1. No category

LETNO
POROČILO
SKUPINE ŽITO IN DRUŽBE ŽITO D.D.
ZA LETO 2010
VSAK DAN JE ZGODBA ZASE.
KRATKA, VČASIH SLADKA,
SPET DRUGIČ SLANA.
VEDNOMED
PASEBOJ
POLNA
ŽITOVIH
OKUSOV,
SICER POPOLNOMA,
RAZLIČNIH,
A VSELEJ ODLIČNIH.
03
VSEBINA
UVOD6
POSLOVNO POROČILO30
1 OSNOVNI PODATKI O DRUŽBI IN SKUPINI
8
7 PREDSTAVITEV SKUPINE ŽITO
32
2 POUDARKI IZ LETA 2010
9
8 DELNICE IN LASTNIŠKA STRUKTURA
34
9 OKVIRI POSLOVANJA 37
9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2010 in pričakovanja v 2011
37
3 DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA
14
4 POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE
15
9.2 Razvojna strategija
37
5 POROČILO NADZORNEGA SVETA
16
10 UPRAVLJANJE TVEGANJ
38
6 VODENJE IN UPRAVLJANJE
20
11 ANALIZA POSLOVANJA
42
6.1 Nosilci upravljanja družbe
20
11.1 Poslovanje
42
6.2 Upravljanje družbe
24
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
45
11.3 Denarni tok
46
11.4 Kazalniki uspešnosti in gotovosti poslovanja
47
6.2.1 I zjava o skladnosti poslovanja s kodeksom
o upravljanju javnih delniških družb
24
6.2.2 P
odatki v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena ZGD 28
6 .2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
28
6.3 Izjava o odgovornosti poslovodstva
29
12 TRŽENJE
49
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
49
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
51
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
55
13 OSKRBA Z IZDELKI
14 NALOŽBE
15 SISTEMI KAKOVOSTI
16 NAČRTI ZA LETO 2011
68
20.1 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Žito
68
20.2 Računovodski izkazi družbe Žito d.d.
74
21 PODATKI O DRUŽBI
79
22 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV
80
23 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
87
23.1 P
oročanje po poslovnih odsekih Skupine Žito
87
23.2 Čisti prihodki od prodaje
90
23.3 Drugi poslovni prihodki
90
23.4 Stroški blaga, materiala in storitev
90
23.5 Stroški dela
91
23.6 Amortizacija in odpisi vrednosti
91
23.7 Drugi poslovni odhodki
92
23.8 Finančni prihodki iz deležev
92
23.9 Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev
92
23.10 Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
92
23.11 F
inančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
93
23.12 D
avek od dobička tekočega leta
93
23.13 Odloženi davek od dobička
94
23.14 Č
isti dobiček na delnico
94
23.15 Predlagane in izplačane dividende
94
57
58
59
62
18 DRUŽBENO OKOLJE
64
18.1 Odnosi z javnostmi
64
18.2 Družbena odgovornost
64
19 VAROVANJE OKOLJA
20 RAČUNOVODSKI IZKAZI
56
TRAJNOSTNI RAZVOJ60
17 ZAPOSLENI
RAČUNOVODSKO POROČILO66
65
04
23.16 N
eopredmetena sredstva in dolgoročne
aktivne časovne razmejitve
95
23.17 Opredmetena osnovna sredstva
97
23.18 Naložbene nepremičnine
99
23.19 Naložbe v odvisne družbe
100
23.20 Finančna sredstva
101
23.21 Sredstva, namenjena prodaji
102
23.22 Zaloge
102
23.23 Poslovne terjatve
102
23.24 Denarna sredstva
103
23.25 Vpoklicani kapital
103
23.26 Rezerve iz dobička
104
23.27 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
105
23.28 Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti
106
23.29 Poslovne obveznosti
108
23.30 Pasivne časovne razmejitve
108
23.31 P
ravni spori in druge potencialne obveznosti
108
23.32 Transakcije med povezanimi osebami
108
23.33 Državne pomoči in podpore
110
23.34 Cilji in politike upravljanja tveganj
110
23.35 Poštena vrednost finančnih instrumentov
112
23.36 Zunajbilančne postavke
113
23.37 Dogodki po datumu bilance stanja
113
24 REVIZORJEVO POROČILO
114
25 NASLOVI
115
05
06
UVOD
07
KO TE IZ SNA PREMAMI VONJ
SVEŽE PEČENE ŠTRUCE, SE
ZAVEŠ - DANES HRUSTLJAV BO
DAN. NIČ SE NE BO ZALOMILO,
ČE KOŠČEK SLASTNE ČOKOLADE
ŽE PRED KOSILOM SI ODLOMIŠ
IN MALO VEČ SI PRIVOŠČIŠ.
DA DAN NADALJUJEŠ V
NEUSTAVLJIVO OKUSNEM
TEMPU, SI POPOLDNE OVIJEŠ
OKROG PRSTOV VALJANE
REZANCE IN S SADNIM ČAJEM
DAN SLADKO ZAKLJUČIŠ.
1
OSNOVNI
PODATKI
O DRUŽBI
IN SKUPINI
Obvladujoča družba skupine je Žito, prehrambena industrija d.d.
Skrajšano ime družbe:
Sedež družbe:
Matična številka:
Številka ID
Številka in datum vpisa v sodni register:
Osnovni kapital družbe:
Število delnic na dan 31. 12. 2010:
Kotacija delnic in borzna oznaka:
Žito d.d.
Šmartinska c. 154, 1529 Ljubljana
Tel. št.: (01) 5876 100, Faks: (01) 5245 200
e-pošta: info@zito.si, spletna stran: www.zito.si
5391814
SI 81177879
Srg 98/05123, 30. 9. 1998
14.846.937 EUR
355.792 navadnih kosovnih delnic
Ljubljanska borza d.d., standardna kotacija, ZTOG
Predsednik uprave:
Člani uprave:
Anton Balažič
Peter Rajačič, mag. Erik Žunič, Sandi Svoljšak
Predsednik nadzornega sveta:
Namestnik predsednika nadzornega sveta: Janez Bojc
Luka Jurkovič
Člani nadzornega sveta:
Adrijan Rožič, Tomi Rumpf, Suzana Šimenc, Zenon Marn
Pomembnejše dejavnosti skupine:
proizvodnja pekarskih, slaščičarskih in mlevskih izdelkov,
zamrznjene hrane, bombonov, žvečilne gume, čokolade,
biskvitnega peciva, testenin, začimb, čajev in riža, maloprodaja
Skupino Žito poleg obvladujoče družbe Žito d.d. sestavljajo odvisne družbe v Sloveniji in v tujini. Proizvodnja izdelkov poteka v
družbah Žito d.d., Šumi bonboni d.o.o. in invalidskem podjetju Intes Storitve d.o.o.
08
09
2
POUDARKI
IZ LETA 2010
Skupina Žito je kljub težkim gospodarskim razmeram v letu
2010 poslovala uspešno. Ustvarila je 111.778 tisoč EUR čistih
prihodkov od prodaje, 5.273 tisoč EUR dobička iz poslovanja
in 2.546 tisoč EUR čistega dobička.
Prihodki so v primerjavi z letom 2009 nižji za 3,7 %, za planiranimi pa zaostajajo za 3,1 %. Kljub nižji prodaji se je ob večji
stroškovni učinkovitosti dobiček iz poslovanja povečal za 7,7
% in čisti dobiček za 53,5 %.
Izboljšali so se tudi nekateri kazalniki poslovanja, med drugim
donosnost prihodkov, kapitala in sredstev ter EBITDA marža,
dodana vrednost na zaposlenega pa je ostala na ravni iz leta
2009.
Ključni podatki o poslovanju Skupine Žito in družbe Žito v letih 2010 in 2009
v evrih
v evrih
Skupina Žito
Žito d.d.
2010
2009
Indeks
2010
2009
Indeks
111.777.867
116.098.170
96,3
105.337.858
108.218.820
97,3
11.588.165
11.437.951
101,3
10.833.887
9.785.977
110,7
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
5.272.862
4.895.336
107,7
5.486.240
4.091.787
134,1
Čisti dobiček poslovnega leta
2.545.666
1.658.828
153,5
2.539.765
1.940.133
130,9
Čisti dobiček večinskega lastnika
2.545.990
2.186.568
116,4
-
-
-
115.416.036
122.443.468
94,3
115.729.000
122.544.424
94,4
Lastniški kapital
69.001.522
68.483.795
100,8
71.268.460
70.467.166
101,1
Finančne obveznosti
22.771.232
31.553.690
72,2
26.050.232
33.546.922
77,7
Dobičkonosnost prihodkov (ROS)
2,28%
1,43%
159,4
2,41%
1,79%
134,5
Donos na kapital (ROE)
3,70%
2,44%
151,8
3,58%
2,78%
129,1
Donos na sredstva (ROA)
2,14%
1,29%
166,4
2,13%
1,51%
140,9
40.455.632
41.875.720
96,6
33.777.797
34.515.006
97,9
28.304
28.274
100,1
33.051
31.168
106,0
2.885.835
6.848.766
42,1
1.744.032
6.679.735
26,1
Število zaposlenih na dan 31.12.
1.305
1.477
88,4
913
1.119
81,6
Povprečno št. zaposlenih iz del. ur
1.429
1.481
96,5
1.022
1.107
92,3
Čisti prihodki od prodaje
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)
Sredstva
Dodana vrednost
Dodana vrednost na zaposlenega
Investirana sredstva
Računovodski izrazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Metoda izračuna kazalnikov:
- dobičkonosnost prihodkov (ROS): čisti dobiček poslovnega leta/čisti prihodki od prodaje
- donos na kapital (ROE): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost lastniškega kapitala
- donos na sredstva (ROA): čisti dobiček poslovnega leta/povprečna vrednost sredstev
- dodana vrednost na zaposlenega: (kosmati donos iz poslovanja – stroški materiala, blaga in storitev – drugi poslovni odhodki)/povprečno število zaposlenih
na podlagi delovnih ur
10
Čisti prihodki od prodaje in čisti prihodki od prodaje na zaposlenega Skupine Žito v obdobju 2006–2010
120.000
90
80
100.000
74.585
78.202
66.709
70
60
59.479
50
60.000
40
40.000
v tisoč EUR
80.000
v tisoč EUR
78.389
30
20
20.000
10
0
0
2006
2007
2008
čisti prihodki od prodaje
2009
2010
čisti prihodki od prodaje / zaposlenega
EBITDA in delež EBITDA v kosmatem donosu iz poslovanja v Skupini Žito v obdobju 2006–2010
12,0%
14.000
12.000
10,4%
10,4%
9,6%
v tisoč EUR
10.000
8.000
10,0%
8,0%
8,1%
6,0%
6,0%
6.000
4,0%
4.000
2,0%
2.000
0
0,0%
2006
2007
EBITDA
2008
2009
delež EBITDA v kosmatem donosu
2010
11
Dodana vrednost in dodana vrednost na zaposlenega v Skupini Žito v obdobju 2006–2010
30
50.000
45.000
v tisoč EUR
35.000
24.921
22.808
28.274
24.919
25
28.304
20
30.000
15
25.000
20.000
v tisoč EUR
40.000
10
15.000
10.000
5
5.000
0
0
2006
2007
2008
dodana vrednost
2009
2010
dodana vrednost na zaposlenega
Stroški dela in delež stroškov dela v dodani vrednosti Skupine Žito v obdobju 2006–2010
35.000
30.000
80,0%
79,1%
78,0%
76,0%
76,0%
v tisoč EUR
25.000
74,0%
20.000
70,2%
72,0%
70,0%
15.000
70,0%
68,0%
68,9%
10.000
66,0%
5.000
64,0%
0
62,0%
2006
2007
stroški dela
2008
2009
delež stroškov dela v dodani vrednosti
2010
Čisti poslovni izid in donos na kapital Skupine Žito v obdobju 2006–2010
5.000
7,0%
6,0%
6,3%
4.000
6,0%
5,0%
v tisoč EUR
3.000
4,0%
3,7%
2.000
3,0%
2,0%
2,4%
1.000
1,0%
0,0%
0
2006
2007
2008
2009
2010
-1,0%
-1.000
-2,0%
-2,1%
-2.000
Čisti poslovni izid
-3,0%
ROE
Gibanje kapitala, neto obveznosti in finančnega vzvoda Skupine Žito v obdobju 2006–2010
80.000
50%
46%
40%
70.000
40%
60.000
v tisoč EUR
45%
35%
50.000
40%
35%
35%
30%
40.000
25%
30.000
20%
15%
20.000
10%
10.000
5%
0
2006
2007
2008
kapital
neto obveznosti
2009
finančni vzvod
2010
0%
12
Pomembnejši dogodki in aktivnosti
poslovnega leta
Imenovanje in nastop dela nove uprave družbe Žito d.d.
Dne 18. 5. 2010 je mandat nastopila nova uprava družbe Žito
d.d., ki jo je imenoval nadzorni svet dne 17. 3. 2010. Na mestu
predsednika uprave je Iztoka Bricla zamenjal Anton Balažič,
drugim članom uprave Eriku Žuniču, Sandiju Svoljšku in Petru
Rajačiču pa je bil zaupan še en mandat. Vsi člani uprave so bili
imenovani za petletno mandatno obdobje, ki se izteče 18. 5.
2015.
Priznanja za kakovost
Skupina Žito je aprila na desetem ocenjevanju kakovosti kruha in drugih pekovskih izdelkov prejela trinajst zlatih priznanj
Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij
pri Gospodarski zbornici Slovenije. Priznanja je prejelo deset
različnih vrst kruha ter po en izdelek pekovskega peciva, finega pekovskega peciva in testenin. Z zlatim priznanjem so
bili nagrajeni Martinov kruh, Zlati hlebec, Srečkov črni kruh,
Gorenjc polbeli, Pastirski črni kruh, Domači črni kruh, Hribovc,
Hribovc s semeni, Stoletni kruh in Jelenov kruh, poleg teh
pa še pekovsko pecivo Hribovska bombeta ter sirov burek
in Grande široki rezanci. Jelenov kruh je bil letos odlikovan z
zlatim priznanjem že desetič zapovrstjo, Martinov kruh pa je
priznanje prejel devetič.
Razširitev certifikata IFS
V marcu 2010 smo razširili obseg pridobljenih trgovskih standardov za varnost živil poleg petih pekarn, prepečenca in testenin še na proizvodnjo zamrznjene hrane v PC Žito ter čokolade in biskvitov v PC Gorenjka, prav tako pa ga je ponovno
pridobilo podjetje Šumi bonboni d.o.o. Certifikat IFS (International Food Standard) je standard za ocenjevanje dobaviteljev
proizvodov trgovskih blagovnih znamk. Z razširitvijo obsega
standarda IFS se nam odpirajo nove prodajne možnosti na tujih trgih in pri tujih trgovcih v Sloveniji.
Razporeditev bilančnega dobička družbe Žito d.d. za leto
2009
Nakup 42,5-odstotnega deleža družb Šumi bonboni
d.o.o. in Žito Šumi d.o.o.
Dne 2. 7. 2010 je potekala 15. skupščina delničarjev, na kateri
so delničarji družbe Žito d.d. sprejeli sklep o razporeditvi
bilančnega dobička na dan 31. 12. 2009 v višini 24.939.677,25
EUR, ki je določil, da se je:
a) del bilančnega dobička v višini 1.481.533,20 EUR razdelil delničarjem, ki so bili vpisani v delniško knjigo na drugi delovni
dan po izvedbi skupščine, pri čemer je dividenda znašala
4,20 EUR bruto na delnico. Izplačilo je bilo izvedeno dne 26.
10. 2010 v nerevaloriziranem znesku.
b) preostali del bilančnega dobička v znesku 23.458.144,05
EUR prenesel v poslovno leto 2010 kot preneseni dobiček.
Družba Žito d.d. je dne 26. 11. 2010 z družbo Unibon Kaugummfabrik GmbH sklenila pogodbi o nakupu 42,5-odstotnih poslovnih deležev v družbah Šumi bonboni, proizvodnja
in prodaja bonbonov d.o.o. in Žito Šumi tovarna bonbonov
Ljubljana, d.o.o., s čimer je postala stoodstotna lastnica obeh
družb.
Skupščina je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega
sveta ter jima podelila razrešnico za delo v poslovnem letu
2009.
Imenovanje revizijske družbe
Za poslovno leto 2010 je bila za revizorja imenovana revizijska
družba Ernst & Young d.o.o., Dunajska 111, Ljubljana.
Spremembe v nadzornem svetu
Zaradi odstopa člana nadzornega sveta, dr. Marka Notarja,
je bil na skupščini izvoljen nov član nadzornega sveta, Tomi
Rumpf, z mandatom od 2. 7. 2010 za dobo štirih let. Skupščina se je seznanila tudi s spremembo predstavnika delavcev v
nadzornem svetu; Rosito Zajc je zamenjala Suzana Šimenc, ki
ima na tej funkciji prav tako mandat štiri leta.
Prenos dejavnosti maloprodaje na odvisno družbo
Dne 1. 9. 2010 so bili dejavnost maloprodaje v Skupini Žito
in zaposleni preneseni iz matične družbe na odvisno družbo
Žito Maloprodaja d.o.o. (prej ABC Agrohit d.o.o.). Maloprodaja je pomemben prodajni kanal, ki s 35 prodajnimi enotami
predstavlja skoraj desetino celotne prodaje Žita. V naslednjih
letih nameravamo z agresivnejšim tržnim pristopom in večjo
stroškovno učinkovitostjo njene prihodke in donosnost še povečati.
Za družbo Žito d.d. je odkup pomembna naložba, saj bo tako
pridobila popoln nadzor nad sanacijo in razvojem podjetja
Šumi bonboni d.o.o. Hkrati bodo s stoodstotnim lastništvom
obeh podjetij vzpostavljeni tudi pogoji za optimizacijo proizvodnih lokacij v sklopu celotne Skupine Žito, kar je eden od
ključnih vzvodov za uresničitev zastavljene poslovne strategije Skupine Žito.
Nemška družba Hitschler International GbmH, ki je lastnik
družbe Unibon Kaugummfabrik GmbH, še naprej ostaja pomemben poslovni partner in kupec izdelkov družbe Šumi
bonboni d.o.o.
Potrditev strategije poslovanja Skupine Žito do leta 2015
Nadzorni svet družbe Žito d.d. je dne 17. 11. 2010 potrdil Strategijo poslovanja Skupine Žito do leta 2015, katere ključna cilja sta rast prihodkov in izboljšanje dobičkonosnosti skupine.
Žito želi ob koncu petletnega obdobja postati eden vodilnih
slovenskih proizvajalcev prehrambenih izdelkov. Ključne
smernice prve faze implementacije strategije so: racionalizacija sredstev, stroškovna učinkovitost ter notranja tržna konsolidacija in rast. Do leta 2015 bo Skupina Žito dosegla najmanj
121 milijonov EUR letnih prihodkov, 15-odstotno maržo EBITDA in 40.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.
Potrditev poslovnega načrta za leto 2011
Nadzorni svet družbe Žito d.d. je dne 9. 12. 2010 potrdil Poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d. za leto 2011, v katerem skupina načrtuje stabilizacijo prodaje in rast dobička.
Čisti dobiček je planiran v višini 3,3 mio EUR in EBITDA marža
v višini 10,3 %. Dodana vrednost na zaposlenega bo prvič presegla 30.000 EUR.
13
3
DOGODKI
PO
DATUMU BILANCE STANJA
Pripojitev družbe Žito Šumi d.o.o. k družbi Žito d.d.
Družbi Žito d.d. in Žito Šumi d.o.o. sta dne 24. 1. 2011 podpisali
pogodbo o pripojitvi, s katero se družba Žito Šumi d.o.o., ki je
v stoodstotni lasti Žita d.d., pripoji k matični družbi. Pripojitev
se izvede zaradi racionalizacije in optimizacije poslovanja celotne Skupine Žito.
14
15
4
POROČILO
PREDSEDNIKA UPRAVE
Slovensko gospodarsko okolje se je v letu 2010 še naprej
srečevalo z zaostrenim poslovnim okoljem. Okrevanje po
gospodarski krizi poteka počasi, ob koncu minulega leta pa
je naše delovanje zaznamovala tudi skokovita rast cen surovin
na svetovnih trgih, ki je na eni strani zaostrila pogoje našega
delovanja, na drugi strani pa gospodarstvu in širši družbi kot
celoti jasno sporočila, da postaja tudi hrana strateška surovina,
zato je živilska panoga postala ena ključnih strateških
dejavnosti.
Poslovni rezultati Skupine Žito za leto 2010 kažejo dobro
poslovanje. Če upoštevamo zaostrene tržne razmere, lahko
rečemo, da je bilo celo odlično. Skupina Žito je poslovno leto
2010 končala s čistim dobičkom v višini 2,5 milijona evrov in
dobiček iz leta 2009 presegla za več kot 50 odstotkov. Matična
družba Žito d.d. je v preteklem letu ustvarila 105,3 milijona
evrov prihodkov, kar je sicer za 2,7 odstotka manj kot v letu
2009, čisti dobiček pa je zrasel za tretjino (31odstotkov) in je
znašal 2,5 milijona evrov. Kljub rasti cen strateških surovin nam
je v skladu s poslovno strategijo uspelo bistveno povečati
dobičkonosnost poslovanja. To nam daje trdne temelje za
gradnjo poslovne uspešnosti tudi v prihodnjih letih.
Poslovanje Skupine Žito so v letu 2010 zaznamovale tudi
spremembe v poslovodstvu Skupine, nova strategija za obdobje
od 2010 do 2015 in okrepitev maloprodaje. Maja 2010 je začela
opravljati svoje delo nova uprava Skupine Žito, septembra smo
maloprodajo iz matične družbe prenesli na odvisno družbo
Žito Maloprodaja d.o.o., ob koncu novembra pa smo kupili
42,5-odstotni delež družb Šumi bonboni d.o.o. in Žito Šumi d.o.o.
Tako je podjetje Žito postalo stoodstotni lastnik obeh družb.
Med ključnimi poslovnimi dejavniki leta 2010 je bilo zagotovo
oblikovanje Strategije poslovanja Skupine Žito za obdobje od
2010 do 2015, ki nam daje jasne smernice in gradi trdno podlago
za uresničevanje naše vizije – ob koncu petletnega obdobja
postati eden vodilnih slovenskih proizvajalcev prehrambenih
izdelkov. Za izpolnitev vizije smo zato oblikovali edinstveni
poslovni model, ki opredeljuje osredotočenost družbe na
ključne stebre. To so kruh, sodobna kuhinja, konditorstvo
in mlinarstvo. Ključne smernice prve faze implementacije
strategije so: racionalizacija sredstev, stroškovna učinkovitost
ter notranja tržna konsolidacija in rast. Ključna cilja strategije
do leta 2015 sta doseči ponovno rast prihodkov in izrazito
izboljšati dobičkonosnost Skupine Žito.
V okviru dejavnosti Žita v lanskem letu je bil pomemben tudi
naš nastop na tujih trgih. V letu 2010 smo prvič vstopili na
„etnotrge“ Nizozemske in Nemčije, kjer smo začeli tudi nove
projekte na trajnem pekarskem programu in v konditorstvu,
za velikega trgovca v Avstriji pa smo uspešno prodali
zamrznjeno pekovsko pecivo in ob koncu leta 2010 podpisali
prodajno pogodbo.
Poseben uspeh nam za leto 2010 ponovno predstavljajo
priznanja, ki jih za kakovost kruha in pekovskih izdelkov že
tradicionalno podeljuje Sekcija za pekarstvo in mlinarstvo
Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Tudi v letu 2010 smo
prejeli priznanje za vse prijavljene izdelke, kar le potrjuje, da
so kruhi in pekovsko pecivo Žita najboljši v Sloveniji. Kakovost
naših izdelkov potrjuje tudi pridobitev posebnega certifikata
za varnost živil, ki smo ga poleg petih pekarn, prepečenca in
testenin pridobili tudi za proizvodnjo zamrznjene hrane v PC
Žito ter proizvodnjo čokolade in biskvitov v PC Gorenjka, prav
tako pa ga je ponovno pridobilo podjetje Šumi bonboni d.o.o.
Zadnji dvigi cen in dogajanja na surovinskem trgu
nas opominjajo, da je hrana strateškega pomena.
Netransparentnost trga, nezadostna samooskrba in
razdrobljenost slovenske prehrambene industrije nas močno
prizadevajo, zato je pomembno, da se vsi členi v prehrambeni
industriji združimo. V letu 2010 smo se v Žitu že približali
temu cilju, saj smo za boljše delovanje slovenske žitne
verige sodelovali pri podpisu dogovora med predstavniki
mlinskopredelovalne industrije in slovenskimi pridelovalci
žit. S tem korakom smo prispevali k reševanju problematike
samooskrbe z žiti in odkupa slovenskih žit.
Pestrost dogajanja v letu 2010 napoveduje še pestrejše leto
2011, zato je najpomembneje, da smo v preteklem letu postavili
dobre temelje za poslovanje v letu 2011, ko bomo sledili naši
strategiji in si prizadevali za razvoj Žita v eno najuspešnejših
slovenskih prehrambenih podjetij.
Anton Balažič,
predsednik uprave
5
POROČILO
NADZORNEGA SVETA
Delo nadzornega sveta v poslovnem letu 2010
Nadzorni svet je v prvi polovici leta 2010 deloval v sestavi:
predsednik Janez Bojc, namestnik predsednika Luka Jurkovič
in člani Adrijan Rožič, dr. Marko Notar, Rosita Zajc in Zenon
Marn. Dne 17. 3. je dr. Notar podal odstopno izjavo, zato je bil
na letni skupščini delničarjev izvoljen nov član nadzornega
sveta, Tomi Rumpf, z mandatom od 2. 7. 2010 za dobo štirih let.
Predstavnico delavcev Rosito Zajc je julija zamenjala Suzana
Šimenc, ki ima prav tako mandat štiri leta.
Marca 2010 je nadzorni svet zaradi izteka mandata uprave Žita
d.d. imenoval novo upravo. Za predsednika uprave družbe je
imenoval Antona Balažiča, za člane uprave pa Erika Žuniča,
Sandija Svoljška in Petra Rajačiča. Mandatno obdobje nove
uprave se je začelo 18. 5. 2010 in traja pet let.
Nadzorni svet je na podlagi podrobnejših prodajnih podatkov
in računovodskih izkazov vse leto tekoče spremljal poslovanje
Skupine Žito in njenih posameznih družb. Posebno pozornost
je posvetil novi srednjeročni strategiji, ki jo je nova uprava
pripravila jeseni 2010. V njej je na novo opredelila strateške
dejavnosti in oblikovala štiri stebre poslovanja. Podrobno
je opredelila ključne cilje na prodajni in stroškovni strani ter
analizirala priložnosti in nevarnosti. Ključna cilja strategije
do leta 2015 sta doseči ponovno rast prihodkov in izboljšati
dobičkonosnost Skupine Žito. Nadzorni svet je strategijo
potrdil na seji dne 17. 11. 2010.
Poleg navedenih vsebin je nadzorni svet na svojih sejah
obravnaval še vrsto drugih.
- Sprejel je poslovni načrt družbe Žito d.d. in Skupine Žito za
leto 2010 in zahteval dodatna pojasnila in popravek plana za
družbo Šumi bonboni d.o.o., pozneje pa je redno kvartalno
spremljal upravičenost porabe marketinških sredstev.
- Sprejel je Letno poročilo družbe Žito d.d. in Skupine Žito
za leto 2009, skupaj z revizorjevim poročilom, poročilom o
delu nadzornega sveta v letu 2009 ter skupno izjavo uprave
in nadzornega sveta Žita o skladnosti z določbami Kodeksa
o upravljanju javnih delniških družb. Skupščini delničarjev je
podal predlog delitve bilančnega dobička ter predlagal, da
upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno
leto 2009. Vsi predlogi so bili na skupščini delničarjev
sprejeti.
-
Predlagal je revizorja Ernst&Young d.o.o. za revidiranje
nekonsolidiranih in konsolidiranih poslovnih rezultatov za
leto 2010, kar je bilo na skupščini delničarjev sprejeto.
- Zaradi odstopa dr. Marka Notarja z mesta člana nadzornega
sveta je skupščini delničarjev predlagal, da se za novega
člana izvoli Tomi Rumpf. Predlog je bil na skupščini sprejet.
- Potrdil je Poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d. za
leto 2011.
- Seznanil se je s sprejetimi in izvedenimi ukrepi za finančno
sanacijo družbe Šumi bonboni d.o.o., vključno z odkupom
manjšinskega deleža družb Žito Šumi d.o.o. in Šumi bonboni
d.o.o. ter s pripojitvijo družbe Žito Šumi d.o.o. k matični
družbi Žito d.d.
Člani nadzornega sveta so tudi določili, kako bo potekalo
njihovo delo v letu 2011, potrdili so rokovnik in opredelili
predvidene dnevne rede sej nadzornega sveta.
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet je skrbno in odgovorno spremljal ter nadziral
poslovanje Žita. Svojo vlogo je opravljal predvsem prek svojih
sej. V letu 2010 je bilo devet rednih sej in tri korespondenčne.
Poslovanje je obravnaval vse leto na podlagi letnih in
medletnih poročil o poslovanju družbe Žito d.d. in njenih
odvisnih družb. Letno poročilo za leto 2009 je pregledala in
potrdila tudi revizijska komisija.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija deluje kot
strokovna podpora nadzornemu svetu, ustanovljena je bila
spomladi 2009. Sestavljajo jo trije člani, dva člana nadzornega
sveta, Adrijan Rožič, ki je tudi njen vodja, Janez Bojc in zunanja
članica Polona Pergar Guzaj, preizkušena notranja revizorka
in pooblaščena notranja revizorka (CIA). Ko je letno poročilo
pripravljeno, ga še pred obravnavo na nadzornem svetu
podrobno pregleda, opravi pogovor z revizorjem in po potrebi
tudi z nosilcem posameznega procesa. Poleg tega spremlja
tudi ustreznost notranjih kontrol in upravljanje tveganj v
družbi. V letu 2010 se je komisija sestala trikrat. Pregledala je
letno poročilo in od uprave zahtevala še nekatere dodatne
informacije in pojasnila v zvezi z upravljanjem obratnega
kapitala in politiko upravljanja tveganj. Nadzornemu svetu je
predlagala, naj potrdi letno poročilo Skupine Žito in družbe
Žito d.d., revizorjevo poročilo in poročilo nadzornega sveta
za leto 2009. Strinjala se je, da nadzorni svet skupščini družbe
predlaga, da upravi in nadzornemu svetu družbe Žito d.d.
podeli razrešnico in za revizorja za poslovno leto 2010 imenuje
Ernst&Young d.o.o., Ljubljana. Seznanila se je tudi z osnutkom
dokumenta Politika upravljanja tveganj v Skupini Žito.
Jeseni 2009 je bila ustanovljena kadrovska komisija, ki jo
sestavljajo vsi člani nadzornega sveta. Glede na to, da je
bilo leto 2010 volilno leto, ker je dne 17. 5. 2010 trem članom
uprave družbe Žito d.d., vključno s predsednikom uprave,
potekel mandat, so bile glavne dejavnosti komisije povezane
s presojo in izbiro kandidatov za novo upravo. Komisija je
za novega predsednika uprave soglasno predlagala Antona
Balažiča, člani nadzornega sveta pa so ga pozneje formalno
potrdili na seji 17. 3. 2010, ko so imenovali tudi druge člane
uprave.
16
JANEZ
BOJC
PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA
17
V letu 2010 je zunanja članica revizijske komisije ga. Polona
Pergar Guzaj za svoje delo prejela 693,03 EUR. Drugih
stroškov nadzornega sveta, ki niso razkriti v letnem poročilu, v
obravnavanem poslovnem letu ni bilo.
Ocena dela uprave in nadzornega sveta
Delo nadzornega sveta in njenih komisij v letu 2010 je potekalo
v skladu z zakonskimi določbami, Kodeksom upravljanja
javnih delniških družb in drugimi priporočili Ljubljanske borze
d.d.
Vsi člani nadzornega sveta so vestno in odgovorno izpolnjevali
osnovno poslanstvo nadzornega sveta – skrb za maksimiranje
vrednosti družbe ob upoštevanju njenih poslovnih in
strateških ciljev ter družbene odgovornosti. Redno so se
udeleževali sej in aktivno sodelovali pri delovanju nadzornega
sveta ter spremljali uresničevanje sprejetih sklepov. Na sejah
so se izražala različna mnenja, ki so v konstruktivnih dialogih
pripeljala do skupnih sklepov.
Vsi člani so pri odločanju v nadzornem svetu delovali neodvisno
od delničarjev in uprave. Pri odločanju o posameznih sklepih
se noben član ni izločil zaradi navzkrižja interesov.
K uspešnemu delovanju nadzornega sveta pripomore
tudi njegova raznolika sestava in visoka strokovnost. Člani
imajo različna znanja in usposobljenosti in z njimi pokrivajo
širok spekter področij, s katerimi se seznanjajo in o njih
odločajo. Zaradi dobrega medsebojnega sodelovanja so
lahko sprejemali strokovne odločitve v skladu z zakonskimi
pooblastili.
Ocenjujemo, da je sodelovanje med upravo in nadzornim
svetom dobro. Komunikacija med predsednikom nadzornega
sveta in predsednikom uprave je bila redna tudi v obdobju
med sejami. Poročanje uprave je nadzornemu svetu
omogočilo ustrezno izvrševanje nadzorne vloge. Redno in
ustrezno je pripravila poročila in posamezne informacije, ki
vplivajo na poslovanje Skupine Žito. Posamezna poročila so
člani uprave na sejah nadzornega sveta še osebno predstavili
ter po potrebi dodatno pojasnili in utemeljili.
Zavzetost vseh članov uprave za izpolnitev letnega načrta
poslovanja in doseganje strateških ciljev je bilo zelo veliko,
doseženi rezultati pa so bili glede na krizne razmere ob koncu
leta razmeroma dobri.
Pregled in potrditev Letnega poročila družbe Žito d.d. in
Skupine Žito za leto 2010 z revizijskim poročilom
•
da so razkritja v računovodskih izkazih popolna in ne
odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega
sveta;
Revidirano Letno poročilo za 2010 in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička je nadzorni svet obravnaval na
seji dne 20.4.2011.
• da so razkritja v poslovnem delu letnega poročila popolna in
ne odstopajo od informacij, dostopnih članom nadzornega
sveta;
a) Letno poročilo za 2010 - stališče do revizorjevega
poročila, preveritev in potrditev letnega poročila
•
da so računovodski izkazi skladni s splošno sprejetimi
računovodskimi standardi in ustrezno odražajo uporabljene
računovodske usmeritve;
Revizijo Letnega poročila družbe Žito d.d. in Skupine Žito za
leto 2010 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2010) je opravila
revizijska družba Ernst & Young d.o.o., Ljubljana. Revizijska
družba je 1. 4. 2011 izdala pozitivno mnenje k Letnemu
poročilu za 2010.
• da pojasnila računovodskih izkazov vsebujejo vse informacije,
ki jih predpisuje ZGD-1, prav tako pa vsebuje tudi pomembne
poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta
2010 ter navedbe glede pričakovanega razvoja družbe;
Nadzorni svet je pregledal predloženo Letno poročilo za
2010, poročilo revizorja Ernst & Young in poročilo revizijske
komisije nadzornega sveta za obdobje 13. 4. 2010 - 12. 4. 2011.
Na podlagi preveritve revidiranega Letnega poročila za 2010
nadzorni svet ugotavlja:
- da je Letno poročilo za 2010 sestavljeno v skladu z Zakonom
o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi
računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
- da Letno poročilo za 2010 vsebuje vse zakonsko obvezne
formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske
družbe in skladno s tem vse bistvene podatke, ki so potrebni
za odločanje o njegovem sprejemu;
- da Letno poročilo za 2010 vsebuje tudi poročilo o opravljeni
reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja,
da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz
finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov
družbe Žito in Skupine Žito. Pooblaščeni revizor je v poročilu
podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
Glede na navedeno nadzorni svet podaja naslednja stališča:
- Nadzorni svet po pregledu poročila ugotavlja:
•
da revizijska komisija ni zaznala oslabitve neodvisnosti
zunanjega revizorja,
• da je Ernst & Young dne 1. 4. 2011 izdelal revizorjevo poročilo,
s katerim je ustrezno opisal namen ter obseg revidiranja ter
navedel uporabljene revizijske standarde. Ernst&Young je k
računovodskemu poročilu podal pozitivno revizijsko mnenje
brez pridržkov, s katerim je potrdil, da so računovodski izkazi
družbe Žito d.d. Ljubljana in Skupine Žito v vseh pomembnih
pogledih resnična in poštena predstavitev finančnega stanja
gospodarske družbe Žito in Skupine Žito na dan 31.12.2010
ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj
končano leto. Ernst&Young je v revizorjevem poročilu prav
tako podal pozitivno mnenje o skladnosti poslovnega
poročila poslovnega leta 2010 z revidiranimi računovodskimi
izkazi;
• da je zunanji revizor opravil revizijo ter izdelal revizijsko
poročilo skladno z zakoni in pravili stroke ter na zahtevnem
nivoju, zato revizijska komisija na to poročilo nima pripomb;
• da je bilo letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom
predloženo nadzornemu svetu, ki je pristojen za njegov
sprejem, in to pred potekom zakonitega roka od prejema
revizorjevega poročila.
• da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno, da
izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti
družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida;
- Nadzorni svet po pregledu poročila revizorja v skladu z
drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih
družbah izjavlja, da nanj nima pripomb in da se strinja z
ugotovitvami v poročilu.
• da je letno poročilo izdelano v zakonitem roku ter vsebuje
vse obvezne sestavine skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami;
ZGD-1);
-
Nadzorni svet v skladu z drugim odstavkom 282. člena
Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da potrjuje Letno
poročilo družbe Žito d. d. za leto 2010 in Skupine Žito za leto
2010 v predloženi vsebini.
18
b) Predlog za uporabo bilančnega dobička
Nadzorni svet se je seznanil s predlogom uprave družbe za
uporabo bilančnega dobička in stališčem revizijske komisije do
predloga uprave za delitev dobička. Nazorni svet ugotavlja, da
je bilo razporejanje čistega dobička skladno z ZGD-1, predlog
za uporabo bilančnega dobička pa obsega vse predpisane
podatke ter da razlogi za izpodbijanje predlaganega sklepa o
uporabi bilančnega dobička po določbah ZGD-1 niso podani.
Nadzorni svet podpira predlog uprave družbe, ter skupščini
delničarjev družbe predlaga uporabo bilančnega dobička, kot
se glasi:
a. bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2010 znaša
25.997.908,99 EUR.
b. del bilančnega dobička v višini 1.234.611,00 EUR se razdeli
delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na drugi delovni
dan po izvedbi skupščine, pri čemer dividenda znaša 3,50
EUR bruto na delnico, kar predstavlja 48,50 % čistega
dobička poslovnega leta 2010. Dividende se izplačajo
delničarjem na dan 26.10.2011 v nerevaloriziranem znesku;
c. preostali del bilančnega dobička v znesku 24.763.297,99
EUR se prenese v poslovno leto 2011 kot preneseni dobiček.
Skupščini delničarjev prav tako predlaga, da se upravi in
nadzornemu svetu podeli razrešnica za poslovno leto 2010.
Sklep
Ocenjujemo, da je bilo leto 2010 za Skupino Žito razmeroma
uspešno, sploh če na poslovanje gledamo v okviru splošnih
gospodarskih razmer. Razmere na trgih strateških surovin
so se začele hitro slabšati že jeseni 2010, visoke cene in
nedostopnost nekaterih surovin pa se v začetku leta 2011 še
stopnjujejo. Nekatere surovine dosegajo zgodovinsko najvišje
vrednostne ravni, poleg tega pa so nakupne količine pogosto
omejene. Bolj kot pogled nazaj nas zato zanima pogled naprej,
saj si je uprava ob upoštevanju novih razmer postavila zelo
optimistične kratkoročne in srednjeročne cilje. Kljub temu
verjamemo, da ji bo z jasno vizijo, strokovnim pristopom in
veliko predanostjo delu njenih članov in zaposlenih uspelo
uresničiti vse cilje.
Janez Bojc,
predsednik nadzornega sveta
19
6
VODENJE
IN UPRAVLJANJE
6.1 Nosilci upravljanja družbe
Upravljanje matične družbe Žito d.d. poteka v skladu z
Zakonom o gospodarskih družbah, pravili Ljubljanske borze,
statutom družbe, internimi akti in pravilniki. Pomembno
vodilo pri upravljanju predstavlja tudi Kodeks upravljanja
javnih delniških družb. Njegova določila so skoraj v celoti
upoštevana, odstopanja pa so navedena v izjavi o skladnosti
poslovanja s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb, ki
je sestavni del letnega poročila.
Upravljanje družbe deluje po dvotirnem sistemu: družbo vodi
uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
Nosilci upravljanja so skupščina delničarjev, nadzorni svet in
uprava.
Skupščina delničarjev
Skupščina delničarjev je organ družbe, v katerem delničarji
uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe. Skliče jo
uprava družbe, praviloma enkrat letno. Lahko jo skliče na
lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarjev, ki predstavljajo vsaj pet odstotkov osnovnega
kapitala družbe. Upravičenec, ki zahteva sklic skupščine, mora
ob zahtevi posredovati upravi tudi obrazložen in utemeljen
namen in razlog sklica.
