Primorski utrip maj 2015
Maj 2015 Leto 21 Številka 208 Cena 0 € Izhaja 15. v mesecu www.primorski-utrip.si Njegovo temeljno leto RUDI BUČAR 16 S trebuhom za kruhom: Obalni košarkar v Nemčiji RVJU E T N I 14 Večni nogometni mojstri: Leonidas iz Brazilije 12 Odzivi na predlog participatornega proračuna Piše: Mojmir Kovač 3 Obrnite časopis okrog za ... 4 Nemčija je velik potencial za Luko Koper 2 Maj 2015 BESEDA UREDNIKA Kup evrov za nič Če smo v preteklosti pogosto imeli precej pripomb na »modro oblast« v občini Piran, jo velja tokrat pohvaliti, kajti z ekspresno gverilsko akcijo so z vodilnega položaja na Turističnem združenju Piran odrezali gorenjskega analfabeta Francija Strajnarja, katerega je sicer želel ustoličiti ravno tako zdaj že nekdanji predsednik NS Matjaž Žnidaršič. Oba izhajata iz bolj ali manj bankrotiranega konglomerata Sava, predvsem Strajnar pa očitno tudi deluje v duhu družbe, kajti večinoma se je vse, česar se je v preteklosti dotaknil, spremenilo v d..k. Veliki mag stečajev, umetnik bankrota in žongler minusa je v preteklih letih sicer izkazoval cca. 200.000€ letnih dohodkov, pri čemer bi se v normalni državi gotovo vprašali o zdravi pameti tistih, ki ga plačujejo, v TZP pa smo lahko plastično videli, kako v Sloveniji tovrstni nesposobneži kolobarijo z enega stolčka na drugega. Karkoli si mislili o ZDA, čez lužo ne on ne Matjaž Žnidaršič ne bi dolgo prosperirala, čeprav jih je slednji v mladih letih vsaj od daleč malce povohal. Seveda bi bilo logično tudi vprašanje, kako so do vratu zadolženi portoroški hotelirji (bojda zgolj vodilni v hotelu Marko ne dobivajo napadov panike ob pogledu na banko) sploh lahko »ugrabili« TZP, kar pa je spet povezano z neaktivnostjo občinarjev, ki so bili dolga leta navajeni, da jim turizem kar sam od sebe prinaša obvezno takso in ostale dohodke. Dokler je plena dovolj, se tudi plenilci izogibajo drug drugega, ko ga pa zmanjka, se pač morajo spopasti. Nekaj optimizma je na brezvoljno in resignirano Slovensko Obalo prinesla letošnja Internautica, kjer se resda kažejo znaki okrevanja, čeprav bo verjetno minilo še nekaj let, preden bo običajni državljan tudi v lastnem žepu občutil žvenket, ker je tainta bogataš »skeširal« nekaj milijonov za svojo novo jahto. Za tiste, ki pravzaprav nimajo veliko razlogov za veselje, je poskrbelo vsaj sončno vreme, čeprav je seveda res, da tudi plaža in morje s praznim žepom ne predstavljata posebnega užitka. Seveda pa se s prihodom toplih dni nezadržno približuje poletna sezona in vsi skupaj lahko stavimo zadnji evro, da bo kljub bližnjemu odprtju tunela Markovec – Slovenija bi lahko v Bruselj poslal kandidaturo za najdaljšo gradnjo in najneumnejši postopek – promet spet vroča tema v Slovenski Istri. Po kupu porabljenih in pokradenih evrov bo namreč gneča med Koprom in Izolo povsem enaka kot doslej, naprej proti Hrvaški pa najbrž še malce večja. Čestitke! Boris Planinc Izdajatelj: Domates d.o.o. Liminjanska c. 96 6320 Portorož Matična št.: 5884713000 ID za DDV: SI21305498 Odgovorni urednik: Boris Planinc Kontakt uredništva: T: 0590 21 000 F: 0590 21 001 E: urednistvo@primorski-utrip.si Kontakt za oglaševanje: T: 040 232 581 E: marketing@primorski-utrip.si Naslov uredništva: Primorski utrip Liminjanska c. 96 6320 Portorož Tehnična priprava: Marn ST, medijske storitve Aljaž Marn s.p. Splet: www.primorski-utrip.si Facebook: www.facebook.com/primorskiutrip Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 4.000 izvodov. V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859. Šala na dan odžene težave stran Srečata se znanki. Prva prijazno povpraša drugo: “Kako pa kaj mož?” V tistem trenutku se spomni, da je predlani umrl in hitro doda: “...še vedno na istem pokopališču ?” 3 Maj 2015 Razprava o partecipatornem proračunu še naprej buri duhove Bi ga lahko uvedla piranska občina? investicije lepih 7 milijonov evrov. Žal je največkrat tako, da so prioritete občinskih uradnikov drugačne od prebivalcev nekega kraja (o vzrokih raje ne bi). Demokratično bi bilo, če bi vsaj o dvajsetih odstotkih tega denarja odločali tisti, ki tako ali drugače polnimo proračun. Kako določimo, kaj bomo naredili? V prevodu: kako 1. Ali bi lahko tudi piranska preprečiti, da se občani ne občina uvedla partecipatorni bodo stepli, ko bodo zagovarjali vsak svojo briljantno proračun? 2. Kakšne koristi bi imeli od idejo? Načinov za razdelitev denarnjega? Je demokracija res samo to, ja med krajevne skupnosti je da lahko vsake štiri leta voli- veliko. Denar se lahko deli na mo župana? Naši dedje bi naj- enake dele, po številu prebivalbrž v grobu plesali akrobatski cev, po velikosti KS ali kako rock’n’roll, če so se za to bo- drugače. Pomembno je, da krarili... Ne, demokracija je tudi jani sami podajo ideje, kaj naj to, da lahko sami odločamo, se novega naredi ali popravi. kaj bodo izvoljeni predstav- Na zboru krajanov posamezne niki ljudstva naredili z našim krajevne skupnosti kasneje izglasujejo konkretne projekte. denarjem. O katerem denarju sploh govorimo? Občina se financira iz proračuna. Pripravi ga občinska uprava, sprejmejo ga občinski svetniki. V proračunu je veliko postavk, med njimi so tudi investicije. In prav v tej postavki se skriva del sredstev, o katerih lahko odločamo občani. V piranskem proračunu za l. 2015 znaša postavka za Prednosti partecipatornega proračuna? Svetovna banka je navedla nekaj prednosti, do katerih prihaja pri soodločanju o porabi proračunskih sredstev. Te so: a) zelo omejena korupcija in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet, b) bistveno zvišana kakovost življenja v kraju, c) znižujejo Primorski utrip k vam domov AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov dostava@primorski-utrip.si. Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov. AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si. Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja. Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš domači naslov še danes! se socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti, d) pospešena gospodarska rast. dogovorom bi lahko predstavniki ljudstva v občinskem svetu izglasovali, da se popravijo ali na novo naredijo prav tiste Poveča se tudi zaupanje obča- stvari, ki so jih krajani izbrali. nov v občinsko oblast, hkrati Kaj pravijo občani? so ljudje bolj zadovoljni, saj „Ideja se mi zdi odlična, saj bi lahko sami predlagajo in odlona ta način imeli občani vsaj čajo o pomembnih stvareh. Poobčutek, da soodločamo pri veča se tudi število občanov, upravljanju z občinskim proraki sodelujejo pri različnih akčunom. Soodločanje pri poracijah. Včasih se je temu reklo bi občinskega proračuna – pa »udarniško delo« in karkoli si čeprav o manjšem deležu – bi kdo misli o njem, je bilo na ta bilo za dvig morale vseh prenačin veliko narejenega. bivalcev zelo koristno. PredKaj pravi slovenska zakono- videvam, da bi najprej „štardaja? tali“ na ureditev komunalne Slovenska zakonodaja parteci- infrastrukture in cest v zaledju patornega proračuna ne pozna. občine, saj so nekatere v kaA vsaka dobra zakonodaja ima tastrofalnem stanju, urediti bi luknje in obvoze. Po zakonu bilo potrebno struge naših rek o lokalni samoupravi občani in potokov, pa otroška igrišča na občinski proračun nimajo in športne objekte.“ (Magda, nobenega vpliva. Sprejemanje Portorož) proračuna je v pristojnosti ob- Mojmir Kovač činskih svetnikov. S pravilnim Da, želim, da Primorski utrip pošiljate na moj domači naslov. Portorož – Pretekli mesec smo objavili intrigantno „kost za glodanje“ o partecipatornem proračunu, s katerim bi občani odločali o nekaterih naložbah ter porabi dela občinske denarja. Primeri iz sveta so lahko sicer poučni, toda za prebivalce „najbolj turistične občine v Sloveniji“ se postavljata predvsem dve ključni vprašanji. Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Poštna št. in pošta: Telefon: S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje Primorskega utripa na dom. Podpis: Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov: Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa Primorski utrip na vaš domač naslov. 4 Maj 2015 V Münchnu je potekal največji logistični sejem v Evropi, v Portorožu pa jubilejna 20. Internautica Nemčija velik potencial za koprsko pristanišče München/Portorož - Luka Koper se je tudi letos predstavila na največjem evropskem logističnem sejmu Transport Logistics v Münchnu. Odvija se vsako drugo leto in je najpomembnejši dogodek v logistični branži tudi v svetovnem merilu, saj se na njem predstavljajo vsa ključna podjetja s področja pomorskega, železniškega, cestnega in zračnega prometa. Luka Koper je na sejmu izpostavila zadnje dosežke pristaniške družbe oziroma novosti na področju investicij v pristaniške kapacitete. S poglobitvijo morskega dna na kontejnerskem terminalu so se namreč odprle nove možnosti za obstoječe ter potencialne stranke na trgih srednje in vzhodne Evrope, seveda tudi gostiteljice sejma Nemčije. Predvsem Bavarska predstavlja velik potencial za koprsko pristanišče, ki je po kopenski strani Münchnu bližje kot severne luke. S tremi direktnimi kontejnerskimi servisi z Daljnim vzhodom, s konkurenčnimi vozninami v primerjavi s severno-evropskimi lukami ter z gosto mrežo železniških povezav z zalednimi trgi je namreč tudi Koper postal veliko bolj zanimiv partner za nemške partnerje. Trenutno predstavlja nemški trg le dva odstotka pretovora Luke Koper (večinoma avtomobili ter kontejnerji), zato je bil sejem priložnost tudi za promocijo ostalih blagovnih skupin, ki jih pretovarjajo, predvsem generalnih, projektnih in sipkih tovorov. Dejstvo je, da je poslovanje z Nemčijo omejeno predvsem zaradi slabše železniške povezave ter tradicionalne navezanosti nemškega gospodarstva na svoja pristanišča. »Luka Dobrodošli v novi podobi poslovalnice KiK v sončnem Kopru Samo za vas se po večtedenski fazi prenove predstavlja najmodernejša poslovalnica na slovenski obali. Poslovalnico KiK v Kopru, na Ankaranski 4, v novem Shopping Parku SUPERNOVA, odlikuje moderno in prijazno vzdušje. Nov videz poslovalnice si bo mogoče ogledati dne 15. 5. 