Poročilo o delu kmetijske inšpekcije za leto 2012
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana T: 01 434 57 00 F: 01 434 57 17 E: irskgh.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si POROČILO O DELU KMETIJSKE INŠPEKCIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2012 Zapisal: Datum: mag. Primož Marolt September .2013 Igor Hebat Zvonka Loštrek Miroslava Benec Pregledal: Primož Marolt Niko Šivic Podpis: Vročiti: - vsi kmetijski inšpektorji - UGI - MKO 1 Odobril: Saša Dragar Milanovič KAZALO VSEBINE 1 Pravne podlage za delo kmetijske inšpekcije .................................................................... 5 2 Organiziranost, kadrovska in izobrazbena struktura kmetijske inšpekcije......................... 7 2.1 Kmetijski inšpektorji na uradu glavne inšpektorice.......................................................... 7 2.2 Kmetijska inšpekcija in izpostave .................................................................................... 7 3 Neposredni inšpekcijski nadzor – upravni in prekrškovni postopki ................................... 8 3.1 Splošne ugotovitve in ukrepi v upravnih postopkih ......................................................... 8 3.2 Splošne ugotovitve in ukrepi v prekrškovnih postopkih................................................. 13 3.3 Ukrepi in sankcije po posameznih inšpektorjih in območnih enotah ............................. 14 4 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v letu 2011 .......................................... 15 5 Vzorčenje kmetijske inšpekcije, na kakovost repromateriala, ostanke FFS, varne hrane in dejavnike okolja .................................................................................................................. 16 6 Ugotovitve kmetijske inšpekcije po področjih dela za leto 2012 ...................................... 18 6.1 Kmetijska zemljišča ....................................................................................................... 18 6.1.1 Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje..................................................... 18 6.1.2 Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo nelegalnih enostavnih objektov .............................................................................................. 18 6.1.3 Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih zemljiščih 19 6.1.4 Uvedba agromelioracij ........................................................................................ 19 6.1.5 Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in agromelioracij kmetijskih zemljišč 19 6.2 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št: 113/2009), urejenost gnojišč za živinska gnojila ............................................... 20 6.3 Ukrepi s področja živinoreje .......................................................................................... 21 6.4 Semenski material kmetijskih rastlin ............................................................................. 23 6.4.1 Dodelava semen s fitofarmacevtskimi sredstvi ................................................... 24 6.4.2 Analize semen na kakovost ................................................................................ 25 6.5 Gensko spremenjeni organizmi..................................................................................... 25 6.5.1 Analize semen koruze na prisotnost GSO .......................................................... 25 6.5.2 Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO .................................. 26 6.6 Mineralna gnojila ........................................................................................................... 26 6.7 Ukrepi s področja kmetijstva ......................................................................................... 28 6.7.1 Nadzor konoplje in maka .................................................................................... 29 6.7.2 Nadzor po uredbi ES št. 485/2008...................................................................... 30 6.7.3 Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike............................................... 30 6.7.4 Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o prekršku 30 6.7.5 Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK 30 6.7.6 Dopolnilna dejavnost na kmetiji .......................................................................... 30 6.7.7 Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave .................................................. 31 6.7.8 Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora .................... 32 6.8 Fitofarmacevtska sredstva ............................................................................................ 32 6.8.1 6.8.2 6.8.3 6.8.4 FFS v prometu .................................................................................................... 33 FFS pri uporabnikih ............................................................................................ 33 Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS .................................................. 33 Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate ........................................ 33 2 6.8.5 Analize ostankov FFS v tleh na VVO.................................................................. 35 6.8.6 Analize tal na težke kovine na VVO................................................................... 35 6.8.7 Analize digestata v tleh ....................................................................................... 36 6.8.8 Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij ........................................................ 38 6.8.9 Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS ................................................. 38 6.8.10 Ugotovljene nepravilnosti in ukrepi ..................................................................... 39 6.8.11 Vzorčenje FFS za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti ..... 40 6.8.12 Pomori čebel v letu 2012 .................................................................................... 41 7 VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN ONESNAŽEVALA .... 44 7.1 Monitoring pesticidov .................................................................................................... 44 7.2 Ostala onesnaževala v živilih ........................................................................................ 46 8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA ............................................................................. 46 8.1 ZAKON O KMETIJSTVU............................................................................................... 47 8.2 ZAKON O ŽIVINOREJI ................................................................................................. 47 8.3 ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH ............................................................................. 47 8.4 ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH .......................................................................... 47 8.5 ZAKON O FFS .............................................................................................................. 48 8.6 ORGANIZACIJSKE ZADEVE ....................................................................................... 48 3 UVOD Uredba o organih v sestavi ministrstev (U.l. RS, št. 58/2003, 64/2008, 63/2009 in 69/2010), sprejeta na podlagi zakona o državni upravi v 8. členu določa, da so organi v sestavi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo), Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija), Fitosanitarna uprava RS (v nadaljevanju FURS), Veterinarska uprava RS in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: IRSKGH). Kmetijska inšpekcija opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov s področij kmetijstva, razvoja podeželja, ukrepov kmetijske politike, krme, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, varstva rastlin, mineralnih gnojil, semenskega materiala kmetijskih rastlin, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane, promet primarnih proizvodov ter dobre kmetijske prakse, opravlja pa tudi naknadno kontrolo po izplačilih v postopkih izvajanja ukrepov iz pristojnosti agencije. Kmetijska inšpekcija je vključena v nadzor varne hrane rastlinskega izvora v primarni proizvodnji kot del uradnega nadzora IRSKGH in se v tem delu povezuje z inšpekcijo za kakovost živili in fitosanitarno inšpekcijo. Slika 1: Organizacijska shema ministrstva, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kmetijske inšpekcije 2. stopenjski organ MINISTRSTVO ZA Stanje: September, 2012 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO ORGANI V SESTAVI 1. stopenjski organ VETERINARSKAFITOSANITARNA INŠPEKTORAT ZA AGENCIJA ZA UPRAVA KMETIJSTVO, KMETIJSKE TRGE IN UPRAVA REPUBLIKE GOZDARSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA REPUBLIKE SLOVENIJE HRANO SLOVENIJE INŠPEKCIJA ZA OKOLJE IN NARAVO KMETIJSKA INŠPEKCIJA VINARSKA INŠPEKCIJA INŠPEKCIJA FITOSANITARNA ZA KAKOVOST INŠPEKCIJA ŽIVIL LOVSKA IN RIBIŠKA INŠPEKCIJA GOZDARSKA INŠPEKCIJA INŠPEKCIJA ZA KONTROLO KRME Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tudi nekaterih predpisov z delovnega področja drugih ministrstev, hkrati pa tudi nekateri drugi inšpektorati (tržni, zdravstveni, inšpektorat za okolje in prostor, veterinarska uprava z inšpekcijo) opravljajo določen nadzor z delovnega področja ministrstva. Splošne in subsidiarne določbe kmetijske inšpekcije so določene tudi v procesnih zakonih in sicer v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, 126/2007, 65/2008, 47/2009 in 8/2010), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. UPB, 43/2007) in Zakonu o prekrških (U.l. RS, št. 76/2008 s spremembami). Odgovornost in poročanje: Na podlagi drugega odstavka 24. člena Zakona o državni upravi, ki določa, da mora predstojnik organa v sestavi redno poročati ministru o izvrševanju nalog organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja organa v sestavi, daje direktor inšpektorata letno poročilo o delu za leto 2012. Istočasno predlaga ministru, da v skladu s 57. členom zakona o državni upravi (U.l. RS, št. 113/2005, 126/2007, 48/2009) poroča Vladi in ji poda poročilo v sprejem. 4 Krajevna pristojnost je postala stvar notranje organizacije dela kmetijske inšpekcije, poleg tega se uvaja načelo rotacije kmetijskih inšpektorjev. Stvarna pristojnost inšpekcijskega organa: IRSKGH je prvostopenjski organ. V skladu s 25. členom Zakona o državni upravi, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloča o pritožbi na drugi stopnji. Stvarna pristojnost prekrškovnega organa: zoper odločbo o prekršku znotraj prekrškovnega postopka je možno vložiti zahtevek za sodno varstvo kot to določa Zakon o prekrških. O zahtevku za sodno varstvo odloča sodišče za prekrške. 1 PRAVNE PODLAGE ZA DELO KMETIJSKE INŠPEKCIJE Kmetijska inšpekcija je nadzorovala izvajanje zakonov in ustreznih podzakonskih aktov, izdanih na podlagi teh zakonov. Kmetijska inšpekcija izvaja nadzor nad enajstimi zakoni, ki se smiselno uvrščajo v evropski pravni red skupne kmetijske politike in varne hrane. Osnovne naloge inšpekcije so varstvo kmetijskih zemljišč pred nenamensko rabo in onesnaženjem, pravilna raba in nadzor fitofarmacevtskih sredstev pri uporabnikih in v prometu, spremljanje in nadzor rejskih ciljev v živinoreji vključno z identifikacijo in registracijo živali na kmetijskih gospodarstvih, nadzor investicij razvoja podeželja in neposrednih podpor v kmetijstvu po izplačilih, nadzor dopolnilne dejavnosti na kmetiji, preverjanje pravilnosti podatkov v uradnih registrih ministrstva, nadzor kakovosti semenskega materiala in mineralnih gnojil v prometu ter nadzor gensko spremenjenih organizmov v semenskem materialu ter v odnosu do ostalih kmetijskih rastlin in soobstoju. Prav tako kmetijska inšpekcija nadzira ali je hrana rastlinskega izvora ob prvem dajanju v promet pridelana varno. To pa je produktna odgovornost nosilcev dejavnosti s hrano. Hkrati z omenjenimi nalogami kmetijska inšpekcija daje poseben poudarek nadzoru pogojev dobre kmetijske prakse pri gnojenju in pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev, še posebej na vodovarstvenih območjih s podtalnico, ter spoštovanju načel varovanja okolja in dobrobiti živali. Na podlagi sporazuma z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kmetijska inšpekcija poroča 10. septembra in 10. decembra za tekoče leto o kršitvah navzkrižne skladnosti na podlagi pravnomočnih odločb o prekrških. Pri tem gre za kršitve dobre kmetijske prakse pri gnojenju in uporabi FFS v odnosu do okolja in varne hrane, številčenju živali, obdelanosti kmetijskih zemljišč in spoštovanju načel dobre higienske prakse pri trženju kmetijskih pridelkov rastlinskega izvora iz primarne proizvodnje. Na podlagi sporazuma s Carinsko upravo RS kmetijska inšpekcija poroča do 30. avgusta v tekočem letu o opravljenih naknadnih pregledih na področju investicij razvoja podeželja in tržnih redov, ki so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. V preglednici 1 so predstavljeni ključni zakoni in uredbe. Preglednica 1: Pregled ključnih predpisov, katerih skladnost nadzira kmetijska inšpekcija IRSKGHO. Zakon o kmetijskih zemljiščih U.l. RS št. 71/2011, 58/2012 Zakon o kmetijstvu U.l. RS, št. 45/2008 Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje U.l. RS, št. 113/2009 kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2010 5 Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin Zakon o mineralnih gnojilih Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Uredba o izvajanju uredbe ES o oddajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet Zakon o živinoreji U.l. RS, št. 1/2009 U.l. RS, št. 120/2005 U.l. RS, št. 16/2009, 40/2010 Ur .l. RS, št. 25/2005 Ur. l. RS, št. 29/2006 Ur. l. RS, št. 35/2007 Ur.l. RS, št. 86/2011 Ur. l. RS, št. 18/02, 45/04 Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi U.l. RS, št. 41/2009 kmetijskimi rastlinami Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi Ur. l. RS, št. 67/02, 21/2010 Zakon o zaščiti živali Ul. RS. Št. 43/2007 Zakon o varstvu novih sort rastlin – uradno prečiščeno besedilo U.l. RS, št. 113/06 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin-uradno prečiščeno besedilo U.l. RS, št. 62/2007 Zakon o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo U.l. RS, št. 39/06, 70/08 U.l. RS, št. 113/2009, 5/2013 U.l. RS, št. 67/02, 57/08 U.l. RS, št. 120/04, 7/06 U.l. RS, št. 115/07, 9/08 U.l. RS, št. 72/2006, 32/011 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov Zakon o vodah – uradno prečiščeno besedilo Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko Uredba o izvajanju 11. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011 U.l. RS, št. 59/2007, 32/2011 U.l. RS, št. 24/2007, 32/2011 U.l. RS, št. 59/2007, 32/2011 U.l. RS, št. 49/2008 Ur.l. RS, št. 24/2012 U.l. RS, št. 55/2005 U.l. RS, št. 7/2011 Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za Ur.l. RS, št. 58/2011 živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi 6 Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki U.l. RS, št. 119/2006 vsebujejo nevarne snovi Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov U.l. RS, št. 26/2011 2 ORGANIZIRANOST, KADROVSKA STRUKTURA KMETIJSKE INŠPEKCIJE IN IZOBRAZBENA Kmetijska inšpekcija deluje kot ena od 7 inšpekcijskih služb znotraj IRSKGH (glej sliko 2). Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano in sicer v osmih območnih enotah inšpektorata. Delo na uradu vodi direktor kmetijske inšpekcije, ki pokriva strokovno tudi kmetijska zemljišča, druga posamezna področja pa koordinirata 2 svetnici ena za področje, živinoreje, zakon o kmetijstvu, gensko spremenjenih organizmov in mineralnih gnojil, ter druga na področju fitofarmacevtskih sredstev, semenarstva in varne hrane. V zaključku leta se je uradu pridružil še en sodelavec. Naloga strokovnih vodij je, da pripravljajo letni program dela, usklajujejo delo s svojega področja, pripravljajo poročila, organizirajo strokovna izobraževanja, na ravni inšpektorata odgovarjajo za stanje s področja, ki ga pokrivajo, sodelujejo pri pripravi predpisov, vzdržujejo stike s strokovnjaki z ministrstva, zavodov, fakultet, inštitutov in laboratorijev ter s predstavniki direktoratov evropske komisije, po potrebi opravljajo tudi neposredni inšpekcijski nadzor oziroma ocenjujejo kakovost dela itd. Na lokalni ravni opravlja vsak inšpektor nadzor s področja celotne kmetijske zakonodaje. Zakonsko določena specializacija je samo na področju inšpekcije za kontrolo kakovosti krme, ki jo sestavlja 12 kmetijskih inšpektorjev zootehnične smeri. To povzroča nekaj težav, saj je strokovno težko obvladovati celotno kmetijstvo, nadzor nad politiko varne hrane in ukrepov SKP, zato je potrebno določena specializacija tudi znotraj kmetijske inšpekcije. 