1. No category

September 2015
Leto 21
Izhaja 15. v mesecu
Cena 0 €
Številka 211
Kaj se dogaja
v Postojnski jami?
L
ET
V
S
O
O
EM
J
U
J
15
Udarni glasovi Radia Capris
Mojmir Kovač: Sečovlje so
vrhunska turistična destinacija
5
Obrnite časopis okrog za ...
JU
INTERV
TROJNI
26
2
September 2015
BESEDA UREDNIKA
Čakajoč na Kitajce
Še košarka ni več, kar je bila in letošnje EP se je za Slovenijo zaključilo že po prvem tednu brez večje evforije, čeprav si
je lepo število državljanov dalo duška na uvodnih srečanjih v
Zagrebu. Po hrvaški diplomatski »oluji« in košarkarskem Eurotajfunu lahko pričakujemo jesenski politični orkan, kajti državni
uradniki se niso še niti dobro vrnili z zasluženih počitnic, pa so
se nanje že pričeli vrstiti napadi. Navsezadnje res ni pravično,
da sekretar 3. asistenta pomočnika namestnika ministra za raziskavo rudnin in zapravljanje časa še niti ni strnil vtisov s težko
prigaranega dopusta na Sejšelih, pa ga doma že napadajo, zakaj
ni Patria dobila epiloga, zakaj je Bavčar še na prostosti, zakaj so
Kordežu ukinili zapor ali zakaj je slovenska država na splošno
videti kot tragikomedija.
Očitno so to ugotovili tudi begunci, ki proti zahodni Evropi tavajo po vseh mogočih poteh, zanimivo pa je, da se kot hudič
križa izogibajo Slovenije in Hrvaške. Hrvati se tolažijo, da pač
še niso v schengenskem območju, Slovenci pa so potuhnjeno
tiho in na skrivaj navijajo, naj kar največ Sircev, Afganistancev,
Iračanov itd. preplavi Nemčijo in Skandinavijo. Nasploh je zanimiv odnos Evrope do begunskega vprašanja, saj so politiki v
Bruslju blebetali neumnosti, dokler so se z nesrečniki ukvarjale
zgolj Italija, Grčija in Malta, ko pa so se pričeli bližati njihovim
mejam, so naenkrat »izumili« zloglasne kvote, čeprav so jih pri
priči minirale vzhodne članice iz nekdanjega socialističnega bloka, ki bi večinoma sprejele zgolj bele kristjane!? Ja, predvsem v
Iraku takšnih kar mrgoli ... Ker EU večinoma vodijo samovšečni
kratkovidni omejenci na čelu z Junckerjem, za katerega se ne
ve, ali je konstantno pijan ali še na čem tršem, je seveda povsem iluzorno pričakovati, da bi od ZDA kot glavnega krivca za
polomijo v Aziji zahtevali vsaj delni prevzem bremen. Vzroki
»krize« so bojda v bruseljskih palačah nasploh tabu-tema, toda
če prištejemo še nepotrebne sankcije proti Rusiji ter vzdrževanje
propadle Ukrajine, je (znova) jasno, da Evropa plačuje ameriške
zablode in paranoje. Oblastniški tepci s sposobnostjo vizije povožene žabe se ob tem seveda ne zavedajo, da je sedanji begunski eksodus zgolj rahla napoved množičnih migracij, ki bodo v
naslednjih desetletjih neizogibne zaradi okoljskih vplivov. Sicer
ne zagovarjam skrajnih zelenih aktivistov, ki bi izolirali pol države zaradi »izredno redkega rdečekrilnega hrošča pol-govnača,
kateri živi samo še v Poljanski dolini, Matu Grossu in na Kamčatki«, toda ko v Afriki ne bo več možno (pre)živeti in bodo
Kitajci pričeli cepati zaradi onesnaženja, se bo pričela prava
»veselica«. Lahko pa stavite celotno svoje premoženje, da bodo
takrat otroci sedanjih beguncev nergali, »zakaj tisti pritepenci ne
ostanejo doma, kjer jim navsezadnje nič ne manjka, medtem ko
smo mi v recesiji«.
Boris Planinc
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: urednistvo@primorski-utrip.si
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale
in Krasa, tiskan v nakladi 7.000
izvodov.
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: marketing@primorski-utrip.si
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn s.p.
www.marn.eu
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
www.primorski-utrip-si
3
September 2015
V Kopru in Ankaranu odslej enostavnejše plačevanje parkirnin
Prijazno s SMS sporočili
Koper – Vsem uporabnikom
parkirišč na območju Mestne
občine Koper in Občine Ankaran, ki jih upravlja Komunala
Koper, je od 1. junija 2015 na
voljo nova storitev plačevanja
parkirnine preko kratkih sporočil SMS. Gre za novost, ki jo je
na primeru Mestne občine Koper v sodelovanju s Komunalo
Koper razvilo podjetje 2mobile
d.o.o. iz Ljubljane.
Sistem prijazen do uporabnikov
Nov sistem parkiranja je veliko bolj prijazen do uporabnikov, saj omogoča brezgotovinsko poslovanje, za njegovo
uporabo uporabnikom ni potrebno vgraditi dodatnih aplikacij ali se registrirati, rešitev pa
deluje na čisto vseh mobilnih
S SMS plačevanjem ni več skrbi, ali je v denarnici dovolj kovancev. / Foto: A. Golob, Areafoto
aparatih, tudi na tistih starejših generacij. Ena od ključnih
prednosti je v tem, da se lahko parkirnina podaljša od kjer
koli in se ni potrebno vračati k
vozilu oz. parkomatu. Sistem
namreč 15 minut pred iztekom
parkirnine uporabniku posreduje brezplačni opozorilni
SMS. Parkiranje na takšen način je za uporabnike zanesljivo, saj občinski redarji preverjajo status parkiranja z vnosom
registrske številke avtomobila
v svojo napravo. Poleg tega bo
Primorski utrip k vam domov
AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike
Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo
izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolnite spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podatke pošljite na e-naslov dostava@primorski-utrip.si.
Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste
samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega
utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.
AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na
dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vrednosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si.
Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utripa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.
Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš
domači naslov še danes!
sistem plačevanja parkirnine s
parkomati kljub uvedbi novosti
ohranjen in bo nemoteno deloval tudi v prihodnje.
da je bila storitev SMS parkiranja v prvih treh mesecih
sprejeta nad pričakovanji, saj
je bilo v mesecu juniju sklenjePrvi trije meseci uporabe nih 1.609 SMS parkirnin, julija
2.359, v avgustu pa že 3.018.
nad pričakovanji
V Komunali Koper so dejali,
N.R.
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Naslednja številka izide 15. oktobra.
Da, želim, da Primorski utrip
pošiljate na moj domači naslov.

Sistem delovanja SMS parkiranja je zelo preprost in prijazen do uporabnikov. Uporabnik parkira vozilo in pošlje
SMS sporočilo s cono parkiranja, ki je označena na tabli,
ter registrsko številko vozila,
na številko 4333. Nato prejme
brezplačni potrditveni SMS,
na katerega odgovori z besedo
DA in želeno dolžino parkiranja v urah (največ 3). Parkirnina se obračunava mesečno in
sicer preko položnice mobilnega operaterja uporabnika.
Ime in priimek:
Ulica in hišna št.:
Poštna št. in pošta:
Telefon:
S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete
plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje
Primorskega utripa na dom.
Podpis:
Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:
Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
Vaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa
Primorski utrip na vaš domač naslov.

4
September 2015
Moj mir je svetinja, Kovač pa je le eden
Turistični strateški forum na Bledu
Portorož – Bled se je za en dan
spremenil v center svetovnega
turizma. Na strateškem forumu
so se namreč zbrali vsi najpomembnejši »politiki« v svetovnem turizmu. Predsednik svetovne turistične organizacije
je predstavil nekaj statistike,
številke pa so impresivne. Poslovanje v turizmu vsako leto
zraste za 4–5%, kar je v letu
2013 predstavljalo 46 milijonov turistov v svetu. Turizem
zaposluje vsakega enajstega
zaposlenega in predstavlja 9%
svetovnega BDP-ja, 6% vsega
svetovnega izvoza ...
Povezovanje, povezovanje,
povezovanje
Vsi govorniki so velikokrat
poudarili pomen sodelovanja
in povezovanja, tako na lokalni (politika in gospodarstvo)
kot tudi na globalni ravni. Vsi
so se strinjali, da mora oblast
pripraviti vzvode, ki bodo turizmu omogočili lažji in boljši
razvoj. Predsednik evropskega
turizma je predstavil pet najpo- najverjetneje še vsaj enkrat
membnejših točk za rast turiz- podaljšali, politika, gospodarma. Le-te so:
stvo ter zasebni sektor se med1. Oblikovanje strategij, s ka- sebojno obtožujejo in drug na
terimi pride do sinergije med drugega valijo odgovornost za
trenutno stanje.
politiko in turizmom.
2. Upravljanje – izvajanje 2. Upravljanje. Žal se ne ve,
institucionalnih ureditev za kdo v občini vodi »turizem«,
vzpostavitev sinergij med po- najbrž nihče. Kdo je tisti na
litiko in turističnim gospodar- Občini Piran, ki se lahko dogovarja z gospodarstvom in
stvom.
privatnim sektorjem ter ima
3. Komunikacija – usklajeva- obenem moč, da dogovore tudi
nje in sprejemanje odločitev.
uresniči?
4. Zasebni sektor – sodelova- 3. Komunikacija. Po informanje z njim.
cijah, ki prihajajo iz turističnih
5. Mednarodno sodelovanje.
krogov, je komunikacija na
zelo slabem glasu. Vpleteni se
Kaj pa Piran?
med seboj ne morejo dogovoPoskusimo s pomočjo teh pe- riti niti tega, kdaj bo poletni
tih točk analizirati turizem v ognjemet, da o drugih pomembnejših stvareh sploh ne
piranski občini.
1. Oblikovanje strategij. Poli- govorimo.
tika sploh nima vizije razvoja 4. Zasebni sektor. Politika
turizma v občini, imamo ne- večinoma vidi sodelovanje z
življenjsko Strategijo razvoja zasebnim sektorjem le v tem,
turizma, ki so jo leta 2013 po- da pobira davke in druge pridaljšali do leta 2015 in jo bodo stojbine.
5. Mednarodno sodelovanje.
Najverjetneje je ta točka edina, ki deluje, čeprav večinoma
zaradi evropskih sredstev, do
katerih je najlažje priti, če več
občin – po možnosti iz različnih držav – združi moči.
Kje je vizija?
Vse se začne in konča z dobro politiko in modrimi voditelji. Stvari (žal) delujejo tako,
kot jih odločevalci zastavijo.
Žalostno je, ko se v destinaciji
kot je Piran/Portorož politika
ne zaveda, da je odgovorna za
razvoj turizma in posredno tudi
za blagostanje svojih občanov.
Žalostno je tudi, da si je Občina
zagotovila svoj delež z dvigom
turistične takse. Ne zanima je,
kako živijo njeni občani, ki delajo v turizmu. Odločevalci na
piranski Občini se radi tolažijo
s tem, da je drugje še slabše.
Res je, a takih krajev je vsako
leto manj …
Mojmir Kovač
Nova kraljica terana je doma iz Krepelj
Okronali Kristino
Sežana – Pred časom je v prostorih Vinakras Sežana pred
petčlansko komisijo potekal
izbor za novo kraljico terana,
v katerem je največ znanja
pokazala Kristina Tavčar iz
Krepelj. Uradno so ji podelili
krono na Bunčetovi domačiji v
Dutovljah 14. avgusta.
Izdelala lastno vino
Nova kraljica je res primerna
za ta naziv, saj jo že od malih
nog zanima vse v zvezi vinogradništvom. Zato se je po
končani osnovni šoli tudi odločila za obiskovanje srednje
kmetijske šole v Novi Gorici,
šolanje pa namerava nadaljevati v Ljubljani, kjer bo študirala agronomijo. Kristina
je sicer stara 21 let, živi pa v
štiričlanski družini s starši in
starejšim bratom Martinom.
Z vinogradništvom se je
ukvarjal že pokojni nono,
nato pa je vinograd prevzel
njen oče Boris, ki nadaljuje z
vinarjenjem. Že od malega je
rada zahajala v vinograde in
tako se je v njej nehote vzbudilo spoštovanje do kraških
vinogradov ter vinogradnikov.
Poseben pečat naklonjenosti
do terana ji je dala bendima
(trgatev), ko se je pri Tavčarjevih v Krepljah zbralo veliko
Doma imajo vinogradniško
domačijo, njihovi vinogradi
se razprostirajo na 1,6 ha zemljišč, kjer je zasajenih približno 5000 trt, od tega je 4000
trt refoška, ostalih 1000 pa
malvazija, sauvignon in vitovska.
sorodnikov in prijateljev, pa
tudi zvok harmonike ni manjkal. Delo vinogradnika se
seveda ne konča s trgatvijo,
saj se potem preseli v kraške
hrame (kleti), kjer je Kristina
radovedno opazovala očeta pri
delu in ga zvedavo spraševala
stvari, ki so bile njemu že same
po sebi samoumevne. V srednji šoli je za zaključno nalogo
izbrala pridelavo terana in tako
sama izdelala svojih prvih 200
litrov terana. Kras je dežela
terana
V času svojega poslanstva, ki
ga bo imela kot kraljica terana,
si bo nadvse prizadevala, da
bo delila ljubezen do terana,
zaznamovala in navdihnila z
vinsko kulturo še koga, zavzemala pa se bo tudi, da ljudje
spoznajo, kaj je teran, ki je več
kot alkoholna pijača. Ljubitelji
kakovostne kapljice morajo
začutiti njegovo bogastvo, da
ga bodo znali uživati in častiti,
kajti le v tem primeru jim bo
dajal zdravja, moči ter veselja
in ne omame. Kraljica Kristina
še dodaja: »Trudila se bom, da
bi teran promovirali tudi kot
poslovna darila in da bo kultura pitja terana dopolnjevala
kulinarične dobrote.«
V letu poslanstva bi rada po
najboljših močeh predstavila
Kras kot edinstveno deželo terana, ki jo tamkajšnji vinarji z
vso spoštljivostjo naredijo tako
posebno in pristno, da resnično
‘postane duša židane volje kot
bi bila pila kraški teran’.
S.P.
www.primorski-utrip.si
5
September 2015
Zakaj piranska občina ne poskuša/zna uveljaviti Sečovelj?
Turistična atrakcija, ki je nihče ne pozna
Portorož – V času globalizacije je edina stvar, ki nas razlikuje od drugih, avtentičnost prostora, v katerem živimo! Zato
se države trudijo zavarovati
svojo kulturno dediščino in jo
na sodoben način predstaviti
ter uporabiti tudi v turizmu.
Kulturna dediščina (tradicija in
zgradbe v prostoru) nas definira ter naredi edinstvene. Drugačne od drugih. Obeleževanje
tradicije je vez z našimi predniki in zaklad, ki ga položimo
našim vnukom v zibelko, da
bodo vedeli, od kod prihajajo.
