Jedrska energija
OGLASNA PRILOGA Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 www.finance.si INTERVJU Jedrska energija Martin Novšak, direktor podjetja GEN energija, o tem, kaj vse Odločitev za JEK 2 bo tudi o Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) je naložba, ki bi vplivala na celotno gospodarstvo. Analize njenih učinkov na mikro- in makroekonomski ravni kažejo, da je JEK 2 najzanesljivejša in najcenejša alternativa za proizvodnjo električne energije. Odvisno od velikosti reaktorja – od 1.100 do 1.700 megavatov – bi JEK 2 letno proizvedel od osem do 12 teravatnih ur električne energije. »To pomeni preboj v neodvisnost na področju oskrbe z elek trično energijo,« pravi Martin Novšak, direktor podjetja GEN energija, ki je lastnik slovenskega dela Nuklearne elektrarne Krško in bo tudi nosilec naložbe v JEK 2. Z njim smo se med drugim pogovarjali o tem, kaj bi gradnja drugega bloka jedrske elektrarne pomenila za Slovenijo, kako daleč so že priprave na gradnjo in kakšne bodo značilnosti nove jedrske elektrarne. ǪǪKateri so po vašem mnenju glavni razlogi, ki govorijo v prid gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Dolgoročna uporaba jedrske energije z gradnjo JEK 2 ohranja in nadgrajuje temelje trajnostnega razvoja in gospodarstva ter omogoča dvig življenjske ravni v Sloveniji. V tem smislu odločitev za gradnjo JEK 2 vsekakor pomeni izbiro optimalne poti v boljšo gospodarsko prihodnost. Ob upoštevanju zdajšnjih gospodarskih razmer bi gradnja JEK 2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije močno vplivala na celotno nacionalno gospodarstvo. Poleg tega prinaša priložnost za sodelovanje slovenskih podjetij v vseh razvojnih stopnjah projekta, pa tudi priložnost za vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih povezav na mednarodnih trgih v vodilnih tehnoloških pano- Ob upoštevanju zdajšnjih gospodarskih razmer bi gradnja JEK 2 s konkurenčno in stabilno ceno električne energije močno vplivala na celotno nacionalno gospodarstvo. ""Martin Novšak, direktor podjetja GEN energija Pred nuklearko nova desetletja obratovanja Nuklearna elektrarna Krško je končala upravne postopke, ki ob izpolnjevanju predpisanih pogojev omogočajo obratovanje elektrarne do leta 2043. Novo obratovalno dovoljenje NEK nalaga, da mora izvajati vse potrjene programe nadzora staranja opreme, v skladu s predpisi vsakih deset let opraviti obdobni varnostni pregled in izvesti Program nadgradnje varnosti do leta 2018 ter izpolnjevati predpisane varstvene zahteve s področja jedrske in sevalne varnosti. Podaljšanje obratovalne dobe elektrarn je uveljavljena in pogosta praksa v jedrski industriji, saj zanesljivost projektnih rešitev, kakovostna izdelava ter stalno vzdrževanje in posodabljanje opreme ob kompetentnem kolektivu z visoko stopnjo varnostne kulture zagotavljajo dolgoročno varno obratovanje. ""NEK letno proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar je 40 odstotkov celotne proizvodnje v Sloveniji. NEK ostaja pomemben, zanesljiv in z nizko stroškovno ceno tudi zelo konkurenčen vir električne energije. Nadzor staranja Prvi pogoj za podaljšanje obratovanja je bila uvedba Programa nadzora staranja sistemov, struktur in komponent, ki jih ne zajemajo redni procesi preventivnega vzdrževanja. Sistematični razvoj tega programa je NEK začel že leta 2002. V skladu z najboljšo industrijsko prakso je za več tisoč komponent, struktur in sistemov razvil procese spremljanja staranja in predvidel korektivne ukrepe. Od leta 2006 do 2010 je v NEK pote- kal podroben pregled vseh mehanizmov staranja, ki so možni glede na tip opreme. Vzpostavljenih je bilo več deset programov nadzora staranja, ki zahtevajo posebne ukrepe in procese v obratovanju, vzdrževanju in nadzoru. Izvedene so bile dodatne varnostne analize, ki so pokazale, da je v NEK veliko varnostnih rezerv za podaljšanje obratovalne dobe. tih 2002/03, drugi 2012/13, tretji bo sledil v letih 2022/23. V tem obdobju bo moral NEK nadaljevati stalno tehnološko obnovo, v okviru katere je bilo od začetka obratovanja izvedenih prek 800 posodobitev, ki so neposredno vplivale na povečanje jedrske varnosti in zanesljivosti obratovanja. V prihodnjih petih letih NEK načrtuje več kot sto tehnoloških izboljšav. Obdobni varnostni pregledi Drugi pogoj je izpolnitev zahtev obdobnih varnostnih pregledov, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja. Vsakih deset let uprava za jedrsko varnost celostno in sistematično preveri jedrsko varnost NEK in izpolnjevanje akcijskih načrtov, ki zajemajo tudi presojo pripravljenosti za primer jedrske nesreče ter izvedbo izboljšav. Prvi varnostni pregled je bil opravljen v le- Nadgradnja varnosti Oblikovanje Programa nadgradnje varnosti je bilo povezano