1. No category

BORUT PAHOR
NA URADNEM
OBISKU V
BUDIMPEŠTI
STR. 2
Na
Hortobágyi
eške itak
najdemo
slovenska
imena
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
10.
septembra 2015  Leto XXV, št. 37
Slovenska zveza postavila spomenik Porabskim Slovencom, vöodpelanim na Hortobágy
V SPOMIN, KA BI SE NEJ POZABILO; V OPOMIN,
KA BI SE NIGDAR VEČ NEJ ZGODILO
4. septembra popodneva se je
zbralo kauli 90 lidi na dvorišči
Slovenskoga dauma v Varaši, ka
bi se spominali na tiste Slovence iz
porabski vasnic, stere so v petdeseti lejtaj vöodpelali na Hortobágy.
Med njimi je bilau dosti taši, steri
so sami tö bili deportirani v delovna taborišča, pa so se zdaj veselili, ka so te den leko zadobili. Najstarejša tetica je bila 96 lejt stara
Mlijnarna Mariška iz Števanovec.
Navzauče je po špilanji na kitaro pa
spejvanji Vlada Poredoša pozdravo vodja Vladnoga urada Železne
županije Bertalan Harangozó,
steri je pravo, ka bi vöodpelanim
tistoga reda gvüšno ležej bilau pri
düši, če bi leko poslüšali takšno
pesem. Harangozó je gučo o tom,
kakši so bili tisti časi v rosagi, kak
si je totaritarni komunistični režim
Rakošina, steri je kak lapec išo za
Rusi, isko grešne kozle (bűnbak)
in te je najšo v trdi pavraj, stere
je emo za kulake, v inteligenci, v
meščanstvi in v vsej tisti lidaj, steri
so se njemi nej vidli. Med tejmi so
bili lidgé, steri so živeli pri granici
z nekdanjo Jugoslavijo, tak Porabski Slovenci tö.
Vejmo, ka je dugo lejt trbelo čakati,
ka so lidgé, tisti vöodpelani, deportirani vüpali na glas gučati o Hortobágyi, ešče več lejt pa do tistoga
mau, ka se je o tom časi napiso
porabski roman, knjiga Franceka
Mukiča Vtrgnjene korenjé.
Te čas, kmična petdeseta lejta porabske zgodovine je raziskovala
dr. Katarina Munda Hirnök,
znanstvena raziskovalka INV iz
Ljubljane, stera je ovak doma iz
Sakalauvec pa je njena držina tö
bila vöodpelana. V svojom guči je
Spomenik vödpelanim Porabskim Slovencom je dala postaviti Slovenska zveza
Porabski Slovenci pa gostje na spominski slovesnosti
tapovedala zakoj, kak pa kama so
bili Slovenci deportirani. Po njeni
podatkaj so iz naši vasnic odpelali
na Hortobágy med letoma 1950
pa 1953 petdesettri držin, tau je
bilau 218 lidi. Največ držin (15) so
odpelali z Gorenjoga Senika, po 10
držin pa iz Verice-Ritkarovec pa iz
Števanovec. AVOŠ-ke so po lidi prišli vnoči, vse so mogli doma njati
(maro, ram, pohištvo), samo tisto
so leko v živinski bagaunaj s sebov
vzeli, ka so leko nesli na plečaj. V
taboraj so se držali v štalaj, trdo so
mogli delati pa so je policaji skrb
meli…(Več leko preštete v članki
Dušana Mukiča na str. 6).
Vöodpelani Porabski Slovenci
– kak smo tau v gunči dr. Katarine
Munda Hirnök tö čüli – so si trno
želeli pa si želejo, naj se njim nekak opraviči, naj se od nji odpüščenjé prosi. Pa tau tö, naj se tisti
grdi, kmični časi ne pozabijo, nej
ka bi se znauva zgodili.
Zatok se je Slovenska zveza tak
odlaučila, ka dá postaviti spomenik v spomin Porabskim Slovencom, vöodpelanim na Hortobágy,
steroga sta odkrila predsednik
Slovenske zveze Jože Hirnök pa
Margit Takač (Oláh), stera je kak
mlada dekla bila deportirana na
Hortobágy, blagoslovili so ga župniki Vili Hribernik, Tibor Tóth in
Dejan Horvat.
Na spomeniki, steroga si je vözmislo naš kolega Karči Holec, vidimo
železniško tirnico (sín) pa kolau
od bagauna, stera simbolizirata,
kak duga-duga je bila paut od daumi pa do Hortobágya, kak dugo pa
völko je bilau trplenje v taboraj.
Marijana Sukič
2
BORUT PAHOR NA URADNEM OBISKU V BUDIMPEŠTI
3. in 4. septembra se je na
uradnem obisku v Budimpešti mudil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Prvi dan dopoldne so ga z
žarske, tako Áder, kakor tudi
izboljšanje železniških povezav do nje.
Kar se tiče energetske varnosti, je podčrtal predsednik
Boruta Pahorja so na gradu sprejeli z vojaškimi častmi
vojaškimi častmi sprejeli
na budimskem gradu, pred
Sándorjevo palačo, kjer se
mu je pridružil predsednik
Madžarske János Áder. To je
bilo tretje srečanje državnikov v bližnji preteklosti, kajti
skupaj sta se maja udeležila
Evropskega dneva narodnih
parkov na Tromejniku pri
Gornjem Seniku (v družbi avstrijskega predsednika Heinza Fischerja), nato pa sta
poleti oba hodila po sledovih
soške fronte v Sloveniji.
Predsednika sta imela razmeroma dolg dvostranski
pogovor, ki mu je sledila tiskovna konferenca. Na tej je
madžarski predsednik Áder
poudaril, da gre za posrečeno
situacijo, saj odnosov med državama ne bremenijo problemi. Obstajali naj bi izzivi,
ki jim je potrebno biti kos.
János Áder je spregovoril o
pomenu meddržavnih cestnih povezav, ki naj bi jih bilo
do leta 2020 na vsakih 5-8 kilometrov. To je sicer značilna
raven za večino unijskih sosednjih držav.
Madžarski predsednik je tudi
izpostavil, kako pomembna
je Luka Koper za Madžarsko, ki je za Avstrijo druga
najpomembnejša poslovna
partnerica Luke. Razvoj le-te
je elementarni interes Mad-
Madžarske, je potrebna vzpostavitev interkonektorja, ki bi
omogočal Sloveniji dostop do
madžarskih plinskih rezervoarjev ter Madžarski možnost
povezovanja z italijanskim
plinskim omrežjem.
Oba predsednika sta se še
minalnega značaja, saj gre za
nečloveške tihotapce ljudi, ki
izkoriščajo stotisoče beguncev. Končno pomeni kriza
tudi nevarnost za nacionalno
varnost.
János Áder je kolegu Borutu
Pahorju predlagal, naj premisli, ali bi podprl nastanek
skupnega unijskega finančnega sklada za reševanje
krize. Šlo naj bi za evropska
sredstva, s pomočjo katerih
bi nastala begunska taborišča v tistih »prvih državah«,
ki lahko zagotovijo varnost
migrantov. Za humanitarno
krizo bi to lahko bila najhitrejša in najučinkovitejša
rešitev, ki bi se ji lahko pridružile še organizacije OZN,
ZDA in celo bogate arabske
dežele, tako madžarski predsednik.
