B1‐02
Aljoša Praznik, Jože Bizjak, Željko Schreiner:
rešitev za določitev ocene celostnega stanja
A2‐08 Sistemska
energetskega transformatorja na podlagi rezultatov
Bojan Stipanič, Dejan Madalanovič:
do uspešnega projekta z zanesljivo in pravo izbiro
B1‐03 Kako
opreme in tehnologije v smislu zagotavljanja krajšega
vzdrževanja, analiz in trendov
Vujović:
A2‐09 Momčilo
Optimizacija transformatorja z uporabo genetskih algoritmov
Denissov, Andrey Aleev:
A2‐10 Denis
Transformer condition assessment with test van
Vili Bonča, Bojan Miličić, Roman Habjan:
Koncept in izkušnje preventivnega vzdrževanja
kabelskega omrežja z vidika zmanjšanja stroškov v
elektrodistribucijskem kot tudi industrijskem okolju
časa pri izvedbi
Simon Podkoritnik, Marko Janša, Ivo Kobal:
pri merjenju oz ugotavljanju izolacijske
B1‐04 Izkušnje
sposobnosti krajših SN kablovodov z uporabo metode
merjenja izgubnega faktorja
Damjan Seme, Stane Vižintin, Jože Pihler:
B1‐05 Preizkušanje VN kabelskega sistema po montaži, pred
ŠK A3 – Visokonapetostne naprave
Predsednik:
Maks Babuder
Tajnik:
Stane Vižintin
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
funkcionalnim priklopom na omrežje
Bojan Miličić, Vili Bonča, Matjaž Keršnik:
vzdrževanje (diagnostika) kablovodov, kot
B1‐06 Preventivno
nujna dopolnitev sedanjemu vzdrževanju na primeru
testnega objekta Elektro Ljubljana
Prednostne teme:
PT 1: Problematika koordinacije izolacije ob uvajanju HVDC
sistemov.
PT 2: Združevanje izolacijskih elementov in prenapetostne zaščite.
PT 3: Problematika dielektričnih obremenitev s poudarkom na
snopastih vodnikih.
PT 4: Nove diagnostične metode za potrebe vzdrževanja VN
postrojev.
Referati:
Miha Oblak:
A3‐01 Pojav korone ter radijskih motenj pri različnih tipih
vodnikov, izpostavljenih izmenični napetosti
Tomaž Živic, Urban Metod Peterlin:
A3‐02 Skeniranje RF šuma kot metoda za diagnostiko VN
naprav
Hrastnik, Milan Petek, Aleksander Jeraj:
A3‐03 Jože
Indikator stanja odvodnikov prenapetosti
Maks Babuder, Stane Vižintin:
A3‐04 Zbiranje in obdelava podatkov o napetostnih prehodnih
pojavih v RTP 400/110 kV in 110/20 kV
ŠK B2 – Nadzemni vodi
Predsednik:
Srečko Lesjak
Tajnik:
Borut Vertačnik
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala na daljnovodih
(testiranja vodnikov, monitoring, utrujanje materiala, ipd.).
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne
obremenitve vezano na žledolom na DV v letu 2014.
PT 3: Diagnostika in vzdrževanje daljnovodov.
PT 4: Optični kabli pri daljnovodih (okvare).
PT 5: Standardi in pravilniki za nadzemne vode.
Referati:
B2‐01
Robert Maruša, Jože Voršič, Jože Pihler, Marjan Ulaga,
Ivo Kobal:
Ozemljevanje konstrukcij daljnovodnih stebrov na
prehodu daljnovod‐kablovod
Martin Starašinič:
B2‐02 Tehnična problematika obešanja dodatnih označevalnih
elementov (krogle in zastavice) na zaščitno vrv
ŠK B1 – Energetski kabli
Borut Zemljarič:
B2‐03 Mehansko obremenilno preizkušanje jeklenega 110 kV
napenjalnega stebra
Predsednik:
Matjaž Keršnik
Tajnik:
Samo Štojs
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
B2‐04 Kompaktiranje 400 kV daljnovoda iz vidika koordinacije
Prednostne teme:
B2‐05 Poznavanje geometrije verižnice dobra osnova za
PT 1:
PT 2:
PT 3:
PT 4:
Trendi razvoja kabelske tehnike ter konektorskih elementov.
Projekti VN kablov v Sloveniji.
Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
Ekonomika kabliranja.
Referati:
Marko Pirc:
B1‐01 Diagnostična testiranja električnih kablov v nuklearni
elektrarni Krško (NEK)
Simon Podkoritnik, Miha Bečan, Borut Vertačnik:
izolacije in vpliva na okolje
Viktor Lovrenčič, Vladimir Leva, Primož Ribič, Andrej Ivec:
napoved varne meje obremenitve daljnovoda
Nenad Gubeljak, Viktor Lovrenčič, Matjaž Jarc, Bojan
Jožef Predan, Andrej Ivec:
B2‐06 Banič,
Analiza spremembe kota in povesa v odvisnosti od
temperature
Nenad Gubeljak, Aleksandar Veg, Jožef Predan, Emil Veg,
Jakl, Krešimir Bakič, Robert Maruša, Marjan Ulaga:
B2‐07 Franc
Analiza meritev deformacij v stebrih daljnovoda kot
možnost za oceno spremembe sile v vodnikih
3
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Vetačnik, Miha Bečan, Simon Podkoritnik:
B2‐08 Borut
Spremembe konstrukcije 400 kV izolatorske verige
Kifle, Bojan Volk, Danijela Zimic:
B2‐09 Hailu
Nove tehnologije na daljnovodih
Jernej Rebolj:
B2‐10 Vpliv bistveno večje žledne obtežbe vodnikov od
projektirane na statično stabilnost DV stebra
B2‐11
Radko Carli, Peter Urbanec, Aljoša Trebše:
Obnova SNO na Vojskem po žledolomu ter izkušnje ob
ponovnem žledolomu
Željko Jovanović, Martin Starašinič, Boštjan Barl:
B2‐12 Tehnične rešitve sanacije havarijskih poškodb ELES‐ovih
VN daljnovodov
B2‐13
Nejc Zima, Bojan Volk, Boštjan Barl, Primož Ribič:
Odprava posledic havarije po vremenski ujmi 2014
Tomaž Sitar:
B2‐14 Izkušnje pri gradnji distribucijskega 110 kV daljnovoda
med Železniki in Bohinjem
Bečan, Boštjan Barl, Leva Vladimir, Bojan Volk:
B2‐15 Miha
Analiza dogodkov na daljnovodih z vidika izolatorjev
Borut Zemljarič, Marjan Jerele:
B2‐16 Izkušnje s gradnje in obratovanja kompaktiranega
daljnovoda Jesenice‐Kranjska Gora
Vladimir Djurica, Gašper Lakota, Janko Kosmač,
B2‐17 Jan Kostevc, Matija Naglič, Klemen Jevnikar:
Preskusni poligon za oceno negotovosti DTR algoritmov
Stane Vižintin:
B2‐18 Vpliv konstrukcijskih lastnosti VN nadzemnega voda na
ŠK B3 – Razdelilne transformatorske postaje
Predsednik:
Marko Hrast
Tajnik:
Marko Testen
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Celovito upravljanje stikališč.
• Ekonomika stikališč, povečanje zanesljivosti in razpoložljivosti.
• Tehnologije vzdrževanja, življenjska doba naprav in sistemov,
diagnostika, ocena stanja sistemov.
• Zasnove stikališč, enopolne sheme, obratovanje stikališč pri
obnovah.
PT 2: Novi pristopi in tehnologije sekundarnih sistemov, lastne
rabe in drugih pomožnih sistemov.
• Ocena delovanja naprav po IEC 61850. Kompatibilnost med
proizvajalci opreme.
• Enopolna shema lastne rabe v stikališčih (enojne/dvojne zbiralke,
preusmerjena LR).
• Povečanje zanesljivosti in uvajanje novih tehnologij v sisteme
lastne rabe.
• Električni vplivi stikališč na okolje in zaščita pred njimi, zunanji
vplivi na delovanje stikališč.
PT 3: Gradnja, projektiranje in vzdrževanje s plinom izoliranih
stikališč.
• Enopolne sheme, zanesljivost in razpoložljivost.
• Vzdrževalni posegi in remonti na GIS stikališčih.
• Izkušnje obratovalcev pri GIS‐ih.
Referati:
fizikalne pojave in obratovalne karakteristike
Boštjan Barl, Nejc Zima, Vesna Haralampiev,
B2‐19 Miha Pirih, Željko Jovanović:
Rok Judnič, Jože Senčar, Ivo Kobal:
na kontaktih 110 kV zbiralničnih ločilnikov v
B3‐01 Poškodbe
stikališču RTP Beričevo in možni ukrepi za zmanjšanje
oz. odpravo le‐teh
Sanacija daljnovodnih stebrov v Ptujskem jezeru
Peter Jež, Peter Zabukovec, Drejc Žabjek,
Kalin:
B2‐20 Valentin
Pregled in analiza poškodb spiral obešalne opreme
OPGW kabla
Čopi, Bojan Stanič:
B2‐21 Jani
Vplivi in poškodbe ob žledolomu na ADSS kabel
Srečko Lesjak, Anton Štampfl:
Kronologija vgradnje telekomunikacijskih kablov v
B2‐22 zaščitnih vodnikih in analiza poškodb zaščitnih vodnikov
z vgrajenimi optičnimi vlakni prenosnih vodov družbe
ELES, d.o.o. za obdobje 1988–2014
Jernej Rebolj:
različnih metod preverjanja uklonske nosilnosti
B2‐23 Vpliv
tlačno obremenjenih elementov po SIST EN 50341‐1
na maso konstrukcije predalčnega DV stebra
Krešimir Bakič:
B2‐24 Osnutek novega slovenskega standarda SIST EN 50341‐2‐21
za projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov
Peter Ogrizek, Rado Ferlič, Rok Judnič, Darko Malek,
B3‐02 Jože Senčar, Aleš Brenčič:
Aktualne variante izvedb rekonstrukcij stikališč
Marjan Stegne, Rado Ferlič, Robert Maruša, Jože Pihler:
B3‐03 Opreme za ozemljevanje in kratkostične povezave pri
vzdrževalnih delih v RTP in na nadzemnih vodih
Urban Metod Peterlin, Tomaž Živic:
B3‐04 Kakovost izvedbe spojev v ozemljitvenem sistemu po
zahtevah standarda SIST EN 61936‐1
Janez Ribič, Rado Ferlič, Lovro Belak, Drago Bokal,
B3‐05 Peter Kitak, Jože Pihler:
Prednosti RCM vzdrževanja stikališč
Franc Katič, Marjan Naglič, Andrej Avšič:
B3‐06 Izkušnje s področja predpisov in standardov veljavnih za
transformatorske postaje na območju SND
B3‐07
Martin Hostnik, Robert Kristan, Marko Testen,
Tomaž Štrumbelj:
Obnova in dogradnja RTP 400 kV stikališča Krško v času
remontov
B3‐08
Marko Testen, Jernej Majcen, Tomaž Štrumbelj,
Damjan Lenarčič:
Rekonstrukcija primarne in sekundarne opreme v RTP
400/110 kV Okroglo in uporaba začasnih 110 kV
kabelskih prevezav
Jernej Rebolj, Martin Starašinič:
B2‐25 Izbira dodatnega bremena in vetrovne cone v
preteklosti in danes
Tomaž Živic, Urban Metod Peterlin:
določil o RF šumu iz standarda
B2‐26 Upoštevanje
SIST EN 50341‐1 pri načrtovanju daljnovoda in izkušnje
pri ugotavljanju skladnosti
4
Maruša, Viktor Lovrenčič, Rado Ferlič, Darko Malek:
B3‐11 Robert
Energetski napetostni visokonapetostni transformatorji
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Kovač, Simon Podkoritnik:
B3‐12 Miha
Optimalna izbira tokovnih merilnih transformatorjev
Marko Smole, Primož Čižman:
B3‐13 Napajanje lastne rabe prenosnih stikališč iz visokona‐
petostnih zbiralk preko lastnega transformatorja
B3‐14
B3‐15
Robert Lindič, Željko Karas, Aleš Zagoričnik,
Drago Pavlič, mag. Robert Maruša:
Rekonstrukcija sistema vodenja in zaščite v
RTP 400/220/110 kV Podlog
Janez Kordiš, Etbin Gregorič, Viktor Lovrenčič,
Damjan Debeljak, Primož Čižman:
Lastna raba v elektroenergetskih objektih s poudarkom na
visoki zanesljivosti obratovanja rezervnih napajalnih virov
• Časovno kritične aplikacije, ki uporabljajo podatke iz enot za
merjenje fazorjev (PMU‐jev).
• Analiza stabilnosti EES‐a in ustrezni ukrepi odločanja.
PT 2: Izkušnje in dodatna pričakovanja glede IEC 61850 s strani:
•
•
•
•
Zahtev uporabnikov
Standardizacije
Inženirskih orodij
Preizkušanja in vzdrževanja
PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in meritev EES.
PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES‐u povezani z
delovanjem/nedelovanjem zaščitnih sistemov.
Referati:
Gorazd Hrovat:
Vojko Vrtačič, Boris Štimnikar, Viktor Hribar, Anton Sirk,
B3‐21 Gorazd Stvarnik:
B5‐01 Odziv in optimizacija nastavitev distančnih relejev na
220 kV prenosnem omrežju
Prvi 400kV GIS in 400kV povezava v Sloveniji
Viktor Lovrenčič, Branka Bajde Gabrovšek, Andrej Ivec:
B3‐22 Obveznosti upravljavcev VN stikalnih naprav polnjenih s
Dalibor Kranjčič:
B5‐02 Uporaba tehnologije OPC in sodobnih matematičnih
okolij za vzdrževanje hidroelektrarn po stanju
plinom SF6
Drago Taljan, Marwan Al‐Ayoub, Marko Rebernik:
ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
B5‐03 Prenova sistema vodenja HE Fala: zajem in vrednotenje
procesnih informacij
Predsednik:
Rafael Mihalič
Tajnik:
Igor Papič
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
B5‐04
Aleš Volk, Darjan Mihelič, Gorazd Hrovat, Blaž Pirnat:
Implementacija zaščitnega sistema na 400 kV DV
Podlog‐Šoštanj v TEŠ, z uporabo modificirane 1,5
stikalne sheme odklopnika
Prednostne teme:
B5‐06
PT 1: Možnosti dinamično aktivnega vodenje EES s pomočjo
integracije WAMS in FACTS tehnologije.
PT 2: Vpliv visokonapetostnih enosmernih povezav v Evropi na
vlogo slovenskega EES.
PT 3: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS
Georgi Zlatarev, Jože Kragelj, Anton Majcen:
Vpliv kratkostičnih razmer v vozliščih prenosnega
sistema TE Šoštanj na izbiro zaščitnih sistemov blok
generatorjev in DV v prehodnem obdobju
Kotnik, Goraz Hrovat, Bojan Gradišnik:
B5‐07 Martin
Sprememba konfiguracije distančne zaščite REL511
Referati:
B4‐01
ŠK C1 – Razvoj in ekonomika sistemov
Samo Gašperič, Rafael Mihalič:
Analiza napetostne stabilnosti elektroenergetskega
sistema z univerzalnim prečnim transformatorjem
Predsednik:
Saša Jamšek
Tajnik:
Andrej Bučar
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Jerneja Bogovič, Rafael Mihalič:
Prednostne teme:
B4‐02 Trifazni tokovni model SSSC za izračun pretokov moči v
distribucijskih omrežjih
Valentin Ažbe, Rafael Mihalič:
B4‐03 Tranzientna stabilnost paralelnega obratovanja
sinhronskega generatorja in dvojno napajanega stroja
Gorazd Bone, Rafael Mihalič:
B4‐04 Modeliranje FACTS naprav v analizi pretokov moči z
linearizacijo problema izračuna pretokov moči
ŠK B5 – Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
Predsednica:
Tadeja Babnik
Tajnik:
Igor Kurent
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
PT 1: Vizija razvoja slovenske energetike v kontekstu Evropske
energetske unije
• Razvoj porabe energije in električne energije.
• Strategije obnovljivih virov, energetske učinkovitosti,
usklajenost z EU obljubami.
• Veliki projekti oz. kako bolj povezati energetiko in
gospodarstvo?
• »Zelene« tehnologije v Sloveniji, primeri, nove ideje.
PT 2: Razvoj slovenskega prenosnega omrežja v kontekstu
evropskega omrežja
• Nove rešitve in metode načrtovanja razvoja omrežja.
• Upoštevanje vplivnih parametrov (energetska politika, modeli
trga, viri, tehnične rešitve).
• Utemeljevanje investicij za prenosna omrežja.
PT 3: Upravljanje s sredstvi (Asset management).
Prednostne teme:
PT 1: Nove možnosti za relejno zaščito, upravljanje in avtomatiza ‐
cijo, ki temeljijo na naprednih komunikacijskih tehnologijah.
• Nove zaščitne sheme, ki temeljijo na komunikacijah med RTP‐ji.
•
•
•
•
Kako utemeljiti Smart Grids projekte?
Učinkoviti in pregledni pristopi pri upravljanju s sredstvi.
Vpliv na izboljšanje delovanja naprav, sistema in procesov.
Metodologije, standardizacija, primeri.
5
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Referati:
Andreja Urbančič, Matjaž Česen, Stane Merše:
Drago Bokal, Rado Ferlič, Lovro Belak, Peter Ogrizek,
C1‐18 Robert Maruša, Aleksander Polajner:
Kazalniki vrednotenja vzdrževanja po SIST EN 15341
C1‐01 Perspektivne energetske bilance in nacionalni cilji
v letu 2030
C1‐02
Klemen Dragaš, Anton Vinkovič, Ervin Planinc,
Aljoša Deželak:
Vizije bodoče porabe električne energije v Sloveniji po
principih ENTSO‐E in implementacija v Načrt razvoja
prenosnega omrežja
Ervin Planinc, Klemen Dragaš:
C1‐03 Izvedba akcijskih načrtov in doseganje evropskih podneb‐
nih in energetskih ciljev na področju električne energije
Drago Papler:
C1‐04 Koncept energetske učinkovitosti poslovne stavbe z
lastno sončno elektrarno in toplotno črpalko
C1‐05
Drago Papler:
Prihodnost v manjših sončnih elektrarnah z vrednotenjem
družbenih koristi?
C1‐06
Aljoša Deželak, Klemen Dragaš:
Smernice za načrtovanje razvoja prenosnega omrežja
skladno z usmeritvami ENTSO‐E
C1‐07
Klemen Dragaš, Anton Vinkovič, Aljoša Deželak,
Maša Repež:
Čezmejno razporejanje stroškov investicij v evropsko
prenosno omrežje
C1‐08
Aljoša Deželak, Nikola Rebić, Klemen Dragaš:
Vpliv evropske energetske politike na razvoj
evropskega ENTSO‐E in slovenskega prenosnega
elektroenergetskega omrežja v Slovenije
Matej Vene, Boštjan Pevec, Matjaž Stanko:
C1‐09 Uporaba programskega orodja ETAP pri izračunih,
analizah in načrtovanju elektroenergetskih omrežij
Papler:
C1‐10 Drago
Obvladovanje tveganj v družbi Gorenjske elektrarne
C1‐11
Lovro Belak, Jure Praznik, Aleksander Polajner,
Dušan Kozjek, Simon Kozamernik:
Diagnostično‐analitski center v ELES
C1‐12
Anton Urankar, Klemen Dragaš, Saša Jamšek,
Miran Marinšek:
Razvrščanje načrtovanih investicij v družbi ELES glede
na poslovne dejavnike ob upoštevanju tveganj
C1‐13
Gregor Goričar, Andrej Gubina, Lovro Belak,
Aleksander Polajner, Saša Jamšek:
Uvedba indeksa stanja naprave (AHI) za energetski
transformator
C1‐14
Drago Bokal, Rado Ferlič, Saša Jamšek, Robert
Maruša, Lovro Belak, Aleksander Polajner:
Definicija pojma vzdrževanje v literaturi
C1‐15
Drago Bokal, Rado Ferlič, Aleksander Polajner,
Lovro Belak, Robert Maruša:
Opredelitev definicij življenjske dobe v elektroenergetiki
C1‐16
Drago Bokal, Lovro Belak, Rado Ferlič, Robert Maruša,
Aleksander Polajner:
Opredelitev definicij s področja ugotavljanja stanja
naprav
Drago Bokal, Aleksander Polajner, Robert Maruša,
Ferlič, Lovro Belak:
C1‐17 Rado
Ocenjevanje stanja naprav v slovenskem prenosnem
sistemu
6
Koželj:
C1‐19 Marijan
Sončni žarki in toplogredni plini
Koželj:
C1‐20 Marijan
Električna energija v prihodnosti
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov
Predsednik:
Pavel Omahen
Tajnik:
Zoran Marčenko
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Obvladovanje novih izzivov v načrtovanju obratovanja
EES v realnem času:
•
•
•
•
•
Stabilnostne sigurnostne analize in meritve v omrežju, WAMS.
Regulacija napetosti in frekvence.
Dinamični nadzor obremenljivosti omrežja.
Usmeritve in priporočila na osnovi analiz minulih dogodkov.
Učinkovito izvajanje sistemskih storitev.
PT 2: Metode nadzora in vodenja različnih, a povezanih
sistemov proizvodnje, prenosa, distribucije, porabe in
tržnih dejavnikov.
•
•
•
•
Sistemi pametnih omrežij.