z odločitvijo za podaljšanje obratovanja elektrarne in dodatno pospešeno z jedrsko nesrečo na Japonskem. NEK je potrebne analize izvedel še pred evropskimi »stresnimi testi«. Uprava za jedrsko varnost je Program nadgradnje varnosti potrdila; izveden bo do leta 2018. Obsega gradnjo dodatnih varnostnih sistemov za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izrabljenega goriva, ki bodo zagotavljali odpornost elektrarne proti izrednim naravnim in drugim malo verjetnim dogodkom, kot so ekstremen potres, poplava, padec komercialnega letala ... Program obravnava tudi sisteme za blaženje posledic poškodb in taljenja goriva ter sproščanja radioaktivnega materiala, ki so glede na vse že obstoječe ukrepe zelo malo verjetne. NEK je med lanskim remontom že vgradil pasivni razbremenilni filtrski sistem zadrževalnega hrama in pasivne sežigne peči za vodik, ki so del teh sistemov. Andrej Stritar, direktor uprave za jedrsko varnost: Jedrska varnost je v Sloveniji na visoki ravni. Država pa slabo rešuje dve težavi. Prva je zelo počasno umeščanje v prostor in gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Druga pa je počasno zapiranje rudnika Žirovski Vrh. Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 www.finance.si e bi prinesla gradnja drugega bloka jedrske elektrarne odločitev za izhod iz krize Izsledki raziskav kažejo, da so tektonski procesi v Krški kotlini manj dinamični, kot so nekateri predvidevali. gah z visoko dodano vrednostjo. V okolj skem smislu jedrska energija zagotavlja niz koogljičen vir energije z optimalnim izko ristkom prostora in varovanjem narave. V družbenem smislu pa pomeni gradnja JEK 2 pomemben preboj v neodvisnost na po dročju zanesljive oskrbe z električno ener gijo z uporabo najboljših, najsodobnejših in varnih tehnologij. ǪǪRaziskave lokacije za gradnjo JEK 2 opravljate že od leta 2007. Kaj so doslej pokazale geotehnične, geološke in seizmološke študije? Tako je, raziskave potekajo že od leta 2007 in lahko rečem, da je lokacija zelo dobro raziskana. V začetku prejšnjega leta smo po priporočilih strokovnih institucij in po lastnih zahtevah naročili raziskave z mul tidisciplinarnim pristopom za določitev in razumevanje tektonske sestave Krške kotli ne. Izsledki raziskav kažejo, da so tektonski procesi v Krški kotlini manj dinamični, kot so nekateri predvidevali, varnostna tvega nja, povezana z geološkimi značilnostmi, pa so znotraj upravnih omejitev in inženir sko nepomembna. Glede na vse dozdajšnje rezultate raziskav lokacije bo GEN energija nadaljevala pripravljalna dela in aktivnosti, potrebne za strateško, upravno in naložbe no odločanje o projektu JEK 2. Poceni in konkurenčen vir električne energije Jedrske elektrarne so pomemben, zanesljiv in konkurenčen vir električne energije. Po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki so nam jih posredovali iz podjetja Sipro inženiring, je lani v 31 državah delovalo 437 reaktorjev s ""Jedrski reaktor skupno električno močjo 372.210 megavatov, gradili pa so še 68 enot s skupno električno močjo 65.406 megavatov. Nuklearna elektrarna Krško varno in zanesljivo deluje že 30 let in proizvaja okoli tretjino električne energije v Sloveniji. Je med najcenejšimi viri električne energije, kar pripomore h konkurenčnosti naše industrije in dostopnosti električne energije. ǪǪKdaj bi morala po vašem mnenju dokončno pasti odločitev o tem, ali bomo zgradili JEK 2? Strateška odločitev Republike Slovenije je pomembna tako na ravni energetske ga koncepta kot splošnega dolgoročne ga razvojnega načrta Slovenije. Zavedati se moramo, da JEK 2 prinaša pomembne prednosti na vseh treh ravneh trajno stnega razvoja – na okoljski, družbeni in ekonomski ravni. Osebno sem prepri čan, da bo odločitev za gradnjo JEK 2 po menila tudi odločitev za izhod iz gospo darske krize. ǪǪKoliko časa po sprejetju odločitve bi lahko začeli gradnjo in koliko časa bi potem ta trajala? Po sprejeti strateški odločitvi bi minilo od tri do pet let do začetka gradnje, ki traja na daljnjih pet let. JEK 2 bi lahko deloval v de setih letih od sprejete odločitve. ǪǪV čem bi se nova jedrska elektrarna razlikovala od zdajšnje? Lahkovodni tlačni reaktor tretje generaci je ponuja izboljšano tehnologijo in pasivno varnost ter večjo ekonomsko konkurenč nost. S tehnološkega vidika JEK 2 med dru gim prinaša možnost daljinskega ogrevanja bližnje ali tudi bolj oddaljene okolice, mož nost delovanja v pasu in trapezu ter mož nost izkoriščanja izrabljenega jedrskega go riva tako iz prve kot iz druge enote. Izrab ljeno jedrsko gorivo z možnostjo predelave je dodaten domač vir energenta. ǪǪKoliko sploh je morebitnih ponudnikov tehnologije? Kot možne dobavitelje tehnologije za JEK 2 obravnavamo več dobaviteljev, ki že danes