Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Statusno poročilo, maj 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Statusno poročilo, maj 2011 maj 2011 Pripravili na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost: Siniša Cimeša, Michel Cindro, dr. Tomaž Nemec, mag. Marjan Tkavc, dr. Leopold Vrankar Urednika: dr. Andrej Stritar in Vesna Logar Zorn Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Železna cesta 16, p. p. 5759 1001 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 gp.ursjv@gov.si http://www.ursjv.gov.si/ URSJV/DP-168/2011 2 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo KAZALO 1 UVOD........................................................................................................ 5 2 DOGODEK V JEDRSKI ELEKTRARNI FUKUŠIMA I....................................... 5 2.1 2.1.1 2.1.2 2.1.3 KRATEK OPIS DOGODKA IN STANJA ELEKTRARNE........................................... 5 Potres in cunami ........................................................................................ 5 Ocena stopnje nesreče po lestvici INES.......................................................... 6 Stanje in ukrepi v elektrarni Fukušima I......................................................... 6 2.2 RADIOLOŠKI VPLIVI NA OKOLJE ................................................................... 7 2.2.1 Meritve v Sloveniji ...................................................................................... 8 2.3 UKREPANJE URSJV OB JEDRSKI NESREČI V FUKUŠIMI..................................... 9 3 NEKATERI POMEMBNEJŠI VARNOSTNI VIDIKI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO V LUČI NESREČE V JE FUKUŠIMA I ........................ 10 3.1 POTRESNA VARNOST NEK ......................................................................... 11 3.2 PROTIPOPLAVNA ZAŠČITA NEK .................................................................. 12 4 ODZIVI NA DOGODEK ............................................................................. 13 4.1 STRESNI TESTI V EVROPSKI SKUPNOSTI..................................................... 13 4.2 DEJAVNOSTI NEK ..................................................................................... 13 5 VIRI....................................................................................................... 14 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz epicentra potresa 11. 3. 2011 ..........................................................................................5 Slika 2: Jedrska elektrarna Fukušima I pred nesrečo, enote 1–6 ................................................................7 Slika 3: Dozna obremenitev v okolici Fukušime 29. 4. 2011 ......................................................................9 Slika 4: Shema vrelne jedrske elektrarne (levo) in shema tlačnovodne jedrske elektrarne (desno) ............... 10 Slika 5: Jedrska elektrarna Krško ......................................................................................................... 12 3 4 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo 1 UVOD Zaradi aktualnosti dogodkov je URSJV kot dodatek k Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010 pripravila poročilo, v katerem so opisane posledice potresa, ki se je zgodil 11. 3. 2011 in je ogrozil jedrske elektrarne Onagava, Fukušima I in II in Tokai II. Opisani so trenutno stanje in ukrepi v elektrarni Fukušima I, radiološki vplivi na okolje in meritve v Sloveniji ter varnostni vidiki NEK v luči jedrske nesreče v jedrski elektrarni Fukušima I. Predstavljeni so odzivi na dogodek v EU in kratek potek priprave stresnih testov, na podlagi katerih bodo morale jedrske elektrarne opraviti varnostne analize. 