2.1 * 2.2 KMETIJSKI INŠPEKTORJI NA URADU GLAVNE INŠPEKTORICE direktor kmetijske inšpekcije, pokriva tudi področje kmetijskih zemljišč in ukrepov razvoja podeželja – višji inšpektor svetnik vodja oddelka za fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, varno hrano, inšpektor svetnik vodja oddelka za strukturne ukrepe, razvoja podeželja, naknadni nadzor ukrepov SKP po izplačilih in navzkrižno skladnost, dopolnilno dejavnost na kmetijah, gnojila, gensko spremenjene organizme, živinorejo – inšpektor svetnik; KMETIJSKA INŠPEKCIJA IN IZPOSTAVE Na uradu, enotah in izpostavah deluje skupaj 36 kmetijskih inšpektorjev in inšpektorjev za krmo. Izobrazbena struktura je naslednja: 7 3 z magisteriijem kmetijs skih in dva z magisterijem upravnih znanosti 31 1 z univerzitetno izobra azbo s podrročja kmetijstva in zoottehnike Slika 2:: Izobrazbena struktura a kmetijske inšpekcije, IRSKGH, 2012 2 magisteriij univerziteetna Vir: IRS SKGHO, 201 12 o 34 kmetijjskih inšpe Terenskko delo je v letu 2012 je j opravljalo ektorjev s ppolno obrem menitvijo 27,2 FT TE. 3 NE EPOSREDNI IN NŠPEKCIIJSKI PR REKRŠKOVNI PO OSTOPKII 3.1 NADZOR N R – U UPRAVN NI IN SP PLOŠNE UG GOTOVITVE IN UKREPI V UPRAVNIH POSTOPKIH Obseg dela kmettijske inšpe ekcije v lettu 2012 je e razviden iz tabelarnnega dela poročila (pregled dnica P1-P2 2 v prilogi). Število preg gledov pom meni število pregledanihh vsebin. Skupaj je bilo opra avljenih 125 517 pregled dov in priprravljenih 8148 zapisnikkov, ugotov vljenih je bilo 2979 nepravilnosti, izda anih je bil o 1888 od dločb, kar je razvidnno tudi iz spodnje preglednice in slike e 3, 4 in 5. Pregled dnica 2: Šte evilo postop pkov po zakkonu o sploš šnem uprav vnem postoopku in zako onu o inšpekcijskem nadzoru, IR RSKGHO Le eto Število pregledov p Števiilo odločb b Štev vilo opozo oril 2009 13263 3 121 16 730 2010 8870 0 91 16 425 2011 9771 1 92 28 435 4 2012 12517 7 188 88 529 8 Preglednica 3 prikazuje še podatke po zakonu o prekrških od leta 2009 do leta 2012. Stanje glede števila izdanih odločb o prekrških je iz leta v leto na isti ravni, največ je izdanih plačilnih nalogov. Preglednica 3: Število postopkov po zakonu o prekrških od leta 2009 do 2012, IRSKGHO Odločbe opomini Plačilni nalogi Odločbe globe Leto/št Opozorila Skupaj ZP 2009 35 43 142 20 240 2010 34 35 152 20 241 2011 38 36 135 23 194 2012 74 49 158 32 313 Slika 3: Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje 2009 - 2012 14000 13263 Število inšpekcijskih pregledov 12517 12000 9771 10000 8870 8000 6000 4000 2000 0 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Vir: IRSKGHO, 2012. 9 Leto 2012 Slika 4: Število zapisnikov kmetijske inšpekcije za obdobje 2009- 2012 Število inšpekcijskih zapisnikov 9000 8148 8000 7000 6275 6122 5546 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Vir: IRSKGHO, 2012. V letu 2012 so kmetijski inšpektorji glede na število zapisnikov največjo pozornost posvetili Zakonu o živinoreji in nadzoru registra čebelnjakov, Zakonu o kmetijstvu z nadzorom registrov, Zakonu o kmetijskih zemljiščih in Zakonu fitofarmacevtskih sredstvih ter uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov. Najmanj pregledov in izdanih ukrepov so kmetijski inšpektorji izvedli po Zakonu o mineralnih gnojilih in Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin. Slika 5: Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2008-2012 Število ugotovljenih nepravilnosti 3500 2979 3000 2500 2411 2030 2062 Leto 2010 Leto 2011 2000 1500 1000 500 0 Leto 2009 Vir: IRSKGHO, 2012. 10 Leto 2012 Slika 6: Število inšpekcijskih pregledov kmetijske inšpekcije po šestih zakonih in uredbi za obdobje 2009 - 2012 Število pregledov za posamezen zakon 8000 7000 6000 5000 Leto 2009 4000 Leto 2010 Leto 2011 3000 Leto 2012 2000 1000 0 ZKZ UVVONKV ZSMKR ZMG ZFFS ZŽIV ZKMET Vir: IRSKGHO, 2012. Slika 7: Število izdanih inšpekcijskih odločb kmetijske inšpekcije po zakonih, 2009 – 2012 Število izdanih odločb za posamezen zakon 900 814 800 700 600 500 400 524 Leto 2009 448 419 385 Leto 2010 Leto 2011 310 300 259 222 189 238 237 199 200 88 595554 100 2 8 7 10 134 90 42 104 3628 45 Leto 2012 81 0 ZKZ UVVONKV ZSMKR ZMG ZFFS ZŽIV ZKMET Vir: IRSKGHO, 2012. V letu 2012 v primerjavi z letom 2011 je največje odstopanje pri Zakonu o živinoreji, kjer se je opravilo veliko število pregledov ter izdalo več ureditvenih odločb pri nadzoru čebelnjakov in poročanju o številu čebeljih družin v register. po uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov se je nekoliko povečal delež izdanih odločb zaradi neurejenosti skladišč za živinska gnojila. Pri drugih zakonih ni večjih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti. 11 Statistika za Zakon o kmetijskih zemljiščih Na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih se je število pregledov delno zmanjšalo in sicer za 11%. Kljub temu je bilo v letu 2012 izdanih več ureditvenih odločb (419), glede na leto 2011 (385). Poudariti je treba, da so postopki na tem področju dolgotrajni in zapleteni, še posebej ko se nadzirata zaraščenost in nasipavanje kmetijskih zemljišč. Veliko postopkov se ne zaključi z izdajo odločbe, ampak se nadaljujejo z izvršilnim postopkom. Statistika za uredbo o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov Pri nadzoru urejenosti skladišč za živinska gnojila in nadzoru prepovedi rabe živinskih gnojil se je povečal delež izdanih ureditvenih odločb v primerjavi z letom 2011 za 63 %. Postopki so lahko dolgotrajni predvsem na manjših kmetijah do 5 GVŽ, kjer ostareli kmetje nimajo dovolj finančnih sredstev za obnovo gnojišč ali hlevov. Statistika za Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin Število pregledov s področja zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin z leti niha, vendar z zelo majhnimi odstopanji. Dejansko nadzor po tem zakonu za kmetijsko inšpekcijo predstavlja relativno nizko delovno obremenitev, saj je nadzor nad kakovostjo semena v prometu razmejen med kmetijsko in fitosanitarno inšpekcijo. V letu 2012 je pri tem zakonu odstopanje in sicer glede izdanih ureditvenih odločb. Glede na prejšnja leta se je v letu 2012 izdalo več ureditvenih odločb. Statistika za Zakon o mineralnih gnojilih Zakon o mineralnih gnojilih v letu 2012 predstavlja nizko obremenitev kmetijske inšpekcije. Število pregledov je na ravni iz leta 2011. Zelo pomemben je nadzor označenosti mineralnih gnojil in kakovost mineralnih gnojil. Največ nepravilnosti glede kakovosti je bilo pri gnojilih, ki morajo biti posebej registrirana v R Sloveniji, ker ne izpolnjujejo pogojev iz Uredbe sveta EU 2003/2003 o mineralnih gnojilih in tako niso »EC fertilizer«. Ta gnojila niso vsebovala zadostne količine deklariranih snovi. Distributerji so v primerjavi z letom 2012 bistveno izboljšali označevanje gnojil v prometu, zato je tudi delež sankcij v letu 2012 relativno manjši glede na leto 2011. Statistika za Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Število pregledov se je na področju Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih v primerjavi z letom 2011 povečalo. Število izdanih ureditvenih odločba pa se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo, kar kaže na izboljševanje stanja na terenu. Posledično se je tudi število prekrškov in izdanih glob v letu 2012 zmanjšalo, glede na leto 2011. Poleg rednih pregledov na kmetijskih gospodarstvih, pomemben delež pregledov pomeni tudi zeleno vzorčenje rastlin na ostanke pesticidov. Statistika za Zakon o živinoreji V letu 2011 se je na podlagi Zakona o živinoreji opravilo 916 pregledov, v 2012 pa 2516 pregledov. Poudarek je bil na nadzoru sporočanja staleža čebeljih družin v register ter označevanje čebelnjakov. Poleg tega se je vršil tudi nadzor identifikacije in registracije domačih živali. Pregledi identifikacije govedi, drobnice in prašičev so opravljeni na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Služba za identifikacijo in registracijo (SIR). 12 Statistika za Zakon o kmetijstvu Po zakonu o kmetijstvu je bilo število pregledov v letu 2012 za več kot 32 % večje kot v letu 2011. Največ pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in sicer predelave in prodaje kmetijskih pridelkov na tržnicah, nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi ter pridobitve in porabe sredstev iz ukrepov kmetijske politike. 3.2 SPLOŠNE UGOTOVITVE IN UKREPI V PREKRŠKOVNIH POSTOPKIH Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 izdala 158 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v znesku 31975,08 €, 32 odločb v znesku 19.230,38 €, 49 opominov s stroški postopka v višini 2.830,00 € ter 74 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka znaša 51.205,46 €. V povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 269,50 €. Slika 8: Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih in uredbi v letu 2012 Število prekrškovnih ukrepov po zakonih in uredbi 90 80 80 70 60 50 Odlčbe 40 Pl. nalogi 30 24 20 10 6 6 13 10 2 5 2 0 0 2 UVVONKV ZSMKR 0 2 16 6 3 3 3 Opomini 23 19 3 4 2 0 ZKZ ZMG ZFFS ZŽIV ZKMET ZIN Vir: IRSKGHO, 2012. Na podlagi zakona o prekrških je v letu 2012 kmetijska inšpekcija kot prekrškovni organ največ postopkov vodila na podlagi zakona o živinoreji. Izdala je 80 plačilnih nalogov. Izrečene kazni so predvsem posledica izvedenega poostrenega nadzora sporočanja staleža čebeljih družin v register ter označevanje čebelnjakov. Na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih je kmetijska inšpekcija v letu 2012 izdala 24 plačilnih nalogov, 13 odločb o prekršku in 16 opominov, sledi Zakon o inšpekcijskem nadzoru, kjer je bilo izdanih 23 plačilnih nalogov ter dve odločbi o prekrških, predvsem zaradi neizpolnjevanja inšpekcijskih odločb po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Na podlagi Zakona o kmetijstvu je kmetijska inšpekcija izdala 19 plačilnih nalogov in tri odločbe o prekršku, pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih pa šest plačilnih nalogov ter šest odločb o prekršku. 13 Slika 9: Višina izrečenih glob prekrškovnega organa po zakonih in uredbi v letu 2012 Višina glob po zakonih in uredbi 16.000 13.500 14.000 12.000 10.000 8.000 7.920 7500 5200 6.000 4000 4.000 Pl. nalogi Odl. o prekršku 4.456 2.550 2.000 2.120 1280 1.060 0 0 60 0 ZSMKR ZMG 250 1000 0 ZKZ UVVONKV ZFFS ZŽIV ZKMET ZIN Vir:IRSKGHO, 2012. Višina izrečenih kazni po posameznih zakonih je podana na sliki 9. Iz slike je razvidno, da je kljub malemu številu izrečenih plačilnih nalogov na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih, višina izrečenih kazni relativno visoka. V letu 2012 višina kazni izrečenih na podlagi tega zakona znaša 2.550 € za izdane plačilne naloge in 7.500 € za izdane odločbe o prekrških. Še več izrečenih kazni je bilo na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru in sicer 13.500 € za izdane plačilne naloge in 1.000 € za izdane odločbe o prekrških. Na podlagi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih je bilo v letu 2012 izrečenih 7.920 € z plačilnimi nalogi in 5.200 € z odločbami o prekrških. Po uredbi o varstvu voda pred onesnaževanji z nitrati iz kmetijskih virov je bilo izrečenih 1060 € glob s plačilnimi nalogi, za 4.000 € pa je bilo izrečenih odločb o prekrških. Na podlagi zakona o živinoreji je v letu 2012 bilo izdanih skupno 4.456 € kazni na osnovi plačilnih nalogov in 250 € kazni na osnovi odločb o prekrških. Na podlagi zakona o kmetijstvu je v letu 2012 kmetijska inšpekcija izdala skupno kazni v višini 3.400 €. Pri ostalih dveh zakonih i o mineralnih gnojilih in semenskem materialu kazni niso bile izrečene ali so bile izrečene v manjšem znesku. 3.3 UKREPI IN SANKCIJE PO POSAMEZNIH INŠPEKTORJIH IN OBMOČNIH ENOTAH Kmetijski inšpektorji so izvajali nadzor na terenu uniformno na ozemlju celotne Republike Slovenije. Rezultati dela se kažejo med drugim tudi v številu izdanih inšpekcijskih odločb in odločb o prekrških po območnih enotah inšpektorata. V analizo je bilo vključenih 35 inšpektorjev. Delež izdanih odločb je različen in je odvisen od številnih dejavnikov kot so zahtevnost postopka, regionalne značilnosti kraja glede na vrsto kmetijske dejavnosti, afinitete inšpektorja, števila prijav in usmeritev urada glavne inšpektorice. Prav tako tudi specializacija kmetijske inšpekcije v okviru delovnih skupin vpliva na rezultate dela. Seveda pa se rezultati delovne uspešnosti inšpekcije ne merijo samo po številu izdanih odločb ampak se na podlagi notranjih presoj kakovosti opravljenega dela upoštevajo tudi drugi indikatorji kot sta recimo enovitost in zahtevnost postopka ter zaključen izvršilni postopek. Na podlagi teh dejavnikov direktor inšpekcije pripravi tudi letne ocene inšpektorjev. Iz letnega poročila je razvidno, da so bile kadrovske težave na OE Koper, saj je bila zaradi daljše bolniške odsotnosti inšpektorice le ta nadomeščena z inšpektorjem iz OE Ljubljana. 14 Slika 10 0: Število izzdanih inšpe ekcijskih od dločb in odlo očb o prekrš ških po posaameznih km metijskih inšpektorjih v letu 20 012, Urad g glavne inšpe ektorice, IRSKGHO 4 IZO OBRAŽE EVANJE, USPOS SABLJAN NJE IN IZPOPOL LNJEVAN NJE V LE ETU 2011 1 Izobraže evanje je potekalo v okviru sk upnih sestankov kme etijskih inšppektorjev, delavnic, d konferenc, splošnih program mov usposa abljanja, Na delovnih h sestankihh se sezna animo z novostm mi na pod dročju zako onodaje, h krati pa skušamo s poenotiti p poostopke dela d pri inšpekto orjih. - - - stojna, Gnojenje na km metijskih pov vršinah v 16.2. 2012: Sestanek pri županu občine Pos b nih zajetij Planina – Lo ohača, dogo ovor o sode elovanju in obveščanju u; Jernej bližini vodn V Verbič - žu upan, Urba an Pinter – vodja režiijskega obrrata, Anita Kranjc – občinska o u uprava, ma ag. S. Draga ar, mag. P. Marolt , M. Benec, G. Pečlin P - IRS SKGH; 2 23.2. 2012:: Sestanek delovne skkupine za kmetijska k ze emljišča, m nenje MKG GP glede zzaraščanja KZ, spreme embe zako na; mag. P. Marolt, Z. Loštrek, T.. Košar, I. Grum, G S. Rejc, M. Be enec. J. Piber, T. Laslo o, A. Ovsenjjak; 2 28.2. 2012: Sestanek k delovne sskupine za FFS, Ažurriranje priroočnika, spre ememba zzakona o FFS, prev ventivno va arstvo čebe el, raba FF FS v rastliinjakih, poe enotenje nadzora prri preseženiih MRL, M.. Benec, T. Krejan Ko ošan, S. Reejc, A. Bohinc, M. Preložnik, D. D Bračič, D. D Meolic; 2 28.2. – 2.3. 2012: Better B Train nning for Safer S Food d, DG SAN NCO, Dela avnica o e ekološkem kmetovanju u, Paris, Fra ancija, I. He ebat, I. Štum mberger; 2 2. 3. 2012:: Sestanek kmetijskih inšpektorje ev Predstav vitev rezultaatov dela v 2011 – mag. Primo ož Marolt s sodelavcci, Mikrobio ologija živil rastlinskegga izvora, Tatjana Rupel, univv.dipl. biol.,, Inštitut za a varovanje e zdravja, Aplikacija A zza vnos za apisnikov d drobnice – Zlatko Kafe el, SIR, Ljub bljana; 15 - - - - 15.3. 2012: Evropsko teritorialno sodelovanje in Skupno trajnostno upravljanje sistema javne oskrbe s pitno vodo na čezmejnem območju Murske doline, ZZV Maribor, MP, MKGP, Evropski sklad za regionalni razvoj, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Avstrijski partnerji, mag. S. Dragar, mag. P. Marolt – IRSKGH; 6.3. - 22.3. 2012: Akcija »Očistimo Slovenijo«, IRSKGH; 10.5. 2012: Sestanek kmetijskih inšpektorjev, Register kopitarjev, Metka Prvinšek, SIR; Ekološko kmetovanje v skladu z EU predpisi, Sonja Jurcan, Maja Žibert – Direktorat za kmetijstvo, predstavitev priročnika za nadzor ekoloških kmetij – Milena Svet, Simona Humski, Tatjana Pečovnik - IRSKGH, Ljubljana; 11.5. 2012: Sestanek s civilno iniciativo Celje, Cinkarna Celje, IRSKGHO; 20.8. 2012: Sestanek z županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem glede delovanja bioplinarne Biofutura in CERO, I. Simšič, J. Miklavčič, B. Počkar, P. Marolt – UGI; 13.9. 2012: Sestanek kmetijskih inšpektorjev, Sprememba uredbe o organih v sestavi ministrstev, IRSKGH v luči sprememb ob ustanovitvi agencije za varno hrano – mag. Saša Dragar, priprava na obisk FVO inšpekcije s področja nadzora pesticidov – mag. Primož Marolt, nadzor registra oljčnikov in čebelnjakov – Zvonka Loštrek, spremembe zakona o kmetijskih zemljišč – mag. Igor Hebat, Libeliče pri Dravogradu; 8. – 12.10. 2012: FVO inšpekcija, Oddelek F4 za hrano rastlinskega izvora, nadzor FFS v prometu in pri uporabnikih, P. Marolt, M. Benec, M. Preložnik, S. Rejc; 29.11. 2013: Sestanek kmetijske inšpekcije, Program dela kmetijske inšpekcije za leto 2013, NUV-Načrt upravljanja z vodami – dr. Darja Stanič Racman – Direktorat za vode, Crngrob pri Škofji Loki; 19.12. 