gradijo nove jedrske elektrarne po svetu. Med njimi so Areva, Mitshubishi, Westing house in Areva/MHI. E N E R G I J O N A R A V E ǪǪKoliko bi po vašem mnenju lahko pri gradnji sodelovali domači strokovnjaki? V Sloveniji imamo več kot tri desetletja od ličnih izkušenj z jedrskim objektom. Z no vim blokom bi te izkušnje dodatno izkoris tili in prepričani smo, da bodo pri gradnji sodelovali številni slovenski strokovnjaki, ki sicer na jedrskem področju sodijo v sam svetovni vrh. Tudi mnogi slovenski doba vitelji in izvajalci storitev na jedrskem po dročju so se že uspešno uveljavili na zah tevnih mednarodnih trgih in vzpostavi li močne poslovne povezave. JEK 2 bi tu di na tem področju prinesel številne no ve priložnosti. ǪǪKako bi financirali naložbo? Tako zdajšnji jedrski objekt NEK kot načr tovani novi blok v projektu JEK 2 sta ener getska objekta širšega, mednarodnega re gijskega pomena. Pri novem bloku je zato smiselno in koristno sodelovanje s partner ji v regiji. Slovenija že več kot 30 let zelo us pešno upravlja jedrsko elektrarno skupaj s Hrvaško, zato imamo na tem področju pre cejšnje izkušnje. Kazalci učinkovitosti na ložbe, katere vrednost po zadnjih ocenah znaša od tri do pet milijard evrov, kažejo tudi na ekonomičnost in s tem na ugodne priložnosti za investitorje. GEN bi lahko pri skupni naložbi v JEK 2 obvladoval od 25- do 51-odstotni delež, pri čemer bi uporabili lastne vire, posojila in obveznice. ǪǪKaj bi se po začetku delovanja zgodilo z zdajšnjo jedrsko elektrarno? Z gradnjo JEK 2 se zaradi sinergije med obema enotama povečujejo tudi pozitiv ni učinki zdajšnje jedrske elektrarne. Do konca življenjske dobe NEK bi bilo smisel no vzporedno delovanje obeh objektov, s čimer bi zagotovili ohranjanje znanja ter usposobljenost za učinkovito in varno upravljanje nove jedrske elektrarne. P R E V A J A M O V VODA + SONCE + JEDRSKA ENERGIJA Jederska energija je oglasna priloga časnika Finance. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Trženje: Klemen Koštrun Tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Avtorji prispevkov: Samo Kranjec, Vasilij Krivec, Branko Žnidaršič Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Valovanje je izmenjava energije med delci snovi. Gibanje vode, svetloba, toplota so valovanja, trajnostni viri energije, ki omogoËajo življenje. V skupini GEN ta valovanja zanesljivo, varno in okolju prijazno spreminjamo v elektriËno energijo, s katero oskrbujemo porabnike. E L E K T R I K O . 28 OGLASNA PRILOGA JEK 2 bi bil regijski projekt Krška nuklearka je za nemoteno delovanje našega elektroenergetskega sistema odločilnega pomena. Dolgoročna prihodnost razvoja jedrske energije v Sloveniji pa je odvisna od morebitne gradnje drugega bloka (JEK 2), ki bi bila zaradi obsežnosti, ki v vseh pogledih prekaša zmožnosti Slovenije, regijski projekt. Krška nuklearka (NEK) na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Obseg njene proizvodnje z leti delovanja narašča. Zaradi polovičnega lastništva je polovica proizvedene elektrike v NEK hrvaške. Vloga nuklearke večja od kazalnikov Po besedah Rafaela Mihaliča, vodje katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ima NEK glavno vlogo pri oskrbi države z električno energijo. Zaradi velikega števila obratovalnih ur je njena vloga v proizvodnji precej večja, kakor kaže njen delež v instalirani moči slovenskih virov, saj zelo pomembno pripomore k stabilnemu delovanju celotnega elektroenergetskega sistema. Miloš Pantoš, predstojnik laboratorija za elektroenergetske sisteme na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, pa pravi, da v splošnem velja, da jedrske elektrarne zagotavljajo cenejšo električno energijo v primerjavi s konvencionalnimi termoelektrarnami, vključujoč tudi plinske. Jedrska prihodnost odvisna od JEK 2 Ker se bo krška nuklearka v prihodnosti zaprla, bo dolgoročen razvoj jedrske energije v Sloveniji po Pantoševih besedah odvisen od JEK 2. Oba, Pantoš in Mihalič, pa se strinjata, da je vprašanje gradnje JEK 2 odvisno predvsem od politike. Ob tem Rafael Mihalič dodaja, da glede na trenutni položaj države kot sistema odločanja in za- gotavljanja pravnih norm dvomi, da smo brez korenite spremembe miselnosti in norm sposobni izpeljati projekt, kot je JEK 2. O tem ga prepričujejo projekti predor Markovec, Stožice, TEŠ 6 in podobni. Miloš Pantoš dodaja, da je z energetskega stališča jasno, da Slovenija letno porabi približno 14 teravatnih ur, proizvede pa 12 teravatnih ur električne energije, pri čemer se upošteva, da je le polovica proizvodnje NEK slovenske. Razliko moramo uvažati. »Če želimo biti energetsko neodvisni, vsaj s stališča električne energije, bi potrebovali še kakšno elektrarno. JEK 2 je za Slovenijo izrazito velik