1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, HRANO IN OKOLJE
INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: irskgh.mkgp@gov.si
www.mkgp.gov.si
Številka: 010-18/2011-34
POROČILO
O NADZORU IZVAJANJA ZAKONODAJE S PODROČJA KRME, KI JE V
PRISTOJNOSTI INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN HRANO
ZA LETO 2011
V Ljubljani, 03. 05. 2012
2
1.UVOD
Ustanovitev
Inšpekcija za kontrolo krme (v nadaljevanju IKK) je bila ustanovljena z aktom o sistemizaciji
Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu
IRSKGH). Pravna podlaga za ustanovitev posebne inšpekcije znotraj imenovanega inšpektorata pa
je v prvem odstavku 26. členu Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002, 45/04), prečiščeno
besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 97/2004, ki pravi: »Nadzor nad izvajanjem
določb tega zakona in predpisov, ki urejajo kakovostno ustreznost krme, dodatkov in premiksov,
opravljajo v notranjem prometu inšpektorji za kontrolo krme, ki delujejo v okviru inšpektorata,
pristojnega za kmetijstvo.« Zakon v tem odstavku postavlja še pogoj, da mora inšpekcija za kontrolo
krme delovati v inšpektoratu, ki je pristojen tudi za kmetijstvo. Po sprejetju Zakona o krmi (ZKrmi1) (Uradni list RS, št. 127/2006) je pristojnost izvajanja nadzora ostala nespremenjena, sedaj pa je
določena v 23. členu.
Pristojni organi za uradni nadzor krme:
Na podlagi drugega odstavka 2. člena, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZKrmi-1 ima IKK
pristojnost nadzora varnosti krme rastlinskega izvora v primarni proizvodnji in v poslih, povezanih
s primarno proizvodnjo krme, kakovosti krme v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije,
varnosti in kakovosti gensko spremenjene krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in
uporabe, krmne dodatke in proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin, označevanja
krme in vpisa v register primarnih pridelovalcev krme. Na področju GS krme je kakovost omejena
na »pravico vedeti«, da je krma GS, da je sestavljena iz GSO ali proizvedena iz GSO.
V skladu z 28. in 33. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) (Uradni list RS, št.
93/05) je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju VURS) pristojna za nadzor
varnosti krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe krme, razen v delu, ki
se nanaša na primarno pridelavo krme na kmetijskih gospodarstvih. Varnost krme ureja Pravilnik o
pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 58/2011).
Ob uvozu pošiljke krme neživalskega izvora na teritorij EU je za dokumentacijski in
identifikacijski del pregleda pošiljke pristojna carinska uprava (53.člen ZVMS in 15. člen ZKrmi1).
Fizični pregled krme zaradi preverjanja varnosti krme neživalskega porekla uvožene iz tretjih držav,
kjer je namembni kraj Slovenija, opravljajo uradni veterinarji VURS v skladiščih registriranih
uvoznikov. Pogostost in kriteriji za izvajanje fizičnih pregledov vzorčenja uvožene krme se opravlja
v skladu z letnim programom nadzora.
V skladu z 15. členom Zakona o krmi fizični pregled pošiljk neživalskega porekla zaradi preverjanja
kakovosti krme in prisotnosti GSO opravlja inšpekcija za kontrolo krme. Kakovost krme je
pomemben ekonomski element predvsem na koncu distribucijske verige, ko gre za prodajo krme
neposredno končnemu uporabniku. V verigi od proizvodnje do maloprodaje (vključujoč uvoz iz
tretjih držav) so poslovni odnosi le med nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki poslujejo z večjimi
količinami krme, so za oceno kakovosti sami strokovno usposobljeni, ali pa za preverjanja kakovosti
krme najamejo usposobljene kontrolne organizacije. Iz navedenega sledi, da, za izpolnjevanje ciljev
iz točke b) prvega odstavka, 1. člena Uredbe 882/2004, pri izvajanju nadzora kakovosti krme ob
uvozu iz tretjih držav, ni smiselno odvzemati vzorce za laboratorijske analize. Prav tako v prometu
iz tretjih držav ni potrebno zagotoviti varstva interesa potrošnikov, kot je opredeljeno v 8. členu
uredbe 178/2002. S takim ravnanjem bi kršili načelo uredbe 882/2004, ki pravi, da je treba nadzor
izvajati tako, da se v najmanjši možni meri ovira promet s krmo.
Gensko spremenjena krma: predpisi, ki urejajo gensko spremenjena živila in krmo, kot namen
določajo pravico potrošnika do izbire med gensko spremenjeno in gensko nespremenjeno krmo
(živilom). Krma, ki je gensko spremenjena mora biti ustrezno označena. Za krmo, ki ni posebej
označena velja, da gensko ni spremenjena. Gensko spremenjena krma, ki nima dovoljenja Komisije,
se ne sme dajati v promet, niti se z njo ne sme krmiti živali.
S 1.1.2006 je začel veljati Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/2005) (v
nadaljevanju ZVMS) in Uredba o izvajanju Uredb Evropske Skupnosti glede krme in uradnega
nadzora nad krmo (Uradni list RS, št. 120/2005), ki v slovenski pravni red implementirata Uredbo
882/2004 EC o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o
krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. S 1.1.2006 je začela veljati
tudi Uredba 882/2004, ki preklicuje direktivo Sveta ES 95/53, izvedbena direktiva Komisije ES
68/98 pa ostaja v veljavi do sprejetja natančnejših izvedbenih predpisov v skladu z Uredbo
882/2004. Vsebina direktive Sveta ES 95/53 je bila skoraj v celoti vnesena v 15 – 25 člen Uredbe
882/2004. To pomeni, da je še vedno potrebno pred vstopom krme neživalskega izvora na teritorij
EU potrditi »dokument o pregledih proizvodov, uporabljenih v prehrani živali in uvoženih v EU iz
tretjih držav«, ki je označen kot Priloga A Direktive 98/68, iz katerega so razvidni vrsta in rezultati
opravljenih pregledov. Iz dokumenta iz Priloge A Direktive 98/68 mora biti razvidna povezava na
trgovinske dokumente, ki spremljajo pošiljko.
V Sloveniji način pregleda in pristojne organe za preglede pošiljk krme neživalskega izvora glede
varnosti pri uvozu na teritorij EU ureja 53. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, 13. člen
Uredbe o izvajanju Uredbe ES glede krme in uradnega nadzora nad krmo in členi 15 – 25 Uredbe
882/2004. Po 1.1.2006 je prišlo v pristojnostih pregleda krme ob uvozu iz tretjih držav na ozemlje
držav članic EU do sprememb. S sprejetjem Zkrmi-1 (december 2006) so bila določila o uradnem
nadzoru krme ob vnosu na teritorij EU iz Uredbe o izvajanju Uredbe ES glede krme in uradnega
nadzora nad krmo (Uradni list 120/2005), prenesene v 15.člen Zkrmi-1.
Iz navedenih členov sledi, da je pristojni organ za opravljanje dokumentacijskega in
identifikacijskega pregleda carinski organ (v nadaljevanji CO), za opravljanje fizičnega pregleda
pošiljk zaradi preverjanja varnosti krme neživalskega izvora uradni veterinarji, za fizični pregled
pošiljk zaradi preverjanja kakovosti krme in prisotnosti GSO v krmi neživalskega izvora pa IKK.
Odgovornost in poročanje: To poročilo je pripravljeno tudi za namen iz tretjega odstavka 10. člena
Zakona o inšpekcijskem nadzoru – uradno prečiščeno besedilo (ZIN-UPB1), ki določa, da mora
glavni inšpektor pristojnemu ministru in inšpekcijskemu svetu predložiti letno poročilo o delu. Na
podlagi tretjega odstavka 44. člena Uredbe ES 882/2004 mora država članica pripraviti letno
poročilo in ga v šestih mesecih po dokončanju leta na katero se poročilo nanaša poslati Komisiji EU.
Podatke iz tega poročila se uporabijo tudi za poročanje o izvajanju MANCP.
1.1. Pravna podlaga
V skladu s področji, ki so opredeljena v 1. členu in pooblastili iz 23. člena ZKrmi-1, Inšpekcija za
kontrolo krme nadzoruje izvajanje naslednjih predpisov :
• Zakon o krmi – ZKrmi-1 (Uradni list RS, št. 127/2006)
• Podzakonski akti, izdani na podlagi ZKrmi-1:
- Pravilnik o registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni
list RS, št. 79/06)
- Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 110/09, 69/10 in 43/11)
- Pravilnik o krmi za posebne prehranske namene (Uradni list RS, št 69/10)
- Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 101/06, 70/07, 10/09, 44/09
in 52/10)
5
- Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 58/11)
- Pravilnik o uradnem nadzoru krme neživalskega izvora pri uvozu iz tretjih držav (Uradni list RS,
št. 81/2007, 5/10)
- Pravilnik o ostankih pesticidov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih (Uradni list RS, št.
84/04, 108/07 in 16/09)
- Uredba o izvajanju Uredb Evropske skupnosti glede krme in uradnega nadzora nad krmo (Uradni
list RS, št. 120/2005)
- Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti
nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (Uradni list RS, št. 120/2005)
- Uredba o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na
področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega
varstva rastlin (Uradni list RS, št. 82/10)
- Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o
sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih
iz gensko spremenjenih organizmov (Uradni list RS, št. 84/2005)
- Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list RS, št. 71/2010
pop. 94/2010)
- Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko,
dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in
njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu (Uradni list RS, št. 30/09)
- Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov
pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora (uradni list RS, št. 16/09)
Pomembnejši predpisi Skupnosti s področja varnosti in kakovosti krme:
- Uredba (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268/03), z vsemi
dopolnitvami
- Uredba (ES) št. 378/2005 z dne 4. marca 2005 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št.
1831/2003 o dolžnostih in nalogah referenčnega laboratorija skupnosti, ki zadevajo vloge za izdajo
dovoljenj za krmne dodatke (UL L št. 59/05) (v nadaljevanju U 378/2005)
- Uredba (ES) št. 183/2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35/05) (v nadaljevanju U
183/2005)
- Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi
Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31/02), z
vsemi dopolnitvami (v nadaljevanju U 178/2002)
- Uredba (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z
zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št.
165/04), z vsemi dopolnitvami (v nadaljevanju U 882/2004)
- Uredba sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in
razveljavitvi uredbe (EGS) št. 2092/91
- Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št.
