1. No category

SLOVENSKO ZDRUŽENJE
ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ‐CIRED
SPOROČILA
Poštnina plačana pri
poš 1125 Ljubljana
33
NOVEMBER
2014
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
Poročila s pariškega zasedanja
CIGRÉ 2014 Začetek delovanja JV regije CIGRÉ (SEERC)
Prednostne teme
za 12. konferenco
v Portorožu 2015
CONGRES
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
Tajništvo
Tehnološki park 20
1000 Ljubjana
Tel./faks: 05 997 28 42
E‐mail: info@cigre‐cired.si
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ‐CIRED
Tajništvo:
Tajnica:
Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana, tel/faks: 059972842, info@cigre‐cired.si
Administravna tajnica: ga. Nina Peršin (uradne ure: od 8.00 do 12.00)
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ‐CIRED
OD LETA 2013 DO LETA 2017
Predsednik:
Generalni tajnik‐ca:
Podpredsedniki:
Častni člani Predsedstva
Člani strokovnih organizacij
Predsednik TK CIGRÉ:
Predsednik TK CIRED:
Ski z javnostmi:
mag. Krešimir Bakič, ELES, Ljubljana
‐
Matjaž Osvald, Elektro Ljubljana
mag. Marko Hrast, ELES, Ljubljana
mag. Marko Senčar, Javna agencija za energijo RS, Maribor
prof. dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, FE
Drago Polak, Savske elektrarne, Medvode
Zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec, upokojenec, Ljubljana
mag. Vekoslav Korošec, GZS, Ljubljana
dr. Maks Babuder, Elektroinštut Milan Vidmar
prof. dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze
dr. Franc Žlahč, predsednik NK WEC
dr. Boris Žitnik, Elektroinštut Milan Vidmar, Ljubljana
dr. Zvonko Toroš, Elektro Primorska, Nova Gorica
dr. Drago Papler
Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ
CIGRÉ
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK A1
Sinhroni stroji in problemaka elektrarn
Andrej Tumpej (Dravske elektrarne)
ŠK A2
Transformatorji
dr. Maks Berlec (UL, FE)
ŠK A3
Visokonapetostna oprema
dr. Maks Babuder (EIMV)
ŠK B1
Kabelski vodi
Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)
ŠK B2
Nadzemni vodi
mag. Srečko Lesjak (ELES)
ŠK B3
Postaje
mag. Marko Hrast (ELES)
ŠK B4
Energetska elektronika in DC sistemi
prof. dr. Rafael Mihalič (UL, FE)
ŠK B5
Zaščita, meritve in avtomazacija
dr. Tadeja Babnik (ELPROS)
ŠK C1
Razvoj in ekonomija sistemov
mag. Saša Jamšek (ELES)
ŠK C2
Obratovanje in vodenje sistemov
dr. Pavel Omahen (ELES)
ŠK C3
Okoljska problemaka sistemov
mag. Aleš Kregar (ELES)
ŠK C4
Tehnične značilnos sistemov
prof. dr. Jože Pihler (UM, FERI)
ŠK C5
Regulacija in trg električne energije
dr. Dejan Paravan (GEN‐I)
ŠK D1
Materiali in nove preizkusne tehnike
Tim Gradnik (EIMV)
ŠK D2
Informacijsko komunikacijske tehnologije
Peter Ceferin (SMARTCOM)
ŠK D3
Pametna omrežja (Smart GRIDS)
prof. dr. Miloš Pantoš (UL‐FE)
Predsedniki študijskih komitejev CIRED
CIRED
Študijski komite
Predsednik študijskega komiteja
ŠK 1
Omrežne komponente
Srečko Mašera (Elektro Celje)
ŠK 2
Kakovost električne energije in EMC
mag. Peter Bergant (Elektro Ljubljana)
ŠK 3
Obratovanje, vodenje in zaščita
Milan Švajger (Elektro Ljubljana)
ŠK 4
Razpršeni viri ‐ upravljanje in izkoriščanje energije
Franc Toplak (Elektro Maribor)
ŠK 5
Razvoj distribucijskih sistemov
Miha Žumer (Elektro Gorenjska)
ŠK 6
Trg električne energije v distribuciji
Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana)
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
DVANAJSTA KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
BO V PORTOROŽU, OD 25. DO 27. MAJA 2015
Tridnevno srečanje slovenskih elektroenergetikov bo potekalo
v kongresnem centru BERNARDIN v Portorožu od ponedeljka,
25. maja do srede, 27. maja 2015 po ustaljenem programu.
Prednostne teme po študijskih komitejih so objavljene v
nadaljevanju. Priložen je tudi preliminarni program konference,
možne panelne razprave in vabilo sponzorjem za sodelovanje
na razstavi. Tekmovanje študentov elektrotehnike dveh
slovenskih univerz bo na programu drugi dan konference.
Nekaj tujih podjetij je že najavilo svoje sodelovanje na razstavi
in posebnem panelu, ki je rezerviran za prvi dan konference.
Vabimo člane, da kreativno sodelujejo z novimi idejami za
boljšo vsebinsko izvedbo konference. Čas za predloge
izboljšav naše bienalne konference je do konca leta 2014.
Končni program konference bo objavljen v Sporočilih 34, ki
izidejo v februarju 2015. Do takrat bodo znani tudi naslovi
sprejetih referatov. Vsak referat bo tudi predstavljen na
konferenci. Konferenca odpira vrata zlasti mlajšim stro‐
kovnjakom, da se predstavijo. Pričakujemo udeležbo okrog
500 strokovnjakov iz Slovenije in tujine ter veliko razstavo
izdelkov in storitev za slovensko elektrogospodarstvo.
Mesto 12. konference elektroenergetikov –
Hoteli BERNARDIN v Portorožu
Iz vsebine:
• 12. konferenca v Portorožu,
prednostne teme
1
• Predlogi za priznanja 2015
13
• Poročila s
45. zasedanja CIGRÉ v Parizu
17
• Začetek delovanja SEERC
37
• Aktivnosti CIRED
38
• Vabilo na 2. konferenco
o vzdrževanju omrežij
42
SPOROČILA Slovenskega združenja energekov CIGRÉ‐CIRED, št. 33, november 2014, letnik 14
Urednik sporočil št. 33: Nina Peršin
Besedila:
Krešimir Bakič, Drago Polak, Tim Gradnik,
Miha Bečan, Matjaž Keršnik, Marko Testen,
Janez Zakonjšek, Janko Kosmač, Aleš
Kregar, Igor Papič, Ivan Šmon, Franc Jakl.
Naklada:
400 izvodov
ISSN 1408‐9378
Priprava in sk:
Studio N, Ljubljana
Slika na naslovnici:
Kongresni center v PARIZU
Slika na zadnji strani: Portorož, Bernardin
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo.
1
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
NAČRT PROGRAMA 12. KONFERENCE V PORTOROŽU 2015
PONEDELJEK
25.05.2015
09.00 10.30
DVORANA 1
CIGRE
11.00 13.00
13.00 13.30
15.00 17.00
17.0017.30
17.30 19.30
19.30 22.00
08.30 10.30
10.30 11.00
TOREK
26.05.2015
11.00 13.00
CIGRE ŠK A2/A3/D1
Transformatorji,
VN oprema,
Materiali in nove metode
10.30 - 11.00
CIGRE ŠK A2/A3/D1
Transformatorji,
VN oprema,
Materiali in nove metode
16.30 17.00
17.00 19.00
18.00–
19.00
19.00 19.45
SREDA
27.05.2015
10.30 11.00
11.00 13.00
CIRED ŠK 1
Omrežne komponente
Distrib. omrežij
ODMOR
CIGRE ŠK C1
Razvoj in ekonomija
sistemov
CIRED ŠK 2
Kakovost električne
energije in EMC
PANEL 1
10.00 - 11.00
(Tuji sponzor
predstavlja)
1
ODMOR – Koktajl 1
POSEBNA TEMA : Slovenija v Evropski energetski uniji (organizator lahko spremeni temo)
POZDRAVNI KOKTAJL NA PROSTORU SPONZORJEV
CIGRE ŠK C5
Trženje in regulacija v
prenosnih sistemih
CIGRE ŠK A1
Rotacijski stroji in
problematika elektrarn
CIRED ŠK 3
Obratovanje in zaščita
distrib. omrežij
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA: 2
CIGRE ŠK C5
Trženje in regulacija v
prenosnih sistemih
CIGRE ŠK D2
IKT v elektroenergetiki
CIRED ŠK 3
Obratovanje in zaščita
distrib. omrežij
Tekmovanje
študentov za
najboljši referat
10:00 - 11:30
ODMOR
CIGRE ŠK C4
Tehnične značilnosti
sistema
CIGRE ŠK D3
Strategija SMART GRIDS
CIRED ŠK 3
Obratovanje in zaščita
distrib. omrežij
PANEL 2
14.30-18:00
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA: 3
CIGRE ŠK B1
Električni kablovodi
CIGRE ŠK B4
DC prenosi in energetska
elektronika
CIRED ŠK 5
Načrtovanje
distribuc. omrežja
TISKOVNA KONFERENCA IN OMIZJE O PROBLEMATIKI ELEKTROENERGETIKE
ZBOR ČLANOV – DVORANA ? – Vabila za člane Združenja CIGRE - CIRED
GALA VEČERJA S GLASBO
CIGRE ŠK C2
Obratovanje in vodenje
sistema
CIRED ŠK 4
Razpršeni viri in
učinkovita raba
energije
CIGRE ŠK B2
Nadzemni vodi
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA: 4
CIGRE ŠK B5
Zaščita in avtomatizacija
sistema
13.0014.30
14.30 16.30
CIGRE ŠK C1
Razvoj in ekonomija
sistemov
DVORANA 4
SLOVESNO ODPRTJE KONFERENCE
VABLJENO PREDAVANJE IN PODELITEV NAGRAD
20.30
08.30 10.30
DVORANA 3
CIRED
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA:
13.00 14.30
14.30 16.30
DVORANA 2
CIGRE
CIGRE ŠK B2
Nadzemni vodi
CIRED ŠK 4
Razpršeni viri in
učinkovita raba
energije
11:00-12:30
ODMOR
CIGRE ŠK C3
Okoljska problematika v
energetskih sistemih
CIGRE ŠK B3
Razdelilne
transformatorske postaje
PANEL 3
Perspektive
slovenske
energetike
CIRED ŠK 6
Trženje in vplivi
regulacije na
distribucijska omrežja
PRIREDITEV ZLATEGA SPONZORJA: 5
17.00 19.00
CIGRE ŠK C3
Okoljska problematika v
energetskih sistemih
CIGRE ŠK B3
Razdelilne
transformatorske postaje
CIRED ŠK 6
Trženje in vplivi
regulacije na
distribucijska omrežja
* razporeditev je narejena glede na pričakovano število referatov in poprečje sprejetih referatov na prejšnjih konferencah ter z upoštevanjem
rotacije študijskih komitejev. Končna razporeditev študijskih komitejev bo narejena v aprilu 2015, ko bo znano končno število referatov.
2
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Nekaj črtic o zgodovini Portoroža
Portorož se prvič v zgodovini ome‐
nja v 13. stoletju kot zdraviliški kraj.
V samostanu sv. Lovrenca so menihi
zdravili z morsko vodo in slanico. Bil
je del Beneške republike do njenega
padca leta 1797, ko Napoleon ukine
to državo. Kasneje je pod Avstrijo do
1918, razen obdobja Ilirskih provinc,
ko je bil pod Francijo (1806‐1813).
Pod Italijo je od 1918 do 1945.
Portorož po izgradnji hotela Palace
(1908) (vir slike: www.portoroz.si)
Dosedanje konference slovenskih elektroenergetikov
od leta 1993
Konferenca
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Mesto
Ljubljana
Maribor
N. Gorica
R. Slana
Bled
Portorož
Velenje
Čatež
Kranjska Gora
Ljubljana
Laško
Portorož
Skupaj
Leto
Okvirno število
udeležencev
Število
referatov
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
2011
2013
2015
200
250
300
350
400
450
500
510
550
580
600
?
83
90
122
120
133
184
193
184
165
193
250
?
1717
PRVO VABILO ZA PRIJAVE REFERATOV NA KONFERENCO
Vabimo vse potencialne avtorje referatov, da prijavijo referate za konferenco. Predlog za referat mora vsebovati naslednje podatke:
‐ naslov referata, imena avtorjev in soavtorjev, in kratko vsebino predloženega članka (do 300 besed),
‐ obvezno navesti študijski komite (ŠK) in prednostno temo (PT), kjer predlaga uvrstitev ter kontaktno osebo.
Formular za prijavo referatov se nahaja na spletni strani www.cigre‐cired.si pod rubriko Konferenca 2015.
Prijave je potrebno oddati najkasneje do 10. januarja 2015.
Vse dodatne informacije so na voljo na e‐naslovu: info@cigre‐cired.si
Vse prispele prijave bodo dobili predsedniki študijskih komitejev in v sodelovanju s tajnikom študijskega komiteja določili
sprejemljivost referata. Morebitne zavrnjene referate bo obravnaval Tehnični komite CIGRÉ in CIRED, ki bo sprejel končno
oceno. Avtorji (kontaktna oseba navedena na prijavi) predlogov referatov bodo dobili odgovore najkasneje do 1. februarja
2015. V naslednji številki Sporočil št. 34 (februar 2015) in na spletni strani www.cigre‐cired.si pa bodo objavljeni naslovi
vseh referatov po študijskih komitejih.
Končne referate skladne z vzorcem za pisanje referatov, ki bo objavljen na spletni strani www.cigre‐cired.si bo potrebno
oddati najkasneje do 30. marca 2015.
Avtorji sprejetih referatov bodo slednje predstavili na sejah študijskih komitejev.
Plačilo kotizacije je obvezno za vse udeležence konference. Člani Združenja CIGRÉ‐CIRED in zaposleni v podjetjih, ki so
podporni člani bodo imeli 20 % popust. Vsi zneski za kotizacije in sponzoriranja bodo ostali enaki kot je to bilo na zadnjih
dveh konferencah (Ljubljana 2011 in Laško 2013).
3
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
PREDNOSTNE TEME ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV ZA
12. KONFERENCO SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV 2015
TEHNIČNI KOMITE CIGRÉ
ŠK A1 – Rotacijski stroji in problematika elektrarn
Predsednik: Andrej Tumpej, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Ladislav Tomšič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Večji vzdrževalni posegi, obnove in prenove ter
izboljšanje izkoristkov na rotacijskih strojih.
PT 2: Monitoring, diagnostika v funkciji vzdrževanja.
PT 3: Nove tehnologije in proizvodni sistemi.
PT 4: Tehnološki napredki na rotacijskih strojih.
ŠK A2 – Transformatorji
Predsednik: dr. Maks Berlec, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Istok Jerman, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Novi prijemi na področju konstruiranja transfor‐
matorjev (izračun obremenitve izolacije, dodatnih
izgub, prenosa toplote, mehanskih obremenitev,
zmanjševanje izgub, zmanjševanje hrupa).
PT 2: Transformator v obratovanju (življenjska doba,
vzdrževanje, vrste in vzroki poškodb, popravila,
novi postopki revitalizacije).
ŠK A3 – Visokonapetostne naprave
Predsednik: dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika koordinacije izolacije ob uvajanju
HVDC sistemov.
PT 2: Združevanje izolacijskih elementov in
prenapetostne zaščite.
PT 3: Problematika dielektričnih obremenitev s
poudarkom na snopastih vodnikih.
PT 4: Nove diagnostične metode za potrebe
vzdrževanja VN postrojev.
ŠK B1 – Energetski kabli
Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. el
Prednostne teme:
PT 1: Trendi razvoja kabelske tehnike ter konektorskih
elementov.
PT 2: Projekti VN kablov v Sloveniji.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Ekonomika kabliranja.
4
ŠK B2 – Nadzemni vodi
Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vodnikov in spončnega materiala
na daljnovodih (testiranja vodnikov, monitoring,
utrujanje materiala, ipd.).
PT 2: Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in
vetrovne obremenitve vezano na žledolom na
DV v letu 2014.
PT 3: Diagnostika in vzdrževanje daljnovodov.
PT 4: Optični kabli pri daljnovodih (okvare).
PT 5: Standardi in pravilniki za nadzemne vode.
ŠK B3 – Razdelilne transformatorske postaje
Predsednik: mag. Marko Hrast, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Marko Testen, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Celovito upravljanje stikališč.
• Ekonomika stikališč, povečanje zanesljivosti in
razpoložljivosti.
• Tehnologije vzdrževanja, življenjska doba naprav
in sistemov, diagnostika, ocena stanja sistemov.
• Zasnove stikališč, enopolne sheme, obratovanje
stikališč pri obnovah.
PT 2: Novi pristopi in tehnologije sekundarnih sistemov,
lastne rabe in drugih pomožnih sistemov.
• Ocena delovanja naprav po IEC 61850.
Kompatibilnost med proizvajalci opreme.
• Enopolna shema lastne rabe v stikališčih
(enojne/dvojne zbiralke, preusmerjena LR).
• Povečanje zanesljivosti in uvajanje novih
tehnologij v sisteme lastne rabe.
• Električni vplivi stikališč na okolje in zaščita pred
njimi, zunanji vplivi na delovanje stikališč.
PT 3: Gradnja, projektiranje in vzdrževanje s plinom
izoliranih stikališč.
• Enopolne sheme, zanesljivost in razpoložljivost.
• Vzdrževalni posegi in remonti na GIS stikališčih.
• Izkušnje obratovalcev pri GIS‐ih.
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Predsednik: dr. Rafael Mihalič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Igor Papič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Možnosti dinamično aktivnega vodenja EES s
pomočjo integracije WAMS in FACTS
tehnologije.
PT 2: Vpliv visokonapetostnih enosmernih povezav v
Evropi na vlogo slovenskega EES.
PT 3: Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta
FACTS
PT 2: Razvoj slovenskega prenosnega omrežja v
kontekstu evropskega omrežja
• Nove rešitve in metode načrtovanja razvoja omrežja.
• Upoštevanje vplivnih parametrov (energetska
politika, modeli trga, viri, tehnične rešitve).
• Utemeljevanje investicij za prenosna omrežja.
PT 3: Upravljanje s sredstvi (Asset management).
• Kako utemeljiti Smart Grids projekte?
• Učinkoviti in pregledni pristopi pri upravljanju s
sredstvi.
• Vpliv na izboljšanje delovanja naprav, sistema in
procesov.
• Metodologije, standardizacija, primeri.
ŠK B5 – Zaščita, avtomatizacija in meritve v EES
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistemov
Predsednica: dr. Tadeja Babnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Igor Kurent, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Nove možnosti za relejno zaščito, upravljanje
in avtomatizacijo, ki temeljijo na naprednih
komunikacijskih tehnologijah.
• Nove zaščitne sheme, ki temeljijo na
komunikacijah med RTP‐ji.
• Časovno kritične aplikacije, ki uporabljajo podatke
iz enot za merjenje fazorjev (PMU‐jev).
• Analiza stabilnosti EES‐a in ustrezni ukrepi
odločanja.
PT 2: Izkušnje in dodatna pričakovanja glede
IEC 61850 s strani:
• Zahtev uporabnikov
• Standardizacije
• Inženirskih orodij
• Preizkušanja in vzdrževanja
PT 3: Novosti na področju zaščite, vodenja in
meritev EES.
PT 4: Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES‐u
povezani z delovanjem/nedelovanjem
zaščitnih sistemov.
Predsednik: dr. Pavel Omahen, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Zoran Marčenko, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Obvladovanje novih izzivov v načrtovanju
obratovanja EES v realnem času:
• Stabilnostne sigurnostne analize in meritve v
omrežju, WAMS.
• Regulacija napetosti in frekvence.
• Dinamični nadzor obremenljivosti omrežja.
• Usmeritve in priporočila na osnovi analiz minulih
dogodkov.
• Učinkovito izvajanje sistemskih storitev.
PT 2: Metode nadzora in vodenja različnih, a
povezanih sistemov proizvodnje, prenosa,
distribucije, porabe in tržnih dejavnikov.
• Sistemi pametnih omrežij.
• Sistemi vodenja in usposabljanje operaterjev.
• Modeliranje in simulacije procesov.
• Obvladovanje razpršene proizvodnje in porabe.
ŠK B4 – Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
ŠK C1 – Razvoj in ekonomika sistemov
Predsednik: mag. Saša Jamšek, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Andrej Bučar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vizija razvoja slovenske energetike v kontekstu
Evropske energetske unije
• Razvoj porabe energije in električne energije.
• Strategije obnovljivih virov, energetske
učinkovitosti, usklajenost z EU obljubami.
• Veliki projekti oz. kako bolj povezati energetiko in
gospodarstvo?
• »Zelene« tehnologije v Sloveniji, primeri, nove ideje.
5
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK C3 – Okoljska problematika
Predsednik: mag. Aleš Kregar, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Minče Mandelj, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Vrednotenje vplivov.
• Metode sinteznega in posameznih vrednotenj
vplivov elektroenergetskega sistema in objektov.
• Problematika razmejitve med prostorskim in
varstvenim vidikom vrednotenja.
• Primeri dobre prakse vrednotenja prostorskega,
varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega
vidika vplivov.
• Primerjava vplivov kabelskih in nadzemnih vodov
na okolje in možni kriteriji za odločanje.
PT 2: Zmanjševanje negativnih vplivov.
• Ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov
elektroenergetskih objektov na okolje.
• Primeri dobre prakse za zmanjševanje negativnih
vplivov in povečevanje pozitivnih vplivov.
• Stroški omilitvenih in izravnalnih ukrepov.
PT 3: Vključevanje deležnikov.
• Ugotavljanje, analiza in razumevanje mnenj
deležnikov o elektroenergetskem sistemu in objektih.
• Metode vključevanja deležnikov v postopke
umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor.
• Primeri dobre prakse vključevanja deležnikov.
• Obravnava tveganj pri vključevanju deležnikov.
ŠK C4 – Tehniške značilnosti sistemov
Predsednik: dr. Jože Pihler, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Milan Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije.
• Vplivi na kakovost električne energije v proizvodnji
in prenosu.
• Vpliv pretvornikov energije na kakovost.
• Motnje pri delovanju prenosnega omrežja.