2012: Skupna predstavitev dela kmetijske inšpekcije in inšpekcije za okolje in naravo, rezultati dela v 2012, mag. Saša Dragar, mag. Jana Miklavčič, mag. Primož Marolt, Gorjuše pri Domžalah; 5 VZORČENJE KMETIJSKE INŠPEKCIJE, NA REPROMATERIALA, OSTANKE FFS, VARNE DEJAVNIKE OKOLJA KAKOVOST HRANE IN V preglednici 4 so prikazani podatki o vrsti in številu odvzetih vzorcev. Skupno število vseh odvzetih vzorcev v preteklih letih je bilo sledeče: 556 vzorcev v letu 2009, 627 vzorcev v letu 2010, 692 v letu 2011 in 627 v letu 2012. Preglednica 4: Struktura odvzetih vzorcev kmetijske inšpekcije v letu 2012. Vrsta vzorca Namen vzorčenja Kmetijski pridelki rastlinskega Monitoring varne hrane v primarni izvora proizvodnji: -ostanki FFS, - težke kovine (Pb, Cd), - nitrati (solata, blitva, špinača) - mikotoksini v žitih (Ohratoksin A in B) Kmetijski pridelki (češnje, Inšpekcijski poostren nadzor varne hrane krompir, paradižnik, peteršilj, čebula, marelice, buče) Čebele mrtvice, vegetacija Inšpekcijski nadzor, prijave - ostanki FFS Tla Monitoring – ostanki FFS, težkih kovin 16 Št. vzorcev 326 21 19 114 (Pb, Cd) in nitratov v tleh, kjer veljajo omejitve kmetovanja zaradi VVO in priobalnih pasov, nadzor dobre kmetijske prakse pri uporabi FFS in gnojil Vrsta vzorca Kemijska analiza prometu Seme koruze FFS Namen vzorčenja v Inšpekcijski nadzor kakovosti Oprijemljivost FFS na semenu po metodi Heubach, varnost za čebele Kakovost semen žit in ogrščice Inšpekcijski nadzor kakovosti, vlage, v prometu kalivosti in primesi semena v naknadni kontroli, Rastline koruze - GSO Monitoring GSO organizmov na poljih, posejanih s koruzo, nadzor glede soobstoja kmetijskih in GSO rastlin GSO seme koruze v prometu Inšpekcijski nadzor kakovosti in rabe dovoljenega semena Vzorčenje zelenih delov rastlin Pravilna uporaba FFS za predpisano kulturo, nadzor registriranih in dovoljenih FFS SKUPAJ Vir: IRSKGHO, 2012 17 Št. vzorcev 7 15 31 20 25 49 627 6 UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA ZA LETO 2012 6.1 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 opravila skupaj 2003 pregledov, zapisala 1591 zapisnikov in izdala 419 inšpekcijskih odločb ter dve odločb za prekrške in štiri plačilna naloga. Skupna višina izrečenih kazni je znašala 10.050.00 €. V letu 2012 je prišlo do obsežnejše spremembe tega zakona, ki so bile objavljena v uradnem listu, številka 58/2012. Po posameznih poglavjih je bilo ugotovljeno sledeče stanje: 6.1.1 Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje Kmetijska inšpekcija je na podlagi 7. člena zakona v letu 2012 izvedla 894 pregledov in zaradi zaraščanja izdala 186 ureditvenih odločb. Na podlagi ugotovljenih kršitev so bile izdane tri odločbe o prekršku in dva plačilna naloga v skupni višini 7.000,00 €. Opuščanje obdelave kmetijskih zemljišč in s tem povečanje zaraščenosti se nadaljuje še vedno predvsem na območju Goričkega, Haloz z vinogradi ter Kozjanskega. Poleg tega je v porastu tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč na obalnem območju. Veliko težavo pri neobdelanosti kmetijskih zemljišč predstavljajo spori med lastniki oziroma dedič ter lastniki, ki živijo v tujini. Zaskrbljujoče je, da se delež zaraščenih kmetijskih površin z leti veča. 6.1.2 Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo nelegalnih enostavnih objektov Veljavna zakonodaja nalaga pristojnosti predvsem inšpekciji za okolje in prostor ter kmetijski inšpekciji, da v skladu z pooblastili iz svojih materialnih zakonov, ukrepa v primeru nedovoljenih posegov na kmetijska zemljišča. Tako ima inšpekcija za okolje pooblastila v petem odstavku 157. člena Zakona o varstvu okolja v povezavi z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Gradbena inšpekcija ima pooblastila za preverjanje skladnosti prostorsko ureditvenih aktov ter lokacijske informacije tudi pri tistih enostavnih objektih za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje in sicer na podlagi 3.a člena zakona o graditvi objektov. Kmetijska inšpekcija pa na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Če kmetijski inšpektor ugotovi, da gre za kršitve zgoraj navedenih predpisov v zvezi z 4. in 7. členom ZKZ, izda odločbo o prepovedi uporabe tega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku, in izreče globo po 108. oz.109. členu ZKZ. Če ugotovi, da nastali poseg niso v njegovi pristojnosti pa zadevo odstopi pristojnemu organu. Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov je bilo v letu 2012 opravljenih 554 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo 109 ureditvenih odločb, največ na področju nasipavanja kmetijskih zemljišč. Uvedena sta bila dva postopka o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 1.000,00 €. Ugotoviti je, da se izvaja velik pritisk na kmetijska zemljišča z postavljanjem enostavnih objektov, predvsem prenosnih bivalnih kontejnerjev in prikolic je na območju obalnih občin Kopra, Izole in Pirana in tudi na območju Krasa ter okolice Ljubljane. 18 V okviru vse obsežne akcije »Očistimo Slovenijo« je kmetijska inšpekcija od 9. do 20.3. 2013 pregledala 53 lokacij črnih odlagališč na površini 13000 m2 in kubature 1150 m3 ter izdala 21 ureditvenih odločb o odstranitvi odpadkov. V petih primerih je zaradi nevarnih odpadkov zadevo posredovala inšpekciji za okolje in naravo. 6.1.3 Odlaganje odpadkov, degradacija in postavitev nelegalnih parkirišč na kmetijskih zemljiščih Enako kot pri nasipavanju, izkopavanju in postavitvi objektov na kmetijskih zemljiščih se tudi pri odlaganju različnih odpadkov, degradaciji in nelegalnih parkiriščih na kmetijskih zemljiščih pristojnosti prepletajo med kmetijsko inšpekcijo, inšpekcijo za okolje in naravo ter gradbeno inšpekcijo. V primerih, ko se na kmetijskih zemljiščih ugotovijo odložene manjše količine odpadkov ali različnega materiala, na podlagi 4. in 7. člena zakona kmetijskih inšpektorji odredijo odstranitev. Prav tako kmetijski inšpektorji odredijo odstranitev nelegalnih parkirišč, če so parkirišča utrjena z gramozom ali drugim materialom, ki ni beton ali asfalt. Na tem področju v je bilo v letu 2012 opravljenih 474 pregledov, največ na področju degradacije. Izdanih je bilo 113 ureditvenih odločb. Uvedeno je bilo pet postopkov o prekršku, višina izrečenih glob je znašala 2.050,00 €. Ugotavlja se, da se veča število primerov, kjer se kmetijska zemljišča uporabljajo kot skladišča za odlaganje različnih odpadkov in ostalega, predvsem gradbenega materiala. Poleg tega se pojavlja vedno več primerov, kjer imetniki težke mehanizacije in tovornjakov urejajo kmetijska zemljišča v parkirišča. 6.1.4 Uvedba agromelioracij V letu 2012 se je ustalila praksa, kjer predstavniki MKO sproti obveščajo kmetijsko inšpekcijo o prejetih vlogah za uvedbo agromelioracij, izdanih odločbah o uvedbi agromelioracije in izdanih sklepov o zavržbi ali zavrnitvi vlog. Na podlagi teh obvestil je kmetijska inšpekcija v letu 2012 oprava 25 pregledov na terenu, ugotovila štiri nepravilnosti in izdala šest ureditvenih odločb. V bodoče je treba pripraviti kriterije v obliki pravilnika na podlagi katerega se določi kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko izvede agromelioracija na kmetijskih zemljiščih. Poleg tega je treba v preglede izvedb agromelioracijski del vključiti tudi inšpektorje za okolje in naravo, saj je za večje posege treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. 6.1.5 Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in agromelioracij kmetijskih zemljišč Na podlagi dogovora z MKO je bilo v jeseni leta 2012 predvidenih za kontrolo 60 hidromelioracijskih sistemov. Jeseni 2011 je kmetijska inšpekcija prejela v pregled 67 situacij (55 iz programa in 12 izven programa). V letu 2012 pa je prejela v pregled dodatnih 5 situacij. Pri 12 situacijah, je bil pregled opravljen v letu 2011, tri situacije so bile pregledane v letu 2012. Skupno je kmetijska inšpekcija pregledala pravilnost izvedenih del na 72 hidromelioracijskih sistemih. Pri pregledih ni bilo ugotovljenih razhajanj med izstavljenimi situacijami in dejansko opravljenimi vzdrževalnimi deli. V nasprotju s tem se je v letu 2011 ugotovilo, da v 15% vseh pregledanih sistemov, dela niso bila izvršena, v 14% pa so bila dela le delno izvršena. To kaže na učinkovitost pregledov, saj se je že v naslednjem letu stanje izvedbenih del zelo izboljšalo. Spodnja preglednica prikazuje število predvidenih pregledov, število dejanskih pregledov ter ugotovljene nepravilnosti po posamezni regiji. 19 Preglednica 5: Poročilo o nadzoru vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov v RS v jeseni 2012, IRSKGH 2012 Sklop Pomurski Goriški Podravsko Koroški Savinjsko zasavski Dolenjsko posavski Centralni in gorenjski Obalno kraški SKUPAJ 2011 IN 2012 Vir:IRSKGHO, 2012. Predvidenih HMS Poslanih situacij v pregled Opravljenih Delno Nič pregledov Končano izvedeno opravljeno 2011/2012 8 10 9 9 4 7 13 8 12 16 9 4 9 14 8 7+5** 16 9 4 9 14+3* 8 12 16 9 4 9 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 72 75 72 0 0 * pomeni ponovni pregled situacij iz jesenskega dela v pomladanskem obdobju 2012, zaradi različnih virov financiranja ** poslani v pregled in pregledani samo v letu 2012 Izkazalo se je, da je izbor kontrole hidromelioracijskih sistemov na podlagi analize tveganja, ki ga opravi MKO dovolj učinkovit. V bodoče se predlaga, da se ne glede na različne vire financiranja na enem hidromelioracijskem sistemu opravi le en pregled. 6.2 UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNAŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV (URADNI LIST RS, ŠT: 113/2009), UREJENOST GNOJIŠČ ZA ŽIVINSKA GNOJILA Kontrolo prekomerne ali nepravilne rabe organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih izvaja kmetijska inšpekcija na podlagi 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in omenjene Uredbe v naslovu podpoglavja, sprejete na podlagi zakona o varstvu okolja ter zakona o kmetijskih zemljiščih. Z nadzorom se preprečuje prekomerna obremenitev tal in podtalnice z nitrati, ki lahko izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Poleg tega se vrši nadzor na uporabo organskih gnojil na vodo-varstvenih območjih in preverja vodotesnost in primerno velikost skladiščnih kapacitet za živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih. V letu 2012 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe izdala 84 ureditvenih odločb. Izdana sta bila dva plačilna naloga, pet odločb o prekršku in deset opozoril na podlagi zakona o prekrških. Skupna višina izrečenih kazni je bila 5.060,00 €. Posredno pa so bile določene sankcije izrečene tudi po ZIN-u zaradi ne-izvrševanja inšpekcijske odločbe. Tudi v letu 2012 je bilo veliko prijav tudi zaradi smradu ob uporabi gnojevke v sušnem vremenu. Za enkrat ne obstaja zakonska podlaga o emisiji vonja, ki bi večje zavezance na kmetijskih gospodarstvih zavezala k meritvam in sprejemu ustreznih tehnoloških rešitev za zmanjšanje emisij vonja. Iz preglednice 6 je razvidno, da je bilo največ neurejenih skladišč za živinska gnojila na malih kmetijah z 1 do 10 GVŽ. 20 Preglednica 6: Število ureditvenih odločb zaradi neurejenih gnojišč na kmetiji glede na število živali (GVŽ) na kmetiji. Število glav velike živali (GVŽ) na kmetiji Število ureditvenih odločb 0,1 – 1 4 1,1 – 3 14 3,1 – 5 13 5,1 – 10 11 10,1 – 20 3 20,1 – 40 7 40,1 – 80 3 661,21 55 GVŽ skupaj: Vir: IRSKGHO, 2012. Poseben problem je tudi v letu 2012 gnojenje s pregnitim blatom (digestivom) iz bioplinarn, saj predelana gnojevka vsebuje veliko vsebnost dušika in težkih kovin (cink). Zato je kmetijska inšpekcija opravila vzorčenje tal na desetih lokacijah, kjer je bilo uporabljeno pregnito blato iz bioplinarn. Vzorci tal so bili analizirani na prisotnost težkih kovin - kadmija, bakra, cinka, kroma, niklja, skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), indikatorskih polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov, furanov in dioksinom podobni PBC-jev. Analize so pokazale, da je v enem vzorcu bil presežena imisijska mejna vrednost za nikelj (IMV), vendar še vedno pod opozorilno mejo IOV. Vnos skupnega dušika ni bil presežen v nobenemu od odvzetih vzorcev, Pri analizi policikličnih aromatskih ogljikovodikov in indikatorskih polikloriranih bifenilov se je izkazalo, da v nobenem vzorcu ni bila presežena imisijska mejna vrednost za skupno koncentracijo PAH. Analiza dioksinov, furanov in dioksinom podobni PBC-jem je pokazala, da v nobenem od primerov ni bila presežena mejna vrednost vnosa v tla. Poleg tega je kmetijska inšpekcija v letu 2012 poostreno nadzirala 21. dnevni rok prepovedi paše na površinah, kjer je bilo uporabljeno pregnito blato iz bioplinarn. 6.3 UKREPI S PODROČJA ŽIVINOREJE S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 2516 pregledov in 2423 zapisnikov. Večino pregledov je opravljenih na področju označevanja čebelnjakov in stojišč, kjer je bilo opravljenih 1662 pregledov, ugotovljenih je bilo kar 783 nepravilnosti in izdanih 713 odločb ter 56 opozoril po ZIN zaradi ne sporočanja števila čebeljih družin v register. Skupno je bilo na tem področju izrečenih glob v višini 1884,66 EUR. Od priznanih organizacij se jev letu 2012 opravilo preglede izpolnjevanja rejskih programov v čebelarstvu. Opravljeno je bilo 15 pregledov in ugotovljena je bila 1 nepravilnost. 21 Skladno o z določili Pravilnikov v o identifikkaciji živali, je bila oprravljena koontrola ozna ačevanja živali, vvodenju reg gistrov, skladnosti reg gistrov in dejanskega d a stanja živvali na kmetijskem gospoda arstvu. Oprravljeno je bilo b skupaj 7 735 pregled dov, izdanih h 51 ureditve venih odločb b izdanih 11 plaččilnih nalogo ov in tri odločbe v sku upni višini 543,54 5 EUR R. Podatki vveljajo za vse v vrste živali skkupaj za vse e vrste živali. Slika 11 1: Primerjavva opravljen nih pregledo ov, zapisnik kov, ugotovlljenih nepraavilnosti in iz zdanih upravnih odločb med d leti 2008 d do 2012 po Zakonu o živinoreji ž 3000 2500 Pregleddi 2000 Zapisni ki 1500 Nepraviilnosti 1000 Odločbee 500 0 2009 2010 22011 2012 Vir: IRS SKGHO, 201 12. Kot reččeno je bilo največ pregledov v letu 20 012 opravljjenih na rračun ozna ačevanja čebelnja akov in stojišč, kar je ra azvidno tud di iz slike 11. Pregled dnica 7: Število za apisnikov, ugotovljenih h nepraviln nosti in izzdanih odlločb po posame eznih vsebin nah iz zakona o živinorreji v letu 20 012. št. pregledov ZAKON N O ŽIVINOR REJI Identifikkacija in regisstracija govedi št. nepravilnostii št. odloč čb 518 1000 26 Identifikkacija in regisstracija prašičev 63 14 3 Identifikkacija in regisstracija drobn nice 129 336 15 Identifikkacija in regisstracija kopitarjev 25 1662 11 7883 7 713 104 553 49 Označe evanje čebeln njakov in stojjišč (23/1,2,4 4) Ostalo Vir: IRS SKGHO, 201 12. V letu 2 2012 smo na adaljevali z vnosom za apisnikov o kontroli iden ntifikacije inn registracije e goved v inform macijski siste em. Podrob bna analiza se nahaja v spodnji prreglednici 8.. Pregled dnica 8: An naliza pregle edov opravlljenih v zvez zi z identifik kacijo in reggistracijo go oved. SPLOŠ ŠNO živali Število g gospodarstevv ob začetku obdobja nad dzora Število p pregledanih gospodarstev g v Skupno število pregledov Skupno število živali na pregleda anih gospoda arstvih KRŠITV VE Kršitve p pri označitvi živali ž Nepravilnosti pri regiistru govedi na n gospodarrstvu 22 gospod darstva 4580844 35209 409 411 80488 355 566 13 9 Izostanek sporočila o rojstvu, smrti ali premiku Nepravilnosti pri potnem listu 118 44 69 24 178 36 39 45 POVZETEK Število živali/gospodarstev z eno samo nepravilnostjo Število živali/gospodarstev z več kot eno nepravilnostjo UKREPI Opozorilo na zapisnik Izdaja ureditvene odločbe 76 26 Vir: IRSKGHO, 2012 Število zapisnikov o pregledih označenosti goved, ki jih je v letu 2012 opravlja kmetijska inšpekcija, se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 15 %, kršitev pa je v povprečju več za 40%. V letu 2012 je kmetijska inšpekcija dala velik poudarek na preglede označevanja čebelnjakov in stojišč. V sklopu teh pregledov so se izvedli tudi pregledi podeljevanja zdravil za varozo čebelarjem. Pregledi so se izvajali administrativno na podlagi pridobljenih podatkov s strani SIR-a, pri čemer so se ureditvene odločbe izdajale po skrajšanem upravnem postopku. Poleg tega se je izvajal tudi reden inšpekcijski postopek, kjer je kmetijski inšpektor opravil pregled na terenu, od stranke pridobil izjavo ter na podlagi tega izdal ureditveno odločbo. Prav zaradi te aktivnosti se je število pregledov in število izdanih odločb zelo povečalo, glede na prejšnja leta. Kmetijska inšpekcija je v letu 2012 izvedla tudi deset pregledov o pogojih za rejo živali, tri preglede glede nemotene reje živali, en pregled plemenskih živali na kmetijskem gospodarstvu, dve pripustni postaji, izvajanje enega rejskega programa in dvanajst pregledov o spoštovanju čebelarskih pašnih redov. 6.4 SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN V letu 2012 je kmetijska inšpekcija opravila 223 pregledov po zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin. Pri tem je bilo ugotovljenih 14 nepravilnosti, ki so se večinoma nanašale na nedovoljen (internetni) promet semena konoplje. V upravnem postopku je bilo izdanih 10 odločb. Slika 12: Opravljeni pregledi, zapisniki, ugotovljene nepravilnosti ter izdane inšpekcijske odločbe med leti 2009 - 2012 po zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin. 350 300 Pregledi število 250 200 Zapisniki 150 Nepravilnosti 100 Odločbe 50 0 2009 2010 2011 leto Vir: IRSKGHO, 2012. 