1. No category

Pomurca meseca
Milano
Velika maša
Rodovitna tla
Julija ste izbrali
Bredo Forjanič
in Nika Prelca
Pomurje in
Expo 2015
Zaradi Kristusa
danes mnogi
umirajo
Malo zatohla pri
oranju je bila prava
rodovitna zemlja
Turnišče, Grad in Apače
Sejem Agra in kmetijstvo
Stran 11
Stran 19–28
Glasovnica za avgustovske predloge
Pomurje razgibalo Expo
s pozvačinom, duhovnikom
skejterjem in Kleemarjem
Stran 34
Stran 6–7
20. avgusta 2015
Murska Sobota, leto lxvii, št. 34, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €
Dan združitve
V premislek
Padli smo na izpitu vrednot
Jevšek za gradnjo soboške obvoznice in enakopravnost regije – »Za svoje težave smo krivi sami«
»Nočemo biti več najbolj zaostala regija. Hočemo in postavili se bomo na
lastne noge, ker imamo v Prekmurju vrsto danosti, ki ustvarjajo možnosti za dinamičen razvoj,« je na letošnji
osrednji slovesnosti ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim
narodom med drugim poudaril soboški župan Aleksander Jevšek. Vendar,
kot posebej omenja Jevšek, če je bilo
leta 1919 Prekmurje del nerazvitega obrobja Avstro-Ogrske, na katerem »ljudje čudno govorijo,« je bilo leta 1991 že
pokrajina s številnimi dobrimi podjetji. »Mogoče se komu zaradi propada
naše tekstilne in živilskopredelovalne
industrije zdi, da smo ponovno pristali
na obrobju. Tokrat je drugače. Za naše
težave niso več krivi Dunaj, Budimpešta ali Beograd. Krivi smo sami. Preprosto povedano, padli smo na izpitu vrednot.« Od države po njegovih besedah
regija pričakuje samo eno: »Da ima do
nas enak odnos kot do drugih regij. Da
se drži dogovorov. Ne želimo nobenih
privilegijev, želimo samo enakopraven
odnos. Tudi zaradi naše zgodovine in
poti, ki jo je Prekmurje prehodilo, si to
več kot zaslužimo. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo država držala sprejetih dogovorov. Soboška obvoznica je
le en primer, da ni tako. Zdaj ima vlada
možnost, da to napako popravi.« Častni gost prireditve, predsednik republike Borut Pahor, je svoj nagovor namenil predvsem reševanju mejnega
vprašanja med Slovenijo in Hrvaško.
»Vprašanje državne meje je elementarno vprašanje državne suverenosti,«
je uvodoma povedal in izrazil upanje,
da bo arbitražno sodišče nepristransko
določilo mejo med državama. »Nedoločenost državnih mej je problem celo v
mirnih časih. Posebej nevarno pa postane, če proizvaja incidente v zgoščenih časih političnih, socialnih, nacionalističnih in drugih trenj.«
T. M.
Program prireditve je režirala Duša Škof, nastopili so Ethnotrip, Dejan Berden in Murska
Percussion Ensemble. Za nastopajočimi so se vrstile projekcije starih fotografij iz Prekmurja.
Spremljevalno besedilo je napisal Franc Kuzmič, videoposnetke so prispevali Pomurski muzej
Murska Sobota, Boris Omahen in Jože Grgurič. Državne proslave ob dnevu združitve prekmurskih
Slovencev z matičnim narodom se organizirajo na vsakih pet let, naslednja bo leta 1919. V
vmesnem času osrednje proslave izmenično organizirajo prekmurske občine, vendar je bilo tudi
letos opaziti le peščico prekmurskih županov. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija nataša juhnov
Meso
J. Votek
M
ercator se je znašel na medijski tapeti zaradi poceni
svinjskega mesa, ki ga uvaža
pretežno iz Hrvaške. Uvoz mesa se je
povečal za štirikrat. Glavni dobavitelj
svežega svinjskega mesa na Mercatorjeve police je PIK Vrbovec, ki ga lastniško
obvladuje Ivica Todorić. Da bo do tega
prišlo, je bilo jasno takoj ob Agrokorjevem prevzemu Mercatorja. Gotovo ima
to negativne učinke na domačo predelovalno industrijo. Toda velik absurd je,
ko predstavnico predelovalne industrije dr. Tatjano Zagorc naenkrat začne
skrbeti domača samooskrba s prašičjim
mesom. Ta iz meseca v mesec pada in je
že pod 30 odstotki. Strm padec samooskrbe ni posledica prevzema Mercatorja, ampak se je začel že mnogo prej po
zaslugi domače predelovalne industrije.
Sklicevanje dr. Zagorčeve na višje stroške konfekcioniranja mesa in podobne
»štose« je brezpredmetno. Dejstvo je, da
domača industrija s stalnim pritiskom
na zniževanje odkupnih cen uničuje domačo prašičerejo, ob tem pa manipulira
s slovenskim poreklom. Pregledi Urada
za varno hrano, veterinarstvo in varstvo
rastlin so obelodanili ozadja manipulacij slovenske predelovalne industrije. In
ravno zaradi poceni nabave svinjskega
mesa neznanega izvora je brezpredmetna trditev, da slovenska predelovalna
industrija ne more biti konkurenčna
ponujenemu svežemu mesu na Mercatorjevih policah. Koliko so vredni domači pridelovalci in doma rojeni in rejeni
prašiči, se vidi iz programa promocije domačega mesa, ki ga ostro zavrača
predelovalna industrija. Če drži, da je
potrošnik za doma pridelano hrano pripravljen plačati nekaj več, zakaj potem
tak odpor do promocije doma rojenih
in rejenih prašičev. Skrajni čas je, da se
predelovalci (ne samo mesarji) enkrat
začno zavedati, da jim domači kupci zagotavljajo preživetje, in to neposredno z
nakupi njihovih izdelkov in posredno z
delnim pokrivanjem stroškov pridelave
s subvencijami.
Naročnik
Gornja Radgona
Tradicionalno svež!
22. - 27. 8. 2015
Gornja Radgona
Tradicionalno svež!
53. MEDNARODNI
KMETIJSKOŽIVILSKI
SEJEM
53. MEDNARODNI
KMETIJSKOŽIVILSKI
SEJEM
www.pomurski-sejem.si
Ob nakupu vstopnice za odrasle na blagajni sejma AGRA
od 22. do 27. avgusta, dobite še eno vstopnico brezplačno!
Popusti s kuponov se ne seštevajo!
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta
izrezek iz časopisa.
22. - 27. 8. 2015
www.pomurski-sejem.si
V četrtek, 27. 8., 50% popusta ob nakupu vstopnice za
odrasle na blagajni sejma AGRA
Popusti s kuponov se ne seštevajo!
Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta
izrezek iz časopisa.
2
aktualno
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Občina Apače – Vratji Vrh
Sami se bodo lotili sanacije plazu
Po večletnem čakanju na pomoč države so se v apaški občini odločili za etapno sanacijo plazovitega terena na Vratjem Vrhu
Zgodba (ne)reševanja plaza je dolga
skoraj deset let, nevaren je postal v
letih 2008 in 2009 in se iz leta v leto
povečeval oziroma je z vsakim dodatnim deževjem nižal cesto in gubal
njivo pod njo, na kateri je bil v preteklosti zasajen sadovnjak. Pravzaprav
je plaz posledica ne le izvira podtalne
vode na tem pobočju, ampak tudi več
negativnih gradbenih posegov. Zdaj
se zavedajo, da je bila gradnja vodovoda ob cesti povsem napačna, prav
tako izpust meteornih vod na plazovito njivo. Občina je namreč ob ugotovljeni povečani nevarnosti in ogroženosti treh hiš naročila geološki
pregled terena, s katerim so ugotovili, da drsenje povzročajo vodni viri in
površinske vode. Sanacija plazu bi po
takratnih ocenah stala od 350 do 400
tisoč evrov, vlogo za pomoč pri obnovi pa so že pred leti poslali na okoljsko ministrstvo.
»Žal te pomoči ministrstva nismo
dočakali, pa tudi pristojne službe nam
do zdaj niso dale nobenega zagotovila, da bi lahko pričakovali kakšna vladna sredstva. Zato smo se lani pred
pripravo proračuna za leto 2015 dogovorili, da skupaj z geomehanikom
Brankom Muršcem pripravimo fazno
obnovo plazu, pred mesecem pa smo
tudi objavili razpis za oddajo del za
prvo fazo,« je povedal župan Občine
Apače Franc Pižmoht. Dela v vrednosti 53 tisoč evrov je dobilo podjetje
SGP Pomgrad, ki bo v teh dneh stroje z dosedanjega gradbišča vodovoda
preselilo na Vratji Vrh. Treba bo narediti drenažo oziroma v globini šest
proračunu za leti 2016 in 2017. Za nadzor nad deli bosta skrbela Bojan Safran in Branko Muršec.
Vsekakor je to pomembna odločitev apaške občine – plaz se namreč
razprostira na območju 2500 metrov
in ogroža tri stanovanjske hiše, ki so
zgrajene na vrhu hriba in nad plazom.
Župan je hkrati opozoril vse, ki izvajajo posege na terenu, da to počnejo le
ob sodelovanju strokovnjakov – kajti
prav ta plaz je delno posledica neprimernih posegov: nad plazom so gra-
Poštar Gusti Horvat, ki se vsak dan vozi po plazoviti cesti, se je razveselil informacije, da bodo kmalu sanirali nevaren plaz na
Vratjem Vrhu. fotografija bernarda b. peček
Dela v vrednosti 53
tisoč evrov je dobilo
podjetje SGP Pomgrad.
Treba bo narediti
drenažo oziroma v
globini šest do osem
metrov položiti jaške,
urediti meteorno in
cevno kanalizacijo
ter odvajanje vode.
do osem metrov položiti jaške, urediti
meteorno in cevno kanalizacijo in nasploh odvajanje vode ter izravnati teren. S temi ukrepi bodo umirili brežino, to pa je ta trenutek za varnost hiš
najbolj nujno. V drugi fazi pa bodo sa-
dili vodovod, odvajanje vode pa je bilo
speljano na plazovit teren in to je dodatno pospešilo drsenje zemlje. Pogodbo sta podpisala apaški župan in predsednik uprave Pomgrada Igor Banič.
Bernarda B. Peček
nirali cesto in brežino po njo. Kakšen
bo celoten obseg potrebne gradbene
investicije, je še povedal Pižmoht, danes ne morejo napovedati, vsekakor
pa v nadaljevanju načrtujejo gradnjo
kamnitih zloženk in še prej utrditev
brežine ter preplastitev znižane ceste
nad plazom, ob njem oziroma pod
njim, torej tudi tiste ceste, ki pelje v
dolino.
Tudi sredstva za nadaljevanje sanacije plazu bodo poskušali zagotoviti v
Stanko Rojko o proračunu
Umetnost skupnega sobivanja v dobro občanom
Občina, ki s primernimi računi na položnicah skrbi za blaginjo svojih občanov – Kohezijski denar bo namenjen plačilu izvajalcem
Župan Občine Gornja Radgona je prav
gotovo eden izmed najbolj delavnih
in zasedenih županov – dobesedno od
jutra do večera. Ker pa je navajen dela
in zna poskrbeti za dobro organizacijo, je okrog sebe najprej zbral odlično
skupino pridnih ljudi, ki skrbi za to,
da je občina v resnici servis občanom.
Z neprikritim veseljem je povedal, da
je najpomembnejša informacija, da
rebalans proračuna za leto 2015 ne
bo potreben, ampak bodo lahko kar
s sedanjim proračunom uspešno premagali zelo težko finančno leto.
»Mi se držimo tistega, kar smo si zastavili, torej da vse finančne transferje
in investicijsko aktivnost sproti reguliramo v skladu s finančnimi zmogljivostmi proračuna. Torej bomo lahko
kar pol milijona evrov namenili investicijskemu vzdrževanju cest. Edino,
kar nam letos ne bo uspelo uresničiti, je Panonska ulica, pa ne zaradi nas,
ampak ker nam država ni dala zagotovila, da če bomo mi letos obnovili vodovod in razsvetljavo, bo potem
ona hkrati poskrbela za preplastitev
ceste, kajti to je v njeni pristojnosti.
Torej smo to prestavili na pomlad prihodnje leto in bomo takrat obnavljali
pomembno mestno ulico istočasno.«
Torej bo denar, ki ste ga namenili
za Panonsko ulico, lahko šel v druge namene?
»Da, ta denar bo šel za druge namene. Konkretno, bom kar povedal, nam
to rešuje likvidnost, ki res ni rožnata.
Zaradi gradnje čistilne naprave in vodovodnega sistema moramo zagotoviti, da bomo do 31. decembra plačali izvajalcem vse račune. V teh dneh
bomo dobili od države 800 tisoč evrov
Stanko Rojko, župan Občine Gornja Radgona, verjame v moč dobrega sodelovanja.
fotografija bernarda b. peček
kohezijskih sredstev in ta denar bo takoj spet namenjen za plačilo izvajalcem. Vezani smo tudi na poskusno
obratovanje čistilne naprave; štirikrat morajo biti ob pregledu parametri v okviru predpisanih, da bomo lahko dobili uporabno dovoljenje in da
bomo lahko državi izstavili račune za
vsa dela, tudi za deset odstotkov zadržanih sredstev.«
Domača Komunala Radgona je prevzela nadzor nad delovanjem čistilne naprave in tudi za vodovod ste
uspeli doseči skoraj nemogoče – dogovor o soupravljanju.
… v Ljubljani so nam
priznali, da so naše
pripombe tehtne in
upravičene, da smo
eni redkih, ki smo se
pritožili, in da bo ta
metodologija v kratkem
spremenjena in bo
drugačna. (S. R.)
»Naše komunalno podjetje in izvajalec imata tam svojo ekipo, ki sproti skrbi za delovanje sistema. Mesto
je že priključeno na čistilno napravo,
v teh dneh pa pošiljamo obvestila o
priključitvi na sistem še vsem drugim.
Hkrati jim odmerjamo višino komunalnega prispevka. Poudariti moram,
da so ljudje kar sami začeli prihajati
na komunalo in oddajati vloge, niso
pa tako negativni odzivi, kot smo
pričakovali. Pravzaprav občani sami
ugotavljajo, da imamo enega najnižjih komunalnih prispevkov. Zaračunali bomo samo tistim, ki do zdaj niso
bili priključeni na kanalizacijski sistem. Drugo pa je metodologija za obračunavanje omrežnin, ki smo jo zavrnili na zadnji seji. V Ljubljani so nam
priznali, da so naše pripombe tehtne
in upravičene in da smo eni redkih, ki
smo se pritožili. Obljubili so, da bo ta
metodologija v kratkem spremenjena
in bo drugačna. «
»Treba se je v miru usesti za mizo
in si pogledati v oči! Mi moramo v petih letih zagotoviti enovitost sistema
in doseči cilje, zaradi katerih smo dobili teh 50 milijonov evrov. Če tega ne
zmoremo, smo … packi. Ampak bomo
dokazali, da zmoremo! Radgončani
imamo samo svoje ambicije, ki pa ne
želijo podreti celovitosti sistema. Še
je mogoče, da bi sistem C razdelili na
dva kraka, radgonski in ljutomerski
del. Čeprav mi ves čas poudarjamo,
da nimamo nobenih ambicij, da to
prevzamemo. Če pa bodo druge občine za to, pa to pozdravljamo in bomo
to podpirali. Nikogar pa ne silimo, da
mora sodelovati z našim komunalnim podjetjem – so pa tudi v Prlekiji
že ugotovili, da je bolj modro sodelovati in si deliti delo. Mi namreč to že
obvladujemo in poznamo.«
In kako daleč ste z vodovodom?
»Na osebni in občinski ravni odlično sodelujemo. Pripravljamo projekt
skupne občinske uprave štirih občin,
kot institucije in kot ljudje se dobro
razumemo in se sproti dogovarjamo
za sodelovanje. Na primer o odpisu
dolgov občanom, pravni pomoči, izvajanju javnih naročil, prostorskih zadevah – to bo pocenilo in hkrati strokovno okrepilo delo občinskih služb.«
»Tudi te priključke bomo uredili
v kratkem, in to bolj kot ne v breme
občine. Na novo ne priključujemo nobenega, morebiti kakšne izjeme, bodo
samo prevezave. Smo pa imeli pred
kratkim interventno zadevo na Policah, za kar sem osebno vesel, da smo
jo uspešno rešili – saj so bili ljudje in
živina zaradi nekaj let starega plazu
in ozkih cevi res brez vode. Vesel sem
tudi, da smo našli voljo in pot, da najdemo ustrezno možnost skupnega sobivanja ob kraku C – dokumenti so že
pripravljeni.«
Torej se da prav o vsem dogovoriti,
če se hoče?
Tudi s sosednjimi občinami dobro
sodelujete?
Ste zadovoljni z začetki svojega županovanja?
»Sem in ni mi žal, da sem v tej hiši.
Ekipo in notranje odnose še urejamo.
Vse za to, da bo občina dober servis
občanom.«
Bernarda B. Peček
aktualno
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
3
Zastoji na Pomurki A5
Težave pridejo, ko poka pločevina
Kolone na tukajšnji avtocesti nastajajo predvsem ob nesrečah in izločanju tovornjakov – Na staro cesto G1-3 le avtomobili
V luči omilitev prometnih zastojev
na slovenskem avtocestnem križu
Družba za avtoceste (Dars) načrtuje
več ukrepov, med drugim usposobitev odstavnega pasu za vožnjo in tretji pas na primorski avtocesti na najbolj obremenjenem odseku. Rešitve
za omilitev morebitnih zastojev na
pomurskem kraku avtoceste A5, ki je
zgrajena kot štiripasovnica brez odstavnih pasov in s petindvajset centimetrov ožjima voznima in prehitevalnima pasovoma od običajnih, pa
ni. Zastoji na tukajšnji avtocesti nastajajo predvsem ob prometnih nesrečah in zimskem izločanju tovornjakov.
»Vsako leto se na našem delu avtoceste povprečno zgodi od 80 do 100
nesreč. V večini primerov so v nesrečah udeležena osebna vozila. Takrat
kljub nesreči običajno ostane do pri-
Največ parkirišč v državi
Kakšno je sploh številčno stanje
parkirnih mest ob pomurskem avtocestnem omrežju?
»Če delamo primerjavo glede na
število parkirnih mest za tovorna
vozila na kilometer avtoceste, je na
pomurskem delu avtoceste A5 v primerjavi s preostalo Slovenijo število največje. Na našem območju sta
namreč zgrajeni trenutno največji
avtocestni počivališči v državi, in si-
hoda intervencijskih vozil prevozen
vsaj en prometni pas. Težava nastane, ko pride do večje nesreče ali do
nesreče, v kateri je udeleženo tudi tovorno vozilo, ko sta lahko naenkrat
zaprta oba vozna pasova. Vozila se
cer počivališče Grabonoš sever, na
katerem je prostora za 180 tovornih
vozil, in počivališče Murska Sobota
sever z 200 parkirnimi mesti. Trenutno je na vseh počivališčih ob A5
med Pincami in Mariborom skupaj
580 parkirnih mest,« pravi Stanislav Tratar.
Seveda je tudi to premalo za vse
tovornjake, ko recimo pride do izločanja zaradi zimskih razmer.
začnejo razvrščati običajno tako, da
se skrajno desno razvrščajo tovorna
vozila in skrajno levo vsa druga. Če bi
se tako razvrstili vsi do zadnjega, in
to zelo natančno, bi še obstajala možnost, da bi med razvrščenimi vozi-
Praznik Občine Beltinci
li ostalo dovolj prostora za intervencijska vozila. V praksi se nam takšen
idealen scenarij razvrščanja žal še ni
zgodil,« pravi Stanislav Tratar, vodja Avtocestne baze (ACB) Murska Sobota.
Upravljalec ceste G1-3 – stare ceste
do Maribora – je Direkcija RS za infrastrukturo. Če bi ACB Murska Sobota želela preusmeriti tovorni promet
nazaj na to cesto, bi najprej morala
pridobiti soglasje direkcije: »Od leta
2008 smo za takšno dovoljenje zaprosili le dvakrat. V prvem primeru
je šlo za preusmeritev zaradi načrtovane regijske vaje v predoru Cenkova
in drugič zaradi glavnega pregleda v
tem predoru. V obeh primerih smo
namenoma za izvedbo izbrali nedeljo, saj takrat velja prepoved vožnje
za večino tovornih vozil. Vse to pa
z namenom, da s preusmeritvijo ne
obremenjujemo prebivalcev vzdolž
te ceste.«
Če pride do izrednega dogodka,
največkrat je to prav pokanje avtomobilske pločevine, so po besedah
sogovornika s Policijsko upravo Murska Sobota (PUMS) in upravo v Mariboru dogovorjeni, da »za čas popolnega zaprtja avtoceste izločamo na
vzporedne ceste le osebni promet,
tovorna vozila pa zadržujemo v koloni na avtocesti, torej jih ne izločamo
na vzporedno cestno omrežje.«
Po številkah iz letnega poročila PUMS je sicer lani čez Pomurje –
največ po najsodobnejši prometnici –
potovalo dva milijona sedemsto tisoč
potnikov, ki so za prestop pokrajine
uporabili milijon štiristo tisoč avtomobilov, sto štirideset tisoč tovornjakov in štiri tisoč petsto avtobusov.
Andrej Bedek
Pahor položil venec v Črenšovcih
Častni naslov Elizabeti Zadravec
Plaketo podelili Salihu Zečiriju, priznanje pa društvu Števan Kühar Bratonci
V beltinskem kulturnem domu so v ponedeljek z osrednjo slovesnostjo zaznamovali dva praznika: 19. občinski
praznik in dan združitve prekmurskih
Slovencev z matičnim narodom. Kulturni program so pripravili Glasbena šola
in Vrtec Beltinci in Kulturno-umetniško
društvo Beltinci. Po osrednji slovesnosti
je na druženju obiskovalcev prireditve
igrala Marko banda. Med gosti je bila
tudi delegacija srbske občine Novi Kneževac, s katero je letos beltinska občina
podpisala listino o nameri sodelovanja.
jutra do večera, zna pa se tudi poveseliti
v družbi vseh generacij.
Plaketo občine je prejel Salih Zečiri iz
Beltinec, ki je svojevrstna ikona kraja in
okolice. Več kot pol stoletja je s svojim
značilnim humorjem in spoštljivim odnosom nagovarjal vsakega gosta svoje
slaščičarne. Svojim krajanom je ostal v
spominu tudi po načinu prevoza in prodaje sladoleda z motornim kolesom in
prirejeno prikolico s hladilnikom. Njegovo delo nadaljuje sin Aslan. Na odru se
mu je pridružila tudi vnukinja Fiona, ki
Drave v Mariboru žrtev nasilja v družini, ki se je utapljala. Priznanje so podelili tudi zlati maturantki Barbari Budja
iz Dokležovja, na prireditvi pa so podelili še bronasti znak Javne agencije RS za
varnost prometa Milanu Gjöreku iz Beltinec. Slavnostni govornik na prireditvi
je bil beltinski župan Milan Kerman, ki
se je spomnil uspehov in razvoja občine, odkar ta obstaja. Veliko so naredili.
Menil pa je tudi, da so nekatere cilje uresničevali prepočasi in s tem tudi zamudili ugodne priložnosti. Tako je bilo za
Predsednik države Borut Pahor je ob državnem prazniku z državniškimi častmi
položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih in s tem že tretje leto
zapovrstjo izkazal čast temu narodnemu buditelju. Jožef Horvat, domačin in
poslanec, ki je najbolj zaslužen za to, da praznujemo priključitev prekmurskih
Slovencev k matici kot državni praznik, pa je dejal, da to, da tu govorimo
slovensko, ni bilo dano in ne samoumevno, ampak se je bilo treba za to truditi.
Izrekel je tudi upanje, da bomo stoletnico spomina na zgodovinske dogodke
leta 1919 obhajali s praznovanjem ob novem spomeniku, ki bi ga lahko postavili
v Beltincih ali Črenšovcih. V Občini Črenšovci, v kateri vsako leto s proslavo
počastijo ta praznik, so tudi letos pripravili akcijo izobešanja zastav kot dejanja, s
katerim navzven izkazujejo narodno zavest in ponos. Zastavo je že prejelo skoraj
šestdeset družin, akcija pa bo trajala še naprej. M. H. fotografija majda horvat
Lendavska
trgatev 2015
Dobitniki priznanj skupaj z beltinskim županom Milanom Kermanom fotografija jože gabor
Na prireditvi so podelili tri občinska priznanja. Naslov častni občan je
prejela Elizabeta Zadravec iz Beltinec.
V obrazložitvi so zapisali, da je Lizika
Zadravec vpeta v družbeno in kulturno
življenje občine vse od svoje mladosti.
Ni dogodka, na katerem ne bi sodeloa etnološko
kulinarična
prireditev
se
vala,- če
že ni organizatorka
kar sama.
Od
leta
2007
do
2013
je
bila
tudi
predzličnih lokacijah v mestu. Lendavska
sednica Kulturno-umetniškega društva
aznik vinogradnikov,
ki jeprepriča
s pesBeltinci. Še vedno
aktivna in ponosna
folkloristka
in
podpredsednica
društva,
vnim programom in bogato kulinarički je znala vedno s srčno voljo potegniti
začinjenovoz
z odličnimi
naprej. Tudilendavskimi
kot upokojenka vini.
dela v
dobro vseh v svojem rojstnem kraju od
5. september
povorka
ografija
lne
je v svoji kategoriji prejela naslov evropske mladinske prvakinje v karateju.
Pisno priznanje občine je prejelo Kulturno-umetniško društvo Štefan Kühar
Bratonci. V kraju skrbijo za organizirano petje ljudskih pesmi petdeset let, za
zborovsko petje pa dvajset let. Ustanovili so tudi dramsko sekcijo in skupino
ljudskih pevcev in godcev Vzemi si čas.
Lani so zmagali na regijskem srečanju
pevskih zborov in godčevskih skupin.
Županovo priznanje so prejeli Hokejski klub Lipovci ob 50-letnici delovanja
ter policista Denis Jeneš in Leon Kavaš
iz Bratonec, ki sta pogumno rešila iz
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek,
A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov,
(novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen
(tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
kulinarike
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10
(redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11.
val Kulturna dediščina v pesmi in plesu
beno skupino Weekend band
urejanje kanalizacije in čistilne naprave
potrebnih dvajset let. Dolgo pa je trajalo
tudi, da so začeli urejati obrtno-podjetniško cono in končno po desetih letih
dobili prvega investitorja, ki tam gradi
poslovne prostore. Dolgotrajen je tudi
denacionalizacijski postopek beltinskega gradu. Spomnil pa je še na množično
ljudsko zborovanje 17. avgusta leta 1919,
ko se je pri beltinski cerkvi zbralo 20.000
ljudi in je oblast od vojske prevzel civilni upravitelj. V spomin na ta dogodek je
državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
J. G.
FESTIVAL
VINARIUM
Lendava 28.8. - 5.9.2015
Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70
evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line
Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa
za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN
pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X.
Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov.
KULTURA in TURIZEM
MEDNARODNA KONFERENCA
Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih
prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem
sklenjene ustrezne avtorske pogodbe.
Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti
avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe
z izdajateljem.
BOGRACFEST
4
gospodarstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
Zahteve za izničenje okoljskega dovoljenja za plinsko rafinerijo v Petišovcih
Odpadne vode v Kopico ali Ledavo
Pritožujeta se E-Forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo, in mednarodni okoljski center Alpe Adria Green
Prejšnjo sredo je začel teči dvomesečni rok, v katerem mora Ministrstvo za okolje in prostor odločiti o
pritožbi na okoljevarstveno dovoljenja (OVD), ki ga je za delovanje nove
Centralne plinske postaje v Petišovcih
podjetju Petrol Geoterm izdala agencija za okolje ARSO. Pritožili sta se dve
organizaciji, ki sta dobili status stranskega udeleženca v postopku, nevladna organizacija E-Forum, Društvo
za energetsko ekonomijo in ekologijo, in mednarodni okoljski center
Alpe Adria Green. Petrol Geoterm je
na pritožbi podal na pristojno ministrstvo tudi svojo razjasnitev.
Kot smo že poročali, E-forum v
svoji pritožbi ugotavlja, da je vplivno območje naprave, za katero je bilo
izdano okoljevarstveno dovoljenje,
ugotovljeno nepravilno vsaj iz dveh
razlogov, in sicer v vplivno območje
niso zajete površine parcel, po katerih so predvidene dostopne transportne poti in po katerih bodo
prevažali tudi nevarne snovi, prav
tako pa vanj niso zajete konkretne
vrtine, iz katerih bodo pridobivali plin. Okoljevarstveno dovoljenje
namreč nima smisla brez delovanja
teh vrtin za pridobivanje surovine.
Prav tako oporekajo temu, da bi
okoljevarstveno dovoljenje pridobil
Petrol Geoterm, saj ni lastnik niti uporabnik zemljišč, na katerih potekata pridobivanje in transport surovin
za delovanje naprave. Menijo, da gre
pri tem za izigravanje okoljske zakonodaje na način deljenja enovitega tehnološkega ozemeljskega proc-
OZIMNA PŠENICA
Bc Anica - golica
Bc Zdenka - golica
Na mestu stare centralne plinske postaje v Petišovcih naj bi postavili novo, za katero je ARSO že izdal okoljevarstveno
dovoljenje. S pritožbo ga zdaj spodnašata dve nevladni organizaciji. Obe dokazujeta, da je predelava plina v novi centralni
plinski postaji tesno povezana z njegovim pridobivanjem in da je zato deljenje enovitega procesa izmikanje predpisom.
fotografija majda horvat
esa na več pravnih oseb z namenom
izmikanja predpisom.
Nevladna organizacija Alpe Adria
Green (AAG) v svoji pritožbi navaja številne razloge, s katerimi v celoti zavrača izdano okoljevarstveno
dovoljenje. Trdijo, da je napra-
OZIMNI JEČMEN
Bc Agram - dvoredni
va tehnološko nepopolna in brez
svoje čistilne naprave, s tem pa bo
povzročila prevelike spremembe
pri naravnih in bivalnih vrednotah
okoliških prebivalcev in ogrožala njihovo zdravje. Trdijo tudi, da je delovanje naprave N1 zasnovano tako, da
bo v njej z ločevanjem plina in kapljevin potekalo nadaljevanje postopka frakturiranja, katerega del je prav
ločevanje plina in kapljevin. V tem
vidijo poskus prevare, saj naprava
očitno ne bi delovala samo za čiščenje
neželenih plinov iz plinske mešanice.
Prav tako poudarjajo strožje zahteve
glede emisij snovi v vodi. Pravijo, da
izjava ČN Lendava, ki naj bi čistila
odpadne vode, ki bi nastajale z delovanjem plinske rafinerije, ni dovolj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, v celoti in potencialno pa
bo imela naprava prevelik vpliv na
vodni ekosistem. Prav tako pri AAG
zahtevajo dodatno preučitev skladnosti načrtovane naprave v povezavi
z obstoječimi napravami, ki odvajajo vodo v vodotoka Kopica in Ledava, to pa sta ČN Lendava in IČN Nafta Petrochem. Prek teh dveh naprav
bi bil namreč mogoč način odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih
vod iz nove centralne plinske postaje.
Menijo namreč, da predviden način
odvajanja in čiščenja odpadnih industrijskih vod ni dovolj utemeljen,
in opozarjajo, da je Ledava drstišče
rib iz reke Mure, ki pa je pod zaščito
Nature 2000.
AAG spomni tudi na to, da je EU z
zeleno energijo, ki je nadomestila zemeljski plin, zmanjšala uporabo fosilnih goriv v letu 2013 za 30 odstotkov in da je skoraj polovica članic
zmanjšala porabo zemeljskega plina
vsaj za sedem odstotkov. V Sloveniji
pa bi ga s to napravo povečali. Zoper
pridobivanje plina s postopkom frakturiranja pa se je s potrebno večino
že opredelil tudi Evropski parlament,
do pritiskov plinskih in naftnih lobijev, ki zagovarjajo fracking, pa je oster
tudi slovenski poslanec v Evropskem
parlamentu Ivo Vajgl.
Majda Horvat
OZIMNA TRITIKALA
Bc Goran - prilagodljiv
Bc Favorit - večredni
Bc Renata - golica
Bc Mira - golica
OZIMNA PIRA
OZIMNI KRMNI GRAH
Mihelca - resnica
Bc Vigor
Maksimirski ozimni
Ozimni šampion
Bc Tena - resnica
Bc Lorena - resnica
Andrej Kirn (041) 629 058
www. semevit.si
Bojan Neuvirt (031) 268 760
semevit@siol.net
Srečko Marušič (041) 742 265
OZIMNA PŠENICA
SRPANJKA - najzgodnejša
ŢITARKA - odlična kakovost
LUCIJA - visokorodna in kakovostna
mujo,
uje
n
r za
a
vi.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
KATARINA - visokorodna
KRALJICA - visokorodna, prilagodljiva
Andrej Kirn (041) 629 058
Bojan Neuvirt (031) 268 760
Srečko Marušič (041) 742 265
www. semevit.si
semevit@siol.net
VISOKI PRIDELKI
VISOKA KAKOVOST
UGODNA CENA SEMENA
Pospešuje razgradnjo ţetvenih
ostankov, zvišuje vsebnost humusa, preprečuje dušično depresijo,
povečuje rodovitnost in izboljšuje
vodno zračni reţim v tleh.
Tekoče gnojilo in
rastni stimulator za
tretiranje semena
na naravni osnovi.
Andre
Bojan
Srečk
www.
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
5
Bevog se širi
Rastejo hitro, a premišljeno in zdravo
Zaradi zanimanja povečuje zmogljivost pivovarne – Varijo piva s karakterjem in dušo, njihov cilj je prestopanje mej znanega
Ljubitelji in poznavalci piva Craft se
veselijo velikega uspeha mladega pivovarja iz Gornje Radgona Vasje Golarja, ki je v pivovarni v Bad Radkersburgu zvaril tako odlično pivo, da je
postalo tretje najboljše na svetu. Čeprav je že nekaj časa razmišljal o širitvi – po nekajletnem ustvarjanju in
varjenju alov, porterjev, stautov, kölschev in pridobitvi številnih priznanj
doma in v tujini je bilo vedno več naročil –, ga je naslov tretjega najboljšega pivovarja le še bolj spodbudil in
pospešil odločitev za gradnjo dodatnih prostorov.
Potem ko je med poznavalci piva po
vsem svetu zaokrožila vest o odličnih
pivih iz Bevoga, so se jim odprla vrata
Evrope. Predvsem v Italiji so njihova
piva že na voljo v vseh najboljših pivnicah in »pivošopih« od Sicilije do severa Italije. Ker z dosedanjimi kotli in
opremo niso uspeli zvariti dovolj piva,
da bi izpolnili vse želje, so se odločili
za gradnjo prizidka. Seveda je tudi ta
gradnja zelo premišljena, tako kot vse
dosedanje poslovne poteze Vasje Golarja, ki je po usodnem obisku v Belgiji in pokušnji »drugačnega«, a boljšega piva zamenjal prodajo elektronske
opreme za ustvarjanje piva. Mikropivovarna Bevog je namreč predvsem
plod zvedavosti in stremljenja k odkrivanju novih pivskih izkušenj, zanesenjaštva, ljubezni in elana. »Varimo
piva s karakterjem in dušo. Naš cilj je
prestopanje mej znanega in ustaljenega,« poudarja Vasja Golar. Še en dokaz več, da za uspešno poslovno pot
nista dovolj samo denar in sodobna
oprema. Pomembno je imeti znanje,
ljubezen do svojega dela in ustvarjalno žilico. »Zelo sem samokritičen, postavljam si visoke standarde. Je pa res,
da imam precej občutljiv nos in jezik,
da sem lahko sam ocenjeval zvarjena
piva in iskal, kaj je v njih dobrega in
kaj je treba še izboljševati,« pravi zase
Vasja Golar in še poudarja, da je pravzaprav poslovni samouk, ki je prepričan, da v poslovanju poleg poslovnih
veščin večkrat pridejo prav tudi improvizacija, intuicija in – sreča.
Vasja je imel srečo, predvsem pa veliko trme, potrebno pa je bilo še veliko
znanja, preizkušanja in trdega dela. Po
začetnih velikih zapletih z neuspešnim
pridobivanjem dovoljenj za postavitev
mikropivovarne na slovenski zemlji se
je odločil za postavitev objekta v sosednji Radgoni (v poslovni coni Bad Radkersburga). Še danes ga jezi, ker se je
kar precej časa v javnosti o njegovem
primeru pisalo predvsem v povezavi
s temi uradnimi zapleti, ne pa o pivu.
Verjetno pa je to tudi posledica premajhnega poznavanja te vrste »umetnosti«, res pa je, da mu samo medijska prepoznavnost zaradi zapletov ne
bi pomagala pri vstopu na trg, če ne
bi uspel narediti zares kakovostnega
piva. Danes že mnogi poznajo in cenijo piva z izmišljenimi liki Baja, Ond,
Kramah, Tak, Deetz, Rudeen.
Z varjenjem piva je tesno povezana
tudi pridelava hmelja in prav belgijski
pivovarji (npr. Cantilon) imajo zelo
radi slovenski hmelj. Zato se je Vasja, ki je nemirnega duha, začel spraševati, kako da imajo Avstralci, Novo-
Nova priznanja so spodbudila gradnjo dodatnih prostorov. fotografija nataša juhnov
zelandčani in Američani toliko novih
vrst hmelja, v Sloveniji pa jih še ni.
Navezal je stike z inštitutom za hmeljarstvo, v katerem so ga razveselili z
novico, da razvijajo nove sadne sorte
hmelja. Priskrbel si je nekaj vzorcev, s
katerimi je potem naredil poskus – po
istih recepturah so zvarili pivo iz štirih različnih sort hmelja. Velik izziv
zanj je tudi polnitev piva v aluminijaste pločevinke, ki so lažje, primernejše za transport in ekološke. In zakaj
širitev? Nikakor samo zaradi večjega
prihodka. Verjetno njegov značaj najbolje opišejo besede v enem od prejšnjih intervjujev: »Sam se ne vidim v
kakšni taki eksponentni rastoči zgodbi. Vseeno rastemo razmeroma hitro,
a zdravo. Menim, da si z rastjo in večjim obrokom denarja podjetje lahko
privošči več vlaganja v razvoj, izboljšanje izdelkov in večji nadzor kakovosti. To je zame zdrava varianta rasti in
tega se držim.«
Bernarda B. Peček
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z
zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.