2015 ter se prepričati v široko izbiro tekstilnih izdelkov, kopalne mode ter perila za celotno družino. Pridite in se prepričajte v resničnost KiK gesla: KiK kvalitetno, pametno, ugodno. Kontejnerski terminal Luke Koper - Foto: portsofnapa.com Koper je tranzitno pristanišče, ki s svojim servisom večinoma oskrbuje gospodarstva Avstrije, Madžarske, Slovaške, vse bolj pa tudi Češke, Poljske in držav zahodnega Balkana. Za to potrebuje zmogljive in zanesljive kopenske povezave, predvsem železniške, v kolikor želi povečevati pretovor in izkoristiti potencial načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo. Luka Koper je že danes najpomembnejše pristanišče Avstrije ter prvo kontejnersko pristanišče Madžarske. V bodoče želimo svoj položaj okrepiti tudi v Nemčiji«, je ob robu sejma poudaril predsednik uprave koprskega pristanišča Dragomir Matić. Internautica se pobira Oglasno sporočilo Po nekaj letih zatišja je jubi- lejna 20. mednarodna razstava navtike Internautica znova prinesla več optimizma proizvajalcem in razstavljalcem. Odprla sta jo častna pokrovitelja predsednik republike Slovenije Borut Pahor in župan občine Piran dr. Peter Bossman, lepo vreme pa je pripomoglo k solidnemu obisku, čeprav so nekateri nergali nad dvanajstimi evri vstopnine. Kot običajno so največ slin in pogledov požela luksuzna plovila Pershing, Ferretti ter Cranchi, Elan pa je prvič do sedaj pripravil celovito predstavitev vseh svojih plovil (12 različnih). Proizvajalci očitno tudi na morju vse bolj stavijo na električna in hibridna vozila, vendar bo šele prihodnost povedala, ali so se resnično „prijela“. (A.V.S.) www.primorski-utrip.si 5 Maj 2015 V sežanski Stari vasi bodo razkopavali do septembra EU »časti« dve tretjini Sežana – Večina kraške prestolnice je bila že pred dobrimi desetimi leti prekopana zaradi izgradnje kanalizacije, obnove vodovodnih cevi in postavitve plinovoda ter ostalih podzemeljskih kablov. Le eden od treh starih predelov Sežane, soseska Vidmašče oz. po domače Stara vas, pa nekako leta in leta ni prišla na vrsto. potekali po zraku, toda Slovenija in logika sta po navadi dva različna pojma. Tako tudi Stara vas prav vsega ne bo dobila, manjkala bo denimo plinska napeljava, katera je v ostalih mestnih predelih že položena. Tudi vseh ulic ne bodo prekopali, temveč zgolj nekatere, saj bodo izostali Trg Vidmašče, Stara pot, Strma pot, Ulica Iga Grudna in Krpanova pot. Zgolj zaradi pomanjkanja denarja ali tudi zavoljo kakšnih drugih razlogov? Bojda naj bi težave predstavljali tudi nekateri lastniki zemljišč, ki ne dovolijo kopanja čez njihov teren. Ravno tako nič novega... Naposled so se pred dobrima Stara vas v Sežani bo do septembra gradbišče. - Foto: Sandi Poles dvema mesecema dela končno svetilke, izdelane po evropskih milijone evrov. pričela tudi na tem območju. predpisih, ki ne dovoljujejo Kdaj bo prišlo na vrsto preoSeveda se izvajajo predvsem “svetlobnega onesnaženja”, stalih pet ulic, ne ve nihče. Verzaradi izgradnje fekalne kanavsa dela pa naj bi dokončali jetno v kakšni precej oddaljeni lizacije, katera bi morala biti do letošnjega septembra. Večji prihodnosti, navkljub evropski po evropski direktivi povsod del sredstev je občina Sežana zahtevi o čimprejšnjem priklokončana do leta 2017. Logičpridobila od Evropske unije, pu celotnega območja na čistilno bi bilo, da – če se že koplje – v kanale postavijo še ostale V sklopu prenove bodo približno tretjino pa mora pri- no napravo. vode, npr. nove vodovodne postavljene tudi nove ulične spevati sama. Celoten projekt naj bi bil vreden približno 3 Sandi Poles cevi ter kable, ki so do sedaj Vabilo prostovoljcem za 13. EUCB v Kopru Iščejo prostovoljce, ki imajo radi šport Koper - Koper bo od 20. do 27. junija gostil prvenstvo evropskih univerz v košarki. Slovenska Univerzitetna športna zveza (SUSA), Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP), Univerza na Primorskem (UP) in mesto Koper so že januarja 2013 pridobili organizacijo letošnje izvedbe prvenstva (EUCB), ki bo že trinajsto po vrsti. UŠZP prireditve ne bi mogel izpeljati brez podpore Košarkarske zveze Slovenije (KZS), Mestne občine Koper (MOK), Univerze na Primorskem in Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP). Koper in primorski univerzitetni prostor se bo tako pridružil skupini elitnih evropskih mest, ki so že organizirala Evropsko univerzitetno ko- šarkarsko prvenstvo. Letošnje prireditve se bo udeležilo 16 moških in 12 ženskih evropskih univerzitetnih ekip, ki jih čaka naporen ritem tekem. Kar 78 tekem se bo namreč zvrstilo v dvoranah OŠ Koper, STŠ Koper ter Areni Bonifika, medtem ko bodo ekipe nastanjene v ankaranski Adrii. Koper bo tako v zadnjem tednu junija gostil okrog 500 udeležencev prvenstva, ki bodo zastopali svoje države in svoje univerze. Za uspešno izvedbo projekta, ki bo v ponos vsem udeležencem in lokalnemu okolju ter širši Sloveniji, potrebujejo tudi pomoč prostovoljcev, ki predstavljajo srce in ogrodje vsakega velikega športnega dogodka. Prostovoljci, ki sodelujejo na takih projektih, prejmejo pomembne delovne izkušnje. Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip Obalni košarkaši se že pripravljajo na prvenstvo. - Foto: KK Portorož Organizatorji so prepričani, da lahko vsi pridobijo veliko praktičnega znanja pri delovanju na omenjenem projektu. Doslej se je za sodelovanje prijavilo že skoraj 100 posameznikov, vseeno pa bi si radi organizatorji zagotovili še nekaj dodatne pomoči. Zato vas vabijo, da si na naši spletni strani http://basketball2015.eusa.eu/ pogledate projekt po bližje in se pod zavihkom ˝Volunteer˝ prijavite na to nepozabno in poučno avanturo. N.R. 6 Maj 2015 a eljs dk zem ho do ad izp žled ŽA R P vlom L in rop AVA PO laz ki p PO C E LO V ZAŠČIT ITA VARNO A ZA P O S LO VANJE POTR ES RAZBITJE STEKEL ODGOVORNOST ano s hr v e t i up zastr Si.mobil vrača 50 % letne zavarovalne premije!* Bine Volčič vam podarja 3-mesečni online kuharski tečaj na portalu www.binevolcic.si* Vse v paketu Več na www.as.si pod aktualno, Podjetnik AS. Pošljite nam svojo zgodbo na info@primorski-utrip.si 7 Maj 2015 Degradiranemu prostoru v Izoli se obeta nova podoba Rekonstrukcija škvera Izola – Modra občinska oblast je objavila sklep o pripravi prostorskega načrta za območje IPA 3, kjer je danes degradirani prostor med Dantejevo ulico, srednjo šolo in nekdanjo tovarno Riba. Izolska občina je izkazala interes, da se tam uredi park in kulturne vsebine s poudarkom na škveru ter repliki nekdanjega vodnjaka oziroma pralnice. FIESA Be riš ka c BELI KRIŽ est a Son čna Le ta m pa orn kih odr st e an ntj Še pot R KOPE a edo v Belok cestraiška ROŽ PORTO ariš ce PORTOROŽ VRTNARIJA VRUNČ UREJANJE ZELENIH POVRŠIN Belokriška cesta 9b, MIHA VRUNČ s.p. 6320 Portorož Vena Pilona 12, 6000 Koper tel.: 040 710 405 tel.: 040 326 568 tel.: 05 918 3012 Ajda Vanessa Simonic BELOKRIŠKA CESTA 9B, PORTOROŽ g Pacu VRTNARIJA VRUNČ kovnih služb javno razgrnjen in obravnavan predvidoma aprila prihodnje leto, za arhitekturne rešitve območja pa bo po sprejemu prostorskega akta izveden natečaj. VRTNARIJA VRUNČ FIESA lok Ces Dopolnjen osnutek prostorskega akta in okoljsko poročilo bosta pripravljena predvidoma v začetku prihodnjega leta po pridobitvi smernic in odločitve o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje. Prostorski akt bi lahko bil po oceni stro- foto: M. Vrunč PIRAN rebno upoštevati zgodovinsko vrednost tega območja, saj se na tem območju nahaja edini še ohranjeni škver (manjši ladjedelniški obrat) v Izoli, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, v prejšnjih stoletjih pa so izolske perice v bližini prale perilo z uporabo vodnega vira Ricorvo. Ob urejanju območja je zato predvidena rekonstrukcija škvera, ki bi postal tehnični muzej na odEdini ohranjeni škver prtem, prav tako je predvidena S prenovo želijo namreč raz- postavitev replike nekdanje širiti obstoječe zelene površine pralnice. in jih podaljšati vse do obmo- Novi prostorski akt je tudi rske promenade, ki povezuje priložnost za ureditev objektov marino s starim mestnim je- v zasebni lasti ob Dantejevi drom. V načrtu je upoštevan ulici in novo urbano ureditev tudi 25-metrski obalni pas, ki ob pomožni cesti, ki pelje v bo namenjen odprti javni rabi. marino. Tam je možno umestiti Ob morju so tako predvidene nižje objekte, ki bi v pritličnih večje tlakovane površine pri- prostorih imeli javne programerne za različne prireditve me, kot sta gostinstvo in trgona prostem. Poleg tega je pot- vina. tel.: 05 918 3012 e-mail:miha.vrunc@t-2.net, www.garden-design.si, www.vrtovi.net 8 Maj 2015 Zgodovina in kultura pitja žlahtne kapljice Kozarec penine v pozdrav poletju Kozina - Peneča vina imajo kar lepo tradicijo. Nekoč so veljala za pijačo vladarjev. Domovina tega posebnega vina je Francija, kjer je pred več kot 300 leti (v 17. stoletju) pater Dom Perignon po naključju pripravil peneče vino. Kasneje, v 18. in 19. stoletju, se je v francoski pokrajini Champagne, od tu ime šampanjec, razvila kontrolirana proizvodnja penečega vina. Danes peneča vina pridelujejo povsod po svetu, z imenom šampanjec pa lahko poimenujemo zgolj peneča vina, ki so bila pridelana v francoski pokrajini Champagne. Šampanjec iz Champagne v Franciji je ustvarjen iz treh vrst grozdja, dveh rdečih in ene bele: chardonnay, ki daje vinu svežino in eleganco, pinot noir, ki daje vinu telo in strukturo, in pinot meunier, ki dodaja cvetne in sadne note. Peneča vina so lahko narejena iz različnih vrst vina, ne zgolj omenjenih treh. Poznamo bela, rdečkasta (rožnata) ali rdeča peneča vina in šampanjce. Pri nas penečim vinom pravimo penina, v Nemčiji jim pravijo sekt, v Italiji pa spumante, angleški jezik pa jih pozna pod imenom sparkling wine. Peneča vina so vina z večjo vsebnostjo ogljikovega dioksida. Pridelujejo se iz osnovnega vina, ki je največkrat priprav- ljeno iz mešanice vin različnih leg, sort in letnikov. Peneča vina, ki imajo za osnovno vino le eno samo sorto, so redkejša in zato tudi dražja. Osnovno vino za pridelavo penin je popolnoma suho in vsebuje tudi več kislin kot običajno belo vino. Poznamo tri različne, najpogostejše načine pridelave penin: VbrizgavanjeCO2. V osnovno vino se pod pritiskom vbrizga CO2. To so v bistvu gazirana vina, ki so zelo poceni, zato tudi niso vredna velike pozornosti. So cenejša solni raztopini. Ob odprtju steklenice se zamrznjena usedlina vina, dostopna vsem ljudem. iz kvasovk kot zamašek požeKlasična ali šampanjska ne navzgor. V steklenico se na metoda. koncu dolije še odpravni liker Osnovno vino se natoči v (mešanica vina in sladkorja), steklenice, v katere se dodajo steklenica se zapre s plutovikvasovke in sladkor. Stekleni- nastim zamaškom in ovije z ce se nato zaprejo z navadnim žičnato