1. No category

Informacijsko opismenjevanje študentov: med
tehnološko revolucijo in politično-ekonomsko
restavracijo
prof. dr. Rastko Močnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
SEDEM PRELOMOV
1.
TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA.
2.
NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA
PROCESA.
3.
FINANČNA REVOLUCIJA.
4.
PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV.
5.
KULTURNA REVOLUCIJA.
6.
DRUGA GLOBALIZACIJA.
7.
NOVA VLOGA DRŢAVE.
1
TRETJA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
1. Prva industrijska revolucija: 1760 – 1830
Parni stroj. Ţeleznica.
Odstotek otrok, ki so v Londonu umrli pred petim letom starosti:
1730–1749 74.5%
1810–1829 31.8%
2. Druga industrijska revolucija: 1870 – 1914
Elektrika. Motor na notranje izgorevanje.
Fabrika. Iznajdbe in inovacije izhajajo iz znanosti.
3. TRETJA TEHNOLOGIJA SPLOŠNEGA NAMENA:
elektronske komunikacijske in informacijske tehnologije.
Vpeljejo nove moţnosti za organiziranje delovnih procesov in
druţbene organizacije nasploh.
2
NOVA ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA
-
obrtna delavnica
kooperacija
manufaktura
tovarna
FORDISTIČNA TOVARNA 20.
STOLETJA
- Velika tovarna: toga, centralizirana,
hierarhična.
- Tekoči trak.
- Mnoţična standardizirana
produkcija: velike serije, enakost
proizvodov.
- Mnoţična standardizirana
konsumpcija: ţivljenjska raven
mnoţic se dviga; gospodinjski
aparati, avtomobili.
- Dekvalificirano delo. Delavecdelavka sta privesek stroja.
- »Odtujen« delovni proces: delavki
in delavcu se prikazuje kot
»objektivna tehnološka nujnost«.
- Toga disciplina.
-
-
-
-
-
-
3
»POST-FORDISTIČNA«
ORGANIZACIJA DELOVNIH
PROCESOV
Majhne proizvodne enote:
specializirane, fleksibilne,
"neodvisne". Med seboj si
konkurirajo. Internalizacija trţnih
odnosov v proizvodni proces.
Ni več mnoţične proizvodnje:
izdelki se prilagajajo porabnikom,
ciljajo na posebne skupine,
ustvarjajo “ţivljenjski slog”.
Produkcijski tok se obrne: uravnava
se po povpraševanju. "Just in
time".
Organizacija proizvodnje:
fleksibilna, delo v skupinah,
skupine oskrbujejo več strojev.
Mobilizacija "kulturnih",
psiholoških, čustvenih itn. virov.
Tradicionalni "pred-kapitalistični"
druţbeni odnosi (privrţenost
druţini, etnične vezi, verska
solidarnost, skratka: kulturne
poteze) postanejo pomembna
sestavina v sistemu kapitalističnega
izkoriščanja.
Skupinska privrţenost, privrţenost
skupnemu delu, "korporativna
kultura", tovarištvo med delavkami
in delavci postanejo pomemben
dejavnik v organizaciji kapitalistične
proizvodnje.
FORDIZEM
POST-FORDIZEM
PRODUKCIJA
PRODUKCIJA
Majhne proizvodne enote. Ni več
mnoţične proizvodnje. Produkcijski tok
se obrne. Fleksibilna organizacija
proizvodnje. Tradicionalni "predkapitalistični" druţbeni odnosi.
Skupinska privrţenost.
Velika tovarna. Tekoči trak. Mnoţična
standardizirana produkcija. Mnoţična
standardizirana konsumpcija.
Dekvalificirano delo. »Odtujen«
delovni proces. Disciplina.
REGULACIJA EKONOMIJE
REGULACIJA EKONOMIJE
Kombinacija MENEŢMENTA in TRGA.
Internalizacija trga v proizvodne procese.
TRG je dejavnik discipliniranja.
