P R E D S E D N I K Kidričeva cesta 24/b 3000 Celje, info@sindikat-policistov.si, faks 03 5443-113 SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE Kidričeva 24/b 3000 Celje - članicam in članom SPS, vsem zaposlenim v Policiji ZADEVA: UKINJANJE DELOVNIH MEST POLICIST – STALNI DEŽURNI OZ. DRUGAČNA ORGANIZIRANOST DEŽURNE SLUŽBE NA POLICIJSKIH POSTAJAH V Sindikatu policistov Slovenije smo dobili potrditev informacije o načrtovani ukinitvi oziroma drugačni organiziranosti dežurne službe na policijskih postajah. Sindikat policistov ukinitvi dežurnih služb nasprotuje iz več utemeljenih razlogov. V Srednjeročnem načrtu razvoja in dela Policije za obdobje 2008 – 2012 (v nadaljevanju srednjeročni načrt) je v 1. usmeritvi 5. strateškega cilja zapisano: »Preučiti dosedanjo organiziranost in optimizirati število policijskih postaj, policijskih uprav in notranjih organizacijskih enot GPU, preučiti dosedanjo organiziranost dežurnih služb in operativno-komunikacijskih centrov, pripraviti predloge optimalnih prostorskih in kadrovskih rešitev in zagotoviti postopno uvajanje sprejetih rešitev.« Večina oziroma glavnina dela načrtovanega pod omenjeno 1. točko 5. strateškega cilja v srednjeročnem načrtu je bila realizirana s projektom LIBRA. Preučitev organiziranosti dežurnih služb pa poteka oz. se z njo ukvarjajo že dlje časa v Upravi uniformirane policije in tudi na nekaterih policijskih upravah (PU Maribor, Ljubljana, Celje, Novo mesto), kjer so že pristopili k drugačni organiziranosti dežurnih služb na nekaterih policijskih postajah. Predvidene spremembe, namreč v nobenem primeru ne smejo zmanjševati obstoječo varnost zaposlenih, objektov v katerih zaposleni delujejo niti zmanjšati občutek varnosti oseb, ki potrebujejo pomoč, nasvet ali nujno ukrepanje Policije. Prav tako ne smejo poslabšati kvaliteto komunikacije med zaposlenimi v enoti in na terenu in komunikacijo z občani v lokalni skupnosti v primeru njihove potrebe po servisiranju s strani Policije. Policija je ne nazadnje servis namenjen občanom v lokalni skupnosti, kar ima tudi zapisano v svojih aktih o organizaciji in delovanju. Vsa ta področja, so zajeta v opisu del in nalog stalnega dežurnega. Takšne spremembe bi v lokalnih skupnostih, v katere so umeščene Policijske postaje, povzročile prav nasprotni učinek. Tu se odpira še veliko strokovnih vprašanj in pomislekov o predlagani delovnega mesta stalnega dežurnega. Menimo, da je za opredelitev problema stalnega dežurstva na policijskih postajah potrebno dobro poznati samo organiziranost policije in pri tem upoštevati vizijo in strategijo delovanja Policije. Poudariti moramo, da je slovenska policija na podlagi zgodovinskega razvoja postala moderna in po evropskih merilih oblikovana policijska organizacija, ki je sposobna učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega življenja in zagotoviti visoko stopnjo varnosti. Zavedamo se, da bo lahko Policija svoje delo na podlagi delovnih procesov izboljševala skladno z zahtevami in potrebami razvoja, če se bo prilagajala novim razmeram in bo v delovne procese uvajala tudi spremembe. Pri spremembi v organiziranju dežurne službe si mora delodajalec zastaviti temeljna vprašanja o načinu in izvajanju dežurstva. Najpogostejše težave pri reorganizaciji dežurne službe se lahko kažejo v kratkoročnem gledanju vodilnega managmanta, v okoreli organizacijski strukturi, pomanjkljivosti in neprilagojenih človeških in finančnih virih ter v omejenih zmožnostih informacijske tehnologije (tehnično varovanje objektov, standardi s področja tajnih podatkov…). V Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji (v nadaljevanju akt) je v prilogi 3. akta opis nalog delovnega mesta policist – stalni dežurni (na PP): • • • • • • • • • • • • • • Izvajanje nalog v skladu s 3. členom zakona o policiji; odrejanje uporabe službenih vozil in drugih materialno tehničnih sredstev v enoti v skladu z razporedom dela ali trenutnimi operativnimi potrebami; opravljanje drugih nalog s svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni; opravljanje nalog prekrškovnega organa v