Najpomembnejše zadeve, o katerih odločajo delničarji na
redni letni skupščini, so delitev in uporaba bilančnega dobička,
razrešnica upravi in nadzornemu svetu ter imenovanje
revizorja za tekoče leto. Udeležijo se je lahko vsi delničarji
oziroma njihovi pooblaščenci, ki najpozneje tri dni pred
skupščino pisno sporočijo svojo udeležbo.
Sklicevanje skupščine in druge pomembne zadeve, potrebne
za njeno izvedbo, so predpisane s statutom družbe, ki je
objavljen na spletnih straneh družbe Žito d.d. Sklic skupščine
je objavljen v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske
borze d.d. SEOnet, na spletnih straneh družbe in v dnevniku
Finance najmanj 30 dni pred zasedanjem.
O sklicu skupščine se, skupaj z dnevnim redom in gradivom,
pisno obvestijo delničarji, katerih delež v osnovnem kapitalu
družbe znaša najmanj pet odstotkov osnovnega kapitala družbe.
Na 15. redni skupščini, ki je potekala 3. 7. 2010, so delničarji
obravnavali letno poročilo za leto 2009 in sprejeli sklepe o
uporabi bilančnega dobička, razrešnici upravi in nadzornemu
svetu ter imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2010.
Zaradi odstopa člana nadzornega sveta je skupščina izvolila
novega člana. Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti, izpodbojnih
tožb ni bilo. Sprejeti sklepi 15. skupščine so objavljeni na
SEOnetu in na spletni strani družbe Žito d.d.
Nadzorni svet
Nadzorni svet družbe Žito d.d. ima šest članov. Štiri člane, ki
zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina, dva člana, ki
zastopata interese delavcev, pa izvoli svet delavcev družbe in
s tem seznani upravo in skupščino. Člani nadzornega sveta
so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve.
Predsednik nadzornega sveta pripravi poročilo nadzornega
sveta, v katerem podrobneje opiše glavne aktivnosti in
delovanje nadzornega sveta v preteklem letu.
Nadzorni svet Žita d.d. se sestane vsaj šestkrat letno ali po
potrebi večkrat. Sklicevanje sej in način dela nadzornega sveta
opredeljujeta statut družbe in poslovnik o delu nadzornega
sveta. V letu 2010 je bilo devet rednih sej in tri korespondenčne.
Nadzorni svet ima dve komisiji. Revizijska komisija je tričlanska,
sestavljena iz dveh članov nadzornega sveta in zunanje
članice. Kot strokovna podpora nadzornemu svetu vsako leto
pred obravnavo pregleda letno poročilo, opravi pogovor z
revizorjem in po potrebi z nosilcem posameznega procesa.
Poleg tega spremlja tudi ustreznost notranjih kontrol in
upravljanje tveganj v družbi. Jeseni 2009 je bila ustanovljena
Kadrovska komisija, ki jo sestavljajo vsi člani nadzornega sveta.
Člani nadzornega sveta prejemajo sejnine v fiksnem znesku,
upravičeni pa so tudi do udeležbe pri dobičku.
NADZORNI SVET:
Janez Bojc, predsednik nadzornega sveta Univerzitetni diplomirani ekonomist, rojen leta 1962. Je
predsednik uprave družbe KD Kapital d.o.o. in predsednik
nadzornega sveta zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d.
Luka Jurkovič, namestnik predsednika Inženir gradbeništva, rojen leta 1976. Direktor podjetja
Vianova Slovenija, d.o.o.
Adrijan Rožič, član
Petdesetletni univerzitetni diplomirani ekonomist, zaposlen
na Kapitalski družbi d.d. kot upravljavec kapitalskih naložb.
Tomi Rumpf, član
Rojen leta 1968. Je doktor veterinarske medicine ter direktor
Kobilarne Lipica in družbe Lipica Turizem d.o.o.
Suzana Šimenc,članica – predstavnica zaposlenih
Magistrica javne uprave in živilski tehnik, rojena leta 1969. V
Žitu je zaposlena od leta 1988, na delovnem mestu strokovni
sodelavec v prodaji.
20
ANTON
BALAŽIČ
PREDSEDNIK UPRAVE
21
Zenon Marn, član – predstavnik zaposlenih
Štiriinšestdesetletni diplomirani inženir živilske tehnologije,
zaposlen v Žitu od leta 1975. Je vodja delovne enote
Šmartinska.
Štirim članom nadzornega sveta, Adrijanu Rožiču, Tomiju
Rumpfu, Suzani Šimenc in Zenonu Marnu je bil v letu 2010
podeljen mandat, ki se izteče julija 2014, medtem ko se
predsedniku in podpredsedniku nadzornega sveta, Janezu
Bojcu in Luki Jurkoviču, štiriletni mandat izteče julija 2011.
Vodenje družbe
Družbo Žito d.d. vodi uprava, ki jo imenuje nadzorni svet.
Imenovana je za pet let, z možnostjo neomejenega ponovnega
imenovanja. Uprava je štiričlanska. Zdajšnja uprava je mandat
nastopila z dnem 17. 5. 2010.
Uprava vodi družbo v dobro družbe, samostojno in na lastno
odgovornost, ključne poslovne odločitve pa se udejanjajo le
s soglasjem nadzornega sveta. O poslovanju in pomembnih
dogodkih redno in pravočasno poroča nadzornemu svetu in
z njim usklajuje stališča glede strateških ciljev Skupine Žito.
Poleg odločitev o povečanju osnovnega kapitala je s statutom
določeno, da mora uprava za realizacijo poslov, ki presegajo
10 % osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega
sveta.
Plačila, povračila in druge ugodnosti članov uprave so
opredeljeni v pogodbah o opravljanju dela, sklenjenih med
nadzornim svetom in posameznim članom uprave. Pravilnik o
določitvi variabilnega dela plače uprave sprejme nadzorni svet,
ki članom uprave tudi določi nagrado. Sistem nagrajevanja
v Žitu ne vključuje nagrajevanja v obliki opcijskih načrtov,
delnic ali izvedenih finančnih instrumentov na delnice. Vsa
plačila, povračila in druge ugodnosti, ki so bile članom uprave
izplačani v letu 2010, so predstavljena v računovodskem delu,
v pojasnilih Transakcije med povezanimi osebami.
UPRAVA:
Toni Balažič, predsednik uprave Rojen leta 1973 v Mariboru, kjer je diplomiral na Poslovno
ekonomski fakulteti. Leta 2005 je pridobil naziv MBA na IEDC
– Bled School of Management. Svojo karierno pot je začel v
podjetju Spem kot direktor projektov in razvoja, nadaljeval v
Petrolu kot direktor marketinga, nato v podjetju AT Kearney
kot svetovalec za področji energetike in potrošniških dobrin
ter od leta 2007 v Fructalu kot predsednik uprave. Na mesto
predsednika uprave Žito je bil imenovan maja 2010. Je tudi
predsednik Sekcije za pekarstvo in mlinarstvo pri Gospodarski
zbornici Slovenije.
Peter Rajačič, član uprave za področje trženja in logistike
Rojen leta 1963 v Brežicah. Diplomiral na Ekonomski fakulteti
v Ljubljani. Poklicno pot je začel v Astri ZT, pred prihodom v
Žito pa je bil zaposlen v družbi Droga Kolinska. Je tudi član
nadzornega sveta Semenarne in družbe PIF BIG – investicijska
skupina, Sarajevo.
mag. Erik Žunič, član uprave za področje računovodstva,
financ in informatike
Rojen leta 1967 v Ljubljani. Dodiplomski in magistrski študij
je opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poklicne izkušnje
je pridobival kot revizor v eni od štirih velikih mednarodnih
investicijskih družb ter v družbah Microsoft in KD Group.
Sandi Svoljšak, član uprave za proizvodno in tehnično
področje
Rojen leta 1960 v Ljubljani. Diplomiral je na Kemijski fakulteti
v Ljubljani in začel svojo poklicno pot v Papirnici Goričane. V
Žitu je zaposlen od leta 1996.
Strokovno upravi pomagajo direktorji profitnih centrov, vodilni
sodelavci podpornih služb in direktorji povezanih podjetij,
ki so neposredno podrejeni upravi Žita d.d. Koordinacija
in usklajevanje aktivnosti med družbami in profitnimi
centri potekajo na tedenskih oziroma mesečnih sestankih
posameznih poslovnih funkcij. Uprava se na formalnem
sestanku sestaja enkrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat.
kvartalna srečanja z operativnim vodstvom ključnih kupcev v
Sloveniji.
Upravljanje v skupini
Skupino Žito sestavljajo obvladujoča družba Žito d.d. in devet
odvisnih družb v Sloveniji in v tujini. Vse odvisne družbe so
v 100-odstotni lasti obvladujočega podjetja, razen družbe
Žito Maloprodaja d.o.o., kjer pa 0,45-odstotni lastniški delež
manjšinskih lastnikov ne vpliva na enotno upravljanje skupine.
Za vsa podjetja veljajo enotna pravila upravljanja,
organiziranosti in delovanja. Žito kot obvladujoče podjetje
postavlja strateške usmeritve in operativne cilje vsem
podjetjem v skupini in spremlja uresničevanje načrtov. Vse
strokovne službe so centralizirane v matični družbi, razen
tehnološkorazvojne službe, kjer prek načela funkcijskega
vodenja zaposleni odgovarjajo isti poslovni funkciji v
obvladujoči družbi.
Sistem notranjih kontrol
Kakovostne računovodske informacije so eden od temeljev
za odgovorno sprejemanje poslovnih odločitev. Za
zagotavljanje računovodskih informacij je odgovorna uprava
družbe, zagotavljamo pa jih z upoštevanjem računovodskih
standardov, primernimi računovodskimi usmeritvami,
poenoteno računovodsko politiko na ravni Skupine Žito,
pravočasno in ustrezno pripravo podatkov, poročil in analiz
in z rednim letnim nadziranjem procesa računovodstva v
revizijskih postopkih.
Ob koncu leta 2010 so bili v skupini oblikovani štirje stebri
(Kruh, Sodobna kuhinja, Konditorstvo in Mlinarstvo), katerih
vodje so posamezni člani uprave. V letu 2011 smo začeli
redne mesečne sestanke posameznega stebra. Sestanki
so operativne narave, usmerjeni v prodajne, razvojne in
marketinške aktivnosti v tekočem letu, kvartalno pa sledi
podrobnejši pregled rezultatov in revizija strateških usmeritev.
Tveganja obvladujemo z notranjimi kontrolami, to je različnimi
usmeritvami in postopki, ki jih izvajamo na različnih ravneh.
S tem zagotavljamo učinkovitost in uspešnost delovanja,
zanesljivost računovodskega poročanja ter skladnost z
veljavnimi zakoni in predpisi. Računovodske kontrole so tesno
povezane s kontrolami na področju informacijske tehnologije,
ki med drugim zagotavlja omejitve in nadzor dostopov
do omrežja, podatkov in aplikacij ter popolnost in točnost
zajemanja in obdelovanja podatkov.
Marketing in prodaja pripravita tudi številna druga srečanja in
delavnice, kot so Letni dan blagovne znamke, kjer marketing
skupaj z razvojem, prodajo in proizvodnjo opredeli ključne
strateške aktivnosti za izbrano blagovno znamko, letno
srečanje in kvartalni pregledi z distributerji na tujih trgih ter
Služba kontrolinga pripravlja redna obdobna poročila
posameznih poslovnih funkcij, ki uporabnikom dajejo
uporabne informacije za poslovne odločitve. Posebno
pozornost posvečamo prodajnim podatkom, ustvarjeni dodani
vrednosti, produktivnosti proizvodnih enot in računovodskim
22
PETERČLAN
RAJAČIČ
UPRAVE
23
izkazom. Računovodske izkaze spremljamo po posameznih
stroškovnih mestih, ki so združena v delovne enote, te pa v
stebre. Organizacijske enote so razdeljene na stroškovna in
dobičkovna mesta odgovornosti. K prvim spadajo skupne
strokovne službe in drugi podporni procesi, dobičkovna
mesta pa predstavljajo proizvodne in maloprodajne enote.
Zunanja revizija
Zunanjo revizijo izvaja pooblaščena revizijska družba, ki
poleg redne letne revizije posreduje tudi strokovna opozorila
in napotke za izboljšanje sistema notranjih kontrol ter za
obvladovanje vseh vrst tveganj.
V Skupini Žito je za leto 2010 zunanjo revizijo izvajala revizijska
družba Ernst&Young d.o.o., ki je skupino, razen leta 2004,
revidirala tudi v preteklih letih. Dolgoročno sodelovanje
zagotavlja boljše poznavanje poslovnih procesov, značilnosti
poslovanja in tveganja. Revizijska družba sodeluje pri
revidiranju računovodskih izkazov in letnih poročil. Strošek
revidiranja računovodskih izkazov Skupine Žito za leto
2010 je znašal 62.000 EUR. Drugi stroški revizijske družbe so
znašali 2.000 EUR in se nanašajo na izdelavo mnenj v zvezi s
pripojitvami družb.
6.2 Upravljanje družbe
6.2.1 I zjava o skladnosti poslovanja s kodeksom o
upravljanju javnih delniških družb
Uprava in nadzorni svet družbe Žito d.d. izjavljata, da sta v letu
2010 upoštevala določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških
družb, katerega spremembe in dopolnitve so bile sprejete
dne 8. 12. 2009, razen pri določbah, navedenih v nadaljevanju.
Besedilo kodeksa je javno dostopno na spletni strani Ljubljanske
borze vrednostnih papirjev, http://www.ljse.si.
Poglavje: OKVIR UPRAVLJANJA DRUŽB
1
Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno
dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in drugi
cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti,
kot sta dolgoročno ustvarjanje vrednosti za delničarje in
upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja za
zagotavljanje trajnostnega razvoja družbe, se navedejo v
statutu družbe.
Organi družbe vseskozi delujejo v skladu z osnovnim ciljem,
to je maksimiranje vrednosti za kupce, potrošnike, zaposlene
in lastnike. Splošni cilji družbe so navedeni v srednjeročnem in
vsakoletnem letnem planu, strateški pa na uradni spletni strani
družbe in v letnih poročilih.
2 Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme
politiko upravljanja družbe, v kateri določi poglavitne
usmeritve upravljanja družbe z upoštevanjem zastavljenih
dolgoročnih ciljev družbe ter z njo seznani vse deležnike
prek razkritja na spletnih straneh družbe.
2.1 Pri oblikovanju politike upravljanja uprava sodeluje z
nadzornim svetom. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe
družbe in specifične lastnosti družbe, kot sta njena velikost
in dejavnost. Pri tem nadzorni svet za posamezno poslovno
leto oblikuje načrt lastnih aktivnosti ter opredeli vsebine,
kot so npr. zahtevana pogostost in oblike komunikacije
z upravo, vloga nadzornega sveta pri presoji sistema
obvladovanja tveganj in postopek oblikovanja predlogov
sklepov skupščine, zlasti predloge imenovanja članov
nadzornih svetov. Pri oblikovanju politike upravljanja se
lahko sklicuje na druge javno dostopne dokumente.
2.2 Politika upravljanja je sprejeta z veljavo za določeno
prihodnje obdobje in posodobljena tako pogosto, da je
vedno skladna z aktualnimi usmeritvami korporativnega
upravljanja. Vsebuje datum zadnje posodobitve in je
dostopna na spletnih straneh družbe.
Žito d.d. nima oblikovanega dokumenta Politika upravljanja
družbe. Uprava družbo upravlja v skladu z veljavno zakonodajo,
Kodeksom upravljanja javnih delniških družb in vrednotami,
ki so bile sprejete na ravni celotne skupine.
Poglavje: RAZMERJE MED DRUŽBO IN DELNIČARJI
5.2 Vsaka institucija ali posameznik, ki namerava organizirano
zbirati pooblastila za skupščino, o tem obvesti upravo
družbe še pred začetkom zbiranja pooblastil. Družba
zagotovi javno objavo informacij o tem, kdo organizirano
zbira pooblastila za glasovanje na posamezni skupščini,
na uradni spletni strani družbe, kjer so objavljene druge
informacije o sklicu skupščine.
Uprava v preteklih letih ni bila obveščena o morebitnem zbiranju
pooblastil za glasovanje na skupščini. Če bo do njega prišlo, bo
družba upoštevala priporočila kodeksa.
Poglavje: NADZORNI SVET
6.2 Pri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet,
vsaj polovico članov nadzornega sveta sestavljajo
neodvisni člani. Za neodvisne člane nadzornega sveta se
smatrajo tisti člani, ki pri delovanju in odločanju delujejo
samostojno. Za odvisne člane se vedo smatrajo člani, pri
katerih obstaja tesnejša ekonomska povezava z družbo,
njeno upravo ali večjimi delničarji. Neodvisni član o
nastopu dejstev, ki spremenijo njegovo izpolnjevanje
kriterija neodvisnosti, takoj obvesti nadzorni svet.
Dolžnost imenovanja neovisnih članov velja tako za
delničarje kot za svete delavcev.
V nadzornem svetu sta neodvisna dva člana nadzornega sveta,
štirje pa so odvisni člani; dva zaradi ekonomskih povezav z
večjimi delničarji in dva zaradi ekonomskih povezav z družbo
(predstavnika zaposlenih). V letu 2010 je bil s strani nadzornega
sveta predlagan in izvoljen en nov član, ki je neodvisen.
6.3 Ob konstituiranju nadzornega sveta, nastopu mandata
novih članov nadzornega sveta oziroma ob imenovanju
posebnih komisij nadzornega sveta predsednik
nadzornega sveta z organizacijsko pomočjo uprave
družbe zagotovi kakovostno uvajanje članov nadzornega
sveta. Ob postopku uvajanja ali neposredno po njem
nadzorni svet oblikuje konkretne zaveze glede svojih
dejavnosti na področju oblikovanja in izvajanja ključnih
institutov upravljanja v družbi.
4.2Družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa
institucionalne vlagatelje in državo, da javnost seznanijo
s svojo politiko upravljanja naložbe v javni delniški družbi,
npr. s politiko glasovanja, vrsto in pogostnostjo izvajanja
upravljavskih aktivnosti in z dinamiko komuniciranja
z organi vodenja ali nadzora te družbe. Šteje se, da je
družba pozvala delničarje skladno s tem priporočilom, če
je poziv del sklica skupščine.
Stališča glede upravljanja družbe nadzorni svet oblikuje glede na
oblikovane strategije in poslovne načrte.
Družba si želi, da bi večji delničarji javnost seznanili s svojo politiko
upravljanja, vendar pa odločitev o tem prepušča njim.
9 Nadzorni svet enkrat leto oceni svojo sestavo, poslovanje,
potencialna nasprotja interesov posameznih članov
24
mag.ČLAN
ERIK
ŽUNIČ
UPRAVE
25
ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta
kot celote in tudi sodelovanje z upravo družbe. Tekom
ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo
komisij nadzornega sveta.
Nadzorni svet poda oceno o svojem delovanju in sodelovanju z
upravo v letnem poročilo nadzornega sveta, vendar ne izpostavlja
posameznih članov nadzornega sveta. Morebitna nesoglasja in
dileme o ustreznosti aktivnosti posameznega člana se razrešujejo
sproti. Nadzorni svet prav tako eksplicitno ne ocenjuje prispevka
samoocenjevanja k spremembam v delovanju nadzornega
sveta, ker tudi sicer nenehno stremi h kar najboljšemu opravljanju
svojega poslanstva, to je zagotovitev odgovornega nadzora in
sprejemanja odločitev v korist družbe.
Poglavje: REVIZIJA IN SISTEM NOTRANJIH KONTROL
18 Družba s postopkom izbire revizorja, v katerem aktivno
sodelujejo organi vodenja in nadzora družbe ter revizijska
komisija, sestavljena pretežno iz neodvisnih strokovnjakov,
usposobljenih za računovodstvo in revizijo, omogoči
imenovanje revizijske družbe, ki bo zagotovila neodvisno
in nepristransko revizijo računovodskih izkazov družbe,
skladno s strokovnimi in poklicno-etičnimi revizijskimi
načeli in drugimi pravili revidiranja. Za izpolnjevanje teh
pravil družba med potekom revizije omogoča vse pogoje
za kakovostno komunikacijo z revizorjem.
18.3 Družba zamenja ključnega revizijskega partnerja iste
revizijske družbe ali revizijsko družbo vsaj enkrat na
vsakih pet let.
Revizijska družba Ernst&Young d.o.o. je poslovanje Skupine Žito
v letu 2010 revidirala šesto leto zapored. Zaradi neodvisnosti in
nepristranskosti revizije je bil za revidiranje poslovnih izkazov
2010 zamenjan odgovorni partner za revizijo Skupine Žito.
19 Družba vzpostavi učinkovit sistem notranjega kontroliranja,
ki omogoča tudi kakovostno upravljanje tveganj. Družba
v sodelovanju z revizijsko komisijo zagotovi vsebinski,
periodični in nepristranski strokovni nadzor nad delovanjem
sistema notranjega nadzora, prilagojen dejavnosti in
obsegu poslovanja družbe.
19.2 Revizijska komisija kot strokovna podpora nadzornemu
svetu sodeluje pri postopku potrjevanja letnega načrta
dela notranje revizije in zagotavlja tekoče spremljanje
upravljanja tveganj.
19.3 Družba zagotovi, da so poročila in ugotovitve notranje
revizije dostopna članom revizijske komisije in revizorju
računovodskih izkazov.
21.3 Družba zagotovi javne objave sporočil tudi v jeziku, ki
se običajno uporablja v mednarodnih finančnih krogih,
v tem jeziku izdela tudi letno poročilo.
Vzpostavljanje in nadzor nad sistemom notranjih kontrol je
v pristojnosti več strokovnih služb v Skupini Žito, kar se je do
zdaj izkazalo za dovolj učinkovito prakso poslovanja. Z enovito
računovodsko politiko, enovitim sistemom kontrolinga in
rešitvami informacijskih tehnologij izvajamo sistematičen
notranji nadzor v družbah Skupine Žito, ki poslujejo v Sloveniji,
družbe v tujini pa nadziramo prek rednih mesečnih poročil.
V angleški jezik je prevedeno letno poročilo, druge javne objave
pa so zaradi zelo majhnega odstotka tujih delničarjev objavljene
le v slovenskem jeziku. Zainteresirani potencialni vlagatelji lahko
informacije o poslovanju dobijo v letnih poročilih, na spletnih
straneh družbe ali prek neposrednega stika s predstavniki družbe.
Poglavje: TRANSPARENTNOST POSLOVANJA
20.2 Poslovodstvo je odgovorno za izdelavo in izvajanje
strategije komuniciranja družbe, ki preprečuje nastanek
položaja, ki bi omogočal trgovanje z vrednostnimi
papirji na podlagi notranjih informacij (zlorabo notranjih
informacij). Poslovodstvo sprejme pravilnik – strategijo
komuniciranja družbe.
Družba nima sprejetega dokumenta, ki bi urejal pravila
komuniciranja družbe z vlagatelji oziroma javnostmi. Osnovne
potrebe po komuniciranju z javnostmi določajo zakoni in pravila
borze. Osebe, ki skrbijo za komuniciranje z javnostmi, sodelujejo
neposredno z upravo, kar omogoča nadzor nad pretokom
cenovno občutljivih informacij.
20.3 Družba predpiše pravila o omejitvah trgovanja z
delnicami družbe, s katerimi ureja pravila o omejitvah
trgovanja, časovno obdobje omejitve trgovanja (zaprta
trgovalna okna) in razkritje trgovanja z delnicami
družbe ter delnicami povezanih družb za člane organov
družbe, z njimi povezane fizične in pravne osebe ter za
druge osebe, ki so jim notranje informacije dostopne.
Področje omejitev in poročanje o trgovanju z delnicami družbe
osebam, ki so jim dostopne notranje informacije, ureja sklep
ATVP o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah
in naložbenih priporočilih. O sklepu in dolžnostih poročanja
je družba obvestila vse osebe, ki imajo dostop do notranjih
informacij in so tudi evidentirane na posebnem seznamu,
upravljanje notranjih informaciji pa delno opredeljujejo tudi
pogodbe o zaposlitvi ter drugi zakonski in interni predpisi.
22.7 Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega
posameznega člana uprave in nadzornega sveta.
Razkritje je jasno in razumljivo povprečnemu vlagatelju
ter poleg zakonskih vsebin vsebuje še razlago, kako
izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim
interesom družbe, razlago metod, uporabljenih za
odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena, točne
informacije o obdobjih odloga izplačila variabilnega
dela prejemkov, informacije o politiki glede odpravnin,
vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami
odpravnin, informacije v zvezi z odmernimi dobami,
informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po
odmeri, informacije o sestavi strokovnih skupin družb,
katerih politika prejemkov je bila preučena glede na
vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.
Družba objavlja prejemke ločeno za vsakega člana uprave in
nadzornega sveta. Glede na to, da gre za podatke osebne narave,
menimo, da podrobnejša vsebinska razkritja v zvezi z merili
uspešnosti in drugimi informacijami, ki so predmet pogodbe o
zaposlitvi, niso potrebna.
Besedilo Kodeksa upravljanja javnih delniških družb je
dostopno na spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih
papirjev http://www.ljse.si.
Družba bo priporočila kodeksa upoštevala tudi v prihodnje.
Če se izkaže, da katerega od določil družba ne bo mogla
upoštevati, bosta uprava in nadzorni svet pripravila utemeljeno
pojasnilo.
26
SANDIČLANSVOLJŠAK
UPRAVE
27
6.2.2 Podatki v skladu z določilom šestega odstavka
70. člena ZGD
Žito d.d. kot družba, ki je zavezana uporabi zakona, ki ureja
prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70. člena
ZGD-I navaja podatke po stanju na zadnji dan poslovnega
leta in vsa potrebna pojasnila.
1. Struktura osnovnega kapitala
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 355.792 navadnih
prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic, ki se ne glasijo
na nominalni znesek. Vse delnice so delnice enega razreda.
Izdane so v nematerializirani obliki in dajejo imetnikom
pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela
dobička (dividende) in pravico do ustreznega dela preostalega
premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
2. Omejitve prenosa delnic
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
3. Pomembno neposredno in posredno imetništvo
vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
Pomembnih imetnikov vrednostnih papirjev družbe Žito d.d.
glede doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa Zakon
o prevzemih (lastniški delež višji od 5 %), je šest: Kapitalska
družba d.d., Slovenska odškodninska družba d.d., KD kapital
d.o.o., Fin Vita d.o.o., KD ID, delniška ID, d.d., in KD Galileo,
vzajemni sklad. Podatki o številu delnic in lastniškem deležu
na dan 31. decembra 2010 so navedeni v poglavju Delnice in
lastniška struktura.
4. Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne
kontrolne pravice
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali
posebne kontrolne pravice.
5. Delniška shema za delavce
Družba nima delniške sheme za delavce.
6. Omejitve glasovalnih delnic
Omejitve glasovalnih pravic ni.
7. Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev
prenosa delnic ali glasovalnih pravic
Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa
delnic ali glasovalnih pravic družbi, niso znani
8. Pravila družbe
- o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali
nadzora
Člane uprave imenuje nadzorni svet. Mandat članov uprave
traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani
nadzornega sveta so dolžni skrbno in odgovorno izbrati
upravo. Nadzorni svet določi kriterije za izbiro kandidatov
in poišče primerne kandidate. Če razpolaga z ustreznim in
primernim kandidatom, imenuje upravo takoj na seji, lahko
pa se pred tem imenovanjem odloči za interni ali javni razpis.
V skladu z ZGD lahko nadzorni svet ponovno imenuje upravo
v roku do enega leta pred iztekom mandata. Če skupščina
družbe izglasuje upravi nezaupnico, se mora nadzorni svet
takoj po seji skupščine opredeliti do odpoklica posameznega
člana uprave. Ne glede na to lahko nadzorni svet po svoji
presoji odpokliče upravo iz razlogov, ki jih opredeljuje zakon.
Nadzorni svet lahko največ za obdobje enega leta imenuje
svoje posamezne člane za namestnika manjkajočega ali
zadržanega člana uprave. Ponovno imenovanje ali podaljšanje
mandata je dopustno, če celoten mandat ni daljši od enega
leta. Nadzorni svet je dolžan upravo, ki pomanjkljivo izvaja
naloge iz svoje pristojnosti, takoj obvestiti o svojih ugotovitvah
in mnenjih ter ji določiti najkrajši rok za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti. Če uprava v določenem roku ne doseže
pričakovanih rezultatov, nadzorni svet odloča o odpoklicu
članov uprave.
Nadzorni svet družbe ima šest članov, od katerih jih štiri
voli skupščina družbe z večino glasov navzočih delničarjev,
dva pa svet delavcev družbe. Člani nadzornega sveta so
izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko
ponovno izvoljeni. Sklep o predčasnem odpoklicu članov
nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev, mora biti
sprejet s tričetrtinsko večino prisotnih glasov skupščine,
pogoje odpoklica članov nadzornega sveta, ki so predstavniki
delavcev, pa določi svet delavcev s svojim splošnim aktom.
- o spremembah statuta
Skupščina odloča o spremembah statuta s tričetrtinsko večino
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
9. Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih
delnic
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju
Vodenje in upravljanje. Uprava nima posebnih pooblastil v
zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
10. Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se
spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe
kontrole v družbi, ki je posledica javne prevzemne
ponudbe
Družbi taki dogovori niso znani.
11. Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja
ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo,
če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja
prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega
razloga ali njihovo delovno razmerje preneha
V primeru odstopa uprava ni upravičena do odpravnine, v
primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez
utemeljenega razloga pa je uprava upravičena do odpravnine.
6.2.3 Podatki o delovanju skupščine družbe
Podatki so navedeni v poglavju Vodenje in upravljanje, pod
točko Nosilci upravljanja družbe.
Anton Balažič,
Janez Bojc,
predsednik uprave
predsednik nadzornega sveta
28
6.3 Izjava o odgovornosti poslovodstva
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, ki
predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja
družbe.
Člani uprave in nadzorni svet družbe Žito d.d. Ljubljana
v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah
zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine Žito in družbe Žito
d.d. za leto 2010, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno
in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah,
Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja.
Člani uprave Žita d.d., ki jo sestavljajo predsednik uprave
Anton Balažič in člani uprave Peter Rajačič, mag. Erik Žunič in
Sandi Svoljšak, v skladu s 110. členom Zakona o trgu finančnih
instrumentov izjavljajo, da je po njihovem najboljšem vedenju:
- računovodsko poročilo Skupine Žito in družbe Žito d.d. za
leto 2010 sestavljeno v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja in da je resničen prikaz sredstev
in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida
družbe Žito d.d. in drugih družb, vključenih v konsolidacijo,
kot celote,
- v poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito d.d. vključen
pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter
njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih
vrst tveganj, ki so jim družba in druge družbe, vključene v
konsolidacijo, kot celota izpostavljene.
Ljubljana, 11.4. 2011
Predsednik uprave
Anton Balažič
Član uprave
mag. Erik Žunič
Član uprave
Peter Rajačič
Član uprave
Sandi Svoljšak
29
30
POSLOVNO
POROČILO
DAN JE TAKO SLASTEN, KOT SI
SLASTNEGA NAREDIŠ. ZATO GA
ŽE ZAČNEŠ VELIKOPOTEZNO
IN V ENI POTEZI ŽITARICE ŽE
TAKO BOGATEGA OKUSA S
ČOKOLADO NADGRADIŠ. VEŠ,
DA DANES IZ PRAV TE, TVOJE
MOKE NASTAL BO NAJBOLJŠI
KRUH. Z GRISINI ŠE NAPETOST
POPOLDNEVU ODGRIZNEŠ
IN SI Z ZAČIMBNO MEŠANICO
UVOD V VEČER ZAČINIŠ. SI PAČ
SVOJEGA ŽIVLJENJA MAESTRO!
31
7
PREDSTAVITEV
SKUPINE ŽITO
Organizacija Skupine Žito je bila na dan 31. 12. 2010 naslednja:
Žito d.d.
Intes Storitve d.o.o., Maribor
100%
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
100%
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
100%
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
99,55%
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100%
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100%
LD Žito d.o.o., Zagreb, Hrvaška
100%
Žito d.o.o., Beograd, Srbija
100%
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
100%
Vodstvo in dejavnosti podjetij v Skupini Žito
Družba
Predsednik uprave/direktor
Osnovne proizvodne dejavnosti oziroma izdelki
Žito d.d.
Anton Balažič
mlinarstvo, pekarstvo, slaščičarstvo, zamrznjena hrana, čokolada, biskvitno pecivo, čaji, začimbe, riž
Intes Storitve d.o.o.
Terezija Hlade
pekarstvo
Šumi bonboni d.o.o.
Miha Skubic
bomboni in žvečilni gumi
Žito Maloprodaja d.o.o. Peter Rajačič
maloprodaja
Žito d.d.
Šumi bonboni d.o.o.
Žito d.d. je obvladujoča družba v Skupini Žito, ustanovljena leta
1947. Leta 1998 se je v postopku lastninskega preoblikovanja
preoblikovala v delniško družbo. Po pripojitvah številnih
hčerinskih družb, ki so bile izvedene v letih 2006–2007, družba
realizira več kot 95 % prihodkov Skupine Žito. Razen družbe
Šumi bonboni d.o.o., ki proizvaja bombone in žvečilno gumo,
in Intes Storitev, ki proizvaja nekatere pekarske izdelke, so
vse druge proizvodne dejavnosti skupine skoncentrirane v
obvladujoči družbi.
Proizvodnja v Šumiju se je začela leta 1876 z obrtniško
izdelavo bombonov in slaščic, pozneje pa se je razširila tudi
na žvečilni gumi. Skozi čas je nastalo podjetje Žito Šumi d.o.o.,
ki pa je po selitvi proizvodnje iz Ljubljane v Krško, maja 2008,
poslovno dejavnost preneslo na novo ustanovljeno podjetje
Šumi bonboni d.o.o. Družba Žito Šumi d.o.o. je ostala lastnica
dela opreme in nepremičnin, ki jih daje v najem družbi Šumi
bonboni d.o.o.
Družba je v letu 2010 ustvarila 105,3 milijona EUR prihodkov
od prodaje, kar je 2,7 % manj kot v letu 2009. Čisti poslovni
izid družbe je znašal 2,5 milijona EUR in je za 31 % višji od
doseženega v letu 2009. Kapital družbe je na dan 31. 12. 2010
znašal 71,3 milijona EUR, od tega se na osnovni kapital nanaša
14,8 milijona EUR. Ob koncu leta 2010 je bilo v podjetju 913
zaposlenih.
Šumi bonboni d.o.o. izdelke prodaja dvema kupcema,
Žitu d.d. in družbi Hitschler GmbH iz Nemčije. Po odkupu
42,5-odstotnega lastniškega deleža od nemškega partnerja je
Žito d.d. novembra 2010 postalo stoodstotni lastnik družbe.
Družba je v letu 2010 ustvarila 11,0 milijona EUR prihodkov
od prodaje, kar je 6,2 % manj kot v letu 2009. Poslovala je z
izgubo, ki je znašala 570 tisoč EUR. Na dan 31. 12. 2010 je bilo
v družbi 147 zaposlenih.
32
Intes Storitve d.o.o.
LD Žito d.o.o., Zagreb
Družba Intes Storitve d.o.o. je v stoodstotni lasti Žita d.d. Njena
osnovna dejavnost je proizvodnja potic in nekaterih pekovskih
izdelkov, opravlja pa tudi storitve za družbe v skupini, kot
so pakiranje in komisioniranje izdelkov, vzdrževanje ter
laboratorijske storitve.
LD Žito d.o.o. je v letu 2010 distribuiralo izdelke trgovskih
blagovnih znamk na hrvaškem trgu. V letu 2010 je doseglo 1,0
milijona EUR prihodka in realiziralo izgubo v višini 164 tisoč
EUR. Ob koncu leta so ostali v podjetju še štirje zaposleni. V
letu 2011 smo distribucijo trgovskih blagovnih znamk prenesli
na distributerja, ki skrbi tudi za distribucijo blagovnih znamk
Žita.
Družba ima status invalidskega podjetja od leta 1996 in deluje v
skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov. V letu 2010 je podjetje realiziralo 4,4 milijona EUR
prihodkov, kar je 9,4 % manj kot v predhodnem letu. Na dan
31. 12. 2010 je bilo v njem zaposlenih 139 delavcev.
Žito Maloprodaja d.o.o.
Družbo ABC Agrohit d.o.o. smo sredi leta 2010 preimenovali
v družbo Žito Maloprodaja d.o.o., septembra istega leta pa iz
Žita d.d. nanjo prenesli tudi dejavnost maloprodaje, skupaj z
zaposlenimi. Družba je imela ob koncu leta 37 maloprodajnih
enot. V zadnjih štirih mesecih leta 2010 je ustvarila 3,1 milijona
EUR prihodka in 63 tisoč EUR izgube.
Šumi nepremičnine d.o.o. in Žito nepremičnine d.o.o.
Poslovanje Šumi nepremičnine d.o.o. je vezano le na oddajo
nepremičnin, ki so bile leta 2009 na družbo prenesene iz Žita
Šumi d.o.o. Najemnik nepremičnin je družba Šumi bonboni
d.o.o.
Podjetje Žito nepremičnine d.o.o. ne opravlja nobene
dejavnosti.
Žito d.o.o., Beograd in Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Družbi sta bili v preteklih letih odgovorni za distribucijo na
srbskem oziroma makedonskem tržišču. V letu 2009 je bila
distribucija prenesena na zunanje distributerje, zato so se
aktivnosti družb omejile na izterjavo terjatev ter koordinacijo
poslovanja med distributerji, matičnim podjetjem in kupci.
33
8
DELNICE
IN LASTNIŠKA STRUKTURA
Na ljubljanski borzi se je v letu 2010 nadaljeval trend padanja
prometa, ki se je začel v letu 2008. Letni promet v letu 2010
je znašal 492,5 milijona EUR, kar je 46 % manj kot v letu 2009
in 62 % manj kot v letu 2008. Na trgu delnic je bilo za 391
milijonov EUR prometa, od česar se na delnico Žita d.d. nanaša
0,92 milijona EUR oziroma 0,24 %.
Vrednost delnice se je v letu 2010 gibala med 82,00 in 102,00
evri. Na začetku leta je enotni tečaj znašal 82,00 EUR, kar je
bila tudi najnižja vrednost delnice v letu 2010. Po hitri rasti
v prvem delu leta se je vrednost delnice nato večji del leta
zadrževala pod ravnijo 90 EUR. Do konca leta je zrasla na 93,10
evra, kar je 13,5 % več kot pred letom dni. Enotni tečaj na dan
31. 12. 2010 predstavlja 48 % knjigovodske vrednosti.
V letu 2010 je lastnike zamenjalo 10.338 delnic (2,9 % celotne
izdaje delnic), kar je 32 % manj kot v letu 2009. Število
delničarjev na dan 31. 12. 2010 znaša 11.151 in se je v letu dni
zmanjšalo za 2,6 %.
Politika dividend
120
60
100
40
80
20
60
ZTOG
promet
v tisoč EUR
Trgovanje z delnicami na organiziranem trgu
Tečaj in vrednost prometa Žitove delnice na
organiziranem trgu v letu 2010
Tečaj v EUR
Osnovni kapital družbe Žito d.d. znaša 14.846.937,07 EUR in
je razdeljen na 355.792 kosovnih delnic. Delnice kotirajo v
Standardni kotaciji Ljubljanske borze z oznako ZTOG. Vse
so istega razreda – navadne in prosto prenosljive. Vsaka
delnica, razen lastnih, prinaša en glas pri glasovanju na
skupščini delničarjev. Z delnico Žita se lahko prosto trguje
prek borznoposredniških hiš in bank, ki so članice Ljubljanske
borze.
0
Gibanje tečaja Žitove delnice v letu 2010 glede na gibanje
slovenskega blue chip indeksa SBITOP (Ind 1.1.2010 = 100)
130
110
90
70
jan feb mar apr maj maj jun jul avg sep okt nov dec
SBITOP
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d.
ZTOG
Žito sledi politiki stabilne rasti dividend, ki se izplačujejo enkrat
letno. O predlogu za višino dividende odloči redna skupščina
delničarjev, ki je praviloma sklicana za začetek julija, dividende
pa se izplačujejo v oktobru. S sklepom skupščine z dne 2. julija
2010 je bila za leto 2009 izplačana bruto dividenda v višini 4,20
evra na delnico, kar je 1,15 evra več kot za leto 2008.
Podatki o vrednosti in donosu delnice
Uspešnost poslovanja v letu 2010 se v Skupini Žito kaže tudi v
povečanju knjigovodske vrednosti delnice in čistega dobička,
preračunanega na delnico. Tako je knjigovodska vrednost
delnice na dan 31. 12. 2010 znašala 194,25 evra, kar je 1 % več
v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2009, dobiček na delnico
pa je znašal 7,22 evra, kar je 16 % več kot v letu 2009.
34
2006
Čisti dobiček na delnico (v EUR)
2007
2008
2009
35
2010
12,22
12,15
-1,26
6,20
7,22
185,32
195,23
188,13
192,40
194,25
Kazalnik P/E na dan 31. 12.