košarico. zamaškom. Kvasovke povzro- Metoda charmat ali tankočijo ponovno vretje znotraj vska metoda. posamične steklenice. Ko se vretje ustavi, je treba odmrle Metoda charmat je sodobnejkvasovke odstraniti. To se lah- ši način priprave penečega ko naredi takoj po končanem vina. Osnovno vino se natoči vretju ali pa se pusti vino 'le- v visokotlačne tanke, v katežati na kvasovkah', še posebej re se dodajo tudi kvasovke in pri boljših vrstah vina. Penine sladkor, tako da steče sekuntako lahko ležijo od nekaj te- darna (ponovna) fermentacija dnov do mesecev, prestižne kar v tanku. Ker je tank zaprt, vrste pa tudi več let. Ko je CO2, ki nastaja, ne more 'uiti', kvasovke treba odstraniti, ste- zato ostane v vinu. Postopek je klenice počasi obrnejo na gla- zaključen v šestih do devetih vo, da se usedlina iz kvasovk mesecih. Vino se nato prefiltrinabere v vratu. Nato vratove ra, doda se mu odpravni liker, steklenic zamrznejo v posebni nato pa se napolni v steklenice. Kljub temu da je ta metoda cenejša in hitrejša od klasične metode, to ne pomeni, da je kakovost penečega vina slabša. Večina prodanih penin v Sloveniji se prideluje po tem postopku. (demi sec) in sladko (doux). Extra brut na primer pomeni, da v osnovnem likerju (posledično tudi v penini) skorajda ni sladkorja, polsuha penina pa je bolj sladka. Kdaj, kako, na kak način, komu pa lahko penino postrežemo? Mehurčki v kozarcu nam veliko povejo o kakovosti penečega vina: če so drobni, številni in dolgotrajni, zagotovo pijemo dobro penino. Tudi zato se priporoča uporaba pravilnih kozarcev za penino v katerih lahko mehurčke lepo opazujemo in uživamo ob pogledu nanje. Na kakovost penečega vina opozarja tudi pena, ki mora hitro splahneti. Penina je odličen aperitiv, saj nam mehurčki vzbudijo tek. Seveda jo lahko postrežemo tudi k predjedem ali lažjim glavnim jedem. Nekoliko slajšo penino lahko postrežemo k zmerno sladkim sladicam, kot je na primer zapečen kruh z jabolki ali pa jo uporabimo za pripravo zanimivega kokosovega sorbeta z penino. Sladkorna stopnja pri pe- Penino postrežemo v visokih nini ali kaj pomeni izraz od in ozkih kozarcih, da lahko suhe do sladke penine. opazujemo potovanje mePenine se razlikujejo po vseb- hurčkov od dna kozarca proti nosti sladkorja, ki je bil dodan vrhu. v vino v odpravnem likerju. Penino postrežemo v visokih, Oznake, ki jih opazimo na ozkih kozarcih za penino, da nalepkah, so brut, extra brut, imajo mehurčki, ki silijo proti suho (sec), extra sec, polsuho vrhu dovolj prostora za svojo 9 Maj 2015 predstavo, ki jo je prijetno opazovati. Če pa želimo namesto z očmi uživati z nosom, kar je priporočljivo pri (pol)sladkih peninah, izberemo širše kozarce. Penine ljubijo hladno, optimalna temperatura za serviranje je med 2 in 5 stopinj Celzija. Odpiranje steklenice penine smo po navadi povezovali z glasnim pokom, vendar to ni pravilno. Odpiranje mora biti kar se da neslišno. Steklenica, ki jo odpiramo, mora biti rahlo nagnjena. S palcem ene roke držimo zamašek, z drugo roko pa steklenico počasi obračamo. Tako se steklenica odpre s komaj slišnim pokom. Penino nato natočimo v kozarec, ki ga praviloma držimo v roki. Peneča vina in šampanjce vedno shranjujemo v temi, saj so zelo občutljiva na svetlobo, ki lahko povzroči tudi nezaželene spremembe na vinu. Ni potrebe, da zaprte steklenice hranimo v hladilniku, saj lahko okus penine zaradi prenizkih temperatur postane enoličen, prav tako pa penini ne ustrezajo še tako rahle vibracije, ki jih povzroča delovanje hladilnika. Ob taki pijači, kot je penina, pijača kraljev, kot so nekoč dejali, se prileže tudi seveda posebna jed. Ena takih posebno, dobrih jedi je prev gotovo »tiramisu«. Tradicionalen tiramisu je nastal pod drugim imenom. Več zgodb kroži o njegovem poreklu. Po nekaterih virih naj bi prihajal iz Veneta, drugi pa pravijo, da je nastal recept za tiramisu konec 17. stoletja v Toskani. Ko je takrat Cosimo de’ Medici, nadvojvoda Toskane, šel na potovanje v Sieno, so slaščičarji zanj pripravili sladico, ki naj bi imela karakteristike plemstva. »Pomembna« sladica, ki se pa pripravi z enostavnimi in okusnimi sestavinami. Imenovali so jo »zuppa del duca«. Ker mu je bila ta sladica zelo všeč, je prinesel recept za tiramisu nazaj v Firence. V.K. Češnjev tiramisu Sestavine: 1 kg češenj, 80 g rjavega sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1-2 zavoja otroških piškotov (odvisno od velikosti piškotov), 1 kanček češnjevega likerja, čokoladne mrvice za dekoracijo. Za maskarponejevo kemo: 5 jajc, 500 g maskarponeja, 50 g sladkorja Priprava: Za češnjev tiramisu operemo in izkoščičimo češnje. Skupaj s sladkorjem, vanilijevim sladkorjem in češnjevim likerjem jih damo v lonec, segrejemo in kuhamo približno 5-10 minut, da češnje spustijo sok. Posodo postavimo na stran, sok pa precedimo ter mu dodamo češnjev liker. Ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake zmešamo z maskarponejem in sladkorjem. Beljak stepemo v sneg ter ga previdno vmešamo v maskarponejevo maso. Vsak piškot na hitro pomočimo v češnjev sok in jih položimo na dno pekača. En del češenj porazdelimo po piškotih in premažemo z maskarponejevo kremo. Nato položimo še eno plast piškotov in postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo pekača. Vrhnjo plast premažemo z maskarponejevo kremo. Češnjev tiramisu damo v hladilnik za vsaj 2 uri, preden postrežemo ga posipamo s čokoladnimi mrvicami. KOLUMNA Hišni red Spet je čas, ko med pomembnejše novice sodi (raz)prodaja državnega premoženja. Kaj in komu bomo prodali (če sploh), je tema, ki zaposluje stare in mlade, revne in bogate, izobražene in neizobražene... Seveda, tudi leve in desne. Pa je to sploh pomembno? Prodaja premoženja vsakič znova prinaša opozorila njenih nasprotnikov: češ, tujci bodo odpustili delavce, zamenjali dobavitelje in še veliko tega, kar naj bi močno škodilo ravno nam, ki premoženje prodajamo. Pustimo ob strani razloge, zaradi katerih sploh prodajamo premoženje, saj predvidevam, da je naša nesposobnost v vlogi lastnika večinoma že prepričljivo dokazana s tem, ko so podjetja, ki jih prodajamo, večinoma komajda živa. Posvetimo se raje okolju, v katerega vstopajo novi lastniki. Prihajajo namreč k nam. V državo, kjer mi (prodajalci, oziroma naša država) postavljamo pravila. Pišemo si zakone, predpise, zaposlujemo organe pregona, določamo pogoje za delo in drugo. Zapomnite si predvsem to: »Mi (naša država) pišemo zakone in postavljamo pravila!« Hišni red pri nas doma je torej naš. Zakaj nas je potem tako strah tujcev? Jim morda prodajamo tudi pravico za pisanje naših zakonov? Smo jim na skrivaj prepustili inšpekcijske službe, policijo, pravosodje? Kolikor vem, ne. Zakaj nas je torej strah in zakaj beremo o zgodbah, kakršna se ravnokar dogaja v portoroških hotelih, kjer naj bi po novem govorili tuj jezik in ustrahovali zaposlene? Vam povem? Zato, ker jim to dovolimo. Saj se še spomnite, pravila postavljamo mi. Težava torej ni v prodaji premoženja, pač pa v pravilih, ki bi naj veljala za kupca, pa če je tuj ali domač. Tu je država povsem odpovedala. In to drži kot pribito! Predstavljajte si prej omenjene hotele v Švici, Avstriji ali na Bavarskem. Ne gre, ker takšna zgodba tam ne bi trajala niti teden dni. Še več, tam si takega početja kupec sploh ne bi privoščil, saj ve, kaj bi ga sicer čakalo. Prej omenjeni hišni red je namreč dobro napisan in kdor se ga ne drži, no pač »letel«. Pri nas pa klasika. Lumpi z dragimi odvetniki kazni dočakajo – če sploh – pri tako visoki starosti, da jim v bistvu pomeni brezplačno varovano bivanje, ki ga navadni smrtniki drago plačujejo v domovih za ostarele. V Sloveniji iščemo žvižgače in ne izžvižgane, tukaj je zatajila država. Ne zna postavljati učinkovitih pravil in ne zna jih postaviti razumljivo ter za vse enako. Zapomnimo si torej, prodaja premoženja ni problem, če je hišni red (zakon) dober, hišnik (država) pa marljiv in enak do vseh. Alex Krebelj Primorski utrip na Facebooku facebook.com/primorskiutrip 10 Maj 2015 Fotograf Zdenko Bombek predstavlja projekt »Obrazi Kopra in Izole« (3) Korcev niso premikali! Portorož – Fotograf Zdenko Bombek še naprej potuje skozi čas s svojimi diptihi iz Kopra in Izole. Tokrat v koprskem delu predstavlja Tanjo Mask, ki je fotografirana na Cankarjevi ulici pred hišo, v kateri je pred 36-imi leti živela. Pozorni opazovalci bodo ugotovili, da je število korcev na zidu po vsem tem času nespremenjeno, zato so drevesa pred Interevropo precej bolj zaraščena. V Izoli sta se pred OŠ Vojke Šmuc l. 1979 z 2. e razredom slikala že pokojna razredničarka Bernarda Mejak in učitelj italijanskega jezika Srečko Štefančič, zgolj v spominih takratnih otrok pa žal ostajata tudi sošolki Klavdija Franetič ter Rebeka Dekleva. Bralci ostrega očesa bodo morda prepoznali novinarko TV Koper-Capodistria Barbaro Kampos, sicer pa je razstava “Obrazi Izole” do 30. junija odprta v Mestni knjižnici v Livadah. Obrazi Kopra Maj 2015 4 Obrazi Izole 11 April 2015 12 Maj 2015 Predstavljamo primorske originale: Rudi Bučar Glasba v vseh oblikah Izola – Rudi Bučar je znan Izolan in znan glasbenik, če torej oboje združimo, bi lahko rekli, da je znan izolski glasbenik. Note je imel zapisane že v zibelko zaradi očeta, ki je glasbeno aktiven še danes. Navsezadnje je tudi Rudi na tem področju že skoraj veteran, čeprav je v njegovem primeru ta beseda precej »zlorabljena«. Pogovor je potekal na terasi njegovega priljubljenega lokala v San Simonu po dobrem kosilu. O glasbi, kaj pa drugega … Zadnje leto je bilo zate ekstremno uspešno. Dve zmagi na največjih slovenskih festivalih in tisto nesrečno 2. mesto na Emi. Vseeno je pesem sedla v ušesa slovenskih poslušalcev. Ko tako pogledaš nazaj, verjetno lahko oceniš leto kot pozitivno, kajne? „Bom kar rekel, da je bilo to eno mojih temeljnih let v obdobju profesionalnega ukvarjanja z glasbo. Mogoče bi se sam izrazil drugače, da ne gre za nesrečno 2. mesto na Emi, pač pa po mojem prepričanju v marsikakšnem kontekstu za srečno drugo mesto. Namreč, vse skupaj se je zelo dobro izšlo s promocijo novega dvojnega albuma Kuonc, ki je izšel ravno prvi ponedeljek po tisti soboti, ko je bila Ema. Če bi se mi uspelo prebiti na Eurosong, bi verjetno tudi promocija izgledala čisto drugače. Tako pa smo se znašli na lestvici najbolj prodajanih slovenskih plošč. Premikamo se od drugega, pa tretjega mesta do petega in nazaj na drugega. Prvega se sicer nismo dotaknili, ampak tega že spet ne jemljem za nesrečno drugo mesto. Jasno mi je, da je to nekaj, kar je lahko zelo dobro oziroma je vsaj možno dobro unovčiti.