2 DOGODEK V JEDRSKI ELEKTRARNI FUKUŠIMA I 2.1 KRATEK OPIS DOGODKA IN STANJA ELEKTRARNE 2.1.1 Potres in cunami 11. 3. 2011 sta potres 9. stopnje in cunami, ki se je zgodil kot posledica potresa, ogrozila jedrske elektrarne Onagava (3 enote), Fukušima I (6 enot), Fukušima II (4 enote) in Tokai II (1 enota). Pozneje so se dogajali še popotresni sunki, ki so vplivali na reševanje elektrarn. V elektrarni Fukušima I so ob potresu obratovali le trije od šestih reaktorjev, saj so bile tri enote zaustavljene zaradi rednih pregledov. 11 obratujočih reaktorjev na tej in drugih lokacijah se je ob potresu samodejno zaustavilo. Najbolj je bila prizadeta jedrska elektrarna Fukušima I, preostale elektrarne na prizadetem območju pa so delno ohranile zunanje električno napajanje, tako da so lahko reaktorje varno zaustavili. Slika 1: Prikaz epicentra potresa 11. 3. 2011 5 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Resnost teh naravnih dogodkov za elektrarno Fukušima I se vidi iz teh podatkov: - Največji potresni pospešek ob enoti 3 je dosegel vrednost 0,507 g (g je pospešek prostega pada), kar je več kot projektni pospešek elektrarne, ki znaša 0,449 g. Potres je povzročil izgubo zunanjega električnega napajanja. - Po ocenah je poplavni val cunamija dosegel 14 metrov, kar je precej več, kot je bila privzeta višina vala 5,7 metra v projektu elektrarne. Cunami je poškodoval sisteme za zajem morske vode za hlajenje, poplavil električno stikališče in zasilne dizelske generatorje ter odnesel rezervoarje z dizelskim gorivom. Elektrarna je s tem izgubila zasilno električno napajanje z dizelskimi generatorji. - Trije reaktorji v Fukušimi I so ostali brez sistemov za hlajenje reaktorja. Zaradi zaostale toplote v jedrskem gorivu se je segrevala hladilna voda in se uparjala, pri čemer je naraščal tlak v reaktorskih posodah. Paro so zato izpuščali v zadrževalne hrame, pozneje pa iz zadrževalnih hramov v reaktorsko zgradbo. Nivo hladilne vode v reaktorjih se je znižal pod višino vrhov sredic, zato se je jedrsko gorivo pregrevalo, ob tem pa so se iz goriva sproščali radioaktivni cepitveni produkti. Pri temperaturi nad 1200 ºC se je začela kemična reakcija srajčk goriva iz cirkonija z vodo oziroma paro, zaradi česar se je sprostilo veliko toplote in vodika. - Za ohranitev zadrževalnega hrama so operaterji začeli nadzorovano izpuščati radioaktivno paro in vodik v reaktorsko zgradbo. Z znižanjem tlaka so omogočili tudi vbrizgavanje morske vode za zasilno hlajenje reaktorja. V reaktorski zgradbi se je nad zadrževalnim hramom izpuščeni vodik pomešal s kisikom in eksplodiral ter porušil strehe reaktorskih zgradb 1 (12. 3.) in 3 (14. 3.). Do eksplozij vodika je prišlo tudi v enoti 2 (15. 3.), vendar se streha reaktorske zgradbe ni porušila, poškodovan pa je bil zadrževalni hram. Razmere so se nato poslabšale, tako da je prišlo do talitve sredice v reaktorjih 1, 2 in 3. Talina je stekla na dno reaktorskih posod, kjer je pretalila reaktorsko posodo v reaktorju 1. Predvidevajo pa, da je podobno tudi v reaktorjih 2 in 3. - Enota 4 je bila že pred potresom zaustavljena, jedrsko gorivo pa je bilo shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo v reaktorski zgradbi. Zaradi izgube hlajenja vročega izrabljenega goriva v bazenu je prišlo do segrevanja hladilne vode, izhlapevanja in nato vretja. Poleg tega se je zaradi eksplozije vodika in požara porušila streha reaktorske zgradbe. 2.1.2 Ocena stopnje nesreče po lestvici INES Japonski upravni organ za jedrsko varnost (NISA) je jedrsko nesrečo v elektrarni Fukušima I ocenil s stopnjo 7 po lestvici INES, kar je najvišja stopnja te lestvice. Povišanje prvotne ocene, ki je bila 5 po lestvici INES, ni pomenilo povečanja stopnje nevarnosti, nova ocena nesreče je bila narejena na podlagi novih podatkov o izpustih v okolje za izotopa I-131 in Cs-137. 