PT 2: Elektromagnetna združljivost in koordinacija
izolacije.
• Elektromagnetni vplivi visokonapetostnih
elektroenergetskih naprav na okolje.
• Umestitve visokonapetostnih elektroenergetskih obje‐
ktov v okolje s stališča elektromagnetne združljivosti.
• Koordinacija izolacije v visokonapetostnih napravah.
PT 3: Napredne metode, modeli in orodja za analizo
tehničnih značilnosti elektroenergetskih sistemov.
• Nove metode in programska orodja za analizo
elektroenergetskega sistema.
• Monitoring naprav in prenosnega
elektroenergetskega omrežja.
• Zanesljivost delovanja elektroenergetskega
sistema in tranzit električne energije.
6
• Vpliv vzdrževanja na zanesljivo obratovanje
elektroenergetskega sistema.
• Ozemljevanje v omrežju napetostnega nivoja
110 kV in več.
ŠK C5 – Elektroenergetski trg in regulacija
Predsednik: dr. Dejan Paravan, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Rajer, univ. dipl. ekon.
Prednostne teme:
PT1: CRM mehanizem – rešitev ali nova distorzija
trga električne energije
PT2: DSM – potrebne spremembe regulative za
izkoriščanje prilagodljivosti odjema odjemalcev
na kratkoročnem trgu in izravnalnem trgu
PT3: Cene na trgu električne energije: cena energije
za proizvajalce vse nižje, končna cena z davki
za odjemalce vse višje. Katere cene so
dolgoročno vzdržne?
PT4: Implementacija REMIT in vpliv na tržne akterje.
So regulatorne obveze na ravni EU vir stabilizacije
trga ali vir dodatne negotovosti?
PT5: Kako ustvariti vzdržno podporno shemo in vpliv
novih Smernic za državno pomoč na področju
okolja. Ali je smiselno vzpostaviti enotni sistem
podpor v EU?
ŠK D1 – Materiali in nove preiskovalne metode
Predsednik: Tim Gradnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Marja Mulej, univ. dipl. inž. kem.
Prednostne teme:
PT 1: Staranje in lastnosti materialov električnih
izolacijskih sistemov
PT 2: Preiskovalne in diagnostične metode v
elektroenergetiki
ŠK D2 – IT in telekomunikacije v elektroenergetiki
Predsednik: Peter Ceferin, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Roman Pirnat, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in
rešitve za elektroenergetska podjetja.
• Uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev v TK omrežja
elektrogospodarskih podjetij z vidika izvedenih
projektov, prehodov s starejših TK tehnologij na
nove, pridobljenih izkušenj in nadaljnjega razvoja.
• Procesna TK omrežja ter skladnost s standardi IEC
60870‐5‐104 in IEC 61850 – stanje v slovenski
elektroenergetiki, projekti, izkušnje in trendi razvoja.
• Upravljanje s kakovostjo storitev in parametri
sporazumov o ravni storitev (SLA) v TK omrežjih
elektrogospodarskih podjetij.
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
• Vodenje TK omrežij in storitev (NMS), evolucija
podpornih sistemov za obratovanje TK omrežij
(sistemov OSS) in integracija z ostalimi IT sistemi –
izvedeni projekti, izkušnje, trendi in projekcije
razvoja v slovenskih elektroenergetskih sistemih.
• Varnost komunikacijskih omrežij
elektrogospodarskih podjetij z vidika podpore
procesnih (vodenje EE omrežja, meritve, zaščite,…)
in poslovnih sistemov elektroenergetskih podjetij
ter medsebojnega povezovanja le‐teh.
PT 2: Informacijski sistemi in podpora procesom v
elektroenergetskih podjetjih.
• Računalništvo v oblaku (Cloud Computing) v luči
elektroenergetskih podjetij – izvedeni projekti in
izkušnje, razvojne projekcije.
• Integracija sistemov v okviru referenčne arhitekture
za izmenjavo informacij v elektroenergetskem
sistemu – izvedeni projekti, pridobljene izkušnje in
razvojne projekcije.
• Varnostni mehanizmi in rešitve na aplikativni ravni
sistemov v IT infrastrukturi elektroenergetskih podjetij.
• Informacijske rešitve za nove storitve v pametnih
omrežjih (SmartGrids).
ŠK D3 – SMART GRIDS (Pametna omrežja)
Predsednik: dr. Miloš Pantoš, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Andrej Gubina, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Pametna prenosna in distribucijska omrežja.
• Zakonodaja, razvojni cilji, strategije.
• Razpršena proizvodnja, virtualne elektrarne.
• Aktivni odjemalci, virtualni odjemalci.
• Shranjevalniki energije, vozila na električni pogon.
• Zanesljivost obratovanja pametnih omrežij.
• Napredni merilni sistemi, uporaba enot PMU.
• Standardizacija.
PT 2: Obstoječi in predvideni pilotni projekti na
področju pametnih omrežij.
TEHNIČNI KOMITE CIRED
ŠK 1 – Omrežne komponente
Predsednik: Srečko Mašera, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Metod Brešan, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih.
• Modeliranje naprav.
• Testiranje naprav.
• Novi materiali.
• Novi standardi na področju omrežnih komponent.
• Uvajanje enotne tipizacije v distribucijska omrežja.
PT 2: Strategija na področju zanesljivosti,
diagnosticiranja in vzdrževanja.
• Ocenjevanje stanja naprav, starostno modeliranje
naprav.
• Diagnostika omrežnih komponent.
• Stalni monitoring omrežnih komponent vključno z
zemeljskimi kabli.
PT 3: Smart grids komponente.
• Komponente za priključevanje distribuiranih virov.
• Komponente aktivnih omrežij.
• Naprave za shranjevanje energije.
• Močnostna elektronika.
• Komponente za polnjenje električnih avtomobilov.
PT 4: Komponente za velika mesta in podeželje.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v
mešanih omrežjih.
• Komponente za ozemljevanje SN nevtralne točke v
čistih kabelskih sistemih.
• Komponente za obvladovanje kratkih stikov v
mešanih omrežjih.
PT 5: Vplivi okoljske in trajnostne problematike na
komponente omrežja.
• Ekološko dizajniranje.
• Obvladovanje hrupa.
• Zmanjševanje izgub.
7
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK 2 – Kakovost električne energije in EMC
Predsednik: mag. Peter Bergant, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Kakovost električne energije (KEE) z vidika
regulative, standardizacije, načinov poročanja,
kazalnikih kakovosti, finančni vidik.
• Novosti in usmeritve na področju regulative v smislu
zakonskih, podzakonskih aktov ter standardizacije.
• Poročanje kot sestavni del obvladovanja in
podlaga za regulacijo, novi kazalniki kakovosti.
• Analize stanj kakovosti, primerjavami stanja s tujino.
PT 2: Merilno tehnični nadzor KEE, obdelava
pridobljenih podatkov.
• Merilno tehnični postopki zajemanja podatkov KEE
(stalni, občasni monitoring), merilne metode.
• Obdelava parametrov kakovosti električne energije,
delo z velikimi bazami podatkov, programska orodja,
algoritmi, postopki in načini ovrednotenja anomalij.
• Opredelitve (definicije) posameznih značilnosti
napetosti (tudi toka), merljivost, ocenjevanje.
PT 3: Tehnične značilnosti sistema v smislu KEE,
izvori, širjenje, reševanja problemov slabe KEE.
• Izvori motenj in motenja, prenosne poti, načini
širjenja.
• Konvencionalni načini in postopki reševanja stanj
slabe kakovosti napetosti.
• Alternativni načini – aktivne kompenzacije, napetostni
stabilizatorji, regulatorji, odvodniki napetosti.
• Vplivi sistemov ozemljevanja, galvanskih in el. povezav.
• Analize stanja pred/po sanaciji, učinkovitost
izvedenih ukrepov.
• KEE in nove tehnologije, varčna razsvetljava,
toplotne črpalke, polnilnice za prevozna sredstva.
• KEE v distribucijskih omrežjih prihodnosti (mikro
omrežja, obnovljivi viri, sistemi hranjenja EE).
• Upravljanje KEE (»PQ management«), načrtovanje
in upravljanje napetostnih profilov v razmerah
razpršene proizvodnje, vidik stabilnosti sistema.
PT 4: Vpliv EE naprav in postrojev v smislu EMS,
hrupa, EMC problematika v elektroenergetiki.
• Standardizacija, regulativa.
• Okoljski vplivi EMS in hrupa: ukrepi, načini in
postopki reševanja.
• Elektromagnetna združljivost (EMC) v distribuciji:
občutljivost, odpornost el. postrojev, naprav,
aparatov.
• Motnje in motenje, problemi elektromagnetne
interference (poudarek EMI v območju 2kHz do
150kHz), pametna omrežja (Smart Grids).
• Dobra inženirska praksa, zmanjševanje negativnih
učinkov.
8
ŠK 3 – Obratovanje, vodenje in zaščita
distribucijskih omrežij
Predsednik: Milan Švajger, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Drgan Martin, univ.dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Obratovanje distribucijskih omrežij.
• Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za
zagotavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti)
napajanja odjemalcev ter povečanje učinkovitosti
distribucijskega elektroenergetskega sistema.
• Obratovanje in vpliv razpršenih proizvodnih virov v
distribucijskem omrežju.
• Obratovanje SN omrežja v zanki.
• Vpliv katastrofalnega žledoloma v letu 2014 na
obratovanje distribucijskega omrežja.
• Sistemske rešitve za meritve električne energije,
pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe
električne energije (EV, SEE), potrebe odjemalcev.
• Vzdrževanje in obvladovanje tehnične
dokumentacije v obratovanju.
• Delo pod napetostjo v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih.
PT 2: Vodenje distribucijskih omrežij.
• Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega
elektroenergetskega omrežja.
• Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar na
distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja
večjega obsega.
• Vpliv katastrofalnega žledoloma v letu 2014 na
vodenje distribucijskega omrežja.
• Regulacija napetosti SN/NN.
PT 3: Zaščita distribucijskih omrežij.
• Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih
zaščitnih sistemov v distribucijske
elektroenergetske objekte in omrežja.
• Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in
vpliv na zaščitne sisteme.
• Možnosti otočnega obratovanja lokalnih omrežij z
upoštevanjem RV.
• Koncepti zaščite polnilnih postaj za e‐vozila in
hranilnike električne energije.
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK 4 – Razpršeni viri in upravljanje z električno
energijo
Predsednik: Franc Toplak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Boris Kupec, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Problematika vključevanju razpršenih virov v
distribucijska elektroenergetska omrežja.
• Spremembe in dopolnitve Navodil za priključevanje
in obratovanje elektrarn v okviru prenove SONDO.
PT 2: Tehnologije razpršenih virov, distribucijska
infrastruktura in modeli obratovanja za
razpršene vire.
• Razvoj tehnologij razpršenih virov.
• Distribucijski sistemi upravljanja, razpršeni viri in
aktivni uporabniki.
• Navidezne elektrarne.
PT 3: Energetska učinkovitost v distribucijskih
elektroenergetskih omrežjih in pri porabnikih
električne energije.
• Zmanjšanje izgub in upravljanje z jalovo energijo v
distribucijskih elektroenergetskih omrežjih.
• Vloga sistemov napredenega merjenja električne
energije in upravljanje s podatki.
• Možnosti kratkoročnega zniževanja porabe pri
odjemalcih v distribucijskih omrežjih z uvajanjem
programov upravljanja s porabo.
• Električna vozila kot porabniki/hranilniki električne
energije.
ŠK 5 – Razvoj distribucijskih sistemov
Predsednik: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Tomaž Mohar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Prognoza porabe in proizvodnje.
• Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze.
• Razvoj metodologij za prognozo porabe na
določenem območju.
• Vpliv električnih vozil na porabo.
• Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo.
• Prognoza proizvodnje iz obnovljivih virov.
PT 2: Učinkovitost delovanja in primerjalne analize.
• Tehnične zahteve proti ekonomičnosti.
• Zanesljivost obratovanja in zadostnost sistema.
• Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja.
• Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize.
• Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov.
• Napoved ocene kakovosti električne energije.
• Zanesljivostne ocene pametnih omrežij.
PT 3: Sheme omrežja in kriteriji projektiranja.
• Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek
distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in
električna vozila.
• Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij.
• Distribucijski sistemi za vetrna polja.
• Zmanjšanje izgub v omrežju.
• Odvisnost lokalnega okolja.
• Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo.
• Sheme priključevanja električnih vozil na parkiriščih,
javnih ali privatnih zgradbah in regulatorna pravila.
PT 4: Načrtovanje omrežja.
• Kriteriji načrtovanja omrežja z razpršenimi viri.
• Kriteriji načrtovanja za območja z nizko porabo in
upoštevanje kvalitete napajanja.
• Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje
tveganj ob izjemnih dogodkih.
• Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih
tehnologij.
• Tehnike načrtovanja pri pametnih omrežjih.
• Izboljšanje učinkovitosti distribucijskega omrežja.
• Optimalna integracija razpršenih virov.
• Integracija hitrih polnilnic električnih vozil v omrežje.
• Načrtovanje hranilnikov energije in kompenzatorjev.
PT 5: Strategije investiranja
• Stroškovno optimalni investicijski načrti.
• Načrtovanje financiranja in denarni tok investicij.
• Staranje omrežja.
• Analiza tveganj in upravljanje s premoženjem.
• Ne‐omrežne rešitve za sistemske storitve.
9
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
ŠK 6 – Trženje in vplivi regulacije na
distribucijska omrežja
Predsednik: Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Radko Carli, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1: Regulacija in razvoj trga.
• Problematika obstoječega akta o določitvi
omrežnine in predlogi za izboljšave.
• Regulacija in rešitve za izboljšanje kakovosti in
zanesljivosti oskrbe.
• Pričakovanja regulatorja in uporabnikov od
distribucijskega operaterja.
• Vpliv novih tržnih modelov na distribucijskega
operaterja.
PT 2: Merjenje in lastništvo podatkov.
• Lastništvo, uporaba in dostop do merilnih podatkov.
• Standardizacija izmenjave merilnih podatkov.
PT 3: Aktivna vloga uporabnikov.
• S katerimi storitvami in orodji pripraviti odjemalce
k aktivni vlogi.
• Pomanjkljivosti tarifnega sistema.
PT 4: Izzivi za distribucijskega operaterja.
• Poslovna tveganja zaradi staranja infrastrukture.
• Učinkovitost distribucije električne energije in
ključni kazalniki.
• Razvoj novih sistemskih storitev distribucijskega
operaterja.
VZOREC PRIJAVE REFERATA
(objavljen na spletni strani
www.cigre‐cired.si )
Izpolnjeno prijavo je potrebno poslati koordinatorju za
referate Mateju Čogi na elektronski naslov
referati.cigre@gmail.com
PRIJAVA REFERATA
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ in CIRED
Portorož, 25.–27. maj 2015
NASLOV REFERATA:
AVTOR‐JI:
Predlagam, da se referat obravnava v sekciji, študijskem komiteju, prednostni temi:
CIGRÉ ŠK / Prednostna tema:
CIRED ŠK / Prednostna tema:
Kontaktna oseba (e‐mail):
Kratka vsebina (do 300 besed, kaj bo referat obravnaval):
...
Vzorec prijave referatov bo na spletni strani od 5. novembra 2014 do 10. januarja 2015.
10
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
RAZPIS ZA ŠTUDENTSKO TEKMOVANJE
Študente elektro‐energetike slovenskih univerz ali strok
povezanih z elektro‐energetiko vabimo k sodelovanju
na tekmovanju za najboljši študentski referat 12. konfe‐
rence slovenskih elektroenergetikov v Portorožu.
Tekmujejo lahko študenti dodiplomskega študija po starih
programih oz. študenti bolonjskega programa 1 in 2 (pet‐
letni študij elektrotehnike). Doktorski študenti lahko prija‐
vijo referate skladno z razpisanimi prednostnimi temami po
študijskih komitejih.
Na tekmovanju študentov iščemo nove ideje, poglede na
elektroenergetiko in želimo zvedeti kako naši študentje
razmišljajo o prihodnosti energetike v Sloveniji in svetu.
Teme tekmovanja študentov so le okvirne in lahko
pokrivajo vse dele sistema.
•
Proizvodnja električne energije (obnovljivi viri
energije, konvencionalni viri z novimi idejami,
novi naravni viri za oskrbo z energijo)
•
Elektroenergetska omrežja ( elementi omrežij,
Smart Grids ideje, shranjevanje električne energije…)
•
Uporaba Informacijskih tehnologij v
elektroenergetiki (Cyber varnost, trg električne
energije, internet/energetika, zanesljivost)
•
Uporaba električne energije (učinkovita raba
energije, električni promet, …).
Zmagovalka študentskega tekmovanja 2013 v Laškem
Utrip s študentskega tekmovanja 2013 v Laškem
Vodja tekmovanja:
Dr. Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska
Člana komisije:
Prof. dr. Gorazd Štumberger, Univerza v Mariboru, FERI
Prof. dr. Miloš Pantoš, Univerza v Ljubljani, FE
Referati morajo ustrezati vzorcu referatov objavljenem na
spletni strani www.cigre‐cired.si / 12. konferenca/ vzorec
referata za študentsko tekmovanje.
Referate je potrebno oddati najkasneje do 30. aprila 2015
preko spletne strani Združenja CIGRÉ‐CIRED.
Vsi referati, ki jih bo komisija sprejela na tekmovanje bodo
nagrajeni s knjigo. Najboljši referat bo nagrajen s tabličnim
računalnikom.
Srečanje mladih v Parizu v času Zasedanja CIGRÉ je postalo
tradicionalno
Vse sprejete referate bodo avtorji predstavili v Študentskem
panelu, ki bo v torek, 26. maja 2015 v eni od dvoran kon‐
gresnega centra Bernardin v Portorožu.
11
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
VABILO SPONZORJEM
Sponzorji so zelo pomembni za uspešnost konference. Kon‐
ferenca je idealno mesto za predstavitev produktov oz.
storitev za vse, ki sodelujejo v slovenskem elektrogospo‐
darstvu. Ocenjujemo na podlagi dosedanjih izkušenj, da bo
v Portorožu več kot 500 strokovnjakov in drugih, ki delujejo
v našem elektroenergetskem sistemu. Zato je to idealno
mesto za srečanje z vašimi potencialnimi strankami.
Na tridnevni razstavi v Portorožu, v hotelu Bernardin, v Kon‐
gresnem centru bo pripravljenih najmanj 25 razstavnih
prostorov. Vse cene za prostore in druge oblike sponzori‐
ranja bodo enake kot so bile v letu 2013. Tudi vsi pogoji so
enaki. Prednost za izbiro prostorov bodo imeli tisti, ki prej
podpišejo pogodbe o najemu razstavnega prostora. S trže‐
njem razstavnih prostorov bomo začeli v decembru 2014.
S prvim decembrom 2014 pričakujemo, da bomo imeli
shemo razstavnih prostorov.
V Portorožu 2015 vam bomo ponudili naslednje oblike
sponzorstva:
‐ Zlato sponzorstvo, srebrno sponzorstvo,
pokroviteljstvo določenega študijskega komiteja.
‐ Razstavne prostore v preddverju konferenčnih
dvoran.
‐ Oglaševanje v konferenčnih dokumentih, na
posebni plazmi za oglaševalce in posterje oglaševalcev.
Vsi sodelujoči sponzorji bodo dobili svoje mesto v po‐kon‐
ferenčnem CD, ki bo vseboval vse referate, predstavitve in
druge dogodke s konference.
Na 11.konferenci v Laškem je bilo 35 sponzorjev in 1 donator
CIGRÉ in CIRED konference so pravo mesto za oglaševanje
in razstavljanje produktov ter storitev za elektro energet‐
ski sistem. Npr. na zadnjem 45. zasedanju pariške CIGRÉ v
Parizu 2014 je sodelovalo rekordno število 240 razsta‐
vljavcev v treh etažah pariškega kongresnega centra. Ten‐
denca razstavljanja in srečanj s potencialnimi strankami na
naših konferencah je postalo tradicionalno. Priložnost, da
vas opazijo na CIGRÉ in CIRED srečanjih je mnogo večja kot
na drugih srečanjih.
Pridite v Portorož in izkoristite priložnost!
Predsednik Pahor na razstavi v Laškem 2013
Razstava na 11. konferenci v Laškem
Henry Ford, začetnik komercializacije avtomobilske industrije je bil
znan po izjavah, ki so jih kasneje mnogi citirali. Glede sponzorstva
je njegova zelo znana izjava:
"Tisti, ki ne oglaša svojih izdelkov zato, da bo prihranil denar,
je podobno kot, če bi ustavil uro s ciljem, da prihrani čas"
12
POMEMBNI ROKI
Rok za oddajo povzetka referata je
17. januar 2015.
Odgovor o sprejetju referata do
1. februarja 2015.
Rok za oddajo kompletnega referata je
30. marec 2015.
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
PREDLOGI ZA PRIZNANJA ELEKTROENERGETIKOM ZA LETO 2015
Vabilo članom, da predlagajo kandidate
Spoštovani člani Združenja CIGRÉ‐CIRED, Vabimo vas, da predlagate kandidate za priznanja naše strokovne organizacije.
V vaši delovni organizaciji ali morda v partnerski drugi delovni organizaciji je nekdo, ki si zasluži posebno priznanje za svoja
prizadevanja pri napredku slovenske elektrotehniške stroke.
Predlagajte ga. Lahko predlagate naslednje kategorije priznanj:
• Priznanje za življenjsko delo je najvišje priznanje naše stroke nekemu članu za njegovo minulo delo v sloven‐
skem elektrogospodarstvu (spodaj v tabeli so dosedanji prejemniki).
• Plaketa CIGRÉ je priznanje za izjemno delo v stroki, mednarodnem CIGRÉ ali našem nacionalnem združenju CIGRÉ ali CIRED,
• Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu je priznanje za naše člane, ki so že
upokojeni in se ne sme spregledati njihov prispevek v razvoju slovenskega elektrogospodarstva.
• Pohvala za uspešno izveden projekt ali izjemen mednarodni referat ali delo v slovenskem Združenju CIGRÉ‐
CIRED (posameznik lahko dobi večkrat), in
• Pohvala za novinarja na področju poročanja o slovenski energetski problematiki.