1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive
Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES
ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009)
- Direktiva Komisije 98/68/ES o določitvi standardnega dokumenta iz prvega odstavka člena 9
člena Direktive Sveta 95/53/ES in nekaterih predpisov za preglede krme pri uvozu iz tretjih držav
(UL L 261/98)
- Uredba (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ( UL L 268/03) (v nadaljevanju
U 1829/2003)
- Uredba (ES) št. 1830/2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter
sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi
direktive 2001/18/ES ( UL L 268/03) (v nadaljevanju U 1830/2003)
6
- Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metodah za uradni
nadzor krme (v nadaljevanju U 152/2009)
- Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta
in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil ne
živalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194/2009)
- Uredba (ES) št. 885/2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 378/2005 glede referenčnih vzorcev,
pristojbin in laboratorijev iz Priloge II
- Uredba Komisije (EU) št. 575/2011 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 159/2011)
- Direktiva št. 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L št. 140/2002), z vsemi
dopolnitvami
- Uredba Komisije (EU) št. 574/2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 3002/32/ES glede mejnih
vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti
histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi (UL št. 159/2011)
- Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi
rastlinskega in živalskega izvora ter spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70/2005), z
vsemi dopolnitvami
- Uredba Komisije 619/2011/EU o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor
krme glede prisotnosti gensko spremenjene snovi, za katero je bil začet postopek odobritve ali je
odobritev zanjo potekala (UL L št. 166/2011)
- Priporočilo Komisije 2004/787/ES o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko
spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki
proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003 ( UL L 348/04)
- Priporočilo Komisije 2006/583/ES o preprečevanju in zmanjšanju prisotnosti toksinov iz rodu
Fusarium v žitu in žitnih izdelkih (UL L št. 234/2006)
- Odločba Komisije 2008/289/ES z dne 3. aprila 2008 o izrednih ukrepih glede nedovoljenega
gensko spremenjenega organizma Bt 63 v riževih proizvodih (UL L 96/2008)
- Izvedbeni sklep Komisije 884/2011/EU o izrednih ukrepih glede nedovoljenega genetsko
spremenjenega riža v riževih proizvodih s poreklom iz Kitajske in razveljavitvi Odločbe
2008/289/ES (UL L št. 343/2001)
1.2. Pojasnila in zgodovinski pregled pravne ureditve področja krme
V slovenski pravni red je ZVMS implementiral uredbe EU, ki so začele veljati v začetku leta 2006
in nekatere, ki so že veljale. Na področju krme oziroma ožjega pojma nadzora krme, pa so ostala
neurejena nekatera področja, ki so bila v pravnem redu EU že urejena in so veljala ali pa naj bi jim
veljavnost začela v začetku leta 2006. To so predvsem področja gensko spremenjene krme, varnosti
krme v primarni pridelavi in postopki nadzora na področju živil in krme. Ta praznina je bila konec
leta 2005 zapolnjena z izdajo: »Uredba o izvajanju Uredb Evropske skupnosti glede krme in
uradnega nadzora nad krmo« (Uradni list RS, št. 120/2005) in »Uredba o izvajanju delov določenih
uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji
živil in krme« (Uradni list RS, št. 120/2005), ki sta začeli veljati 1.1.2006. S tem se je v slovenskem
pravnem redu uredilo izvajanje U 882/2004 in U 183/2005, v delu, ki jih na področju krme ni
implementiral ZVMS. Področje gensko spremenjene krme, ki je v EU urejeno predvsem v U
1829/2003 in U 1830/2003, je bilo implementirano v slovenski pravni red z Uredba o izvajanju
Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju
gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih
organizmov (Uradni list RS, št. 84/2005). S sprejetjem vseh teh predpisov je bilo področje krme
urejeno, vendar je nastala velika nepreglednost, poleg tega pa so bila z vidika hiearhije pravnih
aktov nekatera področja urejena z zakonom (ZVMS) in ZKrmi UPB, druga pa z vladnimi uredbami.
Z namenom, da bi se povečala preglednost in poenotila implementacija uredb EU, je Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričelo s pripravo novega zakona o krmi. ZKrmi-1 je bil dne
7
7.12.2006 objavljen v 127. številki Uradnega lista Republike Slovenije, veljati pa je začel
22.12.2006. ZKrmi-1 je prevzel vsebine vladnih uredb, nekatere vsebine ZKrmi UPB in v skladu z
implementacijskimi pravili določil pristojne organe, pooblastila in sankcije za izvajanje Uredb EU.
V prehodnih določbah ZKrmi-1 podaljšuje veljavnost devetim pravilnikom, sprejetim na podlagi
ZKrmi UPB (Uradni list RS, št. 97/04). Na enak način so rešena vprašanja v zvezi z imenovanjem
preskusnih laboratorijev.
To obdobje do konca leta 2005 bi se lahko opredelilo, kot obdobje enotenja zakonodaje na področju
varne krme za celotno območje Skupnosti in implementacije le te na nacionalnem nivoju. Z Uredbo
767/2009 pa se je začelo novo obdobje enotenja in implementacija pravnih norm s področja
kakovosti krme, vključno z označevanjem. Če pogledamo spisek predpisov sprejetih na podlagi
ZKrmi-1, lahko opazimo, da je prenehal veljati pravilnik o kakovosti označevanju in pakiranju krme
v prometu. S sprejetjem Uredbe 152/2009 so nehala veljati tudi nacionalna pravila o postopkih
jemanja vzorcev krme za laboratorijske preskuse. Pravilnik o krmnih dodatkih je v bistvu izgubil
vso prvotno vsebino. Velja le še za krmo za hišne živali, ki je bila dana v promet do 31. Avgusta
2011. Opozoriti je potrebno še na Uredbo Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o
katalogu posamičnih krmil, ki ima z vidika pravne hiarhije status uredbe, vendar je njena uporaba
prostovoljna. To pomeni, če se nosilec dejavnosti sklicuje na to uredbo, mora zahteve te uredbe
izpolnjevati v celoti.
1.3. Novosti v zakonodaji
V letu 2011 so bile sprejete nasdlednje pomembnejše uredbe ES:
- Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 344/2011 z dne 8. aprila 2011 o spremembi Uredbe (ES) št.
889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki
pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora
- Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 426/2011 z dne 2. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št.
889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki
pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzo
- Uredba Komisije (EU) št. 574/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi
2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio
spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I
in II k Direktivi
- Uredba Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih krmil
- Uredba Komisije (EU) št. 619/2011 z dne 24. junija 2011 o določitvi metod vzorčenja in
analitskih metod za uradni nadzor krme glede prisotnosti gensko spremenjene snovi, za katero je bil
začet postopek odobritve ali je odobritev zanjo potekla
- Izvedbeni sklep Komisije z dne 22. decembra 2011 o izrednih ukrepih glede nedovoljenega
gensko spremenjenega riža v riževih proizvodih s poreklom iz Kitajske in razveljavitvi Odločbe
2008/289/ES
Vsega skupaj je bilo na nivoju EU v letu 2011 sprejetih 26 pravnih aktov, ki imajo ali bi lahko imeli
vpliv na promat s krmo v R Sloveniji.
2.ORGANIZIRANOST, KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA TER URADNI
LABORATORIJI
Na podlagi akta o sistemizaciji je bila določena organiziranost IRSKGLH na ravni Urada glavnega
inšpektorja (v nadaljevanju UGI) in na lokalni ravni. Kot smiselno zaokrožene celote za opravljanje
nalog zunaj UGI, je za vse inšpekcije, ki delujejo v IRSKGH teritorialno organiziranih 8 enot, ki
imajo v svoji sestavi lahko tudi izpostave. Enote so Kranj (z izpostavo Radovljica), Ljubljana (z
izpostavami Trbovlje, Grosuplje in Kočevje), Nova Gorica (z izpostavo Tolmin), Koper (z izpostavo
8
Sežana in Postojna), Novo mesto (z izpostavami Črnomelj in Krško), Celje (z izpostavami Mozirje
in Dravograd ), Maribor (z izpostavami Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica ) in Murska Sobota (z
izpostavami Ljutomer in Lendava). V imenovanih enotah in izpostavah so inšpektorji vedno
prisotni. Enote tehnično in organizacijsko vodi vodja enote, ki se imenuje izmed inšpektorjev.
2.1. Organiziranost po področjih dela
IRSKGH je z ozirom na področje dela sestavljen iz sedmih inšpekcij:
kmetijska inšpekcija
fitosanitarna inšpekcija
lovska in ribiška inšpekcija
gozdarska inšpekcija
inšpekcija za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil
inšpekcija za kontrolo krme (v nadaljevanju IKK)
vinarska inšpekcija
2.1.1. Inšpekcija za kontrolo krme
Inšpekcija za kontrolo krme je v letu 2011 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Delo na uradu koordinira ozko specializirani strokovnjak za
področje živinoreje in krme. Naloga vodij posameznih inšpekcij je, da pripravljajo letni program
dela, usklajujejo delo s svojega področja, pripravljajo poročila, organizirajo strokovna
izobraževanja, na ravni inšpektorata odgovarjajo za stanje s področja, ki ga pokrivajo, sodelujejo pri
pripravi predpisov, vzdržujejo stike s strokovnjaki z ministrstva, zavodov, fakultet, inštitutov in
laboratorijev ter s predstavniki direktoratov evropske komisije, po potrebi opravljajo tudi neposredni
inšpekcijski nadzor itd. V skladu s sprejeto sistemizacijo IRSKGH, vodji IKK pri vodenju inšpekcije
pomaga namestnica, ki je imenovana izmed inšpektorjev za neposredni inšpekcijski nadzor. Na
lokalni ravni je po enotah razporejeno 12 specializiranih inšpektorjev, ki izvajajo neposredni
inšpekcijski nadzor in izrekajo sankcije ter izvajajo druge predpisane in v letnem programu določene
naloge. V operativnem smislu odvzem vzorcev običajno izvedeta dva inšpektorja. Specializacija ni
zakonsko določena, se pa zaradi zahtevnosti posameznih področjij vedno bolj uveljavja tudi znotraj
kmetijske inšpekcije (specialisti za FFS, specialisti za GERK-e, rejski programi v živinoreji,
mineralna gnojila, …). Strokovno je namreč težko obvladovati celotno kmetijstvo, kakovost krme,
po uveljavitvi zakona o prekrških in bistvenem povečanju pristojnosti inšpektorjev na tem področju,
pa še postopek izrekanja kazni za prekršek.