2.1.3 Stanje in ukrepi v elektrarni Fukušima I Stanje v elektrarni je še naprej resno in nestabilno. Izvajajo se ukrepi za zagotovitev treh temeljnih varnostnih funkcij: preprečitev verižne reakcije, odvajanje zaostale toplote in omejitev radioaktivnih izpustov. Vzpostavljeno je električno napajanje z zasilnimi dizelskimi generatorji in zunanjim električnim napajanjem. Hlajenje goriva še vedno poteka z vbrizgavanjem vode v reaktorske posode in bazene za izrabljeno gorivo. Za preprečitev eksplozij vodika v zadrževalnih hramih vanje vbrizgavajo dušik. Preprečujejo tudi izpuste radioaktivne vode iz prostorov elektrarne v morje tako, da jo prečrpavajo v razpoložljive rezervoarje, kjer se prečisti v objektu za pripravo radioaktivnih odpadkov. 6 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Radioaktivni izpusti v ozračje so zaustavljeni. Intervencijske enote čistijo ostanke ruševin z uporabo daljinsko upravljane mehanizacije, hkrati pa poteka škropljenje okolice elektrarne s sredstvom za preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi. Slika 2: Jedrska elektrarna Fukušima I pred nesrečo, enote 1–6 (vir: Tepco) 2.2 RADIOLOŠKI VPLIVI NA OKOLJE Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima I je imela za posledico veliko onesnaženje okolja predvsem na območjih prefekture Fukušima in sosednjih prefektur. Ocena izpusta je 1,3 × 1017 Bq za radioaktivni jod I-131 in 6,1 × 1015 Bq za cezij Cs-137. Čeprav je nesreča v Fukušimi razvrščena na isto stopnjo kot černobilska nesreča, je bila v tej nesreči v okolje izpuščena le približno desetina radioaktivnih snovi kot v Černobilu. Večina izpustov v ozračje se je zgodila 15. in 16. 3. 2011, izpusti v morje pa so potekali dlje časa. Najbolj prizadeta so bila območja severozahodno od jedrske elektrarne, na katerih so letne doze ocenjene na več kot 30 mSv, kar je desetkrat več kot prebivalci prejmejo zaradi naravnega sevanja. Po tem ko so se radionuklidi usedli na tla (večinoma zaradi dežja) in ob dejstvu, da novih izpustov ni bilo, so hitrosti doz po celotnem območju začele upadati, tako da so marsikje že na ravni naravnega sevanja. To je posledica razpada kratkoživih radionuklidov, predvsem I-131, ki je pri izpustih prevladoval. Japonske oblasti so po nesreči preventivno odredile evakuacijo 20-kilometrskega območja okrog elektrarne ter zaklanjanje (bivanje v zaprtih prostorih) v pasu med 20 in 30 kilometri. 16. 3. 2011 so odredili tudi zaužitje jodovih tablet v krogu 20 km. Po dodatnih meritvah so se oblasti odločile za evakuacijo posameznih naselij, ki so sicer zunaj 20-kilometrskega pasu in katerih prebivalci bi po izračunih v enem letu prejeli doze, ki presegajo intervencijske ravni. Japonske oblasti so ob nesreči sprožile obsežno kampanjo meritev sevanja in koncentracije radionuklidov v okoljskih vzorcih po vsej Japonski. Na njihovi podlagi so tudi določali ukrepe, ki so bili na začetku splošnejši in so veljali na ravni prefektur, 7 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo pozneje, ko je bilo na voljo več podatkov, pa so bili bolj usmerjeni na resnično onesnažena območja. Onesnaženost različne zelenjave, špinače, gob, sadja, mesa, morske hrane in surovega mleka je dokaj hitro padla pod zakonske omejitve ali pa celo ni izmerljiva, predvsem če izvzamemo prefekturo Fukušima. Podobno je tudi s pitno vodo. Velike količine radioaktivnih snovi so izpuščene v morje, zato še posebej skrbno merijo koncentracije radionuklidov v morski vodi. Meritve