Novi prijemi pri organizaciji podjetja.
"Governance". "Druţbeno odgovorno"
podjetje. Sponzoriranje in tesni odnosi z
oblastmi (lokalnimi, drţavnimi,
evropskimi).
Drţavna intervencija: "svobodno gibanje
kapitala, dobrin in storitev", "svobodna in
nepotvorjena konkurenca". Privatizacije
in denacionalizacije. Privatizacije javnih
storitev (zdravstvo, šolstvo, pokojninski
sistemi). Povzdigovanje "trga" v edini
sistem koordinacije dejavnosti v druţbi.
Skrb za "mednarodno konkurenčnost" =
niţanje mezd, zmanjševanje pravic iz dela
in socialnih pravic.
Drţavni intervencionizem:
Kombinacija plana in trga.
Drţava zagotavlja POLNO
ZAPOSLENOST in STABILNO PORABO.
DRUŢBA
DRUŢBA
- Ljudje ţivijo "od projekta do
projekta". Fleksibilnost.
Prekarizacija. Ţivljenja ni več
mogoče načrtovati za daljše
obdobje.
- Atomizirani in osamljeni individui.
"Atomizacija" časa: prekarnost in
ţivljenje "od projekta do projekta".
Splošna negotovost.
- De-politizacija drţave. Vladavina
ekspertov. Meneţment pravic in
upravičenosti identitetnih skupin
(etnija, religija, spol, spolna
usmerjenost, …). Nevladne
organizacije.
- Tovarna določa ţivljenjski slog
delavkam, delavcem in njihovim
druţinam.
- Razredni kompromis,
institucionaliziran v nacionalni
drţavi.
4
FORDIZEM
POST-FORDIZEM
NASPROTJE:
druţbena narava delovnih
procesov
proti
privatni naravi prisvajanja
rezultatov dela
se rešuje s:
NASPROTJE:
druţbena narava delovnih
procesov
proti
privatni naravi prisvajanja
rezultatov dela
se rešuje s:
1. trţno koordinacijo
individualnih produkcijskih
procesov pod poveljstvom
kapitala
dopolnjuje drţavna regulacija
1. posplošenjem trţne
koordinacije individualnih
produkcijskih procesov
pod poveljstvom kapitala
2. drţava skrbi za čim večjo
donosnost
(mednarodnega) kapitala
2. drţavna redistribucija
bogastva
3. drţava skrbi za javne
storitve (šolstvo,
zdravstvo, pokojnine,
socialne sluţbe), ki
delujejo zunaj blagovnega
(= v profit usmerjenega)
gospodarstva
3. privatizacija javnih storitev
(šolstva, zdravstva,
pokojnin, socialnih sluţb),
ki postanejo glavna os
blagovnega (= v profit
usmerjenega)
gospodarstva
5
FINANČNA REVOLUCIJA
KONEC FORDISTIČNE DRUŢBENE POGODBE
med delavstvom in meneţmentom.
NOVO NASPROTJE:
lastniki proti delavstvu –
shareholders proti stakeholders.
Tveganja se prenesejo s kapitala na delo.
Posamezni kapitali se ţenejo za preseţnim profitom.
Beţijo v finančni sektor in ustvarjajo fiktivni kapital.
NASPROTJE:
finančni sektor proti realnemu sektorju.