“ Nesmiselno je Eurosongu prodajati Eurosong Če se za hip spet dotakneva Eme. Tisti finale med tvojo VJU R E T IN pesmijo je nekaj bistveno drugačnega, kar bi lahko ponudili Evropi, medtem ko je komad, ki na Dunaj potuje, pravzaprav nekaj, kar smo vsi že slišali. Čeprav gre za dobro pesem, obstajajo določene dileme. Ali bi morali biti Slovenci vendarle bolj pogumni? „Heh, saj si že sam povedal vse, kar je potrebno, zato vprašanje ostaja bolj retorično. Vsekakor je potrebno poudariti, da je zmagovalna pesem kvalitetna in tudi kvalitetno odpeta. Gre pač za različne okuse, a pustimo to. Menim, da je najbrž nesmiselno Eurosongu prodajati Eurosong. No, seveda bi se znalo zgoditi, da je to bila dobra poteza, čeprav osebno tega ne vidim. Veš, tudi lani sem se za Emo odločil podobno. Zastopam tezo, da mora biti vsaj en temeljni element skladbe naš, slovenski. Ne del besedila, temveč recimo celotno besedilo. Letos sem šel še malo bolj v korenine in se lotil narečnega teksta, pa ne le to. Lotil sem se elementov Istre, od lestvice in intervalov do instrumentov, dotaknil sem se italijanskega kabareta ter balkanskega groovea. Marsikoga bi lahko ta balkanski ritem tudi zmotil, ampak poudaril bi, da je geografsko Istra tudi del Balkana.“ Rudi Bučar - Foto: Vlado Krivec ja ali pa ne). Tako sem denimo prepričan, da je bilo storjeno veliko krivice elektronski muziki, češ da DJ ne more biti glasbenik. Mislim, da elektronika je muzika in tudi DJ-ji so glasbeniki, le da je način muziciranja ter upravljanja z inštrumentom pač drugačen. Očitno je to tudi uspešen izdelek, čeprav meni ni tako blizu. Če uspeš z glasbo pritegniti veliko ljudi, potem očitno ni brez veze, kajne? Nekaj je na tem. Glasba mi je na splošno všeč in vedno stremim h kvaliteti. Kljub temu, da se ukvarjam z različnimi stili, nikoli nisem skušal narediti nečesa, kar mi Ko sva že pri tem, verjetno ne ni bilo všeč, zgolj zato, da v svoji glasbeni zgodovini v nekaj naredim in prodam.“ skladbe nisi vpletel samo še kakšnih hardcore jazz ele- Dvojna plošča iz treh delov mentov. Od zasedbe Spirits V kakšno smer torej zavija naprej je tvoja glasbena pa- ta dvojni album? Gre bolj za leta izjemno široka in razno- retrospektivo ali novo vajo? lika. Je to glasbeni Rudi ali „Pravzaprav je zmes vsezgolj rad eksperimentiraš? ga. Lahko bi rekel, da gre „Glasbo imam zelo rad v za kolekcijo stilov, zato tudi vseh oblikah in zato uporab- naslov Kuonc, torej nit v istrljam različne stile. Pogosto skem slengu. To je rdeča nit pri takšnih vprašanjih rad med slogi mojega ustvarjanja. uporabim citat Josipe Lisac: Naredil sem dvojno ploščo, ‘Ne postoji dobra ili loša mu- sestavljeno iz treh delov, prav zika. Ili muzika postoji ili ne po Rudijevo. V bistvu gre za postoji.’ (Ne obstaja dobra ali dve plošči, za ploščo Kuonc in slaba glasba. Ali glasba obsta- za ploščo Kantajmo. Slednja ponuja skladbe ‘a capella’ za moške pevske sestave. Na njej so predelani istrski napevi in tri avtorske skladbe, naslovna plošča pa zajema studijsko posnete skladbe ter tiste, katere smo posneli v živo iz portoroškega Avditorija z Istrabendom. Tu najdemo skladbe, posnete pred leti, pa tudi tiste nedavne, ki so postale uspešnice. Zraven so tudi nekatere, za katere si še prizadevam, da bi to postale.“ Doma jo boš letos poleti gotovo večkrat predstavil. Kaj pa (sosednja in prijateljska) Slovenija, kako te sprejema? „Uh, zelo sem presenečen nad odzivi iz celotne Slovenije. Ta promocija sicer zdaj traja že dva meseca, nastopamo pa po klubih, kulturnih domovih in različnih festivalih. Odzivi so praktično fantastični, tudi po prodaji plošče se to vidi. Nadaljevali bomo zgodbo po festivalih, kot so Lent v Mariboru, pa Ptuj, Novo Mesto in podobni. Vse to so festivali, kjer sem si že prej želel nastopati in se predstaviti. Za zdaj mi gre torej kar dobro.“ Ma naj ti gre dobro še naprej, Rudi... Vlado Krivec 13 Maj 2015 Tudi avtomobilizem kljub tradicionalnim uspehom čuti vsesplošno krizo Primorci le še na gorskih dirkah Portorož – Ravno zadnji konec tedna se je s tradicionalnim gostovanjem v sosednji Furlaniji-Julijski krajini pričelo letošnje državno prvenstvo v gorsko hitrostnem avtomobilizmu. V tej panogi avtomobilskega športa so vozniki z Obale vrsto let krojili sam vrh. Morda ne tako pogosto v skupni razvrstitvi, zato pa zanesljivo v najmanjši diviziji 1, kjer nastopajo vozila s prostornino motorjev do največ 1400 ccm. V tej skupini so naši vozniki vrsto let v samem vrhu, saj so naslovi prvaka – z izjemo enega, ki je pred leti šel na Koroško – praviloma ostajali lepo ob morju ali vsaj zelo blizu njega. Sezona se torej pričenja ta konec tedna v Verzegnisu blizu Tolmezza in nadaljuje v drugi polovici junija z dirko na Gorjance. V avgustu bo grmelo najprej v Lučinah na Gorenjskem, nakar konec meseca sledi še tradicionalni zbor najhitrejših evropskih gorskih voznikov v Ilirski Bistrici. Septembra je na vrsti istrski Buzet, oktobra pa zaključek prvenstva v furlanskem Čedadu. Na sliki: Z leve Gregor Jurak, Marco Grossi, Denis Savič, Andrej Prelc in Daniele Trani. (foto: Vlado Krivec). dva zaporedna naslova odšla v Brkine, kar bi se lahko ponovilo tudi letos, posebej zato, ker beležimo močan osip obalnih voznikov. Če so bili zadnja Osip voznikov leta med kandidati za zmage Zadnji dve sezoni resda bolj Daniele Trani, Gregor Jurak, drži tisto „blizu morja“, saj sta Manuel Dessardo in Marco Grossi, bomo letos na štartnih seznamih zaman iskali njihova imena. Večkratni prvak Daniele Trani ima sicer doma v Strunjanu odlično pripravljen dirkalni Renault Clio RS, a ga na dirkah, vsaj v vlogi voznika, ne bomo srečevali. Marco Grossi, ki med mladimi vozniki veliko obeta, se je posvetil predvsem rallyju, kjer bo – sodeč po nastopu v Mariboru – tudi uspešen. Njegov rdeči Citroen AX Gti bo tako na gorskih dirkah med pogrešanimi in ga bomo morda videli le v Ilirski Bistrici. Podobno bo tudi z Gregorjem Jurakom in Manuelom Dessardom. Koprčan se volanu odpoveduje, ker se datumi dirk prekrivajo s sinovimi nastopi v kartingu in bo bržčas zraven le za vzorec, Manuel pa si ureja dom in si bo prav tako težko utrgal dovolj časa. Zato pa se v boj za vrh spet vrača nekdanji prvak Denis Savič. Izkušeni veteran se je po premoru vrnil lani, letos pa je eden glavnih kandidatov za zmago v diviziji 1. Drugi kandidat je hitri Brkinec Andrej Prelc, ki bo skušal osvojiti še tretji zaporedni naslov. Vsega je kriv Krivec Potem, ko je Vlado Krivec prebil led na rallyjih konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, mu je sledilo veliko mladih fantov. Vozniki z Obale so postali pomemben del slovenskega avtošporta, tako na rallyjih kot gorskih in krožnih dirkah. Sedanji koprski župan Boris Popovič in izolski podjetnik Andrej Jereb sta pisala zgodovino vsak na svoj način, bila pa je še vrsta drugih imen. Večino so se visoko uvrščali v rallyju, toda nato je zabava postajala vse dražja, položaj pri nas pa vse resnejši. Veliko jih je prenehalo z dirkanjem, mladi nasledniki pa so se usmerili v manj drage gorske dirke. Letos se utegne položaj še poslabšati... Podobno je s prireditvami. Že v bivši državi je po obalnih cestah potekal legendarni rally Saturnus (po številu gledalcev najbolj množična slovenska športna prireditev vseh časov!), nato smo videli nekaj izvedb gorske dirke iz Izole do Šareda, še kasneje dvakrat rally Koper in enkrat del rallyja Postojnska jama. Potem pa – mrk. Tudi kartodroma v Luciji ni več, tistega v Kopru pa nikakor ne uspejo »zagnati«. (N.R.) Primorski utrip na Facebooku .SI facebook.com/primorskiutrip Pišite nam: info@primorski-utrip.si 14 Maj 2015 Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (6) – Leonidas (Brazilija) Črni diamant Portorož – Brazilija! Samba, kava, Rio de Janeiro, Copacabana, sanjska obala Atlantika, (večinoma) čokoladna dekleta in – nogomet. Edina dežela, ki se lahko pohvali s petimi naslovi svetovnih prvakov! Umetniki žoge, gospodarji driblinga... Kljub temu pa so Brazilci prehodili dolgo in trnovo pot do svetovne nogometne velesile, kajti do 50-ih let sta jih v Južni Ameriki gladko prekašala Argentina ter Urugvaj. »Carioce« – sicer napačen izraz za vse Brazilce, saj v resnici označuje le prebivalce Ria, npr. v São Paulu pa velja bolj za žaljivko – so tudi pred II. svetovno vojno znali igrati, vendar so bili taktično nezreli, v obrambi pa zelo naivni. Njihova strast za nogometom je nepopisna, v preteklosti pa se je v tej ogromni državi rodilo toliko fantastičnih igralcev, da je kar težko izbrati zgolj nekaj imen. Gumijasti človek Vseeno pa se velika večina strokovnjakov strinja, da je bil prvi veliki brazilski zvezdnik Leonidas da Silva, na stadionih širom sveta znan le pod svojim prvim imenom. Do njegove pojave so Brazilci preživljali kaotično razdobje, v katerem nikakor niso mogli ujeti koraka z velikima južnoameriškima tekmecema Urugvajem in Argentino. Slednji so se nogometa učili od profesorjev Angležev in ko so ga oplemenitili še z lastnim talentom, so kaj kmalu prekosili učitelje. Na drugi strani je Brazilija iskala lastno pot, kar je seveda trajalo precej dlje, vendar pa na teh temeljih še danes stoji vsa njihova veličina. Temnopolti Leonidas je bil človek, ki je prisilil nogometni svet, da začne resno razmišljati o Braziliji kot bodočem velikanu. Črni diamant ali tudi O’Homen Borracha (gumijasti www.primorski-utrip.si človek) se je sicer rodil 6. oktobra 1913 v eni od siromašnih favel – revna naselja z bivališči iz pločevinastih plošč ali kartona – Ria de Janeira. Na prašnih in umazanih ulicah velemesta je napravil prve nogometne korake, seveda z žogami iz krp (ti. krpenjače), ob katerih je zrastlo toliko velikanov! Njegov talent ni ostal neopažen in tako se je hitro znašel v klubu Bonsucesso, že pri 19-ih letih pa je v okviru Cope Branco v Montevideu na srečanju proti Urugvaju debitiral tudi v reprezentančnem dresu. V tem tekmovanju sta bili takrat izjemoma dovoljeni dve menjavi (na uradnih tekmah se je to pravilo uveljavilo šele l. 1967) in mladi Leonidas je vstopil v drugem polčasu ob vodstvu domačih z 1:0. Prisotnim gledalcem na znamenitem Centenariu je bilo takoj jasno, da spremljajo začetek velike kariere, saj je anonimni mladenič zabil dva gola, od tega drugega s škarjicami, po katerih je kasneje tako zaslovel. Pri