Kraji, v katerih živimo so
imeli to nesrečo, da se je v nekem trenutku tradicija nasilno
prekinila. Kljub temu je piranska občina bogata s »snovno
kulturno dediščino«. Veliko
je takih in drugačnih stavb,
ki lahko nam in turistom dosti povedo. Ali mogoče veste,
katera točka v piranski občini
je najbolj gosto posejana z elementi kulturne dediščine oz. s
turističnimi atrakcijami? Naj
vam pomagam. To ni Piran, to
ni Portorož, ta točka se nahaja
v Sečovljah!
Štiri top-destinacije
V Sečovljah so na enem mestu kar štirje takšni »elementi«.
Rudnik, postaja Parenzane, pa
pomol, s katerega so v Trst vozili zgodnjo zelenjavo iz doline
Dragonje in seveda soline, ki
se bohotijo za rudnikom. Vse
to se drži skupaj. Za dodatno
zanimivost je prav tam leta
1992 nesrečno pristal ameriški
lovec F–16, ki se je vračal z
jugoslovanske misije. Tam je
tudi rudniška tehtnica, na drugi
strani ceste pa zanimiv vaški
trg z mostom z vklesanimi letnicami, ki nas opozarjajo, koliko lahko naraste reka Drnica.
Lahko bi bila tudi opozorilo
Hrvatom, naj se ne igrajo z željo po našem ozemlju ...
Verjetno je neumestna pripomba, da na tem kraju ni
nobene table, nobene turistične informacije. Ta edinstvena
točka ni omenjena v nobenem
turističnem vodniku. Nihče je
ne priporoča turistom. Kako je
možno, da se kaj takega dogaja
v 21. stoletju, ko se vsi borijo
za pozornost sveta z razkazovanjem svojih edinstvenih posebnosti. Stvari, ki se nahajajo
le pri njih.
Ni informacije, ni obiska
Piranska občina porabi veliko denarja za promocijo, da
privabi turiste na naš konec.
Žal jih od tu vozijo v Ljubljano, na Bled, v Lipico, Benetke
... Sečovlje pa so predaleč od
misli tistega, ki na Občini Piran skrbi za turistične atrakcije
in sestavlja turistične poti. Oh,
Mimo potencialne piranske
top-destinacije se vsako poletje vijejo kolone stotisočev
turistov iz cele Evrope, ki
potujejo na Hrvaško in nazaj
proti domu. Verjamemo, da bi
si popotniki raje ogledali edinstvene elemente sečoveljske
kulturne dediščine, kot pa da
se potijo v svojih pregretih
avtomobilih. A kaj, ko informacije o tem ni nikjer! Fantaziji vsakega posameznika prepuščamo, da izračuna, koliko
delovnih mest in denarja leži
na peščenem parkirišču pred
sečoveljsko postajo Parenzane.
Mojmir Kovač
www.primorski-utrip.si
433
3
3
3
1
5
0
284
3
6
8
1
04
ˇ
• SECNJA,
• SPRAVILO,
• ODKUP
saj res, skoraj smo že pozabili,
da „najbolj turistična občina v
državi“ ne premore ne človeka ne oddelka, ki bi skrbel za
to, da s ponosom predstavimo
našo kulturno dediščino turistom. Z eno besedo – človeka,
ki bi skrbel za turizem.
LESA
Matima d.o.o.
Za Sovičem 12, 6230 Postojna
T: 051 333 433 • 041 863 284
E: info@matima.si
6
September 2015
Novogoričani v stiski odslej lažje do pomoči
Odprli informacijsko pisarno
Nova Gorica – Odslej se lahko tudi prestolnica severne Primorske pohvali z informacijsko pisarno za ljudi v stiski, ki
združuje 25 različnih ustanov
in društev na Goriškem. Namenjena je ljudem, ki potrebujejo
informacije s področja invalidskih, socialnih, humanitarnih,
zdravstvenih in zdravstveno-promocijskih dejavnosti.
so prihajale z različnih strani.
Fundacija BIT Planota pa je
bila tista, ki je to zamisel spravila na papir, nas povezala in
pripeljala do otvoritve pisarne,« je povedala načelnica oddelka za družbene dejavnosti
na novogoriški občini Marinka Saksida.
posebej pa ranljivih skupin,
mora biti pravilna in ponujena
v pravem času. Nekateri ljudje (posebej to velja za invalide, kronične in težje bolnike,
brezdomce, odvisnike, žrtve
družinskega nasilja, brezposelne, starejše osebe ...) se težko
odločajo, da potrkajo na vrata
pristojnih institucij. Informacijska pisarna je namenjena
prav tem skupinam.
Sodelovanje organizacij, ki
nudijo kakršnekoli informacije, sicer po besedah Saksidove
poteka že več let: »Opažamo,
da je bilo v času krize ljudi, ki
so potrebovali pomoč, več. Število socialnih denarnih pomoči, ki jih dodeljujejo na novogoriški občini, se je v zadnjih
letih povečalo, enako poročajo
tudi iz humanitarnih organizacij.«
Vedno več takih, ki potrebujejo pomoč
Informiranost občanov, še
»Pobuda o neki enotni toč- Podpisniki pogodbe za ustaki, kjer bi bile ljudem na voljo novitev skupne informacijske
informacije, kam se lahko obr- pisarne za pomoč ljudem v
nejo po pomoč, ko so v stiski, stiski, med katerimi so poleg
Hitu je uspelo zaustaviti upad obiska
Juhu, dobiček je tu!
Nova Gorica – Konec avgusta je zasedala skupščina družbe Hit.
Ugotovljeno je bilo, da je družba v poslovnem letu 2014 ustvarila dobiček iz tekočega poslovanja (EBIT) v višini 4,6 mio EUR,
kar je za 102 odstotka več od leta 2013. Tudi čisti poslovni izid
družbe Hit je bil lani pozitiven, zato uprava poslovanje v letu
2014 ocenjuje za uspešno, saj so rezultati poslovanja presegli
tako tiste iz leta 2013, kot tudi načrtovane. S prilagoditvijo prestrukturiranjem, intenzivnejšim marketingom in prodajo so uspeli zaustaviti večletni upad obiska. Predsednik uprave družbe
Hit mag. Dimitrij Piciga je tudi podal okvirne ocene poslovanja
za letošnje poslovno leto: »Prve ocene kažejo, da je poslovanje
v letošnjem polletju dobro, bistveno boljše od lani in v okviru
plana.« (A.J.)
URARSTVO - OROLOGERIA
MILOŠ STEGOVEC S.P.
OBALA 114, 6320 PORTOROŽ
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV
V Novi Gorici bodo pomagali občanom tudi z informacijami. Foto: Wiki
nevladnih in humanitarnih
organizacij tudi Urad za delo
Nova Gorica, Varstveno-delovni center, Center za socialno delo in MO Nova Gorica,
bodo zagotavljali vsakodnevno
dežurstvo med 8. in 17. uro v
informacijski pisarni in zunaj
nje. V pisarni bosta prisotni
dve zaposleni osebi, ki bosta
obiskovalcem nudili informacije ali jih povezali z ustreznim
partnerjem v projektu, ki jim
bo lahko ponudil iskane informacije ali pomoč. Zaenkrat
bosta zaposleni preko javnih
del.
Za nemoteno delovanje
informacijske pisarne bi
potrebovali med 50.000 in
60.000 evrov
Izvršilni vodja Fundacije
BIT Planota Darjan Krpan
je povedal, da bi za nemoteno
delovanje informacijske pisarne potrebovali med 50.000 in
60.000 evrov, kar bi zadostovalo za zaposlitev štirih oseb.
Ta denar želijo v prihodnje zagotoviti z donacijami občin na
Goriškem, podjetij in prostovoljnim delom članov različnih humanitarnih in nevladnih
organizacij. (A.J.)
September 2015
7
8
September 2015
E
K
Š
A
J
O
V
IX. FESTIVAL
ZGODOVINE
ivka, 14.
ke zgodovine P
Park vojaš
ponedeljek, 14.9.2015
– 20. 9. 2015
slovesnost ob predaji vojaškega letala IAR 93 Vultur Orel
(organizira: MORS)
četrtek, 17. 9. 2015
14.00 slovesno odprtje novega razstavnega paviljona
sobota, 19. 9. 2015
10.00–18.00 dan odprtih vrat Vojašnice Stanislava Požarja v Pivki (organizira: Vojašnica Stanislava Požarja)
10.00 – *orientacijski pohod skozi vojaško zgodovino (organizira:
Fit-bor team)
10.00–17.00 predstavitev sovjetskega in nemškega vojaškega tabora
iz II. svetovne vojne
nedelja, 20.9.2015
14:00 *ponazoritev vojaškega spopada »OPERACIJA BERLIN ´45«
10.00–17.00
predstavitev sovjetskega in nemškega vojaškega tabora iz II. svetovne
vojne
demonstracijske vožnje vozil Vojaškega muzeja Slovenske vojske
vojaška kuhinja
otroške delavnice
sejem militarij in domačih izdelkov
Več na www.parkvojaskezgodovine.si.
9
September 2015
OČESNI OPTIK SVETUJE
KOLUMNA
Očesni pregled je več kot le
korekcija vida. Tudi če vidite
dobro in nimate nobenih težav z očmi, vam bodo vaše oči
zelo hvaležne, če jim privoščite
preventivni okulistični pregled
vida pri očesnem specialistu.
Helena Matijašič - očesni optik
Okulistični pregled je priporočljiv predvsem, če imate občutek,
da se vam vid slabša ali če ne vidite cen, če ne uspete prebrati
deklaracije, če po končanem delavniku težko preberete prometne napise oziroma prometne znake ali preprosto ne prepoznate
znancev na ulici.
Tudi če se še niste srečali z omenjenimi težavami ne bo odveč,
če svoje oči vsake toliko pokažete strokovnjakom, ki preverijo ali
so nastale nepravilnosti, ki so lahko začetek očesnega obolenja.
Preglede svetujemo redno, kajti le tako lahko ugotovimo morebitne spremembe na očeh.
Vsaki dve leti priporočamo pregled za korekcijo vida, enkrat letno za kontaktne leče.
Optika vredna zaupanja je tista, ki temelji na:
»DOBER ZDRAVNIK JE DOBER ČLOVEK, KI ZNA MEDICINO.«
Vsake oči potrebujejo skrben stalni nadzor in ne le odlične tehnične meritve, temveč tudi prijazen pogovor. Ko izbirate optika
zahtevajte oboje!
Na splošen okulističen pregled se lahko naročite tudi v Optiki Jan
Jan, ki se nahaja v Postojni na Titovi ulici 10 v Spar centru. Pregled je brezplačen, čakalne dobe so kratke in vse kar potrebujete
je uro vašega časa.
Naš očesni specialist, vas lahko napoti na dodatne očesne preiskave, če opazi kakršnokoli nepravilnost. V optiki imamo primerne diagnostične naprave s katerimi opravimo celovit pregled oči.
Poleg naprav smo mnenja, da naše oči potrebujejo še strokovno
roko in za tem prijazno osebo, ki bo potrpežljivo določila dioptrijo za dioptrijska očala ali po potrebi posameznika za kontaktne
leče.
Ordinacijski čas:
Kontakt:
pon-pet 8:00 do 20:00
05 726 3170
sob 8:00 do 13:00
janjan.postojna@gmail.com
OGLASNO SPOROČILO
Očesna optika JAN JAN Postojna
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
Limuzinarji
Poletje odhaja in prometno gledano je to pravo olajšanje.
Število smrtnih žrtev je namreč v primerjavi s preteklimi leti
krepko naraslo. Nekatere nesreče so bile izredno hude, odmevne in so iz poletne omotice predramile številne odgovorne, saj so se zbali za svoje udobne in dobro plačane službe.
Povezane s prometom in prometno varnostjo seveda.
Pričelo se je vsakodnevno modrovanje o varnosti, o nevarnih voznikih, neupoštevanju pravil, slabi zakonodaji in še
bi lahko našteval. Samozvani prometni strokovnjaki so bili
kar glasni, a je do trenutka, ko to pišem, vse potihnilo. Po
velikem pompu berem le še o tem, da bodo „polovičko“ nadomestili s „tretjinka“. Prosim? Birokrati so spet zmagujejo.
Ubranili so službe in uvajajo nov birokratski nesmisel. Tak,
ki bo »tistim z denarjem« omogočil popust, tistim, ki za kazen komaj „spraskajo“, pa višji znesek.
Se je ob vsem tem sploh kdo vprašal kaj bi res lahko storili za prometno varnost? Brez strašnega znanja, že v okviru
črne kronike in drugih objav, najdemo nekaj osnovnih dejstev:
- policija je izredno slabo opremljena
- poleti število tujcev v prometu izredno naraste
- neuradno veljajo dvojna pravila
Najprej je torej potrebno dostojno opremiti Policijo. Sodobna vozila, brezhibna oprema in smotrna uporaba obeh.
Nadzor naj bo načrtovan a brez predvidljivega vzorca, predvsem pa naj se izvaja ves čas. Če torej policist opazi kršitelja
ne pogleda stran, ker zdaj pač ni „v planu“ nadzor teh kršitev, pač pa ukrepa in to takoj.
Ponovno višanje kazni ne bo učinkovalo, spreminjanje
predpisov tudi ne, saj smo statistično gledano pridni in varni
vozniki. Ti ukrepi tudi na tujce ne učinkujejo, saj prihajajo
le občasno.
Med učinkovite ukrepe vsekakor sodi konec „odpustkov“
za vse, ki vozijo preobremenjeni in z vozili, ki „tehničnega“ ne opravijo niti v pravljici. Teh je nešteto in opazni so.
Vseeno prečkajo mejo in vseeno vozijo, ker se nekdo očitno
načrtno spreneveda. Ni prav!
Cena goriva, ki bi bila v primerjavi s sosedami konkurenčna, bi delovala preventivno, saj bi se utrujeni vozniki ustavili in nebi vztrajali do servisa na Hrvaškem, kjer je gorivo
cenejše. Počitek več, nevarnost manj! Pa še več trošarin bi
dobili, ker bi prodali več goriva.
Ukrepov, ki bi izboljšali prometno varnost je seveda še veliko več. Nastajati bi morali na cesti, v praksi. Danes ukrepe žal sprejemajo »limuzinarji«, ki se peljejo mimo nas, ki
čakamo v koloni, z avtomobili, ki so vredni toliko, kot naša
stanovanja. Peljejo se celo tam, kjer mi še peš ne smemo,
parking zanje pa poiščejo njihovi vozniki. Zato je zanje vsak
ukrep dober in vsaka pripomba tarnanje.
