Zdravniki spet stavkajo
Pomurca meseca marca Lemerje na nogah Žito Odpuščeni Murini delavci Izbrali ste Natašo Šiplič Šiftar in Štefana Horvata Plastični kalupi so vznemirili vaščane S predelavo ravnamo kot svinja z mehom Odpuščeni in preživelci niso enako zdravi Lastniški transferji in hladni kmetje Pritiskom trga se ne morejo izogniti Stran 4 Stran 11 Glasovnica za aprilske predloge Skladišče plastike v nekdanjih hlevih – Domačine je strah pred onesnaženjem Stran 7 Stran 3 23. aprila 2015 Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju! Uredništvo Murska Sobota, leto lxvii, št. 17, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Težave v zdravstvu V premislek Zdravniki spet stavkajo Kukavičja jajca Majda Horvat Zahtevajo standarde in normative za zdravnike in zobozdravnike ter višje plače »Stavkamo v imenu bolnikov, ne v svojem imenu, pa če se to zdi še tako absurdno,« je povedal Borislav Vrbanec, predsednik sindikata Fides v pomurski regijski bolnišnici, in dodal, da želijo s svojimi zahtevami izboljšati delovne razmere v ambulantah, želijo, da se skrajšajo čakalne dobe, tudi čakalne dobe na operacije in druge posege, in da se zdravstvo uredi tako, kot je urejeno v razviti Evropi. Zahtevajo pa tudi višje plače, tako naj bi bila povprečna plača zdravnika, ki zdaj znaša 1,89 povprečne plače, trikratnik te. Vzrok, da so se zdravniki in zobozdravniki odločili za enourno opozorilno stavka, je, ker vlada še ni sprejela standardov in normativov zanje, ki so jih pred sedmimi leti vse zdravniške organizacije zapisale v modri knjižici. Opozarjajo na velik problem, saj smo v Sloveniji po številu zdravnikov in zobozdravnikov na prebivalca na repu Evrope, obremenitve po ambulantah in operacijskih dvoranah pa so ogromne. To pa ni le problem v bolnišnicah, največji je pri splošnih zdravnikih, ki imajo od 2000 do 2500 in celo več pacientov, normalno pa bi jih bilo 1500. Stavkamo pa tudi zato, tako Vrbanec, da bi politiki sporočili, kako nujno je treba izvesti zdravstveno reformo, ki pa po njegovem mnenju ni tako popularna tema, katere bi se politika lotila. Ravno to reformo zdravstva naj bi predvidevala modra knjižica, ki pa govori le o normativih zdravnikov in zobozdravnikov, ne pa o preostalem zdravstvenem osebju, brez vključitve katerega ustrezne zdravstvene reforme ne more biti. »Tega se zavedamo, ampak standardi in normativi, ki jih predlagamo za zdravnike in zobozdravnike, so lahko tudi izhodišča za druge zaposlene v zdravstvu,« še doda Vrbanec. A. Nana Rituper Rodež T ujci kupujejo naša podjetja. Ne katera koli, ampak tista, ki so povezana s hrano, pijačo in prodajo živil. Prehranska veriga se nikoli ne bo pretrgala in zato so vse te kupčije milijonski zadetek z najcenejšo loterijsko srečko, ki bodo sesule slovensko agroživilstvo. Nekateri že preštevajo bankovce, ki bodo spet končali v žepih nekih elit. Ljudstvo tudi od tega ne bo imelo koristi, kot ni imelo koristi od prejšnjih prodaj. Bo pa še nekaj časa ječalo pod težo bremena krpanja finančne luknje. In grabežljivosti, lakomnosti in pohlepa nekih gospodov, ki so si ne tako davno že slinili prste pri preštevanju bankovcev od kupčij drugega največjega lastninjenja v državi. Če ne štejem velike razprodaje stanovanj in denacionalizacije, se je prvo zgodilo z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij in drugo z menedžerskimi prevzemi. Vsakokrat so nam govorili, da so to dobre zgodbe v nacionalnem interesu. Kako dobre so bile v resnici, smo lahko videli na lastne oči potrošniki, zaposleni in davkoplačevalci. Še tisti, ki so dolgo časa hodili s šamponom na glavi, so si zdaj morali priznati, da je bilo vsako lastninjenje sredstvo za doseganje nekih političnih ciljev in interesov bogataških elit. Najprej domačih, zdaj pa očitno tujih. Zdravniki Splošne bolnišnice Murska Sobota – članov sindikata Fides je 50, pridružili pa so se jim tudi tisti, ki niso v sindikatu – so se v sredo zjutraj z enourno prekinitvijo dela pridružili vseslovenski opozorilni stavki. V tem času so poskrbeli, kot je bilo dogovorjeno, za nujne primere, za nosečnice in porodnice, otroke in mladostnike ter starejše. Pacienti pa so v čakalnicah na zdravnika in pregled mirno čakali kakšno uro ali več dlje. Zdravniki in zobozdravniki pa za četrtek, 28. maja, napovedujejo celodnevno opozorilno stavko, če vlada ne bo uslišala in izpolnila njihovih zahtev iz modre knjižice. fotografija nataša juhnov Sedim pred domačim pragom in poslušam kukavico, ki se oglaša v bližnjem gozdu. To ji je v naravi, da išče tuje gnezdo, kamor bo podtaknila svoje jajce, se pretaka po mojih možganih. Kakor je v naravi kapitala, da se ugnezdi tam, kjer je najboljše gnezdišče za njegov zarod. S svojimi poslovnimi vzorci, s svojo oziroma tujo logiko poslovanja, z internacionalizacijo. Tudi to je v njegovi naravi, da potem iz gnezda izrine druga jajca in mladiče. Naročnik Kozmetični Salon Dermavitalis Panonska ulica 36 | Gornja Radgona info@dermavitalis.si | 031 744 799 Slaščičarna Cafe Praline praznuje 5. rojstni dan 30. 4. 2015 # # Posebna ponudba samo za bralce Vestnika: 50 % popust na vse kosovne torte in peciva. Salon Dermavitalis studio podarja vsem BRALCEM VESTNIKA ob nakupu katere koli storitve v studiu DARILO – KREMO ZA ROKE. Kupon velja do 31. 5. 2015 Želimo vam prijetno sladkanje! Ponudba velja od 25. 4. do vključno 2. 5. 2015. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pred bolnišnico ne bo mogoče zastonj parkirati Za vse enako, 50 centov Soboška bolnišnica bo imela 500 parkirnih mest, premalo za vse zaposlene Civilna iniciativa Radenci je mnenja, da bi v denacionalizacijskem postopku za stavbo v središču Radenec stroške morala poravnati tudi država. fotografija miha šoštarič Radenci Iskanje izvirnega greha in grešnika »Občina v denacionalizacijskem postopku za nepremičnino Maukovih utrpela preveliko škodo« Ivan Rihtarič in Dušan Domanjko (Civilna iniciativa Radenci), na minulih lokalnih volitvah izvoljena svetnika Občine Radenci, sta na uvodni seji občinskega sveta podala odstopni izjavi. Kot vzrok za odstop sta omenila nepravilnosti na lokalnih volitvah, katerih poraženec županskih volitev je bil ustanovitelj Civilne iniciative Radenci Roman Leljak. Takrat je Rihtarič napovedal, da bo civilna iniciativa v prihodnje opozarjala na napake, ki se dogajajo, po mnenju članov te iniciative, v radenski občini. Tako je minuli torek Leljak na seji občinskega sveta v Radencih predstavil poročilo, ki so ga po opravljenem pregledu dokumentacije napisali na temo denacionalizacijskega postopka v primeru Maukove stavbe v središču Radenec. Leljak in somišljeniki so prepričani, da je bila Občina Radenci, ki je morala denacionalizacijskim upravičencem in njihovim odvetnikom povrniti 312.568,65 evra, v tem postopku preveč oškodovana. Želeli bi, da del zneska prispeva država Leljak je dejal, da je bila osnovna napaka narejena leta 2003, ko je bila izdana denacionalizacijska odločba, s katero je bilo določeno, da je denacionalizacijski zavezanec samo Občina Radenci, ne pa tudi Republika Slovenija. Meni, da bi moralo takratno vodstvo občine oz. njen pooblaščenec s pravnimi sredstvi odpraviti to napako. Stavbo pokojne Marije Eissl, rojene Žalar, ki je bila predmet tega denacionalizacijskega postopka, so namreč uporabljali tudi Pošta Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve (policija) in Upravna enota Gornja Radgona (krajevni urad). »Tako na osnovi pravnomočne odločbe, katere Občina Radenci ni pravočasno izpodbijala, Republika Slovenija nikoli ni postala denacionalizacijska upravičenka,« nadaljuje Leljak. Izračunal je, da je imela Občina Radenci v uporabi 41,5 kvadratnega metra, to znaša slabih 14 odstotkov od vseh prostorov s skupno površino skoraj 300 kvadratnih metrov, in v souporabi še 47,3 kvadratnega metra. »To pomeni, da bi od skupnega prisojenega zneska odmere 177.249,30 evra plačali le 24.779,45 evra in polovico od 28.253,54 evra oz. 14.126,77 evra ter obresti od teh zneskov od tretjega decembra 2005 do dne plačila,« je bil natančen Leljak. Poudaril je, da je bila Občina Radenci v tem denacionalizacijskem postopku oškodovana, prst krivde pa usmeril v nekdanjega radenskega župana Jožefa Toplaka. Javno ga je po- zval, naj odstopi kot član občinskega sveta oz. vrne dobrih 130 tisoč evrov v občinski proračun, kolikor naj bi bila po Leljakovem izračunu odškodovana Občina Radenci. Kaučič: Zavezanec za plačilo je le občina Na Leljakove ugotovitve in očitke je odgovoril radgonski odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopanje Občine Radenci v tem denacionalizacijskem postopku, ki se je začel leta 1994, prevzel šele leta 2006. Pred njim je občino v tem postopku zastopal drug odvetnik, sodelovali pa so tudi zdaj že nekdanji zaposleni v radenski občinski upravi. Kaučič je stopil v bran nekdanjemu županu: »Jožef Toplak je postal župan konec leta 2002, marca 2003 pa je bila izdana denacionalizacijska odločba. In v tistem kratkem času on ni mogel v tem primeru narediti ničesar in vplivati na to zadevo.« Kaučič je povedal, da je denacionalizacijske postopke predpisala država na podlagi sprejetega zakona. Poudaril je, da zakonodaja natančno določa, »da je treba plačati denacionalizacijskemu upravičencu nadomestilo za izgubljeno korist ali posest nepremičnine, ki mu je bila vrnjena, in sicer za tisto obdobje, ko nepremičnine ni mogel uporabljati«. Prav tako zakonodaja predpisuje, kdo je zavezanec za plačilo. »Zavezanec je tisti, ki je lastnik, in lastnica te nepremičnine je bila Občina Radenci. Kdo je bil lastnik, je bilo zapisano tudi v zemljiški knjigi,« je nadaljeval Kaučič in s tem oporekal Leljakovim navedbam, da bi morala biti zavezanka za plačilo tudi Republika Slovenija, ki je bila z nekaterimi državnimi službami najemnica prostorov v tej zgradbi, ki je bila predmet denacionalizacijskega postopka. Kot enega od vzrokov, da je morala Občina Radenci denacionalizacijskim upravičencem plačati celoten znesek, je Kaučič omenil delitveno bilanco premoženja med občinami Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci. Občini Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci sta se odcepili od takratne Občine Gornja Radgona v času denacionalizacijskega postopka in na podlagi delitve premoženja je dobila Občina Radenci v last to nepremičnino. Nepremičnine so se delile po krajevnem načelu, »vendar se takrat niso zavedali, da bo zaradi te stavbe nosila posledice«. Kaučič je ob koncu dejal, da je uspela Občina Radenci v tem postopku znižati denacionalizacijski zahtevek. »Od zahtevanih 253 tisoč evrov je sodišče prisodilo 177 tisoč evrov,« je še povedal Kaučič. Miha Šoštarič Prvega maja bo začel veljati nov režim tudi na parkirišču pred upravno stavbo murskosoboške bolnišnice. Namestili bodo namreč zapornico in parkirne ure ter druge dostope zaprli s koriti za rože, parkiranje pa bo plačljivo enako kot na občinskem parkirišču. Ura parkiranja bo stala 50 centov za bolnike in obiskovalce, za zaposlene v bolnišnici, ki bodo imeli letno dovolilnico, pa 60 evrov, torej toliko kot za parkirna mesta znotraj bolnišničnega kompleksa. Toliko za parkiranje plačujejo tudi člani uprave. S temi na novo zamejenimi 218 parkirnimi mesti pred upravno zgradbo bo imela bolnišnica skupaj približno 500 parkirnih mest, število zaposlenih, ki bodo imeli po novem dovolilnico za parkiranje, pa bo 710. Torej če bi hkrati prišli na delo vsi imetniki dovolilnic za parkiranje, bi bilo parkirišč premalo oziroma bodo parkirna mesta pred upravno zgradbo bolnišnice v jutranjih urah zasedli predvsem zaposleni v bolnišnici in bo tam dopoldne le malo prostih mest za bolnike in obiskovalce. Prav zato so predvideli možnost, da bo parkirišče mogoče zapustiti v petnajstih minutah, ne da bi bilo treba plačati parkirnino, če bodo zasedena vsa parkirna mesta. Bolnišnica rešuje z omejitvijo prostega dostopa na svoje parkirišče čedalje večji problem zagotavljanja parkirnih mest predvsem zaposlenim, hkrati pa bo izenačila možnosti za parkiranje v okolici. Zaradi možnosti brezplačnega parkiranja so parkirna mesta zasedali tudi dijaki sosednje šole, obiskovalci doma starejših občanov in drugi. Tako je bilo že zdaj zelo malo parkirnih mest za obiskovalce bolnišnice in bolnike. Za bolnike, ki težko hodijo, bo še naprej veljalo pravilo, da se smejo sami s svojim avtomobilom ali jih smejo svojci zapeljati v notranjost bolnišničnega kompleksa, vendar se morajo svojci potem vrniti in avtomobil parkirati na zunanjem parkirišču. Zaradi gradnje urgentnega centra je murskosoboška bolnišnica za zagotovitev parkiranja zaposlenim omejila dostop na del parkirišča pred upravno stavbo, zdaj pa bo zaprla celotno doslej brezplačno parkirišče. S tem rešuje problem pomanjkanja parkirnih mest za zaposlene, ki za letno dovolilnico plačajo 60 evrov. Parkirišče bo še naprej odprto tudi za bolnike in obiskovalce bolnišnice, s tem da bo cena za uro parkiranja 50 centov, prav toliko, kot je treba plačati za uro parkiranja na občinskem parkirišču. fotografija majda horvat »Tudi s tem novim režimom ne bomo rešili vse večjega problema parkiranja,« je povedal Marjan Maček, pomočnik direktorja za poslovne zadeve. Rešitev bi bila parkirna hiša z vsaj 1.200 parkirnimi mesti in prepoved parkiranja znotraj bolnišničnega območja, in to za vse. Tako kot je pred leti vodstvo že razmišljalo, tudi zdaj razmišljajo o možnosti javno-zasebnega partnerstva. Bolnišnica oziroma država, ki je lastnica zemljišča, kjer je zdaj brezplačno parkirišče, bi za postavitev parkirne hiše prispevala zemljišče ali bi se kako drugače do- govorili o poslovnem sodelovanju. Tega projekta bolnišnica za zdaj še ni uvrstila v svoje poslovne načrte, bodo pa namestili zapornice, ki jih bodo zaposleni lahko odpirali samo s službeno kartico in ne več z daljinskim upravljavcem kot doslej, tudi pred vstopom na parkirišče za zaposlene pred stavbo internega oddelka. Možnost dostopa na parkirišče s kartico, s katero zaposleni potrjujejo svojo prisotnost na delovnem mestu, bo zagotavljala, da bodo parkirna mesta namenjena res samo zaposlenim. Majda Horvat Občina Ljutomer Za odbornike ne bo varčevanja Županja dobila zadostno podporo za zaključna računa proračuna 2012 in 2013 V prejšnjem mandatu ljutomerska županja Olga Karba ni imela večine v občinskem svetu, zato ji ni uspelo spraviti »pod streho« zaključnih računov proračunov za leti 2012 in 2013. Občinski svetniki v prejšnjem mandatu so ob obravnavi zaključnih računov proračuna županji očitali skromno realizacijo. Pred sprejemom dnevnega reda za tokratno četrto redno sejo občinskega sveta je Marjan Novak (NSi) predlagal, da se z dnevnega reda umakneta obravnava in sprejem zaključnih računov za leti 2012 in 2013. »Svetniki v sedanji sestavi ne moremo odločati in sprejemati odgovornosti za delo, za katero je odgovoren občinski svet v obdobju 2010– 2014. Nerealno in neprimerno je, da si moramo svetniki v zdajšnji sestavi na spletni strani iskati gradivo in obravnavati nekaj, česar nismo sprejeli,« je dejal Novak. Ob tem je izrazil pomislek, da z zaključnima računoma proračunov nekaj ni bilo v redu, če nista bila sprejeta. Jože Klemenčič (Desus), ki je bil član občinskega sveta tudi v prejšnji sestavi, je ob tem spomnil na poslovniško določilo, ki govori, da se zaključni račun proračuna sprejema le za preteklo leto. »Zelo neokusno je, da bi sprejemali te dokumente za tri leta nazaj,« je dodal. »Mislim, da so tehtni razlogi, da se to uvrsti na dnevni red,« je dejala županja, sledilo pa ji je 11 od 20 prisotnih svetnikov, ki niso potrdili, da bi zaključna računa proračunov za leti 2012 in 2013 umaknili z dnevnega reda. Angela Lukman z oddelka za finance je pri obravnavi zaključnih računov proračunov za leti 2012 in 2013 dejala, da mora občina po zakonu o javnih financah do konca marca posredovati na finančno ministrstvo zaključni račun proračuna za preteklo leto, do 15. aprila pa mora posredovati zaključni račun članom občinskega sveta. »Trideset dni po sprejemu zaključnega računa moramo sklep posredovati ministrstvu za finance,« je dodala Lukmanova. Zaradi nesprejetih sklepov za zaključne račune proračunov je poizvedovanje opravilo finančno ministrstvo, županja pa je tudi na predlog strokovne službe ljutomerske občinske uprave zdaj ponovno uvrstila zaključne račune proračunov na dnevni red. Lukmanova je dejala, da zakonodaja ne opredeljuje sankcij za nesprejete zaključne račune, strokovnim službam občinskih uprav pa nalaga, da županom predlagajo uvrstitev zaključnih računov na dnevni red občinskih sej v potrditev. Dodala je še, da so zaključne račune proračunov za leti 2012 in 2013 pregledali revizorji, ki niso našli večjih nepravilnosti. Večina članov občinskega sveta je kljub nasprotovanju nekaterih svetnikov zaključna računa proračunov za leti 2012 in 2013 ter zaključni račun proračuna za lansko leto potrdila. Strokovne službe ljutomerske občinske uprave so pripravile spremembe in dopolnitve statuta Občine Ljuto- mer. Vendar spremembe, ki bi vplivale tudi na varčevanje pri javnih financah, niso dobile zadostne podpore. Potrebna bi bila dvotretjinska večina, to pomeni, da bi za spremembe od 20 prisotnih članov občinskega sveta moralo glasovati 14 svetnikov. Za spremembe je glasovalo le 11 svetnikov. Med drugim je bil predlog, da se zmanjša število delovnih teles in njihovo število članov. »Navedeno utemeljujemo s tem, da je v delovnih telesih treba zagotoviti več kot polovico imenovanih izmed članov občinskega sveta, to pa pomeni, da morajo biti posamezniki v več delovnih telesih. Poleg tega se nekatera področja zelo prepletajo, zato je smiselno združiti pristojnosti delovnih teles. Tudi primerljive občine imajo manj številčna in manj delovnih teles. Predlagamo, da se okolje, prostor, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem združijo, saj so vsa ta področja zelo povezana in prepletena, zato je smiselno, da gradiva o vseh teh področjih obravnava eno delovno telo. Združita naj se tudi statutarno-pravna komisija in komisija za vloge in pritožbe,« je navedla Ana Žnidarič, odgovorna za pravne zadeve v ljutomerski občinski upravi. Predlagala je, da bi se zmanjšalo tudi število članov nadzornega odbora s sedanjih sedem na pet. Spremembe bi začele veljati z novo sestavo občinskega sveta, vendar predlog ni dobil zadostne podpore navzočih članov občinskega sveta. Miha Šoštarič aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 3 Lemerje na nogah Plastični kalupi so vznemirili vaščane Skladišče plastike v nekdanjih hlevih – Domačine je strah pred onesnaženjem – V podjetju Roto odgovarjajo, da ni razloga za preplah Podjetje Roto Černelavci ima že nekaj let na parceli in hlevih nekdanje enote Kmetijskega gospodarstva (KG) Rakičan v Lemerju skladišče rezervoarjev in drugih plastičnih izdelkov. Material je skladiščen tudi v dotrajanih prostorih in okolica ni urejena, saj ponekod trava in drobno drevje segata do vrha ograje, s katero je ograjena parcela. Po pripovedovanju številnih domačinov so ti že več- če se odkrijejo nepravilnosti. Parcela mora biti urejena, in če ne gre drugače, naj se jo neurejeno pokaže javnosti. V takih primerih je vedno odgovor: Bomo že uredili. Tu se prav tako običajno konča inšpekcijski pregled in se nato ne ukrepa naprej.« Na nedavnem zboru krajanov KS Brezovci so kamen spotike predstavili puconskemu županu Ernestu Nemcu, ki je obljubil, da bo preveril Branko Ritlop, predsednik KS Brezovci: »V občinskem odloku o urejanju javnih in drugih površin jasno piše, da je treba očistiti in vzdrževati parcelo. Če ne gre drugače, naj se parcelo neurejeno pokaže javnosti.« Skladišče plastičnih izdelkov je kamen spotike v Lemerju. fotografija nataša juhnov Nuša Pavlinjek, podjetje Roto Černelavci: »Rezervoarji, ki so v objektu, so vzorčni in se uporabljajo kot razstavni eksponati na sejmih. Rezervoarji so novi in prazni, zato ni nobenih emisij v okolje.« krat opozarjali na tujek v naravi, ki kazi podobo vasi in je po njihovem prepričanju obenem še nevaren. Dno je bilo sodu izbito pred dnevi, ko so po besedah prebivalcev vasi »delavci Rota v skladišču z ognjem in nafto preizkušali rezervoarje in ko je malo manjkalo, da ni prišlo do katastrofe in onesnaženja okolja«. Nuša Pavlinjek iz podjetja Roto umirja strasti: »Objekt v Lemerju je namenjen izključno za skladišče ter Pošta Slovenije Pobude za spremembo krovnega zakona Pozabili na obljube Za romske junake Soboška pošta se pridružuje mariborski S sedanjo ureditvijo ni zadovoljen nihče – Enotni glede spremembe sestave Sveta romske skupnosti Prvega maja se murskosoboška poslovna enota Pošte Slovenije, pod okrilje katere spada 35 poštnih poslovalnic z okoli 285 zaposlenimi, pridružuje mariborski poslovni enoti. S tem so bile poteptane obljube, ki jih je dalo vodstvo Pošte Slovenije pred slabima dvema letoma javnosti in pomurskim županom. Ti so namreč pozvali vodstvo pošte, da odstopi od teh namer, s Pošte Slovenije pa so potem sporočili, da poslovne enote v Murski Soboti ne bodo ukinili oziroma pridružili Poslovni enoti Maribor, da pa bodo v okviru racionalizacije poslovanja začeli postopno centralizacijo posameznih delovnih procesov oziroma združevanje nekaterih oddelkov poslovnih enot s poslovnimi funkcijami na upravi družbe. »Gre za notranje organizacijske spremembe, pri katerih se za uporabnike poštnih storitev v primeru reorganizacije nič ne spremeni,« so še dodali. Pošta Slovenije tako s priključitvijo murskosoboške poslovne enote k mariborski in še z nekaterimi združitvami poslovnih enot po Sloveniji zaokrožuje reorganizacijo, ki jo je začela izvajati že leta 2009 z namenom, da bo, kot sami pravijo, prispevala k optimalnejšemu poslovanju in učinkovitejšemu izvajanju dejavnosti. M. H. Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji povzroča že od sprejema leta 2007 nezadovoljstvo med romskimi aktivisti, zaradi česar so pri Združeni levici sprožili pobudo za spremembo zakona. Začeli so z delavnicami, na katerih bi ljudje, ki se na terenu vsakodnevno srečujejo z reševanjem romske problematike, predlagali ideje, ki bi jih vključili v predlog nove zakonodaje. Po mnenju vodje projekta Romea Varge je pri zdajšnjem zakonu problematično, da ne vsebuje elementov pozitivne diskriminacije. Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš predlaga, da bi občine z romskim prebivalstvom dobile poseben status, s katerim bi imele zagotovljene vire financiranja. Rudaš je kritičen tudi do Nacionalnega programa ukrepov za Rome iz leta 2010. »Ima lepo vsebino, vendar se po tem programu ni legaliziralo nobeno romsko naselje, prav tako se ni izboljšal položaj Romov.« Svet romske skupnosti bi moral biti, kot pravi Rudaš, sestavljen iz legitimnih predstavnikov, izvoljenih na neposrednih volitvah. »Tako bi zakon rodil junake romske skupnosti, ki bi jo popeljali naprej.« S spremembo zakona se strinja tudi predsednica SRS Janja Rošer. Sestava sveta, v katerem je predstavnikom Zveze Romov Slovenije (ZRS), ki jo vodi Jožek Horvat, odmerjenih štirinajst od enaindvajsetih mest, Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 je bila po besedah Rošerjeve določena takrat, ko je bila ob sprejemu zakona ZRS edina sogovornica države. »Pozneje so se pojavile nove romske organizacije, ki so želele biti zastopane v svetu, vendar za to niso imele pravne podlage,« zaradi česar bi bilo po njenem mnenju smiselno spremeniti sestavo sveta. Zakon bi moral, kot pravi, tudi natančno določati pristojnost državnih organov in lokalnih oblasti pri urejanju romskega vprašanja, saj se danes dogaja, da odgovornost porivajo drug na drugega. Pri programu ukrepov za Rome Rošerjeva pogreša predvsem finančno konstrukcijo. Pozitivno diskriminacijo bi morali po Vargovem mnenju uvesti tudi pri izobraževanju in zaposlovanju, da bi med drugim zagotovili štipendije in študentske sobe za romske študente. »Če želimo ustvariti romsko elito, potrebujemo intelektualce,« pravi Varga. Tako bi imeli po nekaterih predlogih Romi tudi prednost pri zaposlovanju v javnem sektorju, na javnih razpisih pa bi imela prednost podjetja, ki zaposlujejo Rome. Med do zdaj zbranimi so še predlogi za romskega poslanca v državnem zboru, nacionalno agencijo za Rome, predstavnika Romov v programskem svetu RTV … Po delavnicah bo dokončen predlog za spremembo zakonodaje pripravljen do konca leta. T. M. nas opravljajo za to pooblaščeni inštituti v Ljubljani, Stuttgartu in Parizu.« Zatrdila je, da ni nobenega razloga za preplah: »Rezervoarji, ki so v objektu, so vzorčni in se uporabljajo kot razstavni eksponati na sejmih. Rezervoarji so novi in prazni, zato ni nobenih emisij v okolje.« Podjetje Roto kompleks varuje z videonadzorom in službo za varovanje, saj »so nam že nekajkrat vlomili v objekt in policija sumi storilce«. Po napovedih sogovornice bo skladišče v Lemerju ostalo in ga v bližnji prihodnosti nameravajo temu primerno posodobiti in obnoviti. Občina z novo prijavo Branko Ritlop, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Brezovci in tudi občinski svetnik, je ob tem povedal, da je od Rota že zahteval, da se uredi parcela, vendar je ostal brez odgovora. »V občinskem odloku o urejanju javnih in drugih površin jasno piše, da je treba očistiti in vzdrževati parcelo. Večkrat omenjam, da je treba tistega, ki krši odlok ali zakon in ki se ga prijavi inšpekciji, tudi kaznovati, Nepreslišano BOLJŠA STRAN SPLETA okoliščine. Občina je vedela za neurejene parcele in skladišče v Lemerju, vendar ni prejela nobene prijave, zato so po zboru krajanov sami podali prijavo. Mihaela Dervarič iz medobčinske inšpekcije in redarstva je tako že potrdila, da je »zadeva pri nas v postopku. V delu, ki se ne nanaša na našo pristojnost, smo zadevo odstopili Inšpektoratu RS za okolje in kmetijstvo.« Iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za okolje in prostor pa so sporočili, da so pred petimi leti obravnavali pritožbo zaradi skladišča v prostorih nekdanjih objektov KG Rakičan, vendar »ni bil izdan noben ukrep, saj ne gre za skladiščenje odpadkov, kot je bilo navedeno v pritožbi, ampak za skladiščenje kalupov, ki se uporabljajo v podjetju Roto za vlivanje plastike, in plastičnih izdelkov, kot so med drugim tudi rezervoarji«. Andrej Bedek Karikatura Anton Buzeti za skladiščenje orodij in vzorcev za sejme. V njem nimamo nikogar zaposlenega, tako da ne moremo izvajati nobenih testiranj niti kakršnih koli drugih razvojnih ali proizvodnih aktivnosti. Vsa testiranja rezervoarjev za Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Žito S predelavo ravnamo kot svinja z mehom Lastniški transferji v predelovalni industriji puščajo hladne kmete in potrošnike V torek je bilo prodano Žito, in to hrvaškemu prehranskemu in farmacevtskemu gigantu Podravka. Ta v svoji dejavnosti ni imel mlinske industrije, ima pa s svojimi izdelki pomemben tržni delež na slovenskem trgu. Nekdaj je imel celo proizvodni obrat v Hočah. Podravka je s tem z nakupom zaokrožila nakupe na slovenskem trgu. Leta 2009 je kupila blagovne znamke Čoko, Čokolešnik in Belsad. Z nakupom 51,55-odstotnega deleža večjih lastnikov, med drugim tudi države, posel ni končan, saj lahko pričakujemo prevzemno ponudbo za preostanek delnic malih delničarjev. Eno je optimalna cena, ki naj bi jo dosegli prodajalci, drugo pa so posledice, ki jih lahko pričakujemo po omenjenem prevzemu. Žito je bilo na prodajnem prepihu že nekaj let. Pred leti je bila zelo blizu nakupu Panvita, ki pa očitno ni imela finančnega pokritja za nakup. To je najmočnejše podjetje v slovenski živilskopredelovalni industriji. Poleg mlevske in pekovske dejavnosti ima v lasti in upravljanju nekaj pomembnih in kakovostnih blagovnih znamk (program zamrznjenih živil Hokus, riž Zlato polje, začimbe Maestro, čokolade Gorenjka, bomboni Šumi in ekološki program Natura). Jože Magyar se sprašuje, v čem je lahko razpršeno lastništvo podjetja slabše od večinskega obvladovanja. Ko se je začela prodaja, bi se morali vsi akterji – kmetijska podjetja, zadruge, kmetje in drugi partnerji – povezati in skupno prevzeti Žito. Med predelovalci je bilo prvo, ki se je odzvalo na povpraševanje po ekološko pridelani hrani in je že v devetdesetih letih začelo načrtni razvoj ekološke blagovne znamka Natura. Je tudi največji slovenski mlinar in največji kupec slovenskih žit. Ne smemo pa zanemariti še enega dejstva, tako kot so Ljubljanske mlekarne lastniško udeležene v Pomurskih mlekarnah, je Žito eden od lastnikov soboškega Mlinopeka. Ne sicer neposredno, saj je leta 2012 svoj lastniški paket preneslo na odvisno družbo Šumi. Žito je zdravo podjetje. V lanskem letu je pozitivno poslovalo, čeprav je imelo v preteklosti nekaj kriznih let. Teh pa ni mogoče v celoti pripisati samo neugodnim razmeram na trgu. Žito je bilo v fazi prestrukturiranja in poslovne konsolidacije. Pod prestrukturiranjem lahko razumemo tudi koncentracijo znotraj mlevske industrije. Najprej je poskušalo prevzeti Mlinopek. Ko je to spodletelo, je prevzelo drugo najmočnejše mlinsko-pekovsko podjetje, mariborski Intes. Posledica je bila ukinitev blagovne znamke Intes, ne pa dejavnosti v Mariboru. Celotna mlinska dejavnost Žita je bila celo preseljena v Maribor. S tem je brez dvoma povečalo svojo poslovno učinkovitost, saj so mlini v neposredni bližini domačih pridelovalcev žit in glavnega tujega trga, na katerem se je Žito oskrbovalo (Madžarska). Bilo je tudi najpomembnejši kupec slovenskih žit. Zaradi tega je diktira- lo odkupne cene, ki kmetom pogosto niso bile všeč, in pomenilo neke vrste jamstvo, da domača pšenica ne ostane v kaščah. Odkup domačih žit je potekal na dveh ravneh – neposredno od ali prek zadrug kot organizatoric odkupa ob žetvi ali posredno. Panvita je žita, ki jih je pridelala in kupila od kmetov, pretežno prodala Žitu. Ob nakupu Podravka še ni predstavila nove poslovne strategije. Mogoča sta dva scenarija. Še naprej bodo odkupovali domača žita, manjkajoče količine pa bodo namesto na Madžarskem kupovali na Hrvaškem. Hrvaška pšenica je namreč cenejša od madžarske, slavonska polja pa so blizu mariborskih mlinov. Zgodi se lahko sprememba cenovne politike. Če bodo izhodišče za odkup hrvaške cene, bo to katastrofa za naše pridelovalce. Ne bo pa nič nenavadnega, saj si lahko z razliko pri odkupnih cenah žit hitro povrnejo svojo naložbo. Skratka, zgodi se lahko, da bodo nakup financirali domači pridelovalci. Denar bo odtekal po treh rekah Jožef Magyar, direktor in lastnik KG Lendava, nekoliko cinično pove, da je začela skromna akumulacija slovenskega kmetijstva odtekati v sosednjo Hrvaško po vseh treh velikih rekah – Savi, Dravi in Muri. To pa bo slovensko kmetijstvo težko preneslo. Prej ali slej bodo to čutili tudi potrošniki. Poudaril je, da so bila pogajanja z Žitom naporna, vendar so se pogovarjali. V lanskem letu so prišli do dogovora o dolgoročnem sodelovanju, vprašanje pa je, kaj bo ta pomenil po spremembi lastništva. Prevzem Žita je po njegovem mnenju škodljiv. S tem se lahko strinjamo. Prodajalci imajo pred očmi samo denar, ne vidijo pa učinkov, ki jih imajo take prodaje še posebej v tako občutljivi panogi, kot je živilskopredelovalna industrija s kmetijstvom. V sosednji Avstriji se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Če pa že, imajo v tej državi izredno izostrene mehanizme, s katerimi ščitijo lastno pridelavo hrane. Vsega tega pri naših prevzemih ni. V Sloveniji imamo še en problem, namreč razumevanje lastništva in upravljanje podjetij. Ali nas res lahko rešijo samo tuji investitorji, na katere prisegajo kapitalski mogotci in politika? Nenavadna je pasivna drža kmetov in kmetijskih podjetij pri prodaji Žita. Jože Magyar se ob tem sprašuje, v čem je lahko razpršeno lastništvo nekega podjetja slabše od večinskega obvladovanja. Ko se je začela prodaja, bi se morali vsi pomembnejši akterji – kmetijska podjetja, zadruge, kmetje in drugi partnerji – povezati in skupno nastopiti ter prevzeti Žito. S tem ne bi samo ohranili podjetja v domači lasti, ampak bi tudi zaščitili lastne ekonomske interese. Namesto tega pa bodo še naprej pogajanja v t. i. žitni verigi o odkupnih cenah pšenice v »podzemni kapelici« soboškega Mlinopeka. Da se ob prodaji niso zganile kmečke organizacije in ne Zadružna zveza Slovenije, je razumljivo, saj bo na primarni ravni ponovno prizadeto le Pomurje. To pa kmečkih lobijev ne zanima. V Pomurju jih zanima samo akumulacija, ki jo odpeljejo iz regije na tak ali drugačen način. Pri tem pa pozabljajo, da se s prevzemom Žita in podobnimi prevzemi topi pomursko maslo, s katerim so si do zdaj na debelo mazali kruh. O drugih posledicah prevzemov za Pomurje pa več prihodnjič. J. Votek Za trajnostno in ekološko naravnanost svoje vrtnarije so se že pred leti odločili Anton, Anka, Nina in Nastja Alt iz Pristave, ki s svojimi idejami in spretnostmi vedno znova presenečajo tudi obiskovalce sejma Naturo. fotografija bernarda b. peček Uspešna sejma Lov in Naturo Dovolj zreli za okolju prijazen razvoj Dolgoletno sodelovanje Pomurskega sejma z lovci in ribiči v okviru kmetijskoživilskega sejma se je razvilo v samostojna sejma Lov in Naturo Minuli konec tedna je bil zares pravi prvi spomladanski in sejemski, saj se prav v tem času pripravljajo tudi osebni in družinski načrti za zasaditev vrta, za zdravo življenje in aktivnosti v naravi. To se je poznalo tudi na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, saj sta bila tokratna sejma Lov in Naturo največja do zdaj. Postala sta prav zares prostor srečevanja za 21 tisoč slovenskih lovcev, ribičev, lastnikov psov, starodobnih avtomobilov in prav posebnih kuharskih mojstrov. Lovci pa niso samo ljubitelji narave in kulture, ampak jih je 75 odstotkov lastnikov obdelovalnih zemljišč, zato si prizadevajo za ureditev problemov, povezanih s škodo, ki jo povzroča divjad. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, je v svojem govoru opozoril, da če bi celotno dogajanje v naravi prepustili na milost in nemilost ekonomskim trendom, bi bilo stanje že zdavnaj bistveno drugačno, kot je, »zato lahko upravičeno trdimo, da je lov varstvo narave … Bogat rastlinski in živalski svet je zagotovo nekaj, kar bi morali obravnavati kot dediščino vseh nas, kot zaklad, ki ga lahko predamo svojim potomcem.« Tudi ribiči bodo naredili vse, kakor so napovedali predstavniki njihove stanovske organizacije, za ohranitev naravnih vodotokov, ki jih je v Sloveniji 28 tisoč kilometrov. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje, ki je zdaj tudi obrambni minister, pa je v Na sejmu Lov je bilo pomembno tudi streljanje. Pred kratkim je na tekmovanju LD Vransko spet blestela Anica Ščap iz LD Apače, ki je med članicami zasedla 3. mesto v streljanju z risanico. fotografija osebni arhiv anice ščap svojem govoru napovedal, da bomo najverjetneje že maja praznovali svetovni dan čebel in da je državni zbor prejel pobudo, da naj bi zaščito pitne vode kot naravne dobrine vnesli tudi v Ustavo Republike Slovenije in s tem onemogočili njeno prisvajanje. Tokratni sejemski prireditvi sta bili največji tudi po številu obiskovalcev, saj so mnoge privabljali predlogi za aktivno preživljanja prostega časa v naravi, predstavitve novosti in pestra ponudba izdelkov za ohranitev in izboljšanje zdravja. Na ogled so bili še pripomočki za lovstvo, ribištvo in kinologijo, prvo ekološko slovensko lovsko-ribiško kolo, oblačila in obutev za lov in ribolov, oprema za fotolov, terenska vozila, oprema za ribolov ter lovsko in športno kinologijo. Predstavljalo se je tudi ribogojstvo s svojimi izdelki. Plezanja željni obiskovalci so se lahko preizkusili na umetni plezalni steni. Na njej so plezalci iz športne enote Slovenske vojske in Večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje prikazovali svoje spretnosti. Vsak dan so organizirali kolesarski izlet s Puhovimi kolesi po mestu sejmov in penine, predstavitve nordijske hoje, teka, funkcionalne vadbe, urbanih športov in borilne veščine shotokan karate, pohode, tekaške delavnice, turnir v šahu, ročnem nogometu, namiznem tenisu in še marsikaj. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, je ob koncu povedal, da sta sejma namenjena predvsem varstvu narave in naravnega okolja, sta pa namenjena tudi ljudem, njihovemu zdravju, zdravemu načinu preživljanja prostega časa in aktivnemu življenju nasploh. Prvič se je udeležila tega sejma z vsebinami, ki so povezane z aktivnostmi civilne sfere, kot so aktivnosti v planinah, in s predstavitvami vrhunskih športnikov tudi Slovenska vojska. Kot organizatorji smo lahko zadovoljni, da sta sejma v čudoviti pokrajini ob reki Muri in da dobivata čedalje večjo veljavo tudi v mednarodnem prostoru. Sejemsko dogajanje je v treh dneh obiskalo več kot 13 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav. To je največ doslej in kaže, da so bile te vsebine predstavljene ob pravem času in na pravem mestu.« Bernarda B. Peček gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Lendavsko podjetje Petrol Geoterm gradi bencinski servis v Murski Soboti Ker še ni plina, je Lendava ostala brez obljubljene naložbe Petrol je kupil Nafto Geoterm z zavezo: naložba v vrednosti 4,5 milijona evrov – Zakaj mu tega ni treba izpolniti v Lendavi – Priložnost za izpolnitev je podvoz v Murski Soboti z gradnjo nadomestne bencinske črpalke Aprila lani se je začela gradnja železniškega podvoza v Cankarjevi ulici v Murski Soboti, ki je del projekta posodobitve nivojskih prehodov na progi med Pragerskim in Hodošem ter mora biti končana 17. oktobra letos. Gradnja drugega murskosoboškega podvoza in spremljajoče infrastrukture, katere glavni izvajalec je SGP Pomgrad, je ena večjih naložb v projektu, saj je vredna slabih 15 milijonov evrov, za njegovo izvedbo pa je moralo ministrstvo za infrastrukturo odkupiti skoraj hektar in pol zemljišč ter osem stavb, za kar je namenilo dodatnih več kot tri milijone evrov. Med prvimi objekti, ki so jih morali porušiti, je bil tudi Petrolov bencinski servis, ki je bil spomeniško zaščiten. Zato se je v okviru državnega prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge iskala tudi nova lokacija za nadomesten bencinski servis. Javna obravnava o možnostih gradnje nadomestnega objekta je bila opravljena v Murski Soboti novembra 2012, seveda pa je obveljala Petrolova zahteva, da je lokacija v bližini mestne prometne vpadnice, kot je bil donedavni bencinski servis. Čeprav je dobil Petrol, d. d., prvo gradbeno dovoljenje za nadomestni bencinski servis ob kompleksu tovarne Mura ter vzhodne mestne obvoznice lani 12. maja, se je gradnja začela šele v ponedeljek, 20. aprila. Zanimivo pri tem pa je, da je kot investitor zdaj vpisana družba Petrol Geoterm, torej lendavsko podjetje, ki ga je maja 2013 kot prodajano premoženje v postopku sanacije državnega podjetja Nafte Lendava kot Nafto Geoterm kupil Petrol. Zakaj je prišlo do spremembe investitorja? Preden pridemo do odgovora, moramo spomniti še na nekaj. Država, ki je za potrebe gradnje podvoza odkupila stari bencinski servis in pripadajoče zemljišče ter je lastniku zaradi izgubljenega objekta odštela julija 2013 845 tisoč evrov in z aneksom k pogodbi avgusta lani še skoraj 94 tisoč evrov, je kupila septembra 2014 v stečajnem postopku Mure, d. d., še za 763 evrov tudi del parka v velikosti 25 kvadratnih metrov z namenom ureditve ceste in z vpisom služnosti za stranke in vsa vozila za Petrol. Petrol je namreč takrat še bil lastnik obeh zemljišč (parcelni številki 4643/10 ter 4643/12 k. o. Murska Sobota) ob kompleksu tovarne Mura. Zdaj sta obe nepremičnini v lasti lendavskega podjetja Petrol Geoterm, ki je dobilo za gradnjo nadomestnega bencinskega servisa kot novi investitor tudi novo gradbeno dovoljenje. Murskosoboška upravna enota ga je izdala 11. marca 2015. Ob zamenjavi investitorja pa je bistvena sprememba tega dovoljenja tudi to, da bo nadomestni objekt manjši od tistega, ki so ga načrtovali najprej in zraven ne bo avtomehanične delavnice. Zakaj so bile potrebne vse te premetan- ke glede investitorja in spreminjanje projektne dokumentacije, zaradi česar je SGP Pomgrad začetek gradnje nadomestnega objekta moral preložiti, kot sami pravijo, na letošnjo pomlad? sporočili, da »družba Petrol izpolnjuje vse dane zaveze ob podpisu pogodbe o nakupu družbe Nafta Geoterm«. Na dodatno vprašanje, s čim oziroma kako, pa nismo več dobili odgovora. Glede na začeto naložbo v Mur- goče izkoristiti, obljubljene investicije izvedene kot nadomestne na območju lendavske občine ali drugih občin v pomurski regiji, ki pa bodo povezane z energetiko, vključno z energetsko oskrbo in zagotavljanjem energetskih 23. aprila 2015 | Vestnik | 5 Petrol Geoterm vložil kazensko ovadbo Petrol Geoterm je že konec marca javnosti sporočil, da je bila prijava zaradi onesnaženja zemlje s črnimi madeži na območju opuščene vrtine Pt-95, ki naj bi bili posledica izkoriščanja ogljikovodikov na območju blizu zaselka Zatak v Čentibi, neupravičena, zdaj pa je proti neznanemu storilcu vložil na policijski upravi v Lendavi kazensko ovadbo. Analiza odkopane zemlje, ki jo je družba Petrol Geoterm najverjetneje opravila prvega aprila hkrati z odkopom zakopanih domnevno strupenih snovi, ki so tu končale po sanaciji opuščenih vrtin leta 2006, je namreč pokazala, da je Kmalu lahko pričakujemo nove ovadbe, ki se ne bodo nanašale na neznanega storilca. šlo za površinsko onesnaženje zemlje z mineralnim odpadnim oljem. Na mestu, na katerem je bila po plasteh odstranjena zemlja, je bilo vidno onesnaženje do globine trideset centimetrov, nižje pa je bila čista glina sive barve. Kot so še sporočili iz Petrola Geoterma, je pregled potekal pod nadzorom policije in okoljskega inšpektorata, ki je navedene ugotovitve potrdil v zapisniku sedmega aprila letos. Ugotovitve torej kažejo, da gre za namerno onesnaženje okolice vrtine Pt-95 z razlitjem mineralnih olj, zato je Petrol Geoterm tudi vložil prijavo proti neznanemu storilcu. Glede na napoved podjetja v zadnjih dneh marca, da bo tudi ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih prejšnjega lastnika ravnalo v skladu z zakonodajo, lahko napovemo, da to ni bila zadnja ovadba in da lahko kmaMed prvimi objekti, ki so jih porušili zaradi gradnje železniškega podvoza v Murski Soboti, je bil Petrolov bencinski servis. Petrol je dobil nadomestno lokacijo za novega ob kompleksu tovarne Mura (parcelni številki 4643/10 ter 4643/12 k. o. Murska Sobota). Zdaj bo veliko manjšo bencinsko črpalko gradilo lendavsko podjetje Petrol Geoterm, to pa je povezano s Petrolovim nakupom podjetja Nafta Geoterm maja lani in z obveznostmi glede naložb ter seveda z izkoriščanjem plina na Petišovskem polju. fotografija melisa ferencek Črni madeži so posledica namerno razlitega olja. Petrol se je kot kupec Nafte Geoterm v nakupni pogodbi, ki je bila sklenjeno z Nafto Petrochem, zavezal, da bo izpolnil nekatere obveznosti. Do junija letos (ali do konca leta, če naložba poteka) bi moral izvesti naložbo, vredno 4,5 milijona evrov oziroma del tega v višini 1,5 milijona evrov do konca lanskega leta, do konca lanskega leta pa bi moralo imeti kupljeno podjetje za nedoločen čas zaposlenih 70 delavcev, torej deset oziroma petnajst več kot ob nakupu. V primeru neizpolnjenih obveznosti bi moral kupec plačati pogodbeno kazen v višini četrtine vrednosti neizvršene naložbe in za vsakega manjkajočega delavca 500 evrov na mesec. Pri družbi Petrol Geoterm na novinarska vprašanja o izpolnjevanju teh pogodbenih obveznosti niso odgovorili, ker da je to v pristojnosti družbe Petrol kot kupca, od tam pa so nam pred dnevi lu pričakujemo še nove. Te pa se ne bodo nanašale na neznanega storilca in se ne bodo ustavile le pri ugotavljanju osebne odgovornosti, ampak se bodo nadaljevale s tožbami in izterjavo škode iz poslovnih oziroma lastniških razmerij. uresničite svoje poslovne ideje Z novim paketom Poslovni začetek, ki ob številnih bančnih storitvah nudi tudi možnost brezplačne kotizacije za PODIM 2015. Več nawww.nkbm.si/paket-poslovni-zacetek ski Soboti tako lahko sami sklepamo, da prav z gradnjo nadomestnega bencinskega servisa. Ključno pri tem, da je Petrol Geoterm sploh lahko postal investitor v Murski Soboti, je določilo v kupoprodajni pogodbi. Zapisano je, da bodo v primeru, da na območju Murske depresije ni plina oziroma ga ne bo mo- storitev, ter logističnimi in drugimi razvojnimi dejavnostmi. Izkoriščanje plina je namreč eden od ključnih elementov sklenjene kupoprodajne pogodbe oziroma poslovnega načrta. Seveda pa glede naložb ostaja nerešeno vprašanje, kaj takrat, če bo proizvodnja plina kljub vsemu stekla. Majda Horvat 6 kmetijstvo | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Integrirana pridelava zelenjave Domača zelenjava in vrtnine gredo naravnost na trgovske police Trgovci se prilagajajo povpraševanju potrošnika, lokalne zgodbe so zdaj tudi trgovske zgodbe, najbolj prepoznavna je o paradižniku Podjetje Paradajz ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij sta pripravila posvet na temo pridelave zelenjave s poudarkom na shemi kakovosti, imenovani Integrirana pridelava. V imenu pridelovalcev so sodelovali Martin Žigo, ki je ob blagovni znamki Lušt predstavil združenje pridelovalcev zelenjave Lušt, Andrej Smodič iz Panvite – Panonskega vrta, ki deluje kot zadruga, in Jure Vončina iz Kmetijske zadruge Krka. Nasproti pridelovalcem so sedeli predstavniki največjih slovenskih trgovcev, član uprave Mercatorja Igor Maroša, Metej Denovnik, direktor prodaje in logistike v Tušu, in generalni direktor Spara Igor Mervič. Sodeloval je tudi pred časom imenovani varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek. Na srečanju je bil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. Zasedba je bila elitna, morebiti je manjkal kakšen večji zasebni pridelovalec, ki je vključen v shemo kakovosti Integrirane pridelave in ga najdemo na trgovskih policah treh velikih trgovcev, in morda še katera od zadrug, ki so uspešne pri organizaciji pridelave zelenjave. Pri pridelavi vrtnin in zelenjave dosega Slovenija povečanje. V lanskem letu so pridelovali zelenjavo na pet tisoč hektarjih obde- lovalnih površin, to pa je za tretjino več kot v letu 2010. Zelenjavo in vrtnine pridelujejo na štirih odstotkih obdelovalnih površin. Pridelava zelenjave pa ima devetodstotni delež v rastlinski pridelavi. Ne glede na ugoden statistični trend pri povečevanju obdelovalnih površin z zelenjavo se raven samooskrbe ne popravlja. V lanskem letu smo pridelali 71 tisoč ton zelenjave, porabili pa smo je 214 tisoč ton. Na prvi pogled se pogoji za pridelavo zelenjave poslabšujejo, saj posebnih spodbud za integrirano pridelavo ni več. Slovenija je ohranila shemo kakovosti integrirane pridelave. Pridelovalcem so v naslednji finančni perspektivi na voljo še drugi ukrepi, s pomočjo katerih bodo nadomestili izpad prihodka. Na voljo je ukrep kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačil (KOPOP), vendar samo za pridelavo v zemlji. Pomemben del predstavljajo tudi proizvodno vezana plačila, s pomočjo katerih naj bi Slovenija izboljšala raven samooskrbe. Samooskrba in trgovina Pridelovalci in trgovci so bili presenetljivo kooperativni. To je po svoje razumljivo. Pri potrošnikih so vidne spremembe navad. Ti se vse bolj zave- dajo pomena lokalno pridelane hrane in kratkih prehranskih verig. To sili trgovce k večji odprtosti in ugodnejšim cenam doma pridelane hrane. Prodaja zelenjave se kljub vsemu bistveno razlikuje od prodaje drugih živil. Med pridelovalci in trgovci ni vmesnih proizvodnih členov, zato je dogovarjanje o pogojih prodaje neposredno. Hkrati naši pridelovalci zadovoljujejo komaj tretjino sezonskih potreb po zelenjavi, zato lahko pristajajo na nekoliko višje cene doma pridelane zelenjave. Drži pa, da so naši pridelovalci storili pomemben korak naprej v kakovosti in tudi promociji doma pridelane zelenjave. Predstavniki trgovcev so priznali, da ima prepoznavnost pridelovalcev zelenjave in njihovih blagovnih znamk ugoden odziv pri potrošnikih, zato tudi sami sodelujejo pri promociji doma pridelane zelenjave. Predstavniki vseh treh velikih trgovcev so povedali, da vzpostavljeni odnosi s pridelovalci domače zelenjave dokazujejo, da je sodelovanje v prehranski verigi mogoče in da imajo od tega koristi vsi. Na dobre odnose med pridelovalci in trgovci vpliva še eno objektivno dejstvo – nizka raven samooskrbe. Realno domači pridelovalci pokrijejo dobro tretjino domačih potreb. V Sloveniji je po kupni moči še deset odstotkov rezerve. Toliko je potrošnikov, ki bi si še lahko privoščili zelenjavo višjega cenovnega razreda. Preostali del pa išče poceni ponudbo zaradi svojega ekonomskega položaja. S temi potrošniki bi se v prihodnje morali ukvarjati oboji, bistveno bolj pa pridelovalci. Enkrat bo treba povedati in se tudi zavedati, da pridelavo hrane subvencionirajo evropski potrošniki – davkoplačevalci. Viri za izvajanje ukrepov kmetijske in okoljske politike so davkoplačevalski, zato se bo naš pridelovalec enkrat moral začeti zavedati, da je zaradi tega denarja dolžen zagotavljati cenovno dostopna živila vsem potrošnikom. Igor Maroša, član uprave Mercatorja, je priznal, da je domača zelenjava na domačih policah zgodba zase. Nekaj povsem drugega je ponudbo z mesom. Trenutno je slovenski trg preplavilo nemško za tretjino cenejše prašičje meso od domačega, čeprav so odkupne cene naših prašičev trenutno nižje od nemških. To je že druga zgodba, ki z zelenjavo nima nič skupnega – ali pač. Realno naši trgovci še vedno skoraj štiri petine zelenjave nakupijo na veletržnici v Padovi po približno enakih cenah v primerjavi z domačimi, enako kot prašičje meso v Nemčiji. Dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je poudaril, da mu bo pozitivna praksa sodelovanja med pridelovalci zelenjave in trgovci izhodišče pri njegovem delovanju. Sončni dnevi Pomurje ali Prekmurje ima nekaj svojih zgodb. Najbolj prepoznaven je paradižnik Lušt, uveljavil se je Panvitin Pomurski vrt. Že prej so se uveljavili zasebni pridelovalci solate, eden od teh je Gusti Podlesek iz Noršinec, ki je pred več kot dvajsetimi leti začel specializirano pridelavo in je pri ponudbi kakovostnih solat in radičev v slovenskem vrhu. Žal ima Pomurje problem pri horizontalnem povezovanju manjših pridelovalcev, drugače je z Dolenjci z zadrugo Krka in Ptujčani. Povezovanje z velikimi sistemi bo verjetno spet prineslo razočaranje in zastoj v počasi oživljajoči se pridelavi vrtnin in zelenjave. Ob tem je seveda vprašanje, na katerega ni jasnega odgovora: ali ni v opisu del nekaterih javnih ustanov, ki se financirajo iz javnega denarja, da se poleg strokovne pomoči ukvarjajo z organizacijo in vzpostavljanjem zaupanja med pridelovalci? J. Votek Strokovno znanje ne bo propadlo Enologi iz Vinaga v Enologijo Vinag, nekoč najimenitnejša vinska hiša, je že leto dni v stečaju Čeprav je mariborski Vinag po večletnem propadanju od lanskega aprila v stečaju in stečajna upraviteljica želi prodati tudi sto tisoč dragocenih buteljk, da bi odplačala vsaj nekaj terjatev (prijavljenih je za 14 milijonov evro terjatev, Vinagovo klet in vinoteko pa prodaja za 4,2 milijona evrov), vse le ni tako črno. Tudi iz najslabše zgodbe se lahko dobi kaj dobrega in tako je tudi v primeru Vinaga. Zadruga Vino Piramida Maribor BOLJŠA STRAN SPLETA TEČAJ VARNO DELO S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI Tečaj bo trajal od 4. 5. 2015 do 7. 5. 2015 Cena: 170,00 evrov z DDV Obvezne prijave v tajništvu šole, (02) 530 37 50, ali na e-naslov: sasa.kercmar@guest.arnes.si Vinarji le težko gledajo, ko propadajo dobri vinogradi in odlična vina. Tako je bilo tudi v primeru mestnih vinogradov na mariborski Piramidi, ki so po propadu Vinaga in brez novega lastnika klavrno propadali. Medtem ko je 52 od skupno 73 hektarjev vinogradov najelo podjetje Vinmar (nizozemsko-japonsko-kitajski lastniki), ki je tudi najemnik Vinagove kleti na Trgu svobode v Mariboru, pa je vinogradom na Piramidi grozil propad. Lani so jih rešili delavci mariborske Snage, letos pa so ostali neobdelani. Sklad kmetij- TESTIRANJE ŠKROPILNIH NAPRAV Naprave testiramo vsak torek in petek od 7.00 do 15.00 na sedežu Biotehniške šole Rakičan Pregled naprave: 37,00 evrov z DDV Izdaja potrdila za nove naprave: 15,00 evrov z DDV Več informacij lahko dobite pri vodji testiranja na številki 041 579 820 Biotehniška šola Rakičan, Rakičan, Lendavska ulica 3, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 530 37 50 GSM: 051 608 300 www.solarakican.si skih zemljišč kot lastnik je prejel več ponudb, toda postopki izbire so dolgotrajni, čas pa je pri rezi trte zelo pomemben. Zato so se mariborski vinarji samoiniciativno organizirali in se povezali v zadrugo Vino Piramida Maribor, ki naj bi pod predsedovanjem mestnega viničarja Staneta Kocutarja skrbela za ta mestni vinograd. Enologija Vinag je premogel tudi veliko strokovnega znanja. Med zaposlenimi enologi sta bila tudi Andrej Tišler in Miha Tramšak, ki sta zaradi poteka dogodkov v zadnjih desetih letih že leta 2012 zasnovala podjetje Enologija, d. o. o., na pravo poslovno pot pa sta stopila šele lani. »Smo res specialisti za pripravo pijač. Predvsem skrbimo za to, da je vino pravilno pridelano. Torej mi dajemo podporo vinarjem od trenutka, ko je grozdje potrgano, pa do steklenice. Ponujamo vrhunsko enologijo, enološka sredstva, filtracijska sredstva in druge materiale. Mi nismo le trgovci, ampak ponujamo tudi znanje in vso podporo. Prejšnja leta sva bolj navezovala stike, pridobivala partnerje in urejala svoj vinski laboratorij. Lani septembra smo odprli trgovino in laboratorij v Pesniškem dvoru, letos pa še vinski bar in vinoteko. Ker sva bila oba prej zaposlena pri Vinagu kot enolog tehnolog in enolog analitik in sva skrbela za celotno proizvodnjo vina v Vinagu in za vinski laboratorij, nama je to delo blizu,« je povedal Andrej Tišler. Po osnovni izobrazbi sta agronoma, kajti prave šole za enologijo v Sloveniji pravzaprav ni, delno se potrebno znanje pridobi s programom agronomija in delno s programom živilska tehno- logija. Tišler pa opozarja: »Vsak dober enolog se mora sam usposobiti, se naučiti ob vinu in iskati znanje v tujini. Sam sem bil štiri leta zaposlen na Dunaju v distribucijskem podjetju, kjer smo ta sredstva distribuirali, in sem se tako intenzivno izobraževal. To prakso, ki je v tujini že veliko bolj znana kot pri nas, sem prenašal na domače področje. Tako da lahko vinogradnikom svetujem iz lastnih izkušenj, kajti vsa sredstva sva s kolegom tudi sama testirala in tako prišla do spoznaj, kaj je zares pomembno. Tako lahko danes ponudimo zares celovito storitev.« Vinogradništvo Na vprašanje, ali sta pridelovanje in prodaja vina uspešnejša v velikih podjetjih ali v okviru družinskih vinogradnikov, pa je Tišler povedal: »Vino je produkt okolja. Zraste v domačem okolju in je lahko v domačem okolju najbolj prodajano. To je produkt z najvišjo dodano vrednostjo. In ko prodajaš produkte z veliko dodano vrednostjo, jih moraš prodajati s srcem. To pa lahko najbolje naredijo družinski vinogradniki, ker prodajajo s srcem. Velike kleti to delno poskušajo narediti, vendar ne gre, težko prodajo del sebe, padejo v globalizacijo, poplavo produktov, ki so dostopni na trgu, in enostavno težko prodajajo del sebe. Ko v Avstriji prideš v vinoteko, vidiš fotografijo vinogradnika na steni. Mi poskušamo pri tem pomagati s strokovno pomočjo.« Do zdaj so postali tesen sodelavec že 20 vinogradnikom iz severovzhodne Slovenije, zanje tudi opravljajo analize, veliko strank pa je takih, ki pri njih le kupijo to, kar potrebujejo. Bernarda B. Peček družba www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | Naši predlogi Projekt Posvoji kozo Izbor Pomurke in Pomurca meseca aprila 2015 Z drobnico proti zaraščanju Glasovnice pošiljajte do tretjega maja Samo na Goričkem v desetih letih izgubili okrog deset odstotkov površin Pred nami je aprilski izbor Pomurke in Pomurca meseca, še prej pa izidi marčevskega glasovanja. Za Pomurko preteklega meseca ste izbrali profesorico Ekonomske šole Murska Sobota Natašo Šiplič Šiftar, za Pomurca pa zdravnika Štefana Horvata. Svoje predloge za Pomurko ali Pomurca meseca z utemeljitvijo še vedno lahko pošljete na elektronski naslov izbor@murskival.si ali po navadni pošti na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca meseca. Zaraščanje v Pomurju ponekod že ogroža kmetijske površine, še posebej velja to za Goričko, kjer je teren hribovit in ga je stojno težko obdelovati. V ta namen so na nedavnem sejmu Natura v Gornji Radgoni pripravili posvet in kot rešitve predstavili nekatere projekte. Kot je povedala Stanka Dešnik, v. d. direktorice Javnega zavoda Krajinski park Goričko, se je v zadnjih desetih letih na območju parka zaraslo okrog deset odstotkov površin. Zaraščajo se predvsem površine, kot so njive in travniki, kjer so nekoč samooskrbni kmetje kmetovali na sonaraven način. Težava je tudi to, da je zaradi tega kmetovanje v dolinah, kjer je obdelava s stroji lažja, zato toliko intenzivnejše. Ob tem se dodatno izgubljajo tudi travniki. Pri varstvu narave, ki je tudi pomembna naloga zavoda, to pomeni izgubo mozaične prepletenosti, po kateri je Goričko posebno. Zato je zavodu tudi v korist, da se male in srednje kmetije obdržijo, da se ohrani poseljenost tega območja in da mla- Anita Fartek, svetovalna delavka na Osnovni šoli Sveti Jurij. Učenci omenjene šole so bili med uspešnejšimi na letošnjem regijskem srečanju mladih raziskovalcev, kjer so se predstavili z osmimi raziskovalnimi nalogami, Fartkova pa je bila mentorica pri kar petih nalogah. Skupaj so dosegli šest zlatih priznanj in dve srebrni. Sonja Šterman iz Veržeja, docentka na Katedri za tekstilne materiale in oblikovanje Fakultete za strojništvo v Mariboru. Na njeno pobudo bo na svetovni razstavi Expo v Milanu tudi predstavitev unikatnih ovratnih rut iz zračnih čipk v obliki Slovenije, ki so jih pod njenim mentorstvom izdelale študentke. Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric. Cvetkovič je letošnji nagrajenec G o s p o d a rske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih v zbornici primerjajo s slovenskimi gospodarskimi oskarji. V primerjavi s panogo dosegajo Radgonske gorice kar 65 odstotkov višjo dodano vrednost, kot je povprečje v panogi, in deset odstotkov višje prihodke na zaposlenega. Neto dobiček so v zadnjih petih letih povečali kar za 80 odstotkov. Vladimir Vlaškalič, prejemnik priz n a n j a Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2014. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Vlaškalič izstopal po svojem naboju kot domiselna in v menjavanju odrskih izrazov intenzivna igralska osebnost. Še posebej se je lani odlikoval v predstavah Kralj na Betajnovi, Garderober, Mrtve duše in Lulu. Simon Špilak iz Tropovec, član ruske Katjuše, je najboljši slovenski kolesar. Prejšnji mesec je na etapni dirki Pariz–Nica zadnjo etapo končal na drugem mestu, v skupni razvrstitvi je bil tretji, stopničke pa so bile Špilakov cilj in so mu dale motivacijo na naslednje dirke. Simon Špilak je trenutno 20. kolesar sveta. Za Pomurko in Pomurca meseca lahko glasujete do tretjega maja, in sicer z originalnimi glasovnicami iz Vestnika in s pošiljanjem SMS-sporočil. Uporabniki Mobitela in Debitela glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra. Za Anito Fartek glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Sonjo Šterman RMV P B, za Mihaelo Flisar pa RMV P C. Za Boruta Cvetkoviča glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Vladimirja Vlaškaliča RMV P E in za Simona Špilaka RMV P F. Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: a ko vo k Pomurka in Pomurec meseca aprila kazan a do Mihaela Flisar, mentorica Študijskega krožka Tišina, ki letos praznuje 20 let delovanja, ustvarja na področju vseživljenjskega izobraževanja in razvoja osebne rasti ter spodbuja in širi vedenje na področju kulturne dediščine in ljudskega izročila. Flisarjeva je napisala ob okrogli obletnici delova- Kandidati za Pomurca aprila di najdejo prihodnost. Eno od rešitev vidijo tudi v pospeševanju reje drobnice, s čimer bi omejili zaraščanje in hkrati omogočili sonaravne dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Tako je zavod že pred leti začel uvajati projekt Krajina v harmoniji. V sklopu tega je nastala tudi sirarna Gorički raj v Ratkovcih. Danes za tradicionalno predelavo mleka živali, ki se pasejo na okoliških travnikih, skrbita zakonca Lazarovski, ki tudi izdelujeta sire. Pred kratkim pa je ta projekt doživel nadgradnjo s projektom Posvoji kozo, pri katerem sodeluje več partnerjev. Na omenjeni kmetiji v Ratkovcih so namreč pred kratkim dobili 30 koz. Ideja temelji na partnerskem kmetovanju. Potrošniki s polovico vložka v posvojitev koze sirarni pomagajo pri širitvi črede koz in njihovi oskrbi ter si zagotovijo priložnost za stik z naravo, saj lahko posvojeno žival tudi obiščejo. Za drugo polovico vložka pa lahko dobijo v sirarni ali v izbranih trgovinah Tuš domače mlečne izdelke, tudi vse bolj iskane slovenske izdelke st Kandidatke za Pomurko aprila nja Študijskega krožka Tišina tudi monografijo z naslovom Delo in dosežki Študijskega krožka Tišina. 