13,7
25,3
-
12,6
12,9
Kazalnik P/B na dan 31. 12.
0,91
1,58
0,47
0,42
0,48
Enotni tečaj delnice na dan 31. 12. (v EUR)
167,78
307,38
88,85
79,90
93,10
Najvišji tečaj delnice (v EUR)
174,77
410,98
306,13
94,50
102,00
Najnižji tečaj delnice (v EUR)
115,50
166,20
87,60
68,00
82,00
3,84
4,20
4,60
3,05
4,20
1.352.291
1.481.533
1.622.632
1.075.875
1.481.533
Kapitalska donosnost delnice v %
40,02
83,20
-71,09
-10,07
16,52
Dividendna donosnost delnice v %
3,03
1,50
2,10
3,39
4,77
43,05
84,70
-68,99
-6,68
21,29
59.694.871
109.363.345
31.612.119
28.427.781
33.124.235
3.046
3.046
3.046
3.046
3.046
355.792
355.792
355.792
355.792
355.792
12.378
11.916
11.562
11.449
11.151
Knjigov. vrednost delnice na dan 31. 12. (v EUR)
Izplačana bruto dividenda na delnico (v EUR)
Skupni znesek izplačanih dividend (v EUR)
Skupna donosnost delnice v %
Tržna kapitalizacija (v EUR )
Število odkupljenih lastnih delnic
Število izdanih delnic na dan 31. 12.
Število delničarjev na dan 31. 12.
Pojasnila pri izračunih:
• Čisti dobiček na delnico je izračunan kot čisti dobiček večinskega lastnika v obravnavanem obdobju glede na tehtano povprečno število uveljavljajočih se
navadnih delnic večinskega lastnika.
• Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med kapitalom večinskega lastnika ob koncu obdobja, zmanjšanim za knjigovodsko vrednost
lastnih delnic in uveljavljajočih se navadnih delnic večinskega lastnika ob koncu obdobja.
• Koeficient P/E (Price-Earnings Ratio) je izračunan kot razmerje med tržno ceno delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in čistim dobičkom večinskega
lastnika na delnico.
• Koeficient P/B (Price-To-Book Ratio) je izračunan kot razmerje med ceno delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in knjigovodsko vrednostjo delnice.
• Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot razmerje med tržno vrednostjo delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja in zadnji dan predhodnega
obdobja.
• Dividendna donosnost delnice je izračunana kot razmerje med bruto vrednostjo dividende in tečajem delnice na presečni dan, ko so lastniki delnic upravičeni
do dividend.
• Skupna donosnost delnice je skupaj kapitalska in dividendna donosnost.
• Tržna kapitalizacija je enaka zmnožku števila delnic in tržne cene delnice na zadnji dan obravnavanega obdobja.
• Izplačana bruto dividenda na delnico: bruto vrednost dividende na delnico za predhodno leto, ki je izplačana v obravnavanem letu.
36
Lastniška struktura družbe Žito d.d.
31.12.2010
2009
Sprememba v % točkah
št. delnic
delež v %
delež v %
Kapitalska družba d.d.
53.268
15,0
15,0
0,0
Slovenska odškodninska družba d.d.
43.636
12,3
12,3
0,0
KD Kapital d.o.o.
31.740
8,9
8,9
0,0
Fin Vita d.o.o.
23.120
6,5
1,4
5,1
KD ID, delniška ID d.d.
20.899
5,9
5,9
0,0
KD Galileo, vzajemni sklad
18.235
5,1
5,1
0,0
Modra linija holding, d.d.
17.718
5,0
0,0
5,0
KD Rastko, delniški vzajemni sklad
11.918
3,3
3,3
0,0
Probanka d.d.
8.488
2,4
2,3
0,1
Zveza bank
5.473
1,5
1,3
0,2
Zvon Ena ID d.d.
0
0,0
6,8
-6,8
Krekova družba d.o.o.
0
0,0
1,3
-1,3
121.297
34,1
36,4
-2,3
355.792
100
100
0,0
348.211
97,4
97,9
-0,5
7.581
2,6
2,1
0,5
Drugi lastniki
SKUPAJ
Lastništvo po državah
Slovenija
Tujina
Od skupno 355.792 delnic je 65,1 % delnic v lasti desetih
največjih delničarjev, kar je 2,8 odstotnih točk več kot lani.
37
9
OKVIRI
POSLOVANJA
9.1 Makroekonomsko okolje v letu 2010 in
pričakovanja v 2011
Makroekonomski podatki kažejo, da večina držav po
gospodarskem in finančnem zlomu okreva počasneje, kot je
bilo pričakovati. Tudi v letu 2011 sicer pričakujemo nadaljnjo
počasno rast gospodarstva, a še vedno precej nestabilne
razmere. Gospodarska rast v Sloveniji in v večini držav EU ne
bo visoka, v jugovzhodni Evropi pa naj bi bila celo negativna
ali enaka ničli.
Slovenija je po veliki gospodarski upočasnitvi v letu 2009 in
padcu BDP v letu 2010 realizirala 1,2-odstotno gospodarsko
rast, ki je za 0,6 odstotne točke nižja od povprečja v
EU. Stagniranje gospodarstva sta spremljali rast števila
brezposelnih, ki je dosegla zgodovinsko visoke vrednosti,
in nizka potrošnja. Počasno okrevanje se bo nadaljevalo
tudi v letu 2011, ko naj bi bila po napovedih OECD rast BDP
2-odstotna. Okrevanje slovenskega gospodarstva trenutno
poganja izvoz, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se znova,
čeprav zelo počasi, začela povečevati tudi domača poraba.
Ta je v letu 2010 padla za 0,4 %, prihodnje leto pa naj bi se
okrepila za 2,4 %. Gospodarska rast pa se ne odraža v boljšem
položaju na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi
se nadaljevala tudi v letu 2011, ko naj bi se po 7,8 %, kolikor je
znašala ob koncu leta 2010, povečala še za 0,2 odstotni točki.
Slabijo tudi ugodni impulzi iz širšega gospodarskega okolja.
Na trgih EU, razen Nemčije, gospodarska rast peša, ker se
upočasnjuje svetovna trgovina, iztekajo se gospodarske
spodbude in uvajajo varčevalni ukrepi za finančno
konsolidacijo. V letu 2011 se pričakuje 1,6-odstotna rast BDP,
kar je 0,2 odstotne točke manj kot v letu 2010. Na evrskem
območju je ob koncu leta 2010 brezposelnost dosegla najvišjo
raven od uvedbe evra, 10,0 %. Rast stopnje brezposelnosti
naj bi se sicer umirila, vendar pa bo ostala na visoki ravni.
Bolj optimistična so pričakovanja na nemškem trgu, ki je bil
v letu 2010 najpomembnejše gonilo rasti celotne EU in kjer je
bila stopnja brezposelnosti na najnižji ravni v zadnjih 18 letih.
V letu 2011 napovedujejo, da se bo povečala tudi domača
poraba, ki je bila v letu 2010 še precej zadržana. BDP v Nemčiji
je v letu 2010 zrasel za 3,6 %, rast se bo nadaljevala tudi v letu
2011, ko naj bi znašala 2,3 %.
Na našem najpomembnejšem izvoznem območju, v
jugovzhodni Evropi, razmere prav tako niso ugodne. Hrvaška
je zaradi padca domačega povpraševanja in zmanjšanega
priliva tujih finančnih virov doživela precejšnjo upočasnitev
gospodarske rasti, saj se je BDP zmanjšal že drugo leto
zapored; v letu 2010 je padel za 1,4 %. V letu 2011 se pričakuje
minimalna rast, saj še ni znakov ponovnega okrevanja in rasti
gospodarstva. Podobne razmere so v celotni regiji, nizko
stopnjo gospodarske rasti pa spremljajo visoka brezposelnost,
slaba likvidnost in šibki tečaji nacionalnih valut.
9.2 Razvojna strategija
Strategija razvoja Skupine Žito za obdobje od 2011 do 2015
je bila sprejeta novembra 2010. Žito želi ob koncu petletnega
obdobja postati eden vodilnih slovenskih proizvajalcev
prehrambenih izdelkov. Ključne smernice implementacije
strategije so: racionalizacija sredstev, stroškovna učinkovitost
ter tržna konsolidacija in rast.
Ključna cilja strategije do leta 2015 sta doseči ponovno rast
prihodkov in izrazito izboljšati dobičkonosnost Skupine
Žito.
Poslovni prihodki Skupine Žito bodo leta 2015 znašali najmanj
121 milijonov EUR in tako zrasli za desetino glede na leto 2010.
S tem bo Skupina Žito po nekaj letih negativnega trenda
prodaje ponovno vzpostavila rast svojih prihodkov. Rast
prihodkov bo dosežena prek organizacije portfelja izdelkov
Žita v ključne stebre – Kruh, Sodobna kuhinja, Konditorstvo
in Mlinarstvo; osredotočenost na ključne stebre pa bo
prinesla tudi spremembo Žita v njegovem tržnem položaju.
Žito bo tako v prihodnje predvidoma upravljalo petino manj
blagovnih znamk, a bodo vse znamke zasedale prvo ali drugo
tržno pozicijo na slovenskem trgu.
EBITDA bo do konca petletnega obdobja zrasla za polovico
in bo znašala 18,4 milijona EUR ter tako predstavljala več
kot 15-odstotni delež v prihodkih. Za dosego ciljne EBITDA
marže se bo Skupina Žito do leta 2015 intenzivno ukvarjala
z zmanjševanjem deleža stroškov v prihodkih. Slednje bo
doseženo prek zmanjševanja kompleksnosti organizacije
in portfelja, koncentracije in avtomatizacije proizvodnega
procesa ter optimizacije nabavnega procesa. Dodana vrednost
na zaposlenega bo s trenutnih 28.300 EUR v letu 2015 presegla
40.000 EUR ter s tem dosegala povprečno dodano vrednost
na zaposlenega v okviru EU.
Skupina Žito načrtuje v okviru svojih prihodkov tudi
občutno povečanje deleža izvoza. Do leta 2015 bo delež
izvoza predstavljal več kot petino vseh prihodkov. Med
tujimi trgi se bo Žito osredotočilo na trge jugovzhodne
Evrope, predvsem na trge Hrvaške, Bosne in Hercegovine
ter Kosova. Slednji namreč ponujajo največ možnosti za
agresiven nastop prek distributerjev, povezovanja z lokalnimi
proizvajalci v proizvodnji in razvoju, akvizicij ter povezovanja
z mednarodnimi trgovci, ki vstopajo na trge jugovzhodne
Evrope.
38
10
UPRAVLJANJE
TVEGANJ
Učinkovito obvladovanje tveganj in hitro odzivanje na tržne
razmere sta nujno potrebni za uspešno konkuriranje podjetja
na globalnih trgih. Tudi kadar tveganj ni mogoče povsem
odpraviti, lahko z učinkovitim obvladovanjem zmanjšamo
njihove posledice na sprejemljivo raven.
oz. poslovne funkcije. Za obvladovanje tveganj skrbijo
organizacijske enote, katerih redne dejavnosti so vsebinsko
najbolj povezane z določeno vrsto tveganja. Poslovna
tveganja obvladujemo decentralizirano, finančna tveganja pa
centralizirano.
tveganj je ovrednotena še z dodatnimi merili, kar omogoča
pripravo predlogov in izvajanje ukrepov za obvladovanje
tveganj. Tveganja razvrstimo po pomembnosti in zanja
pripravimo ali prilagajamo ukrepe za povečevanje dobičkov
ali preprečevanje izgub.
Upravljanje s tveganji poteka na ravni skupine tako, da se
razvoj metodologije upravljanja tveganj ter vrednotenje
in razvrščanje posameznih tveganj izvaja centralizirano v
službi za kontroling, odgovornost za ravnanje s posameznimi
tveganji pa je v pristojnosti posameznega profitnega centra
Proces upravljanja tveganj začnemo s prepoznavanjem
vzrokov tveganj, ocenimo priložnosti in nevarnosti ter
njihove posledice in možnosti ukrepanja. Zaznana tveganja
so ovrednotena z velikostjo vpliva na rezultat in ocene
verjetnosti za nastop vpliva. Izpostavljenost do posameznih
V letu 2010 smo na novo opredelili tveganja, ki jim je
izpostavljena Skupina Žito, ter glede na potencialno velikost
škode in verjetnost njenega nastanka pripravili strateški
zemljevid tveganj.
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
1.1. Uresničevanje razvojne strategije
verjetnost in zmožnost uresničevanja srednjeročnih ciljev, ki je povezano z zunanjimi in
notranjimi dejavniki
učinkovit in transparenten sistem poslovnega načrtovanja, pravočasne in relevantne
informacije za odločanje, sistem ciljnega vodenja in ustrezen razvoj kadrov
velika
1.2 Prehrambna zakonodaja
tveganje zaostritve zakonodaje na prehrambnem področju in predpisov pri označevanju
embalaže
spremljanje predlogov zakonodajnih sprememb in čim manjše zaloge embalaže za
majhna
izpeljavo sprememb znotraj prehodnih rokov
1.3 Nabava materiala
možnost motenih (nerednih, neustreznih) dobav ali nekonkurenčnih cen
analiziranje tveganja posamičnih dobaviteljev, vzpostavljanje partnerskih odnosov
z dobavitelji, iskanje alternativnih materialov in dobaviteljev, prilagajanje velikosti velika
zakupov tržnim razmeram
1.4 Oskrba kupcev
rast cen goriva, tveganje neustreznih dobav ali neizdobav
operativno planiranje relacij, analiza pogodbenih prevoznikov in sprejem ustreznih
zmerna
ukrepov v primeru neustreznega poslovnega sodelovanja
1.5 Proizvodnja
nenačrtovane zaustavitve, motnje ali napake v proizvodnji
poslovanje v skladu s standardi vodenja kakovosti, zavarovanje za primer
obratovalnega zastoja, redno preventivno vzdrževanje in meritve, predvideni
ukrepi za izredne razmere
zmerna
1.6 Ustreznost izdelkov
tveganje proizvodnje in prodaje neustreznih, nekvalitetnih in škodljivih izdelkov za zdravje
grajen sistem notranjih kontrol, delovanje po HACCP sistemu, hiter in ustrezen
odziv na reklamacije
zmerna
1.7 Uvedba novih izdelkov
tveganje nedoseganja planiranega donosa pri uvedbi novih izdelkov
ustrezna priprava poslovnih načrtov in implementacija projektov, tesno
sodelovanje ključnih poslovnih procesov (prodaja, marketing, razvoj, proizvodnja)
zmerna
1.8 Zaposleni
tveganje izgube ključnih kadrov, pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov
sistematično delo s ključnimi kadri, razvoj kadrov, interni prenos znanja, merjenje
organizacijske kulture in klime
majhna
1.9 Varnost in zdravje pri delu
nevarnost nastanka nezgod ali poškodb na delovnem mestu
preverjanje tehnoloških postopkov, izobraževanje zaposlenih
majhna
1.10 Informacijski viri
možnost motenj v poslovnih procesih zaradi motenj na področju informacijskih virov
redno vzdrževanje in obnavljanje programske in strojne opreme, neodvisni
varnostni pregledi in predvideni ukrepi za odpravo motenj
zmerna
1.11 Izguba premoženja
nevarnost odtujitve ali uničenja premoženja
izdelane ocene ogroženosti in načrt varovanja, sklepanje ustreznih zavarovanj
majhna
1.12 Okolje
nevarnost izrednih dogodkov s škodnim vplivom na okolje
preventivne vaje in interni postopki, predpisani za primere izrednih dogodkov
majhna
Poslovna tveganja
Med poslovna tveganja smo uvrstili tveganja, povezana s
sposobnostjo zagotavljanja kratkoročnega in dolgoročnega
ustvarjanja poslovnih prihodkov, obvladovanjem poslovnih
procesov in ohranjanjem vrednosti sredstev.
Tveganja uresničevanja razvojne strategije
Uresničevanje razvojne strategije se nanaša na verjetnost
ter zmožnost uresničevanja zastavljenih srednjeročnih ciljev.
Tveganja so povezana z zunanjimi dejavniki, kot so prodajni
in nabavni trgi, in z notranjimi dejavniki, kot so sposobnost
prilagajanja spremenjenim razmeram, zaznavanju in
izkoriščanju priložnosti na trgu in obvladovanju notranjih
procesov. Tveganja znižujemo z oblikovanjem in izvedbo
kratkoročnih ukrepov: učinkovitim in transparentnim
sistemom poslovnega načrtovanja, pravočasnimi in
zanesljivimi relevantnimi informacijami za odločanje,
sistemom ciljnega vodenja, zniževanjem stroškov poslovanja
in izločanjem nepotrebnih aktivnosti ter ustreznim razvojem
kadrov.
Tveganja spremembe prehrambene zakonodaje
Izračun potencialnega vpliva spremembe nabavnih cen
strateških surovin za +/–10 % na poslovni izid pred obdavčitvijo
v letu 2010
strateške surovine
vpliv na poslovni izid pred davki v 2010
pšenica
35 %
sladkor
8%
riž
8%
kakavovo maslo
3%
durum zdrob
3%
kakavova masa
3%
Skupaj
59 %
Tveganja na tem področju poskušamo obvladovati s
sprotnim spremljanjem dogajanja na trgu ključnih surovin,
spremljanjem cen pri strateških dobaviteljih, z dogovarjanjem
fiksnih cen in večjimi zakupi na svetovnih borzah. Odnosi z
dobavitelji temeljijo na konkurenčnih osnovah, še vedno
pa poskušamo z njimi vzpostavljati dolgoročne partnerske
odnose, kar je tudi zagotovilo za ustrezno kakovost surovin in
njihovo pravočasno dobavo.
Prehrambna politika EU je v primerjavi s preostalim svetom
že zdaj zelo restriktivna, saj je npr. v nasprotju z ZDA sprejela
strogo zakonodajo o genetsko spremenjenih organizmih,
prav tako ima visoke normative in zahteve za varnost hrane.
Skupina Žito ne proizvaja genetsko spremenjene hrane.
Pripravlja se nova Uredba o zagotavljanju informacij o živilih
potrošnikom, ki prinaša precej sprememb pri označevanju
živil, prav tako se na evropski ravni sprejemajo predpisi o
dovoljenih in nedovoljenih prehranskih in zdravstvenih
trditvah. Tveganje obvladujemo s spremljanjem predlogov
zakonodajnih sprememb in čim manjšimi zalogami embalaže
za izpeljavo sprememb v prehodnih rokih.
Tveganje sprememb nabavnih cen se nanaša predvsem na
nevarnost zvišanja nabavnih cen materialov in storitev, ki jih
skupina zaradi razmer na trgu s povečanjem prodajnih cen
ne bi mogla prenesti na svoje kupce. V prodajnih pogodbah
s kupci so časovna zvišanja cen natančno opredeljena, prav
tako pa poskuša skupina izkoristiti svojo velikost in uveljaviti
večjo pogajalsko moč, ki ji jo omogoča skupna nabavna
politika. Kadar se predvidevajo povečanja nabavnih cen, ki so
posledica dogajanja na svetovnih trgih ali vremenskih razmer,
skupina kratkoročno poveča zalogo določene surovine,
če je to fizično mogoče in ekonomsko upravičeno. Zaradi
nepredvidljivih razmer po izbruhu gospodarske in finančne
krize smo zakupe surovin v večini primerov spremenili iz
dolgoročnih v kratkoročne ter tako prešli k sprotnim zakupom.
Nabavna tveganja
Oskrba kupcev
V zadnjem času smo priča velikim spremembam na nabavnih
trgih surovin, cene rastejo, špekulativnega trgovanja je vedno
več, dostopnost surovin za posameznega proizvajalca je
postala vprašljiva. Tveganje nihanj cen strateških surovin raste
in ocenjujemo, da je veliko, saj so cene poleg vremenskih
okoliščin vedno bolj odvisne tudi od političnih in gospodarskih
razmer.
Skupina Žito z nekaterimi minimalnimi izjemami skoraj v
celoti uporablja cestni prevoz, na katerega najbolj vpliva cena
nafte. Prevoz izdelkov Žita do kupcev opravljajo pogodbeni
partnerji, pogodbe z njimi pa vključujejo možnost spremembe
cene prevoza ob spremembi cene nafte. Na slednje v skupini
nimamo vpliva, vendar pa logistična tveganja obvladujemo
z optimiziranjem relacij, kar vpliva na zmanjševanje števila
prevoženih kilometrov. Glede na kompleksnost distribucije
in naravo izdelkov (ti morajo biti hitro distribuirani in glede
na vrsto izdelka prepeljani v treh temperaturnih režimih) je
obvladovanje neizdobav pomembno področje. Obvladujemo
ga z operativnim planiranjem in tesnim sodelovanjem med
posameznimi poslovnimi procesi (prodaja – marketing –
proizvodnja). Navedene procese konstantno izboljšujemo in
število neizdobav nam je v letu 2010 uspelo prepoloviti in
pripeljati na najnižjo raven v zadnjih petih letih.
Proizvodnja
Proizvodna tveganja se nanašajo na motnje v proizvodnih
procesih. Obvladujemo jih z organiziranim poslovanjem,
saj poslujemo v skladu s standardom vodenja kakovosti
ISO 9001:2008. Z nadgradnjo sistema smo upoštevali
tudi smernice za pripravljenost na izredne razmere, ki bi
omogočale neprekinjeno proizvodnjo ob posebnih dogodkih.
Pripravljen je načrt za vsa taka predvidena tveganja. V sklopu
obvladovanja proizvodnih tveganj je posebna skrb posvečena
delovanju ključne opreme, infrastrukture (nemotena oskrba
z energenti) in razpoložljivosti proizvodnih zmogljivosti.
Proizvodno tveganje je večje pri linijski proizvodnji in ga
obvladujemo z delovno usposobljenostjo zaposlenih in
rednim vzdrževanjem proizvodnih linij.
Ustreznost izdelkov
V dejavnosti, kjer poslujemo, je proizvodnja kakovostnih in
varnih izdelkov še zlasti pomembna, saj neposredno vplivajo
na zdravje in počutje ljudi. Delujemo po sistemu zagotavljanja
varnih živil HACCP. Sistem vodenja varnosti živil je preventivni
sistem, ki temelji na analizi tveganja. S tem je omogočeno
pravočasno postavljanje ukrepov in vodenje nadzorov, zato da
bi bilo manj potencialno nevarnih izdelkov na trgu. Reklamacij
v zvezi s kakovostjo in varnostjo hrane ni veliko.
Uvedba novih izdelkov
Med razvojna tveganja uvrščamo tveganja, povezana
z doseganjem načrtovane donosnosti pri uvedbi novih
izdelkov. Tveganja zmanjšujemo z ustrezno pripravo poslovnih
načrtov, vključno z raziskavo trga in predvideno strategijo
uvajanja izdelkov na trg, v izvedbeni fazi pa s sistematičnim
in projektnim pristopom, kjer se redno spremlja doseganje
zastavljenih ciljev in definirajo korektivne aktivnosti, če pride
do odstopanj.
39
40
Zaposleni
Informacijski viri
Okolje
Kadrovska tveganja so povezana z razpoložljivostjo ustreznih
kadrov. Nenehna rast konkurenčnosti na prodajnih trgih
in dodatno še gospodarska kriza narekujeta zmanjšanje
stroškov zaposlenih in stroškov dela, kar zaostruje pogoje
za socialni dialog. Večja pozornost je bila zato posvečena
ustreznemu in pravočasnemu informiranju, odzivanju na
vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo med zaposlenimi v
zvezi z zniževanjem števila zaposlenih, zdravega delovnega
okolja in s problematiko odhodov kakovostnih delavcev in
strokovnjakov. Posebno pozornost namenjamo ključnim
kadrom, spremljamo njihovo izobraževanje in razvoj, hkrati
pa povečujemo njihovo odgovornost na delovnih mestih ter
spodbujamo prevzemanje novih zadolžitev in razporejanje
na nova delovna mesta. S tem zagotavljamo večjo pripadnost
družbi in zmanjšujemo možnost njihovega odhoda.
Informacijski viri so posamezne informacijske storitve
in aplikacije. Tveganja so povezana z zagotavljanjem
poenotenega in kompatibilnega informacijskega sistema,
zagotavljanjem sprotnega prenašanja podatkov ter
vzdrževanjem in ustrezno varnostjo podatkov. Obvladujemo
jih z načrtovanjem ukrepov za posamezne vrste motenj
delovanja informacijskega sistema, predpisanim procesom
dodeljevanja uporabniških dostopov in pravic, ustrezno
strežniško in komunikacijsko arhitekturo, uvajanjem sodobnih
varnostnih rešitev, ustrezno pogodbeno urejenimi razmerji do
zunanjih izvajalcev ter rednim vzdrževanjem in obnavljanjem
programske in strojne opreme.
Proizvodna dejavnost Žita spada med dejavnosti, ki so manj
obremenjujoče za okolje. V skupini stremimo k visokim
ekološkim standardom poslovanja, kot sta npr. dosledno
ločevanje odpadkov in uporaba materialov, ki so prijazni
okolju. V letu 2010 ni bilo nobenega dogodka, ki bi škodljivo
vplival na okolje.
Varnost in zdravje pri delu
Tveganje poškodb pri delu zmanjšujemo z rednim
izobraževanjem zaposlenih, povezanim predvsem z varstvom
pri delu, uporabo zaščitne opreme ter z investicijami v prenovo
in nabavo nove opreme.
Izguba premoženja
Tveganja izgube premoženja se nanašajo na obvladovanje
premoženjskih tveganj. Med slednje štejemo npr. možnosti
požarov, vlomov, strojelomov in izpade proizvodnje. Skupina
Žito ključna premoženjska tveganja prenaša na zavarovalnice
in tako zmanjšuje izpostavljenost do njih.
Finančna tveganja
V skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja so finančni instrumenti razdeljeni na tveganja,
povezana s trgom (obrestno in valutno tveganje), kreditna
tveganja in likvidnostna tveganja. Finančna tveganja spremlja
in obvladuje finančna služba, kreditno tveganje pa temeljito
spremlja služba za izterjavo, ki preverja bonitete kupcev,
spremlja poplačila terjatev in po potrebi predlaga tudi omejitve
prodaje nekaterim kupcem. Podrobneje so finančna tveganja
njihov vpliv na poslovanje Žita opredeljeni v računovodskem
delu v poglavju Cilji in politike upravljanja tveganj.
Področje tveganja
Opis tveganja
Način obvladovanja
Izpostavljenost
kreditno tveganje
tveganje neplačila kupcev
omejevanje maksimalne izpostavljenosti do posameznih kupcev, aktivno
upravljanje s terjatvami, izračunavanje bonitetnih ocen
velika
valutno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega gibanja deviznih tečajev
obvladovanje odprte pozicije, spremljanje finančnih trgov, varovanje z uporabo ustreznih
finančnih instrumentov
velika
obrestno tveganje
možnost izgube zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer
spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanja s kreditnimi institucijami
zmerna
likvidnostno tveganje
možnost pomanjkanja likvidnih sredstev za servisiranje poslovnih in finančnih obveznosti
vnaprej dogovorjene kreditne linije in načrtovanje denarnega toka
zmerna
Strateški zemljevid tveganj
Največjo pozornost zahtevajo tveganja, ki so po razmerju med
verjetnostjo nastanka in škodo, obarvana rdeče. Tveganja,
obarvana rumeno, zahtevajo manj pozornosti, najmanj
nevarna pa so tveganja, ki so obarvana zeleno.
V letu 2010 so se najbolj povečala nabavna tveganja. Razmere
na trgih prehrambnih surovin so po žetvi jeseni postajale vse
bolj nepredvidljive, cene posameznih surovin pa dosegajo
rekordne vrednosti. Zaradi naravnih nesreč, špekulativnega
trgovanja, prehrambne krize in socialnih nemirov, ki so jih
izzvale visoke cene hrane ter pomanjkanja dostopa do surovin,
so postale surovine daleč najpomembnejša konkurenčna
prednost podjetij v svetovnem gospodarstvu. Pričakujemo,
da se v letu 2011 stanje še ne bo umirilo.
Velikost škode
Verjetnost
Vrsta tveganja
majhna
zmerna
velika
zelo velika
visoka
srednja
nizka
zelo nizka
kriterij
do 50 t€
50–250 t€
250–500 t€
nad 500 t€
nad 20%
med 10 in
20%
med 5 in
10%
pod 5%
1 Poslovna tveganja
1.1 Uresničevanje razvojne strategije 1.2 Prehrambna zakonodaja
1.3 Nabava materiala
1.4 Oskrba kupcev
1.5 Proizvodnja
1.6 Ustreznost izdelkov
1.7 Uvedba novih izdelkov
1.8 Zaposleni
1.9 Varnost in zdravje pri delu
1.10 Informacijski viri
1.11 Izguba premoženja
1.12 Okolje
2 Finančna tveganja
2.1 Kreditna tveganja
2.2 Valutna tveganja
2.3 Obrestna tveganja
2.4 Likvidnostna tveganja
41
42
11
ANALIZA
POSLOVANJA
11.1 Poslovanje
Revidirani letni konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni
v skladu z določili Mednarodnih standardov računovodskega
poročanja (MSRP).
Čisti prihodki od prodaje Skupine Žito so znašali 111.778 tisoč
EUR, kar je za 3,7 % manj kot v letu 2009. Na domačem trgu
je bilo ustvarjeno 85,8 % vseh prihodkov od prodaje, ki so se
v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 4,8 %, preostalih 14,2
% prihodkov je bilo ustvarjenih na tujih trgih. V primerjavi s
predhodnim letom je bilo na tujih trgih prodano za 3,6 % manj
izdelkov, izpad prodaje pa se nanaša na trge jugovzhodne
Evrope in strateškega partnerja iz Nemčije, družbo Hitschler.
Poleg nižje količinske prodaje je na padec prodaje vplivala
tudi povprečna nižja prodajna cena v nekaterih blagovnih
skupinah (predvsem mlinarstvo), ki je posledica nižjih
cen surovin. Podrobnejši pregled prodajnih rezultatov po
posameznih programih in trgih je prikazan v poglavju Trženje.
Usredstveni lastni proizvodi in drugi poslovni prihodki so
znašali 1.175 tisoč EUR, kar je 21 % manj kot v predhodnem
letu. Večji del se nanaša na prejete odškodnine od nastalih
škod, dobiček pri prodaji osnovnih sredstev ter odpravo
rezervacij za odpravnine in črpane subvencije.
Poslovni odhodki Skupine Žito so znašali 106.366 tisoč EUR,
kar je 6,4 % manj kot v letu 2009. Delež poslovnih odhodkov v
kosmatem donosu iz poslovanja je znašal 95,3 % in je bil za 0,6
odstotne točke nižji kot v letu 2009. Med poslovnimi odhodki
so najpomembnejši stroški blaga, materiala in storitev, ki v
strukturi kosmatega donosa iz poslovanja predstavljajo 63,2
%. Stroški dela predstavljajo 25,4 %, amortizacija in drugi
odpisi vrednosti 6,1 %, drugi poslovni odhodki pa 0,5 %.
Skupina Žito
Žito d.d.
2006
2007
2008
2009
2010
2006
2007
2008
2009
2010
116.847
117.775
118.218
116.098
111.778
97.158
101.028
106.716
108.219
105.338
-115
480
979
993
-1.313
-43
157
695
1.956
-856
3.261
2.075
1.373
1.483
1.175
2.775
1.794
808
818
756
119.994
120.329
120.569
118.575
111.639
99.889
102.979
108.218
110.992
105.237
Stroški blaga materiala in storitev
74.254
75.689
80.370
76.491
70.605
62.019
66.321
74.212
75.807
71.049
Stroški dela
34.033
30.803
31.242
28.869
28.387
27.514
23.387
23.031
22.192
22.277
7.297
6.887
7.257
7.619
6.796
6.529
6.046
6.376
8.231
6.014
933
643
703
700
579
763
493
532
670
410
EBITDA
9.728
12.523
7.289
11.438
11.588
8.723
12.321
9.667
9.786
10.834
Poslovni izid iz poslovanja
3.478
6.307
997
4.895
5.273
3.064
6.732
4.067
4.092
5.486
Finančni prihodki
1.486
408
171
113
155
1.556
510
566
397
443
Finančni odhodki
912
1.233
2.823
1.386
2.769
1.088
1.296
2.798
1.556
2.728
Neto finančni izid
575
-825
-2.652
-1.272
-2.614
468
-786
-2.232
-1.159
-2.285
4.052
5.482
-1.655
3.623
2.658
3.532
5.945
1.835
2.933
3.201
Davek iz dobička
565
64
216
925
539
544
43
191
855
539
Odloženi davki
992
-1.176
450
-1.040
426
999
-1.255
-205
-138
-123
Čisti poslovni izid
4.479
4.243
-1.421
1.659
2.546
3.988
4.648
1.440
1.940
2.540
Čisti posl. izid večinskega lastnika
4.299
4.287
-445
2.187
2.546 v tisoč EUR
Čisti prihodki od prodaje
Sprememba vrednosti zalog
Ostali poslovni prihodki
Kosmati donos iz poslovanja
Odpisi vrednosti
Drugi poslovni odhodki
Poslovni izid pred davki
Stroški blaga, materiala in storitev v Skupini Žito so znašali
70.605 tisoč EUR in so glede na predhodno leto nižji za 7,7
%. Stroški blaga in materiala so nižji za 11,1 %, stroški storitev
pa so višji za 1,2 %. Med njimi so se najbolj povečali stroški
marketinga, najetih delavcev in intelektualnih storitev.
Strošek dela je znašal 28.387 tisoč EUR in se je znižal za 1,7 %.
Skupno število zaposlenih v skupini se je zmanjšalo za 175 in
ob koncu leta je imela Skupina Žito 1.305 zaposlenih. Nizko
znižanje stroškov dela je posledica visokih stroškov odpravnin
in dejstva, da se je število zaposlenih pospešeno zmanjševalo
prav ob koncu poslovnega leta.
Odpisi vrednosti na ravni Skupine Žito znašajo 6.796 tisoč
EUR in so v primerjavi s predhodnim letom nižji za 10,8 %. Od
tega se na amortizacijo nanaša 6.315 tisoč EUR, ki se je zaradi
zmanjšanja naložbenih aktivnosti znižala za 3,5 %.
Konsolidirani dobiček iz poslovanja pred amortizacijo,
obrestmi in davki (EBITDA) je znašal 11.588 tisoč EUR in je bil v
primerjavi z letom 2009 višji za 1,3 %. Predstavlja 10,4 % deleža
v kosmatem donosu iz poslovanja in je najvišji v preteklih
šestih letih.
razlik pri najemu posojila v tuji valuti (CHF) v višini 1,7 milijona
EUR. Stroški obresti so znašali 947 tisoč EUR in so zaradi manjšega
obsega posojil v primerjavi z letom 2009 nižji za več kot četrtino.
Konsolidirani dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 5.273 tisoč
EUR, kar je 7,7 % več kot v predhodnem letu.
Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 2.658 tisoč EUR, kar je
965 tisoč EUR manj kot lani. Neto učinek obračuna davkov
znaša –113 tisoč EUR, od tega se 539 tisoč EUR nanaša na
davek od dobička, 426 tisoč EUR pa na oblikovanje odloženih
davkov.
Odhodki iz finančnih obveznosti znašajo 2.769 tisoč EUR in so za
100 % višji kot lani. Njihova rast je posledica negativnih tečajnih
Skupina Žito je dosegla za 2.546 tisoč EUR čistega dobička. S
tem je za 53,5 % presegla poslovni izid iz leta 2009, za planom
pa zaostala za četrtino. Po odkupu manjšinskih deležev v
družbah Žito Šumi d.o.o. in Šumi bonboni d.o.o. je delež
manjšinskih lastnikov zanemarljiv in dobiček večinskega
lastnika skoraj enak dobičku celotne skupine.
Družba Žito d.d. je v letu 2010 dosegla 2.540 tisoč EUR dobička
in s tem za 31 % presegla dobiček iz predhodnega leta.
Skupina Žito - delež stroškov v kosmatem donosu iz poslovanja
100,0%
90,0%
80,0%
70,0%
6,1%
5,7%
28,4%
25,6%
6,0%
25,9%
6,4%
6,1%
24,3%
25,4%
60,0%
odpisi vrednosti
50,0%
stroški dela
40,0%
30,0%
drugi poslovni odhodki
61,9%
62,9%
66,7%
2006
2007
64,5%
63,2%
2008
2009
2010
5,9%
7,4%
5,7%
21,3%
20,0%
21,2%
20,0%
stroški blaga
materiala in storitev
10,0%
0,0%
Žito d.d. - delež stroškov v kosmatem donosu iz poslovanja
100,0%
90,0%
80,0%
70,0%
6,5%
27,5%
5,9%
22,7%
drugi poslovni odhodki
60,0%
odpisi vrednosti
50,0%
40,0%
30,0%
62,1%
64,4%
2006
2007
68,6%
68,3%
67,5%
stroški blaga
materiala in storitev
20,0%
10,0%
0,0%
stroški dela
2008
2009
2010
43
44
Skupina Žito - EBIT, poslovni izid pred davki in čisti poslovni izid
7.000
6.000
5.000
v tisoč EUR
4.000
3.000
Poslovni izid iz poslovanja
2.000
poslovni izid pred davki
1.000
čisti poslovni izid
0
-1.000
2006
2007
2008
2009
2010
-2.000
-3.000
Žito - EBIT, poslovni izid pred davki in čisti poslovni izid
8.000
7.000
v tisoč EUR
6.000
Poslovni izid iz poslovanja
5.000
poslovni izid pred davki
4.000
čisti poslovni izid
3.000
2.000
1.000
0
2006
2007
2008
2009
2010
11.2 Sredstva in obveznosti do virov sredstev
Bilančna vsota Skupine Žito je na dan 31. 12. 2010 znašala
115.416 tisoč EUR, kar je 6,1 % manj kot v predhodnem letu.
Dolgoročna sredstva, ki v strukturi predstavljajo 62,4 %
sredstev, so se v primerjavi s predhodnim letom znižala za
6,0 %. Kratkoročna sredstva so nižja za 6,2 %. Med slednjimi
ugotavljamo največji padec pri zalogah, ki so se znižale za 21,4
% oziroma 4.078 tisoč EUR. To je posledica nižjih zalog surovin
in končnih izdelkov. Nekoliko nižje je tudi stanje denarnih
sredstev. Poslovne terjatve so se kljub nižjemu obsegu prodaje
povišale, razlogi za to pa so v zelo dobri prodaji v zadnjem
mesecu leta in daljših plačilnih rokih.
V sestavi obveznosti do virov sredstev je predstavljal kapital
60,0 %, kar je štiri odstotne točke več kot konec leta 2009.
Kapital se je v letu dni povečal za 518 tisoč EUR oziroma za
0,8 %. Rezervacije predstavljajo 5,7 % bilančne vsote, v letu
dni pa so se zmanjšale za 2,4 %. Dolgoročne in kratkoročne
obveznosti znašajo 38.821 tisoč EUR in so se v letu dni znižale
za 16,4 %. Največji delež predstavljajo finančne obveznosti, ki
znašajo 22.771 tisoč EUR. V primerjavi s predhodnim letom so
se znižale za 8.782 tisoč EUR oziroma 27,8 % predvsem zaradi
nižjega obsega zalog surovin, ki so financirane z najetimi
posojili, in nižjih stroškov investicij.
Skupina Žito
v tisoč EUR
Sredstva
Žito d.d.
31.12.10
str v %
31.12.09
str v %
indeks
31.12.10
str v %
31.12.09
str v %
indeks
Dolgoročna sredstva
72.045
62
76.627
63
94
66.219
57
70.691
58
94
Osnovna sredstva
62.664
54
65.317
53
96
50.114
43
54.711
45
92
9.380
8
11.310
9
83
16.105
14
15.979
13
101
Kratkoročna sredstva
43.371
38
45.816
37
95
49.509
43
51.731
42
96
Zaloge
15.010
13
19.088
16
79
12.887
11
17.292
14
75
Poslovne terjatve
26.170
23
24.238
20
108
27.633
24
25.648
21
108
2.191
2
2.490
2
88
8.988
8
8.791
7
102
0
0
0
0
0
1
0
122
0
1
115.416
100
122.443
100
94
115.729
100
122.544
100
94
Druga dolgoročna sredstva
Druga kratkoročna sredstva
Aktivne časovne razmejitve
Skupaj
Skupina Žito
v tisoč EUR
Obveznosti do virov sredstev
Žito d.d.
31.12.10
str v %
31.12.09
str v %
indeks
31.12.10
str v %
31.12.09
str v %
indeks
69.002
60
68.484
56
101
71.268
62
70.467
58
101
Rezervacije
6.608
6
6.771
6
98
3.483
3
3.874
3
90
Obveznosti
38.821
34
46.458
38
84
40.332
35
47.541
39
85
Dolgoročne obveznosti
7.282
6
11.376
9
64
7.282
6
11.368
9
64
Kratkoročne obveznosti
31.539
27
35.081
29
90
33.050
29
36.173
30
91
Finančne obveznosti
22.771
20
31.554
26
72
26.050
23
33.547
27
78
Poslovne obveznosti
16.050
14
14.904
12
108
14.282
12
13.994
11
102
985
1
731
1
135
646
1
662
1
98
115.416
100
122.443
100
94
115.729
100
122.544
100
94
Kapital
– po ročnosti:
– po vsebini:
Pasivne časovne razmejitve
Skupaj
45
11.3 Denarni tok
Celoten denarni tok je sestavljen iz denarnega toka iz rednega
delovanja, naložbenja in financiranja. Denarni tok iz rednega
delovanja je znašal 12.934 tisoč evrov, kar je 2.421 tisoč evrov
manj kot v letu 2009. Nižji so bili prilivi iz poslovanja, zaradi
povečanja terjatev je bil nižji denarni tok iz sprememb v
obratnem kapitalu in višji so bili odlivi za davek iz dobička.