Ko je prevzel besedo, se je
predsednik RS Borut Pahor
zahvalil za gostoljubje in
poudaril, da pri Madžarski
in Sloveniji ne gre le za čla-
Veleposlanica RS Ksenija Škrilec je pozdravila visoka gosta v
Műcsarnoku
pogovorila o trgovinski menjavi, finančnih investicijah
in tudi podnebnostnih vprašanjih. Sta se pa temeljito
posvetila migracijski krizi v
Evropi. Kakor je János Áder
poudaril, sta se strinjala o
potrebi skupne evropske rešitve. Madžarski državnik je
povedal, da je po njegovem
kriza trojnega značaja. Prvič
gre za humanitarni problem,
kajti potrebno je pripraviti
na zimo družine, ženske in
otroke. Težava pa je tudi kri-
nici Evropske unije in zveze
NATO, temveč za sosednji in
prijateljski državi. Kot taki
pa si lahko pomagata druga
drugi, če se soočata s problemi. Po 25. letih so se ohranili
vzorni odnosi med državama,
takšna politika se mora nadaljevati. Kakor je slovenski
predsednik povedal, lahko z
odobravanjem opazujemo
rast gospodarske izmenjave,
ki dosega 1,7 milijarde evrov
letno. Obe državi skrbita za
narodnostni skupnosti, in
jima skušata zagotoviti najvišjo raven zaščite. Vse to
omogoča prijateljske pogovore, četudi obstajajo nekateri
različni pogledi. Tudi Borut
Pahor podpira skupno evropsko politiko v primeru migracijske krize, kajti s skupnimi
močmi je uspelo premagati
Borut Pahor je dodal, da je
potrebno več Evrope, ne pa
manj Evrope. Pol milijarde
Evropejcev se sooča s pomanjkanjem skupne politike.
Sistem kvot se mu zdi dobra
rešitev in upa, da mu bodo
pritrdili še drugi voditelji.
Ljudje pa morajo najti spre-
Slovenski predsednik ob obeležju madžarskih herojev
tudi finančno krizo iz leta
2008. Ne smemo vsega bremena naložiti na nekaj državam in ne smemo dovoliti 28
različnih politik, tako Pahor.
Gre v prvi vrsti za krizo ubogih ljudi, ki so izpostavljeni
vojnam. Potrebna je skupna
odgovornost, tako v kratkoročni kakor dolgoročni politiki, kajti končno moramo
zagotoviti mir in blagostanje
v domovih beguncev, da se
vrnejo.
Na novinarsko vprašanje je
János Áder dodal, da je odgovornost evropskih voditeljev večja, kot da vsak dan
nizajo nove neučinkovite
ideje. Nobena država ne bo
sama rešila problema, čas pa
pritiska. Potrebno je seči do
korenin težav in ne le do površja. Madžarski predsednik
je poudaril, da sistem kvot ne
more rešiti jedra problema.
Na kratki rok je potrebno
ustaviti migracijski val, na
dolgi rok pa doseči politično
stabilnost. Madžarska pa ima
dvojno dolžnost: po ustavi
mora zavarovati lastne meje,
obenem pa zavarovati zunanje meje Schengenskega območja.
Porabje, 10. septembra 2015
jemljivo življenje doma, ne v
begunskih centrih. Slovenija
se sicer strinja z razbremenitvijo držav, kot je Madžarska.
Evropska unija naj bi korak
za korakom, s skupno politiko rešila problem, kajti le
tako lahko preživi kot skupnost v vrednostnem smislu.
V popoldanskih urah je slovenski predsednik položil venec pri spominskem obeležju
madžarskih junakov na Trgu
herojev. Nato se je v spremstvu gostitelja, predsednika
Jánosa Áderja, napotil v bližnjo galerijo Műcsarnok, kjer
sta si oba visoka gosta - kot
glavna pokrovitelja - s strokovnim vodstvom ogledala
razstavo z vrhunci sodobne
slovenske likovne umetnosti.
Borut Pahor se je naslednji
dan sestal s premierom Madžarske Viktorjem Orbánom,
kjer je vztrajal, da je za odgovor na begunsko krizo
nujna skupna evropska politika. Po srečanju je slovenski
predsednik menil, da je treba
nekatere ukrepe Budimpešte
na tem področju upoštevati,
če se strinjamo z njimi ali ne.
-dm-
3
Šolski zvonec spet vabi v klopi
Letos se je poletje poslavljalo
z lepim, morda celo pretoplim vremenom. Na dvorišču
Dvojezične osnovne šole Števanovci so se že pred osmo
uro začeli zbirati šolarji v
spremstvu staršev, da bi se
udeležili odprtja šolskega
leta 2015/2016.
Tibor Tóth je blagoslovil vse
prisotne.
Šolarji so se razkropili po
učilnicah, vsak k svojemu
razredniku. »Vsako leto imamo probleme s kadri« - nadaljuje ravnateljica Agota.
»Nočejo študirati slovenščine na sombotelski katedri.
Števanovske šolarje je dvojezično pozdravila ravnateljica Agota Holec
1. septembra je na manjšem
prostoru pred vrati števanovske šole stalo 47 učencev, štirje manj kot v preteklem letu.
V Števanovcih in okoliških
Andovcih ter Verici-Ritkarovcih je izredno malo šoloobveznih otrok, zato so na
manjšo porabsko dvojezično
šolo že nekaj let privabljali
učence iz madžarskih družin iz bližnjega Monoštra in
okolice.
»85 odstotkov šolarjev se
vozi vsak dan iz Monoštra,
tako so se starši odločili« pravi ravnateljica DOŠ Števanovci Agota Holec in dodaja:
»Zelo dobro je, če se naučijo
še en jezik. Mi začnemo v
prvem razredu, tako niti tisti nimajo težav, ki se prej v
vrtcih niso učili slovensko.
Je pa to na žalost že tuji jezik zanje. Tudi oni so pridni, poučevati jih začnemo
na igriv način: veliko se
pogovarjamo, rišemo, barvamo in lepimo.«
Na odprtju novega šolskega
leta smo v Števanovcih slišali
šolske pesmi v obeh jezikih,
tudi ravnateljica je prvošolce, ostale učence, starše in
svoje kolege nagovorila dvojezično. Porabski duhovnik
Poleti so nastale težave,
nekateri učitelji so sami
od sebe odšli. Pred dvema
letoma so pisno izjavili, da
bodo položili izpit iz slovenščine, pa niso.«
Vodja ustanove je morala poiskati nove sodelavce. »Oni
so prav tako Madžari, le
da so odprti. Seznanjeni
so, kam so prišli poučevat.
Sedaj imam dve učiteljici,
ki sta se prijavili na študij
v Sombotelu. Tudi ostali
novi pedagogi so rekli, da
se bodo udeležili tečaja.«
Učitelji imajo dve leti časa,
da položijo jezikovni izpit na
srednji ravni.
»Dvojezični pouk moramo
povzdigniti na višji nivo.
Tisti, ki znamo in poučujemo slovensko, moramo
spodbujati nove učitelje,
naj se učijo jezik. Kolikor
smo zmožni, jim moramo
pomagati. Vendar se morajo tudi oni veliko ukvarjati
s slovenščino« - poudarja
Agota Holec, ki je hvaležna
za delo učiteljice asistentke
na šoli. »Metoda Perger poučuje 17 ur slovenščine na
naši šoli. To je velika pomoč, ne vem, kako bi brez
nje organizirali pouk.«
Pomembna pridobitev na
števanovski šoli je asfaltirano
igrišče za nogomet in košarko. Sezidali so tudi hiško iz
lesa, kjer skladiščijo kolesa
in drugo opremo za šport.
»Šolo je rešilo, da jo je prevzela Državna slovenska
samouprava. Ne le finančno, ampak tudi strokovno.
Vsakdo si mora v glavi urediti in razumeti, na kakšni
šoli poučuje. Težko je bilo,
ko so nekateri odšli, bili so
dobri pedagogi. Jezikovni
izpit je pogoj na dvojezični
osnovni šoli. Če se ne držim
pravil, bom brez službe.
Dvojezični pouk in slovenski jezik moramo nositi v
srcih« - zaključuje razmišljanje ravnateljica Agota Holec.
Na večji porabski ustanovi,
na DOŠ Jožefa Košiča na
Gornjem Seniku, so se slavnostnega odprtja šolskega
leta udeležili tudi predsednik
(vzdrževalke) Državne slovenske samouprave Martin
Ropoš, zagovornica slovenske skupnosti v madžarskem
parlamentu Erika Köleš
Kiss ter višja pedagoška svetovalka za Porabje Valerija
Perger. Tudi tukaj so predstavili krajši kulturni program,
dvojezično je pozdravila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. Po blagoslovu je vseh
74 učencev našlo pot v svoje
učilnice.