2.2. Kadrovska in izobrazbena struktura inšpekcije za kontrolo krme
1 z magisterijem kmetijskih znanosti
1 z magisterijem s področja upravnega prava
11 z univerzitetno izobrazbo s področja zootehnike
Vsi inšpektorji za kontrolo krme poleg nalog s področja zakona o krmi opravljajo tudi naloge s
področja ostale kmetijske zakonodaje. Za področje nadzora krme letno porabijo približno 20% časa,
namestnica vodje približno 60% vodja pa 80%.
2.3. Uradni laboratoriji
9
ZKrmi-1 v 1. odstavku 19 člena pravi: »Za izvedbo 12. člena Uredbe 882/2004/ES minister določi
uradne laboratorije na podlagi vloge, ki jo imetniki laboratorijev, ki želijo opravljati posamezne
laboratorijske analize v okviru uradnega nadzora, vložijo na ministrstvo«. V 20. členu so opredeljeni
nacionalni referenčni laboratoriji. V 33. členu je določeno prehodno obdobje. Besedilo člena pravi:
»Do imenovanja uradnih laboratorijev in NRL v skladu z 19. in 20. členom tega zakona veljajo
pooblastila, izdana na podlagi 20. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/02, 110/02 – ZGO-1,
45/04 in 93/05 – ZVMS)«. Na podlagi citiranih določb je minister za kmetijstvo imenoval tri uradne
laboratorije:
Z odločbo št. 332-76/2011-4 z dne 09. 03. 2012 je minister imenoval laboratorij Kmetijskega
inštituta Slovenije kot preskusni laboratorij za preskušanje krme. Z isto odločbo je bila preklicana
veljavnost imenovanja z odločbo št. 324-183/2004 z dne 10.09.2004. Z odločbo št. 33202-1/2009/2
z dne 28. 1. 2010 je bil laboratorij Kmetijskega inštituta Slovenije določen za Nacionalni refrenčni
laboratorij na področju analiz ostankov pesticidov v krmi.
Z odločbo št. 324-184/2004 z dne 10.09.2004 je minister imenoval laboratorij Nacionalnega inštituta
za biologijo kot preizkusni laboratorij in z odločbo št.: 33202-5/2007 z dne 20.06.2007 kot
nacionalni referenčni laboratorij za opravljanje analiz vzorcev GS krme.
Z odločbo št. 324-179/2004 z dne 10.09.2004 je minister imenoval laboratorij Nacionalnega
veterinarskega inštituta kot preizkusni laboratorij in z odločbo št.: 33202-6/2007 z dne 09.03.2007
kot nacionalni referenčni laboratorij za krmne dodatke.
3.POROČILO O DELU IN UGOTOVITVE S PODROČJA ZAKON O KRMI, KI JIH IMA
IRSKGH
3.1. URAD GLAVNEGA INŠPEKTORJA
3.1.1. Splošne naloge vodstva IRSKGLR
Po sprejemu zakona o krmi in od sprejetja sistemizacije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo
in hrano vodi inšpekcijo za kontrolo krme na Uradu glavne inšpektorice inšpektor – svetnik. Pri tem
mu pomaga namestnica, ki opravlja tudi neposredni inšpekcijski nadzor v nazivu inšpektor I.
Vodstvo organizacijsko in strokovno vodi inšpekcijo za krmo, koordinira sodelovanje z drugimi
inšpekcijskimi in pristojnimi upravnimi organi, skrbi za izobraževanje inšpektorjev, izdaja navodila
idr. Delo IRSKGH je povezano z nekaterimi drugimi inšpektorati, katerih delo se medsebojno
prepleta in dopolnjuje (predvsem veterinarskim). Skupaj z VURS in direktoratom za varno hrano pri
MKGP (v nadaljevanju DVH – MKGP) se vsako leto pripravi program nadzora in monitoringa krme
za tekoče leto. Skupaj z Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljevanju ZIRS),
VURS, Fitosanitarno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) in DVH se je v skladu z
zahtevami iz Uredbe 882/2004 v letu 2006 prvič pripravil večletni program nadzora na področju
varne hrane in krme (MANCP – multi annual national control program). Nujno je sodelovanje s
strokovnimi in znanstvenimi ustanovami (Kmetijskim inštitutom Slovenije, Nacionalnim inštitutom
za biologijo, Nacionalnim veterinarskim inštitutom, Biotehniško fakulteto,…). Hkrati v postopkih
sprejemanja pravnega reda na področju krme, še posebej glede izvajanja nadzora, intenzivno
sodeluje z direktoratom za varno hrano pri MKGP.
V letu 2011 so bili sklicani trije sestanki vseh inšpektorjev za kontrolo krme. Poleg tega je bila
organiziran še sestanek ožje delovne skupine za implementacijo Uredbe 767/2009 (Jerbič, Piber
Vrhovnik, Pečovnik Horvat, Lazar, Puc in Šivic). Ožja delovna skupina je obravnavala nov katalog
posamičnih krmil (Uredba Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih
10
krmil). Na sestanke so bili vabljeni tudi predstavniki MKGP, ki so na Direktoratu za varno hrano
odgovorni za področje krme. Predstavniki DVH se sestankov redno udeležujejo, na njih inšpektorje
seznanjajo z aktualnimi zadevami in odgovarjajo na vprašanja.
3.1.2. Usposabljanje
24. 03. 2011. Delavnica - uporabe excel orodja za oceno skladnosti analiznega izvida vzorca
krme.
Izvedba: Interna delavnica IRSKGH - IKK
Udeležba 13 IKK.
Trajanje: pet ur
29. 09. 2011 Predavanje in delavnica s področja GSO
- Pettarčna metoda kot presejalna analiza za določanje GSO (dr. Jana ŽEL).
- Razlaga rezultatov analiz s prikazom konkretnih primerov (dr. Mojca MILAVEC).
- Aktualne zadeve z upravnega področja GSO (Renata PUC).
Izvedba: Naconalni inštitut za biologijo, MKGP-DVH)
Udeležba 13 IKK.
Trajanje: štiri ure
16. do 20. 05. 2011 Better Training for Safer Food - EU countries; SANCO/2008/E2/010;
Training courses on Feed Law (Kopenhagen, Danska)
Izvedba: European Commission – Directorate General for Health and Consumers;
Barcelona
Udeležba 1 IKK.
Trajanje: pet dni
26. 10. 2011 Določanje gensko spremenjenih organizmov v letu 2011 in pogled v prihodnost
Izvedba: Nacionalni inštitut za Bilogijo
- Variability associated to the insertion and expression of transgenes in plants (Ana Coll
Rius)
- Nizka vsebnost GSO (low level presence) z vidika analize GSO (dr. Mojca Milavec)
- Nedovoljen GS riž (dr. Jana Žel)
- Prednosti in pomanjkljivosti večtarčnih metod določanja GSO (dr. Jana Žel)
- Nove tehnike – GSO da ali ne (vidik določanja)? (dr. Mojca Milavec)
- Rezultati projektne naloge v letu 2011 (dr. Jana Žel)
Udeležba 2 IKK.
Trajanje: 4 ure
02. 12. 20011 EU kodeks označevanja hrane za hišne živali (Mons, Ljubljana)
Izvedba: SEEPFA- združenje proizvajalcev hrane za hišne živali jugovzhodne Evrope
Udeležba 1 IKK.
Trajanje: en dan
3.2. UGOTOVITVE O POGOJIH DELA INŠPEKCIJ
Če izvzamemo splošne pogoje (avtomobili, informacijska podpora, mobilni telefoni, …), ki so
potrebni za opravljanje inšpekcijskega nadzora, bi lahko ugotovili da inšpektorji razpolagajo s
potrebno opremo in pripomočki za odvzem vzorcev.
3.3. NEPOSREDNI INŠPEKCIJSKI NADZOR
11
Obseg dela inšpekcije za kontrolo krme je razviden iz tabelarnega dela poročila.
V tabeli 1 so prikazani podatki o pregledih, izrečenih ukrepih in kaznovanju. Skupaj je bilo v letu
2011 opravljenih 789 pregledov in zavedenih 509 zapisnikov. Število pregledov se je v primerjavi s
preteklim letom nekoliko zmanjšalo. Število pregledov ne daje popolno sliko, realnejšo podobo
izvedenih pregledov daje število zapisnikov, ki so jih inšpektorji napisali pri nosilcih dejavnosti. Ob
enem obisku stranke inšpektor lahko preveri več vsebinskih področij, ob tem pa napiše le en
zapisnik. Število zapisnikov se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 49 oziroma 9,8 %.
Razmeroma veliko pregledov se nanaša na kontrolo roka uporabe krme (za posamična krmila roka
uporabe ni potrebno navajati). To je verjetno povezano z relativno enostavnim ugotavljanjem
nepravilnosti in enostavnim in hitrim postopkom ukrepanja. V primerjavi z letom 2010 se je število
ugotovljenih nepravilnosti povečalo, vendar je še vedno manjše kot v letu 2009. Še vedno se največ
nepravilnosti ugotavlja na področju označevanja krme in roka uporabe. Pojma označevanje krme in
rok uporabe sta do neke mere povezana. Če je rok uporabe napačno označen ali če ni označen pa bi
moral biti se to šteje med napake označevanja. Če pa je krmi potekel datum, v okviru katerega
proizvajalec zagotavlja označeno kakovost, pa je to neskladje, ki se nanaša na rok uporabe.
Podobno, kot število ugotovljenih nepravilnosti je tudi število izdanih odločb v primerjavi z letom
2010 manjše. Večina izdanih odločb se je nanašala na izločanje krme iz prometa, zaradi pretečenega
roka uporabe. S področja prekrškovne zakonodaje je bilo izrečenih 63 opozoril in 8 opominov.
Globe so bile izrečene v 2 primerih v skupnem znesku 499 €. Število glob se je v primerjavi s
preteklim letom zmanjšalo. Ker namen inšpekcijskega nadzora ni sankcioniranje, ampak nadziranje
izvajanja predpisov in zagotavljanje urejenosti določenega področja, je sankcija le orodje, ki ga
inšpektor uporabi, če pri zavezancu z drugimi milejšimi sredstvi ne doseže ravnanja, ki je v skladu s
predpisi.