priči ga je angažiral urugvajski Peňarol, vendar je kot pravi »carioca« težko vzdržal brez rojstnega mesta. Že po letu dni se je vrnil domov, v njegovo mrežo pa se je ujela prva velika riba – klub portugalskih izseljencev Vasco da Gama, ki je po Leonidasovi zaslugi takoj osvojil prvenstvo Ria de Janeira. Pri 21-ih letih se je prvič odpravil čez veliko lužo, vendar pa Brazilija na SP 1934 v Italiji ni imela sreče. Kot vedno so imeli »kanarčki« tudi takrat moštvo izjemnih tehničarjev, ki pa so bili tudi prav toliko nedisciplinirani in zato jih je že po prvem srečanju poslala domov Španija. Izid je bil 3:1 za »furio«, edini gol za Južnoameričane pa je zabil seveda – Leonidas. Brazilski »čudežni deček« Leonidas da Silva. - Foto: www.saopaulofc.in prestopil v Flamengo, ki je od nekdaj veljal za klub revnih, vendar je imel prav zato največ razumevanja za črnopolte. Tam je ostal vse do leta 1942, ko je bogati tekmec z juga São Paulo zanj plačal za tiste čase nepojmljivih 50.000 dolarjev. Na železniški postaji v São Paulu ga je pričakalo 10.000 navijačev, sedemkrat toliko pa jih je spremljalo njegov prvi trening v dresu novega kluba! Tu je ostal do leta 1950, ko je zaključil svojo nogometno pot, pet let pred tem pa se je pri 33-ih poslovil od državne izbrane vrste na enak način kot jo je začel. Na srečanju proti največjemu rivalu Argentini je Leonidas dosegel dva gola, v sodelovanju z Zizinhom in Ademirjem pa je poskrbel, da ga navijači še dolgo niso pozabili – 6:2 in adios, amigos! Po igralski karieri je najprej zaplaval v menedžerske vode, nato pa našel svoj pravi poklic. Postal je namreč najboljši in najbolj znani radijski (kasneje tudi televizijski) komentator v Braziliji, prav njemu pa pripisujejo tudi 70.000 duš na treningu izum slovitega krika GoooolllPo vrnitvi iz Evrope se je »O ll, ki v Južni Ameriki skoraj ne Diamanto Negro« preselil v sme trajati manj kot minuto, če Botafogo in tudi z njim osvojil reporter da kaj nase! naslov prvaka, hitro zatem pa Kljub vsem uspehom je Le- onidas ostal brez omembe vrednega rezultata (vsaj za brazilske razmere) na svetovnih prvenstvih, čeprav je bil 1938. leta v Franciji proglašen za najboljšega igralca, z Madžarom Zsengellerjem pa sta si s po sedmimi doseženimi goli razdelila naslov najboljšega strelca SP. Brazilce je takrat pokopal pokalni »nokaut« sistem, zaradi katerega so izgubili veliko moči in to so v polfinalu izkoristili Italijani. Bos zabil »chileno« Na Mundialu ‘38 bi sicer moralo sodelovati šestnajst držav, toda Argentina je v zadnjem trenutku odstopila in zato so se po volji žreba Švedi uvrstili neposredno v četrtfinale. Brazilci so že v osmini finala odigrali eno najbolj vznemirljivih srečanj v zgodovini največjih tekmovanj. Francoski ljubitelji nogometa so takrat seveda že poznali južnoameriške artiste in zato je bilo 30.000 vstopnic za dvoboj Poljske s »selecãom« razprodanih že teden dni vnaprej. Vse se je začelo po pričakovanjih, saj so Brazilci dobili prvi polčas s 3:1, vendar se je med odmorom nad Strasbourgom dobesedno utrgal oblak in travnik je v 15 Maj 2015 Leonidas da Silva (Brazilija) Rojen: 6. september 1913, Rio de Janeiro Umrl: 24. januar 2004, Rio de Janeiro Reprezentanca: 1932-46 (37 tekem/37 golov) Klubi: 1931-32 Bonsucesso (51/55), 1933 Peňarol Urugvaj (25/28), 1934 Vasco da Gama (29/27), 1935-36 Botafogo (?/?), 1936-41 Flamengo (149/153), 1942-50 São Paulo (212/141). veda pa so bili južnoameriški umetniki po treh maratonskih dvobojih ter skupno 330-ih odigranih minutah za polfinalni spopad s spočitimi Italijani hudo utrujeni in tudi Leonidas je moral to tekmo izpustiti. »Azzurri« so v dramatičnem finišu slavili z 2:1 ter kasneje po zmagi nad Madžarsko osvojili drugi zaporedni naslov svetovnih prvakov, Brazilci pa so v boju za tretje mesto proti Švedski spet nastopili z vsemi najboljšimi in v pravi ekshibiciji zmagali s 4:2. S tem so svetu prvič dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi ter kasneje seveda postali »zakon«, vseeno pa bodo na naslov svetovnega prvaka čakali še dolgih 20 let. Kljub vsemu bo ostalo zapisano, da so Peleju, Didiju, Garrinchi, Zicu, RoNajboljši brazilski napada- naldu in ostalim velezvezdnilec vseh časov? kom pot utirali prav Leonidas Do konca so nasprotniki do- ter soborci. segli še en gol, toda Brasil je Mnogi menijo, da Brazilija ne le prišel med osmerico. Tam prej ne kasneje ni imela boljšejih je čakal še težji nasprotnik, ga napadalca, kajti ob gibčnoskajti Češkoslovaška je s slav- ti in hitrosti je imel Leonidas nim vratarjem Planičko, pa do vrhunca izbrušeno tehniko, Pucem, Nejedlyjem, Koštale- menda celo boljšo od samega kom... spadala v sam svetovni Peleja! O kakovosti »črnega vrh. Prva tekma se je tudi po diamanta« pričajo tudi številpodaljških končala z remijem ke, saj je praktično celotno ka1:1 (trikrat lahko ugibate, kdo riero vztrajal pri sanjskem povje bil strelec za Brazilijo) in prečju gol na tekmo. Njegova po takratnih pravilih je bila že pojava je simbolizirala nov naslednji dan na sporedu po- slog nogometa, kakršnega poznovitev. Brazilci so se odločili namo še danes in brez dvoma za tvegano potezo in poslali bi se takšen igralec brez težav na igrišče devet svežih rezer- znašel tudi v dvobojih z bruvistov, ki sta jih vodila vratar talnimi obrambami sedanjega Walter ter seveda Leonidas. časa. Znanje je – poleg neumKljub izključitvi Zezeja že v nosti – pač neuničljivo! 13. minuti je »črni diamant« Boris Planinc spet zadel v polno in na koncu je bilo 2:1 za Brazilce. Sewww.primorski-utrip.si trenutku postal blatna njiva. Igralci izpod Južnega križa so le začudeno čofotali po igrišču in že po petnajstih minutah nadaljevanja je bilo 3:3. Nato je Peracio s pravo bombo zabil v mrežo vratarja in žogo (priče trdijo, da se je zgodilo natanko tako!), vendar so žilavi Poljaki še enkrat izenačili. V podaljšku pa je stopil na sceno Leonidas. Enostavno si je sezul kopačke in bos dosegel dva zadetka! Drugi in skupno njegov tretji je bil prava mojstrovina, saj naj bi z neizogibnimi škarjicami z roba kazenskega prostora skoraj razparal mrežo! Mimogrede, v Južni Ameriki škarjicam pravijo »chilena«, kajti bojda je potezo prvi javno prikazal čilski vezist Ramon Unzaga januarja 1914... Otroci so se v Piranu preizkusili na prometnem poligonu Pasavček opozarja na pas Piran – Projekt Pasavček spodbuja pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo, tudi letos pa se bo ustavil v Piranu. Zaključna prireditev preventivnega projekta bo v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Piran je potekala v petek, 17. aprila, na Tartinijevem trgu. Zaključne prireditve so se udeležili otroci, ki so v letošnjem letu sodelovali v projektu Pasavček, ki ga vodi in koordinira SPVCP pri Javni agenciji za varnost prometa, pridružili pa so se mu malčki iz vrtca Mornarček Piran, vrtca Portorož, vrtca Morje iz Lucije in vrtca iz Sečovelj. Člani Gasilske brigade Koper so postavili poligon in skupaj s predstavniki PP Piran, PGD Piran, redarske službe ter Rdečega križa otrokom predstavili svoje delovne obveznosti, naloge, opremo in službena vozila. Otroci so se tudi preizkusili na prometnem poligonu, ki so ga postavili izvajalci programa Kolesarčki, s pomočjo poligona pa so na zabaven ter poučen način spoznali osnove pravilnega vedenja v prometu in prometne varnosti. Na prireditvi so sodelovali tudi predstavniki Agencije RS za varnost prometa, ki so najmlajšim prikazali pravilni postopek pripenjanja z varnostnim pasom in tehnike za naletno težo, sodelovali pa so še AMD Pinko Tomažič in ekipa AMZS. (A.V.S.) 16 Maj 2015 Kje so naše ladje? Tujino je izkusil tudi košarkar Emanuel Richter Trojkašu na računajo hrane Portorož – Praktično vsakodnevno slišimo, koliko mladih Slovencev se seli v tujino, trend pa je kajpak prisoten tudi v športu. Če smo odhodov največjih zvezdnikov vajeni, pa se vse pogosteje dogajajo tudi na nižji ravni. Nemški košarkarski klub Nördligen Giants se je za letošnjo sezono v regionalni ligi (4. rang) okrepil kar z dvema Slovencema in tako Emanuel Richter kot Jan Petrovčič – lani sta skupaj igrala pri Portorožu – sta se odlično izkazala ter dodala velik delež k 1. mestu in napredovanju “velikanov”. Richter je povprečno dosegal 15.8 košev, 3.7 skoke in 3.6 podaje na srečanje, Petrovčič pa je beležil po 9.5 točk ter 8.9 skokov. Pogovarjali smo se z Emanuelom Richterjem, seveda pa nas je najprej zanimalo, kakšna je sploh konkurenca v Nemčiji. Koprčan, resda priseljen s Koroške – je po sezoni pri Bambergu omenjal, da je košarka v v Nemčiji vse bolj “Zelo močna. Druga ekipa priljubljena. Bayerna premore nekaj odlič- “Ja, strinjam se, da je Nemnih igralcev, navsezadnje sta čija v košarkarskem vzponu. Mauricio Marin ter Daniel Ogledal sem si tudi nekaj teMayer tudi člana prvega mo- kem Bayerna iz Münchna in štva. Pri Vilsbiburgu nam je videl zelo kakovostno košarko, ameriški dvojec Boyer-Adams nenazadnje so tudi v Evroligi povzročal dosti težav, oba klu- vse bolj konkurenčni.” ba pa smo prehiteli zgolj za Kako pa je sicer potekalo eno zmago. Gre za kvalitetne življenje v tujini? Ni domače igralce, ki sodijo na višjo ra- kuhinje... ven. S tema ekipama smo se borili vse do predzadnjega kro- “Gotovo... Vsekakor pomeni ga ter nato pred 1.200 doma- selitev v Nemčijo adaptiranje čimi navijači dokončno slavili na novo okolje in predvsem na nemščino. Eden od mojih ciljev napredovanje v Pro B.” je tudi obvladati jezik ter si po Nördligen je bil ne tako končani karieri zgraditi prihodavno celo med prvoligaši. dnost v službenem smislu (Riči Kakšne načrte ima? je “v prostem času” diplomira“Res je, bili so v ti. BBL ligi, ni ekonomist, op.a.).” vendar gre za majhno mesto, Pa primerjava s slovenskim ki težko prenese proračun za “basketom”? najvišjo konkurenco. Ravno prvoligaška izkušnja je bila “Slovenska košarka se mi zdi prevelik korak za klub, zato so zelo kvalitetna; roko na srce, štartali znova iz 1. regional-li- igralci so na splošno dosti ge in počasi načrtujejo vrnitev boljši od nemških. Razlika je v do Pro A, kar je v bistvu 2. liga. denarju in organizaciji. Klubi Uprava se zaveda, da je vrni- v 1. SNL plačujejo igralce “na tev med elito najbrž nerealna.” potne stroške” ali pa jih celo ne plačujejo. Laži ter nerealne Slovenski reprezentant Bo- obljub so pri nas navada, kar štjan Nachbar – sicer tudi Foto: AumannPress se v Nemčiji, vsaj v mojem primeru, niti slučajno ne