Rok za oddajo predlogov je do 31. marca 2015.
Komisija v sestavi prof. dr. Jože VORŠIČ, predsednik in člani prof. dr. Franc JAKL, mag. Vekoslav KOROŠEC, dr. Stane VIŽINTIN
in dr. Dejan PARAVAN, bo vse predloge tehtno analizirala in določila nagrajence za leto 2015.
Predlog za dodelitev priznanj mora vsebovati kratko obrazložitev zakaj predlagate določeno osebo za priznanje.
Vzorec formularja za predlaganje kandidatov za priznanja je na spletni strani www.cigre‐cired.si (od 1. decembra 2014
do 30. marca 2015).
V nadaljevanju tega razpisa objavljamo pomembne izvlečke iz teksta Pravilnika o priznanjih in seznam do sedaj nagrajenih
slovenskih strokovnjakov za prva dva priznanja.
Eden od nagrajencev je pred leti povedal ob sprejemanju priznanja za življenjsko delo naslednje: " Do danes sem pre‐
jel več priznanj ampak mi to priznanje dodeljeno s strani stroke in sodelavcev pomeni najvišje priznanje v moji karieri".
Izvleček o kriterijih za dodelitev priznanj iz Pravilnika o priznanjih Združenja CIGRÉ‐CIRED:
II. KRITERIJI ZA PODELITEV LISTIN
10. člen Priznanje za življenjsko delo na področju energetike se podeli osebi, ki je delovala dolga leta v slovenskem
energetskem sistemu (vsaj 30 let) in je veliko prispevala za razvoj in delovanje tega sistema, izobraževanje
kadrov in razpoznavnost Slovenije v tujini.
Profesionalna kariera prejemnika tega priznanj mora biti razpoznavna in odmevna v slovenskem prostoru.
Njegovo ali njeno delovanje v mednarodnih nevladnih organizacijah CIGRÉ, CIRED ali podobne organizacije
je zaželeno, ni pa pogoj. Glede starosti naj bi bil že upokojen, vendar pa ni pogoj.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju.
Priznanje se podeli enkrat na dve leti.
13
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
11. člen Plaketa CIGRÉ se izreka kot posebno priznanje posameznikom:
• za dolgoletno strokovno delo v tehničnih komitejih CIGRÉ oz. CIRED v tujini in v Sloveniji.
• za dolgoletno delo na področju organiziranosti in afirmacije Združenja CIGRÉ‐CIRED.
• za strokovno delo v Študijskih komitejih oz. delovnih skupinah mednarodne CIGRÉ Pariz.
• za vse tiste primere, ki jih Predsedstvo CIGRÉ oceni kot primerne za dodelitev tega visokega priznanja.
Prejemniki tega priznanja so v glavnem osebe ‐ delujoči akterji v mednarodnem in domačem okolju v
elektroenergetskih sistemih.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju.
Priznanje se podeli bienalno. Največ tri priznanja naenkrat.
12. člen Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu se podeli osebi, ki je bila zelo
aktivno udeležena v svoji profesionalni karieri pri gradnji, delovanju in razvoju slovenskega sistema.
Praviloma se podeli uspešnim že upokojenim bivšim direktorjem slovenskih energetskih podjetij ali vodjem
sektorjev ali oddelkov v podjetjih.
Priznanje se lahko dodeli samo enkrat v življenju. Lahko se podeli tudi posmrtno.
Priznanje se podeli bienalno. Največ tri priznanja naenkrat.
13. člen Pohvalo za delo v tehničnih komitejih ali za odmeven projekt v zadnjih dveh letih se izreka posameznikom:
• za publiciranje odmevnih strokovnih del s področja elektroenergetike, knjige ali mednarodne študije,
• za uspešno delo v nacionalen študijskem komiteju, kot predsednik, ali strokovni poročevalec
ali pri uspešno izvedenem seminarju v organizaciji Združenja CIGRÉ‐CIRED,
• za zapaženo ter aktivno delo pri izvedbi pomembnega projekta v slovenskem elektrogospodarstvu
v zadnjih dveh letih,
• za posebno aktivno delo oz. angažiranost v kakšni posebni akciji s področja elektroenergetike
v zadnjih dveh letih.
Podeli se posamezniku (ali skupini posameznikov) za delo v zadnjih dveh letih.
Priznanje se lahko dodeli večkrat. Pohvale se podeljujejo bienalno in sicer največ 4.
14. člen Diploma za posebno odmevni referat se izreka posamezniku, skupini avtorjev za referat, ki prinaša izvirne
tehnične dosežke s področja posameznega Študijskega komiteja.
Predlog poda posamezni Študijski komite neposredno po zaključku vsakega posvetovanja oz. konference.
Priznanje se lahko dodeli večkrat.
15. člen Kriteriji za dodelitev priznanja novinarju s področja energetike so:
‐ kakovostno poročanje o problematiki energetike vsaj 5 let,
‐ poročanje mora biti korektno in po pravilih novinarske stroke,
‐ profesionalno poročanje, ki v določenih primerih nadgrajuje vedenje o energetiki za široke
množice poslušalcev, gledalcev in/ali bralcev.
14
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Zlasti so zaželeni za priznanje novinarji komentatorji z znanjem mednarodnih dogajanj na področju energetike.
Priznanje se dodeli bienalno in samo enkrat.
16. člen Visoko priznanje Ambasador CIGRÉ se dodeljuje le izjemoma ob določenih slavnostnih dogodkih v nacionalnem
okvirju. Nagrajenec mora izpolnjevati naslednje kriterije:
‐ vsaj 30 let aktivnega delovanja v elektroenergetiki in mednarodni tehnični organizaciji CIGRÉ,
‐ dolgoletno aktivno delovanje na širjenju elektrotehničnih znanj na akademski ravni in delovanju
CIGRÉ na svetovni ravni,
‐ mora imeti več kot 100 strokovnih objav.
Priznanje se dodeli občasno in samo enkrat.
17. člen Nagrada za posebne namene se dodeli posamezniku ali skupini sodelavcev za posebno opravljeno delo.
Kriteriji za dodelitev Bedjaničevih nagrad za najboljši doktorat, magisterij ali univerzitetno diplomo so skladni
z določili Sporazuma med Združenjem CIGRÉ‐CIRED, Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru. Te nagrade
se podeljujejo letno v organizaciji Univerze v Ljubljani (liha leta) ali Univerze v Mariboru (soda leta) pod
pokroviteljstvom Združenja CIGRÉ in CIRED.
Dosedanji nagrajenci po letu 2000
Najvišje priznanje za življenjsko delo:
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
1
2001
Bled
Zaslužni prof. dr. Marjan PLAPER
2
2003
Portorož
Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC
3
2005
Velenje
Ni podeljeno
4
2007
Čatež
Prof. dr. Ferdinand GUBINA
5
2009
Kranjska Gora
Dr. Janez HROVATIN
6
2011
Ljubljana
Prof. dr. Franc JAKL
7
2013
Laško
Ivan LEBAN
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
1
2001
Bled
Franc CURK
2
2001
Bled
Janez KERN
3
2001
Bled
Štefan LUTAR
4
2001
Bled
Zdravko MOČNIK
5
2003
Portorož
Maks BABUDER
Priznanja – Plaketa CIGRÉ:
15
12. konferenca slovenskih elektroenergetikov
Leto
Mesto podelitve
Nagrajenec
6
2003
Portorož
Krešimir BAKIČ
7
2003
Portorož
Janez HOSTNIK
8
2003
Portorož
Ivan LEBAN
9
2003
Portorož
Marjan ŽUMER
10
2005
Velenje
Jože VORŠIČ
11
2005
Velenje
Franc POTOČNIK
12
2005
Velenje
Pavel OMAHEN
13
2005
Velenje
Franc ŽLAHTIČ
14
2007
Čatež
Silvo ŠTRUC
15
2007
Čatež
Maja KONČAN‐GRADNIK
16
2007
Čatež
Rafael MIHALIČ
17
2007
Čatež
Zvonko TOROŠ
18
2009
Kranjska Gora
Konrad LENASI
19
2009
Kranjska Gora
Mitja NOVAK
20
2009
Kranjska Gora
Robert GOLOB
21
2011
Ljubljana
Majda in Franc ILER
22
2011
Ljubljana
Viktor LOVRENČIČ
23
2013
Laško
Janez ZAKONJŠEK
24
2013
Laško
Rade KNEŽEVIĆ
25
2013
Laško
Jože PIHLER
Predlagajte priznanja za 2015!
Slovensko zdru`enje elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ
Nacionalni komite CIRED
Slovensko zdru`enje elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ
Nacionalni komite CIRED
podeljuje
podeljuje
Pohvalo
Plaketo CIGRÉ
Milanu Švajgerju
mag. Viktorju LOVREN^I^U
za odmevne rezultate dela na podro~ju obratovanja v distribuciji
in za aktivnosti v {tudijski skupini 3 - CIRED.
za izjemne prispevke v slovenski elektroenergetiki
in za mednarodne aktivnosti v CIGRÉ
Predsednik:
Predsednik:
Kre{imir Baki~
Ljubljana, 30. maj 2011
Kre{imir Baki~
Slovensko zdru`enje elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ
Nacionalni komite CIRED
Slovensko zdru`enje elektroenergetikov
Nacionalni komite CIGRÉ
Nacionalni komite CIRED
podeljuje
podeljuje
Diplomo
Priznanje
Miroslavu Bugezi, Marku Knezu,
Henriku Lavri~u, Rastku Fi{erju
prof. dr. Francu JAKLU
Za najbolj{i referat v [tudijskem komiteju CIGRÉ A1 z naslovom:
"On-line detekcija in diagnostika okvare rotorja asinhronskega motorja na osnovi analize
frekven~nega spektra statorskega toka"
objavljenem pod {t. A1-03 na 9. konferenci slovenskih elektroenergetikov
v Kranjski Gori 2009.
za `ivljensko delo
Predsednik:
Predsednik TK CIGRÉ:
Ljubljana, 31. maj 2011
16
prof. dr. Maks Babuder
Ljubljana, 30. maj 2011
Kre{imir Baki~
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
45. ZASEDANJE CIGRÉ V
PARIZU – SVETOVNI SUMMIT
ELEKTROENERGETIKOV
Krešimir Bakič
Letošnje zasedanje pariške CIGRÉ je bilo 45. po vrsti od začetka
delovanja te mednarodne organizacije za velike elektroener‐
getske sisteme. Prvo zasedanje je bilo v novembru 1921 v
Parizu in se že 93 let neprekinjeno sklicuje bienalno. Edino
obdobje v katerem ni bilo zasedanj je bilo od 1939 do 1946.
Leta 1946 je bil CIGRÉ prva tehnična organizacija z organi‐
ziranim mednarodnim posvetovanjem v zrušeni Evropi. Od
takrat naprej se konference sklicujejo v sodih letih. Aka‐
demik Milan Vidmar se je udeležil zasedanja leta 1948, ko
je bilo prvič več kot 1000 udeležencev. Leta 1950 je obja‐
vil prvi članek in po tem letu se redno slovenski strokovnjaki
udeležujejo zasedanj v Parizu. V obdobju od 1950 do 1991
so bili objavljeni štirje referati Slovencev v Parizu in po
osamosvojitvi oz. ustanovitvi nacionalne CIGRÉ organizacije
nekaj več kot 30 referatov.
Predsednik pariške CIGRÉ prof. dr. Klaus Fröhlich
odpira 45. zasedanje
Udeležba na letošnjem zasedanju CIGRÉ je bila rekordna.
Bilo je preko 8500 udeležencev iz 90 držav. Zasedanje se sestoji
iz treh delov aktivnosti: konferenčni del za kateri je potrebno
vplačati kotizacijo, razstavni del s ponudniki opreme in stori‐
tev za elektrogospodarstvo in študijski del na katerega priha‐
jajo člani 16 študijskih komitejev in več kot 220 ekspertnih sku‐
pin na svoje sestanke. Za konferenčni del je bilo letos vplačanih
kotizacij nekaj več kot 3300. Udeleženci so razpravljali na 46
izbranih prednostnih tem za katere je bilo sprejetih 476 refe‐
ratov. Od tega 3 iz Slovenije. Slovencev s plačanimi kotizacijami
je bilo 27 oz. skupaj s tistimi, ki so prišli na sestanke delovnih
skupin ali iskati poslovne priložnosti na razstavišču, je bilo 35
do 40. Na razstavnem delu zasedanja je bilo 240 podjetij iz
vsega sveta, od tega samo eno podjetje iz Slovenije (C&G).
Letošnja razstava je bila do sedaj največja (na treh etažah kon‐
gresnega centra v Parizu). Večja svetovna podjetja ob razsta‐
vljanju priredijo več izobraževalnih seminarjev in družabnih sre‐
čanj. Na študijskem delu zasedanja je bilo preko 300 delovnih
sestankov. Tako je bilo nemogoče slediti vsem dogodkom in
sestankom. Včasih si porabil kar nekaj časa da si prišel do
prave sejne sobe v labirintu sob kongresnega centra, navkljub
programu za tablične računalnike in telefone.
Slovesnega odprtja 45. zasedanja CIGRÉ se je udeležilo
4232 udeležencev
Tradicionalni plakat na pariškem kongresnem centru,
ki oznanja odvijanje 45. zasedanja CIGRÉ
17
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
VABLJENO PREDAVANJE:
TERRY BOSTON, ZDA
Slovesno odprtje zasedanja je tradicionalno v nedeljo
popoldne, zadnji teden v avgustu, sodega leta. Obi‐
čajno je ta dogodek namenjen uglednemu vabljenemu
predavatelju, ki na nek način kroji sedanjost ali pri‐
hodnost elektroenergetike. Vsakič je predavatelj iz
druge svetovne regije. Na zadnjem zasedanju 2012 je
čast imela Kitajska, letos pa ZDA. Uvodno predavanje je
imel predsednik uprave največjega ameriškega pre‐
nosnega podjetja PJM Terry Boston. Interkonekcija
PJM (originalno od leta 1956 to pomeni Pennsylvania‐
New Jersey‐Maryland Interconnection) je regionalno
prenosno podjetje, ki pokriva 13 držav v vzhodni ame‐
riški sinhroni interkonekciji vključno z območjem Was‐
hington DC in koordinira veleprodajni trg z električno
energijo. Območje, ki ga pokriva PJM je okrog 430.000
km2, ki predstavlja 21 % GDP ZDA; oskrbuje okrog 61
milijonov ljudi, ima konično moč 166 GW, z letnim
odjemom 791 TWh, koordinira več kot 1300 genera‐
torjev oz. več kot 900 podjetij. Naslov predavanja je bil
»21st Century Power Grids: Reliable, Controllable, and
Resilient«. Predstavil je vizijo prihodnjega elektroe‐
nergetskega omrežja. Začel je kot večina ameriških pre‐
davateljev s pogledom nazaj in ugotovitvijo, da elek‐
trična omrežja in elektrika predstavljata največji
inženirski uspeh v prejšnjem stoletju, ki je botroval
razvoju številnih drugih panog kot so avtomobilska in
letalska industrija, oskrba in distribucija vode, elektro‐
nika, radio TV, računalniki, telefonija in drugi. V pri‐
hodnosti s preusmeritvijo fosilnih virov na obnovljive
vire pa bo še večji poudarek na električnem omrežju, ki
mora biti še bolj zanesljivo, vodljivo in prožno. Fokus
prihodnih zahtev je postavil na tri najpomembnejše
zobnike v novem stroju: zanesljivost (obratovanje
omrežja, nadzor prenosa in uravnavanje vir/odjem),
obratovanje trga (energija, zmogljivosti in sistemske
storitve) in regionalno načrtovanje (s 15 letnim časov‐
nim obsegom).
Opisal je čedalje hujše vremenske pojave v ZDA in nuj‐
nost prehoda na manj‐ ogljične tehnologije. Najbolj
izrazite spremembe virov v ZDA so zamenjave premoga
za plin (od leta 2007 se je pocenil skoraj trikratno). Pri
intermitentnih (prekinjajočih) virih je pomembno shra‐
njevanje, kar je predstavil z nekaj primernih tehnologi‐
jah. Pri uveljavitvi capacity marketa od leta 2008 je
bistveno zaživel trg virov zmogljivosti pri odjemalcih in
učinkovita raba energije (glej slika). Za prihodnje omre‐
18
Terry Boston,
predsednik uprave podjetja PJM (ZDA)
Sandy hurikan, 29.10.2012 na vzhodni obali ZDA
Pri PJM bo že leta 2015 več moči v elektrarnah na plin
kot na premog
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Vetrne elektrarne in nestabilni viri nujno potrebujejo shranjevanje
Vpliv CRM na diagram porabe
Veleprodajna cena električne energije se je znižala
Prihodnje omrežje bo integrirano brez izrazite funkcije prenosa
žje in njihovo vodljivost zelo zagovarja vpeljavo čim več
enosmerne visokonapetostne tehnologije (HVDC), kar je
prikazal z svetovnimi trendi (ZDA, Evropa, Azija). Nego‐
tovosti v prihodnjem razvoju električnih omrežij so več‐
kratne pa vendar je možno napovedati, da bo prihodnje
omrežje integrirano brez izrazite funkcije proizvodnje‐
prenosa‐distribucije, kot je primer sedanjih omrežij.
Najvišje priznanje CIGRÉ Medal sta dobila prof. Kundur
Prabha iz Kanade in prof. Szechtman Marcio iz Brazilije.
Prvi je bil predsednik SC C4 "System Technical Perfor‐
mance", dolgoletni aktiven član s številnimi prispevki in
drugi predsednik SC B4 "HVDC and Power Electronics" prav
tako avtor velika števila CIGRÉ prispevkov in ustvarjalec raz‐
voja DC tehnologij na svetovni ravni.
Slovesno odprtje 45. zasedanja CIGRÉ je bilo zaključeno
s podelitvijo priznanj pariške CIGRÉ in sicer za:
‐ častno članstvo (10),
‐ fellow CIGRÉ (5) in
‐ medalja CIGRÉ (2),
kot najvišje priznanje za dolgoletno delo v tej tehnični
organizaciji. Avtor tega teksta je bil tudi član 5‐članske
izborne komisije za podelitev priznanj. Ostali člani so bili
predsednik Fröhlich, generalni sekretar Adam, pred‐
sednik Tehničnega komiteja Waldron, in predstavnik
Izvršnega odbora Rashwan iz Kanade.
Novi častni člani pariške CIGRÉ so večinoma bivši predsedniki
ŠK ali člani Izvršnega odbora
19
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
PANEL NA TEMO REGIJSKIH VIDIKOV RAZVOJA
Letošnja osrednja tema panela, ki se odvija v ponedeljek
zjutraj je bila »Challenges in Power System Transition,
Regional Perspectives«. Predstavniki različnih regij sveta so
predstavili kaj se trenutno dogaja z razvojem elektroener‐
getskih sistemov v njihovi regiji in kakšni so načrti za pri‐
hodnost. Vodja panela Mark Waldron iz Velike Britanije je
uvodoma navedel številke, da je še vedno skoraj 20 % sve‐
tovne populacije brez dostopa do elektrike. Najhujše sta‐
nje je v podsaharski Afriki, kjer je v nekaterih državah več
kot 90 % ljudi brez elektriko. Iz tabele je razvidno, da okrog
600 milijonov ljudi v Afriki še nima elektrike, ne glede na
velikanske energetske vire v Afriki. Podobno slabo stanje je
v Indiji (preko 300 milijonov je brez elektrike) in drugih delih
Azije. Predstavitve posameznih regij so bile: Evropa (pouda‐
rek na razmerah v Nemčiji), Indija (poudarek na hitrem raz‐
voju in elektrifikaciji), zahodna Afrika (poudarek na razvoju
interkonekcije), Azija in Oceanija (poudarek na velikih pro‐
jektih povezovanja in razvoju obnovljivih virov) ter ZDA
(poudarek na znatno večji porabi plina, racionalizaciji
porabe in velikih neznankah dolgoročnega razvoja).
viti jedrske elektrarne. Pogoj za to je zgraditev bolj zmoglji‐
vega prenosnega omrežja od severa do juga Nemčije. Zato
intenzivno študirajo zamenjavo enega od sistemov na dvo‐
sistemskih 400 kV daljnovodih v bipolarni vod enosmer‐
nega toka. Na ta način bi dobili t.i. hibridne prenosne vode
z večjo zmogljivostjo prenosa s severa na jug Nemčije. Do
leta 2050 Nemčija namerava zmanjšati izpuste CO2 za 80 %.
Letne subvencije za obnovljive vire v Nemčiji dosegajo 20
milijard evrov letno. Trenutno je v Nemčiji 35 GW instaliranih
zmogljivosti v vetrnih elektrarnah in 37 GW v solarnih elek‐
trarnah. Skupne istočasne zmogljivosti vetra in sonca se sukajo
(glej slika) med 0,2 % in 53 % instaliranih moči VE+SE oz. med
148 MW in 37.642 MW od skupnih 72 GW instaliranih zmo‐
gljivosti. Konična letna obremenitev Nemčije dosega 100 GW
oz. so običajne dnevne urne konice okrog 60 GW. Tak način
obratovanja zahteva zelo fleksibilne termične bloke ob čeda‐
lje manjšem urnem deležu teh v pokrivanju porabe električne
energije, ker imajo obnovljivi viri prednost. V zaključkih je
Kleinekorte povedal, da obstoječa nemška energetska politika
izriva termoelektrarne in nevarno ogroža stabilnost sistema.
Za operaterje prenosnih omrežij je očitno veliko novih izzivov
kako ohranjati sistem stabilen in s kakovostjo kot smo nava‐
jeni. Vsekakor za sigurnost oskrbe in stabilnost sistema potre‐
bujemo zanesljive in fleksibilne termo bloke. Prehod na večin‐
ske OVE zahteva čas in tehnične dodelave obstoječih sistemov.
Več kot milijarda ljudi je brez dostopa do elektrike
Vsekakor je za nas bilo posebej zanimivo predavanje dr.