V tabeli 2 so prikazani podatki o številu odvzetih vzorcev, skupni količina povzorčenega blaga
(termin »količina povzorčenega blaga« pomeni količino krme, ki jo vzorec predstavlja. V letu 2009
je bila izdana Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metodah
za uradni nadzor krme (UL L 54/2009) v kateri se ta pojem imenuje: »vzorčeni delež«), deležu
vzorcev in količini blaga, ki ni ustrezala ter deležu in količini blaga, ki je bilo izločeno zaradi
neustreznega analiznega izvida. V letu 2011 je bilo odvzeto 88 vzorcev (v letu 2010 pa 103).
Podatek o številu odvzetih vzorcev ne pove veliko, saj je lahko iz enega vzorca analizirano večje
število parametrov ali pa le eden. Zato je potrebno podatek o številu odvzetih vzorcev primerjati s
podatki iz tabele 6. Od vseh odvzetih vzorcev je bilo 13 oziroma 14,8 % neskladnih z deklarirano
oziroma predpisano vrednostjo, kar je manj kot je večletno povprečje. Iz tabele 2 je nadalje
razvidno, da je bilo povzorčeno 2.478 ton krme. Ob presoji teh podatkov je treba biti previden, saj
inšpektorji večinoma vzorčijo sumljivo blago, ki ga je običajno malo, na drugi strani pa vzorčenje
velikih količin krme (ladijska pošiljka) bistveno spremeni podatek o količini povzorčene krme.
Količinski podatki o neskladni krmi bi seveda bili povsem drugačni, če bi se neskladnost ugotovila v
kateri od velikih pošiljk v Luki Koper. Ti podatki ne odražajo dejanskega stanja kakovosti krme v
prometu. Podatek o številu primerov, ki niso ustrezali predpisom se nanašajo tudi na primere, ko so
vzorci odstopali od označenih vrednosti v smer, ki je ugodna za potrošnika (Uredba Komisije št.
939/2010 o spremembi priloge IV k Urdbi (ES) 767/2009 glede dovoljenih toleranc pri označevanju
sestave posamičnih krmil ali krmnih mešanic iz člena 11(5)).
V tabeli 3 so podatki o odvzemu vzorcev po posameznih nosilcih dejavnosti, v tabeli 4 pa podatki o
vrstah povzorčene krme.
V tabeli 5 je prikazana skupna količina krme izločene iz prometa, vzroki za izločitev krme ter
ravnanje z izločeno krmo. Krma je bila iz prometa izločena v 35 primerih, kar je manj kot v letu
2010 (71) in manj kot leta 2009 (134). Najpogostejši vzrok izločitve iz prometa je (29 primerih)
pretečen rok uporabe, v 6 primerih je bil kot vzrok opredeljen neustrezna označitev. Izločitve zaradi
12
neskladnega analiznega izvida v letu 2011 ni bilo. Neskladni analizni izvid ne pomeni že tudi
izločitev krme iz prometa, saj inšpektor ob odvzemu vzorca ne prepove prometa, tako da je večji del
vzorčene krme v času ko je znan rezultat analize že prodan. V primerjavi s preteklim letom se je
število izločitev zmanjšalo. Izločeno blago je bilo najpogosteje vrnjeno dobavitelju in sicer v 26
primerih. Kljub temu, da je število izločitev zaradi pretečenega roka uporabe veliko, pa je količina
izločenega blaga zaradi tega vzroka razmeroma majhna. Gre torej res za ostanke, ki jih imajo trgovci
še vedno v prometu. Tudi sicer so dobave krme v maloprodajo pogostejše in v manjših količinah, saj
se večji porabniki s krmo oskrbujejo neposredno.
Natančnejši podatki o analizah krme so razvidni iz tabele 6. Iz podatkov je razvidno, da je bilo
analizirano 36 različnih parametrov, vendar je bilo le pri 24 parametrih več kot 10 vzorcev. V 16 od
633 analiziranih primerih analizirani parameter ni ustrezal deklarirani vrednosti. Več kot 10%
vzorcev ni ustrezalo pri analizah surove vlaknine ( 3 krat v 28 vzorcih), vitamina A ( 3 krat v 25
vzorcih) in natrija (2 krat v 18 vzorcih). Na področju analitskih sestavin ni bilo pomembnih
odstopanj. Izstopa le surovi pepel, ki pa bi ga bilo potrebno individualno obravnavati, saj ima v
različnih vrstah krme in glede na smer odstopanja različen pomen. Pri surovih beljakovinah je bilo
ugotovljeno le eno neskladje v 28 vzorcih, pa še to je šlo za večjo in ne nižjo količino od označene.
Pri ostalih parametrih, kjer rezultat ne ustreza je bilo število vzorcev premajhno, da bi lahko povlekli
kakršnekoli zaključke.
V tabeli 7 so podatki o opravljenih pregledih označenosti krme v prometu. Označevanje krmnih
mešanic je zahtevno strokovno opravilo. Prav tako sam nadzor označb, ki so lahko obvezne ali pa
neobvezne. Leto 2011 je bilo na nek način prvo leto, ko se je Uredba 767/2009 v celoti uporabljala
(če izvzamemo krmo za hišne živali). Na področju označevanja krme je bilo v tem obdobju vpeljano
t.i. preventivno delovanje inšpekcije, ki nosilcem dejavnosti omogoča, da se označba da v pregled
predno se jo uporabi na pakiranju.
V tabeli 8 je prikazana struktura povzorčene krme glede na poreklo. Iz tretjih držav prihajajo
predvsem posamična krmila. Vzorčenje običajno ne poteka ob uvozu, ampak potem, ko je taka krma
že v prometu v Republiki Sloveniji. Ker nimamo zanesljivih podatkov o prometu s krmo v Sloveniji,
je težko oceniti ali je struktura odvzetih vzorcev skladna s strukturo količine krme v prometu. Po
sprejetju ZKrmi-1 v letu 2006 in uveljavitvi EU Uredbe 183/2005 se večji poudarek daje nadzoru
varnosti krme (mikotoksini, težke kovine, ostanki FFS) v primarni pridelavi, s tem pa se tudi veča
število vzorcev krme proizvedene v Sloveniji.
V tabeli 9 je prikazan seznam neskladnih vzorcev glede na poreklo krme in neskladne analitske
parametre.
V tabeli 10 so podatki o rezultatih primerjalnih analiz. V 2. in 3. odstavku 21. člena ZKrmi-1 je
določeno: »Po prejemu analiznega izvida lahko stranka zahteva dopolnilno izvedeniško mnenje v
roku, ki ga določi pristojna inšpektorica oziroma inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Če je
opravljena tudi primerjalna analiza za pridobitev dopolnilnega izvedeniškega mnenja, velja njen
rezultat, opravljena pa mora biti v NRL oziroma v uradnem laboratoriju, če NRL za to področje ni
treba določiti v skladu s prejšnjim členom«. V primeru petih vzorcev oziroma devetih analiziranih
parametrov so stranke zahtevale primerjalno analizo v referenčnem laboratoriju. V 4 primerih je pri
analizi referenčni laboratorij ugotovil skladnost s prvo analizo, v petih primerih pa ne. Pri oceni teh
rezultatov je potrebna še posebna previdnost, saj ne gre za vprašanje skladnosti analize preskusnega
in referenčnega laboratorija, pač pa rezultat skladnoeti analizirane vrednosti z označeno
(deklarirano) vsebnostjo.
Vzorci krme za laboratorijske preizkuse se odvzamejo na podlagi faktorjev tveganja, ki so navedeni
v letnem programu dela. Vzrok za odvzem se lahko nahaja v enem ali več faktorjih tveganja. V
13
tabeli 11 je prikazana struktura odvzetih vzorcev v letu 2009, 2010 in 2011 glede na faktorje
tveganja. V letu 2009 in 2010 se je prvič kot vzrok vzorčenja pojavila pritožba potrošnika.
3.4. REALIZACIJA LETNEGA NAČRTA DELA
Direktorat za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska
uprava Republike Slovenije in Inšpektorat za kmetijstvo gozdarstvo in hrano vsako leto pripravijo
enotni: Program nadzora in monitoringa krme za leto 20XX. Dokument je sestavljen v skladu z
zahtevami iz Uredbe 882/2004 in ga podpišejo predstojniki navedenih inštitucij. Obseg
predvidenega dela s področja IKK je določen v tabelah 8, 9 in 10.
Aktivnost
Število preiskav v odvzetih vzorcih krme
Plan 2011
605
Realizacija
613
Število odvzetih vzorcev za ugotavljanje GS krme
25
25
Število pregledov označb posamičnih krmil
Število pregledov označb krmnih mešanic
200
540
243
755
Za izvedbo analiz odvzetih vzorcev se z laboratoriji, ki so navedeni v poglavju 2.3. tega poročila
vsako leto sklenejo pogodbe o poslovnem sodelovanju. V teh pogodbah je natančno opredeljeno
število in vrsta preiskav. S tako določitvijo vsebine pogodbe pridemo do natančne končne
pogodbene vrednosti, ki seveda ne sme presegati predvidenih proračunskih sredstev. Tako togo
določilo v pogodbi korigiramo z naslednjim določilom: -Predvideno število odvzetih vzorcev in
opravljenih analiz iz prejšnje alinee je okvirno in se bo prilagajalo aktualnim potrebam nadzora na
trgu s krmo v RS in bo navzgor omejeno s pogodbeno vrednostjo iz 3. člena te pogodbe. Cilj in
namen nadzora je v prvi vrsti reagirati na aktualne dogodke na področju nadzora in jih poskusiti
uokviritvi v sprejeti program dela. Aktualne vsebine pa v posameznih primerih privedejo do
cenejših, spet v drugih primerih do dražjih analiz, kar se pokaže v realizaciji plana. Analize GS krme
predstavljajo posebno težavo pri usklajevanju realizacije s programom. Rezultat osnovne analize
(presejalne) če je negativna pomeni že končni rezultat, če pa je pozitivna pa je treba nadaljevati z
določanjem specifične transgene linije in zatem z kvantifikacijo ugotovljene transgene linije. Cena
take analize se lahko potroji, kar posledično pomeni odvzem manjšega števila vzorcev. Ponovne
analize, katerih rezultati so prikazani v tabeli 10 so pomemben element, ki tudi povzročijo neskladje
med programom in realizacijo le tega. Na splošno menimo, da lahko ujemanje med sprejetim
programom za leto 2011 in realizacijo le tega ocenimo za zelo dobro.