Plačamo kot vedno mi. Če smo srečni z denarjem, nekateri
z življenjem. Zato je skrajni čas, da ukinemo posebne pravice, ki jih imajo politiki v prometu. Vozijo naj se s povprečnimi vozili po pravilih, ki veljajo za slehernika. Hmm… tega
verjetno nikoli ne bomo doživeli. (Alex Krebelj)
10
September 2015
Fotograf Zdenko Bombek predstavlja projekt »Obrazi Kopra in Izole« (6)
Odvetniki z vozičkom, dirkač brez tricikla
Portorož – Fotograf Zdenko Bombek še naprej potuje skozi čas s svojimi diptihi iz Kopra in Izole. Obrazi Kopra nas tokrat vodijo
v leto 1975, ko se je pred objektiv postavila znana družina Starmanovih: trije sinovi Janez, Marko in Jože, mama Graziella ter
nona Ana, fotografiral pa je oče Danijel. V razmaku 36-ih let so se zgodile zanimive lokacijske in modne spremembe, Koprčani pa
se bodo verjetno spomnili takratne velike tehtnice (vage) za kamione ter gostilne »Pri stadionu«, ki sta se nahajali v bližini Citroenovega servisa nasproti Mudinih vrat. Pa seveda najbolj očitno – čeprav je Jože Starman najmlajši od sinov, bi se l. 2011 le težko
stlačil v otroški voziček ...
Tudi Obrazi Izole se ukvarjajo z dobro znanim imenom, kajti najuspešnejši slovenski reli voznik vseh časov Andrej Jereb je že l.
1977 kazal dirkaška nagnjenja, ko je s triciklom divjal po dvorišču pred bloki na Ulici oktobrske revolucije, ki je ime (začuda) ohranila še dandanes. Za »moderno« repliko fotografije Andrej ni imel na voljo primernega voznega sredstva, zato mu je hči posodila
njeno malo kolo.
Obrazi
Kopra
September 2015
Obrazi
Izole
Pošljite nam svojo zgodbo na info@primorski-utrip.si
11
12
September 2015
Letošnja poletna sezona je prinesla več domačih gostov
Izolski turizem je zablestel
Izola - Z letošnjo sezono, ki
je sicer še v teku, so v izolski
občini izredno zadovoljni, kapacitete pa so zelo dobro zasedene tudi v mesecu septembru,
ko se struktura gostov spremeni.
Rast nočitev, ki so jo zabeležili v prvem polletju, se je nadaljevala tudi v poletni sezoni.
V obdobju od 1. junija do 31.
avgusta so namreč našteli 6 %
več nočitev kot v enakem obdobju lani. Skupno so doslej v
letošnjem letu realizirali okoli
250.000 nočitev.
Oglaševanje se izplača
Že od začetka leta opažajo
trend rasti nočitev s strani domačih gostov. Teh je bilo letos
kar 5 % več kot lani. Predvsem
so letos povečali marketinške
aktivnosti na slovenskem trgu
in verjetno tudi zaradi tega
prevladujejo domači gostje s
60 %, medtem ko je bilo tujih
seveda 40 %. Med slednjimi je
največ avstrijskih državljanov,
sledijo jim nemški, italijanski
starostnim skupinam. Raznovrstni dogodki so bili izobraževalne narave s poudarkom na
kulturnih, športnih ter glasbenih vsebinah. V času poletnih
počitnic so gostili tudi veliko
športnikov na pripravah, kar
ponovno potrjuje dejstvo, da je
Letos poleti so v Izoli or- Izola tako rekreativnim kakor
ganizirali skupno več kot 80 tudi profesionalnim športnidogodkov in prireditev, ki so kom prijazna destinacija.
bili in so še namenjeni vsem Ajda Vanessa Simonic
in belgijski. Letos opažajo tudi
precejšen porast nočitev s strani čeških, poljskih ter švedskih
gostov. Ravno tako se je povečalo število dnevnih obiskovalcev, več je realiziranih nočitev
v obeh avtokampih, zasebnih
sobah in apartmajih.
Pogovor z Reiki mojstrom in učiteljem Valterjem Aleksom
»Zdravljenje« z Reikijem
Verjetno marsikoga zanima,
kaj so Reiki terapije. Je to
zdravljenje, zakaj ga uporabljamo in kako poteka seansa?
Valterja Aleksa sicer poznamo s televizijskih ekranov, kjer
ima na različnih postajah svoje
oddaje, ukvarja pa se tudi z Reikijem.
Kaj je torej Reiki?
»Res je, ljudje me poznajo
s TV ekranov, kjer so lahko
spremljali moje nasvete ter
raziskovali, kaj se jim obeta v
prihajajočem obdobju. Ukvarjam se z bioenergijo, dodatno
še z Reiki zdravljenjem in terapijami. Gre za zdravljenje z
energijo, ki je po naravi elektromagnetna in deluje na telesnem, čustvenem ter duhovnem
nivoju, sicer pa je to japonska
metoda zdravljenja.«
Kaj pa tisti, ki težav nimajo?
»Uh, srečneži ... Kdor nima
zdravstvenih težav, se za Reiki odloča, ker želi na duhovni
ravni nekaj več.«
Kako posamezniki doživljajo terapijo?
»Med samo terapijo doživljajo različne občutke – jok,
smeh, vročino ... Sama terapija ni zahtevna za uporabnika,
saj je posrednik reikist. S polaganjem rok terapevt preide v
stanje ravnovesja in enotnosti
z univerzumom. S pretokom življenjske vitalne energije lahko
doseže ravnovesje v vseh celicah telesa in ozdravljenje na
vseh ravneh. Reiki nikomur ne
škodi!«
Kaj pa terapija na daljavo?
Katera zdravljenja Reiki »Lahko se izvaja tudi terapija
na daljavo, rezultati so popolpodpira?
noma enaki kot pri osebnem
»Reiki podpira veliko vrst obisku, vzpostavi se začasna
zdravljenja, med ostalim tudi povezava med terapevtom ter
vitalizira in oživlja tako telo kot pacientom in tako lahko potuduha, deluje pa na vseh ravneh je energija med njima. Pri tem
– mentalni, čustveni in duhov- razdalja ni pomembna.«
ni. Uravnoteži telesne energije,
sprošča energetske blokade in Koliko terapij pa je potrebrazvije stanje popolne spro- no za uspešno ozdravitev?
stitve, razstruplja telo, sicer »Težko rečem koliko, saj so
pa je izredno prijetna, celostna primeri med seboj različni,
praviloma pa ena seansa v cemetoda zdravljenja.«
Izolan Valter Aleks, ki ga večina najbolj pozna s televizijskih zaslonov.
loti zahteva najmanj štiri obiske, čeprav se lahko pojavijo
tudi pacienti, ki potrebujejo
več, med 8 in 12 terapij. Vsaka
terapija traja nekje med 30 in
45 minut, izjemoma do ure in
pol. Potek terapije je namreč
individualno naravnan.«
Kakšne so povratne informacije vaših uporabnikov ?
se povezovali.«
V Sloveniji je kar nekaj
turističnih lokacije, kjer ponujajo razna zdravljenja z
bioenergijo. Kako je pri vas
s tem?
»Ja, dobil sem štiri ponudbe
za sodelovanje. Na splošno
rad vidim, da se o sodelovanju
konkretno pogovorim, nato pa
vse skupaj premislim in prespim, ne maram hitrih odločitev. Vse ob svojem času. Verjamem v to, da bo Reiki terapija
vsak dan bolj iskana.«
»Informacije so različne, nekateri že pri prvi terapiji čutijo
spremembe, drugi sproti ugotavljajo, kaj jih pesti, tretji iz
sebe vržejo težave, katere so
skrivali leta in leta. Se izpove- Kje vas lahko zainteresirani
jo, tako da je poleg Reiki tera- najdejo?
pije, potrebno dodatno svetovanje s pogovori. Zgodilo se je, »Dosegljiv sem na telefonski
da so k sodelovanju pristopili številki 041 825 481, Valter
tudi drugi družinski člani, saj Gajzer s.p., Izola«
so se tako lažje spoznavali in N.R.
13
September 2015
režje
Kopališko nab
Izolska
vrata
jev
ar
m
Uk
Cankarjeva ulica
Kidričeva ulica
ta
ka
ce
s
els
ed
a
ulic
a
a
lic
lic
u
va
iče
Se
m
oN
va
iče
nč
pa
Trgovina Elizabeth
Pristaniška ulica 3 / 6000 Koper - Capodistria / tel 05 933 7160
išk
au
Vo
jko
v
ruš
Žu
www.elizabeth-trgovina.si
ist
an
ab
Ma
rež
je
trg
Pr
14
September 2015
Večletno nezgodno
zavarovanje za otroka
lahko uredite enkrat
za vselej!
1 0 % P O P U ST
A
N A VE ČL ET N O
TR AJ AN JE
N EZ GO DN EG A
ZA VA RO VA N JA
OT RO K IN
M LA DI N E
Pri Adriaticu Slovenici (AS) ga lahko po novem sklenete že ob otrokovem dopolnjenem enem letu, veljalo pa bo vse do dopolnjenega
27. leta, torej do konca študija. Zavarovanje ni vezano na šolsko ali študijsko leto in ga lahko sklenete kadar koli. Zavarovanje
velja med počitnicami, v šoli, na fakulteti, doma in v tujini, 24 ur na dan. Pri sklenitvi prejmete 10 % popusta, velike družine
pa 30 % popusta.
Na izplačilo ni treba čakati do konca zdravljenja
Po operaciji, zlomu, izpahu ali zdravljenju v bolnišnici ni treba čakati na izplačilo do konca zdravljenja. AS-ova ponudba zajema
vrsto denarnih nadomestil, do katerih je otrok upravičen tudi, če ga morajo operirati zaradi poškodbe, krije pa kar 400 različnih
operacij.
Visoka kritja v primeru hudih posledic nezgode
Iz kritja invalidnosti zaradi nezgode lahko v primeru težjih nezgod, ki pustijo trajne posledice, AS izplača tudi do 125.000 EUR
(odvisno od izbrane skupine).
NOVO: z večletnim nezgodnim zavarovanjem do zavarovanja homeopatskih zdravil za samo
1,93 EUR na leto
Starši, ki želijo otroku pomagati do hitrejšega zdravljenja tudi s homeopatskimi zdravili, lahko ob sklenitvi večletnega nezgodnega
zavarovanja do 31. 10. 2015 za samo 1,93 EUR na leto (redna letna premija je 5,86 EUR) sklenejo tudi enoletno zavarovanje, s
katerim krijejo nakup homeopatskih zdravil v vrednosti do 30 evrov.
UGODNOSTI: do 31. 10. 2015
Če sklenete večletno nezgodno zavarovanje za otroke in mladino do 31. 10. 2015, smo za vas pripravili posebne ugodnosti glede
na starost otroka:
• brezplačno otroško vstopnico za Arboretum,
• ugodnosti Si.mobila.
Več na www.as.si, kjer lahko zavarovanje tudi hitro in enostavno sklenete.
Nezgoda
www.as.si
080 11 10
Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. oktobra.
15
September 2015
Postojnska jama
Kdo je dejansko glavni odločevalec pri Postojnski jami d.d.?
Postojna – Za začetek malce
zgodovine. Po zatonu družbe
HOT je svoje mišice pri Postojnski jami začel razkazovati
Istrabenz. Koprski holding je
preko hčere Istrabenz turizem
d.d. ustanovil družbo Turizem
kras, ki je s svojimi direktorji
domačinom ostala v mešanih
spominih. Sogovornik nas je
opomnil, da je bivši direktor
Matjaž Berčon vedno zagovarjal sodelovanje z lokalno
skupnostjo in baje ni nikoli
odklonil sofinanciranja dogodkov, prireditev, športa, kulture
... Po drugi strani je Istrabenz
d.d. vedno bolj tonil in matera
je vse dobičke hčera pobirala
za svoj obstoj, kar je seveda
pomenilo ničelno vlaganje v
infrastrukturo pri Postojnski
jami. Ob stečaju “Bavčarjevega casinoja” so upniki zahtevali prodajo dobro stoječih hčera,
med njimi tudi družbe Turizem
kras d.d., ki ima koncesijo za
upravljanje in trženje naravnega spomenika Postojnske jame
ter v najemu Predjamski grad.
Jama ni strateškega pomena!?
Iskanje kupca je bilo mučno
in dolgotrajno. Na plan je prišla tudi lokalna pobuda, da bi
vsak občan kupil delnice, vsekakor pa se Postojnčani gotovo
spominjajo aktivnosti Društva
23. april, ki je z zbiranjem podpisov doseglo, da je Postojnska
jama ostala v slovenskih rokah.
Društvo je tedaj vodil Jerko
Čehovin, ki je začel agitirati
in pozivati lokalno skupnost,
naj se vendar aktivno vključi
preko Društva 23. april. Na facebook je denimo zapisal: “Kje
je sedaj društvo 23. april?”.
Vse je nakazovalo, da bo civilna javnost kmalu vzela zadeve
v svoje roke in ustavila nespametne poteze vodstva jame
in postojnske občine. Takratni
predsednik vlade Borut Pahor
se je opredelil, da Postojnska
jama ni strateškega pomena in
ni javni interes ter tako obrnil
hrbet lokalni skupnosti. Na-
d.d., istočasno pa so z občine
še zahtevali odpoklic oziroma
odstop dr. Mihaela Gajstra v
upravnem odboru Postojnske
jame d.d. in namesto njega
imenovanje istega Teodorja
Kocmana. Stroški občinske
družbe so tako narastli za nekaj tisoč oziroma celo deset
tisoč evrov mesečno, čeprav v
času prejšnjega župana na letni
ravni niso presegali več kot
petnajst tisoč evrov.
Razklanost občinskega sveta je v Postojni na vrhuncu. / Foto: P.I.P.
posled je uspešno javno-zasebno partnerstvo med Občino
Postojna in Batagel d.o.o. slednjemu omogočilo nakup 100%
lastniškega deleža v Turizem
kras d.d., ki je bil kasneje preimenovan v Postojnska jama
d.d.
Stališče občine
Kakšen je bil sploh dogovor?
Družba Batagel in Občina Postojna sta si z ustanovitvijo
Postojna turizem d.o.o. razdelili delež, najeli kredite in
rešili Postojnsko jamo pred
najhujšim. Občina Postojna je
s kontrolnim deležem ohranila
javni lokalni interes. Seveda pa
lahko iz vsakdanjega življenja
vidimo, da je najete kredite
potrebno poplačati. Poslovni
načrti so predvidevali uspešno
upravljanje, katero je bilo doseženo, ravno tako dobički, s
katerimi bi Igor Batagel in postojnska občina vrnila kredite.
Vse je teklo gladko do nastopa
novega župana Igorja Marentiča in njegove zloglasne
nenapisane koalicije. Koalicije
z različnimi interesi ... Spomnimo, da sta ob kandidaturi za
župana občine Postojna oba
tekmeca Jernej Verbič in Marentič zagovarjala ohranitev
občinskega deleža v nasprotju
z Brankom Milharčičem, ki
je izrecno podpiral odprodajo
deleža. Ob zapletih z izplačilom dobičkov, ki bi omogočali
poplačilo najetih kreditov, je
na postojnski politični sceni
nastal zaplet. SMC je izstopil
iz koalicije in Branko Milharčič je odstopil kot podžupan.