Ustvarjena lastna sredstva je Skupina Žito uporabila za
naložbene dejavnosti in poplačila finančnih posojil. Denarni
tokovi pri naložbenju znašajo –950 tisoč evrov, od tega se
izdatki v višini 907 tisoč evrov nanašajo na nakupe novih
osnovnih sredstev in naložb. V primerjavi z letom 2009 so nižji
za 88 %, ker so bili v letu 2009 izdatki nadpovprečno visoki
zaradi nakupa programov čajev, začimb in riža. Nižji so tudi
prejemki od prodaje osnovnih sredstev, ki so znašali 58 tisoč
evrov, leto prej pa smo iz tega naslova imeli za 541 tisoč evrov
finančnih prilivov.
Tudi v letu 2010 smo poplačali bistveno več finančnih posojil
kot smo najeli novih, zato se stanje finančnih obveznosti
še naprej znižuje, neto denarni tokovi pri financiranju pa
so negativni. Izdatki za poplačila prejetih posojil so znašali
24.787 tisoč evrov, medtem ko so prejemki od posojil znašali
16.014 tisoč evrov. Skupaj z izplačanimi dividendami, ki so
znašale 1.482 tisoč evrov, je neto denarni tok pri financiranju
znašal –12.350 tisoč evrov. To je 418 tisoč evrov manj kot v
predhodnem letu. V primerjavi s predhodnim letom so se
izdatki za poplačila posojil zmanjšali skoraj za polovico, za
63% pa so se znižali tudi prejemki od posojil.
Visoke vrednosti v primerjavi s predhodnimi leti imata tudi
izbrana kazalnika denarnega toka. Vrednost kazalnika, ki
primerja denarni tok iz rednega delovanja s čistimi prihodki od
prodaje, znaša 9,7 %, vrednost kazalnika, ki primerja denarni
tok iz rednega delovanja s kratkoročnimi obveznostmi, pa
32,6 %.
Skupina Žito
Žito d.d.
v tisoč EUR
2006
2007
2008
2009
2010
2006
2007
2008
2009
2010
Neto denarni tok iz rednega delovanja
9.754
2.532
1.904
15.355
12.934
7.902
1.246
-1.515
13.517
11.758
11.853
12.804
7.274
11.756
11.414
10.656
12.575
8.743
9.969
10.823
-135
-9.050
-3.698
5.281
4.012
-1.040
-9.898
-8.494
5.252
3.359
- plačane obresti in davek iz dobička
-1.964
-1.223
-1.672
-1.681
-2.492
-1.713
-1.431
-1.763
-1.704
-2.424
Neto denarni tokovi pri naložbenju
-5.399
-4.536
-8.070
-7.113
-892
-6.376
-4.263
-5.076
-5.475
-1.363
Neto denarni tokovi pri financiranju
-4.241
2.503
10.689
-12.768
-12.350
-1.317
3.562
11.197
-12.827
-10.691
Neto pritoki denarnih sredstev
114
499
4.523
-4.525
-308
210
545
4.607
-4.785
-297
Denarna sredstva na dan 1. januar
801
915
1.414
5.937
1.412
383
593
1.137
5.744
959
Končno stanje denarnih sredstev
915
1.414
5.937
1.412
1.104
593
1.137
5.744
959
662
denarni tok iz rednega delovanja/
čisti prihodki od prodaje
8,3%
2,1%
1,6%
13,2%
9,7%
8,1%
1,2%
-1,4%
12,4%
8,8%
denarni tok iz rednega delovanja/
kratkoročne obveznosti
27,6%
6,2%
3,7%
43,8%
32,6%
23,3%
3,1%
-3,0%
28,5%
26,8%
- iz poslovanja
- spremembe v obratnem kapitalu
Kazalniki denarnega toka
46
47
11.4 K
azalniki uspešnosti in gotovosti
poslovanja
Kazalniki uspešnosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2006
2007
2008
2009
2010
2006
2007
2008
2009
2010
kazalniki donosnosti
Delež EBITDA v prodaji
8,1%
10,4%
6,0%
9,6%
10,4%
8,7%
12,0%
8,9%
8,8%
10,2%
donosnost prodaje (ROS)
3,8%
3,6%
-1,2%
1,4%
2,3%
4,1%
4,6%
1,3%
1,8%
2,4%
donosnost kapitala (ROE)
6,3%
6,0%
-2,1%
2,4%
3,7%
6,0%
6,6%
2,1%
2,8%
3,6%
donosnost sredstev (ROA)
3,8%
3,5%
-1,1%
1,3%
2,1%
3,6%
3,9%
1,1%
1,5%
2,1%
dodana vrednost (DV) v mio EUR
44,8
44,0
39,5
41,9
40,5
37,1
36,2
33,5
34,5
34,3
DV na zaposlenega v tisoč EUR
22,8
24,9
24,9
28,3
28,3
29,8
30,8
30,8
31,2
33,5
76,0%
70,0%
79,1%
68,9%
70,2%
74,1%
64,7%
68,8%
64,3%
66,5%
dnevi vezave zalog
56,0
68,9
80,3
77,9
62,5
52,5
69,2
80,2
74,5
58,4
dnevi vezave terjatev do kupcev
51,1
59,9
67,0
70,4
76,3
54,3
65,8
73,9
81,7
89,9
dnevi vezave obv. do dobaviteljev
62,3
64,1
60,8
57,4
57,4
67,0
69,9
58,4
53,7
56,4
v tisoč EUR
delež stroškov dela v DV
upravljanje obratnega kapitala
Pojasnila z izračunom:
- dnevi vezave zalog: povprečne zaloge * 365/(odhodki poslovanja – amortizacija)
- dnevi vezave terjatev: povp. terjatve do kupcev * 365/poslovni prihodki
- dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev: povp. stanje obveznosti do dobaviteljev*365/stroški materiala, blaga in storitev
V letu 2010 so bili kazalniki uspešnosti poslovanja boljši kot
v letu 2009 in v skladu s planiranimi. Donosnost prodaje
znaša 2,28 %, donosnost kapitala 3,70 % in donosnost
sredstev 2,14 %. V danih gospodarskih razmerah je njihova
vrednost zadovoljiva, saj so višji kot v letu 2009. Zaostajajo
le za vrednostmi iz poslovnih let 2006 in 2007, ko je dobiček
skupine Žito presegel 4 milijone EUR, temu primerno visoke
pa so bile tudi vrednosti kazalnikov.
Skupina Žito je v letu 2010 ustvarila za 40.456 tisoč EUR dodane
vrednosti, kar je 3,4 % manj kot v predhodnem letu. Dodana
vrednost na zaposlenega je znašala 28.304 EUR in je ostala na
ravni iz leta 2009. Delež stroškov dela v dodani vrednosti se je
nekoliko povečal in spet presegel 70 %.
Učinkovito upravljanje obratnega kapitala je postalo v težkih
gospodarskih razmerah še posebno pomembno. Skupina Žito
je sicer izvedla številne ukrepe za izboljšanje obvladovanja
zalog in terjatev, kar se odraža tudi na kazalnikih. Skupina ima
zaloge v povprečju vezane 62,5 dni, v roku enega leta pa so se
dnevi njihove vezave znižali za 15,4 dni. Znižanje se nanaša na
stanje zalog surovin, ki so zaradi nestabilnih in nepredvidljivih
razmer na nabavnih trgih na podpovprečno nizki ravni, in
na stanje zaloge končnih izdelkov. Posledice finančne krize
se še zlasti odražajo na stanju terjatev. Te so se povečale s
70,4 na 76,3 dni. Del naših kupcev je zašel v težave s plačilno
sposobnostjo, nekaj pomembnih kupcev pa je podaljšalo
roke plačil. Visoko stanje terjatev na dan 31. 12. 2010 je tudi
posledica višjega obsega prodaje v zadnjem mesecu leta v
primerjavi s predhodnim letom.
48
Kazalniki gotovosti poslovanja
Skupina Žito
Žito d.d.
2006
2007
2008
2009
2010
2006
2007
2008
2009
2010
stopnja lastniškosti financiranja
60,4%
56,2%
49,9%
55,9%
60,0%
60,9%
57,3%
51,7%
57,5%
61,6%
stopnja zadolžitve
24,1%
30,6%
39,0%
31,5%
24,8%
25,0%
31,7%
39,5%
32,3%
26,8%
finančni vzvod
35,4%
39,7%
45,9%
40,3%
35,3%
35,9%
39,8%
43,9%
39,8%
35,8%
kratkoročni koeficient
1,11
1,10
0,98
1,31
1,36
1,06
1,06
1,07
1,43
1,50
pospešeni koeficient
0,64
0,59
0,53
0,76
0,89
0,67
0,61
0,68
0,95
1,11
4,31
5,26
0,61
3,76
5,57
3,87
5,39
2,36
3,04
5,80
v tisoč EUR
kazalnik financiranja
kazalnika plačilne sposobnosti
kazalnik kreditne sposobnosti
obrestno pokritje
Pojasnila z izračunom:
- stopnja lastniškosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev
- stopnja zadolžitve: finančne obveznosti/(finančne obv. + kapital)
- finančni vzvod: neto obveznosti/(kapital + neto obveznosti)
- kratkoročni koeficient: kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
- pospešeni koeficient: (kratkoročna sredstva – zaloge)/kratkoročne obveznosti
- obrestno pokritje: dobiček iz poslovanja/finančni odhodki za obresti
Zmanjšanje zadolženosti in izboljšanje poslovanja ter s
tem povečanje kapitala je pozitivno vplivalo na kazalnike
financiranja. Stopnja lastniškosti financiranja je ostala na ravni
iz leta 2009, znižala pa sta se kazalnika stopnje zadolžitve z
31,5 na 24,8 % in finančnega vzvoda s 40,3 na 35,3 %.
Skupina Žito je sposobna redno poplačevati svoje obveznosti,
kar potrjujejo tudi kazalniki likvidnosti. Kratkoročni koeficient
v višini 1,36 kaže, da takojšnje unovčenje vseh kratkoročnih
sredstev (ob predpostavki, da so vsa kratkoročna sredstva
popolnoma likvidna) več kot zadostuje za pokritje vseh
kratkoročnih obveznosti. Pospešeni koeficient v višini 0,89 pa
kaže, da takojšnje unovčenje vseh likvidnih sredstev in terjatev
pretežno zadostuje za pokritje vseh kratkoročnih obveznosti,
katerih polovico predstavljajo obveznosti do bank.
Obrestno pokritje pokaže, za koliko se lahko zniža dobiček
iz poslovanja, ne da bi bilo ogroženo odplačevanje obresti.
Višji kazalnik je ugodnejši za upnika. V celotnem prikazanem
obdobju je Skupina Žito ustvarjala dovolj dobička iz poslovanja
za pokrivanje stroškov obresti. V letu 2010 se je kazalnik v
primerjavi z letom 2009 izboljšal in je znašal 5,57.
49
12
TRŽENJE
12.1 Prodaja po prodajnih področjih
Vrednost v tisoč EUR
Pojasnilo: prodajni podatki zajemajo fakturirano realizacijo iz
naslova prodaje izdelkov, ne zajemajo pa dodatnih popustov,
superrabatov in cassascontov, prodaje trgovskega blaga
v maloprodaji ter prihodkov od prodaje storitev, zato se
navedeni podatki v tem poglavju razlikujejo od podatkov v
računovodskem delu.
Skupina Žito je v letu 2010 prodala za 110,08 milijona EUR
izdelkov, kar je 3,4 % manj kot v letu 2009. V Sloveniji, ki je
še vedno daleč najpomembnejši prodajni trg Žita, nam je
uspelo zadržati količinski obseg prodaje iz predhodnega leta,
medtem ko je bila na drugih trgih prodaja nižja.
2010
2009
indeks
Slovenija
93.467
94.958
98,4
JV Evropa
6.305
7.571
83,3
Hitschler
5.834
6.486
89,9
EU
3.591
4.132
86,9
879
818
107,4
110.075
113.965
96,6
PMD* in V Evropa
Skupaj
Deleži prodajnih področij v prodaji Skupine Žito v letu
2010
JV Evropa
6%
Slovenija
85%
Izvoz
15%
*PMD: prekomorske države
Hitschler
5%
EU
3%
PMD in
Vzhod
1%
Prodaja Skupine Žito po prodajnih področjih 2006-2010 (v tisoč EUR)
100.000
80.000
2006
60.000
2007
40.000
2008
2009
20.000
2010
0
Slovenija
JV Evropa
Hitschler
EU
PMD in Vzhod
• Slovenija
Leto 2010 je bilo za podjetje zelo dinamično. Nihanja cen
surovin in izdelkov so bila dokaj visoka. Konkurenca na
slovenskem trgu se krepi na treh ravneh:
• prihod novih konkurentov na trg,
• širjenje prodajnih asortimentov obstoječih ponudnikov,
• krepitev prodaje diskontnih verig in malih neodvisnih pekarn.
Na domačem trgu smo ustvarili 93,5 milijona EUR prodaje,
kar pomeni 1,6 % oziroma 1,5 milijona EUR nižjo realizacijo
kot v letu 2009. Večina padca prodaje je realizirana v stebru
Kruh, kjer vedno močneje zaznavamo pritiske malih privatnih
pekarnic. Njihov tržni delež prodaje hitro narašča in pomenijo
vedno večjo konkurenco klasičnim prodajnim kanalom. V
stebru Konditorstvo ugotavljamo padec prodaje v višini 0,3
milijona EUR in je v večini ustvarjen na skupini bombonov.
Konkurenca obstoječih in novih ponudnikov konditorskih
izdelkov se še vedno krepi, obenem pa je konditorstvo eden
od nosilnih programov v tujih diskontnih verigah, ki so po
prihodu na slovenski trg že dosegle skoraj petino tržnega
deleža trgovcev. V stebru Sodobna kuhinja je prodaja v
primerjavi z letom 2009 zrasla za 1,8 milijona EUR, predvsem
zaradi dobre prodaje izdelkov, ki smo jih kupili v letu 2009. V
stebru mlinarstvo je vrednostna prodaja padla za 0,7 milijona
EUR, kar pa je posledica padca cen žitaric. Posledično so se
znižale tudi prodajne cene mlevskih izdelkov. Ta trend je bil
prisoten do jeseni leta 2010, ko so se cene surovin in mlevskih
izdelkov začele hitro poviševati.
• Jugovzhodna Evropa
Jugovzhodna Evropa je najpomembnejše izvozno področje
Skupine Žito in predstavlja skoraj polovico njenega
celotnega izvoza. Če upoštevamo samo klasični izvoz in s tem
izvzamemo družbo Hitschler GmbH, se na omenjene trge
nanaša kar 70 % izvoza. V letu 2010 smo na njih ustvarili 6,3
milijona EUR prihodkov, kar je 16,7 % manj od prodaje v letu
2009. Najpomembnejša programa na tem področju sta riž in
bomboni, s katerima ustvarimo tri petine celotnega prometa.
Hrvaška
Hrvaška z letno realizacijo 3 milijone EUR predstavlja polovico
prodaje v jugovzhodni Evropi in je najpomembnejša
posamezna izvozna država. V letu 2009 smo na tem trgu
zamenjali distributerja za prodajo lastnih blagovnih znamk,
LD Žito d.o.o. pa je nadaljeval trženje izdelkov trgovskih
blagovnih znamk. Prodaja v letu 2010 je glede na predhodno
leto zrasla za polovico, še vedno pa je bila nižja od plana.
Razlogi za odstopanje od plana so zahtevno uveljavljanje
komercialne politike na trgu ter ponovno utiranje poti na
police, ki poteka počasneje od pričakovanj. V letu 2010 sta
se zelo dobro uveljavili blagovni znamki Zlato polje in Krex,
medtem ko je gradnja in krepitev drugih blagovnih znamk
cilj za leto 2011. V začetku leta 2011 bo obstoječi distributer
za lastne blagovne znamke prevzel tudi trženje trgovskih
blagovnih znamk.
Bosna in Hercegovina
Trg Bosne in Hercegovine je s tretjino celotnega prometa drugi
najpomembnejši trg v regiji. V letu 2010 smo na njem dosegli
2 milijona EUR realizacije in presegli prodajo iz leta 2009 za
tretjino. Prodajo smo presegli v vseh blagovnih skupinah,
najpomembnejši pa sta riž in bomboni, ki predstavljata 70 %
celotne prodaje.
Srbija in Črna gora
Na srbskem trgu smo prodajo iz leta 2009 podvojili, še vedno
pa je prodaja glede na velikost trga zelo nizka in zaostaja
za pričakovanji. Štiri petine celotne prodaje na tem trgu
predstavljajo bomboni. Zaradi potenciala, ki ga srbsko tržišče
ima, je strateška odločitev, da se v letu 2011 preide na drugega,
močnejšega distributerja in uveljavijo nove blagovne skupine
izdelkov.
Na črnogorskem trgu dosegamo boljše rezultate. Prihodki so
zrasli za tri četrtine, tudi na tem trgu pa so najpomembnejši
izdelki bomboni, s katerimi smo realizirali polovico prodaje.
Makedonija
Najpomembnejši izvozni izdelki na makedonskem trgu so
čokolade, s katerimi dosegamo polovico celotne prodaje. V
letu 2010 se je njihova rast prodaje iz leta 2009 nadaljevala,
skupno pa je bila prodaja glede na leto 2009 višja za petino,
predvsem zaradi visoke rasti prodaje riža in začimb.
Kosovo
Na Kosovem je prodaja v letu 2010 padla za dve tretjini glede
na predhodno leto. Že v začetku leta so se začele težave z
enim od dveh distributerjev, ki je postal nelikviden in prenehal
plačevati zapadle obveznosti, zato je bilo Žito prisiljeno
prekiniti z njim pogodbo. Izpada prihodka še nismo uspeli
nadomestiti.
• Hitschler
Družba Hitschler International GmbH iz Nemčije je največji
posamezni kupec izdelkov Skupine Žito, kateremu prodamo
5 % vseh izdelkov. Do novembra 2010 je bil Hitschler tudi
solastnik podjetij Šumi bonboni d.o.o. in Žito Šumi d.o.o.,
nato pa je njegov delež odkupila matična družba Žito d.d.
in postala njun stoodstotni lastnik. V letu 2010 je družba
Hitschler kupila za 5,8 milijona EUR bombonov in žvečilnih
gumijev, kar je 10 % manj kot v predhodnem letu. Nižji odkup
je povezan s slabo gospodarsko situacijo in rastjo tržnega
deleža diskontnih trgovcev na njegovih prodajnih trgih, zato
je bilo povpraševanje po tovrstnih izdelkih nižje.
• Evropska unija
Na trgih EU (brez Hitschlerja) smo v letu 2010 prodali za 3,6
milijona EUR izdelkov, s čimer smo za prodajo v letu 2009
zaostali za 13,1 %. Prodaja na navedene trge predstavlja 3,3 %
celotne prodaje skupine.
Kljub konstantni rasti prodaje, ki smo jo na trgih EU dosegali
zadnja štiri leta, in visokim pričakovanjem, je bilo leto 2010
nekoliko slabše, saj je gospodarska kriza ustavila poslovanje
nekaterih naših kupcev. Poleg stečajev treh dolgoletnih
kupcev smo sredi leta prenehali poslovati z do tedaj največjim
kupcem prepečenca v Italiji. Prodaja prepečenca, ki je drugi
najpomembnejši izvozni program na tem prodajnem
področju, se je zato v letu 2010 prepolovila.
Najpomembnejši steber na trgih EU je Konditorstvo. Njegov
delež v skupni prodaji predstavlja 83 %, večji del pa se
nanaša na bombone, kjer prodajamo izdelke dvema velikima
trgovskima verigama pod njuno blagovno znamko. Druga
najpomembnejša kategorija so čokolade, katerih količinska
prodaja je na tem trgu nekoliko padla, vendar nam je
uspelo povečati prodajo lastne blagovne znamke Mistica na
madžarskem trgu in s tem zadržati vrednostno prodajo na
ravni iz leta 2009.
Izdelki iz stebra Sodobna kuhinja se prodajajo večinoma na
t. i. »etnotrgih« – največ na Švedskem, kjer prodamo največ
testenin in mešanico začimb pod blagovno znamko Začinka.
V letu 2010 smo vstopili tudi na »etnotrge« Nizozemske in
Nemčije.
50
Ob koncu leta 2010 smo začeli nove projekte na trajnem
pekarskem programu in v konditorstvu in pričakujemo v letu
2011 ponovno rast na tem prodajnem področju. Uspešno smo
dokončali projekt prodaje zamrznjenega pekovskega peciva
za velikega trgovca v Avstriji in podpisali prodajno pogodbo.
V letu 2011 nadgrajujemo prodajo še v segmentu sladkega
pekovskega programa.
• Vzhodna Evropa in čezmorske države
Na obeh območjih ostajajo ključni trije trgi. V vzhodni
Evropi Ukrajina, v čezmorskih državah pa ZDA in Kanada.
V Ukrajino prodajamo bombone, za ZDA in Kanado pa
je najpomembnejši izdelek prepečenec. Prodaja na obe
prodajni področji je v letu 2010 znašala 0,9 milijona EUR.
Ob koncu leta 2010 so se začele izvajati aktivnosti za širitev
nabora izdelkov, revitalizacije poslovanja in razširitve
poslovanja s kupci v severni Afriki, katerih rezultate
pričakujemo v letu 2011.
12.2 Prodaja po prodajnih stebrih
Vrednost v tisoč EUR
Deleži stebrov v prodaji Skupine Žito v letu 2010
2010
2009
indeks
Kruh
43.894
47.885
91,7
Sodobna kuhinja
28.600
26.498
107,9
Konditorstvo
25.945
27.715
93,6
Mlinarstvo
11.637
11.867
98,1
110.075
113.965
96,6
Skupaj
51
Najpomembnejši steber v Skupini Žito je Kruh, s katerim
realiziramo dve petini celotne prodaje. Stebra Sodobna
kuhinja in Konditorstvo predstavljata vsak približno četrtino
celotne prodaje, Mlinarstvo pa desetino. V letu 2010 je prodaja
zrastla v stebru Sodobna kuhinja, v vseh drugih stebrih pa so
prodajni rezultati slabši kot v letu 2009.
Mlinarstvo
11%
Kruh
40%
Konditorstvo
23%
Sodobna kuhinja
26%
Prodaja Skupine Žito po stebrih
60.000
50.000
40.000
2006
30.000
2007
20.000
2008
2009
10.000
0
2010
Kruh
Sodobna kuhinja
Konditorstvo
Mlinarstvo
Kruh
Prodajo izdelkov v stebru Kruh omejujejo naslednji dejavniki:
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru kruh v letu 2010
Sendviči 1%
Slaščičarsko pecivo
10%
Trajni pekarski izdelki
9%
Kruh in pekovsko pecivo
80%
Štiri petine prihodkov v stebru Kruh predstavljajo kruhi in
pekovsko pecivo, trajni pekovski izdelki, kot sta toast in
prepečenec, 9 %, in slaščičarsko pecivo, kot so krofi in zavitki,
10 %.
V stebru Kruh je vrednostni obseg prodaje padel skoraj za
desetino. Prodaja je nižja predvsem v segmentih kruh in
pekovsko pecivo, kjer beležimo nižjo prodajo svežih izdelkov,
medtem ko prodaja izdelkov za dopeko raste.
Trend peke na prodajnem mestu je vedno močnejši. Ker
imata dva velika trgovca lastni pekarni, prek katerih usmerjata
proizvodnjo in oskrbo blaga za dopeko, smo veliko pozornost
posvetili iskanju alternativnih prodajnih poti blaga za
dopeko. Ob koncu leta so bila uspešno končana pogajanja za
internacionalizacijo proizvodov za dopeko prek tuje trgovske
verige.
• stalen padec potrošnje kruha na prebivalca: Slovenija spada
med države, kjer potrošnja kruha pada in je po deležu
potrošnje kruha v spodnji polovici evropskih držav,
•
lastni pekarni dveh največjih kupcev: v prodajnem
asortimentu obeh velikih kupcev imajo izdelki lastnih
pekarn močno prodajno podporo. Kruh in pekovski izdelki
so blago, ki je zelo primerno za usmerjeno prodajo, ki jo
izvaja prodajno osebje,
Sodobna kuhinja
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru sodobna kuhinja
v letu 2010
4% 3%
• rast števila malih zasebnih pekarn, ki pri svojem poslovanju
stavijo na argument stalne svežine in prožnosti delovnega
časa, obenem pa mnoge zaradi pomanjkanja inšpekcijskega
nadzora izkoriščajo možnost prodaje mimo sistema davčnih
obvez.
Razvojne in marketinške aktivnosti so bile usmerjene v naše
najbolj priznane kruhe. Hribovc je postal najbolj vseslovensko
uspešen kruh Žita, zato smo spomladi razširili družino še s
Hribovcem s semeni in koruznim Hribovcem. V začetku poletja
smo dali na trg kruh Veselko s 30 % manj soli kot odgovor na
vse večji trend funkcionalnih izdelkov. Poleti smo dali na trg
Piknik pogačo kot sezonski izdelek, jeseni pa je na trg prišel
Rajski kruh, ki se ponaša z inovativno obliko in posebnim
značilnim čutnim okusom. Tudi leta 2010 je Žito dobilo največ
priznanj za nagrajene kruhe in že jubilejno deseto leto za
kruh Jelen. Novi izdelki, dani na trg, so imeli poleg prodajne
tudi komunikacijsko podporo. V prvi polovici leta je bila v
tiskanih medijih prisotna družina Hribovc in nagrajeni kruhi,
v začetku poletja Veselko in ob koncu jeseni Rajski kruh.
Izvedli smo več zanimivih posamičnih projektov, med drugim
tudi „cobranding“ s priznano slovensko blagovno znamko
(Hribovska bombeta Grajske pekarne s Poli pate Perutnine
Ptuj), v večjih slovenskih krajih smo v sodelovanju s sekcijo
za varovanje zdravja in kruhom Veselko pripravili skupne
dogodke, kot je merjenje krvnega tlaka, in predstavili novosti
na slovenskih sejmih prehrane. V letu 2010 smo osvežili
obstoječi dizajn embalaže za Toast, saj smo ga posodobili z
modernejšim pristopom. Novo podobo je dobil tudi Masleni
toast v večjem, 400-gramskem pakiranju, ki je dopolnil
portfelj obstoječih okusov. Pri trajnih pekovskih izdelkih je bila
skrb posvečena prodajnim policam za ustrezno založenost in
postavitev na njih.
52
10%
21%
Čaj
Testenine
Zamrznjena in hlajena hrana
Riž
14%
Začimbe
Zdrobi, kaše in kosmiči
16%
Žita za zajtrk
Bio program
16%
16%
Steber sodobna kuhinja je najbolj raznolik, vanj pa spadajo
izdelki, ki se uporabljajo pri kuhi, in čaji. Največji delež
predstavljajo čaji, petino, nato pa so deleži enakomerno
porazdeljeni med testenine, zamrznjeno hrano, riže in
začimbe. Slabo petino prodaje skupaj prispevajo zdrobi, kaše
in začimbe, žita za zajtrk in bioprogram.
Prodaja v stebru Sodobna kuhinja je v letu 2010 znašala 28,6
milijona EUR in je v primerjavi z letom 2009 zrasla za 7,9 %.
Boljše rezultate dosegamo na vseh blagovnih skupinah, razen
zamrznjene hrane in testenin. Padec prodaje zamrznjene hrane
je posledica preusmeritve potrošnikov v cenejše blagovne
skupine, padec prodaje testenin zniževanja prodajnih cen,
ki so posledica padca cen surovin in prilagajanja cenovne
pozicije konkurenci na slovenskem trgu.
V Sodobni kuhinji imamo pet priznanih blagovnih znamk:
Maestro za začimbe, Zlato polje za riže in mlevske izdelke,
Grande za testenine, Hokus za zamrznjeno hrano in 1001 cvet
za čaje. Največ razvojnih in trženjskih aktivnosti smo imeli na
čajih, in sicer v visoki sezoni pitja čaja: januar – marec ter oktober
– december. V prvih treh mesecih leta je bila komunikacija
usmerjena na nagradno akcijo zbiranja kod, v jeseni pa je
bil vzpostavljen novi videz – produktna komunikacija s
športnico Petro Majdič. Uspešnost kombinacije oglaševanja in
pospeševanja prodaje je prinesla dobro prodajo novega čaja
Mandarina&breskev z ameriškim slamnikom, ki je postal četrti
najbolj prodajani čaj na trgovskih policah. Poleg klasičnega
medijskega oglaševanja smo se usmerjali na pospeševanje
prodaje neposredno do končnega potrošnika s čajankami v
večjih centrih trgovskih verig Mercator in Tuš, promocijami
in degustacijami z nagrajevanjem nakupa in vzorčenjem. Na
trg smo v spomladanskem obdobju dali linijo Wellness čaja,
ki je bila podprta z vzorčenjem in pospeševanjem prodaje
na prodajnem mestu. Na količinsko rast trga in porazdelitev
tržnih deležev je močno vplival prihod novega konkurenta z
novim načinom pakiranja.
Pri blagovni znamki Maestro smo bili aktivni predvsem na
področju razvoja novih sezonskih izdelkov. V spomladanskem
času smo na trg lansirali novo linijo začimbnih mešanic
primernih za žar v praktični embalaži, ki je namenjena sezoni
piknikov. Za praznični zimski čas smo pripravili mešanico
začimb za kuhano vino. Poleg klasičnih prodajnopospeševalnih
akcij smo za kupce pripravili tudi nagradne igre. V letu 2010
je klasični trg začimb rahlo padel, predvsem na račun padca
segmenta dodatkov jedem, ki v celotni strukturi trga začimb
predstavlja največji delež.
V kategoriji riža smo v lanskem letu pod blagovno znamko
Zlato polje na trg lansirali en izdelek riža v stoječi vrečki.
Poleg pospeševalnih akcij smo v povezavi z drugimi našimi
blagovnimi znamkami izvedli nekaj uspešnih nagradnih iger
za kupce. V letu 2010 se je klasični trg riža zmanjšal, saj se v
kategoriji krepijo diskontni trgovci z nizkocenovnimi riži.
Cilje na Grande testeninah smo dosegli prek izvajanja
akcijskih pospeševalnih aktivnostih na prodajnih mestih in
prek aktivnosti za vzdrževanje zvestobe. Izpeljali smo projekt
Grande Tura, Grande Pokušina in na zaključni prireditvi pred
hipermarketom Mercator v Ljubljani izžrebali in nagradili
izvirni recept za valvice. Portfelj specialnih testenin smo
obogatili z novim izdelkom Valjani rezanci z baziliko, ki mu
bomo v letu 2011 namenili večjo pozornost na prodajnih
mestih, z degustacijami in recepti. Izdelek je v letu 2010 prejel
nagrado za kakovost, ki jo podeljuje GZS. Iz portfelja jušnih
testenin je bil nagrajen tudi izdelek Valjani jušni rezanci.
Blagovna znamka Hokus je bila aktivna predvsem na področju
prodajnopospeševalnih akcij, ter dodatnih aktivnosti na
prodajnem mestu. Novih izdelkov na trg v segmentu
zamrznjene hrane nismo lansirali.
Konditorstvo
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru konditorstvo v
letu 2010
6%
3%
9%
Bonboni in žvečilna guma
Čokolada
Biskvitno pecivo
Konditorske slaščice
Domači piškoti
48%
34%
Vrednostni obseg prodaje izdelkov v stebru Konditorstvo je
v letu 2010 znašal 25,9 milijona EUR, kar je 6,3 % manj kot v
predhodnem letu.
Najbolj je padla prodaja bombonov in žvečilne gume, ki
predstavljata polovico celotne prodaje stebra, glavna razloga
pa sta selitev potrošnikov v diskontne verige in agresiven
razvoj novih izdelkov pri konkurenčnih ponudnikih, ki mu
zaradi proizvodnih omejitev ne moremo slediti.
Boljše rezultate dosegamo pri čokoladi, kjer se nadaljuje
rast prodaje iz preteklih let. Raste prodaja blagovne znamke
Gorenjka ter izdelkov, ki jih tržimo kot promocijsko blago za
podjetja, pada pa prodaja trgovskih blagovnih znamk. Vendar
je tudi na trgu čokolad konkurenca vedno močnejša. Poleg
diskontnih trgovin tudi drugi ponudniki vseskozi narekujejo
hiter razvojni tempo novih izdelkov, ki jih ob dajanju na trg
tudi intenzivno marketinško podprejo.
Prodaja biskvitnega peciva je sicer nekoliko padla, vendar
padec izvira iz zmanjšanega obsega prodaje trgovskih
blagovnih znamk. Prodaja blaga blagovne znamke Gorenjka
ostaja na enaki ravni kot v predhodnem letu. Tako kot vse
konditorske blagovne skupine tudi biskvitno pecivo bremeni
odliv kupcev k diskontnim trgovcem, zato je Žito ob koncu
leta začel prodati del asortimenta biskvitnega peciva tudi v
navedenem prodajnem kanalu.
Prodaja svežih slaščic je padla za desetino, kar je rezultat
krčenja prodajnega asortimenta in osredotočenja na nosilne
proizvode. Širina asortimenta v slaščičarskem programu
je bila težko obvladljiva, zato smo opravili izbor izdelkov,
ki imajo prodajni potencial na celotnem slovenskem trgu.
Po koncentraciji proizvodnje na eni lokaciji in izboljšanju
kakovosti se je v zadnjem kvartalu dotedanji trend padanja
prodaje ustavil in se spremenil v pozitiven trend rasti. Za
stabiliziranje prodaje in njeno potencialno rast je nujna
kakovost distribucije izdelkov, zato smo v letu 2010 uvedli
nekatere izboljšave, ki jih bomo v prihodnje še nadgrajevali.
Blagovna skupina domačih piškotov na slovenskem trgu
izgublja svoj pomen, pada tudi prodaja naših izdelkov. Kupci
prehajajo na druge blagovne skupine, zato trgovci zmanjšujejo
velikost prodajnih mest, namenjenih tej blagovni skupin.
Prihodnji cilj je ohranjati tržni delež brez posebnih vlaganj.
V okviru stebra Konditorstvo smo dali na trg številne nove
izdelke, največ pri blagovni znamki Gorenjka. Ob 88. obletnici
obstoja Gorenjke smo svojim zvestim porabnikom ponudili
posebno omejeno izdajo treh čokolad (mlečne, lešnikove in
jedilne) v repliki starih ovojnic, ki so bile zelo pozitivno sprejete.
Replike je pospremila posebna pospeševalnoprodajna
aktivnost – vsaka 88. čokolada je prinašala posebno jubilejno
nagrado. Aktivnost je bila podprta na prodajnih mestih s
posebnimi oznakami, promocijami in izpostavitvami, izjemen
pa je bil tudi odziv medijev, ki so obširno pisali o Gorenjkini
nostalgični ediciji. Septembra smo na trg uvedli prenovljeno
družino čokolad Bali z osveženo podobo, s prenovljeno obliko
riževih kock in novim, edinstvenim izdelkom na trgu, ki je v
skladu s sodobnimi prehranskimi trendi – temno čokolado
z rižem. Gorenjko smo v zadnjih treh mesecih leta podprli s
53
televizijsko kampanjo Polna vsega dobrega, s katero smo
izpostavili edinstveno prednost znamke Gorenjka – odličnost
njenih sestavin, s katerimi ne varčuje in ki so skrivnost njenega
odličnega okusa. V skupini peciva smo v letu 2010 na trg
uvedli nov okus minirulade – stračatela. Leto smo sklenili z že
tradicionalno praznično izdajo – Zimsko pravljico iz Gorenjke,
s katero smo za zimska obdarovanja ponudili letos kar šest
novosti, med katerimi je največji uspeh dosegla inovativna
čokolada z zlatimi dražiranimi lešniki v mlečni in temni različici.
Pod t. i. „Zlato linijo“ smo ponudili tudi praznično rolado z
zlatim posipom.
Poleg klasičnih pospeševalnoprodajnih akcij smo za svoje
kupce pripravili vrsto nagradnih iger, posebno pozornost
smo posvečali komunikaciji s skupino oboževalcev profila
na Facebooku, ki se približuje številki 50.000 in je ena
najštevilčnejših skupin med znamkami na slovenskem trgu.
Pri blagovni znamki Šumi v letu 2010 nismo izvajali večjih
aktivnosti zaradi stabiliziranja proizvodnje in izboljšave
kakovosti bombonov. V oktobru smo dali na trg novo linijo
Frufru karamela bombonov, ki smo jo marketinško podprli
s promocijami in degustacijami. Kategorija bombonov pri
glavnih trgovcih količinsko pada, največ v segmentih trdega in
karamela bombona, kjer se trg odliva k diskontnim trgovcem.
Mlinarstvo
Prodaja po blagovnih skupinah v stebru mlinarstvo v letu
2010
Repro kvas 1%
Aditivi in
mešanice
6%
Krmila in žita
13%
Steber Mlinarstvo je najbolj homogen. Vanj uvrščamo moke,
ki predstavljajo glavnino prodaje, krmila in žita, aditive in
mešanice ter kvas, ki ga prodajamo v prodajnem kanalu
reprodukcija.
Prodajo v tem stebru spremljamo po dveh prodajnih kanalih:
prodaji trgovcem in repro kupcem. Pri prodaji trgovcem je
prodaje padla, kar je posledica zniževanja cen moke zaradi
nižjih cen surovin.
V repro segmentu so bili trendi zniževanja cen podobni. Prva
polovica leta je bila pogojena z optimističnimi informacijami
glede nabavnih cen žitaric. Po žetvi pa so se pričakovanja
in dejanski trendi povsem obrnili. Na trgu so cene žitaric
bliskovito naraščale in smo jim posledično sledili tudi z rastjo
cen mok in krmil.
Marketinške aktivnosti so bile omejene na cenovne akcije, ki
so redno potekale, in promocije pod okriljem GZS v projektu
„Kupujem slovensko“, kjer smo najbolj prodajane moke tudi
označili z logotipom projekta.
Moke
80%
54
12.3 Prodaja po distribucijskih kanalih
Vrednostni obseg prodaje se je povečal le v distribucijskem
kanalu reprodukcije, kjer je v primerjavi z letom 2009 višji za 7,7
%, prodaja v drugih distribucijskih kanalih pa je padla, najbolj
v lastni maloprodaji, kjer se je prodaja lastnih izdelkov Žita
zmanjšala za 10 %. Nižja je tudi prodaja v najpomembnejšem
prodajnem kanalu, pri trgovcih, prav tako pa tudi v Horeci.
Vrednost v tisoč EUR
2010
2009
Indeks
Trgovci
70.071
71.499
98,0
Horeca in javna poraba
11.204
11.512
97,3
Maloprodaja
3.411
3.790
90,0
Reprodukcija
8.781
8.156
107,7
93.467
94.958
98,4
Skupaj Slovenija
Deleži prodaje po kanalih v Sloveniji v letu 2010
Reprodukcija
9%
Maloprodaja
4%
Horeca in JP
12%
Trgovci
75%
Najpomembnejši prodajni kanal v Sloveniji, prek katerega
prodamo tri četrtine izdelkov, so trgovske družbe. Po obsegu
prodaje sledi prodajni kanal Horeca, reprodukcija in lastna
maloprodaja.
Pri trgovcih je prodaja v letu 2010 padla za dva odstotka.
Padec prodaje je posledica zniževanja tržnega deleža
klasičnih trgovcev in rasti tržnega deleža diskontnih verig
in malih zasebnih pekarn. Skupina Žito krepi sodelovanje z
diskontnimi verigami, vendar delež poslovanja z njimi močno
zaostaja za deležem sodelovanja pri klasičnih trgovcih.
V preteklem letu se je potrošnja v prodajnem kanalu Horeca
v Sloveniji precej skrčila. To velja predvsem za segment
gostinstva, medtem ko je obseg prodaje pri proračunskih
porabnikih ostal stabilen. V navedenem prodajnem kanalu
beležimo 2,7-odstotni padec prodaje, vendar glede na višje
zmanjšanje prodaje v celotnem prodajnem kanalu to pomeni,
da se je tržni delež podjetja Žito relativno povečal.
V lastni maloprodaji je prodaja padla za 10 %, s čimer se
nadaljuje negativni trend iz predhodnih let. Maloprodaja je
od 1. 9. 2010 samostojno podjetje v lasti Žita d.d. Ob koncu
leta 2010 je poslovalo 37 maloprodajnih enot. V pripravi in
izvajanju je več ukrepov za povečanje prodaje.