Sistemi vodenja in usposabljanje operaterjev.
Modeliranje in simulacije procesov.
Obvladovanje razpršene proizvodnje in porabe.
Referati:
Pavel Omahen:
C2‐01 Razkorak med dobavljivim in potrebnim obsegom
sistemskih storitev iz proizvodnih enot v EES Slovenije
Ervin Planinc, Franc Kropec:
C2‐02 Obvladovanje visokih napetosti v prenosnem omrežju
Republike Slovenije
Janko Kosmač, Jan Kostevc, Drago Bokal, Andrej
C2‐03 Souvent, Gašper Lakota, Rudi Vončina, Miloš Pantoš:
Sistem za ugotavljanje meja obratovanja ‐ SUMO
Rudež, Rafael Mihalič:
C2‐04 Urban
Problematika lociranja motenj v velikih EES
C2‐05
Špela Vidrih, Klemen Zemljak, Jan Kostevc, Janko
Kosmač:
Analitika DTR izračunov na prenosnem omrežju EES
Slovenije
C2‐06
Boštjan Polajžer, Andrej Semprimožnik, Drago Dolinar,
Jožef Ritonja:
Kazalniki kakovosti delovanja sekundarne regulacije v
regulacijskem območju/bloku
C2‐07
Miloš Maksić, Dejan Matvoz, Georgi Zlatarev, Jože
Kragelj, Gorazd Stvarnik, Sandi Dolšak, Mitja Pšaker:
Analiza tranzientne stabilnosti obratovanja TEŠ B6 na
prenosnem omrežju
Miloš Maksić, Dejan Matvoz, Gorazd Stvarnik,
Dolšak, Mitja Pšaker:
C2‐08 Sandi
Analiza kotne stabilnosti po majhnih motnjah
obratovanja TEŠ B5 in B6 na prenosnem omrežju
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Uroš Kerin:
Referati:
C2‐09 Regulacija napetosti na naftni ploščadi napajni iz
kopnega
C2‐10
Antonin Popelka, František Vybiralik,
Daniel Juřik:
New procedures for power system control by means of
WAMS
Željko Jovanović, Martin Starašinič:
C3‐01 Idejne rešitve za daljnovode in njihov pomen v začetnih
postopkih priprave državnih prostorskih načrtov
Jernej Rebolj:
C3‐02 Uvajanje 3D grafičnih tehnologij v prakso projektiranja
daljnovodov
Janko Kosmač, Andrej Semprimožnik,
C2‐11 Darko Kramar:
C2‐12
C2‐13
Karol Grabner, Breda Cestnik, Primož Hrobat:
Od splošnejše k podrobnejši obravnavi električnih in
magnetnih polj VN daljnovodov v luči mejnih vrednosti
E in B
Koncept primarne regulacije
C3‐03
Janko Kosmač, Sitar Gorazd, Dejan Matvoz,
Rok Leskovec, Andrej Souvent, Gregor Omahen,
Božidar Škrjanec:
Uporaba dizel električnih agregatov za terciarno
regulacijo frekvence
C3‐04 Analiza hrupa corone VN prenosnega daljnovoda DV
Marjan Jerele, Anže Vilman:
Koordinirana regulacija napetosti v NN omrežju z
uporabo OLTC 20/0,4 kV regulacijskega transformatorja
Igor Rozman, Borut Vertačnik, Nejc Mašek, Darko Marič:
2x400 kV Beričevo‐Krško
C3‐05
Urban Rudež, Rafael Mihalič:
C2‐14 Vklopni tok dveh vzporednih transformatorjev in
njegov vpliv na preostali EES
Milev, Vladimir Djurica:
C2‐15 Goran
Posodobljena informacijska zgradba sistema SCALAR
Miha Flegar, Boštjan Blažič, Urban Rudež:
C2‐16 Vpliv sončnih elektrarn na frekvenčno stabilnost ‐
Urška Kugonič, Ana Cerk, Rudi Vončina:
C3‐06 Vloga sodobnega ocenjevanja vplivov energetske
linijske infrastrukture na okolje
Minče Mandelj, Aleš Koprivšek:
C3‐07 Postopki pri umeščanju odseka daljnovoda na območju
naselja Renče.
problem
Mitja Pšaker:
C2‐17 Kaj prinašajo zahteve iz kodeksa omrežja Zahteve za
Damjan Kovačič, Maša Majkić, Urška Kugonič,
Rudi Vončina:
Opredeljevanje do sprejemljivosti posega z vidika
varovanja zdravja v primeru umeščanja VN daljnovodov
v prostor
Aleš Koprivšek:
C3‐08 Vrednotenje variant tras daljnovodov s prostorsko‐
razvojnega in okoljsko‐varstvenega vidika
priključitev generatorjev na omrežje?
Roman Kukovec:
ŠK C3 – Okoljska problematika
Predsednik:
Aleš Kregar
Tajnik:
Minče Mandelj
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
C3‐09 Sanacija in spremljanje vodno gospodarskih naprav
obstoječih razdelilnih transformatorskih postaj
Dejan Šošter, Eva Činkole Kristan, Borut Rajer:
C3‐10 Vloga in pomen spletnega portala Trajnostna energija
pri soočanju z aktualnimi okoljskimi izzivi
Drejc Žabjek, Peter Zabukovec, Peter Jež, Gorazd Hrovat:
C3‐11 Primeri dobre prakse v fazi pridobivanja služnosti za
visokonapetostni daljnovod
PT 1: Vrednotenje vplivov.
• Metode sinteznega in posameznih vrednotenj vplivov
elektroenergetskega sistema in objektov.
• Problematika razmejitve med prostorskim in varstvenim
vidikom vrednotenja.
• Primeri dobre prakse vrednotenja prostorskega, varstvenega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika vplivov.
• Primerjava vplivov kabelskih in nadzemnih vodov na okolje in
možni kriteriji za odločanje.
PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov.
• Ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov elektroenergetskih
objektov na okolje.
• Primeri dobre prakse za zmanjševanje negativnih vplivov in
povečevanje pozitivnih vplivov.
• Stroški omilitvenih in izravnalnih ukrepov.
PT 3: Vključevanje deležnikov.
• Ugotavljanje, analiza in razumevanje mnenj deležnikov o
elektroenergetskem sistemu in objektih.
• Metode vključevanja deležnikov v postopke umeščanja
elektroenergetskih objektov v prostor.
• Primeri dobre prakse vključevanja deležnikov.
• Obravnava tveganj pri vključevanju deležnikov.
Randall Stearnes:
Educational Outreach Strategies Into
C3‐12 Transforming
Successful Public Relations and Career Pathway
Awareness Programs
Urška Kugonič, Rudi Vončina, Aleš Kregar, Minče
C3‐13 Mandelj, Gorazd Hrovat:
Načela celovitega okoljskega poročanja
Aleš Kregar, Minče Mandelj:
C3‐14 Vključevanje javnosti pri umeščanju prehoda 220kV
omrežja na 400kV Beričevo‐Divača
C3‐15
Maša Majkić, Urška Kugonič, Damjan Kovačič, Rudi Vončina:
Možnosti izboljšanja sodelovanja lokalnih skupnosti v
postopkih priprave prostorskih načrtov za
elektroenergetske vode
Drago Papler:
C3‐16 Ugotavljanje, analiza in razumevanje mnenj deležnikov
o učinkovitosti in dejavnikih dobave električne energije
Blaž Valič, Peter Gajšek:
C3‐17 Povprečne in trenutne vrednosti magnetnega polja v
bližini visokonapetostnih daljnovodov
7
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK C4 – Tehniške značilnosti sistemov
Predsednik:
Jože Pihler
Tajnik:
Milan Vižintin
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije.
• Vplivi na kakovost električne energije v proizvodnji in prenosu.
• Vpliv pretvornikov energije na kakovost.
• Motnje pri delovanju prenosnega omrežja.
PT 2: Elektromagnetna združljivost in koordinacija izolacije.
• Elektromagnetni vplivi visokonapetostnih elektroenergetskih
naprav na okolje.
• Umestitve visokonapetostnih elektroenergetskih objektov v
okolje s stališča elektromagnetne združljivosti.
• Koordinacija izolacije v visokonapetostnih napravah.
PT 3: Napredne metode, modeli in orodja za analizo tehničnih
značilnosti elektroenergetskih sistemov.
• Nove metode in programska orodja za analizo
elektroenergetskega sistema.
• Monitoring naprav in prenosnega elektroenergetskega omrežja.
• Zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema in tranzit
električne energije.
• Vpliv vzdrževanja na zanesljivo obratovanje
elektroenergetskega sistema.
• Ozemljevanje v omrežju napetostnega nivoja 110 kV in več.
Referati:
C4‐01
C4‐02
C4‐03
C4‐04
Živa Bricman Rejc, Marko Čepin:
Zagotavljanje zanesljive oskrbe v elektroenergetskih
sistemih z velikim deležem obnovljivih virov električne
energije
Janez Ribič, Jože Pihler, Lovro Belak, Drago Bokal:
Avtomatizacija procesa določanja tehničnega stanja c
elementov EES
Peter Kitak, Robert Maruša, Janez Ribič, Igor Tičar,
Jože Pihler:
Ukrepi za preprečitev dviga potenciala v okolici
paličnega ozemljila
Klemen Deželak, Jože Pihler, Darko Koritnik,
Robert Maruša, Gorazd Štumberger:
Določitev medsebojnih vplivov dveh sistemov
nadzemnih vodov na istem stebru
PT4: Implementacija REMIT in vpliv na tržne akterje. So
regulatorne obveze na ravni EU vir stabilizacije trga ali vir
dodatne negotovosti?
PT5: Kako ustvariti vzdržno podporno shemo in vpliv novih
Smernic za državno pomoč na področju okolja. Ali je
smiselno vzpostaviti enotni sistem podpor v EU?
Referati:
Masten, Andrej Kuštrin:
C5‐01 Igor
Elektrika v DSGE modelu Slovenije
Muri:
C5‐02 Boštjan
Scenarijsko modeliranje dolgoročnih pretokov rek
Rajh:
C5‐03 Andrej
Consumers buy energy ‐ not raw materials
Gašper Artač, Ludvik Bartelj:
C5‐04 Več nivojski model kratkoročnega napovedovanja cene
električne energije
Artač, Ludvik Bartelj:
C5‐05 Gašper
Integracija aktivnega odjema ‐ vidiki evropske realnosti
Drago Papler:
C5‐06 Cene energije se znižujejo, dajatve povečujejo končno
ceno električne energije
Drago Papler:
C5‐07 Konkurenca med dobavitelji električne energije je
vplivala na spremembe ponudbe in tržnih deležev
Medved, Blaž Prislan, Rafael Mihalič:
C5‐08 Tomi
Politike spodbujanja OVE in njihove posledice
Tomi Medved, Edin Lakić, Andrej Gubina:
C5‐09 Poročanje in prilagoditev tržnih udeležencev na nove
zahteve uredbe REMIT
Stane Merše, Andreja Urbančič, Damir Staničić,
C5‐10 Marko Djorić:
Prispevek podporne sheme k doseganju nacionalnih ciljev
C5‐11
Borut Kurmanšek, Uršula Krisper, Bojan Kumer:
Prilagajanje odjema in vodenje razpršene proizvodnje,
ki jo kot sistemsko rezervo ‐ terciarna regulacija nudi
poslovni in gospodarski sektor
Gorazd Škerbinek, Andrej Špec:
C5‐12 Sestava primarnih virov za proizvodnjo elektrike kot
inštrument za odjemalčev izbor dobavitelja
David Gerbec:
ŠK C5 – Elektroenergetski trg in regulacija
C5‐13 CRM mehanizmi ‐ razlogi, modeli, način implementacije,
njihov vpliv
Predsednik:
Dejan Paravan
Tajnik:
Borut Rajer
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
C5‐14 Andrej Gubina:
Prednostne teme:
Toman, Andrej Krajnc:
C5‐15 Matej
REMIT ‐ obveznosti akterjev na energetskem trgu
PT1: CRM mehanizem – rešitev ali nova distorzija trga
električne energije
PT2: DSM – potrebne spremembe regulative za izkoriščanje
prilagodljivosti odjema odjemalcev na kratkoročnem trgu
in izravnalnem trgu
PT3: Cene na trgu električne energije: cena energije za
proizvajalce vse nižje, končna cena z davki za odjemalce
vse višje. Katere cene so dolgoročno vzdržne?
8
Tomi Medved, Jasmina Bajec Omahen,
Pregled trgov z rezervnimi proizvodnimi zmogljivostmi
Edin Lakić, Tomaž Paljk, Gregor Ožbolt:
C5‐16 Borzni trg z električno energijo v Sloveniji ‐ od
izoliranega trga do vstopa v skupni evropski trg
Sever, Andraž Šavli:
C5‐17 Sandi
Izravnalni trg z elektriko
Copič, Borut Rajer:
C5‐18 David
Izzivi pri napovedovanju proizvodnje iz razpršenih virov
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK D1 – Materiali in nove preiskovalne metode
Predsednik:
Tim Gradnik
Tajnik:
Marja Mulej
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Staranje in lastnosti materialov električnih izolacijskih
sistemov
PT 2: Preiskovalne in diagnostične metode v elektroenergetiki
Referati:
Čuček, Tim Gradnik, Maja Končan‐Gradnik:
D1‐01 Biljana
Vlaga v energetskih transformatorjih
Tim Gradnik, Juso Ikanovič, Andrej Jurman:
optičnih temperaturnih senzorjev na dielektrično
D1‐02 Vpliv
zdržnost oljnega kanala v navitjih brez papirne izolacije
močnostnih transformatorjev
Nenad Gubeljak, Aleksandar Veg, Emil Veg:
• Varnostni mehanizmi in rešitve na aplikativni ravni sistemov v
IT infrastrukturi elektroenergetskih podjetij.
• Informacijske rešitve za nove storitve v pametnih omrežjih
(SmartGrids).
Referati:
Goran Uršič, Marko Goršek, Miha Virant, Tomaž Novak:
telekomunikacijskih sistemov in storitev za
D2‐01 Obratovanje
potrebe energetskega sistema v primeru večjih havarij.
(primer žledoloma)
Ceferin, Igor Štih:
D2‐02 Peter
OAM funkcije v TK omrežjih elektroenergetskih podjetij
Pavel Jošt:
D2‐03 Modernizacija poslovnih in operativnih komunikacij v
EATO EE omrežjih
Belec:
D2‐04 Klemen
LTE, informacijska avtocesta za SmartGrid
Janez Stergar, David Batič:
D2‐05 Vloga regulatorja na področju kibernetske varnosti
elektroenergetskega sistema
D1‐03 Integralni sistem za diagnostiko stanja in balansiranje
turbinskih komponent
Robert Maruša, Robert Jeglič, Leon Maruša:
D1‐04 Detekcija puščanja plina SF6 v elektroenergetskih
oklopljenih stikalnih postrojih
Tim Gradnik:
D1‐05 Uporaba sistemov sprotnega nadzora v diagnostiki
energetskih transformatorjev
Klemen Renko:
D2‐06 Univerzalna komunikacijska točka za elektroenergetske
objekte na področju distribucije el. energije
Ceferin, Andrej Souvent, Matija Naglič:
D2‐07 Peter
Sistemi WAMS in IKT omrežja
Jurij, Brvar Marko, Boris Unuk, Matej Žmavc:
D2‐08 Kos
Prenos podatkov po SN vodih
Andrej Souvent, Nejc Petrovič:
ŠK D2 – IT in telekomunikacije v elektroenergetiki
D2‐09 Splošna strategija integracije tehničnih informacijskih
sistemov operaterjev elektroenergetskih omrežij
Predsednik:
Peter Ceferin
Tajnik:
Roman Pirnat
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
D2‐10 CIM integracijska platforma kot osnova za analitiko v
Prednostne teme:
D2‐11 Podatkovno rudarjenje ali samodejno napovedovanje v
Matija Gruden:
elektroenergetiki
Boris Bizjak:
energetiki
PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za
elektroenergetska podjetja.
• Uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev v TK omrežja elektrogospo ‐
darskih podjetij z vidika izvedenih projektov, prehodov s starejših
TK tehnologij na nove, pridobljenih izkušenj in nadaljnjega razvoja.
• Procesna TK omrežja ter skladnost s standardi IEC 60870‐5‐104 in
IEC 61850 – stanje v slovenski elektroenergetiki, projekti, izkušnje
in trendi razvoja.
• Upravljanje s kakovostjo storitev in parametri sporazumov o
ravni storitev (SLA) v TK omrežjih elektrogospodarskih podjetij.
• Vodenje TK omrežij in storitev (NMS), evolucija podpornih
sistemov za obratovanje TK omrežij (sistemov OSS) in integracija
z ostalimi IT sistemi – izvedeni projekti, izkušnje, trendi in
projekcije razvoja v slovenskih elektroenergetskih sistemih.
• Varnost komunikacijskih omrežij elektrogospodarskih podjetij z vidika
podpore procesnih (vodenje EE omrežja, meritve, zaščite,…)
in poslovnih sistemov elektroenergetskih podjetij ter
medsebojnega povezovanja le‐teh.
PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v
elektroenergetskih podjetjih.
• Računalništvo v oblaku (Cloud Computing) v luči elektroener‐
getskih podjetij – izvedeni projekti in izkušnje, razvojne projekcije.
• Integracija sistemov v okviru referenčne arhitekture za
izmenjavo informacij v elektroenergetskem sistemu – izvedeni
projekti, pridobljene izkušnje in razvojne projekcije.
Ožbe Pečar, Jure Sambol:
D2‐12 Sekundarna lokacija, kot primer rešitve zmanjševanja
tveganj v delovanju merilnega centra Elektra Ljubljana.
Jure Sambol, Tadej Šinkovec:
obvladovanje napredne merilne
D2‐13 Masovno
infrastrukture v povezavi z obračunskim sistemom
distribucijskega podjetja
Novak:
D2‐14 Marko
Razvoj energetsko informacijskega sistema GEENIS
ŠK D3 – SMART GRIDS (Pametna omrežja)
Predsednik:
Miloš Pantoš
Tajnik:
Andrej Gubina
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Pametna prenosna in distribucijska omrežja.
•
•
•
•
Zakonodaja, razvojni cilji, strategije.
Razpršena proizvodnja, virtualne elektrarne.
Aktivni odjemalci, virtualni odjemalci.
Shranjevalniki energije, vozila na električni pogon.
9
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
• Zanesljivost obratovanja pametnih omrežij.
• Napredni merilni sistemi, uporaba enot PMU.
• Standardizacija.
PT 2: Obstoječi in predvideni pilotni projekti na področju
pametnih omrežij.
Referati:
Edvard Košnjek, Milan Švajger:
uvajanja pametnih omrežij v slovenska EDP z
D3‐01 Strategija
vidika Projektne skupine za pametna omrežja pri GIZ
DEE in usklajenost s SLO‐JAP projektom
Jurij Curk, Milan Švajger:
D3‐02 Potencial uporabe tehnologij skladiščenja električne
energije v distribucijskem omrežju
Mitja Koprivšek, Borut Drnovšek, Jožef Perne:
D3‐03 Povezava števca električne energije in inštalacijskega
odklopnika v funkciji plačilnega števca
Ervin Planinc, Darko Kramar:
D3‐04 Obratovanje prenosnega omrežja ob pomoči
shranjevalnikov električne energije
Dušan Božič, Miloš Pantoš:
D3‐05 Zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema
s pomočjo električnih vozil
Matej Rejc, Miloš Pantoš:
D3‐06 Verjetnostna analiza razpršenih virov in pametnih
omrežij na distribucijsko elektroenergetsko omrežje
František Vybíralík, Linda Vankova Vybíralíková:
D3‐07 Requirements for smart networks and new generation
of the operational metering new
Boštjan Blažič, Igor Papič, Gregor Omahen,
Souvent, Gorazd Štumberger:
D3‐08 Andrej
Zasnova demonstracijskega projekta Pametne
skupnosti in pametna omrežja v Sloveniji
Uršula Krisper:
Ljubljana d.d. s sodelovanjem na evropskih
D3‐09 Elektro
razvojno raziskovalnih projektih povezuje polnilno
infrastrukturo ter upravljanje s porabo
Jurij Jurše, Bojan Miličić, Janez Zrnec:
SUNSEED, zagotavljanje napredne
D3‐10 Projekt
observabilnosti obratovanja v distribucijskih pametnih
omrežjih TEHNIČNI KOMITE CIRED
Seja ŠK A1 na konferenci v Laškem
10
TEHNIČNI KOMITE CIRED
ŠK 1 – Omrežne komponente
Predsednik:
Srečko Mašera
Tajnik:
Metod Brešan
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih.
•
•
•
•
•
Modeliranje naprav.
Testiranje naprav.
Novi materiali.
Novi standardi na področju omrežnih komponent.
Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja.
PT 2: Strategija na področju zanesljivosti, diagnosticiranja in
vzdrževanja.
• Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje naprav.
• Diagnostika omrežnih komponent.
• Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z zemeljskimi kabli.
PT 3: Smart grids komponente.
•
•
•
•
•
Komponente za priključevanje distribuiranih virov.
Komponente aktivnih omrežij.
Naprave za shranjevanje energije.
Močnostna elektronika.
Komponente za polnjenje električnih avtomobilov.
PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v mešanih
omrežjih.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v čistih
kabelskih sistemih.
• Komponente za obvladovanje kratkih stikov v mešanih omrežjih.
PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na komponente
omrežja.