blok, predvidena proizvodnja po obeh scenarijih močno presega potrebe Slovenije po električni energiji, kar kaže, da gre za projekt, ki je pomemben za širšo regijo, ne le za Slovenijo. Torej gre za vprašanje, ali regija potrebuje JEK 2 in kakšna je vloga Slovenije pri tem projektu. Tudi finančno je to prevelik zalogaj za našo državo,« razlaga Pantoš. Zmogljivosti in znanje že obstajajo JEK 2 bi bil zanimiv predvsem zato, ker je lokacija na voljo, priključitev na omrežje ni problematična, še posebej ne zdaj, ko je zgrajen nov daljnovod do Beričevega. Na voljo je tudi znanje, saj imamo NEK, ki deluje zanesljivo. Vzporedno s tem projektom je treba poiskati odgovore na vprašanja, kako se bo zagotavljala terciarna rezerva za regulacijo frekvence, kdo jo bo zagotavljal, kaj bo z načrtovanimi povezavami proti Italiji in Madžarski, kaj bo z nadgradnjo zdajšnjega 220-kilovoltnega prenosnega omrežja na 400 kilovoltov in podobno. »Jasno je, da bo treba to energijo prenašati v sosednje elek troenergetske sisteme, saj je ne bomo potrebovali v celoti. Takšna elektrarna bi tudi ugodno vplivala na ceno električne energije v Sloveniji,« razmišlja Miloš Pantoš. Rafael Mihalič pa ob tem dodaja, da gre za izrazito dolgoročen projekt, saj bo življenjska doba novih jedrskih elektrarn vsaj 60 let, morda še več. www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 Potrebe po jedrskih strok delo na radiološko nadzorovanem območju. Za zagotavljanje čistega okolja in varovanja zdravja osebja elektrarne in prebivalcev pa potrebujemo specialiste za sevanje, ki proučujejo lastnosti radioaktivnih elementov in specialiste za materiale, razlaga sogovornik. Tisti, ki so zrasli z NEK, so na vrhuncu svojih poslovnih poti in tudi blizu upokojitvi, zato potrebujejo naslednike. Za njihovo usposabljanje je v Sloveniji dovolj dobro poskrbljeno. Jedrski strokovnjaki delujejo na številnih področjih, saj je jedrska energetika ena najzahtevnejših in razvejenih ved, razlaga Marko Čepin, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Številna delovna področja Jedrski fiziki bodisi raziskujejo, kako se jedra elementov cepijo, drugi pa se jih trudijo zlivati. V jedrskih objektih potrebujemo specialiste za strojniški del sistemov, specialiste za električne dele sistemov vključno z regulacijami in inženirje radiologe, ker je treba nadzorovati Teoretično in praktično usposabljanje Izobraževanje jedrskih strokovnjakov večinoma poteka na tehniških in naravoslovnih fakultetah v Sloveniji, pri čemer največ specifičSlovenski jedrski strokovnjaki so za svoje delo nih znanj pridobijo študenti na Fakulteti za matematiko dobro usposobljeni. in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer deluje katedra za jedrsko tehniko, ki dobro so""Marko Čepin, predsednik deluje z Institutom Jožefa SteDruštva jedrskih fana, ki ima tudi raziskovalstrokovnjakov Slovenije in ni jedrski reaktor, v katerem podpredsednik Evropskega se študenti seznanijo z njegojedrskega društva (European vim delovanjem tudi v praksi. Nuclear Society) Specialistična šolanja Ker univerzitetna izobrazba ne zadošča, obstajajo specia listična šolanja na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča na Institutu Jožefa Stefana, kjer potekajo podrobni tečaji osnov tehnologije jedrskih elektrarn. Nadaljevanje šolanja osebja jedrske elektrarne poteka v simulatorju jedrske Delo v NEK je za mlade še V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je v zadnjih letih potekala menjava generacij, ko so se upokojevali sodelavci, ki so v elektrarni delali od začetka njenega delovanja. Da bi ohranili kontinuiteto strokovne usposobljenosti, so vzpostavili programe sistematičnega prenosa znanj in veščin na mlade sodelavce. Konec prejšnjega leta je bilo v NEK 636 zaposlenih. Med njimi jih ima 40 odstotkov univerzitetno izobrazbo. Na področjih obratovanja, vzdrževanja, inženiringa, kakovosti in strokovnega usposabljanja, kar pomeni tri četrtine zaposlenih, dela- jo strokovnjaki iz elektrotehnike, strojništva, jedrske tehnike, kemije, fizike, računalništva in gradbeništva, različnih ravni izobrazbe. Usposabljanje za vsakega novega zaposlenega S sistematičnim usposabljanjem, ki ga organizirajo v NEK, zaposleni pridobijo specialistična znanja s področja jedrske tehnologije in delovnih procesov, ki podpirajo obratovanje. Za to skrbi samostojna organizacijska enota Strokovno usposabljanje. Kot je povedal Matjaž Žvar, vodja strokovnega usposabljanja v NEK, vsakemu novozaposlenemu pripravijo program začetnega usposabljanja, katerega obseg in vse- bina sta prilagojena njegovemu delovnemu mestu. Skrbijo tudi za usposabljanje osebja zunanjih izvajalcev del, ki stalno ali občasno delujejo na območ ju elektrarne. Novozaposleni inženirji za