Ugibamo lahko, da sta bili ti
dejanji povezani in vodita k
izgubi javnega deleža pri Postojnski jami. SMC z zagovarjanjem odprodaje deleža zastopajo znani Postojnčani ter kot
vprašljivo postavljajo naložbo
v nakup deleža. Že osnovnošolcu je lahko jasno, da je bil
nakup upravičen, saj družba
posluje perfektno in ustvarja
dobičke. Torej dobi takratni
župan Jernej Verbič in takratni
občinski svet odlično oceno.
Tudi Marentič zagovarja ohranitev deleža, a je manj spreten
pri uresničevanju partnerske
pogodbe z družbo Batagel
d.o.o.. Bi takšna nespretnost
lahko ogrozila uspešno zgodbo?
Vloga Teodorja Kocmana
Konflikt med Postojnsko
jamo ter novim vodstvom občine na čelu z Marentičem se
je ustvaril zaradi Teodorja
Kocmana in njegovih potez.
Kocman je sicer osebni prijatelj župana Marentiča, zato ga
je slednji nastavil za direktorja občinske družbe Postojna
turizem d.o.o., ki ima v lasti
25,1% delnic Postojnske jame
Kaj počne občina?
Razklanost občinskega sveta
je na vrhuncu. Jesensko politično dogajanje se stopnjuje, Postojnčani pa dobivajo občutek,
da se vodstvo občine ukvarja
samo s seboj. Nove gasilske
lestve ni, gasilski dom se ne
gradi, ni novih delovnih mest,
ni razvoja gospodarstva itd.,
je pa na drugi strani Poček z
veličastno parado in kup nesoglasij med vsemi. Kaj imajo od
tega občani? Nova dvosmerna
ulica, novi prehodi za pešce
ali novi ležeči policaji ne prinašajo delovnih mest. Odstopljeni podžupan (zadolžen za
gospodarstvo) Branko Milharčič, ki že drugi mandat zaseda
mesto občinskega svetnika, ni
pokazal nobene rešitve in tako
nazaduje tudi ekonomija. Zato
pa se napoveduje novo podžupansko mesto, katerega naj bi
zasedel Goran Blaško, edini
svetnik SD, ki je na zadnjih
lokalnih volitvah sicer dosegla
najslabši rezultat v zgodovini.
Razumi, kdor lahko, čeprav
je jasno, da je edina svetovna
znamenitost v regiji Postojnska
jama, medtem ko se na razprtije lokalnega občinskega sveta
turisti požvižgajo.
P.I.P.
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Naslednja številka izide 15. oktobra.
16
September 2015
Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (9) – Puskas (Madžarska)
Zlata levica
Portorož – Madžarska je dandanes na nogometnem zemljevidu povsem nepomembna
država, vendar ni bilo vedno
tako. Že pred vojno je »Magyarország« spadal v sam svetovni
vrh (l. '38 so igrali celo finale
SP proti Italiji ter izgubili z
2:4), v 50-ih letih pa je z velikimi koraki stopila na sceno ti.
lahka konjenica. Po splošnem
mnenju je bila z naskokom
najbolj kakovostna svetovna
reprezentanca tistih povojnih dni in le splet nesrečnih
okoliščin je »madžaronom«
preprečil naslov svetovnega
prvaka, toda v zgodovinskem
spominu ljubiteljev nogometa ostajajo kot ena najboljših
ekip vseh časov. Strokovnjaki
še zdaj niso prepričani, kateri od igralcev tega slovitega
moštva je bil za moštvo najpomembnejši: »zlata glava«
Sandor Kocsis, prvi svetovni
»pol-špic« Sandor Hidegkuti
ali morda celo«ofenzivni half«
Jozsef Bozsik? V vsakem primeru pa je jasno, kdo od njih
je dosegel največjo slavo – seveda Ferenc Puskas! Naravni
vodja reprezentance in takrat
slovitega Honveda, kasneje pa
tudi Reala iz njegovih najboljših časov.
Osem od deset v vratnico!
Kdo ve, kaj bi Madžari lahko
dosegli, če ne bi 1956. leta sovjetska armada brutalno »posilila« njihove države? Honved, ki
je takrat spadal v sam vrh svetovnega klubskega nogometa,
je bil v teh krvavih dneh ravno
na turneji po Sredozemlju in
domov se je vrnil brez svojega
dolgoletnega kapetana Ferenca
Puskasa. Od takrat ne državna
vrsta ne klub nista nikoli več
igrala tako pomembne vloge,
»zlata levica« pa je našla zatočišče v madridskem Realu,
katerega navijači še danes prisegajo, da boljšega napadalca
niso nikoli videli. In videli so
jih veliko...
Za madžarsko reprezentanco
je odigral 84 tekem in zabil 83
Mladi Ferenc Puskas / Foto: origos.hu
golov, kar ga po učinkovitosti
uvršča v svetovni vrh (boljši
je njegov soigralec Kocsis, ki
je na 68-ih srečanjih dosegel
kar 75 zadetkov!), zelo blizu
magičnemu povprečju »gol na
tekmo« pa je bil tudi v dresu
Reala, ki ga je oblekel na 372ih tekmah ter v tem obdobju
342-krat zatresel nasprotno
mrežo! Že številke so zelo
zgovorne, takšna pa je bila tudi
njegova igra! Čeprav je vedno
tovoril s seboj kakšen kilogram
preveč, je bil neverjetno hiter,
ko je bilo potrebno pospraviti
žogo za vratarjev hrbet. Njegova levica je parala mreže tudi
s 30-ih metrov, z roba kazenskega prostora pa je bil praktično nezgrešljiv. »Luisito«
Suarez, ki je kasneje naredil
veliko kariero v Italiji, je takole opisal nek trening španske reprezentance, za katero je
Puskas v zrelih letih odigral še
štiri tekme: »Pripravljali smo
se za evropsko prvenstvo in s
Puskasem sva vadila strele od
daleč. Po desetih serijah je bil
naš prvi vratar že popolnoma
obupan, kajti ubraniti ni mogel ničesar. Ferenc mi je nato
potiho svetoval, naj rajši ciljava vratnice, ker bo sicer revež
povsem izgubil voljo in bomo
ostali brez vratarja. Ne boste
verjeli, toda Puskas je od desetih poskusov zadel osem vratnic!«
Čudež v Bernu
Takšno virtuoznost si je nabral na neravnih igriščih Kispesta, industrijskega predmestja Budimpešte, na katerem je
zrastla tudi večina znamenite
»lahke konjenice«. Sicer je
že kot zelo mlad (rojen je bil
1927. leta) veljal za »enonogega« igralca, kajti desnico je v
resnici uporabljal le za vstop
na avtobus, kljub temu pa se je
že kot sedemnajstletnik prebil
v prvo moštvo Honveda in ga
nato vodil vse do l. 1956, ko se
je izmaknil sovjetski okupaciji
z odhodom v Španijo. Čeprav
je meril le 169 oz. po nekaterih podatkih 172 cm, je hitro
dokazal svoje realizatorske
sposobnosti in prav on je 1953.
popeljal Madžare do znamenite zmage s 6:3 na Wembleyu.
Do takrat namreč Angležev še
nihče ni premagal na njihovi
zemlji!
Seveda je bilo jasno, da je
Madžarska velik favorit svetovnega prvenstva 1954. leta
v Švici in začetek ni nakazoval
nobenih presenečenj. Madžari so najprej odpravili Južno
Korejo z 9:0, Turčijo s 4:1 in
nato še Nemčijo z 8:3. Takšni
rezultati se danes zdijo čudni,
toda tisti Mundial je postregel
z največjim številom zadetkov
v zgodovini... Nemci so za četrtfinale morali celo odigrati
dodatno tekmo s Turčijo, vendar jim je le uspelo zmagati,
kasneje pa so z 2:0 odpravili
še Jugoslavijo, ki jih je stiskala
celotno tekmo, toda dveh protinapadov ni mogel ubraniti
niti izjemni Vladimir Beara.
»Lahka konjenica« se je v četrtfinalu srečala z Brazilci in
očividci trdijo, da je bila to
ena najboljših tekem v zgodovini nogometa – podobno kot
madžarsko polfinale z branilcem naslova Urugvajem. Obe
tekmi so Puskas & Co. dobili
s 4:2 (polfinale celo po podaljških) ter v odločilnem srečanju
spet naleteli na Nemce. Nihče
ne bi stavil počenega groša na
ekipo »pancerjev«, toda madžarski selektor Sebes je že
v slačilnici izgubil finale. V
moštvo je namreč uvrstil tudi
poškodovanega Puskasa, ki
je sicer dosegel prvi gol, toda
kasneje le statiral ob robu igrišča. Takrat še ni bilo mogoče
zamenjati igralcev, Madžari pa
so ob človeku manj senzacionalno izgubili z 2:3. Nikoli več
niso imeli takšne priložnosti za
vstop med nesmrtne države z
naslovom svetovnega prvaka,
v Nemčiji, ki se je komaj pobirala po II. svetovni vojni, pa je
naslov izzval množično navdušenje in znamenitemu srečanju
v švicarski prestolnici še danes
pravijo »čudež v Bernu«.
Labodji spev v Realu
Po prihodu v Španijo je
Puskasa v Realovem brlogu Chamartin – originalno je
bil stadion, ki danes nosi ime
takratnega Realovega predsednika Santiaga Bernabeua,
imenovan po predelu mesta, v
katerem se nahaja – pričakala plejada najbolj talentiranih
igralcev tistega časa. Odlično
se je ujel predvsem z Di Stefanom, za katerega nekateri
trdijo, da je gotovo najboljši
nogometaš vseh časov in smo
o njem pisali v zadnji številki.
Izvirni beli balet so sestavljali
še Gento, Kopa, Rial, Santamaria itd., zato ni čudno, da
17
September 2015
Ferenc Puskas
(Madžarska/Španija)
Rojen: 2. april 1927 (Budimpešta, Madžarska)
Umrl: 117. november 2006 (Budimpešta, Madžarska)
Reprezentanca: 1945-56 Madžarska (85 tekem/84 golov),
1961-62 Španija (4/0). 2. mesto na SP 1954
Klubi: Honved 1943-55 (341/352), Real Madrid 1958-66
(180/156). 10x državni prvak, 3x Pokal evropskih prvakov,
1x Medcelinski pokal.
si je »kraljevski klub« suvereno prilastil prvih pet Pokalov
evropskih prvakov. Puskas je
bil dvakrat tudi najboljši strelec španskega prvenstva, v
znamenitem belem dresu pa
je nastopal še globoko v svojih 30-ih letih. V zrelih letih je
prevzel špansko državljanstvo
in za »furio« celo odigral 4 tekme, toda takrat je celo enemu
največjih mojstrov nogometa
že ušla »sladka ptica mladosti«.
Kasneje se je ukvarjal s trenerstvom, vendar je tudi on
eden od živečih dokazov, da
odličen igralec ni (vedno) tudi
odličen »coach«. Delal je pri
San Francisco Gales, Vancouver Royals, v Grčiji pri Panathinaikosu in AEK-u, treniral
čilenski Colo-Colo, poskušal
v Egiptu in Savdski Arabiji ter
1993. vodil celo madžarsko
reprezentanco, vendar se niti
zdaleč ni približal svoji igralski
veličini. Kar pa navsezadnje
tudi ni bila lahka naloga, kajti Ferenc Puskas bo za vedno
ostal eden najboljših svetovnih
strelcev, njegova leva noga pa
je že zdavnaj prešla v legendo.
Na stara leta se je vrnil v domačo Budimpešto, kjer je tudi
umrl zaposledicami Alzheimerjeve bolezni, Madžarska
pa mu je ob veličastnem zadnjem slovesu pripravila pogreb
z vojaškimi častmi. Njegova
grobnica se nahaja v znameniti
baziliki Sv. Štefana v madžarskem glavnem mestu.
Boris Planinc
www.primorski-utrip.si
PROIZVODNJA LEŽIŠČ,
POSTELJNINE IN PREDELAVA
DOMAČE VOLNE, TAPETNIŠTVO
ravo pati
z ravo veti
postelja.com
KUPON
ZA DODATNI
5%
POPUST
V JULIJU IN AVGUSTU
.SI
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
18
September 2015
Slovenski košarkarji videli Francijo in – umrli
Obstaja stranski izhod za Rio?
Portorož – V preteklosti so
ljudje govorili »videti Rim
(Pariz, Neapelj itd.) in umreti«,
slovenska košarkarska reprezentanca pa je malce obrnila
staro modrost ter jo prilagodila
nič kaj glamuroznemu francoskemu mestu Lille, ki ga ljubitelji nogometa morda poznajo
po tamkajšnjem klubu, basket-fanatiki pa tja zagotovo ne
bodo romali.
Nogometaši Lillea so sicer za
potrebe Eurobasketa posodili
svoj štadion, kar je organizatorje stalo 4 milijone evrov,
zato pa se lahko pohvalijo z
največjim evropskim obiskom
košarkarske tekme v zgodovini, saj začasni objekt sprejme
kar 28.000 gledalcev. Na sobotni »matineji« med Slovenijo in Latvijo ob 12. uri bi za vse
obiskovalce sicer zadoščala
tudi veliko manjša dvorana, ob
čemer se je žal zopet ponovila
stara zgodba slovenskih navijačev iz Beograda, Istanbula,
Lodza, Kaunasa, Barcelone ...,
ko množično derejo na tekme
skupinskega dela, na izločilna
srečanja pa jih pride le peščica.
Že od prve minute srečanja
osmine finala se je zdelo, da
je odsotnost glasnega 6. igralca iz Zagreba spodrezala krila »junakom«, ki pa roko na
srce tokrat tudi niso upravičili
vzdevka. Nekaj jih je očitno
klecnilo pod bremenom odgovornosti, predvsem najvišja
igralca Uroš Slokar ter Alen
Omić pa sta zapravila preveč »zicerjev« in razpoloženi
Zoran Dragić enostavno ni
našel pomoči, če odštejemo
kratke epizode Mihe Zupana
in Jureta Balažiča. Prav slednji je morda najlepše dokazal,
kako obupno so Slovenci iskali
svoj »x-faktor«, saj mu je bilo
jasno, da je kilometre oddaljen
od prave strelske forme, a je
hočeš-nočeš vseeno moral po
kostanj v žerjavico. Morda bi
selektor Jure Zdovc lahko poskusil s skritim adutom Sašom
Zagorcem, ki je podoben tip
igralca kot večina Latvijcev,
saj je z 206 cm dovolj visok,
niso pa mu tuje niti trojke. Ah,
nikoli ne bomo vedeli, kaj bi
bilo, če bi bilo ...
Jure Zdovc si verjetno ni delal utvar, da lahko Slovenija parira najboljšim.
Kdo v kvalifikacije in kdo je že na Copacabani?
Olimpijski nastop so si že zagotovili ZDA (svetovni prvak),
domača Brazilija, prvak Oceanije Avstralija, afriški prvak
Nigerija ter finalista Ameriškega prvenstva Argentina in
Venezuela. Pridružili se jim bodo oba finalista Eurobasketa,
prvak Azije ter trije najboljši iz kvalifikacij, kjer bo zaigralo
18 ekip. Poleg treh še neznanih azijskih držav se lahko za
kvalifikacije že pripravljajo Mehika, Kanada, Portoriko,
Angola, Tunizija, Senegal in Nova Zelandija, če pa tvegamo napoved za pet evropskih udeležencev ter domnevamo,
da bosta v finalu zaigrali denimo Francija in Italija, bi se
jim lahko pridružili Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška ter
Litva (Gruzija), od česar bi v morebitni slovenski skupini
pristali največ dve evropski reprezentanci.