SESTAVITE POLE TJE PO SVOJE
IZBERITE SI SVOJE POLETNE UGODNOSTI
IN SE OGLASITE PRI NAS
Ugodnosti veljajo do 31. 8. 2015
www.nkbm.si
kazan
a
Iščejo se tudi:
strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje
oseb s posebnimi potrebami - 2, predmetni učitelji v osnovni šoli - 2, kuharji - 2, kuhinjski pomočniki - 2, zidarji
ipd. - 2, gradbinci zaključnih del ipd.,
a ko vo
st
d. n. - 2, zobozdravniki - 1, svetovalci za
zdravo prehrano, dietetiko ipd. - 1, menedžerji za trženje in prodajo - 1, učitelji razrednega pouka - 1, pedagoški svetovalci in šolski inšpektorji - 1, učitelji
glasbe v glasbenih šolah, zasebni vaditelji glasbe - 1, pripravljavci hitre hrane
- 1, monterji in serviserji naprav s področja informacijsko-komunikacijske
tehnologije in omrežja - 1, frizerji - 1,
kozmetiki ipd. - 1, kmetovalci na mešanih kmetijah - 1, čistilci, strežniki in
gospodinjski pomočniki ipd. v uradih,
hotelih in drugih ustanovah - 1, ročni
pralci in likalci oblačil, tekstilij ipd. - 1,
vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil - 1.
k
Najbolj iskani poklici v tem tednu:
zidarji ipd. - 15, elektromehaniki - 12,
tesarji ipd. - 10, bolničarji negovalci v zavodih - 8, učitelji in sodelavci
za poučevanje poklicnospecifičnih
predmetov in vsebin - 7, varilci ipd. 6, mehaniki in serviserji kmetijskih,
industrijskih in drugih strojev - 5, zavarovalni zastopniki in zavarovalni
posredniki - 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4, vzgojitelji in
pomočniki vzgojiteljev predšolskih
otrok - 4, strokovnjaki za zdravstveno
nego - 4, krovci - 3, upravljavci strojev za zemeljska dela - 3, natakarji - 3,
pleskarji ipd. - 3.
do
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota,
je trenutno razpisanih več kot 110 prostih delovnih mest.
Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu in izobraževanju.
6
(iz)brano
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
(iz)brano
20. avgusta 2015 | Vestnik |
7
Pomurje in Expo Milano 2015
Pomurje razgibalo Expo s pozvačinom,
duhovnikom skejterjem in Kleemarjem
Kako smo praznovali državni praznik priključitve Prekmurja k Sloveniji z Angelo Merkel in preživeli svetovno razstavo
Od 16. avgusta dalje predstavlja v slovenskem paviljonu na Expu 2015 v
Milanu svoje turistične in gospodarske priložnosti tudi pomurska regija.
Preveč bi si domišljali, če bi trdili, da
je nemška kanclerka Angela Merkel
prispela na Expo zaradi našega državnega praznika, toda ob razstavnem
prostoru Nemčije je povzročila pravo
evforijo. Je pa bil prav na dan praznika združitve prekmurskih Slovencev
s Slovenijo v Milanu Vestnik.
Doživeti svetovno razstavo največjih gospodarskih in tehnoloških
dosežkov je res nekaj posebnega in
vznemirljivega, predvsem za nas, ki
prihajamo ne le iz majhne države,
ampak iz majhnega mesta in obmejne pokrajine – nepozabno je tako zaradi pestrosti predstavljanja, obsega
in bogastva razstavljenega, predvsem
pa zaradi množice ljudi, ki se zgrinja
na razstavišče, ki je postavljeno na
obrobju Milana v velikosti manjšega
mesta, z vsega sveta.
Pomurje je začelo predstavitev 16. avgusta in prav na državni praznik so po
milanskem razstavišču zaplesali tudi
plesalci Zavoda za kulturo in turizem
Murska Sobota, za glasbo so poskrbeli
harmonikar Nejc Rajtar, skupina Edna
in Kleemar, obiskovalce pa so navduševali soboška maskota v podobi jabolka
in zares prava atrakcija beltinski pozvačin Franc Jerebic in še večja skejter
– katoliški duhovnik Zoltan Lendvai
na Varisovem skejterskem igrišču.
Zelena. Aktivna. Zdrava.
S pozvačinom Francem Jerebicem so se mnogi želeli fotografirati – atrakcija.
fotografija bojan kar
Glavni cilj sodelovanja Slovenije je
bil okrepiti prepoznavnost blagovne
znamke I feel Slovenia ter povečati
prepoznavnost in dostopnost slovenskih izdelkov in storitev na italijanskem in svetovnem trgu, predvsem pa
povečati prepoznavnost Slovenije kot
lokalne turistične velesile. In to jim
tudi uspeva, čedalje bolje, k čemur so
pripomogli ne le odlična lokacija ob
zelo atraktivnih sosedih, ampak tudi
prilagodljivost odgovornih. Andreja
Lampret: »Sama ocenjujem predstavitev Slovenije kot izjemno in zdaj, ko je
minila že več kot polovica časa, lahko
zatrdim, da gre za velik uspeh. Mogoče smo imeli v začetku nekaj manjših
težav, vendar smo ves čas opazovali množice obiskovalcev in se sproti
prilagajali. Tako smo prišli do nekega
modela predstavljanja, ki ste ga tudi
vi opazili: obiskovalce spuščamo v paviljon v manjših skupinah, osnovne
informacije o Sloveniji jim podamo,
še preden vstopijo v paviljon. In tudi
ta človeški faktor, ki je prisoten v našem paviljonu, je zelo pomemben, saj
je občutek zares drugačen kot v drugih paviljonih. Zato postaja slovenski paviljon čedalje popularnejši tako
med udeleženci razstave kot tudi med
obiskovalci.« Slovenija poudarja svojo gozdnatost in naravno lepoto, vse
s sloganom Zelena. Aktivna. Zdrava,
ter možnost pohodništva in kolesarjenja, vsak obiskovalec pa dobi pred
vstopom v paviljon nalepko velikega
Latinski ritmi s pomočjo obiskovalcev in odpadnega materiala – energija fotografije robert kovač
Mreža in druge mikavnosti – mladim je bilo na voljo še posebno igrišče.
Hrana za planet,
energija za življenje
Okrog 150 držav predstavlja svoje
videnje glavne teme letošnje predstavitve, ki ima naslov Hrana za planet,
energija za življenje, na skupno milijon kvadratnih metrih razstavnih prostorov. Težko pa bi rekli, da je dandanes mogoče predstaviti neke posebne
nove tehnične izume, saj se ti pojavljajo neprestano. Bolj gre za ideje, kako
poskrbeti za kakovost življenja in za
pridelovanje hrane tudi tam, kjer tega
do zdaj niso počeli. Glavna ulica je dolga več kot tisoč metrov, 52 držav pa ima
svoje lastne paviljone, med njimi tudi
Slovenija, ki je članica mednarodnega urada za razstavo od leta 2004, na
kar smo zelo ponosni. Slovenski paviljon je plod sodelovanja 60 slovenskih
podjetij, izdelali so ga v mariborskem
Lumarju po načrtih SoNo arhitektov,
hostese pa so oblečene v obleke, ki jih
je zasnovala Pomurka Sonja Šterman,
in kakor so mi zagotovile, so te ne le
lepe, ampak tudi zelo udobne in skoraj neuničljive. Slovenija ima s predstavljanjem v Milanu že do zdaj velike
uspehe, zatrjujejo odgovorni, še posebej pa Andreja Lampret, generalna komisarka Sekcije Republike Slovenije za
Expo Milano 2015, ki je prva dama priprav predstavitve vse od začetka leta
2013 in tudi na razstavi je skorajda ves
čas skupaj s 16 slovenski informatorji,
ki so predvsem študenti, ki dihajo kot
eno in govorijo več tujih jezikov. Med
njimi je glavna zvezda prav gotovo
Evgen Ban iz Trsta, animator, ki dvakrat dnevno ob treh in devetih zvečer
z glasbo in plesom animira in razgiba
informatorke in tudi naključne obiskovalce, sicer pa je zelo znan na televiziji Lombardija, na kateri ima svojo
oddajo in je prava televizijska zvezda.
zelenega srca, ki ga potem še dolgo
nosi na sebi po razstavišču. Vsem je
zelo všeč hoja z bosimi nogami po piranski soli in z Andrejo Lampret sva
se strinjali, da bi slovenska zdravilišča in terme morali čim prej uvesti
v svojo ponudbo tudi to zanimivost.
Enako bi morali uvesti tudi vohanje
medu ali virtualno skakanje s planiške velikanke, poganjanje propelerjev
na steni s pihanjem (ko jim nad glavami visi Pipistrelovo letalo) in iskanje
zanimivosti pokrajin (tu sta predstavljena Goričko in Jeruzalem). Z virtualnimi očali pa si je mogoče ogledati termalno-zdraviliško ponudbo. Na
žalost smo pri osnovni predstavitvi
zaman iskali imena zdravilišč v severovzhodni Sloveniji, ki so med tujimi
gosti prepoznavna pod imeni Moravske Toplice, Radenci ali Lendava, saj
jih morajo gostje najti pod skupnim
imenom Skupina Sava. Stalno razstavo nenehno bogatijo s predstavljanjem posameznih regij in podjetij.
Tako se prav zdaj Zavarovalnica Triglav predstavlja s Planico, od slovenskih regij pa se predstavlja Pomurje.
Vrtovi prihodnosti so prevladovali na celotnem razstavišču – tudi na steni ameriškega paviljona.
Ljudje iščejo domačnost
Harmonikar Nejc Rajtar in priljubljeni lombardijski televizijski voditelj Evgen Ban
Obiskovalci slovenskega paviljona so uživali v hoji po piranski soli – pomiritev.
barometer
»Opazovali smo, kaj obiskovalci
iščejo, in ugotovili, da jih zanimajo interaktivne vsebine, nekaj, kar občutiš,
povohaš, otipaš, pohodiš. In mi jim
to omogočamo, zato je učinkovitost
naše predstavitve primerljiva z velikimi. Prav to namreč večkrat manjka v
paviljonih, ki so stali tudi po 200 milijonov evrov in so finančno neprimerljivi s slovenskim, ki je stal pet milijonov evrov. Mi dodamo človeški faktor.
Vsi drugi stavijo na tehniko, toda ljudje iščejo predvsem domačnost, ki
Glavna ulica, ki je dolga več kot tisoč metrov, je pokrita, na voljo so tudi razni počivalniki.
jo lahko najdejo v našem paviljonu,« je povedala Andreja Lampret.
Vodja Poslovnega centra na Expu
Milano 2015 je mag. Bojan Škoda, ki
poziva podjetnike, naj se pridružijo
Panviti, Varisu (v kratkem času so našli šest partnerjev) in drugim, ki so se
odločili za predstavitev in doživeli velik uspeh, kot na primer Lina design s
sestavljivim pohištvom. Med predstavitvijo Pomurja bodo pripravili tudi
pregled pomurskih podjetij in izbrali
tista, ki so pripravljena na internacionalizacijo – pri učinkoviti predstavitvi
s pomočjo elektronske platforme sodeluje milanska zbornica. Helga Lukač iz RRA Mura pa dodaja: »Težko bi
prišli do take ciljne publike, ki nam je
dosegljiva prav tu, saj je razstava stičišče vseh kultur. Za Pomurje je to zares velika priložnost, zato bi bilo za
podjetja še kako dobro, da se odločijo vsaj za spletno sodelovanje, ker jih
to ne stane nič. Naša predstavitev na
pultih je predvsem turističnopromocijska za regijo, nikoli pa ne veš, kdo
je obiskovalec, mogoče se bo kdo od
njih odločil tudi za poslovno sodelovanje. Ponudbo smo izdelali v okviru
RDO Pomurje in tudi z izborom nastopajočih želimo pokazati, da Pomurje
ni zaspana pokrajina, ampak regija, v
kateri lahko aktivno preživljajo prosti čas, v kateri znamo združiti tradicijo z novostmi, in da je pri nas veliko kreativnosti in ustvarjalnosti, saj
smo vedno bili, smo in bomo odprti za nove stvari. Sicer pa je slovenski
paviljon takšen, da se v njem umiriš,
to pa je dobro, saj imaš v Sloveniji in
predvsem v Pomurju res čas za sebe,
da nekaj izkusiš in nekaj doživiš.«
Bernarda B. Peček
barometer
Sabina Šajher
za šolske potrebščine
Helga Lukač in Bojan Kar
za Pomurje na Expu
Jure Kocbek
v boju za svetovni vrh
Tomaž Polak
za mlade glasbenike
Luka Jablanovec
in dosežek
Ambasada Štefana Kovača Marka iz
Beltinec že več let zbira šolske potrebščine, tokrat v povezavi z društvom
Prijlika. Zvezke, torbe, učbenike, barvice ali flomastre bodo predali otrokom iz lokalnega okolja, katerih starši
finančno ne zmorejo kupiti vsega za
šolo. Akcija bo potekala ta konec tedna v Ambasadi.
Helga Lukač skupaj z Bojanom Karom (oba RRA
Mura) skrbi, da je Pomurje na primeren način s promocijskim materialom, glasbo, plesom in kulinariko predstavljeno obiskovalcem največje svetovne
razstave Expo Milano 2015. Hkrati skrbi, da o avgustovskem dogajanju na slovenskem razstavišču izvedo tako vsi zainteresirani v domači pokrajini kot
tudi vsi drugi, to pa omogočajo družabna omrežja
Facebook, Twitter in Instagram: #visitpomurje. Želita si, da bi se priložnosti zavedala tudi podjetja.
Na svetovnem rokometnem prvenstvu
v Jekaterinburgu v Rusiji za kadetsko
reprezentanco Slovenije uspešno igra
Jure Kocbek iz Rodmošec. V Rokometnem klubu Arcont iz Gornje Radgone
izšolan rokometaš je del novega roda
mladih slovenskih rokometašev, ki so
se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva in v boj za kolajne. Kocbek kot
kadet že zdaj igra v prvi državni ligi za
ekipo Ormoža.
Ravnatelj Glasbene Šole Gornja Radgona že šesto leto zapored pripravlja
poletno glasbeno šolo za mlade nadarjene glasbenike in druge, ki želijo delovati v glasbi. V domače okolje pripelje
uveljavljene in priznane slovenske in
tuje glasbenike in predavatelje, ki mladim omogočijo nadgradnjo pridobljenega glasbenega znanja, s čimer tudi
mladim približa tovrstno prevečkrat
nedostopno glasbeno izobraževanje.
Mlademu članu Kolesarskega kluba
Tropovci je na dirki Kids Tour v Berlinu uspel imeniten dosežek, saj se je
skupno uvrstil na izvrstno deseto mesto med 120 tekmovalci. Na eni od najprestižnejših dirk v Evropi za dečke se
je Luka Jablanovec skupaj s preostalimi člani slovenske reprezentance zavihtel še na prvo mesto v ekipni vožnji na čas. Luka je bil tako na dirki
najboljši slovenski kolesar.
8
kultura
| Vestnik | 20. avgusta 2015
Festival slovenskega filma
Na letošnji 18. Festival slovenskega filma, ki se bo začel desetega septembra v Portorožu, je prijavljeno rekordno število filmov, kar 146. Strokovna komisija pa je na festival uvrstila 97 filmov, največ 70 kratkometražnih, 11 srednje metražnih in 16 celovečercev. Poleg filmov, ki se vrtijo v
tekmovalnem in netekmovalnem delu, poteka na festivalu pestro festivalsko dogajanje z okroglimi mizami, srečanji z avtorji, predstavili pa bodo
tudi dosežke enoletnega nacionalnega filmskovzgojnega programa.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Prevajalski seminar slovenske književnosti
Da bi bila slovenska književnost oziroma dela slovenskih avtorjev čim
bolj verodostojno prevedena, poteka v Novem mestu 5. mednarodni
prevajalski seminar slovenske književnosti. Prevajalci, ki prihajajo
iz 13 držav, se ukvarjajo s posameznimi odlomki iz del Lojzeta
Kovačiča, Tadeja Goloba, Sebastijana Pregla in Andreja Skubica.
Javna agencija za knjigo želi s tem okrepiti izdajanje vrhunskih
prevodov slovenske literature.
Ustvarjalna Evropa
Medtem ko se nad kulturo zaradi
rezov v proračunu zgrinjajo črni
oblaki, je vendarle pozitivna vest,
da so bile posamezne kulturne
organizacije uspešne na razpisih
Ustvarjalne Evrope. A kaj, to je le
kaplja v morje.
V MIKK-u odprli novo galerijo
Na ogled Dugi cejt Mateja Markoviča
Mala galerija odprta za svobodno izražanje mladih avtorjev – Svet mladih je drugačen – Sproščena sporočila z izseki popkulture
Z odprtjem razstave mladega likovnega ustvarjalca Mateja Markoviča v
Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota so v petek
odprli Malo galerijo v okviru projekta Odprto Obrobje. Prostor je bil prej
namenjen internetnici oziroma multimedijskemu središču. Ker pa ni več
služil svojemu namenu, so se odločili, da mu dajo novo vsebino. Tako je
nastala zamisel o novi galeriji in projektu Odprto Obrobje, ki želi spodbujati različne vizualne umetnosti in ponuditi temelje svobodnemu izražanju
mladih avtorjev, pripoveduje Gregor
Purgaj.
Poleg Mestne občine Murska Sobota je idejo o galeriji za mlade podprlo
tudi Ministrstvo za kulturo, doda v. d.
direktorice Aleša Kovač. Namenjena
je mladim ustvarjalcem nasploh, lahko da se izobražujejo na kateri od likovnih, oblikovalnih, dizajnerskih ali
arhitekturnih smeri ali pa ustvarjajo
doma in želijo svoje delo tudi predstaviti. Vsak mesec bodo pripravili novo
likovno, fotografsko, kiparsko ali kakšno drugo razstavo in predstavili novega avtorja. Možnost bodo dali predvsem domačim avtorjem, povabili pa
bodo tudi druge z željo, da tudi naši
dobijo možnost kje drugje.
To je zdaj tudi prostor, v katerem se
lahko mladi bolj družijo, zbližajo, navezujejo stike, da se ustvari mlada likovna scena v Soboti, pove Purgaj.
Gregor Purgaj in Matej Markovič v novi MIKK-ovi galeriji fotografija a. nana rituper rodež
In kakšna je ustvarjalnost mladih
danes? »Velika, ampak skrita,« pove
Purgaj. Poleg tega pa mnogi živijo,
ustvarjajo ali se družijo v Maribo-
ru, Ljubljani, tudi v Avstriji, na Hrvaškem in drugih središčih, v Soboto pa
se redko vračajo.« Pa tudi sicer nima
Sobota tistega pravega prostora za
srečevanja mladih. Zato naj je galerija
v MIKK-u prostor, v katerem se bodo
lahko pogosteje srečevali in družili, da
se lahko ustvari osnova za mlado li-
kovno sceno. Svet mladih je povsem
drugačen, kot je svet odraslih, in prav
je, da nam ga tudi pokažejo, še doda.
Prvi se v galeriji z razstavo Dugi
cejt predstavlja Matej Markovič, ki se
je pri 14 letih iz Ljutomera preselil v
Mursko Soboto, šolanje je nadaljeval
na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, zdaj pa končuje
študij na Fakulteti za dizajn. Na svoji
prvi samostojni razstavi se giblje na
različnih področjih likovne umetnosti, predstavlja se s portreti, risbami,
plakati in manjšimi inštalacijami v
različnih tehnikah. »Njegova dela nosijo sproščena sporočila z izseki popkulture, ki nas opominja tudi na minljivost.«
Markovič je prav tako zadovoljen,
da je dobila Sobota novo galerijo in
da je tudi sam dobil priložnost za razstavo. »V naših krajih mladina nima
veliko stika z avtentično umetnostjo,
pravzaprav niti nima motivacije za
obiskovanje gledaliških predstav, galerij … MIKK pa je ustanova, v kateri se
obrne veliko mladih in se jim na neki
način pokaže, kaj se dogaja in kaj vse
se da narediti.« Pomembno pa je, še
pravi, da so mladi odprti in da gredo
tudi drugam. In pri tem spomni, kako
se mu je odprl svet, ko je prišel v Ljubljano. »Ko sem videl, kaj delajo drugi in kaj vse so sposobni narediti, sem
rekel, da lahko tudi sam kaj dodam.«
A. Nana Rituper Rodež
Šesta mednarodna poletna šola za saksofon, trobento in klarinet
Za mlade glasbenike, ki iščejo dodatno znanje
Šola se vse bolj razvija v profesionalno poletno šolo – Poleg saksofona letos še klarinet – Izvedli tudi Prekmursko skladbovnico
V torek zvečer se je s koncertom izvrstnih glasbenikov v Zdravilišču
Radenci končal prvi dan šeste Mednarodne poletne šole za saksofon, trobento in klarinet, ki jo izvaja Glasbena šola Gornja Radgona. Glasbenika
in predavatelja poletne šole Gordan
Tudor na saksofonu in Bence Szepesi na klarinetu sta predstavila, kako
zvenita glasbili ob izvajanju klasičnih
melodij in skladb najsodobnejših avtorjev. Kot gost je nastopil saksofonist
Rok Volk, koncert pa je končal kvartet Greatsaxes s Gershwinovo skladbo
Amerikanec v Parizu.
Štiri dni pa se čez dan v delavnicah izobražujejo mladi glasbeniki, letos jih je 52, prihajajo pa iz Slovenije,
Hrvaške, Srbije, Poljske, Češke, Madžarske in Slovaške, deset jih je tudi
iz Pomurja. Udeleženih je 32 saksofonistov, z njimi pa delajo Lev Pupis,
tudi programski vodja, Gordan Tudor,
Rok Volk in častni predavatelj Oto Vrhovnik. Na poletni šoli je tudi 20 klarinetistov, ki jih poučujejo Vid Pupis,
skladatelj in klarinetist, Aljaž Beguš
in Bence Szepesi. Kot je povedal Tomaž Polak, ravnatelj GŠGR, dajo pri
izbiri predavateljev prednost mladim,
ki so trenutno najbolj vpeti v umetniško pedagoško sfero in se v Sloveniji
redkeje pojavljajo na koncertih ali se-
Čez dan potekajo glasbene delavnice, zvečer pa so koncerti. Na fotografiji kvartet Greatsaxes s klarinetistom Bencejem
Szepesijem. fotografija a. nana rituper rodež
minarjih, so pa aktivni na tujih odrih.
Učenci imajo vsak dan individualne lekcije, poleg tega pa še komorno igro in orkester, ki je sestavljen iz
klarinetov in saksofonov, vodi pa ga
Vid Pupis. Skladbe, ki jih bodo izvedli
na sklepnem koncertu v četrtek zvečer, so bile aranžirane prav za ta priložnostni orkester. Med drugim bodo
izvedli tudi Prekmursko skladbovni-
co, ki jo je Pupis pred leti napisal prav
za to mednarodno šolo. Osnovni koncept poletne glasbene šole, kot smo
si ga zastavili pred šestimi leti, ostaja
isti, šolo pripravljamo z namenom, da
omogočimo dodatno izobraževanje
glasbenikom, začetnikom, učencem
nižje glasbene šole, učencem srednje
glasbene šole, konservatorija, namenjen pa je tudi študentom akademije
kot masterclass, pripoveduje Polak.
Večina udeležencev prihaja iz nižje
glasbene šole, vedno več pa jih je iz
srednje šole, ki iščejo dodatno znanje
za izpite na akademiji ali za tekmovanja, ter študentov, ki se želijo dodatno
izpopolnjevati pri tujih predavateljih
in profesorjih, ki učijo na drugih glasbenih akademijah.
»Moram reči, da je šola skozi čas
nekako dozorela in da ljubiteljsko
igranje inštrumenta izzveneva, šola
pa se vedno bolj razvija v profesionalno poletno šolo za mlade nadarjene glasbenike, nagrajence, in tiste, ki
želijo na konservatorij in akademijo,«
še pove in doda, da so dobrodošli tudi
ljubiteljski glasbeniki, tisti, ki igrajo v
godbi, in vsi drugi, ki bi želeli razširiti
svoje znanje.«
Vsak večer se izobraževanje konča
s koncertom, v sredo se je predstavil
saksofonski orkester s solisti klarinetisti, danes v četrtek bo nastop udeležencev koncerta, prav tako za ta večer
je svoj nastop obljubil priznani saksofonist Oto Vrhovnik.
A. Nana Rituper Rodež
NA SCENI
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
v preteklem tednu
1. Podhod bodo popravili
2. V Murski Soboti osrednja slovesnost ob združitvi
3. Velika maša pri Gradu
4. Zaradi vere v Kristusa danes mnogi umirajo
5. Vsak ima v ozadju svojo zgodbo
6. Borut Pahor položil venec k spomeniku Jožefa Klekla
Komentar tedna na
fotografija nataša juhnov
Top 6 na
20. avgusta 2015 | Vestnik |
Uporabnik Ffran o vsakoletnih
predavanjih o romoloških temah,
ki jih organizira Zveza Romov Slovenije: »Konference ne pomagajo
nikaj, samo gučanje …«
Glasbena skupina Edna
Ljudska glasba v novi preobleki
Začelo se je s predstavitvijo zgoščenke Tjaše Cigut z naslovom Edno takšo bi rad, ki je dobila nadaljevanje
V glasbeni skupini z imenom Edna je
pet mladih glasbenikov, ki jih navdušuje glasbena zapuščina z območja
Prekmurja in Porabja, pri čemer dobijo ljudske pesmi v njihovi izvedbi
novo, unikatno preobleko.
Pred enim letom, ko je Tjaša Cigut
v sodelovanju s Kulturno-turističnim
društvom Črenšovci na prireditvi
predstavila svojo zgoščenko z naslovom Edno takšo bi rad, so jo preostali štirje člani spremljali kot prijatelji,
glasbeniki. Po tem nastopu pa so se
odločili, da bodo še aktivneje sodelovali in so si nadeli ime Edna, ki v prekmurskem narečju pomeni ena. Ob
Tjaši Cigut (vokal in klavir) so v skupini še Jasmina Dajčman (saksofon),
Kritian Majcen (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas) in Blaž Korez (tolkala).
V petek, 21. avgusta, bodo svojo glasbeno ustvarjalnost predstavili na etnološkem glasbenem večeru v
okviru Jenamena festa v Črenšovcih,
na katerega so povabili še goste. Pred
dnevi so nastopili v slovenskem paviljonu na svetovni razstavi EXPO v
Milanu, pred njimi pa je med drugim
še nastop v Ljubljani na 27. Mednarodnem festivalu noči v Stari Ljubljani.
Tjaša Cigut pravi, da je skupina pet
glasbenih svetov, združenih v edinstveno celoto, ki jo povezujeta glasbena kemija in strast umetniškega
ustvarjanja: »Osrednja tema, rdeča
nit v pesmih je ženska. Pesmi ponujajo uvid v njen položaj v družbi v preteklosti, spoznavanje in razumevanje
medosebnih odnosov, pa tudi to, kako
ženske čutijo svet okrog sebe. Člani
skupine smo sicer dejavni na različnih glasbenih področjih. Aprila smo
knjigober
Arne Hodalič
Fotografija
Noa, 2014
Težko je verjeti, da je Arne Hodalič
star že šestdeset let, saj jih navzven
zaradi svojega aktivnega življenja nikakor ne kaže. Hodalič je za marsikoga najboljši slovenski sodobni fotograf, obenem pa je še potapljač,
jamar, svetovni popotnik in novinar.
A ne samo to: je tudi urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija in predavatelj za fotoreportažo
na Fakulteti za družbene vede in Visoki šoli za storitve v Ljubljani. Njegova
knjiga Fotografija je izšla lani pri založbi Noa v nakladi 900 izvodov, imajo pa jo na voljo tudi v soboški pokrajinski in študijski knjižnici. Zakaj smo
se torej tokrat odločili za predstavitev
dela, ki je v bistvu priročnik? Naj odgovorimo z besedami Arneja Hodaliča, da ta knjiga pravzaprav ni priročnik v ožjem smislu besede, ampak je
knjiga, namenjena prav vsem. »Zmotno je prepričanje, da je za dobro fotografijo potreben dober fotoaparat.
Dobra fotografija nastane v naši glavi,
fotoaparat pa je samo podaljšek naših
razmišljanj, znanja in izkušenj. Zato je
učenje najboljša pot do dobrih fotografij,« pravi Hodalič. Nedavno je še s
tremi podvodnimi fotografi gostoval v
oddaji nacionalne televizije Polnočni
klub in zatrdil: »Da nekdo postane zares dober fotograf, ni pomemben talent, ampak samo delo, delo in delo.«
Priročnik Fotografija tako združuje
njegova znanja in izkušnje. »Fotografirati pomeni razmišljati,« poudarja Hodalič. Na poljuden in razumljiv način
podaja osnove in tehnične razlage ter
s primeri pojasnjuje, kako je kakšna
V glasbeni skupini Edna je pet mladih glasbenikov, ki jih povezujeta glasbena kemija in strast umetniškega ustvarjanja.
fotografija sara kager
posneli promocijski videospot, v katerem je mogoče začutiti ritme naše
glasbe ter naše doživljanje in čutenje
glasbe.«
S svojo močno sporočilnostjo in
modernim glasbenim izrazom, pravi
Tjaša, so skladbe povezale uveljavljene mlade glasbenike iz Prekmurja in
Štajerske, ki iščejo možnosti in prilo-
žnosti za glasbeni prodor. Vsak od njih
vplete v glasbeno izvajanje Edne svoje
glasbene izkušnje in znanje, ki prija
ušesom, pomirja in poslušalca popelje v druge dimenzije: »Prekmurje je
že samo po sebi navdihujoče, glasba
pa je zakladnica čudovitih viž, ki so
mi zelo ljube. Moje interpretacije ljudskih pesmi so ovite v drugačen pajčo-
lan, vse skupaj predstavlja mene, nas
(Edno) in našo pokrajino. Pomembna
sta vtis, ki ga pusti besedilo ob prvem
branju, in ustvarjanje atmosfere, povezane z vtisom. Doživljanje in prilagajanje viži dojemam zelo osebno in
črpam iz svojih doživljajev.«
J. G.
Etno-džez kvartet džeZZva
Trije odlični koncerti na turneji v Srbiji
Osrednji nastop je bil na 7. mednarodnem Festivalu etno in ambientalne glasbe Karusel v Čačku
Etno-džez kvartet džeZZva iz Murske Sobote se je vrnil s krajše turneje
po Srbiji, na kateri je imel tri koncerte. Osrednji nastop je bil v okviru 7.
mednarodnega Festivala etno in ambientalne glasbe Karusel v Čačku, kamor so ga organizatorji povabili že v
začetku leta. Druga koncerta sta bila
še v Domu omladine v Beogradu in v
Kulturnem centru v Gornjem Milanovcu.
Prvi koncert srbske turneje je potekal v okviru prireditve Ljeto na Zidiću
pred domom mladine v središču Beograda. Odziv je bil odličen, poslušalci
pa zadovoljni. Prav tako mediji, saj so
se o nastopu džeZZve naslednji dan
razpisali celo v beograjski Politiki.
Fantje iz džeZZve so svojo pot nadaljevali naslednji dan proti Gornjemu
Milanovcu. Polna dvorana kulturnega
središča je bila dokaz, da srbski poslušalci prepoznajo kakovostno glasbo in
ji z veseljem tudi prisluhnejo, čeprav
izvajalcev ne poznajo. Iztok Rodež, kitarist kvarteta džeZZva, je ob tem de-
9
Kvartet džeZZva v kulturnem središču v Gornjem Milanovcu fotografija arhiv skupine
jal: »Pregovorna gostoljubnost srbskih
organizatorjev in poslušalcev se je v
našem primeru pokazala kot točna.
Sprejem je bil prav fascinanten. Poslušalci so našo glasbo sprejemali s celim
telesom in nam po koncertih praviloma namenjali stoječe ovacije. Tega sicer nismo vajeni, nas pa zelo veseli, saj
je to tudi dokaz, da se je naša glasba
poslušalcev dotaknila. Ne vstaneš kar
tako in aplavdiraš nastopajočemu.«
Skupina je svojo pot nadaljevala naslednji dan, ko je bil v Čačku sklepni
večer 7. mednarodnega Festivala ambientalne in etno glasbe Karusel. Skupina džeZZva je nastopila še z dvema
zasedbama, Tribal Vedo iz Francije
(minuli konec tedna je koncertirala
na festivalu Soboško poletje, op. p.) in
domačim mladim džez-rok bendom
Jazz Project. Sklepnega koncerta se je
udeležilo okrog 300 poslušalcev, to pa
govori o pomembnosti festivala tudi
za mesto Čačak. »Skupina DžeZZva
je ena od glasbeno najboljših zasedb,
ki je kadar koli igrala na Karuselu,«
je po nastopu povzel Dušan Darijevič, organizator in selektor festivala.
Kvartet džeZZva čaka zdaj še nekaj
koncertov po Sloveniji, jeseni pa namerava posneti material za naslednjo
ploščo, ki bo izšla v začetku leta 2016.
Naj dodamo, da je na odličen sprejem
v Srbiji že prej na svoji turneji naletela tudi pomurska skupina Ethnotrip.
T. K.
od izbranih fotografij nastala. Nekatere spremljajo tudi zgodbe iz ozadja. In
ti primeri in zgodbe ne prihajajo samo
z vseh koncev Slovenije (Piran, Portorož, Kranj, Rašica, Postojna, Ljubljana, Ljubljansko barje, Žabjek, Tkalca
jama, Rimske Toplice, Maribor), ampak tudi z vseh strani sveta, kamor je
že stopila Hodaličeva noga: Indije, Šrilanke, Bangladeša, Pakistana, Tajske,
Kube, ZDA, Etiopije, Konga, Irana, Palestine, Turčije, Velike Britanije, Nizozemske, Italije, Švice, Hrvaške, Bosne
in Hercegovine, Poljske, Nove Kaledonije, Papue Nove Gvineje, Namibije, Jemna, Kolumbije in Peruja. Zmotno bi
bilo, če bi bralec mislil, da se Hodalič
v knjigi samo hvali s svojimi brezhibnimi fotografijami. Prav nasprotno, na
primerih pokaže svoje napake in prizna, da je kakšno od navidezno odličnih fotografij »skonstruiral« kar sam.
Tako pri primeru fotografije domnevnih barvnih ribic v naravnem okolju
pošteno pove, da je ribe poslikal kar
v neki italijanski ribogojnici z namenom, da ustvari vtis, da so ribe v morju. Bralcu v priročniku razkrije še več
drobnih trikov, ob vsaki fotografiji pa
na kratko doda še svoj vtis in misel, na
primer: »Bližnjic ni. Ne v življenju ne v
fotografiji.« Ali pa: »Nobena fotografija ni tako dobra, da ne bi bila lahko še
boljša.« Hodaličev značaj in ljubezen
do fotografije pa najbrž najbolje razkriva tale njegova izjava: »Rad bi bil
tako bogat, da bi lahko veliko delal.«
T. K.
10
intervju
| Vestnik | 20. avgusta 2015
Ferenc Horvath
»Pogrevanje stvari
izpred sto in več let
ne vodi nikamor«
Letos prvič organizirali dneve madžarske kulture, da bi jo predstavili tudi
večinskemu prebivalstvu – Konzularna pisarna dobila gospodarsko atašejko
M
adžari po vsem svetu danes praznujejo dan svetega
Štefana, utemeljitelja madžarske državnosti. Položaj madžarske avtohtone narodne skupnosti v
Sloveniji je zgledno urejen, vendar,
kot že dalj časa opozarjajo predstavniki skupnosti, v praksi ni vse tako
kot na papirju. Tudi nekatere druge zadeve se kljub dobri volji razvijajo počasi. »Časi, ko smo lahko to
delali ob službi, so mimo …,« pravi
Ferenc Horvath, ki je postal na začetku letošnjega leta prvi poklicni
predsednik Pomurske madžarske
samoupravne narodne skupnosti.
»Če pogledamo, koliko je dela in
službenih poti, je potreben poklicni predsednik. Na to sem opozarjal
že dalj časa. Če želimo iti v korak s
časom, moramo povečati število zaposlenih.«
Kaj vam osebno pomeni praznik
sv. Štefana?
To je praznik ene najstarejših držav na svetu. Svetemu Štefanu mnogi očitajo način, kako je vzpostavil
to madžarsko državo, in sicer, da se
je obrnil proti Madžarom in iskal
zaveznike v zahodnem, predvsem
krščanskem svetu. Kljub temu menim, da je imel vizijo, verjetno je bil
človek, ki je hodil pred svojim časom in ga mnogi niso razumeli. Če
ustanoviš državo, ki obstaja, sicer v
različnih strukturah, tisoč let, potem mislim, da je vedel, kaj počne,
in da njegovim odločitvam ne smemo nasprotovati. Za nas Madžare v
zamejstvu in zame osebno je to lep
praznik, ob katerem se med drugim
spomnimo tudi device Marije, ki je
zavetnica madžarske države. Lepo
je, ker se ob tem času predstavniki
madžarske skupnosti bolj intenzivno srečujemo, zato smo letos prvič
organizirali dneve madžarske kulture, s katerimi želimo med drugim
predstaviti svojo kulturo večinskemu prebivalstvu.
Februarja lani je bila ustanovljena madžarska konzularna pisarna
v Lendavi. Ob odprtju ste izrazili
prepričanje, da se bo z njeno pomočjo skupnost okrepila. Se je to
zgodilo?
Mislim, da se je skupnost v preteklih letih okrepila. O tem, kakšno
vlogo ima pri tem konzularna pisarna, bi lahko razpravljali, vendar
menim, da je dobrodošla vsaka pripravljenost madžarske države, da
pomaga pomurski madžarski skupnosti. Počasi gremo naprej, zdaj
smo v fazi, ko veliko razpravljamo o
premikih na gospodarskem področju. Konzularna pisarna je dobila še
sodelavko, odgovorno za gospodarsko področje. Krepimo dejavnost in
menim, da smo uspešni.
Bilo je povedano, da bo pisarna
tudi v pomoč tistim, ki bodo želeli
pridobiti madžarsko državljanstvo.
Se je od njene ustanovitve povečalo število tistih pripadnikov skupnosti, ki bi to želeli?
To je sicer vprašanje za konzularno pisarno, toda kolikor je meni neuradno znano, so večkrat imeli dni,
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
madžarščine. Smiselno bi bilo podpreti funkcionalno dvojezičnost, da
se dogovorimo za norme in določimo, kaj je treba prevajati v madžarščino, stvari, ki so v korist uporabnikov.
V zadnjem času je v medijih precej
odmevalo sporno vabilo konzularne pisarne, na katerem je bil natisnjen zemljevid velike Madžarske,
pomurski poslanec Jožef Horvat
je glede tega tudi pisal pristojnim
ministrom. Kako komentirate zadevo?
Zadeva je bila precej nekorektno
obravnavana. Ne madžarska skupnost ne madžarska vlada nikoli nista kazali težnje, da bi to ozemlje
vrnili Madžarski, saj je že prvi predsednik vlade samostojne Madžarske
ko so zbirali zainteresirane v različnih naseljih. Kolikor vem, se je število od takrat bistveno povečalo,
tako da je bilo odprtje konzularne
pisarne v Lendavi s tega vidika pravilna odločitev.
željo za spremembo državnih mej.
Tisti, ki poznajo naše delovanje in
mene osebno, vedo, da delamo zato,
da bi tukaj živeli v sožitju, seveda
zagovarjamo svoje pravice, vendar
nikoli na račun pravic pripadnikov
slovenskega naroda. Letos smo organizirali poletne tabore, ki so jih
obiskovali tudi otroci iz izrazito slovenskih družin, zelo malo so govorili madžarsko, pa nikogar nismo zavrnili, ker mislim, da je naša naloga
graditi mostove, tudi ko nas bombardirajo z obeh strani, s slovenske in madžarske. Edina prava pot
je ohranitev sožitja. Tiste na obeh
straneh, ki želijo to skrhati, moramo
opozoriti, da nam s tem delajo levjo
uslugo. Pogrevanje stvari izpred sto
in več let ne vodi nikamor.