23 2012 6.4.1 Dodelava semen s fitofarmacevtskimi sredstvi Na 15 vzorcih koruze (od tega 5 vzorcev tudi na prisotnost GSO) se je analizirala vsebnost deklariranih FFS, s katerimi je bilo seme tretirano. Pri tem se je ugotavljala tudi morebitna prisotnost prepovedanih aktivnih snovi insekticidov klotianidin, imidakloprid in tiametoksam – v nadaljevanju neonikotinoidov. Ti insekticidi so v nekaterih državah članicah dovoljeni za dodelavo semen koruze za borbo proti koruznemu hrošču (Diabrotica), vendar pa v Sloveniji za ta namen niso dovoljeni. Razlog so padci čebel v preteklosti, tudi zaradi rabe teh nevarnih insekticidov. Tako je bila v 7. vzorcih dokazana prisotnost najmanj enega od prepovedanih neonikotinoidov v količinah, ki so po mnenju Kmetijskega inštituta Slovenije z dne 19.4.2012: »manjše od 1 % maksimalno dovoljenega odmerka v RS glede na dovoljeno registracijo v letu 2011. Na podlagi ugotovljenih rezultatov z gotovostjo sklepajo, da gre pri kontaminiranih vzorcih z neonikotinskimi pripravki za slabo očiščeno linijo za tretiranje semena, kjer so pred tem ob fungicidih ter metiokarbu uporabljali za tretiranje tudi omenjene insekticide in sicer v državah članicah, kjer je to dovoljeno.. Prav gotovo pa ti ostanki niso posledica namernega tretiranja semena, saj ugotovljene koncentracije ne zagotavljajo nikakršne zaščite proti koruznim škodljivcem, proti katerim jih sicer uporabljamo oziroma uporabljajo v drugih državah«. Semena koruze, pri katerih so ugotovili prisotnost neonikotinoidov v sledovih so predstavljena v preglednici 9. Skupno je bilo zaradi prepovedi rabe neonikotinoidov izločenih 25.935 kg semena koruze (glej preglednico 10). Preglednica 9: Sorte in količine semena koruze z neonikotinoidi v sledovih, ki so bile dane v distribucijo in količine, ki so bile na dan pregleda ugotovljene pri uvoznikih. Dobavitelj oz. uvoznik SYNGENTA AGROMAG Fritz Jeitler SYNGENTA SEMEVIT KŽK Kranj Vir: IRSKGHO, 2012. Sorta koruze GEYSER DA SCIPIO MAS 31 R NERISSA KANU CEDA Število pakiranj v distribuciji* 1500 250 160 142 233 200 Število pakiranj pri distributerjih na dan pregleda 939 207 + 42 prodano na Madžarsko 0 88 92 30 (glej preglednico 3) *Pakiranje (vreča) vsebuje 25000 ali 50000 semenskih enot (približno 7 ali 15 kg semena koruze glede na hektolitrsko težo sorte in ranosti hibrida). Izdanih je bilo 24 pisnih odločb o izločitvi spornega semena iz prometa, proti dobaviteljem semena koruze so bili zaradi nečistih linij uvedeni prekrškovni postopki. Preglednica 10: Količina semena koruze, ki je vsebovala neonikotinoide in je bila vrnjena dobaviteljem Skupaj seme koruze, ki je vsebovalo neonikotinoide, kg 42275 Vir: IRSKGHO, 2012. Od tega seme, ki je bilo vrnjeno dobaviteljem, kg 25935 Od tega seme, ki je bilo posejano po Sloveniji, kg 16350 Posejano ha (predpostavka 30 kg semena /ha 545 545 ha pomeni 0,7 % površin pod koruzo glede na dejstvo, da je bilo lani posejanih s koruzo v Sloveniji 76000 ha (vir Statistični urad RS). 24 6.4.2 Analize semen na kakovost Kmetijska inšpekcija je v okviru naknadne kontrole, ki jo določa 36. člen Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin ZSMKR-UPB1 (Ur. list 25/05, 41/2009), vzorčila semena žit in koruze na kakovost. Naknadna kontrola je opredeljena s pravilniki o trženju ter metodami naknadne kontrole za posamezne vrste oz. skupine kmetijskih rastlin. Naknadno kontrolo žit ureja 27. člen Pravilnik o trženju semena žit (Ur. list 8/05, 100/05, 94/06 in 12/09) ter Metoda naknadne kontrole žita (FURS-NK/2/2), naknadno kontrolo semena oljnic in predivnic 26. člen Pravilnika o trženju semena oljnic in predivnic (Ur. list 8/05, 100/05, in 1/09), naknadno kontrolo semena krmnih rastlin pa ureja 27. člen Pravilnika o trženju semena krmnih rastlin (Ur. list 2/05, 100/05, in 4/09) ter metoda naknadne kontrole za krmne rastline (FURS-NK73/1). Analize je opravil kmetijski inštitut Slovenije, Semenski laboratorij, Ljubljana. Vzorčeno je bilo 31 vzorcev in sicer 20 koruze, 6 žit in 5 jarih žit. Kmetijska inšpekcija je po navedenih programih skupaj odvzela 56 vzorcev semena žit in koruze, kot je prikazano v preglednici 11. Preglednica 11: Rezultati vzorčenja semena na kakovost in prisotnost GSO Zap. Seme št. Število Nepravilnosti - ukrepi vzorcev 1. Žita – naknadna kontrola jarin 6 Vzorci ustrezajo Pravilniku o trženju semena žit 2. Koruza – naknadna kontrola 20 Vzorci ustrezajo Pravilniku o trženju semena žit 3. Naknadna kontrola ozimnih žit 5 Vzorci ustrezajo Pravilniku o trženju semena žit 4. Seme koruze – kontrola prisotnosti 25 GSO Skupaj Vir: IRSKGHO, 2012. 6.5 2 vzorca s prisotnostjo v sledovih gensko spremenjene koruze MON 810 (pod 0,1 %) 56 GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI Prisotnost GSO se trenutno določa na podlagi analiz semena koruze in ogrščice in analiz zelenih delov rastlin koruze na poljih. 6.5.1 Analize semen koruze na prisotnost GSO Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/2005 – ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR-UPB1, Uradni list RS, št. 25/2005 – prečiščeno besedilo, ZSMKRB, Uradni list RS, št. 41/2009) je kmetijska inšpekcija vzorčila konvencionalno seme na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih sprememb (GS). V letošnjem letu je bilo v program dela vključeno vzorčenje semena koruze za analiziranje morebitne prisotnosti GSO. V Sloveniji praga nenamerne prisotnosti GSO v semenu nimamo določenega, kar pa 25 pomeni, da seme ne sme vsebovati GSO oziroma mora biti označeno. Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih semenskega materiala. Kmetijski inšpektorji so v letu 2012 za ugotavljanje morebitne prisotnosti GSO odvzeli 25 vzorcev semen koruze pri distributerjih in trgovcih, od tega 15 na območju območne enote inšpektorata v Mariboru in 10 na območju Murske Sobote. Pri vzorčenju se je uporabljala ISTA metoda kot jo priporoča Priporočilo komisije z dne 4.10.2004 o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003 (2004/787/ES). Na podlagi analiznih izvidov semena je bila v 3 vzorcih semenske koruze ugotovljena prisotnost MON 810 z vrednostjo pod 0,1%. Na podlagi zahteve stranke je bila opravljena superanaliza. Superanaliza je potrdila prisotnost GSO v dveh vzorcih, in sicer je bila ugotovljena prisotnost MON 810 pozitivno – pod 0,1%, pri sorti koruze PIXXIA (dobavitelj Agrosaat) in KRABAS (zastopnik Novalis). V vzorcu koruze, kjer superanaliza ni potrdila prisotnost GSO je bil postopek ustavljen. Iz prometa je bilo izločenih 4.725 kg semena koruze, ki je bila vrnjena dobavitelju, od tega 3000 kg na območju OE Murska Sobota in 1800 kg na območju OE Maribor. Zaradi nizke vsebnosti GSO je šlo po vsej verjetnosti za zanos GSO semena koruze (»carry over«) na čisto seme na umazanih polnilnih linijah v državi članici, kjer je promet z GSO koruzo dovoljen. 6.5.2 Analize vzorčenja zelenih delov koruze na ostanke GSO V letu 2012 je bilo odvzetih 53 vzorcev koruze na poljih za ugotavljanje morebitne prisotnosti GSO po zakonu o soobstoju GSO rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št 41/2009). Analize je opravil NIB, neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO ni bil zaznan, mejna vrednost je bila postavljena na 1 %. Od 53 vzorcev je bilo 5 odvzetih iz ekološke pridelave, eden pa je bil odvzet na podlagi prijave ekološkega društva Alpe-Adria Green. 6.6 MINERALNA GNOJILA V letu 2012 je na podlagi Zakona o mineralnih gnojilih kmetijska inšpekcija opravila 377 pregledov. Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje: - ali ima mineralno gnojilo registracijo FURS ali pa je ES gnojilo - če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003 - označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku - kakovost mineralnih gnojil v prometu na podlagi analiz če vsebujejo zadostno količino snovi, ki so navedene v deklaraciji Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil v prometu, ki mora biti v slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso označena izločimo iz prometa. Najpogostejše napake pri kontroli mineralnih gnojil v prometu so, da deklaracija fizično ni pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Tretja pogosta napaka izhaja iz rezultatov analiz mineralnih gnojil na kakovost. Skupno je bilo za odpravo nepravilnosti izdanih 45 odločb in 12 opozoril po ZIN, zaradi storjenih prekrškov sta bila izdana dva plačilna naloga, izrečenih šest opominov ter štiri 26 Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji sliki. Slika 13: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2009 do 2012 po zakonu o mineralnih gnojilih 450 400 število 350 Pregledi 300 Zapisniki 250 200 Nepravilnosti 150 Odločbe 100 50 0 2009 2010 2011 2012 leto Vir: IRSKGHO, 2012. Količina gnojil v maloprodajnih prodajalnah se zadnja leta zmanjšuje (večji kmetje se praviloma poslužujejo direktne dobave), v trgovinah so gnojila na zalogi praviloma le v času sezone. Odvzetih je bilo 13 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno preseženo vrednost težkih kovin. Večjo pozornost smo v letu 2012 posvetili kakovosti mineralnih gnojil in mineralno – organskih gnojil, ki so na trgu propagirajo kot gnojila primerna za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Prav ti vzorci so v večini primerov neustrezni. Tako je v letu 2012 šest vzorcev mineralnih gnojil vsebovalo premajhno vsebnost hranilnih snovi, glede na označenost. Iz prometa je bilo izločenih tudi 700 kg PK mineralnih gnojil in sicer zaradi ugotovljene neustrezne kakovosti na podlagi analiz. Presežene vrednosti težkih kovin (svinca in kadmija) niso bile ugotovljene. Podrobni podatki so vidni v preglednici 12. 27 Preglednica 12: Rezultati analiziranih vzorcev mineralnih gnojil v letu 2012 MINERALNO GNOJILO SESTAVA USTREZA N, % P, % K, % 1 NPK 7-20-30 2 PK 20-20 2MgO, 9S ne 3 Cvetal 16MgO, 13S da N-G-K dušične 4 bakterije NGK granulat 5 kombi COMPO gnojilo 6 z guanom 0,2Cu, 0,2Zn da 16,7MgO, 13,2S 9 Gnojilo za kivi NPK 10-17-18 da 1,3 da 4 5,3 da 9,4 7,3 da 0,09Cu, 0,2Zn 15,5CaO, 9,1MgO, 0,01Cu, 2,8Fe, 0,05Mn, 0,01Zn 2,2S; organska snov 6,3 45,3 % 14,1 2,9MgO ZAHTEVA ZA PONOVNO ANALIZO ZAHTEVA ZA PONOVNO ANALIZO 0,1 <1 0,1 <1 13,9 14,9 15,2 9,5SO3 11,3 16,3 19,6 10 NEEM CAKE NPK 3,9-1-2,6 ne 3,3 11 NPK 5-15-30 4,6 da odločba izločitev 700 kg 19,9 18,4 0,8MgO, 0,5S + surovi fosfat ne 8 NPK Ukrepi 19,1 29,4 ne NPK4-5-6, 2S NPK10-5-15, 2MgO 15-15-15, 7SO3 7 DCM UNI-MIX 6,9 MAKRO IN Cd, Pb, MIKROELEMENTI, % % % 12 NPK 5-17-27, 2B ne 6 13 N-GOOO 26N, 44SO3 ne 32,8 0,3 plačilo stroškonv in odločba zp opomin 2,1 14,5 29,5 prem alo am onijskega N in prem alo 17,1 26,1 vodotopnega P2O5 33SO3 plačilo stroškonv in odločba zp opomin plačilo stroškov Vir: IRSKGHO, 2012. LEGENDA: + izmerjena vrednost večja od deklarirane - izmerjena vrednost manjša od najnižje dovoljene vrednosti ± izmerjena vrednost manjša od deklarirane vrednosti vendar večja od najnižje dovoljene vrednosti > Izmerjena vrednost pod najvišjo dovoljeno vrednostjo 6.7 UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2012 opravljenih 2364 pregledov. V tem letu je največ pregledov bilo opravljenih v zvezi z nadzorom živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi, ki je vezana tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Poleg tega se je v letu 2012 vzorčilo pridelke na ostanke pesticidov v živilih, na ostala onesnaževala ter vzorčenje pridelkov za ugotavljanje mikrobiološke ustreznosti. Nadzor je potekal tudi v zvezi s sledljivostjo primarnih proizvodov od kmetije do končnega kupca ter izpolnjevanje pogojev 28 ekološke in integrirane pridelave kmetijskih pridelkov. V porastu so tudi pregledi v zvezi z pravico do opravljanja kmetijskih opravil. Pregledi se nanašajo predvsem na prijave, kjer okoliške stanovalce motijo hrup in vonjave, ki izhajajo iz bližnjih kmetijskih gospodarstev. Prijav zaradi hrupa in smradu je vedno več zaradi dejstva, da se urbana območja nesmiselno širijo v podeželski prostor. Skupno je bilo izdanih 259 odločb in 113 opozoril na zapisnik na podlagi 33. člena zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Zaključenih je bilo 24 prekrškovnih postopkov, pri čemer je bilo izdanih 19 plačilnih nalogov, 3 odločbe o prekrških z globami in 2 odločbi z opominom. Skupno je bilo izrečenih glob v višini 3.400,00 €. Zakon o kmetijstvu določa tudi obveznosti nosilcev živilske dejavnosti glede registrov, sledljivosti in pridelave varne hrane (63. člen), na drugi strani pa nalaga inšpekciji naknadni nadzor nad dodelitvijo sredstev pri tržno-cenovnih ukrepih SKP in ukrepih razvoja podeželja. V posebnem poglavju je opredeljen tudi nadzor nad dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Slika 14: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih upravnih odločb med leti 2009 do 2012 po zakonu o kmetijstvu 2500 število 2000 Pregledi 1500 Zapisniki 1000 Nepravilnosti Odločbe 500 0 2009 2010 2011 2012 leto Vir: IRSKGHO, 2012. Skupno število ugotovitvenih zapisnikov na področju zakona o kmetijstvu v letu 2012 narašča v primerjavi s preteklimi leti. Naraščanje je posledica intenzivnih pregledov 24. standardov varne hrane pri primarnih proizvajalcih ter kontrole dopolnilnih dejavnosti na kmetijah glede dovoljenja in obsega dejavnosti. Prav tako se z leti viša število izdanih ureditvenih odločb, ki so posledica ugotovljenih nepravilnosti. 6.7.1 Nadzor konoplje in maka Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru, izvedenem na podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila preglede na 6 kmetijskih gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC odvzela 18 vzorcev konoplje. Nobeden od vzetih vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot najvišja dovoljena vrednost. Kmetijska inšpekcija je pregleda tudi površine, posejane z makom. Opravila je tri preglede, kjer ni ugotovila nepravilnosti v smislu zlorab glede termina žetve po cvetenju. 29 6.7.2 Nadzor po uredbi ES št. 485/2008 Z letom 2012 so vsi pregledi na podlagi Uredbe Sveta ES št. 485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic, prešli v pristojnost Carinskega urada Republike Slovenije. Tako z letom 2012 kmetijska inšpekcija ne izvaja več teh pregledov. 6.7.3 Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike Slovenija ima zadostne količine kvot za mleko zato v letu 2012 na podlagi Uredbe o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode ni bilo potrebno ukrepati, saj ni bilo prijav s strani AKTRP o kršitvah. 6.7.4 Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o prekršku V letu 2012 je inšpektorat posredoval AKTRP kopije skupno 22 pravnomočnih odločb o prekrških, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti. 6.7.5 Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK Glede posredovanja podatkov v register kmetijskih gospodarstev (RKG) v smislu 143. in 144. člena tega zakona je kmetijska inšpekcija opravila skupaj 153 pregledov ter ugotovila 91 nepravilnosti. V sklopu teh registrov je bil izvedena tudi akcija na območju obalnih občin, ki je potekala v mesecu novembru in decembru 2012. Nadzor je bil izveden na naslednjih področjih dela: - vpis oljčnikov v RKG bazo in dodelitev KMG-MID-a; vris posameznih grafičnih enot oljčnikov v GERK aplikacijo; priglasitev pridelka oljk in oljčnega olja v register pridelka oljčnega olja, ki ga vodijo upravne enote; registracija torkelj kot dopolnilne dejavnosti. Pri nadzoru oljk in oljčnega olja je kmetijska inšpekcija izdala skupaj 108 ureditvenih odločb, od tega 36 za obvezni vpis kmetije v register RKG, 20 odločb o obveznem vrisu grafične enote oljčnikov v GERK aplikacijo, 51 odločb o obvezni priglasitvi pridelka oljk in oljčnega olja na ustrezni upravni enoti ter eno odločbo o obvezni registraciji torklje za opravljanje dopolnilne dejavnosti. 6.7.6 Dopolnilna dejavnost na kmetiji Skupno je bilo v letu 2012 opravljenih 280 pregledov (od tega kar 161 opravljanja dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, 25 pregledov dejavnosti povezanimi s tradicionalnimi znanji na kmetiji, en pregled pridobivanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, 16 pregledov storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, dva pregleda izobraževanja na kmetijah, povezanimi s kmet., gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo, en pregled zbiranja in kompostiranja odpadnih organskih snovi, dva pregleda aranžiranja ter izdelave vencev, šopkov iz lastnega cvetja in 223 pregledov glede predelave in prodaje primarnih proizvodov ter izdelkov iz lastnih in okoliških kmetij). 30 Skupaj z tržno inšpekcijo Republike Slovenije smo izvedli posebno akcijo kontrole izpolnjevanja pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji. Akcija je potekala meseca maja in junija 2012. V sklopu akcije smo opravili 73 pregledov. Od tega je bilo 67 subjektov registriranih kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, šest pa kot samostojni podjetniki Ugotovljeno je 16 nepravilnosti, od tega osem nepravilnosti v zvezi z izpolnjevanjem pogojev pri opravljanju dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji ter osem nepravilnosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti - predelavo kmetijskih pridelkov, ker le-te niso imeli registrirane. Na podlagi tega je bilo skupno izdano deste opozoril in štiri ureditvene odločbe (preglednica 13). Preglednica 13: Rezultati akcije pregledov dopolnilne dejavnosti – turizem na kmetiji Št. pregledov Ugotovljene nepravilnosti Št. stolov 73 4 Vir: IRSKGHO, 2012. 