6
PRIVATIZACIJA JAVNIH STORITEV
Trije krogi menjav
EKONOMSKO
“DRUŢBENO
DEJSTVO”
KOHEZIJA:
IDEOLOGIJA & PRAVO
STRUKTURNI
VZROK
blagovno
gospodarstvo
blagovni fetišizem
pogodbeno in lastninsko
pravo
razlike na ravni
posesti
EKVIVALENTNA MENJAVA
gospodinjstvo
sorodstvene strukture
druţinske ideologije
druţinsko pravo
razlike na ravni
druţbenih razlik (spol,
starost …)
ODLOŢENA MENJAVA
RECIPROČNA MENJAVA
male
gospodarske
skupnosti
skupnostni sistemi
medsebojne pomoči
običajno pravo
RECIPROČNA MENJAVA
7
razlike v ekološkodruţbenih sistemih
Socialna drţava
EKONOMSKO
“DRUŢBENO
DEJSTVO”
organizirano kot
KOHEZIJA:
IDEOLOGIJA & PRAVO
STRUKTURNI
VZROK
strateško upravljano kot
rešitev
splošno blagovno
gospodarstvo
blagovni fetišizem
pogodbeno in lastninsko pravo
razlike na ravni posesti
EKVIVALENTNA
MENJAVA
NARODNO
GOSPODARSTVO
DRŢAVNA SOCIALNA
POLITIKA
gospodinjstvo
sorodstvene strukture
druţinske ideologije
druţinsko pravo
JAVNE STORITVE
male gospodarske
skupnostI
JAVNE STORITVE
IN VARNOSTNA
OMREŢJA
ODLOŢENA MENJAVA
RECIPROČNA MENJAVA
JAVNO
IZOBRAŢEVANJE, JAVNI
PENZIJSKI SISTEMI,
JAVNA SKRB ZA
OTROŠTVO IN STAROST
REDISTRIBUCIJA
razlike na ravni druţbenih
razlik (spol, starost …)
JAVNO/DRŢAVNO
UPRAVLJANJE Z
DRUŢBENIMI
RAZLIKAMI
Skupnostni sistemi
medsebojne pomoči
Običajno pravo
razlike v ekološkodruţbenih sistemih
RECIPROČNA MENJAVA
JAVNO ZDRAVSTVO,
SOCIALNO DELO
DRŢAVNE IN JAVNE
SOLIDARNOSTNE
DEJAVNOSTI
8
Neoliberalna situacija
EKONOMSKO
“DRUŢBENO
DEJSTVO”
organizirano kot
KOHEZIJA:
IDEOLOGIJA &
PRAVO
strateško upravljano
kot
STRUKTURNI
VZROK
splošno blagovno
gospodarstvo
blagovni fetišizem
pogodbeno in lastninsko
pravo
WTO, MMF, EU
ločitve na ravni posesti vzdolţ osi
središče/obrobje
SVETOVNO
GOSPODARSTVO
splošno blagovno
gospodarstvo
SVETOVNO
GOSPODARSTVO
……………………….
gospodinjstvo
identitetne skupnosti
neprofitne dej.
sponzorstvo
prostovoljstvo
filantropija
humanitarne dej.
rešitev
EKVIVALENTNA
MENJAVA
"SVOBODA GIBANJ",
KONKURENČNOST,
DEREGULACIJA,
DAVČNE REFORME,
VARSTVO KONKUR.
POGOJI, SANKCIJE,
VOJNA,KRIMINALIZACIJA
MIGRACIJ,
IZKLJUČEVANJE
blagovni fetišizem
pogodbeno in lastninsko
pravo
WTO, MMF, EU
ločitve na ravni druţbenih razlik
(spol, starost …)
in kulturnih posebnosti (etnija,
religija …)
EKVIVALENTNA
MENJAVA
PRIVATIZACIJA
JAVNIH STORITEV
PRIVATIZACIJA JAVNIH
STORITEV
……………………………..
sorodstvene strukture
identitete,
politika priznanja
ODLOŢENA
MENJAVA
RECIPROČNA
MENJAVA
kulture tveganja
nevladne organizacije
človekove pravice
9
………………………………...
NAČELO SUBSIDIARNOSTI
PROTISLOVJE NEOLIBERALNIH REŠITEV
Konkurenca med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov,
uslug, dela, denarja, zemlje
razkraja
druţbeno kohezijo.
Razkrojeno druţbeno kohezijo
rešujejo
s splošnim uvajanjem trţnih odnosov, to je,
s konkurenco med individualnimi ponudniki na raznih trgih
izdelkov, uslug, dela, denarja, zemlje.