Pravite, da pogrevanje stvari ne
vodi nikamor, toda lahko bi predvideli, da bo takšno vabilo izzvalo
reakcije.
Moram iskreno priznati, da tega
nisem predvidel, ker mislim, da je
to vedno stvar pogleda oziroma namena. Naš namen nikakor ni bil,
kot so nekateri razlagali, da želimo
to ozemlje priključiti Madžarski. Iskreno povedano, če bi danes izvedli neke vrste anketo med pomurskimi Madžari, ali bi si to želeli, bi
jih malo odgovorilo pritrdilno. Želeli smo simbolično prikazati pripadnost enemu narodu, kot to počnejo
tudi v drugih državah. Če želi nekdo
zdaj s tem služiti politične točke, je
to njegova stvar, vendar ta tema za
nas nikoli ni bila aktualna.
Za pospešitev gospodarskega sodelovanja med državama je bilo že
več ukrepov, na primer ustanovitev poslovne pisarne karpatske regije v Lendavi. V medijih je mogoče najti samo informacije o večjih
korporacijah, o uspešenem razvoju
MOL-a v Sloveniji ali prizadevanju
banke OTP, da bi vstopila v NKBM,
kakšno pa je sodelovanje na nižji,
recimo obrtniški ravni? Je odprava
mej povezala ta prostor?
Mogoče ne v obsegu, kot bi si želeli, vendar kolikor opažam in govorim z ljudmi, je vedno več podjetnikov, ki prihajajo iz Madžarske in tu
opravljajo različna dela, v nasprotni smeri je tega precej manj. Verjetno so nekatere storitve, predvsem
v gradbeništvu in sezonskih delih,
na Madžarskem še vedno cenejše.
Prizadevamo si, da bi bilo čim več
prometa v obe smeri. Naloga gospodarske atašejke v konzularni pisarni je predvsem delovanje na terenu, ne med velikimi slovenskimi in
madžarskimi podjetji, temveč med
manjšimi in srednje velikimi podjetji, med katerimi želijo vzpostaviti čim več stikov, da bo lahko sodelovanje čim bolj pestro in bo regija
zaživela. V to moramo vložiti nekaj
več energije, da bomo manj odvisni
od velikih korporacij in bomo lahko v nekem boljšem vzdušju vzpostavili nova delovna mesta, morda
privabili v regijo še kakšna podjetja,
da se bodo mladi lahko zaposlovali doma.
Kaj se dogaja s krovnim manjšinskim zakonom, bo sprejet v tem
mandatu?
Leta 2013 se je ob obisku madžarskega predsednika Aderja v Lendavi omenjal evropski projekt obnove lendavskega gradu in samostana
v Monoštru. Kako je s tem?
Zadevo rešujemo na drug način,
in sicer smo zdaj gospodu narodnostnemu poslancu poslali prošnjo,
da bi se spremenil zakon o privatizaciji. Kot vemo, zakon o privatizaciji pravi, da dva in pol odstotka
od prodanega državnega lastništva
pripadata obema avtohtonima narodnima skupnostma. V preteklih
letih privatizacije ni izvajala samo
država, temveč različne paradržavne ustanove, zato tega priliva ni
bilo. Pred dobrim mesecem dni smo
imeli v Lendavi sestanek s predstavniki italijanske skupnosti in ugotovili, da bi bilo smiselno zakon spremeniti v tem delu, da bi ne glede na
to, kdo proda državno podjetje, ta
sredstva prišla na račun ribniškega sklada. Obe skupnosti imata glede tega stališče, da bi morali sistem
prevetriti, saj ni pričakovanih učinkov. Recimo za razpisana posojila
je zelo malo zanimanja, letos smo
imeli samo enega prijavitelja, to pa
pomeni, da razpisi niso dovolj privlačni, zato si želimo pri tem dobiti
več odgovornosti, saj sami na terenu bolje poznamo razmere. Pri sedanjem sistemu me zelo moti, da
madžarska skupnost da soglasje za
neke projekte, vendar od trenutka,
ko povemo svoje stališče, ne vidimo
več, kaj se dogaja z denarjem.
Timotej Milanov
Kolikor vem, se je v ozadju nekaj
delalo, vendar na žalost konkretnih
dosežkov še ni. Jaz sem vsekakor
privrženec te pobude. Mislim, da
sta obe vladi pomembna partnerja
za pristop k projektu. Obnova teh
objektov bi bila zelo pomembna za
obe skupnosti. Stavbi sta pomembna simbola obeh pokrajin in upam,
da se bodo evropska sredstva za to
našla.
Iz leta v leto opozarjate na neskladnost med manjšinsko pravno ureditvijo in resničnim stanjem. Predvsem ste bili kritični do domnevno
slabega znanja madžarskega jezika
med uradništvom, tudi v šolstvu je
bilo nekaj težav. Nekateri ukrepi za
dvig jezikovnih kompetenc so že
bili na obeh straneh meje. Opažate napredek na tem področju ali je
stanje še vedno enako?
Če sem zelo iskren, je stanje bolj
ali manj nespremenjeno. Vidim sicer neke pozitivne znake, da bi se
nekatere stvari lahko premaknile,
vlada je tudi sprejela strategijo za
izvajanje dvojezičnosti. Mislim, da
je namen dober, nekako pa imam
Vprašanje sicer ni namenjeno
pravi osebi, vendar moram priznati,
da nisem preveč optimističen, saj se
ta krovni zakon sprejema že sedmo
leto. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi šel že jeseni v parlamentarno proceduro, tako bi lahko
pričakovali, da bi bil sprejet že pred
naslednjim poletjem. Mislim, da bi
bilo to dobro, vendar sam zakon
vseh naših težav ne bo rešil, v vsakdanjem življenju si moramo prizadevati za dosledno izvajanje zakonodaje. Tako državni organi kot mi
posamezniki moramo imeti do tega
drugačen odnos.
Vedno tudi poudarjate potrebo
po oblikovanju gospodarske osnove skupnosti. Moti vas, da so vam
sredstva za vaše delovanje nakazana prek ribniškega sklada in drugih mehanizmov, saj želite z njimi
sami razpolagati. Ali bo krovni zakon urejal tudi to področje?
Ferenc Horvath je prvi poklicni predsednik krovne manjšinske organizacije
Madžarov v Sloveniji. Kot pravi, svojo dejavnost krepijo na več področjih, vendar
se nekatere zadeve premikajo prepočasi. fotografija nataša juhnov
še vseeno občutek, da nekatere državne institucije v Prekmurju ne posredujejo pravih informacij o tem,
kakšno je resnično stanje glede znanja madžarskega jezika pri zaposlenih. Vemo, da je bilo v preteklosti
omogočeno, da je nekdo s sedemdesetimi urami tečaja madžarščine že
pridobil ustrezne papirje za znanje
jezika. Vsi vemo, da to ni mogoče,
tudi če gre za genija. Stanje ne bo nikoli idealno, saj je zadeva, tako kot
je zapisana v zakonu, praktično neizvedljiva. Vedno pravim, da je treba realno pogledati sedanje stanje,
potegniti črto in si prizadevati, da
se stanje iz dneva v dan izboljšuje.
Da bodo na novo zaposleni resnično
obvladali oba jezika, predvsem na tistih delovnih mestih v javni upravi,
na katerih delajo z ljudmi. Mislim,
da je to zelo pomembno, saj če nekdo že pozdravi v obeh jezikih, je tudi
nam, ki hodimo tja opravljat storitve, potem lažje uporabljati materni jezik. Nekateri tega niti ne upajo,
saj mislijo, da zaposleni ne govorijo
Jozsef Antall po volitvah povedal, da
se Madžarska odreka vsem ozemeljskim zahtevam za tista območja, ki
so sestavljala bivšo madžarsko državo, da pa se sam v duši počuti kot
predsednik petnajstih milijonov
Madžarov. Vse madžarske vlade od
takrat nekako delujejo v tem duhu,
nekatere bolj, druge manj, zato tudi
podpirajo zamejske Madžare, hvala bogu vse bolj tudi nas pomurske
Madžare. Zato so leta 2010 sprejeli
institucijo dvojnega državljanstva in
uvedli praznik narodne enotnosti, ki
ga praznujemo vsako leto tudi v Prekmurju. Na tem vabilu je bil prikazan zgodovinski zemljevid, če to želi
nekdo narobe interpretirati, to seveda lahko počne, toda če se prav spomnim, je tudi na slovenskem evru za
dva centa simbol, ki izhaja še iz slovanskih časov in je danes v Avstriji,
pa mislim, da Avstrija zaradi tega ni
poskočila. Tudi zgodovinske knjige
so polne takih zemljevidov in nihče
ne razlaga, da bi zaradi prikaza stanja v nekem obdobju nekdo izražal
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
reportaža
20. avgusta 2015 | Vestnik |
11
Velika maša v Turnišču, pri Gradu in v Apačah
Zaradi Kristusa danes mnogi umirajo
dotaknil ugotovitev ankete ameriške
tiskovne agencije Bloomberg, ki je v 57
državah sveta raziskovala dekadenco
ali moralni razkroj družbe in Slovenijo uvrstila na drugo mesto. Bloomberg
je dekadenco izmeril glede na količino popitega alkohola na leto, pokajenih cigaretah, pokajene marihuane,
zaužitih amfetaminov, kokaina, opiatov in ekstazija ter izgub z igrami na
srečo glede na BDP-države. Škof Smej
je pripovedoval, da je enkrat tudi njemu nekdo ponudil marihuano, ko sta
se srečala na poti do Piramide nad Mariborom. Čeprav se mu je pri izgovarjavi tega posrečeno zapletel jezik, ga
to ni spravilo v zadrego, ampak je tudi
iz tega ustvaril sproščeno vzdušje, ki
je napolnilo cerkev in ki je prevevalo
celoten obred. Liturgija je lahko tudi
sproščena, je na koncu dejal župnijski
upravitelj Marko Magdič.
Množice ljudi, ki so se zgrnile v Pörgo, središče kraja, so se lahko sprehodile tudi med več kot stotimi stojnicami tradicionalnega kramarskega
sejma.
Prošnje vernikov Mariji
Nekoliko manj ljudi kot Turnišče in
Grad je na praznično soboto obiska-
fotografija lidija cermagdič
V cerkev Marije pod logom v Turnišču
se je tudi letos zgrnila množica vernikov, ki so počastili praznik Marijinega
vnebovzetja. Vrhunec bogoslužij, ki so
potekala ves teden v cerkvi Marije Vnebovzete, pa je bila nedeljska slovesnost
s sveto mašo, ki jo je vodil škof dr. Peter Štumpf. Srebrnomašnik, ki se, kot
ga je uvodoma pozdravil župnik pater
Toni Brinjovc, v Turnišču počuti kot
doma. Brat Toni je eden od treh minoritov, ki so avgusta prišli v Turnišče in
prevzeli vodenje župnije.
Prvi murskosoboški škof dr. Marjan
Turnšek je namreč cerkev v Turnišču
15. avgusta 2007 razglasil za škofijsko
Marijino svetišče, s tem pa Turnišče
povzdignil, kakor je zapisal zdajšnji
škof, v pomurski Sion. Decembra letos
pa bodo tu obhajali tudi stoletnico blagoslovitve nove cerkve.
Praznovanje Marijinega vnebovzetja
je tudi praznik, ki poudarja dostojanstvo
telesa, škof dr. Peter Štumpf je v pridigi dejal, da je bila Marija prva, za njo pa
gremo vsi ljudje tja, kamor spadamo, v
nebesa. »V nebesih pa se ne bodo nekateri ne videli in ne slišali, ker niso ljubili.
V nebesih so samo tisti, ki ljubijo. Tam,
kjer človek umre, tam nadaljuje svojo
večnost. Če umiramo v ljubezni, večnost
nadaljujemo v ljubezni. Če umiramo v
sovraštvu, večnost nadaljujemo v sovraštvu, ki pa nima mesta v nebesih.« Povedal je tudi, da je soboško škofijo sredi julija razveselila novica iz Vatikana,
da je kongregacija za zadeve svetnikov
izdala dekret o veljavnosti škofijskega
postopka za beatifikacijo duhovnika in
mučenca Daniela Halasa, s tem pa so
odprta vrata za nadaljevanje postopka
na ravni Cerkve. Tudi zdaj je čas mučencev, je govoril škof Peter Štumpf, saj
mnogi umirajo zaradi vere v Kristusa,
po svetu pa je preganjanih sto milijonov kristjanov. To pa je mogoče zaradi
zla, ki je zelo trdovratno, njegov največji
zaveznik pa je brezbrižnost ljudi do zla
in brezbrižnost do tistih, ki zaradi zla
trpijo »blizu ali dlje od mene«. Duhovnik Halas je bil eden takšnih ljudi, ki so
se uprli zlu. »Halas v sebi ne potrebuje
naše resnice, to pomeni, da naše raziskovanje o tem, kdo ga je umoril ali kdo
ga ni umoril, zanj ni pomembno. Pomembno je to, da mi potrebujemo resnico v sebi, kdo smo mi, kakšni smo in
kakšni ne bi smeli biti. V teh vprašanjih
se skriva resnica o nas.« Pridigo je končal z mislijo na priprave na Škofijski misijon 2016, ki se bo začel decembra, in
na upanje, da bi pri Mariji pod logom še
naprej iskali svojo resnico.
fotografija nataša juhnov
»Halas v sebi ne potrebuje naše resnice, to pomeni, da naše raziskovanje o tem, kdo ga je umoril ali kdo ga ni umoril, zanj ni pomembno«
Na praznik Marijinega vnebovzetja
ali veliko mašo so številni verniki poromali tudi h Gradu. Župnijska cerkev,
ki je posvečena Mariji Vnebovzeti, je v
spodnjem delu vasi Grad, imenovanem
Pörga. Dokumenti ne omenjajo datuma gradnje sedanje cerkve, ampak povedo, da je zgrajena »ab antiquis catholicis… aediificata«, to pomeni, da je že
obstajala, preden se je začela reformacija. Ivan Zelko je v svoji razpravi Marijino češčenje pri panonskih Slovencih
zapisal, da je odkril podatek, da je bila
prvotna cerkev pri Gradu zgrajena najbrž že v 11. stoletju, gotovo pa že pred
letom 1275. »Če povežemo to z dogodki leta 1270, ko je prišlo pod gradom do
bitke med madžarskimi četami in vojaki Otokarja Češkega iz dinastije Přemyslidov, lahko rečemo, da je vojna vihra uničila staro cerkev in so morali
zgraditi novo. Verjetno je iz tega časa
sedanja ladja cerkve novogradnja na
stari lokaciji, kateri so pozneje v drugi
polovici 14. stoletja, morda še nekoliko
pozneje, dozidali gotski prezbiterij.«
Na predvečer praznika je tu daroval
sveto mašo škof dr. Peter Štumpf, osrednjo slovesnost na dan praznika pa je
vodil upokojeni mariborski škof dr. Jožef Smej. V pridigi se je med drugim
fotografija majda horvat
Jožef Smej je ustvaril
sproščenost liturgije
lo Apače. Tam je daroval sveto mašo
v cerkvi Marije Vnebovzete upokojeni ljutomerski župnik in trenutno
duhovni pomočnik Izidor Veleberi. V
svojem nagovoru je spomnil na vlogo Marije, kateri je bil izročen slovenski narod in na katero se mnogi
verniki obračajo s svojimi priprošnjami. Povedal je tudi, da se v času, ki
ga živimo, pogosto sprašujemo, zakaj
biti pošteni, zvesti, dobri, zakaj delo
opravljati pošteno in se truditi, če je
vse brez zveze, in dodal, da je Marijin
praznik potreben, da nam dopoveduje, da imajo te vrednote – trud, poštenost, zvestoba, dobrota – v večnosti
pravo ceno, zato se splača biti pošten,
veren, zvest. Spomnil je tudi na težke
čase, ko je bila Cerkev izrinjena iz javnega življenja, in poudaril, da bi mladi
danes morali to, kar so starejši preživeli, ceniti in spoštovati.
Pred cerkvijo je dopoldne potekal
še krajevni sejem z raznoliko ponudbo izdelkov, med mašama pa je, kot je
to tradicija ob veliki maši v Apačah,
zaigral Pihalni orkester Apače.
Popoldne se je dogajanje preselilo pred gasilski dom, pred katerim je
zbrane zabaval ansambel Viničarji.
Majda Horvat, Lidija Cer Magdič
12
| Vestnik | 20. avgusta 2015
ljudje in zgodbe
Selitev waldorfskega vrtca v Černelavce
Dobrodelni pohod
Vrtec temelji na naravnih
materialih in zdravi prehrani
Novi prostori bodo omogočili več gibanja na prostem – Posebnost waldorfskega vrtca je učenje za življenje
Waldorfski vrtec, ki temelji na vzoru
in posnemanju, ritmu in ponavljanju
ter prosti igri, se bo iz prostorov dijaškega doma v Murski Soboti preselil na
novo lokacijo v Černelavce, v prostore, v katerih je bil prej vrtec Čebelica
in je v lasti Krajevne skupnosti Černelavci. Za selitev, ki jo bodo opravili v
poletnih počitnicah, ko je vrtec zaprt
za štiri tedne, so se odločili zato, ker
se jim je ponudila priložnost varstva
otrok v pritličnih prostorih, o čemer so
že dalj časa razmišljali. Izvedeli so namreč, da se bo vrtec Čebelica preselil v
nove prostore v Murski Soboti, zato so
se s predsednikom KS Černelavci Miranom Forjaničem dogovorili za sodelovanje. Kot je povedala Sonja Toplak
Kociper, vodja vrtca, jim bodo pritličje in razporeditev prostorov olajšali
delo, saj bodo lahko več časa namenili bivanju na prostem. Posebnost waldorfskega vrtca je namreč to, da otroci
spoznajo osnovne življenjske navade
in jih začnejo usvajati. Tako vrtec temelji na ponavljanju, saj po besedah
Toplak-Kociprove ponavljanje otroku
omogoči neko varnost in dobro vpliva
na govorni razvoj otrok.
Z leti vedno več vpisanih otrok
Enota waldorfskega vrtca v Murski
Soboti deluje pet let. Prvo leto je bilo
vpisanih samo šest otrok, z leti pa se
je število povečevalo. Tako imajo v
letošnjem šolskem letu vpisanih trinajst otrok, prav tako imajo za naslednje leto vpisanih že petnajst otrok.
V vrtcu imajo kombinirano skupino
otrok prvega in drugega starostnega
obdobja. Po informacijah vodje vrtca
je plačilo programa odvisno od dohodninskega razreda, v katerega so uvrščeni starši po odločbi centra za socialno delo. Sicer pa waldorfski vrtec
subvencionira država s 85 odstotki,
preostalih 15 odstotkov plačajo starši.
Delež, ki ga plačajo starši, predstavlja
razliko med zneskom, ki ga vrtcu za
posameznega otroka prispeva občina,
in ekonomsko ceno programa vrtca.
Igrače, s katerimi se igrajo otroci v waldorfskem vrtcu, so iz naravnih materialov. fotografija osebni arhiv sonje toplak kociper
Posebna waldorfska
pedagogika
V waldorfskem vrtcu je vsak dan v
tednu določen za eno od umetniških
dejavnosti. Ob ponedeljkih otroci z
Igrišče pri dijaškem domu v Murski Soboti že sameva, na novi lokaciji pa so začeli
postavljati igrala ta teden. Pri tem so sodelovali tudi starši. fotografija ines baler
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
vzgojiteljicami slikajo, ob torkih rišejo z voščenkami, ob sredah oblikujejo vosek, v četrtek izdelujejo volnene slike, medtem ko ob petkih pečejo
kruh, ki si ga potem otroci odnesejo
domov. Sicer pa vse temelji na ponavljanju, tako isto pravljico, lutkovno
predstavo, rajalno igro uprizarjajo
oziroma pripovedujejo tri do štiri tedne. Imajo tudi prosto igro, saj ta po
besedah Toplak-Kociprove spodbuja razvoj ustvarjalnosti, medsebojnih
odnosov in naravni gibalni razvoj. Vse
igrače so namreč iz naravnih materialov, izdelajo pa jih vzgojiteljice. So
tudi enostavne in nedefinirane, tako
da spodbujajo razvoj domišljije.
Tudi prehrana v waldorfskih vrtcih je pripravljena iz naravi prijazno
pridelanih sestavin. S selitvijo v Černelavce bo dobil vrtec novega ponudnika za prehrano, do zdaj pa so
jim obroke zagotavljali v dijaškem
domu.
Ines Baler, Damjana Nemeš
172 kilometrov
za Tineta
Devet pohodnikov
prehodilo 19 občin
od Šmarjeških Toplic
do Domajinec, ki naj
bi darovale sredstva
Pred dnevi je skupina cankovskih pohodnikov s prijatelji pripravila štiridnevni pohod iz Šmarjeških Toplic
do Domajinec, ki so ga poimenovali
tudi Pot prijateljstva. Namen pohoda
ni bil samo druženje z rekreacijo, ampak tudi dobrodelnost.
Dogodek je plod sodelovanja med
občinama Cankova in Šmarješke Toplice, ki sta pobrateni. Pohod je organiziral Janko Durič iz Gerlinec skupaj
s prijatelji in pohodniškimi zanesenjaki. Že lani so pripravili podoben
pohod, in sicer v smeri od Cankove
do Šmarjeških Toplic. Takrat so zbirali sredstva za otroke Murinih delavk.
Ob koncu lanskega pohoda so udeleženci obljubili, da ga bodo pripravili
tudi letos, prav tako za dobrodelni namen. Ves prispevek, ki ga bodo ali so
ga že nakazale občine, skozi katere so
hodili letos, teh je bilo kar 19, bo namenjen občanu Šmarjete Tinetu Gradišarju (38 let) za postavitev dvigala
v hiši. Tine, ki je po poklicu zidar, je
novembra 2013 pri delu padel s strešne plošče in si zlomil hrbtenico ter
poškodoval hrbtenjačo. Nesreča ga je
prikovala na invalidski voziček in posteljo, to pa pomeni, da je popolnoma
odvisen od pomoči staršev.
Pohoda se je udeležilo devet pohodnikov, osem Pomurcev, večina iz
cankovske občine, in en pohodnik
iz Šmarjeških Toplic. Večja skupna
Šmarječanov bo namreč te dni prišla
s kolesi na Cankovo in tudi na ta način podprla akcijo.
Priprave na pohod so se začele že
v sredo zvečer, petega avgusta, ko so
obiskali Tineta Gradišarja. Naslednji
dan so pohod začeli zgodaj zjutraj v
Šmarjeških Toplicah in ga ta dan končali v kraju Veliki Kamen. Prvi dan so
prehodili 42 kilometrov, naslednji dan
pa že 53 kilometrov in pot končali ponoči v kraju Makole, kamor so prispeli čez Boč. Od tam so tretji dan nadaljevali pot in prehodili 40 kilometrov
do Zagorcev. Zadnji dan jih je čakal še
35-kilometrski odsek do Domajinec, v
katerih so pohod končali na tamkajšnjih Turistično- kmečkih igrah Občine Cankova. Številni obiskovalci so
jih toplo pozdravili. Pot je bila v celoti
dolga 172 kilometrov in 200 metrov in
premagana pri dnevnih temperaturah
tudi okrog 35 stopinj Celzija.
C. K.
Lotmerk na vodi
Zabavne
kopališke igre
Športna zveza Ljutomer in Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in
mladino Ljutomer sta pripravila četrto
leto zapored na poletnem kopališču v
Ljutomeru prireditev Lotmerk na vodi.
V zanimivih zabavnih kopaliških igrah
(veslanje na blazini, štafetni tek, vlečenje vrvi in pobiranje zaklada) se je
pomerilo enajst ekip, ki so bile sestavljene iz dveh tekmovalcev. V dveurni
zabavi v vodi, ki je pritegnila številne
obiskovalce, sta pokazala največ spretnosti Aleš Pokrivač in Tadej Küpljen
(Karateista). Drugo mesto sta zasedla
Nina in Alen Žunič (Srce Sloveniji), tretje mesto pa je pripadlo Alenu Žinku in
Žanu Kocipru (Fülana paprika).
M. Š.
fotografija miha šoštarič
V štirih disciplinah je
nastopilo enajst ekip
ljudje in zgodbe
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
13
Nina Pertoci, študentka analitske sociologije, na izmenjavi na Portugalskem
Tudi Portugalci se učijo slovensko
Na Portugalskem prevladujejo zasebne šole, ki so dražje kot pri nas – Cene osnovnih življenjskih potrebščin nižje kot v Sloveniji
Obiskali ste tudi druge dele Portugalske, ne samo prestolnico. Kaj vas
je najbolj navdušilo?
Zagotovo tiste stvari, ki niso najbolj turistično oblegane. Obiskala
sem Algarve, prelep predel s plažami, Azore, ki so sicer sredi Atlantika,
vendar vseeno spadajo k Portugalski,
priporočam pa tudi Porto. Iz Lizbone
do Porta je samo pol ure leta, letalske
vozovnice pa so zelo poceni, saj obstajajo nizkocenovni leti. Z enim izmed takih smo skupaj z drugimi tujimi študenti obiskali tudi Maroko.
Med izmenjavo sem si ogledala tudi
nogometno tekmo Portugalska : Srbija, na kateri sem imela priložnost
videti Cristiana Ronalda. Vzdušje na
tekmi je bilo zelo posebno, Portugalci so namreč znani po tem, da so
strastni nogometni navdušenci.
Kakšni pa so Portugalci sicer?
Tempo življenja na Portugalskem
je bolj umirjen, mislim, da tam nihče ni pod stresom. Domačini so zelo
počasni, sproščeni, dan začnejo kasneje kot pri nas. Če sem šla recimo
v trgovino po vodo, sem za to porabila najmanj pol ure. Drugače pa so
zelo prijazni, tudi do tujcev. Najbolj
me je presenetilo to, da jih veliko govori angleško.
Nina na izletu v kraju Lagoa das Sete Cidades na Azorih fotografija osebni arhiv nine pertoci
Nina Pertoci iz Tropovec je študentka četrtega letnika analitske sociologije na Fakulteti za družbene vede
v Ljubljani. Januarja letos se je prek
programa Erasmus odpravila na študentsko izmenjavo na Faculdade de
Letras Univerze v Lizboni, kjer je preživela pestrih šest mesecev. Po končani izmenjavi se je vrnila v Slovenijo, v
kateri jo čakajo še zadnje obveznosti
pred pisanjem diplome. V pogovoru
je spregovorila o novih izkušnjah, življenju na Portugalskem in o tem, da
se tja še namerava vrniti.
Marsikateri študent si želi med študijem vsaj enkrat oditi na izmenjavo in okusiti življenje v tujini tudi
po tej plati. Slovenske fakultete
imajo povezave z različnimi fakultetami v tujih državah, tako da imajo študenti veliko izbiro glede izmenjav. Vi ste izbrali Portugalsko, kaj
je pretehtalo pri odločitvi?
V Lizboni sem bila že pred dobrima dvema letoma in me je tako navdušila, da sem se odločila vrniti. Veliko je pripomoglo tudi to, da je na
fakulteti, ki sem jo obiskovala, veliko družboslovnih smeri, tako da sem
lahko izbirala med predmeti iz mednarodnih odnosov, sociologije, različnih jezikov in zgodovine. Skratka, gre
za fakulteto, ki jo v Sloveniji najlažje
primerjam s filozofsko fakulteto.
Predmete sem izbrala tako, da sem
jih prilagajala s slovensko Fakulteto
za družbene vede, saj imajo v Lizboni predmete, ki se pokrivajo s slovenskimi. Pri odločitvi sem pazila tudi
na to, da sem izbrala predmete tistih
profesorjev, ki so govorili angleško.
Na fakulteti je bilo namreč tako, da
so vsa predavanja potekala v portugalščini, zato so tujim študentom ti
profesorji dali literaturo v angleškem
jeziku. Kot zanimivost lahko omenim, da sem en izpit opravila celo v
portugalskem jeziku.
Kako to, da tuji študenti nimajo možnosti poslušati predavanj in opravljati izpitov v angleškem jeziku?
Mnogi ste se verjetno prvič srečali
s portugalščino.
Vsekakor je bilo težko, saj jezika
nisem obvladala. Učiti sem se ga začela prav na izmenjavi in lahko povem, da je jezik zahteven in niti malo
podoben španščini. O predavanjih v
portugalščini pa so mi študenti, ki so
že bili na izmenjavi na Portugalskem,
povedali, da se profesorji skušajo prilagajati tujim študentom, predvsem
tako, da jim dajo dodatne naloge in
izpite v angleščini. Zanimivo je, da
se v enem letu za izmenjavo na Portugalskem odloči tudi do 150 slovenskih študentov. Portugalci pa imajo
na fakulteti tudi predmet slovenski
jezik, ki se ga letno uči okoli 40 študentov, profesorica pa prihaja iz Slovenije.
Kakšen pa je šolski sistem na Portugalskem? Ga lahko primerjate s
slovenskim?
Na fakulteti, ki sem jo obiskovala,
je šolski sistem dokaj podoben slovenskemu. Tudi kar se tiče prisotnosti na predavanjih, je fakulteta
v Lizboni primerljiva s Fakulteto za
družbene vede. Razlika je le v tem, da
do zdaj na Portugalskem niso poznali
vaj in seminarjev v takšni obliki kot
pri nas. Sicer pa so na Portugalskem
bolj uveljavljene zasebne šole, ki letno stanejo tudi do 10.000 evrov.
V Sloveniji imajo študenti po mnenju tujcev veliko ugodnosti pri prebivanju, prehrani in štipendiranju.
Kako je to urejeno na Portugalskem?
S tem se strinjam, saj sem iz pogovorov z drugimi tujimi študenti spoznala, da imamo v Sloveniji res boljše možnosti, kar zadeva študentsko
življenje, čeprav se mnogi pri nas s
tem ne bi strinjali. Imamo namreč
možnosti, da ob študiju opravljamo
študentsko delo, to pa v tujini ni stalna praksa. Na Portugalskem ni študentskih bonov, za obroke sem tako
odštela od osem do deset evrov. Kot
študentka na izmenjavi tudi nisem
imela možnosti prebivanja v študentskem domu, ampak sem si morala
priskrbeti stanovanje, za katerega
sem odštela približno 300 evrov. Pri
tem mi je veliko pomagala štipendija,
ki sem jo v enkratnem znesku dobila
v okviru programa Erasmus in sem si
jo razporedila po mesecih. Skupaj z
vsemi dodatki sem za en mesec prejela približno 600 evrov.
Za izmenjavo se verjetno niste odločili le zaradi študijskih obveznosti,
pač pa tudi zaradi pridobivanja novih izkušenj.
Tako je, pomembni pri odločitvi za
izmenjavo sta bili tudi spoznavanje
novih ljudi in tujih držav ter pridobivanje novih izkušenj. Tako smo imeli študenti na izmenjavi veliko izbiro
obštudijskih dejavnosti, med katere
zagotovo spadajo športne aktivnosti,
mednarodne večerje in druga spoznavna srečanja. Čas smo si zapolnjevali tudi z izleti po Portugalski, ki
smo si jih sami organizirali.
Prevladuje torej mediteranska ležernost. Kakšna pa je primerjava
drugih stvari s Slovenijo? Recimo
hrana, cene.
Cene so dokaj primerljive, dražje
so le uvožene dobrine. Zanimivo pa
je, da so cene v lokalih bolj prijazne
študentskim denarnicam. Kava stane le okrog 50, 60 centov, tudi pivo
je cenejše. Hrana se od naše razlikuje predvsem po tem, da Portugalci zaužijejo veliko rib, znani so tudi
po svojih slaščicah. Najbolj razširjena sladica se imenuje pasteis de nata,
gre pa za nekakšne jajčno-smetanove kolačke.
Zdaj ste že en teden doma, še vedno
pod vtisi izmenjave. Vseeno pa vas v
prihodnosti verjetno čakajo še kakšne študijske obveznosti.
Na ljubljanski fakulteti moram
opraviti še nekaj izpitov, potem pa
me čaka pisanje diplome. Ravno zato
nameravam vpisati dodatno leto, saj
želim izkoristiti še preostalih šest
mesecev v tujini, ker mi kot vsem
študentom pripada enoletna izmenjava. To obdobje želim ponovno
preživeti na Portugalskem, vendar
razmišljam o drugi fakulteti. S tem
bi tudi utrdila jezik, ki sem se ga začela učiti na izmenjavi.
D. N., I. B.
Dvodnevno romološko srečanje
Spoštovanje različnosti in socialne enakosti
Izobraževanje pomočnikov v vrtcih in osnovnih šolah o romoloških temah – Medijska podoba Romov temelji na zgodovini
Zveza Romov Slovenije je organizirala prejšnji teden v Murski Soboti skupaj z Inštitutom za romološke
študije, izobraževanje in znanost ter
Centrom obšolskih in šolskih dejavnosti Ljubljana dvodnevno srečanje
Skupaj do znanja. Srečanje je bilo namenjeno izobraževanju romskih pomočnikov, ki poučujejo v vrtcih in
osnovnih šolah, romskim aktivistom
in funkcionarjem ter širjenju romoloških tem.
Predavanja je obiskovalo 46 udeležencev iz celotne Slovenije, teme
predavanj pa so se navezovale na
mednarodni položaj romskih žensk, romske medije, podobe Romov v
medijskem svetu, na kulturo Romov
in na zgodovino Romov, pri čemer so
poudarili vpliv holokavsta na Rome.
Govorniki so prihajali iz različnih
evropskih držav in tudi z različnih
področij delovanja.
Podoba Romov v medijih
V sredo je predavanje vodil publicist Orhan Galjus iz Nizozemske, ki
je govoril o tem, kako mediji vplivajo na ustvarjanje podob Romov v javnosti. Poudaril je, da imidž človeka
ni povezan z njegovim etničnim poreklom, zato mediji ne bi smeli širiti
sovražnosti do Romov. Jožek Horvat
- Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je pri tem poudaril, da romska
javnost nima govornikov z različnimi
mnenji, ki bi ustvarjali pozitivno podobo Romov. Tega problema se zaveda tudi dr. Dragoljub Acković iz Beograda, ki zagovarja dejstvo, da morajo
Romi že od osnovne šole naprej sami
spreminjati pogled javnosti na njih.
Današnje stanje o podobah Romov v
medijih pa Acković pripisuje zgodovini. Omenjal je namreč različne enciklopedije in leksikone, v katerih je
o Romih veliko negativnih definicij.
Na podlagi tega se v javnosti ustvarjajo različni stereotipi in predsodki,
ki ne temeljijo na resnici.
Za tabor ni več denarja
Do leta 2013 so pripravili pri Zvezi Romov Slovenije dvajset medna-
rodnih taborov, zdaj pa zanje ni več
denarja. Tako so zdaj že drugo leto
zapored organizirali dvodnevno srečanje za izobraževanje romske in neromske javnosti. Cilja letošnjega srečanja sta bila: ohranjanje spoštovanja
romskega jezika in kulture v vzgoji in
izobraževanju ter vključevanje v večinsko družbo, tako da vzgoja in izobraževanje zagotavljata načela in
vrednote enakosti v povezavi s socialno pravičnostjo in spoštovanje različnosti.
Damjana Nemeš, Ines Baler
14
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Poletni tabor Društva Bumerang Sreče
fotografija arhiv džd kruplivnik
Vesele urice za najmlajše v Kruplivniku
Društvo žena in deklet (DŽD) Kruplivnik (Občina Grad) vsako leto v dopustniškem času pripravi neki dogodek.
Največkrat je šlo za kulinarično razstavo ali razstavo domačih obrti.
Letos pa so se članice DŽD Kruplivnik odločile, da bodo privabile
mlajšo generacijo obiskovalcev, zato
so pripravile prireditev z naslovom
Vesele igrice za otroke. Članice imajo večinoma že vnuke in so na ta način hotele vključiti otroke in njihove
starše. Seveda so bili povabljeni tudi
drugi otroci in obiskovalci iz doma-
čega kraja in od drugod. Pripravili
so likovne delavnice. Otroci so risali in barvali z vodenimi barvicami in
ustvarjali tudi v drugih likovnih tehnikah. Vodili so jih vzgojiteljica Tadeja Rajbar, defektologinja Karmen
Dervarič ter srednješolki iz vzgojiteljske šole Nina Kisilak in Andreja
Cvernjek. Otroke so spremljale njihove mamice. Delavnic se je udeležilo
več kot dvajset otrok.
V kostumih in s poučnim sporočilom se je udeležencem predstavila rogašovska igralska skupina Pike Poke z
igrico Kako se je petelinček učil kikirikati. Članice skupine so na simpatičen
in poučen način prikazale, kako se lotiti težave, ki lahko nastane pri otrocih zaradi izgovorjave črke r.
Za tokratno prireditev so si organizatorji omislili tudi konjsko vprego –
»zapravljivčka«. Kočijaž domačin Danijel je imel polne roke dela, otroci pa
se niso mogli ločiti od njega. Če prihodnje leto ne bo kakšnega drugega
izziva, bodo spet pripravili prireditev
za najmlajše.
C. K.
V Društvu Bumerang Sreče so že četrto leto zapored pripravili poletni tabor
za otroke, ki nimajo veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V
Športnem centru Križevci na Goričkem se je zbralo 33 otrok. Teden je bil poln
različnih aktivnosti in zabave, v ospredju pa sta bila letos spoznavanje narave in
ponovna uporaba.
Dan so začeli z jutranjo telovadbo in socialnimi igrami, aktivnosti pa so se začele
po malici. Da bo na taboru še bolj zanimivo, so k sodelovanju pritegnili društva
in posameznike. Čebelar Janez Malačič jim je pripovedoval o čebelah in medu,
preizkusili so se v plesni koreografiji Društva prekmurskih mažoretk Bakovci,
obiskali kopališče in jahali konje. Tadej Žalig iz Strelskega društva Štefana
Kovača Turnišče jim je pokazal, kako se strelja, obiskali so jih gasilci PGD Murska
Sobota, otroci pa so lahko splezali tudi na njihovo lestev. S pomočjo hokejskorolerskega Kluba Horobek Fčele so spoznavali hokej na asfaltu, Suzana Škodnik
iz KD Budinci pa jim je predstavila folkloro. »Otroci so preživeli aktiven in poučen
teden, v katerem so spletali nova prijateljstva,« je povedala Jasmina Lebar iz
Društva Bumerang Sreče in dodala, da je bilo veliko trenutkov, ko se jim je risal
nasmeh na obraz. Pa ne le otrokom, ampak tudi organizatorjem, staršem in vsem
sodelujočim. A. N. R. R. fotografija jasmina lebar
fotografija marcel pučko
Zdravstveno letovanje otrok UE Gornja Radgona
V drugi polovici julija se je udeležilo
12-dnevnega zdravstvenega letovanja v
Baški na otoku Krku, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Gornja Radgona (DPMGR), 147 otrok iz
občin Upravne enote Gornja Radgona,
starih od pet do 17 let. Od tega je 105
otrokom letovanje krila zdravstvena
zavarovalnica, starši so pripevali le 50
evrov, trem otrokom ga je v celoti po-
ravnala Občina Gornja Radgona, petim
otrokom je Občina Radenci sofinancirala polovico zneska letovanja, 23 otrokom so starši plačali polno ceno letovanja v višini 300 evrov, enajst otrok pa
je brezplačno letovalo iz drugih virov
sofinanciranja. Z njimi je odpotovalo
17 članov ekipe, voditelji, medicinska
sestra, športne animatorke, dva spremljevalca otrok s posebnimi potreba-
mi in pedagoški vodja, letos je bil to
prvič Vlado Adam. Za organizacijo sta
poskrbeli Ivanka Kalič, sekretarka društva, in Jožica Hamler, poslovna sekretarka društva. Kot je povedal Dušan
Zagorc, predsednik DPMGR, je bil program kljub visokim temperaturam in
toplemu morju v celoti izpeljan.