različna delovna mesta v elektrarni se udeležujejo enoletnega usposabljanja, kjer si pridobijo ustrezna specifična znanja s področja reaktorske tehnike, jedrske fizike in delovanja elektrarne. Najzahtevnejše usposabljanje za operaterja reaktorja Najobsežnejše je začetno usposabljanje operaterjev z dovoljenjem za upravljanje reaktorja v NEK. Usposabljanje novega operaterja reaktorja traja dve leti. Dovoljenje za operaterja reaktorja kandidati pridobijo po zaključnem izpitu pred strokovno komisijo Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Lani je ta program uspešno končala že osma generacija operaterjev, usposobljena na popolnem simulatorju, ki ga ima NEK od leta 2000. Po pridobitvi dovoljenja za operaterja reaktorja vsak operater letno opravi štiri enotedenske segmente usposabljanj na simulatorju, ki se končajo s pisnimi preizkusi in praktičnimi preizkusi na simulatorju. Uspešno končani segmenti so glavni pogoj za opravljanje preizkusa za obnavljanje dovoljenja, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za jedrsko var- PRIPRAVLJENI NA SOUSTVARJANJE PRIHODNOSTI JEDRSKE ENERGIJE STROKOVNO, KAKOVOSTNO, ZANESLJIVO Nizko in srednje radioaktivni odpadki Radioaktivne snovi v nizko in srednje radioaktivnih odpadkih pri razpadu ne sproščajo toliko toplote, da bi ta pomembno vplivala na ravnanje z odpadki, medtem ko visoko radioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo sproščajo veliko toplote, zato jih je treba pred dokončnim odlaganjem še nekaj časa hladiti. Nizko in srednje radioaktivni odpadki so predvsem: "" z radioaktivnimi snovmi kontaminirane zaščitne obleke, rokavice, čistilni material, orodje, steklene posode, deli naprav, filtri, ionski izmenjevalniki, gošče izparilnikov ... Večina jih nastaja pri delovanju jedrske elektrarne, nekaj tudi v industriji, medicini in raziskovalni dejavnosti; "" viri sevanja iz obsevalnih naprav v medicini in industriji. Ločimo kratko- in dolgožive nizko in srednje radioaktivne odpadke. V kratkoživih je aktivnost radionuklidov (atomov radioaktivnih elementov), ki oddajajo sevanje alfa, njihova razpolovna doba pa je daljša od 30 let, v povprečju nižja od 400 bekerelov na gram, v dolgoživih pa je aktivnost teh radionuklidov v povprečju višja od 400 bekerelov na gram. Razlikujemo tudi termina odlaganje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Skladiščenje je začasno shranjevanje v posebnih skladiščih, od koder jih pozneje prenesejo v odlagališče, kjer so trajno odloženi. Posamezni predmeti, povezani z jedrskimi elektrarnami, se izvajajo tudi na Fakulteti za elektrotehniko in na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Pri izobraževalnem procesu se nekatere organizacije povezujejo tudi s tujino, kjer obstaja European Nuclear Education Network, v katerega sta vključeni Univerza v Ljubljani in Institut Jožefa Stefana. Elmont d.o.o. Krško Cesta krških žrtev 135e 8270 Krško Slovenija Tel.: +386 7 49 12 512 Faks: +386 7 49 12 521 www.elmont-kk.si JEDRSKA ENERGIJA 29 www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 kovnjakih se večajo elektrarne, ki ga imajo v NEK – ta je popolna kopija komandne sobe elektrarne. Tu se operaterji usposobijo za delo v pravi komandni sobi, ki je srce elektrarne. Delo v NEK in zunaj tega Največ jedrskih strokovnjakov dela v krški nuklearki (NEK). Delujejo tudi v podjetjih, ki v NEK izvajajo vzdrževalna dela in preizkuse opreme. Raziskovalci na Institutu Jožefa Stefana skrbijo za raziskovalni reaktor, za varnost zdajšnje elektrarne in za razvijanje novih tehnologij za prihodnost. Jedrske strokovnjake zaposluje tudi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Potrebujemo svežo kri V svetu se povpraševanje po jedrskih strokovnjakih veča, saj se zdaj v večjem številu upokojuje generacija tistih, ki so pred 30 ali 40 leti začeli svoje delo, razlaga Čepin. V NEK skozi leta nekako konstanto ohranjajo število svojih strokovnjakov. Prav tako je v zadnjih letih tudi na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost. Opazno pa se je povečalo število jedrskih strokovnjakov na Institutu Jožefa Stefana. Če se bomo odločili za gradnjo JEK 2, se bodo potrebe po jedrskih strokovnjakih povečale. Združeni v društvu Jedrske strokovnjake s področja miroljubne uporabe jedrske znanosti in tehnologije združuje Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. Po Čepinovih besedah se trudijo vzdrževati visoko kakovost strokovne dejavnosti, prenos znanja in tehnologije v domačo industrijo ter pospeševati izmenja- vo informacij doma in s tujino, čemur služi tudi glasilo Jedrce (www.djs.si/4jedrce/ jedrce.html). Med najpomembnejšimi projekti društva je mednarodna letna konferenca z naslovom Nuclear Energy in New Europe, kjer se letno sreča okoli 