Začetek stečajnega postopka za družbo Seaway Yachts
Petišovsko plinsko polje Komunala z novim vodstvom Koliko za klube in društva Junaki sodobnega časa Umor v Ljutomeru Odkrite in zamolčane nepravilnosti se bodo kupcu drago plačale Vtis, da so bile zadeve glede imenovanja dogovorjene prej Več kot milijon evrov za športne kolektive v Pomurju Največja nagrada je Zgodba, ki se bere rešeno življenje kot kriminalka Murskosoboški gasilci kot dobro naoljen stroj – Črn humor običajno zbistri um in prežene strašne podobe Kako so aristokrati doživljali Blatograd, kot so imenovali Ljutomer Stran 7 Stran 8 Stran 15 Stran 19 Stran 24 5. marca 2015 Čestitamo ob dnevu žena! Uredništvo Murska Sobota, leto lxvii, št. 10, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Seaway pozvan k vračilu subvencij V premislek Začetek stečajnega postopka za družbo Seaway Yachts Kapo dol! Andrej Bedek Ž e večkrat sem prelival črnilo o junakih z našega konca – o božjem odposlancu z obronkov Goričkega, neustrašnih možeh v gasilskih škornjih, ki skačejo v deročo reko, županu, ki mu ni bilo težko z motiko prekopati ceste, da je obvaroval živelj pred petdesetletnimi vodami, policistov, ki za mizerno mezdo tvegajo življenja, in o izjemnem prostovoljcu z desnega brega pokrajine ob Muri. Pa vendar! Zaslužijo si pozornost. Tudi v tem izvodu, ki ga držite v rokah, prinašamo njihove zgodbe, ki v tej temačni državi štrlijo iz povprečja. Vsaj nekaj za dušo! Gospodarski minister naj bi obiskal Pomurje in se o usodi zgrešene naložbe pogovarjal tudi s predstavniki Pomurske gospodarske zbornice in Občine Puconci – Verjetno bo Pomurje tokrat spet ostalo z dolgim nosom Ko se bo začel odvijati klopčič finančnih povezav, ki sta jih imela lastnika družbe brata Jakopin, bo razkrita še marsikatera skrivnost. Z družbo Seaway Yachts je poslovno najbolj tesno prepletena družba Seaway Design, ki je kot porok jamčila pri najemu posojil, zato se lahko zgodi, da bosta Japec in Jernej Jakopin ostala brez bohinjskega hotela Bellevue in Hostla pod Voglom. Toda na lastniškem deležu obeh prenočitvenih zmogljivosti, ki jih Jakopinova obvladujeta prek družbe Finadria, ima hipoteke v višini 2,5 milijona evrov vknjižene Adriatic Slovenica. Skoraj polovični lastniški delež Seaway Designa sicer obvladuje KD Group, ki je hkrati tudi lastnik Adriatica Slovenice. fotografija nataša juhnov Nekaj zadoščenja. Za najbolj znanega ubežnika, tudi naše krvi, je konec karibskega gostoljubja. Ležanje na plaži bo zamenjal za zatohlo jetniško celico. Zmaga je bila težko prigarana. Če je že malo možnosti, da bi se krivulja življenja povprečnega državljana podalpske državice, še posebej pa regije, povzpela navzgor, je ščepec tovrstnega zadovoljstva več kot dobrodošel. Tudi sam sem organom pregona kupil brizganec. Kako pa naprej? Vzgonskega vetra ni od nikoder, zato slava junakom! Vi kažete smer. Naročnik PLESNA ŠOLA ZEKO organizira plesni tečaj DRUŽABNI PLESI. Začetek tečaja v petek, 13. 3. 2015 1. stopnja ob 19.15 2. stopnja ob 20.30 Redna cena 50 € na osebo, v tej ponudbi 25 % popusta. Tečaj zajema 8 vaj 1-krat tedensko po 75 minut. Po želji se lahko z učiteljem dogovorite za individualno uro. # Več informacij na www.zekosports.com Nepreslišano Legendarni Srečko K. bi za naštete junake zagotovo znova rekel: »Kapo dol!« In se zazrl v bližnjo prihodnost – njihovo pogumno srce bo še kako potreboval v boju s trdoživimi Britanci konec pomladi. Marsikdo bi pravzaprav potreboval pogumno srce – list z imenikom je bil kar hitro poln. Ozrite se naokoli! Ali pa kar vsi ljudje, da ne bi oklevali v tistem trenutku, ko se nekdo zgrudi in takoj potrebuje pomoč, ljudje pa se iščejo s pogledi, kdo bo prvi priskočil na pomoč. Vmes še v tipični nevoščljivosti strokovnjaka naredijo presek stanja. So lažni junaki. Karikatura Anton Buzeti Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponedeljek izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zoper Seaway Yachts, razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologijo – podjetje namreč ni vložilo zahteve za odložitev odločanja –, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Janeza Felca. Predlog za začetek stečaja je januarja vložil sindikat iz Seawaya, upniki pa morajo terjatve prijaviti v treh mesecih. Ker gre za eno največjih naložb, ki naj bi pomagala pri razvoju celotne regije, so toliko bolj zaskrbljeni vsi v lokalni skupnosti in regiji. Za gradnjo nove tovarne kompozitnih materialov je gospodarsko ministrstvo družbi leta 2011 odobrilo 14,5 milijona evrov sredstev, izplačalo pa 11,3 milijona evrov. Na gospodarskem ministrstvu so pred kratkim Seaway Yachts pozvali k vračilu subvencij v višini 2.430.796,46 evra, ker so pri nabavi orodij in izboru izvajalca storitev ugotovili nepravilnosti. Težko pa je priti tudi do pravih informacij, kaj bo z že zgrajeno tovarno v Puconcih. Še posebej je to pomembno zdaj, ko se je že začel stečajni postopek in se govori predvsem o nepravilnostih pri črpanju denarja in neizplačanih plačah delavcem; oškodovana je tudi Občina Puconci, regija pa prikrajšana za petleten razvoj. Bo konec velike razvojne zgodbe tak, da bo v stečajnem postopku nekdo za zelo majhen denar po nekaj neuspelih dražbah to zgradbo kupil? Bernarda B. Peček Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dr. Anton Vratuša pred slovesnostjo v soboškem gradu Borut Pahor fotografija a. nana rituper rodež Kako je predsednik odpravil dr. Vratušo? J. Votek P raznovanje stoletnice rojstva akademika, partizana, taboriščnika, diplomata in pisca strokovnih del dr. Antona Vratuše, kot ga je opisal Jože Butara v pismih bralcev v Dnevniku, razkriva še eno plat tega praznovanja in navsezadnje odnosa državnega vrha do ljudi takega kova. K temu dodajmo še en pogled na dr. Antona Vratušo. Pokojni dr. Vilko Novak je v času najinega druženja nekajkrat poudaril, da je škoda, ker akademik Vratuša ni ostal v akademskih vrstah, saj bi bila slovenska humanistika z njegovim znanstvenim prispevkom bistveno bogatejša. Bolj prepoznavno bi bilo tudi zavedanje širše slovenske javnosti o Prekmurju kot sestavnem delu te države. Toda njegove drugačne odločitve mu ni zameril in pri tem vedno poudarjal, da to, kar je naredil dr. Vratuša na drugih področjih, lahko doseže samo človek vrhunskega intelekta. Ob njegovem življenjskem jubileju se mu je širša civilna in kulturna javnost na neki način oddolžila. Žal ga je zaobšla politika oziroma predstavniki oblasti. Jože Butara v svojem pismu piše, da so prijatelji in poznavalci dela dr. Vratuše predlagali predsedniku države Borutu Pahorju, da mu podeli eno od najvišjih državnih odlikovanj. Komisija za odlikovanja je predlog potrdila in ga posredovala predsedniku. Ta je – tako Butara – z zamahom roke predlog zavrnil, češ da ima dr. Vratuša že dovolj odlikovanj. Kasneje naj bi si predsednik premislil in prosil komisijo za nov predlog, ki so ga pripravili. Odločil se je, da mu podeli priznanje najnižje stopnje za pomirjujoč govor na proslavi bitke v Dražgošah. Dr. Vratuša se je vljudno zahvalil in odlikovanje odklonil. Ob tem Jože Butara potegne vzporednico z odlikovanjem predsednici dežele Furlanije - Julijske krajine Debori Serracchiani za poglabljanje odnosov do slovenske manjšine. To je storil kljub protestom manjšine, ki dokazuje ravno nasprotno. Na tem primeru vidimo plitvino in politično preračunljivost novodobnih slovenskih politikov. Tu se vidi njihov odnos do naroda in države, ki ga še vedno razumejo samo kot orodje za svoje preživetje. Mnenje dr. Vilka Novaka sem uporabil zavestno, saj dokazuje, da imajo ne glede na idejno usmeritev – ta je bila pri Novaku in Vratuši različna – intelektualci in humanisti spoštljiv odnos drug do drugega, predvsem pa do njihovega dela. Drug kamen, ob katerega smo se začeli spotikati, je daleč od našega akademika, vendar spet blizu Prekmurja. Gre za Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Po odločbi Vrhovnega sodišča se v slovenskem političnem prostoru dogaja, kar se, in to ni predmet tega zapisa. Že prej, zdaj pa toliko bolj se vidi, kakšni cilji so vodili predsednika Pahorja pri imenovanju novega senata KPK. Glede na odnose znotraj senata in pri imenovanju je bil cilj, da pridemo do neučinkovite komisije. Ta je res odprla nekaj primerov t. i. političnih povezav. Vzemimo primer imenovanja evropske komisarke, ko naj bi šlo za politično kontaminiranost. Seveda si ljubi predsednik komisije Boris Štefanec ni postavil vprašanja o politični kontaminiranosti pri svojem imenovanju, ko je tako rekoč iz strankarskih vrst skočil na prestol KPK. Njegovi odzivi na sedanjo odločitev Vrhovnega sodišča so medli v stilu, da preteklih odločitev KPK ne bo komentiral, kaj šele, da bi začel ponovno obravnavo. Ja razumljivo, saj če bo začel zdaj, bo najprej prizadel vernike enega mesije. Čez čas bi moral, če se ponovno odpre ta primer, ponovno začeti obravnavati drugo podobno zgodbo. To pa bo zelo težko, saj bo šlo za njegovega mesijo, ki mu je verjel, dokler ni postal čistilec oltarjev. Ob 100-letnici akademika dr. Antona Vratuše Skupaj bo vsem boljše Slovesnosti v Ljubljani in Murski Soboti – Letos še monografija o dr. Vratuši »Drago mi je, da sem tu, drago mi je, da se ponovno srečam z mojimi in da bom kaj pametnega slišal, česar še ne vem,« je pred slovesnostjo ob svoji 100-letnici v soboškem gradu povedal akademik dr. Anton Vratuša. Skupaj so jo pripravili Mestna občina Murska Sobota, Občina Grad in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, pri tem pa so poskušali predstaviti delček izjemno bogate in plodne poti, na kateri ima še vedno veliko ciljev in načrtov. Pravi, da še sam ne ve, od kod črpa tolikšno energijo, zagotovo pa je neki izvir, ki ga še ni povsem izčrpal. O njegovem delu, vtisih in pečatih, ki jih je pustil, pa so zavrteli tudi kratek film. V svojem slavnostnem nagovoru se je dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič na kratko sprehodila po veliki beli cesti, po kateri je tekla čudovita zgodba dobrega in velikega prekmurskega človeka. Ta se je iz Dolnjih Slaveč, ker je mama vendarle prepričala očeta z be- sedami »Pusti ga, naj proba, de vido«, odpravil v svet in že pri 26 letih doktoriral iz slavistike. Sodeloval je v političnih in borbenih aktivnostih NOB, preživel koncentracijska taborišča Gonars, Treviso, Visco in Rab, po vojni pa je nadaljeval ustvarjalno delo za boljši svet, za svet socialne pravičnosti in človekovega dostojanstva. Dr. Vratuša med drugim spada tudi med najuglednejše slovenske diplomate, aktiven pa je bil in je na različnih področjih. Kjer koli je bil, pa je bil z mislijo pri Prekmurju in Goričkem. »Prekmurje in Goričko sta moj najbližji dom, potem pride širši dom, to je Pomurje, še širši Slovenija pa nato sosednje države in končno ves svet.« Še vedno, tako Čačinovičeva, mu ni vseeno, kam gredo družbene spremembe, zato je tudi aktiven v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju s sedežem v Ljubljani in je najpomembnejši človek v Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija in prav tako v Pomurski akademski znanstveni uniji. »Pri svojem delu vedno povežete preteklost in nam v sedanjosti pokažete pot za naprej. Z znanjem in modrostjo ste korak pred nami,« pravi. Sam pa je na prireditvi spregovoril tudi o nujnosti sodelovanja in povezovanja, ter da se je treba učiti drug od drugega in se poslušati, saj bo samo tako, če bomo stopili skupaj, vsem boljše. Ob tej priložnosti sta mu PZU in Šiftarjeva fundacija podelila naslova častnega člana, nekaj dni pred rojstnim dnem pa so razstavo in slovesnost pripravili v prostorih SAZU v Ljubljani, se mu zahvalili na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, junija pa bodo v Soboti odprli še razstavo in izdali monografijo, posvečeno akademiku dr. Vratuši. A. Nana Rituper Rodež Nafta Petrochem, Lek, Makoter in Ekoteh Balažek in Žmavc o možnostih čezmejnega sodelovanja Okoljska dovoljenja štirim Med projekti je treba izbrati najpomembnejše Spremembe, ki ne terjajo presoje vplivov na okolje Dosedanje sodelovanje med Pomurjem in Porabjem želijo razširiti še na Hrvaško Agencija za okolje in prostor je v zadnjem času izdala štiri dokumente, ki se nanašajo na okoljevarstvena dovoljenja ter so pomembna za obstoj in širitev proizvodnje v treh pomurskih podjetjih. Odločbe ali sklepe so prejeli Nafta Petrochem v stečaju, Lek v Lendavi, Makoter s Cvenu in Panvita Ekoteh v Rakičanu. Nafta Petrochem je v drugi polovici decembra prejela okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo formaldehida in lepil, ki ga je sicer imela že od prej, vendar je bilo novo dovoljenje treba izdati zaradi vstopanja dveh novih upravljavcev naprav, in sicer družb Metanol in Industrijske storitve. Za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja je Nafta Petrochem zaprosila že pred uvedbo stečaja tako za proizvodnjo formaldehida kot lepil, hkrati pa tudi za čistilno napravo, vendar bo moral zanjo vlogo za izdajo dovoljenja vložiti nov upravljavec, ki bo napravo kupil v stečajnem postopku. Odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja je agencija izdala tudi za proizvodnjo Leka v Lendavi, nanaša pa se na spremenjeno obdelavo industrijskih odpadnih vod ter povečanje skupne količine sežiganih od- Lendavo je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki se je z lendavskim županom Antonom Balažkom pogovarjal predvsem o možnostih čezmejnega regionalnega sodelovanja. Po besedah Balažka so govorili predvsem o priložnostih, ki jih doslej niso dovolj izkoristili. Kot pravi, želijo med velikim številom projektov izbrati najpomembnejše, pri poglobitvi regionalnega sodelovanja pa naj bi ključno vlogo odigral ravno Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Moramo skrbeti za politiko, s katero bi širili sodelovanje pri čezmejnih projektih, in zmeraj bolj odpirati temo tako imenovanih kulturno-gospodarskih prostorov. Naš cilj je izkoristiti dosedanje sodelovanje med Porabjem in Pomurjem in ga razširiti še na Hrvaško. Dvojezičnost na obeh straneh meje pomeni dodatno kakovost in izziv v iskanju rešitev za mlade generacije …« je med drugim povedal minister Žmavc. Žmavc meni, da je treba nekatere stare vzorce zamenjati z rešitvami, predvsem z boljšim izobraževanjem: »Multikulturnost nam daje izjemno veliko možnost, da bo mlada genera- padkov v sežigalnici, dodatne izpuste in hrup, povezan s povečanjem pakirnega centra oziroma namestitvijo dodatnih pakirnih linij. Sredi februarja je agencija izdala tudi sklep družbi Makoter v zvezi s spremembo naprave za proizvodnjo polietilenske embalaže z zmogljivostjo porabe 500 ton topil na leto. Ta sprememba terja spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ne pa tudi presojo vplivov na okolje, so ugotovili na agenciji. Zamenjava naprave se nanaša na postavitev novega tiskalnega stroja za osembarvni tisk, zaradi česar se bo povečala poraba topil do največ 100 ton na leto. Z namestitvijo novega bodo odstranili obstoječi šestbarvni tiskalni stroj. Zaradi prenehanja delovanja čistilne naprave v Nemščaku v Ižakovcih, kamor so vozili komunalne odpadne vode, nastale pri delovanju Bioplinarne na Jezerih, je Panvita Ekoteh zaprosila za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja v smislu, da bodo sami zbirali te vode v neprepustni gramoznici, ki bo ob upravni zgradbi, praznjenje gramoznice pa bo izvajalo podjetje, ki opravlja tovrstno javno gospodarsko službo. M. H. Anton Balažek in Gorazd Žmavc bosta odpirala teme kulturno-gospodarskega sodelovanja. fotografija timotej milanov cija videla neki nov izziv in novo pot za naprej.« Kot je še povedal Žmavc, je treba skrbeti za razvoj regij. Trikotnik Lendava-Monošter-Čakovec lahko po njegovem mnenju v prihodnosti pridobi pomen. »Z županom sva se dogovorila, da bova predvsem odpirala teme v smeri kulturno-gospodarskega sodelovanja,« pravi minister in dodaja, da skupaj z lendavskim županom razmišljajo o oblikovanju kulturnogospodarskega središča kot izhodišča za nadaljnje sodelovanje v regiji. T. M. aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | Dobra voda za vse Oživljajo tudi Gajševsko jezero Projekt v okviru evropskega območnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške 2007–2013 je namenjen zaščiti podzemnih in površinskih vod – Učna pot, namenjena sprehodom, bo potekala ob jezeru, deloma na pilotih Prleške občine (Ljutomer, Križevci in Razkrižje) so vključene v mednarodni projekt Dobra voda za vse, ki je na neki način nadaljevanje projekta Pijemo isto vodo. Nosilni partner območnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške 2007–2013 prihaja iz Čakovca. Tamkajšnja javna gospodarska družba Medžimurske vode, ki skrbi za oskrbo z vodo na celotnem območju Medžimurja, je zbrala kot partnerice v projektu številne občine ob Muri in Dravi. Projekt Dobra voda za vse so začeli izvajati januarja lani, končan pa bo sredi letošnjega leta. Skupni stroški projekta znašajo 835.145,71 evra, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa bodo prejeli 709.873,86 evra. Ena izmed aktivnosti je bila prejšnji teden v Ljutomeru, kjer so se partnerji udeležili delavnic Vizija in strategija razvoja območja med Muro in Dravo. potencialih sonaravnega upravljanja vod. Mavrin-Vejnovićeva je dodala, da se bodo z izdelavo skupne strategije zaščite vodnih virov in metodologije za odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območjih razpršene poselitve ter z izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo posameznih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za razpršena naselja ob pritokih rek Ščavnice, Mure in Drave ustvarile možnosti za gradnjo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih vod na ruralnem čezmejnem območju. Na območjih Ljutomera (vasi Cezanjevci in Branoslavci), Križevec (Grabe, Gajševci, Logarovci, Kokoriči, Berkovski Prelogi) in Razkrižja (Šprinc, Veščica) se v sklopu projekta pripravlja dokumentacija za sisteme odvajanja odpadnih vod na območjih razpršene gradnje, Občina Križevci pa si želi v tem projektu tudi zaščititi in oživiti Gajševsko jezero z okolico. »Gre za speč biser, ki zaradi onesnaženosti umira in se spreminja v mlako. To je treba takoj ustaviti. V tem projektu oziroma strategiji, ki bo napisana, so tudi nekatere rešitve za zmanjšanje onesnaževanja vod zaradi intenzivnega kmetijstva, ki je v tem primeru problem, predvsem suhi zadrževalnik vode v Berkovcih in vtoki s kmetijskih površin v potoke in jarke. Če uredimo to in ravnaje z odpadnimi vodami okrog jezera, smo naredili veliko za prihodnost,« je dejal križevski župan Branko Belec. Občina Križevci je že naročila izdelavo načrta upravljanja Gajševskega jezera. »V zvezi s tem bo vzpostavljen učni poligon o delovanju rastlinskih čistilnih naprav in ekore- S skupno strategijo do zaščite vodnih virov Biserka Mavrin Veinović, ki vodi mednarodne projekte pri družbi Medžimurske vode, je povedala, da je projekt Dobra voda za vse namenjen zaščiti podzemnih in površinskih vod. Iščejo rešitve za štiri znane sklope problemov, ki so povezani z vodami na čezmejnem območju: reševanje vprašanja odpadnih komunalnih vod v razpršenih naseljih projektnega območja, onesnaževanje vod zaradi intenzivnega kmetijstva in problem zagotavljanja zadostnih količin vode, pomanjkanje transferja znanj in dobrih aplikativnih modelov varstvene rabe ter nezadostna informiranost in ozaveščenost prebivalcev, javnega sektorja in gospodarstva o pomenu in V Ljutomeru so pripravili v sklopu projekta Dobra voda za vse delavnice z naslovom Vizija in strategija razvoja območja med Muro in Dravo. fotografija miha šoštarič V Ljutomeru bo informacijsko središče V sklopu projekta Dobra voda za vse bo v Ljutomeru, v poslovni stavbi Mitra, začelo delovati informacijsko središče Dobra voda. »Namen tega je zagotoviti organizacijski in operativni okvir za delovanje čezmejne podporne mreže partnerjev z obveščanjem in izobraževanjem. Prav tako bo namenjen povezovanju strokovnjakov ter organizacij in ustanov s področja trajnostnega razvoja in izrabe naravnih virov za potrebe projektnega sodelovanja. V sklopu središča bo potekala izmenjava informacij in znanj o upravljanju, trajnostni rabi in varovanju vod,« je posebej omenil le nekaj ključnih točk, povezanih z ustanavljanjem tega središča zunanji sodelavec Skupine Fabrika Klaus Dieter Požgan. V kratkem bodo dokončno uredili tudi spletno stran www.dobravodazavse.com. mediacij v Gajševcih. Glede onesnaženosti jezera bomo iskali še dodatne in hitrejše rešitve z različnimi razpisi, ki se pripravljajo, najverjetneje v partnerstvu s sosednjimi državami in tudi občinami. Ni izključeno, da v tem delu Evrope ne bo šlo za poskusne projekte.« Prav tako je že v izdelavi projektna dokumentacija za gradnjo poti okrog jezera. »To bo deloma tudi učna pot, namenjena sprehodom. Potekala bo ob jezeru, deloma na pilotih in z lesenim mostom prek reke Ščavnice, z urbano opremo, informacijskimi tablami in opazovališči za ptice, ki jih je tu veliko. Začetek izvedbe je načrtovan v tem letu. Občina v tem času tudi odkupuje zemljišča, ki bodo primerna za gradnja manjšega in okolju prijaznega turističnega tabora ob jezeru,« še dodaja Belec, ki si želi v prihodnje, seveda ob precejšnji denarni pomoči iz različnih evropskih skladov, da bi bilo Gajševsko jezero stičišče kolesarskih in tematskih poti širšega območja Prlekije ter mesto za deskarje in ribiče. Miha Šoštarič V Turnišču o občinskem proračunu Murskosoboška vrtnarija Prizadevanje za razvoj podjetništva Kvadratni meter po 2,7 evra Posodobitev čistilne naprave in ureditev dnevnega Centra za starejše Turnišče S propadanjem sadik je cena zemljišča vse nižja Svetniki turniškega občinskega sveta so v prvem branju podprli predlog proračuna za letos, po katerem predvidevajo 2.467.654 evrov prihodkov in 2.815.156 evrov odhodkov. Proračun bo v javni razpravi do 13. marca. Med večjimi investicijskimi odhodki, ki jih načrtujejo letos, sta investicijsko vzdrževanje in posodobitev čistilne naprave, za kar predvidevajo 300 tisoč evrov. Za ta projekt si obetajo evropski denar. Med večjimi načrtovanimi odhodki je tudi nakup zemljišč na območju, kjer bo industrijsko-podjetniška cona, za kar je predvidenih Stečajni senat spet sprašuje ločitvena upnika v stečaju podjetja Vrtnarija SUM, ali se strinjata z novo prodajo premoženja, s katerim sta si zavarovala terjatve, po znižani ceni. Murskosoboškemu davčnemu uradu dolguje stečajni dolžnik 9.876 evrov in NKBM 272.722 evrov. Prodajajo se zemljišča s skupno površino 8.394 kvadratnih metrov v bližini geotermalne vrtine v Murski Soboti in premično premoženje, to pa so vrtnarske sadike, zaloge in druga vrtnarska oprema. Za zadnjo javno dražbo, ki je bila novembra lani, ni bilo nobenega ponudnika, zato naj bi zdaj po predlogu stečajnega upravitelja premoženje poskušali prodati po nižji ceni. Premoženje se prodaja v paketu, nova predlagana izhodiščna cena za javno dražbo pa je 23.266 evrov, to pa je skoraj dobrih tisoč evrov manj od cene v novembru. Ta razlika se nanaša na vrtnarske sadike, zaloge in opremo, ne pa na prodajano zemljišče, ki naj bi ga še vedno proda- V proračunu je med večjimi naložbami ureditev dnevnega centra za starejše v vrednosti 190 tisoč evrov, s čimer bi obnovili tudi staro stavbo v središču. 356 tisoč evrov. Za gradnjo v tej coni se že zanimajo podjetniki, med njimi tudi eden večji, ki načrtuje tudi večje število zaposlitev, okrog sto delovnih mest. S tema predlogoma so se svetniki strinjali, saj je čistilno napravo nujno treba obnoviti, ker so jo pregledali strokovnjaki in ugotovili, da je dotrajana. Ureditev industrijsko-podjetniške cone na lokaciji ob izhodu z avtoceste pa bo omogočila tudi razvoj občine in zaposlovanje občanov. V proračunu je med večjimi naložbami še ureditev dnevnega Centra za starejše Turnišče v vrednosti 190 tisoč evrov, s čimer bi obnovili tudi staro stavbo v središču Turnišča, ki je spomeniško zaščitena, za kar se prav tako nadejajo sofinanciranja iz državnih in evropskih virov. O tem projektu je bilo med svetniki nekaj pomislekov, ali to v občini res potrebujejo, a je na koncu prevladalo mnenje, da bo to koristilo starejšim občanom, obenem pa bo tudi pomenilo manj stroškov za občino, kot če bi šli starostniki v dom za ostarele. Za dokončanje ureditve regionalne ceste med Renkovci in Turniščem je načrtovanih 65 tisoč evrov. Med pre- Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 dlogi na seji je bil tudi ta, da bi se v občini morali bolj posvetiti in tudi nameniti več denarja urejanju odvajanja meteorne vode, še posebej na nekaterih območjih, kjer je bilo ob zadnjih večjih poplavah najhujše. Turniška občina je bila med najbolj prizadetimi. V naslednjih letih je sicer predvidena celovitejša rešitev tega problema, vendar bodo poskušali do takrat čim več sami narediti, tudi z javnimi deli, ki jih bo izvajalo podjetje Varaš. Do konca leta 2016 bodo nadomestili javno razsvetljavo z bolj varčno, pol letos, pol pa naslednje leto. Županja Vesna Jerala Zver je povedala, da so si pri pripravi proračuna prizadevali, da bi bili čim bolj varčni in racionalni ter bi denar res namenili za nujne potrebe, obenem pa tudi za tiste aktivnosti, ki pomenijo boljše podjetništvo ter trženje v občini in s tem tudi več zaposlitev občanov. V proračunu je ob proračunskih postavkah precej predlogov za znižanje stroškov v primerjavi z lani. Bolj pa se bodo posvetili tudi promociji in trženju turistične ponudbe ter kmetijske pridelave in predelave. J. G. BOLJŠA STRAN SPLETA 3 jali za 10.260 evrov kot na novembrski dražbi. Že oktobra smo se spotaknili ob to ceno, ki je 1,2 evra za kvadratni meter, saj gre vendar za zemljišče v samem mestu Murska Sobota ali na območju za Visitor Centrom ob novi geotermalni vrtini. Tudi primerjava te cene s cenami takrat prodajanih kmetijskih zemljišč, ki jih je objavil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je pokazala, da so prodajali za en evro kvadratni meter le manj kakovostno gozdno zemljišče v Tolminu, medtem ko so dosegala vsa druga zemljišča občutno višjo ceno. Seveda pa je bistvo zgodbe v tem, da se s prodajo premoženja v celoti in z zniževanjem izklicne cene zaradi propadanja sadik tudi ceni nakup zemljišča. Ob tem pa je še treba vedeti, da je do teh zemljišč mogoče dostopati le po cesti, kjer je kot lastnik vpisana finančna družba Brod na Muri. Ali bo zdajšnja izklicna cena pritegnila kupca, ki se bolj kot po sadikah ozira po zemljišču? Zdaj predlagana izklicna cena za celotno prodajano premoženje pomeni, da je kvadratni meter zemljišča mogoče dobiti za 2,7 evra. M. H. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 | Vestnik | 5. marca 2015 gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Okoljska ministrica Irena Majcen v Puconcih Pridobivanje surovin iz odpadkov je v Ceropu že sedanja realnost V petih letih delovanja podjetja Cerop je to postalo eno pomembnejših gospodarskih družb v Pomurju Minuli petek je Pomurje obiskala ministrica za okolje Irena Majcen, ki se je najprej srečala z župani v Veržeju, nato pa je obiskala še eno najbolj pozitivnih regijskih zgodb o uspehu (če ne kar edino), in sicer Regijski center za ravnanje z odpadki Puconci, v katerem sodeluje vseh 27 pomurskih občin. Po nekajletnih pripravah so ga začeli graditi 2002. leta s pretežno evropskimi sredstvi v več fazah, marca 2010. leta pa je funkcijo upravljavca prevzelo novoustanovljeno podjetje Cerop. Rast prihodkov tega podjetja, ki ga vodi Franc Cipot, se je povečevala iz leta v leto, najbolj prav v lanskem letu, ko so imeli v primerjavi z letom prej skoraj 32-odstotno rast (vhodna količina vseh mešanih komunalnih odpadkov se je nasprotno močno zmanjšala), dodana vrednost na zaposlenega pa presega 46 tisoč evrov. To pomeni, da se delež prihodkov iz posebnih in drugih dejavnosti močno povečuje in da podjetje pri svojem delovanju ni več v celoti odvisno od cen javnih storitev. Od skupno skoraj 80 zaposlenih je okrog 35 žensk, razvijajo pa tudi raziskovalno dejavnost. Zato so želeli v petek ministrici ne le predstaviti zgodbo o uspehu, ampak jo hkrati opozoriti na nujnost spreminjanja politike države do gradnje regijskih centrov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, saj bo zaradi vse večjega ločevanja na izvoru in tudi siceršnjega zmanjševanja teh odpadkov za obdelavo potrebnih bistveno manj zmogljivosti, kot je to predvideno z operativnim načrtom. Od okoljskega ministrstva pričakujejo predvsem takšno ureditev področja odpadkov, da bo tudi regijski center v Puconcih lahko normalno deloval in uresničeval postavljene cilje. Da so v puconskem Ceropu zares uspešni, je potrdila tudi ministrica Irena Majcen: »Cerop je naravnan v Pomurski zakon smeri krožnega zelenega gospodarstva, to pomeni, da se veliko tega, kar se je v preteklosti odlagalo in je bilo zavrženo, zdaj lahko ponovno upora- dosleden in uspešen. Prav s pomočjo uspešnosti tega centra se bodo lahko v prihodnje tudi v drugih regijah dogajale dobre zelene zgodbe.« stvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu. Konec prejšnjega leta so uspešno zagnali obrat kogeneracije, kjer izkoriščajo odlagališčni plin za proi- Ministrica Irena Majcen si je ogledala največjo pomursko »okoljsko tovarno« z 80 zaposlenimi v Puconcih, ki ima pogumne načrte tudi za prihodnost. fotografija nataša juhnov blja. Tak način ravnanja z odpadki kot z virom surovin je predviden tudi v naslednjem obdobju v Evropi, kajti virov v naravi ni več veliko, ampak jih je vedno manj in z njimi je treba ravnati odgovorno in gospodarno. Prav v Ceropu se temu že posvečajo in s svojim delom dokazujejo, da to ni nič utopičnega, ampak je kar realnost, ki se ji je treba v celoti posvetiti ter biti pri tem Puconsko podjetje pa ima velike načrte tudi v prihodnje. Že v lanskem letu so iz vseh odpadkov v postopku obdelave pridobili 4570 ton recikliranih materialov, več pozornosti pa posvečali tudi obdelavi bioloških odpadkov, ki jih že zdaj uspešno predelujejo v kompost in ki jih lahko uporabljajo namesto uvoženih nadomestkov umetnih gnojil v vrtnarstvu, sadjar- zvodnjo zelene elektrike in za ogrevanje prostorov, med pomembnejšimi poslovnimi priložnostmi pa je zagon linije oziroma obrata za predelavo blata iz čistilnih naprav, pri čemer bodo uporabili patent izumitelja dr. Marka Likona. Z mešanjem tega blata z lesnim pepelom bodo pridobivali odličen kompozit oziroma gradbeni material za gradnjo protipoplavnih Prejšnji teden je izšel razpis za sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi ali začetku nove dejavnosti. Tokrat je razpoložljivih dva milijona evrov sredstev, in sicer 500 tisoč za t. i. sklop A in 1,5 milijona za sklop B. Pri sklopu A so mišljena mala in mikropodjetja, pri teh je najnižji znesek sofinanciranja deset in največ 50 tisoč evrov. Investicijska vrednost projekta znotraj sklopa A ne sme presegati 135.556 evrov. V sklopu B lahko kandidirajo za sredstva srednja in velika podjetja, katerih investicijska vrednost projekta dosega najmanj 135 tisoč evrov, najnižji znesek sofinanciranja pa je 50 tisoč evrov. Razlika je v višini sofinanciranja projektov. Mala in mikropodjetja lahko s pomočjo sredstev iz razpisa pokrijejo 45 odstotkov vrednosti investicije, srednja 35 in velika 25 odstotkov vrednosti investicije. Rok za oddajo vlog je 26. marec. Ta razpis pa ne pomeni popolne realizacije pomurskega zakona in v primeru, če ne bo prišlo do podaljšanja zakona za dve leti, bo skoraj tretjina sredstev neizkoriščenih. J. V. »Pogovarjali smo se o zagotavljanju protipoplavne varnosti. Sama sem jo razširila v tem smislu, da sem dodala, da je treba o vodah govoriti z vseh vidikov, ne samo z vidika protipoplavne varnosti. Vemo, da vode zagotavljajo tudi osnovo, kot je pitna voda, tukaj ob Muri je pomembna tudi podtalnica, kjer so velika nihanja tako ob sušah kot ob poplavah, na kmetijstvo pa vplivata oba dogodka. Pogovor je bil zelo konstruktiven, zame osebno pa je bilo pomembno izvedeti, kako župani gledajo tudi na morebitno gradnjo hidroelektrarn in ustanavljanje biosfernega rezervata Mura. Pustili jim bomo čas, da se temeljiteje seznanijo s temi predlogi in nato dajo povratno informacijo, ali se s tem strinjajo.