Kupec ni več pomemben
RRA Mura Morebiten begunski val 10. Front@ sodobnega plesa Končan Festival Vinarium Red Bull Air Race Letošnji poslovni izid ogroža obstanek Po scenariju Lendava najbolj na udaru Lendavska trgatev s sprevodom Promocija regije na adrenalinskem spektaklu Mestna občina ne ruši agencije Občina Grad ponudila zmogljivosti V ospredju čista estetika in aktualna družbena vprašanja Stran 3 Stran 8 Stran 11 Stran 18 Predstavili so ljudske običaje, kakršni so bili nekoč med vinogradi in v nižinski pokrajini Vsa pozornost zadnjima tekmama Stran 19 10. septembra 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 37, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Aha Mura V premislek Kupec ni več pomemben Ko umre beseda Majda Horvat Upniški odbor želi nadzirati najemnika, saj zahteva vpogled v sklenjene pogodbe s partnerji V torek se bo po vsej verjetnosti ponovil ritual prodaje premoženja Aha Mure oziroma njenega delujočega dela. Stečajni upravitelj Stevo Radovanović bo v svoji pisarni verjetno spet čakal na zanesljivega kupca, ki si bo v zadnjem hipu premislil in od nakupa odstopil ali pa bo zahteval izpolnitev dodatnih pogojev za nakup. Vsaj na zadnji dražbi junija je bilo tako. Morebiti se bo res pojavil kakšen novi kupec, toda zadnja dva, s katerima je pred javnostjo manipuliral stečajni upravitelj in sta oba dvomljivega slovesa z juga nekdanje Jugoslavije, se na tokratni dražbi zanesljivo ne bosta pojavila. Razen če sta našla novo špekulativno zgodbo, pri kateri bi jima nakup Mure prišel prav. Sicer pa se je Stevo Radovanović vsaj formalno rešil kamna, ki ga je spravljal v časovno stisko pri prodaji premoženja z delujočim delom. Proizvodnjo z zaposlenimi je dal v najem Dušanu Gombocu oz. njegovemu podjetju Arum. Kaj bo prineslo obrnjeno ime Mure, ki ga je nadel najemnik svojemu podjetju, se bo videlo konec prihodnjega tedna, ko bo moral izplačati prve plače. Koliko in pod kakšnimi pogoji je bila proizvodnja prenesena k najemniku, ni znano. Upniški odbor je, kot kaže, na zahtevo konzorcija treh bank (SID banke, Banke Koper in Gorenjske banke) zahteval od stečajnega upravitelja razkritje sklenjenih pogodb z vsemi partnerji, ki so bile prenesene na novega najemnika. V tej zahtevi so šli do konca in so zahtevali celo številke transakcijskih računov kupcev. Stečajni upravitelj jim je v izrednem poročilu odgovoril, vendar podrobnosti o partnerjih in vrednosti sklenjenih poslov tokrat ni razkril. Omenjeni konzorcij treh bank neposredno finančno Aha Muri ni pomagal, je pa odobril več kot pet milijonov evrov kredita Mojci Stevo Radovanović, stečajni upravitelj Aha Mure, je v torek brezuspešno prodajal del nepremičnin Aha Mure. V torek, 15. septembra, se obeta bistveno bolj zanimiva dražba, saj bo prodajal nepremičnine, v katerih poteka proizvodnja prej še delujočega dela Aha Mure. Poslovni del v tem trenutku nima več nobene neposredne povezave z Aha Muro, saj je zaposlene in sklenjene posle prevzel Dušan Gomboc, lastnik družbe Arum. Glede na to, da je Aha Mura brez poslovnega dela, ki je dajal kompleksu nepremičnin neko vrednost, je realno pričakovati, da bo dražba neuspešna. fotografija jure zauneker Karikatura Anton Buzeti Nepreslišano Lukančič za nakup Prvega maja v Pirotu, ki pa je pristal v Aha Muri, saj je ta bila formalni nosilec posla v Srbiji. Realno Aha Mura ob nakupu Prvega maja ni izpolnjevala formalnih pogojev za najetje tako visokega posojila. Vprašljiva so tudi zavarovanja teh. Očitno si SID banka spet želi podrobne informacije o kupcih, da bi potem od njih ponovno zahtevala, da vsa plačila nakazujejo na njen račun. To je omenjena banka že storila konec lanskega leta. S stečajem Prvega maja bi se formalno Aha Mura teh treh upnikov lahko znebila, saj imajo zdaj možnost za poplačilo svoje terjatve iz stečajne mase v Prvem maju. J. Votek V sak ima samo eno življenje. Tega pa se v resnici najbolj zave, ko ga življenjske okoliščine privedejo do čiste sredice, do golega življenja. Drama beguncev je resnica o golem življenju in preživetju, katere konec bo odvisen od humanitarnega ravnanja. Tudi drama hudo bolnega je resnica o golem življenju, katere konec je predvsem odvisen od humanitarnega ravnanja zaposlenih v zdravstvu. Strokovno znanje, medicinska oprema, organizacija dela in zdravstveni sistem so samo pripomočki, ki jim služijo pri tem. Mrtvaški prti, ki jih zdaj odstirajo z umrlih, tudi otrok, v osrednji zdravstveni ustanovi v državi, in ko pri tem ugotavljajo, da jih ne bi smelo biti, vzbujajo smrtni strah. Ne zaradi zavedanja o naši minljivosti, ampak zaradi izgubljenega zaupanja v ljudi in njihovo človečnost. Zakaj je bolnik pri nekom izgubil človeško obličje? Tudi sistem je kriv, pravijo razsojevalci, ker da je pomanjkljiv. Slepilo. Sistem mora biti, ker je kot vrv, katere se oprijemamo, ker nas vodi pri skupnem delu, zagotavlja organiziranost, red in pravičnost, nas opozarja, da ne zdrsnemo, ko smo nepozorni ali nam zmanjkuje energije. Predvsem pa sistem mora biti, ker nas vodi do cilja. Toda sistem ni neki nadomestek. Ne more nadomestiti tega, kar ustvarja odnos, kakor ga je opredelil dr. Anton Trstenjak z antropološko in občečloveško resnico, človek je človeku človek po besedi. Kadar umre beseda med zdravstvenimi delavci, se zruši sistem. Na ruševinah pa ni blazine za človeka, ko ima samo golo življenje. Sistemska hiperregulacija, in to povsod, ne le v zdravstvenem sistemu, spada v domeno vladavine prava, v katerem se po črki zakona potem išče krivca in ga tudi kaznuje. Moje umevanje sistema in njegovega smisla pa je drugačno. Naročnik V soboto, 12. septembra, od 9.00 do 22.00 pridite V SOBOŠKI GRAD NA FESTIVAL PREKMURSKE GIBANICE IN PREKMURSKE ŠUNKE! Vestnikovim naročnikom PODARIJO KOS PREKMURSKE GIBANICE. # Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 10. septembra 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. praznik Občine Križevci Branko Belec: »Pozna se, da ni razpisov« Podelili občinska priznanja in priznanje župana – Občina sredi gradnje vodovodnega sistema C – Pripravljajo številne druge projekte bi predirali na novo položen asfalt. Počakali bomo, da se položi cev, in nato nadaljevali rekonstrukcijo ceste.« Župan Belec pravi, da obnavljajo še nekatere druge ceste, sanirajo dva mostova, pripravljajo pa tudi različne turistične projekte. Eden zanimivejših bo Gajševsko jezero, gre pa za sprehajalno pot, ki bo nastala okrog jezera: »Bili smo uspešni pri projektu Dobra voda za vse in uredili študije glede Gajševskega jezera. Gre za študije kakovosti vode, razvojnih in turističnih možnosti, naredili pa smo tudi projektno dokumentacijo za učno pot okrog jezera.« Konec septembra naj bi učno pot, dolga bo tri kilometre, okrog Gajševskega jezera že začeli pripravljati: »Načrtujemo, da bomo pot še letos dokončali, drugo leto pa načrtujemo še most za pešce in kolesarje prek Ščavnice. In to bo šele začetek zgodbe z Gajševskim jezerom.« Belec dodaja, da čakajo na primerne razpise, saj bi radi v povezavi z omenjenim jezerom uredili možnost deskanja in ribolova, učilnico v naravi in še kaj. »Smo pa tudi sredi gradnje rekreacijskega parka v Borecih, v katerih bo občina odkupila večji gozd, v katerem bo nastal omenjeni park, in prepričan sem, da bo privabil ne le naše občane, ampak tudi druge, željne sprostitve in rekreacije.« Vida Toš Na slavnostni prireditvi v Križevcih pri Ljutomeru so med drugim podelili občinska priznanja in nagrade, kot slavnostna govornica pa je spregovorila evropska poslanka Tanja Fajon. Občinska priznanja so letos po sklepu občinskega sveta podelili Osnovni šoli Križevci, ki je dobila priznanje s plaketo in listino, pisna priznanja občinskega sveta pa so prejeli Silvester Lovrenčič za dolgoletno delo v kinologiji, Športno društvo Ključarovci za uspešno organizacijo športnih, kulturnih in družabnih prireditev in Prostovoljno gasilsko društvo Bučečovci za dolgoletno delo. Županovo priznanje pa je prejel iz rok župana Križevec Robert Jurak, kipar, slikar in vsestranski umetnik. Gradnja sistema C Župan Branko Belec je posebej za Vestnik povedal, da je bila občina, kar se tiče dela občinske uprave, zadnja leta zelo uspešna: »Se pa pozna, da v zadnjem letu ni razpisov. Lahko delamo le toliko, kolikor imamo proračunskega denarja, in temu primerne so tudi investicije v občini.« Eden večjih projektov, v katerega je trenutno vključena tudi križevska občina, je gradnja vodovodnega sistema C. Belec: »Rekonstruiramo cesto v Zasade, ki je letos največja investicija. So Letošnje občinske nagrajenke in nagrajenci od desne proti levi. Skrajno levo stoji župan Branko Belec, nato dozdajšnja ravnateljica Osnovne šole Križevci Lidija Koroša in vršilka dolžnosti ravnateljice Vasilija Stolnik, desno od nje Zoran Markovič, predsednik Športnega društva Ključarovci, Daniel Šijanec, dolgoletni član PGD Bučečovci, skrajno desno na fotografiji je še Silvester Lovrenčič. fotografija foto tivadar se pa na žalost pojavili problemi, ker imamo poleg tega, da se tam trenutno gradita še vodovod in kanalizacija, te- Čezmejno sodelovanje žave zaradi sistema C. Projektanti namreč niso sprojektirali transportnega vodovoda iz vodohrana Zasadi proti Svetemu Juriju, zato smo morali trenutno ustaviti vsa dela in s cesto čakamo, saj si ne moremo dovoliti, da Živim in mrtvim ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne Predstavitev malih Spomenik v Črenšovcih in srednjih podjetij vsem žrtvam vojn Mestna občina Murska Sobota je gostila srečanje predstavnikov sedmih občin, ki sodelujejo v okviru podonavske iniciative. V projektu sodelujejo slovenske občine Murska Sobota, Škofja Loka, Idrija in Ribnica. Tem so se kasneje pridružile še madžarske občine Monošter, Lenti in Köszeg. V Murski Soboti je potekal zadnji delovni sestanek pred mednarodno konferenco, ki bo 21. in 22. septembra v Ljubljani. »Na sestanku smo se dogovorili o vsebini spletne strani za občine. Postavili smo osnove spletne strani za mala in srednja podjetja, ki jih bomo v naslednjih mesecih dograjevali in dobili končno podobo. Dogovorili se bomo tudi, na kakšen način bomo prezentacijo pripravili na konferenci v Ljubljani,« pravi koordinator projekta, škofjeloški župan Miha Ješe. Sicer je vzpostavitev spletne strani za predstavitev podjetij iz sodelujočih občin del širšega projekta sodelovanja malega in srednjega gospodarstva na mednarodni ravni v okviru podonavske pobude. »Najboljši način za to je prek spletne strani, saj gre za medij, prek katerega bomo lahko širili gospodarsko sodelovanje med občinami in podjetji v teh občinah,« dodaja Ješe. Jevšek: »Imamo idealne možnosti« Murskosoboški župan Aleksander Jevšek pravi, da bodo seznam podjetij, ki se bodo predstavila na spletni strani, naredili skupaj s Pomursko gospodarsko in Območno obrtno-podjetniško zbornico. »Povabili jih bomo tudi na konferenco. Veliko pomurskih podjetij že ima svoje spletne strani v angleškem jeziku, zato jih tehnično V projektu sodelujejo občine Murska Sobota, Škofja Loka, Idrija in Ribnica. Tem so se kasneje pridružile še madžarske občine Monošter, Lenti in Köszeg. V Murski Soboti je potekal zadnji sestanek pred mednarodno konferenco, ki bo 21. in 22. septembra v Ljubljani. ne bo težko pripeti na občinsko spletno stran. Mestna občina vidi priložnosti v sodelovanju v okviru podonavske iniciative. Živimo ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško in imamo idealne možnosti, da povežemo podjetnike in turistične organizacije v tem projektu.« Jevšek je omenil tudi dve podjetji, ki želita investirati v regiji. »V Murski Soboti se veselimo vsake investicije v pomurskem prostoru, tokrat se pogovarjamo z dvema potencialnima investitorjema, ki sta najprej zahtevala prezentacijo v angleškem jeziku. Za pripravo take prezentacije smo porabili en teden. V prihodnosti vidim možnost za take predstavitve na spletni strani, ki si jih bodo investitorji lahko ogledali in se nato lažje odločali za sodelovanje z neko lokalno skupnostjo.« T. M. Umirali so na frontah, v ujetništvu in taboriščih ter v povojnem nasilju Že pred desetimi leti je Ivan Krajnc, župnik Župnije Črensovci, razmišljal o postavitvi spomenika vsem padlim v drugi svetovni vojni, vendar so ga takrat ustavili pomisleki nekaterih, da morda za to še ni pravi čas. Navdih za postavitev spomenika mu je dajal spomenik, ki so ga leta 1940 postavili ob župnijski cerkvi padlim vojakom v prvi svetovni vojni. Na to dolžnost, ki jo mora opraviti, pa so ga opominjali tudi številni domačini, ki so mu pripovedovali o umrlih in trpljenju, ki so ga prestajali ljudje v župniji zaradi druge svetovne vojne in po njej. Zato je pred nekaj leti začel tudi sistematično zbirali in si zapisovati pričevanja ljudi ter imena umrlih med drugo svetovno vojno in takoj po njej, predvsem pa je zbiral tudi podatke o tem, kje in kako so umrli. Številna imena padlih je po opombah takratnega župnika Ferdinanda Hermana našel v župnijski kroniki, naslonil pa se je tudi na pisne in ustne vire, predvsem na knjigo Umirali so v boju za svobodo, Murska Sobota 1968. Zbral je 94 imen ljudi iz črenšovske župnije, ki so padli v drugi svetovni vojni ali bili žrtve povojnega nasilja. Teh ne bodo zapisali na spomenik, kot so to storili ob postavitvi spomenika padlim v prvi svetovni vojni. Seznam umrlih namreč ni popoln, saj za najmanj deset pogrešanih ni znana njihova usoda, pa tudi zato, ker ne želijo načenjali novih ran. Spomenik, na katerem piše Živim in mrtvim ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, je namenjen vsem padlim, umrlim in trpečim, ne glede na to, na kateri strani so se borili ali komu so pripadali. Spomenik bodo odkrili v nedeljo, 13. septembra, ob koncu pri- Umirali so tudi v ujetništvu, predvsem v Rusiji, in v taboriščih v Šarvarju, Šopronu, v Dachauu in Jesenovcu, trije Judje iz Črenšovec pa so umrli v taborišču. fotografija miha horvat Priložnosti v okviru podonavske iniciative reditev Tedna duhovnosti in kulture, ob njem pa bo venec položil tudi predsednik države Borut Pahor. Pahor bo tudi slavnostni govornik, saj gre za edini dogodek pietetnega in komemorativnega značaja v regiji, ki je posvečen 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Spomenik, ki ga je izdelal akademski slikar in kipar Štefan Hauko, bo blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Ivan Krajc je, kot rečeno, zbiral podatke tudi o tem, kje in kako so umirali padli in žrtve druge svetovne vojne. Mnogi so umrli na frontah v Rusiji, na Madžarskem, ob Muri in drugod po Sloveniji, v bombnih napadih, predvsem na mesta na Madžarskem, številni pa so bili ustreljeni, predvsem zaradi izmikanja služenju v madžarski vojski. Umirali so tudi v ujetništvu, predvsem v Rusiji, in v taboriščih v Šarvarju, Šopronu, v Dachauu in Jesenovcu, trije Judje iz Črenšovec pa so umrli v taborišču, eden v Boru in dva v Auschwitzu. Umirali so tudi po koncu vojne zaradi granat in min, na katere so naleteli, zaradi likvidacij, na prisilnem delu in v zaporih. Majda Horvat aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 3 RRA Mura Letošnji poslovni izid ogroža obstanek Mestna občina zahteva ureditev razmer na RRA Mura in je ne ruši – Nadzorniki agencije so se odločili za prvi varčevalni ukrep Torkova seja nadzornega sveta Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura je prinesla presenečenje, saj glede na podobo agencije v javnosti nihče ni pričakoval, da bi se pri delovanju te kar koli zalomilo. Očitno pa se je. Problemi so prišli na dan neposredno po imenovanju novega direktorja agencije Franca Gönca. Agencija se je letos znašla v nezavidljivem finančnem položaju, saj je pridelala 800 tisoč evrov primanjkljaja, ki ogroža njeno poslovanje v prihodnje. Gre sicer za pričakovano »izgubo«, ki je bila predvidena v finančnem načrtu agencije za letos. Očitno pa načrta niso jemali resno ali ga niso prebrali člani nadzornega sveta in ne člani skupščine, saj noben od organov agencije ni problematiziral finančnega načrta in vprašal, kako bo agencija preživela. Zadeve so se spremenile s prenosom lastniškega deleža države na slovenski regionalni razvojni sklad, ki je imenoval v nadzorni svet agencije dva svoja predstavnika. Nova sestava nadzornega sveta je zahtevala konkretne odgovore in tudi sprejela sklep o pripravi novega poslovnega načrta. Na načelni ravni velja interpretacija, da je RRA Mura zašla v »finančne težave« zaradi sklenitve evropske finančne perspektive in s tem tudi dela projektov. To pomeni izpad prihodkov iz projektov. Vendar ta teza ne drži, saj so bili razpisani mednarodni projekti, ki potekajo tudi v letošnjem letu, zato se postavlja vpra- Pavlinjek kritičen do države Danilo Krapec je povedal, da z dogodki na seji nadzornega sveta ni seznanjen in jih ne bo komentiral, dokler ne bo prejel uradnega sklepa o razrešitvi. Direktor RRA Mure Franc Gönc pravi, da je nadzorni svet za dajanje izjav pooblastil predsednika nadzornega sveta Štefana Pavlinjeka in da to želi dosledno upoštevati, dodaja pa, da bo tudi sam dal nekaj informacij, ko bo za to čas. Predsednik nadzornega sveta RRA Mure Štefan Pavlinjek je potrdil, da so Krapca razrešili. Kot pravi, bi Krapec moral narediti red, ko je bil za to primeren čas. »V enem žepu so sredstva, v drugem žepu je luknja,« komentira trenutni položaj. Pavlinjek vidi osnovni problem v pomanjkanju projektov. Zguba znaša 800 tisoč evrov, vendar sam vidi možnosti, kako to luknjo pokriti. Kot pravi, ostaja nevknjiženih 550 tisoč evrov, ki so jih v preteklosti dobili za vzpostavi- šanje, zakaj jim ni uspelo nobenega pridobiti. Očitno so poskušali finančni položaj agencije sanirati že pred sejo nadzornega sveta v torek, vendar neuspešno. Ena od sanacijskih rešitev se je iskala z izterjavo dolga pri članicah ustanoviteljicah. Od soboške občine so poskušali izterjati zaostale obveznosti, ki naj jih ne bi tev agencije. Za to pa potrebujejo soglasje države. Tudi od projekta za podjetniški inkubator je po besedah Pavlinjeka ostalo 330 tisoč evrov. Po mnenju Pavlinjeka ima država apetite, da bi sredstva vzela nazaj. »Upam, da se bo država do Pomurja normalno obnašala. Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki še nima sprejete nove perspektive, zato vse stvari stojijo. Država je naredila veliko škodo gospodarstvu, razvojnih sredstev ni, iz ostanka pa težko investiraš. Menim, da potrebujemo RRA Muro, saj smo jo sami naredili. Če uničimo razvojno agencijo, tudi ne bo sredstev po pomurskem zakonu, ki ga agencija izvaja.« Kot je še povedal, so na seji nadzornega sveta dva člana skušali prepričati, da je RRA Mura edina ustanova, ki je pristojna za razvoj Pomurja. »Preden se vzpostavi kaj novega, preteče vsaj leto ali dve.« T. M. poravnaval že prejšnji župan. Šlo naj bi za okrog 214 tisoč evrov. Toda tudi sedanje vodstvo občine je terjatev zavrnilo in o razlogih obvestilo tudi člane nadzornega sveta. Župan soboške občine Aleksander Jevšek pravi, da gre za fiktivno terjatev, saj je, kot je zapisal v pismu članom nadzornega sveta, RRA Mura poskušala finančne obveznosti soboške občine prikazati kot ustanoviteljske obveznosti, v resnici pa gre za obveznosti za sofinanciranje splošnih razvojnih nalog, ki jih v skladu z zakonom 60-odstotno financira država, preostanek pa občine (in ne občina). Prav tako se ne strinjajo, da izračun obveznosti občin ne more biti odvisen od lastniškega deleža občine, in navajajo, da je v lanskem letu Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) izračunalo za pomursko regijo za izvajanje splošnih razvojnih nalog 191.890 evrov. Od tega mora MGRT zagotoviti 115.134 evrov, pomurske občine pa 76.758 evrov. Glede na število prebivalcev bi bil za soboško občino upravičen strošek nekaj več kot 12 tisoč evrov in ne 46 tisoč evrov, kot je izračunano na osnovi ustanoviteljskega deleža. Občina je nadzorni svet obvestila, da z agencije ni dobila zahtevanih podatkov o plačah, zato od nadzornikov pričakuje, da si bodo podatke o plačah pridobili in jih posredovali ustanoviteljici. Na prejšnji seji nadzornega sveta je bil med drugim sprejet sklep, da se donedavnemu direktorju agencije Danilu Krapcu določi sprejemljivi prejemek za leto 2014 (nagrada) v višini 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač v poslovnem letu 2014. Izplačana nagrada je znašala, kot se da razbrati iz poslovnega poročila za lansko leto, nekaj manj kot deset tisoč evrov. Očitno je dopis soboške občine nadzornikom zalegel, saj so na torkovi seji reševa- Žvipelj vidi edino rešitev v dokapitalizaciji Velislav Žvipelj, direktor slovenskega regionalnega razvojnega sklada iz Ribnice, na katerega je prešel lastniški delež države, in ki je z 39 odstotki največji lastnik RRA Mure, prav tako ne želi komentirati odločitev nadzornega sveta. Kot pravi, bo o načinu pokrivanja izgube odločala skupščina, pri tem pa je po njegovih besedah edini mogoči način dokapitalizacija, pri kateri pa sami ne morejo sodelovati, saj jim po njegovih besedah to onemogoča Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. »Kot solastniki se strinjamo z vsako rešitvijo, ki pokrije izgubo.« Na vprašanje, ali bo v primeru neuspešne dokapitalizacije edina rešitev stečaj, Žvipelj odgovarja: »Po mojem mnenju da.« T. M. li nastali položaj in se odločili za prvi varčevalni ukrep, in sicer za razrešitev Danila Krapca s funkcije prokurista in direktorjevega svetovalca za regionalni razvoj in za preklic sklepa o prej omenjenem izplačilu nagrade. Hkrati naj bi zahtevali tudi vračilo izplačanih nagrad za zadnja tri leta. J. Votek Mura v stečaju Država rešila Nafto Lendava Odelo Slovenija je kupec obrata v Črešnjevcih Papirno dvajset milijonov evrov Branko Đorđević išče soglasje ločitvenih upnikov za sklenitev posla Kaj bo z Nafto varovanjem in požarno varnostjo Razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup Murinega obrata v Črešnjevcih je bil objavljen že v začetku maja. Do 12. avgusta je dobil stečajni upravitelj dve ponudbi. Med dvema ponudnikoma je Branko Đorđević izbral ugodnejšega, in sicer družbo Odelo Slovenija iz Prebolda. Drugi ponudnik je bilo podjetje STMS iz Spodnjih Stanj pri Kamniku, ki je ponudilo 145 tisoč evrov. Podjetje dosega stalno rast Odelo Slovenija je ponudil za celoten kompleks nekdanje Mure v Črešnjevcih 450 tisoč evrov. Branko Đorđević ga je pozval k zvišanju ponudbe, vendar ponudnik tega ni bil pripravljen storiti. Ne glede na to je ponudbo sprejel in zdaj čaka na soglasje ločitvenih upnikov k sklenitvi prodajne pogodbe. Soglasje bodo ločitveni upniki verjetno izdali, saj se je po nekaj neuspelih dražbah pokazalo, da premoženja po višji ceni ne bo mogoče prodati. To je komaj deset odstotkov vrednosti od tiste, po kateri je nekdanji direktor Mure Borut Meh to lokacijo poskušal prodati Escadi. Bolj kot cena je za okolje pomemben kupec. Podjetje Odelo Odelo Slovenija je dobilo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v letih 2006, 2008 in 2011 skupaj 4,2 milijona evrov finančnih spodbud za tuje investicije. Ob tem je svojevrsten paradoks, da mu je bila zadnja spodbuda odobrena v letu 2011, in to ravno takrat, ko je dobila spodbudo razvpita Aha Moda. Odelo z nakupom Murinega objekta načrtuje širitev. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Slovenija je bilo kot hčerinska družba Odela iz Stuttgarta ustanovljeno septembra 2004. Proizvaja sisteme in komponente zadnjih LED-luči za najprestižnejše znamke avtomobilov. Gre za tehnološko zahtevno proizvodnjo in ob tehnoloških rešitvah zahteva vrhunski dizajn. Podjetje dosega od svoje ustanovitve dalje stalno rast. Poleg rasti in tržne uspešnosti kakovost njihovih proizvodov potrjujejo prestižne nagrade, ki so jih dobili v tujini. Odelo Slovenija je dobilo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v letih 2006, 2008 in 2011 skupaj 4,2 milijona evrov finančnih spodbud za tuje investicije. Ob tem je svojevrsten paradoks, da mu je bila zadnja spodbuda odobrena v letu 2011, in to ravno takrat, ko je dobila spodbudo razvpita Aha Moda. Kot vidimo, je razlika očitna. Odelo z nakupom Murinega objekta v Črešnjevcih načrtuje širitev, Aha Moda oziroma zdaj Aha Mura pa je pristala na smetišču zgodovine. Do sedmega avgusta je stečajni upravitelj dobil in sprejel ponudbo za en paket z 20 umetniškimi deli. Ponujeni znesek je bil 6451 evrov in je nekoliko višji od razpisanega. J. Votek Nafta Lendava je lani ustvarila 8,8 milijona evrov čiste izgube (finančni odhodki zaradi slabitve so znašali 8,2 milijona evrov), bilančna izguba pa je znašala konec leta kar 19,3 milijona evrov. Ti podatki pomenijo, da gre za nestabilno podjetje in razmere, ko mora vodstvo družbe ugotoviti insolventnost. To se ni zgodilo, ker je Slovenski državni holding (SHD) vrgel rešilni jopič. SDH je obravnaval revidirano poslovno poročilo za lani, ki ga je podpisal direktor Dušan Stopar. Temu je sicer dal razrešnico za njegovo delo v letu 2014, vendar to ne pomeni, da ne bo, kot je zapisano v sklepu, morebitnih odškodninskih zahtevkov. Tak sklep sicer ni nobena posebnost, saj upravljavec državnega premoženja sklep s takšno vsebino prejema pogosteje, med drugim ga je tudi staro vodstvo v Nafti Lendava, ki je potem moralo marca 2013 oditi, krmilo pa sta prevzela ob trdni podpori nadzornega sveta, ki ga je vodila Gabrijela Drvarič, in vodstva SDH Dušan Stopar in njegov tesni sodelavec Robert Serec. Že nekaj časa je v zraku, da bo Dušan Stopar moral zapustiti direktorsko mesto in da bo na njegovo mesto prišel nekdo iz prejšnjih vodstvenih ekip, zato naj bi bila razrešnica samo zavesa, za katero potekajo pogajanja o načinu njegovega odhoda. Če se bo to tudi zgodilo, lahko o razlogih samo ugibamo. Sami jih vidimo v tem, da za družbo Nafta varovanje in požarna varnost, v kateri je trideset zaposlenih, Dušan Stopar ni našel rešitve in ji zaradi negativnega kapitala, prezadolženosti in izgube grozi stečaj, morda pa tudi v načinu sklenitve posla s Petrolom, ki si je dano posojilo v višini 1,1 milijona evrov zavaroval z obremenitvijo celotnega lastniškega deleža, ki ga ima Nafta Lendava v družbi Geoenergo (ta je lastnica koncesije za izkoriščanje plina). Prav zaradi te karte, ki jo je imela glede plina v Petišovcih država v rokah prek Nafte Lendava, je prišlo lendavsko podjetje na listo podjetij, v katerih ima država strateške naložbe. In na kakšen način je SDH »rešil« vprašanje pokrivanja finančne luknje v Nafti Lendava? S poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala. Osnovni kapital družbe je znašal dobrih 21 milijonov evrov, po »papirno« rešenem pokrivanju bilančne izgube pa je osnovni kapital Nafte Lendava vreden le še 1,6 milijona evrov. Stečaja zanjo tako spet ne bo treba predlagati. Majda Horvat Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 10. septembra 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Miles, specialist za les z Apaškega polja Skejti in jadralne deske z intarzijami in biseri za Dubaj Postali so več kot samo prodajno-skladiščni center v hali v Apačah, v kateri je pred tremi desetletji že delovala uspešna lesnopredelovalna družba Lina – Leseni okvirji za očala so nekaj povsem osebnega Podjetje je bilo pravzaprav ustanovljeno že leta 1992 v najbolj turbulentnih časih, ko se ni vedelo, kako bo z nekaterimi dejavnostmi in službami. Danes je takratni začetnik Miha Strah sodelavec in predvsem podpornik dejavnosti, ki sta jih razvila in jih vodita oba sinova Kristjan in Dani. Ta je odgovoren za Lesno-gozdarsko zadrugo s sušilnico, Kristjan in soproga Sandra pa za razvoj lesne tehnologije. Čeprav na prvi pogled dobite vtis, da so se pravkar vselili in začeli urejati halo z zanimivo preteklostjo (v njej so pred tridesetimi leti izdelovali pianine), to ne drži. Zgodovina Milesa je dolga in pestra, res pa je, da je Kristjanu in soprogi Sandri najbolj pomembno poskrbeti za vrhunske stroje in dobro opravljeno delo, si oblikovati pravilen pogled na družbene razmere tako doma kot v svetu in si pridobiti ime s kakovostnim delom in lastno ustvarjalnostjo. Kristjan Strah je kot strojni tehnik (prakso je opravljal v tovarni polnilne opreme) začel delati z lesom leta 1994 v domači kleti – izdeloval je lesene termometre z logotipom. »Mene je vedno veselila izdelava zahtevnih stvari, za katere sem si moral prilagoditi stroje ...« se spominja svojih začetkov Kristjan. Čez leto je začel delati v podjetju Lemko v Stavešinskem Vrhu, ki je bil v devetdesetih letih s 70 zaposlenimi uspešen in priznan izdelovalec lesene embalaže. Ko dejavnost ni bila več dovolj donosna, so jo opustili, potem pa ga je oče (ki je želel še naprej dobavljati topolov les) prepričal, da je kot podnajemnik sam prevzel to dejavnost. Kristjan: »To so bili težki časi, delali smo od šeste ure zjutraj do enajste zvečer, kajti Lemko je imel še druge dejavnosti, in ker je bila slaba moč električnega toka, smo mi lahko začeli proizvodnjo gajb (lesenih zabojev) za solato in zelenjavo na strojih šele ob enih popoldne, ko so oni ugasnili stroje. Zjutraj sem s stroji pripravil vse potrebno, da so imeli delavci popoldne že vse pripravljeno. Leta 1998 smo kupili hale farme v stečaju v Žihlavi in tam začeli proizvodnjo, Miles pa je postal največji proizvajalec tovrstne embalaže v tem delu Evrope.« Prav letošnja pomlad je za Miles ponovno prelomna, kajti po tehtnem premisleku so končali proizvodnjo v Žihlavi. Kristjan pojasnjuje, da je bilo zadnja leta zares preveč naporno, še posebej, ker si je ustvaril družino z dvema otrokoma. Razdalje so bile prevelike, preden je prišel v Apače (objekt so kupili že leta 2000), je zjutraj vedno šel najprej v Žihlavo, saj so dnevno odposlali tudi po dva tovornjaka gajb. Ko so se v ta trg vključile tudi druge balkanske države, posel ni bil več tako donosen. Po nekajletnem oklevanju so strojno opremo prodali v Nemčijo, halo pa še prodajajo. Miles je danes znan po odlični zalogi in prodaji furnirjev v paketih ali Kristjan in Sandra Strah z nadstandardnimi športnimi rekviziti fotografija bernarda b. peček pripravljenih v formatih vseh drevesnih vrst, tudi najbolj eksotičnih (furnir iz grčastega hrasta ali smreke je ta hip najbolj iskan), ki jih za njih predelajo v furnirnicah v Avstriji. Njihovi odjemalci so mizarji oziroma pohištvena industrija v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Izdelava furnirja je zelo draga – od vsega posekanega lesa je primernega za furnir le do tri odstotke lesa, od tega pa za bolj kakovosten furnir na zunanjih površinah pohištva le kakšnih 30 odstotkov. Naročniki jim pošljejo osnovne podatke o dimenzijah, vrsti lesa, strukturi in količini, saj lahko z najsodobnejšimi natančnimi stroji ustrežejo še tako zahtevnim naročilom. »Izdelujemo tudi športne rekvizite oziroma nadstandardne deske – skejte, jadralne deske in smuči – z intarzijami in s pravimi biserčki, ko stane par smuči tudi do tri tisoč evrov. Mi pripravimo zgornjo površino, včasih se je to izrezovalo ročno s skalpeli, zdaj pa se furnir izreže z laserjem, dodajo se biseri, izdelek pa je do konca narejen v Avstriji ali Dubaju. Pravzaprav smo z leti postali specialisti za intarzije za najzahtevnejše naročnike, ki jih ne smem imenovati – prav zdaj skupaj z avstrijskim podjetjem sodelujemo pri opremljanju dragega stanovanja pomembne osebnosti v Londonu. Za luksuz je vedno dovolj denarja. Mi pa bi radi pritegnili tudi srednji sloj, saj lahko s kartico plačaš, s telefonom izbereš število obrokov. • za nakupe, višje od 50 eur • tudi za plačila na spletu • do 12 obrokov Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke. s sodobno strojno opremo naredimo marsikaj po dostopni ceni, izdelamo na primer notranja vrata z rožo, fotografijo, krivuljo.« Že vrsto let sodelujejo tudi z avstrijskim izdelovalcem kakovostnih zunanjih otroških igral Agropac iz Breitenfelda, leta 2007 pa Turizem in mizarji Avstrijci zelo dobro poznajo turiste, ki prihajajo na njihova smučišča. Vedo pa tudi, kako priskrbeti posel domačim obrtnikom in podjetnikom – zato radi uredijo izjemno lepa, luksuzna in draga prenočišča v turističnih središčih. Ko jih vidijo Arabci ali Rusi, naročila za tako pohištveno opremo (z intarzijami, biseri in zlatom) kar dežujejo. je v podjetje vstopila tudi soproga Sandra, ki ustvarja lesen nakit in dekorativne izdelke, s katerimi sicer ni velikega zaslužka, so pa pomembni za širitev obzorja, za bogatitev duše in umetniško ustvarjanje. Beseda je nanesla tudi na težavno iskanje kadra in na neustreznost slovenskih srednjih strokovnih šol, saj otrok ne naučijo delati. »Zame ni pomembna diploma in izobrazba, samo da zna delati. Tudi tisti, ki pride z izobrazbo, bo moral delati vse. Ugotovili smo tudi, da so odgovornejši tisti, ki že imajo družino, tako da to, da je kader brez družine boljši, sploh ne drži. Jaz se vse življenje učim, tudi starejši se lahko še kaj na novo naučijo. In jaz še vedno sedem tudi za stroj ali primem za metlo,« je povedal Kristjan, ki tudi prizna, da si ne upajo oglaševati svojih novih izdelkov na spletu, saj nekateri v današnjem času vse kopirajo, zato je njihova edina reklama ustna s pomočjo mizarskih mojstrov. Tudi zato si nikakor ne morejo privoščiti napak ali »šlamparije«. In leseni okvirji za očala? Tudi ta izdelek je nekaj povsem osebnega, narejen po Kristjanovi zamisli. Idejo je dobil, ko je pred sedmimi leti spremljal uspeh tirolskih študentov, ki so razvili priznano blagovno znamko in jih danes prodajajo za dva tisoč evrov. V Sloveniji je seveda drugače, pravi Kristjan: »Pri nas jih tudi za 200 evrov težko prodaš, čeprav gre za zelo zahteven izdelek. Graditi novo blagovno znamko pa je zelo drago, samo s tem ne bi preživeli. Moraš pa jih narediti v večji količini, saj se samo enega okvirja nikakor ne izplača delati. Mogoče bomo imeli toliko sproščene stroje, da jih bomo ponudili za božična in novoletna darila, kajti zdaj ne moremo prekiniti naročenega dela na stroju.« Podobno je s trženjem rolk, skejtov – do zdaj so veliko vložili v razvoj izdelkov, pripravo kalupov in strojev. Pa mu ni žal – kajti njegovo načelo je, da raje vlaga denar v stroje za delo kot pa v drage avte. Možnost, da v resnici živijo razkošno in samo uživajo, pa imajo le nekateri, kajti večina jih mora kljub bogastvu ves čas trdo delati – mnogim pa je prav delo največji užitek. In eden teh je Kristjan Strah. Bernarda B. Peček Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe na področju elektrotehnike, gradbeništva, transporta in gostinstva. Najbolj iskani delavci v tem tednu: zidarji ipd. - 12, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 12, elektromehaniki - 11, elektroinštalaterji - 7, natakarji - 7, tesarji ipd. - 4, krovci - 4. Iščejo se tudi: pripravljavci hitre hrane - 2, frizerji - 2, strugarji ipd. - 2, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 2, gradbinci zaključnih del - 2, prodajalci - 2, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 2, nabavni referenti 1, tiskarji - 1, mizarji ipd. - 1, inženirji strojništva ipd. - 1, izdelovalci obutve, usnjene galanterije ipd. - 1, vzdrževalci in upravljavci stavb - 1, kuhinjski pomočniki - 1, dimnikarji, čistilci fasad - 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1, vozniki avtobusov ipd. - 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah - 1, keramiki ipd. - 1, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah - 1, drugi delavci za preprosta dela, d. n. - 1, tehniki tehniško-tehnoloških strok, d. n. - 1, programerji računalniških aplikacij - 1, bolničarji negovalci v zavodih - 1, fizioterapevti - 1, učitelji splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih - 1, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok - 1, menedžerji za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih in za oskrbo z energenti - 1, pravni strokovnjaki, d. n. - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www. ess.gov.si. Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! narocniska@vestnik.si 02 538 17 20 Avto Režonja in 25 let poslovanja Prostori in delovna mesta Vrednost naložbe blizu 700 tisoč evrov, zanjo prejeli tudi razvojna sredstva Podjetje Avto Režonja, gume in servis vozil, d. o. o., je proslavilo 25-letnico poslovanja skupaj s poslovnimi partnerji in gosti v prenovljenih prostorih v Nemčavcih. Ti stojijo na zanimivi lokaciji v bližini krožišča ob motelu Čarda, ki bo postala še zanimivejša prometna točka z zgraditvijo vzhodne murskosoboške obvoznice. Z obnovo vulkanizerske delavnice in z dograditvijo prostorov so ustvarili razmere za razširitev osnovne dejavnosti vulkanizerstva in za izvajanje drugih pripadajočih servisnih storitev. Zagotovili so dve dodatni servisni mesti za vulkanizerske storitve, pogoje za hitri servis vozil in za avto-optiko z najsodobnejšo opremo. Ob tem imajo tudi trgovino z avtomobilskimi deli in gostinski lokal. Z razširitvijo dejavnosti so zagotovili štiri nova delovna mesta, skupaj pa jih je zdaj osem zaposlenih. Stranke bodo dobile na enem mestu strokovni nasvet in popolno storitev, kar je bila tudi želja direktorja podjetja Roberta Režonje, ob dvigu kakovosti storitev pa bodo zdaj lahko dnevno sprejeli v delavnici tudi petdeset vozil na dan. To je pomembno predvsem v času vulkanizerskih konic pred zimskim obdobjem in po njem. Celotna naložba v preureditev vulkanizerske delavnice in dograditev objekta, s katero so začeli konec avgusta lani, je stala blizu 700 evrov, podjetje pa je zanjo uspelo dobiti tudi 320 tisoč evrov razvojnih sredstev na enem od razpisov po zakonu o razvojni podpori Pomurju. Družinsko podjetje, katerega začetnik je bil Štefan Režonja, ki je pred petindvajsetimi leti tu odprl vulkanizerski servis z enim servisnim mestom, zdaj vodita direktor Robert in soproga Doris Gabor Režonja. Majda Horvat intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 5 Dušan Snoj »Dober zgled Slovenca potegne« Z generalnim konzulom v Monoštru o preteklem, današnjem in prihodnjem stanju manjšine – Ko gre za države, čas teče drugače D srednji šoli otrok nista uspela naučiti govoriti v dialektu ali v slovenščini, to pa je znak za alarm. Po dognanjih sociolingvistike se to da narediti, ampak je vedno začetek v družini, ki je na vrhu hierarhične lestvice, pred mediji, šolo, dvojezičnostjo v javni upravi in tako naprej. ušan Snoj se po štirih letih poslavlja z mesta slovenskega generalnega konzula v Monoštru. Kot pravi v prispodobi, so za njim štiri sončna leta, saj so se v tem času stvari za porabsko manjšino obrnile na boljše. Pri svojem delovanju je dobil poglobljen vpogled v delovanje porabske manjšine in njenih ustanov, o katerih ima jasno izdelano mnenje, hkrati ostaja optimist in manjšini napoveduje svetlo prihodnost. Omenili ste že vodstva manjšinskih organizacij. Med novinarji in poznavalci včasih nastaja vtis, da je kljub pozitivnim praksam manjšinska politika predvsem ohranjanje neke folklore, od katere lahko živi peščica posameznikov. Ob nastopu funkcije generalnega konzula pred štirimi leti se je Porabje spoprijemalo s številnimi težavami. Ni bilo še ceste med Verico in Gornjim Senikom, težave so bile tudi s financiranjem narodnostnega šolstva in medijev, danes pa se zdi, da smo v nekih drugih časih. Vtis je pravilen, čeprav so stvari zapletene in vedno je več vprašanj kot odgovorov. Manjšina je zelo senzibilna in zapletena zadeva, kako z obstoječimi normami ščititi človekove pravice in na koncu povedati: »Ta manjšina bo preživela.« General de Gaulle je za diplomate dejal, da so koristni le v sončnem vremenu, ko pa pade dež, se utopijo v prvi kaplji. Če se pošalim, sem bil v Monoštru deležen štirih let pretežno sončnega vremena. Velja enotna ocena, tudi na strani manjšine, da se je v zadnjih letih položaj izboljšal na številnih področjih, ostajajo pa seveda številni izzivi. Včeraj je bil pri meni verjetno osrednji manjšinski politik Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je ob svojih drugih obveznostih prevzela še upravljanje dvojezičnih šol. Ugotovila sva naslednje: Na prvi šolski dan so na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem seniku prešteli 74 otrok, to pa je največ v zadnjih 25 letih. Na števanovski šoli jih je 48, za več ni prostora. Obe šoli sta prenovljeni, dobili so denar iz madžarskih virov, to pa je nekaj novega. Odkar je manjšina upravljavka šol, dobivata šoli denar pravočasno. Zamude je za največ mesec ali dva, to pa za zdaj še uspevajo pokriti z lastnimi sredstvi. Pred štirimi leti niso dobili denarja po šest in več mesecev, zaradi česar so šole najemale posojila pri bankah, zastavljale nepremičnine in počele podobne neumnosti. Šola je vseeno šola. Optimizem vzbuja tudi obnova obeh šol. Gornjeseniška ima dve na novo opremljeni učilnici, števanovska novo igrišče in fasado. Porabski Slovenci so lahko zelo odločni, ko pride do kriznega obdobja. Ravnateljici obeh šol sta prekinili pogodbe z učitelji, ki so vsa leta nasprotovali učenju slovenščine in letos niso želeli opravljati izpita iz slovenskega jezika, ki ga predpisuje madžarski zakon. Tako sta naredili s tremi učitelji v Števanovcih in z dvema na Gornjem Seniku, in to kljub hudim pritiskom, saj gre za majhne kolektive, za katere so včasih značilni neprijetni medsebojni odnosi zaposlenih. Naredili sta nekaj, česar ni naredil še nihče. Namesto njih bosta zaposlili mlade, ki bodo ustrezno jezikovno izobraženi na mariborski univerzi in v univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu. Gospodarski razvoj regije se poudarja kot ključen za obstoj manjšine. Slovensko gospodarstvo je izzvano, da pri tem sodeluje, čeprav neposrednih slovenskih investicij v Porabje skorajda ni bilo. To naj bi se kmalu spremenilo … Glede tega vprašanja sem bil pred kratkim pri županu Monoštra Gaborju Huszarju, ki je neke vrste upravitelj monoštrske industrijske cone, v kateri se načrtuje prva slovenska investicija v zgodovini. Objektivno gledano je to dosežek, enakovreden gradnji ce- Dušan Snoj: »Prezrli smo problem prekinjenega prenosa maternega jezika v družini. Porabci so zelo jezni, ko jim razlagam, da se identiteta začne ali pade v družini. Sprašujem jih, zakaj mame z otroki govorijo madžarsko.« fotografija timotej milanov ste med Verico in Gornjim Senikom ali gradnji kulturnega središča Lipa. Seveda je kapital plašna srna in moramo imeti več kot temeljni kamen, da bi lahko o tem govorili. Temeljni kamen za gradnjo ceste smo imeli sedem let. Gre za to, da naj bi veliko slovensko podjetje povezovalo Slovenijo in njene transportne možnosti, predvsem Luko Koper, ne samo z Madžarsko, temveč tudi s Poljsko in drugimi državami. V Monoštru bi bilo veliko logistično-distribucijsko središče, ki bo eden večjih objektov v monoštrski coni, v kateri je že okoli sto podjetij. Župan je optimističen, ravno tako direktor podjetja, s katerim sva ves čas v stikih, sklep je, da so se ujeli pri pogajanjih. Projektantska dela se bodo začela v naslednjih dneh. Podjetje bi rado začelo delovati zaradi ugodnih tržnih razmer in konjunkture v tem delu Evrope najkasneje do konca leta 2016. Na tem področju je Razvojna agencija Slovenska krajina s pomočjo slovenske države naredila veliko delo, govorim seveda o vzpostavitvi vzorčne kmetije. V okviru projekta ste si prizadevali, da bi naravne danosti izkoristili za povečanje zaposlovanja in gospodarskega razvoja regije. Ali obstaja bojazen, da bo kmetija samo še en prazen objekt? Ne. Jaz primerjam to kmetijo z investicijo v gradnjo Lipe pred sedemnajstimi leti, ki je bila nekoč otroški vrtec propadle monoštrske tovarne. Na kmetijo ne bodo ponosni samo porabski Slovenci, temveč tudi Madžari, saj obogati ta del države. Gre za vzorčno kmetijo, ki je narejena po vzoru ene najboljših in najlepših slovenskih turističnih kmetij s Pohorja. Je arhitekturno in funkcionalno dovr- šena. Vzorčno bo predvsem delovanje te kmetije na področju živinoreje in pridelave hrane ter sodelovanja z drugimi obrati. Povedali so mi že, da so kmetje, ki živijo v bližini kmetije in doslej niso kosili trave ob robu ceste ali niso obdelovali polj in sadovnjakov, to začeli delati, ko so videli, kako to počnejo na vzorčni kmetiji. Dober zgled Slovence potegne, še posebej, če prihaja od soseda. Zasluge za to kmetijo imata predvsem kmetijsko ministrstvo in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nastala je v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki iz Slovenije. Bila je postavljena z namenom, da bo zaživela. To ne sme biti več klasičen jugoslovanski projekt, da bi se zgradil neki kulturni center in bi ga država vzdrževala še naslednjih sto let. Tega ni več. Kmetija ne bo takoj zaposlovala deset ljudi, temveč sprva dva, kasneje tri in tako naprej, kakor se bo dejavnost razvijala. Vodila jo bo Razvojna agencija Slovenska krajina, ki ima dobre kadre in je udeležena pri vseh evropskih projektih v teh krajih. Pri tem imam neko ozko, osebno željo. Ne me narobe razumeti. Prekmurci, ki so zemljepisno najbližje, bi morali Porabje dojemati kot del Prekmurja, saj gre konec koncev za isti etnični prostor. Prekmurci bi po novih porabskih cestah lahko obiskovali porabske turistične znamenitosti in pomagali še na drugih področjih. Porabje bi morali razumeti kot območje, ki je od nekdaj težilo k Murski Soboti in ne nekam na sever k Sombotelu. Podobno so razmišljali na Madžarskem, saj tako imenovani karpatski bazen še danes dojemajo kot širši nacionalni prostor in si za to tudi zelo prizadevajo. To je tudi moja razlaga, da ko gre za pravice manjšin, ni treba gledati v Baskijo ali na Tirolsko, temveč je treba pogledati samo čez mejo, kako je to urejeno pri prekmurskih Madžarih. Kljub omenjenim pozitivnim stvarem ključni problem ostaja še naprej. Če nekdo iz Slovenije pride v Porabje in se ne udeleži katere od prireditev v organizaciji manjšinskih ustanov, bo našel malo sledi o obstoju manjšine. V vsakdanjem življenju jezika skoraj zagotovo ne bo slišal. Tu ste zadeli v jedro izziva, ki nam ostaja. Slovenščina, s tem mislim tudi porabščino, je v Porabju tako imenovani tihi jezik. Drugače kot recimo italijanščina v Izoli ali madžarščina v Lendavi. V Porabju lahko uporabim slovenščino recimo v gornjeseniški špeceriji ali v gostilni na Verici, v Monoštru pa je ta jezik že tako tih, da je skoraj neslišen. To je paradoksalno. Pri mesarju naročiš goveji zrezek, ga dobiš, ampak bo mesar s tabo govoril nemško, saj so Avstrijci preplavili Monošter. Obstaja rešitev, ki se ji pravi revitalizacija maternega jezika. To zdaj poteka ob pomoči zloženk, ki jih delijo v naseljih, v katerih živijo porabski Slovenci. Ključ do ohranitve jezika in identitete v Porabju ni v dvojezičnih napisih, tudi ne v gradnji ceste. Po sodobnih dognanjih stroke smo v času globalizacije prezrli problem prekinjenega prenosa maternega jezika v družini. Porabci so zelo jezni, ko jim razlagam, da se identiteta začne ali pade v družini. Sprašujem jih, zakaj mame z otroki govorijo madžarsko in ne slovensko. To je tudi izziv oziroma neprijetno vprašanje mešanih zakonov. Tudi predsednik krovne organizacije in profesorica slovenščine v Vem in sprašujem se, komu koristijo te govorice. Ko sem pred štirimi leti prihajal v Porabje, sem kompetentne ljudi, tudi iz Murske Sobote in Lendave, glede na te govorice nekoliko za šalo spraševal, koliko časa potem še dajejo tej manjšini, če ima res tako nizko kritično maso, kot pravite. Kajti, če je malo ljudi, potem naj bi po nekem naravnem zakonu, ki ga jaz ne razumem, ta manjšina izginila. Odgovarjali so mi, da še dve ali štiri leta. Rekel sem, da je to dobro, saj bom lahko spremljal zadnjega porabskega Slovenca, kako bo popil zadnjo palinko, s tem bo zgodba manjšine končana in lahko zapremo generalni konzulat. Zadeva je nekoliko drugačna. Seveda je pet tisoč pripadnikov manjšine res malo, ampak pri porabskih Slovencih nikoli ne veš, koliko jih je. Pregledal sem statistiko in nekaj te preseneti – ta mistika pri štetju porabskih Slovencev. Leta 1920 je bilo tu sedem tisoč Slovencev, leta 1949 pa samo še 36. Zdaj jih je med tri in pet tisoč. Številka se spreminja, torej ne gre za neko realnost, temveč za neki banalni odnos nezaupanja med pripadnikom manjšine in popisovalcem. Menim, da ostaja neki optimizem pri pogledu na prihodnost manjšin. Eno je, če imate otok z aborigini v Avstraliji ali pa neko indijansko pleme v Sibiriji, ki zaradi izoliranosti izgine samo vase, če pa imate manjšino, ki živi na meji, ki je prepustna, in sta matični narod in manjšina del enotnega prostora, se za prihodnost manjšine ni bati. Seveda bodo krize in mnogi bodo privoščljivo razlagali, kako bodo Porabci izginili. Ljudje pa niso samo številke, temveč so v krizi najbolj trdoživi. Eden od ključev je tudi v odnosu med obema manjšinama, ki morata vzpostaviti odnos komplementarnosti. Eden glavnih izzivov ostaja neznanje slovenskega jezika v dvojezičnih šolah zaradi slabih učiteljev. Otroci sicer nekaj razumejo, vendar se ne morejo sproščeno pogovarjati z otroki z druge strani meje. Poteka projekt, da bi ob učiteljih slovenskega jezika v porabskih šolah zaposlili še naravne govorce. Gre morda za eno najboljših vesti iz Porabja, ki se je ne vidi. V zadnjih dneh je bilo načrtovano, da bi se sedanjima pedagoški svetovalki in vzgojiteljici asistentki iz Slovenije, ki dosegata izjemno dobre uspehe, pridružili še ena vzgojiteljica asistentka in dve pedagoški asistentki. Optimizem vzbuja to, da bi potrebna sredstva za te učitelje iz Slovenije dobili iz evropskega projekta za dvig jezikovnih kompetenc učiteljev. Madžarske učiteljske plače so namreč nekoliko nižje, zato je slovenske učitelje težko privabiti v Porabje. Kaj bi svetovali svojemu nasledniku? Nasledniku kaj dosti ne morem niti ne smem svetovati, ker bo vzpostavil svoj način dela. Morda samo eno stvar, to je potrpežljivost. Ko gre za države, čas teče nekoliko drugače, eno ali dve leti sta z vidika države malo ali nič. Po porabsko bi rekli, da bograča ne skuhaš v petih minutah. Timotej Milanov 6 | Vestnik | 10. septembra 2015 kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Bolehnečici Matej Sinic ponovno postal državni prvak v oranju s plugom krajnikom Biotehniška šola Rakičan enkrat posamično prva in ekipna zmagovalka, absolutni prvak tudi ekipa Prekmurja V petek in soboto je v Bolehnečicih potekalo državno prvenstvo v oranju s plugi krajniki in obračalnimi plugi. Tekmovanje poteka v organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Ob tekmovanju, ki se je začelo v petek popoldne v oranju ledine, je potekala cela vrsta spremljajočih prireditev. Med drugim je bila okrogla miza Z oranjem proti suši, na kateri so strokovnjaki poudarili, da kljub drugačnim trendom v obdelavi tal oranje ostaja eno od temeljnih opravil na njivi. Pri tem je bilo posebej omenjeno ravnanje kmetov nekoč, predvsem njihovo ravnanje pri zaščiti obdelovalne zemlje v najbolj sušnih mesecih in po spravilu strniščnih posevkov. Takratnim obdelovalcem je bilo jasno, da ravno z oranjem ščitijo zemljo pred veliko izpostavljenostjo vročini in jo posredno ščitijo pred erozijo. Čeprav je tekmovanje potekalo le dva dni, je bilo čutiti dve skrajnosti. Prvi dan, ko so se orači pomerili v oranju ledine, je bila ta suha in zbita, zato je zahtevala dobro pripravljene pluge. Drugi dan pri oranju strnišča so se razmere spremenile, saj je dež dodobra razmočil njivo in tudi med tekmovanjem je deževalo. Ravno ekstremne razmere za oranje so šle orga- Matej Sinic se je spopadel z veteranom oranja s plugom krajnikom in udeležencem svetovnega prvenstva v Tešanovcih Jožetom Zverom, ki je tekmoval za gostitelje in je bil v obeh kategorijah oranja drugi. Pri oranju ledine je za Sinicem zaostal za devet točk, pri oranju strnišča pa za 15 točk. Biotehniška šola Rakičan je že nekaj let na prvem mestu med orači slovenskih kmetijskih šol. Matej Sinic in Igor Pate sta si z zmagama na državnem prvenstvu zagotovila potovanje na svetovno prvenstvo naslednje leto v Anglijo. fotografije jure zauneker nizatorjem na roko, saj so od tekmovalcev zahtevale spretnost pri prilagajanju razmeram in pokazale, kakšno je njihovo znanje za »obvladovanje« zemlje. Če se ozremo na tekmovalne dosežke, bi lahko zapisali, da ni bilo na letošnjem tekmovanju nič novega. Suverena zmagovalca sta stara znanca na vrhu med slovenskimi orači. V oranju s plugom krajnikom je to Matej Sinic iz Puževec, ki je tekmoval skupaj s Štefanom Bakanom (ta je oral z obračalnimi plugi) za ekipo Prekmurja, in Igor Pate z Dolenjske z obračalnimi plugi. Oba sta suvereno zmagala v oranju ledine in strnišča. Mateju Sinicu je bilo letos nekoliko lažje, saj na tekmovanju ni bilo njegovega neposrednega konkurenta Jureta Filaka iz Bele krajine in udeleženca letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo oktobra na Danskem. V tekmovanju z obračalnimi plugi je bilo drugače, saj je državnemu prvaku in udeležencu letošnjega svetovnega pr- venstva dihal za ovratnik Anton Filak. Se je pa Matej Sinic spopadel z veteranom oranja s plugom krajnikom in udeležencem svetovnega prvenstva v Tešanovcih Jožetom Zverom, ki je tekmoval za gostitelje in je bil v obeh kategorijah oranja drugi. Pri oranju ledine je za Sinicem zaostal za devet točk, pri oranju strnišča pa za 15 točk. K skupni zmagi moštva Prekmurja je svoje dodal Štefan Bakan v oranju z obračalnimi plugi, saj je v oranju ledine zasedel tretje, v oranju strnišča pa četrto mesto. Tradicionalno dobro se je na tekmovanju odrezala Biotehniška šola Rakičan, ki je bila skupna ekipna zmagovalka. Sicer pa je Matjaž Nedog zmagal v oranju strnišča s plugom krajnikom, v oranju ledine je bil drugi. Alen Fujs pa je v oranju ledine z obračanimi plugi zasedel tretje in v oranju strnišča drugo mesto. Slabše so se odrezali le v oranju ledine in bili komaj četrti. J. Votek družba www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 7 Unescova zaščita reke Mure v okviru 700 kilometrov »zelenega pasu« pred vrati Človek, ki živi z naravo ob reki Muri, je bil in bo vedno ostal v ospredju Do konca septembra bo naša država pristopila h kandidaturi za Unescovo zaščito petdržavnega rezervata, pred tem bo javna obravnava Priznanje Unesca oziroma razglasitev Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava bo prav gotovo zelo spremenilo podobo obmurske krajine v očeh svetovne javnosti. Priznanje Unesca je namreč nekakšna blagovna znamka za ljudi, naravo in kulturo tega območja in dokaz, da imamo nekaj posebnega. Avstrija, Madžarska in Hrvaška so že opravile to nalogo, v Srbiji vlogo še pripravljajo, do konca septembra pa bo vlogo za Unescovo zaščito oddala tudi slovenska država – tako je zagotovila Tanja Bolte z okoljskega ministrstva na nedeljski prireditvi Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura pri kroškem brodu. Junija prihodnje leto naj bi Unesco uradno razglasil petdržavni rezervat, katerega pobudnici sta bili že sredi devetde- Že pred dvajsetimi leti se je rodila ideja o biosfernem rezervatu petih dežel s tremi rekami in 700 kilometri »zelenega pasu« in 800 tisoč hektarji dragocene kulturne krajine, ki bi bila na svetu nekaj posebnega. setih let mednarodni okoljski organizaciji WWF in Euronatur, septembra 2016 pa naj bi pet ministrov slovesno odprlo edinstveni rezervat TBR MDD (Transboundary Biosphere Reserve Mura-Drava-Donava). Do zdaj je v rezervat vključenih že 60 odstotkov predvidenih površin, vse pa imajo že zdaj status narodnega, regijskega ali krajinskega parka, naravnega rezervata ali so pod zaščito Nature 2000. Skupni regionalni ponos Reka nas povezuje ne glede na meje, kajti ljudje ob rekah čutijo podobno. In vizija čezmejnega biosfernega rezervata je spodbuditi okolju prijazen razvoj lokalnih skupnosti s spodbujanjem skupnega regionalnega ponosa. Tega, da jim bo prav ohranjanje narave pomagalo pri hitrejšem razvoju in prepoznavnosti, so se najprej zavedali v Občini Velika Polana, saj so med prvimi dojeli, kje je njihova priložnost. Župan Damjan Jaklin je povedal: »Že pred leti sem na sestanku v Budimpešti uvidel, da je vključitev v biosferni rezervat najboljša pot. Če pogledamo svetovne trende razvoja turizma v povezavi z zelenimi zgodbami ter z naravno in kulturno dediščino, ima tak trajnostni razvoj številne ekonomske prednosti in daje lokalnemu prebivalstvo in regiji več koristi. Zato je naša občina že v okviru priprav na regionalni razvojni program predlagala biosferno območje Mure. Kmalu so se nam pridružile tudi druge občine in z veseljem smo prevzeli aktivno vlogo koordinatorja.« Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je najprej okrcal državo: »Sedanje razmere mi vzbujajo nekakšno nelagodje, kajti država je podpisala dokumente za dva diametralno nasprotna projekta, potem pa je od nas odvisno, da se odločimo, kaj želimo. Ja, res: mi bomo rekli, kaj bomo naredili.« Glede nadaljnjih načrtov v povezavi z nekoč priljubljeno izletniško in turistično točko pri brodu v Krogu pa je povedal, da tudi sam čuti, da se je že ustvarila pozitivna ustvarjalna energija: »Da pa bodo nekateri projekti uresničeni, morajo biti vse zvezde v pravem položaju. V MO Murska Sobota so že, kajti te dni že pripravljamo gradivo za septembrsko sejo občinskega sveta, na kateri bomo svetnike seznanili z namero, da podpišemo pristopno izjavo k biosfernemu rezervatu. Hkrati bomo promotorji tistih projektov, ki bodo poskrbeli, da se ta priložnost izkoristi v dobro mestne občine in da rešimo probleme, ki so povezani z reko Muro, torej da se ohranijo vodni vir, raven podtalnice in prepreči poplavljanje. Preden bo rezervat zaživel, je treba ljudi ob Muri nanj zelo dobro pripraviti in jih seznaniti, kaj to pomeni za njih, kajti ne želimo, da bi bili ljudje prikrajšani kot kmetijski proizvajalci ali lastniki gozdov na obmurskem območju. To mora biti priložnost tudi za ljudi. Prepričan sem, da bo, zato smo v mestni občini za ta projekt.« Dodal je, da bo za razvoj turizma ob Muri in s tem celotnega naselja Krog treba še marsikaj postoriti, na primer glede lastništva, vključiti pa se bodo morali tudi društva, klubi in krajevna skupnosti. Projekt dolge sape Že pred dvajsetimi leti se je rodila ideja o biosfernem rezervatu petih dežel s tremi rekami in 700 kilometri »zelenega pasu« in 800 tisoč hektarji dragocene kulturne krajine, ki bi bila na svetu nekaj posebnega. Arno Mohl iz WWF je priznal, da je bilo potrebno veliko pogovorov in prepričevanja z ministrstvi in odgovornimi osebami, njihova prednost pa je, da se lahko o skupnem projektu pogovarjajo z več vladami in pristojnimi naenkrat – to pa je v sodelovanju med državami večkrat oteženo, vlade pa so potem izvajalci dogovorjenega znotraj države. »Leta 1996 sem bil kot mlad študent ekologije na mednarodni konferenci v Radencih, ko smo se začeli pogovarjati o biosfernem rezervatu Mura-Donava. Že takrat je bilo jasno, da gre za prav posebno reko, da je to naravni paradiž, biser narave, ki ga ne najdemo nikjer drugje v Evropi. Pestrost narave (na samo 70 kilometrih reke Mure, ki teče skozi Slovenijo, je več kot 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, deset vrst plazilcev, 1200 vrst metuljev, 15 vrst dvoživk, 30 vrst sesalcev, 60 vrst rib, op. a.) se lahko meri z dragocenostmi Škocjanskih jam ali solin. Že od vsega začetka je bilo jasno, da to področje potrebuje povsem nov, inovativen pristop. Osnovni princip je, da varovanje takšne narave vključuje prebivalstvo. Današnja prireditev je dokaz, da ljudje verjamejo v reko in da jim ni vseeno, kaj bo z njo. Tudi pripravljenost Slovenije, da nadaljuje postopek za Unescovo zaščito, dokazuje, da se tega zavedajo in so zainteresirani za ustanovitev biosfernega rezervata,« je povedal Arno Mohl pri brodu v Krogu. Pridobiti Unescovo priznanje in razglasitev pa niti ni tako enostavno; do zdaj je bilo razglašenih 620 rezervatov v 170 deželah in zaradi velike razvojne uspešnosti nekaterih območij je prav zdaj na Unesco veliki pritisk s kandidaturami, saj so mnogi ugotovili, da je prav enkratna narava lahko glavni motor trajnostnega razvoja, boljšega življenja ljudi in tudi gospodarskega razvoja vseh, ki so povezani z delovanjem parka, skupna uprava pa se ukvarja s pridobivanjem Status biosfernega rezervata ne prinaša nobenih dodatnih varstvenih režimov, ampak se bodo vse zadeve urejale v okviru že sprejetih programov upravljanja nature in vod, ki so tudi sestavni del strategije upravljanja biosfernega območja. evropskih sredstev za ta območja. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje: »Res je, da je to okolje ohranilo številne rastlinske in živalske vrste, zato je ta pokrajina izjemnega pomena za trajnostni razvoj, za katerega je bistveno načelo ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Na ministrstvu pa moramo celostno gledati na ves ta koncept, torej upoštevati tudi poplavno varnost, zagotavljanje virov pitne vode, dvig podtalnice in ohranjanje narave. Zato je ta projekt pomemben za ministrstvo za okolje in prostor ne le zaradi posameznih segmentov, ampak celostno. Nujno pa je vključevanje lokalnih skupnosti, in da se nepovezane dejavnosti usmerijo v trajnostni in celostni razvoj. Stojimo za tem projektom, saj je država že leta 2011 podpisala pristopno izjavo, do konca letošnjega septembra pa je ta projekt treba oddati. Vsa dokumentacija je v javni obravnavi in jo ljudje lahko vidijo tudi na spletu. Status biosfernega rezervata ne prinaša nobenih dodatnih varstvenih režimov, ampak se bodo vse zadeve urejale v okviru že sprejetih programov upravljanja nature in vod, ki so tudi sestavni del strategije upravljanja biosfernega območja. Ti strateški dokumenti se pripravljajo, povezava več območij in držav pa omogoča regionalno in medregionalno načrtovanje in delovanje. Do 30. septembra je nujno, da se ti projekti oddajo, do 11. septembra bo javna obravnava, zbirajo se pripombe in predlogi, nato pa se kot celovit dokument posredujejo dalje.« Bernarda B. Peček 8 (iz)brano | Vestnik | 10. septembra 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Morebiten begunski val Po scenariju Lendava najbolj na udaru Prihod beguncev v Pomurje je odvisen predvsem od ravnanja Madžarske – Občina Grad je ponudila svoje zmogljivosti Na staro celino prihajajo novi tisoči, vrh evropskih oblastnikov pa ima na mizi razgrnjen načrt razporeditve 120 tisoč beguncev, ki želijo iz Afganistana, Iraka in Sirije v boljše življenje v zahodne demokracije. Slovenija bo predvidoma, kot izhaja iz osnutka Evropske komisije, morala sprejeti 621 beguncev. Včeraj je v Bruslju o tem tekla beseda, a do časa oddaje prispevka še ni bilo povsem jasnih sporočil iz evropske prestolnice. Priprave na morebitni begunski val prav tako potekajo v slovenski vladi, ki pozornost usmerja tudi v skrajni severovzhodni del države. Če bi se namreč migrantski tokovi z zahodnobalkanske poti preusmerili čez Hrvaško in Slovenijo, to pa bo odvisno od tega, kako nepredušno bo Madžarska zaprla mejo s Srbijo in kako dolgo bosta Avstrija in Nemčija nosili tolikšno breme prostega prehoda tisočih iz naše vzhodne sosede, bi bila po scenariju notranjega ministrstva Občina Lendava območje, ki bo zaradi točk prečkanja meje, torej mejnih prehodov Pince in Dolga vas, zagotovo »udeležen«. »Strategijo ter ukrepe za ravnanje z migranti mora sprejemati in koordinirati država. Prenočitvenih zmogljivosti za daljše prebivanje beguncev v občini praktično nimamo, je pa nekaj objektov v lasti države, ki bi se za ta namen lahko usposobili, če bo to potrebno. Občina in občani bomo sodelovali pri reševanju problema v skladu z navodili države in v skladu s svojimi možnostmi. Okrepili smo občinski štab civilne zaščite, smo v stiku z lokalnimi vodstvi humanitarnih organizacij, prostovoljci in ministrstvom za notranje zadeve,« odgovarjajo z lendavske občine. Zelo verjetno bi lahko po predvidevanjih ministrstva za notranje zadeve begunci v skupinah, velikih od 20 in tudi do 200 ljudi, mejo med Madžarsko in Slovenijo oziroma pokrajino ob Muri poskušali prečkati peš, v kombijih ali tovornjakih ter na vlaku, ki pelje iz Budimpešte skozi Hodoš in Mursko Sobota proti Ljubljani. Manjše skupine beguncev bi na zunanji meji s Hrvaško lahko vstopale v Evropsko unijo (EU) na označenih mejnih prehodih, recimo v Petišovcih, če bi bil pritisk na notranje meje brez policijskega nadzora prevelik. V petek so tudi v luči begunske krize tukajšnje modre uniforme in druge službe opravile poostreno kontrolo potnikov in blaga na avtocestnem počivališču Dolinsko pri Turnišču, ki je postalo zaradi svoje lege ob vstopu v državo nadzorna točka za kontrolne organe in ne več malo počivališče. Največ prekrškov je bilo sicer v cestnem prometu, po zakonu o tujcih je bil oglobljen le en človek, dva zadetka o morebitnih nezakonitih ravnanjih potnikov pa sta svoje mesto našla v schengenskem informacijskem sistemu. Na sestanek v Ljubljano je bila ob predstavnikih lendavske občine vabljena tudi graška županja Cveta Ficko. Ta druga pomurska občina, ki bi bila prav tako lahko »udeležena« v reševanju begunske krize, je namreč lastni- Strah pred skrajneži Vsakdanjik na najsodobnejši pomurski prometnici A5 – ostro policijsko oko bedi nad dotrajanimi jeklenimi konjički, polnimi ljudi. fotografija andrej bedek fotografija arhiv časopisa vestnik Se bodo vrnile podobe iz devetdesetih let V prostorih nekdanjih domov za tujce v Vidoncih – na fotografiji – in v Prosenjakovcih so med letoma 1994 in 2001 »obravnavali« okoli 15 tisoč ilegalcev, beguncev in azilantov, ki so se v Slovenijo in Pomurje zatekli med krvavo balkansko morijo in prvim večjim valom ilegalnih migrantov iz Azije, Afrike in Jugovzhodne Evrope. Naenkrat je v obeh domovih prebivalo do 250 ljudi, katerim so zagotavljali vso potrebno oskrbo in tudi urejali postopke za pot na- prej na zahod Evrope in še dalje. V Sloveniji so takrat zaradi vojne na Balkanu ustanovili 64 zbirnih centrov, predvsem v izpraznjenih objektih vojske razpadle države, kot je bila karavla v Prosenjkovcih. Občina Grad je leta 2002 v vidonskem centru nato sprejela še ilegalce oziroma prebivalce postojnskega begunskega centra, ki so ga zaradi slabih razmer za prebivanje morali prenoviti. Do leta 2004 je občina dom za tujce oddala v najem Sloveniji, ki je ob vstopu v EU morala zagotavljati »namestitvene kapacitete za obravnavanje morebitnih ilegalni migracij«. Mimogrede: iz kontingentnega načrta za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki ga je ob zdajšnji begunski krizi pripravila slovenska vlada, pa sledi, da je kot eden od namestitvenih objektov v državi predvideno tudi poslopje stare ekonomske šole v središču Murske Sobote. Je strah, da migrante morda spremljajo skrajneži, ki so grožnja za pojave različnih oblik terorizma in z njimi povezanih kaznivih dejanj, upravičen? »Pomurski policisti podrobno in v skladu z zakonom in pooblastili preverimo vsak sum, ki bi kazal na javno spodbujanje ali poveličevanje terorizma oziroma novačenja ter usposabljanja za teroristične dejavnosti. V tej zvezi s poostrenimi nadzori prometa na avtocesti, ki pelje iz Madžarske in Hrvaške prek Slovenije, nadzorujemo potnike in prtljago z namenom odkrivanja takšnih pojavov. Svoje dejavnosti usmerjamo v zbiranje informacij, preprečevanje in odkrivanje teroristične dejavnosti, odkrivanje financiranja terorizma in v omejevanje nasilne radikalizacije,« pravi Robert Vukajč z oddelka za organizirani kriminal pomurske policije. Spomnimo. Lendavski policisti so leta 2010 v Dobrovniku ustavili nekega Nemca in njegovo partnerico. V mreži podatkov evropskih policij so potem odkrili, da sta oba nemška državljana, ki sta se odselila iz države in potovala po Evropi. Moški je po nekaterih dostopnih informacijah v Afganistanu namreč že uril samomorilske napadalce, par pa je čez Slovenijo očitno potoval v Bosno in Hercegovino, v kateri bi menda novačil somišljenike. Robert Vukajč pravi, da sta »nemška državljana kazala znake radikalizacije«. Leta 2011 pa so vzeli pod drobnogled dva Moldavca, ki sta imela pri sebi načrt za izdelavo bombne naprave. ca poslopja v Vidoncih, v katerih je bil med krvavo balkansko morijo že dom za begunce. Zdaj ima tam občinski režijsko-komunalni obrat nekaj opreme, po besedah Fickove pa je pristojnim sporočila, da je občina v preteklosti že sprejela tujce in da bo to omogočila tudi zdaj. »Nastanitvene zmogljivosti so za do 60 ljudi, vendar bo treba center za tujce primerno obnoviti, to pa bo moral biti strošek države.« Regija in Slovenija bosta sicer po napovedih le tranzitna pot migrantov, saj ležita na območju, na katerem se križajo pomembne mednarodne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo, zato ni pričakovati, da bi migranti pri nas prosili za mednarodno zaščito. V Pomurju je letos za azil zaprosil le en Kosovec, približno 90 odstotkov vseh prebežnikov, ki jih pomurski policisti ujamejo, tudi uspešno vrnejo madžarskim varnostnim organom, saj jim uspe zbrati dovolj dokazov, da so prišli iz vzhodne sosede, ki je postala v zadnjih tednih ena glavnih vstopnih točk za begunce in migrante, ki upajo na boljšo prihodnost v EU. Andrej Bedek barometer Miran Vereš, neutrudni organizator iz Bakovec Že več kot 18 let organizira tekmovanja v različnih zvrsteh triatlona. Med temi sta bili najbolj odmevni predvsem Svetovno vojaško prvenstvo v olimpiktriatlonu (2001) in Svetovno prvenstvo v dvojnem ultratriatlonu (2014). Konec avgusta pa je bila uspešno končana že sedma tekma za svetovni pokal v dvojnem ultratriatlonu (Bakovci–Murska Sobota) in v šprinttriatlonu. Vlado Poredoš – Ne büjrajte Cvetka Ficko se je odzvala Vlado Poredoš - Baretkaš je še vedno zavezan rojstnim Beltincem in reki Muri, čeprav že več desetletij živi na Orleku (tako se imenuje tudi njegova znana skupina) pri Zagorju ob Savi. V nedeljo je pri brodu v Krogu, pri katerem so predstavili načrtovani petdržavni biosferni rezervat, prebral svojo pesem Ne büjrajte mi Müre z zelo jasnim sporočilom: Ne dotikajte se naše duše. Graška županja je državi sporočila, da v Vidoncih imajo zmogljivosti za sprejem beguncev, ki bi jih po prehodu migrantskega vala ali razdelitvi beguncev znotraj EU morda lahko namestili v tamkajšnjih prostorih nekdanje šole, v kateri je nekoč že bil center za tujce. Ta poteza županje pa je ostala v poplavi informacij o begunski krizi nekako skrita. Seveda bo morala svoje najprej opraviti država. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 9 Selitev narodov Ljudje, ki nimajo kam, razen v Evropo Evropa se jih boji, toda oni se še bolj bojijo strahot, iz katerih so pobegnili – Lokalno okolje se prebežniškemu valu ne bo moglo izogniti Iz vojnega pekla v Siriji, ki mu ni videti konca, je od leta 2011 pobegnilo štiri milijone ljudi. Polovica jih je našla zatočišče v Turčiji, preostali pa so se razpršili po Libanonu, Jordaniji in Egiptu. Manjši del se jih je napotil proti Evropi, in to v upanju, da jih bo bogata civilizirana ljudska skupnost sprejela kot ljudi, ki bežijo pred smrtjo. Upanje je bilo toliko večje, ker so verjeli, da bodo zaradi spoštovanja človekovih pravic, enakopravnosti in varnosti dostojno obravnavani. Njihova pričakovanja se žal končujejo tragično. Sirci in drugi prebežniki z Bližnjega vzhoda gredo skozi kalvarijo, ki je ni treba podrobno opisovati, saj nam je vsem bolj ali manj znana. Evropejci te kalvarije niso videli ali hoteli videti, dokler se tok ni usmeril z morja in Italije na evropski del kopnega. V največjem pokopališču afriških prebežnikov – Sredozemskem morju – na drugi strani še vedno cveti turizem. Italijani so ves čas opozarjali na problem in ga poskušali reševati, kakor so vedeli in znali. Toda zgodba s pristalimi begunci v Italiji ima še eno prikrito ozadje. Pred kratkim so nam prikazali primer humanega socialnega vključevanja prebežnikov v Palmanovi. So pa bili in so še prebežniki vir poceni ali zastonj delovne sile na plantažah znamenitih italijanskih pelatov. Prihod prebežnikov v celinski del Evrope je začel razkrivati evropsko razumevanje stiske teh ljudi. Že pogled k sosedu oziroma Orbanovi Madžarski nam pove dovolj. Postavil je zid z bodečo žico, da ustavi »divje horde« z Bližnjega vzhoda, ki ne znajo jezika, ne poznajo kulture in običajev in ki so lahko celo teroristi. Toda tako jih ne doživljajo samo Orban in Madžari, ampak pretežni del evropske družbe in politike, to pa je skrb vzbujajoče. Leto se preveša v drugo polovico in v času, ko je Evropa, še posebej Nemčija, reševala svoj kapital v Grčiji, se je zgodila selitev narodov z Levanta v Evropo. Na neki način gre za presenečenje, ki ga Evropa v svojih dokumentih ni predvidela, kot tega očitno ne predvidevajo naše oblasti, ki se še vedno izmikajo z odgovori o pripravljenosti na sprejem prebežnikov, v isti sapi pa se po povedi, ni samo domena državnega vrha, ampak tudi cerkvenih dostojanstvenikov. Na tem primeru se vidi, kako daleč so kleriki od razmišljanja in ravnanja svojega papeža. Pa ne gre samo za katolike, tudi protestantski etos bo moral na novo opredeliti nekatere svoje usmeritve. Pri ravnanju s prebežniki se vidi, kako težko t. i. razvite civilizacije, ki se zaklinjajo na spoštovanje človekovih pravic, enakopravnost in varnost, sprejemajo odgovornost za svoje početje. Navsezadnje so afriško in bližnjevzhodno krizo zakuhale ravno te civilizacije zaradi svojih ekonomskih interesov. Ob ZDA in Evropi ne smemo prezreti Kitajske v srednji Afriki, in to vse zaradi liberalnih fundamentalističnih ekonomskih interesov. Divji liberalizem v senci že čaka na svojo priložnost s prebežniki. Izredno hitro bodo stopili na površje kot veliki humanitarci in donatorji, ki bodo prebežnikom ponujali »dostojno preživetje« z delom. Kaj je v ozadju takega humanizma, pa že vemo. Ne samo, da jih bodo nedostojno plačevali, ampak evropskem zgledu držijo kvote prebežnikov, ki naj bi jih sprejeli, določene v Bruslju. Kritiki, tudi iz politike, imajo prav, pripravljenost na sprejem prebežnikov mora biti drugačna, kot je bila tista v času balkanskih vojn. Takrat so velik del dela pri zaščiti prebežnikov opravili svojci in prijatelji. Sedanji prebežniki teh tu nimajo, zato zanje mora poskrbeti država s pomočjo nevladnih in humanitarnih organizacij. Nesprejemljivo je, da je večina županov v ponedeljek dobila dopis vlade z zaprosilom, da jim posredujejo proste nastanitvene zmogljivosti. Toliko o tem. Upajmo, da v primeru večjega vala ne bomo podlegli nehumanemu ravnanju s temi ljudmi. Dejstvo je, da so porabili svoje imetje zato, da bi plačali strašno pot v EU. Za te ljudi bo treba enostavno poskrbeti in na to bi že morali biti pripravljeni. Pri prebežnikih ne gre samo za presenečenje evropskih institucij, ampak tudi za obnašanje drugih organizacij – npr. evropskih cerkva. Ravnanje Poljakov, Čehov, predvsem pa Slovakov, ki sprejemajo prebežnike po veroiz- bodo na ta način še dodatno pritiskali na zniževanje cene dela. Tako bo ob revežih še več revežev, pa ne samo to, nacionalizem in ksenofobija bosta še močnejša, to pa je voda na mlin dobičkarjem. Dejstvo je, da iz te zgodbe Evropa ne bo izšla nespremenjena, vprašanje je samo, v katero smer bodo šle spremembe. Po vsej verjetnosti se lokalno pomursko okolje prebežniškemu valu ne bo moglo izogniti. Država ima v tem koncu celo nekaj naselitvenih zmogljivosti. Prve reakcije prebivalstva so pod vplivom lokalnih veljakov in »Orbanove doktrine« že neugodne. Res je sicer, da je Pomurje ekonomsko šibek prostor, vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi okolji premore socialno infrastrukturo, ob pomoči katere bi lahko postopoma socialno in ekonomsko integriral migrante. Jasno pa je, da tudi v tem okolju čaka že nekaj »specialistov« za ekonomsko integracijo, ki že imajo izkušnje pri posredovanju romunskih in drugih delavcev iz poceni »evropskih držav«. J. V. Zbiranje pomoči beguncem Skupna pomurska akcija do prihodnjega četrtka Prvim v Pomurju uspelo v Kudu Zrak v Gornji Radgoni – Pobudniku prve akcije uspelo pripraviti širšo – Tudi Mikk in Ambasada Sodec, Rovšnik: »Potrebovali bomo kakšnega prostovoljca, ki bi nam zbrane stvari pomagal odpeljati na sedež Adre.« fotografija vida toš Čeprav je zbiranje pomoči v Mladinskem centru Gornja Radgona potekalo le tri dni, tri popoldneve, se je nabralo kar nekaj oblačil, obutve in plišastih igrač. Pobudnik zbiranja je Smiljan Sodec, podpredsednik društva Kud Zrak: »Žal sem pozno izvedel za organizacijo Adra Slovenija, prek katere bodo te naše stvari dosegle ljudi, ki so jim namenjene. Ampak nič hudega, to ni bila prva in edina akcija.« Pravzaprav je bila, in to prva v Pomurju. »Sedela sva s prijateljico na kavi in sva se pogovarjala o vsem tem in o teh negativnih komentarjih, ki se pojavljajo predvsem na Facebooku. In ker mene taki komentarji zelo žalostijo, sem rekel, da bi to rad spremenil. Poleg tega sem želel videti, koliko je dobrih ljudi – in evo (pokaže na zbrane vreče oblačil in drugega), kar nekaj jih je.« Sodec in Vasja Rovšnik, prav tako iz Kuda Zrak, sta z dvema avtomobiloma, polnima pomoči, vse skupaj odpeljala v Maribor, v zbirni center, ki je bil v hostlu Pekarna, od koder je Adra pomoč pošiljala na Lezbos in v Beograd. Adra Slovenija se je povezala z Adro v Srbiji, s katero so sodelovali že ob lanskih poplavah na Balkanu. V Beogradu so namreč pred dnevi odprli informacijski center za begunce, ki pribežijo tja. Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva Adra Slovenija, pravi, da so se za odvoz pomoči na Lezbos, v mesto Molivos, povezali z Adrio Airways, za pošiljanje v Beograd pa s Slovenskimi železnicami. Ahac: »Beguncem bomo poslali iz Slovenije v Beograd več ton humanitarne pomoči.« Direktor Adre Srbija Igor Mitrović pa pravi: »Donirana pomoč je zelo cenjena, saj prihaja ob pravem trenutku. Razdelili jo bomo po vseh lokacijah, vključno z Beogradom, pri tem pa bomo sodelovali s kredibilnimi organizacijami.« Ker je za tokratno zbiranje pomoči Adra dala natančen seznam stvari, ki jih ljudje potrebujejo – šlo je predvsem za oblačila, sanitetni material in pripomočke za osebno nego –, je Kud Zrak čakal novi seznam, kaj naj bi zbirali tokrat. Sodec: »Tokrat obla- čil in obutve ne zbiramo več. Potrebovali pa bomo kakšnega prostovoljca, ki bi nam zbrane stvari pomagal odpeljati na sedež Adre.« Tokrat zbirajo: nosilke za nošenje otrok, spalne vreče, spalne podlage, šotore, klobuke, senčnike, plišaste medvedke, razdelilnike za električno napravo, polnilnike za različne mobilne telefone, plenice, damske vložke, zobne ščetke in paste, šampone, razkužila, povoje in obliže. Od hrane pa: hrano za dojenčke, oreške, žitne ploščice, suho sadje in podobno hrano, ki se jo lahko je brez predpriprave. Sodec: »Prosijo, da se seznama držimo, saj nekaterih stvari ne morejo peljati prek meje. Poleg tega ne zbirajo vode in hrane, ki se jo kuha, saj za kuhanje nimajo ustreznih možnosti.« Smiljanu Sodcu pa se je uspelo povezati s soboškim Mikkom in beltinsko Ambasado, tako da teče skupna pomurska akcija zbiranja pomoči. Do prihodnjega četrtka, 19. septembra, lahko navedene stvari, ki bi jih radi darovali, odnesete v Mladinski center Gornja Radgona, ki je odprt vsak dan razen nedelje med 12.00 in 20.00, ali v Mikk, v katerem jih zbirajo od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00, ali pa v Ambasado Štefana Kovača - Marka v Beltincih, ki je odprta po dogovoru. Vida Toš barometer Danilo Krapec in sanacija RRA Nadzorni svet RRA Mure (Regionalna razvojna agencija) je začel sanacijo agencije, ki se je znašla v poslovnih težavah. Med drugim so s funkcije prokurista in svetovalca direktorja za regionalni razvoj razrešili Danila Krapca in mu s sklepom naložili vračilo nagrade za uspešnost v zadnjih treh letih. Deborah Krempl Doplihar – Reflex inovativno Podjetje Reflex se je s svojim trislojnim izolacijskim steklom z odlično toplotno zaščito uvrstilo med najboljše slovenske inovatorje tega leta. Ob tem pa je pomembno tudi to, da so s prebojem na tuje trge uspeli prebroditi krizo, v kateri so se znašli zaradi izvedenih, vendar neplačanih projektov, ki so jih pridobili tudi na javnem razpisu. Cvetka Hojnik zelo ustvarjalno Likovnica, pedagoginja in stilistka Cvetka Hojnik iz Lendave se predstavlja v lendavski sinagogi z razstavo del z naslovom En Soph II, s katerimi se je poglobila v mistično izročilo kabale in judovske kulture sploh. Avtorica s svojim delom dokazuje izjemno ustvarjalno energijo in prodornost, tako da po teh delih ustvarja že nov cikel slik, s katerim se je predstavila v Ljubljani, Mariboru in Pordenonu v Italiji. 10 | Vestnik | 10. septembra 2015 kultura www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Slovenski knjižni sejem Letošnji Slovenski knjižni sejem, 31. po vrsti, ki poteka v Cankarjevem domu, bo v znamenju več obletnic. Med drugim se bodo spomnili 40-letnice Mačka Murija, ki si ga je zamislil Kajetan Kovič, 90. obletnice rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra, ki je za sejem izdelal tudi plakat, 90-letnice pesnika Cirila Zlobca, 70-letnice revije Ciciban, 10-letnice Bukle in še drugih pomembnih prelomnic. Napovedali pa so otroški festival knjige Cicifest. Pismenost in trajnostne družbe Letos smo že petdeseto leto zapored 8. septembra praznovali mednarodni dan pismenosti, ki ga je leta 1966 z željo, da bi se čim večjemu številu ljudi zagotovila pravica do znanja in izobraževanja, razglasil Unicef. Letošnji je potekal pod geslom Pismenost in trajnostne družbe, z različnimi akcijami pa so spodbujali veselje do branja in opozarjali, da še danes mnogi nimajo dostopa do izobraževanja. Dotaknili so se tudi aktualnih vprašanj in vključevanja priseljencev. Likovna dela bele barve se v lendavski sinagogi zlijejo s stenami, prostorom in tako razstavo doživimo drugače, globlje, pravi likovni kritik Mario Berdič. V Galeriji Murska Sobota dve razstavi Dogaja se Ni res, da se pri nas nič ne dogaja. Samo v četrtek sta bila v Murski Soboti dva dogodka s Prešernovimi nagrajenci. V galeriji so odprli razstavo ilustratorke Marlenke Stupica, v gledališču pa sta plesala Rosana Hribar in Gregor Luštek. Ko se stikajo otroštva različnih generacij Na ogled ilustracije Marlenke Stupica in dela slikarjev, ki rišejo z usti in nogami Likovna razstava Cvetke Hojnik v Lendavi En Soph II v sinagogi V Galeriji Murska Sobota sta na ogled dve precej različni likovni razstavi, ilustracije Prešernove nagrajenke Marlenke Stupica in dela slikarjev, ki rišejo z usti ali nogami. »Dela priznane ilustratorke razstavljamo iz treh razlogov, ker v svojem programu predstavljamo dela Prešernovih nagrajencev, ker dobro sodelujemo z Galerijo Prešernovih nagrajencev iz Kranja in zato, ker želimo predstaviti odlične ilustratorje,« je povedal Robert Inhof, direktor Galerije. Že leta 2001 so gostili veliko razstavo Marije Lucije Stupica, za prihodnje leto pa so napovedali razstavo ilustratorke Mojce Sekulič Fo. V veliki galeriji drugega, saj so se ob njih stikala otroštva različnih generacij,« pove Inhof. Spregovoril je tudi o razmerju med besedilom in ilustracijo. Naslikati junake in zgodbe tako, da ilustrator otroku ne vsiljuje svoje vizije zgodbe, ampak mu pušča odprte mentalne prostore, ki jih potem ta naseljuje s svojo domišljijo, so sposobni le največji ilustratorji. Taka so tudi dela Marlenke Stupica. »V nasprotju z banalnimi ilustriranimi in animiranimi filmi, polnimi nasilja, supersentimentalnosti in tudi pornografije, njene ilustracije govorijo v univerzalnem jeziku. Ta njen svet ni tako krut, saj ima Turek sabljo iz papirja, sedmeroglavi zmaj spodbuja smeh, gramom odprta širši javnosti in različnim skupinam. V galerijo želimo privabiti čim več skupin, zato imamo med drugim vodstva v znakovnem jeziku ali umetnike prosimo za dela, ki jih obiskovalci lahko potipajo, tako da likovno umetnost predstavimo s pomočjo različnih čutov,« je povedala umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak in dodala, da je taka tudi razstava slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, ki jo posreduje Založba UNSU. Razstavlja enajst slikarjev, najmlajši je star devet let, vsi pa so člani mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. To združenje umetnike tudi štipendira in skrbi za likovno izobraževanje. Mnogi med melanholične Andersenove pravljice pa nakazujejo tudi upanje …« »Galerija Murska Sobota, ki skrbi za likovno dediščino tega prostora in predstavlja domače in tuje akademske slikarje in kiparje, tudi svetovno znane, si kot kulturna institucija s posebnim pomenom prizadeva, da ne bi bila namenjena le izbranemu in ozkemu krogu ljudi, ampak da je s svojim pro- njimi so dobitniki likovnih priznanj, na primer zlate palete. Benjamin Žnidaršič je ob tem povedal, da so ponosni, da lahko razstavljajo v galeriji. »S slikanjem si osmišljamo življenje in se tudi preživljamo. To ustvarjanje nam daje upanje, da še ni vsega konec.« Žnidaršič in Željko Vertelj bosta sedmega oktobra slikanje z usti tudi prikazala. A. Nana Rituper Rodež Posvečena je lendavskim Judom in se navezuje na mistično izročilo kabale V lendavski sinagogi je pripravila ob mednarodnem dnevu judovske kulture Galerija - Muzej Lendava odprtje likovne razstave domačinke Cvetke Hojnik z naslovom En Soph II. Razstavljena dela, ki so bila že na ogled v mariborski sinagogi, je predstavil in razstavo odprl likovni kritik Mario Berdič. Obiskovalce je pozdravila tudi direktorica Galerije Muzeja Lendava Beata Lazar, ki je spomnila, da bi se judovska skupnost, če bi še bila v Lendavi, v času tega odprtja, torej v petek zvečer, zbrala v sinagogi pri bogoslužju. Odprtju razstave je sledil koncert dveh članov svetovno znane glasbene skupine Budapest Klezmer Band – Ferenca Javarija (klavir, vokal) in Benceta Gazde (violina, vokal). Mario Berdič je povedal, da je razstava že bila v mariborski sinagogi, v kateri je za njeno postavitev poskrbela skupaj z avtorico likovnih del vodja sinagoge Marjetka Bedrač. Vendar pa je s postavitvijo, za katero sta v Lendavi poskrbela Cvetka Hojnik in Dubravko Baumgartner, razstava v resnici prišla domov, v pravi prostor, saj je posvečena lendavskim Judom in se navezuje na mistično izročilo kabale: »Likovna dela se v lendavski sinagogi zlijejo s stenami, s tem prostorom in tako razstavo doživimo drugače, globje. Naslov je En Soph in pomeni neskončnost. Tokrat v delih prevladuje bela barva, ki ima v judovski tradiciji pomen, ki je manj svetel, to je mrtvaški prt. Vendar pa ne pomeni smrti, ampak življenje v neki drugi, duhovni stvarnosti. Za nastajanje teh del je avtorica potrebovala veliko časa, veliko se je poglabljala v kabalo. Vendar pa ta razstava na neki način že spada v preteklost, saj je v letošnjem ustvarjalnem obdobju ustvarila čisto nov cikel, ki ga je že predstavila na razstavah v Mariboru, Ljubljani in italijanskem Pordenonu.« Cvetka Hojnik, pravi Berdič, v delih v ciklu En Soph II povezuje materialni svet v duhovni, dela so usmerjena v duhovno stvarnost. Njeno simbolično izhodišče je kvadrat. S kabalističnimi skrivnostmi, ki so jih sprejemali tudi kristjani in druge religije, nas napeljuje k razmišljanju, ne da bi nam skušala vsiliti dokončne odgovore. Kvadrati so ponekod podaljšani v pravokotnike, površinska struktura je gladka, nekateri reliefi so stilizirane podobe nagrobnikov na judovskem pokopališču. Razstava pomeni večdimenzionalno nadgradnjo njenega dosedanjega opusa, njena dela zahtevajo obsežnejše predpriprave, vsaka postavitev pa je nov postavitveni izziv tako za avtorico kot tudi za opazovalca. J. G. Grdi raček avtorice Marlenke Stupica je na ogled 43 listov ilustracij, nastalih v 70 letih ustvarjanja Stupičeve za knjige slovenskih in tujih pisateljev, od Otona Zupančiča, Leopolda Suhadolčan, Ele Peroci, do bratov Grimm, Andersona, Astrid Lindgren in drugih likov, ki jih je upodobila priznana ilustratorka. »Ko pristopimo bliže k naslikanim junakom, nas takoj popeljejo v čas otroštva, našega ali katerega Ob evropskem dnevu judovske kulture Razstava o Judih na Slovaškem, ki so zaznamovali širši evropski prostor Razstava o Judih, ki so doživeli enako usodo kot prekmurski – Na Slovaškem ohranjena zelo bogata judovska dediščina V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled dokumentarna razstava Judje na Slovaškem, ki jo posreduje Muzej judovske kulture iz Bratislave. Odprli so jo ob letošnjem 16. evropskem dnevu judovske kulture, ko je pripravilo 330 institucij iz 31 držav več kot tisoč dogodkov, posvečenih kulturi Judov, pri tem pa so so- delovali še Veleposlaništvo Republike Slovaške v Sloveniji, Pomurski muzej Murska Sobota in Sinagoga Maribor. Razstava predstavlja njihovo vlogo in pomen na Slovaškem, v Evropi in po svetu. Muzej judovske kulture je osrednja ustanova na Slovaškem, ki preučuje in predstavlja judovsko duhovno in ma- terialno kulturo ter holokavst v tej državi. Še pred drugo svetovno vojno je tam živelo okoli sto tisoč Judov, 70 tisoč slovaških Judov pa holokavsta ni preživelo. Za primerjavo, v Prekmurju jih je bilo nekaj več kot 600, preživelo pa jih je 57. Tako slovaški kot prekmurski Judje pa so bili v zgodovini med seboj bolj ali manj poveza- ni, saj so oboji živeli pod madžarsko državo, imeli pa so tudi skupne rabine, je povedal zgodovinar mag. Franc Kuzmič. Slovaške in prekmurske Jude je doletela podobna usoda, po vojni se jih je le malo vrnilo, pa še ti so se zaradi nenaklonjenosti povojnih oblasti preseljevali v Izrael in druge države. Šole in druge ustanove pa so bile uničene, a se je kljub temu na Slovaškem ohranila bogata judovska dediščina. Njihova mreža judovske dediščine povezuje 24 lokacij – sinagoge, pokopališča in muzeje, ki so del evropske poti po judovski dediščini. Danes živi na Slovaškem približno tri tisoč Judov. A. N. R. R. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 10. Mednarodni festival Front@ sodobnega plesa V ospredju čista estetika in aktualna družbena vprašanja V Murski Soboti izbrane slovenske in tuje predstave sodobnega plesa – Predstave, v katerih ne manjka strasti – V Pomurju se mladi bolj posvečajo komercialnim kot umetniškim plesnim zvrstem Desetletje Fronte je dobro prevetrilo soboško plesno sceno, tudi z vplivi novih in drugačnih vetrov, sunki s te fronte pa so se čutili tudi v mednarodnem plesnem prostoru. Sodobni ples je ena od umetniških zvrsti, ki nam verjetno ni ravno najbližja, je manj dostopna in morda tudi zato manj razumljiva. Ampak tudi letošnja, deseta po vrsti, je s svojimi predstavami spet pokazala, da ni ravno tako. Plesne predstave lahko dojamemo in gledamo kot čisto estetiko, še posebno v tem času vsesplošnega kiča, in se prepustimo plesnim gibom, po drugi stani pa gre, to pa je še pomembnejše, za eno od najbolj družbeno kritičnih umetniških zvrsti. V svoji plesni govorici večina predstav izpostavlja osebna vprašanja in dileme ter tudi aktualne tematike in problematike. Matjaž Farič, umetniški vodja festivala iz Zavoda Flota in gonilna sila festivala, je tudi v svojem nagovoru izpostavil najbolj aktualno problematiko – begunce in se vprašal o smiselnosti ukvarjanja s plesom v času, ko ljudje ne morejo Plesne predstave so tudi na nenavadnih mestih – tokrat hotel Zvezda. 11 zna publika vedno prepoznati kakovost, nikoli se ni obneslo, ko so se na festivalu igrali z všečnostjo. Z željo, da bi sodobni ples približali ljudem, pa so vsakokrat predstave, ki niso tipično postavljene na gledališki oder ali v dvorano. Sodobni ples se dogaja na ulicah, v javnih prostorih, stavbah in taka je bila tudi sobotna predstava Sprejemnica dueta Cie Propos v restavraciji hotela Zvezda. Francoska plesalca sta se pogovarjala v nerazumljivim jeziku, iz njunih gest, melodije hitrosti in tudi gibov pa smo razbrali, kaj čutita in kaj se jima dogaja. In da bi sodobni ples v tem okolju še bolj približali ljudem, ki se s plesom ne ukvarjajo profesionalno, so pripravili skupaj z Javnim skladom RS za ljubiteljsko kulturo plesne delavnice za različne generacije. Komaj kaj odziva je bilo. Še največ odziva je bilo na afriškem plesu in delavnicah za seniorje, na katerih so se odzvale upokojenke, s katerimi je že pred leti delal Farič, videli pa smo jih na več odmevnih prireditvah. Niso pa se odzvale mamice z dojenčki, prav tako ne najstniki. Škoda, ampak ne bomo obupali in bomo še poskusili, je povedala Nina Meško, strokovna svetovalka za ples pri JSKD, in razložila, da na teh delavnicah mladi delajo na svojem telesu, mamice se z dotikom še bolj zbližajo z dojenčki, upokojenke se sprostijo in predihajo telo, na afriški delavnici se ob živih bobnih napolniš z energijo. Na vprašanje, kako gleda na mlade in pomursko sceno sodobnega plesa, pa je odgovorila: »Vidi se, da trenutno v Pomurju ni toliko angažiranih plesnih pedagogov sodobnega plesa. Veliko mladih se ukvarja s komercialnimi in tekmovalnimi plesnimi zvrstmi, so tudi zelo dobri in uspešni, plesna umetnost in izražanje s plesom pa v tem Prešernova nagrajenca Rosana Hribar in Gregor Luštek, čista poezija sodobnega plesa Matjaž Farič, umetniški vodja festivala, ki v majhno mesto pripelje velike plesne predstave. Na odru pred gledališčem Park so se predstavili mladi iz plesnih šol in akademij ter najboljše in nagrajene plesne predstave mladih. fotografija jure zauneker živeti in preživeti ter dodal, da množice ljudi prečkajo morja zato, da bi prišle v Evropo. Ker je tu svoboda, ker se lahko tu svobodno živi in pleše, ker se lahko svobodno razvijajo kreativni potenciali. Letos so nastopili na festivalu izjemni slovenski umetniki, med njimi s predstavo z naslovom 16 tudi Rosana Hribar in Gregor Luštek, Prešernova nagrajenca, ki se v svojih predstavah dotikata intimnega življenja. Pravijo, da je za njun ples, to pa smo lahko tudi videli, značilna brutalna iskrenost. »Njun ples si prostor vzame, ga zgrabi za vrat, da za njim ostaja pot v zraku in cmok v trebuhu.« Vsakokrat pa v svojo predstavo vpletata tudi svoja občutja in čustva, zato ni niti ena predstava popolnoma enaka prejšnji, tako je kdaj več, kdaj manj strasti in energije, zato je včasih bolj nežen in blag, drugič divji, sta povedala po predstavi. V tokratni soboški uprizoritvi strasti ni manjkalo, to pa je publika tudi močno nagradila. »Kakor nagradi vse odlične predstave,« je povedal Farič in poudaril, da koncu nista razvita.« Dejala je še, da se je drugod po Sloveniji pokazalo, da je takoj, kakor hitro se je pojavil dober plesni pedagog, okoli njega veliko otrok. Na festivalu, ki je uradno trajal tri dni, s spremljajočim programom pa še dva dni, so poskusno izvedli tudi plesni laboratorij Kdo, zakaj, kaj, kako? in Skico 5, v okviru katere so štirje ustvarjalci od poznega sobotnega večera do sončnega vzhoda ustvarjali na temo romana Počasnost avtorja Milana Kundere. Letos smo si lahko, tako kot tudi vsa minula leta, v Soboti ogledali res veliko čudovitih predstav, nič drugačne ali ravno take, kakršne imajo tudi v velikih prestolnicah kulture. Kratki film o dogajanju izpred dveh let je le potrdil, koliko lepih trenutkov se pravzaprav zavrti na enem festivalu. In to moramo pomnožiti z deset, da dobimo pravo širino in veličino festivala, ki se dogaja v manjšem mestu na obrobju, v katerem sodobni ples sicer spi in oživi le za nekaj dni. A. Nana Rituper Rodež 12 | Vestnik | 10. septembra 2015 ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 80 let tamburaštva v Korovcih Vesejli dödoli že tretja generacija Prve napotke dobili od takratnega cankovskega župnika – Igrajo vse zvrsti glasbe: ljudske pesmi, narodnozabavno glasbo in tujo glasbo V Korovcih imajo dolgo tradicijo igranja na tamburice. Prva tamburaška skupina je začela delovati daljnega leta 1935. V sklopu turističnega društva pa je začela leta 1998 igrati že tretja generacija. Prvo tamburaško skupino je vodil Anton Benko, vsestranski glasbenik, ki je v skupini igral violino. Poleg njega so v tamburaški skupini igrali še: brata Anton in Jožef Branšberger, Jožef Gomboc in Jožef Recek. Glasbila jim je kupil župnijski urad na Cankovi. Takratni cankovski župnik je bil namreč velik ljubitelj tamburic in dajal fantom tudi prve napotke pri igranju. V začetku druge svetovne vojne so zaradi vpoklica v vojsko prenehali igrati. Tamburice so mirovale vse do leta 1947, ko se je iz ruskega ujetništva vrnil vodja skupine Anton Benko. Še isto leto je začela igrati druga generacija tamburašev. V skupino so sprejeli nove člane. Nastopali so na različnih kulturnih prireditvah po Prekmurju, ki jih je bilo po vojni veliko. Prav tako tudi na vaških veselicah in svatbah. S skromnim zaslužkom so si kupili nova glasbila. Čez čas je vodenje skupine prevzel Ferdinand Pintarič, ki je igral vodilni instrument pri tamburicah, bisernico. Tamburaška skupina je sodelovala tudi s Kulturnim društvom Korovci, ki je prirejalo dramske igre. Skupaj so nastopali po vsem Prekmurju. Ta zasedba tamburašev je delovala vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato so za nekaj časa tamburice v Korovcih zopet utihnile, dokler niso v domačem turističnem društvu začutili potrebe po ponovni oživitvi tam- Na proslavi ob 80-letnici igranja tamburice v Korovcih se je predstavila tretja generacija korovskih tamburašev, ki sliši na ime Vesejli dödoli. fotografija ciril kosednar buraške tradicije. Maja 1998 so ustanovili še tretjo skupino tamburašev v Korovcih. Povprečna starost članov je bila 15 let. Bili so najmlajša tamburaška skupina v Prekmurju in ena najmlajših v Sloveniji. Z veliko veselja, predanosti in odgovornosti je kljub težki bolezni mentorstvo prevzel nekdanji vodja skupine Ferdinand Pintarič, ki je svoje bogato znanje prenesel na mladega sorodnika Marka Wolfa. Ta pa je že naslednje leto prevzel poučevanje tamburašev in mentorstvo. Glasbila so bila že v slabem stanju, zato so se v TD Korovci odločili za nakup nekaterih novih. Tretja generacija šteje šest fantov in eno dekle: Marko Wolf bisernica, Dejan Flisar 1. brač, Danijela Flisar Gergek 2. brač, Darjo Krpič 3. brač, Aleš Flisar 1. bugarija, Matej Gibičar 2. bugarija in Mitja Benkič berda oziroma bajs. V želji po izvirnosti tamburaštva v Korovcih so si nadeli tudi pravo prekmursko ime Vesejli dödoli. Tako kot obe generaciji tamburašev pred to tudi oni igrajo triglasno na tamburice sistema farkaš. Vodilni instrument je bisernica, učenje pa poteka po posluhu brez not. Tamburaši igrajo vse zvr- sti glasbe: ljudske pesmi, narodnozabavno glasbo in tujo glasbo. Izdali so zgoščenko, na kateri je 14 pesmi. Imeli so že več kot 150 nastopov, največ v domačem kraju, prav tako pa tudi že v Ljubljani, v Avstriji in na Madžarskem. Predstavili so se že na več lokalnih in tudi vseslovenskih radijskih postajah in televizijah. C. K. 18. srečanje Čontalovih iz Turnišča Sorodniki se srečujejo, kamor jih je pač odneslo V lovskem domu na Pobrežju pri Mariboru je bilo že 18. srečanje Čontalovih iz Turnišča v Prekmurju. Vnuki Verone in Jožefa Zvera iz Turnišča so se namreč pred osemnajstimi leti odločili, da se srečajo vsako leto, in to v najrazličnejših krajih, kamor jih je odneslo življenje. Domače ime Zverovih je še danes Čontalovi in mlajša generacija ga želi ohraniti tudi za prihajajoče rodove. Verona in Jožef Zver, ki je bil v Turnišču ugleden čevljar, sta imela kar 11 otrok in vsem zagotovila kruh. Vedno sta bila nadvse vesela vnukov in za njimi tudi prvih pravnukov. V spomin na »dedka in mamco« so vnuki sklenili, da se vsako leto srečajo ob polnih mizah prekmurskih dobrot in vina iz Strehovskih in Dobrovniških goric. Pobudniki in organizatorji srečanj so veseli odziva in počasi razmišljajo, da bodo vajeti predali v roke svojim naslednikom, ki imajo že veliko potomcev. Velika družina Čontalovih ostaja tako trdno povezana, vsi člani – tudi »plemenitaši«, kot pravijo vsem priženjenim v Čontalov rod – pa so vsak po svoje zvesti rodni prekmurski grudi. Pota so jih zanesla širom po Sloveniji, lani so odkrili sorodnika celo v Urugvaju. Letošnje srečanje je bilo v lovskem domu na Pobrežju pri Mariboru, v katerem sta ga organizirala Jožica in Janko Štampar iz Maribora. Kljub slabšemu vremenu so preživeli lep dan in sklenili, da se prihodnje leto znova snidejo, in to kar v deželi štorkelj, torej v Prekmurju. Marjan Toš fotografija dominik zver Potomci Zverov iz Turnišča – Trdno povezani tudi s svojimi »plemenitaši« – Prihodnje leto spet srečanje v Prekmurju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ljudje in zgodbe 10. septembra 2015 | Vestnik | Barbika Žunič – enologinja z izkušnjami Dobrodelna akcija Pohodniki in kolesarji Vinologija za zahtevne čase Strokovno pridelovanje vina in iskanje enoloških nasvetov pri usposobljenih svetovalcih je danes nujnost Ker so današnji ljubitelji dobrega vina že zelo izobraženi, informacije pa so jim na voljo skorajda na vsakem koraku, morajo za svoje strokovno znanje in izpopolnjevanje poskrbeti tudi pridelovalci grozdja in kletarji. Čeprav so na voljo razni pripravki, ki naj bi nam pomagali v vinogradu in kleti, enologinja Barbika Žunič opozarja, da naj nikar ne posegamo po njih brez predhodne kemične analize ali strokovne in senzorične ocene, saj lahko povzročimo končnemu izdelku – vinu več škode kot koristi. Barbika Žunič iz Ljutomera se je že med študijem na mariborski kmetijski fakulteti odločila za smer agronomije in vinogradništva: »Nekako sem stalno čutila, da je to prav, ker sem ves čas rada delala v naravi. Vinogradništvo me je ves čas zanimalo, srečo sem imela, da sem dobila pripravništvo pri svetovalni službi, ki me je med trgatvijo »posodila« ljutomerski kleti, in takrat sem res začutila tisto ljubezen do vina in od takrat naprej sem povezana z vinom. Več kot petnajst let sem delala pri Ljutomerčanu, štiri leta z mentorico Cvetko Sekelšek, ko je odšla, pa sem bila dvanajst let glavna enologinja.« Ljutomerski vinogradi so po njenih besedah zares odlični za vzgojo vinske trte, najbolj uspevajo bela vina, predvsem laški rizling. Leta 2009 je prišla kot enologinja v Vinsko klet Kapela, a zaradi spleta okoliščin, ko ima glavno besedo denar, manjka pa pravi odnos do vinogradništva kot lokalne posebnosti, propadajo tudi takšne institucije z zgodovino in znanjem, kot je kapelska klet. Ker je želela ostati povezana s stroko, se je osamosvojila in se odločila za samostojno pot – da bi se še naprej ukvarjala z enološkim svetovanjem in analizo vina. »Že dvajset let delam v tej stroki in prepričana sem, da imam ogromno izkušenj in znanja. Veliko sem se tudi dodatno usposabljala, se udeleževala strokovnih ekskurzij v tujini, zato sem prepričana, da lahko vinogradnikom zares dobro svetujem pri pridelavi vina. Uredila sem si tudi svoj laboratorij, v katerem lahko opravim kemične analize za ugotavljanje sladkorja, kisline, ph-vrednosti, alkohola, skupnega in prostega žvepla … opravim še druge teste za različna enološka sredstva, ki jih je treba umno dodajati. Najpogo- Enologinja Barbika Žunič je prepričana, da bomo vsi morali bolj skrbeti za okolje in uporabljati le tista sredstva, ki so potrebna. fotografija bernarda b peček stejša napaka vinogradnikov je namreč prav to, da si še vedno ne poiščejo strokovne pomoči ob pravem času. Če med trgatvijo in tudi sicer spremljamo dozorevanje grozdja, moramo imeti tedensko ali kar vsak dan prave informacije. Institucije, ki dajejo javne informacije, nam dajo le splošne informacije, bolj za orientacijo. Vsak vinogradnik ima vinograd na svoji posebni legi, za katero so značilne posebne mikroklimatske razmere. Vemo pa, da na dozorevanje vpliva ogromno zunanjih dejavnikov, tako vreme kot tudi lega, tip zemlje, obremenitev, kondicija trte … V enem vinogradu so zato lahko precej boljši uspehi kot v drugem, ki je morebiti le malo oddaljen,« je povedala Barbika Žunič. Vsak vinogradnik pa mora dobro poznati svoj vinograd in vedeti, kakšno grozdje želi pridelati in kakšen stil vina vzgojiti. Vse to pa lahko regulira oziroma uravnava prav ob trgatvi, od vsega pa je najbolj pomembno izbrati pravi čas trgatve – ko so pravi parametri sladkorja, kisline in Ph-vrednosti. In kako bo letos? Barbika Žunič: »Za letos napovedujejo izjemno dober letnik vina, in ker so napovedi, da 13 bo še nekaj časa lepo vreme, je prav, da s trgatvami še nekaj časa počakajo. Ne hiteti, če to ni potrebno. Zato je dobro, da spremljajo vse te parametre.« Za štajerski predel so značilne višje vrednosti kislin, opozarja sogovornica, zato da tistih nekaj gramov ostanka sladkorja štajerskim vinom ravno pravo harmonija. Na tukajšnjih območjih pa so idealne možnosti za pridelavo odličnih suhih vin, zato vsem polaga na srce, da naj kar čakajo, da grozdje dozori. Te dni so že začeli trgati rane sorte, na primer muškat otonel, za katerega so značilne nizke vsebnosti kislin. Sicer pa bo tudi letos tako, kot je že vse od leta 2000 – septembra bodo že potrgali večino grozdja, saj se je trgatev zaradi spremenjenih vremenskih razmer pomaknila za en mesec naprej. »Umno kletarjenje z ustreznim znanjem in strokovnimi nasveti pa bo vinogradnikom ne le izboljšalo kakovost vina (vsak poseg v vino ga osiromaši), ampak tudi zmanjšalo stroške. Zato naj bi bilo teh enoloških posegov in sredstev zares le toliko, kolikor je potrebno, da bo kletar ohranil kakovost grozdja tudi v vinu. Tudi ko spremljamo vino med alkoholno fermentacijo, je nujno, da napake ugotovimo čim prej – prej jih odpravimo, boljše je za vino. Ko pa že enkrat pride do bolezni, je vprašanje, ali jo lahko odpravimo, pa tudi finančno nas potem to stane več,« opozarja Žuničeva. Tudi manjši zasebni vinogradniki (ki niso več ravno mali, saj samo za preživljanje prostega časa skorajda nihče nima več vinograda) pridelujejo namreč grozdje zato, da preživijo, in je tudi njim pomembno, da imajo čim manj stroškov. Če imamo zdravo grozdje in hkrati skrbimo za ustrezno čistočo s pomočjo strokovnega kletarjenja, lahko zmanjšamo vnos žvepla, ki je v bistvu kazalnik zdravstvenega stanja vina. Poleg tega moramo redno preverjati organoleptične lastnosti vina na terenu, da z okusom, vonjem in vidom zaznamo spremembe, za to pa niso vsi usposobljeni. Barbika Žunič je zagotovo, kajti je tudi uradna degustatorka, ki pa ima osebno rada dobro in zdravo vino, ne glede na sorto. Pomembnejše je, kje in s kom ga piješ! Bernarda B. Peček Cankovčani in Šmarječani skupaj za Tineta Pisali smo že o tem, da je pripravila pred kratkim skupina cankovskih pohodnikov s prijatelji štiridnevni pohod iz Šmarjeških Toplic do Domajinec (Občina Cankova), ki so ga poimenovali tudi Pot prijateljstva. Namen pohoda ni bil samo druženje in rekreacija, ampak tudi dobrodelnost. Pred dnevi so za iste namene to razdaljo prevozili še kolesarji. Na pot so se podali štirje kolesarji in ena kolesarka, večina iz Šmarjeških Toplic in rojak iz cankovske občine. Kolesarje je med drugimi spremljala Marija Krnc Kogovšek, nekdanja državna prvakinja Jugoslavije v kolesarstvu. Pridružili so se jim še štirje kolesarji, ki so se na pot podali dan prej. Na cilju, to je pred zgradbo cankovske občine, so jih pričakali tamkajšnji župan Drago Vogrinčič in topliška županja Bernardka Krnc. Pripravili so sprejem in druženje s pohodniki, ki so v začetku avgusta prehodili pot od Šmarjeških Toplic do Domajinec, in avtobusom občanov iz Dolenjega Kronovega, ki so bili na celodnevnem izletu po Prekmurju. Tako pohodniki kot kolesarji so zbirali denar za občana Šmarjete Tineta Gradišarja (38 let) za vgradnjo dvigala v hiši. Tine, ki je po poklicu zidar, je pri delu padel s strešne plošče in si zlomil hrbtenico in poškodoval hrbtenjačo. Prikovan je na invalidski voziček in odvisen od pomoči staršev. To je bila že druga skupna dobrodelna akcija dveh pobratenih občin Vestnikovi naročniki dobijo in njenih občanov. Tudi naslednje leto si želijo izpeljati podobno akcijo. Takrat bi spet zbirali sredstva za posameznika ali družino s Cankove oziroma iz Pomurja. C. K. Tekmovanje s starimi brizgalnami v Markovcih Srečanje rokodelcev v Križevcih Člani Prostovoljnega gasilskega društva Markovci v Prekmurju so pripravili drugo tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln v moški in ženski kategoriji, ki je potekalo pri vaško-gasilskem domu v Markovcih. Na tekmovanju je sodelovalo 11 prostovoljnih gasilskih društev iz celotne Slovenije, in sicer dve ekipi članic in devet ekip članov. Pomerili so se v kategoriji z ročnimi in motornimi brizgalnami, vaja, ki so jo izvajali, pa je bila mokra z zbijanjem tarč. V kategoriji ročnih brizgaln so se pomerili samo člani, najboljša je bila ekipa PGD Braslovče. V kategoriji motornih brizgaln je dosegla pri članicah najboljši čas ekipa PGD Dekani, pri članih pa ekipa PGD Kaplja vas. D. N. fotografija j. h. Goričko drüjštvo za lepše vütro, Javni zavod Krajinski park Goričko in Občina Gornji Petrovci so pripravili tradicionalno prireditev Den meštrov z Goričkoga, ki je že tretje leto zapored potekala pri športnem igrišču v Križevcih. Rokodelci so se tokrat zbrali že desetič, na razstavno-prodajnih stojnicah pa so ponujali goričke dobrote in izdelke domače obrti, med drugim krušne in medene izdelke, izdelke iz šibja, lončene in kovaške izdelke, lesene spominčke in nakit. Sejemsko prireditev je spremljal bogat kulturni program, tretjič zapored pa so podelili priznanje za najograček na Goričkem. V letošnji akciji so si prvo mesto razdelile kar tri lastnice vrtov, in sicer Helena Gjerkeš iz Fikšinec, Zdenka Gumilar iz Moščanec in Martina Zrinski iz Pečarovec. D. N. fotografija damjana nemeš 14 kronika | Vestnik | 10. septembra 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Bojna zastava za bataljon okc poroča Naj ne bo sile, ki bi jo iztrgala Del pripadnikov rodovskega bataljona 72. brigade SV bo oktobra odšel v mirovno misijo na Kosovo Načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Andrej Osterman je rodovskemu bataljonu 72. brigade SV, ene od dveh brigad SV, sicer ključnih enot slovenskih oboroženih sil, podelil bojno zastavo, ki jo je prevzel poveljnik bataljona major Ernest Pleh. Bojna zastava za enoto, ki ima domicil v soboški vojašnici, v žargonu pomeni, da je popolnoma operativno sposobna opravljati vse zadane naloge. Del pripadnikov bataljona, v katerem službuje precej Pomurcev, bo tako oktobra odšel na mirovno misijo na Kosovo in bo tam ogrodje kontingenta. Ta hip so priprave v sklepni fazi. Pehotna četa bataljona pa je že vključena v hitre odzivne sile Natovega zavezništva. Generalmajor Osterman je povedal, da podelitev bojne zastave spodbuja kolektivnega duha v enoti in pripadnost domovini. »Naj ne bo sile, ki bi vam jo iztrgala iz rok!« je rodovskemu bataljonu naročil prvi slovenski vojak. Dodal je še: »V kratkem času ste dokazali, da ste sposobni in prepoznavni. Tako naj bo tudi v prihodnje.« Poveljnik bataljona Pleh je dejal, da so specifična in neprecenljiva enota 72. brigade. »Poveljevati enoti je izziv in odgovornosti ter čast in privilegij,« je v nagovoru poudaril major. Ena od glavnih nalog bataljona in soboške vojašnice je, da se med vojsko, ljudmi, ustanovami in okoljem splete močna in pristna vez. Bataljon je ljudi in opremo ponudil za pomoč ob ledenem žledu, ki je februarja lani ohromil državo, in ob zadnjih poplavah v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa preveril na številnih vajah doma in v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji in Makedoniji. Bataljon v vojaškem ustroju običajno predstavlja administrativno poveljstvo rodovskim enotam in zagotavlja mirnodobno jedro za oblikovanje vojaške strateške rezerve. Slovenska vojska je svoje sile maja 2013 prerazporedila nazaj v Pomurje potem, ko je enote enkrat že umaknila, in čeprav je zastala gradnja nove vojašnice. Tukaj sta protioklepna in pehotna četa rodovskega bataljona, druge čete, vseh je osem, med drugim za ognjeno podpo- Ob spremembah vremena je v prometu pogost pojav tudi megla. V gosti megli je najbolj pomembno, da vozniki zmanjšajo hitrost in povečajo varnostno razdaljo. Po podatkih policije je namreč prav premajhna varnostna razdalja najpogostejši vzrok za hude prometne nesreče pri vožnji v megli. Kaj torej lahko voznik ali voznica stori za varno vožnjo, če je vidljivost zaradi megle močno ovirana? Če se znajdete v megli, morate zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. Če je vidljivost samo 50 metrov, potem lahko vozite največ 50 kilometrov na uro. Uporaba meglenk je dovoljena šele takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo. Priporočljivo je tudi, da povečate varnostno razdaljo, saj le v tem primeru lahko pravočasno zavirate. Če velja v dobrih voznih razmerah pravilo dveh sekund – pri hitrosti 100 kilometrov na uro je razdalja vsaj 54 metrov –, je to v megli lahko bistveno premalo. Priporočljivo je, da je v takem primeru razdalja vsaj tri sekunde. Red je vedno pas pripet Poveljnik rodovskega bataljona 72. brigade Slovenske vojske major Ernest Pleh je sprejel bojno zastavo iz rok načelnika generalštaba SV generalmajorja Andreja Ostermana. fotografija jure zauneker Bogatajevi dnevi v Murski Soboti Od prvega do tretjega oktobra bodo v Murski Soboti Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja 2015. Na tradicionalnem, že šestem dnevu zaščite in reševanja, ki se bodo poslej v spomin na dolgoletnega poveljnika civilne zaščite Mirana Bogataja imenovali Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, se predstavlja sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dogodek običajno obišče več kot deset tisoč ljudi. Dnevi zaščite in reševanja so največja predstavitev sil za zaščito in reševanje in tudi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V središču mesta bodo dinamične predstavitve delovanja različnih reševalnih služb, društev in organizacij. V okviru prireditve bodo državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite, državna vaja sil za zaščito in reševanje, tekmovanje gasilskih desetin, tek 112 ter vrsta strokovnih posvetov in srečanj, med drugim srečanje pomurskih županov z vrhom slovenske civilne zaščite. ro in protizračno obrambo, ima bataljon še v Mariboru, Celju in Cerkljah ob Krki. Na vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v tukajšnji vojašnici dvesto vojakov. Z dnevom rodovskega bataljona se spominjajo tudi prvega septembra 1992, ko je bil v Murski Soboti prvič postrojen protioklepni divizion Škorpijoni kot prva enota SV v soboški vojašnici in Pomurju. Divizion je bil prva enota SV, ki se je preizkusila na usposabljanju v tujini, protioklepna enota pa je bila vse od osamosvojitve dalje zaščitni znak pomurske regije. Leta 2007 so enoto, v kateri so večinoma službovali Pomurci, razpustili, vendar se je predlani znova vrnila v prekmursko prestolnico. Andrej Bedek Bolnišnica Murska Sobota Predstojnike je uprava vznejevoljila Iščejo odgovore, kako so administratorkam naročili, da ambulantne primere spremenijo v bolnišnične Na sojenju Marjanu Mačku, finančnemu direktorju Splošne bolnišnice Murska Sobota (SBMS), ki mu je tožilka Desanka Novak naprtila očitek, da je administracijam bolnišničnih oddelkov naročil, da že opravljene ambulantne primere obravnave bolnikov spremenijo v bolnišnične, ki so ovrednoteni bistveno višje, so prišli v hram pravice takratni predstojniki oddelkov. Novakova Mačka preganja, ker je po njenih ugotovitvah Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s fiktivnimi računi oškodoval za 140 tisoč evrov. Finančni direktor se zagovarja, da ni prestopil praga zakonitosti. Toda v ponedeljek zaslišane priče so odločno govorile, da o tem, ali se bolnika zdravi ambulantno ali bolnišnično, odloča le in edino zdravnik. Predstojnik očesnega oddelka Satar Baghrizabehi je za spremembe izvedel šele po prihodu z dopusta: »Medicinska doktrina tega ne dopušča. Odločitve o načinu zdravljenja bolnikov se v sistem vnesejo takoj po odločitvi zdravnika in se ne spreminjajo.« Nekdanji predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka Zlatko Šubinski je bil najbolj odločen: »Prepovedal sem, da bi to pri nas naredili, in potem tudi niso!« Od administratorke je četrtega januarja 2012 izvedel, da ji je Maček naročil, naj del decembrskih ambulantnih primerov zdravljenja bolnikov spremenijo v bolni- V megli previdneje šnične. Miran Nemeš, donedavni predstojnik kirurškega oddelka, je bil prav tako jasen, ko je obtoženčeva zagovornica Tanja Koračin Bohar spraševala o merilih za zdravljenje bolnika: »O tem odloča le lečeči kirurg. Seveda je mogoče, da imata dva o enaki poškodbi različni mnenji, vendar se odločita takoj po pregledu bolnika, ne pa kasneje.« Nemeš je dan pozneje vodstvu bolnišnice poslal dopis, v katerem je nasprotoval potezi Mačka. Finančni direktor se sicer pred sodnikom Stanislavom Jugom zagovarja, da je šlo za delo skupnega tima, torej administratork in zdravnikov, ker so se na strokovnem kolegiju dogovorili, da je treba preveriti, zakaj je prišlo v letu 2011 do nesorazmerij med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem bolnikov. Dogovor je bil, da sam obvesti administratorke, strokovni direktor SBMS Daniel Grabar pa zdravnike. Kakor so izpovedali predstojniki, jih Grabar nikoli ni poklical. Boris Onišak, nekdanji predstojnik oddelka za ušesa, nos in grlo, je prav tako od administratorke izvedel, kaj je naročil Maček. Na kolegiju z upravo, na katerem so bili Maček, Gra- Zavarovalnica z dolgom Ivan Tibaut, direktor tukajšnje enote ZZZS, je kot priča obrambe povedal, da je bilo v letu 2011 v pogodbi s SBMS zapisano, da opravijo 17.991 primerov zdravljenja bolnikov v vseh oblikah. Z izračunom v modelu obračunavanja storitev pa se vsak poseg ovrednoti v denarju. Recimo: SBMS je v letu 2011 za operacijo slepiča zavarovalnici, ki je tisto leto bolnišnici akontacijsko nakazala 26 milijonov evrov denarja, zaračunala 900 evrov. Nadzor, ki je bil posledica anonimne prijave, je potem za kritično leto našel za 99 tisoč evrov nepravilno obračunanih storitev, ki jih je v letu 2013 zavod že poračunal. Direktor Tibaut je prav tako povedal, da ZZZS še vedno dolguje bolnišnici, čeprav je zdravstveni ustanovi z arbitražo uspelo poplačati 1,3 milijona evrov dolga: »Dolg je nastal predvsem zato, ker so v letu 2009 v bolnišnici začeli izvajati program ortopedije, katere posegi so bistveno višje finančno ovrednoteni, pa tudi v blagajni zdravstvene zavarovalnice je zmanjkalo denarja, da bi bolnišnicam plačali za več opravljenih storitev, kot je bilo dogovorjeno s pogodbami.« bar, direktor SBMS Bojan Korošec in pomočnica direktorja za zdravstveno nego Metka Lipič Baligač, so nato res govorili o prevedbah načina zdravljenja bolnikov, ko pa je Onišak vprašal, zakaj tega niso zapisali v zapisnik, je dobil odgovor, da so sklenili, da bi bilo najbolj primerno, da se tega ne daje v zapisnik. Ivan Prelog, ki je bil takrat predstojnik oddelka za infekcije, je šel preverjat, ko je izvedel, kaj se je zgodilo, v evidence in ugotovil, da je bilo popravljenih 46 primerov. Zmotilo ga je namreč, da je bilo običajno mesečno na oddelku do sto bolnišničnih primerov, v letu 2011 pa jih je bilo 135. Ko je Mačka vprašal, ali je naročil administratorkam spremembe v sistemu, »mi ta ni zanikal niti to potrdil«, je še povedal Prelog. KoračinBoharjeva je predstojnikom postavljala vprašanje, ali so letni nadzori zdravstvene zavarovalnice na oddelkih morebiti našli kakšne napake. Priče so izpovedale, da manjše, nikoli pa take napake, da bi koga zdravili ambulantno, obračunali pa, da so ga zdravili bolnišnično. Marjanu Mačku je nekoliko le pritrdila Vlasta Petric, predstojnica internega oddelka, ki je izjavila, da so na podlagi priporočila vodstva bolnišnice sproti preverjali realizacijo na oddelku in nekatere mejne ambulantne primere spreminjali v bolnišnične. Andrej Bedek Do 20. septembra bo potekala preventivna akcija za večjo rabo varnostnega pasu. Iz statistike izhaja, da je v Pomurju pripetost voznikov in sopotnikov devetdesetodstotna. Letno policisti v pokrajini ob reki Muri naštejejo okoli 3.500 kršitev. Pas resnično rešuje življenja. Odrasel človek namreč lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa le do hitrosti sedem kilometrov na uro. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli deset metrov globoko. Posebno pozornost v vozilu pa moramo nameniti otrokom. Otroci se v vozilu lahko vozijo le, če so starosti primerno zavarovani v ležiščih, homologiranih otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča ali sedeži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prednjem ali zadnjem sedežu v vozilu. V avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na prej opisan način, smejo sedeti otroci do dvanajstega leta starosti na zadnjih sedežih. Ulični roparji na delu Nedavno so policisti obravnavali drzno tatvino. Osumljen moški je na ulici oškodovanko vrgel po tleh in ji ukradel ročno torbico. Kmalu so ga izsledili in na domu prijeli. Po policijskih izkušnjah so žrtve uličnih ropov tako moški kot tudi ženske in mladoletniki. Napadi na moške se zgodijo večinoma na ulicah ali po prihodu iz lokalov in celo v njih, medtem ko so ženske žrtve teh dejanj predvsem na ulicah, ko se odpravijo po nakupih in drugih opravkih ali se vračajo proti domu. Mladoletniki so najpogosteje žrtve napadov v parkih, na trgih in ulicah ali pred lokali v mestnih središčih in celo pred šolami. Policisti zato svetujejo, da če vam kdo grozi in želi vzeti vašo torbico ali denarnico ali je kakor koli drugače nasilen, da s klici na pomoč opozorite mimoidoče na to, kar se dogaja. Da ne bi postali žrtve uličnih roparjev in žeparjev, policisti še svetujejo, da s seboj ne nosimo večjih količin gotovine, ne plačujemo z gotovino in pazimo na čeke ali plačilne kartice. Pazimo tudi na osebno prtljago in jo nosimo čim bolj ob telesu. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Rokomet Slavila ptujska Drava – Prvenstvo v drugi ligi se začne 3. oktobra Domači igralci Arconta so v prvi tekmi prodrli skozi ostro obrambo Moškanjcev Gorišnice in zmagali z golom razlike, v finalu pa so nato klonili proti ptujski Dravi. fotografija jure zauneker tekmi so v Monoštru veterani Kroga izgubili proti domači veteranski ekipi s 16 : 14. Največ zadetkov za veterane Kroga so dosegli Erik Babič (6), Božo Lukač (3) in Dušan Titan (2). T. K. EP v dodgeballu ŠD Catwoman za Slovenijo V Belfastu na Sev. Irskem so članice iz Murske Sobote zasedle osmo mesto Nogomet V 5. krogu prve slovenske mladinske in kadetske nogometne lige je Farmtech v Veržeju gostil ljubljanski Interblock. Mladinska tekma se je končala neodločeno 1 : 1 (0 : 1). Zadetek za veržejsko ekipo je dosegel Matej Virag v 91. minuti iz enajstmetrovke. Kadetsko tekmo je dobil Interblock z 1 : 0 (0 : 0). V seštevku mladinskih in kadetskih rezultatov je Farmtech Veržej z osmimi točkami na trinajstem mestu. V 6. krogu bo Farmtech to soboto gostoval v Ljubljani pri Olimpiji. Dvoboje 5. kroga so odigrali tudi v prvi slovenski nogometni ligi U15. Farmtech Veržej je gostoval v Kidričevem pri Aluminiju in izgubil z 0 : 5 (0 : 4). Farmtech je zdaj peti z desetimi točkami. V šestem krogu bodo mladi veržejski nogometaši to soboto ob 11. uri gostili Dravinjo. 3. krog 1. MNL MNZ MS: Slatina – ŠD NK Pušča 6 : 0, Kema Puconci – Goričanka 0 : 1, GMT Bogojina – Dokležovje 5 : 0, Serdica Kl. Šinko – Hodoš 0 : 0, Gančani – ŠNK Radgona 1 : 10, Tišina – Aqua-Ižakovci 2 : 2. Vodi GMT Bogojina z 9 točkami, sledita Slatina in Goričanka, ki sta jih zbrala po 7. 2. krog 1. MNL Lendava: Nafta veterani – Kobilje 1 : 3, Hotiza – Nedelica 4 : 1, Dobrovnik – Panonija Gaberje 5 : 0, Bistrica – Renkovci 2 : 3. Vodita Hotiza in Renkovci s po 6 točkami. 2. krog pokala MNZ Murska Sobota: ŠD NK Rotunda – Tromejnik G-Sukič 1 : 7, ŠD Cven – Hodoš 1 : 4, GMT Bogojina – Rakičan Metropol Kavarne 3 : 1, NŠ Mura – ŠNK Bakovci 4 : 1, Farmtech Veržej – Serdica Kl. Šinko 5 : 1, Avto Rajh Ljutomer – Apače 14 : 1, ND Lušt Beltinci – Slatina odpovedano, Mura veterani – Grad (v torek zvečer). 3. krog pokala MNZ Lendava bo odigran v sredo, 16. septembra. Ponedeljkovo žrebanje je določilo naslednje pare: Renkovci – Črenšovci, Olimpija Dolga vas – Nafta 1903, Bistrica – Odranci, Turnišče bo prosto. 3. krog II. MNL MS: ŠD Cven – Mura veterani 4 : 3, ŠD Roma – ŠD NK Rotunda 2 : 5, Šalovci – Apače 1 : 2, Niros Cankova – Lipa 6 : 1. Vodi ŠD Cven z 9 točkami. 2. krog II. MNL Lendava: Zvezda Dolina – Mostje 3 : 3, Veterani Turnišče – Graničar 0 : 1, Čentiba – Olimpija Dolga vas 0 : 3, Kapca je bila prosta. Vodita Olimpija Dolga vas in Graničar s 6 točkami. Mali nogomet Članice ŠD Dodgeball Catwoman na EP v Belfastu so predstavljale reprezentanco Slovenije. fotografija arhiv društva Članice Športnega društva Dodgeball Catwoman iz Murske Sobote so se udeležile evropskega prvenstva v dodgeballu v Belfastu, prestolnici Severne Irske. Kot edine predstavnice tega športa v Sloveniji so članice domačega društva predstavljale našo državo na letošnjem prvenstvu. Poleg Slovenije se je evropskega prvenstva udeležilo še 11 držav: Anglija, Avstrija, Češka, Francija, Italija, Irska, Nizozemska, Severna Irska, Škotska, Švedska in Wales. Za Sobočanke je bilo to že četrto evropsko prvenstvo zapored. Pridobljeno znanje pod vodstvom trenerja Jožefa Benka so uporabile na igrišču v Belfastu. Po šestih odigranih tekmah so dosegle dve zmagi in doživele štiri poraze. Premagale so Škotsko s 7 : 3 15 teden v številkah Arcont drugi doma V športni dvorani v Radencih je potekal rokometni turnir, na katerem so sodelovali člana 1. B-lige Drava Ptuj in Moškanjci - Gorišnica, mladinska ekipa Celja Pivovarne Laško in domači Arcont Radgona. Največ so prikazali igralci Drave, ki so pod taktirko nekdanjega odličnega rokometaša Uroša Šerbca najprej premagali mlade Celjane in nato še gostitelje. Domači rokometaši so v prvi tekmi presenetili Moškanjce - Gorišnico in zmagali z golom razlike. Izida: Arcont Radgona – Moškanjci - Gorišnica 22 : 21, Drava Ptuj – Celje Pivovarna Laško mladinci 24 : 20. Tekma za 3. mesto: Celje Pivovarna Laško mladinci – Moškanjci - Gorišnica 28 : 27. Finale: Drava Ptuj – Arcont Radgona 30 : 24. Prvenstvo v drugi slovenski rokometni ligi se začenja 3. oktobra. Arcont bo v prvem krogu doma gostil trboveljski Rudar, Pomurje iz Murske Sobote pa bo najprej gostovalo v Veliki Nedelji pri ekipi Carrera Optyl, 10. oktobra pa bo v drugem krogu v svoji dvorani pričakalo Ajdovščino. Zanimivo je, da bo pomurski derbi med Arcontom in Pomurjem letos na povsem isti datum kot lani, to pa je 28. november. Pa še tale rokometna novica: v povratni mednarodni pripravljalni 10. septembra 2015 | Vestnik | in Švedsko z 8 : 0, izgubile pa so proti Italiji, favoritinjam Angležinjam, Avstriji in gostiteljicam Severnim Irkam. Tako so na koncu zasedle 8. mesto. Igralke Športnega društva Dodgeball Catwoman so z izidom manj zadovoljne, zato pa so veliko bolj zadovoljne s svojo igro oziroma tekmo na igrišču, konkretno proti Angliji, to pa so začutile tudi nasprotnice. Slovenijo je zastopalo 7 igralk ( 6 + 1 rezerva): kapetanka Blanka Erniša, Barbara Kaučič, Simona Horvat, Mojca Ropoša, Karmen Klar, Laura Horvat, Nataša Vugrinec in spremljevalka Maja Koudila. Prva tri mesta pri ženskah so zasedle reprezentance Walesa, Anglije in Italije. Ob tej priložnosti se članice društva Catwoman zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so podprli njihov odhod na evropsko prvenstvo v Belfast. ŠD Dodgeball Catwoman pa obvešča vse zainteresirane, da je september mesec brezplačne vadbe dodgeballa, in to vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 20. ure v mali telovadnici OŠ II Murska Sobota. Morda pa bo k večji udeležbi pomagal tudi film Dodgeball – Zgube med dvema ognjema, ki ga je nedavno predvajal Kanal A. Pozor: ravno ta film z Vinceom Vaughnom in Benom Stillerjem v glavni vlogi je bil glavna pobuda, da so se v Murski Soboti zbrale ljubiteljice igre dodgeball in ustanovile Športno društvo Dodgeball Catwoman. In poglejte, kje so zdaj. T. K. 2. krog mednarodne veteranske lige: Grad – Srebrni breg Martinje 7 : 4, Gornji Slaveči – Slovenska vés 2 : 6, Gornji Petrovci – Tromejnik Oldys 5 : 1, Gornji Senik – Monošter 1 : 6, Večeslavci so bili prosti. Na lestvici vodita Slovenska vés in Grad, ki sta zbrala po 6 točk. 3. krog OZ KMN Puconci – skupina A: Košarovci – Puževci 4 : 2, Strukovci – Skakovci 3 : 2, Šalamenci – Mačkovci 3 : 1, Dolina - Roma – Prosečka vas 4 : 3, Poznanovci – Vaneča 1 : 6, Pečarovci – Breza 2 : 4. Vodita Košarovci in Breza s po 9 točkami. Skupina B: Bodonci – Vidonci 2 : 5, Zenkovci – Radovci 6 : 0, Izvir – Vadarci 4 : 3, Lemerje – Moščanci 5 : 1, Beznovci – Dankovci 1 : 6, Kuštanovci – Otovci 5 : 1. Vodi Lemerje z 9 točkami, sledijo Zenkovci in Vadarci, ki so jih zbrali po 7. 2. krog veteranske lige: Šalamenci – Vidonci 10 : 3, Breza – Prosečka vas 1 : 5, Bodonci so bili prosti. Vodi Prosečka vas s 6 točkami. 3. krog MNL Zahodno Goričko: KMN Domajinci – KMN Večeslavci 1 : 7, ŠD Dolič – ŠRD Gornji Slaveči 4 : 5, KMN Jezero Krašči – ŠD Kruplivnik 2 : 5, ŠD Gerlinci – KMN Grad 1 : 3, ŠD Sveti Jurij – ŠD Bodočnost Fikšinci 1 : 6, DKŠT Lukaj Motovilci je bil prost. Vodijo ŠD Kruplivnik, KMN Grad in ŠRD Gornji Slaveči s po 9 točkami. 1. krog LMN Moravske Toplice: Filovci – Ivanci 15 : 10, Vučja Gomila – Strehovci 3 : 1, Prosenjakovci – Noršinci 4 : 3, Sebeborci – Motvarjevci preloženo, Mlajtinci so bili prosti. 1. krog Medobčinske lige malega nogometa na travi Križevci: MDC Zetor Vučja vas – Križevci 1 : 8, Slaptinci – MRD M-Power Bar 7 : 2, ŠD Bunčani – ŠD Lo-Ko 2 : 2, Junior SNV – Kalinovjak 2 : 6, ŠD Berkovci – ŠD Ključarovci preloženo. 4. krog Ravenske lige: ŠD Černelavci – KMN Mister Baby 2 : 1, KMN Krajna – KMN Gradišče 2 : 3, KMN Krog 97 – ŠD Borejci 2 : 7, ŠD Tropovci - Tišina – KMN Sončni park Vivat 1 : 1, ŠD Kupšinci – KMN Satahovci 2 : 1, ŠD Petanjci – ŠD Dobel 3 : 2, KMN Mladinec – KMN Kučnica 7 : 2. Vodijo Borejci, Tropovci - Tišina in Petanjci, ki imajo po 10 točk. Odbojka V okviru priprav na novo sezono so odbojkarji Panvite Pomgrada v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti odigrali srečanje z reprezentanco Slovenije U21 in slavili s 3 : 0 v nizih. Tekma v Murski Soboti je bila morda celo nekoliko pomembnejša za mlado reprezentanco Slovenije, ki igra od 11. septembra na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Varovanci Dejana Fujsa, za katerimi sta bila dva tedna priprav, so pokazali nekoliko boljšo igro, pri čemer je bil najbolj razpoložen Bogožalec, ki se je ustavil pri dvajsetih točkah, medtem ko je v mladi reprezentanci Slovenije vodil Štern s petnajstimi točkami. Panvita Pomgrad : Slovenija U21 3 : 0 (25 : 21; 25 : 18; 25 : 20). Panvita Pomgrad: Bogožalec 20, Flisar 9, Pelemiš 9, Detela 9, Rojnik 3, Šmitran 2, Kvas 1. Slovenija U21: Štern 15, Kozamernik 9, Okroglič 4, Štaleker 3, Donik 3, Drobnič 2, Uremovič 2, Kök 1, Vrhunc 1. Kasaštvo Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti so znova odlično nastopili konji, ki so v lasti članov ljutomerskega kasaškega kluba. Mitja Slavič iz Ključarovec je do zmage pripeljal dva konja. Najprej je slavil s Sangerjem MS s kilometrskim časom 1:15,4, nato pa je prvo mesto zasedel še z Romi MMS s kilometrskim časom 1:14,6. Zmagal je tudi Luther King, ki je v lasti Slavka Makovca iz Ljutomera. Z voznikom Jožetom Sagajem ml. iz Ključarovec je slavil s kilometrskim časom 1:18,7. Kolesarstvo Na štiridnevnem svetovnem prvenstvu amaterskih kolesarjev v danskih mestih Aalborg in Hoblo sta za slovensko reprezentanco nastopila Primož Obal in Dušan Hajdinjak, člana ŠD Team Turbo Tropovci. V kronometru na 18,6 km dolgi progi je Hajdinjak v svoji starostni kategoriji zasedel 20. mesto. V cestni vožnji med 148 kolesarji je na 66 km dolgi progi Obal končal na 26. mestu v svoji starostni kategoriji. Hajdinjak je bil v svoji kategoriji med 191 kolesarji sedmi. Žiga Horvat, član KK Tropovci, se je izjemno izkazal na letošnjem 37. Jurišu na Vršič, saj je v mokrem in hladnem vremenu med 520 tekmovalci v absolutni konkurenci prikolesaril na 1611 metrov visok prelaz kot odličen drugi, v kategoriji do 30 let pa je celo zmagal. Na Dolenjskem je potekala dirka Okoli grma 2015, na kateri je sodelovalo več kot 150 tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Znova sta se izkazala tudi člana Kolesarskega kluba Tropovci. V kategoriji dečki C je na 8,8 kilometra dolgi progi drugo mesto zasedel Luka Jablanovec, ki tako nadaljuje z odličnimi rezultati, na 33 kilometrov dolgi progi pa je med starejšimi mladinci Žiga Horvat končal na tretjem mestu. Šah V prvem krogu 2. slovenske lige v vzhodni skupini so v Murski Soboti člani ljutomerske sekcije ŠD Radenska Pomgrad (Jernej, Luka in Barbara Skuhala, Fabijan Marič Vild, Jaka Meglič, Hana Nemec) premagali šahiste Gornje Radgone s 6 : 0. Pripravila T. K., M. Š. 16 | Vestnik | 10. septembra 2015 šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 7. Memorial Saša Fajsa 3. SNL vzhod Šest držav v Predanovcih Zapisan v zgodovino kot največji mednarodni turnir v hokeju na travi v tem delu Evrope V športnem centru v Predanovcih je potekal od minulega petka do nedelje mednarodni turnir v hokeju na travi 7. Memorial Saša Fajsa, ki ga je organiziral domači hokejski klub Triglav Predanovci v spomin na svojega žal že preminulega igralca. Ta turnir je zapisan v zgodovino hokeja na travi v Sloveniji kot največji mednarodni turnir v tem delu Evrope in je hkrati organiziran pod okriljem Evropske hokejske zveze. Na turnir v Predanovcih se je že pred začetkom prijavilo trideset ekip iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Prvi dan hokejskega festivala so veterani Lipovec premagali Fönix iz Madžarske s 7 : 0. Med 19-letniki je bil predanovski Triglav boljši od Nove Dubnice iz Slovaške s 4 : 2 in od Fönixa s 7 : 4. Med 16-letniki sta Tri- V prvem krogu interlige so slovenski prvaki Lipovci na Slovaškem dosegli en neodločen izid in doživeli en poraz. Hokejisti domačega Triglava iz Predanovec so v kategoriji U19 premagali Novo Dubnico iz Slovaške s 4 : 2. fotografija jure zauneker glav in srbski Spartak odigrala neodločeno 5 : 5, Triglav pa je izgubil proti slovaški Rači z 1 : 3. Med 13-letniki so Moravske Toplice premagale Fönix s 7 : 1. Zanimivo je bilo tudi med 10-letniki, saj so bili Lipovci boljši od Spartaka s 4 : 2 in od Moravskih Toplic s 4 : 0. Triglav je premagal madžarski Fönix z 2 : 0 in Moravske Toplice z 10 : 0. V kategoriji U13 pa so bili naslednji dan doseženi izidi: Fönix – Hoko Z. M. 1 : 6, Spartak – Moravske Toplice 2 : 4, Liefering – Zelina 1 : 3, Fönix – Rača 0 : 8, Fönix – Zelina 0 : 17, Liefering – Rača 1 : 1, Zelina – Moravske Toplice 4 : 0, Zelina – Spartak 10 : 0. Takrat so se lepo odrezali tudi hokejski veterani Lipovec, ki so premagali Račo iz Slovaške s 6 : 2, boljši pa so bili tudi od II. ekipe zagrebške Mladosti z 2 : 1. Hokejski veterani predanovskega Triglava so premagali I. ekipo Mladosti iz Zagreba z 2 : 1. Med 19-letniki so se izkazali hokejisti Triglava, ki so premagali madžarski Fönix s 5 : 4 in dvakrat avstrijski Phönix, in to s 4 : 1 in z 8 : 2. V Predanovcih je tako v nedeljo popoldne skupno 210 igralcev iz omenje- teden v številkah nih šestih držav sklenilo ta tridnevni spominski turnir v hokeju na travi. Za vse udeležence sta bili dva večera organizirani tudi večerja in zabava z glasbo, tako da je bilo poleg tekmovalnega duha pomembno tudi mednarodno druženje. Na koncu pa je bila še podelitev pokalov in priznanj. Domači Triglav iz Predanovec je bil zmagovalec v kategorijah U10 in U19. V kategoriji U3 je slavila Zelina iz Hrvaške, Moravske Toplice pa so bile tretje. V kategoriji U16 je bila najboljša slovaška Rača, Triglav je bil tretji. V kate- goriji veteranov so bili najuspešnejši Lipovci, Triglav pa je bil peti. In če smo že pri hokeju na travi in Lipovcih, dodajmo še tole informacijo: v prvem krogu interlige so slovenski prvaki Lipovci gostovali na Slovaškem ter dosegli en neodločen izid in doživeli en poraz. V prvi tekmi so igrali z ekipo Rosco 2 : 2, za Lipovce sta zadela Robi Mesarič in Uroš Stanko. V drugi tekmi pa je moštvo Šenkvic ugnalo Lipovce kar s 6 : 1. Za Lipovce je znova zadel Uroš Stanko. T. K. 40-letnica Rokometnega kluba Velika Polana Badminton Slovenski prvak Iztok Utroša iz Lendave je prišel na mednarodnem turnirju v Harkovu v Ukrajini v konkurenci 61 igralcev do polfinala, v katerem je tesno izgubil proti Angležu Ryshu Walkerju dvakrat v podaljšani igri z 20 : 22. Kljub porazu je zasedel Utroša tretje mesto in si pridobil pomembne točke na svetovni jakostni lestvici. Ta mesec se Utroša odpravlja še na mednarodna turnirja v Bierun na Poljsko in v Prago. 1. Beltinci 3 0 0 9 : 4 9 2. Ljutomer 2 1 0 5 : 0 7 3. Bakovci 2 1 0 6 : 2 7 4. Polana 2 1 0 4 : 2 7 5. Odranci 2 0 1 5 : 3 6 6. Križevci 1 2 0 2 : 1 5 7. Turnišče 1 0 2 5 : 5 3 8. Mura 1 0 2 4 : 4 3 8. Grad 1 0 2 4 : 4 3 10. Črenšovci 1 0 2 4 : 6 3 10. Čarda 1 0 2 4 : 6 3 12. Rakičan 0 2 1 2 : 6 2 13. Tromejnik 0 1 2 3 : 7 1 14. Nafta 0 3 2 : 9 0 0 Izidi 3. kroga: Črenšovci – Polana 2 : 3 (2 : 1), Čarda – Avto Rajh Ljutomer 0 : 3 (0 : 1), Turnišče – Nafta 1903 4 : 1 (3 : 1), Tromejnik G-Sukič – ND Lušt Beltinci 2 : 4 (1 : 2), Odranci – Grad 2 : 1 (1 : 0), Rakičan Metropol Kavarne – ŠNK Bakovci 1 : 1 (1 : 1), Lesoplast Križevci – NŠ Mura 1 : 0 (1 : 0). Pari 4. kroga: Avto Rajh Ljutomer – NŠ Mura, ŠNK Bakovci – Lesoplast Križevci, Nafta 1903 – Tromejnik G-Sukič (vse v soboto, 12. septembra, ob 16.30), Grad – Rakičan Metropol Kavarne, Polana – Odranci, ND Lušt Beltinci – Črenšovci, Čarda – Turnišče (vse v nedeljo, 13. septembra, ob 16.30). Črenšovci – Polana 2 : 3 (2 : 1) Igrišče v Črenšovcih, 200 gledalcev, sodnik: Bukovec (Lendava). Strelci: 1 : 0 Pentek (18), 2 : 0 Kuzma (35, a. g.), 2 : 1 Sluka (43), 2 : 2 Žalik (58), 2 : 3 (66, 11 m). Rumeni kartoni: Törnar, Dražnik, Utroša, Hozjan; Horvat Kapun, Gjergjek, Klujber. Rakičan Metropol kavarne – ŠNK Bakovci 1 : 1 (1 : 1) Igrišče NK Rakičan, 200 gledalcev, sodnik: Habjanič (Murska Sobota). Strelca: 0 : 1 Kežmah (34), 1 : 1 Godvajs (42). Rumeni kartoni: Bagari, A. Jančar, Rajnar; Vok. Rdeča kartona: Buzeti (28), Kreft (28), oba ŠNK Bakovci. ŠRC Martjanci, 120 gledalcev, sodnik: Vivod (Dravograd). Strelci: 0 : 1 Bertalanič (6), 0 : 2 Kardinar (72), 0 : 3 Lotrič (93). Rumeni kartoni: Škrilec, Bencik, Andrejč, Kerčmar; Bertalanič, Novak. Tromejnik G-Sukič – ND Lušt Beltinci 2 : 4 (1 : 2) Igrišče v Kuzmi, 150 gledalcev, sodnik: Mežnar (Maribor). Strelci: 0 : 1 Tkalec (9), 0 : 2 Hartman (11), 1 : 2 Zlatar (13, a. g.), 1 : 3 Tkalec (59), 1 : 4 Botjak (77), 2 : 4 Lovrec (86). Rumeni kartoni: Sukič, Kous, Suhač; Pavel, Kosi, Sreš, Virag. Na jesenskem odprtem turnirju v Moravskih Toplicah je v ženski konkurenci v bruto točkah zmagala članica domačega golf kluba Marta Šbül. V neto točkah sta v skupini A prvo in drugo mesto zasedla klubska kolega Dušan Kovač in Ivo Cifer. V skupini C je zmagal Iztok Bratina, Bernarda Barbarič Bratina (oba GK M. Toplice) pa je bila druga pri ženskah v neto točkah. Marta Šbül je imela tudi najdaljši udarec pri ženskah (186 metrov), pri moških pa je to uspelo njenemu klubskemu kolegu Borutu Benku (228 metrov). Prekmurski rokoborec Jure Kuhar se je v Las Vegasu udeležil svetovnega prvenstva v rokoborbi. V kategoriji do 75 kilogramov v grško-rimskem stilu je v prvem kolu prepričljivo z 8 : 0 premagal tekmovalca iz Peruja, v drugem pa je tesno s 3 : 2 izgubil proti aktualnemu evropskemu prvaku iz Azerbajdžana. Pripravil T. K. Beltinci najavljajo novo kandidaturo za prvaka Čarda – Avto Rajh Ljutomer 0 : 3 (0 : 1) Golf Rokoborba Polana proti vrhu Turnišče – Nafta 1903 4 : 1 (3 : 1) Igrišče NK Turnišče, 150 gledalcev, sodnik: Mertik (Odranci). Strelci: 1 : 0 Horvat (13), 1 : 1 Zagorec (19, 11 m), 2 : 1 Zelko (27), 3 : 1 Lutar (44), 4 : 1 (89). Rumeni kartoni: Mujdrica, Lutar; Šakušić, Imre. Odranci – Grad 2 : 1 (1 : 0) Nogomet je v Veliki Polani v zadnjem času v pravem razcvetu. Nogometaši Polane so iz 1. medobčinske lige MNZ Lendava napredovali v 3. slovensko ligo, v prvem krogu nove sezone so na gostovanju že premagali rivale iz Turnišča, v drugem krogu so si doma proti Tromejniku priigrali točko, v tretjem krogu pa so na novem gostovanju znova zmagali, in to proti še enim tekmecem, tokrat iz Črenšovec. Tako so igralci Polane na lestvici že tik pod vrhom. A kljub sedanjemu nogometnemu »boomu« je bila Velika Polana najprej znana kot rokometno središče lendavske občine, in to tako za moški kot tudi ženski rokomet, saj so rokometašice Deloze iz Velike Polane tekmovale celo v I. in II. slovenski republiški ligi ter na državni ravni dosegle zavidljive izide. Rokomet je bil pomemben del življenja, zlate čase pa je doživljal v drugi polovici osemdesetih let. Dandanes je tako, da se rokometa skoraj ne da več igrati brez primerne dvorane, takšne pa v Veliki Polani ni, zato so bile razmere za delo nemogoče in posledično je s tem zamrl tudi rokomet. Vendar pa niso zamrli spomini na tista živahna leta. Pred kratkim so v Veliki Polani tako zaznamovali 40. obletnico ustanovitve Rokometnega kluba Velika Polana (moškega in ženskega), na posnetku pa so nekdanje rokometašice in vsi drugi, ki so se tega srečanja udeležili. T. K. fotografija anica hozjan Športni park Odranci, 300 gledalcev, sodnik: Gornjak (Braslovče). Strelci: 1 : 0 Virag (32), 1 : 1 Škafar (55, 11 m), 2 : 1 P. Raduha (71). Rumeni kartoni: Matjašec, Kalamar, P. Raduha, Ciglarič; Vrabelj, Stošić. Rdeča kartona: Matjašec (45), Pavel (54), oba Odranci. Lesoplast Križevci – NŠ Mura 1 : 0 (1 : 0) ŠRC Križevci, 750 gledalcev, sodnik: Borošak (Spodnji Duplek). Strelec: Zadravec (29). Rumeni kartoni: Lainšček, Šlihthuber, Hari, Novak; Potrč, Celec, Toth, Lalović. T. K. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 17 Kasaški derbi Lotte v veselje Ljutomerčanov Po letu 2008 je ljutomerski kasaški klub znova slavil na močnem državnem prvenstvu štiriletnih konj V soboto, 12. septembra, ob 10.30 v Stari Novi vasi 11. Tek z naravo, ki šteje za točke Pomurskega pokala, ob 13.15 Tek Občine Križevci. Organizator: ŠD Junior Stara Nova vas. Informacije: Borut Rožman, 031 466 139, http://junior-snv.si/slo/. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, tam lahko vpišete tudi svojo prireditev ali vadbo. Osrednjo dirko sezone – 25. slovenski kasaški derbi – so pripravili na hipodromu Stožice v Ljubljani. Za naslov državnega prvaka med štiriletniki se je pomerilo enajst konj, po letu 2008, ko je dobil v Ljutomeru derbi Dawson MS z Markom Slavičem iz Ključarovec, pa je lovorika ponovno pripadla članu ljutomerskega kluba. Tokrat je slavila Lotte, ki prihaja iz hleva Vlada Žnidariča iz Stare Nove vasi. Do lovorjevega venca jo je pripeljal Milan Žan, član kasaškega kluba Komenda, in s tem že tretjič kot voznik osvojil največjo in najpomembnejšo lovoriko na slovenskih hipodromih. »Neizmerno srečen sem, da je kobila v pravem trenutku pokazala sposobnost, v katero smo sicer ves čas verjeli tako rejec, lastnik in jaz kot trener. V zadnjih dirkah se je kazala utrujenost, ki je bila posledica napornih treningov, a je zadnji teden počitka prinesel želeno lastnost. Hvala Vladu, ker mi je zaupal,« je po zmagoslavju dejal Žan. V derbiju na 2.600 metrov je odlično kazalo Sammiju MS z Mitjem Slavičem iz Ključarovec. Vodil je do ciljne ravnine, takrat pa je izredno pripravljenost pokazala Lotte in suvereno slavila. Lotte je zmagala s kilometrskim časom 1:18,3. Drugi Sammi MS je dosegel čas 1:18,7. Tretje mesto je zasedel Narcis Peški (Marko Gorenc, Stožice Ljubljana), zmagovalka dveletnega in triletnega prvenstva v tej kategoriji Lil Kim (Jože Sagaj ml., Ljutomer) je bila četrta, pesto mesto pa je zasedel Tars Stars (Janko Sagaj, Ljutomer). Za ljutomerski klub so na tokratnih kasaških dirkah v Ljubljani zmagali še Artis z Darjo Antolin, Dejavu MS z Mitjem 2. SNL Namizni tenis Nogomet (ž.) Spomnili so se legende Kar petnajst zadetkov Dvodnevni turnir v Murski Soboti v spomin na Mirka Ungerja Polna mreža Krima V sodnikovem podaljšku do točke kdaj, kaj, kje Sobota Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah finalni turnir za uvrstitev na svetovno amatersko prvenstvo v Turčiji. Ob 16. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 6. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – Aluminij. Nedelja Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah finalni turnir za uvrstitev na svetovno amatersko prvenstvo v Turčiji. Ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru kasaške dirke za pokal Občine Križevci. Torek Ob 16. uri na stadionu ŠNK Radgona tekma 1. kroga kvalifikacij U19 (ž.) za Euro 2016 Slovenija – Irska. Lotte, ki prihaja iz hleva Žnidaričevih iz Stare Nove vasi, je z Milanom Žanom iz Komende po sedmih letih najpomembnejšo lovoriko ponovno pritekla ljutomerskemu klubu. fotografija miha šoštarič Slavičem, Jasa GL in Pinter z Dušanom Zorkom ter Donino z Jankom Sagajem. Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo, 13. septembra, na ljutomerskem hi- podromu. V okviru praznovanja praznika Občine Križevci bo v ospredju državno prvenstvo triletnih kasačev. M. Š. Roltek Dob – Farmtech Veržej 2 : 2 (1 : 1) Nogometaši Farmtecha iz Veržeja nadaljujejo odlične predstave na gostujočih terenih. V treh tekmah na domačem igrišču so osvojili le točko, v gosteh pa so v dveh tekmah osvojili štiri. Tokrat, v 5. krogu 2. slovenske nogometne lige, so gostovali na Dobu pri Roteku. Tekma se je končala z neodločenim izidom 2 : 2 (1 : 1). Veržejski trener Zlatko Gabor je tekmo na Dobu začel z enajsterico: Andrejč, Polajžer, Kavaš, Lukač, Pelcl, Kouter, Trstenjak, M. Vinkovič, Vik, Vaš in Petek. Prleško moštvo je odlično začelo in v 23. minuti povedlo z zadetkom še ne 19-letnega Mateja Voka. Ko je že vse kazalo, da bodo nogometaši Farmtecha na odmor odšli s prednostjo, so gostitelji v izdihljajih prvega polčasa zadeli. Veržejskega vratarja Mateja Andrejča je premagal Jernej Leskovar. Gostitelji so v drugem polčasu prišli do vodstva, ko je v polno zadel Matic Mirtič (v 69. minuti). Gabor je v drugem polčasu opravil vse tri menjave. David Vinkovič je na igrišče prišel namesto Voka, Mitja Mauko je zamenjal Mateja Vinkoviča, Damjan Kaučič pa je zadnjih deset minut tekme zaigral namesto Jerneja Trstenjaka. Menjave so se Gaborju obrestovale. Ko so maloštevilni gledalci – bilo jih je nekaj več kot 50 – že počasi zapuščali stadion na Dobu in se veselili nove zmage, je na sceno stopil najboljši veržejski strelec David Vinkovič, ki je Farmtechu v 92. minuti s tretjim zadetkom v sezoni zagotovil točko. Za Roltek je do 89. minute igral pomurski nogometaš Borut Semler. Farmtech bo v naslednjem krogu to soboto, 12. septembra, gostil Aluminij iz Kidričevega. M. Š. Ob 16. uri v ŠRC Bakovci tekma 1. kroga kvalifikacij U19 (ž.) za Euro 2016 Rusija – Bolgarija. Sreda Ob 16. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 2. kroga Pokala Slovenije Farmtech Veržej – Zavrč. 3. krog SŽNL: Teleing Pomurje Beltinci – Krim 15 : 0 (7 : 0), Rudar Škale – Velesovo 7 : 0 (3 : 0), Olimpija – Ankaran Hrvatini 1 : 1 (1 : 0), Maribor – Krka 5 : 1 (3 : 0), Radomlje – Ajdovščina 5 : 0 (4 : 0). Lestvica: Teleing Pomurje 9, Rudar Škale 9, Maribor 9, Radomlje 7, Olimpija 4, Velesovo 3, Ankaran Hrvatini 1, Krim 1, Krka 0, Ajdovščina 0. Pari 4. kroga (odigrani včeraj): Ajdovščina – Teleing Pomurje Beltinci, Velesovo – Ankaran Hrvatini, Krim – Olimpija, Rudar Škale – Maribor, Krka – Radomlje. Teleing Pomurje Beltinci – Olimpija 15 : 0 (7 : 0) Športni park Beltinci, 100 gledalcev, sodnik: Nemet (Prosenjakovci). Strelke: Tibaut 6, Bradić 5, Conjar 2, Podovac, Kolbl. Teleing Pomurje Beltinci: Gardijan (Nemet, 46), Rozmarič, Prša (Conjar, 46), Godina (Marič, 62), Lefort Quezada, Podovac, Čonč, Rogan, Tibaut, Bradić, Kolbl. Trener: Bojan Jančar. Rumeni karton: Zajc (Olimpija). 2. krog ženskega pokala Slovenije: Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale 3 : 2 (1 : 0), Radomlje – Maribor 8 : 0 (4 : 0), Olimpija – Velesovo 4 : 6 (1 : 1). V Murski Soboti so pripravili turnir v spomin na Mirka Ungerja. fotografija jure zauneker Namiznoteniški klub Sobota se je z organizacijo dvodnevnega turnirja spomnil namiznoteniškega zanesenjaka Mirka Ungerja. Najprej so se v sklopu 46. odprtega prvenstva Murske Sobote pomerili mladi igralci namiznega tenisa. V posameznih kategorijah so slavili Damjan Zelko iz Keme Puconci (mladinci), Maša Harkai iz Keme Puconci (mladinke), Rok Trtnik iz Zaloga (kadeti), Lara Opeka iz Ljubljane (kadetinje), Mitja Omerzel iz Novega mesta (mlajši kadeti), Blažka Harkai iz Keme Puconci (mlajše kadetinje), Miha Podobnik (najmlajši kadeti) in Tina Cafut (najmlajši kadeti). Na prvem spominskem turnirju Mirka Ungerja je nastopilo 52 članov, veteranov in rekreativnih igralcev namiznega tenisa. Med člani absolutno je dobil prehodni pokal Mitja Teleing Pomurje Beltinci – Rudar Škale 3 : 2 (1 : 0) Horvat (Sobota), med članicami absolutno pa Staša Matis (Kema Puconci). Med veterani si je prehodni pokal priigral Edo Vecko, ki je v superfinalu med zmagovalcema kategorije 50 do 59 let in nad 60 let premagal Igorja Vinčeca (Sobota). Pri veteranih do 49 let je zmagal Borut Benko (Sobota), pri veterankah do 40 let pa je prvo mesto zasedla Janja Lebarič (Sobota). M. Š. Športni park Beltinci, 120 gledalcev, sodnik: Mileta (Ptuj). Strelke: 1 : 0 Rogan (9), 2 : 0 Bradić (59), 3 : 0 Zilić (70, a. g.), 3 : 1 Malinić (75), 3 : 2 Sevšek (79, 11 m). Teleing Pomurje Beltinci: Gardijan (Nemet, 74), Rozmarič, Prša (Nemec, 74), Godina, Čonč (Legenič, 74), Rogan, Kolbl, Podovac (Marič, 64), Tibaut, Bradić, Nikl. Trener: Bojan Jančar. Rumeni kartoni: Nikl, Bradić; Sevšek. T. K. 18 | Vestnik | 10. septembra 2015 turizem www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Končan desetdnevni Festival Vinarium Lendavska trgatev s sprevodom Predstavili so ljudske običaje, kakršni so bili nekoč med vinogradi in v nižinski pokrajini turistične prireditve Murska Sobota – V petek in soboto, 11. in 12. septembra, bo na grajskem dvorišču šesti Festival prekmurske šunke in gibanice, ki ga pripravlja Društvo za zaščito in promocijo prekmurskih dobrot Diši po Prekmurju. V petek med 18. in 21. uro bodo lahko obiskovalci uživali v pokušanju prekmurskih dobrot, ki jih bodo pripravili vrhunski slovenski kulinarični chefi, in prekmurskih vin. Za glasbo bo poskrbel DJ Popi. V soboto po 10. uri pa bodo degustacija prekmurskih vin, razstava prekmurske gibanice in šunke, tekmovanje v ugibanju teže šunke, prikaz izdelave prekmurske gibanice in drugo. Ob 18. uri bo nastopila glasbena skupina Džezzva. Lipovci – V petek in soboto, 11. in 12. septembra, bo v Športno-rekreacijskem centru Lipovci prireditev 13. Mednarodni praznik buč – pozdrav jeseni. Organizator je Turistično društvo Lipovci. Gornja Radgona – V petek, 11. septembra, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. V sprevodu so si skupine prizadevale ljudske običaje in utrip življenja v preteklosti predstaviti na čim zanimivejši način. fotografija jože gabor V Lendavi so v okviru Festivala Vinarium, ki je trajal deset dni, v soboto organizirali etnološko-kulinarično prireditev Lendavska trgatev, s katero Lendavčani že več kot tri desetletja poudarjajo tradicionalno povezanost Lendave in okoliških vasi z bližnjo hribovito pokrajino in vinogradništvom. Lendavsko trgatev sta organizirala Turistična zveza Lendava vabi in Zveza kulturnih društev Lendava. Program praznika vinogradnikov se je začel dopoldne s sprevodom po starem mestnem jedru, v katerem so krajevne skupnosti ter kulturna in turistična društva predstavili ljudske običaje, kakršni so bili nekoč tako med vinogradi kakor tudi v nižinski pokrajini. Na čelu sprevoda so bili pari v slovenski, madžarski in hrvaški narodni noši, ki so nosili dobrote narave, in par v meščanski obleki, kakršno so nosili v začetku prejšnjega stoletja, ki je nosil napis 36. Lendavska trgatev. Za njimi so bili pihalni orkester in mažoretke iz Nedelišča, prekmurska vinska kraljica Tamara Casar na vozu s konjsko vprego, vinski vitezi, kolesarji s starodobnimi kolesi in drugi. Sledile so skupine v narodnih nošah, slovenskih, romskih, hrvaških, madžarskih in srbskih. Na vozovih in ob njih pa je šestnajst skupin predstavljalo trgatev nekoč, izdelavo sodov, poroko, zidanje zidanice, ličkanje koruze, izdelavo jabolčnika in drugo. Udeleženci in gostje so se po sprevodu v parku skupaj fotografirali za milenijsko fotografijo, na kateri so se obiskovalci in organizatorji postavili tako, da so na fotografiji, posneti iz zraka, izpisali besedo Lendava in iz- risali grozd. Nadaljevalo se je z druženjem in zabavo v okolici hotela Elizabeta, v kateri so pripravili folklorni festival Kulturna dediščina v pesmi in plesu, na katerem so nastopili folklorne skupine, tamburaši, ljudski pevci, citrarji in drugi. Seveda je vse to potekalo ob bogati kulinarični ponudbi in vinih domačih vinogradnikov. Program so končali v poznih nočnih urah ob glasbi ansambla Weekend band in tamburaške skupine Mejaši. Direktorica prireditve Lendavska trgatev Monika Bači je povedala, da je sodelovalo v sprevodu več kot šeststo ljudi, ki so skušali predstaviti utrip življenja v preteklosti na čim bolj zanimiv način. Domače skupine in skupine iz sosednjih držav Hrvaške, Avstrije in Madžarske, ki so sodelovale v sprevodu, so se potem predstavile še na odru in tudi ob stojnici s kulinarično in vinsko ponudbo. Sprevod si je ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev, skupno pa jih je prišlo v mesto ob vznožju vinogradov več kot pet tisoč. Župan Anton Balažek je dodal, da je prišlo v desetih dneh festivala več kot trideset tisoč obiskovalcev. Naslednje leto bodo festival še bolj zasnovali kot sklop dogodkov, cilj pa je, da bi bilo dogajanje s kakovostno turistično ponudbo vse leto. Festival se skoraj v celoti financira sam in s pomočjo sponzorjev, tako da mora Občina Lendava prispevati le manjši delež, pričakujejo pa, da naslednje leto tudi to ne bo več potrebno. V prvih dneh po odprtju so zadovoljni tudi z obiskom stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah. Že prvi dan jih je bilo dva tisoč. J. G. Razgledni stolp tudi ponos izvajalca Mogočna kovinska gradbena konstrukcija z 260 tonami železa Letošnja največja turistična investicija v Pomurju in eden največjih gradbenih dosežkov SGP Pomgrada Razgledni stolp Vinarium v Lendavskih Goricah, ki ga je Občina Lendava ob prisotnosti številnih uglednih gostov predala namenu v začetku septembra, je dodobra razgibal dosedanjo enolično turistično ponudbo Pomurja. Resda ni tako visok kot največji leseni stolp v Evropi, ki je postavljen na hribu Jedvovec ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem, ki je postal v dobrih dveh letih prava svetovna turistična atrakcija. Visok je namreč sto metrov, ploščad pa ima na višini 70 metrov. Čeprav so mnogi prepričani, da bi bila prvotna višina lendavskega stolpa še bolj atraktivna, tudi višina dobrih 54 metrov ni zanemarljiva, predvsem če pogledamo nanj kot na unikaten arhitekturni in gradbeni dosežek. Načrtovan in narejen je bil v celoti z domačim znanjem in izvajalcem SGP Pomgradom, ki je skupaj s podjetjem Nafta Strojna stolp uspel zgraditi kljub obča- snim neugodnim vremenskim razmeram in močnemu vetru med gradnjo. SGP Pomgrad, ki je zdaj eno največjih gradbenih podjetij v Srednji Evropi, je v zadnjih letih že zgradil kar nekaj izstopajočih objektov, npr. Fakulteto za računalništvo in kemijo Univerze v Ljubljani, podvoz v Murski Soboti in nadvoz v Ljutomeru. Arhitekt Oskar Virag in statik Samo Mikluš sta bo besedah predsednika uprave družbe SGP Pomgrad Igorja Baniča odlično opravila svojo nalogo, saj zaradi dobre projektne dokumentacije med gradnjo niso imeli nobenih večjih težav. »To je ena od večjih jeklenih konstrukcij, ki jo je SGP Pomgrad izvajal doslej,« poudarja Igor Banič. Podizvajalci so bili: za steklo in aluminijasto fasado Alu alprem iz Kamnika, za jekleno konstrukcijo Nafta Strojna, za elektroinštalacije je poskrbel domač Elmond, za strojne inštalacije K. B. Kokot in tudi vsa druga obrtniška dela so opravili domači po- murski izvajalci. Investicija, ki je bila sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, ima vgrajenih okrog 787 kubičnih metrov betona, 73,5 tone armaturnih palic in mrež, 184 ton jeklene konstrukcije in 790 kvadratnih metrov stekla. »Razgledni stolp sestavljajo štirje deli: obodna nosilna kovinska konstrukcija stebrov, ki objema krožno konično zasnovan pritlični del objekta, ki se konča z ravno streho. Na vrhu stolpa je zastekljen razgledni prostor in nad njim odprta razgledna ploščad na višini 42 metrov. Ta je s pritličjem povezan s šesterokotnim jeklenim dvigalnim jaškom, po obodu zastekljenim z barvnim steklom, okoli katerega vodijo spiralne odprte kovinske stopnice. Najvišji del stolpa je signalna antena na višini 53,5 metra,« je še povedal Igor Banič. Z novo turistično atrakcijo si v Lendavskih Goricah in Pomurju ne obetajo samo 30 do 40 tisoč turistov letno, temveč tudi zagon lokalnega gospodarstva, predvsem na področju kulinarike in vin. Seveda pa ne smejo pozabiti na stalno promocijo v širšem okolju, kajti povrnitev stroškov bo uresničena le z zadostnim številom gostov. Pravzaprav bi takšen »stolp« oziroma podobno atrakcijo potrebovali v vsaki večji pomurski občini! S svojo geografsko umestitvijo simbolizira tudi prijateljstvo vseh štirih držav na tem območju in po mnenju mnogih daje temu stičišču enovito zgodbo in dobre temelje za nadaljnje povezovanje in razvoj regije. K temu bi skorajda morali dodati podobno stičišče in skupno zgodbo ljudi ob reki Muri ter stičišče na tromeji na Goričkem in dolgoletno aktivno vlogo trideželnega krajinskega parka. Že če bi uspeli povezati te tri posebnosti Pomurja, bi lahko imeli zanimivo novo turistično zgodbo. Bernarda B. Peček Babinci – V soboto, 12. septembra, ob 9. uri se bo začela prireditev Kmečka opravila, ki jo pripravlja Turističnokulturno društvo Babinci. Ob kmečkih opravilih bodo prikazali še igre in pripravili razstavo domačih dobrot. Ob 18. uri se bo začel Veseli večer ob 20-letnici delovanja TKD Babinci. V nedeljo, 13. septembra, ob 13. uri pa bodo pripravili Festival folklornih skupin Prlekije. Radenci – V soboto, 12. septembra, med 8. in 13. uro bo na platoju pred pošto Vaška tržnica domačih obrti, ki jo pripravlja Zavod za turizem in šport Radenci. Dolina – V soboto, 12. septembra, ob 18. uri bo v gasilskem domu prireditev 14. Trgatev v Dolini, ki jo pripravlja Kulturno-turistično društvo Dolina. Za glasbo bo poskrbel Trio Jožeta Severja. Selo – V soboto, 12. septembra, ob 18. uri bo pri romanski rotundi prireditev 12. lüjpanje kukorce, ki jo pripravlja Pevsko društvo Selo. Prikazali bodo domače opravilo, kot so ga opravljali nekoč, na humoren način. Ljutomer – V soboto, 12. septembra, med 8. in 12. uro bosta na Glavnem trgu Turistična tržnica in bolšji sejem v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti, domačih dobrot in rabljenih predmetov. Gornja Radgona – V soboto, 12. septembra, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Bogojina – V nedeljo, 13. septembra, ob 12.30 se bo začel pri Plečnikovi cerkvi Pohod po poti kulturne dediščine do Bukovnice. Pohod pripravljajo v okviru prireditev 27. Košičevih dni kulture. Martjanci – V ponedeljek, 14. septembra, ob 18. uri bodo v vaškem domu ustvarjalne rokodelske delavnice za odrasle, ki jih pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Delavnice bodo vsak ponedeljek od septembra do decembra. Moravske Toplice – V septembru bo ob drevoredu pri Cafe Praline Term 3000 Septembrska turistična tržnica s ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti lokalnih ponudnikov. Tržnica bo vsak četrtek, petek in soboto do konca septembra. Organizator je TIC Moravske Toplice. Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra, na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in drugim. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 19. uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si reportaža Eden od vidnejših načinov promocije regije v Red Bull Air Raceu je prav gotovo napis na krilih letala v razredu challenger. 10. septembra 2015 | Vestnik | 19 Pomurski letalski as Peter Podlunšek pred hangarji, v katerih so predstavljena vsa letala tekmovalcev, za njihovo promocijo pa skrbijo tudi hostese v narodnih nošah držav tekmovalcev. Red Bull Air Race Pomurje na adrenalinskem spektaklu Podlunšku le malo zmanjkalo do stopničk, zdaj vsa pozornost zadnjima dvema tekmama – Proga postane zahtevna, ko se pojavi turbulenca Pol ure vožnje do Gradca stoji svetišče adrenalinskih odvisnikov. Množice se že od ranih jutranjih ur sončne nedelje stekajo k Red Bull Ringu v Spielbergu. Legendarno prizorišče je znano po dirkah formule 1, drugo leto pa se tja vrača tudi Moto GP. Tokrat je bil na sporedu najhitrejši med vsemi motošporti – Red Bull Air Race (RBAR). Pri tem ne gre samo za letala, v skladu s promocijo najbolj priljubljene energijske pijače na svetu se tam predstavljajo še akrobatski piloti, vozniki BMX-ov, gokartov …, skratka, gre za pravo adrenalinsko veselico. Manjkal ni niti znani pomurski stuntdriver Rok Bagoroš. V ospredju je bil seveda prekmurski pilot Peter Podlunšek, ki mu je uspel preboj v svetovno letalsko elito, zdaj pa se v razredu challenger trudi, da bi prišel med najboljše med najboljšimi. Prireditev je bila posebna še iz enega razloga. Kot je znano, se v okviru Red Bull Air Racea predstavlja pomurska regija, za kar je bilo namenjenih tudi 600 tisoč evrov po pomurskem zakonu in z ministrstva za gospodarstvo. Predstavitev je potekala že na prejšnjih dirkah, na tokratni, nam najbližji, pa je bila promocija še okrepljena. »Že od podpisa pogodbe z Red Bull Air Raceom za sodelovanje in promocijo regije prek platforme, ki jo ponuja, smo tudi v Rovinju, Budimpešti in Ascotu skrbeli za promocijo in prireditev izkoristili za predstavitev nekim ciljnim skupinam. V Spielbergu, ki nam je najbližje, pa smo se odločili, da z vsemi močmi pokažemo, kaj lahko Pomurje ponudi na vseh področjih,« pove Franc Gönc, direktor RRA Mure, ki skrbi za omenjeni projekt promocije. Logotip Visit Pomurje je mogoče opaziti v družbi prestižnih svetovnih znamk, z napisom »pomurje.eu« so opremljena tudi letala v razredu izzivalcev. V prestižnem Race Clubu, gre za neke vrste VIP-prostor prireditve, so gostom ponudili kulinarične dobrote pomurskih proizvajalcev, predstavniki RRA Mure pa so zainteresirane tudi seznanjali z možnostmi investiranja v regiji. »Imamo delegacijo avstrijskih podjetij, ki se zanimajo za investiranje v Sloveniji. Hočemo jih prepričati, naj se odločijo za Pomurje. Imamo podjetja, ki bi želela poslovno sodelovati in ki iščejo poslovne partnerje, imamo ogromno skupino ljudi, ki jih nagovarjamo, da Pomurje obiščejo kot turisti. S predstavitvijo kulinarike nadgrajujemo na mednarodni ravni tudi zgodbo, ki smo jo zdaj začeli – Rejdno dobro, pri čemer združujemo osem pomurskih Damir Pintarič iz gostilne Rajh je s pomočjo sina Leona in Boštjana Lačna v okviru promocije Pomurja obiskovalcem tako imenovanega Race Cluba ponudil nekatere prekmurske dobrote. Ob dobri hrani so gostom v Race Clubu ponudili tudi vino Marof. Zbrane je navduševal tudi znani pomurski stuntdriver Rok Bagoroš. živilskih podjetij v eno skupino. S tem se Red Bullu tudi dokažemo kot sposoben partner, eden od ciljev pa je, da pomursko živilsko industrijo vključimo v ketering na vseh lokacijah, na katerih ima Red Bull svoje dirke,« še pojasnjuje Gönc, ki pravi, da je bil učinek promocije regije v okviru RBAR viden takoj. »Splošna prepoznavnost regije se je zgodila takoj. Vidimo, da prihaja do rasti v turizmu, da se počasi zamenjuje struktura naših obiskovalcev, po drugi strani vidimo, da so tudi spletne strani bolj obiskane. To se je zelo spremenilo po začetku našega sodelovanja z Red Bullom.« V zahtevnih razmerah se pokažejo razlike Peter Podlunšek je dirko končal na nehvaležnem četrtem mestu, to pa mu ni bilo niti malo po godu. Ob prihodu v novinarsko središče se najprej v šali opraviči, da ima hripav glas, saj je na poti nazaj do hangarjev klel zaradi razočaranja. Ključen je bil zadnji zavoj, v katerem jo je tekmovalcem zagodel neugoden veter, ki je, kot pravi, letala porinil globlje v dolino, zaradi česar je bilo težko uloviti peta vratca. »Vsaka dirka je poglavje zase, letimo v krajih z različnimi nadmorskimi višinami, temperaturami, vlagami, vetri … Proge so različne, vsaka je po svoje zahtevna. Posebej zahtevna postane takrat, ko se pojavi turbulenca. Danes se je na žalost pojavil severni veter in na nekaterih delih smo imeli nemalo težav, da smo lahko odpeljali po začrtani liniji med piloni. Videli smo tudi nekaj »pylon hitov«, kot jim pravimo. Prepričan sem, da je te povzročil veter, ki je letalo porinil iz idealne smeri, potem je seveda zelo težko letalo usmeriti nazaj v pravo smer.« Sicer, kot pravi, piloti nimajo nič proti zahtevnim razmeram, saj se v teh pokažejo še dodatne razlike med njimi. Zdaj je z mislimi že pri zadnjih dveh dirkah, ki bosta v Dallasu in Las Vegasu. Tudi sam opaža pozitivne učinke promocije regije v okviru RBAR: »Prvič smo se pojavili z napisi Visit Pomurje v Chibi na Japonskem. Japonci so takoj prišli in nas spraševali, kje je Pomurje, saj že beseda visit daje vedeti, da je to neki kraj, kamor želimo privabiti ljudi. Tudi po odzivu drugih vidimo, kako zadeva raste, in da jo ljudje spremljajo. Opažamo velikanski porast zanimanja za Slovenijo in Pomurje. Ogromno gostov je prišlo v Pomurje, ki so ga našli ravno na strani pomurje.eu, to pa so opazili na letalih. Promocija poteka tudi danes, tu so ljudje iz agencije Spirit Slovenija in z ministrstva za gospodarstvo, ki so navdušeni nad celotnim dogajanjem. Mislim, da je promocija v takem obsegu za našo regijo lahko samo pozitivna.« Timotej Milanov Zaradi neugodnih vetrov je bila dirka v Spielbergu še posebej napeta, videti je bilo tudi takšne prizore, ko je letalo pretrgalo pilon. fotografije jure zauneker 20 | Vestnik | 10. septembra 2015 Matematična uganka www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sonce V šoli so tudi prespali Ko zbudim se in pomanem si oči, vidim, da se mi sonce že smeji. V soju luči skrivnostna plesalka, ime njena še večja uganka. V roki pa njeni velika pahljača, na njej še večja palača. Še jaz se nasmehnem mu nazaj in stečem v novi dan zdaj. Dan veselja in zabave, smeha in učenja, plesa in vrtenja. Na palači matematične rezbarije nas hitro odpeljejo v svet matematične čarovnije. V šoli pridno se učimo in se dobrih ocen veselimo. Spomnimo se na sončno kremo, pokrivalo in še vodo za okrepčalo. Med vrtenjem pahljače velikosti kotov rišejo hiše naše domače. Celo popoldne na soncu preživimo, zvečer pa se utrujeni od sončnega zahoda poslovimo. Ko pa sestavita dva se kota, nova nastane nam vsota. Ko pahljača se čudežna zapre, razlika števil se začne. Nato se v sanje potopimo in se zjutraj polni energije spet zbudimo. S skupnimi vrhovi in kraki so koti sestavljeni, nam, učencem, ki pravi postajamo učenjaki, pa čudoviti mozaiki prikazani. Hana Ferenčak, OŠ Odranci Kako preprosto naše je znanje: enaka loka kotov obeh, manjšega odštejemo od večjega, matematika je tudi igranje! Pahljača skrivnostne plesalke, matematične šepetalke, nam razkrila je skrivnosti velike matematične uganke! Nika Kustec, OŠ F. Prešerna Črenšovci BOLJŠA STRAN SPLETA Še malo se v spominih vrnimo v počitnice, ko so v Osnovni šoli Šalovci v okviru projekta Popestrimo šolo zadnji teden organizirali počitniški tabor, ki je bil namenjen učencem od prvega do četrtega razreda. Udeležilo se ga je šest učencev, ki so s pomočjo mentorjev razvijali bralno razumevanje. Poudarek so dajali branju, likovnemu ustvarjanju in pisanju besedil, dni pa so popestrili z različnimi igrami, risanju in Wordu, branju in učenju pesmi v nemškem in angleškem jeziku ter si ogledali film Pepelka, ki so ga primerjali s knjigo. Med drugim so prebrali knjigo Volk in sedem kozličkov, izdelali plakat in še sami razvijali zgodbo, sami so izdelali lutke in jih oživili v kratki igrici. V sredo pa se je tabor začel šele popoldne, saj so otroci v šoli tudi prespali. To je bilo nepozabno. Med drugim so se naučili pesem Mojster Jaka v štirih različnih jezikih. Obiskali so tudi vrtec in otrokom prebirali zgodbo Prijatelji deževnega dne. A. N. R. R. fotografija jana lazar Prispevke in mnenja o vsebinah pošiljajte po elektronski pošti: nana.rr@vestnik.si ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Volk in sedem kozličkov Športne delavnice v Beltincih (nadaljevanje zgodbe) Športna zveza Beltinci in Občina Beltinci sta avgusta organizirali športne delavnice za otroke med šestim in 13. letom starosti. Različnih aktivnosti se je udeležilo 35 otrok, ki so se v beltinskem športnem parku preizkusili v nogometu, odbojki, badmintonu in poskakovanju na trampolinu. Spoznali pa so tudi eno izmed borilnih veščin, in sicer karate. Na enodnevnem obisku s kolesi v Gančanih so spoznali osnove streljanja z zračno puško in se v tem tudi preizkusili. Sicer pa teden ni minil le v znamenju športnih aktivnosti, saj so otroke na delavnicah obiskali tudi gasilci in jim pokazali nov gasilski avto, poleg tega pa so otroci dobili simbolična priznanja za udeležbo. D. N., I. B. fotografija športna zveza beltinci Ko je volk padel v vodnjak, se ni potopil, saj ni bilo zadosti vode. Potem je mimo prišel vodovodar in je postavil lestev v vodnjak. Poklicala ga je mama koza, saj ga je povabila na slavje. Vodovodar se je odzval na povabilo in odšel, lestev pa je ostala notri. Tako je volk splezal ven, potem pa odšel. Mimo je prišel lovec in je šel k mami kozi. Mama koza mu je povedala, kaj vse se je zgodilo. Nato ga je šel lovec iskat. Ko ga je našel, je spal ob drevesu. Razparal ga je in kamne vzel ven. Pustil ga je, ne da bi ga zakrpal nazaj. Zato se ni nikoli več zbudil. Tako so vsi živeli srečno do konca svojih dni. Ana Vukosavljević, OŠ Šalovci Druga izmena otrok v Baški Čeprav se je šola že zares začela, naj z nekaj utrinki spomnimo na brezskrbne poletne počitnice in letovanja. Tako je v Baški, v drugi izmeni otrok iz Murske Sobote, letos letovalo 170 otrok, zanje pa je skrbelo 20 izkušenih voditeljev. Kot nam je povedala Valerija Trajber, pedagoška vodja izmene, so se otroci kopali, plavali in uživali v tekmovanju v skokih v vodo. Prva tako je bilo na voljo veliko športnih aktivnosti, od jutranje telovadbe, pohodov do iger z različnimi žogami. Športni animator Zoran Kos pa je prikazal tudi judo. Popoldanski čas je bil namenjen počitku, različnim delavnicam ali branju zanimivih knjig. Vzeli pa so si tudi čas za petje in ples in na druženjih po večerji prikazali svoje talente in veščine. Seveda je bilo tudi veliko priložnosti za spletanje novih poznanstev in prijateljstev. A. N. R. R. fotografija valerja trajber NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Stolp Vinarium tudi pomemben politični simbol 2. 25 let podjetja Avto Režonja 3. Vojašnica Murska Sobota: rodovskemu bataljonu podelili bojno zastavo 4. Etnološko-kulinarična prireditev Lendavska trgatev 5. Beltinčanka Elizabeta Lizika Zadravec: Oblekla sem si poročni kostim 6. Počivališče Dolinsko: policijski nadzor tudi v luči begunske krize Marcel Štefančič jr. Hitler – Kako je preživel Eseji o drobnem tisku zla – UMco, 2015 Posebna razstava Podobe ljudi skozi 55 portretov Projekt je začel graški fotograf Christian Jungwirth, ureja ga fotolegenda Horst Stasny Na Glavnem trgu v avstrijski Radgoni je bila ves avgust na ogled posebna razstava, ki je požela velike pohvale domačinov in turistov ter si prav gotovo zasluži širšo (mednarodno) pozornost. Zaradi velikega zanimanja so jo postavili še na glavnem trgu v Fürstenfeldu, od 15. septembra do 14. oktobra bo na ogled v Deutschlandsbergu, od 16. oktobra do 15. novembra pa še v Wiesu. Letos spomladi in poleti so jo videli že ljudje v Gradcu, Judenburgu, Gleisdorfu, Lipnici in Weizu. Gre za čustvene, izrazno močne portrete, ki so bili prikazani v okviru razstave Menschenbilder (Podobe ljudi). Tovrstna skupinska fotografska razstava 55 portretov, ki jih je ustva- Horst Stasny: »Najlažji dostop do ljudi je prav gotovo s pomočjo humorja. Ta ti pomaga navezati stike tudi z ljudmi, ki niso modeli.« Portrete afriških dečkov je ustvaril Peter Melbinger. fotografija tomo köleš rilo 46 poklicnih fotografov iz avstrijske Štajerske, je postavljena na ogled od leta 2012. Ta projekt je takrat začel graški fotograf Christian Jungwirth s podporo Deželne zveze fotografov avstrijske Štajerske. Za izbor del in po- stavitev razstave je tako kot vsa prejšnja leta tudi letos poskrbel Horst Stasny, 74-letna živa legenda avstrijske fotografije. Stasny je Salzburžan, ki danes živi v Thalheimu pri Welsu, njegova dela pa so bila razstavlje- Bruc Unibus Balladero v Nemčiji pripravlja drugo ploščo na med drugim že v Pekingu, Moskvi, Los Angelesu in Zürichu. »Zanimajo me ljudje in najlažji dostop do njih je prav gotovo s pomočjo humorja. Ta ti pomaga navezati stike tudi z ljudmi, ki niso modeli, zato so tudi na foto- Pred dobrim tednom dni so v javnost prišle informacije o tem, kdo so letošnji nominiranci za Rožančevo nagrado 2015. To nagrado dobi tisti, ki po mnenju veččlanske komisije napiše najboljšo esejistično zbirko leta. Letos je izbrala komisija pod vodstvom Ignacije Fridl Jarc štiri nominirance: Ireno Štaudohar s knjigo Magija za realiste: Življenje, nadaljevalni tečaj, Andreja Capudra z delom Povest o knjigah, Uroša Zupana z esejistično zbirko Sto romanov in nekaj komadov ter Marcela Štefančiča Jr. s knjigo Hitler – Kako je preživel (Eseji o drobnem tisku zla). Nagrajenec bo znan v soboto, 18. septembra, eden od velikih kandidatov za zmago pa je prav gotovo naš izredno plodoviti, pronicljivi in izjemno duhoviti pisec, esejist, filmski kritik in televizijski voditelj Marcel Štefančič jr. Tokrat si je izbral za svojo osrednjo osebo človeško pošast, ki bi imela v tekmi za najbolj zlobnega moža v zgodovini zelo velike možnosti za zmago (čeprav bi Stalin in Mao verjetno glasno protestirala, svoj glasek pa bi povzdignil tudi – Kim Džong Un?!). Morda se še spomnite, kako smo v enem od lanskih Knjigoberov obdelali knjižno komično satiro Spet je tu. Tam si je nemško-madžarski pisec Timur Vermes zamislil zgodbo o tem, kako bi bilo, če bi se Adolf Hitler nenadoma zbudil sredi Nemčije leta 2011, kako bi sam doživel deželo, ki jo je nekoč želel spremeniti v popolno vojaškožrtveno bazo za svoje nenormalne megalomanske načrte. Knjiga, v kateri je grafijah videti čisto normalno,« je ob postavitvi razstave v avstrijski Radgoni izjavil Stasny. Na fotografijah njegovih mlajših kolegov se da ta njegova glavna misel čisto lahko razbrati. T. K. Informacije o študiju v Ljubljani Odhod 15. septembra Klub prekmurskih študentov v sodelovanju z Avtobusnim prometom Murska Sobota letos že tretjič organizira Bruc Unibus. Brezplačna ekskurzija v Ljubljano za bruce bo v sredo, 16. septembra. Bruci se lahko prijavijo prek spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani Kluba prekmurskih študentov. V svet študija z letošnjim študijskim letom namreč znova vstopa ogromno mladih iz Prekmurja, ki se bodo podali v univerzitetna mesta in spoznali nov način življenja. Ker prinaša študij kar nekaj sprememb in odpira ogromno dilem, se je Klub prekmurskih študentov v sodelovanju z Avtobusnim prometom Murska Sobota odločil organizirati brezplačno ekskurzijo v Ljubljano. Bruc Unibus se bo podal na pot v sredo, 16. septembra, z odhodom ob 7. uri z glavne avtobusne postaje v Murski Soboti. Izkušeni študenti bodo brucem predstavili sistem voženj v univerzitetno mesto, podali informacije o bivanju, študentski prehrani, načinu življenja v Ljubljani in odgovore na najrazličnejša vprašanja. T. K. 21 knjigober fotografija mihaela kalamar Top 6 na 10. septembra 2015 | Vestnik | Po prvencu Club Deuce prekmurski kantavtor Balladero (Cankovčan Dominik Bagola) nadaljuje samostojno pot s prihajajočim drugim dolgometražnim albumom. Snemanje novega materiala tokrat poteka v Nemčiji, v studiih založbe Achtung Music iz Münchna, s katero Balladero aktivno sodeluje že vse od leta 2012, ko je pod njenim okriljem koncertiral tudi na berlinski Alex TV. Pod producentsko taktirko vodi snemanje plošče priznani nemški glasbenik Uwe Bossert, sicer tudi član in kitarist skupin Reamonn (v svetovnem merilu je skupina znana predvsem po radijskih hitih, kot sta Supergirl in Tonight) in Stereolove. Prvi del snemanja plošče je potekal konec julija v sodelovanju z ekipo studijskih glasbenikov, kot sta Sebastian Rotard (Marie & the RedCat, Sidewalkers …) na bobnih in Hubert Steiner (Thees Ullman, Carpet …) na baskitari, pri snemanju plošče pa bo sodeloval z električno in akustično kitaro kot instrumentalist tudi producent Uwe Bossert. Drugi album bo postregel z enajstimi novimi skladbami, ki ohranjajo unikaten Balladerov pristop, a obenem v primerjavi z bolj klavirsko usmerjenim prvencem prinašajo zvočno še pestrejšo in osveženo podobo. Drugi del snemanja je potekal v studiih založbe Achtung Music konec avgusta, izid nove plošče pa je predviden v začetku naslednjega leta. T. K. fotografija iz arhiva izvajalca Hitler najprej zgrožen nad tem, kako so se skoraj vsi Nemci spremenili v kuharje na televizijskih kanalih, in nad številom Turkov, ki so že poselili Nemčijo, je postala velika uspešnica, po kateri bodo posneli tudi film. V Vermesovi knjigi Hitler sam postane uspešnica, zvezda televizijskega šova, ki uspe ravno zaradi tega, ker govori javno to, kar sam verjame, ljudje pa so prepričani, da je to igralec, ki tako perfektno oponaša Hitlerja, kot da je to on sam. Štefančičeva zbirka esejev na skoraj tristo straneh, ki je izšla v zbirki Angažirano pri založbi UMco, stvar nekoliko razširi in jo obrne na glavo. Seveda je tudi eden od njegovih esejev namenjen knjigi Spet je tu in njenemu uspehu, a Štefančič tokrat enciklopedično predstavi poglede na vlogo Hitlerja v nekdanji in sodobni popularni kulturi (v romanih, novelah, filmih, serijah, digitalnih igricah, fotografijah, na spletnih straneh itd.), začenši z njegovim lastnim (Hitlerjevim) delom Mein Kampf (Moj boj), ki se ga danes lahko dobi v skoraj vsaki malo bolje založeni slovenski knjižnici. Štefančič pravi, da je opazil, da so se vse knjige, napisane o Hitlerju, pa tudi celotna popularna kultura spremenili v ohranjevalce spomina na Adolfa Hitlerja. Ki je tako vsepovsod glavni, ne da bi se mi tega zares zavedali. A kljub značilnemu duhovitemu razmišljanju z neštetimi miselnimi obrati Štefančič vseeno opozarja na previdnost: »Hitlerju ne smeš nikoli dati priložnosti, da v naših očeh postane človek.« T. K. 22 | Vestnik | 10. septembra 2015 besede mode preprosto uporabno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kukamo v vaš lonec in pečico Ali v lazanji ali kot minisendviči: jajčevci Barvna sladica Jesenska moda že dolgo ni bila tako drugačna Zdi se, da barve pomikajo meje sprejetega. »Manj je več« je vsem pri srcu, a moda pravi, da je prišel čas drznih premikov. Pozor, rdeča Rdeča je končno našla svojih dvajset novih odtenkov. Drzni so dobili možnost, da opozarjajo in privlačijo na tisoč in en način. Bordo rdeča ima še tri odtenke svetlejše in tri odtenke temnejše. Iz ženskih oblačil se je preselila tudi v moške kolekcije oblačil. Modni oblikovalci sledijo Pradinim drznim kombinacijam, ki so res že stvar velikih barvnih študij in tudi poguma. Tako je mogoče najti temnobordo brezrokavnik v kombinaciji s kobaltno modro srajco in hlačami v okrastem barvnem odtenku. Za razumevanje takih težkih kombinacij je včasih enostavno treba odpotovati v bolj sončne kraje, v katerih z barvami proslavljajo življenje vsak dan, in to ne glede na prihodek. Zemeljsko Vsaka sezona ima v modi aktualne modne tematike, da zaobjame različne stile življenja. Za romantične duše je vedno neka romantična tematika, Privoščimo si torej nekaj več barve. Če nismo prepričani, da se bomo odlično počutili v rdečih hlačah, lahko začnemo z rdečo bluzo. Letos se bluze izjemno vračajo. ki s sabo prinaša barve, zmešane z belo. Za eklektični navdih so močni tiskani vzorci v električno modrih odtenkih s črno. Za vse, ki ljubijo črno, se vedno najde tisoč različnih črnih hladnih in toplih odtenkov v različnih materialih. Za ljubitelje etničnih vzorcev prihajajo tople zemeljske barve. Te so najbolj priljubljene jeseni. Navdih dobivajo oblikovalci v južnih krajih. Novo pa je vedno to, na kakšen način vključijo tradicionalne etnične vzorce v tako imenovano pametno – sproščeno oblačenje, ki je del našega vsakdana. Bluze Privoščimo si torej nekaj več barve. Če nismo prepričani, da se bomo odlično počutili v rdečih hlačah, lahko začnemo z rdečo bluzo. Letos se bluze izjemno vračajo. Veliko jih je v svilenem žoržetu, ki lepo pade. Prednost nekoliko širših in daljših bluz je, da jih lahko nosimo na več različnih načinov in da skrijejo kakšen odvečen kilogram. Tatjana Kalamar Morales Ker me je pred kratkim dražila z enim gigantskim, jajčevcem namreč, sem jo izzvala na dvoboj: z recepti. In pristala je! Sabina Žemljič Cipot namreč. Nastal je prekrasen recept s slastno lazanjo. »Must cook« (beri: morate skuhati) je najmanj, kar lahko dodam. Sabina: »Potrebovali boste enega velikega ali dva srednje debela jajčevca, olivno olje, sveža zelišča – baziliko, zeleno, drobnjak, origano, timijan in majaron – čebulo, pretlačen paradižnik, dve žlici kisle smetane, liste blitve, špinače ali ohrovta, sir in liste za lazanjo.« Nič posebnega torej in nič, česar nimate doma. No, pa začnimo. »Jajčevcu odrežemo nastavke pecljev, ga oplaknemo in v vreli osoljeni vodi deset minut kuhamo. Odcedimo ga in vzdolžno narežemo na rezine. Pripravimo marinado, ki jo bomo dali na jajčevec: olivno olje pomešamo s soljo, poprom in dvema žličkama nasekljane sveže bazilike. S to marinado premažemo rezine jajčevca, jih zložimo v posodo, prekrijemo s prozorno folijo in pustimo kakšnih trideset minut.« Medtem, pravi Sabina, pripravimo omako: »Čebulo prepražimo na olivnem olju. Dodamo pretlačen – domač, seveda – paradižnik in dušimo. Če imate radi mleto fotografija osebni arhiv Izredno zdrava zelenjava, ki jo lahko uporabimo v lazanji – Ali pa pripravimo zelenjavne minisendviče – Recepta Sabine Žemljič Cipot meso, dodajte tudi tega. Omako solimo, popramo, dodamo zelišča in dušimo15 minut. Na koncu vmešamo v omako kislo smetano in pustimo, da se malo ohladi.« Medtem blanširamo blitvo, oplaknemo s hladno vodo in odcedimo. Odstranimo trde dele in preostalo narežemo na trakce ali kocke. Sabina: »Pripravimo pekač; jaz vzamem ovalnega, lahko steklenega ali lončenega. Na dno namaščenega pekača zložite najprej rezine jajčevca, na to nadevajte paradižnikovo omako – z mesom ali pa kar brez njega –, nato liste blitve, ki jih potresete s približno tremi žlicami naribanega sira, in to vse skupaj pokrijte z lazanjinimi listi. Potem liste lazanje spet prelijte z omako, nato sledijo jajčevci, omaka, blitva, sir in te plasti ponavljajte, dokler vam ne zmanjka sestavin ali prostora v posodi. Na vrhu sta omaka in sir.« Lazanjo pecite v pečici približno pol ure pri 200 stopinjah Celzija, Sabina pa priporoča, da jo po pečenju za 15 minut pokrijete s kuhinjsko krpo ali folijo. »Lahko jo tudi okrasite z listi bazilike, z na kocke narezanim paradižnikom ali z olivami, po željah in okusu. Postrežemo toplo. Pa – dober tek!« Sabina dodaja, da lahko jajčevce pripravite tudi kot minisendviče: »Rezino jajčevca na olivnem olju malo zapečem in to uporabim kot osnovo slastnega minisendviča. Na popečeno rezino jajčevca potem dam rezino svežega paradižnika, rezino bučke in rezino mocarele ter postavim vse skupaj v pečico, dokler ne zadiši. Odlično!« Če si receptov, ki jih objavljamo v Vestniku, ne izrezujete, so se vam pa pocedile sline in bi kakšno jed vseeno radi pripravili, jih poiščite tudi na naši spletni strani Pomurje.si. Če kliknete aktualno (zgoraj levo), se bo odprlo polno rubrik; zadnja od njih je Kukamo v vaš lonec in pečico in tam so zbrani recepti. Po novem jih najdete tudi na Facebook strani Pomurje.si, ko kliknete zavihek »zapiski«. Vabljeni pa tudi k sodelovanju s čisto vašim receptom! Pišite mi: vida.tos@ vestnik.si. Vida Toš Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Maščobe v naši prehrani: da ali ne Dolgo časa je veljalo, da so maščobe v prehrani nezdrave in da škodujejo našemu zdravju Dandanes pa ugotavljajo, da so nekatere maščobe nujne, saj varujejo telo pred poškodbami in mrazom, obenem pa sestavljajo celične membrane, žolč, ovojnice živcev in omogočajo absorpcijo vitaminov A, D , E in K ter krepijo naše zdravje. Maščobne kisline (MK) v maščobah delimo na nasičene in nenasičene Nasičene MK so kemijsko sestavljene iz enojnih vezi, ki so toplotno stabilnejše. Naš organizem sam proizvede dovolj nasičenih maščob, zato je priporočljivo uživanje v minimalni količini. V večjih količinah so lahko zdravju škodljive. Nasičene MK najdemo v maščobah živalskega izvora (meso, piščančja koža, maslo, mleko, smetana, svinjska mast) in nekaterih rastlinskih maščobah (kokosovo olje, kakavovo maslo in palmovo olje). Maslo lahko uporabljamo pri nižji in srednji temperaturi; svinjsko mast, kokosovo in palmovo olje pa tudi pri višjih temperaturah, kot sta peka in cvrtje. Seveda je za zdravje priporočljivo, da se ocvrti hrani izogibamo. Nenasičene MK so sestavljene iz ene ali več dvojnih vezi. Te hitro oksidirajo in so toplotno nestabilne, to pa pri višjih temperaturah lahko povzroči nastanek škodljivih snovi za organizem. Med nenasičene MK spadajo omega 6 MK in omega 3 MK. Še posebej pomembne so omega 3 MK, ki jih telo ne more samo proizvajati, in so nujno potrebne za delovanje telesa. Glavni vir je prehrana, ki po navadi vsebuje premalo omega 3 MK in preveč omega 6 MK. Redno uživanje omega 3 MK je koristno za zdravje, saj pomaga pri nižanju krvnega tlaka in holesterola ter zmanjšanju pojava srčne kapi. Izboljšajo se bolezni, ki jih spremlja kronično vnetje (chronova bolezen, psoriaza in revma), sklepi pa so spet gibljivi. Nepogrešljive so tudi v času nosečnosti in dojenja, saj so pomembne za razvoj možganov, oči, imunskega sistema in rasti otroka. Ker pozitivno vplivajo na učenje in spomin, so dobrodošle v vseh starostnih obdobjih. Omega 3 MK najdemo v rastlinskih (oljčno, laneno, bučno, konopljino ...) in ribjih oljih mastnih rib hladnih morskih vod (losos, tuna, sardine, skuša, slanik). Priporoča se žlička ribjega olja dnevno, ki ga ne smemo segrevati. Omega 3 MK vsebujejo tudi domači oreh, oreški in makadamija. V vaši kuhinji naj prav tako ne manjka oljčnega olja, ki je koristno za zdravje, saj zvišuje dobri holesterol in zmanjšuje slabi holesterol. Primerno je za kuhanje pri nižjih in srednjih temperaturah. Prav tako je na kuhinjski polici nepogrešljivo bučno olje, ki se rabi predvsem za začinjanje solat. Sončnično olje vsebuje poleg omega 3 MK tudi velik odstotek omega 6 MK, zato ga je priporočljivo uživati v manjših količinah. Najbolje ga je dodati jedem tik pred postrežbo. Izjemoma se pri peki in cvrtju lahko uporabi ekstra sončnično olje, ki dodatno vsebuje oleinsko kislino in vitamin E, ki izboljšata obstojnost pri višji temperaturi. Olje oljne ogrščice (repično olje) je obstojnejše od sončničnega olja in se lahko uporablja za pripravo solat, pri kuhanju, peki in cvrtju. V zdravi prehrani se lahko uporabljajo tudi arganovo, laneno, konopljino, sezamovo in druga olja. Priporoča se uporaba hladno stiskanih rastlinskih olj, ki jih pri pripravi jedi ne segrevamo. Rastlinska olja je treba hraniti v temnih steklenicah v hladnem prostoru. Kje se lahko srečamo Lokacija Beltinci G. Radgona Ljutomer Lendava Predavanje Storitev v sredo, 9. 9. 2015, ob 19. uri v grajski dvorani v Beltincih v torek, 15. 9. 2015, ob 19. uri v dvorani 2 na sejmišču v G. Radgoni v torek, 22. 9. 2015, ob 19. uri v predavalnici ZD Ljutomer v torek, 29. 9. 2015, ob 19. uri v dvorani hotela Elizabeta v Lendavi v četrtek, 10. 9. 2015, in v petek, 11. 9. 2015, v Lekarni Beltinci v četrtek, 17. 9. 2015, in v petek, 18. 9. 2015,v Lekarni G. Radgona v četrtek, 24. 9. 2015, in v petek, 25. 9. 2015, v Lekarni Ljutomer v četrtek, 1. 10. 2015, in v petek, 2. 10. 2015, v Lekarni Lendava Predavala bo Miranda Koren, mag. farm. Predavanja so brezplačna! Transmaščobne kisline Ker so v preteklosti zaradi zdravstvenega vidika želeli omejiti uživanje nasičenih MK živalskega izvora, so priporočali uporabo zdravju prijaznejših rastlinskih olj, ki vsebujejo pretežno nenasičene MK. Ker so MK v rastlinskih oljih precej občutljive in se hitro pokvarijo, je živilska industrija s kemijskim postopkom pripravila stabilnejše MK (margarina, rastlinska mast za peko). Tako so MK izboljšali obstojnost in podaljšali življenjsko dobo. P ri tem postopku pa nastajajo tudi transmaščobne kisline, ki so zdravju škodljive. Povezujejo jih s srčno-žilnimi boleznimi (dvigajo slabi holesterol) in nastankom alzheimerjeve bolezni. Priporočljivo se jim je čim bolj izogibati. Največ transmaščobnih kislin vsebujejo ocvrta hrana (krofi, čips, ocvrto meso, ocvrt krompirček ...), nekateri gotovi izdelki (peciva, namazi in slaščice) in v manjših količinah tudi mastna hrana živalskega izvora. Njihova vsebnost je navedena med sestavinami na deklaraciji kot hidrogenirana maščoba. Za zdaj pa proizvajalci ne navajajo njihove količine v izdelkih. Novejše tehnologije omogočajo pripravo margarin, namazov in drugih izdelkov, ki vsebujejo malo teh maščob. V prihodnje upamo, da bodo te MK prepovedane v industrijsko pripravljeni hrani. »Zdrave« maščobe so koristne za naše zdravje, zato jih v zmernih količinah brez strahu vključite v zdravo prehrano! Izogibajte pa se »slabim« maščobam in vaše telo vam bo hvaležno. Marina Gyurica, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 10. septembra 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Dobro se počutite. Čeprav morda ne boste takoj našli pravih besed, se bo vse končalo v vašo korist. V četrtek se bo neko prijateljstvo razvilo v nekaj več. Vsekakor se boste počutili veliko bolje kot v minulem mesecu, ko vam je velikokrat zmanjkalo poguma ali navdiha. In ko smo že pri ognju, v četrtek in petek bo na ljubezenskem področju vroče! Poudarjena očarljivost, energičnost in erotičnost v kombinaciji z vašo iznajdljivostjo vas bodo naredili neustavljivo privlačne. Bodite previdni konec tedna, ko bo vaš občutek za stvarnost izpuhtel. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Dobro vam gre, posebno v trenutkih, ko se prepustite le čustvom, brez pretiranega tuhtanja o tem, kaj bo v prihodnje. Zato bodite čim bolj sproščeni, posebno če ste zvezo začeli pred kratkim. Med sredo in petkom boste začutili, da vam morda ne prisluhnejo, in komaj boste čakali, da se odpravite na lepše. Izogibajte se premastni hrani. Zdaj je tudi pravi čas, da se pogledate v ogledalo, stopite na tehtnico in poskrbite za razvajanje. Občutljiv bo želodec, enako jetra. Kaj bi si želeli boljšega kot Venero na področju ljubezni. STRELEC 23. 11.-21. 12. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. Kolo usode na delovnem mestu se bo zavrtelo v vašo korist. Po zvezdnih namigih porabite prosti čas za raziskovanje sebe. V tem tednu se boste srečali z zanimivi ljudmi, ki vam lahko osvetlijo pot iz drugega zornega kota. Dokaj uspešni boste, vsekakor hitrejši kot po navadi. Slutite, da ste na pravi poti, posebno če razmišljate o urejanju pomembnega razmerja ali potovanja. Prekipevate od energije in ne bo vam težko početi več stvari hkrati, posebno zato, ker se boste znašli v pravi družbi. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba, čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čakajo pri navezovanju novih stikov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli. RAK 22. 6.-22. 7. Glede na okoliščine so vaši vzorci obsojeni na propad. Zato je najbolje, da jih spremenite. Znova pozabljate, da sta za ljubezen potrebna dva. Začudeni boste nad zanimanjem osebe, ki se do zdaj ni vtikala v vaše zasebne zadeve. Vse skupaj se lahko zaplete, če se ne boste pravočasno umaknili. VODNAR 21. 1.-19. 2. Lahko se izkažete, toda občasno si postavljate preveč vprašanj in zato trpi predvsem vaše psihično počutje. Vse bo odvisno le od tega, kako se boste organizirali, tudi če gre za dejavnost, ki ste jo nekoč opustili, ali potovanje, za katerega ni bilo dovolj poguma ali pravih možnosti. LEV 23. 7.-23. 8. Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v pomoč in z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske leve bo veljalo, da je pred vami teden romanc in omenjeno bi veljalo izkoristiti. RIBI 20. 2.-20. 3. DEVICA 24. 8.-23. 9. Ljubezen bo prinesla nekaj novih spoznaj. Naklonjen vam bo Jupiter, ki vnaša popestritev z novimi poznanstvi in delovnimi izzivi. Zdi se, da se bodo zadeve s svetlobno hitrostjo obrnile v vašo korist. Modro bo, če boste razmislili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in zakaj. Igro usodo boste igrali pogumno. Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 18. septembra 2015. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 5 3 8 Rešitev: 2 2 1 3 7 9 5 1 7 Ime in priimek, naslov: 2 8 9 ilustraciji mladen mrčela 8 4 2 5 1 6 7 3 8 4 6 7 6 4 8 9 5 1 3 4 2 8 Rešitev iz 35. številke: OTROCI SE VRAČAJO V ŠOLO, POZOR Knjižico Med okuse po … dobi Zoltan Belec, Adrijanci 1, 9203 Gornji Petrovci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 družba | Vestnik | 10. septembra 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Murski Soboti šesti Festival prekmurske šunke in gibanice Na šunko in gibanico v soboški grad V petek in soboto bo na dvorišču in v prostorih gradu dišalo po kulinaričnih mojstrovinah, predvsem pa po šunki in gibanici – Vestnikovim naročnikom tudi tokrat kos gibanice zastonj – Razstava in ocenjevanje sta namenjena tudi dodatnemu dvigu kakovosti Ta konec tedna bo pripravilo Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot v sodelovanju z MO Murska Sobota in od podpori vinske kleti Marof, gostilne Rajh in agencije Sever šesti festival, posvečen dvema največjima kulinaričnim posebnostma Prekmurja – prekmurski gibanici in prekmurski šunki. Festivalu vsako leto dodajajo nove vsebine, saj želijo, da bo dogodek, katerega osnovni namen je promocija regije in mesta Murska Sobota, z leti prerasel v večdnevno dogajanje. Drugič je festival organiziran v prvi polovici septembra na grajskem dvorišču v Murski Soboti in tudi tokrat bo poleg razstave in ocenjevanja obeh zaščitenih izdelkov organiziranih še več kulinaričnih, enoloških in glasbenih dogodkov. Ocenjevanje prekmurske gibanice bo vodila dr. Mateja Lušnic Polak, prekmurske šunke pa dr. Lea Demšar, obe z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Tokrat so dogajanje razširili na dva dni, in sicer bo v petek ob 18. uri mogoče z nakupom vstopnice poskusiti kulinarične mojstrovine (Finger Food) vrhunskih kuharskih mojstrov iz vse Slovenije in vina prekmurskih vinarjev. Na grajskem dvorišču, ki bo po besedah Janeza Kodile primerno urejeno in pokrito za vse vremenske razmere, se bodo s svojim videnjem tradicionalne prekmurske kulinarike predstavili znani slovenski chefi Jure Tomič iz gostilne Debeluh v Brežicah, Damjan Fink iz gostilne Na gradu v Ljubljani, David Vračko iz restavracije Mak v Mariboru, Tanja in Damir Pintarič iz gostilne Rajh Bakovci, Štefan Sraka iz restavracije Maximo v Murski Soboti in mojster iz Šunkarne Kodila v Marki- Aleksander Jevšek in Janez Kodila s skupnimi močmi do večje promocije Murske Sobote in prekmurske kulinarike. fotografija bernarda b. peček šavcih. Z vstopnico bo prejel vsak obiskovalec tudi deset kuponov, ki jih bo lahko porabil za pokušanje kuharskih mojstrovin in vin vinarjev Jerič, Vöröš, Gjerkeš, Krampač in Marof. Večer bo popestril DJ Popo s posebej izbrano glasbo, primerno posamezni predstavitvi chefove mojstrovine. Dvodnevni dogodek in prireditev z imenom Festival prekmurske šunke Informacijske točke in gibanice za zdaj sodelujočim še ne prinaša ekonomskih koristi, je poudaril Kodila, osnovni namen pa je promocija prekmurske kulinarike, ki je že zdaj med ljubitelji dobre hrane izjemno cenjena, in to s pomočjo dveh izstopajočih tradicionalnih in zaščitenih izdelkov: šunke in gibanice. Razstava in ocenjevanje teh dveh izdelkov (pričakujejo okrog 40 vzorcev prekmur- ske gibanice iz vse Slovenije in okrog deset vzorcev prekmurske šunke) pa sta namenjena tudi dodatnemu dvigu kakovosti. Tudi župan MO Murska Sobota Aleksander Jevšek je ob predstavitvi letošnjega dogodka poudaril, da je občina podprla festival z željo, da bi s skupnimi močmi dosegli višjo raven kulinarične ponudbe, za mesto pa to pomeni popestritev dogajanja v preveč zaspani Murski Soboti. Želja vseh pa je, da bi ta dvodnevni dogodek, ki ga drugič organizirajo v gradu v osrednjem prekmurskem mestu (prvi štirje festivali so bili v Moravskih Toplicah), sčasoma prerasel okvire lokalnega in postal eden od večjih kakovostnih turističnokulinaričnih dogodkov, na katerega bodo prihajali gostje ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Jevšek, ki je priznal, da je sam velik ljubitelj odlične prekmurske šunke in da do zdaj še ni imel tako »prijetno dišeče« tiskovne konference, je tudi povedal: »Želim, da bi bilo na festivalu v Murski Soboti, ki je nekakšno nadaljevanje poletja v Soboti in prehod v jesenki čas, vsako leto več obiskovalcev in da bi se seveda vsebinsko še bolj širil. Prepričan sem, da za goste ni boljšega povabila v Prekmurje, kot da to naredimo s šunko in gibanico.« Grajsko dvorišče bo v soboto vse od devete pa do 21. ure namenjeno širšemu občinstvu in promociji prekmurske kulinarike. Med 10.00 in 13.30 ter popoldne ob 17.30 bo praktični prikaz priprave prekmurske gibanice. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli glasbeniki glasbene šole Jama, folklorna skupina KUD Beltinci, pevke iz Moščanec, ljudski pevci in godci Gorički lajkoši, pihalni orkester iz Bad Uracha in mažoretke iz Bakovec, od 18. ure dalje pa bo na prizorišču tudi etno-jazz kvartet džeZZva. V nagradni igri bodo obiskovalci lahko ugotavljali težo šunke, naročniki našega regionalnega tednika Vestnika pa bodo tudi tokrat s kuponom (najdejo ga na prvi strani Vestnika) dobili kos gibanice zastonj. Bernarda B. Peček Saubermacher - Komunala Murska Sobota Enoten prostor Zgled drugim delodajalcem med Muro in Rabo Med prvimi sedmimi slovenskimi podpisniki Iniciative za zdrava delovna mesta je tudi soboško podjetje, specializirano za gospodarno ravnanje z odpadki Spletni portal za prepoznavnost Goričkega in Porabja Od minulega petka ima Pomurje v svojem portfelju promocijske mreže novo spletno stran, ki je edinstvena po tem, da poleg naše pokrajine predstavlja še Porabje – ozemlje, na katerem prav tako živijo Slovenci. Gre za spletni portal www.muraraba.eu, ki je nastal v okviru čezmejnega sodelovanja štirih projektnih partnerjev: na slovenski strani sta to Hi-Fi Videostudio (televizija AS) kot vodilni partner projekta in Javni zavod Krajinski park Goričko, na madžarski strani pa TV Monošter in Zveza Slovencev na Madžarskem. Posebnost novovzpostavljenega portala sta njegova večjezičnost – uporabnikom je namreč na voljo kar v štirih jezikih, slovenskem, madžarskem, nemškem in angleškem – in t. i. infotočke, ki jih lahko uporabniki prek portala spremljajo »v živo«. Dvaindvajset informacijskih točk predstavlja naravne in kulturne znamenitosti Goričkega in Porabja. Petnajst jih je postavljenih na slovenski strani, sedem pa na madžarski. Vsaka točka je predstavljena z opisom lokacije, geografsko in slikovno. Informacijske točke omogočajo tudi dostop do brezplačnega interneta. Namen predstavitve prostora med Muro in Rabo je promocija območja kot turistične in kulturne destinacije. Projekt Mura Raba TV II je nadaljevanje istoimenskega projekta, v okviru katerega sta dobili med drugim porabski vasi Gornji Senik in Sakalovci širokopasovno omrežje. Z zagotavljanjem optike v odmaknjenih porabskih vaseh so nadaljevali tudi v iztekajoči se perspektivi Slovenija–Madžarska 2007– 2013, ko so naredili optično omrežje še v vasi Verica. V tem finančnem obdobju je bilo izvedenih še 260 dvojezičnih oddaj, v katerih so predstavili primere čezmejnega sodelovanja, prav tako pa je bil poudarek na mladih, njihovem srečevanju in spoznavanju multimedije. Novi spletni portal je poleg optičnega omrežja, ki je Porabje približal svetu in obratno, ena pomembnejših pridobitev, s katero se lahko pohvalijo vsi projektni partnerji. Dobrih sedemsto dvajset tisoč evrov vreden projekt, za katerega je pol milijona evrov prispevala Evropska unija, zaradi oprijemljivih dosežkov upravičuje svoj namen, so še povedali partnerji v projektu. Mihaela Kalamar Vestnikovi naročniki dobijo Konec avgusta 2015 je v okviru druge mednarodne konference Dan delodajalcev Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sedem podjetij slovesno podpisalo Iniciativo za zdrava delovna mesta. Poleg podjetij Adecco, Polycom, Atotech, Karmen, Steklarna Hrastnik in Ekonomskega inštituta Maribor je podpisnik tudi podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota. Vsa ta podjetja so lahko s svojimi dobrimi praksami pri promociji zdravja na delovnem mestu zgled drugim delodajalcem. Z memorandumom Iniciativa za zdrava delovna mesta želijo namreč na Gospodarski zbornici Slovenije krepiti strateško partnerstvo za izboljšanje zdravja zaposlenih pri delodajalcih v Sloveniji. Iniciativa predstavlja pravzaprav poziv vsem gospodarskim družbam, podjetjem in podjetnikom, organizacijam in drugim pobudam, da prispevajo s sodelovanjem in dejavnim pristopom k izboljšanju delovnega in širšega družbenega okolja, k zmanjševanju in preprečevanju posledic zaradi nezgod na delovnem mestu ali poklicnih bolezni ter zmanjšanju psihosocialnih tveganj in absentizma (izostankov) na delovnem mestu, upoštevajoč svoje možnosti. GZS želi na ta način spodbuditi vodstva družb, da prepoznajo promoci- jo zdravja kot pomemben del svoje poslovne politike – skrb za zdravje mora postati del službenega vsakdana. Na ta način želijo tudi povezati gospodarstvo, da bi se čim več podjetij zavezalo višji stopnji stopnjevanja spoštovanja in upoštevanja načel promocije zdravja. Iniciativa želi (najprej s pomočjo teh sedmih podjetij) predstaviti in prenašati znanje s področja spodbujanja skrbi za zdravje na delovnem mestu, prav tako pa želi spodbuditi izmenjavo izkušenj in dobrih praks z uveljavljenimi metodami, zlasti z izboljšanjem organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanjem delavcev za udeležbo na dejavnostih, ki so koristne za zdravje, spodbujanjem in omogočanjem zdravega življenjskega sloga ter spodbujanjem osebnostne rasti in razvoja. Saubermacher - Komunala Murska Sobota je glede skrbi za zaposlene in družbeno okolje prav gotovo izstopajoče podjetje in vzor vsem drugim. Leta 2013 in 2014 je prejelo priznanje Horus – nagrado za družbeno odgovornost, dosega bonitetno odličnost AAA, poleg drugih ima tudi okoljski certifikat in priznanje za družini prijazno podjetje. Strankam dajejo vse potrebno za gospodarno ravnanje z odpadki (tudi e-račun, e-novice, peskanje, spletno trgovino), po pre- Podjetje Saubermacher - Komunala Murska Sobota je s podpisom aneksa pristopilo k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov v skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. Vloge zbirajo do konca oktobra. ostalih krajih Slovenije pa so znani kot pooblaščeni zbiralec nevarnih in posebnih odpadkov. Pred dnevi so s podpisom aneksa pristopili k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov v skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (Uradni list RS št. 57/2015), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na julijski seji. Prav zdaj zbirajo vloge za odpust dolgov, po koncu zbiranja 31. oktobra bodo vse vloge pregledali in za vse tiste, ki bodo ustrezali kriterijem iz navedenega zakona, določili višino odpisa. Bernarda B. Peček 10. septembra 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si KOMUNALA Že leto dni te zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. ZAHVALA V petek, 28. avgusta 2015, se je mirno poslovil naš oče, tast, dedek in pradedek Štefan Zadravec (1921–2015) iz Lipe 87 Terezija Hüll od Grada 140 Njegova modrost, skromnost in širina bodo za vselej odzvanjali v naših srcih. Od njega smo se poslovili v soboto, 29. avgusta 2015, na pokopališču v Lipi. Hvala vsem, ki ste kar koli darovali v njegov spomin. Iskrena hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu ter prižigate sveče in prinašate cvetje. Njeni najdražji Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat ZAHVALA Martin Žalig V 86. letu nas je zapustila Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 V SPOMIN Desetega septembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 iz Bratoncev 100 Ida Torbica upokojena učiteljica iz Trstenjakove ulice 52 v Murski Soboti Od nje smo se poslovili drugega septembra 2015. Ohranili jo bomo v lepem spominu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku ter darovali sveče in denarne prispevke, za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja. Lepa hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Piramida. Žalujoči njegovi najdražji 25 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 Težko leto je za nami, ko te ni več med nami. Z lučkami in cvetjem poslednji dom ti krasimo, to je vse, kar za tebe še lahko storimo. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN ZAHVALA Danes mineva leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in brat V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Karel Gider - Karči Ana Žalig od Svetega Jurija 58 iz Ižakovec 133 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete sveče. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sočuten stisk roke, za podarjene sveče in druge darove. Hvala osebnemu zdravniku Deanu Kövešu, dr. med., za lajšanje bolečin, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Piramida. Vsem še enkrat – iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Cör iz Noršinec 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico. Hvala osebju bolnišnice v Rakičanu in patronažnim sestram za vso pomoč, g. patru Juriju Štravsu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči njeni najdražji Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 88. letu starosti je po dolgotrajni in težki bolezni končal življenjsko pot dragi mož, oče, brat, boter in sorodnik Karel Kranjec iz Murskih Črnec PRODAJA in RAZREZ PLOČEVINE NA POLJUBNE DIMENZIJE črna · pocinkana · aluminij · inox · perforirana · ekspandirana Puconci 403 Tel: 02 54 59 650 Ob nenadomestljivi izgubi in z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede sožalja in tolažbe ter darovali cvetje in sveče ali sredstva v dobrodelne namene. Posebna zahvala je namenjena vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo, predvsem pa hvala dragi Cvetki za požrtvovalno nego in pomoč. Iskrena hvala častnemu škofu mag. Gezi Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Društvu upokojencev Tišina, pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi, nekdanjim sovaščanom iz Kupšinec in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti vsi, ki smo te imeli neizmerno radi motorna vozila NISAN MICRO, letnik 1991, prevoženih 41.000 km, garažirano, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 031 474 012. v1816 živali NESNICE, rjave, stare 13 tednov, 4,50 €/kos, z dostavo prodamo. Tel.: 792 35 71 v1826 posesti ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti oddam. Garsonjero v M. Soboti oddam ali prodam. Tel.: 040 662 395. v1834 kmetijska mehanizacija EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1815 KLADIVAR (»šrotar«) za zrnje s trifaznim elektromotorjem prodam. Tel.: 548 10 73. v1827 TRAKTOR IMT 533, letnik 1974, s kabino, obnovljen, prodam. Tel.: 041 800 038. v1837 STISKALNICO ZA GROZDJE Wilmes, Weslin, od 300 do 2.200 l, sejalnico za pšenico, 2,5 in 3 m, ROTACIJSKO BRANO Rau, 3 m, sode za vino, od 1.000 do 10.000 l, prodam. Tel.: 031 550 988. v1838 kmetijski pridelki BUČE in krompir za krmo prodam. Noršinci 36, tel.: 031 285 879 v1829 JEDILNI KROMPIR za ozimnico sorte Marabel, pakiran v vreče, prodam. Tel.: 031 709 080 v1835 BUČNO SEME, ročno brano, suho, kupim. Tel.: 051 258 009 v1831 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1547 DRVA, bukova, hrastova in mešana, prodam. Tel.: 031 744 011 v1832 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 26 | Vestnik | 10. septembra 2015 sporočila www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Darovanje sredstev za šolsko malico Pozdravili smo novo šolsko leto, vendar je zaradi finančne stiske številnih slovenskih družin ponovno sedlo v šolske klopi preveč otrok s praznimi želodčki. Da pa bi se kljub pomanjkanju otroci lahko brezskrbno predajali nabiranju novega znanja in igri, je pripravila mreža nakupovalnih središč Qlandia dobrodelno akcijo, v kateri bo darovala sredstva za šolsko malico. Šolska malica za vse Ker se mreža nakupovalnih središč kot družbeno odgovorno podjetje zaveda problematike v okolju, ukrepa hitro in učinkovito. V jesenski dobrodelni akciji Šolska malica za vse bodo zato podarili 3.000 evrov ter učencem in dijakom omogočili redne šolske malice. »Vedno znova se nas dotaknejo zgodbe otrok iz socialno ogroženih družin, in ker menimo, da imajo vsi otroci pravico do zdravega obroka in srečnega otroštva, je tokratna dobrodelna akcija namenjena prav njim. S svojimi dejanji želimo biti zgled, zato srčno upamo, da se nam bo pridružilo čim več naših obiskovalcev,« je povedala Mojca Pavlišič iz marketinga Qlandie. Ne bodo sedeli križem rok in le opazovali nemočnih otrok, ki jim zaradi stiske primanjkuje osnovnih dobrin, kot je hrana. Povezali so se z dobrodelnim projektom podariMalico, ki z nakupom malice pomaga učencem in dijakom v težkih materialnih razmerah. Tako so se pridružili dobremu namenu, ki ga med drugim podpirajo tudi rokometna zvezda Dragan Gajić, miss Earth Slovenije 2014 Patricia Peklar in glasbenica Urška Majdič. RAZPIS ZA PODELITEV ZLATIH ŠTIPENDIJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Pomurska izobraževalna fundacija PIF v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, ki je za štipendije zagotovila sredstva, razpisuje namenske štipendije nadarjenim študentom. Kuštanovci Hodili so po poteh meklarjev Pohod so pripravili v spomin na izdelovalce brezovih metel Vaščanom vasi Kuštanovci na Goričkem so včasih šaljivo pravili tudi »meklarji«. V vasi naj bi bilo nekoč veliko izdelovalcev brezovih metel, ki so jih prodajali po številnih sejmih. Obrt izdelovanja brezovih metel je po drugi svetovni vojni izumrla. Danes se je lotevajo le še nekateri Romi iz bližnjega romskega zaselka, da si s tem zaslužijo kaj za pod zob. šali tudi v sosednje vasi. Pohodniki prihajajo iz domače vasi, okoliških krajev, s štajerskega konca in tudi iz Ljubljane. Veliko pohodnikov se vsako leto vrača. Med udeleženci je veliko mladih, tudi otrok, s čimer so organizatorji zadovoljni, saj jih želijo spodbuditi h gibanju na prostem. Letos so pripravili že šesti Meklarski pohod ob Meklarski noči. Poho- dila od gasilskega doma po asfaltnih in gozdnih poteh skozi Dankovce do Marofa v Mačkovcih. Tam so si ogledali vinsko klet, potem so se podali na pot do igrišča, na katerem so se odpočili in okrepčali. Med potjo je vodnik Dejan Temlin pohodnike seznanil z znamenitostmi vasi in okoliških krajev. Na cilju, ki je bil v gasilskem domu v Kuštanovcih, so se PREDMET RAZPISA: I. Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem iz MO Murska Sobota II. Kadrovske štipendije MO Murska Sobota OBLIKE ŠTIPENDIJ: I. MO Murska Sobota bo sofinancirala kadrovske štipendije do višine 75 % zneska štipendije, razliko do polnega zneska štipendije zagotovijo izbrani delodajalci. II. Kadrovske štipendije MO Murska Sobota za nadarjene študente s stalnim bivališčem na območju MO Murska Sobota. SPLOŠNE DOLOČBE: Štipendije so razpisane za študijsko leto 2015/2016. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bodo štipendije dodeljene tistim, ki bodo skladno s Pravilnikom za dodeljevanje Zlatih štipendij MO Murska Sobota prejeli večje število točk. Prednost dodelitve imajo prosilci štipendij pod zaporedno številko I. Dosedanji Zlati štipendisti imajo pri odobritvi štipendij prednost pred novimi prosilci. POGOJI: a) Za študente: •imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota, •so prvič vpisani v posamezni letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, •ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso starejši od 21 let, •prosilci:* -pod tč. II. razpisa: imajo povprečje vseh ocen vsaj 8,40 ali povprečje ocen v srednji šoli 4,40** za študente prvega letnika; študenti naravoslovno-tehničnih programov imajo lahko povprečje nižje za 0,50; -pod tč. I. razpisa: imajo povprečje vseh ocen vsaj v višini, kot je zahtevana pri prejšnji alineji, znižano za 0,50; •so pripravljeni sodelovati pri projektih, ki jih razpisujeta MO Murska Sobota ali PIF, •ne prejemajo nobene druge štipendije ali niso zaposleni. * V študijskem letu 2015/2016 velja prehodno obdobje, v katerem za dosedanje prejemnike Zlate štipendije glede zahtevanega povprečja ocen veljajo enaki pogoji, kot so veljali v študijskem letu 2014/2015. ** Povprečje ocen vseh spričeval in ocen na maturi ali zaključnem izpitu. b) Za delodajalce (za prijavo k I. točki): •imajo sedež na območju MO Murska Sobota, •s štipendistom sklenejo pogodbo, v kateri se medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, •so vsaj bronasti donator PIF. Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže: •da bo v študijskem letu 2015/2016 opravil na območju MO Murska Sobota ali Pomurja vsaj 160 ur počitniške prakse, •da bo po koncu študija sklenil delovno razmerje z delodajalcem na območju MO Murska Sobota ali Pomurja, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja, •da PIF odda polletno in letno poročilo o poteku študija. Kljub deževnemu vremenu so se udeleženci pohoda po Kuštanovcih in okolici le podali na pot. fotografija šd kuštanovci V spomin na to obrt je tamkajšnje športno društvo leta 2010 pripravilo prvi Meklarski pohod s poznejšim druženjem na veselici. Tako pohod kot prireditev sta postala tradicionalna. Prvi pohod je bil po vasi Kuštanovci, pozneje pa so traso podalj- da se je udeležilo 46 pohodnikov, to je sicer najmanj do zdaj, vendar so organizatorji glede na vreme z odzivom zadovoljni. Vsak pohodnik je dobil ob prijavnini vodo, spominek in toplo hrano. Po uvodnem pozdravu so se podali na pot, ki jih je vo- udeleženci družili ob topli malici in glasbi. Pohod je bil vključen v knjižico pohodnika/pohodnice po Goričkem za leto 2015 in izkaznico pohodnika/pohodnice po Občini Puconci za leto 2015. C. K. Vloge lahko prijavitelji oddajo osebno ali pošljejo priporočeno po pošti najpozneje do 15. 10. 2015 v zaprti ovojnici s pripisom »ZLATE ŠTIPENDIJE MO MS 2015/2016« na naslov: Pomurska izobraževalna fundacija, Lendavska 5 a, 9000 Murska Sobota. Vloga se šteje za popolno, če vsebuje vse zahtevane priloge in če je pravočasno oddana. Razpisna dokumentacija in pravilniki so objavljeni na spletni strani fundacije: www.pif.si. Dodatne informacije: tel.: 031 654 485, e-naslov: pif@pif.si. dr. Aleksander Jevšek župan MO Murska Sobota pom. akad. dr. Mitja Slavinec predsednik Uprave PIF napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Glasba Petek, 11. septembra 9.30 Kulturni in športni dogodki ob koncu tedna 12.30 Od petka do petka, pregled tedenskih dogodkov 19.15 Mladi val: Nino Dotto bo gostil Matjaža Maloka, dijaka 4. letnika Gimnazije Murska Sobota, ki je dobil na geografski olimpijadi v Rusiji srebrno priznanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. septembra, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču koncert Mance Izmajlove z gosti Opera pod zvezdami. Ob Manci (mezzosopran) in Benjaminu Izmajlovu (violina) bosta nastopila še posebna gosta iz Moskve Elizabeta Borodina (sopran) in Nikolaj Ovchinnikov (klavir). Izvedli bodo znamenite operne in operetne arije, duete ter virtuozne violinske bisere. PREDLOGA Sobota, 12. septembra VERŽEJ, KRIŽEVCI PRINC NA BNELEM KONJU – Ansambel Jug Z GLASBO V SRCU – Amadeus 5.00 Vedro v dobro jutro z Natašo Hakl LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 20.15 Te domače viže in Dejan Raj 1. JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB 2. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan 3. VSE BO KUL – Clemens 4. EDINO KAR – Pliš 5. PIKNIK – Siddharta 10.30 Nedeljska kuhinja, gostje bodo pripadniki Slovenske vojske V petek, 11. septembra, ob 19. uri bo v Domu kulture Veržej koncert Rihard Zadravec 30 let s harmoniko – Veržejska produkcija. Povezovalec večera bo Boštjan Rous. V soboto, 12. septembra, ob 15.30 pa bo koncert s podnaslovom Prleška gibanica v Križevcih pri Ljutomeru. Oba večera bo ob Rihardu Zadravcu na harmoniko igral še Erih Gruden. 18.00 Glasba našega srca Nedelja, 13. septembra 18.00 Na narodni farmi: ansambel Šaljivci 00.00SNOP – skupni nočni program, voditeljica Jerneja Pirnat Ponedeljek, 14. septembra 11.15 Oaj, kak san zlüfto, oddaja o športu, ki jo pripravlja Tomo Köleš 14.30 Za zdravje: o močenju postelje Sanja Vulović, dr. med., specializantka pediatrije iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti PREDLOGA SLADOLED Z VESOLJEM PROSIM – Nina Pušlar ZADNJI POLJUB – Nude & Urša Tekavc NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 20.15 Kak je inda fajn bilou in Milan Zrinski Torek, 15. septembra 11.15 Kratki stik z Brankom Žuncem 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu (med drugim bomo strnili prvi dan obiska vlade) 1. SUNDAY FUNDAY – Magic 2. RUNAWAY WITH ME – Carly Rae Jepsen 3. ADAM & EVE – Izzy Bizu 4. OCCHI PROFONDI – Emma 5. WE WANNA – Alexandra Stan & Inna + Daddy Yankee 18.40 Prebiranja, drugačen pogled PREDLOGA 20.15 Mursko-morski val: mag. Metka Lokar in dr. Uroš Lipušček o življenju na Kitajskem SATURDAY NIGHT GAVE ME SUNDAY MORNING – Bon Jovi BARCELONA – George Ezra Praktično darilce Murskega vala dobi: Rozika Kuplen iz Lendavske ulice 13 v Rakičanu. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. Sreda, 16. septembra 11.15 Trn v peti, s poslušalci bo Tatjana Letnik 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe Četrtek, 17. septembra 07.45 Zvočno pismo iz Gradca 14.30 Domača plošča: vokalna skupina Bele Tinke RAKIČAN V petek, 11. septembra, ob 19. uri se bo začela na dvorišču Dvorca Rakičan prireditev Adijo poletje, na kateri bodo nastopili F&B Acrobatics, Zlata žila, Tamburaška skupina Mejaši in Danijela Martinović. RAKIČAN V soboto, 12. septembra, ob 18. uri bo nastopil na dvorišču Dvorca Rakičan pihalni orkester iz Bad Uracha (Musikverein Upfinger), za njim pa Prekmurska godba Bakovci. Po koncertu godb bo zabava ob glasi ansambla Broken Hearts. Dogodki MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 10. septembra, ob 10. uri bo delavnica izdelave soka iz mete in melise ter bezgovih jagod (Helena Frumen, Milena Počič), ob 17.30 bo klepet ob kavi (Dominik Golob, Borut Miklus), ob 18. uri delavnica kitare in baskitare (Peter Horvat - Peco), ob 18.30 pa Zgodbe iz indijske mitologije – Krišna avatar (Breda Dular). V petek med 8. in 10. uro bo akcija Najboljše novice iz sveta: delimo novice in kefirje v centru ter pred bolnišnico, ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 19. uri pa delavnica Dinamična meditacija čuječnosti (Dean Horvat). V ponedeljek ob 18.30 bo joga smeha (Klavdija Zver), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V torek ob 9. uri bo kuharska delavnica Domača vegeta (Giza in Ljiljana), ob 17. uri delavnica Strupene in užitne gobe (Milan Kelhar), ob 17.45 Gremo vsi na jogo (Društvo joga v vsakdanjem življenju – Sonja Mikuž). Kupon št. 37 Glasujem za skladbo V sredo ob 10. uri bo zeliščarska delavnica Izdelava ognjičeva kreme (Helena Frumen, Milena Počič), ob 15. uri delavnica Okrasimo si svoj lonček z izdelavo mozaika na cvetlične lončke (Tina Godvajs), ob 17. uri bo praktična delavnica permakulture v skupnostnem vrtu ob progi (ZOS), ob 18. uri pa predstavitev EFT-metode tapkanja s Cvetko Horvat. Glasba našega srca: 7 Veličastnih: GORNJA RADGONA IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 15. septembra 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. nogometu Prleška gibanica 2015. Ob 14. uri bo v vaškem jedru v Križevcih pri Ljutomeru kulinarični izlet po Prlekiji med stojnicami, ob 15.30 pa bodo kulturnozabavni program, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za najboljšo prleško gibanico, vino in drugo. Po 19. uri bo igral ansambel Skok. in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. RADMOŽANCI V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava kiparskih del Roberta Juraka. V soboto, 12. septembra, ob 14. uri bo pred vaškim domom prireditev Ohranjanje tradicije s prikazom ročnega ličkanje koruze in luščenjem bučnega semena. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba Lendava. LJUTOMER RADENCI V avli Dosorja je do 28. septembra na ogled razstave del Matjaža Duha z naslovom Mala retrospektiva 2010–2015. NEGOVA Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota (velika galerija) je na ogled razstava Ilustracije Marlenke Stupica. V mali galeriji pa je na ogled razstava slik, ki so bile naslikane z usti in nogami. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava Judje na Slovaškem. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Rojstvo – Izkušnje Rominj. Razstavo so jo ustvarile ženske iz treh romskih skupnosti: Serdice, Maribora in Kerinovega Grma. Na ogled bo do 27. septembra. Do konca septembra bo na ogled še razstava Karikature Ladislava Kondorja. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. Na gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova. Septembra in oktobra so na ogled nove podobe velikih fotografskih mojstrov iz Slovenije in tujine: Med svetovi Matjaža Čaterja, Somatografij Ioannisa Lykourisa, Kolinearnosti Mitje Ličarja in Tilna Sotlarja ter Kranjska fotografija od Puharja do danes. Na gradu Negova je na ogled še razstava Sinagoga Maribor – ob desetletnici delovanja, ki so jo pripravili ob evropskem dnevu judovske kulture. GRAD V gradu Grad bo do konca oktobra na ogled razstava fotografij sodelujočih na sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota. GORNJA RADGONA V sinagogi je na ogled likovna razstava Cvetke Hojnik z naslovom En Soph II, ki so jo pripravili ob evropskem dnevu judovske kulture. V Domu kulture Gornja Radgona je na ogled razstava Mislim okroglo z deli, ki so nastala na 11. likovni koloniji Likovnega društva Gornja Radgona. V Muzeju meščanstva (Glavna ulica 25) je na ogled razstava 125 let železnice v Lendavi. V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiralca Antona Vodana in stalna zbirka Radgonski mostovi. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. V petek, 11. septembra, ob 17. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona delavnica izdelave naravne kozmetike in čistil. NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: Na murskosoboškem grajskem dvorišču bo v četrtek koncert Mance Izmajlove z gosti. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 ČRENŠOVCI Do nedelje, 13. septembra, poteka 16. Teden duhovnosti in kulture v organizaciji Zavoda svete družine Črenšovci. Program z aktualnimi in zgodovinskimi vsebinami ter kulturnimi dogodki ima naslov Živim in mrtvim – ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Osrednji dogodek bo v petek, 11. septembra, ob 17. uri, ko bo odkritje spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnega nasilja iz Župnije Črenšovci in Občine Črenšovci, na katerem bo osrednji govornik predsednik Borut Pahor. Spomenik bo blagoslovil murskosoboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. NEGOVA V nedeljo, 13. septembra, ob 15. uri bo pripravilo na gradu Negova Mladinsko društvo Vitez Negova prireditev, na kateri bodo otrokom pokazali, kako so se igrali nekoč, z naslovom Stare otroške igre, izštevanke in igrače. BORECI, KRIŽEVCI V soboto, 12. septembra, ob 9. uri se bo začel v ŠRC Boreci mednarodni turnir v www.posta.si Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor 1. ŠE VEDNO SI TU – Ansambel Anžeta Šuštarja in Alenka Gotar 2. SE TI KAJ KOLCA – Veseli svatje 3. LJUBI ME – Frajerke 4. SANJE O TEBI – Ansambel Franca Miheliča 5. LE ADIJO RECIVA SI – Šaljivci 27 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 10. septembra 2015 | Vestnik | Spoštovani uporabniki poštnih storitev, obveščamo vas, da bo pogodbena pošta 9205 Hodoš, 1. oktobra 2015 začela poslovati po novem delovnem času. Delovni čas pogodbene pošte 9205 Hodoš: ponedeljek, torek, četrtek, petek: sreda: sobota: 7.00–16.00 7.00–17.00 7.00–12.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Špotne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 10. septembra 2015 Četrtek: zmerno oblačno 10 | 19 Petek: oblačno 13 | 18 vreme Sobota: pretežno jasno 9 | 24 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno jasno 12 | 25 fotografija tedna Andrej Velkavrh Počitnice so – ah, že davno, bi dahnili šolarji, ki se še niso navadili jutranjega vstajanja – mimo. A na Koreniki so se odločili, da jih bodo, vsaj za eno popoldne, ponovili. In so sklicali srečanje vseh udeležencev poletnega tabora s konji, ki so ga letos med počitnicami izvajali kar devet tednov. Lani, ko so tabor začeli in ko so šele 'tipali teren', je trajal pet ali šest tednov, tokrat pa so se podali – saj veste, ponudba naj ustreza povpraševanju – v večji podvig in v Šalovcih gostili otroke kar dva počitniška meseca. Letos je temu primerno na Koreniki uživalo tudi skoraj enkrat več otrok kot lani, kar sto. Največ iz Prekmurja, nekaj iz Prlekije, nekaj pa tudi iz preostale Slovenije. Na popočitniško srečanje so otroci pripeljali tudi svoje starše, da bi jim prestavili svoje živalske prijatelje. Ti so jih zelo toplo sprejeli; samo da se 'cartljamo', je bil moto dneva. Na Koreniki so še povedali, da bodo tabor s konji pripravili tudi prihodnje leto. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi otrokom med taborom vsaj za kakšen teden ali dva ponudili tudi možnost, da bi prespali. V. T. fotografija vida toš V četrtek bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Čez dan bo pihal vzhodni do severovzhodni veter. V noči na petek se bo pooblačilo, v petek zjutraj ni izključena kakšna dežna kaplja. Verjetno se bo v Prekmurju jasnilo šele zvečer. V soboto bo pretežno jasno in čez dan topleje. Tudi v nedeljo bo precej jasno. V ponedeljek se bo čez dan oblačnost povečala, a bo ostalo suho vreme. Ponekod bo pihal jugozahodnik. *** Zadnjič so me spraševali, kaj vse se je spremenilo v načinu napovedovanja vremena oz. kako smo vreme napovedovali včasih, kako pa zdaj. No, v meteorološki prognozi delam kakšnih 25 let, pa so spremembe očitne, a se jih niti ne zavedamo povsem, saj prihajajo novosti sproti, postopno. Največji skok je nastal zaradi razvoja računalnikov, ki so omogočili obdelavo vse večje količine podatkov in, seveda, računanje čedalje zahtevnejših in obsežnejših meteoroloških modelov. Če ne bi imeli tako zmogljivih »strojev«, bi nam precej manj koristili tako sateliti kot radarji in tudi druge množice podatkov, ki jih včasih sploh ni bilo. Že pred petdesetimi leti bi lahko postavljali množico merilnih postaj, spuščali v zrak veliko več meteoroloških balonov, pa ne bi zmogli uporabiti vseh teh meritev. Zavedati se moramo, da, na primer, samo v naši mreži samodejnih meteoroloških postaj, ki jih je zdaj v Sloveniji že okoli sto, vsake pol ure prihajajo v zbirni računalnik meritve temperature, zračne vlage, hitrosti in smeri vetra, podatki o pretokih rek in višinah vode v njih, o koncentracijah nekaterih kemičnih snovi v zraku in še bi lahko naštevali. Vsake pol ure, 24 ur dnevno! Z, recimo, okoli sto merilnih mest! Ja, kdo bi pa sploh zmogel pregledati in preveriti vse te meritve, ali so ustrezne in ali je kakšna morda sumljiva (tudi tehnika včasih odpove, to najbrž tudi sami dobro veste), kaj šele, da bi jih lahko koristno uporabili pri vremenskih napovedih ali napovedih višine vode v rekah ali pri napovedi koncentracij snovi, ki vplivajo na naše zdravje. Ne, brez zmogljivih računalnikov ne gre. Ki meljejo kar naprej ... Si predstavljate, da bi se to ustavilo zaradi kateregakoli vzroka?! Mi bi bili »čisto mrzli«. Na križevski osnovni šoli se bo cedil med Učni čebelnjak za mlade čebelarje, pridne čebelice in več medu Spet deluje čebelarski krožek – Moči združili: šola, občina ter križevsko čebelarsko društvo in sponzor larstvo ima v teh krajih dolgoletno tradicijo, saj ni bilo kmetije brez čebelnjaka. »To se je prenašalo iz roda v rod in ni bilo otroka, ki ga ne bi – vsaj enkrat letno – pičila čebela. Zato so starejši že otroke učili, kako se obnašati ob srečanju s čebelicami. Klatenje in mahanje jih vznemiri, zato tudi pičijo.« Kmečki ljudje pa so že nekoč vedeli tudi to, da čebele niso koristne le zaradi sladkosti, ki jo pridelujejo, ampak predvsem zaradi opraševanja rastlin. Zato se je na vsakem posestvu našel prostor tudi za čebelji domek. Kot zdaj stoji ob Osnovni šoli Križevci. Otroci se učijo skrivnosti in lepot čebeljega življenja na kar nekaj pomurskih šolah, a vsega se ne da pokazati ali povedati. Najbolje je seveda – izkusiti v praksi. Stopiti v čebelnjak, poslušati, kako brenčijo čebele, in jih s tem bolje razumeti. Na križevski šoli se tako vestnikov koledar Č – 10. september NIKOLAJ P – 11. september MILAN S – 12. september GVIDO N – 13. september FILIP P – 14. september RASTO T – 15. september NIKODEM S – 16. september LJUDMILA V petek, 11. septembra, sonce vzide ob 6. uri in 34 minut, zaide ob 19. uri in 22 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 47 minut. V nedeljo, 13. septembra, ob 8. uri in 41 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj. Ponedeljek: pretežno oblačno 14 | 23 Čebelnjak je skupno delo članov križevskega čebelarskega društva, prostovoljcev ter šole in občine. fotografija lidija domanjko Naročite svoj narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Nekaj let je bil pred njimi mir, no, pa so spet tukaj. O čebelicah in čebelarjih govorimo. V Osnovni šoli Križevci so namreč obudili krožek, ki so ga nekoč že imeli, in da bi imeli otroci še več volje – šola pa več medu za slastne zajtrke –, so pri šoli postavili tudi čisto pravi čebelnjak. Čebelarski krožek v Osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru vodi Janko Ostrc, predsednik tamkajšnjega čebelarskega društva, ki pravi, da podmladka sicer ni veliko, so pa otroci pridni in delavni – skratka prave čebelice. »Verjamem, da bodo mladi ostali čebelarji, tudi ko odrastejo. S tem bodo nadaljevali nekaj, kar je pravzaprav zelo plemenito. Čebele so namreč posebne čuvajke zdravega in naravnega okolja.« Čebe- ni bati, da otroci ne bi spoznali pravega jezika čebelic. Čebelnjak je skupno delo članov križevskega čebelarskega društva, prostovoljcev iz občine in okolice ter šole in občine. Tako sta zemljišče, na katerem stoji čebelnjak, darovala v brezplačno uporabo za pet let Suzana in Janko Novak iz Veržeja, vgrajene čebelje panje je podaril Janko Ostrc, čebelje družine pa Jože Šalamun iz Banovec. Tudi denar za učni čebelnjak so »vrgli skupaj«: Občina Križevci, osnovna šola, čebelarji in sponzor, podjetje Tondach. Različna prav tako zelo potrebna opravila sta prostovoljno naredila Roman Rudolf in Boris Antič, tablo pa sta pomagali oblikovati tudi Karolina Korošak in Olga Antič. V. T.
© Copyright 2024