• Ekološko dizajniranje.
• Obvladovanje hrupa.
• Zmanjševanje izgub.
Referati:
1‐01
Boris Sterle:
Obnašanje NN in SN tipske opreme in usmeritve za
gradnjo vodov
1‐02
Janez Zrnec, Tadej Šinkovec, Boštjan Lipuš,
David Ferjančič:
Izkušnje z izvajanjem statističnega vzorčenja populacij
naprednih števcev električne energije, ekonomski učinki
za EDP in predlogi potrebnih izboljšav.
1‐03
Tadej Šinkovec, Žiga Hribar, Janez Zrnec:
Zmanjševanje operativnih tveganj z nadzorom ključnih
parametrov kakovosti v postopku dobav naprednih
števcev in njihovo spremljanje v času delovanja
1‐04
Marko Polak, Goran Milev:
Spremljanje stanja distribucijske elektroenergetske
infrastrukture ‐ pomanjkljivosti in okvare
1‐05
Tomaž Kastelic, Gregor Janc, Miha Nastran,
Tim Gradnik, Samo Ceferin, Ljubo Jug:
Sprotni nadzor izolacijskega sistema in obratovalnih
parametrov energetskega transformatorja
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
1‐06
Robert Škof, Jože Hrastnik:
Kompozitni izolatorji po šestih letih obratovanja
1‐07
Peter Lubej:
Uporaba geografskega informacijskega sistema za
evidentiranje napak
1‐08
Borut Mehle, Jure Ratej, Uršula Krisper:
Prilagajanje odjema polnjenja električnih vozil
zahtevam uporabnikov, distribucijskega operaterja in
trga z električno energijo
1‐09
Miran Rošer, Gorazd Štumberger, Robert Škof,
Vladislav Pintar, Martin Božič:
Izboljšanje obratovanja ob obločnih zemeljskih stikih v
resonančno ozemljenih omrežjih
• Motnje in motenje, problemi elektromagnetne interference
(poudarek EMI v območju 2kHz do 150kHz), pametna omrežja
(Smart Grids).
• Dobra inženirska praksa, zmanjševanje negativnih učinkov.
Referati:
2‐01
Dejan Matvoz, Peter Bergant, Matjaž Miklavčič:
Prenova SONDO Priloge 3 ‐ Presoja vplivov naprav na
omrežje
2‐02
David Batič, Bojan Mlaj:
Ocena učinkov reguliranja s kakovostjo oskrbe in
pogled naprej
2‐03
Gašper Lakota, Goran Milev, Tomaž Mohar, David Batič:
Metodologija primerjave izpostavljenosti SN omrežja
udarom strel
2‐04
Ambrož Božiček, Leopold Herman, Boštjan Blažič,
Igor Papič:
Preizkušanje aktivnih kompenzacijskih naprav z RTDS
simulatorjem
2‐05
Tadej Črešnik, Danijel Kovačič, Boštjan Horvat,
Ivan Dovnik, Ivan Divjak, Dolfi Divjak:
Primeri dobre prakse Elektro Maribor pri uvajanju
naprednega merilnega sistema (AMI) s prevladujočo
PLC tehnologijo pri odpravljanju prevodnih motenj v
frekvenčnemu območju pod 150kHz
ŠK 2 – Kakovost električne energije in EMC
Predsednik:
Peter Bergant
Tajnik:
Drago Bokal
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije (KEE) z vidika regulative,
standardizacije, načinov poročanja, kazalnikih kakovosti,
finančni vidik.
• Novosti in usmeritve na področju regulative v smislu zakonskih,
podzakonskih aktov ter standardizacije.
• Poročanje kot sestavni del obvladovanja in podlaga za
regulacijo, novi kazalniki kakovosti.
• Analize stanj kakovosti, primerjavami stanja s tujino.
PT 2: Merilno tehnični nadzor KEE, obdelava pridobljenih
podatkov.
• Merilno tehnični postopki zajemanja podatkov KEE (stalni, občasni
monitoring), merilne metode.
• Obdelava parametrov kakovosti električne energije, delo z velikimi
bazami podatkov, programska orodja, algoritmi, postopki in
načini ovrednotenja anomalij.
• Opredelitve (definicije) posameznih značilnosti napetosti (tudi
toka), merljivost, ocenjevanje.
PT 3: Tehnične značilnosti sistema v smislu KEE, izvori, širjenje,
reševanja problemov slabe KEE.
• Izvori motenj in motenja, prenosne poti, načini širjenja.
• Konvencionalni načini in postopki reševanja stanj slabe
kakovosti napetosti.
• Alternativni načini – aktivne kompenzacije, napetostni stabilizatorji,
regulatorji, odvodniki napetosti.
• Vplivi sistemov ozemljevanja, galvanskih in el. povezav.
• Analize stanja pred/po sanaciji, učinkovitost izvedenih ukrepov.
• KEE in nove tehnologije, varčna razsvetljava, toplotne črpalke,
polnilnice za prevozna sredstva.
• KEE v distribucijskih omrežjih prihodnosti (mikro omrežja,
obnovljivi viri, sistemi hranjenja EE).
• Upravljanje KEE (»PQ management«), načrtovanje in upravljanje
napetostnih profilov v razmerah razpršene proizvodnje, vidik
stabilnosti sistema.
PT 4: Vpliv EE naprav in postrojev v smislu EMS, hrupa, EMC
problematika v elektroenergetiki.
• Standardizacija, regulativa.
• Okoljski vplivi EMS in hrupa: ukrepi, načini in postopki reševanja.
• Elektromagnetna združljivost (EMC) v distribuciji: občutljivost,
odpornost el. postrojev, naprav, aparatov.
ŠK 3 – Obratovanje, vodenje in zaščita
distribucijskih omrežij
Predsednik:
Milan Švajger
Tajnik:
Martin Drgan
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij.
• Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zagotavljanje
zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja odjemalcev ter povečanje
učinkovitosti distribucijskega elektroenergetskega sistema.
• Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v
distribucijskem omrežju.
• Obratovanje SN omrežja v zanki.
• Vpliv katastrofalnega žledoloma v letu 2014 na obratovanje
distribucijskega omrežja.
• Sistemske rešitve za meritve električne energije, pametna omrežja,
vodenje proizvodnje in porabe električne energije (EV, SEE),
potrebe odjemalcev.
• Vzdrževanje in obvladovanje tehnične dokumentacije v obratovanju.
• Delo pod napetostjo v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih.
PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij.
• Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega
elektroenergetskega omrežja.
• Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na
distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja večjega obsega.
• Vpliv katastrofalnega žledoloma v letu 2014 na vodenje
distribucijskega omrežja.
• Regulacija napetosti SN/NN.
PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij.
• Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih zaščitnih
sistemov v distribucijske elektroenergetske objekte in omrežja.
• Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in vpliv na zaščitne
sisteme.
11
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
• Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z
upoštevanjem RV.
• Koncepti zaščite polnilnih postaj za e‐vozila in hranilnike
električne energije.
Referati:
ŠK 4 – Razpršeni viri in upravljanje z električno energijo
Predsednik:
Franc Toplak
Tajnik:
Boris Kupec
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
3‐01
Matej Kovač, Miran Gabrovšek, Janez Hribar,
Rado Ferlič, Dušan Kozjek, Roman Tomažič:
Mobilno vzdrževanje transformatorskih postaj
3‐02
Jože Bizjak, Željko Schreiner, Ivan Petkoski, Peter Osredkar:
Konkreten primer uporabe dinamičnih težnostnih
faktorjev pri določanju vzdrževalnih strategij na podlagi
stanja naprav (kritičnosti)
3‐03
Tine Kacafura:
Nova generacija SKS oplaščenih vodnikov in spojne opreme
3‐04
Viktor Lovrenčič, Miloš Pantoš, Alenka Brezavšček,
Boštjan Gomišček:
Uspešni začetki izvajanja dela pod napetostjo in možni
učinki pri vzdrževanju distribucijskega omrežja
3‐05
Viktor Lovrenčič, Matjaž Lušin:
Varovanje električarjev pred oblokom v skladu s
priporočili SIST EN 50110‐1:2013 Obratovanje
električnih inštalacij
3‐06
Damjan Hrastnik, Miran Rošer, Robert Škof:
Sklepanje zank v SN omrežju Elektro Celje, d.d.
3‐07
Miran Rošer, Gorazd Štumberger, Robert Škof,
Vladislav Pintar, Martin Božič, Marko Rezar,
Boštjan Turinek, Jurij Curk:
Analiza razmer za delovanje zaščit ob vzporednem
obratovanju srednjenapetostnih distribucijskih vodov
3‐08
Tine Kacafura:
Izkušnje ob žledolomu s polizoliranimi vodniki
4‐02
3‐09
Boris Turha, Jurij Curk, Milan Švajger:
Vključitev hranilnika električne energije v distribucijsko
omrežje
4‐03
3‐10
Janez Miklavčič, Jurij Curk:
Uravnavanje porabe s pomočjo regulacije napetosti v
SN omrežju
4‐04
3‐11
Janez turinek, Tomaž Rakovnik, Drago Pavlič,
Robert Lindič, Mihael Špegel:
Nadzor in vodenje elektroenergetskega sistema v
Metalu Ravne
3‐12
Marjan Bezjak, Goran Ambrožič, Matjaž Finc,
Rafko Bertoncelj, David Užmah, Gregor Bezjak:
Senzor za odkrivanje pretrganih vodnikov in detekcijo
kratkostičnih in zemljostičnih tokov
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vključevanju razpršenih virov v
distribucijska elektroenergetska omrežja.
• Spremembe in dopolnitve Navodil za priključevanje in
obratovanje elektrarn v okviru prenove SONDO.
PT 2: Tehnologije razpršenih virov, distribucijska infrastruktura
in modeli obratovanja za razpršene vire.
• Razvoj tehnologij razpršenih virov.
• Distribucijski sistemi upravljanja, razpršeni viri in aktivni uporabniki.
• Navidezne elektrarne.
PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih elektroenergetskih
omrežjih in pri porabnikih električne energije.
• Zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih.
• Vloga sistemov napredenega merjenja električne energije in
upravljanje s podatki.
• Možnosti kratkoročnega zniževanja porabe pri odjemalcih v distri‐
bucijskih omrežjih z uvajanjem programov upravljanja s porabo.
• Električna vozila kot porabniki/hranilniki električne energije.
Referati:
4‐01
4‐05
4‐06
Dejan Matvoz, Rok Leskovec, Boštjan Tišler,
Angel Mihelčič, Matjaž Miklavčič:
Prenova SONDO Priloge 5 ‐ Navodila za priključevanje
in obratovanje elektrarn v distribucijskem omrežju
Sebastijan Seme, Bojan Štumberger,
Miralem Hadžiselimović:
Vpliv proizvodnje razpršenih virov na distribucijsko omrežje
Sebastijan Seme, Bojan Štumberger, Dalibor Igrec,
Amor Chowdhury, Miralem Hadžiselimović:
Mobilna postaja za avtomatsko merjenje klimatskih razmer
Dejan Matvoz, Miloš Maksić:
Določitev največje dovoljene moči fotonapetostne
elektrarne glede na način regulacije jalove moči
Gorazd Štumberger, Miran Rošer, Primož Sukič,
Tine Marčič, Dušan Drevenšek, Vojko Blažič:
Generacija jalove moči fotovoltaičnih sistemov v nizko‐
napetostnem omrežju ‐ posledice za fotovoltaični sistem
Gorazd Štumberger, Miran Rošer, Ernest Belič,
Katarina Dežan, Klemen Deželak, Niko Lukač,
Nevena Srečković, Jurček Voh, Matjaž Miklavčič,
Ivan Zadravec, Ivan Dovnik, Vojko Blažič, Janez Zavašnik:
Generacija jalove moči fotovoltaičnih sistemov v nizko‐
napetostnem omrežju ‐ tehniški vidiki vplivov na omrežje
Gorazd Štumberger, Miran Rošer, Katarina Dežan,
Ernest Belič, Klemen Deželak, Nevena Srečković,
Jurček Voh, Matjaž Miklavčič, Ivan Zadravec, Ivan Dovnik:
Generacija jalove moči fotovoltaičnih sistemov v nizkona‐
petostnem omrežju ‐ ekonomski vidiki vplivov na omrežje
3‐13
Tomaž Pungartnik, Martin Drgan, Tomaž Zabavnik,
Marjan Kržišnik:
Vgradnja naprednih indikatorjev okvar za SN
prostozračne vode
Anže Vilman:
Regulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo
110 kV/20 kV ‐ TR 2
4‐07
3‐14
4‐08
Gregor Omahen, Igor Volf:
Celovita analiza net‐metering sheme
3‐15
Gregor Vudler, Boris Unuk, Jure Sep, Boštjan Zamuda,
Dušan Kaiser:
Nastavitev n‐ stopnje odcepa transformatorja SN/NN v
TP ob prisotnosti razpršenih virov v omrežju
4‐09
Gregor Omahen, Igor Volf:
Modeli samooskrbe na slovenskem trgu z električno energijo
4‐10
Samo Gašperič, Rok Brinovec:
Odkrivanje nepooblaščenih odjemov z izračunom
napetosti pri končnih odjemalcih
3‐16
12
Miha Flegar, Boštjan Blažič, Urban Rudež:
Vpliv naraščajočega števila sončnih elektrarn na
frekvenco omrežja v otočnem obratovanju
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK 5 – Razvoj distribucijskih sistemov
Predsednik:
Miha Žumer
Tajnik:
Tomaž Mohar
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
5‐05
Marko Vilfan:
Praktične izkušnje pri razvoju ,načrtovanju in izgradnji
distribucijskega kabelskega omrežja, ter razlike v
strukturah med kabelskim in daljnovodnim omrežjem
5‐06
Jurij Jurše, Miran Rošer ml.:
Vpliv razpršenih virov na načrtovanje distribucijskega omrežja
5‐07
Leon Valenčič:
Dolgoročno načrtovanje distribucijskega omrežja in
vključevanje razpršenih virov
5‐08
Miha Grabner, Leon Valenčič:
Regulacija napetosti z odcepi transformatorjev v
distribucijskih omrežjih
5‐09
Marko Kolenc, Igor Papič, Boštjan Blažič:
Določanje najvišjega deleža razpršenih virov v
nizkonapetostnih distribucijskih omrežjih
5‐10
Andrej Mahnič, Miha Bernetič, Jani Čopi, Jurij Janko:
Pokablitev v žledu porušenega DV 20 kV Pivka‐Postojna
5‐11
Miha Žumer:
Izvedba meddržavne SN povezave 20 kV omrežja Elektro
Gorenjske (SLO) in Kärnten Netz (A) na Jezerskem vrhu
za potrebe havarij in vzdrževanja
5‐12
Sreten Davidov, Miloš Pantoš:
Metoda za ocenjevanje in vrednotenje naložb v
elektroenergetsko omrežje
Prednostne teme:
PT 1: Prognoza porabe in proizvodnje.
•
•
•
•
•
Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze.
Razvoj metodologij za prognozo porabe na določenem območju.
Vpliv električnih vozil na porabo.
Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo.
Prognoza proizvodnje iz obnovljivih virov.
PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize.
•
•
•
•
•
•
•
Tehnične zahteve proti ekonomičnosti.
Zanesljivost obratovanja in zadostnost sistema.
Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja.
Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize.
Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov.
Napoved ocene kakovosti električne energije.
Zanesljivostne ocene pametnih omrežij.
PT 3: Sheme omrežja in kriteriji projektiranja.
• Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek distribuirane
proizvodnje, shranjevanje energije in električna vozila.
• Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij.
• Distribucijski sistemi za vetrna polja.
• Zmanjšanje izgub v omrežju.
• Odvisnost lokalnega okolja.
• Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo.
• Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih, javnih ali
privatnih zgradbah in regulatorna pravila.
PT 4: Načrtovanje omrežja.
• Kriteriji načrtovanja omrežja z razpršenimi viri.
• Kriteriji načrtovanja za območja z nizko porabo in upoštevanje
kvalitete napajanja.
• Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje tveganj ob
izjemnih dogodkih.
• Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih tehnologij.
• Tehnike načrtovanja pri pametnih omrežjih.
• Izboljšanje učinkovitosti distribucijskega omrežja.
• Optimalna integracija razpršenih virov.
• Integracija hitrih polnilnic električnih vozil v omrežje.
• Načrtovanje hranilnikov energije in kompenzatorjev.
PT 5: Strategije investiranja
•
•
•
•
•
Stroškovno optimalni investicijski načrti.
Načrtovanje financiranja in denarni tok investicij.
Staranje omrežja.
Analiza tveganj in upravljanje s premoženjem.
Ne‐omrežne rešitve za sistemske storitve.
Referati:
5‐01
5‐02
5‐03
5‐04
Štefan Kunstelj, Miloš Pantoš:
Kratkoročno verjetnostno napovedovanje porabe
električne energije
Zvonko Bregar, Tomaž Mohar, Miha Grabner:
Novi modul LBM za optimizacijo strukture omrežja v
p. p. Gredos
Miha Noč:
Meritve v elektroenergetskem omrežju ‐ osnova za
načrtovanje omrežja
Gregor Skrt:
Izdelava geografskega informacijskega orodja za prostorsko
ovrednotenje in analitiko geografsko‐atmosferskih
vplivov na element elektroenergetskega sistema
ŠK 6 – Trženje in vplivi regulacije na distribucijska omrežja
Predsednik:
Matjaž Osvald
Tajnik:
Radko Carli
Strokovni poročevalec: bo določen kasneje
Prednostne teme:
PT 1: Regulacija in razvoj trga.
• Problematika obstoječega akta o določitvi omrežnine in
predlogi za izboljšave.
• Regulacija in rešitve za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti oskrbe.
• Pričakovanja regulatorja in uporabnikov od distribucijskega operaterja.
• Vpliv novih tržnih modelov na distribucijskega operaterja.
PT 2: Merjenje in lastništvo podatkov.
• Lastništvo, uporaba in dostop do merilnih podatkov.
• Standardizacija izmenjave merilnih podatkov.
PT 3: Aktivna vloga uporabnikov.
• S katerimi storitvami in orodji pripraviti odjemalce k aktivni vlogi.
• Pomanjkljivosti tarifnega sistema.
PT 4: Izzivi za distribucijskega operaterja.
• Poslovna tveganja zaradi staranja infrastrukture.
• Učinkovitost distribucije električne energije in ključni kazalniki.
• Razvoj novih sistemskih storitev distribucijskega operaterja.
Referati:
6‐01
Bojan Kuzmič, Tina Štok:
Učinki regulatorja pri izvajanju dejavnosti
distribucijskega operaterja
NASVET: Za pisanje referatov uporabljajte predloženi vzorec na spletni
strani www.cigre‐cired.si. Številka vašega referata je objavljena v tej številki
Sporočil in tudi na spletu. Številke referata ni več možno spreminjati.
Kompletni referat oddajte elektronsko preko spletne strani – kliknite
na ikono »Nalaganje dokumentov referata«.
13
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
POMEMBNO: REFERATI SE ODDAJAJO PREKO SPLETNE STRANI
Rok za oddajo kompletnih referatov v skladu s predpisanimi pravili je do 15. aprila 2015. Po tem času bo zaprta spletna
stran, kjer se oddajajo referati. Zato vse avtorje naprošamo, da oddajo svoje referate čim prej. Predviden začetek
oddajanja kompletnih referatov: 28. februar 2015.
Pri pravočasno oddanih referatih bo možen popravek referatov, ki ne bodo ustrezali predpisanim pravilom. Največ
napak in vračanja referatov je bilo do sedaj narejenih z neupoštevanjem pravila prve strani. PRVA STRAN REFERATA JE
REZERVIRANA ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI NASLOV REFERATA, IMENA AVTORJEV IN KRATKE VSEBINE V SLOVENSKEM
IN ANGLEŠKEM JEZIKU. Prva stran referata bo objavljena v tiskani verziji »Zbornik povzetkov«.
TEKST REFERATA SE ZAČNE NA DRUGI STRANI IN MORA BITI NAPISAN V ENEM STOLPCU IN NE V DVEH.
Vsi referati bodo v maju 2015 dosegljivi preko spletne strani na geslo, ki ga bodo dobili le tisti s plačanimi kotizacijami. Vstop na
stran z referati bo mogoč preko imena (elektronski naslov ) in gesla. Strokovna poročila poročevalcev po študijskih komitejih bodo
objavljena na spletni strani z dostopom za vse. Glede na to, da bo v kongresnem centru brezplačni wi‐fi, bo omogočen pregled
referatov in strokovnih poročil na konferenci v vsakem trenutku preko prenosnikov, tablic ali mobilnih telefonov.
Po konferenci bo objavljen poseben DVD z vsemi referati, predstavitvami in ostalimi dogodki na 12. konferenci v Portorožu.
PONUDBE ZA NAMESTITEV V HOTELIH SV. BERNARDINA
Udeležencem konference podjetje Hoteli Bernardin
ponuja namestitve v več kategorij hotelov (iz ponudbe):
–
Grand Hotel Bernardin ***** (241 sob)
Grand Hotel Bernardin Portorož (5 zvezdic) razpolaga z 241
sodobno opremljenimi sobami z balkonom in pogledom
na morje.
–
Hotel Histrion **** (276 sob)
Hotel Histrion se nahaja v neposredni bližini Kongresnega
centra Bernardin, ob sprehajalni poti med Piranom in
Portorožem. Sobe so z razgledom na enega najlepših
delov slovenske obale.