se opravljajo pri izpustih iz reaktorjev v koncentričnih krogih 15 in 30 km daleč. Na območju jedrske elektrarne so se koncentracije radionuklidov zmanjšale za več kot 10.000-krat v primerjavi z najvišjimi, vendar so še zmeraj približno 100-krat večje, kot je zakonsko dovoljeno, na 15 km so na ravni zakonskih omejitev, na 30 km pa onesnaženja ni mogoče več zaznati. Zaradi izpustov v morje so zelo poostrili nadzor nad onesnaženostjo rib. Do zdaj so zaznali čezmerno onesnaženost samo ene vrste rib (Ammodytidae – prava peščenka) na območju južno od jedrske elektrarne. V prefekturi Fukušima so prenehali loviti vse ribe, v prefekturi Ibaraki pa samo to vrsto. Delavci, ki sodelujejo pri sanaciji elektrarne, so sevanju najbolj izpostavljeni. Zakonska omejitev pri tovrstnih intervencijah je 250 mSv, pri reševanju življenj pa je po priporočilih IAEA dovoljenih celo 500 mSv. Po navedbah operaterja elektrarne, podjetja TEPCO, je bilo do 30. 4. med delavci 11 takih, ki so prejeli dozo med 100 in 150 mSv, 8 med 150 in 200 mSv ter 2 med 200 in 250 mSv. Radioaktivni oblak iz Japonske je dosegel tudi Evropo. Upravni organi za jedrsko varnost oziroma za varstvo okolja nekaterih članic EU so poročali, da so njihove postaje za vzorčenje zraka zaznale radioaktivni jod v zraku. Največ so ga izmerili v Španiji, in sicer 2,3 mBq/m3 za I-131, pozneje pa so vrednosti padle na manj kot 1 mBq/m3. Izmerjene koncentracije so večinoma okoli 0,1 mBq/m3 ali celo manj. 2.2.1 Meritve v Sloveniji Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je naročila dodatne meritve radioaktivnega joda I-131 zaradi morebitnega vpliva jedrske nesreče v Fukušimi na Slovenijo. V vzorcih zraka je bila koncentracija I-131 med 0,1 in 1 mBq/m3. Izmerjene vrednosti so podobne kot drugod po Evropi in so v skladu z napovedmi razširjanja radioaktivnega oblaka. Za primerjavo: ob černobilski nesreči je bila v Ljubljani izmerjena koncentracija joda 29,4 Bq/m3, kar je 300.000-krat več. Izmerjene vrednosti so zelo nizke, komaj merljive in ne vplivajo na zdravje ljudi. Tudi če bi taka koncentracija joda I131 ostala v zraku celo leto, bi to pomenilo zgolj stotisočinko učinkov vedno prisotnega naravnega sevanja. Evropska unija (EU) je po nesreči omejila uvoz hrane in krme iz Japonske, vključno z morsko hrano. Omejitev velja za vse prefekture, prizadete zaradi radioaktivnega onesnaženja, in sosednja območja. Vsak izdelek mora imeti priložen certifikat japonskih oblasti, da je koncentracija izotopov I-131, Cs-134 in Cs-137 pod omejitvami v evropski zakonodaji. Poleg potrdil japonskih oblasti morajo tudi članice EU same preizkusiti določen delež izdelkov iz Japonske ter o izsledkih obvestiti vse druge članice EU. Nekaj časa je veljala tudi obveza pregledovanja ladij in zabojnikov iz Japonske, vendar je bil pozneje ta ukrep preklican. 8 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Slika 3: Dozna obremenitev v okolici Fukušime 29. 4. 2011 (vir: http://sustainabletransition.blogspot.com/2011/05/) 2.3 UKREPANJE URSJV OB JEDRSKI NESREČI V FUKUŠIMI URSJV je bila o potresu obveščena po uradnih poteh nezgodnega obveščanja prek Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Na začetku, v petek, 11. 3. 2011, ni bilo alarmantnih informacij o varnosti jedrskih elektrarn, zato je URSJV dogodke spremljala pri rednem delu. Ko pa je v soboto, 12. 3. 