Sporočili so nam, da so dan začeli z
rekreacijo, izvedli šolo plavanja, orga-
nizirali štafetne igre, se potapljali, skakali v vodo, se vozili po toboganih in s
pedalini ter se z ladjo popeljali na panoramsko vožnjo med kvarnerskimi
otoki. Večkrat so vsi skupaj zaplesali
v vodi, otrokom, voditeljem in animatorjem pa so se pri miganju pridružili tudi turisti. Pa tudi pri vlečenju vrvi
so se jim pridružili obiskovalci plaže.
Tudi popoldnevi in večeri so bili za-
nimivi in prijetni, izvedli so tekmovanji Baška ima talent in Male sive celice, orientacijski pohod, izlete, športne
dejavnosti, predvsem pa je bilo veliko
prijetnega druženja.
Srečali so se tudi s celjsko letoviško
skupino, si izmenjali mnenja in se pomerili v odbojki, radgonska ekipa pa je
prepričljivo zmagala.
A. N. R. R.
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nepremagljiv Dejan Preindl
20. avgusta 2015 | Vestnik |
teden v številkah
Badminton
Turistično-kulturno in športno društvo Pečarovci ter Športna zveza in Razvojni zavod Občine Puconci so pripravili 11. Pečarovski
tek, ki šteje tudi za točkovanje v Pomurskem pokalu. Nastopilo je skoraj 120 tekmovalcev, v članski konkurenci pa je znova
slavil Dejan Preindl iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci, drugi je bil Aljaž Novak, član Atletskega kluba Ormož, tretji pa David
Rihtarič iz Atletskega društva Maribor. Člani so tekli na progi, ki je bila dolga dobrih sedem kilometrov. Članice so tekle na
skoraj šestkilometrski progi, najhitreje pa jo je premagala Jožefa Antolič iz ekipe Zavec Šport Ptuj, druga je bila Klavdija Celec
iz Večeslavec, tretja pa Pavla Forjan iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci. Tekli so tudi v mlajših kategorijah, tam pa so prva mesta
zasedli: Enej Kuzma in Niko Forjan iz Murske Sobote, Zala Janža iz Atletskega kluba Panvita Murska Sobota, Jaka Horvat in
Ana Eva Marinič iz Ljutomera, Dominik Šlemer iz Kovačevec, Sanja Marzidovšek iz Poljčan ter Tomislav Tomašić iz Pleškovca v
Medžimurju in Ela Bogdanović iz Beletinca v Varaždinski županiji. Teki za Pomurski pokal se nadaljujejo že ta konec tedna, ko
bo v soboto ob 18. uri na vrsti 29. Nočni tek po ulicah Kobilja. T. K. fotografija nataša juhnov
9. Memorial Damjana Vučaka
Iztok Utroša je iz Pecsa poslal tole obvestilo, v katerem je razkril svoje načrte
in želje pred novo sezono: »Moj ključni
cilj v tekmovalni sezoni 2015/16 je uvrstitev na olimpijske igre Rio 2016. Če mi
to uspe, bom prvi slovenski badmintonist in prvi Lendavčan, ki bo nastopil na
olimpijskih igrah. Kvalifikacijsko obdobje za uvrstitev na olimpijske igre Rio
2016 poteka od 1. maja 2015 do 30. aprila 2016. Za uvrstitev badmintonistov bo
veljala izključno uvrstitev na svetovni
jakostni lestvici (SJL) na dan 30. aprila
2016, veljale pa bodo le točke oziroma
uvrstitve na mednarodnih turnirjih, ki
jih bomo igralci dosegli v omenjenem
kvalifikacijskem obdobju. Pri izračunu točk se upošteva 10 najuspešnejših
rezultatov na mednarodnih turnirjih
na vseh kontinentih. V tem trenutku
je moja uvrstitev na SJL 107. mesto. To
mesto mi danes prinaša prvo rezervo
za uvrstitev na OI in pomeni, da je uvrstitev realna. Zato bo pomembno, da se
bom v tem obdobju poskušal udeležiti čim več mednarodnih turnirjev in na
njih doseči čim boljše rezultate. Ob tem
bom še naprej igral v švicarski badmintonski ligi za BC Üzwil, s katerim sem
zadnji dve leti dosegel naslov ekipnega
državnega prvaka Švice.
V Lendavi imam sicer dobre možnosti za trening, pojavlja pa se problem
zagotavljanja ustreznih sparingpartnerjev. Zato občasno povabim na moje treninge v Lendavo dobre igralce iz tujine,
občasno pa se tudi jaz udeležujem priprav v badmintonskih središčih v tujini.
Zadnji dve leti sem bil na poletnih pripravah v kitajskem mestu Tianjin, letos
pa sem na pripravah v badmintonskem
središču v madžarskem mestu Pecs, v
katerem treniram z madžarskimi in hrvaškimi igralci. V Pecsu sem bil do 15.
avgusta. Serijo mednarodnih turnirjev bom začel od 20. do 23. avgusta v
Istanbulu, nato sledi turnir v Harkovu
v Ukrajini. Če mi bodo finančna sredstva omogočala, bom decembra nastopil tudi na dveh turnirjih v ZDA. Nato
bo ključni spomladanski del sezone do
maja 2016, ki bo odločilen za uvrstitev
na olimpijske igre v Riu.«
Odbojka
Na igrišču v Strukovcih je potekal nogometni turnir 9. Memorial Damjana Vučaka, na katerem je nastopilo osem ekip.
Zmagalo je moštvo z zanimivim imenom Ge pa Panker pa ovi iz Brezovec, ki je v finalu premagalo ekipo Šalabajzerji iz
Strukovec s 6 : 5 po streljanju najstrožjih kazni. V tekmi za tretje mesto je moštvo Ingrid Bar iz Puževec ugnalo ekipo
Šalamenec s 4 : 0. Na turnirju, ki ga je pripravil Klub malega nogometa Strukovci, so tekmovale še ekipe Beznovec,
Pečarovec, Transpaka in City Veterine. Najboljši strelec turnirja je bil Mitja Bokan (Šalabajzerji) s 7 zadetki, najboljši vratar
pa Matjaž Kuzma, prav tako iz ekipe Šalabajzerji. T. K. fotografija tomo köleš
Dodgeball
Sobočanke gredo na EP
Članice Športnega društva Catwoman bodo tekmovale na Severnem Irskem
Članice Športnega društva Dodgeball
Catwoman iz Murske Sobote odhajajo na evropsko prvenstvo, ki bo v Belfastu na Severnem Irskem od 27. do
30. avgusta.
Ekipa odhaja v delno prenovljeni
sestavi. Slovenijo bodo na evropskem
prvenstvu zastopale kapetanka Blanka Erniša, Laura Horvat, Karmen Klar,
Barbara Kaučič, Simona Horvat, Mojca Ropoša in Nataša Vugrinec. Pridobljeno znanje v domači telovadnici
pod vodstvom trenerja Jožefa Benka
bodo s pridom uporabile proti našim
nasprotnicam, zatrjujejo Sobočanke.
Čeprav na prvenstvu trenerja Benka
ne bo z njimi, obljubljajo, da se bodo
potrudile po najboljših močeh in mu
sproti sporočale izide. Slovenija bo v
skupini B, v kateri so še reprezentance Anglije, Škotske in Italije. V skupini A so Wales, Avstrija, Severna Irska,
Republika Irska in Švedska.
Pri moških bo tekmovalo dvanajst
držav, Slovenije žal ni med njimi. Tako
bodo nastopale reprezentance Anglije, Avstrije, Republike Irske, Švedske,
Švice, Italije, Walesa, Škotske, Češke,
Nizozemske, Francije in Severne Irske.
Favorita tako pri ženskih kot moških ekipah sta Anglija in Wales, kot
je vidno tudi iz žreba. Vsaka od obeh
reprezentanc je bila dodeljena v različno skupino.
V prejšnjih letih so Sobočanke že
odigrale tekme z državami iz tokratne
skupine B. Lani so na evropskem prvenstvu na Dunaju premagale Italijo s
15
6 : 4, s Škotsko pa so igrale lani dvakrat prav tako na Dunaju. Prvič je bilo
neodločeno 5 : 5, drugič pa so izgubile s 3 : 4. Lani so na evropskem prvenstvu na Dunaju Slovenke dosegle nezavidljivo 8. mesto, medtem ko so bile
v Angliji leta 2013 na že bolj zavidljivem 5. mestu. »Zavedamo se, da tudi
druge ekipe niso spale. Od sebe bomo
dale maksimum. Veliko bo odvisno od
kolektivnega športnega duha na igrišču, ki nam ga ne manjka, prav tako pa
bomo potrebovale tudi nekaj sreče in
tudi to, da nas ne bi pestile poškodbe,«
napoveduje članica ŠD Dodgeball Catwoman Karmen Klar. Sobočanke bodo
odpotovale na Severno Irsko 25., domov pa se bodo vrnile 31. avgusta.
T. K.
Reprezentanca Slovenije je v finalni tekmi evropske lige v poljskem mestu Walbrych premagala Makedonijo s 3 : 0 in se
prvič v zgodovini slovenske odbojke uvrstila v svetovno ligo. V polfinalu je bila
Slovenija boljša tudi od Poljske s 3 : 0, ki
je po zmagi nad Estonijo s 3 : 0 zasedla
tretje mesto. Član uspešne slovenske izbrane vrste je bil tudi Uroš Pavlovič iz
Murske Sobote, Slovenci pa so dosegli v
evropski ligi vseh dvanajst zaporednih
zmag. Škoda je le, da bo Uroš Pavlović v
novi sezoni zapustil vrste soboškega prvoligaškega moštva, saj bo igral za Posojilnico Dob v avstrijskem prvenstvu.
Odbojkarska ekipa Panvite Pomgrad
pa se medtem že pripravlja na novo sezono v 1. odbojkarski ligi Slovenije. V
okviru teh priprav se bodo igralci Panvite v petek, 28. avgusta 2015, ob 19. uri
pomerili z mladinsko reprezentanco
Slovenije (U21). Za mladinsko reprezentanco Slovenije standardno nastopata tudi člana Panvite Pomgrad Urban
Drvarič, podajalec prve ekipe, in nova
okrepitev Panvite Pomgrada Jakob Rojnik, ki igra na položaju sprejemalca in
je bil do nedavnega član kluba Šoštanj
- Topolšica. Ker se tudi reprezentanca
Slovenije U21 pripravlja na svetovno
prvenstvo v odbojki, ki bo letos od 11.
do 20. septembra v Mehiki, bo tekma v
Murski Soboti zagotovo zanimiva. Sicer
pa letošnje svetovno prvenstvo v odbojki gostita mesti Tijuana in Mexicali. Slovenska mladinska reprezentanca
bo nastopala v Mexicaliju v skupini D,
nasprotniki bodo reprezentanti Italije,
Francije in Japonske. Najboljši mladinci Slovenije so se na prvenstvo uvrstili letos maja, ko so za ta podvig poskrbeli na kvalifikacijskem turnirju v Novi
Gorici, na katerem so bili nasprotniki
mladinski reprezentanti Rusije, Belgije in Nemčije. V odločilnem srečanju so
proti Nemčiji oddali prvi niz, potem pa
z odlično igro stvari postavili na svoje
mesto in dobili naslednje tri za zmago s
3 : 1. Nemci so bili tudi edini, ki so našim
mladincem uspeli odvzeti niz. V klubu
Panvita Pomgrad so ponosni, da sta dva
njihova igralca tudi člana slovenske reprezentance, ki bosta svojo zagnanost
in sposobnost pokazala tudi septembra v Mehiki. Spektakel na dvoboju med
Panvito Pomgradom in slovensko mladinsko reprezentanco v Murski Soboti
je tako prav gotovo zagotovljen. Vstopnice bodo v prodaji pri vhodu v dvorano uro pred začetkom srečanja po enotni ceni 4 evre. Mladi do 12. leta bodo
imeli prost vstop.
Kolesarstvo
Imeniten dosežek je minuli konec tedna
uspel članu Kolesarskega kluba Tropovci
Luki Jablanovcu, ki je na dirki Kids Touru v Berlinu skupno dosegel izvrstno 10.
mesto. Veliko zaslug za uspeh ima tudi
trener Slavko Vukan. Pred najboljšimi
slovenskimi dečki je bila ena najprestižnejših dirk v Evropi. Konec tedna so
nastopili na tridnevni etapni dirki Kids
Tour, ki je potekala v nemški prestolnici.
Čakale so jih štiri zahtevne etape: ekipni
in posamični kronometer ter dve cestni
dirki. Etapna dirka v Berlinu je prvi stik
najmlajših s širšo evropsko konkurenco.
Otroci prvič nastopajo za slovensko reprezentanco in lahko občutijo reprezentančno vzdušje. Vsi kolesarji, ki branijo
slovenske barve, se na vseh domačih dirkah borijo drug proti drugemu za dober
rezultat, a tokrat so morali stopiti skupaj
in se zoperstaviti preostalim reprezentancam. Na prvi etapi je Luka Jablanovec
dosegel 20. čas, drugi dan na ekipnem
kronometru pa so s tehnično dovršeno
vožnjo slovenski kolesarji v postavi Jaka
Špoljar, Anže Ravbar (oba Adria Mobil),
Žan Žnidar (Perutnina Ptuj) in Luka Jablanovec (Tropovci) zmagali med devetindvajsetimi ekipami iz vse Evrope. Po
etapi je Jaka Špoljar oblekel rumeno majico vodilnega. Popoldanska krožna dirka je vse obrnila na glavo. Jaka Špoljar
je padel in poškodoval kolo, zato je zelo
zaostal in prepustil rumeno majico belgijskemu kolesarju. Tako je zadnji dan
ostal le še boj za etapno zmago, vendar
je Slovence premagal strah velike skupine. Slovenska reprezentanca je bila med
devetindvajsetimi ekipami tretja v kategoriji dečki C (U13). Na koncu je bil tako
najboljši slovenski kolesar Luka Jablanovec na 10. mestu med 120 tekmovalci, ekipno pa so Slovenci dokazali, da so
najboljši.
Športni ribolov
Letos je bilo na sporedu jubilejno, že
10. tekmovanje za ribiškega carja Podgrada 2015, in sicer pri ribniku v Podgradu. Organizatorji so na tekmovanje
uspeli pritegniti le 14 (lani 19) tekmovalcev s širšega območja Pomurja in Štajerske, ki so tekmovali štiri ure. Nekoliko manj tekmovalcev je bilo tudi zaradi
velike vročine in cerkvenega praznika. Kljub temu je teh štirinajst ribičev
skupaj ujelo dobrih 137 kilogramov rib,
ki so jih po tekmovanju vrnili nazaj v
vodo. Po končanem tehtanju je bilo jasno, da je postal 10. ribiški car Podgrada
2015 mlad Aleš Sovec iz Orehovec, ki je
ujel najtežjo ribo med vsemi tekmovalci, in sicer 4,20 kg težkega krapa. Skupno je bil Aleš šele sedmi, a kljub temu
je prevzel krono od Franca Šantla, ki
je lani ujel najtežjo ribo. Ob kroni sta
Sovcu pripadla tudi velika košara mesnih dobrot in nekaj tekočega. Car Aleš
pa ni uspel zmagati po skupnem ulovu, saj je bil tu najboljši Darko Merčnik,
ki je tokrat ujel dobrih 18,70 kg rib in
je slavil pred predsednikom RD Radgona Andrejem Vrečo in nekdanjim carjem Dragom Grahom. Končni vrstni red
– X. ribiški car: 1. Darko Merčnik (Gornja Radgona) 18,70 kg; 2. Andrej Vreča
(Podgrad) 18,08; 3. Drago Grah 16,78; 4.
Stanko Zver 15,25; 5. Milan Brenčič 15,14;
6. Boris Ploj (vsi Radgona) 11,62; 7. Aleš
Sovec – car (Orehovci) 10,06; 8. Rudi Petek (Radgona) 7,78 itd. Dosedanji carji
Podgrada – leta 2006: Bojan Merčnik iz
Murske Sobote (skupni zmagovalec tudi
Bojan Merčnik); leta 2007: Franc Belak
iz Gornje Radgone (Damijan Tomažič
iz Črešnjevcev); leta 2008: Anton Horvat iz Gornje Radgone (Bojan Merčnik);
leta 2009: Boris Medik iz Cvena pri Ljutomeru (Boris Medik); leta 2010: Danilo
Kaučič iz Gornje Radgone (Damijan Tomažič); leta 2011: Drago Grah iz Gornje
Radgone (Darko Žižek iz Lutverec); leta
2012: Jani Kralj iz Gornje Radgone (Jani
Kralj); leta 2013: Danilo Kaučič (Bojan
Merčnik); leta 2014: Franci Šantl iz Črešnjevec (Bojan Merčnik); leta 2015: Aleš
Sovec iz Orehovec (Darko Merčnik).
Pripravil T. K.
16
šport
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kvalifikacije za Ligo prvakinj
Zadnja ovira je bila vendarle previsoka
Igralke Teleinga Pomurja so v odločilnem dvoboju izgubile proti Romunkam, ki so se tako uvrstile med 32 najboljših v Evropi
ŽNK Pomurje – Olimpia
Cluj - Napoca 0 : 2 (0 : 1)
Športni park Beltinci, 1100 gledalcev, sodnica: Kovačova (Slovaška).
Strelki: 0 : 1 Havristiuc (13), 0 : 2 Voicu (52).
ŽNK Pomurje: Gardijan, Rozmarič
(Godina, 82), Lefort Quezada (Boškan,
87), Prša, Nikl, Čonč, Rogan, Tibaut,
Kolbl, Conjar, Bradić (Podovac, 55).
Pomočnik trenerja: Sandi Bauer.
Olimpia Cluj - Napoca: Ganea, Corduneanu, Bortan, Giorgiu (Carp, 87),
Vätafu, Ciolacu, Voicu, Batea, Lunca
(Tarasila, 22), Olar, Havristiuc (Meluta, 69). Trener: Mirel Albon.
Rumeni karton: Giurgiu (Olimpia).
V odločilnem dvoboju skupine 5 za
uvrstitev v izločilne boje Lige prvakinj
so igralke Teleinga Pomurja v beltinskem športnem parku izgubile proti
romunski ekipi Olimpia Cluj - Napoca. Pomurke je tokrat vodil pomočnik
trenerja Sandi Bauer, saj je moral trener Bojan Jančar zaradi izključitve na
tekmi proti Pärnuju v Lendavi dogajanje spremljati le s tribune.
Zmaga Olimpie je bila povsem zaslužena, saj so bile njene igralke boljše, agresivnejše in taktično bolj disciplinirane. Pomurke so naredile preveč
napak, na trenutke pa so delovale
tudi brezidejno. Samo živahnejše in
boljše obdobje med 74. in 82. minuto pa je bilo premalo za kakšen preobrat. Prvi strel na gol Romunk so Beltinčanke sprožile šele v 26. minuti, ko
je poskusila Tjaša Tibaut, v celotnem
srečanju so imele samo dve zares lepi
priložnosti. Biljana Bradić je v 29. minuti z odličnim strelom skoraj zadela
levi zgornji kot romunskih vrat, a se je
s parado izkazala vratarka Mirela Ganea. V 74. minuti je imela po izvrstni
podaji rezervistke Danke Podovac izjemno priložnost Špela Kolbl, a je v
skoku streljala mimo vrat. Dvakrat
je bila dokaj blizu zadetka še Monika Conjar, ko je v 67. minuti z lobom
zgrešila vrata, v 82. minuti pa je predolgo oklevala s strelom, potem ko se
je že znašla v kazenskem prostoru Romunk, ki so jo nato ustavile. To pa je
bilo tudi vse, kar so v srečanju pokazale Pomurke. Romunke so povedle
Ojala (Toom, 57), Bannikova. Trener:
Jüri Saar.
Rumeni kartoni: Lefort Quezada;
Himanen, Toom.
Nogometašinje Teleinga Pomurja
so se v svoji drugi kvalifikacijski tekmi Lige prvakinj v Lendavi proti Pärnuju dobesedno dokopale do zmage
z 2 : 1 v zadnjih minutah, potem ko so
večino srečanja izgubljale z 0 : 1.
Kazalo je že, da se bodo Pomurke v
svoji drugi tekmi v skupini 5 spotaknile
pri naslednji oviri. Že v 8. minuti je najnevarnejša igralka estonske ekipe Anastassia Morkovkina, večkratna igralka
leta v Estoniji, sama v protinapadu preigrala vratarko Pomurja Gardijanovo in
povedla Pärnu v vodstvo z 1 : 0. To je
V beltinskem športnem parku so pred dobrimi 1100 gledalci Pomurke morale priznati premoč romunski ekipi Olimpia Cluj Napoca, za katero je v drugem polčasu zadela Andreea Voicu (št. 10). fotografija nataša juhnov
Zmaga Olimpie je bila
zaslužena, saj so bile
njene igralke boljše,
agresivnejše in taktično
bolj disciplinirane.
Pomurke so naredile
preveč napak ...
že v 13. minuti, ko je po podaji iz kota
z glavo zadela Lidia Havristiuc. Potem ko je v začetku drugega polčasa
že kazalo, da bodo Pomurke prevzele
pobudo, so v obrambni vrsti naredile
veliko napako, ko niso dobro ustavile
žoge. Do nje je prišla Andreea Voicu in
z rutiniranim diagonalnim strelom po
tleh premagala vratarko Liljano Gardijan. Olimpia bi lahko še najmanj
dvakrat povišala vodstvo, ko je imela priložnost Mihaela Ciolacu (v 82. in
88. minuti), a je enkrat streljala mimo,
enkrat pa v Gardijanovo. Domača vratarka se je izkazala še v prvem delu,
ko je s požrtvovalnimi reakcijami preprečila višje vodstvo Romunk.
»Romunke so zmagale zasluženo,
saj so bile hitrejše in agresivnejše.
Naše igralke niso izpolnjevale nalog
in so na trenutke igrale neodgovorno,« je po tekmi izjavil trener Bojan
trajalo skoraj do konca srečanja, vmes
pa so Pomurke na vse kriplje skušale izid izenačiti, a natančnega strela v
estonsko mrežo ni bilo, na drugi strani
pa je imela nekaj lepih priložnosti znova Morkovkina. Trener Bojan Jančar je
večino drugega dela presedel na tribuni, kamor ga je zaradi ugovarjanja v 48.
minuti poslala ciprska sodnica. Končno je prinesla prvo odrešitev Pomurju
nova letošnja okrepitev, srbska reprezentantka Danka Podovac, ki je izenačila izid v 84. minuti po podaji Špele
Kolbl. V 87. minuti pa dokončna odrešitev: po veliki gneči v kazenskem prostoru Estonk je žogo v mrežo le spravila Tjaša Tibaut in Pomurkam prinesla
tako nujno zmago. Isti dan je Olimpia Cluj - Napoca v beltinskem športnem parku pomendrala nogometašinje črnogorskega Ekonomista s 6 : 1.
T. K.
Jančar. Tudi igralki Tjaši Tibaut ni
preostalo drugega, kot da prizna premoč nasprotnic: »Tokrat nismo bile
prave. Ne vem, morda je vplivalo tudi
to, da smo prejšnji tekmi igrale zvečer ob 20. uri, one pa obe ob 17. uri in
so bile bolj navajene na soparno vreme. Preostane mi samo, da jim čestitam za zmago, me pa se moramo zdaj
osredotočiti na državno prvenstvo.«
Kapetanka Manja Rogan pa se je zahvalila domačim navijačem za spodbudo v vseh treh tekmah in obljubila:
»V novi sezoni bomo skušale spet doseči vse, kar se da.«
Olimpia je tako zasedla prvo mesto
v skupini 5 s tremi zmagami in 9 točkami in se bo uvrstila v nadaljnje tekmovanje Lige prvakinj. Romunke so
v treh tekmah dale kar 12 zadetkov,
dobile pa samo enega, tako da je njihov uspeh več kot zaslužen. Pomur-
je je končalo na drugem mestu z dvema zmagama in enim porazom in 6
točkami, tretji pa je Pärnu iz Estonije, ki je v Lendavi v boju za tretje mesto premagal Ekonomista iz Nikšića
z 2 : 1.
ŽNK Pomurje – Jalgpallikliubi
Pärnu 2 : 1 (0 : 1).
Športni park Lendava, 400 gledalcev, sodnica: Karagiorgi (Ciper).
Strelke: 0 : 1 Morkovkina (8), 1 : 1 Podovac (84), 2 : 1 Tibaut (87).
Teleing Pomurje: Gardijan, Čonč,
Kolbl, Conjar, Rozmarič (Podovac,
65), Rogan, Godina (Prša, 46), Lefort
Quezada, Tibaut, Bradić (Boškan, 89),
Nikl. Trener: Bojan Jančar.
Pärnu: Meetua, K. Saar, Palmaru,
H. Saar, Paulus, Morkovkina, Himanen, Sörmus (Besmertnöi, 74), Brant,
Začenja se nogometni ples
teden v številkah
V prvem krogu derbi Odranci – Mura
Mreže bodo zadevali tudi v 1. in 2. MNL MS, pokalu MNZ Lendava in občinskih ligah malega nogometa
V soboto in nedeljo bo začelo prvenstvo več lig. Začnimo s pari v 3. SNL
vzhod, v kateri bo tako kot minulo sezono tudi tokrat nastopalo štirinajst
ekip: Odranci – NŠ Mura, Črenšovci –
ŠNK Bakovci (obe v soboto, 22. avgusta,
ob 17. uri), Nafta 1903 – Avto Rajh Ljutomer (v soboto, 22. avgusta, ob 19.30),
Rakičan Metropol Kavarne – Lesoplast
Križevci (v nedeljo, 23. avgusta, ob
10.30), Čarda – ND Lušt Beltinci, Turnišče – Polana, Tromejnik G-Sukič – Grad
(vse v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri).
Nova člana 3. SNL vzhod sta moštvi Lesoplasta iz Križevec in Polane. Naslov
prvaka branijo Odranci, ki bodo v novi
sezoni domače tekme spet igrali na
svojem igrišču, na drugem in tretjem
mestu pa sta v minuli sezoni končali
moštvi Beltinec in Mure. Stroški ene
tekme v novi sezoni tretje lige bodo
nižji in bodo znašali 555 evrov bruto.
V minuli sezoni je bil najboljši strelec
Jernej Tkalec, kapetan ekipe Lušt Beltinci, ki je dosegel 37 zadetkov. Drugi
je bil Roman Gostan (Odranci) z 21, tretji pa Amadej Maroša (ND Lušt Beltin-
ci) z 20 zadetki. Gostan bo še naprej
igral za Odrance, medtem ko bo Maroša nadaljeval svojo kariero v Avstriji.
Zanimivo je, da so se Odranci okrepili
tudi z nekdanjim nogometašem Avto
Rajha Ljutomera Lukom Ciglaričem, ki
je v minuli sezoni končal na četrtem
mestu seznama strelcev s 17 zadetki.
Začenja pa se tudi prvenstvo v prvi
in drugi ligi Medobčinske nogometne
zveze Murska Sobota. Pari prvega kroga 1. MNL MS: ŠD NK Pušča – Dokležovje, Slatina – Goričanka, Kema Puconci – Aqua-Ižakovci (vse v soboto,
22. avgusta, ob 17. uri; Pušča igra svoje domače tekme v Bratoncih), GMT
Bogojina – Hodoš, Serdica Kl. Šinko
– ŠNK Radgona, Gančani – Tišina (vse
v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri). Pari
prvega kroga v 2. MNL MS: ŠD Cven
– ŠD NK Rotunda (v soboto, 22. avgusta, ob 17. uri), Mura veterani – Apače (v nedeljo, 23. avgusta, ob 10.30 na
umetni travi v Murski Soboti), Šalovci – Lipa, Niros Cankova – ŠD Roma
(obe tekmi v nedeljo, 23. avgusta, ob
17. uri). V minuli sezoni je bil najbolj-
ši strelec 1. MNL MNZ Murska Sobota
Rok Lovrec iz ekipe Slatina iz Radenec
s 24 goli, najboljši strelec 2. MNL Borut Ropoša (NK Dokležovje), ki je dal
12 zadetkov, najboljši strelec v 1. MNL
pri mladincih Miha Marinič (NK Avto
Rajh Ljutomer), ki je zadel štiridesetkrat, v 2. MNL pri mladincih pa Denis
Kolarič (ŠNK Radgona) z 20 zadetki.
V Medobčinski nogometni zvezi
Lendava bodo prvenstvo začeli 30.
avgusta, bodo pa ta konec tedna na
sporedu že tekme prvega kroga pokala MNZ Lendava: Graničar – Dobrovnik (v nedeljo, 23. avgusta, ob 10. uri),
Bistrica – Veterani Turnišče, Mostje
– Zvezda Dolina, Olimpija Dolga vas
– Nafta veterani, Čentiba – Nedelica,
Kobilje – Renkovci, Panonija Gaberje
– Hotiza (vse v nedeljo, 23. avgusta, ob
17. uri), Kapca bo prosta.
Ta konec tedna bodo prvenstvo začeli tudi v občinskih ligah. Tukaj so
pari prvega kroga OZ KMN Puconci v
skupini A: Puževci – Breza (v petek, 21.
avgusta, ob 20.30), Košarovci – Skakovci, Strukovci – Mačkovci (obe v so-
boto, 23. avgusta, ob 20.30), Dolina –
Vaneča, Poznanovci – Šalamenci (obe
v nedeljo, 23. avgusta, ob 10. uri), Pečarovci – Prosečka vas (v nedeljo, 23.
avgusta, ob 11. uri). Naslov prvaka branijo Šalamenci. Skupina B: Zenkovci
– Vidonci, Bodonci – Moščanci, Izvir
– Dankovci, Lemerje – Beznovci (vse v
soboto, 23. avgusta, ob 20.30), Otovci –
Radovci (v nedeljo, 23. avgusta, ob 10.
uri), Kuštanovci – Vadarci (v nedeljo,
23. avgusta, ob 11. uri).
Minuli konec tedna pa je bil že odigran prvi krog v Ravenski ligi: Satahovci – Mister Baby 4 : 0, Sončni park
Vivat – Borejci 3 : 6, Krajna – Petanjci
3 : 3, Mladinec – Černelavci 4 : 6, Kučnica – Tropovci - Tišina 1 : 5, Dobel –
Krog 97 1 : 6, Gradišče – Kupšinci 3 : 11.
Pari drugega kroga: Černelavci – Borejci, Mister Baby – Sončni park Vivat
(obe tekmi v soboto, 22. avgusta, ob
20. uri), Krog 97 – Satahovci, Tropovci
- Tišina – Dobel, Kupšinci – Kučnica,
Mladinec – Krajna (vse tekme v nedeljo, 23. avgusta, ob 10. uri).
T. K.
Namizni tenis
Namiznoteniški klub Sobota bo v nedeljo, 30. avgusta, pripravil I. Memorialni turnir Mirka Ungerja v čast in
spomin na žal že pokojnega neutrudnega namiznoteniškega delavca in
trenerja. Turnir bo potekal v športni
dvorani OŠ III v Murski Soboti, začel
se bo ob 10. uri, pravico do nastopa
pa imajo vsi neregistrirani igralci in
igralke, v absolutni disciplini pa tudi
registrirane igralke in igralci. Vsak
igralec oz. igralka bo lahko tekmoval samo v eni disciplini, saj bodo te
razdeljene na več starostnih kategorij. Zmagovalci v disciplini do 39 let
in disciplini od 40 do 49 let ter med
disciplino od 50 do 59 let in disciplino od 60 do 69 let se bodo pomerili za zmagovalca prehodnega pokala
za sezono 2015, zmagovalka v disciplini do 39 let in zmagovalka v disciplini nad 40 let pa se bosta pomerili za zmagovalko prehodnega pokala
za ženske. V absolutni kategoriji bosta zmagovalec in zmagovalka prejela veliki prehodni pokal memoriala
Mirka Ungerja. V klubu sprejemajo
prijave do 28. avgusta.
Pripravil T. K.
BOLJŠA STRAN SPLETA
šport
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
17
Kolesarstvo
Primož Obal tretji v Italiji
Dirka po Furlaniji - Julijski krajini – V svoji starostni kategoriji cadetti je zasedel tri prva mesta
V pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji je potekala petdnevna etapna kolesarska dirka 42. Giro Ciclistico Internationale del Friuli Venezia
Giulia, ki sta se je udeležila člana ŠD
Team Turbo Tropovci Primož Obal in
Matej Drinovec. Kolesarji so v petih
dneh prevozili šest etap v skupni dolžini 390 kilometrov. Vse tekmovalne
dni je kolesarje spremljala velika vročina, saj so se temperature povzpele
tudi do 40 stopinj Celzija.
V skupnem seštevku dirke je slavil
Matej Lovše (Barbariga) s skupnim
časom 9:54:25. Drugi je bil Nichi Giussani (System Car) z zaostankom 25
sekund, tretji pa Primož Obal (Team
Turbo Tropovci) z zaostankom ena
minuta in 41 sekund. Primož je dosegel tudi skupno tretje mesto po
točkah in peto mesto v točkovanju
gorskih ciljev. Matej Drinovec je bil
dvajseti z zaostankom 6 minut in 48
sekund. Primož je zasedel v svoji starostni kategoriji cadetti prvo mesto
v skupnem seštevku, prvo mesto po
točkah in prvo mesto v točkovanju
gorskih ciljev.
T. K.
Več informacij o prireditvah in vadbi
na www.migajznami.si, tam lahko tudi
vpišete svojo prireditev ali vadbo.
kdaj, kaj, kje
Četrtek
Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah tretji dan mladinskega državnega prvenstva v matchplayu.
Ob 17. uri bo pred Zdraviliščem Radenci
start projekta Rekreatur – ekipno kolesarjenje po Sloveniji 2015.
Ob 18. uri v ŠRC Bakovci novinarska
konferenca pred začetkom svetovnega
pokala v dvojnem ultratriatlonu Murska Sobota - Bakovci 2015. Ob 19. uri bo
slovesno odprtje tekmovanja, ki bo potekalo od petka od 12. ure do sobote do
22. ure.
Sobota
Ob 8. uri na igriščih Turistične kmetije
Ferencovi v Kraščih teniški turnir v posamični konkurenci Krašči Open.
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah odprti turnir Terme 3000 In Chervo.
Primož Obal (levo) na zmagovalnih stopničkah v Italiji fotografija dušan hajdinjak
Ob 15. uri v Športnem centru Predanovci 7. Vaške igre za prehodni pokal Občine Puconci.
Pokalno tekmovanje 2. SNL
Brez velikih
presenečenj
Zmaga Farmtecha v gosteh
Napredovali so Tromejnik, Ljutomer, Beltinci,
Grad, Mura in Rakičan
V soboto prihaja v Veržej ptujska Drava – Peterica klubov na vrhu druge lige
Odigrane so bile tekme prvega kroga pokalnega tekmovanja Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota.
Med drugim je Avto Rajh v Ljutomeru
v obračunu moštev iz tretje lige gostil
Čardo iz Martjanec. Domači igralci so
si napredovanje zagotovili z zmago 2 :
1 (1 : 0). V prvem polčasu je Ljutomerčane v vodstvo popeljal Tadej Bogdan
(v 11. minuti). V tretji minuti drugega polčasa je vodstvo povišal Andrej
Lotrič, gostje pa so v 77. minuti prek
Nina Ošlaja postavili končni izid. Od
85. minute so Martjančani igrali brez
izključenih Iztoka Kerčmarja in Simona Gjereka. »Pokazali smo veliko
bojevitosti in kombinatorike. Zadovoljen sem s predstavo, ki je bila obenem tudi generalka pred začetkom
prvenstva,« je dejal po tekmi Damjan
Vozlič, ki je na klopi Ljutomerčanov
tokrat nadomeščal odsotnega prvega
trenerja Maria Hošpla. Tudi gostov ni
vodil prvi trener Bojan Malačič, ampak je ob njegovi odsotnosti moštvo
na igrišče popeljal Jože Karoli: »Domačini so bolje pripravljeni. Veliko
več so tekli. Predvsem ob prekinitvah
smo delovali premalo zbrano. Na koncu, ko so pohajale moči, pa so svoje
naredili še živci.«
V preostalih tekmah prvega kroga pokalnega tekmovanja za člane
so bili doseženi izidi: Goričanka –
Tromejnik G-Sukič 1 : 2 (0 : 1), Lušt
Beltinci – Radgona 6 : 0 (2 : 0), Grad
– Lesoplast Križevci 4 : 1, po enajstmetrovkah (1 : 1, 0 : 0), Hodoš – Gančani 2 : 0 (1 : 0), Apače – Pušča 7 : 5,
po enajstmetrovkah (2 : 2, 1 : 1), Lipa
– Rotunda 4 : 5, po enajstmetrovkah
(2 : 2, 0 : 1), Cven – Dokležovje 3 : 1 (1
: 0), Slatina – Niros Cankova 9 : 0 (5
: 0), Šalovci – Mura 0 : 7 (0 : 4), GMT
Bogojina – Aqua Ižakovci 2 : 1 (0 : 1),
Roma – Rakičan Metropol Kavarne
0 : 7 (0 : 4), Kema Puconci – Serdica
Kleparstvo Šinko 0 : 2 (0 : 2), Tišina –
Mura veterani 1 : 2 (1 : 1).
M. Š.
V soboto, 22. avgusta, ob 18. uri 29. Nočni
tek po ulicah Kobilja, ki šteje za točke
Pomurskega pokala. Organizator: Športno
društvo Kobilje. Informacije: Jožef Gjerek,
041 644 229, joze.gjerek@siol.net.
Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so
odlično začeli novo sezono v drugi
slovenski ligi. Po neodločenem izidu
2 : 2 na domačem igrišču proti favorizirani ekipi Kalcerja iz Radomelj (bivši prvoligaš) so v drugem krogu slavili s 3 : 2 (3 : 2) v Šenčurju. Po dveh
odigranih krogih ima Farmtech štiri
točke, kolikor so na vrhu druge lige
doslej zbrali tudi Drava, Kalcer, Ankaran in Aluminij.