Klausa Kleinekorte‐ja, predsednika nemške CIGRÉ in direk‐
torja nemškega TSO Amprion. Poudarek v predavanju je bil
na realnih dogodkih v nemškem prenosnem omrežju in
predvidevanjih razvoja v primeru nadaljevanja sedanje
prakse penetracije obnovljivih intermitentnih virov. Zelena
revolucija v Nemčiji, kot jo je poimenoval Kleinekorte pred‐
videva do leta 2020 pokriti 35 % odjema z obnovljivimi viri
in do leta 2030 okrog 50 % obnovljivih virov upoštevajoč 25
GW offshore vetrnih elektrarn na Severnem morju. V pri‐
meru dosega tega cilja namerava Nemčija postopoma usta‐
20
Vetrne elektrarne v Nemčiji – razvoj po letih
Predstavnik Svetovne banke je predstavil rezultate študija
razvoja nastajajoče interkonekcije zahodne Afrike (WAPP
– West African Power Pool), ki obsega 15 držav z okrog 300
milijonov prebivalcev. Nekatere od teh držav imajo nivo
elektrificiranosti le 4 % (Liberija), ali 12 % (Siera Leone) do
61 % (Gana) navkljub velikanskih virov energije v plinu in
hidro potencialih. To je območje kjer trenutno mori ebola.
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Skupna konična obremenitev je okrog 6000 MW ob letni
porabi 40 TWh. Treba bo dokončati 330 kV povezovalno
prenosno omrežje. Študirajo se opcije ali naj bo ta inter‐
konekcija sinhrona ali povezana HVDC (back‐to‐back).
CIGRÉ lahko veliko pomaga Afriki v njenem razvoju omrežja
in elektrifikaciji. Za naslednje leto je predviden simpozij
CIGRÉ v Južni Afriki na temo elektrifikacije tega dela sveta.
Solarne elektrarne v Nemčiji – razvoj po letih
Velika CIGRÉ regija Jugo‐vzhodne Azije (AORC), ki zajema
10 držav (Kitajska, Indija, Indonezija, Iran, Japonska, Koreja,
Malezija, Tajska, Avstralija in N. Zelandija) z zelo aktivnimi
nacionalnimi komiteji CIGRÉ, je največja svetovna regija po
porabi električne energije (38 % v primerjavi z Evropo, ki
porabi 25 %). Značilnost regije je hitri razvoj, veliki projekti
povezav, in intenzivno sodelovanje, katerega bo posledica
učinkovito upravljanje z razpoložljivimi energetskimi viri.
Predsednik te velike CIGRÉ regije je postavil okoljske vidike
razvoja z visoko prioriteto in pomembne od začetka odlo‐
čanja o velikih projektih do končne izgradnje teh.
Prikaz primera minimalnega in maksimalnega prispevka
obnovljivih virov
V Evropi imamo na prebivalca še vedno najmanjše izpuste CO2
Ugašanje TE nevarno ogroža stabilnost sistema
Predstavnik ZDA je razložil velike spremembe pri zamenjavi
plina s premogom kot posledica odkritja velikih novih virov
plina, katerega je v letu 2012 cena padla za 3‐krat (trenutno
je 3 USD/MBtu). Trend povečanja gradnje solarnih elek‐
trarn v ZDA je okrog 7,5 % /leto. Glede učinkovite rabe
energije je predstavil načrte v ZDA, naj bi npr. do leta 2040
zmanjšali porabo električne energije za razsvetljavo za 65
%. Delež obnovljivih virov priključenih na omrežje stalno
narašča vendar so te številke nižje kot v Evropi (npr. za leto
2020 se predvideva 390 TWh OVE oz 550 TWh v letu 2040
ob projekciji proizvodnji okrog 5000 TWh in stagnaciji
porabe). Glede bodočih dolgoročnih konceptov elektri‐
čnega omrežja je še vedno veliko neznank; kakšna naj bi bila
koordinacija med mikro in makro omrežji?, v katero smer
se bo razvijal promet? Ali bodo na tržišču novi energetski
produkti (paketi)? Kakšni bodo poslovni modeli?.
21
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
TRADICIONALNA DELAVNICA O MOTNJAH V
SISTEMIH
Od zadnjega velikega razpada sistema v Indiji 2012, ko je
ostalo brez elektrike 620 milijonov ljudi, ni bilo v svetu
večjih sistemskih motenj. Zato je predsednik panela in ŠK
C2 Joachim Vanzetta in Nemčije skupaj z novim predsed‐
nikom za trg ŠK C5 Andy Ott‐om pripravil delavnico na
temo »Obratovanje sistema in perspektive trga z elektri‐
čno energijo«. Prispevki so bili iz Kitajske, ZDA, in nekaj
evropskih prispevkov od katerih bi poudaril razširitev
evropskega kontinentalnega omrežja na Turčijo. Sledile so
še predstavitve razvoja podpornih shem za obnovljive vire
v Franciji in nekaj južno ameriških primerov dobre prakse.
Vsi prispevki so dosegljivi na spletni strani www.cigre.org.
Država
Indija
Indija
Brazilija
Nemčija
Indonezija
Grčija
Italija
ZDA/Can
Leto dogodka
31.07.2012
31.07.2012
10.11.2009
11.2006
18.8.2005
12.7.2004
28.09.2003
14.8.2003
Ljudi brez elektrike
620 M
370 M
60 M
10 M
100 M
7M
55 M
50 M
TRADICIONALNI PANEL O IZOBRAŽEVANJU
Letošnja moderatorja panela sta bila prof. Carlo Alberto
Nucci iz Bolonjske Univerze in Nikos Hatziargyriou, pred‐
sednik ŠK C6 iz Grčije. Panelisti so bili večinoma iz gospo‐
darstva. Tema je bila »Kako premostiti vrzel med univerzo
in gospodarstvom«. Vsak panelist je dobil več zanimivih
vprašanj na katere so poskušali odgovoriti, kot so »kateri
Muzej Louvre je tradicionalno mesto večernega srečanja
22
nivo inženirske specializacije potrebuje gospodarstvo in
kakšna znanja naj bi imeli mladi inženirji bolj formalna ali
bolj sodobna znanja? Kakšna so pričakovanja gospodarstva
od univerz? Kje so razlogi za vrzel med univerzo in gospo‐
darstvom? Kakšno je sodelovanje gospodarstva z industrijo?
In ali ne bi bilo gospodarstvo bolj vključeno v upravljanje
izobraževalnih procesov? Odgovori in dodatne pojasnitve
panelistov so razpoložljive na spletni strani pariške CIGRÉ.
Generalni vtis z zasedanja je bil, da se dinamika razvoja elek‐
troenergetskih sistemov odvija vse hitreje, nove tehnologije
so vsak dan naprednejše in dostopnejše, kar je to tudi razlog
za čedalje večje zanimanje strokovnjakov za delovanje CIGRÉ.
Potrebe po novih znanjih, sodobnih tehnologijah in razvoju
sistemov so vsak dan bolj potrebna tudi v našem elektrogo‐
spodarstvu. Ali dovolj skrbimo za to? Ali managerji omogo‐
čajo inženirjem v elektrogospodarstvu, da hitreje stopajo do
novih znaj, da sodelujejo na kakovostnih posvetovanjih?
Videli smo primer iz Italije kjer imajo inženirji za pogoj
napredovanja doseganje določenega števila točk, ki jih pri‐
dobijo na strokovnih posvetovanjih. Te ovrednotijo kadro‐
viki skupaj z elektrotehničnimi združenji in univerzami.
NOVOSTI S SESTANKA
ADMINISTRATIVNEGA SVETA
V soboto, 23. avgusta 2014 je bila 127. seja Administrativ‐
nega sveta pariške CIGRÉ. Člani Administrativnega sveta pri‐
hajajo iz 58 nacionalnih komitejev, ki imajo število ekviva‐
lentnih članov večje od 40. Na 127. seji so bili prisotni
predstavniki iz okrog 50 držav.
Sejo je vodil predsednik CIGRÉ prof. Klaus Fröhlich iz Švice,
ki je predsednik od leta 2012 in je po pravilih CIGRÉ lahko
4 leta. Že na začetku je predsednik vpeljal nekaj novih
ukrepov za pospešitev dela tega organa CIGRÉ. Predstavil
je tudi novega generalnega sekretarja, ki je začel svoj man‐
dat v začetku leta 2014. To je Philippe ADAM iz Francije.
Obvezali so vse člane, da se pogovorijo v svojih nacionalnih
komitejih in sprejmejo predloženo besedilo Compliance
guide, ki je na spletni strani. Naš nacionalni komite je že
prej sprejel kodeks o obnašanju člana, ki je še bolj natančen.
Sledilo je poročilo Tehničnega komiteja (Mark Waldron) o
delovanju študijskih komitejev in ekspertnih skupin. Pohva‐
lil je delovanje in prizadevnost predsednikov študijskih
komitejev. Rezultat dobrega dela je objava dveh green
books (zelenih knjig) na letošnjem zasedanju, in sicer o
Nadzemnih vodih in Priboru za kablovode. Velika težava
delovanja študijskih odborov v preteklosti je bila slabo
delujoča spletna stran, ki ni omogočala t.i. collaborative
tools, kar je kasneje bilo v detajlni razpravi. Nova zasnova
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
spletne strani, ki bo odpravila doseda‐
nje pomanjkljivosti je v izdelavi. Vsak
Nc CIGRÉ pa bo komentiral delovanje
in lahko vplival na izboljšave. Ena od
strateških nalog Tehničnega komiteja
je bila izboljšanje komunikacije med
eksperti. Tako je zasnovan webcast
style tutorials, ki ga bo začel upora‐
bljati Šk C4. Druga pomembna novos je
vpeljava znanstvene revije »Scientific
ELECTRA«, ki bo zaživela v kratkem.
Vodja projekta je dr. Rob Stephen iz J.
Afrike; prva izdaja naj bi bila v
februarju 2015. Revija naj bi pridobila
tudi znanstveno indeksacijo. Za zagon
pa bodo sodelovali študijski komiteji, ki
obravnavajo znanstveno zanimive
teme. Vsi nacionalni komiteji so pova‐
bljeni k sodelovanju pri kreiranju nove
znanstvene revije.
V razpravi o sodelovanju s CIRED‐om je
poudarjeno, da CIGRÉ ne predstavlja
več samo prenosnega omrežja ampak
vsa omrežja in dele elektroenerget‐
skega sistema od sponk generatorja
do končnega odjemalca. Načrtuje se,
da bi v letu 2016 imeli Simpozij o
distribuciji. Izražena je želja, da bi več
strokovnjakov za distribucijo vključili v
organe CIGRÉ. V nadaljevanju je bila
razprava o štirih udarnih temah za pri‐
hajajoče obdobje:
‐ Power System of the future,
‐ Disaster Recovery ( gre za mnogo
širši problem od razpada sistema)
‐ Sustainability and
‐ Rural electrification.
Glede obnove sistema po razpadih bo
vlogo prevzel Šk C1 in v kratkem obja‐
vil obsežno študijo na to temo, ki ni
samo povrnitev oskrbe z elektriko
ampak gre za mnoge druge vplive in
procedure za prihodnost.
Stanje delovnih skupin po študijskih komitejih
Vodje delovnih skupin prihajajo iz 32 držav.
Slovenija ima samo enega convener‐ja
Pomembna novost te seje je bila
uvedba članstva – član študent. V
nacionalnih komitejih naj bi organizirali
študentsko članstvo in omogočili vsem
študentom na področju elektroener‐
getike brezplačno članstvo in jim omo‐
gočili dostop do večine vsebin kot so
referati s konferenc, brošure, in druge
vsebine publikacij. Na ta način naj bi se
bistveno povečala vidnost CIGRÉ v svetu.
Poleg tega se bo odprla možnost, da se
vse starejše brošure dobijo brezplačno
za nečlane. Gre za brošure starejše od
treh let in tiste, ki niso na seznamu
zelo iskanih. Mnenje članov izvršnega
odbora je, da bo tudi ta ukrep povečal
vidnost CIGRÉ v svetu.
Na koncu je obravnavan predlog K.
Bakiča iz Slovenije, da se zaprosi UN
ustrezna služba za imenovanje svetov‐
nih dni za nov dan. Predlog je, da bi
uvedli »Electricity day«, ki bi bil 25.
avgusta na dan ko je začel poskusno
delovati leta 1891 prvi trifazni prenos
na svetu (Lauffen – Frankfurt), ki je
kasneje zelo pospešil razvoj električnih
sistemov. Predlog je bil sprejet in K.
Bakič zadolžen, da v imenu pariške
CIGRÉ to izvede.
Naslednja seja Administrativnega sveta
bo na povabilo NC CIGRÉ Malezije, dne
18. avgusta 2015 v mestu Sabah.
V letu 2013 je največ brošur izdal ŠK C4
V začetku leta 2014 je bilo aktivnih 228
delovnih skupin
Po vsebinsko zanimivi razpravi in odli‐
čni predstavitvi o stanju jezikov po
svetu je prevladalo mnenje, da se
zaradi številnih afriških držav (23 od
36 članic CIGRÉ, ki uporabljajo franco‐
ščino) zadrži sedanje stanje in dvojezi‐
čna verzija revije Electra, kljub višjim
stroškom in na zadnji seji prevladujo‐
čim predlogom o uvedbi samo angleščine.
Predsednik CIGRÉ Prof. dr. Klaus Frohlich
iz ETH Zürich (Švica)
23
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
NOVO VODSTVO CENTRALNEGA URADA PARIŠKE CIGRÉ
V začetku letošnjega leta je prišlo do zamenjave general‐
nega sekretarja pariške CIGRÉ. Nov generalni sekretar je
Philippe ADAM, katerega kratki življenjepis je naveden spo‐
daj. Izhajajoč iz podatkov iz življenjepisa je očitno, da je
pariški CIGRÉ dobil izkušenega generalnega sekretarja.
Izvršni odbor CIGRÉ (Steering Committee) predstavljajo
člani iz držav po regijskem ključu in največjem številu ekvi‐
valentnih članov. Tako Afriko in Bližnji vzhod predstavlja NC
Gulfskih arabskih držav; Azijo predstavljata NC Kitajske in NC
Japonske; Oceanijo predstavlja NC Avstralija; Južno Ameriko
predstavlja NC Brazilije, Severno Ameriko predstavljata NC
ZDA in NC Kanade, Evropo predstavljajo NC Francije, NC
Nemčije, in NC Rusija. Vse ostale regije pa predstavljajo še
trije člani iz držav, kateri se volijo vsako drugo leto. Na
letošnjih volitvah so zmagale države oz. nacionalni komiteji
Južne Afrike, Južne Koreje in Danske. Poleg teh 13 članov sta
zastopana še NC Švice (predsednik CIGRÉ je iz Švice) in NC
V. Britanije (predsednik tehničnega komiteja je iz V. Brita‐
nije). Tako je 15 držav zastopanih v izvršnem odboru CIGRÉ.
Ker Jugo Vzhodna Evropa nima svojega predstavnika v
izvršnem odboru je bilo dogovorjeno s predsednikom
CIGRÉ, da kot novo oblikovana regija (SEERC) predlagamo
svojega kandidata. To bo storjeno na naslednjem sestanku
Administrativnega sveta. V naši JV evropski regiji so nacio‐
nalni komiteji iz: Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Her‐
cegovine, Srbije, Črne Gore, Makedonije, Romunije in Ukra‐
jine. Pričakujemo, da bodo člani te regije v kratkem še
Avstrija, Madžarska, Grčija, in Turčija. Ta regija CIGRÉ ima
več kot 500 ekvivalentnih članov CIGRÉ oz. vse države sku‐
paj okrog 250 milijonov prebivalcev.
Za predstavnika Administrativnega sveta v Tehničnem komi‐
teju CIGRE se vsake dve leti izvolita po dva člana. Letos sta
bila izvoljena člana iz Švedske in Norveške.
KDO JE NOV
GENERALNI
SEKRETAR CIGRÉ?
Philippe Adam je zaključil štu‐
dij elektrotehnike na Ecole
Central de Paris v letu 1979.
Od leta 1980 do 1990 je delal
pri EdF v sektorju Raziskav in
razvoja na področju HVDC
(visokonapetostni enosmerni sistemi). Vmes je med
letoma 1981‐1986 sodeloval kot asistent profesorja na
Ecole Central de Paris. Od leta 1990 do 2000 je delal v
Direkciji za proizvodnjo in prenos pri EdF. Njegova
področja delovanja so zajemala: politike in strategije
Asset managementa, deregulacija proizvodnje in pre‐
nosa, mednarodni projekti kot so »Možnosti tranzita
električne energije iz Zaira v Egipt«, na projektih v Alži‐
riji, Tajvanu, Argentini… Po letu 2000 (po deregulaciji
sistema) je prešel v RTE (operater francoskega prenos‐
nega omrežja). Od leta 2004 je deloval v hčerinski firmi
RTE International na mednarodnih projektih. Od leta
2011 je zaposlen pri MEDGRID kot strateški direktor za
Infrastrukturo in tehnologije. V organizaciji CIGRÉ je
aktiven od leta 1982, ko je začel v ŠK 14 (enosmerni pre‐
nosi) in nadaljeval v ŠK B4. Objavil je več referatov in za
svoje delo v ŠK 14 dobil Technical Committee Award v
letu 1995. Od leta 2002 do 2012 je opravljal funkcijo
sekretarja Tehničnega komiteja CIGRÉ in za svoje delo
prejel drugo priznanje Tecnical Committee Award (v
letu 2004). V letu 2004 je postal tudi zaslužni član pari‐
ške CIGRÉ. V francoskem NC CIGRÉ je od leta 2009
opravljal funkcijo sekretarja in zakladnika.
OŽJE VODSTVO PARIŠKE CIGRÉ
za obdobje 2014 ‐ 2016:
Klaus Fröhlich (Švica), predsednik
Richard Bevan (Avstralija), zakladnik
Mark Waldron (V. Britanija), predsednik TK
Philippe Adam (Francija), generalni sekretar
24
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
FORUM NACIONALNIH
KOMITEJEV
Forum nacionalnih komitejev se tradicionalno
sklicuje v sredo dopoldne v času zasedanja
CIGRÉ v Parizu. Udeležujejo se ga predsed‐
niki in tajniki nacionalnih komitejev CIGRÉ.
Na letošnjem forumu je bil predsedujoči pred‐
sednik CIGRÉ iz Slovenije Krešimir Bakič. Pred‐
stavnik Slovenije na forumu je bil Franc Jakl.
Udeležba je bila skoraj polnoštevilna, saj so se
udeležili poleg vodstva pariške CIGRÉ tudi
vodstva velike večine od 58 držav, ki imajo
svoje nacionalne komiteje. Namen foruma
nacionalnih komitejev je medsebojno infor‐
miranje o delovanju nacionalne organizacije CIGRÉ in raz‐
prava kako izboljšati učinkovitost delovanja v koordinaciji
s centralno pisarno v Parizu.
Posebne teme letošnjega foruma so bile:
‐ Anketa o dobrih praksah med nacionalni komiteji in kako
narediti CIGRÉ še bolj razpoznavnega v svetu elek‐
troenergetikov (Klaus Kleinekorte, Nemčija in Clark Gel‐
lings, ZDA)
‐ Avstralski model za mlade inženirje (Doug Aberle, Australija)
‐ Kako bolj vključiti distributerje v CIGRÉ? (Jorgen Christensen,
Danska)
‐ Predstavitev novega modela Informacijskega sistema CIGRÉ
(Philippe Adam, Central Office)
‐ Nova avtomatizirana procedura registracije članov CIGRÉ
(Jorge Nizovoy, Argentina, Ichiro TAI, Japonska)
‐ Nova opcija študentskega članstva (Clark Gellings, ZDA)
‐ Finančna podpora CIGRÉ za določene projekte v nacio‐
nalnih komitejih.
Glede avstralskega modela je zanimivo, da so uspeli v kratkem
času povečati članstvo mladih inženirjev iz 50 na 320. Pri
vključevanju distributerjev v CIGRÉ je slovenski model med
najboljšimi in za vzgled drugim državam. Želja CIGRÉ je, da
bi bilo do leta 2018 vsaj 1000 študentov članov CIGRÉ.
Forum je vodil Krešimir Bakič
V prvi vrsti predsednik in sekretar CIGRÉ ZDA
Utrip s Foruma Nacionalnih Komitejev
25
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
ZAKLJUČKI PO ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH
(45. zasedanje pariške CIGRÉ)
ŠK A1 – Rotacijski stroji
Poročilo pripravil: Drago Polak (Savske elektrarne Ljubljana)
Študijski komite za rotacijske električne stroje, katerega
predsedovanje je prevzel Nicolas W. Smit iz Južne Afrike je
na letošnjem 45. zasedanju Cigre obravnaval sledeče pred‐
nostne teme:
1. Razvoj rotacijskih strojev
2. Vzdrževanje rotacijskih strojev
3. Rotacijski stroji za razpršeno proizvodnjo
Na začetku je predsednik predstavil glavna področja na kate‐
rih deluje študijski komite (podaljševanje življenjske dobe
obstoječim generatorjem, monitoringi in osnove za vzdrže‐
vanje oz. zamenjave, razvoj velikih turbo in hidro genera‐
torjev, razvoj rotacijskih strojev z visokimi izkoristki z uporabo
novih materialov, izboljšave hladilnih sistemov,…), vsebino
bodočih seminarjev, ter strategijo delovanja in cilje.
Na letošnjem zasedanju je ŠK A1 sprejel 20 referatov po
navedenih prednostnih temah. Način predstavitve refera‐
tov oziroma samo odgovarjanje izdelovalcev na zastavljena
vprašanja recenzentov je za vse ostale zainteresirane in
delegate težko sledljivo, saj niso predhodno seznanjeni s
samo vsebino referata.
Prednostna tema 1
Razvoj rotacijskih strojev
Obravnavanih je bilo 13 referatov.
Večina referatov je obravnavala možnosti, predloge in reši‐
tve izboljšanja parametrov (izkoristki, segrevanje, hlaje‐
nje, vrste vzbujalnih sistemov tako klasičnih kot s trojnimi
magneti, vplivi na omrežje,…) tako večjih motorjev kot tudi
samih generatorjev za hidro in termo objekte. Kot zanimi‐
vost je bil predstavljen največji motor / generator z var‐
26
speed tehnologijo moči 475 MVA/460 MW in možnostjo
regulacije vrtljajev 500 + 4 % n‐1 za ČHE Karunogowa v
izgradnji na Japonskem. Prvi takšen motor / generator z
varspeed tehnologijo je bil izdelan leta 1990 prav tako na
Japonskem moči 85 MVA za ČHE Yagisawa z možnostjo
regulacije vrtljajev od 130 do 156 min‐1.