2011, prišlo do prve eksplozije in s tem začetka jedrske nesreče, je direktor URSJV aktiviral posebno strokovno skupino. Zaradi oddaljenosti nesreče ni bilo neposredne nevarnosti za Slovenijo, zato je bila glavna naloga strokovne skupine obveščanje javnosti in sodelovanje z mediji. Slovenskim državljanom, ki so bili med nesrečo na Japonskem, je bilo priporočeno upoštevanje zaščitnih ukrepov, ki so jih izdale japonske oblasti. Strokovna skupina URSJV je bila aktivirana v delni sestavi do začetka aprila. V tem času je izdala 13 sporočil za javnost in odgovorila na številna vprašanja medijev, od časopisov in spletnih medijev do radia in televizije. Sporočila za javnost so bila sproti objavljena tudi na spletni strani URSJV (www.ursjv.gov.si), prav tako pa tudi vsi odgovori na vprašanje medijev. V aprilu je URSJV spremljala nesrečo pri rednem delu in dnevno osveževala podatke na spletni strani. Javnost je poleg dogajanja na Japonskem ves čas zanimala tudi pripravljenost na jedrsko nesrečo v Sloveniji, še posebej uporaba tablet kalijevega jodida. Tako je bilo tej temi namenjeno sporočilo za javnost, vsebina pa je bila objavljena tudi na posebni spletni strani URSJV. Podobno so vprašanja na to temo prejeli tudi drugi pristojni organi (Ministrstvo za zdravje, Uprava RS za zaščito in reševanje) ter se tako vključili v obveščanje javnosti. 9 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo 3 NEKATERI POMEMBNEJŠI VARNOSTNI VIDIKI NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO V LUČI NESREČE V JE FUKUŠIMA I Nuklearna elektrarna Krško (NEK) ima tlačnovodni jedrski reaktor (PWR, slika 3 desno). Reaktor sestavlja reaktorska posoda z gorivnimi elementi, ki sestavljajo sredico reaktorja. Skozi reaktor kroži prečiščena voda pod tlakom, ki odvaja sproščeno toploto iz sredice reaktorja v uparjalnika. V uparjalnikih nastaja para, ki poganja turbino, ta pa poganja električni generator. V jedrski elektrarni Fukušima I, kjer so nameščeni vrelni jedrski reaktorji (BWR, slika 1 levo), pa se voda v sredici reaktorja neposredno uparja in nastala para poganja turbino. Slika 4: Shema vrelne jedrske elektrarne (levo) in shema tlačnovodne jedrske elektrarne (desno) Čeprav sta obe vrsti reaktorja precej podobni (pri obeh gre za lahkovodna reaktorja ameriške izdelave), pa so med NEK in BWR kljub temu razlike: - V reaktorski posodi NEK je voda v tekočem stanju, medtem ko je v BWR to dvofazni medij, zmes tekoče vode in vodne pare. - Moč elektrarn je podobna, v NEK je moč 727 MWe, v Fukušima I pa so moči 460 MWe (enota 1), 784 MWe (enote od 2 do 5) in 1100 MWe (enota 6). - Dolžina gorivnega cikla (obdobje med dvema menjavama goriva) NEK je 18 mesecev, v BWR pa 13 mesecev. - Zadrževalni hram NEK je "suh" zadrževalni hram z veliko razpoložljivo prostornino, v kateri se lahko razporedi izpuščena para in tudi sproščeni vodik ob morebitnem taljenju jedrskega goriva. Velik zadrževalni hram omogoča tudi več časa za ukrepanje. Elektrarne v Fukušimi I imajo zadrževalni hram sorazmerno majhne prostornine, zato je treba nastalo paro posebej kondenzirati v mokrem zadrževalnem hramu. - V reaktorski posodi nastaja vodik med nesrečo zaradi dveh razlogov: pri segrevanju srajčk gorivnih palic do visokih temperatur (pregreto gorivo) in ob gorenju kovinskih strukturnih materialov, kot so jeklo, aluminij in zlitine, npr. inkonel. Vodik je plin, ki ga ni mogoče utekočiniti s prhanjem, zato se ob njegovem nastajanju povečuje tlak v reaktorskem hladilnem sistemu in tudi v zadrževalnem hramu ter ga s tem ogroža. Ogroža pa tudi celovitost zadrževalnega hrama in reaktorske zgradbe, saj lahko 10 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo nastane eksplozija. NEK ima v zadrževalnem hramu v ta namen nameščene peči za zgorevanje vodika. - V reaktorski posodi BWR je nekajkrat večja količina teh materialov, kot je teh materialov npr. v reaktorski posodi NEK. Zaradi tega lahko ob težkih nesrečah z odkrivanjem sredice v BWR nastane mnogo več vodika, kot bi ga