»Razen iz domače vasi
imamo učence še z Dolnjega Senika, iz Sakalovcev,
Slovenske vesi in Monoštra«
- pripoveduje ravnateljica
šole, ki bo letos jeseni praznovala 10. obletnico uvedbe
dvojezičnega pouka. »Danes
so že vsi učenci udeleženci
pouka v dveh jezikih. Vsak
otrok se v tistem trenutku,
ko prestopi prag šole, mora
učiti dvojezične predmete
in slovenski jezik.«
Na Seniku se dvojezično poučujejo glasbena, telesna in
likovna vzgoja ter spoznavanje okolja v nižjih razredih,
oziroma informatika, biolo-
gija in zemljepis v višjih razredih. »Ogromno delamo,
da bi imeli na šoli primerne učitelje. Ker smo dvojezična šola, morajo pač vsi
učitelji obvladati oba jezika. Morajo pa imeti tudi
dokument, da so jezikovni
izpit položili na srednji
ravni.« Dva kolega sta izpit
naredila na koncu prejšnjega
šolskega leta. »Za vse ostale
bomo lahko podpisali petletno pogodbo, kar je že res
dolgoročno. Del sredstev prihaja normativno, seveda
pa s tem ne bi mogli vzdrževati teh šol, saj so majhne
po številu otrok. Dodatno
financiranje pa prihaja iz
leta v leto.« V času počitnic
je prišlo do investicij na obeh
šolah, poudarja predsednik
Ropoš, in tudi pri vrtcih.
Učiteljica Ibolya Neubauer je učence 2. razreda na Seniku opogumila
pred šolskim letom
pa velja, kakor tudi za bodoče sodelavce, da se morajo učiti jezik in čim prej
opraviti izpit. Primer obeh
kolegov kaže, da se da iz
slovenščine ravno tako narediti izpit kot iz katerega
koli tujega jezika.«
Finančni položaj večje porabske šole je prav tako urejen,
nekaj sredstev ostaja celo za
obnovo. »Ostala sta le dva
razreda, v katerih ni bilo
novega pohištva. Poleti se je
to uredilo, vseh naših osem
učilnic ima v celoti novo
pohištvo. Kjer pa je bilo najbolj nujno, smo tudi okna
zamenjali. Še naprej bomo
delali na tem, da se lahko
učenci učijo v takšnem okolju, kjer se jim lahko zagotovijo najboljši pogoji.«
»Starši in sodelavci šol ocenjujejo, da je bila dobra
odločitev, ko smo prevzeli
ustanovi« - pravi predsednik
DSS Martin Ropoš in doda,
da težave povzroča vsakoletni podpis pogodb o podpori.
»Dobili smo obljubo od ministra za človeške vire, da
Porabje, 10. septembra 2015
»Dvojezičnost učiteljev zahteva zakon, na podlagi zakona vzdrževalec in tudi
vodstvo šole. Projekt izobraževanja se je začel, če
se je kdo lotil, ni uspel in
vendarle nadaljuje, smo
mu podaljšali pogodbo.
Upam, da bodo v dveh letih vsi pedagogi imeli izpit
iz slovenskega jezika« - je
izrazil željo (zahtevo) vodja
vzdrževalne organizacije in
pripomnil: »Dobivamo pomoč iz matične Slovenije.
Ena pedagoška asistentka
že redno dela in vidimo,
da lahko ogromno pomaga. Oddali smo prošnjo na
ministrstvu, saj rabimo dodatno vzgojiteljico-asistentko za vrtce in najmanj dve
učiteljici-asistentki čim prej
na obeh dvojezičnih šolah
in v Monoštru« - je zaključil
predsednik DSS.
Šolsko leto je torej v polnem
zagonu in si lahko vsi le želimo, da bi se na obeh šolah
čim večkrat slišala slovenska
beseda in pognala korenine v
srcih prihajajoče generacije.
-dm-
4
OD
SLOVENIJE…
Pahor se je udeležil Evropskega
foruma Alpbach
Predsednik republike Borut Pahor se je
udeležil Evropskega foruma Alpbach,
kjer je izpostavil pomen solidarnosti
med članicami EU pri reševanju aktualne begunske krize. Srečal se je tudi
s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović, s katero sta se zavzela za nadaljevanje prijateljskih odnosov med
državama kljub sporom glede arbitraže. Pahor je na političnem simpoziju z
naslovom Koliko neenakosti lahko Evropa še prenese dejal, da trajno rešitev
begunske krize vidi v rešitvi konfliktov
v državah, od koder begunci prihajajo.
Z njim se je strinjala Grabar-Kitarovićeva, v katere državi je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala vojna. Avstrijski
predsednik Heinz Fischer je opozoril,
da trpljenje beguncev, ki v upanju na
boljše življenje prihajajo v Evropo, ni
stvar nekoga drugega, kar nas ne zanima. Čeprav je bila begunska kriza
spričo aktualnosti v ospredju, so na
simpoziju govorili tudi o prihodnosti
EU. Predsednik Pahor je menil, da je
dobra prihodnost EU v Združenih državah Evrope, pri čemer je poudaril,
da ne bi šlo za identično stvar, kot so
ZDA.
Evropa je v tem trenutku najboljši
kraj na svetu
Na Bledu je potekal najpomembnejši
zunanjepolitični dogodek v Sloveniji –
Strateški forum Bled. V ospredju prvega dne jubilejnega desetega foruma, na
katerem je sodelovalo 700 udeležencev
iz več kot 60 držav, je bila migrantska
kriza, s katero se sooča Evropa, drugi
dan pa so se v okviru foruma nadaljevale politične in gospodarske razprave
ter razprave o razvojnih vprašanjih,
Zahodnem Balkanu, gospodarski krizi, transportnem povezovanju v regiji
in partnerstvu v turizmu. Predsednik
Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da je Evropa tako privlačna za
ljudi od drugod zato, ker je sekularna,
stabilna in strpna in ni obremenjena z
ideologijami, nacionalizmom in totalitarizmi. Po njegovih besedah je Evropa
v tem trenutku še vedno najboljši kraj
na svetu, sicer ni popolna, a nam gre
vseeno bolje kot katerikoli drugi regiji
na svetu.
Potrna: Štajerski Slovenci v programu mednarodnega festivala
DNEVI POEZIJE IN VINA
Zavod Beletrina iz Ljubljane
je tudi letos pripravil mednarodni kulturni festival Dnevi
poezije in vina, z osrednjim
programom na Ptuju in vsebinsko privlačnimi dogodki v
slovenskih mestih, v Avstriji in
na Hrvaškem. Vse od začetka
je v festival vključena Pavlova
hiša - kulturni dom štajerskih
Slovencev v Potrni/Laafeldu
pri Radgoni. Vodstvo Kulturnega društva Člen 7 ima v letnem
programu tudi organizacijo
čezmejnih in mednarodnih
prireditev, ki pomenijo osvežitev v avstrijskem kulturnem
prostoru ob Sloveniji in v Sloveniji. Ena takih je bil Umetniški avgust 2015, ko so bile
tri likovne razstave slikarjev iz
Avstrije in Slovenije, in sicer v
slovenski in avstrijski Radgoni
in Feldbachu.
Ob Ptuju, stičišču Dnevov poezije in vina, so pesnice in
pesniki iz petnajstih držav
od Kostarike do Turčije, nastopili še v Ljubljani, Mariboru, v Šentvidu na Glini na
avstrijskem Koroškem, kjer je
bil celodnevni program z naslovom Trenutki jasnine, v
Varaždinu na Hrvaškem in še
nekaterih slovenskih mestih.
Ker gre za mednarodni festival
Poezije in vina, je Beletrina
pritegnila 18 vinarjev, od tega
15 iz vinorodnega okoliša Štajerska in tri iz vinorodnega
okoliša Primorska. Sodeloval
je tudi mačkovski Marof, torej
tudi vino z Gorčkega (ki ima
stoletno tradicijo, ker je že
grofovska družina Szapáry na
Goričko prinesla sodobno vinogradništvo in kletarstvo).