10
KULTURNA REVOLUCIJA
Maj 68: upor izobraţene »DRUGE FORDISTIČNE
GENERACIJE«.
Napad na temelje industrijske socialne drţave:
DRUŢINA → cerkve, New Age, tečaji za uspešno ţivljenje:
privatizacija vzgajanja za ţivljenjske
kompetence
ŠOLA → vseţivljenjsko učenje: privatizacija izobraţevanja
TOVARNA → vsakdo sam svoj podjetnik
Iztroši se načelo, ki je povezovalo rast delovne
učinkovitosti z rastjo mezd.
Odpravijo podrţavljeno solidarnost in jo nadomestijo s
trţnimi odnosi.
11
DRUGA GLOBALIZACIJA
Po kolonialni ekspanziji 19. stoletja
in po protekcionizmu nacionalnih drţav v 20. stoletju:
POENOTEN HOMOGENIZIRAN SVETOVNI TRG.
12
NOVA VLOGA DRŢAVE
GLOBALIZIRANA EKONOMIJA
GLOBALNO
LOKALNO
UNIVERZALISTIČNO PRAVO
PARTIKULARNO
- etnični, verski …
partikularizmi
- tradicionalizem
- breme preteklosti
- zakasnela, neuspešna
modernizacija
SOCIALNE
NEZADOSTNOSTI
UNIVERZALNO
KULTURNE
NEZADOSTNOSTI
"SUBSIDIARNA" DRŽAVA
represija
politika priznanja
IDENTITETNI
ODPORI
ALTER-GLOBALISTIČNA
GIBANJA
13
Regulativni okvir kulturalizacije
UNIVERZALISTIČNO PRAVO
GLOBALIZIRANA EKONOMIJA
LOKALNE aspiracije
konkurenčnost
kapitalu prijazno okolje
PARTIKULARNE zahteve
samoodločba
človekove pravice
integracija
WTO
IMF conditions
EU acquis communautaire
priznanje
človekove pravice
demokracija
svobodna ekonomija
IDENTITETNA SKUPNOST
identitetni individuum
14
PROTISLOVJE IDENTITETNE REŠITVE
Konkurenca med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug, dela,
denarja, zemlje
razkraja
druţbeno kohezijo.
Razkrojeno druţbeno kohezijo
rešujejo
s splošnim uvajanjem trţnih odnosov, to je,
s konkurenco med individualnimi ponudniki na raznih trgih izdelkov, uslug,
dela, denarja, zemlje.
Pomanjkanje druţbene kohezije
nadomeščajo z identitetno konstrukcijo.
Identitetno konstrukcijo
vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja:
»nacionalizem visoke knjiţne kulture«.
15
PROTISLOVJE NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH
TEHNOLOGIJ V KAPITALIZMU
SKUPNOSTNA NARAVA KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV
proti
PRIVATNI NARAVI PRISVAJANJA REZULTATOV
SKUPNOSTNIH KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV
16
PROTISLOVJE NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH
TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI
SKUPNOSTNA NARAVA KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV
proti
PRIVATNI NARAVI PRISVAJANJA REZULTATOV SKUPNOSTNIH
KOMUNIKACIJSKIH PROCESOV
Pomanjkanje druţbene kohezije
nadomeščajo z identitetno konstrukcijo.
Identitetno konstrukcijo
vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja:
»nacionalizem visoke knjiţne kulture«.
17
POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN
KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI
Pomanjkanje druţbene kohezije
nadomeščajo z identitetno konstrukcijo.
Identitetno konstrukcijo
vpeljujejo, ohranjajo in obnavljajo z ideologijo 19. stoletja:
»nacionalizem visoke knjiţne kulture«.
POSLEDICA
Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja
in interpretiranja ob leposlovnih besedilih.
18
POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH
TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI
Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja in interpretiranja ob
leposlovnih besedilih.