« Na pripombo, da bi bilo dobro slišati mnenje vseh županov iz Pomurja in ne le tistih nekaj ob Muri, ki zagovarjajo gradnjo hidroelektrarn, je ministrica dodala, da upa, da bomo še kaj dela v zvezi s tem opravili tudi novinarji in mediji. nasipov. Prav tako se želijo ukvarjati s proizvodnjo goriva s toplotno obdelavo ostankov odpadkov po sortiranju in dokončno urediti status odlagališča v Dolgi vasi. Pri uresničevanju načrtov pa jim bo v veliko pomoč, če jim bo ministrstvo za okolje stalo ob strani s pravočasnimi in razvojno naravnanimi predpisi in dovoljenji. Bernarda B. Peček Sodelovanje pomurskih in vojvodinskih občin Sofinanciranje Beltinci, Črenšovci, Novi Kneževac in Čoka začetnih Listina o nameri prvi korak k sodelovanju med občinama, pa tudi h kmetijskemu in gospodarskemu sodelovanju med regijama investicij Na voljo dva milijona O srečanju z župani za zaprtimi vrati je Irena Majcen povedala: V beltinski grajski dvorani sta v torek župan Občine Beltinci Milan Kerman in župan srbske Občine Novi Kneževac Dragan Babić podpisala listino o nameri sodelovanja med občinama. Pred podpisom pogodbe so Beltinčani pripravili kulturni program, po njem pa so gostom predstavili turistične in kulturne zanimivosti občine. V delegaciji iz Srbije je bil tudi predsednik Gospodarske zbornice Vojvodine Ratko Filipović, saj v takih dogovorih o sodelovanju med občinami, kot so povedali gostje iz Srbije, vidijo tudi možnost za krepitev gospodarskega in kmetijskega sodelovanja. Milan Kerman je spomnil na zgodovinske vezi med Prekmurjem in Vojvodino pa tudi na dejstvo, da obe občini ležita v Panonski nižini. Kmetijstvo in gospodarstvo v obeh občinah sta tako strukturirani, da je tudi na teh področjih mogoče dobro sodelovati. Spomnil je še, da so nekoč ljudje iz Prekmurja hodili na delo v Vojvodino, da bi zaslužili nekaj denarja. Dragan Babić je povedal, da je prepričan, da so s tem podpisom naredili prvi korak k dobremu sodelovanju, ki se bo krepilo kljub težavam, ki jih imata obe državi. To sodelovanje bo še lažje, ko bo postala Srbija članica Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih 86 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, strojništvu, elektrotehniki in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: upravljalci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 8, elektroinštalaterji - 8, natakarji - 7, zidarji ipd. - 5, krovci - 5, betonerji ipd. - 5, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij - 5, strugarji ipd. - 3, kuharji - 3, zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 3. Župana Občine Beltinci Milan Kerman in Občine Novi Kneževac Dragan Babić ob podpisu listine. fotografija jože gabor Evropske unije. Beltinčane pa je povabil na obisk v občino Novi Kneževac. Pred tem so bili gostje iz Vojvodine v sosednji Občini Črenšovci, kjer so prav tako podpisali listino o nameri sodelovanja. Črenšovčani so se dogovarjali o sode- lovanju s predstavniki Občine Čoka in tamkajšnjim županom Ferencem Balažem. Občina Čoka leži ob Občini Novi Kneževac, obe pa sta večnacionalni, saj v njiju živijo Srbi, Madžari in Romuni. J. G. Iščejo se tudi: tesarji ipd. - 2, polagalci podov ipd. - 2, izolaterji - 2, upravljalci procesnih strojev in naprav za kemijsko predelavo in proizvodnjo kemijskih izdelkov - 2, delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah - 2, inženirji strojništva ipd. - 2, strokovnjaki za zdravstveno nego - 2, zdravstveni strokovnjaki, d. n. - 2, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. - 1, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 1, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. - 1, mehaniki in serviserji motornih vozil in koles - 1, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 1, upravljavec strojev za zemeljska dela - 1, tapetniki - 1, frizerji - 1, prodajalci - 1, nabavni referenti - 1, tajniki 1, menedžerji za nabavo, storitve na področju logistike, skladiščenja, transporta in pošte - 1, tehnik za strojništvo - 1, tehniki za elektrotehniko ipd. - 1, vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju - 1, strokovni sodelavci za kulturne, razvedrilne in umetniške dejavnosti ter kulinariko, d. n. - 1, psihologi - 1, zdravniki specialisti splošne medicine - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kofola prihaja v Radensko Sredi marca bo v Boračevi skupščina družbe Radenska, na kateri bodo potrdili člane novega nadzornega sveta, ki bo na prvi seji imenoval novo vodstvo Novi lastniki – nov nadzorni svet V nadzornem svetu Radenske bodo tako po novem sedeli predvsem predstavniki Kofole, in to kar ustanovitelj in predsednik uprave Janis Samaras, Rene Musila, Daniel Buryš in Peter Polič iz skupine P & P. Dva člana, predstavnika zaposlenih delavcev Radenske, ostajata ista, in sicer sta to Dominik Omar in Franko Lipičar. Dosedanja predsednica nadzornega sveta je bila mag. Dragica Čepin, člani pa še mag. Brigita Oplotnik Rajh in Pavel Teršek. snil Grdadolnik, hkrati pa potrdil, da je bil s postopkom denacionalizacije kupec podrobno seznanjen že v procesu prodaje družbe Radenska. Delničarji Radenske bodo na skupščini, sklicani za 17. marca, odločali o imenovanju predstavnikov češke Kofole v nadzorni svet. Prva večja sprememba je to, da odslej ne bo več petčlanski, ampak šestčlanski nazorni svet družbe Radenske. Z imenovanjem predstavnikov Kofole v nadzorni svet Radenske bo izpolnjen še eden od odložilnih pogojev za dokončno prodajo Radenske češkemu proizvajalcu brezalkoholnih pijač. Prodaja naj bi bila predvidoma končana do konca marca, ko bo najverjetneje že tudi znano, ali je s poslom soglašala Agencija za varstvo konkurence. Že januarja sta s prodajo soglašala nadzorna sveta Pivovarne Laško in Kofole, prav tako pa s prodajo soglašajo banke upnice Pivovarne Laško, čaka se še na soglasje UVK oziroma Agencije za varstvo konkurence, ki naj bi ga pridobili do 17. marca. V nadzornem svetu Radenske bodo tako po novem sedeli predvsem predstavniki Kofole, in to kar ustanovitelj in predsednik uprave Janis Samaras, član uprave za proizvodnjo, nabavo in kakovost Rene Musila in član uprave za finance Daniel Buryš. Za novega nadzornika je predlagan tudi Peter Polič iz skupine P & P, saj si bodo Čehi strošek prevzema Radenske porazdelili s slovensko družino Polič. Dva člana, predstavnika zaposlenih delavcev Radenske, ostajata ista, in sicer sta to Dominik Omar in Franko Lipičar. Družbi Pivovarna Laško in Kofola sta decembra 2014 sklenili kupoprodajno pogodbo. Istega dne po opravljeni skupščini je predviden tudi »closing« – dokončanje transakcije, ko bo iz Klirinško depotne družbe na račun Pivovarne Laško nakazana kupnina, Kofoli pa delnice Radenske. »Dogovorjena cena za delnico je 13,59 evra, Pivovarna Laško bo za svoj 75-odstotni delež prejela okrog 58 milijonov evrov, od tega mora Radenski istočasno povrniti obveznosti (posojilo) v višini 35 milijonov evrov. Ko bo Kofola odkupila delnice Radenske, ki 5 Klet Kapela in TMK Črnci Za tri srca istega dne skupščina, kupnina in nov nadzorni svet Datum 17. marec je tisti dan, ki bo odločilen za prihodnost družbe Radenska. Sredi decembra 2014 sta po dolgotrajnih pogajanjih Pivovarna Laško kot lastnica Radenske in izbrani kupec češka Kofola (lastnica bo postala skupaj s slovensko podjetniško družino Polič) podpisali prodajno pogodbo za nakup 75,31-odstotnega deleža v družbi Radenska ali za prodajo 3.812.023 delnic družbe Radenska. Skupina Laško je s prodajo družbe Radenska tako izpolnila zavezo bankam, opredeljeno v Sporazumu o prestrukturiranju in mirovanju, ki ga je z bankami upnicami podpisala konec aprila 2014, je sporočil Vili Grdadolnik iz Pivovarne Laško. Prodajna pogodba je sklenjena pod več odložilnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred koncem transakcije. O izpolnitvi vseh odložilnih pogojev iz pogodbe in dokončanju transakcije bo Pivovarna Laško javnost obveščala v skladu z zakonodajo in borznimi pravili, je še poja- 5. marca 2015 | Vestnik | so na Deželni banki Slovenije in DUTB (tam so pristale delnice NKBM), za kar so pogodbe že podpisane, bo imela Kofola v lasti 93 odstotkov vseh delnic Radenske. Lastniki preostalih sedmih odstotkov delnic so večinoma mali delničarji, ki jih je okrog 2700. V skladu z za- Pivovarna Laško bo prejela za svoj 75-odstotni delež okrog 58 milijonov evrov, od tega mora Radenski istočasno povrniti obveznosti (posojilo) v višini 35 milijonov evrov. konodajo mora Kofola po 17. marcu dati prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic na trgu, in sicer po isti ceni, torej 13,59 evra za delnico,« je pojasnil postopek prodaje in nakupa Milan Hojnik, predsednik uprave Radenske. Na prvi seji nadzornega sveta bodo imenovali tudi novo upravo, ko so na voljo tri možnosti: da bo še naprej ostal prvi mož Radenske Milan Hojnik, da bodo imenovali veččlansko upravo ali bodo vodenje Radenske zaupali povsem novi osebi. Bernarda B. Peček Vestnikovi naročniki dobijo Obljubljeno poplačilo petine dolgov upnikom do leta 2022 S poenostavljeno prisilno poravnavo se rešuje lastniški kapital na račun upnikov Pred kratkim je soboško sodišče izdalo sklepa o zavrženju ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikoma Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, ter Tovarna močnih krmil (TMK) Črnci. Ugovor zoper sklep o prisilni poravnavi je vložila upnica Milena Rajk – nekdanja direktorica Kapele. Z izdanim sklepom je preklican narok, razpisan za tretji marec. Upnica Rajkova je v ugovoru navedla, da dolžnika v primeru potrjene prisilne poravnave ne bosta sposobna izpolniti svojih finančnih obveznosti do upnikov. Prepričana je, da načrt finančnega prestrukturiranja ne bo izvedljiv, zaradi tega pa bodo pogoji za poplačilo slabši kot v primeru stečajnega postopka. Prepričana je, da se postopek prisilne poravnave pelje z namenom dodatnega oškodovanja upnikov. Sodišče ugovoru kljub argumentom, ki verjetno vzdržijo, ni ugodilo. Razlog je preprost, Francu Podlesku kot direktorju obeh družb se je uspelo s povezanimi osebami, tudi večinskim lastnikom obeh družb, zunajsodno dogovoriti o prestrukturiranju svojih obveznosti, čeprav je navadnim in podrejenim upnikom obljubil poplačilo petine terjatev v naslednjih sedmih letih, in to samo glavnice brez obresti. Krmila in vino Franc Podlesek se je s postopkom poenostavljene prisilne poravnave rešil nadzora nad poslovanjem, saj v tem postopku ni upravitelja. Upnica Milena Rajk pa tudi drugi upniki lahko neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka, to pa je malo verjetno. Obe družbi skupaj imata 11,3 milijona evrov neporavnanih obveznosti. V Kapeli te znašajo 4,3 milijona evrov, od tega je za 2,5 milijona evrov nezavarovanih terjatev. Po predlogu poravnave bo od 4,3 milijona obveznosti družbe Kapela poplačanih 1,6 milijona evrov obveznosti, odpisanih pa bo za 2,7 milijona evrov obveznosti. Načrtovano je celotno poplačilo prednostnih in ločitvenih upnikov (bank in delavcev za neizplačane plače in prispevke). Na te obveznosti odpade okrog 900 tisoč evrov, drugi upniki pa bodo dobili poplačanih nekaj manj kot 700 tisoč evrov. Obveznosti TMK Črnci znašajo 7,2 milijona evrov, po prisilni poravnavi naj bi poplačali 4,8 milijona evrov, odpisanih obveznosti pa je za 2,4 milijona evrov. Prednostni ločitveni upniki bodo poplačani v višini štiri milijone evrov, nezavarovane terjatve pa v višini 611 tisoč evrov. Med obveznostmi ene in druge družbe je strukturna razlika. Velik del prednostnih terjatev v Kapeli izhaja iz neizplačanih plač in prispevkov. Bistveno manjša je bančna zadolženost. To je tudi razumljivo, saj je premoženje Kapele omejeno in se ga je uporabljalo za zastavo pri najemanju kreditov TMK Črnci. Kapela ima v svoji strukturi nizek lasten delež vinogradov, pretežni del je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ta ima nekaj odprtih terjatev do Kapele. Večji problem pa je v ohranitvi najemnih pogodb. Glede na lansko jesen, ko je večina letine ostala v vinogradih in ko se skozi leto ni opravljalo potrebnih del ali pa v izredno omejenem obsegu, se lahko zgodi, da Kapela ostane brez vinogradov. Nejasno je, ali bo imela družba z začetkom poenostavljene prisilne poravnave na razpolago likvidna sredstva za financiranje del v vinogradih in sanacijo lanske škode. Brez vina in vinogradov lahko družbi hitro spodrsne. Brez začetka dela v vinogradih in ohranitve vinogradov bo iskanje kupca neučinkovito. Obremenjevanje TMK Črnci z bančnimi krediti je bilo lažje, saj ima družba poleg premoženja v Črncih še celo vrsto razpršenih naložb tako v tujini kot doma. Prodaja tega nepremičnega premoženja naj bi bila dovolj za poplačilo prednostnih in ločitvenih upnikov. Problem je, da gre za tvegane (Košaki) in poslovno nezanimive naložbe (silosi Madžarska). Ravno te naložbe, v katere je Franc Podlesek nosil denar z velikimi vilami, so spravile krovni podjetji v kolaps. Kakor koli obračamo, vinarstvo je še vedno panoga, ki živi na robu rentabilnosti. V TMK Črnci je bilo nekoliko drugače. Šlo je za donosno dejavnost in tudi za znanje, na račun katerega je bila to ena od boljših mešalnic. Kljub vsemu pa le ni toliko donosna, da bi se iz tega dalo pokriti vse obveznosti ne samo družb, ampak tudi lastnikov. Hkrati gre za kapitalsko izredno zahtevno dejavnost, ki zahteva vsaj dvakrat letno ob nakupu surovin veliko likvidnih sredstev, ki ostanejo vezana v zalogah vsaj dobro leto. Mogoča bi bila sprotna nabava surovin, vendar bi tovrstno početje zmanjšalo donos proizvodnje, in to se je tudi zgodilo, ko Črnci jeseni 2013 silosov niso več mogli napolniti s koruzo. J. Votek Bioplinarna Gjerkeš Po osebnem stečaju si je Branko Gjerkeš premislil Se bo poleg Družbe za upravljanje terjatev bank med upniki pojavil še Kolar – Razkrito bo marsikatero ozadje v bioplinski verigi Prejšnji mesec je Okrožno sodišče v Murski Soboti začelo postopek osebnega stečaja podjetnika oziroma zasebnika Bioplin Gjerkeš, proizvodnja in distribucija energije, Branko Gjerkeš, s. p., Dobrovnik. Že po dobrem tednu si je Branko Gjerkeš premislil in poskušal stečaj prekvalificirati v prisilno poravnavo, vendar ga je sodišče zavrnilo. S stečajem Gjerkeša je padla še ena od zunanjih trdnjav bioplinskega imperija Keter Organice oziroma Marjana Kolarja & co. Ta je s svojimi partnerji, med drugim tudi z ženo znanega odvetnika Francija Matoza, začel graditi sistem bioplinarn na dveh ravneh. Del investicij je potekal v lastni režiji »koncerna«, najbolj znani sta bioplinarna v Vučji vasi in nedokončana betonska lupina v Lendavi. Druga raven pa so bili sateliti – gre za zasebne investitorje, ki so gradili bioplinarne na ključ. Keter Organica je poskrbela za celotno naložbo od izvedbe do financiranja. Zasebni investitorji so podpisali le jamstva za vračanje najetih kreditov. Branko Gjerkeš je bil v tej piramidni igri izredno visoko, pa se mu kljub temu ni izšlo. Poleg gradnje bioplinarne v Dobrovniku je bil eden od tesnejših »strokovnih sodelavcev« Marjana Kolarja, saj je bil na simpozijih o bioplinu eden od strokovnih predavateljev. Aktiven je bil celo v nekem mednarodnem projektu. Predviden je bil za enega od investitorjev v bioplinarno na Kozini, ki je zaradi odpora prebi- valcev na srečo niso zgradili. Dobrovniška je ena redkih, ki ji je uspelo pridobiti okoljevarstveno soglasje, in to kljub dvomljivi vsebnosti surovin, ki jih je predelovala. Po elegantnem razhodu menedžerske skupine Keter Organice in temeljiti »reorganizaciji« skupine, ki ne uporablja več imena Keter Organica, so začeli odpadati zunanji sateliti. Po dveh dvomljivih prisilnih poravnavah se je zdaj zgodil drugi stečaj. Branko Gjerkeš se je odločil za osebni stečaj. Po vloženem predlogu in oklicanem stečaju pa si je očitno premislil in na sodišču poskušal s predlogom za prisilno poravnavo. Sodišče je predlog zavrnilo. S prisilno poravnavo bi si poskušal dobiti nekaj časa in z najemnimi pogodbami bi še naprej izčrpavali, kar se še da izčrpati iz dobrovniške bioplinarne. Dejstvo je, da Branko Gjerkeš svojih 14,9 milijona evrov kreditnih obveznosti ni poravnaval. Iz DUTB so nam pred kratkim sporočili, da bioplinarna kmetov, katerih terjatve so pristale na DUTB, ni redno vračala kreditov ali ni plačala niti enega obroka kredita. Gjerkeševi krediti so bili zavarovani s premoženjem bioplinarne in osebnim premoženjem – stanovanjska hiša in kmetijska zemljišča, ki jih je nekoč obdeloval. Gjerkeš je bil pred velikim bioplinskim poslom eden od večjih živinorejcev v Pomurju. Zastavljena so zazidljiva zemljišča in na koncu je bil kredit v višini 170 tisoč evrov iz leta 2013 že zavarovan s terjatvami bioplinarne za prodano energijo. Nesorazmerno visok delež kreditov, glede na vrednost investicije, je sumljiv DUTB, ki je začela v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom interno preiskavo o sumljivih poslih. S tega vidika bo zgodba osebnega stečaja Branka Gjerkeša razkrila marsikatero ozadje v bioplinski verigi. DUTB je iskal kupce za terjatve bioplinarn, vendar, kot kaže, neuspešno. Zagotovo se bodo med upniki pojavila podjetja Marjana Kolarja. Že v postopkih prisilne poravnave ene od bioplinarn in stečaja druge se je pokazalo, da so imeli vsi kljub visokim kreditom še naprej odprte velike obveznosti do »inženiring hiše« Keter Organice. J. Votek 6 kmetijstvo | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Lanske subvencije na računih kmetov, letošnje že po novih pravilih Dve tretjini izplačanih sredstev za neposredna plačila, tretjina za naložbe, zavarovanja in odpravo posledic suše V lanskem letu je bilo za ukrepe skupne kmetijske politike izplačanih 300,6 milijona evrov, od tega 45,1 milijona slovenskih in 255,5 milijona evropskih sredstev. Za neposredna plačila in kmetijsko-okoljske ukrepe OMD in KOP je bilo izplačanih 209,5 milijona evrov. Za investicijske ukrepe razvoja podeželja pa je bilo izplačanih 91,1 milijona evrov. Podrobnejši pregled izplačil je podoben plačilom v prejšnjih letih, saj je šlo za programsko politiko, potrjeno za zadnjih sedem let. Največji delež sredstev je namenjen za izplačila, imenovana EKO 0, in sicer za površine je bilo izplačanih 127,9 milijona, za govedo pa 6,5 milijona evrov. V kmetijsko-okoljskih ukrepih je bilo za omejene dejavnike pridelave (OMD) izplačanih 27,7 milijona in za kmetijsko-okoljske programe (KOP) 39,1 mi- lijona evrov. Iz skupne ovojnice so šla sredstva za zgodnje upokojevanje v višini 2,2 milijona in za tehnično pomoč 1,8 milijona evrov. Drug vsebinsko pomemben sklop je program razvoja podeželja (PRP) za izvajanje prve, tretje in četrte osi razvoja. Zanj je bilo namenjenih 73,3 milijona evrov. V okviru tega ukrepa je bilo največ namenjeno ribištvu, in sicer 7,7 milijona, za ukrepe vinarstva je šlo 4,3, za sofinanciranje zavarovalnih premij 4,1 in odpravljanje posledic suše 5,3 milijona evrov. Vse druge postavke so bistveno nižje in pomenijo posredno pomoč kmetijstvu – ukrepi promocije in šolsko sadje. Zavarovalne premije Zanimiva postavka, financirana iz PRP, je sofinanciranje zavarovalnih premij posevkov in živali. Agencija je prejela 137 zbirnih vlog za 13.400 upravičencev, na podlagi teh je bilo zavarovalnicam izplačanih 4,1 milijona evrov. Zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje se sofinancirajo iz programa PRP. To pomeni, da je pretežni del za financiranje ukrepa zagotovljen iz evropske blagajne in je za domačo proračunsko blagajno minimalna obremenitev. Po sprejetju letošnje uredbe o znižanju državnega sofinanciranja zavarovalne premije s prejšnjih 40 na letošnjih 20 odstotkov je to zato nekoliko nerazumljivo, če že ne čudno. Na račun nižjega sofinanciranja zavarovalnih premij državni proračun ne bo privarčeval pomembnega zneska, saj je prispeval k subvencioniranju zavarovalnih premij le 615 tisoč evrov. Z znižanjem višine sofinanciranja zavarovanj se zne- vanje razlik znotraj kmetijstva. Poudarjen je trajnostni razvoj kmetijstva, ki podobno kot PRP omogoča, da se del sredstev namenja posameznim področjem. Zelena komponenta je obvezna. Na voljo so še podpore za mlade kmete in proizvodno vezane podpore za pridelavo strnih žit, mleko v gorskih predelih, rejo govedi, za zelenjadnice in beljakovinske rastline. Uvaja se shema za male kmete. Izpostaviti je treba, da po novem velja nov minimalni pogoj vključevanja v prejemanje neposrednih plačil. Kmet, ki se želi vključiti, mora imeti vsaj hektar upravičenih kmetijskih zemljišč. S to omejitvijo izgublja Prekmurje, ki je zaradi madžarske jurisdikcije med drugo svetovno vojno in zaradi prevladujoče grofovske posesti še vedno omejeno na majhno posest. Vloge za omenjene sheme so sestavni del zbir- preusmeritev in izvajanje ekološkega kmetovanja. Spremembe so pri ukrepu OMD, za katerega se bodo plačila postopoma zniževala. Dobrobit živali Ukrep za dobrobit živali (DŽ) je naprej na voljo prašičerejcem. O uredbi za DŽ smo podrobneje pisali. Ukrep po svoji vsebini ni sporen. Sporni so vstopni pogoji, saj še vedno ohranja visok prag za vstop. Poleg tega se bo po uredbi začel izvajati komaj prvega maja letos. To je diskriminatorno v odnosu na vse druge ukrepe, ki se financirajo iz PRP in veljajo za celo leto, in to kljub temu, da je bil program potrjen sredi februarja. Na ministrstvu tako pojasnjujejo svojo odločitev: »V skladu s 33. členom Uredbe 1305/2013/EU je trajanje obveznosti za HIBRIDI KORUZE V LETU 2015 RGT C H AV OX X R G T E X X C L U S I V N ovo RGT F IX X IF R G T F R I E DRI XX RGT G E OX X N o v o R G T P H I L E A XX ZELO ZGODE N HIBRI D Z O D LI Č NO PR E BAVLJIVOSTJO SI LA ŽE H Ite r MLaD oS tnI r a Zvo j – H IBr ID, P rIMe re n Za P oZne Set ve u nIve rZa Le n HIBrI D ( Z R NJE , SILAŽA, BIO MET A N) NA J NI ŽJ A VSE B N O ST MI ko t o kSI no v D o ko nC a P re I Z k u Š e n I n P r ever j en Z MoG Lj Ivo S t B re Z M e ja R G T S H E XXP I R RGT MAX X AL IA SI LA ŽA + BI O M E T A N Pr oDuktIve n, ZaneSLj I v , EKONOMIČE N ZMa G ov aL e C v Pr IDe L k u RGT S IX X T U S N o v o 20 14 en oStave n Za P rI D eL a vo SUHE GA ZRN JA IN SI LA ŽE RGT V OL U MIX X N o v o H Itr o Do najvIŠj I H PRIDE LKOV SILAŽE RGT E X X OT IK A N o v o ZA P R IDE LAVO SILAŽ E v Stre SnIH r aZMer a H RGT AX X E N T U S ZG ODN JA SE TE V, Z G O D NJ A ŽET EV R G T F E R A R I XX fotografija nataša juhnov R G T R O X XY sek državne udeležbe prepolovi, s tem pa tudi delež evropskega denarja za ta namen. Za kaj se bo uporabil evropski denar, prihranjen na račun zavarovalnih premij, iz novega PRP ni jasno razvidno. HI Br I D Za I n t e n Z I v n e Ž I VI NO R EJ C E R G T T E X X EL H2O Z a D oSe Ga nje n a jv I Š jI H P r I D eLko v Z rn ja v S t re S n I H r a Z Mer a H R G T M E M O XX HI Br I D , kI SL eD I Z a D n jI M t r enD oM v P r I D eL a v I k o ru Z e RGT F IS IX X H 2 O ko Str e S P oS tan e neZ na nka Hibridi koruze RAGT izstopajo po svoji zanesljivosti in produktivnosti. Več o hibridih koruze na www.semenarna.si Strokovno S vetovanje na terenu: Dušan Ozvatič, 031 804 975 ZA NAROČILA POKLIČITE: Stanislav Hajdinjak, 031 848 965 Naše seme - vaš uspeh! Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, www.semenarna.si VESTNIK 104,5 x 245 + 3 mm KORUZA Semenarna Ljubljana.indd 1 Njive ne spreminjajo svoje podobe. Spremenila sta se pogled na njive in vrednotenje tega, kar na njih pridelamo. D o ka Za na Pro D u k t I v n o S t I n Z a neSLj I v o S t Nova kmetijska politika, novi ukrepi, nove vloge V letošnjem letu je stopila v veljavo reforma skupne kmetijske politike. Z njo sta povezani tudi velikost in delitev finančne pogače med kmete v naslednjih sedmih letih. V torek se je začelo vlaganje zbirnih vlog za neposredna plačila za ukrepe kmetijskookoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), ekološkega kmetijstva, za plačila območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami (OMD) in plačila za dobrobit živali (DŽ). Vsi upravičenci morajo po že ustaljeni praksi zbirne vloge oddati do šestega maja. Zamudniki imajo možnost oddati vlogo od sedmega maja do prvega junija, vendar se za vsak dan zamude izplačila zahtevkov znižajo pri plačilnih pravicah za tri in pri drugih zahtevkih za odstotek. Neposredna plačila ostajajo dohodkovna podpora kmetom. Osrednja shema, poudarjajo pri agenciji, ostaja proizvodno nevezana shema osnovnega plačila, ki deluje v obliki plačilnih pravic in pomeni zmanjše- 20.2.2015 7:12:43 ne vloge. Kmetje, ki se bodo odločili za vstop v shemo za male kmete, to lahko potrdijo do 15. oktobra. Plačilne pravice iz sheme enotnega plačila so nehale veljati konec lanskega leta. Te se bodo v okviru osnovnega plačila delile na novo. Za dodelitev plačilnih pravic je treba oddati vlogo v letošnjem letu in enako vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, ki bodo dodeljene. Od leta 2016 bo dodelitev plačilnih pravic mogoča iz nacionalne rezerve. Skupaj z vlogo za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic bo treba oddati vlogo za plačilo za zeleno komponento. Uveljavljala se bodo lahko tudi plačila za mlade kmete ali vstop v shemo za male kmete, vendar ta ukrep ni na voljo tistim, ki bodo v letošnjem letu uveljavljali le proizvodno vezane podpore. Za vključitev v KOPOP mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati že znane pogoje. Na dan oddaje zbirne vloge mora imeti izdelan program aktivnosti (PA) za izvajanje ukrepa. Ob izdelanem PA bo upravičenec moral opraviti letni program usposabljanja, uporabiti storitev kmetijskega svetovanja najmanj enkrat letno in voditi evidence o vseh delovnih opravilih in ne bo smel uporabljati blata komunalnih čistilnih naprav. Ukrep ekološkega kmetovanja je samostojen, podpore pa bodo dodeljene za ukrep Dobrobit živali (DŽ) najmanj eno leto in se lahko podaljša. Ker pa je vstopni pogoj za ukrep DŽ poleg števila prašičev tudi izdelan program DŽ, je bilo treba trajanje obveznosti skrajšati, saj mora biti program DŽ izdelan pred začetkom trajanja obveznosti. V skladu z Uredbo o ukrepu Dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2015 (Uradni list RS št. 8/2014) je trajanje obveznosti za ukrep DŽ skrajšano na 8 mesecev, zato bo tudi višina plačil za ukrep DŽ v letu 2015 znižana za 4/12. Vzrok za to skrajšanje je izbira izvajalca svetovanj. Program DŽ namreč izdelajo izvajalci svetovanj, ki bodo izbrani na podlagi javnega naročila v skladu z Uredbo o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (ki jo je včeraj sprejela vlada). Javno naročilo je že objavljeno na portalu javnih naročil, tako da pričakujemo, da bo lahko pogodba z izbranim izvajalcem, ob upoštevanju vseh rokov v postopku javnega naročanja, podpisana konec marca oziroma v začetku aprila. MKGP je ponovno preučilo možnosti za spremembo začetka trajanja obveznosti. Vendar formalnopravno to žal ni mogoče.