Na odlično obiskanem pesniškem večeru v Pavlovi hiši so
brali Olga Hapejeva iz Belorusije v izvirniku, prevod je brala
Suzanne Weitlaner, ter Helwig
Brunner in Judith Nika Pfeifer iz Avstrije, njune pesmi je
v slovenskem jeziku brala dr.
Andreja Haberl Zemljič, moderatorka pa je bila Renata
Zamida. Z glasbo sta pesniško branje popestrila pevka
Katarina Juvančič in kitarist
Dejan Lapanja. Obiskovalci so
poskušali štajersko biološko
celem svetu uveljavljenem
pesniku Tomažu Šalamunu
(na Madžarskem je izšel pre-
Moderatorka iz Zavoda Beletrina Renata Zamida, pesnica Olga
Hapejeva iz Belorusije in predsednica KD Člen 7 Suzanne Weitlaner
vino, pridelano na osnovi biodinamičnega vinogradništva
Ploder - Rosenberg in vino
Marof iz Mačkovec.
V fokusu je bila letos poezija v
nizozemskem jeziku, ki sta jo
predstavljala po dva pesnika
iz Belgije in Nizozemske. Zato
se je festival začel s štiridnevno
nizozemsko-slovensko pesniško delavnico. Kot domačin je
bil letošnji častni gost Milan
Dekleva (izšla je tudi njegova
dvojezčna pesniška zbirka
Darwin gre v jedilnico), kot
tuja gostja pa ameriška pesnica C.D. Wright, natisnili so
njeno prvo pesniško zbirko
Skritost. Ker je bila lani v fokusu švedska poezija, je letos izšla antologija sodobne švedske
poezije z naslovom Tvoj glas je
moj. Za ljubitelje poezije so pripravili tudi dvojezične knjižice
festivalskih pesniških gostov,
ki jih je bilo skupaj s častnima
gostoma dvajset, in ki pišejo v
šestnajstih jezikih.
V programu so bile prireditve
za mlade, zvrstilo se je več koncertov, šest likovnih razstav,
več zasebnih branj v doslej še
neodkritih ptujskih kotičkih,
kar je posebna poslastica festivala za ljubitelje poezije, ki
za kraj dogodka zvedo le četrt
ure pred začetkom. Posebno
pozornost je vzbudilo poimenovanje ene ptujskih ulic po
nedavno umrlem, v domala
vod ene njegovih prvih zbirk z
izzivalnim naslovom Poker).
Poimenovanje je spremljala
ulična uprizoritev poezije Tomaža Šalamuna. Omenimo še
razstavo knjig Milana Dekleve
in pogovor z avtorjem, likovno
razstavo Besede kot barve,
barve kot besede slovenskih
in tujih slikarjev, okroglo mizo
o ameriški poeziji in Versopolis, kjer živi poezija. Gre za
evropsko pesniško platformo,
ki ustvarja nove priložnosti
za perspektivne evropske
pesnike. V Versopolis so letos
Porabje, 10. septembra 2015
vključili 55 avtorjev in njihovo
poezijo, združeno pod motom
Kjer živi poezija. S projektom
nameravajo ustvariti enkratno vseevropsko platformo za
promocijo mladih pesnikov iz
Evrope. Koordinator projekta
je Zavod Beletrina. Iz programa Versopolis je na Ptuju sodelovalo pet mladih avtorjev iz
Poljske, Švedske, Litve, Hrvaške in Makedonije.
O pomenu mednarodnega
festivala Poezija in vino govorijo impozantni statistični podatki, in sicer da je v Sloveniji
doslej nastopilo 450 pesnikov
z vsega sveta, s prevodi njihovih pesmi v slovenščino je
nastal največji arhiv sodobne
poezije v Sloveniji. Na spletni
strani www.stihoteka.com so
pesmi vseh avtorjev, ki so doslej sodelovali na Dnevih poezije in vina. Izjemni podatki
o mednarodnem kulturnem
dogodku, kakršnih bi si želeli
v Sloveniji še več, pa tudi, da
bi v program vključili Mursko
Soboto, kjer je podobnih literarnih prireditev zelo malo,
ali nemara Monošter, kot že
sodelujeta dve sosednji državi
Slovenije.
Ernest Ružič
5
Bola sem enga velkoga požrla
Mariška Konkolič, po možej
Gera, se je zvala po domanjom Mejcina v Andovci,
gde se je naraudila pa gorrasla. Zdaj v Varaši v Traušči
žive s sinaum. Rejsan je tak,
kak dostakrat
pravijo, ka človek od drejva
ne vidi gauštjo.
Vsakšo paut,
gda reportažo
delam, se mantram, koga bi
leko gorpoisko,
dapa
tetica
Mariška, štera
je gnauksvejta
moja sausedica
bila doma, mi
je nikdar nej
napamet prišla.
Sploj pa zato je
čüdno, ka smo
še vejn nikak
žlata tö, njena mati se je tak
zvala ka Ilona Holec. Zdaj
mi je zato napamet prišla,
ka ranč te je bila vanej na
dvorišči, gda sem se prejk
Traušče pelo.
- Tetica Mariška, vi ste naši
sausedge bili, dapa dja se
že na tau trno ne spomnim, samo na prazno
kučo, štera je tam ostala.
»Moj mauž je töj bijo sodak,
pa gda sva se oženila, potistim sva na Alföld odišla,
zato ka on je odtistec valaun
bijo. Deset lejt sva na Kiszombori živela, tau je nej
daleč kraj od Makója.«
- Nej je bilau vam špajsno
odtec, gde puno brgauv
mamo, na ravnino oditi
pa tam živeti?
»Mena je nej bilau špajsno,
bola je dobro bilau, zato ka
tam je vse gnako bilau, pa
nej trbelo vö na brgé pleziti.
Tistoga reda so vönajšli tau,
ka zadruge (szövetkezet)
baudejo, mi, ka smo grünt
meli, je vse zadruga prejkvzela, pavri so pa tam delali. Moj mauž je tö tam delo,
samo plačati so nej steli, ka
si tam daubo, iz tistoga si
živeti nej mogo. On je iz za-
druge vö sto staupiti, dapa
ovak so ga nej pistili, samo
tak, če smo nazaj domau v
Andovce prišli. Tak smo se
leko rejšili od nji.«
- Sto je bijo doma, gda ste
domau prišli?
»Mati je še živela, dapa sestre pa bratje so že nej bili
doma.«
- Kelko mlajšov je bilau
vas doma?
»Vsevküp nas je pet bilau,
podja sta bila Feri pa Pišti,
pa mi tri dekle. Anuška je v
Meriko odišla pa še do gnesden je nej bila doma. Moj
mauž je emo dosta bratov
pa sester, vsevküp ji je petnajset bilau. Vejš, ka ji je telko bilau kak mrvlé.«
- Ka ste delali, gda ste nazaj domau v Andovce prišli?
»Mauž je na Državnom
kmetijskom gospodarstvi
(állami gazdaság) delo kak
traktorist, dja pa doma na
njivaj, pa tri mlajše sem
gorzranila. Moj mauž je
fejst dober človek bejo, fejst
miren, nikdar se je nej čemerijo, pa na drugoga lagvo
nikdar nej pravo. Pa vidiš,
itak je tak mladi mogo mrejti, še šestdeset lejt je nej zadaubo.«
- Kak dugo ste bili v Andovci?
»Edno leto, zato ka je mauš
tau nej lado, ka v zimi, gda
je mrzlo bilau pa snejg bijo,
bi z biciklinom iz Andovec
delat odo. Moja mati je te že
tü v Traušči bila pri ednoj
tetici, stera je sama ostala.