6.7.7 Ukrepi Delež samooskrbe Drugo 4 8 Opozorilo po Odločba ZIN 10 4 Nadzor tržnic glede porekla sadja in zelenjave V sklop dopolnilne dejavnosti in higiene živil v primarni proizvodnji je bila vključena v prvi polovici leta 2012 tudi akcija pregleda prodajalcev sadja in zelenjave na tržnicah. V tem sklopu je kmetijska inšpekcija opravila 134 pregledov na 20. večjih tržnicah po Sloveniji (glej preglednico 14). Na 77 prodajnih mestih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Pri ostalih prodajalcih pa so bile ugotovljene naslednje nepravilnosti: - v 17. primerih primarni pridelovalci niso vpisani v register primarnih pridelovalcev, nekaj tržnih pridelovalcev celo ni imelo KMG_MID-a, v 24. primerih kmetje niso imelo priglašene dopolnilne dejavnosti na kmetiji za prodajo ali predelavo pridelkov iz drugih kmetij. Največji problem pa so tisti primarni proizvajalci, ki so registrirani tudi kot s.p. za prodajo sadja in zelenjave (dvojni staus). Praviloma imajo nosilci dejavnosti s hrano (kmetovalci) na prodajnih mestih ponudbo blaga iz lastne pridelave in dokupljeno s poreklom izven Slovenije. Stojnice so označene z dvojno oznako in sicer s.p. in kmetija, sadje in zelenjava pa prostorsko nista ločena, in ni vidnih oznak porekla, tako so lahko kupci zavedeni. V primeru ko je inšpektor podvomil v dejansko poreklo blaga, je opravil pregled tudi na kmetiji. Če je bilo ugotovljeno, da sadje in zelenjava nista slovenskega porekla oz. iz kmetije, pod katero znamko se je prodajalo, je zadevo predal v pristojno reševanje inšpekciji za kakovost živil. Preglednica 14: Število pregledanih tržnic in stojnic ter število ugotovljenih nepravilnosti po posameznih vsebinah z izdanimi ukrepi Št. tržnic 20 Št. stojnic Skladne stojnice 134 77 Stojnice z dvojnim statusom Ni priglašena dopolnilna dejavnost Ni v registru primarnih pridelovalcev Ostalo 24 17 6 10 Vir: IRSKGHO, 2012. 31 Ukrepi 34 odločb, 17 opozoril 6.7.8 Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora Z Uredbo o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (U.l. RS, št, 120/2005) je kmetijska inšpekcija s 1.1.2006 dobila pristojnosti za nadzor te uredbe v vseh fazah primarne pridelave živil rastlinskega izvora, vključno s prvo stopnjo dajanje lastnega primarnega proizvoda v promet. Pregled primarne pridelave na kmetijskem gospodarstvu zajema tri pomembne sklope: - administrativni nadzor registracije nosilcev dejavnosti s hrano in krmo; nadzor sledljivosti kmetijskih pridelkov ob prvem dajanju v promet na lokalne trge; nadzor 24. higienskih standardov na kmetijskem gospodarstvu. Opravljenih je bilo 420 pregledov. Inšpekcijske odločbe in sankcije za prekrške so bile izrečene po drugih predpisih (FFS, nitratna direktiva, obdelanost kmetijskih zemljišč). Struktura nepravilnosti v zvezi s proizvodnjo in prometom živil je podana v preglednici 15. Preglednica 15: Struktura nepravilnosti in izdanih ureditvenih odločb po posameznih kriterijih higiene živil primarni proizvodnji v letu 2012 Vrsta nadzora po vsebinskih sklopih Število zapisnikov 372 Ugotovljene kršitve 10 Sledljivost prodaje živil 182 6 Higienski standardi - namakanje pridelkov - vir vode za namakanje na podlagi analiz - pranje pridelkov (vrtnin, sadja) - obdelanost kmetijskih zemljišč, deponije - gnojilni načrt - druga organska gnojila (z ŽSP*) - urejenost skladišč za živinska gnojila - evidenca rabe FFS - opravljen izpit iz fitomedicine - znak o pregledu naprave - neprimerno skladiščenje FFS - neprimerna skladišča za kmetijske pridelke Vir:IRSKGHO, 2012. 25 25 21 372 251 3 306 279 279 259 279 372 / 19 2 6 47 0 23 26 2 5 7 5 Registracija in evidence kmetijskih gospodarstev - živila Legenda: * živalski stranski proizvodi 6.8 FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine, nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS. 32 6.8.1 FFS v prometu Izdano je bilo 46 ureditvenih odločb ter 18 odločb o prekrških. Višina sankcij je znašala 4.290,00 €. Največ nepravilnosti je bilo zaradi neprisotnosti odgovornih oseb na delovnem mestu v času uradnih ur in njihove usposobljenosti, ter zaradi prepovedanega prometa in omejitev prometa ter omejitve uporabe FFS v skladu s predpisi in navodili. V tem letu je bila večja pozornost inšpektorjev usmerjena v usposobljenost in prisotnost prodajalcev. 6.8.2 FFS pri uporabnikih Na tem področju je bilo izdanih 187 ureditvenih odločb ter 25 odločb o prekršku. Višina sankcij je znašala 8.430,00 €. V tem letu so se kmetijski inšpektorji usmerili predvsem v preglede pri uporabnikih fitofarmacevtskih sredstev s poudarkom na pregledu rabe, skladiščenja in odnosa do okolja in čebel ter shranjevanja FFS in odpadkov FFS. Največ nepravilnosti se je zabeležilo zaradi nepopolnih evidenc o rabi FFS, nepravilni rabi pesticidov na ranljivih območjih torej v odnosu do okolja in neprimernem skladiščenju teh sredstev. 6.8.3 Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost naprav s certifikatom, opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS, opravila je tudi nadzor na sedežu izvajalca in nadzor nad izvajanjem usposabljanj na terenu. Opravljeno je bilo 60 pregledov in ugotovljeno je bilo 6 nepravilnosti. Na podlagi tega sta bili izdani dve ureditveni odločbi in ena odločba o prekršku v višini 800,00 €. 6.8.4 Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate Pravna podlaga je zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spr.), Uredbe o vodovarstvenih območij za vodna telesa vodonosnikov ter zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 s spr.) ter Občinski odloki o varovanju zajetij pitne vode. Izvajalec analiziranja tal je bil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Tla je vzorčil usposobljeni vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska zemljišča – parcele so določili kmetijski inšpektorji. V program dela je bilo zajetih 65 vzorcev. V 55 primerih se je opravilo vzorčenje v dveh ponovitvah. Deset vzorcev tal je bilo odvzeti na kmetijskih zemljiščih, kjer se je uporabljalo pregnito blato iz bioplinarn. V času vegetacije je bilo skupaj odvzetih 120 vzorcev tal. Preglednica 16: Število in razporeditev preiskovanih parcel po posameznih inšpekcijskih enotah IRSKGHO Enota IRSKGHO Območje podzemne vode MURSKA SOBOTA Mursko, Prekmursko in Apaško polje MURSKA SOBOTA MARIBOR Digestat iz bioplinarn Ptujsko polje Dravsko polje (Ruše in Vrbanski plato) CELJE Dolina Bolske in Sp. Savinjska dolina 33 Št. vzorcev 19 3 3 11 8 Enota IRSKGHO Območje podzemne vode CELJE LJUBLJANA Digestat iz bioplinarn Ljubljansko polje in Ljubljansko barje Št. vzorcev 1 Domžale in Kamnik 7 4 KRANJ Kranjsko in Sorško polje 3 BELA KRAJINA Digestat iz bioplinarn 4 KOPER Digestat iz bioplinarn VIR: IRSKGHO 2012 2 Program preiskav je vključeval pesticide in nekatere njihove metabolite, vključno s pesticidi, ki jih ni dovoljeno uporabljati na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO) v skladu z uredbami, iz preglednice 1. Spojine iz programa preiskave so glede na namene uporabe razvrščene v skupino herbicidov. Na seznamu spojin so aktivne snovi, katerih uporaba je v obliki pesticidnih pripravkov v RS prepovedana na najožjih vodovarstvenih območjih., teh snovi je 26. Najbolj uporabljene aktivne snovi so na primer acetoklor, atrazin, pendimentalin, omejena (na primer diklobenil) ali zelo razširjena (na primer metolaklor in terbutilazin). Program je vključeval tudi metabolite atrazina, diklobenila, metolaklora, propazina in simazina, za namen ocene celovite masne obremenitev tal s posameznim pesticidom. Program preiskav je vključeval tudi določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja. Za oceno obremenitev tal s težkimi kovinami so uporabljeni kriteriji opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska vrednost, glej preglednico 17. Vsebnosti težkih kovin so ocenjene na vseh preiskovanih zemljiščih, tudi na zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), v času I. serije vzorčenja tal. Tudi za 1. razred okoljske kakovosti za pregnito blato veljajo iste mejne imisijske vrednosti kot za tla, te vrednosti so določene v uredbi o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Uradni list RS, št. 62/2008). Program preiskav na kmetijskih zemljiščih, v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), je vključeval določitev težkih kovin - kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja, skupnega dušika, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (v nadaljevanju PAH), indikatorskih polikloriranih bifenilov (PCB), dioksinov in furanov ter dioksinom podobnih PCBjev. Na osnovi rezultatov prve in druge serije preiskave tal na vsebnost ostankov pesticidov se na podlagi metodologije ocenjevanja, opredeljene z Uredbo o določanju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihov hidrografskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije (Ur. list RS št. 97/2002), ugotovi, ali je pesticidni pripravek na preiskovani kmetijski površini bil ali ni bil uporabljen. Izmerjene vsebnosti skupnega dušika v tleh so bile ocenjene glede na naravne vsebnosti skupnega dušika, ki so lahko v tleh med 0,02 in 0,4 % N, povzeto po Lehrbuch der Bodenkunde, in sicer na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat). Za oceno obremenitev tal s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) so uporabljeni kriteriji opredeljeni z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS št. 68/1996 in 41/2004), s katero so določene mejna, opozorilna in kritična imisijska vrednost za skupno koncentracijo PAH, ki je seštevek naftalena, antracena, 34 fenantrena, fluorantena, benzo(a)antracena, krizena, benzo(a)pirena, benzo(ghi)perilena, benzo(k)fluorantena in indeno(1,2,3)pirena. Obremenitve tal s PAH so bile ocenjene na kmetijskih zemljiščih v primeru gnojenja s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat). Program uradnega nadzora za leto 2012 je vključeval od skupno 65 kmetijskih površin 53 s tradicionalnim kmetovanjem, 11 z integrirano pridelavo in 1 z ekološko pridelavo.. Na 10. preiskovanih kmetijskih zemljiščih se je v času do prve serije vzorčenja tal gnojilo s pregnitim blatom iz bioplinarn. Preglednica 17: Imisijske mejne vrednosti težkih kovin iz Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS št. 68/96, 41/04) Parameter Enota Imisijske vrednosti Mejna (IMV) Opozorilna (IOV) Kritična (IKO) Kadmij mg/kg zračno suhih tal 1 2 12 Svinec mg/kg zračno suhih tal 85 100 530 Baker mg/kg zračno suhih tal 60 100 300 Nikelj mg/kg zračno suhih tal 50 70 210 Cink mg/kg zračno suhih tal 200 300 720 Krom mg/kg zračno suhih tal 100 150 380 V preglednici 18 so prikazane posamezne presežene vrednosti težkih kovin in nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev na najožjih vodovarstvenih območjih, določenih z državnimi uredbami in še veljavnimi občinskimi odloki. 6.8.5 Analize ostankov FFS v tleh na VVO Rezultati preiskav na uporabo FFS kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno snovjo metolaklor (na desetih lokacijah) večinoma v kombinaciji s terbutilazinom (na primer pripravek LUMAX – aktivna snov metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Terbutilazin pa je bil prisoten na devetih lokacijah vzorčenja tal. Kršitve na državnih vodovarstvenih območjih so bile v letu 2012 ugotovljene le v enem primeru na najožjem območju področju vodonosnika, ki je urejen z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče in sicer je šlo za nedovoljeno rabo pesticidov terbutilazina in metolaklora. Več kršitev je bilo ugotovljenih na občinskih VVO zato, ker so občinski odloki stari in navajajo prepoved rabe FFS, ki se jih ne uporablja več, ne prepovedujejo pa uporabe novejših sredstev z novimi aktivnimi snovmi. Občinski odloki so z državnimi uredbami o varstvu vodonosnikov neusklajeni. Prav tako kmetijska inšpekcija nima neposredne pristojnosti za nadzor občinskih odlokov. 6.8.6 Analize tal na težke kovine na VVO Vsebnosti kroma in svinca na preiskovanih kmetijskih zemljiščih niso presegle imisijske mejne vrednost iz preglednice 17. 35 Imisijska mejna vrednost za baker (Cu), 60 mg/kg, je presežena na 1 preiskovanem kmetijskem zemljišču. Za težki kovini, cink (Zn) in nikelj (Ni), je presežena imisijska mejna vrednost (Zn: 200 mg/kg, Ni: 50 mg/kg) na 2 preiskovanih kmetijskih zemljiščih, v dveh primerih pa je za obe kovini presežena celo imisijska opozorilna vrednost (IOV) (Zn: 300 mg/kg, Ni: 70 mg/kg). Imisijska mejna vrednost za kadmij (Cd),1 mg/kg, je presežena na 8 preiskovanih kmetijskih zemljiščih, od tega je na 2 kmetijskih zemljiščih presežena imisijska opozorilna vrednost, 2 mg/kg. Vsebnosti kadmija, ki presegajo imisijsko opozorilno vrednost so z območja Celja. Izmerjene vsebnosti kadmija, ki presegajo IOV so zaskrbljujoče predvsem z vidika primernosti uporabe za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno pridelavo. Na osnovi priporočil Handbuch, Gefährdungsabschätzung und Massnahmen bei schadstoffbelasteten Böden, so za zemljišča namenjena pridelavi pridelkov za neposredno uporabo - na primer zelenjavo, opredeljene mejne vrednosti 2 mg/kg Cd- celokupni in 0,02 mg/kg Cd – vodotopni). V skladu z določili Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh predstavlja preseganje IOV verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. Uradnemu nadzoru na območju Celja se je predlagalo dodatno spremljanje razmer na omenjenih kmetijskih zemljiščih in tudi kmetijskih pridelkov, predvsem tistih za neposredno uporabo (na primer vrtnine). 6.8.7 Analize digestata v tleh Tudi kmetijska zemljišča, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila preiskana na vsebnost kadmija, svinca, bakra, cinka, kroma, niklja. V destih vzorcih tal, gnojenih z digestatom vsebnosti bakra, cinka, kadmija, kroma in svinca niso presegale IMV. Vsebnost niklja na enem preiskovanem kmetijskem zemljišču na območju Postojne je presegala IMV 50 mg/kg Ni in je bila na meji z IOV 70 mg/kg. 10 kmetijskih zemljišč, ki so bila gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn (digestat), so bila preiskana na vsebnost skupnega dušika. Kmetijska zemljišča, gnojena s pregnitim blatom iz bioplinarn, so vsebovala v povprečju 0,24 % s.s. N. Glede na to, da se lahko naravne vsebnosti skupnega dušika v tleh med 0,02 in 0,4 % N in glede na izmerjene vsebnosti težkih kovin (utemeljeno je sklepanje na sočasni vnos težkih kovin in dušikovih spojin), ocenjujemo, da izmerjene vsebnosti skupnega dušika v vseh 10 vzorcih tal, ne kažejo na vnos nesprejemljivih količin dušika v tla. PCB-ji in PAH v tleh gnojenih z digestatom niso bile ugotovljeni. 36 Preglednica 18: Rezultati vzorčenja tal na FFS, nitrate in težke kovine v letu 2012 Lokacija neskladnih vzorcev Vrednosti težkih kovin nad mejnimi imisijskimi vrednostmi Režim varovanja Cd Pb Cu Ni Zn Cr NO3 %v Najdeni ostanki FFS* MRL= 0,01 mg/kg s.s. CE2 VVO1 DRŽAVNI CE3 VVO1 DRŽAVNI CE4 Metolaklor, Terbutilazin in terbutilazin-desetil 1,1 74 1,2 Metolaklor, Tetbutilazin in terbutilazin-desetil Metolaklor, Tetbutilazin in Terbutilazin-desetil, Pendimentalin CE5 VVO2 OBČINSKI 1,7 CE6 VVO2 OBČINSKI 1,3 CE8 VVO2 OBČINSKI 3,3 280 Metolaklor, Tetbutilazin in terbutilazin-desetil CE9 VVO2 OBČINSKI 3,6 330 Pendimentalin MS2 VVO2 OBČINSKI Diflufenikan MS4 VVO2 OBČINSKI Diflufenikan MS6 VVO2 OBČINSKI Metazaklor MS13 VVO1 DRŽAVNI Metolaklor MB1 VVO2 OBČINSKI Metolaklor, Terbutilazin in terbutilazin-desetil MB2 VVO2 OBČINSKI MB8 VVO2 OBČINSKI MB11 VVO1 DRŽAVNI Metolaklor, Klotianidin MB14 VVO1 DRŽAVNI Karbendazim+benomil KR2 VVO2 OBČINSKI LJ1 VVO1 DRŽAVNI LJ3 VVO2A DRŽAVNI LJ4 VVO1 DRŽAVNI PO3185 Digestat Metolaklor, Terbutilazin Metolaklor, Terbutilazin in terbutilazin-desetil 59 Metolaklor 1 lufenuron Metaflumizon 1,1 69 0,45 Vir: IRSKGHO, 2012. ∗ Krepko so označene aktivne snovi iz seznama prepovedanih aktivnih snovi na državnih VVO ∗ Rdeče pomeni prekoračitev imisijske opozorilne vrednosti (IOV) 37 6.8.8 Ukrepi pri nadzoru vodovarstvenih območij Nedovoljena raba FFS na državnih vodonosnikih je bila ugotovljena v enem primeru in sicer v Savinjski dolini (preglednica 19). Ostale vrednosti so bile posledica uporabe v preteklih letih, ker je bila izmerjena vrednost aktivne snovi v II. seriji vzorčenja nižja od vrednosti iz I. serije vzorčenja. V nekaterih primerih je bila sicer raba FFS na najožjih VVO dokazana, vendar pa so bila območja določena z občinskimi odloki, kjer so pristojnosti državne inšpekcije omejene. Stroški analize so bili obračunani v tistih zadevah, kjer je bila z analizo ugotovljena nedovoljena aktivna snov na vodovarstvenih območjih. Preglednica 19: Ugotovljene nepravilnosti in izvedeni ukrepi pri vzorčenju tal Število vzorcev Nepravilnosti 11 11 Vir: IRSKGH, 2012. 