V segmentu reprodukcije smo dosegli rast prodaje. Delež
prodajnega kanala raste in predstavlja že skoraj desetino
celotne prodaje. Rast je bila dosežena na vseh glavnih
kategorijah, čokoladi, mokah in krmilih. Za leto 2010 je značilno
mesečno prilagajanje prodajnih cen moke in krmil tržni
situaciji, ki se je vseskozi spreminjala. Z aktivnim vodenjem
cenovne politike in intenzivno obdelavo kupcev smo uspeli
doseči dobre prodajne in finančne rezultate.
55
56
13
OSKRBA
Z IZDELKI
V verigo oskrbe z izdelki so vključeni procesi nabave,
proizvodnje, skladiščenja in transporta. Med seboj so tesno
povezani, njihova osnovna namena pa sta izpolnjevanje
prodajnih potreb in zagotavljanje visoke kakovosti cenovno
konkurenčnih izdelkov. Procese oskrbe integriramo in
optimiziramo ter tako krepimo povezanost z drugimi
funkcijami. Nenehno izboljšujemo odzivnost na potrebe trga
in zmanjšujemo stroške.
Začetni proces v oskrbovalni verigi je nabava surovin,
embalaže in drugega blaga. Nabava mora biti pravočasna in v
skladu z zahtevami o kakovosti, ki veljajo v podjetju. Pri tem je
vse pomembneje obvladovanje nabavnih stroškov in njihova
nenehna optimizacija. Razvijamo strategijo partnerskih
odnosov z dobavitelji, ključne dobavitelje pa tudi seznanjamo
z našimi razvojnimi usmeritvami.
V letu 2010 je uspešnost nabavnega procesa še pridobila na
veljavi, saj so se zaradi naravnih katastrof, ki so vplivale na
nižjo količino in kakovostno pridelanih surovin, povečanega
povpraševanja, uvajanje biogoriv in špekulativnega trgovanja
cene dvignile do rekodno visokih ravni. Nabavni trg je bil zato
vse prej kot stabilen. Cena pšenice, naše najpomembnejše
surovine, se je povečala za 120 %, podražila pa so se tudi
druga žita, v povprečju za 60 %. V drugem delu leta so se tem
podražitvam pridružila še povišanja cen pri drugih strateških
surovinah – sladkorju, rižu, oljih, maščobah, semenih in
embalažnih materialih.
Nestabilnost in rast cen na trgih naših najpomembnejših
surovin se nadaljuje tudi v letu 2011. Pomemben izziv, ki
čaka Skupino Žito, bo najti učinkovitejše nabavne poti, ki so
bistvenega pomena za konkurenčnost proizvodnje. Aktivnosti
za izboljšanje potekajo tudi na gospodarski ravni, v okviru
GZS, njihov namen pa je urediti odkup žit v Sloveniji, ki bo
učinkovitejši za slovenske pridelovalce in odkupovalce.
Nabavljeni material vstopa v nadaljnjo predelavo na 14
proizvodnih lokacijah. Večinoma gre za pekarne, kjer poteka
proizvodnja svežih in trajnih pekarskih izdelkov ter slaščic,
na drugih lokacijah pa potekata mlinarska in konditorska
dejavnost ter proizvodnja začimb, riža in čaja. Proizvodnja
uspešno sledi zahtevam trga glede kakovosti izdelkov ter
novih izdelkov in izdelkov iz biološke pridelave surovin.
V letu 2010 smo največjo pozornost posvetili koncentraciji
proizvodnje pekarstva in slaščičarstva. Proizvodnjo iz manjših
obratov smo preselili v večje in tako zapolnili kapacitete,
povečali produktivnost, zmanjšali stroške storitev in
vzdrževanja. S tem smo zagotovili tudi standardno kakovost
izdelkov in se tako še bolj približali potrošniku in njegovim
zahtevam.
Med letom smo proizvodnjo svežih slaščic skoncentrirali
na eni lokaciji, v Mariboru, kamor smo preselili proizvodnjo
iz Rakeka in Črnomlja. Ob koncu leta smo koncentrirali tudi
proizvodnjo na dolenjskem področju in proizvodnjo kruha in
peciva iz Brežic preselili v Novo mesto.
Tudi pri skladiščenju in distribuciji izdelkov sledimo načelom
kakovosti, fleksibilnosti in odzivnosti. Dnevno oskrbimo prek
2.500 odjemnih mest. To opravijo pogodbeni prevozniki,
ki mesečno prevozijo približno 520.000 kilometrov. Zaradi
narave morajo biti izdelki hitro distribuirani in prepeljani v
treh temperaturnih režimih (normalni, hlajeni in globoko
zamrznjeni). Hlajeni režimi se uporabljajo pri skladiščenju in
distribuciji slaščic, svežega testa in drugih podobnih izdelkov,
globoko zamrznjeni program pa zahteva posebne pogoje
skladiščenja in prevoza blaga do kupca v režimu najmanj –18
°C. Za prevoz nepakirane moke imamo najeta še posebna
vozila – avtocisterne. Vsa vozila so prirejena za prevoz živil,
delujemo v skladu z zahtevami HACCP in jih tudi redno
nadziramo. Trajne izdelke skladiščimo v distribucijskih centrih
v Ljubljani in Mariboru, odprema svežih izdelkov pa se izvaja
neposredno iz pekarn.
V službo logistike smo funkcijsko povezali podporne službe
od naročila do fakture: pripravo dela, naročniški in fakturni
oddelek, avtopark ter skladiščenje. Leto 2010 je zaznamovala
visoka rast cene dizelskega goriva, ki pa nam jo je uspelo
vsaj delno nadoknaditi s krčenjem relacij in zmanjševanjem
števila prevoženih kilometrov. Povprečno mesečno število
prevoženih kilometrov se zaradi optimizacije relacij znižuje že
peto leto zapored in v primerjavi s predhodnim letom je bilo
nižje za 2 %. Nadaljevali smo tudi centralizacijo naročniškega
oddelka, zmanjšali število neizdobav, povečali produktivnost
v skladiščih in centralizirali odpremo.
57
14
NALOŽBE
Družbe v Skupini Žito so v letu 2010 za nove naložbe namenile
2.885 tisoč EUR, kar je 58 % manj kot v letu 2009, ko so bile
naložbe nadpovprečno visoke zaradi nakupa proizvodnih
kapacitet in blagovnih znamk 1001 cvet, Zlato polje in Maestro
ter koncentracije proizvodnje čajev na lokaciji v Gradišču.
Družba/vrednosti v EUR
2010
2009
Indeks
1.744.032
6.679.735
26,1
97.933
98.915
99,0
Žito Šumi d.o.o.
285.426
70.117
407,1
Intes Storitve d.o.o.
664.903
0
86.687
0
6.854
0
2.885.835
6.848.767
Žito d.d.
Šumi bonboni d.o.o.
Žito Maloprodaja d.o.o.
Šumi nepremičnine d.o.o.
Skupaj
Zaradi svetovne gospodarske krize in negotovih razmer
poslovanja smo nekatere projekte upočasnili in se osredotočili
na najpomembnejše.
Del investicij smo namenili dvigu kakovosti obvladovanja
proizvodnih procesov za izpolnjevanje zahtev sistema HACCP
in standarda IFS.
Večji del investicij smo namenili posodobitvi proizvodne
opreme in avtomatizaciji pakiranja in etiketiranja trajnih in
svežih pekarskih izdelkov, saj so potrebe kupcev po različnih
oblikah pakiranj iz dneva v dan večje. S temi investicijami
bomo še dodatno dvignili kakovost in varnost naših izdelkov.
Obnovili in uredili smo nekaj lastnih maloprodajnih enot ter
širili program dopeke na prodajnih mestih, ki je vključeval
ureditev prodajnega prostora in nakup peči za dopeko.
42,1
Naložbe Skupine Žito v obdobju 2006-2010
10.000
v tisoč EUR
8.000
6.000
4.000
2.000
0
2006
2007
2008
2009
2010
15
SISTEMI
KAKOVOSTI
V letu 2010 smo razširili certifikate IFS (International Food
Standard) iz šestih proizvodnih obratov – petih pekarn in
proizvodnje bombonov, kjer je že bil vpeljan, še na čokoladne
izdelke, biskvitno pecivo in zamrznjeno hrano. Prestali smo
tudi presojo sistema vodenja varnosti živil velikega trgovca
za izdelke trgovske blagovne znamke pri filter čajih in keksih,
deloma tudi na bombonih.
Sistem kakovosti, certificiran po ISO 9001:2008, nam s svojimi
kontrolnimi točkami daje pomembne podatke o stabilnosti
proizvodnih in drugih procesov, tako da lahko hitro ukrepamo
in vzdržujemo planirano raven kakovosti in varnosti izdelkov.
Velika pomoč pri vodenju sistema je tudi 85 usposobljenih
notranjih presojevalcev.
Cilj, vezan na zmanjšanje števila reklamacij (–10 %), smo v
2010 presegli, reklamacije smo zmanjšali za 13 %. Nismo pa
bili enako uspešni pri programih. Predvsem na področju
bombonov moramo še izboljšati procese.
Področje vodenja varnosti živil je bilo ob koncu leta 2010
nekoliko zahtevnejše, vendar smo odgovorno reagirali na
vsa ugotovljena tveganja. Imeli smo tri odpoklice – umike
živil zaradi neskladnosti. Dva zaradi neskladnosti vgrajenih
surovin, enega pa zaradi težav prezgodnjega pojava žarkosti.
Varnost naših izdelkov je bistvena lastnost kakovosti in nujen
pogoj za delovanje. Skrbeli smo za sistemsko dograjevanje
znanja na strokovni ravni in na ravni izvajalcev, kar je podlaga
za vzdrževanje učinkovitega sistema vodenja kakovosti in
varnosti živil. Skupaj je bilo v letu 2010 izvedeno 1.140 človek/
ur notranjega usposabljanja, kar je bilo v skladu s planom.
Prek elektronskega naslova (info@zito.si) in brezplačnega
telefona 080 30 02 smo bili v neposrednem stiku s porabniki
naših izdelkov in tako sprejemali njihova vprašanja, pohvale in
kritike. Te informacije so nam sproti dopolnjevale sliko o tem,
kako razmišljajo potrošniki o naših izdelkih, in kadar je bilo
potrebno, smo informacije posredovali razvoju in marketingu
kot predloge za izboljšave.
58
16
NAČRTI
ZA LETO 2011
Nadzorni svet družbe Žito d.d. je na redni seji, dne 9. 12.
2010, potrdil Poslovni načrt Skupine Žito in družbe Žito d.d.
za leto 2011, v katerem skupina načrtuje stabilizacijo prodaje
in rast dobička. Čisti dobiček je planiran v višini 3,3 mio EUR,
kar pomeni 30-odstotno rast glede na leto 2010. Dobiček iz
poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) bo znašal 11,7 mio
EUR in delež EBITDA v prihodkih 10,3 %. Dodana vrednost na
zaposlenega bo prvič presegla 30.000 EUR.
Glede na negativni trend prodaje, s katerim se Skupina Žito
srečuje že več let, bodo v letu 2011 glavne aktivnosti usmerjene
v zaustavitev padanja prodaje. Osredotočili se bomo na
notranjo tržno konsolidacijo, tj. ureditev asortimana in odnose
s kupci ter povečali vlaganja v trg. Rast prodaje v letu 2011 še
ne bo visoka; planirani prihodki so za 1,6 % višji od leta 2010.
Rast izhaja iz višje prodaje na tujih trgih, medtem ko bomo na
domačem trgu ohranili raven prodaje iz leta 2010. Največjo,
17-odstotno, rast načrtujemo na področju držav EU, na našem
najpomembnejšem izvoznem področju, jugovzhodni Evropi,
pa bo prodaja višja za 6 %.
Stroškovno konkurenčna proizvodnja je eden od osnovnih
pogojev za realizacijo srednjeročne strategije in ciljev v letu 2011.
Vendar primerjava kazalnikov uspešnosti poslovanja s podjetji
iz prehrambne dejavnosti v EU kaže, da je naša učinkovitost v
tem trenutku še bistveno nižja, saj npr. dosegamo le dve tretjini
povprečne dosežene dodane vrednosti na zaposlenega v EU.
Rast produktivnosti je zato nujna, povečevali pa jo bomo z
večjo avtomatizacijo proizvodnje in učinkovitejšo organizacijo
dela. Število zaposlenih se bo še naprej zmanjševalo, strošek
dela v prihodkih pa se bo v primerjavi z letom 2010 znižal za
2 odstotni točki, na 24 %. Znižali se bodo tudi stroški večine
zunanjih storitev.
Leto 2011 bo zelo intenzivno tudi z vidika investicijskih vlaganj.
Skupno planiramo za 10,3 milijona EUR investicij, kar je petkrat
več, kot jih je bilo v letu 2010. Četrtina načrtovanih sredstev
se nanaša na koncentracijo proizvodnih lokacij, četrtina na
modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, drugo polovico
sredstev pa predstavljajo redne nadomestitvene investicije.
Najpomembnejša posamezna investicija bo selitev mlina
iz Ljubljane v Maribor, ki jo nameravamo izpeljati jeseni
2011, s čimer bomo skoncentrirali mlinarsko dejavnost na
eni lokaciji in hkrati naredili pomemben korak k izpraznitvi
lokacije ob Šmartinski cesti. Začele bodo teči tudi priprave na
koncentracijo pekarske dejavnosti v osrednji Sloveniji, ki bo
izpeljana v letu 2012.
59
60
TRAJNOSTNI
RAZVOJ
VČASIH SI ZAŽELIŠ KLASIKE.
KER JE PAČ – BREZČASNA.
NAMESTO GRENKE SKODELICE
KAVE ZAČNEŠ DAN S
PREVERJENO PRIJAZNIM
ČAJEM, NADALJUJEŠ Z
MASLENO FRANCOSKO ŠTRUCO
IN SI PO MLEČNO-ČOKOLADNI
MALICI VSE PRSTE OBLIZNEŠ.
KO S TRADICIONALNIMI
ŠPAGETI OB KOZARCU
IZBRANEGA VINA VEČER
SKLENEŠ, POMISLIŠ – OB
KLASIKI LAHKO VEDNO ZNOVA
NA ČAS POZABIŠ.
61
62
17
ZAPOSLENI
Na dan 31. 12. 2010 je bilo v Skupini Žito 1.305 zaposlenih.
Glede na stanje ob koncu leta 2009 se je število zmanjšalo
za 166, oziroma za 11,3 %. Delež zaposlenih za določen čas
je znašal 4,69 %, vsi drugi imajo zaposlitev za nedoločen čas.
V letu 2010 smo v Skupini Žito zaposlili 59 novih sodelavcev,
medtem ko je delovno razmerje prenehalo 225 sodelavcem.
Delno je odliv posledica naravne upokojitve ter delno
reorganizacije in centralizacije poslovnih procesov. Z
ustanovitvijo samostojne družbe Žito Maloprodaja d.o.o. se je
iz Žita d.d. na novo družbo prezaposlilo 112 zaposlenih.
Število zaposlenih po posameznih družbah Skupine Žito
na dan 31. 12. 2010
Družba
31.12.
2010
31.12.
2009
razlika
indeks
Žito d.d.
913
1.119
-206
81,6
Šumi bonboni d.o.o.
147
164
-17
89,6
0
1
-1
0,0
Žito Maloprodaja d.o.o.
101
0
101
Intes Storitve d.o.o.
139
183
-44
76,0
LD Žito d.o.o., Zagreb
4
3
1
133,3
Žito d.o.o., Beograd
1
1
0
100,0
1.305
1.471
-166
88,7
Žito Šumi d.o.o.
SKUPAJ
Izobrazbena struktura zaposlenih v obdobju 2006-2010
100%
8%
8%
9%
10%
11%
80%
60%
53%
55%
55%
39%
37%
36%
2007
2008
I-III stopnja
IV-V stopnja
39%
40%
51%
49%
40%
20%
0%
2006
2009
VI stopnja in več
2010
Ena izmed najpomembnejših nalog kadrovske službe je skrb
za optimalno zasedenost delovnih mest, ki jo obvladujemo
tudi s pospeševanjem notranje mobilnosti zaposlenih.
Morebitne viške, ki so posledica nenehne racionalizacije
delovnih procesov, rešujemo na način, ki je za zaposlenega
najmanj boleč. Po drugi strani pa se srečujemo z vedno večjim
pomanjkanjem nekaterih profilov na trgu delovne sile. Najbolj
iskani poklici so peki, pomožni živilski delavci, skladiščniki
viličaristi v hladilnici in vzdrževalci.
Med letnimi dopusti in prazniki smo zaposlovali dijake in
študente prek študentskega servisa in tudi najemali delavce
prek zaposlitvenih agencij. Povprečno smo imeli v najemu
26 delavcev, ki so opravili 5 tisoč ur mesečno. Na obvezno
delovno prakso smo sprejemali tudi dijake in študente, ki so
bili dobrodošla pomoč ob odsotnosti redno zaposlenih.
Povprečna starost zaposlenih je 43,3 leta. V skupini je
zaposlenih 62,5 % žensk in 37,5 % moških.
Največji delež zaposlenih prihaja iz proizvodnje in temu
primerna je tudi izobrazbena struktura: polovica delavcev
ima nizko izobrazbo. V zadnjih dveh letih je njihov delež
zrasel, kar lahko pripišemo nakupu proizvodnega obrata v
Gradišču in prenehanju zaposlitve delavcev s srednjo stopnjo
izobrazbe. Delež zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe počasi,
a konstantno raste; delno zaradi politike zaposlovanja visoko
usposobljenih strokovnjakov, delno zaradi višje stopnje
zmanjševanja zaposlenih v proizvodnih procesih v primerjavi
s strokovnimi službami.
Ugodnosti za naše zaposlene
Vsi naši zaposleni prejemajo kot boniteto dodatno kolektivno
nezgodno zavarovanje in dodatno pokojninsko zavarovanje.
Na treh lokacijah imamo svoje počitniške kapacitete, ki jih za
letovanje lahko izkoristijo zaposleni in upokojenci.
Izobraževanje
V Žitu se zavedamo, da se lahko z izzivi sodobnega časa in
globalne konkurence srečujemo le s pomočjo kompetentnih
in usposobljenih delavcev ter z zagotavljanjem kontinuitete na
ključnih funkcijah. Zato vedno več sredstev vlagamo v znanje
in razvoj vseh zaposlenih. V letu 2010 smo za izobraževanje
namenili 162 tisoč EUR, kar je 23 % več kot leto poprej. Največji
del se nanaša na kotizacije za strokovne seminarje in formalno
izobraževanje ter na usposabljanje za varstvo pri delu.
Zaposlenim smo ponudili organizacijsko, strokovno in
finančno pomoč pri prijavi na razpis „Znanje uresničuje
sanje“, v sklopu katerega so delavci obiskovali računalniške in
jezikovne tečaje. Udeležba je bila velika, saj se je izobraževala
več kot četrtina zaposlenih.
V letu 2011 bomo v razvoj kadrov vložili še več sredstev in
napora. Zgraditi in izboljšati želimo kulturo medsebojnega
zaupanja, spoštovanja, sodelovanja in timskega dela,
nenehnega učenja ter odgovornega in učinkovitega dela. V
delavnicah bomo oblikovali skupna načela ravnanja z ljudmi
in opredelili vrednote skupine na način, ki bo razumljiv in
blizu slehernemu posamezniku.
Varnost in zdravje pri delu
Za podjetje predstavlja visok odstotek bolniških odsotnosti
težave tako glede zagotavljanja nadomestila plač odsotnim
zaposlenim kot tudi glede nadomeščanja odsotnih pri
opravljanju nalog. Zato močno poudarjamo varno delovno
okolje in zdravstveno preventivo. Sproti ugotavljamo, kateri
dejavniki povzročajo bolezenska stanja, kot so npr. slabi pogoji
dela – ergonomija, ekologija, varstvo pri delu ipd. Za vsa
delovna mesta in tehnologije spremljamo tveganja nastanka
nezgod in zdravstvenih okvar, ki jih periodično ocenjujemo
in s primernimi varstvenimi ukrepi ohranjamo na sprejemljivi
ravni.
Primerjava bolniških odsotnosti 2006–2010
8,00%
7,00%
6,00%
5,00%
3,3%
2,9%
4,00%
3,1%
2,6%
2,5%
3,5%
3,3%
3,00%
2,00%
1,00%
,00%
3,7%
2006
4,4%
2007
boleznine v breme družbe
2008
2009
boleznine v breme ZZZS
3,7%
2010
V letu 2010 je bila povprečna odsotnost z dela zaradi
bolezenskih izostankov (brez porodniške odsotnosti)
6,9-odstotna in se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 1,1
odstotno točko.
Zaradi narave dela imamo med zaposlenimi relativno veliko
invalidov. Ob koncu leta 2010 je bilo v skupini Žito zaposlenih
138 invalidov, kar predstavlja 10,61 % zaposlenih. V primerjavi
z letom 2009 se je število invalidov zmanjšalo za 17 %, največ
se jih je upokojilo. Večji del invalidnosti nastaja zaradi alergij
na sestavine v proizvodnji. Invalidom zagotavljamo, da
lahko svoje delo nadaljujejo na svojih delovnih mestih, kjer
upoštevamo omejitve iz odločb, če svojega dela ne morejo
več opravljati, pa poskrbimo za ustrezno prekvalifikacijo.
Z obsežnimi programi varstva pri delu, ustrezno tehnično
opremljenostjo ter organizacijo dela poskušamo delovati
čim bolj preventivno in s tem zmanjševati nastanek nove
invalidnosti.
63
64
18
DRUŽBENO
OKOLJE
18.1 Odnosi z javnostmi
Komunikacija je most, ki gradi povezanost; je pot, ki nas vodi do
želene točke in je nevidna, a hkrati nepogrešljiva spremljevalka
našega vsakodnevnega delovanja. Zato v Skupini Žito veliko
pozornost posvečamo komuniciranju z vsemi našimi ključnimi
deležniki. Tako smo si tudi v letu 2010 z naborom različnih
komunikacijskih aktivnosti prizadevali slediti enemu naših
temeljnih ciljev: celovitemu obveščanju notranjih in zunanjih
javnosti o pomembnih informacijah, povezanih s Skupino Žito,
informiranju o širšem gospodarskem okolju, ki vpliva na njeno
delovanje, seznanjanju javnosti s strateškimi načrti Skupine Žito
ter poslovanjem same organizacije in njenih blagovnih znamk.
V okviru komunikacije z mediji smo izvajali sprotno in redno
obveščanje medijev o aktualnih poslovnih dogodkih v okviru
Skupine Žito. Pozorno smo odgovarjali na vsa aktualna
vprašanja, ki smo jih prejemali od medijev; na spletni strani
www.zito.si pa smo z aktualnimi informacijami tudi redno
ažurirali spletno medijsko središče. V novembru smo organizirali
novinarski zajtrk, na katerem je nova uprava Skupine Žito
novinarjem predstavila strategijo Skupine Žito za obdobje od
leta 2010–2015.
S proaktivnim delovanjem smo v izbranih medijih gradili
prepoznavnost in ugled naših ključnih blagovnih znamk. S
sprotnimi komunikacijskimi aktivnostmi smo medije obveščali
o produktnih novostih naših blagovnih znamk; podrobneje smo
jim približali tudi 88. obletnico blagovne znamke Gorenjka. V
septembru in oktobru smo aktivneje z mediji komunicirali tudi
v okviru promocijskih dogodkov za testenine „Grande Tura,
Grande Pokušina“.
Okrepili smo komunikacijo s strokovno javnostjo in interesnimi
združenji, v katerih tudi aktivno sodelujemo. V mesecu oktobru
smo organizirali delovni obisk s strokovnim združenjem Cindi v
okviru akcije „Preveč soli škodi“, na katerem smo jim predstavili
prizadevanja Skupine Žito za zmanjšanje vnosa soli v naših
kruhih, in predstavili proces proizvodnje naših kruhov. Kot
člani projektnih skupin smo tudi aktivno sodelovali pri sklenitvi
dogovora v žitni verigi, ki je potekal pod okriljem Zbornice
živilskih in kmetijskih podjetij. S tem smo naredili prvi korak k
reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupu slovenskih
žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih
borzah na ceno kruha v Sloveniji.
Z našimi vlagatelji redno komuniciramo prek Seoneta, kjer
objavljamo vse aktualne informacije o našem poslovanju;
ažurno komunikacijo z našimi delničarji pa redno vzdržujemo
tudi prek samostojne rubrike v okviru spletne strani www.zito.
si.
Posebno skrb posvečamo tudi našim odjemalcem. Poleg
redne komunikacije in obiskov med letom smo v mesecu
decembru za njih pripravili tudi posebno Prodajno konferenco
za distributerje, na kateri smo jim predstavili aktivnosti Skupine
Žito na področju razvoja in proizvodnje naših izdelkov v letu
2011 in tako okrepili naše sodelovanje.
Veliko pozornost pa posvečamo predvsem komunikaciji z
našimi zaposlenimi, saj želimo v Skupini Žito ustvariti delovno
okolje, ki bo prijetno, spodbudno in razvojno usmerjeno za
vse naše zaposlene. Tudi v letu 2010 smo nadaljevali izdajanje
internega glasila Drobtinice, ki ga prejmejo vsi zaposleni Skupine
Žito. Zaradi okrepitve posodabljanja in aktualnosti internega
komuniciranja smo v mesecu septembru začeli izdajati še bilten
Drobtinice na kratko, ki je prek elektronske pošte ali oglasnih
desk dostopen vsem zaposlenim, namenjen pa je hitremu
informiranju zaposlenih v vseh aktualnih dogodkih v Skupini
Žito. V mesecu decembru smo organizirali novoletno zabavo za
naše sodelavce; okrepili pa smo tudi sistem rednih sestankov in
kolegijev na vseh ravneh organizacije.
18.2 Družbena odgovornost
V Skupini Žito želimo delovati v sozvočju z okoljem, v katerem
delujemo. Zato že tradicionalno veliko pozornost posvečamo
družbeno odgovornemu delovanju. Tako smo tudi v letu 2010
izvedli številne sponzorske in humanitarne aktivnosti.
Sponzorirali smo Kolesarsko društvo Rog, Čarobni dan za družine
v Arboretumu Volčji potok, humanitarni tek Europa Donna,
Ljubljanski maraton, Zvezo združenj ekoloških kmetov Biodar,
poslovno šolo IEDC ter koncert Joseja Carrerrasa v ljubljanskih
Stožicah. Ponosni smo na to, da smo v letu 2010 ponovno
obudili tradicionalno podporo znamke 1001 Cvet slovenskim
smučarjem. S Smučarsko zvezo Slovenije smo sklenili dvoletno
sponzorsko pogodbo, v okviru katere podpiramo uspešne
slovenske športnike, kot so Petra Majdič, Rok Marguč in vse
druge, ki jih želimo tudi v prihodnje spremljati na njihovi poti
do športnih uspehov.
S svojimi sponzorskimi aktivnostmi smo se v letu 2010
predstavili tudi na pomembnejših dogodkih, kot so Zlata lisica,
Planica, Festival za tretje življenjsko obdobje, Sejem narava in
zdravje, Poslovna konferenca Portorož, Slovenska marketinška
konferenca, Simpozij o visokem krvnem tlaku in številnih
drugih dogodkih.
Pogosto se odzovemo tudi na klice socialno ogroženih. Tako smo
v letu 2010 z našo donacijo sodelovali pri izvedbi Miklavževega
koncerta, ki ga tradicionalno v sodelovanju z RTV Slovenija
organizira Rotary Club Ljubljana. Poleg tega smo donirali čaje
1001 cvet Slovenski Karitas, varnim hišam pa smo namenili
pakete naših izdelkov. Društvu Slovenska filantropija smo
podarili naše izdelke, ki jih je to društvo podarilo slovenskim
brezdomcem in brezposelnim, pogosto pa se odzovemo
tudi na prošnje za pomoč posameznikom in družinam, ki so
potisnjeni na rob preživetja.
19
VAROVANJE
OKOLJA
Žito kot predelovalec hrane se zaveda pomena skrbi za okolje
in njegovega varovanje. Zato si prizadevamo naše zaposlene
ozaveščati o skrbi za varovanje okolja. To poskušamo prenesti
tudi na naše dobavitelje in poslovne partnerje. Iz rezultatov,
pridobljenih z zakonsko predpisanih monitoringov vode,
zraka in hrupa, potrjujemo odgovorno ravnanje z okoljem.
Posebno skrb namenjamo varovanju voda, saj nekateri objekti
stojijo na vodovarstvenem območju.
V letu 2010 smo začeli intenzivno zmanjševati odpadke in v
nekaterih enotah količino komunalnih odpadkov zmanjšali za
40 %. Okrepili smo tudi sodelovanje s predelovalci organskih
odpadkov, kar pomeni, da se večina organskih odpadkov
reciklira in uporabi v bioplinarnah.
Okoljsko prijaznejši proizvodnji je bilo namenjeno tudi nekaj
investicij. Začeli smo zamenjevati zunanje in notranje svetilke s
sistemom varčne razsvetljave z visoko učinkovitimi svetilkami,
nadaljujemo pripravo projektov za postavitev fotovoltaičnih
elektrarn na strešnih površinah, v nekaterih enotah pa
načrtujemo prehod ogrevanja in pridobivanja energije iz
klasičnih energentov na sekance.
65
66
RAČUNOVODSKO
POROČILO
ODLOČIŠ SE, DA TOKRAT
POSTAVIŠ DAN NA GLAVO.
IN CELO GLAVO NA TA DAN
USMERIŠ. ŠE PREDEN SE
JUTRANJI ZELENI ČAJ DOBRO
OHLADI, ŽE Z MORSKO
RIŽOTO V ZRAKU NOVE
VONJAVE ZAMEŠAŠ. DA SI OD
POLNIH OKUSOV ODDAHNEŠ,
POPOLDNE ŠTRUČKE
RAZLIČNIH ZRN SPREHODIŠ IN
DOMOV POSPREMIŠ MAMLJIVE
PRALINE. V OBJEMU ŽIT
SE ZVEČER NA VERANDI
POCRKLJAŠ IN SE NASMEHNEŠ.
VEŠ, DA VEČER ŠE DOLG BO IN
NOČ NEPOZABNA.
67
20
RAČUNOVODSKI
IZKAZI
20.1 Konsolidirani računovodski izkazi
Skupine Žito
Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Žito
Postavka
1. Čisti prihodki od prodaje
Pojasnila
23.2
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Znesek v EUR
2010
2009
111.777.867
116.098.170
-1.313.366
993.470
17.576
16.074
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
1.157.204
1.467.408
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-70.605.137
-76.490.883
6. Stroški dela
23.5
-28.386.836
-28.869.211
7. Odpisi vrednosti
23.6
-6.795.934
-7.619.256
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-578.511
-700.437
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
22.087
21.829
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
66.213
39.835
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
89.193
37.022
0
0
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.10
-2.660.594
-1.301.926
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.10
-131.349
-69.030
2.658.412
3.623.065
15. Poslovni izid
16. Davek iz dobička
23.12
-538.561
-924.715
17. Odloženi davki
23.12
425.815
-1.039.523
2.545.666
1.658.827
2.545.990
2.186.568
-324
-527.740
7,22
6,20
18. Čisti poslovni izid
Pripadajoč
večinski lastnik
manjšinski lastnik
Čisti dobiček na delnico
osnovni
68
69
Konsolidiran izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Skupina
Žito
Postavka
Čisti dobiček obdobja
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
Odloženi davek
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
Prevedbene rezerve
Drug vseobsegajoči poslovni izid
Celoten vseobsegajoči poslovni izid
Delež obvladujoče družbe
Delež manjšinskih lastnikov
Znesek v EUR
2010
2009
2.545.666
1.658.828
-321.171
428.771
64.233
-94.593
-256.938
334.164
88.391
17.889
-168.547
352.053
2.377.119
2.010.881
2.377.443
2.538.621
-324
-527.740
70
Konsolidirana bilanca stanja Skupine Žito
Postavka
SREDSTVA
Znesek v EUR
Pojasnila
31.12.2010
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
31.12.2009
72.044.589
76.627.270
530.344
642.910
529.996
642.516
348
394
62.664.418
67.522.227
1. Zemljišča in zgradbe
41.537.784
42.012.022
2. Oprema
20.609.954
24.121.507
4. Opredmetena osnovna sredstva. ki se pridobivajo
382.950
1.287.030
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
133.730
101.668
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.16
1. Dolgoročne premoženjske pravice
4. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.17
III. Naložbene nepremičnine
23.18
793.690
521.736
IV. Dolgoročne finančne naložbe
23.20
6.667.863
7.021.974
6.611.995
6.954.381
3. Dolgoročna posojila
55.868
67.593
V. Dolgoročne poslovne terjatve
59.942
80.139
1. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
10.292
2. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
59.942
69.847
1.328.332 w
838.284
43.371.158
45.816.198
2. Naložbe v druga podjetja
VI. Odložene terjatve za davek
23.13
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.21
1.058.033
1.050.485
II. Zaloge
23.22
15.010.002
19.088.374
8.523.923
11.882.219
291.358
271.585
5.762.545
6.872.639
432.176
61.931
29.502
27.644
29.502
27.644
26.169.956
24.237.811
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
24.341.889
22.894.261
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
1.828.067
1.343.550
1.103.665
1.411.884
289
0
115.416.036
122.443.468
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.20
3. Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Denarna sredstva
23.23
23.24
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
Postavka
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
71
Znesek v EUR
Pojasnila
31.12.2010
A. KAPITAL
31.12.2009
69.001.522
68.483.795
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
7.386.388
7.297.997
-472.056
-472.056
23.559.631
22.694.010
-277.787
-20.849
8.582
187.928
6.608.429
6.770.762
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3.594.887
3.908.196
2. Druge rezervacije
3.013.542
2.862.566
7.282.097
11.376.498
7.280.657
11.375.058
7.280.657
11.375.058
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
1. Druge dolgoročne obveznosti
1.440
1.440
31.539.156
35.081.471
15.490.575
20.178.632
15.488.087
20.176.144
2.488
2.488
16.048.581
14.902.839
11.849.482
10.369.272
680.291
662.221
3.518.808
3.871.346
23.30
984.832
730.942
115.416.036
122.443.468
I. Vpoklicani kapital
23.25
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
23.26
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
VII. kapital manjšinskih lastnikov
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.27
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I. Dolgoročne finančne obveznosti
23.28
1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.28
1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3. Kratkoročne finančne obveznosti do drugih
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.29
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
72
Konsolidirani izkaz denarnih tokov Skupine Žito
Postavka
Znesek v EUR
2010
2009
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
2.658.412
3.623.065
2.572.294
1.279.314
-35.881
0
Spremembe v odloženih prihodkih iz državnih pomoči
-148.445
0
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
6.120.094
6.580.030
247.630
273.334
11.414.104
11.755.743
-1.911.237
219.021
Povečanje v zalogah
4.078.372
7.314.814
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
2.007.116
-2.607.248
-162.333
354.343
15.426.022
17.036.673
-955.397
-1.338.017
-1.537.074
-343.233
12.933.551
15.355.423
-1.253.145
-7.546.395
57.637
541.220
-135.707
-134.276
404.000
0
Prejete obresti
15.133
4.583
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
19.996
21.829
-892.086
-7.113.039
13.550.654
32.145.516
-21.083.181
-53.500.000
0
11.050.000
Poplačila dolgoročnih prejetih posojil
-3.335.624
-1.387.362
Dividende, izplačane večinskim delničarjem
-1.481.533
-1.075.876
Dividende, izplačane manjšinskim delničarjem
0
0
Izplačila manjšinskih delničarjev
0
0
-12.349.684
-12.767.722
Neto pritoki denarnih sredstev
-308.219
-4.525.338
Denarna sredstva na dan 1.1.
1.411.884
5.937.222
1.103.665
1.411.884
Popravki za:
Neto stroški financiranja
Dobiček pri prodaji OS
Popravek vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Denarni tokovi iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
Povečanje terjatev in AČR
Povečanje dolgoročnih rezervacij
Denarni tok iz poslovanja
Plačane obresti
Plačan davek od dobička
Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prejemki iz naslov državne pomoči
Neto denarni tokovi pri naložbenju
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Neto denarni tokovi pri financiranju
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
73
Konsolidirani izkaz gibanja kapitala Skupina Žito
v EUR
Stanje 1.1.2010
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek iz
prevrednotenja
Zadržani
dobički
Večinski
kapital
Manjšinski
kapital
Skupaj
kapital
14.846.937
23.949.827
7.297.997
-472.056
-20.849
22.694.010
68.295.866
187.928
68.483.794
2.545.990
2.545.990
-324
2.545.666
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
Drug vseobsegajoči poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni izid obdobja skupaj
88.391 0
0
-256.938 88.391
0
-256.938
2.545.990
Odkup manjšinskega kapitala
-198.836
Dividende delničarjem
-1.481.533
Stanje 31.12.2010
v EUR
-168.547 -168.547
2.377.443 2.377.119
-198.836
-179.022
-377.858
-1.481.533 -1.481.533
14.846.937
23.949.827
7.386.388
-472.056
-277.787
23.559.631
68.992.940
8.582
69.001.522
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička
Lastne
delnice
Presežek iz
prevrednotenja
Zadržani
dobički
Večinski
kapital
Manjšinski
kapital
Skupaj
kapital
Stanje 1.1.2009
14.846.937
23.949.827
7.280.108
-472.056
-355.013
21.583.317
66.833.120
715.668
67.548.788
Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta
2.186.568
2.186.568
-527.740
1.658.828
Drug vseobsegajoči poslovni izid obdobja
17.889
334.164
352.053
352.053
Vseobsegajoči poslovni izid obdobja skupaj
17.889
334.164
2.186.568
2.538.621
-527.740
2.010.881
Odkup manjšinskega kapitala
0
Dividende delničarjem
-1.075.875
-1.075.875
-1.075.875
Stanje 31.12.2009
14.846.937
23.949.827
7.297.997
-472.056
-20.849
22.694.010
68.295.866
187.928
68.483.795
74
20.2 Računovodski izkazi družbe Žito d.d.
Izkaz poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
1. Čisti prihodki od prodaje
Znesek v EUR
Pojasnila
23.2
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
31.12.2010
31.12.2009
105.337.858
108.218.820
-856.198
1.955.733
17.576
16.074
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotevalnimi poslovnimi prihodki)
23.3
737.977
801.575
5. Stroški blaga, materiala in storitev
23.4
-71.049.134
-75.806.963
6. Stroški dela
23.5
-22.277.165
-22.192.180
7. Odpisi vrednosti
23.6
-6.014.391
-8.231.038
8. Drugi poslovni odhodki
23.7
-410.282
-670.233
9. Finančni prihodki iz deležev
23.8
22.087
21.830
10. Finančni prihodki iz danih posojil
23.9
299.817
334.892
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
23.9
96.876
35.446
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisa finančnih naložb
23.11
0
-179.577
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
23.10
-2.695.277
-1.344.651
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23.10
-8.466
-26.441
3.201.276
2.933.287
15. Poslovni izid
16. Davek iz dobička
23.12
-538.561
-855.265
17. Odloženi davki
23.12
-122.948
-137.888
2.539.765
1.940.133
18. Čisti poslovni izid
Izkaz vseobsegajočega poslovnega izida Žito d.d.
Postavka
Znesek v EUR
2010
2009
2.539.765
1.940.133
-321.166
428.771
64.233
-94.593
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji v neto znesku
-256.938
334.178
Drug vseobsegajoči poslovni izid
-256.938
334.178
2.282.827
2.274.31
Čisti dobiček obdobja
Prevrednotenje finančnih naložb, namenjenih prodaji
Odloženi davek
Celoten vseobsegajoči poslovni izid
75
Bilanca stanja Žito d.d.
Postavka
SREDSTVA
Znesek v EUR
Pojasnila
31.12.2010
31.12.2009
66.219.121
70.690.762
529.738
640.157
529.738
640.157
50.113.817
54.711.306
1. Zemljišča in zgradbe
32.546.907
33.130.003
2. Proizvajalne naprave in stroji
14.243.441
17.234.562
2.870.839
3.044.973
382.950
1.262.130
69.680
39.638
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
23.16
1. Dolgoročne premoženjske pravice
II. Opredmetena osnovna sredstva
23.17
3. Druge naprave in oprema
4. Opredmetena osnovna sredstva. ki se pridobivajo
5. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
23.18
793.690
521.736
IV. Dolgoročne finančne naložbe
23.20
14.108.973
14.083.989
1. Naložbe v družbe v skupini
7.442.617
7.064.759
2. Naložbe v druga podjetja
6.611.003
6.953.390
3. Dolgoročna posojila
55.353
65.840
V. Dolgoročne poslovne terjatve
41.214
43.171
1. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
41.214
43.171
631.689
690.403
49.508.981
51.731.297
VI. Odložene terjatve za davek
23.13
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
23.21
1.003.978
996.431
II. Zaloge
23.22
12.887.453
17.292.337
7.173.983
10.704.199
112.236
164.635
5.188.401
6.383.968
412.833
39.535
7.321.609
6.835.407
1. Kratkoročna posojila podjetja v skupini
7.321.609
6.835.407 a. Kratkoročna posojila podjetja v skupini
7.294.294
6.810.000
27.315
25.407
27.633.464
25.647.925
3.055.809
2.945.835
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
23.268.186
21.890.385
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
1.309.469
811.705
662.477
959.197
898
122.365
115.729.000
122.544.424
1. Material
2. Nedokončana proizvodnja
3. Proizvodi in trgovsko blago
4. Predujmi za zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
23.20
b. Kratkoročna posojila drugim
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
23.23
1. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini
V. Denarna sredstva
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ SREDSTVA
23.24
Postavka
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
76
Znesek v EUR
Pojasnila
31.12.2010
31.12.2009
71.268.460
70.467.166
14.846.937
14.846.937
23.949.827
23.949.827
7.223.630
7.223.630
-472.057
-472.057
25.997.909
24.939.678
-277.787
-20.849
3.482.556
3.874.232
2.888.987
3.190.532
593.569
683.700
7.282.097
11.367.721
7.280.657
11.366.281
7.280.657
11.366.281
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
1.440
1.440
1. Druge dolgoročne obveznosti
1.440
1.440
0
0
33.049.878
36.173.196
0
0
18.769.575
22.180.641
15.488.087
20.176.144
3.279.000
2.002.009
2.488
2.488
14.280.303
13.992.555
1.050.760
1.056.901
10.374.722
9.458.555
70.390
61.527
2.784.431
3.415.572
646.009
662.109
115.729.000
122.544.424
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
23.25
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
23.26
IV. Lastne delnice (kot odbitna postavka)
V. Preneseni čisti poslovni izid in čisti izid poslovnega leta
VI. Presežek iz prevrednotenja
B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
23.27
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2. Druge rezervacije
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I. Dolgoročne finančne obveznosti
23.28
1. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
III. Odložene obveznosti za davek
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
23.28
1. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
2. Kratkoročne finančne obveznosti do podjetij v skupini
3. Kratkoročne finančne obveznosti do drugih
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
23.29
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v skupini
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
23.30
77
Izkaz denarnih tokov Žito d.d.