4. DRUGE UGOTOVITVE
Uredba U-183/2005 v prvi točki uvodnih pojasnil pravi: (1) Živinoreja ima zelo pomembno vlogo v
kmetijskem sektorju Skupnosti. Zadovoljivi rezultati te dejavnosti so v veliki meri odvisni od
uporabe varne in kakovostne krme. U-178/2002 v drugem odstavku 15. člena določa: »Šteje se, da
krma ni varna za namen uporabe, če se smatra: – da škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali živali; – če
živilo, proizvedeno iz živali za pridobivanje hrane, zaradi krme ni varno za prehrano ljudi.
Definicije za pojem kakovosti zakonodaja EU ne pozna. Iz definicije varnosti krme izhaja, da je
pojem varnosti povezan z vplivom, ki ga ima krma na zdravje ljudi in živali. Na drugi strani pa
pojem kakovosti izraža gospodarski pomen. To izhaja iz enega od dveh ciljev nadzora, ki jih U882/2004 navaja v 1. členu: »Jamčiti pošteno ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi
interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja
potrošnikov«. ZKrmi-1 v 3. členu (kakovost in varnost krme) zasleduje ravno ta cilj, ko določa:
»Pravna ali fizična oseba lahko daje krmo v promet, če krma ustreza predpisom kakovosti«. Z
vidika kakovosti se torej pravno urejena omejitev nanaša le na promet in ne tudi na pridelavo,
14
proizvodnjo ali uporabo. Logična povezava med določilom iz 1. člena U-882/2004 in 3. členom
ZKrmi-1 je s tem izkazana.
Drugi odstavek 3. člena ZKrmi-1 opredeljuje kakovost krme na sledeč način:
(2) Šteje se, da krma ustreza predpisom kakovosti, če:
1. je proizvedena na predpisan način,
2. je zagotovljena sledljivost krme,
3. je označena in pakirana na predpisan način,
4. ji ni pretekel rok uporabe,
5. se prevaža in skladišči na predpisan način,
6. izpolnjuje predpisane zahteve glede vsebnosti in lastnosti,
7. ustreza označeni kakovosti,
8. so uporabljeni dovoljeni dodatki in proizvodi, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v
predpisanih količinah
Kakovost krme ZKrmi-1 v 3. členu obravnava kot širok pojem. S strokovnega vidika je jasno, da je
prvi pogoj za kakovostno krmo njena zdravstvena ustreznost oziroma varnost, ki je z upravnega in
nadzornega vidika urejena v ZVMS, normativno pa v evropskih predpisih, ki določajo vrednosti
nezaželenih snovi v krmi. Ni in ne more biti neka krma kakovostna, če najprej ne ustreza
predpisom varnosti. V smislu kakovosti ima krma tudi druge vidike (okoljski, etični,….). Nekateri
parametri, predpisani za posamezne vrste živali, določajo za živali minimalne potrebe, hkrati pa
določajo zgornjo mejo zaradi vplivov na okolje (cink, baker,…). O etičnem vidiku oziroma o
pravici do izbire imamo običajno opravka ob prometu z gensko spremenjeno krmo. Ob tem je težko
potegniti ločnico med varnostjo in klasično kakovostjo.
Označevanje krme
V 6. členu ZKrmi-1 je zakonsko urejeno področje označevanja krme. Krma, ki je v prometu, mora
biti označena na predpisan način. Označbe morajo biti natisnjene na embalaži ali trajno pritrjene na
embalažo oziroma kot spremni dokument dodane krmi v razsutem stanju. Označbe lahko poleg
predpisanih navedb vsebujejo tudi druge navedbe, ki ne smejo biti zavajajoče glede označene
vsebine. Krma, namenjena končnemu porabniku na ozemlju Republike Slovenije, mora biti
označena v slovenskem jeziku. Če krma vsebuje gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem
besedilu: GSO) ali izdelke iz GSO v deležu, ki je večji od 0,9% oziroma 0.5% , mora biti označena
v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje GSO.
V letu 2009 je začela veljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi,
spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive
Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS,
93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229/2009). Zaradi
prehodnih določb se je citirana uredba začela uporabljati 1. septembra 2010. Cilj in namen uredbe je
bil, da podobno kot je to urejeno na področju varnosti krme, tudi na področju ugotavljanja kakovosti
in označevanja poenoti zakonodajo z izdajo uredbe (do sedaj je področje urejala direktiva, ki so jo
države članice različno implementirale).
V postopku implementacije Uredbe 767/2009 je IKK uvedel tako imenovano preventivno delovanje.
Nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki so odgovorni za označitev krme, lahko pošljejo v pregled
oznake (deklaracije) preden jih uporabijo na pakiranjih. V smislu preventivnega delovanje (33. člen
Zakona o inšpekcijskem nadzoru) inšpektorji pregledujejo deklaracije in o pomanjkljivostih
obvestijo nosilca dejavnosti. Tak način nadzora je tudi v skladu z načelom ekonomičnosti (14 člen
ZUP). To načelo sestavljajo tri načela in sicer:
1. Načelo hitrosti postopka,
15
2. Načelo varčnosti in
3. Načelo učinkovitosti.
Pregled označbe (deklaracije) pred samo uporabo na embalaži ima tri bistvene prednosti:
1. V prometu se ne pojavlja pomanjkljivo označena krma.
2. Nosilec dejavnosti, ki je odgovoren za označevanje nima stroškov povezanih z odpravljanjem
nepravilnosti na krmi, ki je že v prometu in se izogne morebitnim sankcijam.
3. Manjši stroški poslovanja za inšpekcijski organ in večja učinkovitost pri doseganju namena
nadzora, ki izhaja iz citirane Uredbe ES 767/2009.
Ne glede na to se nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki je odgovoren za označitev krme, ne more
izogniti odgovornosti, ki mu jo nalaga Uredba 767/2009.
Označenost se preverja v formalnem smislu (pravilna navedba na označbi) in skladnost označbe z
dejanskim stanjem (preverja se z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo in primerjanjem
dobljenih rezultatov z navedbo (nenavedbo (vlaga, GSO,..)) na označbi.
Rezultati uradnega nadzora označenosti krme so prikazani v tabeli 7.
Kakovost krme
Kljub zakonski opredelitvi pojma kakovosti, se zdi, da je z vidika uradnega nadzora to še vedno
delno neopredeljen (nedoločen, večplasten….) pojem. Morda bi lahko rekli, da je to skladnost
analitskih sestavin s predpisanimi oziroma označenimi parametri. Seveda je potrebno ponovno
poudariti, da gre za pojem kakovosti z vidika uradnega nadzora in ne s strokovnega vidika področja
prehrane živali. Najučinkovitejši nadzor nad kakovostjo krme je jemanje vzorcev za laboratorijsko
preiskavo in primerjanjem dobljenih rezultatov z označenimi in predpisanimi vrednostmi. Podatki o
rezultatih laboratorijskih preiskav so navedeni v tabelah 2, 3, 4, 6, 8 in 9. Pri oceni teh podatkov je
potrebna previdnost in upoštevanje posebnosti uradnega nadzora. Vzorci se jemljejo ciljno, vzorči se
torej krmo z večjim faktorjem tveganja. Rezultatov ni mogoče enačiti z dejanskim stanjem
kakovosti krme na slovenskem trgu.
Odvzem vzorcev je dokaj zahtevno opravilo, saj Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 o določitvi
metod vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor krme predpisuje zahteven postopek. Ni
dovoljeno posploševanje rezultatov enega pakiranja (ene vreče) na celo pošiljko. Po logičnem
sklepanju mora vsak potrošnik, ki kupi le eno vrečo dobiti v njej vse tisto, kar je zapisano na
deklaraciji, zato bi bilo sklepanje iz enega pakiranja na celo pošiljko smiselno. Žal so lobiji
proizvajalcev krme v EU premočni, da bi se tako stališče uzakonilo.
V letu 2009 je bila izdana Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 o določitvi metod vzorčenja in
analitskih metodah za uradni nadzor krme (UL L 54/2009). Uredba se je začela uporabljati 26. 08.
2009. V postopku odvzema vzorcev krme ni prinesla nobenih novosti.
Varnost krme
Varnost krme je pravno urejena predvsem s predpisi EU U 178/2002 in U 183/2005. Z izjemo
varnosti krme v primarni pridelavi in GS krme, je z ZVMS nadzor nad varnostjo krme v pristojnosti
veterinarske inšpekcije. Varnost se preverja izključno z odvzemom vzorcev za laboratorijsko analizo
in primerjanjem dobljenih rezultatov z registrom dovoljenih GSO, navedenih na spletni strani
Komisije ES. Če se v krmi ugotovi GSO, ki ni registriran pri Komisij ES, se tako krmo obravnava
kot ne varno in ukrepa v skladu z določili 178/2002. Rezultati vzorcev posamičnih krmil, vzetih iz
16
primarne pridelave in analiziranih na neželjene substance so razvidni iz tabele 6 (svinec, živo srebro,
kadmij, fluor, mikotoksini, …..). Noben vzorec ni presegel predpisanih mejnih vrednosti. Nadzor z
vidika varnosti v primarni pridelavi je bil izveden le kot monitoring, saj je odvzem krme v primarni
pridelavi po določilih Uredbe 152/2009 praktično nemogoč.
Poleg rednega planiranega nadzora je v letu 2011 bil na okoljsko obremenjenem območju Bele
Krajine izveden nadzor kontaminacije krme s polikloriranimi bifenili. Program preiskav je obsegal
indikatorske poliklorirane bifenile (v nadaljevanju »PCB Ind«, dioksine in furane (v nadaljevanju
»PCDD in PCDF«), in dioksinom podobne PCB (v nadaljevanju »PCB d.p.«)
V preiskave je bilo vključeno 13 vzorcev krme:
-
4 vzorci sena;
-
3 vzorci koruze oz. koruznega zrnja;
-
1 vzorec travne silaže;
-
2 vzorce detelje oz. trave;
-
3 vzorci različnih vrst žit (ječmen, tritikala).