6.8.9 Inšpekcijska odločba 1 Stroški analize 11 Uveden postopek po ZP 1 Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS V letu 2012 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov rastlin, pri tržnih proizvajalcih v primarni pridelavi. Pravna podlaga je Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS; št. 35/2007), Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (s spremembami) (Ur.l. RS; št. 62/2003, 5/2007 in 30/2009) (v nadaljevanju Pravilnik), Zakona o vodah (67/02 s spr.) in Uredbe o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov v povezavi z Zakonom o prekrških (Ur. l. 55/2005 s spr.). Namen ukrepa je preverjanje skladnosti med evidencami o rabi FFS ter dejansko rabo FFS ter pravilno uporabo FFS v odnosu do okolja. Pravilna raba se nanaša na registrirano sredstvo na določeni kulturi ter uporaba FFS na VVO. Ker veljajo mejne vrednosti ostankov FFS le za tehnološko zrele pridelke ob upoštevanju karence, smo v primeru zelenega vzorčenja ugotavljali zgolj prisotnost neke aktivne snovi, njena vrednost pa je bila zgolj za potrditev prisotnosti te snovi. Ob zelenem vzorčenju lažje sledimo tehnologiji pridelave z uporabo dovoljenih oziroma nedovoljenih FFS. Ob tehnološki zrelosti se ob pravilni rabi tudi nedovoljenih FFS le ti že razgradijo v metabolite, ki niso vsi določljivi. Ciljna skupina: - redni inšpekcijski pregledi tržnih pridelovalcev - nadzor uporabnikov FFS na priobalnih zemljiščih 1. in 2. reda na podlagi 65. člena Zakona o vodah - nadzor uporabnikov FFS v trajnih nasadih z ozirom na VVO po državnih Uredbah Kmetijski inšpektorji so odvzeli 49 vzorcev zelenih delov rastlin, kriteriji za izbor so bila vodovarstvena območja, priobalni pasovi, redni inšpekcijski pregledi, način pridelave (konvencionalni, integrirani in ekološki). Analiza je bila izvedena na 335 aktivnih snovi, v laboratoriju ZZV Maribor. 38 Preglednica 20: Število vzorcev glede na način pridelave Shema kakovosti Integrirana pridelava Konvencionalna pridelava Ekološka pridelava SKUPAJ Število vzorcev 26 15 8 49 Vir: IRSKGHO, 2012. Preglednica 21: Realizacija vzorcev po enotah OBMOČNE ENOTE CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO SKUPAJ Realizacija št. 7 6 7 5 13 5 3 3 49 Vir: IRSKGHO, 2012. 6.8.10 Ugotovljene nepravilnosti in ukrepi Nepravilnosti ob zelenem vzorčenju rastlin so bile ugotovljene v desetih vzorcih. Nepravilna uporaba FFS je ugotovljena na različnih kulturah in sicer jablanah, zelju, solati, vinski trti, hruškah, krompir in bučke, v integrirani pridelavi. Iz ugotovljenega se sklepa, da je kljub večletni konstantni kontroli še vedno relativno veliko ugotovljenih nepravilnosti. To dejstvo nakazuje, da je treba tudi v bodoče nadaljevati s kontrolo pridelovalcev pri rabi FFS na posameznih kulturah. V inšpekcijskem postopku so bile izdane tri odločbe in v štirih primerih zaračunani stroški analiz, v petih primerih so bili pridelovalci opozorjeni ustno na zapisnik (preglednica 22). Preglednica 22: Vzorci pridelkov v času vegetacije po lokacijah odvzema, vrsti pridelave in rezultati analiz z ukrepi Zeleni deli rastlin Območje Način pridelave (KON, INT, EKO) FFS_analizirana aktivna snov BUČKE Murska Sobota INT pendimetalin: ni dovoljen HRUŠKE Krško INT fipronil: ni flukvinkonazol: ni INŠPEKCIJSKI UKREPI ustavitev postopka dovoljen Odločbaprepoved dovoljen rabe nedovoljenih FFS + stroški analize pirimikarb: ni dovoljen JABLANE Ormož INT fipronil: ni dovoljen Ustavitev postopka folpet, pirimikarb: ni dovoljen 39 ZELJE Kranj INT mandipropamid: ni dovoljen Stroški analize KROMPIR Ljubljana INT klotianidin: ni dovoljen ustavitev postopka SOLATA Kranj INT ciprodinil: ni dovoljen Stroški analize fludioksonil: ni dovoljen klotianidin: ni dovoljen HRUŠKE, sorta Viljamovka HRUŠKE Maribor INT fipronil: ni folpet: ni dovoljen Celje INT JABOLKA - Celje Gala INT folpet: ni dovoljen Odločba - prepoved pirimikarb: ni dovoljen rabe nedovoljenih FFS, stroški analize tau-fluvalinat: ni dovoljen ustavitev postopka TRTA INT klotianidin: ni dovoljen Koper dovoljen ustavitev postopka Odločba - prepoved rabe nedovoljenih FFS Vir: IRSKGHO, 2012. 6.8.11 Vzorčenje FFS za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti Na področju fitofarmacevtskih sredstev je kmetijska inšpekcija v letu 2012 odvzela 10 vzorcev fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za preverjanje vsebnosti aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti. V preglednici 23 so navedena FFS, ki so bila izbrana za vzorčenje po vnaprej določenih kriterijih in usklajena s FURS-om. Vzorčenje se je opravilo pri distributerjih oz. proizvajalcih ali v maloprodaji. Vzorce se je odvzelo v dveh ponovitvah (eno ponovitev zaprtega vzorca hrani trgovec v prodajalni). Analize je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, Ljubljana. Preglednica 23: Seznam pregledanih sredstev za določanje aktivnih snovi in fizikalnih lastnosti v fitofarmacevtskih sredstvih Fitofarmacevtsko sredstvo Aktivna snov DOMINATOR ULTRA 360 SL GAT DECLINE 2,5 EC KOHINOR SL 200 MELODY DUO WG 66,8 38083027 glifosat v obliki izopropilamino soli (48,60%) 38081010 deltametrin (2,50%) 38081090 imidakloprid (20,00%) 38082080 iprovalikarb (5,50%) 38082030 propineb (61,30%) 38081040 dimetoat (40,00%) 38083015 S-metolaklor (31,25%) 38083013 terbutilazin (18,75%) 38083027 dikvat (20,00%) 38082080 krezoksim - metil (50,00%) 38083015 petoksamid (60,00%) 38081010 teflutrin (0,150%) PERFEKTHION PRIMEXTRA TZ GOLD 500 SC REGLONE 200 SL STROBY WG SUCCESSOR 600 FORCE 1,5G Vir: IRSKGHO, 2012 Na podlagi analiz ni bilo ugotovljenih nepravilnosti oziroma odstopanj. Ob obisku FVO inšpekcije so le-ti podali mnenje, da je potrebno analizirati poleg same aktivne snovi tudi oprijemala in druge dodatke, saj predvsem ti kažejo na možnost ponarejanja aktivnih snovi in uvozu cenejših pripravkov iz tretjih držav, ki sicer nimajo dovoljenja za paralelni izvoz in ponarejajo zaščitene znamke velikih fitofarmacevtskih korporacij. 40 6.8.12 Pomori čebel v letu 2012 Kmetijska inšpekcija je v skladu s Protokolom o medsebojnem obveščanju Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Nacionalnega veterinarskega inštituta in Veterinarske uprave RS v primeru prijave pomora čebel v obdobju poročanja opravila 11 inšpekcijskih pregledov in sicer v obdobju od 25.3. do 12.6. 2013. Pri padcih čebel v letu 2012 ugotavljamo, da gre za posamične zastrupitve čebel na določenem teritorialno zaokroženem območju Pomurja in Štajerske, z dvema posamičnima primeroma na Gorenjskem in Dolenjskem. Lokacije z ukrepi so predstavljene v preglednici 24. V nadzor so bili vključeni naslednji dejavniki: - karakterističnih podatkih posameznih lokacij, - nadzor pravilne rabe FFS pri uporabnikih, - nadzor semena koruze v prometu - ugotovitve in zaključki, - predlogi. Skupna ugotovitev padcev čebel v 2012 je relativno majhen padec čebel. Prva prijava, ki jo je kmetijska inšpekcija prejela, je bila 25. 3. 2012, kar upoštevajoč vegetacijo, setev in uporabo fitofarmacevtskih sredstev kaže na to, da so bile čebele fiziološko šibke, oslabljene. Opažamo, da čebelarji pokličejo inšpekcijo za padce čebel v majhnem obsegu – do 500 mrtvic. Pri tem bi želeli izpostaviti, da inšpektor zelo težko odvzame zadostno količino mrtvic, ki so potrebne za analizo vzorca v laboratoriju. Preglednica 24: Število prijav o padcih čebel in ukrepi kmetijske inšpekcije Lokacija Sp. Voličina Št. čebelarjev Št. panjev Ukrep inšpekcije 1 7 Podhranjenost čebel zaradi nizkih temperatur Moravske Toplice 1 14 Ustavljen postopek Veržej 1 57 Ugotovljena prisotnost neonikotinoidov v sosednjem nasadu hrušk, uveden prekrškovni postopek Ključarevci pri 1 14 Vzročna povezava med padci čebel in Ljutomeru rabo FFS ni bila ugotovljena Lendava 1 60 Prisotno zdravilo proti varoji timol, postopek ustavljen Kapca pri Lendavi 6 126 Pri enem čebelarju ugotovljeno nedovoljeno zdravilo amitraz, odstop VURS Dobrovnik-Beltinci 1 102 Ugotovljena varoza čebel Žigarski vrh Sevnica 1 24 Ugotovljena raba fipronila v sosednjem sadovnjaku, zaračunani so bili stropški analiz Tržič 1 11 Tehnološka napaka čebelarja pri prevozu panjev je poginila matica Jesenice 1 32 Med sosedski spor ob uporabi veterinarskih zdravil (biocidov) proti bolham na domačih živalih, odstop kriminalistom Ortnek 1 20 Prisotno zdravilo kumafos, ustavitev postopka SKUPAJ 16 467 Vir: IRSKO 41 Tudi v letu 2012 analize mrtvic izkazujejo prisotnost klotianidina in tiametoksama iz skupine neonikotinoidov (glej preglednico 25). Kot povedano že uvodoma, kmetijska inšpekcija v primeru pojavov padcev čebel ugotavlja, da gre za konkretno enajst posamičnih primerov v 3 km krogu doleta čebel, pri čemer ni ne dejanske, ne pravne povezave z ostalimi čebelarji na območju inšpekcijskega nadzora. Kmetijska inšpekcija ugotavlja, da nepravilna uporaba FFS ni najpogostejši vzrok za padec čebel oziroma da vzroki za letošnje padce čebel v pretežni meri ne izvirajo iz kmetijske dejavnosti. Ugotavljamo, da so vzroki sledeči: 1. Obstoj vzročne povezave med nepravilno uporabo FFS in padcem čebel in obstoj odgovornosti za prekršek – 2 primera (Veržej in Žigarski vrh pri Sevnici) 2. Naravno odmiranje čebel, obstoj krivdne odgovornosti ni podan – 2 primera (Ljutomer, Sp. Voličina) 3. Samopoškodba in tehnološka napaka čebelarja ter izključitev protipravnosti – 1 primer, vzorci mrtvic niso bili odvzeti (Tržič) 4. Netipični znaki obnašanja čebel, premajhno število mrtvic, vzorci niso bili odvzeti – 1 primer (Beltinci) 5. Izključitev vzročne zveze med nepravilno uporabo FFS in padcem čebel – 3 primeri (Jesenice, Moravske Toplice, Kapca pri Lendavi) 6. Bolezen in obstoj krivdne odgovornosti - 1 primer zaradi nedovoljene rabe amitraza(Lendava) Kmetijska inšpekcija je preko sredstev javnega obveščanja že opozorila dodelovalce semen na potrebnost čiščenja proizvodnih linij pri predhodni dodelavi semen z drugimi aktivnimi snovmi, saj je bilo ob nadzoru semena koruze ugotoviti nizke koncentracije neonikotinoidov. Z vidika varstva okolja je bilo ugotovljeno, da so sejalnice ustrezno prilagojene, kar pomeni da so v skladu s spremenjenimi in dopolnjenimi predpisi. Dodelano seme je ustrezne kakovosti. Na podlagi dvomesečnih aktivnosti in opisanih letošnjih primerov kmetijska inšpekcija ministrstvu predlaga, da bi se v izogib obravnavanju bagatelnih primerov in v skrbi za ekonomičnost postopka na tej točki naredil temeljit premislek o nadaljnjih korakih. Gre torej za vprašanje odločitve, ali bi se v praksi postavilo ločnico v katerih primerih je potrebno ukrepati glede na obseg padca in količino mrtvic, v katerih primerih pa vodenje inšpekcijskega postopka ni potrebno, ker že v začetni fazi dokaznega postopka obstojijo dejstva preko katerih lahko s pomočjo logičnega sklepanja zaključimo, da gre za naravno odmiranje čebel. 42 SPODNJA VOLIČINA Čebele mrtvice 0,018 Cvetni prah Jablane, listi Čebele mrtvice Cvetni prah - izk. Koruza+tla VERŽEJ Ogrščica Hruške-listi Čebele mrtvice Cvetni prah KLJUČAREVCI pri Koruza+tla LJUTOMERU Ječmen-zeleni del Bližnje jezero LENDAVA Čebele mrtvice Čebele mrtvice 1 KAPCA pri Čebele mrtvice 2 LENDAVI Cvetni prah 2 ŽIGARSKI VRH Čebele mrtvice pri SEVNICI Jablane-listi JESENICE na Gor. Cvetni prah Cvetni prah ORTNEK 0,930 0,950 0,015 0,002 T e rb u t ri n (H ) M e t o l a k l o r (H ) A t ra z i n (H ) T e rb u t i l a z i n (H ) D i fe n o k o n a z o l (F ) F e n h e k s a m i d (F ) F e n p ro p i d i n (F ) P i ri m e t a n i l (F ) A z o k s i s t ro b i n (F ) T e b u k o n a z o l (F ) P ro t i o k o n a z o l (F ) T ri fl o k s i s t ro b i n (F ) K a p rt a n (F ) P ro k l o ra z (F ) P i ri m i k a rb (I) K l o ra m t ra n i l i p ro l (I) L a m d a c i h a l o t ri n (I) T i a k l o p ri d T i a m e t o k s a m (I) K l o t i a n i d i n (I) Im i d a k l o p ri d (I) C i p ro d i n i l (I) F i p ro n i l -s u l fo n (I) F i p ro n i l (I) M e t i o k a rb A m i t ra z T im o l K l o rfe n v i n fo s NN K u m a fo s St_Vzorec Vrsta Vzorca 0,042 0,890 1,500 2,900 0,780 0,029 0,038 0,033 o o 4,100 o o 0,55 1 0,040 0,064 o 0,032 0,051 0,49 0,077 0,025 0,23 15,000 0,023 0,065 0,260 1,100 0,016 0,070 0,070 0,600 o o 0,024 0,049 2,000 0,041 0,028 0,140 0,046 0,120 117,0 3,400 1,800 0,017 Preglednica 25: Rezultati analiz mrtvic, vegetacije in vode za napajanje na ostanke FFS v posameznih primerih padcev čebel, IRSKGHO 2012. 43 7 VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN ONESNAŽEVALA 7.1 MONITORING PESTICIDOV Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGHO) je naročnik preiskav vzorcev sadja, vzorčenih v primarni pridelavi oz. ob prvem dajanju v promet. Namen programa je določanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in ostalih onesnaževal v sadju, zelenjavi in žitih domače proizvodnje. Pri tem se ugotavlja pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev v skladu z dobro kmetijsko prakso ter pridelava varne hrane glede pesticidov, težkih kovin in nitratov. Pravne podlage so v 10. členu zakona o FFS in 63. členu zakona o kmetijstvu. Analize sta opravljala akreditirana laboratorija in sicer Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana. Preglednica 26: Porazdelitev vzorčenja po pridelkih v letu 2012 Vzorčen pridelek Število vzorcev Blitva Breskve Brokoli Bučke (sveže,ohlajene ali zamrznjene) Bučke (sveže,ohlajene ali zamrznjene) Bučnice z neužitno lupino Bučnice z užitno lupino Cvetača Česen Češnje Čebula mlada Drugo (solata in podobno) Endivija Fižol s strokom 2 6 3 2 2 2 2 7 2 5 10 1 9 1 Gojene gobe Grah brez strokov Grah brez strokov Hruške 4 1 1 18 Jabolčni sok Jabolka Jagode (gojene) Jagodičje in jagode Jajčevci 3 53 10 1 5 Ječmen Kitajski kapus Koruza 2 4 2 Krompir 38 Kumare Maline Mangold 3 2 1 44 Marelice Mlevski izdelki Moka Motovilec Namizno grozdje Vinsko grozdje Brstični ohrovt Oljnice seme Orehi Oves Paprike Paradižnik Peteršilj Peteršilj-listje Pšenica Radič WITLOOF Rani krompir Radič Rukola Solata Sončnično seme Sveža špinača 5 1 3 11 8 2 5 2 1 1 6 6 5 1 13 3 3 4 4 34 3 3 SKUPAJ 326 Vir: IRSKGHO, 2012. Neskladnih je bilo petih vzorcih in sicer zaradi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano kulturo. Vzorci so bili odvzeti pri pridelovalcih ob in po spravilu pridelka ter ob prvem dajanju v promet. Po načinu pridelave so bili vzorci vzeti iz konvencionalne pridelave - 152 vzorcev, integrirane – 155 vzorcev in iz ekološke pridelave – 19 vzorcev. Uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom prinaša mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v oziroma na živilih (skupaj z ostanki pesticidov v pitni vodi) predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi potencialne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi v živilih, je potrebno vsebnost le teh in drugih onesnaževal, spremljati in preverjati njihovo skladnost z določili pravnega reda, veljavnega v RS. Pri analizi zelenjave na vsebnost ostankov FFS so bile uporabljene multirezidualne metode na 264 aktivnih snovi. V odvzetih vzorcih so bila ugotovljena neskladja. V spodnji preglednici so predstavljeni podatki o lokaciji pridelave, pridelku, uporabljenem pesticidu, ugotovljenih rezultatih ter izvedenih inšpekcijskih ukrepih. 45 Preglednica 29: Število neskladnih vzorcev po posameznih vrstah pesticidov v letu 2012. LOKACIJA Pridelek Pesticid/ pridelave onesnaževalo Rezultat mg/kg Goriška Brda češnje Dimetoat Brda češnje Dimetoat, ometoat MRL Razlog za Inšpekcijski ukrep mg/kg neskladnost/nev arnost za zdravje ljudi 0,026+0.013 Neregistrirana odločba, globa / raba FFS Ometoat 0,027+0.013 / 0,035+0.017 0,2 Neregistrirana odločba, globa raba FFS Dimetoat 0,012+0.006 / Ometoat 0,012+0.01 / Ditiakarbamati 0,05;+-0,03 2 (CS2) Tiametoksam 0,021+-0,01 0,3 Koper marelice Koper marelice fludioksonil Koper marelice Ditiakarbamati( 0,09±0,05 CS2) 0,072±0,036 5 2 Neregistrirana raba FFS Neregistrirana raba FFS Neregistrirana raba FFS Zavezanka priznala, da je pridelek kupila na veletržnici v Trstu. Postopek zaradi dela na črno prevzela Tržna inšpekcija Ugotovljen drift. Zavezanec prejel opozorilo po ZP. Ugotovljena uporaba FFS na marelicah. Zavezanec prejel opozorilo po ZP. Vir: IRSKGHO, 2012. 7.2 OSTALA ONESNAŽEVALA V ŽIVILIH V okviru rednega programa vzorčenja je bila v enem vzorcu krompirja ugotovljena vrednost kadmija bistveno večja od dovoljene. Pri pridelovalcu je bila ponovno opravljena analiza na vsebnost kadmija. Ker je bila tokrat vrednost pod dovoljeno, je bil postopek ustavljen. V enem vzorcu moke so analize pokazale verjetno zaradi neustreznega skladiščena v vlažnih razmerah presežene vrednosti mikotoksinov (deoksinivalenon). Nosilcu dejavnosti s hrano so bili zaračunani stroški analiz in izdano opozorilo. 8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2012 so naslednji: 46 8.1 ZAKON O KMETIJSTVU Spremembe Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki bodo omogočili nedvoumno kontrolo (% lastnega obsega so nedoločljivi). Kriterij iz sedanje Uredbe o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji razen zagotavljanja zadostnih površin kmetijskih zemljišč ne zahtevajo obstoja neke resne osnovne kmetijske dejavnosti in tako dopolnilna dejavnost na kmetiji velikokrat ni dopolnilna ampak glavna dejavnost na kmetiji. V tem sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev dopolnilne dejavnosti – prodaja pridelkov iz sosednjih kmetij. 8.2 ZAKON O ŽIVINOREJI Spremeniti je potrebno Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč, ki bo opredelil status začasnih stojišč, ki so na presečne datume prazni in tako vedno nosijo sporočilo o številu panjev 0, in bi morali po sedanjem predpisu vrniti registrsko tablico. V zvezi s tem predlagamo tudi spremembo predpisa o pašnih redih. S pomočjo MKO izvesti usposabljanje kmetijskih inšpektorjev za kontrolo priznanih organizacij. V spremembi Zakona o živinoreji je potrebno prepovedati in sankcionirati izvajanje nekontroloirane paše ter sankcije za plemenilne postaje čebel. 