–
Hotel Vile Park *** (216 sob)
Je del hotelskega naselja St. Bernardin med Piranom in
Portorožem. Povezuje 5 vil z 216 sobami – Vila Galeb,
Vila Galeja, Vila Orada in Vila Nimfa.
V času konference veljajo posebne cene za udeležence 12. konference:
Vse cene vsebujejo DDV.
GRAND HOTEL
BERNARDIN 5*
HOTEL
HISTRION 4*
HOTEL
VILE PARK 3*
ENOPOSTELJNA SOBA
140 €
100 €
80 €
DVOPOSTELJNA SOBA
160 €
120 €
100 €
Cene po sobi na dan za NOČITEV Z ZAJTRKOM
Cena namestitve vključuje:
– bogat samopostrežni zajtrk
– uporabo hotelskega bazena in fitnesa (za goste Grand
Hotel Bernardin)
– prost vstop v Laguno morski park, prost vstop na plažo,
uporaba ležalnika in sončnika (1 na sobo)
– brezžični dostop do interneta, parkirišče.
Doplačila: turistična taksa: 1,01 EUR po osebi na dan
14
Za udeležence naše konference je rezerviranih okrog 300 sob.
Udeleženci konference naj pri rezervaciji navedejo ime konfe‐
rence (CIGRÉ‐CIRED) in Booking služba bo potrdila dogovorjeno
ceno iz ponudbe.
Udeleženci lahko rezervacijo naredijo na naslednjih kontaktih:
Tel: +386 5 690 7000 ali po
e‐pošti: booking@bernardingroup.si
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
PRIJAVNICA
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Portorož, 25. maj – 27. maj 2015
PODATKI UDELEŽENCA:
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Davčna številka:
Telefon:
CENA KOTIZACIJE:
E‐naslov:
brez DDV
z DDV
Člani združenja CIGRÉ – CIRED
220 EUR
268,40 EUR
Ostali posamezniki
250 EUR
305 EUR
Kotizacija vključuje konferenčne materiale (torba z zbornikom povzetkov referatov, programska knjižica, sponzorske
informacije in priloge pokroviteljev, vstop v konferenčne dvorane, pozdravni koktajl, vabilo na svečano večerjo in
pokonferenčni DVD z vsemi predstavitvami, popravljenimi referati, študentskimi referati in Omizjem. DVD bo dostavljen
30 dni po zaključeni konferenci samo tistim, ki bodo imeli plačane kotizacije.
PLAČILO KOTIZACIJE:
Bančno nakazilo
Transakcijski račun: 02010‐0015857817 NLB, Trg revolucije 2, SI‐1000 Ljubljana,
davčna številka: SI 83061991.
Namen nakazila: »Za 12. konferenco 2015«
Podpis:
Prijavnico pošljite po faksu 05 997 2842 ali e‐pošti: info@cigre‐cired.si .
Na osnovi prijave bo izstavljen račun.
Izdaja konferenčnih gradiv bo možna samo na osnovi plačanih kotizacij.
Prijavnica v elektronski verziji je dostopna tudi na spletni strani www.cigre‐cired.si.
Vse dodatne informacije so na voljo po tel. 05 997 2842 (IP telefon).
15
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
SPONZORJI KONFERENCE IN RAZSTAVNI PROSTORI
Objavljamo zadnje vabilo sponzorjem za sodelovanje na 12. konferenci slovenskih elektroenergetikov v organizaciji
CIGRÉ in CIRED v Portorožu 2015.
Za letošnjo elektroenergetsko konferenco CIGRÉ in CIRED pričakujemo rekordno udeležbo razstavljavcev. Prostori, namenjeni
razstavljavcem, se nahajajo v vhodni avli in so povezani z vsemi štirimi dvoranami, kjer se bodo odvijale predstavitve referatov
in panelne razprave.
POGLED NA RAZSTAVNE PROSTORE
Organizacijski odbor ponuja sodelovanje
vsem potencialnim sponzorjem več možnih
oblik sponzoriranja prireditve. Konferenca
ponuja izjemne priložnosti za sodelovanje
v slovenskem elektroenergetskem prostoru.
Standardne možnosti sponzoriranja so:
–
Zlati sponzor (5000 EUR)
–
Srebrni sponzor (4000 EUR)
–
Smart sponzor (3000 EUR)
–
Sponzor razstavljavec (2200 EUR)
–
Sponzor predstavljalec (1100 EUR)
–
Sponzor oglaševalec (500 EUR)
Zneski ne vsebujejo DDV‐ja in se posebej
zaračunava!
Na razpolago je 23 razstavnih prostorov in
več prostorov za postavitev razstavnih panojev (pingvinov).
Za zlate razstavljalce bo na razpolago termin za predstavitev
izdelkov, storitev, seminarja ali posebne izvedbe sponzoriranja.
Za zlate sponzorje je lahko največ šest kandidatov. Nekatera pod‐
jetja so že od samega začetka stalni spremljevalci naših razstav.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
Koordinator za sponzoriranje konference: ALEŠ PERŠIN,
mobilna številka: 041 761 162
ter e‐mail: ales.persin@gmail.com
Vse ostale informacije lahko najdete na spletni strani
www.cigre‐cired.si, ter e‐mailu info@cigre‐cired.si.
16
NAČRT KONFERENČNIH DVORAN IN RAZSTAVNIH PROSTOROV
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
PREDLAGAJTE KANDIDATE ZA PRIZNANJA 2015
V Sporočilih št. 33 so bili predstavljeni Kriteriji za podelitev
listin iz Pravilnika o priznanjih Združenja CIGRÉ‐CIRED ter
dosedanji nagrajenci po letu 2000. Tudi letos bodo podeljena
priznanja slovenskim strokovnjakom, ki so s svojim delom
prispevali k uspešnosti slovenskega in svetovnega elektro‐
gospodarstva. Ob slovesnem odprtju 12. konference bodo
podeljena priznanja:
1. Priznanje za življenjsko delo je najvišje priznanje naše
stroke nekemu članu za njegovo minulo delo v slovenskem
elektrogospodarstvu.
2. Plaketa CIGRÉ je priznanje za izjemno delo v stroki,
mednarodnem CIGRÉ ali našem nacionalnem združenju
CIGRÉ ali CIRED.
3. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem
elektrogospodarstvu je priznanje za naše člane, ki so že
upokojeni in se ne sme spregledati njihov prispevek v
razvoju slovenskega elektrogospodarstva.
4. Pohvala za uspešno izveden projekt ali izjemen
mednarodni referat ali delo v Slovenskem združenju
CIGRÉ‐CIRED (posameznik lahko dobi večkrat).
5. Pohvala za novinarja na področju poročanja o slovenski
energetski problematiki.
Komisija v sestavi prof. dr. Jože Voršič, predsednik in člani
prof. dr. Franc Jakl, mag. Vekoslav Korošec, dr. Stane Vižintin
in dr. Dejan Paravan, bo vse predloge tehtno analizirala in
določila nagrajence za leto 2015.
Predlog za dodelitev priznanj mora vsebovati kratko obraz‐
ložitev, zakaj predlagate določeno osebo za priznanje.
Kdo predlaga priznanja?
Predlagatelji priznanj so lahko samo člani strokovnega
Združenja CIGRÉ‐CIRED, kolektivni in individualni člani.
Kolektivnih članov je bilo v letu 2014 skupaj 39.
Individualnih članov (redni, zaslužni in častni člani ter člani‐
študenti) je bilo v letu 2014 skupaj 257.
Rok za oddajo predlogov je do 31. marca 2015. Nagrajenec
je lahko kdorkoli, ki izpolnjuje kriterije po Pravilniku, in NI
POGOJ ČLANSTVO v Združenju elektroenergetikov. Če bo
predlagana oseba izbrana, se pričakuje od predlagatelja, da
sodeluje pri oblikovanju utemeljitve, ki bo sporočena jav‐
nosti na slovesnem odprtju konference.
PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠI REFERAT 2013 V LAŠKEM
SEKCIJA CIGRÉ
ŠK A1 ‐ Rotacijski stroji in problematika elektrarn
ŠK B3 – Razdelilne transformatorske postaje
Komisija v sestavi: Vojislav Vujanovič, Andrej Kovač, mag. Ladislav
Tomšič, je izbrala najboljši referat na zasedanju ŠK A1: referat
avtorjev Aleš Kirbiš, Rudi Polner: A1‐8 Prenova HE Zlatoličje.
ŠK A2 – Transformatorji
Izbrana je bila komisija v sestavi mag. Marko Testen, mag. Rado Fer‐
lič in Miha Žumer, ki je izbrala najodmevnejši referat: Damjan Seme,
Viktor Lovrenčič, Janez Podjaveršek, Simon Štrigl z naslovom:
Čiščenje srednje‐napetostnih kabelskih prostorov in kablov po
poplavah.
Največ glasov je prejel referat A2‐01 z naslovom Razvoj in izdelava 400
kV transformatorja avtorjev Boruta Prašnikarja in Andreja Jurmana.
ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska elektronika
ŠK A3 ‐ Visokonapetostna oprema
Za najboljši članek ŠK A3 na konferenci 2013 je bil izbran A3‐03 M.
Bečan, B. Vertačnik, I. Kobal: Optimiranje tehničnih parametrov
elektro opreme daljnovoda DV 2 x 400 kV Beričevo – Krško.
ŠK B1 – Energetski kabli
Komisija v sestavi Iztok Bartol in Matjaž Keršnik je izbrala najodmev‐
nejši referat na zasedanju ŠK B1: Izkušnje pri spajanju 110 kV oljnega
in XLPE kabla v TE‐TO Ljubljana, avtorji S. Menart, B. Žibert, M. Drolc.
ŠK B2 – Nadzemni vodi
Komisija v sestavi Miha Bečan, Bogdan Ravnikar in Borut Vertač‐
nik je izbrala kot najodmevnejši referat z naslovom: Primerjava
rezultatov meritev in izračunov temperatur vodnika, pridobljenih
iz različnih merilnih sistemov, nameščenih na istem daljnovodu,
katerega so izdelali avtorji Gašper Lakota, Jan Kostevc, Boštjan Barl,
Miran Marinšek, Janko Kosmač.
Komisija v sestavi mag. Urban Peterlin (IBE), Drago Škamperle (ELES
Divača) in Aljoša Deželak (ELES) je za najodmevnejši referat izbrala
ref. B4‐08: Vpliv enosmernih tokov HVDC povezav na okoliško
infrastrukturo avtorjev Dušana Huča in Rafaela Mihaliča.
ŠK C1 – Razvoj in ekonomika sistemov
Po zasedanju študijskega komiteja je komisija v sestavi: dr. Andrej
Gubina, mag. Saša Jamšek in Andrej Bučar izbrala najodmevnejši
referat zasedanja ŠK C1 in sicer C1‐12: Poenotenje izrazoslovja na
področju vzdrževanja na ELES‐u naslednjih avtorjev: mag. D. Bokal,
R. Ferlič, R. Maruša, L. Belak, D. Malek, P. Ogrizek.
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov
Komisija strokovnih poročevalcev v sestavi dr. Janko Kosmač, Zoran
Marčenko in dr. Pavel Omahen je za najbolj odmeven predstavljeni
referat v ŠK C2 izbrala referat z naslovom: Vpliv proizvodnje
električne energije iz obnovljivih virov energije na vodenje elek‐
troenergetskega sistema avtorjev Darka Kramarja in Franca Kropca.
17
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK C3 – Okoljska problematika
Kot najodmevnejši referat je bil izbran referat C3‐10 M.
Ivančič, D. Kovačič, N. Miklavčič, R. Vončina: Ocenjevanje
dodatne obremenitve zunanjega zraka energetskih objektov.
ŠK C4 – Tehniške značilnosti sistemov
Za najodmevnejši referat je bil izbran referat C4‐08: Analiza
prehodnih pojavov v elektroenergetskem sistemu s pro‐
gramskim paketom NEPLAN avtorjev Damijan Kopše,
Urban Rudež, Rafael Mihalič, Mitja Pšaker, Uroš Salobir.
SEZNAM REFERATOV ZA
ŠTUDENTSKO TEKMOVANJE 2015
Tekmovanje študentov elektroenergetike slovenskih univerz bo
potekalo v torek, 26. maja 2015, v dvorani 4 z začetkom ob 10. uri.
V spodnji tabeli je seznam prejetih predlogov referatov.
Avtor‐študent
Univerza/ Naslov predloženega referata
letnik
ŠK C5 – Elektroenergetski trg in regulativa
Bučinel,
1. Mitja
Mitja Breznik
UL –FE
2 EE 2 Bol.
Optimizacija asinhronskega
motorja z masivnim rotorjem
Komisija v sestavi: dr. Dejan Paravan in Borut Rajer, je
izbrala najodmevnejši referat na zasedanju ŠK C5, referat
avtorja A. Šavli: Namen bilančnega obračuna in njegov
vpliv na trg z električno energijo.
2. Gašper Hodnik
UL‐FE
2 EE 2 Bol.
Izračun porazdelitve električne
poljske jakosti in potenciala v
trifaznem kablu
3. Mitja Antončič
UL ‐ FE
5 EE
Alternative klasičnim
daljnovodom
4. Jani Frank
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Analiza vpliva žledu na vodnike in
principi za preprečitev materialne
škode
ŠK D2 – IT in telekomunikacije v
elektroenergetiki
Izbor najboljšega referata v okviru ŠK D2 je bil izveden na
podlagi glasovanja znotraj seje študijskega komiteja. Kot
najboljši referat D2‐06: Mešana IKT omrežja za potrebe
aktivnih omrežij Elektro Gorenjske, avtorjev Tomaža
Mavca, Aleša Blaznika, Aleša Sirnika in Draga Novaka.
Mirza Sarajlić,
Rok Visenjak
UM‐FERI
Podporni izolator s kapacitivnim
2 ME 2 Bol. delilnikom napetosti za 20 kV
3 ITK 2 Bol.
6. Damijan Zupančič
UL‐FE
Sekundarna regulacija frekvence
2 MEH 2 Bol. na nivoju gospodinjstev
7. Luka Nagode
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Problematika umeščanja
daljnovodov v prostor
8. Matej Galič
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Uporaba SN/NN regulacijskih
transformatorjev
5. Tadej Kesak,
SEKCIJA CIRED
ŠK 1 – Omrežne komponente
Z največ glasovi udeležencev je bil ocenjen kot najboljši
referat: Uporaba orodja DMS za lociranje kratkih stikov
v distribucijskem omrežju avtorjev T. Farčnik, M. Rošer,
D. Hrastnik, M. Rezar.
ŠK 3 – Obratovanje, vodenje in zaščita
distribucijskih omrežij
Dimitrovska UL ‐ FE
9. Teodora
in Rene Filipič
5 EE
Vpliv vezave transformatorja na
tokove ob kratkem stik
10. Nina Carli
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Posledice ujme na območju
Elektra Primorska
Na konferenci je bila izbrana komisija v sestavi: Alojz Primon,
Boris Sterle in Martin Drgan, ki je izbrala najodmevnejši
referat na zasedanju v ŠK 3. To je referat Detekcija okvare
ozemljitvenega upora, avtorjev: dr. Zvonko Toroš, Peter
Kastelic, Tomaž Kastelic in Silvano Maljavac.
11. Martin Teraž
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Nevarnost žledu na prenosnem
omrežju
12. Luka Cvajnar
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Otočno obratovanje dela
elektroenergetskega omrežja z
eno hidroelektrarno
ŠK 4 – Razpršeni viri in upravljanje z
električno energijo
13. Jernej Zupančič
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Izkoriščanje lesne biomase po
obsežnem žledolomu
14. Peter Rotovnik
EM‐FERI
absolvent
Optimizacija prenosa energije ob
upoštevanju kožnega in sosedstve‐
nega pojava pri podzemnih
vodnikih in kablih, modeliranih v
3D z uporabo MKE
15. Nejc Štokelj
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Soproizvodnja toplotne in
električne energije
16. Simon Nosan
UL ‐ FE
2 EE 2 Bol.
Izgube v omrežju
Komisija v sestavi mag. Boris Kupec, mag. Leon Valenčič
in Bojan Kavčič, je kot najboljši referat študijske skupine
CIRED ŠK 4 izbrala referat: Primerjava konceptov regu‐
lacije jalove moči razpršenih virov v nizkonapetostnem
omrežju, avtorja: mag. Dejan Matvoz, dr. Miloš Maksič.
ŠK 5 – Razvoj distribucijskih sistemov
Največ glasov je z anketo med prisotnimi prejel referat
ŠK 5‐08, avtorjev: Tomaž Mohar in Miloš Maksič: Predlog
koncepta TP s TR z dvema sekundarnima napetostma v
NNO z RV.
ŠK 6 – Trženje in vplivi regulacije na
distribucijska omrežja
Največ glasov je z anketo med prisotnimi prejel referat
avtorjev Tomaž Mohar, Leon Valenčič, David Batič: Analiza
vplivnih dejavnikov na neprekinjenost napajanja za
elektrodistribucijo v Sloveniji.
18
Referate je potrebno oddati do 30. aprila 2015 na vzorcu za pisanje
referatov, ki je objavljen na spletni strani www.cigre‐cired.si pod
rubriko 12. konferenca. Prva stran je rezervirana za naslove referata,
imena avtorjev in kratek povzetek. Zgornji del strani v slovenščini
in spodnji del v angleščini.
Referate in predstavitve referatov bomo objavili na pokonferen‐
čnem DVD.
Študentska sekcija Cigré
PRVI PREDSEDNIK
ŠTUDENTSKE SEKCIJE CIGRÉ –
MITJA ANTONČIČ
Nina Peršin
V prejšnji številki Sporočil smo poročali o ustanovitvi sloven‐
ske študentske sekcije CIGRÉ, ki po novih pravilih pariške
CIGRÉ ponuja več bonitet za študente, med ostalim tudi elek‐
tronski dostop do vseh publikacij CIGRÉ brezplačno. V sekciji
je včlanjenih 27 študentov iz ljubljanske in mariborske uni‐
verze. Na prvi seji, ki je bila 15. oktobra 2014, so študenti izbrali
za svojega predsednika sekcije MITJO ANTONČIČA – študenta
Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V nadaljeva‐
nju smo zastavili nekaj vprašanj prvemu predsedniku sekcije.
Z letošnjim letom CIGRÉ Pariz uvaja dostop vsem študen‐
tom elektrotehnike z veljavnim študentskim statusom do
vseh publikacij na spletni strani www.e‐cigre.org. Kaj to
pomeni za vas kot študente?
M. Antončič: Menim, da je to za nas študente elektroener‐
getike velik plus, ker imamo na ta način dostop do strokovnih
člankov, kar nam predstavlja tudi gradivo za razne semi‐
narje, projekte in podobno. Do sedaj smo podatke in infor‐
macije črpali iz IEEE baze (to je modeliranje na splošno vsega),
vendar ni toliko člankov kot tukaj v bazi CIGRÉ Pariz, kjer
lahko najdeš vrsto zanimivih prispevkov in študij z vseh podro‐
čij električne energije, kar študentje pravzaprav potrebujemo.
Kaj je za vas pri študiju elektroenergetike najpomembnejše,
kam usmerjate svoj fokus zanimanja in ali se udeležujete
kakšnih strokovnih seminarjev in delavnic, ki bi vam koristile
pri študiju?
M. Antončič: Predavanja ter sam študijski proces na fakul‐
teti nam predstavljajo osnovo, je pa zelo pomembna tudi
sama praksa. Tako da če se tukaj navežem na CIGRÉ – za
študente je dobrodošlo da se lahko udeležujemo vaših konfe‐
renc, kjer imamo dejansko vpogled v realne probleme in ne
le gole enačbe. Študij se ti na ta način bolj približa, postane
zanimivejši, poleg tega pa prejmeš dodatno motivacijo za
učenje tudi v prihodnosti.
Kje so po vašem mnenju negativne in pozitivne lastnosti,
kar se tiče energetike oz. elektro‐gospodarstva v Sloveniji.
Ali bi lahko na katerem področju kaj izboljšali oz. bi se morali
zgledovati po kateri drugi državi?
M. Antončič: Več bi se moralo upoštevati mnenja strokov‐
njakov, ne pa politike. Vpeljevati koncepte in zakone po dik‐
tatu Evrope se na koncu izkaže, da ni najboljša rešitev,
tako kot se je npr. izkazalo za OVE in podobno. Sofinanci‐
Predsednik slovenske študentske sekcije CIGRÉ, Mitja Antončič
(Foto: Nina Peršin)
ramo tujo tehnologijo, mi pa od teh subvencij obdržimo le
drobiž. Strategije in načrti za naprej bi morali temeljiti na
znanju strokovnjakov in ne toliko na odločitvah, ki se spre‐
jemajo v našem hramu demokracije.
Z oktobrom 2014 ste postali predsednik slovenske štu‐
dentske sekcije CIGRÉ. Kakšna so vaša pričakovanja, na
katerih področjih si želite sodelovanja?
M. Antončič: Zelo dobro je že to, da imamo dostop do stro‐
kovnih člankov. Všeč mi je tudi, da se študenti lahko ude‐
ležujemo CIGRÉ konferenc, seminarjev, delavnic itd.
Približuje se 12. konference slovenskih elektroenergetikov
CIGRÉ‐CIRED, ki bo potekala v Portorožu, v kongresnem
centru Bernardin. Študentje lahko sodelujete v okviru štu‐
dentskega tekmovanja z oddajo svojih prispevkov. Ali ste
tudi vi pripravili kakšen članek, o kateri temi pišete in zakaj
se vam to zdi pomembno za obravnavo?
M. Antončič: Pripravil bom članek, ki bo obravnaval alter‐
nativne rešitve klasičnim daljnovodom, za kar sem se odlo‐
čil zaradi lanskega žledoloma. Na podlagi člankov, ki so se
v tistem obdobju pisali, in člankov iz vaše zbirke sem sesta‐
vil povzetek, kaj je alternativa klasičnim vodnikom na ste‐
brih in kako bi lahko upravičili nekoliko dražjo investicijo.
Zakaj ste se odločili za študij elektroenergetike na FE, Uni‐
verze v Ljubljani, in kakšni so vaši načrti za prihodnost?
M. Antončič: Že proti koncu srednje šole me je veselila
elektrotehnika. Med študijem sem se nekako odločil, da je
elektroenergetika tisto področje, ki me najbolj veseli, in ni
mi žal, da sem se tako odločil. Na naši fakulteti prejmeš širok
spekter temeljnih znanj iz področij celotnega naravoslovja
pa tudi nekaj družboslovja.
Kar pa se tiče mojih načrtov za prihodnost – za začetek se
vidim, če bodo možnosti ‐ v Sloveniji. Nimam pa težav z delom
v tujini – živimo v Evropi, evropski trg je velik, meje so odprte.
Nove izkušnje nas obogatijo. Znanje, ki ga pridobimo na
fakulteti, velja povsod. Cel svet je naš oder.
19
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
ZAKLJUČKI S SEJ ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV
45. KONFERENCE CIGRÉ V PARIZU 2014
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prejšnjih Sporočilih št. 33 niso bila objavljena vsa poročila
študijskih komitejev CIGRÉ iz Pariza 2014, zato v tej številki
Sporočil objavljamo še dve poročili in sicer B4 in D2.
Na seji ŠK B4 so bile obravnavane naslednje prednostne teme:
PS 1 ‐ HVDC systems, equipment and applications
a) Technology development including HVDC grids
b) Connection of renewable resources
c) Project planning, environmental and regulatory issues
d) Project implementation and service experience
PS 2 ‐ FACTS equipment and applications
ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
Poročilo pripravil: Krešimir Bakič (ELES)
Študijskemu komiteju predseduje Bjarne Andersen iz Zdru‐
ženega Kraljestva. Posebna poročevalca za 3 prednostne teme
sta bila Norman MacLeod iz Združenega Kraljestva in Thomas
Magg iz Južne Afrike.
Na plenarni seji študijskega komiteja B4 je bilo med 250 in
300 strokovnjakov. Skupaj je bilo sprejetih 28 referatov, na
katere se je prijavilo skupaj 65 pisnih razpravljavcev iz 14
držav, ter 56 spontanih razprav (skupaj 121 razprav na vse
tri izbrane prednostne teme).
Veliki odziv na izbrane prednostne teme pove, da je proble‐
matika enosmernih prenosov in energetska elektronika
čedalje bolj aktualna v sodobnih elektroenergetskih sistemih.
HVDC (enosmerni visoko napetostni sistemi) se hitro razvi‐
jajo v treh smereh:
• ena smer je razvoj od 800 kV tja proti 1100 kV s pomočjo
linijskih komutacijskih konverterjev (LCC), z možnostjo
prenosa električne energije okrog 10.000 MW po enoj‐
nem bipolu;
• druga je nadaljevanje razvoja napetostnih konverterjev
(VSC) z nazivnimi močmi do 1000 MW in
• tretja smer je razvoj koncepta enosmernega omrežja
(DC grid).
Na začetku je kitajski Nacionalni komite CIGRÉ želel kratko
predstavitev najnovejših dosežkov kitajske HVDC tehnologije
ter zadnje aktivnosti na projektih na tem področju na Kitaj‐
skem. Poročali so o multiterminalnem HVDC omrežju in upo‐
rabi hibridne analogno/digitalne simulacije za testiranje nove
opreme ter o novih konceptih za vodenje in zaščito. Kar se tiče
področja AC energetske elektronike, so poročali o statičnih
VAR kompenzatorjih kot sprejemljivih alternativah tehnolo‐
giji VSC na osnovi STATCOM sistemov. Katera tehnologija
naj bi bila izbrana, pa sloni na upoštevanju tehničnih karak‐
teristik in stroških v življenjski dobi analizirane tehnologije.
Razvoj DC odklopnikov se nadaljuje s poročili proizvajalcev
o napredku pri testiranjih hibridnih odklopnikov in odklop‐
nikov na osnovi energetske elektronike. Predmet razprave
je bil tudi razvoj Bi‐mode Insulated Gate Transistor (BIGT),
z možnostjo uporabe pri DC odklopnikih.
20
a) Renewable resources integration
b) Increased network performance
c) Project planning, environmental and regulatory issues
d) Project implementation and service experience
PS 3 ‐ Power electronic equipment developments
a) Converters for renewable generation and energy storage
b) DC circuit breakers, DC load flow controllers and fault
current limiting devices
c) New semi‐conductor devices and converter topologies
Pri temi PS1 je bilo sprejetih 17 referatov, in sicer po skupinah
a (5 ref.), b (2 ref.), c (4 ref.) in d (6 ref.).
Na 13 vprašanj posebnega poročevalca je bilo 39 pisnih pri‐
spevkov. Na koncu je bilo še 30 spontanih razprav iz občinstva.
Pri temi PS2 je bilo sprejetih 7 referatov, od katerih je avtor
B4‐205 povlekel svoj referat iz obravnave. Največ referatov
je bilo za podtemo b (increased network performances). Na
7 vprašanj posebnega poročevalca je bilo 18 pisnih prispev‐
kov. Na koncu je bilo še 15 spontanih razprav iz občinstva.
Pri temi PS3 je bilo sprejetih 5 referatov, od tega največ pri
podtemi o DC odklopnikih. Na koncu razprave je bilo še 11
spontanih razprav, večinoma na temo DC odklopnikov.
ŠK D2 – Informacijsko komunikacijske
tehnologije
Poročilo pripravil: Aleš Peršin (ELES)
Študijskemu komiteju sta predsedovala Lars Nordström
(PS1 in 2) iz Švedske in Hermann Spiess (PS3) iz Švice, ki sta
bila tudi posebna poročevalca.
Na plenarnih sejah ŠK D2 je bilo med 90 do 100 udeležen‐
cev. Skupno je bilo za vse tri prednostne teme poslano 23
referatov in 34 pisnih razprav.
Ključne teme so zadevale uvajanje distribuiranih energet‐
skih virov (DER) in potrebne komunikacijskih rešitev za
pametna omrežja, s poudarkom na zanesljivosti delovanja
in varnosti rešitev. Razprava je potekala o uvajanju storitev
v oblaku, kibernetski varnosti in upravljanju komunikacij‐
skih omrežij. Posebno pozornost so posvetili migraciji tele‐
komunikacijskih omrežij iz TDM (SDH) v paketna omrežja na
osnovi IP tehnologij (različne variante MPLS tehnologij).
46. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Ključne ugotovitve so bile, da je potrebno nove tehnologije
zaradi zanesljivosti in varnosti obratovanje elektroener‐
getskih sistemov uvajati postopno (posebno na področju
zaščite). Pri povezovanju sistemov SCADA in EMS ter komu‐
nikacijskih nadzornih sistemov (NMS) je potreben pravi
pristop, da se ohranja ob primerni povezljivosti tudi pri‐
merna varnost komunikacij.
Pred začetkom razprave na ŠK D2 so bili udeleženci infor‐
mirani o protimonopolni zakonodaji. Predsednik ŠK D2 je v
uvodu poudaril vlogo IKT tehnologij za elektroenergetska
podjetja in predstavil akcijski načrt ter strateške usmeritve
Cigré delovnih skupin v ŠK D2, s poudarkom na izdelanih
publikacijah v letih od 2013 do 2014. Nakazal je tudi glavne
usmeritve bodočega dela ŠK D2.
Nagrada Cigré tehničnega komiteja za leto 2014 je pri‐
padla gospodu Jens ‐Tobias Zerbstu iz Švedske za njegov
izjemen prispevek k tehničnemu delu SC D2.
Tri prednostne teme za sejo so bile:
PS1 ‐ Informacijske in telekomunikacijske
tehnologije za povezovanje distribuiranih
energetskih virov (DER) in sicer:
• Ukrepi za nadzor, spremljanje, varnost in zaščito.
• Uporaba obstoječih standardov, interoperabilnost in ki‐
bernetska varnost
• Pogoji delovanja, EMF, montaža in problemi vzdrževanja
PS2 ‐ Doseganje operativne IT zanesljivosti v
razvijajočem okolju:
• Uporaba virtualizacije za napajalne sisteme in okrevanja
po nesrečah
• Razpoložljivost in varnost storitev v oblaku
• Vpliv operativnih sistemov na upravljanje IT, prakse in
izkušnje
PS3 ‐ Trendi pri upravljanju komunikacijskih
omrežij Utility podjetij
• Smartgrid komunikacijska omrežja in upravljanje storitev.
• Razvoj sistemov za podporo obratovanja.
• Varnost komunikacijskih omrežij in sistemov vodenja
Ključne komunikacijske tehnologije prihodnosti bodo: IP
MPLS, storitve v oblaku in uvajanje programsko krmiljenih
omrežij (Software Defined Network ‐ SDN), ki bodo morale
varno in zanesljivo podpirati uvajanje pametnih omrežij.
Prehod iz obstoječih tehnologij na nove bo postopen z
evolucijo in ne revolucijo sprememb in uvajanjem novih
energetskih storitev.
Študijskemu komiteju predseduje Bjarne Andersen iz Zdru‐
ženega kraljestva. Posebna poročevalca za 3 prednostne
teme sta bila Norman MacLeod iz Združenega kraljestva in
Thomas Magg iz Južne Afrike.
RAZPIS ZA REFERATE CIGRÉ
PARIZ 2016
POGOJI
Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme
(CIGRÉ) je objavil vabilo za sinopsise za 46. zasedanje CIGRÉ
v Parizu, ki bo 21. do 26. avgusta 2016 v Palais des congrès
de Paris, ki je največji pariški kongresni center in se nahaja
nasproti vhoda v znameniti Bolonjski gozd. Po standardizi‐
rani metodologiji bo izbranih okrog 400 referatov. Ti se izbi‐
rajo na osnovi predloženih kratkih vsebin (sinopsisa) po kri‐
terijih v naslednjih treh kategorijah:
1. Nacionalna kvota – okrog 240 referatov (maksimalno 60 %
od vseh referatov)
2. Internacionalna kvota – okrog 100 referatov
3. Dodatna (predsednikova) kvota – okrog 60 referatov.
Po metodologiji izvedbe konferenc CIGRÉ avtorji ne predsta‐
vljajo svojih referatov na plenarnih sejah študijskih komitejev,
ampak so lahko povabljeni, da odgovorijo na določena vpra‐
šanja, ki so jim bila postavljena od strokovnega poročevalca
študijskega komiteja. Tudi drugi udeleženci konference lahko
sodelujejo v razpravi in razpravljajo o postavljenih vprašanjih
strokovnega poročevalca. Če je strokovni poročevalec naslo‐
vil vprašanje avtorju referata, potem je potrebno na to vpra‐
šanje odgovoriti. Ne odgovoriti na vprašanje poročevalca ali se
ne udeležiti plenarne seje, za katero ste kandidirali z referati,
predstavlja »slabo luč« za državo, ki je ta referat predložila.
Zato je potrebno odgovorno ravnanje potencialnih avtorjev
referatov. Pred vsakim nastopom na plenarni seji študijskega
komiteja je običaj, da predsednik ŠK in strokovni poročevalec
dan pred plenarno sejo povabijo vse potencialne avtorje pri‐
spevkov na intervju in predstavitev vsebine razprave. Razlog
za to je razporeditev časa v osemurnem časovnem obsegu ple‐
narne seje študijskega komiteja in ugotovitev, ali se potencialni
avtorji prispevkov držijo prednostne teme. V času odvijanja
plenarne seje se razvrsti od 40 do 50 razpravljavcev. Referati
se izbirajo na podlagi sinopsisa, ki mora vsebovati največ 500
besed. Predlogi iz kvot nacionalnih komitejev se običajno
sprejmejo, vendar s pravico Tehničnega komiteja (beri pred‐
sednika določenega mednarodnega ŠK), da zavrne sinopsis ali
končni referat, če je po njegovi presoji nekakovosten. Teh pri‐
merov je bilo v praksi zelo malo. Nacionalni komiteji glede na
število ekvivalentnih članov dobijo pravico do določenega
števila referatov iz nacionalne kvote. Slovenija ima pravico do
treh nacionalnih referatov, ker smo imeli več kot 100 ekvi‐
valentnih članov v letu 2014. Razdelitev pravic nacionalnih
komitejev se izvaja po naslednjem pravilu:
• države, ki imajo Nacionalni komite in pri tem vsaj 80 ekvi‐
valentnih točk, imajo pravico za 1 referat,
• države z 81–99 ekvivalentnih članov, 2 referata,
• države s 100–149 ekvivalentnih članov, 3 referati,
(Slovenija)
21
46. zasedanje CIGRÉ v Parizu
• države s 150–199 ekvivalentnih članov, 5 referatov,
• države 200–299 ekvivalentnih članov, 7 referatov in
• države nad 300 ekvivalentnih članov imajo pravico do
10 referatov.
Kot je bilo zgoraj povedano, se na ta način določi okrog 240
referatov.
Slovenija ima pravico do treh referatov, vendar moramo v
letu 2015 zadržati enako število članstva v pariškem CIGRÉ,
kot smo imeli v letu 2014.
Maksimalno število predloženih referatov posamezne države
ne sme preseči 3 x nacionalno kvoto. To pomeni, da je možno
iz Slovenije predložiti do 9 referatov, od tega naj bi minimalno
3 referate sprejeli, ostali so pa lahko izbrani po drugih merilih
(npr. kakovostni referat, ki odgovarja na prednostno temo).
Kdo lahko predlaga referat?
Eden od avtorjev predloženega referata mora biti član med‐
narodne CIGRÉ oz. njegovo podjetje kolektivni član. Za soav‐
torje ni nujno, da so člani CIGRÉ. Če so soavtorji iz drugih
držav oz. so avtorji predložene‐ga referata iz različnih držav
se bo referat obravnaval v kvoti »mednarodnih referatov«.
Vsak referat mora obravnavati določeno prednostno temo, kar
je potrebno navesti v predlogu referata, kot tudi študijski
komite in podatke avtorjev ter e‐naslov osebe katera bo komu‐
nicirala s predstavnikom pariške CIGRÉ, zadolženim za referate.
Na spletni strani www.cigre.org pod rubriko »Session 2016«
so navedene natančne informacije in vzorci za pisanje sinopsisa.
http://www.cigre.org/Events/Session/Session‐2016 .
PREDNOSTNE TEME ZA PARIZ 2016
SC A1 ‐ Rotating Electrical Machines
PS1 /DEVELOPMENTS OF ROTATING MACHINES
AND EXPERIENCE IN SERVICE
• Design, manufacture, maintenance and performance
improvements in generators and excitation systems and in
starting methods of pump storage units.
• Influence of customer specifications and grid operator
requirements on generator design and performance.
• New developments for improving the performance, design,
cost and flexibility of operation of large generators.
• Efficiency, operation, control and design of motors for power
stations and dispersed generation.
PS2 /ASSET MANAGEMENT OF ROTATING MACHINES
• Refurbishment, replacement, power up‐rating and efficiency
improvement of aged generators and associated project cost
benefit analysis.
• State‐of‐the‐art equipment and experience with Robotic
inspections.
• Improvements in monitoring, diagnosis and prognosis systems.
PS3 /ROTATING MACHINES FOR RENEWABLE AND
DISPERSED GENERATION
• Design, manufacture, generator costs, efficiency, monitoring
and diagnosis.
• Effects of faults and system disturbances on design and
control strategies.
• Evolution and trends in machines for renewable generation.
SC A2 ‐ Transformers
PS1 /ADVANCES IN TRANSFORMER DIAGNOSTIC
AND MONITORING
• Innovative practices for data interpretation and condition
assessment: prognosis, case studies and success stories.
• Diagnostics, monitoring, maintenance and operation
information for strategic management of a transformer fleet.
• Specification, integration, and management of monitoring
systems to ensure effective utilization of data.
22
PS2 /EHV/UHV AND EHVDC/UHVDC
TRANSFORMERS AND THEIR COMPONENTS
• Specification, design, material, manufacturing and testing
requirements and facilities.
• Transportation constraints, installation, commissioning,
reliability, operation and maintenance.
• Shunt reactors.
PS3 /TRANSFORMER WINDINGS
• Design, manufacturing processes, application and performance
of different winding types and material, experience with new
insulation materials.
• Experience and evaluation of winding mechanical (short‐circuit
and load noise), thermal, dielectric and efficiency performance.
• Effects of ageing and maintenance practices on winding performance.
SC A3 ‐ High Voltage Equipment
PS1 /HIGH VOLTAGE EQUIPMENT FOR EMERGING
POWER SYSTEM CONDITIONS
• Requirements for AC equipment, e.g. disconnecting switch,
earthing switch, instrumental transformer.
• Requirements for DC equipment, e.g. DC circuit breaker,
disconnecting switch, earthing switch, surge arrester /varistor.
• Developments in testing and verification.
PS2 /LIFETIME MANAGEMENT OF TRANSMISSION
& DISTRIBUTION EQUIPMENT
•
•
•
•
Impact of maintenance, monitoring, diagnostics.
Influence of environmental and operating conditions.
Optimized maintenance practices.
Mitigation methods for over stresses and overloads.
PS3 /APPLICATION OF INFORMATION
TECHNOLOGY TOOLS FOR DEVELOPMENT &
MANAGEMENT OF HIGH VOLTAGE EQUIPMENT
• Advanced simulations and design tools.
• Integration of intelligence into high voltage equipment.
• Translating data into useful information and action.
46. zasedanje CIGRÉ v Parizu
SC B1 ‐ Insulated Cables
PS1 /FEEDBACK FROM NEWLY INSTALLED OR
UPGRADED CABLE SYSTEMS
• Design, installation, operation and techniques to improve
safety from induced voltages and currents.
• Advances in testing and relevant experience.
• Lessons learnt from permitting, consent and implementation
of mitigation measures.
PS2 /BEST US E OF EXISTING CABLE SYSTEMS
• Condition assessment, diagnostic testing and monitoring of
cable systems and accessories.
• Upgrading methodologies and related experience.
• T rends in maintenance strategies, remaining life assessment
and asset management.
PS3 /INSULATED CABLES IN THE POWER SYSTEM
OF THE FUTURE
• New functionalities, innovative cable designs, accessories and
systems.
• Advances in modelling.
• Environmental challenges for future cable systems.
• Longer lengths and higher voltage levels for AC and DC Cables.
SC B2 ‐ Overhead Lines
PS1 /OVERHEAD LINES FOR HIGH POWER
TRANSFER CAPACITY
• Design for AC and DC Lines including dedicated metallic return.
• Climatic and environmental considerations.
• Influence of operational aspects on reliability and line security.
PS2 /PROJECT MANAGEMENT, CONSTRUCTION
AND MAINTENANCE
• New methods including replacement and refurbishment.
• Experience with contracting and financing models.
• Reliability evaluation of installed components and their change
with time.
PS3 /APPLICATION OF NEW MATERIALS AND
TECHNOLOGIES
• Conductors, insulators, fittings and structures.
• Experience and trends.
• Specification and test requirements for line components.
SC B3 ‐ Substations
PS1 /ADVANCES IN SU BSTATION TECHNOLOGY
• GIS and GIL developments including DC technologies.
• Integrating Non‐Conventional instrument transformers.
• Integrating new materials and new technologies into substations.
PS2 /DEVELOPMENTS AND NEW THINKING IN
SUBSTATION DESIGN
• Integrating IEC 61850 into existing substations.
• Maximising substation availability.
• Modular, pre‐fabricated, fast deployment and off‐shore
substation solutions.
• Adaption of substations to meet emerging power system
requirements.
PS3 /EVOLUTION IN SUBSTATION MA NAGEMENT
• Risk quantification and optimised asset decision making,
substation economics, maintenance management.
• Customer and stakeholder interaction with design and life
cycle management.
• Substation asset performance, residual life, health and
condition metrics.
• Substation auxiliary and ancillary systems.
• Knowledge management, design methodologies and training.
SC B4 – HVDC and Power Electronic Systems
PS1 /HVDC SYSTEMS ANDTHEIR APPLICATIONS
• Planning and implementation of HVDC projects including,
need, justification,
• Design, integration of wind generation, environmental and
economic assessment.
• Application of new technologies in HVDC, HVDC grids / Multi‐
terminal HVDC.
• Refurbishment and upgrading.
• Service and operating experience.
PS2 /FACTS AND OTHER POWER ELECTRONIC (PE)
SYSTEMS FOR TRANSMISSION
• Planning and implementation including, need, justification,
FACTS devices for renewables, environmental and economic
assessment.
• Application of new technologies.
• Refurbishment and upgrading.
• Service and operating experience.
PS3 /DC AND OTHER POWER ELECTRONIC (PE)
SYSTEMS FOR DISTRIBUTION
• Applications for harvesting and integration of renewables,
power quality improvements and increasing asset utilisation.
• Service and operating experience.
• Planning and implementation including need justification,
environmental and economic assessment.
• New concepts, designs and control algorithms.