Vseh pet zadetkov so gledalci sobotne tekme v Šenčurju videli v prvem
polčasu. Povedli so Veržejci v 7. minu-
ti, ko je David Vinkovič izkoristil neodločnost domače obrambe in poslal
žogo za hrbet Tilna Žlebnika. Gostitelji so izenačili tri minute pozneje prek
Sama Kokalja. Nogometaši Farmtecha
so se ponovno veselili v 17. minuti, ko
je s pravo mojstrovino Žlebnika premagal Borut Lukač. Veržejski nogometaši so vodili le štiri minute, saj je
za gostitelje še drugič v polno zadel
Kokalj. Kot se je izkazalo na koncu,
je odločitev o zmagovalcu padla v 34.
minuti. Protinapad je zaokrožil Vinkovič in še pred odhodom na odmor
moštvu zagotovil pomembne tri točke. Večji del drugega polčasa je Farmtech igral z igralcem manj, saj je bil
izključen Arpad Vaš (v 57. minuti), ki
tako soigralcem ne bo mogel pomagati na tekmi tretjega kroga, ko bo to soboto v Veržeju gostovala ptujska Drava. Tekma se bo začela ob 17. uri.
Proti Šenčurju so za Farmtech Veržej nastopili: Andrejč, Polajžer, Kavaš
(Mauko, 84), Kaučič, Čuk, Lukač, Trstenjak (Vok, 80), Petek, Ropoša (Dobaj, 60), Vaš, D. Vinkovič.
M. Š.
Triatlon DP
Ženske ŠD Team Turbo druge
Uspešno so tekmovale Nina Mandl, Melita Šinkovec in Katja Vrdjuka
Celje je gostilo ekipno prvenstvo Slovenije v triatlonu. Na tekmovanju se
je zbralo 8 ženskih in 15 moških ekip.
Vsako moštvo so sestavljali trije tekmovalci istega kluba, ki so drug za drugim premagali razdaljo supersprint
triatlona: 300 metrov plavanja, 10 kilometrov kolesarjenja in 2,5 kilometra
teka. V ženski konkurenci so bile najboljše tekmovalke TK Trisport iz Kamnika, v moški pa tekmovalci ŠRK Celje. Prvenstva so se uspešno udeležile
tudi tri ekipe Športnega društva Team
Turbo Tropovci. Ženska ekipa je zasedla v članski konkurenci odlično 2.
mesto in 3. mesto v absolutni ženski
konkurenci. Prva moška ekipa je bila
enajsta, druga pa dvanajsta.
Sestava ekip in rezultati: Team Turbo Tropovci – ženska ekipa: 1. Nina
Mandl, čas 29:11, 2. Melita Šinkovec,
čas 28:27, 3. Katja Vrdjuka, čas 33:12.
Končni čas ekipe: 1:30:50 (2. mesto
med članicami).
Team Turbo Tropovci 1 – moška
ekipa: 1. Rok Klemenčič, čas 28:59, 2.
Ob 17. uri na stadionu Čistina v Veržeju
tekma 3. kroga 2. SNL Farmtech Veržej
– Drava Ptuj.
Nedelja
Ob 9. uri na golfskem igrišču Livada v
Moravskih Toplicah odprti turnir Texas
Scramble – družinska tekma in prijatelji
Golf kluba Moravske Toplice.
Ob 11. uri v Športnem parku Beltinci
tekma 1. kroga 1. SŽNL Teleing Pomurje – Olimpija.
Ob 14. uri v ŠRC Križevci tekmovanje v
odbojki na mivki za mešane trojke.
teden v številkah
Nogomet
V drugem krogu prve slovenske mladinske in kadetske nogometne lige je
Farmtech Veržej gostil kranjski Triglav.
Kadetska tekma se je končala z neodločenim izidom 2 : 2 (1 : 1). Za Veržejce, ki
so dvakrat vodili, sta zadela Daniel Grebenar (v 14. minuti iz enajstmetrovke)
in Vito Mörec (43). Mladinsko tekmo so
dobili gostje z 0 : 3 (0 : 3). V konkurenci
16 moštev Farmtech v skupnem seštevku mladinskih in kadetskih tekem z eno
točko zaseda trenutno 14. mesto. Mladinci in kadeti Farmtecha bodo v naslednjem krogu gostovali v Velenju pri
Rudarju. Tekmi bosta jutri.
Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so
z neodločenim izidom začeli novo prvenstvo v prvi slovenski nogometni ligi
U15. Na domačem igrišču so se brez zadetkov razšli s Krškim. V drugem krogu
bodo mladi veržejski nogometaši gostili
Gerečjo vas. Tekma bo to soboto s pričetkom ob 11. uri.
Kasaštvo
Kolesarka Melita Šinkovec je zasedla s plavalko Nino Mandl in tekačico Katjo
Vrdjuka drugo in tretje mesto na ekipnem prvenstvu Slovenije v triatlonu.
fotografija melita hajdinjak
Slavko Vukan, čas 31:41, 3. Matej Fujs,
čas 30:52. Končni čas ekipe: 1:31:33 (11.
mesto med člani). Team Turbo Tropovci 2 – moška ekipa: 1. Matjaž Peklaj,
čas 29:17, 2. Mojmir Ocvirk, čas 31:27,
3. Štefan Buzeti, čas 32:55. Končni čas
ekipe: 1:33:40 (12. mesto med člani).
T. K.
Na dirkah v Šentjerneju je dosegel edino zmago za ljutomerski klub Donino
z Jankom Sagajem. S kilometrskim časom 1:25,1 sta slavila v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 400 evrov.
Drugo mesto je v dirki 5- do 6-letnih
kasačev zasedel Dream Catcher (Peter
Zadel ml., Ljutomer) s kilometrskim časom 1:22,9, tretji pa je bil Stejlon (Matej
Osolnik, Ljutomer) s kilometrskim časom 1:21,0 v dirki 3- do 14-letnih kasačev
z zaslužkom do 3.500 evrov.
Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Ljutomeru. Poleg rejske dirke
štiriletnih ljutomerskih kasačev bodo
izvedli kvalifikacije za državno prvenstvo triletnih kasačev.
Pripravil M. Š.
18
kronika
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Posebna policijska enota
okc poroča
Izurjeni za kočljive položaje
Letno v povprečju opravijo dvajset nalog – Posebna enota pomurske policije spada v državi prav v vrh
Za okoli šestdeset policistov Policijske uprave Murska Sobota, ki so ob
svojem rednem delu odgovorni še
za naloge v posebni policijski enoti, namenjeni za razreševanje najbolj zapletenih in kočljivih položajev, je delovna nedelja, ko so skrbeli
za red na vročem nogometnem srečanju v štajerski prestolnici. Pretekli
mesec so bili vpoklicani še zavoljo
prijateljskih srečanj zagrebškega Dinama, kluba, ki se je na novo sezono
pripravljal v Pomurju in ki ga redno
spremljajo razvpiti navijači BBB. Na
leto enoto čaka okoli dvajset nalog –
morejo ustrezno ukrepati oziroma
ko gre za večje kršitve javnega reda,
različne preiskave, aretacije storilcev hujših kaznivih dejanj, iskanje
pogrešanih ljudi ter ob naravnih in
drugih nesrečah.
Člani enote so namreč dodatno
opremljeni in usposobljeni za opravljanje težjih in zahtevnejših nalog.
V preteklosti je bila med drugim aktivirana maja 2004 po streljanju na
Pušči in septembra 2006 med napetostmi na Hotizi. Levji delež pa je
imela tudi drugod po državi pri zagotavljanju javnega reda med ljud-
skimi vstajami ob koncu leta 2012 in
začetku leta 2013.
Ukaz za njeno delovanje izda generalni direktor policije ali direktor
posamezne policijske uprave. Da se
enota skliče v popolnosti, je potrebno nekaj manj kot šestdeset minut.
Hitrejši del enote je na položajih
lahko tudi v pol ure. Poleg standardne opreme policisti posebnih policijskih enot razpolagajo še z dodatno opremo. Če varujejo nogometno
tekmo, je član enote opremljen z intervencijsko čelado, borbenim jopičem, palico ter ščitniki za koleno in
goleni. Če pa obstaja sum uporabe
strelnega orožja, policisti nosijo neprebojne čelade in jopiče.
Da lahko policisti posebne policijske enote razrešijo najbolj kočljive
položaje, morajo opraviti več urjenj.
Na vsakoletnem preizkusu posebnih enot slovenske policije v vadbeno-oskrbnem centru v Gotenici pri
Kočevski Reki je tukajšnja posebna
enota redno prav v samem državnem vrhu, saj pokaže visoko stopnjo
usposobljenosti in svoje poslanstvo
opravlja z odliko.
Andrej Bedek
Zamenjava s specialci
V javnosti se pogosto zamenjujeta posebna policijska enota (PPE)
in specialna enota (SE) slovenske
policije. Pripadnike SE, ki je odgovorna za najzahtevnejše varnostne naloge in akcije, kot je
protiteroristični boj, je še najlažje prepoznati po našitku z rdečim panterjem na ramenu, večino nalog pa specialci opravljajo
zamaskirani. Specialna enota je
neposredno podrejena Generalni policijski upravi s sedežem v
Ljubljani in je v nenehni pripravljenosti, medtem ko ima vsaka
policijska uprava v Sloveniji lastno posebno enoto, ki jo največkrat uporablja za varovanje med
nogometnimi tekmami ali drugimi večjimi množičnimi manifestacijami.
število posredovanj je sicer manjše,
odkar dežela ob Muri nima več nobenega nogometnega prvoligaškega
moštva.
Nekakšna elitna enota vsake policijske uprave se običajno skliče za
naloge, ko redne policijske enote ne
Hitrost je še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za povzročitev
prometnih nesreč, to pa žal potrjuje tudi letošnja statistika o pomurskih cestah. Višje hitrosti so značilne
predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti cest dobre.
Zaradi dobre vidljivosti, suhih cest
in drugih ugodnih dejavnikov vozniki lahko dobijo lažen občutek varnosti in zato vozijo hitreje. Pomurski
policisti bodo zato vnovič poostreno
nadzirali hitrost na vseh cestah, na
katerih najpogosteje prihaja do kršitev in prometnih nesreč. Ob tem bodo
ugotavljali tudi prekrške, kot sta neuporaba varnostnih pasov in uporaba mobilnih telefonov med vožnjo.
Z nadzorom želijo modre uniforme
dolgoročno vplivati na voznike, da
spremenijo svoj slog vožnje. Pretežka noga na stopalki za plin je namreč
pogosto povezana tudi z nekaterimi
drugimi dejavniki, kot so nepravilna
stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o
prednosti in uživanje alkohola, preden vozniki sedejo v vozilo.
Za preširoko rumena luč
Posebna policijska enota je največkrat vpoklicana zaradi varovanja nogometnih srečanj, na katerih je pričakovati izgrede
navijačev. V nedeljo je bila pomurska enota poslana na nalogo v štajersko prestolnico. fotografija nataša juhnov
Z nedolžnim klepetom se je ujela v past
Skupno vsem primerom je, da se storilec pod izmišljenim imenom in z lažnim profilom izdaja za žrtvinega vrstnika
– Začne se z navidezno nenevarnim pogovorom – V skrajnih primerih celo samozadovoljevanje pred kamero
Ustavite komunikacijo!
Nacionalni odzivni center za
omrežne incidente SI-CERT opozarja vse uporabnike interneta,
naj dobro zaščitijo svojo zasebnost in pred morebitno objavo ali
posredovanjem fotografij dobro
premislijo. Raje naj ne objavljajo in nikomur ne pošiljajo svojih
intimnih fotografij ali posnetkov.
Svetujejo jim, naj bodo pozorni
pri dodajanju novih prijateljev
na družbenem omrežju in naj ne
privolijo v slačenje med pogovorom z neznanci prek Skypa ali
drugih omrežij. Če je že prišlo do
groženj, uporabnikom svetujejo,
naj izsiljevalcem ne nakazujejo
denarja in naj ne nasedajo njihovim obljubam, da bodo sporne posnetke po plačilu izbrisali. Namesto tega je priporočljivo
ustaviti komunikacijo in blokirati vse neželene stike, saj se le
tako lahko prekine začarani krog
izsiljevanja. Nato je treba poiskati strokovno pomoč ali na pomoč
poklicati tudi policiste.
Začenjajo se jesenska kmetijska opravila, traktoristi pa so tudi udeleženci
v cestnem prometu. Zaradi relativno
počasi vozečih traktorjev, kombajnov
in drugih kmetijskih strojev občasno
nastajajo na cestah kolone. Naloga
traktorista je najti, ko za njim nastaja daljša kolona vozil, primerno mesto zunaj vozišča in hitrejša vozila
spustiti mimo. Ob srečanju s predimenzioniranim traktorjem pa morajo drugi udeleženci zmanjšati hitrost
in se previdno umakniti, da je srečanje čim bolj varno. In kdaj je obvezno
spremstvo? Največja dovoljena širina
motornega vozila, da ni potrebno posebnega spremstva, je 2,55 metra. Ob
upoštevanju prostega profila ceste in
cestnih objektov lahko odstopa širina
vozila ali skupine vozil, s katerimi se
pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, za največ 20 odstotkov ali
3,06 metra. Do te širine priključka ni
potrebno posebno spremstvo, traktor
pa mora imeti, če priključek presega
širino traktorja, vklopljeno rumeno
rotacijsko luč.
Na sejmu poskrbite za varnost
Izsiljevanje s fotografijami
Že smo prelivali črnilo, da se pomurski policisti v zadnjem času pogosto
srečujejo s prijavami izsiljevanj prek
družbenih omrežij, kot so Facebook, Ask.fm, Twitter in Instagram. V
začetku leta je bilo kaznivo dejanje
storjeno na način, da si je storilec na
omrežju Facebook naredil lažni spletni profil in pošiljal sporočila žrtvam,
da morajo plačati 50 ali 100 evrov. V
enem od primerov pa je oškodovanki
zagrozil, da bo objavil njene gole fotografije, če ne bo plačala. Gre za posebnost, ki se je pojavila in ki se ji pravi
sextortion – izsiljevanje z intimnimi
fotografijami odraslih. Začne se z navidezno nenevarnim pogovorom z
neznanko na družbenem omrežju.
Na koncu je ena od uporabnic plačala tudi 5000 evrov.
»Pravzaprav ne vem, kaj sem mislila. Pogovarjala sva se po Facebooku. Najprej o splošnih stvareh, potem
naju je zaneslo tudi do intimnih. Včasih je bilo prelepo, da bi bilo resnično.
Če si ne bi dopisovala, bi veliko zamudila, sem razmišljala. Kar naenkrat
sva si začela izmenjavati fotografije.
Nato se je zgodilo izsiljevanje, naj plačam za svoje gole fotografije, kajti, če
Nov nadzor pretežkih nog
ne bom, jih bo objavil na internetu, na
katerem bodo vidne vsem,« še danes
težko govori o tem, kako jo je predrznež s sprva nedolžnim klepetom ujel
v past, sicer že polnoletna oškodovanka. Po policijski statistiki so med žrtvami najpogosteje mladoletne osebe,
tako fantje kot dekleta, nekaj žrtev je
bilo tudi odraslih. Zlikovci so izkoristili njihovo nevednost, naivnost, preveliko zaupljivost in osamljenost.
Skupno vsem primerom je, da se
neznanec ali neznanka navadno pod
izmišljenim imenom in z lažnim profilom izdaja za žrtvinega vrstnika. Po
potrditvi prijateljstva na družbenem
omrežju pridanič žrtvi pošlje nekaj
zasebnih sporočil in predlaga, da vsa
njuna nadaljnja komunikacija poteka prek drugih spletnih omrežij za
hitro komuniciranje, predvsem prek
storitev z videokomunikacijo, kot je
Skype. »V nekaj stikih se med žrtvijo
in neznano osebo vzpostavi zaupanje,
nato pa storilec izkoristi informacije,
ki jih je osebi dala žrtev, in jo pripravi do tega, da pokaže svoje postavno
telo, v skrajnih primerih, ki smo jih
obravnavali, pa tudi do neposrednega samozadovoljevanja pred spletno
Po policijski statistiki
so med žrtvami
najpogosteje mladoletne
osebe. Zlikovci
izkoristijo njihovo
nevednost, naivnost,
preveliko zaupljivost
in osamljenost.
kamero,« je pojasnila Suzana Rauš,
tiskovna predstavnica pomurske policije. Neznanec to početje posname,
nato pa se začne izsiljevanje. Od žrtve
zahteva še več podobnih spolnih aktivnosti ali nove, še bolj intimne fotografije. Ali pa zahteva denar. Če denarja ne bo dala, grozi neznanec, bo
žrtvine gole ali polgole posnetke objavil na spletu: forumih in portalih,
ki jih obiskujejo žrtvini vrstniki. Grozi tudi, da jih bo poslal njenim znancem ali celo staršem in delodajalcu, če
je žrtev zaposlena.
Andrej Bedek
Ob robu letošnje Agre v Gornji Radgoni ni odveč spomniti na nekaj nasvetov za osebno varnost med obiskom
prireditve. Paziti je treba na unovčevalce ponarejenega denarja, ki prav
tako izkoriščajo množično obiskane
prireditve, na katerih v gneči plačujejo s ponarejenim denarjem. Storilci običajno ponarejajo bankovce srednjih vrednosti, za 20 in 50 evrov, ki
jih je največ v obtoku, pozornost uporabnikov pa je manjša. Običajno opravljajo manjše nakupe ali nakupujejo
drobnarije, tako da dobijo vrnjenega
čim več originalnega, pristnega denarja. Na tovrstnih dogodkih prežijo
še žeparji. Pogosto gre za organizirane
skupine, izurjene za različne zvijače, s
katerimi premotijo žrtev. Njihov plen
so predvsem gotovina, čeki, plačilne
kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali druge vrednosti, ki jih ima
žrtev pri sebi. Med obiskom sejma ali
drugih množično obiskanih prireditev pazimo tudi na osebno prtljago in
jo nosimo čim bolj ob telesu.
BOLJŠA STRAN SPLETA
ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V
PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV
ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA
DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN
TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA
LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN
POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,
POTEM KLIČI 113!
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Koruzna polja so spet suha. Vodni topovi niso pomagali, in to zato, ker nihče ni poskrbel za obnovo humusne plasti in ne za zadrževanje vlage. fotografija nataša juhnov
Rodovitna tla
Malo zatohla zemlja pri oranju
je bila prava rodovitna zemlja
Ljudje so nekoč razumeli zemljo – Okrog hiš se niso razprostirale nepregledne zelenice, če pa so se, se je na njih pasla perutnina
Velika večina danes sploh ne razmišlja
o zemlji, po kateri hodi. Šele ko zaidemo v kakšno blato in opazimo umazane čevlje, se morda spomnimo, da
zemlja sploh obstaja. V zavest človeka stopi pogosto kot moteč dejavnik,
in to takrat, ko je potreben prostor za
kakšno hišo ali cesto. V tem primeru
jo vidimo kot strošek, saj jo je treba
izkopati in odpeljati. Še pred nekaj
desetletij je bilo za naše ne tako daljne prednike to nekaj nerazumljivega.
Niso si mogli predstavljati, da bi na
plodni zemlji gradili hišo ali cesto. Saj
pogled na naš panonski svet to dovolj
zgovorno potrjuje. Naselja so bila strnjena, hiše stisnjene druga k drugi, in
to iz preprostega razloga, da se uniči
čim manj plodne zemlje. Današnjega
razkošja velikih hiš z razprostranimi
zelenicami in po možnosti še bazeni
si ni privoščilo nobeno vaško kmečko
gospodarstvo, in to ne glede na njegovo ekonomsko moč in velikost. Ja,
tudi tistih nekaj zelenic, na katerih se
je košatilo sadno drevje, delno zaradi sadja, delno pa zaradi zavetja pred
peklenskimi poletnimi vročinami, je
bilo izkoriščenih. Na njih so se pasle
kure in se je kosila trava za prašiče.
Tako niso brnele kosilnice in tudi samohodnih avtomatsko vodenih kosilnic s čipi takrat niso poznali.
Takrat so ljudje razumeli zemljo.
Ob oranju, ko so šli za plugom, ki
so ga vlekli konji ali na skromnejših
kmetijah krave, so že po vonju zemlje
vedeli, ali je ta dobra in ali kaj potrebuje. Če je zemlja dišala po postanosti, podobni tisti v stari vlažni kleti,
je bil to znak, da je dobra. Danes je
verjetno malo takih, ki bi gojili tak
odnos do rodovitne zemlje in ki bi jo
na tak način razumeli. Prepričan sem,
da tega ne premorejo niti novodobni
ekološki kmetovalci, ki prihajajo na
podeželje in ponujajo nove zgodbe
o zemlji. Tudi zaščitniki narave v t.
i. krajinskih parkih tega ne vedo, kaj
šele, da bi razumeli. Takih kmetov, ki
bi tako razumeli zemljo in z njo tako
ravnali, je malo, morda eden na Gornji Bistrici – Vučkov Tunč. Zato smo
potrebovali šok. Pri OZN so se zavedeli problema in letošnje leto razglasili za leto rodovitnih tal, in to z
namenom zavedanja, da je plodne
zemlje vse manj. Jes Weigelt iz Global Soil Forum Instituta za napredne
študije vzdržnega razvoja v Potsdamu
ugotavlja, kako sploh ne opazimo, da
je rodovitne zemlje vse manj. Vse velike zgodbe, ki uničujejo rodovitna
tla, so obrobne zgodbe, ki ne dosežejo naslovnic medijev. Kot pravi, ni
fotografij o požiganju pragozdov in
ne fotografij velikih infrastrukturnih
objektov. Dejstvo pa je, da svet na leto
uniči 24 milijard ton plodne zemlje.
Poleg velikih posegov se rodovitna
tla uničujejo z erozijo, onesnaževanjem in zaradi napačne rabe. Do nedavnega je prevladovalo prepričanje,
da se bo zemlja obnovila. To je sicer
res, ampak čas obnove traja nekaj tisoč let in ne nekaj generacij. Za današnjega potrošnika v širšem pomenu
besede je nepomembno, da rodovitna
zemlja ni pomembna samo za človeka, ampak za življenje na celotnem
planetu. Rodovitna zemlja je drugi
največji porabnik ogljikovega dioksida, filtrira in varuje vodo in ohranja
pri življenju celotne ekosisteme. Vse
to je mogoče ohraniti le, če bo dovolj
rodovitne zemlje.
Tu pridemo do svojevrstnega paradoksa – največji uporabnik je največji uničevalec rodovitne zemlje, to je
kmetijstvo. Po oceni Hansa Herrena,
dobitnika alternativne Nobelove nagrade Right Livelihood Award, je problem nova kmetijska paradigma iz
začetka sedemdesetih, ko je kmetijstvo zavrglo tradicionalne prakse in
množično začelo uporabljati kemikalije, pesticide in herbicide, vse to pa je
vplivalo na strukturo rodovitnih tal.
Vsi strokovnjaki opozarjajo, da se je
Poletni agrotehnični ukrepi
Eden od znakov ogroženosti rodovitnih tal je zakisanost. Ta ni
samo posledica intenzivnega
kmetovanja, ampak podnebnih
sprememb, ki se kažejo z vse večjo zakisanostjo oceanov. Soboški kmetijsko-gozdarski zavod je
letos začel prikaze apnjenja njivskih in travniških površin ter
poletnih agrotehničnih ukrepov
na njivah. Zmanjševanje zakisanosti tal je eden od sanacijskih
ukrepov za obnovo rodovitnih tal.
treba vrniti nazaj in s tradicionalnim
pristopom – predvsem večjim vnosom organskih snovi – lahko povečamo vrhnjo plast humusa. To pomeni,
da bo zemlja zadržala v sebi več vode
in hranljivih snovi za rastline. In kje
smo mi? Zdi se, da daleč od realnih
dejstev. Evropa je sicer dojela problem rodovitnih tal in začela »s prisilo« – denarnimi spodbudami (program KOPOP) za sanacijo. Žal gre za
ukrep, ki ni zavezujoč za vse uporabnike rodovitnih tal. Nekatera dela, ki
so se začela izvajati zdaj na naših nji-
vah, so v čistem nasprotju s tistim, kar
naj bi prispevalo k sanaciji rodovitnih
tal v Pomurju. Namesto da bi zemljo
usposobili, da bi v sebi zadrževala več
vlage, smo začeli izpirati humus. Ob
vloženih sredstvih v pridelavo hrane
smo priča še večjemu ožemanju pridelovalcev, to namreč počneta industrija in trgovina, namesto da bi začeli
vzpostavljati mehanizme poštene trgovine, ki kmetu edina zagotavlja dovolj prihodkov za ohranjanje in obnovo rodovitnih tal.
Tudi Evropa pri svojem ukrepanju
na eni strani daje korenček in igra na
karto zavesti, po drugi strani pa dovoljuje uporabo palice, ki zavestno
uničuje tisto, kar bo dobro narejeno. Eden od diskontnih koncernov iz
Nemčije je dobil 393 milijonov dolarjev kreditov za širitev svojega poslovanja na Hrvaškem, v Srbiji, Poljski,
Bolgariji in Romuniji (prisoten je tudi
pri nas). Kredit mu je dala Svetovna
banka za pomoč državam v razvoju.
In kaj se je zgodilo? Novinarji nemškega ARD so v Romuniji prišli do šokantnih ugotovitev. Namesto da bi trgovec podpiral domačo pridelavo, jo s
dampinškimi cenami uničuje. Kmetje
namreč opuščajo kmetovanje in s tem
posledično uničujejo rodovitna tla.
J. Votek
20
kmetijstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
AGRA 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Gornja Radgona
Sejem presežkov in največji
praznik stanovskega, poslovnega
in strokovnega druženja
Tradicionalno svež!
22. - 27. 8. 2015
53. MEDNARODNI
KMETIJSKOŽIVILSKI
SEJEM
www.pomurski-sejem.si
AGRA se bo tudi s svojo 53. ponovitvijo od 22. do 27. avgusta v Gornji Radgoni
potrdila kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji
in v sosedski regiji Avstrije, Hrvaške in Madžarske
Vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in
opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo, najkakovostnejšo lokalno in regionalno hrano, vina ter ekološke pridelke
predstavlja 1785 razstavljavcev iz 30 držav
na skupno 69.500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Nova znanja in spoznanja o okolju prijazni pridelavi in predelavi
zdrave hrane ter večanju samooskrbe posredujejo številni za javnost odprti strokovni posveti in žive predstavitve. S strokovnimi razstavami in dogodki AGRA slavi
mednarodno leto prsti. Mladi rejci govedi, konjerejci in pridelovalci opozarjajo na
in izbor najlepše pripravljene ter najbolje vodene in predstavljene živali ter na
koncu podelitev priznanj najboljšim »mladim rejcem« za najboljšo predstavitev živali javnosti.
Vse dni vabijo atraktivni nastopi študentov z lipicanci, možnosti jezdenja in
vožnje s kočijo za obiskovalce ter konjičkove delavnice za otroke.
S posebnimi razstavnimi prostori se
predstavljajo tuje države in regije: Romunija, Poljska, Avtonomna pokrajina Vojvo­
dina, Srbija, Madžarska, podjetja iz Avstralije, Kitajske in Hrvaške.
obiskovalce popeljejo strokovno vodene
degustacije in degustacije z vinsko kraljico
Slovenije v Vinskem hramu. V halo D vabi
igralnica otroke z delavnicami, ustvarjanjem, presenečenji in vodenimi ogledi sejma. Razstave živali spremljajo predstavitve,
ocenjevanja, revije v maneži in vodeni ogledi. V vzorčnih nasadih je poskrbljeno za
strokovna svetovanja in vodenje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ter Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije dajeta strokovne nasvete. Ministrstvo za
okolje in prostor skupaj z naravnimi parki Slovenije poziva k sožitju prvobitne in
pomen interdisciplinarnega pristopa ter
prisotnost kmetijstva na vseh ravneh izobraževanja, gospodarstva in življenja. V
vzorčnih vrtovih in ob razstavah živali lahko obiskovalci na praktičen način pridobijo najnovejša spoznanja o tem, kaj in kako
lahko sami pridelajo ter na katere izmed
avtohtonih sort in pasem ne smejo pozabiti. Po koledarju in urniku se lahko zabavajo, uživajo v odličnih jedeh in vinih ter
se pri tem izobražujejo.
Sejem AGRA je živ
kultivirane narave. Zavod za gozdove Slovenije je poskrbel za prikaz varnega dela
v gozdu. Kmetijsko-živilske šole vabijo z
degustacijami, zanimivimi predstavitvami
in delavnicami. Obiskovalci se lahko preizkusijo pri jezdenju lipicancev in v vožnji
s kočijo ter najmlajši v konjičkovih delavnicah. ZRMK in Energetsko svetovanje za
občane mreže ENSVET dajeta nasvete za
trajnostno gradnjo in uporabo obnovljivih
virov. TUŠ vabi k spoznavanju pridelovalcev Slovenskih dobrot, slovenskih jedi iz
največjega lonca na svetu in slovenskih dobrot v slovenski keramiki. Na Agrini tržnici
se predstavljajo in prodajajo svoje izdelke
kmetije z dopolnilno prehransko in obrtno
dejavnostjo ter turistično ponudbo.
Natančen koledar in urnik strokovnih
in družabnih dogodkov je objavljen na
www.pomurski-sejem.si.
Praznovanje rodovitnosti
Sejem AGRA 2015 namenja posebne
poudarke mednarodnemu letu prsti, metuljnicam kot osnovi rodovitnih tal, industrijski konoplji kot rastlini tisočerih priložnosti, zeliščem in aromatskim rastlinam,
ekološkemu kmetijstvu in prehrani, hrani
iz naše bližine in lokalni prehranski oskrbi, gozdu in lesu kot nacionalnemu bogastvu ter kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje.
Odprtje bosta popestrila 2. festival piva
in zabavni večer z Manco Špik.
Od sobote do ponedeljka bo potekala
mednarodna šola mladih rejcev goveda.Ti
se bodo v maneži predstavili s tehnikami
priprave, vodenja in javne predstavitve plemenskih telic. Potekala bosta ocenjevanje
Organizirane so strokovne razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, slovenskih
avtohtonih pasem domačih živali, čebelarstva, perutnine, malih živali, rib v ribniku in
enodnevna razstava kraških ovčarjev.
Na najbolj zelenem delu sejma se razprostirajo osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Rakičan, njiva s praktičnimi prikazi gojenja avtohtonih rastlin in zelenega
gnojenja, Gajin samooskrbni družinski
ekološki vrt ter permakulturno-biodinamični vrt z ekološko hiško iz slamnatih
bal. Obiskovalci lahko ob svežih nasadih
občudujejo trajne nasade slovenskega trsnega izbora, ekstenziven nasad starih slovenskih sort jablan in hmelja ter sejemsko
učno gozdno pot.V povezavi z rastlinskimi
nasadi je predstavljena industrijska konoplja kot rastlina tisočerih priložnosti.
Sejem AGRA je poučen
V hali C3 je Agrina kuhinja s pripravo
slovenskih tradicionalnih dobrot na sodoben način iz nagrajenih izdelkov na ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma AGRA
ter vrtnin s sejemskih vrtov. Skozi kraljestvo vin, ocenjenih na mednarodnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona,
Sejem AGRA je živahen
Obiskovalce razvajajo, družijo in zabavajo številne prireditve: 2. Festival piva in
zabavni večer z Manco Špik v soboto, razstave ter pokušnje vin, sokov, medu, mesnih in mlečnih izdelkov, nagrajenih na
strokovnih ocenjevanjih kakovosti pod
okriljem sejma AGRA, 17. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, prazno-
vanje 20-letnice Zveze kmetic Slovenije,
srečanja kmečkih žena in deklet, podeželske mladine, vinskih svetovalcev in vinskih vitezov, 47. dan avstrijske in slovenske
Štajerske, starodobni traktorji Steyr, izbor
najtežje buče, tekmovanji v vlečenju vrvi in
plesanju polke, nogometna tekma slovenske vinske reprezentance …
izberite dan in program za doživetje sejma agra na:
www.pomurski-sejem.si
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
21
Sadje in zelenjava
Letošnja letina jabolk za zdaj dobro kaže
Lanska letina domačih jabolk je pri koncu – Evropa rešuje sadje in zelenjavo – Barva najlepša pri nižjih temperaturah
Po žetvi počasi prihajajo v ospredje
sadjarji. Teh je bistveno manj kot pridelovalcev žit. Toda tudi pridelovalci
jabolk so v zadnjih nekaj letih na močnem tržnem prepihu. Posebej hudo je
bilo v lanskem letu, ko so veliki kupci sadjarjem ob obiranju jabolk te plačevali od 18 in v najboljšem primeru
okrog 28 centov za kilogram.
Takrat je bilo jasno, da je bilo domače jabolko močno podcenjeno, še posebej če se ozremo na maloprodajne
cene jabolk v trgovinah. Tam se je gibal kilogram jabolk med 1,2 in 1,5 evra
za kilogram. Novejše sorte so te cene
presegale. Sorazmerno visoke so tudi
sedanje cene lanske letine in se ne spuščajo pod evro. V boljšem položaju so
bili sadjarji z lastnimi skladiščnimi prostori, ki so neposredno prodajali svoja
jabolka. Svetovalec za sadjarstvo na soboškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu Milan Torič je poudaril, da so bile
lanske odkupne cene nenavadno nizke,
saj se je položaj na trgu že sredi aprila
bistveno popravil in so cene poskočile.
Pri tem je poudaril, da je letošnji položaj na trgu z jabolki bistveno drugačen od lanskega. Lansko leto ob takem
času so bile zaloge jabolk iz leta 2013 še
vedno velike. Letos je položaj nekoliko
drugačen. Zaloge domačih jabolk so pri
koncu in do začetka obiranja letošnjega pridelka bodo po njegovem pošle.
Letošnja odkupna
cena neznanka
Skorajda prodana lanska jabolka še
ne pomenijo, po Toričevem mnenju,
višjih odkupnih cen v letošnjem letu.
Za zdaj še niti ni napovedi, kakšna naj
bi bila letošnja odkupna cena. Prepričan je, da bosta svoje opravili letošnja
letina in z njo povezana ponudba jabolk. Letošnje leto po pridelku dobro
kaže, lahko bi bilo leto, ki bo izstopalo
od letin v zadnjih letih. Trenutno sta
problematični debelina jabolk in barva. Toda, kot je povedal, bi nekaj padavin že lahko opravilo svoje. Dobrodošla bosta konec vročinskega vala in
napovedano daljše obdobje z nižjimi
temperaturami, ki bodo ugodno vplivale na »pridobivanje barve jabolk«.
Dobra letina se ne napoveduje samo
v Sloveniji, ampak v večini evropskih
držav. Izredne pridelke naj bi dosegli
ponovno Poljaki. Ravno pritisk poljskih jabolk, ki so jih prej izvažali v Rusijo, je po uvedbi embarga podrl cenovna ravnovesja, med drugim tudi
pri nas. Evropska skupnost je poskušala rešiti problem tržnih presežkov
z izvajanjem začasnih izrednih ukrepov na trgu s sadjem in zelenjavo. Po
tem ukrepu je Evropska komisija nadomestila izpad dohodka pridelovalcem sadja in zelenjave, ob katerega so
bili zaradi ruskega embarga. Hkrati je
z ukrepom poskušala regulirati trg na
področju sadja in zelenjave. S podaljšanjem embarga na uvoz sadja in zelenjave v Rusijo do avgusta 2016 in napovedano še bolj rigorozno kontrolo
porekla uvoženih kmetijskih pridelkov in izdelkov je Evropska komisija
v začetku meseca podaljšala izvajanje začasnih izrednih ukrepov podpore za pridelovalce sadja in zelenjave.
pridelek brezplačno razdeliti humanitarnima organizacijama (RK, Karitas),
ustanovam in organizacijam (šolam,
vrtcem, javnim zavodom), brezplačno
oddati ali prodati pridelek predelovalni industriji. Podrobnejša določila za
izvajanje ukrepa bodo določena v domači uredbi, ki naj bi jo vlada sprejela
v začetku septembra. Je pa že zdaj jasno, da pridelovalci dobijo v primeru
brezplačne razdelitve povrnjene stroške sortiranja, pakiranja in prevoza.
Podpora ni ravno širokogrudna
Jabolka čakajo na nižje temperature, da se bodo obarvala, njihovi lastniki pa na
nekaj boljše odkupne cene od tistih v lanskem letu. fotografija nataša juhnov
Podaljšana uredba omogoča podporo
tudi pridelovalcem, ki niso člani združenj proizvajalcev. Slovenija je v okviru
uredbe upravičena do podpor za 3000
ton sadja in zelenjave. Na seznamu je
20 pridelkov. Za nas aktualna je podpora za jabolka, hruške, slive in breskve. Pri zelenjavi pa so to kumare in
zelje. Uveljavljanje ukrepa umik s trga
ni brezpogojen, saj morajo pridelovalci
Ukrep umik s trga za sadje in zelenjavo je všečen le na prvi pogled. Velja le za sadje in zelenjavo najvišjega
kakovostnega razreda, medtem ko
podpore za preostale kakovostne razrede ni mogoče uveljaviti. Po mnenju
Milana Toriča za naše male pridelovalce ni bil aktualen. Večina, ki ni prodala jabolk velikim kupcem, namreč
že ima prodajne poti za prodajo najkakovostnejših jabolk – bodisi javnim
zavodom ali drugim kupcem. S tega
vidika velikih finančnih učinkov pri
pridelovalcih ni mogoče pričakovati. Brez dvoma je pozitivno to, da se
je Evropska komisija odzvala na ruski embargo pred začetkom spravila.
Lansko leto je bil ukrep sprejet že po
spravilu, kriza z izvozom na ruski trg
pa se je začela že ob obiranju jabolk.
To je vplivalo na nizke odkupne cene.
Zato je vsaj nekaj upanja, da bodo odkupne cene vsaj nekaj višje od lanskih
ali pa vsaj enake lanskim.
J. Votek
OBIŠČITE NAS NA SEJMU AGRA v Gornji Radgoni, v hali B
IzkORISTITE SEJEMSkE
U GOd NOSTI AlI PA NAS l E
OBIŠČITE NA NAŠEM
RAzSTAvNEM PROSTORU .
PRE d S T A vI lI v AM BOM O
A k T UAl N O P O N Ud BO N A
k M E T I J S k E M P O d R O ČJ U:
- krmne rastline in poljščine
- Ozimna žita
NA Š I k M E T I J S k I S vE T O v A lcI v A M
B Od O v S A k dA N N A v OlJ O z A
S T ROk Ov N A v P R A Š A N J A I N N A Sv E T E .
SEJEMSkA UGOdNOST,
SEJEMSkI POPUST
Pri nas boste lahko kupili semena vrtnin,
cvetlic, zelišč, semena na traku, slovenski česen,
okrasne čebulice, travne mešanice in gnojila.
V ponudbi bomo imeli
veliko slovenskih sort.
lahko si boste uredili jesenski
vrt ali pripravili na spomladanskega.
Naše seme - vaš uspeh!
ko boste obiskali poskusni vrt pri šoli Rakičan,
se oglasite tudi v šotoru, kjer boste našli
marsikaj od videnega na vrtu. Na voljo
bodo semena in sadike.
www.semenarna.si
www.semenarna.si
Oglas Vestnik 268 x 195 mm + 3 mm Semenarna Ljubljana - AGRA 2015.indd 1
11.8.2015 10:15:12
22
kmetijstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Novosti iz DuPont Pioneerja
Ozimna oljna ogrščica
Setev ozimne oljne ogrščice je pred nami, zato vam predstavljamo nekaj novosti.