dogaja. Poleg tega v Sloveniji igralci nimajo skoraj nobenih pravic.” Navadno se reče, da morajo tujci vedno prinesti prevago. Ali tudi Nemci doživljajo “ausländerje” kot dodano vrednost? “Na tujce je nekaj več pritiska, saj imamo višjo plačo ter uprava pričakuje, da se njihova investicija pač izplača. Najbrž je povsod enako – dokler so rezultati dobri, je vse v redu.” znano mestno diskoteko in pili praktično zastonj. Po končani zabavi smo čakali taksije, saj je bilo veliko ljudi, nakar nas je nek fant prepoznal in poskrbel za prevoz. Kot “Giants players” smo v minuti dobili taksi ob opravičilih voznika. Pred blagajno v Lidlu sem celo podpisal nekaj avtogramov, po domačih zmagah pa mi denimo v restavraciji niso zaračunali hrane. To so majhne stvari, a te motivirajo, da na tekmah daš vse od sebe.” Zaslužek zadošča za spodobno življenje? Ostajaš po izkušnjah v Kopru, Portorožu in zamejstvu “Dohodek je kar soliden, saj ga sestavlja igralska plača, “zgoraj”? treniram pa tudi mlajše selek“Hja, nič ne bi imel proti, da cije. Na splošno pa zaslužek ostanem v Nemčiji. Čez nekaj v 1. regionalni nemški ligi ne dni imam sestanek z upravo, presega plač v najvišjem sloko se bomo pogovorili, kako in venskem tekmovanju.” kaj za naslednjo sezono. Imam tudi nekaj drugih ponudb iz Nemčije, zato se mi očitno obe- Podpisi k slikam: 1. Najmočnejši adut Emanuela Richterja ta zanimivo poletje.” Manjši kraji so nava- so trojke, vendar mu niti eledno zelo privrženi svojim gantna preigravanja niso tuja. klubom. Ste košarkarji v 2. S klubsko maskoto in soigralcem Jordanom TalberNördlingnu lokalni junaki? “No, gotovo nas imajo ljudje tom, ki bi bil po “Ričijevem” kar radi. Po odločilni domači mnenju nosilec igre tudi v vezmagi nad Vilsbiburgom smo čini slovenskih prvoligašev odšli s celotno ekipo v najbolj Boris Planinc 17 Maj 2015 Intervju z glasbeno skupino PecheGlava Ej, stari … full ste dobri! Portorož - Marsikateri radijski poslušalec ali obiskovalec lokalnih koncertov, ki mu je med drugimi glasbenimi zvrstmi všeč tudi »Yu rock«, je na nek način,prisiljen poslušati »uveljavljene« in dodobra zlajnane »Yu rock« hite, ki jih domala že vsak bend skuša servirati po enakem, že dobro preizkušenem receptu. Kot v Vegetini kuhinji, tudi na koncertih poslušalca hitro zadane mononatrijev glutaminat iz te tipične začimbe, ki ima vlogo ojačevalca okusa in ima zato vsaka jed, ki je pripravljena s tem dodatkom, enak okus. Poslanstvo ojačevalca okusa, v glasbenem smislu, pri nas marljivo opravljajo nekatere komercialne radijske postaje,za lase privlečene TV oddaje, organizatorji dogodkov in še nekateri drugi akterji… Ampak o tem raje kdaj drugič… Je v začetku pogovora dodobra kritičen Robert Čančar, pevec in tekstopisec skupine “PecheGlava”. Kako bi na kratko opisali skupino PecheGlava? Smo obalna skupina PecheGlava. Največ nastopov smo do sedaj imeli prav na obali. Življenje je tako naneslo, da so se člani zaradi službenih obveznosti, kasneje razkropili po ostalih krajih Slovenije in smo morda zato manj »obalni«, z izjemo kitarista Maurizia, ki se ne pusti iztrgati iz domačega Kopra (smeh). Ustvarjamo avtorsko glasbo, ki spominja na rock bivše skupne države s to razliko, da ji dodajamo modernejše prvine. Poslušalcu tako želimo vzbuditi nostalgijo in ga hkrati popeljati v današnji čas. Besedila so tako ljubezenska, kot družbeno - politična. Priredbe, ki jih tudi izvajamo, so predelane na način, da se odmikajo od prvotne izvedbe in po navadi z našim vložkom zvenijo bolj energično. Skupino sestavljamo: Robert Čančar- vokal, Ado Krpan - bobni in vokal, Žiga Jelen - bas kitara, Vasja Jelen - kitara, Maurizio Pellizer - kitara Rekli ste, da ustvarjate avtorsko glasbo. Kdo je pisec Po koncertu skupine PecheGlava vas glava najbrž ne bo pekla. besedil? Od kje navdih zanje? bolj vneti obiskovalci koncer- dujem, ker sem še vsakič z naBesedila pišem sam. Nekaj tov smo ravno glasbeniki. V povedjo brcnil v temo(smeh). jih je bilo napisanih že pred naši skupini smo bolj nagnjeni Morda je kriva ravno trinajsestavo skupine. Navdih naj- obiskovanju izvajalcev z avtor- stica(smeh).Kar se tiče prihovečkrat črpam iz tragikomičnih sko glasbo.Radi si ogledamo dnosti pa si želimo več velikih situacij naše družbe, saj človek koncert pa naj bo v majhnem odrov.V skupini se dobro razune more ostati ravnodušen ob baru ali na velikem odru.S memo in dopolnjujemo. Želimo vsem šmornu, ki se kuha okrog tem tudi drug drugega bolje si,da bi na plakatih končno nas. Pa naj bo to ljubezen, po- spoznavamo,podajamo kritike nekdo pravilno napisal naše litika ali le notranji nemir. Vse in izmenjujemo izkušnje.Pa še ime(smeh) in,da bi PecheGlaveč ljudi je pod odrom(smeh). va še dolgo živela saj nam je to sodi na papir. Veliko skupin si tudi deli ka- vsem v veselje biti član tega Kako je vaša avtorska glas- kega člana.Osebno ne čutim posrečenega tima. ba sprejeta? nobenega rivalstva.Rivalstvo Morda še kakšna beseda za Poslušalci oz. gledalci so zelo se bolj čuti pri organizatorjih konec? Sporočilo? različni. Prvi cenijo avtorsko dogodkov. delo in ti po končanem kon- V zadnjem času se na pri- Pozval bi vse zasvojence s certu z veseljem stisnejo roko zoriščih vedno bolj uvaja pametnimi telefoni in seveda ter izrečejo »Ej, stari…Full ste vstopnina.Kaj pravite na to? Facebook-om,da kakšen dan ali vsaj kakšno uro v tednu dobri !!« Drugi raje čakajo na odmaknejo pogled z ekrana,ki Vstopnino podpiram in jo tudi kakšno sfrizirano priredbo, ki jim je spremenil življenje in sam plačujem,kakor tudi vsi jim požene kri po žilah. Tudi organizatorji so razdeljeni člani v bendu.Oni toliko bolj obiščejo kakšen kulturni dogomed tiste, ki stavijo na prever- saj so vsak vikend na kakšnem dek.Ni nujno,da je to koncert. jeno možnost in ponujajo pri- dogodku(smeh). Nič na tem Ljudje se med seboj sploh več ložnost le peščici bendom, ki svetu ni zastojn in ne razumem ne poznajo,ne družijo in kljub igrajo »šagra« glasbo, drugi zakaj je nekaterim samoumev- temu,da imajo tisoče prijatepa podpirajo lastno ustvarjal- no, da je glasbenik zastojn. ljev na družbenem omrežju, so Poleg tega ima organizator še vedno osamljeni. Ni čudno, nost. Slednji nas raje gostijo. dogodka stroške in določen da je obisk kulturnih dogodkov Ali se z drugimi obalnimi riziko. Vstopnina za razumno klavrn. Opažam, da tudi, ko seali skupinami, ki delujejo ceno in,če dobi obiskovalec še dijo skupaj na kavi, jim pogled po vsej državi podpirate? kakšno konzumacijo je kom- kuka na telefon. Sogovornika Obstaja med vami neko ri- promisna rešitev. Z vstopnino sploh ne poslušajo. Ne posvalstvo? tudi dvigujemo raven kvalitete lušajo nobenega. Kako lahko potem pričakujemo, da bodo Seveda se podpiramo. Naj- dogodkov. Vrnimo s k PecheGlavi. poslušali nas, glasbenike, naša Kdaj lahko pričakujemo vaš sporočila in pozive? CD. Kakšni so pogledi za Kje vas lahko slišimo v živo? naprej? CD oziroma zbirka 13 koma- Ta mesec, 22. maja v Bjrca dov je v pripravi.Projekt gre pubu v Sežani. počasi proti koncu.Kdaj bo N.R. končan pa tako nerad napove- 18 Konec maja naj bi izolska občina objavila razpis za najem neprofitnih stanovanj Na voljo jih bo 24 Izola – Tudi letos občina pripravlja razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki naj bi bil objavljen konec maja. Predvidena je oddaja 24-ih neprofitnih stanovanj v starem delu mesta ter v Livadah. Gre za stanovanja v lasti izolske občine, ki so se izpraznila in jih je občina obnovila. Razpis bo objavljen v občinskih uradnih objavah in na spletni strani izolske občine, sicer pa bodo o njem pisno po pošti obveščeni vsi, ki so se prijavili na razpis leta 2008, ravno tako pa tudi ostali, ki so se v tem času zanimali za najem stanovanja. Po zaključku razpisnega postopka bo objavljena prednostna lista, z uspelimi prosilci pa bodo nato sklenjene pogodbe za nedoločen čas. V kolikor bo občina v času trajanja razpisnega postopka (eno leto od objave) pridobila še kakšno dodatno stanovanje, bo to oddano upravičencem po vrstnem redu na listi. Prednostne kategorije, ki bodo določene v razpisu, so mladi in mlade družine ter občani z daljšo dobo bivanja v občini Izola, dodatne točke pa bodo dobili prosilci, ki so sodelovali na razpisu za stanovanja v letu 2008 oz. prosilci s srednjo ali visokošolsko izobrazbo. (A.V.S.) Maj 2015 PESNIŠKI KOTIČEK Vojak Na uniformah šivi pokajo in tisti, ki so ostali živi, jokajo Bratje, ločeni od barv, zastav drobiž so na elitni mizi stav Vojak, poglej, kako preživlja raja boriš se za svobodo, ki ne obstaja V dežju, blatu, krvi in puščavi dokler naboj zaspi v tvoji glavi Upri se, preden noč spet pordeči in zbudi se smrt, hinavsko zasmeji Pohlep pokoplji, jezo in strahove prostora manj za mlade bo grobove Vasja Klun V Hrpeljah bo ob lokalnem prazniku spet veselo Junijsko opasilo Hrpelje – Manjši kraji praviloma močno skrbijo za svoje izročilo in tudi KS Hrpelje niti letos ne bo pozabila na opasilo. Tradicionalni praznik oz. šagra bo v soboto, 13. junija, pred vaškim domom v Hrpeljah. Prvi del opasila bo potekal že dan prej z delavnico o vinu “Rose – polenta razvajanja”. V soboto bo čez dan potekal nogometni turnir dečkov in mladincev na malonogometnem igrišču z umetno travo v Hrpeljah, pravi možje pa bodo seveda prišli na plano šele po sončnem zahodu. V večernih urah bo organiziran turnir v briškoli, ob hrani in pijači pa bo opasilo glasbeno začinila domača brkinska skupina The Uncles. Vsekakor se v Brkinih obeta sproščen večer, dodatne informacije ali prijave pa so na voljo preko elektronske pošte ks.hrpelje@gmail.com oz. na Facebook strani KS Hrpelje. 