SC B5 – Protection and automation
PS1 /PROTECTION AUTOMATION AND CONTROL
SYSTEM (PACS) OPTIMIZATION AND LIFE TIME
ASSET MANAGEMENT
• Life‐cycle management of existing pacs including maintenance
and design.
• Optimization and improvement in lifecycle management of
pacs by design modifications.
• Optimization techniques including functional integration, use
of process bus and interfacing and monitoring of HV
equipment and infrastructure.
PS2 /CooRDinAtion of geneRAtoR AnD PoweR
SyStem PRoteCtion
• Requirements for power plant protection to cater for
developing stress points.
• Generator protection security for recoverable grid events.
• Power plant protection schemes and backup setting criteria to
enhance grid stability.
23
46. zasedanje CIGRÉ v Parizu
SC C1 – System Development and Economics
PS1 /STATE OF THE ART APPROACHES AND
STANDARDIZATION IN ASSET MANAGEMENT
DECISION MAKING
• Life‐cycle cost‐based techniques.
• Using enhanced asset data and information.
• Investment requirements for better integration of
transmission and distribution.
PS2 /INTERFACE AND ALLOCATION ISSUES IN
PLANNING T&D NETWORKS WITH MULTI‐PARTY
PROJECTS
• Business models for sharing of costs, benefits and risks
between parties; approvals from different authorities.
• Centralisation or decentralisation of system design decisions.
• Examples: interconnectors; distribution‐transmission
interface; system services from external systems, e.g.
distribution, neighbouring transmission.
PS3 /NEW SYSTEM SOLUTIONS AND PLANNING
TECHNIQUESFORFLEXIBLE AND ROBUST SYSTEM
PLANS
• Taking into account environmental and social impact using
scenario based techniques.
• Achieving optimal solutions for the entire power system with
all stakeholders.
• The particular cases of embedded HVDC, offshore grids and the
technological fit of system services from renewable energy sources.
SC C2 ‐ System Operation and Control
PS1 /GRID OPERATION SOLUTIONS TO CHANGES IN
GENERATION MIX INCLUDING DISTRIBUTED
AND RENEWABLE GENERATING RESOURCES
• Monitoring, operation and control of frequency and voltage.
• Control of stability including excitation system, power stabilizers,
governors and converters (due to decreased system inertia).
• Managing integration of HVDC into the interconnected power
grid.
PS2 /MANAGING SYSTEM DISTURBANCES AND
SYSTEM RESTORATION
• Essential load and critical generator consideration.
• Disturbance management and restoration strategies, including
cross border approach.
• TSOs/DSOs/grid user cooperation requirements.
SC C3 – System Environmental Performance
PS1 /ENVIRONMENTAL LIABILITIESOF
TRANSMISSION AND DISTRIBUTION ASSETS
• Best practices regarding prevention, investigation and
remediation of environmental damage.
• Operational and financial impact on property transfer and grid
projects (substations, cables & lines), and of incidents on
existing assets.
• Methodologies and techniques for environmental due
diligence audits.
24
PS2 /OVERHEADLINES AND UNDERGROUND
CABLES: ACCEPTABILITY ISSUES
• Specific impact assessments (e.g. EMf, visual impact,
biodiversity, noise, soil heating, land use, grid losses) during
life‐cycle of the assets.
• Mitigation and compensation policies and measures.
• Strategies, methodologies and techniques for stakeholder
engagement.
PS3 /CLIMATE CHANGE: IMPLICATIONSFOR
ELECTRICPOWERSYSTEMS
• Methodologies and techniques to improve grid energy
efficiency.
• Greenhouse gas (GHG) emissions accounting and reduction
measures for t&D companies.
• Risk assessment, resilience and adaptation measures.
SC C4 ‐ System Technical Performance
PS1 /IMPACT OF INVERTERBASEDGENERATION
AND ENERGY STORAGE
• Potential improvement of power system dynamic
performance from new functionalities.
• Challenges for system dynamic performance caused by high
penetration levels (especially in island systems).
• Modeling, measurement and assessment of PQ and EMC
related issues.
PS2 /CHALLENGESWITH MODELING
ANDEVALUATION OF LIGHTNING PERFORMANCE
ANDINSULATION COORDINATION IN THE POWER
SYSTEM OF THE FUTURE
• Transient analysis and modeling for HVDC and large renewable
power plants.
• Analysis of, and operational experience with, lightning
performance in high‐voltage networks, including detection
systems and lightning attraction models.
• Methods for the analysis of transient and temporary over‐
voltages and their impact on high voltage equipment including
suitability of standard wave forms.
PS3 /BRIDGING THE GAPBETWEEN EMT, FEM AND
POSITIVE SEQUENCE GRID SIMULATION
• Limitations of positive sequence modeling methods and
techniques.
• Hybrid EMT‐positive sequence modeling methods, especially
for HVDC and inverter based generation.
• Advanced numerical techniques in modeling and simulation,
such as highfrequency transformer modeling, finite element
methods and finite difference time domain methods.
SC C5 ‐ Electricity Markets and Regulation
PS1 /INTERACTIONSBETWEEN WHOLESALE AND
RETAIL MARKETS; THE FUTURE OF REGULATION
• Policy drivers, jurisdictional aspects and incentive mechanisms
to foster the alignment between wholesale and retail markets..
• Market design aspects of wholesale compared to retail
markets; the role of resource aggregation and the changing
nature of retail market.
• Interaction between networks and markets in the future.
46. zasedanje CIGRÉ v Parizu
PS2 /MARKET MODELS AND REGULATORY
STRUCTURESIN AN EVOLVING INDUSTRY SITUATION
• Experiences with market mechanisms to maintain security of
supply and economic efficiency through the industry transition.
• Impact of political and environmental investment drivers on
market design.
• Lessons learned for supporting infrastructure investments
with multiple regulatory jurisdictions in regional market
structures
PS3 /DISTRIBUTED RESOURCE AND DEMAND
RESPONSE INTEGRATION FROM THE PERSPECTIVE
OF ELECTRICITY MARKET STRUCTURES
• Experiences and lessons learned.
• Designing a market model to accommodate distributed and
alternative resource management.
• Business aggregation and market information flows for
distributed and alternative resources.
SC C6 ‐ Distribution systems and Dispersed
generation
PS1 /INTEGRATED PLANNING ANDOPERATION FOR
UPGRADING DISTRIBUTION NETWORKS
• Novel methods for integrating planning and operation
including asset management, control and protection.
• Enabling technologies for increasing penetration of
renewables, including energy storage and demand side
integration.
• Distribution systems perspective on interaction with tso,
aggregators, further market participants. contribution of DER
to system stability, interconnection, and communication
requirements.
PS2 /ENERGY INFRASTRUCTURE FOR URBAN
NETWORKS
• Smart cities.
• Multi‐energy systems including heat, cooling, gas, water,
transport.
• Impact of developments in energy technology, it, big data and
further trends on the distribution system.
PS3 /MICROGRIDS ANDOFFGRIDHYBRID SYSTEMS
• Technological challenges.
• Real world installations.
• Business cases and road maps.
SC D1 ‐ Materials and Emerging Test
Techniques
PS1 /COMPACT INSULATION SYSTEMS (AC AND DC)
• High field strength phenomena.
• Field grading.
• Ageing and long‐term performance.
PS2 /NEW MATERIALS
• Nano composites.
• Eco‐friendly materials.
PS3 /NON‐STANDARDISED STRESSES
ANDEMERGING TEST TECHNIQUES
• Offshore and subsea application (high pressure, corrosion, etc.).
• Advanced diagnostic techniques.
• Impact of non‐standardised stresses on materials.
SC D2 ‐ Information systems and
Telecommunication
PS1 /NEW APPLICATIONSTO CONTROL POWER
SYSTEMS
• Smart grid applications for DSO and TSO.
• Big data, applications and solutions.
• Convergence of SCADA, EMS, DMS and MMS applications.
PS2 /EPU RESPONSE TO EVOLVING CYBER
SECURITY LANDSCAPE
• Protection of digital systems against current and upcoming
threats.
• Impact of evolving cyber security regulations.
• Security architecture for power system information
infrastructure.
PS3 /MOBILE OPERATIONAL APPLICATIONS,
SYSTEMS ANDINFRASTRUCTURE
• Wireless access to EPU field assets, operation and support
platforms.
• Service continuity during disaster or blackout situations.
• Use of public versus private infrastructure.
POMEMBNI DATUMI
• Rok za oddajo kratke vsebine (sinopsisa po vzorcu)
referata v Nacionalni komite, Tehnološki park 20,
Ljubljana: do 15. junija 2015.
• Rok za oddajo sinopsisa referata v centralno
pisarno CIGRÉ Pariz: do 30. junija 2015.
• Informacija avtorju o sprejetju ali zavrnitvi
referata: do 12. oktobra 2015.
• Rok za oddajo končnega referata v centralno
pisarno CIGRÉ v Pariz: do 15. februarja 2016
Eden od avtorjev mora biti individualni član ali njegovo
podjetje kolektivni član pariške CIGRÉ.
Predloge referatov, ki ne bodo ustrezali pravilom pariške
CIGRÉ, ne bodo obravnavali.
Predlogi sinopsisov morajo biti v angleščini in na obrazcu, ki
ga dobite na spletni strani:
http://www.cigre.org/Events/Session/Session‐2016.
Do 15. junija 2015 poslati na naslov: Združenje CIGRÉ‐CIRED,
Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana. Lahko je poslano tudi
na e‐mail: info@cigre‐cired.si.
V maju 2015 bo imenovana 3‐članska komisija, ki bo izbrala
slovenske predloge za nacionalne referate za CIGRÉ Pariz
2016.
25
Novosti iz SEERC
DRUGI REGIJSKI SESTANEK CIGRÉ V BEOGRADU
V novembru 2014 je bil v Beogradu drugi sestanek CIGRÉ
regije SEERC (South East Region of CIGRÉ) na povabilo
srbskega nacionalnega komiteja CIGRÉ. Glavna tema
sestanka je bilo poročilo Ad Hoc skupine, ki je pripravila
»Position paper« o ciljih delovanja in prednostnih temah za
delovanje te regijske skupine CIGRÉ, ter analiza Vprašalnika,
ki je bil poslan vsem članom v začetku leta 2014. Namen
dela tega vprašalnika je bil, da se ugotovi:
–
energetska situacija po državah članicah,
–
katere tehnične teme so prioriteta po državah,
–
katere teme so zanimive za regijske delovne skupine,
–
katere teme so zanimive v regiji za konference,
–
katera oblika vodenja regije SEERC bi bila ustrezna,
–
kako naj se informirajo člani CIGRÉ o delu SEERC.
Na vprašalnik so odgovorili iz 10 nacionalnih komitejev CIGRÉ:
Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne
gore, Makedonije, Grčije, Romunije in Ukrajine. Območje
pokriva teritorij, kjer živi 150 milijonov prebivalcev Evrope.
Na tem območju prevladuje proizvodnja električne energije
iz TE (58 %), HE (18 %), solarne elektrarne (8 %), NE (7 %),
26
vetrne (5 %) itn. Prenosno elektroenergetsko omrežje je
dolžine 140.000 km in distribucijsko preko 1,4 milijona km.
V elektrogospodarstvih je zaposlenih v vseh desetih drža‐
vah okrog 195.000 ljudi. Na tem območju deluje 116 uni‐
verz, ki imajo za enega od učnih programov elektrotehniko.
Okrog 8000 študentov letno zaključi študij za inženirja elek‐
troenergetike.
Večina anketirancev je izrazila željo za regijsko sodelovanje
na naslednjih področjih dela: 24 % študije razvoja sistemov
in interkonekcij, 24 % pametna omrežja in OVE, 22 % želi
sodelovati na področju distribucije in podsistemov, 11 % jih
želi sodelovati na področju izmenjave izkušenj o organizi‐
ranosti elektroenergetskega sistema itn.
Za regijske delovne skupine je največ anketirancev izrazilo
želje na naslednjih treh področjih:
– razvoj elektroenergetskega sistema, standardizacija in
inovacije,
– obnovljivi viri energije in shranjevalniki energije (vključno
s črpalnimi elektrarnami) in
– oblikovanje trga z električno energijo in obratovanje
sistema.
Mednarodni dogodki
Konference se sklicujejo na 2–4 leta, ko se zamenja vodstvo
SEERC‐a, skladno z ustanovnim aktom. Za namene regijskih
konferenc in dela delovnih skupin se imenuje Advisory
Technical Group of SEERC, v katero vsaka država kandidira
poljubno število ekspertov iz različnih področij (Elektrogo‐
spodarstvo, Univerze, Industrija). Za predsednika Advisory
Technical Group of SEERC se imenuje prof. Maks Babuder,
ki bo vodil programski svet za prvo regijsko konferenco
SEERC, ki bo aprila 2016 v Sloveniji, v Portorožu. Po tej kon‐
ferenci bo prevzela vodenje SEERC druga država, skladno s
sporazumom podpisanim ob ustanovitvi.
Udeleženci 2. sestanka SEERC v Beogradu, novembra 2014
Na sestanku so bile ustanovljene 4 regijske delovne skupine:
RWG 01 ‐ Regional aspects on creation of NNA for
new standard for overhead lines EN 50341–2
(Vodja: K. Bakič, Slovenija)
RWG 02 ‐ Regional perspective of shunt reactor
introduction in the transmission system,
(Vodja: M. Babuder, Slovenija),
RWG 03 ‐ Environmental and technical assessment
for submarine cables siting issue in
Mediterranean area,
(Vodja: M. Pompili, Italija),
RWG 04 ‐ Technical and economical features of
Hydro Pumped storage power plants (HPSPPs)
in power systems
(Vodja: J. Bondarenko, Ukrajina).
Naslednji sestanek vodstva regije SEERC bo 22.–23. junija
v Kijevu, Ukrajina.
Pred sestankom SEERC v Beogradu je v regijsko organiza‐
cijo vstopil NC CIGRÉ Turčije, medtem ko je NC CIGRÉ Grčije
odgovoril, da bodo v najkrajšem času poslali podpisano
vstopno prijavo.
DELAVNICA SEERC V BEOGRADU
Ob sestanku regijske CIGRÉ v novembru 2014 je bila orga‐
nizirana mednarodna delavnica s temo:
“Maintenance and recovery of HV electricity transport
systems and aerospace assistance«, na kateri so bile pred‐
stavljene naslednje teme:
–
Cooperation between ESA (European Space Agency)
and University of Rome (La Sapienza) on Transmission
electricity issues (Prof. Massimo POMPILI, Italy),
–
State‐of‐the‐art on Dynamic Line Rating Technology
and Future vision (Krešimir BAKIĆ, Slovenia),
–
Possible Cooperation in the Region.
Vse štiri skupine bodo začele z delom v začetku leta 2015.
Na sestanku v Beogradu je bilo dogovorjeno, da SEERC
vodi Management Board, ki se sestaja enkrat letno in ga
predstavljajo predsedniki nacionalnih komitejev CIGRÉ.
Udeleženci delavnice v Beogradu
Namen delavnice v Beogradu je bila uporaba evropskih sate‐
litov za potrebe elektroenergetskega sistema.
Delavnica SEERC v Beogradu, novembra 2014
27
Mednarodni dogodki
MEDNARODNA KONFERENCA CIRED V LYONU 2015
Koristne informacije
Mednarodna konferenca CIRED bo od 15. do 18. junija 2015
v Lyonu. Iz Slovenije je bilo sprejetih 7 referatov. Za vse
naše člane, ki se nameravajo udeležiti konference v Lyonu,
posredujemo nekaj pomembnih informacij. Spletna stran
organizatorja letošnje konference je: www.cired2015.org .
Dodatno plačilo je potrebno za:
– gala večerja, 17. 6. 2015 v mestni hiši
– tehnična ekskurzija, 19. 6. 2015
– tečaj pred konferenco, 15. 6. 2015
Letos je nosilec organizacije belgijski inštitut Association des
Ingénieurs de Montefiore (AIM) iz Liegea, ki je tudi eden od
dveh solastnikov organizacije CIRED. Drugi je angleški inštitut
IET iz Londona.
Konferenc CIRED se običajno udeleži okrog 30 delegatov iz
Slovenije. Kako bo letos, bomo videli v Lyonu.
Mednarodnih CIRED konferenc se udeleži običajno okrog
1200 udeležencev. Ob konferenci je velika razstava izdelkov
in storitev za distribucijske sisteme. Prijave za konferenco
se izvajajo neposredno preko spletne strani. Če želite pri‐
hraniti denar, se splača izvesti prijavo in vplačati kotizacijo
pred 27. aprilom 2015. V spodnji tabeli so zneski za koti‐
zacijo. Poleg nižje kotizacije za zaposlene na univerzah je
možen posebni popust za doktorante, ki so mlajši od 30 let.
Običajno so organizirana kosila na razstavnem prostoru,
vendar je za to potrebno posebno plačilo.
60 €
40 €
175 €
Avtorji sprejetih referatov bodo v kratkem dobili informa‐
cijo, za katero obliko predstavitve referatov so določeni nji‐
hovi referati: oralno, poster s predstavitvijo ali samo poster.
Skladno z določitvijo je potrebno pripraviti predstavitev
referata.
Vsa navodila za pripravo predstavitve bodo avtorji dobili
predvidoma v marcu.
Konferenca se bo odvijala v Convention Centre of Lyon
(www.ccc‐lyon.com) – na sliki spodaj.
Kotizacija za konferenco znaša:
Standardna cena Akademska cena
Plačano do 27. 4. 2015
1140 €
800 €
Plačano po 27. 4. 2015
1290 €
940 €
Plačano na konferenci
1400 €
1000 €
28
Rezervacije za prenočišča je najboljše izvesti preko spleta
(npr. www.booking.com) ali preko ponudnikov organiza‐
torja konference.
Mednarodni dogodki
Pregled referatov iz Slovenije
V spodnji tabeli je pregled slovenskih referatov, sprejetih za 23. konferenco CIRED v Lyonu:
CIRED ŠK 3
0541 Management of SLA parameters in ICT networks for smart grids
Peter Ceferin, Smart Com, Ljubljana, Slovenia
0658 Operation of two transformers with common neutral point earthed through a single Petersen coil
Miran Rošer, Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje, Slovenia, Gorazd Štumberger, FERI, Smetanova ulica 17,
2000 Maribor, Slovenia, Robert Škof, Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje, Slovenia
0923 A big disturbance in Slovenia in February 2014 caused by severe icing
Matjaz Kersnik, Elektro Ljubljana, Ljubljana, Slovenia, Matjaz Osvald, Elektro Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
1030 Asset Management Decision Intelligence based on the Condition (Risk) Importance Method with Dynamic
Weighing Factors
Joze Bizjak, IPS ‐ Intelligent Process Solutions GmbH, Pullach(Munich)|Bavaria|, Germany
Zeljko Schreiner, IPS ‐ Intelligent Process Solutions GmbH, Pullach(Munich)|Bavaria|, Germany
Ivan Petkoski, IPS ‐ Intelligent Process Solutions GmbH, Pullach(Munich)|Bavaria|, Germany
Peter Osredkar, Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana, Slovenia
CIRED ŠK 4
1157 Providing Ancillary Services in Distribution Networks with Vanadium Redox Flow Batteries: AlpStore Project
Leopold Herman, Faculty of Electrical Engineering, UL, Ljubljana, Slovenia, Boštjan Blažič, Faculty of Electrical Engi‐
neering, UL, Ljubljana, Slovenia, Igor Papič, Faculty of Electrical Engineering, UL, Ljubljana, Slovenia
CIRED ŠK 5
0042 Assesment of maximum PV penetration levels in low voltage networks using Monte Carlo approach
Marko Kolenc, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Igor Papič, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Boštjan Blažič, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
1239 Aspects of Real‐Time Digital Simulations of Electrical Networks
Ambroz Bozicek, University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, Slovenia
Leopold Herman, University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, Slovenia
Igor Papic, University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, Slovenia
Pod še en referat je zapisano ime Slovenija, in sicer referat, v katerem sodeluje zaposleni v ACER‐ju:
1658 Cost/Benefit assessment for large‐scale smart grids projects: the case of smart grid project of common interest
»GREEN‐ME«
Luca Lo Schiavo, Italian Regulatory Authority for Electricity Gas and Water, ‐, Italy, Samuele Larzeni, Italian Regulatory
Authority for Electricity Gas and Water, ‐, Italy, Riccardo Vailati, Agency for the cooperation of energy regulators, ‐, Slovenia
Jon Stromsather, Enel distribuzione S.p.A., ‐, Italy, Raphael Rinaldi, Enel distribuzione S.p.A., ‐, Italy
Maurizio Delfanti, ISGAN ‐ Politecnico di Milano, ‐, Italy, Ettore Elia, Terna S.p.A., ‐, Italy
Gabriele Sommantico, Terna S.p.A., ‐, Italy
29
Domači dogodki
PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2014
Dr. Drago Papler
15. decembra 2014 je čast za organizacijo svečane, že 44.
podelitve nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča pripadla
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
(FERI) Univerze v Maribor. Organizacijo dogodka si izme‐
njuje s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
pod sponzorskim okriljem Slovenskega združenja elek‐
troenergetikov CIGRÉ–CIRED.
Na dogodku je spregovorila prorektorica Univerze v Mariboru
prof. dr. Karin Stane Kleinschek, dekan Fakulteti za elek‐
trotehniko, računalništvo in informatiko Maribor prof. dr.
