POLICIJSKI MENEDŽERJI V SLOVENIJI Ljubljana, 13.03.2015 Mag. Kristjan Mlekuš OKC PU Nova Gorica NEKAJ TEMELJNIH IZHODIŠČ Policija kot organizacija “sui generis” ali “le organizacija” Hierarhična piramida Razvoj iz (pol)vojaške v moderno organizacijo Sodobni pristopi k opravljanju policijske dejavnosti Pomen človeških virov in njihovega upravljanja Vloga vodij oz. “policijskih menedžerjev” SPECIFIČNOST POLICIJSKE KARIERE Hierarhična organiziranost Paravojaški sistem napredovanja “postopnost” napredovanja po hierarhični lestvici Način vstopa v organizacijo Izobraževalni sistem Itd. TEMELJNA IZHODIŠČA TEMELJNI PREDPOSTAVKI: Policija kot moderna, fleksibilna organizacija Vodenje kot ključni izziv v prihodnosti: transformacijsko vodenje (LEADERSHIP) TEMELJNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE »Ali so policijski menedžerji v Sloveniji glede svojih kariernih preferenc in osebnostnih značilnosti podobni menedžerjem v drugih organizacijah, ali pa glede tega pride bolj do izraza specifičen sistem napredovanja v policiji in so posledično policijski menedžerji zgolj policisti na vodstvenem položaju?« METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Empirična raziskava med policijskimi menedžerji Pridobljeno soglasje Policije Sestavljen vprašalnik: 1. del: MBTI (Kierseyev razvrščevalec temperamenta) 2. del: Scheinova karierna sidra 3. del: demografski dejavniki Metodološke omejitve Izključitev nekaterih demogr. dejavnikov (spol, starost, regija…) Razlog: zagotavljanje anonimnosti Starostna sk., stan, otroci, vstop v policijo, izobraževanje, zadovoljstvo, del.uspešnost POLICIJSKI MENEDŽERJI Kdo so policijski menedžerji? Definiranje policijskih menedžerjev: Vodje policijskih enot Mendžerske naloge Upoštevanje trinivojske organiziranosti policije Opredeljeno 193 delovnih mest Dražvni nivo: 14 Regionalni: 68 Lokalni: 111 VZOREC 125 veljavnih vprašalnikov Predstavlja 65,1 % slovenskih policijskih menedžerjev Organizacijska raven: 62-67% GPU: 7,2% (7,25%) PU: 33,6% (35,2%) PP: 59,2 % (57,5%) Lahko rečemo, da je vzorec reprezentativen! VZOREC Starostna skupina: 40-49 let (61,6%), nihče mlajši od 30 let Delovni staž v policiji: 23,6 let Izoblikovane osebnosti in karierna sidra Večinoma poročeni (72,8%) ali izvenzak.skupnost (24,8%) Večinoma starši (95,2%), največ polnoletni (40%) Velikost enote: manjše (56%), srednje (24%), velike (9,6%), zelo velike (10,4%) Vstop v policijo: kadeti (64,8%), prekvalifikacija (24%), po študiju (7,2%), drugače (4%) Dobro izobraženi: UNI (24%), PODIPL. (20,8%), VS (55,2%) Smer izobrazbe: varstvoslovje (52,8%); menedžment (8%), ostalo (39,2%) Zadovoljstvo (3,9): GPU (4,11), PP (3,89), PU (3,86) Delovna uspešnost (4,86): PU (4,96), GPU (4,92), PP (4,80) – metodološki problem KARIERNA SIDRA POLICISTOV Izhajajoč iz teorije – predanost/poslanstvo Pretekle raziskave: pri nas še neraziskana Varnost in stabilnost (Steele in Francis-Smythe, 2009) Predanost in poslanstvo (Steele in FrancisSmythe, 2009; Schein, 1984) Življenjski slog (Steele, 2009) Menedžersko sidro le pri 12% uniformiranih (Steele, 2009) KARIERNA SIDRA MENEDŽERJEV Izhajajoč iz teorije – MENEDŽERSKO SIDRO Pretekle raziskave: Menedžersko sidro (Schein, 1984; Beck in La Lopa, 2001) Življenjski slog (Wong, 2007) Podjetniška ustvarjalnost (Wong, 2007) Samostojnost in avtonomija (Wong, 2007; Beck in La Lopa, 2001) Čisti izziv (globalni menedžerji) - Suutari in Taka (2004) Sidro internacionalizma (globalnosti) MBTI Osebnostne značilnosti policistov: fenomen policijske osebnosti (Hanewicz, 1978; Pagon in Lobnikar, 2000) Prevladujejo STJ (zaznavanje, razmišljanje, sojenje) Najpogosteje ESTJ in ISTJ podpovprečno intuitivnost (N), občutenje (F) in dojemanje (P) MBTI Menedžerske osebnosti: pogosto pojavljanje osebnostne značilnosti N (intuicija) in P (dojemanje) Najpogosteje “RAZUMNIKI” (NT) - Hough in Ogilvie (2005): ENTJ, INTJ, ENTP Za strateško vodenje pomembna ENTP in ENFP; za komunikacijo in doseganje konsenza pa ENF (Knowlton in McGee 1994) MODERNO VODENJE UPRAVLJANJE (MANAGEMENT) – ustvarjanje reda in konsistentnosti VODENJE (LEADERSHIP) – ustvarjanje sprememb in razvoja Planiranje/Upravljanje stroškov in koristi uvajanje pravil postavljanje rokov razporejanje resursov Osnovanje smeri: ustvarjanje vizije razjasniti celostno podobo postavljanje