v NEK. Take eksplozije so se zgodile v elektrarnah Fukušima I v enotah 1, 2 in 3 ter tudi v enoti 4. - Japonske elektrarne Fukušima I so bile poškodovane tudi zaradi cunamija. Pri NEK cunami ni mogoč. NEK je lahko ogrožena zaradi poplave ob dolgotrajnih močnih padavinah v celotnem porečju Save. Zaradi tega je za NEK projektirana zaščita pred projektno zunanjo poplavo z zadostno višino platoja elektrarne, urejeno zaščito pred podtalnico ter protipoplavnimi nasipi ob Savi in pritoku Save, Potočnici. - Z varnostnimi sistemi zadrževalnega hrama NEK se uspešno nadzirata tlak in koncentracija vodika v zadrževalnem hramu, vendar je za to treba zagotoviti električno napajanje. 3.1 POTRESNA VARNOST NEK Spoznanja glede tveganja zaradi potresa so se upoštevala že pri projektiranju in gradnji NEK. V preteklosti je bilo izdelanih več študij, ki so poskušale v zvezi s potresno varnostjo odgovoriti predvsem na vprašanje obstoja zmožnih prelomov, to je prelomov, na katerih lahko nastane potresni pretrg do površja. Na pobudo URSJV so zato v letih 1994–1996 in 1999–2000 domače in tuje organizacije izvedle podrobne geološke in geofizikalne raziskave ožjega območja lokacije NEK. Te raziskave niso odkrile nobenih znakov za obstoj zmožnih prelomov niti na lokaciji NEK niti v njeni neposredni okolici. So pa geofizikalne raziskave nakazale potek nekaterih plitvih prelomov, ki bi bili lahko potresno dejavni. Vsi ti izsledki so pomembno pripomogli k izdelavi ustreznejšega seizmotektonskega modela bližnje okolice NEK za potrebe ponovne izdelave verjetnostne ocene potresne varnosti (PSHA – Probabilistic Seismic Hazard Analysis) v letih 2002 do 2004. Analiza PSHA je leta 2004 pokazala, da je potresna varnost večja, kot je bila ocenjena z verjetnostno analizo potresne varnosti iz leta 1994. Ta analiza je tudi določila krivulje potresne nevarnosti (hazard) ter spektre hitrosti in pospeškov tal na lokaciji obravnavnega objekta, kar je vhodni podatek za potresno verjetnostno varnostno analizo. Pri teh analizah se določa številčna ocena tveganja, ki sta mu izpostavljena okolica in prebivalstvo zaradi obratovanja različnih tehnoloških objektov oz. prisotnosti različnih dejavnosti in procesov. Med najpomembnejšimi prispevki k potresnemu tveganju je izguba električnega napajanja elektrarne ob močnem potresu. Po izgubi zunanjega električnega napajanja so varnostni dizelski generatorji zasilni vir električnega napajanja za poganjanje varnostnih sistemov. Da bi še dodatno zmanjšali tveganje za izpuste v okolje po velikem potresu, v NEK načrtujejo, da bodo v letu 2012 namestili dodatni, tretji dizelski generator. NEK je projektirana in zgrajena za dve vrsti potresnih pospeškov. Če pride do tresenja tal s pospeškom manj kot 0,15 g, NEK lahko še naprej varno obratuje. Če pa je tresenje tal s pospeškom do 0,3 g, se NEK lahko varno ustavi. Pomembno je tudi, kako pride do tresenja tal, tj., kakšen je tako imenovani spekter potresa (hitrost tresenja in moč sunkov). Zaradi tega ni mogoče enolično trditi, da NEK prenese določeno stopnjo potresa po Richterjevi ali kateri drugi lestvici. Po vsakem potresu posebni instrumenti na elektrarni analizirajo vse parametre potresa. Operaterji se nato na podlagi izsledkov analize odločijo, ali je treba elektrarno zaustavit ali sprejeti druge ukrepe. 