Borut Žalik, dekan Fakultete za elektrotehniko Ljubljana
prof. dr. Igor Papič in direktor Zbornice elektronske in
elektroindustrije Slovenije Janez Renko.
V kulturnem programu je sodeloval mešani pevski zbor FERI
Univerze v Mariboru ter Ana Sandrin (vokal) in Tim Matičič
(klavir) pod umetniškim vodstvom prof. Nadje Stegne.
Prejemniki Bedjaničeve nagrade 2014 Tomaž Rezar,
Martin Petrun in Luka Košir – Foto: Drago Papler
Nagrade Vratislava Bedjaniča za leto 2014 so prejeli:
Martin Petrun nagrado za doktorsko disertacijo »Mode‐
liranje in analiza magnetnih komponent v močnostnih
DC‐DC‐pretvornikih« pod mentorstvom prof. dr. Draga
Dolinarja iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko Univerze v Mariboru,
Luka Košir nagrado za diplomsko delo »Avtomatizirano
preizkuševališče komponent električnih pogonov« pod
mentorstvom prof. dr. Rastka Fišerja iz Fakultete za elek‐
trotehniko Univerze v Ljubljani in
Tomaž Rezar za diplomsko delo »Načrtovanje vgradnje
daljinsko vodenih ločilnih mest v omrežje Elektra Celje« pod
mentorstvom prof. dr. Jožeta Pihlerja iz Fakultete za elektro‐
tehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
V vseh 44 letih obstoja je Bedjaničeva nagrada
postala prepoznavna v krogu gospodarstva in
posebej v elektrotehniški znanosti kot ena redkih
nagrad na področju tehnike. Podeljuje se za aka‐
demske dosežke, ki predstavljajo hkrati tudi gospo‐
darsko oziroma tehnološko uporabnost. Vključno
z letom 2014 je bilo podeljenih 280 nagrad, od
tega 158 nagrajencem iz ljubljanske, 57 iz mari‐
borske in 65 iz drugih univerz. Podeljene so bile za
52 doktoratov znanosti, 86 magisterijev znanosti
in 139 univerzitetnih diplomskih del.
30
Domači dogodki
Izvlečki iz govorov ob podelitvi nagrad:
Prof. dr. Borut Žalik:
Prenos rezultatov raziskovalnega dela
študentov v gospodarstvo
Prof. dr. Borut Žalik,
dekan Fakultete za
elektrotehniko, raču‐
nalništvo in informa‐
tiko Univerze v Mari‐
boru je v govoru
dejal, da na fakulteti
nadaljujejo žlahtno
pot povezovanja
znanja med fakulte‐
tami in prenosom v
industrijo. S tem kre‐
pijo njeno poslan‐
stvo in kažejo, da je
investicija družbe v
znanje smiselna in
upravičena. »Teh‐
niko lahko defini‐
Dekan Fakultete za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko
ramo kot uporabo
Univerze v Mariboru prof. dr. Borut
znanosti, predvsem
Žalik. – Foto: Drago Papler
naravoslovja
in
matematike, ki lju‐
dem omogoča koristno rabo v naravi razpoložljivih snovi in
virov energije. Zanjo je značilno predvsem iskanje rešitev,
ki jih je mogoče uporabiti v dobrobit ljudi in gospodarstva.
Tehniki načeloma ne iščemo in ne odkrivamo osnovnih
zakonitosti, ki veljajo v naravi. Ukvarjamo se predvsem s
praktičnimi problemi, za katere iščemo uporabne in učin‐
kovite rešitve. Uporabnost z raziskovalnim delom nastalih
rešitev pa se pokaže šele pri prenosu v gospodarstvo. Prof.
Vratislava Bedjaniča bi lahko označili kot tipičnega teh‐
nika, ki je znal poskrbeti za prenos rezultatov raziskoval‐
nega dela na univerzi v gospodarstvo. Bil je dolgoletni
direktor podjetja TELA, med drugim pa je sodeloval tudi pri
ustanovitvi podjetja Elektrokovina v Mariboru. Deset let po
njegovi tragični smrti v avtomobilski nesreči leta 1959, je
profesor dr. Anton Ogorelec podjetju Iskra predlagal, da bi
v spomin na prof. Bedjaniča podeljevali nagrade študentom
za najboljše doktorate, magisterije in diplome s področja
elektrotehnike v takratni Jugoslaviji. Po osamosvojitvi Slo‐
venije so se te nagrade omejile na študente univerz v Lju‐
bljani in Mariboru. Pokroviteljstvo nad podeljevanjem
nagrad je leta 2009 prevzel Slovenski komite CIGRÉ – CIRED.
Predsednik odbora za podeljevanje nagrad je bil do leta
2013 zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, leta 2014 ga je
nasledil dr. Zvonko Toroš, predsednik Tehničnega komiteja
CIRED pri Slovenskem združenju elektroenergetikov CIGRÉ–
CIRED.
Študente, ki so se po mnenju komisije v svojih delih najbolj
izkazali pri prenosu rezultatov raziskovalnega dela v gospo‐
darstvo, so nominirali za Bedjaničevo nagrado. S tem nada‐
ljujejo izročilo prof. Bedjaniča, to pa je tesno sodelovanje
med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom ter
prenos rezultatov raziskovalnega dela na univerzah v
gospodarstvo,« je dejal prof. dr. Borut Žalik.
Prof. dr. Karin Stane Kleinschek:
Prenos dosežkov mladih perspektivnih
raziskovalcev v okolje
Prof. dr. Karin Stane
Kleinschek, prorek‐
torica za znanst ‐
veno–raziskovalno
dejavnost Univerze v
Mariboru, je dejala,
da je izjemno po ‐
membno, da se
podeljuje nagrade, ki
so zelo povezane z
gospodarskimi part‐
nerji. Univerza v
Mariboru prenaša
znanstvene dosežke
v gospodarsko regio‐
nalno okolje. Bedja‐
ničeva nagrada omo‐
goča mladim najbolj
Prorektorica UM prof. dr. Karin Stane
perspektivnim razi‐
Kleinschek. – Foto: Drago Papler
skovalcem, da pre‐
nesejo skupaj s svojimi mentorji in somentorji svoje
dosežke v okolje. Evropa je izdala pred časom strateški
dokument Evropa 2020, ki predvideva glavni raziskovalni
cilj, to je inovativno družbo, ki temelji na dobrih gospo‐
darskih dosežkih. Če želimo to doseči, je jasno, da je to razi‐
skovanje, ki mora biti najboljše in dosti citirano ter mora
vedno doseči nekega končnega uporabnika. Fakulteta za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko je ena naj‐
boljših fakultet Univerze v Mariboru. Prav tako ima presti‐
žno pot prijateljska Fakulteta za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani. Obe na področju elektrotehniške stroke pred‐
stavljata najbolj prebojne in razvojne fakultete z največjim
potencialom.
31
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Prof. dr. Igor Papič:
Janez Renko:
Spodbujanje študentov k aplikativnim
raziskavam
Rabimo inženirje, ki znajo izmenjevati
znanje in ustvarjati delovna mesta
Prof. dr. Igor Papič,
dekan Fakultete za
elektrotehniko Uni‐
verze v Ljubljani, je
dejal, da je Bedjani‐
čeva nagrada goto‐
vo ena najstarejših
nagrad predvsem na
področju aplikativnih
raziskav, ki je tesno
povezana s sodelo‐
vanjem z industrijo,
ne samo na področju
elektroenergetike in
avtomatizacije po‐
strojev, ampak tudi
širše. »Dolžnost vseh
Dekan Fakultete za elektrotehniko
znanstveno–razisko‐
Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič.
valnih inštitucij, še
– Foto: Drago Papler
posebej tehniških fa‐
kultet, je, da gojimo
zelo dobre odnose z industrijskimi partnerji. Že naloga pro‐
fesorjev je, da spodbujajo študente k tem aplikativnim raz‐
pravam. Na žalost se v zadnjem času v medijih pojavljajo na‐
videzne debate o pomenu aplikativnega znanja in aplikativnih
raziskav na eni strani in bazičnih raziskav na drugi strani. Ti‐
sti, ki se spoznate na famozni sistem ocenjevanja razisko‐
valcev v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Re‐
publike Slovenije (ARRS), veste, da govorim o točkah HCI, ža‐
lostno je to, da bi skupaj naravoslovci in tehniki stopili in zah‐
tevali več raziskovalnega denarja s strani države, ustvarja‐
mo take navidezne konflikte me naravoslovjem in tehniko.
Prepričan sem, da bo prevladoval zdrav razum in da bomo
še naprej gojili to aplikativno raziskovalno dejavnost. In ra‐
vno prav ta nagrada je še en dokaz več, da je to pravi na‐
čin. Zelo radi govorimo o preboju, izhodu iz te krize že ne‐
kaj let in prepričan sem, da so te aplikativne raziskave pred‐
pogoj za uspešen izhod gospodarstva iz te krize.
Janez Renko, direktor Zbornice elektronske in elektroin‐
dustrije, je dejal, da ima panožno združenje dolgo tradicijo
v Sloveniji, njena industrija pa še daljšo, za katero upa, da
tudi perspektivno.
Čestitam vsem nagrajencem za dosežene uspehe, posebna
zahvala gre mentorjem, ki so odlično opravili svoje delo.
Člani komisije so imeli precej težko delo z izborom. Prepri‐
čan sem, da je to šele prvi začetni uspešen začetek kariere
diplomantov, ki se bodo s svojim delom pridružili številnim
uspešnim inženirjem, magistrom in doktorjem znanosti, ki
so bili prejemniki teh nagrad v več kot štiridesetih letih,« je
dejal prof. dr. Igor Papič.
32
»Elektronske in elektroindustrije je v zadnjih štirih letih po
podatkih, ki jih sporočajo sama podjetja, izgubila 4000
delovnih mest, pri čemer beseda »izgubila« ni čisto prava.
Verjamem, da se je samo »odselila«, ne predaleč in da bodo
nova delovna mesta vedno znova nastajala. Podatki, ki
merijo pulz te industrije, kažejo spodbudne napovedi, da so
nekatera podjetja ostala na globalnih trgih. Nekaterim pod‐
jetjem gre dobro, ker so vedno znala vlagati v razvoj pravi
čas z ljudmi, s kadri, ki prihajajo iz naših fakultet in univerz.
Evropa išče pot do inovacij. Besede irske svetovalke za raz‐
voj in inovacijsko dejavnost bivšega predsednika Evropske
komisije José Manuel Barrosa so bile, da rabimo inženirje in
rabimo inženirstvo, ki bo znalo v Evropi spet ustvariti delo‐
vna mesta ter bo znalo izmenjevati znanje. To je bila vedno
vrlina inženirjev, ki so prihajali iz slovenskih fakultet in na
drugi strani industrije, ki je znalo znanje oplemenititi. V
vseh teh letih je slovenska elektroindustrija ustvarila za
okroglo milijardo EUR dodane vrednosti pri 4 milijardah pri‐
hodkov EUR in je ena najbolj profitabilnih panog. Nagra‐
jencem želim veliko izzivov, uspeha in veselja za slovensko
industrijo. Zahvaljujem se je vsem profesorjem in mentor‐
jem, ki so se in se še bodo s študenti trudili za slovensko
industrijo,« je povedal Janez Renko.
Direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije Janez Renko.
– Foto: Drago Papler
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Dr. Zvonko Toroš:
Zahvalni govor nagrajenca
Povezava med teoretskimi znanji in
neposredno uporabnostjo v industriji
Dr. Martin Petrun:
Dr. Zvonko Toroš,
predsednik komisije za
podeljevanje nagrad
prof. dr. Vratislava
Bedjaniča, je dejal, da
se je komisija sestala
26. novembra 2014 v
Ljubljani na sedežu
Slovenskega združe‐
nja CIGRÉ–CIRED.
»Komisija je bila
sestavljena iz šestih
članov, po dva člana
so prispevali vsi trije
podpisniki sporazu ‐
ma o Bedjaničevih
Predsednik komisije za Bedjaničeve
nagradah, in sicer:
nagrade dr Zvonko Toroš
Slovensko združenje
– Foto: Drago Papler
elektroenergetikov
CIGRÉ–CIRED, Fakul‐
teta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Uni‐
verze v Mariboru in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani. Komisija je pregledala in ocenila tri doktorska
dela in sedem univerzitetnih diplomskih del, ki so prispela
na 44. razpis za Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča.
Znanstveno‐strokovna komisija v sestavi predsednik dr.
Zvonko Toroš in člani mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Rafael
Mihalič, prof. dr. Vanja Ambrožič, prof. dr. Gorazd Štum‐
berger in izr. prof. dr. Franc Mihalič je izmed desetih pri‐
spelih del v študijskem letu 2013/2014 izbrala tri nagrajence
za eno doktorsko delo in dve univerzitetni diplomski deli.
Delo je bilo zahtevno, saj smo v vseh predlaganih delih
prepoznali veliko povezavo med teoretskimi znanji in nepo‐
sredno uporabnostjo v industriji oziroma v elektrogospo‐
darstvu, kar pa je temeljno poslanstvo in nadaljevanje
izredno dobre zamisli, ki je bila zasnovana pred 44 leti.
Vsem trem nagrajencem naj bo nagrada spodbuda za
nadaljnje delo. Tudi sam sem na svojem primeru skusil, da
je to šele začetek. Močna spodbuda na nadaljnji poti je tudi
tovrstna nagrada, ki je ena redkih, ki se dotika direktne
povezave diplomantov, doktorandov z industrijo,« je dejal
dr. Zvonko Toroš.
Navdih in motivacija za prihodnost
Dr. Martin Petrun je v zahvalnem govoru dejal: »V veliko
čast nam je, da smo prejemniki tako imenitnih nagrad.
Nagrade predstavljajo priznanje našemu dosedanjemu
trudu in trdemu delu, hkrati pa so tudi velika motivacija za
prihodnost. Prav motivacije pa pogosto primanjkuje seda‐
njim generacijam v teh kriznih časih. Zato bi se rad zahva‐
lil vsem donatorjem, organizatorjem Bedjaničevih nagrad
in hkrati upam, da bodo nagrade podeljevali še veliko let in
s tem motivirali perspektivne mlade ljudi. Mladi se bomo po
najboljših močeh potrudili, da bomo slovenski družbi posku‐
šali pustiti podoben pečat, kot ga je pustil prof. Bedjanič in
s tem prispevali k razvoju Slovenije. Ob tej priložnosti se
zahvaljujem svojim bližnjim, počutim se izredno privilegi‐
ranega in hvaležnega, da me obdaja veliko ljudi, ki mi
dajejo vsakodnevni navdih in motivacijo v življenju.«
V več kot štirih desetletjih podeljevanja je Bedjaničeva
nagrada pridobila ugledno prepoznavnost zlasti v krogih
gospodarstva in v elektroenergetski stroki ter v elektro‐
tehniški znanosti kot ena redkih nagrad, ki je izrazito usmer‐
jena v gospodarsko uporabne dosežke.
Večina nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univer‐
zitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z med‐
narodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih
združenjih. To je zagotovilo, da se tudi letošnjim nagrajen‐
cem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času zaostrenih
gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje eno od ključnih
primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja.
Nagrajenci s člani vodstva pokrovitelja Slovenskega združenja
CIGRÉ–CIRED. – Foto: Nina Peršin
33
Zanimivosti
SAMUEL INSULL – prvi električni tajkun
Krešimir Bakič
V zgodovini nastajanja prvih elektrogospodarskih podjetij
ima Samuel Insull posebno mesto. Gre za moža, ki je v začetku
elektrifikacije v ZDA bajno obogatel in so ga poimenovali
prvi električni tajkun. O njem je bilo napisanih več knjig.
Posebej zanimiva je »Insull: The Rise and Fall of a Billionaire
Utility Tycoon« avtorja McDonalda v založbi Boardbook,
ponatis iz leta 2004. (Je tudi v knjižnici našega Združenja
CIGRÉ‐CIRED). Insullova zgodba je zanimiva iz več vidikov,
kot inovatorja poslovneža, začetnika združevanja električne
infrastrukture v ZDA, in tistega, ki je verjel v razvoj električnih
omrežij in široko porabo elektrike v slehernem domu, kar
je bilo na začetku razvoja električnih sistemov redkost.
Takrat je bila namreč električna energija tako draga, da so
si jo lahko privoščili le zelo bogati ljudje.
Z ustanavljanjem in združevanjem podjetij za električno
oskrbo in omrežja ter transportne sisteme na območju
Čikaga je Insull preko svojega holdinga na račun monopola
in velikih tveganj hitro obogatel in pridobil izjemen ugled
v družbi. Ob nastopu velike ekonomske krize so njegova
podjetja postala visoko zadolžena in pred bankrotom, on pa
je prodal svoje delnice nič hudega slutečim investitorjem.
Kasneje je bil obtožen goljufije in se iz velikega poslovneža
prelevil v kriminalca in je zbežal iz ZDA v Francijo ter v
Grčijo in Turčijo, ki ga je izročila nazaj v ZDA. Na sodnem
procesu je bil sicer oproščen zahvaljujoč izvrstnem advokatu,
ampak to je bil konec njegove zgodbe.
Beseda tajkun (v angl. tycoon) izhaja iz japonščine in pomeni
veliki princ ali gospod (tai=veliki, kun=princ, gospod) in so
tujci leta 1857 tako naslavljali šoguna (sho=general,
gun=armada), ki je dolga stoletja imel največjo politično in
gospodarsko moč v fevdalni japonski družbi. Šele po letu
1868 se ukine šogunat in se Japonska odpre proti zahod‐
nemu svetu ter cesar prevzame vladanje. Kasneje, ob koncu
19. stoletja, se začne uporabljati ta beseda v pomenu
»ugleden, bogat in vpliven poslovnež«. V literaturi tako
poimenujejo kot prvega ameriškega tajkuna bogataša
Corneliusa Vanderbilda – lastnika večine ameriških železnic,
jeklarn, ladjarstva. V eni od zadnjih številk Sporočil smo
pisali o njegovem sinu Williamu, ki je očetovo bogastvo še
povečal in je slovel kot najbogatejši Američan vseh časov.
V novejših časih se pomen te besede spremeni v negativen
pomen in se s to besedo imenujejo ljudi, ki so hitro obo‐
gateli na račun političnih povezav in nejasne privatizacije.
34
Samuel Insull na naslovnici revije Time l. 1926
(vir slike: Wikipedia)
Njegova električna zgodba je nekoliko podobna slovenskih
privatizacijskim zgodbam, zato bo verjetno zanimiva za
bralce Sporočil 34.
Samuel Insull (1859–1938) je rojen Londončan, ki je zelo
zgodaj začel svojo kariero, pri 14‐ih letih kot pomočnik v neki
avkcijski hiši. Star 19 let je postal sekretar Georga Gourauda,
Edisonovega agenta za Anglijo, ki mu je omogočil službo v lon‐
donski družbi Edison Telephone Company. Njegov idol je bil
Edison in ta ga je leta 1881 povabil v New York za svojega
osebnega sekretarja. Takrat je imel Insull le 22 let. Bil je zelo
ambiciozen in je hitro napredoval v hierarhiji Edisonovih družb.
Skupaj z Edisonom in drugimi družabniki je leta 1889 ustanovi
podjetje Edison General Electric, kjer je postal podpredsednik
družbe. To ga ni zadovoljevalo in je leta 1892 odšel v Čikago za
izvršnega direktorja družbe Chicago Edison Company, ki je bila
v slabem stanju. Po nekaterih virih je odšel v Čikago zato,
ker ni bil podpornik združevanja Edison General Electric in
Thomson Electric Company v novo podjetje General Electric
Zanimivosti
(tudi danes ena največjih svetovnih družb), katerega sta bila
glavna delničarja enormna bogataša G. P. Morgan in W.
Vanderbild. Po mnenju Insulla naj bi to slabo vplivalo na raz‐
voj podjetja. To je bilo aprila 1892. Kot je znano, je General
Electric (GE) tega leta zgubil posel za Niagarsko elektrarno in
prav tako prizadevanje za razvoj električnih DC sistemov.
pripeljalo Insulla v politi‐
čne kroge. Tako ga je
predsednik ZDA Wilson
imenoval za vodjo čika‐
škega obrambnega sveta
za 1. svetovno vojno.
Po prihodu Insulla v Čikago, leta 1892, je v začetku njegovi
firmi šlo slabo. Vendar je v letu 1893 nastopila do takrat naj‐
večja ekonomska kriza v ZDA (Panic of 1893) in to je Insull
izkoristil ter kupil vse svoje konkurente za majhen denar ter
ustanovil novo podjetje. Zgradil je še mestno termoelektrarno,
uvedel dvotarifni obračun električne energije kot prvi v
ZDA in spodbudil širšo uporabo elektrike za gospodinjstva.
Na širšem območju Čikaga je pa postal monopolist za
dobavo elektrike. Združil je tudi podeželjska omrežja v enoten
sistem in poleg tega ponudil oskrbo s plinom. Leta 1907 je
več podjetij združil v Commonwealth Edison Company.