Prednostna tema 2
Vzdrževanje rotacijskih strojev
Predstavljeno je bilo 7 referatov s poudarkom na izboljše‐
vanju in povečevanju posameznih parametrov agregata v
okviru monitoringov, ki se izpopolnjujejo pri večjih enotah.
S strani Končarja je bila predstavljena »črna skrinjica« za
električne stroje s pomočjo katere se izvajajo meritve in
spremljajo razni parametri s pomočjo katerih se z nadaljnjo
obdelavo dobivajo zanesljive informacije o delovanju stroja
in okvarah tako kot to opravlja črna skrinja pri letalih. Sama
vgradnja je enostavna in ne zahteva nobenih sprememb na
obstoječi opremi in se lahko vgradi tako na nove kot tudi
obstoječe motorje in generatorje.
Prednostna tema 3
Rotacijski stroji za razpršeno proizvodnjo
Predstavljen je bil le en referat v katerem so bile predsta‐
vljene dileme in možni modeli glede vzdrževanja že preko
100.000 instaliranih vetrnih turbin po vsem svetu. Pripra‐
vljajo se modeli spremljanja napak, njihove odprave in
vzdrževalnih posegov ter paralelno klimatski modeli na
osnovi katerih bi se optimiziralo obratovanje in vzdrževa‐
nje vetrnih elektrarn, ter tako znižali vzdrževalni stroški, ki
predstavljajo približno tretjino stroškov energije prid‐
obljene iz offshore vetrnih elektrarn.
ŠK A2 ‐ Transformatorji
Poročilo pripravil: Tim Gradnik (EIMV)
Na sestanku študijskega komiteja A2, trenutno z 35 aktivnimi
člani, so bila predstavljena poročila kar 16‐ih odprtih delov‐
nih skupin A2 in njihovih navez s skupinami D1 ter C4. Potr‐
jene so bile teme za bodoči kolokvij A2 v Shanghai‐u sep‐
tembra 2015 in teme za CIGRÉ Session v Parizu 2016.
Predstavljeni so bili tudi novi prosto dostopni kratki članki (t.i.
A2 position papers), objavljeni na http://a2.cigre.org/Publi‐
cations/SC‐A2‐Position‐Papers.
Predstavljene so bile tudi nove CIGRÉ brošure, med kate‐
rimi je še posebej zanimiva brošura »JWG A2/C4.39, broc‐
hure 577A: Electrical interaction between transformer and
the power system«.
V pripravi so predlogi novih delovnih skupin iz različnih podro‐
čij (prečni transformatorji, podaljševanje življenjske dobe TR,
merjenje VF odziva TR, in energetske učinkovitosti TR.
Na posterski seji študijskega komiteja A2 je bilo obravnava‐
nih 35 referatov, predstavljenih v treh prednostnih temah:
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Prednostna tema 1
Transformatorji in upravljanje s sredstvi
(asset managment),
Prednostna tema 2
Življenjska doba in staranje transformatorjev
Prednostna tema 3
Specialni transformatorji.
Teme tehnične seje so poleg preferenčnih tem izpostavile še
problematiko diagnostike, sprotnega nadzora in obratovanja
transformatorjev in dušilk, njihovih komponent (skoznjiki,
regulacijska stikala,...) ter centralizacije nadzora le‐teh.
ŠK A3 – Visokonapetostna oprema
Poročilo pripravil: Miha Bečan (EIMV)
Mednarodni študijski komite A3 za Visokonapetostno opremo,
ki mu predseduje Hiroki Ito (Japonska), je imel plenarno sejo
v torek 26. avgusta 2014 v Palais des Congrés. Pomagal mu je
sekretar Frank Richter (Nemčija). Za obdobje med leti 2014 je
potrjenih 24 rednih članov in 15 opazovalcev.
Predstavljen je bil aprila letos dopolnjen strateški plan štu‐
dijskega komiteja A3 do leta 2020.
Obravnavane so bile tri prednostne teme:
Prednostna tema 1
Oprema za zadovoljitev spreminjajočih se
pogojev omrežja.
• AC in DC oprema v stikališčih mora izpolnjevati nove
zahteve.
• Oprema za bodoča distribucijska omrežja.
• Nove zahteve za načrtovanje, preizkušanje in modeli‐
ranje opreme.
Spreminjanje pogojev električnih omrežji je pripeljalo do raz‐
voja nalog in tehnologij prenosnega in razdelilne omrežja.
Tematika je bila obravnavana v petnajstih člankih. Pomemb‐
nejše so bile kompenzacijske dušilke in njihov vklop, HVDC
odklopniki, instrumentni transformatorji (HVDC napetostni
delilnik), UHV odklopniki, ločilke ter omejevalniki toka.
Prednostna tema 3
Vpliv ekstremnih obratovalnih razmer na
opremo
• Okoljske obremenitve kot na primer temperatura, vlaga,
potresi, vete, močan dež, nadmorska višina.
• Sistemske obremenitve in preobremenitve kot naprimer
kratkostični tokovi, časne prenapetosti, prehodni pojavi,
nadgradnja ali višje obratovalne napetosti.
• Obratovalni režim.
Šest člankov je obravnavalo različne tematike električnih in
drugih obremenitev, ki niso zajete v standardih.
Predlogi za prednostne teme za leto 2016 so:
Prednostna tema 1
Equipment to cater for emerging T&D system
conditions.
• New requirements for AC and DC networks.
• HVDC equipment e.g. DC circuit breaker, disconnecting
switch, earthing switch, surge arrester / varistor, etc.
• Developments in testing and verifications.
Prednostna tema 2
Lifetime management of aging T&D equipment.
• Maintenance, monitoring, diagnostics.
• Influence of environmental and operating conditions on
lifetime.
• Improved efficiency of maintenance operation.
Prednostna tema 3
Novel developments of T&D equipment.
• Information technology for advanced simulations and
design tools.
• New material applications and combination with elec‐
tronic devices.
• Mitigation methods for overstresses and overloads.
• Incorporation of intelligence into T&D equipment.
Prednostna tema 2
Obvladovanje življenjske dobe in staranja opreme.
• Vzdrževanje, monitoring in diagnostika opreme.
• Izkušnje upravljanja s sredstvi, vpliv na v praksi, vpliv
obratovanja in obremenitev na zanesljivost.
Že desetletja je upravljanje z življenjsko dobo in staranjem
naprav tema zanimiva za skupino A3. WG A3.29 ukvarja s
staranjem VN opreme in WG A3.30 preiskuje preobreme‐
nitve opreme stikališč.
27
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
V okviru seje se je predstavilo delovanje obstoječih delovnih
skupin:
• WG A3.24
Simulating internal arcs and current with‐
stand testing
• WG A3.25 MO varistors and surge arresters for emerging
system conditions
• WG A3.26 Capacitor bank switching and impact on
equipment
• WG A3.27 Vacuum switchgear
• WG A3.29 Detoriation of ageing substation equip‐
ment and possible mitigation techniques
• WG A3.30 Impact of overstressing of substation
equipment
• WG A3.31 NCIT with digital output
• JWG A3.32 Non‐intrusive methods for CA of distribution
and transmission switchgears
• WG A3.33 Experience with equipment for Series / Shunt
Compensation
• JWG A3/B4.34
DC switchgear
• WG A3.35 Commissioning Practices of Controlled
Switching Projects
Predstavilo se je delovanje tudi dveh novih skupin:
Multi Physic Simulations for Temperature
Rise Calculation
• JWG A3/ B5/C4.37 Out‐of‐Phase Experience
monitoring, testiranje, obratovanje, vzdrževanje za zemelj‐
ske in podvodne AC in DC kabelske sisteme. Področje dela:
AC in DC HV in EHV, tudi LV in MV.
ŠK B1 se je 28.8.2014 v Parizu sestal na 70. zasedanju, ki ga
je vodil g. Pierre Argaut.
Predstavili so se novi člani iz Norveške, Južne Afrike, Južne
Koreje, Japonske, ZDA, Brazilije, Danske, Francije, Finske,
Mehike, Izraela, Romunije, Portugalske, Malezije in Tajske.
V ŠK B1 trenutno deluje 16 delovnih skupin v katerih deluje
39 članov in preko 350 strokovnjakov:
Članstvo v ŠK B1 po panogah
25
Consultant
15
Instute
13
Manufacturer
10
5
University
Ulity
2
2 2
0
• WG A3.36
ŠK B1 – Energetski kablovodi
20
20
Strokovni sodelavci v ŠK B1 po
panogah
200
156
Consultant
150
Poročilo pripravil: Matjaž Keršnik (Elektro Ljubljana)
Študijski komite B1 je odgovoren za vse vidike v zvezi z
zemeljskimi in podvodnimi izoliranimi kabelskimi sistemi.
Obseg dela SC B1 je teorija, oblikovanje, konstrukcija, proiz‐
vodnja, preizkušanje, montaža, diagnostični postopki,
105
Manufacturer
100
50
Instute
48
University
32
18
Ulity
0
Od leta 2002 je bilo izdanih 29 publikacij, v letih 2012‐2014 pa:
1. Recommendations for Testing of Long AC Submarine Cables
with Extruded Insulation for System Voltage above 30
(36) to 500 (550) kV
2. Non destructive water tree detection in XLPE cable insulation
3. Recommendations for Testing DC Extruded Cable Systems
for Power Transmission at a Rated Voltage up to 500 kV
4. Cable systems electrical characteristics
5. Testing of superconducting cable systems
6. Impact of EMF on Current Ratings and Cable Systems
7. Guideline to maintaining the Integrity of XLPE Cable
Accessories
28
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Na zasedanju so bile obravnavane tri prednostne teme in
so pritegnile 33 referatov, ki dajejo zanimiv pogled na seda‐
nje trende in prihodnje stanje izoliranih kabelskih sistemov.
Zasedanju je prisostvovalo do 300 udeležencev.
Utrinki preferencialnih tem:
Prednostna tema 1
Povratne informacije na novo inštaliranih ali
posodobljenih kabelskih izmeničnih in
enosmernih sistemov in obravnava:
• zasnovo, inštalacijske tehnike, obratovanje
• okoljska vprašanja
• izkušnje pri načrtovanju, usklajevanju in izvedbi
Ta prednostna tema je pritegnila 14 prispevkov, ki so obrav‐
navali velik napredek na področju novih kabelskih povezav
v svetu, ki omogočajo povečanje prenosnih zmogljivosti,
zanesljivosti napajanja in predstavljajo uvedbo novih mode‐
lov in metod za umeščanje v prostor z namenom manjša‐
nja vplivov na okolje. Več referatov je predstavilo in obrav‐
navalo uporabo enosmernih ekstrudiranih kabelskih
sistemov. Tehnologija se uporablja v komercialne namene
že 15 let. Napetostni nivoji se večajo, nabirajo pa se tudi
izkušnje. Velik razvoj temelji na izkušnjah iz povezav vetr‐
nih polj (offshore) in pa na testiranjih udarnih napetosti
(strele).
Da bi ublažili vpliv na okolje in/ali zmanjšali stroške, se pri
uporablja za povezave daljše kabelske povezave. Primer
nove povezave med Dansko in Norveško je pokazal, da je
potrebno pri tem tudi dolgo horizontalno vrtanje v skalnem
terenu. Še en primer iz Sardinije kaže, da je takšen posto‐
pek podzemne vgradnje lahko precej zamuden.
Namestitev kablov v urbanih območjih obravnava več izzi‐
vov in je predstavljena v več dokumentih.
Prednostna tema 2
Najboljša uporaba obstoječih kabelskih
sistemov. Predmet obravnava:
• ocene stanja in diagnostično testiranje kabelskih siste‐
mov
• trendi na področju spremljanja kablov in pribora
• nadgrajevanje metodologij in s tem povezane izkušnje
• trendi na področju strategij vzdrževanja
Ta prednostna tema je privabila 11 referatov.
Prvi dve podtemi sta pritegnili veliko pozornosti. Z name‐
nom boljše uporabe in zagotavljanja daljše življenjske dobe
kabelskih sistemov se testira več tehnik. S tem se ukvarja
delovna skupina WG B1.28.
Kot orodje za ugotavljanje dolžine življenjske dobe se upo‐
rabljajo tudi monitoring temperature in toka ekrana. V
referatih so bile obravnavane tudi tehnike lociranja napake.
Prednostna tema 3
Kabli v omrežju prihodnosti
• višje stopnje napetosti za AC in DC kable.
• nove pričakovane funkcionalnosti kabelskih sistemov
• povezava kabelskih sistemov v omrežje
• inovativne vrste kablov
Ta tema pokriva veliko in pomembno področje razvoja
visokonapetostnih kablov. Glavne teme so višja kakovost,
izboljšane mehanske lastnosti, novi materiali, novi modeli,
nove možnosti polaganja ter izboljšano modeliranje in izra‐
čuni kabelskih sistemov.
Najbolj vroča tema sta uvedba HTS (High Temperature
Superconducting) AC kablov za visoke tokove in povečane
napetosti za HVDC kabelske sisteme. To se odraža tudi v
nedavno objavljeni tehnični brošuri SC B1 (TB 496 in 538 TB).
Vedno bolj pomembne so tudi mehanske lastnosti pod‐
morskih kabelskih sistemov predvsem, da bi se spopadli z
večjimi morskimi globinami, pa tudi za nove aplikacije, kot
je priključitev plavajočih ploščadi. Tudi v zemeljskih kabel‐
skih sistemih se izboljšujejo mehanske lastnosti, kar bo
omogočilo nove možnosti pri polaganju kablov.
Novi materiali na področju ne‐polnjenih XLPE mas za ekstru‐
dirane kable obetajo veliko možnosti in različne aplikacije.
Zanimivo bo, ko bodo zadeve komercialno dostopne.
ŠK B2 – Nadzemni vodi
Poročilo pripravil:
Krešimir Bakič (ELES)
Mednarodni študijski komite za nad‐
zemne vode, ki mu predseduje Kon‐
stantin Papailiou iz Švice, je imel
letos plenarno sejo z naslednjimi
prednostnimi temami:
Prednostna tema 1
Minimizing the impact of new Overhead lines
(poročevalec: Krešimir Bakič, Slovenija)
Prednostna tema 2
PT2 – Reliability and Design Optimization
(poročevalec: Rob Stephen, Južna Afrika)
Prednostna tema 3
PT3 – Conductors – Installation and long term
performance (poročevalec: Pierre van Dyke, Kanada)
Uvodoma je predsednik ŠK B2 predstavil delo študijskega
komiteja v letošnjem letu, delovne skupine in publikacije, ki
so objavljene ali bodo do konca leta. Posebej se je pohvalil
s prvo izdajo zelene knjige »Overhead lines«, kar je nova
aktivnost CIGRÉ. V naslednjih letih bodo vsi študijski komiteji
izdali svojo green book. Prva izdaja zelene knjige o daljno‐
29
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
vodih ima več kot 1000 strani in vsebuje bistvene dele 70‐ih
brošur, ki jih je ta študijski komite izdelal v zadnjih deset let.
Prva knjiga je že razprodana. V ponatisu bo cena za člane
CIGRÉ okrog 200 Evrov.
Na letošnji plenarni seji je bilo v veliki dvorani kongresnega
centra v Parizu preštetih 850 udeležencev, kar je rekord v
delu tega študijskega komiteja.
Pri prvi temi (PT 1) je bilo sprejetih 15 referatov iz katerih sem
po podrobni analizi izluščil 12 vprašanj za razpravo na plenarni
seji. Po pravilih CIGRÉ se vsak od razpravljavcev mora vnaprej
prijaviti s pisnim in predstavitvenim delom, ki pa mora odgo‐
varjati enemu od zastavljenih vprašanj. Vsak od prijavljenih
razpravljavcev se en dan pred sejo mora predstaviti poroče‐
valcu, ki določi čas razprave in morda naredi kakšen popra‐
vek. Na seji je bilo predstavljenih 36 pisnih prispevkov, kar je
bil tudi rekord za eno temo. Temu je sledilo 9 spontanih raz‐
prav za katere se ni potrebno predhodno najaviti. Pri tej temi
so bila obravnavana vprašanja oz. podteme:
Q1: Učinkovitost uporabe prostora za nove nadzemne vode.
Predstavljene so izkušnje v Indiji, Braziliji, Kanadi in na Japon‐
skem z ultra visokimi napetosti in več sistemskimi daljnovodi,
posebej oblikovanimi stebri, ki omogočajo zelo učinkovito
rabo prostora ob velikih možnostih prenosa moči.
Q2: Konverzije AC v DC in hibridni daljnovodi
Zanimivi prispevki so bili iz Nemčije in Švice, ki intenzivno pri‐
pravljajo omrežje na hibridne variante prenosa (eden od siste‐
mov na dvo sistemskem obstoječem 400 kV daljnovodu se
spremeni v DC bipolarnega). V Nemčiji (Amprion) pričakujejo
v letu 2017 začetek obratovanja prvega takšnega sistema.
Q3/Q4: Kompaktirani daljnovodi z izolacijskimi konzolami.
Nekajletne izkušnje na Škotskem, v Italiji, Južni Afriki in
drugod so zelo pozitivne. Irci so predstavili svoje študije
nadgradnje 220 kV v 400 kV z uporabo te tehnologije brez
večjih posegov v prostor. Pri primerjavi klasičnega 400 kV
daljnovoda z DV s tehnologijo kompaktiranja z izoliranimi
konzolami so poročali o 26 % nižjimi stebri.
Q5: Zniževanje hrupa DV
Pri tej temi je bil slovenski referat in razprava. Podobno
temo proti‐hrupnih premazov vodnikov je obravnaval tudi
japonski prispevek.
K. Bakič je vodil prvi del plenarne seje B2
30
Danska – (EAGLE PYLON) novi stebri za 2x400kV daljnovode
Velika Britanija –(T‐PYLON) novi stebri za 400kV, ki so dobili
prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju
in se bodo testno gradili v 2014
Avstrija – (TWINNI) nov 400 kV steber v avstrijskem omrežju (2014)
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Q6: Zmanjševanje vpliva na okolje s celovito gradnjo DV
s pomočjo helikopterjev
Francoski prispevek je dokazoval znatno nižje stroške, krajši
čas in manjše vplive na okolje. Za to imajo posebej narejene
helikopterje za velike teže. Na drugi strani so Brazilci poro‐
čali, da na nekaterih območjih Brazilije zaradi zaščite oko‐
lja morajo pri gradnji uporabljati na določenih odsekih heli‐
kopterje, kar podraži gradnjo.
Q7: Upravljanje z vegetacijo v koridorjih
Iz Brazilije je bil predstavljen model nadzora požarov v goz‐
dovih s pomočjo senzorjev in GIS platforme. Žal ni bilo
drugih sodobnih pristopov nadzora rasti podrasti, ki vpliva
na vzdrževanje in razpoložljivost nadzemnih vodov.
Q8: Daljnovodi in ptice oz. kako ustvariti sožitje?
Iz Portugalske je bil referat in prispevek za razpravo, ki je
prikazal zelo sodoben pristop s pomočjo informacijskih
tehnologij. Na Portugalskem so štorklje drugi povzročitelj
izpadov omrežja (29 %) takoj za atmosferskimi praznitvami
(35 %) in je ureditev te problematike poleg ekološkega
tudi pomemben finančni efekt.
Ostale podteme so bile usmerjene v izboljšave videza dalj‐
novodov. Bili so prikazani različni novi stebri po različnih
državah. V tem prispevku bi predstavil nove 400 kV stebre,
ki so jih izbrali v nekaterih evropskih državah (Danska,
Anglija, Avstrija).
Pri drugi temi (PT2) so bili v ospredju podteme: optimiza‐
cija oblikovanja DV, dinamično določanje zmogljivosti DV
(DLR) z uporabo napovedi in nekatera vprašanja vzdrževa‐
nja kompozitnih izolatorjev.
Pri optimizaciji daljnovoda je bil ponovno predstavljen bra‐
zilski primer fleksibilnega snopa vodnikov s katerim regu‐
lirajo parametre daljnovoda (v brez napetostnem stanju).
To je primerno samo za velike razdalje in napetosti. Ena od
razprav se je dotaknila vprašanja določanja povesa s poeno‐
stavljeno formulo, za kar ni več potrebe z uporabo sodob‐
nih računalnikov.
Druga prednostna tema je imela 10 referatov na katere je
poročevalec postavil 12 vprašanj za razpravo. Bilo je 11 pis‐
nih prispevkov in 7 spontanih razprav.
Pri zadnji temi (PT3), ki jo je vodil Kanadčan iz raziskoval‐
nega inštituta Hydro‐Quebeca (Ireq) je bila v ospredju upo‐
raba robotov v daljnovodni tehniki . pri tej novi temi s katero
se v zadnjem času ukvarja ŠK B2 je bilo samo4 referata in
4 vprašanja za razpravo.
ŠK B3 – Postaje
Poročilo pripravil: Marko Testen (IBE)
Na plenarni seji ŠK B3 so sodelovali: predsednik Terry Krieg,
tajnik Romain Migne, posebna poročevalca Mark Osborne,
Peter Glaubitz, ter mnogi udeleženci seje. Obravnavani sta
bili naslednji prednostni temi:
Prednostna tema 1
Razvoj transformatorskih postaj
(17 referatov: uporaba 3D programa za načrtovanje trans‐
formatorskih postaj, razvoj pametnih distribucijskih omre‐
žij na Kitajskem, razvoj kompaktiranih prostozračnih stika‐
lišč (več elementov v eni napravi), novi trendi razvoja GISA
napetostnega nivoja 400 kV in več, uvajanje IEC 61850 in
konceptualna optimizacija (naprave za nadzor, krmilje‐
nje,… čim bližje VN napravam), Optimizacija vetrnih elek‐
trarn in njihov vpliv na stikališča na kopnem, izkušnje pri
delovanju 765 kV prenosnega sistema v Indiji, problemi pri
uvajanju IEC 61850 v obstoječa »konvencionalna« stikališča
v Indiji, prva implementacija IEC 61850 (‐8‐1 in ‐9‐2LE) v 110
kV stikališču v Rusiji, omejitve, trendi in razvoj modernih
GIS‐ov – Alstom, praksa pri uporabi nadzora in diagnosti‐
ciranja sistema ter s tem povezani prihranki in optimizacija
delovanja na Japonskem, poceni in hitra montaža distri‐
bucijskih stikališč na Irskem (zabojniki,….), standardizacija
rešitev v nizkonapetostnih stikališčih (10, 20 kV), zasnova
110 kV GIS‐a z vidika servisiranja na Tajskem).