Postavka
Znesek v EUR
2010
2009
Denarni tokovi pri poslovanju
Celotni poslovni izid pred davki
3.201.274
2.933.286
2.284.963
1.035.975
-35.881
0
5.126.784
5.730.345
246.099
269.250
10.823.239
9.968.856
-1.788.756
261.199
Zmanjšanje v zalogah
4.404.884
5.702.767
Povečanje obveznosti iz poslovanja in PČR
1.134.687
-429.137
-391.676
-282.809
14.182.378
15.220.876
Plačane obresti iz posojil
-989.484
-1.384.993
Plačan davek od dobička
-1.434.995
-318.705
11.757.899
13.517.179
-1.932.526
-7.237.567
399.633
1.574.928
-135.707
-134.276
285.889
300.281
19.996
21.829
-1.362.715
-5.474.805
16.327.654
34.466.216
-22.202.401
-55.880.337
0
11.050.000
Poplačila dolgoročnih prejetih posojil
-3.335.624
-1.387.362
Izplačane dividende
-1.481.533
-1.075.876
-10.691.904
-12.827.359
-296.720
-4.784.986
959.197
5.744.183
662.477
959.197
Prilagoditve za:
Neto stroški financiranja
Dobiček iz prodaje OS
Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev
Popravek vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Denarni tok iz rednega delovanja pred spremembami v obratnem kapitalu
Povečanje terjatev in AČR
Zmanjšanje dolgoročnih rezervacij
Denarni tok iz poslovanja
Neto denarni tok iz rednega delovanja
Denarni tokovi pri naložbenju
Izdatki za nakupe novih opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Izdatki za nakupe neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Prejete obresti
Dividende, prejete od za prodajo razpoložljivih finančnih naložb
Neto denarni tokovi pri naložbenju
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od kratkoročno prejetih posojil
Poplačila kratkoročno prejetih posojil
Prejemki od dolgoročno prejetih posojil
Neto denarni tokovi pri financiranju
Neto pritoki denarnih sredstev
Denarna sredstva na 1.1.
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
78
Izkaz gibanja kapitala Žito d.d.
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice
Presežek iz prevrednotenja
Zadržani dobički
Skupaj kapital
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-20.849
24.939.678
70.467.166
Čisti poslovni izid poslovnega leta
2.539.765
2.539.765
Drugi obsežni prihodek
-256.938
-256.938
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
-256.938
2.539.765
2.282.827
Dividende delničarjem
-1.481.533
-1.481.533
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-277.787
25.997.909
71.268.460
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Lastne delnice
Presežek iz prevrednotenja
Zadržani dobički
Skupaj kapital
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-355.013
24.075.421
69.268.745
Čisti poslovni izid poslovnega leta
1.940.133
1.940.133
Drugi obsežni prihodek
334.164
334.164
Skupaj prihodki in odhodki v poslovnem letu
334.164
1.940.133
2.274.297
Dividende delničarjem
-1.075.876
-1.075.876
14.846.937
23.949.827
7.223.630
-472.056
-20.849
24.939.678
70.467.166
v EUR
Stanje 1.1.2010
Stanje 31.12.2010
v EUR
Stanje 1.1.2009
Stanje 31.12.2009
21
PODATKI
O DRUŽBI
Skupinski računovodski izkazi Skupine Žito in računovodski
izkazi družbe Žito d.d. so bili za leto, ki se je končalo 31.
decembra 2010, potrjeni na seji uprave dne 11.4.2011. Družba
Žito d.d. je delniška družba, ustanovljena v Republiki Sloveniji.
Delnice družbe so uvrščene na borznem trgu Ljubljanske
borze.
Dejavnost Skupine Žito je naslednja:
• slaščičarstvo,
• zamrznjena hrana,
Nakup 42,5-odstotnega deleža družb Šumi bonboni
d.o.o. in Žito Šumi d.o.o.
• mlinarstvo,
• biskvitno pecivo, keksi in
Družba Žito d.d. je dne 26. 11. 2010 z družbo Unibon
Kaugummfabrik GmbH sklenila pogodbi o nakupu
42,5-odstotnih poslovnih deležev v družbah Šumi bonboni,
proizvodnja in prodaja bonbonov d.o.o., in Žito Šumi tovarna
bonbonov Ljubljana, d.o.o., s čimer je postala stoodstotna
lastnica obeh družb.
• testeninarstvo
• bomboni, žvečilna guma
• proizvodnja čajev, riža in začimb
Sestava Skupine Žito je prikazana v spodnji tabeli:
Država
Delež v kapitalu
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Slovenija
100,00%
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00%
Šumi Bonboni d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00%
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Slovenija
99,55%
Žito Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00%
Šumi Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Slovenija
100,00%
Hrvaška
100,00%
Srbija
100,00%
Makedonija
100,00%
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Prenos dejavnosti maloprodaje na odvisno družbo
S 1. 9. 2010 so bili dejavnost maloprodaje v Skupini Žito in
zaposleni preneseni z matične družbe na odvisno družbo Žito
Maloprodaja d.o.o., ki se je prej imenovala ABC Agrohit d.o.o.
• pekarstvo,
Ime odvisne družbe
Družba Žito d.d. je na skupščini dne 1. 8. 2006 sprejela sklep,
da bo v letu 2006 in v naslednjih petih letih pripravljala
računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska
unija.
79
22
POVZETEK
POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH
USMERITEV
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP in pojasnili
Odbora za pojasnjevanje MSRP (v nadaljevanju OPMSRP), ki jih
je sprejela Evropska unija. Družba in skupina sta uporabili vse
MSRP in OPMSRP v računovodskih izkazih, ki so bili zahtevani
za uporabo in so veljali v letu 2010. Družba in skupina nista
predčasno uporabili nobenega standarda, kjer uporaba
spremenjenih standardov ni bila zahtevana v letu 2010.
Osnove za pripravo
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih
vrednosti, razen sredstev, namenjenih prodaji, in izvedenih
finančnih instrumentov, ki so vrednoteni po pošteni vrednosti.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih
letih, razen novo sprejetih standardov in pojasnil, ki so
navedeni v nadaljevanju.
Uporaba spodaj navedenih standardov in pojasnil ni vplivala
na finančni položaj ali poslovanje družbe.
Dopolnila MSRP 2 – Z denarjem poravnane plačilne
transakcije za delnice v skupini
Dopolnila k MSRPS 2 sestavljajo tri osnovne spremembe.
Spremenjena je opredelitev transakcij z delnicami in
dogovorov, področje uporabe MSRP 2, dodano pa je pojasnilo
za obračunavanje z denarjem poravnane plačilne transakcije
za delnice v skupini. S tem dopolnjeno pojasnilo nadomesti
obstoječa OPMSRP 8 in 11.
MSRP 3R – Poslovne združitve in MRS 27R: skupinski in ločeni
računovodski izkazi
Prenovljena standarda sta bila objavljena v januarju 2008 z
začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki so se začela 1. 7.
2009. MRSP 3R uvaja številne spremembe pri obračunavanju
poslovnih združitev, ki bodo vplivale na višino pripoznanega
dobrega imena, rezultatov v obdobju nakupa in na rezultate
podjetja v prihodnjih poslovnih obdobjih. MRS 27R zahteva,
da podjetja obračunajo spremembe v lastniškem deležu
odvisnih družb kot spremembo v kapitalu. Posledično te
spremembe ne bodo vplivale niti na dobro ime niti na dobiček
ali izgubo podjetja. Poleg tega prenovljeni standard spreminja
metodo obračunavanja izgube odvisne družbe in izgubo
vpliva odvisne družbe. Spremembe, ki jih prinašata MSRP 3R
in MRS 27R, morajo podjetja upoštevati za prihodnja obdobja,
kar pomeni, da bodo vplivale na nakupe in transakcije z
manjšinskimi deleži, ki jih bo imelo podjetje v prihodnosti.
MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje –
varovane postavke, ki izpolnjujejo kriterije
Ta dopolnila so bila objavljena v avgustu 2008 z začetkom
obvezne uporabe za obdobja, ki so se začela 1. 7. 2009.
Dopolnilo obravnava določanje enostranskega tveganja
pri varovani postavki in v določenih okoliščinah opredelitev
inflacije kot varovano tveganje ali del tveganja. Obenem
tudi pojasnjuje, da lahko podjetje določi del sprememb
poštene vrednosti ali variabilnost denarnega toka finančnega
instrumenta kot varovano postavko.
OPMSRP 17 – Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom
To pojasnilo je začelo veljati za obdobja, ki so se začela
1. 7. 2009, in obravnava smernice glede pripoznavanja
negotovinskih izplačil sredstev lastnikom. Razlaga pojasnjuje,
kdaj pripoznati obveznost, kako jo izmeriti in kako pripoznati
in izmeriti s tem povezana sredstva ter kdaj se navedena
sredstva in obveznosti izknjižijo.
OPMSRP 18 – Prenosi sredstev od naročnikov
Velja za prenos sredstev od kupcev na dan 1. 7. 2009 ali po
njem.
Pojasnilo vsebuje navodilo, kako naj podjetje obračuna
opredmetena osnovna sredstva, prejeta od kupcev, ali denarna
sredstva, ki jih prejme za nakup ali gradnjo določenih sredstev.
Velja le za sredstva, ki jih podjetje uporabi za povezavo kupca
na omrežje ali za zagotovitev stalnega dostopa do dobave
blaga, storitev ali obojega. Podjetje mora določiti opravljeno
storitev ali storitve in razporediti prejeto plačilo (pošteno
vrednost sredstva) na vsako prepoznavno storitev. Prihodki se
pripoznajo ob dostavi oz. izvedbi vsake posamezne storitve,
ki jo podjetje opravi.
Izboljšave MSRP, ki niso vplivale na spremembe
računovodskih usmeritev družbe/skupine, finančni
položaj ali poslovanje
Maja 2008 je Odbor izdal svoj prvi sklop dopolnil k
mednarodnim standardom, prvenstveno zato, da bi odpravil
vsa neskladja in podrobneje pojasnil besedilo. Za vsak
standard veljajo ločene prehodne določbe.
80
MRS 1 MRS 7 MRS 8
MRS 10 MRS 16 MRS 19 MRS 20 MRS 23 MRS 27 MRS 28
MRS 29 MRS 31 MRS 32 MRS 34 MRS 36 MRS 38 MRS 39 MRS 40 MRS 41 MSRP 5 MSRP 7 – Predstavljanje računovodskih izkazov
– Izkaz denarnega toka
– Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake
– Dogodki po datumu bilance stanja
– Opredmetena osnovna sredstva
– Zaslužki zaposlencev
– Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državnih pomoči
– Stroški izposojanja
– Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi
– Finančne naložbe v pridružena podjetja
– Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih
– Deleži v skupnih vlaganjih
– Finančni instrumenti: predstavljanje
– Medletno računovodsko poročanje
– Oslabitev sredstev
– Neopredmetena sredstva
– Finančni instrumenti – pripoznanje in merjenje
– Naložbene nepremičnine
– Kmetijstvo – dodatna biološka preobražanja
– Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje
– Finančni instrumenti – razkritja
Aprila 2009 je Odbor izdal sklop dopolnil k mednarodnim
standardom, prvenstveno zato, da bi odpravil vsa neskladja in
podrobneje pojasnil besedilo. Za vsak standard veljajo ločene
prehodne določbe.
MSRP 2 MSRP 5 MSRP 8 MRS 1 MRS 7 MRS 17 MRS 18 MRS 36 – Plačila v delnicah – določitev, kdaj se uporabljata MSRP 2 in MSRP 3
– Nekratkoročna sredstva za prodajo – razkritja
– Operativni segmenti – razkritje sredstev segmentov
– Predstavitev računovodskih izkazov – kratkoročna/dolgoročna obveznost za finančne zamenljive instrumente
– Izkaz denarnega toka – razvrščanje izdatkov za nepripoznana sredstva
– Najemi – razvrstitev zemljišč in zgradb
– Prihodki – določanje, ali podjetje nastopa kot principal ali agent
– Oslabitev sredstev – največja enota, kateri se lahko pripiše dobro ime
MRS 38 – Neopredmetena sredstva – spremembe standarda zaradi sprejema novega MSRP 3 in spremembe glede ugotavljanja poštene vrednosti
MRS 39 – Finančni instrumenti – ocena pogodbenih kazni za predplačilo kredita kot vgrajeni izvedeni finančni instrument, varovanje
denarnega toka
OPMSRP 9 – Ponovna ocena vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta – vpliv MSRP 3
in OPMSRP 9
OPMSRP 16– Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji – sprememba omejitve na družbo, ki ima lahko instrument za varovanje pred tveganjem
Predčasna uporaba standardov in pojasnil, ki še niso
veljavna
Družba/skupina ni predčasno uporabila nobenega standarda
ali pojasnila, ki še ne velja in bo začel veljati v prihodnosti.
Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov
računovodskega poročanja in EU bodo morala podjetja
za prihodnja obdobja upoštevati naslednje dopolnjene
in spremenjene standarde in pojasnila:
Dopolnila k MSRP 1 – Omejene izjeme od zahtev primerjalnih
razkritij po MSRP 7 za prve uporabnike standardov
MRS 24 – Razkritja povezanih oseb
Velja za obdobja z začetkom po 1. 1. 2011
Sprememba MRS 24 natančneje določa in poenostavlja
opredelitev povezane osebe. Spremenjeni standard prav tako
zmanjšuje obseg razkritij transakcij družbe v državni lasti z
državo in preostalimi družbami v državni lasti.
MRS 32 – Finančni instrumenti: predstavljanje, razvrstitev
pravice do nakupa delnic, ki so izražene v tuji valuti
Velja za obdobja z začetkom po 1. 1. 2010
Dopolnjeni MRS 32 omogoča družbam, ki izdajo pravico do
nakupa delnic v tuji valuti, da teh pravic ne obračunavajo kot
izvedeni finančni instrument, temveč pripoznajo učinke v
izkaz poslovnega izida. Te pravice bodo zdaj razporejene med
kapitalske instrumente, če bodo izpolnjeni določeni pogoji.
OPMSRP 14 – Predplačila na podlagi zahteve glede
minimalnega financiranja (dopolnilo)
Dopolnilo k OPMSRP 14 velja za obdobja z začetkom 1. 1.
2011 z uporabo za nazaj. Dopolnilo vsebuje navodilo za
oceno iztržljive vrednosti čistih sredstev pokojnin. Dopolnilo
omogoča družbam, da predplačilo na podlagi zahteve glede
minimalnega financiranja obravnavajo kot sredstvo.
OPMSRP 19 – Odprava finančnih obveznosti s kapitalskimi
instrumenti
Velja za obdobja z začetkom po 1. 7. 2010. Pojasnilo podrobneje
pojasnjuje, da se kapitalski instrumenti, ki jih podjetje izda
upniku v zameno za finančne obveznosti, obravnavajo kot
plačilo obveznosti. Pri tem so kapitalski instrumenti izmerjeni
po pošteni vrednosti. Če poštene vrednosti kapitalskih
instrumentov ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po
pošteni vrednosti odpravljene obveznosti. Vse dobičke in
izgube podjetje pripozna nemudoma v izkazu poslovnega
izida. Pojasnilo ne vpliva na računovodske standarde skupine.
Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov
računovodskega poročanja bodo morala podjetja za
prihodnja obdobja upoštevati naslednja dopolnjena in
spremenjena pojasnila in standarde, če jih bo sprejela
EU:
MSRP 9 – Finančni instrumenti
Ta standard nadomešča MRS 39 z začetkom obvezne uporabe
za obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013. Do zdaj sprejeti prvi
del standarda postavlja nove zahteve glede razvrščanja in
merjenja finančnih sredstev.
Dopolnilo k MSRP 7 – Finančni instrumenti – razkritja za
večjo preglednost razkritij pri prenosu finančnih sredstev.
Dopolnila so bila objavljena oktobra 2010.
Dopolnilo omogoča uporabnikom lažje razumevanje posledic
prenosa finančnih sredstev in mogočih tveganj, ki jim je
izpostavljen prenosnik.
MRS 34 – Medletno računovodsko poročanje
Velja za obdobja z začetkom po 1. 1. 2011. Dopolnila dajejo
uporabnikom napotila za pripravo razkritij v skladu z MRS 34,
dodane so tudi nove zahteve glede razkritij.
MRS 12 – Odloženi davek (dopolnjen)
Sprememba se začne uporabljati za letna obdobja z začetkom
na dan 1. 1. 2012 ali po njem. Ta sprememba se nanaša na
določitev odloženega davka za naložbene nepremičnine,
vrednotene po pošteni vrednosti. Cilj te spremembe je
81
vključiti a) predpostavko, da se odloženi davek za naložbene
nepremičnine, vrednotene po pošteni vrednosti v skladu z
MRS 40, določi na podlagi domneve, da se bo knjigovodska
vrednost naložbene nepremičnine povrnila s prodajo, in b)
zahtevo, da se odloženi davek za sredstva, ki se ne amortizirajo
in so vrednotena po modelu prevrednotenja iz MRS 16, vedno
meri na osnovi prodajne vrednosti teh sredstev.
Maja 2010 je Odbor objavil izboljšave MSRP in izdal sklop
dopolnil in sprememb k tem standardom. Veljati začnejo
za obdobja z začetkom 1. 7. 2010 ali 1. 1. 2011, zato jih v
računovodskih izkazih za leto 2010 še nismo upoštevali.
MSRP 3 – Poslovne združitve
MSRP 7 – Finančni instrumenti: razkritja
MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov
MRS 27 – Skupinski in ločeni računovodski izkazi
OPMSRP 13 – Programi nagrajevanja zvestobe kupcev
Skupina in družba pregledujeta vplive še neobveznih
standardov in pojasnil in v tem trenutku ne moreta
smiselno oceniti vpliva novih zahtev. Skupina in družba
bosta uporabili nove standarde in pojasnila v skladu z
zahtevami teh standardov in pojasnil.
Osnovne usmeritve
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih
vrednosti bilančnih postavk, razen za sredstva, vrednotena
po pošteni vrednosti v izkazu poslovnega izida, in sredstva,
namenjena prodaji, ki so vrednotena po pošteni vrednosti.
Računovodski izkazi so prikazani v evrih.
Pomembne računovodske ocene
Priprava računovodskih izkazov zahteva od poslovodstva
nekatere ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano
vrednost sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih
obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in
odhodkov družbe v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Poslovodske ocene med drugim zajemajo naslednje postavke:
amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev, popravke vrednosti zalog in dvomljivih terjatev
ter tožbene zahtevke. Prihodnjih dogodkov in njihovega
vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Prav zato je treba pri
računovodskih ocenah uporabiti presojo, saj se računovodske
ocene spreminjajo glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne
informacije in kot posledica sprememb poslovnega okolja,
kjer družba deluje. Dejanske posledice se lahko razlikujejo od
ocenjenih.
med letom, se v uskupinjene računovodske izkaze vključijo
rezultati odvisnega podjetja vse do dne, dokler je kontrola
nad odvisnim podjetjem še obstajala.
Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki
se nanašajo na prihodnje poslovanje in lahko povzročijo
pomembne popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in
obveznosti v naslednjem poslovnem letu, so navedene v
nadaljevanju.
Manjšinski interes predstavljata delež dobička ali izgube
in čisto premoženje, ki ju nima Skupina Žito in sta posebej
zastopana v izkazu poslovnega izida in v okviru kapitala v
konsolidirani bilanci, ločeno od kapitala večinskih lastnikov.
Pridobitev manjšinskega interesa je obračunana v skladu z
metodo skupine kot ekonomske celote, pri čemer je razlika
med nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo deleža neto
pridobljenih sredstev pripoznana kot kapitalska transakcija.
Terjatve za odložene davke
Terjatve za odložene davke so pripoznane za vse neporabljene
davčne izgube, za katere je verjetno, da se bodo porabile v
breme prihodnjih obdavčljivih dobičkov. Pripoznanje terjatev
za odložene davke zahteva pomembne ocene poslovodstva
glede višine prihodnjih obdavčljivih dobičkov in prihodnjih
strategij davčnega planiranja.
Pomembne poslovodske presoje
Pri uporabi računovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo
poleg ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v računovodskih
izkazih, presoditi o naslednjih postavkah:
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena
dolgoročna sredstva
Skupina in družba menita, da ni nikakršnih dejavnikov,
ki bi nakazovali potrebo po oslabitvi opredmetenih ali
neopredmetenih osnovnih sredstev.
Osnove uskupinjevanja
Uskupinjeni računovodski izkazi obsegajo računovodske
izkaze družbe Žito d.d. in njenih odvisnih družb na dan 31. 12.
vsako leto. Računovodski izkazi odvisnih družb so pripravljeni
za enako poslovno leto kot računovodski izkazi matične
družbe z uporabo enotnih računovodskih usmeritev. Ob
nekonsistentnosti računovodskih usmeritev so v uskupinjenih
računovodskih izkazih narejeni ustrezni popravki.
Vsa medsebojna stanja in transakcije, vključno z neuresničenimi
dobički, ki izhajajo iz medsebojnih stanj in transakcij, se
popolnoma izločijo.
Vsa odvisna podjetja se začnejo uskupinjevati z dnem,
ko se prenese kontrola na Skupino Žito, in nasprotno,
uskupinjevanje določenega odvisnega podjetja se opusti,
ko je kontrola nad odvisnim podjetjem prenesena iz Skupine
Žito. Če Skupina Žito izgubi kontrolo nad odvisnim podjetjem
Preračun tujih valut
Skupinski izkazi so predstavljeni v evrih (EUR), ki so funkcionalna
in poročevalna valuta, ki jo uporabljajo matična družba in
njene odvisne družbe v Sloveniji. Transakcije v tuji valuti so v
začetku pripoznane v funkcionalni valuti in so preračunane po
tečaju na dan transakcije. Monetarna sredstva in obveznosti
v tuji valuti so preračunana po tečaju funkcionalne valute na
dan bilance stanja. Vse razlike, ki izhajajo iz preračuna tujih
valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nemonetarna
sredstva in obveznosti, pripoznana na podlagi izvirnih
vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju na dan
transakcije. Nemonetarna sredstva in obveznosti, merjena po
pošteni vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju, ko je
bila poštena vrednost ugotovljena.
Pozitivne in negativne tečajne razlike so v izkazu poslovnega
izida za istovrstne postavke prikazane v neto znesku, razen če
bi bila ločena predstavitev pomembna.
Funkcionalna valuta tujih odvisnih podjetij je:
• hrvaška kuna za LD Žito d.o.o., Zagreb, Hrvaška,
• konvertibilni srbski dinar za Žito d.o.o., Beograd, Srbija,
• denar za Žito PI d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija.
Na dan poročanja so izkazi navedenih odvisnih podjetij
preračunani v poročevalno valuto uskupinjenih računovodskih
izkazov. Za bilanco stanja je uporabljen tečaj na dan poročanja,
medtem ko je za izkaz poslovnega izida uporabljen povprečni
tečaj v celotnem poslovnem letu.
Tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcionalne valute
v poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v izkazu
vseobsegajočega donosa.
82
Zemljišča, zgradbe in oprema
Zemljišča so vrednotena po nabavni vrednosti, zmanjšani za
morebitno oslabitev. Zgradbe in oprema so vrednotene po
nabavni vrednosti, zmanjšani za obračunano amortizacijo in
morebitno oslabitev vrednosti.
V nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so
všteti njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter vsi stroški usposobitve sredstva za nameravano
uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Nabavno
vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega
ali izdelanega v družbi, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali
izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se
razporedi na njegove dele, če je njihova vrednost pomembna,
imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe,
pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva. Pravila za razporeditev
na dele osnovnih sredstev temeljijo na opredelitvi delov
osnovnih sredstev z različnimi dobami koristnosti in/ali vzorcih
uporabe.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom
povečujejo njegovo nabavno vrednost, če gre za njegovo
nadomestitev in/ali je verjetno, da bodo njegove prihodnje
gospodarske koristi večje v primerjavi s prvotno ocenjenimi.
Ob tem se njegova preostala doba koristnosti ponovno
oceni. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano
opredmeteno osnovno sredstvo se sredstvo pripozna kot
novo sredstvo z novo dobo koristnosti. Vsi drugi poznejši
izdatki za opredmeteno osnovno sredstvo so pripoznani kot
odhodek ob nastanku.
Skupina obračunava amortizacijo po metodi enakomernega
časovnega razmejevanja v skladu z ocenjeno dobo koristnosti:
Zgradbe: od 1,5 % do 7 %
Oprema: od 8,0 % do 33,3 %
Osnovna sredstva v gradnji se pripoznajo po nabavni vrednosti
in se začnejo amortizirati ob njihovi usposobitvi za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve
prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost
presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za nadomestljivo
vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške
prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je
večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje
prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe
sredstva in njegove končne odtujitve, in uporabo ustrezne
diskontne mere (pred davkom od dobička), ki odraža zdajšnjo
tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje,
povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so
prihodnji denarni tokovi odvisni tudi od preostalih sredstev
v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi
izračuna na podlagi prihodnjih denarnih tokov te denar
ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve,
se pripoznajo med poslovnimi odhodki.
Za zemljišča, zgradbe in opremo se pripoznanje odpravi, ko se
sredstvo proda ali se več ne pričakujejo ekonomske koristi, ki
bi lahko pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva.
Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja posameznega
sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se
sredstvo izloči ali odtuji. Dobiček in izgube iz izločitve ali
odtujitve se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo iz
odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva.
Za posamezna sredstva se letno preverjajo njihova preostala
vrednost, doba koristnosti, uporabljena metoda amortizacije
in se opravi sprememba, če je to potrebno.
Stroški izposojanja
Stroški izposojanja so pripoznani v razdobju, na katerega se
nanašajo.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so vrednotene po nabavni vrednosti,
zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno oslabitev
vrednosti. Skupina obračunava amortizacijo na podlagi
enakomerne časovne razmejitve v skladu z ocenjeno dobo
koristnosti. Uporabljene amortizacijske stopnje so enake kot
pri zgradbah.
Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin se izvede ob
odprodaji ali kadar je naložbena nepremičnina trajno izločena
iz uporabe in v zvezi z njo ne bodo pritekale več nobene
prihodnje ekonomske koristi. Dobički in izgube zaradi odprave
pripoznanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v letu, v
katerem nastanejo.
Oslabitev naložbene nepremičnine nastopi, ko je nadomestljiva
vrednost naložbene nepremičnine manjša od njene
knjigovodske vrednosti. Izguba zaradi oslabitve naložbene
nepremičnine je pripoznana v izkazu poslovnega izida.
Neopredmetena sredstva
Neopredmetena
sredstva,
pridobljena
posamezno,
so pripoznana po nabavni vrednosti, medtem ko se
neopredmetena sredstva, pridobljena na podlagi poslovnih
združitev, pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema.
Po začetem pripoznavanju se uporablja model nabavne
vrednosti. Družba izkazuje neopredmetena sredstva z
določljivimi dobami koristnosti. Obračunana amortizacija
neopredmetenega sredstva je pripoznana v izkazu poslovnega
izida.
Amortizacijska stopnja je 20-odstotna.
Neopredmetena sredstva, ustvarjena v družbi, razen stroškov
razvoja, se ne usredstvijo. Stroški predstavljajo odhodek
obdobja, v katerem so nastali.
Neopredmetena sredstva se preverjajo letno za oslabitev,
in to posamezno. Doba uporabnosti posameznega
neopredmetenega sredstva je ocenjena enkrat na leto in se
prilagodi, če je to potrebno.
Dobički in izgube iz izločitve ali odtujitve neopredmetenega
sredstva se ugotovijo kot razlika med prodajno vrednostjo
iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo
se kot dobički ali izgube v izkazu poslovnega izida, ko se
neopredmeteno sredstvo izloči ali odtuji.
Stroški raziskav in razvoja
Stroški raziskav so stroški obdobja in niso pripoznani kot
neopredmeteno sredstvo. Stroški razvoja se pripoznajo v
bilanci stanja kot neopredmeteno sredstvo, kadar je razumno
pričakovati, da bodo v zvezi s posameznim projektom pritekale
gospodarske koristi. Po začetnem pripoznanju stroškov razvoja
je uporabljen model nabavne vrednosti. Doba koristnosti je
določena na podlagi pričakovanih prihodkov, ki bodo pritekali
v naslednjih letih na podlagi usredstvenega projekta.
Nadomestljivi znesek nekratkoročnih sredstev
Na dan poročanja se oceni, ali obstajajo morebitni dejavniki,
ki nakazujejo, da bi bilo treba nekratkoročna sredstva
oslabiti. Če obstaja indikacija oslabitve, se pripravi formalna
ocena nadomestljive vrednosti posameznih sredstev. Kadar
knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost,
83
se vrednost sredstva oslabi na vrednost nadomestljivega
zneska posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za
stroške prodaje posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče
enote, oziroma je vrednost v uporabi, in sicer višja izmed njih.
Vrednost v uporabi se določi tako, da se pričakovani prihodnji
denarni tokovi diskontirajo na neto zdajšnjo vrednost z
uporabo diskontne stopnje (pred davki), ki odraža zdajšnjo
tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje,
povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so
prihodnji denarni tokovi odvisni tudi od drugih sredstev v
posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi
izračuna na podlagi prihodnjih denarnih tokov te denar
ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve,
se pripoznajo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.
Naložbe
Družba razporedi naložbe v naslednje kategorije: finančna
sredstva po pošteni vrednosti v izkazu poslovnega izida,
naložbe do zapadlosti, naložbe, razpoložljive za prodajo,
ter posojila in terjatve. Razporeditev je odvisna od namena
pridobitve.
Pripoznavanje finančnih sredstev
Družba na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb,
razporejenih v skupino po pošteni vrednosti v izkazu
poslovnega izida, po nabavni vrednosti, vključno s stroški
nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe,
razporejene v skupino po pošteni vrednosti v izkazu
poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni
stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).
Finančna sredstva po pošteni vrednosti v izkazu
poslovnega izida
To so sredstva, namenjena trgovanju, izpeljani finančni
instrumenti (razen če so namenjeni računovodskemu varovanju
pred tveganji) in preostala finančna sredstva, ki se v skladu z MRS
39 lahko razvrstijo v to skupino. Na dan poročanja so izkazana
po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih
v skupino po pošteni vrednosti v izkazu poslovnega izida, se
pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na
organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene
cene borzne kotacije ob koncu trgovanja na dan bilance stanja.
Za naložbe, za katere tržna cena ni objavljena na finančnih
trgih, se poštena vrednost določi na podlagi podobnega
instrumenta ali pa na podlagi modela vrednotenja, pri katerem
vhodni podatki izhajajo pretežno iz delujočega trga.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih
v skupino finančna sredstva po pošteni vrednosti v izkazu
poslovnega izida, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan,
ko se družba zaveže, da bo posamezno sredstvo nabavila ali
prodala.
Naložbe do zapadlosti
Družba pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi
plačili in določeno zapadlost, ki niso izvedeni finančni
instrumenti, in finančne naložbe v posesti do zapadlosti
pri pozitivnem namenu in zmožnosti ohranjati naložbo do
zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoločen čas, niso
razvrščene v to skupino.
Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti
do zapadlosti, se na dan poročanja vrednotijo po metodi
odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne
mere. Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije
ali diskonta ob pridobitvi v dobi do zapadlosti naložbe. Vsi
dobički in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplačni
vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev,
oslabitev ali učinki amortiziranja diskonta/premije).
Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane
na dan poravnave.
Naložbe, razpoložljive za prodajo
Po začetnem pripoznanju so vse naložbe, ki jih družba
opredeli kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene
po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, če se
poštena vrednost ne more zanesljivo določiti.
Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo,
se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa kot neto
nerealizirani kapitalski dobički ali izgube iz finančnih naložb
za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakor koli drugače
odtujena. Izjema so izgube zaradi slabitve ter povečanja ali
zmanjšanja tečajnih razlik, ki se pojavljajo ob postavkah, kot
so dolžniški vrednostni papirji.
Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih
v skupino, razpoložljive za prodajo, so pripoznane na dan
trgovanja; to je dan, ko se družba zaveže, da bo posamezno
sredstvo nabavila ali prodala.
Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige
Družba vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni
vrednosti, zmanjšani za oslabitev. Naložbe v skupne podvige
družba vrednoti po nabavni vrednosti.
Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali
določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem
trgu in jih družba ne namerava prodati v kratkem času od
nakupa. Ta skupina vključuje posojila in terjatve, ki jih pridobi
družba, ter posojila in terjatve, ki izvirajo iz družbe. Posojila in
terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo
metode efektivne obrestne mere. Naložbe, razporejene v
skupino posojila in terjatve, so pripoznane na dan poravnave.
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev
Najmanj na dan bilance stanja družba preverja, ali so finančne
naložbe ali skupine finančnih naložb oslabljene.
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so oslabljena, kadar
obstajajo objektivni dokazi, da družba morda ne bo mogla
nadomestiti nabavne vrednosti finančnega sredstva. Poleg
kvalitativnega merjenja oslabitve se za objektivni dokaz šteje
tudi pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti
finančnega sredstva pod njegovo nabavno vrednostjo. Kot
pomembno zmanjšanje družba upošteva dejstvo, da se je
poštena cena finančnega sredstva znižala za več kot 40 %
od njegove tehtane povprečne nabavne cene. Pri presoji
dolgotrajnega zmanjšanja poštene cene finančnega sredstva
družba upošteva obdobje, daljše od devet mesecev, ko se
je poštena cena finančnega sredstva znižala pod njegovo
tehtano povprečno nabavno ceno.
Zaloge
Zaloge so vrednotene po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi
vrednosti, in sicer manjši izmed njih. Vrednost zalog obsega
nabavno vrednost in druge stroške, ki se pojavljajo pri
spravljanju zalog na njihovo zdajšnje mesto in v njihovo
zdajšnje stanje.
Zaloge materiala se vrednotijo z uporabo metode FIFO,
nedokončana proizvodnja in zaloge dokončane proizvodnje
pa se vrednotijo po neposrednih stroških materiala in dela,
vključno z delom proizvodnih splošnih stroškov na osnovi
normalne proizvodnje.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena pri
84
normalnem poslovanju, zmanjšana za stroške dokončanja in
stroške prodaje.
Poslovne in druge terjatve
Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov,
zmanjšane za morebitne popravke vrednosti.
Družba in skupina oblikujeta splošni popravek terjatev v
skladu s spodaj navedenimi kriteriji:
Zapadlost terjatev
do 3 mesece
Odstotek
3%
nad 3 mesece do 6 mesecev
40 %
nad 6 mesecev do 9 mesecev
70 %
nad 9 mesecev do 12 mesecev
95 %
nad 12 mesecev
100 %
Popravki vrednosti terjatev do družb v skupini se oblikujejo
individualno, in sicer glede na ocenjeno poplačljivost terjatev
(negativni kapital, ocene prihodnjega poslovanja itd.)
Popravki vrednosti terjatev do pridruženih podjetij se
oblikujejo z odstotkom od zapadlih neplačanih terjatev, in
sicer:
– zapadlost terjatev od 180 do 270 dni 3 %,
– zapadlost terjatev od 270 do 360 dni 40 %,
– zapadlost terjatev nad 360 dni 70 % oziroma po individualni
presoji.
Družba in skupina iz obračuna splošnega popravka terjatev
izločujeta zapadle in neplačane terjatve do tistih kupcev, za
katere ocenjujeta, da ni nobenega dvoma o poplačljivosti teh
terjatev. Tu gre le za peščico prvovrstnih slovenskih kupcev.
Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v
blagajni in prosto razpoložljiva sredstva na računih pri bankah
ter kratkoročne depozite z zapadlostjo do treh mesecev, kjer
je tveganje spremembe poštene vrednosti minimalno.
Delniški kapital
Osnovni kapital družbe sestavljajo vpisane delnice. Neposredni
dodatni stroški izdaje novih delnic, ki so zmanjšani za davčne
učinke, so evidentirani v breme kapitala.
=Če družba iz druge družbe pridobi delnice obvladujoče
družbe, je vrednost plačila za nakup delnic izkazana v
postavki lastnih delnic do datuma, ko se te delnice ponovno
izdajo, prodajo ali umaknejo. Vrednost plačanega zneska za
lastne delnice vključuje neposredne transakcijske stroške in je
zmanjšana za davčne učinke. Pri poznejši prodaji ali izdaji teh
delnic so vsi učinki prodaje ali izdaje vključeni v kapital.
Prejeti krediti in posojila
Vsi prejeti krediti in posojila so v začetku pripoznani po pošteni
vrednosti, zmanjšani za stroške pridobitve posameznega
posojila. Po začetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi
odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne
mere v izkazu poslovnega izida. Pri tem se upoštevajo stroški
pridobitve in kakršni koli diskonti ali premije pri pridobitvi.
Pri izločitvi teh obveznosti se dobički ali izgube pripoznajo v
izkazu poslovnega izida.
Rezervacije
Družba pripozna rezervacije, kadar obstajajo zaradi preteklega
dogodka zdajšnje obveze (pravne ali posredne) in je verjetno,
da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov,
ki omogočajo gospodarske koristi in je mogoče zanesljivo
oceniti znesek obveze. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je
najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe
obveze na dan bilance stanja. Kadar je pomembna tudi
časovna vrednost denarja, se rezervacije določijo na podlagi
diskontiranih denarnih tokov z diskontno stopnjo (pred davki),
ki odraža časovno vrednost denarja in, kjer je ustrezno, se
vključi tudi morebitno tveganje posamezne obveznosti. Če se
določijo rezervacije na podlagi diskontiranih denarnih tokov,
se z leti pripoznajo povečanja v neto zdajšnji vrednosti kot
finančni odhodki.
Kjer se pričakuje, da bodo nekatere ali vse izdatke, potrebne
za poravnavo rezervacije, povrnile druge stranke, se povračila
pripoznajo kot posebno sredstvo, vendar le, če je prejem
skoraj gotov. V tem primeru se stroški rezervacije izkažejo
zmanjšani za pričakovano povračilo stroškov.
Zaslužki zaposlencev
Zaslužki zaposlencev vključujejo plače in preostale dodatke v
skladu s kolektivno pogodbo. Prispevke v pokojninski sklad na
ravni države, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in
zavarovanje za brezposelnost pripoznava kot tekoče stroške
obdobja. Družba pripoznava morebitne prihodnje stroške na
podlagi kolektivne pogodbe v zvezi z zaposlenimi. Navedeni
stroški so preračunani na podlagi aktuarske metode in so
pripoznani v celotnem obdobju posameznih zaposlenih, na
katere se nanaša kolektivna pogodba.
Finančni in poslovni najem
Finančni najem se pripozna, kadar ko je velika večina tveganj
in koristi predmeta najema prenesena na družbo. Finančni
najem se pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg
v znesku, ki je na začetku najema enak pošteni vrednosti v
najem vzetega sredstva ali zdajšnji vrednosti najmanjše vsote
najemnin, če je ta manjša. Plačila najemnine se razporedijo
med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga.
Finančne odhodke je treba razporediti na obdobja med
trajanjem najema, da se določi efektivna obrestna mera za
preostalo stanje dolga za vsako obdobje. Finančni odhodki so
pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida.
Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo v ocenjeni dobi
uporabnosti oziroma v dobi trajanja finančnega najema,
odvisno od tega, kaj je krajše.
Poslovni najem je najem, pri katerem najemodajalec zadrži
veliko večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom
posameznega predmeta najema. Skupina pripozna najemnine
v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni časovni
metodi v celotni dobi najema.
Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti
Poslovne obveznosti so izkazane po izvirni vrednosti. Podlaga
za njihovo pripoznanje so knjigovodske listine.