Ona je večkrat pravla, gda je
zima bila pa mrzlo bilau, aj
nede domau, liki aj tam pri
njij spi. Potejm smo si te tak
zmislili, ka rejsan dobro bi
bilau, če bi bola skrejej prišli k Varaša. Najprvin smo
na Židovi na brgej gledali
eden ram, dapa mojomi
možej se je nej vidlo, zato
ka on nej maro brgav, on je
k ravnini bijo včeni. Tak smo
te tü küpli eden ram, steroga
smo najprvin dolarazmetali
pa sedemdesetoga leta smo
začnili zidati. Edno leto smo
ga gorzozidali, dapa največ
sva z možaum Šanjinom
sama delala. Spodkar, više
fundamenta je pet radav
kock iz betona, te kocke sva
vse sama doma redla.«
- Zaka ste tak velki ram zidali?
»Müva z možaum sva nej
stejla, samo sin pa hči sta
nas nagučavala, aj vekšoga
zidamo, takšoga, steri se je
tak zvau, ka suteren. Moj
mauž je taša dobra düša
bijo, pa je poslüšo mlajše,
vidiš, zdaj pa samo sam sin
je doma, ovak je cejli ram
prazen. Dostakrat me še
zdaj pravim, vidiš, trbelo
teba taši velki ram, zdaj ga
te samo pucaj, zato ka sva
müva z možaum samo enga
tašoga maloga stela zidati.«
- Gda ste že tü v Traušči
bili, tü ste meli krave?
»Meli, še več kak v Andovcaj,
bilau je tak, ka osem glav
mare smo meli v štali. Tü je
dosta bola leko človek gazdüvo, zato ka dobre zemlé
so bile. Dapa itak zato dosta
sem mogla delati, mauž je
zvekšoga samo zadvečerek
domau prišo, dočas je vse
namana bilau.«
- Prvin kak bi še začnili
pripovejdati, ste prajli, ka
vi dosta dobroga ste nej
meli v življenji, zaka?
»Tau bola za tisti čas vala,
gda se v Andovci bila, te sem
rejsan nika dobroga nej
mejla. Zato, ka sva müva z
materdjov delala, tisto je že
preveč bilau. Mati je orala,
dja sem vlačila, gda je mati
posejela, potistim sem dja
še gnauk povlačila, zato,
ka moškoga pri rami nej
bilau. Dapa najbola težko je
zato zame tau bilau, ka sem
vsakši zranjak mlejko nosila
pejški sé v Varaš. Dvanajset
litrov mlejka sem nesla v
literski glažaj, gda je osem
vöra bila, te sem že v Varaši
bila. Tau je tak bilau vsakši
den, nej bilau nej petka pa
nej svetka. Gda sem mlejko
odala, te sem pri peki krü
küpla, zato ka mati tak zapovedla, klobasi bi malo tö
mogla küpti, de sem pa nej.
Zato ka malo sem računala, če bi klobasi küpla, te
bi mi nikanej ostalo, te pa
zakoj sem delala. Bola sem
enga velkoga požrla pa sem
mimo baute üšla. Še na tau
se brigo mejla, če sem nin
vidla kakšne lejpe rauže, te
sem si sprosila pa v Števanovci sem ji na očin grob
taposadila.«
- Vsakši den ste pejški v Varaš prišli pa pejški ste nazaj šlij?
»Tau je vsakši den tak bilau,
gda sem domau prišla, te
sem se prejknaravnala pa
sem üšla na njivo delat.«
- Nejste bili trüdni?
»Sto se je s tejm brigo, če
sem dja trüdna ali nej. Dosta sem se mantrala, dapa
te sem še nikanej vpamet
vzela, ka bi me bolelo, samo
zdaj vse naprej dé, gda sem
že stara.«
- Ka je bilau te lejpo za vas
v tisti lejtaj?
»Gda smo plesat odli po veselicaj. Če je töj paulek nej
bilau, te smo cejlo krajino
nutzopojdli.«
- Te ste nej bili trüdni?
»Vejš ka, če je človek zdrav
pa ga nika ne boli, te si nej
trüden, pa te smo mi zdravi
bili kak dren.«
Porabje, 10. septembra 2015
… DO
MADŽARSKE
Razstava o Ferencu Puskásu v
Manchestru
V Manchestru, v Britanskem narodnem nogometnem muzeju, so
prejšnji teden odprli razstavo v čast
legendarnemu madžarskemu nogometašu Ferencu Puskásu. Razstavo so
postavili s pomočjo Inštituta Puskás,
na njej so ob drugih relikvijah na
ogled tudi njegova zlata olimpijska
kolajna iz leta 1952, srebrna kolajna
s svetovnega prvenstva iz leta 1954,
kakor tudi njegovi športni copati
(kopačke), ki jih je nosil v finalu v
Helsinkih. Na otvoritvi je govoril tudi
madžarski veleposlanik v Londonu
Péter Szabadhegy, ki je izpostavil, da
je v Veliki Britaniji najbolj znani Madžar še zmeraj nekdanji reprezentant
Ferenc Puskás, saj ga pozna več ljudi
kot svetovno znanega madžarskega
skladatelja Bélo Bartóka.
Pred odprtjem razstave so predstavili tudi knjigo v angleškem jeziku
o znanem nogometašu Honvéda iz
Budimpešte in Real Madrida, ki jo je
založnik zaenkrat natisnil v 1500 izvodih, toda upa, da bo zelo hitro prišlo do ponatisa.
Bivši premier je več dni gostil v
svoji vili begunce
Nekdanji premier Ferenc Gyurcsány
je v sodelovanju s civilnimi organizacijami, ki pomagajo migrantom v
Budimpešti, več dni gostil v svoji budimski vili begunce iz raznih držav,
med njimi Sirce in Kurde. Kot je sam
povedal, naveličal se je, da se samo
govori, nič se pa ne naredi v dobro
teh ljudi. »Tudi sam bi lahko dal še
nekaj pametnih izjav,« je izpostavil,
»toda kaj bi se od njih spremenilo«.
Sam meni, da dati migrantom prenočišče in hrano ni kaznivo, ne bi jim
pa organiziral prevoza ali jih recimo
sam peljal do meje, kajti to se tudi
njemu zdi sporno. Sami begunci ne
vedo, kdo jim da streho nad glavo,
kajti večina sploh ne ali zelo slabo
govori angleško. Tudi Gyurcsányeva
družina ne ve vnaprej, kdo bo pri
njih prenočil, o tem odločajo prostovoljci humanitarne organizacije, in
jih obvestijo po telefonu, kdo pride
k njim zvečer. Tako so že imeli pod
streho desetčlansko sirsko družino,
naslednjo noč dve kurdski družini ali
pa samo dva mlada iz Afganistana.
6
Na Hortobágyi eške itak najdemo slovenska imena
S klimatizeranim modernim
busom trpi paut od Sombotela
do Hortobágya kauli šest-sedem vör. Tisti lidgé, štere so
v lejtaj 1950-52 v trej rundaj
vöodpelali s Porabja na madžarski gulag, so se v bagonaj
za maro pelali skoro tri cejle
dni. Tistoga ipa je kauli osemdeset držin z naši vesnic, skoro
dvejstau lidi gratalo protivnik
komunističnoga sistema.
Zadnji konec kedna v augustuši smo se Slovenci s Sombotela
odlaučili, ka gorpoiškemo tau
dalečnjo krajino, gde so nekda
trpeli naši držinski členi, žlata,
poznanci ali sausedge. Zbralo
se je za cejli autobus lüdi, vejpa
nega vsikdar mogaučnosti, ka
človek nekdešnje delovne tabore gorpoiške.
Na pauti smo se za počitek
stavili pri peštarskoj Baziliki,
gde smo si poglednili veuko pa
lejpo cerkev, svete prave rauke (prvoga vogrskoga krala)
svetoga Štefana pa smo si nej
so za ednoga mladoga pojba
celau v Kőszeg odišli, ka bi ga
vöodpelali. Njini dejdek pa so
po dvej kednaj mrli v tabori,
Sombotelski prauškarge pri križi v vesi Hortobágy
ka so se jim plüča vužgala, pa
je nej bilau padara. Tam so ga
pokopali, kisnej je držina dala
njegvi pepeu nazaj v Somboteu
pripelati.