Prednostna tema 2
Nadzor nad življenjskim ciklom stikališč
Pri iskanju dvoran ali razstavljavcev sta bila dragocena pomoč
tablica ali telefon
(16 referatov: rekonstrukcija obstoječega stikališča z nad‐
gradnjo na višji napetostni nivo z uporabo hibridnih
elementov, pravilno načrtovanje in zmanjševanje rizika
napak pri sami gradnji stikališč v Avtraliji, novi pristopi za
varno obratovanje prostozračnih stikališč v Egiptu, nadzor
parcialnih praznjen in izkušnje pri 400 kV GIS stikališču v
Franciji, uporaba srednje napetostnih mobilnih stikališč v
nujnih primerih v Španiji, življenjska doba visokonapetos‐
tnih stikališč na Češkem, primerjava med delno in popolno
obnovo stikališč na Irskem, zanesljivost delovanja srednje
in visoko napetostnih stikališč v prostozračni in GIS izvedbi
v Srbiji, iskušnje pri obnovah stikališč v Katarju.
31
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Po končani seji je g. K. Kawakita predstavil članek z naslovom
»Sanacija prenosnega in distribucijskega omrežja po cunamiju
na Japonskem leta 2011«
Sestanek članov ŠK B3
• Na sestanku so bili predstavljeni novi člani ŠK B3 (15).
• V pripravi je zelena knjiga o stikališčih
• Predstavljeno je bilo delo posameznih delovnih skupin
• Priprave za CIGRÉ 2016
Predlogi novih tem:
‐ Lastna raba (lastna raba je velikokrat zelo zapostavljena
tema in del stikališč)
‐ Možnost priprave nove zelene knjige of SF6 (za stika‐
lišča je v pripravi)
‐ Hibridni koncepti stikališč
‐ Mobilan stikališča
‐ Nadaljnji razvoj optimizacije vzdrževanja prostozračnih
stikališč.
Na seji so bile predlagane naslednje prednostne teme za
CIGRÉ 2016:
Prednostna tema 1
Nove tehnologije v stikališčih
Prednostna tema 2
Novi koncepti v stikališčih
Prednostna tema 3
Razvoj nadzora stikališč
ŠK B5 – Zaščita, avtomatizacija in meritve
Poročilo pripravil: Janez Zakonjšek (Relarte)
ŠK B5 je izvedel svoje 78. redno zasedanje 26. avgusta
2014. Udeležilo se ga je 60 prisotnih, med njimi 11 novih
članov. Poleg množice standardnih vprašanj, ki jih ŠK B5
obravnava na svojih sestankih, je potrebno izpostaviti
naslednje.
Predlagane so tri nove delovne grupe in sicer:
1. Optimizacija sistemov za zaščito, avtomatizacijo in
upravljanje EES, predviden vodja iz CH
2. Aplikacije teorije potujočih valov v zaščiti in avtomati‐
zaciji EES
3. Detekcija in dušenje podsinhronske resonance (SSR)
Za naslednje srečanje v Parizu leta 2016 so predlagane
naslednje prednostne teme:
1. Izkušnje uporabnikov pridobljene pri projektiranju in iz‐
vedbi modernih sistemov zaščite, upravljanja in avto‐
matizacije EES
2. Koordinacija zaščite generatorjev z zaščitami v preostalih
delih EES
32
Naslednji Kolokvij ŠK B5 bo potekal od 20. do 26. septem‐
bra 2015 v Nanjingu na Kitajskem skupaj z renomirano
konferenco APAP.
Za naslednji kolokvij leta 2017 so svojo kandidaturo prijavile:
Rusija, Irska, Japonska, Južna Afrika, Avstralija in Nova Zelandija.
Sesija ŠK B5 je bila v petek, 29. avgusta. Obravnavani sta bili
dve prednostni temi in sicer:
Prednostna tema 1
Nove sheme zaščite in avtomatizacije,
zasnovane na modernih komunikacijskih
možnostih
(14 prispevkov iz 15 držav, 49 prispevkov v odprti diskusiji).
Prednostna tema 2
IEC 61850 – pričakovanja različnih
zainteresiranih strani
(15 prispevkov iz 13 držav, 43 prispevkov v odprti diskusiji)
Diskusije v okviru PS1 je mogoče povzeti v naslednjih
zaključkih. Kvaliteto zaščitnih sistemov in sistemov avto‐
matizacije v EES je mogoče bistveno povečati z uporabo
modernih komunikacijskih sistemov tako znotraj posa‐
meznih transformatorskih postaj kakor tudi z uporabo
komunikacijskih možnosti znotraj vsega EES. To je eden od
glavnih razlogov za povečano uporabo dvosmernih komu‐
nikacij v EES‐u za potrebe njegovih sistemov zaščite in
avtomatizacije. Visoko razpoložljivo komunikacijsko omre‐
žje je seveda osnovni predpogoj za časovno kritično
relejno zaščito in avtomatizacijo. Razširitev IEC 61850
procesne zbiralke na medpostajni nivo je lahko dobra
rešitev, vendar je treba temeljito analizirati lastnosti
komunikacijskega mehanizma, predvidenega za te
namene. Zgleda, da je prenos fazorjev trenutno najboljša
varianta za dobro delovanje sistemov rezervne zaščite,
detekcije nihanja moči in izgube sinhronizma, detekcijo
otočnega delovanja, itd. Ustrezna kvaliteta fazorjev je
predpogoj za uporabo v zaščitne namene, prav tako pa bo
treba resno razmisliti o bodočem pristopu h koordinaciji
rezervne zaščite.
Diskusije v okviru PS2 je mogoče povzeti v naslednjih
zaključkih. Efektivnost projektiranja in možnost uporabe
že doseženih rešitev sta pomembna razloga za uporabo
standarda IEC 61850. Dobrodošla je vsaka rešitev, ki
pomaga pri zmanjševanju pritiska na zaposlene. Vse
napore je treba usmeriti v izboljšanje uporabniških last‐
nosti standarda, da bi kakor hitro je le mogoče prišli do
davno pričakovanih rezultatov. Potrebno je še bolj akti‐
virati vso IEC 61850 skupnost (standardizacijska telesa,
organizacije za testiranje ustreznosti, proizvajalci, upo‐
rabniki...), da bi dosegli te ambiciozne cilje. Pri tem ima ŠK
B5 eno od ključnih vlog.
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
ŠK C1 – Razvoj in ekonomija sistema
Poročilo pripravil: Krešimir Bakič (ELES)
Iz študijskega komiteja C1 se poslavlja predsednik Phil South‐
well iz Avstralije, ki je predsedoval zadnjih 6 let in na njegovo
mesto prihaja Konstantin Staschus iz Nemčije. Njegova tre‐
nutna funkcija izven CIGRÉ je generalni sekretar ENTSO‐E.
Staschus je izjavil, da je njegova vizija prihodnosti v močnej‐
šem omrežju z več interkonekcij z veliko zmogljivostjo in
brez izjeme neodvisna prenosna in distribucijska omrežja.
ŠK C1 je na plenarni seji obravnaval 3 prednostne teme:
Prednostna tema 1
Izboljšanje karakteristik sistema in njegovih
elementov z uporabo boljših metod Asset
Managementa,
Prednostna tema 2
Nove rešitve sistemov in tehnike načrtovanja
Prednostna tema 2
Sigurnost investicij v prenosna omrežja s
povečanjem deleža OVE.
Pri prvi temi je bilo sprejetih 9 referatov, drugi 11 in tudi pri
tretji temi 11 referatov.
Poročevalec prednostne teme 1 (PT1) je bil Eric Rijks iz nizo‐
zemskega Tenneta. Tema je bila razdeljena na tri podteme:
‐ Staranje infrastrukture,
‐ Velika penetracija OVE in
‐ Vrednost storitve odjemalcem.
Na seji je bilo 13 pripravljenih razprav iz desetih držav. Pri
staranju sistema je zanimive prispevke imela Kanada s
predstavitvijo svojega optimizacijskega orodja za vzdrže‐
vanje. Zelo zanimiv je bil tudi sistem ocenjevanja stanja
sistema in baze podatkov, ki lahko služi planerjem, da načr‐
tujejo sistem (kratkoročno) glede na stanje opreme in
poslovno politiko podjetja.
Pri razpravi o vlogi velikega števila OVE se je razvila razprava
o smotrnosti prečnih transformatorjev (PST) kot orodja za
reguliranje paralelnih pretokov moči. Ta prispevek so imeli
Poljaki. V razpravi so Italijani in Američani predstavljali
druge alternative reševanja paralelnih pretokov, kot so re‐
konfiguracija omrežja, uvedba tiristorsko reguliranih serij‐
skih kompenzatorjev, ki preprečujejo pod sinhronske reso‐
nance in omogočajo hitro modulacijo impedance. Avstrijski
prispevek je iskal možnosti v reguliranju pretokov in prečnih
transformatorjev na evropski ravni. Angleži so se strinjali z
evropsko ravnijo koordinaciju v katero bi vključili tudi vse
nove HVDC povezave.
Pri prednostni temi 2 (PT2) je bil poročevalec David Alvira
iz Španije. Bilo je 21 pripravljenih razprav iz 11 držav. Pod‐
teme so bile:
‐ Fleksibilnost proizvodnje, odjema in omrežja, ki bi omo‐
gočila veliko penetracijo OVE,
‐ Ali se sistem razvija v super omrežje ali mikro omrežje? in
‐ Menjava tehnologij.
Od 11 sprejetih referatov je 6 obravnavalo razvoj super
omrežja od katerih so 3 bila usmerjena na nove tehnologije
kot nujne za razvoj super omrežja. Pet referatov je obrav‐
navalo penetracijo OVE in vplive na omrežje. razvila se je
razprava okrog nujnosti uporabe cost‐benefit analiz (CBA)
pri obravnavi razvoja omrežja skupaj z OVE. Skupno stališče
vseh strokovnjakov je bilo, da penetracija OVE (vetrne
elektrarne bolj vplivajo na prenosno omrežje in solarne na
distribucijsko) zahteva:
‐ večji obseg sistemskih storitev,
‐ bolj fleksibilne TE,
‐ večje zmogljivosti v shranjevanju energije,
‐ več možnosti upravljanja z odjemom (DSM) in
‐ FACTS oz. VSC‐HVDC sisteme.
Nadalje je ugotovljeno, da čim več je obnovljivih virov v
sistemu tem več bo teh virov kateri ne bodo mogli obrato‐
vati. To je neizogibno. Za učinkovit razvoj je pomembna
uporaba cost‐benefit analiz.
Pri prednostni temi 3 (PT3) je bil poročevalec Oliver Herz iz Fran‐
cije. Na 11 sprejetih referatov in pripravljena vprašanja poroče‐
valca je bilo 16 pripravljenih razprav iz 10 držav. Podteme so bile:
‐ Tehnični potenciali za masovni razvoj OVE,
‐ Novi pristopi načrtovanja za boljo integracijo omrežja
z OVE, in
‐ Priložnosti HVDC tehnologij za bolj zanesljiv razvoj OVE.
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje sistema
Poročilo pripravil: Janko Kosmač (ELES)
Študijski komite C2 je na tokratnem zasedanju poleg obi‐
čajnih obratovalnih tem (razpadi, medsistemska nihanja,
termično ocenjevanje prenosnih zmogljivosti, koordinacija
med TSO‐ji) obravnaval teme povezane s visokim deležem
obnovljivih virov v omrežju.
Ključni obratovalni izzivi so:
1. zagotavljanje prenosnih kapacitet in s tem povezano di‐
namično ocenjevanje prenosne zmogljivosti daljnovodov,
2. tranzientna stabilnost in
3. medsistemska nihanja nizkih frekvenc.
V okviru zasedanja je bila organizirana poldnevna delavnica
na temo velikih sistemskih motenj »Workshop on large
disturbances«, ki bo po vsej verjetnosti postala redna praksa
zasedanj. Na delavnici je so bile prikazane razmere po regi‐
jah (Indija, Evropa, Kitajska, Južna Amerika, Severna Amerika)
in vpliv velikih motenj na delovanja trga z električno energijo.
33
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Na zasedanju SC C2 so bili predstavljeni primeri uporabe
WAMS sistemov v rednem obratovanju in potreba po pove‐
zovanju PMU enot na kontinentalni ravni. Pravo vlogo
bodo WAMS sistemi dobili, ko bodo nadgrajeni z določe‐
nimi funkcionalnostmi, ki bodo operaterjem omogočali
pravilno ukrepanje v primeru motenj v omrežju (medsi‐
stemska nihanja, spajanje večjih otokov ipd).
Predstavljeni so bili primeri uporabe dinamičnega termi‐
čnega ocenjevanja prenosnih zmogljivosti (Avstralija in Bel‐
gija) v rednem obratovanju. Še vedno je eno ključnih vpra‐
šanj povezano z upoštevanjem vetra in njegovega vpliva na
termični tok, predvsem pri nizkih hitrostih pod 0,5‐0,6 m/s.
Avstralski operater predvideva, da je minimalna hitrost
vetra vedno 0,5 m/s, avstrijski in nekateri drugi operaterji
to vrednost postavljajo na 0,6 m/s.
Na zaprtem sestanku SC C2 smo bili seznanjeni z delom
naslednjih delovnih skupin:
• Obratovanje in vodenje
‐ WG C2.13 – Napetost in jalova moč v obratovanju
‐ WG C2.16 – Izzivi v centrih vodenja, obratovanje in upo‐
raba EMS zaradi razpršene proizvodnje OVE
• Planiranje obratovanja in delovanje
‐ WG C2.21 – Spoznanja zadnjih kriznih situacij in razpadov
sistema
‐ WG C2.23 – Postopki vzpostavljanja sistema po razpadu
‐ WG C2.22 – Uporaba odpornosti sistema z namenom
zagotovitve zanesljivosti obratovanja
• Infrastruktura centrov vodenja in človeški viri
‐ WG C2.34 – Zmožnosti in zahteve do centrov vodenja
v 21 stoletju – Funkcije in človeški viri
‐ WG C2.35 – Operativno vodenje, cilji usposabljanja ope‐
raterjev in merjenje njihove učinkovitosti
• JWGs
‐ JWG C2/C5.05 – Razvoj in spremembe v poslovanju si‐
stemskih operaterjev
Preliminarno smo določili tudi prednostne teme za zaseda‐
nje Paris 2016, ki pa morajo biti potrjene na višjem nivoju.
ŠK C3 – Okoljska problematika elektroener‐
getskih sistemov
Poročilo pripravil: Aleš Kregar (ELES)
Na plenarni seji ŠK C3 so sodelovali: predsednik Francisco
Parada, tajnica ŠK Mercedes Vázquez, posebni poročevalci
Olivier Gravette, Henk Sanders in Hector Pearson ter mnogi
udeleženci seje.
34
Obravnavane so bile naslednje prednostne teme:
Prednostna tema 1
Vplivi shranjevalnikov energije na okolje (2 referata: pro‐
blemi in predlogi sprejemljivosti jezov v Braziliji in študija
umestitve črpalne elektrarne z morsko vodo v Italiji);
Prednostna tema 2
Trajnostni pristop pri razvoju prenosa in distribucije elek‐
trične energije (12 referatov: načini zmanjševanja ma‐
gnetnih polj v RTP v Argentini; študija okoljskih indikatorjev
prenosnega omrežja na Kitajskim; ocena življenjskega ci‐
kla za z zrakom izolirano in GIS stikališče; prilagajanje 400
kV daljnovoda lokalnemu okolju v Franciji; trajnostni pri‐
stop pri načrtovanju RTP v Franciji; uporaba napetostno
reguliranega nizkonapetostnega transformatorja za
vključevanje razpršene proizvodnje v omrežje; tehnični
in okoljski vidiki načrtovanja povezave Francija‐Španija;
uporaba geografskega informacijskega sistema pri na‐
črtovanju daljnovodov v Španiji; ocena življenjskega ci‐
kla prenosne opreme na Japonskem; ukrepi za zmanjšanje
vplivov daljnovoda na ptice v Ugandi; ocena življenjske‐
ga cikla za daljnovod na Islandiji; razvoj filtra za zmanj‐
šanje motenj v zaščitnih relejih v Koreji);
Prednostna tema 3
Sprejemljivost prenosne infrastrukture v bližini urbanih
območij (6 referatov: predstavitev umeščanja 380 kV po‐
vezave v Belgiji; možne posledice spremembe mejnih
vrednosti EMS v Braziliji; presoja vplivov priključka ve‐
trnih elektrarn v Egiptu; analiza EMS pri prehodu dalj‐
novoda na višjo napetost v Južni Afriki; problematika
umeščanja 765 kV daljnovoda v Koreji in smernice za
vključevanje RTP v špansko krajino).
Na seji ŠK C3 so sodelovali: predsednik Francisco Parada,
tajnica ŠK Mercedes Vázquez, poročevalci delovnih skupin,
gost iz LIFE ELIA (predstavitev izrabe daljnovodnega kori‐
dorja za vzpostavitev vrednih habitatov) in člani ŠK.
Delujoče delovne skupine:
• WG C3.01 EMS in človekovo zdravje (Michel Plante (CA):
ugotovljeno nerazumevanje večine javnosti glede
zdravstvenih tveganj; stališče o nedokazanosti škodlji‐
vosti EMS bo objavljeno v Electri);
• WG C3.08 zunanji stroški daljnovodov (predlog tehni‐
čne brošure predstavljen; člani lahko podajo pripombe);
• WG C3.09 upravljanje koridorjev daljnovodov (večji del
aktivnosti izvedenih; delo je zastalo zaradi odstopa vo‐
dje; nov vodja prevzame nalogo dokončanja);
• WG C3.10 indikatorji trajnostnega razvoja za proizvodna
podjetja (v letu 2015 je predvidena izdelava poročila in
potrditev na sestanku ŠK C3);
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
• WG C3.12 metode za inventarizacijo in poročanje o to‐
plogrednih plinih v prenosnih in distribucijskih podjet‐
jih (pripravljen bo vprašalnik; člani ŠK poiščejo kom‐
petentne osebe, ki bodo izpolnile vprašalnik za njiho‐
vo državo);
• WG C3.13 okoljska problematika prenosnih vodov v ur‐
banem in ruralnem okolju (skupna delovna skupina s ŠK
B1 in B2; zbran večji del podatkov; osnutek tehnične bro‐
šure bo izdelan v letu 2014; delo bo zaključeno v letu 2015);
• WG C3.14 vplivi okoljske odgovornosti na dejavnosti pre‐
nosa in distribucije (začeli z delom v tem letu; dogovor
o obsegu dela in o zadolžitvah; pripravljen bo vprašalnik).
Predlogi novih delovnih skupin:
• WG C3.15 dobra praksa za izboljšanje sprejemljivosti
transformatorskih postaj (program dela še ni potrjen;
vabilo za sodelovanje bo še poslano; verjetno bo vklju‐
čen tudi ŠK B3);
• Omrežja in prostoživeče živali in rastline (osnutek pro‐
grama pripravljen, zbirajo se predlogi; obravnavani bodo
pozitivni in negativni učinki na živali in habitate);
• Energetska učinkovitost omrežja (program dela še ni pri‐
pravljen);
• Vključevanje deležnikov pri načrtovanju investicij (pre‐
jeli predlog za skupno delovno skupino s ŠK C1);
• Zakonodajni vidiki okoljevarstva pri prenosu in distribuciji
(predlog za razmislek);
• Vključevanje daljnovodov v krajino (program dela bo še
pripravljen);
• Standardizacija okoljskih presoj energetske opreme (pro‐
gram dela bo še pripravljen).
Na seji so bili dogovorjeni predlogi prednostnih tem za
CIGRÉ 2016:
Prednostna tema 1
Okoljska odgovornost pri prenosu in distribuciji;
Prednostna tema 2
Sprejemljivost daljnovodov in kablovodov;
Prednostna tema 3
Vpliv elektroenergetskega sistema na klimatske
spremembe.
ŠK C4 – Tehnične značilnosti sistemov
Poročilo pripravil: Igor Papič (Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za elektrotehniko)
Mednarodni študijski komite za tehnične značilnosti siste‐
mov, ki mu je predsedoval Pouyan Pourbeik iz ZDA, je imel
plenarno sejo v torek, 26. avgusta 2014, z naslednjimi pred‐
nostnimi temami:
1. Tehnične značilnosti elektroenergetskih sistemov ob pri‐
sotnosti velikega števila proizvodnih tehnologij, pri‐
ključenih prek močnostnih pretvornikov.
2. Metode in tehnike za oceno značilnosti udarov strele in
koordinacije izolacije.
3. Napredne metode, modeli in orodja za analizo tehničnih
značilnosti elektroenergetskih sistemov.
Strokovni poročevalci so bili Dalton Brasil, Stephan Pack in
Richard McCurrach.
Predstavljeno je bilo 32 referatov s 43 vprašanji:
• prednostna tema 1: 15 referatov in 24 vprašanj,
• prednostna tema 2: 7 referatov in 11 vprašanj,
• prednostna tema 3: 10 referatov in 8 vprašanj.
Bilo je več spontanih prispevkov in drugih točk razprave.
Prednostna tema 1
Tehnične značilnosti elektroenergetskih
sistemov ob prisotnosti velikega števila
proizvodnih tehnologij, priključenih prek
močnostnih pretvornikov
Kratek povzetek zaključkov iz predstavitev in razprav:
(1) Še vedno je veliko izzivov pri analizi in nadzoru kakovosti
električne energije v elektroenergetskih sistemih, zla‐
sti pri obsežnem vključevanjem vetrne in PV proizvod‐
nje. Potrebne so nadaljnje raziskave in razvoj pri
spremljanju, upravljanju in nadzoru kakovosti elektri‐
čne energije.