8.3 ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH Spremeniti Zakon o mineralnih gnojilih tako, da bi se dolžnosti, ki jih imajo proizvajalci in uvozniki, razširile tudi na distributerje oziroma zastopnike ker sicer kmetijski inšpektor ne more ukrepati proti firmi, ki nima sedeža v Sloveniji. 8.4 ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH - sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN) za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji odpadkov in predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne infrastrukture; upravne enote morajo skrbno preverjati obstoj legalnih deponij odpadkov v gradbenih dovoljenjih; okoljevarstvena dovoljenja (OVD), ki jih izdaja agencija za varstvo okolja in odločbe za uvedbo agromelioracij, ki jih za kmetijska zemljišča izdaja MKGP morajo temeljiti na strokovnih podlagah, pravilnikih oziroma uredbah in morajo tvoriti povezano in smiselno celoto pri načrtovanju prostora in upravljanju s kmetijskimi zemljišči; preverjati je potrebno tudi upravljanje s skladovimi zemljišči kot dober gospodar in te spremembe uvesti v nov zakon o kmetijskih zemljiščih; - pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili; - pri nadzoru hidromelioracijskih sistemov, posamezni predpisi niso najbolj usklajeni, zakon določa, da so za vzdrževanje HMS odgovorni lastniki kmetijskih zemljišč, ki s plačilom odmerjene takse opravijo svojo dolžnost, ta pa preide na upravljalca sistemov. Upravljalci (po novem sklad kmetijskih zemljišč) podpišejo pogodbo z MKGP-jem in podizvajalci, na podlagi katere so dolžni izvajati vzdrževalna dela v 47 takšnem obsegu, kot je bilo zbranih sredstev z odmero, kar pa je v večini primerov premalo za celovito sanacijo sistema. Inšpektor v takem primeru ne more ukrepat. 8.5 ZAKON O FFS Spreminjati pristojnosti za nadzor zakona o FFS, ker sta vidik varne hrane oziroma vidik varovanja okolja tega zakona enako pomembna. 8.6 ORGANIZACIJSKE ZADEVE Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1.1. 2005 in kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v nasprotju s predpisi EU. Na področju dela kmetijske inšpekcije je potrebno nadgraditi in razširiti enoten informacijski sistem ISI, ki bo olajšal delo vseh inšpektorjev IRSKGH, omogočal spremljanje dela inšpektorjev in vodenje evidenc. V prihodnje je potrebno investirati tudi v posodobitev ustrezne računalniške opreme. Razširiti bo potrebno sodelovanje s strokovnimi službami ministrstva pri pripravi letnih programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi laboratoriji. V prihodnje bo potrebno povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva in varne hrane. Več sredstev bo potrebno nameniti tudi opremi inšpektorjev. Še vedno ni realiziran program usposabljanja kmetijskih inšpektorjev na področju usposabljanja s FFS. 48 PREDLOGI IN TEŽAVE KMETIJSKIH INŠPEKTORJEV V LETU 2012 (poročilo zajema 32 kmetijskih inšpektorjev) POMURSKA Zakon o kmetijskih zemljiščih • • Zakon o FFS Glede neobdelanosti je največ težav z lastniki kmetijskih zemljišč, ki so hrvaški državljani Mnogo lastnikov zemljišč je že dalj časa pokojnih, novega lastnika pa tudi ni, in taka zemljišča so neobdelana. • VZHODNO Zakon o kmetijskih zemljiščih • • Neobdelanost kmetijskih zemljišč je še vedno pereč problem, ker ni naslednikov, se tožijo na sodiščih ali pa so problem ostareli lastniki na kmetijah s socialno problematiko kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta problematika v ravninskem delu za enkrat ni pereča. Pri hidromelioracijah je potrebno v prvi vrsti rešiti sistem odtokov primarnih voda Zakon o živinoreji Bilo je nekaj primerov neupoštevanja navodil uporabe FFS (v premočnem vetru, pomanjkljivo vodenih in tudi sploh ne vodenih evidenc uporabnikov FFS. • • • Stalež govedi v Pomurju se zmanjšuje Pašne rede za čebele bi bilo potrebno bolj podrobno urediti ŠTAJERSKA Zakon o FFS • Evidence uporabe FFS uporabniki večinoma vodijo večkrat nepopolno Večkrat smo celo prestrogi in oviramo domačo pridelavo, pri tem pa ni varovan javni interes, saj je na isti polici avstrijski FFS, ki pa ima drugačne standarde glede ostankov, kot jih priznava naša zakonodaja. REGIJA Zakon o kmetijstvu • Pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah je zelo težko določiti % vrednosti lastnih surovin. • • Pomanjkljivo označevanje se včasih najde na terenu na manjših kmetijah neurejenosti skladišč za živinska gnojila. ugotovljene na manjših kmetijskih gospodarstvih Gnojišč za živino še veliko ni izvedenih, ker izgradnja stane gnoj vsem priseljenim stanovalcem iz mest neznosno smrdi 49 • • • Problem so tudi sodišča, kje se zapuščinske razprave začnejo šele z oddajo smrtnega lista Pri vseh večjih postopkih so kršitelje zastopali odvetniki S prenosom pristojnosti za Zakon o FFS se je porušilo utečeno in dokaj uspešno prakso, ki jo je imela v tem delu kmetijska inšpekcija. MARIBORSKA Zakon o živinoreji • Ostalo/administracija REGIJA Zakon o kmetijstvu • Pri pregledih prodaje pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov na tržnicah se ugotavlja, da se pojavljajo preprodajalci s predelanimi kmetijskimi pridelki, ki se izkazujejo kot kmetje, dejansko pa to niso Ostalo/administracija • • • nekateri telefonski prijavitelji so še vedno nesramni, žaljivi in neprijazni Pri delu z drugimi organi in inšpekcijami na našem področju ni težav, vsi pri skupnih problemih, ki se nas zakonsko tičejo, sodelujemo brez problemov in težav Morali bi biti bolj specializirani za posamezna področja OSREDNJA Zakon o kmetijskih zemljiščih • • • • • najbolj razširjene zadeve so zaraščanje, neobdelanost, nasipavanje (zemljine, gramoza), za kar so v glavnem podane prijave postopki so dolgotrajni in zapleteni, stranke za zastopanje pooblastijo odvetnike Po izdaji odločbe zavezanci opravijo čistilno košnjo, vendar zemljišča potem spet ne obdelujejo in čez nekaj let je zemljišče spet popolnoma zaraščeno porast pregledov na podlagi prijav Največ nepravilnosti je opaziti okoli mest, ko gradbena podjetja izkoriščajo neobdelana kmetijska zemljišča za svojo deponijo gradbenih odpadkov. Zakon FFS/min.gnoj. • LJUBLJANSKA o Obravnavanih je bilo tudi nekaj primerov glede zanosa fitofarmacevtskeg a sredstva na sosednje parcele, vendar se je naknadno ugotovilo, da je šlo zgolj za nagajanje sosedov. Zakon o živinoreji • • • • • pomanjkljivo urejena skladišča ali pa jih manjše kmetije sploh nimajo, kar v nekaterih primerih predstavlja precejšnje obremenitve lokalnega okolja največji problem za prijavitelje je smrad Pojavlja se nepravilno skladiščenje živinskih gnojil ob vodotokih Na področju identifikacije in registracije drobnice in prašičev ugotavljamo bistveno več nepravilnosti zlasti glede ne sporočanja premikov iz gospodarstva, ne vodenja oz. pomanjkljivega vodenja registra, ne sporočanja staleža Glede neurejenosti gnojišč poseben problem predstavljajo gospodarstva, na katerih vzrejajo konje Romi 50 REGIJA Zakon o kmetijstvu • • • Pokazali so se problemi preprodaje, ter nezadovoljstvo kmetov, ki resnično prodajajo le svoje kmetijske pridelke Vsi predelovalci kmetijskih pridelkov nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti predelave kmetijskih pridelkov pri nadzoru turističnih kmetij, kjer se je ugotovilo, da imajo stranke v veliki večini dokaj proste roke za izigravanje zakona, zaradi ohlapne zakonodaje. Ostalo/ administracija • • • • Še vedno je premalo sodelovanja med inšpekcijami (gradbena, tržna, delovna) predvsem pri posegih na kmetijska zemljišča V vseh upravnih centrih v Logatcu, bi morali vzpostaviti inšpektorsko pisarno, v kateri bi bil terenski inšpektor prisoten 1 do 4 krat na mesec množičnost prijav preprosto preobsežna in ni možno zaradi časovne omejitve v celoti pokriti predviden plan hitreje bi bilo potrebno izterjati določene kazni, da bi se poznala učinkovitost inšpekcije. Z A H O D N O Š T A J E R S K A C E L J SK A R E G I J A S K O R O Š K O Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon o FFS/min.gnoj. • • • • • • • Na Kozjanskem se kmetijska zemljišča zaraščajo zaradi nezainteresiranost lastnikov, ki se ne preživljajo s kmetijstvom gradnje na kmetijskih zemljiščih, odlaganja odpadkov na kmetijska zemljišča, nasipavanja in onesnaževanja ter degradacije kmetijskih zemljišč neobdelanost je posledica neurejenih odnosov med solastniki ali socialnih problemov v družinah stranke načeloma ne sledijo zakonodaji, ampak v svojih okoliščinah delujejo skladno s svojimi interesi in zmožnostmi zadeve v povezavi z ureditvijo parkirišč in objektov na kmetijskih zemljiščih se zelo dolgo rešujejo glede na višino pobranih sredstev za vzdrževanje hidromelioracij je obseg vzdrževalnih del minimalen • pri zanašanju FFS gre v večini primerov za sosedske spore vrtičkarjev odgovorne osebe za promet s FFS v času navedenem na obvestilu, kupcem niso prisotne v prodajalni Zakon o živinoreji • • • • • nezainteresiranost za sodelovanje pri imetnikih drobnice veliko prijav zaradi deponij živinskih gnojil na kmetijskih zemljiščih in tudi ob vodotokih čebelarji ne poznajo postopka sporočanja števila čebeljih družin in registracije in odjave čebelnjaka Veliko prijav, tako kot vsa leta, je v zvezi z razvozom gnojevke v poletni vročini, v bližini naselij in stanovanjskih hiš, velikokrat pa prijavitelji, ki jih moti le smrad, z našimi rešitvami in odgovori niso zadovoljni Največ kršitev ugotavljamo pri sporočanju odhodov in prihodov živali v centralni register 51 Zakon o kmetijstvu • • • Preverjalo se je prodajalce ekoloških pridelkov, temu bo potrebno posvetiti več pozornosti Še vedno je zaradi neurejenega področja smradu, ki se širi, kot posledica intenzivne živinorejske proizvodnje, precej nejevoljnih prijaviteljev Manjše kmetije niso registrirane za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ker nimajo finančnih sredstev za zagotovitev zahtevnih higienskih pogojev Ostalo/administracija • • Dodatna izobraževanja in seminarje na temo obvladovanje težavnih strank, obvladovanje stresa, spretnosti v obvladovanju konfliktov Problem predstavljajo dolgotrajno sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov na občinah NOVOMEŠKO–DOLENJSKA Zakon o kmetijskih zemljiščih • • • Še vedno se nadaljuje trend rasti zapuščenih, zaraščenih in neobdelanih kmetijskih zemljišč Pregledi so opravljeni večinoma na podlagi prijav Problemi se vse pogosteje pojavljajo zaradi dedovanja, ko se lastniki deležev ne morejo dogovoriti za obdelovalca Zakon o FFS/min.gnoj. • Veča pa se občutljivost prebivalcev, ki se bojijo strupov. REGIJA Zakon o živinoreji • Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon o FFS/min.gnoj. • • degradacija kmetijskih zemljišč, predvsem nasipavanje odlaganje gradbenih odpadkov in • • Nepravilna raba FFS – uporaba na kulturi za katerega sredstvo ni registrirano Nepopolno vodenje evidenc o uporabi FFS najpogosteje manjka navedba ure tretiranja, datuma spravila pridelka, razvojne faze tretirane rastline, podatkov o tem, da je bilo sejano tretirano seme; navedeno je nepopolno komercialno ime pripravka BELO • Podatki v registru kmetijskih gospodarstev vsekakor niso ažurni, pri mnogih pa so bili že vpisani napačni, zato je potrebna sprememba pri več kot polovici preverjenih KMG Problemi se vse pogosteje pojavljajo zaradi dedovanja, ko se lastniki deležev ne morejo dogovoriti za obdelovalca • • Nepravilnosti opažamo še vedno na področju urejanja skladiščnih kapacitet za hlevski gnoj in gnojnico. Stanje se glede na prejšnja leta ni bistveno spremenilo Veliko čebelnjakov se uporablja za poletno pašo in so na presečne datume prazni Pritožbe nad smradom iz gnojišč in iz polj, ki so gnojena 52 Ostalo/administracija • Stanje na terenu se zaostruje, zato bo nujno razmišljati tudi v smeri varnosti pri terenskem delu (velikokrat samozaščita ne bo dovolj REGIJA Zakon o živinoreji • KRAJINO Zakon o kmetijstvu Čebelarji ne sporočajo pravilnih podatkov GORENJSKA Z Zakon o kmetijstvu • • Predelovalci zelenjave (predvsem zelja in repe) ter za peko peciva kot kmetije v veliko primerih nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti Problem pri zagotavljanju sledljivosti kmetijskih pridelkov Ostalo/ administracija • Skupne akcije so koristne, ker se tako na določenem področju vzpostavi red SEVERNO - PRIMORSKA • Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon oFFS/min.gnoj. Trend zaraščanja kmetijskih zemljišč kot posledica neobdelanosti, kjer je dopustna strojna obdelava in je možno uveljavljati subvencije, je nekoliko upočasnjen • • KOPRSKA REGIJA • • • veliko je bilo prijav neustrezne rabe FFS ob stanovanjskih objektih in zanašanja na sosednje kulture Še vedno je nepopolno vodenje evidenc o uporabi FFS pri proizvajalcih vključenih v integrirano pridelavo, kar pa izhaja iz pomanjkljivega obrazca, ki jih uporabniki FFS prejmejo od pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje pridelkov in živil. Evidence so nepopolne vseh elementih (ura tretiranja s FFS in fenofaza tretirane rastline) glede na pravilnik o dolžnostih uporabnikov FFS, Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon FFS/min.gnoj. vnos gradbenih odpadkov, komunalnih odpadkov in zemeljskih izkopov brez izdanega okoljevarstvenega dovoljenja s strani ARSO na kmetijska zemljišča postavitev kontejnerjev in počitniških hišic brez dovoljenja na Obali • o Evidence o uporabi FFS kmetovalci vodijo vedno bolj natančno, največ nepravilnosti opažamo pri majhnih pridelovalcih S • Večini rejcem vodenje evidenc v RGG in označevanje živali ni več tuje in tudi napak je čedalje manj K R A S OM Imetniki živali ne shranjujejo oziroma ne izpolnjujejo spremnih listov pri prodaji živali Neurejeni skladiščni prostori za živinska gnojila se še vedno najdejo 53 Zakon o kmetijstvu • Ugotovljene so bile nepravilnosti glede pomanjkljive registracije dopolnilne dejavnosti Ostalo/administracija • • • Zakon o živinoreji • REGIJA Zakon o živinoreji IN NOTRANJSKO Zakon o kmetijstvu • • • Vsa leta je uveljavljena praksa, da se ob pojavu nekega problema inšpektorji posvetujemo med seboj in si izmenjamo izkušnje pri reševanju morebitnih podobnih zadev. V zadnjem času smo bili v zvezi z delom inšpekcije deležni pisnih navodil s strani UGI dobrodošlo je tudi tolmačenje predpisov s strani MKO Veliko oljčnikov, ki so večji od 0,1 ha ni vpisanih v registre, zato smo pričeli s kontrolo Črne torklje predstavljajo nelojalno konkurenco tako kmetijam z dopolnilno dejavnostjo kot tudi drugim registriranim osebam Predpisi glede pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnosti zahtevajo kmetijske površine, ne zahtevajo pa neke resne osnovne kmetijske dejavnosti Ostalo/administracija • Potrebno bi bilo tesnejše sodelovanje med ARSO in MKO 1591 1908 1601 1755 opozorilo po ZP Globa v € skupaj 0 0 0 0 3 0 57 67 48 28 0 0 2 4 78 5 820 933 947 915 stroški v € 6 64 1 419 385 448 524 0 0 1 1 5 1 68 83 60 115 3 1 9 25 225 28 2003 2250 1882 2449 opomini 12 1 0 0 12 7 9 8 5 globe odločbe v € pritožbe 46 0 0 0 3 0 0 11 0 odločbe ZP opozorilo po ZIN 186 2 1 1 54 11 44 39 10 Globe PN v€ Odločbe 433 3 1 0 105 22 65 82 20 894 11 3 1 284 61 209 199 50 PN vpisnik nepravilno sti Vsebinsko področje: ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ) 2 0 1 2 zaraščanje, neobdelanost kmetijskih zemljišč (7/1,5) erozije, poslabšanja strukture tal (7/1,5) Promet kmetijskih zemljišč (17 do 25. člen) Zakup kmetijskih zemljišč (26. do 38. člen) nasipavanje kmetijskih zemljišč (4/1) izkopavanje kmetijskih zemljišč (4) enostavni objekti na kmetijskih zemljiščih (4) odpadki na kmetijskem zemljišču (4) Nelegalna parkirišča na kmetijsih zemljiščih (4) Sanacija opuščenih peskokopov, kamnolomov in drugih kopov (4) namakalni sistemi (85; 86; 91) osuševalni sistemi (85; 86; 91) Agromelioracije (80; 83) Onesnaževanje-degradacija kmet. zemljišč Drugo - kmetijska zemljišča VSOTA ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR) 2 0 1 2 Vpis v register dobaviteljev semenskega materiala (5. do 9. člen) Označenost semenskega materiala (10. člen) Vzorčenje semenskega materiala na kakovost - naknadna kontrola (10., 36. in 36.a člen) Vzorčenje semenskega materiala na GS - naknadna kontrola (10. člen) Drugo - semenski material VSOTA ZAKON O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR) 2 0 1 2 zapisniki Pregledi Preglednica 1P: Število zapisnikov, odločb in prekrškovnih ukrepov kmetijske inšpekcije po zakonih v letu 2012 2 1.000,00 3 6.000,00 0 600,00 4 0,00 2 1.000,00 1 80,00 7.000,00 1.000,00 4 1.550,00 1 500,00 1 80,00 6 22 44 39 2.550,00 7.191,98 5.748,35 3.443,57 6 10 4 3 7.500,00 12.506,33 781,54 187,18 2 5 2 3 760,00 1.393,00 130,00 80,00 1 2.050,00 10.050,00 5 2 19.698,31 1 6.529,89 3.630,75 2 148 0 1 2 0 0 0 0 32 0 1 0 0 13 28 2 11 2 5 0 0 0 4 14 10 0 4 223 219 54 0,00 0 0,00 0 0 0,00 0,00 2 2 0,00 0,00 0,00 0 0,00 Pregledi zapisniki nepravilno sti Odločbe opozorilo po ZIN pritožbe PN vpisnik Globe PN v€ odločbe ZP globe odločbe v € opomini stroški v € opozorilo po ZP Globa v € skupaj Vsebinsko področje: LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH (ZMING-1) 2 0 1 2 Pogoji za promet z mineralnimi gnojili (4. člen) Pogoji za promet z mineralnimi gnojili (4. člen) - Uredba ES Dovoljenje za promet z mineralnimi gnojili (5. člen) Označenost min. gnojil (8. člen) Označenost mineralnih gnojil (8. člen) - Uredba ES Amon-nitratna gnojila (9. člen) Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil (12. člen) Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil (12. člen) - Uredba ES Označevanje gnojil iz stranskih živalskih proizvodov Dajanje na trg v maloprodaji Drugo - mineralna gnojila VSOTA ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH (ZMING-1) 2 0 12 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH (ZFFS-B) 2 012 vpis v register (5/1) vodenje evidenc (6/1) usposobljenost in prisotnost odgovorne osebe (5/2) usposobljenost in prisotnost prodajalcev (5/4) prodaja FFS v specializiranih prodajalnah kupcu, ki predloži veljavno dokazilo o izpolnjevanju pogojev (7. člen) skladiščenje FFS (5/1) registrirana in identična FFS (3. člen) FFS z izdanim predpisanim dovoljenjem (4/1,4) rok uporabe (4/3) vzorčenje FFS na fizikalno- kemijsko sestavo (4/1,4) embalaža - pakiranje, označevanje in razvrščanje FFS (4/1,4) 204 245 330 203 241 212 11 8 13 4 2 8 1 0 4 1 1 0 0 3 2 0,00 1.042,00 938,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0,00 1.042,00 938,00 0,00 0,00 14 8 3 130 174 18 10 0 0 2 19 33 0 6 7 2 2 9 2 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 60,00 0 0,00 2 0,00 63 38 39 39 45 39 36 28 12 2 7 6 0 0 0 0 2 9 6 3 60,00 2.683,77 4.572,95 0,00 0 2 0 0 0,00 1.043,24 0,00 0,00 6 8 2 7 240,00 60,00 30,00 30,00 192 203 232 210 12 25 20 4 2 2 3 1 7 22 11 2 0 0 0 0 139 179 125 25 145 11 46 3 15 4 0 12 0 3 4 0 12 2 0 7 0 2 0 0 0 0 0 0 0 377 356 394 256 247 240 275 173 1 1 16 25 1 1 5 55 0 0 0 1 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0 0,00 2 120,00 0,00 0 0,00 2 120,00 1 3 400,00 90,00 0 0 0,00 0,00 0 4 0,00 60,00 2 1.000,00 0 0,00 0 0,00 0,00 1.000,00 0,00 2 0 0 1.000,00 0,00 0,00 2 0 2 120,00 2 0,00 4 60,00 4 8 3 60,00 3.727,01 4.572,95 0,00 400,00 90,00 1 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00 4 97 327 297 289 66 1 16 12 35 13 1 3 11 12 27 12 1 56 1 56 1 9 4079 3669 3547 6902 10 3 1 70 1167 1142 1082 1449 Globa v € skupaj 0 opozorilo po ZP 1 stroški v € 0 opomini 47 globe odločbe v € 0 0 odločbe ZP 6 7 225 294 26 2 Globe PN v€ 20 19 0 28 4 0 0 2 110 5 PN vpisnik pritožbe 32 47 56 74 46 2 5 7 427 187 Odločbe opozorilo po ZIN nepravilno sti 0 0 0 0 0 0 0 0 zapisniki 74 8 0 2 1 0 0 2 43 0 Pregledi Vsebinsko področje: skladnost etikete z reg. odločbo (4/1,4) Prepoved, omejitev prometa in uporaba FFS certifikat o skladnosti (45. člen) izvajalci testiranj naprav in izvajanje testiranj (34; 39; 46) nadzor na sedežu izvajalca (9/2) nadzor nad izvajanjem usposabljanj na terenu (9/2) evidenca uporabe FFS (8. člen) uporaba registriranih oz. neregistriranih FFS (3; 8) uporaba FFS za predpisano kulturo in v predpisanem odmerku (8/1,2) pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja in čebel (8. člen) pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja - podzemne vode (8. člen) pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja - odprti vodotoki (8. člen) Dodelava semena s FFS v odnosu do okolja (8. člen) potrdilo iz fitomedicine (9. člen) shranjevanje FFS in odpadkov FFS (8. člen) znak o pregledu naprav (47) Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke FFS (10. člen) prevzem odpadnih fitofarmacevtskih sredstev - 7. člen Uredbe 119/2006 obveščanje uporabnikov in ureditev prodajnih mest - 8. člen Uredbe 119/2006 označevanje semena - tretirano s FFS DRUGO - FFS VSOTA ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH SREDSTVIH (ZFFS-B) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV) 2 0 1 2 Pogoji reje domačih živali (6, 13, 18. člen) Nemotena reja (10 in 11. člen) Plemenske živali (37/1,2; 52) Zbiranje – posredovanje podatkov (49) 800,00 600,00 1 800,00 0 0,00 0 0,00 3 600,00 0 0,00 0 0,00 7 2 2.800,00 400,00 7 1 2.800,00 400,00 4 2 520,00 100,00 0 0,00 0 0,00 0 0 0 2 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 830,00 0 0 1 0,00 0,00 400,00 0 0 1 0,00 0,00 1 0 200,00 0,00 0 0 1 0 0 2 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 400,00 409 356 380 551 237 197 199 238 141 120 107 237 0 1 2 7 45 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 45 56 3 24 38 37 59 0,00 30,00 7 2 5.600,00 800,00 3 0,00 1 2 0,00 0,00 1.230,00 200,00 0,00 100,00 1 0,00 1 400,00 1 70,00 7.920,00 15.700,00 13.500,00 22.100,00 13 3 6 18 5.200,00 2.400,00 2.400,00 6.060,00 16 10 16 25 1.000,00 574,12 200,00 525,00 17 13.120,00 15 18.100,00 15 15.900,00 28.160,00 713 4 814 52 42 134 310 41,73 0 0,00 0 0,00 10 460,08 0 0,00 0 0,00 11 1 1 0 24 41 41,73 41,73 0,00 2.003,04 1.801,20 0 0 0 2 1 0,00 0,00 0,00 166,92 83,46 0 1 0 0 2 30,00 0,00 0,00 30,00 1 1 2 80 7 6 22 166,92 4.556,43 413,83 250,91 1.263,19 0 3 1 1 0 0,00 250,38 83,46 83,46 0,00 0 3 0 0 1 60,00 40,00 40,00 30,00 24 37 5 1 Globa v € skupaj 1 opozorilo po ZP stroški v € 3 15 7 opomini 26 globe odločbe v € pritožbe 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 6 0 0 1 odločbe ZP opozorilo po ZIN 0 0 69 0 9 15 3 4 56 0 0 156 88 127 234 Globe PN v€ Odločbe 1 2423 848 771 1208 0 0 100 0 14 36 11 6 783 1 2 998 200 210 380 PN vpisnik nepravilno sti 0 2 518 1 63 129 25 12 1662 15 5 2516 916 913 1398 zapisniki Pregledi Vsebinsko področje: Označenost plemenskega materiala v prometu (103/1,2) Pripustne postaje (60. člen) Identifikacija in registracija govedi (23/1,2,4; 24/1) Izvajanja rejskih programov v govedoreji (29 do 34. člen) Identifikacija in registracija prašičev (23/1,2,4; 24/1) Identifikacija in registracija drobnice (23/1,2,4; 24/1) Identifikacija in registracija kopitarjev (23/1,2,4; 24/1) Čebelarski pašni red (22/2) Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4) Izvajanja rejskih programov v čebelarstvu (29. do 34. člen) Drugo - ZŽiv VSOTA ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 ZAKON O KMETIJSTVU (ZKme-1) 2 0 1 2 Ukrepi kmetijske tržno cenovne politike - nadzor pridobitev oz. poraba sredstev Ukrepi razvoja podeželja - nadzor pridobitev oz. poraba sredstev Državne pomoči - nadzor pridobitev oz. poraba sredstev Posredovanje podatkov v RKG (144. člen) – evidenca GERK Obvezni vpis v zbirke podatkov (141. člen) Vpis v register pridelovalcev oljk in oljčnega olja (141. člen) Posredovanje podatkov v RKG (143. člen) Predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, …(99.; 100.; 101) Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških kmetij (99.; 100.; 101) Turizem na kmetiji (99.; 100.; 101) Dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (99.; 100.; 101) Pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov (99.; 100.; 101) Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo … (99.; 100.; 101) Izobraževanje na kmetijah, povezana s kmet., gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo (99.; 100.; 101) 41,73 460,08 41,73 41,73 0,00 2.169,96 1.884,66 166,92 4.806,81 497,29 334,37 1.263,19 0 4 1 0 13 0 10 3 6 1 0 0 0 2 0 0 0 1 1 160,00 880,00 80,00 0 0 0 0 13 18 66 429 56 87 173 60 161 40 1 7 180 18 84 9 30 3 25 0 1 1 16 0 0 0 2 1 1 0 106 19 80 8 12 2 1 57 2 160,00 0 0,00 0 0,00 11 880,00 0 0,00 0 0,00 1 80,00 0 0,00 0 0,00 2 Globa v € skupaj opozorilo po ZP stroški v € opomini globe odločbe v € odločbe ZP Globe PN v€ PN vpisnik pritožbe 0 0 2 1 0 0 2 420 94 2 17 2 69 0 0 0 94 8 0 0 2 0 0 0 0 46 187 0 0 0 0 0 0 1 2 72 20 1 0 10 3 2 2 2 2 0 0 2 1 2 0 0 0 0 0 23 19 5 1 3 1 0 0 1 0 4 10 19 4 12 2364 1645 1107 1660 0 1 0 0 1 498 401 228 1149 1 0 1 0 259 179 81 222 0 0 0 0 0 0 1 6 1 0 4 1.200,00 3.400,00 0 0 1991 1348 897 397 0 0 0 0 Odločbe opozorilo po ZIN nepravilno sti 2 zapisniki 1 Pregledi Vsebinsko področje: Zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi (99.; 100.; 101) Aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov,.. Iz lastnega cvetja (99.; 100.; 101) Posredovanje podatkov v tržno informacijski sistem (170. člen) Nadzor živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi Vzorčenje pridelkov na ostale kontaminante (težke kovine, nitrati,…) (63. člen) Vzorčenje pridelkov na mikotoksine (63. člen) Vzorčenje pridelkov za ugotavljanje mikrobiološke ustreznosti (63. člen) Vzorčenje pridelkov na ostanke FFS (63. člen) Vzorčenje tal na onesnaževala iz blata naprav za biološko razgradnjo odpadkov zahteve glede varnosti živil (14. člen 178/2002) Sledljivost primarnih proizvodov Pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. do 105. člen) Javne službe v kmetijstvu (113.; 122) Ekološka in integrirana pridelava kmetijskih pridelkov (71. člen) Organizacije za kontrolo in certificiranje (92. člen) Varno delo s kmetijsko mehanizacijo ter zaščitno opremo (112. člen) Registracija primarnih proizvajalcev živil in krme (6. člen) Sledljivosti živil rastlinskega izvora in uvedba sistema (7. člen) Higienske zahteve iz 3. in 4. člena Uredbe 852/2004 Drugo (ZAK:917 - 16900 ZAKON O KMETIJSTVU (ZKme-1) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 UREDBA O VARSTVU PRED POŽAROM V NARAVNEM OKOLJU 2 0 1 2 drugo UREDBA O VARSTVU PRED POŽAROM V NARAVNEM OKOLJU 2 0 1 2 LETO 2011 0 0 58 113 118 59 111 0 0 0 0 0,00 0,00 0 2 0,00 1.080,00 1 0 5 19 24 17 12 1.000,00 2.120,00 2.160,00 1.360,00 891,73 1 3 1 3 4 200,00 1.280,00 80,00 190,00 1.240,00 1 2 0 0 0 0 0,00 0 0,00 1 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 1 0 0,00 0,00 1.080,00 140,00 0,00 140,00 40,00 90,00 140,00 2 3 3 2.240,00 1.550,00 2.131,73 0,00 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 Pregledi zapisniki nepravilno sti Odločbe opozorilo po ZIN pritožbe PN vpisnik Globe PN v€ odločbe ZP globe odločbe v € opomini stroški v € opozorilo po ZP Globa v € skupaj Vsebinsko področje: LETO 2010 LETO 2009 Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) 2 0 1 2 Preverjanje pogojev za pridobitev statusa "pridelovalec GSR" (ZSGSROKR 4.,8.,16. člen) Ugotavljanje namerne oziroma nenamerne prisotnosti GSO (21 in 22. člen) Pregled kmetijskih rastlin in odvzem vzorca (21. člen) Nadzor izpolnjevanja obveznosti pridelovalca GSR (6.,7.,9.člen) Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla 2 0 1 2 Omejitve gnojenja na nerodovitnih zemljiščih zemljiščih (6/1) Omejitve gnojenja na razdalji 200 m od vodnjakov (6/2) Omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico (9/1) Drugo - uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B) 2 0 1 2 Skladiščni prostori za živinska gnojila (19. člen) Odpadna FFS po uredbi (19; 20/5) Preprečevanje nesreč in škodljivih posledic emisij (18 člen) Drugo - ZVO 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 13 80 1 0 54 0 147 43 86 91 42 85 1 0 0 1 2 19 0 0 5 13 1 35 42 0 17 38 0 85 18 24 6 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 6 2 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 22 2 0 2 5 1 2 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 2 0,00 0,00 60,00 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B) 2 0 1 2 133 0 26 6 4 1 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 LETO 2011 163 154 28 14 5 0 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 LETO 2010 LETO 2009 257 250 242 108 103 165 43 60 39 19 1 0 0 6 0,00 876,37 0 4 0,00 4.572,93 0 14 0,00 360,00 1 0,00 5.449,30 59 Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UR-VVONKV) 2 0 1 2 Letni vnos dušika iz živinskih gnoji v tla na nivoju kmetijskega gospodarstva (5. člen) Ravnanje s presežki živinskih gnojil (6. člen) Časovne omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico (8.člen) Časovne omejitve gnojenja z mineralnimi gnojili (9.člen) Splošne omejitve gnojenja z gnojevko ali gnojnico in mineralnimi gnojili (10.člen) Splošne omejitve vnosa gnojil v tla (11.člen) Omejitev gnojenja 100 m od objekta za zajem pitne vode Omejitev gnojenja ob vodotokih Skladiščni prostori za živinska gnojila (12. člen) Skupni vnos dušika v tla (13.člen) Evidence o presežkih dušika (13./5) Pisna dokazila o dokupljenih organskih gnojilih (13./6) Raztrošenje mineralnih in organskih gnojil (14.člen) Drugo - UR-VVONKV Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UR-VVONKV) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 UREDBA O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU (UR-PVVNO) 2 0 1 2 Vožnja z motornimi vozili po kmetijskem zemljišču Drugo prepoved vožnje v naravnem okolju UREDBA O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU (UR-PVVNO) 2 0 1 2 ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIV-B) 2 0 1 2 Pogoji reje (7; 8; 9) ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIV-B) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA 2 0 1 2 Vodovarstvena območja vodonosnikov - FFS (ZAK:780 Drugo VOVAP UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA 2 0 1 2 LETO 2011 48 9 29 7 1 1 4 0 11 30 25 51 277 39 22 4 19 11 3 2 5 21 85 2 7 1 2 5 582 381 344 364 292 281 1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 1 2 3 13 11 0 1 1 0 2 139 83 110 84 54 55 0 1 3 1.060,00 1 260,00 1 800,00 1 130,00 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 800,00 0 0,00 3 90,00 1 800,00 0,00 0,00 0,00 3 1 0 2.400,00 800,00 0,00 6 0 0 140,00 80,00 3 0,00 0 0,00 0 2.400,00 800,00 0,00 0,00 34 14 26 1 3 1 2 2 0 1.060,00 1.600,00 0,00 5 2 1 4.000,00 1.600,00 800,00 10 3 6 440,00 60,00 60,00 1 0 0 0 0 2 208,65 0 0,00 0 0,00 2 4 62 9 3 1 8 5 6 208,65 7 3 1 1 0 0 2 208,65 0 0,00 0 0,00 0 5 5 15 4 17 3 4 4 6 0 0 8 1 10 0 3 0 2 0 0 4 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 60 5.060,00 3.200,00 800,00 208,65 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 0 0 0,00 0,00 LETO 2010 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA 2 0 1 2 Vodovarstvena območja vodonosnikov - FFS (ZAK:782 Vodovarstvena območja vodonosnikov - gnojenje (ZAK:782 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKA LJUBLJANSKEGA POLJA 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja 2 0 1 2 Vodovarstvena območja vodonosnikov - FFS (ZAK:781 Vodovarstvena območja vodonosnikov - gnojenje (ZAK:781 Drugo VOVDP Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKOV LJUBLJANSKEGA BARJA IN OKOLICE LJUBLJANE 2 0 1 2 Vodovarstvena območja vodonosnikov - FFS (ZAK:984 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKOV LJUBLJANSKEGA BARJA IN OKOLICE LJUBLJANE 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA PLATOJA, LIMBUŠKE DOBRAVE IN DRAVSKEGA POLJA 2 0 1 2 Vodovarstvena območja vodonosnikov - gnojenje (ZAK:783 Drugo VOVRD UREDBA O VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA VODNO TELO VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA PLATOJA, LIMBUŠKE DOBRAVE IN DRAVSKEGA POLJA 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1) 2012 OBORE, RIBOGOJNICE, RIBNIKI ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1) 2012 ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU (ZIN-A) 2 0 1 2 20 20 14 5 19 29 26 15 19 14 12 0 10 22 34 28 13 21 24 2 2 12 12 0 0 0 0 2 1 1 1 1 0 0 0 3 0 3 2 1 10 1 0 0 0 0 1 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 7 5 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 61 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 1 30,00 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 1 0 0 30,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 2 60,00 0,00 0 0,00 2 60,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0 0,00 spoštovanje inšpekcijske odločbe lažna izjava ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU (ZIN-A) 2 0 1 2 LETO 2011 LETO 2010 LETO 2009 SKUPAJ SKUPAJ L E T O 2 0 1 2 SKUPAJ L E T O 2 0 1 1 SKUPAJ L E T O 2 0 1 0 SKUPAJ L E T O 2 0 0 9 1 0 4 0 0 1 2 1 1 0 1 0 2 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 12517 9765 8870 13263 8148 6269 5546 6122 2979 2062 2030 2411 1888 928 916 1216 529 435 425 730 76 73 52 40 22 1 23 33 37 29 13.000,00 500,00 13.500,00 22.200,00 21.500,00 18.168,00 2 0 2 4 5 3 1.000,00 0,00 1.000,00 2.000,00 2.030,00 1.500,00 4 0 4 10 6 8 100,00 0,00 100,00 250,00 30,00 80,00 158 135 152 172 31.975,08 51.949,58 48.174,21 47.670,86 32 23 20 32 19.230,38 19.713,03 6.285,00 13.560,11 49 36 34 60 2.830,00 2.417,12 640,00 1.245,00 1 14.000,00 500,00 14.500,00 1 0 24.200,00 0 23.530,00 0 19.668,00 74 51.205,46 38 71.662,61 34 54.459,21 61.230,97 VIR: IRSKGHO 2012 Preglednica 2P: Izločitve blaga v prometu v letu 2012 Vrsta blaga SEMENA kg MINERALNA GNOJILA (kg) FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA (kg,l) ŠKROPILNICE Skupaj leto 2012 V Z R O K Izločitve skupaj Analizni izvid število količina 10 4.725,00 Rok uporabe Organoleptika 37.158,60 4 4 23,54 2 2 RAVNANJE Z IZLOČENIM BLAGOM Vrnjeno dobaviteju Uničeno Predelava Deklaracija število količina število količina število količina število količina 10 4725 0 0 0 0 0 0,00 21 37 I Z L O Č I T V E število količina 10 4.725,00 število 0 količina število količina 0 0 0 7643 1 1 0 0 21 37.158,60 21 37.158,60 0 0 0 0 0 0 4 23,54 0 0 0 0 4 23,54 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 2 0 0 0 0 14 5 0 VIR: IRSKGHO 2012 62 23 37 0 0
© Copyright 2024