« J. Votek gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 7 Zakopani strupi petišovskega plinskega polja ali komu je v interesu njihov izkop Odkrite in zamolčane nepravilnosti se bodo kupcu drago plačale Prepoved spornega postopka bi pomenila, da Petrolu ni treba vlagati štirih milijonov evrov in ne zagotoviti osemdeset delovnih mest V času, ko okoljevarstveniki stopnjujejo pritisk in zahtevajo ustavitev postopkov za nadaljnje izkoriščanje plina na plinskem polju v Petišovcih, kar pripravljata Petrol Geoterm in angleška družbe Ascent, se je pozornost javnosti usmerila na dva dogodka, povezana z naftnima vrtinama Pt-95 ter Pt-96 pri Čentibi. Najprej so javnost vznemirile navedbe v dnevnem časopisu, da naj bi leta 2006 med postopkom sanacije vrtin Pt-95 in Pt-39 tu zakopali tudi več ton snovi, med njimi tudi strupenih, ki so jih uporabljali pri rudarskih postopkih, kmalu za tem pa so po svetovnem spletu zaokrožili še posnetki o brbotajoči vodi po dežju in prižiganju plamena nad zemljo, kar vse naj bi kazalo na uhajanje plina iz bližnje vrtine Pt-96 oziroma plinovoda, ki poteka od tu do centralne plinske postaje. Stekla je bliskovita akcija vseh, ki so dolžni poskrbeti za varnost ljudi in okolja, hkrati pa tudi postopki za ugotavljanje in dokazovanje, kaj se je zgodilo in kdo je za to odgovoren. In zdaj, ko je učinek šokantnih novic nekoliko popustil, je namreč postalo pomembno samo še dvoje: kaj je zakopano in ali gre res za kemikalije ter kdo je za to odgovoren. Okrog tega se bo namreč v prihodnje pletla vsa zgodba, v katero so že zagrizli tudi kriminalisti, po naročilu Nafte Geoterm pa je na odrejenih mestih vzorce vode in zemlje odvzel tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, in sicer vzorce zemlje in vode na degradiranem zemljišču nedaleč od centralne plinske postaje ter ob vrtini Pt-96, kjer so odvzeli tudi vzorce vode. Prav tako je slišati, da naj bi okoljski inšpektor kmalu odredil odkop zakopanega materiala pri omenjenih vrtinah. Direktor družbe Petrol Geoterm Miran Jug je v izjavi za medije povedal, da bi bil morebiten odkop tudi v njihovem interesu, in dopustil teoretično možnost, da bi plin uhajal iz plinovoda, ki vodi od vrtine Pt-96, ki naj bi bila še delujoča, do centralne plinske postaje, omenil pa je tudi možnost, da bi zaradi prostega dostopa do vrtin in spornega zemljišča kdo kaj tudi podtaknil. Poudaril je še, da so v podjetju zadevo glede zakopanih kemikalij začeli raziskovati že lani, ko so decembra prejeli prijavo, vendar po pregledani dokumentaciji in izjavah delavcev, ki so bili v podjetju takrat zaposleni, niso odkrili nič spornega. Trije betonski čepi v vrtini, ki pa je še vedno delujoča? Sanacija večinoma opuščenih vrtin in rudarskih objektov za pridobivanje ogljikovodikov je potekala z državnim denarjem od leta 1999 do 2011, v poročilu o opravljenem delu pa je navedeno, da je v tem obdobju Nafta Geoterm opravila ekološko in tehnično sanacijo 205 vrtin, 59 kilometrov plinovodov in naftovodov, 26 zbirnih in razdelilnih postaj ter sanacijo nekaj izlivnih jam, kjer so zbirali izplake od izpiranja vrtin. Po javno dostopnih podatkih je bila omenjena sporna vrtina Pt-39 sanirana leta 2000, šest let pozneje pa še druga sporna vrtina Pt-95, sanacija prve naj bi stala dobrih 13 tisoč evrov in druge skoraj petdeset tisoč evrov. V končnem poročilu o izvedenih delih pri nobeni od omenjenih vrtin ni navedena nobena opomba, zanimivo pa je morda to, da je sanacija vrtine Pt-95 potekala v letu, ko je zaradi prijave v javnosti odmevalo odkritje izlivne jame pri opuščeni vrtini MRT-1 v Žitkovcih, kamor so vozili izplake, ki so nastajale pri sanaciji vrtine Dv-1 v Dolgi vasi. Opravljene analize vode in mulja so pokazale na kritično vsebnost ogljikovodikov v laguni, opozorilno preseganje vrednosti bakra, cinka in živega srebra ter kritično preseganje kroma. V obeh odvzetih vzorcih vode so odkrili tudi koncentracijo aluminija, fosforja, organskih snovi, ogljikovodikov in preseganje mejnih vrednosti lahkohlapnih aromatskih ogljikovodikov (BTX), vzorca pa sta bila tudi močno zasoljena. Podzemna voda ni bila onesnažena. O sanaciji vrtine Pt-96, ki naj bi bila po izjavah odgovornih še vedno delujoča, pa je zapisano, da je bila opravljena leta 2011 v vrednosti skoraj 60 tisoč evrov, da je bila vrtina prečiščena, vanjo pa so bili položeni cementni čepi v treh intervalih oziroma ravneh. Opravljen naj bi bil tudi preizkus hermetičnosti čepov do tlaka 60 barov. Kot je zapisano v poročilu, naj bi bila opravljena tudi sanacija oziroma zacementiranje cevovodov, tudi od omenjene vrtine do centralne plinske postaje, denar pa naj bi zmanjkal predvsem za sanacijo izlivnih jam, med drugim tudi za izlivno jamo pri vrtini Pt-1, ki je ob avtocesti Maribor–Pince, ter za omenjeno jamo pri vrtini MRT-1 v Žitkovcih. To pa so informacije, ki se – če so popolne in resnične – zelo razlikujejo od informacij, da gre za delujočo vrtino Pt-96 in morebitno uhajanje plina iz cevovoda, ki je speljan od tu do centralne plinske postaje, prav tako pa tudi od izjave direktorja Mirana Juga, da je to lahko povezano z dotrajano infrastrukturo, ki jo je z nakupom Nafte Geoterm podedoval Petrol Geoterm. Odkrite nepravilnosti se plačujejo z deležem v Geoenergu Čeprav je videti, da je v ospredju vsega dogajanja interes varovati okolje – tako protestnikov, ki nasprotujejo izkoriščanju plinskega polja, kot družbe Petrol Geoterm –, nastajajo v zgodbi razpoke, ki odstirajo ne le navzkrižje informacij, ampak tudi različne interese. Dogodke postavlja v neko povsem novo luč dejstvo, da je odkrivanje kakršnih koli zamolčanih nepravilnosti, povezanih s preteklostjo Nafte Geoterm, ki jo je Petrol kupil maja 2013, tudi drugače v velikem interesu kupca. Nafta Lendava je namreč jamčila Petrolu za nakup Nafte Geoterm s svojim lastniškim deležem v družbi Geoenergo (polovična lastnika sta Nafta Lendava in Petrol) v vrednosti četrtine kupnine. Ta je znašala 1,8 milijona evrov. Geoenergo je namreč nosilec rudarske pravice za raziskave, pridobivanje mineralnih snovi in koncesijske pogodbe, ima pa tudi izključno pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem območju murske depresije. In kot pomembno dejstvo v takratnem urejanju odnosov med prodajalcem in kupcem Nafte Geoterm je bilo poudarjeno, da rudarska pravica in koncesija nista bili preneseni na Nafto Geoterm. Polovično lastništvo Nafte Lendava v družbi Geoenergo je torej zelo pomembno in prav zaradi tega Nafto Lendava še vedno »umetno« držijo pri življenju oziroma zanjo ni bil objavljen stečaj, čeprav je že zdavnaj postala insolventna, štiri delavke, ki so še ostale zaposlene v tej krovni družbi, pa že od avgusta niso prejele plače in so bile prisiljene same dati odpoved delovnega razmerja, zadnja delavka prav pred kratkim. Rudarski postopek del trgovine pri prodaji Nafte Geoterm Seveda pa ne moremo spregledati tudi naslednjega logičnega vprašanja, in sicer, kako je z izpolnjevanjem drugih pogojev razen kupnine, ki so bili s pogodbo naloženi Petrolu kot kupcu Nafte Geoterm in zaradi katerih je tudi bil izbran kot najugodnejši ponudnik? Do julija letos bi moral izvesti investicije v višini najmanj štiri milijone evrov (kar bi lahko bila nova centralna plinska postaja), od tega do konca lanskega leta v višini 1,5 milijona evrov. V primeru, da kupec tega ne izpolni, mora prodajalcu, to pa je Nafta Petrochem v stečaju, plačati pet odstotkov neizvršenih naložb za vsako začeto leto zamude. Kupec pa ni dolžen plačati pogodbene kazni, če obveznosti ni mogel izpolniti zaradi ukrepov oblastnih organov, ki jih v času sklenitve pogodbe ni bilo mogoče predvideti (na primer prepoved uporabe nekaterih rudarskih tehnik, ki so bile ob sklenitvi pogodbe dovoljene). Drugi pogoj so bile dodatne zaposlitve. Do konca leta 2014 bi moralo imeti podjetje Petrol Geoterm ob 70 redno zaposlenih še deset novih delavcev, za vsakega manjkajočega delavca pa bi moralo plačati mesečno 500 evrov pogodbene kazni, razen če bi oblastni organi prepovedali uporabo rudarskih tehnik, ki so bile dovoljene ob sklenitvi pogodbe. Torej, če bi država oziroma oblastni organ sledil zahtevam civilne iniciative in preprečil načrtovano izkoriščanje plinskega polja oziroma prepovedal uporabo sporne rudarske tehnike, bi to pomenilo, da Petrolu ni treba izpolniti vseh dodatnih pogojev iz pogodbe. Zebanec je blizu Kaj bi takšen scenarij pomenil za nadaljevanje petišovske plinske zgodbe? Kako bi se na to odzvali angleški vlagatelji in tudi Petrol? Nobena zgodba, v kateri je posredi velik denar ali interes kapitala, se tudi v primeru, da bi prišlo do prepovedi sporne rudarske tehnike, ne more končati z ugotovitvijo, da je konec, ampak mora imeti nadaljevanje. In v katero smer bi lahko šlo? Morda v smeri ugotavljanja uporabnosti obstoječih in že saniranih vrtin, kakor so v program sanacije vrtin zapisali strokovnjaki? Zaradi ugodnih geološko-tehnoloških lastnosti, ugodnih fizikalno-kemičnih lastnosti slojev ali primernega tehničnega stanja vrtin so vrtine po sanaciji uporabne še za nadaljnje pridobivanje ogljikovodikov, podzemno skladiščenje zemeljskega plina, pridobivanje zemeljskega plina iz ležišč premoga, pridobivanje termalnih in termo-mineralnih vod, pridobivanje pitnih in tehnoloških vod, skladiščenje odpadnih naftnih fluidov in skladiščenje CO2. In če se ob vsem ozremo še čez mejo na bližnje Medžimurje – naftna družba Ina, ki je v lasti madžarske naftne družbe MOL, tam pospešeno raziskuje vrtine za črpanje plina, ki naj bi ga začeli pridobivati še letos, in sicer na plinskih poljih Vučkovec, Vukanovec in Zebanec. Stari delavci Nafte pa še pomnijo, da so v času, ko so bili še v skupnem podjetju Ina, za petrokemično proizvodnjo in proizvodnjo metanola v Lendavi plin dobivali prav iz Zebanca, ker je bil bolj čist kot plin s petišovskega plinskega polja. Majda Horvat 8 (iz)brano | Vestnik | 5. marca 2015 Občina odgovarja: Odločitev o Mačku je povsem primerna Kot je znano, je Marjan Maček, finančni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota in novi član nadzornega sveta Komunale, obtožen, da je ravnal nezakonito pri obračunavanju bolnišničnih storitev in da je zaradi njegovih navodil podrejenim uslužbencem bolnišnica oškodovala Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Državna tožilka Desanka Novak je Mačka obtožila kaznivega dejanja po petem in tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. Ta člen se nanaša na zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, govori pa o kaznovanju z zaporom do osmih let. Novakova je v obtožnici zapisala, da je finančni direktor bolnišnice prestopil prag zakonitega ravnanja, ko je v začetku januarja 2012 administrativnim delavcem bolnišničnih oddelkov po telefonu naročil, naj ambulantne primere obravnave bolnikov v decembru 2011 spremenijo v bolnišnične. Torej so za bolnika, ki so ga oskrbeli v enem dnevu in poslali domov, zavarovalnici zaračunali, kot da je bil tam hospitaliziran. S fiktivnimi računi je bil, kot izhaja iz obtožnice, ZZZS oškodovan za skoraj 140 tisoč evrov. Za izjavo smo zaprosili župana Aleksandra Jevška, ki se je v svoji pretekli poklicni karieri in v volilnem boju zavzemal za visoke etične in druge standarde, zdaj pa je mestna občina v nadzorni svet Komunale imenovala gospodarstvenika, ki je v kazenskem postopku. »Na Mestni občini Murska Sobota spoštujemo načelo domnevne nedolžnosti, ki se varuje kot najvišja ustavna pravica. Marjan Maček ima bogate in večletne delovne izkušnje pri gospodarjenju in finančnem upravljanju gospodarskih in negospodarskih družb. Bil je član organov vodenja in član organov nadzora v večjih gospodarskih družbah. Je aktiven član Združenja poslovnih finančnikov Slovenije ter strokovni predavatelj na področju financ in računovodstva. Glede na to, da je izpolnjeval tudi zakonske pogoje za imenovanje v nadzorni svet, menimo, da je bila odločitev o imenovanju povsem primerna in utemeljena.« Sicer zakon o gospodarskih družbah določa, da je lahko za člana organa nadzora imenovana vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen osebe, ki je že članica drugega organa vodenja ali nadzora te družbe, osebe, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti članica organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani zaporni kazni. A. B. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Soboška Komunala z novim vodstvom Vtis, da so bile zadeve glede imenovanja dogovorjene prej Ne morejo delovati po načelu, da je cena komunalne košarice nizka, če za to ni osnove Direktorsko mesto javnega podjetja Komunala je s prvim marcem zasedel Tadej Ružič, nekdanji direktor in predsednik uprave družbe SGP Pomgrad. Na predstavitvi novega vodstva podjetja je vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Srečko Đurov spet poudaril mnenje mestne uprave, da morajo podjetja voditi gospodarstveniki in ne politika. Kot je znano, je bila Komunala v preteklosti večkrat talec obračunavanj med političnimi strujami v lokalni politiki. Tudi tokrat se zaradi hitrosti postopkov od razpisa za nadzornike soboškega javnega podjetja do imenovanja njegovega direktorja zdi, da so bila imenovanja dogovorjena predvsem na politični ravni. Časa za prijavo na razpis za nadzornike podjetja, ki je bil objavljen 11. februarja, je bilo samo teden dni, člani nadzornega sveta pa so že na prvi seji 25. februarja, le dva dni potem, ko je občinski oddelek za finance izdal sklep o njihovem imenovanju, postavili novega direktorja, kar daje vtis, da so bile zadeve glede imenovanja tako nadzor- nega sveta kot odstopa starega direktorja in imenovanja novega vnaprej dogovorjene. Sprememba članov nadzornega sveta je bila izvedena na podlagi novega odloka o ustanovitvi javnega podjetja, ki so ga mestni svetniki potrdili na februarski seji in s katerim se je število članov nadzornega sveta znižalo na tri, njihovo imenovanje pa je prešlo v pristojnost »za finance pristojnega organa mestne občine«. BOLJŠA STRAN SPLETA fotografija nataša juhnov Vršilca dolžnosti direktorja soboške občinske uprave Srečka Đurova, sicer člana Socialnih demokratov, smo povprašali, ali meni, da bodo ta dejstva vzrok za nove politične spore, ki bodo oteževali delo javnega podjetja v prihodnosti. Odgovor je bil: »Komunala je preveč pomembno podjetje, da bi ga prepustili prostemu teku. Ugotavljamo, da je mogoče delovanje javnega podjetja racionalizirati in najti dodatne prihranke. To je predvsem stvar novega vodstva, za katerega verjamem, da bo te rezerve našlo. Ne moremo delovati po načelu, da je cena komunalne košarice nizka, potem pa občina vsako leto plačuje pol milijona razlike, saj na koncu potem spet plačajo občani.« Od leta 2009 do leta 2012 je občina za pokrivanje izgub Komunale in Vodovoda namenila skoraj tri milijone evrov, v letošnjem letu pa bo za leti 2013 in 2014 plačala še dodaten milijon evrov. Novi predsednik nadzornega sveta Komunale je Matjaž Durič, ki je sicer direktor podjetja Panvita Ekoteh, Tadej Ružič, novi direktor soboške Komunale neko pravo predstavo o funkcioniranju nekoga. Krmarjenje med političnimi interesi Ravno v času vašega imenovanja smo v medijih spremljali zgodbo o obtožbah SDS, kjer trdijo, da je prejšnje vodstvo Komunale zavajalo mestni svet in mestno upravo ter neupravičeno doseglo dvig cen vodarine, omrežnine in ceno izvajanja javne službe. Imate že toliko vpogleda, da bi to komentirali? Nekdanji predsednik uprave Pomgrada sedel na vroč direktorski stol – Številke dajejo pravo predstavo Tadej Ružič od ponedeljka vodi soboško Komunalo: »Številke so tiste, ki dajejo pravo predstavo.« »Z mojega vidika je tudi Komunala gospodarska družba kot vse druge,« je po imenovanju za direktorja javnega podjetja v Murski Soboti povedal Tadej Ružič, nekdanji direktor in predsednik uprave Pomgrada, ki je v preteklem letu deloval tudi v lendavskem Varisu. »Poleg javne službe izvaja Komunala tudi komercialno dejavnost, ki je zelo pomembna. Če pri javnem delu prihodke določajo predpisi, pa je komercialni del tisti, ki lahko naredi to družbo bolj ali manj uspešno,« meni Ružič, ki se je po lastnih besedah doslej z delovanjem Komunale srečeval predvsem kot občan. »To navsezadnje ni slabo, saj imam pogled iz drugega zornega kota, in to kot uporabnik teh storitev.« fotografija nataša juhnov ne bi smelo biti velikih razlik, saj, kot pravim, je javni del – opravljanje gospodarskih javnih služb – določen s predpisi, kjer je matematika vnaprej znana, komercialni del pa je tisti, kjer se da marsikaj postoriti. Tudi na javnem delu se da na strani stroškov zadeve preveriti, prepričan sem, da tudi racionalizirati. V nekem pogledu ste sedli na najbolj vroč stol v občini v tem trenutku, saj delovanje Komunale spremljajo tudi politični spopadi. Direktor javnega podjetja je ves čas tarča očitkov, da ga je nastavila neka politična opcija, verjetno bodo marsikatero vašo potezo ocenjevali tudi s tega vidika. Kako se boste spoprijeli s tem? Po dolgoletnem delu v zasebnih družbah zdaj prevzemate največje javno podjetje v občini, ali vidite v tem kakšne razlike, ki jih bo treba upoštevati pri vodenju podjetja? To je možno, gre za neke realne domneve, da bodo taki očitki, vendar sem tudi zaradi svoje kariere znan kot človek, ki se ni nikoli politično udejstvoval, nisem član nobene politične stranke, na prvem mestu mi je bil vedno posel. Tem očitkom se bo verjetno težko izogniti, jaz bi rad, da številke pričajo o mojem delu in delu mojih prihodnjih sodelavcev, kot je bilo tudi v Pomgradu, saj z ekonomskega vidika so številke tiste, ki dajejo Nedvomno je to sfera, v kateri doslej še nisem deloval, saj se uporabljajo javne storitve in navsezadnje se za plačevanje teh storitev uporabljajo skupna sredstva, torej javni denar. To prinaša nekatere posebnosti v delovanju, z ekonomskega vidika pa barometer (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ne, delati sem namreč začel šele v ponedeljek. Vsi pa se moramo zavedati, ne glede na ta primer, da so nekatere metodologije narejene po formulah in so številke znane. Neka infrastruktura v okolju ima svojo ceno, ravno tako vzdrževanje, na neki »input« se lahko izračuna cena, ki jo morajo plačati občani ali proračun. Treba je v relativnem smislu pogledati, koliko podobne stvari stanejo v drugih okoljih. Konkretnega primera pa ne morem komentirati, ker zadeve ne poznam podrobno. Leta 2002 ste kot predstavnik SGP Pomgrada skupaj z Janezom Lotričem (Petrol) in tedanjim soboškim županom Antonom Slavicem podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo čistilne naprave, ki se kasneje ni izkazala kot najboljša za javno podjetje, med drugim zaradi pristojbine, ki jo javno podjetje plačuje koncesionarju Petrolu. Danes ste na drugi strani te enačbe, vidite morda možnost izhoda iz nastalega položaja? V svoji nekdanji službi sem deloval profesionalno, sem torej bil na strani koncesionarja, čistilno napravo je gradil Pomgrad skupaj s Petrolom, to je ki spada pod okrilje Panvite oziroma Intering Holdinga. Preostala člana sta Marjan Maček, ki je pomočnik direktorja soboške bolnišnice za poslovne zadeve, in Romana Kerec, ki jo je izvolil svet delavcev in je to funkcijo opravljala že v prejšnjem mandatu. Matjaž Durič je povedal, da je nadzornike takoj po imenovanju dosedanji direktor Drago Šiftar seznanil z dejstvom, da bo odstopil. »Takoj smo začeli iskati čim bolj kompetentne ljudi za to delovno mesto, saj nismo želeli, da bi bilo tako pomembno podjetje brez operativnega vodstva. Stopili smo v stik z gospodom Ružičem, ki je bil v tem trenutku na razpolago in je sprejel naše povabilo. Tako smo na prvi seji sprejeli odstop Draga Šiftarja in sklep, da se za direktorja javnega podjetja imenuje Tadej Ružič za dobo štirih let.« Šiftar, nekoč vidni član SDS, ki pa je pred drugim krogom lanskih lokalnih volitev podprl aktualnega soboškega župana Jevška, a mu to ni pomagalo, da bi zadržal glavno vodstveno funkcijo, bo odslej v podjetju deloval kot pomočnik direktorja. Tadej Ružič je ob imenovanju poudaril, da so si v začetku postavili predvsem dva cilja: »Občani morajo začutiti Komunalo kot servis za opravljanje storitev skupnih potreb, ki mora biti učinkovit. Drugi pa je ekonomski vidik, družba mora v daljšem obdobju funkcionirati na način, da ustanovitelju ne bo treba pokrivati negativnih poslovnih izidov.« Ružič je postal z imenovanjem tudi direktor javnega podjetja Vodovod Murska Sobota, ki pa nima zaposlenih. Na Komunali, ki je največje javno podjetje v mestni občini, je trenutno 120 zaposlenih. Timotej Milanov 5. marca 2015 | Vestnik | 9 Marko Zidanšek, predsednik SLS Preveč se je hitelo Jasmina Opec postala predsednica prekmurskega regijskega odbora stranke Člani Slovenske ljudske stranke so v Murski Soboti izvolili novo vodstvo prekmurskega regijskega odbora, ki ga bo odslej vodila soboška podžupanja in podpredsednica stranke Jasmina Opec. Seje odbora se je udeležil tudi predsednik stranke Marko Zidanšek, s katerim smo se pogovarjali. »Številni župani mi pravijo, da v parlamentu pogrešajo SLS kot pravo zagovornico lokalnih interesov,« je pomurskemu članstvu stranke med drugim povedal Zidanšek. V vaših izjavah ste že napovedali, da želite aktivirati strankine slabo delujoče občinske odbore. Kako ocenjujete stanje stranke v Pomurju? V Pomurju je stanje dobro, stranka tu dosega tudi izredno dobre rezultate. Mi smo tradicionalno ena najboljše organiziranih strank v Sloveniji, vendar imamo tudi sami sive lise, temu so namenjeni tudi obiski lokalnih odborov, da se spoznamo, pogovorimo in uredimo področja, kjer zadeve ne delujejo. Ponekod občinskih odborov še nimamo ustanovljenih, to želimo urediti. Predvsem zato, da bodo lahko sposobni ljudje kandidirali na funkcije v lokalnih okoljih, pa ne samo zara- odprto in sodobno desnosredinsko držo, ki je zazrta v prihodnost. Ne želimo se obremenjevati s preteklostjo in odpirati ideoloških tem, ki ljudi delijo. Nagovoriti želimo čim širši spekter volivcev, s tem bomo zanimivi tudi za mlade. Ponujati želimo tudi jasne rešitve, kako naprej v državi. Ne razmišljamo samo o vrnitvi v parlament, temveč o dvomestni številki poslancev na naslednjih volitvah. Podpisali ste peticijo za privatizacijo. V SLS doslej ni bilo enotnega stališča glede prodaje državnega premoženja, se je z vašo izvolitvijo stališče stranke glede tega poenotilo? Dejstvo je, da smo tudi mi v preteklosti pri tem naredili kakšno napako. Podpis peticije pomeni, da je treba ustvariti osnovne razmere za pravično tržno gospodarstvo. V SLS še vedno opozarjamo na previdnost pri lastništvu zemljišč in zadevah, ki so vezane na infrastrukturne zgodbe. Podjetja je treba prodati za najvišjo kupnino, da bodo lahko normalno delovala v tržnih razmerah. Prav gotovo pa stvari, kot je izvajanje gospodarskih javnih služb, naj ostanejo v javni domeni. gospodarski razvoj, medtem ko so leve usmerjene v trošenje javnega denarja. Ali to pomeni, da vam je bliže drža Radovana Žerjava, ki ni hotel vstopiti v koalicijo z levimi strankami, kot pa SLS iz časa Marjana Podobnika, ki je delovala tudi v mešani koaliciji? Sem človek dialoga, ki ocenjuje, da se je treba na politični sceni pogovoriti in seveda zagovarjati izvedljive rešitve, da omogočimo zagon gospodarstva. Nimam težav z delitvami. Res pa bi težko sestavili koalicijo s strankami, ki zagovarjajo skrajno leve ideje, razen če bi se oni odpovedali kakšnim svojim zahtevam. V ospredju mora biti zmeraj interes državljanov, potem vsi drugi interesi. Ljudska stranka je bila v preteklosti prepoznana kot zagovornica kmetov. V Pomurju, ki je kmetijska regija, spremljamo številne žalostne zgodbe, ki so tako ali drugače povezane s kmeti, trenutno je to zgodba Pomurskih mlekarn, katere konkretne rešitve za kmetijstvo ponujate? Izhajamo iz Slovenske kmečke zveze, in čeprav imamo podporo tudi v urbanih okoljih, smo zagovorniki slo- bila tudi prva pogodba, ki sem jo podpisal po nastopu mandata. Petrol se je kot koncesionar obnašal tako, da je po svoji matematiki izračunal, koliko lahko stane naprava teh dimenzij glede na financiranje, prihodke in zaslužek. To so dejstva, glede na katera so določili tudi višino minimalne pristojbine, ki je v tem trenutku res višja od količine vtokov na čistilno napravo. Težko je povedati, kaj se lahko naredi glede tega, to je treba urejati skupaj z mestno občino. V tem trenutku to ni odvisno samo od nekih želj Komunale in občine, temveč tudi od koncesionarja. Zdaj sem v službi Komunale in skušal bom narediti vse, da se ti negativni učinki zmanjšajo. Koncesionar ima pogodbo, ki je bila sklenjena za 25 let … Nedvomno, če ni volje, je težko kar koli storiti, vendar po mojem mnenju v poslu neka stopnja volje vedno je. Ista pogodba je tudi vir tožbe med občino in Petrolom zaradi odvoza blata s čistilne naprave. Kot vemo, se je to slabo končalo za občino, ki mora plačati 860 tisoč evrov. Petrol se obnaša poslovno, pogodba je bila podpisana in ve se, kdo je prevzel kakšne obveznosti v tem delu in kdo jih ni izpolnil. Sodišče je presodilo v korist argumentov Petrola. Težko bi povedal, kaj bi lahko v danem trenutku občina naredila v razmerju do Petrola. Verjetno bi se dalo dogovoriti o nekem drugačnem plačilu, vendar so to samo moje osebne domneve, ker pri teh pogovorih nisem več sodeloval. Timotej Milanov Novo vodstvo prekmurske SLS s predsednikom stranke Markom Zidanškom. Za predsednico prekmurskega regijskega odbora SLS je bila izvoljena Jasmina Opec, na podpredsedniška mesta pa so bili izvoljeni županja Občine Grad Cvetka Ficko, župan Občine Kobilje Robert Ščap in puconska občinska svetnica Sonja Fartek. Funkcijo sekretarja regijskega odbora bo odslej opravljal Dejan Klemenčič. fotografija timotej milanov di funkcij, temveč sem prepričan, da imamo dobre ljudi, ki jih je treba navdušiti za delovanje v javno korist. Kot ste že omenili, je SLS na lokalni ravni tradicionalno močna, vendar to ni bilo dovolj za preboj v državni zbor. Katere aktivnosti nameravate še izvesti, da bi dobili svoje mesto med poslanci? Res je, po evropskih volitvah, kjer smo bili uspešni in dobili evropskega poslanca, se nam je zalomilo na državnozborskih, vrnili smo se na lokalnih. Volivce želimo prepričati z našo Predsednik SDS Janez Janša je pred kratkim v Murski Soboti napovedal predčasne volitve za prihodnje leto. Se strinjate s to oceno? Želim si, da bi ta vlada še naredila kakšne pomembne poteze, konec koncev gre za Slovenijo, ne za volitve. Imam občutek, da vladi manjka odločnosti, če se jim zadeva ne bo izšla, lahko pride tudi do predčasnih volitev, na katere bo SLS pripravljena in sposobna ponuditi alternativen program. Ob izvolitvi ste v govoru povedali, da si desne stranke prizadevajo za venskega kmeta. Uspelo nam je povezati večino organizacij, ki delujejo na kmetijskem področju. Trenutno pretresamo program razvoja podeželja 2014–2020, s katerim se je izredno hitelo in ni optimalen. Pričakujemo, da bo prišlo do vzpostavitve ponovnega dialoga, po katerem bomo ta program popravili, da se bodo kmetje lahko prijavljali na prave razpise, ki so ekonomsko upravičeni. Če bo sistem dobro vzpostavljen, bomo lahko tudi uspešno črpali evropski denar, ki je za to namenjen. Timotej Milanov barometer Koreografinja in mentorica Manca Raušl je tudi režiserka baletne predstave Čarovnik iz Oza, ki jo je v torek premierno predstavil Baletni oddelek Glasbene šole G. Radgona. Nastopilo je 77 otrok iz plesnih pripravnic in razredov glasbene šole, ki publiko vsako leto razveseli z novo zgodbo in baletno predstavo. Hkrati sodelavci šole in posamezniki poskrbijo za kulise, kostume in drugo, kar je potrebno za tako predstavo. Njihove baletne predstave so razprodane. Tadej Topolnik in 2 x 22 tisoč Tadej Topolnik že osem let vodi murskosoboški XAL, ki bo v kratkem postal glavni proizvodni obrat celotnega koncerna XAL. Že pet let so v novih halah v obrtno-industrijski coni v Murski Soboti, število zaposlenih se je s 30 povečalo na 126 delavcev in še zaposlujejo, skupno imajo 22 tisoč kvadratnih metrov površin in izdelujejo kar 22 tisoč različnih izdelkov, dnevno pa v dveh izmenah izpolnijo kar 150 različnih naročil. Dragica Tigeli ustvarja medeno pravljico Na začetku je bil le čebelnjak iz konca 19. stoletja, z leti pa je Dragica Tigeli skupaj z možem Jožefom v Krapju ustvarila zanimivo turistično točko, ki jo obiskujejo šolarji, turisti in izletniki. Z nalezljivim navdušenjem in srčnostjo obiskovalcem predstavlja sladko medeno pravljico, svet čebel in zgodovino čebelarstva. Boris Markoja blesti Borut Cvetkovič nagrajenec Mlad šahist iz Turnišča, član ŠD Radenska - Pomgrad M. Sobota, v zadnjih tednih navdušuje s svojimi uspehi. Na mednarodnem tekmovanju v Gradcu je dosegel svoj 3. bal za mednarodnega mojstra. Pomeril se je s sedmimi velemojstri oz. mednarodnimi mojstri in z vsemi remiziral. Minuli konec tedna pa je na Bledu v kategoriji U18 dosegel še naslov državnega prvaka v standardnem in pospešenem šahu. In to kmalu potem, ko je praznoval svoj 17. rojstni dan. Direktor Radgonskih goric je prejemnik najprestižnejše nagrade GZS gospodarstvenikom za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki je tudi najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji in se podeljuje na osnovi številnih kriterijev. Priznanje ima še posebno veljavo, ker v eni od najbolj kriznih panog podjetje dosega stalno rast, vlaga v razvoj, osvajanje novih trgov in utrjuje blagovno znamko, slovi pa tudi po korektnem odnosu do kooperantov. Attila Ftičar in študentska dobrodelnost Lendavski klub študentov je pripravil že tretje leto zapored dobrodelno prireditev. Samo po sebi to ne bi bilo glede na številne tovrstne dogodke nič izstopajočega, če s tem ne bi podirali stereotipov, in sicer da se mladi ozirajo samo v globalni svet in da so zabave smisel študentskih klubov. Z dobrodelnostjo izkazujejo neki odnos, zanimanje in skrbi do ljudi v okolju, kjer sami živijo ali iz katerega so izšli. 10 kultura | Vestnik | 5. marca 2015 Kulturna ministrica v Prekmurju Prejšnji petek je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar obiskala Beltince in Veliko Polano, kjer so ji predstavili kulturno dejavnost in ustvarjalnost. V Beltincih so med drugim izpostavili tradicijo folklorne dejavnosti, v Veliki Polani pa je stopila tudi po poti Miška Kranjca. Upajmo, da ji niso prikazali le, kako je vse v najlepšem redu, ampak povedali tudi, da velik del kulturne dejavnosti v Pomurju temelji na ljubiteljski dejavnosti in da so iz centra prevečkrat spregledani. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Živahno na kulturnem parketu V minulih dneh je bilo na kulturnem parketu res živahno, saj so bili mnogi kulturni dogodki –razstave, predstave, literarni ali glasbeni večeri – v številnih krajih po Pomurju. Poleg tega, kar lahko preberete v tej številki Vestnika, še premiera komedije Kšeft za znoret v Križevcih pri Ljutomeru, baletna premiera Čarovnika iz Oza GŠ Gornja Radgona, razstava lutkarice Sabine Šinko v Lendavi in še veliko drugega. Tako da, slep je, kdor pravi, da se pri nas nič ne dogaja. Podvodna dediščina V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Podvodna dediščina v Sloveniji (Izbrane raziskave 1995–2012) avtorjev Andreja Gasparija in Mirana Eriča. Razstava nam kronološko oriše podvodno arheološko raziskovanje. Regijski koncert tamburaških skupin Na državno srečanje gredo Drotmantraši Sedem skupin iz Pomurja zbralo pogum za tekmovanje – Farkaševega vse pogosteje nadomešča štiriročni sistem igranja V grajski dvorani v Murski Soboti je bil v petek prvi tematski regijski koncert tamburaških skupin severovzhodne Slovenije, na katerem je nastopilo osem, od tega sedem pomurskih tamburaških skupin, vsaka pa si je za nastop izbrala svoj tematski sklop. V svojem nastopu pa so predstavile plese, ljubezen, melodije iz priljubljenih filmov, dalmatinske plese ali kaj drugega. Za pomurske skupine je bil koncert letos prvič tekmovalnega značaja, pri tem pa so Lotmerški tamburaši – Klub prleških babic, Tamburaško društvo Drotmantraši Radenci, Tamburaški orkester KD Ivana Kaučiča Ljutomer in Tamburaška skupina KD Antona Stefanciosa Rogatec prejeli srebrna priznanja, Tamburaško društvo Apače, Tamburaška skupina KD Petra Dajnka Črešnjevci, Tamburaši hrvaškega KD Pomurje in Tamburaški orkester KUD Beltinci pa bronasta priznanja. Strokovna spremljevalca sta bila mag. Vlasta Lokar Lavrenčič in mag Damir Zajec, ki sta bila z njihovimi nastopi zadovoljna, saj je bil pri mnogih, kot je menil Zajec, opazen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, pokazali pa so tudi več poguma in zavzetosti pri muziciranju. Večji poudarek pa bodo morali dati tehniki igranja, izboljšati ton orkestra in dinamiko. Čeprav nobena skupina ni prejela zlate- Tamburaši Hrvaškega kulturnega društva Pomurje fotografija a. nana rituper rodež ga priznanja, so se Drotmantraši kot najboljši uvrstili na državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin ter orkestrov Slovenije, kjer se bodo zbrale najboljše skupine z vseh šti- rih regijskih srečanj. Državno srečanje sredi maja bo revijalnega značaja, prihodnje leto pa bo državno srečanje tekmovalno, posamezna regijska srečanja pa revijalna, pri čemer bodo strokovni spremljevalci skupinam podali mnenje in priporočila. Tudi Danijel Leskovic, svetovalec za inštrumentalno glasbo pri JSKD, je pohvalil, da so letos prvič izvedli regijsko srečanje s strokovnimi spremljevalci, ker si doslej skupine na tekmovanje niso upale ali se niso čutile dovolj zrele. To je sicer dodaten stres za ljubiteljske skupine, hkrati pa tudi napredek v kakovosti. »V Pomurju je veliko tamburaških skupin, mnoge so korak naprej po tem, kako razumejo sistem igranja in možnosti tamburice, ki ni le ljudski inštrument, ampak tudi koncertno glasbilo.