Prihodki
Prihodki so pripoznani, če je verjetno, da bodo pritekale
gospodarske koristi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Izpolnjeni morajo biti naslednji kriteriji:
• Prihodki od prodaje proizvodov
Prihodki so pripoznani, ko se prenesejo na kupca pomembna
tveganja in koristi, povezani z lastništvom proizvodov,
prihodke pa je mogoče zanesljivo izmeriti, obstaja verjetnost,
da bodo gospodarske koristi pritekle v podjetje, stroške,
nastale v zvezi s poslom, pa je mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki so prikazani v pogodbeno določenih oziroma
dogovorjenih zneskih, zmanjšanih za morebitne odobrene
prodajne popuste in količinske popuste.
85
• Prihodki od prodaje storitev
Prihodki od prodaje storitev so pripoznani, ko so storitve
opravljene in ne obstaja nikakršna negotovost glede
poravnave.
• Obresti
Prihodki od obresti se obračunavajo in pripoznajo na osnovi
efektivne obrestne mere.
• Dividende
Dividende se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do
izplačila.
• Prihodki od najemnin
Prihodki od najemnin, ki izvirajo iz naložbenih nepremičnin,
se pripoznajo enakomerno v obdobju trajanja posamezne
najemne pogodbe.
• Državne podpore
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar
ne, dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba
izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne
podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se
vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Če se
državna podpora nanaša na določeno sredstvo, se pripozna
kot odloženi prihodek, ki ga družba pripozna v izkazu
poslovnega izida v obdobju pričakovane dobe uporabnosti
sredstva v enakih letnih obrokih.
Davki
• Davek od dobička
Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za zdajšnje in
pretekla obdobja se izmeri v znesku, za katerega družba
pričakuje, da ga bo plačala davčna uprava oziroma bo družbi
povrnila znesek.. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se
izmerijo na podlagi davčnih stopenj (in davčnih predpisov),
veljavnih na dan bilance stanja.
• Odloženi davki
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička
se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci
stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve
in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene
davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki
se prenašajo v naslednje obdobje, če je verjetno, da
bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v
breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene
davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise.
Družba oblikuje terjatve za odložene davke iz naslova
oslabitve terjatev, ko oceni, da bodo priznane glede
na davčne predpise v razumnem obdobju.
Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan
bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za
katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti
obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega
bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.
Obveznosti ali terjatve za odložene davke se izmerijo
na podlagi davčnih stopenj, za katere se pričakuje,
da bodo uporabljene, ko bo sredstvo realizirano ali
obveznost plačana. Pri tem se upoštevajo davčne stopnje
(in davčni predpisi), veljavni na dan bilance stanja.
Odloženi davek se pripozna neposredno v izkazu
vseobsegajočega donosa, če se davek nanaša na postavke,
pripoznane neposredno v izkazu vseobsegajočega donosa.
Družba v računovodskih izkazih terjatve in obveznosti za
odložene davke pobota.
Prekinitev pripoznavanja finančnih instrumentov
Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja,
koristi in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s
finančnim instrumentom. Finančna obveznost se izknjiži, ko je
poplačana, odpravljena ali zastarana.
Izkaz denarnih tokov
Skupina in družba sestavljata izkaz denarnih tokov z uporabo
posredne metode, pri kateri se popravlja poslovni izid za
učinke poslov, ki nimajo denarne narave, za vse odložene
prihodke in stroške ter vnaprej vračunane stroške, ki bodo pri
prihodnjem poslovanju povzročili prejemke ali izdatke, ter za
postavke prihodkov in odhodkov, ki so povezane z denarnimi
tokovi iz naložbenja in financiranja.
86
23
POJASNILA
K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
23.1 Poročanje po poslovnih odsekih
Skupine Žito
Ker računovodsko poročilo zajema računovodske izkaze
in pripadajoča pojasnila skupine ter družbe, so v razkritju
predstavljeni le poslovni odseki skupine.
Poslovni odsek je sestavni del skupine, ki opravlja poslovne
dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi
ima stroške, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi
deli iste skupine.
Rezultate poslovnih odsekov redno pregledujejo vodstveni
delavci skupine, da lahko na njihovi podlagi sprejemajo
odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in
ocenjujejo uspešnost poslovanja skupine.
Zaradi nepreglednosti mase podatkov in njihove
občutljivosti skupina v letnem poročilu razkriva podatke
samo na makroravni. Tako pri pripravljanju in predstavljanju
računovodskih izkazov skupina upošteva naslednje odseke:
• Kruh,
• Sodobna kuhinja,
• Konditorstvo,
• Mlinarstvo,
• drugo
Odsek Kruh: štiri petine prihodkov v stebru Kruh predstavljajo
kruhi in pekovsko pecivo, trajni pekovski izdelki, kot sta toast
in prepečenec, 9 %, in slaščičarsko pecivo, kot so krofi in
zavitki, 10 %.
Odsek Sodobna kuhinja: ta steber je najbolj raznolik, vanj
spadajo izdelki, ki se uporabljajo pri kuhi, in čaji. Največji
delež – petino – zajemajo čaji, nato pa so deleži enakomerno
porazdeljeni med testenine, zamrznjeno hrano, riže in
začimbe. Slabo petino prodaje skupaj prispevajo zdrobi, kaše
in začimbe, žita za zajtrk in bioprogram.
Odsek Konditorstvo: ta odsek zajema bombone in žvečilno
gumo, čokolado, biskvitno pecivo, konditorske slaščice in
domače piškote.
Odsek Mlinarstvo: ta steber je najbolj homogen. Vanj
uvrščamo moke, ki so glavnina prodaje, krmila in žita, aditive
in mešanice ter kvas.
87
Poslovni odseki za 2010
Prihodki od prodaje
KRUH
SODOBNA KUHINJA
KONDITORSTVO
MLINARSTVO
DRUGO
SKUPAJ
Izločitve in
prilagoditve
88
Uskupinjeno
42.462.660
26.573.984
32.268.417
11.882.850
12.294.224
125.482.134
-13.704.267
111.777.867
3.548.207
2.403.328
2.385.470
13.072.940
1.754.643
23.164.588
-23.164.588
0
46.010.867
28.977.312
34.653.887
24.955.790
14.048.867
148.646.723
-36.868.856
111.777.867
-155.075
21.755
-374.636
-265.717
-141.478
-915.151
-398.215
-1.313.366
330.223
140.343
222.789
6.222
2.552.545
3.252.121
-2.077.343
1.174.778
46.186.015
29.139.410
34.502.040
24.696.295
16.459.933
150.983.693
-39.344.413
111.639.280
1.133.181
638.043
6.334.010
716.359
5.514.645
14.336.238
-1.766.474
12.569.764
16.885
17.404
145.378
5.408
2.334.337
2.519.412
-2.519.412
0
7.635.468
10.473.887
13.751.819
11.792.921
865.296
44.519.393
-8.102.162
36.417.231
6.564.740
1.575.988
766.595
4.965.917
0
13.873.240
-13.873.240
0
8.369.960
3.269.347
4.420.818
1.635.583
8.157.743
25.853.451
-4.235.309
21.618.143
2.859.327
1.827.238
762.982
916.436
405.953
6.771.936
-6.771.936
0
10.534.457
3.278.090
5.316.057
1.241.362
9.295.040
29.665.007
-1.278.170
28.386.836
2.593.972
924.231
1.687.341
611.822
1.399.709
7.217.076
-421.142
6.795.934
109.294
40.554
89.026
86.305
253.333
578.512
0
578.512
39.817.284
22.044.783
33.274.028
21.972.113
28.226.057
145.334.264
-38.967.844
106.366.420
6.368.731
7.094.627
1.228.012
2.724.182
-11.766.124
5.649.429
-376.569
5.272.860
Finančni prihodki
177.493
177.493
0
177.493
Finančni odhodki
-2.791.943
-2.791.943
0
-2.791.943
-112.746
-112.746
0
-112.746
Prihodki od prodaje med odseki
SKUPAJ
Sprememba vrednosti zalog
Drugi prihodki
SKUPAJ
Nabavna vrednost prodanega blaga
Nabavna vrednost prodanega blaga – med
odseki
Stroški materiala
Stroški materiala – med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev – med odseki
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi stroški
SKUPAJ
Dobiček iz poslovanja
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
Čisti poslovni izid
2.545.666
Poslovni odseki za 2009
Prihodki od prodaje
KRUH
SODOBNA KUHINJA
KONDITORSTVO
MLINARSTVO
DRUGO
SKUPAJ
Izločitve in
prilagoditve
89
Uskupinjeno
45.272.469
23.331.188
33.580.632
11.736.038
15.065.874
128.986.201
-12.888.031
116.098.170
4.769.257
2.435.196
3.051.048
15.340.865
1.905.444
27.501.811
-27.501.811
0
50.041.727
25.766.384
36.631.680
27.076.903
16.971.318
156.488.012
-40.389.842
116.098.170
Sprememba vrednosti zalog
132.555
1.646.859
67.856
-1.592
36.122
1.881.800
-888.330
993.470
Drugi prihodki
392.746
81.990
409.027
49.742
1.308.292
2.241.796
-774.388
1.467.408
50.567.027
27.495.233
37.108.563
27.125.053
18.315.732
160.611.608
-42.052.560
118.559.048
1.424.815
1.111.462
6.546.983
236.729
6.685.837
16.005.825
-2.418.345
13.587.480
45.473
26.211
197.127
11.183
3.951.010
4.231.005
-4.231.005
0
7.683.703
10.875.338
13.771.971
15.089.202
1.052.613
48.472.827
-6.933.557
41.539.270
7.631.436
1.587.946
846.935
6.012.192
0
16.078.509
-16.078.509
0
8.314.385
3.362.423
4.462.351
2.124.962
7.534.336
25.798.457
-4.434.459
21.363.998
3.038.146
1.876.747
813.165
1.032.623
431.616
7.192.297
-7.192.297
0
10.386.726
2.948.050
5.697.681
1.290.003
9.038.668
29.361.129
-491.918
28.869.211
2.708.556
825.361
1.749.669
844.203
3.363.440
9.491.229
-1.871.973
7.619.256
139.049
46.085
150.534
145.442
423.551
904.661
-204.224
700.437
41.372.290
22.659.622
34.236.415
26.786.539
32.481.071
157.535.938
-43.856.286
113.679.652
9.194.737
4.835.611
2.872.148
338.513
-14.165.339
3.075.670
1.819.665
4.895.335
Finančni prihodki
98.686
98.686
0
98.686
Finančni odhodki
-1.370.956
-1.370.956
0
-1.370.956
Odloženi davek in davek tekočega obdobja
-1.964.238
-1.964.238
0
-1.964.238
Prihodki od prodaje med odseki
SKUPAJ
SKUPAJ
Nabavna vrednost prodanega blaga
Nabavna vrednost prodanega blaga – med
odseki
Stroški materiala
Stroški materiala – med odseki
Stroški storitev
Stroški storitev – med odseki
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi stroški
SKUPAJ
Dobiček iz poslovanja
Čisti poslovni izid
Vsi stroški prodaje in uprave so vključeni v odsek drugo.
Dodatni podatki glede na geografsko območje za skupino
in družbo so predstavljeni v okviru točke 3.2. V prikazu
geografskih območij so prihodki območja določeni na podlagi
geografske lokacije kupcev.
1.658.827
23.2 Čisti prihodki od prodaje
23.3 Drugi poslovni prihodki
23.4 Stroški blaga, materiala in storitev
Čisti prihodki od prodaje – Skupina Žito
Drugi poslovni prihodki – Skupina Žito
Stroški blaga, materiala in storitev – Skupina Žito
V EUR
2010
2009
Domači trg
95.935.146
100.793.966
Tuji trg
15.842.721
15.304.205
1. Prihodki od prodaje na trgu EU
9.394.636
10.449.905
2. Prihodki od prodaje drugi tuji trgi
6.448.085
4.854.300
111.777.867
116.098.171
SKUPAJ
V EUR
2010
2009
278.437
148.802
78.453
306.875
Prejete odškodnine od zavarovalnic
159.932
387.822
Drugi poslovni prihodki
185.264
562.164
Odprava dolgoročnih rezervacij
404.090
61.745
51.027
0
1.157.204
1.467.408
Državne podpore
Dobiček pri prodaji OS
Izterjane odpisane terjatve
Skupina je v letu 2010 ustvarila 86 % vseh prihodkov od
prodaje na domačem trgu, od tega 94.914.755 EUR prihodkov
od prodaje proizvodov, blaga in materiala ter 1.020.391 EUR
od prodaje storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin,
in sicer 574.509 EUR.
SKUPAJ
Drugi poslovni prihodki – Žito d.d.
V EUR
Čisti prihodki od prodaje – Žito d.d.
V EUR
2010
2009
Domači trg
94.898.548
98.574.253
Tuji trg
10.439.310
9.644.568
1. Prihodki od prodaje na tujem trgu v
skupini
618.871
906.567
2. Prihodki od prodaje na trgu EU
3.531.490
3.867.395
3. Prihodki od prodaje na drugih tujih
trgih
6.288.949
4.870.606
105.337.858
108.218.821
SKUPAJ
Družba je v letu 2010 ustvarila 90 % vseh prihodkov od
prodaje na domačem trgu, od tega 93.330.780 EUR od prodaje
proizvodov, blaga in materiala ter 883.173 EUR prihodkov od
prodaje storitev, kar vključuje tudi prihodke od najemnin, in
sicer v znesku 883.173 EUR.
2010
2009
Državne podpore
76.017
74.301
Dobiček pri prodaji OS
35.881
69.472
152.648
384.037
89.887
233.179
383.544
40.586
737.977
801.575
Prejete odškodnine od zavarovalnic
Drugi poslovni prihodki
Odprava dolgoročnih rezervacij
SKUPAJ
V EUR
2010
2009
Nabavna vrednost prodanega blaga
in materiala ter stroški porabljenega
materiala
48.986.995
55.126.751
Stroški storitev, od tega:
21.618.143
21.364.132
– Transportni stroški
6.123.778
6.119.080
– Stroški oglaševanja in podobni stroški
7.575.531
7.215.321
– Storitve tekočega vzdrževanja
1.360.133
1.347.988
– Stroški storitev obdelave, dodelave
1.033.167
808.023
– Stroški najemnin
751.764
278.017
– Stroški, povezani z zaposlenci
390.001
312.386
– Stroški bančnih storitev in zavarovanj
719.465
684.889
– Stroški čiščenja prostorov, komunalni
stroški
836.847
809.408
2.827.457
3.789.020
70.605.137
76.490.883
– Stroški drugih storitev
SKUPAJ
Stroški blaga, materiala in storitev – Žito
V EUR
Državne podpore sestavljajo izvozne subvencije in nepovratna
sredstva za sofinanciranje prenove in nakupa osnovnih
sredstev. Pretežni del odprave dolgoročnih rezervacij se
nanaša na odpravo rezervacij iz naslova tožbenih zahtevkov.
90
2010
2009
Nabavna vrednost prodanega blaga
in materiala ter stroški porabljenega
materiala
48.192.093
53.358.896
Stroški storitev, od tega:
22.857.041
22.448.068
Transportni stroški
6.123.778
6.119.080
Stroški oglaševanja in podobni stroški
7.575.531
7.215.321
Storitve tekočega vzdrževanja
1.153.152
1.192.446
Stroški storitev obdelave, dodelave
2.531.875
2.731.658
Stroški najemnin
539.904
654.500
Stroški, povezani z zaposlenci
352.154
262.912
Stroški bančnih storitev in zavarovanj
668.413
671.889
Stroški čiščenja prostorov, komunalni
stroški
659.390
681.483
3.045.863
2.918.779
71.049.134
75.806.963
Stroški drugih storitev
SKUPAJ
23.5 Stroški dela
23.6 Amortizacija in odpisi vrednosti
Stroški dela – Skupina Žito
Amortizacija in odpisi vrednosti – Skupina Žito
V EUR
2010
2009
2010
2009
19.498.719
20.199.577
6.315.303
6.542.615
2.102.715
2.199.907
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
6.067.673
6.269.281
927.478
1.498.402
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
247.630
273.334
5.857.925
4.971.325
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih:
52.448
283.776
Stroški prehrane
1.490.489
1.620.304
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
52.448
283.776
Stroški prevoza na delo
1.290.786
1.200.924
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
428.183
792.866
Regres za letni dopust
1.472.077
1.532.064
popravki vrednosti terjatev
103.405
317.622
Odpravnine iz poslovnih razlogov,
rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
1.174.997
319.151
popravki vrednosti zalog
324.779
475.244
6.795.934
7.619.256
429.576
298.882
28.386.836
28.869.211
2010
2009
5.347.647
5.694.189
5.101.547
5.424.939
neopredmetenih dolgoročnih sredstev
246.099
269.250
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih:
25.236
305.406
pri opredmetenih osnovnih sredstvih (odpisi sredstev in izguba pri prodaji)
25.236
305.406
641.509
2.231.443
popravki vrednosti terjatev
504.619
2.002.816
popravki vrednosti zalog
136.889
228.627
6.014.391
8.231.038
Stroški plač
Stroški pokojninskih zavarovanj
Stroški drugih socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela:
Drugi stroški dela
SKUPAJ
Odpravnine iz poslovnih razlogov in rezervacije za odpravnine
in jubilejne nagrade so se povečale zaradi oblikovanja
rezervacij v novoustanovljenem podjetju Žito Maloprodaja
in zaradi povečanega števila prenehanj delovnih razmerij iz
poslovnih razlogov.
Stroški dela – Žito d.d.
V EUR
2009
15.243.166
15.664.037
Stroški pokojninskih zavarovanj
1.633.345
1.677.719
Stroški drugih socialnih zavarovanj
1.177.013
1.197.326
Drugi stroški dela:
4.223.641
3.653.099
Stroški prehrane
1.123.452
1.217.777
Stroški prevoza na delo
1.015.891
1.031.255
Regres za letni dopust
1.088.601
1.157.829
Odpravnine iz poslovnih razlogov,
rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
670.697
126.965
Drugi stroški dela
325.000
119.274
22.277.165
22.192.181
SKUPAJ
Amortizacija:
SKUPAJ
Amortizacija in odpisi vrednosti – Žito
V EUR
Amortizacija:
opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih:
2010
Stroški plač
V EUR
91
Odpravnine iz poslovnih razlogov in rezervacije za odpravnine
in jubilejne nagrade so se povečale zaradi povečanega števila
prenehanj delovnih razmerij iz poslovnih razlogov.
SKUPAJ
23.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki – Skupina Žito
V EUR
Prispevek za stavbno zemljišče
SKUPAJ
61
44.416
V EUR
3.427
60.991
a) Finančni prihodki iz posojil
237.661
149.040
578.511
700.437
2010
2009
256.606
377.010
0
39.139
153.676
254.084
410.282
670.233
Odškodnine
SKUPAJ
SKUPAJ
Dividenda od drugih naložb
Dobički pri prodaji finančnih naložb, razporejenih v skupino za prodajo
SKUPAJ
Obresti druga podjetja
29.520
22.612
Tečajne razlike od prejetih in danih
posojil
36.693
17.222
Skupaj
66.213
39.835
Obresti druga podjetja
89.193
37.022
b) Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
Skupaj
89.193
37.022
Obresti druga podjetja
155.407
76.863
Tečajne razlike
b) Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev
Skupaj (a+b)
2009
22.087
21.829
0
0
22.087
21.829
2010
2009
22.087
21.829
0
0
22.087
21.829
V EUR
a) Finančni odhodki iz finančnih
obveznosti
Obresti iz bančnih posojil
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev –
Žito d.d.
2010
2009
270.755
295.698
29.062
22.171
0
17.023
299.817
334.892
Obresti druga podjetja
86.217
35.446
Tečajne razlike
10.657
0
Skupaj
96.874
35.446
396.691
370.338
Tečajne razlike od prejetih in danih
posojil
Skupaj
b) Finančni prihodki iz poslovnih
terjatev
Skupaj (a + b)
2010
2009
946.913
1.301.926
1.713.681
0
2.660.594
1.301.926
12.821
15.212
118.528
53.818
131.349
69.030
2.791.943
1.370.956
Tečajne razlike (prevrednotenje bančnega posojila
na 31.12.)
Skupaj
Skupaj
Obresti druga podjetja
Finančni prihodki iz deležev – Žito d.d.
V EUR
Obresti podjetja v skupini
2010
Dobički pri prodaji finančnih naložb,
razporejenih v skupino za prodajo
2009
a) Finančni prihodki iz posojil
Finančni prihodki iz deležev – Skupina Žito
V EUR
2010
V EUR
23.8 Finančni prihodki iz deležev
Dividenda od drugih naložb
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti –
Skupina Žito
445.990
V EUR
Drugi poslovni odhodki
Finančni prihodki iz danih posojil in poslovnih terjatev –
Skupina Žito
337.362
Drugi poslovni odhodki – Žito d.d.
Prispevek za stavbno zemljišče
23.10 Finančni odhodki iz finančnih in
poslovnih obveznosti
2009
Odškodnine
Drugi poslovni odhodki
23.9 Finančni prihodki iz danih posojil in
poslovnih terjatev
2010
Donacije
92
Skupaj (a + b)
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti –
Žito d.d.
V EUR
a) Finančni odhodki iz finančnih
obveznosti
Obresti podjetja v skupini
Obresti iz drugih posojil
Tečajne razlike (prevrednotenje
bančnega posojila na 31.12.)
Skupaj
b) Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
Obresti druga podjetja
Tečajne razlike
Skupaj
Skupaj (a + b)
2010
2009
35.161
44.058
946.436
1.300.593
1.713.681
0
2.695.277
1.344.651
8.466
12.275
0
14.166
8.466
26.441
2.703.743
1.371.092
23.11 Finančni odhodki iz oslabitve in
odpisov finančnih naložb
Davek od dobička tekočega leta – Žito d.d.
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisa finančnih naložb
– Žito d.d.
V EUR
2010
2009
Oslabitev finančnih naložb podjetja v
skupini
0
179.577
Oslabitev drugih finančnih naložb
0
0
SKUPAJ
0
179.577
23.12 Davek od dobička tekočega leta
2010
2009
Davek tekočega leta
538.561
855.265
Odložene terjatve/obveznosti za davek
122.948
-137.888
Poraba v obdobju poročanja
661.509
717.377
Odhodek za davek iz dobička v
breme rezultata
Uskladitev med dejanskim in
izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne
stopnje v EUR
2010
2009
3.201.274
2.933.287
-640.255
-615.990
Terjatve za odložene davke
-88.141
137.888
Davek iz dobička, upoštevajoč
predpisano 20-odstotno davčno
stopnjo (21 % v letu 2009)
2009
538.561
924.715
Davčno nepriznani odhodki
-201.800
-675.896
Odložene terjatve/obveznosti za davek
-425.815
1.039.523
Sprememba davčne stopnje
32.012
29.333
Odhodek za davek iz dobička v
breme rezultata
112.746
1.964.238
150.506
306.050
86.169
101.238
-661.509
-717.377
21 %
24 %
Črpanje davčne olajšave v tekočem
obdobju
Drugo
Davek na dobiček
Uskladitev med dejanskim in
izračunanim odhodkom za davek
z upoštevanjem efektivne davčne
stopnje v EUR
Efektivna davčna stopnja
2010
2009
2.658.411
3.623.065
531.682
-760.844
425.815
0
0
-900.000
Davčno nepriznani odhodki
-264.129
-120.052
Sprememba davčne stopnje
26.584
36.231
150.506
345.286
0
-564.859
80.160
0
-112.746
-1.964.238
4%
54 %
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Davek iz dobička, upoštevajoč
predpisano 20-odstotno davčno
stopnjo (21 % v letu 2009)
Terjatve za odložene davke
Odpis predhodno pripoznanih
odloženih davkov
Črpanje davčne olajšave v tekočem
obdobju
Davčne izgube, ki niso pripoznane
kot terjatve za odložene davke
Drugo
Davek na dobiček
Efektivna davčna stopnja
2009
4.416.376
4.228.822
-56.778
0
Nepriznana davčna izguba
0
0
Davčna izguba v letu 2010
475.701
187.554
4.835.299
4.416.376
2.847.145
46.080
569.429
9.216
Stanje na dan 1.1.
Prenos davčne izgube, ki bo predvidoma
porabljena v naslednjih letih
2010
Davek tekočega leta
2010
Stanje na dan 31.12.
Dobiček pred obdavčitvijo po MSRP
Davek od dobička tekočega leta – Skupina Žito
Davčni odhodki, izkazani v izkazu
poslovnega izida v EUR
Davčni odhodki, izkazani v izkazu
poslovnega izida v EUR
Prenos davčne izgube Skupine Žito, ki bo predvidoma
porabljena v naslednjih letih
Odložene terjatve za davek
V letu 2009 je Skupina Žito odpravila terjatve za odložene
davke iz naslova davčnih izgub v višini 877 tisoč EUR na družbah
Žito Šumi d.o.o. in Šumi bonboni d.o.o., saj v prihodnosti ni
pričakovala obdavčljivih dobičkov.
V letu 2010 je Skupina Žito pripoznala terjatve za odložene
davke iz naslova davčnih izgub v višini 569 tisoč EUR na družbi
Žito Šumi d.o.o., ki se bo v letu 2011 pripojila k obvladujoči
družbi. S tem bo Skupina Žito lahko črpala prenesene davčne
izgube podjetja Žito Šumi d.o.o.
93
23.13 Odloženi davek od dobička
23.14 Čisti dobiček na delnico
Odloženi davek od dobička – Skupina Žito
Čisti dobiček na delnico
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Odložene Odložene
terjatve za obveznosti
davek
za davek
Odložene Odložene
terjatve za obveznosti
davek
za davek
V EUR
31.12.2010
Čisti poslovni izid Skupine Žito, ki
pripada imetnikom navadnih delnic
Vpliv na izkaz
Vpliv na
poslovnega
kapital
izida
Prenesene davčne izgube
569.429
9.216
560.212
Dologoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
121.758
57.525
64.233
3.635
3.635
Prehod na MSRP
0
0
Presežek iz prevrednotenja
0
0
633.510
767.908
-134.398
1.328.332
838.284
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
425.815
Odloženi davek na dobiček v prevrednotevalnem popravku kapitala
64.233
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene terjatve za davek
Tehtano povprečje navadnih delnic za
osnovni čisti dobiček na delnico
Čisti dobiček na delnico
V EUR
31.12.2009
V EUR
Izglasovane in plačane v letu
Odložene Odložene
terjatve za obveznosti
davek
za davek
Odložene Odložene
terjatve za obveznosti
davek
za davek
Predlog za skupščino
31.12.2010
Dividenda na redne delnice (skupni
znesek za dividende) za leto
Vpliv na izkaz
Vpliv na
poslovnega
kapital
izida
Dividenda na delnico
121.758
57.525
64.233
-418
-418
Prehod na MSRP
Presežek iz prevrednotenja
510.349
633.297
-122.948
631.689
690.404
Odložene obveznosti za davek
Odloženi davek na dobiček v izkazu uspeha
-122.948
Odloženi davek na dobiček v prevrednotevalnem popravku kapitala
64.233
Dologoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti
Poslovne terjatve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Odložene terjatve za davek
2009
2.545.990
2.186.568
352.746
352.746
7,22
6,20
Predlagane in izplačane dividende
Dividende na delnico
31.12.2010
2010
23.15 Predlagane in izplačane dividende
Dividende za redne delnice (skupni
znesek za dividende) za leto
Odloženi davek od dobička – Žito d.d.
94
2010
2009
izplačilo za
leto 2009
izplačilo za
leto 2008
1.481.533,20
1.075.875
4,20
3,05
1.234.611
1.075.875
3,50
3,05
95
23.16 N
eopredmetena sredstva in
dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve – Skupina Žito
Dolgoročne premoženjske
pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
1.956.247
2.714
1.958.961
135.706
0
135.706
20.944
0
20.944
Nabavna vrednost na dan 31.12.2010
2.071.009
2.714
2.073.723
Popravek vrednosti na dan 1.1.2010
1.313.732
2.320
1.316.052
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2010
Nove nabave
Odtujitve in zmanjšanje
Amortizacija tekočega leta
Odtujitve in zmanjšanje
247.630 247.630
20.349
46
20.395
Popravek vrednosti na dan 31.12.2010
1.541.013
2.366
1.543.381
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2010
642.516
394
642.910
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2010
529.996
348
530.344
1.778.946
2.602
1.781.548
177.301
394
177.695
0
-282
-282
Nabavna vrednost na dan 31.12.2009
1.956.247
2.714
1.959.525
Popravek vrednosti na dan 1.1.2009
1.019.777
1.605
1.021.382
272.721
613
273.334
21.234
102
21.336
Popravek vrednosti na dan 31.12.2009
1.313.732
2.320
1.316.052
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2009
759.169
997
760.166
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2009
642.516
394
642.910
Nabavna vrednost na dan 1.1.2009
Nove nabave
Odtujitve in zmanjšanje
Amortizacija tekočega leta
Drugo
96
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve – Žito d.d.
Dolgoročne premoženjske
pravice
Druge dolgoročne aktivne
časovne razmejitve
Skupaj
1.929.553
2.046
1.931.599
135.707
0
135.707
20.776
49
20.825
Nabavna vrednost na dan 31.12.2010
2.044.484
1.997
2.046.530
Popravek vrednosti na dan 1.1.2010
1.289.397
2.046
1.291.443
246.099
0
246.099
20.749
49
20.798
Popravek vrednosti na dan 31.12.2010
1.514.747
1.997
1.516.793
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2010
640.157
0
640.157
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2010
529.738
0
529.738
1.751.843
2.328
1.754.171
177.710
0
177.710
0
-282
-282
1.929.553
2.046
1.931.599
999.526
1.331
1.000.857
268.637
613
269.250
21.234
102
21.336
Popravek vrednosti na dan 31.12.2009
1.289.397
2.046
1.291.443
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2009
752.317
997
753.314
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2009
640.157
0
640.157
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2010
Nove nabave
Odtujitve in zmanjšanje
Amortizacija tekočega leta
Odtujitve in zmanjšanje
Nabavna vrednost na dan 1.1.2009
Nove nabave
Odtujitve
Nabavna vrednost na dan 31.12.2009
Popravek vrednosti na dan 1.1.2009
Amortizacija tekočega leta
Drugo
23.17 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva – Skupina Žito
Opredmetena
osnovna
sredstva, ki se
pridobivajo
Skupaj
1.388.698
178.020.777
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
8.547.360
73.419.495
94.665.224
Pridobitve, povečanje
736.290
2.376.894
Odtujitve
174.174
3.798.388
872.019
4.844.581
-8.068
-8.068
6.090
6.090
8.539.292
73.981.611
93.237.640
516.679
176.275.222
Popravek vrednosti na dan 1.1.2010
0
39.954.832
70.543.718
0
110.498.550
Amortizacija tekočega leta
1.292.187
4.756.195
6.048.382
Prenosi
159.790
159.790
Odtujitve
104.109
2.676.693
2.780.802
Popravek za tečajne razlike
4.465
4.465
Popravek vrednosti na dan 31.12.2010
0
40.983.119
72.627.685
0
113.310.804
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2010
8.547.360
33.464.168
24.121.506
1.388.698
67.522.227
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2010
8.539.291
32.998.492
20.609.954
516.679
62.664.418
v EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2010
Prenos med sredstvi
Popravek za tečajne razlike
Nabavna vrednost na dan 31.12.2010
3.113.184
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod
vložno številko 2188 k.o. Vrhnika, ki je obremenjeno s hipoteko
za zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12.
2010 znaša 449.051 EUR. Pod vložnimi številkami 335 k.o., 344
k.o., 814 k.o. Bežigrad in 2369 k.o., 3206 k.o., 3318 k.o. in 1119
k.o. Tezno je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je
4.700.000 EUR. Neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko
v višini 3.750.000 EUR, je vpisan pod vložno številko 2602 k.o.
Vič, 221 k.o., 237 k.o. in 249 k.o. Gradišče, 1640 k.o. Izola ter 153
k.o. Gradišče. Skupni znesek hipotek znaša 8.899.051 EUR.
V EUR
2010
2009
Opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi
382.950
1.287.030
Predujmi za pridobitev opredmetenih
osnovnih sredstev
133.730
101.668
516.679
1.388.698
SKUPAJ
97
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Opredmetena
osnovna
sredstva, ki se
pridobivajo
7.830.451
72.360.975
94.235.565
815.952
175.242.943
771.292
1.717.514
4.596.912
1.010.601
8.096.319
54.383
658.994
4.170.886
229.311
5.113.574
Prenos med naložbene nepremičnine
0
0
0
208.544
208.544
Popravek za tečajne razlike
3.634
3.634
8.547.360
73.419.495
94.665.224
1.388.698
178.020.777
Popravek vrednosti na dan 1.1.2009
0
39.119.134
68.383.922
0
107.503.056
Amortizacija tekočega leta
1.311.075
4.946.908
6.257.983
Prenosi
475.377
2.732.435
3.207.812
Odtujitve
0
54.677
54.677
Popravek za tečajne razlike
0
3.133
3.133
Popravek vrednosti na dan 31.12.2009
0
39.954.832
70.543.718
0
110.498.550
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2009
7.830.451
33.241.841
25.851.643
815.952
67.739.887
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2009
8.547.360
33.464.663
24.121.506
1.388.698
67.522.227
v EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2009
Pridobitve, povečanje
Odtujitve
Nabavna vrednost na dan 31.12.2009
Skupaj
Med osnovnimi sredstvi je evidentirano tudi zemljišče pod
vložno številko 2188 k.o. Vrhnika. ki je obremenjeno s hipoteko
za zavarovanje posojila. Neplačani del posojila na dan 31. 12.
2010 znaša 449.051 EUR. Pod vložnimi številkami 335 k.o., 344
k.o., 814 k.o. Bežigrad in 2369 k.o., 3206 k.o., 3318 k.o. in 1119
k.o. Tezno je evidentirana hipoteka, katere neplačani del je
4.700.000 EUR. Neplačani del posojila, zavarovan s hipoteko
v višini 3.750.000 EUR, je vpisan pod vložno številko 2602 k.o.
Vič, 221 k.o., 237 k.o. in 249 k.o. Gradišče, 1640 k.o. Izola ter 153
k.o. Gradišče.
Prenos v višini 445.294 EUR (popravek vrednosti v višini 154.049
EUR) se nanaša na prenos osnovnih sredstev (Trgovina OF,
objekt Zaloška in objekt Tržaška) na naložbene nepremičnine.
Podjetje in skupina nimata drugih pogodbenih obveznosti
za nakup osnovnih sredstev, razen tistih, ki so razkrite med
poslovnimi obveznostmi iz poslovanja za že dobavljena
osnovna sredstva.
V EUR
Opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi
Predujmi za pridobitev opredmetenih
osnovnih sredstev
Opredmetena osnovna sredstva – Žito d.d.
Opredmetena
Proizvajalna
osnovna
Druga oprema
oprema
sredstva, ki se
pridobivajo
SKUPAJ
Zemljišča
Zgradbe
7.435.489
60.575.419
71.628.249
10.416.177
1.301.768
151.357.102
Pridobitve, povečanje
0 929.121
695.580
794.094
0
2.418.795
Odtujitve
0 113.512
1.857.033
733.736
849.139
3.553.420
Prenos na naložbene nepremičnine
0
-443.805
0 0 0 -443.805
-8.562
0
0
0
0
-8,562
7.426.927
60.947.223
70.466.796
10.476.535
452.629
149.770.109
Popravek vrednosti na dan 1.1.2010
0
34.880.903
54.393.687
7.371.203
0
96.645.793
Amortizacija tekočega leta
1.138.272
3.010.801
933.183
5.082.256
Prenosi na naložbene nepremičnine
-159.790
-159.790
Odtujitve
32.144
1.181.133
698.691
1.911.968
Popravek vrednosti na dan 31.12.2010
0
35.827.241
56.223.355
7.605.695
0
99.656.290
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2010
7.435.489
25.694.516
17.234.562
3.044.974
1.301.768
54.711.309
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2010
7.426.926
25.119.981
14.243.441
2.870.840
452.629
50.113.816
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2010
Prenos na sredstva, namenjena prodaji
Nabavna vrednost na dan 31.12.2010
Skupaj
2010
2009
382.950
1.262.130
69.680
39.638
452.629
1.301.768
98
Opredmetena
Proizvajalna
osnovna
Druga oprema
oprema
sredstva, ki se
pridobivajo
Zemljišča
Zgradbe
6.718.580
59.534.138
71.437.152
10.721.203
805.550
149.216.623
771.292
1.700.275
2.707.081
672.938
704.762
6.556.348
54.383
658.994
2.515.985
977.964
4.207.326
0
0
0
0
-208.544
-208.544
7.435.489
60.575.419
71.628.249
10.416.177
1.301.768
151.357.102
Popravek vrednosti na dan 1.1.2009
0
34.198.584
52.164.086
7.313.140
0
93.675.810
Amortizacija tekočega leta
1.157.696
3.173.526
1.082.418
5.413.640
Prenosi
0
372.302
-277.931
94.371
Odtujitve
475.377
1.316.227
746.424
2.538.028
Popravek vrednosti na dan 31.12.2009
0
34.880.903
54.393.687
7.371.203
0
96.645.793
Neodpisana vrednost na dan 1.1.2009
6.718.580
25.335.554
19.273.066
3.408.063
805.550
55.540.813
Neodpisana vrednost na dan 31.12.2009
7.435.489
25.694.516
17.234.562
3.044.974
1.301.768
54.711.309
V EUR
Nabavna vrednost na dan 1.1.2009
Pridobitve, povečanje
Odtujitve
Prenos med naložbene nepremičnine
Nabavna vrednost na dan 31.12.2009
Skupaj
23.18 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine – Skupina Žito
Nabavna vrednost na dan 1.1.
Naložbene nepremičnine – Žito d.d.
2010
2009
975.947
999.403
445.294
301.813
0
2010
2009
Nabavna vrednost na dan 1.1.
975.947
999.403
Prenos med naložbene nepremičnine
445.294
301.813
-325.269
Prenos med osnovna sredstva
0
-325.269
1.421.241
975.947
Nabavna vrednost na dan 31.12.
1.421.241
975.947
454.211
602.240
Popravek vrednosti na dan 1.1.
454.211
602.240
19.291
11.298
Amortizacija tekočega leta
19.291
11.298
154.049
-93.268
Prenos med naložbene nepremičnine
154.049
-93.268
Prenos med osnovna sredstva
0
66.059
Prenos med osnovna sredstva
0
66.059
Popravek vrednosti
Popravek vrednosti
Popravek vrednosti na dan 31.12.
627.551
454.211
Popravek vrednosti na dan 31.12.
627.551
454.211
Neodpisana vrednost na dan 1.1.
521.736
397.163
Neodpisana vrednost na dan 1.1.
521.736
397.163
Neodpisana vrednost na dan 31.12.
793.690
521.736
Neodpisana vrednost na dan 31.12.
793.690
521.736
Prenos med naložbene nepremičnine
Prenos med osnovna sredstva
Nabavna vrednost na dan 31.12.
Popravek vrednosti na dan 1.1.
Amortizacija tekočega leta
Prenos med naložbene nepremičnine
Skupina z oddajanjem naložbenih nepremičnin v najem
ustvari 574.508 EUR.
Družba z oddajanjem naložbenih nepremičnin v najem
ustvari 883.173 EUR prihodkov.
99
100
23.19 Naložbe v odvisne družbe
Navedena so podjetja, ki so del skupine in ki so predmet
konsolidiranja pri konsolidaciji. Delež v kapitalu je računan z
vidika družbe.
Delež v kapitalu
Delež glasov
Kapital
Poslovni izid poslovnega
leta (v EUR)
99,55 %
99,55 %
1.910.546
-72.126
Intes Storitve d.o.o. Maribor
100 %
100 %
117.031
0
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
2.724.170
595.753
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
-2.277.487
-570.298
Šumi Nepremičnine d.o.o.
100 %
100 %
2.639.978
-59.966
Žito Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
100 %
100 %
9.143
-25
LD Žito d.o.o., Zagreb
100 %
100 %
-1.709.306
-164.244
Žito d.o.o., Beograd
100 %
100 %
-109.114
674.652
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
100 %
100 %
6.998
-21.277
Ime družbe:
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Vrednost naložb v EUR (Žito d.d.)
31.12.2010
31.12.2009
1.086.484
1.086.484
501.928
501.928
3.095.648
2.720.977
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
8.763
8.763
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
7.500
4.313
2.737.318
2.737.318
LD Žito d.o.o., Zagreb
0
0
Žito Beograd d.o.o., Beograd
0
0
4.976
4.976
7.442.617
7.064.759
Ime družbe:
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o. Maribor
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o.
Žito Pi d.o.o.e.l., Skopje
SKUPAJ
Naložb v odvisne družbe nismo oslabili, ker smo ocenili, da ne
obstajajo okoliščine, ki bi zahtevale njihovo oslabitev.
23.20 Finančna sredstva
V EUR
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Skupina Žito
Finančna sredstva – Žito d.d.