Edna drüga gospa je bila deset
lejt stara, gda so ji stare stariše
Na Kónya-puszti so lageraši živeli v birkečoj štali
mogli pogledniti, vej je pred
kratkim mrau plebanoš, šteri
je slüžo v katedrali pa je skrb
emo na »sveto desnico«. Naša
skupina je prišla djenau na
vöro spominske svete meše.
Gda smo se po autocesti od
Pešta prauti Debreceni pelali,
smo leko čüli pripovejdanje
tisti sombotelski Slovencov, od
šteri stari stariške ali žlata so
bili vöodpelani s Porabja.
Leranca zgodovine Ágnes Sziklai Nagy je na kratko tapravila,
zakoj je sto komunistični režim
poštrafati »kulake«, pa eške
bole tiste, šteri so živeli nej daleč od jugoslovanske grajnce.
Od svoje držine je povödala, ka
pa dostakrat prejkpoglednili
avoške.
Pisateu romana »Vtrgnjene korenjé«, novinar Francek Mu-
na Hortobágy odpelali. Za njau
je bilau tau zatok tak žmetno,
ka sta go dejdek pa babica gorranila.
Tretja Sombotelčarka je pripovejdala, ka so ji mater v tisti
lejtaj - nej na Hortobágy - odpelali v Kistarcso, nej daleč od
Pešta, ka ji je mauž disidero na
tihinsko. Držina je dosta trpejla, gda so pa mater s tabora
domau pistili, je leko samo do
Vépa prišla nazaj živet.
Edna potnica je pripovejdala,
ka so znali, ka so gor na lišti.
So se že vküppakivali pa čakali, gda pride črni avto. S te
držine je nekak tö disidero, za
toga volo so njino ižo vaftivali
kič je eške dosta pripovejdo o
žitki v taboraj, gde so od 1950
do geseni 1953 trpeli Porabski
Slovenci tö. Urednik Radia Monošter se je dosta pogučavo z lidami, šteri so lageraši bili. Kak
pravi, na žalost so do gnes že
vsi spomrli.
Strašne štorije so nam samo tak
muvile v glavaj, tačas ka smo
se pripelali do vesnice »Ebes«.
Tau je bila ranč tak edna pristava (tanya) s taborom, vse
vküper je bilau na Hortobágyi
12 lagerov. Od toga se leko dosta čüje pa vidi v malom muzeji, šteri nutpokaže delovna
taborišča. Tam nam je dugo
pripovejdo mladi zgodovinar,
kak so mogli deporteranci rajs
pa bombaž (gyapot) pauvati
na lagvoj zemlej, v muzeji pa
smo leko eške tau tö vidli, kak
so živeli pa spali v taboraj. Na
dvorišči muzeja je spomenik
za vse tiste, šteri so v tisti štiri
lejtaj trpeli na madžarskom
gulagi. Sombotelski Slovenci
smo položili venec pa zaspejvali pesem »Žalost mene premaguje« v spomin porabskim
vöodpelanim.
Od dosta strašnoga smo se tisti zadvečerak odpočinauli v
Debreceni, gde smo si oprvim
poglednili najvekšo kalvinistično cerkev na Vogrskom, takzvano »Veuko cerkev«. Tam pa
je djenau zdavanje bilau, tak
smo leko malo pokukivali v
zidino, štera je bila sploj važna
v madžarskoj zgodovini. Sledik
smo si eške poglednili najvekši
park v »kalvinističnoj Romi«,
malo smo si odpočinauli pri
štadioni.
Po dobrom spanji v Hajdúszoboszlóni, v centri, šteroga eške
vnoči veuko živlenje geste, nas
je drügi zranek čakala cerkev
v vesnici Hortobágy, od šteroga je dobila ime cejla krajina.
Cerkev je veuka, lejpa bejla zidina, štera má formo od male
pasterske kuče. Dühovnik so
sveto mešo držali za vökivečni
pokoj ino zveličanje Slovencov,
šteri so trpeli po hortobágyski
taboraj. Za oltar smo prinesli
porabske rauže s papéra, za
lageraše smo molili slovenski
očanaš. Po svetoj meši smo si
poglednili table na stenaj cerkve, na šteraj piše imena vsej
tisti tabornikov, štera se poznajo, v lejpom redej po taboraj.
Te je k nam staupo eden gospaud, Imre Juhász, šteri se
spravla z živinov v hortobágy-
štali. Taborniki so se leta 2007
djenau spominali, gde je bila
njina postela, gde jim je bilau
vleti vrauče, v zimi pa mrzlo.
Včási so ojdli pejški dvanajset
kilomejterov daleč, ka so po
tistim dvanajset vör delali. Ništerni domanji lidgé - če rejsan
so dostakrat brodili, ka so lageraši grofi ali hüdodelnicke -, so
jim dosta pomagali.
V vesi Hortobágy, nej daleč od
»mosta z devetimi lüknjami«,
stogi železen križ v spomin
vöodpelanim. (Ništerni so gorzglasili te spomenik, ka so prej
železo s cugovske štrejke vkradnili.) Nej daleč pa so špitale za
ftiče, štera zidina je ranč tak
bila baraka za deporterance.
Dosta Slovencov s porabske
krajine so odpelali v lager z
imenom »Tedej«. Sombotelski
prauškarge smo se s Hortobágya po lagvi poštijaj napautili
prauti Hajdúnánási, od šteroga
en tau je Tedej-puszta. Brž smo
V vesnici Tedej najdemo na tabli dosta slovenski imen
skoj krajini. Pomago nam je,
ka smo najšli takzvano »Kónya-puszto«, gde so ranč tak trpeli Porabski Slovenci. Krajina
je bila bole ravna kak list papéra, depa smo se do Kónye pelali
po vauskaj pa včási krivi poštijaj. Gospaud Juhász je pomago,
ka nam je gazda birkeče štale
dopüsto, ka si go poglednemo.
Zidina je eške itak takša, kak
pred šestdesetpetimi lejtami,
samo ka je eške bole na nikoj
prišla. Leta 2007 so božično
paunaučno mešo držali v štali, kama so prišli nekdešnji
lageraške tö. Té svetek je vogrska televizija kazala v živo,
dühovnik, šteri je mešo slüžo,
pa je bil poprijeti v etoj birkečoj
Porabje, 10. septembra 2015
najšli spominsko tablo, pred
barakami pa zidinami, štere
so gnes obnovlene pa od edne
veuke agrarne firme. Na črnoj
tabli smo najšli dosta porabski
imen. Samo tak smo gučali: »té
je z Ritkarovec, té je z Gorenjoga Sinika, té je s Števanovec...«
Od hortobágyski lagerov so začnili javno gučati eške samo po
leti 1990. Do tistoga mau se je
čülo, »té pa té so bili vöodpelani na Hortrobágy«, depa niške
od lagerašov se je nej vüpo gučati. Lepau bi bilau, če bi v rosági s kem več lüstva znalo za
tau trplenje, če rejsan so zdaj
že zvekšoga pokojni lageraši
prave rehabilitacije nikdar nej
dobili.
-dm-
7
Zakoj, zakoj?
Drage mlade
bralke, dragi
mladi bralci,
spoštovani starši
in učitelji!
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
Takša pa ovakša nouta
V künji radio igra. Mali Peter poslüša, poslüša, nika ne razmej.
Vcejlak nika ne razmej, ka tisti možakar popejvle. V nikšoj vcejlak
nej poznanoj rejči nouta dé.
»Zakoj ge tou nika ne razmejm,« mali Peter za eden čas pita.
»Zatoga volo, ka té možakar na talanjskom popejvle,« je ata trno
veseli gé, ka ga je sin nej kaj bole žmetnoga pito.
»Zakoj?«
Zdaj ata že vej, kak se tou vse vküper nede tak brž zgotouvilo. Mali
Peter svojo nouto o noutaj tadale tira.
»Zakoj tak ne popejvle, ka bi ga ge leko razmo?«
Oča se škrable za vüjo, mali Peter ga gleda z velkimi očami. Čaka,
aj ata od toga kaj povej. Mama na pomouč kcuj skouči.