« Pomurski tamburaški orkestri imajo dolgo tradicijo, črešnjevska skupina ima na primer 105 let, pa tudi med mladimi je kar precej zanimanja. Ljutomerskega, ki je med mlajšimi, saj je upihnil komaj kakšno svečo, vodi Simona Pirc Katalinič, dobra poznavalka tamburaštva, nekoč vodja Drotmantrašev in soavtorica prvega učbenika o tamburaštvu. Povedala je, da je pri nas kar precej zanimanja za igranje na tamburico in da je priljubljena tudi med mladimi. »V Pomurju pa prevladuje farkašev sistem, to je stari dvoglasni sistem, ki je prišel k nam v 19. stoletju. Ker ta sistem pozna le dve struni, ne dovoljuje izvajanja zahtevnejših skladb, vedno bolj pa se uveljavlja štiriglasni sistem, ki se lahko postavi ob bok drugim glasbilom, izvedejo pa se lahko vse skladbe od ljudske do klasike.« A. Nana Rituper Rodež Izbor iz stalne zbirke soboške galerije Imamo 666 del. Ampak ni razloga za preplah Predstavljena dela 61 svetovnih, slovenskih in pomurskih likovnih umetnikov – Nekaterih del pomurskih avtorjev ni V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava Izbor iz stalne zbirke s podnaslovom Stalna zbirka kot tradicija. Razstava sovpada s 35. obletnico preselitve galerije v središče mesta, za to razstavo pa je direktor dr. Robert Inhof izmed 666 del izbral 67 likovnih del 61 likovnih umetnikov. Povedal je, da namen tokratnega izbora ni le predstaviti najnovejše pridobitve, ampak te pridobitve predstaviti kot del celotne stalne zbirke. Ogledamo si lahko dela od najstarejših pa do najmlajših umetnikov. Razstavljena so dela svetovno znanih mojstrov (Volten, Wilding), slovenskih mojstrov, tako klasikov slovenskega visokega modernizma kot Prešernovih nagrajencev (Borčič, Jemec, Rotar, Šušnik, Vrezec, Tršar …), dela skoraj vseh pomurskih avtorjev (Beer, Červek, Gumilar, Mesarič, Huzjan, Rajnar …), zastopana pa je tudi mlajša prodorna generacija (Fras, Geder, Purgaj). Razstavljene so tudi dragocene manjše skulpture iz jugoslovanskih bienalov in evropskih trienalov male plastike ter nekaj skulptur, ki so jih pridobili pozneje. Nekatera pomembna likovna dela pa so nosili po vseh prostorih, in ko so ugotovili, da ne gredo v koncept razstave, so jih vrnili v depo in bodo razstavljena drugič. Nekaterih del pa ne bomo našli na tej razstavi, med drugim del skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič), Razstava del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota fotografija nataša juhnov ki so nastala med letoma 1970 do 1974, saj je v programu za prihodnje leto večja razstava te skupine, za leto 2017 pa v galeriji načrtujejo razstavo pomurskih avtorjev iz stalne zbirke. Nekaterih pomembnih del pa ni na razstavi zato, ker so trenutno razstavljena drugje doma in v tujini. Letos mineva 35 let od takrat, ko se je galerija preselila v prostore v središču mesta, ravno toliko let pa se sestavlja tudi stalna zbirka. Ob tej priložnosti se je zdajšnji direktor zahvalil vsem, ki so si od sredine 60. let prizadevali za razvoj galerijske dejavnosti, spodbujali likovno umetnost ter tudi nastanek galerije najprej v Razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka in kasneje v zdajšnjih prostorih, še posebno pa se je zahvalil svojemu predhodniku mag. Francu Obalu, ki je galerijo vodil 30 let in je začel stalno zbirko sestavljati. Od leta 2008 pa jim je uspelo kljub minimalnim sredstvom odkupiti in pridobiti 133 vrhunskih umetniških del. Stalna zbirka obsega 666 likovnih in kiparskih del. »Ampak (glede na simboliko, povezano s to številko) ni razloga za preplah, saj imamo obljubljeno eno donacijo,« je povedal Inhof in tako bo zbirka v teh dneh bogatejša še za eno likovno delo. Ker pa na žalost ni prostora za stalno razstavo galerije, prirejajo občasne razstave, na katerih predstavijo del bogate zbirke. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 11 Jože Caf, Elti Zaradi finančnega krča izgubljenih trideset novih delovnih mest Razvoja regije ni mogoče graditi na štetju prenočitev, ampak z ustvarjanjem delovnih mest – Delovno mesto se ustvarja, ne kupuje J elektroindustrija še vedno vlečna konja razvoja neke regije. Nisem sicer preračunaval, ker mi čas ni dopuščal, sem pa še vedno prepričan, da ustvarimo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega in da prevladujemo pri regijskem izvozu. ože Caf je direktor in solastnik radgonskega Eltija. Podjetje je nastalo na pogorišču nekdanjega Elrada. Gre za visokotehnološko podjetje, ki deluje na mednarodnem investicijskem trgu. Poleg njega osebno je za uspešen začetek podjetja in njegovo rast pomembna kritična masa znanja, ki je ostala v Gornji Radgoni. Z znanjem so se ohranili na zahtevnem mednarodnem trgu in so konkurenčni najmočnejšim koncernom, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oddajniških sistemov. Ste zagovornik realnega proizvodnega sektorja? Možnosti za igranje s finančnimi baloni nimamo več. Zame je pomembno vsako delovno mesto v regiji, da ne bo pomote. Ne morem pa pristajati, da imamo skoraj ves čas najnižje plačana delovna mesta. Po številu delovnih mest z najnižjo plačo verjetno prav tako vodimo v Sloveniji. Zakaj potem izpostavljam sektor, v katerem delujem? Gre za panogo, ki je materialno (surovine), delovno in razvojno intenzivna. Po mojem vedenju vsa podjetja, ki so se ohranila v tej panogi, tudi moje, v Pomurju živijo na trgu zaradi velikih vlaganj v svoj razvoj. Vlaganja v razvoj generirajo delovna mesta najprej visoko izobraženemu tehničnemu kadru. Z zaposlovanjem teh se odpirajo proizvodna delovna mesta, saj je vsak razvit izdelek na koncu treba narediti v proizvodnji in ga, kot v našem primeru, tudi montirati pri investitorju. Gre za preprosto logiko, ki je nočemo dojeti. Pomurje je v razvojnem kolapsu. Strategija za naslednje programsko obdobje EU ne nakazuje pozitivnih premikov, saj se t. i. razvojne prioritete vrtijo znotraj že znanih klišejev ali vzorcev, ki regijo porivajo nazaj, namesto naprej. Preden se dotakneva aktualnih programov, se vrniva nekoliko v preteklost. Ste eden od tistih, ki o tem lahko kompetentno govori, hkrati lahko z vašo izkušnjo na praktični ravni dokaževa, kaj bi Pomurje moralo početi, da se ne bi sesulo, in kje so razlogi, da ste bili vi in skupine podjetnikov z drugačnim vzorcem razmišljanja odrinjeni na rob in ostali brez vpliva pri določanju razvojnih prioritet regije. Osebno prinašam iz nekdanjega Elrada izkušnje in znanje o poti izdelka od raziskave trga, razvoja, proizvodnje do prodaje na trgu. Če strnem tri ugotovitve, ki me vodijo vse življenje: obstaja samo en – to je svetovni trg, delaj najboljše izdelke, ker so dobri že na trgu, in »Uzdaj se use i u svoje kljuse«. To pomeni, da pri postavitvi Eltija na noge nikoli nisem imel notranjih problemov. Ves čas sem se zavedal, da najboljšega izdelka ni mogoče narediti brez človeškega vira. Na eni strani je to njegovo znanje, na drugi pa so pogoji, ki mu jih ponudiš v podjetju. Zlasti pri visoko strokovno usposobljenem kadru nikoli ni na prvem mestu denar – višina plače. Za te ljudi je bistveno pomembnejše, da imajo možnosti za uporabo tega znanja. To pomeni, da imamo v podjetju jasne cilje, ki jih moramo doseči. Na poti k tem ciljem pa mora imeti strokovnjak ali skupina možnost avtonomnega delovanja. Res pa je, da mora imeti pri svojem delu optimalne razmere – opremo za delo in odprte poti za sodelovanje z zunanjimi institucijami. Iz izkušenj vem in tega se tudi zavedam, da nimamo monopola nad znanjem znotraj našega področja, zato je potrebna odprtost. Ko sva pri opremi, je že druga zgodba, ne trdim, da nimamo sodobne opreme, je pa malo manjkalo, da bi nas sedanja kriza pokopala. Gre za zunanje dejavnike ali okolje, ki mora dati podjetju ustrezno podporo. Brez učinkovitega delovanja bančnega sistema smo slovenska podjetja na mednarodnih trgih v podrejenem položaju. Vaše podjetje je prepoznavno na mednarodnem trgu. Ob vašem so tu še vsa druga podjetja, ki so nastala na pogorišču nekdanjega Elrada. Tu je še skupina podjetij, ki so jih ustanovili nekoč zaposleni v nekdanji tovarni polnilne opreme. Gre za kovinskopredelovalno in elektroindustrijo, ki je ostala. Ne gre samo za to, da je ostala, ampak je verjetno panoga, ki ustvarja najvišjo dodano vrednost. Vas je na regionalni ravni sploh kdo kdaj poklical in vprašal, kako bi bilo treba razvijati regijo, ali ste odrinjeni na rob? Morebiti tudi zaradi vaše moči ali potence? Se nedojemanje te logike kaže pri begu ljudi iz države? Jože Caf, delovnega mesta ni mogoče kupiti, ampak ga je treba ustvariti. Naša brezposelnost se zmanjšuje zaradi novih upokojitev, ne pa zaradi novih zaposlitev. fotografija nataša juhnov Tu morava razčistiti problem na dveh ravneh. Najprej se je treba vprašati, kje Pomurje sploh je znotraj Slovenije, in šele potem, koliko našo skupino podjetnikov, kot ji pravite, sploh kdo kaj vpraša. Mi imamo problem, da je celotna regija odrinjena ali se je kar pustila odriniti. Ljudje v Pomurju smo premalo ambiciozni, premalo vztrajni, premalo zahtevni, najprej do sebe in potem do drugih. Zdi se mi, da smo se vdali v usodo, namesto da bi se borili za svoj interes, kot to počnejo drugi. Primerov oziroma primerjav z drugimi regijami v Sloveniji je dovolj. Poglejva javnosti najbolj znan primer ravnanja Šaleške doline. Vsi dobro vemo, kaj se je dogajalo z naložbo TEŠ 6. Zgodba, vsaj kar se financiranja tiče, še danes ni čista. Dogajale so se preiskave in ljudi se je pripiralo. Toda lokalni, regionalni politični ali razvojni lobi, če hočete, se v to ni vpletal, najprej je vsilil naložbo državi, zdaj pa jo brani in s tem delovna mesta brez kakršnega koli zadržka. Mi pa smo v tem času samo v Muri izgubili 3000 delovnih mest, če upoštevamo oba stečaja. Morda je to razlog, da se nas, kot pravite, razvojno močnih podjetij nič ne vpraša. Saj ne gre samo za Muro, posredno je bilo izgubljenih bistveno več delovnih mest, in to brez stečajev, pa še akumulacija je šla iz regije. Ni treba delati skrbnega pregleda, da ugotovimo, kako so potekali posamezni prevzemi nekoč paradnih konjev v regiji. Radenska je bila v kondiciji, da bi lahko prevzela Laško, Živila so si s prevzemom Potrošnika finančno opomogla, Pomurko so Mipovi Volki požrli, Pomurska banka se je ukinila in dobili smo premnogo ekspozitur drugih bank. Skupni imenovalec vseh teh porazov je, da so se kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo odselila ali pa preprosto ukinila, v regiji pa ostaja vse več delovnih mest z minimalno plačo. Nehote se mi vsiljujejo Cankarje besede »za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni«, jaz pa še vedno pravim, da je to posledica, ker smo premalo ambiciozni ali, če hočete po domače, »nimamo jajc«. Kako bi vi izbrali razvojne prioritete regije in stebre, na katerih graditi razvoj? Kmetijstvo je glede na možnosti, ki so nam dane, brez dvoma panoga, ki je ne smemo zanemariti. Toda tu bi se vrnil k prejšnjemu odgovoru. Žal smo zaradi tega, ker »nimamo jajc«, uničili nadgradnjo, ki bi zagotavljala uspešnost tega sektorja. Zdaj smo v položaju, ko pogoje delovanja te panoge določajo drugi in ne pomurska regija. Jasno je, da z razvojnimi izhodišči ali programi nisem zadovoljen. Mi smo se naslonili na nekaj klišejskih vzorcev. Ves čas poudarjamo turizem kot prioritetno razvojno panogo. Zadeva se mi zdi popolnoma zgrešena. Ti ne moreš graditi razvojne filozofije na številu prenočitev in na številu kopalcev v bazenski vodi. Nimamo pa narejene kakovostne analize, kakšno dodano vrednost ustvarimo na eno prenočitev, niti tega, koliko delovnih mest nam dajejo te prenočitve. Znano je, da je voda čist posel in prinaša največ z najmanj stroški, toda spet ne regiji. Na državni ravni še zdaj nimamo rešenega plačevanja koncesijskih dajatev. S tem bi vsaj nekaj denarja ostalo v regiji. Po mojem prepričanju sta – in to se je pokazalo v prejšnjem sistemu –kovinskopredelovalna in Gotovo. Poglejva sosednjo Avstrijo, ki zaposli velik del našega usposobljenega kadra. Avstrijska Štajerska je že od nekdaj veliko vlagala v razvoj te industrije. Zdaj, ko se je ta razvila in dosega stalno rast, išče usposobljen kader v soseščini in naši mladi to priložnost izkoristijo. Meni je težko, ko vidim, s kakšno lahkoto se odpovedujemo mladim izobražencem. Sam se ne strinjam s prevladujočim mnenjem o slabo izobraženem kadru. Naši ljudje še vedno dobijo dobro izobrazbo, problem je, da pridobljena znanja v podjetjih niso izkoriščena. Povedal bom drugače, vsak mlad diplomant potrebuje dobro podjetniško okolje, ki mu bo omogočilo in pomagalo uporabiti pridobljeno znanje. Pomagalo pomeni, da mu bo omogočilo, da pride do praktičnih izkušenj, ki jih potrebuje ob akademskem znanju. Ne zavedamo se še, da pomeni vsak odhod v tujino nižjo dodano vrednost v domačem okolju. Sami ste z ustanovitvijo razvojnega podjetja utrli novo pot. Model bi lahko uporabila tudi druga podjetja. To drži, naš razvojni center RC MASPOS je razvil atraktivne izdelke, ki jih z lahkoto pošiljamo na trg. Lani smo realizacijo povečali za 60 odstotkov, tudi letos bi lahko rasli, pa ne zmoremo financirati rasti, ker se razdolžujemo. Lahko bi dodatno zaposlovali. Kot sem že prej povedal, izgubljenih delovnih mest ne morete kupiti z denarjem, delovna mesta je treba ustvariti. Tako smo v zadnjih šestih mesecih zapravili priložnost za okrog šest do osem milijonov evrov dodatne realizacije in s tem 30 novih delovnih mest z dodano vrednostjo nad 35.000 evrov. Če se na državni ravni kreditna politika bank v prihodnjem obdobju ne bo spremenila, se število brezposelnih v Sloveniji ne bo nikoli več zmanjšalo pod 100.000 – število brezposelnih se samo simbolično zmanjšuje, predvsem zaradi večjega odhoda v pokoj in, to pa je najslabše, zaradi odhoda mladih v tujino. J. Votek 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Združenje slovenskih častnikov V prihodnje manj presenečenj Ljutomersko združenje ima več kot 80 članov »Poleg tega, kako priti do mlajše, nove populacije, se moramo pogovarjati tudi o tem, kako priti do novih vsebin,« je dejal v svojem nagovoru na letni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer predsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) generalmajor Alojz Šteiner. Združenja, ki delujejo v okviru ZSČ, imajo namreč vedno manj članov, do povečanja števila teh pa nameravajo priti prav z novimi vsebinami. Ob tem je omenil zaščitno-reševalne akcije. »Vsaka nesreča, ki se zgodi v zadnjem času, nas preseneti. Ugotoviti bomo morali, kje lahko te organizacije na tem področju pomagajo z idejami in kadri, da bo teh presenečenj v prihodnje manj,« je dodal Šteiner, kateremu so se na letni konferenci OZSČ Ljutomer pridružili šte- vilni predstavniki domoljubnih organizacij v Pomurju, med gosti pa je bil tudi novi poveljnik rodovskega bataljona vojašnice v Murski Soboti major Ernest Pleh. V uvodu tokratne konference so navzoči prisluhnili stotniku Branku Lorenčiču, ki je spregovoril na temo Srednjega vzhoda in islamskega terorizma, v nadaljevanju pa pregledali delovanje območnega združenja v lanskem letu in si začrtali smernice za prihodnost. OZSČ Ljutomer ima trenutno več kot 80 članov, vodi pa ga major Anton Kosi, ki je skupaj s Šteinerjem podelil odlikovanja ZSČ. Častne znake so prejeli Janez Raduha, Marjan Pintarič in Franc Dolamič, bronaste kolajne Uroš Vrbančič, Dušan Kosi in Marjan Carovič, pisno priznanje pa Marijan Rudolf. M. Š. fotografija f. k. Radgonski planinci imajo naslednike Več kot pol naraščaja Eno izmed najbolj dejavnih planinskih društev na tem območju Iz rok generalmajorja Alojza Šteinerja je prejel bronasto kolajno Zveze slovenskih častnikov tudi Uroš Vrbančič. fotografija miha šoštarič Minulo soboto je opravilo v svojih prostorih, ti so v nekdanji osnovni šoli dr. Janka Šlebingerja ob radgonski cerkvi, 53. občni zbor Planinsko društvo Gornja Radgona. Tega so se poleg številnih članov društva udeležili predstavniki sorodnih društev iz vsega Pomurja – iz Lendave, Ljutomera, Mure in Matice iz Murske Sobote, Tromejnika Goričko – ter še od Lenarta in Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naraščajniki društva so za uvod pripravili krajši kul- Dvoživke na cesti Prostovoljno gasilsko društvo Šratovci Zgodaj proti mrestiščem Sto peta skupščina članov Okoljevarstveniki vabijo prostovoljce na akcijo, voznike pa prosijo za strpno in previdno vožnjo ko, elektronski naslovje: nadzornik@goricko.info. Vse voznike pa pozivajo, da naj v toplih in vlažnih spomladanskih nočeh na cestah ob vodnih površinah zmanjšajo hitrost in na ta način pripomorejo k zmanjšanju števila povoženih dvoživk. Marsikdo se sprašuje, čemu varovati dvoživke, saj imamo ljudje to- prek 30 različnih aktivnosti. Med vsemi temi je bil najodmevnejši že 41. planinski tabor mladih, za katerega so člani opravili kar prek 2.000 prostovoljnih delovnih ur. V društvu, kjer so imeli v lanskem letu okrog 18.000 evrov prihodkov, toliko naj bi jih imeli tudi letos, bodo, kot pravijo, tudi letos zelo dejavni. Tradicionalni že 42. planinski tabor pripravljajo za čas med prvim in osmim avgustom. F. K. Obe članski ekipi na državno tekmovanje – Ni strahu za gasilstvo Na sto peti skupščini Prostovoljnega gasilskega društva Šratovci s 129 člani, od tega je 12 pionirjev, osem mladincev, 36 članic in 73 članov, je predsednik Robert Mulec povedal, da so svoj načrt v minulem letu v celoti uresničili. Na državno tekmovanje v Ormožu sta se uvrstili obe članski ekipi, na najrazličnejših tekmovanjih pa sta prva in druga mesta zasedli v Okoslavcih, Hrašenskem Vrhu, Gaberniku, Krajni, na občinskem tekmovanju v Šratovcih … Mulec se je zahvalil poveljniku Franju Doklu, ki je tudi mladinski mentor, kajti v Šratovcih se očitno ni treba bati za gasilstvo, saj imajo številne mlade člane. Radenski župan Janko Rihtarič pa je dodal, da še nikjer ni videl toliko pokalov kot v Šratovcih, za kar se je po njegovem mnenju bilo treba potruditi. Na skupščini so podelili tudi priznanja in odlikovanja za dolgoletno delo, za 60 let sta to prejela Peter Mlinarič starejši in Franc Lukač. Pristopne listine za nove člane pa je prejelo osem članov. D. M. V naslednjih dneh bodo okoljevarstveniki in prostovoljci spet pomagali žabam, da ne končajo pod kolesi motornih vozil. liko problemov, ki jih je treba čim prej rešiti. Odgovor na to je zelo preprost, pravijo okoljevarstveniki. Vsaka, pa naj bo to živalska ali rastlinska vrsta, je izredno pomemben člen v naravnem ravnovesju. Z izginjanjem posameznih vrst se to ravnovesje vse bolj ruši, to pa tudi na ljudi vpliva zelo negativno. Navsezadnje pa so te živalce zelo koristne v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, saj pojedo ogromne količine žuželk, njihovih ličink in drugih nevretenčarjev, ki jih imamo ljudje za škodljivce. C. K. fotografija d. m. Na območju Goričkega je sicer veliko tako imenovanih črnih točk, območij, kjer se poti dvoživk križajo s prometnicami. A nikjer ni problematika povoženja dvoživk tako pereča kot ob Ledavskem jezeru v občinah Rogašovci in Cankova. Pred leti je bilo na cestah ob Ledavskem jezeru v času spomladanske selitve proti jezeru več tisoč povoženih dvoživk. Zato so že leta 2003 na najbolj črnem odseku ceste R2-440 Cankova– Kuzma v vaseh Krašči in Ropoča zgradili podhode za dvoživke. Ker pa ti brez varovalnih ograj ne opravijo svoje funkcije v celoti, je treba vsako pomlad, še preden se začne selitev, postaviti varovalne ograje, ki dvoživkam onemogočijo dostop na cestišče. To pa pomeni, da je treba dvoživke nato tudi ročno (v vedrih) prenesti čez cesto, pri čemer vsako leto pomagajo prostovoljci. Čeprav so nočne temperature v teh dneh še nizke, lahko v ugodnih razmerah pričakujemo, da se bo spomladanska selitev dvoživk iz prezimovališč proti mrestiščem (jezera, mlake, potoki) vsak hip začela, pravijo okoljevarstveniki iz Krajinskega parka Goričko. Kljub varovalnim ograjam in prenašanju dvoživk čez cesto naravovarstveniki še vedno opažajo precej povoženih dvoživk, zato se s prošnjo za pomoč obračajo na vse, ki bi dvoživkam želeli pomagati varno prečkati cesto in se vključiti v akcijo. Za več informacij se lahko obrnejo na naravovarstvenega nadzornika v Krajinskem parku Gorič- turni program. Zbrani so ugotovili, da je bilo radgonsko planinsko društvo lani in že več let prej najbolj dejavno med vsemi osmimi društvi, ki sicer delujejo enovito. V društvu, v katerega je vključenih nekaj več kot 300 krajanov območja Upravne enote Gornja Radgona, je polovica naraščajnikov. Tako so radgonski planinci eni redkih, kjer ni bojazni za nasledstvo. Radgonski planinci so opravili lani – čeprav je bilo večinoma ob koncih tedna deževno – ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 13 Rajko Palatin in Andrej Zver Klub študentov Lendava Ideja za prihodnost Računalnik in denar za ekskurzijo Mobilni namakalni sistem s fotovoltaiko oziroma projekt Nason – Ideja ni nova, je pa prilagojena Pomurju – Bistvo v zeleni uporabi zastonj energije »Da bi živela – oziroma služila – le od te ideje in s tem produktom, to verjetno ne bo izvedljivo. Vsak bo pač moral delati še nekaj drugega,« se nasmehne Rajko Palatin, polovica projekta Nason, prihodnjega podjetja, ki bo prodajalo – ali dajalo v najem – mobilne namakalne sisteme: »Saj sva oba pravzaprav že na neki način v podobnem poslu. Mi imamo doma elektroinštalatersko dejavnost, Andrejevi elektrotehniški servis, tako da bo treba nekaj skombinirati (smeh).« Andrej Zver in Rajko Palatin sta oba inženirja, ki sta se na videz poznala še iz časa študija, našla pa sta se prav v programu Podjetno v svet podjetništva, kjer sta se odločila za skupno izvedbo svoje ideje, imela sta namreč podobni. Prihodnost: zeleno kmetijstvo Zver: »Z idejo o namakalnem sistemu, ki je premičen, sem se srečal v eni od mojih služb, kjer sem bil zaposlen pri projektu, kjer se je to delalo v okviru nekega evropskega projekta. Midva sva tudi potem, ko je ideja že dozorevala, videla, da imajo naši avstrijski sosedje to zelo dobro razvito, tako da sva poskušala narediti nekaj svojega, pa vendar podobnega. Skratka, želela sva produkt dodelati in ga prilagoditi našim, prekmurskim poljem.« Kaj sploh je projekt Nason, o čem tako čisto laično govorimo? Torej, kaj v »navadnem jeziku« pomeni mobilni namakalni sistem s fotovoltaiko? Zver: »To pomeni, da gre za namakalni sistem, ki je na prikolici in se ga lahko vozi od njive do njive. Na prikolici so solarni paneli, ki jih na njivi odpreš, in energija, ki jo s tem dobiš, se nalaga in potem kasneje – ko ni več sonca, ker ko je najbolj vroče, se ne sme zalivati – poganja črpalko, ki črpa vodo in zaliva.« Gre za kapljično namakanje, ne razpršilno. Poanta je, da uporabiš alternativni vir energije in tako ne onesnažuješ okolja. Temelj ideje pa je, da uporabiš sončno energijo, ki je zastonj, in si s tem popolnoma »zelen«, torej ne onesnažuješ okolice. Palatin: »Ciljava pa na te majhne njive, ki jih je v Pomurju ogromno. Imamo namreč razpršene njive, ki so daleč od drugih virov energije. Vodo pa dobiš iz vrtine, ki jo izvrtaš tam, na njivi.« Zajetje vode, dodaja Andrej Zver, je mogoče na več načinov – ali iz podtalnice, lahko pa da je kakšen vodotok tudi kje v bližini; primarno pa je gotovo črpanje iz globin, saj je podtalnico najti skoraj pod celotnim Prekmurjem. Tretje leto dobrodelno zaradi slabih časov Klub študentov Lendava je pripravil sredi januarja dobrodelno prireditev stand up z Matjažem Jevšnikom, na kateri so zbrali 1.300 evrov. Izkupiček so namenili za nakup računalnika dijaku Dvojezične srednje šole Lendava, ki je preživljal težko otroštvo, z namenom, da bi mu bil v pomoč pri šolanju in sploh v življenju, 800 evrov pa so izročili ravnateljici šole Silviji Hajdinjak Prendl za tiste dijake, ki si težko privoščijo šolsko ekskurzijo. Klub študentov Lendava je dobrodelne prireditve začel pripravljati pred tremi leti z namenom, da spremenijo slabo mnenje o študentskih klubih pri občanih, da jim je mar samo za študentske »žurke«. Izkupiček od prvega koncerta Midva so podarili Dvojezič- ni osnovni šoli II, od drugega z Vladom Kreslinom so namenili Dvojezični osnovni šoli I za postavitev dvigala, tokrat pa so, kot rečeno, denar namenili dijakom lendavske srednje šole. »Tudi sami vidimo, da so težki časi in včasih tudi mi potrebujemo kakšno pomoč, zato izkoristimo vsako priložnost, da sicer z majhnimi dejanji privabimo nasmeh,« je povedal predsednik Kluba študentov Lendava Attila Ftičar. O tem, komu bodo namenili zbran denar na dobrodelni prireditvi, začnejo razmišljati po navadi že oktobra, ko začnejo povpraševati po šolah in tudi različnih društvih, komu bi lahko pomagali, odločitev pa potem sprejmejo na seji vodstva. M. H. Finančno zahteven projekt Eden od problemov izvedbe projekta Nason vidita Rajko Palatin in Andrej Zver v tem, da je zadeva precej draga. Palatin: »Panelom sicer pada cena, a so še zmeraj dragi. Imajo pa tudi le 15 let življenjske dobe, potem pa postane izkoristek preslab.« Zver: »Po najinih izračunih naj bi tak sistem, ki bi zadoščal za hektar njive, stal okrog deset tisoč evrov. To je kompletno. Ima 12 panelov, vsak je velik dva kvadratna metra. Zaradi cene razmišljava o tem, da bi bila midva lastnika takega sistema in bi ga dajala v najem. To bi si ljudje lažje privoščili kot lastništvo take namakalne naprave.« Na pol v šali, na pol zares se pogovarjamo o povezavi s Kitajci, ki bi solarne panele gotovo izdelovali malo, če ne pol ceneje, kot se dobijo pri nas. Rajko Palatin: »Zdaj si prizadevava, da bi naredili prototip ene take naprave in bi potem lahko testirali, koliko bi to stalo ter kje in kako bi bilo uporabno. Pripravila bi predstavitev na kakšnem sejmu, ponudila v najem, potem pa bi videla.« Analizo trga sta že naredila, zdaj ju torej čaka izvedba, želita pa si seveda investitorja. Samooskrba bo čedalje pomembnejša Projekt Nason: Andrej Zver in Rajko Palatin fotografija nataša juhnov Andrej Zver: »Ideja te namakalne naprave je dobra še z enega vidika: vedno pomembnejša bo samooskrba. Dandanes moraš v trgovino po skoraj vse: papriko, solato …, nekoč si šel po sol in po sladkor in ti časi – se mi zdi – vsaj delno prihajajo nazaj. Tu je prihodnost, v samooskrbi, to si upam trditi z veliko gotovostjo. Zato je ta najin projekt projekt prihodnosti (nasmeh).« Vida Toš V okviru projekta Team Olympiad, ki ga je sofinancirala Evropska unija, je organiziral TIC Moravske Toplice v športni dvorani v Radencih s pomočjo Nogometnega kluba Čarda peto športno-rekreativno prireditev Ekipna olimpijada. Na tekmovanje, bilo je zadnje v nizu, se je prijavilo 13 ekip, ki so tekmovale v disciplinah, primernih za vse generacije: v nogometu oziroma streljanju na gol, golfu, pri katerem so z golfsko palico udarjali žogo in ciljali v tarčo, v vlečenju vrvi, koordinirani hoji na dolgih smučeh, štafetni igri s skakanjem v vreči ter igri po izbiri organizatorja. In sicer so izbrali batašarko – metanje škornja na koš. Skupaj sta tekmovala 102 tekmovalca. V. T. Fotografija tic moravske toplice Gornja Radgona Spomnili so se ubite aktivistke Marije Rožman Ob robu gozda v Črešnjevcih, tik ob sedanji industrijski coni v Gornji Radgoni, so kozaki 20. februarja 1945 po tem, ko so jo mučili, ubili mladinsko sekretarko Marijo Rožman, ki je bila stara 22 let, iz sosednjih Polic. Na spomeniku, ki je bil odkrit na mestu zločina leta 1957, so zapisali: »In tu ležiš s krvjo oblita, ubil te krvoses je Vlah, iznad tebe svetloba se svita, vse dala si za novi čas.« V spomin na pred sedemdesetimi leti ubito Marijo Rožman je pripravilo krajevno Združenje borcev za vrednoto NOB Gornja Radgona minuli petek ob spomeniku komemorativno slovesnost. Številnim zbranim, med katerimi so bili poleg borčevske organizacije tudi veterani vojne za Slovenijo iz leta 1991, člani drugih združenj in sorodniki pokojne, je spregovorila Mira Skok Korošec, predsednica radgonskega borčevskega združenja. V kulturnem programu so sodelovali učenci petega c-razreda Osnovne šole Gornja Radgona pod mentorstvom razredničarke Janje Šinko. K spomeniku so ob tem položili venec in prižgali sveče. F. K. fotografija f. k. Komemoracija v spomin na zločin pred 70 leti 14 kronika | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Vladimir Miloševič, predsednik ZVVS MS okc poroča Spremlja jih osamosvojitven duh Prerekanja okoli zaslug za državo so popolnoma nepotrebna in nesmiselna, je poudaril vojni veteran »Podatek, da je plačilo članarine kar 90-odstotno, me žene naprej. Ne le murskosoboški veterani, ampak tudi Strankarske delitve so šle predaleč in so v vseh porah našega življenja, tudi najmanjših.« Tako je razmišljal Vladimir Miloševič, upokojeni brigadir Slovenske vojske (SV), ki je prevzel vajeti murskoso- Odločen ne delitvam Vladimir Miloševič, ki je moral vojaško kariero, v kateri je bil celo pomočnik načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV), hitro končati, saj je, kot pravi, postal trn v peti takratnemu obrambnemu ministru Janezu Janši, ko je opozarjal, kako se prazni skladišče orožja v Ložnici, ki je po odhodu Jugoslovanske armade (JA) padlo v roke teritorialni obrambi (TO), je odločno proti delitvam med veterani. »Domoljubi smo vsi, veterani pa so tisti, ki so sodelovali pri pripravah na osamosvojitev Slovenije in v vojni za samostojno Slovenijo. Ni nujno, da je vsak domoljub veteran, je pa vsak veteran domoljub! Sem zelo proti delitvam veteranov, ki prihajajo iz ene politične opcije. To vpliva tudi na to, da nimamo pripadnosti in povrhu vsega negiramo zgodovino. Ko sem še pomagal v Koreniki, smo gostili francosko delegacijo. Njihov vodja me je vprašal, kako to, da se prepirate o tem, kdo je zaslužen za vašo državo. Če bi se v Parizu obregnili ob Napoleona, da je zločinec, ki je, roko na srce, prav tako povzročil morijo po Evropi, je dejal Francoz, bi skoraj zagotovo zašli v težave. Lep primer, mar ne!