Finančna sredstva – Skupina Žito
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
6.611.994
6.954.381
Delnice in deleži v družbah v skupini
7.442.617
7.064.759
6.470.093
6.794.391
1. Dolgoročne finančne naložbe
(razen posojil in deležev v podjetja v
skupini)
6.611.003
6.953.389
Druge dolgoročne finančne naložbe
141.902
159.990
2. Dolgoročna posojila
55.868
67.593
6.469.101
6.793.400
Dolgoročna posojila drugim
55.868
67.593
Druge dolgoročne finančne naložbe
141.902
159.990
2. Dolgoročna posojila
55.353
65.839
1. K
ratkoročne finančne naložbe,
razen posojil
0
0
Dolgoročna posojila drugim
55.353
65.839
Druge delnice in deleži
0
0
2. Kratkoročna posojila
29.502
27.643
1. Kratkoročne finančne naložbe,
razen posojil
0
0
Kratkoročna posojila drugim
29.502
27.643
Druge delnice in deleži
0
0
7.321.610
6.835.406
6.697.365
7.049.618
7.294.294
6.810.000
6.470.093
6.794.391
27.315
25.406
141.902
159.990
85.370
95.236
Naložbe v družbe v skupini po nabavni
vrednosti
7.442.617
7.064.759
6.697.365
7.049.618
Za prodajo razpoložljive finančne
naložbe
6.469.101
6.793.400
141.902
159.990
7.376.963
6.901.246
21.430.583
20.919.394
1. D
olgoročne finančne naložbe,
razen posojil
Druge delnice in deleži
Skupaj naložbe
Za prodajo razpoložljive finančne
naložbe
Finančne naložbe v posesti do
zapadlosti
Dana posojila
SKUPAJ
V EUR
Druge delnice in deleži
2. Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila podjetjem v skupini
Kratkoročna posojila drugim
Skupaj naložbe
Finančne naložbe v posesti do
zapadlosti
Dana posojila
SKUPAJ
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Delnice in deleži, ki ne kotirajo
1.871.280
1.874.413
Delnice borze in prostega trga
4.598.812
4.919.978
6.470.093
6.794.391
SKUPAJ
Za prodajo razpoložljive finančne naložbe – Žito d.d.
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Delnice in deleži, ki ne kotirajo
(vključno z odvisnimi družbami)
9.312.906
8.938.180
Delnice borze in prostega trga
4.598.812
4.919.978
13.911.718
13.858.159
SKUPAJ
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo, so naložbe v
navadne delnice, zato nimajo določene niti zapadlosti niti
obrestne mere.
Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo in vrednotene po
pošteni vrednosti, znašajo 726 tisoč EUR.
Finančnih naložb v 2010 nismo oslabili.
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Skupina Žito
V EUR
Obveznice
SKUPAJ
31.12.2010
31.12.2009
141.902
159.990
141.902
159.990
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti – Žito d.d.
V EUR
Obveznice
SKUPAJ
31.12.2010
31.12.2009
141.902
159.990
141.902
159.990
101
23.21 Sredstva, namenjena prodaji
23.22 Zaloge
23.23 Poslovne terjatve
Zdajšnja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Skupina
Žito
Zaloge – Skupina Žito
Poslovne terjatve – Skupina Žito
V EUR
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Zemljišča
195.916
187.355
Nedokončana proizvodnja
Gradbeni objekti
852.869
852.869
Proizvodi in trgovsko blago
Oprema
9.247
10.262
SKUPAJ
1.058.033
1.050.485
Zdajšnja vrednost sredstev, namenjenih prodaji – Žito d.d.
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Zemljišča
192.940
184.379
Gradbeni objekti
801.791
801.791
Oprema
9.247
10.262
SKUPAJ
1.003.978
996.432
Med sredstvi, namenjenimi prodaji, ima družba Žito tako kot
Skupina Žito tista osnovna sredstva, ki jih v svojem poslovnem
procesu ne potrebuje in jih je namenila prodaji. Med njimi so
zemljišča in objekti v Lovrencu, Rušah, Poljčanah, Kočevju in
drugi manjši objekti ter oprema. Vsa sredstva družba oglašuje
prek agencij za prodajo nepremičnin.
Material
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
31.12.2010
31.12.2009
8.523.922
11.882.219
291.358
271.585
5.762.545
6.872.639
432.176
61.931
15.010.002
19.088.374
Skupina je v letu 2010 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge
proizvodov in blaga v višini 324 tisoč EUR, leto prej pa 475
tisoč EUR. Zaloge je odpisovala med letom.
V EUR
102
31.12.2010
31.12.2009
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
20.591.959
19.169.011
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
3.749.930
3.725.250
Kratkoročne terjatve do drugih
1.828.067
1.343.550
26.169.956
24.237.811
SKUPAJ
Skupina je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti
terjatev odhodke v višini 103 tisoč EUR, leto prej pa odhodke
v višini 317 tisoč EUR.
Poslovne terjatve – Žito d.d.
Zaloge – Žito d.d.
V EUR
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
SKUPAJ
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
23.059.528
20.935.154
7.173.983
10.704.199
Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
3.264.468
3.920.162
112.236
164.635
Kratkoročne terjatve do drugih
1.309.469
811.705
5.188.401
6.383.968
27.633.464
25.667.021
412.833
39.535
12.887.453
17.292.337
Družba je v letu 2010 zaradi nekurantnosti odpisala zaloge
proizvodov in blaga v višini 136 tisoč EUR, leto prej pa 228 tisoč
EUR. Zaloge je odpisovala med letom. Zaloge niso zastavljene.
SKUPAJ
Družba je izkazala iz naslova oblikovanja popravkov vrednosti
terjatev do kupcev odhodke v višini 504 tisoč EUR, leto prej pa
odhodke v višini 2.003 tisoč EUR.
Terjatve se ne obrestujejo.
23.24 Denarna sredstva
Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev
Skupina Žito
Žito d.d.
Denarna sredstva – Skupina Žito
2010
2009
2010
2009
Stanje 1.1.
5.859.966
5.873.376
6.898.993
4.896.173
V EUR
Povečanje
63.580
317.622
503.580
2.002.816
0
0
-36.591
0
Denar na transakcijskih računih pri
bankah in v blagajni
Poraba
-215.232
-331.032
-776.479
0
Skupaj
5.708.314
5.859.966
6.589.503
6.898.989
Odprava
Nezapadle
do 30 dni
30–60 dni
60–90 dni
90–120 dni
Več kot 120 dni
2010
30.050.203
18.309.726
4.080.161
1.086.250
106.336
55.932
6.411.797
2009
28.754.230
18.071.555
2.974.595
787.844
392.004
441.295
6.086.937
31.12.2009
1.103.665
1.411.884
1.103.665
1.411.884
31.12.2010
31.12.2009
662.477
959.198
Skupaj
662.477
959.198
31.12.2010
31.12.2009
14.846.937
14.846.937
23.25 Vpoklicani kapital
Neto vrednost v plačilo zapadlih in deloma oslabljenih
poslovnih terjatev skupine na dan 31. 12. 2010 znaša 6.032.162
EUR.
Vpoklicani kapital v EUR
Osnovni kapital (redne delnice)
Starostna struktura terjatev do kupcev (v nepopravljenih
zneskih) – Žito d.d.
Redne delnice, izdane in vplačane
Na dan 1.1.
Skupaj
Nezapadle
do 30 dni
30–60 dni
60–90 dni
90–120 dni
Več kot 120 dni
2010
32.913.499
20.623.379
3.740.495
1.155.583
144.239
87.528
7.162.276
2009
31.754.309
19.901.063
4.319.734
759.667
186.523
168.180
6.419.142
Neto vrednost v plačilo zapadlih in deloma oslabljenih
poslovnih terjatev družbe na dan 31. 12. 2010 znaša 5.700.618
EUR.
31.12.2010
Denarna sredstva – Žito d.d.
Denar na transakcijskih računih pri
bankah in v blagajni
Skupaj
V EUR
SKUPAJ
V EUR
Starostna struktura terjatev do kupcev (v nepopravljenih
zneskih) – Skupina Žito
V EUR
103
Število v 2010 Število v 2009
355.792
355.792
0
0
355.792
355.792
2010
2009
Na dan 31.12. (v EUR)
472.056
472.056
Število na dan 31.12.
3.046
3.046
Izdane
Na dan 31.12.
Lastne delnice
104
23.26 Rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička – Skupina Žito
Lastne delnice
Rezerve za Druge rezerve
kot odbitna
tečajne razlike
iz dobička
postavka
V EUR
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Stanje 1.1.2010
4.427.790
472.056
-472.056
74.368
2.323.784
6.825.942
Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu
uprave in nadzornega sveta družbe
0
0
0
0
0
0
Tečajne razlike
0
0
0
88.391
0
88.391
4.427.790
472.056
-472.056
162.759
2.323.784
6.914.333
V EUR
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne delnice
Druge rezerve
kot odbitna
Druge rezerve
iz dobička
postavka
Skupaj
Stanje 1.1.2010
4.427.790
472.056
-472.056
2.323.784
6.751.574
Oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu
uprave in nadzornega sveta družbe
0
Tečajne razlike
0
4.427.790
472.056
-472.056
2.323.784
0
6.751.574
Stanje 31.12.2010
Skupaj
Rezerve iz dobička – Žito d.d.
Stanje 31.12.2010
Zakonske rezerve so oblikovane v skladu z ZGD in se lahko pod
določenimi pogoji uporabijo za pokrivanje izgube. Zakonske
rezerve se ne morejo deliti.
Rezerve za lastne delnice so oblikovane v skladu z ZGD in se
ne morejo deliti.
Rezerve za tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna izkazov
odvisnih družb iz funkcionalne valute v poročevalno valuto,
se pripoznajo neposredno v kapitalu do trenutka odprodaje
odvisne družbe, ko se tečajne razlike prenesejo v izkaz
poslovnega izida. Te rezerve se ne delijo.
Družba Žito d.d. je v letu 2010 dosegla 2.540 tisoč EUR čistega
dobička.
Bilančni dobiček Žita d.d. na dan 31. 12. 2010 v višini 25.998
tisoč EUR je sestavljen iz čistega dobička tekočega leta v višini
2.540 tisoč EUR in prenesenih dobičkov v višini 23.458 tisoč
EUR.
105
23.27 Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve –
Skupina Žito
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije in PČR
Skupaj
3.908.196
2.862.566
6.770.762
Novo oblikovane rezervacije
450.676
961.712
1.412.388
Poraba
-97.334
-810.736
-908.070
-666.652
0
-666.652
3.594.886
3.013.542
6.608.428
Rezervacije za odpravnine
ob upokojitvi in podobne
obveznosti
Druge rezervacije (državne
podpore za sofinanciranje in
nakup OS)
Skupaj
3.190.533
683.700
3.874.233
Novo oblikovane rezervacije
286.770
31.435
318.205
Poraba
-69.614
-121.566
-191.180
-518.702
0
-518.702
2.888.987
593.569
3.482.556
V EUR
Stanje 1.1.2010
Odprava
Stanje 31.12.2010
Druge rezervacije in dolgoročni PČR – Skupina Žito
v EUR
Državne podpore za sofinanciranje in
nakup OS
Državne podpore za odstopljene
prispevke invalidskemu podjetju
Rezervacije za tožbe
SKUPAJ
2010
2009
872.106
1.049.058
2.124.706
1.795.870
16.730
17.637
3.013.542
2.862.565
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve –
Žito d.d.
V EUR
Stanje 1.1.2010
Odprava
Stanje 31.12.2010
106
23.28 Dolgoročne in kratkoročne finančne
obveznosti
Finančne obveznosti – Skupina Žito
v EUR
Dolgoročne
Skupaj kratkoročne in dolgoročne
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
7.280.657
11.375.058
15.488.087
20.176.144
22.768.744
31.551.202
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
7.280.657
11.375.058
15.490.575
20.178.632
22.771.232
31.553.690
Finančne obveznosti do bank
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Kratkoročne
Zapadlost posojil – Skupina Žito
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Med 0 in 1 letom
15.490.575
20.178.632
Med 1 in 2 letoma
3.118.394
5.093.999
Med 2 in 5 leti
4.162.263
6.281.059
22.771.232
31.553.690
SKUPAJ
Valute posojil – Skupina Žito
31.12.2010 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
11.866.281
10.902.463
22.768.744
2.488
0
2.488
11.868.769
10.902.463
22.771.232
Udeležba posamezne valute
52,12
47,88
100
31.12.2009 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
22.353.643
9.188.782
31.551.202
2.488
0
2.488
22.356.131
9.188.782
31.553.690
70,85
29,12
100
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
Finančna obveznosti – Žito d.d.
v EUR
Dolgoročne
Kratkoročne
Skupaj kratkoročne in dolgoročne
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
31.12.2010
31.12.2009
Finančne obveznosti do bank
7.280.657
11.366.281
15.488.087
20.176.144
22.768.744
31.542.425
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
0
0
3.279.000
2.002.009
3.279.000
2.002.009
Druge finančne obveznosti
0
0
2.488
2.488
2.488
2.488
7.280.657
11.366.281
18.769.575
22.180.641
26.050.232
33.546.922
Skupaj
Zavarovanja prejetih posojil so razkrita pri osnovnih sredstvih
(točka 3.17).
Zapadlost posojil – Žito d.d.
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Med 0 in 1 letom
18.769.575
22.180.641
Med 1 in 2 letoma
3.118.394
5.085.222
Med 2 in 5 leti
4.162.263
6.281.059
26.050.232
33.546.922
SKUPAJ
Valute posojil – Žito d.d.
31.12.2010 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
11.866.281
10.902.463
22.768.744
3.279.000
0
3.279.000
2.488
0
2.488
15.147.769
10.902.463
26.050.232
Udeležba posamezne valute
58,15
41,85
100
31.12.2009 (denominirano)
EUR
CHF
Skupaj v EUR
Finančne obveznosti do bank
22.353.643
9.188.782
31.542.425
2.002.009
0
2.002.009
2.488
0
2.488
24.358.140
9.188.782
33.546.922
72,61
27,39
100
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Finančne obveznosti do podjetij v skupini
Druge finančne obveznosti
Skupaj
Udeležba posamezne valute
107
23.29 Poslovne obveznosti
23.30 Pasivne časovne razmejitve
Poslovne obveznosti – Skupina Žito
Pasivne časovne razmejitve – Skupina Žito
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Kratkoročne poslovne obveznosti do
domačih dobaviteljev
8.459.898
7.331.889
Kratkoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev v tujini
3.389.584
3.037.383
Kratkoročne poslovne obveznosti na
podlagi predujmov
680.291
662.221
3.518.808
3.871.346
16.048.581
14.902.839
Druge kratkoročne poslovne
obveznosti
Skupaj
31.12.2010
31.12.2009
Kratkoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev v skupini
1.050.760
1.056.901
Kratkoročne poslovne obveznosti do
domačih dobaviteljev
7.523.863
7.059.016
Kratkoročne poslovne obveznosti do
dobaviteljev v tujini
2.850.859
2.399.539
Kratkoročne poslovne obveznosti na
podlagi predujmov
70.390
61.527
2.784.431
3.415.572
14.280.303
13.992.555
Druge kratkoročne poslovne
obveznosti
Skupaj
Druge kratkoročne obveznosti družbe predstavljajo
obveznosti za obresti v višini 47 tisoč EUR, obveznosti za
dividende v višini 120 tisoč EUR, obveznosti za odkup deležev
v odvisnih družbah v višini 377 tisoč EUR, 256 tisoč EUR
obveznosti za DDV, obveznosti do zaposlencev za plače, davke
in prispevke 1.849 tisoč EUR ter druge kratkoročne poslovne
obveznosti.
Skupina med drugimi poslovnimi obveznostmi prikazuje še
obveznosti za plače, davke in prispevke drugih družb skupine.
23.31 Pravni spori in druge potencialne
obveznosti
31.12.2010
31.12.2009
Vnaprej vračunani stroški
612.222
698.891
Kratkoročno odloženi prihodki
372.610
32.050
984.832
730.941
SKUPAJ
V EUR
V zvezi s pravnimi spori, za katere še ni mogoče dovolj
natančno oceniti niti zneska niti časovne komponente oziroma
verjetnosti izida, sta podjetje in skupina v zabilančni evidenci
razkrila znesek 2.250 tisoč EUR (v točki 3.36.)
23.32 Transakcije med povezanimi osebami
Pasivne časovne razmejitve – Žito d.d.
31.12.2010
31.12.2009
Vnaprej vračunani stroški
528.954
630.059
Kratkoročno odloženi prihodki
117.055
32.050
646.009
662.109
SKUPAJ
Poslovne obveznosti – Žito d.d.
V EUR
V EUR
108
Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po
individualnih pogodbah
V EUR
Znesek vseh prejemkov članov uprave
Žito d.d. ima v zvezi s pravnimi spori vnaprej vračunane stroške
v višini 400 tisoč EUR. V zvezi z nagradami za zaposlence ima
vračunane stroške v višini 116 tisoč EUR. Odloženi prihodki se
nanašajo na zaračunane storitve, ki še niso bile opravljene.
Skupina Žito ima med kratkoročnimi odloženimi prihodki še
256 tisoč EUR prejetih subvencij podjetja Žito Maloprodaja.
Skupaj znesek prejemkov zaposlenih po
individualnih pogodbah
Skupaj znesek prejemkov
nadzornega sveta
članov
2010
2009
578.378
535.247
1.287.204
1.476.091
28.403
24.618
Transakcije Žita d.d. s podjetji v Skupini Žito
Prejemki v letu/ v EUR
Fiksni del
Povračila
stroškov
Zavarovalne
premije
Drugo
Nagrade
Skupaj
mag. Iztok Bricl
63.982
876
126
400
27.548
92.931
Anton Balažič
82.057
383
177
420
10.269
93.307
mag. Erik Žunič
116.809
816
303
1.071
8.729
127.727
Sandi Svoljšak
120.990
1.565
303
1.071
8.729
132.658
Rajačič Peter
121.590
61
303
1.071
8.729
131.754
505.428
3.702
1.210
4.034
64.004
578.378
Znesek vseh prejemkov članov uprave
Skupaj
Znesek prejemkov članov nadzornega sveta
Sejnina v EUR
PROMET V OBDOBJU V EUR
Obresti od danih posojil
obvladovanim družbam
2010
2009
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
61.922
64.043
12
10
170.146
234.837
38.675
122
270.755
299.011
2010 2009 32.018
33.062
138
166
3.005
10.831
35.161
44.058
Obresti od kratkoročnih poslovnih
terjatev do obvladovanih družb
2010 2009 Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
5.461
4.875
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
8.903
21.404
6.162
42
20.526
26.321
Obresti od kratkoročnih poslovnih
obveznosti do obvladovanih družb
2010 2009 Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
14
10
896
1.374
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
4.006
2.458
SKUPAJ
4.916
3.842
2010 2009 Intes Storitve d.o.o., Maribor
450.457
583.188
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
129.443
78.941
1.764.050
0
619.120
913.587
0
15.945
2.963.069
1.591.661
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
SKUPAJ
PROMET V OBDOBJU V EUR
Janez Bojc
7.491
Luka Jurkovič
5.570
Obresti od prejetih posojil od
obvladanih družb
Adrijan Rožič
6.471
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Tomi Rumf
1.650
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Zenon Marn
5.570
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Suzana Šimenc
1.650
SKUPAJ
SKUPAJ
109
28.403
PROMET V OBDOBJU V EUR
Udeležba uprave v kapitalu
Število delnic
Delež lastništva v %
0
0
mag. Erik Žunič
399
0,11
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Sandi Svoljšak
167
0,05
SKUPAJ
0
0
Anton Balažič
Peter Rajačič
PROMET V OBDOBJU V EUR
Družba članom uprave ni dala posojil.
Intes Storitve d.o.o., Maribor
PROMET V OBDOBJU V EUR
Prihodki od prodaje proizvodov in
blaga obvladovanim družbam
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
SKUPAJ
PROMET V OBDOBJU V EUR
PROMET V OBDOBJU V EUR
Prihodki od opravljene storitve
obvladovanim družbam Popravki terjatev obvladujoče
družbe 2010
2009
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
129.924
24.000
Intes Storitve d.o.o., Maribor
284.306
287.990
0
314
142.878
184.601
12.000
12.000
569.109
508.905
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
SKUPAJ
2009
2.783.039
2.934.015
9.595
10.000
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
13.571
0
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
35.911
259.221
2.842.116
3.203.236
LD Žito d.o.o., Zagreb
SKUPAJ
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
SKUPAJ
2010
2009
1.817.813
1.487.813
110.000
776.480
0
2.523
1.927.813
2.266.816
Nabavna vrednost prodanega blaga
in materiala v obvladujoči družbi
Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
SKUPAJ
2010
2009
546.726
828.778
11.466
17.961
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
325.631
204.791
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
156.189
0
3.884
0
1.043.896
1.051.530
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
SKUPAJ
Dano posojil in obresti obvladujoče
družbe
Odprte poslovne terjatve obvladujoče
družbe Intes Storitve d.o.o., Maribor
LD Žito d.o.o., Zagreb
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Žito PI d.o.o.e.l., Skopje
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
SKUPAJ
2009
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
1.275.461
1.484.875
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
1.975.654
5.311.404
Šumi nepremičnine d.o.o., Ljubljana
4.014.411
40.042
49.294
0
7.314.820
6.836.321
2010
2009
2.654.006
1.962.458
620.896
35.037
9.014
8.356
3.283.916
2.005.852
2009
1.072.676
1.465.398
7.626
174.753
0
19.774
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
2.552
16.291
SKUPAJ
5.095.285
4.918.860
6.178.140
6.595.075
PROMET V OBDOBJU V EUR
Prejeto posojilo in obresti
obvladujoče družbe
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
2010
2009
895.103
696.750
2.329.835
1.145.186
110.463
110.463
7.627
63.840
712.920
2.400
1.200
1.200
91.831
85.558
4.148.980
2.105.398
Šumi bonboni d.o.o., Ljubljana
Žito Šumi d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Žito nepremičnine d.o.o., Ljubljana
SKUPAJ
2010
2009
771.032
1.548.982
597
0
0
283
102.359
0
873.988
1.549.265
Transakcije med povezanimi podjetji so potekale pod tržnimi pogoji. Vse družbe, ki so sodelovale pri poslih z matično
družbo in drugimi povezanimi družbami v Skupini Žito, so
dobile ustrezna plačila in vračila ter niso bile prikrajšane na
osnovi poslov.
23.33 Državne pomoči in podpore
Skupina Žito je prejela subvencijo za prezaposlitev in ohranitev
števila zaposlenih v višini 404 tisoč EUR.
2010
2010
PROMET V OBDOBJU V EUR
Intes Storitve d.o.o., Maribor (prodaja
OS)
SKUPAJ
PROMET V OBDOBJU V EUR
PROMET V OBDOBJU V EUR
PROMET V OBDOBJU V EUR
Prodaja in prenosi osnovnih sredstev
do obvladujoče družbe
Žito Maloprodaja d.o.o., Ljubljana
Intes Storitve d.o.o., Maribor
2010
Intes Storitve d.o.o., Maribor
Žito Beograd d.o.o., Beograd
Odprte poslovne obveznosti
obvladujoče družbe
PROMET V OBDOBJU V EUR
Stroški opravljenih storitev
obvladovanih družb
LD Žito d.o.o., Zagreb
PROMET V OBDOBJU V EUR
23.34 Cilji in politike upravljanja tveganj
Cilji in politike upravljanja finančnih tveganj
Sistem upravljanja finančnih tveganj je zaradi hitrih sprememb
v okolju postal eden od pomembnejših dejavnikov uspeha.
Pravočasno zaznavanje tveganj, ki bi utegnila slabiti sredstva
ali poslabšati finančni in tržni položaj družbe, je zato ključnega
pomena. Da bi skupina finančno učinkoviteje poslovala, je že
v letu 2004 začela enotiti finančno poslovanje na področjih
financiranja, sodelovanja z bankami in zavarovalništva ter
obvladovanja terjatev. Skupina nenehno teži k stabilnemu
poslovanju in zmanjšanju posameznega tveganja na
sprejemljivo raven.
Primarni finančni instrumenti, pripoznani v računovodskih
izkazih družbe Žito in Skupine Žito, zajemajo denar in
denarne ustreznike, poslovne in druge terjatve, obveznosti
do dobaviteljev in druge obveznosti iz poslovanja, finančne
naložbe ter najeta posojila. Osnovni namen najemanja posojil
in kreditov je pridobiti ustrezna finančna sredstva, ki so
potrebna za poslovanje družbe Žito in Skupine Žito.
110
Na podlagi sprejete politike v poslovnih letih 2009 in
2010 družba in Skupina Žito nista trgovali z izvedenimi
finančnimi instrumenti. Skupina in družba tudi ne uporabljata
instrumentov za zaščito pred nihanji v cenah nabavljenih
surovin.
Najpomembnejše vrste tveganj v zvezi s finančnimi instrumenti
družbe in Skupine Žito predstavljajo obrestno, likvidnostno,
valutno in kreditno tveganje. Poslovodstvo redno preverja in
potrjuje politiko obvladovanja posameznih vrst tveganj, ki so
opisane v nadaljevanju.
OBRESTNO TVEGANJE
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe
tržnih obrestnih mer na poslovanje družbe in Skupine Žito.
Obrestna struktura aktivnih in pasivnih bilančnih postavk ni
usklajena, saj ima skupina več prejetih posojil kot obrestovanih
naložb. Izpostavljenost obrestnemu tveganju za skupino
pomeni neugodno gibanje (dvig) spremenljive obrestne mere
Euribor oziroma Libor pri prejetih posojilih.
Skupina ocenjuje, da je tveganje spremembe obrestnih
mer družbe zmerno. Na dan 31. 12. 2010 ima 2,93 % prejetih
posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, z variabilno
(Euribor in Libor) pa 97,07 %. Poleg tega je skupina v rednih
stikih s finančnimi institucijami in spremlja dogajanja na
mednarodnih finančnih trgih in tako spremlja predvidena
gibanja obrestnih mer, valutnih tečajev in razmerij.
Efektivne obrestne mere v letu 2010 so znašale za posojila,
najeta po fiksni obrestni meri, med 4,03 % do 4,9 %, za
posojila, najeta po spremenljivi obrestni meri, vezana na
švicarski frank, od 2,99 % do 3,18 %, in za posojila, najeta po
spremenljivi obrestni meri v evrih, od 3,89 % do 4,57 %.
Zvišanje/znižanje
osnovne obrestne
mere v baznih točkah
Učinek na IPI pred obdavčitvijo
2010
2009
Euribor
50
-28.479
-53.243
Euribor
-50
28.479
53.243
Libor
50
-11.750
-13.990
Libor
-50
11.750
13.990
LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Likvidnostno tveganje je tveganje, povezano s primanjkljajem
razpoložljivih finančnih virov in posledično nesposobnostjo
skupine, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti.
Skupina ocenjuje, da je tveganje plačilne sposobnosti nizko
zaradi učinkovitega upravljanja denarnih sredstev in dobrega
dostopa do potrebnih finančnih virov. Skupina likvidnost
planira in nadzoruje na dnevni, mesečni in letni ravni. Med
najpomembnejšimi ukrepi za zagotavljanje dobre likvidnosti
je vzdrževanje ugodne finančne strukture ozir-oma skrbno
obvladovanje terjatev in obveznosti ter oblikovanje primernih
likvidnostnih rezerv. Skupina in družba upravljata likvidnostno
tveganje s spremljanjem likvidnosti sredstev in obveznosti do
virov sredstev ter denarnih tokov iz poslovanja. Kratkoročne
primanjkljaje rešujeta z najemanjem kratkoročnih posojil pri
domačih bankah, kratkoročne presežke pa dajeta v bančne
depozite. Prav tako je velik del plačil strank relativno predvidljiv
in stabilen.
Zapadlost finančnih obveznosti Skupine Žito na dan
31.12.2009 in 31.12.2010 na podlagi pogodbenih,
nediskontiranih plačil
Leto 2010
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
12.696.488
3.005.013
8.549.715
0
24.251.217
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
4.199.099
0
1.440
0
4.200.539
Obveznosti do dobaviteljev
0
11.849.482
0
0
0
11.849.482
SKUPAJ
0
28.745.069
3.005.013
8.551.155
0
40.301.238
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
7.244.597
13.750.308
11.820.932
32.815.837
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
4.533.567
1.440
4.535.007
Obveznosti do dobaviteljev
0
10.369.272
10.369.272
SKUPAJ
0
22.147.436
13.750.308
11.822.372
0
47.720.116
Leto 2009
Zapadlost finančnih obveznosti družbe Žito d.d. na
dan 31.12.2009 in 31.12.2010 na podlagi pogodbenih,
nediskontiranih plačil
Leto 2010
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
12.690.497
6.386.550
8.480.403
0
27.557.450
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
2.854.821
0
1.440
0
2.856.261
Obveznosti do dobaviteljev
0
11.425.482
0
0
0
11.425.482
SKUPAJ
0
26.970.800
6.386.550
8.481.843
0
41.839.193
Na vpoklic
Do 3 mesece
3 do 12 mesecev
1 do 5 let
Nad 5 let
Skupaj v EUR
Posojila in krediti
0
7.244.597
15.823.269
11.820.932
0
34.888.798
Druge finančne in poslovne obveznosti
0
3.479.587
0
1.440
0
3.481.027
Obveznosti do dobaviteljev
0
10.515.456
0
0
0
10.515.456
SKUPAJ
0
21.239.640
15.823.269
11.822.372
0
48.885.281
Leto 2009
111
KREDITNO TVEGANJE
Kreditno tveganje se nanaša na neizpolnitev medsebojnih
obveznosti poslovnih partnerjev in je največje pri poslovanju
s tujimi poslovnimi partnerji. Tako tveganje skupina zmanjšuje
predvsem tako, da ima z največjimi kupci podpisane letne pogodbe,
ki vsebujejo elemente zavarovanja terjatev, in da zapadle terjatve
zmanjšuje z verižnimi in mesečnimi kompenzacijami. Tveganja
znižuje tudi z rednimi poslovnimi stiki s poslovnimi partnerji
in s preverjanji njihovih bonitet ter po potrebi z omejevanjem
izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev.
Na domačem trgu spremljamo še zlasti dejavno terjatve do
srednje velikih in manjših podjetij, kjer je tveganje neplačila
višje kot pri velikih kupcih. Aktivnejše upravljanje terjatev se
odraža v zmanjševanju stanja terjatev in v ugodnejši starostni
strukturi terjatev.
Na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope, je
skupina zelo izpostavljena kreditnemu tveganju. Pri kupcih
na tem izvoznem področju ima terjatve zavarovane z bančno
garancijo ali pa ima postavljene limite odprtih terjatev, ki jih
upošteva. Kjer je mogoče, se dogovarjamo tudi za vnaprejšnja
plačila. Terjatve imamo zavarovane tudi pri Slovenski izvozni
družbi. Skupina in družba ocenjujeta, da je kreditno tveganje
obvladljivo, saj ima utečene postopke upravljanja terjatev.
Zaradi rednega preverjanja zapadlih terjatev je izpostavljenost
skupine in družbe kreditnemu tveganju nizka. V zvezi z
drugimi finančnimi sredstvi, kot so denarna sredstva, depoziti
pri bankah in finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva
za prodajo, izpostavljenost skupine in družbe kreditnemu
tveganju izhaja predvsem iz tveganja neporavnane obveznosti
druge pogodbene stranke, pri čemer je najvišja izpostavljenost
enaka knjigovodski vrednosti teh finančnih instrumentov.
Skupina nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.
družbe in skupine pred obdavčitvijo (zaradi vpliva spremembe
vrednosti monetarnih sredstev in obveznosti), pri čemer so
vse druge spremenljivke konstantne.
Valutno tveganje, ki sta mu skupina in družba izpostavljeni
zaradi spremembe tečajev drugih valut (razen CHF), je
nematerialno.
Vpliv spremembe tečaja CHF na
Izkaz poslovnega izida
Skupina Žito
Žito d.d.
+5 %
519.165
519.165
-5 %
-573.814
-573.814
+10 %
991.133
991.133
-10 %
-1.211.385
-1.211.385
+15 %
1.422.060
1.422.060
-15 %
-1.923.964
-1.923.964
UPRAVLJANJE TVEGANJA
V skupini in družbi se zavedamo, da mora podjetje zato, da
zagotavlja nemoteno poslovanje, vedno razpolagati z dovolj
lastniškega kapitala, saj kapital pomeni varnostno blazino za
nepredvidene spremembe vrednosti sredstev in dolgov.
Družba in skupina spremljata gibanje kapitala z uporabo
kazalnika finančnega vzvoda, izračunanega z delitvijo neto
obveznosti s skupnim zneskom obveznosti in celotnim
zneskom kapitala. V okviru neto obveznosti družba in
skupina vključujeta prejeta posojila in kredite, obveznosti do
dobaviteljev in druge obveznosti, znižane za znesek denarnih
sredstev.
Skupina Žito
V EUR
31.12.2009
Prejeta posojila in krediti
22.771.232
32.815.838
Valutno tveganje je tveganje, ki sta mu skupina in družba
izpostavljeni zaradi spremembe medvalutnih tečajev.
Izpostavljenost velja predvsem za prodajo in nabavo na trgih
jugovzhodne Evrope, Severne Amerike in drugih neevrskih trgih
ter iz posojil, nominiranih v CHF, najetih pri domačih bankah.
Obveznosti do dobaviteljev in druge
obveznosti
17.033.413
14.904.279
Manj denarna sredstva in kratkoročni
depoziti
1.103.665
1.411.884
Neto obveznosti
38.700.980
46.308.233
Kapital
69.041.251
68.483.795
V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti za realno
mogoče spremembe tečaja švicarskega franka na dobiček
Kapital in neto obveznosti
107.742.231
114.792.028
36 %
40 %
Kazalnik finančnega vzvoda
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Prejeta posojila in krediti
26.050.232
34.888.799
Obveznosti do dobaviteljev in druge
obveznosti
14.281.743
13.996.483
Manj denarna sredstva in kratkoročni
depoziti
662.477
959.197
Neto obveznosti
39.669.498
47.926.085
Kapital
71.268.460
70.467.166
110.937.958
118.393.251
36 %
40 %
Kapital in neto obveznosti
Kazalnik finančnega vzvoda
23.35 Poštena vrednost finančnih
instrumentov
Večina naložb, razporejenih v skupino za prodajo, je izkazana
v izkazih po nabavni vrednosti, razen naložbe v delnice
Zavarovalnice Triglav, ki je prikazana po pošteni vrednosti,
medtem ko so terjatve in posojila izkazana po odplačni
vrednosti. Pri izračunu poštene vrednosti finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, ki so vrednotena po pošteni
vrednosti, so uporabljene tržne vrednosti.
Ocenili smo, da ni pomembnih razlik med pošteno in
knjigovodsko vrednostjo finančnih instrumentov, ki niso
izkazani po pošteni vrednosti.
Glede na to, da je večina terjatev, obveznosti in posojil
kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov
ne odstopajo pomembno od knjigovodske vrednosti.
Poštena vrednost denarnih sredstev, kratkoročnih sredstev
in prejetih posojil je izračunana na podlagi diskontiranja
pričakovanih prihodnjih denarnih tokov na tržne cene.
31.12.2010
VALUTNO TVEGANJE
Žito d.d.
Hierarhija poštene vrednosti
Pri pripoznavanju in razkrivanju poštene vrednosti finančnih
instrumentov z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti je bila
uporabljena naslednja hierarhija:
1. kategorija: določanje poštene vrednosti neposredno s
sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na aktivnem trgu,
2. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
112
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi
transakcijami z istimi instrumenti, bodisi neposredno bodisi
posredno,
3. kategorija: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti
na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom na pošteno
vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi
transakcijami z istimi instrumenti.
Sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Lastniški vrednostni
papirji
1. kategorija 2. kategorija 3. kategorija
31.12.2010
726.025
0
0
31.12.2009
1.047.191
0
0
23.36 Zunajbilančne postavke
Skupina Žito
V EUR
31.12.2010
31.12.2009
Denacionalizacija
1.362.730
1.362.730
Blagovne rezerve
4.474.117
5.473.398
Tuja osnovna sredstva
1.265.977
1.006.424
Hipoteka
8.899.051
6.449.051
Rezervacije za potencialne tožbe
2.250.625
1.580.281
18.252.499
15.871.884
31.12.2010
31.12.2009
Denacionalizacija
1.327.819
1.327.819
Blagovne rezerve
4.474.117
5.473.398
40.347
40.347
Hipoteka
8.899.051
6.449.051
Rezervacije za potencialne tožbe
2.250.625
1.580.281
16.991.959
14.870.896
SKUPAJ
Žito d.d.
V EUR
Tuja osnovna sredstva
SKUPAJ
23.37 Dogodki po datumu bilance stanja
Pripojitev družbe Žito Šumi d.o.o. k družbi Žito d.d.
Družbi Žito d.d. in Žito Šumi d.o.o. sta dne 24. 1. 2011 podpisali
pogodbo o pripojitvi, s katero se družba Žito Šumi d.o.o., ki je
v 100-odstotni lasti Žita d.d., pripoji k matični družbi. Pripojitev
se izvede zaradi racionalizacije in optimizacije poslovanja
celotne Skupine Žito.
Razen zgoraj navedenega dogodka se po datumu bilance
stanja ni zgodil noben dogodek, ki bi pomembno vplival na
računovodske izkaze družbe na 31. 12. 2010 oziroma za leto
2010 oziroma zaradi katerega bi bilo treba pripraviti razkritje v
pojasnilih k računovodskim izkazom.
113
24
REVIZORJEVO
POROČILO
114
115
25
NASLOVI
Nabava:
Uroš Lozej
Telefon: (01) 58 762 27
e-pošta: uros.lozej@zito.si
Naslovi sedežev profitnih centrov in
odvisnih družb:
Pravne in splošne zadeve:
Zdravko Sančanin
Telefon: (01) 58 762 96
e-pošta: zdravko.sancanin@zito.si
PC Intes
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (02) 4503 272
Telefaks: (02) 4503 271
Finance in računovodstvo:
Rezika Hlade
Telefon: (01) 587 62 89
e-pošta: rezika.hlade@zito.si
PC Dolenjske pekarne
Ločna 2, 8000 Novo mesto
Telefon: (07) 3930 740
Telefaks: (07) 3930 775
Kontroling:
Brigita Hočevar Krejan
Telefon: (01) 58 761 95
e-pošta: brigita.hocevar@zito.si
PC Pekarna Vrhnika
Idrijska 12, 1360 Vrhnika
Telefon: (01) 7558 900
Telefaks: (01) 7553 044
Direktorji in vodje služb:
Informatika:
Matjaž Kurent
Telefon: (01) 58 761 19
e-pošta: matjaz.kurent@zito.si
PC Kruh pecivo
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (02) 4612 551
Telefaks: (02) 4614 592
Prodaja Slovenija:
Marjan Šmidovnik
Telefon: (01) 587 62 49
e-pošta: marjan.smidovnik@zito.si
Razvoj:
Mateja Modic
Telefon: (01) 587 61 90
e-pošta: mateja.modic@zito.si
Prodaja izvoz:
Breda Gorjup
Telefon: (01) 58 761 59
e-pošta: breda.gorjup@zito.si
Sistem kakovosti:
Jelka Podbevšek Rozman
Telefon: (01) 587 61 43
e-pošta: jelka.podbevsek@zito.si
PC Žito Gorenjka
Rožna dolina 8, 4248 Lesce
Telefon: (04) 5353 000
Telefaks: (04) 5353 272
e-pošta: info@gorenjka.com
Marketing:
Marja Feldin
Telefon: (01) 58 761 25
e-pošta: marja.feldin@zito.si
Logistika:
Ivan Radič
Telefon: (01) 58 761 04
e-pošta: ivan.radic@zito.si
Žito d.d., prehrambena industrija
Šmartinska cesta 154,
1529 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 587 61 00
Telefaks: (01) 540 41 75
e-pošta: info@zito.si
spletna stran: www.zito.si
Vodstvo:
Predsednik uprave: Anton Balažič
Telefon: (01) 587 62 40
Član uprave za področje trženja in
logistike: Peter Rajačič
Telefon: (01) 587 62 49
Član uprave za področje računovodstva,
financ in informatike: mag. Erik Žunič
Telefon: (01) 587 62 40
Član uprave za proizvodno in tehnično
področje: Sandi Svoljšak
Telefon: (01) 587 62 40
Profitni centri
Odvisne družbe
Šumi bonboni d.o.o.
Šmartinska 154,1000 Ljubljana
Telefon: (01) 5876 102
Telefaks: (01) 5244 166
e-pošta: info@zito.si
Intes Storitve d.o.o.
Jožice Flander 2, 2000 Maribor
Telefon: (01) 5876 102
Telefaks: (01) 5244 166
e-pošta: info@zito.si
Žito Maloprodaja d.o.o.
Šmartinska 154, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 5876 100
Telefaks: (01) 5404 175
e-pošta: info@zito.si
LD Žito d.o.o.
Samoborska 134, 10000 Zagreb, Hrvaška
Telefon: +385 1 3496 349
Telefaks: +385 1 3496 830
e-pošta: tadej.jurkovic@zito.si
Žito d.o.o.
Bulevar Mihajla Pupina 165a, 1000
Beograd, Srbija
Telefon: +381 11 311 2905
Telefaks: +381 11 311 1711
e-pošta: bojana.petrovic@zito.rs
116