11 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo Slika 5: Jedrska elektrarna Krško 3.2 PROTIPOPLAVNA ZAŠČITA NEK NEK stoji na poplavnem območju Krško-Brežiškega polja. Ob izdaji lokacijskega dovoljenja je bila določena tudi projektna poplava za NEK, ki je bila določena kot desettisočletna visoka voda s pretokom 4272 m³/s. Še večja poplava pa je verjetna visoka voda, ki se določa iz podatkov o padavinah pri ekstremnih vremenskih dogodkih in upošteva lastnosti porečja nad NEK. Verjetna visoka voda za NEK je bila določena s pretokom 6500 m³/s. Poplavni val, ki bi nastal ob porušitvi pregrad (hidroelektrarn) na reki Savi, bi dosegel pretok 3333 m³/s. Analize pretokov so bile vključene v varnostno poročilo NEK. Protipoplavna zaščita je izvedena z višino platoja elektrarne, protipoplavnimi nasipi ob levem bregu Save in levem bregu pritoka Potočnice ter s prelivanjem vode na desni breg reke Save. NEK nima predvidene dodatne aktivne zaščite pred zunanjimi poplavami v načrtu zaščite in reševanja elektrarne. Leta 2003 je NEK izvedla prvi občasni varnostni pregled, med katerim so pregledali tudi analize ogroženosti pred zunanjimi poplavami. Na podlagi ugotovitev so predlagali več akcij, ki so zahtevale izdelavo analiz z novimi podatki, novo metodologijo in konservativnimi predpostavkami. Nove analize poplavne ogroženosti so bile izdelane v letih 2005 do 2010. Rezultat analize verjetnostno določene visoke vode (projektne poplave) je pretok 4790 m³/s, ki je večji kot prejšnji 4272 m³/s. Rezultat analize porušitvenega vala je za najhujši scenarij potresa in porušitve pregrad hidroelektrarn pretok 3712 m³/s pri HE Krško, kar je več kot v prejšnji različici analize, vendar manj, kot je zaščita NEK s protipoplavnimi nasipi. Rezultat analize verjetno visoke vode po novi metodologiji pa je pretok 7100 m³/s. Z uporabo hidravličnih modelov so bile določene tudi gladine Save za ta pretok. Ker pretok in gladine Save presegajo višino sedanjih protipoplavnih nasipov NEK, so v NEK naročili izdelavo novega koncepta zaščite pred poplavami. Projekt nadgradnje protipoplavnih nasipov predvideva zvišanje nasipov do 1,6 metra glede na sedanje stanje in podaljšanje nasipov gorvodno ob Potočnici. Skladno s projektom je treba zvišati tudi most čez Potočnico in načrtovani most čez Savo pri Krškem. Projekt naj bi se izvedel v letu 2011. 12 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo 4 ODZIVI NA DOGODEK 4.1 STRESNI TESTI V EVROPSKI SKUPNOSTI Evropska unija se je na dogodek izredno hitro odzvala. Svet Evropske unije se je na sestanku 21. 3. 2011, dober teden po dogodku, že odločil, da je treba zaradi dogodka v Fukušimi dodatno preveriti varnost vseh evropskih elektrarn. Združenje evropskih jedrskih upravnih organov (WENRA) je že 23. 3. 2011 izdalo prvi predlog programa, po katerem naj bi se opravile analize varnosti, t. i. stresni testi. Po prvotnem programu naj bi s stresnimi testi ocenili varnost elektrarn ob ekstremnih naravnih pojavih, katerih vrednosti presegajo projektne podlage. Temeljna predpostavka je, da ekstremni naravni pojav (npr. potres, poplava ali več pojavov skupaj) povzroči izgubo električnega napajanja, sistemov za hlajenje reaktorja in drugih varnostnih sistemov ter tako privede do talitve sredice in izpustov v okolje. S stresnimi testi naj bi prepoznali šibke točke elektrarn in določili mogoče izboljšave (spremembe sistemov, postopkov, nabava dodatne opreme ipd.) ter tako povečali robustnost elektrarn in izboljšali zmožnosti za ravnanje ob morebitnih težkih nesrečah. Države članice in zainteresirana javnost so nato pregledale program stresnih testov ter predlagale dopolnitve. WENRA je dopolnjeno različico 7. 5. 2011 predložila svetovalni skupini ENSREG v potrditev. Med 12. in 13. 5. 