Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu Konvikt d.o.o. Novi trg 10 8000 – Novo mesto Meta-analiza teoretičnih izhodišč, analiza dobrih praks, primerjalna raziskava (kvalitativno in kvantitativno zbranih podatkov) s principom analize mehkih množic in predlog modela izboljšav POVZETEK POROČILA Pričujoče poročilo združuje povzetek teoretičnih izhodišč, skupaj z analizo dobrih praks in ob dodatni analizi primarnih podatkov ponuja vpogled v 4 predivdene tematske sklope izobraževanj na področju procesov in razmer pri varovanju zdravja v gredbništvu. Analiza mehkih množic (fuzzy set analiza) je bila razvita za premagovanje nekaterih metodoloških težav, med katere tudi štejemo veliko število raznovrstnih zbranih podatkov, kot jih imamo na voljo v pričujočem primeru. Po eni strani imamo na voljo večje število analiziranih kvalitativnih primerov, katerih meta-analiza je zaradi narave kvalitativnih podatkov, brez ustrezne metodologije skoraj nemogoča. Po drugi strani pa imamo večje število kvantitativnih podatkov, ki jih je potrebno analizirati v primerjalni perspektivi, kar je brez ustreznega metodoloskega aparata ravno tako nemogoče. Da bi rešili metodološki problem, bo aplicirana primerjalna analiza s principom analize mehkih množic. Omenjena metoda, ki je bila prvotno uporabljena predvsem pri naravoslovnih znanostih in šele v zadnjem času omogoča nove pristope v analizi podatkov.Temelji na Raginovem (2000, 2006), prizadevanju za Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu razvoj nove metode v analizi podatkov s pomočjo tako imenovane mehkih množic postavlja v kombinacijo z Boolova algebra. Slednji je postal najbolj primeren, če ne celo edini način za rešitev problema analiziranja številnih kvalitativnih in kvantitativnem podatkov v primerjalni perspektivi. Glavni cilj analize mehkih množic temelji na kvantitativnih paradigmatskih ciljih usmerjenih v izračun povezav med vzroki in posledicami. Dodana vrednost analize mehkih množic je v možnostih za izvajanje kakovostne dimenzije vsake od spremenljivk. Glavna razlika od kvantitativnih raziskav je v dejstvu, da članstvo v množici ni več dihotomno (0 označuje odostnost izven množice, 1 označuje članstvo v množici), ampak mehko – fuzzy, kjer spremenljivka dobi vrednost iz intervala med 0 in 1. V tem smislu spremenljivke pridobijo dodatne vrednosti, ki omogočajo delna članstva v množici (Ragin, 2000, str 156). Zanimivih ugotovitev v zvezi s dejavniki, ki v podjetju povzročajo stres je več. Med najbolj izstopajoče sodijo trditve, da se lahko viri stresa v času gospodarske krize, kažejo v obliki konkurenčnega trga, kjer se izvedbeni roki in kakovost dela skoraj vsakič izključujejo med seboj. Drugi relevanten vir stresa, lociran izven podjetja pa je trenutno stanje na javnih razpisih za delo. Kot se strinjajo udeleženci fokusnih skupin je država kot investitor dolžna zagotoviti in zagotavljati, da se lahko na jvne razpise prijavljajo samo podjetja, ki ponujajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Dodatno pa je vloga države prikazana kot pomembna z vidika povzročanja stresa, saj posredno dovoljuje razmah pomanjkanja discipline pri plačilu. Dodaten stres izhajajoč iz delovanja države v času gospodarske krize pa se kaže skozi zapiranje odprtih javnih naročil, ravno slednja pa so bila izpostavljena kot ena od možnih rešitev za zmanjševanje posledic gospodarske krize v gradbeni industriji. Drugi set zaključkov pa izhaja iz izvedbe primerjalne raziskave s principom analize mehkih množic. To je bilo mogoče zaradi tako imenovane 'Fuzzy set' metodologije, kot jo je razvil Charles Ragin (2000, 2008). Tako smo lahko analizirali posamezne dejavnike, ki na tak ali drugačen način vplivajo na prisotnost stresa v podjetju, dodatno pa smo lahko s pomočjo programa fsQCA analizirali različne kombinacije pogojev, ki vplivajo na prisotnost stresa v gradbeništvu. Tako zaključujemo, da slabo delovno okolje, percepcija slabe vloge v podjetju in slabi odnosi med sodelavci vplivajo na nastanek stresa v podjetju. Ti dejavniki delujejo tudi v kombinaciji Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu oziroma medsebojni interakciji. Nadalje ugotavljamo, da so slabi odnosi v podjetju zadosten razlog za pojav stresa na delovnem mestu in da enako velja za percepcija lastne slabe vloge v podjetju. Pri tem izpostavljamo, da so slabi delovni pogoji v gradbenem podjetju nujen razlog za pojav stresa na delovnem mestu. Zaključujemo še, da k stresu v podjetju najbolj pripomore prisotnost razjedajoče energije in ravnodušna lenobnosti. K stresu pa pripomoreta še odsotnost ustvarjalne energije in ravno tako odsotnost udobne lenobnosti, ti dejavniki pa skupaj s kombinacijo naslednjih vzrokov še pripomorejo k stresu: prisotnost ravnodušne lenobnosti, odsotnost ustvarjalne energije, prisotnost razjedajoče energije in odsotnost udobne lenobnosti. Tako je prisotnost ravnodušne lenobnosti v gradbenem podjetju skoraj vedno zadostni razlog za pojav stresa na delovnem mestu, kar tudi velja za odsotnost ustvarjalene energije in za prisotnost razjedajoče energije in odsotnost udobne lenobnosti v gradbenem podjetju. Po drugi strani pa zaključujemo še, da sta prisotnost stresa in razjedajoče energije nujna pogoja za odsotnost ustvarjalne energije. Dodatno pa lahko zaključimo, da prisotnost stresa skupaj odsotnostjo ustvarjalne energije nujno pomeni prisotnost razjedajoče energije. Tako predlagamo, štiri vsebinsko samostojne sklope izobraževanj, katerih podrobnosti bodo razdelane v nadaljevanju. Ti vsebinski sklopi so sledeči: a) stres, absentizem, fluktuacija in izgorevanje na delovnem mestu; b) organizacija, upravljanje z ljudmi pri delu in vodenje; c) zdravje in varnost na delovnem mestu; č) zakonodaja. Novo mesto, 2011 Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu