1. No category

2.–9. 8. VELIKA POLANA
23. - 26. JULIJ 2015
Ob nakupu vstopnice za festival dobite
50% popusta za kopanje v
Termah 3000 - Moravske Toplice.
www.strk.si | 041 528 678
oglas 45 folklorni festival Vestnik 21_07.indd 1
i!
Podarjamo
v
Pr
az
m
45. MEDNARODNI
FOLKLORNI FESTIVAL
BELTINCI
tj
dožive a!
na
nepozabna polet
am
.
45
i
dn
ro
na ni
ed
m lklor l
fo tiva
s
fe
n u jte z n a
Pomurski poletni festival - PPF
21/07/15 08:55
23. julija 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 30, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Vročinski val in vpliv na ljudi
V premislek
Manjša zbranost, več nezgod
Najtežje občutljivim, starejšim in kroničnim bolnikom – Izvini in zlomi kot po tekočem traku
Temperatura v zadnjem obdobju
dnevno presega 35 stopinj Celzija in
tudi noči se komaj kaj ohladijo. Pravijo, da je bil že mesec junij najtoplejši v zgodovini merjenja in sistematičnega spremljanja temperatur, in tudi
letošnji julij podira rekorde. Visoke
temperature vplivajo na telo, zdravje, počutje, zbranost in s tem na tempo življenja, vplivajo na občutljivost
ljudi, še posebno starejših in kronično bolnih. O tem, kako to zaznavajo
v naši največji zdravstveni ustanovi
v Splošni bolnišnici Murska Sobota,
je povedal Daniel Grabar, zdravnik in
strokovni direktor.
Glede na pogovore s svojimi kolegi, zdravniki, v bolnišnici o kakšnem
posebnem povečanju števila bolnikov
zaradi posledic vročinskega vala ne
opažajo. Bolniki zaradi kakšnih težav
verjetno obiščejo svoje osebne zdravnike. Podobno kot prejšnja leta pa se
pri njih v teh vročih dneh zaradi poslabšanja oglasi več bolnikov s kroničnimi boleznimi, kakšnih hujših dehidracij pa ne zaznavajo. Očitno ljudje
znajo z vročino in upoštevajo navodila in nasvete, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, pove.
Opažajo pa, da je v teh dneh nekoliko več manjših poškodb, izvinov
ali zlomov, saj vročina vpliva tudi na
zbranost, nestrpnost, raztresenost in
hitreje pride do kakšne nesreče. Zgodi se tudi, pravi Grabar, da kakšen dan
nadevajo mavce kot po tekočem traku, je pa zato naslednji dan spet običajen in bolj umirjen. Vseeno pa je
treba biti zaradi zmanjšane koncentracije v prometu še previdnejši. Bolj
pa znajo ljudje ravnati tudi s klimatskimi napravami, saj je v zadnjih letih
manj hudih laringitisov, kot jih je bilo,
kot so začeli te naprave množičneje
nameščati po pisarnah in stanovanjih.
A. N. R. R.
Na vse
vrste p
V vročinskem valu, ko sonce neusmiljeno pripeka več dni zapored in tudi noči ne prinašajo
olajšanja, je vse težje najti pravo ohladitev in osvežitev. Skok v bazen, v morje, trda senca,
kakšna osvežilna pijača, sladoled ali pa kar vodnjak sredi mesta nam vsaj za kakšen hip
omilijo neznosno vročino. To prinaša obilo poletne zabave in veselja, a kaj, ko vročina
vpliva tudi na strpnost in koncentracijo, zato bodimo v teh dneh previdnejši in strpnejši. Da
nam ne zakuha. fotografija nataša juhnov
-20 %
ika!
aradižn
. 2015
Paradajz d.o.o., Renkovci
ZA CENO ENEGA
SE KOPAJTA DVA
#
RENKOVCI, 57 C
Timotej Milanov
N
ekaj občanov je prišlo na odprtje novega soboškega podhoda in potarnalo nad izvedbo. Pomisleki so morda do neke mere
umestni, toda ali ni mogoče pri čisto
vsaki stvari najti napake. Treba je
videti, kaj smo dobili v primerjavi s
preteklim stanjem, in vedeti, da tovrstna ureditev zadeva mnogo širši krog
ljudi, ne samo prgišče lokalcev, ki se s
kolesi vozijo na cintor. Se še spomnite
mučnega čakanja v gneči pred zapornico pri Lesnini? To zadeva na tisoče
delovno aktivnih ljudi, ki se vsak dan
vozijo v mesto, da bi si zaslužili za življenje. To čakanje bo s podvozom postalo preteklost.
Spomnimo se tarnanja pred odprtjem
pomurske avtoceste. Vedeli smo povedati, da smo od države pozabljeni
in da jim je v Ljubljani vseeno, kako
dolgo se moramo v pločevinasti koloni
cijaziti do Maribora. Vendar bolj se je
bližalo odprtje avtoceste, več je bilo v
Soboti pametnjakovičev, ki so ugotavljali, da se bo zdaj vseeno bolj splačalo voziti po stari cesti, saj bo prazna
in ne bo cestnine, avtocesta pa tako
in tako ni prava, saj ni tretjega pasu.
Pred časom sem za »dobre stare čase«
zavil na staro cesto in se peljal do Sobote. Zdelo se je, kot da sem zapeljal
petdeset let v preteklost. Podobno lahko pričakujemo s pokritim plavalnim
bazenom. V razpravah o razvoju Sobote je bila želja jasno izražena: želijo ga
občani, želijo ga šolarji, želi ga stroka.
Pa vendar čaršija spet govori o tem,
da se to že ne splača graditi za tistih
nekaj upokojencev, ki bodo ob večerih
plavali žabico. Ne drži! Uporabljale ga
bodo šole, uporabljali ga bodo rekreativci, plavanje kot ena izmed osnovnih
športnih disciplin bo dobilo možnost
za razvoj tudi v pomurski prestolnici.
Ne nasedajte nergačem, ki v vsem
iščejo samo napake. Glejmo naprej in
samo naprej.
Naročnik
do 31.7
trgovina
Poti razvoja
Osvežite in sprostite se
v mehurčkastem svetu
številnih podvodnih masaž
Cena celodnevne vstopnice
za 2 osebi 11,00 €*
Informacije na: (02) 520 28 00
Akcija velja do 31. 7. 2015
*Velja s kuponom ob prihodu 2 oseb.
Velja samo za celodnevno kopanje.
Ostali popusti so izključeni.
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti
Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Dvajset let mestne občine
Delavni, a premalo ambiciozni
Primestna naselja so v dvajsetih letih doživela hiter razvoj in so po urejenosti lahko zgled naseljem v drugih občinah
Na slavnostni seji mestnega sveta ob
20-letnici Mestne občine Murska Sobota je kot slavnostni govornik nastopil prvi župan mestne občine in častni
občan Andrej Gerenčer. Kot se danes
spominja Gerenčer, so v novo mestno
občino takrat vključili samo primestna naselja in niso posegali v širše
območje nekdanje občine, kot so to
storile nekatere druge mestne občine in imele zaradi tega veliko težav
pri svojem razvoju. »Naša primestna
naselja so v teh dvajsetih letih doživela hiter razvoj in so po urejenosti lahko za zgled mnogim naseljem v drugih občinah. Marsikje pa so tudi bolj
urejena kot nekateri deli mesta.« Kot
je povedal Gerenčer, je z ustanovitvijo mestne občine zavladal optimizem:
»Saj smo se zavedali, da se odpirajo
nove priložnosti za hitrejši razvoj.« V
letih od ustanovitve je dobilo mesto
nekatere pomembne objekte, med
katerimi Gerenčer omenja študijsko
knjižnico, porodnišnico in novo stavbo ekonomske šole. »V preteklih letih, predvsem v začetku tranzicije,
smo izgubili nekaj naših pomembnih podjetij, nekatera pa so zelo nazadovala. Posledica tega je povečana
brezposelnost, premalo pa je bilo tudi
ambicij za odpiranje delovnih mest.«
Kljub vzpostavitvi sodelovanja s pobratenim mestom Ingolstadt Geren-
Letošnji nagrajenci z županom: Franc Lukač, Marija Kočar (Društvo upokojencev Bakovci), Aleksander Jevšek, Erika Fürst,
Daniel Grabar in Marjan Maček (oba Splošna bolnišnica Murska Sobota). Več fotografij na Pomurje.si. fotografija nataša juhnov
čer obžaluje, da kovinarska dejavnost
v mestu ni bila sposobna sodelovati s
tovarno Audi, čeprav je bila na njihovi
strani pripravljenost za to. »Prekmurci smo delavni in znamo delati, morda
V Ratkovcih dobili defibrilator
pa smo premalo ambiciozni.« Župan
Murske Sobote Aleksander Jevšek je
uvodoma poudaril, da se razvoj občine oziroma mesta ni začel šele pred
dvajsetimi leti, zato je izrazil hvale-
žnost tudi tistim, ki so že pred tem
prispevali k zgraditvi občine.
Ob tej priložnosti so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Plaketo je
prejelo Društvo upokojencev Bakovci
za svoj prispevek k napredku in razvoju Krajevne skupnosti Bakovci. »Prek
305 aktivnih članov društva se je skoraj vso delovno dobo odrekalo delu
plače v obliki krajevnega samoprispevka za različne investicije in s tem
soustvarjalo razmere za današnje delovanje mlajših generacij,« so zapisali
v obrazložitvi. Zahvalne listine so prejeli Franc Lukač, Splošna bolnišnica
Murska Sobota in Erika Fürst. Franc
Lukač je prejel plaketo za dolgoletno
aktivno sodelovanje z Rokometnim
klubom Krog. Lukač je najbolj odgovoren tudi za 30-letno sodelovanje s
klubom iz Monoštra, ki je po mnenju
podeljevalcev priznanja preseglo meje
športnih srečanj in se razvilo v pristno sodelovanje med Krajevno skupnostjo Krog in porabskimi Slovenci.
Splošna bolnišnica Murska Sobota je,
kot so zapisali, nepogrešljivo vpeta v
izobraževanje zdravstvenih delavcev:
»Sodeluje s Srednjo zdravstveno šolo
in obema medicinskima fakultetama.
Ob uvedbi novega programa izobraževanja zdravstvenih delavcev na Alma
mater Europea leta 2011 je dobila naziv učna bolnišnica.« Erika Fürst je
edina še živeča Sobočanka, ki je preživela holokavst, in ena ključnih pričevalk o življenju prekmurskih Judov,
holokavstu in deportacijah.
T. M.
Slavnostna seja na Hodošu
Reševal bo življenja
Reševalna ekipa v te kraje prispe prepozno
fotografija arhiv pgd ratkovci
Na pobudo Prostovoljnega gasilskega
društva Ratkovci so v soboto na gasilski
dom v Ratkovcih namestili defiblirator in pripravili strokovno izobraževanje za delo z njim. Kot nam je povedal Franc Deutsch, predsednik tega
gasilskega društva, se je izobraževanja
udeležilo kar 35 vaščanov iz Ratkovec,
Kančevec, Berkovec in Lončarovec. Pa
ne le gasilcev, prišli so tudi drugi, mladi
in stari, moški in ženske, ki so se želeli naučiti, kako lahko z defibrilatorjem
nekomu rešijo življenje. Z udeležbo
smo bili zelo zadovoljni, še posebno
zato, ker so se zbrali ljudje z različnih koncev, različnih generacij, zato
bomo izobraževanje jeseni ponovili,
tudi za ciljne skupine, dodaja Deutsch.
Za namestitev defibrilatorja so se
odločili, ker v primeru zastoja srca
zdravniška pomoč in reševalna ekipa
v te kraje prispe prepozno. Odzivni in
intervencijski čas reševalne enote je v
najboljšem primeru 25 minut, običajno
pa traja 30 minut, za učinkovito reševanje življenja ob zastoju srca pa je to
običajno predolgo. Na to, da je treba
nekaj storiti in povečati možnosti preživetja, pa že dalj časa opozarja tudi njihov sovaščan, član društva in zdravnik
Stanko Malačič. Najbližji defibrilator
je bil doslej v Moravskih Toplicah ali
v Zdravstvenem domu Gornji Petrovci, vendar nobeden bi prosto dostopen
in hitro dosegljiv, kot je ta v Ratkovcih,
saj sta v zaprtih prostorih. Investicija
je stala 2600 evrov, poleg tega so morali poskrbeti še za varno namestitev
in primerno razsvetljavo. Večji del denarja, dva tisoč evrov, je prispevala Občina Moravske Toplice, nekaj so gasilci primaknili iz lastnih sredstev, del pa
je prispevala tudi krajevna skupnost.
A. N. R. R.
Člani občinskega sveta so pripravili v okviru 16. praznika Občine Hodoš slavnostno sejo, ki je potekala na nogometnem
igrišču na Hodošu. Ob tej priložnosti sta župan občine Ludvik Orban in podžupan Rudolf Bunderla podelila štiri zlate občinske
plakete, ki so jih prejeli Aleksander Abraham, dolgoletni predsednik nogometnega kluba Hodoš, Prostovoljno gasilsko društvo
Krplivnik, ki bo letos praznovalo 90-letnico delovanja, podjetje Agrosaat, ki že dvajset let skrbi za tradicijo ohranjanja
semenarstva na Hodošu, in Gabor Szalai, častni predsednik in dosmrtni član Kluba vojaških upokojencev. Podelili so tudi
priznanja za najdomačijo in rože ter priponke, ki so jih prejeli člani občinskega sveta. V sklopu seje so namenu predali tudi
prizidek pri slačilnicah domačega kluba in obnovljeno cesto. D. N. fotografija damjana nemeš
Razgledni stolp dobil ime
Najemniki za Stolp Vinarium
Gostinska ponudba mora delovati prvega septembra, dan pozneje odprtje stolpa
Razgledni stolp v lendavskih goricah,
ki so ga poimenovali Stolp Vinarium,
bodo uradno odprli drugega septembra, Občina Lendava pa je objavila v
ponedeljek, 20. julija, na svoji spletni
strani tudi javni poziv za zbiranje ponudb za upravljanja in najem stolpa.
Rok za oddajo prijav je 31. julij, gostinska ponudba in storitve, povezane s
stolpom, pa morajo delovati že do prvega septembra.
Upravljalec stolpa, ki bo nalogo izvajal v sodelovanju z redarsko službo, je lahko pravna oseba, društvo ali
turistična organizacija, ki ima za to
ustrezne vire, prednost pri izbiri pa
bodo imeli lokalni ponudniki. Organizacija gostinske ponudbe je razdeljena v dva sklopa, v izvajanje gostinske ponudbe in dogodkov v objektu,
na terasi in v kupoli stolpa, ter na
organiziranje gostinske dejavnosti
in dogodkov zunaj objekta v šotoru,
paviljonu in štirih lesenih hišicah ob
prireditvenem prostoru. Za prvi sklop
se lahko potegujejo pravne in fizične
osebe, ki izvajajo gostinsko dejavnost,
za drugega pa ob teh še tudi društva
in zveze. Pomembni del ponudbe bo
tudi višina najemnine. Občina namreč
želi svoj vložek v stolp v višini milijon evrov povrniti v desetih letih, to
pomeni, da je bila letna amortizacija
sto tisoč evrov osnova za izračun izhodiščne ponudbe za najem, ki jo morajo upoštevati ponudniki. Pobiranje
vstopnine naj bi pokrilo 76 odstotkov
najemnine, 24 odstotkov pa najemnina za gostinski del objekta in okolico, polovica za gostinsko dejavnost v
objektu in polovica zunaj.
M. H.
aktualno
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
3
Sojenje za zaprtimi vrati
Višje sodišče je potrdilo kazen
Obsojenec, ki se je spravil nad štirinajstletnico, bo za zapahi preživel skoraj pet let – Žrtvam se je lažno predstavljal za policista
Identifikacija modrih uniform
Znano je, da policisti in kriminalisti svoje delo opravljajo tudi v civilni obleki. Policisti se pred začetkom postopka morajo izkazati
s službeno izkaznico, ki je sestavljena iz identifikacijske kartice, ki
vsebuje fotografijo ter ime in priimek policista, in značke z znakom
policije ali kriminalistične policije. Službena izkaznica policije je
v usnjenem ovitku. Kadar policisti torej opravljajo naloge v civilni
obleki, se morajo pred tem izkazati
Modus operandi storilca je bil tak, da se je v ponedeljek, 17. novembra 2014, med
18.30 in 21.00, ko je že krepko padel mrak, v murskosoboškem parku oziroma
njegovi okolici najmanj petim oškodovankam lažno predstavil za policista v civilu.
fotografija nataša juhnov
murskosoboškem parku oziroma njegovi okolici najmanj petim oškodovankam lažno predstavil za policista v civilu, pri čemer je pokazal doma izdelano
službeno izkaznico. Oškodovanke je v
nadaljevanju tudi preiskal oziroma od
njih zahteval, da mu pokažejo predmete, ki jih imajo pri sebi, prav tako pa je
spolno napadel dve oškodovanki. Obsojeni lažni policist je šel med telesnim
pregledom precej daleč, saj je menda
prste porival v ženske genitalije. Če pa
so se mu žrtve uprle, se je opravičeval
in govoril, da jih ne bo kaznoval. Štirinajstletnico, ki ji je menda zagrozil, da
s službeno izkaznico. Če okoliščine
tega ne dopuščajo, se morajo ustno
predstaviti kot policisti. Takoj, ko je
mogoče, pa se morajo legitimirati s
službeno izkaznico.
Pravilnik o policijskih pooblastilih še določa, da mora policist osebi
na njeno zahtevo na kraju dogodka povedati svojo identifikacijsko
številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. Policist v uniformi pa
ima na desni strani uniforme svoj
priimek ali številko.
bo morala plačati tisoč evrov kazni, ker
je tako pozno zvečer sama zunaj, naj bi
bil s silo prisilil, da je z njim spolno občevala. Kriminalisti so si, ker so oškodovanke – pri dveh odraslih s svojimi
nameni ni uspel – izjemno podrobno
in natančno opisale storilca, pri iskanju nadlegovalca pomagali s fotorobotom. V koših za smeti v parku pa so
našli še poštne nakaznice, ki jih je uporabljal kot plačilne policijske naloge.
Nato so po opravljenih kriminalističnih ogledih krajev kaznivega dejanja
ugotovili identiteto Denisa Hozjana.
Andrej Bedek
Pritožba zaradi petišovske plinske postaje
Gradnja podvoza
Pripravljeni so iti do konca
Do pokopališča
Slovenski E-forum meni, da bodo vplivi na okolje nesorazmerni glede na koristi
Do konca septembra bo končan celoten projekt
Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za
postavitev in delovanje nove centralne plinske postaje v Petišovcih oziroma rafinerije plina, ki ga je ARSO izdal
družbi Petrol Geoterm zadnje dni junija, še vedno ni pravnomočno. Nanj
se je 14. julija pritožila nevladna organizacija Slovenski E-forum, Društvo
za energetsko ekonomijo in ekologijo,
ki si je pridobila tudi status stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja. O pritožbi bo zdaj kot drugostopenjski organ odločalo Ministrstvo
za okolje in prostor, časa za odločitev
pa ima približno šestdeset dni. Glede
na čas počitnic in zaradi aktualnosti
zadeve pa se bo ministrstvo o pritožbi
najverjetneje izjasnilo v drugi polovici avgusta. Kaj je vsebina pritožbe?
Gorazd Marinček, predsednik društva, je povedal, da je osnovni razlog
v preozkem upoštevanju vplivnih območij. Pri izdaji OVD v sklop vplivnega območja niso zajeli parcel, po
katerih potekajo dovozne poti do rafinerije plina in po katerih se bodo
za potrebe delovanja plinske postaje prevažale nevarne snovi, ki bodo
imele ob morebitni nesreči vpliv na
okolje. Prav tako pri opredeljevanja
vplivnega območja nista bila zajeta območje okoli novih in obstoječih
vrtin za pridobivanje plina in tudi ne
vpliv metodologije pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem skrilavcev na okolje. Kajti dejstvo je, da brez
delujočih vrtin nova rafinerija plina
sploh ne more delovati. Prav tako je
po mnenju Marinčka poskušal konce-
V Murski Soboti so za uporabo odprli
podhod v Bakovski ulici, skozi katerega lahko občani dostopajo do soboškega pokopališča. Podhod je del večjega
projekta – gradnje podvoza v Panonski
ulici, ki nastaja v sklopu modernizacije
železniške proge Pragersko–Hodoš. Celoten projekt bo končan konec septembra in takrat bo mogoče do pokopališča dostopati tudi po kolesarski stezi.
Podhod, zgradilo ga je domače gradbeno podjetje Pomgrad, je opremljen še z
dvigalom in rampami za kolesarje. Investitor projekta, Ministrstvo za infrastrukturo, je za podhod že prejel upo-
Nafti Lendava novo posojilo
SDH je dal soglasje direktorju družbe Nafta Lendava za najem novega
posojila in za vse druge pravne posle, ki so za to potrebni. Prav tako je
soglašal, da predstavnik Nafte Lendava na skupščini družbe Geoenergo glasuje za spremembe družbeniške pogodbe. Na dodatna vprašanja
nismo dobili odgovorov, ker imajo
zadeve oznako poslovna skrivnost.
Spraševali smo, za kakšne spremembe družbeniške pogodbe gre
med Petrolom in Nafto Lendava, ki
sta polovična lastnika družbe Geoenergo, prav tako, s kakšnim na-
sionar, to pa je družba Geoenergo, ki
je od leta 2002 do 2022 imetnik pravice za izkoriščanje mineralnih snovi na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji, prelisičiti zakonodajo s
tem, da se v projekt pridobivanja in
predelave plina vključujeta dve družbi, ena za črpanje in pridobivanje plina (družba Geoenergo s pogodbo o
skupnih vlaganjih z družbo Ascent
Slovenia Limited) in druga, torej Petrol Geoterm, za obratovanje. Marinček je že napovedal, da bodo svoje trditve v pritožbi branili do konca. Če
bo okoljsko ministrstvo upoštevalo
njihovo pritožbo, se bo zadeva vrnila na začetek in v ponovno odločanje
na ARSO, če pa jo bo zavrnilo, bodo
sprožili upravni spor, upravno sodišče
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
menom si Nafta Lendava, ki je v
državni lasti, najema nova posojila ob tem, da starih ni odplačala. Je
pa vodstvo družbe dobilo soglasje
SDH, da sklene Sporazum o mirovanju, ki so ga že podpisali NLB,
DUTB in TCK, torej finančna družba, na katero je Hypo Alpe Adria
Bank prenesla nestrateške naložbe. Preseneča pa, da je omenjene
sklepe SDH po pooblastilu predsednika uprave podpisala Vanessa Grmek. Sama je namreč avgusta
lani in pred stečajem zasedla mesto
prokuristke v Nafti Petrochem.
Nepreslišano
pa odločanje o zadevi ne bo končalo
prej kot v pol leta. Če bodo tudi tam
njihovo pritožbo zavrnili, bodo na vrhovnem sodišču zahtevali varstvo zakonitosti. In zakaj takšna odločnost?
Društvo je mnenja, da so predvideni
posegi in vplivi na okolje v zvezi s črpanjem plina nesorazmerni glede na
nacionalne koristi od načrpanega plina. Tri četrtine tu načrpanega plina
bo namreč treba odkupiti od angleške
družbe, torej enako, kot bi ga kupovali na trgu, je še dejal predsednik društva, drugo dejstvo pa je, da gre za količine, ki bi jih z vidika porabe lahko
privarčevali z reorganizacijo pri porabi energentov, kakor tudi to, da se poraba plina v Sloveniji zmanjšuje.
Majda Horvat
rabno dovoljenje, zato je ta že od konca
prejšnjega tedna odprt za uporabnike.
Odprtju je prisostvovalo tudi nekaj občanov, ki so izrazili razočaranje zaradi
ozkih klančin za kolesa in domnevno
neprimernega naklona klančin. Z občine so sporočili, da se bodo glede na
odzive občanov, ki opozarjajo na napake, posvetovali z izvajalcem in projektantom. Po besedah vodje gradbišča
Tomaža Kavnika je trajala gradnja šestnajst mesecev, podhod pa je po njegovih besedah predvsem namenjen pešcem, ne kolesarjem.
T. M.
Karikatura Anton Buzeti
Enaindvajsetletni Denis Hozjan iz Dolnje Bistrice je bil aprila letos obsojen
na oseminpetdeset mesecev zapora,
ker se je novembra lani v murskosoboškem parku lažno predstavljal za
policista in nadlegoval dekleta. Za rešetkami bo moral prebivati skoraj pet
let – dobil je kazen štiri leta in deset
mesecev zapora. Primer je zdaj pravnomočen – višji mariborski sodniki so
namreč potrdili kazen kolegov iz soboške sodne palače.
Višji državni tožilec Branko Murmayer je Hozjanu pripisal tri kazniva dejanja: lažno izdajanje za uradno osebo,
spolno nasilje in spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Hozjan je domnevno spolno napadel in posilil celo
štirinajstletnico. Obsojenec ni priznal
krivde, sojenje pa je potekalo za zaprtimi vrati. Proces je bil zaradi občutljivosti primera, kar je razumljivo, ker
je žrtev mladoletna – devetošolka –,
zaprt za javnost. Hozjan bo do odhoda
za rešetke ostal v priporu.
Sodišče je ugotovilo, da je enaindvajsetletnik spretno in očitno zelo pristno
ponaredil službeno izkaznico policije,
saj so bile njegove žrtve prepričane, da
gre resnično za policista, ki opravlja
svoje naloge v civilni obleki. Modus
operandi izprijenca je bil tak, da se je
v ponedeljek, 17. novembra, med 18.30
in 21.00, ko je že krepko padel mrak, v
Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
4
gospodarstvo
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zakon o vodah
Od koncesnine za vodo nekaj denarja
tudi državi in lokalnim skupnostim
Zdravilišču Radenci izdana koncesijska uredba, ne pa izračun koncesnine – Pomurske terme še vedno z raziskovalnimi vrtinami
Prejšnji teden so poslanci z veliko večino potrdili spremembo Zakona o vodah. Že od sprejema zakona leta 2002 se
je zapletalo z izdajo vodnih dovoljenj in
koncesij. Postopki za pridobitev vodnih
dovoljenj so trajali po nekaj let. Zapletalo se je z izdajanjem koncesij velikim
porabnikom, ki vodo izkoriščajo za pridobitno dejavnost. Zakon, sprejet leta
2002, je to področje sicer uredil, vendar
neizvedljivo. Tako so vsaj zatrjevali pristojni ministri. Predlog za spremembo
zakona je že pripravila prejšnja vlada,
vendar ni prišel v parlamentarno proceduro.
Okrog vode se prepleta preveč interesov, zato je marsikomu ustrezalo stanje,
kakršno je. Pretežni del velikih porabnikov vode za pridobitno dejavnost sploh
ni plačeval dajatev in ni imel sklenjenih koncesijskih pogodb. Na nevzdržno
stanje pri uporabi vod oziroma plačevanju nadomestil je opozorilo Računsko sodišče, ki je leta 2012 opravilo revizijo izvajanja Zakona o vodah za leti
2009 in 2010. Računsko sodišče je v poročilu opozorilo, da upravljanje vod in
rabe vode ni bilo strateško urejeno. Pristojno ministrstvo do konca leta 2009
ni pripravilo Načrta za upravljanje vod
za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Zato tudi ni bilo podlage za
trajnostno odločanje o rabi vode. Načrt
upravljanja vod je bil sprejet leta 2011,
vendar brez ekonomske analize rabe
vode, na osnovi katere bi se določale cene za posamezne vrste rabe vode.
Izdelani niso bili niti kriteriji, za katero vrsto rabe se mora pridobiti vodno
dovoljenje in za katero koncesija. Vse
to je bil verjetno razlog, da ministrstvo
ni podeljevalo vodnih pravic pravoča-
sno, čeprav so od potencialnih zavezancev do izteka prehodnega obdobja leta
2004 dobili 310 vlog za pripravo koncesijskega akta. Od teh jih je bilo 60 takih, ki so vodo že rabili, niso pa imeli
pridobljene koncesije. Nekaj koncesij je
bilo izdanih in koncesionarji so plačevali koncesnino. V tem času obstoječi
porabniki vode niso bili brez obveznosti, saj so plačevali nadomestilo za rabo
vode (proizvajalci pijač in polnilnice izvirske vode). Konec leta 2013 se je prehodno obdobje izteklo in bi že morali
pridobiti koncesije za rabo vode. S sprejeto spremembo zakona je podaljšano
obdobje plačevanja nadomestila za leti
2014 in 2015. To pomeni, da bodo morali
plačati nadomestilo za nazaj. Vse to pa
ni uredilo stanja pri upravljanju vod.
Koncesija
Porabniki vod niso bili oproščeni plačil dajatev tudi v tem vmesnem obdobju. Vlada je vsako leto sprejela in izdala sklep o določitvi višine vodnega
povračila. Za oskrbo s pitno vodo morajo porabniki po sklepu vlade plačati
0,0638 evra za kubični meter odvzete
vode, za rabo vode za proizvodnjo pijač,
potrebe kopališč in naravnih zdravilišč
pa 0,092 evra za kubični meter odvzete vode. Proizvajalci pijač in kopališča,
ki odvzemajo vodo iz objektov za javno oskrbo s pitno vodo, plačajo 0,1009
evra. Najnižja je cena za vodo za namakanje, saj znaša 0,0015 evra za kubični
meter odvzete vode. Vendar to ni koncesnina. Plačilo koncesijskih dajatev ni
samo pomemben vir prihodkov državnega proračuna oziroma vodnega sklada, v katerega naj bi se stekale plačane
Voda, na račun katere za zdaj služijo
samo podjetja, čeprav izkoriščajo javno
dobro. fotografija nataša juhnov
koncesnine, ampak tudi lokalnim skupnostim. Od vseh velikih porabnikov
so si samo štirje pridobili koncesijo. Vsi
drugi plačujejo samo vodna povračila,
katerih višino je s sklepi določala vlada. Koncesijo so dobili štirje uporabniki. Edine, ki imajo koncesijo za uporabo
termalne vode v skupini Sava Turizem,
so Terme Ptuj. Terme Ptuj in Terme
Olimia kot koncesionarja sta bila predmet revizije Računskega sodišča za leti
2009 in 2010. Pri obeh je ugotovilo, da
sta plačali premalo koncesijskih dajatev.
V dveh letih sta plačali okrog 138 tisoč
evrov. Po številu prodanih vstopnic, ki
so osnova za izračun koncesnine, bi morali plačati okrog 175 tisoč evrov. Terme
Ptuj so plačale v revidiranih letih za 17
tisoč evrov premalo koncesnine. Termalna kopališča so sicer vložila vloge za
izdajo uredb o pridobitvi koncesij. Leta
2013 je bila izdana uredba o koncesiji za
rabo termalne vode iz vrtin T – 4/88 in
T – 5/03, vendar koncesijska pogodba ni
bila podpisana, prav tako Agencija RS
za okolje ni določila višine koncesnine.
Je pa bilo v obrazložitvi uredbe zapisano, da bi se ta morala gibati okrog 40
tisoč evrov na leto. Območje koncesije
obsega tretji vodonosnik, ki zajema vodna telesa Murske kotline ter vzhodnih
in zahodnih Slovenskih goric. Vodonosnik je pomemben pri delitvi koncesijske dajatve med državo in lokalnimi
skupnostmi. V tretji vodonosnik spadajo vse pomurske občine in obrobne občine Slovenskih goric. Vrtine Term Ptuj
so na drugem vodonosniku, od pomurskih občin se tega vodonosnika dotikata občini Sveti Jurij in Ljutomer. Za izračun delitve koncesnine velja razmerje
60 odstotkov državi, 40 odstotkov pa se
deli med lokalne skupnosti na območju posameznega vodonosnika. Za zdaj
plačuje vodno povračilo 0,092 evra za
kubični meter samo največja polnilnica mineralnih vod Radenska.
Raziskovalne vrtine
Problem neurejenega statusa izkoriščanja geotermalnih vod ni samo v zakonu o vodah. Neusklajena zakonodaja
namreč omogoča velike manipulacije pri
izkoriščanju geotermalnih vod. Po zakonu o rudarstvu ima nova vrtnina status
raziskovalne vrtine. Ta status naj bi imela vrtina tri leta. V tem času naj bi bili
opravljeni vsi poskusi in meritve o kakovosti vode, ki so podlaga za odločitev
o smiselnosti izkoriščanja vrtine. S statusom raziskovalnih vrtin se je in se še
spretno manipulira, najprej s podaljševanji statusa, potem pa z namišljenimi
potrebami po dodatnem raziskovanju.
Tako imajo skoraj vse vrtine, razen radenskih, še vedno status raziskovalnih
vrtin, tudi v Termah 3000, čeprav so predlanskim praznovale že 50 let obstoja.
Na zagrajenih dvoriščih paradnih konjev
pomurskega turizma ne gre samo za geotermalne vrtine, ampak tudi za lastne
studence, iz katerih se črpa voda za potrebe kopališč, in bi za to morali plačati
vsaj vodno povračilo, če že ne koncesnino, ki pa je enaka kot za proizvajalce pijač. Seveda bodo to vsi zanikali, saj bodo
trdili, da »tehnološko vodo« pridobivajo
iz javnih omrežij, in glede tega imajo lahko celo prav, saj njihovega početja nihče
ne kontrolira. Že pri izračunu koncesnine za Terme Ptuj in Olimia se nikomur
ni zdelo vredno prekontrolirati finančnih poročil, iz katerih bi hitro ugotovili,
da jih goljufajo. To, da bi preverili stanje
na dvorišču, pa je že neka druga zgodba.
J. Votek
Aha Mura
Stečajni sodnik končuje proizvodnjo
Radovanović mrzlično išče najemnika, da se izogne odškodninam za neizpolnjene obveznosti
Edina zdravorazumska poteza stečajnega sodnika Franca Granfola v petek, ko
se je iztekel enoletni rok za delovanje
poslovne celote Aha Mure v stečaju, je
bil izdan sklep o prekinitvi proizvodnje.
Drugačnega sklepa ni bilo pričakovati
samo s formalnega, ampak tudi z vsebinskega vidika.
V enoletnem obdobju stečajnemu
upravitelju ni uspelo najti kupca, ki bi
odkupil delujoči del podjetja s pripadajočimi nepremičninami, in to kljub sorazmerno nizki ceni (okrog 1,5 milijona
evrov). Drugi vsebinski razlog se mi zdi
pomembnejši in se ga je ves čas trajanja
stečajnega postopka zanemarjalo. Gre
za poslovno uspešnost delujočega dela
podjetja. Ta v vsem letu ni niti en mesec
posloval pozitivno. V rednih mesečnih
poročilih o poslovanju je stečajni upravitelj Stevo Radovanović ves čas iskal razloge, s katerimi je »pokrival« negativne
poslovne rezultate. V prvih dveh mesecih so bili problem odpuščeni delavci in
odpravnine za nekdanje zaposlene, čeprav je argument za lase privlečen, saj ti
stroški ne bi smeli bremeniti delujočega
dela podjetja. Potem je zgubo opravičeval z razlagami o fakturirani in plačani
realizaciji. Na koncu je iskal rešitev v velikih zaslužkih na račun šivanja lastnih
blagovnih znamk, ki naj bi dali pozitivne finančne učinke po prodaji izdelkov v
lastni trgovski mreži. Podatkov o prodaji
lastnih blagovnih znamk v poročilih ni
bilo in je očitno, da se je šivalo na zalogo.
Vse to Radovanovića ni streznilo in je kar
naprej sklepal posle s partnerji za šivanje kolekcij do konca septembra. Vmes
ni našel ustrezne rešitve, da bi podjetje
po 17. juliju oziroma prvem avgustu, ko
se izteče odpovedni rok delavcem, lahko poslovalo naprej. To ne bi bil nobeden problem, če bi podjetje poslovalo
pozitivno, in to bo Radovanović moral
priznati. Edina oprijemljiva rešitev mu
je najemnik delujočega dela, ki bo delal
za svoj račun in plačeval najemnino za
prostore. Najemnina je v tej zgodbi najmanjši problem. Z najemnino lahko stečajni upravitelj najemniku celo pomaga,
tako kot je zdaj delujočemu delu. Z najemnino lahko pokrije najemniku celo
vrsto stroškov, ne more pa mu plačevati plač. Najemnik tako potrebuje obratna sredstva za izplačilo vsaj ene plače
in tu se očitno zapleta. Drži pa, da je za
neodgovorno ravnanje pri sklepanju poslov odgovoren stečajni upravitelj. Ogovoren je tudi za poslovni izid delujočega
dela. Po objavi drugega mesečnega poročila o poslovanju, v katerem so bili navedeni vsi partnerji in opravljene storitve
za njih, se je dalo izračunati, da ima Aha
Mura samo dva »rentabilna partnerja«,
ki s plačano ceno minute podjetju zagotavljata nekaj zaslužka. Pri vseh drugih je
bil izid negativen, tudi pri Bossu. Radovanović ni naredil, kar bi z ekipo moral
storiti. Prestrukturirati bi moral delujoči
del in začeti graditi na višji dodani vrednosti s prodajo znanja. Če bi to z njegovim tesnim sodelavcem Dušanom Gombocem naredila, ne bi izgubljala poslov
dobrih partnerjev in položaj delujočega
dela bi bil danes drugačen, kot je zdaj, ko
ni daleč od tistega, kar je za sabo pustila Lukančičeva. Razlika je le ta, da imajo
tokrat delavci plačane vse prispevke.
Na dvorišču Mure se
odpirajo stabilnejša
delovna mesta, kot
so ta v Aha Muri.
Luksemburško-kosovski posli
Stevo Radovanović v tem letu očitno
ni uspel najti pravega partnerja za nakup Aha Mure. Pri tej prodaji poslušamo že znane zgodbe izpred poldrugega
leta. Na vseh dražbah je bil blizu prodaji, toda na nobeni ni bilo kupca. Zadnji pripravljen scenarij mu je ponovno spodletel.
Po neuspeli dražbi v juniju je govoril o poslovnežu indijskega porekla, ki
obvladuje finančni sklad v Liechtensteinu. Potem se je izkazalo, da gre za
poslovneža makedonskih korenin Erduana Mekića, ki obvladuje Ekko sklad
s sedežem v Liechtensteinu. Izpostavo
ima tudi v Ljubljani. Ta je opravil skrbni pregled poslovanja in je v zadnjem
trenutku od posla odstopil – predlagal
naj bi ponovitev dražbe v septembru.
Je pa ves čas jasno, da ga najem delujočega dela ni zanimal. Razlog je enostaven, z zaprtjem proizvodnje in potem
njenem ponovnem zagonu in zaposlovanju delavcev bi bil upravičen do državne pomoči. Mekić v delu Slovenije
ni neznan, saj je Koroščem pred leti ponujal projekt pridelave hrane. S približevanjem datuma zaprtja proizvodnje
je prišlo do nenadnega preobrata. Po
Mekićevem umiku se pojavi novi kupec s Kosova. Formalno gre za prištinski Emporiom, ki ga obvladuje Rushdi
Kadiru, poleg tega je lastnik medijskega
koncerna Interpres R Company, ki izdaja najbolj vpliven kosovski dnevnik Kosova sot. Tudi ta se ne zanima za najem,
ampak samo za nakup pod že dogovorjenimi pogoji z Mekićem, zato v ozadju
verjetno obstaja povezava, to sklepamo
tudi zaradi tega, ker novi kupec ni opravil skrbnega pregleda. Kot kaže, Rushdi
Kadiru ni finančno tako močen, kot ga
predstavlja Radovanovič, saj ga je v začetku leta tožila skupina Devoli. To je
zaradi neplačevanja svojih obveznosti
skoraj spravil na kolena. Najem pogojuje stečajni upravitelj Radovanović, in
to zato, ker ima za vratom pogodbene
obveznosti.
V tem primeru se je ponovno pokazalo, s kakšno lahkoto se je lotil reševanja
problema. Z malo več napora bi lahko
našel rešitev in zagotovil normalen konec proizvodnje brez vpletanja potencialnih kupcev. Tega žal ni storil, zato
mu v primeru odškodninskih tožb stečajni sodnik in upniški odbor ne smeta
dovoliti, da bi jih poravnaval iz stečajne mase. Če se najem s kosovskim partnerjem ne izide, bo verjetno pomagal
svojemu najtesnejšemu sodelavcu Dušanu Gombocu, da podjetje vzame v
najem. Ob vsej smoli imajo delavci le
nekaj sreče, saj se tisti, ki ne nasedajo
obljubam, zaposlujejo pri novem sosedu Boxmarktu, ki bo neuradno odprl
bistveno več delovnih mest, kot je sprva načrtoval.
J. Votek
Na Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, OS Murska
Sobota, je trenutno razpisanih
več kot 80 prostih delovnih
mest. Delodajalci imajo največje
potrebe na področju tekstila,
strojništva in transporta.
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
šivalci ipd. - 30, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 7, varilci ipd. - 7, mizarji ipd. - 5, drugi delavci za preprosta
dela. d. n. - 4, natakarji - 4.
Iščejo se tudi:
krojači, šiviljci, izdelovalci usnjenih in
krznenih oblačil, klobučarji ipd. - 2,
frizerji - 2, skladiščniki in uradniki za
nabavo in prodajo - 2, pripravljavci in
monterji kovinskih konstrukcij - 2, pripravljavci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 2, gradbinci zaključnih del
ipd., d. n. - 2, tehnik za gradbeništvo,
geodezijo ipd. - 1, nadzorniki v predelovalnih dejavnostih - 1, pleskarji ipd.
- 1, strugarji ipd. - 1, kozmetiki ipd. - 1,
čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih
ustanovah - 1, elektromehaniki - 1, prometni odpravniki, referenti za promet
ipd. - 1, delavci za ročno pakiranje - 1,
vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih
dostavnih vozil - 1, mehaniki in serviserji motornih vozil in koles - 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
5
SGP Pomgrad spet na avtocesti
Ozko grlo Hamburg–Solun bo
odpravljeno s pomočjo SGP Pomgrad
Gradbinec iz Murske Sobote dobil posel na prvem odseku avtoceste proti Hrvaški, ki je dolg sedem kilometrov, pripravili so se tudi za
nadaljevanje gradnje na drugem odseku – Celotna trasa avtoceste v dolžini 13 kilometrov bo verjetno končana do poletja leta 2018
Zagotovo je pomursko podjetje SGP
Pomgrad prav zdaj eno največjih v Srednji Evropi, ki je ostalo po zlomu gospodarstva in velikih gradbenih podjetij pred nekaj leti, zato skorajda ne
čudi, da so pridobili enega največjih
gradbenih projektov ta čas v Sloveniji. Po SCT-ju, Primorju in Vegradu ter
mnogih manjših gradbenih podjetjih
so ostali edini, ki premorejo ne le dovolj strokovnega znanja, ampak tudi
potrebne gradbene mehanizacije in
zaposlenih za izvajanje večjih projektov. Še posebej so usposobljeni za izvajanje ekoloških projektov, kot so čistilne naprave in centri za ravnanje z
odpadki, ter nizko gradnjo. Po skoraj
dvajsetih letih sodelovanja pri gradnji
slovenskega avtocestnega križa so postali največji strokovnjaki za gradnjo
avtocest in tudi drugih cest in premo-
stitvenih objektov. Te svoje izkušnje
bodo uporabili tudi pri vstopu na sosednje trge, največ možnosti se jim obeta
prav na sosednjem hrvaškem trgu.
Pogodba, ki je bila sredi julija podpisana v Vidmu pri Ptuju med SGP Pomgradom kot vodilnim izvajalcem v
vrednosti 56,2 milijona evrov (posel
so dobili skupaj z Gorenjsko gradbeno
družbo, CGP Novo mesto in Cestnim
podjetjem Ptuj) in predstavniki DARSa (ta bo sredstva pridobil iz Evropskega investicijskega sklada), pomeni, da
bo SGP Pomgrad že konec letošnjega
avgusta začel gradbena dela na avtocestnem odseku Draženci–Gruškovje.
Pred začetkom izvajanja del si mora
zagotoviti še bančno garancijo. To je
edini odsek, dolg le 13 kilometrov (gradili ga bodo v dveh delih), na 2300 kilometrov dolgi progi med Hamburgom
in Solunom, ki še ni zgrajen kot avtocesta. Zato predstavlja ozko grlo na prometni povezavi med severom in jugom
Evrope, prebivalci pa že vrsto let trpijo zaradi gostega prometa, zaradi česar
je oteženo vsakdanje življenje lokalnih
prebivalcev. Kaj pomeni živeti dan in
noč ob mednarodni tranzitni progi,
pa prav gotovo najbolje vedo pomurski prebivalci ob cesti Lendava–Beltinci–Murska Sobota–Petanjci–Gornja
Radgona–Maribor, ki so morali skoraj
petnajst let prenašati tovorni promet.
Glavni izvajalec je SGP Pomgrad, podizvajalci pa prihajajo predvsem s Ptuja, torej iz lokalnega okolja, ki imajo
na voljo tudi materialne surovine (gramoz, asfalt, beton), ki so potrebne pri
izvajanju projekta. Po besedah Igorja
Baniča, predsednika uprave SGP Pomgrada, tako s podpisom pogodbe delo
Skupščina Radenske
dobiva skoraj dva tisoč ljudi, zaposlenih pri različnih izvajalcih, pa tudi surovine bodo domače. Vse to v teh časih
krize ni tako nepomembno. Prav gotovo bi si tudi v prihodnje vsi želeli več
posluha države in še več podobnih velikih projektov, saj ti prinašajo dovolj
dela podjetjem in ustvarjajo gospodarsko rast. Čim prej pa bi morali spremeniti nerazumne predpise in zakonodajo na področju javnega naročanja,
zaradi katerih se projekti uresničujejo z veliko zamudo. Čeprav se začetek
gradnje zaradi številnih (večkrat neutemeljenih) pritožb neizbranih ponudnikov prelaga, so gradbinci vezani na
stroške in cene, ki so zapisani v projektih. To je po Baničevih besedah nerazumno in predstavlja veliko tveganje za izvajalce. Opozoril je, da imajo v
sosednjih državah tudi javni naročniki
večjo odgovornost, na primer v Avstriji
morajo javni naročniki prek indeksov
cen ta tveganja izvajalcu pokriti.
Podobno se je zgodilo tokrat, ko je
Dars izbral za izvajanje uvodne faze
6,2 kilometra drugega dela avtoceste
družbo Euro Asfalti iz Sarajeva, vendar zaradi pritožbe pogodba še ni podpisana.
Še vedno pa ni znano, ali bo Pomgrad
gradil tudi drugi del avtocestnega odseka proti Hrvaški (to bi bilo smiselno
glede na izkušnje, možnosti in bližino
gradbenega podjetja), kajti hkrati s pripravami na začetek gradnje prvega dela
avtoceste poteka tudi razpis za oddajo
del na drugem delu odseka, in sicer od
Podlehnika do hrvaške meje, tako da
bi bila celotna trasa v dolžini 13 kilometrov končana do poletja leta 2018.
Bernarda B. Peček
Delnice CP Murska Sobota na prodaj
Češka Kofola je pripravljena
Župan proti
odkupiti vse delnice Radenske delitvi dobička
V senci nabiranja prestižnih priznanj in medalj spremembe statuta družbe
iz Boračeve s 140-letno tradicijo, katere večinska lastnica je Kofola
SDH bo terjal posebno revizijo v Muri - VGP-ju
zaradi poslov z lastninsko povezanimi družbami
Člani skupščine družbe Radenska se
bodo seznanili z letnim poročilom
družbe za leto 2014, s poročilom poslovodstva o odnosih s povezanimi
družbami in s prejemki uprave in članov nadzornega sveta. Ugotovljeni bilančni dobiček na dan 31. 12. 2014 znaša
1.183289,17 evra in ostaja nerazporejen,
skupščina pa bo o njegovi uporabi odločala v naslednjih poslovnih obdobjih.
Delo uprave v letu 2014 naj bi potrdili
in odobrili, prav tako naj bi upravi in
nadzornemu svetu za leto 2014 podelili razrešnico, je bilo še predlagano na
dnevnem redu 24. skupščine Radenske. S tem se je legitimno in dokončno
poslovilo tudi prejšnje vodstvo z Milanom Hojnikom na čelu.
Spremembe statuta, ki so napovedane skupaj z objavljenim sklicem
skupščine družbe Radenska iz Boračeve za ta četrtek (23. julija), so pravzaprav nekako pričakovane in nujne, saj
gre, kakor so sporočili iz podjetja, za
uskladitev s standardi in načini delovanja skupine Kofola. Pri tem poudarjajo, da gre za spremembe, povezane
z delovanjem uprave in nadzornega
sveta družbe, ki ne bodo vplivale na
zaposlene.
Zaradi čeških lastnikov, ki sestavljajo večino nadzornega sveta in uprave,
in dokaj velike razdalje med sedežem
Kofole in Radensko je razumljivo, da
bosta odslej dovoljena tudi drugačna
»udeležba« na sejah in sprejemanje
odločitev, na primer tudi s pomočjo
novih avdio-vizualnih in drugih tehničnih pripomočkov. Tudi upravo Radenske bodo po novem sestavljali najmanj trije in največ šest članov, število
predlaga predsednik, določi pa nadzorni svet. Uprava bo lahko veljavno
odločala o posameznem vprašanju z
večino oddanih glasov, v primeru enakega števila glasov odloča glas predsednika. Uprava lahko podeli tudi prokuro (napovedano v 37. členu). V tem
primeru bo prokurist zastopal družbo
skupaj s predsednikom ali podpredsednikom uprave. Upravo imenujejo za
pet let, ima pa možnost ponovnega
Slovenski državni holding (SDH) je
predlagal na skupščini Mure - VGP-ja
sklep o posebni reviziji nekaterih poslov družbe od leta 2010 do 2014, vendar z njim ni uspel. Zato bo, kot je napovedala na skupščini predstavnica
delničarja, svojo pravico iskal na sodišču v skladu s 318. členom Zakona
o gospodarskih družbah. Ta pravi, da
če skupščina zavrne predlog za izredno revizijo, lahko delničarji, ki imajo skupaj najmanj desetino osnovnega
kapitala, to predlagajo na sodišču, če
obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti
ali hujših kršitev zakona. SDH obvladuje dobro četrtino osnovnega kapitala družbe Mura - VGP, SGP Pomgrad pa
dobrih 73 odstotkov.
In katere posle želi preveriti SDH?
Vse gradnje z lastniško povezanimi
družbami v skupini SGP Pomgrad ter
z VGP Drava Ptuj in tudi s kooperanti
SGP Pomgrad - GNG, Živko, CP Murska Sobota, Hidrokop in SGP Pomgrad.
Revizor naj bi preveril tudi vlaganja v
delnice CP Murska Sobota, Dobel in
Zavarovalnico Triglav, pregledal kratkoročna posojila, ki jih je podjetje dajalo SGP Pomgrad - ABI v likvidaciji in
družbi SGP Pomgrad - Gradnje, ter zastavo sredstev družbe za bančna posojila drugih družb, in sicer za družbo
SGP Pomgrad - Gradnje.
Mura - VGP, ki se bo odslej po odločitvi na skupščini imenovala Pomgrad VGP, je imela 2,1 milijona evrov bilančnega dobička, po sklepu skupščine pa
bodo lastnikom izplačali dividende v
znesku bruto en evro na delnico. SDH
je predlagal izplačilo dividende 1,5 evra
bruto na delnico, vendar tudi s tem
predlogom ni uspel.
Isti dan je bila tudi skupščina Cestnega podjetja Murska Sobota, v katerem ima SGP Pomgrad 59-odstotni
lastniški delež, MO Murska Sobota pa
dobrih pet odstotkov. Bilančni dobiček v višini 6,2 milijona evrov bo ostal
nerazporejen, čeprav je župan dr. Aleksander Jevšek, ki je na skupščini zastopal interese občine, glasoval proti.
Radenska in ugled
Po ugledu v poslovnem svetu je Radenska tudi v letu 2015 med desetimi najuglednejšimi podjetji v Sloveniji, je ugotovilo v raziskavi Ugled
2015 podjetje Kline&Partners. Pomemben podatek je, da se v to zgornjo skupino ni uvrstilo nobeno drugo podjetje, ki se ukvarja s podobno
dejavnostjo.
»Ugled in prepoznavnost Radenske na domačem in svetovnih trgih
nista nekaj, kar bi temeljilo samo na
dolgi in uspešni tradiciji Radenske,
predvsem sta odvisna od nesporne
kakovosti celovitega procesa, zmožnosti in prilagajanja razmeram na
trgu in seveda pravilnega komunici-
imenovanja. Pomembna sprememba
je tudi napovedana v 30. členu statuta: »Predsednik, podpredsednik oziroma drug član uprave ne sme na področju dejavnosti družbe sklepati poslov
za lasten ali tuji račun, z izjemo poslov
za povezane družbe.«
Za pooblaščenega revizorja družbe
je predlagana družba PriceWaterhouseCooper iz Ljubljane. Delničarji, katerih skupni delež lastništva dosega
dvajsetino osnovnega kapitala, lahko zahtevajo dodatno točko dnevne-
ranja z okoljem. Ohranjanje ugleda
Radenske nas toliko bolj razveseljuje, saj smo prepričani, da je Radenska eno najboljših podjetij ne le v
Sloveniji, ampak tudi v širši regiji,«
je ob tem izjavil direktor Radenske
Marián Šefčovič. Direktor je tudi čestital sodelavkam in sodelavcem za
nedavne medalje in priznanja, ki so
jih dobili za naravne vode in brezalkoholne pijače na ocenjevanju
v okviru 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji
Radgoni. Prejeli so veliko zlato medaljo, tri zlate medalje in štiri srebrne medalje. Novost v letošnji ponudbi je pijača Radenska Beuty.
ga reda. Po do zdaj znanih podatkih
so mali delničarji lastniki okrog 2,5
odstotka delnic. »Javna ponudba, ki je
bila odprta za vse delničarje, se je iztekla konec maja, a če delničarji še želijo
prodati svoje delnice, to lahko še vedno storijo. Pripravljeni smo odkupiti
vse delnice, ki bi nam jih ponudili, in
sicer po enaki ceni, kot smo jo plačali za delnico Skupini Laško, to je 13,59
evra,« so še pojasnili odgovorni iz Radenske.
Bernarda B. Peček
SESTAVITE POLE TJE PO SVOJE
IZBERITE SI SVOJE POLETNE UGODNOSTI
IN SE OGLASITE PRI NAS
Ugodnosti veljajo do 31. 8. 2015
www.nkbm.si
Mura - VGP, ki se bo
odslej po odločitvi na
skupščini imenovala
Pomgrad - VGP, je imela 2,1 milijona evrov
bilančnega dobička,
po sklepu skupščine pa
bodo lastnikom izplačali dividende v znesku
bruto en evro na delnico. SDH je predlagal
izplačilo dividende 1,5
evra bruto na delnico,
vendar tudi s tem
predlogom ni uspel.
»Glede na majhen delež, ki ga ima MO
Murska Sobota v omenjenem podjetju,
menimo, da ta naložba ni strateškega
pomena za MO Murska Sobota. MO
Murska Sobota je že v preteklosti izvedla postopek poskusa prodaje deleža, ki ga bo ponovila tudi v prihodnje,«
so na vprašanje o strategiji občine glede te naložbe odgovorili iz občinske
uprave.
Delnice v CP Murska Sobota so edina kapitalska naložba MO Murska Sobota v gospodarsko družbo, kot deležnica pa nastopa še v osmih družbah
z omejeno odgovornostjo, ki pa vse
opravljajo javno gospodarsko službo,
ter seveda kot (so)ustanoviteljica v sedemnajstih javnih zavodih in v stanovanjskem skladu. Po novem odloku o
organizaciji mestne uprave je ustanovljen tudi oddelek za premoženjskopravne zadeve, ki bo skrbel za upravljanje teh naložb.
Majda Horvat
6
kmetijstvo
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zadružništvo
Življenje iz rok v usta izpostavlja kmeta
in zadružnika pritiskom močnejšega
Kje so naše zadruge in kako jih vzpostavljati na novo kot učinkovit gospodarski in socialni model – Pomanjkanje kapitala
Vredno je bilo počakati nekaj časa, da
se je polegel medijski pomp okrog zadružništva. To se je dogajalo v začetku
julija ob mednarodnem dnevu zadružništva, ko je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) brez
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano gostilo generalnega sekretarja (evropske sekcije) Mednarodne zadružne zveze (CICOPA) Bruna
Roelantsa, ki je soavtor knjige Kapital
in past zadolževanja s podnaslovom
Zadružništvo kot alternativa. Knjigo
je napisal skupaj z argentinsko ekonomistko Claudio Sanchez Bajo. Avtorica se poleg raziskovanja zadolževanja ukvarja z razvojem podjetništva
v regionalnih integracijskih procesih
in sodelovanjem med zadrugami.
Na MGRT so očitno prepoznali, da
je zadružni tip podjetništva eden od
razvojnih modelov v prihodnje. Da so
kmetijci omenjenega strokovnjaka zaobšli, ne preseneča, in tudi to, da se v
razprave o zadružništvu niso vključevali, ni presenečenje. Slovenski model
zadružništva se je po tranziciji močno
spremenil in je daleč od modela razvejene lastniške strukture, demokratičnega odločanja, enakopravnosti,
pravične delitve, solidarnosti, poštenja, družbene odgovornosti in trajnostne okoljske naravnanosti. Tako
zadrugo definira Bruno Roellants in
jo opredeljujejo evropski dokumenti. Zadruge kot model organizacije
predstavljajo alternativo obstoječemu
modelu gospodarske organiziranosti.
Njihova prednost po Roelantsu je, da
imajo mehanizme nadzora in upravljanja in specifičen pristop do kapitala in dolga. Zadruge predstavljajo pomemben dejavnik pri ustvarjanju BDP
in v desetih najbolj razvitih državah
znaša delež ustvarjenega BDP 4,9 odstotka. Ta delež odpade na neposredno ustvarjen delež BDP, ni pa prištet
delež, ki ga zadruge ustvarjajo posredno prek svojih podjetij, bank in posojilnic. Ta podatek in nekaj uspešnih
poskusov delavcev, da so sami prevzeli podjetja in jih uspešno upravljajo,
je bil vzrok, da je MGRT posvetil modelu posebno pozornost in že pripravlja ustrezno pravno podlago za lažje organiziranje zadrug. Ne samo to,
z državno pomočjo naj bi jim omogočili ustanovitev in zagonska sredstva
za delovanje. Na področju kmetijstva
so znotraj programa za razvoj pode-
želja zagotovljena sredstva za spodbujanje organiziranega nastopa in
povezovanja kmetov. Toda naš kmetijski model zadrug se v veliki večini
razen dveh ali treh izjem le razlikuje
od gornjega opisa. Res je sicer, da nobena od zadrug, kot trdi predsednik
Zadružne zveze Peter Vrisk, v tranzicijskem času ni propadla. So pa kmetijske zadruge daleč od modela neposrednega upravljanja, čeprav imajo
vzpostavljeno formalno upravljavsko
strukturo. Velik problem kmetijskega
zadružništva je pomanjkanje kapitala,
zato je njegovo poslovanje odvisno od
dolgoročnih bančnih kreditov, še bolj
pa od kratkoročnih oziroma likvidnostnih kreditov.
Od zadrug imajo
največ predelovalci
V zadolževanje zadruge silijo predvsem kupci iz pretežno predelovalne
industrije. Ta izsiljuje z dolgimi plačilnimi roki in prenašanjem stroškov, ki
Pri nas se režejo kosi in nosijo iz hleva, namesto da bi jih vlagali v hlev in tako gradili svojo moč. fotografija nataša juhnov
bi jih morala pokriti sama, na zadruge – to se lepo vidi pri letošnjem odkupu pšenice. Zadruga si tako mora
zagotoviti bančni denar, da plača pridelek svojemu članu ali kooperantu,
sicer bo posledično utrpela škodo na
drugi strani, ki ji zagotavlja preživetje.
To je pri prodaji reprodukcijskih materialov in semen. Če zadruga prekine
verigo pri prodaji teh, se lahko hitro
znajde v finančnem kolapsu in s tem
pred propadom. Ravno način življenja iz rok v usta pa še bolj izpostavlja
kmeta in zadružnika pritiskom močnejšega. Problem našega zadružnega
sistema je tudi neučinkovito upravljanje, a ne zadrug, ampak lastnine. Z zakonom o zadrugah so dobili v procesu privatizacije pomembne lastniške
deleže v predelovalni industriji. S tem
so jim bila dana približno enaka izhodišča za gospodarjenje kot v evropsko
primerljivih državah. Pretežni del pridobljene lastnine jim je po različnih
poteh, tudi s pomočjo zadružnih elit
na najvišji ravni, spolzel iz rok. Tistega, kar jim je ostalo, pa niso sposobni
učinkovito upravljati. Vzemimo primer Pomurskih mlekarn. Problem z
dolgo brado, ki pa sploh ne bi bil problem, če bi zadruge – njihovi direktorji – razumele, zakaj je nujno povezati
tri nekoč delujoče mlekarne v severovzhodni Sloveniji. (Kmetje ustanovitelji zadrug pri tem niso imeli nobene besede in jih nihče ni nič vprašal,
pa bi jih v skladu pozitivno zadružno
prakso moral.) Zato je prišlo do odtujitve lastnine, s katero zdaj ne vedo,
kaj bi. Ravno na primeru Pomurskih
mlekarn se vidi, kako daleč so naše
kmetijske zadruge od zadrug, ki delujejo v razvitem svetu. Ne gre samo
za Pomurske mlekarne, šlo je za Ljubljanske mlekarne in nazadnje je bilo
tu še Žito.
J. Votek
Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila
Kmetje dobili navodila za vodenje evidenc
Agencija za kmetijske trge RS začela nadzor pri izvajanju programa – Pomursko kmetijstvo izgubilo pomemben vir sredstev
Kmetijsko-okoljsko-podnebana plačila (KOPOP) so nov instrument izvajanja evropske kmetijske politike v
finančni perspektivi 2014–2020. Program se je začel izvajati z enoletno
preložitvijo – tako so nova pravila začela veljati letos. Eden od instrumentov je vključevanje v KOPOP. KOPOP
pomeni po svoji vsebini manj agresivno konvencionalno kmetovanje in
tudi skrb za okolje in krajino. Po drugi strani pa je to ukrep, v katerega se
je velika večina pomurskih kmetov
vključila tudi iz ekonomskih razlogov.
V drugih kmetijskih okoljih je odstotek vključenih v KOPOP bistveno nižji
od pomurskega.
Z novo evropsko kmetijsko politiko
je pomursko kmetijstvo izgubilo pomemben vir sredstev. Z izenačitvijo
neposrednih plačil za njive in travinje
so poljedelske kmetije izgubile približno tretjino sredstev od neposrednih
plačil. Velik del tega izpada poskušajo nadomestiti z vključevanjem v
KOPOP. Visoka odzivnost pomurskih
kmetov pri vključevanju v program
je pozitivna. Pomurje je okoljsko – v
širšem smislu – in podnebno eno od
najbolj izpostavljenih, ki pri kmetovanju že neposredno čuti negativne po-
sledice podnebnih sprememb. KOPOP
tako ni samo nadomestni mehanizem,
ampak tudi mehanizem, ki »navidezno« kmetovanje vrača v neke druge čase. V začetku sedemdesetih let
smo v našem kmetijstvu prevzeli model zahodnoevropskega in ameriškega kmetovanja. To je bil čas prevlade
specializacije in uvajanja monokultur
na njivah. V tistih časih sta se na naših njivah menjavali dve kulturi (koruza in pšenica), pozneje so jima dodali sladkorno peso. Tak pristop je v
celoti sesul nekdanjo strukturo kmetije kot samooskrbno zaokrožene celote. Negativni učinki novega pristopa
se že dolgo znani, s podnebnimi spremembami pa se še dodatno stopnjujejo. KOPOP od kmeta zahteva ponovno
uveljavitev petletnega kolobarja. To je
eden od obveznih ukrepov, ki je postavljen na prvo mesto. Čas bo pokazal,
ali bo ukrep učinkoval na prestrukturiranje kmetij – ponovno zaokrožanje kmetijskih gospodarstev z obvezno živinorejo. V teh nekaj letih se bo
to že pokazalo. Medsebojno izključevanje posameznih ukrepov v KOPOP
je samo navidezno. Z zaokrožanjem
kmetijske dejavnosti v tradicionalni
obliki naredi vse ukrepe usklajene.
Začetek vodenja evidenc
Sredi meseca so vsi kmetje in gospodarstva, ki so se vključili v KOPOP,
dobili od Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano besedila s programom aktivnosti o obveznostih posameznih kmetij glede zahtev, v katere so se vključili, in en izvod obrazcev,
na katerih vodijo evidence. Evidence
je v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem obvezno treba voditi
na predpisanih obrazcih, ki so dostopni na spletnih straneh MKGP, ARSKTRP in KGZS, zato vodenje evidenc na
koledarjih, blokih ali v drugih oblikah
ob morebitnem obisku kontrolorja ne
bo zadoščalo.
Vse podatke od 1. 1. 2015 dalje je
treba prepisati na obrazce. Izjema so
evidence o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se morajo začeti voditi na dan oddaje zbirne vloge, ko se
tudi popiše izhodiščno stanje zalog.
Kmetija ali gospodarstvo mora hraniti račune in deklaracije, s katerimi
se dokazuje izpolnjevanje obveznosti,
pri čemer so izjema artikli, ki so bili
nabavljeni pred oddajo zbirne vloge
v letu 2015.
Da se je zadeve treba lotiti resno,
kaže opozorilo kmetijske zbornice, ki
kmete opozarja, naj si evidence uredijo na predpisanih obrazcih, saj so na
ARSKTRP že začeli nadzorovati izva-
janje ukrepa KOPOP, to pa pomeni, da
morajo biti ob obisku kontrolorja na
kmetiji izpolnjene tudi vse evidence
za zahteve, v katere so se vključili.
J. V.
V Semenarni Ljubljana vam želimo predstaviti poskuse različnih sort
krompirja priznanih evropskih dobaviteljev (Solana, KWS, France
Obtention). Zato vas vabimo, da se nam pridružite na dogodku
DAN KROMPIRJA Semenarne Ljubljana,
ki bo v torek, 28. julija 2015, ob 9.00 na kmetiji Jakob
v Lipovcih, nasproti kmetijske trgovine Panvita.
Program:
9.00 zbor udeležencev
9.30–10.00 predstavitev poskusa na polju
10.00–11.30 predstavitev različnih sort
krompirja s poudarkom na uporabnih
prednostih in lastnostih
11.30 druženje in pogostitev (malica).
Vsi udeleženci boste prejeli
promocijski material in darilo.
Z željo, da bi se na dogodku srečali, vas lepo pozdravljamo.
Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana
družba
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Naši predlogi
Drevesnica Tišina – ni denarja, ni zalivanja
Izbor Pomurke in Pomurca
meseca julija 2015
Kandidatke za Pomurko julija
Vanja
Zamuda, maturantka Gimnazije
Franca Miklošiča Ljutomer,
je zbrala edina
med pomurskimi gimnazijci maksimalno število točk
in postala diamantna maturantka. Prihodnja študentka medicine pravi, da je za uspeh
na maturi treba predvsem zaupati v
lastne sposobnosti in se za maturo
učiti vsa štiri leta srednje šole.
Vijola Bertalanič iz Brezovec, je nova
predsednica
Pomurske pokrajinske zveze
društev
upokojencev.
Po upokojitvi
se je aktivno
vključila v delovanje Pomurske pokrajinske zveze
društev upokojencev Murska Sobota in tudi Zveze Društev upokojencev Slovenije. Ljubiteljsko se ukvarja
s slikanjem, je tudi častna občanska
Občine Puconci.
Breda Forjanič,
ravnateljica
Vrtca Manka
Golarja Gornja
Radgona, ki je
letos praznoval 80 let delovanja. Aktivnosti ob jubileju
so pod njenim
vodstvom in
koordinacijo potekale več mesecev.
Forjaničeva je uvedla v vzgojno-izo-
braževalno prakso vrtca številne novosti, posebno pozornost že vrsto let
namenjajo ekološkim temam.
Kandidati za Pomurca julija
Dušan Prelog,
umetniški vodja Ljutomers­
kega okteta,
ki neprekinjeno deluje že
50 let. Letos je
prejel oktet v
Ljutomeru Miklošičevo nagrado. Oktet
od leta 2010 v prenovljeni sestavi pod
umetniškim vodstvom Dušana Preloga nadaljuje in skrbno neguje tradicijo poustvarjanja slovenske ljudske in
umetne pesmi. Posega tudi po drugih
zvrsteh vokalne glasbe.
Niko Prelec iz
Šalovec je prejel na natečaju
Mladinske ga
sveta Slovenije
častno priznanje za naslov
najprostovo ljec leta 2014.
Niko rad pomaga starejšim sosedom pri hišnih opravilih.
Prostovoljstvo mu ne pomeni samo
lepe geste, temveč je to njegov način
življenja – da pomaga drugim in s tem
prispeva k prijaznejšemu in lepšemu
življenju širše skupnosti.
Franc
Cipot,
direktor Cera
Puconci,
je
prejel v okviru Komunaliade 2015 priznanje Zbornice
komunalnega
gospodarstva
za leto 2014 za
skrb za odstranjevanje in predelavo odpadkov. Gre
za eno od najhitreje rastočih podjetij
v Pomurju tako po rasti dodane vrednosti na zaposlenega kot prihodkov
in števila zaposlenih. Cerop naj bi še
letos v objektu nekdanje družbene
prehrane vzpostavil center ponovne
uporabe z okrog 20 zaposlenimi.
Za Pomurko in Pomurca meseca lahko
glasujete vse do 2. avgusta, in sicer z
originalnimi glasovnicami iz Vestnika in
s pošiljanjem SMS-sporočil. Uporabniki
Mobitela in Debitela lahko glasujete tako,
da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega
sporočila je 0,417 evra.
Za Vanjo Zamuda glasujete tako, da pošljete
na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Vijolo
Bertalanič RMV P B, za Bredo Forjanič pa
RMV P C. Za Dušana Preloga glasujete tako,
da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D,
za Nika Prelca RMV P E in za Franca Cipota
RMV P F.
Pomurka in Pomurec meseca julija
Pomurka meseca:
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
7
odgovor
Prvi kadrovski
prepih po
združitvi zadrug
Glasovnice do 31. julija, SMS-sporočila do 2. avgusta
Pred nami je julijski izbor Pomurke in
Pomurca meseca, še prej pa izidi izbora preteklega meseca. Za Pomurko
junija ste izbrali trenerko, mentorico
in predsednico Društva mažoretk Bakovci Tadejo Bencak, za Pomurca pa
novega doktorja znanosti Mateja Kolenka.
Še vedno pričakujemo tudi vaše
predloge za Pomurko ali Pomurca meseca, ki jih z utemeljitvijo lahko pošljete na elektronski naslov izbor@murskival.si ali po navadni pošti
na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca meseca. Na tem naslovu pričakujemo tudi
vaše glasovnice.
23. julija 2015 | Vestnik |
Anja Jandrok, stečajna upraviteljica podjetja Semesadike iz Mengša, h kateremu
spada tudi drevesnica na Tišini, je prve dni julija pozvala upnike, naj založijo
pet tisoč evrov predujma, da bodo lahko v tem sušnem obdobju zagotovili
zalivanje rastlin in sadik v lončkih. Na poziv se v petih dneh ni odzval nihče, je
povedala upraviteljica, to pa pomeni, da bodo rastline ob visokih temperaturah
najverjetneje propadle. Na Tišini je problem tudi to, da vodno črpališče že nekaj
let sploh ne dela. V zvezi s stečajnim postopkom, ki se je začel 16. junija, in
možnostmi za prihodnost drevesnice na Tišini je do zdaj s tišinskega območja ni
poklical še nihče, prav tako se za potek stečajnega postopka ni zanimal nihče
z občine. V obrazložitvi poziva k založitvi predujma pa je stečajna upraviteljica
zapisala, da bi s petimi tisočaki v Mengšu najprej popravili črpalko za zalivanje, ki
je zdaj pokvarjena, v lokalnem okolju pa bi najela ljudi za zalivanje rastlin tako v
Mengšu kot na Tišini, to pa bi stalo 80 evrov. M. H. fotografija nataša juhnov
Direktorica Kmetijske zadruge Križevci
Ljutomer Bernardka Hlebič se je odzvala
na moj zapis v Vestniku Prvi kadrovski
prepih po združitvi zadrug. V odgovoru
mi očita netočne navedbe okrog izplačila
lanske letine pšenice. Nikjer nisem
trdil, da zadruga kmetom ni plačala
odkupljene pšenice. Dejstvo je, da so
bili manjši pridelovalci nezadovoljni.
Opozorili so nas osebno po telefonu, da se
ne strinjajo z neenakopravno obravnavo
pri plačilu prodanega pridelka. Jasno
jim je bilo, da zadruga težko zagotavlja
likvidna sredstva za celotno plačilo
odkupljenega pridelka. Motilo jih je, da
so nekateri dobili plačan pridelek v celoti,
drugi pa so morali čakati. Po njihovem
mnenju bi bilo pošteno, da bi se pšenica
plačevala vsem, če je bilo potrebno v
obrokih. Direktorica se je sicer po meni
dostopnih informacijah za prestavitev
plačila pisno opravičila. Kar pa se
kadrovskega prepiha tiče, je izkazano
nezaupanje članov zadruge bivšemu
predsedniku upravnega odbora le
posledica nezadovoljstva članov zadruge
z zadrugo in tu je vse leporečje odveč.
J. Votek
8
(iz)brano
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Za vroče poletje »modra« tabletka
Beltinci
Posebna ponudba v nabiralnik
upokojencem njegovih let
Po žetvi
je čas
za ples
Nezakonito ravnanje ali samo naključje – Oglaševalec je zavajal – Zdravstveni dom samo krinka
– Oznaka NDP pomeni, da gre za oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo
Na festival pride tudi
predsednik Borut Pahor
Ali moški res potrebujejo pred poletjem, ki je pogovorno razgreto tudi
zaradi priložnosti za zbliževanje z
ženskami, zanesljivo pomoč v obliki modrih tabletk, na tem mestu ne
bomo razglabljali, smo pa pobrskali v »podkožje« ene od takih prodajnih ponudb, ki jo je neki upokojenec
našel v svojem nabiralniku. Razjezilo ga je, ko je odkril, da gre za trženje z zavajajočimi informacijami na
pisemski ovojnici, zato je vse skupaj
pred časom tudi prinesel v naše uredništvo, da bi malo podrezali v to. Brskanje nas je pripeljalo do ugotovitve,
da gre za potrošniški nateg, in spoznanja, da smo zaradi svojih šibkih
točk in naivnosti pogosto zaslepljeni
in »pademo« na najrazličnejše trženjske zvijače, ta, o kateri zdaj pišemo,
pa ima še drugo razsežnost, zlorabo
imena institucije.
Kot rečeno, je neki mlajši upokojenec v poštnem nabiralniku našel belo
kuverto, na kateri je bil desno naveden njegov domači naslov, nekoliko
levo pa je pisalo »Zdravstveni dom«.
Njegov popolni naslov je pošiljatelj
oglasnega sporočila morda res našel
v telefonskem imeniku, ni pa mogel
prek javno dostopnih podatkov vedeti, koliko je star. Kajti enake kuverte, v katerih je bila ponudba za nakup
sextablet in penistablet po naročilu s
klicem na brezplačno telefonsko številko, so v vasi prejeli upokojenci njegovih let, to pa se je med njimi tudi
zelo hitro razvedelo.
V Beltincih se v četrtek s predstavitvijo knjige Böltinci inda, Böltinci
danes, avtorjev Petra Šraja in Ludvika Penhoferja, začenja 45. Mednarodni folklorni festival, ki bo od 23. do
26. julija.
Zaradi svoje polokrogle obletnice bo imel še bogatejši program kot
običajno, je napovedal Boštjan Rous,
predsednik KUD Beltinci. V štirih
dneh pričakujejo več kot 400 nastopajočih, deset tisoč obiskovalcev, dejavnosti na festivalu pa bo v soboto
spremljal tudi predsednik republike
Borut Pahor.
Uradno odprtje bo v četrtek, ob
predstavitvi nove knjige, ki govori o
Beltincih, pa bodo odprli tudi razstavo likovnih del, fotografij in razglednic Beltinec. Ob tej priložnosti so
natisnili tudi deset razglednic, na katerih so Beltinci in tukajšnji folkloristi nekoč in danes. Ena od teh starih
razglednic je bila shranjena v budimpeškem muzeju, natisnjena pa leta
1868.
Petek bo v znamenju domače in
tuje folklore, poleg domačinov, folkloristov in pihalnega orkestra bodo
nastopili folkloristi iz Mehike. Izvedli
bodo tudi pevsko delavnico v sodelovanju s priznanim etnoglasbenikom
Gregorjem Volkom.
Starost in spolno življenje,
občutljivi osebni podatki
Iz urada Informacijskega pooblaščenca so nam pojasnili, da Zakon o
varstvu osebnih podatkov ureja tudi
področje neposrednega trženja po navadni pošti in brez privolitve posameznika, če gre za podatke, ki jih je oglaševalec zbral iz javno dostopnih virov
ali v okviru zakonskega opravljanja dejavnosti. »Takšno trženje lahko oglaševalec izvaja do preklica in samo na
podlagi kontaktnih podatkov (osebno
ime, naslov stalnega ali začasnega bivališča), na podlagi podrobnejših podatkov o posamezniku, kot na primer
o zdravstvenem stanju, spolnem življenju, preferencah, nakupovalnih navadah in drugih osebnih podatkih, pa bi
takšno trženje lahko izvajal samo na
podlagi osebne privolitve posameznika. V primeru občutljivih osebnih podatkov, kot so podatki o zdravstvenem
stanju in spolnem življenju, bi privolitev morala biti izrecna in praviloma pisna,« so še sporočili iz urada. Ali je šlo
v omenjenem primeru za nezakonito
ravnanje ali samo za naključje, ne morejo soditi, v vsakem primeru pa ima
prejemnik pošiljke možnost, da pisno
ali na kakršen koli drug način od iz-
fotografija nataša juhnov
vajalca trženja zahteva, da začasno ali
trajno preneha uporabljati njegove
osebne podatke za namen neposrednega trženja. »Če pa bi gospod želel,
da se zadeva preveri v inšpekcijskem
postopku, se lahko obrne na Informacijskega pooblaščenca (prek naše spletne strani, pisno ali na drug način) ter
priloži reklamno sporočilo in bomo
preverili, ali gre za nezakonito izvajanje neposrednega trženja (predvsem,
kje so pridobljeni osebni podatki) ali
samo za naključje.«
Kršen oglaševalski kodeks
Način zbiranja naslovov pa je samo
ena od »cvetk«, ki si jih je privoščil pošiljatelj spornih kuvert. Druga v šopku je zagotovo naslov pošiljatelja. Na
kuverti je bila res vidna oznaka NDP,
ki večini sicer ničesar ne pove, pomeni pa, da gre za oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo,
in na osnovi katere pošiljatelj plača
tudi občutno nižjo poštnino, precej
na debelo pa je pisalo tudi »Zdravstveni dom«. Ko pa človek prejme na svoj
domači naslov kuverto iz zdravstvenega doma, jo običajno tudi odpre. Tako
je storil tudi naš prejemnik, potem pa
iz nje potegnil reklamni list. Da gre za
kršitev Slovenskega oglaševalskega
kodeksa, je o zadevi zadnje dni junija
že razsodilo oglaševalsko razsodišče
Slovenske oglaševalske zbornice in
še: »Navedba pošiljatelja na ovojnici,
ki je neločljiv sestavni del komunikacije, je neresnična, isto velja za njegove kontaktne podatke. Kot pošiljatelja
namreč oglaševalec lažno navaja spoštovano institucijo Zdravstveni dom,
ki ne z oglaševanjem ne z vsebino neposredne pošte nima nikakršne povezave. Na ta način oglaševalec zavaja
potrošnika, saj bi navedba pošiljatelja
prejemnika pošiljke lahko spodbudila, da jo odpre, čeprav je sicer zaradi
oznake NDP morda ne bi odprl oziroma bi jo zavrgel,« je v obrazložitvi zapisalo oglaševalsko razsodišče.
Tiskarska »napaka« in
»privat« zdravstveni dom
Razsodišče je pošiljatelju očitalo
kršenje členov iz oglaševalskega kodeksa, ki govorijo o poštenosti, resničnosti, prepoznavnosti in dobrem
imenu ter posnemanju, sam pa je na
očitke odgovoril, da je napačna navedba »… posledica tiskarske napake.
Ko smo ugotovili napako, je bil ves
oglaševalski material že zapakiran v
1500 kuvert. Material smo razposlali
in bili prepričani, da s tem ne kršimo
zakonov oziroma kodeksa. S to dejavnostjo smo se začeli ukvarjati pred
kratkim in s tem tudi z oglaševanjem.
Pred tem se nismo ukvarjali z oglaševanjem in zato očitno nismo bili dovolj seznanjeni z njim.«
Podjetje Veni vidi vici, d. o. o., je bilo
ustanovljeno aprila 2011 in registrirano za dejavnost internetnega poslovanja in svetovanja, to v bistvu opravlja
še danes, poslovni sedež družbe pa je
drugje, kot je bil naveden na pisemski ovojnici. Ta navedeni naslov, kamor bi prejemnik sporne pošiljke tudi
lahko sporočil, da ne želi, da mu še
naprej pošiljajo reklamna sporočila,
nas je pripeljal do nekega imena najemnika prostorov na tej hišni številki, ki pa se menda na nekem drugem
naslovu ukvarja z neko dejavnostjo,
kot smo odkrili – z grafičnim oblikovanjem in izdajanjem brezplačnega
časopisa. Toda pravo presenečenje je
šele sledilo.
Na resničnem sedežu družbe so
nam v telefonskem pogovoru pojasnili, da na tem naslovu, s katerega je
bila poslana omenjena pošiljka, deluje
v sklopu njihovega podjetja »privatni«
zdravstveni dom. In še, da po predhodnem naročilu tam dela zdravnik,
ki svetuje pri moških boleznih, vendar te bolezni niso »nič kaj posebnega«. O tem, da bi poleg javnega zdravstvenega doma v Litiji v okolici ali
na tem naslovu deloval še kakšen zasebni zdravstveni dom, izvajalci zdravstvene dejavnosti in poznavalci tamkajšnjega terena, ki smo jih poklicali,
niso vedeli ničesar.
Majda Horvat
Uradno odprtje festivala
bo v četrtek, ob
predstavitvi nove knjige
o Beltincih pa bodo
odprli tudi razstavo
likovnih del, fotografij in
razglednic Beltinec.
Že tradicionalno se v soboto popoldan s svojo kulinariko, običaji in
značilnostmi predstavljajo krajevne
skupnosti Občine Beltince, ko se zvečeri, pa na oder stopijo etno-glasbene skupine. Letos slavi 25 let glasbena etnoskupina Marko banda, pridejo
pa še Kalinka, Katice in BeleTinke. V
nedeljo se festival končuje s sprevodom in prvim delom državnega srečanja odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji, na katerem so strokovno
komisijo v letošnji sezoni prepričali
z najboljšim programom, poteka pa
v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. Nastopilo bo osem
skupin, pozdravila pa jih bo združena skupina treh beltinskih folklornih
skupin ob spremljavi Bakovske godbe, iz tujine pa bosta prišli še folklorni
skupini iz Hrvaške in iz Mehike.
A. Nana Rituper Rodež
barometer
Peter Beznec in
Grossmannov pojem
Stanko Gjerkeš in
ekipa ustvarila ime
Dušan Gomboc je
neimenovani vodilni delavec
Direktor Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina je s svojo standardno ekipo spravil pod streho enajsti festival in poskrbel, da je postala ta
vsakoletna petdnevna julijska prireditev
pojem v širšem mednarodnem prostoru, vabilo na festival pa prava čast med
filmskimi ustvarjalci in igralci. Po letošnjem gostu Udo Kieru se tako obiskovalci že radovedno sprašujejo, katera izmed zvezd bo prišla prihodnje leto.
Nekoč je Hotiza slovela po znameniti
gostilni, danes slovi po pripravi rib na
hotiški način, predvsem pa po dobri organizaciji ribiških dni. Letos so jih pripravili že dvajsetič in s spremljevalnimi
dogodki so trajali ves teden. Tudi tokrat z vsemi presežki, ki jih lahko zbere neka prireditev, ki sloni na prostovoljnem delu krajanov in s pravo mero
dodane podjetnosti in z ustvarjanjem
koristi za skupno dobro kraja.
po besedah stečajnega upravitelja
Aha Mure Steva Radovanovića, ki se
pripravlja na najem delujočega dela
Aha Mure. Pod kakšnimi pogoji se bo
najem zgodil, stečajni upravitelj še ni
povedal. Ne bi bilo slabo, če bi, saj je
Murin voz ponovno treba na tak ali
drugačen način potegniti iz rdečih
številk, kamor sta ga spravila omenjena. Če ne drugače, pa na račun
upnikov.
(iz)brano
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
9
Mednarodna mladinska likovna kolonija LindArt
Umetniki so dela
ustvarjali v parih
Sodelovalo je šest ustvarjalcev iz šestih držav – Likovni odziv na razstavo
Hommage a Picasso in na Lendavo z okolico – Nastali novi likovni izrazi
V ateljeju v Glavni ulici v Lendavi so
odprli razstavo umetniških del, ki so
nastala na 20. mednarodni mladinski likovni koloniji LindArt Lendava
2015. Razstavo, ki bo na ogled do 20.
avgusta, je predstavila in odprla umetnostna zgodovinarka Lea Lampret.
Obiskovalce je nagovorila tudi direktorica Galerije - Muzeja Lendava Beata Lazar.
Mednarodna mladinska likovna kolonija, ki jo je organizirala Galerija Muzej Lendava, je potekala od osmega julija, vodil pa jo je akademski slikar
in kustos Dubravko Baumgartner. Sodelovalo je šest umetnikov iz šestih držav: Stefano Cescon iz Italije, Tihana
Gržanić iz Hrvaške, Zsofia Horvath iz
Madžarske, Jure Markota iz Slovenije,
Likovno delo –
instalacija Jureta
Markota in Jovane Mitić
– pomeni združitev
dveh umetniških
principov, kiparskega
in slikarskega.
Jovana Mitić iz Srbije in Marissa Wedenig iz Avstrije. Tudi tokrat so sodelujoči ustvarjali v parih, ki jih je določil
žreb. Obiskovalci odprtja razstave so z
glasovnicami odločali, katero delo jim
je najbolj všeč, zmagovalca pa bosta
imela naslednje leto razstavo svojih
likovnih del v Lendavi. To sta bila Jovana Mitić in Jure Markota.
Iz potrebe po strokovnem kovanju
likovno nadarjene mladine je LindArt
skozi leta prerasel v edinstveni projekt. Likovna manifestacija, kot pravijo organizatorji, umetnikom mlajše
generacije ponuja možnost delovanja,
ki je tako geografsko kot konceptualno
odmaknjeno od njihove študijske oz.
studijske prakse.
Beata Lazar je povedala, da je vodilna ideja ustvarjanja na tej likovni koloniji, da avtorje povežejo v umetniške
tandema in po dva ustvarjata na skupni likovni nosilec. Namen je tudi, da
si skupaj prizadevajo za medkulturni
dialog in spoštovanje kulturne raznolikosti in da tako spodbujajo boljše razumevanje med ljudmi različnih kultur
in okolij. S kolonijo pa tudi promovirajo Lendavo in okolico ter bogatijo likovno zbirko te galerije. Tako je nastalo v julijskih dneh v Lendavi že veliko
del, ki so izjemen raziskovalni proces
mladih umetnikov.
Lea Lampret je povedala, da so umetniki svoja dela zasnovali kot odzive na
razstavo Hommage a Picasso, ki je na
lendavskem gradu, pa tudi kot odzive
na njihove vtise iz Lendave in okolice.
Z druženjem in soustvarjanjem so nastali novi likovni izrazi, ki so stičišča
dveh različnih slogovnih in umetnostnih pristopov. Razstavljena dela moramo zato razumeti kot izraz ustvarjalnega dialoga med dvema umetnikoma.
Tako pomeni likovno delo – instalacija
Jureta Markota in Jovane Mitić – združitev dveh umetniških principov, kiparskega in tradicionalno slikarskega.
Tu gre za različen pristop k oblikovanju prostora, ki je odgovor na Picassovo kubistično razgradnjo oblik. Marissa Wedenig in Zsofia Horvath se na
razstavi predstavljata s tremi platni in
instalacijo. Tri platna so zasnovana kot
enotna podoba, za osrednji motiv pa
sta izbrali akt, golo žensko telo, delo
pa lahko razumemo kot odgovor na
Picassov kubistični pristop k erotiziranemu upodabljanju ženskega telesa. Grafičarka Tihana Gržanič in slikar
Stefano Cescon pa sta skupaj ustvarila simetrično konstrukcijo, ki je zbirka
spominov na življenje v Lendavi, v katero je vsak vključil svoje doživljanje
okolice in svojo likovno tehniko.
J. G.
Milivoj Miki Roš je prejel iz rok predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem
Jožeta Hirnöka priznanje za dolgoletno kulturno delovanje v Porabju. Več
fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov
Porabski dan
Brez kruha ni
prihodnosti
Med dobitniki priznanj dr. Karel Gadányi,
Milivoj Miki Roš in Gábor Sebestyén
Porabska domačija v Andovcih, na
dvorišču katere stoji tako imenovani mali Triglav, je bila prizorišče letošnje tradicionalne prireditve Porabski
dan, ki sta jo pripravili Zveza Slovencev na Madžarskem ter Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci.
Zgodovina vasi sega v dvanajsto stoletje, ko so se začeli na območje priseljevati kmetje z območja današnje
Slovenije, ki so zagotavljali oskrbo takrat ustanovljenemu cistercijanskemu samostanu v Monoštru, katerega podložniki so ostali vse do sredine
devetnajstega stoletja. »Naši predniki so več sto let sejali žito, čakali, da
dozori seme, nato sta sledili žetev in
mlačev. Končni dposežek je bil kruh,
brez katerega ni življenja. Naša organizacija dela približno enako kot naši
predniki, toda na drug način. Poiskati
prave ljudi, pravo seme, čakati, da dozorijo naše ideje, iz katerih na koncu
lahko spečemo kruh, ki je osnova našega življenja. Na srečo imamo še veliko zavednih Slovencev, veliko aktivnih društev in institucij, ki negujejo
naš materni jezik in bogato kulturno
dediščino. To je dosežek našega dela,
to je naš kruh, na katerem lahko gradimo našo prihodnost,« je v nagovoru
povedal predsednik Zveze Slovencev
na Madžarskem Jože Hirnök.
Lutke so bile samo začetek
Največ glasov obiskovalcev razstave je dobilo likovno delo, ki sta ga ustvarila Jovana Mitić iz Srbije in Jure Markota iz
Slovenije. fotografija jože gabor
Ob priložnosti so podelili priznanja zveze, ki so jih letos prejeli dr. Karel Gadányi, Milivoj Miki Roš in Gábor
Sebestyén. Gadányi je bil med drugim
v svoji bogati akademski karieri tudi
vodja Katedre za slovenski jezik na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu, ki je
nastala pod njegovim vodstvom. Pri
svojem delovanju si je prizadeval, da
bi dobilo Porabje lastne intelektualce, ki bodo prispevali h krepitvi narodne identitete, zato je prejel priznanje za svoje vsestransko delovanje v
interesu slovenske skupnosti na Ma-
džarskem. Milivoj Miki Roš je prejel
priznanje za dolgoletno delovanje na
lutkovnem, gledališkem, literarnem
in medijskem področju med porabskimi Slovenci. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Roš z gledališčem iz Murske Sobote Porabje prvič obiskal leta
1984 in potem skoraj vsako leto gostoval na porabskih odrih. »Na enem od
teh srečanj je dobil od povsem mlade Zveze Slovencev na Madžarskem
povabilo, če bi na Gornjem Seniku
Zgodovina Andovec
sega v dvanajsto
stoletje, ko so se
začeli na območje
priseljevati kmetje
z območja današnje
Slovenije.
od svoje mame Jožice prevzel delo z
mladimi lutkarji. Od takrat je minilo 25 let.« Vendar pa, kot pravijo, so
bile lutke samo začetek, čez nekaj let
je začela delo gledališka skupina Nindrik indrik, v kateri Roš že od vsega
začetka režira in piše gledališka besedila. Roš redno piše tudi za časopis
Porabje in dela za slovenski radio Monošter. Gábor Sebestyén, sicer psihiater, je tudi učitelj verouka in vodja
cerkvenih pevskih zborov na Gornjem
Seniku in v Števanovcih. Pri delovanju
v obeh zborih se trudi, da bi v cerkvi
ohranili tradicionalne slovenske katoliške pesmi. »Na podlagi tega lahko
rečemo, da Gábor Sebestyén, ki je po
narodnosti Madžar, s svojim plemenitim delom veliko prispeva k ohranitvi
slovenskega jezika in naše pevske kulture na cerkvenem področju,« so zapisali podeljevalci priznanja.
T. M.
barometer
Gabor Szalai iz vasice
na Madžarskem
Andreja Kovač in še
en uspešen projekt
je v znak hvaležnosti za dolgoletno
medsebojno sodelovanje prejel zlato
plaketo Občine Hodoš. Szalai je bil leta
2012 izvoljen za častnega predsednika in
dosmrtnega člana Kluba vojaških upokojencev na Madžarskem, s katerim je
večkrat nastopil tudi na občinskih prireditvah na Hodošu, vseskozi pa si je prizadeval za krepitev in ohranitev dobrih
prijateljskih odnosov med sosednjima
državama, klubom in občino.
V razvojni agenciji Slovenska krajina, ki
jo vodi Andreja Kovač, so z odprtjem
vzorčne kmetije na Gornjem Seniku
dočakali še en uspešno izveden projekt, ki bo prinesel tudi nova delovna
mesta. Kovačeva si že dalj časa prizadeva za izkoriščanje potenciala, ki ga ima
Porabje v ekološkem kmetijstvu. Seveda kmetije ne bi bilo brez slovenskega
kmetijskega ministrstva, ki je prispevalo večino sredstev za gradnjo.
Franc Deutsch je predsednik
Prostovoljnega gasilskega društva Ratkovci, ki je dalo pobudo za namestitev defibrilatorja na svojem gasilskem
domu, s katerim želijo pomagati ljudem ob zastoju srca. S tem opozarjajo
tudi na to, da najbližja reševalna enota
potrebuje najmanj 25 minut, da pride v
te kraje, v bolj oddaljene in težje dostopne pa še več časa. To pa je prepozno,
če pride do zastoja srca. Hkrati pripravljajo izobraževanja za krajane, da bi
znali defibrilator pravilno uporabiti.
10
kultura
| Vestnik | 23. julija 2015
Poletni delovni čas knjižnic
Da ne bi s kupom knjig in seznamom želj ostali pred vrati knjižnice, naj
spomnimo na njihov poletni delovni čas. PIŠK je ob ponedeljkih, sredah
in petkih odprt od 7. do 15. ure, ob torkih in četrtkih pa od 12. do 19, v
Lendavi imajo odprto ob delavnikih od 8. do 16. ure, v soboto pa kot običajno. V ljutomerski knjižnici so vsak dan na voljo od 8. do 16. ure. V gornjeradgonski imajo odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 17., ob torkih
do 15. in ob sredah do 18. ure, odprto imajo vsako drugo soboto.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
So pozabili na kulturo
Kulture ni mogoče najti med strateškimi cilji Strategije EU 2020, ki jih
je začrtala Evropska komisija. Natančneje, v novem programskem obdobju med enajstimi tematskimi in prednostnimi cilji, znotraj katerih države članice lahko financirajo ukrepe evropske kohezijske politike v letih
od 2014 do 2020, kultura ni posebej omenjena. To seveda ne pomeni,
da sredstev zanjo ne bo, nedvomno pa bo do njih treba priti po bolj zapletenih poteh in v sodelovanju z drugimi institucijami.
Poletje in kultura
Mnoge kulturne ustanove v poletnih dneh delajo z drugačnim
tempom, kulturno dogajanje pa se
preseli na trge, ulice in popestri
dogajanje v mestih. Ustavite se
kdaj na kakšnem od teh dogodkov, tudi v naših krajih jih ni malo.
22. poletni glasbeni tabor Glasbene mladine Slovenije
Ne obremenjujmo se z akordi in
razumevanjem glasbe, doživimo jo
Delavnice za mlade glasbenike, skladatelje in publiciste – Letos so se posvečali interpretaciji sodobne klasične glasbe
Prejšnji teden je potekal v Murski Soboti 22. poletni glasbeni tabor, ki ga
izvaja Glasbena mladina Slovenije
(GMS) in ki že skoraj pet desetletij sistematično skrbi za različne glasbene
programe in izobraževanje mladih. V
Soboti so se ustalili že tretje leto povrsti, ker jim, tako producent Uroš Mijošek, mesto kot tudi glasbena šola ter
Zavod za kulturo, turizem in šport ponujajo odlične delovne razmere.
Glasbeniki in tudi drugi, stari od
14 pa tja do 30 let in več, so se izobraževali in delovali na delavnicah
harmonike, pri interpretaciji sodobne glasbe, skladateljski delavnici in v
glasbeni publicistiki. Pripravili so tudi
dva koncerta, prvega v dvorani GŠ
Murska Sobota, drugega na grajskem
dvorišču, na katerem so se posvetili
tudi interpretaciji sodobne glasbe. Letos so se posvetili interpretaciji in razumevanju sodobne glasbe, ki je nekoliko drugačna in je nastala po drugi
svetovni vojni, pri tej pa so izvajalske
prakse drugačne, nekoliko več je svobode, hkrati pa so nekatere stvari zelo
natančno določene.
»Na prvi pogled se lahko ob poslušanju zdi, da kakšne skladbe nimajo
smisla ali logike, ker smo navajeni,
da so stvari strukturirane, pa ni tako.
Kakšen poslušalec, ki ni vajen poslušanja umetniške ali sodobne klasične
glasbe, bi jo morda rad analiziral, ker
Kontrabasist Gašper Livk in saksofonist Tilen Lebar sta na grajskem dvorišču izvedla delo Evgena Bibianka.
fotografija a. nana rituper rodež
velja prepričanje, da je glasbo vedno
treba razumeti,« pove Mijošek. Profesor Luka Juhart pa je o tem lepo povedal: »Saj ne vemo, kako natančno deluje mobitel, znamo pa ga uporabljati.
Od njega vzamemo, kar nam omogoča
in kar potrebujemo. To moramo početi tudi z glasbo. Ne obremenjujemo se
z akordi, vzemimo, kar je, in jo skušajmo doživeti po svoje. Pustimo, da nas
umiri, nas pretrese, izzove … podobno
kot pri drugih zvrsteh umetnosti.«
Vsako leto nastane na taboru tudi
nekaj novih skladb mladih skladateljev, ki jih potem tudi krstno izvedejo. Letos jih je bilo rekordnih deset.
Mentorja te delavnice Dušan Bavdek
in Nenad Firšt sta napisala sedem tonov iz neznane Gallusove skladbe in
štiri akorde, njihova naloga pa je bila,
da iz tega napišejo minutne skladbe.
In čeprav so izhajali iz istih temeljev,
so vse zvenele popolnoma drugače.
Na taboru jih sodeluje 32, poleg
glasbenikov in skladateljev še muzikologi, profesorji, mnogi med njimi
pa se predstavijo v različnih vlogah,
tako so na primer skladbe mladih
skladateljev, ki nastanejo na taboru,
izvedli profesorji. Žal pa je letos zaradi bolezni odpadla delavnica za petje,
ki pa jo bodo v sodelovanju z Glasbeno šolo Murska Sobota izvedli enkrat
jeseni.
A. Nana Rituper Rodež
Grossmannov festival
Udo Kier: »Posrečena kombinacija filma in vina«
V petih dneh je bilo v Ljutomeru na ogled 75 filmov iz 24 držav – Za najpomembnejšo nagrado se je potegovalo pet filmov
S podelitvijo nagrad se je končal v Ljutomeru 11. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Številni obiskovalci, med katerimi so bila znana
imena iz sveta filma, so si lahko ogledali 30 celovečernih filmov, osem dokumentarcev, devet glasbenih dokumentarcev in kar 28 kratkih filmov, ki
so jih na festival posredovali ustvarjalci iz 24 držav. Osrednji gost festivala je
bil nemški igralec Udo Kier, kateremu
je izročil programski direktor festivala Tomaž Horvat nagrado za življenjsko delo. Kier, ki je igral v več kot 200
filmih, se je ob tej priložnosti zahvalil
organizatorjem, da so prepoznali njegovo delo in mu podelili nagrado, pohvalno pa se je izrekel tudi o festivalu,
ki ga zaznamuje, kot se je izrazil, posrečena kombinacija filma in vina.
V filmskem programu se je za najpomembnejšo festivalsko nagrado
– hudi maček za najboljši celovečerni film – potegovalo pet filmov: Pik
(Nemčija&ZDA), Idila (Slovenija), Lisičja vila Liza (Madžarska), Zli duh (Češka) in Nemški strah (Nemčija). »Letošnji tekmovalni program celovečercev
je vseboval izbor izjemno impresiv-
Programski direktor Grossmannovega festivala Tomaž Horvat s prejemnikom
nagrade za življenjsko delo Udom Kierom. fotografija miha šoštarič
nih filmov, od katerih ima vsak svoje
odlike, to pa je dodatno otežilo izbiro
najboljšega. Kot je pravilo pri filmih,
je skoraj nemogoče reči, kateri je boljši. Kljub temu smo se pri upoštevanju
vseh elementov, ki nujno sestavljajo
odličen film, zgodbe, likov in igralskih
nastopov, tehnične izvedbe in glede na
to, da smo na festivalu grozljivk, strašljivosti filma, odločili za film Zli duh.
Čeprav gre za podžanr najdenih posnetkov z vsemi izzivi, ki jih ta format
ponuja, je film prepričljiv, strasten,
vznemirljiv in eden najbolj grozljivih
izdelkov, ki smo jih za užitek gledali
na Grossmannu,« je dejal predsednik
komisije Richard Stanley, v Južni Afriki rojeni scenarist in režiser. V imenu
ustvarjalcev tega češkega filma je prejel nagrado režiser Petr Jakl.
Kot je dejal Stanley, se je komisija
odločila, da bodo manjšo skulpturo
hudega mačka za posebno omembo
podelili scenaristu in režiserju Tomažu Gorkiču za film Idila. »Z razvojem
filma po vsem svetu, z novimi trendi
in slogi je izjemno pomembno poudariti nove prispevke k žanrski kinematografiji, ki je nasploh eden od glavnih
ciljev Grossmannovega festivala. Zato
se z velikim spoštovanjem in občudovanjem, celo hvaležnostjo, priklanjamo trudu in čisto posebnemu talentu, vloženemu v prvo pravo slovensko
grozljivko. Upamo in verjamemo, da
bo to spodbudilo tudi druge, da nadaljujejo in vztrajajo na poti grozljivega in nasploh žanrskega filma v tej
državi, ter mu podeljujemo posebno
omembo na letošnjem festivalu,« je
Stanley utemeljil odločitev komisije
za podelitev posebne omembe.
Poleg omenjenih nagrad so podelili
še hrupnega mačka za najboljši glasbeni dokumentarec (Morphine:potovanje
sanj; ZDA&Italija), Slakovega hudega
mačka za najboljši kratki film (Mrtva
srca, Kanada), Melies d'Argent za najboljši evropski fantastični kratki film
(Poslednja formalnost, Belgija) in vinskega hudega mačka za najboljše vino
(Revolution, Turistična kmetija Hlebec). Zmagovalni film male delavnice
groze, ki je potekala v sklopu festivala,
je Blood Snake 2: Revenge of the Two
Brothers (Slovenija, režiser Aron Horvath).
Miha Šoštarič
intervju
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
11
Marta Banos in Nacho Menas, španska prostovoljca v Süču pri Čentibi
Deset mesecev »na koncu ceste«
Njun desetmesečni »obisk« Prekmurja se avgusta končuje – Prostovoljca v okviru projekta EVS Volunteers, ki ga izvaja tudi
Ekokultura Lendava – Živela v Süču, obiskala in si ogledala 12 držav – Razvila tudi idejo za ekološki turistični produkt
S
eveda me je najprej zanimalo, zakaj Slovenija, a mi je bilo prav hitro jasno, da Slovenija pri tem ni
imela ravno velike vloge. Čeprav jo je
Nacho že obiskal, saj zdaj ni bil prvič
tukaj, je pa prvič videl Prekmurje, tako
kot njegovo dekle Marta. Dva mlada
Španca sta namreč odprta, radovedna
… in sta me … nasmejala, navdušila, pomladila. Polna pozitivne energije, željna izkušenj, odprta za vse. V nekaj besedah. Ki pa so veliko premalo za vse,
kar bi ju res opisalo. Veliko pa povedo
tudi besede Simone Ferčak iz Ekokulture Lendava, ki že drugo leto v per-
da sva pripravljena na to, poleg tega
sem bil pred leti v Sloveniji in mi je bila
všeč; zelena, mirna …«
Marta: »Jaz pa sem Slovenijo videla
prvič, sva pa kot prostovoljca že delala na Finskem. Tam sva prav tako delala, barvala sva. Ker je to glavna ideja,
da pač delaš, pomagaš in hkrati spoznavaš državo in tamkajšnje ljudi. Tudi
tam sva živela v ruralnem okolju, le veliko krajši čas.«
Kot prostovoljca sta že delala na Finskem in v Mehiki, ti, Nacho, še na
Poljskem, Irskem in drugih državah,
(Spogledata se, nato se oba zasmejeta.)
Marta: »Priletela sva v Budimpešto,
od tam sva potovala z vlakom do Slovenije. Bolj se je bližala meja, bolj depresivno je bilo vse (smeh). Spomnim
se, da sem na meji videla otroka, ki je
kadil, videti je bilo … grozno. V Lentiju
sva morala iti iz vlaka na avtobus, ki je
čakal le naju; popravljali so namreč železniško progo. V Slovenijo sva prispela ponoči, na mejnem prehodu v Dolgi
vasi ni bilo nikogar, le dve prazni hiši …
ni bilo videti obetavno (smeh).«
Nacho: »Ko sva morala iti z vlaka,
sem pomislil, le kam naju zdaj peljejo
Marta: »Kar dobro sva spoznala Madžarsko, v Budimpešti sva bila recimo
štiri- ali petkrat; potem sva šla v Nemčijo, Italijo, Češko, najino zadnje potovanje pa je bilo po Balkanu.«
Nacho: »To sva si najbolj želela, že
od začetka, da bi videla Balkan. Bilo je
res odlično, ker sva šla recimo v Albanijo pa na Kosovo. Nikoli nisem pričakoval, da bom videl te države. Tudi ne
veš, kaj naj pričakuješ … v Španiji novice v medijih o teh državah niso ravno
dobre. So pa to le stereotipi. Bila sva
tam in ljudje so res prijazni, povsod.
Potovanje je bilo res čudovito.
Marta: »Obiskala sva Albanijo, Kosovo, Makedonijo, Črno goro, Bosno,
Srbijo in Hrvaško. A na Hrvaškem sva
bila že večkrat. Kadar je namreč kdo
prišel k nama, sem, sva ga peljala malo
naokrog, recimo v Piran, na Bled, Postojno, Zagreb, Budimpešto. To so bile
glavne destinacije (smeh).«
Nacho: »Prvi namen je bil gotovo izvedeti več o ekološkem kmetovanju in
vrtnarjenju.«
Marta: »Želela sva spoznati lokalne
ljudi, potovati – ne le po Sloveniji, tudi
naokrog, saj je tu krasna izhodiščna
točka za spoznavanje vseh okoliških
držav, Balkana in še česa.«
Nacho: »Najina ideja je bila tudi, čim
bolj se povezati z okoljem, zato sva po
srednjih šolah predstavljala prostovoljstvo, v Lendavi sva učila španščino, izvajala sva delavnice za otroke, delavnice na vrtu; skratka, čim več sva želela
dati tudi nazaj v okolje.«
Bila sta torej prava turistična vodnika po Sloveniji.
Nacho: »(Smeh.) Da, tudi najini starši so prišli in sva jih malo peljala naokrog. Po navadi najprej v Maribor, potem v Ljubljano pa na Bled, Bohinj,
Trst, Postojno, Piran, Koper … Šli pa
smo tudi v Zagreb in Budimpešto. Seveda so vsi spoznali tudi Süč in Lendavo (smeh).«
Marta: »Prejšnji teden je bila tukaj
moja mama, ki je bila zelo navdušena nad vsem tukaj. Doma je vsem razlagala, kako lepo, zeleno in polno rož
je tukaj. V Španiji – jaz sem iz Murcie,
Nacho pa iz Almerie v Andaluziji – je
namreč malo zelenja, večinoma je vse
posušeno. Sploh zdaj, ko je vročinski
val in imamo uradno 43 stopinj Celzija,
ljudje se skrivajo po hišah …«
fotografija vida toš
Tukaj pa sta razvila tudi idejo o turistični ponudbi, ki sta jo poimenovala
Eco Frontera in ki jo bo ena od agencij v Lendavi tudi ponujala.
makulturnem vrtu v Süču pri Čentibi gosti prostovoljce: »Občudujem ju,
kako sta se vživela v okolje, kako sta
živela tukaj in pridno delala na vrtu …
Sta prava turistična ambasadorja Slovenije, saj sta vse prijatelje in starše, ki
so ju obiskali, popeljala tudi po Sloveniji, ne le po Prekmurju in sosednjih
državah.« Ko sva se s Simono zjutraj
pripeljali v Süč, je Marta že zunaj v kito
vpletala suh česen. »Uau,« sem pomislila. »To zna? Le od kod …«
Ignacio Mena, ki ga kličejo Nacho, je
doštudiral sociologijo in ima magisterij iz ekološke agronomije, Marta Banos pa je končala ekonomijo in menedžment.
Nacho: »V Španiji sva doštudirala in
iskala službo, to pa je … misija nemogoče (smeh). Pa sva slišala za ta EVSprojekt in lani maja sva šla na Finsko,
a le za tri tedne. Potem sva se odločila, da bova šla kot prostovoljca nekam
v Evropo. Izbirala sva lahko med Grčijo, v kateri so iskali prostovoljce za
delo z mediji, in Slovenijo. Pisalo je, da
bova živela na deželi in skrbela za vrt,
torej neka vrsta ruralnega razvoja. To
me zanima in to bi res rad delal, čeprav
prihajam iz mesta. Zdelo se nama je,
zdaj v Sloveniji. Zakaj? Kaj pričakujeta od takih »izletov v realnost«?
Nacho: »(Smeh.) Razlogov je gotovo
več. Prvi je bil ta, da sem se želel naučiti angleški jezik. V Španiji namreč iščejo take ljudi, ki znajo angleško. Nihče
ne govori dobro angleško, na pogovoru
za službo pa te najprej vprašajo, ali obvladaš ta jezik. Pa ne le, ali znaš govoriti, zahtevajo certifikat. To je bilo mogoče prvo, zakaj sem pri 21. letih začel
iskati priložnosti v tujini. Rad imam izkušnje, rad živim v različnih državah,
srečujem tamkajšnje ljudi z vsega sveta, zato me je to pritegnilo. In ko sem
dobil novo priložnost, sem jo spet zagrabil.«
Marta: »Rada spoznavava ljudi, a ne
v tipičnem turističnem smislu. Takrat
ne vidiš in ne izkusiš nič novega. Drugače je, če nekje živiš. To je bolj 'to'
(smeh). Najpomembnejše je, da začutiš ljudi, potem res spoznaš deželo.«
Ko sta pred desetimi meseci torej prišla v Prekmurje, kaj vaju je najbolj …
navdušilo, presenetilo, tako pozitivno kot negativno? Se spomnita prvega dne?
(smeh.) V Dolgi vasi pa naju je na srečo
čakala Simona, ki naju je pripeljala sem,
v Süč. Prispeli smo ponoči in bil sem šokiran, ker je tukaj konec ceste. Še nikoli
nisem živel na koncu ceste (smeh). Ponoči nisem mogel videti sosednjih hiš,
ki pa so tako in tako prazne. Če bi tako
'izoliran' živel recimo v Španiji, bi ti gotovo vdrli v hišo, tam imajo hiše na podeželju na oknih namreč rešetke. Pomislil sem, da ne bom vzdržal tukaj deset
mesecev (smeh). Naslednje jutro, ko sva
vstala, sva prišla iz hiše in se razgledala naokrog. Videti je bilo res prijetno,
pa sem rekel, da bova videla. In zdaj bo
deset mesecev od takrat, odkar živiva
tukaj. Pravzaprav nisem pričakoval, da
bova tukaj vzdržala tako dolgo. Pa še sva
imela možnost izbire, ali bova živela tukaj ali pa v hiši sredi Lendave.«
Marta: »Na začetku sva razmišljala,
ali ne bi šla raje v Lendavo (smeh). A na
koncu se je izkazalo, da je tukaj veliko
lepše in boljše. Konec koncev sva si kupila avto in sva lahko tam v nekaj minutah. In tukaj je varno, povsem varno.«
Marta: »Tu sva navezala res pristne
prijateljske stike, tako da zdaj z najinimi slovenskimi prijatelji preživljava
konce tednov in popoldneve. Skupaj
hodimo plavat, pripravljamo piknike
… Bila sva namreč v enem od pubov v
Lendavi in gledala prenos nogometne
tekme, igrali so Španci. Seveda sva med
sabo govorila špansko in slišal naju je
moški, ki se je začel z nama pogovarjati – v španščini (smeh). Tam je namreč
živel dve leti. Spoznala sva tudi njegove prijatelje in zdaj se družimo.«
Nacho: »Super je, ker se pogosto zgodi, da nekje živiš, a ne spoznaš lokalnih ljudi, samo srečuješ jih. Je pa težko
tako 'priti noter', ker imajo ljudje pač
svoje stare prijatelje in ne potrebujejo še nekoga zraven (smeh). Tako da v
tujini lažje spoznaš druge tujce kot domače ljudi. Midva sva imela res srečo.
To je ena boljših stvari, ki se nama je
tukaj zgodila. Najino življenje tukaj se
je popolnoma spremenilo (smeh).«
Kakšne so bile vajine predstave o
tem, kaj bosta tukaj počela? Kaj sta
pravzaprav želela doživeti?
Nacho: »Marta je štela države, v katerih sva bila. Obiskala sva dvanajst držav (smeh).«
V tem času, ko sta živela v Süču, pa
sta tudi veliko potovala.
Nacho: »To naju je zelo veselilo, želiva namreč nekaj vrniti okolju, ki nama
je toliko dalo. Če sem iskren, je bilo tudi
težko, sploh na začetku, ko nisva vedela, kaj naj napiševa v projekt. A potem
sva dobila idejo in ta temelji na tem, da
turist obišče tri ekološke kmetije v treh
državah v enem dnevu. Lendava je namreč blizu tako Madžarski kot Hrvaški,
konec koncev pa niti Avstrija ni daleč.
Pa sva rekla, zakaj ne bi ljudi v enem
dnevu popeljal na eno madžarsko kmetijo, nato na hrvaško in še sem v Süč. S
tem bi ljudi naučili veliko o permakulturi in seveda bi ekološke izdelke tudi poskusili. Tako sva idejo razvila na papirju
in tudi na spletni strani, obiskala pa sva
tudi eno od turističnih agencij. Ideja se
jim je zdela dobra, saj so tudi iskali nekaj, kar je primerno za družine, in to je
tudi zanje res odlično doživetje.«
Marta: »Kasneje se lahko doda še kakšna kmetija v Avstriji … možnosti so
res neomejene.«
Avgusta se vajino doživetje Slovenije
končuje. Kakšni so vajini načrti? Služba v Španiji? Ali spet kam naprej, v
tujino?
Nacho: »Po toliko mesecih ločitve od
družine in prijateljev bo res prijalo iti
domov (smeh).«
Marta: »Rada bi našla službo, če ne v
Španiji, spet v tujini. Nacho že spet gleda in išče po spletu, našel je neki razpis za štipendijo, kdo ve, mogoče bova
spet šla kam naprej.«
Nacho: »Avgusta bo res prijalo biti
doma, to bodo najine počitnice (smeh),
res pa je, da se bom spet prijavil za štipendijo in septembra, oktobra bi že
moral vedeti, ali sem bil uspešen. Saj
pošiljava prošnje tudi v Španiji, a tam
je brezposelnost res velika in je težko
najti kar koli. Verjetneje je, da bova
spet šla nekam v tujino (smeh).«
Vida Toš
12
ljudje in zgodbe
| Vestnik | 23. julija 2015
Simona Rituper z novo knjigo Drobtinice in sirotka
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Domajinci
Kar hoče, mora iti skozi
Margejtin
pohod
Ime po vaški kapeli
Po odmevni Kuharici brez licence in Katarinčini božični skrivnosti – Posebno branje, nastalo na poseben način in zavetnici vasi
Obožujem knjige. Tudi zato, ker nam
dajo natančno to, kar potrebujemo.
Odprejo se namreč prav tam, kjer
piše tisto nekaj, kar je tisti trenutek
namenjeno samo nam. Ko sem jo prvič – tanko knjižico manjšega formata, naslovljeno Drobtinice in sirotka –
odprla, zgodilo se je pred Simoninimi
očmi, je ta govorila in govorila. Saj veste, Simona pač. Jaz pa, nevljudna kot
sem, pravzaprav sploh nisem ničesar
slišala. Knjiga se mi je odprla na strani 40, kjer je z velikimi tiskanimi črkami v okvirčku med drugim zapisano: »Spoštujem svojo svobodno voljo
in svobodno voljo drugih ljudi, pa čeprav mi njihove odločitve niso všeč.«
Bog mi je priča, da sem tisti dan potrebovala natančno to. In to niti po naključju ni bilo naključje. V naključja pa
ne verjame niti ona.
Simona Rituper.
»Nastala je na zelo zanimiv način, ta
moja 'drobtinica'. In v njej je očitno kar
nekaj sporočil, zato ti je lahko knjiga
blizu skoraj vsak trenutek življenja, pa
kar koli se ti že dogaja. Nastala pa je
tako, da sem se začela, sicer sem bila
na dopustu, kar naenkrat zbujati zjutraj ob štirih. Nekaj me je zbujalo šest
juter zaporedoma, in ta knjiga je nastala iz zapiskov prvega jutra. Nisem
mogla spet zaspati, preden nisem tistega, kar se mi je vrtelo v glavi, zapisala. Vzela sem papir in kuli, čeprav jaz
na roko ne pišem nič, vse na računalnik, a tokrat sem pisala na papir in pisala, pisala, pisala (smeh), ker sem morala. Ko sem potem podnevi to brala,
sem videla, da je notri veliko informacij, takšnih in drugačnih. Ko pa sem se
zbudila že tretje jutro, pa sem si rekla:
'Mogoče bi pa to res zapisala … mogoče
bo pa še komu prav prišlo.'« In takrat
se je odločila, da bo vse skupaj izdala:
»Prva noč je ta knjiga Drobtinice in sirotka, preostalih pet noči pa je roman,
ilustracija tatjana kalamar morales
ki ga pripravljam zdaj, z naslovom Jezero tišine.«
Vmes ima Simona »v delu« kot se
temu reče, še roman Semenarna d. o. o.
in knjigo Petrova božična skrivnost. »A
pri meni je tako, da bolje, da nič ne napovedujem. Ker pač pride čas za nekaj
in tisto gre skozi mene, pa če sem jaz
pripravljena ali ne. In če se poskušam
odločiti, kaj bom delala, in se trudim
delati to, enostavno ne steče (smeh).
Jaz pa nisem tipičen pisec, da bi si zastavila kontekst in bi pisala (smeh).
Kar hoče, mora iti skozi.«
Drobtinice in sirotka je knjižica, napisana kot zgodba z neke vrste duhov-
nimi »vložki«. Simona pravi, da je bil
njen namen daleč od tega, da bi nekoga nekaj učila: »Jaz dobim neke vrste
recept, navodila in potem to samo materializiram. Ne rečem, da kdaj nimam
problemov (smeh), a nikakor nimam
namena nekoga nekaj učiti. Jaz enostavno dam naprej tisto, kar teče skozi
mene, in če koga to 'potegne' ali celo
inspirira – super. Če ne, pa bo prebral
samo zgodbo.« Pravi, da tudi pri pisanju posluša svojo intuicijo: »Najprej
je bilo namreč mišljeno, da iz zapiskov vsakega jutra nastane samostojna knjiga. A ni steklo. In zdaj že vem,
da če ne steče, je brez zveze, da silim.
Zato bodo zapiski petih juter končali v
enem romanu, Drobtinice in sirotka pa
so samostojne. Ker tudi nimajo posebne zveze s tisto zgodbo (smeh).«
Simona se je odločila, da bo knjižici
dodala ilustracije, skicirala jih je sama
in jih potem pokazala Tatjani Kalamar Morales, ki je idejam dodala svojo noto in narisala ilustracije. Simona
Rituper: »S Tatjano sva bili sošolki in
sva se srečali na obletnici mature, jaz
pa sem prav takrat iskala nekoga, ki
bi to ilustriral. Sicer sem ideje za ilustracije skicirala sama – Tatjana se je
metala od smeha (smeh) –, ampak je
ona potem narisala ilustracije in jim
tudi dala tisto, kar sem želela, neko
pomenljivost. Z mojimi skicami si sicer ni mogla veliko pomagati (smeh),
samo toliko, da je videla, kakšen način
bi pravzaprav rada imela.«
Drobtinice in sirotka na koncu knjige preidejo v svoje nasprotje, za katerega Simona pravi, da si ga zaslužimo,
ne pa da v življenju pobiramo drobtinice in pijemo sirotko. »Vredna sem
smetane in hlebcev!« namreč spozna
glavna junakinja. In tudi jaz mislim,
da takrat, ko knjigo prebereš, ni konec, ampak šele začetek.
Vida Toš
Številnim pohodom, ki jih pripravljajo
po Goričkem, se je letos pridružil še en,
Marjetin pohod, ki so ga prvič pripravili
v Domajincih. Pohod je pripravilo tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo
skupaj z nekaterimi športnimi zanesenjaki, kot je recimo Jože Bertalanič. Kot
je povedal, so v vasi že dalj časa želeli
pripraviti športni dogodek, ki bo prvo
leto privabil predvsem ljudi iz okoliških
krajev, pozneje pa tudi iz drugih krajev
Slovenije in tujine. Vas Domajinci z okolico je namreč zanimiva za pohodnike.
Tukaj se ravnica združuje s prvimi hribi Goričkega, zato imajo kar nekaj lepih
razglednih točk po prekmurski ravnici.
Tukaj so tudi Ledava in Ledavsko jezero, vinska cesta, turistična kmetija in še
nekateri drugi ponudniki domačih izdelkov in obrti.
Čeprav se je letos pohoda udeležilo
le nekaj več kot dvajset pohodnikov, razlog je v ekstremnih temperaturah, ki
so vladale te dni, Bertalanič verjame,
da bo drugo leto udeležba večja. Pohodniki so se podali na pot, ki jih je vodila
ob Ledavi navzgor proti Kraščem, nato
čez Domajinski oziroma Kraški vrh v
Topolovce in Skakovce ter nazaj v Domajince.
Pohod so namerno poimenovali Marjetin pohod oziroma po domače Margejtin pohod. Sveti Marjeti je namreč
posvečena kapela v Domajincih, ki ji
domačini pravijo tudi Margejta. Ta ima
zanimivo zgodovino. Je tako rekoč nadaljevanje kapele iz Puževec, v katerih
so jo domačini postavili že leta 1880. Iz
razpadajoče puževske kapele, ki je bila
veliko starejša, so rešili samo starodavno sliko svete Marjete in sto kilogramov
težek zvon, ki sta zdaj v kapeli v Domajincih. Pohod pa ne samo, da je povezan
z imenom kapele, ampak bo odslej organiziran dan pred slovesnostjo ob praznovanju goda sv. Marjete.
C. K.
Pasji saloni v Murski Soboti
Ljudje so danes bolj ozaveščeni glede pasje nege
Število strank v pasjih salonih se povečuje – Cene pasjih frizerjev dražje z razlogom – Naravni prijemi, tudi pri psih, ki jim nega ne ugaja
V Murski Soboti delujeta dva pasja salona, ki ponujata celovito nego pasjih ljubljenčkov. Lastnici obeh salonov Anastazija Hinisoglou Bertalanič
in Anna Sarkany, ki sta certifikat za
delo pridobili v tujini, sta se za odprtje odločili zaradi pomanjkanja tovrstnih storitev v Pomurju. V triletnem
obdobju delovanja salonov se je povpraševanje po negi psov povečalo,
hkrati pa se je spremenila tudi kultura lastnikov psov.
Stranke najpogosteje pripeljejo pse
na striženje dlake in nohtov, kopanje,
čiščenje ušes, razvozlavanje dlake in
čiščenje blazinic. Vsak salon obiskuje
okrog 200 stalnih strank, ki pripeljejo
svoje ljubljenčke na nego nekajkrat
na leto, priporočljivo je vsaj trikrat.
secih pse redno krtačiti in jih postriči na krajše. Lastnica, ki je tudi vodja
salona Lep pes, trdi, da je treba pustiti modo in zahteve strank in gledati
samo na pasje dobro.
Psu dajo pomirjevala
le v skrajnih primerih
Lastnici pasjih salonov sta zagovornici naravnih prijemov, tudi pri
psih, ki jim nega ni po godu. Zgodi pa se, da psi niso poslušni in se
upirajo, zato jih morajo nekako pomiriti. V skrajnih primerih to storijo tako, da jim veterinar da pomirjevalo. Uspaval pa psom med nego ne
dajejo, ker imajo ta negativne učinke na zdravje psov. Prav tako v salonih ne barvajo dlake in ne opravljajo
drugih modnih posegov, ker se jima
to ne zdi primerno.
Obrt se dobro razvija
Lastnica pasjega salona Lep pes
Anna Sarkany je povedala, da so se
ljudje naučili razlikovati med strokovno nego psa in med amaterskimi brivci, zato k njim prihaja tudi več strank.
Tako kot Anastazija Hinisoglou Bertalanič, lastnica Welldoga, tudi ona
opaža, da se obrt v Murski Soboti in
Pomurju lepo razvija, to pa je bil tudi
njun cilj. Bertalaničeva meni, da je dejavnost s cenami in številom strank
primerljiva s tujino in drugimi kraji v
Sloveniji. Glede preživetja s to obrtjo
pa sta enakega mnenja, in sicer da je
Striženje psov dražje kot ljudi
Shitzu pri pasjem frizerju fotografija ines baler
z nego psov mogoče preživeti, vsaj za
zdaj pa se obogateti ne da.
Poleti se število strank v salonih nekoliko poveča predvsem zaradi vročine, ki jo tudi psi težko prenašajo.
Anna Sarkany je povedala, da se pole-
ti psi hladijo prek trebuščka, zato jim
je treba ostriči odvečno dlako. Obstaja pa razlika med večjimi in manjšimi
pasmami, tako da pripeljejo velike pasme na striženje približno dvakrat letno, medtem ko je manjše pasme tre-
ba striči pogosteje. Lastniki, ki svoje
pasje prijatelje vozijo v salone, so različnih starosti in prihajajo tudi iz širše okolice, ne samo iz Pomurja. Skratka tisti, ki so bolj ozaveščeni o pasji
negi, vedo, da je treba v toplejših me-
Imetnici pasjih salonov sta se z nezadovoljnimi strankami že srečali,
vzrok so bile največkrat cene. Striženje psov je namreč dražje od striženja
ljudi. Vendar, kot poudarja Anna Sarkany, so cene višje z razlogom, in sicer
zaradi fizične in psihične zahtevnosti
dela. Ljudje pri frizerjih ne renčijo, ne
grizejo in ne skačejo po mizi, kot to
velikokrat počnejo psi.
Damjana Nemeš, Ines Baler
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
13
Jožef Slaviček in Alfred Šebjanič, člana MoPZ Društva vinogradnikov Goričko
Z lepo pesmijo si razveselijo srce
Petje in vinogradništvo z roko v roki že 20 let – Odnos do amaterskih kulturnikov ni primeren, zaslužijo si več pozornosti in sredstev
Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko je letos praznoval
20-letnico delovanja. Zbor šteje 14 članov, osem izmed njih pa v zboru deluje že od vsega začetka. To sta tudi zborovodja Jožef Slaviček in predsednik
MoPZ DV Goričko Alfred Šebjanič, ki
sta predstavila njihovo kulturno udejstvovanje in veselje do glasbe.
Oba združuje ljubezen do kulture,
petja in vinarstva. Sodelovanje v pevskem zboru je zanju zapolnitev praznine, ki nastane ob drugem delu. Šebjanič je dodal, da si s pesmijo dajo
duška in se na neki način tudi pomladijo, saj je povprečna starost članov
zbora okrog 70 let. Posnetih imajo 56
pesmi, do zdaj so izdali eno kaseto in
dve zgoščenki.
la ideja, da bi se ob dobrem vinu lahko tudi lepo pelo. To je bil tudi eden
izmed razlogov za nastanek moškega
pevskega zbora.
veliko odrekanja. Šebjanič je o tem
povedal, da moraš na nekatere stvari pozabiti, tudi na nezadovoljstvo in
jezo družine. Tej se zato skušajo od-
da v prihodnje ni zamudil na vaje. Šebjanič v šali doda, da se oni ne morejo prepirati, saj imajo nasmejanega
dirigenta.
Pesem združuje ljudi
Slaviček, ki je že 17 let zborovodja,
je povedal, da se vsakega leta posebej
ne zavedaš, ko pa enkrat ugotoviš, da
je minilo 20 let, se spomniš, da si skoraj pol življenja preživel v družbi istih
ljudi. Srečevali so se na vajah, nastopih in skupaj tudi nekaj dosegli. Šebjanič, ki je eden izmed ustanovnih
članov, je kritičen do odgovornih za
financiranje kulture. Kajti, kot je po-
Sogovornikoma ni
všeč odnos do kulturnih
delavcev, saj menita,
da bi se na tem
področju moralo več
vlagati v amatersko
kulturo in spodbujati
njen razvoj.
vedal, za amatersko kulturo ni posluha, zato je vse manj prireditev in
koncertov, saj je za pevske zbore to
prevelik finančni zalogaj. Tako Slaviček kot Šebjanič sta glasbeno izobražena in imata večletne izkušnje tudi v
drugih zborih. Z ustanovitvijo Društva
vinogradnikov Goričko se je porodi-
kot profesor glasbe na Osnovni šoli
Puconci, poleg tega je še orglar, folklorist in kmetovalec. Na jubilejnem
koncertu, ki je bil aprila, sta prejela
tudi Gallusovi znački Javnega sklada
Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za udejstvovanje v društvu.
Slaviček je prejel zlato, in sicer za več
kot 20-letno delovanje, Šebjanič pa
častno značko, saj je član DV Goričko
že več kot 30 let.
Člani moškega zbora prepevajo različne zvrsti glasbe. Na začetku so prevladovale predvsem preproste, ljudske pesmi, ki jih je za potrebe zbora
prirejal Ladislav Györek, sicer prvi
vodja zbora. Sčasoma pa se je razvijal
tudi zbor in tako so začeli posegati po
težjih skladbah, recimo po renesančnih pesnitvah Jakoba Petelina Gallusa. Kot je povedal zborovodja, je pri
izboru pesmi pomembno, da upoštevaš želje pevcev in da imaš predstavo, kako mora ta na koncu zveneti.
Okolica zbor dobro sprejema, saj so
skupaj srečni in tako delujejo tudi na
vse okrog sebe, je dodal Slaviček. Zato
so večkrat tudi gostovali na kakšnih
koncertih, recimo v Pliberku, Monoštru, Doberdobu, Trbovljah in Križu
pri Trstu.
Kultura ni dovolj cenjena
Sogovornikoma ni žal za vsa leta
truda, predanosti in odrekanja. Kot
sta povedala, v drug zbor ne bi odšla,
saj sta tu doživela in preživela veliko
lepega in spoznala ogromno dobrih
prijateljev. Vsekakor pa si ne zatiskata oči pred tem, da so že v letih in da
ni podmladka, ki bi jih nasledil, tako
v zboru kot društvu. Prav tako jima ni
Zborovodja in predsednik MoPZ Društva vinogradnikov Goričko fotografija damjana nemeš
Ključna je disciplina članov
Zborovodja pravi, da ni recepta za
pridobivanje zaupanja. Ključno je, da
se dokažeš z delom in znanjem, ki ga
premoreš. S tem pride tudi zaupanje.
Pomemben dejavnik je tudi ljubezen
do petja, saj je za uspeh zbora treba
dolžiti z enodnevnim izletom, ki ga
organizirajo enkrat letno. Ključno je,
da se po uspešnem nastopu počutiš
izpopolnjenega in zadovoljnega, pristavi Slaviček. Vse neprijetne stvari
pa gredo v pozabo.
Nesoglasij med člani zbora ni bilo,
večkrat so morali koga le opomniti,
BOLJŠA STRAN SPLETA
Značke za trud in predanost
Skupen jima je tudi učiteljski poklic. Šebjanič je pred pokojem poučeval zemljepis in zgodovino, zdaj
pa najbolj uživa v vinogradništvu in
urejanju domačije na Goričkem. Njegov mlajši kolega Slaviček pa deluje
všeč odnos do kulturnih delavcev, saj
menita, da bi se na tem področju moralo več vlagati v amatersko kulturo
in spodbujati njen razvoj. Nekoliko v
šali, nekoliko zares sta dejala, da pa
so zdaj res že toliko stari, da bi lahko
prenehali prepevati v zboru.
Damjana Nemeš, Ines Baler
Pertoški dnevi
Kultura, gasilstvo in zabava
Priložnost domačim ustvarjalcem – Sodelovalo 22 ekip
Pertoški dnevi so nekakšen splet kulture, gasilstva in zabave, ki ga na Pertoči že šesto leto pripravljata Kulturno-turistično društvo Sončnica
in tamkajšnje prostovoljno gasilsko
društvo.
V kulturnem delu je bila letos razstava ročnih del, ki je bila na ogled
dva dni v vaško-gasilskem domu na
Pertoči. Razstavljali so predvsem domači ljudje, in sicer izdelovalci lesenih izdelkov in okraskov, ljubiteljski
slikarji, zbiralci in nekateri drugi rokodelci. Kot je povedala predsednica KTD Sončnica Andreja Šadl, je to
lepa priložnost, da se s svojimi izdelki predstavijo domači ustvarjalci, in to
predvsem tisti, ki so šele začeli ali se
s tem ukvarjajo že dalj časa, pa niso
imeli priložnosti svojih del ali izdelkov prikazati javnosti.
V drugem delu Pertoških dni pa so
gasilci pripravili nočno gasilsko tekmovanje, ki so ga sestavljale tri discipline – klasična suha vaja z motorno
brizgalno ter podobna vaja, v kateri
pa so člani ekip opravljali tisto funk-
cijo, ki jim jo je določil žreb. Takšna
oblika tekmovanja je v Pomurju redkost, zato pa, kot pravijo poznavalci,
kaže na vsesplošno znanje gasilcev, ki
morajo znati opravljati vse oblike dela
v gasilski desetini, kar pride zelo prav
ob posredovanju pri požaru. Sodelovalo je 22 ekip, in sicer devet ženskih
in 13 moških. Pri ženskah je zmagala ekipa PGD Bodonci pred PGD Motovilci in PGD Strukovci, pri moških
pa PGD Strukovci pred PGD Ropočo
in PGD Fikšinci.
Tretji del gasilskega tekmovanja je
predstavljala vaja s staro ročno brizgalno, ki je bila bolj za zabavo gledalcev. Z brizgalno, stari več kot sto let,
so se gasilske ekipe pomerile v polnjenju posode z vodo. Tukaj je največ
spretnosti pokazala ekipa PGD Korovci, ki je zmagala pred PGD Beznovci in
PGD Strukovci.
Pertoški dnevi so se kot vsako leto
končali z zabavo pod šotorom, za katero sta poskrbeli glasbeni skupini
Blue planet in Begini.
C. K.
Na Pertoči so se gasilci pomerili tudi s sto let staro ročno brizgalno. fotografija ciril kosednar
14
kronika
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nevarnosti na avtocesti
okc poroča
Reševalni pas rešuje življenje
Za urgentne službe to ni zgodba v urah, kajti ljudje v nesrečah umirajo v minutah
Ob robu tragedije na primorski avtocesti, v kateri so življenje izgubili štirje
tujci, voznika cisterne, ki je bil vpleten
v nesrečo, pa še vedno iščejo, se je znova pojavilo vprašanje, kaj bo, ko bo prišlo do tovrstne nesreče na pomurski
avtocesti A5, ki je zgrajena kot štiripasovnica brez odstavnih pasov in s petindvajset centimetrov ožjima voznima
in prehitevalnima pasovoma od običajnih. Izkušnje tukajšnjih policistov,
gasilcev in medicinskih reševalcev namreč so, da se ob nesrečah ali kakšnih
drugih nepredvidljivih dogodkih na
Pomurki zelo težko prebijejo do ponesrečencev, večkrat pa je prišlo tudi
do večjih kolon in zastojev.
Za zdaj sta mogoči dve različici reševanja. Prva je pristop k mestu prometne nesreče po nasprotni smeri, posledica česar je, da se promet zapre v obe
smeri in pomurska avtocesta povsem
ohromi. Druga možnost je, da se reševalci iz Murske Sobote po lokalnih cestah prebijejo do izvoza z avtoceste v
Vučji vasi in nato pridejo do kraja prometne nesreče po nasprotni smeri od
smeri vožnje, to pa bistveno poveča
odzivni čas. Za hitrejše in lažje dostopanje reševalnih ekip do prizorišča nesreče ali drugih izrednih dogodkov so
na pomurski avtocesti na pobudo murskosoboške izpostave za zaščito in reševanje vzpostavili sistem tako imenovanih montažnih intervencijskih
prehodov za potrebe reševanja v pri-
meru velikih in množičnih prometnih
nesreč. Prehodi so široki šest metrov
in so vgrajeni na sredinsko avtocestno
ogrado na dveh snemljivih nosilnih
stebrih. Montažni element se sname,
nato se odstranijo še stebri, tako da je
mogoče prehajati prek vmesnega ločilnega pasu tudi z vozili. »Dokler avtocesta ni zaprta, je prehod čez ograjo zelo
nevaren. Na intervencijo gremo zato
zmeraj z dvema voziloma, ki potem
varujeta druga drugo,« je pojasnil Anton Gomboc, poveljnik Gasilskega društva Murska Sobota, in dodal: »Prehodi bodo morali biti vzdrževani. Ne sme
se zgoditi, da bi se zagozdili snemljivi
stebri in bi zato pri prehodih izgubljali čas.«
Za intervencijske odhode na avtocesto murskosoboški gasilci uporabljajo specializirano manjše vozilo, ki
se lahko prebija skozi gnečo: »Če ne
gre z vozilom naprej, potem gremo
peš do kraja nesreče. Reševalno orodje pri tem nosimo v rokah. To sicer traja nekaj časa, vendar druge rešitve za
zdaj ne vidimo.« Udeleženci v prometu velikokrat ne upoštevajo niti vozila,
ki je na nujni vožnji s svetlobnimi in
zvočnimi signali. »Nekateri vozniki so
neverjetni. Če posredujemo na enem
pasu, drvijo mimo tebe kot podivjani.
Prav paziti moraš, da te ne povozijo,«
je izkušnjo z avtoceste, kadar rešujejo, ko je zaprt le en pas, predstavil gasilec Gomboc. Za reševanje v primeru
nesreč in zapletov na avtocesti v pokrajini ob Muri so sicer odgovorne štiri enote – ob murskosoboških gasilcih
še poklicna industrijska gasilska enota
Nafte Lendava ter prostovoljni gasilski
društvi Ljutomer in Gornja Radgona.
Vodja reševalne službe Zdravstvenega doma Murska Sobota Viktor Zrim
prav tako pravi, da se med posredovanji srečujejo z mnogimi težavami.
Zgodilo se je že, da so prišli skoraj do
ponesrečencev, pa je »pred nami stal
zaklenjen avto kar na sredini obeh voznih pasov«. Očitno je nekdo šel povprašat, kaj se dogaja pred njim. »Nenehno iščemo alternative,« še pravi
Zrim. Veliko je tudi odvisno od iznajdljivosti voznika, ker morajo čim prej
priti do ponesrečencev, kajti, kot je
znano, to ni zgodba v urah, ampak ljudje umirajo v minutah, sekundah.
Ob prometnih nesrečah na hitrih cestah in avtocestah se običajno zelo hitro ustvarijo zastoji vozil, ki niso udeležena v nesreči. Zato je pomembno,
da vozniki pravilno razvrstijo vozila in
med kolonami vozil, ki so ustavljena na
prometnih pasovih, pustijo dovolj prostora za morebitno vožnjo intervencijskih vozil. Navodilo je, da se vozniki na prehitevalnem pasu pomaknejo
skrajno levo, tisti na prometnem pasu
pa skrajno desno. »V obeh primerih je
potrebna velika discipliniranost voznikov, ki se pripeljejo na kraj nesreče.
Takoj in brez oklevanja se morajo raz-
Po nesreči na Primorki, v kateri je bila udeležena cisterna tovornjaka, policisti, gasilci in reševalci pa so spet srečali s težavo,
kako do mesta nesreče, so na pomurski avtocesti s plakati prav tako opozorili na pravilno razvrščanje, če pride do pokanja
avtomobilske pločevine. fotografija nataša juhnov
Avtocestni grehi
Sedem smrtnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki
veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če pri njih vztraja. Pristojne službe, odgovorne
za varnost prometa, zaradi turistične sezone, ko so prometnice
proti morju še posebej obremenjene, pa opozarjajo na sedem
grehov, ki jih neprevidni vozniki najpogosteje zakrivijo na avtocesti ali hitrih cestah, in sicer
na preveliko hitrost, prekratko
varnostno razdaljo, na vzvratno
vožnjo, prehitevanje po desni,
hojo po avtocesti, vožnjo v nasprotno smer in ustavljanje na
odstavnem pasu, kadar to ni nujno. Med nekaterimi vozniki se je
uveljavila praksa, primeri so še
sveži iz zadnjih nalivov in neurij, ustavljanja pod nadvozi in v
predorih na avtocestah ali obvoznicah, če grozi ali pada toča.
Velika verjetnost, da bomo udeleženi v prometni nesreči, ki se
je pripetila na avtocesti, je še zanemarjanje pogleda prek levega
ramena, ko se odločamo za prehitevanje.
vrstiti kar se da levo in desno in tako
omogočiti čim več mesta za reševalna
vozila. Tovorna vozila morajo ostati na
desni strani, saj če se dve tovorni vozili
postavita vzporedno, ni več dovolj prostora za večja gasilska vozila. Osebna
vozila pa se morajo razvrstiti levo čisto
k odbojni ograji in po možnosti pripreti vzvratna ogledala. Takšno stanje bi
bilo idealno glede na razpoložljive možnosti na pomurski avtocesti, žal pa se
vedno najde kdo, ki zaradi neznanja ali
kakšnih drugih razlogov ne bo ustrezno ukrepal. Prav tako vsakič ob hujših prometnih nesrečah začnemo razpravljati in ugotavljati, kje so napake
in kaj bi bilo treba narediti, da bi se
stanje izboljšalo. Ko se prah poleže, pa
hitro pozabimo na tragične zgodbe in
izgubljena življenja,« je povzel stanje
Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa, ki je že nekajkrat analiziral in rekonstruiral prometne nesreče na prometnici A5.
Andrej Bedek
Požarna nevarnost
Med daljšo vožnjo, ko recimo odhajamo na dopust, moramo poskrbeti, da je
prtljaga, kot so opozorili policisti, primerno nameščena in zavarovana. Ko se
odpravimo na takšno pot, v avtomobil
naložimo dodatne kilograme, to pa je
lahko varljivo, saj smo navajeni dnevne migracijske vožnje, ko ne prevažamo
prtljage. Pollitrska plastenka vode med
trkom pri petdesetih kilometrih na uro
tehta štiriintrideset kilogramov. Paket
šestih dvolitrskih plastenk, ki ni primerno pritrjen, je lahko torej za nekoga usoden. Upoštevajte to, ko se odločate za prehitevanje in pri vožnji skozi
ovinek. Prav tako je ustavitev obremenjenega vozila mnogo daljša, to pa zna
biti ključno, so opozorili policisti.
Veljavnost potnih listov
Še ena počitniška. Preden se odpravite
na dopust, pravočasno preverite veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, so sporočili z ministrstva za notranje
zadeve. Za potovanje mladoletnih posebno dovoljenje zakonitega zastopnika za prehod meje ni več potrebno. Na
ministrstvu za notranje zadeve zaradi
dopustov opozarjajo, da mora vsak posameznik pred potovanjem pravočasno
preveriti veljavnost in ustreznost osebnega dokumenta, s katerim želi potovati v tujino. V tujini se je ob izgubi potovalnega dokumenta najpametneje čim
prej obrniti na slovensko diplomatsko
konzularno predstavništvo, na katerem
lahko tudi naznanite izgubo listine.
Ukradel je gume
Na Cankovi so policisti obravnavali
vlom v vulkanizersko delavnico, od koder je neznan storilec odtujil več kompletov koles za osebne avtomobile, iz
traktorja, parkiranega na dvorišču bližnje hiše, pa pogonsko gorivo. V Veščici
pri Ljutomeru je bil obravnavan vlom v
stanovanjsko hišo, iz katere je prav tako
neznan storilec odnesel denar. V Prosenjakovcih se je zgodil vlom v počitniško
hišico – za zdaj še neznanec je ukradel
nekaj vina in pretočno črpalko.
Tatovi na kopališčih
Poletne radosti so priložnost za nepridiprave. Na kopališču v Banovcih je
nekdo ukradel žensko torbo, v Murski
Soboti mobitel in v Moravskih Toplicah denarnico. Obiskovalcem policisti
svetujejo, da svoje stvari na primeren
način zavarujejo in jih ne puščajo brez
nadzora. Mobilni telefon, puščen na
plaži ali kopališču brez nadzora, po izkušnjah policistov kar kliče storilca k
tatvini. Po nepotrebnem naj ljudje ne
nosijo na kopališča večjih količin denarja, vrednejše predmete pa pustijo v varovanih depojih. Samozaščitno
ravnanje vsakega posameznika je torej
lahko največje jamstvo, da ne postane
žrtev storilcev.
Izsiljevalec imel orožje
Največkrat je kriva človeška malomarnost
Že nedolžna iskra ali nepazljivost lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti
Vročinski val pritiska naprej – mogoča
osvežitev se nakazuje predvsem okrog
nedelje. Agencija za okolje je zaradi velike toplotne obremenitve za celotno
državo razglasila oranžno stopnjo vremenske ogroženosti. Na upravi za zaščito in reševanje pa ob tem svetujejo
previdnost pri uporabi ognja in naprav, ki lahko povzročijo požar v naravi. Tudi po pokrajini ob reki Muri se
zaradi suhega, vročega in vetrovnega
vremena, ki traja skoraj že ves mesec,
povečuje požarna ogroženost naravnega okolja. Uprava sicer še ni razglasila
velike požarne ogroženosti naravnega
okolja. Če se bo nadaljeval vročinski
val, ni izključeno, da bo ta ukrep začel
veljal za vso državo. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je nato
v naravnem okolju prepovedano kuriti,
Zavarujte si prtljago
sežigati ali uporabljati odprti ogenj in
puščati ali odmetavati goreče ali druge
predmete ali snovi, ki lahko povzročijo
požar. Opozorilo ni odveč. V policijskih
beležnicah in zapisnikih inšpekcijskih
služb se običajno poleti znajde kar nekaj primerov, ko so se ob uporabi odprtega ognja razplamteli manjši travniški in gozdni požari. Nedavno je na
ljutomerskem koncu moški na travniku zakuril suho travo. Ogenj mu je nato
ušel izpod nadzora in se začel približevati stanovanjski hiši. Najhujše so preprečili gasilci.
Kakšna pa so sploh pravila kurjenja
v naravi? Če kurimo v naravi, mora biti
kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Ob vetrovnem
in sušnem vremenu se nevarnost za
nastanek požara močno poveča, zato
moramo biti še posebej pazljivi. Urejeno kurišče mora biti, kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje,
obdano z negorljivim materialom, kot
je kamen, okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Urejeno kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov
od gozda in sto metrov od pomembnih
prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi.
Poskrbeti moramo, da so v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno
orodje za gašenje – to je lahko lopata.
Najpogostejši vzrok za nastanek požara v naravi je namreč uporaba odprtega ognja – žar, taborni ogenj, prižiganje sveč, bakel, raket ali petard, kurjenje
in sežiganje, odmetavanje cigaretnih
ogorkov ter odlaganje vročega pepela
in gorljivih materialov. Že nedolžna is-
kra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Več kot 95 odstotkov
vseh požarov v naravi povzroči človek
zaradi malomarnosti in nevednosti, je
razvidno iz statističnih podatkov uprave za zaščito in reševanje.
Kako pa pravzaprav ravnamo, da ne
bi prišlo do požara v naravi? Poskrbeti je treba za urejeno okolico stavb –
vse gorljive snovi skladiščimo v varni
razdalji. Veje dreves, ki so okoli stavb,
zračnikov in dimnikov, odstranimo. V
naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih
dneh. V ogenj ne sodijo pršila pod tlakom in druge vnetljive snovi. Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico do
konca pogasimo in prekrijemo z negorljivim materialom.
Andrej Bedek
Kriminalisti in policisti Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) so opravili hišno preiskavo pri 37-letniku, ki je
bil sprva osumljen le kaznivega dejanja izsiljevanja. Med preiskavo je bilo
nato osumljencu zaseženih več kosov
lovskega orožja, pušk in pištol ter pripadajočega streliva. Sedemintridesetletnik je imel za orožje in naboje vse
veljavne listine, zato ni hodil po robu
zakona. Prav tako so bile med preiskavo v okolici hiše najdene in zasežene tri
vrečke s 140 grami prepovedane droge
konoplje. Kriminalisti bodo proti osumljencu podali kazensko ovadbo zaradi
ilegalnega gojenja in trgovanja z drogo
ter izsiljevanja.
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
12. Panonski kolesarski maraton
23. julija 2015 | Vestnik |
15
teden v številkah
Triatlon
Lokostrelstvo
Zagreb je bil gostitelj balkanskega prvenstva v triatlonu. V konkurenci članic (Elite W) je na sprint triatlonu (750
m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km
teka) kot ena izmed treh predstavnic
Slovenije nastopila tudi Nina Mandl,
članica ŠD Team Turbo Tropovci. Nina
je prišla na tekaški del proge v
glavni kolesarski skupini, pred katero so bile le tri tekmovalke. Po 5 kilometrih teka si je Nina potem izborila
končno 7. mesto in z manj kot 8 odstotki časovnega zaostanka za zmagovalko
osvojila tudi točke za ETU European Series Rankings. Balkanska prvakinja je
sicer postala še ena Slovenka, namreč
Jana Koradej iz TK Ljubljana.
V Redicsu na Madžarskem je bilo tekmovanje v kategoriji 3D in po pravilih
IFAA. Nastopilo je 60 lokostrelcev iz 12
klubov. Iz LK Lendava so se tekmovanja udeležili štirje lokostrelci in dobili tri zlata odličja. Pri članih je zmagal
Gyula Cseh, pri dečkih pa sta slavila Jan
Čivre in Aljoša Kepe. Kristjan Horvat je
bil pri članih četrti.
Rokoborba
V organizaciji Kolesarskega kluba, Športnega društva Mocorog (Madžarska) in društva Mura Avantura od Sv. Martina na
Muri je potekal v nedeljo že tradicionalni 12. Panonski maraton treh dežel, ki se ga je skupno udeležilo 287 kolesarjev
iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Tokrat je bil gostitelj prireditve Slovenija kolesari ŠD Mocorog iz Lentija, v katerem
je bil tudi štart, in sicer na tamkajšnjem Cerkvenem trgu. Kolesarji so imeli na izbiro tri proge: petnajstkilometrsko,
petinpetdesetkilometrsko in tisto na 110 kilometrov. Največ kolesarjev, skupno 162, se je podalo na srednjo progo, na
najdaljšo progo 119 udeležencev, na najkrajšo pa le šest.
110 kilometrov dolga proga je potekala po trasi Lenti–Dobri–Tornyiszentmiklos–Pince–Mursko Središće–Hlašičina–
Sv. Martin na Muri–Hotiza–Dobrovnik–Genterovci–Redics–Lenti. 55 kilometrov dolga proga je vodila prek Slovenije
in Madžarske po trasi Lenti–Dobri– Tornyiszentmiklos–Pince–Čentiba–Lendava–Mostje–Genterovci–Redics–Lenti.
Petnajstkilometrska proga pa je potekala po okolici Lentija. T. K. fotografija nataša juhnov
Plastenka prevladala v Stanjevcih
V lepo urejenem športno-rekreacijskem centru v Stanjevcih na Goričkem je domači klub malega nogometa slovesno proslavil
tridesetletnico delovanja. Že v petek zvečer je bila slavnostna proslava, na kateri so predstavili film o delovanju kluba,
podelili pa so tudi priznanja zaslužnim članom. V soboto pa je potekal dnevno-nočni turnir v malem nogometu, na katerem je
tekmovalo dvanajst ekip. Na koncu je slavil KMN Plastenka iz Rakičana, ki je v finalu premagal ekipo Fasaderstvo Šalamon iz
Maribora s 7 : 6. V tekmi za tretje mesto je KMN Pečarovci premagal KMN Šalamenci z 1 : 0. T. K. fotografija tomo köleš
Jure Kuhar, član Rokoborskega društva
Murska Sobota, je na mednarodnem
turnirju v grško-rimskem slogu v Romuniji zasedel tretje mesto, potem ko
je v odločilnem srečanju premagal Švicarja Damiana Dietscheja. Kuharja je na
poti do finala v polfinalu ustavil še en
Švicar, in sicer Jonas Bossert.
Odbojka
V tretjem krogu evropske lige je reprezentanca Slovenije, katere član je tudi
Uroš Pavlovič iz Murske Sobote, v Mariboru obakrat premagala Hrvaško s 3 :
0. Pavlovič je v drugi tekmi dosegel tri
točke. Po štirih tekmah na lestvici vodita Slovenija in Grčija, ki sta zbrali po
12 točk.
Golf
Na golfskem igrišču Livada v Moravskih
Toplicah je bil turnir družbe Sava Turizem destinacija Bled, ki se ga je udeležilo 25 tekmovalcev. V skupnem seštevku je zmagal Martin Holzer iz GC
Wienersberg, Borut Benko (GK Moravske Toplice) pa je bil četrti. Martin
Holzer je imel tudi najdaljši udarec pri
moških (279 metrov), pri ženskah pa je
to uspelo Marti Šbül (188 metrov). Damir Banfi (oba GK Moravske Toplice) je
bil najbližji zastavici (442 centimetrov).
V soboto ob 9. uri bo na golfskem igrišču Livada turnir dvojic Texasscramble,
v nedeljo ob 9. uri pa licenčni Strawberry turnir. Na obeh turnirjih pričakujejo
po 30 golfistov.
Odbojka na mivki
Športno društvo Trdkova in sekcija za
odbojko Wolley Girls pri Osnovni šoli
Kuzma sta pripravila prvi občinski turnir. Slavila je ekipa Matjaševci B, druga
je bila Metka Kuzma, tretji so bili Dolnji Matjaševci, četrta Kuzma, peta pa
Trdkova.
Nogomet
Vlečenje vrvi
Izžrebani so bili pari pokala MNZ Lendava. V 1. krogu 23. avgusta se bodo
pomerili: Bistrica – Veterani Turnišče,
Mostje – Zvezda Dolina, Graničar – Dobrovnik, Olimpija Dolga vas – Nafta veterani, Čentiba – Nedelica, Kobilje –
Renkovci, Panonija – Hotiza, Kapca bo
prosta. Pari 1. kroga v 1. MNL Lendava,
ki bo 30. avgusta, so: Nafta veterani –
Hotiza, Kobilje – Bistrica, Renkovci –
Dobrovnik, Panonija – Nedelica. Pari
1. kroga v 2. MNL Lendava, ki bo prav
tako 30. avgusta, pa so: Olimpija Dolga vas – Veterani Turnišče, Graničar –
Zvezda Dolina, Mostje – Kapca, Čentiba bo prosta.
Pari 1. kroga pokala MNZ MS (16. avgusta): Lesoplast Križevci – Grad, Lipa –
ŠD NK Rotunda, ŠD Cven – Dokležovje,
Slatina – Niros Cankova, Tišina – Veterani Mura, Šalovci – DNŠ Mura, Hodoš
– Gančani, GMT Bogojina – ŠD Ižakovci,
ND Lušt Beltinci – ŠNK Radgona, Avto
Rajh Ljutomer – Čarda, ŠD Roma – Rakičan, Apače – ŠD NK Pušča, ŠNK Bakovci – Goričanka, Kema Puconci – Serdica
Kl. Šinko, Tromejnik G-Sukič bo prost,
ekipa Farmtech Veržej pa se bo v tekmovanje vključila v 2. krogu.
Kasaške dirke
Na tradicionalnem vlečenju vrvi med
Prekmurci in Prleki ob reki Muri med
Krogom in Vučjo vasjo, ki ga pripravljata Kajak kanu klub Mura in Prostovoljno gasilsko društvo Vučja vas, so tokrat
zmagali Prekmurci in skupni izid znižali
na 10 : 9. Obe ekipi sta imeli po 25 članov, Prekmurci so skupno tehtali 2800
kilogramov, Prleki pa so bili še za 54 kilogramov težji. Najtežji tekmovalec je bil
Prekmurec Klemen Pribožič s 170 kilogrami, pri Prlekih pa je bil najtežji Matej
Lapornik z dvema kilogramoma manj.
Na Igu pri Ljubljani so pripravili dirke,
na katerih so nastopili tudi člani ljutomerskega kluba. Od petih preizkušenj
so dobili dve. Leo Den z Jankom Sagajem je slavil v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 3.000 evrov s kilometrskim časom 1:24,5, Stejlon z Vitom
Šadlom pa je bil najhitrejši (1:24,2) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom
do 5.000 evrov. To nedeljo s pričetkom
ob 14. uri bodo ekshibicijske kasaške
dirke na stezi za trening v Križevcih pri
Ljutomeru.
Pripravila T. K., M. Š.
Čardin tabor spet z rekordno udeležbo
V soboto se je končal že osmi nogometni tabor, ki ga prireja od
avgusta 2007 v Športno-rekreacijskem centru Marjanci vsako
poletje Nogometni klub Čarda. Enotedenski tabor, ki je že prejšnje
leto podrl rekord, je letos spet potrdil, da je najbolj množičen
tovrstni tabor v Pomurju, če ne celo v Sloveniji, saj je sodelovalo
kar 143 otrok od petega do štirinajstega leta starosti. Z njimi je
delalo kar dvajset trenerjev, aktivnosti pa so potekale vsak dan od
16. do 20. ure. Otroci pa se niso učili samo veščin in značilnosti
nogometa in drugih športnih dejavnosti, saj je cilj tabora tudi
druženje z zabavo, zato so organizatorji poskrbeli tudi za vrsto
drugih aktivnosti. Tako so udeležence obiskali policisti, gasilci in
vojaki ter predstavili svoje delo, otroci so si ogledali tudi čarovniško
predstavo, v vročih dneh pa so se ohladili s kopanjem. Ob koncu
tega vedno brezplačnega tabora so udeleženci že tradicionalno
odigrali nogometno srečanje s svojimi starši, tako kot vsako leto pa
bo Nogometni klub Čarda tudi tokrat za nagrado popeljal otroke na
ogled ene od članskih (reprezentančnih) nogometnih tekem.
T. K. fotografija nataša juhnov
16
šport
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
2. SNL – Farmtech Veržej
Generalka v finalu pokala proti Muri
V petih pripravljalnih tekmah pet porazov – Poleg obetavnih mladincev z moštvom vadi tudi Blaž Dobaj iz Zavrča
Trener veržejske nogometne ekipe
Zlatko Gabor je za prvi del priprav na
novo sezono v drugi slovenski nogometni ligi izbiral težje nasprotnike,
vseh pet pripravljalnih tekem pa so
nogometaši Farmtecha izgubili. Proti
celjskemu prvoligaškemu moštvu so
izgubili na Cvenu pri Ljutomeru s 3 :
4, v Celju pa z 0 : 5. V Zavrču so prav
tako klonili z 0 : 5, z drugo ekipo Maribora so izgubili z 0 : 2, minulo soboto pa so v Veržeju z 0 : 1 izgubili še
proti madžarskemu članu druge lige,
moštvu ZTE iz Zalaegerszega. »Gre za
močne tekme, morda premočne. Vendar je treba poudariti, da smo v prvih
polčasih teh tekem še nekako uspeli biti enakovredni nasprotnikom, v
nadaljevanju, ko so dobili priložnost
donedavni mladinci, pa smo popustili in doživeli poraze,« je dejal Gabor.
»V tekmah proti tem močnim nasprotnikom dobivajo naši igralci dodatno
vrednost. Kalijo se. Na teh tekmah se
dobiva tista pozitivna energija,« dodaja Gabor.
Sobotno pripravljalno tekmo so rešili Madžari v svojo korist že v 6. minuti, ko je v polno zadel Benjamin
Babati. »Tudi mi smo imeli svoje priložnosti, vendar jih nismo izkoristili.
Poleg tega Madžari začenjajo prvenstvo, mi pa imamo še slabe tri tedne
do prve prvenstvene tekme.« V prvem
krogu novega prvenstva bo Farmtech 8. avgusta v Veržeju gostil Kalcer
Radomlje. Gabor je v prvem polčasu
proti Madžarom na igrišče poslal na-
Na sobotni pripravljalni tekmi proti madžarskemu moštvu ZTE so nogometaši Farmtecha iz Veržeja minimalno izgubili. fotografija nataša juhnov
slednjo enajsterico: Duh, Vok, Polajžer, Pelcl, Mauko, Trstenjak, M. Vinkovič, Dobaj, Kušnik, Kavaš, Kocuvan.
V drugem polčasu so dobili priložnost
za igro še Lukač, Kouter, D. Vinkovič,
Petek, Kaučič, Ropoša in Čuk. Moštvo
še ni bilo popolno. »Čas dopustov je.
V prihodnje bodo vsi na treningih,« je
razložil Gabor, ki z nestrpnostjo pričakuje povratek Matjaža Keka in Nejca
Domjana, ki okrevata po poškodbi kolena. »Vesel sem, da sta se po poškodbi in daljši odsotnosti v moštvo vrnila
Jernej Pelcl in Rok Ropoša.« Po koncu minule sezone se je vodstvo kluba
razšlo s Filipom Gombocem, Amarjem Jamakovićem in Erikom Gliho, v
prestopnem roku pa je odšel še Andrej Lotrič, ki bo v prihodnje pomagal ljutomerskemu moštvu v tretji ligi.
Iz lastnega mladinskega pogona so v
člansko moštvo vključili Mateja Voka,
Miho Kušnika, Žana Kocuvana in Tadeja Čuka, v Veržeju pa trenutno vadi
tudi dosedanji napadalec Zavrča Blaž
Dobaj. Ali bo v prihodnje nosil dres
Farmtecha, še ni znano.
Do začetka prvenstva bodo nogometaši Farmtecha še naprej vadili v
domačem okolju, čakajo pa še jih tri
pripravljalne tekme. Ta konec tedna
bodo gostovali na turnirju na Tišini.
V soboto se bodo pomerili z domačini, v nedeljo pa še z radensko Slatino
ali Odranci. Generalko pred začetkom
prvenstva bodo imeli veržejski nogometaši 2. avgusta, ko jim bo v finalu
pokala MNZ Murska Sobota v Murski
Soboti nasproti stala Mura.
Miha Šoštarič
3. SNL vzhod
Tek prijateljstva
Veliko prometa
Novak iz Šalinec najhitrejši
Priprave tudi za pomurska moštva v tretji ligi
V hudi pripeki je nastopilo vsega 45 tekačev – Zaradi vročine skrajšali proge
Priprave je začelo 14 pomurskih moštev, ki bodo 22. in 23. avgusta, ko
bodo na sporedu tekme prvega kroga, vstopila v novo sezono 3. slovenske nogometne lige vzhod. Napornim treningom sledijo pripravljalne
tekme, vodstva klubov pa v teh dneh
rešujejo kadrovske zadeve. Prva dva
tedna v mesecu juliju sta bila rezervirana za uradni prestopni rok, ko lahko klubi privabijo igralce s plačilom
odškodnine matičnemu klubu oziroma registrirajo igralce po sporazumu
med kluboma. Vse do konca avgusta
je dana možnost, da se klubi okrepijo
z igralci, ki nimajo obveznosti do matičnega kluba in so prosti igralci.
Registracijska komisija pri Nogometni zvezi Slovenije ima v teh dneh
obilo dela, veliko t. i. prometa z igralci
pa so si doslej privoščili tudi pomurski klubi v tretji ligi. V središču pozornosti sta predvsem moštvi Odranec in
Beltinec, ki sta v zadnjem krogu minulega prvenstva odločali o prvaku lige.
Takrat so bili uspešnejši Odrančani, ki
pa jim ni uspela uvrstitev v višji tekmovalni razred. Beltinčani si želijo
maščevanja, zato so dodobra premešali svoje moštvo in ga okrepili z nekaterimi izkušenimi igralci. Po doslej
dostopnih podatkih so najmanj sprememb doživeli gorički predstavniki v
tretji ligi, vendar imajo, kot že rečeno,
klubi možnost registrirati nove igralce vse do konca prihodnjega meseca.
Zbrali smo nekatere že potrjene prestope igralcev: Ljutomer – prišel: Lotrič (Veržej), odšli: Ciglarič (Odranci),
Slana (Mura), Kotnik (Bakovci); Bakovci – prišli: Breznik (Beltinci), Kotnik (Ljutomer), Čurman (Mura),
Vöröš (Beltinci), Zorko (Črenšovci), odšel: nihče; Čarda – prišel: Ma-
lačič (Mura), odšel: Ošlaj (Bogojina);
Črenšovci – prišli: Bunderla (Turnišče), Krenč (Apače), T. Vogrinec (Ljutomer), Hodnik (Veržej), odšli: Časar
(Čentiba), Raščan (Nedelica), Zadravec (Lipa), Raduha (Odranci), Virag
(Odranci), Kociper (Avstrija), Zorko
(Bakovci); Grad – prišel: Sagadin (Sv.
Jurij v Slovenskih goricah), odšel: nihče; Lesoplast Križevci – prišel: nihče,
odšla: Žižek, Šmepfl; Beltinci – prišli:
Kuzma (Avstrija), Šnajder (Avstrija),
M. Sreš (Avstrija), Botjak (Odranci),
Kosi (Rakičan), Kos (Rakičan), odšli:
L. Sreš (Avstrija), Smej, Slavič, Maroša (Avstrija), Breznik (Bakovci), Lebar
(Nedelica), Apatič (Avstrija), Karamarko (Nedelica), Vöröš (Bakovci); Mura
– prišli: Slana (Ljutomer), Potrč (Tromejnik), Šnepfl (Križevci), Karas (Rakičan), Cipot (Rakičan), Kotnik (Hrvaška), odšli: Balažic (Odranci), Hozjan,
Čurman (Bakovci); Nafta – prišli: Bela
(Mostje), Kleiderman (Graničar), Sekereš (Mostje), Šooš (Panonija), odšli:
Duh, K. Sreš, Gerenčer (Polana); Odranci – prišli: Ciglarič (Ljutomer), Virag (Črenšovci), Kalamar (Rakičan),
Balažic (Mura), Kolar (Nafta), Raduha (Črenšovci), Žugelj (Bistrica), odšli: Murat (Avstrija), Arsić, Botjak (Beltinci); Polana – prišli: Boroš (Hotiza),
Farkaš (Turnišče), Gerenčer (Nafta),
Gjergjek (Mostje), Jerebic (Bistrica),
Žižek (Križevci), odšli: Balažek, Kotnjek, Hozjan; Rakičan – prišel: Rajnar (Tromejnik), odšli: Karas (Mura),
Kos (Beltinci), Kosi (Beltinci), Cipot
(Mura); Turnišče – prišel: nihče, odšli: Ritlop (Olimpija), Lutar (Kobilje),
Bunderla (Črenšovci), Farkaš (Polana); Tromejnik: prišel: nihče, odšel:
Rajnar (Rakičan).
M. Š.
V veliki vročini so se po ulicah Štrigove pomerili tudi najmlajši tekači. fotografija miha šoštarič
V sklopu meddržavnega sodelovanja dveh sosednjih občin Razkrižja in
Štrigove na Hrvaškem je tokrat potekal že 13. mednarodni tek prijateljstva.
Tokrat je bila gostitelj Štrigova. Visoke temperature – živo srebro se je povzpelo prek 30 stopinj – niso bile zaveznice tokrat majhnega števila tekačev.
V vseh kategorijah se je namreč tekov
udeležilo le 45 rekreativcev iz obeh držav, organizatorji pa so v sodelovanju s
sodniškim zborom zaradi pripeke tudi
skrajšali dolžine prog. V članski kon-
kurenci so tako namesto na 9 kilometrov tekli na 7,5 kilometra. Med moškimi je prvo mesto zasedel Aljaž Novak
iz Šalinec v ljutomerski občini, sicer
član Atletskega kluba Ormož. Novak,
ki je tokrat za progo potreboval 29 minut in 53 sekund, trenutno vodi v skupnem seštevku Pomurskega pokala. Na
drugo mesto se je uvrstil Matej Gider
iz Rogašovec, tretji pa je bil Stanislav
Kralj iz Novega mesta. V ženski konkurenci je zmagala Maja Lodeta (Triatlon klub Medžimurje), ki je progo pre-
magala v 37 minutah in 27 sekundah.
Drugo mesto je zasedla Jožefa Antolič
iz ptujskega kluba Zavec šport, tretja
pa je bila Klavdija Celec iz Večeslavec.
V mlajših kategorijah so od pomurskih tekačev zmagali Blaž Sintič
(OŠ I Murska Sobota), Klara Janža (OŠ
Beltinci) in Dominik Šlemer (ŠD Kovačevci), velja pa omeniti tudi zmago Franja Kolariča (TS Radenska), ki
je slavil v kategoriji tekačev, starejših
od 50 let.
M. Š.
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
17
Nogomet (ž.)
Pomurkam Womens Soccer Cup
Po vrsti so padle ekipe iz Romunije in Madžarske – Gardijanova in Conjarjeva najboljši vratarka in strelka
Igralke Teleinga Pomurja Beltinci so
sodelovale na mednarodnem turnirju
Womens Soccer Cup 2015 v Budimpešti.
Na prvem srečanju so zanesljivo odpravile romunske podprvakinje ASA
Targu Mures z visokim izidom 5 : 0 (2
: 0). Srečanje, ki ga je pomurska ekipa začela v postavi Liljana Gardijan,
Špela Rozmarič, Biljana Bradić, Valentina Lefort, Danka Podovac, Andreja
Nikl, Dominika Čonč, Anja Prša, Špela Kolbl, Tjaša Tibaut in Manja Rogan,
je bilo odigrano na igrišču z umetno
travo športnega kompleksa TC Ferencvárosi. Na klopi za rezerve je trener
Bojan Jančar pustil Saro Nemet, Barbaro Nagy, Nino Marič, Moniko Conjar, Karmen Godino, Kajo Horvat,
Dejano Boškan in Urško Kozar. Že začetek tekme je pokazal, da so pomurske igralke željne dokazovanja, saj so
vajeti igre takoj prevzele v svoje roke
in noge ter svojo premoč kronale že v
14. minuti, ko je po podaji Danke Podovac rutinirano zadela Biljana Bradić. Pomurke so po igrišču dobesedno
letele, romunskim igralkam enostavno niso dovolile, da bi ogrozile njihova vrata. Tako je bilo v prvem polčasu
še nekaj lepih priložnosti pomurskih
igralk, vendar je bila romunska vratarka vedno na mestu. V 40. minuti
srečanja pa je na 2 : 0 povišala Špela
Kolbl, ki je v romunskem kazenskem
prostoru ukradla žogo in jo dobesedno zabila v mrežo. Tudi v drugi polčas so Pomurke krenile agresivno in
nadzirale potek igre. Bojan Jančar je
Piko na i so pomurke
postavile v finalu, ko so
po streljanju enjastmet­
rovk premagale Ferenc­
varosi Torna Club.
Pandolo
Poletni judo kamp
Zmaga ostala
v Prekmurju
Organizatorji trije klubi
Odločitev ob jezeru
Udeleženci na poti od policijske postaje in knjižnice do kopališča
Na površinah Gasilsko-rekreacijskega
centra Jame v Gornji Bistrici je potekal 2. turnir letošnje Pomurske A-lige
v pandolu.
Po pozdravnem govoru predsednika
društva in predstavitvi desetih ekip so
se v vročem, a idealnem vremenu tekme lahko začele. Iz skupine A so se v
polfinale uvrstili tokrat še neporaženi
D. A. M. B. in Puranji Čunder. Iz skupine
B pa sta s po enim porazom napredovali
ekipi Specialci in Žički sončki. Polfinalni pari, ki so obetali zanimive in napete tekme, niso razočarali, odločala pa je
trdna obramba, pri kateri so imeli več
sreče Sončki in Čunder, moštvi sta tako
prekrižali načrte drugim favoritom za
zmago.
Maratonsko tekmo za tretje mesto so
dobili Specialci, ki so z izidom 423 : 331
premagali D. A. M. B. Nič manj napeto
pa ni bilo niti v finalnem obračunu, ki
se je končal le z razliko štirih mac, bilo
je 80 : 76. Zmaga na turnirju v petih letih
aktivnega tekmovanja v Pomurski A-ligi
v pandolu je tokrat pripadla ekipi Puranji Čunder iz Murske Sobote, ki je bila
v sestavi Mitja Obid, Tadej Žižek, Tadej
Marot in Aleš Klajžar. Puranji Čunder se
je na ligaški lestvici točkovno izenačil z
Žičkimi Sončki in bo tako o zmagovalcu letošnje lige odločal finalni turnir za
Štorkljino gnezdo, ki bo 1. avgusta ob
Bukovniškem jezeru, ob katerem bodo
organizatorji podelili tudi priznanja
najkoristnejšim tekmovalcem lige in –
zanimivo – tudi najstrožjemu sodniku.
Končna razvrstitev 2. turnirja Pomurske A-lige v pandolu v Gornji Bistrici je
bila takšna: 1. Puranji Čunder (Murska
Sobota) 13, 2. Žički Sončki 11, 3. Specialci 9, 4. Društvo alternativne mladine
Bistrica (D. A. M. B.) 8, 5. Prejkmurci 7,
6. BMV Tropicano 5, 7. Bači Evolution 5,
8. Breka Fest 4, 9. Žiče Underground 2,
10. Bistričanke 2.
T. K.
na igrišče poslal vse rezervne igralke,
ki so odlično parirale Romunkam. Še
več, odlično razpoložena Monika Conjar je po prekrasnih akcijah dosegla
tri zadetke (54, 69, 89) in postavila
končni izid 5 : 0.
Pomurske nogometašinje so nato
zmagale tudi v drugi tekmi. Po devetdesetih minutah garanja v izjemni vročini so odpravile gostiteljice,
ekipo Koka KSK-FTC II., s 4 : 0 (1 : 0).
To srečanje, ki je bilo znova odigrano na igrišču z umetno travo športnega kompleksa TC Ferencvárosi,
je pomurska ekipa začela v nekoliko
spremenjeni postavi. Tako so zaigrale Liljana Gardijan, Valentina Lefort,
Dejana Boškan, Andreja Nikl, Barbara Nagy, Špela Rozmarič, Biljana Bradić, Dominika Čonč, Špela Kolbl, Monika Conjar in Manja Rogan. Na klopi
so ostale Anja Prša, Danka Podovac,
Nina Marič, Urška Kozar, Tjaša Tibaut, Kaja Horvat, Karmen Godina in
Sara Nemet. Že začetek tekme je pokazal, da bo šlo za izjemno trdo srečanje. Gostiteljice, igralke Koka KSK-
FTC II. (druga ekipa Ferencvárosi TC),
so igrale izjemno agresivno in vodstvu
hotele dokazati, da si zaslužijo mesto
v prvi ekipi. Tako so takoj pritisnile
na pomursko zadnjo linijo in onemogočale igralkam Teleinga Pomurja, da
razvijejo svojo igro. Ta agresivnost je
vplivala tudi na izključitev Andreje
Nikl, ki je pri glavnem sodniku protestirala zaradi nedosojenega prekrška,
ta pa jo je na začudenje vseh poslal
pod prho. V igro je namesto izključene Niklove vstopila Karmen Godina,
ki je dokazala, da se razvija v odlično
obrambno igralko (pravila na turnirju so dovoljevala vstop druge igralke
v primeru rdečega kartona). In kot da
bi ta nepravična izključitev spodbudila pomurske igralke, so prevzele igro
v svoje noge, narekovale hud tempo
in si pripravljale priložnosti, ki pa so
ostale neizkoriščene. Tako so imele lepe možnosti za zadetek Monika
Conjar, Špela Kolbl, Biljana Bradić in
Barbara Nagy, vendar so bile ob koncu
akcij premalo zbrane. V 40. minuti, ko
so izvedle enega od številnih napadov,
pa je bil storjen prekršek nad Dejano
Boškan in glavni sodnik je pokazal na
belo točko, s katere je rutinirano zadela Biljana Bradić in postavila končni izid prvega polčasa. Tudi v drugem
polčasu se kljub številnim menjavam
razmerje na igrišču ni spremenilo. Pomurke so kljub izjemno težkim razmeram igrale zelo aktivno in si pripravile kopico priložnosti. Tako so
druga za drugo Biljana Bradić, Domi-
nika Čonč in Tjaša Tibaut stresle okvir
domačih vrat. Do spremembe izida je
prišlo v 60. minuti, ko se je po odličnem predložku Manje Rogan in zmedi
v domačem kazenskem prostoru najbolje znašla Tjaša Tibaut in povišala
na 2 : 0. Tibautova je s strelom v desni
kot domačih vrat povišala izid tudi v
80. minuti, potem ko je po samostojnem prodoru poskušala Monika Conjar, žogo pa so gostiteljice odbile do
odlično postavljene Tjaše Tibaut. Monika Conjar je sama poskrbela še za
en gol v zadnji minuti srečanja, ko je
po novem samostojnem prodoru rutinirano premagala domačo vratarko
in postavila končni izid 4 : 0.
Piko na i so pomurske igralke postavile še v finalu, ko so premagale gostiteljice, zbrane v ekipi Ferencvarosi Torna
Club (ali FTC). V veliki vročini je bil izid
po rednem delu 1 : 1, ki je bil tudi izid
prvega polčasa, za Pomurke pa je zadela Manja Rogan. Tako je prišlo do neizogibnega streljanja enajstmetrovk, pri
tem pa so mirnejše živce in noge ohranile Beltinčanke (zadele so Dominika
Čonč, Dejana Boškan, Manja Rogan in
Monika Conjar) in tako zasluženo slavile na tokratnem močnem mednarodnem nogometnem turnirju, na katerem je tekmovalo šest ekip. Pomurke
so se vrnile domov še z dodatnimi nagradami, saj je bila za najboljšo vratarko turnirja (prejela je samo en zadetek)
razglašena Liljana Gardijan, najboljša
strelka pa je bila Monika Conjar.
T. K.
V petek, 24., in v soboto, 25. julija,
do 23. ure na poletnem kopališču v Ljutomeru nočno kopanje in plavanje brez omejitev. Organizator: Športna zveza Ljutomer.
Informacije: Branko Žnidarič, 02 585 89 60,
branko.znidaric@simljutomer.si,
www.simljutomer.si.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, tam lahko vpišete
tudi svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Petek
Ob 19. uri na stadionu Fazanerija v Murski Soboti skupščina NŠ Mura, po skupščini pa novinarska konferenca.
Ob 20. uri na poletnem kopališču Ljutomer plavanje 2 krat 50 metrov (poletne
ŠRI) za kategorije do 15 in nad 15 let.
Sobota
Ob 10. uri v ŠIC Ljutomer tekmovanja v
odbojki na mivki, mininogometu in badmintonu (poletne ŠRI) brez omejitev.
Ob 12. uri na igrišču pri OŠ Turnišče 10.
športno-rekreativna prireditev Švicanje
v Turnišču.
Ob 16. uri na igrišču NK Tišina turnir
za pokal Občine Tišina s tekmo Slatina–Odranci, ob 18.30 pa bo še srečanje
Tišina–Farmtech Veržej. Med tekmama
bo srečanje selekcije U11.
Ob 16. uri na igrišču v Poznanovcih
tradicionalne vaške igre, ki jih prireja
Športno društvo Poznanovci.
Nedelja
Ob 16. uri na igrišču NK Tišina tekma za
tretje mesto na turnirju za pokal Občine Tišina, ob 18.30 pa bo še finale. Med
tekmama bo srečanje selekcije U13.
Ponedeljek
Ob 9. uri na poletnem kopališču v Murski Soboti in v Termah Vivat Moravske
Toplice začetek poletnega tedenskega
plavalnega tečaja, ki ga prireja Plavalni
klub Zdravilišče Radenci.
Ob 9. uri na poletnem kopališču v Murski Soboti učenje plavanja, ki ga prireja
Športna zveza Murska Sobota.
Šah
Mladi šahisti
Radenske
Pomgrada
presenetili
Jernej Skuhala
najboljši slovenski
igralec na Poljskem
22 udeležencev s trenerji Nikom Jankovičem, Jonom Jerebicem in Zoranom Kosom fotografija iz arhiva kampa
V poletnih počitnicah je potekal v Športnorekreacijskem centru (ŠRC) Spartacus, Pokrajinski in študijski knjižnici
Murska Sobota, Policijski postaji Murska Sobota, Cineplexxu in soboškem
kopališču poletni judo kamp v organizaciji Judo kluba Štorkljice Murska Sobota, Judo kluba Klima Tratnjek Beltinci in Judo kluba Turnišče. Na taboru
so se otroci učili samostojnega preživljanja prostega časa, se motorično izpopolnjevali in umetniško ustvarjali.
Rdeča nit športnega dela sta bila judo
in akrobatika ter orientacija v prostoru. Pri vseh teh aktivnostih so otroci
spoznavali svoje motorične spretnosti,
ki so jih s pridnim delom nadgradili. V
Pokrajinski in študijski knjižnici (PIŠK)
so prisluhnili pravljični uri in umetni-
ško ustvarjali na temo športa in prostočasnih aktivnosti.
Športno znanje so si bogatili tudi
z učenjem in izpopolnjevanjem tehnik plavanja v soboškem kopališču ter
športnimi igrami z loparji in žogami,
tako da jim je bilo še bolj pestro in zanimivo. Otroci so se v toplem vremenu
hladili v vodi in z njimi ljubimi lučkami in korneti. Policija jim je omogočila ogled vozil in dela s službenimi
psi, prav tako jim je bilo predstavljeno
delo policista na Policijski postaji Murska Sobota, na kateri so se mladi lahko preizkusili v veščinah, ki so bile za
njih primerne. Otroke sta prisotnost in
druženje s policijo presenetila in razveselila, saj so bili aktivni poslušalci in
demonstratorji. V dvorani za borilne
športe so se preizkusili tudi v samoobrambi. Zadnji dan tabora so obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico,
v kateri so strnili dogajanje na kampu s pravljično uro in si ogledali, kako
poteka delo v tako veliki knjižnici.
Na taboru je sodelovalo 22 otrok iz
vseh treh omenjenih pomurskih judo
klubov, ki so se jim organizatorji iskreno zahvalili za njihovo udeležbo.
Zahvalo pa so prejeli tudi vsi, ki so
omogočili izvedbo tega prijetnega in
uspešnega dogodka, med njimi tudi
trenerji Niko Jankovič, Jon Jerebic in
Zoran Kos. Judo klub Štorkljice Murska Sobota pa ob tem vabi vse zainteresirane, da se jim pridružijo in koristno preživijo prosti čas.
T. K.
V Štrigovi na Hrvaškem so pripravili
10. mednarodni ekipni članski šahovski turnir, na katerem je natopilo 15
ekip iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
Turnirja so se udeležili tudi mladi šahisti iz ŠD Radenska Pomgrad, ki so
na članskem turnirju nastopili zaradi odpovedi kadetskega turnirja. Čeprav so tekmovanje začeli kot trinajsti nosilci med petnajstimi ekipami,
so zasedli odlično četrto mesto. Za ŠD
Radenska Pomgrad so v Štrigovi nastopili Luka in Barbara Skuhala, Jaka
Meglič in Fabijan Marič Vild.
Ljutomerčan Jernej Skuhala se je
udeležil s slovensko reprezentanco
ekipnega šahovskega evropskega prvenstva za igralce do 18 let, ki so ga
pripravili na Poljskem. Skuhala je dosegel v sedmih partijah 4,5 točke in bil
najboljši igralec v slovenski ekipi, dobil pa je tudi bronasto kolajno kot tretji najboljši igralec na tretji deski.
M. Š.
18
turizem
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Sava Turizem in Terme 3000 Moravske Toplice
Širitev bazenov in glamping
Po večletnih obnovah in popravilih napačne gradnje v preteklosti v prihodnje vendarle tudi naložbe v nove
bazene in priljubljene prenočitvene zmogljivosti v naravi – Še vedno »rekordno« slabe plače delavcev
Terme 3000 v Moravskih Toplicah so
dobile svojo sedanjo podobo že pred
lastniškim prevzemom Save: apartmajska naselja v podobi panonskih
hišic so nadaljevala tradicijo »prekmurske vasi« (v Moravcih, kakor se je
kraj imenoval še v sedemdesetih letih,
so med prvimi v tem delu Evrope postavili hišice, krite s slamo), hoteloma
Termal in Ajda pa se je pridružil petzvezdični hotel Livada, ki ga je gradil
Vegrad. Prav tako so bili že zgrajeni
in urejeni kopališče, zdravstveni center in igrišče za golf. V zadnjih osmih
letih pa večjih naložb z novo turistično ponudbo v tem prekmurskem turističnem središču ni bilo.
Kakor so ministru za gospodarstvo
Zdravku Počivalšku pred kratkim
predstavili razmere v turistični dejavnosti Save na Bledu, se je marsikaj
spremenilo po letu 2011, ko je uprava Save pripravila strategijo razvoja
turizma za obdobje do leta 2016. Za
zdaj je v okviru te strategije uresničena samo reorganizacija petih turističnih družb, ki so jih združili v novo
družbo Sava Turizem (pravzaprav so
družbe Terme 3000, Terme Ptuj, Terme Lendava, Terme Banovci in Zdravilišče Radenci pripojili družbi Sava
hoteli Bled, na kar ni mogel vplivati nihče iz severovzhodne Slovenije).
Kakor so poročali ministru, so že v letih 2009 do 2011 skupno investirali 2,2
milijona evrov, ob nastopu nove uprave pa naj bi Sava Turizem začela nov
investicijski cikel in v treh letih investirala 12,2 milijona evrov, letos pa še
dodatne tri milijone evrov. V Pomurju so tako dobili obnovljene sobe v
radenskem Radinu (to so načrtovali že veliko prej), ki so ga tudi energetsko sanirali in prešli na učinkovite
vire ogrevanja, prenovili so nekaj sob
in kopalnic ter teraso kopališča hotela Livada Prestige in restavracijo hotela Termal, celovito pa so obnovili
tudi obbazenske površine kopališkega kompleksa. Tudi za zdravstveno
dejavnost so kupili novo zdravstveno opremo, pravzaprav so pred dvema letoma po nakupu družbe Cardial v celoti preoblikovali zdravstveno
ponudbo, ki je dobila zdaj pod enotnim vodstvom (direktor zdravstve-
nih in medicinskih centrov je postal
dr. Nusret Čobo) in z diagnostičnim
središčem v Ljubljani tudi svojo skupno blagovno znamko Sava Medical
– čeprav so npr. Radenci z mineralno vodo in tremi srci in »črna voda« v
Moravskih Toplicah in Lendavi uveljavljeni in prepoznavni v tujini že dolga
desetletja. Tokrat končno napovedujejo večje nove investicije tudi v Moravskih Toplicah, in sicer v širitev hotelskih bazenov, postavitev glampinga
in obnovo sob v hotelu Ajda.
Po informacijah vodstva Save Turizma združene družbe že tretje leto po
vrsti ustvarjajo pozitiven izid. V letu
2014 so dosegli milijone evrov čistega dobička in tudi v prvih petih mesecih letos so dosegli rekorden uspeh.
Ustvarili so 23,7 milijona evrov prihodkov, to je za pet odstotkov več kot leto
prej, prav tako so povečali učinkovitost poslovanja in ustvarili dobiček v
višini 169 tisoč evrov, ki je prvič od leta
2010 pozitiven v obdobju pred glavno
poletno sezono. V sporočilu, ki smo
ga prejeli iz Save Turizma in v katerem navajajo tudi število prenočitev,
pa smo prvič prebrali, da je bilo od januarja do konca maja v Panonskih termah 237 tisoč prenočitev, 7,6 odstotka
več kot lani. Se jim je zgodila napaka
ali so namerno lansirali v okviru svojega PR-sporočila ime nekdanje blagovne znamke za terme v severovzhodni
Sloveniji? Kakor koli: kakšni so resnični podatki poslovanja v Radencih, Moravskih Toplicah, Lendavi in Banovcih
ne moremo preveriti, saj te terme nimajo več pravnega statusa in ni na voljo preglednih in primerljivih podatkov o poslovanju. Zdaj je torej uspešna
celotna Sava Turizem in ne na primer
terme v Moravskih Toplicah ali Lendavi. Pa tudi: čeprav so rekordni dosežki poslovanja družbe Sava Turizem, so
še vedno »rekordno« slabe plače gostinskih delavcev, poklicnih kuharjev
in natakarjev – predvsem glede na to,
koliko morajo delati. Prav tako je skrb
vzbujajoča poceni razprodaja nekaterih aranžmajev – npr. polpenzion za
29 evrov v termah ne vzdrži stroškovnega izračuna, saj ima družba pri taki
ceni izgubo.
Bernarda B. Peček
DUTB išče rešitve
Zadnje tedne se sicer v medijih ne poroča več veliko o Družbi za upravljanje terjatev bank
(DUTB) in zasegu delnic Save
Turizma, Istrabenz Turizma in
Hotelov Bernardin oziroma 14
hotelov, šestih apartmajskih
kompleksov, petih kampov, šestih termalnih kompleksov, štirih središč dobrega počutja in
Golfa Livada.
Novo pa je to, da je Okrožno
sodišče v Ljubljani izdalo sklep,
s katerim DUTB-ju priznava status upnika predlagatelja prisilne
poravnave. To pomeni, da lahko
DUTB izvršuje vse pravice, ki jih
ima kot upnik predlagatelj prisilne poravnave. Po »merjenju
moči« odvetnikov z obeh strani bo na vrsti resno delo za rešitev nastalega problema: ponovno
prestrukturiranje in iskanje strateških partnerjev za posamezna
turistična središča.
Investicije bi bile potrebne že lani in predlani. Ali je sedanja napoved gradnje bazenov in glampinga v Moravskih Toplicah
resna namera ali samo promocija Save Turizma, bomo še videli. fotografija arhiv save turizma
Dvajseti Hotiški ribiški dnevi
Še več rib na hotiški način
Namenu so predali brodarsko hišo in Drevored prijateljstva ter postavili skulpturo hotiškega ribiča
Na prireditvenem prostoru Nogača na
Hotizi je od četrtka do sobote potekala prireditev Hotiški ribiški dnevi, ki
jo je organiziralo Turistično društvo
Hotiza, sodelovala pa so vsa društva
iz kraja. Ob tem so predstavili tudi
novo pridobitev v naselju, brodarsko
hišo, ki so jo zgradili z denarjem, ki so
ga zaslužili z organizacijo prireditve
prejšnja leta.
S prireditvijo se spomnijo tradicije
hotiških rib in zgodovinske povezanosti krajanov z reko Muro. Začelo se
je z otvoritvenim etno-kulturnim večerom, na katerem so nastopile skupine s Hotize in okolice. Obiskovalci
prireditve so se lahko popeljali s konji
in kočijo ter si ogledali hotiške znamenitosti tako v naselju kakor tudi v
okoliškem naravnem okolju. Organizirali so mednarodno srečanje upokojencev, na katero so ob hotiških pova-
bili še upokojence iz sosednjih krajev
in hrvaškega Sv. Martina na Muri. Ob
večerih je bila zabava z nastopi glasbenikov.
Spremljevalni dogodki ob praznovanju 20-letnice Hotiških ribiških dni
so se začeli, kot je povedal predsednik
organizacijskega odbora Stanko Gjerkeš, pred dvema tednoma z mednarodno likovno kolonijo Življenje ob
reki Muri z udeleženci iz Hrvaške,
Madžarske in Slovenije. V dvorani vaškega doma so pripravili slavnostno
sejo ob obletnici in odprtje razstave
del, ki so nastala na likovni koloniji.
Pri Hotiškem jezeru so organizirali
ribiško tekmovanje za pokal ribiških
dni in pohod ob hotiških znamenitostih, na igrišču NK Hotiza pa nogometno tekmo med veterani ribiči iz Hotize in Kapce. Pri brodu so organizirali
otroško delavnico in tematska večera
o ekologiji in ribištvu ter o zgodovini Hotize.
Med prireditvijo so predali namenu
še Drevored prijateljstva ob brodarski
hišici ter postavili skulpturo hotiškega ribiča. Hotižani so se pobratili z
vasjo Kotoriba na Hrvaškem in med
gosti so bili tudi krajani tega naselja,
ki je prav tako kot Hotiza ob Muri in
ima podobno prireditev z naslovom
Riba in šiba.
Na Hotizi je bila med letoma 1903
in 1954 gostilna Pri Lizi, ki je bil znana
deleč naokrog po zelo dobrih ribah.
Te so bile pogosto tudi na domačih
mizah. Zato so se pred dvajsetimi leti
odločili, da bodo na prireditvi obiskovalcem ponujali ribe, pripravljene na
mlinarski način. Z izkupičkom od prireditve so v preteklosti v kraju že veliko zgradili in uredili: ob prireditvenem prostoru Nogača z ribiško hišo
še zelenice po vasi, vodomet ob cerkvi, sofinancirali so gradnjo športnih
igrišč in drugo.
Predsednik Turističnega društva
Hotiza Igor Köveš je dodal, da imajo
v društvu še veliko idej, kako kraj s turistično in kulinarično ponudbo narediti za obiskovalce še bolj zanimiv.
Brodarsko hišo so postavili ob brodu,
mimo njega pa pelje tudi Halasova
križeva pot. Odločili so se, da bodo pri
brodarski hiši ponujali ribe obiskovalcem ob koncih tedna vse leto in ne le
ob Hotiških ribiških dneh, kot je bilo
to doslej. Če bo prišla skupina obiskovalcev, pa lahko pripravijo pogostitev
s hotiškimi ribami tudi med tednom.
Na letošnji prireditvi so ponudbi rib
na hotiški način, ribji pleskavici in ribji juhi (čorbi) dodali še novost, to so
ribje bombice.
J. G.
turistične
prireditve
Gornja Radgona – V petek, 24. julija,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Moravske Toplice – V petek, 24. julija, od 16. ure dalje bo v Termah 3000
Pool party s skupino Blue Planet.
Ljutomer – V petek in soboto, 24. in 25.
julija, bo na poletnem kopališču nočno kopanje med 20. in 23. uro.
Pušča – V soboto, 25. julija, ob 12. uri
se bo začelo pred večnamenskim prostorom drugo tekmovanje v kuhanju
ciganskega golaža v organizaciji Romskega kulturnega in turističnega društva Pušča. Po razglasitvi izidov bo
druženje ob romski glasbi, ves čas prireditve pa bo tudi otroški kotiček.
Negova – V soboto, 25. julija, ob 9. uri
se bo začelo pri gradu Negova Mavrično potepanje od Negovskega gradu
do piramide.
Spodnji Kamenščak – V soboto, 25. julija, ob 9. uri se bo začelo pri Mladinskem centru Prlekija kolesarjenje po
Grossmannovi poti, ki ga bo vodil Jožef Makoter.
Dobrovnik – V soboto, 25. julija, od 8.
ure bosta pri župnijski cerkvi sv. Jakoba Jakobov sejem in proščenje.
Ljutomer – V soboto, 25. julija, med 8.
in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Gornja Radgona – V soboto, 25. julija,
ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri
nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Jeruzalem – V nedeljo, 26. julija, ob 14.
uri bo prireditev Jeruzalem vabi s ponudbo prleških dobrot in degustacijo
vin, ki jo pripravljajo prleški vinogradniki in LTO Prlekija.
Domanjševci – V nedeljo, 26. junija, ob
10. uri bo pri hiši, v kateri je krajevnoetnološka in zgodovinska zbirka, prireditev Praznik žetve, plesa in petja,
ki jo pripravlja KD Petöfija Sandorja
Domanjševci.
Genterovci – V nedeljo, 26. junija, ob
14. uri bo na domačiji Birojevih tradicionalna žetev, ki jo pripravlja Kulturno društvo Hetiš.
Negova – V sredo, 29. julija, ob 9. uri
se bo začel na gradu Negova Grajski
tabor.
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so
jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek bodo še etnološki glasbeni večeri.
V četrtek, 23. julija, bo nastopila folklorna skupina KUD Jozsefa Attile
Motvarjevci.
Grad – V prostorih gradu Grad sta na
ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor
Vidra, ki je namenjen spoznavanju
vodnih ekosistemov in njihove pestre
biodiverzitete.
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do 31. avgusta odprt vsak dan med 10. in 19. uro.
Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotund je odprta do konca avgusta vsak dan razen
v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so
tudi odprta vrata rotunde.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt vsak
dan med 9. in 18. uro, v tem času je na
ogled muzej büjraštva v Brežni hiši,
čez Muro pa vozi tudi brod.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
reportaža
23. julija 2015 | Vestnik |
19
Nad darove narave
Porabske lisičke v lačna laška usta
Kje sta našla ta dan za gozd – Še bo čas za jurčke – Nekoč gobe za šolo in celo za traktor – V letošnji gobarski sezoni so košare bolj prazne
Gobarji upirajo pogled v nebo! S fotografskim oddelkom sobotne jutranje
ekipe je v peugeotu nekaj časa vladal
molk. »Bom šel k brigadi,« je kljubovalo v glavi. Molčal sem. Običajno ne.
Mobilnik je odletel na armaturno ploščo. »Pa kje sta našla ta dan? Kaj hodita v gozd, če ni ničesar,« je zmajeval
z glavo Vili Zrim. Uf, kaj zdaj? Roke
je uprl v bok – ni imel odgovora na
vprašanje, kje so letos gobarski darovi narave. Statistično se je vedno izšlo, ko je pišoči del predlagal, da gremo »tü vrkaj«, kot pravi lokalni živelj.
Okoli dvajsetega malega srpana smo
že hodili naokrog. Nabranega je bilo
ponekod seveda več, kot je dovoljeno.
Tako kažejo (moji) zaprašeni arhivi.
Torej? »Morda lani? Takrat je skoraj
vsak dan deževalo. Ali pa smo vse pobrali? Res ne vem … Ne vem, zakaj ni
gob,« je zamomljal Zrim, zdi se, da je
mojster obrti.
tako seveda zelo prav pride. Marija
že petdeset let opreza za jurčki. Kot
desetletnico jo je, če smem, v posel
vpeljala mama. »Pravzaprav sem zelo
rada v gozdu. Tiho je pa mir. Zjutraj
je najlepša pesem ptic.« Svoja mesta
ima, enako tudi njen življenjski sopotnik. Vsak gre takrat svojo pot. Spoštujemo gobarsko pravilo – o nabiralnih mestih se pač ne govori.
Preživeli s(m)o
Pesem vetra
Tako čez palec je letos nabral (že
kar) šest jurčkov. Piškavih! »Ni vlage,
svoje naredi še veter, ki je odpihnil
še tisto malo vlage od dežja. Dolgo ni
bilo tako slabo,« je jasen poznavalec.
Kot kratkohlačnik je že taval po gozdovih med Martinjem in Trdkovo, iz
sence gozdov pa je včasih tekel pred
divjo svinjo. Nekoč je bilo res bolj plodno. Tudi on je kakšen dinar – ne bom
prevajal v jezik evroobmočja – zaslužil s prodajo jurčkov, lisičk in dežnikaric. Pa še gozdnih šampinjonov. »Kot
otrok sem s prodajo gob zaslužil, da
so mi za šolo kupili oblačila in zvezke.« Izkupiček od gob je bil očitno
tako številnim staroselcem na obrobju goričke pokrajine dodaten vir za
družinsko proračunsko malho. Kar
zajeten! Govorice so, da je neka družina tukaj na zgornjih obronkih kokošje glave s prodajo gob zaslužila toliko denarja, da si je kupila nov traktor.
»To se je res zgodilo,« je bil zgovoren
Zrim. Sam je kdaj, pa k vragu zakonodaja, domov prišel s 25 ali 30 kilogrami plodov narave! »Tudi do štirikrat
na dan si šel v gozd. Je pa res, da ni
več tistih mest, kot so bila prej.« Svoje
je naredila še mobilnost – če so gorički staroselci rek Rana ura, zlata ura s
pridom izkoriščali, je zdaj mobilnost
naredila svoje. Ko je vrhunec sezone,
avtomobili lezejo tja navkreber že po
peti uri zjutraj. Mojster Zrim, še nekaj
– gobe in kulinarika? »Ne boste verjeli, rad jih nabiram, a jem ji ne preveč
rad.« Dobro, tekneta paprikaš in umešana jajca z jurčki. Ali?
Gozdni darovi 2015: lisičke so že, jurčkov pa (še) ni. fotografije nataša juhnov
Nedvomno: drži kot pribito – mojster obrti Vili Zrim iz Martinja
Anton Lejko je gozdarski inšpektor
in je, če spet smem, odgovoren v regiji
ob Muri, da nabiranje gob in podobnih plodov narave poteka po pravilih
igre. Tistega znanega pravila o dveh
kilogramih gobje bere na človeka se
gobarji redno držijo in še pravila o nabiranju v košaro in ne v PVC-vrečko.
»Pri nadzoru ugotavljamo, da se kultura nabiralcev gob izboljšuje, vendar se še vedno najdejo posamezniki,
ki namerno uničujejo gobe in za seboj puščajo odpadke.« »Ne razumem,
kako lahko gredo v gozd s pločevinkami piva!« je strog Zrim. Med drugim
je, tako določajo že omenjena pravila
igre, prepovedano nabirati gobe, ki so
zaščitene, gob ne smete namerno uničevati, v gozdu tudi ne smete kričati in povzročati hrupa ter naokoli ne
smete metati odpadkov. Velja? Kršitelji jo najpogosteje odnesejo z ustnim
opozorilom. Sogovornik iz inšpekcijskih vrst si ne dela utvar: »Nadzor nabiranja gob je izredno težaven, saj je
treba kršitelja ujeti pri dejanju.« Gobarje običajno vzamejo pod lupo skupaj z modrimi uniformami, saj je »to
najučinkovitejše«. Je gobarjev iz leta
v leto več? Inšpektor pravi, da je njihovo število »odvisno od gobje letine«. Letos jih je skoraj zagotovo manj.
Skokovitega porasta življa, ki bi hitel
v goričke gozdove, ni več, čas turističnih avtobusov za potrebe gobarjenja
je tudi že mimo, boste pa na jasi pred
gozdom zdaj pogosteje ugledali registracijo južne sosede in morda koga
celo iz madžarske prestolnice. Osemnajstega malega srpana pa ni bilo jeklenih konjičkov od nikoder. Zgodba
je vseeno (na)pisana. Inšpektor Lejko je za konec kot vedno ocenil, da
je zdaj nabiralska kultura v Pomurju
na visoki ravni. Koliko je gob, pa odločajo padavine in rastiščne razmere.
Zdi se, da je preprosto, tako akterji sobotnega dne, ali gobo vidiš ali greš
mimo. Preživeli smo! Čeprav sem popoln nevednež.
Andrej Bedek
Tri ali pet tisoč
Onkraj nekoč zloglasne železne zavese, ob kateri so v svinčenih časih
oboroženi stražniki na obeh straneh
meje prežali celo na gobarje, ki niso
smeli do zavese, pa čeprav je bilo vse
rumeno in so jurčki kukali visoko iz
podrastja, je spregovorila Marija Bajzek, dekliško Gašpar. Upokojena čistilka osnovne gornjeseniške šole je v
petek z možem »šla v les«. Za dve zvrhani košarici je bilo plodov. Lisičk. Za
jurčke bo še čas, je rekla, odkrito, prava poznavalka. Konec meseca je polna luna – gobe takrat rade pokukajo
na površje. Ampak tako slabe letine,
kot je letos, pa že dolgo ne. »Ne vem,
tudi tri dni dežja ne bo dovolj!« Lisičke gredo v promet. Za sveže odkupovalec iz Monoštra odšteje tri tisoč, za
posušene pet tisoč forintov. Beri v jeziku evroobmočja: osem in dvanajst
evrov. »Ko so bile počitnice in ni bilo
pouka, sva z soprogom, ki je bil hišnik
v šoli, solidno zaslužila.« Užitni darovi seniških gozdov so romali na petične avstrijske in italijanske krožnike. Lah je cenil dar Porabja! Zdaj, ko
je pokojnina, vsak forint ali evro prav
Tudi posušene lisičke običajno končajo na italijanskih krožnikih.
Kilogram rumenih lepotičk je po deset evrov.
20
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Ptice v naravi,
povrh pa še
Big Brother
polanske štorklje
Oratorij Hočem biti svet
Tudi letos so v gornjeradgonski župniji pripravili oratorij, ki se ga udeležuje več kot 90 otrok, za njih pa skrbi 25 animatorjev.
Letos so oratorij naslovili Hočem biti svet, spoznavajo pa zgodbe o svetem Dominiku. F. K. fotografija f. k.
Jutranja telovadba z vojaki
fotografija terezija zamuda
Prve vroče počitniške dni so tudi učenci OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in
OŠ Beltinci preživeli skupaj in pod vodstvom učitelja športne vzgoje Alojza
Krevha, ki je bil tudi vodja petdnevnega poletnega tabora z naslovom Mura
2015. V okviru projekta Popestrimo šolo
(v okviru tega je v večjem deležu financiran) ga izvajajo že več let, in ker je
res zanimiv, je zanimanje učencev vsako leto izjemno. Zato so morali udeležbo omejiti glede na prostorske in normativne zmožnosti na 39 učencev iz
obeh šol. Prav pa bi bilo, da bi s pomočjo dodatnega vira financiranja (občine,
podjetja, društva, starši) v prihodnje
podobne aktivnosti omogočili čim večjemu številu učencev – pa ne le v čren-
šovski in beltinski, ampak tudi v drugih
občinah. Zakaj se otroci ne bi družili ob
organiziranih športnih aktivnostih tudi
v počitnicah, če jim je to všeč?
Cilj tabora va Bistrici je bil aktivno
preživeti začetek poletnih počitnic in
se seznaniti z vlogo reke Mure in nasploh življenja v bližini te evropske
reke. Pa vseeno je bilo tokat nekoliko
drugače. »V naše dejavnosti se je vključila tudi enota Slovenske vojske iz vojašnice v Murski Soboti, ki je pod vodstvom stotnika Franca Vučka učencem
prikazala, kako poteka delovni dan v
vojski. Učenci so skupaj z vojaki dan
začeli z jutranjo telovadbo, izvedli orientacijski tek, streljali z zračno puško
in se urili na vojaškem poligonu,« je
predstavil sodelovanje z vojaki Alojz
Krevh, profesor športne vzgoje in vodja tabora. Učenci so preizkusili svoje
spretnosti tudi v adrenalinskem parku na Bukovnici, kolesarili po domači
in sosednjih občinah (večina ima urejene kolesarske steze), poleg številnih
športnih iger pa so se popeljali s kajaki po soboški gramoznici ob Bakovski
ulici in se osvežili v kopališču v Ljutomeru. Športne dejavnosti so popestrile
tudi zabavne in ustvarjalne delavnice
ob večerih, mnoga nepozabna doživetja učencev pa so zagotovo povezana
tudi z večernimi animacijami in spanjem kar v šolski telovadnici, je prepričan Krevh.
B. B. P.
Med prvimi, ki so organizirali mladinske tabore z namenom spoznavanja
ptic v naravi, je prav Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
(DOPPS). Z delovanjem pomurske sekcije so se aktivnosti povečale tudi v severovzhodni Sloveniji in mladi iz vse
države so zelo radi prihajali prav na te
tabore v Pomurju. Tako je bilo tudi letos, ko so po besedah vodje tabora Tilna Basleta razpisano število prostih
mestih zapolnili v dobrih dveh dneh – v
glavnem z osnovnošolci iz vse Slovenije, saj so, kot vse kaže, pomurski otroci
predolgo čakali s prijavo. Prijavljenih je
bilo namreč veliko več otrok, tako da bi
lahko razpisali kar tri termine. Zato v
DOPPS-u razmišljajo, da bi zaradi zares
velikega zanimanja mladih za strokovno odlično pripravljen Mladinski ornitološki raziskovalni tabor v prihodnje
razpisali več različnih terminov v juliju
in morebiti tudi konec avgusta.
Tilen Basle, ki je bil tokrat prvič
vodja poletnega tabora (bil je že vodja
zimskega), večkrat pa je sodeloval kot
mentor, je tabor Štrk 2015 takole ocenil:
»Letošnji tabor je v marsičem drugačen
kot prejšnji. Prejšnji tabori so bili res
bolj taborniški, tokrat pa je bilo prvič
v zgodovini 25 otrok in šest mentorjev
nameščenih v Hotelu Štrk v Polani (Lovenjakov dvor) in ne v naravi. Prav tako
prvič je tabor organiziran pod okriljem ZOTK-e (Zveza za tehnično kulturno Slovenije), ki je pokrila finančni del stroškov.« Lani je bil DOPPS-ov
tabor na gradu pri Gradu na Goričkem,
v Polani pa je bil prav tako ornitološki
tabor Štrk, vendar brez DOPPS-a. Letos pa sta končno DOPPS in ZOTK-a
združila moči, pa tudi znanje in denar.
Kajti edini pravi in strokovno organiziran je le tabor, ki poteka pod nadzorom mentorjev, članov DOPPS-a. Vsekakor se takšno sodelovanje lahko še
razvija, med mladimi pa je postala prava zvezda domača Lovenjakova štorklja
s štrkcem, ki ima kar svojo oddajo Big
Brother štorklje – na gnezdu je namreč
nameščena kamera, ki spremlja dogajanje v njem.
Čeprav letos niso prebivali v lovski
koči ali šotorih, so veliko časa preživeli v naravi, tudi po pet ur na dan, to pa
je bilo zaradi visokih temperatur dokaj
naporno. Toda pritoževal se ni nihče,
kajti na taboru so bili res otroci, ki so
prišli predvsem zaradi narave in ptic,
tako tudi Maks Sešlar iz Izlak pri Trojanah iz OŠ Ivana Kaučiča Izlake, ki bo
jeseni obiskoval šesti razred. Ptice ga
zelo zanimajo že od nekdaj in to je bil
že njegov tretji tabor. Povedal je: »Že
prej sem slišal, da so tukaj gori zlatovranke in smrdokavre, videl sem le
smrdokavro. Tudi v šoli me zanimata
predvsem naravoslovje in likovni pouk.
Tilen Basle, vodja Mladinskega
ornitološkega raziskovalnega tabora
Štrk 2015 fotografiji bernarda b. peček
Maks Sešlar iz Izlak se je udeležil
tabora že tretjič.
Letos smo imeli večje in bolj razkošne
sobe kot prejšnja leta. S hrano sem
zelo zadovoljen, sicer pa jaz tako in
tako pravim, da imate v Prekmurju in
na tem gornjem delu Štajerske najboljšo hrano. Doma ne jem nekaterih stvari, tukaj pa jem prav vse. Videli pa smo
več zanimivih ptic, na primer čebelarje
ob mrtvici in v Murski šumi. Veliko ptic
smo videli ob Ledavskem jezeru: ribjega orla, čapljico, male bobnarice, redko
vrsto hribskega škrjanca, rjave penice,
črne štorklje. Najbolj zanimiv mi je bil
ribji orel, ker imam rad ujede.«
Udeleženci tabora so spoznavali sodobne metode dela v ornitologiji in njihovo uporabo v praksi, še posebej pa
so se usmerili v ptice, ki živijo v kmetijski kulturni krajini. Prav vsi pa so bili
navdušeni nad neposrednim opazovanjem dogajanja v štorkljinem gnezdu
na ekranu.
Bernarda B. Peček
Zdravje in izkušnje
Prva izmena zdravstvenega letovanja
UE Murska Sobota je v Baški letovala
od 1. 7. do 12. 7 .2015. Udeležili so
se ga predšolski in osnovnošolski
otroci ter srednješolci v spremstvu
19 voditeljev, športnega animatorja
in pedagoške vodje. Za zdravje otrok
sta nadvse strokovno skrbela zdravnik
Zvonimir Knafelj in dipl. zdravstvenik
Matjaž Vinkovič. Vreme je bilo ves čas
lepo, zato smo vse dni lahko veselo
preživljali na plaži, popoldneve in
večere pa na ustvarjalnih, športnih in
zabavnih delavnicah. Osrednji večerni
dogodek je bil Baška ima talent, na
katerem so otroci in mladostniki
pokazali veliko odličnih talentov.
Letovanje v Baški je odličen primer
doživljajske pedagogike, ki otrokom
omogoča krepiti zdravje in pridobivati
dragocene življenjske izkušnje, zato
hvala vsem, ki ste ga omogočili.
Pedagoška vodja Lili Miloševič
NA SCENI
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
v preteklem tednu
1. Aha Mura zapira vrata
2. Odprt podhod v Bakovski ulici
3. Delavci Aha Mure se selijo k najemniku
4. Murska Sobota praznuje
5. SDH napovedal izredno revizijo za Muro VGP
6. 12. Panonski kolesarski maraton treh dežel
Komentar tedna na
Uporabnik Dsukic18 o domnevni dimnikarski zaroti: »Dimnikarji so začeli širiti
trditve o onesnaženosti zraka s prašnimi
delci PM 10, ki da jih povzročajo male
kurilne naprave v gospodinjstvih. Na ta
način želijo vplivati na odločevalce, da bi
jim še naprej podeljevali koncesije ...«
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
23. julija 2015 | Vestnik |
Hadik Mihaly Band
Skupina iz Lendave izvaja prepoznaven gipsi džez in sving – Na mestnih trgih plesali tudi najmlajši
V petih letih so velikokrat razveselili ljubitelje glasbe tudi v Lendavi. fotografija jože gabor
krajih Slovenije in v tujini, tako na
velikih odrih kot tudi v gostilnah in
na mestnih ulicah. Največ v domači
Lendavi in v Mariboru. Ob njem so v
skupini še kitarist Luka Cojhtar, violinist Peter Koša in bobnar Filip Novak, v prvi zasedbi pa je bil član še kitarist Matjaž Ambruš: »Z Luko sva že
prej igrala skupaj in trije člani smo že
sodelovali z drugimi glasbenimi skupinami. Ko se nam je v drugem letniku študija pridružil violinist Peter Koša, pa smo začeli resno delati
in tudi nastopati. Že od začetku smo
imeli v ospredju naših nastopov to
Nik Master prodira na YouTube
Prekmurski glasbenik Nik Master
je v pol leta dal oziroma naložil
na priljubljeno svetovno znano
medmrežno stran YouTube kar šest
videospotov. Med njimi si lahko
ogledate tudi videospot za skladbo
Mary Kay, ki je bila pred kratkim
pesem tedna na radiu Murski val.
Kot zanimivost naj omenimo, da Nik
Master glasbo in videospote snema
sam. Ker pravi, da je bolj kot njegov
obraz pomembna njegova glasba, pa
tudi da ohrani malce skrivnostnosti,
si je zaželel, da na našem posnetku
prikažemo njegov »logo«, zato mu željo
pri Vestniku tudi izpolnjujemo. T. K.
glasbosluh
Jason Isbell
Something
More Than
Free
Southeastern Records,
2015
Na velikih odrih in ulicah
Glasbeno skupino Hadik Mihaly Band
so pred petimi leti ustanovili Lendavčani, ki so študirali v Mariboru in v
študentskem domu tudi vadili. V slovenskem glasbenem prostoru in v
tujini jih poznajo po izvajanju gipsi
džeza in svinga, ki so mu dodali tudi
bluzovske in narodne elemente. Poimenovali so se po vojščaku, katerega truplo naj bi bilo mumificirano v
kapelici Sv. trojice v Lendavskih Goricah in naj bi po legendi branil Lendavo pred Turki.
Basist skupine Patrik Gyurkač je
povedal, da so nastopali po različnih
21
zvrst glasbe, ki nam je vsem blizu.«
V preteklih letih so sodelovali tudi z
mladimi glasbeniki iz Madžarske, Češke in Slovaške. Pri igranju nimajo izvedb do potankosti dodelanih, ampak pogosto improvizirajo glede na
trenutno razpoloženje in odziv publike.
Pri glasbi, ki jo izvajajo, črpajo tudi
iz začetka 20. stoletja in gradijo na stilu francoskega kitarista Djanga Reinharda, ob katerem je nastopal še kitarist Stephane Grapelli. Njun stil je bil
zelo popularen edini evropski džez, ki
se je razvijal obenem s svingom in diksilendom v Ameriki. »Django se je v
naslanjal tudi na francoski šanson in
romsko glasbo. V Mihaly Hadik Band
vključujemo tudi elemente romske in
madžarske ljudske glasbe. V skupino
smo pred dvema letoma vključili še
bobnarja. To je bilo v začetku za ljubitelje naše glasbe nekoliko nenavadno, vendar je tudi Django na zadnji
plošči naredil tako.«
Violinist skupine Peter Koša pravi,
da so nastopali na različnih prireditvah v Lendavi, v gostilnah, na odprtju
razstav, sodelovali pa so tudi z gledališko skupino. V Mariboru so igrali na
grajskem trgu, v kinu Udarnik, nastopajo pa tudi na Poštni ulici, na kateri
ima skupni oder šest gostišč. »Igrali
smo tudi na Festivalu Lent v Mariboru, v Ljubljani, nastopamo v Čakovcu na Hrvaškem, bili smo na festiva-
lu na Slovaškem, na Madžarskem in v
Avstriji. To je glasba, ki pritegne vse
generacije ljubiteljev glasbe, od najmanjših do najstarejših. Pogosto so
na našo glasbo na mestnih trgih plesali tudi najmlajši. To je univerzalna,
plesna glasba, dinamična, zelo mladostna.«
Sodelovali so tudi z lendavsko gledališko skupino Ega & Mas Vandorszinhaz in v gledališki predstavi prispevali glasbo. To je bila zelo zanimiva
izkušnja, pravi Patrik. Veliko so se naučili tudi o gledališču, sodelovali pa
so tudi na gledaliških delavnicah. Čez
poletje in jeseni načrtujejo več nastopov, tako večjih kakor klubskih ter na
ulicah Lendave, Maribora, Čakovca in
drugih krajev. Sodelovali bodo na festivalu narodnih manjšin v Romuniji. Čeprav so se po končanem fakultetnem izobraževanju članov skupine
pojavile druge obveznosti, pravi Peter,
si vedno najdejo čas za nastope. Za takšno glasbo pa se ob vsakem nastopu najde tudi publika, ki jim z navdušenjem prisluhne. Zavedajo se, da je
pri nas težko živeti le od glasbe, vendar jih vsi nastopi veselijo in bi težko živeli brez njih. Naredili so več posnetkov skladb, ki jih uporabljajo kot
promocijsko gradivo, nekaj njihovih
koncertnih izvedb in posnetkov pa je
tudi na Youtubu, med njimi tudi videospot z naslovom Apache cover.
J. G.
Jason Isbell je velikim in pozornejšim
ljubiteljem glasbene scene najbolj znan
iz obdobja, ko je bil član zelo dobre ameriške južnjaške alternativne kantri rok
skupine Drive-By Truckers, ki – zanimivo – prihaja iz mesta Athens v Georgiji, od koder je bila doma tudi znamenita zasedba R. E. M., ki še vedno obstaja
in izdaja kakovostne albume. Jason Isbell je zapustil bend Drive-By Truckers
leta 2007 ter kot kantavtor in kitarist nadaljeval samostojno kariero. Istega leta
je izdal ploščo Sirens Of The Ditch, leta
2009 izdelek Jason Isbell And The 400
Unit, ki je dobil ime po njegovi spremljevalni zasedbi, leta 2011 pa album Here
We Rest. A pravi preboj kot solist je doživel Isbell šele leta 2013 s ploščo Southeastern. Zanjo je dobil nagrado Americana
za najboljši album leta, sam je bil razglašen za izvajalca leta, skladba Cover
Me Up pa za najboljšo pesem leta. Velik
oboževalec Jasona Isbella je bil znan televizijski voditelj David Letterman, ki je
v eni od svojih zadnjih oddaj gostil ravno Isbella in njegovo ženo, kantavtorko
in violonistko Amando Shires.
Nova Isbellova plošča Something
More Than Free, ki je izšla prejšnji petek, verjetno ne bo tako uspešna kot
album Southeastern, čeprav po produkcijski in čustveni plati ne zaostaja
ravno veliko za svojim predhodnikom.
Na njej se Isbell ukvarja pretežno s svojo ameriško južnjaško identiteto, to pa
je sicer počel že na prejšnjem izdelku,
a ta je bil vseeno bolj v znamenju skorajšnje poroke z Amando Shires. Tokrat
je Isbell v pričakovanju očetovstva, a še
vedno na veliko vpleten v razreševanje
svojega osebnega odnosa do ameriškega Juga. Isbell namreč prihaja iz Alabame, iz majhne skupnosti Green Hill, nedaleč od meje s Tennesseejem. Jug ZDA
je njegovo okolje, njegova domovina,
tam so njegove korenine, zaljubljen je
v majhne, simpatične stvari, značilne
za to območje, in v težnjo ameriškega
Juga po svobodi, po drugačnosti od preostalih delov Združenih držav. Po drugi
strani se Isbell zaveda negativnih pojavov, ki izvirajo še iz časov prejšnjih stoletij, kot je nedavno na krut način prikazalo streljanje v Charlestonu v Južni
Karolini, ki je bilo rasistično motivirano. In ta dvojnost se v glasbenem smislu izraža tudi na novi plošči, ki prinaša
enajst skladb. A če je bil bend Drive-By
Truckers po eni strani globoko vpet
v mitologijo in družbo Juga, po drugi
strani pa bolj progresivno usmerjen,
so Isbellove pesmi večinoma še vedno
bolj subtilne. Stil ostaja podoben kot na
prejšnji plošči: amerikana, alternativni
kantri in južnjaški rok, podprt z rustikalnim zvokom, mešanim ritmom, klavirjem, violino in drugim. Če na trenutke Isbellove skladbe zvenijo surovo, jih
po drugi strani uravna z občutljivostjo
in intimnostjo. Po tej plati Isbell spominja na Stevea Earla in Neila Younga,
pravzaprav pa je njegov novi album Something More Than Free žanrsko precej podoben prejšnjemu Southeastern.
T. K.
22
preprosto uporabno
| Vestnik | 23. julija 2015
besede mode
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kukamo v vaš lonec in pečico
Kmečke murke po
prleško ali po Marijino
Izjemno osvežilna jed – Jemo lahko mlačne, še boljše so hladne in naslednji dan
Poletni spekter barv
se stopnjuje še z
odhodom na morje
Vseeno včasih nam po vsej poletni
pravljici prija malo barvnega oddiha.
Vrnitev črne pomeni, da se fokus prestavi na obliko in kar naenkrat se zdi,
da je telo prav izklesano.
Mala črna
Mala črna oblekica dobiva vedno
nove oblike. Na hipe je nekoliko romantična, a znana je po klasični obliki, ki se oprijema telesa. Tokrat poskuša nekoliko razdeliti zgornji in
spodnji del. Še vedno je brez rokavov,
sega nekje do kolen, izrez pa lepo poudarja prsni del. Novost je pasni vstavek, ki bolj miselno razdeli spodnji in
zgornji del. Prednost tega je, da se
skrije kakšen kilogramček, saj nova
oblika prevzame pogled. Navidezno
ustvarja pas ožji, saj vstavek nakazuje bočni del. Za popestritev je dodan
niz kovinskih luknjic, ki na hip delujejo športno, na hip pa zapeljivo.
Zahtevno ličenje
V modi je vse prej kot dramatično
ličenje. Vse se zdi kot krpanje nogavic. Nekaj majhnih pegic in ogrcev se
pokrije, doda nekaj rožnatega prahu
na lice, črno okrog oči in nekaj poudarka na trepalnice. Za mlad obraz je
to dovolj, starejši pa potrebuje nekoliko več nege in pozornosti. Če si nočemo priznati, pa eksperimentirajmo. Naličimo se različno močno in
povratna informacije okolice bo prišla prej, kot si mislimo. Črna barva
obleke zares skrije telo zelo dobro, a
obraz, opečen od sonca, opazimo toliko bolj. Obraz torej potrebuje posebno pozornost in mirno roko pri
ličenju. Vzemimo si čas za vsak odtenek ličila. Puder, ki se uporablja pozimi, je morda poleti presvetel. Dokaj
hitro lahko dajemo videz angleške
anemične dame iz 19. stoletja. Res je,
da so goste pudre zamenjale posebne kreme, ki nimajo take pokrivnosti, in vse postaja nekoliko prosojno.
Če ne drugega, ustnice obrobimo kot
vedno in natančno zapolnimo z rdečilom.
Mala črna oblekica vedno spreminja pravila igre, ker vedno zahteva pozornost. Pozornost z naše strani, da
uredimo vse okrog nje, in pozornost
okolice, ki to tudi takoj opazi.
Tatjana Kalamar Morales
BOLJŠA STRAN SPLETA
Recept boste našli tudi
na Pomurje.si.
Če kliknete aktualno,
se bo odprlo polno
rubrik, zadnja od njih je
Kukamo v vaš lonec in
pečico in tam so zbrani
recepti.
Fotografiji nataša juhnov
Črna ima
svojo moč
Naj vam povem? Zakaj pa ne. Marija
prihaja iz Vitomarec. Zato me je, saj
obe izvirava iz te vasi – danes občine z
najdaljšim slovenskim imenom v osrčju Slovenskih goric, Sveti Andraž v
Slovenskih goricah –, pozdravila: »Dober dan, Andrašovčanka!« Smeh je
zato pomembna sestavina tega recepta, saj je tudi Marija en sam smeh: »Ja,
kmečke murke; prleške kmečke murke,« me smeje popravi, ko jo povprašam po tem, kako natančno se jedi, ki
jo bomo skuhali danes, reče. »V kakšni
knjigi jih mogoče navajajo kot kmečke, so pa v resnici prleške. Mene jih je
naučila kuhati moja mama, tako da ta
recept – to sem videla na terenu, ko
sem zbirala gradivo za moje kuharske
knjige – poznajo oziroma uporabljajo
tudi v precejšnjem delu Slovenskih goric, ne le v Prlekiji.«
No, pa dajmo. Za prleške kmečke
murke potrebujete: kilogram svežih
kumaric, kilogram krompirja, žlico
zaseke, žlico moke, tri do štiri stroke
svežega česna, žlico rdeče paprike, deciliter kisle smetane, pol litra kislega
mleka (ali jogurta), malo kisa, sol, poper in mleto kumino.
»Murke olupimo in naribamo, malo
posolimo, da bodo spustile vodo. Krom-
pir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo v slani vodi. Kumare, ko so spustile vodo, z rokami ožamemo, krompir
odcedimo. Jaz polovico krompirja
zmečkam in še vročega dam na kumare. Drugo polovico krompirja pustim v
kockah in ga dodam kasneje,« razlaga
Marija. »Zdaj pa pride pomembno: na
zaseki z eno žlico moke naredimo rahlo prežganje, temu dodamo sesekljan
ali stisnjen česen in zelo na hitro prepražimo. Takoj, ko česen zadiši, umaknemo z ognja. Nato prežganje potresemo z eno žlico sladke paprike in spet
hitro umaknemo, da paprika ne postane grenka. Vse skupaj zalijemo z dvema
decilitroma vode, ki jo rahlo okisamo in
malo počakamo, da se moka v prežganju zgosti in vse skupaj postane vroče.
Nato to vlijemo na kumare in krompir,
dodamo pa še krompir v kockah. Zdaj
pa le vse skupaj premešamo, dodamo
smetano in kislo mleko ter začimbe:
sol, poper in kumino. Na koncu še enkrat dobro premešamo.« Marija pravi,
da se prleške kmečke murke lahko jedo
še tople, »če so mrzle, pa so v tem času
še boljše. To je čudovita osvežilna jed, h
kateri ponudimo črni kruh. Od nekdaj
se je k temu jedel črni kruh, danes je
lahko pirin; če pa so ljudje težko delali, so gospodinje dodale še meso iz tünke.« Marija se spominja, da so ljudje to
jedli prav v poletnem času: »Mati je to
kuhala, ko so ženske okopavale na njivah, žele, in tudi za kosce, saj se je ta jed
lažje nesla na travnik in na njivo.«
Tako, želimo vam samo še dober tek.
Recept boste našli tudi na Pomurje.si.
Če kliknete aktualno (zgoraj levo), se
bo odprlo polno rubrik, zadnja od njih
je Kukamo v vaš lonec in pečico in tam
so zbrani recepti. Po novem pa jih najdete tudi na Facebook strani Pomurje.
si, če kliknete zavihek »zapiski«.
Vida Toš
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Zvišana raven holesterola
Kaj je holesterol – Holesterol LDL in holesterol HDL - škodljivi in zaščitni holesterol
Maščobe (lipidi) so energijsko bogate
snovi, ki predstavljajo poglaviten vir
energije za presnovne procese v telesu. Dve osnovni maščobi, ki ju najdemo v krvi, sta holesterol in trigliceridi. Maščobe dobimo s hrano, lahko pa
nastajajo tudi v jetrih in se shranijo v
maščobnih celicah za poznejšo uporabo. So nepogrešljiva sestavina celičnih
membran, mielinske ovojnice živcev,
žolča, pomembne so za nastanek nekaterih hormonov in vitamina D. Brez
holesterola torej človek ne more živeti! Znan rek pravi, da od presežka glava ne boli. Za holesterol pa to ne velja.
Zaradi prevelikih vrednosti holesterola lahko glava zelo boli, saj preveč holesterola v krvi povzroči hude srčnožilne zaplete.
Je holesterol škodljiv
Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj,
holesterola HDL pa čim več, saj se
tako zmanjša tveganje za nastanek
bolezni srca in ožilja. Holesterol LDL:
imenujemo ga škodljivi holesterol, saj
se lahko kopiči v žilni steni in jo s tem
oži. Na tak način se zmanjša pretok
krvi, to pa vodi do nastanka različnih
bolezni (angina pektoris, srčni infarkt,
možganska kap, motnje v prekrvavitvi
okončin). Holesterol HDL: imenujemo
ga zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih
tkiv in tudi iz žilne stene odstrani in
prenaša nazaj v jetra, od koder se z
žolčem izloči iz organizma.
Ciljne vrednosti
Na podlagi raziskav so ugotovili, da
je tveganje za razvoj bolezni srca in
ožilja najmanjše, če je skupna koncentracija holesterola manjša kot 5
mmol/l, LDL-a manj kot 3 mmol/l, trigliceridov manj kot 1,7 mmol/l, koncentracija HDL-a pa mora biti večja
kot 1 mmol/l pri moških in večja kot
1,3 mmol/l pri ženskah. Pri bolj ogroženih bolnikih so priporočene ciljne
vrednosti krvnih maščob še manjše.
Posledice zvišanega
holesterola
Težave nastanejo, kadar je raven
holesterola v krvi previsoka, to imenujemo hiperholesterolemija, in se
holesterol začne kopičiti v žilni steni.
Ta proces imenujemo ateroskleroza. Obloge iz maščob nastanejo pred-
vsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka,
notranjost žile se postopoma in dalj
časa povsem brez opozorilnih znakov počasi zoži. Zaradi tega se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki
ga prehranjuje prizadeta žila. Aterosklerotične obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo. Na razpoko
se začnejo lepiti trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko žilo
popolnoma zamaši, to pa je smrtno
nevarno. Ateroskleroza se lahko razvije kjer koli v telesu, najpogostejša
je v koronarnih žilah srca, v katerem
lahko povzroči angino pektoris (srčna
bolečina) ali celo srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčevja, v katerem
lahko povzroči možgansko kap, ter v
arterijah nog in lahko povzroči odmrtje dela ali celo cele noge (gangrena).
Dejavniki tveganja
Nevarnost razvoja ateroskleroze
povečujejo: neustrezne ravni krvnih
maščob (zvišana raven celotnega holesterola, LDL-a in trigliceridov ter
zmanjšan raven HDL-a), visok krvni
tlak, kajenje, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, debelost, pomanjkanje
telesne dejavnosti, stres in starost. Za
posameznika je dejavnik tveganja
tudi, če ima bližnjega sorodnika, pri
katerem se je ateroskleroza razvila v
zgodnji starosti. Moški so bolj ogroženi kot ženske, vendar se nevarnost po
menopavzi poveča tudi pri ženskah.
Zdravljenje
Za zdravje našega srca in žilja lahko
marsikaj storimo sami, zato se zdravljenje najprej začne z nefarmakološkimi
ukrepi. Prehrana mora vsebovati čim
manj nenasičenih maščobnih kislin
in soli ter čim več zelenjave in sadja.
Maščobe NISO prepovedane, zavedati
pa se je treba, da so izredno kalorične,
zato jih je treba uživati v omejenih količinah in predvsem tiste rastlinskega
izvora (rastlinska olja, oreški, semena).
Veliko zdravih maščob vsebujejo tudi
ribe, zato varovalno delujejo na srce in
žilje. Pomembno se je izogibati hrani,
ki vsebuje veliko holesterola (jajčni rumenjak, piščančja koža, pašteta, salame, polnomastni siri).
Telesna dejavnost ugodno vpliva na
naše srce, znižuje LDL in zvišuje HDL,
pomaga nadzorovati telesno težo, izboljša splošno počutje ter sprošča napetost in stres.
Barbara Mlinarič Serdt, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
23
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
V prvi polovici tedna vas bodo ljudje na
vse načine poskušali speljati z začrtane
poti. Pozorni bodite na to in se ne pustite
zmesti. Samo vi veste, kaj si želite, zato
nikar preveč ne popuščajte. Proti sredini tedna vas lahko negativno preseneti neka izguba na finančnem področju.
Nekaj na področju posla oziroma službe v tem tednu ne bo potekalo, kot ste
pričakovali. To vas utegne nekoliko
zmesti, zaradi česar vam bo lahko padla
koncentracija. Čim hitreje se vrnite na
začetni položaj in škoda ne bo velika.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
BIK 21. 4.-21. 5.
Če se vam bo zdelo, da vam skuša položaj uiti izpod nadzora, se brez skrbi
odmaknite in se vrnite, ko se bo malenkost umiril. Na zasebnem področju bo
še posebej od sredine tedna naprej ravno obratno. Vezani boste uživali in se
sprostili ob podpori partnerja.
Ne bo odveč, če boste nekoliko previdnejši pri ravnanju z denarjem in svojim premoženjem. S partnerjem se
bosta zapletla v konflikt, iz katerega
nikakor ne bosta našla izhoda. Morda
je bolje, da vse skupaj prespite in pustite, da čas naredi svoje.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
Če boste uporniški, si boste zaprli marsikatera vrata in si samo še otežili življenjske lekcije, ki so pred vami. Bodite
hvaležni za priložnosti, ki so vam dane,
in jih s pridom izkoristite. Prva polovica
tedna bo potekala utečeno, skoraj nič
novega se ne bo zgodilo.
V tem tednu vam nasmeh kar ne bo izginil z ustnic. Večina stvari, ki se bodo
zgodile, to velja še posebej za ljubezensko področje, vas bo spravila v dobro
voljo. Morda bosta s partnerjem končno našla skupni jezik in začela ustvarjati skupno prihodnost, morda pa bo na
vrata potrkala stara ljubezen.
RAK 22. 6.-22. 7.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Tudi službeno področje bo po dolgem
času ponovno stabilno, zato si boste
mirno lahko vzeli malce več prostega
časa. Druga polovica tedna bo precej
bolj razgibana, saj se vam obeta zanimivo dogajanje na zasebnem področju.
Ostanite modri in stojte za svojimi cilji
in odločitvami, to velja tudi za poslovno
področje. V sredini tedna boste seznanjeni z novim načinom dela, s katerim
se vsaj sprva nikakor ne boste strinjali.
Kmalu boste spoznali njegove prednosti.
LEV 23. 7.-23. 8.
VODNAR 21. 1.-19. 2.
Konfliktom v prvi polovici tedna se tako
rekoč ne boste mogli izogniti. Utrujeni
boste in naveličani vseh obveznosti, ki
jih imate. Pogrešali boste partnerja, prijatelje in domače, poleg tega se vam bo
zdelo še, da vam nič ne gre od rok.
Do srede boste naredili osebno analizo
in pridobili dodatne informacije. Naklonjena vam bosta Venera in Jupiter, ki prinašata ugodnosti in srečo. Tako najdete
notranji navdih in uspehi se bodo vrstili.
RIBI 20. 2.-20. 3.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
Dostojanstvo, ki so vam ga rojenice podarile ob rojstvu, vam bo v tem tednu
prišlo zelo prav. Teden bo v znamenju
umetnosti, glasbe in mistike, kajti v
celoti vam bosta naklonjena Sonce in
Neptun. Sreča v ljubezni vas ne bo zapustila, res pa je, da ne bo vse čisto pa
vaše. Srečen dan: sreda.
Skušajte se zamotiti in v prostem času
početi stvari, ki vam poženejo kri po žilah in vas napolnijo z energijo. Zadnje
čase namreč popolnoma pozabljate na
pomembnost vsakdanjega gibanja. Če
imate partnerja, se vam bo z veseljem
pridružil, le pobudo dajte.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 31. julija 2015.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
6
7
4
Rešitev:
3
9
5
1
9
3
1
7
4
Ime in priimek, naslov:
ilustraciji mladen mrčela
1
8
9
9
6
3
6
4
8
7
7
8
1
5
5
4
7
6
2
1
6
6
5
Rešitev iz 28. številke: STOLP NA SOTINSKEM BREGU
Knjižico Med okuse po … dobi Štefka Horvat, Slomškova ulica 66, Murska Sobota.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
24
družba
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Članice A PGD Bodonci
Po štirih tekmah državne lige za pokal Gasilske
zveze Slovenije trenutno vodilne v kategoriji članic
Neutrudne bodonske gasilke uresničile svoje sanje in kot ekipa stale na državnih stopničkah, pred olimpijskimi zmagovalkami
Predstavljamo vam ekipo članic A
PGD Bodonci, ki je v skoraj nespremenjeni postavi od malih nog skupaj
že 15 let. V gasilske vrste so stopile kot
pionirke, nadaljevale pot kot mladinke, trenutno pa tekmujejo v kategoriji članic A. Že kot pionirke so blestele
na tekmovalnem področju, v članskih
vrstah pa spadajo med tiste ekipe, ki
so po uspehih prav na vrhu. Dekleta,
ki ob študiju, službi in drugih obveznostih najdejo čas še za gasilske vaje,
imajo za seboj že več kot 200 različnih tekmovanj, od tega šest državnih
tekmovanj. Dvakrat so se na državno
tekmovanje uvrstile kot pionirke (leta
2002 in 2004), enkrat kot mladinke
(leta 2006) in trikrat kot članice A.
Najboljši dosežki z državnih članskih
tekmovanj so šesto mesto v Celju leta
2010, šesto mesto v Velenju leta 2012
in peto mesto v Ormožu leta 2014.
Članice A PGD Bodonci so tudi
zmagovalke prve pomurske zimske
lige v spajanju sesalnega voda v letu
2013/2014. V lanskem letu so članice
A zasedle med letom 12 prvih mest,
osem prehodnih pokalov, od tega
enega v trajno last, poleg vsega pa se
lahko pohvalijo tudi s tem, da so članice A PGD Bodonci edina ženska ekipa, ki je v Korovcih dobila prehodni
pokal Fuks grabe. Prav tako imajo že
dve zmagi z obmejnih tekmovanj Slovenije in Avstrije.
V njih je neizmerna volja do dela
in nenehna želja po izboljšanju svoje tehnike, ki jo izpopolnjujejo dan
za dnem. In ravno s tem elementom
krepijo samozavest, pridobivajo odločnost in seveda dolgoročno se vse
to še kako pozna na tekmovališču.
»Težiti k izboljšanju svoje vaje, tehnike pristopa tudi takrat, ko si že med
najboljšimi ali celo najboljši, je seveda
daleč najtežje, vendar ta način zagotavlja izvrstne dosežke. Stalnica naših
vaj in dela je analiza preteklih vaj in
iskanje rezerv in boljših načinov dela
tudi takrat, ko nam vsi govorijo, da
smo odlične in super,« pojasnjujejo
gasilke iz Bodonec.
Ker so želele iz sebe narediti še nekaj več, poseči po še boljših mestih,
so se letos odločile, da bodo tekmovale v državni ligi za pokal Gasilske
Prva pomurska
ženska ekipa, ki ji
je uspelo zmagati
na tekmovanju
državne lige.
Postale so največje
presenečenje
lige in trenutno
po štirih tekmah
vodilna ekipa lige v
kategoriji članic A.
del ekipe. »Je odličen mentor, ki je
predan gasilstvu in z veliko volje dela
z nami. Naučil nas je veliko stvari, za
katere smo mu vse hvaležne. Rad ima
red in disciplino, saj brez tega ni uspehov. Če se naša mnenja kdaj križajo,
pridemo s pogovorom vedno do skupne točke. Najbolj pomembno nam je,
da nas vedno podpira in nas zna motivirati tudi takrat, ko ni vse rožnato,«
razlaga mlada ekipa članic.
fotografija pgd bodoncia
Pozitivna energija, usmerjenost
k ciljem, predanost delu
zveze Slovenije. Ta že več let razpisuje
pokalno gasilsko tekmovanje za člane in članice ter starejše gasilce in gasilke. Letos je razpisanih sedem tekmovanj, za končni dosežek pa se pri
obeh tekmovanjih upošteva pet najboljših uvrstitev tekmovalnih enot.
Članice A PGD Bodonci so veliko presenečenje letošnje državne lige, kot
so jih poimenovali organizatorji tekmovanj državne lige. Na prvem pokalnem tekmovanju GZS v Novem mestu
so zasedle prvo mesto in dobile prehodni pokal Kamenc. Bodonske članice A pravijo, da so občutki, ko si prvi,
tudi pred ekipo olimpijskih prvakinj,
in stojiš na najvišji stopnički, fenomenalni in da se ne da opisati veselja,
občutkov in vzdušja, ki so ga doživele na prvi tekmi državne lige. »Naše
sanje, da bomo nekoč stale kot ekipa
na državnih stopničkah, so se uresničile. Dobile smo polno zagona in motivacije za naprej. Zadale smo si nove
cilje in nove izzive, hkrati pa sanjamo
nove sanje,« pojasnjujejo neutrudne
bodonske gasilke.
V Pomurju osvojile že
vse, kar se je dalo
Mentor ekipe in poveljnik PGD Bodonci Vlado Vlaj je pojasnil: »Ker so v
pomurski regiji osvojile že vse, kar se
da, smo se odločili, da naredimo korak dalje, in se prijavili na tekmovanje
v državni ligi za Pokal gasilske zveze
Slovenije. Dokaz, da je bila odločitev
pravilna, so uspehi, ki so odlični.« Vlaj
poudarja, da so prva pomurska ženska ekipa, ki ji je uspelo zmagati na
tekmi državne lige. Postale so največje presenečenje lige in trenutno po
štirih tekmah vodilna ekipa lige. »Ponosen sem, da sem lahko mentor ekipe in da smo uspeli s trdim delom, zagnanostjo, voljo in znanjem dokazati,
da se tudi visoki cilji dajo doseči in da
smo lahko konkurenčni tudi najboljšim ekipam v Sloveniji,« pove Vlaj.
Do zdaj so zasedle v državni ligi eno
prvo mesto, eno tretje in dvakrat peto
mesto. V skupnem seštevku so trenutno na prvem mestu v kategoriji članic A. Ob državni ligi se udeležujejo
tudi raznih tekmovanj v regiji in zunaj
nje. V zimski ligi 2014/2015 so zasedle
drugo mesto, postavile pa so tudi pomurski rekord v spajanju sesalnega
voda v kategoriji članic, in sicer 19,23
sekunde. Letos so na raznih pokalnih tekmovanjih že zasedle pet prvih
mest, tri prehodne pokale, od tega v
Motovilcih v trajno last, in eno tretje
mesto. Članice A zelo dobro sodelujejo tudi z ekipo članic B in se tudi večkrat dopolnjujejo za kakšno tekmovanje. Zagotovile pa so si že tudi svoj
nastop na regijskem tekmovanju, ki
bo septembra v Ljutomeru.
Da so članice A PGD Bodonci tako
uspešne in dosegajo izvrstne uspehe,
je zaslužen njihov mentor Vlado Vlaj.
Mlade gasilke ga imajo za mentorja,
prijatelja in vzornika in pomemben
PGD Bodonci je društvo, ki ga ne
krasita le talent in marljivost, temveč tudi pozitivna energija, usmerjenost k ciljem in navsezadnje predanost delu in uspešnost. Mlada dekleta
iz Bodonec se med seboj odlično razumejo. »Vzdušje v ekipi je odlično.
V teh skupnih letih so se med nami
razvili močne vezi in prijateljstva. Če
pride včasih do kakšnih nesoglasij,
jih znamo hitro odpraviti. Imamo veliko skupnih lastnosti, kot so pogum,
vztrajnost, odločnost, odgovornost,
predvsem pa discipliniranost in velika želja po uspehih,« pravijo Bodončanke. Poleg druženja zaradi gasilskih
obveznosti so med seboj v stiku tudi
v zasebnem življenju. Skupaj rade poklepetajo ob kavi, gredo na pijačo ali
kar na veselico. Iz njih žari pozitivna
energija in med njimi prevladuje timski duh. Dejale so, da to vidijo tudi sodniki po tekmovanjih, kajti na tekmi
državne lige v Žižkih so dobile kompliment od enega izmed sodnikov, in
sicer: »Moram vam povedati, da ste
edina ekipa, kar jih poznam, ki je na
vsakem tekmovanju vedno nasmejana.« Članice A PGD Bodonci poudarjajo, da se med seboj veliko pogovarjajo,
to pa je po njihovem mnenju zelo pomembno tako za ekipo kot za odnos
med njimi in tudi za odpravo morebitnih nesporazumov.
Pred njimi so do sredine septembra
priprave za zadnje tri tekme državne
lige, ki bodo še v Mednem, Zrečah in
Škofji vasi, ter za regijsko tekmovanje, na katerem se bodo potegovale
za nastop na državni ravni.
Janja Vlaj
Gornja Radgona: Druženje gasilskih veteranov
Leta minevajo,
spomini ostajajo.
V SPOMIN
22. julija mineva osem let žalosti od takrat,
ko nas je zapustila naša najdražja
Neža Černetič
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni najdražji
BOLJŠA STRAN SPLETA
Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi
in izolacija zidov
DENIS
CASAR
s. p.
V organizaciji komisije za veterane pri Gasilski zvezi Gornja Radgona so pripravili celodnevno druženje za gasilce veterane
območja občin Apače in Gornja Radgona. Tokratnega tradicionalnega poletnega druženja, ki je potekalo po območju
Pomurja, se je udeležilo 143 gasilcev veteranov. Ti so si med drugim ogledali lončarstvo v Filovcih in pridelavo paradižnika
v družbi Paradajz v Renkovcih. Zanimiv je bil tudi ogled tropskega vrta Ocean Orchids v Dobrovniku. Proti koncu druženja
pa so se vsi skupaj še odpravili na otok ljubezni na reki Muri v Melincih. Peter Cvetkovič, predsednik Gasilske zveze Gornja
Radgona, je udeležence druženja seznanil, da zveza namenja največ pozornosti praznovanju 60-letnice zveze, ki bo pri
Negovi v okviru praznika Občine Gornja Radgona, in to v nedeljo, četrtega oktobra. F. K. fotografija franci klemenčič
Filovci 110, 9222 Bogojina
Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370
23. julija 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
KOMUNALA
Živiš v nas
z neizmerljivo bolečino.
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
V SPOMIN
21. julija je minilo leto žalosti, ko drage hčerke
Andreje Banko
V SPOMIN
19. julija so minila tri leta od takrat,
ko nas je zapustila naša predraga
iz Murske Sobote
ni več med nami.
Barbara Divjak Benko
Ljubezen do tebe, draga hčerka,
se je ob tvoji smrti spremenila v grozno bolečino in trpljenje.
Usoda nam je vzela smisel življenja.
Lepa hvala vsem za cvetje, sveče
in spomin na našo Andrejo.
Vsak naš dan brez tebe je prežet z bolečino.
Pogrešamo te.
Vsi, ki te nosimo v svojih srcih
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga
mama, babica, tašča in prababica
Mirno in tiho je odšel od nas
Štefan Cipot
roj. Cimerman
iz Dolnje Bistrice 159
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali sveče
in denarne prispevke, za svete maše, nam pa izrazili besede sožalja.
Lepa hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici za
besede slovesa in pogrebnemu podjetju Ferenčak.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Žalujoči njeni najdražji
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite, kako trpel sem,
in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
ZAHVALA
23. julija je minilo leto žalosti od takrat,
ko nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stric
V 72. letu nas je zapustil naš
dragi mož, oče in dedek
Janez Hardi
Štefan Kučan
iz Lendave
iz Moravskih Toplic,
upokojeni trgovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečo
in obstojite ob njegovem grobu.
Besede zahvale so namenjene vsem sorodnikom, prijateljem in
sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala patru Juretu za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, Simoni za besede zahvale
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči: žena Estera, hčerka Silvia z Alexandrom
in sin Boris s Karmen in Larsom
Žalujoči vsi tvoji
Dedi, pogrešamo te – Mojca, Nuša in Manica
ZAHVALA
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
V 88. letu nas je zapustila draga
Marija Štesl
ZAHVALA
iz Nuskove 10
V 85. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim
sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli
sožalje ter darovali sveče, za svete maše in denar za infekcijski oddelek
soboške bolnišnice.
Ludvik Kološa
iz Andrejec, nazadnje je živel v Puconcih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem
in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali
ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje,
sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Hvala gospe duhovnici Jani Kerčmar Džuban za opravljen pogrebni
obred, pevski skupini Prekmurci za odpete žalostinke
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Posebna zahvala je namenjena osebju
internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Posebna zahvala velja gospodu župniku Gregorju Šemrlju
za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,
pogrebnemu podjetju Hozjan, Fridi Holsedl za molitev
in Rozviti Škodnik za ganljiv govor ob grobu.
#
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
Njeni najdražji
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 31. julija.
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
posesti
HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.: 0049 69 344 680. v1553
OPREMLJENO STANOVANJE, 50 m2,
vseljivo 1. 8. 2015, v Murski Soboti
damo v najem. Tel.: 041 899 948. v1591
POSLOVNI PROSTOR za trgovsko,
obrtno ali pisarniško dejavnost, 90
m2, na odlični lokaciji v Beltincih, Panonska ulica 26, oddamo v najem. EI
v izdelavi. Tel.: 041 504 129. v1592
GARSONJERO V MURSKI SOBOTI
dam v najem ali prodam. Tel.: 040
662 395. v1597
V NAJEM dam opremljeno in ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Tel.:
031 525 803. v1602
kmetijska mehanizacija
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1464
TRAKTORSKI VILIČAR, trosilnik za
umetno gnojilo znamke Vikon in zabojnike za vinske steklenice prodam.
Tel.: 041 812 237. v1571
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
PVC-okna,
vrata, senčila
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
Marija Balažic
1935–2015
iz Trstenjakove ulice 11
v Murski Soboti
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo vedno ostal.
Roletarstvo ARNUŠ
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
iz Murske Sobote
Ati, mama, teta in vsi tvoji
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
25
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Dragi dedi, hvala ti za lepe trenutke,
ki smo jih preživeli skupaj.
Pogrešala te bova – tvoja Rok in Nuša
KUPIM TRAKTOR URSUS, IMT, ZETOR, DEUTZ, ŠTORE, UNIVERZAL,
poleg tudi priključke. Tel.: 031 851
485. v1582
kmetijski pridelki
KUMARE za vlaganje, sveže, prodam.
Tel.: 02 548 17 03. v1604
SEME RDEČE DETELJE INKARNATKE prodam. Rankovci 31, tel.: 031 366
018. v1606
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.:
041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje
1a, Sl. Konjice. v1547
Vestnikovi
naročniki
dobijo
26
sporočila
| Vestnik | 23. julija 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zdravstvena šola Murska Sobota
Energetska sanacija objektov
Prva soseda sta
dom in bolnišnica
Prebivalci mestne občine lahko
spet kandidirajo za sredstva
Mentorji predajajo mladim tudi del svoje osebnosti –
Nekateri poklici zahtevajo od človeka več empatije
V skupini soboške občine zaradi velike onesnaženosti zraka na voljo štiri
milijone evrov – Razpis primeren za starejše eno- in dvostanovanjske hiše
Vsak ne more biti učitelj, duhovnik,
medicinska sestra, zdravnik, slikar …
Zveni malce nerazumno in čudno v
teh današnjih časih, ko se vse ocenjuje samo po točkah, spletni povezanosti, ocenah, denarju, pa vseeno je res.
So poklici, za katere ste enostavno
poklicani, so poklici, ki jih ne morete opravljati, če ne izpolnjujete nekih
pogojev. V nekaterih državah imajo na
primer sprejemne izpite oziroma psihološke teste za tiste, ki želijo postati učitelji, kajti učiti otroke se jim zdi
tako pomembno poslanstvo, da ga ne
more opravljati prav vsak, še posebej
ne osebnostno moteni. So poklici, za
katere je pomembna osebnostna zrelost zaradi učinkovitega delovanja v
kolektivu, v katerem morata vladati harmonija in organiziranost. Prav
tako so poklici, pri katerih morate
imeti izostren občutek za druge ljudi, ki so bolni ali starejši, ko znate biti
prijazni tudi do »neprijaznih« ljudi.
Tudi za poklice v zdravstvu bi morali
skrbno izbirati tiste, ki se bodo lahko
šolali in delali v tem poklicu.
Zrela osebnost
Nekateri otroci so prej in drugi kasneje zreli. Petnajstletniki sami sebe
še ne poznajo dovolj, da bi lahko ocenili, za kakšno delo so »poklicani«.
So izjeme. Toda praviloma namesto
njih odločijo starši ali svetovalni delavci, najpomembnejši kriterij pa so
po navadi ocene. Pa vseeno: za delo
z ljudmi bi se morali odločati taki, ki
so navajeni na miren način razreševati konflikte, ki se poznajo, so bliže
osebnostni zrelosti. Človek je namreč
telesno, duševno in duhovno bitje.
Da nekdo dobro opravlja delo, povezano z ljudmi, torej ni dovolj le njegova strokovna usposobljenost, ampak
tudi razvita empatija – da je sposoben
sočutno in spoštljivo ravnati z bolnikom, ki je težko bolan, ki je star ali
celo umira. Ali bodo bodoče generacije mladih sposobne te empatije, kajti z
razvojem sodobne tehnologije obstaja
varljiv občutek, da smo vsi povezani,
da imamo veliko prijateljev, v resnici pa je ravno nasprotno: med mladimi in znotraj mnogih družin sploh ni
več pravih odnosov. In prav odnosi so
ključen izraz človekove osebnostne
zrelosti. Pomembno je vlagati v odnose tudi na delovnem mestu – koliko sodelavcev je sposobnih ob jutranjem pozdravu podariti tudi nasmeh.
Prav tako ni nujno, da smo pod stresom zaradi preobilice dela – če imamo razlog, zakaj delamo, oziroma če
smo primerno motivirani, nam ni težko delati! Seveda pa mora imeti vsak
tudi dovolj časa za družino in za zasebno življenje – in na to morajo biti
pozorni tudi delodajalci oziroma tisti,
ki razporejajo naloge.
Česa nisi naredil
Prava odgovornost ni samo, da si
odgovoren za posledice svojih dejanj, ampak da si odgovoren tudi za
to, česa nisi naredil, pa bi moral. Prav
s to dilemo so se pred kratkim srečali v zdravstvu, ko je bilo izpostavljeno predvsem dejanje zdravnika (sum
evtanazije). Zato mnogi menijo, da bi
morali začeti tudi v zdravstvu začeti skrbneje izbirati, kdo se lahko vpiše na študij s področja zdravstva. Pri
usposabljanju mladih v zdravstvenih
poklicih je zelo pomembno, da poleg strokovnega in teoretičnega znanja pridobijo že med šolanjem dovolj
praktičnega znanja. In prav za to je na
Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota odlično poskrbljeno, saj je njihova
prva soseda bolnišnica, na drugi strani pa dom starejših občanov. »Mentorji predajajo mladim poleg strokovnega znanja tudi del svoje osebnosti.
Od leta 2008 je program zdravstvene
nege na šoli preoblikovan, spremenjen je način praktičnega usposabljanja, več je vključen izvajalec in mladi
lahko zares spoznajo svoj prihodnji
poklic in delovno klimo. Naši dijaki so cenjeni in iskani v vseh velikih
središčih in tudi v tujini,« je povedala
Zlatka Lebar. Bojana Filej, koordinatorica izobraževanja na prvi in drugi
stopnji zdravstvene nege v Sloveniji,
pa je opozorila, da še vedno ni urejeno plačilo za mentorje, poleg tega pa
se srečujemo še z enim problemom:
presežek diplomiranih medicinskih
sester, ker jih zaradi Zakona o uravnoteženju financ ne smejo zaposlovati. Na delovnem trgu pa primanjkuje medicinskih sester s srednješolsko
izobrazbo. Na nedavnem posvetu v
Murski Soboti so še posebej opozorili na dragoceno poslanstvo srednje
medicinske sestre, ki zna opazovati,
zato sta na nekem oddelku zelo pomembna kultura sodelovanja in skupinsko delo.
Mag. Metka Lipič Baligač iz Sploš­
ne bolnišnice Murska Sobota je opozorila, da so prav medicinske sestre tiste, ki so zares neposredno povezane
s pacienti: »Od 950 zaposlenih v bolnišnici jih polovica dela v zdravstveni negi, od tega je 180 diplomiranih
medicinskih sester in 265 zdravstvenih tehnikov. Prav vsi so odlično izobraženi. Da imamo zares dober kader,
je pomembno neprestano izobraževanje, kajti vedno več je nove tehnologije in novih bolezni. Od leta 2012 smo
tudi učna bolnišnica in naši mentorji
si vsako leto obnavljajo znanje in se
potrjujejo kot mentorji.« Kakšnega
zdravstvenega kadra v Pomurju v resnici primanjkuje in zakaj od sedmih
šol v Sloveniji samo študij zdravstvene
nege v Murski Soboti nima ustrezne
koncesije in zato ne omogoča mladim
možnosti rednega študija (to bi pocenilo stroške šolanja pomurski mladini)? Pri tem 170 brezposelnih medicinskih sester po mnenju mnogih ne
bi smelo biti ovira. »Opažamo od 18do 20-odstotno pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege. Dobili smo dovoljenje le za razpis devetih delovnih
mest, na katera se je prijavilo več kot
400 kandidatov,« je še povedala mag.
Metka Lipič Baligač.
Bernarda B. Peček
KRAJEVNA SKUPNOST SEBEBORCI in PGD SEBEBORCI obveščata
zainteresirane ponudnike, da oddajata v najem poslovni prostor
s skupno površino 106 m2 (gostinski del 47 m2, kuhinja 20 m2, skladišče in kletni
prostor 27 m2, terasa 12 m2) v vaško-gasilskem domu Sebeborci, Sebeborci 45.
Poslovni prostor se oddaja v najem za opravljanje gostinske dejavnosti.
Najemnika poleg najemnine bremenijo še obratovalni stroški, stroški rednega
vzdrževanja, stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi stroški, za
katere se stranki posebej dogovorita s pogodbo, ter plačilo varščine.
Vsa pojasnila v zvezi z najemom in ogledom prostorov lahko dobijo zainteresirani
ponudniki pri predsednici sveta KS Sebeborci Majdi Andrejek, tel. št. 031 555 474,
svoje ponudbe pa pošljejo na naslov: KS Sebeborci, Sebeborci 45, 9221 Martjanci.
Potem ko je bil spomladi objavljen
javni poziv Eko sklada za nepovratne
finančne spodbude pri energetski sanaciji stavb, imajo zdaj prebivalci Mestne občine Murska Sobota možnost
prijave še na en razpis Eko sklada.
Soboška občina je namreč v družbi devetih slovenskih občin z največjo obremenjenostjo s prašnimi delci
PM10, zaradi česar je vlada za ta območja izdala odlok o načrtu za kakovost zraka, ki med drugim vključuje
nekatere enake ukrepe kot aprila objavljen razpis, pogoji pa so tokrat za
prijavitelje še ugodnejši.
Novi razpis ima sedem ukrepov, v
primerjavi s prej objavljenim razpisom tokrat ni mogoče kandidirati za
sredstva za sončne kolektorje, novogradnje in kotle na lesno biomaso. Medtem ko si je bilo na prejšnjem
razpisu mogoče pokriti do 25 odstotkov investicije, si lahko uspešni prijavitelji na tokratnem razpisu obetajo pokritje do 50 odstotkov vrednosti
investicije.
Na razpisu, ki je že odprt od začetka junija, je za opredeljena območja
na voljo štiri milijone evrov. Razpis
je primeren samo za starejše eno- in
dvostanovanjske hiše, odprt pa bo do
konca leta oziroma do porabe sredstev. Razpis v primeru Murske Sobote pride v poštev za celotno območje
mestne občine.
Razpis še posebej ugoden
Pri toplotnih črpalkah je postopek
enak kot pri aprilskem razpisu, vendar je tokrat mogoče dobiti maksimalno 3100 evrov za toplotno črpalko
tipa voda/voda ali zemlja/voda in 1250
evrov za toplotno črpalko tipa zrak/
voda (prej 2500 in 1000 evrov). Za priključitev na daljinsko ogrevanje je to-
krat mogoče pridobiti do 1250 evrov
(prej do 1000 evrov), pri tem predstavlja upravičena sredstva vgradnja
podpostaje. Pri stavbnem pohištvu je
mogoče dobiti do 125 evrov (prej do
100) na kvadratni meter nepovratne
finančne spodbude. Za toplotno izolacijo strehe je tokrat mogoče dobiti sredstva v višini do 12 evrov (prej
10) na kvadratni meter za največ 150
kvadratnih metrov toplotne izolacije
strehe ali stropa proti neogrevanemu
prostoru. Za vgradnjo prezračevanja
z vračanjem toplote odpadnega zraka je tokrat na voljo do 2500 evrov
za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema oziroma do 380 evrov
na vgrajeno enoto lokalnega sistema
prezračevanja (prej 2000 in 300). Pri
toplotni izolaciji fasade je mogoče
prejeti do 15 evrov na kvadratni meter
(prej 12) za največ 200 kvadratnih metrov izolacije enostanovanjske stavbe
in za največ 150 kvadratnih metrov
izolacije na posamezno stanovanje v
dvostanovanjski stavbi. Nekoliko ugodnejši so tudi pogoji pri celoviti obnovi stavbe.
Zanimanje že prvič
Več informacij o razpisu je mogoče dobiti tudi v energetski svetovalni pisarni Ensvet, ki deluje v soboški
knjižnici, v kateri vam lahko pomagajo tudi pri načrtovanju energetske sanacije vašega objekta. Kot pojasnjuje
vodja poslovalnice Valentin Odar, je
bilo že za prvi razpis veliko zanimanje občanov. Nekateri so se odločili,
da bodo takoj izkoristili sredstva, ki
so bila takrat na razpolago, drugi so
počakali na nekoliko ugodnejši razpis. Odar pritrjuje, da je v primerjavi
s preteklimi razpisi tokratni še posebej ugoden za občane.
Pred prijavo smiselno
obiskati svetovalnico
Kot pravi Odar, je obisk energetske svetovalnice smiseln pred prijavo na razpis, saj pri tistih, ki načrtujejo energetsko prenovo objekta,
včasih obveljajo napačne predstave o
najboljših načinih za dosego želenega prihranka. Sam po navadi najprej
svetuje izboljšanje izolacije, šele nato
menjavo kurilne naprave, vendar, kot
dodaja, je vse odvisno od posameznega primera in finančnih možnosti
prijaviteljev. »Če se kdo odloči za menjavo ogrevalnega medija, mora zelo
hitro narediti tudi druge ukrepe, najboljše vse naenkrat,« pravi Odar. »Pri
fasadi subvencije veljajo za kvadratni
meter, to pomeni, da se glede na finančne sposobnosti lahko odločite
samo za izolacijo ene stene ali polovice fasade, to pa je skregano s tehničnim vidikom, saj ob stiku takoj nastane toplotni most.«
Vrstni red ukrepov
Vrstni red ukrepov je zelo pomemben, poudarja Odar, v največ primerih
je po njegovih besedah smiselno začeti z izolacijo strehe, ki je pomembna
tudi s finančnega vidika. »Če primerjamo vračilno dobo investicije pri izolaciji stropa ali strehe s tisto pri fasadi, so zelo velike razlike. Pri fasadi je
težko pričakovati vračilno dobo pod
desetimi leti, pri izolaciji stropa pa
vračilna doba lahko traja samo dve ali
tri leta. Pomembno je, da gre nekdo,
ki se odloča za celovito obnovo stanovanjskega objekta, po pravem vrstnem redu. Nikoli pa ne upam dati
ocene na 'horuk', temveč je treba videti vsak posamezen primer.«
T. M.
Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
23. julija 2015 | Vestnik |
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
ogled fotografska razstava Martine
Žoldoš z naslovom Le enkrat želim
videti Acapulco. Do konca avgusta pa
je na ogled še razstava inovativnih in
likovnih del izumitelja Draga Fiale.
Petek, 24. julija
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
1. NAŠEL TE BOM – Ognjeni muzikanti
2. DAJ MI, DAM TI – Petka
3. POKLIČI ME – Ansambel Prosen
4. SOSEDOV JAKA –
Jože Antonič s prijatelji
9.30 Pregled kulturnih in športnih
dogodkov konec tedna
18.30 Radijski knjižni sejem
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja
Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota
1850–1920.
20.15 Zimzelenčki:
tudi o skupini Queen
Sobota, 25. julija
10.15 Potepajte se z nami:
po prireditvah
v domači pokrajini
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30.
septembra na ogled likovna razstava
Hommage a Picasso.
17.00 Osrednja poročila
20.15 V oddaji Guči po domače
bo v vaši družbi Grega Šmid
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je
na ogled razstava del 42. mednarodne
likovne kolonije Lendava – Odlivanje
v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
Nedelja, 26. julija
7.30 Panonski odmevi:
tudi o vzorčni kmetiji
v Porabju
5. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE –
Žargon
10.30 Nedeljska kuhinja:
Pomurski poletni festival
18.00 Na narodni farmi:
ansambel Šment
PREDLOGA
NA TEBI JE VSE – Šment
A BOŠ PRIŠLA – Petan
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. V SRCE – CoverLover
2. LEDENA – Siddharta
3. LAJF JE MOJ –
Nika Zorjan feat. Ramus
4. AHA – Muff
5. NEKAJ MED NAMA – Easy
Ponedeljek, 27. julija
14.30 Za zdravje: o neželenih učinkih
zdravil bo spregovorila Alenka
Premuš Marušič iz Splošne
bolnišnice Murska Sobota
18.00 MV-dur: Neža Bračun
z albumom Seznam želja
20.15 Ponedeljkov potepuh:
Strukovci in ribnik Vrbje
Torek, 28. julija
PREDLOGA
8.20 Besede, besede, besede
OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan
JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB
18.00 Srebrne niti
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
Sreda, 29. julija
1. BAD BLOOD –
Taylor Swift + Kendrick Lamar
2. WAITING FOR LOVE – Avicii
3. SONG FOR SOMEONE – U2
4. MARVIN GAYE –
Charlie Puth + Meghan Trainor
5. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis
PREDLOGA
MERCY – Muse
COME AND GET IT – John Newman
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Katarina Bukovec, Mlinska ul. 16,
Turnišče. Nagrada čaka
v naročniški službi Vestnika.
18.40 Prebiranja, drugačen pogled
8.45 Brat Džouži
18.00 Biba buba baja:
nogometni tabor NK Čarda
20.15 Mursko-morski val:
o Jakobovi romarski poti
(poti Camino) z Matejo
Hochstätter iz Beltinec
Četrtek, 30. julija
8.30 Kmetijski nasvet
12.30 Reportaža tedna:
počitnice v vrtcu
14.30 Domača plošča:
Blue planet z novo skladbo
Kupon št. 30
Glasujem za skladbo
Glasba našega srca:
V soboto bodo pri beltinskem gradu na etnovečeru nastopile tudi Bele Tinke.
Mednarodni folklorni festival
Predavanje
BELTINCI
SELO
V četrtek, 23. julija, ob 19. uri bo v beltinskem gradu odprtje 45. Mednarodnega folklornega festivala. Ob tem
bodo predstavili knjigo Böltinci inda,
Beltinci danes, katere avtorja sta Peter Šraj in Ludvik Penhofer. Nastopila bo tamburaška skupina KUD Beltinci.
V soboto, 25. julija, ob 16. uri bo brezplačna predstavitev romanske rotunde s teološkega vidika, ki jo pripravlja
TIC Moravske Toplice v sodelovanju
z upraviteljico romanske rotunde Župnijo Kančevci.
V petek ob 17. uri se bodo začele v beltinskem gradu pevske in glasbene delavnice. Ob 20. uri pa bo v beltinskem
parku nastop mehiške folklorna skupine Ballet folklorico britanico de torreon (Ciudad de Mexico).
V soboto ob 16. uri bo v parku pred
gradom predstavitev krajevnih skupnosti Občine Beltinci. Ob 20. uri bo
etnovečer, na katerem bodo nastopile
skupine Kalinka, Katice, BeleTinke in
Marko Banda.
V nedeljo ob 15.30 bo sprevod nastopajočih skupin na prireditveni prostor
pri beltinskem gradu, pri katerem se
bo ob 16. uri začel prvi del državnega
srečanja odraslih folklornih skupin Le
plesat me pelji 2015 v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob folklorni skupini KUD Beltinci in gostih iz Hrvaške bodo nastopile
še folklorne skupine: Kajer Bučečovci, Leščeček KD Slavka Osterca Veržej,
KD Podgorci, KUD Otona Župančiča
Vinica, Jurovčan KD Ivana Cankarja
Jurovski Dol, AFS KUD Študent Maribor ter mladinska in vodilna AFS Ozara iz Kranja.
Glasba
MURSKA SOBOTA
V petek, 24. julija, ob 21. uri bo nastopil v okviru Soboškega poletja na
Trgu kulture ansambel Kalinka, ki izvaja ruske pesmi, romance in tudi instrumentalne kompozicije.
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
Ime in priimek, naslov:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 28. julija 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
27
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
V petek, 24. julija, ob 21. uri bo na
grajskem dvorišču DJ večer: Sijah &
Kolenda (Sarajevo), Hack (Murska
Sobota).
LJUTOMER
V petek in soboto, 24. in 25. julija, bo
na Glavnem trgu prireditev Prleška
poletna noč v organizaciji KMD Kaemde. V petek po 20. uri bosta Pena
party in DJ, v soboto pa bosta nastopili skupini Kingston in Broken Hearts.
RAKIČAN
V soboto, 25. julija, ob 21. uri bo na
dvorišču Dvorca Rakičan dalmatinski
večer, na katerem bosta prepevali klapi Cambi in Maslina.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V soboto, 25. julija, ob 10. uri bo na
Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško poletje predstava Cirkuški piknik v izvedbi Cirkusa La Bulle.
Predstava je primerna za otroke, starejše od treh let.
V ateljeju v Glavni ulici je na ogled
razstava umetniških del 20. mednaro-
Film
SPODNJI KAMENŠČAK
V petek, 24. julija, ob 19. uri bo v Mladinskem centru Prlekije Letni kino s
filmom po izboru obiskovalcev. Moderator bo David Slana.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 23 julija, ob 9. uri bo kuharska
delavnica Gratinirana zelenjava (Giza in
Ljiljana), ob 18. uri pa delavnica Intuitivno risanje mandale (Dean Horvat).
V petek ob 10. uri bo branje poezije
pod drevesi (Daša Cipot).
V ponedeljek ob 20. uri bo transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
V torek ob 18. uri bo delavnica osebnostne rasti Čutenje življenja v sebi
(Stane Perkič).
V sredo ob 18. uri bo vadba čuječnosti
(Dean Horvat).
Na lendavskem gradu je na ogled
likovna razstava Hommage a Picasso.
dne mladinske likovne kolonije LindArt Lendava 2015.
V Galeriji Banffy je na ogled razstava tekstilne umetnosti Moda in tekstil
(Laszlo Edina).
V preddverju gledališke in koncertne
dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba
Lendava.
V sinagogi je na ogled serija grafik
izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
NEGOVA
V soboto, 25. julija, ob 20. uri bo na
poligonu drugo nočno gasilsko tekmovanje za pokal Ledavskega jezera.
Sledila bo zabava s hrvaško pevko Lidijo Bačič in skupino Weekend Band.
V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela
Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti
grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec ter Kranjska
fotografija od Puharja do danes.
MURSKA SOBOTA
GRAD
V četrtek, 23. julija, ob 18. uri bo na zahodni strani gradu v murskosoboškem
parku brezplačna poletna vadba joge v
organizaciji Društva joga v vsakdanjem
življenju Maribor. Joga bo vsak četrtek med 18. in 19. uro do 27. avgusta.
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij, sodelujočih
na sedmem fotografskem natečaju v
Krajinskem parku Goričko. Do konca
avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske
univerze Murska Sobota.
ROPOČA
POZNANOVCI
V soboto, 25. julija, ob 16. uri bodo na
igrišču tradicionalne vaške igre, ki jih
pripravlja Športno društvo Poznanovci.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Galeriji Murska Sobota je do 19. avgusta na ogled razstava slik Mirka Rajnarja. Do 30. julija bo v galeriji vsak
dan med 10. in 12. uro miniatelje Pike
in Packe, ko bo ob ogledu razstave za
otroke še ustvarjalni kotiček, v katerem
bodo reševali delovne liste z umetnostnimi ugankami in likovno ustvarjali.
V Pomurskem muzeju Murska Sobota
bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja.
Na ogled pa je tudi stalna razstava.
V BTC Cityju Murska Sobota je na
ogled razstava del z naslovom Pestrost slovenskih voda.
V Pokrajinski in študijski knjižnici
Murska Sobota je do konca julija na
GORNJA RADGONA
V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled razstava kiparskih
del Leopolda Methansa.
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiratelja Antona Vodana in stalna
zbirka Radgonski mostovi.
V Knjižnici Gornja Radgona je na
ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona.
PUCONCI
V prostorih Občine Puconci je na ogled
razstava predšolskih otrok iz Vrtca pri OŠ Puconci in enote Brezovci.
CANKOVA
V Vili Vogler je na ogled likovna razstava ljubiteljskih slikarjev Likovne
sekcije Ludvika Vrečiča.
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: joze.gabor@vestnik.si.
28
(ne)nazadnje
| Vestnik | 23. julija 2015
Četrtek:
pretežno jasno,
popoldne nevihte
20 | 34
vreme Petek:
delno jasno,
krajevne nevihte
20 | 32
Sobota:
delno jasno,
krajevne nevihte
19 | 32
Nedelja: spremenljivo
do pretežno oblačno,
krajevne nevihte
19 | 27
Ponedeljek:
delno jasno
17 | 27
www.strk.si | 041 528 678
Pomurski poletni festival - PPF
Andrej Velkavrh
V četrtek bo še sončno in vroče, popoldne in zvečer pa bo nastalo nekaj neviht. Ob nevihtah bo prehodno za krajši
čas zapihal severni veter. V petek in soboto bo delno jasno, pojavljale se bodo
krajevne plohe in nevihte. Malo manj
vroče bo, predvidoma pa se bo soparnost povečala. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi
padavinami, deloma nevihtami. Osvežilo se bo. V ponedeljek bo predvidoma
suho vreme s prijetnimi temperaturami.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
2.–9. 8. VELIKA POLANA
Nedelja
Severina
2. 8.
Ponedeljek
Klapa Cambi DJ Tim Urbanya
3.
8.
Torek
Niki Belucci&DJ Dean Deen
4. 8.
Sreda
D'Kwaschen Retashy
5. 8.
Slovenski zvoki, Petka, Štrk,
Trim, Polanski zvoki
Big Foot Mama, Leteći odred
Prljavo kazalište
Tanja Žagar
6. 8.
7.
8.
Sobota
8. 8.
Nedelja
9. 8.
Četrtek
Petek
***
Povprečna letna temperatura v Murski Soboti je 10 stopinj Celzija. Ta podatek večini ne pove kaj dosti in res ni nekaj, po čemer bi lahko razlikovali kraje
po Sloveniji, čeprav so seveda njihove
povprečne letne temperature vsaj malo
drugačne. No, za nekatere kraje so razlike kar velike (za Ljubljano je, na primer,
10,9 stopinje, za Rateče 6,6 in za Portorož 13,2 stopinje Celzija). A bolj kot vrednost povprečne letne temperature je
zanimiv njen potek skozi obdobje opazovanj v Murski Soboti. Od leta 1991 je
bila letna temperatura le v šestih letih
pod tem povprečjem, dvakrat je bila
malenkost nad povprečjem, vsa preostala leta do lanskega pa je bila nad povprečjem. To kaže, da postaja podnebje
tudi v Murski Soboti vse toplejše, in to če
upoštevamo vse mesece v letu! Pred letom 1991 sta bili le dve leti malo nadpovprečno topli, tri pa povprečna, vsa druga
so bila hladnejša. Res občutna sprememba v teh triinpetdesetih letih opazovanj
v Murski Soboti. Seveda je pravo vprašanje, ali se bo ta trend nadaljeval oz. ali se
bo kdaj obrnil spet navzdol. No, če se bo
potrdilo predvidevanje, da je za segrevanje vzrok človek, potem se bo verjetno
spet začelo ohlajevati, ko bomo izumrli,
če ne prej. Slaba tolažba za nas.
Sicer pa je julij pri nas najtoplejši mesec. V Prekmurju je povprečna mesečna
temperatura okoli 20,6 stopinje (Murska Sobota). Julij je hladnejši za slabi
dve stopinji, avgust pa za slabo stopinjo. Seveda pri mesečnih povprečnih
temperaturah stopinja že nekaj odtehta. Najnižja julijska temperatura je 5,6
stopinje, najvišja pa 39,1. In v povprečju
je kar sedem dni julija temperatura vsaj
30 stopinj. Koliko jih je že letos?
Projekt Donava 2015
fotografija tedna
Dušan s kanujem
do Črnega morja
Pridružiti Slovenijo skupnosti podonavskih držav
Vsi že dolgo vemo, da je postala Avstrija rešiteljica za marsikaterega Pomurca, ki
je iskal delo, in da bo še marsikomu olajšala življenjske razmere. A pri ponujanju
dela Avstrijci včasih sami poskrbijo za zmedo, kakor so na primer tudi s tem
nedavno postavljenim oglasom v Potrni. Slovanski vozniki se ob branju tega plakata
namreč sprašujejo, ali je namenjen Slovencem, Hrvatom, Slovakom ali Čehom.
Morda pa jim gre v Avstriji že tako dobro, da tam že tudi pomožni berač zasluži
šest evrov na uro? Najverjetneje bi bilo najbolje, če bi ta avstrijski delodajalec
najprej porabil teh šest evrov za dobrega prevajalca. T. K. fotografija tomo köleš
Bakovčan Dušan Kovač, član Društva
za sobivanje z naravo Murska straža,
se je prejšnji petek s kanujem podal
na pot iz Cmureka do Črnega morja.
Razlog odprave je priprava nove trase
za TID-regato (mednarodna donavska
regata), ki je ena izmed največjih rečnih regat na svetu.
Kovač je rečno potovanje začel sam,
do mesta Bogojevo v Srbiji pa bo skušal ujeti člane TID-regate, ki so štartali v nemškem Ingolstadtu že 21. junija. Namen projekta Donava 2015 je
sprejetje Slovenije v skupnost podonavskih držav, zato da bo v prihodnje
ta mednarodna regata potekala po
je, z morebitno novo traso pa bi imela
regata v Sloveniji tudi dva postanka.
Popotnik v kanuju bo veslal skozi Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško,
Bolgarijo, Srbijo, regato pa namerava
skupaj z drugimi udeleženci končati
četrtega septembra v Romuniji.
Organizatorji TID-a mu do Bogojevega puščajo svobodo, ob priključitvi njihovi regati pa se bo moral držati začrtane poti. Eno izmed pravil je
tudi to, da kanuji po šesti uri zvečer
ne bi bili več v vodi.
Nevarnosti, ki pretijo na kanuiste
Po besedah Kovača je najbolj nevaren del Djerdapska soteska, saj je
vestnikov
koledar
Č – 23. julij
BRANISLAV
P – 24. julij
KRISTINA
S – 25. julij
JAKOB
N – 26. julij
ANA
P – 27. julij
SERGIJ
T – 28. julij
ZMAGO
S – 29. julij
MARTA
Petek, 31. 7. 2015
ob 20. uri
Športno igrišče
Terme 3000
eventi@terme3000.si
PROST VSTOP
Pomurca meseca junija
Koncert avsenik_časopisni oglas_1906 15.indd 1
V četrtek, 23. julija, je sonce vzšlo ob
5. uri in 34 minut, zaide ob 20. uri in
42 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 8
minut. V petek, 24. julija, ob 6. uri in
4 minute bo na nebu nastopil prvi lunin krajec.
Tadeja Bencak
in Matej Kolenko
Glasovnica za julijske predloge
Stran 7
Naročite svoj
narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
19/06/15 11:05
Dušan Kovač na krajšem postanku pri kroškem brodu fotografija nataša juhnov
delih Mure in Drave skozi Slovenijo.
Kanuist se je odpravil na pot do Črnega morja že pred štirimi leti, vendar
ni prišel do cilja. Kot je povedal, je v
Bolgariji izgubil dokumente in denar,
zato si ni mogel kupiti niti hrane. Pomislil je, da bi ponoči pobegnil v Romunijo, vendar so mu takrat ukradli
tudi kanu. Ker Slovenija nima veleposlaništva v Bolgariji, je moral počakati, da so mu Madžari prek Avstrije priskrbeli potni list, da se je lahko vrnil
domov. Ob kratkem postanku v Krogu pri brodu se je pošalil, da gre iskat
ukradeni kanu, mogoče ga celo najde.
Na tovrstnih poteh se mu je pripetilo že veliko stvari. Pogosto se zgodi,
da zaradi visokih rečnih bregov zvečer ne more na kopno. Tako je noči
večkrat preživel v kanuju na vodi. Sicer je nevarno, vendar velikokrat ni
druge izbire, je dodal Kovač.
Kovač se trudi Slovenijo priključiti
TID-regati tudi zato, ker je to odlična turistična priložnost za naše kra-
tam veliko skalovja in hidroelektrarn.
Tudi tamkajšnji prebivalci – Vlasi – so
introvertirani. Ko je šel prvič na odpravo, se mu je zdel nevaren tudi kanjon v Romuniji, dolg približno 19 kilometrov, kajti tam so strme stene in
se ne moreš nikjer ustaviti. Kot je povedal, je imel prvič srečo, saj je srečal
Srbe z motornim čolnom, ki so zaradi narejenega jambora mislili, da ima
jadrnico ter da ni vetra. Tako so mi
pomagali skozi kanjon vse do Trajanove plošče.
Ko je Dušan Kovač leta 2011 prvič
skušal priveslati do Črnega morja, je
vse stroške kril sam. Kot je povedal,
je bilo vse bolj skromno. Dnevno je
namreč porabil največ tri evre, zaradi
okoliščin se je zgodilo tudi, da tri dni
ni jedel nič, niti pitne vode ni imel. Za
zdajšnjo odpravo je našel nekaj sponzorjev, ki so mu pomagali poravnati
takse, ki jih mora plačati za sodelovanje v TID-u.
Ines Baler, Damjana Nemeš