»Vejš, sin moj, nej trbej vsikšo rejč razmeti. Nouta je zatoga volo,
ka jo človek poslüša. Meni se ta nouta trno vidi. Istina, ka skur
nika na rezmejm, depa vidi se mi. Samo tou razmejm, gda un spopejva mio amore. Tou vejm, ka na talanjskom znamenüje, ka moja
lübezen.«
Mali Peter oči začne koulak obračati. Od lübezni ne čüje rad. Tak
malo ga je vsigdar sram gé. Zatoga volo mora nika kcuj djasti:
»Zdaj vejm, zakoj té Talan tak na velke zdijava pa zakoj kcuj skur
djouče. Gvüšno ga tista mio amore nema več rada. Ja, nema ga več
rada, zdaj pa bi škeu, aj nazaj k njemi pride. Vej je muzika tö takša
cejla skuznata gé.«
»Na, Peter, vidiš. Dun razmejš,« ata znouva na capaš pride. »Talanjski ne razmejš, dun pa ti nouta guči. Una ti pripovejda. Zatoga volo
gučijo, ka muzika, nouta ne pozna granice.«
»Zakoj,« mali Peter samo zavolo šege pita. »Granica geste! Kaj bi
pa granice nej bilou? Vej pa na tou nouto dun ne moreš veseli biti.
Človek samo djouče, leko pa se mantra ranč tak kak té Talan.«
Na atino pa mamino srečo se v radioni talanjska nouta skonča.
Druga nouta se začne. Najprva boben zrugače, potejm trampeta
pa eške fude svojo nouto potegnejo. Mali Peter vuška skouči.
»Na, veseldje je prejk žalostne granice skoučilo! Vidita, ka nouta
pozna granico. Pri toj, ka jo zdaj poslüšamo, nika nej trbej razmeti. Vsikši vej, ka je tou vesela nouta,« mali Peter že čobe na smej
potegne.
Zdejne si ata, zdejne si mama. Od nout ovakši pa takši gnes več
nede guča. Vsikši se k svojomi deli cuj vzeme. Depa nej dugo. Nin
za tri minute na radioni nouvo nouto igrajo. Mali Peter poslüša. Že
bi skur pito svoj »zakoj«. Skur, depa neje pito. Z vcejlak drugim je
naprej prišo:
»Čüjeta tou žensko? Ta pa rejsan nikšne granice ne pozna. Popejva:
Odišo z drugo, aj bou! Čüjeta, tou na veselo nouto popejvle. Leko
ka rejsan pri noutaj granice nega. Depa eške malo mo radio poslüšali. Dun eške kaj leko čüjemo. Dun eške leko kaj zvejmo, kak je
s tejmi noutami gé na taum svejti.«
Mama pa ata poslüjšata pa samo čakata, gda z njiva sina znouva
njegvi »zakoj« vö prileti.
Miki Roš
Bralna značka postaja po 55.
letih način branja vseh generacij in je prepoznavna blagovna znamka, ki je leta 2011
prejela najvišje državno odlikovanje v Sloveniji, zlati red
za zasluge, in je prava zgodovina delovanja na širokem
področju bralne kulture. Tudi
v Porabju je Kranjčeva bralna
značka, za kar je zaslužna pisateljica Karolina Kolmanič,
začela pred skoraj tridesetimi
leti svojo pot spodbujanja branja in ljubezni do knjig.
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS se je v letošnjem
šolskem letu povezalo z bibliobusom, ki vam vsakih štirinajst dni pripelje slovenske
knjige. Pri društvu vas bomo
opozarjali na dobre knjige,
vi pa poiščite knjižničarje, ki
se pripeljejo k vam iz Pokrajinske in študijske knjižnice
Murska Sobota, da vam bodo
še kaj zanimivega svetovali.
Za vas bodo skrbele tri mentorice branja: Andreja Serdt
Maučec (vzgojiteljica asistentka v porabskih vrtcih),
Metoda Perger (gostujoča
učiteljica na DOŠ Števanovci
in v monoštrskih šolah), Szilvia Kocsis (učiteljica na DOŠ
Gornji Senik) in mag. Valerija
Pergar (svetovalka Zavoda za
šolstvo R Slovenije).
Povabim vas, da si ogledate
spletno stran bralne značke,
na kateri boste našli marsikaj
zanimivega:
www.bralnaznacka.si.
Lahko nam tudi pišete, pošljete kakšne predloge za branje, sporočite, če vam je bila
kakšna knjiga posebej všeč,
nam pošljete ilustracije ali pa
nas kaj zanimivega vprašate.
Svoje pismo lahko pošljete na
elektronski naslov info@bralnaznacka.si ali po pošti na
naslov Društvo Bralna značka
Slovenije – ZPMS, Miklošičeva
16, SI-1000 Ljubljana.
Prijazno branje vam
želim in vas lepo
pozdravljam.
dr. Dragica Haramija,
predsednica Društva
Bralna značka
Slovenije – ZPMS
S TRIDESETLETNICE FS GORNJI SENIK
Porabje, 10. septembra 2015
PETEK, 11.09.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO
JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ,
12.00 INVAZIVKE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA,
12.30 POZOR! NADZOR!, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI
DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 PRAVA IDEJA! 15.00
POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45
OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB
PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA
O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: SRHLJIVE
SENCE, RISANKA, 18.05 OBLAKOV KRUHEK: DOMIŠLJIJA, RISANKA,
18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 46. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
PTUJ 2015, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,
23.05 POTOVANJE V ITALIJO, ITALIJANSKI FILM, 0.35 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 1.50 INFO-KANAL
PETEK, 11.09.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 10.45 10 DOMAČIH, 11.20 PROFIL, 11.50 DOBRO
JUTRO, 14.05 NA OBISKU: KLAPA SEMIKANTA, 14.35 O ŽIVALIH IN
LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 NA VRTU,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 ZAČNIMO ZNOVA:
STANOVANJE Z RAZGLEDOM, SLOVENSKA NANIZANKA, 16.15
DOBER DAN, 17.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA
: MAKEDONIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČILE
- NEIZBRISNI SPOMIN, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA,
21.00 ČEFURJI RAUS, SLOVENSKO-HRVAŠKO-BOSANSKI FILM, 22.40
POLNOČNI KLUB, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 VEM!, KVIZ,
1.05 ŠPORTNI POSNETKI
***
SOBOTA, 12.09.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 PROSLAVA
OB 68. OBLETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI,
PRENOS IZ TOLMINA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O
ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50
NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 MOJ VRT
IMA NAČRT: BERNARDA IN ANDREJ, DOKUMENTARNA ODDAJA,
15.00 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.55
VISOKA UMETNOST SEVERNIH NIŽIN: VZPON IN PADEC, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.20 ČEZ PLANKE: ČILE, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O
UKRADENEM LESU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME,
20.00 POLETNA NOČ - POKLON ELZI BUDAU, 21.50 TUDI ŽENSKE KDAJ
MEČE, ČEŠKI FILM, 23.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.15 KRIVDA,
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30
DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL
SOBOTA, 12.09.2015, II. SPORED TVS
6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00
ZAČNIMO ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 11.50 KOŠARKA EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINA FINALA, 11.50 PRVA TEKMA, PRENOS
IZ LILLA, 14.20 DRUGA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 17.10 ZAČNIMO
ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 18.20 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO, OSMINA FINALA 18.20 TRETJA TEKMA, PRENOS IZ
LILLA, 20.50 ČETRTA TEKMA, PRENOS IZ LILLA, 22.50 RAZVEDRILNA
ODDAJA, 0.20 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINE FINALA,
***
NEDELJA, 13.09.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NABRITI DETEKTIVI:
PAJČEVINA, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO
TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE,
11.25 OBZORJA DUHA: LAUDATO SI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.25 46. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE
SLOVENIJE PTUJ 2015, 14.45 SREČNO NOVO LETO, FRANCOSKI FILM,
16.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: NOVI GRŠKI KMETJE,
DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT,
VREME, 17.20 IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05
IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 MUK: NAJLEPŠE
OBLEČENI SLON, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT,
VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): SEŽIGALNICA, SLOVENSKA
NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE (II.), AVSTRALSKA
NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME,
22.50 PREKLETSTVO KENNEDYJEVIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA
ODDAJA, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, 1.25
ZRCALO TEDNA, 1.40 ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL
NEDELJA, 13.09.2015, II. SPORED TVS
8.00 DUHOVNI UTRIP: VESELA NOVICA, 8.50 TAMBURAŠKI ORKESTAR
FERDO LIVADIĆ, DIRIGENTKA PETRA VOJVODIĆ, 9.05 MOZARTINE:
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN YI-CHEN LIN (A.DVOŘÁK,
SIMFONIJA ŠT. 9 V E-MOLU), 10.00 OBISK STARE GOSPE, TV-PRIREDBA
KOMEDIJE V IZVEDBI SNG NOVA GORICA, 11.50 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO, OSMINE FINALA, 11.50 PETA TEKMA, 14.20 ŠESTA
TEKMA, 18.20 SEDMA TEKMA, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.50 OSMA
TEKMA, 22.50 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, OSMINE FINALA,
***
PONEDELJEK, 14.09.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 Z
VRTA NA MIZO, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS!