skladu s predpisi; skrb za izvajanje določenih ukrepov pri načrtih obrambnih priprav; skrb za izvajanje razporeda dela in dajanje ustreznih navodil in pojasnil policistom; skrb za red in varnost v službenih prostorih; sodelovanje z OKC PU in ravnanje po njegovih usmeritvah; sprejemanje in oddajanje depeš; sprejemanje obvestil o kaznivih dejanjih in prekrških, dogodkih in drugih pojavih, odrejanje nujnih operativnih ukrepov ter o tem obveščanje komandirja in po potrebi drugih pristojnih organov; sprejemanje strank, sestavljanje zapisnikov ovadb in uradnih zaznamkov; sprejemanje vplačil mandatno kaznovanih oseb; v odsotnosti komandirja ali njegovega pomočnika odločanje o pridržanju oz. zadržanju oseb pod nadzorstvom ter kontroliranje pridržanih oseb v prostoru za pridržanje. vnos podatkov v predpisane evidence in beleženje podatkov, naročil, sporočil in ukrepov« Pravila policije v 111. členu med drugim določajo »Dežurstvo« kot obliko dela policijskih enot. V nadaljevanju je dežurstvo opredeljeno od 112. do vključno 127. člena. V 112. členu je napisano, da se dežurstvo opravlja na območnih policijskih postajah ter v tistih policijskih enotah, za katere je tako določeno v predpisu o organizaciji in sistemizaciji. V 116. členu Pravil policije je opredeljeno, da dežurstvo na policijskih postajah opravljajo dežurni, med njihovo odsotnostjo pa tudi drugi policisti, če tako odredijo komandirji, ki lahko v pomoč dežurnim odredijo tudi policiste. Iz doslej opravljenih preverjanj ter znanih dejstev, na podlagi dolgoletnih izkušenj pa izhaja: - - na nekatere policijske postaje so vezani tehnično varovani objekti; pošiljanje prijavnic hotelskih gostov v elektronski obliki s programsko opremo »eGost«. Stanodajalci, ki ne uporabljajo računalniško vodene evidence gostov, prijavnice gostov še vedno osebno dostavljajo na PP; na 55 policijskih postajah so prostori za pridržanje; na nekaterih policijskih postajah so skladišča orožja in streliva; policijske postaje predstavljajo »varno točko«; vse policijske postaje niso ustrezno tehnično varovane, nimajo sistemov za prenos alarmnih sporočil in niso ustrezno mehansko zaščitene; na vseh policijskih postajah se obravnavajo tajni podatki do stopnje tajnosti "ZAUPNO", kljub temu, da ne izpolnjujejo vseh fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepov za varovanje tajnih podatkov, ki jih predpisuje Uredba o varovanju tajnih podatkov, vendar se je pomanjkanje teh ukrepov nadomestilo z zagotavljanjem 24 urne prisotnosti dežurnih policistov na PP. Zgoraj navedena dejstva so dober argument zakaj v SPS menimo, da je ukinjanje delovnih mest policistov – stalnih dežurnih na policijskih postajah nesmiselno. Delavci, ki opravljajo te naloge so po navadi »starejši policisti«, ki imajo veliko izkušenj in dobro poznajo teren. Samo delovno mesto pa služi tudi za premestitev policistov, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo več opravljati dela na terenu. Postavlja se vprašanje kaj bi z ukinjanjem oziroma s presistemizacijo delovnega mesta policist – stalni dežurni sploh dosegli, saj bodo omenjene naloge morali policisti opravljati še naprej. Razlogi, da delovno mesto policist – stalni dežurni ostane sistemizirano na vseh PP so:  delodajalec pri teh procesih mora ravnati zakonito in upoštevati pravne normative. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI - UPB2, 16/2007) od člena 62. do 65. člena določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati kvote za sistem zaposlovanja invalidov. Po tem zakonu in Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov mora Policija kot delodajalec zagotoviti najmanj 2 % takšnih delovnih mest. Sindikat policistov Slovenije si bo tudi na tem področju prizadeval za ugodnejše rešitve, saj imamo izposlovan minimum, kar ne sledi nevarnosti in poškodbam policistov. Predhodne analize so pokazale, da je v operativnem delu policije že toliko policistov z takšnimi omejitvami (tudi poklicna rehabilitacija), da je ta kvota že zdaj presežena.  