V vseh preiskovanih vzorcih so izmerjene vsebnosti »PCB Ind« pod spodnjo mejo določanja 0,005
mg/kg za posamezno spojino. Med preiskovanimi vzorci krme je bila ugotovljena prisotnost
posameznih spojin »PCB d.p.«. Vsi vzorci krme so glede vsebnosti »PCDD in PCDF« in
»PCDD/PCDF-PCB d.p.« v skladu z določili Uredbe komisije (ES) št. 574/2011 za posamična
krmila.
Obremenitve krme s »PCB Ind«, »PCDD/PCDF-PCB d.p.«, nastanejo predvsem zaradi prisotnih
trdnih delcev tal in lahko vplivajo na dodatne obremenitve krmljenih živali zaradi stalnega vnosa
sicer »majhnih» količin spojin in posledične bioakumulacije v živalskem telesu. Pridelava krme naj
torej poteka tako, da je v čim manjši meri kontaminirana z zemljo. Pri tem je najbolj izpostavljena
silaža, pridelana na njivah in travinju.
Sledljivost v prometu
Sledljivost krme je povezana predvsem s pojmom varnosti in krmo, ki je gensko spremenjena.
Nadzor sledljivosti se izvaja v proizvodnji in prometu s krmo, ki vsebuje, je sestavljena ali
proizvedena iz GSO (glej posebno poročilo o nadzoru GS krma).
Rok uporabe
Rok uporabe je časovno obdobje, v katerem morajo krma, premiksi in dodatki obdržati predpisane
lastnosti oziroma kakovost. Rok uporabnosti je obvezna navedba pri označevanju krmnih mešanic,
ne pa tudi pri posamičnih krmilih. Nadzor se običajno izvaja ob kontroli označenosti krme. Številčni
podatki o tej vrsti nadzora kažejo, da je bil tovrstni nadzor izveden v 177 primerih. Iz tabele 5 pa je
razvidno, da je prišlo v 29 primerih (5122 kg) do izločitve krme zaradi pretečenega roka uporabe. Iz
tega je mogoče zaključiti, da se ta nadzor dosledno izvaja.
Nadzor krme v primarni pridelavi
Na podlagi bistvenih poudarkov EU zakonodaje s področja varnosti živil in krme v primarni
pridelavi je bil postavljen okvir inšpekcijskega nadzora, ki smo ga kot država članica dolžni izvajati.
Kljub temu, da je to poročilo o nadzoru pridelave krme, se v tem poročilu pogosto omenjajo tudi
živila rastlinskega porekla, ki so urejena v uredbi 852/2004. V praksi se dogaja, da ob setvi še ni
17
jasno ali se bo pridelek (npr. žita, okopavine,…) po spravilu uporabil kot živilo za humano prehrano
ali kot krma za živali. O tem pogosto odloča cena na trgu in kakovost, ki jo pridelovalec doseže.
Nadzor je sestavljen iz treh sklopov:
-
kontrola registracije obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo
kontrola sledljivosti
kontrola higienskih norm iz priloge 1 Uredbe 183/2005 in 852/2004
Direktorat za varno hrano pri MKGP vodi register obratov. Register je trenutno internega značaja in
na voljo pristojnim državnim organom. Z ozirom na zahteve EU zakonodaje o javnem dostopu do
tega registra, bo ta register na voljo tudi na svetovnem spletu.
Kontrola registracije
V registru inšpektor izbere kmetije, ki jih namerava pregledati. Za sedaj je obseg proizvodnje
poglavitno merilo izbora. Poleg tega si pomaga tudi s poznavanje območja, ki ga pokriva in podatki,
ki izhajajo iz drugih zbirk podatkov (Register kmetijskih gospodarstev, podatki iz vlog za
uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, centralni register živali,…). Na ta način je bilo že odkrito
nekaj količinsko pomembnih pridelovalcev, ki bi morali biti registrirani, pa niso bili. Prav tako
inšpektor lahko opravi pregled povsem naključno, običajno ob opravljanju drugih pregledov iz
njegove pristojnosti (npr. postopek v zvezi s kmetijskimi zemljišči…).
Preveri se ali bi moral biti obrat glede na dejansko stanje vpisan v register (izjave, dejanska oddaja
na trg, preverjanje registra), ali glede na dejansko stanje ni potreben vpis v register.
Kontrola sledljivosti ( 18. člen Uredbe 178/2002)
Uredba 178/2002 v 2.odstavku 18. člena določa: »Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti
proizvodnje krme morajo biti zmožni določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival za
pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu
ali krmi.« Ta odstavek določa obvezo zagotavljanja sledljivosti vhodnih surovin.
3. odstavek 18. člena določa: »Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme
vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke
dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo«. Ta odstavek določa obvezo zagotavljanja
sledljivosti izhodnih proizvodov.
Sledljivost v pomenu iz 18. člena 178/2002 ne pomeni, da je potrebno zagotavljati sledljivost za
veterinarska zdravila, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila in semena, ki se uporabljajo pri
pridelavi, vendar niso vgrajeni v kmetijske pridelke. Ti podatki se vodijo po drugih predpisih.
Sledljivost v pomenu iz 3. odstavka 18. člena 178/2002 ne pomeni, da mora nosilec dejavnosti
zagotavljati sledljivost v primeru dobave svojih proizvodov končnemu potrošniku, ki je fizična
oseba. V primeru, da je končni potrošnik npr. restavracija ali drug gostinski obrat, pa je to sledljivost
potrebno zagotoviti.
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost nabave krme.
Tisti nosilci, ki kupujejo krmo morajo zagotavljati sledljivost kupljene krme. Dokumente morajo
hraniti pet let od datuma dobave.To pomeni, da morajo hraniti dokumente (račune, dobavnice,
tovorni listi, izjave,…) s katerim dokazujejo za vso kupljeno krmo najmanj naslednje podatke.
ime in naslov dobavitelja
18
-
vrsta in količina dobavljene krme
datum dobave
številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda)
Nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost pri prodaji primarnih proizvodov (živila in krma)
Tisti nosilci, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ki je fizična oseba, niso zavezani za
zagotavljanje sledljivosti.
Tisti nosilci, ki prodajajo kmetijske pridelke v verigo (živila in krmo) morajo zagotavljati sledljivost
s tem da vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. To
pomeni, da morajo hraniti dokumente (izstavljene fakture, dobavnice, tovorni listi, izjave,…) s
katerim dokazujejo za vse prodane kmetijske pridelke najmanj naslednje podatke.
ime in naslov kupca (prejemnika)
vrsta in količina odpremljenih kmetijskih pridelkov
datum prodaje
številka partije, lota – ali druga oznaka (rok trajanja proizvoda)
Dokumenti se hranijo glede na rok trajanja kmetijskih pridelkov. Za krmo in živila je splošni rok
hrambe dokumentov 5 let. Za hitro pokvarljiva živila in krmo, katerih rok trajanja je manj kot 3
mesece pa je potrebno dokumente hraniti 6 mesecev po dobavi.
Nadzor higienskih pogojev na kmetiji (uredba 852/2004, priloga I, 5. točka in uredba 183/2005,
priloga I in III)
Nanaša se na prilogo 1 citiranih uredb. Gre za paket določil, ki izhajajo iz drugih predpisov in paket
priporočenih ravnaj, ki zmanjšujejo tveganja glede higiene primarne proizvodnje. Nadzor glede
higienskih pogojev opravljamo ali z namenom pridobitve informacije za namen vzorčenja ali pa v
povezavi z veljavnimi predpisi, ki te zahteve določajo (poraba FFS, testiranje škropilnic, dobra
kmetijska praksa pri ravnanju z živinskimi gnojili,…)
O nadzoru krme, ki je gensko spremenjena, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO je pripravljeno
posebno poročilo.
Napredek v primerjavi s preteklimi leti
Na osnovi podatkov iz preteklih let bi lahko na hitro zaključili, da so se razmere izboljšale. Podatki o
opravljenih pregledih in izrečenih ukrepih kažejo, da je bila aktivnost IKK v letu 2011 nekoliko večja
kot v prejšnjih letih na področju nadzora označenosti krme. Zaradi zmanjševanja proračunskih
sredstev za analize, pa je bilo odvzetih manj vzorcev.
Izven rednega programa dela je bil opravljen nadzor prisotnosti PCB na okoljsko obremenjenem
območju Krupe v Beli Krajini. Rezultati vzorcev krme so bili skladni s predpisanimi vrednostmi, kar
je razveseljujoče.
Pomemben vpliv na končen rezultat analiznega izvida pa je praktično dosledno izvajanje
primerjalne analize, ki jo stranke zahtevajo na podlagi 2. odstavka 21. člena ZKrmi-1. Rezultati teh
analiz so bistveno izboljšali podatek o neskladnih vzorcih.
Na oceno skladnosti vzorcev je prav gotovo vplivala tudi sama Uredba 939/2010, ki določa
razmeroma velika odstopanja, za krmne dodatke pa še analitsko negotovost. Kar nekaj je bilo
analiznih izvidov, ki bi bili po predhodnih predpisih ocenjeni za neskladne, po sprejetju Uredbe
939/2010 pa so skladni.
S povečevanjem deleža analiz s področja varnosti v primarni pridelavi krme, kjer seveda ni
pričakovati pozitivnih rezultatov, se je delež neskladnih parametrov glede na testirane parametre
sorazmerno zmanjšal.
19
V začetku septembra 2010 se je začela uporabljati Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v
promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in
razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta
82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES
(UL L 229/2009). Sprememba te uredbe (Uredba 939/2010) je v celoti spremenila prilogo IV, ki
določa dovoljene tolerance glede na označeno ali predpisano vrednot. Po novem je priloga IV
razdeljena v Del A, ki obravnava odstopanje za analitske sestavine in Del B, ki obravnava
odstopanja za krmne dodatke. Tolerance, ki se nanašajo na analitske sestavine vključujejo tehnično
toleranco (nastane s postopkom proizvodnje, transporta in vzorčenja) in analitsko toleranco (merilna
negotovost ob analitiki). Tolerance za krmne dodatke navedene v delu B zajema le tehnične
odstopanja. Analitsko toleranco pa mora podati laboratorioj za vsak vzorec in dodatek posebej. Ta
sprememba je bistveno spremenila zahtevnost skladnosti med označeno in ugotovljeno vrednostjo
na področju krmnih dodatkov. Po prvem letu uporabe uredbe 939/2010 lahko ugotovimo da se je
zaradi večjih dovoljenih toleranc, delež neskladnih vzorcev zmanjšal.