7 iz kozjega mleka. V projektu igra pomembno vlogo tudi podjetje Benytrade, sicer lastnik omenjenih 30 koz v Ratkovcih. Kot distributer se zavzema, da kupec izdelek dobi v čim krajšem času, saj imajo tovrstni mlečni izdelki krajši rok trajanja, ker ne vsebujejo nobenih dodatkov. Projekt Posvoji kozo so pozdravili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva, ki so sodelovali na posvetu v G. Radgoni. Klemen Brglez iz sektorja za kmetijske trge in Bojana Novak iz sektorja za podeželje sta poudarila, da je vizija razvoja slovenskega kmetijstva in prehranske oskrbe usmerjena v trajnostno kmetovanje ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki jo predstavlja tudi Krajinski park Goričko. Pri tem ima drobnica pomembno vlogo. Prav zato so tudi v naslednjem programskem obdobju na voljo različni ukrepi, ki pomagajo k večji poseljenosti drobnice, ekološkemu kmetovanju in kratkim samooskrbnim verigam. C. K. 8 (iz)brano | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Družbena odgovornost v pomurskih podjetjih Spoštovati dostojanstvo in ceniti odlike Poslovni uspeh in družbena odgovornost sta povezana – Kako vodstvo skrbi za sodelovanje z zaposlenimi in njihovo dobro počutje Dejstvo je, da plača ni vedno najpomembnejše merilo zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu in za dober ugled podjetja v okolju, kjer deluje. Nekoč je bila skrb za zaposlene nekaj samoumevnega in na prvem mestu v večini podjetij. Danes lahko pišemo o redkih podjetjih oziroma izjemah, ki skrbijo tudi za dobro počutje in občutek pripadnosti podjetju ter za sodelovanje z lokalnim okoljem. Pa še tu imajo nekateri veliko zapisanega samo na papirju. Ozaveščeni direktorji se zavedajo pomena družbene odgovornosti, ki prinaša tudi konkurenčno prednost, ali če povzamemo besede ddr. Matjaža Muleja: »Družbena odgovornost namesto kratkoročnega in ozkega opredeljevanja, za čigavo korist delata človek in njegova organizacija, temelji na skrbnosti, poštenosti in zanesljivosti do sodelavcev, dobaviteljev in odjemalcev ter narave. Ni uspeha, če je tako ravnanje samo naključno, zato je družbeno odgovornost treba načrtovati … in o njej poročati.« Ugled in zaupanje »V podjetju se zavedamo, da nam družbena odgovornost omogoča ohranjanje ekonomske uspešnosti in doseganje poslovnih prednosti z vzpostavljanjem ugleda in pridobivanjem zaupanja ljudi, ki delajo z nami ali živijo v bližini našega podjetja,« so zapisali kot najpomembnejše pravilo v podjetju Saubermacher & Komunala. Zavedajo se, da so odgovorni do skupnosti, podpirajo dobre posle in dobrodelnost ter redno poravnavajo pravičen delež davkov. Vsakega zaposlenega upoštevajo kot posameznika, zato mora podjetje poznati tudi njihova pričakovanja, jih obravnavati in jim omogočati takšne delovne razmere, da bodo zadovoljni. K temu spada tudi pravica ustanavljati sindikat, ne sme pa biti diskriminacije zaradi spola, vere, invalidnosti, narodnosti ali rase pri zaposlovanju, plačilih, usposabljanju, napredovanju, odpuščanju ali upokojevanju. »Spoštovati moramo njihovo dostojanstvo in ceniti njihove odlike,« so zapisali v podjetju kot temeljno načelo. K temu bi lahko dodali še dobro obveščanje zaposlenih in strank ter odlično sodelovanje z mladimi, saj tudi materialno spodbujajo kakovost v šolah, povezano z ekologijo, izdajajo lastne publikacije za mlade, z lokalnimi skupnostmi pa tesno sodelujejo pri ozaveščanju o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in varovanja okolja. Varovanje otrok zaposlenih Tudi Lek (član skupine Sandoz in večjega Novartisa), ki ima veliko zaposlenih tudi v lendavskem obratu, si prizadeva, da je zaposlenim in družini prijazno podjetje, ki je aktivno vključeno v skupnost, še posebej pa so pozorni na stiske otrok. Zaposlenim zagotavljajo prijazno okolje in dobro počutje na delovnem mestu, Tudi gornjeradgonski Arcont izstopa po svoji družbeni odgovornosti. fotografija nataša juhnov med prvimi v Sloveniji so prejeli certifikat družini prijazno podjetje in v Ljubljani za potrebe varovanja otrok zaposlenih zgradili nov vrtec. So aktivno vpeti v skupnosti, kjer so njihovi obrati, zato v Mengšu, na Prevaljah in v Lendavi organizirajo dan odprtih vrat, spodbujajo prostovoljstvo zaposlenih (plačajo dan, ki je namenjen prostovoljstvu) in pripravijo tudi majski dan sodelovanja z lokalno skupnostjo. Imajo svojo likovno galerijo in so skrbnik farmacevtsko-medicinske zbirke, so partnerji Rdečih noskov, Hiše eksperimentov, Gorske reševalne službe, Zveze prijateljev mladine in Male hiše. To je le nekaj od najbolj odmevnih aktivnosti Leka, s katerimi kažejo družbeno odgovornost. Tudi gornjeradgonski Arcont izstopa po svoji družbeni odgovornosti. Zaposleni so sproti seznanjeni z vsem, kar počnejo v podjetju, tudi s cilji. Tako izdajajo mesečni informator v pisni in elektronski obliki, v katerem zapišejo, kaj so naredili, pa tudi če se komu rodi otrok ali ima rojstni dan, mu čestitajo. »V vseh proizvodnih halah imamo informacijske kotičke, kjer lahko spijejo tople napitke in medtem pogledajo na ekran z informacijami. Enkrat mesečno se vodstvo sestane s sindikatom in svetom delavcev, dvakrat letno pa se na vseh oddelkih oglasim na klepetu tudi sam osebno. To niso klasični zbori delavcev, lahko pa me vprašajo, kar koli jih zanima, zdaj je na primer aktualna nova kolektivna pogodba v tej panogi,« je pove- Družbena odgovornost namesto kratkoročnega in ozkega opredeljevanja, za čigavo korist delata človek in njegova organizacija, temelji na skrbnosti, poštenosti in zanesljivosti do sodelavcev, dobaviteljev in odjemalcev ter narave. dal prvi mož Arconta Branko Kurbos. Prepričan je, da je cilj mnogih – veliko zaslužiti – pri njihovih zaposlenih na drugem mestu, res pa je, da je plača Arcontovih delavcev v primerjavi z drugimi zaposlenimi v tej panogi nekoliko višja; nimajo namreč minimalne plače, ampak dogovorjeno najnižjo plačo, na katero se dodajo stimulacije in dodatki, preseganje norme, nočno delo … razlika med zakonsko določeno minimalno plačo in Arcontovo je v tem, da imajo njihovi še za 50 odstotkov plače dodatkov. Da so drugačni, bolj družbeno odgovorni kot drugi, govori tudi njihov slogan, s katerim poudarjajo, da so podjetje s pozitivno energijo. »Škoda pa je, da nam država s politično-poslovnimi odločitvami veliko te energije jemlje. Ko na primer ob koncu leta izplačujemo nagrade za prisotnost, so lahko najboljši dobili 350 evrov, nas pa je to stalo 406 evrov, ker smo morali plačati tudi državi, delavec pa je dobil izplačanih nekaj več kot dvesto evrov. Zato ker je bil delavec priden, ga mi nagradimo, potem pa nas država vse kaznuje. Zato imamo na plačilnih listih že nekaj let zapisano, koliko nas stane država,« je še dodal Kurbus. Fitnes, tekme in folklora »V Kemi Puconci se dobro zavedamo okolja, v katerem poslujemo in živimo. Smo del prekmurske ravnice in ta je del nas. Zato vpetost v okolje ni samo naša družbena odgovornost, ampak tudi naša želja, kajti z njeno uresničitvijo smo postali veliko bolj zadovoljni in posledično samozavestnejši,« so zapisali v Kemi Puconci, ki je že od leta 1997 sponzor domačega namiznoteniškega kluba NTK Kema Puconci. Pravzaprav tako kot za poslovne uspehe, zadovoljne potrošnike in zaposlene skrbijo tudi za svoje »klubske varovance«. Poleg namiznega tenisa podpirajo še vrsto drugih športnih klubov v kraju in tudi v celotni Občini Puconci, med katerimi so mali nogomet, hokej na travi, odbojka … in številna kulturna društva iz Pomurja, že leta pa je Kema eden od večjih podpornikov Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih, ki spada med največje tovrstne prireditve v tem delu Evrope. Ena glavnih prioritet podjetja je varovanje okolja, v katerem delamo in živimo, zato poleg uspešnega poslovanja skrbijo tudi za to, da ohranijo avtohtonost narave. Poskrbeli so za zaprto kroženje vode za pranje peskov in novo sušilnico. Čiščenje onesnaženega zraka poteka tudi v mešalnici gradbenih materialov. Skupina Ultramarin iz Ljutomera (direktor je Lazo Banjac) vidi svojo družbeno odgovornost v tem, da se odziva na potrebe širšega okolja in da namenja sredstva društvom v lokalnem okolju in širše ter tudi donacije. Vodstvo ljutomerskega Farmtecha (Skupina Komptech) želi biti zgled z osebnostjo, disciplino in odgovornim ravnanjem, zato sproti spoznavajo potenciale, podpirajo prednosti in zahtevajo dosežke; vse ljudi obravnavajo s spoštovanjem in delujejo v skladu z etičnim kodeksom. V preteklosti je bilo dosti podjetij, ki so imela veliko družbeno odgovornost, saj so se zavedala vpetosti v okolje, od koder so prihajali tudi njihovi zaposleni. Žal pa se pogosto dogaja, da se ta odnos »spremeni« ali se na vpetost v okolje pozabi, ko pride do centralizacije (banke, zavarovalnice) ali novega lastnika, ki ima sedež v drugem mestu ali državi. Najbolj svež je primer Radenske, kjer se s prenosom lastništva na češko Kofolo vsi sprašujejo, kaj bo v prihodnje z odgovornim odnosom do narave, skrbjo za trajnostni razvoj celotne regije, športnimi aktivnostmi in nasploh s skrbjo za čisto okolje in vrelce mineralne vode. Bernarda B. Peček barometer Đanino Kutnjak za sodelovanje Ivan Obal se vrača Marko Martinuzzi izstopil Predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Lendava Đanino Kutnjak si že deset let prizadeva za ohranjanje kulture, tradicije in identitete Hrvatov, ki živijo v Pomurju. Obenem si prizadeva za sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ter skupaj z drugimi člani društva prispeva k pestrosti kulturnega in turističnega dogajanja v lendavski občini. Zaradi njegove prizadevnosti so ga januarja letos izvolili za predsednika Zveze hrvaških društev v Sloveniji. Starosta pomurske politike Ivan Obal je postal predsednik glavnega odbora Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki. Medtem ko se v SLS trudijo, da bi si tudi s pomočjo oživitve SKZ tlakovali pot nazaj v državni zbor, je bilo med članstvom stranke opaziti marsikatero dvignjeno obrv nad tem imenovanjem, saj se ob ponovnem aktiviranju Obala kot močne politične figure marsikdo čuti ogroženega. Vidnejši član pomurske SDS je izstopil iz stranke. Dalj časa trajajoči spori med predsednikom mestnega odbora SDS Karlom Šošem in nekaterimi člani so dosegli vrelišče pred lokalnimi volitvami, ko se je stranka odločila za podporo nekdanjemu županu Antonu Štihcu. Odločitvi so sledili izstopi nekaterih članov iz stranke ali njenih organov. Se pa v prve vrste lokalnega SDS vrača donedavni direktor občinske uprave Bojan Petrijan. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 9 Deset let Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Most sodelovanja med državama S svojim delom bogatijo kulturno in turistično dogajanje v Občini Lendava in drugje – Pripravljajo razstave, organizirajo koncert V lendavski gledališki in koncertni dvorani so s prireditvijo zaznamovali desetletnico delovanja Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Lendava. V uvodu prireditve so predvajali film, v katerem so se s fotografijami in filmskimi posnetki spomnili aktivnosti društva od ustanovitve do danes. V kulturnem programu so ob folklorni skupini in tamburaših Hrvaškega kulturnega društva Pomurje nastopili še Oktet Belmura iz Črenšovec, Tamburaši od Svetega Marina na Muri, KUU Društvo žena Gornji Kraljevac, iz Čakovca pa sta prišla Mešani pevski zbor Josipa Slavenskega in Plesni studio Vivona. Prireditve so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti in politike iz Slovenije in Hrvaške. Za društvom je, kot je v nagovoru povedal njegov predsednik Djanino Kutnjak, bogat program aktivnosti, od kulturnih in turističnih prireditev do družabnih dogodkov. V Lendavi so si uredili prostore, kjer je sedež društva. V društvu so dobrodošli vsi, tako Hrvati, ki živijo v Pomurju, kakor tudi njihovi prijatelji, sorodniki in drugi, ki jim je blizu hrvaška kultura. Cilj ustanovitve društva je bil ohranjanje kulture, tradicije in jezika Hrvatov, ki živijo v Sloveniji. Kutnjak je letos postal tudi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji, med cilji, ki si jih je postavil, pa je tudi to, da bi 36 tisoč Hrvatov, ki živijo v Sloveniji, dobilo status narodne manjšine, kakor jo imajo Slovenci na Hrvaškem. Folklorna skupina Hrvaškega kulturnega društva Pomurje se je na prireditvi predstavila s hrvaškimi in prekmurskimi plesi. fotografija jože gabor Obiskovalce so nagovorili še župan Občine Lendava Anton Balažek, župan Medžimurske županije Martin Posavec in drugi. Balažek je poudaril, da se je lendavska občina tudi po zaslugi Hrvaškega kulturnega društva Pomurje povezala z Zagrebom, Čakovcem, Varaždinom, Murskim Središčem in drugimi hrvaški- mi mesti. Društvo ob ohranjanju kulture in jezika svojih prednikov tudi veliko pripeva k skupnosti, njihovo delo popestri kulturno dogajanje in njihove aktivnosti koristijo vsem. Hrvaško kulturno društvo je bilo v preteklih letih med drugim organizator srečanja hrvaških društev v Sloveniji, vsako leto pa predsta- vijo eno od hrvaških mest na prireditvi Hrvaški bal. Njihova folklorna skupina je sodelovala na slovenskem državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, nastopali pa so tudi po različnih krajih Slovenije in Hrvaške. V društvenih prostorih v Lendavi so uredili zbirko knjig, pripravljajo razstave v lendavski gleda- liški in koncertni dvorani, ob božiču pa organizirajo božični koncert hrvaškega cerkvenega zbora. V folklorni skupini pleše devet parov, v tamburaški skupini pa je šest glasbenikov. Redno sodelujejo tudi na Bogračfestu, Lendavski trgatvi in drugih prireditvah v občini. Jože Gabor Simona Potočnik, nova ravnateljica Biotehniške šole Rakičan Tudi v pomoč urbanim in mestnim vrtnarjem Delo z mladimi bo zagotovo pogrešala, a se je po dvaindvajsetih letih poučevanja strokovnih predmetov odločila za nov izziv Mnogi meščani bi radi obdelovali svoj košček zemlje – na gredici pred stanovanjskim blokom, na ograjenih mestnih vrtovih ali kar v večji posodi na balkonu. Mnogi čutijo pravzaprav naravno potrebo do dela z zemljo, strokovnjaki pa pogosto opozarjajo, da je vrtnarjenje zelo primeren način umske sprostitve in fizične aktivnosti tako za zaposlene kot upokojence. In prav v tem vidi nova ravnateljica Biotehniške šole Rakičan priložnost, saj premorejo na šoli dovolj znanja, da priskočijo na pomoč ljudem, ki imajo voljo do dela na zemlji, a premalo potrebnega znanja. Sredi aprila je po pridobitvi vseh soglasij začela delati kot ravnateljica Biotehniške šole Rakičan Simona Potočnik. Po 22 letih je tako zamenjala dosedanjega ravnatelja Štefana Smodiša. Šola je v preteklosti z ženskim vodstvom odlično uspevala prebroditi težave in se razvijati. »Upam, da mi bo uspelo to šolo voditi še naprej v takem ali še večjem obsegu z novimi programi ali projekti. Na vseh mojih predstavitvah sem poudarila, da je v današnjih kriznih časih težko napovedovati revolucionarne spremembe. Osnovno je kakovostno Simona Potočnik, ravnateljica Biotehniške šole Rakičan fotografija bernarda b. peček izobraževanje dijakov. Želim si, da jih bomo uspešno pripeljali do njihove zaposlitve ali samozaposlitve in da jim bomo lahko omogočili nadaljevanje sodelovanja tudi v okviru naših projektov. Tudi učiteljem in strokovnim sodelavcem želim omogočiti različna dodatna izobraževanja, hkrati pa pričakujem njihovo večjo samostojnost. Vpis res ni velik, se je pa ustalil, in če bi bilo recimo 20 dijakov več, bi bilo odlično. Kot vodja promocije na terenu pa opažam, da se je odnos do kmetijstva v zadnjih letih močno spremenil, ozaveščenost o zdravi prehrani, pomenu lokalne hrane in ekopridelavi se je zelo spremenila, o tem se veliko piše v medijih in pomen tega poznajo tudi učenci v osnovnih šolah,« je povedala Potočnikova, ki se je za oddajo vloge za mesto ravnateljice odločila iz preprostega razloga: »Čutim veliko pripadnost tej šoli, kot odgovorna za številne naloge sem že do zdaj veliko prispevala k razvoju programov šole. Po temeljitem razmisleku mi ni bilo vseeno, kdo bo prevzel to funkcijo, na primer nekdo zunanji, ki nima vpogleda, kako pomembna je ta šola.« Pravzaprav to ni navadna šola, ki za delo potrebuje le 'tablo, kredo in papir'. Rakičanska šola ima tudi svoje posestvo, ki je učna kmetijska površina in učilnica na prostem, in dijaški dom. Tudi Biotehniška šola Rakičan bo v prihodnje spodbujala pridelavo zdrave hrane ter urejanje samooskrbnih in urbanih vrtov. Ob šolski zgradbi želijo urediti demonstracijski zelenjavni vrt, ki bo na ogled za širšo javnost – podobnega že imajo na sejmišču v Gornji Radgoni. Simona Potočnik: »Imamo že svoj zeliščni vrt, pri nas gostujejo tudi biodinamiki in z MIC-em Pomurje se pogovarjamo o izvajanju programa agroživilstva, saj si ljudje želijo več znanja o pridelavi in predelavi sadja in zelenjave. Upamo, da bomo uspešni tudi v dogovarjanju z občino, da bi prevzeli strokovno pomoč pri urejanju in vzdrževanju urbanih in mestnih vrtov. Tu se res želimo vključiti. Ljudje bi namreč radi imeli pred bloki zeliščne vrtove. Zanimanje je veliko. Mnogi bi radi delali z zemljo, pa ne vedo, kdaj in kako globoko nekaj posejati, mi pa bi jim dali podporo, jim pomagali. Seveda pa računamo tudi na ustrezno povrnitev stroškov, kajti zastonj, tako kot do zdaj, več ne bomo mogli delati.« Številne spremembe v šolskem sistemu (s prenovo so jim znižali vrednost praktičnega dela) in boj na trgu (tudi s pomočjo politike) za vsako glavo dijaka so tudi rakičanski kmetijski šoli povzročili veliko škodo. Danes imajo 118 dijakov ter 25 strokovnih in tehničnih sodelavcev. Prav nerazumljivo je, da v tej regiji ni več zanimanja za programa hortikulturni in okoljevarstveni tehnik. Pravzaprav med šolami še vedno ni pravega sodelovanja, ugotavlja Potočnikova, kmetijstvo pa je kljub vsem težavam in krizi še vedno ali čedalje zanimivejše. Mnogi mladi se že zavedajo, da s to šolo dobijo zares koristna in uporabna znanja – ravno dovolj, da bi lahko preživeli tudi na manjši kmetiji. To pa bodo morali znati, ko ne bo več subvencij, vsi. Kmetijstvu bi veliko pomagali tudi, če bi se spremenili neživljenjski predpisi, je prepričana Potočnikova, več podpore pri ohranjanju in razvijanju kakovostnega izobraževanja v Rakičanu pa bi si želeli tudi z vrha – znano je, da je bil eden od njihovih predavateljev pred leti tudi minister Dejan Židan, ki je učil živinorejo. Šola s častitljivimi 76 leti, ki je pomagala razvijati kmetijstvo v Pomurju, si vsekakor zasluži, da jo podprejo. Bernarda B. Peček barometer Vanja Lebar občudovanja vredna Barbara Kolenc povezovalka Maja Črešnjovnjak slavi Je tista pedagoginja in andragoginja, ki zbira besedne oblike, ki se končujejo z njenim imenom, torej s končnico -vanja. Izdala je dve knjigi v fizični in tri v elektronski obliki in v njih zbrala več kot tri tisoč 500 besednih oblik, ki se končujejo na -vanja. Njena novoizdana publikacija je delovni zvezek z naslovom Umska poigravanja z besedovanja, ki ga bo uporabljala tudi sama na svojih delavnicah tako med otroki na šolah kot v domovih za starejše. Predsednica Pomurske turistične zveze kljub mladosti uspešno utira pot skupni promociji pomurskega turizma in je nekakšen novi up večjega povezovanja in sodelovanja pomurskih turističnih ponudnikov. Pred kratkim so jo izvolili za podpredsednico Turistične zveze Slovenije, na sejmu Naturo v Gornji Radgoni pa je uspešno organizirala prvo od okroglih miz na temo Turizem danes in jutri. Soboška tekmovalka v kickboxingu ima v zadnjem času veliko razlogov za slavje, saj dosega iz meseca v mesec čedalje večje uspehe. Na zadnjem turnirju za državno prvenstvo na Ptuju je postala članica Kickboxing kluba Power Kick iz pomurske prestolnice kar dvakrat državna prvakinja, in sicer med mladinkami do 65 in 70 kilogramov. Pred tem je stala na zmagovalnih stopničkah tudi na turnirjih v Zagorju ob Savi, Zaboku in Karlovcu. 10 kultura | Vestnik | 23. aprila 2015 Druga Noč knjige 2015 Tudi vse večje pomurske knjižnice se letos pridružujejo vseslovenskem projektu Noč knjige. Tako bodo 23. aprila številni kulturni dogodki, povezani s knjigo in branjem, potekali pozno v noč. V PIŠK Murska Sobota bosta večerna gosta Dušan Šarotar in igralec Brane Grubar, v Ljutomeru podeljujejo bralno značko za odrasle, v Gornji Radgoni bodo do enih ponoči razmišljali o krhkosti sodobnega človeka, pozno v noč pa se bodo literaturi posvečali tudi domači ustvarjalci. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Srbija naj vrne Sloveniji dragocene umetnine Republika Slovenija uradno zahteva od Republike Srbske, da ji vrne premično kulturno dediščino, ki je tam ostala iz obdobja SFRJ. Na seznamu, ki ga je pripravilo kulturno ministrstvo s strokovnjaki, je 313 predmetov, gre pa za dragocene slike, tudi impresionistov, skulpture in slovenske filme ter eksponate iz poštnega, železniškega in vojnega muzeja. Pobudo za to je dala visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič iz zunanjega ministrstva. Novak v Mariboru V četrtek odpirajo v Hiši arhitekture Maribor razstavo, ki prikazuje stvaritve arhitekta Ferija Novaka. Arhitekta Tomaž Ebenšpanger in Meta Kutin želita z njo opozoriti tudi na to, kako se je spremenila podoba njegovih dobro zamišljenih stavb. Picasso na lendavskem gradu Hommage geniju moderne umetnosti 42 grafik španskega slikarja in še 71 grafik svetovno znanih umetnikov – Razstave s toliko znanimi likovnimi umetniki v Sloveniji še ni bilo Na lendavskem gradu je na ogled razstava svetovno znanega slikarja, grafika in kiparja Pabla Picassa (1881–1973) v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava. Dvodelna razstava Hommage a Picasso prikazuje 42 originalnih grafičnih del španskega slikarja, ki so nastala do konca 70. let, ter 71 originalnih grafičnih del 69 svetovno priznanih umetnikov 20. stoletja, kot so Joan Miro, Andy Warhol, Victor Vasarely in drugi. Ti so v začetku 70. let na pobudo umetnostnega zgodovinarja dr. Wielanda Schmieda ustvarjali grafike v čast velikemu mojstru modernizma. Picassov grafični opus je eden največjih grafičnih opusov modernizma, obsega pa več kot 1900 kompozicij po 25 do 150 izvodov in je eden najpomembnejših za razvoj grafike po drugi svetovni vojni, je povedala umetnostna zgodovinarka mag. Breda Škrjanec. V grafiko je Picasso vnesel nove tehnične postopke, saj je podobi želel dati slikarske učinke, odkril pa je tudi litografijo. Njegovo delo na grafičnem področju je bilo v primerjavi z drugimi deli bolj umirjeno in konzervativno, na grafiki pa prevladujejo klasični motivi. To je razvidno iz dveh del, ki ju je opremil z jedkanicami, in sicer Balzacove novele Neznana mojstrovina in Ovidovih Metamorfoz, pri motiviki pa najdemo vse od božanskih aktov do pobesnelih konj in bikov. Štiriindvajset grafik, ki so med drugim na Pablo Picasso, Peintre et son modele, jedkanica in akvatinta, 1965 ogled na lendavskem gradu, je ravno iz Balzacovih novel in so nastale do leta 1931. Novela Neznana mojstrovina pripoveduje o ostarelem slikarju, ki skuša ustvariti slikarsko mojstrovino, podo- bo lepotice, ki je več kot samo ženska, in pri opremljanju te knjige je Picasso dobil možnost, da se poistoveti z la- stno dilemo o iskanju absolutnega. In tudi do leta 1937 njegova dela temeljijo na mitologiji in vprašanjih umetnika v ateljeju. Škrjančeva je še poudarila, da je na stara leta Picasso v svoja dela prenesel izražanje vitalnosti, ki je izginjala iz njegovega življenja. Prav tako je bila v njegovih delih ves čas bolj ali manj prikrita tudi erotika. Razstava nam tako ne ponuja le vpogleda v Picassovo grafično ustvarjanje, temveč tudi v likovno umetnost 20. stoletja. Na razstavi svoja dela predstavlja 69 umetnikov z vsega sveta, med njimi so pomembna imena Picassovih sodobnikov in drugih umetnikov, ki so zaznamovali razvoj umetnosti. Vsak umetnik pa je izdelal grafiko v svojem značilnem slogu in grafični tehniki, ki ustreza njegovi grafični govorici. Doslej v Sloveniji naj ne bi bilo podobne razstave, na kateri bi bila na enem mestu razstavljena likovna dela toliko svetovno znanih likovnih umetnikov. Razstava je del večletnega projekta Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, ki poteka od leta 2009, doslej pa so predstavili že dela umetnikov, kot so Vasarely, Kokoschka, Much, Rembrandt, Goya in drugi. Na tej razstavi sicer ne bomo videli najpomembnejših Picassovih del ali morda Guernice, predstavlja pa tista manj znana dela, kakršna hranijo v zasebnih zbirkah in dopolnjujejo velike zbirke. A. Nana Rituper Rodež Baletna predstava Baletnega oddelka GŠ Slavka Osterca Ljutomer Oživeli so pravljični junaki iz Knjige pravljic Na odru skupaj 57 baletnih plesalk in plesalca – Vsi bi radi glavne vloge – Predstavo zasnovala učiteljica baleta Ana Germ V petek je bila v domu kulture v Ljutomeru premiera baletne predstave Knjiga pravljic v izvedbi Baletnega oddelka Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomera. Po lanskoletni prvi pravi baletni predstavi Trnuljčica se je mentorica in učiteljica baleta Ana Germ letos odločila za priredbo štirih klasičnih pravljic – Rdeča kapica, Sneguljčica, Pepelka in Alica v čudežni deželi – ter jih povezala v Knjigo pravljic. V predstavi, ki traja dobro uro in pol, je sodelovalo 55 učenk, en učenec, kot gost pa je princa upodobil plesalec iz mariborskega baleta. Gre za priredbe pravljic, kjer ideja in sporočila ostajajo enaka, mentorica Germova pa jih je zasnovala in priredila tako, da lahko nastopijo vsi učenci baletnega oddelka. Najprej so skupaj po razredih izbirali posamezne pravljice, potem pa jim je glede na število in značaje razdelila vloge. »Z otroki rada delam, ker so pripravljeni delati in se radi vživljajo v vloge,« je povedala in dodala, da je bilo še najtežje razdeliti vloge, ker bi vsi radi imeli glavne. Pomembno pa je, da se nastopi in predstave zasnujejo tako, da imajo vsi V baletni predstavi pa gre zares. fotografija arhiv glasbene šole slavka osterca ljutomer primerne vloge in da se vključijo vsi, tudi najmlajši učenci baletne pripravnice. »Ta predstava je prikaz ustvarjalnosti tega, kar se naučimo v šolskem letu. Pri pouku se učimo osnovnih baletnih korakov, pri predstavah pa je poleg znanja korakov treba obvladati tudi igranje, česar se pri pouku baleta ne učimo, ampak to pridobimo v procesu pripravljanja na predstavo.« Nedvomna pa prav predstave še posebno pritegnejo publiko. Za izvedbo baletne predstave pa je veliko dela in je povsem drugače kot v krajih in ustanovah z bogato baletno tradicijo in lastnim odrom. Poskrbeti moramo za kostume, sceno, rekvizite, glasbo, da vse teče, kot mora, in opraviti še veliko usklajevanj pri skupinskih vajah. Sceno v obliki knjige, ki se odpira in zapira, jim je pomagal narediti šolski hišnik. Sicer pa jim na ljutomerski glasbeni šoli s sedemletno baletno tradicijo učenje dobro uspeva, med drugim sta dve baletni plesalki na regijskem srečanju mladih baletnih plesalcev v letošnjem šolskem letu dobili srebni priznanji. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 11 Odpuščeni Murini delavci Odpuščeni in preživelci niso enako zdravi Podjetje se pritiskom trga zaradi konkurenčnosti in grožnjam varnosti zaposlitve ne more izogniti, lahko pa minimalizira negotovost zaposlitve R aziskava o zdravju delavcev v procesih prestrukturiranja podjetij – primer poslovne skupine Mura – ni zanimiva samo zaradi potrjenih domnev vpliva prestrukturiranja na zdravje ljudi. Pomembna je še z enega vidika: izvedena je bila v nerazvitem okolju. Pomursko okolje je najbolj izrazit primer agrarno prenaseljene regije, katere prebivalci niso mogli preživeti od kmetijstva. Posledica tega so bile množične migracije (najprej sezonske, potem stalne) in pospešen razvoj delovno intenzivne industrije. Kovinska industrija je zaposlovala presežke moške delovne sile, tekstilna pa žensko delovno silo. Organizacija dela v tekstilni industriji – tekoči trak – je vplivala na zdravstveno stanje delavk. O tem ni bilo narejenih obsežnejših raziskav. Prvo resno raziskavo je opravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki ugotavlja vplive Murinih stečajev na zdravje delavcev. O izsledkih raziskave smo se pogovarjali s sodelavkama inštituta Katjo Draksler, univ. dipl. soc., in asist. mag. Natašo Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih. Prestrukturiranje ali zmanjševanje stroškov je sodoben »podjetniški trend«, lahko bi celo rekli, da je to postal prevladujoč način upravljanja. Kako se kažejo posledice prestrukturi- Katere skupine delavcev (po poklicu in delovnem mestu) v tujih raziskavah so najbolj izpostavljene prestrukturiranju in kakšne posledice so jih doletele? Tuje raziskave so bile narejene tako na primerih belih kot tudi modrih ovratnikov in po navadi prav posebej ne izpostavljajo posameznih delovnih mest oz. posameznih poklicev. Nedvomno pa so posamezne skupine, ki so še posebej ranljive. Tako so na slabšem na primer starejši delavci, ženske, migrantski delavci in nižje izobraženi delavci, ki imajo pogosteje bolj negotove zaposlitve in se tako verjetneje soočijo z odpuščanjem ob hkratnem dejstvu, da so slabše zaposljivi in imajo na voljo manj virov za spopadanje z brezposelnostjo. Na slabšem so tudi mladi delavci in iskalci prve zaposlitve. Brezposelnost na začetku kariere lahko zelo negativno vpliva na prihodnje zaposlitve in tudi na njihovo trajanje, posledice pa so vidne še dolgo časa. Vsega prestrukturiranja – odpuščanja delavcev – ni mogoče spraviti v isti koš. V nekaterih državah zakonodaja odpuščanja brez zagotovljene varnosti ne dopušča. So pa podjetja z razvito poslovno kulturo in odgovornim odnosom do zaposlenih. Ta za svoje delavce iščejo rešitve in jih ne pustijo na cesti. Katja Draksler, univ. dipl. soc. fotografija iz osebnega arhiva iz obdobja prestrukturiranja so vodile v oblikovanje nove politike podjetja, ki ni le omilila prehodov odpuščenih delavcev v druge službe, temveč je istočasno zmanjševala tudi negotovost med tistimi, ki so po prestrukturiranju ostali v podjetju, saj je bilo jasno, da bo podjetje poskrbelo tudi zanje, če bodo odpuščeni. Posledično se je ohranjal tudi ugled podjetja navzven. Na podlagi izkušenj so v Ericssonu oblikovali poseben protokol, ki je pomemben pripomoček za delovanje v primeru prestrukturiranja podjetja, saj vsebuje celoten sklop podrobno opisanih postopkov v primeru prestrukturiranja podjetja (katere so poglavitne aktivnosti, kako jih izpeljati in v kakšnem zaporedju). Takih podjetij je v številnih evropskih državah veliko. Predvsem je bil cilj podjetij ohraniti dostojanstvo delavcev. To pa dosežejo tako, da delodajalci sicer delavca odpustijo, vendar mu hkrati pomagajo najti novo ustrezno delo in mu tako pokažejo, da jim je mar zanj. Na podlagi tujih podatkov ste se odločili za konkretno raziskavo v Muri. Muro ste pred raziskavo obravnavali kot študijski primer v enem od vaših mednarodnih projektov. Je raziskava potrdila vaše domneve ali so bile ugotovitve še slabše? Ali lahko govorimo o pozitivnih in negativnih modelih? Spremembe v svetu dela zahtevajo od podjetij nenehno prilagajanje razmeram na trgu, za kar je pogosto potrebna reorganizacija podjetja, ki lahko poteka v zelo različnih oblikah in razsežnostih. Čeprav vse oblike prestrukturiranja, tako v kriznih obdobjih kot tudi obdobjih rasti, prinašajo neko tveganje za zdravje zaposlenih, je prestrukturiranje, ki vključuje odpuščanje delavcev, sploh takšno večjih razsežnosti, tisto, ki ima večji učinek na zdravje delavcev, tako tistih, ki izgubijo zaposlitev, kot tudi tistih, ki po odpuščanju ostanejo v podjetju in jih imenujemo preživelci. Vpliva pa tudi na menedžerje, odgovorne za prestrukturiranje, in navsezadnje tudi na družine delavcev in širšo lokalno skupnost. Izsledki tujih raziskav nedvomno kažejo, da je prestrukturiranje podjetij povezano z večjo umrljivostjo in obolevnostjo delavcev, ki so mu izpostavljeni. Pogosteje se tako npr. pojavljajo bolezni srca in ožilja, duševne motnje, predvsem depresija, sladkorna bolezen tipa 2, kostno-mišične bolezni, bolezni prebavil, pogostejše pa je tudi čezmerno uživanja alkohola, več je poškodb pri delu in samomorov (samopoškodbe). Med praksami podjetij v prestrukturiranju prihaja nedvomno do velikih razlik. Na eni strani so podjetja, ki svoje delavce vidijo kot strošek, ki ga je treba minimalizirati, medtem ko za druga podjetja zaposleni predstavljajo vir, v katerega je vredno vlagati tudi v kriznih obdobjih/razmerah. Eden od primerov dobre prakse na tem področju je nedvomno švedsko podjetje Ericsson, ki je v letih od 2001 do 2005 zaradi upada prodaje izpeljalo obsežne spremembe, vključno z zmanjševanjem števila zaposlenih. Osnovno vodilo Ericssona pri oblikovanju in izvedbi sprememb je bilo, da svojih presežnih delavcev ne želi le izplačati, temveč jim pomagati poiskati nove dolgoročne finančne rešitve (novo zaposlitev). Med večletnim prestrukturiranjem so v podjetju oblikovali konkreten krovni program, ki je bil zelo dobro strukturiran in je vključeval širok krog strokovnjakov z različnih področij. Temeljil je na skupnih ciljih vseh vpletenih v prestrukturiranje in na odgovornosti menedžmenta, poleg tega pa je bil fleksibilen in primeren za prilagajanje hitrim spremembam na trgu delovne sile. Izkušnje Kakšni so podatki o zdravju in boleznih anketiranih delavcev? Podatki naše raziskave kažejo na slabo zdravstveno stanje posameznikov, ki so bili izpostavljeni procesu prestrukturiranja v podjetju Mura leta 2009. Anketirani delavci so slabšega zdravja tudi v primerjavi s splošno populacijo. Primerjava med tremi skupinami delavcev, preživelci, ponovno zaposlenimi in tistimi, ki so bili odpuščeni, v samooceni zdravstvenega stanja kaže na pomembne razlike med temi tremi skupinami, in sicer svoje zdravje najslabše ocenjujejo odpuščeni, sledijo preživelci ter nato ponovno zaposleni. Posebej so zanimive razlike v zdravju med skupino Odpuščeni delavci imajo največjo podporo pri zakoncu oz. partnerju in v krogu svoje družine. Na tretjem mestu po pomembnosti socialne podpore so dobri prijatelji. Kako ukrepati in kaj storiti, da se problemi rešijo? Problem je namreč, da delavec na cesti nikogar več ne zanima, ne države ne lokalnih ustanov. Celo direktor zdravstvene zavarovalnice ljudem in zdravnikom stalno moli pod nos podatke o preveliki porabi zdravil, vzroki pa ga ne zanimajo. Glede na dejstvo, da se je v času po raziskavi zgodil še en stečaj, tokrat podjetja AHA Mura, in da so bili delavci ponovno izpostavljeni prestrukturiranju oz. odpuščanju, se lahko vprašamo, kakšne bodo tokrat posledice za te ljudi in ce- Asist. mag. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih. fotografija nataša juhnov Muro smo v preteklosti že obravnavali kot študijski primer in to nam je dalo neki vpogled v dogajanje pred in med prestrukturiranjem, ne pa tudi podatkov o zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju. Na podlagi sedanje literature in izsledkov študije primera, ki so kazali na neke značilnosti prestrukturiranja, kot so slaba komunikacijska praksa v podjetju, nesodelovanje zaposlenih v procesih odločanja in zaznana negotovost zaposlitve delavcev, smo se odločili, da izvedemo raziskavo o zdravju delavcev v procesih prestrukturiranja na primeru podjetja Mura. Podatki naše raziskave v skladu s pričakovanji kažejo precej slabo zdravstveno stanje ljudi, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju podjetja Mura leta 2009. Bolezni, ki so jih imeli že pred prestrukturiranjem, so se med njim pogosto poslabšale, prav tako so bili med prestrukturiranjem in po njem na novo odkriti številni primeri novih bolezni. Ključen dejavnik, kako delavec doživi prestrukturiranje in na koncu odpuščanje, je odvisen od vodstva. V Muri so vodilni po moji oceni ravnali izredno nekorektno do delavcev. Do stečaja so jim vlivali lažno upanje, jih novačili in zlorabljali na različnih zborovanjih proti državi, ko so iskali denar za preživetje. Neposredno pred stečajem pa so jim obrnili hrbet. Kako se je po ugotovitvah iz ankete obnašalo Murino vodstvo in kako so ga razumeli delavci? ranja na mednarodni ravni, saj ne gre samo za slovenski problem? najhujših dejavnikov tveganja za slabo zdravje. Način, na katerega je izpeljano prestrukturiranje oz. odpuščanje, nedvomno lahko omili ali okrepi vpliv prestrukturiranja na zdravje delavcev, zato je pomembno, da se vodilni v podjetju zavedajo tega dejstva in že vnaprej pripravijo načrt prestrukturiranja z opisi vseh aktivnosti in njihovim zaporedjem. Upoštevati morajo, da so komunikacija, pravičnost in sodelovanje delavcev pri odločanju tri značilnosti prestrukturiranja, ki lahko stopnjujejo ali omilijo vpliv prestrukturiranja na delavce. V našem primeru težko ocenjujemo korektnost ravnanja vodstva. Iz študije primera, ki je bila narejena pred raziskavo, pa vemo, da je bilo v obdobju pred stečajem v igri več mogočih scenarijev podjetja, da so bila pogajanja med vodstvom, sindikati, vlado in lastniki podjetja na dnevnem redu, vendar so bili delavci o tem slabo ali nič obveščeni in so večino informacij črpali iz medijev, to pa v takem primeru ni najboljše. Enako kažejo tudi podatki raziskave, saj so delavci poročali, da so bili v obdobju tik pred stečajem slabše obveščeni o dogajanju v podjetju in da so imeli manj možnosti sodelovati v procesih odločanja, slabše pa so ocenjevali tudi odnose z vodstvom in tudi s sodelavci. Negotovost pa je eden izmed t. i. preživelcev in skupino odpuščenih, to je tistih delavcev, ki so bili tudi med raziskavo še vedno brez dela. Razlike posebej izstopajo pri povišanem krvnem tlaku, povišanem holesterola, težavah s srcem in depresijo. Pri vseh navedenih skupinah bolezni so brezposelni, v primerjavi s preživelci, v bistveno slabšem zdravstvenem položaju. Za povišan krvni tak in depresijo je značilno, da se je bolezenska slika pri brezposelnih v obdobju prestrukturiranja podjetja (poleti 2009) bistveno poslabšala. Skupina odpuščenih ima v primerjavi s preživelci tudi močneje izražene težave s spanjem, nemirnost, zaskrbljenost, težko dihanje, bolečine v prsih, pretirano potenje, težave s spominom in koncentracijo ter glavobole, ki so lahko odraz resnejših težav z zdravjem, vsekakor pa je pri teh delavcih bistveno poslabšano posameznikovo počutje in znižana kakovost vsakodnevnega življenja. Skrb vzbujajoči so tudi podatki o bolniškem dopustu, v pomurski regiji je namreč za kar 40 odstotkov višji kot v zahodnem delu Slovenije. Ob drugih boleznih izstopata depresija in celo misel na samomor. O tem, da ne vidijo smisla v svojem življenju in da so v letu po stečaju Mure in hčerinskih podjetij izgubili zanimanje za tiste stvari, ki so jih nekoč veselile, poroča dvakrat več odpuščenih kot preživelcev. Prav tako je dvakrat več odpuščenih že kdaj pomislilo, da bi naredili samomor. Ob vsem slabem so spodbudne socialne vezi, ki jih imajo Murini delavci. Na koga se obračajo odpuščeni delavci in kdo jim pomaga? lotno skupnost. Tuje študije namreč kažejo, da se učinki prestrukturiranja dolgoročno akumulirajo. Vsekakor bi bilo treba pripraviti celovite programe pomoči tem ljudem. Ti programi, ki morajo biti narejeni »po meri« uporabnika, morajo potekati na terenu, bližje prizadetim delavcem, vključevati morajo tudi lokalne ustanove in lokalne ljudi, ki se bodo lažje približali prizadetim delavcem. Ponuditi jim morajo potrebno oporo ob izgubi zaposlitve, predvsem pa jim pomagati pri vključitvi v svet dela in družbo, da bodo tako zmanjšali svojo negotovost in socialno izolacijo. Na ravni podjetij je treba delati preventivno za izboljšanje komunikacijskih praks in predhodno načrtovati strategije/aktivnosti v primeru prestrukturiranja podjetja, saj vnaprej začrtani postopki, ki so potrjeni v podjetju, povečujejo legitimnost in transparentnost sprememb in tako manjšajo negotovost zaposlenih ter s tem omilijo posledice, ki jih ima prestrukturiranje na zdravje zaposlenih. Vodilni v podjetjih se morajo zavedati, da vsa odpuščanja niso potrebna in da ne prinesejo vedno pričakovanih uspehov. Če do odpuščanja že pride, sta nujni tako organizirana pomoč odpuščenim delavcem kot tudi rehabilitacija delavcev, ki ostanejo v podjetju. Stroški takšne pomoči preživelcem so namreč zelo majhni v primerjavi s stroški, ki nastanejo, če podjetje zanje ne poskrbi ustrezno. Na nacionalni ravni bi bilo treba oblikovati in objaviti okvirne smernice, ki bi bile podjetjem v pomoč pri načrtovanju in tudi pri izvedbi prestrukturiranja ter si prizadevati za intenziven dialog in vložek vseh deležnikov, vključenih v prestrukturiranje. J. Votek 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Beltinsko kulturno-umetniško društvo Od folklornega festivala do Prage Na prireditvi so nastopili folkloristi, tamburaška skupina, pevke BeleTinke in gledališčniki Slikepaprijlike Kulturno-umetniško društvo Beltinci je pripravilo v beltinskem kulturnem domu tradicionalno prireditev, na kateri so se predstavile sekcije društva. Nastopili so vokalna skupina BeleTinke, gledališka skupina Slikepaprijlike, tamburaška skupina ter veteranska in članska folklorna skupina. Program so povezovale članice gledališke skupine Slikepaprijlike, ki so vanj vključile tudi prizore iz svoje zadnje predstave Zacumprana Ančka. Najprej je nastopila najmlajša sekcija društva, to je vokalna skupina BeleTinke, ki jo vodi Tjaša Šimonka, članice pa so iz beltinske občine in drugih območij Pomurja. Zbrale so se pred dvema letoma, njihov repertoar se veča, obsega pa tako ljudske kakor tudi umetne pesmi. Lani so nastopile na tekmovanju vokalnih zasedb v Pragi, letos pa bodo na Malti. Pred folklorno skupino članov se je predstavila folklorna skupina veteranov. Uči jih Valerija Žalik, organizacijski vodja pa je Lizika Zadravec. Folklorno skupino članov od jeseni vodi Edi Črnič, na prireditvi pa so se predstavili z novim spletom. Svoje znanje uspešno prenašajo tudi na mlajše. Beltinska folklorna skupina BeleTinke in Slikepaprijlike na odru beltinskega kulturnega doma fotografija jože gabor je bila ustanovljena že leta 1938, ko je Franceta Marolta pot zanesla v Prekmurje in je prisluhnil Kociprovi bandi v Beltincih. Marolt je bil navdušen nad njihovo glasbo in plesom ob njej. Predlagal je, da v kraju ustanovijo folklorno skupino in že isto leto je Matija Kavaš zbral prve plesne pare, ki so začeli vaditi po njegovih navodilih. Tamburaško skupino že vrsto let vodi Mirko Smej, ki je ob članih svoje družine naučil igrati tamburico še mnoge druge. Beltinski tamburaši igrajo farkašev sistem, ki ga imenujemo tudi dvoglasni kvintni sistem, izvajajo pa tako domače kakor tudi tuje skladbe. Pred nekaj leti so se jim je pridružili še pevci, moški kvintet. Obiskovalce in nastopajoče sta ob koncu predstavitve nagovorila beltinski župan Milan Kerman in predsednik društva Boštjan Rous. Kerman je povedal, da so se člani beltinskega kulturnega društva tudi tokrat predstavili z bogatim in pestrim repertoarjem, pred njimi pa so nastopi tako v Sloveniji kakor tudi v tujini, kjer bodo mnogi uživali v njihovih nastopih. Veliko pa bodo letos dali ljubiteljem kulture tudi v občini, še posebej na mednarodnem folklornem festivalu. Boštjan Rous je povedal, da so veseli, da se društvo širi in da so res aktivne vse sekcije, tako najmlajše BeleTinke kakor tudi folklorna skupina, za katero je že veliko desetletij delovanja. Na tokratni prireditvi je bilo na odru okrog sedemdeset članov, približno toliko pa jih letno sodeluje pri pripravi prireditev, med katerimi je osrednja mednarodni folklorni festival. J. G. Konec žabje svatbe Letos »rešili« devet tisoč dvoživk Dobrodošla pomoč prostovoljcev – Opozorila o počasni vožnji ob vodah še veljajo Dvoživke se iz mrestišč, kjer so odlegle svoj mrest, že vračajo nazaj proti poletnim bivališčem. Zato so zaposleni v Krajinskem parku Goričko skupaj s prostovoljci in nekaterimi lokalnimi skupnostmi pred dnevi končali letošnjo akcijo Pozor, žabe na cesti. Pospravili so varovalne mreže za dvoživke, ki so jih tako kot prejšnja leta tudi letos postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih, ob lokalni cesti Krašči–Ropoča ter ob lokalni cesti v Kančevcih. Tokrat so ji prvič postavili ponekod tudi na nasprotni strani ceste, s čimer so varovali tudi vračajoče se dvoživke. Ker je bila zima mila, so jih postavili že v prvih dneh marca. Glavni naval dvoživk so pričakali ob padavinah šele v drugi polovici marca. Zato je bila glavnina akcije končana v nekaj dneh. Kot pravijo naravovarstveniki iz Krajinskega parka Goričko, se vse več ljudi zaveda pomembnosti akcije, saj se ji vsako leto pridruži precej prostovoljcev. Letos kar 11, celo družina s Ptuja. Pri akciji so sodelovali tudi člani Društva študentov biologije ter učenci prostovoljci iz OŠ Kuzma in OŠ I Murska Sobota. Zahvala gre tudi Občini Cankova, ki že vrsto let priskoči na pomoč pri postavljanju varovalnih mrež. Letos je bilo ob mrežah najdenih in čez cesto prenesenih nekaj več kot devet tisoč dvoživk. Med migracijo proti vodi večjega povoženja ob mrežah ni bilo. Kljub požrtvovalnosti prostovoljcev, ki so reševali dvoživke tudi na odsekih cest, kjer ni mrež, pa je bilo tam zelo veliko povoženih žab. Sezona pomladnih migracij dvo- živk proti mrestiščem je tako končana. To pa ne pomeni, da jih v toplih deževnih nočeh na cestah ne moremo srečati. Zato velja opozorilo o previdni vožnji ob večjih vodnih površinah vse leto. Kot ob tem še opozarjajo naravovarstveniki, je postavljanje varovalnih mrež le eden od ukrepov varstva dvoživk, ki pa ne zadostuje, če ne varujemo poleg mrestišč tudi prehranjevalnih habitatov dvoživk, kot so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi ter še posebej pomembne mejice. C. K. Pohodniki po pokrajini južno od Pince Marofa in Benice lahko občudujejo naravne lepote s pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Fotografija Jože Gabor Po naravnem biseru skrajnega jugovzhoda države Odkrivanje Murske šume Društvo Primorcev in Istranov v Prekmurju je gostilo večjo skupino iz Pirana Kot pravijo naravovarstveniki iz Krajinskega parka Goričko, je tudi letos veliko prostovoljcev pomagalo reševati spomladi dvoživke pred povoženjem. fotografija arhiv jzkp goričko Pri vaškem domu v Pince Marofu so se zbrali udeleženci Pohoda po Murski šumi, ki so ga četrtič organizirali člani Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju, da bi obiskovalcem predstavili naravni biser na skrajnem jugovzhodu države. Najprej se je okrog 120 udeležencev pohoda podalo do Benice, od tam pa po makadamski poti prek nasipa ter po močvirnati obmurski pokrajini do Mure. Pri hrvaškem naselju Križovec so se z brodom zapeljali čez reko. Na poti so jim organizatorji predstavili naravne in zgodovinske znamenitosti. Po vrnitvi do vaškega doma v Pince Marofu so jih pogostili z mineštro in pasuljem ob druženju in glasbi do- mačega muzikanta. Med udeleženci so bili ob gostiteljih še pohodniki iz Ljubljane, Lendave, Maribora, Kidričevega, večja skupina pa se je z avtobusom pripeljala iz Pirana. Predsednik društva Vlado Radikon je povedal, da so prvi pohod pred štirimi leti organizirali tako, da so se ga udeležili le člani društva, od takrat pa je vsako leto več pohodnikov iz drugih krajev. Ta pokrajina res ponuja obiskovalcem veliko naravnih lepot, ki so premalo znane in bi jih lahko bolje izkoristili za turizem. Udeleženci so lahko izbirali med daljšo potjo, ki je bila dolga 15 kilometrov, in krajšo, za katero so se nekateri odločili tudi zaradi nekoliko hladnega vremena. Murska šuma se razprostira ob sotočju Ledave in Mure na površini 361 hektarjev, v njej pa v preteklosti ni bilo veliko posegov v prostor, zato se je ohranilo veliko posebnega rastlinskega sveta, ki ga je drugje malo. V edinstveni naravni gozdnati pokrajini so tudi najpomembnejša nahajališča nekaterih rastlin v Sloveniji, še posebej ob mrtvicah, med katerimi sta dve, ki sta po mnenju mnogih med najlepšimi v Sloveniji: Muriša in Potkova. V nižinskem poplavnem gozdu je tudi veliko ptičjih vrst, zato je območje ornitološko med pomembnejšimi v Sloveniji. J. G. ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 13 Od broda v Ižakovcih do broda v Melincih Začela se je nova turistična sezona Predstavili projekt GoForMura – Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so se v nedeljo zbrali udeleženci osmega pohoda, ki sta ga organizirala ob dnevu Zemlje Zavod za kulturo in turizem Beltinci in murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Najprej so se z brodom zapeljali na prleško stran Mure in šli do broda v Melincih, kjer so jih pričakali člani Turističnega društva Brod Melinci in jim predstavili Ciglarsko naselje, v Ižakovcih in Melincih pa so organizatorji udeležencem predstavili še projekt GoForMura. Sledila je pot ob Muri po prekmurski strani nazaj na Otok ljubezni z druženjem in pogostitvijo. Direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci Elica Horvat je povedala, da je ta pohod nekakšen uvod v sezono izletništva in pohodništva ter druge turistične aktivnosti v toplejših mesecih v beltinski občini: »Ta krožna pot, ki jo prehodijo, je vse bolj priljubljena pohodniška pot, kjer se dvakrat čez Muro zapeljejo z brodom. Največ udeležencev je iz občine, prišli pa so tudi ljubitelji pohodništva in narave iz Radenec, Murske Sobote in drugih krajev. V sodelovanju z Zavodom za gozdove pa udeležencem predstavimo obmurski gozd in povemo, kako pravilno ravnati, da bi ga ohranili tudi zanamcem. Da jih ozavestimo o pomenu narave.« Na Otoku ljubezni v Ižakovcih je vsak dan odprt turistično-informacijski center med deveto in 18. uro, v tem času pa vozi tudi brod čez Muro. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi muzej büjraštva v Brežni hiši, mlin na Muri in druge zanimi- Udeleženci so spoznavali nižinski poplavni gozd in se peljali z brodom čez Muro v Melincih in Ižakovcih. fotografija jože gabor vosti. Lahko pa tudi kupijo spominke in domače napitke. Med prvomajskimi prazniki bo tudi ponudba hrane. V prihodnjih tednih je že najavljenih več skupin izletnikov. Projekt GoForMura je udeležencem pohoda predstavil direktor murskosoboške območne enota Zavoda za gozdove Slovenije Štefan Kovač skupaj s sodelavci in člani Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. Projekt ima podnaslov Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri. Cilj je učinkovitejše upravljanje in spremljanje stanja s poudarkom na dveh študijskih območij ob Muri: Gornja Bistrica in Murska šuma. Namen je pridobiti več informacij o stanju populacij izbranih vrst dvoživk, hro- ščev, bobra in vidre. Vzpostavili bodo monitoring gozdnogospodarskih uk repov in izvedli posebne varstvene ukrepe ter na podlagi ugotovitev izdelali upravljavski načrt na obeh testnih območjih. Tako bodo v vrbovih, jelševih, hrastovih in jesenovih poplavnih gozdovih tudi ustvarili strokovna merila, po katerih bodo ocenjevali ogroženost gozdov. Pri tem izhajajo iz Povrnite si svojo energijo! Človeški organizem je vedno huje obremenjen: okoljski strupi, škodljive snovi v živilih in povečano ultravijolično sevanje nam vsak dan škodujejo enako kot stres in mrzlično hitenje. Posledice so daljnosežne, od upadanja zmogljivosti preko povečane dovzetnosti za okužbe do predčasnih pojavov staranja. Skrajni čas je torej, da se znebimo odplak! Kako vas Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit krepi in varuje? Prve raziskave kažejo, da Panaceo mikroaktiviran (PMA) zeolit deluje kot pivnik v želodčno-črevesnem traktu, tako da veže proste radikale in v nas nakopičene “tatove energije”, kot so težke kovine (svinec, krom, kadmij, nikelj, arzen), in odpadne presnovne produkte (amonijak). Te snovi se po naravni poti skozi želodčno-črevesni trakt spet izločijo iz telesa. V zameno se organizem oskrbi z naravnim magnezijem in kalcijem, v veliki meri pa se zmanjša tudi novo tvorjenje prostih radikalov. Panaceo Basic-Detox tako na popolnoma naraven način razbremeni razstrupljevalne organe, kot so jetra, ledvice in črevesje, in pomaga do večje vitalnosti in boljšega počutja. „ dejstva, da zaradi ukrepov na Muri in bližnjih kmetijskih zemljiščih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja poplavne gozdove ob reki ogroža znižanje ravni podtalnice. Izginjanje obrečnih in močvirnih habitatov ter spreminjanje njihovega življenjskega okolja pa zato ogroža dvoživke, nekatere vrste hroščev in drug živalski svet. J. G. Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija! Vsakodnevno telesno razstrupljanje je danes v boju zoper eksplodirajoče civilizacijske bolezni (kot so počasno upadanje zmogljivosti, težave s srcem in krvnim obtokom, izgorelost, sladkorna bolezen, rak) postalo vedno pomembnejše! „ dr. med. Ilse Triebnig Medicinski odbor Panaceo •Pešanjezmogljivosti? •Živčnaizčrpanost? •Motnjekoncentracije? •Povečanadovzetnostzaokužbe? •Utrujenostčezdan? •Prebavnemotnje? •Motnjespanca? Povrnite si svojo energijo! 100 % Panaceo mikroaktiviran zeolit Razstrupitev. Okrepitev. Nova energija! Tehnologija PMA (Panaceo mikroaktivacija), ki je edinstvena na svetu, prispeva k temu, da se posebne biofizikalne lastnosti naravne vulkanske kamnine pomembno povečajo z dodatno optimizacijo zgradbe zeolitove kristalne mreže. Zeolit, obdelan s PMA aktivacijskim postopkom, ima zato večji učinek kot neobdelani zeolitovi proizvodi. Celično okolje mora ostati čisto! Če je tekočina, ki predstavlja okrog 70 odstotkov celotnega človeka, motna kot kloaka, je okolje naših telesnih celic obremenjeno. Grozi jim nevarnost, da zbolijo, odmro (predčasno staranje) ali postanejo zločeste. Če pa je tekočina čista kot izvirska voda, gre celicam nasploh dobro in počutimo se zdrave! Namesto da bi si privoščili drage občasne razstrupljevalne kure, lahko na udoben način poskrbimo za vsakodnevno notranje čiščenje s pripomočkom Panaceo Basic-Detox. • Povečanjeosebnezmogljivostizapoklicno deloinvsakdanježivljenje. • Okrepitevimunskegasistema. • Regulacijakislinsko-bazičnegaravnovesja. • Zaščitapredprostimiradikali. • Naravnaceličnazaščita. Gratis kupon Ob nakupu enega proizvoda Panaceo Basic-Detox v vaši lekarni ali specializirani trgovini ob predložitvi tega kupona prejmete darilo – knjigo Kamen življenja avtorice dr. Ilse Triebnig. (S tem prihranite 19 eur!) , NOVO: Nasveti iz prakse 216 strani, barvno Zdaj na voljo v vaši lekarni ali specializirani trgovini. Ekskluzivni distributer za Slovenijo: Pharmagea d.o.o., Delavska c 24, 4208 Šenčur, tel.: 04 574 32 34, info@pharmagea.com, www.pharmagea.com Medicinski pripomoček. Prosimo, natanko upoštevajte navodila za uporabo. www.panaceo.com 14 kronika | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Murskosoboška gimnazija okc poroča Obtoženka je zanikala krivdo Stekel je sodni epilog gldede domnevnih malverzacij z denarjem šole – Odpuščena ravnateljica Regina Cipot obtožena zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi – Poniknilo vsaj 32 tisoč evrov Za nekrivo se je pred sodnico Natalijo Pavlič Goldinskij izrekla nekdanjega ravnateljica Gimnazije Murska Sobota Regina Cipot. Na predobravnavnem naroku je okrožni državni tožilec Drago Farič Cipotovi pripisal kaznivi dejanji zlorabe položaja in nevestnega dela v službi. Iz obtožnice sledi, da je profesorica slovenskega in nemškega jezika izobraževalno ustanovo opetnajstila za vsaj 32 tisoč evrov. V zameno za priznanje krivde ji je tožilec ponudil osem mesecev pogojne zaporne kazni. Regina Cipot: »Računovodji sem popolnoma zaupala. Ravnal je z denarjem blagajne vzajemne pomoči in denarjem na računu šole. O njegovem delu sem začela dvomiti šele junija 2011, ko je prišlo do težav pri izplačilu plač profesorjem.« Da se na šoli dogajajo nepravilnosti z denarjem za plače in za delovanje ustanove, je septembra 2011 kriminalistom naznanila prav takratna ravnateljica. Z denarjem se je zapletlo pred izplačilom junijskih plač. Še pred tem zaposlenim niso plačevali pokojninskega zavarovanja in premij za dodatno pokojninsko dobo. Julija 2012 so kriminalisti Cipotovo nato ovadili, ker je po njihovih ugotovitvah skupaj s prav tako nekdanjim računovodjem srednje šole Borutom Sečkom oškodovala izobraževalno ustanovo. Domnevno je zmanjkal denar za osebne dohodke in prispevke, ker ga je Sečko – sodni postopki so zanj končani, kajti priznal je krivdo in se s tožilstvom sporazumel za kazen devet mesecev hišnega zapora – nakazal na svoje bančne račune in podjetniški račun. Računovodja se je zaradi tega znašel pod drobnogledom, zanka pa se je kmalu začela zatezati tudi okrog Cipotove. Po očitkih se je šolski denar stekal tudi na njen osebni račun. Nadzor sta opravili še davkarija in proračunska inšpekcija. Na račun Cipotove se je po ugotovitvah davkarije stekal šolski denar, ker ga na računu blagajne vzajemne pomoči ni bilo dovolj. Inšpekcija pa je odkrila nedoslednosti še pri izplačilih potnih stroškov in sklepanju pogodbenih poslov s partnerji šole. Regina Cipot, nekdanja ravnateljica soboške gimnazije, bo na sodišču dokazovala svoj prav. fotografija nataša juhnov Cipotova je molčala ves čas predkazenskega postopka – v tožbi na delovnem sodišču, ki jo je na prvi stopnji izgubila in ostala brez službe, pa je ostro zavrnila očitek o finančnih nepravilnostih. Prst je uperila prav v donedavnega šolskega računovodjo: »Ravnal je z denarjem blagajne vzajemne pomoči in denarjem na računu šole. Računovodji sem popolnoma zaupala. O njegovem delu sem začela dvomiti šele junija 2011, ko je prišlo do težav pri izplačilu plač profesorjem.« Sečko je predstavil drugo plat. »Ravnateljica je osebno odobravala izplačila, ki sem jih sam le izvrševal,« je na delovnem sodišču povedal o delovanju blagajne vzajemne pomoči, v katero so zaposleni vplačevali štiri evre na mesec, in močno obremenil odpuščeno ravnateljico. Ko je bila blagajna vzajemne pomoči prazna, so namreč vplačnikom denar izplačevali tako, da so v blagajno nakazovali denar s šolskega računa. »Ravnateljico sem opozoril, da je to nezakonito, vendar opozorila niso zalegla. Čeprav sem vedel, da bo šola oškodovana, sem vseeno opravljal izplačila. Bal sem se, da bi izgubil službo,« je pričal Sečko, ki bo 25. maja, ko se bo začelo običajno sojenje Regini Cipot, tudi v kazenskem postopku nastopil kot priča. Andrej Bedek Policija nad hitrost Romunka rekorderka cestnega maratona Na pomurski avtocesti A5, kjer je hitrost omejena na 110 kilometrov na uro, je radar med akcijo pred tednom dni ujel voznico, tujo državljanko, ki je vozila 185 kilometrov na uro Med poostrenim nadzorom hitrosti, ki je po vsej Sloveniji v sklopu vseevropske akcije potekal do nedelje, so na Policijski upravi Murska Sobota (PUMS) našteli 98 ugotovljenih kršitev hitrosti, od tega 60 na avtocesti, kjer je bila najvišja izmerjena hitrost 185 kilometrov na uro – kot je znano, je omejitev 110 kilometrov na uro –, in 38 kršitev v naselju, kjer je bila najvišja izmerjena hitrost 82 kilometrov na uro. Z nadzorom želijo modre uniforme dolgoročno vplivati na voznike, da spremenijo svoj slog vožnje. Pretežka noga na stopalki za plin je namreč po- gosto povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti in uživanje alkohola, preden vozniki sedejo v vozilo. Prevelika hitrost je sicer na pomurskih cestah kriva za vsako peto nesrečo. Človeški faktor je torej najpogostejši vzrok za nastanek nesreč. Vozniki smo tisti, ki ne upoštevamo dobronamerno napisanih prometnih in nekaterih drugih pravil, ki jih večinoma sicer poznamo, vendar največkrat zanemarjamo ali ne upoštevamo. »Danes se nam pogosto kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje, zato vse večkrat poskušamo nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Pa se ta račun res izide? Povprečen voznik, ki se pelje na delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro jo opravi v približno šestih minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa v dobrih štirih minutah. Kot vidimo, prihrani le manj kot dve minuti, v tem času pa nam ne uspe skuhati niti jutranje kave. Medtem pa njegova 40 odstotkov višja hitrost pomeni 80 odstotkov večjo verjetnost prometne nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost, da se bo nesreča končala s smr- tnim izidom. Bolj slab izkupiček, mar ne?« je praktičen Srečko Šteiner, prometni inšpektor PUMS. Marsikdo se obregne ob omejitve, ki so postavljene ob javnih cestah. Toda – te niso le izmišljene številke: »Vsi vemo, da višja hitrost prinaša večje tveganje za nesrečo, vemo pa tudi, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku za omejitev hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu.« Andrej Bedek Odrinil policista Tudi policisti v Pomurju se redno srečujejo z vročekrvneži, ki si želijo z njimi fizično obračunati. Iz statistike izhaja, da je iz leta v leto več napadov na pomurske policiste in poskusov preprečitve uradnih dejanj. Eden se je zgodil v nedeljo. Med postopkom ugotavljanja cestnoprometnega prekrška v Lendavi se je moški nedostojno vedel do policista pri opravljanju uradnih nalog ter mu grozil s pretepom in ubojem. Pri tem je policista tudi odrinil, da bi mu preprečil izvedbo uradne naloge. Moškega so na kraju dogodka obvladali in je bil pridržan v prostorih Policijske postaje Lendava. Potnica jo je skupila V Veržeju je voznik avtobusa z neprilagojeno hitrostjo zapeljal čez hitrostno oviro, zaradi česar je potnico vrglo s sedeža in se je pri tem telesno poškodovala. Odpeljana je bila v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela hudo telesno poškodbo, in je ostala na zdravljenju. V prometni nesreči je bil udeležen turistični avtobus z območja Novega mesta. Hudo telesno se je poškodovala 57-letna potnica. S traktorjem previdno v prometu Pred dnevi so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Vučji Gomili. Policisti so ugotovili, da je voznik kmetijskega traktorja s priključkom zadel pešca in ga lahko ranil. Glede na vse gostejši promet na naših cestah je traktor, tako policisti, ovira v prometu, saj je počasen, okoren in predimenzioniran. Največja dovoljena širina motornega vozila, da ni potrebno posebno spremstvo, je 2,55 metra. Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerimi se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, za največ 20 odstotkov (3,06 metra). Do te širine priključka ni potrebno posebno spremstvo, traktor pa mora imeti, če priključek presega širino traktorja, vklopljeno rumeno rotacijsko luč. Odkrili ponarejene dolarje Na območju Lendave so bili odkriti štirje bankovci za sto ameriških dolarjev, za katere se sumi, da so ponarejeni. Pomurski policisti še ugotavljajo, da se je povečalo število kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Najpogosteje se pojavljajo ponarejeni bankovci za 20, 50 in 100 evrov. Tisti, ki unovčujejo tak denar, izkoriščajo množično obiskane prireditve, kjer v gneči plačujejo s ponarejenim denarjem. Denar unovčujejo tudi v nakupovalnih središčih, precej tovrstnih kaznivih dejanj je še na bencinskih servisih na pomurski avtocesti. To počnejo predvsem tujci iz vzhodne Evrope. Običajno opravljajo manjše nakupe ali nakupujejo drobnarije, tako da dobijo vrnjenega čim več originalnega, pristnega denarja. Štiri tatvine v enem dnevu Murskosoboški policisti so v nakupovalnih središčih obravnavali kar štiri tatvine v enem dnevu. Policisti zato opozarjajo trgovce, naj bodo pozorni, ko ena in ista oseba v krajšem času večkrat pride v trgovino in pri tem nosi večjo torbo ali se dalj časa zadržuje v prostoru in ničesar ne kupi. Storilcev je v takih primerih običajno več, a v trgovino vstopajo posamezno, potem pa eni zamotijo prodajalca, drugi pa predmete ukradejo. Običajno gre za dobro organizirane skupine, ki prihajajo iz tujine in ki takoj po dejanju zapustijo pokrajino ob reki Muri. Rekorder z 2,9 promila Na več kot dvajsetih lokacijah v Pomurju so pred tednom dni policisti merili hitrost. Z maratonom nadzora hitrosti so policisti želeli opomniti na bolj umirjeno in varno vožnjo. Ena točka je bila na avtocestnem počivališču Dolinsko pri Turnišču, med točkami, kjer je potekal nadzor, pa so tudi take, ki so jih v projektu Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Akciji Maraton so se pridružili še občinski redarji Mestne občine Murska Sobota, ki so našteli 43 kršitev, prav tako so bili vključeni štirje stalni radarji v pokrajini ob reki Muri, ki pa niso namerili skrajno prehitrih voznikov. V zasedo policistov se je ujel še voznik, ki je bil močno okajen, kajti alkotest je pokazal 2,9 promila alkohola. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, Pomurski možje postave so v poostrenem nadzoru ujeli skoraj sto prehitrih voznikov. fotografija doris prem POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 15 Nogomet – 3. SNL vzhod Golijada v Lipi, Beltincih in Martjancih Roman Gostan Serdici nasul kar pet zadetkov – Trikraten strelec Jernej Tkalec obilno pomagal Beltinčanom pri prodoru na drugo mesto Izidi 18. kroga: ŠNK Bakovci – NŠ Mura 0 : 2 (0 : 0), Nafta 1903 – Črenšovci 2 : 2 (0 : 1), Čarda – Turnišče 5 : 1 (2 : 0), Rakičan Metropol Kavarne – Bistrica 3 : 1 (2 : 0), Odranci – Serdica Kleparstvo Šinko 7 : 1 (3 : 0), ND Lušt Beltinci – Avto Rajh Ljutomer 5 : 1 (3 : 1), Grad – Tromejnik G-Sukič 1 : 1 (1 : 0). Pari 19. kroga: Nafta 1903 – Čarda (v petek ob 18.30), Črenšovci – ŠNK Bakovci, Avto Rajh Ljutomer – Odranci (obe v soboto ob 16.30), Serdica Kleparstvo Šinko – Rakičan Metropol Kavarne (v nedeljo ob 11. uri), NŠ Mura – Grad, Tromejnik G-Sukič – ND Lušt Beltinci, Bistrica – Turnišče (vse v nedeljo ob 16.30). ŠNK Bakovci – NŠ Mura 0 : 2 (0 : 0) ŠRC Bakovci, 250 gledalcev, sodnik: Mileta (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Lacroce (65, 11m), 0 : 2 Barbarič (89). ŠNK Bakovci: Karoli, B. Lukač (Nemec, 70), Kodba, N. Jerič, M. Lukač (Idič, 84), Petek, R. Jerič (Jagerič, 62), Žido, Marič, Vukovič, Kreft. Pomočnik trenerja: Simon Koren. NŠ Mura: Vičič, Šeruga, Toth, Celec, Šiško, Balažic (Ivanič, 67), Kisilak, Lacroce, Shamsudinov (Korpič, 89), Hozjan, Barbarič. Trener: Franc Cifer. Rumeni kartoni: Kreft, Jerič; Shamsudinov, Toth, Lacroce, Ivanič. Nafta 1903 – Črenšovci 2 : 2 (0 : 1) Športni park Lendava, 100 gledalcev, sodnik: Fridl (Kozje). Strelci: 0 : 1 Kociper (38), 1 : 1 Kuhta (55), 2 : 1 Zagorec (67), 2 : 2 Törnar (77). Nafta 1903: Litrop, Gerencser, Kleiderman (Horvat, 80), Suntešić, Kovač, Kuhta, Vöröš, Vida, Zagorec, Šakušić, Bedo (Marky, 75). Trener: Štefan Šavel. Črenšovci: Miholič, Hozjan, Bagari, Gabor, Halas, Tivadar (R. Tompa, 61), Törnar (Zadravec, 89), M. Tompa, Kociper (Horvat, 87), Skuhala, Virag. Trener: Stanko Preradović. Rumeni karton: Šakušić, Kleiderman, Kuhta; Tivadar, Gabor. Rdeči karton: Miholič (61). 1. Odranci 12 3 2 2. Beltinci 10 3 4 48 : 17 33 3. Tromejnik 10 3 4 27 : 21 33 4. Grad 9 5 3 37 : 22 32 5. Ljutomer 9 3 5 29 : 26 30 6. Mura 9 2 6 34 : 19 29 7. Nafta 7 8 2 25 : 14 29 8. Rakičan 8 4 5 35 : 26 28 9. Turnišče 8 1 8 34 : 29 25 10. Čarda 4 4 9 11. Bistrica 3 4 10 28 : 45 13 15 : 28 16 12. Črenšovci 2 6 13. Bakovci 2 2 13 13 : 53 8 14. Serdica 4 13 8 : 49 0 9 5 : 0 Gostan (48), 6 : 0 Gostan (72), 6 : 1 Kovač (78), 7 : 1 Smej (86). Odranci: F. Raduha, Mlinarič, Gregorec, Matjašec, Jerebic, Zver, Botjak (Smej, 75), Gostan, Arsič (Horvat, 46), Murat (Balažic, 64), P. Raduha. Trener: Marjan Rajbar. Serdica Kleparstvo Šinko: Svetanič, S. Horvat, Hajdinjak, Kisilak, Partl (D. Horvat, 46), Al. Šinko, Gjureč, Kreft, An. Šinko (Jud, 68), Zrim, Kovač (Zavec, 82). Predstavnik kluba: Robert Lang. Rumeni kartoni: Balažic; Svetanič, Zrim. 47 : 16 39 19 : 34 12 ND Lušt Beltinci – Avto Rajh Ljutomer 5 : 1 (3 : 1) 4 Nafta in Črenšovci sta v vetrovnem in hladnem vremenu v Lendavi pred maloštevilnimi gledalci odigrala zanimivo srečanje. Na začetku tekme je bila Nafta nevarnejša, kapetan Bedo pa je zapravil ogromno priložnosti, saj je prvič streljal prek, drugič pa mimo vrat. V drugi polovici prvega dela so pobudo prevzeli Črenšovci, ki so svojo dobro igro kronali z zadetkom v 38. minuti, ko je z leve strani z desnico z diagonalnim strelom po zemlji zadel najboljši strelec Črenšovčanov Sašo Kociper. Pred koncem prvega polčasa so gostje zadeli še enkrat, a gol ni veljal zaradi domnevnega prepovedanega položaja. V drugem delu je igrala Nafta veliko bolje in izenačila izid v 55. minuti. Ko je Bedo ujel žogo, za katero so že vsi mislili, da bo končala v golavtu, jo je podal nazaj v sredino, od koder je mrežo zadel Moris Kuhta. Tehtnica se je prevesila na lendavsko stran v 61. minuti, ko je bil izključen gostujoči vratar Jan Miholič, ki je zunaj kazenskega prostora s prekrškom ustavil prodirajočega Beda. Prednost igralca več je Nafta izkoristila v 67. minuti, ko je z glavo zadel Adam Zagorec. Svoje priložnosti pa so imeli tudi Črenšovci, predvsem je bil nekajkrat nevaren Florjan Törnar, ki je po podaji Skuhale vendarle zadel v 77. minuti. Črenšovčani so imeli celo priložnost za zmago, a je Niko Horvat Kapetan Grada Franc Krpič se je pred velikim številom gledalcev že v prvi minuti veselil svojega zadetka proti hudemu rivalu Tromejniku, a se je na koncu moral sprijazniti z neodločenim izidom. fotografija nataša juhnov v 91. minuti po protinapadu streljal mimo vrat. Glede na videno je neodločen izid na koncu najbolj pravičen. Stanko Preradović, trener Črenšovec: »Odigrali smo dobro tekmo. Imeli smo petnajst kriznih minut, ki jih je Nafta izkoristila, po izključitvi vratarja pa smo imeli v golu igralca, ki sploh ni rezervni vratar. Zato svojim fantom lahko samo čestitam.« Štefan Šavel, trener Nafte 1903: »Čestitam moštvu Črenšovec, ki je dosti boljše kot nekateri mislijo. Mi smo v prvem polčasu zaspali, v drugem pa smo pokazali pravi obraz. A po naši napaki smo potem prejeli še drugi zadetek.« Čarda – Turnišče 5 : 1 (2 : 0) ŠRC Martjanci, 150 gledalcev, sodnik: Nemet (Prosenjakovci). Strelci: 1 : 0 Korpič (22), 2 : 0 Škerlak (39), 3 : 0 Bencik (50), 4 : 0 Recek (61), 4 : 1 T. Horvat (83), 5 : 1 Roškar (91). Čarda: Kuhar, Cifer, Zadravec, Andrejč, Kocbek, Ošlaj, Roškar, Korpič (Puhan, 87), Bencik (Recek, 60), Škerlak (Matis, 77), Kokol. Trener: Bojan Malačič. Turnišče: D. Lebar, T. Horvat, Tivadar, E. Lutar, T. Lebar, Mujdrica, Aleks. Horvat (D. Lutar, 59), Jakšič (Aleš Koren, 66), Bunderla, Recek, Koren. Trener: Goran Köveš. Rumeni kartoni: Bencik; T. Horvat, Mujdrica, E. Lutar. Rakičan Metropol Kavarne – Bistrica 3 : 1 (2 : 0) Igrišče NK Bistrica v Srednji Bistrici, 180 gledalcev, sodnik: Gornjak (Braslovče). Strelci: 1 : 0 Godvajs (13), 2 : 0 Jančar (36), 2 : 1 Graj (51), 3 : 1 Gruškovnjak (70). Rakičan Metropol Kavarne: Cipot, Bagari, Kalamar, Gerendaj, Gregor (Sečko, 68), Karas, Bencak, Karoli, Rajnar (Kos, 61), Godvajs, Jančar (Gruškovnjak, 65). Trener: Goran Gutalj. Bistrica: Vučko, Jerebic, Kelenc, Maučec, Novak, Šimonka (Vegič, 88), Lazar, Halas (Rengeo, 62), Graj (Pozderec, 78), Žugelj, Zver. Trener: Štefan Ivanič. Rumeni kartoni: Karoli, Gerendaj; Šimonka. Rdeči karton: Lazar (75). Odranci – Serdica Kleparstvo Šinko 7 : 1 (3 : 0) Športni park v Lipi, 200 gledalcev, sodnik: Mertelj (Hajdina). Strelci: 1 : 0 Gostan (24), 2 : 0 Jerebic (38), 3 : 0 (43, 11 m), 4 : 0 Gostan (47), Športni park v Beltincih, 200 gledalcev, sodnik: Pavlović (Maribor). Strelci: 1 : 0 Tkalec (6), 2 : 0 Tkalec (8), 3 : 0 Maroša (26), 3 : 1 Panič (59), 4 : 1 Krauthaker (59), 5 : 1 Tkalec (89). ND Lušt Beltinci: Nemec, Pavel, Zlatar, Horvat, Hartman (Krauthaker, 55) (Vöröš, 76), Vogrinec, Smodiš, Sreš, Tkalec, Maroša (Breznik, 84), Slavič. Trener: Štefan Škaper. Avto Rajh Ljutomer: Karlovčec, Bogdan, Bertalanič, Podgorelec (Semenič, 62), Kotnik (Novak, 70), Jelen, Ciglarič, Munda, Kardinar, Markovič, Panič. Trener: Sašo Fijavž. Rumeni kartoni: Hartman, Vogrinec, Sreš; Munda, Podgorelec, Ciglarič. Grad – Tromejnik G-Sukič 1 : 1 (1 : 0) Igrišče pod gradom pri Gradu, 600 gledalcev, sodnik Habjanič (Murska Sobota). Strelca: 1 : 0 Krpič (1), 1 : 1 Sukič (70). Grad: Klemenčič, Banfi, Krauthaker, Krpič, Buček Huber (Ribaš, 74), Stošić, Sukič, Kolmanko, Škafar (Kuhar, 83), Vrabelj, Sagadin (Tompa, 60). Trener: Evgen Sapač. Tromejnik G-Sukič: Šafer, Kous, Mešič (Navotnik, 75), Potrč, Bokan, Sukič, Karnet (Kamenica, 66), Rajnar, Andrejek, Grah, Janža. Pomočnik trenerja: Damir Čontala. Rumeni kartoni: Sukič, Krpič; Kous, Mešič, Rajnar. T. K. DP v pikadu Mali nogomet Dva naslova ostala v Pomurju Obstali so v polfinalu V Radencih se je v treh dneh pomerilo več kot 500 tekmovalcev – Prišel predsednik OKS Gabrovec Meteorplast končal DP U15 na tretjem mestu Radenci so bili minuli konec tedna v znamenju pikada. Pikado zveza Slovenije, ki ima sedež na Grlavi v Občini Ljutomer, je organizirala v sklopu tridnevnih turnirjev tudi 13. državno prvenstvo, ki ga je odprl z metom puščice pikada v tarčo predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS - ZŠZ) Bogdan Gabrovec. »Verjamem, da se bo ta panoga v prihodnje še bolj razvila in bo uvrščena v tisti del odobravanja v javnosti, ki ji pripada. OKS se bo potrudil, da bo tako, tudi v finančnem smislu,« je dejal Gabrovec. Obljubil je, da bo OKS - ZŠZ v prihodnje priskrbel denar za opremo reprezentance, ki je, kot je poudaril, med štirimi najboljšimi v Evropi. Prvi mož OKS je imel priložnost tokrat v Radencih prvič metati puščico pikada. Pred slovesnim odprtjem, ko je v družbi predsednika Pikado zveze Slovenije Jožeta Grantaše prvič vrgel puščico pikada in ga ni spremljala množica tekmovalcev, so puščice veselo pristajale v sredini tarče, ko pa je vzel Uspešen Top Gun Minulo soboto in nedeljo se je nekaj več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev s svojimi klubi potegovalo za naslove v različnih ligah. Med pomurskimi ekipami se lahko z najvidnejšimi dosežki pohvali ekipa Top Gun z Grlave v ljutomerski občini. V super ligi je Top Gun tako v ženski kot tudi moški konkurenci končal tekmovanje na drugem mestu, v ligah B in C za moške pa je Top Gun zasedel prvi mesti. puščico v roke ob slovesnem odprtju, so se mu zatresle roke in je bil izid nekoliko slabši. Svoje je verjetno naredila trema. Dobro razpoložen je zato tekmovalcem sporočil naslednje: »Želim vam dober pogled, mirno roko in natančne mete.« Mertük mladinskemu dodal članski naslov Za državne naslove se je pomerilo več kot sto tekmovalk in tekmovalcev, z odličnimi dosežki pa se lahko pohvalijo tudi pomurski igralci pikada. V moški konkurenci je postal državni prvak Leon Mertük iz Borec v Občini Križevci, ki zastopa barve moštva Top Gun z Grlave. »Nisem pričakoval, da se lahko zavihtim na najvišjo stopničko. Letos namreč nisem v najboljši formi. Tokrat mi je šlo vse dobro od rok,« je bil vesel prvega naslova v članski konkurenci Mertük, ki je tako naslovu državnega prvaka v mladinski konkurenci iz leta 2010 dodal še naslov najboljšega med člani. Mertük si je z zmago na državnem prvenstvu priboril nastop v slovenski reprezentanci na junijskem svetovnem prvenstvu, ki ga bo gostil Poreč. Mertükov uspeh je dopolnil s tretjim mestom Dejan Baranja iz černelavskega moštva Blue boys. Sašo Horvat (Gipsy team Černelavci) je bil peti, Andrej Gorjak in Leopold Slanič (oba Top Gun) pa sta si razdelila deveto mesto. V igri dvojic sta Mertük in Gorjak zasedla četrto mesto, njuna klubska sotekmovalca Drago Šnajder in Danijel Vezjak pa sta bila peta. V ženski konkurenci se je veselila državnega naslova v igri dvojic Monika Jerebic iz Ižakovec (Top Gun), ki je vse tekmice odpravila skupaj z Viktorijo Klaneček iz Majšperka. »Odlično se je izšlo. Pričakovala sem, da se bova z Viktorijo uvrstili med najboljše tri v državi,« je bila navdušena Monika Jerebic, ki je bila med posameznicami s petim mestom najbolje uvrščena pomurska tekmovalka. Andreja Vrbančič in Mojca Škafar sta v igri parov zasedli peto mesto. Med posameznicami je Sabina Majcen zasedla sedmo, Škafarjeva (vse Top Gun) pa deveto mesto. Miha Šoštarič Igralcem ljutomerskega Meteorplasta se ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva v malem nogometu v starostni kategoriji U15. V polfinalu so jih ustavili nogometaši Extrema iz Sodražice. Prva polfinalna tekma, ki je bila v Ljutomeru, se je končala z neodločenim izidom 4 : 4, povratno pa so dobili igralci Extrema s 3 : 1. »Na povratni tekmi smo uspeli izid izenačiti, za več pa nismo imeli moči. Igralci Extrema so bili enostavno boljši. Vsi zadetki so bili doseženi že v prvem polčasu. V nadaljevanju smo spremljali taktičen boj z malo pravimi priložnostmi za zadetek. Kljub vsemu je uvrstitev v polfinale državnega prvenstva velik uspeh, predvsem pa potrditev, da se v Ljutomeru dobro dela z najmlajšimi v tej športni panogi,« je dejal tehnični vodja Meteorplasta Robert Žuman. Na povratni tekmi v Sodražici je dosegel edini zadetek za Meteorplast Klemen Ružič. M. Š. 16 šport | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mali nogomet Tenis Nogomet Šalamenci in Skakovci na čelu Kegl v polfinalu Balažic v finalu Največji uspeh v konkurenci slišečih Pomurec v dresu Partizana se bo pomeril s Čukaričkim KMN Grad beži pred Bodočnostjo 14. krog OZKMN Puconci – liga A: Strukovci – Zenkovci 8 : 1, Košarovci – Dolina - Roma 3 : 0, Breza – Vaneča 9 : 1, Šalamenci – Izvir 6 : 2, Poznanovci – Puževci 2 : 5. Lestvica: Šalamenci 35, Breza 33, Košarovci 32 itd. 17. krog OZKMN Puconci – skupina B: Vidonci – Radovci 11 : 0, Vadarci – Skakovci 2 : 4, Moščanci – Dankovci 3 : 2, Otovci – Lemerje 5 : 1, Kuštanovci – Beznovci 1 : 3, Prosečka vas – Triglav 3 : 0. Vodijo Skakovci s 43 točkami, druga je Prosečka vas, ki jih ima 38. 15. krog MLMNT Križevci: ŠD Lo-Ko – ŠD Berkovci 5 : 3, MRD M-Power Bar – ŠD Grabe 4 : 4, ŠD Ključarovci – Junior SNV 7 : 1, Slaptinci – MDC Zetor Vučja vas 4 : 2, ŠD Bunčani – Kalinovjak 4 : 5, Križevci so bili prosti. Vodi Kalinovjak s 33 točkami, drugo je ŠD Ključarovci, ki jih ima 29. 11. krog Mednarodne nogometne lige: ŠD Grad – KMN Večeslavci 2 : 3, Gornji Senik – KMN Gornji Petrovci 5 : 4, ŠRD Gornji Slaveči – ŠD Srebrni breg 2 : 2, All Stars Monošter – ŠRD Tromejnik Oldys, Slovenska ves je bila prosta. Vodi ŠRD Tromejnik Oldys s 23 točkami, druga je Slovenska ves, ki jih ima 21. 15. krog MNL Zahodno Goričko: ŠD Gerlinci – ŠRD Gornji Slaveči 2 : 3, ŠD Bodočnost Fikšinci – ŠD Dolič 10 : 0, DKŠT Lukaj Motovilci – KMN Grad 0 : 5, KMN Večeslavci – ŠD Kruplivnik 2 : 4, KMN Domajinci – KMN Jezero Krašči 2 : 3, ŠD Sveti Jurij je bil prost. Lestvica: vodi KMN Grad s 37 točkami, drugi je ŠD Bodočnost Fikšinci, ki jih ima 33. T. K. Pomurec Gregor Balažic bo igral v finalu srbskega pokala. Kot član beograjskega Partizana je s soigralci v polfinalu izločil Jagodino. Že na prvi tekmi so črno-beli v Beogradu premagali nasprotnika s 3 : 0, slavili pa so tudi na povratnem srečanju v Jagodini z 2 : 0. Balažic je bil asistent pri prvem golu. V finalu, ki bo 20. maja, se bo Partizan pomeril s Čukaričkim, ki se je vanj uvrstil prvič v zgodovini. Slovenska ženska reprezentanca U19 je na Nizozemskem izgubila vse tri kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvu. Za slovensko izbrano vrsto je nastopilo kar šest igralk ŽNK Teleing Pomurje Beltinci. Končni vrstni red: 1. Danska, 2. Nizozemska, 3. Češka, 4. Slovenija. Srednješolsko prvenstvo v Rakičanu: 1. Gimnazija Ljutomer, 2. DSŠ Lendava, 3.–4. Srednja zdravstvena šola Rakičan in Gimnazija Murska Sobota. T. K. Gregor Balažic Strelstvo OPS MS na vrhu Marino Kegl se je v Krškem uvrstil v članski polfinale. fotografija darko kegl V Krškem je potekal od 18. do 20. aprila članski turnir v tenisu. Gluh teniški igralec, Pomurec Marino Kegl (ŽTK Maribor), je z uvrstitvijo v polfinale dosegel svoj največji uspeh v članski kategoriji slišečih teniških igralcev. V prvem kolu je bil prost, v drugem je premagal Gregorja Breskvarja (TA Breskvar) s 5 : 7, 6 : 1, 6 : 0, v četrtfinalu je bil boljši od Tina Kovačiča (ŽTK Maribor) s 6 : 4 in 6 : 3, v polfinalu pa je po dobri igri izgubil v igri proti Gregi Bohu (MAX Ljubljana) 3 : 6, 3 : 6. T. K. vem v Črni gori. Radgonski reprezentanti so se znova izkazali: David Klobasa – 1. mesto v katah za juniorje ter 3. mesto v borbah do 68 kg, Florian Tobias Leithner – 2. mesto v borbah pri mlajših kadetih do 57 kg. Za Floriana in Blaža je bila to zadnja pripravljalna tekma pred balkanskim prvenstvom, kjer bosta kot člana reprezentance zastopala barve Slovenije. Člani goričkih S. K. I. F. klubov Cankova, Tromejnik - Kuzma in Gornji Petrovci so se udeležili 5. KYU-turnirja za Pokal Domžale 2015. Tekmovanje je potekalo samo za nosilce šolskih (KYU) pasov po starosti in stopnji pasu, in sicer v katah, kumiteju in prikazu tehnike. Člani goričkih klubov so se imenitno odrezali, saj so skupno zasedli tri prva mesta, pet drugih in tretjih mest ter eno četrto mesto. 1. Sara Serec (dvakrat) in Maša Sukič (obe Gornji Petrovci); 2. Rene Fujs (Tromejnik -Kuzma), Maša Sukič (dvakrat), Maja Sukič (obe Gornji Petrovci), Tamara Šlemer (Tromejnik - Kuzma); 3. Tanisa Lovenjak (dvakrat), Nisa Čahuk, Aleš Korpič (vsi Gornji Petrovci), Tamara Šlemer; 4. Patricia Horvat (Cankova). Skupno so člani kluba iz Gornjih Petrovec zasedli 6., Tromejnik - Kuzma 9. in Cankova 10. mesto. Mednarodni turnir Katana Cup Bohinj Open: U12: 3. Taj Cigula Kaučič (posamezno kate); U14 (3-4 kyu): 1. Kristijan Klemenčič, 2. Nejc Čurman, 3. Nejc Sterniša, U14 absolutna (vsi pasovi): 3. Nejc Sterniša; U14 borbe: 3. Alex Klobasa; kata ekipno: 3. Nejc Sterniša, Nejc Čurman in Taj Cigula Kaučič; kadeti: 1. David Klobasa; U21: 2. David Klobasa; članice: 1. Natalija Muhič; članice absolutna: 2. Natalija Muhič – vsi Shotokan Karate-Do klub Gornja Radgona. Karate klub Murska Sobota – kate: 1. Matic Polanšček (najmlajši), Liam Godina (malčki) 2. Nisa Kocet (najmlajše), 3. Žan Prelog (malčki), Alojz Cener (veterani); kate ekipno mlajši dečki: 1. Niko Zver, Tilen Jug, Jernej Rogač; kate ekipno mlajše deklice: 1. Taja Hraščanec, Ela Škalič, Živa Kovač; kate ekipno mladinci: 1. Janez Mlinarič, An Šiplič, Jure Martinuzzi. Borbe: 1. Niko Zver (ml. dečki, do 45kg), Sebastijan Koltaji (člani do 67 kg), 2. Gal Donoša (ml. dečki do 45 kg), Vid Veren Hochstetter (kadeti do 57 kg), Niko Kocet (kadeti nad 70 kg), Melisa Novak (mladinke do 48 kg), 3. Liam Godina (malčki do 30 kg), Žan Prelog (malčki do 30 kg), An Šiplič (mladinci do 68 kg); borbe ekipno kadeti: 1. Vid Veren Hocbstetter, Niko Kocet, Jure Martinuzzi; borbe ekipno veterani: 1. Alojz Cener, Jože Bernjak. Ženska ekipa na drugem mestu, Kosi prvi Na 14-steznem strelišču v Murski Soboti je potekalo mednarodno tekmovanje policistov v streljanju z zračnim orožjem, ki ga je pripravilo Policijsko združenje IPA za Pomurje in ki se ga je udeležilo osem moštev v moški in ženski konkurenci. Ekipno so se na prvo mesto uvrstili policisti OPS Murska Sobota. Druga je bila ženska ekipa OPS M. Sobota. V posamični konkurenci je zadel največ krogov pri moških Mladen Kosi (OPS MS), pri ženskah pa Janja Matevž (OPS Dolenjske in Bele krajine). Druga je bila Tina Zver, tretja pa Vanja Kukovec (obe OPS MS). T. K. je bila druga na 50 prsno in 5. na 100 mešano, Maja Nemec je bila 5. na 200 mešano in 6. na 100 delfin, edini moški predstavnik Domen Bogdan pa je bil v najštevilnejši kategoriji 13. na 50 prsno in 16. na 50 hrbtno. žovje), 4. Primož Kolbl (Team Maži bar); ženske 301 Duble Out: 1. Monika Jerebic (Team Maži bar), 2. Mojca Škafar (ŠD Dokležovje), 3. Zdenka Sraka, 4. Nadja Emberšič (Murphy bar). teden v številkah Nogomet (ž.) Izidi 15. kroga SŽNL: Teleing Pomurje Beltinci – Ankaran Hrvatini 13 : 0 (7 : 0), Preša S. Gradec – Radomlje 1 : 3 (1 : 1), Maribor – Ajdovščina 5 : 0 (2 : 0), Jevnica – Velesovo 1 : 3 (1 : 2), Rudar Škale je bil prost. Lestvica: Teleing Pomurje Beltinci 39, Rudar Škale 30, Radomlje 27, Maribor 24, Velesovo 18, Preša S. Gradec 18, Ankaran Hrvatini 15, Jevnica 6, Ajdovščina 3. V 16. krogu gostuje Teleing Pomurje Beltinci pri Velesovem (v nedeljo ob 11. uri). Nogomet 19. krog 2. SML vzhod: NŠ Mura – Pohorje 2 : 0, Nafta 1903 – Drava Ptuj 0 : 11, Farmtech Veržej – Gummi Miral 3 : 1. Lestvica: 3. Farmtech Veržej 44, 4. NŠ Mura 40, 8. Nafta 1903 21. 19. krog 2. SKL vzhod: NŠ Mura – Pohorje 1 : 2, Nafta 1903 – Drava Ptuj 2 : 4, Farmtech Veržej – Norka GT Jarenina 5 : 0. Lestvica: 1. Farmtech Veržej 50, 5. NŠ Mura 37, 10. Nafta 1903 18. Skupna lestvica: 1. Farmtech Veržej 94, 4. NŠ Mura 77, 10. Nafta 1903 39. Judo 28. Pokal Ptuja: 1. Klemen Vinkovič, Alex Gutalj, David Lang, Blaž Küplen, Vid Lunežnik (vsi JK Murska Sobota), Gašper Žerdin, Anel Pahor, Tamara Ferencek, Mitja Ferencek, Neno Špiclin, Luka Žerdin (vsi JK Lendava), Alen Tirović, Gabrijel Lipič, Nejc Kalamar, Kaja Baler (vsi JK Beltinci), Marko Nagy (dvakrat) in Tilen Farkaš (oba KBV Lendava). Karate Člani Shotokan karate do-kluba Gornja Radgona so se udeležili mednarodnega turnirja Đurđevac Open na Hrvaškem. Karate Zveza Slovenije je omenjeni turnir izbrala za kontrolno tekmo pred nastopom na 1. balkanskem prvenstvu za otroke, ki bo konec maja v Hercegno- Rokoborba Državno prvenstvo v Murski Soboti – mlajši dečki do 23 kg: 1. Jan Fujs, 2. Tine Golob; do 29 kg: 1. Peter Pavlinjek, 2. Mak Kovač, 3. Jan Glažar; do 32 kg: 2. Mitja Cener; do 35 kg: 1. Nik Bedök, 2. David Ruhitelj, 3. Filip Hozjan; do 40 kg: 1. Samo Hozjan, 2. Blaž Bukvič, 3. Patrik Časar; do 50 kg: 1. Uroš Malačič, 2. Samo Lazar. Starejši dečki do 35 kg: 1. Žan Črnko; do 53 kg: 1. Nejc Gomboc, 2. Luka Gumilar; do 59 kg: 1. Denis Kočar, 2. Matej Cener, 3. Jernej Hozjan; do 85 kg: 1. Timi Gumilar, 2. Klemen Podgorelec, 3. Niko Ferencek, 3. Niko Ficko. Člani: do 66 kg: 2. Daniel Kočar, 3. Richard Dolenc; do 80 kg: 2. Luka Banfi; do 85 kg: 1. Jure Kuhar, 3. Alen Kapič, 3. Primož Vrbinc; do 98 kg: 2. Adam Kapič – vsi Murska Sobota. Plavanje V Celju se je na 20. Velikonočnem mitingu pomerilo več kot 300 plavalk in plavalcev iz 19 slovenskih klubov in enega iz Hrvaške. Med njimi je bilo tudi petčlansko zastopstvo plavalnega kluba Zdravilišče Radenci. Tokrat je bila najuspešnejša Staša Korpič, ki je v nastopih na 50 delfin in 100 prsno priplavala do zlatih odličij, Kaja Leopold je v treh nastopih dosegla po eno zlato (50 delfin), eno srebrno (50 prosto) in eno bronasto medaljo (50 hrbtno). Karin Kisilak Badminton Iztok Utroša je postal s svojo ekipo BC Üzwil državni prvak prve švicarske lige. Üzwil je najprej v gosteh izgubil z moštvom BV St. Gallen-Appenzell s 3 : 5, v povratni tekmi pa na domačem igrišču zmagal s 5 : 2 in s tem znova postal najboljši v državi. S tem se je Üzwil uvrstil na EP državnih prvakov, ki bo junija v Franciji. Namizni tenis Kvalifikacijska tekma za uvrstitev v 2. ligo: Kema III – Sobota 3 : 5 (Zelko 2, Norčič 1; Kolbl 3, Močan 2). Sobota tako še naprej ostaja v 2. ligi. Ples 7. Pokalni turnir v modernih tekmovalnih plesih v Ljubljani za discipline hiphop in breakdance: 1. Aleš Ivanuša (breakdance solo člani), 3. mesto David Cimerman (breakdance solo člani), 3. mesto Jaka Slekovec (hiphop solo mladinci) – vsi Plesni klub Zeko. Pikado V vaškem domu v Dokležovju je bil sklepni turnir pomurske lige v pikadu za sezono 2014/15, ki ga je organiziral letošnji prvak, ekipa pikado kluba ŠD Dokležovje. Sodelovalo je 46 igralcev in igralk, ki so se pomerili v posamezni konkurenci in v dvojicah. Dvojice 501 Master Out: 1. Matjaž Györek (ŠD Dokležovje) in David Lukač (Pajdašje), 2.Van Martin (Pupa bar 1) in Zdenka Sraka (Kocka bar), 3. Zoran Špilak in Denis Hamler (oba iz ŠD Dokležovje); moški 301 Duble Out: 1. Davor Horvat (ŠD Dokležovje), 2. Daniel Duh (Picolo), 3. Branko Seršen (ŠD Dokle- Šah Na hitropoteznem šahovskem turnirju na Janževem Vrhu je nastopilo 49 igralcev iz Slovenije in Madžarske. Zmagal je Boris Markoja z osmimi točkami, drugi je bil Jernej Skuhala (7,5), tretji pa Denis Gjuran (6,5). V Murski soboti je bilo ekipno osnovnošolsko prvenstvo za fante in dekleta do 12 let. Med dekleti sta nastopili ekipi OŠ I Murska Sobota, ki je med dvanajstimi ekipami zasedla deseto mesto, in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ki je končala na enajstem mestu. Za Sobočanke so nastopile Alina Lukač, Ema Lukač, Sara Balažic in Maja Vratarič, za Ljutomerčanke pa Tia Budja, Lara Grnjak in Laura Vrbančič. Zmagala je Ekipa OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne. Precej bolje so se odrezali fantje, saj je ekipa OŠ I Murska Sobota med 24 zasedla končno drugo mesto. Za Sobočane so igrali: Enej Meglič, Maj Pečnik, Leonard Kobal, Mak Kovač in Vid Vegič. Ekipa OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, ki so jo sestavljali Rene Potočnik, Luka Perko, Leon Kosi, Alen Stolnik in Rok Hošpel, je končala na 20. mestu. Tudi pri fantih so slavili Postojnčani. Na prvem šahovskem turnirju za pokal Pomurskega sejma je med 15 igralci slavil Nejc Hanc s petimi točkami, druga je bila Liza Kisilak (4,5), tretji pa Rene Žižek (3,5). Na turnirju za klubskega prvaka ŠD Gornja Radgona je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Silvester Puntigam z devetimi točkami pred Andrejem Keglevičem (7), tretji je bil Anton Bukošek (5). Na »cugerju« ŠD Radenska Pomgrad za mesec april je zmagal Jože Gruškovnjak (5), drugi je bil Boris Kovač (4,5), tretja pa Lea Števanec (4). Pripravila T. K., T. M. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 17 Rokomet Arcont premagal Pomurje Radgončani so vrnili udarec za jesenski poraz v Murski Soboti – Polne tribune radenske dvorane V pomurskem derbiju so rokometaši Arconta v Radencih povsem nadigrali Pomurje in slavili s 33 : 23 (17 : 8). Radgončani so tako vrnili udarec za jesenski poraz, ko je v Murski Soboti zmagalo Pomurje prav tako z desetimi zadetki razlike (34 : 24). Skorajda bi lahko dejali, da se je tekma pred polnimi tribunami radenske športne dvorane končala že prej, preden se je sploh razživela. Arcont je namreč v začetku proti sprva anemičnim igralcem Pomurja povedel s 5 : 0 in kar z 9 : 1. Prvi polčas se je tako že končal z veliko razliko v korist domačih. V začetku drugega dela je Pomurje vendarle spominjalo na svoje najboljše čase in povedlo z delnim izidom 5 : 2, medtem ko je radgonska obramba malce zmedena popustila tudi zaradi izključitve Šijanca v 33. minuti po grobem prekršku nad Hedlom. A kaj kmalu so znova popustili tudi Sobočani, ki niso našli pravih rešitev v napadu in obrambi, v vratih Arconta pa sta veliko strelov ubranila tudi vratar Krajnc (še jeseni v dresu Pomurja, op. p.) in Lešnik. Tako je bil konec tekme le še formalnost. Strelci za Arcont so bili: Zorko 9, Gregorec (tudi on je še jeseni nosil dres Pomurja) 8, Vrečar 7, Ketiš 3, Žunič 3, Šijanec 1, Štumpfl 1, Kramberger 1. Še strelci za Pomurje: Kreft 5, M. Kozelj 3, Hedl 3, Prelec 3, Gorjup 3, Petraš 2, Šavel 2, Makovec 2. Ne glede na ta izid je že jasno, da bo- V soboto, 25. aprila, ob 12. uri pri Sv. Juriju ob Ščavnici: 13. Tek okoli Blaguškega jezera in pohod. Organizator: ŠD Videm. Informacije: Karl Vrbnjak, 041 357 559, karl. vrbnjak@siol.net, www.sdvidem.com. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Četrtek Ob 17. uri v ŠRC Slatina v Radencih nogometna tekma U13 Slatina – Čarda. Petek Ob 18.45 v športni dvorani v Radencih rokometna tekma starejših dečkov Arcont – Drava Ptuj. Sobota Ob 10. uri v športnem parku v Lendavi mednarodni nogometni turnir igralcev od 15 do 19 let, ki ga pripravlja Svet mladih Lendava. Ob 17. uri na igrišču Čistina v Veržeju nogometna tekma 22. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – Krško. Ob 19. uri v dvorani OŠ III v Murski Soboti rokometna tekma zadnjega kroga druge lige Pomurje – Grča Kočevje. Kapetan Arconta Darko Zorko je bil eden izmed ključnih za zmago svoje ekipe, saj je v mrežo Pomurja nasul kar devet zadetkov. fotografija nataša juhnov Ob 19. uri v dvorani OŠ I v Murski Soboti košarkarska tekma članov Radenska Creativ Sobota – Cerknica. sta Pomurje in Arcont prvenstvo druge lige končala najverjetneje na petem in šestem mestu, kar je njun najbolj- Odbojka ši izid v zadnjih letih. Do konca namreč ostaja samo še en krog. Pomurje bo v soboto zvečer doma gostilo za- dnjeuvrščeno Grčo iz Kočevja, Arcont pa bo gostoval pri Mitolu v Sežani. T. K. Srebrna žogica Lendave Slovenski tekmovalci najuspešnejši Čast domačega kluba je s srebrno kolajno reševal Anel Hac Györköš – 175 udeležencev iz šestih držav Badmintonski klub Mladost je pripravil v dvorani Dvojezične srednje šole Lendava že deseto mednarodno tekmovanje v badmintonu Srebrna žogica Lendave. V treh dneh je nastopilo 175 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli slovenski tekmovalci, ki so zasedli sedem prvih mest. Madžarski tekmovalci so zmagali petkrat, češki trikrat, hrvaški pa enkrat. »Uspešno smo izpeljali tudi ta turnir. Gre za eno številčnejših Srebrnih žogic. Po mojih pogovorih z udeleženci so bili vsi zadovoljni, z nekaterimi smo se dogovorili že za turnir prihodnje leto, ki bo v podobnem času. Izkazalo se je sicer, da smo imeli v sobotnem delu preveč tekem, zato bi bilo v prihodnje vseeno dobro, da bi igrali tudi v dvorani Dvojezične osnovne šole I. Sicer pa upam, da bomo tudi v prihodnje tako uspešni pri organizaciji,« je povedal po tridnevnem tekmovanju predsednik lendavskega kluba Bojan Sekereš. Organizatorji so pripravili dvoboje v starostnih kategorijah U11, U13, U15 in U19, fantje in dekleta pa so se pomerili med posamezniki in v igri parov. Veliko so si od tekmovanja obetali tudi v domačem klubu. Trener lendavskih igralcev badmintona Denis Pešehonov je Nogomet – 2. SNL MNL Brez uspeha v Kidričevem Lesoplast Križevci sam na vrhu Farmtech devetič izgubil Cven in Dokležovje lovita vodilno Puščo – Zmaga Polane, poraz Hotize Aluminij – Farmtech 2 : 0 (1 : 0) Farmtech Veržej: Andrejč, Polajžer, Kavaš, Lukač, Lotrič (Kušnik, 76), Kouter, Trstenjak (Jamaković, 81), M. Vinkovič, Vaš, Kaučič (Mauko, 52), D. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor. Nogometaši Farmtecha iz Veržeja so v 21. krogu druge lige gostovali pri drugouvrščenem moštvu Aluminija. Že tretjič v tej sezoni so morali veržejski nogometaši priznati premoč tokratnemu nasprotniku. Aluminij je slavil v jesenskem delu prvenstva na domačem igrišču s 4 : 1, nato je zmagal v Veržeju s 3 : 0, uspešen pa je bil tudi minulo nedeljo. Za zmago z 2 : 0 je v prvem polčasu zadel Matic Vrbanec (30), tik pred koncem tekme pa še Aljaž Medved (92). M. Š. Izidi 15. kroga I. MNL MS: Slatina – Kema Puconci 1 : 1, Aqua - Ižakovci – ŠNK Radgona 0 : 3, Lesoplast Križevci – ŠD Roma 7 : 0, Gančani – Goričanka 4 : 2, Niros Cankova – Hodoš 4 : 2, GMT Bogojina – Tišina - Partizan 0 : 0. Lestvica: Lesoplast Križevci 35, Slatina 33, Hodoš 27, GMT Bogojina 26, Gančani 22, Goričanka 22, ŠNK Radgona 20, Tišina - Partizan 20, Aqua - Ižakovci 17, Kema Puconci 13, Niros Cankova 13, ŠD Roma 2. Pari 16. kroga: ŠD Roma – Aqua Ižakovci (v soboto ob 14.30), ŠNK Radgona – GMT Bogojina (v soboto ob 16. uri), Tišina - Partizan – Niros Cankova, Hodoš – Gančani, Goričanka – Slatina, Kema Puconci – Lesoplast Križevci (vse tekme v nedeljo ob 16. uri). Izidi 14. kroga I. MNL Lendava: Panonija Gaberje – Hotiza 1 : 0, Nafta vetera- pred turnirjem namreč napovedoval tri kolajne. Na koncu so se morali zadovoljiti s srebrno, ki jo je dobil v kategoriji do 11 let Anel Hac Györköš. Ta je izgubil v finalu z 0 : 2 v nizih proti Madžaru Kristofu Tóthu. Pri dekletih je nastopila članica lendavskega kluba Maša Doler v polfinalu dvojic (U19), vendar ji skupaj s sotekmovalko Arabelo Alt iz ljutomerska kluba ni uspel preboj v finale. V četrtfinale se je uvrstil Nejc Šendlinger (U19), ki je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja Tamasu Madarászu z 0 : 2 v nizih. Šendlinger in Vito Hozjan sta se v moških dvojicah prav tako uvrstila v četrtfinale, kjer pa sta morala ni – Kobilje 2 : 1, Polana – Renkovci 3 : 0, Dobrovnik – Nedelica 1 : 2. Lestvica: Polana 31, Hotiza 28, Panonija Gaberje 25, Dobrovnik 23, Renkovci 18, Nedelica 16, Nafta veterani 15, Kobilje 4. Pari 15. kroga: Panonija Gaberje – Nedelica (v soboto ob 16. uri), Polana – Kobilje, Hotiza – Nafta veterani, Dobrovnik – Renkovci (vse tekme v nedeljo ob 16. uri). Izidi 13. kroga II. MNL MS: Lipa – ŠD Cven 0 : 4, ŠD NK Rotunda – Dokležovje 1 : 3, Šalovci – Apače 1 : 0, ŠD NK Pušča je bila prosta. 14. krog: ŠD Cven – ŠD NK Rotunda 3 : 1, Apače – ŠD NK Pušča 1 : 1, Dokležovje – Šalovci 1 : 2, Lipa je bila prosta. Lestvica: ŠD NK Pušča 23, ŠD Cven 22, Dokležovje 22, Lipa 19, Šalovci 17, ŠD NK Rotunda 8, Apače 7. Pari 15. kroga: ŠD Cven – Šalovci (v soboto ob 16. premoč priznati madžarski navezi Granat-Halasz, ki je bila boljša z 2 : 0 v nizih. »Zadovoljen sem z igro naših igralcev, glede uvrstitev pa sem pričakoval nekaj več, predvsem v starejših kategorijah. Kljub temu bi pohvalil igro Nejca, ki se je uvrstil med osem najboljših, saj je naletel prav na nosilca Madarásza. Tesno sta izgubila skupaj z Vitom tudi v dvojicah. V U13 je šlo po pričakovanjih, kjer so vsi igrali zelo bojevito, ključno pa je, da si na takih tekmah naberejo izkušnje. Predvsem morajo vztrajati ter pridobivati tehniko in kondicijo,« je po turnirju dejal Pešehonov. M. Š. uri), Lipa – ŠD NK Rotunda (v nedeljo ob 10.30), Dokležovje – ŠD NK Pušča (v nedeljo ob 16. uri), Apače so proste. Izidi 13. kroga II. MNL Lendava: Veterani Turnišče – Mostje 5 : 2, Zvezda Dolina – Olimpija Dolga vas 0 : 2, Kapca – Čentiba 2 : 2, Graničar je bil prost. 14. krog: Mostje – Graničar 3 : 0, Olimpija Dolga vas – Kapca 3 : 0, Čentiba – Veterani Turnišče 3 : 0, Zvezda Dolina je bila prosta. Lestvica: Mostje 25, Olimpija Dolga vas 20, Graničar 20, Čentiba 18, Veterani Turnišče 14, Zvezda Dolina 8, Kapca 6. Pari 15. kroga: Graničar – Zvezda Dolina (v nedeljo ob 10. uri), Olimpija Dolga vas – Kapca, Čentiba – Veterani Turnišče (obe v nedeljo ob 16. uri), Mostje je prosto. T. K. Panvita Pomgrad četrta Salonit Anhovo zmagal v Murski Soboti s 3 : 0 Zdaj pa je res konec: Panvita Pomgrad je v dvorani OŠ I v Murski Soboti pred 300 gledalci izgubila še drugo tekmo v boju za tretje mesto. Tako kot na prvi tekmi v Kanalu jo je tudi na domačem igrišču premagal Salonit Anhovo s 3 : 0 (15, 26, 24), čeprav sta bila drugi in tretji niz skoraj popolnoma izenačena. A Sobočani, ki so naredili preveč napak, niso znali izkoristiti svoje prednosti, imeli pa so tudi to smolo, da so že od polfinala naprej igrali s poškodovanim Pelemišem. Točke za Panvito Pomgrad so dosegli: Detela 14, Pelemiš 12, Ajlec 8, Flisar 8, Pavlovič 7, Bogožalec 3, Drvarič 2. Salonit je tako v državnem prvenstvu zasedel končno tretje, Panvita Pomgrad pa četrto mesto. V lanski sezoni se je Panvita prebila do finala in končala na drugem mestu. V letošnjem finalu igrata aktualni državni prvak ACH Volley iz Ljubljane in Calcit Volleyball iz Kamnika. T. K. teden v številkah Kickboxing – 1. Črešnjovnjakova Na Ptuju je potekal 2. turnir za državno prvenstvo v point fightingu (2. tekma) in kick lightu (1. tekma), ki ga je organiziral Klub borilnih veščin Ptuj v sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije. Kickboxing klub Power Kick Murska Sobota so zastopali sodnika Giuseppe Caruso in Jure Jurič ter tekmovalka Maja Črešnjovnjak v spremstvu trenerja Milana Korotaja. Črešnjovnjakova se je odlično odrezala, saj je zmagala v kategoriji do 65 (mladinke kick light) in do 70 kg (mladinke kick light). Sodelovali so tudi tekmovalci Kickboxing kluba Murska Sobota. Luka Recek je slavil v kategoriji mladincev do 79 kg, Tilen Džafić je končal na drugem mestu v kategoriji mladincev do 63 kg, prav tako kot Patrik Vujčić v kategoriji mladincev do 69 kg. Pri članih je bil Tarik Matko v kategoriji do 79 kg tretji. T. K. 18 turizem | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Perspektive in priložnosti slovenskega turizma turistične prireditve Zgodbo iz Podčetrtka prenesti v Pomurje Gornja Radgona – V petek, 24. aprila, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Moravske Toplice – V petek, 24. aprila, bo odprtje poletne riviere v bazenskem kompleksu Term 3000. Prva okrogla miza Turizem danes in jutri v organizaciji Pomurske turistične zveze na sejmu Naturo Maja Pak, prva dama STO (Slovenske turistične organizacije), ki je bila zaradi političnih odločitev priključena Spiritu, a bo ponovno samostojna, je okroglo mizo na Zelenem odru sejma Naturo sklenila z besedami: »Dobro počutje in zdravje si želimo vsi, prav tako pa je dejstvo, da je čedalje več starejšega prebivalstva. Razvijati moramo stvari, kjer imamo največje konkurenčne prednosti, to pa je vsekakor tudi zdravstveni turizem s ponudbo številnih naravnih dejavnikov, tradicijo in lepim naravnim okoljem. Celotna Slovenija ima veliko možnosti, saj imamo veliko zgodbo.« Na okrogli mizi so sodelovali še Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Občine Podčetrtek, Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Franc Gönc, namestnik direktorja RRA Mura in vodja RDO Pomurja, Igor Magdič, izvršni direktor pomurskih term in zdravilišča družbe Sava Turizem, in Slavka Gojčič iz podjetja Go-spaS. Skupaj so nanizali svoje poglede na aktualne usmeritve svetovnega turizma, ki jih usmerjajo podnebne spremembe, bogastvo vodnih virov, gospodarska rast, nove informacijske tehnologije, prometna dostopnost, politični in vojni konflikti, pestrost naravne in kulturne dediščine in še kaj. Med tistimi, ki je najbolj znan po svoji učinkovitosti v turizmu, kajti Občina Podčetrtek in Terme Olimje sta zgled odličnega sodelovanja, je znal župan Misja tudi z besedami povedati bistvo: »Vsekakor moramo upoštevati svetovne trende, imamo tudi vse možnosti, da jih izkoristimo, čeprav je izvajanje strategij v Sloveniji zares velik problem. Spirit je bil v resnici 'špirit' (uničevalec) turizma, zato je prav, da bo STO spet samostojna. Glede na pomen turizma za Slovenijo bi morali imeti še samostojnega turističnega ministra.« Opozorili so, da je še vedno več poti promoviranja in prodaje storitev, skratka, da je premalo sodelovanja na lokalni in nacionalni ravni, še tako zanimivi ponudniki pa bodo v trenutku ostali brez gostov, ko se zaostrijo politične razmere (v zadnjem letu se je zmanjšalo število ruskih gostov), na kar pa ne morejo vplivati. Sodobna tehnologija je danes nujnost, vsak mora poskrbe- G. Radgona tretja Sodelavke zavoda Kultprotur so Dnevnikovo komisijo, prepričale s svojo usposobljenostjo, dobrim programom in znanjem. Tako sta pred kratkim župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko in direktorica zavoda Kultprotur Norma Bale prevzela priznanje za tretje mesto v Turistični izvidnici v konkurenci 15 izbranih krajev. »Nismo vedeli, kdaj pridejo, bilo je sredi zime, ko je za nas mrtva sezona, grad Negova in Špital sta bila zaprta, tudi Lisjakova struga ni bila primerna za ogled. Na srečo pa so sodelavke v TIC-u vedno enako ustrezno usposobljene ter pripravljene sprejeti in pomagati gostom tudi v tujih jezikih. Od ustanovitve leta 2008 smo pridobili v upravljanje kulturni dom, TIC-a na mejnem prehodu in na gradu Negova, Muzej Špital in mladinski center, turistično pa želimo tržiti tudi športne objekte, je povedala Norma Bale, ki smo jo ujeli v fotografski objektiv skupaj s sodelavkami Tatjano Kotnik Karba, Katjo Bajec in Boni Škof, manjka Manja Šturm Dolinšek, ki je bila v TIC-u na negovskem gradu. B. B. P. fotografija bernarda b. peček ti za svoje spletne strani in aplikacije na mobilnikih, vsekakor pa bi morali ponudniki bolj sodelovati tudi na lokalni ravni – nekje so tega sposobni, drugje pa ne. Tako je Gönc opozoril na problem pri oblikovanju pomurske regijske spletne strani in centralnega rezervacijskega sistema, ki mora delovati zanesljivo – ker ima Sava Turizem že uveljavljen svoj lastni sistem, je težko vzpostaviti novega. lju prijazno, bodo pridobili tudi ustrezna dokazila, tako pa si je »marjetico« v Sloveniji pridobilo le nekaj turističnih podjetij. Korak k večji učinkovitosti in trajnostnemu turizmu pa bi morala narediti tudi država, toda za zdaj ta s svojimi predpisi škoduje razvoju turizma, je prepričan Iztok Altbauer. Svež primer so nova določila tudi za prevoznike, zaradi česar so že prejeli številne odpovedi. Iztok Altbauer in Maja Pak fotografiji bernarda b. peček Ena od velikih priložnosti v turizmu je tudi nakupovalni turizem oziroma hitri nakupi dizajnerskih izdelkov – vsekakor je Slovenija tukaj samo vmesna točka med Benetkami in Dunajem, največ možnosti za prodajo pa ima Primorska ob postanku velikih turističnih ladij. Seveda pa je treba tem »nakupovalnim turistom« znati ponuditi in prodati blago – morajo si ga želeti. Za pokrajine, ki stavijo na zeleno, pa takšen množični, a dobičkonosni turizem ne pride v poštev. Zato pa morajo znati ponuditi po ustrezni ceno tisto, kar imajo: naravne in kulturne značilnosti. Peter Misja je poudaril: »Imamo vse, samo tržiti ne znamo vsega tega!« Slava Gojčič pa je prepričana, da se vse začne pri vodilnih – če ti zagovarjajo naravno in oko- Večina sogovornikov je bila prepričana, da se tudi zaradi zanemarjanja izobraževanja, motiviranja in nagrajevanja kadrov konkurenčna prednost slovenskega turizma slabša. Če so bili enotnega mnenja, da imamo napačen izobraževalni sistem s premalo prakse za mlade, v gostinske šole pa se vpišejo načeloma učenci z najslabšimi ocenami, pa so imeli različna mnenja o tem, ali imamo v Sloveniji res preveč višjih zasebnih šol, iz katerih prihajajo mladi brezposelni brez ustrezne prakse. Franc Gönc je poudaril: »V neposrednem stiku s turisti so ti, ki postiljajo postelje in postavijo hrano na mizo. Ko poklici niso cenjeni, se mladi zanje ne odločajo več. Dobri kadri pa odhajajo v Avstrijo, kjer je boljša plača in so bolj cenjeni. Zato samo spre- memba šolskega sistema in ponovna uvedba vajeništva ne bosta pomagali, če se ne bo spremenila tudi davčna politika države.« Dotaknili so se tudi lokalne in regijske turistične promocije in posledice zmanjšanja sredstev v okviru Spirita v zadnjih letih. Osnova slovenskega turizma je vsekakor »zdravstveni in velnes turizem«, kjer pa se mnogi še vedno ukvarjajo s slabo povezavo vodilnih regijskih ponudnikov z okolico. »Zaradi unikatnih zdravilnih dejavnikov v slovenskih zdraviliščih bi morali tudi na nacionalni ravni vzgajati vse ljudi v velnesu – zdravem življenjskem slogu, kajti za vse je pomembno sproščanje telesa, misli in duha. Pri tem pa ni pomembno le zdravje posameznika, ampak tudi zdravje okolja, kajti ta trend je v svetu pomemben. Imamo 15 naravnih zdravilišč z ustreznimi potrdili, a v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih nismo dobili nobenega novega naravnega zdravilišča. Vsekakor bi lahko imeli še več termalnega turizma,« je povedala Slavka Gojčič. Igor Magdič pa je prepričan, da se je beseda velnes razvrednotila, zato so se v Sava Turizmu odločili za zdraviliško zgodbo (kakovostne zdravstvene ponudbe), kajti vsak termalni park te resne zgodbe ni pripravljen prevzeti. Pritrdil mu je Franc Gönc, saj je danes velnes že skoraj vse, dejstvo pa je, da so poleg velikih zdraviliških kompleksov vse bolj zanimivi tudi manjši nastanitveni objekti in druga ponudba: »Sava Turizem ima svoje cilje, manjši ponudniki pa svoje. Toda na eni točki bi se morali najti in te cilje uskladiti. Sava Turizem v zadnjem času kaže pripravljenost za sodelovanje, tudi manjši ponudniki morajo stopiti korak naprej. Prav RDO Pomurje zdaj »lepi« mozaik teh različnih ponudnikov, ki naj bi videli učinke tega sodelovanja.« To, kar je želja v Pomurju, pa že odlično uspeva županu Občine Podčetrtek Petru Misji – načrtno so povezali vse z istim ciljem: pridobiti čim več gostov. Prepričan je, da je vloga lokalne skupnosti predvsem v povezovanju in v tem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, kolesarske steze in spodbudi čim več ponudnikov. Bernarda B. Peček Murska Sobota – V soboto, 25. aprila, bosta ob 18. uri v gledališču Park (pred koncertom Hama in Tribute 2 love) dve potopisni predavanji študentov v organizaciji Kluba prekmurskih študentov. To sta Nastja Novak: Dva v Indijskem oceanu – Madagaskar in Sejšeli ter Iva Hari, Veronika Balajc: Potopisno po Jugovzhodni Aziji. Kunova – V soboto, 25. aprila, ob 10. uri bo v zavodu Pachamama center delavnica kuhanja mila na starodoben način. Gornja Radgona – V soboto, 25. aprila, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Ljutomer – V soboto, 25. aprila, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Gornja Radgona – V soboto, 25. aprila, ob 13. uri bo v Lisjakovi strugi srečanje in Liga TE Gornja Radgona Ribiške družine Radgona. Radenci – V soboto, 25. aprila, ob 12. obletnici Casinoja AS bo koncert Maraaye. Središče – V nedeljo, 26. aprila, ob 9. uri se bo začel četrti Jurjev pohod, ki ga pripravljata KD Antala Ferenca Središče in MNSS Občine Moravske Toplice. Pohodnike bo pot vodila po gorički gričevnati pokrajini in do sosednje Madžarske. Moravske Toplice – Od ponedeljka, 27. aprila, do sobote, 2. maja, med 14. in 18. uro bo na parkirišču pri Mercatorjevi trgovini Prvomajska tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Organizatorja sta TIC Moravske Toplice in Občina Moravske Toplice. Martjanci – Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu ustvarjalna rokodelska delavnica za odrasle, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Veržej – V Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej je na ogled sedma Razstava pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin. Razstavo so popestrili še z likovnimi objekti – razpeli, katerih avtor je Gregor Samastur. Na ogled bo do 2. maja v delovnem času Centra DUO od ponedeljka do sobote, za skupine pa zunaj delovnega časa tudi po dogovoru. Lendava – V hotelu Elizabeta je na ogled razstava del Predraga Szilvassyja z naslovom Avantura ljubezni. Beltinci – Po dogovoru z Zavodom za kulturo in turizem Beltinci je v beltinskem gradu na ogled stalna zbirka Zgodovina zdravstva v Pomurju. Grad – V prostorih gradu je na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in kot novost razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Do 31. maja je na ogled pregledna razstava likovnih del akademskih slikarjev, ki so sodelovali na likovnih kolonijah Protestantskega društva Primoža Trubarja. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 18. uro, v tem času pa vozi tudi brod čez Muro. Negova, Gornja Radgona – Grad Negova bo odprt do 31. oktobra od četrtka do nedelje med 10. in 17. uro. Tudi letos bo pester kulturni in turistični program. Do 31. oktobra bo odprt tudi Muzej Špital v Gornji Radgoni, in sicer od torka do sobote med 10. in 14. uro, z izjemo petka, ko bo odprt med 14. in 18. uro. V nedeljo in ponedeljek bo zaprt. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 19 Regijsko srečanje lutkovnih skupin Pomurja Za samozavest in sposobnost govora Otroških lutkovnih predstav letos manj, so pa na višji kakovostni ravni – V šolah prevladujejo pevski zbori in gledališke skupine V lendavski gledališki in koncertni dvorani je bila manifestacija kreativnosti. Tokrat ni šlo za vrhunsko operno ali baletno predstavo, ki jih v Lendavi sicer nikoli ne manjka, temveč so se predstavili mladi lutkarski ustvarjalci, ki so prišli na regijsko srečanje. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) vsako leto pri vseh svojih izpostavah prireja tovrstna srečanja gledaliških skupin, med katere spadajo tudi lutkovne skupine. Srečanja spremljajo območni selektorji, ki jih ocenjujejo, in izbrane predlagajo za nastope na državni ravni. Na lendavskem srečanju so tekmovale skupine iz vseh pomurskih upravnih enot. »Otroci se bolj odločajo za gledališče kot za lutke, zato hočemo s tem nekoliko spodbuditi zanimanje za lutkovno ustvarjanje. Opažamo, da z lutkami več delajo v vrtcih, tudi mentorje želimo spodbuditi, da z otroki delajo nekoliko več na področju lutkarstva,« pravi vodja lendavske izpostave JSKD Janja Magdič, vljenje. Otroci v lutkah zelo uživajo, ko je na odru zgodba, ki jo poznajo, kot je bila zadnjič Rdeča kapica, so že v pričakovanju razpleta in pri tem sodelujejo.« Pri izbiri tematike imajo mentorji proste roke, pri JSKD jih spodbujajo s seminarji in dodatnim gradivom. Predstave po navadi začnejo pripravljati na začetku šolskega leta. V Vrtcu Murska Sobota so začeli decembra, po besedah mentorice Branke Casar v začetku niso načrtovali predstave, vendar jim je na koncu vseeno uspelo. Pri predstavi sodeluje devet otrok. Kot pravi Casarjeva, pri tem radi sodelujejo in so tudi sami izbrali sceno in lutke, ki so jih nato izdelovali skupaj z mentorji. Lutkovna dejavnost v vrtcu poteka kot krožek, ki se izvaja enkrat tedensko, pridružijo pa se tisti, ki to želijo. »Otroci se izpostavijo z javnim nastopanjem, izražajo svojo domišljijo, razvijajo tudi sposobnost govora in pridobivajo samozavest, ki jim pride prav pozneje v šoli,« pripoveduje Casarjeva kamor so z veseljem hodili. Pridobivajo pri govornem izražanju, nastopanju, samozavesti.« Mentorji so preobremenjeni »Iščemo lutkovne presežke, ki bi lepo zaokrožili naše državno srečanje,« pravi selektor Matevž Gregorič. Kot pove, je lutkovnih predstav manj kot v preteklih letih, vendar je kakovost predstav na višji ravni. »Število skupin se krči, v prvi vrsti gre za preobremenjenost mentorjev, ki so hkrati tudi učitelji.« Letos si je ogledal že tri regijska srečanja v Sloveniji in eno pri koroških Slovencih.« Lutka je po mnenju Gregoriča dobro terapevtsko sredstvo. »Kot tako jo otroci tudi dojemajo.« Po njegovih besedah je v šolah še vedno največ pevskih zborov in gledaliških skupin. »S tem izgubimo neki segment šolske populacije, otroci se ukvarjajo z lutkarstvom nekje do petega razreda, kasneje, ko se začnejo zavedati sami sebe in svoje vloge v druž- Člani lutkovne skupine iz DOŠ I Lendava so nastopili z dvojezično predstavo Čevlji. Lutkovna skupina Mavrica iz OŠ IV Murska Sobota je uprizorila izvirno predstavo z naslovom Igramo se. Pogled za kulise predstave Medvedkovi medenjaki, ki so jo uprizorili učenci OŠ dr. Antona Trstenjaka od Negove. fotografije nataša juhnov Člani lutkovne skupine iz Vrtca Murska Sobota: po končanem nastopu je čas za sendviče v garderobi. ki meni, da otroci lahko veliko pridobijo z ustvarjanjem lutkovnih predstav. »Že najmlajši se radi igrajo z različnimi igračami, pri ustvarjanju takšne predstave sodelujejo tudi pri izdelavi lutk, z igro in pesmijo potem poustvarjajo ži- o pozitivnih lastnostih lutkarske dejavnosti za otroke. Podobnega mnenja je Helena Šamperl Petrovič z OŠ dr. Antona Trstenjaka pri Negovi, ki pravi, da so predstavo začeli ustvarjati januarja. »Otroci se pozitivno odzivajo na vaje, bi, jih bolj pritegne gledališka igra, to pa samo pomeni, da mentorji ne znajo izluščiti tistih stvari, ki bi jih zanimale. Kot smo videli tudi danes, si lahko predstavo izmislimo sami, ni treba iskati posebnih besedil.« Mentorica Eva Sarjaš prihaja iz Osnovne šole IV Murska Sobota, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Na šoli delujeta dve lutkovni skupini: Sončki in Mavrice. »Otroci zelo radi in redno prihajajo v lutkovno skupino.« Tudi sama se strinja, da imajo lutke pozitivno vlogo pri razvoju otroka. »Z njimi je čudovito delati, pri teh urah pokažejo svojo ustvarjalnost, zadevo jemljejo zelo odgovorno.« Dejavnost so začeli oktobra. »S pomočjo igre so se spoznavali in opazovali ter pri tem videli, kdo kaj zmore. Ukvarjali smo se z različnimi lutkami in pri tem razmišljali, kaj lahko posamezna lutka naredi, da bo s tem oživljena.« Sestajajo se enkrat na teden. »Našli smo več dotrajanih blazin, ki smo jih uporabili, na primer kot glavo in trup. Iz ostankov blaga smo sešili roke in noge. Tako so nastajale lutke: zajec, škratki in pes.« Danijel Berden je mentor lutkarjem v programu predšolske vzgoje na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. »Vsako leto pripravljamo predstave, le- tos smo namensko naredili štiri predstave v sklopu učnega načrta pri predmetu ustvarjamo za otroke. Dijaki sami naredijo najprej celotno dramatizacijo, razdelijo si vloge, pišejo avtorsko glasbo, na koncu pa z gibom in sceno vse skupaj povežemo v celoto. Ljutomerski gimnazijci so uprizorili predstavo s senčnimi lutkami, pri kateri se vidi samo obris lutke, ki se projicira s pomočjo reflektorja. »Pri senčni lutki je zelo težko uskladiti gib z dramatizacijo, mogoče nam je bil to izziv in tudi nekaj primernega dijakom v tretjem letniku.« Kot pravi, so lutkovne igrice zelo dobrodošle v vrtcih in s tem dijaki, ki bodo nekoč vzgojitelji, dobijo prvo izkušnjo, kako se lotiti zadeve, saj so zraven ves čas nastajanja igre. Ne glede na različna mnenja o pedagoški vrednosti lutkarstva, so otroci pomurskih šol in vrtcev na festivalu nedvomno pokazali, da je ta starodavna umetnost lahko aktualna tudi danes, če je le volja, saj jim domišljije ne manjka. T. M. 20 | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Delam kot Pravo prijateljstvo Plešem kot rajska ptica na veji. Igram kot nogometaš na igrišču. Slikam kot slikar na platno. Rišem kot pero z barvami. Pojem kot sinička na drevesu. Recitiram kot profesionalec na odru. Pripovedujem kot knjiga proze. Pišem kot pisec na papir. Prijatelj je tisti, ki ti pomaga v dobrem in slabem, kjer koli in kadar koli. Moja najboljša prijateljica je Eva. Z njo je vedno noro, imava se lepo in vedno se smejiva. Druga drugi vseskozi stojiva ob strani. Skupaj sva doživeli že veliko dobrih in slabih stvari, a kar koli že je, vedno skušava ohraniti dobro voljo. To mi veliko pomeni. Nikolaj Novak, 4. razred, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Prijateljstvo je zame največje bogastvo. Želim si take prijatelje, ki ti v težkih trenutkih ne obrnejo hrbta, ampak po svojih najboljših močeh pomagajo in svetujejo. Imam pa kar nekaj slabih izkušenj, ko so me prijatelji pustili na cedilu. Ko gre kaj narobe, spoznaš, kdo je pravzaprav pravi prijatelj. Sara M., Vzgojni dom Veržej Moja ljuba mamica Moja mamica diši kot rožica, moja mamica je mehka kot oblaček, moja mamica je kot rožica in zelo rada jo imam. Moja mamica ima zelo mehke roke in rada jih božam. Ampak ko mamica odide v službo, jo zelo pogrešam. Včasih je moja mamica zelo smešna in se vsi zelo smejimo. A včasih pa je jezna in utrujena, zato se rajši držim atija. Jaz se z mamico zelo rada igram ali pa jaz svoji mamici zelo rada pomagam. O mamica, o mamica, o moja preljuba mamica, zelo zelo te imam rada. Ana Vukosavljević, 4. razred *** O, draga mamica O, draga mamica ti si moje sonce, in ti si moja mama mamica n imam te zelo zelo rada. Rada bi ti rekla zelo si lepa moja draga mamica a ti se mi nasmihaš in me objemaš, če nebi bilo tebe ne bi bilo mene, zato hvala, da me čuvaš in hraniš, in me paziš kakor bom tudi jaz tebe. In ko je noč, me vedno poljubiš, ko zjutraj vstaneš, mi spet daš poljubček in cukerček. fotografija bernarda koroša pantović Smeti mečite v koš in ne v naravo Tudi najmlajši iz dvojezičnega vrtca v Prosenjakovcih so se pridružili občinski čistilni akciji. Ampak ravno v petek, ko so hoteli akcijo izvesti, je močno deževalo, zato so jo prestavili na ponedeljek. Tako pa so imeli še malo več časa za temeljit pogovor, kje in kaj bodo čistili in kako se morajo obuti in obleči. Vsa ta pravila so upoštevali in si, preden so se odpravili na teren, nadeli še zaščitne rokavice. Najprej so pobirali smeti ob dovozni poti v vrtec, nato pa so v potoku zagledali kar nekaj plastičnih vrečk, ki so jih z veliko težavo pobrali. Smeti je bilo res veliko in vreče so se hitro napolnile z odpadki. Potem so se lotili še ureditve otroškega igrišča. »Pridne roke naših malčkov so pobi- rale veje, ki jih zaradi obilice vetra ni bilo malo, a smo s skupnimi močmi na koncu zmogli prav vse,« nam je povedala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović. Tako so odstranili vse odlomljene veje in igrišče je v teh dneh, ko že greje toplejše sonce, pripravljeno za igro. Ponosni smo, da smo ponovno sodelovali v čistilni akciji, a se hkrati zavedamo, da čistilnih akcij sploh ne bi potrebovali, če bi vsi smeti odmetavali tja, kamor spadajo, so nam še sporočili, in da je treba smeti metati v koš, ne pa v naravo. Ker se zavedajo, kako pomembno je živeti v čisti neokrnjeni naravi, so do vseh tistih, ki brezskrbno odmetavajo smeti, zelo kritični. A. N. R. R. Dan in noč v mestu, Iva Horvat, 1. a, OŠ Turnišče Zato pa prosim povej mi, kaj rabiš pa pridem, ker rada te imam in rada imam očeta in vse sorodnike. Mamica hvala ti za vse dobrote in močno ljubezen. Vita Lukašev, 4. razred, OŠ Šalovci Pomlad Na pomladno jutro, ko se zbudiš, sobno okno odprto pustiš in brž v šolo odhitiš. Vse po rožah že diši, v strugi reka žubori, okoli nje pa ribiči. A ko pridem domov, na igrišču že je on, lep in sladek kot bombon. Hitro tam sem tudi jaz, rdeča kot paradajz in zaljubljena kot le kaj. Brž ko k meni se postavi, se srčni utrip mi ustavi, saj vonj njegov mladi meni najlepše diši po pomladi. Lara Mesarič, 7. c, OŠ Beltinci fotografija valerija šadl Voda Ti si prava zvezda, katere sij nikoli ne ugasne Voda je zdrava in povezuje svet. Razširja se na vse strani, saj brez nje življenja ni. Vodo pijmo vsak dan, saj vsaka kapljica nas osveži, telo naše poživi in osveži! Na naši Zemlji varujmo jo, ne onesnažujmo dragocenosti te, naše zdrave pitne vode. Na OŠ Bogojina so v sodelovanju z OŠ Črenšovci v okviru projekta SKK (Dvig socialnega in kulturnega kapitala) pripravili že drugo čajanko. Pri tem so se povezali učenci od prvega do petega razreda obeh šol, njihovi starši in učitelji, ki so se zbrali v šolski jedilnici. Posebna gostja je tokrat bila Matejka Koštric iz OŠ Črenšovci, ki jim je predstavila svoje življenje. Matejka od svojega devetega leta starosti zaradi bolezni ne more Nives Jerič, 5. a, OŠ Bakovci več hoditi, zato je na invalidskem vozičku. Predstavila jim je, kako poteka njen dan in kakšne obveznosti ima v življenju. Spoznali so, da je njeno življenje kljub oviranosti pestro in bogato in da lahko, če si nekaj zelo želiš, premagaš marsikatero oviro. Ravno to je marsikomu velika spodbuda. Matejka tudi zelo rada potuje in obiskuje druge kraje, svoja doživetja pa ovekoveči s svojim fotoaparatom. V zadnjih letih je na- stala bogata zbirka čudovitih fotografij, ki jih z veseljem pokaže. Zbranim so ob pogovoru in pravljici postregli s čajem, dan pa nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah z izdelovanjem bralnih kazal in angelčkov Objemčkov. In potem je v telovadnici sledilo presenečenje. Matejka je s svojim soplesalcem pripravila dve plesni točki in s tem pokazala, kaj najraje počne v svojem prostem času. Po močnem aplavzu so Matejki podarili spominsko darilce in se nastavili fotoaparatu za skupinsko fotografijo. »Tako smo dali lepemu spomladanskemu dnevu novo vsebino in odšli domov z veliko hvaležnostjo v srcu za vse, kar imamo, in za vse ljudi, ki so ob nas, da nas spomnijo na tisto, kar sami velikokrat prezremo,« je povedala Valerija Šadl, izvajalka projekta SSK. A. N. R. R. NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Era Good: Velika zgodba o razvoju pomurskega kmetijstva končana 2. Oblačilna podoba Slovenije na Expu v rokah Prlekinje 3. Všečen remi Nafte in Črenšovec, Mura premagala Bakovce 4. Približuje se 35. Maraton treh src 5. Nekdanja ravnateljica krivde ni priznala 6. Mestno središče: pri Mercatorju še preučujejo lokacije in možnosti Komentar tedna na Uporabnik Romanm o Prlekinji: »Če smo še bolj natančni Verženka, ker je doma iz Veržeja.