Poslovno je bil zelo fleksi‐
bilen; takoj ko je videl zaton
Edisonovega koncepta DC
razvoja električnih siste‐
mov, je začel spodbujati
Westinghousov koncept AC Čikaška OPERA HOUSE, ki jo je
razvoja. Imel je večino del‐ zgradil Insull leta 1929
nic na področju energe‐
tike (elektrika, plin) in transporta (električni vlaki, mestno in
primestno prevozno omrežje). Kot vpliven mož je začel lobi‐
rati za regulacijo sistema v industriji in zakonodajo tako, da se
električna oskrba imenuje za naravni monopol in je uvelja‐
vljeno pravilo z le minimalno konkurenco. Naslednji na vrsti
so bili mediji, ki so bili v začetku razvoja. Tako je imel v las‐
tništvu prvo čikaško radijsko postajo, ki je začela delovati na
strehi njegovega podjetja. Njegov holding družb je bil zelo
pester po dejavnostih. To bogatenje je trajalo vse do leta
1929, ko je prišlo do zloma na Wall Streetu oz. velike eko‐
nomske krize. Takrat je prišlo tudi do zloma njegovega čika‐
škega holdinga. V tem času je imel čez 600.000 zaposlenih in
je obvladoval 20‐krat več premoženja, kot je imel osnovnega
kapitala. Insull je dobil nasprotnike v novi administraciji Fran‐
klina Roosevelta in je bil obtožen goljufije. Zbežal je v Francijo
in potem, ko so ZDA zahtevale njegovo izročitev, v Grčijo ter
Turčijo. Leta 1934 so ga ujeli Turki in ga izročili ZDA. Na pro‐
cesu ga je branil najboljši advokat Čikaga in uspel izničiti vse
obtožbe. Kasneje leta 1938 je z ženo obiskal Pariz in od kapi
umrl na izhodu iz metroja. Ne glede na ženine nasvete, da za
njega kot srčnega bolnika ni primeren metro, je vztrajal, da
mora sedaj, ko je postal reven človek, uporabljati metro.
Vendar pa je to bilo obdobje v Čikagu velikih političnih,
korupcijskih in gangsterskih zgodb. Model je bil znan: skupina
ljudi ustanovi slamnato podjetje, ki naj bi postalo konkurenca
uspešnemu podjetju. Slamnato podjetje pa se ponudi
uspešnemu podjetju v odkup, če se želi rešiti konkurence!
Večkrat so to delali ljudje iz uspešnega podjetja, ko so želeli
oprati denar. Tako je politik Sullivan (kasneje postal predsed‐
nik demokratov) in nekaj »sivih volkov« preizkušalo Insulla,
koliko bi dal denarja, da prepreči ustanovitev takega slam‐
natega podjetja. Ko je Insull zavrnil ponudbo, so ustanovili
podjetje Commonwealth Electric Company kot konkurenčno
podjetje Insullovem Commonwealth Edison Company.
Vendar pa je bil Insull zelo prebrisan in je takoj kupil vse
pravice za proizvodnjo generatorjev v ZDA in tako nihče ni
mogel kupiti generatorjev ali zgraditi elektrarne brez Insulla.
Ko je Sullivan videl, da ne bo mogel tekmovati z Insullom,
mu je prodal to podjetje za drobiž. Kasneje sta postala
Insull in politik Sullivan velika prijatelja. To prijateljstvo je
Njegov primer je dejansko povzročil uzakonitev
znamenitega ameriškega zakona o javnih hol‐
dingih leta 1935 (PUHCA). Če gledamo njegovo
poslovno pot iz današnjega zornega kota, je Insull,
čeprav brez formalne izobrazbe, uspel narediti
izjemne poslovne modele, ki so tlakovali pot kas‐
nejšemu razvoju elektrogospodarskih podjetij.
Zgodba pa pove še tudi to, da se preveliko boga‐
tenje in nenasitnost nikoli ne končata dobro.
Razvoj uporabe elektrike v gospodinjstvih v začetku 20. stoletja
Reference:
1. F. McDonald: »Insull: The Rise and Fall of a Billiona‐
ire Utility Tycoon«, BeardBooks, Washington DC,
2004.
35
Zanimivosti
IZJEMEN NAPREDEK TEHNOLOGIJ ZA SONČNE ELEKTRARNE
Krešimir Bakič
Nedavno (januar 2015) smo
prebrali v tehnološko orien‐
tiranih revijah, da je v Čilu
začela delovati ena od naj‐
večjih sončnih elektrarn na
svetu, ki bo delovala na tre‐
nutnem trgu z električno
energijo brez subvencij.
Fotovoltaična elektrarna El
Salvador je nameščena v
puščavi Atacama, ima insta‐
lirano moč 70 MW in priča‐
kovano letno proizvodnjo
električne energije 200 GWh.
Gre za skupen projekt pod‐
jetja Etrion (70 % delež), ame‐ Lokacije treh velikih PV
riškega Total (20 % delež) in elektrarn v Čilu
španskega Solventus Energias
(10 % delež). Kompletna investicija je bila vredna 200 milijonov
USD (okrog 175 M Evrov). Cena instalirane moči je tako bila
konkurenčnih 2500 Evrov/kW. Zgrajena je na površini 138
hektarjev (ca. 20.000 m2/MW). Opremljena je z novo tehno‐
logijo robotov za čiščenje solarnih panelov, kar bo povečalo
letno proizvodnjo električne energije za 15 %. Istočasno se
bo na ta način zmanjšala poraba vode v primerjavi s klasičnim
načinom čiščenja panelov za več kot 75 %.
Kaj je posebnega pri tej elektrarni?
Gre za novo tehnologijo visoko učinkovitih solarnih pane‐
lov ameriškega podjetja SunPower, ki imajo 21,5 % izkori‐
stek sončne svetlobe, kar je izjemen napredek v tehnolo‐
gijah za široko uporabo. Če to elektrarno primerjamo s
sedaj prevladujočimi solarni paneli (npr. Nemčija) z izko‐
ristkom nekaj več kot 10 %, je to velika razlika. Čeprav so
laboratorijsko dosegli PV izkoristke več kot 33 %, so v
komercialni uporabi večinoma paneli z nizkimi izkoristki.
Prihodnost sončnih elektrarn je vsekakor z višjimi izko‐
ristki (več kot 20 %) na lokacijah z več kot 2000 sončnih ur.
Elektrarna El Salvador bo imela faktor obremenjenosti fan‐
tastičnih 0,35, kar je več kot 3‐krat več, kot imajo danes
nemške solarne elektrarne.
Nova tehnologija sončnih celic omogoča znatno večji izkoristek
Vir: wikipedija ‐ podjetje Sunpower, US
V Čilu so začeli graditi novo, še večjo solarno elektrarno
instalirane moči 80 MW z enako tehnologijo, ki bo prav tako
brez subvencij delovala na t. i. spot marketu.
3 GW sončna elektrarna v Sečuanu na Kitajskem
36
Ocenjujemo, da gre za velike obete razvoja solarnih elek‐
trarn. Čez 10–20 let bo verjetno ta tehnologija (z izkoristki
čez 30 %) absolutno prevladu‐
joča in cenejša od drugih virov za
proizvodnjo električne energije.
Zato bo treba pospešiti raziskave
v shranjevalnike električne ener‐
gije in druge parametre sistema,
ki bodo omogočali nemoteno
obratovanje sistema, kot je seda‐
nja praksa.
Zanimivosti
Kaj moramo vedeti o alternativah prenosa energije?
(PLIN ali ELEKTRIKA)
Krešimir Bakič
Okrog leta 1890, ko so načrtovali prenos moči od Niagare
(Power station 2) do mesta Buffalo, so se razvnele strokovne
polemike, ali je tehnično‐ekonomsko ugodneje prenašati
moč s pomočjo hidravlike, pnevmatike ali novega nosilca
elektrike. Pri elektriki so bili v dilemi, kaj je boljše: izmenični
ali enosmerni prenos. Na koncu je zmagala rešitev, ki jo je
ponujal George Westinghouse, in sicer proizvodnja in prenos
z izmeničnim tokom. Tako so se leta 1896 začeli veliki komer‐
cialni prenosi (veliki za ta čas) elektrike.
Danes sta za prenos moči večinoma alternativi plin ali elek‐
trika. Pri plinu se razmišlja o variantah cevovodov ali prenosa
z utekočinjenim plinom (LNG). Pri elektriki pa se razmišlja,
kaj je bolj ugodno: AC ali DC prenos?
V naslednjih vrsticah so rezultati dilem.
A. Pri prenosu zemeljskega plina sta alternativi:
a. plinovod
b. LNG
Kdaj je ekonomsko ugodna ena in kdaj druga varianta?
Do razdalje ca. 3500 km je običajno plinovod ugodnejša
varianta. Pri večjih razdaljah je ugodnejši LNG.
B. Pri prenosu električne energije sta alternativi:
a. prenos z izmeničnim tokom (AC),
b. prenos z enosmernim tokom (DC)
Kdaj je ekonomsko ugodnejši prenos električne energije z
AC in kdaj z DC alternativo?
Prenos električne energije z AC je ugodnejši do razdalje 500
km. Pri večjih razdaljah je ugodnejši prenos z enosmernim
tokom. Pocenitev terminalnih postaj in razvoj DC tehnolo‐
gije prenosa pa napoveduje še krajšo kritično razdaljo pre‐
nosa električne energije.
Plinovod v ZDA (vir: http://blog.enerdynamics.com)
Daljnovod 2 x 400 kV Krško‐Beričevo (vir: www.eles.si)
C. Alternativi sta tudi prenosa moči s plinom ali z elektriko.
Vprašanje je npr. (s tehnično‐ekonomskega stališča)
a. ali je ugodnejše proizvajati elektriko na viru plina in
potem prenos po daljnovodih do porabnika?
b. ali prenašati plin po plinovodu in na mestu porabe
elektrike pretvorba v elektriko?
Odgovor ni preprost, pa vendar večina študij kaže naslednje:
Prenos elektrike je ugodnejši od prenosa plina (varianta a) do
razdalje ca. 600–1000 km. To zlasti velja, če so zaloge plina
relativno majhne.
Če je razdalja prenosa večja od 1000 km, je vedno ugodnejša
plinska varianta. Plinska varianta je lahko ugodnejša tudi na
krajših razdaljah v primerih, če se plin uporablja večnamensko.
Kako vpliva velikost prenesene moči na izbiro a ali b variante
prenosa energije?
Pri prenosih do 1000 km razdalje in z močjo do 5000 MW
je ugodnejši prenos z elektriko.
Pri prenosih večjih moči je ugodnejši prenos plina. Npr. pri
prenosu moči reda velikosti 10.000 MW je plin ugodnejši že
na 500 km. Vendar bodo nove tehnologije DC sistemov to
mejo premaknile na večje razdalje.
Plinovod (vir: www.mzi.gov.si )
37
Zanimivosti
NAJVEČJA VETRNA
ELEKTRARNA V AFRIKI
MODRE MISLI
NOBELOVIH NAGRAJENCEV
Krešimir Bakič
Ob zahodni obali Afrike
so ocenjeni veliki poten‐
ciali za proizvodnjo vetrne
električne energije. Samo
v Maroku ocenjujejo, da
bi bilo možno zgraditi za
25.000 MW veternih elek‐
trarn z izvrstnimi karak‐
teristikami proizvodnje
Vetrna elektrarna Tarfaya v Maroku električne energije. Na
tem obalnem območju
so izkoristki vetra enaki kot pri off‐shore elektrarnam na
Severnem morju. Maroška vlada se je odločila, da bo do
leta 2020 zgradila 2000 MW vetrnih elektrarn in dosegla
42 % nivo instaliranih zmogljivosti v obnovljivih virih za
proizvodnjo električne energije.
Prva takšna velika vetrna elektrarna je narejena v sodelova‐
nju multinacionalke GDF SUEZ in maroškim podjetjem Tarfaya
Energy Company (TAREC) ter Nareva Holdingom. Instalirana
moč elektrarne je 301,3 MW. V obdobju od januarja 2013 do
decembra 2014 je zgrajenih 131 vetrnih stolpov po 2,3 MW.
V obratovanje so spuščali skupine po 50 MW. Vrednost
projekta je bila 450 milijonov evrov, kar pomeni 1.500
evrov/kW. Elektrarna je zgrajena na območju 8.900 ha in
predstavlja največjo vetrno elektrarno v Afriki. Oskrbovala
bo 1,5 milijonov gospodinjstev. Pričakovan izkoristek je 0,45
oz. skoraj 4000 obratovalnih ur. Soinvestitorji (GDF Suez in
Nareva) bodo imeli možnost 20‐letnega izkoriščanja elek‐
trarne s 50 % deležem v energiji.
Ta projekt je dokaz, da je še veliko mest na Zemlji z izjemnimi
možnostmi gradnje učinkovitih obnovljivih virov energije
brez subvencij. Obenem to pomeni, da bo v prihodnosti še
bolj poudarjen pomen gradnje električnega omrežja, ki bo
omogočalo priključevanje oddaljenih visoko‐učinkovitih
virov energije.
O FIZIKI
Fizika je kot seks. Veš, da to daje neke praktične
rezultate, ampak to ni to, zakaj to delaš.
(Richard Feynman, FIZIKA, 1965)
Ko sem bil mlad, sem mislil, da je fizika enostavna in veze
z ženskami težavne. Sedaj je obratno.
(Wolfgang Pauli, FIZIKA, 1945)
Vsa znanost je ali fizika ali zbiranje znamk.
(Ernest Rutherford, KEMIJA, 1908)
O VESOLJU
Zelo me zanima, ali je imel Bog kakršno koli možnost, da
ustvarja svet.
(Albert Einstein, FIZIKA, 1921)
Na vsako milijardo delcev antimaterije je bila ena
milijarda in en delec. In ko sta se medsebojno uničila je
ostala ena milijardinka delca in to je naše vesolje.
(Albert Einstein, FIZIKA, 1921)
Utrgaj cvet na Zemlji in premaknil boš najbolj oddaljeno
zvezdo.
(Paul Dirac, FIZIKA, 1970)
O OKOLJU
Usoda človeka in narave bi bila boljša, če bi bilo malo
ljudi in veliko divjih živali.
(Murray Gell-Mann, FIZIKA, 1969)
Svet bi lahko shajal brez literature, brez človeka pa še
lažje.
(Jean-Paul Sartre, LITERATURE, 1964)
Na svetu je veliko nepravičnosti, ampak je tudi ena,
o kateri nihče ne govori, in sicer o podnebju.
(Albert Camus, LITERATURE, 1957)
Kaj je epistemologija?
Po slovenskem slovarju knjižnega jezika (SSKJ) je to
filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo,
metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja;
Po Wikipediji je to (ἐπιστήμη, episteme‐znanje, razume‐
vanje; λόγος, logos‐študij) veja filozofije, ki obravnava
naravo in znanje oz. se večkrat definira kot »teorija
znanja«. Natančneje je to študij o znanju in dokazo‐
vanju mnenja. Sprašuje se, kaj je znanje in spoznanje
ter razširi, na kaj se nanaša to znanje pri katerem koli
danem subjektu ali bistvu.
38
Zanimivosti
VABILA NACIONALNIH
KOMITEJEV CIGRÉ V SEERC
REGIJI V LETU 2015
SIMPOZIJI CIGRE – PARIZ
V LETU 2015
AVSTRIJA
Vsako liho leto pariški CIGRE organizira po 2 simpozija.
Letos sta na vrsti simpozija v Južni Afriki in na Švedskem.
International Symposium on Smart Electric Distribution
Systems and Technologies (EDST 2015)
8.–11. september 2015, Techgate, Vienna, Austria
Več informacij: http://www.cigre.at/aktuelles.htm
BOSNA IN HERCEGOVINA
12. konferenca BHK CIGRÉ
4.–8. oktober 2015, Neum, Bosna in Hercegovina
Več informacij: http://www.bhkcigre.ba/english/announ.htm
ČRNA GORA
4. zasedanje NK CIGRÉ Črna Gora
11.–14. maj 2015, Inštitut "Igalo", Herceg Novi
Več informacij:
http://www.cigre.me/userfiles/The%20first%20call%281%29.pdf
CIGRÉ/IEC SIMPOZIJ V CAPE TOWN‐U
26.–30. oktober 2015
Oddaja končnih referatov: 1. maj 2015
Simpozij bo potekal tri dni z enodnevnim seminarjem, ki mu
sledi glavni dogodek. Ta bo vključeval klasične sestanke s
predstavitvami in razpravami s poročilih, ki bodo pripravljene
vnaprej, ter eno ali dve panelni razpravi o teh temah. Otvorit‐
vena slovesnost je tudi priložnost za povabilo enega ali dveh
voditeljev, da izrazijo svoje mnenje o teh pomembnih temah.
Več informacij: http://www.cigre.org/Diaporama/2015‐
CIGRE‐IEC‐symposium‐in‐Cape‐Town
HRVAŠKA
International Conference on Power Systems Transients
15.–18. junij 2015, Cavtat
Več informacij: http://ipst2015.com/
12. posvetovanje HRO CIGRÉ
8. – 11. november 2015, Šibenik
Več informacij: http://www.hro‐cigre.hr/12savjetovanje
ITALIJA
International Workshop
Innovative Electrical Networks for a Sustainable Development
in Low Carbon Scenarios (hkrati poteka tudi EXPO MILANO)
26.–28. avgust 2015, Stresa – Maggiore Lake, Italija
Več informacij: http://www.cigre‐italy.org/index.php
http://www.expo2015.org/it
MAKEDONIJA
9. konferenca MAKO CIGRÉ
27.–29. september 2015, Hotel Metropol, Ohrid
Več informacij: http://2015.mako‐cigre.mk/
SIMPOZIJ V LUND‐U
27.–28. maj 2015
ACROSS BORDERS – INTEGRATING SYSTEMS AND MARKETS
– HVDC and Power Electronics
– System Development and Economics
– System Operation and Control
– Electricity Markets and Regulation
– System Technical Performance
Več informacij:
http://www.cigre.org/Diaporama/2015‐Lund‐symposium
ROMUNIJA
CIGRÉ Romunija konferenca: Condition Monitoring, Diagnosis
and Maintenance, Modern Management Technology
5.–8. oktober 2015, Bukarešta
Več informacij: http://www.cmdm2015.org/
SRBIJA
32. posvetovanje CIGRÉ Srbija
17.–21. maj 2015, Zlatibor
Več informacij:
http://www.miross.rs/dev.php/en/events/cigre‐2015
39
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Slovenski nacionalni komite
RAZPIS
45. NATEČAJA ZA NAGRADE
PROF. DR. VRATISLAVA BEDJANIČA
za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov,
naprav, avtomatizacije v elektroenergetiki, vodenja sistemov in stikalne tehnike.
Nagrade se podeljujejo doktorjem, magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju
Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2014 do 1. oktobra 2015.
Izbrane in podeljene bodo:
– ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 €,
– ena nagrada za magistrsko delo dela (7‐letni študij; po študijskem programu pred bolonjsko prenovo) v višini 600 €,
– do dve nagradi za delo za pridobitev naslova univerzitetni diplomirani inženir (po študijskem programu
pred bolonjsko prenovo, 5‐letni študij) oz. dela za pridobitev naslova magistra (po bolonjskem študijskem
programu, 5‐letni študij) v višini 500 €.
Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali
v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko
delo ter kratek povzetek dela v fizični in elektronski obliki.
Komisija za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča bo sprejemala predloge za podelitev nagrad v letu 2015 do
vključno 30. oktobra 2015.
Predlog mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e‐naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del
komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela.
Nagrade bodo podeljene v decembru 2015. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
elektrotehniko.
Prijave oziroma predloge s prilogami posredujte na naslov:
Dr. Zvonko Toroš
Predsednik komisije za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ‐CIRED
Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana
SPOROČILA Slovenskega združenja energekov CIGRÉ‐CIRED, št. 34, februar 2015, letnik 15
Urednik sporočil št. 34:
Besedila:
Lektoriranje:
Priprava in sk:
40
Nina Peršin
Krešimir Bakič, Drago Papler, Nina Peršin
Aleš Vrbovšek
Studio N, Ljubljana, naklada 400 izvodov
ISSN 1408‐9378
Slike na naslovnici: zgoraj hotel in kongresni center Bernardin v
Portorožu, spodaj DV 2 x 400 kV Krško‐Beričevo,
relief sredozemskega podmorja (po N. Geographic)
in nov p vodnika ACCC ter kabla.
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo.
GLAVNI SPONZORJI 11. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Siemens, d.o.o.
Braslavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)474‐61‐00, info@siemens.si, www.siemens.si
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386(4)206‐40‐00, info@iskraemeco.si
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)244‐54‐40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zaveška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)256‐15‐97, bogdan@dalen.si, www.dalekovod.hr
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eimv.si
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia
www.endal.si
Elektro‐Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eles.si
JSC «Elektrosetstroyproekt»
Maly Golovin pereulok, 8 str. 1, 103045 Moscow, Russia
market@essp.ru, www.essp.ru/en/
Elektrotehna Elex internaonal trade d.o.o.
Dunajska cesta 21
SI‐1000 Ljubljana Slovenija
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija
www.dem.si
Reinhausen 2e, Power Quality, d.o.o.
Reinhausen Group
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.schneider‐electric.si
Elektro LJUBLJANA, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
Telefon: (01) 230 40 00, Faks: (01) 231 25 42,
info@elektro‐ljubljana.si, www.elektro‐ljubljana.si
KONFERENCE V LETU 2014
V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ
CIRED
CIGRE
CIRED
Posvet o posledicah ledene ujme
(April, Gospodarska zbornica, Ljubljana)
Mednarodni posvet o zaščiti in avtomatizaciji
(Maj, Hotel CITY, Ljubljana)
Posvet CIGRÉ po CIGRÉJU
(Oktober, Hotel Union, Ljubljana)
Druga konferenca o vzdrževanju omrežja
(November, Hotel Perla, Nova Gorica)