« drugi veterani osamosvojitvene vihre iz Pomurja so leta 1990 in 1991 s svojim odzivom, ki je bil skoraj 95-odstoten, sporočili, da jim je mar za novo državo. S plačilom članarine dokazujemo, da imamo še vedno visoko moralo. Nam veteranom zato ni vseeno, kaj se je zgodilo. Vrednote, za katere smo nosili glavo na pladnju, so izginile! Vladimir Miloševič je ponosen na vse vojne veterane. fotografija nataša juhnov Začetek motoristične sezone Že madež je nevaren V 15 letih 22 mrtvih motoristov Med analizami prometnih nesreč so ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov Že so bili lepši in toplejši dnevi, ki so na ceste znova privabili kolesarje in motoriste. Policisti zato zlasti voznikom enoslednih vozil svetujejo, naj bodo izjemno previdni. Kolesarji in motoristi so med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato svarijo, naj bodo previdni, in jih pozivajo, naj hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti in svojim izkušnjam. Predvsem na motoriste namreč v začetku nove motoristične sezone prežijo številne pasti. Že prva vožnja in prvi ovinek sta lahko usodna. Nesreča nikoli ne počiva. »Vozniki motornih koles se morajo zavedati, da razmere za vožnjo niso optimalne, ker je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti gum. Poleg tega je na vozišču tudi veliko udarnih jam in obilo peska od zimskega posipa. Ob tem zagotovo ne smemo pozabiti, da za vožnjo ne zadošča samo izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi vozne spretnosti in izkušnje, ki so med zimskimi meseci pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene,« je opozoril Srečko Šteiner, policijski inšpektor za promet. Na hitrih konjičkih, ki jih lahko krotijo samo motoristi sami, v prometu nosijo glavo naprodaj. Če k temu prištejemo nepredvidljive voznike, se lahko kmalu zgodi nesreča. Med analizami prometnih nesreč so ugotovili, da se dve tretjini nesreč, v katere so vpleteni motoristi, zgodita zaradi izsiljevanja voznikov osebnih avtomobilov. Čedalje manj pozornosti se namreč posveča vožnji. Vozniki so nepredvidljivi, zaradi nepozornosti pogosto spregledajo motorista, če pa je ta še prehiter, je to kombinacija, ki se konča tragično. Tudi zato policisti in motoristi pred začetkom vsake motoristične sezone pripravljajo številne preventivne aktivnosti, ki potekajo tudi med sezono, saj je znano, da je prometna preventiva tek na dolge proge. »Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko se je ukvarjalo z motoristi večinoma le na začetku motoristične sezone, kasneje pa ne več. Že naslednje leto se je akcija nadgradila. Čeprav vozniki motor- boškega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). »To je v moji karieri že šesta funkcija, če se smem izraziti tako malo v šali, malo zares, ko nekomu poveljujem. Zgodovina se očitno ponavlja,« je rekel veteran vojne za Slovenijo, letnik 1940. Zgodovina je, se zdi, živa in nedokončana: Ladislav Lipič, upokojeni načelnik generalštaba SV, ki je na čelu ZVVS, je predlagal, da Miloševič postane predsednik območnega soboškega združenja veteranov – med vojno za samostojno Slovenijo je Miloševič poveljeval Lipiču. ZVVS je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, ki združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovnonazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ubranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. Dan ZVVS je 17. maj, ko se je leta 1990 začel projekt Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Slovenski politični vrh se je takrat uprl razorožitvi teritorialne obrambe (TO). Začele so se priprave na morebiten oborožen odpor, saj je nova demokratična oblast na glas začela govoriti o samostojni državi. Miloševič je postal poveljnik TO v Vzhodnoštajerski pokrajini. »Mimo vednosti jugoslovanske vojske smo začeli nositi naše orožje iz vojaških skladišč. V zelo kratkem času smo se zelo dobro pripravili. Tik pred spopadom junija 1991 sem poveljeval 18.600 ljudem.« Krepitev domoljubja, domovinske zavesti in spomina na osamosvojitveno vojno bo ena izmed poglavitnejših nalog murskosoboškega združenja. »Veterani se zavedamo, da je država v krizi, menimo pa, da imamo tudi mi energijo, da voz povlečemo naprej. Edina rešitev je, da smo enotni, kot smo bili v letih 1990 in 1991. Ponosen sem na tiste čase, na to, kako smo ravnali!« Andrej Bedek nih koles še vedno povzročijo več kot polovico prometnih nesreč, se stanje na tem področju izboljšuje, saj je vse manj motoristov udeleženih v nesrečah ali poškodovanih. Podatek, ki daje pozitivno oceno izvedenim aktivnostim, obenem pa podatek, ki zavezuje k še bolj kakovostnemu delu,« je poudaril sogovornik iz policijskih vrst. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katere so v Pomurju vpleteni motoristi – letno izgubita življenje skoraj dva –, so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in varnostna razdalja. Med motoristi je žal veliko tako imenovanih solonesreč, ko morajo policisti v svoje beležnice vpisati, da je motorist vozil brez predpisane opreme ali s pomanjkljivostmi na jeklenem konjičku. »Že ena prometna nesreča s smrtnim izidom ali s poškodbo je preveč. Vemo, da si nihče ne kupi motorja, da bi se vozil 50 kilometrov na uro, a treba se je zavedati, da ceste nikakor niso dirkališča,« je še pristavil inšpektor Šteiner. Andrej Bedek »Motorist je pri vožnji z motornim kolesom veliko bolj izpostavljen zunanjim vplivom in stanju vozišča. Že majhen oljni madež, blato ali jama na vozišču lahko poruši njegovo smerno stabilnost in le stežka se bo taka situacija končala brez padca. Prav tako ne smemo pozabiti na naše ceste, ki so v obupnem stanju in poleg tega še slabo vzdrževane ali sploh ne. Sekanec, ki se navaža na bankine, je že čez nekaj ur na vozišču in predstavlja smrtno nevarnost za motoriste in tudi druge udeležence v cestnem prometu,« pravi diplomirani inženir prometa Jože Škrilec, prav tako motorist. Zato so policisti povabili na posvet pred začetkom motoristične sezone tudi vzdrževalce pomurskih prometnic. Janez Kučan, pri murskosoboškem Cestnem podjetju odgovoren za vzdrževanje cest, kjer skrbijo za prevoznost okoli 1400 kilometrov cest – tudi na mariborskem območju in nekaj lokalnih, občinskih cest – pravi, da bodo do uradnega začetka sezone, to je mesec april, s cest odstranjevali posipni material, ki je ostal od zime. Med letno sezono pa ob rednih pregledih odpravljajo udarne jame ali druge nevarnosti in skrite pasti na prometnicah. Policista rešila žensko Znano je, da veliko Pomurcev modro policijsko uniformo nosi tudi drugod po Sloveniji. 27-letni Denis Jeneš in 28-letni Leon Kavaš, ki službujeta v mariborski policiji, sta 12. februarja okoli 21.30 iz mrzle reke Drave rešila žensko, ki je bila že podhlajena. Tistega dne so mariborski policisti prejeli klic ženske, ki je trdila, da zunajzakonski partner nad njo izvaja nasilje in da jo je nagnal iz hiše. Policista žrtve, s katero sta govorila in ji svetovala, naj ju počaka, nista našla na dogovorjenem kraju. Ob temeljitem pregledu brežine reke sta opazila žensko, ki je bila vse do vratu v reki Dravi, z eno roko pa se je močno držala betonskega dela temeljev mostu. S skupnimi močmi sta jo potegnila iz reke in jo rešila pred utopitvijo. Denar v banko Tukajšnji policisti poročajo, da so imeli v zadnjem obdobju več prijav uporabnikov bančnih storitev na bančnem avtomatu, ki so po vnosu PIN-kode in izplačilu denarja odšli od bankomata, vendar pozabili vzeti gotovino. Ko se je po nekaj minutah uporabnik storitve vrnil nazaj do bančnega avtomata, bankovcev ni bilo več. Oškodovancem ostane le, da neznanega storilca kazensko preganjajo. Policisti ob tem ugotavljajo, da ob takšni priložnosti marsikdo pozabljen denar vzame, kajti skoraj zagotovo se ukvarja le z vprašanjem, ali je tako dejanje moralno sporno in ne tudi kaznivo. Policisti zato ob teh primerih opozarjajo, da je tovrstno ravnanje kaznivo, zanj je predpisana denarna ali celo zaporna kazen. Svetujejo, da najdeni denar najditelji takoj odnesejo v banko, kjer bodo poiskali lastnika, ali ga predajo policiji. Rop mu ni uspel Včeraj do 15. ure so še vedno iskali zamaskiranega neznanca, ki je pred tednom v Kuzmi oborožen s pištolo poskušal oropati tamkajšnjo prodajalno. Z orožjem je zagrozil trem delavkam, naj mu izročijo denar. Tega niso storile – ropar je nato pobegnil. Policisti iščejo moškega suhe postave, ki je visok od 170 do 180 centimetrov. Oblečen je bil v modro trenerko BOLJŠA STRAN SPLETA in siv anorak. Čez obraz je imel črno kapo z izrezom za oči. Vse morebitne očividce in priče policija naproša, da kakršne koli informacije posredujejo na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Previdno zaradi divjadi Iskanje hrane divjad pogosto zvabi na plan. Divje živali med iskanjem hrane zaidejo tudi na prometnice, kjer lahko končajo pod kolesi jeklenih konjičkov. Pomurski policisti tedensko obravnavajo več kot deset primerov povoženja divjadi. Previdnost na odsekih cest, kjer je z znaki označeno, da tja zahaja divjad, zato ni odveč. Na nenadno prečkanje živali moramo biti pozorni predvsem v nočnih in večernih urah, ko te najintenzivneje iščejo hrano. Večina nesreč se zgodi zgodaj zjutraj in zvečer, vedno več nesreč pa se pojavlja tudi čez dan, v njih pa so udeležene manjše živali, kot so zajci in ptiči. Če naletite na poškodovano ali vidno bolno žival, pokličite na številko 112. Podobno storite, če na cesti trčite v žival. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 15 Koliko denarja namenjajo občine za dejavnost športnih klubov in društev Skupno nekaj več kot milijon evrov za športne kolektive v Pomurju V Murski Soboti letos bistveno manj za športne programe – Največ sredstev za šport na prebivalca v majhni Občini Hodoš Koliko denarja, toliko glasbe! Izrek, ki praviloma velja tudi v športu. Več imajo društva oz. klubi denarja, višje cilje si lahko postavijo. Tudi širok nabor selekcij v posameznem športnem kolektivu je povezan s finančnimi sredstvi. Ker je gospodarski položaj tudi v Pomurju težek, posledično družbe in samostojni podjetniki ne namenjajo več toliko sponzorskih oziroma donatorskih sredstev za šport kot v preteklosti. Zato so športni kolektivi vedno bolj podatke, koliko denarja občine namenjajo za najbolj popularno športno panogo – nogomet. Od 27 pomurskih občin nismo prejeli podatkov le iz občinskih uprav Beltinci, Gornji Petrovci, Odranci in Šalovci, kjer poleg obilice dela, vsaj v nekaterih občinskih upravah, navajajo kot vzrok za odklonitev sodelovanja tudi nesprejet občinski proračun za letošnje leto. V preostalih pomurskih občinah se namenja letno za dejavnost klu- dejavnosti klubov in društev manj denarja. Predvsem v prekmurski prestolnici gre za drastično znižanje denarja za športne programe, saj bo letos na razpolago za tretjino manj sredstev v primerjavi z letom 2014. V večini pomurskih občin denar za šport razdeljujejo med klube in društva na podlagi izdelanih pravilnikov v sklopu letnih programov športa, izdelane pa imajo tudi dolgoročne strategije razvoja športa v občini. Predvsem si Sredstva za športne programe iz občinskih proračunov Občina Apače Beltinci Cankova Črenšovci Dobrovnik Gornja Radgona Gornji Petrovci Grad Hodoš Kobilje Križevci Kuzma Lendava Ljutomer Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Sveti Jurij ob Ščavnici Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej 2015 (evrov) 28.980 16.900 28.740 8.300 123.000 * 23.000 8.100 6.000 * 11.100 18.000 * 148.000 190.488 45.000* 200.000 69.200 26.500* 1.000* 44.000 28.188 42.100 38.700 9.000* 15.000 več/manj kot v 2014 (%) - 2,04 - 5,12 +/- 0 + 13,7 + 13,78 +/- 0 - 6,5 +/- 0 + 4,7 +/- 0 - 4,5 + 19,7 +/- 0 - 32,0 + 16,0 + 10,5 +/- 0 +/- 0 - 11,0 + 7,7 - 10,0 +/- 0 + 15,38 na prebivalca (evrov) 7,96 9,00 6,6 6,4 13,82 10,00 23,82 10,00 8,24 10,58 14,00 16,45 7,38 10,56 10,81 5,00 0,77 8,42 10,00 9,84 11,43 6,21 11,36 Tudi nogometaši Slatine in drugih selekcij v Radencih so lahko veseli zneska, ki ga za svoje delovanje dobivajo iz občinske blagajne. fotografija tomo köleš Proračun 2015 v fazi sprejemanja odvisni od javnih sredstev iz občinskih proračunov. Volonterji, ki vodijo klube in društva, z nestrpnostjo pričakujejo sprejeme občinskih proračunov ter nato razdelitev sredstev za delovanje teh. S pomočjo občinskih uprav smo se dokopali do podatkov, ki vedno bolj zanimajo ne samo športno javnost v Pomurju. Tako smo prejeli podatke, koliko sredstev namenja posamezna občina za delovanje športnih društev v letošnjem letu, koliko je to več oz. manj kot v letu 2014, koliko znaša višina sredstev za šport na posameznega prebivalca občine, dobili pa smo tudi pomurski nogometni klub prihaja iz Veržeja. Člani, mladinci in kadeti nastopajo v drugi slovenski ligi, selekcija U15 pa v prvi slovenski ligi. Preostale veržejske mlajše selekcije so del tekmovalnega sistema Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Murska Sobota. In iz veržejskega proračuna je prejel nogometni klub, ki nastopa pod imenom Farmtech, v lanskem letu 10.892,58 evra. Med člani tretje lige se z največ denarja iz občinskega proračuna lahko pohvali Nafta 1903, ki ji je Občina Lendava lani namenila 31.686 evrov. Med preostalimi klubi tretje lige je dobila lani Čarda iz Martjanec iz občinske blagajne 15.000 evrov, Mura 14.200, Grad 13.800, Turnišče 12.000, Bistrica 10.516, Črenšovci 8.752, Ljutomer 8.530, Tromejnik 8.086, Serdica pa 5.820 evrov. Kot zanimivost naj dodamo, da nogomet odlično podpirajo občine Gornja Radgona, Apače in Radenci, katerih selekcije nastopajo pod okriljem MNZ Murska Sobota. Radgonski nogometaši so prejeli lani iz občinske malhe 26.541 evrov, apaški 17.660, radenski pa 9.972 evrov. Miha Šoštarič Marija Ratnik (Koloman Flisar Tišina); mladinci: 1. Žan Kelenc (Črenšovci); kadeti: 1. Luka Gorjan (Štefan Kovač Turnišče), Nuša Špindler (Ljutomer). čar – Olimpija Dolga vas 0 : 2 (Vida, Laszlo), Zvezda Dolina – Tormafölde 2 : 1 (Graj 2). bov in društev nekaj več kot 1,1 milijona evrov, to pa je v strukturi vseh odhodkov, ki jih imajo občine v svojih proračunih, izredno malo. V večini primerov prejmejo športni klubi in društva manj kot odstotek denarja, ki je v posameznem letu evidentiran na odhodkovni strani občinskih proračunov. Največ denarja za športne kolektive razumljivo namenjajo v štirih največjih pomurskih občinah. V Gornji Radgoni in Ljutomeru bistveno povišujejo to proračunsko postavko v primerjavi z letom 2014, v Lendavi in Murski Soboti pa bo šlo v letu 2015 za želijo čim več aktivnih udeležencev, občinskega denarja pa bodo deležni tudi rekreativci in predvsem izvajalci športnih programov, v katere bodo vključeni najmlajši udeleženci. Največ denarja gre za nogomet Glede na številne klube in priljubljenost nogometa se prav tej športni panogi v večini pomurskih občin namenja največ davkoplačevalskega denarja. Vendar so ti zneski od občine do občine, ne glede na uspešnost nogometašev, različni. Najvišje uvrščen teden v številkah Kegljanje Grnjakov memorial na Ravnah na Koroškem – meddruštveno kegljanje paraplegikov: 3. DP Prekmurja in Prlekije (Slavko Dunaj, Anton Simonič, Ludvik Škraban, Franc Borovnjak); tetraplegiki posamezno: 3. Slavko Dunaj; veterani: 1. Anton Simonič, 4. Ludvik Škraban, 5. Franc Borovnjak; ženske: 4. Marta Janežič (DP Prekmurja in Prlekije). Rokoborba Mednarodni turnir za starejše dečke v Sesvetskem Kraljevcu (Hrvaška): 1. Denis Kočar (do 59 kg), 2. Luka Gumilar (do 47 kg), 3. Nejc Gomboc (do 47 kg), 5. Klemen Podgorelec (do 73 kg) – vsi Rokoborsko društvo Murska Sobota. Na tekmovanju je nastopilo 86 tekmovalcev iz 22 klubov. Judo Področno prvenstvo OŠ za območje Pomurja, Maribora in Podravja v Mariboru: 1. Luka Denša (do 42 kg), Gašper Zadravec (do 50 kg), Nejc Mlinarič (do 60 kg); 2. Gašper Žerdin (do 24 kg), Samo Jaklin (do 46 kg), Jure Markoja (do 66 kg); 3. Luka Žerdin, Maj Mlinarič (oba do 38 kg), Saša Grubić (do 46 kg), Nino Imre (do 50 kg), Aljaž Kovač (do 55 kg) – vsi OŠ Miška Kranjca Velika Polana. OŠ Kobilje: 1. Tamara Ferencek (do 44 kg), 2. Mitja Ferencek (do 42 kg). OŠ III M. S.: 1. Marsel Meleš (do 21 kg), Kio Červek (do 27 kg); 2. Teo Puhan (do 34 kg), 3. Loris Cipot (do 24 kg). OŠ Beltinci: 1. Nejc Vöröš (do 38 kg), Gabriel Lipič (do 34 kg), Kaja Baler (do 36 kg), Blaž Zver (do 60 kg); 3. Žiga Zver (do 30 kg). OŠ Bakovci: 1. Jan Lukač (do 55 kg), 2. Alen Tirovič (nad 42 kg), 3. Jan Špilak (do 30 kg), Nejc Kalamar (do 34 kg). OŠ I M. S.: 1. Iva Küplen (do 21 kg), Bine Banfi (do 30 kg), Blaž Küplen (do 38 kg), Vid Lunežnik (do 46 kg); 3. Tadej Puhan (do 27 kg), Jan Grah (do 73 kg). OŠ II M. S.: 2. Klemen Bejek (do 81 kg), 3. Luka Kolarič (do 30 kg). OŠ Sveti Jurij - Rogašovci: 2. Nejc Andrejek (do 24 kg), 3. Nina Lovenjak (do 24 kg), Boštjan Gungl (do 30 kg), Kaja Tisa Janžekovič (do 36 kg), Rok Hull (do 38 kg), Asja Benkič (do 44 kg), Leonardo Horvat (do 46 kg). – vsi Klub borilnih veščin Lendava. Nastopilo je 540 tekmovalcev iz 48 klubov iz osmih držav. Turnir v Nagykaniszi (Madžarska): 2. Rika Rakič, 3. Dorian Meselič, Riko Antolin; 5. Jaka Antolin (vsi Judo klub Lendava). Regijsko prvenstvo severovzhodne regije v Miklavžu pri Ormožu s serijsko puško za pionirke: 1. Ana Marija Cvetanovska, 2. Nika Maček, 3. Ema Bukovec (vse Radgona); ekipno: 1. ŠSD Radgona, 2. Štefan Kovač Turnišče, 3. ŠD Črenšovci. Člani s standardno zračno puško: 1. Robi Markoja (Štefan Kovač Turnišče), 3. Mitja Černi (Gančani); članice: 2. Saša 2. Grand Prix Banska Bystrica (Slovaška): 1. Aljoša Marič (do 46 kg), 2. Luka Podgorelec (do 34 kg), Larisa Zver (do 48 kg), Pia Perc (do 40 kg); 3. Lino Lipuš (do 42 kg), Timi Markoja (do 50 kg) 24. Mednarodni pokal Samobora 2015 (Hrvaška): 3. Benjamin Kerman (do 66 kg), 4. Teo Toplak (do 81 kg) – oba Judo klub Beltinci. Nastopilo je 591 tekmovalcev iz 51 klubov iz dvanajstih držav. Karate 2. krog šolske lige v Selnici ob Dravi: 1. Blaž Klobasa (OŠ Negova, K5, B3), Nika Lesjak (OŠ Apače, B4); 3. Tadej Klobasa (OŠ Negova, K3), Kristjan Klemenčič (OŠ Negova, K5), Nejc Sterniša (OŠ Gornja Radgona, K5). Ekipno E2: 1. KK Gornja Radgona 2 (Taj Cigula - Kaučič, Nejc Sterniša, Lan Nejc Čurman). 3. KK Gornja Radgona 1 (Kristjan Klemenčič, Aleks Klobasa, Mišel Čuček). Strelstvo Kasaške dirke Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti je novo zmago slavila šestletna kobila Filipana Goal. Na vajetih Jožeta Sagaja ml., člana ljutomerskega kluba, je na 1900 metrov dolgi progi premagala vse tekmece ter dosegla s kilometrskim časom 1:17,3 osebni rekord. Mali nogomet 4. krog zimske lige malega nogometa za veterane Športne zveze Ljutomer: Papirnica Kleopatra Križevci – Cven 4 : 2, Šport plus – Ormož Mladost Miklavž 4 : 1 in Meteorplast – Prlek Forever 6 : 2. Krog pred koncem rednega dela vodi Meteorplast z 12 točkami. Nogomet Izidi pripravljalnih tekem: Farmtech Veržej – Beltinci 4 : 0 (Vaš, Trstenjak, Lotrič, Kouter), Russel Gabčikovo (Slovaška) – Nafta 1903 3 : 0, Kapca – Panonija Gaberje 2 : 5 (D. Žalik, T. Žalik; Plej 2, Tricsli, Hozjan, Kulčar), Grani- Rokomet Izid preložene tekme 10. kroga: Ajdovščina – Pomurje 29 : 37 (M. Kozelj 13, V. Kozelj 6, Kreft 5, Hedl 5, Petraš 4, Gorjup 3, Makovec 1). Pomurje je trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice druge lige. 12. krog: Alples Železniki – Pomurje (v soboto, 7. marca, ob 19. uri), Arcont Radgona – Rudar. Arcont je trenutno na osmem mestu. Pikado Izidi 24. kola Pomurske lige v elektronskem pikadu: Babilonci – Team Maži bar 11 : 14 (29 : 36), Pupa Bar 1 – AC Kuhar 19 : 6 (43 : 21), Don Matija – Kocka bar 12 : 13 (29 : 32), Viktorija – Pupa bar 2 10 : 15 (27 : 37), Bar Tiffany – Pajdašje 12 : 13 (30 : 32), Mokoš – Čarne vrane 10 : 15 (24 : 35), P. K. Murphy – Picolo 15 : 10 (34 : 24), ŠD Dokležovje je bilo prosto. Izida preloženih tekem: AC Kuhar – P. K. Murphy 11 : 14 (29 : 33), Babilonci – AC Kuhar 13 : 12 (34 : 33). Vodi ŠD Dokležovje s 44 točkami, drugi je Team Maži bar, ki jih ima 40. Pripravila T. K., M. Š. 16 šport | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Moto klub Veterani Drugo mesto v skupni uvrstitvi Novi predsednik je Jožef Bobovec mlajši Moto klub Veterani iz Murske Sobote je pripravil v prostorih restavracije Zvezda svoj redni letni občni zbor s poročilom o tekmovalnih dosežkih. Tudi v letu 2014 je namreč Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil pri nas organizirala prvenstvo za pokal zveze SVS. Izvedenih je bilo pet tekmovanj na območju celotne Slovenije, eno izmed njih na območju Prekmurja, in to ravno v organizaciji Moto kluba Veterani. Prvenstva se je udeležilo sedem članov kluba. V tekmovanju motornih koles je v kategoriji D drugo mesto zasedel Martin Peterka, tretje Mitja Peterka, četrto Karel Car in peto mesto Dušan Car. V tekmovanju avtomobilov sta končala na vrhu oziroma na prvem mestu v kategoriji B in F Boris Banko in Franc Horvat, v kategoriji E pa je sedmo mesto zasedel Branko Fujs. V skupni uvrstitvi je zasedel Moto klub Veterani drugo mesto, takoj za klubom Adria classic iz Kopra in pred Društvom ljubiteljev starodobnih vozil iz Vipavske doline. Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil združuje 32 največjih slovenskih društev in šteje približno 3200 članov z več kot pet tisoč registriranimi avtomobili in motornimi kolesi. Med ustanovitelji zveze je tudi Moto klub Veterani iz Murske Sobote, ki je na zadnjem občnem zboru izvolil novo vodstvo. Dosedanjega predsednika kluba Štefana Ovsenjaka je letos na tej funkciji nasledil Jožef Bobovec mlajši. T. K. Smučarski klub Pomurje Pomagali pri progi Zlate lisice Ustanovitev leta 2008, predsednik Jožef Gajšek Smučarski klub Pomurje, ki je bil ustanovljen maja 2008 in mu predseduje Jožef Gajšek, trenutno šteje 85 članov, od tega je večina učiteljev alpskega smučanja. Dva učita deskanje na snegu, razdeljeni pa so tudi glede na licence (U1, U2 in U3). »Pogoji za pristop na kadrovski tečaj za pridobitev strokovnega naziva učitelj 1. stopnje so zelo dobro smučarsko predznanje, polnoletnost in ustrezna splošna izobrazba. Po uspešno opravljenih izpitih in mentorski praksi si kandidat pridobi strokovni naziv,« pojasnjuje Gajšek in dodaja, da znanje lahko pozneje še nadgrajuje z 2. in 3. stopnjo. SK Pomurje je član Zveze učiteljev in trenerjev Slovenije in ima potrebno licenco za organizacijo kadrovskih tečajev za 1. in 2. stopnjo. »V treh tečajih smo usposobili kar 22 novih učiteljev,« je zadovoljen Gajšek. Čeprav letos ni bilo toliko snega, kot bi si največji privrženci zime in smučanja želeli, se v klubu kljub temu trudijo obdržati ustaljene aktivnosti. Med- nje spadajo »ski opening« v mesecu novembru na ledeniku, sejem rabljene opreme v začetku decembra, uvodni licenčni seminarji za strokovne kadre, organizacija petdnevnega tečaja pomurskih otrok na Arehu, v sodelovanju z OŠ I in II MS in OŠ Bakovci osnovni in nadaljevalni tečaj na Rogli, pomursko prvenstvo v veleslalomu na Weinebenu (7. marca) in sklepno smučanje za velikonočne praznike na ledeniku. Poleg tega se je devet članov kluba udeležilo tudi svetovnega pokala v alpskem smučanju. »Smučarski klub Branik iz Maribora je potreboval pomoč pri pripravi in delu na progi. Tako smo učitelji smučanja iz našega kluba priskočili na pomoč in se na ta način udeležili enega največjih zimskih športnih dogodkov v Sloveniji,« je poudaril Gajšek. Člani Smučarskega kluba Pomurje, ki so bili večinoma prvič v tej vlogi, so ponosni, da so lahko bili del tako velike zimske zgodbe in si to želijo tudi v prihodnje. J. M. Šah Namizni tenis Markoja Žibrat prvi državni prvak in drugi Kolajne in naslovi za Pomurci odlični na DP člane Radenske Pomgrad – Uspešni pri dvojicah Na Bledu je bilo 22. posamično državno prvenstvo v standardnem šahu in 16. posamično državno prvenstvo v pospešenem šahu za igralce od 8. do 18. leta. Med 242 šahisti iz vse Slovenije so se izredno izkazali člani Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, ki so dobili več kolajn, med njimi tudi štiri zlate. Najboljši med njimi je bil Boris Markoja, ki je blestel že na nedavnem tekmovanju v Gradcu. Tokrat je postal na Bledu državni prvak tako v standardnem kot pospešenem šahu (med osemnajstletniki, op. p.). V pospešenem šahu sta se z naslovom državnega prvaka okitila še Jaka Meglič v kategoriji U14 in Ema Lukač v kategoriji U8. V standardnem šahu je zasedel drugo mesto med šestnajstletniki Luka Skuhala, med osemletniki pa še Mak Kovač. Ema Lukač je v svoji starostni kategoriji končala na tretjem mestu, le malo pa je do brona zmanjkalo Hani Nemec na četrtem mestu v kategoriji U16. T. K. Na Jesenicah je potekalo 24. člansko državno prvenstvo, kjer so nastopili tudi pomurski igralci. Jan Žibrat z Mote je dosegel naslov podprvaka, saj ga je v finalu premagal Bojan Tokić iz Nove Gorice s 4 : 2, čeprav je imel Žibrat med dvobojem že lepo prednost z 2 : 0. Tokiću je to prvi naslov državnega prvaka po letu 2007. Tretje mesto v posamični konkurenci je zasedel Mitja Horvat iz Puconec, ki v tej sezoni igra za ekipo Linza v Avstriji. Jan Žibrat je vseeno pričakal tudi naslov državnega prvaka, in sicer v igri dvojic, kjer je bil njegov partner Deni Kožul iz Logatca. V finalu sta gladko s 3 : 0 premagala lanskoletni zmagovalni par Uroš Slatinšek-Darko Jorgić. Pri dvojicah sta se na tretje do četrto mesto uvrstila prekmurska para Mitja Horvat-Dominik Škraban in Bojan Ropoša-Patrik Sukič (razen Horvata vsi iz Namiznoteniškega kluba Kema Puconci). Ropoša in Sukič sta v četrtfinalu izločila favorizirano dvojico Bojan Tokić-Bojan Pavić. T. K. Otroci so pod strokovnim vodstvom uživali v smučanju. fotografija brane klun Smučarski klub Radgona 97 tečajnikov na Kopah Vsak dan poskrbljeno tudi za različne delavnice – Sezono bodo sklenili z izletom Smučarski klub Gornja Radgona je organiziral v šolskih počitnicah na Kopah nad Slovenj Gradcem tradicionalni smučarski tečaj za otroke in odrasle. Tečaj je potekal pod strokovnim vodstvom Milana Nekrepa ml., predsednika SK Radgona. Udeležilo se ga je 97 tečajnikov, od tega 52 otrok, ki jih je poučevalo trinajst domačih učiteljev smučanja. Vsi učitelji so pred tečajem opravili predsezonski seminar, na katerem so obnovili svoje znanje in potrdili licenco za sezono 2014/15. Tečajniki so prebivali v hotelu v Slovenj Gradcu in se dnevno z organiziranim avtobusom vozili na smučišče na Kopah. Na lepo urejenih smučiščih na zahodnem Pohorju so ob lepem vremenu uživali v pravi zimski pokrajini. Zato da so bili na smučišču dobro vidni, so bili mladi tečajniki označeni z »markirnimi« majicami. Po končanem smučanju je bilo v hotelu vsak dan poskrbljeno tudi za različne delavnice za otroke. V torek so organizirali pustni ples za vse udeležence tečaja. Zadnji dan tečaja je bilo organizirano tekmovanje v veleslalomu, na katerem so lahko tečajniki pokazali, kaj so se v tem tednu naučili. Zvečer je bila v hotelu še razglasitev rezultatov s podelitvijo kolajn in priznanj. Tečaj je tako kot že vrsto let pred tem dobro uspel in v Smučarskem klubu Radgona so lahko ponosni, da so ponovno naučili smučati nekaj novih otrok. V klubu bodo uspešno sezono končali z izletom na Kaprun. T. K. Nogomet Dodgeball K Partizanu zaradi Evrope Sobočanke prve Beograd je odlična odskočna deska za naprej Gregor Balažic je ukrajinski Lvov zamenjal za Slovencem bolj znan Beograd. Pri Karpatyju mu sicer ni šlo slabo, saj je na 79 odigranih tekmah dosegel tudi sedem zadetkov, a razmere v državi in iztekajoča se pogodba so privedle do tega, da se je občasni član slovenske nogometne reprezentance odločil za odhod. Svojo kariero bo nadaljeval v srbskem velikanu Partizanu, ki pa ima skupaj z drugim beograjskim velikanom Crveno Zvezdo že nekaj časa velike finančne težave. »Veliko stvari je prek medijev prikazanih s pretiravanjem. Kar se tiče plač igralcem, vsaj za zdaj ni nobenih problemov,« pravi Balažic, ki je črno-bele izbral tudi zaradi igranja v Evropi. »Igranje v Partizanu mi bo omogočilo tudi igranje v Evropi, to pa je zame odlična odskočna deska za naprej,« pojasni svojo odločitev o izbiri kluba. Prilagajanje življenju v Beogradu jima z ženo ne povzroča težav, saj kraj poznata. Zdaj, ko je član Partizana, bo imel zagotovo eno izmed najboljših navijaških podpor v Evropi, saj so Grobari (navijači Partizana) eni bolj vročekrvnih v Evropi. »O navijanju in fanatičnosti navijačev sem se prepričal na košarkarski tekmi Partizana in Reala, ko sem bil na obisku pri nekdanjem soigralcu. Takšni navijači te seveda ponesejo, zagotovo bo super igrati pred tem avditorijem,« se nastopov v črno-belem že veseli Balažic. O drugem kot o rednem igranju niti ne razmišlja. »Drugo ne pride v Petkrat zmagale Na Dunaju je potekalo mednarodno prvenstvo v dodgeballu, ki so se ga udeležile tudi članice Športnega društva Dodgeball Catwoman iz M. Sobote in pod vodstvom trenerja Jožefa Benka zasedle prvo mesto. Odigrale so šest tekem z avstrijskimi ekipami ter dosegle pet zmag in le enkrat izgubile. Izidi tekem so se vrstili takole: 6 : 0, 4 : 2, 4 : 2, 1 : 5 (poraz), ponovno zmaga 6 : 0 in v finalu še ena zmaga s 6 : 4. Letos čaka članice kluba Dodgeball Catwoman še kar nekaj pomembnih tekem, vključno z evropskim prvenstvom, ki bo tokrat na Severnem Irskem. T. K. Atletika Gregor Balažic se je iz Ukrajine preselil v Srbijo. fotografija iz arhiva kluba poštev. Sem v letih, ko moram igrati in si želim redno igrati. Verjamem, da bom Partizanu lahko pomagal do dobrih izidov,« je samozavesten igralec, ki je nogometno odraščal v Benfici. Mlajši izmed bratov Balažic je ob tem že debitiral v dresu Partizana in bil s Slovencem Brankom Iličem osrednji par branilcev črno-bele obrambe. Partizan je ob tem brez zadetkov remiziral z Radničkim, Balažic pa verjame, da bodo kmalu prišle tudi zmage. Smiljan Kuhar Dvoransko EP Tudi Romanova in Zver Včeraj se je v Pragi začelo 33. dvoransko evropsko prvenstvo, na katerem sodelujejo tudi slovenski atleti, ki so izpolnili norme za nastop. Med njimi sta tudi Sonja Roman (Hodošanka, ki je članica Mariborskega atletskega kluba Štajerska), ki bo tekla na 3000 metrov, in Aleš Zver, član Atletskega kluba Panvita iz M. Sobote, ki bo tekel na 800 metrov. T. K. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 17 Odbojka Ljutomerčanke zmagale v pomurskem derbiju Mlade puconske igralke niso bile dorasle nasprotnicam – Do konca rednega dela še trije krogi Kema Puconci II – Ljutomer 0 : 3 (15 : 25, 16 : 25, 8 : 25) Zelena dvorana v Puconcih, 50 gledalcev, sodnika: Domen Gujtman (Puconci) in Timotej Šiftar (Murska Sobota). Kema Puconci II: Svetanič, Goričanec, Šarčevič Kovač, Donša, Šarkanj, D. Oletič, Pintarič, Puhan, Lovenjak, M. Oletič, Gregorec. Trener: Danilo Varga. Ljutomer: S. Belec, K. Makoter, Kutnjak, Petek, Vozlič, Fekonja, Kosi, L. Belec, L. Makoter, Mikl. Trener: Janko Hochstätter. Ljutomerske odbojkarice nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Tokrat so v pomurskem obračunu v puconski športni dvorani brez izgubljenega niza premagale drugo ekipo Keme in se še bolj približale svojemu cilju: uvrstitvi v drugo ligo. Mlade Pucončanke, ki se kalijo v tretji ligi z upanjem, da bodo kdaj zaigrale v prvi ekipi Keme, niso bile dostojne nasprotnice. Kljub temu je bil po petnajstem porazu v sezoni trener Danilo Varga zadovoljen: »Dekleta so pokazala zadovoljivo predstavo glede na to, da imamo težave s podajalkama, ki sta poškodovani. Zato si več proti favoriziranim gostjam niti nismo obetali.« Gostiteljice, za katere sta vidnejšo vlogo odigrali hčerki verjetno najboljše odbojkarice v zgodovini ljutomerske ekipe Svetlane Lukienko, danes poročene Oletič, so se gostjam dobro upirale do sredine prvega in drugega niza, nato pa je prišla do izraza kakovost gostij. Nataša Fekonja s 14, Barbara Petek s 13 in Lea Belec z 9 točkami so bile najučinkovitejše v zmagovalni ekipi. Toda predstava trenutno vodilne ekipe tretje lige ni zadovoljila trenerja Janka Hochstätterja: »Rutinska zmaga, vendar z igro nisem zadovoljen. Pričakoval sem, da bodo moje igralke igrale sproščeno. A niso, kar se je poznalo do sredine prvega in drugega niza, ko se ni- V nedeljo, 8. marca, ob 13. uri pri gasilskem domu v Orehovcih (daljša pot) zbirališče za Atilov pohod. Za krajšo pot je zbirališče ob 14. uri pri preši TD Klopotec na Kapeli. Organizator: Zavod za turizem in šport Radenci. Informacije: Jasna Divjak, predsednica TD Klopotec Kapela, 031 223 937, zavod.radenci@siol.net, www.ztsradenci. si, info@radenci.si. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota Ob 10. uri v dvorani Osnovne šole Bad Radkersburg v avstrijski Radgoni nogometni turnir 3. Radkerburger Jugendkick 2015, kjer bodo sodelovale tudi pomurske ekipe. Ob 10. uri v športni dvorani v Radencih rokometna tekma Arcont Radgona – Dol TKI Hrastnik (kadeti). Ob 10. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti srečanje 10. kroga 2. namiznoteniške lige Sobota – Krka II, ob 16. uri Sobota – Melamin. Ob 10.30 v kraju Weinebene v Avstriji prvenstvo Pomurja v veleslalomu. Ob 16. uri v športni dvorani v Radencih tekma 12. kroga druge rokometne lige Arcont Radgona – Rudar. Igralke Ljutomera so se takole veselile zmage v pomurskem obračunu in vse večje možnosti za uvrstitev v drugo ligo. fotografija nataša juhnov kakor nismo točkovno uspeli odlepiti od domačink. V prihodnje bomo morali bolj poskrbeti za psihične priprave, saj nismo sposobni povezati dveh, treh akcij, poleg tega pa večkrat tudi brez potrebe, ko nasprotnik nima izdelanega napada, skačemo v blok pri mreži, namesto da bi se koncentrirali na pripravo novega napada.« Do konca rednega dela prvenstva v tretji ligi so še trije igralni dnevi. Za potrditev prvega mesta Ljutomerčanke potrebujejo dve zmagi, z enim očesom pa bodo v ljutomerskem taboru spremljali dogajanje v drugi ligi, saj jim ob najidealnejšem scenariju ne bo treba igrati dodatnih kvalifikacij in se lahko neposredno uvrstijo v višji rang tekmovanja, ki je stopnica nižje, kjer so pred desetletji Ljutomerčanke že igrale eno vidnejših vlog v slovenski ženski odbojki. Poraza Panvite Pomgrada, zmaga Radenec Prva tekma četrtfinala državnega prvenstva za ženske: Calcit Volleyball – Kema Puconci 3 : 0 (25 : 20, 25 : 23, 25 : 23). Točke za Kemo so dosegle: Škraban 9, Sakovič 9, Vidonja 8, Praprotnik Flisar 6, Frumen 3, Kadiš 3, Franko 2, Banfi 1. Druga tekma je bila včeraj zvečer v Puconcih. Morebitna tretja tekma bo v soboto, 7. marca, ob 20. uri v Kamniku. 6. krog modre skupine 1. DOL: Salonit Anhovo – Panvita Pomgrad 3 : 1 Chelsea, Atletico, Real, Barcelona in Bayern v Lendavi (25 : 21, 25 : 19, 18 : 25, 25 : 21). Točke za Panvito Pomgrad: Pelemiš 19, Bogožalec 16, Detela 16, Flisar 5, Pavlović 4, Drvarič 4. 7. krog: ACH Volley – Panvita Pomgrad 3 : 0 (26 : 24, 25 : 23, 25 : 18). Točke za Panvito Pomgrad: Pelemiš 20, Bogožalec 11, Flisar 6, Detela 5, Pavlović 5. 9. krog: Calcit Volleyball – Panvita Pomgrad (v soboto, 7. marca, ob 18. uri). 15. krog 2. DOL za ženske: ŽOK Sobota – ŽOK Mislinja 1 : 3 (11 : 25, 14 : 25, 25 : 23, 15 : 25). 16. krog: Celje – ŽOK Sobota (v soboto, 7. marca, ob 18. uri). 15. krog 3. DOL (vzhod): TAB Mežica – OK Radenci 0 : 3 (21 : 25, 17 : 25, 19 : 25). Največ točk za Radence so dosegli: Škrjanec 15, Mihalič 10 in Vohta 8. M. Š., T. K. Ob 17. uri v Zeleni dvorani Puconci srečanje 18. kroga v 1. namiznoteniški ligi Kema II – Olimpija. Ob 17. uri v dvorani DSŠ v Lendavi košarkarska tekma pomurske lige KK Lindau – PŠK Ljutomer. Ob 18. uri v športni dvorani v Radencih košarkarska tekma pomurske lige KK Radenci – KD Ljutomer. Ob 19. uri v dvorani ŠIC v Ljutomeru odbojkarska tekma 16. kroga 3. lige (vzhod) za ženske ŽOK Ljutomer – Turbina. Ob 20. uri v športni dvorani v Radencih odbojkarska tekma 16. kroga 3. lige (vzhod) OK Radenci – Maribor II. Sreda Ob 18. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti odbojkarska tekma 10. kroga modre skupine prve lige Panvita Pomgrad – Astec Triglav. Nogomet Kokol bo pomagal Čardi Veliko menjav pri soboški Muri in v Martjancih Saj ni res, pa je. Minuli konec tedna je zares potekala v dvorani Dvojezične srednje šole v Lendavi Liga prvakov, in to pod okriljem domače medobčinske zveze. Šlo je namreč za 2. fazo ciklusa Rad igram nogomet za igralce kategorij U9 in U11, ki so za to priložnost postali člani Reala, Barcelone, Bayerna … Vse ekipe so se namreč odločile, da se bodo tokrat poimenovale po enem od evropskih nogometnih velikanov. V kategoriji U9 je tako Planika Turnišče postala Chelsea, Planika Turnišče 2 Atletico Madrid, Bistrica Borussia Dortmund, Črenšovci pa Arsenal. V kategoriji U11 se je Planika Turnišče prelevila v Bayern, Bistrica v Barcelono, Kobilje v Manchester City, Planika Turnišče 2 pa v Real Madrid. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim, pri takšnih klubih in strasti za nogometom pa je jasno, da so bili na koncu zmagovalci vsi. Na naši fotografiji pa je ravno utrinek z dvoboja med Chelseajem in Borussio Dortmund. T. K. fotografija nataša juhnov Prestopni rok je že za nami, zato smo pred nadaljevanjem prvenstva v 3. SNL vzhod, do katerega manjkata še dobra dva tedna, pogledali v tabore pomurskih klubov, kjer je prišlo do kar nekaj sprememb. Za najodmevnejšo okrepitev so bržkone poskrbeli pri Čardi, kjer bo v spomladanskem delu sezone igral tudi Vladimir Kokol, stari znanec slovenskih zelenic, ki je odigral svoje najboljše tekme v dresu Mure in Olimpije. V Martjance so ob Kokolu prišli oziroma se vrnili še: Tomaž Recek, Iztok Kerčmar, Tjaž Lopert, David Karničnik, iz Mure pa se je k Čardi preselil tudi Tilen Kocbek, medtem ko sta klub zapustila Davorin Pelcl in Grega Matjašec. Veliko se je dogajalo tudi v Murski Soboti, kjer je prišlo ob menjavi predsednika tudi do nekaterih menjav v moštvu. Črno-beli dres v nadaljevanju tako ne bodo nosili več Ebo Eduam, Alen Kozar, Luka Madon, Luka Ciglarič in prej omenjeni Kocbek. Kozar se je namreč vrnil v Aluminij, Madon bo pol leta preživel pri Slatini, Ciglarič pa bo ponovno igral za Ljutomer. Klubu so se sicer pridružili Luka Ivanič, ki je pri Muri že igral, Danijel Forjanič, nekdanji nogometaš Tromejnika in Goričanke, srbski vratar Dimitrij Radojković in ruski napadalec Alan Magomedovich. S črnobelimi sicer trenira tudi Mitja Mörec. Za Ljutomer, ki je dobil s Ciglaričem pomembno okrepitev, bodo v drugem delu sezone igrali še Patrick Jelen, Samo Karlovčec, Luka Kotnik, Miha Starovasnik in Alen Lebar. Klub so ob tem zapustili Niki Slana, Dejan Žnidarič, Goran Šnajder in Stanislav Kuzma. Pestro je bilo tudi pri Nafti, kjer so ob menjavi trenerja klub zapustili Mihael Karlovčec, Roland Polareczki, Jurica Valentić, Vito Šimonka in Vilim Puclin. Tudi prihodov je bilo kar nekaj, prišli so namreč Tim Litrop, Adrián László Péntek in Igor Kleiderman. Brez menjav ni šlo niti v Beltincih in Odrancih. Odrance, ki so si zagotovili Jureta Arsića in Mateja Murata (oba iz ptujske Drave) ter Jerneja Balažica, Dejana Žnidariča in Aljošo Gregorca, sta zapustila brata Mihael in Luka Ivanič, odšli pa so tudi Rok Vori, Mitja Žerdin in Denis Vogrinec, ki je okrepil prav tekmece iz Beltinec. Ti so v prestopnem roku izgubili Dejana Sreša, ki bo kariero nadaljeval v Avstriji, novo moštvo pa sta si poiskala tudi Uroš Pavel in Rok Gruškovnjak, ki se je vrnil v Rakičan. S. K. 18 turizem | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Čebelarski muzej Krapje – Čebelarstvo Tigeli Star osmerokoten čebelnjak Skupaj z dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so sodelovali na državnem turističnem tekmovanju Čebelarski muzej Krapje – Čebelarstvo Tigeli sta Dragica in Jožef Tigeli v dvajsetih letih izoblikovala v zanimivo turistično točko, ki jo radi obiskujejo tako turisti kakor tudi šolarji in čebelarji iz Slovenije in tujine. Posebnost, ki pritegne pozornost obiskovalcev, je večji star čebelnjak osmerokotne oblike, ki je izdelan po paviljonskem načrtu, s strešno lino za zračenje, v njem pa je 84 panjev po Naiserjevem sistemu. Dragica pravi, da takega čebelnjaka niso našli nikjer drugje po Sloveniji, v Čebelarski zvezi Slovenije pa so jima povedali, da ga niso zasledili niti nikjer drugje v svetu: »Čebelnjak je s konca 19. stoletja, oče pa ga je v zelo slabem stanju kupil v Prekmurju. Tam so ga razstavili, pripeljali na Krapje in ga obnovili. Izvedeli smo, da je bil podoben čebelnjak pred drugo svetovno vojno tudi na Cvenu, vendar so ga med vojno uničili. Posebnost so tudi panji po Naiserjevem sistemu, ki jih že desetletja ne uporabljajo več, marsikateri mladi čebelar pa jih sploh ne pozna.« V čebelnjaku je zbirka starega čebelarskega orodja. Ob točilih za med in ročnih kadilnikih so še stiskalnica za vosek, več kot 300 let star panj, stare knjige o čebelarstvo in drugo. Ob čebelnjaku – muzeju so še drugi starejši in novejši čebelnjaki, med muzejem in čebelnjaki pa so urejeni zeliščni vrtovi tako z zdravilnimi zelišči kakor tudi medovitimi rastlinami. »Strokovnjaki in čebelarji menijo, da sta čebelnjak in oprema izredno bogata kulturna dediščina. Večino te opre- V čebelnjaku, ki je bil narejen okrog leta 1900, je veliko predmetov iz zgodovine čebelarstva. fotografija jože gabor me smo dobili od drugih čebelarjev, ki so se prenehali ukvarjati s čebelarstvom, vendar so želeli, da bi prispevali k ohranjanju spomina na zgodovino čebelarstva pri nas.« Čebelnjak je predstavljen tudi v filmih in revijah Čebelarske zveze Slovenije. Dragica in Jožef dobro sodelujeta s pomurskimi osnovnimi in srednjimi šolami. Tako so dobili konec januarja dijaki Ekonomske šole Murska Sobota na 12. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma v organizaciji Turistične zveze Slovenije srebrno priznanje za nalogo Sladka pravljica posuta z zlatim prahom – zgodba o čebelici Tigeli. V projektu so predstavili čebelarstvo Tigeli: »Skupaj z dijaki smo projekt predstavili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Naredili so zelo zanimivo nalogo o tem, kaki bi nas promovirali v Sloveniji in svetu. Na sejmu smo dobili tudi več ponudb za sodelovanje. Za šole in vrtce organiziramo delavnice, v katerih jim predstavimo zgodovino čebelarstva in čebelarstvo danes, med, medene izdelke in drugo. Imamo tudi učni čebelnjak, v katerem si lahko skozi steklo ogledajo življenje čebel v panju. Nekateri otroci nas potem obiščejo tudi z družinami.« Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, veliko pa jih je tudi iz tujine: Čehi, Italijani, Američani, Avstrijci in drugi. Nekateri k njim tudi prikolesarijo. Večkrat jih obišče tudi družina iz Gane, ki si je v Sloveniji kupila hišo. Čebelarski muzej je odprt vsak dan med 11. in 17. uro, na vhodu pa je zapisana tudi njihova telefonska številka, tako da jih lahko pokličejo tudi zunaj tega časa in pridejo do muzeja v petih minutah, saj živijo v bližnjem naselju. Med in medene izdelke ponujata tudi na večjih turističnih sejmih ter v pomurskih termah v Banovcih, Mali Nedelji in Moravskih Toplicah. Prej sta izdelovala različne čebelarske izdelke, zadnja leta pa sta se posvetila predvsem medu. Imata tri sorte: cvetlični, gozdni in akacijev med. Dragica pravi, da je po medu zelo veliko povpraševanje, saj se vse več ljudi zaveda njegove koristnosti ter znajo ceniti in ločiti kakovosten med od slabega: »Zdi se mi prav, da je v Sloveniji na trgu dobra kontrola medu, tako da čebelarji prodajamo res zelo kakovosten med. Res pa se na našem trgu in v trgovskih središčih najde tudi manj kakovosten med iz tujine. Ves med brez težav prodamo in z možem zato tudi načrtujeva povečanje števila čebeljih družin.« Vsako leto 1. in 2. maja organizirajo dneve odprtih vrat, ko obiskovalcem predstavijo muzej in jih pogostijo z medom, medenim pecivom in medenim likerjem. Jože Gabor Prva razstava Društva Ščipek iz Puconec Izdelki domače obrti in ljudski običaji Ker želijo znanje in ročne spretnosti prenašati na mlade, se povezujejo tudi z osnovnimi šolami turistične prireditve Gornja Radgona – V petek, 6. marca, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Spodnji Kamenščak – V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije učna delavnica Peka peciva. Kunova – V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v Zavodu Pachamama center delavnica Meditacija za sodobnega človeka. Radenci – V soboto, 7. marca, med 9. in 13. uro bo na platoju pred pošto Vaška tržnica domačih dobrot v organizaciji Zavoda za turizem in šport Radenci. Cven – V soboto, 7. marca, ob 17. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven prikaz rezi vinske trte. Po prikazu bo druženje. Jeruzalem – V soboto, 7. marca, ob 19. uri bo v Dvorcu Jeruzalem večer ob dnevu žena in materinskem dnevu z glasbo in plesom. Ljutomer – V soboto, 7. marca, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Murska Sobota, Ljutomer, Beltinci, Radenci – V nedeljo, 8. marca, med 8. in 12. uro bo akcija spoznavanja ptic na gregorjevo z naslovom Ptički se ženijo, ki jo pripravlja Pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Zbirališča bodo ob stojnicah za gledališčem Park v Murski Soboti, na Glavnem trgu v Ljutomeru, pri trgovini Mercator v Beltincih in pri hotelu Radin v Radencih. Vsako polno uro bodo organizirali voden izlet po parku. Ratkovci – V nedeljo, 8. marca, ob 10. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu po kulturnem programu 12. pohod po Sladki poti ob dnevu žena, ki ga pripravljata Mikroturistični grozd Sladka pot in PGD Ratkovci. Pred pohodom ob 9.15 se bodo udeleženci ogreli ob predstavitvi programa Pilates pohodi, ki ga bo vodila Simona Kolarič. Pot bo dolga 14 kilometrov, postanka pa bosta pri Časarjevem mlinu in medičarski delavnici družine Celec. Po vrnitvi do ratkovskega vaško-gasilskega doma bosta pogostitev in druženje. Paričjak, Orehovci – V nedeljo, 8. marca, ob 13. uri se bodo pri gasilskem domu v Orehovcih odpravili na pot udeleženci Pohoda po Atilovi poti, ob 14. uri pa se jim bodo Pri preši v Paričjaku pridružili še drugi pohodniki. Pohodniki se bodo ustavili ob kulturnih in turističnih znamenitostih in tudi na območju, kjer naj bi bil po legendi nekoč grad kralja Atile. Organizatorja sta Turistično društvo Klopotec Kapela in Turistično društvo Majolka Orehovci. Med unikatnimi izdelki je bil poudarek na rožah iz kokošjega perja. fotografiji ciril kosednar V prostorih Kulturne dvorane Občine Puconci je bila minulo nedeljo razstava tamkajšnjega Društva Ščipek. Na njej so članice in člani predstavili unikatne ročne izdelke domačih obrti, ki so jih naredili pozimi. Ker je Društvo Ščipek še »mlado«, je bila razstava tudi priložnost za njegovo predstavitev. Kot je povedala predsednica društva Cvetka Sever, je bilo ustanovljeno konec lanskega leta. Njihov namen je ohranjanje kulturne dediščine, predvsem domače obrti, značilne za okoliške kraje. Trenutno jih je v društvu 15, med temi večina žensk, prav tako pa tudi štirje moški, ki prihajajo predvsem iz Puconec, nekateri tudi iz sosednjih krajev. Kot dodaja predsednica, ne gre samo za upokojence, ampak tudi mlajše članice in člane. Ker želijo znanje in ročne spretnosti prenašati na mlade rodove, se povezujejo tudi z osnovnimi šolami in drugimi javnimi ustanovami v okolici. Prav tako tudi z različnimi društvi iz okolice, nekaterih krajev Slovenije in tudi tujine. Člani in članice se srečujejo v prostorih puconske krajevne skupnosti vsaj enkrat tedensko, kjer potekajo delavnice. Na njih so pozimi izdelovali različne vezenine, priročna darila, lesene izdelke, škatle iz odpadnega papirja, rože iz kreppapirja, izdelke iz koruznega ličja in rože iz kokošjega perja. Te so, kot pravi Severjeva, nji- Na prvi razstavi Društva Ščipek iz Puconec so bili na ogled izdelki, ki so prišli izpod rok članov v iztekajoči se zimi. hov unikat, saj kljub številnim razstavam, ki so jih njihove članice že obiskale, tega niso videle še nikjer. Trudijo se, da bi bili izdelki predvsem iz naravnega ali odpadnega materiala. Takšnega so namreč uporabljali tudi nekoč, saj ni bilo denarja za nakup. Zgoraj omenjeni izdelki in še mnogi drugi, ki so jih naredili v sklopu delavnic, so bili postavljeni na ogled tudi na njihovi prvi razstavi. Poleg krajanov si je razstavo prišlo ogledat tudi nekaj zunanjih obiskovalcev, med njimi tudi člani Društva upokojencev Šalek iz Velenja, s katerim dobro sodelujejo. Takšno sodelovanje se jim zdi pomembno ne samo zaradi druženja, ampak tudi zaradi prenosa izkušenj, ki lah- ko pozitivno vplivajo na spoznavanje kulturne dediščine dveh pokrajin. Kot še pove Severjeva, je eden izmed ciljev pred meseci ustanovljenega društva pridobivanje članstva. Veseli bodo tako tistih članov, ki bodo društvo obogatili z znanjem in idejami o novih ročnih spretnostih, kot tudi tistih, ki se želijo naučiti kaj od tega. Prav tako načrtujejo še več aktivnosti in prireditev. Poleg domače obrti želijo namreč obujati tudi stare kmečke običaje ter vse to popestriti veseloigrami, glasbo in plesom. Prireditve bodo izvajali sezonsko, glede na čas izvedbe kmečkih del, s katerimi so običaji povezani. C. K. Grad – Grad je 1. marca odprl vrata obiskovalcem. Na ogled je stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in rokodelsko delavnico, od četrtka pa bo še pregledna razstave likovnih del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na dvajsetih likovnih kolonijah Protestantskega društva Primoža Trubarja. Radenci –V Dosorju je na ogled razstava likovnih del učenk in učencev OŠ Radenci in OŠ Kapela. Lendava – V hotelu Elizabeta je na ogled razstava likovnih del Milene Petković s Hrvaške. Beltinci – V gradu Beltinci je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 8. likovni minikoloniji, na kateri sta bili temi ustvarjanja beltinski park in grad. Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled še stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju. Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 19 Junaki sodobnega časa Največja nagrada je rešeno življenje Murskosoboški gasilci kot dobro naoljen stroj – Ne oklevajo niti za trenutek – Črn humor običajno zbistri um in prežene strašne podobe Petindvajsetega februarja sva si s poveljnikom Gasilskega društva (GD) Murska Sobota Antonom Gombocem v mimohodu izmenjala nekaj besed. O tem in onem. Tak tipičen trač. Recimo. Da se nisva že dolgo srečala, ko bi naju ločeval gasilski ali policijski trak, sem mu navrgel md vrsticami. Bolje je tako, sva prikimala in si segla v dlan. Slabo uro kasneje so mobilni telefoni ponoreli. Klici kot po tekočem traku! Ušesa je paral zvok gasilskega tovornjaka na nujni vožnji s svetlobnimi in zvočnimi signali. Nekdo je zapeljal v deročo in naraslo Ledavo pri Polani. Nesrečnico so rešili pet pred dvanajsto. »Največja nagrada je rešeno človeško življenje.« Četa GD Murska Sobota: poveljnik in prvi med enakimi Gomboc, Borut Koren, Blaž Gomboc, Rok Sarjaš in Dušan Jureš. To je torej njihova zgodba. »Rešite me!« Ne minute, štele so sekunde! »Ni bilo časa za oklevanje. Prijeli smo se za roke in naredili nekakšno živo verigo, saj je bil tok reke zelo močen in je grozil, da odnese tudi koga od nas. Dobesedno v zadnjih sekundah smo razbili steklo in voznico potegnili iz vozila, ki je že bilo polno vode in je že v naslednjem trenutku potonilo. Prestrašena, premočena in premrznjena voznica je samo kričala: 'Rešite me!'« je podoživljal dogajanje poveljnik Gomboc. Nihče ni razmišljal niti o lastnem življenju, saj je bil edini cilj rešiti nesrečnico. »Kot gasilci smo se zaobljubili, da smo pripravljeni žrtvovati življenje, da zaščitimo druge. Plačilo za nas je rešeno človeško življenje. Zato je občutek enkraten in se ne pozablja,« je še pristavil poveljnik. Murskosoboški poklicni gasilci so pripravljeni posredovati 24 ur na dan. »Med delovnikom, če pride do intervencije, smo v dveh minutah z vozili že na poti iz garaž. Ponoči in ob koncih tedna je ta čas pet minut. Vsak petek imamo urjenja, ki se jih udeležujejo tudi prostovoljni gasilci. Brez urjenja ni uspeha,« je jasen poveljnik Gomboc, ki je že trideset let v gasilskih škornjih. Pravi gasilski lisjak! »Naloge so natančno razdeljene. Ko se peljemo na intervencijo, se že natančno ve, kaj mora kdo narediti. Ničesar se ne prepušča naključju,« je razložil Koren. Med vožnjo si gasilci recimo že nadenejo dihalne aparate – Blaž Gomboc (z vzdevkom Doktor) je po izobrazbi zdravstveni tehnik, zato je vešč dajanja medicinske pomoči. »Takoj po končanem posredovanju opravimo analizo. Dobra komunikacija je ključna za uspešno akcijo,« je rekel. »Nenehno sem bil povezan z njimi, ali morda potrebujejo dodatne odeje ali kaj drugega,« se je sredine akcije še dotaknil Jureš, mojster logistike. Včasih si je tudi treba naliti čistega vina, da se napake ne ponovijo. In če ne rešijo življenja? »Nismo računalniki, da bi vse preprosto resetirali. Odkrit pogovor pomaga. Črn humor pa običajno zbistri um in prežene strašne podobe.« Za trenutek je zavladala (mučna) tišina. Presekalo jo je zvonjenje telefona. ska lestev soboških gasilcev je stara 35 let. Je dotrajana in bistveno prenizka za reševanje na višinah, visoka je 32 metrov, nova pa bo omogočala lažje reševanje in večjo varnost tudi reševalcem. Gasilska avtomobilska lestev je nujna za učinkovito delo murskosoboških gasilcev. S staro je bilo zaradi njene zmogljivosti reševanje ponekod, med drugim v Lendavski ulici, oteženo. Z lestvijo posredujejo v tridesetih primerih na leto. Pa ne gre samo za gasilsko delo, ampak tudi reševanje živali z višin in pomoč, recimo Društvu za opazovanje in proučevanje ptic ali pri odstranjevanju kritine z rakičanske bolnišnice. To je najsodobnejša lestev, ki jo premore Slovenija, saj ima v dodatni opremi lastno zalogo zraka, ki ga potrebujejo gasilci, ko posredujejo ob požaru, prav tako je več manevrskega prostora pri uporabi lestve. Poveljnik Tonček, kakor ga kličejo stanovski kolegi, je prepričan, da bo to »tak čudež kot pred petintridesetimi leti«. Takrat so si številni z velikim zanimanjem ogledovali lestev, ki so jo leta 1979 postavili na ogled na dvorišču soboškega gasilskega doma. Ne- Junaki sodobnega časa – četa poveljnika Antona Gomboca (v sredini) Rok Sarjaš – Roki ali Ta mulec Dušan Jureš – stric iz ozadja (logistik) Borut Koren – Bobo dvomno bo skoraj zagotovo tako tudi letos, ko bo prevzem nove. Želja pa je le ena: »Čim prej dobiti sodoben kos opreme na svoje dvorišče.« Ob tem bo namenu predano tudi novo hitro terensko vozilo za reševanje. Staro je nedavno sredo obstalo v blatu. Le z izjemno velikim traktorjem so ga rešili. Logistik, nekakšen, pa upam, da ne bo zamere, stric iz ozadja, ki poskrbi, da je »stroj dobro naoljen«, Dušan Jureš si mane roke! Že ima v glavi, kje bo stala nova oprema. preden s(m)o se postavili pred fotografski objektiv. Škljoc! Samo spotoma: morda bo zdaj več slave, ko bo v časopisu. Vsak od sedmih poklicnih tukajšnjih gasilcev v svojo beležnico vpiše okoli sto intervencij letno. So tudi malo manj nevarne naloge, kjer prav tako štejejo sekunde. No – in še hudomušne. »Možakar je prišel k nam in prosil, ali mu lahko z lestvijo pomagamo vstopiti v stanovanje, ker sam ni mogel odpreti vrat, saj je bil z notranje strani v ključavnici ključ. Skrbelo ga je, da se ni kaj zgodilo ženi, ki je bila doma. Dvignemo se z lestvijo, in ko pridemo na balkon, slišimo vpitje. Žena je bila namreč z ljubimcem v postelji. Hitro smo pospravili lestev in odšli. Kako se je potem končalo, ne vem,« je iz rokava stresel eno od anekdot poveljnik Gomboc. Borut Koren je dve debeli uri ali morda celo še kaj več lovil – papagaja! »Dvignemo se z lestvijo do živali, ki je bila na drevesu. Papagaj pa na drugo drevo! Ponovimo vajo in spet, spet, spet … Naposled ni več mogel kam in mu je le preostalo, da je skočil do nas.« Reševanje mačk z dreves je enaka zgodba. »Lastniki živali so nam zelo hvaležni. Mnogi, ki so našo pomoč potrebovali v prometni nesreči ali požaru, se prav tako pridejo zahvalit.« Nekateri pa so jim že napeli ušesa, čeprav so njih in njihove najbližje in povrhu premožno hišo obvarovali pred najhujšim. Pač – ljudska folklora. Naj za konec obvelja gasilska: »Na pomoč, tovariši!« Andrej Bedek Kje so mladi? Pa dekleta? Z lestvijo v višave Pogled v prihodnost je svetel. Če ne bo zapletov, bodo oktobra 2015, ko bo mesec požarne varnosti, gasilci iz Murske Sobote na že tradicionalni vaji sodelovali z novo in zelo zmogljivo avtomobilsko lestvijo. Gre za pomembno pridobitev za reševanje na višini, ki je do zdaj niso imeli. Avtomobilska lestev bo visoka 42 metrov, imela bo pregibni zadnji del in bo primerna tudi za reševanje iz najvišjih objektov. Dosedanja avtomobil- Blaž Gomboc – Doktor Kratek oddih po naporni akciji – Borut Koren in Branko Kolmanič fotografije nataša juhnov Anton Gomboc si želi tudi (novih) mladih moči: »Mlade je težko animirati. Vse drugo jih zanima. Ne razumem, kaj je z mladimi v Murski Soboti. V Mariboru nimajo težav z novačenjem mladih, tudi nekatera naša okoliška društva imajo po več pionirskih enot. Pozivam jih, da vstopijo v naše društvo. Nositi gasilsko uniformo ni sramota.« »Že kot otrok sem želel postati gasilec. Zmeraj sem tekel iz hiše, ko sem zaslišal gasilsko sireno. Ni mi žal. Opravljam zelo humanitarno delo. Ponosen sem na to,« je rekel najmlajši, Sarjaš (21). Štiri leta je vpet v gasilske vrste. In ker so gasilci junaki sodobnega časa, ankete pa jim merijo visoke odstotne točke, mu je najbrž nežnejši spol precej naklonjen. Ali? Nespodobna povabila? »Uf! Ne vem. Tega še nisem občutil,« je poskrbel Roki ali Ta mulec, kot je njegov vzdevek v GD Murska Sobota, za smeh na dvorišču, 20 | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Skrbimo za svoje zdravje Sreča Sreča je kot jutranja zarja v jeseni. Srečo občutiš kot mamin topel objem. Sreča diši po mavrici pomladi. Sreča zveni kot sedem violin v oblakih. Sreča ima okus po češnjah v vročem poletju. V okviru tematskega sklopa Skrbimo za svoje zdravje so otroci, stari od pet do šest let, in njihove vzgojiteljice Milena, Sanja in Klaudija raziskovali, kako na naše zdravje vpliva okolje. Še posebno jih je zanimalo, kaj lahko sami naredijo, da se obvarujejo pred poškodbami in boleznimi. Veliko o tem že vedo sami, da bi izvedeli še več, pa so medse povabili medicinsko sestro Sabino. Seveda se vsi otroci vsaj malo bojijo, ko morajo k zdravniku. Pa ne zaradi zdravnika ali medicinske sestre, najbolj se bojijo, če se v njihovih rokah zasveti injekcija. No, ampak tega se boji tudi kakšen odrasel. Medicinska sestra jih je ob tej priložnosti seznanila s svojim poklicem in svojim vsakodnevnim delom. Otroci pa so uživali v skupni igri ob uporabi in prikazu nujnih medicinskih pripomočkov, ki jih uporabljajo v bolnišnici. Obiskali so tudi Zdravstveni dom Turnišče in se srečali s prijaznim medicinskim osebjem. Zdaj veliko več vedo o tem, kako je treba skrbeti za zdravje, poleg tega pa jih je zagotovo tudi manj strah srečanja z zdravnikom in medicinsko sestro. A. N. R. R. Luka Gostan, 3. b, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Babica Moja babica je pridna, saj pazi me vsak dan, zato zelo rada jo imam. Babica res je najboljša, z mano se vedno igra, zato objamem jo vsak dan. Skupaj sva srečni zelo, zato je nikomur ne dam, saj najrajši jo imam. Petra Škerget, 5. a, OŠ Bakovci Zima fotografija milena raščan Obisk osnovnošolcev na Vestniku fotografija a. n. r. r. Rešitev za nas Večkrat slišimo, da vsaka kapljica vode šteje in da želi veliko ljudi rešiti to težavo, ampak ta rešitev ni tako lahka, kot se zdi mnogim. Obstajajo razne organizacije in večina teh skuša rešiti to težavo z denarjem, našim denarjem. Ampak vprašanje je: »Kam gre ves ta denar?« Tudi če gre res v prave namene, ga nikoli ne bo dovolj za več milijonov ljudi, ki si želijo le zdravo pitno vodo. In tu se pojavi glavna težava: nas ljudi je preprosto preveč in prehitro se množimo, še posebej v revnih krajih zaradi slabe izobrazbe, pomanjkanja zaščitnih sredstev in zakonov, ki bi to omejevali. Obstaja pa še en velik problem, o katerem govori malo ljudi, in to je verska omejitev. Namesto da bi delovali vsi skupaj in tako tudi pospešili razvoj človeštva, verjamemo, da nas bodo rešili tako imenovani bogovi, in prav na ta način nam vera pere možgane in tako ne omogoča boljše prihodnosti, hkrati pa tudi prinaša sovraštvo in vojne. Moje mišljenje je malo drugačno od drugih, to vem tudi sam. Ampak lepe besede ne bodo spremenile našega sveta. Rešita nas lahko samo resnica in dobra zdrava misel. Samuel Bugar Glavač, 9. c, OŠ Beltinci Po šolah in vrtcih se velikokrat pogovarjajo tudi o medijih, časopisih ali televiziji. Tako male nadobudneže začne zanimati, kako poteka delo novinarjev, fotografov ali radijskih voditeljev in kako novice pravzaprav pridejo v časopise in radijski eter. Da bi to izvedeli in podrobneje spoznali naše delo, mnogi obiščejo tudi redakciji časopisa Vestnik in Radia Murski val. Pripovedujemo jim, kako nastajajo novinarski članki, na kaj moramo biti pozorni, kako preverjamo informacije in kaj vse potrebujemo, da dobro opravimo svoje delo. Tudi otroci nam velikokrat postavljajo zanimiva in radovedna vprašanja – koga od znanih osebnosti smo pri svojem delu že srečali, ali je naše delo nevarno, ali bi se še enkrat odločili za to delo, kakšne računalnike uporabljamo … Pogovorimo pa se tudi o tem, kako pomembno je brati in biti seznanjen z dogajanjem doma in po svetu, ter da ne smemo verjeti vsemu, kar slišimo. Takole pa so nas pred časom obiskali radovedni učenci 2. a- in 2. brazreda iz Osnovne šole II Murska Sobota, za spomin pa je nastala tale fotografija. Še pred tem so spoznali naše delo in z velikim zanimanjem prelistavali stare izvode časopisa Vestnik. A. N. R. R. Zvečer ob petih že tema nastaja, zjutraj pa dlje ostaja. To so prvi znaki zime, ki pa za otroke prehitro mine. Oblaki v sebi sneg nosijo, kasneje pa ga na zemljo trosijo. Otroci se že veselijo, da po snegu se lahko kotalijo. Snežak trebuh ima že končan, saj naš fant je zelo močan. Mi pa zobke skrbno prat, v posteljo in hitro spat. Zala Lepoša, Alja Černi Forjanič, 6. razred, OŠ Odranci Zakaj ima polž hišico? Nekoč je živel polž, ki je vedno plezal na vrt, poln solate. Medtem ko se je basal z vso to solato, je gledal, kako umirajo njegovi prijatelji zaradi človeka in njegove soli. Odločil se je, da se bo pogovoril z njim. Hotel je, da jim človek prizanese, ampak ta se ni strinjal, saj so mu pojedli že cel vrt solate. Človek si je prisegel, da če še enkrat vidi polža v svojem vrtu, ga bo uničil. Zato se je polž odvlekel v svoj rov in si naredil hišico za zaščito pred soljo. Tako so vsi polži dobili hišice, človek pa jih nikoli več ni mogel posoliti. Polžki pa niso več jedli solate, saj so bile hišice tako težke, da niti do vrta niso mogli priti. Adrian Plohl, 7. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru Obiskal ga je hudič Ko se ptički ženijo. tijan koznicov, 1. a, oš turnišče Živel je priden fant. Ime mu je bilo Luka. Prihajal je iz Maribora. V šoli je imel le petice. Vedel je, da ogenj ni igrača. Nekega dne je sošolec Simon udaril Lukca, preden je šel domov. Že nekaj mesecev sta bila oba zaljubljena v Niko. Simon je Lukcu dejal, da je Nika predobra za njega. Luka ga je imel dovolj. Na obisk k njemu je prišel hudič. Luka mu je povedal, kako zelo mu Simon nagaja. Hudič mu je dejal, naj mu v hiši podtakne ogenj. Luka ga je ubogal. Vzel je vžigalnik in zažgal hišo. Simonova družina je na srečo hitro opazila, kaj se dogaja. Stekli so ven in videli Lukca, ki je bežal kot blisk. Poklicali so njegovo mamo in gasilce. Gasilci so kmalu pogasili, na srečo škoda ni bila velika. Tudi mama se je hitro usedla v avto, pripela sestrico in se odpeljala k hiši. Žal se je zgodila prometna nesreča in sestrica je umrla. Luka se je počutil grozno. Obljubil si je, da nikoli več ne bo ubogal hudiča. To je bila strašna šola za Lukca. Vid Štefanec, 4. a, OŠ Bakovci NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Slovesna razglasitev Pomurke in Pomurca leta 2014 2. Novo vodstvo soboške Komunale se predstavi 3. Sojenje Leljaku: podporniki so se zbrali pred sodiščem 4. Zahtevno reševanje: avtomobil končal v Ledavi 5. Hotel pri Mali Nedelji je na prodaj 6. Solna soba v Dobrovniku Komentar tedna na Karnevalska zabava je trajala daleč čez polnoč Escobar: Paradise Lost Francija/Španija/ZDA, 2014 Igrajo: Josh Hutcherson, Benicio Del Toro, Claudia Traisac, Carlos Bardem, Micke Moreno. Režija: Andrea Di Stefano. Žanr: srhljivka. V enem letu ga je obiskalo 2243 ljudi, v njem pa je bilo pripravljenih 61 dogodkov mladih in mladih po srcu, center pa si je prislužil tudi 31 medijskih objav in 378 objav na facebooku. Na obletnico je prvih deset obiskovalcev čakala nagrada, prav vse pa ob polnoči okusno presenečenje v obliki mafinov in rogljičkov. Tudi grla so si veseljaki lahko osvežili s pijačo po akcijski ceni, vstopnine tako ali tako ni bilo, vstopil pa si lahko že, če si se držal tokratnega modnega pravila: sproščeno po želji. Vodja mladinskega centra je po enem letu še vedno Boris Fartek, s polnim delovnim časom zaposlen na zavodu Kultprotur Gornja Radgona. Fartek pa s svojo ekipo že pripravlja nove dogodke v mladinskem centru. Že ta petek ob 18. uri bo potopisno predavanje Z nahrbtnikom po Argentini, ko bo predavatelj Mihael Zanjkovič z obiskovalci podoživel svoje potovanje po tej veliki južnoameriški državi. V so- boto ob 18. uri bo še eno predavanje, vendar malce drugačne vrste. Danaja Lorenčič bo namreč govorila in podrobneje razložila, kakšne so motnje hranjenja z osebnega in strokovnega vidika. Naslednjo soboto, 14. marca, pa čaka vse, ki si to želijo, Dvojna doza nojza, ko bosta nastopili glasbeni skupini Nikki Louder iz Kamnika in Baguette iz Gradca. T. K. Karneval po karnevalu: istoimenska skupina je zaznamovala obletnico mladinskega centra v Gornji Radgoni. fotografija tomo köleš Dijaški domovi v Pomurju Enako število vpisnih mest kot prejšnja leta V murskosoboškem dijaškem domu bo kljub grožnjam šolskega ministrstva postopek vpisa potekal normalno Učenci oziroma dijaki, ki želijo v šolskem letu 2015/2016 prebivati v dijaškem domu, bodo morali do tretjega aprila 2015 dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem. Kot kaže, tudi letos ta datum ne bo tako pomemben, saj bodo mnogi dijaški domovi prijavnice sprejemali tudi pozneje. Razlog je seveda pomanjkanje dijakov v dijaških domovih. Ti imajo že nekaj let majhen vpis. Vodstva največkrat poleg manjšega števila otrok navajajo tudi vse slabši materialni položaj družin ter številne spremembe pri vzgoji in izobraževanju. Največji in najstarejši pomurski dijaški dom je Dijaški dom (DD) Murska Sobota, ki še edini deluje kot samostojni javni zavod. O njem se je lansko jesen precej govorilo. Šolsko ministrstvo je takrat poudarjalo, da omenjeni dom sicer deluje gospodarno tudi s pomočjo dodatne oziroma tržne dejavnosti in da doslej ni potreboval dodatnih sredstev, vendar zaradi predvidenega zmanjšanja dejavnosti javne službe tako za dijake kot učence s posebnimi potrebami takšnega poslovanja v prihodnje ne bo več mogoče zagotoviti. Sindikati so se takoj zavzeli za zaposlene v domu oziroma njihova delovna mesta in izrazili željo, da se za obstoj doma najde dolgoročna rešitev. Takratni šolski minister dr. Jernej Pikalo je zagotovil, da v tekočem šolskem letu posegov v status doma ne bo, ter izjavil, da bi bilo treba najti ustrezno sistemsko in dolgoročno rešitev še pred izidom razpisa za filmogled Escobar: Izgubljeni raj Obletnica Mladinskega centra Gornja Radgona Mladinski center Gornja Radgona je 28. februarja zaznamoval svojo prvo obletnico delovanja. Natanko na ta dan pred enim letom so namreč uradno odprli prostore centra na Trgu svobode sredi mesta. Takrat je novinarsko konferenco še vodil stari župan Anton Kampuš, leto pozneje na tem položaju že sedi novi župan. Ampak to je neka druga zgodba. Glavna je ta, da je radgonski mladinski center obletnico praznoval z velikim veseljem in zadovoljstvom. Pa tudi s karnevalom. Oziroma natančneje rečeno s Karnevalom. To je namreč skupina, ki je glasbeno in plesno zabavala obiskovalce in člane centra ves večer in potem še tja do dveh ponoči. Karneval sestavljajo vokalistka Špela Novak, mag. Robert Kamplet (klaviature, vokal), Denis Čuček (kitara, vokal), Dejan Zorman (bas kitara, vokal) in Iztok Kočevar (bobni, vokal). Peterici je vseeno, ali mora igrati na poroki, zabavi, plesu, koncertu, obletnici ali odprtju novih poslovnih prostorov, najpomembnejše je, da igra. Zasedba izvaja vso glasbo neposredno, razpolaga pa s široko paleto svetovno znanih hitov iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. Posega tudi po aktualnih hitih, kot zanimivost pa izvaja tudi stare slovenske popevke v novi preobleki. Omenjeni profesionalni glasbeniki imajo dolgoletne izkušnje z nastopanjem v Sloveniji in tujini. A tudi slavljenec, Mladinski center Gornja Radgona, v zadnjem letu nikakor ni miroval. Prav nasprotno. V tem času je bilo v njem 61 aktivnosti in dogodkov, ki jih je skupno obiskalo 2243 21 Uporabnik Romanm o hotelu pri Mali Nedelji: »Tipično Slovensko. Na hitro se ustanovi podjetje. Najame se nek objekt. Posluje se, dokler se lahko. Če gre, gre, če ne konec. Ostanejo dolgovi in še en stečaj.« fotografija nataša juhnov Top 6 na 5. marca 2015 | Vestnik | vpis v dijaške domove v šolskem letu 2015/16. Razpis je izšel že konec januarja letos. Kot pravi ravnateljica DD Murska Sobota Antonija Berden, se bodo glede tega s šolskim ministrstvom, ki je v tem času dobilo novega ministra, pogovarjali v naslednjih tednih. Sicer pa pri njih vsi postopki za vpis v dijaški dom v šolskem letu 2015/16 potekajo normalno. Kot dodaja ravnateljica, je bilo zanimanje mladih na informativnih dneh pred dnevi presenetljivo veliko. V DD Murska Sobota je za naslednje šolsko leto na voljo 50 prostih mest, 25 za dekleta in 25 za fante. To pa je enako kot prejšnja leta. V Pomurju sta še dva dijaška domova, ki delujeta v okviru srednjih šol. Dijaški dom v sklopu Biotehniške šole Rakičan je letos razpisal 27 prostih mest, 11 za dekleta in 16 za fante. Dijaški dom, ki deluje v sklopu Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, pa 68 prostih mest, 34 za dekleta in 34 za fante. Kot rečeno že uvodoma, bodo morali učenci oziroma dijaki prijavnico formalno oddati do tretjega aprila 2015. Ker pa najverjetneje omejitev v pomurskih dijaških domovih ne bo, lahko to naredijo tudi pozneje. Vsak kandidat se lahko prijavi za prebivanje samo v enem dijaškem domu. Vodstva domov bodo do devetega aprila 2015 prijavljene kandidate obvestila o možnosti prebivanja in nadaljnjem postopku vpisa, kandidati pa lahko prijave prenesejo v drug dijaški dom do 24. aprila 2015. O morebitnih omejitvah bodo dijaški domovi obvestili kandidate do 28. maja 2015. C. K. Nedavno se je na slovenskem televizijskem kanalu TV3 Medias končala presenetljivo kakovostna serija – da ne rečemo telenovela – Escobar: Gospodar zla (Escobar: El Patron del Mal). Ta kolumbijska televizijska serija iz leta 2012 je v 74 delih podrobno prikazala življenje mamilarskega barona Pabla Escobarja (rojen je bil leta 1949) od njegovega vzpona, torej od majhnega kriminalca, do najnevarnejšega in najbogatejšega zločinca na svetu (njegovo celotno premoženje naj bi bilo v začetku devetdesetih let vredno okrog 30 milijard dolarjev) ter do zatona in smrti konec leta 1993, ko so ga pri poskusu pobega prek strehe stavbe, v kateri se je skrival, ubili pripadniki specialne enote. In kot naročeno je v nekatere kinematografe v začetku letošnjega leta prišel celovečerni film Escobar: Izgubljeni raj (Escobar: Paradise Lost), ki je nastal v koprodukciji več držav, snemali pa so ga v Panami. V kolumbijski TV-seriji je igral Escobarja domači igralec Andres Parra, v omenjenem filmu pa je vlogo tega zloglasnega prekupčevalca s kokainom odigral pravi filmski zvezdnik, namreč že večkrat nagrajeni Benicio Del Toro, ki je – zanimivo – po rojstvu Portoričan! V primerjavi s serijo se film osredotoča samo na zgodbo, ki se je razpletla že leta 1991. Protagonist filma je Nick (Josh Hutcherson), kanadski deskar na vodi, ki pride konec osemdesetih let s svojim bratom, njegovo družino in še nekaterimi prijatelji na kolumbijske plaže, da bi tu ustanovil kamp in poučeval deskanje na vodi. Nick v bližnjem kraju kmalu spozna prelepo Mario (Claudia Traisac), med njima pa hitro vznikne simpatija. Tudi ko Nick izve, da je Maria nečakinja Pabla Escobarja, ga to najprej ne moti preveč, saj se Escobar sprva pokaže kot dobrotnik, ki pomaga revnim, gradi bolnišnice, šole in naselja ter podpira nogometne klube. Nick postane del Escobarjeve velike družine, vendar mu kmalu postane jasno, da se za bliščem in prijaznostjo skriva človek, ki je odgovoren za umore vodilnih politikov in nešteta prelivanja krvi. Ko ga Escobar potegne v svoje zločinske posle in mu ukaže umor nedolžnega človeka, se Nick znajde v brezizhodnem položaju. A to ni še nič v primerjavi z visoko in strašno kruto ceno, ki jo bo moral plačati za sodelovanje z Escobarjem … Ta zelo dobra in dramatična srhljivka je režijski prvenec italijanskega filmarja Andrea Di Stefana, ki je zgodbo povzel po kratkem policijskem poročilu o italijanskem mladeniču, ki je v Kolumbiji po naključju postal član Escobarjeve družine in nato zašel v težave. Hutcherson (Igre lakote, Čudežni psi, Otroci so v redu …) in Del Toro sta tudi izvršna producenta filma, ki mu daje ustrezno podporo tudi zvočna podlaga, za katero je poskrbel sloviti nemško-britanski skladatelj Max Richter. T. K. 22 preprosto uporabno | Vestnik | 5. marca 2015 besede mode www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Akne pri mladostnikih Pustite, da mozolji sami izginejo, in jih ne stiskajte – Čezmerno umivanje je prav tako škodljivo Žareče Zimska oblačila bomo kmalu odvrgli Tiste barve, ki so nam všeč in našemu umu po volji, bodo zmeraj najlepše poudarjale naše bistvo. Ali z drugimi besedami, za vedno bodo naše zaveznice. Moja barva Sami vemo, kateri barvni odtenek je zares samo naš. Prepoznamo ga v mavrici barv, ki so nametane druga na drugo tudi v najbolj založeni trgovini. Tisti je zares pravi. Povlekel nas je tako močno, da smo izbrano oblačilo pomerili in kupili brez razloga. Seveda to ni čisto res. Kupili smo ga zaradi svoje priljubljene barve, ki bo naprej nizala našo stilsko zgodbo, zato je bil nakup več kot odličen. Tudi najbolj modne barve ne bodo na našem telesu tako žarele kot tiste, ki so nabite z našimi lepimi spomini. Občutja Pomlad se prebuja v naši glavi tudi takrat, ko v izložbi zagledamo igrive vzorce. Želja po drugačnem občutju je vedno prisotna, sploh če nas vleče naprej. Motivi cvetja poudarjajo naše atribute retorike. Nič se ne zdi preveč drzno in vsak cilj se zdi dosegljiv. Kdor si upa kombinirati klasična oblačila s kosi oblačil, ki so »zgovorni« sami po sebi, lahko konča dan kot zmagovalec. Kontrasti Otroci zelo radi vidijo kontrastne barvne kombinacije in tudi odrasli se dokaj hitro odločimo za tak nakup. Lahko nam je takoj všeč ali pa ravno obratno in zato se nakupovalna zadeva hitro konča. Vsekakor je to še en razlog, ki nas vleče v množici oblačil, da končno nekaj izberemo. Zimska oblačila bomo kmalu odvrgli in prvo, kar bomo začutili, je, da smo odvrgli neko težo. Izberimo si lažja prehodna oblačila, da bo postal naš korak hitrejši. Izberimo si nekaj novih vzorcev in morda katerega v nam najljubšem barvnem odtenku. Nove kombinacije se bodo same Sami vemo, kateri barvni odtenek je zares samo naš. Prepoznamo ga v mavrici barv, ki so nametane druga na drugo tudi v najbolj založeni trgovini. Tisti je zares pravi. Povlekel nas je tako močno, da smo izbrano oblačilo pomerili in kupili brez razloga. Seveda to ni čisto res. po sebi vrstile in ugotovili bomo, da si lahko svoj stil preprosto zgradimo zares čisto sami. Poleg vsega pa nam bo čisto jasno, kaj z lahkoto zmečemo iz omare. Naj stare stvari počakajo drugje ali razveselijo druge. Naša omara naj žari pozitivno. Tatjana Kalamar Morales V obdobju odraščanja imajo mnogi mladostniki težave z nečisto kožo. Najpogosteje se pojavijo med 15. in 18. letom starosti, ko se poveča sinteza spolnih hormonov. Akne zajamejo najbolj vidne in občutljive predele obraza, predvsem čelo in lica. Opazimo jih lahko tudi na seboroičnih predelih na ramenih, prsnem košu in hrbtu. Glavni vzroki nečiste in aknaste kože V mladostniškem obdobju postanejo žleze lojnice posebej aktivne pod vplivom androgenih hormonov. V žlezah lojnicah pride do čezmerne tvorbe loja – sebuma. Lojnice se povečajo, loj se kopiči v žlezah, izvodila žlez lojnic se zamašijo. Pospešeno je poroženevanje kože, posledica je nastanek aken. Običajno neškodljive bakterije, ki so na koži (Propionbacterium acnes), se zaradi čezmernega nastajanja sebuma čezmerno razmnožijo. Nabrekle lojnice počijo in se vnamejo. Znano je dejstvo, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k aknam kot drugi. Večje tveganje za nastanek aken pripisujemo genom. Otroci staršev, ki so imeli akne v mladosti, imajo večjo možnost, da bodo imeli tudi sami težave z mastno in aknasto kožo. Več tipov aken Ločimo: komedonske akne (nevnete lezije), papule in pustule (nevnete in vnete lezije) ter nodularne akne (vnete lezije z brazgotinjenjem). Najblažja oblika aken so komedonske akne. Na koži jih opazimo kot komedone ali ogrce. Bele pikice – zaprti komedoni in črne pikice –odprti komedoni zajemajo sredinske predele obraza. Kasneje se ogrcem pridružijo rožnati mozoljčki, ki so že posledica vnetja. Blage oblike aken smete samozdraviti z izdelki za nego aknaste in problematične kože. Kako čistiti in negovati nečisto kožo nanesite zvečer in zjutraj na vlažen obraz in sperite. Občasno enkrat do dvakrat tedensko uporabite čistilni piling. Njegova sestava z mikrodelci očisti pore in odstrani odmrle celice. Po uporabi postane koža bolj gladka. Koža vam bo hvaležna, če boste nanesli še čistilni tonik, ki zoži pore in kožo pomiri. Šele po temeljitem čiščenju sledi nega kože. Aktivna nočna nega vsebuje učinkovito formulo z mlečno kislino. Ciljano deluje na foli- Za vsakodnevno čiščenje je primeren čistilni gel, ki s kože odstrani sebum, nečistote in ličila. Čistilni gel samo moj recept kle, odpre komedone in spodbuja naravno regeneracijo kože. Matirna nega je primerna kot vsakodnevna podlaga za ličila. Hitro se vpije, ne maši por, preprečuje tvorbo sebuma, kožo naredi mehko in voljno. Kot zaščito pred poškodbami zaradi sonca nanesite vlažilno nego z zaščitnim faktorjem. Za razdražene komedone pa smete uporabiti prekrivni stik s salicilno kislino, ki prekrije nepravilnosti in pomiri razdraženo kožo. Izdelki za nego nečiste kože učinkujejo torej tako, da zmanjšajo tvorbo sebuma, pospešijo luščenje kožnih celic na površini kože ter zmanjšajo in odpravijo vnetje. Dobre vsakodnevne navade Vedite, da je čezmerno umivanje prav tako škodljivo. Kožo umivajte z mlačno vodo. Uporabljajte ličila, ki ne mašijo por, in jih odstranite pred spanjem. Redno si umivajte lase, naj vam mastni ne padajo prek obraza. Pustite, da mozolji sami izginejo, ne stiskajte jih. Uživajte zdravo hrano, izogibajte se čezmernemu vnosu enostavnih ogljikovih hidratov in mleka. Pijte dovolj vode. V lekarni vam s pravilno izbiro za čiščenje in nego aknaste in problematične kože pomagamo ohraniti željen videz. Brigita Gider, mag. farm. z našega štedilnika Mafini skoraj brez vsega Brez maščob, brez jajc, brez mleka in brez glutena – Z veliko črne čokolade Ko sem slišala za recept, so se mi oči kar zasvetile. »To pa moram poskusiti,« mi je takoj šinilo in seveda nisem dolgo čakala. Ker so mafini pri nas doma (in pri sosedovih) prava uspešnica, recept delim. Tudi drugim želim tako slastne in sladke trenutke, pa vendar brez velikih »grehov«. Potrebujete le temno čokolado, rastlinsko mleko (sicer lahko uporabite kravjega), kokosov sladkor, malo domače marmelade, moko brez glutena (jaz sem dala pol ajdove in pol kamutove, vi pa po svojih željah) – in to je skoraj to. Natančneje: 60 gramov temne čokolade raztopite. V prvi skledi zmešajte 230 mililitrov rastlinskega mleka in eno čajno žličko kisa (jaz sem dala alkoholnega). V drugi skledi zmešajte 110 gramov moke brez glutena, 130 gramov kokosovega sladkorja, čajno žličko sode bikarbone, pol žličke vinskega kamna (ali pecilnega praška) in pol žličke soli. V skledo z mlekom in kisom umešajte še dve jedilni (veliki) žlici domače marmelade (enkrat sem uporabila marelično, drugič slivovo, rezultat je bil vedno odličen) in eno čajno žličko naravnega ekstrakta vanilje. Temu dodajte še raztopljeno čokolado in vse skupaj vlijte v skledo s suhimi sestavinami. Masa je precej tekoča. Z žlico jo razporedite v modelčke za mafine in pecite 20 minut pri 180 stopinjah. Ko se mafini spečejo, jih lahko še premažete s temno čokolado, v trenutku pa bodo izginili tudi brez tega. Edino, na kar je treba opozoriti: preden jih vzamete iz modelčkov, počakajte, da se ohladijo, drugače se bodo raztrgali, ker so zelo rahli. Tako da, če imate radi še tople, dajte v modelčke še papirčke za mafine, ker jih boste potem lažje vzeli ven. Pa dober tek! Vida Ribji file s sadnozelenjavno fantazijo Potrebujemo 550 g ribjega fileja, cvetačo, zeleno cvetačo (rumanesko), por, paradižnik, pomarančo, koprovo sol in poper. Ribji file na hitro opečemo. Cvetačo natrgamo in jo na hitro pokuhamo. Enako naredimo z zeleno cvetačo. Por narežemo na kolobarje in ga skupaj s koruznim zdrobom kuhamo in malo zalijemo. Jed serviramo tako, da damo najprej na krožnik pomarančo, nato polento, mešano zelenjavo in ribji file. Jetra z zelenjavo in gobami Potrebujemo 450 g piščančjih jeter, 30 g konopljine moke, 1 jajce, čebulo, korenje, zeleno, papriko, gobe šampinjone in šitake, svinjsko mast, koprovo sol in poper. Svinjsko mast damo v ogreto posodo, pazimo, da posoda ni preveč vroča. Na ogreti masti popražimo čebulo in jo solimo s koprovo soljo. Dodamo piščančja jetra, ki jih na hitro popražimo in vzamemo iz posode, nato popražimo korenje, zeleno in šitake. Papriko narežemo na rezance. Vso zelenjavo pražimo, med tem pa iz konopljine moke in jajca zamesimo testo, ki ga narežemo na rezance in skuhamo v slanem kropu. Jetra vrnemo k zelenjavi in dodamo še narezane šampijone ter vse skupaj podušimo, ob koncu pa dodamo še kuhane konopljine testenine. Štefan Sraka razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 5. marca 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Takoj ob začetku tedna boste zadihali svobodno in razbremenjeno. Vzeli si boste več časa zase in za neko dejavnost, ki vam je še vedno pisana na kožo. Pri delovnih pogovorih in izpitih se boste hitreje znebili treme. Iz nekega druženja se bo po naključju rodila dobra zamisel. Ta teden vam bo odprl mnogo novih priložnosti, če jih le ne boste prezrli. Imejte odprte oči in prisluhnite vsem, ki vam bodo želeli nekaj povedati. Proti koncu tedna pa se ne skrivajte med stenami, saj lahko zunaj spoznate osebo, ki vas bo poživila. ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. BIK 21. 4.–21. 5. Če se vam bo danes zdelo, da vas nihče ne razume, bo to zato, ker vi nimate posluha za druge. Izredno občutljivi in čustveni boste, zaradi česar se lahko pojavi tudi preobčutljivost. Še posebej v drugi polovici tedna se utegnete smiliti sami sebi, čeprav tega ne boste pokazali okolici. Na vso moč si boste zaželeli sprememb, vendar vam v tem trenutku še ne bodo dosegljive. Saj veste, da mora preteči nekaj časa, da občutite razliko. Na čustvenem področju se boste danes poglabljali v partnerjevo osebnost in poskušali najti razloge za njegovo obnašanje. STRELEC 23. 11.–21. 12. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Pomembno je, da se v tem času zazrete vase. Še posebej, če vaša pot ne gre v smer, kamor želite, je skrajni čas, da ugotovite, zakaj je tako. Precej kritični ste do sebe, morda na trenutke celo preveč, zato bodite zmerni. Upoštevajte tudi vse tisto, kar vam je do zdaj uspelo. Nekdo se danes odloča po svoje, vi pa ga ne morete prepričati o nasprotnem. Sprijaznite se, da se za zdaj ne moreta uskladiti. Vsaj doma ostanite, kolikor je mogoče, mirni in varčujte z energijo. Začutili boste nekaj strahu, in to tudi zato, ker nimate dovolj moči, da bi vplivali na dogodke. KOZOROG 22. 12.–20. 1. RAK 22. 6.–22. 7. Tokrat boste precej izpostavljeni, toda s pravimi besedami boste zadeve hitro uredili in vse postavili na svoje mesto. V ljubezni vas prijetno preseneča možnost, da dobite več strasti. Zapletli se boste v več sočasnih delovnih obveznosti, zato premislite o novih metodah dela. Neka oseba, ki vam veliko pomeni, vas bo opomnila, da je moč v vaših rokah. Samski, upoštevajte nasvet in spremenite odnos do sebe. Koristilo vam bo. Vezani pa se boste srečevali s starimi težavami, ki vas že dalj časa spremljajo. Če boste zavlačevali, bo le še slabše! LEV 23. 7.–23. 8. VODNAR 21. 1.–19. 2. Zdelo se vam bo, da je vaša kreativnost odšla neznano kam, a le današnji dan je takšen. Že jutri se vam bo povrnila vsa sposobnost ustvarjanja. Bodite potrpežljivi in ne poskušajte s trmo doseči nečesa, ker vam ne bo uspelo. V tem trenutku bi bil odmik najboljša možnost, čeprav se vam zdi še tako nemogoča. Če se le da, zberite moči in se odmaknite od razmer, ki so nastale. Vedite, da bo čas naredil svoje, čeprav mislite, da ste vi tisti, ki morate popraviti nastalo škodo. Le človek ste, ki z vso pravico dela napake. DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. Vezani se boste na delovnem mestu spogledovali s sodelavcem. Igrica bo nadvse prijetna, a bo postala tudi zelo nevarna. Bodite previdni, da se doma ne izdate! Samski pa boste doživeli veliko presenečenje. Oseba, ki vam je že dalj časa všeč, vam bo dala nekaj skrivnih namigov. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 13. marca 2015. Prehitro boste spoznali, da oseba ni prava za vas. Ne spuščajte se v neki odnos le na podlagi čustev, uporabite tudi razum. Že zdaj pretehtajte razloge za in proti. Nekega prijatelja ste pustili na cedilu, a se mu niste niti opravičili. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 5 8 5 Rešitev: 7 9 6 9 9 4 6 1 4 1 7 Ime in priimek, naslov: 8 3 8 1 1 5 ilustraciji mladen mrčela 2 2 9 4 7 7 3 6 Rešitve iz 8. številke: pomoč, Joža Podnar Knjižico Med okuse po … dobi Tone Ficko, Sp. Kamenščak 10, 9240 Ljutomer. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 dogodki | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zgodovinarka Mateja Ratej napisala knjigo o umoru v Ljutomeru Zgodba, ki se bere kot kriminalka Po prvi svetovni vojni 250 Rusov pomagalo graditi železnico – Kako so aristokrati doživljali Blatograd, kot so imenovali Ljutomer V noči s šestega na sedmi julij 1923 se je v Ljutomeru v stanovanjski stavbi v neposredni bližini Grossmannove hiše na glavnem trgu zgodil grozljiv umor, v katerem sta nasilne smrti umrla Julija Ganusov in njen triletni sin Rostislav. Umora so obtožili njihovega slugo Vasilija Černjenka. O tej zgodbi, ki je tako zelo vznemirila ljudi, se danes med ljudmi nič več ne ve, prav tako pa se ne govori veliko o času po prvi svetovni vojni, ko se je tu za slabi dve leti naselilo 250 ruskih beguncev. Zato je toliko zanimivejša znanstvena monografija Ruski diptih zgodovinarke dr. Mateje Ratej, ki je nastala na podlagi arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Ko sem raziskovala ruske migracije po prvi svetovni vojni, sta me še posebno pritegnila dva kazenska spisa, ki razgrinjata kompleksni zgodbi, prva, Trk svetov v družini Ganusov, se je dogajala v Ljutomeru, druga, Krvava ljubezenska drama v ruskem begunskem taborišču v Strnišču na silvestrovo 1921, pa v Kidričevem. Ljutomerska je obsežnejša in je še bolj vpeta v lokalno okolje, veliko je prič, domačinov, ki so nastopali v kazenskem procesu, in na ta način imamo možnost videti širšo sliko. Poleg krutega dejanja odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine ter njenih vezi z ruskimi begunci in domačini iz Ljutomera. Leta 1922 se je del ruskih beguncev, ki jih je v Kraljevini SHS sprejel Karadžorđevič, naselil tudi v Sloveniji, okoli 250 pa v Ljutomeru in Žerovincih. Pomagali so pri gradnji železniške proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota in tu ostali do leta 1924, ko je bila zgrajena. Rusi so opravljali veči- noma težaška dela. Mnogi med njimi so bili pripadniki aristokracije, ruski častniki in oficirji Vranglerjeve armade, a se jim je kot beguncem bistveno spremenil socialni status. Svoje aristokratsko življenje so morali čez noč zamenjati za življenje v revščini in boj za preživetje in so se težko vživljali v nove vloge. Najdete inženirje, učitelje, nekdanje častnike in uradnike, ki sekajo drva v gozdovih ali delajo pri cestnih in železniških zgradbah, najdete generale, ki prodajajo po ulicah časopise, njihove žene pa perejo in šivajo, so leta 1922 zapisali v časopisu Tabor. Ravno zaradi zlomljene identitete pa je prihajalo tudi do kriminalitete in umorov, ugotavlja Ratejeva. Tudi 26-letna Julija, grofica Tarnovska, je izhajala iz bogate družine, ki je svet visoke družbe zamenjala za enoličen vsakdan. Lepotico, kot je bila, so ljudje takoj opazili, ko se je sprehajala po Ljutomeru, ki se ga je držalo ime Blatograd. Nikoli se ni povsem navadila na tukajšnje življenje, želela si je blišča, ki pa ji ga mož, strojni inženir Aleksander, ni uspel zagotoviti, to pa jo je onesrečevalo in je morda tudi zato doživljala histerične napade. Njihovemu slugi Vasiliju Černjenku, ki naj bi tudi sam vrgel oko nanjo, pa je šlo hudo v nos njeno izkazovanje ljubezni Ivanu Ovčarovu. Černjenka so obsodili na smrt z obešanjem, pred izvršitvijo sodbe pa ga je kralj Aleksander pomilostil in kazen spremenil v dosmrtni zapor. »Pritegnile so me zgodbe iz kazenskih spisov, saj pri tem ne gre le za umor, ampak pokaže tudi socialno življenje, ki je še posebno zanimivo s stališča kulturne zgodovine,« pove Dr. Mateja Ratej je na podlagi kazenskih spisov o umoru v Ljutomeru predstavila tudi življenje po prvi svetovni vojni. fotografija a. nana rituper rodež Umor Julije in sina Rostislava je tudi fotografsko dokumentiran. Ratejeva. Zaradi natančnih opisov mnogih zaslišanih, številnih podrobnosti iz vsakdanjega življenja in številnih podatkov, s katerimi so želeli rekonstruirati dogodek, nam ti spisi edinstveno odkrivajo, kar je zgodovinarjem običajno zakrito. V ljutomerski zgodbi nastopa tudi veliko domačinov, ki razkrivajo mnoge podrobnosti o življenju v tem mestu in o medsebojnih odnosih in tudi odnosih do prišlekov. Ampak zanimivo je še nekaj, meni Ratejeva, da ljudje o umoru niso hoteli veliko povedati ali kot da so nekaj skrivali in so skrivnost hoteli zadržati v ruski skupini. Tudi domačini so priznali, da so slišali krike, nihče pa ni reagiral, saj so bili prepričani, da gre za družinski prepir, ki je bil nekaj običajnega. To je bilo štiri leta po vojni, ljudje so bili navajeni skrbeti le zase in se niso vtikali v življenja drugih, če ni bilo potrebno. To je bil čas kmalu po vojni, ko so se moški šele vračali iz vojne in ujetništva, in življenje se je šele začelo vračati v normalne odnose. Ljudje so živeli v pomanjkanju, odnosi med ljudmi so bili okrnjeni, ranjeni … Zadržani so bili tudi do tujcev, še posebno, ker je šlo za večjo skupino ljudi, in tudi med njimi je prihajalo do konfliktov, po drugi strani pa tudi do stikov in skupnih veseljačenj v gostilni. Rusi pa so sodelovali tudi v kulturnem življenju in imeli so celo pihalno godbo. Nedvomno so v Ljutomeru, čeprav so tam živeli le kratek čas, pustili nekaj sledi, gotovo tudi kašnega potomca. Nedvomno pa je to zgodba, po kateri bi lahko napisali scenarij za film. A. Nana Rituper Rodež Praznik civilne zaščite Boris Pahor v Porabju Svoje delo so opravili z odliko Med drugimi pričakujejo tudi obiskovalce iz Slovenije Najbolj požrtvovalnim podelili priznanja Porabski Slovenci nadaljujejo organizacijo zanimivih literarnih »zadvečerkov« Štiriinpetdeset pripadnikov pomurskega reševalnega sistema za obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami je prejelo priznanja ob dnevu civilne zaščite. Fotografije s slovesnosti in imena dobitnikov so objavljena na spletnem portalu Pomurje.si. v Murski Soboti, in sicer od četrtka, 1. oktobra, do sobote, 3. oktobra. Dnevi zaščite in reševanja se bodo prvič poimenovali po Miranu Bogataju, dolgoletnem poveljniku slovenske CZ. V središču mesta bodo na prostem dinamične predstavitve reševalnih služb, društev in organizacij. Potekala bosta še državna reševalna vaja in državno preverjanje znanja ekip prve pomoči. Andrej Bedek Zveza Slovencev na Madžarskem bo gostila v petek, 6. marca, v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru pisatelja Borisa Pahorja. »Gre za starosto med slovenskimi pisatelji, ki ima zelo zanimivo zgodovino, nekoliko podobno zgodovini madžarskega pisatelja Imreja Kertésza. Ker je trenutno v Pomurju, ga je predsednik zveze Jože Hirnök povabil v Monošter, za njegov prihod pa si je že dalj časa prizadeval tudi generalni konzul Dušan Snoj. Z njim se bo pogovarjala njegova asistentka, ki že nekaj let skrbi za njegova potovanja in nastope. Vemo, da je zelo zahteven pisatelj, tudi zaradi njegove usode in bistre misli o medčloveških odnosih. Zato smo si to srečanje zamislili nekoliko širše in pričakujemo tudi slovenske poslušalce,« je o petkovem literarnem večeru v Monoštru povedala urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Tovrstne pogovore je zveza organizirala že večkrat, pri tem pa ji je pomagala založba Franc-Franc iz M. Sobote. V preteklih letih so tako izvedli serijo pogovorov s prekmurskimi pisatelji in pesniki, ki ustvarjajo tudi v narečju, med drugimi z Dušanom Šarotarjem, Milanom Vincetičem in Ferijem Lainščkom. Tovrstni literarni »zadvečerki« so doslej vzbudili veliko zanimanja pri porabskih Slovencih. T. M. Zveza Slovencev na Madžarskem bo legendarnega slovenskega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja gostila v petek, 6. marca, v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru. Dogodek se bo začel ob 16. uri. fotografija nataša juhnov Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov DENIS CASAR s. p. »Ob zavedanju, da nas narava vedno večkrat preseneti, moramo zgraditi stabilen sistem zaščite in reševanja. K temu bo pripomogel tudi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« je na podelitvi priznanj pomurskim reševalnim službam ob dnevu civilne zaščite (CZ) v prihodnost pogledal Darko But, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Gasilci, člani enot civilne zaščite in pripadniki drugih reševalnih služb iz pokrajine ob Muri so imeli največ dela med septembrskimi poplavami, ko je šlo za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih tridesetih letih. V intervencijah reševanja ljudi in premoženja je sodelovalo 8.000 ljudi. Najpomembnejšo vlogo je odigralo 2.900 gasilcev. Vodna ujma se ni spravila le na štiri skrajne zahodne goričke občine. Februarja 2014 pa je 243 pomurskih gasilcev na Notranjsko odšlo v akcijo odpravljanja posledic žledu in ledenega oklepa. To je le nekaj potez najbolj požrtvovalnih ljudi iz tukajšnjega sistema obrambe pred elementarnimi nesrečami. »Svoje delo ste opravili z odliko,« je poudaril murskosoboški župan Aleksander Jevšek, gostitelj letošnje osrednje pomurske proslave CZ. Jevšek bo jeseni gostitelj še ene aktivnosti CZ. Prireditev, na kateri se vsako leto predstavita zaščita in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, bo tokrat Filovci 110, 9222 Bogojina Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 5. marca 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi ti v grobu spal. V SPOMIN Tiha bolečina me spominja na peti marec 2013, ko me je zapustil najdražji Ignac Sobočan iz Srednje Bistrice 69 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ob njegovem grobu postojite s prižgano svečo. Žalujoča Marija Mihael Žökš iz Kovačevec 22 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali za svete maše, sveče in v dobrodelne namene. Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga sestra, sorodnica in soseda Veronika Gorčan Gomboc gostilničarka v pokoju iz Martjanec 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Pomlad prihaja, zvončki cveto, z njo je zamrl tvoj mesečni pozdrav. V 54. letu nas je zapustil naš dragi brat Slavko Kolarič V 90. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Karolina Cug iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrazili sožalje. Lepa hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči njeni najdražji Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za sv. maše, sveče, cvetje ali v dobrodelni namen. Hvala dr. Karlu Bedernjaku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem cerkvenega pevskega zbora za odpete žalostinke, Romani Lebar za besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebnemu podjetju Ferenčak. Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato spokojno si zaprl svoje oči. ZAHVALA V 65. letu je omagalo in nenadoma prenehalo biti srce, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, sorodnik in prijatelj Štefan Felkar iz Veščice 15 pri Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam namenili tolažilne besede, nas objeli, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala tudi vsem, ki ste se s prisotnostjo ali le v mislih poslovili od njega. Zahvaljujemo se g. kaplanu Goranu Merici za pogrebni obred, pevcem Aeternuma za odpete pesmi, govornici Anici Kosednar za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči tvoji najdražji, ki smo te imeli neizmerno radi Ni besed … Ostali so samo lepi spomini. Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, babica, teta, tašča in botra Elizabeta Petek iz Ižakovec Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala g. kaplanu za opravljeno pogrebno sveto mašo, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, predsedniku KS Ižakovci g. Alešu Poredošu za čuteč govor, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Piramida. Lepa hvala tudi osebju Doma starejših Rakičan za požrtvovalno pomoč in nego. Za vedno boš ostala z nami. Tvoji najdražji Prazen je dom in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostajata. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna. ZAHVALA V 84. letu starosti se je za vedno poslovila draga mama, babica in prababica Marija Baligač iz Lipovec 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, govornici Cvetki Rengeo in pevkam za odpete žalostinke. Pri ZAHVALI za umrlo Hildo Makovec je prišlo pri pripravi besedila za tisk do napake. Namesto, da je iz Beznovec 22, smo napačno zapisali, da je iz Brezovec 22. Za napako se opravičujemo! POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 iz Dolnje Bistrice Žalujoči: sestre, brata in nečaki ZAHVALA DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota ZAHVALA Hvala tudi za vso pomoč, katere je bil deležen v Domu Lukavci, SB Murska Sobota in UKC Maribor. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 ZAHVALA Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sosedu Francu za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. KOMUNALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 56. letu nas je po težki bolezni zapustil 25 Hvala pogrebnemu podjetju Dušana Bratuše in cvetličarni Valentina. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene. Žalujoči vsi njeni Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 motorna vozila SEAT IBIZO, letnik 1999, prodam za 600 evrov. Tel.: 041 343 519. v0949 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 posesti GRADBENO PARCELO, 15 arov, v okolici M. Sobote prodam. Tel.: 031 653 448. v0940 V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE ODDAM LEPO DVOSOBNO STANOVANJE in prodam parcelo. Tel.: 041 713 713. v0946 kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130. v0917 EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v0936 PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO, 4-redno sejalnico za žita, 3 m, in drugo kmetijsko mehanizacijo prodam. Tel.: 521 11 78. v0938 kmetijski pridelki DROBNI KROMPIR sorte marabel, primeren za sajenje, prodam. Tel.: 031 366 018, Rankovci 31. v0939 razno HLODOVINO bukve prodam. Tel.: 031 275 864. v0941 PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v0789 erečanja V POMLAD Z NOVIM UPANJEM za srečanje partnerja ali resno zvezo. Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p., Černelavci, Gederovska ulica 14, tel.: 041 285 615, 521 14 28, zdravilnidotik.si v0951 26 sporočila | Vestnik | 5. marca 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Teden boja proti raku Doživeti starost brez raka je velik dar Na marsikaj sami ne moremo vplivati, na primer na dedno zasnovo ali vplive iz okolja, v naših rokah pa je, kakšen življenjski slog bomo izbrali BOLJŠA STRAN SPLETA V Sloveniji je lani na novo zbolelo za rakom okrog 14.300 ljudi, torej so to diagnozo postavili v povprečju 40 ljudem na dan. Več kot polovica od njih je zbolela za enim od petih najpogostejših rakov, to pa so rak debelega črevesa in danke, prostate, pljuč, dojke in kože. Podatka o številu obolelih za rakom v Pomurju za lani še ni, dve leti prej pa je bilo na novo odkritih 364 obolelih (leta 2002 336 obolelih), torej v povprečju vsak dan eden. Glede na pojavnost posamezne vrste raka regija ne odstopa od slovenskega povprečja. Rak je torej bolezen, ki je že močno zaznamovala številne družine, tudi s smrtjo, in lahko doleti vsakega od nas, kot kažejo podatki, pa nas tudi zaradi staranja prebivalstva vse bolj ogroža. Na to že vrsto let s tednom boja proti raku v začetku marca opozarja Zveza slovenskih društev za boj proti raku, z različnimi akcijami pa tudi želi spomniti, da je bolezen, predvsem Skupščina družbenikov Pomurskega tehnološkega parka, d. o. o., na podlagi 9. člena Pogodbe o ustanovitvi in sklepa razpisne komisije razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA POMURSKEGA TEHNOLOŠKEGA PARKA, d. o. o., (M/Ž) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • VII. stopnja izobrazbe ekonomske, tehniške ali pravne smeri, • najmanj 5 let delovnih izkušenj na funkciji poslovodenja družbe, • znanje dveh tujih jezikov (od tega aktivno znanje angleškega jezika – pisno in govorno), • usposobljenost za samostojno delo z računalnikom, • vozniško dovoljenje B-kategorije, • organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih kandidat izkazuje v priloženem programu dela in viziji razvoja družbe, • izkušnje z vodenjem EU-projektov, • nekaznovanost po 246. členu ZGD. Prijava mora vsebovati: • potrdilo o stopnji izobrazbe, • potrdilo, iz katerega bo razvidno poslovodenje družbe, • kopija vozniškega dovoljenja, • življenjepis s poudarkom na delovnih izkušnjah, • program dela in vizija razvoja družbe za mandatno obdobje (poudarek mora biti na pridobitvi virov financiranja za delovanje tehnološkega parka in spodbujanje gospodarstva – opis največ na treh straneh A4formata), • potrdila, iz katerih se vidi vodenje EU-projektov, • potrdilo o nekaznovanosti po 246. členu ZGD. Delovno mesto direktorja je razpisano za šestletni mandat. Formalno nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati naj naslovijo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Pomurski tehnološki park, d. o. o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota, z oznako »Ne odpiraj – razpis za direktorja«. Kot pravočasne se štejejo vloge, prispele najkasneje do 13. 3. 2015 do 12.00. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. najpogostejše oblike raka, mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom ali s skrbjo za lastno zdravje in z zgodnjim odkrivanjem tudi uspešno zdraviti. Ozaveščenost o bolezni namreč med ljudmi še vedno ni dovolj velika, in sicer preprosto zato, ker dokler smo zdravi, mislimo, da se to dogaja le drugim. »Velikokrat sem premišljevala o tem, iz česa izhaja, da tako malo skrbi posvečamo sebi in svojemu zdravju, ko zdravja ni, potem pa bi jedli tudi kamenje, samo da bi ozdraveli,« je povedala mag. Branislava Belović, dr. med., predsednica Pomurskega društva za boj proti raku in aktivistka za spodbujanje zdravega načina življenja. Več bi se morali pogovarjati o tem, pove, o tem, kako lahko bolezen preprečimo ali kaj moramo narediti, da jo pravočasno odkrijemo, vendar pa je v vse to treba vložiti tudi nekaj osebne volje in truda. Žal pa je tako, da je tam, kjer je revščina večja in so- V podjetju XAL Svetila d.o.o. proizvajamo inovativne rešitve razsvetljave z najmodernejšo tehnologijo. K prijavi vabimo samoiniciativne, natančne, odgovorne in učenja željne kandidate za prosto delovno mesto: WWW.XAL.COM DELAVEC/KA V PROIZVODNJI Opis delovnega mesta: - Sestavljanje ohišij svetil, vezava, ožičenje elektronskih komponent svetil, programiranje, adresiranje svetil, funkcionalno ter vizualno testiranje svetil, izvajanje kontrolnih postopkov, končna montaža ter zatesnitev svetil, pakiranje svetil. Pričakujemo: - Izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri, - ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA proizvodnji, materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem, - komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo, - sposobnost in željo po hitrem učenju. VODJA SKUPINE V PROIZVODNJI Opis delovnega mesta: - Organizacija, vodenje in razporejanje dela v skupini, izdelava vzorcev naprav za razsvetljavo, sestava proizvodne linije in pomoč na liniji, nadzor nad delom na montažni liniji. Pričakujemo: - Izobrazbo najmanj IV. stopnje elektro smeri, - ročne spretnosti, izkušnje z montažo, sestavo električnih komponent, izkušnje v EPA proizvodnji, izkušnje z materiali za lepljenje in tesnenje, pakiranjem, - komunikativnost, natančnost, samoiniciativnost, samostojnost, sposobnost za timsko delo, - sposobnost in željo po hitrem učenju, - osnovno znanje nemškega jezika, - poznavanje dela z računalnikom, - izkušnje z vodenjem manjših delovnih skupin. Nudimo: - Možnost takojšnje in dolgoročne zaposlitve v mladem in hitrorastočem podjetju, izobraževanje in možnost strokovnega razvoja, urejene delovne razmere, stimulativni zaslužek. Smo prebudili vaše zanimanje? Veselimo se sodelovanja z vami. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov ali email do 13.3.2015: XAL Svetila d.o.o., Nemčavci 75, 9000 Murska Sobota, kadrovska.sluzba@xal.com Inserat_21.01.2015.indd 1 05.02.15 16:08 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, Vrtec Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje novincev za šolsko leto 2015/2016 vsak delovni dan od 9. 3. do 20. 3. 2015 od 8.00 do 14.00 in ob sredah do 16.00 na upravi Vrtca M. Sobota, Talanyijeva ulica 6, M. Sobota. Talonyijeva ulica 6, 9000 Murska Sobota tel.: (02) 530 12 34 e-mail: vrtec.msobota@guest.arnes.si Vpisovali bomo vse otroke od 11. meseca starosti do vstopa v šolo v vse enote Vrtca Murska Sobota: - GOZDIČEK, Št. Kovača 19b, Murska Sobota, - MIŠKE, Talanyijeva ulica 6, Murska Sobota, - RINGARAJA, Gregorčičeva ulica 23, Murska Sobota, - URŠKA, Prešernova ulica 10, Murska Sobota, - KRTEK, Bakovci, Vrtna ulica 1, Murska Sobota, - VEVERIČKA, Rakičan, Lendavska ulica 8, Murska Sobota, - SRNICA, Krog, Trubarjeva ulica 77, Murska Sobota, in - ROMANO, Pušča, Glavna ulica 2, Murska Sobota. cialnoekonomski položaj ljudi slabši, tudi občutljivost ljudi za ta vprašanja manjša, saj se veliko bolj posvečajo drugim vprašanjem kot zdravju. In to še posebej velja v pomurski regiji. Če že kdaj misel na bolezen potrka na vest, pa je marsikomu pri roki fraza: Od nečesa moraš umreti. »Ni vseeno, od česa umreš in kdaj umreš, predvsem pa ni vseeno, kako živiš. Mislim, da je kakovost življenja tista, ki je zelo pomembna, in doživeti neko starost brez raka, je na neki način velik dar in velika sreča,« je povedala sogovornica. Kot izgovor pridejo zelo prav tudi primeri iz okolja, ko radi rečemo, da je moj dedek kadil vse življenje, pa je dočakal visoko starost. Bog ne daj, da bi umrli za rakom vsi, ki kadijo ali ki se nezdravo prehranjujejo, pove Belovićeva, saj nas potem več ne bi bilo. Toda verjetnost, da bodo zboleli, je potrjeno večja med tistimi, ki so bolj izpostavljeni nekim dejavnikom tveganja, to pa nezdrav življenjski slog vsekakor je, pri tem pa nihče ne ve, ali bo to on sam ali morda sosed ali nekdo tretji. Res je, da rak ni odvisen samo od enega, ampak od veliko dejavnikov, od tistih, ki jih prinesemo s seboj na svet, vplivov iz okolja in tudi od življenjskega sloga, ampak če nekatere dejavnike izključimo, potem je tudi verjetnost, da bomo zboleli, manjša. Na marsikaj od tega sami ne moremo vplivati, na primer na dedno zasnovo ali vplive iz okolja, v naših rokah pa je, kakšen življenjski slog bomo izbrali, kako bomo skrbeli za svoje zdravje in kako se bomo vključevali v preventivne zdravstvene programe, ki so se že potrdili kot zelo uspešni in učinkoviti pri preprečevanju in zdravljenju bolezni. Zakaj potem sodelovanje v njih še vedno ni takšno, kot bi pričakovali? Brezbrižnost na eni strani in strah, kaj pa če …, je še vedno pogost razlog, da vabilo na preventivni pregled konča v košu – največkrat brez slabega občutka ali zavedanja, da je imeti možnost priti do takšnega pregleda ena redkih še ohranjenih univerzalnih pravic. V Sloveniji imamo več programov za zgodnje odkrivanje raka – Svit za rak debelega črevesja in danke, Zora za rak na materničnem vratu in upajmo, da bo kmalu tudi v Pomurju začel delovati program Dora za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Pomembno pri njih pa ni le to, da se tako bolezen odkrije dovolj zgodaj, ampak je pomembno, da je na ta način mogoče odkriti že tudi predrakave spremembe, in potem do bolezni sploh ne pride. Majda Horvat OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si glasbene lestvice na radiu murski val 1. ONA – Gadi 2. KRATKO, A SLADKO – Pajdaši 3. UGANKA – Pogled 4. LE BELA SNEŽINKA – Ansambel Ponos 5. KO BOM ODŠEL – Nemir PREDLOGA ONA DIŠI PO POMLADI – Spev GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVET – Ansambel Franca Miheliča LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. BELO, BELO – Bo! 2. POPOLN DAN – Sell Out Petek, 6. marca 12.30 Od petka do petka, pregled dogajanja v pokrajini ob Muri pripravlja Petra Kranjec Milanov 19.15 V Mladem valu bo naš gost Darko Kolar, dijak 4. letnika Gimnazije Murska Sobota, ki se je uvrstil na izbirno tekmovanje za Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike Sobota, 7. marca 10.15 Potepajte se z nami po pokrajini ob Muri 20.10 Guči po domače in Grega Šmid V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturni dvorani premiera gledališke predstave Pogreb. Avtor komedije je Milivoj Miki Roš, ki tudi igra v njej, ob njem pa še Macho in Mejke. MURSKA SOBOTA V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v gledališču Park monokomedija Moška copata v izvedbi Špas teatra Mengeš. Igra Ranko Babić. Predstava je za izven. V ponedeljek, 9. marca, ob 18. in 20. uri bo v gledališču Park komedija Gašper Tič in Jure Karas: Ko ko komedija v izvedbi Špas teatra Mengeš. Ob 18. uri bo predstava za abonma komedija in izven, ob 20. uri pa za drama/komedija in izven. 10.30 Nedeljska kuhinja: Vesna Laissani, direktorica knjižnice v Ljutomeru, žena, svetovljanka, doktorska študentka, knjigoljubka, bo gostja Branka Žunca V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani predstava v madžarskem jeziku Laszlo Göncz: Olvado jegcsapok v izvedbi gledališča Egy & Mas Vandorszinhaz. 18.00 Na narodni farmi: Vera & Originali V soboto, 7. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani komedija Vorkšop na Moljera v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Ponedeljek, 9. marca GORNJA RADGONA 14.30 Za zdravje: o akutni možganski kapi Dominika Novak Pihler, dr. med., specialistka nevrologije iz Splošne bolnišnice v Murski Soboti V četrtek, 5. marca, in petek, 6. marca, ob 9. in 11. uri bo v Domu kulture G. Radgona ponovitev baletne predstave Čarovnik iz Oza v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Gornja Radgona. PREDLOGA Torek, 10. marca PLEŠI Z MANO – Društvo mrtvih pesnikov LJUBEZEN BEŽI – Regina 11.15 Kratki stik: o dvoživkah v Pomurju 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 1. EVERY BREAKING WAVE – U2 2. COOL KIDS – Echosmith 3. SUGAR – Maroon 5 4. LIPS ARE MOVING – Meghan Trainor 5. EAK THE RULES – Charli xcx Sreda, 11. marca PREDLOGA 20.10 Mursko-morski val: Združene arabske emirate bomo obiskali z Iztokom Zrinskim Praktično darilce Murskega vala dobi: Hermina Kuzma, Boračeva 30, 9252 Radenci. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. GRAD LENDAVA 18.00 MV-dur: Orleki z Vladom Poredošem LOVE ME LIKE YOU DO – Ellie Goulding WHAT I DID FOR LOVE – David Guetta Gledališče Nedelja, 8. marca 3. KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA – Bilbi 4. NEHI TEŽIT – Katarina Mala 5. VISOKO NAD OBLAKI – Neisha NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 12.30 Intervju: Lidija Cer Magdič se bo pogovarjala s Stanislavom Wolfom, prejemnikom zlatega znaka CZ Četrtek, 12. marca 13.30 Aktualno z Natašo Brulc Šiftar 18.00 Mali radio bosta vodila Julija Lukovnjak in Jaša Radič Kupon št. 9 Glasujem za skladbo PUŽEVCI V petek, 6. marca, ob 19. uri bo v dvorani vaško-gasilskega doma predstava Tipična slovenska družina v izvedbi Dramske skupine Mokoš Bakovci. CVEN V soboto, 7. marca, ob 19. uri bo v zadružnem domu komedija Žensko-moški svet in ena tašča v izvedbi Dramske skupine Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. ČRENŠOVCI V torek, 10. marca, ob 9.30 se bo začelo v kulturni dvorani območno srečanje lutkovnih skupin Hura za lutke. Odprtje GRAD V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v palaciju gradu Grad odprtje pregledne razstave umetniških del, ki so nastala na dvajsetih slikarskih kolonijah Protestantskega društva Primoža Trubarja. Zbrane bosta nagovorila predsednik društva Geza Farkaš in umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal. Odprtje bo ob glasbenem programu Glasbene šole Murska Sobota. Razstava bo na ogled do 31. maja. GORNJA RADGONA Glasba našega srca: V torek, 10. marca, ob 18.30 bo v Domu kulture Gornja Radgona odprtje razstave fotografij Štefi P. Borko. 7 Veličastnih: Glasba LENDAVA NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma. Na območju Pomurja se srečujemo v •Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 3. marca 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 27 napovednik dogodkov 11.15 Zamurjenci LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 5. marca 2015 | Vestnik | •Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946). V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v sinagogi koncert učencev Glasbene šole Lendava, ki se bodo udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov. LJUTOMER V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer nastop učencev – tekmovalcev. MURSKA SOBOTA V nedeljo, 8. marca, ob 19. uri bo v Salonu Murska republika koncert ob dnevu žena Dua Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan Stanišić (kitara). Gost bo Štefan Kardoš. V kulturni dvorani pri Gradu bo v petek premiera gledališke predstave Pogreb. Središća v organizaciji Hrvaškega kulturnega društva Pomurje. RADENCI V torek, 10. marca, ob 15.30 bo v knjižnici Dosorja pogovor z Veroniko Fermevc Ban o njenem romanu Zakaj si zame prepovedana. LJUTOMER V ponedeljek, 9. marca, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura. Film SPODNJI KAMENŠČAK V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Prlekije dokumentarni film Duh časa: Kapitalizem – veliko zlo, 1. del. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota predstavitev knjige Hrepenenje iz strelskih jarkov. Doživljanje prve svetovne vojne skozi oči mladega zakonskega para iz Motvarjevec bo predstavila Gordana Šövegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor. KRIŽEVCI V petek, 6. marca, ob 18.30 bo v sejni sobi Občine Križevci predavanje od dvoživkah, akciji prenašanja dvoživk v Pomurju in vključevanju vseh, ki želijo dvoživkam pomagati pri prehodu čez cesto. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 5. marca, ob 16. uri bo Svetloba pozitivnih misli (Suzana Lebar), ob 19. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V petek ob 10. uri bo predavanje Kako do zdravja s hrano? (Stanislav Hajdinjak), med 10. in 17. uro pa brezplačne meritve delovanja telesa, analize krvi in sestavin v telesu. V ponedeljek ob 10. uri bo Kozmični orakelj – 13. roža življenja (Irena Baša, Sonja Mikuž), ob 17. uri pa Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc) in predavanje Intimnost v našem življenju (Mateja Vavtar). V torek ob 10. uri bo delavnica Kako napisati uradni dopis in izpolniti obrazec (Tamara Šulek), ob 15.30 obrezovanje in škropljenje sadovnjaka (Branko Pucko), ob 18. uri pa joga za otroke (Alojz Ruhitelj) in predavanje Spomladanske gobe (Milan Kelhar). V sredo ob 9.30 bo glasbena delavnica Ljudske pesmi (Marjana Škrilec), ob 15. uri praktična delavnica permakulture v vrtu ob progi, če bo slabo vreme pa v Hiši Sadeži družbe, ob 18. uri pa predavanje Partnerstvo na preizkušnji (Andrej Omulec). LENDAVA Vsako sredo ob 17. uri je v Medgeneracijski hiši Sofija Lendava tečaj Španščina za popotnike, ki ga vodita Španca Marta Banos in Nacho Menas. BODONCI V soboto, 7. marca, ob 21.30 bo v Mikku Mikklub: Madamdub & DJ Ninja. V petek, 6. marca, ob 17. uri bo v Evangeličanskem domu kulinarična delavnica s chefom Fredijem Kranjcem, udeležencem šova Gostilna išče šefa, Kulinarični užitki s Fredijem. Literatura VEŠČICA BELTINCI V petek, 6. marca, ob 18. uri bo literarni večer z Normo Bale, ki bo predstavila svoj roman Karamel. LENDAVA V četrtek, 5. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Lendava literarni večer Ženske v kraljestvu literature. V torek, 10. marca, ob 18. uri bo v sinagogi predstavitev knjige Rječnik Murskoga dreja Horvat). Ob 16. uri bo uvod v svet eteričnih olj (Susanne Horvat), ob 17. uri Konoplja – ortomolekularno zdravilo (Tanja Bagar), ob 18. uri Ženska in njena notranja boginja (Mateja Vavtar), ob 19. uri Roža življenja (Nina Šardi) in ob 20. uri zvočna kopel z gongi. Ob tem bo še spremljevalni program na stojnicah. V nedeljo, 8. marca ob 15.00 bo v kavarni Hotela Diana prireditev s kratkim kulturnim programom in pozdravnim nagovorom predstavnikov Mestne četrti Murska Sobota. V soboto, 7. marca, ob 9. uri se bo začelo pri ribiškem domu ob soboški kamenšnici opazovanje ptic v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. VADBA JOGE V POMURJU Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. RAZKRIŽJE V nedeljo, 8. marca, ob 17. uri bo v Domu kulture Razkrižje prireditev Druži naju ples in petje, ki jo pripravlja KUD Razkrižje. PUCONCI V nedeljo, 8. marca, ob 18. uri bo v Zeleni dvorani koncert Tanje Žagar ob dnevu žena, kot gostje bodo nastopili Modrijani. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 29. aprila na ogled razstava izbora del iz stalne zbirke galerije z naslovom Stalna zbirka kot tradicija. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Podvodna dediščina v Sloveniji, ki predstavlja kronološki oris podvodnega arheološkega raziskovanja v Sloveniji. Na ogled sta tudi stalni razstavi Med preteklostjo in prihodnostjo ter Vibenov vodnjak. V Galeriji Robin je na ogled razstava likovnih del Gustava Gnamuša. LENDAVA V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na gradu je na ogled likovna razstava del Sabine Šinko. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled razstava likovnih del Janeza Perše. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V Galeriji Bannfy je na ogled razstava del umetnikov Pro Megere Art iz Veliky Meder. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. V petek, 6. marca, ob 18. uri bo v binkoštni cerkvi (Veščica 47) ekumensko bogoslužje ob Svetovnem molitvenem dnevu z vodilom Razumete, kaj sem vam storil? GORNJA RADGONA MURSKA SOBOTA V obnovljenem kulturno-zgodovinskem spomeniku Špital je na ogled stalna muzejska razstava Radgonski mostovi. V soboto, 7. marca, bo v Grajskem stolpu Zimska jasa mavričnih utrinkov v organizaciji Društva Enovita. Ob 15. uri bosta pravljična joga za otroke (Tatjana Baligač) in zvočno spoznavanje prvinskih inštrumentov (Alja Petric, Aleš Ifko, An- V Domu kulture Gornja Radgona je na ogled razstava del Roberta Juraka z naslovom Die Muzik. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 5. marca 2015 Četrtek: oblačno, vetrovno 3|7 Petek: zmerno oblačno, vetrovno 2|7 vreme Andrej Velkavrh Sobota: pretežno jasno –2|9 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: zmerno oblačno –2|8 Ponedeljek: pretežno oblačno 0|9 fotografija tedna V četrtek bo pretežno oblačno in vetrovno. Pihal bo okrepljen severni veter. V petek bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo. Še bo pihal okrepljen severni veter. V soboto bo precej jasno. Veter bo slabel. V nedeljo se bo nekoliko pooblačilo, v ponedeljek pa bo pretežno oblačno in večinoma suho. Mraza ne bo, le jutranje temperature bodo lahko malo pod ničlo. *** Veter je zrak, ki se mu mudi. Ne, to ni moja pogruntavščina, tako je rekel dr. fizike, g. Miha Kos, ki v Ljubljani vodi Hišo (fizikalnih) eksperimentov. Je pa res, da je veter zrak, ki se premika. Počasi, hitro, hitreje … V gibanje ga lahko spravi razlika v zračnem tlaku ali tudi razlika v temperaturi. Smer gibanja pa ni vedno čisto taka, kot bi morda pričakovali na prvi pogled. Namreč, tok zraka (veter) se prilagaja terenu, reliefu. Pri tem nastajajo vrtinci v horizontalni smeri, rotorji v navpični smeri, nastajajo zatišja in območja, kjer se veter okrepi. Vsako gibanje zraka »upošteva« fizikalne zakone, ki vladajo v naravi. Zrak je v ozračju nestisljiv, stisnemo ga lahko le v laboratoriju. No, to ni čisto res, saj je zrak pri tleh gostejši kot visoko v ozračju, saj se nekoliko stisne zaradi lastne teže, ki pritiska navzdol k tlom. A pri vetru teorija o nestisljivosti zraka v ozračju povsem velja. Če piha veter proti hribu, se tam ne bo nakopičil, zgostil, ampak se dogajajo različne stvari. Zrak se mora ob pobočju prisilno dvigati, lahko tudi obide hrib, če je ta seveda kakšen osamelec oz. to ni daljši greben, če pa, na primer, piha s širše ravnine v ožjo dolino, se mora pospešiti. Podobno se zgodi na sedlih med vrhovi (ste morda že kdaj opazili, da na sedlu lahko precej piha, ko pa pridete na vrh hriba, je veter šibkejši ali ga lahko tudi ni?) Zakaj se pospeši? Ker mora enaka količina zraka, ki se je pomikala čez širšo ravnino, iti skozi ožji prehod. To pa je mogoče le, če se pospeši. Podobno se zgodi, kadar potiskate tekočino skozi injekcijsko iglo. Bat v ohišju injekcije in z njim tekočina se pomikata precej počasneje, kot brizga tekočina iz igle. vestnikov koledar Č – 5. marec JANEZ P – 6. marec NIKA S – 7. marec TOMAŽ N – 8. marec dan žena P – 9. marec FRANČIŠKA T – 10. marec 40 mučencev S – 11. marec KRIŠTOF V petek, 6. marca, sonce vzide ob 6. uri in 25 minut, zaide ob 17. uri in 48 minut. Tako bo dan dolg enajst ur in 23 minut. V četrtek, 5. marca, ob 19. uri in pet minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip. Ve se, kdo sta bila glavna na slovesni razglasitvi Pomurke in Pomurca minulega leta, ki ju izbirata naša malenkost, torej Vestnik, in Radio Murski val, že tradicionalno pa so bile tudi letos glavni pokrovitelj akcije Terme 3000 iz Moravskih Toplic. Metka Lipič Baligač, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota, in Dejan Horvat, župnik v Markovcih, seveda. Ta je ob pomoči Pomurke 2014 – pa nič za šalo – kar sredi prireditve predlagal »javni ofer«, s katerim so zbrali 1.500 evrov za nov ultrazvok soboške porodnišnice. V lanskem, po vrstnem redu že 24. izboru se je za ta naslov potegovalo 11 kandidatk in kandidatov, ki so zmagali v mesečnih izborih. In takole so se v hotelu Termal pred fotografski objektiv postavili Pomurke in Pomurci (oziroma njihovi predstavniki) posameznih mesecev leta 2014. To so bili poleg že omenjenih Metke Lipič Baligač in Dejana Horvata še: Marjanca Antolin, Marjana Gomboc, Amadea Gomboc, Martina Horvat, Metka Jošar, Maja Črešnjovnjak, Ivanka Vučak, Patricija Vidonja, Zdenka Novak in Štefanija Feher ter Žiga Barbarič, Dušan Cvetko, Ivan Markoja, Simon Špilak, Ladislav Lipič, Ivan Kramberger, Damjan Bohar, Andreas Sarjaš, Bojan Zadravec in Martin Smodiš. V. T. fotografija nataša juhnov www.peugeot.si PEUGEOT 208 STYLE že za 10.990 € KASKO 1€ *Ponudba velja za peugeot 208 STYLE 1,2 PureTech 60 kW s kovinsko barvo, samodejno klimatsko napravo, LED žarometi ter popustom v višini 1.000 € ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 (Style 1,2 PureTech, 5V, kovinska barva, avtomatska klimatska naprava, LED dnevni žarometi) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom Peugeot Financiranje je 10.990 EUR; mesečni obrok je 119 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 11. 02. 2015 znaša 7,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %; financirana vrednost 7.693 EUR; skupni znesek za plačilo 12.950 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolična. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 208 AC-PROFEKT, prodaja in servis vozil d.o.o., Bakovska 29b, 9000 Murska Sobota, tel. 02 530 16 20 AC_PROFEKT_213,5x125.indd 1 2/16/15 10:50 AM Naročite svoj narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … 19. pomurska salamiada Sobota, 14.3.2015 ob 19.00 uri v hotelu Radin. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj, z degustacijo salam in odlično zabavo. Več informacij na: branko.slavinec@zdravilisce-radenci.si 02 520 27 49 oglas ZR pomurska salamiada 02_03.indd 1 02/03/15 12:33
© Copyright 2024