200 jedrskih strokovnjakov, od katerih je polovica domačih in polovica tujih. Letos bo že 23. konferenca po vrsti (www.nss. si/nene2014), in sicer v Portorožu. Eden največjih izzivov, s katerimi se srečuje Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, je ohraniti kontinuiteto dozdajšnjega delovanja doma in v tujini, kjer smo izjemno cenjeni, kar potrjujejo v tujini dobljene nagrade in imenovanja naših članov v vodstvene strukture mednarodnih organizacij, razlaga njegov predsednik. Trideset let Odseka za reaktorsko tehniko na IJS ""Nastali in rasli so skupaj z nuklearko – Odsek za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana. Na Odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana (IJS), ki letos praznuje 30-letnico delovanja, se razvija strokovno znanje, ki je odločilno za zagotavljanje varnega delovanja jedrskih elektrarn. Na Odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožefa Stefana soustvarjajo nova znanja o računalniškem modeliranju fizikalnih procesov, ki so pomembni za zagotavljanje varnosti jedrskih elektrarn. V partnerstvu s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa organizirajo študij jemo z objavami prostih delov- drske tehnike na magistrski in nih mest in odziv mladih je še doktorski stopnji. vedno zelo dober. Glavnina visokošolskega kadra prihaja z Glavna področja delovanja univerz v Ljubljani, Mariboru Med njihove največje izzive soin Zagrebu, srednješolski kader dita razumevanje in modelirapa predvsem iz širše posavske nje turbulentnih dvofaznih toregije,« pojasnjuje sogovornik. kov kapljevine in pare. Hitri tur»Zaposlenim omogočamo bulentni tokovi so potrebni za celosten poklicni razvoj,« po- učinkovito hlajenje reaktorjev. udarja sogovornik. Kot pravi, »Zelo lep in aktualen primer so so skrb za stalno strokovno iz- simulacije vrtinčnih tokov okopopolnjevanje, spodbudno de- li gorivnih elementov v jedrski lovno okolje in vpetost v med- elektrarni. Gre za tokove, ki so narodni prostor razlogi, zara- verjetno poškodovali gorivo v di katerih je mladim strokov- jedrski elektrarni v Krškem. Žal njakom gradnja poklicne poti se je vodstvo jedrske elektrarv NEK še vedno izziv. »Narav- ne odločilo, da se bo pri odkrini proces upokojevanja je ta- vanju vzrokov in načrtovanju predvsem ko skoraj edini razlog postop- ukrepov naslonilo IJS_Finance_129x57B.pdf nega odhoda kadrov iz NEK,« na proizvajalca goriva,« razlaga Leon Cizelj, vodja odseka. še pravi Žvar. e vedno velik izziv nost. Ob koncu prejšnjega leta je imelo 74 sodelavcev NEK dovoljenje za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja ali inženirja izmene. Sodelovanje z zunanjimi ustanovami NEK na področju usposabljanja sodeluje tudi z Izobraževalnim centrom za jedrsko tehnologijo, ki deluje v okviru Instituta Jožefa Stefana, z dobavitelji opreme ter v programih različnih domačih in mednarodnih ustanov ter združenj, katerih aktivni član je NEK oziroma z njimi sodeluje. Žvar posebej poudarja svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn WANO, ki bo letos zaznamovalo 25 let delovanja. Zdru- ženje izvaja tudi programe za izmenjavo obratovalnih izkušenj, profesionalnega razvoja zaposlenih, varnostnega presojanja, primerjav na podlagi obratovalnih kazalcev in prenos dobrih praks. Odziv mladih je še vedno zelo dober »Kompetenten kolektiv je eden od temeljev zagotavljanja jedrske varnosti in zanesljivosti delovanja NEK, zato s štipendiranjem in različnimi oblikami sodelovanja že med študijem gradimo temelje dolgoročnega odnosa,« pravi Žvar in dodaja, da štipendije namenjajo kandidatom naravoslovnih in tehniških strok za študij na sedmi stopnji. »Kandidate za zaposlitev išče- Zelo veliko raziskujejo tudi modeliranje procesov staranja in posledično tudi trdnosti materialov ter dogajanja med težkimi nezgodami s taljenjem sredice, ki jih praviloma spremljata nevarnost vodikovih ali parnih eksplozij. Pri modeliranju zgorevanja vodika in napovedovanju parnih eksplozij zaradi izlitja staljene kovine v mrzlo vodo so med vodilnimi v svetu. Med njihovimi večjimi izzivi je tudi razvoj verjetnostih metod, s katerimi lahko napovedo ranljivost kompleksnih tehnoloških sistemov za hkratne okvare. Tako pripomorejo k povečanju trpežnosti jedrske elektrarne. Vlaganje v računalniške zmogljivosti Na odseku zelo veliko vlagajo v računalniške zmogljivosti. Pravkar so sredi razpisa za zamenjavo računske gruče z več kot tisoč procesorji. V letu 2014 načrtujejo tudi postavitev in zagon lastnega laboratorija za dvofazne tokove. Eksperimentalne podatke za preverjanje svojih simulacijskih modelov dobijo s sodelovanjem pri mednarodnih projektih. S finančno pomočjo evropske komisije so v prejšnjih letih opravili tudi dva lastna eksperimenta: nadzorovano