19 Maj 2015 Salon za nego telesa Ester Besednjak TPC Lucija Tel: 030 676 230 - Nega obraza (microdermoabrazija) - Manikura - Pedikura - Kavitacija Kavitacija je metoda liposukcije brez kirurških posegov, ki zagotavlja takojšnje in dolgotrajne rezultate. Ste nezadovoljni z obliko vaše postave? Želite izoblikovati svoje telo? Se bojite operativnih posegov? Dovolite aparatu VacCavite prestiž, da vam pomaga! Obiščite TPC Lucija in si privoščite profesionalno nego in videz, kot si ga zaslužite! Studio Kali - kjer znamo in vemo kaj je lepo. Vabimo Vas, da pozabite na živčnost in slabo voljo, ter za trenutek izklopite vse, kar vas mori, tako da si privoščite Masažo oz. ostale storitve iz naše ponudbe. Masaža je kot govorica skupna vsem. je najstarejša in najbolj naravna metoda zdravljenja in ohranjanja zdravja. Sprošča telo in um. Uporabljamo jo lahko za zdravljenje in tolažbo, za odpravljanje bolečin ali lajšanje napetosti. S pomočjo masaže se lahko upremo neizprosnemu življenjskemu ritmu. Pomeni sistematično gladenje, gnetenje in stiskanje tkiv ter mišic, s čimer dosežemo popolno sprostitev. Za masažo uporabljamo zelo kakovostna , naravna olja, zato je učinek tudi kozmetične narave. Vrednost masaže je tudi v neposrednem človeškem dotiku. Izboljša krvni obtok, sprošča mišice, spodbuja prebavo,stimulira limfni sistem, pospešuje izločanje odpadnih snovi iz telesa. KONTAKT: 030 66 12 12 kanjirz@gmail.com PONUDBA: - Masaže ( od klasičnih, do relax, do energetske masaže – odpiranje energetskih centrov); - trajno lakiranje nohtov brez UV lučke; - trajno lakiranje nohtov shellac; - podaljševanje trepalnic – tudi 3D (volumen); - svetlobna terapija BIOPTRON (certificiran medicinski aparat za zdravje in lepoto spodbuja nastanek kolagena in elastina); - shujševalni program. KALI, Studio lepote in zdravja Željka Kanjir s.p. TPC Lucija Obala 114 KUPON ZA 30% POPUST KALI, Studio lepote in zdravja, Željka Kanjir s.p., TPC Lucija, Obala 114, 030 66 12 12, kanjirz@gmail.com Na vse storitve Do 30. junija 2015 20 Maj 2015 Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (4) Iz dežele vzhajajočega sonca z ljubeznijo Portorož – Cel kup bolj ali manj pomembnih ljudi ob prehodu iz pomladi v poletje praznuje svoje rojstne dneve – Primož Čepar & sin, (ne)odgovorni urednik, avtorica zapisa, Dalibor Radujko, Ante Guberac... – in seveda se bo marsikdo mastil s torto. Ena od možnosti je Japonska torta, za katero je najprej potrebno nakupiti, ukrasti ali si sposoditi 400 g riževe čokolade, 100150 ml sladke smetane, 250 g sira mascarpone, naribano limonino lupino, 150 g malin, jagod ali višenj, eno vanilijevo in dve čokoladni “Šlag kremi” (po mnenju naših vodilnih teoretikov Dolcela) ter 375 ml mleka. Za okraševanje torte si velja omisliti še eno sladko smetano in 50 g čokolade za kuhanje. Riževo čokolado nalomite na kose in raztopite na pari, pri čemer je potrebno paziti, da ne zavre. Z mirno roko dodate sladko smetano in mešajte, da se pacarija poenoti v gladko zmes. Otroka – četudi po naravi ni hudoben – medtem privežite za radiator, sicer bo moral Po uspešni nabavi je potrebno posredovati čistilni servis! zavihati rokave. Ker gre za delikatno operacijo, polno pasti, Raztopljeno zmes čokolade jo objavljamo po korakih in na in sladke smetane vlijete v namaščen kalup za torte (premer lastno odgovornost. dekoracijo, ostale pojejte še preden vas zalotijo ostali (lačni) družinski člani. Čez maline posujete še čokoladno kremo in jo oblikujete, s čimer tudi zaključite torto, zato lahko damo domišljiji duška ter jo okrasimo s priljubljenimi pravljičnimi junaki ali z grbom našega kluba. Čokolado za kuhanje raztopite na pari in nanesite v tankem sloju na papir za peko. Ohladite jo, razlomite na kose ter obložite z njimi zunanji del torte, kakor je prikazano na cca. 26 cm) ter postavite v hla- sliki. dilnik za približno 2 uri, da se Smetano stepete in z njo okstrdi. rasite torto. Vanilijevo kremo pripravite po navodilih na vrečki. V ste- Zraven se bo prilegla penina, peno kremo narahlo vmešajte s katero nikar ne varčujte in mascarpone ter naribano limo- dajte na hladno nekaj steklenic, sicer bi lahko japonska torta nino lupino. pomislila, da jo je pojedel pes. Vanilijevo kremo namažete na ohlajeno čokoladno pod- Jasna Softić lago. Posujete po njej maline, nekaj jih lahko pustite še za www.primorski-utrip.si Pošljite nam svojo zgodbo na info@primorski-utrip.si 21 Maj 2015 www.elizabeth-trgovina.si Trgovina Elizabeth Pristaniška ulica 3 / 6000 Koper - Capodistria / tel 05 933 7160 22 Maj 2015 Tradicionalna kitajska medicina Metode zdravljenja (2) Zdravljenje obolenj živčnega sistema s tradicionalno kitajsko medicino-akupunkturo in tuina masažo Iz/zaradi povezave med živčnim sistemom (biomedicine) in sistemom/mrežo meridianov tradicionalne kitajske medicine lahko govorimo o zdravljenju obolenj živčnega sistema s tehnikami akupunkture in tuina masaže. V smislu biološkega delovanja, sta oba sistema uravnavanja delovanja telesa zelo podobna, njuno normalno delovanje je zelo pomembno, sta glavni/vodilni sistem prenašanja informacij ali biopotenciala-qi po telesu. Po eni strani gre za kontroliranje in uravnavanje delovanja posameznih glavnih notranjih organov (meridiani, nei-wai), sistemsko delovanje (živahnost), ki povezuje vse dele telesa v celoto. Po drugi strani gre pa za delovamje v smislu združevanja ali distribuiranja informacij ali qi-ja, kot odzivanje na spremembe in stimulacije iz okolja ter ustrezen odziv, ki ne samo poveže telo v celoto, ampak tudi telo in okolje poveže v (harmonično) celoto. Refleks/ odziv/reakcija je oblika/način osnovnega delovanja uravnavanja in delovanja živčnega sistema (teh dveh sistemov). Visoka stopnja razvoja velikih možganov, možganska skorja, je najboljše mesto za uravnavanje delovanja celega telesa, tudi mišljenja, zavesti in drugih življenjskih funkcij. Živčni sistem se porazdeli po celem telesu, povsod je prisoten. Podobno tudi sistem meridianov povezuje notranjost in zunanjost (površino), zgornji in spodnji del telesa, štiri okončine, vse kosti, pet čutnih organov in devet odprtin. Sistem meridianov lahko dosega podobno uporabnost kot živčni sistem. V smislu biološkega delovanja se po meridianih pretaka, poleg krvi, tudi qi-biopotencial, energija (to- plota), ki neguje glavne notranje organe, deluje obrambno in ohranja ter varuje celotno telo. Kako se bolezen pojavi/razvije (kje se pojavi) in pa kako poteka (kam gre) je glede na sistem meridianov za diagnozo in zdravljenje zelo pomembno, in zato je teorija o mreži meridianov tudi osnovna podlaga tradicionalne kitajske medicine, še posebej za prakso akupunkture in tuina masaže. Ti dve praksi lahko pozdravita več vrst obolenj živčnega sistema, ne samo zaradi osnovne teorije, ampak tudi zato, ker klinične izkušnje to potrjujejo. S tradicionalno kitajsko medicino, še posebej akupunkturo in tuina masažo, se ukvarjam že 30 let, poznam tudi osnove biomedicine. 20 let sem delal na Kitajskem, v Zagrebu 5 let in 13 let v Sloveniji. Z uporabo teorije sistema mreže meridianov in ob upoštevanju razpravljanja o simptomih (diagnosticiranja) in izbiri ustrezne tehnike zdravljenja lahko akupunktura in tuina masaža dosežeta zares dobre rezultate pri obolenjih živčnega sistema. Danes bom tukaj na kratko predstavil nekaj uporabnih aplikacij. 1. Migrena je prvi primer. Je močan, ustaljen glavobol povezan z živčnim in krvnožilnim sistemom, za pogost, neopisljiv glavobol so v glavnem odgovorni naslednji meridiani: zushaoyang danjing/GB (žolč) meridian in shoushaoyang sanjiaojing/TE (trojni grelec) meridian, še posebej točke na zadnji strani glave, na robu lasišča na sredini med hrbtenico in ušesi, točki fengchi / GB20 in pa točki , ki ne ležita na meridianih, ampak izven, in sicer na sencah, stranski del glave med očmi in ušeci, točki taiyang/ EX-HN 5. Na hrbtni strani zapestja, dva cuna proti rami je točka na meridianu trojnega grelca/waiguan/TE 5 in pa na zunanji strani gležnja, na meridianu žolča, od gležnja proti kolku tri cune, točka xuanzhong/GB39, ali pa malo nižje, na istem meridianu, točka zulinqi/GB 41. Zdravljenje z akupunkturo ima veliko vrednost in dosega dobre rezultate. Tudi pri drugih oblikah glavobola se lahko izbere akupunkturne točke, glede na razporeditev meridianov na glavi, se izbere ustrezne točke in se jih združi z ustreznimi točkami na stopalih in rokah in na ta način doseže zadovoljiv zdravilni učinek. 2. Lokalna paraliza, krč obraznih mišic, trigeminalni živec: te tri težave enako povzročajo patološke spremembe živcev, pri lokalni/delni paralizi obraza vnetje živca za ušesom ustvarja pritisk na živec, krč obraznih mišic je posledica le tega, bolečine v predelu trigeminalnega živca pa so povezane s patološkimi spremembami živcev v možganih. Vse tri patološke spremembe se kažejo na obrazu. Meridiani na obrazu so: dachangjing/(debelo črevo) LI meridian, weijing (želodec) ST meridian, pangguangjing (mehur) BL meridian, xiaochangjing (tanko črevo)/ SI meridian, sanjiaojing (trojni grelec)/ TE meridian in danjing (žolč) GB meridian, vsi ti meridiani so razporejeni tudi po različnih delih obraza. Zato se za zdravljenje treh zgoraj omenjenih težav lahko izbere ustrezne točke na meridianih, ki potekajo po obrazu in se jih združi z ustreznimi točkami na stopalih in rokah za zadovoljiv in zdravilni učinek. hrbtenice, po rokah in nogah. Meridiani, ki potekajo po teh delih telesa so: dumai/funkcionalni kanal, ki poteka po hrbtenici (od trtice do zgornje ustnice)/ GV, pangguangjing (mehur) / BL meridian, weijing (želodec) / ST meridian, xiaochangjing (tanko črevo) / SI meridian, dachangjing (debelo črevo) / LI meridian in feijing (pluča) /LU meridian. Najboljši rezultat pa se doseže s kombinacijo aplikacij akupunkturne in tuina (akupresurne) tehnike na ustreznih meridianih in točkah. 4. Nespečnost, depresija, težave s prebavo in podobne patološke spremembe so v glavnem povezane z zavestjo/ umom/duhom/vitalnostjo. Bolezni živčnega sistema vključujejo več vrst patoloških sprememb zavesti/vitalnosti. Zgoraj omenjene težave lahko na podlagi teorije notranjih organov in meridianov tradicionalne kitajske medicine, z uporabo metode (bianzheng xuanzhi) diagnoze in izbiro ustrezne metode zdravljenja, kombinacijo akupunkture in tuina (akupresure) masaže na ustreznih točkah in meridianih ustrezno zdravimo in dosežemo zelo dober zdravilni učinek. Zdravljenje alergijskih simptomov z akupunkturo Simptomi alergije so simptomi bolezni z relativno zapletenimi vzroki. Pogostokrat so vzroki lahko: dedni, ali izvirajo iz okolja (kot npr. cvetni prah, pršice, trave), ali iz hrane oziroma živil (ribe, raki, mleko, jajca…), ali zaradi zdravil (preventivna cepljenja, antibiotiki) itd. vsi ti vzroki lahko vplivajo na zdravstveno stanje, hkrati ta vpliv lahko povzročijo tudi čisto fizični vzroki, kot so sončna svetloba, mraz, praskanje itd. 3. Dislokacija medvretenčne(ga) ploščice (diska), bolečine išiasnega živca, težave vratnega dela hrbtenice: vse tri omenjene težave vplivajo na živčne korenine in zato povzročajo bolečine, mravljince in odrvenelost v ledvenem Simptome ali znake alergije delu hrbtenice, vratnem delu pogostokrat, glede na mesto 23 Maj 2015 pojavljanja, ali pa pogostosti lahko je lažje ali težje oblike, pojavljanja razdelimo na štiri čas trajanja je lahko daljši ali pa krajši, hkrati pa je to edini glavne skupine: 1. alergijsko vnetje veznice znak, na ostalih delih telesa ni na očeh: najpogosteje se izra- posebnih znakov alergije. ža z rdečo in srbečo veznico, občutljivostjo na svetlobo, nenavadnim občutkom (solzenje ob najmanjšem vetrcu), otečenostjo in prekomernim izločanjem. 