(2) Bilo je prikazano, da je vetrna proizvodnja sposobna za‐
gotoviti primarni frekvenčni odziv in posnemati vztraj‐
nosti odziv. Vsaj za enega proizvajalca velja, da do se‐
daj ni bilo komercialne uporabe posnemanja vztraj‐
nostnega odziva in le nekaj aplikacij s primarnim fre‐
kvenčnim odzivom. Kako bodo te funkcije uporabljene
pri podpori zanesljivost omrežja in delovanju elek‐
troenergetskega sistema pa bodo verjetno narekovali
tržni kazalci.
(3) Veliko dela je bilo narejenega na področju razvoja ge‐
neričnih modelov za vetrno proizvodnjo, vendar pa je
še vedno velika potreba po natančnih modelih specifi‐
čnih proizvajalcev za stabilnostne in prehodne elek‐
tromagnetne študije. Za prehodne elektromagnetne ana‐
lize so resnično potrebni natančni modeli specifičnih
proizvajalcev. Izziv ostaja tudi modeliranje generacije,
ki temelji na pretvornikih, pri pogojih majhne kratko‐
stične moči.
(4) Visokonapetostni enosmerni prenos (HVDC) postaja vse
bolj pomemben predvsem pri razpravah o enosmernih
omrežjih na morju. Zato je potrebno več dela pri razvoju
orodij in metod za analizo tehničnih značilnosti sistema
v povezavi z uporabo enosmernega prenosa, kot je oce‐
njevanje elektromagnetne skladnosti, harmonikov itd.
35
45. zasedanje CIGRÉ v Parizu
Prednostna tema 2
Metode in tehnike za oceno značilnosti udarov
strele in koordinacije izolacije
Kratek povzetek zaključkov iz predstavitev in razprav:
(1) Ocena značilnosti udarov strele na nadzemnih vodih je
pomembna z vidika racionalne zaščite pred strelami in
načrtovanja izolacije elektroenergetskih sistemov. Raz‐
viti bi morali nova orodja za analizo odpovedi zaščite pre‐
nosnih vodov in merjenja tokov strele, kot tudi za ana‐
lizo uporabe odvodnikov na nadzemnih vodih.
(2) Bilo je veliko govora o zelo hitrih prehodnih pojavih. To
je tema, ki še dodatno zahteva študije, zlasti v zvezi z
vplivom zelo hitrih prehodnih pojavih na opremo, kot
so transformatorji.
Prednostna tema 3
Napredne metode, modeli in orodja za analizo
tehničnih značilnosti elektroenergetskih
sistemov
Kratek povzetek zaključkov iz predstavitev in razprav:
(1) Veliko dela je bilo opravljenega (vključno z delovno sku‐
pino WG C4.32) v povezavi z razumevanjem okolja geo‐
magnetni motenj in njihovega vpliva na elektroenergetski
sistem. Nadaljnje delo je potrebno pri razvoju orodij in
tehnik za preučevanje teh pojavov in njihovega vpliva
na elektroenergetski sistem.
(2) Uporaba dolgih izmeničnih kablov se povečuje v številnih
sistemih. Predstavljena so bila nekatera od številnih vpra‐
šanj povezanih z uporabo več izmeničnih kablov. Opo‐
zoriti je treba, da je delovna skupina WG C4.502 pred
kratkim objavila tehnično brošuro o tej temi – tehnične
značilnosti sistemov z uporabo dolgih izmeničnih kablov.
ŠK C6 – Distribucijski sistemi in razpršeni viri
Poročilo pripravil: Ivan Šmon (Elektro Gorenjska)
Študijski komite ŠK C6, ki mu predsedujeta Nikos Hatziar‐
gyriou in Britta Buchholz, je zasedal v sredo 27. avgusta
2014. Na zasedanju so bila obravnavana poročila dela teh‐
ničnih komitejev, poročila dela delovnih skupin, nadaljnja
strategija ŠK C6, predlogi ustanovitve novih delovnih sku‐
pin, preliminarne prioritetne teme za 46. zasedanje pariške
CIGRÉ in sodelovanje z ostalimi organizacijami (CIRED,
IEEE).
Glavni tehnični aspekti, ki bodo v nadaljevanju obravnavani
znotraj ŠK C6 se bodo nanašali na: integracijo razpršene
proizvodnje, srednje‐dolgoročni razvoj aktivnih distribu‐
cijskih sistemov, ki zagotavljajo tudi sistemske storitve,
integracijo vodenja porabe, elektrifikacijo podeželja in
oddaljenih lokacij, enosmerna distribucijska omrežja, zane‐
36
sljivost, razvoj in obratovanje omrežij ter prenos dobrih
praks na druga omrežja oziroma področja.
Na zasedanju so bili podani predlogi za ustanovitev štirih
novih delovnih skupin z naslovi: 1. močnostna elektronika
za regulacijo napetosti, 2. uporaba podatkov iz pametnih
števcev, 3. študija izvedljivosti srednje napetostnih eno‐
smernih omrežij in 4. Izzivi in prispevki distribucijskih raz‐
pršenih virov proizvodnje na obratovanje prenosnih omre‐
žij. Mnenje članov ŠK C6 je bilo, da so vse delovne skupine
relevantne, zato so pozvali predlagatelje, da dopolnijo pri‐
stojnosti in naloge s pripombami podanimi na zasedanju,
ter jih ponovno pošljejo v obravnavo ŠK C6.
Preliminarne prioritetne teme za 46. zasedanje pariške
CIGRÉ za ŠK C6 so sledeče:
Prednostna tema 1
Integrirano načrtovanje in obratovanje
nadgrajenih distribucijskih omrežij:
‐ nove metode za integracijo načrtovanja in obratovanja, ki
vključujejo upravljanje s sredstvi, sisteme nadzora in zaščito,
‐ vpeljava tehnologij, ki bodo omogočile povečano pri‐
ključevanje OVE, vključno s hranilniki energije in upra‐
vljanjem porabe,
‐ interakcija distribucijskih sistemov s SOPO, agregator‐
ji in novi akterji na trgu, prispevek razpršenih proizvodnih
virov na stabilnost sistema in zahteve interkonekcijskih
komunikacijskih povezav.
Prednostna tema 2
Energetska infrastruktura za urbana omrežja:
‐ pametna mesta,
‐ vse‐energetski sistemi (elektrika, toplota, hlad, plin, voda
in transport),
‐ vpliv večjega razvoja energetskih tehnologij, IT in dru‐
gi trendi (aplikacije pametnih števcev, velika količina po‐
datkov, hranilniki energije…).
Prednostna tema 3
Mikro‐omrežja in otočni hibridni sistemi:
‐ tehnološki izzivi,
‐ sistemi uporabljeni v praksi,
‐ poslovni modeli in smeri razvoja.
Naslednje srečanje ŠK C6 bo septembra 2015 na Dunaju v
sklopu ISDST (2015 CIGRÉ/IEEE International Colloquium on
Smart Electric Distribution Systems and Technologies).
Mednarodni dogodki
ZAČETEK
DELOVANJA SEERC
Prva delovna seja JV regije
CIGRÉ imenovane SEERC
(South East European Region
of CIGRÉ) je bila v januarju 2014 v Rimu na Univerzi »La
Sapienza«, ki je največja univerza v Evropi s preko 120.000
študentov. Seja je bila v lepi srednjeveško okrašeni dvorani
na Tehnični fakulteti, ki se nahaja tik ob znameniti cerkvi sv.
Petra v verigah v kateri je Michelangelov kip Mojzesa.
Dekan fakultete prof. Gentile je prišel pozdraviti prvo sejo
SEERC v imenu Univerze.
Prve seje so se udeležili predstavniki nacionalnih komitejev
iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Makedonije,
Črne Gore in Ukrajine. Manjkali so Romuni, ki zaradi neurja
niso mogli odleteti iz Bukarešte.
Na programu prve seje je bila razprava usmerjena v iskanje
prave oblike regijskega sodelovanja. Tako je vsak od nacionalnih
komitejev predstavil svoje delo in videnje sodelovanja.
Predstavniki iz Italije so poudarili interes izmenjave informacij
o razvojnih aktivnostih na vzhodni strani Jadrana in predstavili
predvideni projekt podmorskega kabla med Italijo in Črno Goro,
ki je v fazi projektiranja. Ker bo potekal na globini večji od 1000
metrov je to projekt, ki bo zahteval posebne tehnične rešitve. Na
sestanku so bili tudi predstavniki proizvajalcev kablov, ki so tudi
imeli kratko predstavitev. Predstavnik Ukrajine Bondarenko je
predstavil razvojne načrte in posebej veliki projekt gradnje 7
enot po 420 MW črpalnih elektrarn. Zato je predlagal tudi
formiranje delovne skupine, ki bi reševala problematiko črpalnih
elektrarn v sodobnem času penetracije velikega števila OVE.
Sestanek je bil končan z imenovanjem Ad Hoc svetovalne
skupine, ki je dobila nalogo, da pripravi Position paper in
Vprašalnik, ki bo odgovoril na bistvena vprašanja posa‐
meznih interesov pri tehničnem sodelovanju. Za vodjo Ad
Hoc skupine je imenovan Bakič in za člane Pompili (Italija),
Bondarenko (Ukrajina), Golubović (Srbija) in Marchiori (Č. Gora).
Udeleženci prve seje regionalne CIGRÉ – SEERC v Rimu
USTANOVITEV ŠTUDENTSKE SEKCIJE CIGRÉ
Krešimir Bakič
V eni od zadnjih številk Sporočil smo poročali o dejavnostih
sekcije mladih v CIGRÉ. Njihov moto je Informiraj se, Vključi
se, Mreži se, Razvijaj se. V šestih državah, kot so Velika Bri‐
tanija, Nemčija, Kitajska, ZDA, Avstralija in Nova Zelandija
imajo dobro delujoče aktive mladih znotraj nacionalnih
komitejev CIGRÉ. Pred kratkim so tudi v Rusiji ustanovili
podobno sekcijo mladih, ki je že v prvem letu štela 320 čla‐
nov. V nekaterih državah so v to sekcijo vključili tudi štu‐
dente z univerz. Mladi člani CIGRÉ plačujejo polovično
letno članarino in so lahko do starosti 33 let. Na nivoju pari‐
ške CIGRÉ organizirajo 3 dogodke letno, se mrežijo preko
socialnih omrežij in skupno rešujejo probleme vezane za
prihodnost električnih sistemov.
Na zadnjem sestanku Administrativnega sveta CIGRÉ je bil
sprejet sklep, da se omogoči nova oblika članstva t.i. član‐
študent, ki bo imel brezplačno članstvo in možnost uporabe
literature pariške CIGRÉ.
Slovenski nacionalni komite CIGRÉ je tako 15. oktobra
organiziral ustanovno konvencijo Sekcije študentov CIGRÉ
Slovenije. Na sejo je prišlo 27 študentov iz ljubljanske in
mariborske fakultete za elektrotehniko.
Za prvega predsednika sekcije študentov je bil izbran Mitja
Antončič. Študenti elektroenergetike v Sloveniji so pokazali
velik interes za sodelovanje v CIGRÉ. Ob prisotnosti deka‐
nov obeh fakultet (Ljubljana in Maribor) in nekaj profesor‐
jev je predsednik slovenskega komiteja CIGRÉ predstavil
dejavnosti CIGRÉ in priložnosti za študente. Po ustanovit‐
veni seji je dekan ljubljanske fakultete prof. dr. Igor Papič
povabil vse nove člane CIGRÉ na manjši prigrizek.
Na ustanovitveni seji sta sodelovala dekana obeh elektro
fakultet v Ljubljani in v Mariboru
37
Mednarodni dogodki
AKTIVNOSTI CIRED
Slovenski predlogi referatov za Lyon 2015
Mednarodna organizacija distributerjev električne energije
CIRED je sprejemala predloge za referate do 15. septembra 2014.
Predlogi so vsebovali naslov referata, avtorje, kratko vse‐
bino in opredelitev študijskega komiteja v katerem naj se
referat objavi ter vrsto objave (poster ali ustna predstavitev).
Vseh predlogov referatov je pravočasno prispelo natančno
1623 (na zadnji konferenci je bilo 1499 predlogov). Od tega
največ iz Irana (317), Francije (119), Brazilije (115), Kitajske
(100), Nemčije (100). Iz Slovenije je prispelo 9 predlogov.
Če odštejemo nekatere problematične države za katere je
organizatorju težko pridobiti vizume in nekatere neustrezne
predloge, lahko ocenimo, da bo na konferenco v Lyonu
sprejetih okrog 800 referatov, kar je običajno število za
CIRED. Seveda, vsak avtor referata ne glede na predstavitev
(poster ali ustno) mora potrditi vplačilo kotizacije. V nasprot‐
nem primeru se referat izloči iz sodelovanja na konferenci.
Če se primerjamo z našimi sosednjimi državami Madžarska
(5), Hrvaška (15), Avstrija (27) in Italija (66), je bilo število
slovenskih predlogov za referate ustrezno velikosti Slovenije.
Tehnični komite CIRED Slovenije je določil komisijo v sestavi
Toroš, Osvald in Bakič, ki naj bi po pravilih mednarodnega
CIRED‐a morala oceniti posamezne predloge pred končno
oceno Tehnične komisije CIRED‐a. Kriteriji za ocene so dolo‐
čeni po pravilniku CIRED‐a. Ocene so od 0 (zavrnitev) do 5
(odlično). Ta ocena naj bi bila samo usmeritev za vodstva
posameznih študijskih komitejev pri dokončnem izboru.
Pričakujemo, da bodo vsi slovenski referati uvrščeni na pro‐
gram 23. konferenco in razstavo CIRED 2015 v Lyonu.
Ref.š
t.
ŠK
Avtorji
Naslov predloženega referata
0042
5 Planning of power
distribuon systems
M. Kolenc, I. Papič, B Blažič
Assessment of maximum PV penetraon levels in low voltage
networks using Monte Carlo approach
0541
3 Operaon, Control P. Ceferin, I. Šh, Z. Toroš, A.V.
and Protecon
Wonderen, B. Zupan, R. Djukič
Management of SLA parameters in ICT networks for smart
grids
0658
3 Operaon, Control
and Protecon
M. Rošer, G. Štumberger, R.
Škof
Operaon of two transformers with common neutral point
earthed through a single Petersen coil
0743
3 Operaon, Control
and Protecon
A. Souvent, N. Petrovič, E.
Lambert
Generic strategy for CIM based systems integraon for
electric distribuon companies
0923
3 Operaon, Control
and Protecon
M. Keršnik, M. Osvald
A big disturbance in Slovenia in February 2014 caused by
severe icing
1030
3 Operaon, Control
and Protecon
J. Bizjak, Ž. Schreiner, I.
Petkoski, P. Osredkar
Asset Management Decision Intelligence based on the Condion
(Risk) Importance Method with Dynamic Weighing Factors
4 Distributed energy
1157 resources and acve
demand integraon
L. Herman, B. Blažič, I. Papič
Providing Ancillary Services in Distribuon Networks with
Vanadium Redox Flow Baeries: AlpStore Project
5 Planning of power
distribuon systems
Božiček, L. Herman, I. Papič
Aspects of Real‐Time Digital Simulaons of Electrical
Networks
1239
4 Distributed energy
J. Jurše, M. Miklavčič, B. Tišler.
1313 resources and acve
R. Hribar
demand integraon
38
Distributed Resources Connecon Tariffs
Mednarodni dogodki
Informacija o Delavnici CIRED 2014 v Rimu
Krešimir Bakič
Na programu so bile 4 teme:
1. Active Customers and Regulatory Matters (8 referatov
ustno in 28 posterjev)
2. Network Planning and Access Options (7 referatov ustno
in 50 posterjev)
3. Grid Operation and Congestion Management
4. Telecommunication and Data Management
V prvi skupini je bilo predstavljenih 8 referatov in 28 posterskih
predstavitev. Zanimivo je, da bilo več kakovostnih multi‐nacio‐
nalnih prispevkov, ki so prikazovali vizije prihodnje strukture
tarifirana, indikatorje izpolnjevanja ciljev energetske politike
EU, modele vključevanja odjemalcev kot aktivnih udeležencev
trga, spodbujanja udeležbe odjem (demand response) v obre‐
menilnem diagramu s tarifami in nekaj primerov dobre prakse
npr. pametni odjemalec na Švedskem (Gotland) ali v Italiji o
novi vlogi DSO‐ja pri sistemskih storitvah iz obnovljivih virov.
V drugi skupini je bilo 7 ustnih predstavitev referatov in 50
posterjev. Tukaj so prevladovali nacionalni referati in različni pri‐
meri reševanja načrtovalskih problemov v prihodnjih distribu‐
cijskih omrežjih, kot so metodologija za inovativno načrtovanje
(Nemčija), optimiranje mesta in velikosti polnilnih postaj za
električne avtomobile (Kitajska), simulacijska orodja za aktivna
distribucijska omrežja (Italija) in podobna orodja iz Švice in t.n.
KOLEDAR 2015
Za leto 2015 bodo člani Združenja CIGRÉ – CIRED dobili tradicio‐
nalni koledar, ki bo obravnaval temeljne izume v elektrotehniki
in pri nastajanju elektro‐energetskih sistemov. To so kondenza‐
tor, električna baterija, elektromagnet, elektromagnetna induk‐
cija, telegraf, telefon, žarnica, transformator, večfazni sistemi, itn.
Vsi ti izumi so nastajali sočasno na različnih koncih sveta pa
čeprav je bil vedno nekdo, ki se mu v literaturi pripisujejo vse
zasluge za določeni izum. Razen el. baterije, ki je bila nedvomno
bistvena pri začetkih elektrotehnike in pri kateri je šlo za zmotno
V tretji skupini je bilo 6 ustnih predstavitev in 53 na posterjih.
Glede na temo, ki je obravnavala obratovalne probleme distri‐
bucijskega omrežja so bile teme usmerjene v reševanje proble‐
mov napetosti/jalova moč, vrednotenja avtomatizacije, vključe‐
vanja električnega prometa, povečanja zmogljivosti daljnovodov
z monitoringom za višje napetostna omrežja in druge teme.
Pri zadnji četrti temi je bilo 6 referatov predstavljenih ustno in 33
na posterjih. Uvodni referat, ki je bil več nacionalen (Avstrija, Nem‐
čija, Italija, Danska) je obravnaval moderni pristop arhitekturi
pametnega omrežja z veliko obnovljivih virov in možnosti pod‐
pore Informacijsko komunikacijskih tehnologij. Špansko‐nemški
referat je predstavil model nadzora ključnih parametrov pamet‐
nega omrežja in v njem upravljanja z energijo. Splošni je vtis, da
se evropska podjetja v raziskovalno‐razvojnem delu čedalje bolj
združujejo in izkoriščajo raziskovalno sinergijo velike družine – EU.
To bi morala biti tudi usmeritev slovenskih distribucijskih podje‐
tij, ki bi se morala na področju raziskav bolj povezovati z drugimi
distribucijskimi podjetji v EU oz. v večjih evropskih sinergijskih pro‐
jektih. Prihodnost razvoja distribucijskih omrežij in kako opti‐
malno organizirati ta sistem na trgu električne energije je zelo
negotov in zahteva veliko raziskav in simulacij različnih opcij.
Vodja delavnice je bil Pierre Mallet iz Francije. Skupno šte‐
vilo referatov je bilo 191.
razmišljanje zdravnika Galvanija ter pravilno razmišljanje fizika
Volte, je pri vseh drugih izumih nekakšna dvojnost. Patent tele‐
fona Grahama Bella leta 1876 je bil prijavljen le eno ure pred pri‐
hodom Elisha Greya na patentni urad v ZDA. Zanimivo je tudi,
da je večina najpomembnejših izumov prvega ali drugega
(izumitelja dvojnika) prišla iz naše neposredne okolice npr.
Volta (baterija), Romagnosi (elektromagnet), Zantedeschi
(elektromagnetna indukcija), Zipernovsky, Deri, Blathy (trans‐
formator), Tesla (večfazni sistemi) in sicer iz Avstrijskega
cesarstva oz. od leta 1866 Avstro‐Ogrske, kjer so živeli izumitelji.
Brez teh izumov danes bi bil svet drugačen.
39
Mednarodni dogodki
Poročilo z zasedanja mednarodne
svetovalne skupine za električne
karakteristike nadzemnih vodov
(TAG B 2.04 CIGRÉ)
Prof. dr. Franc JAKL
V študijskem komiteju za nadzemne vode (B2 Overhead
Lines) deluje sedem posvetovalnih skupin. Tri skupine se
ukvarjajo z bolj netehničnimi vprašanji (področje strategije,
članstva, publicistike)
• SAG B2 Strategic Advisory Group
• CAG B2 Customer Advisory Group
• P & TAG Publications & Tutorials Advisory Group
ostale štiri skupine pa se ukvarjajo s tehniškimi vprašanji
(TAG ‐ Technical Advisory Group) in sicer:
• TAG B2‐04 – Electric Performances of Overhead Lines
• TAG B2‐05 – Towers ‐ Foundations ‐ Insulators
• TAG B2‐06 – Mechanical Behavior of Conductors and Fittings
• TAG B2‐07 – Asset Management ‐ Reliability and Avai‐
lability of OHL
Razen zgoraj naštetih skupin deluje v okviru tega študij‐
skega komiteja še 24 drugih študijskih delovnih skupin ter
dve združeni delovni skupini z drugimi študijskimi komiteji.
Letošnjega zasedanja TAG B2‐04 v dneh 24. do 29. avgusta
2014 se je v sklopu 45. generalnega zasedanja CIGRÉ v
Parizu udeležilo okoli 35 strokovnjakov za daljnovode z
vseh celin, kot aktivna člana iz Slovenije sta se zasedanja
udeležila K. Bakič in F. Jakl. Znotraj TAG B2‐04 deluje 8
posebnih delovnih študijskih skupin, ki obravnavajo speci‐
fično problematiko, vezano na različne tehnične probleme
električnega značaja pri nadzemnih vodih.