zgorevanje vodika 4 1/15/14 2:24 PM v nemškem mestu Karlsruhe ter začetne faze eksplozije ob stiku sta- C M Y CM MY CY CMY K www.avto.finance.si poglobljeni, nasvetni in uporabni članki interaktiven portal novosti, testi, nasveti, forum v celoti brezplačna vsebina tedensko pismo urednika avtoFinance ljene sredice in hladne vode v francoskem mestu Cadarache. Tri desetletja izkušenj Odsek letos praznuje 30-letnico delovanja. Kadrovsko in strokovno se je izoblikoval med gradnjo jedrske elektrarne v Krškem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem so bili glavni kadri in raziskovalna oprema (denimo raziskovalni reaktor TRIGA), ki so jih pripravljali še desetletje ali dve prej. V tem času so sodelavci IJS skrbeli predvsem za znanstveno in tehniško podporo pri odločitvah v zvezi z varnostjo jedrske elektrarne v Krškem. Mednarodna in ambiciozna ekipa Zdaj po Cizljevih besedah odsek sestavlja ekipa 29 mladih, odličnih, ambicioznih, delavnih in radovednih sodelavk in sodelavcev. V zadnjih letih se krepijo predvsem pri mlajših – doktorskih študentih. So mednarodna ekipa: tretjina sodelavcev je tujcev, prihajajo pa iz Makedonije, Romunije, Španije, Francije in Kitajske, pri doktorskih študentih pa je delež tujcev kar dve tretjini. Če bo prišlo do gradnje drugega bloka jedrske elektrarne, bodo imeli veliko dela, saj bo treba izobraziti kar nekaj sto novih jedrskih strokovnjakov. 30 OGLASNA PRILOGA Q Techna ostaja močno vpeta v jedrsko področje Z znanjem, kakovostni mi kadri in dolgoletnimi izkušnjami so se v okvi ru nadzora kakovosti, izo braževanja in certificira nja na jedrskem področ ju uveljavili v Sloveniji in tujini. Svoji usmeritvi bo do ostali zvesti tudi v pri hodnje. V Q Techni ponujajo storitve s področja zagotavljanja in nadzora kakovosti, izobraževanja in certificiranja. Pri kompleksnih projektih in modifikacijah njihovi strokovnjaki skrbijo in preverjajo, da dela potekajo skladno s postopki in navodili ter da izdelki in storitve, za katere so odgovorni, dosegajo zahtevano kakovost. Nadzor nad strojnimi komponentami Pri nadzoru kakovosti se njihovo delo večinoma dotika strojnih komponent, pri čemer preverjajo in nadzirajo stanje opreme ali ustreznost posegov pri odpiranju reaktorske posode, ustreznost posegov na ventilih, blažilnikih, dvigalih, ventilaciji in drugi strojni opremi, razlaga direktor Andrej Lešnjak. V velikem obsegu spremljajo in nadzirajo varilska dela, izvajajo neporušitvene preskuse, spremljajo staranje opreme, merijo stanje cevovodov, izvajajo periodične preglede primarnega kroga ter tlačnih posod in cevovodov na sekundarni strani. V okviru izobraževalnega centra usposabljajo osebje za specialistična dela v okviru nadzora, kjer so na prvem mestu po obiskanosti programi usposabljanja osebja za neporušitveno kontrolo. Doma in po svetu Na jedrskem področju je njihov največji kupec NEK, poleg njega pa še drugi domači in tuji izvajalci remontnih del v NEK. Dela na jedrskem področju izvajajo tudi v ZDA v okviru remontnih del, pri izdelavi novih komponent pa za naročnike v Italiji, v manjšem obsegu pa tudi za kupce iz Slovenije. Sogovornik ključne konkurenčne prednosti podjetja vidi v usposobljenosti osebja, dolgoletnih izkušnjah na tovrstnih objektih, vzpostavljenem sistemu vodenja ter poznavanju standardov in predpisov na tem področju, ki so zelo zahtevni in obsežni. Jedrsko področje ostaja glavno V Q Techni bodo jedrsko področje tudi v prihodnje razvijali kot eno od glavnih pri ponudbi svojih storitev. Nenehno bodo vlagali v kadre, opremo in razvoj postopkov in tehnologij. Ker mnoga dela izvajajo v območju povečanega ionizirajočega sevanja, je pri tem stalnica avtomatizacija oziroma uporaba opreme za daljinski nadzor. Čim več storitev želijo ponuditi na ključ. Pri teh storitvah se praviloma srečujejo s tujo konkurenco, kjer pa v svetovnem merilu vlada velika specializacija. www.finance.si Sreda, 22. januarja 2014, št. 15 Atomi so v Slove V Sloveniji je za jedrsko varnost dobro poskrblje no, pri čemer se seveda najbolj skrbno nadzira delovanje krške nuklear ke. Zatika pa se pri grad nji odlagališča za niz ko in srednje radioaktiv ne odpadke ter pri zapi ranju rudnika urana v Ži rovskem Vrhu. Dokonč no odločitev o odlaganju visoko radioaktivnih od padkov pa prepuščamo zanamcem. Uprava za jedrsko varnost je po besedah direktorja Andreja Stritarja pristojna za nadzor izvajanja določil zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Zakon zapoveduje, da morajo vsi, ki uporabljajo jedrsko energijo ali vire radioaktivnih sevanj, izpolnjevati predpisane pogoje in imeti ustrezno dovoljenje za delovanje. Izdaja jih uprava za jedrsko varnost in tudi nadzira, ali potem ti subjekti ustrezno delujejo. Glavna pozornost na