dežurstvo se bo kot oblika dela izvajalo tudi v prihodnje;  ohranjanje vpetosti policije v lokalno okolje;  zagotavljanje nivoja varnosti;  izvajanje poklicne rehabilitacije  varovanje premoženja (zunanje in notranje varovanje);  za to delovno mesto že imamo sedaj usposobljen kader;  nekaj teh delovnih mest zasedajo delavci, ki so bili na ta delovna mesta premeščeni zaradi zdravstvenih  razlogov (s presistemizacijo delovnega mesta bi posegli v spremembo opisa del in nalog za katera  delavci ne bi več izpolnjevali pogojev za zasedbo teh delovnih mest);  razbremenitev policistov OKC;  tudi v prihodnje bo potrebno zagotavljati enake ukrepe za varovanje tajnih podatkov, kot do sedaj; Strinjamo se, da je možno z racionalizacijo delovnih procesov doseči večjo učinkovitost in prisotnost policistov na terenu, ampak takšne spremembe morajo biti vnaprej načrtovane, tekoče, pravočasne in pravilne. Spremembe nikakor ne smejo biti hitre, korenite in dramatične, saj so lahko kot take revolucionarne in ne bodo doprinesle dodane vrednosti. Pri uvedbi oziroma odločitvi o reorganizacij dežurne službe na posameznih policijskih postajah predlagamo, da pri projektu sodeluje ves kolektiv in sindikat kot socialni partner, ker te reforme globoko in dolgoročno posegajo v delovno pravni in socialni položaj policistov. Z vključitvijo zaposlenih boste dosegli veliko stopnjo motivacije za morebitne spremembe organizacije dežurnih služb na policijskih postajah. Pred samo odločitvijo o drugačni organiziranosti oziroma ukinitvi dežurne službe na policijski postaji pa je potrebno na podlagi varnostne ocene izpolniti po našem mnenju še naslednje kriterije: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. poskrbeti je potrebno za ustrezno tehnično in video varovanje objektov, poskrbeti je potrebno za ustrezno varovanje oz. prenos orožja in streliva, prevezati telefone, vzpostaviti ustrezen sistema za prenos alarmnih sporočil, poskrbeti je potrebno za ustrezno mehansko zaščito objektov, na objekte je potrebno namestiti poštne nabiralnike, v času, ko na policijski postaji ni nikogar je potrebno namestiti napis, da v objektu ni nikogar in da se v 8. 9. 10. nujnih primerih pokliče na telefonsko številko 113, planirati, da se na policijskih postajah, kjer so prostori za pridržanja, le ti postopoma preoblikujejo v druge namenske prostore, planirati in imeti zagotovljena finančna sredstva za odpravo pomanjkljivosti, potrebno je zagotoviti vse fizične, organizacijske in tehnične ukrepe za varovanje tajnih podatkov, ki jih predpisuje Uredba o varovanju tajnih podatkov, kar pomeni najmanj vzpostavitev varnostnih območij II. stopnje (po standardih iz 3. odstavka 10. člena Uredbe) na vseh policijskih postajah, kjer se stalno dežurstvo ne bo izvajalo. Pozivamo vas, da ponovno razmislite o smiselnosti ukinjanja oz. reorganizacije dežurne službe na policijskih postajah. Glede na zgoraj navedene kriterije, ki jih je potrebno izpolniti ob drugačni organiziranosti dežurnih služb, menimo, da bi bilo neracionalno in negospodarno v času varčevalnih ukrepov vlagati finančna sredstva v omenjen projekt (npr. povprečni stroški izgradnje enega varnostnega območja po standardih znašajo okoli 50.000 €), niti ni znano iz katerih postavk se bodo omenjena finančna sredstva črpala. Poleg tega pa tudi Policija v tem trenutku ni pripravljena na implementacijo takšnega projekta. V tej zvezi predlagamo sklic sestanka med Sindikatom policistov Slovenije in kompetentnimi sogovorniki na strani policije zaradi izmenjave stališč in pogledov vezanih na temo predmetnega obvestila. V SPS pričakujemo, da nas boste o morebitni uvedbi drugačne organiziranosti dežurne službe oz. ukinjanj delovnih mest policist – stalni dežurni obvestili še pred pričetkom postopka spremembe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji. V primeru, da bo zaradi drugačne organiziranosti prihajalo do kršitev zakonov in podzakonskih aktov, pa bomo o teh kršitvah obvestili pristojne službe in ukrenili vse potrebno, da se zavaruje dolgoročni interes policistov. Pripravili: Aleksander Žnidarko SEKRETAR SPS Borut Jakopin SEKRETAR SPS Zoran Petrovič l.r. PREDSEDNIK SPS