« Pomurski učenci na nacionalnem otroškem parlamentu Želijo si več informativnih dni Tudi pomurski mladi parlamentarci so bili za en dan poslanci v dvorani državnega zbora v Ljubljani Sredi aprila je potekal v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije že 25. nacionalni otroški parlament. Glas mladih iz Pomurja so zastopali Sara Perša in Matic Kranjec (Velika Polana), Žiga Mekiš Recek in Marko Irgolič (Murska Sobota), Tia Horvat (Radenci), Rok Veberič (Sv. Jurij ob Ščavnici), Eva Škrbenta in Kristina Žižek (Ljutomer) ter poročevalka Klementina Kosi (Ljutomer). Otroški parlament so začeli v veliki dvorani državnega zbora, kjer jih je najprej nagovorila Nomi Hrast, predsednica lanskega NOP, potem pa so lahko prisluhnili še pravim politikom in funkcionarjem – Milanu Brglezu, predsedniku parlamenta, Borisu Koprivnikarju, ministru za javno upravo, Darji Groznik, predsednici Združenja prijateljev mladine Slovenije, pa tudi predsedniku države Borutu Pahorju ter poslancema Violeti Tomič in Matjažu Hanžku. Po formalnosti in oddaji glasovnic o temi naslednjega otroškega parlamenta so delo nadaljevali po skupinah, in sicer so govorili o poklicih prihodnosti, vseživljenjskem učenju, formalnem in neformalnem učenju ter o pomembnosti poklicev. Nato so se ponovno srečali na plenarnem delu zasedanja, na katerem so jih pozdravili predsednik vlade dr. Miro Cerar, dr. Anja Kopač Mrak (ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), mag. Julijana Bizjak Mlakar (ministrica za kulturo), Vlasta Nussdorfer (varuhinja človekovih pravic RS), Peter Debeljak (direktor Urada za mladino RS), dr. Vinko Logaj (direktor Zavoda RS za šolstvo), Tomaž Bergoč (izvršni direktor Unicefa Slovenije) in še drugi, npr. predstavniki ministrstva za zdravje, kariernega središča in centra za poklicno izobraževanje. Po poročilih skupin in razpravi je delovno predsedstvo predstavilo še ugotovitve 25. nacionalnega otroškega par- Pomurski delegati v slovenskem parlamentu – bodo v njem tudi čez 15 ali 20 let? fotografija nina škraban Klementina Kosi: »Predlagali smo več informativnih dni ali celo tednov .., več pridobivanja informacij o poklicih iz medijev, želimo pa si večjo pomoč strokovnih delavcev pri izbiri in informiranju.« lamenta. Klementina Kosi, učenka 9. razreda OŠ Mala Nedelja, je takole predstavila ugotovitve mladih, povezanih s poklicnim usmerjanjem: »V prihodnosti se bodo zelo razvila družinska podjetja, poklici, ki so povezani z javnim prevozom, gozdarstvom, kmetijstvom, ekonomijo in vzgojiteljstvom. Ugotovili smo tudi, da nekateri učitelji slabo podajajo snov ter slabo predstavljajo izbirne predmete in krožke. Nekateri učitelji oziroma mentorji se odločijo za (ali jih morajo prevzeti) krožke in predmete, ki jih ne zanimajo, in posledično pridemo do zaničevanja tega predmeta/krožka in neupoštevanja načrta, kar ni do- bro. Predlagali smo več informativnih dni ali celo tednov, več praktičnih prikazov, več obiskov želenih šol/ ogledov poklicev, več pridobivanja informacij o poklicih iz medijev, želimo pa si večjo pomoč strokovnih delavcev pri izbiri in informiranju.« Tudi na tokratnem nacionalnem parlamentu so izbrali temo za 26. otroški parlament, o kateri bodo mladi razpravljali v šolskem letu 2015/2016, in sicer je to Pasti mladostništva, saj se vsi osnovnošolci še ne zavedajo, kje, kdaj in kako vse lahko naletijo na zavajanje in posledično sprejmejo napačne odločitve. B. B. P. Naravoslovni fotografski natečaj Goričko 2015 Mlade zvabiti v naravo in k opazovanju Letošnja tema fotografskega natečaja povezana z mednarodnim letom tal – Konec in razstava 5. junija Javni zavod Krajinski park Goričko (JZKPG) že sedmo leto razpisuje fotografski natečaj s področja naravoslovja. Iz leta v leto se nanj prijavi vse več mladih fotografov, zato je postal stalnica v programu zavoda. Pred leti so kategorije razširili. Poleg osnovnošolcev lahko na njem sodelujejo tudi mladostniki in odrasli, kar ga je naredilo še bolj prepoznavnega. Organizatorji natečaja pravijo, da je namen tega poleg odkrivanja fotografskih talentov tudi zvabiti najmlajše in mladostnike v naravo ter k opazovanju in varovanju te. Tokratna tema natečaja je povezana z letošnjim mednarodnim letom tal, ki so ga razglasili Združeni narodi. Osnovni namen aktivnosti v okviru mednaro- Organizator natečaja Javni zavod Krajinski park Goričko želi, da fotografi ujamejo v svoj objektiv zemljo (prst) kot življenjski prostor rastlin in živali, kot del kulturne krajine ali del narave. Prav tako pa tudi njeno smotrno rabo ali pretirano izrabo. 21 filmogled Beli bog fotografija nataša juhnov Top 6 na 23. aprila 2015 | Vestnik | dnega leta tal je ozaveščanje, ki naj bi pripeljalo do boljšega ravnanju s tlemi. Kot opozarjajo v Pedološkem društvu Slovenije, so zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva vse večje potrebe po naravnih virih. Degradacija tal pa je degradacija okolja. Pomembno je, da spoznanja o pomenu tal spremenijo naša ravnanja in jih usmerijo v boljše varovanje in trajnostno gospodarjenje s tem naravnim virom. Naslov natečaja je: Zemlja, ti si travnik, ti si polje, ti si gozd, ti me hraniš, ti mi daješ dom, v tebi rastem, v tebe se povrnem. Organizatorji želijo, da fotografi ujamejo v svoj objektiv zemljo (prst) kot življenjski prostor rastlin in živali, kot del kulturne krajine ali del narave. Prav tako pa tudi nje- no smotrno rabo ali pretirano izrabo. Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s fotografijo. Poleg vseh pogojev, o katerih lahko zainteresirani več izvedo na spletni strani JZKPG, je eden od teh tudi ta, da morajo biti fotografije posnete na geografskem območju Krajinskega parka Goričko. Izbor fotografij bo tudi letos naredil priznani slovenski fotograf Tomo Jeseničnik. Najboljše fotografije iz vsake kategorije bodo nagrajene. Razglasitev zmagovalnih fotografij, podelitev nagrad in odprtje razstave bodo ob svetovnem dnevu varstva okolja, 5. junija, na gradu Grad. Razstava fotografij bo na ogled do konca septembra. C. K. White God – Madžarska/ Nemčija/Švedska, 2014 Igrajo: Zsofia Psotta, Sandor Zsoter, Lili Horvath, Erika Bodnar, Gergelyi Banki, Tamas Polgar. Režija: Kornel Mundruczo. Žanr: drama. Film z originalnim madžarskim naslovom Feher isten, dobeseden prevod je Beli bog, je dobil na lanskem festivalu v Cannesu nagrado v sekciji Un Certain Regard (določen pogled), kjer se vsako leto predstavlja okrog dvajset novih kinematografskih izdelkov neameriške produkcije. Omenjeni film je Madžarska izbrala tudi za predstavnika za najboljši tujejezični film na letošnji podelitvi oskarjev, vendar se ni uvrstil v ožji izbor. Delo je koprodukcija treh držav z večinskim madžarskim deležem, pod svoje okrilje pa ga je vzela znana produkcijska hiša Magnolia Pictures. Čeprav je film nastal že leta 2014, so ga na velikih platnih začeli prikazovati šele konec marca letos. Zgodba se dogaja v madžarski prestolnici Budimpešti. Čeprav ima film več pomenov, je jasno, da je za trinajstletno deklico Lili (Zsofia Psotta) eno od božanstev njen veliki pes mešanec Hagen. Z njim preživlja svoj prosti čas, ga občuduje in varuje pred vsemi nevšečnostmi. A težave se začnejo, ko se njena mama (Lili Horvath) odpravi na trimesečno začasno delo v Avstralijo. Lili ostane sama z očetom (Sandor Zsoter), ki pa do Hagna ne goji ravno prijaznih čustev. Zadeva se poslabša, ko mestne oblasti določijo davek za vse pse mešance, ki živijo s svojimi lastniki, za nameček pa še soseda (Erika Bodnar) v zgradbi, kjer živi Lili z očetom in psom, obtoži Hagna, da jo je ugriznil, čeprav to sploh ni res. Očetu tako prekipi in kljub Lilijinemu rotenju izpusti Hagna na ulico. Skrušena Lili obljubi svojemu ljubljencu, da ga bo iskala in našla ne glede na vse. In medtem ko neutrudna Lili res išče Hagna, se njen pes na ulicah velemesta bori za svoje življenje, dokler ga ne ujamejo konjederci in ga spravijo v zavetišče, ki ga vodi neusmiljena lastnica in kjer je v prenatrpanih kletkah na stotine velikih psov. Edina možnost, da uidejo nemogočim razmeram, je pobeg in upor proti nehumanim ljudem. Pri tem pa psi ne delujejo kot razpuščena tolpa, ampak kot dobro organizirana vojska. Njihovo maščevanje je kruto in spopad med njimi in ljudmi lahko ustavi samo Lili. A kaj, ko je postal Hagen eden od kolovodij pasje armade … Film je svojevrstna zgodba o zatiranju, zatiranih in uporu, v njem pa lahko najdemo še več plasti, na primer tudi zgodbo o ljubezni in iskanju identitete v različnih svetovih ter o odraščanju, ki ga mora na nenavaden način doživeti Lili, ki jo je zelo dobro odigrala mlada Zsofia Psotta. Čeprav so snemali film z resničnimi psi, je včasih pri ogledu težko pozabiti, da je zunaj dosega kamere še nekdo, ki jim ves čas govori, kaj morajo početi. Psi namreč večkrat gledajo naokoli, večina njih pa se pravzaprav sploh ne zdi zlobnih. A zato sta se izkazala glavna pasja igralca, saj sta dobila Luke in Body, ki sta odigrala Hagna, v Cannesu tako imenovano »pasjo palmo«, nagrado za najboljšega pasjega igralca. T. K. 22 preprosto uporabno | Vestnik | 23. aprila 2015 besede mode www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje s pomočjo informacije Potenciranje iz snovi izvabi njihovo zdravilno moč oziroma informacijo in to še okrepi Lahkih nog naokrog Espadrile – poželjivo obuvalo iz štiridesetih Espadrile poznamo iz otroštva. V osemdesetih letih so bile vsepovsod, saj so postale znane zaradi nadaljevank, kot je Miami Vice. Malo manj znano pa je, da so v resnici zelo staro obuvalo, ki so ga nosile tako ženske kot moški. Tudi pred štiri tisoč leti so spomladi in poleti znali ceniti lahkotnost in udobje. Španske espadrile Izraz izhaja v resnici iz francoščine, a koren izvira iz katalonščine. V Kataloniji so esparto imenovali tisto vrv, iz katere so jih izdelovali. Juta je še vedno kot neki zaščitni znak, saj vrhnji del zdaleč ni več samo iz bombaža. Znane blagovne znamke so espadrile preoblikovale v usnje, jim dodale plastičen podplat in jih okrasile tudi s kristali. Modna industrija prepozna lepo v hipu in preoblikuje v željo po še. Kadar zgodovina obljublja prihodnost na najlepši način, je ljudstvo vedno zadovoljno. Homeopatska zdravila so izdelana iz homeopatskih surovin v skladu s homeopatskim postopkom izdelave. Izdelujemo jih iz rastlinskega, živalskega in mineralnega izhodnega materiala, obstajajo pa tudi homeopatska zdravila, izdelana iz kužnin, tako imenovane nosode, in homeopatska zdravila, ki so izdelana iz potenciranih zdravih tkiv. V Republiki Sloveniji so dostopna zdravila iz rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora. Matične tinkture Kot izhodiščno raztopino pri pripravi homeopatskih zdravil uporabljamo matično tinkturo, ki jo dobimo tako, da material, iz katerega želimo pridobiti zdravilo, več dni namakamo v topilu ali ga razribamo v pomožni snovi. V slovenskih lekarnah se dobijo homeopatska zdravila v obliki kroglic. V svetu so na voljo še v obliki kapljic, mazil, injekcij, kapljic za oči, tablet, svečk in pršil. Kje in kdaj se lahko srečamo Na predavanju z naslovom Homeopatija bo predavala Polonca Fiala Novak, mag. farm. Vstop je brezplačen. Lokacija in čas Lendava ob 19.00 HOMEOPATIJA Predavanje Četrtek, 23. 4. 2015, hotel Elizabeta ranje iz snovi izvabi njihovo zdravilno moč oziroma informacijo in to še okrepi, in sicer tudi pri snoveh, ki v nehomeopatski obliki nimajo zdravilnega učinka. Postopek izdelave zdravil Eni kapljici izhodne raztopine, ki se imenuje matična tinktura, dodamo 99 kapljic topila in močno pretresamo, tako da s stekleničko najmanj Espadrile so postale poželjivo obuvalo že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko jih je na črno-belem filmskem platnu predstavljala Lauren Bacall. Razširile so se po vsej Ameriki. Zanimivo pa je, da jih najdemo tudi v Andih. V preteklosti so jih tja verjetno prinesli Španci, domače ljudstvo pa jih je takoj prevzelo. Nosili so jih tudi moški, in sicer zvezane z bombažnim trakom okrog in okrog gležnjev. Juta je odlična, saj se lepo odriva od tal, torej ima veliko trenje. To je pomenilo, da inkovsko ljudstvo ni drselo po različnih vzpetinah Andov. Počitniške kombinacije Bližajoče se počitnice so kot nalašč, da se potrudimo in naredimo nekaj novih, predvsem pa udobnih kombinacij za prijetno pohajkovanje. Espadrile se krasno podajo k ozkim hlačam iz džinsa in beli široki bluzi. Lahko so tudi kot kontrast nekoliko bolj klasičnemu izboru hlač iz bombaža in ozki majici. Če izberemo espadrile s polno visoko peto, jih lahko lepo kombiniramo s črtasto poletno bombažno obleko. Nikoli ni prepozno, da premečemo staro šaro. Mogoče v njej najdemo celo stare espadrile. Nove priložnosti pa si lahko omislimo tudi sami. Kadar koli. Tatjana Kalamar Morales desetkrat udarimo ob elastično površino. Postopek se ponavlja, tako da se vzame ena kapljica novonastale raztopine z oznako C1 in se ji doda 99 kapljic topila. Stekleničko nato ponovno močno pretresamo, novonastala raztopina pa nosi oznako C2. S ponavljanjem postopka nastajajo zdravila z vedno višjo potenco (C6, C12, C30, C200 …). Z raztopino želene potence se nato navlažijo kroglice iz sladkorja Potenciranje Vsem homeopatskim zdravilom, ne glede na to iz česa in po kakšnem postopku so izdelana, je skupen proces potenciranja. Ta postopek je značilen izključno za homeopatska zdravila in ga je razvil izumitelj homeopatije, zdravnik Hahnemann. Proces potenciranja je sestavljen iz postopnega redčenja in močnega stresanja oziroma trenja pripravka. Redčenje pomeni, da matično tinkturo redčimo s topilom. Stresanje pa pomeni, da nastalo raztopino po posebnem postopku močno pretresemo. S postopkom potenciranja dosežemo, da snovi, ki so v nerazredčeni obliki strupene, nimajo več toksičnih učinkov. Potenci- Izraz potenca uporabljamo za stopnjo razredčitve homeopatskega pripravka. V Sloveniji so v lekarnah dostopna zdravila z oznako C, centezimalni sistem, pridobljena pa so bila s postopkom redčenja 1 : 100. Oznaka C1 tako pomeni homeopatsko zdravilo, ki je bilo pripravljeno po centezimalnem sitemu (1 : 100) in je prva homeopatska razredčitev takoj po matični tinkturi. Med drugim poznamo tudi D-potence, ki so izdelane po postopku, kjer poteka redčenje v razmerju 1 : 10 (decimalni sistem), in LMali Q-potence, kjer poteka redčenje v razmerju 1 : 50.000. Visoke potence, kot so C200, C1000 in LM oz. Q-potence, uporabljajo samo izkušeni homeopatski strokovnjaki, saj delujejo zelo močno in dolgotrajno. V Pomurskih lekarnah vam lahko svetujemo homeopatska zdravila pri akutnih težavah, izbiramo pa med nizkimi in srednjimi potencami. Tisto, kar naredi homeopatska zdravila čudovita, je spoznanje, da s potenciranjem ne izgubijo učinkovitosti. Nasprotno, bolj kot je homeopatski pripravek potenciran, globje deluje na pacienta. Tako se nižje potence uporabljajo za zdravljenje telesnih simptomov, srednje za zdravljenje emocij, visoke potence pa za zdravljenje globokih težav duševnega izvora. Proces potenciranja se lahko ponavlja poljubno dolgo. To pa uradni znanosti ni sprejemljivo, saj delovanje brez prisotnosti snovi do danes znanstveno ni bilo pojasnjeno, kljub temu pa se homeopatija ohranja že stoletja, saj resnično pomaga ljudem po vsem svetu. Vojka Jokanović, mag. farm. z našega štedilnika Samo moj recept Pečen telečji paprikaš Zelena ajdova solata Z ajdovo kašo in vsem zelenjem, ki ga imate doma Ajdo obožujem. V vseh oblikah – torej ajdovo moko, kašo, žgance – pa tudi vse vrste jedi, ki se dajo iz tega narediti: od sladic do glavnih jedi ali predjedi. Najraje pa imam ajdo v solati. Popravek, ajdovo kašo v solati. Ta solata je pravzaprav »zimzelena« – lahko jo delaš v katerem koli letnem času. V kuhano ajdovo kašo enostavno vržeš, kar imaš pri roki. Pozimi kalčke, fižol, čičerko, koruzo in še kaj iz zalog v shrambi; spomladi regrat, motovilec, prvo zeleno solato, poleti … neskončna ajdova zgodba torej. Tokrat bom z vami delila eno meni ljubših zelenjavno–ajdovih kombinacij, in sicer boste potrebovali: ajdovo kašo, rdečo peso, por (lahko tudi mlado čebulo) in rukolo. Ker imam sama neizmerno rada semena, ajdovi kaši vedno dodam tudi sončnična semena. Ta solata je nekaj posebnega tudi zaradi njih. Ajdovo kašo (recimo približno pol kilograma) skuhajte in ohladite, ko je hladna, jo vsipajte v solatno skledo. Homeopatske potence Zdravljenje z informacijo privlačno Usnje Celovit osebni posvet 24. 4. 2015, Lekarna Lendava (saharoze). Ko se posušijo na zraku, so pripravljene za uporabo. K njej narežite eno veliko rdečo peso, samo kuhano, ne vloženo in kisano, ki naj bo prav tako že ohlajena. Potem dodajte na koleščke narezan por ali dva ali tri mlade čebule in še malo zelenjave: odlična je kombinacija z rukolo; če nimate te, bo tudi motovilec – ali kar koli drugega zelenega – odličen. Temu dodajte še dve veliki žlici sončničnih (ali konopljinih) semen. BOLJŠA STRAN SPLETA Za preliv vzemite olivno olje, ki mu primešate malo konopljinega olja, sol, majčkeno popra, namesto kisa vam priporočam limonin sok. Če vam ugaja kis, pa tudi dobro. Namesto tega lahko solato prelijete tudi s smetano: kislo smetano premešajte z nekaj kapljicami limone in malo soli. Dober tek! Vida Potrebujemo 600 g telečjega plečeta, 200 g čebule, 5 cl olja, 20 g česna, 5 g mlete rdeče paprike, lovorjev list, sol, poper, mleto kumino, 50 cl telečje juhe, 60 g sveže rdeče paprike, 60 g zelene paprike, 12 cl kisle smetane in 10 g moke. Za krhko testo pa potrebujemo 300 g gladke pšenične moke, 120 g masla, 10 g lanenega semena, 1 rumenjak, 3 cl mleka, sol in jajce za premaz. Telečje pleče narežemo na centimeter velike kose. Čebulo očistimo in narežemo na drobne kocke. Očiščen česen sesekljamo. Papriko narežemo na kocke. V kozici segrejemo olje in na njem posteklenimo čebulo, dodamo česen, mleto rdečo papriko, premešamo in zalijemo s telečjo juho. Dodamo narezano teletino, začinimo s soljo, poprom, kumino in lovorjevim listom. Pokrijemo in dušimo do polovice, nato dodamo narezano papriko. Prevremo in zgostimo s kislo smetano, v kateri smo razmešali moko. Po potrebi še začinimo in dolijemo telečjo juho. Meso in paprika morata ostati čvrsta. Paprikaš preložimo v primeren ognjevzdržen servirni model. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Krhko testo razvaljamo in ga obrežemo tako, da je za dva centimetra večje od modela. V sredini naredimo luknjico, da para lahko uhaja. S tem pokrovom pokrijemo model. Lahko dodamo še poljubne okraske iz testa. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pečemo približno 15 do 20 minut. Pečeni paprikaš tako tudi ponudimo. Krhko testo pripravimo iz zgoraj omenjenih sestavin, ki jih skupaj zamesimo in damo v primerno vrečko, v kateri naj na hladnem počiva dve uri. Solata iz belušev, brokolija in lešnikov Potrebujemo 500 g belih belušev, 500 g zelenih belušev, 200 g brokolija, sol, 15 g sladkorja, 30 g masla, 50 g lešnikov, 5 cl kisa, poper, 2 cl olja, 40 g majoneze in peteršilj. Beluše olupimo in narežemo na tri centimetre dolge kose. Brokoli operemo. Beluše kuhamo v slani vodi z dodatkom masla in sladkorja 15 minut. Poberemo jih iz vode, v kateri skuhamo še brokoli. Zelenjavo ohladimo, stresemo v skledo in prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo tako, da lešnike prepražimo in grobo sesekljamo. Kis razredčimo ter dodamo poper, olje, majonezo in sesekljan peteršilj, dobro premešamo, prelijemo po solati in postavimo za eno uro na hladno. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanimi lešniki. Branko Časar razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 23. aprila 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Samski v tem tednu raje prevetrite svoj urnik in se pripravite na tisto, kar prihaja. Planeti vam bodo naklonjeni v takšnem smislu, kot le redkokdaj. Če boste zamudili ali se odrekli tej priložnosti, ne bo prišla nikdar več v življenju. Skušajte videti težave tudi z očmi druge osebe, zlasti takrat, kadar gre za vam drago osebo. Še naprej razmišljate le o prodornosti, zmagi in izpolnitvi obveznosti oziroma postavljenih nalog. Nekdo vam bo stal na poti, kar vas bo jezilo, ustavilo pa ne. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.–22. 11. Vezanim se odpirajo nove možnosti, ki vam bodo odprle oči na drugih področjih, in zna se zgoditi, da boste končno sprejeli znanje, ki vam ga vesolje že kar nekaj časa ponuja. Iskali boste vse, kar bi vam prišlo prav, da bi lahko mirneje spali. Premisliti morate, kako naprej, da ne bi prišlo do napake. Od druženja predvsem z mlajšimi ljudmi boste imeli veliko lepih trenutkov, morda celo korist. Ta teden boste zelo občutljivi za vse zunanje dražljaje. STRELEC 23. 11.–21. 12. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. Nikar se ne jezite na osebe, ki vas imajo rade, saj vas namerno ne spravljajo v slabo voljo, zaradi vaše občutljivosti sami sebi škodujete. Četudi vaši domači ne vedo, kako vam pomagati, to še ne pomeni, da vas nimajo radi in da jih ne skrbi za vas. Trud boste vlagali v utrditev položaja, če pa boste imeli možnost doseči kaj več, bo to že kar sreča. A ker sreča spremlja pogumne, si ne dopustite zastati in se prepustiti. Naklonjena va bo le, če se boste zanjo vsaj malo potrudili. RAK 22. 6.–22. 7. KOZOROG 22. 12.–20. 1. Spremembe so včasih nujno potrebne, saj se drugače ne more nikoli nič spremeniti na bolje. Tega se boste še kako dobro zavedali in se boste po svojih najboljših močeh potrudili in dali vse od sebe. Zmaga vam ne uide, če boste pri močeh, zdravi in pozitivni. Ta teden boste želeli razjasniti svoje razmerje. Želeli si boste, da bi napredovalo na naslednjo stopnjo in da bi se z drago osebo zavezala drug drugemu. Živi se enkrat in takrat naj bo kakovostno, polno lepih spominov, pozitivnih izkušenj in ljubezni. LEV 23. 7.–23. 8. VODNAR 21. 1.–19. 2. Sprožila se bo vrsta nepričakovanih dogodkov. Kaj, kako, zakaj ...? Prisluhnili boste notranjemu glasu in tako našli odgovore na marsikatero vprašanje. Izogibali se boste povabilom v družbo, a prav vsem se ne boste mogli izogniti. V tem tednu se bodo krivulje obrnile navzgor predvsem zaradi tega, ker se boste na nekem področju aktivirali ali ponovno aktivirali. Pokazali boste svoje ustvarjalne kvalitete in še koga potegnili za seboj. DEVICA 24. 8.–23. 9. RIBI 20. 2.–20. 3. Sprva vas bo zelo motilo in celo jezilo spoznanje, da je vaš partner kar precej občutljiv. Toda če ste vi trenutno močnejši, še ne pomeni, da lahko šibkejšega od sebe obsojate. Življenje je krog, vse kroži, zdaj ste vi močnejši, drugič spet ne boste. deset razlik Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 1. maja 2015. Rešitev: Ime in priimek, naslov: sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 1 8 2 9 3 8 4 2 6 5 5 3 4 2 4 5 8 6 6 4 7 1 7 ilustraciji mladen mrčela Ta teden boste pri vsem, česar se boste lotili, preveč ognjeviti in kaj hitro se lahko zgodi, da vas bo zaneslo čez rob. Pazite, da ne prizadenete tistih, ki vas podpirajo, čeprav tega občutka nimate. Izogibajte se spopadom. 8 9 1 3 7 Rešitve iz 15. številke: V SLUŽBI LJUDI Knjižico Med okuse po … dobi Branko Košar, Lendavska 17b, 9000 Murska Sobota. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 | Vestnik | 23. aprila 2015 27. april Dan upora proti okupatorju Zgladiti navidezne ovire med ljudmi – Včasih dan OF, Osvobodilne fronte Državni praznik, dela prost dan, ki smo ga včasih poznali kot dan OF, praznujemo v spomin na 27. april 1941, ko je bila v Ljubljani v hiši književnika Josipa Vidmarja ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je isto leto junija preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Pri izredno pomembnem dejanju za našo zgodovino so takrat združili moči predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler, ki je bil predstavnik komunistov, Josip Rus, sokol, Tone Fajfar, krščanski socialist, ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki slovenskih kulturnih delavcev. Danes večina tega praznika ne praznuje več v nekdanjem pomenu, in ker mu čez nekaj dni sledi prvi maj, praznik dela – prav tako državni praznik in dela prost dan –, si večina Slovencev vzame čas za dopust in počitnice. A vsebino praznika lahko aktualiziramo in prenesemo v današnji čas. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota Damir Domjan: »Resda so pred 74 leti prevladovali tako v politiki kot osebnem življenju drugačni odnosi, a zavedanje o medsebojni pomoči, solidarnosti, tovarištvu je bilo na taki ravni, da je zgladilo navidezne ovire med ljudi. Mislim seveda na politična in druga prepričanja. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1991, so pa danes te vrednote mladim nepredstavljive. In če bi znali vsaj del tega prenesti v današnji čas, bi se nam začelo obračati na bolje, to si upam trditi.« V. T. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si ... V SPOMIN V SPOMIN Ivanki Recek Mineva sedem žalostnih let od takrat, ko je za vedno odšel od nas naš dragi 1948–2014 iz Doliča Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in s cvetom ali svečo počastite spomin nanj. Sestra Anica z Zlatko in Tanjo Žalujoči vsi njegovi najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi Matevž Habjanič iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče, cvetje, za svete maše in denar za domače. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornici gospe Eriki, posebej pa nečakinji Simoni za vso pomoč in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, saj dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Vestnikovi naročniki dobijo Irma Bertalanič iz Puconec 339 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter prispevali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovnici za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Karel Vogrinčič ZAHVALA iz Domajinec 29 V 91. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in stric Z bolečino in žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Lepa hvala gospe duhovnici Katji Ajdnik za pogrebni obred, gasilcem, govorniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, CIPS ter na internetni strani www.ess.gov.si. V 97. letu je zaspala naša draga mama, tašča, babica in prababica Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in druge prostovoljne prispevke. Iščejo se še: tesarji ipd. - 2, vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja predšolskih otrok, strokovni sodelavci za zdravstveno nego 2, varilci - 2, pripravljavec hitre hrane - 1, komercialni zastopnik za prodajo - 1, poslovni sekretarji - 1, uradniki za splošno pisarniško poslovanje - 1, upravljavci strojev za zemeljska dela - 1, poklici za varovanje oseb in premoženja - 1, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev - 1. ZAHVALA Žalujoči vsi njegovi iz Sebeborec 126 Najbolj iskani poklici v tem tednu so: natakar - 7, izvajalci suhomontažne gradnje - 7, krovci - 5, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4, prodajalci - 4, pleskarji - 3, zavarovalni zastopniki - 3. iz Andrejec Minilo bo eno leto od takrat, ko si odšla v nebesa med angelčke. Zelo te pogrešamo. Za vsako svečko, za vsak cvet in lepo misel ob njenem grobu iskrena hvala. Geza Albert Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 45 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gostinstvu. Franc Vöröš Posebej hvala g. župniku Ivanu Kranjcu, pevcem, gasilcem PGD Domajinci in drugim gasilskim sektorjem, govornici gospe Bernardi, osebni zdravnici Peričevi, dr. med., in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči njegovi najdražji Žalujoči njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek, bratranec in sorodnik Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja za izboljšanje zdravja, da boš še nekaj časa z nami, toda bolezen je bila močnejša od življenja. Bog ti naj bo milostljiv in te sprejme v raju. ZAHVALA V 73. letu se je preselila v večnost naša draga žena, mama, babica in sestra Marija Ratnik Gustav Kozic iz Mlajtinec 4 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje, v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala osebju Doma starejših Rakičan za dolgoletno oskrbo, posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi in kolektivu Slaščičarstva Zver. Žalujoči vsi njegovi najdražji s Tišine 33a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev in dar za domače. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala je namenjena osebnemu zdravniku Felkarju, dr. med., in medicinski sestri Bernardi za vso skrb in pomoč. Lepa hvala občinski upravi skupaj z županom, predstavnicam raznih društev, pri katerih je občasno sodelovala, in predstavnikom vaških odborov. Bog plačaj duhovnikom za pogrebni obred in opravljeno sveto mašo, g. župniku Boštjanu in g. Bratkoviču za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: mož Karel, hčerki Darja in Gabrijela z družinama, brat Jože, sestra Jožefa ter drugo ožje in daljnje sorodstvo V SPOMIN Mariji Kozic iz Mlajtinec Leta minevajo, spomini ostajajo. in Andreju Kozicu ter Karlu Kozicu Vsem, ki ste jih ohranili v lepem spominu in postojite ob njihovem grobu ter prižgete svečo v spomin – iskrena hvala! Žalujoči vsi domači 23. aprila 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 25 KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 Končal se je tvoj častni tir, objame naj te večni mir. Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 90. letu je za vedno zaspal naš dragi stric Evgen Küčan iz Križevec 82 v Prekmurju Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, pogrebnemu podjetju Hozjan in vsem, ki ste kakor koli prisostvovali ob zadnjem slovesu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 97. letu je mirno zaspala draga mama, tašča, babica, prababica, tetica, strina in vüjna Marija Činč iz Mlajtinec 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke za vežico. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Pošteno sem trdno delala in živela, zato lepa leta doživela. Pogrešali te bomo tvoji pravnuki: Matic, Vesna, Primož, Blaž in Jasmina z Rokom ZAHVALA DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Aranka Škaper Po novih hodim zdaj poteh, nevidnih, neslišnih, a vedno ob vas. Od tam po svojih najboljših močeh brisal bom solze v vaših očeh. iz Središča 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, sovaščanom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Silviji Šanca in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Posebna zahvala je namenjena osebju doma starejših v Rakičanu za vso pomoč. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 83. letu je tiho zaspal naš dragi dedi Janez Lančaj iz Serdice 71 Zelo veliko vas je, ki ste našemu dediju in nam nesebično pomagali, zato vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Iskrena zahvala je namenjena družinama Zavec in Gjergjek za vso pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in se poslovili od njega. Pogrešali te bomo – tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj dosti sem trpel, naj počivam v miru zdaj. ZAHVALA V 48. letu nas je tiho in brez slovesa zapustil naš dragi sin, mož, ati, brat, boter, stric, bratranec in nečak Ivan Gerlica iz Hercegovščaka 21a ZAHVALA Dragice Juteršnik iz Cankarjeve ulice 111 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in prispevke v korist Društva prijateljev mladine Murska Sobota. Posebna zahvala je namenjena EHO Podpornici Murska Sobota, osebju travmatološkega oddelka SB Murska Sobota, osebju Doma starejših občanov Radenci, še posebej zdravnici Bojani Marič, dr. med., in vsem, ki vas nismo posebej imenovali. Neutolažljivi njegovi najdražji Žalujoči vsi njeni motorna vozila KUPIM moped ali skuter, lahko z okvaro. Tel.: 030 413 721. v1148 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v0945 PENZION SEVER v Moravskih Toplicah dam v najem. Tel.: 031 525 899. ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 0314 525 899. v1150 NA STARI CESTI PRI LJUTOMERU PRODAMO starejšo popolnoma opremljeno hišo z vrtom, sadovnjakom in manjšim vinogradom ter popolno vinogradniško in vinarsko opremo. Tel.: 531 14 88. v1157 kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in razne priključke. Tel.: 041 678 130. v1063 EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1093 KUPIM TRAKTOR Deutz, Zetor, IMT, Ursus, Štore, Univerzal ali kaj podobnega, vse s priključki. Tel.: 031 851 485. v1124 KROŽNO BRANO Olt z 20 diski prodam. Tel.: 041 288 027. v1139 KUPIM SADILNIK KROMPIRJA v kompletu. Tel.: 545 15 62 ali 031 640 091. v1147 Neupravičena uporaba premoženja MLIN ZA MLETJE ZRNJA, kladivar, in 7,5 KW elektromotor prodam. tel.: 051 686 896. v1151 Denarna kazen nekdanjemu predsedniku Poraba manjšinskega denarja – Nekaj manj kot petsto evrov denarne kazni be in neupravičene uporabe tujega premoženja, kajti menda si je protipravno prilastil del tujega premoženja, ki mu je zaupano v upravljanje, ko je predsedoval moravskotopliški madžarski samoupravni skupnosti. V 209. členu Kazenskega zakonika je za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano obtožencu, med drugim zapisano: »Kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 posesti Desetega aprila smo se na murskosoboškem pokopališču poslovili od naše drage mame, babice, prababice, tete in dobre prijateljice Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Srečku Žižku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vrbnjak. Hvala tudi Tapetništvu Ivanek in sodelavcem podjetja Davidov hram ter veteranom Slovenske vojske. Okrajna sodnica iz soboške sodne palače Simona Vinkovič Škalič je Tiborja Vöröš st., bivšega predsednika Madžarske samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice, obsodila na nekaj manj kot petsto evrov denarne kazni, ki jo bo moral plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe. Poravnati bo moral še stroške sodnega postopka. Ker se je obsojenec pritožil, je primer zdaj v rokah višjih mariborskih sodnikov. Murskosoboško okrožno državno tožilstvo je Vöröša st. preganjalo zaradi storitve kaznivega dejanja ponever- Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.« Bivši predsednik Madžarske samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice Tibor Vöröš st. je zanikal, da se je okoristil z manjšinskim denarjem. Kot je povedal že, ko je pred štirimi leti postal tarča kriminalistov, »sem delal v skladu s 64. členom slovenske ustave in v skladu z zakonom o narodnostnih skupnostih«. Kot je dejal, je žrtev zakulisnih iger. Andrej Bedek razno OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1134 26 šola | Vestnik | 23. aprila 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Šola in učitelji Gimnazija Ljutomer Kako z jeznimi otroki in kam z nadarjenimi učenci Dijaki z nemško diplomo Različni odnosi šol do otrok s posebnimi potrebami – Črenšovska šola sprejema izzive in že vrsto let pripravlja mednarodne strokovne simpozije Četrta generacija ljutomerskih dijakov opravila izpit za nemško jezikovno diplomo Čeprav se te dni vsi ukvarjajo samo z vprašanjem, kaj in koliko dobijo učitelji za opravljeno delo – torej za ure poučevanja –, je prav, da opozorimo tudi na drugačne šole in učitelje. Med svetle izjeme, ki se ukvarjajo predvsem z vsebino dela in vzgojo otrok in manj s plačami, je tudi OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Letos so že osmič organizirali mednarodni simpozij o avtonomiji in letošnji naslov Avtonomija dela z vidika posebnih potreb in nadarjenosti učencev je bil skrbno izbran, aktualen, zanimiv in tudi koristen za marsikoga. Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota, je še posebej pohvalila pogum šole, da se loteva takšne prireditve, medtem ko se mnogi pritožujejo nad tem, da ne bodo opravljali neplačanega dela. Vsekakor so na črenšovski šoli lahko vzor vsem drugim slovenskim šolam po kakovosti dela in tudi po pridnosti, kajti kljub kotizaciji finančno ne bi zmogli bremena, če ne bi vsi zaposleni tudi lastnoročno postorili marsikaj za gostoljubnost in nasploh dobro počutje gostov. Tudi predavatelji so se zaradi odličnega sodelovanja odpovedali honorarjem. Nadarjene učence in učence s posebnimi potrebami imajo vse šole, ene več, druge manj. Toda z njimi se ukvarjajo na različne načine – v enih bolj in v drugih manj učinkovito, bolj ali manj angažirano in srčno. V Črenšovcih so gostom predstavili igralne urice z invalidskega vozička v oddelku vrtca, način spodbujanja branja v drugem razredu, delo z učenci s posebnimi potrebami pri pouku družboslovja v osmem razredu in interpretativno branje učencev na predmetni stopnji. Dr. Mojca Juriševič je v svojem predavanju z naslovom Spodbudno učno okolje za nadarjene učence opozorila, da je pomembno znati nadarjene učence motivirati, pritegnemo pa jih lahko s primernimi komunikacijskimi vsebinami, upoštevanjem njihovih interesov in odločitev ter z izkazovanjem »Za vzpostavitev prave klime v razredu je najpomembnejših prvih pet minut pouka. Ne zapravite ga za birokratska opravila,« opozarja Marko Juhant. fotografija bernarda b. peček spoštovanja. Taki učenci še bolj kot drugi pogrešajo humor, sproščenost, učiteljevo angažiranost, sodelovanje s sošolci, eksperimentiranje, ekskurzije, tabore … največkrat pa zaradi svoje nadarjenosti ne želijo izstopati od sošolcev. Večkrat je predvsem od učiteljeve spretnosti in iznajdljivosti odvisno, kako je uspešen pri motiviranju nadarjenih učencev, vsekakor pa morajo tudi otroci sami spoznavati svoje potenciale (zmožnosti) in možnosti. Marko Juhant s predavanji postavlja stvari na svoje mesto, na primer kaj je odgovornost šole, kaj odgovornost otroka in kaj staršev. Tudi zato so ga na črenšovski šoli že pred letom zaprosili za sodelovanje v šoli za starše in predavanje za kolektiv, potem pa še za sodelovanje na simpoziju. Tako je v sobotnem plenarnem delu predaval na temo Jezni otroci v vrtcu in šolah. Na vprašanje, kaj bi svetoval učiteljem, ki imajo v svojem razredu tudi učence s posebnimi potre- bami, ki lahko tudi motijo druge učence, je odgovoril: »Izjemno pomembnih je prvih pet minut pouka, kajti takrat se v razredu vzpostavi klima. In če učitelj po tradiciji ta čas porabi za to, da vpisuje v dnevnik in gleda v ekran računalnika, je to izgubljen čas. Administracijo naj opravi vmes, ko je že razdelil naloge in učenci že začnejo samostojno delati. Prav tako je treba primerno opremiti učilnico. Nekateri učitelji na razrednih stopnjah želijo na stenah pokazati, »kako pridni so«, in učilnice so zasičene, vse je nabasano. Tako kot ne moreš z užitkom brati v knjižnici med knjižnimi policami, ampak se moraš usesti tja, kjer je nekaj prostora, zraka, da lahko zadihaš, tako je tudi v razredu. Tretje pa je vodenje pouka – premalo je vodenja v sodelovanju in prehitro preidemo na tekmovalne načine. Učenci, ki imajo težave, pa hočejo vedno zmagati, če ne na pošten, pa na glasen način.« Bernarda B. Peček Opravljati izpit za nemško jezikovno diplomo je prava dogodivščina, saj je ta sestavljen iz štirih delov, kjer preverjajo dijakovo bralno in slušno razumevanje, ustno komunikacijo ter sposobnost pisanja precej zahtevnega eseja. Tako so se v nemškem jeziku predstavljali tudi (bodoči) glasbeniki, likovna umetnica, pisatelji in še kdo, ki so vsak na svojem področju dokazovali, kako vešče uporabljajo nemški jezik. Opravljen izpit za DSD namreč dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na zelo visoki ravni, prejeta diploma iz DSD II pa dijakom odpira vrata večine univerz v nemško govorečih deželah in jim pomaga pri iskanju zaposlitve – mladi se morajo namreč vse bolj ozirati po zaposlitvah v nemško govorečih državah in mnogim je pretirano uveljavljanje učenja angleškega jezika v šolah in neznanje nemškega jezika zdaj le ovira. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je ena redkih srednjih šol, ki ponuja priprave za nemško jezikovno diplomo kot izbirni predmet v drugem in tretjem letniku. Na ta način dijakom omogočajo dodatne ure nemščine na običajnem urniku, torej v dopoldanskem času – če jim tega ne bi omogočila šola, bi si morali morebiti pozneje sami plačati tečaj nemškega jezika. Letos je tako že četrta generacija dijakov GFML opravljala izpit za nemško jezikovno diplomo druge stopnje (DSD II, stopnja B2–C1). Pred kratkim so iz Nemčije od odgovornih za šolstvo na zvezni ravni, ki pripravljajo in izvajajo izpit, prejeli pozitiven odgovor na vlogo za izvajanje priprav na izpit DSD I, ki pomeni stopnjo A2–B1. Tako bodo dijaki GFML od naslednjega šolskega leta dalje v Ljutomeru lahko opravljali tudi nemško jezikovno diplomo na prvi stopnji, opravljen izpit na prvi stopnji pa je odlično priporočilo za iskanje zaposlitve na nemško govorečem območju. Letos je izpit opravljalo 27 dijakov, tokrat prvič tudi iz programa predšolske vzgoje. Na ravni C1 je izpit opravilo 18 dijakov, na ravni B2 pa osem. Tako je GFML med slovenskimi šolami na drugem mestu po pridobljenih diplomah. Barbara Budja, ki je dosegla od 96 možnih točk 95, je povedala: »Priprave na izpit smo začeli že v drugem letniku, ko smo imeli dijaki priložnost obiskovati izbirni predmet DSD, da bi se čim bolje pripravili. Pri pouku je sodelovala tudi profesorica Ulrike Beckenkamp, ki je prišla iz Nemčije. Vedno nam je pripravila zanimive in poučne ure, pri katerih smo se veliko naučili. V tretjem letniku smo se nato intenzivneje pripravljali na izpit in tudi izvedeli, kako potekata pisni in ustni del. Na začetku četrtega letnika smo se dijaki, ki smo opravljali diplomo, odpravili na tabor v Kranjsko Goro, kjer smo poskusno opravljali izpit in še poglobili svoje znanje nemščine. Decembra je bil nato pisni del, sredi januarja pa še ustni del. Vesela sem, da sem imela priložnost opravljati izpit za DSD, saj imam tako boljše možnosti za študij v nemško govorečih deželah in hkrati tudi boljše možnosti za zaposlitev.« Na GFML je opravljalo do zdaj izpit za nemško jezikovno diplomo skoraj 70 dijakov. Podelitev diplom tokratnim kandidatom, ki so opravili izpit, bo na sklepni slovesnosti GFML v juniju. B. B. P. Državno tekmovanje iz znanja geografije Majhno mesto, dva organizatorja Ali bodo najuspešnejši lahko potovali na tekmovanje v Beograd in Moskvo Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 V Murski Soboti so se zbrali minuli teden na jubilejnem 20. tekmovanju najboljši mladi geografi, ki so bili že do zdaj uspešni na februarskih šolskih in marčevskih 21 območnih tekmovanjih, ki jih je razpisal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tokratno državno tekmovanje iz znanja geografije za 114 osnovnošolcev in 69 srednješolcev sta s skupnimi močmi organizirali Gimnazija Murska Sobota ter Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota. Kako bo z udeležbo najboljših na regionalni olimpijadi v Beogradu in svetovni olimpijadi geografov v Moskvi, pa je odvisno od uspešnosti pri zbiranju finančnih sredstev. Po zanimivem kulturnem programu in pozdravih gostiteljev (spregovorili so ravnatelja obeh šol, Roman Činč in Ludvik Sukič, murskosoboški župan Aleksander Jevšek in Irena Kumer, predstojnica OE ZRSŠ Murska Sobota) je Danijel Lilek, vodja tekmovanja, vse tekmovalce seznanil z navodili, mentorje pa usmeril k podpornim nalogam, ki so jih morali opraviti, da je tekmovanje nemoteno potekalo. Naslov letošnjega geografskega tekmovanja je bil Kmetijstvo in njegov pomen. Tekmovalci so se najprej spopadli s testnimi nalogami o kmetijstvu in geografskih procesih, povezanih z njim. Na ta del so se pripravljali ob pomoči priporočene literature. V drugem delu so se podali na teren, kjer so raziskovali kmetijske dejavnosti, rečno omrežje in oskrbo z vodo, re- kreacijske in parkovne površine, gozd, mestotvorne in mestoslužne dejavnosti Murske Sobote in njen prostorski razvoj. Po vrnitvi s terena so v učilnicah še pisno odgovarjali na vprašanja o opazovanem. Pri odgovorih, ki so se nanašali na raziskovano območje, so morali pokazati znanje geografske raziskovalne metodologije, terminologije in nekaterih procesov ter zakonitosti, zmožnost uporabe šolskega znanja pri raziskovanju pomurske pokrajine, sposobnost primerjanja dejstev na terenu in tistega, kar sporoča literatura, geografske veščine in spretnosti ter odnos do pokrajine. Po končanem uradnem delu tekmovanja so udeleženci iz vse Slovenije še turistično spoznavali Mursko Soboto, mentorji pa so pregledali in ovrednotili njihove izdelke. Mentorji so predlagali nekaj organizacijskih in vsebinskih izboljšav za prihodnje tekmovanje. Tako bi bilo bolje po vzoru drugih podobnih tekmovanj prestaviti državno tekmovanje na soboto, tekmovati bi bilo treba začeti prej, tekmovalci pa bi bili veseli možnosti, da bi svoje odgovore vnašali v računalnik. Vsi pa so si bili enotni, da so bile vsebinsko in časovno letošnje naloge zahtevnejše od prejšnjih in tudi selektivnejše. Če bo organizatorjem uspelo zbrati sredstva, se bodo najboljši srednješolci junija udeležili regionalne olimpijade v Beogradu in avgusta svetovne olimpijade v Moskvi. Bernarda B. Peček napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 27 napovednik dogodkov Odprtje Petek, 24. aprila 12.30 Od petka do petka: pregled dogodkov v pokrajini ob Muri pripravlja Lidija Cer Magdič 1. ME IMAŠ ŠE SPLOH KAJ RADA – Modrijani 2. GLASBA JE MOJ ČAROBNI SVETAnsambel Franca Miheliča 3. PRAZNUJMO SKUPAJ – Štrk 4. ZASTONJ – Akordi 5. NE BOM SE POBOLJŠAL – Biseri 19.15 Mladi val: Vojka Vrečič bo gostila dijake SŠGT Radenci, ki so v sklopu projekta Erasmus obiskali Portugalsko PREDLOGA 20.10 Te domače viže z Dejanom Rajem POKLIČI ME – Ansambel Prosen ČAS VESELIC – Ansambel Vžig 23. aprila 2015 | Vestnik | Sobota, 25. aprila 10.15 Potepajte se z nami MURSKA SOBOTA V četrtek, 23. aprila, ob 18. uri bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota odprtje gostujoče razstave Muzeja Medžimurja Čakovec Večerna soareja – Fin de siecle v Čakovcu. Po odprtju bo ob 19. uri v dvorani gradu modna revija zgodovinskih kostumov iz obdobja historicizma in secesije. RADENCI V četrtek, 23. aprila, ob 18.30 bo v Dosorju odprtje razstave slikarskih del Metke Lipnik z naslovom Spominjarije. Razstava bo na ogled do 23. maja. Nedelja, 26. aprila LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. ŠALTINKA – Rudi Bučar 2. VSE MOGOČE – I.C.E. 3. LJUBEZEN BEŽI – Regina 4. TERASA – Pliš 5. ORIGINAL – Carpe Diem 10.30 Nedeljska kuhinja: gost Petre Kranjec Milanov bo Izidor Sabotin, dr. strojništva iz Beltinec 18.00 Na narodni farmi: o jubilejnem, 20. festivalu Slovenska polka in valček PREDLOGA Ponedeljek, 27. aprila NE SPREMINJAJ ME – Ditka STISN SE K MEN – Manouche 12.30 Praznično anketo je pripravila Nataša Brulc Šiftar NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 14.30 Za zdravje: Mojca Jerebic, dipl. med. sestra, o antikoagulantni ambulanti 1. BULLETPROOF PICASSO – Train 2. TROUBLE – Iggy Azalea & Jennifer Hudson 3. HEART OF STONE – Andreas Kümmert 4. HOLD MY HAND – Jess Glynne 18.00 MV-dur: Moira praznuje 30 let glasbenega ustvarjanja Torek, 28. aprila 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 18.00 Srebrne niti z Bojanom Rajkom Sreda, 29. aprila 12.30 Intervju: Mihaela Kalamar bo gostila Metko Feher Pal, avtorico knjige Zaključevanje prodajnih pogajanj 20.10 Mursko-morski val: Mateja Polak na obisku pri Eskimih/Inuitih na severu Kanade Četrtek, 30. aprila 5. SHOTS – Imagine Dragons 12.30 Reportaža tedna! PREDLOGA 14.30 Domača plošča: Mihael Zanjkovič z novo skladbo Glej naprej MEIN BERG – Unheilig I REALLY LIKE YOU – Carly Rae Jepson Praktično darilce Murskega vala dobi: Pamela Bradač, Ljutomerska cesta 27, Gornja Radgona. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. BOLJŠA STRAN SPLETA Gledališče MURSKA SOBOTA V petek, 24. aprila, ob 20. uri bo v gledališču park stand up komedija Reporter Milan: Ona, bivši in Džoni. Organizator je Društvo Zvezdni otroci, izkupiček od predstave pa bo podarjen v dobrodelne namene. LENDAVA V soboto, 25. aprila, ob 10.30 bo v gledališki in koncertni dvorani otroška predstava Glavko in Zbrk – Lunožer v izvedbi Bimbo Teatra. ZBIGOVCI V soboto, 25. aprila, ob 19. uri bo v gasilskem domu komedija Zmešnjava na vitomarškem travniku. PUCONCI, TURNIŠČE V petek, 24. aprila, ob 20. uri bo v Kulturni dvorani Puconci predstava Pogreb, v kateri igrajo Mejke, Macho in Milivoj Miki Roš. V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri bo predstava v Jeričevem domu v Turnišču. Glasba MURSKA SOBOTA V soboto, 25. aprila, ob 20. uri bo v gledališču Park koncert Hamo & Tribute 2 love. Matevž Šalehar - Hamo bo skupaj s skupino predstavil novo zgoščenko POL. V četrtek, 24. aprila, ob 19. uri bo v evangeličanski cerkvi koncert ob dvajsetletnici delovanja Moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko. Zborovodja je Jožef Slaviček, sodelovala pa bosta še Ladislav Gyorek in Tomi Bušinoski. V soboto, 25. aprila, ob 21. uri bo v Mikku koncert skupine Sončna uprava ob njeni desetletnici. Kot predskupina bo nastopila skupina Špirit. V soboto, 25. aprila, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona Metal koncert. LJUTOMER 7 Veličastnih: V soboto, 25. aprila, ob 18. uri bo v Domu kulture Ljutomer ponovitev baletne predstave Knjiga pravljic v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. NSTSNMV: RAZKRIŽJE V petek, 24. aprila, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Razkrižje predmaturitetni recital Aleša Levačiča na pozavni (Konservatorij za glasbo in balet Maribor). SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? V petek, 24. aprila, ob 20. uri bo v stari kinodvorani 19. rok fest Jürjevo je. Nastopile bodo skupine Gold Snap, Koala Voice, Jegulja, Odpisani, Dežurni Krivci in Evil Peanut. Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Od petka, 24. aprila, do nedelje, 26. aprila, bo v mladinskem domu drugi citrarski tabor Zaigraj na citre. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 MURSKA SOBOTA V četrtek, 23. aprila, ob 20. uri se bo projektu mednarodni dan knjige pridružila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Ob 10. uri bo vrtec na obisku – ura pravljic, med 10. in 17. uro bukvarna pred knjižnico, ob 20. uri pa čajanka z Dušanom Šarotarjem in njegovim gostom, igralcem Branetom Grubarjem. Predavanje V četrtek, 23. aprila, ob 20. uri bo v okviru svetovnega dne knjige (noč knjige) v Knjižnici in čitalnici Razkrižje predavanje z naslovom Notranja intuicija starša kot knjiga pri vzgoji otroka. Predaval bo mag. družinskih študij Andrej Omulec. Glasba našega srca: Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 28. aprila 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. V četrtek, 23. aprila, od 18. ure do polnoči bo v Knjižnici Gornja Radgona Noč knjige: predstavitev dela Krhkost sodobnega človeka v izvedbi Danice Geršak. RAZKRIŽJE V četrtek, 23. aprila, ob 18. uri bo v dvorani Zasebne glasbene šole Maestro javni nastop učencev. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine GORNJA RADGONA V soboto, 25. aprila, ob 20. uri bo v gasilskem domu predstava Svinjej v Vankinij müzgaj v izvedbi KUD Budinci. GORNJA RADGONA Ime in priimek, naslov: Literatura KUŠTANOVCI Kupon št. 17 Glasujem za skladbo IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? V gledališču Park v Murski Soboti bo v soboto koncert Hamo & Tribute 2 love. HODOŠ PUCONCI V soboto, 25. aprila, ob 19. uri bo v Spominskem domu Števana Küzmiča tradicionalni letni koncert Vokalne skupine Zarja. Gost koncerta bo Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Ples MURSKA SOBOTA V petek, 24. aprila, ob 11. uri bo v gledališču Park območno srečanje plesnih skupin. MURSKA SOBOTA V soboto, 25. aprila, med 10. in 17. uro bo v hotelu Zvezda enodnevni osnovni seminar Učenje dr. Grigorija P. Grabovoja. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 23. aprila, ob 16.30 bo delavnica za otroke Izdelovanje verižic (Brigita Medžimorec), ob 18.00 debatna delavnica Moje mnenje o … (Dominik Golob, Borut Miklus), ob 18.30 pa predavanje Ali je zdravo res zdravo? (Rudi Drevenšek). V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 16.30 pa Seme obilja: celična preobrazba – zdravljenje (Nataša Fras). V torek med 9. in 12. uro bo ustvarjalni tabor za otroke (Brigita Međimorec), ob 17.30 uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. V sredo med 9. in 12. uro bo ustvarjalni tabor za otroke (Brigita Medžimorec), ob 13.30 Učimo se slovenski jezik – za začetnike, tujce … (Tamara Šulek), ob 16. uri praktična delavnica permakulture – skupnostni vrt ob progi (ZOS), ob 18. uri pravljično starševstvo – skupina za starše (Andrej Omulec), ob 18. uri pa potopisno predavanje Modrosti vzhoda II – Indija (Nenad Preradovič). PODGRAD V soboto, 25. aprila, ob 7. uri bosta srečanje vojnih veteranov in ribiško tekmovanje. GORNJA RADGONA Od torka, 28. aprila, do petka, 1. maja, bodo v Knjižnici Gornja Radgona med 9. in 11. uro prvomajske počitniške delavnice. PEČAROVCI V soboto, 25. aprila, ob 15. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu deveti Pohod po Pečarovcih, ki se vpiše v izkaznico pohodov po Goričkem in izkaznico pohodov po Občini Puconci. BODONCI V nedeljo, 26. aprila, ob 10. uri bo v evangeličanski cerkvi odprtje avto-moto sezone z blagoslovitvijo voznikov. Nato bosta srečanje pri cerkvi ter zabava z ansamblom Spev in glasbeno skupino Energy v okrepčevalnici Na jasi. VADBA JOGE V POMURJU Do 20. junija poteka vsak teden vadba joge v Pomurju v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Na ekonomski šoli v Murski Soboti je vadba 1. stopnje vsak četrtek ob 17.30 (učilnica 37). Joga za starejše je v Domu starejših Rakičan vsako sredo ob 13.45 in v Domu starejših Murska Sobota vsako sredo ob 15.15. V telovadnici radenskega Dosorja bo joga za starejše vsako sredo ob 18. uri. V Osnovni šoli Gornja Radgona (likovna učilnica) bo vadba 1. stopnje v ponedeljek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 29. aprila na ogled razstava izbora del iz stalne zbirke galerije z naslovom Stalna zbirka kot tradicija. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava Literarna ustvarjalnost Evalda Flisarja ob njegovi 70-letnici. V Pomurskem muzeju Murska Sobota sta na ogled stalna razstava ter razstava Vibenov vodnjak. V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920. LENDAVA V lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso, ki sta jo organizirala Galerija - Muzej Lendava in Občina Lendava. V gledališki in koncertni dvorani bo do 4. maja na ogled razstava del slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami z naslovom Bled in slovenska mesta. V lendavski poslovalnici Nove Ljubljanske banke (Mlinska ulica 2) je na ogled razstava del Cvetke Hojnik z naslovom Odkrivanja. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. SPODNJI KAMENŠČAK LJUTOMER V soboto, 25. aprila, ob 19.30 bodo v Mladinskem centru Prlekije družabne igre – tarok (moderator Jožek Makoter). V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del ameriškega kiparja Bryana Laucha. LJUTOMER POTRNA V sredo, 29. aprila, ob 16.30 bo v Splošni knjižnici Ljutomer pravljična ura. V Pavlovi hiši je do 23. maja na ogled razstava fotografij Elia Ciola in Stojana Kerblerja z naslovom Friulia & Štajerska. LENDAVA V nedeljo, 26. aprila, ob 8. uri se bo začel pri trgovini Spar ornitološki izlet v Mursko šumo v organizaciji Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Izlet bo vodil Branko Bakan, udeleženci pa bodo ob pticah spoznavali tudi rastline poplavnega gozda ob Muri. GORNJA RADGONA V galeriji Doma kulture Gornja Radgona je na ogled razstava slikarskih del Gerharda Guttmanna. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 23. aprila 2015 Četrtek: pretežno jasno 8 | 22 Petek: pretežno oblačno, rahel dež (krajevne plohe) 10 | 18 vreme Andrej Velkavrh V četrtek bo precej jasno vreme. Pihal bo jugozahodnik. V noči na petek in v petek bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Pojavljale se bodo manjše krajevne padavine, deloma plohe. Malo se bo ohladilo. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, spet bo zapihal jugozahodnik in zato bo nekoliko topleje. Več oblačnosti bo v ponedeljek, ko bo lahko občasno padla tudi kakšna kaplja dežja. Sobota: zmerno oblačno 7 | 20 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: zmerno oblačno 10 | 21 Ponedeljek: pretežno oblačno, rahel dež 10 | 19 Oblačilna podoba slovenskega osebja na Expu v Milanu Tudi delo rok Prekmurcev in Prlekov Po kreacijah Sonje Šterman – Oblačila je izdelalo podjetje Moda Mi&Lan iz Gornjih Petrovec tne modne dodatke: za moške kravate iz zračne čipke v obliki letve, ki se lahko poljubno odvzame, za ženske pa rute, prav tako iz zračne čipke, v obliki Slovenije. Sonja Šterman: »Zračna čipka temelji na prešivanju vezilne podlage s sukancem; to se dela s šivalnim strojem. Čipko potem sestavlja nešteto niti, ki predstavljajo povezanost in sodelovanje med ljudmi, hkrati pa simbolno predstavljajo naravo, brstenje in rastline, ki so nujni za zdravo življenje.« Unikatnim rutam »Slovenijam« je vsaka od študentk dodala svoje videnje naše države: nekatere so z nitkami poudarile porečja, druge avtoceste in železnice, tretje regije, narečne skupine, večja mesta ali obdelovalne površine. V začetku tega tedna si je osebje, ki bo uniforme v Milanu nosilo, uniforme prvič nadelo in bili so – navdušeni! Sonja Šterman: »Temnosiva je namenjena vodstvu paviljona, srednje siva pa informatorjem. Obema so skupni kroj, zeleno okrasno pošivanje in unikatna zračna čipka. Moram reči, da je osebje nad oblačili navdušeno, saj so res vrhunske ka- *** Ste se kdaj vprašali, zakaj je spomladi in poleti tako malo jutranje megle, saj ravno tako dežuje kot pozimi. Razlogov je več. Morda najvažnejši je, da je dan dolg in seveda noč kratka. Nočno ohlajanje zato traja precej manj časa kot pozimi in temperature zjutraj so zato višje. Pri enaki vlažnosti zraka bo seveda zato prišlo precej težje do kondenzacije vodne pare v zraku, da bi nastale vodne kapljice in megla. Večkrat se zgodi, da megla vendarle nastane, a sonce vzhaja zgodaj in preden se zbudimo, se megla že posuši, izhlapi. Spomladi in poleti je tudi ozračje bolj premešano zaradi sprotnega dnevnega segrevanja prizemnih plasti. Voda, ki izhlapi iz tal – in izhlapevanje je vendarle precej izrazitejše kot pozimi –, se ne zadrži v prizemni zračni plasti, ampak se meša z višje ležečimi plastmi, ki so bolj suhe. Tako se premešani zrak osuši, vlaga tega premešanega zraka pa je manjša. Tudi zato težje nastane megla. Tretji vzrok je zagotovo veter. Ta je strup za radiacijsko meglo, ki nastaja ponoči v naših kotlinah. Tudi veter pospešuje mešanje zračnih plasti in s tem se vodna para porazdeli na večjo prostornino zraka, torej se zračna vlaga zmanjša. Hkrati veter tudi zmanjšuje nočno ohlajanje, ki je drugi vzrok za težji nastanek jutranje megle. Sicer pa zlasti v jutranjih urah v topli polovici leta večkrat lahko opazujemo talno meglo. Posebno rada nastaja nad zoranimi njivami. Te so temne in zato se zemlja tam hitreje in bolj segreva kot nad poraslimi tlemi. Hkrati se zato povečuje izhlapevanje vode iz tal. Zjutraj pa je plitva talna plast zraka vendarle hladnejša od višje ležečih plasti, tako da lahko pride do kondenzacije in tanka plast megle je tu! vestnikov koledar Osebje slovenskega paviljona prvič v uniformah za Expo, narejenih v Prekmurju, v Gornjih Petrovcih fotografija sonja šterman Prvega maja se v Milanu v Italiji odpira eden večjih dogodkov, povezanih z gospodarsko promocijo, svetovna razstava Expo Milano 2015. Na razstavi, ki je sicer vsakih pet let in traja pol leta, bo sodelovalo 144 držav, med njimi tudi Slovenija. Expo prirejajo že od sredine 19. stoletja in je vedno namenjen predstavitvi dosežkov svetovni javnosti; letos organizatorji pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev. Osnovna ideja je, da vsaka država svetu pokaže svoj pogled na neko temo; tokrat je izbrana tema »hrana«, geslo pa »Nahrani- ti planet, energija za življenje«. Expo se bo raztezal na več kot milijon kvadratnih metrih. Slovenski paviljon, ki naj bi bil med oblikovno najbolj atraktivnimi, bo stal na osemsto kvadratnih metrih površine. Veliko vlogo v tem pomembnem dogodku pa so odigrali – to lahkega srca trdimo – tudi Prekmurci in Prleki. Na razpis javne agencije Spirit za celostno oblačilno podobo osebja v slovenskem paviljonu se je namreč – v sodelovanju s podjetjem Moda Mi&Lan – prijavila tudi modna oblikovalka Sonja Šterman, ki je v vse BOLJŠA STRAN SPLETA skupaj »potegnila« še skupino študentk Laboratorija za oblačilno inženirstvo ter fiziologijo in konstrukcijo oblačil s Katedre za tekstilne materiale in oblikovanje Fakultete za strojništvo v Mariboru. In med njimi so tudi tri Pomurke: Maša Lemut, Ana Đurinek in Špela Jerebic. Te so – poleg še petnajstih študentk omenjene fakultete – izdelovale unikatne ovra- kovosti, ki jih znajo izdelati le redki. Zaposleni v Modi Mi&Lan, ki jih vodi Milan Mörec, so se namreč izjemno potrudili in poudariti želim, da je bil projekt tako uspešen, ker sem kot oblikovalka delala z roko v roki z modelarjem, tehnologom in šiviljami. Izdelki so tako res skupinsko delo, na katerega smo lahko vsi ponosni.« Vida Toš TEKMOVANJE V KUHANJU DIVJAČINSKEGA GOLAŽA Č – 23. april JURIJ P – 24. april VOJKO S – 25. april MARKO N – 26. april MARCELIN Občina Moravske Toplice in Terme 3000 vabita na PAVEL S – 29. april ROBERT V nedeljo, 26. aprila 2015, v kraljestvu treh src. TRADICIONALNO KRESOVANJE P – 27. april dan upora proti okup. T – 28. april Vse ljubitelje kuhanja jedi v kotličku vabimo, da se nam pridružijo na edinstvenem kuharskem tekmovanju. Zadnji rok za prijave na tekmovanje je sreda, 22. april 2015 na z ansamblom Horizont 051 321 402 branko.slavinec@zdravilisce-radenci.si Terme 3000 30.4.2014 ob 19.00 uri V petek, 24. aprila, sonce vzide ob 5. uri in 51 minut, zaide ob 19. uri 55 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in štiri minute. V nedeljo, 26. aprila, ob eni uri in 56 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Informacije na: 051 677 780 (Feher Gabrijela) gabriela.feher@terme3000.si Letak oglas Kresovanje_2015.indd 1 Naročite svoj 3/24/15 11:46 AM C M Y MY CY CMY Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … 1 Želimo vam prijetno kuho! 22.4.15 8:50 vabilo_vestnik.indd 1 CM narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 SvetovalniDnevi_OGLAS_Vestnik.ai K 3/12/15 9:54 AM TRGOVINA Gradbeni center KEMA Puconci 393, 9201 Puconci SVETOVALNI l 2015 28. do 30. apri od 9. do 17. ure DNEVI -25% * teras i ij c a n a s o e s V lage! v e n r a il p a k in osti) anje in ugodn etov a (brezplačno sv * velja na materiale iz programa HYDROMENT, KEMASAN, LINEA, HIDROSTOP in BETONPROTEKT
© Copyright 2024