strategij Organiziranje/Kadrovanje zagotavljati strukturo sistemizacija in kadrovanje postavljanje pravil in postopkov Usmerjanje ljudi: komunicirati cilje iskanje zavzetosti gradnja timov in koalicij Nadzor in reševanje problemov: razvijanje spodbud generiranje kreativnih rešitev popravljanje Motiviranje in navduševanje: navduševanje in spodbujevanje ljudi opolnomočenje (empowerment) podrejenih zadovoljevanje potreb TRANSFORMACIJSKO VODENJE spodbujanje zaposlenih k idealom in moralnim vrednotam, ki naj bi jih navdušili za premagovanje težav pri delu; vsebuje prizadevanje vodij, da bi interese zaposlenih razširili razvili njihovo sprejemljivost za namene in poslanstvo skupine ter da bi svoje interese podredili koristim skupine POMEMBNI: ENTP in ENFP KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE KARIERNA SIDRA Najpogsoteje sidra ČI, ŽS in MNS menedžersko sidro NI najpogostejše Kljub temu bolj izražena “menedžerska” kot policijska sidra (predanost/poslanstvo, varnost/stabilnost) KARIERNA SIDRA Nekaj bistvenih ugotovitev: nivo organizacije menedžersko sidro najbolj izrazito pri vodilnih na policijskih upravah (31%) in Generalni policijski upravi (22,2%), sidra, ki so tipično značilna za policiste so izrazito bolj prisotna pri menedžerjih na lokalnem nivoju policije KARIERNA SIDRA - ZAKLJUČEK policijski menedžerji v povprečju kažejo karierne preference, ki so bolj podobne menedžerjem kot pa policistom, tako s teoretičnega vidika, kot z vidika primerjave s preteklimi analizami INDIKATOR TEMPERAMENTA ŠTEVILO ODSTOTEK ROKODELCI 9,6% 104 83,2% ESTP 8 6,4% ESTJ 85 68% ISTP 1 0,8% ISTJ 19 15,2% ESFP 3 2,4% ESFJ 7 5,6% ISFP 0 0% ISFJ 3 2,4% 9 7,2% 15 12% ENFJ 3 2,4% ENTJ 12 9,6% INFJ 1 0,8% INTJ 1 0,8% ENFP 6 4,8% ENTP 2 1,6% INFP 1 0,8% INTP 0 0% IDEALISTI (NF) ODSTOTEK VARUHI 12 (SP) ŠTEVILO (SJ) RAZUMNIKI (NT) Izrazita prevlada “policijskih osebnosti” Vseh ostalih manj kot 10% ENTP (1,6%) in ENFP (4,8%) slabo zastopana - najprimernejša osebnostna tipa za moderen (transformacijski) pristop k vodenju ljudi (Knowlton in McGee 1994 v Kelley 1997, 21). POMEMBNO: ne glede na nivo org., način vstopa…izrazita prevlada POLICIJSKE OSEBNOSTI Osebnostne značilnosti Nekaj ključnih ugotovitev Pot zaposlitve ESFJ: ni značilen za “kadete” (le pri 1,2%) INFJ in INFP: značilen le za tiste, ki so se zaposlili po “drugi poti” – nikoli klasični policisti Področje izobraževanja INFP in INFJ: le za študente menedžmenta Primerjava obeh konceptov Kontradiktornost rezultatov: VARUHI – SJ (ESTJ, ISTJ), za katere je značilna “konformnost” in sidro čistega izziva Specifičnost policijskega dela? ALI medtodološke omejitve uporabljenih orodij? INTERPRETACIJA REZULTATOV Karierne preference - nenehno iščejo nove izzive in premagujejo ovire, tudi najtežje Specifičnost policijskega poklica Vodstvena del.mesta privlačijo ljudi, ki si želijo izzivov V ospredje postavljajo tudi življenjski slog Usklajenost poklicnega in zasebnega življenja Starost in delovni staž menedžerjev Dolgoletna praksa – prednost zasebnim ciljem INTERPRETACIJA REZULTATOV Izkazujejo tudi določeno menedžersko usmerjenost Prevzemanje vodstvenih nalog Glede kariernih preferenc bliže menedžerjem kot policistom INTERPRETACIJA REZULTATOV Po drugi strani glede osebnostnih značilnosti bliže “policijski osebnosti” Na vseh treh nivojih raziskave Narava policijske organizacije in kadrov 90% jih prihaja iz operative Policija bolj ceni “policijske osebnosti” Večina jih sodi v to kategorijo (nadrejeni, enaki pogledi, konformnost) Tako lažje zadovoljujejo pričakovanja nadrejenih ZAKLJUČEK policijski menedžerji v Sloveniji po svojih osebnostnih profilih kažejo pretežno značilnosti policijskih osebnosti, VENDAR po drugi strani glede kariernih preferenc izkazujejo bolj menedžerska nagnjenja “policisti” na vodstvenih položajih? REZULTATI SO ZGOVORNI Vprašalnik poslan vsem Odgovorilo 65% policijskih mendežrjev PREDLOGI ZA SPREMEMBE Izhajamo iz temeljnih predpostavk (moderni pristopi k policijskem delu, fleksibilna org., transformacijsko vodenje) ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE (mrežna organizacija) KADROVANJE (tendenca k novostim, fleksibilnosti, sodelovanje, dolgoročna strategija) Tudi izobraževanje, usposabljanje vodij Ugotavljanje motivacije Hvala za pozornost!
© Copyright 2024