2. alergijsko vnetje nosu: se ponavadi razvije hitro in tudi hitro uplahne/zgine. Na začetku se pojavi srbenje, draženje v nosni votlini, potem kihanje in izločanje bistre tekočine skozi nos, tudi zamašena nosna votlina na eni ali obeh straneh, lahko je kratkotrajno ni pa nujno, 3. alergijska astma: preden se pojavi astma se lahko že pojavijo simptomi kihanja, tekočega nosu, kašelj, utesnjenost v prsih itd. Če se ti simptomi ne pozdravijo takoj, se lahko razvije astma. Pojavlja se pogostokrat ponoči z utesnjenim občutkom v prsih, kratko sapo, težkim dihanjem, prisilno sedečo držo, dihanjem z odprtimi ustmi in dviganjem ramen, kratkim vdihom in dolgim izdihom. 4. koprivnica: na koži se po- javijo različno velike in različ- podlagi je možnost, da zunanih oblik srbeče rdeče pike z nji boleznotvorni ali patološki jasno mejo. energetski potencial vstopi v Zgoraj opisane simptome telo, še posebej v oslabljene razdelimo glede na čas po- sisteme, toliko večja in lahko javljanja, stopnjo razvitosti povzroči zgoraj opisane znake simptomov glede na trajanje, alergij. na akutne in kronične. Tovrstni bolezenski simptomi Tradicionalna kitajska medi- se v teoriji tradicionalne kicina meni, da so vzroki za aler- tajske medicine opisujejo kot gijo tako notranji kot zunanji. primankljaj (bioenergetskega Notranji vzrok je lahko dedni potenciala) v jedru ali v koreoziroma prirojen, pogostokrat nini in prebitek (bioenergetgre za primanklljaj energije v skega potenciala) na površini. sferi vpliva in delovanja pljuč V primeru kronične, že dalj ali pa primankljaj energije v časa trajajoče alergije, so lahko sferi vpliva in delovanja vra- hkrati prisotni znaki prebitka nice in ledvic, neutrjena zu- in primankljaja. V akutni fazi nanja energetska plast (plašč) so glavni znaki prebitka, v kroali ovojnica (wei qi). Na tej nični fazi, pa so glavni znaki primankljaja. Kaj je tradicionalna kitajska medicina - TKM? Tradicionalna kitajska medicina meni da, dokler v telesu obstaja dovolj prave energije (zheng qi), boleznotvorna patološka energija ne more vstopiti v telo in povzročati težav. V akutnem primeru se zdravi površina, v kroničnem pa jedro ali korenina. Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura in kitajska medicinska masaža (tuina). V akutni fazi akupunkturna terapija lahko olajša simptome alergije, pri kronični obliki alergije pa akupunkturna terapija (o)krepi sfere vpliva ali sposobnosti delovanja pljuč, vranice in ledvic in na ta način prepreči pogosto ponavljanje simptomov. ZDRAVNIKI TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE V kopru -50% S tem letakom imate 50% popust na diagnostični pregled tradicionalne kitajske medicine T: 040 206 744 WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI PodroCja zdravljenja • • • • • • • • • • Glavoboli, migrene. Nespečnost. Obolenja vratu, vrtoglavica. Bolečine v križu in nogah, mravljinci in otopelost okončin, oteklost okončin. Pomoč pri revmatskih obolenjih in išiasu. Odpravljanje posledic možganske kapi. Vnetja živcev (obrazni idr.). Bolečine v želodcu in prebavnem traktu, težave s prebavo. Neredna in boleča menstruacija. Pospeševanje zmanjšanja telesne teže • • • • DELOVNI CAS: KOPER PON.-PET: 08:30-13:00 Vojkovo nabrežje 29 in zdravljenje debelosti. Izboljšanje miselne koncentracije, izboljšana sposobnost učenja. Različne športne poškodbe kit in mišic (teniški komolec, golferski komolec). Bolezenska stanja pri otrocih (neješčost, prebavne motnje, hiperaktivnost). Obolenja zaradi kroničnega stresa, depresije, tesnobe, nervoze. Dr. LIU HONGZHOU Pri kroničnih oblikah alergije, ki se pojavljajo vsako leto, trajajo dalj časa in vplivajo na delo in življenje, akupunkturno zdravljenje lahko pomaga. Akupunkturna terapija v teh primerih relativno dobro učinkuje, tudi nima stranskih učinkov in zdravljenje z akupunkturo ne bo vplivalo na vsakodnevni tok življenja. Uravnavanje pretoka vitalne življenske energije (qi) po meridianih, da bi v telesu ponovno vzpostavili ravnovesje oziroma zdravje, pogostokrat lahko doseže zmanjšanje znakov/simptomov alergije, pri nekaterih pa tudi popolno okrevanje. Dr. Han Zaoxinag, prevedel Miha Virant 24 Maj 2015 PONOVNA 10 % na vse OTVORITEV * * Popust velja samo v navedeni poslovalnici in se obračuna dne 15.05.2015 in dne 16.05.2015 na blagajni. Popusta ni možno kombinirati z drugimi popusti. Omenjen popust ne velja za darilne bone. dne 15.05.2015 in 16.05.2015 v Kopru, Ankaranska 4, v novem Shopping Parku Supernova Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 09.00 do 21.00, nedelja zaprto Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.si Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem! 7752_WE_AZ_Koper_175x240_SLO.indd 1 www.kik-textilien.com Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom. KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6, 2000 Maribor 04.05.15 10:42 Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub Maj 2015 napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura in kitajska medicinska masaža (tuina). 25 Utripova nagradna križanka 1. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru S tem letakom imate 50% popust na 2. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru diagnostični pregled tradicionalne kitajske 3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov medicine -50% PodroCja zdravljenja • • • • KOPER PON.-PET: 08:30-13:00 14:00-18:00 Vojkovo nabrežje 29 T: 040 206 744 E: koper@kitajskamedicina.si Veljavnost do: Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ Navodila za sodelovanje Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. KODA: A7KAVXG5 KODA: Y58JYI8S V boben za žrebanje bodo uvrščene samo pravilno rešene križanke. Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev. Dr. LIU HONGZHOU Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. in zdravljenje debelosti. 1. Pravilno rešite križanko. Izboljšanje miselne koncentracije, svoje DARILNI BONpoizboljšana sposobnost učenja. 2. V obrazec vpišite datke. Različne športne poškodbe kit in mišic 3. Izrežite po oznakah, vstavi10€ (teniški komolec, golferski komolec). te v kuverto in najkasneje do Bolezenska stanja pri otrocih 31.5.2015 pošljite na naslov: (neješčost, prebavne motnje, Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož hiperaktivnost). 4. Izžrebani nagrajenci bodo Obolenja zaradi kroničnega stresa, objavljeni v naslednji številki Primorskega utripa. depresije, tesnobe, nervoze. DELOVNI CAS: V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. Veljavnost do: • Rešite in pošljite do DARILNI BON 31. maja Telefon ali e-pošta • • • • Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. KODA: 9URLE3Z3 Naslov • Glavoboli, migrene. Nespečnost. Obolenja vratu, vrtoglavica. Bolečine v križu in nogah, mravljinci in otopelost okončin, oteklost okončin. Pomoč pri revmatskih obolenjih in išiasu. Odpravljanje posledic možganske kapi. Vnetja živcev (obrazni idr.). Bolečine v želodcu in prebavnem traktu, težave s prebavo. Neredna in boleča menstruacija. Pospeševanje zmanjšanja telesne teže Nagrajenci aprilske križanke: 1. nagrada Diagnostični pregled: Namka Čauševič, Koper; 2. nagrada - Diagnostični pregled: Žiga Leskovšek, Portorož; 3. nagrada - darilni bon TV Shopping za 10 evrov: Danica Žuvela, N. Gorica. • • • • Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. 10€ Veljavnost do: WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Ime in priimek T: 040 206 744 Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. DARILNI BON V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju. Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu. Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade. Bon in razlika nista izplačljiva v denarju. V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali. Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož 26 Maj 2015 Naša avtošola se ponaša z bogatim voznim parkom ter prijaznimi in izkušenimi učitelji vožnje. 040 19 10 00 info@as-capris.si www.as-capris.si Novost v našem voznem parku nova Toyota Yaris Duke 125 Poučujemo kategorije AM, A1, A2, A, B, BE, C, CE 27 Maj 2015 Domači kino 4K na beli steni Koper - Sony želi s 4K projektorjem Ultra Short Throw (LSPX-W1S) narediti odločen korak naprej. Inovacija, ki sodi v sam vrh oblikovalskih in tehnoloških dosežkov, je po odličnih odzivih v ZDA in na Japonskem na voljo tudi evropskim uporabnikom. tor, saj posrečeno in premišljeno združuje visoko tehnološko zmogljivost in z več nagradami potrjen elegantni dizajn. Postavljen pred belo steno predvaja 147-palčno sliko, ki prikaže štirikrat več podrobnosti v primerjavi s polno visoko ločljivostjo (Full HD). Projektor, ki je že prejel oblikovalski nag147 palcev brez ekrana radi Red Dot Award (Product Pravzaprav ni samo druga- Design 2015, Best of Best) in čen, tudi zanimiv je ta projek- 2015 iF design, postavlja nove Za kino užitke v domači dnevni sobi. - Foto: Sony smernice v notranjem oblikovanju in opremljanju bivalnih prostorov, saj njegova minimalistična zasnova elegantno dopolni prostor. To je predvsem plod Sonyjeve zavezanosti k ustvarjanju dizajna. Da gre za vrhunsko opremo naših dnevnih sob potrjuje dejstvo, da je podjetje Sony vodilni proizvajalec avdio, video, igralnih, komunikacijskih in informacijskih tehničnih izdel- kov za trg potrošnikov in profesionalnih uporabnikov. Tudi s svojo glasbo, slikami, računalniško zabavo in spletnim poslovanjem Sony predstavlja vodilno znamko za digitalno razvedrilo na svetu. Ne preseneča torej, da je Sony je zabeležil konsolidirano prodajo na letni ravni v višini približno 75 milijarde USD za fiskalno leto, ki se je končalo 31. marca 2014. (www.delajzame.si) IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI A M TC 100m REGISTRACIJA VOZIL ZAVAROVANJE HOMOLOGACIJE AVTOPRALNICA VULKANIZERSTVO „SODA“ PONEDELJEK - PETEK: od 7.00 - 19.00, SOBOTA: OD 8.00 - 12.00; TEL.: 05/640 22 00 28 Maj 2015 Maj 2015 29 30 Maj 2015 Maj 2015 31
© Copyright 2024