Ozimna oljna ogrščica je oljnica, ki je izjemno pomembna za kolobar in je tako imenovana izboljševalka tal. Cene merkantilne ogrščice so konkurenčne preostalim
poljščinam in s sodobno tehnologijo lahko dosegamo več kot štiri tone pridelka.
To smo v Sloveniji tudi dosegli, predvsem s pomočjo naših hibridov.
Zato je zdaj čas, da izberete vrhunske hibride. Ponujamo vam hibrida iz skupine
Maximus®, to sta kratka hibrida, v Sloveniji izjemno razširjena, ker dajeta visok in
stabilen pridelek. PR45D05 je standard v proizvodnji in najbolj razširjen, medtem
ko je novejši hibrid PX100CL pravi hibrid Maximus® s tehnologijo Clearfield®.
Hibrid PR44W29 je kovencionalen, lahko ga sejemo tudi pozno jeseni in je najrodovitnejši na slovenskem trgu. NOVOST za letošnjo setev pa je PT229CL, novi vrhunski hibrid s tehnologijo Clearfield®, ki ima visoko vsebnost olja in odlično toleranco za pomembne bolezni.
Vsi hibridi Pioneer so pakirani v 1.000 MVK, to pomeni milijon kaljivih zrn, ki zadostujejo za dva hektarja površine. Dokazano so take setve z do 500.000 zrni na
hektar najboljše in z njimi dosegamo najvišje pridelke.
NOVOST Agro Assist
Vaša digitalna knjiga opravil in še mnogo več
Najboljši preizkušeni hibridi za vašo njivo
NOVO!
BRAND
BRAND
BRAND
BRAND
PR45D05
PX100CL
PT229CL
PR44W29
www.pioneer.com
The DuPont Oval Logo is a registered trademark of DuPont. ®, TM, SM
Z veseljem vas obveščamo, da bo v času sejma začela delovati naša nova aplikacija
za pomoč pri kmetovanju. Z njeno pomočjo boste imeli sveže podatke o padavinah
v vaši bližini, vodili boste evidenco opravil za program KOPOP (delovna opravila,
sredstva FFC, gnojila …), aplikacija vam izdela vsa poročila, ki jih potrebujete za
program KOPOP v poljedelstvu. Seznanjala vas bo o vseh novostih, naših proizvodih, dogodkih, vsebovala bo setveni alarm in še mnogo več.
Najpomembnejše pa je, da vam jo, vsem našim zvestim kupcem, podarjamo in delovala bo na vseh napravah, od pametnih telefonov do tablic in računalnika.
Obiščite nas na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni v hali B!
Radgonske gorice
Trije okusi šampanjca
šampioni na radgonskem
ocenjevanju vin
Agro-Assist
∙ Podatki o padavinah za vaše njive
- več kot 120 postaj v Sloveniji
∙ Evidence o delovnih opravilih
za KOPOP (setev, sorte, hibridi,
sredstva FFS in gnojila ter vsa
opravila so že v aplikacijah)
Dostopno na mobilnih telefonih,
tablicah in na internetni strani z
vsemi poročili, ki so pomembni za
KOPOP program.
∙ Vsa potrebna poročila za KOPOP
program poljedelstvo
∙ Podatki o Pioneer proizvodih
∙ Pošiljanje slik, ki jih naredite na
njivi direktno k naši agronomski
službi iz telefona ali tablice
∙ Novosti (setveni alarm, …)
∙ Brez potrebne posebne registracije
- samo vaš e-poštni naslov
∙ Vsi podatki so vam dostopni na
vseh napravah in z internetne
strani si shranite vsa poročila, ki jih
rabite tudi za KOPOP.
Na internetni strani
http://www.agro-assist.si
VAŠA NAJBOLJŠA DIGITALNA
KNJIGA OPRAVIL
www.pioneer.com
Na ocenjevanju vina v Bordeuxu zlata medalja
za zlato zelo suho radgonsko penino
Radgonske gorice so eno izmed najbolj stabilnih kmetijskih ali kmetijskopredelovalnih
podjetij. Delno to lahko pripišemo tradiciji, saj
penino po tradicionalni klasični metodi pridelujejo že 160 let. Sama tradicija pa še ne pomeni jamstva za uspeh.
Za uspeh so potrebni razvojna vizija in predvsem ljudje, ki v to vizijo verjamejo in jo uresničujejo. Radgonske gorice resnici na ljubo v
zmedenih tranzicijskih časih niso doživele večjih pretresov. Celo več, v tem času so neboleče
pomladili vodstveno ekipo, ki uspešno nadaljuje in nadgrajuje tisto, kar so ustvarile predhodne generacije. Pri tem je pomembno, da uspeva ne samo ohranjati, ampak povečevati svoj
tržni delež pri prodaji kakovostnih vin na domačem trgu. Ob tem pa dosega tudi rast prodaje na tujih trgih. Ob rednih vlaganjih v obnovo vinogradov, ki jih obdelujejo, so v letošnjem
letu obseg vinogradov razširili. Na razpisu so
uspeli z najemom vinogradov Kapele, ki je pristala v stečaju. Pozitiven odnos do Radgonskih
goric imajo tudi zasebni pridelovalci grozdja,
ki ves čas poudarjajo korekten odnos, ki so ga
vzpostavili pri sodelovanju s podjetjem.
Za Radgonske gorice je pomembno, da v
podjetju ni podcenjeno strokovno znanje. Z
vlaganjem v znanje in razvoj se je mogoče obdržati v najvišjem kakovostnem razredu vin.
Ravno pri ponudbi vin je konkurenca na trgu
ena od najmočnejših. Vajeni smo že, da Radgonske gorice tradicionalno dobivajo najvišja priznanja za svoja peneča se vina na odprtem državnem ocenjevanju vin v sklopu sejma
Z vlaganjem v znanje in
razvoj se je mogoče obdržati
v najvišjem kakovostnem
razredu vin. Ravno pri
ponudbi vin je konkurenca
na trgu ena od najmočnejših.
Agra. Toda najvišje priznanje na omenjenem
ocenjevanju ni več samoumevno. V zadnjih letih je pridelava penečih se vin izziv za konkurenco. Tako je vse več vrhunskih zasebnih
vinarjev, ki ponujajo tudi peneča se vina. Na
ocenjevanju se pojavlja tudi tuja konkurenca, ki si prav tako želi priznanj. Ne samo da
s tem potrdijo kakovost svojega vina, ampak
tudi ponujajo okus, ki je sprejemljiv za kupce. Na letošnjem ocenjevanju so dobili trije
okusi zlate radgonske penine naslov šampiona. Med šampioni so: polsuha penina letnika 2010, suha letnika 2010 in zelo suha letnika
2007. Ob treh šampionih sta dve penini (zelo
suha 2011 in polsuha 2010) dobili zlato medaljo. S srebrnim odličjem pa sta bili nagrajeni
penini suhega okusa letnika 2010 in 2011.
Da radgonske penine dosegajo primerljivo
svetovno kakovost, dokazuje zlata medalja za
zelo suho zlato radgonsko penino letnik 2011 na
ocenjevanju vin na enem od najprestižnejših
svetovnih ocenjevanj v Bordeauxu v Franciji.
J. V.
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
23
Kmetija Ščap v Turnišču
Kmetovo znanje ni priznano v ceni proizvoda
Delo je v vseh kalkulacijah o stroških proizvodnje obrobna postavka – »Javnega znanja« je premalo za preživetje kmetije
Zakonca Andreja in Robert Ščap iz Turnišča spadata v mlajšo, glede na povprečno starost nosilcev kmetijske dejavnosti v mlado generacijo kmetov.
Njun pristop h kmetovanju je tradicionalen v tem smislu, da kmetijstva ne
dojemata samo kot posel. Preživeti sicer morata od dohodka, ustvarjenega
na trgu, vendar ne v ozki usmeritvi v
poljedelstvo s pridelavo dveh tržno zanimivih monokultur.
Kmetijo razumeta tradicionalno v
tem smislu, da njive potrebujejo svojo nadgradnjo, in to je živinoreja. V luči
omenjene tradicije so nadgradnjo videli v razvoju govedoreje oziroma mlečne proizvodnje. Andreja in Robert Ščap
sta prepričana, da usmeritev v čisto poljedelstvo ne samo da omejuje kmetijo,
ampak jo postavlja v veliko odvisnost
od zunanjih dejavnikov. Današnje poljedelstvo postaja rutinski posel, na katerega ima kmet sorazmerno malo vpliva.
Semena postajajo domena semenskih
podjetij, tehnologija obdelave in zaščite
je bolj ali manj definirana. Po njuni oceni mora kmetija ustvarjati dodano vrednost in nekje kapitalizirati lastno znanje. Razumevanje kmetijstva ali kmetov
in njihovega položaja na trgu je postavljeno na napačne temelje. V pogovoru smo prišli do kalkulacij o stroških
proizvodnje na kmetiji. Vse ima svojo
ceno in je ustrezno ovrednoteno v stroških pridelave in prireje, le neposredno
delo kmeta je ovrednoteno najnižje, je
samo »okrasni dodatek«. Pa ni tako, velika večina mladih kmetov ima najmanj
srednjo, mlajša generacija pa že visoko
izobrazbo. Ne glede na izobrazbo se njihovo delo vrednoti samo kot delo fizičnih delavcev. Ob tem ne pristajata na
tezo, da je kmetu razvojno znanje na
razpolago brezplačno prek svetovalne službe, ki jo financira država. Danes
večja družinska kmetija brez lastnega
znanja ne more preživeti. To znanje pa
žal nikjer ni ovrednoteno. Sama že nekaj let predvsem z lastnim znanjem razvijata mlečno proizvodnjo. Robert Ščap
pravi, da sta prišla do vrhunskih dosežkov pri količini in kakovosti mleka z
Andreja in Robert ob svoji čredi, ki je zdaj ob »improviziranem seniku«, kajti pri nameravani naložbi v zaokrožitev proizvodnje
v enem hlevu imata podobne probleme kot večina živinorejskih kmetij v Pomurju. Znotraj naselij je za večino prebivalcev
živinoreja moteča, zunaj naselij pa ne morejo graditi zaradi omejitev pri spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč. Očitno
ne bi bilo slabo, če bi pomurski župani prazne obrtno-podjetniške cone spremenili v živinorejske cone. fotografija nataša juhnov
lastnim znanjem in trdim strokovnim
delom v čredi. Lastno razvojno delo na
kmetiji je največ vredno. S svojim znanjem se izogibata tveganjem, ki so jim
rejci krav molznic danes močno izpostavljeni. Eden večjih problemov je dostop
do kakovostnega plemenskega materiala. Pri nas imamo težave s selekcijskim
delom in bojem med dvema zavodoma.
Po drugi strani pa rejci krav molznic
že plačujejo davek na račun slepe vere
v tuje, predvsem avstrijske plemenske telice. Vse bolj se vidi, da v Avstriji naši kupci nikoli niso imeli dostopa
do prvovrstnih plemenskih telic. Dobili so le telice slabše kakovosti. Cene so
bile resda temu primerne, toda posledice se že čutijo, prišle so tudi bolezni,
ki jih v naši živinoreji v preteklosti nismo poznali. Zdaj se že čutijo ekonomske posledice, ki pa jih nihče ne prizna.
nih površin mora biti po njuni oceni vsaj
za tretjino večji od tistega, ki je potreben za pridelavo krme za čredo. Takšen
obseg je že v preteklosti omogočal normalen kolobar in preprečeval preveliko
izčrpavanje tal s kulturami, potrebnimi
za osnovno krmo. V prejšnji perspektivi sta bila vključena v program integrirane pridelave, ki je bil po njuni oceni
administrativno podobno zahteven, kot
je izpolnjevanje administrativnih zahtev
za kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP). Bistveno spornejša se jima
zdita vsebinska neusklajenost in neprilagojenost zahtev posameznim okoljem.
Govedorejci imajo problem z vključevanjem travinja v ukrep zaradi neracionalnih omejitev. Menita, da kljub izpolnjevanju zahtev ukrepa ne bodo doseženi
pričakovani učinki pri varovanju ali obnovi kmetijskih zemljišč. Za primer sta
navedla prepoved setve detelj in ljuljke za ozelenitev. Zaradi gostega sklopa ali globokega koreninskega sistema
gre za poljščini z dobrimi učinki na plitva peščena tla. To je samo ena od neracionalnosti, jih je pa še kar nekaj.
J. Votek
Današnja raven proizvodnje mleka, ki
je po kravi optimizirana in primerljiva z
dosežki rej v razvitem svetu, je po količini in kakovosti večinoma plod lastnega dela in znanja. Na vprašanje, zakaj ne
nadgrajujeta zgodbe z lastno predelavo,
je odgovor jasen: »Problema sta dva. Najprej je potrebno za lastno predelavo tehnološko znanje, ki zagotavlja kakovosten
izdelek, potem pa je potreben trg. Tehnološkega znanja za predelavo sama nimava. Investicije v opremo in znanje pa
ne bi zmogla. Bistveno pomembnejši je
trg. Pomurje je po kupni moči prešibko, da bi izdelke lahko prodala na dvorišču. Iskanje prodajnih kanalov pa pomeni preveliko tveganje za stabilnost in
razvoj kmetije, « pojasni Andreja Ščap.
Kmetija v celoti le ni odvisna od dohodka od mleka, ampak tretjino tega ustvari s prodajo poljščin. Obseg obdeloval-
POGODBENA PRIDELAVA OLJNE OGRŠČICE
POGODBENA PRIDELAVA OZIMNIH ŽIT
24
kmetijstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Rakičan
Pozabljeni koncepti razvoja konjeništva
V drugačnih okoliščinah in ob podpori okolja je konjeništvo v rakičanskem gradu nekoč že doživelo razcvet, ki pa ga niso izkoristili
Na travniku za rakičanskim gradom
mrgoli mednarodna množica obiskovalcev, v maneži se merijo vrhunski
tekmovalci v preskakovanju ovir,
pokrovitelj prireditve je prestižna
avtomobilska znamka Volvo. Dogajanje prenaša nacionalna televizija,
komentira ga Igor E. Bergant. Znanstvena fantastika? Ne, tako je bilo
leta 1995.
To je bil zadnji od štirih mednarodnih turnirjev v Rakičanu, ki ga je organiziral soboški konjeniški klub. V
zadnjem času lahko večkrat slišimo
vprašanje, kaj je razvojna priložnost
Pomurja. Ob tem se je morda vredno
ozreti v preteklost, na uspešne projekte, ki so bili nekoč že izpeljani.
Kako lahko sploh konjeniški klub
pride do organizacije takšnega turnirja? Kot pojasnjuje tedanji predsednik kluba Andrej Šajnovič, je to
odvisno od več dejavnikov: »Selitev
konjeniškega kluba iz Černelavec v
Rakičan je bila širše dogovorjena na
ravni takratne velike soboške občine.
Imeli smo močno podporo SOZD-a
ABC Pomurka. Angažirani so bili tudi
drugi dejavniki – kmetijski zavod v
Murski Soboti s strokovno pomočjo, veterinarska služba z veterinarjem Igorjem Škarico, moja matična
firma Potrošnik s programskim sektorjem, ki sem ga vodil, pa je prek
tujih dobaviteljev fitofarmacevtskih
sredstev, semen in gnojil donacijsko
močno podpirala turnir, čeprav tega
takrat nismo objavljali.«
Zadeva mora imeti torej širšo
družbeno podporo in zanesljivo ka-
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
namreč največja težava, ko se po nekaj letih zamenjajo vodstva v klubih
in lokalnih skupnostih, zaradi česar
osnovni koncept in vizija zaplavata v
drugačne vode od prvotno predvidenih. Tudi nam se je na koncu to zgodilo, vendar smo napisali dolgoročno
vizijo razvoja konjeništva v Pomurju. Seveda jahalnega dela, saj je kasaški del v Prlekiji že odlično funkcioniral.«
športa ni. Konjeništvo se je že dolgo
pred tem preselilo v dvorane, v katerih lahko tekmovalna sezona traja
dalj časa.« Poleg jahalne šole in turističnega jahanja so se ob selitvi leta
1991 odločili za razvoj tekmovalnega
jahanja in to zapisali v prvo vizijo razvoja kluba. Kmalu so v hlevu Melichar v Gradcu kupili dva tekmovalna konja. Kasneje so se z njim začeli
povezovati tudi poslovno in tam šo-
bil ves čas udeležen pri delu konjeniškega kluba. »S takrat samostojnima
zdraviliščema Radenci in Moravske
Toplice smo se pogovarjali o investicijah v zahodno grajsko krilo, v katerem bi uredili prenočitvene zmogljivosti. Njima bi predali tudi gostinsko
dejavnost. Klub bi se nato ukvarjal
samo s koordinacijo vseh vsebin in
osnovno dejavnostjo turističnega in
tekmovalnega jahanja. To je bil naš
20. avgusta 2015 | Vestnik |
odločili za ta korak, uspelo pa nam
je kot prvim v Sloveniji in nasploh
na območju nekdanje Jugoslaviji pridobiti koncern Volvo za generalnega
pokrovitelja turnirja. Volvo je bil v
Zahodni Evropi znan kot ekskluzivni
pokrovitelj največjih jahalnih turnirjev. Prišlo je 120 vrhunskih tekmovalcev, sodil je eminentni sodniški zbor.
Točke na turnirju so veljale tudi za
državno prvenstvo.«
Na vrhuncu sredi devetdesetih let je imel rakičanski konjeniški klub že devet tekmovalk, ki so se med drugim urile tudi v Gradcu. fotografiji arhiv konjeniškega kluba
Velika in zahtevna kmetija
Leta 1995 se je mednarodnega turnirja v Rakičanu udeležilo 120 vrhunskih tekmovalcev iz petih držav, prvi na območju nekdanje Jugoslavije so za generalnega pokrovitelja pridobili družbo Volvo. Na krilih uspešnega razvoja konjeništva v rakičanskem gradu je bila postavljena tudi vizija obnove gradu, na katero so kasneje pozabili.
pitalsko zaledje, ki ga danes po propadu nekaterih regionalnih gospodarskih igralcev ni več. »Na Zahodu
so imeli že od nekdaj poseben odnos do konjeništva, in ko so izvede-
li, da se kot direktor programskega
sektorja ukvarjam s konjeništvom,
so sami vprašali, ali lahko pomagajo.
Prva leta nam je šlo vse kot po maslu. Okolica in domače gospodarstvo
sta nam stala ob strani, vse pomembnejše domače gospodarske družbe z
Muro na čelu so vsako leto darovale
nekaj tisoč nemških mark,« se spominja Šajnovič.
ZASLON NA DOTIK / AV TOMATSK A
KLIMATSK A NAPR AVA / K ASKO 1 €*
Vendar se razvoj ni zgodil sam od
sebe, temveč je bil plod načrtovane
strategije. »Razmišljali smo, kako nadaljevati, ko bomo dosegli neko točko razvoja. Pri društvih in klubih je
En cE
ugod kar
n
v času osti
sejma
agra .
»Po osmih letih razvoja te dejavnosti sem na koncu ugotavljal, da je to
konec koncev kmetija. Kmetija z zahtevno dejavnostjo, s katero mora živeti skupina ljudi. Leta 1995 smo prišli
v fazo, ko smo čutili, da je potreben
nadaljnji razmislek. Naslednjo fazo
razvoja smo zastavili zanimivo in bi
se takrat tudi finančno izšla, saj smo
imeli podporo pristojnih ministrstev.
Razmišljali smo o gradnji pokrite jahalnice na južnem robu rakičanskega
parka,« pravi Šajnovič in dodaja, da
so že uspeli podpisati predpogodbo
z ministrstvom za okolje, ki bi klubu
potrebno površino odstopilo v trajni najem, finančna konstrukcija pa je
že bila zaprta. »Brez tega jahalnega
lali svoje tekmovalke. Avstrijci so se
že prvega turnirja v Rakičanu udeležili s petnajstimi konji in soboškemu
klubu pomagali prodreti v mednarodno kategorijo turnirjev in pridobiti
ustrezno licenco. Po Šajnovičevih besedah je bil izdelan že celoten koncept obnove gradu, za katero sta si že
pred tem prizadevali občina in krajevna skupnost. Tako je bil v severnem krilu gradu že omenjeni avstrijski partner pripravljen investirati v
posodobitev hleva za sto konjev. To
bi bil dolgoročni projekt vzpostavitve avkcijskega hleva za tekmovalne
konje predvsem za jugovzhodne trge.
V vzhodnem krilu gradu bi bila veterinarska klinika za celotno Pomurje,
tudi za kasaške konje. Vodil bi jo že
omenjeni veterinar Igor Škarica, ki je
koncept skupaj z investicijo v jahalnico, ki bi bila v občinski lasti in v upravljanju kluba. Novo vodstvo kluba tej
viziji ni bilo več naklonjeno,« pove
Šajnovič. »Prvi – promocijski turnir
smo organizirali skupaj s konjeniško
zvezo, bil je zelo uspešen. Ambient je
bil fenomenalen. Del parka, ki nam ga
je spomeniško varstvo dovolilo uporabljati, je bil dobro izkoriščen. To je
že samo po sebi vplivalo na organizacijo naslednjih turnirjev. Po tretjem
smo ugotovili, da smo prišli do točke, ko se moramo odločiti, ali bomo
začeli organizirati turnirje višje kategorije (CSI) in z višjim proračunom.
To je pomenilo, da morajo na njem
nastopiti tekmovalci iz najmanj petih držav in da mora znašati proračun
vsaj sto tisoč mark. Naposled smo se
25
»Niso nas vsi razumeli«
Medtem so v rakičanskem gradu
odprli tudi gostilno in registrirali gostinstvo kot stransko dejavnost. »Poleg hlevarja in trenerja smo zaposlili
še štiri ljudi, postajali smo vedno bolj
profesionalni, pa vendar je takrat prišlo do preloma. Sam sem predlagal, da
bi registrirali družbo z omejeno odgovornostjo, katere stoodstoten lastnik
bi bil klub, v statut pa bi zapisali, da
bi lahko do nekega odstotka vstopil
zasebni kapital. Mišljeno je bilo, da
bi vstopili predvsem zasebni lastniki
konj, ki so že do tedaj sodelovali pri
upravljanju. Na tej točki nas potem
vsi niso razumeli,« še doda Šajnovič,
ki meni, da se samo z javnimi sredstvi
take ravni na da obdržati. Pred kratkim je upravljanje rakičanskega gradu
vključno s konji prešlo na RIS Dvorec
Rakičan. Direktor zavoda Robert Celec
pravi, da je njihov kratkoročni načrt
predvsem stabilizirati poslovanje konjeniškega centra. To bo trajalo še kakšno leto. »V preteklosti je konjeniška
dejavnost v dvorcu Rakičan že dosegla zavidljivo raven, ki pa je v zadnjem
desetletju počasi padala. V naših srednjeročnih načrtih si vsekakor želimo
ponovno postati ugleden organizator
tekem v preskakovanju ovir, upamo,
da vsaj na ravni Pokala Slovenije. Treba je poudariti, da se danes za organizacijo tekem postavljajo bistveno višje
zahteve, kot so se nekoč, in tudi konkurenca je bistveno večja. Pri vseh naših aktivnostih pa nas vodi ljubezen do
teh plemenitih živali,« pravi Celec.
Timotej Milanov
Najboljša vrata tudi
na kmetijskih objektih
Oglasno sporočilo
Kadar delujejo brezhibno, se ne vdajo pritisku vetra, dobro tesnijo in
so ustrezna zaščita pred vlomilci, o njih ne razmišljamo. Zato je odločitev o pravih vhodnih, garažnih, notranjih, dvoriščnih in tudi industrijskih vratih še kako pomembna.
Podjetje Matjaž, d. o. o., generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca Hörmann, je v Sloveniji vodilno podjetje na področju prodaje visokokakovostnih garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat Hörmann. Ukvarjajo
se s prodajo, dobavo in montažo celotnega programa vrat Hörmann, zagotavljajo pa tudi strokovno svetovanje, natančne izmere na objektih, hitro
montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje.
Z odličnimi rešitvami, tudi za kmetijske objekte, se predstavljajo na sejmu
AGRA 2015, v hali C1, v kateri bodo na ogled številne tehnične in oblikovne novosti, ki samo potrjujejo vrednost slogana koncerna Hörmann – Kakovost brez kompromisov.
www.peugeot.si
Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR
za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,1 do 6,0 l/100 km. Izpuh CO2: od 82 do 193 g/km. Emisijska stopnja: EURO6. Vrednost
specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev:
od 0,01 do 7,06. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno
prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Na razstavnem prostoru vas bodo pričakali izkušeni strokovnjaki, ki bodo
pozorno prisluhnili vašim željam in potrebam in skupaj z vami poiskali najbolj
funkcionalno in finančno najugodnejšo rešitev. Še posebej pri industrijskih
objektih, kamor spadajo tudi kmetijski, je izjemno pomembna individualna
obravnava, saj na izbor ustreznih vrat vplivajo tako velikost, lega in princip
gradnje objekta kot tudi njegova namembnost in frekvenca uporabe vrat.
Tega se v podjetju Matjaž, d. o. o., dobro zavedajo in zato meritve in svetovanje skoraj vedno opravijo ob osebnem ogledu.
Podjetje Matjaž, d. o. o., je ponudnik vrat, ki omogoča kompletno verigo
storitev, od strokovnega svetovanja med načrtovanjem in sprejemanjem odločitve do najkrajših dobavnih rokov, kakovostnih izdelkov, kakovostne in
časovno usklajene montaže, hitre rešitve morebitnih reklamacij, odzivnega
24-urnega servisa in vzdrževanja in zagotovljenih nadomestnih delov.
PEUGEOT 2008 & 308
Vsi proizvodi Hörmann imajo vse potrebne certifikate nadzornih institucij in
ustrezajo zakonskim zahtevam pri gradnji objektov.
Vse iz ene roke proizvajalca
Hörmann – industrijska in krilna vrata
za vaš kmetijski objekt
AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20
AC_PROFEKT_OGLAS_2008_308_ImataVse_268x195.indd 1
8/12/15 10:00 AM
26
kmetijstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Industrijska konoplja
Svetovni kongres
v Pomurju
teleing.com
080 35 38
Priznani strokovnjaki za konopljo iz več kot 30 držav
Letos bo v Pomurju že četrtič World
Hemp Congress – Svetovni kongres
konoplje (WHC), ki bo trajal od 22.
do 27. avgusta. Ta mednarodni dogodek organizirata Zadruga Konopko in
Društvo zeliščarjev Pomurja skupaj z
mednarodno strokovno partnersko
ekipo WHC, ki zastopa številne nevladne in mednarodne organizacije s
področja industrijske konoplje.
Industrijska konoplja je letos tudi
vodilna zelena nit sejma Agra v Gornji
Radgoni. Kongres bo gostil domače in
tuje priznane strokovnjake iz sveta
konoplje iz več kot 30 držav z neposrednimi prenosi prek socialnih medijev v več kot 80 držav. Glavne lokacije
dogajanj bodo omenjeni sejem, gornjeradgonska kinodvorana in zeliščna
testna polja v Lendavi. V razstavnem
prostoru na sejmu Agra bodo ves čas
kongresa predstavljali osrednjo zgodbo praktičnih dogajanj, povezanih z
uporabnostjo industrijske konoplje
v širokem gospodarstvu, njenimi potenciali in široko možnostjo vključevanja v naš vsakdan. Predstavljen bo
širok nabor konopljinih produktov
za lastno uporabo. Govor pa bo tudi
o konoplji v medicini.
Gradili bodo tudi objekt iz industrijske konoplje, pripravili etnološko razstavo kmetijskih strojev za pridelavo in predelavo konoplje, izvajali
številne praktične delavnice, pripravili modno revijo oblačil iz konoplje,
strokovno vodena predavanja na testnem polju konoplje in številne druge drobne zanimivosti.
Konoplja ima v javnosti
še vedno negativen
prizvok. Velikokrat
gre pri pridelovalcih
in pridelovalcih za
strah pred kontrolami
inšpektorjev in policije.
Namen je zainteresirano javnost
privabiti na strokovna predavanja,
namenjena kmetom, strokovnjakom
v svetu inovacij, razvoja in širših gospodarskih dejavnosti, ki so povezane
z razvojem in trženjem novih produktov iz konoplje, še posebej v farmaciji, prehranski industriji in proizvodnji
tehnoloških proizvodov.
Majda Robič, strokovna sodelavka
WHC, pravi, da ima konoplja v javnosti še vedno negativen prizvok.
Velikokrat gre pri pridelovalcih in
pridelovalcih za strah pred kontrolami inšpektorjev in policije. Zadnja
leta pa tudi takšni dogodki, kot je ta
kongres, tako doma kot po svetu pripomorejo k prepoznavnosti, demistifikaciji in tudi dekriminalizaciji
konoplje. Tako recimo lahko od letos
naprej tudi v Slovenji prodajamo domače prehranske in tehnološke izdelke iz industrijske konoplje, do zdaj pa
smo smeli le tuje.
C. K.
ZDRUŽITE STORITVE
IN PRIHRANITE
+
+
2999 EUR/mesec
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,
bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Vzajemna varuh zdravja
Kar v zdravje vložiš, to ti bo tudi zdravje povrnilo, se dobro
zavedajo v zavarovalnici Vzajemna, v kateri so svojim
zavarovancem omogočili program Varuh zdravja za pomoč pri skrbi
za zdrav življenjski slog. Povsem brezplačno jim tako omogočajo
rekreacijo pod vodstvom trenerjev, informacije o zdravstvenih
storitvah in celo nasvete nutricista, psihologa in farmacevta.
Pri Vzajemni je zavarovanih kar 849 tisoč Slovenk in Slovencev, ki
jim je na voljo program Varuh zdravja. Vsak je sam najboljši varuh
svojega zdravja, a za to je treba tudi nekaj narediti, pri čemer želi
Vzajemna svojim članom kar najbolj pomagati. V okviru programa
Varuh zdravja tako svojim zavarovancem poleg rekreativnih vadb
zagotavlja tudi brezplačne preventivne zdravstvene storitve,
omogoča svetovanje o zdravi prehrani, varni uporabi zdravil in o
preprečevanju izgorelosti ter ponuja številne druge ugodnosti pri
zdravstvenih storitvah, rekreaciji in sprostitvi.
V program Varuh zdravja se lahko vključijo zavarovanci, ki imajo
pri Vzajemni sklenjeno kakršno koli zavarovanje s trajanjem enega
leta, in sicer:
www.pomurje.si
bnemu
rilagojen sodo
p
,
m
ra
g
ro
p
je
VJA AKTIVNI
m,
VARUH ZDRA
jegovim izzivo
n
in
u
g
lo
s
u
te
m
življenjske
e, ki se zaveda
s
v
a
z
m
ra
g
ro
p
znimi,
VJA MEDIK je
VARUH ZDRA
imi težjimi bole
jš
te
s
o
g
o
jp
a
n
zavi z
tveganj v pove
gojen starejšim
la
ri
p
,
m
ra
g
ro
je p
VJA SENIOR
VARUH ZDRA
,
m
zavarovancem
lovitejši progra
e
jc
a
n
je
M
IU
VJA PREM
VARUH ZDRA
vanja zdravja.
aktivnega varo
Glede možnosti vključitve v različne programe
vprašajte sodelavce Vzajemne, ki vam bodo
ob vključitvi podarili paket dobrodošlice:
1. majico,
2. vrednostni bon za zavarovanja Vzajemne,*
3. bon z 10 % popustom pri zavarovanju za tujino Multitrip.
*Z izjemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za tujino, letna premija pa mora znašati 70 evrov ali več.
Obiščete jih lahko na sejmu AGRA v hali A,
v poslovni enoti Vzajemne v Murski Soboti ali v
poslovalnicah v Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru.
Obiščite nas na sejmu AGRA
POSEBNA UGODNOST V ČASU
na našem razstavnem prostoru v hali A
SEjMA AGRA
UR
ZA
ZA 10 E
BON
:
:
i
i
v
itv
Nit
lEN
sklE
Izrežite bon in ga unovčite na sejmu AGRA, na našem razstavnem prostoru
v hali A ali v kateri koli poslovalnici Vzajemne:
• MURSKA SOBOTA, Slovenska ulica 48, M. Sobota, tel. (02) 512 45 50
• LENDAVA, Kranjčeva ulica 4, Lendava, tel. 051 399 300
• GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 20, G. Radgona, tel. 031 277 326
• LJUTOMER, Slavka Osterca ulica 14, Ljutomer, tel. 051 316 027
O
OBB sk
• celoletnega družinskega zavarovanja za Tujino Multitrip
• nezgodnega zavarovanja
• zavarovanja za težje bolezni ali Zdravstvene police
URČKU
IVITE V MEH
KER NE Ž
Bon 10 EUR 2015-sejem Agra.indd 1
keti kritij.
ilagojenimi pa
varovanje s pr
Nezgodno za
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana.
Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Bon je unovčljiv ob sklenitvi celoletnega družinskega zavarovanja za Tujino (Multitrip), nezgodnega
zavarovanja z letno premijo nad 70 EUR, zavarovanja za težje bolezni z letno premijo nad 70 EUR,
ali Zdravstvene police. Bon se lahko unovči na razstavnem prostoru Vzajemne na sejmu AGRA
2015 ali v vseh poslovalnicah Vzajemne. Prejeti bon je unovčljiv do 8. septembra 2015. Bon je
potrebno unovčiti naenkrat, morebitna razlika do polne vrednosti bona se ne izplača. Bon ni
prenosljiv na drugo osebo in ga ni mogoče zamenjati za gotovino. Ta ugodnost se izključuje z
drugimi popusti. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemna, d.v.z.
AGRA1518.8.2015 9:00:45
kmetijstvo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
27
2. FESTIVAL PIVA od 12 - 23h
Zabavni večer z MANCO ŠPIK od 19h
SOBOTA, 22. 8. 2015
53. MEDNARODNI
KMETIJSKOŽIVILSKI SEJEM
Gornja Radgona
22. - 27. 8. 2015
www.pomurski-sejem.si
Mlinopek, d. d., Industrijska ulica 11, Murska Sobota
V letu 2015 smo prejeli
zlata priznanja za izdelke:
KRUH IZ KMEČKE PEČI
DOMAČI DELANI KRUH
SEZAMOVA PLETENICA
Skupno že 43 zlatih odličij, ki jih podeljuje
GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
Spoštovani
tel: 02 539 14 10, faks: 02 521 14 91
kgzs.zavod.ms@gov.si | www.kgzs-ms.si
kmetovalci!
Želimo vas obvestiti, da naša ponudba storitev, ki jih opravljamo za vas, vključuje tudi
•
•
•
•
•
VODENJE RAČUNOVODSTVA,
VODENJE EVIDENC IN OBRAČUN DAVKA NA DODANO VREDNOST,
ELEKTRONSKO ODDAJO OBRAČUNA PAVŠALNEGA NADOMESTILA,
VODENJE FADN-KNJIGOVODSTVA,
PRIPRAVO POSLOVNIH NAČRTOV, INVESTICIJSKIH PROJEKTOV IN DOKUMENTOV IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV.
Za podrobnejše informacije lahko pokličete na KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Murska
Sobota, telefonska številka je 02 539 14 44, oziroma vprašate vašega terenskega svetovalca.
S strankami gradimo zaupanje in dolgoročno partnerstvo,
saj ponujamo zanesljivost in strokovno delo!
POSLOVNE IN
RAČUNOVODSKE
LASTNA PRIDELAVA
SADNIH SADIK
ZA INTENZIVNE
NASADE
SADNA DREVESNICA MALUS
Vučja vas
www.malus.si
tel. št. 588 90 04
GSM: 041 685 191
Delovni čas:
od 8.00 do 16.00,
v soboto od 8.00 do 14.00
STORITVE ZA
KMETIJE
Za ljubiteljske sadjarje
velik izbor:
• starih in novih sort
sadnega drevja
• jablan
• koščičarjev
• kostanjev, orehov,
lesk in jagodičevja
Plese 5 A | 9000 Murska Sobota
tel.: 02 512 41 32 | GSM: 041 499 633
www.hladilstvo.si
hladilna
oprema | gostinski aparati | klimatske
HLADILSTVO d.o.o.
naprave | Plese
toplotne
črpalke | gospodinjski aparati Beko
5a
9000 MURSKA SOBOTA
V času
sejma
dodatni popusti na vse izdelke
GSM:
+386 (0)41AGRA
499 633
TEL: +386 (0)2 512 41 32
STROKOVNO
SVETOVANJE
GSM: +386 (0)41 499 636
www.hladilstvo.si
info@hladilstvo.si
Obiščite nas na sejmu AGRA v hali C 2
HLADILNA OPREMA
GOSTINSKI APARATI
KLIMATSKE NAPRAVE
TOPLOTNE ČRPALKE
GOSPODINJSKI APARATI BEKO
28
kmetijstvo
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Zvonko Križanič
Kmet v pokoju,
ki ga skrbi okolje
Od česa živi Pomurje – od zemlje ali bo od elektrarn
Zvonko Križanič iz Hrastja - Mote
zase pravi, da je kmet v zatonu. Ko
ga zaprosiš za podrobnejše pojasnilo, pove, da je še vedno kmet, ki obdeluje svojo zemljo. Pri tem poudari, da se ima za vestnega in dobrega
kmeta, čeprav upokojenega, navsezadnje to dokazujeta količina in kakovost pridelka, ki ga spravi z njiv.
Ob odkupne cene se v pogovoru
ne spotika. Prizna, da mu nekatere
zadeve znotraj kmetijsko-živilske
verige niso všeč, k temu pa doda, da
pri tem sam stvari ne more postaviti
na glavo. Spravili bi jih le kmetje, če
bi stopili skupaj, ne samo v izražanju nezadovoljstva proti državi, ampak in v prvi vrsti v zaščiti svojega
Zvonko Križanič je prepričan, da se naravnih
zakonov ne da spreminjati na silo. Vsi so pokleknili pred pozitivnimi
učinki elektrarne.
interesa pred vsemogočnim kapitalom, ki ga znotraj predelovalne industrije zastopajo različne skupine.
Kot pravi, je na Bavarskem videl, kaj
je skupni interes kmetov in kako se
postavijo za njega. Pa ni živel tam, le
nekaj potovanj in pogovori na kmetijah so mu odkrili neko čisto drugačno sliko od naše. Vendar je že to
simptomatično, da se bodo interesi
drugih kapitalskih lobijev uresničevali brez večjih problemov, kaj šele
odpora. Različne interesne skupine
so ugotovile, da smo pravi uživači,
ko se pogajamo vsak za svojim pultom o odkupni ceni tega ali onega
pridelka, in pri tem prav cvetimo,
če smo iztržili kakšno stotinko centa več od našega kolega. Namesto da
bi bilo obratno.
Problematično se mu zdi, s kakšno lahkoto smo se lotili »prodaje Mure« električarjem v primerjavi
s tistim časom pred tridesetimi leti.