12.20 NAJPREJ STANOVANJE, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI
DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.40 VILLAGE FOLK
- LJUDJE PODEŽELJA: NOVI GRŠKI KMETJE, DOKUMENTARNA SERIJA,
15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 16.35 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH,
ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: POT ŽAJBLJA, 17.55
NOVICE, 18.00 NUKI IN PRIJATELJI: MED DINOZAVRI, RISANKA, 18.05
ČARLI IN LOLA: ČARLI JE POŠKODOVAN!, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK,
21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
OPUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 INFOKANAL
PONEDELJEK, 14.09.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 10.05 NA LEPŠE, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.05
LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55
POLNOČNI KLUB: JEM IN PIJEM, KER JE SLOVENSKO, 15.15 KOŠARKA
- EVROPSKO PRVENSTVO, 18.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO,
20.00 JUTRANJI VLAK, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 GEORGE
GENTLY (VII.): ŽENSKE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 NICKYJEVA
DRUŽINA, SLOVAŠKO-ČEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.55 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO,
***
TOREK, 15.09.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.57 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15
VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: LAUDATO SI, 12.20 GRAFIT
KRIMINAL, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?
14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25
MOJ VRT IMA NAČRT: MOJCA IN LEA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55
NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK: PODARJENE IGRAČE, RISANKA,
18.10 KIOKA: IGRE V SNEGU, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 PESEM PTIC
TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.55 ALJAŽEV STOLP: “TA
PLEH IMA DUŠO”, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA,
ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: PATER JOŽE KOKALJ, 0.55 PROFIL,
1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL
TOREK, 15.09.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 11.00 HALO, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.15 POLETNA
NOČ - POKLON ELZI BUDAU, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.15
KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 1. ČETRTFINALNA TEKMA, 20.40
2. ČETRTFINALNA TEKMA, 22.50 NAJ MUZIKA IGRA, 23.20 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.10 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO, 1. ČETRTFINALNA TEKMA, 2.55 2. ČETRTFINALNA
TEKMA,
***
SREDA, 16.09.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!,
KVIZ, 12.00 OPUS, 12.25 TEA TIME NA GORIČKEM, DOKUMENTARNI
FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.25
GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA,
15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE
CELICE: OŠ TOMA BREJCA, KAMNIK IN OŠ SAVA KLADNIKA, SEVNICA,
KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE,
18.00 PUJSEK BIBI: SLON, RISANKA, 18.10 BACEK JON: DESKAR,
RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: DIPLOMACIJA, FRANCOSKONEMŠKI FILM, 21.25 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA,
ŠPORT, VREME, 23.05 PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE, TV-PRIREDBA
GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 1.30 PROFIL, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV
V ITALIJI, 2.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.10
INFO-KANAL
SREDA, 16.09.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 10.30 PROFIL, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO
JUTRO, 14.35 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOKUMENTARNA
SERIJA, 15.10 FABIANI : PLEČNIK, DOKUMENTARNI FILM, 16.00
DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.15 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO, 3. ČETRTFINALNA TEKMA, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.40
4. ČETRTFINALNA TEKMA, 22.50 SE ZGODI: LJUBEZEN, LJUBEZEN,
LJUBEZEN, SLOVENSKA NANIZANKA, 23.20 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.10 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 3.
ČETRTFINALNA TEKMA, 3.00 4. ČETRTFINALNA TEKMA, 4.50 MIGAJ
RAJE Z NAMI: ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE,
***
ČETRTEK, 17.09.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15
VEM!, KVIZ, 12.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 12.25 BOLŠJAK, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI
DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ALJAŽEV STOLP: “TA PLEH IMA
DUŠO”, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA
MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/MOJA GOSTJA
- VENDÉGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE,
18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI OVCO, RISANKA, 18.05 NUKI
IN PRIJATELJI: SKOZI STENO, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SO
RIBJEMU KRALJU UKRADLI KRONO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA,
20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT,
VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 PROFIL, 1.00
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA
KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL
ČETRTEK, 17.09.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.35 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 10.35 PROFIL, 11.05 HALO TV, 12.10 DOBRO
JUTRO, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: POT ŽAJBLJA, 15.55 KINO
FOKUS, 16.25 NAJ MUZIKA IGRA; TOMAŽ DOMICELJ, 17.00 HALO TV,
18.20 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO, TEKMA ZA 5. - 8. MESTO,
20.40 1. POLFINALNA TEKMA, 22.50 POPKI, ČEŠKI FILM, 0.25 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 1.10 HALO TV, 2.10 KOŠARKA - EVROPSKO
PRVENSTVO, TEKMA ZA 5. - 8. MESTO, 3.35 1. POLFINALNA TEKMA,
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
NIKA ZA SMEJ
Očala
»Od tistoga časa, ka trno slabo
vidim, vsigdar tri očala mam
pri sebi, pravi eden moški svojomi padaši. »Edne, s sterimi
skrak vidim, drüge, s sterimi
daleč vidim.«
Padaš ga pa pita: »Pa ka te s tretjimi delaš?«
»Znaš, moj dragi padaš, tretje
pa zatok mam pri sebi, ka iščem druga dvej, gda nem vejm,
kama sem ji dola djau.«
Konj pa mladenec
Eden mladenec bi se rad na konji noso (jahal) pa ide k verti,
steri konje na pausadbo dava.
Vert pravi mladenci, ka mora
naprej plačati. Mladenec pa:
»Čüdivam se, takšno sam eštje
nej čüjo. Bojite se, ka brezi konja pridem nazaj?«
»Tauga se ne bojim,« pravi vert.
»Samo tau se bojim, ka konj pride nazaj brezi vas.«
Slaba pamet
»Dragi moj padaš, daj mi
nikše tanače (nasvete), ka
naj činim,« se tauži moški
svojomi padaši. »Den do
dneva je slabejša moja pamet, vsakši den več pozabim.«
»Vejš, ka ti povejm,« ma pravi drugi, »daj mi na pausadbo deset gezero forintov.«
Sreča pa nesreča
Mauž pa žena se že več kak
dvej vöre pelata po avtocesti, gda se ženska za glavau
zgrabi pa kriči: »Obrniva se
tanazaj, pozabila sem pejgli
vöpotegniti iz konektora,
gvüšno nam ram dolazgori!«
Nika se ne boj, ne zgori
dola,« pravi mauž. Dja sem
pa v kaupanci oprejto njau
pipo (csap), zdaj je že voda
gvüšno vö iz kada stekla.
ES
NADALJEVANJE TEČAJA
SLOVENŠČINE
Zveza Slovencev na Madžarskem organizira
nadaljevanje TEČAJA SLOVENŠČINE
Tečaj se začne 10. septembra 2015 in traja do
konca novembra,
tedensko enkrat po 2 šolski uri (od 17. ure do 18.30 ure)
Tečaj je brezplačen.
Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208
ali na e-mail naslovu: gyongyi.bajzek@freemail.hu
porabje.hu