Po viru "Slovenščina. Predmetni katalog – Učni načrt. Gimnazija" so med obveznimi
besedili tile neleposlovni teksti: Sveto pismo, Brižinski spomeniki in nekaj
Trubarjevega. Med "prostoizbirnimi besedili – predlogi" pa je od neleposlovnih besedil
ob Aristotelovi Poetiki, Herodotu, Plutarhu (samo Rimljani!), Montaignevih Esejih,
Hacetovih Komisarjevih zapiskih, Obrazih Josipa Vidmarja, Cankarjevi Beli krizantemi,
najti samo še tele naslove: Matjaţ Kmecl, Andrej Smole, znameniti Slovenec; Matija
Čop, Pismo Kopitarju; France Prešeren, Pismo staršem; Josip Stritar, Prešeren;
Ernestina Jelovšek, Spomini na Prešerna; Tita Kovač, Slovenski oratar dr. Janez
Bleiweis; Fran Levstik, Pismo Jurčiču; Fran Celestin Naše obzorje. Edina slovenska
pisca, ki sta se s svojimi izdelki uvrstila med predloţena neleposlovna besedila, pa
nista pisala tudi leposlovja, sta Matija Čop (z nemškim besedilom) in Josip Vidmar. Če
navrţemo še Ernestino Jelovšek, ki je sicer narekovala v nemščini, lahko zapišemo
takole: slovenska dijakinja in dijak sicer ne bosta imela pojma o neleposlovnem
pisanju v slovenščini – zato bosta pa dobro pripravljena, da se lotita branja pričujoče
knjige.
Rastko Močnik, Julija Primic v slovenski književni vedi, Sophia, Ljubljana, 2006; opomba pod
črto, str. 93-94.
19
POSLEDICE PROTISLOVJA NOVIH INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH
TEHNOLOGIJ V IDENTITETNI SKUPNOSTI
Srednješolke in srednješolci se učijo branja, komentiranja in interpretiranja ob
leposlovnih besedilih.
Zato sedanje študentke in študenti le s težavo berejo neleposlovna
besedila.
Zlasti jim delajo težave teoretska besedila.
Zato le težko izpolnjujejo merila informacijske pismenosti:
- Prepoznati in opredeliti informacijsko potrebo: še zlasti, ker ni
»nevtralnih objektivnih informacijskih potreb«, pač pa so te
potrebe odvisne od implicitnih konceptualnih shem in
vednostnih ali ideoloških okvirjev, ki vnaprej določajo, v
kakšni perspektivi se oblikuje informacijska potreba, kakšna
je relativna relevantnost potrebnih informacij in iz kakšnih
(implicitnih) argumentacijskih verig potreba izhaja. Vzrok za
teţavo je v tem, da ne obvladajo konceptualnega ali
vrednostnega »ozadja« svoje informacijske potrebe.
- Uspešno in učinkovito pridobiti potrebne informacije
- Kritično ovrednotiti informacije in informacijske vire: še zlasti,
ker ni »nevtralnih objektivnih informacij«, pač pa se
informacije vselej umeščajo v konceptualne sheme in
vednostne ali ideološke okvirje, ki vnaprej določajo, v kakšni
perspektivi so informacije predstavljene, kakšna je njihova
relevantnost in v kakšne (implicitne) argumentacijske verige
so vključene. Vzrok za teţavo je v tem, da ne obvladajo
konceptualnih ali ideoloških »ozadij« pridobljenih informacij.
-
Vključiti izbrane informacije v svoje osnovno znanje. Vzrok za
teţavo je v tem, da je njihovo osnovno znanje slabo
artikulirano. Zato ne obvladajo konceptualnega ali
vrednostnega »ozadja« svojih informacijskih potreb. Ker
hkrati ne obvladajo konceptualnih ali ideoloških »ozadij«
pridobljenih informacij, si le steţka in nepopolno pridobivajo
novo znanje in nove informacije.
20