Na žalost je že prva nokaut-tekma upravičila strahove
ljubiteljev basketa, da tokratna slovenska reprezentanca
enostavno ne premore ekstra
igralca, ki bi povlekel voz, ko
se ustavi Mihi Blažiču ali nore
trojke Klemna Prepeliča ostanejo na obroču. Realnost je pač asistenc, 6 skokov) in Kaspars
takšna, da sta Slovenijo izloči- Berzins (13 košev, 6 skokov,
la Janis Strelnieks (17 točk, 8 5 blokad, 3 podaje), čeprav so
naši ustavili najmočnejše baltsko orožje, kajti trojk so zadeli
celo več – 8:6 – in jih zadevali bolj natančno (32:29 % oz.
8/25 : 6/21).
Je še možno do olimpijskih
iger?
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
Jure Zdovc si pri sebi kljub
izjavam »vsako tekmo želim
zmagati« verjetno ni delal
utvar, da lahko njegova ekipa
parira najboljšim, toda vstop
med osmerico je bil kljub vsemu znova dosegljiv, s čimer bi
ponovil rezultate (močnejših
selekcij) v zadnjem desetletju.
Slovenija je namreč od vključno Beograda 2005 na vsakem
velikem tekmovanju z izjemo SP 2006 ujela četrtfinale,
tokratno evropsko prvensto pa
je bilo še pomembnejše zaradi
kvalifikacij za OI v Riu prihodnje leto, kamor se neposredno uvrstita zgolj finalista.
Naslednjih pet bo zaigralo v
dodatnih kvalifikacijah med 5.
in 10. julijem 2016, vendar pa
stranski izhod le obstaja. Če bi
Slovenija zbrala najmočnejšo
zasedbo, bi na KZS namreč
lahko razmislili o organizaciji
enega od treh kvalifikacijskih
turnirjev, za katerega prireditelj prejme ti. wild-card. Pravila so v tem trenutku malce nejasna, kajti FIBA »priporoča«,
da turnirje organizirajo države,
ki so se nanje uvrstile, toda v
tem primeru ji »zmanjkajo« tri
reprezentance, kajti na vsakem
naj bi zaigralo po šest ekip
(skupno 18).
Boris Planinc
19
September 2015
Jadralki sta pripravili videospot, v katerem predstavljata svojo kampanjo in cilj
Tina Mrak in Veronika Macarol zbirata denar za OI
Portorož - Naši jadralki v
razredu 470 Tina Mrak in
Veronika Macarol pod vodstvom trenerja Tomaža Čopija (trikratnega olimpijca v
razredu 470) letošnjo sezono
namenjata intenzivnim pripravam na olimpijski nastop prihodnje poletje v Riu de Janeiru. Rezultat dobrega in trdega
dela je tudi nedavna zmaga
na evropskem prvenstvu na
Danskem, pred njima pa je še
svetovno prvenstvo oktobra v
Izraelu. Za uspešne priprave
so seveda potrebna tudi precejšnja finančna sredstva, ki jih
dekleti nimata dovolj, zato sta
se odločili nekaj denarja zbrati
preko množičnega financiranja
na portalu MakeAChamp,
nekakšnem Kickstarterju za
športnike.
V ta namen sta pripravili videospot, v katerem na kratko
predstavljata svojo kampanjo
in cilj – prvo slovensko olimpijsko kolajno v razredu 470.
Kampanja bo potekala 60 dni,
njen cilj pa je zbrati pet tisoč
evrov.
Mrakova in Macarolova pojasnjujeta, da je jadranje zelo
drag in logistično zahteven
šport: »Regate se odvijajo po
celem svetu, tiste za svetovni pokal recimo v Avstraliji,
ZDA, Franciji, Veliki Britaniji,
na Kitajskem in v Združenih
Arabskih Emiratih, vsako leto
pa se udeleživa tudi evropskega in svetovnega prvenstva
(letos na Danskem ter v Izraelu). Del stroškov nama krije
Jadralna zveza Slovenije, saj
pridobiva državna sredstva od
Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer imava najvišji status
svetovnega razreda. Ta denar
nameniva za kritje regat, vendar imava poleg tega še velike
stroške z jadrnico in opremo,
s trenerskim čolnom, s prevozi na prizorišča treningov in
regat, z dodatnimi pripravami
na prizoriščih in s kondicijskimi treningi. Po svojih močeh
nama pomagajo naklonjeni
sponzorji in donatorji, starši,
prijatelji ter drugi posamezniki, a je kljub temu stroškov
preveč za izpeljavo celotnega
programa, še posebej v predolimpijskem letu, ko so priprave
najbolj intenzivne. Že vnaprej
se iz srca zahvaljujeva vsem,
ki nama boste po svojih močeh pomagali na najini poti do
osvojitve olimpijske kolajne.«
Jadralki na tekmovanju razreda 370 v danskem Aarhusu / Foto: organizator
trdo delata, vendar že od začetka ne pridemo na zeleno vejo
glede financ. Zato je vsakršna
pomoč zelo dobrodošla, da v
močni konkurenci razreda 470
prideta do želenega cilja, olimpijske kolajne v Riu 2016.«
podjetju Bulb Ventus, pa do
celodnevnega tečaja jadranja
z evropskima prvakinjama na
njuni jadrnici 470 (za protivrednost donacije 200 evrov),
medtem ko za 500 evrov ponujata en in edini Tinin dres z
Po vzoru drugih portalov zadnje olimpijade v Londonu.
množičnega financiranja tudi
Dekleti torej s pripravami na
tukaj dekleti v zahvalo za doosvojitev olimpijske kolajne
nacije (opcije so 5, 10, 20, 35,
50, 70, 200 ali 500 evrov) po- mislita resno. Če želite biti
nujata simpatična darila. Od del njune zgodbe o uspehu,
javne zahvale na njuni spletni vas vabita, da jima primaknete
strani oziroma Facebook profi- kakšen evro in/ali delite njuno
lu, obeskov za ključe iz jadral- kampanjo med svoje prijateskih vrvi, izdelkov iz jadrovine lje, za kar se vnaprej iskreno
Vsakršna pomoč je dobro(denarnice, mape ...), ki so jih zahvaljujeta. Kampanja je obdošla
za potrebe te kampanje prav iz javljena na spletnem naslovu
Njun trener Tomaž Čopi do- njunih starih in ne več uporab- https://makeachamp.com/tinadaja: »Punci zadnja tri leta nih jader izdelali v slovenskem veronika. (N.R.)
Rok Verderber na najvišji stopnički, slovenski jadralci uspeh dopolnili še s 6. mestom
Portorožan svetovni prvak med optimisti
Poljska - V petek, 4. septembra, se je zaključilo svetovno prvenstvo razreda optimist,
kjer je med mladimi jadralkami in jadralci iz 58 držav slavil
štirinajstletni Rok Verderber,
član JK Portorož.
Organizatorjem je v devetih
dneh prvenstva ponagajalo
vreme, zaradi pomanjkanja
vetra so namreč jadralke in
jadralci oddelali le devet od
predvidenih 12-ih plovov, tri
dni pa so se merili v ekipnem
delu svetovnega prvenstva.
Slovenski jadralci so nastopili
tudi na ekipnem dvobojevanju,
kjer so zasedli odlično 6. mesto
med 48-imi državami.
N.R.
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
20
September 2015
Ni še novo leto, ampak policisti so se na mejnem
prehodu kljub temu že srečali s pirotehniko
Policisti zasegli 150 raket
Sečovlje - Policisti so 4. septembra v večernih urah na
mejnem prehodu dvema Italijanoma zasegli 150 raket.
Pri pregledu avtomobilskega
prtljažnika so 26-letnemu vozniku in 34-letnemu sopotniku
našli večjo kartonasto škatlo,
v kateri so bili pirotehnični izdelki znamke »Jupiter«.
Za pirotehnične izdelke kitajske izdelave je sopotnik
izjavil, da so njegova last, da
jih je kupil v Italiji in naj bi
želel z njimi razveseliti otroka na Hrvaškem. Po pregledu
dokumentacije in certifikata
so policisti ugotovili, da tovrstna pirotehnika po Zakonu o
eksplozivih in pirotehničnih
sredstvih sodi v kategorijo F4,
kar pomeni, da ima več kot
1000 g neto mase eksplozivnih
snovi, in da take izdelke lahko
kupuje, poseduje ali uporablja
zgolj pravna oseba ali podjetnik, ki ima dovoljenje za promet s pirotehničnimi izdelki,
fizična oseba pa ne.
Pirotehnične izdelke so mu
policisti zasegli in mu izrekli
globo za 400 evrov, plačati pa
je moral še 90 evrov za stroške
postopka. Pa je imel možakar
tako dobre namene in še sosedje bi uživali!
A.V.S.
www.primorski-utrip.si
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
21
September 2015
ˇ
NOVI TROJCKI
NA STJENKOVI
V POSTOJNI
LEstaD
OsG
ne
nicˇ ne
va
Vsi gradbeni materiali
kupljeni pri Bandelli GM d.o.o.
Izbrali smo fasadne
sisteme Weber.
Strešna kritina BRAMAC
KLASIK GLAZURON GRANIT
www.bramac.si
Weber fasadni sistemi
www.weber-terranova.si
BANDELLI POSTOJNA
Tržaška cesta 84, 6230 Postojna
Tel.: 05 726 50 10
E-mail: postojna@bandelli.si
www.domintehnika.si
148,93m2 + 31,88m2 garaže s 304m2 zemljišča
152,76m2 + 14m2 garaže s 346m2 zemljišča
131,73m2 + 29,49m2 garaže s 340m2 zemljišča
Z VESELJE
M
si bomo vzeli
R
PE in
O m
K 8
3
POSTOJNA
ca
ˇ s za vas in
odgovorili na
vprašanja ob
ST
TR min
40
A
EK in
RIJ12 m
1h
Izjemna lokacija, energijska varčnost in individualne spremembe
pri gradnji vam zagotavljajo lagodnost bivanja.
N.
G
40 ORIC
min A
LJ
U
40BL
J
m AN
in A
MODERNI TROJČKI, V IZMERI:
vsa vaša
samem ogle
du
Matima d.o.o.
Za Sovičem 12, 6230 Postojna
T: 051 333 433 • 040 332 334
E: info@matima.si
22
September 2015
Tradicionalna kitajska medicina I.
Kronične poškodbe ledvenega dela hrbtenice
Koper - Pri kroničnih poškodbah ledvenega dela hrbtenice
gre za poškodbe mišic, mišične membrane, ligamentov in
drugih struktur mehkega tkiva,
ki se počasi nabirajo in tako
postanejo kronične. Nastanejo lahko zaradi dolgotrajnega
dela v sklonjeni drži, oziroma
v okoliščinah, kjer so ledvene
mišice dolgo časa preobremenjene in preutrujene. Ali pa v
primeru, ko delovna drža ni
pokončna in pravilna, in tudi
tam, kjer gre za prirojene posebnosti. Ta oblika poškodb
je najpogostejša, pogostokrat
ne gre za zunanjo, športno ali
prometno poškodbo, ampak za
to, da se nevede, počasi, pojavi
bolečina v križu, ki lahko seva
v nogo ali nogi. Te poškodbe
so enakomerno razširjene med
ljudmi različnih poklicev, pojavijo se ravno tako pri ljudeh,
ki delajo z fizično silo, kot tudi
pri pisarniškem delu. Kmetje,
delavci in direktorji približno bolečina v križu, ki niha, včaenako pogosto pridelajo to ob- sih je močnejša in včasih manjliko poškodbe.
ša, po počitku se umiri, ob naTradicionalna kitajska medi- poru pa poveča. Ob primerni
cina (TKM) meni, da je vzrok telovadbi in/ali prilagojeni drži
za te poškodbe v počasnem se bolečina zmanjša. Delo v
predklonu je še bolj naporno,
nabiranju utrujenosti v mišiče silimo v predklon, to lahko
cah, ki se spremeni v poškodpoveča bolečine. Pogostokrat
bo, poleg tega pa tudi v tem,
radi sami trkamo, rahlo udarda je bioenergetski potencial v
jamo in masiramo ledveni del
sferi vpliva ledvic premajhen,
hrbtenice, kar zmanjša bolegre za primankljaj energije v čine. Pri nekaterih se pojavi
ledvenem delu. Zunanji bo- zatekajoča bolečina v nogi ali
leznotvorni dejavniki so: ve- v obeh nogah. Če je vzrok za
ter, mraz in vlaga, ki lahko, ob bolečine tudi v vetru, vlagi
prekomernem vplivu, prodrejo in mrazu, potem vremenske
pod kožo in omejijo pretok spremembe lahko vplivajo na
energije po mišicah in v končni bolečine. Oblačno, hladno in
fazi lahko povzročajo zakrče- mokro vreme ter utrujenost
nost mišic in/ali mišične mem- lahko bolečine poveča, telo se
brane. Meridiani se zamašijo nagiba naprej, vzravnana ter
in omejijo krvni in energetski pokončna drža je boleča.
pretok ter povzročijo kronično
Ker gre za kronično, počasi
bolečino.
razvijajočo se težavo, se le ta
Znaki kronične bolečine v pogostokrat ponavlja in ne preledvenem delu hrbtenice so: naša dobro prekomerne utruje-
nosti. Za zdravljenje tovrstnih
težav tradicionalna kitajska
medicina, glede na različno situacijo, izbira različne metode
za lajšanje težav. Te metode
so: akupunktura, moksibicija,
tuina masaža, zunanje zeliščne
obloge, fizioterapija oziroma
telovadba itn. Pri nekaterih
akutnih težavah, ki so prirojene, in postanejo kronične, lahko akupunkturna terapija precej ublaži simptome.
Pri tistih s kroničnimi bolečinami v ledvenem delu hrbtenice je pravilna in pokončna drža
ter prilagojena telovadba zelo
pomembna. Če poleg tega še
dodate akupunkturno terapijo
so možnosti za ponovitev tovrstnih težav dosti manjše.
Napisal: Han Zaoxiang
Prevedel: Miha Virant
Primorski utrip na Facebooku
facebook.com/primorskiutrip
Tradicionalna kitajska medicina
Poskrbite za svoje zdravje s pomočjo mojstrov tradicionalne kitajske medicine. Zaupajte 3000 let stari metodi, ki vam
po naravni poti, brez neprijetnih stranskih učinkov, povrne telesno in duševno ravnovesje.
Akupunktura in akupresura.
Ljubljana: Celovška cesta 143 040/837-853
Maribor: Zelena ulica 17 040/417-463
Celje: Mariborska 122 040/720-189
Koper: Vojkovo nabrežje 29 040/206-744
www.kitajskamedicina.si
Tradicionalna kitajska medicina II.