jedrski elektrarni Glavni subjekt, ki ga nadzirajo na upravi, je krška nuklearka, nadzirajo pa tudi jedrski reaktor Triga v Podgorici, natančneje na Brinju, tamkajšnje centralno skladišče radioaktivnih odpadkov ter rudnik urana Žirovski Vrh. Nadzirajo tudi nekaj sto uporabnikov virov in nekaj tisoč virov po državi, pri čemer gre za industrijsko radi- ografijo, rentgene in naprave v raziskovalnih ustanovah. Zamujamo z gradnjo odlagališča in zaprtjem rudnika urana Sogovornik pravi, da je jedrska varnost v Sloveniji na visoki ravni. Država pa slabo rešuje dve težavi. Prva je zelo počasno umeščanje v prostor in gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Druga pa je počasno zapiranje rudnika Žirovski Vrh. Nuklearka kakovostno vzdrževana V zvezi s krško nuklearko stvari tečejo dobro, zlasti ker oba lastnika, GEN energija in Hrvatske elektroprivre- de, zelo stabilno financirata njeno obratovanje in ji dajeta tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje. Za njeno delovanje zelo dobro skrbi tudi vodstvo, razlaga Stritar. S Hrvati pa nismo rešili vprašanja delitve radioaktivnih odpadkov in ga prepuščamo poznejšim rodovom. Strokovnjake izobražujemo prepočasi Sogovornik omenja tudi težave z zagotavljanjem zadostnega števila strokovnjakov s področja jedrske energije. V krški nuklearki jih je dovolj za njeno nemoteno in varno delovanje, država pa strokovnjake potrebuje tudi zunaj jedrske elektrarne. Teh ljudi je čedalje manj, Jedrske elektrarne prinesejo nova znanja in razvoj ro inženiring in mnoga domača podjetja. Gradnja nuklearne elek trarne prinese nova zna nja in razvoj drugih dejav nosti. Pri gradnji Nuklear ne elektrarne Krško (NEK) je sodelovalo veliko slo venskih in hrvaških pod jetij, pri tem pa so se razvi li novi stiki in veliko zna nja, ki je v tujini zelo cenje no, zato se nekatera podje tja uspešno tržijo po vsem svetu. Najbolj izkušeni inženirji iz podjetja Sipro inženiring so že med gradnjo NEK pridobivali znanja in izkušnje. Skupaj so jih povezali v združenem podjetju in jih nadgrajujejo ter prenašajo na mlajše inženirje. Bogato inženirsko znanje in izkušnje, inovativnost in prilagodljivost doka- ""Z jedrsko tehnologijo živi veliko inženirjev iz podjetja Sipro inženiring. zujejo s certifikati in zaupanjem partnerjev. Njihov izziv so posodobitve v NEK in drugih elektrarnah po svetu ka- kor tudi gradnje na jedrskih in drugih energetskih objektih. Gradnja novega bloka bi bila gotovo velik izziv za Sip- Spremljanje in upoštevanje najnovejših tehnologij Veliko inženirjev iz podjetja živi z jedrsko tehnologijo. Po končani univerzitetni izobrazbi so opravili dodatno šolanje doma in v tujini, nekateri tudi leto in pol trajajoče šolanje in preverjanje za operaterja elektrarne. Stalno spremljanje in upoštevanje najnovejših tehnologij, postopkov in standardov s tega področja je naloga vsakega zaposlenega. Jedrske elektrarne dobro poznajo, se jih ne bojijo in stalno opravljajo dela v njih. Na zaupanje in odgovornost pa kaže tudi to, da so podjetje in domovi velikega dela zaposlenih v bližini NEK. Celovite inženirske storitve Team visokokvalificiranih inženirjev elektro in strojne stroke, ki ga odlikujejo dolgoletne izkušnje in izjemen »know-how«, vam bo pomagal priti do odličnih in inovativnih rešitev na področju zahtevnih procesov v energetiki, procesni industriji in farmaciji, na področju priprave vode in predelave odpadnih voda. Naši inženirji imajo tudi specifična znanja o različnih električnih in strojnih inštalacijah, napravah in sistemih v modernih industrijskih okoljih. Poskrbimo, da linije delujejo varno, zanesljivo, racionalno in nadzorovano. Glavna programska orodja, ki jih uporabljamo ob našem delu: Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d.o.o. Cvetkova ulica 27, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Telefon: 01 42 04 390 Faks: 01 42 04 383 info@qtechna.si www.qtechna.si AutoCAD – osnovno orodje za računalniško načrtovanje AutoPLANT 3D – dodatek AutoCAD-a za 3D projektiranje cevovodov AutoPIPE – samostojen program za preračunavanje sil v cevovodih in podporah ProStahl 3D (ProSteel 3D) – dodatek AutoCAD-a, ki omogoča načrtovanje kovinskih konstrukcij RSTAB – program za izračun statike konstrukcij ETAP - programska oprema za preračun elektroenergetskih omrežij in prenapetostne zaščite AutoCAD RASTER DESIGN – programska oprema za obdelovanje in optimizacijo načrtov Tower 6 – program za statično in dinamično analizo ter dimenzioniranje konstrukcij S pomočjo inovativnih rešitev do novih priložnosti! Politika kakovosti: US 10CFR50 Appendix B Sipro Inženiring d.o.o., CKŽ 135c, 8270 Krško, tel.: +386 7 488 15 92, faks: +386 7 488 16 46, info@sipro-inzeniring.si, www.sipro-inzeniring.si
© Copyright 2024