Takrat so ljudje premogli še nekaj
elementarnega odnosa do narave in
spoštovali izkušnje starejših generacij. Prepričan je, da se naravnih zakonov ne da spreminjati na silo. Vsi
so pokleknili pred pozitivnimi učinki elektrarne. Toda Hrastje - Mota
bo po njegovem izgubila največ. Po
drugi strani ne razume, kako bo naenkrat na razpolago toliko vode v
Muri, da bo iz nje mogoče namakati
celoten pomurski prostor. Poglobitev struge in gradnja nasipov bosta
prinesli povraten učinek od napovedanega. Namesto dviga podtalnice se bo ta znižala, to so potrdile vse regulacije v Pomurju. Omeni
še Ščavnico in tudi Kučnico. Po drugi strani bo to, kar se načrtuje, zdaj
poplavno še bolj izpostavilo pomurski prostor. »Saj ne gre samo za elektrarne, mi imamo odprtih še nekaj
ran, ki na srečo še niso razlile svojega strupa. Take so gramoznice. Se
je kdo kdaj vprašal, kakšna nevarnost nam lahko grozi v Dokležovju,
v katerem je skoraj tik ob gramoznici speljan železniški most. Podtalna voda ni mirujoča, ampak so
njeni tokovi močni. Po posodobitvi proge bodo povečani tresljaji. Se
je kdo vprašal, kaj se bo zgodilo, če
bo talna voda izpodjedla nasip reke
Mure. Saj ni problematična samo ta
– jih je še nekaj, ki so jih naslonili
na bregove Mure. Mene to skrbi, kot
me skrbi evforija z namakanjem kar
počez z zajemanjem vode iz gramoznic. Morebiti bo kdo rekel, da sem
malo čez les, vendar sem o tem, na
kar opozarjam, prepričan. Rodovitna zemlja z vodo je vsaj zame predragocena dobrina, da bi ob strani
opazoval začetek njenega uničevanja,« je končal svoje razmišljanje
Zvonko Križanič.
J. V.
S podporo Evropskega socialnega sklada je bil v
Šalovcih končan trileten projekt Razvoj turizma
na eko-socialni kmetiji Korenika. Zdaj ima kmetija
vse možnosti za razvoj ekoturizma, ki spada tudi
v svetovnem merilu med najobetavnejše oblike
turistične dejavnosti. Ta oblika turizma je povsem
v skladu z načeli in razvojno vizijo Korenike, saj
gre za okoljsko ozaveščena potovanja in obisk sorazmerno neokrnjenih naravnih območij, pri čemer je cilj uživanje in spoštovanje narave ter kulturnih znamenitosti iz preteklosti in sedanjosti.
Ekoturizem sloni na petih temeljih, ki so tudi vodilo te dejavnosti na vse bolj priljubljeni Koreniki. Mednje spadajo opazovanje in uživanje narave in tradicionalnih kultur, vzgojno-izobraževalni
dogodki in izleti, prilagojeni predvsem manjšim
skupinam, da začutijo pristen stik z okoljem in
tradicionalnim načinom življenja. Na Koreniki so
predvsem ponosni na to, da njihove ekoturistične dejavnosti zmanjšujejo negativne vplive na
naravno in socialno-kulturno okolje, in ohranjajo zavest o pomembnosti naravnih in kulturnih
dobrin. Zadnje, ampak za Koreniko najpomembnejše pa je dejstvo, da ekoturizem ustvarja dodatne možnosti zaposlovanja, ki je temelj razvojne
vizije eko-socialne kmetije iz Šalovec.
Eko-socialna kmetija Korenika je bila v tem triletnem obdobju povsem v znamenju omenjenih
ciljev in vrednot. Tako je gostila različne skupine
šolskih in predšolskih otrok, organizirala delavnice in naravoslovne dni, dopolnjevala kulinarično ponudbo in organizirala izobraževalna modula
Spoznavanje osnov ekoturizma in tradicionalne
kulinarike ter Ohranjanje tradicionalnih obrti in
običajev.
Korenika je tako v minulem triletnem obdobju
postavila temelje in začrtala smernice razvoja
ekoturizma, ki bodo vplivale na razvoj te dejavnosti tudi na širšem območju Krajinskega parka
Goričko in Prekmurja.
Projekt: RAZVOJ TURIZMA NA EKO-SOCIALNI KMETIJI KORENIKA delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 20072013, četrte razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve 4.1.»Enake možnosti na trgu dela
in krepitev socialne vključenosti«.
Pridelovalci grozdja in vina
Dovoljenje za
sajenje vinske trte
Zasaditev vinogradov brez vpisa
v register in dovoljenja tvegano početje
Po sprejetju Zakona o vinu leta 2006
in Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina je Slovenija uredila to področje. Po zakonu in pravilniku bi se vsi pridelovalci grozdja
in vina morali vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina na svoji
upravni enoti. Gre za enostaven postopek, saj je moral vsak lastnik vinograda izpolniti formular, ki je priloga pravilnika. Zavezanci za prijavo
v register so vsi, ki obdelujejo več
kot 0,05 hektarja vinograda in tudi
tisti, ki obdelujejo manj, če dajejo
grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.
Pridelovalec, ki obdeluje najmanj 0,1
hektarja vinograda ali svoj pridelek
trži, pa je dolžen vsako leto do 20.
novembra prijaviti pridelek in vsako
leto do sedmega septembra tudi zaloge vina, ki jih je imel 31. julija.
Po zakonu in pravilniku je že zdaj
veljalo, da mora pridelovalec pridobiti dovoljenje za obnovo ali širitev
vinograda. Konec prejšnjega tedna
sta ministrstvo in zbornica ponovno
začela opozarjati vinogradnike, naj
se vpišejo v register pridelovalcev
grozdja in vina do konca letošnjega
leta. Prvega januarja naslednje leto
bo začel veljati na ravni EU nov sistem izdajanja dovoljenja za zasaditev
vinske trte. To pomeni, da bo moral
vsak, ki bo želel obnoviti ali zasaditi vinograd, obvezno pridobiti dovoljenje. Po novi evropski zakonodaji
so predpisane visoke kazni za vse, ki
bodo sadili vinograde brez dovoljenja. V sistemu je izjema le za vinograde pridelovalcev, ki vino porabijo
izključno v okviru družine in imajo
manj kot 0,05 hektarja vinograda.
J. V.
PARKETARSTVO IN TRGOVINA SRŠA
Ravenska cesta 54, Beltinci
tel. 02 542 24 42, GSM 041 637 741
www.parketarstvo-srsa.com | srsa.stanko@gmail.com
Prodaja in polaganje vseh vrst parketov,
gotovih dvoslojnih, troslojnih, lamelnih parketov
in talnih PVC-oblog. Sušenje tlakov.
Obiščite tudi poslovni enoti v Beltincih:
Trgovina s talnimi oblogami,
Ulica Štefana Kovača 2, Beltinci (zgradba pošte)
Trgovina MOJ DOM s tekstilom, Ravenska cesta 54, Beltinci
sporočila
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
29
Priprave na šolsko leto 2015/2016
Veliko zmede povzroča težave
pri organizaciji šolskega dela
Število prvošolcev se povečuje, a ne na vseh osnovnih šolah – Tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet v prvem razredu
Novo šolsko leto, ki je pred vrati, je
še vedno polno neznank. Verjetno so
bile v preteklosti podobne razmere,
toda nikoli takšne kot zdaj, ko se je
napovedovalo in začelo veliko sprememb, ki se potem zaradi varčevanja
niso uresničile ali jih izvajajo le delno.
Na vsaki šoli so najbolj veseli, če imajo
dovolj učencev in občino s stabilnim
proračunom. Le to ji namreč zagotavlja preživetje, kajti čeprav bodo učitelji še tako dobri, bodo starši v prihodnosti otroke raje vozili v tisto šolo, v
kateri bodo dobili njihovi otroci največ – pa čeprav bo bolj oddaljena od
njihovega doma kot lokalna šola.
Prijetno notranje vznemirjenje
pred začetkom šole
Osnovna šola Gornji Petrovci v najbolj zadolženi občini vstopa v novo
šolsko leto kljub temu s podobnim številom učencev, kot jih je imela v minulem šolskem letu. Sto petnajst jih
bo obiskovalo to goričko šolo, ki daje
kljub vsem finančnim težavam in težkim razmeram učencem dovolj odličnega znanja. Manj učencev je v sosednjih šolah, npr. v Kuzmi, Šalovcih in
pri Gradu. Vpisanih imajo 14 prvošolčkov in ravnatelj gornjepetrovske šole
Johann Laco je poudaril: »Vizija naše
šole se glasi: znanje, vzgoja, odgovornost in varnost so naš kažipot v prihodnost. V zadnjem času namenjamo
največ pozornosti povečanju odgovornosti vseh udeležencev v vzgoji in izobraževanju, kajti s povečanjem odgovornosti do sebe in drugih lahko
bistveno izboljšamo tako učne kakor
tudi vzgojne dosežke.« Tudi na njihovi
šoli v tem novem šolskem letu uvajajo
v prvi razred neobvezen izbirni pred-
Mladino imamo takšno, kakršno smo vzgojili – ne le doma, tudi s šolskim sistemom, državno politiko. fotografija nataša juhnov
met – tuji jezik, je pa to ena izmed
redkih šol, ki še ima kot prvi tuji jezik
nemščino. »Nasploh je pri poučevanju
tujih jezikov veliko zmede, saj se model
uvajanja zgodnjega poučevanja tujih
jezikov zelo pogosto spreminja. Vse to
prinaša kar nekaj težav pri organizaciji
dela in tudi pri razumevanju stanja pri
vseh udeležencih vzgoje in izobraževanja. Spremembe so vedno dobrodošle, a le dobro pripravljene, osmišljene,
pravočasno napovedane in finančno
vzdržne. Sicer pa smo organizacijsko
na novo šolsko leto dobro pripravljeni, tako da ga pričakujemo z zadovoljstvom in prijetnim notranjim vznemirjenjem,« je povedal Johann Laco.
na šola I Lendava. Tudi ravnateljica
Tatjana Sabo zatrjuje, da so že dobro
pripravljeni na prvi šolski dan. V letošnjem šolskem letu 2015/2016 bo šolo
obiskovalo 508 učencev, od tega jih
bo kar 60 z rumenimi ruticami okrog
vratu prvič prestopilo prag šole. In
kako so pripravljeni na novost, to je
uvajanje neobveznega izbirnega predmeta v prvem razredu? Tatjana Sabo:
»Naša šola je ponudila angleščino in
nemščino, vendar smo iz prijav staršev lahko oblikovali dve skupini za
pouk angleščine, učenje nemščine pa
bomo ponudili v prvem razredu kot
interesno dejavnost. Poleti smo se v
šolskem poslopju lotili manjših sanacijskih del, ki pa bodo imela velik vidni učinek, tako da naše učence čaka
prijetno presenečenje, ko se bodo vrnili s počitnic.« Lendavska ravnateljica pa opozarja na to, da je potrebno na mlade, predvsem na njihovo
vzgojo in učenje, gledati z drugačnimi očmi. Po njenem mnenju se v zadnjem času na spletu in v drugih medijih pojavlja veliko člankov, mnenj,
prispevkov, ki govorijo o mladini, ki
je nič ne zanima, ki je funkcionalno
nesposobna, ki ji znanje ni vrednota
in ki sebe postavlja v središče ožje in
širše okolice. »Ja, živimo v času, ko je
vse to res, razlogi za nastali položaj
pa so različni, mladina je samo posledica tega stanja. Kakor koli že stvari stojijo, na naši šoli smo mnenja, da
ni vse tako črno, da se z doslednostjo, vztrajnostjo in pravim vzorom
še zmeraj lahko marsikaj doseže, to
pa tudi vsako leto znova dokazujemo.
Naj bo tudi ta začetek izziv, priložnost
za vse, ki vstopamo v ta proces,« so
želje Tatjane Sabo.
Bernarda B. Peček
Doslednost, vztrajnost
in pravi vzor
Prekmurje ima tudi veliko dvojezičnih srednjih šol in med njimi je največja lendavska, Dvojezična osnov-
Dragi otroci!
ki val
Vestnik in Murs
rireditev
vas vabita na p
LU
M L A D I N A VA
4. avgusta
v ponedeljek, 2
ni
v Gornji Radgo
na sejmu AGRA
0: Urh Zver
od 12.30 do 13.0
in
0
.3
11
do
0
.0
od 11
ZEKO
0 plesna šola
od 11.30 do 12.0
i z učenci
0 cimbalist And
.3
13
do
0
.0
13
od
palačinke
edved: Slastne
m
in
ša
ta
S
a
.30 predstav
od 14.00 do 14
ava obraza,
ija otrok (poslik
ac
im
an
0
lačinkami)
.3
14
od
, sladkanje s pa
ke
an
rv
ba
po
risanje s kredo,
Va b lj e n i!
Glasbena šola Murska Sobota
obvešča starše, da bo preizkus glasbene nadarjenosti
za dodaten vpis novincev za šolsko leto 2015/2016 v
ponedeljek, 24. avgusta 2015, med 14. in 17. uro v prostorih
Glasbene šole Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c.
Razpis in podrobnejše informacije o vpisu v programe predšolska
glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, glasba in plesna pripravnica
so objavljeni na oglasni deski in spletni strani glasbene šole.
Vabljeni k vpisu!
Glasbena šola Murska Sobota, Cvetkova ulica 2c, Murska Sobota
30
| Vestnik | 20. avgusta 2015
privlačno
preprosto uporabno
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Kukamo v vaš lonec in pečico
Lešnikova pita po navdihu
Lahko je pita, torta ali pecivo – Čeprav je Monika Bukovec res mojstrica v kuhinji, recept ni zahteven
Posebne
gugalnice
Za uživanje v naravi
Taborjenja še ni konec. Veliko se jih
odloča za odhod v naravo vse do poznih jesenskih dni. Je že res, da obstaja veliko ljubiteljev narave, a se
jih veliko ne odloči ostati dolgo, saj
sta domači stol in postelja vedno
udobnejša. Novosti tudi na tem področju rastejo kot gobe po dežju.
Vse več je dodatne opreme, ki nam
naredi življenje v naravi prijetno in
zanimivo.
Nekaj palic, vrvic in platna
Včasih gledamo novosti in si mislimo: »Pa le kako se sami tega nismo spomnili, saj je videti res enostavno.« Po navadi stvari, ki so
enostavnega videz, v začetku niso
bile take. Enako idejo imajo vsako
sekundo na svetu vsaj štirje ljudje,
sem nekoč prebrala, a le redki jo
uspejo uresničiti. Razvoj traja veliko več časa, kot si predstavljamo, in
pot do rešitve, ki je zares enostavnega videza, ni zmeraj brez ovir. Vsaka
ideja, ki se nas oprime za dalj časa
in si je nekako ne moremo izbiti iz
glave, je vredna poskusa uresničitve.
Če uživamo v naravi, se opremimo
s predmeti, ki nam bodo lajšali dni
brez popolne kuhinje, kopalnice in
spalnice.
Manj je več
Na taborjenje ne moremo prepeljati vseh stvari, ki nam lepšajo vsakdan, začenši s porcelanasto skodelico za jutranjo kavo. Pomembno je,
da zares premislimo, kaj je tisto, kar
je nujno, kar nas ščiti pred vremenskimi pojavi, in kaj je tisto, kar si
še lahko privoščimo, saj je še nekaj
prostora. Včasih se zdi, da na taborjenje odnesemo preveč stvari in da
večino časa porabimo za pripravljanje prtljage. Tudi take malenkosti so
pomembne pri nakupu opreme.
Na klin
Počivalnik, ki ga z enim zamahom obesimo na klin, zagotovo ni
taka nadloga, če nam pričara nekaj
uric popolnega počitka. Hoja, trda
tla in še kaj nas dostikrat utrudijo.
Šele ko se usedemo v en tak viseči počivalnik, ugotovimo, kako zelo
smo utrujeni. Prav nam pride tudi,
če smo utrujeni od nedela. Privoščimo si zibajoče se trenutke, ki tako
ali tako hitro izginejo.
Tatjana Kalamar Morales
Zakaj bi brali tetinega,
očetovega, sosedinega ...
Berite svojega!
narocniska@vestnik.si
02 538 17 20
Ko gledam njene mojstrovine (na žalost Facebook še nima tretje dimenzije, torej vonja ali celo okusa), se
mi kar vrti pred očmi. Pod naslovom
The sweetest thing from Monique (ali
v prostem prevodu »najslajše od Monike«) vedno najdeš nekaj, kar sproži
Pavlov efekt. In da se ne bomo predolgo slinili, je Monika z veseljem nekaj
pripravila tudi za naše bralke in bralce. Recept ni videti, čeprav je ona res
mojstrica za sladice, pretežek, tako da
– veselo na delo!
Monika Bukovec: »Za testo oziroma podlogo premera 28 centimetrov
vzemite 200 gramov praženih mletih lešnikov. Jaz kupujem cele in jih
sama pražim v pekaču na papirju za
peko pri približno 180 stopinjah Celzija tako dolgo, da začno dišati, to je
približno 15 minut. Nato jih seveda
zmeljem. Potem potrebujete še 200
gramov mletih keksov Albert in 250
gramov zmehčane margarine ali masla. Sestavine zamesite v testo in postavite za kakšno uro v hladilnik, da
ga boste lažje razvaljali na silikonski
podlagi ali kar na papirju za peko, da
ne bo težav glede sprijemanja. Preložite v okrogel ali podolgovat model
in pecite pri 180 stopinjah približno
15 do 18 minut. Ko je podloga pečena,
jo pustite, da se ohladi. Medtem pripravite malinov žele. Potrebujete 250
gramov pretlačenih malin, tri vrečke
fotografiji osebni arhiv
Če si recepta ne boste
izrezali iz Vestnika, ga
poiščite na naši spletni
strani Pomurje.si. Po
novem recepte najdete
tudi na Facebook strani
Pomurje.si, ko kliknete
na zavihek »zapiski«.
brezbarvnega preliva za torte, štiri
žlice sladkorja in 750 mililitrov vode.
Preliv skuhajte po navodilih na vrečki
in mu dodajte maline. Z želejem prelijte pečeno osnovo in vse skupaj spet
ohladite. Mimogrede, sama sem vzela
tortni obod, ki ima manjši premer kot
osnova, zato da je pita potem lepša,
saj pride malinov žele na sredino, okoli pa pito okrasite s kremo. Kilogram
in 250 gramov sira maskarpone zmešajte s 400 grami navadnega jogurta,
jogurt je lahko tudi sadni, nastrgajte lupinico ene limone in dodajte še
sladkor v prahu po okusu. Vse sestavine z mešalnikom premešajte, da dobite kompaktno kremo. Nato kremo
nadevajte na osnovo in žele; lahko napolnite tortni model ali nabrizgate s
pomočjo dresirne vrečke. Ne pozabite vsega skupaj še dekorirati, ob tem
pa le še namig – večina oči ima najraje rdečo barvo (smeh). Pa dober tek!«
Uau. Videti je … božanska, tale pita.
In vredna, da jo poskusimo pripraviti
tudi doma. Če si tega recepta ne boste
izrezali iz Vestnika, ga poiščite tudi na
naši spletni strani Pomurje.si. Če kliknete aktualno (zgoraj levo), se bo odprlo polno rubrik; zadnja od njih je
Kukamo v vaš lonec in pečico in tam
so zbrani recepti. Po novem pa jih najdete tudi na Facebook strani Pomurje.
si, ko kliknete na zavihek »zapiski«.
Vida Toš
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Samozdravljenje sezonskega
alergijskega rinitisa
Alergijski rinitis običajno prepoznamo po prehladu podobnih simptomih, ki se pojavijo
kmalu po izpostavljenosti alergenu kot kihanje, srbenje, izcedek iz nosu ali zamašen nos
Ljudje, ki so občutljivi za sezonske
alergene, kot je cvetni prah, imajo težave samo ob času cvetenja rastline.
Za to obliko uporabljamo izraz občasni ali tudi sezonski alergijski rinitis.
Težave trajajo takrat običajno manj
kot štiri dni v tednu in manj kot štiri
tedne v letu.
Ob še nepotrjeni zdravniški diagnozi vas običajno napotimo na obisk
osebnega zdravnika. Če težave trajajo
krajši čas in ne motijo vašega spanca,
ne oslabijo vaše sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil ali ne
vplivajo negativno na vašo uspešnost
na delovnem mestu ali v šoli, svetujemo glede na izražene simptome.
Ob srbenju in kihanju, a tudi izcedku iz nosu priporočamo zdravilo z antihistaminikom, ki ga zaužijete skozi
usta, običajno enkrat na dan. Čeprav
tako zdravilo zaužijete skozi usta, boste učinek zaznali hitro (v eni uri). Ta
zdravila blažijo tudi težave z očmi (srbenje, solzenje), ki so pogosto sočasne. Niso pa uspešna ob zamašenem
nosu. Če ste ob uporabi tega zdravila
zaspani, ga vzemite zvečer.
Ob zamašenem nosu priporočamo
kapljice ali pršilo za nos, ki vsebuje
dekongestiv. Tega zdravila ne smete
uporabljati brez posveta z zdravnikom dlje kot pet do sedem dni. Dekongestivi so tudi v obliki tablet, a
niso primerni za bolnike z boleznimi
srca, s povišanim krvnim tlakom, povišanim očesnim tlakom, povečano
prostato in s sladkorno boleznijo.
Predvsem ob izcedku iz nosu ali zamašenem nosu, pa tudi ob kihanju in
srbenju lahko uporabite pršilo s kortikosteroidom, ki deluje proti vnetju
in tako odpravlja vse simptome aler-
gijskega rinitisa, saj blaži tudi težave
z očmi. Pri uporabi tega zdravila se
poln učinek izrazi šele čez nekaj časa,
zato ob močno zamašenem nosu na
začetku priporočamo souporabo dekongestiva. Dokaj pogost neželen učinek pršila s kortikosteroidom je krvavitev iz nosu, ki se izrazi predvsem ob
nepravilni uporabi.
Samozdravljenja alergijskega rinitisa ne priporočamo mlajšim od 12 let,
starejšim od 60 let, nosečnicam, doječim materam in bolnikom z astmo.
Zdravnika obiščite ob neprehodnosti
Zdravnika obiščite ob
neprehodnosti nosu
brez izcedka, izgubi
voha, gostem zelenem
ali rumenem izcedku iz
nosu, krvavitvi iz nosu,
bolečinah v ušesu ali
težkem dihanju.
nosu brez izcedka, izgubi voha, gostem zelenem ali rumenem izcedku
iz nosu, krvavitvi iz nosu, bolečinah
v ušesu ali težkem dihanju.
Za čiščenje nosne sluznice pred
aplikacijo zdravil v nos ter izpiranje
nosu čez dan, s čimer odstranjujemo
alergene na nosni sluznici, priporočamo uporabo fiziološke raztopine v
obliki kapljic ali pršil za nos.
Pomemben nasvet je tudi izogibanje
alergenom, pri čemer vam je lahko v
pomoč koledar cvetenja. Upoštevajte,
da večina rastlin sprošča cvetni prah
v zrak v zgodnjih jutranjih urah, najvišja koncentracija je največkrat dosežena v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah. Na obremenjenost
s cvetnim prahom vplivajo tudi vremenski pojavi, saj naraste ob lepem,
toplem vremenu in v rahlem vetru,
zmanjša pa se ob padavinah, močnem
vetru in nizkih temperaturah. Ob večji obremenjenosti s cvetnim prahom
se zadržujte v zaprtih prostorih, imejte
zaprta okna v stanovanju in avtomobilu. Ko pridete od zunaj v zaprt prostor,
se oprhajte in zamenjajte oblačila, saj
lahko v prostore cvetni prah prinesete
na obleki, čevljih in laseh.
Sezonskemu alergijskemu rinitisu
ljudje pravijo tudi seneni nahod. Spravilo sena je za nami, a vstopamo v čas
cvetenja zelo alergene rastline ambrozije. Če vam ta povzroča hude težave,
se pravočasno odpravite k zdravniku
po recepte za zdravila. Ob blažjih težavah pa se vsekakor posvetujte s svojim farmacevtom. Samozdravljenje bo
uspešnejše, če nam zaupate simptome in jih pravočasno začnete zdraviti
z ustreznimi zdravili.
Bojan Madjar, mag. farm.
razvedrilo
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
20. avgusta 2015 | Vestnik |
31
horoskop
OVEN 21. 3.-20. 4.
TEHTNICA 24. 9.-23. 10.
Ponedeljek ne bo nič manj naporen, kot
je bil konec tedna, ampak naj vam to ne
vzame poguma, da ne bi vzdržali pritiskov. In nikar se ne odpovejte svoji velikopoteznosti, le vaša dejanja naj govorijo o tem!
Če boste prehitri, bi vas lahko ustavila
kakšna bolečina v rokah ali nogah, sicer
pa poskrbite, da boste dovolj pili. Prebava občutljivejša. Poskušajte biti praktični, prihranili si boste skrbi. Boste pa
zelo družabno razpoloženi.
BIK 21. 4.-21. 5.
ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.
V nov teden boste stopili z novimi energijami. Čaka vas še marsikaj prijetnega,
zato ni razlogov, da bi se prevečkrat vračali na stare teme. Preprosto se spomnite enostavnih besed in hitro preidite k
novim zadevam, sproščeno in odločno.
Če je dopust že za vami, si privoščite še
kakšen krajši oddih nekje v Sloveniji.
Jesen bo prinesla nove izzive, za katere
boste potrebovali veliko sveže energije.
Naberite si moči in se maksimalno pripravite na nova jesenska doživetja.
DVOJČKA 22. 5.-21. 6.
STRELEC 23. 11.-21. 12.
Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice napredovanja. Odločili se boste in naredili prerez na poslovnem ali
finančnem področju. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih in samozavestnih.
Čeprav boste precej nemirni, bo čas
ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se
svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili
boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič.
RAK 22. 6.-22. 7.
KOZOROG 22. 12.-20. 1.
Piljenje v odnosih naj vam bo izziv in ne
breme. Konec koncev se lahko mnogo
naučite iz preteklosti. Pogovor prinaša
ključ do uspeha, če boste v celoti sprejeli življenjske okoliščine, vam bo mnogo lažje. Ne zaletavajte se z glavo skozi
zid, obdržite svoj ponos in svojo prikupnost, pa se bo porušil sam od sebe.
Čeprav se vam neka ideja zdi preveč
drzna, je ne opustite tako hitro – morda vam takšen način razmišljanja pride
prav v ponedeljek. V torek in sredo se
držite lastnega tempa, čeprav – oz. še
posebej – vas bo kdo priganjal. Saj menda nikjer ne gori!?
VODNAR 21. 1.-19. 2.
LEV 23. 7.-23. 8.
deset razlik
Nagrada za
izžrebanega reševalca
križanke: knjižica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah
na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 28. avgusta 2015.
Rešitev:
Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo
zaznamovalo po več krajših poti in prijetnih pogovorov. Jasno in glasno boste
povedali svoje mnenje.
Delovnim nalogom boste v celoti kos.
Mnogo bolj preudarno bo, da si boste
vzeli nekaj časa zase in razmislili o zakonitostih življenja. Spodbudno bo, če
boste razmišljali o svojih občutkih in
tako spoznali še nekaj, kar vas bremeni
ali dela nezadovoljne. Namigi srčnega
izvoljenca bodo v celoti poučni.
DEVICA 24. 8.-23. 9.
RIBI 20. 2.-20. 3.
Čakajo vas naloge iz preteklosti, ki jih
boste uspešno dokončali. Na ljubezenskem področju bosta s partnerjem načrtovala spremembe, ob katerih se bo
pojavilo nekaj nesoglasij. Ne obupajte.
Tudi tokrat se bosta na koncu skupaj
smejala.
Delavni boste, ko se bodo vsi drugi
znali zabavati ob vodnih vragolijah ali
gorskih pohodih. Pregledovali boste
finančne zadeve: kreditne kartice, bančne račune, pokojninske sklade in zavarovalne police. Zdi se, da prihaja za vas
obdobje povečane romantike.
sudoku
Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak
kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.
3
4
2
5
1
6
4
7
6
Ime in priimek, naslov:
8
2
6
8
9
4
1
3
9
9
4
8
7
3
ilustraciji mladen mrčela
5
5
7
9
3
Rešitev iz 32. številke: SLADOLED, TOBOGAN
Knjižico Med okuse po … dobi Lea Jona, Lipa 10, 9231 Beltinci.
Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.
32
družba
| Vestnik | 20. avgusta 2015
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Z zdravjem povezan življenjski slog Romov
Za zmanjšanje neenakosti pri zdravju
Ocenjevali življenjski slog in zdravstveno stanje Romov – Sami svoje zdravje ocenjujejo slabše – Zdravje je temeljna vrednota
Pomursko društvo za boj proti raku
in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta izdala publikacijo Z zdravjem
povezan življenjski slog Romov, prispevek k zmanjšanju neenakosti v
zdravju. V publikaciji, ki je tako v
slovenskem kot angleškem jeziku, je
predstavljena raziskava Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih romske skupnosti,
ki so jo v preteklih letih izvedli med
Romi v Pomurju. Avtorice so zdravnice mag. Branislava Belović, dr. Lijana Zaletel Kragelj in dr. Jerneja Farkaš Lainšček, s svojimi strokovnimi
razpravami pa želijo prispevati k celovitejšemu razumevanju zdravja Romov.
Zdravje prebivalcev ni determinirano le z biološkimi dejavniki, ampak
nanj vplivajo tudi življenjski slog posameznika, naravno, bivalno in delovno okolje ter okolje, na katerega vplivajo socialno-ekonomske, kulturne
in okoljske razmere. Zdravje prebivalstva se ne razlikuje le med posamezniki regijami, temveč tudi znotraj
regije, poudarja Belovićeva. V vsakem
Staša Tkalec in Branislava Belović sta predstavili novo publikacijo, ki govori
o zdravju Romov in je lahko aplikativna tudi za Rome po vsej Evropi.
fotografija a. nana rituper rodež
Skoraj polovica mladostnikov
že pila alkoholne pijače
Vladu Sagadinu
Trinajstega avgusta smo se na soboškem
pokopališču poslovili od profesorja in
dolgoletnega ravnatelja soboške gimnazije Vlada Sagadina.
Rodil se je leta 1930 v Beltincih in otroštvo preživel v Rogašovcih in pri Gradu
in tam obiskoval osnovno šolo. Starši so
v Soboti zgradili hišo, ko je začel že med
vojno obiskovati gimnazijo in leta 1950
tudi maturiral. Dijaška leta so bila polna mladostne zanesenosti, saj so znova
hodili k pouku v slovensko gimnazijo.
Poseben elan je dajala njegovim generacijam gradnja »gimnazije«, ki jo je
arhitekt Feri Novak projektiral kot del
»vrtnega mesta«, mesta, v katerega se
je počasi spreminjala Sobota. Vlado je s
profesorji in dijaki udarniško zasipaval
del dvorišča pred šolo in zasadili so borovce, breze in izbrano okrasno grmičevje, ki rastejo še danes.
Pri fantih pitja alkohola manj kot nekoč, pri dekletih sploh ne
Čas počitnic je tudi čas zabav, a se
tudi med šolskim letom najdejo številne priložnosti za zabavo. Zabave in
praznovanja mladostnikov pa so pogosto povezani z alkoholom. Podatki lanskoletne raziskave Z zdravjem
povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki poteka v Evropi in Severni Ameriki pod okriljem Svetovne
zdravstvene organizacije, pri nas pa
jo izvaja Nacionalni inštitut z javno
zdravje, kažejo, da je skoraj polovica
mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, že
poskusila ali pila alkoholne pijače. Le
20 odstotkov 15-letnikov pa alkoholnih pijač še nikoli ni poskusilo.
Resda se je v zadnjem desetletju delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne
pijače vsaj enkrat tedensko, zmanjšal,
vendar je prišlo do zmanjšanja le pri
Po maturi je študiral umetnostno zgodovino na Univerzi v Ljubljani, bil aktiven v Društvu prekmurskih akademikov, v Akademskem pevskem zboru in
venomer tudi športno aktiven v atletiki
in plavanju.
Jeseni leta 1959 ga najdemo v profesorskem zboru Gimnazije Murska Sobota
in oktobra 1969 postane njen ravnatelj.
Mladi začnejo piti
pri nižji starosti.
fotografija nataša juhnov
Na NIJZ tudi opozarjajo, da sta odnos do alkohola in zgodnje popivanje povezana s starši in osebami, ki so
otrokom in mladostnikom za zgled.
Bolj so starši tolerantni do uživanja alkohola, več možnosti je, da bodo imeli
tak strpen odnos tudi otroci. Nemalokrat pa se tudi zgodi, da mladostnikom
alkoholne pijače priskrbijo kar njihovi starši. Med pomembne dejavnike,
ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, spada tudi dostopnost do
alkohola, ki je bila z zakonom o omejevanju porabe alkohola že nekoliko
omejena. Pred 18 letom mladi alkoholnih pijač ne morejo kupiti v trgovini
ali naročiti v gostinskem lokalu, a jih
to ne odvrne, tako poskušajo poskrbeti ali za to poskrbijo starejši prijatelji.
Poleg tega se med mladimi hitro razširi glas, v katerih lokalih ne preverjajo
njihove starosti ali jim z alkoholnimi
pijačami brez težav postrežejo.
A. N. R. R.
dobljene ugotovitve so lahko koristne
za strokovnjake, ki delajo z romsko
populacijo, prav tako pa za romsko
skupnost, ki se mora zavedati, da je
pri skrbi za zdravje še kako pomembna lastna aktivnost.
Predgovor k publikaciji ja napisala dr. Staša Tkalec, ki se pri svojem
znanstvenem delu posveča raziskovanju človekovih pravic, na zdravje pa je pogledala z družboslovnega
vidika. V svojem nagovoru opozarja,
da spada zdravje med temeljne vrednote in je ena od ključnih človekovih
pravic. Pri tem pa ne gre le za dostopnost do medicinskih storitev, ampak
gledano veliko bolj širše za ustrezno
življenjsko raven. Tudi država je tista,
ki mora vsem prebivalcem zagotavljati splošne pogoje za fizično in mentalno zdravje, to pa je posebno pomembno pri ranljivih skupinah, kakršna je
tudi romska skupnost. Dodala je še,
da je lahko ta publikacija verodostojna podlaga konkretnim politikam in
ukrepom za zmanjšanje neenakosti v
zdravju.
A. Nana Rituper Rodež
in memoriam
Alkohol priljubljen med mladimi
fantih, ne pa tudi pri dekletih. Skrb
vzbujajoč pa je lahko podatek, da vsaj
enkrat tedensko pije vsak sedmi 15-letnik, to je učenec devetega razreda OŠ
ali dijak prvega letnika srednje šole.
Vendar rezultati zmanjšanja ne povedo, zakaj je do tega prišlo, ali so se
fantje res odpovedali alkoholu ali so
se preusmerili na kakšne druge substance, ki so med mladimi kar priljubljene in relativno lahko dostopne.
Še posebno pa je skrb vzbujajoč podatek, da se starostna meje, ko mladi
prvič poskusijo alkohol, niža. Podatki
kažejo, da je 40 odstotkov 15-letnkov
alkohol prvič poskusilo, ko so bili stari 13 let ali celo manj, tveganje za težave zaradi alkohola pa so višje pri tistih
mladostnikih in kasneje odraslih, ki
začnejo piti pri nižji starosti. Mladostniško obdobje je ključnega pomena
pri razvijanju vedenjskih vzorcev in
življenjskega sloga odraslih in tudi za
odnos do alkoholnih pijač.
okolju pa obstajajo tudi ranljive skupine in mednje spada tudi romska populacija. Z raziskavo, ki so jo izvedli
na terenu med 258 Romi, so vrednotili in preučevali življenjski slog prebivalstva in zdravstveno stanje. Med
drugim pa je romska populacija svoje
zdravje ocenila slabše kot drugi prebivalci v Pomurju.
Raziskava življenjskega sloga je pokazala, da so prehranjevalne navade
Romov slabše kot pri drugem prebivalstvu, da uživajo manj sadja in zelenjave, da jih je le petina telesno aktivna, prav tako pa jih ima nemalo težave
z alkoholom. Posebej pa je Belovićeva
opozorila na kajenje, kajti kar 60 odstotkov Romov, še nekaj več moških,
kadi, in to večinoma tudi v bivalnih
prostorih, pri čemer so vsi družinski
člani, tudi otroci, izpostavljeni cigaretnemu dimu. Romi pa tudi pogosteje
zbolevajo zaradi bolezni srca in ožilja,
za kroničnimi boleznimi dihal, sladkorno boleznijo in cirozo jeter, raziskava pa je še pokazala, da ima večji
delež Romov v primerjavi s preostalimi prebivalci težave z debelostjo. Pri-
opravičilo
Prvi velik
kadrovski prepih
po združitvi zadrug
Bernardka Hlebič, direktorica SKZ Ljutomer - Križevci, zahteva, da se ji opravičim, ker se ni oglasil noben dobavitelj
pšenice zadrugi, ki ne bi prejel plačila
do 24. septembra lanskega leta. Ker se
očitno ni, se ji opravičujem.
K temu pa dodajam, da je imela zadruga po revidiranem poslovnem poročilu za 501.667 evrov odprtih terjatev do
članov, nečlanov in spornih kmetov (PP
za leto 2014, stran 27), na drugi strani pa
626.499 evrov neporavnanih obveznosti do kmetov, od tega so znašale obveznosti do članov 260.522 evrov in do nečlanov 365.977 evrov (PP, stran 31).
J. Votek
Profesorja Sagadina sem poznala 53 let.
Bila sem njegova dijakinja in nato sodelavka vse do njegove upokojitve leta
1994. Skupaj sva reševala prostorsko stisko, ki je nastajala v poslopju današnje
Osnovne šole I, in čutila, da bomo morali oditi. Začeli so se projekti usmerjenega izobraževanja, selitev v Center in
velikokrat sva komaj ubranila kakovost
»gimnazijskih programov«. Skupaj sva
prehodila mnoge žalostne in turobne
čase, pa tudi mnogo lepih trenutkov smo
preživeli skupaj.
Junija letos je na 50. obletnici mature generacijo 1964/65 razžalostila vest,
da razrednika prof. Vlada Sagadina ne
bo na srečanje. Zapeli so Gaudeamus in
oživeli so spomini na ure zgodovine in
umetnosti, spominjali so se profesorja in
njegove zanimive in preudarne razlage.
Veliko generacij maturantov ga bo pogrešalo na obletnicah mature.
Spominjali se bodo obiskov likovnih
razstav, njegove razlage fresk križevega pota v martjanski cerkvi, v rotundi v
Selu in še mnogih spomenikov kulturnozgodovinske dediščine.
Čudovita so bila doživljanja drobnih
in velikih lepot na naših maturitetnih
potovanjih od Ljubljane do morja, do
Korčule in Dubrovnika. Vse te dejavnosti je znal naš profesor vedno povezati z
razvedrilom, vedno in povsod smo tudi
veselo zapeli, pa če smo bili s kolesi, vlakom ali ladjo.
Vsi, ki smo nastopali v gledaliških predstavah Srmak študent, Mišelovka, Mr.
Bean in še kateri, se ga spominjamo kot
režiserja in scenarista, ki je znal animirati ves razred za izdelavo kulis in druga
gledališka dela.
Nikoli ne bodo pozabili svojega mentorja likovniki, tako amaterji kot akademiki. S slikarskim platnom in paleto jim je
utrjeval vero v talent in jih usmerjal v
študij likovnih umetnosti.
Od ustanovitve je bil aktiven član Lions kluba Murska Sobota in deloval pri
mnogoterih humanitarnih dejavnostih.