5.ZAKLJUČEK
Po naši oceni je kakovost krme na slovenskem trgu dobra. Slovenija je z vidika celotne Evrope
zelo majhen trg. Zaradi te majhnosti so pri nas nekatera tržna pravila drugačna kot v velikih
državah. Tudi najbolj oddaljeni kraji v Sloveniji niso od meje z vsaj eno državo članico
(Madžarska, Avstrija, Italija) oddaljeni več kot 200 km. Na eni strani se s tem ustvarja večja
konkurenca tujih proizvajalcev krme slovenskim proizvajalcem, po drugi strani pa to pomeni
pojav krme, ki s strani pristojnih slovenskih organov ni bila pregledana v fazi pridelave in
predelave. Teza, ki je dokaj široko sprejeta med uradniki v EU, da je treba nadzor izvajati v
proizvodnji in predelavi in je s tem zagotovljena kakovost tudi v prometu, za Slovenijo v
popolnosti ne drži.
Nadzor kakovosti krme nima neposrednih učinkov v konkretnih primerih, ima pa velik
posredni učinek, saj proizvajalci krme in posredniki vedo, da nadzor obstaja, da je ta temeljit
in stalen.
Komisija ES je z Uredbo 939/2010 že popravljala svojo prvo napako, ki jo je naredila v Uredbi
767/2009. Pokazalo pe se je, da ima tudi Uredba 939/2010 nekatere pomanjkljivosti. Za
izvajanje nadzora označenosti krme na slovenskem trgu, ostaja še zelo problematičen 12. člen,
ki odgovornost za označitev nalaga tistemu, ki je dal krmo prvi na trg ES.
Pripravila:
Mag. Niko Šivic
Tatjana Jerbič
Mag. Saša Dragar Milanovič
glavna inšpektorica
20
Tabela 1: POROČILO INŠPEKCIJE ZA KONTROLO KRME O OPRAVLJENIH
PREGLEDIH IN IZREČENIH UKREPIH V LETU 2011
LETO 2005
LETO 2004
LETO 2003
21
1
63
53
36
41
21
19
9
23
22
2
0
0
0
0
2
2
499
8
16
18
71
32
14
4
2
0 12
998 5
1497 3
6
2
4
500
416
499
2994
1414
499
1830
500
500
2
4
0
22
8
2
2
Sodno
varstvo
Rešeno
Globe €
LETO 2006
0
56
79
89
69
82
80
64
59
89
Število
LETO 2008
LETO 2007
509
558
448
368
444
277
209
295
428
Globe €
2
193
177
253
171
185
90
63
45
99
0
0
0
20
1
0
0
0
0
24
1
14
0
2
Odločbe
7
789
868
1998
1383
1780
414
337
438
599
2
2
1
24
0
6
0
0
0
3
0
20
0
0
Opomini
Drugo (ZAK:832
S k u p a j zakon o krmi
L E T O 2 0 010
LETO 2009
Opozorilo 33.č. ZIN
0
8
1
63
1
9
0
26
4
32
1
41
0
5
Pritožb na odloč.
Nepravilnosti
34
45
26
140
2
21
3
26
11
131
71
177
5
90
Odločb
Pregledov
(vsebinsko področje)
Vzorčenje krme na parametre varnosti v PP
Vzorčenje krme na kakovost
Vzorčenje krme na GSO
Kontrola označenosti krme v prometu
Kontrola krme než. izvora pri vnosu iz TD
Kontrola označenosti GS krme
Kontrola ekološke krme
Preventivni pregledi označenosti krme
Kontrola sledljivosti krme
Nadzor krme v primarni pridelavi
Nadzor pakiranja
Nadzor roka uporabe
Nadzor krme v uporabi
Nadzor skladiščnih prostorov
Zapisnikov
(pregledov NDPK)
ZAKONSKA PODLAGA
P r e k r š k i nalogi
Zahtev
Plačilni
Š te v i l o
Tabela 2: POROČILO INŠPEKCIJE ZA KONTROLO KRME O ANALIZAH ODVZETIH
VZORCEV KRME V LETU 2011 IN PRIMERJAVA S PRETEKLIMI LETI
Izločeno zaradi neustreznega
analiznega izvida
LETO
Število odvzetih
vzorcev
Skupna količina
povzorčenega
blaga (kg)
Število
primerov
Delež %
Količina
(kg)
Delež %
Število
primerov
Delež %
Količina
(kg)
Delež %
Ni ustrezalo
2011
88
2478941
13
14,8
28577
1,2
0
0
0
0
2010
103
5269040
23
22,3
207182
3,9
3
2,9
1230
0,0
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
94
95
124
125
92
96
115
6
1371931
10097640
7459750
13096984
395375
394957
601339
31690
15
29
36
45
26
12
38
1
16,0
30,5
29
36
29,3
12,5
33
16,7
23276
1,7
0,3
1,45
1,19
31,3
5,9
24,8
8,7
6
6,4
14,7
13,7
7,2
4,3
7,3
30,4
16,7
9127
0,7
0,1
0,78
0,35
0,2
3,76
19,9
8,7
35010
108045
155490
123860
23294
149374
2760
14
17
9
4
7
35
1
9040
58251
36350
780
14865
119774
2760
Tabela 3: V LETU 2011 ODVZETI VZORCI (po nosilcih dejavnosti)
število vzorcev
Vrsta nosilca dejavnosti poslovanja s krmo
analizirano
ni ustrezalo
2
0
Proizvajalec mineralno vitaminskih krmnih mešanic
3
1
Proizvajalec krmnih mešanic
28
5
Uvozniki in predstavniki proizvajalcev iz tretjih držav
0
Posredniki, distributerji in trgovci
28
5
Kmetije, ki redijo živali (1)
27
2
88
13
Proizvajalec posamičnih krmil
Skladišče posamičnih krmil
SKUPAJ
Tabela 4: V LETU 2011 ODVZETI VZORCI (po vrstah krme)
število vzorcev
Vrsta krme
Posamično krmilo
analizirano
ni ustrezalo
32
1
56
12
88
13
Dodatki
Premiksi
Krmne mešanice
Ostalo
SKUPAJ
22
Tabela 5: POROČILO INŠPEKCIJE ZA KONTROLO KRME O IZLOČITVAH KRME IZ
PROMETA V LETIH OD 2001 DO 2011 (v kg)
Količina
Število
29
50
78
5122
3547
9117
0
0
0
0
0
0
6
18
50
6040
7524
26783
26
54
66
2231
11505
29316
3
16
38
105 84532 14
9040
148 119815 17 58251
36 61403 9 36350
57 23155 4
780
39 18992 7 14865
121 182649 35 119774
69
8772 1
2760
101 44267 1
750
57 9047
75 8598
22 10873
24 4376
29 2689
73 6920
62 5207
93 6920
1 750
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
23
33
56
5
29
3
13
6
7
66
6
686
1
687,4 30
Količina
Število
0
1230
9127
Število
Količina
0
3
6
Količina
Število
45027
Količina
134
Število
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
Količina
12291
Število
11162
71
Količina
35
2010
Analizni
izvid
RAVNANJE Z IZLOČENIM
BLAGOM
Vrnjeno
Uničeno
Predelava
dobaviteju
Število
Količina
LETO
2011
Število
Izločitve
skupaj
VZROK IZLOČITVE
Rok
OrganoDeklaracija
uporabe
leptika
8865
100
15014
65695
52966
14180
17999
1438
55955
805
36597
49
76
26
41
27
39
37
78
70735 25 1812 31 11985
52966 41 2934 31 63915
25003
4 340 6 36060
6823 13 105 3
2550
17444
8 258 1
210
13107 104 440 21 103424
2895 25 2337 3
3060
40692 43 1321 5
2220
surova vlaknina
surovi pepel
v HCL netopni
pepel
maščobe brez
hidrolize
maščobe s
hidrolizo
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0,85
0
0
1
0,85
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
1
0,8
0
0
1
0,8
0
0
1
0,8
0
0
0
0
0
1
0,8
0
0
0
0
5
18,09
0
6
18,405
1
0,315
6
18,405
0
0
6
18,405
0
0
5
18,09
0
6
18,405
0
0
0
0
0
0
0
2
2,1
0
0
2
2,1
0
0
2
2,1
1
1,6
0
0
0
2
2,1
0
0
0
0
2
10,18
0
8
26,92
0
0
8
26,92
2
5
8
26,92
0
0
2
10,18
0
7
25,72
0
1
1,2
1
0
0
0
2
5,1
0
0
2
5,1
0
0
2
5,1
0
0
0
0
0
1
0,1
0
1
5
0
4
2,607
0
7
13,127
0
0
7
13,127
1
0,36
7
13,127
1
0,36
2
0,965
0
6
11,845
0
0
0
0
Skupna vsota
5
2,2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
9
17,254
0
0
3
1,355
0
0
0
0
0
0
0
Ostale
dopolnilne
krmne
mešanice
perutnino
konje
prašiče
prežvekov
alce
0
0
0
1
0,7
0
0
1
0,7
0
0
1
0,7
0
0
0
0
0
1
0,7
0
0
0
0
m e š a n i c e z a:
Dopolnilni
mlečni nadom
surove
beljakovine
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
Krmne
Rudninska
krmna
mešanica
Vlaga
Voluminozna
krma
Parameter
Oljnice in
njihovi
proizvodi
Vrsta krme
Žitna zrna,
njihovi
proizvodi
Tabela 6: REZULTATI LABORATORIJSKIH ANALIZ VZORCEV KRME, KI JIH JE V LETU 2011 ODVZELA INŠPEKCIJA ZA
KONTROLO KRME, PO ANALIZIRANIH PARAMETRIH IN VRSTAH KRME (v tonah)
17
33,077
0
28
68,002
1
0,315
28
68,002
3
5,36
36
84,406
2
1,96
12
30,59
0
24
59,67
0
2
6,2
1
lizin
baker
železo
mangan
cink
selen
kalcij
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
25
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0,7
0
1
0,7
0
0
1
0,7
0
1
0,7
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
3
12,675
0
6
18,405
0
6
18,405
0
6
18,405
0
0
3
5,325
0
6
18,405
0
1
0,315
0
3
17,1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
2,1
0
2
2,1
0
0
1
0,5
0
2
2,1
0
0
0
0
2
2,1
0
1,2
0
0
0
5
11,93
0
6
21,42
0
8
26,92
0
5
17,73
0
0
6
22,23
0
8
26,92
0
4
12,19
0
2
4,69
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
5,1
0
2
5,1
0
0
1
0,1
0
2
5,1
0
1
5
0
0
0
0
0
1
0,36
0
1
0,124
0
2
0,399
0
4
8,57
0
2
2,195
0
0
3
8,21
0
4
8,155
0
2
0,484
0
1
0,36
0
Skupna vsota
0
0
0
0
2
0,73
0
2
0,73
0
7
5,455
0
6
13,525
1
0,18
5
16,3
0
9
17,93
0
1
0,57
0
9
17,384
0
Ostale
dopolnilne
krmne
mešanice
perutnino
konje
prašiče
prežvekov
alce
Voluminozna
krma
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
m e š a n i c e z a:
Dopolnilni
mlečni nadom
metionin
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Krmne
Rudninska
krmna
mešanica
Sladkor
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
Oljnice in
njihovi
proizvodi
Parameter
Žitna zrna,
njihovi
proizvodi
Vrsta krme
1,2
1
0,36
0
11
25,459
0
16
40,954
0
30
67,25
0
24
59,755
1
0,18
20
53,365
0
32
79,31
0
9
18,559
0
17
41,634
0
natrij
fosfor
magnezij
kobalt
jod
Vitamin A
Vitamin E
vitamin D3
svinec
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
7
53,15
26
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
17
2249,1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0,7
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
11,67
0
0
2
12,39
0
0
0
0
1
0,315
0
0
0
0
5
6,735
0
0
0
0
0
0
1
0,315
0
0
0
2
2,1
0
0
2
2,1
0
2
2,1
0
0
0
0
0
0
0
2
2,1
2
2,1
0
0
0
0
2
2,1
0
0
0
2
5,19
0
0
1
0,69
0
0
0
0
2
4,2
0
2
5,7
0
6
13,43
0
0
1
0,69
0
0
4
9,7
0
0
0
9
17,384
1
12
8
16,909
0
5
4,179
0
2
3,57
0
4
15,75
0
7
16,75
1
0,18
2
0,595
1
0,57
3
3,595
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
5
0
0
0
0
1
5
0
0
1
5
0
0
1
5
0
0
0
4
10,242
1
1,282
1
0,36
0
0
0
0
2
7,52
0
1
1,92
0
3
0,759
0
0
1
0,36
0
0
2
5,724
0
0
0
Skupna vsota
Ostale
dopolnilne
krmne
mešanice
Dopolnilni
mlečni nadom
Rudninska
krmna
mešanica
perutnino
konje
m e š a n i c e z a:
prašiče
Krmne
prežvekov
alce
Voluminozna
krma
Oljnice in
njihovi
proizvodi
Parameter
Žitna zrna,
njihovi
proizvodi
Vrsta krme
18
46,586
2
13,282
14
32,449
0
7
6,279
0
8
20,605
0
7
23,37
0
25
45,474
3
2,28
5
6,645
1
0,57
13
26,434
0
24
2302,25
fluor
Kadmij
Arzen
Živo srebro
aflatoksin B1
zearalenon
ohratoksin A
DON
HT-2 toksin
T-2 toksin
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
0
4
48,65
0
7
53,15
0
7
53,15
0
6
45,15
0
7
53,15
0
7
53,15
0
7
53,15
0
0
0
0
0
0
0
0
27
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
1,5
0
17
2249,1
0
14
2249,1
0
17
2249,1
0
15
2249,9
0
14
2249,1
0
4
1160
0
11
1089,9
0
11
1089,9
0
11
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Skupna vsota
Ostale
dopolnilne
krmne
mešanice
Dopolnilni
mlečni nadom
Rudninska
krmna
mešanica
prašiče
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
perutnino
m e š a n i c e z a:
konje
Krmne
prežvekov
alce
Voluminozna
krma
Oljnice in
njihovi
proizvodi
Parameter
Žitna zrna,
njihovi
proizvodi
Vrsta krme
0
5
50,15
0
24
2302,25
0
21
2302,25
0
23
2294,25
0
22
2303,05
0
21
2302,25
0
11
1213,15
0
11
1089,9
0
11
1089,9
0
11
GS krma
povzor. količina
št. ne ustr.
št.vzorcev
povzor. količina
št. ne ustr.
kol.ne ustr.
0
0
3
4,33
1
0,57
28
0
0
3
26,55
0
0
1089,9
0
0
0
6
40,709
1
5
0
0
2
2,55
0
0
0
0
3
2,145
0
0
0
0
2
1,89
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6
12,438
0
0
Skupna vsota
Ostale
dopolnilne
krmne
mešanice
Dopolnilni
mlečni nadom
Rudninska
krmna
mešanica
perutnino
konje
m e š a n i c e z a:
prašiče
Krmne
prežvekov
alce
Voluminozna
krma
Oljnice in
njihovi
proizvodi
Parameter
Žitna zrna,
njihovi
proizvodi
Vrsta krme
1089,9
0
25
90,612
2
5,57
Tabela 7: PODATKI O NADZORU OZNAČENOSTI KRME V LETU 2011
Število pregledov
Proizvedeno v
Sloveniji
Uvoženo iz tretjih
držav
Dobavljeno iz drugih
članic EU
SKUPAJ
Vrsta krme
skupaj
ne ustreza
skupaj
ne ustreza
skupaj
ne ustreza
skupaj
ne ustreza
Posamično krmilo
Krmni dodatki
Premiksi
Krmne mešanice
Ostalo
SKUPAJ
153
7
36
33
11
57
11
59
4
60
243
7
5
755
4
102
75
1010
165
531
38
9
4
5
215
691
74
42
15
277
Tabela 8: REZULTATI ANALIZ V LETU 2011 ODVZETIH VZORCEV IN NESKLADNIH
PARAMETROV GLEDE NA VRSTO KRME IN POREKLO
Poreklo krme
1
8
2
9
3
1
2
1
4
1
6
odvzetih
neskladnih
parametrov
neskladnih
odvzetih
neskladnih
parametrov
3
2
0
0
2
neskladnih
parametrov
8
61
1
1
1
2
0
0
0
0
0
0
0
0
3
Neskladnih
vzorcev
0
1
1
0
3
2
2
0
0
0
4
5
1
4
2
6
24
Skupaj
TD
neskladnih
parametrov
7
2
18
7
4
0
9
6
EU
neskladnih
Žitna zrna, njihovi proizvodi in stranski
proizvodi
Oljarice, njihovi proizvodi in stranski proizvodi
Voluminozna krma
Krmne mešanice za prežvekovalce
Krmne mešanice za prašiče
Krmne mešanice za konje
Krmne mešanice za perutnino
Rudninska krmna mešanica
Dopolnilni mlečni nadomestek
Ostale dopolnilne krmne mešanice
SKUPAJ
neskladnih
Vrste krme
odvzetih
SLO
1
1
1
1
1
0
0
1
1
2
3
3
0
2
13
1
0
0
1
1
3
3
4
0
3
16
Tabela 9: SEZNAM NESKLADNIH ANALITSKIH PARAMETROV, GLEDE NA VRSTO IN POREKLO KRME
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Žitna zrna, njihovi proizvodi in
stranski proizvodi
krmna mešanica za prežvekovalce
krmna mešanica za prašiče
krmna mešanica za konje
krmna mešanica za konje
krmna mešanica za perutnino
krmna mešanica za perutnino
krmna mešanica za perutnino
Rudninska krmna mešanica
Rudninska krmna mešanica
Rudninska krmna mešanica
Ostale dopolnilne krmne mešanice
Ostale dopolnilne krmne mešanice
Skupaj
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
0
1
4
1
2
1
1
3
2
1
1
1
1
2
1
3
število nesklad.
parametrov v
vzorcu
Vitamin A
Vitamin E
natrij
1
1
1
1
1
1
8
parametri
1
1
1
1
1
1
železo
surove
beljakovine
surove maščobe
TD
EU
SLO
Vrsta krme
surovi pepel
Neskladni analitski
surova vlaknina
Poreklo
GS krma
L E T O 2011
1
2
1
2
1
1
1
1
1
3
1
2
1
33
Tabela 10: REZULTATI ANALIZ VZORCEV KRME, KI SO BILI V LETU 2011 PREDMET PRIMERJALNE ANALIZE
1
2
3*
4
5
Skupaj ponovno
Skladno s 1. analizo
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
1
skladen s 1.
analizo
Skupaj
sporna analiza
skladen s 1.
analizo
Vitamin A
sporna analiza
skladen s 1.
analizo
Vitamin E
sporna analiza
skladen s 1.
analizo
železo
sporna analiza
skladen s 1.
analizo
sporna analiza
mangan
skladen s 1.
analizo
sporna analiza
cink
skladen s 1.
analizo
sporna analiza
metionin
skladen s 1.
analizo
zaporedna številka
vzorca
sporna analiza
surovi
pepel
2
1
3
2
1
2
9
1
2
4
* pri tej rudninski krmni mešanici sta bila rezultata prve in ponovne analize zelo podobna, vendar vsak na drugi strani mejne vrednosti
Tabela 11: STRUKTURA ODVZETIH VZORCEV V LETU 2009, 2010 in 2011 GLEDE NA RIZIČNE DEJAVNIKE PO LETNEM
PROGRAMU DELA
2009
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Nov produkt na trgu ali nov nosilec dejavnosti
Rezultati nadzora iz prejšnjega leta
Rezultati monitoringa MKGP
Sestava in označba krme
Pritožbe potrošnikov
Informacije iz RASSF
Posebej občutljivi dodatki (vitamini)
Naključni izbor
Ostali dejavniki, s poudarkom na nepredvidljivih
33
2010
2011
število
delež
število
delež
število
delež
13
31
4
20
5
0
14
48
27
162
8,0
19,1
2,5
12,3
3,1
0,0
8,6
29,6
16,7
7
27
0
24
2
0
14
54
38
166
4,2
16,3
0,0
14,5
1,2
0,0
8,4
32,5
22,9
100,0
6
16
9
18
0
0
13
52
21
135
4,4
11,9
6,7
13,3
0,0
0,0
9,6
38,5
15,6
100,0
100,0