Bolezni vratnega dela hrbtenice
Koper - Sindrom, skupek
simptomov, ki jih povzročajo
težave vratnega dela hrbtenice, se lahko pojavi zaradi:
obrabe medvretenčnih ploščic, patoloških sprememb na
kosteh, prizadetih ligamentov,
obrabe vezivnega tkiva in/ali
obrabe sklepne ovojnice, otekanja oziroma odebelitve, itn.
Te spremembe lahko povzročajo draženje in/ali pritisk na:
živec, živčne korenine, hrbte-
njačo, ožilje, simpatično živčevje in mehko tkivo vratno
- ramenskega dela. Posebnost
teh kliničnih simptomov je
boleč vratno - ramenski del, ki
se največkrat pojavi pri ljudeh
okoli štiridesetega leta starosti. Zadnjih nekaj let in pa
tudi zato, ker je pisarniškega
dela (delo za računalnikom, z
sklonjeno glavo) vedno več, se
starostna meja, ko se prvič pojavljajo težave vratno - ramen-
skega območja, znižuje.
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) meni, da z višjo
starostjo, lahko nastane primankljaj biopotenciala v sferi
vpliva jeter in ledvic, primankuje lahko tudi pravilnega oziroma pravega biopotenciala v
notranjosti telesa (zheng qi) in
tako lahko kite (v TKM koncept kit vključuje tudi mišice)
in kosti izgubijo podlago za ne-
govanje. To so notranji vzroki,
oziroma notranji boleznotvorni
dejavniki pri tovrstnih težavah.
Zunanji boleznotvorni dejavniki so (tudi) v tem primeru lahko: veter, mraz in vlaga.
Bolezni vratno – ramenskega
dela počasi nastajajo, proces
bolezni je dolgotrajen in težave
se zlahka ponavljajo.
Glede na različen izraz simptomov, TKM razdeli težave
23
September 2015
vratno – ramenskega območja tovrstne težave dokažejo ozi- ter drugi znaki prizadetega ali
na več vrst oziroma modelov.: roma potrdijo s preiskavo z slabšega delovanja simpatičnega živčevja.
1) Model živčnih korenin; slikanjem.
boleč zadnji del vratu, v večini 3) Model vratnih arterij; 5) Model mehkega tkiva; poprimerov blažja dalj časa traja- omotica, slabost, bruhanje, navljajoča se bolečina na vrhu
joča bolečina, v redkih prime- odrvenelost vseh štirih udov, glave, ki lahko sega nazaj vse
rih pa močna (sunkovita) bole- pa vse do nenadnega padanja, do vratnega in prsnega dela
čina, ki lahko seva v obe roki brez izgube zavesti. Pojavi se hrbtenice. Človek se težko
in po vejah živcev (od vratu do očitna bolečina v vratnem delu, nagne nazaj, naredi predklon
prstov) povzroča mravljinče- omotica in vrtoglavica? Pojav ali se obrača. Vsakih tri do pet
nje in odrvenelost. V nekaterih bolečine je dostikrat v direktni dni se simptomi lahko, po naprimerih v rokah ni več moči povezavi z obračanjem glave. ravni poti, zmanjšajo za kratza oprijemanje ali stiskanje 4) Model simpatičnega živ- ko obdobje. Boleče točke so
roke v pest in zato se lahko po- čevja; rahli simptomi vratu na stranskih kostnih izrastkih
javi padanje predmetov iz rok. in ramen, kot pri pritisku na hrbtenice ali levo in desno od
Gibljivost vratu je omejena itd. živčne korenine, istočasno pa vratnega dela hrbtenice.
2) Model hrbtenjače; vratno – se lahko pojavi še glavobol, V teoriji, bolezni vratno – raramenski del je boleč, med gi- migrena, omotica, boleč vratni menskega dela, razdelimo na
banjem se bolečina povečuje. del, motna vidljivost in zate- zgoraj opisanih nekaj modelov,
Pogostokrat se pojavi eno ali kajoča bolečina v očeh. Samo v praksi pa pogosto vidimo,
obojestransko omejena giblji- na eni strani obraza ali na vrhu
kako se prepletata dva ali več
vost ali občutek gibljivosti rok. glave. Stopala in dlani se premodelov.
Pri delu ljudi se kažejo bole- cej potijo. Na rokah se lahko
čine točno tam, kjer potekajo pojavlja odrvenelost, zateka- Učinek zdravljenja tovrstnih
veje živcev. Pojavi se lahko nje, mraz in bolečina. Lahko bolezni z akupunkturo je zelo
glavobol, omotica in tudi del- pa se pojavi tudi zamašen nos, dober. Pri tem zdravljenju je
na nesposobnost zadrževanja nizek krvni tlak, nenavadno pomembno izboljšati prekrvablata in urina. Pogostokrat se delovanje želodca in črevesja vitev na bolečem mestu, odpra-
ČUTJA!
REGA PO
B
O
TD
SVE
SVET DO
BR
EGA P
OČUT
JA!
DEPILACIJA
PEDIKURA
Noge so zelo pomemben del telesa. Z njimi se premikamo. Zanesti se
moramo nanje, da nas odpeljejo, kamor želimo. Zato si nikoli v življenju ne
dovolite, da bi zanemarjali svoje noge. Njihova urejenost pripomore tudi k
boljšemu telesnemu počutju, zato se bodo naše sodelavke vseh tegob lotile s
skrbnostjo in strokovnostjo, pridobljeno z dolgoletnimi izkušnjami in delom
na področju nege in oskrbe nog ter stopal. Po vsakem takem obisku boste od
nas odšli lahkih nog.
Estetska (klasična) pedikura vključuje namakanje nog v masažni kopeli,
odstranjevanje trde kože in obnohtne kožice, nego nohtov in stopal ter
masažo.
Medicinska pedikura pa poleg klasične vključuje tudi oskrbo diaboličnega
stopala, zdravljenje vraščenih nohtov ter odstranjevanje kurjih očes in
otiščancev.
Še posebej bi vam radi priporočili našo SpaRitual pedikuro – intenzivno,
obnovitveno nego nog. Koža na nogah je s pomočjo kopeli, pilinga in maske
mehka in pomlajena. Aromatična kopel omehča, očisti in prekrvavi noge. Z
encimskim pilingom odstranimo poroženelo kožo. Učinek je svilena, gladka
koža. Maska učinkuje hladilno, blaži in mehča kožo, na koncu pa se nanese
ustrezna krema.
SPARITUAL PEDIKURA ........................... 33€
(aromatična kopel, piling, odstranjevanje trde kože, oblikovanje nohtov,
maska, masaža, lakiranje)
OSNOVNA PEDIKURA ............................. 26€
ODSTRANJEVANJE KURJIH
OČES IN OTIŠČANCEV ............................ 11€
NAVADNO LAKIRANJE .............................. 8€
TRAJNO LAKIRANJE ............................... 21€
MEDICINSKA PEDIKURA ....................... 45€
ESTETSKA PEDIKURA
S TRAJNIM LAKOM .................................. 39€
Depilacijo v naših salonih opravljamo z uporabo sladkorne paste oziroma z
voskom in trakovi. Je učinkovita metoda za odstranjevanje dlak. Dlačice morajo
biti dolge vsaj 0,5 cm, ponovno pa zrastejo v treh do šestih tednih. Prednost
depilacije je, da dlačice rastejo počasneje, so tanjše in redkejše. Odstranjujemo
dlačice s celih nog, rok, bikini predela, izpod pazduhe, s prsnega koša, hrbta
in obraza.
Intimna depilacija, zelo dobro poznana kot brazilska depilacija, zavzema
odstranjevanje vseh dlačic z venerinega hribčka, sramnih ustnic ter predela
bikinija. Bikini depilacija je bila pred časom za marsikatero žensko, pa tudi
moškega velik izziv. Ker je bikini intimen predel, je predstavljala brazilska
depilacija občutek nelagodnosti. Sodobne ženske in moški so se znebili
predsodkov o brazilski depilaciji, predvsem zato, ker ta prinaša veliko prednosti,
med katerimi je prva higiena.
Odstranjene dlake pri brazilski depilaciji ponovno zrastejo po treh do štirih
tednih. Občutno so tanjše, manj močne in se tudi ne vraščajo. Brazilska
depilacija omogoča poleg nežne in gladke kože depiliranega območja tudi
brezskrbne dni brez britja in razdraženosti kože. Po vsaki depilaciji se depilirano
mesto namaže nemastnim naravnim oljem ali hladilnim gelom, ki pomiri kožo.
DEPILACIJA S
SLADKORNO PASTO
DEPILACIJA Z
VOSKOM IN TRAKOVI
NOGE ................ 36€
NOGE (delna) ........ 23€
BIKINI ............... 19€
BRAZILSKA
DEPILACIJA ...... 26€
PAZDUHE ......... 13€
NAD USTNICO
OBRVI,BRADA .... 8€
HRBET / PRSA .. 31€
ROKE (cele) ........... 23€
ROKE (delno) ......... 12€
NOGE ................ 28€
NOGE (delna) ......... 17€
BIKINI ............... 11€
BRAZILSKA
DEPILACIJA ...... 21€
PAZDUHA ............ 7€
NAD STNICO
OBRVI BRADA .... 6€
HRBET / PRSA .. 26€
NOGE (moški) ........ 46€
ROKE (cele) ........... 15€
ROKE (delno) ............ 9€
viti zlepljenje (mišic, kit, vezivnega tkiva...) in (za)krčenje.
Ker se tovrstne težave zlahka
ponavljajo, je zato precej pomembno, da se izognemo dolgotrajni drži z sklonjeno glavo
(za računalnikom) in da prilagodimo višino blazine. Hkrati
pa moramo bolj poskrbeti za
funkcionalno telovadbo vratno
– ramenskega dela in se izogibati vetru, mrazu in vlagi.
Napisal: Han Zaoxiang
Prevedel: Miha Virant
DNEVI ODPRTIH VRAT
Brezplačno na pregled pri zdravniku tradicionalne kitajske medicine
v Kopru od 28.9. do 2.10, ter od
5.10. do 9.10.2015.
Za več informacij obiščite spletno
stran www.kitajskamedicina.si ali
pokličite na telefonsko številko
040 720 189.
Ordinacija se nahaja na Vojkovem
nabrežju 29 v Kopru.
OGLAS
SVET DOBR
EGA POČUTJA!
SO KRAJI, KI ČLOVEKA PREVZAMEJO. NI JIH MOČ
POZABITI, PREPROSTO SE ŽELIŠ VRNITI. SALONA
SPARITUAL NA PRIMORSKEM STA ZAGOTOVO
KRAJA, KAMOR SE BOSTE RADI VRAČALI.
Salon SpaRitual v Hotelu Aquapark Žusterna je poznan po tajskih
masažah že vrsto let, v letošnjem letu pa smo obogatili našo ponudbo s
kozmetičnimi storitvami. V želji, da bi se našim strankam čimbolj približali,
smo v novembru 2013, nad trgovino z italijansko, naravno kozmetiko
Bottega verde, odprli nov, lepotno-masažni salon Sparitual v Planetu Tuš
Koper, kjer je na voljo dovolj brezplačnega parkirnega prostora.
Naša pestra ponudba storitev, s poudarkom na blagodejnih učinkih narave, ustvarja
enkratne pogoje za sprostitev. Kozmetično-masažna studia SpaRitual nudita:
NEGO OBRAZA IN TELESA, MASAŽE, PEDIKURO,
MANIKURO, DEPILACIJO, TRAJNO LAKIRANJE IN
PODALJŠEVANJE NOHTOV.
Profesionalna kozmetika in tehnike, ki se uporabljajo pri negi telesa in
obraza, se prepletajo in združujejo z zgodovino, že tradicionalno znanimi
dotiki vrhunskih tajskih in domačih maserk ter maserjev in kozmetičark –
vse za to, da vas razvajamo, sproščamo in prebudimo notranjo lepoto, ki jo
skrivate v sebi.
Prijazno in strokovno osebje vam bo prisluhnilo in svetovalo pri ustvarjanju
razvajanja po vaši meri.
V želji, da v vas prebudimo harmonijo in doživetje popolnosti, vam ponujamo
svet, odmaknjen od realnosti.
SPARITUAL, TUŠ PLANET KOPER
Tel. : +386 40 934 177
SPARITUAL, HOTEL AQUA PARK ŽUSTERNA
ODPRTO: PONEDELJEK-SOBOTA: 11.00-21.00 URE
Tel. : +386 64 152 475
WWW.SPARITUAL.SI • INFO@SPARITUAL.SI
SPARITUAL - TAJSKE MASAŽE IN KOZMETIČNI STUDIO
24
September 2015
Naša avtošola se ponaša z bogatim voznim parkom
ter prijaznimi in izkušenimi učitelji vožnje.
040 19 10 00
info@as-capris.si
www.as-capris.si
Novost v našem
voznem parku
nova
Toyota Yaris
Duke 125
Poučujemo kategorije AM, A1, A2, A, B, BE, C, CE
25
September 2015
Utripova nagradna križanka
1. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
KODA: 9URLE3Z3
Veljavnost do:
2. nagrada: Diagnostični pregled pri zdr. tradicionalne kitajske medicine v Kopru
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov

V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
Veljavnost do:
KODA: A7KAVXG5
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v
postopku nakupa na www.tvshopping.si
ali jo pri telefonskem naročilu poveste
operaterju.
DARILNI BON
Bon je veljaven do datuma, označenega
v desnem spodnjem vogalu.
Darilni bon je možno porabiti samo
naenkrat in v celoti. Če je znesek nakupa nižji od vrednosti darilnega bona,
razlika zapade.
10€
Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.
Veljavnost do:
KODA: Y58JYI8S
Nagrajenci majske križanke:
Navodila za sodelovanje
1. nagrada - Diagnostični pregled: Vladka Tucovič, Majšperk;
1. Pravilno rešite križanko.
2. nagrada - Diagnostični pregled: Bruno Zakinja, Portorož;
3. nagrada - Darilni bon TV Shopping za 10 evrov: Bojan Žvikart, Cerklje na G. 2. V obrazec vpišite svoje podatke.
Ime in priimek
Naslov
Telefon ali e-pošta
3. Izrežite po oznakah, vstavite v kuverto in najkasneje do
30.9.2015 pošljite na naslov:
Primorski utrip, Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož
4. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki
Primorskega utripa.
V boben za žrebanje bodo uvrščene samo pravilno rešene
križanke.
Osebni podatki bodo uporabljeni samo za namen sodelovanja v žrebu nagrajencev.
V primeru vprašanj ali težav pokličite
brezplačno številko 080 35 76, kjer vam
bodo operaterji z veseljem pomagali.
Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija,
Liminjanska 96, 6320 Portorož
26
September 2015
Jutranji program radia Capris od septembra z novo obliko in zasedbo
V jesen s spremenjeno jutranjo ekipo
Koper – Pestro in dinamično
se začenjajo dan na frekvencah
radia Capris, kjer predvsem
trojica jutranjih voditeljev
svojo dobro voljo prenaša na
poslušalke in poslušalce. Očitno to počnejo zelo dobro, saj
se z njimi zbuja in nato preživi
dan veliko ljudi na Obali. Priljubljeni radio je kar nekoliko
presenetil, saj so že znanima
glasovoma Heleni Ujčič in
redaktorici Jani Pogačnik
dodali mladega Žigo Rustjo,
ki se je priključil ekipi lani ob
tem času. Že kar v prvih jutrih
je bilo opaziti novo svežino in
nekoliko drugačen pristop k
izvedbi jutranjega programa,
ki je za vse radijske postaje
gotovo med najpomembnejšimi. Vse tri smo povabili k
pogovoru o novem programu
in njihovih občutkih pri delu
pred mikrofonom. Začeli smo
s Heleno Ujčič, ki sodi med
bolj izkušene voditeljice radia
Capris, pa tudi v jutranji ekipi
je tako rekoč staroselka.
radiu, da bi bili sproščeni, da
bi jih razveselili in ne morili s kakšnimi težkimi temami.
Zjutraj moraš biti čim bolj zabaven, da gredo vsi v službo
dobre volje.“
Delala si že v vseh terminih.
Kje so prednosti jutranjega
programa in kaj so največji
minusi?
Če bi sama oblikovala ves zapustiti. Nekaj te motivira in
program, kakšen bi bil?
goni naprej, da moraš ustvarHU: „Hja, saj ga v bistvu itak jati – še posebej, če vložiš tosami sestavljamo. S postavlje- liko denarja, kot sem ga sam.“
nimi merami in ob določenih
smernicah, ki jih dobimo, večinoma delamo, kar si zamislimo. Po prvem tednu dela pa še
vedno gradimo. Malo se še lovimo in sestavljamo, a ustvarjamo po svojih željah. Nekaj
smo pripravili, za kar smo vsi
mislili, da ne bo šlo, pa se je
izkazalo za prijetno. Glede na
to, da ga kreirava, je to najin
program.“
HU: „Všeč mi je, ker sem cel
popoldan prosta. Najhujši problem pa je jutranje vstajanje.
Dan ali dva še gre, ob koncu
tedna in meseca pa se zelo
pozna. Zaradi tega namreč ne
grem nič prej spat. Je pa lepo Glasbenik Žiga mora
hoditi tako zgodaj delat, ker je
vstajati
vse mirno na cesti, le komunalNaslednji je bil na vrsti novici zalivajo krožišča.“
nec v jutranji ekipi Žiga Rustja. Očitno je usoda jutranjega
Caprisovega programa, da ga
soustvarja glasbenik, ki pozna le kratke noči. Mimogrede,
Žiga je še kot otrok v videospotu skupine Zmelkoow „odpel“ znameniti refren ‘Smisel
življenja je ležanje na plaži, z
Helena tudi meša
možgani na off in s čivavo na
straži’, zato je glasba resnično
V čem so najbolj bistvene
del njega.
spremembe nove sheme jutranjega programa v primerKako ti uspeva?
javi s tem, kar ste delali lani?
ŽR: „Če bi budilka vsako
HU: „V bistvu je največja
jutro zvonila, ne bi imel toliko
sprememba jutranjega progratežav. Ker iz neznanih vzrokov
ma, da smo dobili Žigo, torej
vedno ne zvoni, imam težave,
»mladička«, ki je prinesel svehaha. Sicer pa se moram še
žino in nekaj navihanosti. Ker
privaditi, da grem v posteljo
je domačin, se mu za razliko
pred enajsto, če želim spati
od ostalih včasih to tudi sliši.
vsaj šest ur. Do sedaj sem naZdi se mi, da smo se kar dobro
mreč podaljševal svoj dan do
ujeli, čeprav pripadamo trem
dveh ponoči, ker sem takrat
različnim generacijam. Tako
tudi najbolj kreativen, kar zaimamo eno mamo, enega sina
deva moje poslanstvo na tem
in eno – hja, kako bi rekla –
V jutranjem programu svetu. Zdaj ta del preskočim in
mladostno nono. Nekako poveimaš skoraj vodilno vlo- ga opravim po popoldanskem
zujemo generacije in vsak se
»čiminu«.“
lahko najde v tem. To je edina go, ker upravljaš z mešalno
Da ne bo radio kriv za kreaprava novost, program je sicer mizo. Kako vse usklajuješ?
dokaj podoben lanskemu, je pa HU: „To je že rutina in zra- tivni mrk in propadlo glasbenekaj sprememb, kar zadeva ven niti ne razmišljam več. Si- no kariero?
vsebine. Skušamo biti kar se cer je bil tudi Žiga pripravljen ŽR: „Ne, to pa ne! Glasba
da duhoviti, najti kak zanimiv vskočiti, ampak ker sama že 7 je enostavno stvar, ki se je ne
lik,v katerem bi se prepoznali let delam tudi za mešalko, bi moreš odreči. Kot bi rekel, da
naši poslušalci. Želimo se jim najbrž kar težko spet preklopi- ne boš več jedel. Verjetno vsak
približati s tem, kar slišijo po la samo na mikrofon.“
glasbenik čuti, da ne more tega
Kaj te torej motivira in žene
v jutranjem programu?
ŽR: „Sprva nisem bil navdušen. Če povem po pravici, sem
se ustrašil zaradi zgodnjega
vstajanja. Nisem vedel, kako
bosta moje telo in psiha to prenesla. A sem že po kakšni uri
dela s Heleno, ko smo gradili
prve temelje sezone, ugotovil,
da me sodelovanje z ljudmi v
programu veseli. Do zdaj sem
bil namreč vedno sam na programu. Dobro smo se ujeli,
smo na isti frekvenci ne glede
na generacijske razlike. Obstaja neko spoštovanje med nami,
ki mi je všeč in mi ni težko vstati zjutraj. No, minil je le en teden, bomo videli kasneje, kako
bo šlo na dolgi rok.“
Jutranji program je še posebej občutljiv, ker ljudi zbudi
in zapelje v dan. Se to pozna
27
September 2015
na tebi, ali čutiš, kaj prenašaš Jana ne šteje let
na ljudi?
Jana Pogačnik je bila tretja
ŽR: „Dobrih odzivov oz. fe- na vrsti. Last, but not least –
ed-backa običajno ne vidiš, zadnja, a nikakor najslabša …
ampak le slabe. Teh na srečo Voditelji in voditeljice prihajadoslej ni bilo. Pri meni je bila jo ter odhajajo, ona pa ostaja.
največja težava, ker sem imel
pred tem zjutraj svoj ritem in Kako dolgo si že v jutrasvoj mir. Vstal sem ob 8.30, njem programu in koliko
zajtrkoval na terasi in tako po- časa še nameravaš ostati v
iskal svojo nirvano. Potem sem njem?
se počasi napotil v dan. Popol- JP: „Ojoj, že zelo dolgo, po
danski program mi je bil všeč, mojem toliko, da več ne štejem.
ker sem bil po 18. uri prost in Če se vrnem na vprašanje o
sem si lahko organiziral osta- zgodnji uri, mi starejši običajnek dneva. Zdaj je drugače, saj no ne spimo toliko, zato mi jutmoram štartati že ob petih, biti ranje vstajanje ne predstavlja
dobre volje in jo prenašati nap- problema. Koliko časa še? Ne
rej poslušalcem. Zdi se mi, da vem, nikoli ne reci nikoli – zakaj pa ne do penzije?“
kar gre, ne?“
Lahko postane takšno delo
po nekaj letih tudi rutina ali
imaš stikalo, ki to prepreči?
ŽR: „Stvari pač potekajo, kot
si jih postaviš. Jaz tega dela ne
vidim le kot službo, da bi oddelal svoje in odšel domov. To je
več kot služba, tu ne podajaš le
nekih napisanih informacij, tu
daješ del sebe. In če nisi sam s
seboj v redu, potem je to težko
prodajati drugim. Ljudje hitro
opazijo razliko. Če bi postali izumetničeni, bomo vedeli,
da smo padli v rutino in zgolj
opravljamo »službo«. Mislim,
da nihče na tem radiu tega ne
počne. Verjetno je ravno to tisto, kar nas žene naprej in vsak
dan drug drugemu, kolikor le
lahko, skušamo dajati pozitivno energijo. Če pa komu delo
postane rutina, se to seveda takoj začuti in posledice so hitre
…“
V jutranjem programu je
poudarek na informacijah,
ki jih pripravlja tvoja redakcija. Te so zelo pogoste. Imaš
sploh čas za kavo oziroma
pohecati druge, glede na to,
da je bilo včasih obratno?
tu smo iskreni, kot je že omenil Žiga. Tako del sebe dajemo
poslušalcem in del nas gre potem domov.“
Kar poslušalci slišijo, je
le del tega, kar se dogaja v
pripravi. Poleg vas je zadaj
JP: „Jaz sem zelo vesela, da
še nekdo?
imam obe sebi »malčka« in se
včasih malo »bockava«. Pri Vsi: „Jaka Ivančič je naš
tem imam podporo Helene, producent. On skrbi za zvočne
ker ženske pač držimo skupaj, posnetke v programu, mi mu
Žiga pa tega ne zameri. Kavo dajemo napotke, kako smo si
si lahko naročimo, da nam jo kaj zamislili, nekaj predlaga
prinesejo v studio, imamo dob- tudi on in pomaga. Nato sestare ljudi za to. Ja pa tudi čas za vi prijetno zvočno sliko, ima pa
klepet med nami. Sicer pa se tudi nalogo, da prinese kavico,
po jutru dan pozna, pravijo. Če
čeprav še čakamo na ta čudež
ga začnemo maksimalno dob…“
ro, smo potem dobre volje ves
dan. Pa saj mi trije smo taki, N.R., foto: Radio Capris
28
September 2015
Domača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (6)
Napol solata
Portorož – Poletje se sicer
zaključuje, toda pred nami je
morda vsaj še nekaj vročih
dni, ko le redkim ustreza težka
hrana, zato bodo kot nalašč piščančji trakci na rukoli. Sestavine za 2 osebi:
trakce posolimo in popečemo
na vročem olju, da lepo porumenijo in se lepo zapečejo.
To je kritičen trenutek, zato si
med razmislekom privoščimo
kozarec za modrejše nadaljevanje. Nato rukolo operemo,
posušimo in stresemo na večji
krožnik. Nanjo položimo popečene trakce. Čez umetnino
potresemo nariban parmezan
in čez vse skupaj polijemo limonin sok. Količine olja in
parmezana prilagodite lastnemu okusu, zraven pa se bo prileglo vino ter ob koncu morda
še kaj močnega, da ne bo nagajal želodec!
- 4 razkoščičena piščančja
bedra
- ščepec soli
- 200g rukole
- 2 limoni
- olivno olje po želji
- parmezan po želji
Priprava: Bedra razrežemo na
trakce. V ponev vlijemo olivno
olje in ga segrejemo. Piščančje
Jasna Softić
Kidričeva ulica 12, KOPER
Tel : 05 626 27 13 PO OČALA V ART OPTIKO
Dobro se je zavedati, da imamo samo en par
oči, ki so nenadomestljive. Zato priporočamo,
da jih pregledajo specialisti okulisti, ki so
edini usposobljeni, da postavijo kakršnokoli
diagnozo.
Očesna ambulanta s koncesijo obratuje v
Kopru vsako sredo popoldan.
Izkoristite kratke čakalne vrste in se naročite
na pregled že danes. Za brezplačen pregled s
sklenjenim dodatnim zdravstvenim
zavarovanjem se naročite po telefonu :
05 626 27 13 ali osebno.
Naše osebje je strokovno usposobljeno za
svetovanje glede progresivnih leč.
www.artoptika.si
Primorski utrip na Facebooku
Želite prejemati Primorski utrip na dom?
facebook.com/primorskiutrip
Več informacij na strani 3 in na spletni strani
www.primorski-utrip.si
29
September 2015
Gostilna Majda
dobrodošli • welcome • benvenuti
Osp 88, 6275 Črni Kal, Slo
T: 05 659 0110 • M: 040 170 215
30
September 2015
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
dogodki | lokalna ponudba | novosti
15.9 – 15.10., ob 16:00
Športna igrišča na več
lokacijah
DNEVI ODPRTIH VRAT
KOPSKEGA ŠPORTA
Klubi in društva bodo predstavili svoje
dejavnosti, tekmovanja in rekreativne
programe, v cilju približevanju športnih
programov čim širši populaciji mladih
in drugih občanov MOK. Vsako
društvo oz.klub bo prilagajalo program
ciljnim skupinam obiskovalcem.
Dejavnosti bodo potekale na 26.
Lokacijah, kjer društva oz. klub
delujejo med tednom od 16,00 do
21,00 ure, ob sobotah pa med 10,00
do 17,00 ure. Org.: Športna zveza
Koper.
Od torka, 15. 9. do nedelje,
20. 9., Avditorij Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
V festivalski program je letos
uvrščenih 97 filmov: 16 celovečernih,
11 srednjemetražnih in 70
kratkometražnih. (V mesečniku so
objavljeni le celovečerni filmi, program
festivala je v celoti objavljen na www.
fsf.si in www.avditorij.si).
Prireditelj: Slovenski filmski center v
koprodukciji z Avditorijem Portorož–
Portorose in v sodelovanju z Občino
Piran. Prodaja vstopnic: Avditorij
Portorož (Prebivalci piranske občine
imajo brezplačen vstop).
Torek, 15. 9., Glavna dvorana
Avditorija Portorož
18. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA
celovečerni film, program za otroke in
mlade posvečeno Dunji Klemenc
- ob 10. uri, Tea, Hanna A.W. Slak,
2007, 35mm, 87’
celovečerni film, posvečeno Dunji
Klemenc,
- ob 17. uri, Nikogaršnja zemlja, Danis
Tanović, 200, 35mm, 98’.
Torek, 15. 9., ob 19.30,
Amfiteater Avditorija
Portorož
18. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA
OTVORITEV FESTIVALA
študijski film, Plavanje, Katarina Rešek,
2014, 23’45’’, celovečerni film I, Šiška
De Luxe, Jan Cvitkovič, 2015, 108’.
Sreda, 16. 9., ob 11.00, Muzej
školjk, Tartinijev trg 15, Piran
MUZEJ ŠKOLJK
strokovno vodenje po edinstvenem
muzeju z več kot štiri tisoč lupinami
školjk in polžev vseh morij sveta.
Prireditelj: Mediteranum, Zavod za
revitalizacijo mediteranske kulture
Piran. T: 040 758 900.
Vstopnina: od 0 do 4 €.