Z letošnjim obdobjem se zaključuje študijska delovna skupina
WG B2‐41 ”Guide to the Conversion of Existing AC Lines to
DC Operation” pod vodstvom Jan Lundquista iz švedskega
Sestanek ene od delovnih skupin znotraj TAG B2 v Parizu 2014
40
raziskovalnega inštituta STRI. V tej študiji so obravnavani
različni modeli enosmernih prenosnih sistemov (enopolna
izvedba in dvopolna izvedba) kot možne zamenjave na obsto‐
ječih trasah nadzemnih vodov klasične izvedbe izmeničnega
toka. Te rešitve, ki ponujajo večje zmogljivosti prenosa pri‐
hajajo v ospredje zaradi vse ostrejših okoljevarstvenih zahtev
pri pridobivanju novih tras daljnovodov. Poseben poudarek
je bil na raziskavah elektromagnetnih vplivov na okolje in
efektom korone (problematika hrupa). Iz raziskav izhaja, da
je možno namesto voda klasične izvedbe (AC 230 kV) nado‐
mestiti nov vod DC 300‐350 kV, pri čemer se prenosna moč
podvoji. Pri izvedbi AC 400 kV se nadomesti z DC 400‐500 kV,
kjer je možno ob uporabi dodatnih modifikacij prenosno moč
še povečati (ocenjeno dodatno do 150 %). V prihodnosti je
pričakovati več hibridnih AC/DC prenosnih sistemov tudi na
krajših razdaljah. Razlog so višje zmogljivosti DC sistemov in
ekonomičnost predvsem zaradi novejšega trenda pocenitve
sicer zelo dragih pretvornikov. Recenzenti te študije so bili Ralf
Puffer iz Nemčije, Robert Lake iz Nove Zelandije, in Franc Jakl
iz Slovenije. V sklepni fazi so izdelani zaključki raziskav, ki
bodo v krajši obliki objavljeni kot poročilo o zaključenem
projektu v strokovni reviji ELECTRA, kasneje pa še v širši obliki
celotni projekt v samostojni brošurni publikaciji CIGRÉ Pariz.
Delovna skupina WG B2‐42 ”Guide to Operation of Con‐
ventional Conductor Systems Above 100oC”, ki jo je vodil
Len Custer, Bonneville Power Administration, ZDA, je tudi z
letošnjim letom zaključila svoje delo. Dokument obravnava
problematiko obnašanja različnih vrst vodnikov vključno s
spojno opremo pri povišanih temperaturah. Pri povišanih
temperaturah je pripadajoča spojna oprema skupaj z vodniki
dodatno termično obremenjena, kar ima ustrezni vpliv na
zmanjšanje mehanskih lastnosti vodnikov in spojnega mate‐
riala, povečanje povesov pri povišanih temperaturah z inten‐
zivnejšim creeping efektom (neelastični raztezki vodnikov),
zvišanje električne upornosti vodnikov in s tem posledično
višje izgube ter znižanje življenjske dobe med obratovanjem.
V delovni skupini WG B2‐43 "Guide for Thermal Rating Cal‐
culations for Overhead Lines with High Temperatures and
Real‐Time Weather & Load Data" (vodja Javier Iglesias iz Špa‐
nije) je potekala sklepna razprava o dopolnitvah predhodne
verzije CIGRÉ metode iz leta 2002. Bistvo sprememb v novi
metodologiji je upoštevanje nižjih hitrosti vetra in termike
vodnikov, ki obratujejo nad 100oC. Podobni popravki so bili
narejeni tudi v ameriški metodi IEEE (Standard IEEE 738‐
2006). Brošura z novo metodo bo objavljena do konca leta.
Delovna skupina WG B2.44 "Coatings for Protecting Overhead
Power Network Equipment in Winter Conditions" (vodja
Masoud Faznareh iz Kanade) je bila ustanovljena leta 2010.
Mednarodni dogodki
Namen delovne skupine je proučevanje načina dodatne zaščite
površine vodnika (aktivna in pasivna zaščita vodnikov), s katero
je omogočeno zmanjšanje zimskih snežnih in žlednih oblog,
kakor tudi izolatorjev s pripadajočo spojno in obesno opremo.
Gre za izbor materialov s posebnimi lastnostmi (superhydrop‐
hobic/icephobic), ki preprečujejo oz. bistveno zmanjšujejo
neželene pojave na delih nadzemnega voda v zimskih pogojih.
Poleg zmanjšanja mehanskih tveganj na daljnovodih lahko s
temi novejšimi premazi bistveno vplivamo na zmanjšanje hrupa
(koronski efekt). V posebnem 2.2. poglavju študije je podan pre‐
gled najizrazitejših zimskih havarij (sneg, žled) v svetu v zadnjem
polstoletnem obdobju (Norveška 1961, Slovenija 1980‐2014,
Anglija 1990, Islandija 1991‐1995, Južna Afrika 1995‐2004,
ZDA in Kanada 1998, Švedska 1999, Kitajska 2008, Španija
2010). Slovenski prispevek (F. Jakl) zajema največje zimske
havarije: Brkini 1980, Notranjska 1984, 1997, 1998, Štajerska
1999, Gorenjska 2004, Štajerska 2009, Notranjska 2014.
Delovna skupina WG B2‐51 "Methods for the Optimized
Design of Overhead Transmission Lines" (vodja Rob Stephen
iz Južne Afrike) obravnava problematiko nadzemnih vodov s
parametri, ki vplivajo na lastnosti prenosnega voda (indu‐
ktivnost, snop vodnika, razdalje med faznimi vodniki, razda‐
lje v snopu vodnika, zvišanje naravne prenosne moči voda,
koronski efekti, vpliv meteoroloških parametrov na termično
obremenljivost vodnika, primerjava stroškov ipd). Obravna‐
vajo se daljnovodi za izmenični tok (AC) in enosmerni tok (DC).
Izvedene so bile številne analize določitve optimalnih tehni‐
čnih rešitev posameznih daljnovodov na osnovi podatkov,
zbranih s pomočjo obsežnega vprašalnika (ZDA, Kanada, Vel.
Britanija, Južna Afrika, Nizozemska). Predvideva se zaključek
v letu 2014, publiciranje v Electra v letu 2015.
V delovni skupini WG B2.55 "Conductors for the Uprating of
Existing Overhead Lines" (vodja Dale Douglass, ZDA) je načr‐
tovano poglobljeno delo z rešitvami, ki so bile obdelane v
predhodni izdani tehnični brošuri TB 244 "Conductors for the
Uprating of Overhead Lines" iz leta 2003. Obdelani so novejši
materiali (jedra vodnikov iz kompozitnih materialov), vodniki
HTLS za višje obratovalne temperature, raziskave ustrezne
upornosti pri izmeničnem prenosu, raziskave povesov in
nateznih napetosti v vrveh v pogojih povišanih temperatur,
problem neelastičnih raztezkov, podaja novejših predlogov in
priporočil v zvezi ustreznih vremenskih pogojev za določitev
termične obremenljivosti nadzemnih vodov s pogoji testira‐
nja z uporabo takšnih HTLS vodnikov in pripadajoče ustrezne
obesne in spojne opreme. Delovna skupina je bila ustano‐
vljena januarja 2012, zaključek 2014.
(vodja je George Watt iz Kanade) obravnava razmere pri dalj‐
novodih ob kratkih stikih v elektroenergetskem sistemu. Pose‐
bej se obdelujejo razmere v zvezi z ozemljevanjem stebrov,
električnih lastnosti ozemljitev, zaščitnih vrvi, napetosti koraka
in dotika ipd. Delovna skupina je bila ustanovljena avgusta
2012, zaključek dela je predviden v 2015.
Na novo je bila ustanovljena delovna skupina WG B2.59
"Forecasting Dynamic Line Rating" (vodja Dale Douglass iz
ZDA). Dosedanje študije s tega področja (TB 299 “Guide for
Selection of Weather Parameters for Overhead Conductor
Ratings” iz 2006, TB 498 "Guide for Application of Direct
Real‐Time Monitoring Systems” iz 2012, Electra Article of
WG22.12 “Real‐time Line Monitoring” iz 2006, COST Action
ES1002 “Forecasting for Dynamic Line Rating” iz aprila
2014 bazirajo sicer na izmerjenih vremenskih podatkih v
realnem času, kar ustreza statičnemu izračunu (static line
ratings), ne predvidevajo pa napovedovanja. Predmetna
študija naj bi obdelala gornjo problematiko z napovedjo
možnosti obremenitve nadzemnih vodov za krajši čas (4
ure) in za daljše obdobje do 48 ur. Koristne bodo tudi dose‐
danje pridobljene izkušnje s tega področja iz Slovenije.
Začetek avgust 2014, zaključek bo v decembru 2016.
V nedeljo, 24. 08. 2014, je zasedala delovna skupina iz ŠK B2
Študijska delovna skupina WGB2.56 "Ground Potential Rise
at Overhead AC Transmission Line Structures During Faults"
41
Objava
VABILO NA 2. KONFERENCO O VZDRŽEVANJU
NOVA GORICA, 12. novembra 2014
Druga slovenska konferenca o vzdrževanju elektroenergetskih
omrežij bo potekala v sredo, 12. novembra 2014 v HIT hotelu
Perla v Novi Gorici z začetkom ob 9. uri.
Na konferenci bo obravnavanih 23 referatov v štirih sklopih:
1.sklop: TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI bo vodil Marjan Zorman
(SODO)
2.sklop: SISTEMI VZDRŽEVANJA in STRATEŠKO VZDRŽEVANJE bo
vodil dr. Jože Pihler (UM‐FERI)
3.sklop: VZDRŽEVANJE ELEMENTOV VN OMREŽJA (110 kV, 220 kV,
400 kV) bo vodil mag. Robert Maruša (ELES) in
4.sklop: VZDRŽEVANJE ELEMENTOV DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
(NN in SN omrežje) bo vodil Radko Carli (Elektro Pri‐
morska).
Predsednik organizacijskega odbora konference in predsedujoči
zadnjega sklopa na katerem se bodo obravnavali zaključki konference je Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana).
Seznam vseh referatov za 2. konferenco o vzdrževanju elektroenergetskih omrežij
SKLOP 1: TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI, VPLIVI NA KAKOVOST
Podteme: novi predpisi, normativi, navodila, implementacija novih standardov
Referati:
1.1
K. Bakič
1.2
V. Lovrenčič, T.
Furlan, T. Knez
1.3
M. Stegne, J. Pihler
NEKATERE NOVOSTI NOVEGA STANDARDA EN 50341‐1:2012 ZA GRADNJO IN
PROJEKTIRANJE NADZEMNIH VODOV
PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE REGULACIJSKIH STIKAL ENERGETSKIH
TRANSFORMATORJEV
V ZANESLJIVOST USMERJENO VZDRŽEVANJE Z UPORABO STANDARDA
SIST EN 60300‐3‐11:2010
SKLOP 2: SISTEMI VZDRŽEVANJA, STRATEŠKO VZDRŽEVANJE, OPTIMIZACIJA VZDRŽEVANJA
Podteme: sistemski pogledi na procese vzdrževanja, metode, podatkovne baze za asset management, uvajanje
novih tehnologij, metode tveganj v strateškem vzdrževanju
Referati:
2.1
M. Kovač, M. Gabrovšek, R. Ferlič, D.
Kozjek, R. Tomažič, P. Ribič
MOBILNO VZDRŽEVANJE V POSLOVNEM SISTEMU ELES
2.2
P. Čirič, P. Kaube, M. Munda
INFORMACIJSKA PODPORA VZDRŽEVANJA
2.3
L. Belak, L. Maruša, J. Pihler
IZVEDBA ANFIS MEHKEGA SISTEMA ZA DOLOČANJE POTREB PO ZAMENJAVI
ODKLOPNIKOV V PRENOSNEM OMREŽJU
2.4
K. Dežan, J. Pihler, L. Belak, P. Ribič
DOLOČITEV KAZALNIKOV UČINKOVITOSTI VZDRŽEVANJA
2.5
J. Pihler, D. Bokal, R. Ferlič
2.6
Grubelnik, Jelenko, Žvikart
42
RCM KONCEPT VZDRŽEVANJA KOT DEL UČINKOVITEGA SISTEMA
UPRAVLJANJA S SREDSTVI
IBM MAXIMO ‐ TEMELJNA INFORMACIJSKA REŠITEV ZA IMPLEMENTACIJO
STANDARDA ISO 55000 ASSET MANAGEMENT
Objava
SKLOP 3: VZDRŽEVANJE ELEMENTOV VN OMREŽJA (110 kV, 220 kV, 400 kV)
Podteme: prakse pri vzdrževanju daljnovodov, nove metode diagnosticiranja, vzdrževanje tras, uporaba novih
tehnologij pri vzdrževanju razdelilnih postaj, kablovodov, telekomunikacijskih naprav v prenosnem omrežju
Referati:
3.1
Kobal, S. Vižinn
PREIZKUŠANJE IN DIAGNOSTICIRANJE STANJA IZOLACIJE VN KABLOVODOV
3.2
Volk, Mahnič, Kristan, Bečan
VGRADNJA PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV NA VN DALJNOVODE
3.3
Belak, Maruša
ŽLED IN UVEDBA UKREPOV ZA ODPRAVLJANJE LEDU NA VODNIKIH
DALJNOVODOV
3.4
Ogrizek, Pungartnik, Ferlič, Leva, Maruša
UPORABA MONTAŽNIH HAVARIJSKIH STEBROV PRI ODPRAVI POSLEDIC
ŽLEDOLOMA
3.5
Kos, Neimanis, Wacklen
DIAGNOSTIKA VISOKONAPETOSTNIH ODKLOPNIKOV
3.6
Maruša, Ferlič, Ulaga, Leva
MERITVE PONIKALNE UPORNOSTI DV STEBROV IN POENOTEN PRISTOP
SANACIJI OZEMLJIL DALJNOVODNIH STEBROV
SKLOP 4: VZDRŽEVANJE ELEMENTOV DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA (NN in SN omrežje)
Podteme: prakse pri vzdrževanju SN in NN omrežja, inovacije v vzdrževanju, uvajanje novih tehnologij in metod
dela, primeri dobre prakse v izjemnih dogodkih.
Referati:
4.1
P. Kaube
VZDRŽEVANJE KOT CELOVIT SISTEM KAZALNIKOV ZA REALIZACIJO NAPOVEDI
STANJA OMREŽJA
4.2
Šišernik, Kukovec
UPORABA TERMOGRAFIJE V VZDRŽEVANJU EE NAPRAV IN POSTROJEV
4.3
Šinkovec, Zrnec, Volf
NOVI PRISTOPI VZDRŽEVANJA MERILNO KOMUNIKACIJSKIH NAPRAV Z
UVEDBO NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
4.4
Bezjak, Ambrožič, Finc, Bertoncelj,
Užmah, Bezjak
NOV POGLED NA ODKRIVANJE PRETRGANIH VODNIKOV NA
SN NADZEMNIH VODIH
4.5
Horvat, Kralj
PREBOJ UPORA ‐ OBRATOVANJE, POSLEDICE IN UKREPI
4.6
P. Kaube
VZDRŽEVANJE V EKSTREMNIH RAZMERAH OKVAR
4.7
Skrt
GIS KOT PODPORNI SISTEM ZA STRATEŠKO KOORDINACIJO DELOVNIH
PROCESOV V ČASU ODPRAVLJANJA VEČJIH HAVARIJ
4.8
Rošer, Škof, Hrastnik
UPORABA DMS PROGRAMSKEGA ORODJA OB IZREDNIH DOGODKIH V
DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU
Na spletni strani http://www.cigre‐cired.si/article/Konferenca_o_vzdrzevanju je PRIJAVNICA. Za člane Združenja CIGRÉ‐
CIRED ali člane podjetij, ki so podporni člani Združenja CIGRÉ‐CIRED v letu 2014 je cena kotizacije 100 Evrov + ddv (22 %).
Za ostale je cena 120 Evrov plus davek. Konferenca je enodnevna na kateri bodo sodelovala tudi sponzorska podjetja s
svojimi izdelki in storitvami.
Glede na teme sprejetih referatov in tudi izjemne dogodke v februarju 2014, ko je Slovenijo prizadela izredno močna ledena
ujma, bo to dodatna tema v razpravi, zato lahko pričakujemo zelo zanimivo strokovno konferenco.
VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU!
43
Domači dogodki
Mednarodni posvet o
zaščiti v Ljubljani
V maju je starosta slovenske elektroe‐
nergetike zaslužni profesor Anton Ogo‐
relec napolni 90 let. Slovensko združe‐
nje elektroenergetikov CIGRÉ in CIRED
je v počastitev profesorja, ki je svoje
življenje posvetil razvoju in poučevanju
zaščite elektroenergetskih sistemov,
organiziralo mednarodni posvet »Zaščita
in avtomatizacija elektroenergetskih
sistemov, včeraj, danes in jutri«. Posvet
je bil v ljubljanskem hotelu City, 27. maja
ob udeležbi okrog 80 strokovnjakov iz
Slovenije in tujine.
Teme predavanj so bile:
1. Svetovni pregled razvoja zaščite in
avtomatizacije (Janez Zakonjšek,
Slovenija)
2. Pregled stanja zaščite v prenosnem
omrežju Slovenije (Blaž Traven,
Slovenija)
3. EMS TSO/Protection and Control
BEYOND 2000’ (Đorđe Golubović,
Srbija)
4. Protection and control in Croatian
transmission power grid (B. Filipo‐
vić‐Grčić, Hrvatska)
5. System control and management
of transmission network in Bosnia
and Herzegovina (D. Vicković, BiH)
6. Avtomatizacija v distribuciji danes
in smeri za jutri (Milan Švajger, Slo‐
venija)
7. Dolgoročni razvoj elektroenergetskih
sistemov (Rafael Mihalič, Slovenija)
8. The future of PAC systems is here.
We just have to do it (Alex Aposto‐
lov, ZDA) in
9. Zaščita EES v poučevanju in razi‐
skovanju (Bojan Grčar, Slovenija)
Emeritus
Prof. dr. Anton
Ogorelec ‐ 90 let
Zaslužni profesor dr. Anton
Ogorelec oče slovenske relejne
zaščite, avtomatizacije v elek‐
troenergetiki, prometu in indu‐
strijskih procesih je v maju
letos napolnil 90 let. S svojim
pedagoškim in raziskovalnim
delom na področju elektroe‐
nergetike je pustil neizbrisno
sled v Sloveniji in Evropi.
Rodil se je 23. maja 1924 na Reki, takrat svobodna država Reka, ki jo je pozneje
anektirala Italija. Leta 1930 se je vsa družina preselila v Ljubljano, kjer je sredi
vojne 1943. maturiral na klasični gimnaziji, sedem let kasneje pa z odliko diplo‐
miral na Elektrotehničnem oddelku Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni električnih aparatov Tela, kjer je vodil
oddelek za razvoj in projektiranje takratnih sistemov za avtomatizacijo in zaščito
generatorjev, transformatorjev in vodov tedaj hitro rastočega elektroenerget‐
skega sistema. Kasneje je bil na mnogih vodilnih mestih, med drugim je bil tudi
direktor Biroja za avtomatizacijo v energetiki pri Iskri. Prav njemu gre pripisati
izjemne zasluge za takratni slovenski delež v svetovnem razvoju telekomunika‐
cij v elektroenergetiki, električne opreme v avtomobilih, avtomatizacije želez‐
nic in industrije. Njemu gre pripisati tudi zasluge za razvoj in instalacijo prvega
semaforja v Ljubljani (in takratni Jugoslaviji) že davnega leta 1956. Po doktoratu
leta 1958 je na Fakulteti za elektrotehniko kot prvi v Evropi začel predavati pred‐
met Zaščita elektroenergetskih sistemov . Od leta 1976 je bil redni profesor in
po upokojitvi 1992 ga je Univerza v Ljubljani imenovala za zaslužnega profesorja.
Relejno zaščito je predaval tudi na univerzi v Mariboru in podiplomskim štu‐
dentom na Univerzi v Sarajevu in Univerzi v Vroclavu. Profesor Ogorelec je bil
izjemno aktiven v CIGRÉ in IEC kjer je sodeloval v ustvarjanju mednarodnih stan‐
dardov in reševanju številnih problemov pri elektrifikaciji. Pariški CIGRÉ mu je
podelil naslov zaslužnega člana. Od naše organizacije je dobil priznanje CIGRÉ
za življenjsko delo (leta 2003) in kot prvi priznanje Ambasador CIGRÉ (2010) za
širjenje znanj in pomena elektroenergetske stroke v svetu.
Po končanem posvetu so organizatorji
srečanja pripravili presenečenje za pro‐
fesorja Ogorelca in mu v počastitev 90.
obletnice podarili torto v obliki sema‐
forja. Znano je namreč, da je prof. Ogo‐
relec v začetku svoje kariere sodeloval
pri postavitvi prvega semaforja v Ljubljani.
(Foto: Nina Peršin)
44
GLAVNI SPONZORJI 11. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Siemens, d.o.o.
Braslavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)474‐61‐00, info@siemens.si, www.siemens.si
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija
Telefon: +386(4)206‐40‐00, info@iskraemeco.si
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)244‐54‐40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zaveška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1)256‐15‐97, bogdan@dalen.si, www.dalekovod.hr
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eimv.si
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia
www.endal.si
Elektro‐Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.eles.si
JSC «Elektrosetstroyproekt»
Maly Golovin pereulok, 8 str. 1, 103045 Moscow, Russia
market@essp.ru, www.essp.ru/en/
Elektrotehna Elex internaonal trade d.o.o.
Dunajska cesta 21
SI‐1000 Ljubljana Slovenija
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija
www.dem.si
Reinhausen 2e, Power Quality, d.o.o.
Reinhausen Group
Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.schneider‐electric.si
Elektro LJUBLJANA, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
Telefon: (01) 230 40 00, Faks: (01) 231 25 42,
info@elektro‐ljubljana.si, www.elektro‐ljubljana.si
VABILO
Portorož
St. Bernardin
Kongresni center
12. KONFERENCA SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Rezervirajte dneve v svojem koledarju za 2015:
Ponedeljek, 25. maj 2015
Torek, 26. maj 2015
Sreda, 27. maj 2015