Člani LIKOS-a se ga zagotovo spominjajo kot slikarja, čopič in platno sta bila
njegova velika ljubezen. Njegov slikarski
opus je vraščen v našo pokrajino, saj je
slikal pokrajino od Sujoga Vreja do murskih miric, s slamo krite hiške, žanjice
na polju, cvetlice in še mnoge motive.
Konec je vseh naših srečanj, potovanj in
sanj. V dlaneh čutim poslednji stisk najinih rok in ne morem prikriti bolečine v
duši, tako kot vsi, ki so bili deležni njegove vzgoje, učenja in mentorstva.
Njegovo izjemno toplo človečnost, občutek za pravičnost, vero v uspeh mladostnika in dijaka in pripravljenost
dobrohotno pomagati vsem pomoči potrebnim bomo pomnili še dolgo, dolgo
vsi, s katerimi se je srečeval na poteh
svojega življenja in delovanja na Gimnaziji Murska Sobota, v našem mestu, naši
pokrajini, domovini, sosednji Avstriji in
na Madžarskem.
Nepozabna so bila srečanja z razrednikom na mnogih obletnicah mature. In
ko je zapel z nami, nam je njegovo petje
odkrivalo bogastvo njegovih duhovnih
vrednot. Zdaj pa je odšel v čas neskončnosti, v večnost narave, v kateri življenje
živi, odmira – in se vedno znova vrača.
Ostal bo vraščen v svoj rod in v desetere
generacije maturantov.
Nadja Ivanc Miloševič
20. avgusta 2015 | Vestnik |
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Oko zapremo,
v spominu vedno znova tebe uzremo …
Nikjer te več ni in to boli …
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi,
delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite ...
V SPOMIN
V SPOMIN
20. avgusta mineva leto žalosti od
takrat, ko nas je zapustil naš dragi
Danes, 20. avgusta, mineva enajst let od
takrat, ko je tiho odšel od nas dragi
Franc Berden
Hvala vsem, ki se ga kakor koli spominjate,
postojite v tišini ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Pogrešamo te!
Vsi njegovi najdražji
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ZAHVALA
Angela Györek
V 96. letu nas je zapustil
dragi oče, tast, dedek,
pradedek, stric in sorodnik
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom
in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče,
cvetje in prispevke v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje.
Lepa hvala osebnemu zdravniku Rupertu Muhru, dr. med.,
za vso pomoč.
Hvala gospodoma Marjanu Potočniku in kaplanu Goranu za pogrebni
obred, pevcem za odpete žalostinke in Pogrebništvu Komunale.
Žalujoči: sestra Cvetka z družino in drugo sorodstvo
DE POGREBNIŠTVO
Panonska ulica 3
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
PO KONKURENČNIH
CENAH.
Čakate me: rože cvetoče
pred hišo domačo, zeleni Gaj,
moji dragi, domači kraj.
Rad bi prišel domov, oh, rad.
A tja me več ne bo,
ker od vas vzel sem slovo.
V 67. letu nas je zapustila
naša draga sestra in teta
iz Martjanec 84
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota, N. C. 521 37 00
iz Tešanovec
Pogrešamo te in te nosimo v svojih srcih.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v svojih spominih.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči,
saj dom je prazen in otožen,
ker tebe več med nami ni.
KOMUNALA
Franc Bauman
iz Dobrovnika
33
24 UR NA DAN:
02 534 80 60, 041 681 515
Ob boleči izgubi vaših najdražjih
smo Vam v pomoč s prijazno besedo
tolažbe in pogrebnimi storitvami.
Dosegljivi 24 ur:
041 712 586
Vladimir Hozjan, s. p.,
Šulinci 87 A,
tel.: (02) 55 69 046
Jožef Berden
iz Filovec 27
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili
na zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter darovali
za svete maše, sveče in v dobrodelne namene.
Kompletne pogrebne storitve in oprema
Urejanje pokopališč in zelenic
Brezplačni prevozi do 40 km
Plačilo na več obrokov ali odlog plačila
Lepa hvala župniku dr. Stanislavu Zveru za pogrebni obred,
pevcem za odpete žalostinke, g. Andreju Baligaču za besede zahvale
in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi tvoji
V 70. letu nas je za vedno zapustila
draga mama, tašča in babica
Daniela Kristina
Zrinski
iz Šalamenec 60
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili
na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje ter darovali cvetje,
sveče, za svete maše in denarne prispevke.
Hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, godbi na pihala iz Murske Sobote, društvu Hospic,
skupini za samopomoč, Društvu upokojencev Puconci,
gdč. Martini za zahvalne besede in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi.
Žalujoči vsi njeni
OPORA – SOČUTJE
v hudi bolezni in smrti
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo bodrili ter obiskovali
med njeno boleznijo, jo pospremili na njeni zadnji poti,
nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše,
kapelico v Lukačevcih in splošno bolnišnico v Murski Soboti.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
v1625
posesti
PRODAM HIŠO in 1 ha mešanega gozda, oboje v Bodoncih. Tel.: 040 578
271. v1715
ZAZDILJIVO PARCELO v Radencih –
jug, 600 m2, njivo, 50 arov, v k. o. Rihtarovci – Travniki prodam. Tel.: 070
303 151. v1728
kmetijska mehanizacija
EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke
traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1644
KUPIM TRAKTOR URSUS, IMT, ZETOR, DEUTZ, ŠTORE, UNIVERZAL,
TRAKTOR IMT 560, registriran, v zelo
dobrem stanju, in plug za odrez meje
prodam. Tel.: 031 472 712. v1726
KUPIM TRAKTOR, lahko Deutz, Zetor, IMT, Univerzal, Ursus ali Štore, in
priključke. Tel.: 031 851 485. v1731
razno
PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.:
041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje
1a, Sl. Konjice. v1547
HRASTOV VINSKI SOD, 680-litrski,
ugodno prodam. Tel.: 041 792 310 ali
545 15 63. v1688
Plačilo s položnicami
ali prek trajnika.
Možnost odplačila starega lizinga.
Odkupi in menjave vozil.
Posredujemo za več posojilodajalcev.
AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB,
(02) 228 30 20, 031 658 679
Hvala osebju doma starejših v Rakičanu,
osebju Pljučnega oddelka SB Murska Sobota, g. kaplanu Goranu Merici in
g. maestru Marjanu Potočniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za
odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi ter govornikoma
gospodu Zoranu Hoblaju in gospe Silviji Sambt za besede slovesa.
Roletarstvo ARNUŠ
PVC-okna,
vrata, senčila
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2b,
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij
na računu: SI56 023-400019232-476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
ZAUPNI TELEFON
116 123
Telefon za otroke in mladostnike
116 111
delo
Avtocenter Andrejek v Veščici in na
Trdkovi zaposli avtomehanika, avtoličarja, avtokleparja in avtoelektričarja
ter šoferja za avtovleko. Informacije:
041 618 068. v1733
HITER KREDIT
ZA NAKUP VOZILA!
Odgovor je pogovor.
SAMARIJAN
BREZPLAČNO 24 ur na dan
Nova številka,
stari prijatelji.
S tem kuponom 20 % popusta
pri nakupu do 31. avgusta.
#
živali
Tel.: 051 456 470
iz Lukačevec 9
poleg tudi priključke. Tel.: 031 851
485. v1684
SILAŽNI KOMBAJN NEW HOLLAND,
375 SX, 4 x 4, in 6-redni adapter za
koruzo Kemper prodam. Tel.: 041 809
823. v1714
Z ŽALUJOČIMI
vsak zadnji četrtek v mesecu
ob 17. uri na Slovenski ulici 42
Brigita Cipot
Tvoji najdražji, ki te bomo vedno nosili v srcu
oglasi@vestnik.si
tel.: 02 538 17 20
OO Murska Sobota
V 57. letu nas je po hudi
bolezni zapustila naša draga
Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
ZAHVALA
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje zbrane
od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev ...
Ne kličite me nazaj!
Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi
in izolacija zidov
DENIS
CASAR
s. p.
Zlato srce je nehalo biti,
smejoče oči so se zaprle.
Praznina ostala je, srce polno gorja,
a vsako življenje se enkrat konča.
Zdaj tam si nekje in čakaš na nas,
da se srečamo spet, ko pride čas.
Filovci 110, 9222 Bogojina
Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370
34
sporočila
| Vestnik | 20. avgusta 2015
Naši predlogi
Glasovnice pošiljajte do 28. avgusta, SMS-sporočila
do 30. avgusta, pričakujemo tudi vaše predloge
Kandidatke za
Pomurko avgusta 2015
Andreja Červek,
postulatorka
murskosobo škega škofa v
Rimu, v katerem spremlja
postopek
za
b eatifi kacijo
duhovnika in
mučenca Danijela Halasa
na rimski ravni. Nedavno je sporočila pomembno novico, da je kongregacija za zadeve svetnikov izdala dekret
o veljavnosti škofijskega postopka za
beatifikacijo Halasa, s tem pa so odprta vrata za nadaljevanje postopka na
ravni Cerkve.
Andreja Sever,
predsednica
Kulturno-turističnega društva Črenšovci,
ki že 9. organizira festival
rokodelstva,
domače obrti,
kulture in pristne domače
kulinarike Jenamena 2015. Festival je
pod njenim vodstvom presegel zastavljene okvirje in že skoraj desetletje
obuja kulturno dediščino in izročilo
tega dela pokrajine.
Dorotea Gašpar,
maturantka Gimnazije Murska
Sobota in odlična geografinja.
Letos je ponovno postala državna prvakinja
na tekmovanju
iz geografije,
bila pa je tudi v
ekipi, ki je Slovenijo zastopala na mednarodni geografski olimpijadi v Rusiji.
To je bila že tretja mednarodna olimpijada, na kateri je sodelovala.
Četrt stoletja Dobe
turistične prireditve
Izberite Pomurko in Pomurca
meseca avgusta 2015
Pred nami je avgustovski izbor Pomurke
in Pomurca meseca, še prej pa izidi izbora preteklega meseca. Za Pomurko julija
ste izbrali ravnateljico Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona Bredo Forjanič, za
Pomurca pa mladega prostovoljca Nika
Prelca. Še vedno pričakujemo tudi vaše
predloge za Pomurko ali Pomurca meseca, ki jih z utemeljitvijo lahko pošljete
na elektronski naslov izbor@murskival.
si ali po navadni pošti na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska
Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca meseca. Na tem naslovu pričakujemo tudi vaše glasovnice.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
vajati leta 1994
v Globoki, leta
2011
nastalo
podjetje in se
preselilo v ljutomersko obrtno cono. Josip
Sedmak je prejemnik naslova obrtnik leta
2015, ki ga podeljuje Območna obrtno-podjetniška
zbornica Ljutomer.
Alojz Kavaš, začetnik socialnega podjetništva v Pomurju,
je sodeloval pri
vzpostavitvi
Korenike, ene
prvih eko-socialnih kmetij
v Sloveniji. Po
končanem poslanstvu na Koreniki se podaja v novo
zgodbo in na robu goričke pokrajine v
sodelovanju z lokalno skupnostjo gradi eko-socialno kmetijo Kocljevina v
Prosenjakovcih.
Miran Puconja
s Cvena, letošnji prejemnik
naslova častni
občan, ki ga
podeljuje Občina Ljutomer
ob občinskem
prazniku. Upokojeni profesor
filozofije in slovenščine in doktor etnoloških znanosti
je priznanje prejel za izjemno raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo
in za vrhunske strokovne dosežke v
etnologiji ter za pomembne zasluge
pri krepitvi ugleda občine.
Za Pomurko in Pomurca meseca lahko glasujete vse do 30. avgusta, in sicer z originalnimi
glasovnicami iz Vestnika in s pošiljanjem SMSsporočil. Uporabniki Mobitela in Debitela glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena
povratnega sporočila je 0,417 evra. Za Andrejo Červek glasujete tako, da pošljete na 2929
SMS-sporočilo RMV P A, za Andrejo Sever RMV
P B, za Doroteo Gašpar pa RMV P C. Za Josipa Sedmaka glasujete tako, da pošljete na
2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Alojza Kavaša RMV P E in za Mirana Puconjo RMV P F.
Poslušalke in poslušalce ter bralke in bralce tudi vabimo, da sodelujejo pri predlaganju kandidatk in kandidatov za mesečne izbore. Na naslov Radia Murski val ali
Vestnika, za oba je to Ulica arh. Novaka
13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za
izbor PP«, pošljite predlog z utemeljitvijo. Posredujete ga lahko tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@vestnik.si.
Kandidati za
Pomurca avgusta 2015
Josip Sedmak, lastnik in direktor podjetja Instalacije Sedmak iz Ljutomera.
Zaposluje 12 ljudi, zaradi hitre rasti je
iz obrtne dejavnosti, ki jo je začel iz-
Gornja Radgona – V petek, 21. avgusta,
med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred
Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov
in izdelkov ter domačih dobrot.
Lendava – V soboto, 22. avgusta, ob
14. uri se bo začelo pred trgovino Pri
žagi deseto mednarodno tekmovanje
v kuhanju ribje čorbe v organizaciji Madžarske samoupravne narodne
skupnosti Občine Lendava. Ob tekmovanju bosta še glasbeni in zabavni program.
Domanjševci – V soboto, 22. avgusta,
ob 14. uri bo na nogometnem igrišču
osmo tekmovanje v kuhanju goričkega bograča, ki ga pripravlja Klub
malega nogometa Domanjševci. Med
tekmovanjem in po njem bo zabava s
skupino Zlata žila.
Predanovci – V soboto, 22. avgusta, ob
15. uri bodo v Športnem centru Predanovci sedme Vaške igre za prehodni pokal Občine Puconci. Za plesno
glasbo bodo poskrbeli člani skupine
Plamen. Organizator je Prostovoljno
gasilsko društvo Predanovci.
Spodnji Kamenščak – V soboto, 22. avgusta, ob 9. uri se bo začelo pri Mladinskem centru Prlekije kolesarjenje
po Štrkovi poti, ki ga bo vodil Jožek
Makoter.
Podgrad – V soboto, 22. avgusta, ob 7.
uri se bo začelo srečanje ribičev z ribolovom Pari: ona in on.
Radenci – V soboto, 22. avgusta, ob
21. uri bo v Zdravilišču Radenci Večer
zvezdnih utrinkov.
Ljutomer – V soboto, 22. avgusta, med
8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne
turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti
in domačih dobrot.
Gornja Radgona – V soboto, 22. avgusta, ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici
(pri nekdanjem mejnem prehodu)
Kmečko-ekološka tržnica na meji s
ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov.
Ljutomer – V nedeljo, 23. avgusta, ob 14.
uri bodo na Hipodromu Ljutomer kasaške dirke za pokal Pomurskega sejma.
Negova – V ponedeljek, 24. avgusta,
med 17. in 23. uro bo na gradu Negova šesto druženje ob vinu, kulinariki in glasbi Salon Traminec 2015. Na
prireditvi bosta nastopila Severa in
Gal Gjurin ob bogati kulinariki, več
kot sto vrstah žlahtnega traminca iz
Slovenije in tujine ter drugih presenečenjih.
Moravske Toplice – Do konca avgusta
bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe
Praline Term 3000 Poletna turistična
tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih
naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek
bodo še etnološki glasbeni večeri. V
četrtek, 20. avgusta, bo nastopila folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Male rijtar Tešanovci.
BOLJŠA STRAN SPLETA
Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do konca avgusta
odprt vsak dan med 10. in 19. uro.
Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na
ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro. Med
tednom je mogoč ogled za skupine po
predhodnem dogovoru.
Ižakovci – Turistično-informacijski
center na Otoku ljubezni je odprt
vsak dan med 9. in 19. uro, v tem času
je na ogled muzej büjraštva v Brežni
hiši, čez Muro pa vozi tudi brod.
Lendava – V preddverju gledališke in
koncertne dvorane je na ogled šesta
klubska fotografska razstava Foto-video kluba Lendava.
Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta do konca avgusta vsak dan razen
v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so
tudi odprta vrata rotunde.
Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v
Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki
in drugim.
Pomurec meseca:
Ime in priimek, naslov:
Študij na Dobi končalo
več kot 300 Pomurcev
Doba je največja zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Ustanovljena
je bila leta 1990. Njen prag je do zdaj
prestopilo skoraj 63 tisoč udeležencev
in študentov vseh starostnih skupin.
Izvajajo več kot sto programov izobraževanja in usposabljanja, od tega so
jih 49 razvili sami. Poleg 36 zaposlenih z njimi sodeluje 230 zunanjih sodelavcev. Čeprav izvajajo tudi klasičen
način študija, je največ zanimanja za
programe online študija oziroma študija na daljavo, ki ga izvajajo že 15 let.
Vanj je vključenih tudi precej Pomurcev. Študij na Dobi je do danes končalo
več kot 300 diplomantov iz Pomurja.
Darja Dravec, koordinatorka programov Dobe v Študijskem središču
Murska Sobota na Ljudski univerzi
Murska Sobota, pravi, da ves študij
poteka v virtualni učilnici, na spletu.
Pri njih potekajo tudi klasični pisni izpiti ali videoizpiti tujih jezikov.
Kot pravi Dravčeva, so se pred 15 leti
na online študij vpisovali kandidati, ki
o računalništvu niso veliko vedeli, še
posebej starejši, zato je bilo pomoči in
svetovanja nekaj več. Vendar so prav
ti bili toliko pogumni, radovedni in
ambiciozni, da so nekako odprli vrata
vsem drugim. Sčasoma je tudi izginila
bojazen, da študentje pri online študiju ne bodo med sabo povezani.
Tako kot vsi drugi študentje iz 35 držav sveta se lahko torej tudi Pomurci
vključijo v vse njihove študijske programe, ki jih izvajajo na daljavo. Največ
zanimanja je za dodiplomske programe poslovanje in marketing, družbeni
mediji in odnosi z javnostmi ter magistrski program mednarodno poslovanje, veliko pa tudi za višješolske (dveletne) programe: ekonomist, velnes in
kozmetika. Na srednješolskem področju je največji vpis v program gimnazija in v jezikovne programe.
C. K.
Salon
Traminec
2015
6. druženje ob vinu, kulinariki in glasbi
Ponedeljek, 24. avgust 2015, od 17. do 23. ure
Grad Negova pri Gornji Radgoni
100 vrst žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, vrhunska kulinarika,
koncert Severe in Gala Gjurina in še mnogo presenečenj.
Pomurka in Pomurec meseca avgusta 2015
Pomurka meseca:
Največ
zanimanja za
online študij
Cena vstopnice je 25 EUR.
Prisrcno vabljeni!
Število vstopnic je omejeno!
Prodajna mesta:
TIC Gornja Radgona, TIC Grad Negova, Hotel Radin Radenci, Kavarna Ploj Maribor, Eventim
Več na www.salon-traminec.si
napovednik
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Odprtje
Petek, 21. avgusta
1. NORO LJUBIM – Modrijani
2. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE –
Žargon
3. VSE BESEDE IZREČENE – Glas
4. ŠE VEDNO SI TU – Ansambel Anžeta
Šuštarja in Alenka Gotar
5. SE TI KAJ KOLCA – Veseli svatje
11.15 Zamurjenci, humorističnosatirični kabaret
14.30 Romskih 30 minut, bili smo
na 13. medkulturnem taboru v
romskem naselju Kamenci
20.15 Zimzelenčki z Natašo Hakl
Sobota, 22. avgusta
PREDLOGA
8.15 Murski val na sejmu Agra
v Gornji Radgoni
SANJE O TEBI – Ans. Franca Miheliča
LE ADIJO RECIVA SI – Šaljivci
10.15 Potepajte se z nami,
dogodke izbira Bojan Rajk
LESTVICA SLOVENSKE
ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. LAJF JE MOJ – Nika Zorjan feat. Ramus
20.15 Guči po domače, s poslušalci
bo Grega Šmid
Nedelja, 23. avgusta
7.30 Panonski odmevi, Mihaela
Kalamar je bila na mednarodni
likovni koloniji v Monoštru
10.30 Nedeljska kuhinja
na kmetijsko-živilskem sejmu,
Lidija Cer Magdič
20.15 Še enkrat – z oddajami, ki jih
izbira Petra Kranjec Milanov
Ponedeljek, 24. avgusta
7.45 Porabsko zvočno pismo,
oglaša se Marijana Sukič
17.00 Osrednja poročila na
Murskem valu s Tatjano Letnik
18.00 V MV-duru: Diatonic Strings duo
s ploščo Ragbag
2. AHA – Muff
3. NEKAJ MED NAMA – Easy
4. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan
5. JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB
PREDLOGA
VSE BO KUL – Clemens
EDINO KAR – Pliš
Torek, 25. avgusta
5.00 Vedro v dobro jutro
in Milan Zrinski
14.30 7 veličastnih, lestvica
domače zabavne glasbe
20.15 JUKEBOX z Jernejo Pirnat
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
Sreda, 26. avgusta
1. COME AND GET IT – John Newman
2. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis
3. MERCY – Muse
4. WE WANNA – Alexandra Stan &
Inna + Daddy Yankee
5. ADAM & EVE – Izzy Bizu
19.15 Skupaj, utrinki s Prekmurskomadžarskih dni, spremlja jih
Mihaela Kalamar
PREDLOGA
Četrtek, 27. avgusta
SUNDAY FUNDAY – Magic
RUNAWAY WITH ME –
Carly Rae Jepsen
8.30 Kmetijski nasvet
Praktično darilce Murskega vala dobi:
Nives Kovač, Vadarci 110. Nagrada
čaka v naročniški službi Vestnika.
12.30 Intervju
20.15 Mursko-morski val z glasbo
in besedo po svetu
12.30 Reportaža tedna
18.00 Mali radio: Jaša bo gostil
bodočo gimnazijko Julijo, ki se
poslavlja od ekipe Malega radia
in postaja članica Mladega vala
Kupon št. 34
Glasujem za skladbo
V četrtek, 20. avgusta, ob 20. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprtje
razstave Rojstvo – Izkušnje Rominj. Razstavo so ustvarile ženske iz treh romskih
naselij: Serdice, Maribora in Kerinovega
Grma. Projekt bo predstavila vodja sodelovanja z Rominjami Tina Palaić, razstavo bo predstavila njena soustvarjalka Melisa Baranja, odprl pa predsednik Zveze
Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. Na
ogled bo do 27. septembra.
Jenamena fest
ČRENŠOVCI
Jenamena fest, ki ga pripravlja Kulturno-turistično društvo Črenšovci, poteka
od ponedeljka, 17. avgusta, do sobote, 22.
avgusta. V četrtek, petek in soboto ob 9.
uri bodo delavnice za otroke in rezbarska
kolonija. V četrtek ob 12. uri bo srečanje
upokojencev, ob 16. uri rokometno popoldne (lokalne legende), ob 17. uri program
za otroke: animacijske in športne igre z gasilci, ob 19. uri gledališka predstava Gremo na morje v izvedbi gledališke skupine
Društva upokojencev Lendava, ob 19.30 bo
nastopil Moški vokalni kvintet Aeternum,
nato pa bo veselica s skupino Tropic.
V petek ob 16. uri bo gibalni dan s Klubom Štrk Črenšovci, ob 16. uri razstava
malih živali, otroška predstava in ustvarjalne delavnice, ob 17. uri nogometne tekme med ekipami novinarjev, občinskih
uprav in obrtnikov. Ob 19. uri bo gledališka predstava Macho in Mejke, ob 19.30
etnološki glasbeni večer Edna z gosti, potem pa veselica s Čuki.
V soboto ob 8. uri bodo medulični nogometni turnir, ribiško tekmovanje in Jenamena šah, ob 12. uri muzejski kout, ob 13.
uri reli kolesarjev starodobnikov in Jenamena senje. Ob 14. uri bo prvi polčas Jenamena olimpijade, ob 15. uri balinanje,
ob 15.30 razstave rezbarskih izdelkov, nastalih na koloniji, in druge razstave, ob
16. uri bo drugi polčas Jenamena olimpijade in ob 17. uri Jenamena vlejči. Ob 18.
uri bo predstava Gledališča KU-KUC Pika
in Cene v pravljici ter Jenamena koula –
kulinarična ponudba tradicionalnih jedi.
Ob 19. uri bo podelitev priznanj, festival
pa bo končal ansambel Navihanke.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V soboto, 22. avgusta, ob 10. uri bo na
Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško
poletje gledališko-lutkovna predstava Alice Čop: Svinjski pastir v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. Predstava je primerna za otroke, starejše od štirih let.
MURSKA SOBOTA
V petek, 21. avgusta, ob 20. uri bo nastopil na Trgu kulture v okviru Soboškega
poletja Quintet Piazzolleky z vokalistko
Ano Bezjak.
V soboto, 22. avgusta, ob 20. uri bo v gledališču Park v okviru Soboškega poletja
glasbena, plesna in gledališka predstava
Indonezijski orkester Gamelan in senčne
lutke z Jave.
7 Veličastnih:
NSTSNMV:
IMATE TEŽAVE
S PITJEM ALKOHOLA?
Ste morda začutili
potrebo, da bi se o
čezmernem pitju v družini
s kom posvetovali?
Skupina za samopomoč
SPOPRIJEMANJE S
TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA
ob ponedeljkih
na vsakih štirinajst dni.
Hiša Sadeži družbe
Ulica Štefana Kovača 20
Murska Sobota
Vodja skupine
Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah
do torka, 25. avgusta 2015, na naslov:
Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000
Murska Sobota, za glasbene lestvice.
MURSKA SOBOTA
Glasba
Glasba našega srca:
Ime in priimek, naslov:
35
napovednik dogodkov
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
20. avgusta 2015 | Vestnik |
031 538 586
Hiša Sadeži družbe
031 748 412
V soboto, 22. avgusta, ob 20. uri bo v Mikku God Bless This Mess festial, ki ga pripravljajo ob 10-letnici delovanja založbe.
Nastopili bodo Punčke (Vinkovci), Beatmyth (Ljubljana), Suzi Sopprano (Krško),
Ooral Sea (Krško/Šentjernej) in Jinho Jinza (Murska Sobota).
BELTINCI
V petek, 21. avgusta, ob 20.30 bo v beltinskem parku koncert Vlada Kreslina skupaj z Beltinško bando in Malimi bogovi z
naslovom Po 30 letih spet doma.
RADENCI
V četrtek, 20. avgusta, ob 20.30 bo v Zdravilišču Radenci sklepni koncert udeležencev poletne šole Saxophone & Clarinet Power.
V četrtek, 20. avgusta, ob 18.30 bo v Dosorju v okviru prireditev Dosorjeva vetrnica koncert pevke Darje Švajger ob spremljavi klaviaturista Jake Puciharja.
KRIŽEVCI
V nedeljo, 23. avgusta, ob 13.00 bo v vaško-gasilskem domu v Križevcih 11. tradicionalno mednarodno srečanje godcev in
pevcev Zapojmo in zaigrajmo na gorički
zemlji. Sodelovale bodo skupine godcev
in pevcev iz Slovenije, Porabja, Hrvaške
in Romunije.
Dogodek
MURSKA SOBOTA –
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, petek in soboto ob 9. uri bo
angleški jezikovni tabor (Katja Horvat).
V četrtek ob 18. uri bo delavnica osebnostne rasti Temelji življenja (Stane Perkič) in delavnica igranja baskitare za začetnike in izkušene basiste (Peter Horvat
- Peco).
V petek ob 17. uri bo Obilje v daritvi svetosti: celična preobrazba – zdravljenje (Nataša Fras), ob 18. uri pa bobnarska delavnica (Zlatko Horvat, Borut Miklus).
V ponedeljek ob 18. uri bosta delavnica
osebnostne rasti Temelji življenja (Stane
Perkič) in Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski).
V torek ob 9. uri bo branje poezije pod
drevesi. S seboj prinesite svojo najljubšo
knjigo (Daša Cipot), ob 18. uri pa kitarska
delavnica (Peter Horvat - Peco).
V sredo ob 18. uri bo delavnica Intuitivno
risanje mandale (Dean Horvat), ob 19. uri
pa pogovor Partnerstvo (Andrej Omulec)
in predavanje Motorno jadralno padalstvo – kako začeti (Vojko Prah).
SPODNJI KAMENŠČAK
V petek, 21. avgusta, ob 19. uri bo v Mladinskem centru Prlekije poletni kino (animator David Slana).
FOKOVCI
V nedeljo, 23. avgusta, ob 12.30 bosta v
gasilskem domu proslava ob 90-letnici
PGD Fokovci in zabava z ansamblom Navihanke.
KOBILJE
V petek, 21. avgusta, ob 19. uri bo Podoknica Nedeljskega, na kateri se bodo predstavile skupine društev Občine Kobilje.
žnica Ljutomer. Če bo slabo vreme, bo
prireditev v Splošni knjižnici Ljutomer.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 20. avgusta, ob 18. uri bo na zahodni strani gradu v murskosoboškem
parku brezplačna poletna vadba joge v
organizaciji Društva joga v vsakdanjem
življenju Maribor. Joga je vsak četrtek v
avgustu med 18. in 19. uro.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo
do konca septembra na ogled razstava
Karikature Ladislava Kondorja.
V Mikkovi mali galeriji je do 4. septembra na ogled razstava Mateja Markoviča
Dugi cejt.
V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na
ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem
in mestom, Murska Sobota 1850–1920.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja Lendava
na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage
a Picasso.
V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja
Lendava na lendavskem gradu je na ogled
razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del
predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron.
V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled
razstava kiparskih del Roberta Juraka
NEGOVA
V gradu Negova je na ogled fotografska
razstava Fotograd Negova – fotografsko
središče Svetovne zveze za fotografsko
umetnost. Na ogled so dela Hermana
Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove
zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje
Šivec ter Kranjska fotografija od Puharja
do danes.
GRAD
V gradu Grad bo do konca oktobra na
ogled razstava fotografij, sodelujočih na
sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta pa
je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z
elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota.
GORNJA RADGONA
V Domu kulture Gornja Radgona je do
konca avgusta na ogled razstava z naslovom Kunst August 2015, na kateri svoja
dela predstavljajo Vidka Borko, Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Ingrid Paar in
Petra Stock. Gre za mednarodni projekt, v
okviru katerega na treh razstaviščih svoja
dela predstavlja 18 umetnic in umetnikov.
Ob Gornji Radgoni je razstava še v Radgoni in Vrbnem/Feldbachu.
LJUTOMER
V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic
zbiralca Antona Vodana in stalna zbirka
Radgonski mostovi.
Od ponedeljka, 17. avgusta, do petka, 21.
avgusta, bo vsak dan ob 11. uri v Parku I.
Slovenskega tabora prireditev Pravljice
pod hrasti, ki jo pripravlja Splošna knji-
Napovedi kulturnih, turističnih
in drugih dogodkov pošiljajte do
ponedeljka do 11.00 na elektronski
naslov: joze.gabor@vestnik.si.
36
(ne)nazadnje
| Vestnik | 20. avgusta 2015
Četrtek:
pretežno oblačno,
rahel dež
16 | 23
vreme Petek:
zmerno oblačno,
megla
14 | 24
Sobota:
pretežno jasno,
megla
13 | 25
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si
Nedelja:
zmerno oblačno
Ponedeljek:
pretežno jasno
12 | 25
13 | 27
fotografija tedna
Andrej Velkavrh
»Dolgonogice se že zbirajo« bi
lahko naslovili fotografijo, čeprav je
njen avtor Janez Koren iz Bratonec
zapisal: »Minuli teden so v evropski
vasi štorkelj, Veliki Polani, potekale
najrazličnejše prireditve, ki so se jih
udeležile tudi štorklje iz drugih krajev
Slovenije, priletela pa je tudi delegacija
iz Evropske unije. Fotograf jih je ujel
na kratkem postanku in skromnem
prigrizku ob silosih v Lipovcih, ko so se
vračale v domača gnezda.« Moje misli
so šle v popolnoma drugo smer … ne
v smer Evrope in unije, ampak v malo
prijetnejše in intimnejše vode … Rekla
sem samo: »Ooo, tale jesen bo pa
plodna!« V. T. fotografija janez koren
V četrtek dopoldne bodo padavine ponehale in popoldne se bo začela oblačnost trgati. Sprva bo še pihal severni
veter. V petek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj bo
ponekod megla. Možnost za popoldanske plohe bo majhna. Od sobote dalje
bo prevladovalo sončno in postopno
toplejše vreme. V začetku prihodnjega
tedna se bo postopno spet segrelo in
dnevne temperature bodo na začetku
okoli 25 stopinj, kasneje pa tudi več.
***
Lanski avgust bi le težko primerjali z letošnjim, saj je bila 11. najvišja dnevna
temperatura v Murski Soboti malo nad
30 stopinj, naslednji dan pa se je ohladilo na slabih 23 in do konca meseca je
bilo le še trikrat topleje kot, ne 30, če
ste to mislili, ampak 25 stopinj! Tudi deževalo je pogosto, saj je bilo kar 16 dni
deževnih, no, dvakrat od tega je resda
le komajda zmočilo. Precej drugače je
bilo leta 2012. Takrat je bilo vročih prvih šest dni in potem ponovno od 16. do
25. avgusta. In še predzadnji avgustovski dan je bilo 32 stopinj. Leta 2011 se je
temperatura ves mesec počasi stopnjevala, najbolj vroče je bilo 24. in 26. avgusta, na koncu meseca pa se je vendarle
ohladilo na znosnih 25 in 26 stopinj.
Za avgust sicer v povprečju res velja,
da se počasi hladi, sploh če gledate potek povprečne dnevne temperature zraka. A ta se znižuje tudi po zaslugi postopno hladnejših noči, ker so pač te vse
daljše. Kot pa vidite iz zgornjih primerov, je lahko vreme v tem mesecu včasih ravno nasprotno od pričakovanj.
Kljub krajšim dnevom in nižjemu položaju sonca na nebu je avgust še pravi
poletni mesec. Ki pa mu lahko včasih
»zmanjka« toplote, saj pogosto izrazitejša ohladitev zada usoden udarec poletju in pokonča vročino do naslednjega
leta. Prav zaradi manjše količine sončne
energije, ki pride do tal, tudi nevihtna
aktivnost počasi upada in vsak prodor
hladnejšega zraka v višinah ne pomeni nujno burnega spremenljivega vremena z nevihtami, ki so tako značilne
predvsem za prvi del poletja. Nevihte se
nekako obotavljajo, nevihtni oblaki ne
dosežejo takih višin kot junija in julija,
ampak so pogosto nižji. Zato tudi grmenje zveni nekoliko drugače, saj se zvok
širi v nekoliko plitvejši plasti.
Stanislav Žalik
V šali njegovi zajci jedo le štiriperesno
Nenavadno dober vid za podrobnosti, kot je število peres detelje – V slabem mesecu jih je našel petsto
Ko mi je povedal, koliko jih je nabral
julija letos – torej v slabem mesecu
dni, natančneje od prvega do 23. ju-
lija –, sem ga vprašala, ali ima mogoče kakšno posebno deteljno seme,
ki ga je malo vrgel po bližnjih trav-
nikih in njivah. Slavi, kot ga kličejo,
pa se je le prešerno zasmejal: »Petsto
sem jih našel. Ne vem, kamor grem,
vestnikov
koledar
Č – 20. avgust BERNARD
P – 21. avgust IVANA
S – 22. avgust TIMOTEJ
N – 23. avgust FILIP
P – 24. avgust JERNEJ
T – 25. avgust LUDVIK
S – 26. avgust VIKTOR
V petek, 21. avgusta, sonce vzide ob
6.08, zaide ob 20.01. Tako bo dan dolg
13 ur in 53 minut. V soboto, 22. avgusta, ob 21. uri in 31 minut bo na nebu
nastopil prvi lunin krajec.
Stanislav Žalik iz Turnišča z delčkom svoje »sreče« fotografija vida toš
Naročite svoj
narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje.
Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi.
Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po …
jih pač zagledam. In to že kar nekaj
časa. Pa sem si rekel, dobro, potem
jih bom pa posušil in zbiral.« Stanislav pravi, da ni nikoli posebej verjel
vraži o štiriperesni deteljici, a ker se
mu zadnji dve leti dogaja, da jih enostavno vidi in najde, kamor koli gre,
se je odločil, da jih bo sušil in spravljal v albume. Na začetku jih je lepil
v zvezek in tako je kakšnih sto, ki jih
je našel, zdaj moral pozabiti, saj jih
ni mogel odlepiti. A videti je, da se
ob svoji »sreči« glede te nevšečnosti
ne vznemirja preveč. Jasno, saj jih bo
kakšnih sto novih našel že v naslednjem tednu.
Tudi tisti dan, ko sem se oglasila
pri Stanislavu doma v Turnišču, me
je že pričakal z dan prej in že celo
tisti dan nabranimi svežimi štiri- in
petperesnimi deteljicami v majhnem
kozarčku: »Ti dve sem našel včeraj,
ti dve pa že danes.« Človek skoraj ne
more verjeti. Nisem želela biti nesramna, da bi ga vprašala, ali kaj išče, ko
venomer gleda v tla, a mislim, da mi
niti ne bi zameril. Ima pač dobre oči
in srečo. Da vidi štiri- in večperesne,
druge pa ga sploh ne ganejo. Torej
pravzaprav tisti rek drži, da štiriperesne prinašajo srečo? No, vsaj srečo,
da jih najde še več, se pošali: »Štiriperesne naj bi prinašale srečo, tudi
šestperesne; tiste, ki imajo neparno
število peres, pa ne. Jaz imam večino štiriperesnih, nekaj pet-, našel pa
sem tudi že sedemperesno.« Mogoče
pa je bistvo v očalih? Zasmeje se: »Nimam jih na nosu, ko sem zunaj, samo
ko berem. Takrat pa jih potrebujem,
saj imam malo prekratke roke.«
Drugače mi Slavi pove tudi legendo
o tem, da naj bi štiriperesno deteljico
odtrgala, ko sta bila izgnana iz raja,
Adam in Eva: »To naj bi bilo v spomin
na srečne dni, ki sta jih preživela v
raju. In ker naj bi imela štiriperesna
deteljica tako povezavo s paradižem,
naj bi tudi človeku, ki jo najde, prinašala srečo. Ljudsko verovanje pravi, da štiriperesne deteljice varujejo
pred zlomi, celijo pa tudi zlomljena
srca. Svojemu najditelju pomagajo
najti pravo ljubezen, odkriti zaklad
in še marsikaj. Čarobnost rastline pa
naj bi izvirala iz števila štiri, ki ga po
ljudskem verovanju povezujemo s
štirimi stranmi neba in štirimi temelji dobrega življenja: zdravjem, upanjem, ljubeznijo in srečo.« Seveda ga
moram vprašati, ali je srečen, če je –
odkar jih najdeva – mogoče celo kaj
srečnejši človek. Slavi se hudomušno
nasmeje: »Zdravje mi služi, ljubezen
imam, upanje pa človek tudi vedno
mora imeti (smeh)«. Drugače pa, če
si morda tudi vi želite tak nenavadni
hobi, Slavi priporoča, da jih iščete
zjutraj in dopoldne, saj je popoldne
že vse preveč suho in jih tudi on največ najde zjutraj. Slavi sicer rad pokaže vse svoje hobije, še posebej rad
pa se šali: »In ko me ljudje sprašujejo,
zakaj prav zbiranje detelje, se včasih
pošalim, da imam zajce, ki jedo le štiriperesno deteljico (smeh).«
Vida Toš