Sreda, 16. 9., Glavna dvorana
Avditorija Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
- ob 16.45 uri, celovečerni koprodukcijski
film I, Ti me nosiš, Ivona Juka, 2015, 155’
- ob 21.30 uri, celovečerni film II, Dekleta
ne jočejo, Matevž Luzar, 2015, 75’
ob 23.15 uri, celovečerni film III, Idila,
Tomaž Gorkič, 2014, 83’
16.9., ob 19:00
Mestna knjižnica Izola
TESLA METAMORFOZA – ZA
ZDRAVLJENJE IN EVOLUCIJO,
september
oktober
2015
SREČANJE ŠK KAKO ŽIVIM TA
TRENUTEK
V srečanju bo Anja Petrović predstavila
knjigo Tesla metamorfoza – za
zdravljenje in evolucijo in Tesline
zdravilne tokove. „Tesla metamorfoza“
je alternativna metoda zdravljenja,
za katero obstaja velik interes
znanstvenikov zaradi neverjetnih
ozdravitev, vpliva na razvoj človekove
zavesti kot tudi zaradi nekaterih
povsem novih pojavov povezanih z njo
Organizator: Mestna knjižnica Izola
Četrtek, 17. 9., Glavna
dvorana in Amfiteater
Avditorija Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
- ob 17. uri v Glavni dvorani,
celovečerni film IV, Psi brezčasja, Matej
Nahtigal, 2015, 90’
- ob 19.30 uri v Amfiteatru,
celovečerni film V/, Utrip ljubezni,
Boris Petković, 2015, 76’
- ob 21.30 uri v Amfiteatru,
celovečerni film VI, Stvari, ki sem jih
hotel početi s tabo, Miha Knific, 2015,
93’40’’.
17.09., ob18:00
Središče Rotunda,
Destradijev trg 11, Koper
KAKO LAHKO SAMI VPLIVAMO
NA DOBRO USKLAJENOST
ZASEBNEGA IN POKLICNEGA
ŽIVLJENJA?
Predavanje Soočamo se z vse hitrejšim tempom
življenja – tako v službi kot doma.
Velikokrat se sprašujemo, kako
izpolniti številne delovne obveznosti,
PREVOZI
SELITVE
PREVOZI
MEDNARODNI
PREVOZI
NAJEM KOMBIJA
Fiat Ducato maxi 2.8 jtd
DE FERRER d.o.o., Obala 114, Portorož, M:
NAJEM
Fiat punto 1.3 jtd
od 15 do 20 EUR
NA DAN
041 382 381
31
September 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
obenem pa živeti bolj umirjeno in
polno? Kako se dodatno motivirati, če
smo preutrujeni ali pod stresom? Kako
poskrbeti za uspešno poklicno pot, ne
da bi se obenem odrekli osebni sreči?
Petek, 18. 9., Amfiteater
Avditorija Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
- ob 19.30 uri, celovečerni
koprodukcijski film II, Zenit, Dalibor
Matanić, 2015, 123’
- ob 22.00 uri, celovečerni
koprodukcijski film III, Kosec, Zvonimir
Jurić, 2014, 98’.
18.9., ob 19:00
Volt na Krpanovi ulici
IZOLA POD VOLTI
večer poezije in glasbe
Boris Kobal s spremljavo Dua Ponte
Alja Petric – vokal, Damjan Stanišić –
kitara. Organizator: CKŠP Izola, Vina
Božič, gostilna Sidro
Sobota, 19. 9., Glavna dvorana
Avditorija Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
- ob 15. uri, celovečerni film VII, Julija
in alfa Romeo, Blaž Završnik, 2015, 85’
- ob 17. uri, celovečerni koprodukcijski
film IV, Spomini utopljenca, Kyros
Papavassiliou, 2015, 82’
- ob 19.30 uri, celovečerni
koprodukcijski film V, Naše vsakdanje
življenje, Ines Tanović, 2015
JESENSKE SERENADE ČASOPLES koncert
Mestna občina Koper
Irena Kavčič, flavta, Anja Gaberc, harfa
Organizator: GML, CKŠP Izola
Sobota, 19. 9., ob 21.30,
Amfiteater Avditorija
Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
SVEČANA PODELITEV
FESTIVALSKIH NAGRAD Z
VASKO ATANASOVSKI TRIOM
19.9.2015 8:00
Pristaniška ulica, Koper
Društvo za ohranjanje in razvoj istrske
kulturne dediščine – Istra
19.9., ob 20:00, Titov trg
TULIOVIH 50
50. obletnica kariere Tulia Furlaniča 19.9. - 20.9., ob 9:00-19:00
Pristaniška ulica, Ukmarjev
trg, Koper
7. MEDNARODNI FESTIVAL
SLADIC - SLADKA ISTRA 2015
19.9., ob 20:00
Cerkev Sv. Marije Alietske
SEJEM STARIN
GOSTI: Anika Horvat, Polona Furlan Steffy Stipančevič, Mitia Bobič ( brass )
Org.: Koda events
19.9., ob10:00, Trg Brolo
PAZIBUŽO - tradicionalen dogodek
pregleda stanja in varnosti kolesarskih
poti v slovenski Istri
Zbor bo v soboto, 19. septembra,
ob 10.00, na Trgu Brolo v Kopru.
Tako kot lani bo postanek v Izoli,
dogodek pa končamo na Tartinijevem
trgu v Piranu. Poskrbljeno bo za pijačo
in malico, skupaj pa bomo ustvarili
obilo dobre volje in našilili naša kritična
očesa. Dogodek bo potekal pod
vodstvom Neže Flajs,
turnokolesarske vodnice Obalnega
planinskega društva Koper.
Vabljeni, da skupaj najdemo vse buže
kolesarskih poti!
19.9., ob 11:00, Marina Izola
EVROPSKA REGATA
GUMENIH ČOLNOV
VABLJENI V PRENOVLJENO TRGOVINO
KOLESA, ROLERJI,
POGANJALČKI,
KOLESARSKA OPREMA
SERVIS KOLES
IZPOSOJA KOLES,
ELEKTRIČNIH KOLES,
VRHUNSKIH KOLES
IZPOSOJA INVALIDSKIH
VOZIČKOV, 4 KOLESNIH
SKUTERJEV ZA STAREJEŠE ....
KOLESARSKI
CENTER RITOŠA
BON 20%
za nakup koles
in kolesarske
opreme
Velja do 15.10.2015 velja za nakupe nad 50 eur, popusti se med
seboj ne seštevajo in ne velja za modele koles 2016.
Kajuhova 28, 6310 Izola, Tel.: + 386 5 640 12 40, E-mail: info@ritosa.si, www.ritosa.si
32
September 2015
PORTOROŽ - PORTOROSE
BOUTIQUE CHARME | Obala 43, 6320 Portorož | galerija San Marco
mail: boutique.charme.si@gmail.com | facebook: Boutiq Charme
Organizator: Marina Izola
PODJETNIŠKI VIKEND
20. 9., Tržnica, Koper
25.9., ob 15:30
BOLJŠI SEJEM
7. EX TEMPORE in ODPRTI
ATELJE SLADKA ISTRA
Semedelska cesta, Koper
Razstava in ustvarjanje slikarjev na
prostem. Razglasitev rezultatov ob
18:00 v Mandraču.
Org.: Primorski sejem d.o.o.
Mestna občina Koper
Nedelja, 20. 9., Glavna
dvorana Avditorija Portorož
18. FESTIVAL
SLOVENSKEGA FILMA
- ob 17. uri, celovečerni koprodukcijski
film VI, Postali bomo prvaki sveta,
Darko Bajić, 2015, 124’
- ob 21. uri, ZMAGOVALNI FILMI 18.
FESTIVALA SLOVENSKEGA FILMA.
24.9., ob 18:00
Mestna knjižnica Izola
KAKO DO SLUŽBE?
Projekt Organizirano samostojno učenje.
Organizator: Mestna knjižnica Izola
25.9., ob 7:30-15:30
Staro mestno jedro Kopra:
6. MLADINSKI EKSTEMPORE
Ustvarjanje v mestnem jedru Kopra
Letošnji že 6. mednarodni mladinski
slikarski ekstempore je namenjen
vsem likovno nadarjenim koprskim
gimnazijcem, še posebej dijakom
likovne smeri, in dijakom srednjih
šol ter učencem osmega oziroma
devetega razreda osnovnih šol južne
Primorske in hrvaške Istre. Vabljeni so
tudi učenci zamejskih osnovnih šol.
25.9., ob 9:00 - 27.9., ob 20:00
Središče Rotunda, Destradijev
trg 11, Koper
START-UP
6. MLADINSKI EKSTEMPORE
Ustvarjanje v mestnem jedru Kopra
Staro mestno jedro Kopra
Zbirno mesto za vse prijavljene
udeležence in njihove mentorje bo v
petek, 25. 9. 2015, ob 7.30 v atriju
Gimnazije Koper na Cankarjevi 2
v Kopru. Predvideni zaključek z
razglasitvijo najboljših del pa bo
ob 14.30 prav tako v atriju Gimnazije
Koper. V primeru slabega vremena bo
ekstempore potekal v atriju Gimnazije
Koper.
25.9.,ob 20:00
Koncert Akadameskega pevskega
zbora Tone Tomšič
Protokolarno-prireditvena dvorana sv.
Frančiška Asiškega
Mestna občina Koper - Urad za okolje
in prostor. Akademski pevski zbor UP
26.9., ob 09:00
Kmetija Trček, Hrastovlje
DAN ODPRTIH VRAT
DRUŠTVA BOŠKARIN 2015
Vabimo Vas, da se nam pridružite ob
Dnevu odprtih vrat Društva Boškarin,
ki bodo soboto, 26.9.2015 na Kmetiji
Trček in v sami vasi Hrastovlje.
26.9., ob 9:00
Ljubljanska ulica
ČILI FESTIVAL kulinarični dogodek
Organizator: Društvo Izolani, CKŠP Izola
26.9., ob 8:00
Pristaniška ulica, Koper
SEJEM STARIN
26.9., ob 9:00
Kmetija Trček, Hrastovlje
DAN ODPRTIH VRAT
DRUŠTVA BOŠKARIN 2015
Za popestritev dogajanja, bodo tekom
dneva potekale različne dejavnosti,
kot so slikarski ex-tempore, razne
delavnice, …
Org.: Društvo za ohranjanje in razvoj
istrske kulturne dediščine – Istra
Društvo Boškarin
Sobota, 26. 9., ob 19.00,
Tartinijev trg, Piran
ULICA JE MOJ ODER
Nastop glasbene skupine Rok in Rio,
predelava in obdelava naplavljenega in
oljčnega lesa, sejem starin.
Prireditelji: Društvo Leskrea, Društvo
Anbot, Občina Piran. T: 040 517 927.
27.9., ob 7:00 - 13:00
Tržnica, Koper
BOLJŠI SEJEM
“Boljšak” - prodaja rabljene opremes
strani občanov
27.9., ob 10:00, Koper
OBALNI KOLESARSKI
MARATON
Dogodek bo spremljalo pestro
odrsko dogajanje, Istrska tržnica, mini
maraton, vzgojno-izobraževalni
poligon za otroke in še marsikaj
zanimivega, zato ste k obisku vabljeni
tudi vsi ostali obiskovalci.
Kolesarsko društvo Raketa
10:30 – 22:00, Krkavče
VONJ PO ISTRI 2015
Glavni prireditveni prostor bo na
čudovitem in edinstvenem vaškem
trgu pred cerkvijo, ki leži na “živi”
skali. Tam bo postavljen oder ter
gostinska ponudba, ki bo ponujala
tudi avtohtone istrske jedi kot so supa
istriana, mineštra s koruzo, polenta
z refoškom, … Ob poti, ki pelje
do vaškega trga, bodo postavljene
stojnice, na katerih bodo predvsem
domačini ponujali domače skrbno
33
September 2015
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
T: +386 5 640 42 08 | info@bora.si
Bora d.o.o., Veliki Trg 6, 6310 Izola, Slovenija
www.bora.si
pridelane in izdelane tradicionalne
dobrote, ki so bile skozi celotno
zgodovino vasi njen zaščitni znak.
Prostovoljno gasilsko društvo Krkavče 30.9., ob 19:00
Pretorska palača, Titov trg 3
galerija Insula
Razstava Kreativnost mladih II
30.9., ob 20:00
Cerkev sv. Bassa
KONCERT AKADEMSKEGA
PVSKEGA ZBORA
Univerze na Primorskem
Akademski pevski zbor UP
2.10., ob 19:00
Avditorij Portorož
FESTIVAL FOLKLORE
ETNIČNIH SKUPNOSTI
Organizator: Hrvatsko kulturnoumetniško, prosvetno in športno
društvo »Istra« Piran
Vstopnina: 7 €
3.10. - 4.10., Koper
Dnevi kmetijstva slovenske Istre
10.10., Taverna, Koper
OD POTICE DO BAKLAVE
Organizator
Zavod Krog, Koper
www.zavod-krog.si
ENJOY PERFORMANCE
Poletna sezona je že mimo mi pa
s polno paro naprej pripravljamo
nova doživetja. Zgodba v katero bi
Vas radi vpeljali 1.10. v Papriki Klub
v Portorožu se glasi pod imenom 2.
Bikini Cocktail Challenge In Memorial
Aljoša Bajt. Posebno doživetje, ki
bodo pričarali najbaolši Slovenski in tuji
barmani, spektakel katerega preprosto
ne morete zamuditi. Barmani, hostese,
fire in flair show, Barovci, Radio Capris
animacije, Mindfuckers Djs, Ema
Sladič - Slovenija Ima Talent, Re-Make
Parada Bikink in mnogo, mnogo več
vse na enem mestu v enem dnevu. Ste
pripravljeni za noro doživetje?
Tekmovanje je posvečeno v spominu
vrhunskemu gostincu in mentorju
mnogim barmanom, Aljoši Bajt.
11.10., ob 12:00
Portorož
LEGIONAR CHALLENGE PORTOROŽ
Challenge Portorož bo morsko obarvan.
Čaka vas 6 km teka ob obali, po mivki in
pesku, med borovci in solinami. Na progi
vas bodo pričakale različne ovire in naloge.
OPIS TEKMOVANJA: Čaka vas plezanje
čez ovire, lovljenje ravnotežja, dvigovanje
bremen, plavanje v morski vodi in nekaj
presenečenj, ki vam jih ne bomo razkrili.
Prav gotovo vam bodo pri premagovanju
ovir v veliko pomoč člani vaše ekipe, v
kolikor pa se boste tekmovanja udeležili
sami, smo prepričani, da vam bodo na
pomoč priskočili ostali udeleženci, saj
gre pri Legionarju, poleg premagovanja
samega sebe, ravno za duh timskega
sodelovanja. Po tekmovanju vas čakajo
nagradne igre, preizkušanje športne
opreme razstavljalcev, razglasitev
rezultatov in druženje v ciljni areni.
PRIJAVE: Prijave potekajo preko spletne
strani www.legionar.si.
Prijavite se lahko kot posameznik ali ekipa.
PRIJAVNINA VKLJUČUJE:
– Udeležbo na teku z ovirami in nalogami,
– Okrepčila partnerjev,
– Darilno vrečko naših sponzorjev,
– Organizacijo športnega dogodka ter
spremljevalnega programa,
– 100% zadovoljstvo.
CENA: do vključno 1.10. - 26 EUR
Dodatne informacije:
www.legionar.si
info@legionar.si
Postani Legionar tudi ti!
1.10., Papriki Klub
Portorož
EKOLOŠKA TRGOVINA
NEGOZIO BIOLOGICO
ORGANIC SHOP / BIO - LADEN
TPC Lucija, Obala 114, 6320 Portorož
T: +386 (0)40 559 592, E: info@ekosara.si