2011 je potekala 15. seja ENSREG. Po 20urnem usklajevanju program še vedno ni bil dokončno sprejet. Glavna težava je bila vključitev t. i. človeško povzročenih začetnih dogodkov v stresni teste (padec letala, terorizem), pri čemer sta vztrajali Avstrija in Nemčija, nekatere države članice pa jih vanje niso želele vključiti. V pogajanjih, ki so potekala še nadaljnjih 12 dni, je imel ključno vlogo predsedujoči ENSREG, dr. Andrej Stritar, direktor URSJV. Končni rezultat pogajanj je doseženo soglasje med evropskim komisarjem Güntherjem Oettlingerjem, ENSREG in državami članicami ter tako sprejetje končne oblike programa stresnega testa. Ta poleg analize posledic potresov in poplav kot začetnih dogodkov vključuje še druge začetne dogodke, kot so nesreče pri prevozu (npr. padec letala). Ob tem je bil dosežen tudi dogovor, da se bodo analize ukrepov za preprečevanje terorističnih napadov izvajale posebej. Metodologijo bo pripravila posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ustreznih upravnih organov (policija, vojska, obveščevalne službe ipd.). Predhodno poročilo o izvedbi stresnih testov bo pripravljeno za sejo Sveta EU 9. 12. 2011, končni rezultati pa bodo objavljeni v nacionalnih poročilih do 31. 12. 2011. Sledil bo medsebojni pregled poročil po skupni metodologiji. Ugotovitve o medsebojnih pregledih nacionalnih poročil bodo objavljene do konca aprila 2012. 4.2 DEJAVNOSTI NEK NEK je takoj po dogodku na Japonskem na predlog industrijskih združenj začela pripravljati program izboljšav, ki naj bi bil pripravljen do 30. 6. 2011. Ta program med drugim vključuje nabavo dodatnih prenosnih dizelskih generatorjev različne moči, prenosnih črpalk in kompresorjev zraka. V NEK bodo 1. 6. 2011 začeli izvajati stresne teste na podlagi odločbe URSJV. URSJV jim je naložila izvedbo t. i. izrednega varnostnega pregleda po metodologiji EU za stresne teste. NEK mora URSJV poročati skladno s sprejetim programom, tako bo morala vmesno poročilo predložiti do 15. 8. 2011, končno poročilo s končnimi rezultati stresnih testov pa do 31. 10. 2011. 13 Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo URSJV meni, da so v NEK vzdrževali visoko stopnjo jedrske varnosti tudi pred dogodkom na Japonskem. NEK je ena redkih evropskih elektrarn, v kateri imajo izpopolnjene seizmične verjetnostne varnostne analize. Redno so jih posodabljali skladno z novimi dognanji in razvojem metodologije na tem področju. Rezultat tega so bile številne izboljšave, od katerih je prav gotovo najpomembnejši projekt tretjega seizmično kvalificiranega dizelskega generatorja, ki se že izvaja. Leta 2003 so v NEK opravili prvi občasni varnostni pregled, pri katerem so bili pregledani tudi vplivi sprememb na lokaciji, tehnični razvoj in obratovalne izkušnje ter predlagane izboljšave, ki so bile izvedene od 2005 do 2010. Prav rezultat prvega občasnega varnostnega pregleda so bile tudi prenovljene analize nevarnosti zunanjih poplav, ki so pokazale, da je treba protipoplavne nasipe okoli elektrarne povišati, da bodo omogočili zaščito pred najvišjo verjetno poplavo na območju NEK. 5 - VIRI Dogodek v JE Fukušima Daiči. Poročilo URSJV za vlado, marec 2011. Analiza seizmične občutljivosti Nuklearne elektrarne Krško med občasnim varnostnim pregledom 2001-2004 (skrajšano poročilo), interno poročilo URSJV, revizija 0, Ljubljana, oktober 2005. EU »Stress tests« specifications, ENSREG, maj 2011. www.iaea.org/newscenter/news/tsunamiupdate01.html. www.nisa.meti.go.jp/english/index.html. www.jaif.or.jp/english/. www.tepco.co.jp/en/press/corp-com/release/index-e.html. www.nei.cachefly.net/newsandevents/information-on-the-japanese-earthquakeand-reactors-in-that-region/. www.nrc.gov/japan/japan-info.html. www.reuters.com/places/japan. NucNet World Nuclear Review. www.oecd-nea.org. Poročila European Clearinghouse. www.ursjv.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/. www.nek.si/sl/o_jedrski_tehnologiji/delovanje_nek/. 14
© Copyright 2024